105. številka Ljubljana, v torek 8. maja 1900. XXXIII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za »vstro-ogrske dežele za V3e leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo .pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon st 34. — „Narodna Tiskarna" telefon st. 85.
Državni zbor.
(SploSni položaj. — Vladni načrt za reSitev jezikovnega vprašanja na Češkem in na Moravskom. — Bodoči mož.)
Danes se je zopet sešel državni zbor. Znamenja, iz katerih se da sklepati na razvoj parlamentarnih razmer, so jako neugodna. Češka obstrukcija je gotova stvar. Vladi se je pač posrečilo, pridobiti vse dosedanje zaveznike Čehov, da češke obstruk cije ne bodo podpirali, ali s tem izoliranjem češke delegacije še ni dosti opravljeno. Čehi imajo, tudi če bodo popolnoma osamljeni, dovolj moči, da lahko preprečijo vse to, kar vlada želi, da bi se rešilo.
Danes še ni možno reči, kako daleč bo segala češka obstrukcija. Češki listi naznanjajo, da bodo Čehi obstruirali ne le proračun in kvotno predlogo nego, tudi predlogo glede zgradbe druge železniške zveze s Trstom. In čuje se, da bodo tej, za nas Slovence tako važni predlogi še prav posebno nasprotovali, ne iz nasprotja do Slovencev, nego ker sodijo, da nima ta predloga druzega namena, kakor preskrbeti vlado s potrebnim denarjem. Badeni in Thun sta porabila vse v prejšnjih letih nabrane prihranke, ker jima državni zbor ni dovolil investičnega proračuna, posojila pa nista dobila brez privoljenja parlamenta. Sedaj so blagajne prazne, a kadar ni v drž. blagajnah cvenka, se tudi s § 14 ne da vladati.
Čehi so mnenja, da je druga železniška zveza samo sredstvo, da bi državni zbor dovolil vladi, najeti 500 milijonov posojila, da pa vlada sedaj še ne misli na zgradbo železnice same. To mnenje potrjuje okolnost, da zahteva vladna pred loga, naj se takoj dovoli najeti vseh 500 milijonov posojila, dočim je vendar temeljno načelo ustavnega vladanja, da se dovoli vladi le za jedno leto in le v tem letu potrebni denar. Ta sum, ki je nastal, ker hoče vlada že sedaj ves denar, podpira tudi to, da se rečene železnice začno šele v nekaterih  letih graditi,  in da se
LISTEK.
Naša Talija.
Konec naše — vedno prekratke — gledališke sezone daje redno zastopnikom raznih literarnih in umetniških, ali pa tudi neliterarnih in neumetniških stališč priliko, da glasneje povdarjajo svoja načela in bolj na široko razvijejo svoje misli o gledališču in o vsem, kar je z istim v kakršni si bodi zvezi. To se je zgodilo tudi letos; marsikaj smo čuli tu in tam ter med drugim čitali poročilo tajnika „Dramatičnega društva8. No, zdi se mi vendar, da čitamo in čujemo vse premalo o gledališču, v čemur je — ako je to mnenje opravičeno — tudi neki dokaz, da je javno zanimanje za Talijo pri nas veliko premajhno in prehladno. Sicer pa dokazuje to tudi obisk gledališča, ki ga je tudi tajniško poročilo »Dramatičnega društva" analizovalo in naglašalo. — Tam, kjer je to poročilo samo poročilo, je res jako zanimivo; ali drugo je vprašanje, ali so iz premis izvedene konsekvence prave, zlasti ali je znani apel na pisateljstvo utemeljen. ,
Jaz m^nim, da bi se razvoja slovenske dranfatike najbolje koristilo, ako bi se med širšjitn občinstvom, kakor tudi med pisatelji ovadilo kar najbolj živo zanimanje
torej dejanski sedaj še prav nič ne mudi za denar.
Vse upanje vlade je koncentrirano sedaj na jezikovni zakon, ki ga predloži v današnji seji državnega zbora. Ministrsko predsedstvo je bilo tako prijazno in nam je poslalo svoje načrte. Prvi se nanaša na rešitev jezikovnega vprašanja na češkem, drugi na rešitev jezikovnega vprašanja na Moravskem, tretji pa na ustanovitev okrožnih vlad na češkem.
Načrt za češko je sestavljen na načelu jednojezičnosti. češka se po njem razdeli v samonemško, v samočeško in jezi kovno mešane okraje in se mora ta razdelitev izvršiti do leta 1901. Mešani so tisti okraji, v katerih pripada vsaj 20% prebivalstva k drugi narodnosti.
Zunanji uradni jezik je, ali samo če-ščina ali samo nemščina, vender se vloge rešujejo v tistem jeziku, v katerem so pisane, pri razpravah pa posreduje za stranke, ki uradnega jezika ne razumejo, konceptni uradnik.
V mešanih okrajih je izvedena po tem načrtu popolna ravnopravnost obeh jezikov.
Glede notranjega uradnega jezika določa načrt, da je to pri oblastvih prve instance v čeških okrajih češčina, v nemških nemščina, v mešanih pa sta oba jezik?. Pri oblastvih, katerih delokrog obsega celo deželo, sta oba jezika ravnopravna.
Po vladnem načrtu bi se pri 94 okr. sodiščih uradovalo samo nemški, pri 133 samo češki, pri 6 pa v obeh jezikih. Na novo bi bilo ustanoviti 7 čeških in šest nemških okr. sodišč.
Za Moravsko določa načrt glede zunanjega uradovanja popolno ravnopravnost, glede notranjega uradovanja pa se poraba češčine močno omejuje tako, da se lahko reče, da ostane na Moravskem v veljavi nemški notranji uradni jezik.
Končno predlaga vlada, da se na češkem ustanovi  10 okrožnih vlad, 3 nem ških, 5 čeških in 2 jezikovno mešanih. V njihov delokrog spadajo tiste zadeve prve
za gledališče in v tem oziru se mi ne zdi napačno, da „Dramatično društvo" apelira na pisateljstvo. Vpraša pa se, ali je bil to pravi apel in pa, ne bi li bilo vsaj tako potrebno, apelirati tudi na občinstvo, in sicer morda ne samo z besedami, temveč tudi še na kak drug način.
Kar zahteva tajniško poročilo od pi sateljev, je popolnoma deplacirano; to ni zahtev v interesa ametnosti, temveč v interesu blagajne. Umevno je seveda, da je društvo v skrbeh glede financialnega vprašanja in se boji podjetij, ki spravijo društvo lahko v dolgove. Ali ako bi umetnost morala postati blagajniška dekla, bi bilo bolje, da popolnoma izgine. Nekaj podobnega pa zahteva omenjeno poročilo g. intendanta Milčinskega od pisatelj stva.
Tisti referat računa tako-le: »Trije pari črevljev" so nesli toliko in toliko; »Od stopnje do stopnje" je odvrglo blagajni toliko in toliko ; .Sin" in „Izmajlov" pa samo toliko ... Iz tega sledi, da nam koristijo igre a la »Trije pari črevljev" in »Od stopnje do stopnje", one droge pa nam, delajo škodo. Zatorej naj pisatelji pišejo igre po vzora »Treh parov črevljev"...
Pardon, gospoda! Ako hočete biti konsekventni, si morate v bodoče enostavno naročati igre. Ali dvomim, da bodete s tem imeli sreče pri pisateljih, kajti slov-stvenik težko da bode pisal po naročila.
in druge instance, ki se nanašajo samo na njihovo okrožje, in ki so doslej spadale v kompetenco namestuištva.
Čehi s tem načrtom niso zadovoljni in se mu bodo uprli. Naša naloga ni preiskovati, v koliko je njih odpor utemeljen. Konstatujemo samo, da poleg poslancev tudi Češki minister dr. Rezek ni zadovoljen s tem načrtom, in da je vsled njega že pred nekaj dnevi podal demisijo. Ta še ni sprejeta. Vlada se trudi na vse načine, da bi Rezek ostavka umaknil in ostal na svojem mestu, vendar je z ozirom na mišljenje čeških poslancev jako malo verjetno, da se to zgodi.
Sploh se kaže, da temni Korberjeva zvezda. Imel je nalogo, izdelati tak jezi kovni zakon, da bodo ž njim zadovoljni Čehi in Nemci. To se mu ni posrečilo in že se čujejo glasovi, da odstopi in pride na njegovo mesto knez Fiirstenberg, glede katerega se trdi, da je poseben prijatelj grofa Goluchowskega, in da je cesarjevo potovanje v Berolin prav za prav njegovo delo.
V LJubljani, 8 maja. Kaj bo?
Zrak je poln kriz. Ali pojde Korber? Ali se razpasti državni zbor? Ali se izpre-meni ustava? Ali se začne doba absolutizma? Mnogo vprašanj, pa nobenega določ nega odgovora. Cesar, ki se je vrnil včeraj iz Berolina, odpotuje v petek v Budimpešto in baje se že dotlej zgodi nekaj važnega. Kaj, ne ve za gotovo nihče Da žele neki dvorniki, da Korber odstopi, je znana stvar. Toda radi češke obstrukcije mu baje ne bo treba odstopati, še predno se je začela. Težave nastanejo šele takrat, ako se izkaže, da do 30. junija kvotni zakon in obnovitev proračunskega provizorija parlamentarnim potom ne doženeta. Splošno se sodi, da se zbornica takoj še ne razpusti, nego da se bo zasedanje vršilo dotlej, da se izkaže, ali je parlament v istini nezmožen poslovati. „Narodni Listy" se že bavijo z nasled-
In tako ne bode drugače, kakor dobiti nekoliko literarnih »liferantov". Prav mogoče je, da tedaj dobite vsako leto nekoliko tudi izvirnih „kasenštikov", ali tedaj bi nas ve-toval, da izbrišete dramatično ime povsod, kjer je danes čitljivo. Kajti tedaj ne bo-demo več imeli gledališkega odra, nego vse kaj dražega.
Tajniško poročilo se je postavilo na napačno stališče, ker je menda pozabilo, da je dramatika umetnost, ki ne more biti nič druzega, kakor plod notranjih impulzov, ne pa rokodelstvo, ki dela lahko po šablonih in naročbah. Zato tudi ni prav točna definicija, katere se je poročilo poslužilo, in ki pravi, da je gledališča namen, zabavati občinstvo. Ako bi bila beseda »zabavati* ostala brez komentarja, bi bilo težko polemizirati; ali poročilo nam pojasnjuje, da smatra tudi tukaj zabavo precej v navadnem smisla te besede. In s tem tolmačem se ne morem strinjati, tega glavnega namena ne more imeti naše gledališče. Nečem se sklicevati na avtoritete, ali komor se poljubi, naj le čita znane zaslužne dramaturge, pa se bode lahko prepričal, da večinoma prisojajo gledališča ves drag namen, zahtevajoč od njega, naj širi omiko in poplemenjuje srca, češ, »das Theater ist eine Bildungsstatte".
Ako ima umetnost razen same ssbe Se kakšen namen — in jaz res mislim, da
nikom dr. Korberja. Baje ima grof Golu-chowski največ vpliva pri tem, da se Korber vrže z ministrskega stola. Kdo bo Korberjev naslednik, ali baron Gautsch ali knez Fiirstenberg, še ni znano. Gotovo je, da K5r-ber ne uživa več ljubezni Goluchowskega, dasi je prav on zabranil imenovanje kneza Alfreda Liechtensteina ministrskim predsednikom ter povzročil, da je bil imenovan Kčrber. Iz nekdanje ljubezni pa se je razvilo nasprotstvo. Dunajski listi poročajo tudi, da je poklican baron Chlumeckv k cesarju ter izvajajo iz tega razne kombinacije. Mrak leži nad sedanjo notranjo politiko in nejasno je vsakomur, kaj se zgodi. „Wiener Allge-meine Zeitung", ki je nekak poloficiozen list, že grozi z absolutizmom. Kmalu se pokaže, ali je ta grožnja le strašilo ali — resen namen.
Občinske volitve na Francoskem.
Francoske občinske volitve so se končale v nedeljo za republičane jako neugodno, zlasti v Parizu so dobili nacionalisti nepričakovano mnogo glasov. Antisemitsko-kleri-kalni nacionalisti so dobili v Parizu 12 občinskih mandatov, dočim so imeli doslej samo dva. Monarhisti pa imajo sedaj 10 občinskih svetnikov, tako da štejejo reakci-onarci izmej 80 že 22 obč. svetnikov. Ožja volitev bo še za 28 mandatov, med temi dobe nacionalisti vsaj šestero. Večina pariškega obč. sveta ostane torej še radikalno-socialistična. Na deželi so imeli nacionalisti v obče manjšo srečo. Le v Marseillu pa so zmagali nacionalisti sedanjo socialistično večino. Splošno kažejo volitve zmagovanje klerikalne struje, ki se bori pod zastavo antisemitizma proti sedanji svobodomiselni vladi. V obče so se izvršile volitve mirno, le v Toulonu so bili krvavi izgredi, v Ro-mansu so bili nemiri, ker so se raztrgali volilni protokoli, in v Escarenu pri Niči so celo župana Blanchija, ko je šel z volišča, zabodli z noži. Nacionalistični in konservativni listi pišejo silno zmagovito, dočim poživljajo socialistični in radikalni organi republičane, naj bodo složni in jedini.
tisto pravilo »Die Kunst fiir die Kunst" ne more biti absolutno — tedaj je njena naloga gotovo oplemenjevanje onih, ki je uživajo. V tem smislu velja omika umetnosti. To pa je vsekakor mnogo več, nego zabava. Priznamo li umetnosti tak vzvišen namen, tedaj pa nikakor ne smemo zahtevati, da bi umetnik vpraševal, kaj slavnemu publikumu ugaja, kaj pa ne. Mogoče, da bi, ako bi vstvarjal po splošnih željah občinstva postala umetnost svojega časa, kot element napredka pa bi morala popolnoma izginiti. Umetnost, ki bi so morala ozirati vedno na občinstvo, bi morala krevsati za njim, ne pa leteti nad in pred njim. Toda porežite ji peruti in uničili ste jo. To pa pač ne more in ne sme biti cilj društva, ki se imenuje dramatično.
Ali kaj bode tedaj z blagajno ? . . .
Priznam, to vprašanje je opravičeno. Morda pride čas — vsaj jaz se nadejam — ko bode umetnost tako neodvisna, da ji gmotna vprašanja ne bodo mogla delati nobenih zaprek. Ali danes je že še tako, da je tudi njej potreben nervus rerum ge-rendarum in prazno gledališče z najboljšimi dramami in z najsijajnejšimi umetniki ne more uspevati. Toda iz tega še ne sledi, da se mora umetnost pokoriti interesom blagajne in da mora književnik pisati, kakor zahteva »ein lobliches zahlungafahiges Publikum", temveč oni faktorji, ki jim je
Vojna v Južni Afriki.
MarSal Roberta prodira na vsaj črti v štirih kolonah proti severa. Njegova glavna kolona je dospela s konjeniškimi predčetami 3. t. m. do Brandforta, 4. t. m. pa do reke Vet. Na severnem brega Veta je stal bnrski general Delarav s kakimi 4000 možmi. Proti njemu je začela 5. t m. divizija Polecarewa s prvo brigado generalnega majorja Huttona boj, ki je imel namen prekoračiti reko Vet. To se je Huttonu tudi posrečilo. Buri se umikajo. Na vsbodu pa je zasedel general Hamilton Winburg ter zabranil, da bi se združila dva komandanta Burov. Buri so se Angležem ustavljali na vseh toriščih jako pogumno, toda umakniti so se morali z velikimi izgubami. Roberts ne namerava operirati proti Kronstadtu, nego proti Bethle-hemu. Na zahodu pa so prekoračili Angleži reko Vaal pod poveljstvom divizijskoga generala Hunterja  Zapustiti so morali Buri zategadelj Windsorton in Klipdam ter se umakniti proti severu.  General Barton zasleduje Bure. Buri imajo porazpostavljene na vshodu Oranja svoje čete do Ladvbranda. Njim prijazni listi trdijo, da še ni vse izgubljeno, ker se bliža zima ter nastopijo za Angleže teški časi. Tovorne živine jim primanjkuje in zimskih oblek tudi še niso dobili. Vse to bo prodiranje Angležev pač oviralo, toda zabranilo ne. Švedski vojaški po oblaščenec v burskem taboru, stotnik Aller je opisal v kodanjskem listu .Politiken" svoj poset pri Kriigerju.  »Kaj naj storimo reveži Buri?" je vskliknil Kriiger. »Anglija ima 100.000 mož, tu 40.000 mož, tam 30.000". Aller je dobil vtisk, da smatra Kriiger in njega vlada vse za izgubljeno razen časti, in zato so Buri odločeni, da se ne umaknejo. Angleži stoje že pri Smaldeelu, tam imajo svoje taborišče. Buri ženo vso svojo živino proti meji, takisto beže cele rodbine z vsem imetkom iz republike Oranje.
Dopisi.
Iz Ljubljane, 7. maja. (Gasilska godba.) Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo je izprožilo misel, da se ustanovi civilna godba, ki bi bila le pro forma spojena z gasilnim društvom. Društvu se je že posrečilo zbrati okolu 20 godcev, ki so pri predvčerajšnji maši sv. Florijana prvič nastopili kot godba. Godba sicer še ni popolna, a upajmo, da se polagoma popolni. Pred vsem je seveda treba, da se vsestransko podpira. Ideja ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva ustanoviti in gojiti tako godbo, se je od več strani pozdravila z velikim veseljem že zategadelj, ker je mestna občina opustila misel ustanoviti mestno godbo. Da se v Ljubljani živo pogreša dobre civilne godbe, katera bi smela in mogla nastopati pri različnih zabavah in sprevodih, kjer vojaška godba ne sme in ne more nastopati, je notorično dognana stvar. Mestna občina, kakor rečeno, je opustila misel usta-
naloga, pospeševati gmotni razvoj gledališča, morajo vzeti umetnost tako, kakršna je (da je le res umetnost) in tedaj iskati sredstev, kako napolniti gledališč 3.
Da se razumemo! Ne maram niti prejšnjim, niti sedanji intendanci očitati, da niso vestno in z živim zanimanjem za stvar delovale, nego priznavam vso požrtvovalnost. Ali to ne izključuje daljnega proučavanja stvari in zdi se mi, da je na tem polju še mnogo doslej neposkuše-nega dela.
Mislimo na to, da nikdar ne bode mogoče, spraviti vse dramatike pod en klobuk. V velikih mestih to nič ne de; tam je po pet, šest, deset gledališč, vsako neguje svoj žanr, kdor napiše patriotično dramo iz avstrijske zgodovine, jo uloži v „ Jubilaums-theatru", kdor ima dobro ljudsko igro, jo odda gospodu Bukovica, kdor pa je zgo-tovil fino psihologično glumo, poskusi svojo srečo z .Burgtheatrom". Opera in opereta pa imata itak svoje lastne domove. Mi moramo biti seveda zadovoljni, da imamo sploh en oder; ali iz tega še nikdar ne sledi, da bi zato smeli negovati samo eno strujo. Tega ne uče niti velemeški primeri, kajti obiskovalec gledališča »Unter den- *2dena v Berolinu gre tudi v »Deutsches Theater" in v „Kongl. Schauspielhaus" in v „Lessingtheater"; ravno tako tudi slovenski ljubitelj drame ne bode poslušal samo Šekspira, nego tudi Anzengruberja in Haupt-manna, pa tudi Gangla in Cankarja, ako res ljubi umetnost. (Konec prih.)
noviti mestno godbo, čemur se prav nič ne
čudimo. Ustanovitev take godbe, kakor bi morala biti mestna godba, je v tesni zvezi z velikimi in za prvi hip nezmagljivimi težkočami. Mestna godba morala bi biti namreč pri svojem prvem javnem nastopu taka, da bi se ji ne moglo ničesar oporekati, — da bi mogla konkurirati z vojaško, in vsaktero drago godbo. Da se taka godba ne da kar iz trte izviti, marveč, da stane lepih novcev in obilo truda, o tem pač ni treba govoriti.
Potom mestne občine toraj nismo prišli do zaželene, in od marsikatere strani težko pričakovane godbe in najbrže tudi še dolgo ne pridemo, pač pa je mogoče, da se na ta način, kot misli ljubljansko prostovoljno gasilno društvo, vzdrži godba, od katere bi se spočetka ne smelo zahtevati najkompli-ciranejših in najpopolnejših produkcij. Mnenje razumnikov o taki godbi je nekako nastopno. Za prvo silo zadoščala bi 24 do 30 mož močna godba na pihala, katera bi se polagoma Dopolnjevala in naposled, ko bi bila izvežbana na pihala, naj bi se izvežbala tudi z godali. Da v Ljubljani ne nedostaje ljudi, ki so muzikalični, in ki bi imeli veselje s tako godbo, o tem ni dvoma, saj jih imajo Novo mesto, Kranj, Kamnik in celo Domžale. Za vzgojitev dobre godbe je treba pred vsem spretnega in energičnega kapelnika. Kapelnik naj bi izvežboval in popol-njeval godbo na ta način, da bi vzgajal godce v dveh oddelkih, in sicer tako, da bi v prvi oddelek uvrstil že izvežbane in deloma dobre godce, v drugi oddelek pa mlade muzikalične fante, ki imajo veselje do godbe, ali ki se v obče žele v godbi izvežbati. Iz drugega oddelka bi serekrutiral po potrebi prvi oddelek, odnosno godba sama. To vzgoje vanje morala bi biti nekaka muzikalična šola, v kamero bi ne imeli pristopa samo taki mladeniči, ki aspirirajo na sprejem v godbo ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva, marveč vsak mladenič, ki se hoče muzikalično izvežbati, bodisi iz Ljubljane ali pa iz dežele. Pogoje, pod kakimi bi se mladeniči sprejemali v to šolo, staviti bi moralo seveda le godbeno vodstvo. Kapelnik bi moral biti seveda energičen mož, podrejen le godbenemu vodstvu.
Če bi se toraj ustanovila taka šola, bi gotovo mestna občina, morebiti pa tudi dežela prispevala z rednimi prispevki za vzdrževanje te šole, napravo instrumentov in drugih učil; kar bi pa nedostajalo, nabralo bi se pri meščanih in društvih. Da bi imeli mladeniči kakršnihkoli slojev veselje do take šole in godbe, trebalo bi skrbeti, da bi se izvežbanim godcem preskrbi je vale primerne službe, in delati bi se moralo na to, da bi izvežbani godci imeli pri oddaji služb in dela prednost pred drugimi prosilci. Meščanstvo bi gotovo z veseljem podpiralo to metodo. Po največ krajih vzdržuje si meščanstvo godbo na ta način, da jo podpirajo z mesečnimi dohodki uradniki, trgovci, obrtniki in v obče vsakdo, kdor se le količkaj zanima za godbo. Vsakdo rad posluša godbo, in dvoma ni, da bi se dalo v Ljubljani s primerno agitacijo v kratkem nabrati toliko podpiralcev, da je mogoče pričeti z rednim poukom in z nabavo najpotrebnejših instrumentov. Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo ima, kakor smo videli, že nekaj instrumentov in tudi že nekaj ljudi, ki bi z veseljem pričeli s poukom.
Vodstvo godbe naj bi poleg odbora gasilnega društva vzeli v roke vsaj trije za godbo vneti meščani, katere naj bi izvolilo meščanstvo, ki bi prispevalo v godbeni sklad. To vodstvo naj bi skrbelo za nadzor stvo in pravilno izvežbovanje, za napravo in vzdržavanje godbenega sklada, za nakup in Dopolnjevanje instrumentov, v obče za vse, kar bi bilo z godbo v zvezi. Na ta način bi se prišlo v kratkem do dobre godbe. Čim višje bi naraščal godbeni sklad, tem trdnejša bi bila tla stalni in dobri godbi.
Če imajo na Kranjskem skoraj vsa mesta, nekateri trgi in vasi, ponekod skoraj vsaka vas in docela posamezne tovarne svoje godbe, je pač skrajni čas, da dobi stolno mesto Ljubljana, ki šteje bliza 40.000 prebivalcev, svojo civilno godbo, da si v potrebi ne bo pomagala z vaškimi godbami, ali potujočimi godci. Želeti je res prav iz srca, da gasilno društvo s podpiranjem od strani razumnikov in meščanstva vzame stvar resno v roke, in da se ustanovi in vzdržuje tolikanj pogrešana civilna godba.
„Narodna Tiskarna".
V nedeljo dopoludne se je pod predsedstvom gospoda dr. Tavčarja vršil redni občni zbor delniškega društva »Narodna tiskarna".
O društvenem delovanju je poročal g. Jos. LavrenčiČ. Iz obširnega poročila posnemamo, da je bilo preteklo upravno leto za razvoj .Narodne tiskarne" dalekosežnoga pomena, kajti izvršile so se razne preustrojbe, tako pri tiskarni sami, kakor pri listu „Slo^Aski Narod". Tiskarna si je nabavila novl^P&derni stroj, na katerem lahko izvršuje vsakovrstna naročila z raznim barvotiskom, kakor tudi ilustracije, in ki je tako velik, da je lahko na njem tiskati list v velikosti hrvatskega .Jedinstva". S tem je torej tudi za prihodnost preskrbljeno. Nadalje je tiskarna lani vpeljala motorje, tako da goni sedaj vse stroje razen malega ročnega stroja električna sila. Vrh tega je bila v tiskarniške prostore vpeljana električna razsvetljava in so bili popravljeni vsi stari stroji.
Leta 1899 — pravi poročilo nadalje — smo razširili list »Slovenski Narod" do velikosti goriške .Soče", ne da bi zastran tega naročnino lista kaj zvišali, čeprav ima tiskarna s tem za list dosti večji izdatek. List je izšel tudi preteklo leto mnogokrat s prilogo. Držal se je pota odkritosrčnosti in brezobzirnosti politiškim neprijateljem nasproti in zagovarjal skupne narodne, kakor tudi interese vseh stanov. Posebno je podpiral interese trgovcev, obrtnikov in učiteljev, ker so ti v sedanjih razmerah podpore prav posebno potrebni. S tem si je list mej vsemi sloji, in tudi mej priprostim ljudstvom pridobil obilo prijateljev. Dokaz tega je, da je naročnina v preteklem letu narasla tako, da je presegla ono iz 1. 1898 za 2500 gld., pri Čemer pa podrobna razprodaja lista po trafikah ni všteta. .Slovenski Narod" se zdaj prodaja v 11 ljubljanskih trafikah in na južnih kolodvorih v Ljubljani in v Št. Petru.
Tudi »Ljubljanski Zvon" je uspeval in upati je, da bo v bodoče v gmotnem oziru še bolje uspeval, ker tiskarna za pov-zdigo lista mnogo žrtvuje.
Ša celo toliko zatirani .Rodoljub" je prebil 1. 1899 brez primankljaja.
Upravni odbor se je po zadnjem občnem zboru tako konstituiral, da je volil svojim predsednikom zopet g. dr. Ivana Tavčarja, podpredsednikom pa g. Fr. Hrena. Sej je imel upravni odbor pretečeno leto sedem, v katerih je zazpravljalo o raznih tiskarniških zadevah in o zadevah društenih listov.
Nadzorstvo je primerjalo podrobno bilanco z glavnimi in pomožnimi knjigami in je našlo iste glasom potrdila v redu.
Tiskarskih del je bilo 1. 1899 naročenih 2866, nasproti onim v letu 1898 z 2676 za 190 več. Inseratov je bilo naročenih 2360 nasproti onim v 1. 1898 z 2062 za 298 več.
Razun že imenovanih društvenih listov tiskala je tiskarna pretečeno leto .Slovenski Pravnik", »Zbornik Slovenske Matice", .Knezovo knjižico", razne tiskovine za „Ljubljanskoga Sokola", .Dramatično društvo", »Glasbeno Matico" in razna druga narodna društva, tiskala nadalje knjigo »Vzgoja in omika", brošure, razne koledarje in letna poročila in oskrbovala razne posojilnice in hranilnice s potrebnimi tiskovinami. Vrh tega je izvršila še mnogo akcidenčnih del v raznem barvotisku, ter več knjig L Schwentner je ve založbe.
Vsa ta dela izvrševalo je povprečno 29 oseb in sicer vodja in pcdvodja tiskarne, jeden upravitelj listov, 12 stavcev, 2 strojevodji, 3 učenci, 5 deklet, 2 raznašalca in 2 hlapca.
Reservna fonda znašata koncem leta 1899. skopaj 13.281 gld. 8 kr.
Jurčičeve zbrane spise kakor tudi založne knjige in letnike »Ljubljanskega Zvona" izročila je tiskarna v izključno razprodajo knjigotržcu gosp. Schwentnerju. Ker je skrbljeno za potrebno reklamo s stalnim izseratom v listih »Slovenski Narod" in »Ljubljanski Zvon", je upati, da se bodo Jurčičevi zbrani spisi v naprej bolje prodajali nego do sedaj.
Poročevalec je končno predlagal, naj se izplača delničarjem dividenda po 3 gld., kar znaša skupaj 1200 gld. in naj se daruje:
Dražbi sv. Cirila in Metoda 50 gld., .Narodnemu doma- 100 gld., gledališkemu
podpornemu društvu 100 gld, učiteljskemu konviktu 25 gld. in dobrodelnemu tiskarskemu društvu 25 gld.
Po kratki razpravi, v kateri so se sprožili neki na tiskarno in na razprodajo listov nanašajoči nasveti, ki so se odkazali v uvaževanje in eventuvalno izvršitev upravnemu odboru, je bilo poročilo soglasno odobreno in se je izrekla g. LavrenčiČ u kot vodji društvenega gospodarstva najtoplejša zahvala.
Z ozirom na to, da so se v zadnjem času čuli osamljeni glasovi, ki se niso strinjali s politiško taktiko »Slov. Naroda", je občni zbor soglasno izrekel predsedniku g. dr. Tavčarju zahvalo in najpopolnejše zaupanje.
Takisto se je na predlog podpredsednika g. Hrena izreklo priznanje in zahvala tudi uredniškemu osebju.
Končno je občni zbor izvolil za preglednike računov gg. I. Kneza, Fr. Ks. Souvana, F. Supančiča, dr. Tekav-čiča in I. ViIh ar j a na kar se je predsednik zahvalil delničarjem za udeležbo in zaključil zborovanje.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 8 maja.
— Osebne vesti. Kranjski deželni zbor je v tajni seji sklenil ugoditi prošnji deželnega blagajnika gosp. Dragotina Žagarja za umirovljenje in priznavajoč popolnoma njegovo več kakor štiridesetletno, zvesto, neutrudno in odlično službovanje, mu določil pokojnino III. plačilnega razreda 3. vrste v znesku 3600 K. Naj bi vrli rodoljub dolgo in veselo vžival počitek po tako dolgoletnem zaslužnem službovanju!
— Sklep ,,deželnega zbora vojvodine kranjske" se je letos vršil po novem obredu. Dozdaj je bila navada, da je deželni glavar v svojem .sklepčnem" govoru pre-žvekaval vse, kar je deželni zbor v minolem zasedanju užil, in s posebno slastjo obiral vladne — predloge, ki so bile srečno rešene, ta pot pa se mu je strašno mudilo, dasi ni še bilo tako pozno, in samo prav kratko zahvalil je, v prvi vrsti seveda, čeravno z nekam kislim obrazom, vladnega zastopnika, potem pa zavoljo lepšega tudi odseke in njihove člene, a končno brž zasukal besedo na običajno .slavo* presvitlemu cesarju, in — zasedanje zaključil. Vse to se je zmo-talo s tako novodobno hitrostjo, da nobeden poslanec ni utegnil vpihati žrjavico in v roko vzeti slovesno kadilnico za ganljivo protizahvalo, katere smo vajeni ,od pamti-veka". Nekateri poslanci so mislili, da je ta izprememba „logična" posledica nazorov našega velecenjenega g. deželnega glavarja, ki se glede novega stoletja — akopram skrajno veren katoličan — strinja z luteranskim papežem, kakor je o priliki otvorjenja baš prošlega zasedanja deželnega zastopa svečano oznanil orbi et urbi. Drugim grešnim ljudem pa se ta interpretacija ni zdela povsem umestna, nego domnevali so ti skeptiki, da se je velecenjeni g. deželni glavar navlašč na resoluten način izognil tisti .kadilnici", ker mu je še presedalo kadilo, katero sta mu bili v petek zvečer in v soboto dopo ludne pod nos dali zbornični ekscelenci. Velecenjeni g. deželni glavar se je baje bal, da bi naposled kakšen siten poslanec še hotel osvetliti nepristranost njegovega zborničnega vodstva, in po zasluženju oceniti njegovo izpolnjevanje predsedniške dolžnosti, katero je kar nekako na dražbi prodajal: k prvemu, k drugemu in — k tretjemu! Gotovo je le vse hvale vredno, če dež. glavar skrbno čuva deželnega zbora opravilni red, zajedno pa je gotovo tudi čudno, če se deželnega glavarja vest glede opravilnega reda baš v nekem konkretnem slučaju s tako elementarno silo oglasi, in skesanemu grešniku »v upravičeni ogorčenosti" uide pre-tresujoča izpoved, da on že celih 23 let čuti zastarelost tega preperelega opravilnika, ki je bil za rabo menda k večjemu Se v — prejšnjem stoletji, s katerim pa ne bode izhajati v novem. Radostno pozdravljamo to izpoznanje velecenjenega g. dež. glavarja in za trdno smo uverjeni, da g glavar osreči deželni zbor z načrtom novega opravilnika, v katerem se bode zrcalilo vse 231etno parlamentarno izkustvo g. deželnega glavarja. Samo to želimo, da g. glavar o tem svojem načrta opravilnega reda ne premišljuj tako dolgo, kakor je premišljeval o 'deželnega zbora sklepa z dne 5. marca 1897. leta, glede priobčevanja poročil o deželnega od-
bora sejah po ljubljanskih dnevnikih, kateremu sklepu je g. glavar po triletnem premišljevanji in zrelem prevdarku hladnokrvno vrat zavil in ga „sine lux, sine crox, sine commedere Deus* srečno s sveta spravil Kakor da bi bil s tem sklepom vred „eska-mo tiral" tudi § 25. navoda za deželni odbor, navoda, kateri je isto tako „ nekakšen zakon", ki ga je dal deželni zbori Znati se mora: un, due, tre! kje pa je?
— Proč od Gradca. Piše se nam: Ob nepopisnem navdušenji se je vršilo v nedeljo v Laškem trgu zborovanje politič nega društva »Naprej*. Do 400 mož volil-cev, glava pri glavi je prišlo poslušat naša deželna poslanca gg. drja. Sernca in drja. Dečka. Kljub neznosni vročini je ljudstvo vztrajalo tri ure na svojem prostoru. Verno je sledilo izvajanjem naših govornikov, burno je pritrjevalo sklepom naših poslancev ter jim izreklo sijajno zaupnico. Govorila sta še predsednik društvu »Naprej", g, dr. Hrašovec, in kaplan Rozman. Naposled so prišle na predlog sledeče resolucije: „Na javnem zborovanju političnega društva .Naprej" mnogoštevilno zbrano slovensko ljudstvo danes slovesno in radostno pritrdi sklepu slovenskih deželnih poslancev, da so izstopili iz deželnega zbora, kjer jih druzega ne čaka, kakor preziranje. Slovensko ljudstvo izreka, da njegovi poslanci v obstoječih okolnostih ne morejo in ne smejo več ostati v deželnem zboru v Gradcu ter navdušeno kliče: proč od Gradca. — Slovenci želijo in zahtevajo namestniški oddelek za Slovenski Štajer, delitev deželnega šolskega sveta, zahtevajo slovensko nadsodišče v Ljubljani in slednjič, da se na njihovih ljudskih in srednjih šolah goji v prvi vrsti .slovenski jezik." — Trikratni gromoviti .živio" zbranega naroda je slovesno potrdil predlagane resolucije.
— Kdo je kriv? V Logatcu imajo župnika, ki ljubi posebno drastične izraze. Ko je propovedoval o našem listu, je govoril tako, da je neka gospa, ko je karala svojega sina, ki se je v gostilni nespodobno izrazil, rekla: Saj nisi v cerkvi! Človek bi mislil, da bo ta župnik v vsem, kar spada k njegovi službi, tako goreč, kakor je v preganjanju »Slov. Naroda". Pa temu ni tako. Gospod župnik je bil sicer tudi z romarji v Rimu, pa vzlic temu je bilo nemogoče podeliti obhajilo tistim, ki so se v nedeljo po spovedi zbrali pred altarjem. Ni bilo mogoče, ker ni bilo nič hostij pripravljenih. Mežnar je moral pobožne ljudi odpraviti in storil je to z besedami: Pa jutri pridite! Kaj pa, če so ti ljudje potem čez dan kak greh storili?! Če bo logaški župnik nadaljeval tako, kakor je začel, morajo v njegovi župniji sčasoma prav lepe razmere zavladati. Pa skrbi naj si radi tega ne dela. Kdor tako vztrajno in s takim oduševljenjem preganja .Slov. Narod", kakor on, tistim se veliko prizanese.
— Umrl je včeraj zvečer dolgoletni imetelj in vodja tukajšnje trgovske šole cesarski svetnik g. Ferdinand Mahr. Pokojnik je bil sicer odločno nemškega mišljenja toda koncilianten in blag mož, in je vsled tega užival splošno spoštovanje. Lahka mu zemljica!
— Poročil se je danes g. Raj k o Doberlet, sin zaslužnega našega someščana gosp. Frana Doberleta z gospodično Teodoro Tschinkelovo. Poroka je bila v Schonfeldu na Češkem.
— Slovensko umetniško društvo. V sredo zvečer ob Vj9. uri imajo členi in čle-nice v »Narodnem domu" v svoji sobi j o u r-fixe. Na vsporedu: predavanje, petje in glasba.
— Učiteljske premembe. Stalno nameščene so bile na sedanjih svojih mestih učiteljice gospodične Ana Lampret v Trati, Marija Antončič na Črnem vrhu in Marija Praprotnik v Zg. Krki. Nadučitelj v Idriji g. Leopold Punčuh je premeščen na Vrhniko, učiteljica v Krškem Marija Bez laj je premeščena na Vič, učitelj v Olševku g. Andrej Rape je imenovan nadučiteljem v Smledniku, učitelj v Mokronogu g. Edvard Bohinec pa je premeščen v Ribnico.
— Slovenska šola v Celju. Krajni šolski svet slovenskih okoliških šol je kupil krasen prostor na severni strani celjskega mesta, pa vendar v mestu samem za stavbo slovenske okoliške šole.
— Kamniški salonski orkester je priredil v nedeljo ob 4. uri popoldne v dvorani zdravišča zopet koncert, in sicer to
pot na korist dijaške kuhinje v Kranja. Vspored tega koncerta smo že prinesli ter ga nam zategadelj ni treba ponavljati. Omenjamo samo, da so bila na vsporedu imena Verdi, Strauss, Ziehrer, Parma, Ei-lenberg, slovenske in češke narodne pesmi ter razni potpourrijL Naš list je prinesel že mnogo laskavih poročil o tem salonskem orkestru; to pot pa smo se preverili sami, da so bile vse pohvale docela zaslužene ter da treba orkestru in njega požrtvovalnemu vodji priznati najlepše uspehe. Orkester igra točno, ognjevito in zffcmetni-Skira čustvom, zato pa žanje po vsaki točki burno pohvalo. Kamničanje morejo biti pač ponosni na svoj elegantni orkester ter hvaležni njega vrlemu ustanovitelju in vodji. Tudi Ljubljančani bi bili veseli, ako bi imeli tako izvrstno godbo. Kamniški salonski orkester je za razvoj ondotnega zdravišča velikanskega pomena ter si pridobi za privabitev gostov največje zasluge. V nedeljo je bilo v Kamniku par sto gostov iz Kranja, Ljubljane, Domžal in iz okclice, katerih bi brez orkestra ne bilo. In ti ljudje, ki prihajajo h koncertom kamniškega orkestra, ne ostajajo samo v zdravišču, nego imajo korist od njih tudi drugi lokali. Za tegadelj pa zasluži orkester, da ga Kamni-čani negujejo z vso ljubeznijo ! Ker se je vršil zadnji koncert na korist kranjski dijaški kuhinji, je došlo iz Kranja okoli 50 dam in gospodov, ki so izrekli vodji orkestra imenom revnih slovenskih dijakov najtoplejšo zahvalo. Razen tega pa je bila poklonjena dičnemu slovenskemu skladatelju, g. V. Parmi elegantna taktirka.
— Tamburaški klub ,,Zvezda" namerava v soboto, dne 12. t. m. ob 7*/i ori zvečer prirediti svoj prvi veliki tamburaški koncert s skoraj izključno novimi točkami v restavracijskih, oziroma kavarniških prostorih .Narodnega doma" ter prosi najvljudneje, da se druga društva z prireditvijo veselic na sobotni koncert ozirati blagovolijo. Ker šteje zbor precejšno število dobro teoretično in praktično izšolanih članov, upati je prav izvenredne zabave Ob enem vabijo se vsi, ki imajo veselje do tamburanja, naj kar najhitreje izvolijo pristopiti k »Zvezdi".
— Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca aprila pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt in sicer: Rudolf Weber, Stari trg štev. 16, trgovina z urami zlatnino in srebrnino; Anton Deghenghi, Marije Terezije cesta štev. 1, trgovino z lesom; Lucija Goršič, Dunajska cesta štev. 44, gostilničarski in krčmarski obrt; Alojzija Mozetič, Stari trg štev, 21, trgovino s krojnim blagom in žensko obleko; Dragotin Košak, Francovo nabrežje štev. 1, zlatarski in srebrarski obrt; Amalija Bischof, Sv. Petra cesta štev. 4, modistovski obrt in trgovino z drobnim blagom; Katarina Krže, Opekarska cesta štev. 12, trgovino s špecerijskim blagom; AnaCotman, Mestni trg, prodaja živil; Marija Lamovec, Pogačarjev trg, prodajo sadja, Franc Žerjav, Mestni trg, prodajo zelenjadi, cvetic in semen; Uršula Virk, Mestni trg, prodajo živil. — Andrej Schmoliner je vzel v zakup gostilničarski in krčmarski obrt Ivana Graj zarja na Dunajski cesti štev. 26, urar Josip Čeme pa je ustanovil novo obrtovališče v Prešernovih ulicah štev. 4. — Odglasili, oziroma faktično opustili so obrt: Ferdo Primožič, Tržaška cesta štev. 29, mizarski obrt; Jakob Oblak, Križevniške ulice št. 7, kiparski obrt; Ivan Legat, Opekarska cesta štev. 9, prodajo sodo-vode in sladčic; Ant. Šolar, Travniške ulice štev. 5, čevljarski obrt, in Marija Indof, Mestni trg, prodajo živil.
— Zanimiva obravnava. Vzklicno sodišče v Ljubljani se je te dni bavilo z principialno zanimivo zadevo. Okrajni komisar gospod dr. Stadler pl. Wolfersgruu je pred kratkim s svojim avtomobilom na državni cesti srečal voz, s katerim so se peljale štiri osebe. Konj se je splašil in padel z vozom in z ljudmi vred v jarek. Vzklicno sodišče je izreklo, da je vožnja z vsakovrstnimi motorji sploh dovoljena, g. dr. pl. Stadler da je bolje storil, ker se ni ustavil nego se kar naprej peljal, češ, če bi se bil ustavil, bi bil avtomobil se bolj ropotal in bi se bila lahko še večja nesreča zgodila
— Nepreviden kolesar je podrl včeraj popoludne na sv. Petra nasipa neko žensko, in je hotel potem kar odkuriti, pa so ga pa santje vstavili in si pogledali tablico s številko.
— Velik prepir je bil danes okoli 12. ure ponoči v Lokarjevi hiši v Vegovih ulicah. Najemnik gostilne, Lah Francesco Cascio je pretepa val hišno posestnico Josipino Lokar jevo. Vsled tega so otroci tako vpili, da se je daleč okrog razlegalo. Kaj je bil vzrok prepiru, nam ni znano, ljudje pa si marsikaj pripovedujejo.
— Napad. Trnovski fantje so včeraj zvečer na Opekarski cesti napadli delavca Matevža Štefeta in ga pretepli, ker jim je popred jedenkrat grozil, da jih bode z nožem in je tudi neki že jednemu bil suknjo prerezal.
— Nepreviden voznik. Prevozniški hlapec Franc Seršek je pridirjal danes do-poludne z vozom po Kongresnem trgu v Wolfo/e ulice tako naglo in neprevidno, da je podrl na tla služkinjo Uršo Dovžan, katera je zadobila na obrazu in na nogah lahke telesne poškodbe.
— Tatvine. Ivanu Lenarčiču, branjevcu v Konjušnih ulicah št. 4, je ukradel neznan tat iz sobe 30 kron. Denar je najbrže vzel neki laški delavec. — Delavki Katarini Ma-renko na Radeckega cesti štev. 24 so bile ukradene iz kovčega v stanovanju 4 krone.
* Hugo Badalić, ravnatelj doljnograd-ske zagrebške gimnazije, je umrl v noči od 3. na 4 maja po teški operaciji v bolnišnici usmiljenih bratov, star šele 49 let. Pokojnik, ognjevit hrvatski rodoljub, je pesnikova! že od leta 1874 ter bil stalni so-trudnik .Vienca". Badalid ni bil plodovit literat, a vsaka njegova pesem dokazuje, da je bil velik pesniški talent, zanosna duša, plemenito srce klasične naobrazbe. Ciklus njegovih pesmij .Na Adriji", je pravi biser med hrvatskimi pesmimi. Leta 1897. je izdala „Hrvatska Matica" njegove izbrane pesmi. Badalid je bil pretežno lirik, a lirika mu je bila večjidel rodoljubna in refleksivna. A tudi na dramatskom polju se je poskušal. Njegov je libreto Zajčeve opere Zrinjski". Prevel je nekatere oddelke „Fausta" in Shakespearovega »Koriolana". Prevel je tudi več Puškinovih pesmij. Pisal pa je tudi prozo elegantnega vzornega sloga V nedeljo popoludne so ga pokopali ob veliki vdeležbi hrvatskih literatov in najodličnejše hrvatske gospode. Na grobu je govoril pesnik dr. A. Harambašic
* Strela udarila v otroški vrtec. V moravskem Krumovu je udarila strela 2. t. m. v otroško zabavišče. Strela je prodrla peč, in šinila v šolo, razbila več stekel ter Švignila skozi okno. Med otroci je nastal nepopisen strah. Strela je opalila šestero otrok in onesvestili sta se obe učiteljici.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 8. maja. Zasedanje državnega zbora se je začelo z viharjem. Vlada je danes predložila svoje načrte glede uredbe jezikovnega vprašanja na Češkem in na Moravskem, a odgovor na te načrte je bila takojšnja tehniška obstrukcija. Galerija je bila prenapolnjena dunajskih krščanskih socialistov, ki so na nečuven način terorizirali češke poslance. Ministrski predsednik Korber je svoje načrte predložil s pol ure trajajočim govorom, kateremu so Liechtenstein in njegovi pristaši burno pritrjevali. Svoj govor je končal Korber z grožnjo, da, če parlament ne bo mogel zborovati, se začne zopet vladanje s § 14. Ko je grof Coroni ni storil obljubo, je vstal dr. Paca k in izjavil, da Čehi z vladno predlogo niso zadovoljni in ker se ni restituiral češki notranji uradni jezik, da začno obstrukcijo. Schonerer: Mi bomo veseli, če se vladne predloge ne izvrše. Bielohlawek, Daszynski in drugi so dvigali pesti in Čehom grozili, krščanski socialisti so začeli vpiti, a vzlic temu je dr. Pacak predlagal, naj se o neki peticiji, ki jo je on izročil, dvakrat glasuje. Mej glasovanjem so se primerili burni prizori Zlasti so se odlikovali krščanski so-cialci na galeriji, ki so Cehe psovali z najsurovejšimi dunajskimi psovkami vV o 1 f: Na galeriji je sama najeta svojat Predsednik je dal galerijo izprazniti. Wolf: V Pragi niso galerije tako hitro izpraznili! Mej glasovanjem je prišlo do viharnih prizorov mej
Čehi in lo-ščanskimi socialisti. Ko je bilo drugo glasovanje končano, je predlagal češki poslanec Kur z, da se o neki peticiji, ki jo je on izročil, dvakrat glasuje Zdaj so začeli krščanski socialisti še bolj divjati. Bielohlawek je vpil na Čehe: Banda prokleta! Izdajalci! Gregorg: Stranski ni človek, ampak saujud. Bielohlawek: Obesi naj se ga brez debate. Krščanski socialisti so grozili, da bodo dali z galerije kamne metati na Cehe. Glasovanje o Kurzovi peticiji se vrši še. Prihodnja seja bo jutri.
Dunaj 8. maja. Slovansko krščanska zveza ima šele danes zvečer sejo.
Dunaj 8. maja. Češki klub je imel danes sejo.-Na sejo je prišlo tudi odposlanstvo kluba čeških veleposestnikov z grofom Palffvjem. Veleposestniki so izjavili, da bodo češke ljudske poslance glede njih politiških smotrov kakor doslej krepko podpirali, da pa se obstrukcije ne bodo udeležili. Vzlic temu je klub sklenil, da začne takoj obstrukcijo.
Dunaj 8. maja. Minister Rezek je v resnici podal demisijo. Cesar se seveda še ni mogel odločiti. Češki poslanci sodijo sploh, da bi bilo za češki narod kakor za Rezeka samega najbolje, če bi se Rezek ne dal pregovoriti in bi vstrajal pri demisiji.
Dunaj 8. maja. Češki poslanci so naravnost ogorčeni radi jezikovnih načrtov, ki jih je vlada predložila. Njih nevolja se obrača zlasti proti načrtu za Moravsko, kajti tam se sosebno po § 12 celo sedanji obseg češkega notranjega uradovanja omejuje.
Dunaj 8. maja. Nemška napredna stranka je imela danes sejo, v kateri je s posebnim zadoščenjem pozdravila cesarjevo potovanje v Berolin in izjave obeh cesarjev o tej priliki
Bruselj 8. maja. Iz Pretorije došlo poročilo javlja, da je položaj burske armade na Oranjskem skrajno kritičen. Bati se je celo, da bo moral general Botha, če se mu ne posreči, priti v Kronstadt, kapitulirati. Tudi se govori, da hoče transvaalska vlada sedež vlade iz Pretorije prenesti v Lvdenburg.
London 8. maja Robertsova armada se premika hitro naprej. V četrtek po zavzetju Brandforta je prišla armada še 25 milj naprej. Govori se, da je general Hamilton zavzel tudi že Wynburg, kar pa še ni potrjeno. 0 generalu Frenchu ni nikakth vestij, iz česar se sklepa, da ima kako posebno važno nalogo.
London 8. maja. Roberts javlja, da je prekoračil reko Vet in se utaboril pri Smaldeelu. Buri se na celi črti umikajo.
Narodno gospodarstvo.
Shod o posvetovanju glede streljanja proti toči v Krikem.
Tega shoda v Krškem se je udeležilo razun na stotine vinogradnikov mnogo županov, učiteljev, uradnikov ter drugih ve-ščakov iz Hrvaškega in Štajerskega. Vlado je zastopal okrajni glavar baron Schon-berger Ob 10. uri je otvoril shod potovalni učitelj za Kranjsko, g. GombaČ s primernim nagovorom obrazložuje, pomen današnjega shoda; predsednikom shoda je bil voljen dr. Romih, ki je, zahvalivši se na izvolitvi, dal besedo g. dr. Vošnjaku iz Slovenske Bistrice na Štajerskem, da poroča o prvem vprašanju, namreč o dosedaj doseženih uspehih streljanja proti toči na Štajerskem. Gospod dr. Voš-njak, burno pozdravljen od navzočih, je najpopred pojasnil način, kako so to akcijo pričeli na Štajerskem. Že 1895. I. so pričeli nekoliko streljati, ker je tistega leta prišel k njemu neki francoski potnik ter mu povedal, da na Francoskem že več časa proti toči streljajo. Rekel je, da so v Slovenski Bistrici prvo leto streljali brez nastavkov, pozneje so se poslužili lesenih, katere je pa strel razpočil; potem so poskušali v splošno zasmehovanje z rabljenimi dimniki lokomotiv, kar se tudi ni obneslo in šele 1897. 1. so si omislili od tvrdke Lorber in drugi v Žalcu, kovane, 2 metra visoke nastavke, ki so se dobro obnesli To se je sedaj še bolj spopolnilo.
Odksr tam streljajo ni več toča padala, pač pa je padala povsod v bližini
koder niso streljali, ter je napravila veliko Škodo. Za to podjetje se je pričelo sedaj povsod vse zanimati, tako da prihaja g. Sti-gerju na kupe pisem in vprašanj iz raznih okrajev Evrope. Tudi naša vlada se je sedaj te akcije z večjo požrtvovalnostjo poprijela ter je letos dovolila deželi štajerski 16.000 K, da se en okraj pravilno se stacijami obkoli, tako da bode po 1 km zračne črte ena od druge oddaljena. Ako se bode ska-zalo, da se je tam dobro obneslo, potem se bodo napravile še v drugih potrebnih krajih. (Dalje prih.)
— «0.000 kron, I5.000 kron in 19.OOO kron so glavni dobitki invalidske zahvalne loterije, kateri se izplačajo v gotovem denarju z 20°/0 odbitkom. S tem opominjamo naše Častite Čitatelje, da je I. žrebanje nepreklicno dne 19. maja 1900.
Tinktura zoper kurja očesa
- gotovo najboljše sredstvo fžz:
za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr.
Dobiva se v (9—20)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj',
N. Eieustefc.-a v IJiibljani.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-3 m. Srednji tračni tlak 736-0 nun.
		Stanje				ti m
2	čas opa-	baro-	g.*	Vetrovi	Nebo	
	zovanja	metra	Tem tura			fs
		v mm.				a. „
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
7310    16-4 si. jzahod oblaCno |
7279 160 si. jzahodj oblačno 0 726"3 ;   17 4 sr. jjzah. del.oblač. o
Srednja včerajšnja temperatura 17 0°, nor-male: 130°.
ID-u.na.jsl£SL "borza,
dne 8. maja 1900.
Skupni državni dolg v notah ... 98 K 85 h
Bkkpni državni dolg v srebru ... 98 „ 35 ,
Avstrijska zlata renta...... 117 „ — „
Avstrijska kronska renta 4°/0   ... 98 „ 05 „
Ogrska zlata renta 4°/0.....   . 117 , 06 B
Ogrska kronska renta 4° 0  .... 92 „ 45 ,
Avstro-ogrske bančne delnice ... 17 „ 76 „
Kreditne delnice ........ 728 „ 75 ,
London v ista......... 242 „ 77 „
Nemški drž. bankovo 3% 100 mark . 118 „ 32 „
20 mark........... 23,68.
80 frankov.......... 19 „ 26 „
italijanski bankovci....... 91 B — ,
C. kr. cekini.......... 11 „ 34 ,
2 gospici
iz boljše hiše se vsprejmeta na hrano in stanovanje v dobro družino.
Kje? pove upravništvo .Slovenskega
Naroda". (911-2)
(925)
(Hammerschmiede) blizu Radeč pri Zidanem mosta se da takoj v najem.
Kdor jo želi prevzeti, naj se oglasi pismeno ali ustno pri Davorinu Podles-niku v Radečah pri Zidanem mostu.
Lepo stanovanje
za letno sezijo
s 3 sobami, kubinjo, mostovžem, balkonom ter poletno utico, pol ure od Bleda, odda Tinko Jan, posestnik v Spod. Gorjah.
Cena po dogovoru. (891—2)
Ces. kr. avstrijska      državni železnice.
Dobro poslu.
ironina z maifattnraii
oča
v nekem velikem mestu na Kranjskem, z
dokazano trikratnim razpečanjem založenega blaga vsako leto,
se ped prav ugodnimi pogoji proda.
S tem se nudi posebno mlajšim spretnim trgovcem, ki imajo nekaj denarja, prilika, da se etablirajo.
Vprašanja pod šifro „R. 209" uprav-ništvu „SlOv. Naroda". (930—1)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. maja 1900. leta.
Odhod ls Izubijane jaž. kol. Prog:a oez Trbiž. Ob 12. ari 5 m. po aoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fr&nzenafeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Išl Solnograd; čez Klein - Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Frauzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Klein-Reifling v Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. — Proga V Novo mesto In v Kofievje. Osobni vlaki: Ob 6. uri
54 m. zjutraj, ob 1 ari 5 m. popoludne, ob 6. ari
55 m. zvečer. — Prihod v IOablJsno juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 5. ari 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Stevra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Frauzensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic — Ob 11. uri 16 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezera, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. ari 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthal&, Beljaka, Celovca, Fran-zensfesta, Pontabla. — Ob 8. ari 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga is Hovaga mesta, in KoSevJa, Osobni vlaki: Ob 8. ari in 21 m. zjutraj, ob 2. ari 32 m. popoludne in ob 8. ari 48 m. zvečer. — Odhod is LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. ari 28 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnika. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. ari 6 m. dopoludne, ob 6. ari 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
Podpisanci dajo v svojem in v imenu vseh sorodnikov primerno naznanilo, da je njih dragi oče, oziroma brat, preblagorodni gospod
FERDINAND MAHR
ces. svetnik, lastnik in ravnatelj trgovske šole, kurator kranjske hranilnice, lastnik zlatega zaslužnega križca s krono itd.
včeraj zvečer ob 1lall. uri po kratkem bolehanju previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno zaspal.
Pogreb vrši se v sredo, dne 9. t. m. ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti, Cesarja Jožefa trg št. 12.
Svete maše zadušnice brale se bodo v več cerkvah.
V Ljubljani, dne 8. maja 1900.
(931)
Ferdinand Mahr, Artur Mahr, dr. Alfred Mahr, Eugen Mahr, sinovi. — Edvard Mahr, brat. — Lija Suppan, Amelija Pelikan, Hela Feldner, hčere.
„Kavama Evropa",
Vsak dan sveži
Istotam se oddajo v drugo roko tudi sledeči časopisi:
„ Deutsche Zeitung", „Wiener Allgemeine Zeitung", „Wiener Zeitung", „Reichs-post", ja}„ Caricaturenu, „ Pschutt-Carica-turen", „Kikeriki", „Zvon", „Obzor", „Sudsteierische Post". (935—1)
Hotel ,,Lloyd".
Jutri v sredo, dne 10. maja 1900
vojaški
Organ fiir die poli-tischen, culturellen
und vn'rtachaft-lichen Interessen der  Kroaten und Slovenen.
Edini v nemškem jeziku na Dunaju izhajajoči tednik za hrvaške in slovenske koristi. — Celoletna naročnina 8 kron, polletna 4 krone. — Uredništvo in upravništvo: Dunaj, I., Plankengasse 4.   (921—i)
Poštna upraviteljica
se sprejme s 1. junijem v službo
pri poštnem uradu Banjaloka.
Ponudbe pošljejo naj se v Banjaloko, Kranjsko. (924)
Začetek ob 7*8. uri zvečer.
Vstopnina prosta. (928)
Koncert vrši se le pri ugodnem vremenu.
Prašno olje
kakeršno se vporablja z« vpuMvanJe tal v tovarnah, prodajalnah, kavnr-^ mah, retita vrantlli, bolnišnicah itd.
^ priporoča (735—9)
J M klg. K *>20
i
tovarna oljnatih barv, firneža, laka ter kita.
ki se je izučila v najboljšem zavodu v Gradcu likati, vsprejemljo       (927—1)
perilo za likanje na dom.
Izvršba Izbornu. Cene zmerne.
TI a rij u Kožuh
Podutik        X*„ pošta Spod. MIhUh.
Prednaznanilo.
Cafe-Restavrant Švicarija
(Tivoli).
Vsak četrtek ob 'J, uri zvečer
vojaški koncert.
Vsako nedeljo in praznik od 8. do 11. ure zjutraj
zjutrajni koncert.
(Vojaška godba.)
(929) DFVio Novak.
mesar in hišni posestnik v Ljubljani, Poljanska cesta štev. 70
usoja si uljudno ponuditi častitemu občinstvu in gospodom gostilničarjem Jako ohuMne
povojene gnjati (šunke), vsakovrstno povojeno meso, kranjske klobase ter sveži špeh in meso
vse zelo dobro in ukusno, lastnega izdelka. (856—2)
Prodaja vsaki dao razun nedelj in praznikov na javnem trgu po najnižjih cenah.
'XXXXXXXXXXXXXI
v v
see m
Kamnik na Kranjskem via Ljubljana.
povo z
M I v
sce
V neposrednji bližini mesta Kamnik. (Železniška postaja, poštni in brzojavni urad) v podnožji 2660 metrov visokih Kamniških planin ležeče; krasni sprehodi in smrekovi gozdi; elegantno zdraviliško poslopje z velikimi verandami, plavalni basin, pokrito šetališče, prostor za lawn-tenns, ribarski in lovski šport. Stanovanja za rodbine so po ceni v zdravilniškem poslopji in v 4 vilah, ki so vse zvezane po nasadih zdraviliškega parka. Vestno individualno zdravljenje v vodozdravnem zavodu pod vodstvom znanega dunajskega zdravnika dr. VVacken-roiterja, ki deluje že več let v kamniškem kopališču, a je letos v družbi z izvežbanim restav-raterjem, gosp. Friedlom prevzel zdravilišče Kamnik na Kranjskem v lastno režijo. — Skupna cena za zdravljenje, stanovanje in hrano okolu 3 gld. na dan.
gsV   Prospekte pošilja brezplačno administracija.  ~?nB (843—2)
itropoza3zrelianja. | jjjgggj ^«'-
kron,|5J
Glavni dobitek
kron in
v gotovem denarju z 20° 0 odtege.
(716—13)
Invalidske zahvalne srečke I* 3* jgg;
u 1 krOIlO. |m. žrebanje: 10. novembra 1900.
Srečke priporočat J. C MATER v Ljubljani.
Najnižje cene!
Najnižje cene!
Zlato in srebrne verižice, uhani, zapestnice, vratne verižice, srčki,
obeski, prstani. (123-34) —-
Priporočam se vsem gg. botrom in botr-cam, katere uljudno vabim na veliko
na veliko in bogato izbero solidnega in cenega blaga.
Za obilen obisk se priporočam s spoštovanjem
Fran Čuden
urar, trgovina z zlatnino in srebrnino
r Ljubljani, Glavni trg.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Ttaatnina in tiak .Narodne Tiskarne
3756