ZH. Stnllta. I vmW, i **, a. okMn NIZ. xlv. ino a .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: ■ v upravnittvu prcjcman: ćelo leto.......K 24-— cclo leto. ,.....K 22-— pol leta......., 12-— pol leta ....... . 11-— četrtlete; ..'.-.'.'. . 6'— četrt leta......, 5-50 Dopisi naj se frankiraja Rokopisi se ne vračaja Uredništvo: Knaflova ulica »i. 5 iv pritličju) levo, telefon št 34. Isfca|a vnk 4ma %wtw IsvmbuU n«4elj« ta prozaike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za cnkrai po 14 viru, za dvakrat po 12 vio* za trik rat ali večkrat po 10 vm. Paite m zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insereijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiijajo naročniae, reklamacije, inserati itd to je administrativne stvari. ■ ■ ■ ■■ P«M»cxma ttevUka valja 10 rinarjev. ■■ Na pismena naroćila brez istodubae vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna ttakarna" telefon št. 85. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Neračijo: četrt leta 6-50 za Ameriko In vse druge dezele: na mesec ...... „ 2-30 ćelo leto......K 35*-* Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica: št. 5 telefon št. 89 Vojna na Balkanu. Crnogorska vojna. (Od našega posebnega po-r o č e v a 1 c a.) Cetioje, 26. okt. Bombardiranje Taraboša. Danes, 26. t. m., pošilja šef press-fcureaua Mijuškovič iz Murinčanov vest, da bombardira crnogorska arti-Icrija od včeraj (25. t. m.) zvečer glavne pozicije Taraboša. Turski topovi dosti slabo odgovarjajo. Danes je skušal neprijatelj osvojiti si zopet Širočko goro, ki jo je crnogorska vojska pred dvema dnevoma zavzela. Turki so jo hoteli premazati s šrap-nelskim ognjem, toda pregnala jih je pehota crnogorska. Ves njihov trud je bil zaman. Kot se vidi, je Crnogorska vojska premenila svojo taktiko. Opustila je vsako misel na juriš, ki je pri tako jaki trdnjavi, kot je Taraboš, čin blaz-nika. kajti proti strojnim puškaru m brzostrelnim topovom se na veliko daljavo in povrh vsega še v strm breg. ne more uspešno jurišati. Juriš je bil uspešen v onih časih, ko napa-deni ni mogel neprestano streljati iz puške, marveč po vsakem strelu zno-ra basati Crnogorska taktika obstoja v ;»opolnem obkoljenju Taraboša. Za Turke je tore] zavzetje Širočke gore naravnost usodno, ker dominira Si-ročka gora nad Tarabošem. Presega ga namreč po visini za skoro sto metrov. Nada Črnogorcev v dveh ali treh zavzeti Taraboš, se torej ni obistinila. : C e t i n j e , 26. oktobra. Crnogorska vojska proti Pljev- fju. Crnogorski vojski se je kljub vsemu odporu turske vojske in prav posebno Turkov-Kolašincev, ki ne-usmiljeno tlačilo nezaščiteni srhski živelj, posrećilo, da razvije crnogorsko zastavo na Crnem vrhu in da zavzame vse pozicije, ki tam dominiram. Pri teh hudih borbah je nadlo 17 Crnogorcev. Turske izgube so ^ako velike. Crnogorska vojska je roleg tega zarobila enega turskega častnika, nekoliko vojakov in zaple-nila mnogo vsakovrstne hrane. Pre-!az preko Tare v Levere je v crno- gorskih rokah kot tuđi vse turske pozicije na oni strani. Crnogorska vojska se nahaja sedaj pri Kosenici in Maroči. Ceprav Je v onih krajih sneg že pade!, prodira vendar crnogorska vojska z uspehom. Sestanek dveh srbskih vojsk. Levo krilo vojske brigadirja Janka Vukotića, ki operira proti Sjenici, se je že brezdvomno združi! s srbsko vojsko. Govor kneza Mirka na Bjelo-pavliče. Ko je prevzel knez Mirko zapovedništvo zetsko-brdske brigade, je govori! sledeče besede: Bjelopavlići! Knez - gospodar, moj oCe, me je iz velike Ijubczni do vas poslal. da prevzamem zapovedništvo vaše brigade. On je gotov vaše poslušnosti in vašega junaštva. Rekel mi je pri razstanku: »Čuvaj mi Bjelopavliće, to Jedro moje vojske in države, da brez potrebe ne izgine; a kjer bode potreba poginiti za domovino, pogini tuđi ti z njimi.« Zapovedano je, da ne tekmujemo z drugimi brigadami, marveč da se držimo točno zapovedi komandanta zetskega odreda — mojega brata prestolonaslednika. da bo Bog blagoslovi! naše orožje in napore. Bjelopavlići! Evo nas pred me-stom in dvorom silnega Mahmut paše Bušatiiie, sila. ki je pojrinila pod Mastinići, pod vašimi hrabrimi dedi in apostolsko kletvo svetesra Petra Cetiniskega, ki inu je poslal poročUB^Irusti v miru, vezir, brdske sirote, pa ti hočem konja podko-vati.« Korakajmo danes, bratje, z blagoslovom našega patrona proti mestu Mahmuta veziria, toda ne, da prinesemo vanj krvavi meč in požar brez potrebe, nego da nam ga Bo£ prisodi brez žrtev. ker jih je že dosti bilo na Dečiću. kjer je srbska mladina pokazala, kaj je sijai orožia in kako se čuvajo davna junaštva plemena Bjelcpavlićev. ki jih imam danes čast voditi. Zivcli Bjelopavlići." Združenje crnogorske in srbske vojske. — Mir pred Skadrom. — Kralj Nikola na boiišću. Danes je ob pol 12. dopoldne prispela \v Rijeke vest, da sta se v Sjenici združili crnogorska in srbska vojska, ki sta bili včeraj glasom brzojavka iz An-drijevice druga od druge oddaljeni samo osem kilometrov, a se radi goste mesde ništa mogli vide L Ista brzojavka iz Rijeke ooroča, da je včera] cei dan vladal pred Skadrom mir. Vzrok je brezdvomno iskati v slabem vremenu in ^osti rnegli, ki leži nad Skaderskim blatom in ki zakriva vrhove Rumije v temen plaŠč. Vendar pripovedujejo obiskovalci Belvedera, cetinjskega razgledišča, da so čuli grmenje to-pov, ki ga je prinašal južni veter. Kralj Nikola I. je včeraj odpoto-val iz Rijeke na bojišče. V njego-vem spremstvu so poslaniki balkanskih držav, general Atanacković in atašeja Avstrije in Italije. Danes nb treh se je vrnil s parnikom na Rije-k•:,, kot se je naš cetinjski dopisnik na lastne oči prepričal. Kralj se je s svojim spremstvom v treh avtomo-bilih iz crnogorskoga pristanisča na Rijeki odpeljal v svoj par minut od-daljeni dvorec. ♦■ Zmagovatci v Sjenici. (Od našega posebnega po-r o č e v a 1 c a.) V 1 r b a z a r, 26. okt. Vroče zaželjeno združenje srbske in crnogorske armade se je ures-nićilc. Včeraj popoldne je crnogorska divizija generala Vukotića, združena s srbsko armado, prišla v Sjenico in je biia navdušeno sprejeta. Že večkrat s£a si armadi, odda-Ijeni druga od druge kakili osem kilometrov, lahko slišali grmenje njihovih tonov. toda silno gc^ta megla j" za-krivala vsa pota in zaradi megle ni kazalo iti na pot. V petek popoldne se je začelo avanziranje obeh armad. Ko so se prednje straže zagledale, so v pozdrav začelo streljati. Tednj pa so se srbski in crnogorski oddelki spustili v beg: vriskaje veselja so hiteli drug proti drugemu in se bratsko ob.iemah in poljubovali. Po 15. dnevih krvavih in težkih bojih so si mogli Srbi in Crnogorci sredi zavojevane dežele podati roke. Bi! ie prctresljiv prizor, kako so se vojaki oprijemali, kako so mahali s čepicami in kako mogočno so doneli klici: ^ivio krali Nikola! Živio kral] Petar! Skoro bi rekel. roko pod rokn so Srbi in Crnogorci marširali na Sjenico. Prebivalstvo je že vedclo, da sta se združili srbska in crnogorska annada. IJudje, ki so se toliko dni plaho skrivali v svojih hišnh, so pri-hiteli zdaj na cesto. Osvobodilci so prišli! Ta glas je šel od hiše do hiše. Ni si mogoče predstavljati, kako je prebivalstvo sprejelo vojake. Z vseh oken so visele zastave, urnobesni klici so doneli k nebu, ženske so hi-tele k vojakom, jim poljubljale roke in i im hotele nositi puške. Osvobodilci! Star general, ki živi v Sjenici, se je dal nesti pred svojo hišo. Mož je na smrt bolan. 2e mesece ni stal na nogah. Ko pa so se približali osvodil-ci, tedaj se je s čeznaravnimi silami dvignil s svojega sedeža in dasi je omahoval in se moral opirati ob stol, je ves čas razoglav stal in pozdrav-ljal vojake, ki jih je z burnimi klici spremjalo prebivalstvo. Duša Stare Srbije se Je prebudila in častila osvobodilce. Kar je le mogoče storiti. vse je storila Sjenica, da dobro preskrbi za vojaštvo. Zvečer pa se je vse prebivalstvo zbralo okrog vojaštva ln poslušalo drhtečega srca poročila o bojih pri Berani in Bjelopolju, pri Plavi, Gusi-nju in Rugovi. Združenje srbske armade s crnogorsko, ie strategičnega vele-važno. General Fičev. (Od našega posebnega p o-r o č e v a 1 c a.) Sofija, 26. okt. Generalismius boigarske armade je car Ferdinand. Ta je brezdvomno eden največjih diplomatov sedanje dobe, ki je kar igraje vtaknil v žep vse tište različne ministre, ki si do-se brez njihovega privolienja nihče ne se brez njihovega privolenja nihče ne srne Raniti. Naravno je pač, da car Ferdinand ni obenem tuđi defanski vojskovodja. Brez dvoma se zdaj vsa Evropa vprašuje, kdo je tišti mož. ki je pri-pravil smel in ^randijozni vojni nacrt za premaganje Turčije. To je šef bol-garskega generalnega štaba Fičev. Ta ima svoj sedež v Stari Zagori in dirigira od tod bolgarsko armado. General Fičcr še ni 50 let star. Rojen je v Tirnovem. Kakor mnogo drugih bolgarskih oficirjev, se je general Fičev izobrazil ra Itnlijanskem. Fičev je obiskoval vojno akademijo v Turinu, na kateri je bil najodličnej-ši vseh učencev. Po dovršenih studi-jah je postal polkovnik v Plovdivu in potem zapovednik ondotne divizije. Pred dvema letoma je pri velikih ma- nevrih pokazal tako čudovite strate-gične zmožnosti, da je kmalu potem postal šef generalnega štaba. Generali Fičev, Savor in Dhni-trijev so danes najpopularnejši v ćeli Bolgarski. Carigrad pred revolucijo. Carigrad stoji pred revolucijo. Vlada je doslej skrbela, da prebivalstvo ni ničesar zanesljivega in res-ničnega zvedelo o dogodkih na balkanskih bojiščih. Vlada ni pustiia ob-činstva informirati, marveč je name-noma razširjala lažnjive vesti o turskih zmagah. Toda kmalu so ljudje začeli spo-znavati resnico. Od vseh strani pri-hajajo v Carigrad begunci, starci, ženske, otroci, časih napol goli; tru-moma prihajajo iz Lozengrada, iz Odrina, iz Lule Burgasa, iščejo za-vetja in pripovedujejo o strašnih po-razih turske armade. Casopisje pa še vedno poroča neresnico, »Jeni Gazetta« pa je slo-vesno preklela vse tište, ki razširjajo vest, da so bili Turki poraženi. Toda — Carigrad je že razbur-jen. Ljudje so besni in njihova jeza se obrača proti vladi. Ves čas jih je varala, ves čas jim je lagala, kako Turki zmagujejo. Saj je še generalni štab v četrtek izdal proklamacijo, v kateri govori, da so učakani neuspehi brezpomembni in da priđe kmalu dan zrnage. Pa tega nihče ne verjame. Nevolja raste od ure do ure, toliko bolj, ker se razdor v armadi ne da skriti. Mnogo oiicirjev sploh noče iti v boj, dasi je vojni minister razglasil, da bodo obsojeni na smrt. Dne 26. oktobra je sultan sklical veliki svet, katerega so se udeležili ministri, senatorji in cerkveni dosto-janstveniki, pa tuđi bivši sultan Ab-dul Hamid, bivši veliki vezir Hilmi-paša, bivši vojni minister Mahifiuđ Šefket paša in več vodilnih mož mladoturške stranke. Ta veliki svet je sklenil, da ne prosi velesil za intervencijo, Češ, TurČija lahko še zma-ga. A najbrže se je to le razglasilo, vlada bo pa vseeno stopila v zvezo z velesilami. Vsa poročila italijanskih, franco-skih in angleških listov se strinjajo v tem, da vlada v Carigradu najvecje razburjenje in da izbruhne grozna revolucija, čim bi se bolgarska armada prikazala pred carigrajskimi vratmi. LISTEK. Sapho. Slike iz pariskega življenja. Francoski spisal Alphonse D a u d e t. Prevel Oton Ž u p a n č i č. (Dalje.) Jean ga je tolažil, zvračal vse na slučaj, na zlohotno usodo; Deche-lette pa je stresal z glavo, stiskal zobe in ponavljal venomer: Ne, ne ... Tega si ne odpustim nikoli... Najrajši bi si naložil ka-zen__« To hrepenenje po očišćenju ga je brez prestanka mučilo, vsem prijateljem je govoril o tem, in tuđi Gaussinu, katerega je prisel često iskat v pisarno. -Odpotujte vendar, Deche-lette... Potujte, delajte, to vas bo razvedrilo.. .* mu je prigovarjal Caoudal in drugi, ki jih je vznemir-jala njegova fiksna ideja in trdovat-nost, s katero jim je brez konca in kraja zatrjeval, da ni hudoben. Nekega večera naposled — bo-disi, ker je hotel pred svojim odho-dom še enkrat atelje pogledati, bo-disi, ker je za trdno sklenil, da konca svoje trpljenje — je šel zopet v svojo hišo; in drugo jutro so ga pobrali delavci iz predmestij na trotoar ju pred njegovo hišo; — imel je razbito lobanjo; končal si je bil živ- Ijenie s sainomoroni, kakor Alice, na enako grozen način: v enakem obu-pu se je bil vrgel na cesto. V napol - mračnem ateljeju se ie gnetla množica umetnikov. mode-lov. igralk, vseh plesalcev in sploh vseh, ki so se bili udeleževali zadnjih veselic pri njem. Bil je zamol-kel šum, šepetanje, kakor v cerkvi, pod medio razsvetljavo brlečih vo-ščenk. Skozi lijane in gosto vejevje je bilo videti njegovo zleknjeno truplo, odeto v zlatovezeno svileni-no: radi strašne rane je imel glavo ovito, kakor bi nosil turban; skle-njene. bele roke so izražale neskonč-no udanost. poslednja oprostitev od vseKa; mrlič je ležal na nizkem di-vanu, zasenčenem z glicinijami, na tistem, k]er sta se bila seznanila Gaussin in njegova metresa tisto noČ na plesu. X. Od takih razdorov človek vča-sih vendarle umre!... Kadar ste se sedaj prepirala. se Jean ni več upal govoriti o svoiem odhodu, nič več ni kričal v svojem obupu: »Hvala bogu, saj bo kmalu konec.« Njej bi bilo treba samo odgovoriti: »Dobro, kar pojdi... jaz pa se usmrtim, kakor ona...« In ta grožnja, ki se mu je zdela, da se kaže v melanholiji njenih oči in arij, ki jih je pela, v njeni sanjavosti in njenem moiku, ga je razburjala in strašila. Medtem je napravi! izpit, s ka-terim se konca konzulatskim ataše- jem služba v ministrstvu; dobil je dober red in določili so ga za eno prvih prostih mest, samo nekaj ted-nov, nekaj dni je bilo treba čaka-ti!... Letoviška doba se je nagiba-la h koncu, solnea ie bilo vedno mani, in vse okoli njiju se je naglo odpravljalo v mesto. Nekega jutra, ko je le/ala prva me^la. je Fani odprla okno in je vzkliknila: »Poglej no. lastavke so od-šle ...« Gosposka letovišča so pozapi-rala svoje oknice; po versaillski cesti so se vrstili selilni vozovi, veliki kmečki omnibusi z zavoji, z zeleni-mi rastlinami na krovu; v vrtincih se je obletavalo listje in se podilo, kakor hudourni oblaki pod nizkim nebesom, po strniščih so se dvigale kopice in stogi. Za golim, kakor oskubenim sadovnjakom so se kazale gruče zaprtih hišič, pralnice in sušilnice z rudečimi hišami v ža-lostni pokrajini, in na drugi strani hišice je tekla razgaljena železniška proga, crna med sivimi lesovi, v ne-dogledno daljavo. Kako kruto, ostaviti Fani čisto samo v tej otožni okolici! 2e vna-prej se mu je stiskalo srce; nikdar ne bo imel poguma za slovo. Na to je pač računala, tega je pač čakala do zadnjega trenotka; zato pač je bila ves čas tako pokojna, ni govorila o ničemer, zvesta dani besedi, da ne bo delala zaprek temu odho-du, v katerega Je takpj izpočetka privoliia. Nekega dne je stopil v hišo s to novico: »Imenovan sem ...« »A! ... in kam? .,.« Prasala je navidezno brezbriž-no, a lica so ji pri tem tako poble-dela, oči tako ugasnile. v obraz so se ji zarežale take gube. da ji je moral hitro povedati: »Ne, ne ... ne še ... Odstopil sem svoje mesto Hedoni-nu ... tako imava še vsaj pol leta ...« Sedaj se je kar topila v solzah, smehu in blaznih poljubih, iecliaje: »Hvala, hvala... kako lepo bom sedaj skrbela zate!... Vidiš, to je bilo, ta misel na odhod... zato sem bila tako huda ...« Sedaj se bo lahko bolje pripravila na to, se bo polagoma sprijaznila s to mislijo. In potem, za pol leta, ne bo več jesen, in bo pozabljen tišti udarec z Alicino smrtjo. In res se je držala svoje obljube. Nič več nataknjenosti, nič več pre-pirov; hotela se je iznebiti ćelo vseh neprilik z otrokom, zato se je odlo-čila, da ga da v Versailles v penzi-jonat. Tam je smel ven samo ob ne-deljah, in če nova vzgoja ni izpreme-nila njegove divje in kljubovalne nature, ga je* navadila vsaj potuhnje-nosti. In tako sta živela v lepem miru, obedov s Hettčmovimi nišo mo-tili več burni prepiri, klavir je bil zopet odprt za najljubejše jima pesmi. Na skrivnem pa je ostal Jean bolj vznemirjen in bolj osupel nego kdaj prej, strahoma se je izpraševal, kam ga privedeta njegova slabost, in vča-sih je razmišlja!, da bi se odrekel konzulatu in vstopil v pisarniško službo. To pa je značilo Pariz, in pogodba za skupno življenje bi se po-daljšala za nedoločen čas; a značilo je tuđi polom vseh njegovih mla-dostnih sanj, brezup doma, gotov razdor z očetom, ki mu ne bi odpustil tega strahopetnega koraka nikdar nikoli, zlasti če bi vedel za povod. In radi koga vse to?... Radi ostarelega, velega bitja, ki ga ne ljubi več — vpričo njenih ljubimcev je do-živel jasen dokaz za to... Kakšno prokletstvo ga torej drži v tej skup-nosti ? Ko je stopil nekega jutra zadnje dni oktobra rneseca v železniški voz, se je srečalo z njegovim očesom oko mlade deklice in ga je nenadoma spomnilo onega srečanja v gozdu, one žareče miline, napol dekliške, ženske, katera mu je prihajala mesece in mesece v spomin. Imela je isto svetio obleko, na kateri se je solnee pod vejevjem tako blestikalo, samo da jo je odeval sedaj velik po-tovalni plasč. Knjige, majhen ročni kovčeg, snopić dolgega trstja in zadnjih jesenskih cvetic, — vse je kazalo, da se vrača z letovišča v Parjz. Tuđi ona ga je spoznala, in lahen nasmeh ji je šinil preko čistih, bleste-čih oči; bilo je, v eni sekundi, kakor neizraženo sporazumljenje ten dveb bitij v isti misli. jimx (Dalje prihodnjlC) Stnn 2. SLOVENSKI NAROD. 249. štev«. Pismo Iz Crne gore. (Posebno izvesti e.) Na Cetinju, 26. oktobra. Tri tedne že živimo ▼ vojnem stanju s sosedno Turčijo. ta ves ta čas zmagujemo na vsi crti. Crnogorec Je junak in Je pripravljen vsak trenotek, da potegne iz nožnic svoj hadžar, zato je v njem bojno razpoloženje vsikdar latentno, vsled tega se ni čuditi, ako se je sedaj to bojno razpoloženje zbog neprestanih crnogorskih uspehov in turskih porazov spremenilo v bojni fanatizem. V bojnih vrstan je sedaj vse, kar more nositi orožje, da, je ćelo mnogo žensk, ki Jim ni bilo mogoče zabraniti, da bi se ne pridružile vo-jujočim se četam. Na severu in jugovzhodu se raz-lega vojni krik, pri nas na Cetinju pa je tiho, kakor da bi vladal povsodi najpopolnejši mir. Samo kadar zapi-ha jug, takrat se sliši iz daljave za-molklo grmenje topov tam izza meje. Dan za dnevom prihajnjo v mesto transporti ranjencev. Po najveČ so to težko ranjeni vojaki, ki jim je sovražna krogla prebila vse telo. Toda ako jih opazuješ, se ti zdi, kakor da bi ime! pred sabo ljudi, ki so prišli iz boja z neznatnimi pra-skami. Zdravniki iz bolnice pripove-dujejo, da ima večina ranjencev do-cela prestreljena prsa. Vsi izrned teh pa zahtevajo, naj jih zdravniki eno-stavno obvežejo, potem jih pa naj puste, da se zopet vrnejo v bojne vrste. Bili so slučaji, da je tak ranje-tiec z vso silo hotel oditi pred Ska-der, par ur kasneje pa je izdihnil svojo junaško dušo. In kadar umrje. kateri izmed ranjencev, takrat zazvone vsi zvonovi na Cetinju in v okolici, liudje pa vzklikafo: »Opet je jedan umro, čast ! bogu hvala, kad je tako njegova volja !« Z bojišča je malo vesti, samo to se ve, da so Turki v Skadru že opetovano ponudili, da se udado, Crnogorci pa so to ponudho odklonili, ker nečejo turski posadki dovoliti svo-bodne^a in častnega odhoda. Sicer bi bil Skader že zdavna v crnogorskih rokah. ako bi kralj Nikola ne bil ukazal. naj s forsiranimt naskoki ne tratijo po nepotrebnem svojih sil. Pravno ćelo, da je bil kralj proti vsakemu bombardiranju Skadra in da je sele v zadnjem času do-volii. da so semtertja izpali kak topovski strel proti mani obljudenim delom ^kadrskesra mesta. Čemu ta obzirnost? Govori se, da je Skader določen za bodočo re-zidenco kralja povečane Crne gore. S Cetinja vozijo dan za dnevom topove in streljivo na hojšče. Zdi se, da so Crnogorci prav dobro pre-skrbljeni z orožjem in streljivom in da iim tuđi ne primanjkuje živil. Samo ene?:a nedostaja, to je gorkih ohlek za ranience. Če bi Slovenci postali nekaj ta-ke obleke, fci s tem izkazali veliko dobroto ranjenim crnogorskim junakom! * Prodiranje srbsko-bolgarske armade generala Stepanovića. (Posebno poročilo.) Belgrad, 27. okt. Eden izmed srbskih vojakov, ki so v združeni srbsko-bolgarski ar-madi pod poveljstvom generala Stepanovića, v oni armadi, ki je iz bol-garskega Kjustendila vdrla v Staro Srbijo in Makedonijo, je poslat v Belgrad to-le zammivo pismo: »Vse stoji dobro, neprestano prodiramo naprej. Operacije naše druge armade pod poveli stvom generala Stepe Stepanovića so edinstve-ne. Operacije so bile težke, naporne: sa; se je bilo treba povzpeti na visoko goro Osogov. v tem času, ko Že sama megla tako vlazi zemljo, da postaja tako polzka, da človeku zdrsne pri vsakem koraku. Naša armada se je morala po-speti čez 2000 m visoko in je morala sabo voziti tuđi svoje drage topove, strah in trepet sovragov naših. A tuđi to se je izvršilo: Sokoli so razpeli krila in zavzeli Carjev Vrh (Sultan tepe), visoko 2225 m. Osvojili so tuđi Krivo Palanko (EgrI Palanko). Od naših je bil samo en vojak ranjen. Ranjen je v glavo, toda krogio so ekstrahirali. Cim je bil obvezan, je junak izjavil, da hoče nazaj v bojno vrsto, ter prosil, naj se mu izpolni ta želja. Včeraj ie prispel k naši armadi kraljević Gjorgie. Bratje Bolgari so ga sprejeli z velikanskim navduše- njem. »Toj li je kraljev sin?« govorili so radostno, se zbirali okrog njega, se gnetli, da ga vidijo ter ga neprestano radostno pozdravljali. Ko so izvedeli, da gre tuđi on v boj, je bilo njihovo veselje nepopisno. Toda tuđi vsa naša vojska uživa ua vsakem koraku največjo pozornost s strani Đolgarov« Ko so BolgaH sprejematt nalo armado, kjerkoli &o jo videli na nje-nem pohodu na mejo, vedno so svoje misli in čustva izražali z besedami, ki pomenijo mnogo, da, vse: seda-njost, ki nosi zmage in slavo, in bo-dočnost, ki ima donesti srečo in lepše dni vsem — tako njim, kakor nam, njihovim, kakor našim bratom, ki so tako dolgo prosili za bratsko pomoć: »Tako bratko, samo tako!« Tako misleč in ćustvujoč oni do pičke izvršuiejo povelja srbskega poveljnika armade. Včeraj so bile izdane dispozicije naši vojski in danes prićakuiemo napad turske vojske. Vojaki so veseli, ker so vedno bližje svojemu konćne-mu smotru. V času, ko boste dobili te vrsti-ce, boste, kakor se nadejam, že imeli v rokah vesti o novih naših zmagah, o nadaljnem prodiranju v Staro Srbijo, o uspelem osvobojevanju naših zasužnjenih bratov. < Zavzetje Skoplja. Iz Vranje in Belgrada porocajo o zavzetju Skoplja Še sledeče: Po zavzetju Kumanova, je srb-ska prestolonaslednikova armada brez boja zasedla Skoplje, ker se turska armada ni upala postaviti zmagoviti srbski armadi v bran. Strah in presenečenje Turkov se da spoznati zlasti iz tega, da so pustili v utrdbah in pozicijah vse topove ter nišo imeli časa niti da bi bih sto-rili topove nerabne. Belgradski viri pri t*m naglašajo, da so vesti neka-terih tujih listov, da bi bili pomagali pri Kumanovu Bolgari, neresnične in izmišljene samo zato, da bi razdvojile balkanske države. PredvčerajSnem zvečer so prvi srbski voji zasedli mesto. Na čelu teh v^jev je bil prestolonasleđnik, ki Ra je prosil avstrijski konzul kot doven konzularnega kora za var-5tvo v Skoplju živečih otomanov V mestu sam em je zavladala huda nevolja proti Turkom. Srbsko pre'ni-valstvo je naskočilo še predno so Turki odsli, vojaška skladišča ter se oborožilo. Sedaj vstopajo Srbi iz Skoplja tnimoma v srbsko vojsko, tako da krije zmagujoča srbska vojska srroti svoje izgube s podaniki premazane turske države. Ob etiem s Skopijem so se udale tuđi vse arnavtske vaši do Tetova. Proti Tetovu je zbežal tuđi del furške armade iz Skoplja. Zasledo-vala je ta del turske armade srhska konjenica, dokler se ni vsa turska kolona udala. Pri tem so Srbi zaple-m!i $e t^daHiih 125 turskih topov. Tuđi 100 vaši v okrožjih Drenica in Lohosnica se je brez vsake?ra odpo-ra udala Srbom. Kakor smo /.e !»o-ročali. c>rne brzojavke va vedo, da je Veles (K6-nrulil') že padel. Po hudem deževju se je zopc: zjasnilo ter je sedaj jasno in vlađn hud mraz. Ceste so suhe, kar izdat-no pom^ga, da more]o Srbi hitrejf prodirati. Včerai zvečer ie dospel krali Peter v Skonlie. V stolni c^-Vvi rer Av-gustin G o 1 j a n 6. orozniškega po-veljništva je bil imenovan za sodne-ga kanelista \" Črnomljn. -r Iz srednješolske službe. Profesor na c. kr. drž. višji realki v Idriji dr. .losip M e n c e j je bil tuđi za leto 1912/13 dodeljen c. kr. drž. gimnaziji v Kranju. — Opozariamo naprednjake na shod, ki se vrši dnnes zvečer ob s. pri Zlatorogu-. Na dnevnern redu je poročilo deželnega odbornika dr. T r i 11 e r j a o najnovejših nasiliih deželnega odbora in poročilo občin-sl.ega svetnika Pustoslemska o vojni na Balkanu. K obilni udeležbi vabi Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj.« — Odhor »Rdečega križa balkanskih držav« ima danes ob 6. zvečer sejo^ v posvetovalnici na magistratu. Ćlane in članice odbora prosimo, da se polnoštevilno in zaties-Ijivo udeleže seje, ker se bo razprav-ljalo o važnih in nujnih stvareh. — Deželni odbor je za ranjence v balkanski vojni dovolil 3000 K, s katero vsoto bo po svojem preudar-ku razpolagal deželni glavar dr. Šu-steršič. — Petie na Vseh svetnikov dan na pokopališču. V petek, na praznik Vseh svetnikov poje popoldne ob polu 4. društvo »Slavec« na pokopališču pri Sv. Križu (ob Adamič-Lun-drovem grobu) naslednje žalostinke za svoje umrle elane: »Mrtvaško bledi angel<; »Blagor mu« in »Na-grobnico«. — Občinska posredovabia sodl-šča imajo po odločbi mintstrstva no-tranjih dcl samo fakultativno vclia- vo. Vsled tega ie dano na svobodo občinskim odborom, ako hočejo takšna posredovalna ali mirovna so-dišča ustanoviti ali ne. — Uprava južne žetezuice je da-ia napraviti zadnji čas na železničnih prehodih v mestnern okrožju nove prečnice z žicastimi mrežami, stare zapornice pa so se odstranile. S temi napravami je železnična uprava ustregla že nujni potrebi ter zaeno oprostila službujoče osobje precej-šnjega bremena. Obenem pa je pripomogla tuđi mnogo v varnost ob-činstva zlasti lehkomiselne mladine. — Delo v glavni strugi Ljublja-nice se je pretekli teden na vsej crti pričelo. Dočim bo tvrdka »Rella &l Neffe« izvrševala napravo kanalov zbiralnikov, ki bosta tekla od Prul do prisilne delavnice, nadaljevala bo tvrdka Alpenlandische Baugesell-schaft« poglobenje glavne Ljublja-nične struge. Zdaj so pričeli kopati delavci po sredi struge kanal, po katerem se ima odtekati voda iz uličnih in hisnih kanalov, ob obeh straneh struge pa se polaga tir za odvažanje odnosno dovažanje materijala. Će bo vreme ugodno, bo delo naglo napredovalo. Umrla je predvčerajšnjim nagle smrti na Viču ga. Franja Krisch, roj. Gril, soproga c. kr. domobranskega evidenčnega nadoficijala. Zapustila je osmero otrok. Pogreb je bil danes popoldne na viško pokopališce. — Iskreno sožalje! Odklonjeni krst v novomeški kapiteljski cerkvi. V novomeški ka-piteljski cerkvi se je prigodil slučaj, ki ima spraviti v tir vprašanje ločitve zgornjega dela Bršljanu od precinske fare. Stvar je sledeča: Neki železni-ški uradnik, stalno nameščen na novomeški postaji, je dobil v svoji družini novi prirastek. Otroka je bilo treba nesti h krstu. Ker stanuje dotični uradnik blizo kolodvora in spada še pod novom, občino, je hotel pustiti otroka krstiti v kapiteljski cerkvi. Ko so otroka prinesli h krstu in je vikar Supin zvedel, čigav je otrok, je zakrament sv. krsta kratkomalo odklonil. Rekel je, da morajo otroka nesti v Prečino h krstu. Kaj je bo-troma drugega ostalo, nesla sta otroka nekrščenega zopet nazaj. Oče je bil nad to odklonitviio tako razbur-jen, da je v prvem hipu sklenil, da otroka ne pusti tako dolgo krstiti, dokler se kapiteljski gospodje ne pre-mislijo in bodo otroka še radi krstili. Sele vsled prigovarjanja botre in so-rodnikov se je odločil, da pusti otroka krstiti v skoro eno uro hoda od-daljeni Prečini. Zakaj je vikar odklonil ta krst? Ali zato, ker dotični oče ni klerikalec, ali cerkveno pravo tako določa, da otroku iz druge fare, če-prav pod isto občino, sosednja cerkev ne srne krstiti? To sta danes še nepojasnjeni vprašanji. Gotovo je le toliko, da spada del Bršljina, kjer dotični uradnik biva, pod novomeško občino, toda pod faro v Prečini. In to razmerje je rodilo že mnogo pre-pira, kaj pa bi bilo, če bi bil krst nu-jen in bi botri v Prečini ne dobili no-benega duhovnika doma, kot se to zdaj ob času volilne agitacije več-krat zgodi? Modri gosp. vikar Supin, dajte na to odgovor. Klerikalni župan v Koštanje vici ohsojen. Kakor se nam iz Novega mesta poroča, je bil kostanjeviški župan iz Hafnerjevega procesa, znani oče Krzišnik v soboto pred okraj-nim sodiščem v Kostanjevici obso-jen na 100 K globe in stroške. Tožen je bil od dveh strani radi razžaljenja časti. Kržišnik je v svoji krščanski liubezni do bližnjega napram stari gospe Bučarjevi tako nesramno se izrazil, da njegovih besed ne moremo ponavljati. Nadalje se je norčeval iz bivšega občinskega tajnika Gerlovi-ča. kojemu je med drugim očital tuđi siromaštvo. Ena teli razprav bi se bila morala že preje vršiti, morala pa se je preložiti, ker takrat glavna priča, narednik 17. pešpolka g. Tav-čar, ni mogel priti k razpravi. Sodnik je za pretečeno soboto strnil obe obravnavi. Toženi Kržišnik se je med razpravo tako krščansko vedel, da si je nakopal novo obtožbo. Ome-njeni priči je namreč očital, da laže, da je torej po krivem pričal. Priča je primorana pri poveljništvu zaprositi dovoljenje, da obrekovalca toži. Da se klerikalci ne bodo mogli znašati nad sodnikom, je pri odmeri za taka žaljenja, posebno kar se tiče onega glede gospe Bučar vporabil izredno milost ter župana obsodil le na 100 kron globe. Kržišniku pa se je še to zdelo preveč in se bo pritožil na Novo mesto, kjer zna dobiti še kak »poboljšek«. Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 29., sredo 30. in četrtek 31. oktobra 1912: 1. V dveh urah okrog sveta. (Potovalna slika.) 2. Osveta postopača. (Velekomično.) 3. Osvo-bojenje Fahrlanda. (Amerikanska drama.) 4. Žurnal Pathć. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogod-ljaji, šport, moda itd.) 5. Dražestne namestnice. (Amerik, veseloigra.) 6. D»Qar el Hama, II. deL (Detektiv- ska učinkovitost v dveh delih. Slike o vodnih vožnjah, železnici in avto-mobilov. Prekaša daleko I. del.) — Samo zvečer. 7, Ceneno kosilo. (Velekomično z Moricem-Princem.) Jako zanimiva slika »Mobilizacija na Grškem«. Voz pritisnil je v soboto zvečer na Grubarjevi cesti delavca Ivana Štebeta, ko ga je pomagal nekernu hlapcu potiskati naprej. Voz je Štebeta pritisnil za roko ob hišni zid in ga znatno poškodoval. Štebeta so na policijski stražnici za silo obvezali, nakar je odšel domov. Poškodovan je tako, da bode nekaj časa za delo nezmožen. Popihal jo je bil predvčerajšnjem leta 1894. v Pristavi rojeni pekovski vajenec Štefan Herzig in pred pobe-gom izmaknil nekaj denarja. Ko je iz-stopil na južnem kolodvoru je bila policija po orožništvu že obveščena in ga je na podlagi brzojavke tam službujoči stražnik aretoval. Zastrupil se je včeraj trgovski hlapec Fran Kotar roj. 1887 v Mali gobi pri Litiji. Baje je včeraj pomo-toma popil kisovo kislino, nakar je odšel v bolnišnico, kjer je ponoči umri. Dva purana sta bila ukradena dne 25. t. ni. na Dolenjski cesti št. 4 trgovcu Jurju Stiplovšku iz Pregrada. Kolo ukradeno je bilo v soboto trgovskemu vajencu Ivanu Putrihu iz veže št. 2 v Obrežni stezi. Kolo je žensko in ima leseno vodoravno ba-lanco. Bratom na portroč. V soboto se je skozi Ljubljano peljalo 33 strežnikov in 3 zdravniki »Ruskega rdečega križa« v balkansko vojno. Delavsko gibanje. V soboto se je odpeljalo v Ameriko 8 Slovencev in 30 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 30 Slovencev ter 180 Hrvatov in Boi-garov. V Nemčijo se je odpeljalo 7 slovenskih rudarjev. — V nedeljo je šio v Ameriko 30 Hrvatov in 17 Slovencev, iz Amerike je prišlo pa 40 Slovencev in 60 Hrvatov. 27 Hrvatov je šio v Buchs, 16 pa v Heb, 19 v Inomost, 19 v Linč, 35 pa na Do-lenjsko. 26 Kočevarjev je šio na Du-naj, 90 Hrvatov je prišlo iz Nemčije. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 90 Hrvatov in 8 Slovencev. 20 Pomžalk in 10 Kočevarjev je šio na Dunaj, 8 rudarjev se je odpeljalo v Pasavo, 280 tesačev je šio v hrva-ške šume, 40 jih je prišlo pa iz Nemčije. Izgubljeno in najdeno. Gdč. Hedvika Ebnerjeva je izgubila etui s kukalom. — Ga. Jožefa Dermotova je izgubila zlat uhan s črkama D. J. — Dijak Vinko Štrukelj je nasel hra-nilnično knjižico z vlogo 350 K. — Učenka Maksa Adamičeva je izgubila risalno orodje. — Gdč. Marija Burjeva je izgubila zlato žensko uro s kratko verižico. Izgubila ie Ela Guštinova pre-grinjalce otroškega vozička. — Za-sebnica g. Helena Bahovčeva je izgubila svitnato ruto, ga. Aloizija Pin-tarjeva pa z zlatom okovan lorgnon. — Neki sluga je izgubil denarnico s 45 K. Društvena noznanila. Sokol I. naznanja svojim članom in članicam, da se društvene zimske prireditve vršijo: 7. decembra »Ruski čajovi večer« s koncert-nimi pevskimi in orkestralnimi toc-karni. Dvorana je spremenjena v promenadne poti, ob malih čajovih šatorčkih v zelenih barvah. — 5. ja-nuarja »Sokolski ples«. — Koncem marca ali začetkom aprila umetniški glasbeni in telovadski večer. Priprave z rednimi skušnjami so v Či-lem teku. Društvo absolventov kranjskih ktnetijskih sol priredi dne 3. novembra ob 3. popoldne v prostorih mle-karske zadruge v Izlakah podučno predavanje: »O umetnih gnojilih in njih uporabi«. Akademično društvo slovenskih agronomov »Kras« na Dunaju javi svoj občni zbor za četrtek 31. t. m. v restavraciji Jeitner, XVIiL, Laden-burggasse. Prosvefa. Iz gledališke pisarne. Danes v torek bo premijera Molnarjevega »Vraga <, ki je dosegel doslej po vseh tujih odrih najlepše uspehe. Na le-pak se je vrinila neljuba pomota, ki si jo blagovoli slavno občinstvo popraviti: Alfreda igra g. Bukšek, ne g. Bohuslav. — Ker se bodo radi praznika ta teden vršile vprizoritve v petek, soboto in nedeljo, torej tri dni zapored, odpade v četrtek predstava. Opozarjamo zlasti na soboto, ko se vprizori poleg Hauptmanove »Hanice« slovenska noviteta, Milčin-skega enodejanka »Kjer Ijubczen, tam Bog«, dramatizirana po Tolste-ga pripovedki. Cenjeni avtor, ki se je tako globoko potopil v naše narodne pravliice, nam je podal dra- matično delo, ki si ga upamo postaviti poleg Hanice, brez strahu, da bi trpelo v tako odlični soseščini, zaka} mistika velikega Rusa diha iz vsake besede. Kazne stvari. * Grozna nesreča v plavžu. V Kneuttingnu je tekoče železo zalilo sedem delavcev, ki so bili takoj mrtvi. * Doktorii trgovskih ved. Z Du-naja poročajo: Slušatelji dunajske eksportne akademije so sklenili obr-niti se na ravnateljstvo tega zavoda in pa na trgovinsko ministrstvo, na] se prizna temu zavodu visokošolski značaj in naj se uvede doktorat trgovskih ved. * Coln se prebrnil. Iz Sziba poročajo: Ko se je v nedeljo hotelo osem moških in štiri ženske prepe-Ijati v majhnem čolnu čez zelo na-rastlo reko Samos, se je čoln prevr-nil in vse osebe so padle v vodo. Le en moški se je rešil, vsi drugi so uto-nili. * Proces zaradi dedščine po bel-gijskem kralju. Iz Bruselja poročajo: Proces zaradi dedščine po kralju Leopoldu se je končal s poravnavo. Belgija bo plaćala vse upnike, prin-cezinja Lujiza dobi letno apanažo, grofica Štefanija Lonyay pa pet mi-lijonov v gotovini. * Nesreća na lovu. Iz Budjejovic poročajo: Na nekem velikem lovu, ki se ga je udeležil tuđi knez Liech-tenstein, je streljal knez z lovskega voza. Konji so se splašili in osebe, ki so bile na vozu, so padle iz voza. Knez Liechtenstein in voznik sta bila lahko, gozdar Gregorec pa težko ranjen. * Napadalec posl. Kovacs. Iz Budimpešte poročajo, da so včeraj baje izpustili iz preiskovalnega za-pora posl. Kovacsa, ki le streljal na predsednika državne zbornice. Zdravniki so soglasno izjavili, da je Kovacs zdaj pač odgovoren za svoja dejanja, da pa ni bil v trenotku napada. * Legenda. Med kršćanskim ljudstvom ob Bosporu je razširjena lepa legenda. Ko so Turki zavzeli ne-katera mesta, so se kristjani zatekli v cerkve. Duhovnik je ravno bral maso. "Ko so sovražniki pridrli v cerkev, je duhovnik vzel kelih, odšel od oltarja v prostrano zakristijo. Stena se je za njim zaprla. In ko priđe cerkev zopet v krščanske roke, priđe zopet duhovnik s kelihom in dosluži začeto maso. * Ferdinand Burg postane zopet nadvojvoda. Z Dunaja poročajo: Bivši nadvojvoda Ferdinand Karei, ki se je vsled ženitve s hčerjo prof. Czubra moral odpovedati svoji časti v cesarski rodbini in sprejel ime Ferdinand Burg, bo zopet sprejet v ce-sarsko rodbino. V kratkem bo njegova soproga povišana v grofovski stan z naslovom grofice Rottenstein-ske po tirolskem gradu Ferdinanda Burga. * Velikanski vihar ob reki Don. Iz Petrograda poročajo: V pokraji-nah ob Donu je razsajal velikanski vihar, združen z velikim mrazom, ki je po mestih in na deželi razdjal brzojavne kole. Vsled tega pošiljajo brzojavke z železnico do bližnje, ne-pokvarjene postaje. Telefonske postaje in telefonska zveza so bile po-polnoma podrte. Več konj je bilo ubitih, ker so prišli v dotiko z raztr-ganimi žicami, več oseb se je pa ožgalo. Vrtovi in drevoredi mesta Novočerkask so bili opustošeni. * Če hoče mesar prevariti odvet-nika! Neki pariški mesarski mojster je opazil, da mu je neki tatinski pes ukradel par vabljivih klobas, ki jih je mojster razložil pred svojo prodajal-nico. Ko je pes klobase pogoltnil, se je pes mirno pridružil k svojemu gospodu, ki je kmalu nato šel v bli-žnjo hišo. Mojster je šel takoj za njim in izvedel, da je lastnik psa odvet-nik ter ga zaprosil za pravni nasvet. Razvil se je sledeči razgovor: »Po-vejte mi, gospod odvetnik, ali je lastnik psa obvezan povrniti škodo, ki jo napravi njegov pes?« — »Seveda, moj dragi.« — »No, potem pa prosim za 5 frankov. Vaš pes mi je ravnokar ukradel za 5 frankov klobas.« Z izrazom, napol kislim, napol sladkim, je odvetnik izrocil mesarju 5 frankov. Mesarski mojster je odšel popolnoma zadovoljen, da je tako lahKO vjel od-vetnika. Toda kdo popiše njegovo za-čudenie, ko dobi čez par tednov od svojega pravnega zastopnika račun za pravni svet v znesku 20 frankov. Kdor se zadnji smeje, se najbolje smeje... * Bolni carjevič. Tajni svetnik Petrov, učitelj carjeviča, objavlja podatke o pouku, ki ga uživa carjevič in ki se je pričel v preteklem letu. Učni nacrt je napravila carinja. ki posvećuje vse svoje proste ure vzgoji svojega sina in ki ga y angle-ščini sama poučuje. Učitelji in vzgo-jitelji spremljajo carsko družino na vseh njenih potovanjih. Carjevič ima le juniia in Julija počitnice. Pouk se Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 249 Stev. prične vsak dan med 9. in 10. uro zjutraj in traja kvečjemu tri ure. Carjevič je zelo pažljiv, pouka Željen učenec in kaže posebni interes za novotestamentarične povesti in legende pravoslavnih svetnikov, nadalje za ruske junaške pripovedke in za junaške Čine ruskega naroda. Te-lesno vzgojo carjevičevo vodi car sam. Carjevič se udeležuje vaj vojaške mladeniške brambe, katerih se udeležujejo sinovi vojakov kot tova-riši carjevičevi. Ob prostem času se carjevič sprehaja, vozi kolo, nabira jagode in gobe, po zimi sanjka. Po-vsod ga spremlja njegova strežnica. Za carjevičevo zdravje skrbita dva telesna zdravnika. * Najbogatejša avstrijska rodbina. Kakor poročajo z Dunaja, se v kratkem poroci najbogatejša židovska nevesta, Clarice Sebay Monte-fiore, z najbogatejšim židovskim ženinom, baronom Alfonzom Mayerjem pl. Rotšildom. Poroka se bo najbrže vršila v Londonu, na nevestinem domu. Ta poroka bo pomenjaia združi-tev dveh najbogatejših židovskih rodbin na svetu, obenem se bo pa s to poroko odstranil princip Rotšildov, ki ga je postavil ustanovitelj te milionarske rodbine Maver Amšel Rotšild, ki je pred več nego sto leti poklical k smrtni postelji svojih pet sinov ter jih prosil, naj ostanejo zve-sti Mojzesovemu nauku in naj se že-nijo edinole z deklicami te rodbine. t Obranite ta ukaz,« je rekel, »in ved-no ostanete najbogatejši in svet ostane vaš.< Teh par milijonov, ki jih je zapustil Rotšild svojim sinovom, je narastlo na več sto miiijonov. Imetje rodbine Rotšildov cenijo sedai na 10.000.000.000 kron in prinaša letnih 500.000.000 kron. Kralji so prihajali in odhajali, močna cesarstva so nastajala in padala; ljudje so bogateli in postajali zopet siromaki, toda bo-gastvo Rotšildov je navzlic vojnam lakoti, kugi i. t. d. narastalo. Clani te rodbine so se razširili v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Franciji in Angliji. In po-vsod, kjerkoli so. imajo stališče kot irnetniki zasiavnic na debelo, ki imajo klijente vladarje in ce!e narode. Poročajo se med seboj. da ne priđe njihovo imetje do tujih rok. Noben iz-med njih dozdaj se ni prekoračil tega pravila. Baron James, več let glavar franeoske rodbine, se je oženil z ne-tjakinjo. Baron Lionei na Angleškem se je oženil s sestrično. Ce za tega ali onega izmed Rotšildov ni bilo ne-veste, tedaj je toliko časa čakal, da je vzrastla. Le tedaj. če je bilo število deklet večje nego Število ženinov, so se smele poročiti s elani kake druge židovske rodbine. Pred kratkim je prišel baron Oskar. član avstrijske rodbine, v Ameriko ter se zaljubi! v Židovko Olgo Mennovo. Ker mu pa nišo dovolili. da bi se poročil z njo, je izvršil satnomor. Gclčna. Mennova je zblaznela in se nahaja zdai v zavodu za zblaznele. Baron Alfonz, ki bo zdaj prekršil staro pravilo Rotšil-da, njegova nevesta je pa vnukinja sira Moizesa Montefiora. ki si je s trgovino s kolonijami prićobil ogromno premoženje ter bil povišan od kraljice Viktorije za plemenitaša. Za Rdeči Ml balkanskih držou. G. dr. Edo Šlajmer je nam iz Belgrada brzojavi!, da potrebuje za ranjence nujno kozarce, nože, vilice. Odbor bo nekaj teh predmetov naku-pil, sicer pa upa in računa na to, da mu bo v tem oziru priskočilo na po-moč slovensko občinstvo. V Crni gori potrebujeio gorke obleke. Slovenci darujte jo! Spedicijska družba >Balkan~ v Ljubljani je velikodušno obljubila, da bo na svoje troske odpošiljala na določeno mesto vse pošiljafve odbora za nabiranje prispevkov za -Rdeči križ balkanskih držav«. Zahvaljujemo se družbi in jo slovenskemu ob-činstvu toplo priporocamo! Gospodičnam, ki so se prijavile, da bi šle stree ranjencem, naznanja-mo, da za sedaj še ne potrebujemo postrežnic. V slučaju, da bi jih po-trebovali, jim homo sporočili. Gospod lekarnar Gabrijel Picco-li v Ljubljani je daroval odboru za crnogorski -Rdeči križ« 200 stekle-nic železnatega vina, vrednih 400 K. Iskrena zahvala! Iz Rateč na Gorenjskem je po-slal g. Zupančič za ranjene brate Crnogorce v Cetinje 40 K. Vsoto sta na-brala v družbi g. Kavalar Antona ob letnem sejmu med domačimi in tuji-mi sejmarii, ki so izražali željo za bojujoče Crnogorce, »da vidijo Pri-zren«. Posnemanja vredno. Uredništvu našega lista so poslali: Gostje Moharjeve gostiine v Siški U K in sicer gospa Tavčarjeva 1 K 20 v; gdč. Burgerjeva 1 K; gg. Vučnik 1 K: Božič 3 K 40 v; Mohar 1 K 20 v; Keršič 1 K; Maurer 1 K; Tavčar 1 K; Kramer 40 v; Kovič 20 vin ; Sajovic 20 v; Menart 20 v; Kn-stan °0 v. — G. Fran Uher, vodja *-rdke »Balkan« v Ljubljani 10 K; g. <*r. Alojzij Praunseis, zobni zdravnik v Ljubljani 50 K; g. Gostinčar pri Sv. Petru pod Sv. Gorami 9 K, nabranih v mali družbi Slovencev in Hrvatov. Hvala vsem! Prosimo novih darov, beda ranjencev, boritelfcv za svobodo, je velika! PolilitDO Id izotr. dnštvs za Ivanki ikraj priredi danas, 29. oktobra mb 9. urećer v pro»torih re sta Traci je g. Era-peša „Zlatorog" polof „Narodno fcavamo", Goaposka ulica št 3 lovenshod. DNEVNI RED: 1) Nasilje deželnega odbora. Poroča dež. odbornik g. dr. K. Triller. 2.) Vojna na Balkanu in poli tični položaj, Poroča občinski svetnik gosp. Rasto PustoslemŠek. 3) Slučajnosti. HjeĐikl udElezite se sliada poisaštevHiio! ODBOR. Telefonsko in brzojavno poročiio. VOJNA NA BALKANU. Strahoviti poraz Turkov pri Kuma-novu. — Divji beg Turkov. Belgrad, _X oktobra. En srbski oddelek je zasedel brez boja Mitro-vico. Drugi odde?ek je za?edel po kratkem boju Kačaniške gorske prelaze in Ferizovie. Tu so zapjenili Srbi 15 brzostrelnih topov in 4000 pušk ter velike množine streljiva. Sto vaši pri Drenici ie ponudilo prostovoljno predajo, ter se prebivalstvo noče upirati zmagujočim Srbom. V bojih pri Ferizoviću so imeli Srbi 25 mrtvih in 5 ranjencev, Arnavtov je padlo nad 1000. Srbske čete, ki so zavzele KaCa-niške prelaze, koraka[o proti Skcpiju. Med Kočano in Štlpom ni nobe-nega turškega vojaka več, vse polje pa je posejano z bogatim plenom. Po-vsod leži, časih na kupih, tursko oro-žje, municija in živila. ker bežeči Turki mečeio od sebe, kar bi jih moglo na begu ovirati. V teh krajih so Turki izvedli nad srbskim prebival-stvom grozovite masakre. Ranjenim srbskim vojakom so rezali ušesa in nosove, ter jih na strahovit način tr-pinčill. Mnogo so jih privezali na drevesa ter pod njimi zakurili. Priza-nesli tuđi nišo ženam in otrokom. — Svoje lastne ranjence so pustili brez usmiljenja na bojišćih. tako da so srb-ske bolnišnice prenapolnjene z ranje-nimi Turki. Vranja, 29. oktobra. Dohod srb-ske armade v Skoplje je šeie pokazal, kako strahovit je bil poraz Turkov pri Kumanovero. Turki so na divjem begu ubijali drug druge^a. Castniki so izpregaii konje izprecl topov, c!a so mogli hitr:je bežati, ter so pusti topove sredi na cestah in uJicah. Srbi so našli v skopeljskih ulicah 1S nav-bic z municijskimi vozovi in m^f^ci-jo. V dolini reke GradJške so našli Srbi dva turska topa sredi reke Na potu proti Tetovem polju so .-ašli mnogo topov, pušk in municije, t-~r so vzeli Turkom ves tren, ki so ga ti zapusHli na svojem begu. V boju so zapleniii Srbi dosedai 08 topov, to je skoro ćelo tursko artilerijo. Vranja, 29. oktobra. En del raz-bite turske vojske Zekki paše je po-begnil predvčerajšnjim proti Tetovu. Srbska častniška patrulja, ki so jo poslali za bežečimi Turki, je sporočila v Skoplje, da v Tetovu ni nobenega oboroženega Turka već. Večinoma so se bežeči Turki na milost in nemilost vdali zasledujoči srbski konjeni-ci. Pometali so orožje od sebe ter se dali brez odpora vjeti. Mnogo Turkov je zbežalo v arnavtske vaši, ki so razobesile bele zastave v znamenje, da se vdajo. V Tetovu so tuđi raz-obesili bele zastave, ter se je mesto Srbom vdalo. En del srbske armade preganja turske čete po Ovčjem polju. Posrečilo se je Srbom skoro ves ta turski oddelek razbiti. Vršili so se kratki, toda zelo krvavi boji. Srbi so se nato obrnili proti jugu in proti Šti-pu. Na potu proti Štipu so zavzeli selo Sv. Nikolaj. Prebivalstvo vaši je Srbe z navdušenjem pozdravilo. Vranje, 29. oktobra. Vojni dopi-sniki velikih inozemskih listov, ki so obenem tuđi izkušeni strokovnjaki, soglašajo v mnenju, da je treba srb-sko artilerijo šteti med najboljše arti-lerije v Evropi. Tuđi vse druge vrste srbske armade so se izkazale kot izborne. V bitki pri Kumanovem so se borili častniki in vofaki z občudo-vanja vredno hrabrostjo .Vojni poro-čevalci praviio, da so se častniki morda ćelo preveč izpostavljali, ter da je obstojala nevarnost, da izgubi srbska arraada preveč svojih vodite-Jiev. Posebno se ie odlikoval v bojih tuđi prestolonastednlk, ki je stal časih v pravi toči krogelj v sprednjih vrstah. Med grmenjem topov je jahal prestolonaslednik na čelu čete, ki je prodrla prva v K uman ovo. Ranjeni vojaki so se dvigali s tal in sledili bratom v boj, dokler nišo omagali. Vranje, 29. oktobra. Turski vjei-niki pripovedujejo, da je turska arma-da popolnoma desorganizirana in nehomogena. Srbski ranjenci pripovedujejo, da so slišali pri naskoku na tursko artilerijo pri Turkih n e m -ško poveljevanje. Belgrad, 29. oktobra. Iz Giljana poročajo: Včeraj se je vršila v cerk-vi v Ciljanu božja služba za kralja-osvoboditelja. Po božji slu/.bi so se predstavili kralju giljanski prvaki in prvaki iz okolice, med njimi tuđi naj-uglednejši Turki, zahvaljujoč se mu za izjavo, da hočejo Srbi povsod uvesti red, napredek in enakopravnost. Zatrdili so kralju lojalnost turškega prebivalstva, ter pozdravili kralja kot novega gospodarja. Belgrad, 29. oktobra. Vesti o zmagah srbske armade, so izzvale v Belgradu ginljive prizore. Ljudstvo je poljubovalo ranjence. V glavnem taborišču so prirejali Pašiću navdu-šene ovacije. Vojaki so peli himne in ranjenci so se z oken bolnišnic udele-ževali splošne manifestacije. Tuđi inozemskih vojnih poročevalcev se je polastilo splošno navdušenje. Zve-čer so priredili banket, na katerem so slavili zmago srbskega orožja v navdušenih napitnicah. Ruski časni-kar T a v r u s je napil srbskemu oro-žju; poslanec K 1 o f a e je izjavil: Će-hi smo z vami, Srbi, plakali, sedaj se radujemo nad vašimi zmagami. Berlinski kongres se ne srne več ponoviti. Srbska vojska bo šcitila zavzete pokrajine. Angleški poročevalec »Dailv Telcgrapha <, H a i n, je izja-vii: Sedaj tuđi Angleška ne bo mogla drugače, kakor da izreče svoje simpatije Srbiji. Srbi in Bolgari ne bodo sli niti en korak nazaj. Starosrbsko Skopljo mora ostati srbsko. Vsi ti srbski uspehi so najsijajnejši v zgo-dovini Evrope. Na nje gleda vsa Evropa z občudovanjem ter so ti uspehi porok za bodočnost Slovanstva. Francoski vojni poročevalec Gra-o 1 e je izrekel simpatije franeoskega naroda. Italijanski vojni poročevalec -Secola:, F a 1 b o, je slavil srbske zrnage kot podobne usodi Italije. — Princip »Balkan Balkancem« se mora udejstviti ravnotako, kakor princip »Italija Italijanom«. Bolgar Popov je slavil ujedinjenje Jugoslovan-skega plemena. Belgrad, 29. oktobra. Vesti, da so Srbi popolnoma razpršili tursko annado na Ovčjem polju, se potrjuje-io. Posamezni turski oddelki so se razpršil: na vse strani. Vesti o sijaj-n?h srskih zmagah, so nedostatne in prihajajo v velikih presledkih, ker prodira srbska armada tako hitro, da posamezna poveijništva komaj slede. V Belgrad je dospela vest, da so Srbi zavzeli že tuđi Štip in da stoje tik pred Velesom. Glasom drugih vesti so Srbi zavzeli tuđi že Veles. Pred Odrinom. Sofija, 29. oktobra. Vojaški krog! zatrjujejo, da Bolgari Odrina ne bodo vzeli z naskokom, marveč da je armncJno vodstvo izvedelo, da vlada v Odrinu veliko pomanjkanje živil, vsled česar bo bolgarska armada Odrin. popolnoma odgovarjajoče moderni tehniki. oblegala. Bolgarska armada je Odrin od vseh strani ob-kolila ter odrezala od ostalega turškega ozemlja. Bolgarsko armadno vodstvo je mnenja, da se Odrin ne bo moge! doigo držati. Sofija, 29. oktobra. Ze par dni strahovito dežuje na bolgarsko-tur-škili bojiščih. Bolgarske čete le s te-žavo prodiraio na slabih turskih cestah. Bolgarska avantgarda zasledu-je neumorno v neredu se umikajoče Turke. Turki mecejo puške in municijo od sebe. Po ćeli poti, kjer se umi-kajo Turki, masakri rajo bolgarske ranjence. Za »Rdeči križ balkanskih držav«. Praga, 29. oktobra. Včeraj je od-potovalo s Ceškega zopet 60 zdrav-nikov in medicincev v Belgrad in Sofijo. Kabinetna kriza na Turškem. Carigrad, 29. oktobra. Kabinet Kiamil paša se bo sestavil v četrtek. Dosedanji zunanji minister Noradun-gian in vojni minister Nazim bosta obdržala svoje portfelje. Sandžak. Berolin, 29. oktobra. Listi poročajo. da se je dosegel sporazum med Avstro - Ogrsko in Nemčijo, glasom katerega privolita obe državi v evropski kongres le pod pogojem, če o Sandžaku, oziroma njega priklopitvi Srbiji ne bo govora. Poset kralja Petra v Skoplju. Belgrad, 29. oktobra. Po vesteh iz Vranje, bo kralj Peter v spremstvu ministrskega predsednika Pasića da-nes posetil osvojeno glavno mesto Stare Srbije Skoplje, Srbski raniend. Dunaj, 29. oktobra. Nemški listi poročajo iz Belgrada, da so imeli Srbi dosedai 4000 mrtvih in 7000 ranjenih. Grški in srbski rezervisti. New York, 29. oktobra. Tekom ztdnjega tedna se je odpeljalo od tu 11.000 Grkov in 400 Srbov v svojo domovino, da se javijo vojaškim oblastim. Sultan odpotuje k armadi. Carigrad, 29. oktobra. »Ikdam« naznanja, da je odpotoval Ferid paša v tursko glavno taborišče, da pripravi vse za prihod sultana k armadi. Turska mornarica. Konstanca, 29. oktobra. Kakor poročajo iz Carigrada, bo baje tursko vojno brodovje te dni zapustilo Dar-danele, da prepodi grško vojno bro-dovje iz turskih voda. Na bolgarski obali križajo samo še nekatere manj-še turske vojne ladje, večje vojne ladje so se že prejšnji ponedeijek vr-nile v Carigrad. V Nemčiji kupljene vojne ladje, ki so igrale pri bombardiranju Varne glavno vlogo, so ležale v torek v zalivu Bujukdere. Pred Carigradom fežita dve stari turski vojni ladji, od katerih so eno le s te-žavo pripeljali v pristanišče. Druga ladja, ki leži v pristanišču, je nagnje-na na stran. V Carigradu kroži vest, da so bolgarske trdnjave pri Vami obe ladji z granatami težko poškodo-vale. Vlada pa pravi, da se obe iadji sploh ništa udeležili bojev pri Varni. Za »Rdeči križ«. Petrograd, 29. oktobra. Uprava ruskega »Rdečega križa« je sklenila, vzeti iz svojega rezervnega zaklada en milijon rubljev za bolgarski »Rdeči križ«. Povratek srbskih konzulov v Makedonijo. Belgrad, 29. oktobra. Vlada hoče vse srbske konzule iz Makedonije, ki so začetkom vojne zapustili svoja mesta, poslati zopet na njihova prej-šnja mesta. Konzul v Prištini Je že začel uradovati. Posredovanie. Berolin, 29. oktobra. V tukajšnjih dobro podučenih krogih so mnenja, da sedaj ni čas za kongres za uredi-tev balkanskega vprašania. Najbrže bi Nemčija sedaj ne privolila v tak kongres, ražen če se kongres ne bi bavil s suhim registriranjem dej-stev. DR2AVNI ZBOR. Stiirgkh o zunanjem položaju. Dunaj, 29. oktobra. V današnji seji državnega zbora je odgovarjal ministrski predsednik groi Stiirgkh na interpelacijo socijalnih demokra-tov glede zunanje - političnega položaja ter glede stališča Avstro - Ogr-ske napram dogodkom na Balkanu. Izvajal je sledeče: Vodstvo zunanje - političnih za-dev je v popolnem sporazumu z osta-Hmi velesilami, ter se nađaljujejo sedaj dogovori, ki streme za tem, da se vojna na Balkanu skoro konca. Upati je, da bodo imeli ti dogovori povoljen uspeh. Naše zunanje - politično vodstvo ne zasleduje nikakršnih agresivnih tendenc. Ministrski predsednik pa se čuti primoranega. izjaviti na za-htevo socijalnih demokratov, da naj Avstriia pod vsakim pogojem ohrani mir, da to ne gre, ker nastanejo lah-ko razmere, v katerih je za državo neobhodno potrebno, da nastopi z oboroženo silo. Kar se tiče mobilizacije, mora poudarjati, da sedaj ni Av-strija nikjer mobilizirala in da tuđi takozvano ojačeno mirovno stanje nikjer ne obstoja. Dunaj, 29. oktobra. V poslanski zbornici se vrši danes volitev v delegacijo. Izmed Jugoslovanskih po-slancev je bil izvoljen dr. S m o d 1 a-k a kot zastopnik Dalmacije. Nujni predlog posl. Mandića. Dunaj, 29. oktobra. Poslanec Mandić je stavil o današnji seji drž. zbora nujni predlog glede podpore po toči prizadetim krajem Dekani v koperskem in Jelšane v vološkem okraju. Skupni ministrski svet. — Nove vojaške zahteve. Dunaj, 29. oktobra. V političnih krogih pripisujejo včerajšnjemu skupnemu ministrskemu svetu, ki je trajal od štirih popoldne do tri četrt na štiri zjutraj, tedaj skoro dvanajst ur, veliko važnost. V^ političnih krogih se govori, da se je skupni ministrski svet posvetoval o dalekosežnih zahtevah avstrijske armade in da Je treba pričakovati, da priđe v kratkem do novih velikih vojnih kre-ditov. Hochenburgeriev ferman. Dunai, 29. oktobra. Ministrski predsednik grof Sturgkh bo odgovori! najbrže danes ali jutri v seji do-slanske zbornice na interpelacijo Če-hov glede fermana justičnega mini- stra Hochenburgerja. Čehi namera-vajo pregovoriti tudi*Nemce, da bo kolikor mogoče soglasno sprejeta otvoritev debate o tem odgovoru. Kakor vse kaže, je tuđi grof Sturgkh s tem namenom zadovoljen. Nemški Nationalverband bo seveda smatral kakršenkoli nastop proti Hochenbur-gerju kot casus belli, kar pa Čehov ne bo oviralo v njih namenu. Zakon o krošnjarstvu. Dunaj, 29. oktobra. Trgovski minister je predložil zbornici zakon o krošnjarstvu, ki ima namen nanovo urediti krošnjarstvo, ki ga pa noče popolnoma odpraviti, ker je v ozki zvezi z domaco industrijo. Zelezniški program za Bosno. Dunaj, 29. oktobra. Kakor se govori, vsebuje zelezniški program, ki ga je predložil dr. vitez Bilinski, na eni strani takojšnjo zgradbo proge Samac-Doboj in Bugojno-Arcano, na drugi strani pa zgradbo normalno-tirne železniške zveze do Sarajeva in pa zgradbo vojaške železnice Do-berlin-Banjaloka do Ilidže. Razente-ga bodo sprejeli v program še par že-lezniških prog lokalnega pomena. Lukacs hujska na vojno proti Srbiji. Budimpešta, 29. oktobra. Organ ogrskega ministrskega predsednika Lukacsa pozivlja v hujskajočem članku monarhijo, da naj pravočasno nastopi proti zmagujoči Srbiji, ter prepreci, da bi se Srbija teritorialno po-večala, ker bi na ta način postala Srbija nevarna soseda. Ogrski državni zbor in opozicija. Budimpešta, 29. oktobra. Jutri se prične jesensko zasedanje ogrskega državnega zbora. Opozicijonalni poslanci so sklenili, da pridejo jutri ob 7. zjutraj, še predno bo postavljen vojaški kordon, v parlament, ter da zasedejo svoje prostore. Sklenili so, da se umaknejo samo brahialni sili. Za jutri je tedaj pričakovati v ogrski državni zbornici zelo burnih prizo- rov. Kovacs. Budimdešta, 29. oktobra. Najbrže izpuste poslanca Kovacsa, ki je izvršil atentat na predsednika ogrske zbornice Tiszo vsled izjave zdravnikov, da pri izvršitvi atentata ni bil duševno tako tako razpoložen, da bi bil odgovoren za svoje dejanje. Budimpešta, 29. oktobra. Pre-iskovalni sodnik je odstopil akte glede Kovacseve zadeve državnemu pravdništvu, ki bo v najkrajšem času navzlic zdravniškemu mnenju dvignilo obtožbo zaradi premišljene usmrtitve, izvršene v veliki razbur-jenosti. Razprava se bo najbrže me-seca novembra vršila pred porot-niki. Skupna ministrska konferenca — bosanske železnice. Dunai, 29. oktobra. Včeraj se je vršila skupna ministrska konferenca, ki se je bavila tuđi z bosanskim že-lezniškim programom. Baje so dife-rence med avstrijsko in ogrsko vlado že smatrati za poravnane. Dunaj, 29. oktobra. Zunanji minister Berchtold in ogrski ministrski predsednik Lukacs sta bila sprejeta včeraj v posebni avdijenci. Vršila se je na to pod predsedstvom zunanjega ministra Bechtolda ministrska konferenca, ki se je bavila med drugim tuđi z novembrskim zasedanjem delegacije in z bosanskim železniškim programom. Doseglo se je baje popolno soprazum-ljenje na podlagi predlogov. Avstrijski prestolonaslednik v Bosni. Dunai, 29. oktobra. Politični kro-gi zatrjujejo, da je odpotoval presto-lonasiednik Franc Ferdinand v Bosno in Hercegovino, da inspicira vojsko. Hiša princa Evgena. Berolin, 29. oktobra. »Vossische Zeitung« prinaša brez dvoma zlobno izmišljeno vest, da je sklenil belgrad-ski magistrat demolirati svoj čas od princa Evgena zgrajeno hišo v Belgradu, da na ta način izbriše vsak sled takratnega zasedenja Belgrada od strani Avstrije. Novi srbski poslaniki. Belgrad, 29. oktobra. Srbsko zu» nanje ministrstvo namesti nanovo po-slaniška mesta v Petrogradu, Londonu, Berolinu in na Dunaju. Novi poslanik na dunajskem dvoru bo baje dr. Jovan Jovanović, ki je sedaj sek-cijski šef v zunanjem ministrstvu. Novo romunsko ministrstvo. Bukaresta, 29. oktobra. Novo ministrstvo je sledeče sestavljeno: Predsedstvo in zunanje zadeve: Ma-jorescu; notranje zadeve: Take Jo-nescu; poljedelstvo: Filipescu; finan-ce: Marghiloman; javna delo: Ba-dalanan; nauk: Diffesen; justico: Cantacuzene; trgovino: Henepol; vojno: Harin. Od ministrov so štiri konservativne stranke, Stirje pa demokratične. Eden prvih korakov novega ministrstva bo razpust zbornice m 249. 5tcv. SLOVENSKI NAROD. Stran 5. jti razpis novih volitevt ki jih bodo tako pospešili, da se bo nova zbornica sestala že 28. novembra. Bukarešta, 29. oktobra. Po za-prisegi ministrstva je imel kralj Karol sledeči nagovor na ministre: Pozdravljam sestavitev nove vlade z velikim zadovoljstvom, posebno pri sedanjih resnih razmerah. Razmere nam nalagajo dolžnost, napraviti važne sklepe. Le močna vlada, ki se opira na zaupanje dežele, more zado-stiti vsem zahtevam, ki se na njo sta-vijo. K sreči se je sestavila tako vlada. Od začetka vojne so oči vseh (Smjene na nas in Romunija bo dobila še večji ugled z ozirom na važno vlogo, ki ii pripade., Postavimo razgovor o notranjih zadevah v ozadje in bavimo se s političnim položajem dežele, ki }e težaven, kateremu bo pa Kos naša vojaška moč in čast države. Mtaistrska kooferenca. Ehmaj, 29. oktobra. »Fremden-Matt« poroča, da se je snoči ministr-ski svet bavil z vprašanjem bosanskih železnic, glede katerih obstoja-to med obema vladama velike dife-rence. »Reichspost« pa poroča, da se Je ministrski svet bavil z balkanskirni dogodki in z resnim položajem, v ka-terem je Avstrija vsled teh dogodim ov. fzpremenjeno naziranje o ohranitvi statusa quo. Dunaj* 29. oktobra. »Fremden-Matt« prinaša članek. v katerem po-skuša novo interpretacijo statusa quo na Balkanu. List pravi, da ne gre za teritorialni položaj, marveč le za vprašanje ravnotežla evropskih inte-resov na Balkanu, Novi roni unski votaškl kredit. Đukarešta, 29. oktobra. Včeraj-sni ministrski svet je sklenil z ozircm na zunanji položaj visoke kredite za ^omunsko vojsko. Ćrnovice, 29. oktobra. V sosed-ii]ih romanskih pokrajinah je dala vlada naznaniti prebivalstvu, da naj se pripravijo rezervisti na mobilizacijo. Đukarešta* 29. oktobra. Včeraj se |e vrsil pod predseđstvom kralja niinistrski svet O posvetovanju iz-ani komunike pravi, da Romunska svoje armade ne bo mobilizirala. Kijub temu so splošno mnenia. da Je Mobilizacija sklenjena stvar. Pokli-.anih je bilo že mnogo rezervistov pod orožie. Dan na dan odha?2jo ve-"'■:: vofaškf transporti na bolgarrfco .;O. Romunska vojna uprava načuje tuđi že kcnje. Francoski parlament. Pariz. 29. oktobra. V včeraišnjetn r-.inist^skem svetu je podal ministrski predsednik sliko zunaniega položaja. Prezident Faliieres je podpisal dekret, s katerim se sklicuje franco-*ki parlament za 5. november. Bolni ruski carjevič. London, 29. oktobra. *Daily Mail* poroča. da je bil car je vic ranjen z browning - samokresom. Rešil se je le s tem, da je opazil napa-da!ca ter je skušal ub žati, ko je vide!, da ga hoče ustreliti. Krogla mu je šla v spodnje telo. Gre za globoko rano, resnega znacaia. vendar pa upajo zdravniki, da carievic ne bo umri. Atentat je bil izvršen na car-ievi jahti. Pri nastali zmešnjavi se je atentator rešil s pomočlo vrvi. Sko-31 je v morje ter se rešil na kopno. Baje je že pobegnil čez mejo. Povelj-nik carjeve jahte ni bil na krovu, ko je bil napad izvršen, vendar se je pa čuti! krivega s tem, da je sprejel na-padalca med moštvo. Dijakinja Helena Sokolova, ki se je po izvršenem ^amomoru Cagina, poveljnika carie-ve jahte, usmrtila, je bila z revclucij-skim komitejem v zvezi in je upora-bila svoj vpliv na Čagina, da so prišli revolucijonarji na carjevo jahto. Krakov, 29. oktobra. »Nova Rc-iorma« poroča, da se je stanje ruske-sa carjeviča poslabšala.Vročica se je zvečala in zdravniki so konstatirah vnetje trebušne mrene. Anglija mobilizira. London, 29. oktobra. Ker je pro-vzročilo poročilo --London New Agentie«, da se mora mornarica an-£ieške momariške razerve pripraviti za takojšno vpoklicatife, v inozem-ivi: razburjenje, poroča Reuterjev to: Vpoklicanje moštva angleške r.iornariške rezerve nima posebnega pomena. Gre samo za navadno odre Jho, po kateri vpokliče mornariška 'uprava vsako leto moštvo mornarice rezerve k orožnim vajam. Po {talijansko - turškem mirovnem skSepu. Milan, 29. oktobra. »Secolo« po- '^ča, da je vedno večje število Arab- cv. ki se priglašajo pri zunanjih po- :adkah v Zuari in v Tripolisu, da ss Podvržejo. Milan, 29. oktobra. »Corriere t^lla sera« poroča, da se tihotapstvo : ied notabli v Tunisu, ki so interesi- rani v Tripolitaniji, vedno bolj razvija, da podpirajo s tem Arabce pri njihovem nadaljnem boju proti Italiji in pri nabiranju denarja. Revolucija v Mehiki. New York, 29. oktobra. General Diaz je bil, kakor poročaio iz Mehi-ke, kot vodja zadnje revolucije obso-jen od vojnega sodišča na smrt. — Diaza še nišo usmrtili, ker se boje razburiti javno mnenje. VOJNA NA B\LKANU. ĐoigaH In Rdečl križ balkanskih držav« v T/stu. Trst, 29. oktobra) Slavjansko društvo v Sofiji je poslalo >Rdečemu križu balkanskih držav« ta - le pozdrav: Slavjansko društvo v Bolga-riji opazuje na veliko svojo radost bratske simpatije, katere je vzbudilo po vsem siovanskem svetu osvobodi-telno gibanje balkanskega Slavjan-stva, ki se je dvignilo koc en mož proti vekovnemu tlačitelju. S posebno radostjo smo se prepričali o soću-tju za naše sveto delo v sredini naših bratov Slovancv, živečih v de-želah avstro - ogrskih, kakor tuđi o ustanovitvi slovensko - hrvaško-srb-skega odbera v Trstu za zbirar.je prispevkov v korist ju^oslovanskega »Rdečega križa«. Zato vam izraža-mo svoje gorece priznanje, ter vam pošiljamo presrčen bratski pozdrav z Balkana, odmevajo^e^a sedaj od gr-menia slovanskih topov. — Podpred-sednik Stjepan Kostov. S črnogorskega boiišča. Rieka, 29. oktobra. Sr'rski poslanik dr. Oavrilović je kralju sporočil o srbskih zmagah pri Kumanovu in Skoplju. Kralj je poslaniku prisrčno čestital. Rieka. 29. oktobra. General Bo-zović poroča Iz P'ev'ja, da se je vršila tam dva dn» ljuta bitka. Na ?to in sto Arnavtnv in Turkov leži mri-vlb pred mestom. General Vukctl^ poroča. da co crnogorske predstraže obkofiie Peć. Cetinie, 29. oktobra. V noči od sobote na nedeljo so naskočili Crnogorci Taraboš. Splazili so se tik pred utrdbo ter naskočili trdnjavo. Turska artilerija je pa preprečiia rjiti raskok. Rleka, 29. oktobra. Kralj je ob-iskal včeraj pop€ld**e na potu od Skadr-ke^a jezera fukaisnjo provizo-rično bolni§nico. Ko je vstopil, ie ravno umri neki mtedenič. Ob njegovi postelji je stala rje^ova mati. — Kralj je pcljubil mrtvera vjl čeTo, ter se je, ko mu je rekla mati, da je izgubila pri 7araKošu tupi moža in dva druga sina. razjokal. 2ena mu je odgovorila: Veličanstvo, ti ne smeš io-kati, to je do voli eno sanrr> ram, vho-g;m ženam. ki hoćemo, da imajo mo-žie trdo sroe. — Kr?lj je nato odvrn;l ženi: Moj sin, kraljevac, bo ^krbe' odslei /a tehe, kakor za svojo lastno mater. Grozoviti poraz pri KumaTOvem. Bel^rad, 29. oktobra. Z Ovčjega polja poročaio, da se fe po^re^Ho princu Arzenu presnati Turke onkraj Velesa. Bel^rad, 29. oktobra. Dane se je odpeljalo od tu šest vagonov pe-tro'eja v Kumanovo, ker hočejo lain zai!gati mrliče. ki s svojini nc;/?ios-nim smradom okužujejo ceio o lico. Beigrad. 29. oktobra. Od čast-nikov 7. pespo'ka, ki je stal v najiju-tejnem boju pri Kumariovu, sta ostn-!a živa simo <1va častn;ka. Belgrad, 29. oktobra. Iz Kuma-nova poročaio, da so Srbi zasedll tuđi Veies. Turki so se umakniii proti Demir - Kapu in Seresu. Vsak hip pričakujejo padca Prizrena. Pri Ve-lesu so baje Srbi vjeli 7000 Turkov. Garibaidinci. Atene, 29. oktobra. Iz Rirna po-ročajo, da je od tam odpotovalo včeraj na Grško 3000 Oaribaldincev. Današnn list obscga 6 sirani Izdajatelj in odarovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Naredne tiskarnr . Umrli so v Ljubljani: Dne 26. oktobra: Barbara Polzt pomožna usniiljenka, 61 let, Radec-kega cesta 11. Dne 28. oktobra: Lina Pavločič, žeifU prisilne delavnice kontrolorja, 50 let. Poljanski nasip 56. — Helena Skibik, gosiia, SI let, Radeckega cesta 11. — Marija Stojnič, bivša služ-kinja, 70 let, Stara pot 3. Dne 29. oktobra: Ana Prešeren, kočarjeva hči, 2 rnesca, Ilovica 12. V deželni bolnici: Dne 24. oktobra: Gabrijela Fre-gelj, vdova zidarskega polirja, 32 let. One 25. oktobra: Karolina Jan-čičf delavčeva hči, 3 dni. One 26. oktobia: Jernej Sinko-vec, c. kr. poštni sW{at 36 let. Dne 27. oktobra: Josip Cimerman, organist, 50 let. ^^^^^^^^^ ^_____ ^^!^^ ■flF^'v- ^fc I Otnnfl! i'ija** ■ »bitno ogljikeru • ClllUCI *t«;ian Poat^uJ« prebav« Z»i« brnraatrlrsa madlelam-»•» tMtte. prir ^n <*IUv pr » . *r«nlin*r.: .rrlodcnem katara. v^unil »prtjm. KriKkumfi ieditm.*!. I trdini. itlati-i. •nnTotrmer.i »ih holrzBih.«*t*rih di*iali;ib _^__^___ o^|f*»oT_______________ "m^m""-— gdrivtfM trtlat uPitsCJe _ «a«b!)t« »vot« vrftt« iiiast' Flftn*JTl '-rorah*n Pn krfini'nfm UlllidLl 'r^Mfm k»t*ro, oh*tpa čiji-1 lćnih kamrn h.to.*c e i tremnja. aladkorni boieeni i /akti r* M«Ml R.»lr|l. jl Oe"" | niW* 4e'o mfliev« rentu .... *5 20 «5 4" 4-2*» »Tcbrr/» rentu .... 8845 836" 4«'o «vstr. krontka renta . . ^5 20 85 40 4»/. ogr.......84 70 84 Q0 4*, kranifko dc?elno posolio 93 50 91 50 <• , k.o. čegke def. tanke . S<>— 90 — rećkt fl 1. 1**0 «/i . • i 438 ~ i 45° -M „ „IM4.....1 613- 6tt-" tl**#......| 28 . 2- ! 297 25 „ JEcmeHske !. izćn]t 127250: ?84S'-h H. u . 1 24-25. ^7 25 u os^rski« Mootprne . . | 23« 50 ; 248-50 M 8V«tr. kredUne . . .[482-1 494-„ Ujbiianikc .... i 67 — j 73 — „ avstr. rde?. križ« . . H 52 : 8 — »• °Pr- .i m • • 2 31 7° ■"' 7<:i fl bft^fka.....\ 27 — 31 — ior#k# .....212 50 21,50 f tuh»!mt«kp krcd'tne banke . j '27 — \2<* -Ay*tr. tcredfir.epe zavoda . . i 598 75 93 75 O.miifskr h«n^?ie družbe . . p 502 - : 503'— *u*ne žeiesnicr.....1 10: 103 -fVNvne *eie)tnlce . . . . ! 668*— 66<>- — A*n;ne-*0!it§n.....|| ^45-:0 M6 50 P«»fike i'nokorne družbe . . 1 363 — 36 < — Zivnostentke hnrkc. ... i 265-50 .6650 Valat«. •'>Mnf........! H'46 il 49 v^rke........i W< 118 20 Franki........' 9S-855; f6 — Mre......... SS" 95 20 Rnbljt. .......254 —| ?«'— Žitno cens v Budimpeii^ Une 79 oktobra 1912. Termin. Pšenica za arrs« 1913 . . za 50 kfc 1187 R2 za ap.-U 1913 .... za 50 kc K'45 Oves ža april 1913 ... za 50 kp u 32 Koruza za mai 1513 za 60 kg 805 Mmrn'tMm® ^oročilo. Vižina M< »orjes 806-2 Sredsj! et.^b! tlak 7 39 «•« č„ s'an!e ih : •P«°- ™«. Š-I Vetrovi Nebo i «-j« re;" U i 2%. 2. pop. 740 3 ! 13-& za podružnico Ljubljana za straženje :: tuka;§njih južnoželezniških naprav :: se nastavijo. Začetna plača K 90 — na mesec poleg proste uniforme, službe prostih dni, dalje noči itd. Zdravi, krepki, solidni prosilci na dobrem glasu in ki so služili pri vojakih, cftj se takoj pismeno ali ustmeno vsak dan med 8 in 9 uro 7C?1 a se > na^i p?>arni na IVI ari JO To-resife CCSti Št» 10 in prineso seboj svoje li