&TATELJIt Prosimo, poglejU nft Itevilke P^' naslova sa dan, ko Vasa - < poteče. V teb častit splo C uja cen, potrebu- je lit % ovanje. Skušajte imeti ^ \ naprej plačano. No. 80. — \\ GLAS NARODA List slovenskih delavcevv Ameriki tttfc. IM ti the Pwt Office u New T«i N. T. K (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, APRIL 27, 1943. — TOREK, 27. APRILA, 1943 Act «f CMffMi mt MtrCh M. 1TO. VOLUME LL — LETNIK LL RUSIJA PRELOMILA S POLJSKO Ruska vlada je sinoči naznanila, da je prelomila diplomatske zveze s poljsko zamejsko vlado v Londonu, ker se je skupno z Nemčijo obrnila na Mednarodni Rdeči križ, da naj preišče, kaj je resnice na nemški trditvi, da je Rusija leta 1940 blizu Smolenska pomorila 10,000 pol jskih častnikov. Prelom je bil naznanjen ma-j I o po polnoči, ko je sovjetski na Rusijo. S to pogodbo je Ru-vnanji komisar Vjačeslav M. sija potrdila, da je razveljavlje na pogodba med Rusijo in Nemčijo iz leta 1939, s ketero je 'bila Poljska razdeljena med Rusijo in Nemčijo. Tedaj sta se obe državi tudi sporazumeli, da si bosta med-I sebojno pomagali v boju proti Hitlerjevi Nemčiji in Rudija je tudi dovolila, da se je v Rusiji zbrala poljska armada. Tedanji poljski mini-strski predsednik general Vfladislav 8'korski je tedaj rekel, dn je pogodba zgodovinskega pomena, da pa vsa vprašanja Se niso rešena, postavljena p® je, bi-| la podlaga za koristno sodelo-' vanje. 1 V nekaj dneh. je poljski po-' planik odletel v Moskvo in iz 1 Združenih držav in iz Anglije 'je takoj pričel prihajati živež in razne potrefoščine za osvobo. I jene Poljake. ' Pozimi leta 1914 je general Sikorski obiska] Rusijo in je nadziral poljsko armado. Iz neznanega vzroka so bile poljske čete pozneje poslane iz Rusije Osrednji vzhod in ž njimi vnanji Komisar vjacesiav .ai. Molotov poljskemu poslaniku Tadeuszn Romerju v Kremlju vročil noto, čije prepisi so bili takoj oddani Časnikarskim poročevalcem. Ruska notia vsebuje naslednje obdolzbe: *'Vsled dejstva, da se je pro. ti Sovjetski uniji ob istem času pričela sovražna kampanja v nemškem in poljskem časopisju in se vodi po istih smernicah, ni ni kakega dvom«, da obstoji zveaa in sporazum v vodstvu sovražne kampanje med sovražniki zaveznikov, Hitlerjem in poljsko vlado. 44Poljska vlada, da bi v streza. la Hitlerjevi krutosti, zadaja izdajalski vdarec Sovjetski uniji. Sovjetski -uniji je znano, da je poljska vlada pričela to sovražno kampanjo proti Sovjetski uniji v namenu, da 'bi na fiovjetsko uniji izvajala pritisk in se poslužuje Hitlerjevega sle_ parstva v cilju, da iz nje izsili teritirjalne koncesije na škodo interesov sovjetske Ukrajine, j* in sevj**- fke Litvinske. "Vse te okoliščine so prisilile sovjetsko vlado, da je sedanja poljska vlada, ker je stopila na f7|>orazumno pot Hitlerjeve vlade. v resnici končala zavezniške odnoSaje z tT. S. S. R. in je zavzela sovražno stališče proti iSovjetski uniji." Poljski poslanik Romer se pripravlja, dia s ^ojim uradni-štvom odpotuje Mosikve. V poljskem poslaništvu v Kuiibi-ševu je 60 uradnikov in uslužbencev. Poleg tega pa je še mnogo tisoč Poljakov v Rusiji. Do sinoči je diplomatske od-nošje med Rusijo in Poljsko določevala pogodba, ki je ibila med obema državama podpissna v Londonu 30. julija, 1941, o-sem dni po nemškem napadu Boji v Tuniziji Infanterija ameriškega drugega kora se je včeraj zelo bra-bro 'borila ter se je prebila skozi težavne hribe v severni Tuniziji in prodrla 12 milj do važnega železniškega križiča Ma-teur in 25 milj zapadno od Bi-zerte. Ravno tako sta tudi, četudi bolj počasi, napredovali angleška prva in osma ermada, Francozi pa so zavzeli 5 zelo močnih nemških postojank visoko v gorah. Angleška prva armada je razlbila 20 sovražnih tankov. ČSploh so se zadnje dni razvili zelo vroči boji, v katerih ima osišče posebno velike izgube. Težki ameriški topovi so razbili celo vr.^to nemške utrjene črte. Zavezniško vrhovno poveljstvo je naznanilo, da so Nemci in Italjani od 1. januarja do , ■ , , j t ilS. aprila imeli naslednje izem- nadz*ral poljsko armado. Iz ne- ,, „ ..... _ . r , , ,. , (be: 66,000 moz ubitih, ranjenih o-n/w*n t'f »»/\lrn c?r* Ki I r\ I Ira I * in vjetih; 1754 aeroplanov uni čeiiUi in 250 tankov razbitih zajetih. Poleg teera je os:Šče i melo tudi velike izgube na mor. S veliko število poljskega civilnega prebivalstva. Od tedaj so se pričeli odnošaji med Rnsijo in Poljsko krhati. Zavezniške vlade so skrbno pazile na stalno slabšanje od-nošajev ter so se neumorno trudile, da bi izboljšale razmerje. Sedaj pa je sovjetska vlada kar nenadoma prelomila diplomatske odnošaje, kar je presenetilo vse zavezniške vlade. Ruski vladni krogi pravijo, da je ta prelom posledica propaganda nemškega ministra dr. Goeibbelsa in da je vsled tega Hitler dosegel diplomatsko zrnato. Angleška vlada po je šla takoj na delo in je pričela med Ruska fronta Včeraj so Nemci nenadoma in z veliko silo napadli neko mesto ob Ilmskem jezeru, južno od Leningrada, in so ga zavzeli, toda Rusi so jih s proti napadom vrgli iz mesta in jim prizadeli do 1000 izsmb samo na mrtvih. Moskovski radio pravi, da je bila fronta ob Umskem jezeru več dni mirna, v pondeljek pa so Nemci z veliko silo vdari&i in so vdrli v mesto. Še predno pa so se mogli Nemci utrditi, so Rusi vda- ruako in poljsko vlado posredovali ter sfkuša zopet poravnati spor. NEMCI SO VZNEMIRJENI RADI VELIKEGA ŠTEVILA TUJIH DELAVCEV V DEŽELI « London. (ONA). — Število zunanjih delavoe?v je v Nemčiji tako visoko, dia že pričenja to neprijetno dejstvo vznemirjati prebivalstvo v krajih, kjer je število tujih in prisilnih delavcev največje. » > Potniki. ki so potovali po nemških provincah vedo povedati, da so se nemške ženske s strahom izrazile,4'da ti tujci se bodo brezdvomno pridružili kakršnem ukol i 'komunističnemu' uporu in kakšma bo naša usoda v takem slučaju?" Med prebivalstvom se radi te bojazni organizirajo civilne stražne skupine, ki pazijo n« tuje delavce. Toda te delavce je težko kontrolirati, ker vsi ni<3o v delavskih taboriščih. Medtem pa je znano, da ne gre prav gladko od rek mofoili-ziranje delovnih sil po zasedenih in po satelitskih državah in krajih. Zastoj v tem programu je pripisovati dejstvu, d« s« veliko število moških, ki (bi jih Nemci r»di spravili na delo v Rajh, izmika moibiliziranju ter beži v gore, kjer čaka na možnost zavezniSke invazije. Drog vzrok tega zastoja sro razbite železniške proge, katere je treba- mnogokrat popravljati preden morejo vlaki naprej v Nemčijo. To delo zastoja vršijo brrtski in ameriški letalci, ter domači guerilci v raznih krajih. Tretjič pa je zdaj oči vidno, da naciji pravzaprav nimajo kam spraviti vse delovne sile, ki jo vlačijo v Nemčijo. Neki deportirani delavec je dejal, da je čakal osem tednov preden je dobil delo. katero je nanj čakalo, kot so mu dejali ob odhodu oziroma deportaciji. Delodajalci, tako je povedal ta delavec in drocri, le neradi prihajajo v središča, kjer naciji zbirajo delovno silo iz zunanjih dežel. Eden od delodajalcev, ki bi 'bil imel vzeti deset delavcev, pa jih je zanj ostalo samo osem, je izjavil df je bogu hvaležen, ker mu ni treba vzeti večjega števila. rili in Nemce pregnali. V pondeljek so ibili posebno veliki zračni boji. Na fronti pri 5Smolensku je bilo uničenih 11 nemških aeroplanov, na fronti olb Kufoanu pet, dva pa na fronti pri Sijevsku, severozapadno od Kur ska. Tretji Vseslovanski sestanek v Moskvi Po- tMJaskva, JJ2. aprilaj| Ciljamo vam naznanilo, da se bo vršil v Moskvi tretji Vseslovanski sestanek v nedeljo, 9. maja, 1943. — Tako se glasi kabelgram, ki je dospel iz Moskve, Nadalje- pravi, da se 'bo do tega sestanka aH shoda udeležili zastopniki vseh slovanskih ljudstev. Na sestanku se bo razpravljalo o nadaljni borbi proti hitlerizmu in oibenem bo tak sestanek sedaj, odločilnem momentu vojne proti nacifaši zrnu vzpodbudil in pokrepil slovanska ljudstva v njihovi bonbi proti nemškemu fašizmu. Na sestanku bodo govorili znanstveniki, poveljniki rdeče armade in partizanskih oddelkov, duhovništvo, itd. Govori bodo oddajani po radiju." *' KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS to STAMPS -■ -— J__ ODLOČILNI FOJAŠKI DOGODKI S3 BLIŽAJO Oehofeiovaški predsednik dr. Edvard Beneš jefco radiju svojemu narodu velikonočno nedeljo povedal, da odločilni vojaški dogodki zelb blizu. "Čas je zelo blizu," je rekel. '•Bodite pripravljeni." Položaj naieijskih podrepni-kov je opisal naslednje: * '^Ladžarska si z vsemi sredstvi prizadeva, da bi prišla v stik z zavezniki in želi izdati Nemčijo ob primernem času. Bolgarska je do zadnjega časa na vse načine skušala izogniti se dejanski vojni ter čaka na pravi oas, da premeni' Kvojo fronto. "Finska neprestano pošilja zaveznikom porofila, v katerih! pravi, da je pripravljena. Runi un ska zastavlja vse svoje sile in bo mosroče prva, ki se bo odcepila od osišča. "Celo v Italiji je bila preme-njena vlada, ker jp bila razkrita zarota, ki je ^oteli ob primernem času izvleči Italijo iz' rok Nemčije. "Kakorhitro bodo na evropskem kontinentu stali prvi večji vojaški vpadni oddelki, se bo vse pričelo premikati: nem- eden za drugim; mirovni predlogi za posredovalna pogajanja, tajni in javni. $e ibodo ponavljali vsak teden. In ne samo "Mussolini, temveč tudi Hitler bo mogoče pričel braniti pravice malih narodov." reške delavce v Nemčiji je dr. Beneš naprosil, da pripravijo seznam izdajalcev, gesta-povskih agentov, nemških uradnikov in vojakov, ki so izvršili zločine nad -Oehoslovaki. Dve leti ječe, ker ni dovolj točno postregla Nemcem Nacijrki list 'Der Neue Tag' v Pragi, je prinesel v zadnjem novembru poročilo, da je bila češka natakarica, Františka Baverova, stara 41 let, obsojena na dve leti ječe, ker ni dovolj točno in s primerno pozornostjo postregla z jedjo in pijačo dvema nemškima vojakoma, ki sta šla na izlet v znano Šarka dolino blizu Prage. Praznovala 70^ rojstni dan s hojo 84 milj Los Angeles, CaL — Mrs. George Adams je praznovala svoj sedemdeseti rojstni dan tako, da se je napotila peš proti Los Angelesu, kjer je hcteLa obiskati neko razstavo. Ženica je prepotovala 42 milj in šla ttf-di nazaj peš. Nia koncu poti je še obiskala znance in prijatelje in je dejala, da se počuti iz-foorno. Dejala je, da se poda peš na to pot kar večkrat, ker hoja koristi njenemu zdravju. •_______ Nova članica Mary Pick-ifordove družine Hollywood. — Znana igralka nezvočnih ali tihih filmov, Ma~ ! ry Piokford, je pohčerila sedem ' mesecev staro deklico,-ter je izjavila, da si 'bo napravila družino Štirih otrok. Dva. sedaj že ima, nadal jna dva pa še išče po raznfli tozadevnih zavodih. Njen mož,-Charles (Buddy) Sogers, je mornariški poročnik. Delavske vesti Stavka voznikov busov v Johnstownu Johnstown, Pa., 24. aprila.— Tukaj je šlo na stavko 250 voznikov busov in pouličnih železnic, kar je prizadelo Četrt milijona ljudi, uporabljajoč bu-ise in poulične, da se vozijo na delo in po svojih opravkih. Delavci so šil na stavko, ker so ibili nezadovoljni 5 potekom razgovorov glede spornih zahtev, katere je predložila tozadevna AFL unija voznikov. Poročilo omenja, da je večina delavcev vzlic stavki prišlo na delo v tovarne in livarne, ker so delavci, ki lastujejo avte nudili mnogim transportacijo, mnogi pa enostavno hodijo na delo pe£ odkar so za stavkali vozniki transportacijske družbe. Stavka pri Chrysler i u trajala samo 8 ur Preteklo soiboto je bila okli-cana stavka tudi v tančnem arzenalu Chrvslerjeve korpo-racije v Detroitu, toda ta stavka je trajala samo osem ur. Stavka je bila protestnega značaja in je bila oklicana zato, ker je bil odsl»vlj«n delavec, ki- je past*} svoj ?troj, da je kadil. Vsi sta-vkarji so se vrnili na delo za popoldanski delavnik. John L. Lewis molči t • «Tohn L. Lewis se je zaprl v svoje sobe v hotelu Roosevelt v New Yorku in noče dati nobene besede o tem, kaj bo ukrenil z ozirom na premogarski položaj sedaj, ko je predsednik Roosevelt odredil, da morajo premogorovi obratovati ter razgovori glede novega kontrakta doseči odločilno točko ali pa bo posegla vmes vlada. Uradniki UMW niso hoteli reporterjem niti povedati, da Lewis je ignoriral poziv TVar Lalbor Boarda, da nastopi pred njim v zadevi razgovorov v kontraktu majnerjev in tozadevnih zahtev, dokler niso poročevalci sami opazki Lewisa, kako je hodil iz ene hotelske sobe v drugo. Šele potem je K. C. Adams, njegov dober zaupnik, izjavil, da Lewis trenotno ne odgovarja nikomur, niti ne predsedniku. Iz Slovenije (Posneto iz Bazovice od 15. januarja 1943 vimem besedilu.) v iz- Vojaško vojno sodišče je obsodilo na smrt Erjavca Avgusta iz Oslice, na, dosmrtno ječo pa Erjavca Josipa, Erjavca Alojzija, oba iz Oslice; Zajca. Vincenca iz Mleščeva pri Stični in Kutnerja Alojzija iz Krškega Potoka. .Zaradi kršitve predpisov o prehrani in preskrbi je b lo v mesecu decembru 1942 obsojenih nekaj sto ljubljanskih trgovcev in obrtnikov na razne denarne kazni od 500 do 5000 lir. V koncentracijskem taborišču je umrl dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah. Po najnovejših poročilih je v italijanskih koncentracijsk i h taboriščih vsega nad 30,000 Slovencev. Večino tvorijo Slovenci iz Ljubljanske pokrajine, v zadnjem času pa so ponovno odvedli mnogo Slovencev tudi iz Julijske J^rajine. V svojem govoru v Gorici— o katerem smo svoječasno že poročali—je Mussolini tudi dejal, da bo znala Italija iztrebiti Slovence, če bi druga sredstva odpovedala. Ta del njegovem govora listi niso objavili. Sedaj izgleda, da se je Mrr??o premislil. Vzrok: polom v Libiji. — Jugoslav Information Center Poziv rablju Albany, 24. aprila. — Medtem, ko je pred governerjem Deweyem prošnja za pomilostitev od smrtne kazni v slučaju Eli E. Shonburna in John Gnile na. je pa dobil državni rabelj Joseph Francel iz Cairo, X. Y. poziv, naj se zglasi v državni jetnišnici v četrtek, da usmrti omenjena dva obsojena. Shonibrun in Cullen sta bila obsojena na smrt zaradi umora bogate poljske begunke, katero sta s pomočjo Madeline Webib umorila v nekem hotelu v Manhattan^ Motiv umora je bil rop. PRAZNOVANJE VELIKE. NOCI (V SVOBODNIH DEŽELAH Poročila o praznovanju Ve-likenoči kažejo, da so se ljudje še svobodnih dežel udeležili praznovanja Vstajenja v cerkvah od Jeruzalema do Moskve. V Moskvi se je v 26 katedralah sdbralo več deset tisoč ljudi k celonoČnem bdenju in praznovanju Vstajenja. Patrijarh Sergius je izdal pastirsko pismo, v katerem je primerjal sedanjo vojno s križanjem Kri-sta ter napovedal neizogibno Vstajenje in zmago. * Vera v zmago zavezniškega orožja je prevevala tudi drugod. V Londonu so obhajali že četrto vojno VeUkonč. Vse cerkve, ki niso 'bile razbite po nemških bombnikih tekom te vojne, so bile napolnjene z verniki. iZa Američane v Londonu so bili prirejeni obredi vstajenja v Hyde Parku in v katedrali sv. Newvorški nadškof Spellmen je daroval velikonočno sv. mašo v baziliki Božjega groiba v Jeruzalemu, kjer se je te službe božje udeležilo več sto ameriških vojakov in ibolnnčark. V mestu New Yorku je bila v teku običajna parada mode in ženske, ki so Šle v cerkve k službi božji v novih velikonočnih oblekah, so 'bile v mnogih slučajih spremljane po moških v uniformi, poleg tega pa je bilo opaziti tudi mnogo mladih žensk v uniformah. " Ček za mleko v newyorskem okraju za 16 milijonov Mlekarski farmarji iz šestih držav, katere zalagajo newyor-ška metropolo z mlekom, so prejeli v meeecu marcu čez 16 milijonov dolarjev. C. J. Blan-ford, administrator tega širokega mlekarskega okrožja, je dejal, da je sedanji mesečni izkupiček 53,967 farmarjev bil presežen samo v mesecu maju, 1942, ko so za mleko izkupili čez 17 milijonov dolarjev. AMERIKANCIV TUNIZIJI . .t- ill/1 ''■.Si ^< jl 1 « i i Igli« Ameriški vojaki prihajajo na železniško postajo v Maknassyju, ko so zavzeli mesto, U NEKAJ TOČ KOT 2 na dan dobivat*... C 'GLAS HABODA" I PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (Utm«ŽI Mb*. —tm p«—ftf CITAJTE, KAR VAS ZANIMA tt GLAS NARODA" na« «t MMM M MM MvmSn'ua iddhm10,500,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S- Lawndale Ave.. Chicago, 111. ■ 11 i i " ii ....... i 1 Rojalce prosimo, ko | pošljejo sa naročnino, j da se poslužujejo — j UNITED STATES oxiroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam Ie priročno Nemci rekrutirajo ienska samtapovske vrsta začeli so rek mti rati ženske, da zapolnijo z njimi vrzeli v vrstah Gtatapoveev, " Kakor se glase zadnja poročila iz nevtralnih držav, je začelo nacijem fTt-imanjkovati mož sa vojaške potrebe, ker! 2 JUGOSLOVANSKO PODTALNO DELOVANJE r V petek, 16. aprila je bilo v Manhattan Center v New Yor- * ku pod pokroviteljstvom "European Underground" madžar. ® ska sekcija, prirejeno veliko zborovanje, na katerem je govoril ] tudi poznani slovenski diplomat dr. Josip Goričar, čegar go- y vor prinašamo na tem mestu in ga bomo nadaljevali prihodnje dni: 1 — Sama po sebi mzvidna resnica je, četudi je povsod Se < ne razumejo, da je to svetovna vojna, da je samo ena vojna in da so zato vse zavezniške fronte po celem svetu ena same ' skupna fronta proti skupnemu sovražniku: fašizmu. Dosledno * je tedaj velikanska ruska fronta obenem fronta za obrambo na- 1 šp-ca obrežja, kakor je fronta na Guadaloanaln ali na Kitajskem. * Iz tega razloga so slovanski podtalni bojevniki nesmrtni branite- 1 Iji raeegB obrežja, naše zemlje, našega narod*. Ker je temu tako, zato je naša najvišja naloga, da razširi- f d o to fronto, da vedno vpoštevamo vsako novo guerilsko bri- « gido, posebno v osiških deželah, da pospešimo konec vojne hi 3 jo č mprej mogoče dovedemo do zmagovitega konča. Zato iskre « no pozdravljam vsako podtalno delovanje skupno i madžar. * sk;m delovanjem. ' Ko smo bili poleti 1941 v Budimpešti nas je strašilno pre- 1 budil velikanski pok, ki je stresel celo mesto, ko je Horthv na- 1 povedal Rusiji vojno. Videli smo velikanski oblak dkna, ki se 1 je dvigal izza stare mestne utrdbe. Celo skladišče trinitrotolu- 1 o1 a, ki je bila pripravljena za vojno, je zletela v zrak. To je b'% prva sabotaža madžarskih delavcev. Žal, da v pričetku ni ' bi'o mnogo več storjenega. Vendar pa bi oživljenjek podtalnega delovanja na Madžarskem in s sodelovanjem madžarskih gueril-c^v z jugoslovanskimi partizani zelo mnogo koristilo vojnemu prizadevanju Združenih narodov in bi to prav gotovo visoko cenile naše vojaške oblasti. Jugoslovansko podtalno delovanje pa je poleg ruskega naj-važnejše na celem vojnem pozoriaeu. Utrjeni veterani mnogih vojn na Balkanu prav dobro vedo, da vojn« proti Nemčiji ne bo 1 nikak piknik, temveč da bo vzela miljon življenj. Zato Jugoslovani, kot nekateri ljudje tukaj mislijo, niso iz nevednega veselja stopili v borbo proti nemškemu tir®nstvu. Bil sem priča razpada jugoslovanske armade. K sreči pa to ni pomenilo razpada jugoslovanskega bojnega duhia. Videl sem vojake, ki so odhajali v črne gozde v bosanskih gorah, od koder so pr/ m v darili na fašistične vpadnike. Jugoslovanskemu preprostemu narodu gre večna slava, da do današnjega dne fa^i-? t ioni zavojevalci niso mogli zlomiti odpornega duha in neukro-eenega junaštva. Toda 'boste boljše raeumeli, kako veliko pomoč nud- jugoslovansko podtalno delovanje zaveznikom, vključno naši deželi, nko pomislite, kaj je zadelo to nesrečno deželo. Poglejmo najprej, kaj se je zaročilo s Slovenci, ki so v tem kotu sveta naseljeni že nad tisoč štiristo let. Nemški nacij- so oklenili unič;ti oni del Slovenije, v katerega so vpadli. Ravno tako so storili 'taljanski fašisti. Do septetrfbra lanskega leta je bilo od celega prebivalstva enega in četrt miljona na ta ali oni način uničenih en četrt miljona ljudi. Nemški in laški fašisti so postrelili o/koli 7500 talcev ali pa ket komunisti označenih ljudi; med njimi je thdi moj dobit prijatelj dr. Drago Marušič, ki so ga odpeljali v Italijo in tam surovo ubili. 8000 otrok je bilo starišem odtrganih in odpeljanih neznanokam. 10.000 deklet je bilo s silo odpeljanih V NeftlSijo. Od 800 katol ških duhovnikov jih je ostalo samo 16. Vsi izobraženi razredi ao bili uničeni. Poleg tega so Italjand od marca do septembra 1942 porušili 158 vasi *'tekom operacij proti partizanom." V juliju lanskega leta je Mussolini v Gorici izjavil, da bo za Slovence uveljavil "zakon rimskih cesarjev", ki je določeval, da morajo biti po-morjeni vsi moški sovražnih narodov. Med mučenja, ki so se jih posluževali fašisti proti Slovencem, spada tudi Mussolini-jevo ricinovo olje. Upajmo, da bo to nekega dne il dueeju povrnjeno. Navzlic vsem tem nečloveškim činom in barbarstvom še slovenski partizani se dalje borijo. V njihovih vrstah najdete mladino iz Slovenije, delavce, kmete, možje višje izobrazbe iti celo dnhovnike. . * • occ Iste strahote in barbarstva morajo prenašati tod! partizani na Hrvatskem. Ne bore se samo proti nemškim in italijanskim fa~:~tom, temveč tudi proti domači-m fašistom. Ko smo bili v maju 1941 v Budimpešti, stno v Veliko #»ČU-d»T slišali, da je dr. Paveličsi, kf je skoval umor kralja Alek-> a:.dra in je bil v odsotaiosti obsojen na smrt Ža ta in sa mho«« druge zločine, sprejel v avdijenci Njegova Svetost papež Pij X U., ki mu je podelil posebni blagoslov Sa njegovo Vlado M Hrvatskem. 5 • •' - ' (Dajle prihodnjič.) •qlab snmar m mm in* . , - fl ^ ft ||M JPKBDO JUTAHBO; ................m Slovttaak* ...................Ml PETER jBBBB: Pettn rofa; VASI-mj MIRK: Podotalr* ........M KORKO PRELOVBO: Le enkrat It ................M 8U»a delu ..................JI I a. VOLAHlC: Boitoarin; J OS. PAVČ1Č: Potrkan ple« ......Jt CZ ŠTABE ZALOGE pa imamo le naslednje pesmi, katerim *ido znižali eene: \u*rUfc» *>?«*» Ura. (Mmt) M OHovskt himne (?wtopNee)--J* tUitmakl akordi, » mešmaJb 1» mfcklh ib«M (Bari AdMdl* rriie meianl star) (GbwkcM Itt-Uca)------- V pepelnKnl M«, kaatala «a aato. zto la orfceatar, (flattatfl-. J* Mladini, I xb ■ladlna a klavir- Itm (C. AdaatU)--JI Dr« p čil. (PralareO » aiHrt tbar la nla ---- Na£l hI turi, Ram ai. faatla. dna r raa pd-Mo ......................JI 1 OSKAR DBV: prečno, ljubea voja; Ko ptMl-ca na tuje gn; Soči; Mo] o«tm nt konjlffka dr«; Dobi y seta pi-naiea; Sloro; Je vpthalla 1aC 41 > miL ADAMIČ: Mwlra demjka (beittmnjska.. JM Vao aoC prt potod ...........M > Jorjera ......................JI Bodi Micka domo; Kaj dragega botaa; Kdrarica ........JI . f-ASILA! MIRK la A. UROBMINQ : VatrK; Pa gradtai ..........JI KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 218 West 18th Strvai. Hen York. H.T nekdanji blesk. Landino je bil^jjrieei svojo karijero kot raznašalec časnikov. V Cleveland« je postal neki glasbeni kritik pozoren na krasni glas dedka, ki je imel navado, da je zaspance že v zgodnjem jutru motil v spanju s svojim krepkim petjetn. Kritik je talentiranemu dečku amfogočil izobrazbo in ga je poslal na zadnje v Italijo, da s« izpopolni v petju. Landino je pozneje z velikim uspehom gostoval po Evropi, Južni Ameriki in Zdr. državah. Na viaktl slave je postal žrtev nesreče, ."v koncertni dvorani, kjer je pel, se je zrušil strop in t«3ki foofei ometa so ga zadeŽi v glavo*. Rane so se zacelile, toda iz duševne omračonosti ki je posledica pošfe odb, še je zbudil žele sedaj. . idealov, za katere se vodi ta!: tbonba. Da se ta vojna vodij ! za zmago velikih, prineipov, no-1 beden ne dvomi. Vendar sej nam zdi težko izraziti te prin- h cipe z besedami, ki imajo novo • znaoenje v naših eaiih. Na I i kraju želim citirati iz pisem ^ Tomaža Jeffersona: "Hamen, zažgan na 4. juli-1 ja 1776 so je razširil čez preve- < lik del sveta, da bi ga mogla i ugasniti slabotna mašina des-ji potiama nasprotno, ta plamen ] I bo uničil temačne in vse, ki,: jib obratujejo.", je dejal Jef-1i fereon in je dodal: "Ne bom,i uinfti brez upanj, da svetloba in 0 svdboda stalno napredujeta.'' c FLIS. ^ —-:- ] PEVEC Z IZGUBLJENIM i GLASOM. Bivši ameriški operni in koncertni pevec Bernard Landino, je po desetle je tndi ko-nkreten izraz 3 Nova zaloga knjige: Modern Encyclopedia Mnogo rojakov je nas vpi^a- « šala ako je mogoče 5e dobiti i knjigo: "Modem Eneyelope- i ddo" (v amgieškem jeziku), ki i smo jo oglaševali pred dvema 1 lotoma. Ravno zdaj je izšel novi 1 zvezek Enclopedije. ki je raz- * §iitjen tudi na to; da vzame vp*>- « štev dogodke in o&ebnosti, ki 1 so prišle v javnosti v letu 1941J 1942. Knjiga vsefcuje 1,180 straaii, 1,100 sKk in rizb m. je trdo vezama v platnu. Črke in tisk je popolnoma nov. Knjiga tehta 3 funte. Stane $3.98. Po^ štndnia in zavarovalnina plačana. Kdor med rojakom želi sedaj to izdajo Modern Encylope-di«a — leta 1943, naj jo naroči pri: — Knjigarni Slovenic Publishing Company, 216 West 18th Street, New York. ster orgljar; obraz ob dlan naslonjen, mu je bii ves' razdejan .od veiikfc bridkosti; pogledal) «em bolj natanko tja in sem vi-; del, da ima namesto nog dvoje štorov in da ia teh štorov mrtvo in trdo sirli dvoje lesenih koksev. . S tresočim, bolnim glasom je molil župnik pred oltarjem, j bočno in hripavo, brea radosti, (brez vere so mu odgovarjale org (je na korn; njih molitev je bida agcli bfseda. Verniki so klečali globoko doK v hladnem somraku, in njih molitev se je trudna in težka vila od Črnih tal proti stropu. Ta molitev je bila prošnja lačnih, poniža-1 nih, v trpljenju umirajočih, fbi-la je očitanje, hropeči vaditi .boftnika, bila je zadnji, -obupni "'Kaj ni dovolj, kaj ni iečas, o Bog?" Bog je al&al in tedaj je vi-de;l, da je čas. Vsemogočna roka njogcfva je odprla vsa okna nasteŽaj. V vriskajočih, štMnfvnJi, (vročih valovih je planilo solnce v mraz in noč, izlilo še ja v potrta srca in jih napolnilo do roba z velikonočno radostjo, segtlo je v grobove in jmi j? dalo ž&vljenje, obžarik je iMeda lica, ozdravilo jih je in pomladilo. MŽ ztmrkim glasom je zapel župnik pred oltarjem. Deum laodamus." Pred orgi jami je sedel sam orgljar mojster in oigfije so za-vriskale proti nebo. . ^tedeum." • In iz tisoč prepolnih src, iz tisoč veseiožarečih ■oči je za-donelo po-vsej svetli cerkvi. "Tedeum.^ • Minila je na vekomaj črna maša trpljenja sramote in gro-ze^ zazvonilo je fc v€j$ni vefiiki ma$i radosti in ljubezni. IVdteum -- Sanje ve moje, kam site se t zagledale? Važno za naročnike j Poleg naslova j* raxvidno do kdaj I Imat* platno narotolne. — Prra Številka pomeni bnm, drufa dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stra-škov, Vas prosimo, da riiu^ate pravočasno naročnino poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte nagemu sastopniku T Vafiem kraju. Zastopnik bo Vam jgočll potrdilo ia plačan« naročnino. " California: San Francisco. Jacob LaosiUn* Csloraits: Pueblo, Peter Culig VTalaenburg, M. J. Bajufc* Indianapolis: Fr. Markich Illinois: Chicago, J. Fabian (Chicago, Cicero In Illl&oiB) Joliet, Jennie Bambich La SaMe. J. Speiicb Mascoutah. Martin Dolenc North Chicago in Wauk^gan, Math WaiSSek Maryland: Kttzmiller, Fr. Vodofrivec Michigan: Detroit. L. Piankar* Minnesota: Chisholm, J. Lukaolch Ely. Jos. J. Pestael Rveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibtdng, John PorSe Montana: Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa Nebraska: Omaha, P. Rmderlek New York: Gowanda. Karl Strnlaha* Little Fails, Frank Maafce* Worcester, Peter Rode* Ohio: Barberton, Frank Troha* Cleveland. Anton Bobefe, Charles Karli 11 aor*. Jacob Resnik Glrarri, Anton Nagode Lots in, Ijouis Balant, John Kumfle Toungstown, Anton Kikelj Oregon: Oregon aty, J, KobUr Pennsylvania: Bessemer, John Jemikar Conemaugh, J. Brezorec* i Cover dale in okoUca. Joe. Patemei Export, Louis Supan«e» Farroil, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin*, Frank B Vodni kar Green Mm rg, Frank Novak Homer CRy. Fr. Ferenehak Imperial, Vence Palcick Johnstown, John Poiantc* Krayn. Ant TauWj Laaerne, Frank Bal loch Midway, John 2nst* Pittsburgh in okolica, Philip Progar Steelton, A Hren Turtle Creek, Fr. Sdlfiar* ^West^Newton. Joseph Jovan Milwaukee, West Allis, Frank Skok* Sheboygan, Joseph Kake** Wyoming: Rock Springs, Loots Tauchar* Dlamondville, Joe RoUch (•Zastopniki, ki taaaja pob« imena so upravičeni obiskati tudi druge naselbine v njih okraju, kjer je kaj na«h rojakov naseljenih ) Vsak isslfidk lida potrdilo sa (rota. katero je preJeL Zastopnika tepla pHooročamo.—Uorava "Glas Naroda-, KUHARSKA KNJIGA: Mfcii Recipes sf All M NaticMis g^^E RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo i^91 . B^Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici Recepti m napisani ▼ anglefkwn jexfkn; uonekod pa ao tudi v jaziku naroda, ki mil je kaka jed posebno v navadi T* je nekaj posebnega sa one, ki s« zanimajo sa ku&aaj« in m hočejo ▼ njem čimbolj lsveibati in lspepolnlti. —— _ ■ ■■ ■ i .i i ——, KNJIGARNI SLOVENJT PUBLISHING CO «• West 18th Street Waw Y«r* W \ MKHMHMMMMiiiiiiiiM IVAN CANKAR: VELIKA MAŠA Kratka Dnevna Zgodbs NACISTIČNI TEROR. idinhaiiii in ni niti tragični ne-j itebeSii postranski produkt totalne wjgne.* * Ndbeden ne* more zanikati pravilnosti pripombe poslanika Grewa ,da je bilo preganjanje in iztroMjenje židovskega rodu v Dvropi od samega za-cetlka daljo in da je še danes Skrbno preračunano orožje nacistžgnetgu terorja in poefetis vladanja nad svetom. Sedaj je pdpoJnoma jasno, da je Hitler v žMov#pnt narodu spo-fenal te^to oviro njegOviin namenoma, da zavlada, nad Evrfrpo j in j?vetoim. Židje šo bili poleg ,'krifstjanav, poleg svofbodnega j tiiSka, deHarskega pcfcreta, svo-bodiith n arodov in znanstvenega raziskovanja — krattoo med vsemi kulturnimi in člo-i veean^kimj silami Nemčije — prvi, ki so imeil to čast, da so jih nacisti oenačiili kot svoje nasprotnike. . '"Danes štejejo nasprotniki nacistične države tisoč milijonov ljudi, onih tisoč, katere označujemo z imenom združeni narodi," je refeel poslanik ' Grew. Približno dva milijona onih evropskih židoV, katerim je HE tier napovedal vojno v letu 1933, je bilo samo v pre-teWMfe štirih letih deportirano, aH tfbfto. morda pet milijonov — natančnega Stavila ne moremo zhati — nadailjtije z odpo-rorri jfnotraj nacistične utrcR)e, nacističnega aaspora v Evropi. t*1 Brea vsakega orožja, Obubožani, izstradani, izkorinenjeni in raztrgani po zaporih in tabori^L-ih so nepremagani možje in žene Evrope živ dokaz od-ipornosti olxxveikega duha, če le je ikdaj Hitler sanjal o podjarmi jen ju' Evrope, danes «o te sanje razbite. In ravno tako je racfbita leganda o preporodu Evrope. Ker H^tlerjerre žrtve so dokazale, da so odporne, polne moči in sposobne vsakega, tudi največjega poguma. Seved% pa ima človeška odpornost svoje meje.. Tnpfrjenje fcrterv mora nas podžigati da hitimo, zelo hitimo. Joeeph C. Grew, biivei ameri-i Ski poslanik na Japonskem, jej v nekem svojem predavanju preko radia dai priznanje ne-premaganim možem in ženam Evrope, iki so kljub groznemu nasilju ttacfetov nad njimi živi dokaz odpornosti ■SlovelSkB-ga duha. . (Poi^anik Grew je povdaril, ► da je nacistična vlada v nie-l seen marca 1933, torej pred • desetimi leti odločila, da mo-l rajo židonski otroki v šolajh , Bedeti posebej od drugih otiok. , Prvi april istega leta je bil od » itačijev progla!5en kot dan šplo-j > »nega bojfeota •uroti nerraškim Židom. , so bifi prvi predšeh^i i slabrh časov, ki naj sledijo . Hitlerjevi vladavini,** je de-j jal poslanfk Grew, j ufDa stno bili pametnejši, bi 1 bili mosii iz teh predznakov - slutiti, da pišejo smrt in mašfie-, vanje in svetsfei polom na zid .. zgodovine. Kajti ,kakor vemo, , preganjanje nemSkih držav-» ljanov židovske veroizpovedi, - ni samo zabava moralno po-. fkvarjene in brutalne nacistične 1 INVESTIRAJTE V tMKIUKO KlflJTI ONITKU KTATftft WAR SAVTNGt BONDS ia STAMPS črne, talko da bi lahko nm bilo i šestdeset in oez, lahko pa tudi šele dvajset let Bil je kakor prelomljen v pasu; db enem koraku je zagnal život vznak, da se je (videlo belo v očesu, ob dragem pa ga je s\inil daleč naprej, tako se je poganjal do najbližji? ^ftopi. iKoj aa njim je prišel visok, alok, golobrad fant; še mahu ni imel na lepo vjabočeni zgornji ustnici in oe bi ne bilo gub pod očmi in na čelu, bi mislil, da je &e napol otrok. Stopal je z drobnim, previdnimi, pla-jhimi kora'ki, kaikor po oriki, I opolzki brvi čez naraslo vodo. TrefedS se je po vsem teleera, potresaval in pocincaval je tudi z giavo, pomiežikorval neprestano s temnimi očmi, tipal krog sebe z obema trepe-i ta jqjcimia rokama j tako se .je ipritipal do klopi ter ee tam j globoko oddahnil, kakor odrešen pogube in smrti.. * Se so prihajali. Prišel je oee, ki je klonil giavo giciboko in glodal temno in mTko v tla; levi rokav mu je pomaboval prazen Ob životu, z desnico pa je vodil oslepelega sina lepega mladeniča, ki je s praznimi očmi stnmiel kviSku. Ob dveh beigljah je pri tolkel in pridr-sal čokat, plešast mož; nikamor se ni ozrl izpod košatih obrvi, njegov zagoreli, bradati obras je bili priča otrplega trp-Iljenja, okamenelega srda. Tn še. mnogo jih je prihajalo, brez Števila, kaikor da so vstajali iz grofoov. Na vseih obraeih -pa, tako mnogoštevilnih in različnih, je bil« s trdim, jeklom zapisano nekaj skupnega, čisto enakega neugasljiv, neiabritljrv spomin na neizmerno srčno bolest, na trpljenje in bolečino brez pri-| mere, na gToeoto. ki ji ni imena na 'krivioo, ki vpije proti nebu in kliče po sodbi. . (Zvonček ob zakristiji je ten-I ko zapel in prikazal se je stari župnik v ornatu. Globoko sklonjen je počasi in trudno stopal proti oltarju, venec belih las j se mu je vil ob sencih, tudi Obraz je bil Čisto bel in je razodeval glofboko žalost. I Ko je stopil župnik pred ofir tar, so se oglasile orgije njih glas pa je bil hripav in neuflbran ,— ■zvoki so se lovili in prevra-I čali brez cilja. Ozrl sem se I osupel; na visokem stolu pred orgijami je sedel mladoleten učenec; tesral^na, jetična lica j je irn^l in udrte i« katerih je gledal Medi glad. Na nizkem *»toleu globoko zadaj je • sedel v dve gobe sključen moj- kakor noče vzdigniti iznad noči?" Pred oltar je prteepal cerkovnik s kajfežem v roki. Ta cerkovnik je vlačil eno nogo talko čudno daleč za seboj, kakor da bi ne (bila njegova; navzlic teimu se je sukal spretno irt se ni spotaknil, kajti bil je posla vajen. Prižigal je svečo za svečo, meni pa se je zdelo, kakor da bi ne gorela nobena; plameni i?o biil mirni in mrzli, mrtvaško beli in brez luči. Cerkovnik je upih nil svečko na k ajf ožil ter je dolg in sključen odSepal v zakristijo. Tiho so se odprla stranska cerkvena vrata, krafcor da je bila pritisnila na kljuko trepetajoča roka plahega in zbeganega človeka, ki si še k Bogu samemu ne upa drugače kot z upognjeno glavo. Prikazala se1 je drobna, agrbftjena ženska,, v J dolgo erne ruto zavita, Njenj obraz je bil tako beii, da se je svetil v mraku, kakor od »čudežne notramje luči obžarjen. Res je bil nož gorja in bolečine •zarezal pod očmi in po licih globoke struge solzam, ali spoznal s m takoj in ■strahoma, da ženska ni betežna starka, temveč da ji je komaj dvajset let. Za to nebeško solnce ter se ni-| ftAnuuA- -xm* TUESDAY, APKJX. 27, 1943 __________ __ymwryi Lil KNJIGARNA ■==■ Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City POUČNI SPISI Angleško Slovensko Berilo (F. J. Kern) — Vezana knjiga Cena S2 — Domači živinozdravnik Spisal Franjo Dumr. — 278 strani. Trda vez. — Zelo korUtu« knjiga za vsakega tlvlnorejea; of'1* rnznib boietnl ln zdravljenje: rtlke. Cena ft^t Govedoreja Spisal R. l.ejrvart. 145. at rani ■ slikami. CM »*.— Knjiga o dostojnem vedenju 111. strani. Cena M centov Mlekarstvo Spisal Anton Pere. S slikami. 168 strani. — Knjiga aa mlekarje ln fannerje * »ptotaem. Cena St cenlov Obrtno knjigovodstvo 25S strani, ezana. — Knjlca je namenjena v prvi Trati sa stavbno, umetno ln strojno feljučav-olCanwvo ter iele*oiivar*tvo. Ona »I — Ako naročite knjigo, priložite k naročilu F. S. oziroma Canadian Money i. Order za omenjeno svoto. Manjše svote, lahko pošljete v U. H. znamkah po 2. v oziroma 3 cente. Malenkosti [ Spisal Ivan Albreht Cena 75 centov J Pingvinski otok Spisal Anatole France . Cena J Veridicua Spisal Pater Kajetan Cena »L— Zločin in kazen Spisal F. M. Dostojevski DVA ZVEZKA Cena S3— Živi izviri Spisal Ivan MatlčlO Knjiga Je svojevrsten pojav v j slovenski književnosti, kajti v t nji je v trinajstih dolgih po-i glavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih 0 počet kov v starem slovanstvu do današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani V platna vezano r , Cena Dršavljanski priročnik (V slovenščini i Knjižica daje poljudna navodila, kako postati ameriški državljan. m ' Cena 5® centov Andrej Ternovac Spisal Ivan Albreht Cena 50 centov Belfegor S psa i Art ur Bernede Cena 75 eentov Filozofska zgodba Spisal Alojz Jirasek Cena 50 centov LETOS IZŠLA Ko smo šla v morje bridkosti Spisal Rev. K. ZakrajSea Knjiga pripoveduje, kako Je Hitler nastavljal Umanlce in zanjke in pripravljal "strup" za Jugoslovane in njihovo državo že dolgo prej kot jo Je napadeL Knjiga je v platnu vezana in ima 207 strani. - Cena %2M Listki Spisal Ksavar |ie§ko; 144 str. Cena 70 centov Bodo« državljani naj nareHJ« knjižica — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES" V tej knjigi ao vsa pojasnila la zakoni aa naseljence. Cena 35 «nUi Izgube moštva Zdr. držav Z Washingtoin. — Iz urada za vojne informacije so dali poročilo, da znašajo ameriške izgube od Pearl Harborja v sku pnem števila 78,235 mož. V mesecu februarju je bilo uradno ste vik) izgub za 12,235 mož manjše. Poročilo pravi, da navaja vojni in mornariški department 12,123 mrtvih. 15,049 ranjenih, 40,435 pogrešanih, 10,628 pa zajetih. i Domača fronta ■ . Skrbite z vrt zmage. j INe zapustite svoj vrt zmage. ( Morda največja škoda je nastala med vrtnarji vsled tega, kar so vrte zasdili v prvem navdušenju brez primernih sredstev 1 in volje nadaljevati z delom do končnega sadu, pa so jih zapustili ali zanemarili." j Narod, -ki je v vojni, ne m one dopustiti tako izgubo dela in časa. Ve ask a stvar mora biti se-jana v pravem času, vzgajana J 1 do žetve in pobrana, kadar je i zrela ter vjporabljena tako, da j 1 ne gre nič v izgrfpo. . --1 ' * .Zapomnite si, hrana je vojno " orožje in na vas je, da se to " orodje vporabi proti osišon. Za ( 1 to pazite na svoje vrte zmage. 4 1 Aiko sadite zelenjavo za vi- 1 * tamine in zdnwje, naj vam bo 1 " nd(."v naznanijo zaklad ni škemu oddelku Združenih držav ter •k? v ta namen posležajo spodaj prioboenega kupona. WAR BOND PURCHASE ADVISE COUPON -> War Saving Staff TJ. S. Treasury Department, 1270 Sixth Ave, New York, N. Y- Sire, this is to advise you that on (date).......... I (wo) (have purchased War Bonds, anranting to $........ f of maturity value as my (our) contribution towards buying the PT Boats alotted to the Residents of Yugoslav origin in the State of New York. Respectfully Name........................................ Address ...........-.......— *•••••* i • - ' ..t" . . ,' • I Slovenic Publishing i Con ipany 216 West 18th Street New York mleko in mlečne proizvode; pe-i ta vrsta meso, perutnino, ribe 1 ali jajca; šesta vrsta kruh, mo-> ko ali testenine; sedma vrsta i surovo maslo ali margarine. droga vrsta vsebuje pomaranče, paradižnike, grapefruit ali surovo zelje ali solato; tretja , vrstatcoboje krompir in drugo zelenjavo in sadje, četrta vrsta Anglija, Rusija in Amerika bodo torej ostale vodilne sile vseh združenih narodov v Evropi. Združeni narodi bodo morali sestaviti svoj. skupni * odbor in svoj skupni načrt za . sodelovanje ipo vojni. Pozneje ' bi morali biti sprejeti seveda v ta evropski zbor tudi zastop- 1 niki nevtralnih in sovražnih < dežel. Vefcjv narod in vsaka ' j država mora biti svobodna in 1 .samostojna, toda skupna kon-.' trola bo uvedena za vse, kar h j hi morailo vplivati na medse-,1 . bojne odnosaje in pomagati pri Vzdrževanju miru. Najstrožja kontrola bo morala paziti na 3 to, da se bo moglo izdelovati : in uporabljati orožje le za vzdrževanje miru. Oborožene sile, i v kolikor bodo večje od onih, * potrebnih za vzdrževanje var-jna^ti doma, ne bodo več oa-{ deva vsake posamezne dežele, ' temveč strvar skupne komtinen-.l (talne politike . Nova Liga narodov bi mora-la biti tako opremljena in preskrbljena z vojaško silo, da se ne bo več omejevaila le na današnje resolucije in svečane izjave, temveč da bo mogla 8 svojimi lastnimi sredstvi in s sv A jim lastnim o/ožjem nasto- • piti, čim se pojavi nevarnost in že v ipovoju zatreti vsak ' poskus agresije . Tudi sociaflne, finančne in I gospodarske mere poedimh narodov ne bodo mogle postati veljavne, aiko bi njih posledice globoko vplivale na eosedni narod. Tudi ta izvor novih spopadov je treba v tem skupnem organizmu zamašiti, aH pa ga vsaj po možnosti ananjšati. Vse drža ve bodoče Evrope bodo pri mora ne, da skupno izvedejo socialne in gospodarske reforme, a Naročite pri: KNJIGARNI ° Glas Naroda 216 WEST 18th STREET FEW YORK _ NEBO GORI HHš BOSIAJJ. — Spisal: IVAN AXiBRBCHT. "Kakor mladi gazeli so se ji ^v^tilo oči, ko je brala avskulantovo piemo,'* se reži Luka in mlaska z jezikom. Vb* z t^e be je bila Meta, presedala se je* kak»o.r na žerjavici, oel t trt strdenega je natooiia Luki in še nfkaj drobiža rnoi je .anilo za trud. Zato je grobar tako prihitel sem. No, zidaj vraga pa ni tega gosaka, rikjer, da bi nm mogel povedati ■ \*ow ima svojo moč: če ga filiala ne bo, se utegne dekle oMa-iiti. Putlej naj Kurt pripiše sam sebi. Luka je opravil v;ikor ^ spodobi, če ipa mladič ni za nič, ni tega krrv grobar a naj gospodek nikar tako ne usti! Klavit utihne, pari se razkltnejo, oee Herman ladij. Vsako zdravljenje je saano nesmiselno podaljšanji? trpljenja. In končno je tudi ta vindišika branjevka vendaile človek." "Xajnio, najmo," zaskrbi Klob.rja, da bi se stegnila družba ijpakedrati m zato hiti natakti, "zdaj bosta imela I.oscmIo fajmošter in Luka. Mi pa ostanemo —" zategne ka-k >r ]Mx"en meh — "kaikor >mio biK." Kr>zarci zazvene, smrt umakne in v očeh zopet vnema slast. Iz teme odmeva ritem dela; v jeklarni rohne stroji. I Po humpei^ikem klaneu uporno eopiha tovorni vlak, tu pri Kleberju pa je vse križem v objemu. Erik Habertnan po-> ljubi gospo M*ijo, si zatakne njen nagelj in zapoje neko neonsko Ijubavao jjesem. Hilda hrepen če boža aviskulanta s pogledi, toda ta je d kakor kamen. Xitit i-e^-ti noče, ampak stopi z grobarjem v P kot. Zupanova napenja uAesa, a zavoljo pt^tja ne more ujeti jj nobene besede iz njunega razgovoia, le to uti, da mora biti iu'4'aj izrednega, kar guba sli grobar pripoveduje Kurtu. De- o doc jK>skakuje kakor stepe, a Kornforennerju bihka v očeh. b Pa site res mož besede," ošvr^kne Leokerjeva raavnetega tr Kurt a, ko utihne pesem. "Čhij Valtr, kaj si pa počei ž njim dite„ da se piriporeča grl;ba^ju.,' "Ta nami bo ri s spravil vse na oni svet," pomaga tudi j ^ nadiioigar, a proti Kurtu s sp^lzkiim naisnteškom: " Kaj so vam. t že obljubljena nebesa?" "Skoraj bo nekaj podobnega," pormežikne ta. "Mi bo- ■ ste morali zopet oprostiti, gospoda. Dolžnost--" ^ Moški se rt že, ženske se spogledujejo, avskulant pa t-e I obrača kaker jagnje na ražnju; v Hiiidinih očeh se bliska ' obupna jeza, kar ne uide pazljivemu gospodrju. ki bi rad po- ( nvagal Kurtu iz zagate, češ: "-Gospod Kornbvenner ima nocoj vaižno poslanstvo. Kakor mi je žal, mu r. s ne smem prigovarjati, da bi ostal med nami." "l^e kakišno juho ste naln s«pet pripravili moški zarotniki?" zasluti Leoker.jeva spi'etko. "Čakajte tički,. tega vam ne ostanemo na dolgu." Hildi gre na jok, ko vidi avskulanta odhajati. Naj je doslej še toliko sli-šah. o njem, je vendar skrivaj neprenetoaiia upala vanj. čakala je samo besede, ki naj bi tsanje prelila v resnico. "Valter, kaj imate med seboj?** hoče gospa Irma z odločnostjo presekati skrivnostni vozel, toda mož je neupogljiv, i , "Xoooj l§e nič," se smeje, "jutri pa, ljuba moja, bomo bržkone tranjost isvojih meja in oeam-1 ljena voditi politiko svojih ' lastnih navideznih koristi — kakor »o to storile po .prejšnji j vojni Združene države, pre-pusteč Evropo njeni reodi, čes, da bodo v bodoče igrale vlogo • opazovaiica. V sedanjih razmerah v Evropi bi pomenila obnovitev te napake nemško zmago in izbruh nove vojne v najbližji bodočnosti. Ravno tako usodna napaka po prejšnji vojni je bilo dejstvo da je bila visa organizacija evropskih držav in mednarodnih j k vez v Evropi izvršena brez . - sodelovanja Rusije. Mir je nedeljiv, odgovornost za bodoči i mir je skupna, in ta odgovor-■ newt je tem večja, čim večje je , sila dežele v borbenem redu i združenih narodov. . Iz tega sledi, da bodo nosile i največjo odgovornost za po-? vojno ureditev Anglija, Rusija ,'in Amerika. Te tri velesile i bodo morale za vsako oeno o-3 hraniti skupnost povojne poli-i ti!ke v vsej adaipodjarmžrjeni a Evropi, ako jo zares hočejo, ne - le osvoboditi jarma in režima s ofiišča. temveč pred veem tudi, »..ako ji hočejo prihraniti oni -I večni strah da preti Evropi nov - vojni požar vsakega četrt stoletja. . (JIC.) — Dne 28. marca je1 si podpredsednik jugoalovanisfkej n vlade dr. Miha Krek naslovil1 preko londonskega radia Slo-1 b vencem v domovini naslednji k govor: j v V svojem zadnjem govoru p se je predssednik britanske vfla- d de Ghurahill, odločno wpustil v. c razpravo namenov in nalog r združenih narodofv po' vojni.J c Njegov govor 6e je lotil zarno- z tanih razprav in prerokovanj r raznih odgovornih in neodgo-rorniSi osebnosti v Angliji in j Ameriki. c Govorice o povojnih ciljih so i prav posebno oživele zdaj, iko j s se nahaja britanski minister za .s zunanje zadeve, Anthony Edem < v Združenih državah. On in i Co rdeli Htali, minister za zu- i nanje zadeve Združenih držav, j sta ž c* v §vojih prvih izjavah ' priznala in povdarila, da njihovi razgovori niso posvečeni le vprašanjem sedanje vojne pldlitike zdn^ženih narodov,1 temveč tudi osnovnim načrtom za ureditev sveta po vojni. Ob istem času je poslala posebna delegacija ameriškega senata predsedniku Rooseveltu resolucijo, ki zahteva, da Združene di zave zdaj takoj postavijo,, določijo in objavijo ne Jle na-J čela, temveč tudi že glavne' obrise svoje povojne politike. Vrhovni svet anglikanskih cerkev pa je kar na kratko izdelali talkš. n načrt, ter ga ob-I javil in s tem vzbudil največje zanimanje Široke javnosti ameriškega kontinenta. Poskusimo ižluštiti iz vsega teca ono kar je za nas v ee-? danjem trenutku najvažnejše, r Prr^J vsem nam kažejo te iz-l jave Anarlije in .%nerike, da i -ta ol>e