DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: in-.-ecno L Ivu, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-1812'.
.eto VI. - Štev. 34
Trst - Gorica 22. avgusta 1952
Izhaja vsak pete)«
Radio
in „Ultime Notizie“
V našem listu smo svoječasno že poročali, da je Tržaška radijska a-stancva sklenila z Italijansko radijsko družbo (RAI) poseben dogovor.
Ob tisti priliki se je RAI tudi obvezala, da bo sprejela v svoj organski okvir vse programske in tehnične uslužbence obeh že obstoječih radijskih postaj, ki bi v nekem določenem roku za to prosili RAI bi seveda te uslužbence formalno sprejela, a bi jih istočasno poslala na neomejen neplačan dopust, ker bi jih spet posodila Tržaški radijski ustanovi, s katero bi navedeni uslužbenci prišli na ta a-čin v nekakšno »posredno« službeno razmerje.
Istočasno z objavo navedene vesti smo najenergičneje protestirali proti izročanju tržaških radijskih naprav RAl-u, pa čeprav bi le-ta zaenkrat prevzela samo tehnično vodstvo in še to preko odgovornega zavezniškega uradnika. Glede osebja pa smo rekli, da je kaj čudno če neka še obstoječa ustanova ce vnaprej predlaga svojemu osebju da se izjavi in pristopi k enemu izmed njenih možnih dedičev, čeprav še niti ne . ve, kdaj in sploh, ali bc sama nehala obstojati, niti kdo bc njen naslednik. Vsa stvar je bila podobna nekakšnemu plebiscitu, 1 :i naj bi bil izveden s pritiskom nn želodce prizadetih posameznikov in njihovih družin.
To dejstvo so poudarili v svojih razgovorih z odgovornimi krogi razni politični predstavniki, a verjetno so ga pri uravnavanju svodih odnosov s svojim delodajalcem iznesli tucli nameščenci. Tako sta uvideli upravičenost teh ugovorov tudi Tržaška radijska ustanova in. Italijanska radijska družba. Kot rok, v katerem naj bi uslužbenci prosili za sprejem v RAI, je bil določen 14. avgust, toda obenem je bilo tudi dano zagotovilo, da bodo tudi kasnejše prošnje, za katere ni določdh noben rok, reševane v duhu določil, ki veljajo po sporazumu med Tržaško radijsko ustanovo in Italijansko radijsko družbo za prehod osebja Tržaške radijske ustanove v organski sestav RAI-a.
Medtem ko sta bili torej prvotno osebju nakazani samo dve možnosti: ali pristopi v kratkem, točno določenem roku v RAI, ali pa se odreče tej možnosti in ostane v neposrednem službenem odnosu s Tržaško radijsko ustanovo, seveda samo dokler ta ustanova obstoja, se je s tem odprla še tretja možnost: osebju Tržaške radijske ustanove je bilo omogočeno, da odloži svojo odločitev na kasnejši čas, da ostane do mvdaljnega, torej v izključnem in neposrednem službenem odnosu, samo s Tržaškf) radijsjco u-stanovo, a da s tem ne izgubi pravic, kakršne izhajajo zanj iz spora zumfl med Italijansko radijsko družbo in Tržaško radijsko ustanovo. To je bila bistvena izprememba ki je znatno omilila težavo odločit-ve., pred katero je bilo postavljeno osebje ustanove, predvsem Radijske postaje Trst II., na kateri je zainteresirana vsa naša javnost Plebiscitarni »ali-oli« je torej praktično skoro izginil.
Na tej ošfiovi je 21 uslužbencev slovenske radijske postaje izjavilo. da žele, dokler obstoja Tržaška radijska ustanova, ostati v sedanjem službenem razmerju in da odlagajo ureditev svojih odnosov z morebitnim naslednikom te radijske usta nove do takrat, ko bo nasledstvo ali likvidacija Tržaške radijske u-stanove že časovno določena. Le par uslužbencev pa se je odločilo da vkljub danim zagotovilom, ne čaka in da takoj prosi za sprejem v RAI.
Poudariti moramo, da je navede nih 21 uslužbencev slovenske radijske postaje ravnalo po lastnem preudarku in da je treba samo čestitati tistim, ki so postopali tako, kakor to pristoja iskrenim pristašem in zagovornikom Svobodnega tria škega ozemlja. Izgleda pa, da to n nrav tistim, ki so se že veselili, ka 'ko jih bodo videli zapletene v nastavljene zanke.
Ultime Notizie so namenoma pre zrle, da se je to osebje samo poslu žilo ene izmed možnosti, ki jim jih je nudila sama Italijtinska radijska družba, s katero se zaradi tega ni nrav nič sprlo. Tako je krajevne zagrizenost in zaslepljenost razvne la polemiko, ki ni veren prikaz de janskega stanja, ki skuša zavijal dejstva na svoj način, in preti, da bo lahko veliko škodila, a nič ko ristila	* * *
99
EPPUR Sl M U OVE“
Oni, ki toliko govore o evropski vzajemnosti, bi morali razumeti
Bilo bi vsekakor pretirano govoriti o zmagi ali tudi le o tem, da za nas obstojajo dpbri izgledi, pred-no bi nas glede tega poučila dejstva. Vendar pa Izgl.eda, da nas to, kar se je odigralo zadnjih osem dni, opravičuje do pričakovanja znatnih sprememb na bolje.
Zadnjič smo omenili, kako je italijanski veleposlanik Tarchiani Beli hiši v dar prinesel dragoceno rimsko vazo. Trumanov odgovor glede Trsta ni glasil, niti je mogel glasiti naravnost negativno, ampak se je omejil na zelo splošno zagotovijo dobre volje Američanov. Ali je Tarchiani takoj za tem posetil tudi demokratičnega kandidata za predsedstvo Adlaia Stevensona? Ni prav verjetno, morda tudi ne bi pilo preveč koristno, toda eno je gotovo: da. je Adlai Stevenson na postavljeno vprašanje v Detroitu odgovoril. da se bo do konca predsedniških volitev odločno vzdržal od zavzemanja vsakega obveznega stališča v političnih vprašanjih glede Evrope, ki bi moglo prejudicirati njegovo neodvisnost po volitvah.
To pa pomeni, da bi se v primeru, da bi postal predsednik zvezdnate republike, ne glede na prisotnost ali neprisotnost rimske vaze v Beli hiši, smatral za svobodnega, da vprašanju Trsta zavzame tisto stališče, ki se mu bo zdelo najprimerneje. Danes in vnaprej pa nikakor noče hipotekirati svoje bodoče odločitve o Trstu.
Bilo bi pretirano, če bi to njegovo stališče tolmačili v smislu, ki je za Italijo nepovoljen. Vendar pa z našega stališča že mnogo pomene da možni ali verjetni predsednik, ameriške republike si pridržuje pravico do svobodne odločitve.
Zadnji rczgoVor, ki ga je italijanski veleposlanik v Londonu, Brosio, imel z ministrom za zunanje zadeve Edenom, in ki je bil po vsej priliki v skladu z ameriškim stališčem (kajti spričo današnjega občutljivega .mednarodnega položaja se tudi Eden ne more spuščati v nepremišljenosti), je privedel do nadaljnjih zelo zanimivih razjasnitev. Eden je namreč posredno opozoril Italijane na to, da bi spremembe v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja mogle izzvati nasprotne spremembe z jugoslovanske strani v coni B. To bi pa pomenilo toliko kot opomin Italijanom, da morejo od Jugoslovanov pričakovat' da se bodo le toliko držali mirovne pogodbe, v kolikor se bodo iste držali sami. Ker pa z londonskim sporazumom zastopajo Italijani stališče revizionizma v coni 'A. se ? tem odrekajo pravice, da bi Jugoslovanom prepjrečij,i. da bi istega stališča ne zavzeli y coni B. Kršitev tržaške neodvisnosti ima torej za posledico izgubo cone B.
Brez dvoma je to za vse Tržačane boleče. Ali, kar je žalostno, ie istočasno italijansko nerazumevanje za našo nacionalno občutljivost. Skozi vseh zadnjih sedem let so enostavno ignorirali vse naše še ta ko opravičene pritožbe. Oni so pokazali popolno pomanjkanje vsak politične uvidevnosti pri zanikanju naše jezikovne enakopravnosti, ki so jo namenoma krivo tolmačili, da bi na ta način opravičili svoja nasilja. Skozi vseh sedem let so sr koristili z uslužnostmi najraznovr-stnejših cerkvenih in zavezniških krogov, da so neprestano ojačevaii svoj protislovenski pritisk. Sedai jim pa dozorevajo grenki plodovi te politike v coni B.
Vest o posvetovanju italijanske vlade v Seli di Valsugana in pred met tega posvetovanja o novem stanju tržaškega vprašanja bi mog'a pomeniti znatne spremembe v stališču italijanske vlade do tega vprašanja. Zaenkrat pa ne razpolagamo z dovoljnimi argumenti, da bi
mogli o tem temeljiteje spregovoriti.
V jugoslpvansko-italijanskih odnosih se počasi uveljavlja zanimivo postavljeni »iunctim« in podoba je, da je zadnja izjava maršala Tita o Izključitvi pogajanj o coni B ta »iunctim« posredno najavila.
Italijani tožijo, da se v coni B proti njih vrše nasilja. Ni naša stvar, baviti se s temi nksilji. Toda če oni že tožijo, ali morejo trditi, da to dogaja brez njihove krivde'’ Kar oni pred očmi zavezniških o-blasti počenjajo proti nam, ali niso to odkrita nasilja? Gonja proti slovenskim šolam, odpuščanje ljudi iz služb samo zato, ker si drznejo govoriti doma slovenski, ali pa ker si drznejo svpje otroke pošiljati v slovenske šole, ali pa ker so si drznili, da sprejmejo svoj slovenski priimek, nadalje odvzemanje Italijan-, skega državljanstva, ker so bili zapustili Mussolinijevo Italijo, odvzem delavskih knjižic in slednjič, najtežje, razlastitev slovenske narodne posesti v Zavljah, na Opčinah in pri Devinu, ali to niso težka nasilja, izvršena pred očmi zavezniške vlade zaradi sramotne neaktivnosti Varnostnega sveta ZN n UNESCO-a, ali vse to ne pomeni ničesar?
In če naj vse to ne pomeni nič,
Jamstva za ameriške naložnike v
Agencija za vzajemno varnost je raztegnila svoja jamstva za zame njavo dobičkov ameriških naložn’ kov v ameriško valuto tudi na ti ste ameriške naložnike, ki bi vložili svoj denar v investicije v Ju goslaviji. S tem hoče vzpodbudili ameriške podjetnike k investicijam v Jugoslaviji. Agencija namreč jamči ameriškim podjetnikom, ki bi investiral svoj denar v Jugoslaviji, da bodo lahko zamenjaii svoje dobičke v dolarje. Vendar pa jim ne jamči za dobiček.
kadar gre za nas, zakaj naj bi to pomenilo več kot nič, kadar gre :-.u Italijane cone B, katerim »politični svetovalec« De Castro v polni meri priznava značaj Italijanov, dočim smo mi zanj »Italijani, ki se poslužujejo krajevnega narečja« (»che usano il gergo locale«)?
Mirovna pogodba označuje pojem enakopravnosti in Italijani so ta pojem takoj omalovaževali trdeč da tam. kjer je 80 Italijanov na 20 Slovencev, ne more obstojati enakopravnost. Toda mi moremo in imamo vso ptavico, da uveljavimo Rojem enakopravnosti tudi na drug način, in to bi pomenilo: Tako kot ti postopaš z nami Slovenci, enako borpo pii postopali proti tvojim Italijanom. V tem primeru se bo seveda čulo oglušujoč orkester z italijanske strani. Naj pa nas to ne moti: »Ne-stori bližnjemu, česar nočeš, da bližnji stori tebi.« To je nauk naše vere in tudi pri Italijanih vlada baie krščanski nauk, čr-orav s pogansko primes!o. Nai v svoiih nostonk'h proti nam mislijo n» svo!e v coni B in naj se končno uveriio, da ima vsaka palica d^a kon^-a. in da ie zakonu sile mesto samo v džungli.
Prav oni. ki toliko govore o evropski solidarnosti, bi to pač morali razumeti!
Deset EisenhowBrjeuih točk
Eisenhotver je imel 5. avgusta svoj prvi javni govor po imenovanju za republikanskega kandidat.} I ri predsedniških volitvah. Govo-l.l je ameriškim vojaškim veteranom na njihovem 53. letnem tabo-renju v Los .Angelesu.
V govoru je pozvai veterane, naj opravljajo svoje državljanske dolžnosti »z isto vnemo in pogumom, kakor so opravljali svoje vojaške dolžnosti«.
Nato ie orisal v svojem govoru deset točk programa za dosego miru in blaginje v svetu. Te točke je imenoval »pozitivne cilje« vsakega prizadevanja v ta namen.
Te točke so:
1) Treba je okrepiti ameriško moč, in sicer duhovno, ustvarjalno in tvarno.
2) Doseči pravičen in trajen m r. ki bo zavarovan z močjo svobodnega sveta.
3) Ustvariti blaginjo, ki ne bo temeljila na vojni.
4) Ustvariti iz ameriške obljube o enakosti živo dejstvo za vsakega Američana.
5) Pospešiti in razširiti je treba ukrepe v prid varnosti in blaginji ljudstva.
6) Zavarovati je treba dohodke in prihranke ljudstva pred okrnjc-vanjem zaradi visokih cen in davkov.
VLOGA IUGOSLAVIIE
Prelom Jugoslavije z Moskvo zmanjšuje nevarnost sovjetskega napada
Zunanje ministrstvo Združenih držav je izdalo brošuro, ki naj pouči ameriško ljudstvo o stališču Združenih držav do Jugoslavije. V njej je označen prelom Jugoslavije z diktaturo mednarodnega komunizma, osredotočenega v Moskvi, kot važen činitelj za zmanjšanje nevarnosti sovjetskega napada v Evropi.
»Titov prelom z Moskvo je resničen« — ugotavlja brošura. »Tega preloma za zdaj ni mogoče popraviti. Ni pa to prelom s komunizmom. Ni razloga, da bi mislili, da je Titova vlada le malo spremenila svoj končni cilj — ki je ustvariti iz Jugoslavije popolnoma komunistično državo.«
Ko obravnava brošura odnošaje Jugoslavije z nekomunističnimi narodi, poudarja, da sprejema Tito zamisel Združenih narodov o kolektivni varnosti v Evropi. Na zasedanjih ‘Združenih narodov so jugoslovanski zastopniki odločno napadali sovjetski imperializem in napadalnost. Odločitev Jugoslavije, da nastopa neodvisno od Moskve -Dravi brošura — se ie pokazala, ko ie Jueoslaviia zaprla svoie meje komunističnim banditom, ki so še borili v Grčiji.
To je bil prvi činitelj, ki je naredil konec vojni v tej državi. Ker je Jugoslavija odločno usmerjena proti Moskvi, čuti Grčija ono varnost, ki ji je potrebna, da nadaljuje z obnovo.
Dalje pripominja ameriška brošura, da ie bil med Združenimi državami in Jugoslavijo dosežen zadovoljiv dogovor o potovanju mnogih Američanov jugoslovanskega rodu in o svobodi obveščanja v Jugoslaviji.
V Jugoslaviji sami pa se je Tit) zelo trudil, da bi si pridobil iskreno podporo jugoslovankega ljudstva, da bi povečali proizvodnjo ter postavili na noge armado, ki bi se lahko dobro izkazala.
Na gospodarskem področju se ju-goslovahska vlada zdaj zaveda gospodarske stvarnosti, čeprav te nasprotujejo komunističnim dogmam.
Zato je v prizadevanju, da bi povečal poljedelsko in industrijsko pridelavo, zavrl Tito kolektivizacijo kmetij in v glavnem spremenil centralizirano nadzorstvo, ki je bi lo značilno za njegovo prejšnjo industrijsko politiko.
V pregledu položaja, ki vlada v
Jugoslaviji, pa brošura navaja sledeče činitelje:
»Jugoslavija je neodvisna komunistična država, ki je dokončno prelomila s sovjetskim vplivnim območjem.
Je vojaško zmožna in pripravljena v primeru sovjetskega napada na njeno državno celost uspešno nastopiti.
Zato je neodvisna Jugoslavija, ki je sovražna napadalni politiki Sovjetske zveze, svarilo pred napadom v Evropi.«
7) Pospeševati je treba poštene interese vsake skupine ameriškega ljudstva, vendar pa se je treba držati pri tem politike, da naj b) to v prid vsakega Američana.
8) Državna uprava mora postati spet poštena.
9) S sredstvi, ki se ozirajo na temeljne ameriške pravice, je treba zagotoviti, da bpdo državni uradniki zvesti in vneti Američani.
10) V vsakem Američanu je treba oživiti prepričanje, da lahko u-stvari boljšo bodočnost zase in svoji družini.
Veterani so podelili Eisenhower-ju odlikovanje miru, ki ga je ustanovila njihova organizacija na čas! znanemu finančniku in predsedniškemu svetovalcu Bernardu Ba-ruchu.
Urad za psihološko strategijo
Allan Kirk, bivši ameriški veleposlanik v Sovjetski zvezi, je bil imenovan za tavnatel.a urada zn psihološko strategijo. Ta urad so u-stanovili leta 1951, da vskladi zunanjo obveščevalno službo in psihologijo politike važnejših ameriških ministrstev -in uradov, ki imajo o-praviti z zunanjimi zadevami.
Za boljše spoznavanja sosednih narodov
UNESCO izvaja letos poleti in jeseni načrt, po katerem se naj seznanijo prebivalci raznih dežel z običaji in življenjem v drugih deželah. Programa se izmenoma udeležuje nad 800 delavcev. V preteklem mesecu so skupine delavcev iz Danske, Norveške in Švedske obiskale Veliko Britanijo, 25 holandskih delavcev je obiskalo Avstrijo, švicarski študentje, ki delajo poleti, pa Francijo. Skupina angleških delavcev je prišla v 2enevo.
Zelo koristno bi bilo, ko bi UNESCO izvedel ta načrt tudi glede Trsta, ker bi s poglobitvijo poznavanja tržaških političnih in prosvetnih prilik bistveno prispeval k povečanju miru v svetu.
Vsekakor bi morali tak načrt glede Trsta raztegniti najprej na Italijane, ki jim je tržaška stvarnost deseta briga.
Komuniiem v Franciji
Londonski »Spectator« piše o komunizmu v Franciji. Komentira nenaden preobrat, ki ga doživlja francoska komunistična partija v svoji taktiki po nedavnem neuspelem poskusu ustrahovalne politike. Sedaj se francoski komunizem — dokaj nespretno, kot pravi »Spectator« nagiblje h krotkejši politiki sodelovanja z vsemi sloji prebivalstva.
»Toda mogli bi pričakovati —* piše »Spectator« — da je evropska povojna zgodovina vsem nekomunistom dovolj jasno pokazala, kakšna usoda čaka vse one »neodvisne-že«, ki tvegajo sodelovanje s komunisti. Malo je posameznikov v Franciji in nobene stranke, za, katere bi mogli pričakovati, da bodo prostovoljno vtaknili glave v zanko.
Ne smemo pa tega novega preobrata, ki ga napoveduje obnašanje fiancoske komunistične partije, podcenjevati pravi dalje »Spectator«, Tako v letih neposredno pred in neposredno po vojni je francoska kom. partija prišla do položaja, s katerega je lahko vplivala na vladno politiko ali jo celo delila z vlado. Ta položaj je dosegla komu-; nistična stranka samo s politiko sodelovanja in s tem, da je vodila gibčno politiko.
Prav zato pa je čisto jasno, zakaj francoski komunizem znova pričenja s to oportunistično politiko. Sicer bi nekaj časa poteklo, preden bi mogle sladke besede in primerna gesla zazibati nezaupnost francoskega javnega mnenja, slej ko
prej pa bi vendar moglo komuni
stom uspeti, da bi čisto neopazno privedli na linijo svoje partije številne francoske »nevtralce«, »pacifiste« in »antiamenikance«.
Treba pa bo še videti, če bodo na to novo taktično pot stopile sedaj tudi ostale komunistične partije drugih narodov. Več znamenj je, ki kažejo, da se nameravajo tudi italijanski komunisti podati na to pot. Britanska kom. partija, ki željno čaka na ukaze, se bo seveda prilagodila novi liniji, kakor hitro ji bo to naročeno. Morda čaka Groznikov prihod?«
Križarska vojsfta za svobodo
Henry Ford ml., predsednik družbe Ford Motor Company, je bil izvoljen za novega predsednika ameriške zasebne organizacije Crusade for freedom (Križarska vojska za svobodo), ki podpira radio Svobodne Evrope. Dosedanji predsednik organizacije je bil general Lucius Clay.
Festival soholshfh društev
Letnega festivala ameriških sokolskih društev v New Yorku sc je udeležilo 800 Američanov češkoslovaškega porekla, ki so nastopili :s telovadnimi točkami in narodnimi plesi.
Neki govornik na festivalu je poudaril, da so komunisti prav tako kot nacisti prepovedali delovanje sokolskih društev v Pragi, ker so ta društva postala središče demokratskega odpora.
Pod naslovom »Obramba italijanske demokracije« prinaša Times med drugim tudi sledeče zanimive ugotovitve:
»Žalostno znamenje je, da se je sedaj, komaj po osmih letih obnovljenega demokratičnega življenja v Italiji, pokazalo za potrebno pričeti z vrsto ukrepov za zaščito same demokracije. Italijanski parlament je skoro po dvoletnem odlaganju moral sprejeti zakon za zator fašističnega ali fašizmu podobnega delovanja. In v kratkem bo pred parlamentom v pretresu nov ukrep, ki bo uvedel v kazenski zakonik nove kazni za slehernega poedinca ali organizacije, kakršne koli politične barve ali smeri, katerih delovanje bi bilo nevarno za državo ter državljanske in politične svoboščine, ki jih določa ustava. Ta drugi še širši zakon bo končno vključeval tudi protifašistični zakon.«
In k tem ugotovitvam Times dodaja:
»Nujnost -— je nekoč trdil Pitt — je kot izgovor za kršenje človeške svobode argument in vera sužnjev.
Mnogi Italijani brez dvoma čutijo v protifašističnem zakonu mnoga znamenja ..izjemnega zakona ', medtem ko v pravilno uravnovešeni državi državni zakoni, če so postavljeni vsem državljanom, tudi morajo zadoščati za vse primerei V tem oziru ie bolj razumljiv u-krep, ki je naperjen proti podtalnemu rovarjenju v kakršni koli obliki in kjer koli, nekako na močnejših nogah in po učinku uspešnejši kakor pa dosedanje izpremi-njanje in izboljševanje kazenskega zakonika.«
Štipendife Združenih narodov
Organizacija ZN je objavila letno poročilo o štipendijah, ki jih dajejo razne organizacije ZN v okviru svojega delovanja za tehnično pomoč zaostalim področjem sveta, pa tudi za kulturni, prosvetni, socialni, vzgojni in tehnični napredek v svetu.
Iz poročila je razvidno, da so podelile organizacije ZN letos nad 2500 študijskih štipendij, ki so jih
bili deležni študentje in mladi znanstveniki ter tehniki, ki bi se bili radi izpopolnili v svoji stroki, iz najrazličnejših držav. Med drugimi prejemniki štipendij navaja poročilo neko jugoslovansko strokovnjakinjo za otroško skrbstvo, ki se je s pomočjo štipendije udeležiia izpopolnjevalnega tečaja v Stockholmu, po povratku pa je prevzela mesto pri vzgajanju zdravstvenega osebja za otroško nego.
Mednarodna organizacija za delo je omogočila nadalje 375 jugoslovanskim vajencem, da se bodo izpopolnili v svoji stroki v raznih drugih evropskih državah.
Organizacije, ki so podeljevale take štipendije, so bile poleg Mednarodne organizacije za delo še Prehranjevalna in poljedelska organizacija 'ZN, UNESCO, Mednarodna organizacija za civilno letalstvo. Mednarodna banka za obnovo in razvoj, Mednarodni denarni sklad, Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodni otroški fond.
Begunci iz podložnišklh držav
Jugoslovanska časopisna agencija Tanjug poroča, da je po letu 1948 to je po Titovem prelomu s Stalinom, pribežalo iz kominformislič-nih držav v Jugoslavijo kakih 7.000 beguncev. Od teh jih odpade na Albanijo 3.500, na Bolgarijo več kot 1.000, na Madžarsko več kot 900, ostali pa na druge sovjetske pod-ložniške države.
Porast življenjskih stroškov
Iz zadnjega statističnega biltena Združenih narodov je razviden porast življenjskih stroškov v večini držav, na katere se nanašajo zbrani podatki.
Podatki, ki jih je zbral Mednarodni urad za delo, na osnovi obvestil, poslanih od uradnih državnih ustanov, kažejo, da so se od začetka 1. 1948 pa do sredine 1. 1952 življenjski stroški v Združenih državah dvignili za 10 odstotkov, v Veliki Britaniji za 28 odst., v Franciji za 43 odst. in v Argentini za 185 odstotkov.
DEMOKRACIJA r-M-B i—
Leto VI. - Stev. 3+
VE S Tl z GORIŠKEGA
I	in	I	'Kako bomo od 1. septembra
lil niiaii^ plačeva|j dohodninski davek
spomenika našega mučeništva in sramote italijanske civilizacije
Državna pomoč za dvig kmetijstva
Ustje in Uhanje, dve mali vasici pii Ajdovščini na Vipavskem, sia postali simbol mučeniškega trpljenja sioveskega ljudstva in hkrati sramoie italijanske civilizacije >.a-radi dogodkov, ki so jih tam fašisti in aipin.i divizije Julia povziočiii
8.	avgusta 1942.
V	bližini teh dveh vasic so namreč taborili fašisti in alpinci divizije Julia. Ti so zahajali v vasico in neprenehoma motili naše ljudstvo s tem, da so mu jemali vse, kar jjm je le prišlo na roko. Zaradi tega so se vaščani pritožili pri karabinjerskem marešjalu v Ajdovščini, ki je tudi res nastopil pri v>-jaški kemandi in zahteval, naj sc takemu ravnanju od strani fašistov in alpincev napravi enkrat za vselej konec.
Toda vojaški komandanti niso hoteli slišati nobenega očitka, niti dati zagotovila za mir in red. Med n; mi in karabinjerskim mareš; 1-lcm je prišlo celo do prerekanja in dejanskega napada, ko je marešjalo nekega častnika oklofutal. Tedaj st-fašisti in alpinci sklenili, da se bodo maščevali na povsem svojstven način. Zvečer pred 8. avguston 1942 so nalašč začeli streljati na Ustje, češ da so tam videli krožiti partizane. Hkrati so poslali tudi po karabinjerje v Ajdovščino z namenom, da zvabijo na lice mesta tudi marešjala. Nič hudega sluteč in u-verjen. da gre res za pojav partizanov, se je marešjalo odzval klicu na pomoč fašistov in alpincev divizije Julia in tako padel njim v zanko. Okoli 11. ure ponoči so v lemi streljali nanj in ga ubili. Nato so spretno in tiho prenesli njegovo truplo v Ustje in ga položili prsd hišo bratov Milana in Antona St:-bilja, da bi ju laže ovadili umora. Vsi domačini so v vasi to noč mirno spali in nihče ni slutil grozot, ki so jih vojaki pripravljali.
Drugo jutro so že navsezgodaj prihrumeli v vas fašisti in alpinci. Ko podivjane zverine so se vrgli po hišah in premetavali ter preiskovali vse do zadnjega kotička.
Pri tem svojem nastopu so ravnali z ljudstvom kot pravi divjaki in mu grozili pod obtožbo:	»Ma-
rešjala ste umorili!« Ljudstvo :-o zagnali na trg, ga stražili s strojnicami ter jeli požigati hiše v Ustjah in Uhanjah zaporedoma od prve do zadnje.
Da je vse izgledalo še bolj grozno, so tudi streljali iz pušk. Obupen jok otrok in žena je trgal človeku srce, toda »civilizirani« Italijani se na to niso ozirali. S svojim »gentil sangue latino« so z zločinom nadaljevali in ubili mlada bra;a Milana in Antona Stibilja, Maksa Kanteja, očeta treh otrok, Antona Vrtovca, Metoda Strancarja, brata Avgusta in Evstahija Podgornika ter Ivana Uršiča iz Slapa. Te zadnje tri so prignali uklenjene iz zaporov iz Ajdovščine in jih umorili s prejšnjimi. Vse te naše trpine so fašisti in alpinci strahotno mučili predno so jih ubili. Da je bila čaša gorja polna!
Ob deseti obletnici trpljenja naših skromnih slovenskih vasic in našega zavednega slovenskega prebivalstva se vsi Slovenci klanjamo spominu velikih žrtev in osmih mučenikov. Njim postavimo vsi Slovenci trajen spomenik v naših srcih, hvaležni jim zato, ker so s svojim trpljenjem in žrtvovanjem vr-gli krvoločnega in krivičnega tujci iz naše zemlje.
Zavedno primorsko ljudstvo je preko dvajset let ječalo pod tujim jarmom ter prenašalo gorje zatiranja in raznarodovanja. Stisnilo jc v srce vso bol in gojilo tiho in zavestno gorečo ljubezen do domovine in svobode!
Za Ustjami in Uhanjami je gorelo še sto in sto slovenskih vasi. Požigali so jih »civili7.atorji« narodov! Za mučeniki iz Ustij in Uhanj jr padlo še desetkrat deset tisoč slivenskih mučenikov! Nositelji trlti-sočletne kulture so požigali vasi in ljudi, pobijali moške in žensk", starčke in otročiče! Pri Peternelu v Brdih je zgorelo devetnajst oseb, med temi mati z dvema hčerkicama v naročju. V eni sami hiši. kamor so jih bili zaprli Nemci in Mussolinijevi fašisti!
Se vidimo, kako se dve mali deklici oprijemata materinega telesa pred ognjem, ki jih že objema. 3? vidimo nesrečno mater, kako z neizmerno ljubeznijo in žalostjo v srcu skriva svoji nežni hčerkici v naročje, da bi ju rešila ognja, trpljenja in smrti! Neizmerna bol nam prihaja v srce, ko mislimo na te li-
re groze! Tedaj nam iz dna duše privrejo na dan mogočne in odločne Gregorčičeve besede:
»Prost mora h iti, prost, moj rod
na svoji zemlji svoj gospod!«
In res naš rod vstane! Sonce svobode in blaginje, veselja in napredka mora zasijati narodu trpinov in mučenikov, narodu, ki ni klonil v času najhujšega pritiska!
Požigalci in morilci v Us-tjah in Uhanjih, pa tudi drugod po Sloveniji, so bili italijanski fašisti in vojaki redne vojske.. Nimamo sicer namena zaradi tega metati krivdo na ves italijanski narod, toda spričo nagnusnih očitkov, ki jih goriški Italijani mečejo na slovenski narod zaradi odpeljanih fašistov v maju 1945, čutimo dolžnost, da jim prikažemo prave krivce vse tragedije ter neizmerno večje mučeništvo in trpljenje, ki so ga. Italijani prizadeli našemu nedolžnemu ljudstvu na stoodstotno naši slovenski zemlji, ki so je bili lačni. Oni so se hoteli polastiti naše zemlje! V ta namen so prisodili smrt našemu narodu na Primorskem in našim bra-tom Hrvatom v Istri!
V	maju 1945 pa so v Gorici gospodovali slovenski in italijanski komunisti, ki so izvajali komuiv-stično revolucijo. Vse kaže, da .-o odvoz italijanskih fašistov in nekaj njihovih služabnikov zakrivili Ir* italijanski komunisti!
Mi smo vedno obsodili vsako kazen, ki ni izdana v rednem sodnem postopanju! Toda italijanski šovi nisti, ki niso nič trpeli, nas sovražijo že po svoji naravi in neciviliziranosti. Zato jim pravimo:
Krivdo za dogodke od maja 1945 poiščite si v vaših vrstah. Mi jemljemo na znanje, da vam je več za vaše fašiste, ki so po naših vaseh požigali in morili, kot pa za žrtve njihovih zločinov!
Gorica pa je narodnostno mešam ozemlje in nosi slovensko ime! Sicer pa ugotavljamo, da so med odpeljanimi v maju 1945 v velikem številu tudi Slovenci, kar priča, da je šlo za izvajanje komunistične revolucije in ne za rasno mržnjo do Italijanov.
To naj si zapomnijo vsi italijanski vodilni krogi na Goriškem ter rimska vlada s predsednikom De Gasperijem na čelu, ki še danes zapostavljajo slovensko manjšino v Italiji in na ta način gazijo najosnovnejše človečanske pravice! T.i nai si zapomnijo tudi vsi italijanski cerkveni predstojniki, ki se poslužujejo cerkve in vere za raznarodovanje našega rodu!
Cl. 118 zakona od 10. avg. 1950 štev. 648 določa, da zapade po d ven letih, odkar je stopil ta zakon v veljavo, rok za vložitev prošnje za priznanje in Izplačilo vojne pokojnine in drugih denarnih nakazil, ki jih predvidevata člena 107 in 103 omenjenega zakona vojakom in svojcem vojaikov. To določilo velja tudi v zadevi čl. 53 navedenega zakona, ki predvideva povišek pokojnine •za primer, da so se zdravstveni pogoji vojnega pohabljenca poslabšali.
Gori navedeni .zakon je bil objavljen 1. sept. 1950 in je stopil takoj v veljavo. Vendar svetujemo prizadetim osebam, naj morebitno prošnjo vložijo do 31. avgusta t. J. In ker je lahko primer od počdin-ca do poedinca različen, svetujemo vsakomur, naj se pobriga vsaj za pregled svojega primera in vzame kak nasvet, da se ne bo kesal, ker morajo v nekaterih primerih prositi za določilo in izplačilo tudi tisti, ki so sicer prošnio že vložili. * * *
Na vsak način je gotovo, da prošnjo lahko ponovijo tudi tisti, ki jim je bila prva prošnja že odbita. P^i tem pojasnjujemo, da imajo pravico do vojne penzije vsi, ki so kakor koli oboleli ali ohromeli zaradi bilo katerega vzroka, povezanega z bilo katerim vojnim vzrokom.
Isto pravico do penzije imajo ožji sorodniki umrlih zaradi kakega primera, v katerem so se znašli v času vojne in zaradi vojnega stanja. Na kratko vsak vzrok, ki je nastal samo zaradi vojne, tudi če ni nepe-sredno povezan z vojnimi dogodki in vojnimi operacijami, nudi pravico pridobitve vojne pokojnine.
Zato svetujemo vsakemu priza-
Dohodninski davek na abonma to je dav^k, ki je določen po dogovoru med registrskim uradom ir> stranko, bomo še naprej plačevali na tekoči račun kot do sedaj. Tozadevne tiskovine s tiskano besedo »abbonamento« dobite brezplačni pri vsakem registrskem uradu.
Dohodninski davek (IGE) na fakture, note, račune in podobne listine bo treba plačevati od 1. septembra 1952 dalje za bivajoče v videmski in goriški pokrajini na tekoči račun štev. 3/80, naslovljen na prvi urad IGE (»primo Ufficio IGE«) v Milanu.
Stranke se morajo držati strogo samo gori navedenih predpisov, ker ni dopusten noben drug način plačevanja dohodninskega davka.
Tudi tisti, ki imajo odprt poštno-’ tekoči račun, bodo morali plačevali dohodninski davek na fakture, note, račnne in podobne listine samo na tekoči račun štev. 3/80, naslovljen na prvi urad IGE v Milanu. Mislimo vedno na osebe, bivajoče v goriški in videmski pokrajini.
imenih plačeualceu družin, davha
Na davčnem uradu goriške občine v Crispijevi ulici št. 3 je izstavljen na ogled prizadetim imenik o seb, podvrženih družinskemu dav-
» Spoštovanemu gospodu županu
v Steverjanu
Podpisano vodstvo Kmetsko - delavske zveze iz Steverjana, kateremu je pri srcu obči blagor vse’j prebivalstva števerjanske občine, si dovoljuje prositi Vas. g. župan, in ves občinski svet za nujno ureditev sledečih zadev, ki so splošnega in krajevnega pomena za vse Občinarje:
1 Dosega vrnitve občinskega doma, ki naj služi namenom, za katere smo ga Steve-rjanci zgradili tudi z robotami, in sicer za a) občinski urad, b) poštni urad, cl s’a-novanje občinskega obhodnika, č) zavetišče za revne Občinarje itd.
Ker ne razpolaga z občinskim d<V mom, se mora občinska uprava posluževati šolskih prostorov, kar ne odgovarja zahtevam vzgoje šolskega naraščaja.
Poštni urad, ki bi moral že zdavnaj poslovati, ne posluje prav zaradi pomanjkanja občinskega ot'-hodnika in za zavetišče za obnemogle.
2.	Ureditev trga med župniščem in vseh poti-dohodov na trg
detemu, naj ne pusti zapasti roka 31. avgusta t. 1. in naj vloži prošnjo za pokojnino v tem roku. Prošnja in vse potrebne listine so ko-leka proste.
Pokojnino tudi vojnim idouam
Po čl. 59. zakona za vojne pokojnine od 10. avgusta 1950 štev. 64« pritiče vojnim vdovam, ki so se spet omožile, izplačilo hkrati sedem let pokojnine, če na dan nove poroke niso prekoračile 25. leto starosti: šest let pokojnine, če so na dan nove poroke prekoračile 25., a ne 30. leto starosti: pet let pokojnine, če so prekoračile 30., a ne 35. leto starosti; štiri leta pokojnine, če so prekoračile 35., a ne 40. leto starosti. Ce pa je vojna vdova na dan nove poroke prekoračila 40. leto starosti ali pa če tega dne ima mladoletne otroke, ki uživajo pravico do pokojnine, ima tudi ona pravico do izplačila treh let pokojnine hkrati.
Ce pa se vojna vdova znova poroči po 50. letih starosti, nima pravice do te glavnice.
Važno pa je določilo omenjenega čl. 59 tega zakona, ki pravi, da morajo vdove, ki sklenejo novo poroko, zaprositi navedene ugodnosti v roku 180 dni od dneva nove poroke odnosno od dneva, ko je položila pokojninsko knjižico.
Ce je v kakem primeru ta rok že potekel, svetujemo, naj prizadete vojne vdove kljub temu predložijo prošnjo, sklicujoč se na določila člena 118 zakona od 10. avgusta 1950 štev. 648. ker v skoro vseh primerih vojna pokojnina ni še -bila dokončno odmerjena in izplačana, zeto je smatrati, da je tudi ta rok še vedno odprt.
ku. Ker ima ta imenik spremembe za uradnike in delavce, svetujemo, naj si ga te vrste davkoplačevalcev ogledajo v določenem roku 20. dn;. ki teče od 12. t. m.
Vojni invalidi
Za vojne invalide od II. do VI. stopnje bodo v prihodnjem šolskem letu 1952-53 odprli strokovne tečaje. Teh tečajev se lahko udeleže invalidi, ki niso presegli 40. leta sta rosti, niso bolni in niso bili kaznovani ter imajo vsaj višje razrede osnovne šole. Prošnjo je treba nasloviti na Zastopstvo vojnih invalidov v Vidmu.
Brezobziren šum
V	našem mestu zavzema ropot motornih vozil že vsako potrpljenje presegajoče meje, in to zlas-.i v nočnih urah. Zaradi tega smo z velikim veseljem sprejeli vest, da je ministrstvo za promet odredilo ■posebne predpise v tej zvezi in da je krajevna kvestura že podvzela potrebne • korake. Do danes pa še nismo opazili vidnih uspehov, če izvzamemo lepo število denarnin glob, ki so jih prometniki naprtili razgrajačem.
pred župniščem ter sploh vseh poti v občini.
Trg naj se uredi tako, da bo vedno lepo okrašen in snažen; očisii naj se vseh razvalin in bi bilo primerno, da- bi se pod lipo postavili tudi sedeži. Vse poti pa naj se tudi očistijo nepotrebnega kamenja.
3. Ureditev mostu v Grojni, ki vodi k Aščevim.
Vsi cbčinarj-i morajo biti deležni pažnje občinskega sveta, zato ;e treba vsem priskočiti na pomoč. Tako se mora urediti tudi ta most, ki je nujno potreben tamkajšnjemu prebivalstvu in ki omog-očuje tako dovoz in izvoz raznih pridelkov.
4. Zgraditev cerkve in pokopališč-.i na Jazbinah.
Nezadovoljstvo prebivalstva na Jazbinah narašča iz dneva v dan. ker mu nihče ne priskoči na pomoč v nujni potrebi, kot sta n. pr. zgraditev pokopališča in cerkve, kar je sicer že itak dobro znano Vam, g. župan, in vsem Občinarjem sploh.
5. Zgraditev vodovoda, začasno pa vodnjakov, ki naj se polnijo s pitno vodo iz Gorice.
Pomanjkanje pitne vode in vode za napajanje živine je tako hudo in nevarno, da lahko izbruhne tudi kaka bolezen, ne glede na škodo, ki jo vsi Občinarji občutimo. Znano je tudi. da nekatere družine uporabljajo povsem kalno vodo, ki je polna mrčesa.
Vodovod je za Steverjan pzrepo-treben, zato ga je treba tudi zahtevati., Do takrat pa se morajo izk i-pati vodnjaki, ki naj se polnijo . dovažanjem vode iz Gorice.
6. imenovanje stalnega cestar in.
7. Doseči, da vozi avtobus do Dvora in da se napelje telefon do Bukovlja, ki bi služila velikemu številu Občinarjev.
8. Doseei napeljavo električne luči za Grojno.
V tem kraju nimajo električne luči niti hiše, ki spadajo pod Ste-verjan, niti one, ki spadajo pod Gorico. Zelo lahko in prikladno bi bilo za goriško občino, potegniti žico s ceste Gorica-Podgora do Groj-ne, kjer stoji tudi gostilna, ki mora še danes uporabljati petrolejko. Tako bi lahko dobile električno luč tudi hiše, ki spadajo pod števe.rjan-sko občino, ne da b.i morala na.-a občina za to kaj potrositi.
9. Prikazati pristojni oblasti nui-nost ukrepa, da se popravijo odnosno obnovijo vse v vojni pokvarjene ali porušene stavbe ki služijo za stanovanje kolonom.
V nekaterih primerih je prava socialna sramota, ker moramo u-pravičeno trditi, da nekatera kolonska stanovanja ne odgovarjajo zdravstvenim predpisom in so tudi nevarna za življenje stanovalcev, ker se lahko od časa do časa zrušijo.
Gospodarji, ki sicer prejema i> tudi lepe letne dohodke, bi morali čutiti dolžnost, da nudijo svojim kolonom vsaj človeku primerno stanovanje. Ali pa naj državna oblast poskrbi za primerne ukrepe!
Na drugi strani pa bi morali go-
2e z zakonom šetv. 114 od 24. februarja 1948, popravljenim z zakonom štev. 144 od 22. marca 1950 ter, z zakonom štev. 1354 od 20. novembra 1951 so bila izdana določila v prid malim kmetom in kmetijskim zadrugam. Ugodnosti so se nanaš-a-le na -odpust plačila takse na kup-nopr-odajnih. pogodbah, ki so imele za predmet nakup zemljišča od strani neposrednih -obdelovalcem kmetij, če je nakup imel namen dopolniti malo kmetijo. Na drugi strani pa so ti zakoni določali, in v gotovi meri še - določajo, možnost predaje občinskih in pokrajinskih zemljišč prav z namenom, da se ustva: ijo male kmetije.
Ti zakoni dajajb tudi možnost dosege posojila po znižanih obrestih, ki jih delno odplačuje vlada skozi trideset let.
Sedaj pa je izglasovan zakon štev. 949 od 25. julija 1952,- ki določa, da stavi vlada za dobo petih le*, to je od agrarnega 'leta 1952-53 do vključno 1956-57 vsako leto 25 milijard lir na razpolago kmetijstvu z namenom, da nudi kmetom, tud' združenim, ugodno posojilo, ki jim naj omogoči nakup kmetijskih strojev vsake vrste, toda italijanskega izvora, ureditev naprav za namakanje zemljišča, popravo ali zgradbo kmetijskih stavb tako stano-
spodarji po vojni prizadetih stavb poskrbeti, da se te popravijo odnosno obnovijo z vojno odškodnino.
10.	Odstaviti se mora uradniška moč, ki je odvišna občinskim potrebam.
Gospod župan, vodstvo Kmetsko-delavske zveze se dobro zaveda denarnih težkoč, s katerimi se mora števerjanska občina boriti. Toda navedena javna dela so tako nui-nega pomena, da ni moči odlašati z njihovo izvedbo. Zato prosimo Vas in ves občinski svet, da te prikazane zadeve vzame v pretres z vso nujnostjo in resnostjo ter uklone vse potrebno v gori navedenem smislu.
■Pri tem s.i vodstvo Kmetsko-de-lavske zveze dovoljuje predočit! Vam in občinskemu svetu zakona št. 589 od 3. avgusta 1949 in št. 84* od 10. avgusta 1950, ki nudita možnost dosege državne pomoči vsem občinam goriške pokrajine v zadevah javnih del, kot so n. pr. ceste, vodovodi, greznice, pokopališča 'n bolnišnice.
S spoštovanjem!
Za vodstvo KDZ v Steverjanu• Alojzij Terčič, p)-edsednik «
Našemu občinskemu odboru je bila nakazana vsota pol milijona lir, da jo razdeli med kmetovalce, ki so bili oškodovani od toče. Znesek je seveda neznaten v primeru t. veli}, o škodo, ki jo je toča napravila. Goriški občini, ki je zaradi toče utrpela manjšo škodo, je pristojna oblast nakazala milijon lir.
Občinski odbor bo imel kaj truda, ker s tako majhnim zneskom prav gotovo ne bo zadovoljil kmetov. Pač nehvaležno delo!
Menimo, da bi se dalo tega pol milijona lir bolj koristno uporabiti za javno delo, ki bi koristilo tak i oškodovancem po toči, kot tudi drugim vaščanom. Lahko bi na primer : onovili črpalko za vodo na Rojcah (v potoku), da se kmetje ne bodo več mučili s prevažanjem vode iz Soče in Vipave. Tako bi si prihranili mnogo truda in skrbi tudi lastniki njih na Rojcah. Seveda bi se morali s tem predlogom strinjati vsi, ali vsaj velika večina.
Naj se oglasi še kdo drugi gled:-tega in pametno bi bilo tudi, da bi sklicali tudi sestanek prizadeval kmetov.
Več kmetov ir Sovodenj
Hazstava sedjn
V	Veroni so odprli XV. razstavo sadja. Razstave so se udeležili tudi goriški kmetje, zlasti sadjarji i; Steverjana, ki so organizirali skupno izložbo. Goričani so dosegli len uspeh s svojim sadjem in so si prisvojili zlato kolajno.
Orožne vaje
To poletje imajo po Kanalski dolini na Trbiškem razne vojske svoje orožne vaje. Na žalost imamo
vanjskih kakor hlevov, kleti in drugih kmetijskih prostorov.
Kmetovalci, ne zamudite prilike!
Do tega državnega posojila imajo pravico mali in srednji kmetje, ki ga bodo plačevali po bančnih zavodih po načinu {n po navodilih, k jih ministrstvo za poljedelstvo že pripravlja.
Ker je ta pomo: velike važnosii za našega malega in srednjega krnita, ker jim nudi velike koristi za nabavo kmetijskih strojev .vsak;-vrste (in ne samo za -oranje), za vzpostavitev naprav za namakanje zemljišč ter za popravo ali zgradbo kmetijskih stavhiš? vraks vrsie, svetujemo vsakomur, raj lssn-premisli, če mu ne bi koristilo p-.i-služiti se te lepe prilike, da si uredi svojo kmetijo po zahtevah pametnega kmetovanja!
Treba je vendar tudi nekoliko energije in udarnosti pri vodstva kmetije in družine! Ne. bodimo vendar preveč konservativni in ne za^ htevajmo od naših otrok, da morajo kopati z lopato, ker so tako der la-li naši pradedje! Ne zahtevajmo, da se družina stiska v ozkih nezdravih prostorih! Ne držimo svoje živine v tesnih, umazanih hlevih' In tako dalje! Izrabimo priliko, da si bomo ob suši svoja zemljišča, zlasti vrtove, lahko namakali!
Pri tem naj omenimo, da se - za dosego posojila v gotovih ozirih, kot bi bila na primer potreba p--namakanju obsežnih zemljišč, lahko- kmetovalci združijo v zadrugo, kar bi bilo zelo koristno za naše Standrežce in Sovodenjce.
V	Doberdobu pa bi se lahko združili kmetje iz Dola in napravi vodnjak za napajanje živine.. Recimo, da si potem še nakupijo avto-voz za dovažanje vode, ali pa kako drugače dobijo vodo v vodnjak.
Kmetje naj torej premislijo, kaj jim je storiti, in naj takoj vloži;.-piošnjo za posojilo na pokrajinski kmetijski inšpektorat v Gorici, kjer lahko dobijo tudi vsa potrebna po5 jasnila in navodila.
Izseljenci
Sv. oče je sprejel skupino misijonarjev, katerim je predvsem poverjena skrb za italijanske izseljence. V govoru je med drugim omenil, da morajo ti misijonarji nudi’i italijanskim vernikom, ki žive po. svetu, možnost, da se spovedo v svojem materinem jeziku.
Stvar je čisto naravna in popo’-noma razumljiva. Čudno se nam pa zdi, da te pravice in te možnosti ine smejo imeti naši bratje v Slovenski Benečiji, ki so prisiljeni ' u -di na smrtni postelji iskati le tujega spovednika, kateremu gotovo ne morejo odkriti svoje notranjosti, kot bi radi, če bi imeli pri sebi slovenskega duhovnika!
zaradi tega; eden ali celo dva primera človeških žrtev: na Sv. Višar-jah se je smrtno ranil z ročno bont-jbo 14-letni Ervin Ape iz Zabni -. Domnevajo, da je postal žrtev teh iorožnih vaj tudi neki lovski čuvaj, ki je šel pred dnevi sltižbeno v Za-izero in se več ni vrnil.
Otroška kolonija v Ukvah
Na ukaz iz Rima je videmska 'prefektura preklicala nalog, da se ■ mora kolonija Dijaške matice iz Gorice zapreti. Zato so se otroci sret vrnili v planinski svet.
Trgovinski sporazum
Trgovinski sporazum med Italijo in Jugoslavijo, ki je veljal do avgusta t. 1., je bil podaljšan do konca 'leta.
Trgovinske izmenjave s Slovenijo
V preteklem mesecu juliju so u-vozili iz Slovenije za 42,684.195 j ir blaga. V Slovenijo pa so izvozili za 9,906.175 lir blaga.
Gregorčičev muzej
■Na Vršnem pod Krnom so lani ■odprli muzej Simona Gregorčiča, v katerem hranijo njegova izvirna dela in nekatere osebne predmete. Ta zamisel in uresničitev je naletela na globok odmev, saj prihajajo dnevno obiskovalci i/, raznih krajev Slovenije.
Smrtna kosa
V ponedeljek 11. t. m. je umrla v Gorici gospa Marija Jerkič roj. Kompare, mati dobro znane Jerki-čeve družine iz ulice Formica. Prizadeti družini naše iskreno sožalje.
Vojne pokojnine
STEVER1ANSKE POTREBE
Pismo predsednika KDZ Alojzija Terčiča
Predlog kmetoualceu iz Sopodenj
Leto VI. - Stev. 34
D« J*O K R A C 1 J A
vStran 1
Solun in Trst
Ni naš namen, da bi napadaj'. ve imelo, .koristi. Kmetje namreč
ampak le, da bi pokazali, kako nepravilno je stališče nekaterih tukajšnjih cerkvenih krogov glede' tržaškega vprašanja.
Cerkev nas uči spoštovati svetost ureditve, določene s stvarnim stanjem pogodb, če je povoljna in v skladu z občutkom odgovornosti -do šibkejših, če je pa nepovoljna, z, zavestjo, da je razdobje preizkušnja čas očiščenja in da se samo tedaj moremo nadejati, boljše usode, če bomo to zaslužili po svojih duhovnih vrednotah.
In da bi to stališče podkrepili, da bi svoje stališče osvetlili na primeru iz preteklosti, se nam zdi naj-prikladneje, da predočimo prispodobo starega srednjeveškega Soluna in današnjega Trsta.
Obe mesti sta glasoviti primorski izhodišči. Obe sta doživeli čase velikega. procvita. Obema je zaradi njunega položaja in zaradi njunih suhozemnih in pomorskih zvez nedvomno usojena še potnembna bodočnost.. In kar je za nas posebno važno, obe mesti se po jeziku, ki ga govori večina njunega prebivalstva, razlikujeta od narodnega o-beležja naj.bližje njune okolice.
Solun in Trst, oba sta slična otoku, obkoljenemu s slovanskim morjem. Kmetje iž okolice so prihajali in prihajajo še danes v mesto in na mestno tržišče tako v Solunu kot v Trstu, čeprav se, danes po svoji noši komaj razlikujejo od meščanstva, vendarle v življenju mesta tvorijo činitelj, ki vsej mestni sredini daje poseben značaj, značaj večstoletne skupnosti, ki je vzroK, da slovanski kmetje iz okolice Soluna in Trsta po svojih običajih in po svojem načinu mišljenja daje 10 mestni sredini svojstven pečat, medtem ko se loči po drugi strani sama mestna sredina po načinu prirejanja jedi in po stotih drugih drobnih poedinostih od ostalih mestnih središč , brez slovanskega zaledja.
V Solunu enako kot v Trstu se je pojavila narodnostna razdvojenost med mestom in vasjo. V Solunu traja to, odkar so se Slovani prvič pojavili pred mestnimi vrati, kar se je — kakor je zabeleženo v mestnih knjigah — zgodilo »strašnega leta« 591, to je v času, ko so se Slovani pojavili tudi pred Trstom.
Čudno pa je, da se je ta razdvojenost v Solunu polegla po Sto letih, to je nekako pred koncem VII. stoletja: Slovani solunske okolice so dobili namreč svojo samostojno upravo, imeli so svoje kneze, vsako leto so plačevali davek ali — kot se je tedaj imenoval --»pakton« in nekoliko bizantinskih cesarjev, počevši s Konstantinom IV. in Justinijanom II, pa vse do članov komnenske in paleološke dinastije se je pokazalo darežljive do Slovanov solunske okolice. Ti so imeli svojo milico. Prodajali so svoje kmetijske pridelke (moko, povrtnino, sadje, sir itd.) v mestu, kjer so v tržnici na nedeljskih sejmih (na BHžnjefti vzhodu je bila tržnica odprta s?mo ob nedeljah in praznikih) imeli svoje stojnice, ki so po dednem -nasledstvu prehajal.? od očeta na sina. Po izvršeni prodaji so šli kmetje v cerkev, kjer so se udeležili službe božje, da bi se pred mrakom vrnili na svoje domove. Pri službi božji so pridigali, v jeziku vernikov, t. j. v slovanskem jeziku solUnske okolice. Ja-sno je, da je mesto od take uredit-
niso šli domov predno niso nata vili, kar so potrebovali. Svoje nakupe sd izvršili v tržnici, v proda-jamicah — »s^alijah« — ki so biie odrejene cd mestnega tržnega nadzornika, ki je imel kontrolo nad merami in utežmi. Benečani so tega uslužbenca imenovali »iustitia-rius« (»giustiziero«), kar je prevod iz grškega »dikaiarhos«.
Zanimivo je, da je tako v Solunu kot v Trstu s časom občevalni jezik pomenil pripadnost k določenemu druzaDnemu sloju. Kmet je, govoril, slovanski jezik, pastirji 111 živinorejci so govorili vlaški ali rumunski, čeprav so bili po dobrem delu ze posiovanjeni, meščanstvo pa je govorilo grški.
Značilno za bizantinske prilike, kot so se razvijale v znaku popolna demokracije, pa je, da uporaba slovanskega ali vlaškega jezika v mestu ni' bila prezirana, kajti v Solunu ni1 bilo napihnjenih in prazno-glavih meščanov, ki bi se bili samo zato, ker so med seboj govorili grški, smatrali za neke vrste višja •bitja in za edine nosilce višje kulture kot nekateri Itali.ani v Trstu. Nasprotno, solunski Grki so s simpatijami zrli na Slovane iz okolice, ker so se zavedali, da ti ne pomenijo samo gospodarsko pomoč in osvežitev prebivalstva, ampak tudi najboljše sredstvo za ohranitev pravilnih odnosov med solunskim svobodnim področjem in oddaljenim zaledjem pa vse do državne meje, ki je bila obdana z globokim rovom (»megale taphros«), ki jo je ločil od ozemlja pod slovansko o-blastjo. Ta rov je bil prekinjen le po prehodih za karavane.
Ce si v takih prilikah predstavljamo mesto, ki je bilo zgrajeno od Kasandia 1. 315-316 pred Kristusom pod planino Korčaka in povezano z veličansko Egnacijsko cesto, ki y; vodila od Drača in po drugi strani nadaljevala do Carigrada, mesto, ki je imelo pred glavnim trgom veii-čanstven Galerijev triumfalni lok, in velik drevored stoletnih platan, ki je vodil do ustja Vardarja in do rečnega pristanišča, in če si predočimo, ad je Solun s svojima cerkvama sv. Dimitrija' in sv. Sofije tekmoval s Carigradom, enako kot 'je tekmoval s svojo obrtjo, posebno strojarsko in draguljarsko, tedaj dobimo vsaj bledo sliko, kolikšne važnosti za blagostanje mesta je bilo mirno sodelovanje med Grki in Slovani.
iNi morda brez koristi, če zabeležimo glavne črte tega sodelovanja in ga primerjamo s prilikami pri nas in obnašanjem tukajšnjih iredentistični grup do slovenskega prebivalstva v Trstu in njegove 0-kolice ter zaledja s politiko, ki ni samo izraz politične zaslepljenosti in kratkovidnosti, ampak ki obenem pomeni lahkomiselno nadaljevanje in poglobitev ločitve področja A in B Svobodnega tržaškega o-zemlja.
(Dalje prihodnjič)
75. obletnica Edisonovega izuma
Stolp na olimpijskem stadionu « Helsinkih. V vitkem stolpu, ki ;e visok 'i2 m, so prostori raznih f-nskih športnih društev. Zgradili so ga za olimpijske igre leta 1^40, ki se pa zaradi vojne niso vršile. Stolp je viden daleč naokoli kot simbol XV. olimpijskih iger, ki so se začele letos 19. julija ih končale 3. avgusta. Prav tako kot stolp je bil v modernističnem slogu zgrajen tudi stadion (desno od stolpa), ki je imel prostora za 70 fese' gledalcev.
Letos slavimo 75. obletnico Thomas Edisonovega izuma fonografa. Istočasno se uva.a sijajno novo sredstvo za posnetje zvoka — ma-gnetični trak.
Na plastičnih ali papirnatih ‘.rakovih, obloženih z magnetičnim železnim oksidom, napravljajo seda; odlične posnetke za skoraj vse nove fonografske plošče in zvočne trakove na gibljivih slikah. Na ma-gnetičnih trakovih snemajo tudi tiskovne konference predsednika Trumana, uradna narekovanja, na njih se ohranjujejo vojaška povelja Združenih narodov na Koreji, dajejo vremenska poročila po telefonu, upravljajo avtomatične stroje in elektronske računske stroje.
Dolga je bila pot od Edisonovega prvega s štanjolom pokritega valja do novega stroja, ki točno izdeluje stotine dvojnic magnetičnega traka. V treh . četrtinah stoletja so; dosegli tak tehnični napredek, da. se posneti zvok skoraj ne razlikuje več od pravega glasu.
Sodelavci Aleksandra Grahama Bella, očeta ameriškega telefonskega sistema, so izumili voščene fotografske plošče, prvi ravni fonografski disk, ter prvi način podvojenja fonografskih plošč.
Danes izdelujejo že plošče, ki se
„PISMA IZ MOSKVE"
Graham Grm«Dalmaciji
Kot poročajo, je angleški romanopisec Graham Green skupno z nekaterimi ameriškimi filskimi režiserji te dni na obisku v Dalmaciji, kjer menda namerava družba Co-
Nobena svobodna družba ni v območju svojih meja nikoli prostovoljno omejila svobodnega gibanja ljudi. Ker nima ničesar prikrivati, ji to tudi ni potrebno in ker je mnenja, da se medsebojno razumevanje najbolj pospešuje z osebnim:' stiki, tega tudi noče storiti.
V Sovjetski zvezi pa je gibanje njenih državljanov in maloštevilnih obiskovalcev, katerim so dovolili vstop, strogo omejeno in pod stalnim nadzorstvom. Sovjeti so po-gazili celo privilegirani položaj diplomatov, ki ga je prištevati med najstarejša mednarodna izročila. Med drugo svetovno vojno je Kremelj z maloštevilnimi izjemami postopoma poostril že itak stroga •določila o gibanju tujih diplomatov v Sovjetski zvezi, ki so jih u-vedli leta 1941.
Zaradi stalne poostritve omejitvenih ukrepov glede gibanja predstavnikov svobodnega sveta je a-meriška vlada končno obvestila Sovjete, »da ie prisiljena izdati odtok, ki bo urejeval gibanje sovjetskega diplomatskega osebja in sovjetskih časnikarjev« v Washingto-ne in New Yorku.
. Tako se mora 257 sovjetskih predstavnikov in njihovi družinski člani, ki so v Združenih državah, •zahvaliti samo svoji vladi, da morajo zdaj obvestiti ameriško vlado jvsaj 48 ur prej, preden se oddaljijo več kot 40 km od svojega službenega kraja. To določilo se ne nanaša na sovjetske državljane, ki so pri -Združenih narodih.
Izkustva so dokazala, da so kre-imeljski mogotci dovzetni za logi-. ;ko, ssmo če jim vračaš milo za dra-• go. Novo ameriško določilo se j-jslania samo na to dejstvo in nika-jknr ne na želio. da bi posnemal' kremeljsko politiko »zarotniške (a’-!nosti«. Ameriški zunanii minister :Acheson je jasno povedal, da bo (»ameriška vlada znova oreuei-a ‘vprašanje gibania sovjetskih diplomatov, čim bodo Sovjeti izpreme-
nili določila, ki veljajo za gibanje ameriških predstavnikov v Sovjetski zvezi«.
Združene države pa tudi sedaj nimajo nikakega namena, da bi u-vedle tehniko policijske države, ki se je poslužujejo stalinisti. Sovjetski diplomati in sovjetski časnikarji, razen tistih, ki so pri Združenih narodih, morajo samo obvestiti ameriško vlado, kam želijo potovati, koliko časa bo trajalo potovanje, kje se bodo ustavili, in navesti morajo imena vseh oseb, ki nameravajo potovati. Vlada izda potem potrebno dovoljenje po lastni presoji.
Novo določilo nikakor ne ovira izvrševanja zakonitih poslov ali zadostitve socialnim obveznostim. (Prav tako ni z njim v zvezi tudi nikako nadzorstvo. V kolikor zadeva ameriško vlado, lahko tisti, na katere se nanaša to določilo, kot doslej obiskujejo kogar koli želijo, se udeležujejo javnega življenja m govorijo s komur hočejo, pa naj bo to zasebnik ali javni predstavnik.
Zdaj pa si oglejmo drugo plat Škodo 80 odstotkov ozemlja Sovjetske zveze je za tujce in tudi za s-meriške diplomate nedostopno. Poleg tega pa ne sme njihova noga prestopiti praga nadaljnjih 22 določenih mest, ki ležijo izven omenjenega področja. Vsak korak, naj bo zaseben ali uraden, je pod strogim nadzorstvom MVD — sovjetske tajne policije.
Kako ravnajo 2 ameriškimi diplomati v Sovjetski zvezi, nam je opisala žena prejšnjega ameriškega veleposlanika v Moskvi, Allana G. Kirka. V svoji knjigi Pisma iz Moskve pravi, da so jih ob prihodu sprejeli člani MVD — »štirje čokati, mrki možje v temnih oblekah, z globoko v čelo potisnjenimi 'klobuki. Izbokline na bokih so pričale, da so oboroženi s samokresi«.
»Kadar koli se veleposlanik oddalji s svojega stanovanja — na-
TITOVA JUGOSLAVIJA V AMERIŠKIH OCEH
lumbia vrteti nekaj filmov.
  ......................................................................
IV.
ČASOPISJE IN AMERIŠKI VPLIV
V odstavku o časopisju navaja poročilo ameriške parlamentarne komisije, da je jugoslovansko časopisje lazdeljeno samo v dve skupini: v komunistično-strankarsko in v ljudsko-Irontaško. Leta 1950 je oilo v državi 18 dnevnikov, 13 listov, ki so izhajali dva- aLi trikrat na teden, 126 tednikov, 88 takih časopisov, ki izhajajo po dvakrat na mesec in 50 nerednih periodičnih listov. Mesečna naklada vseh teh listov je znašala 50 milijonov 150 izvodov. Mesečna naklada 18 dnevnikov skupaj je znašala 36 milijonov 500 izvodov.
Nato opisuje poročilo organizacijo Ameriške informacijske službe v Beogradu (t. j. čitalnice), Novem Sadu in Zagrebu, predvajanje ameriških filmov, posredovanje zahodnih člankov in slik za časopisje itd.
Kar zadeva postopanje z ameriškimi državljani ugotavlja poročilo, da je jugoslovanska vlada naposled priznala ameriško državljanstvi nekaterim jugoslovanskim rojakom, ki jim je ob priliki njihovega obiska v Jugoslaviji pobrala ameriški potni list. Odslej jugoslovanskih rojakov, ki so postali ameriški državljani, ne vznemirja več, kadar pridejo na pbisk v domovino.
Leta 1950 je obiskalo Jugoslavijo 400 Amerikancev. leta 1951 že 2500. za 1952 pa je predviden obisk 4000 visokošolcev, časnikarjev in turistov.
daljuje gospa Kirkova — mu sledijo za petami z avtomobilom. Stalno neposredno nadzorstvo preneha samo v veleposlaništvu in na ograjenem zemljišču, ki ga obdaja ter je njegova last. Agentje MVD spremljajo veleposlanika celo na piknike. Ceste, katere smejo uporabljati tuji diplomati v Sovjetski zvezi, so omejene in pod policijskim nadzorstvom.«
Naravno je, da bi nobena svobodna družba v svojih povračilnih ukrepih ne šla tako daleč, da bi posnemala to napol jetniško življe-; nje, ki so ga tuji diplomati deležni v Sovjetski zvezi. Vendar pa je bila pripomba, ki jo je list New York Herald Tribune napisal v nekem članku, čisto na mestu. »Jasno je postalo — pravi člankar — da p> meni dajati Kremlju zgled res svobodnega življenja prav isto kot tr<>-siti denar pred kleptomani. Namesto, da bi vzbudil v Sovjetih željo po posnemanju, so videli v tem samo priliko, da položaj, ki ga jim je nudila nasprotna stran, čim bolj izkoristijo v lastno korist.«
E r i c C. Lavre n ce
S. A. D.
Tiskovni zastopnik ameriškega zunanjega ministrstva. McDermoU. je poročal, da je bila vsaka naklada 27.000 izvodov nove ameriške revije v srbsko-hrvaškem jeziku z naslovom SAD (Sjedinjene Američ-ke Države), razpečana v dveh dneh, kar je prišla v Beograd. Novo ameriško publikacijo so poslali v Jugoslavijo v juniju. Dva dni potem, ko je Glas Amerike javil, da se - izvodi te revije lahko dobijo brezplačno pri ameriškem obveščevalnem uradu v Beogradu, je bila naklada razpečana.
V tej zvezi je McDermott tudi poudaril, da revije SAD v Jugoslaviji ni treba predložiti cenzuri, kot je bilo to treba v Sovjetski zvezi.
POLITIČNE REFORME
Glede političnih reform, pravi poročilo, je opaziti nekoliko poskusov, da se stare metode policijske države spremene in da se uveljavi večja zakonitost. Nekaj več zakonitosti je v postopku v zvezi s kolek -tiviziranjem kmetijstva. Opazili smo nekaj sprememb v pravosodju Videti je, da počasi napreduje po udarjanje zakonitosti. Obtoženci s<, zdaj dobili pravico pravne obrambe. Tudi je nekaj poskusov, da bi preprečili in z zakonom prepovedali izsiljevanje priznanj.... Tito se je potrudil in ie v lanskem letu dal izvesti nekaj sprememb glede tega predvsem zato, da bi zadovoljil Zahod. Spremembe te vrste so: reforma kazenskega zakonika, zman'Sanje policijske oblasti, politična m gospodarska decentralizacija.
Tito nam je o teh rečeh govoril z nekim ponosom in poudaril, da -> kmetje dobili nekoliko več svobode. Ko smo mu pa mi predočili poročila o kmetskem odporu proti njegovemu režimu, je Tito naš’ pripombe označil kot nevažne in brez posledic.... Resnica pa je, da imamo polno dokazov za to, da vlada med ljudstvom veliko nezadovoljstvo. Ljudje so med vsemi narodi, ki smo jih obiskali, najslabše oblečeni, če izvzamemo Španijo. Jugoslavija je v glavnem napravila
vtis siromašnosti in pobitosti.
Poročilo nadaljuje, da je komisija imela vtis, da so kmetje, ki predstavljajo tri četrtine vsega prebivalstva, in ki so vsi stoodstotno proti kvmunizmu in se vsi protivl-jo kolektiviziranju, pripravljeni boriti se proti kbminformistom, to je proti ruskemu komunizmu, če bi slednji napadel Jugoslavijo. Ko je komisija nekatere izpraševala, koga imajo raje, Tita ali Stalina, so baje odgovorili, da Tita. Ko jih <••• pa komisija vprašala, kakšno vlado bi si želeli, so odgovorili, da »želijo takšno vlado, ki bi bila čimbolj podobna vladi Združenih držav«.
SODELOVANJE JUGOSLAVIJE
PRI ORGANIZACIJI OBRMBE
V sedmem poglavju obravnava poročilo pomen Jugoslavije z voju-ško-stiateškega stališča, pri čemer ugotavlja, da je Jugoslavija za varnost Zahoda »dalekosežnega pomena«. Komisija je prepričana, da Stalin ne bi mogel napasti Zahodne Evrope, vse dokler bi njegov bok ogrožala Jugoslavija. Poročilo izvaža mišljenje, da ima Jugoslavija pod orožjem približno pol milijona vo!akov, razdeljenih v 32 divizij poleg tega kadra pa še en milijon zadostno izvežbanih rezervistov. Jugoslavija potrebuje posebno letala. orožje proti tankom in proti letalom ter tanke.
Komisija ie prišla, do zaključka, da mor? Jugoslavija v primeru voi-ne braniti svoje meje s polnoštevilno vojsko in da se ne bo omejila, kakor se je pisalo, samo na gverilsko vojskovanje.
V osmem poglavju objavlja poročilo pismi, ki sta si jih izmenjal: ameriška vlada (po svojem ambasadorju v Beogradu) in Titova vlada (po zastopniku Jožetu Vilfana pomočniku zunanjega ministra) dne 17. aprila 1951. V teh pismih je Ju-goslavra pristala na celo vrsto pogojev, ki jih je stavila ameriška vlada v zvezi z gospodarsko in vojaško pomočjo. Našim čitateljem so ta pisma v glavnem že znana.
ZAKAJ PODPIRAJO ZDRUZENE
DRŽAV E JUGOSLAVIJO?
Nato pa poročilo nadaljuje:
»Va začetni dobi našega podpiranja Jugoslavije kmetsko ljudstvo nikakor ni moglo razumeti razlogov, ki nas pri tem vodijo. Kmetje so spraševali, da-li ima naša pomoč morda namen podpirati sedanji režim v Jugoslaviji. Ničesar bi ne moglo biti bolj oddaljeno od resnice in od pravik ciljev, ki jih je A-merika zasledovala. Združene države ne dajejo pomoči Jugoslaviji zato da bi ohranile na oblasti Titou režim ali da bi s tem podprle komunizem. Pomoč, ki jo Amerika daje Jugoslaviji, je treba razumeti
vrtijo počasi in »dolgo igiajoi'; Zvok podajajo tako verno za e.-> vekovo uho, da večina ameriških družb, ki izdelujejo gramalons’.-: e plošče, sedaj ponovno postavlja n't trg svoja glasbena dela na novih plastičnih ploščah.
Medtem ko so Edison in drugi Amerikanci napredovali v snemanju zvoka, je danski inženir Val-demar Poulsen .izdelal stroj, ki lahko sprejema in podaja zvok z ma-gnetizirano jekleno žico. Na pariški razstavi leta 1900 je Poulsenov »telegrafon« dosegel največjo nagrado.
Napredek elektronske ojačevalne cevi v .teku dvajsetih in na začetku tridesetih let nas je pa pripeljal v moderno dobo »elektroakustike«. Te ce-vii, ki izpreminjajo moč električnih podnetov v vakuumu, oja-čujejo izvirni zvok. Lahko se uporabljajo z -mehaničnimi in magne-tičnimi ploščami.
Nemški znanstveniki dajejo ma-gnetičnemu snemanju še drugo smer. Izdelali so razne vrste žic in magnetičnih trakov za uporabo v prenosnih strojih za snemanje. V Nemčiji so prvi v široki meri uporabili žice in trakove za snemanje.
Ameriški inženirji so po zadnji vojni izboljšali magnetične trakove. Žice so uporabili vsestransko in jih še uporabljajo za mnoge prilike. Toda nevarnost, da se zavozlajo, in težave v izdelavi so dale kmalu prednost trakovom. Leta 1948 je ameriški pevec in filmski igralec Bing Crosby vpeljal 'navado, ki je sedaj splošno v rabi, da posnemajo radijske programe na traku ure ali celo dneve pred določeno oddalo.
Vendar pa ima snemanje na traku še eno slabo stran v primeri s snemanjem na plošči. Ni namreč mogoče reproducirati večjega števila trakov, ne da bi se žrtvovala popolnoma verna kakovost izvirnega traka.
Toda konec lanskega leta je lizik dr. Rawdon Smith iz Washing-tona izdelal nov stroj za snemanje, ki lahko izdela neomejeno število trakov, ki. so enaki in še boljši cd osnovnega traka. Izgleda, da bo *a stroj nadaljnji važni korak v stalnem napredku snemanja zvokov.
Not traktor Vicfters
V Veliki Britaniji je tovarna Vickers Armstrong izdelala nov traktor Vickers V. R. 180. To je prvi težki traktor na gosenice ir» doseže hitrost 16 km na uro. Traktor služi tudi kot stroj za kopanje zemlje, tako pri raznih industrijskih delih kot v poljedelstvu.
Tovarna je že prejela naročila za novi traktor iz Avstralije, kamor jih bo v prihodnjih 12 mesecih izvozila približno 100, za kolikor je avstralska vlada že izdala uvozno dovoljenje. Naročila je še prejela iz Združenih držav, Nove Zelandije, Severne in Južne Rodezije, Anglo - egiptovskega Sudana, Ceylona, Indije in Pakistana.
Traktorje izdelujejo na tekočem traku. Tovarna računa, da jih 00 do konca leta lahko izdelala približno 200, v prihodnjem letu pa jih bodo po proizvajalnem načrtu izdelali približno 1000.
Kot že omenjeno, je traktor Vickers V. R. 180 izdelek tovarne Vickers Armstrong, ki ima velika izkustva v izdelavi motornih vozil z gosenicami. Tudi vse načrte za-novi traktor so izdelali domači inženirji tovarne Vickers Armstrong.
samo v smislu in okviru organizacije varnosti svobodnega sveta.«
»Komisija je izvedela, da so ameriški poizvedovalci obiskali posamezne vasi, da bi se prepričali na lastne oči, kak'- se je delila ameriška pomoč. Jugoslovanska vlada je na videz zdaj bolj prijateljsko razpoložena do Amer.ike, kakor je bila prej. Na splošno smemo reči, da je vse jugoslovansko ljudstvo bolj prijazno do Amerike. Jugoslavija nam daje na razpolago velike količine vojaško važnih rud, kot so na, primer svinec, cink in baker. S tem Jugoslovani nekoliko nadomeste izgube, ki iih mi trpimo, ko dajemo pomoč. Od Jugoslavije dobivamo tudi mnogo informacij, ki so za na:, važne za izdelovanje raznih načrtov.«
»RAJE NAJ ME POŽRE ZAHOD
KAKOR NEKDO, KI ME NAZIVA .BRATOM' . . .«
»Naše misije, tako vojaška kakor gospodarska, se prosto gibljejo po vsej državi. Našega nadzirania raz-delevania ameriške pomoči niso nikakor preprečevali. Po naših predlogih je sedanja vlada uvedla nekaj liberalnejših reform. Nastaia pa vprašanje, kaj moremo od Jugoslavije pričakovati v primeru, la bi Sovjetska zveza napadla Zaho.1.'<
Naša komisija je o tem vprašanju
temeljito razpravljala s Titom. Mislimo, da moremo upati, da bo Tilo brami Jugoslavijo, če bi jo napadla kakšna sovjetska podložniška drža-va ali pa tudi Sovjetska zveza sama. Povedal nam j?, da. bi Jugoslavija ne mogla ostati nevtralna v primeru, da bi Sovjetska zvezji napadla kjer koli v Evropi.... Vendar pa tega ne smemo razlagati tako, kakor da je Tito obljubil, da bi -a-koj nastopil. Poudaril je, da tudi druge države takšne obljube niso dale.... V nadaljevanju našega razgovora smo ga vprašali, če bi p<'-magal, ko bi bil Zahod napaden....«
»Na tako vprašanje je odgovori : ,Ne bi imeli drugega izhoda....’ Tako dogodki pritiskajo na Jugoslavijo in jo silijo, da se g.iblje v politiki zahodnih držav. Razmere Titu onemogočajo, da bi se mogel kdaj vrniti nazaj k Sovjetski zvezi....«
»Tito je tudi zatrdil članom naše komisije, da bi socialistična Jugoslavija prav lahko živela v dobrem sosestvu s kapitalističnim Zahodom. Dasi je Stalin že obrabil in kompromitiral to misel, je Tito podčrtal, da verjame, da je to mogoče glede na narodno-socialistični značaj njegovega režima. Dejal nam je tudi, da so mu grozili, ko se j' ločil od Sovjetov, da ga bodo zahodnjaki pogoltnili. Na to grožn;o je pripomnil, da bi raje videl, ko bi moral izbirati, da ga požro zahodni kapitalisti kakor pa nekdo, ki ga naziva z .bratom’. Zaenkrat pa ga Zahod še ni uničil....«
(Sledi 4. nadaljevanje)
VESTI s TRŽAŠKEGA
PLODOVI SOPARICE
Gicrnale di Trieste je zadnje dm Palermo ali v Montelepre, v rojstni
■oo,avU ugotovitev, da je Trsi sit oalkanskih beguncev. Ne bomo se zaustavili ob dejstvu, da se ta list redno istoveti z mestom, v katerem izhaja, in da vedno, kadar .soli ga kaj boli ali šegeče, to ne ooli m ne šegeče njega, ampak vse mesto, v katerem on menda zgolj po svojem časnikarskem poklicu in, seveda čisto slučajno živi.
Ta neprestana uporaba zaimka ,,mi« v »plurale maiestaticum« služi pač v opravičilo vseh tako če-stifi sprefnerpb razpoloženja tega tako razburljivega in občutljivega tukajšnjega člankopisca. .
Toda proti cemu se on toliko u-pira? Proti balkanskim beguncem. Da tj balkanski begunci tvorijo samo neznaten odstotek v primeri z istrskimi begunci — in tu bi z zemljepisnega vidika mogli dodati, :la je tudi Istra, pa naj se stvari obračajo kakor koli hočemo, zaradi svojih geoloških in zemljepisnih p/i-•lik (kras, reke ponikalnice, čeri. rastlinstvo) sestavni del Balkanskega polotoka — to njega seveda prav nič ne moti.
■Pa tudi sicer tako balkanski kot istrski begunci beže od komunizma in vprašanje je samo, če so te žrtve komunizma italijanske, ali nazovi italijanske, ali pa slovanske narodnosti, in že je Giornale di Trieste pripravljen, da globoko obžaluje usodo prvih, do drugih pa izražava svoje negodovanje, kakor da bi beg od komun,izma bil simpatično ali hvalevredno početje, kadar ga izvrše resnični ali konjunk-turni Italijani, nesimpatično in neugodno pa tedaj, kadar gre za Ne-italijane ali Balkance.
Giornale di Trieste ne mara Balkancev in mi bomo zadnji, ki bomo to glede na individualnost tistega, ki to sovraštvo goji, obžalovali. To se pravi: on ne mara Balkancev, ki ne razpolagajo ž gotovino: kajti za one Balkance, ki razpolagajo z gotovino (in med njimi je bilo mnogo lastnikov slavnih palač v Trstu, kct n. pr. palače Pitteri-Jovovič in Brunner-Kurtovič, ter mnogo ustanoviteljev paroplovnih družb) go-i Gicrnale di Trieste čisto drugačno čustva.
Vsekakor on zahteva, da bi bil Trst osvobojen balkanskih beguncev. in ker pač vsakdo more imeti svoje želje in željice, se temu pač ne moremo resno zoperstavljati.
Samo, da se je tisto, česar on noče, dogajalo v Trstu na stotine le*, pa se dogaja še danes, in to ne kot nov in neobičajen, ampak kot večstoleten in reden pojav, pa naj so imenuje že »calata« ali »intrusione« degli Slavi itd.
Seveda pa za čistokrvnega Italijana, in kot takega se nam prikazuje zastopnik Trsta in člankopisec Giornale di Trieste, more tak prihod Balkancev izzvati neugodne vtise in celo poniževalne spomine.
Ce pa mu je res tako težko prenašati pogled na te Balkance, kdo mu brani, da se pobere v . . . materinsko zemljo, globoko na apeninski polotok, ali celo na Sicilijo, v
kraj simpatičnega Giuliana? Tam bi člankopisec mogel biti varen pred osovraženimi Balkanci in tamkaj bi mogel ugodno in nemoteno prebiti poletni čas. Kajti bivati v Trstu in ne spomniti se, da brez teh Balkancev, Slovanov, Grkov in Albancev. Trst še daleč ne bi bil tisto, kar je, ampak ribišča naselbina nalik Rovinju ali Poreču, pomeni vendar le višek neznanja.
Saj je tudi TamSrova Tržaška zgodovina čitljiva za pismene Italijane in med te bi hoteli šteti tudi tega- razboritega člankopisca.
Rrakaiiilste solze
Cernu se iredentistični tisk pritožuje, ker je začela italijanska pa-roplovna družba »Italia«, ki ima svoj sedež v Genovi, prestavljati uradništvo iz Trsta v Genovo?
Res je. da gre zaenkrat samo za urade, ki upravljajo plovbo bivših tržaških prekomornikov Satur-nije in Vulcanije, vendar ši lahko predstavljamo, kaj pomenjd tak za-
■■■■■ - --  - ■*—
četek: ko so si Genovčani prisvojili naše ladje, nimajo več nobenega interesa, da bi še dalje vzdrževali drag upravni aparat v Trstu, ko vendar Trst ni več družbena izhodiščna postaja.
Ce so .naši vneti italijanski domoljubi dovolili prepis lastništva in prenos sedeža naših najboljših ladij iz Trsta v ,Genovo, naj sedaj ne točijo krokodilovih solz nad de-montiVanjem tukajšnjega upravnega družbenega aparata.
Ko nad tem tožijo indipendenti-stičnj krogi, je to razumljivo, ker je njišijva pritožba plod resnične zaskrbljenosti žarSdi’ tržaške 00-dočnosti. Pritoževanje iredentističnih sokrivcev sedanjega obupnega stanja našega pomorstva je pa zgolj izraz sebične zaskrbljenosti nad 'izginulim osebnim dobičkom in hinavsko zavijanje oči iz zavesti krivde nad zagrešenim zločinom.
Borba med rimskimi in tržaškimi iredentističnimi hlapci za korita pri ŽVU nas o tem samo potrjujejo.
■■■■ £ & I Jl | 1 g g M
TRISTOLETNIM CERKVE v IHaMjah
Mačkovljani obhajajo 24. avgusta tristoletnico svoje cerkve, posvečene sv. Jerneju.
Čeprav je cerkev podružni.a fare v Ospu, je zaradi nove meje pridobila na pomenu ža Mač-kovljane in tudi za ostale prebivalce Brega. Zato bo proslava tem pomembnejša.
Zunanja prireditev v pro?lpvo tristoletnice cerkve bo 24. avgusta ob 10.30 na prostem pred cerkvijo.
Spoied pinredftve je naslednji:
1) koncert cerkvenega mešanega pevskega zbora iz Mačko-velj,
2) koncert moškega pevskega zbora iz Doline,
3) ljudska množična Drabos-njak-Kuretova
IGRA O IZGUBLJENEM SINU.
Vabljeni vsi Tržačani in okoličani/
Očiščevalni ogenj
Sesljansko smetišče in ne plaža
Koliko vam vsi govorijo o pre-krasni sesljanski plaži, tako da so že sedli domačini začeli uporabljati .0 lejjo zvenečo turistično tujko namesto pristnega domačega izraza obala.
V Sesljan prihajajo Tržačani in Goričani v trumah, zlasti v nedeljah in praznikih. Pa tudi tujci prihajajo v vedno večjem številu; največ je seveda Avstrijcev, ki so letos priredili kar več dobro urejenih taborišč za svojo mladino. Pogosti so tudi obiski skupin Nemcev, Francozov in Angležev.
2aiostno pa je za nas domačinu gledati, kako se ti tujci namrdnejo, ko pridejo v tazkošnih avtomobilih do naše »plaže« in izkoristijo naj-bližji ovinek ali širši del ceste za obral in povratek v Trst.
Zakaj?
Ker je naša »plaža« postala sčasoma navadno smetišče, kamor stalni in priložnostni obiskovalci iz Trsta in (Gorice odmetavajo vso svojo odvisno prtljago ne glede na higienske predpise in obzirnost do domačinov-gostiteljev.
Ce pa turisti in obiskovalci nimajo toliko čuta dolžnosti, da bi sami skrbeli za red in snago na obali, morajo za to poskrbeti naši občinski očetje, ki so začeli v zadnjem času precej govoriti o turizmu in občinskih koristih iz smotrno pospeševanega turističnega prometa....
Sicer pa moramo v razbremenitev tujcev in izletnikov priznati., tja res nimajo kam metati odpadkov, in da ni na vsej prosti obali nobenega stranišča, kljub temu da prihajajo k nam kopalci v vedno večjem številu.
Občinski možje bi lahko tudi pri-
silili lastnika obeh kopališč, da bi zarjavele ograje iz bodeče žice za menjala z dostojnejšimi zidanim*, saj predpisujejo graditeljem novih stavb v vasi celo obliko strehe, češ da je to potrebno iz višjih lepotnih razlogov in turistične smotrnosti.
Prepričani smo, da ne bodo ostale te naše opazke brez haska, saj smo jih napisali iz ljubezni do resničnega turističnega napredka v naši občini.
Visoh obish g Trstu
Dne 19. t. m. sta prispela v Trst ameriški veleposlanik v Beogradu George AUen in britanski veleposlanik v Beogradu Ivo Mallet.
Oba zaveznška diplomata sta se v preteklih dneh sestala na Brionih z maršalom Titom.
Visoka gosta sta zapustila Trst že 20. t. m. in se vrnila v jugoslovansko prestolnico.
za
Zavezniška vojaška uprava jg o-dobrila za tekoče polletje potrebne prispevke za pobude, ki se tičejo izboljšanja in povečanja krajevne poljedelske proizvodnje; v ta namen bodo dani:
1. Prispevki, ki lahko dosežejo največ 38 odstotkov za gospodarska izboljšanja (gradnje, razširitve in preureditve poslopij) in za zemeljske spremembe (globoko oranje za zasaditev trt in sadnega drevja ter za ustvaritev novih setvenih površin).
Kmetovalci, ki mislijo izvesti o-menjena dela in se poslužiti zakonitega prispevka, morajo vložili prošnjo na Področno kmetijsko nadzorništvo - oddelek za zemljiška izboljšanja - Trst, ulica Ghega št. 6-1. - tel. 51-56. Rok za vlaganje prošenj zapade:
a) 25. avgusta t. 1. za zidanje raznih kmečkih stavb, naprav za namakanje itd.;
b) 31. oktobra t. 1. za oranje in zasaditev trt in sadnega drevja.
Kmetijsko nadzorništvo bo za vsak primer obvestilo zalnteresi-ranca o možnosti prispevka, nakar bo šele lahko predložil prošnjo z zadevnimi predpisanimi dokumenti.
2. Prispevek za nakup trtnih sadik sadnega drevja v najvišjem iznosu 80 odstotkov. Nakup bo skupno izvedlo Kmetijsko nadzorništvo, ki bo skrbelo, da bodo sadike prvovrstne in bodo nudile vsa potrebna jamstva za dober uspeh nasadov.
Rok naročitev za jesensko seja-
k cn glas iz
nje poteče 15. oktobra f. 1. in za ——
sponjladansjfo pa 15. decembra 1.1. Za omenjene naročitve mora prosilec položiti na račun dve liri za vsako trto in 15 lir za vsako sadno drevo.
3. Prispevek za nakup vrtnic in čebulic tulipanov v najvišjem iznosu 40 odstotkov izdatkov. Rok za naročitev, najmanj 100 vrtnic in 300 tulipanov, poteče 31. avgusta t. 1. Ob naročitvi mora prosilec da* ti na račun 40 lir za vsako vrtnico in 10 lir za vsako čebulico.
4. Prispevek za nabavo kmetijskih strojev v najvišjem iznosu 30 odstotkov. Prošnje je treba vložiti do 30. septembra t. 1. (dana bo prednost onim strojem, katere bo rosetjna komisija smatrala bolj primerne za naše področje).
5. Prispevek za nakup prvovrstnih krav in bikov v najnovejšem iznosu 35 odst. za krave in telice ter 50 odst, za bikce. Prošnje je treba vložiti do vključno 31. avgusta.
6. Prispevek za nakup racionel-nih panjev in sladkorja (za zimsko pitanje čebel) v najvišjem iznosu 30 odstot. Prošnje je treba enak 1 vložiti do 30. septembra t. 1.
Prošnje in prispevke pod točko 2. in vseh naslednjih morajo oiti naslovljene na Področno kmetijsko nadzorništvo, ulica Ghega št. 6-1. -tel. 86-73.
Vse omenjene pobude in izvedba potrebnih del spadajo pod veljavne zakonske določbe in pravilnike, s katerimi se kmetovalci lahko seznanijo v uradu Kmetijskega nad-
y zadnji številki je Demokracija pisala o načrtih za asfaltiranje naših vaških poti ali vsaj vaških križišč.
Nočemo reči, da so se temu načrtu smejale celp naše krave, kot trdijo naši pojitični nasprotniki, ki obsojajo vse, česar sami ne iztovorijo iz svoje obrabljene malhe. Reči hočemo to, kako bi neki izgle-dale take asfaltirane ceste v velikem vojaškem vežbališču, v katerega so v zadnjem času spremeniti vso našo nabrežinsko okolico.
Ne krave, ampak tanki bi se nam smejali!
Kar poglejte, kako izgledajo vse naše ceste! Bažrute, kot bi iz njih pravkar krompir kopal in razen tega posute z debeio plastjo prahu.
Vzemimo kot primer samo cesip v Šesljan. Z motorjem in kolesom se skoro ne moreš voziti ne po stari in ne po novi cesti. Nismo pa taki farmarji, da bi lahko si nabavili vsak svoj avto! Sicer pa bi morali ameriški farmarji, ki bi vozili po naših cestah, kaj kmalu svoje udobne avtomobile zamenjati z vozili na gosenice, da ne bi obtičali v našem prahu in blatu.
Priporočamo našemu županstvu, da se pravočasno zanima za stanji naših cest. S popravili je treba začeti že pred zimo!
■Z vojaškimi oblastvi bi se morda le dalo doseči primeren sporazum, da bi bil volk sit in koza cela....
Ali bi se ne dalo urediti zadeve tako, da bi se zavezniška oklepna vozila izogibala naših cest in se vaje stalno posluževala posebne steze, ki bi jo lahko izpeljali ob robu cest, po gmajnah in gozdovih?
Ce zadeve ne bomo uredili na ta način, zares nima smisla ne popravljati in ne delati novih cest, št manj pa govoriti o njihovem asfaltiranju.	Mavhinjec
Promet v našem pristanišču
Italijanski iredentistični tisk posveča v zadnjem času mnogo pr.) štora konkurenci, ki jo reško pristanišče povzroča tržaškemu.
Ne bomo se pri tem dalj pomudili, ker se bomo s tem vprašanjem obširneje bavili ob drugi prilik* vendar moramo pribiti že danes par dejstev.
Italijanski iredentisti, ki so dosegli od generala Aireya, da je pro-*t	fn'wiT)p	T-*o"or)be	in
posebnega tržaškega statuta vključil tržaško gospodarstvo v italijanski gospodarski sistem, so glavni krivci propadanja našega pristanišča.
Trst ie bil kot pristanišče ustvarjen za svoje naravno zaledje in nikakor ne služi kot tak Italiji, ki ima pristanišč več kot preveč. Zai r je bilo povsem naravno, da je vključevanje Trsta v italijanski gospodarski sistem imelo kot nujno posledico izključevanje običajnih tržaških strank iz Srednje Evropi) od vsestranske soudeležbe in seveda tudi odgovornosti za razvoj m-šega mesta in njegovega pristaniškega uspevanja. Ni zato nič čudnega, če se te stranke zdaj raje o-bračajo za svoje trgovinske pomorske stike na baltske luke in v zadnjem času tudi na Reko.
Stara gospodarska izkušnja nas uči, da morata -Trst in Reka, če hočeta uspevati, ne da bi drug drugemu konkurirala, biti pod enotno u-pravo. V kolikor pa bi te enotne uprave ne bilo, kakor se na primer dogaja danes, je nujen poseben sporazum med upravniki obeh pristanišč.
Dokler pa bo Italija odločevala <1 naši gospodarski bodočnosti in o razvoju tržaškega pristanišča, bod:-mo prepričani, da do takega sporazuma ne more priti, ker Italija ne bo nikoli dopustila, da bi se Trst razvijal na račun italijanskih pristanišč.
Pa zakaj danes ne morejo v Trstu sproti razkladati raznih ladij, čeprav vemo, da je naš pristaniški promet znatno padel?
• Žetpr-ker uprava železnic, ki je v italijanskih rokat), ne daje na razpolago dovoljnega števila železniških tovornih vozov za prevoz do-šlega blaga v namembne postaje...
Opažamo zanimiv dvoboj na naših tleh med novim fašizmom in demokracijo. Kaže pa da jo bo demokracija izkupila, ker njeni zagovorniki, ki imajo zaenkrat še vedno v rokah upravo našega o-zemlja, na presenetljiv način popuščajo pred izsiljevalnim zagonom fašističnega nasprotnika naših .skup*-nih demokratičnih načel.
Pristojna oblastva so pred časom že dala natisniti pol milijona izvodov delavskih knjižic v obeh tukajšnjih jezikih, slovenskem in italijanskem. To pa je nestrppe funkcionarje Urada za delo tako pogrelo, da so na svojo roko ukagali, na j se ta ppl milijona delavskih knjižic sežge, da se s tem očiščevalnim ognjem opere sramota zaradi slovenskega besedila na uradni tiskovini Svobodnega tržaškega ozemlja. Nadrejena zavezniška oblastva sč, sežig tiskovin v zadnjem trenutku preprečila, niso pa znala in niti mogla uveljaviti svoje pravice, da pomirjevalno vplivajo pri reševanju tukajšnjih narodnostnih sporov.
Primer je zanimiv in zasluži vsestransko pozornost. Stvar namreč sega zdaleka pireko okvira krajevnih kompetenčnih upravnih sporov, ker zadeva bistvene koristi demokratičnega sveta v borbi z rdečim totalitarizmom. Slabo uslugo bomo naredili tej borbi, če bomo morali iz tega ali onega nerazumljivega razloga klecniti pred črnim totalitarizmom v napačni domnevi, da si s tem krepimo položaje za odločilni spopad s komunističnim svetom.
Giornale del Lunedi je nekoč pisal v svoji ponedeljski prilogi La Cittadella, da hočejo biti tržaški iredentisti »collaboratori e nem col-laborazionisti« tukajšnjih zavezniških oblastev. Izjava je svojsko
Poziv
Na naših poljih se je pojavila jiozjmna spvka«. Ta gosenica ni nič manj požrešna od koloradskega hrošča, zato obstoji resna nevarnost, da bodo letos kmetijski pridelki zelo trpeli.
Kmetovalcem svetujemo, da »o-zimno sovko« temeljito uničujejo s škropljenjem in prašenjem z D.D.T. sredstvi.
globoka. Mi bi samo ne želeli, da bi zavezniška oblastva šla tako daleč v popuščanju pred tržaškimi šovinisti in postala »collaborazioni-sti e non collaboratori« krajevnin italijanskih oblastnikov v službi narodnostne mržnje in plemenske diskriminacije proti slovenskemu življu.
Ogenj naše besede ne bo. uničili Iz »očiščevalnih plamenov« je Cankarjeva beseda vzšla vselej odpornejša in uspešnejša.
OBVESTILO
Slovensko dobrodelno društvo obvešča starše, ki imajo otroke na letovanju v Repentabru, da ?o obiski v koloniji dovoljeni samo ob., nedeljah od 14. dp 19. urg in to zaradi tega, ker bi prepogosti obiski otroke sanio motili.
Nove knjige
V upravi lista je naprodaj pred kratkim izišla knjiga Dimitrija Je-ruca
» VEČERNE PESMI «
Cena za izvod je 400 lir.
DAROVI:	V počastitev spomina;
Sergija Tončiča daruje L 1.000 za SDD g. Viktor Sirca.
58-LETEN VDOVEC S PRECEJŠNJIM PREMOŽENJEM želi znanja v svrho ženitve z vdovo ali' gospodično od 48-58 let staro, zdravo, dobro gospodinjo in prijetne zunanjosti. — Ponudbe, rta upravo lista pod »Mirno življenje«.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska:
tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu
SodbB zaradi shpivanja a?ožja
Zavezniško vojaško sodišče je 29 avgusta končalo s prvim delom sodne razprave proti skupini iredentističnih »skrivateljev« in »we-sternskih ljubiteljev« orožja.
Visokošolec Domini je bil obsojen na 36 mesecev zapora, od katerih so mu jih 18 takoj odpisali Kot nagrado za izjavo, da je orožje (puške, brzostrelke in samokrese) zbiral kot oboževatelj westernsk'h cowtboyskih pustolovščin.
Predsednik zveze tndustrijcev \ Trstu, Doria, pri katerem so našb pravcati arzenal najraznovrstnejše-ga orožja, je bil oproščen vsak" krivde, češ da ne odgovarja za dejanja svojega posinovljenca Puca Wurmbrandta.
Dorijevega šoferja Baronija so izpustili že med preiskavo.
Glavni obtoženec Puc Wurm-brandt pa si išče pogojev za izpustitev na svobodo ali pa vsaj za polovični odpust zaslužene kazni pri kriminalnih strokovnjakih tržaške norišnice....
Radio Trst II
306,1 m ali 9S0 kc-sek
NEDELJA, 2.4. avgusta: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Oddaja za najmlajše - Debela repa. — 12.15 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. — 15.00 Mac Dotvell: Klavirski koncert št. 2 v d molu. — 18.00 Novice iz delavskega sveta. — 19.00 Iz filmskega sveta. — 21.30 Izbrana lirika. ;— 21.40 Ponchielli: La Gio-conda - I. dejanje.
PONEDELJEK, 25. avgusta:	13.30
Kulturni obzornik. — 18.15 Dva Bachova koncerta. — 19,00 Mamica pripoveduje. — 21.00 Književnost in umetnost. — 22.00 Pon-chielli: La Gioconda - II. dejanje.
TOREK, 26. avgusta: 13.00 Glasba po željah. —- 18.15 Beethoven: Koncert za violino in orkester.
19.00 Kraji in ljudje: Turčija brez pajčolana. — 20.30 Aktualnosti: Perzija v sponah terorja in fevdalizma. — 21.00 Dramatizirana povest: Wells - Dolina slepih. —•
21.30 Ponchielli: La Giocondf -III. in JV. dejanje.
SREDA, 27. avgusta: 13.30 Kulturni obzornik. — 18.15 Brahms: Koncert v B duru, op. 83. — 19.00 Zdravniški vedež. — 2Q,30 Sprehodi po morju. 21.00 Vieux-temps: Koncert št. 5 v a molu. —
21.30 Koncert saksofpnista Ljuba Slamiča. — 22.00 Cajkovsky: Simfonija št. 5.
ČETRTEK, 28. avgusta: 13.00 Slovenski kvarteti in okteti. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 20.30 Okno v svet: Tehnične revolucije v letalstvu. — 21.00 Radijski 1 -der: Urbančev - Vera Mirčeva.
PETEK, 29. avgusta: J3.00 Glasba po željah. — 18.15 Saint Saens: Koncert za violino in orkester.
19.00 Osebnosti in usode: Franc Edwt)rds - naj,bolj priljubljeni a-meriški radio-komentator.
SOBOTA, 30. avgusta: 13.00 Pevski duet in Šramel. — 13.30 Kulturni, obzornik, — 18.15 Schubert: Simfonija št. 8.v h molu - »Nedokončana«. 19.00 Pogovor z , ženo.
21.00 Malo za šalo - malo zares.
Dr. N. GIGLI A
Zobozdravnik - kirurg Proteze in zdravljenje z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 15. do 20. ure
Ulica Torre bianca 43-11 .
( Vogal ulica Carducci )
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
sprejema od 9-12 in od 17-19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 31-813
Letne obleke od
9.800 lir dalje Popeline obleke iz čistega mako od
12.500 lir dalje Hlače letne od
2.900 lir dalje Hlače gabardine letne od 4.500 lir dalje
iliAGAZZIRII DEL. CORŠO
TRST, Korzo I Galerija Prptfi
Mizarji I kmetovalci I podjetniki •
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje
TEL.
90441
CALEA
TRST
Vial« Sonnlno, 2 4
URARNA
UL. ROMA 19
ZLATARNA
VELIKA IZBIR A , PO ZARES KONKURENČNIH CENAH ! LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE.
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE, KU-'IINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO. - POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA. i'
Tovarna pohiitva
Tel. 32
KR NI I N Cormons prov. Gorioa