it. 109 MMh man r?»lHM(Mnin>flipW
% rstu, v trado 7. mla 1924.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLIX
.rhsja. IzvzemSl pond ega št. 20, I. n p. -a se ne spreje flnton Gerbec.
mese L 7 Iz inozemstvo mesečno
l. Uredništvo: pošiljajo u Jo. Izdajat nost. Tisk tis'
pol leta L 32.-	, i- 60.—
elefon uredništva in uprave It. 11-57

EDINOST
itevtlke v Trate In okoUel po 20 cenL — Ogjari M raEosa)t v w kolona (72 mm.) — Oglasi trgovcev te obrtnikov mm po 40 cent fttm'*!1'^, zahvale, poslanice ta vabUa po L 1.—, oglasi denarnih uvodov mm po L 2 — MaM oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2 — Oglasi naročnina ta reklamacij« se pošiljajo izključno uprav* edinosti, v Trate, olfcs svb Frančlika Asttkega itev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva te oprav« U4L
Nikola imam
te bi bile razmere drugačne; če bi bili rjudje in njih ideologije druge, nego so; če bi bilo razmerje med latinskim in jugoslovanskim svetom tako, kakor bi moralo biti
Eo zapovedi pameti, pravičnosti, medse-oinega razumevanja, človeške kulture in poznavanja medsebojnih koristi: bi bil letošnji dan 1. majnika — čeprav je v naši državi odpravljen kot delavrki praznik — za latinski in jugoslavenski svet velik skupen praznik, ki bi ga oba naroda, praznovala s sveto pcbožnostjo.
Dne 1. maja leta 1874. je umrl v okolici Florence velikan uma, propovednik brato-ijabja, velik apostcl pobratimstva med italijanskim in jugoslo venskim svetom, aož, ki jc bil in je jasna in dragocena kulturna svojina obeh narodov: Nikola Toia-ma&eo!
Ime Nikola Tommaseo je tesno spojeno z zgodovino duševnega raz.oja nove Ita-lrf<». Bil je bogoslovec, jezikoslovec, moralist, peda^nij, literarni zgodovinar, {romanopisec, trntik, estetik, komentator Danteja, ustanovitelj modeme kritične šole, spisatelj znanstvenih besednjakov, Izdajatelj ljudskih pesmi. Kakih 25C del je poJaril italijaaski literaturi.
Svoja plemenitost mišljenja in čustvovanja je Tommaseo n«./častne,jše loznačil sani z lastnimi besedami: «Kjer je nesrečnih ljudi, tsur je moja domovina, Eog zatiranih je tudi moj Begl»
V taki plemenitosti duše je bil vir njegovi neizmerni ljubezni do italijanskega naroda, politično razkosanega, duševno potlačenega. Sočustvovanje s tem narodom ga je podžigalo, da je postal navdušen in neuMrašen soborec velikih tedanjih sodobnih borcev za italijanski preporod: Cavcurja, Garibaldija, Mazzinija, Manzoni-ja. Radi te svoje vneme za preporod in
letu 1848. v svojem listu «La frateHanza dei popoli*.	. . .
Za to veliko človečansko idejo je pisal Tommaseo tudi kot italijanski pesnik in književnik. Posebno pa se je vnemal za sporazum med italijanstvom in jugoslavenstvom. Z ognjem svojega plemenitega srca je hrepenel po dnevu, ko si italijanstvo in jugoslovenstvo preko Jadrana podasta roko t bratski sporazum!
V tej želji je bil Tommaseo miselno in čustveno spojen s svojim velikim italijanskim sodobnikom, državnikom, mislecem, učenjakom in borcem za duševni preporod in svobodo italijanskega naroda —
GJoseppe Mazzinijem in drugbni istomišljenik! S prorošlrim duhom so gledali ti prosvetljeni duhovi ▼ bodočnost. Bili so apostoli velikih in plemenitih idej, ki jim je sicer za sedaj Se velik del italijanskega naroda nedostopen, katerih zmaga pa je vendar-le na pohodu. Genij Nikole Tom-masea in Ginseppe M a zrini ja jim je pripravljal poti.
Večna in neminljiva slava, spominu slavnega sinu našega roda, borcu za italijanski preporod in svobodo, oznanjevalcu sporazuma med italijanskim in jugoslavenskim svetom, velikega Šibenčenina — Nikole Tommasea!
ftfflf orali snii za sestavo poslovne olade
Edino volitve bodo razčistile položaj - Opozicija še vednoupa na koncentracijsko vlado - Obisk kraljevske dvojice ▼ Parizu
BEOGRAD, 6. (Izv.) Danes dopoldne je I kralju ves delavni program svoje volilne
bil na dvoru ministrski predsednik Nikola vlade
Pašič. Kralj Aleksander mu je poveril mandat za sestavo poslovne vlade. Pašič je sprejel mandat samo pogojno, češ da se mora še posvetovati z ostalimi ministri, ker je sedanja skupščina dela nezmožna. Na konferenci z ministri je dobil Pašič popolnoma svobodne roke. Pašič je bil nato ponovno na dvorni ter je vrnil kralju mandat z motivacijo, da je sedanji parlament dela nezmožen in da torej ni mogoče sestaviti poslovne vlade. Svetoval pa je kralju, naj mu poveri nalog za sestavo volilne vlade. Kralj je zavrnil ta nasvet, češ da bo prej poskusil kako drugo kombinacijo ie še posvetoval z načelniki parlamen-
se listi izražajo zelo rezervirano. Ugotavljajo, da se je desnica v Nemčiji dokaj okrepila. Radi tega poživljajo zaveznike, naj bodo složni v boju proti nemškemu imperijalizmu. «Matin» z zadoščenjem poudarja, da niso nemški nacijonalci v zasedenih krajih dosegli onega uspeha, ki so ga pričakovali. ___
Rusko-nemški incident
ne bo imel hujših posledic?
BERLIN, 6. V odgovoru na noto nemškega ministrstva za zunanje stvari je ruski poslanik v Berlinu Krestinski ponovno povdaril eks4rater\.torijalni značaj ruske trgovske delegacije ter protestiral proti akciji nemške policije, ki je vdrla v poslopje, izvršila hišno preiskavo ter aretirala več ruskih uradnikov, ki bi se morali smatrati za zaščitene po diplomatski imuniteti. Poslanik — zaključuje nota — si pridržuje nadaljnje ukrepe, ki se bodo izkazali za potrebne.
Poluradno odgovarjajo listi, da se v nobenem slučaju ne more govoriti o ekstra-teritorijalnosti prostorov ruske trgovske
in se
tamih skupin; vendar pa je Pašiću obiju- zvezo s pote bil volilni mandat Pašič je nato razložil ljevske dvojic
tracijske vlade. Vendar pa opozicija sama ne verjame, da bi mogla, taka vlada poslovati.
Tekom današnjega dne sta bila v avdi-jenci pri kralju predsednik skupščine Jo-vanović, s katerim se je kralj posvetoval o parlamentarnih običajih glede na daljnega postopanja, ter minister za zunanje zadeve Ninćić, čigar avdijenco spravljajo v vanjem jugoslovenske kra-
Izid volitev v Nemčiji
PHHHHH	prvi predsednik prizivnega sodišča kom.
narodno svobodo italijanskega naroda jefCopooJa. Z 10. maja bo prevzel njegovo
i T	__________^--rvJ ct-rani >	.	i 1 ., __' rva
trpel Tommaseo preganjanja od strani i mesto	predsednik višjega sodišča za
tujmcev, ki so tiščali tedaj najbolj i del javne ^^ prvi predsednik prizivnega so-—---dišča gr. uff. Salvatore D'Amelio, znani
tega nahoda v političnem suženjstvu. Pred letom 1848. in potem je moral Tommaseo leta preživeti v izgnanstvu, ječal je y avstrijskih kazematah. V revolucijskem letu 1848. je bil Tommaseo član beneške vlade in je to svobodno državo zastopal v Parizu.
Ta veliki borec za preporod in svobodo italijanskega naroda pa je bil in ostal
—	Jugosiaven! Porodil ga je dalmatinski, (iigoale'-eo-ski Šibenik. Predniki njegovi so se pisali za Totnažiče, a dekliško ime njegove matere je bilo Kevešič. Tommaseo ni bil Jugosloven samo po rodu, ampak tudi po čustvovanju, po svoji veliki ljubezni do svojega lastnega naroda. Tudi na polju slovstvenega snovanja lastnega naroda je oral globoke brazde.
Prvo klasično naobrazbo si je pridobil Tommaseo v Splitu, potem pa je šel na staro slavno visoko šolo v Padovi. Večji oje^a ŽTvlfenia je preživel v Italiji. Tako je srkal vase italijansko kulturo in ii^cel v italijanskem patrijotizmu. Kraj te*a pa ni storil, kar so storili mnogi njegovi i Imatinski sodobniki: ni pozabil na svoje ^^oslovensko rojstvo, ni se poitalijančil no narodno, ne duševno. Niko-la Tommaseo je podal jasen zgled, kako more človek lutli v tjprd ohranjati svojo slovansko dušo* Ko se je v letu 1848., ko so ga prvič izgnali, povrnil v Šibenik, je začel z vso vnemo proučevati srbsko slovnico in je rzplamtel v ljubezni do jezika svojih očetov. Se višje ga je cenil, nego italijanskega in stai o latinskega. Dela Dositeja Obrado-viča so mu bila — kakor je sam naglašal
—	«vsakdanje čtivo*. Junaške pesmi, ki *iK jc zbral Vuk-Karadžič, je označil Tommaseo kot res epične pesnitve v moderni Evropi. Srbsko-hrvaiske narodne pesmi M prevajal tudi na italijanski jezik in je v Ieiu 1844. izdal razpravo o »narodnih pesmih srbskega in dalmatinskega naroda* (Dei canti del popolo serbo e dal-mato). NjegDve slovite «Iskrice» je c. kr. cenzura zaplenila. V letu 1848. je izdal Tommaseo v Zagrebu vznesene aforizme (kratke izreke), v katerih je slavil vrednost in bistvo svoje dalmatinske domovine, njen duh in njeno trgovino, njeno minulost ter napovedal njeno bodočnost. Pisal je: * Dalmacija moja, mala si med svojimi jugGslovenskimi sestrami, toda neki glas mi pravi, da ne boš manjša in grša, marveč da se bodo tvoje pesmi čule na daleč ter da položijo tvoje sinove v grob, ki c o umrli, zaupajoč tebi in ne ob jokajoč njih nesrečo, marveč nesreča njih bratov.*
Ta pesniški vzhit priča, da je bil Tom-maseu slovanski značaj Dalmacije nesporen. Tommaseo pa je napovedal tudi ve-fiko zgodovinsko nalogo, ki je prisojena srbskemu plemenu po njegovem zemljepisnem in zgodovinskem položaju. Srbsko pleme — tako je pisal — biva ob Donavi, ima za-se eno najbogatejših žil bodoče civilizacije, je naseljeno med Vzhodom in Zapadom, se dotika Jadrana, ima svoj delt/ž na morju in gorovju, poseduje italijanska, rims1^ in grška izročila ter se še vedno spominja, da se je z najvelikodušnej-sim delom krščanstva borilo proti turškemu na3ilstvu.»
Tommaseo je tudi napovedoval bodočo jugoslovensko državo, ki ji je prisojal veliko nalogo: da bo most do Halijansko-iegoslovenske zveze, da se latinska in slovanska kultura posestrite! Obenem mu je bila v mislih obnova in pomladitev stare, izdelane Evrope v smislu slovanskega vsebratstva. V tem smislu je pisal v
strokovnjak v upravnem pravu.
Vlada polemizira s socialističnimi listi radi dogodkov i. maja RIM, 6. Tiskovni urad ministrskega Komunisti predsedništva _ ugotavlja, da f sta Usta ^dska straaka
V vladnih krogih so sedaj gotovi, da bo dobil Pašič nalog za sestavo volilne vlade
, , .M . 7P i . tii	J lenionjamosu prostorov rusne uguvwic
m da je opozicijonalm bWt dofavel hud delegacije pQ uradnem pOTOčilu je imel
Poraz. Toda v opozicijanaliuh	; krestinski sinoči zapustiti Berlin. Dejstvo
vedno nadejajo, da bo končno povenl da v zadnicm času vsled novih na.
kralj Davidoyićtt_.nalog za sestavo končen- ^Jj-j svoje vlade odložil potovanje, je
vzbudilo v političnih krogih upanje, da ba ta incident ostal brez nadaljnjih komplikacij.
Nemška zanikanja . Ruski uradniki izpuščeni
BERLIN, 6. Na noto sovjetske vlade je nemški zunanji urad odgovoril, da so ruski protesti glede izpovedi wiirtemberških funkcijonarjev brez vsake podlage. Z ozi-rom na vprašanje ekstrateritorijalnosti sedeža ruske trgovske delegacije, povdar-ja nota, da je nemški zunanji urad vedno šel na roko tej delegaciji in da ni v noti od 21. marca t. 1. izraženo stališče nemške vlade zadelo na noben odpor s strani ruskega poslaništva. Radi tega zavrača nemška vlada obtožbo, da je z aretacijo uradnikov trgovske delegacije kršila obstoječe pogodbe.
Preiskovalni sodnik je danes začel sodno postopanje proti 8 uradnikom, ki so bili
vojice v Pariz dne 24. t. m.
M
bo podal ostavko - Koalicijska vlada k nemški nacijonalci?
BERLIN, 6. Na podlagi zadnjih podatkov
je bilo izvoljenih 465 poslancev, ki	se tako-le razdelijo:
Socijalni demokrati 99, pri zad. volit.	171
Nemški nacijonalci 99 „ ,, ,<	65
62 „ „	68 61 „ „ vf
45 „ n	66
32 it i, «i	3
I H »«	39
t	t*	D
I i* M	5
Centrum (katoL)
«Avanti» in «UniU» pretiravala v svojih prodni socijalisti
p^oant.dogodke /^i-S^jSSSSk stranka 15
neizpodbitnih virov — taKo poroča uskov ___„'^^	c
ri urad ministrskega predsedništva — iz- Hannoverana	5
haja, da se ni v T urinu 1. maja predstavilo Nemški socijalc, 4 „ . „ — na delo le 1500 delavcev. Razen tega da Kmečke in gospo-
je dokazano, da ni tvornica «Itala» zaprla dar^ zveze skupno 19 ,, „	—
svoiih delavnic kakor tudi da ni res, da ! j Ti podatki niso še končnoveljavnt; ven-KS 'oddelki zaplenili nekatere dar pa lahko z gotovost^ rač^^o da
prevratne liste. Končno da je «Avanti* ne bodo končnoveljavni podatki v bistvu poročal, da je bilo 1. maja v Rimu areti-! tzprememh številčnega razmerja med p^ rZih 800 oseb, ter tako naravnost pode- samezmmi strankami. Izid volitev je
setoril pravo število.
Truplo Eleoncre Duše bo izkrcano v Napoliju
RIM, 6. Ministrski predsednik je odredil, da bo zastopal vlado na pogrebu Eleonore Duse državni podtajnik za pro-sveto on. Lupi. Parnik «Duilio» se bo zasidral v soboto zjutraj v Napoliju, kjer bo izkrcana krsta velike umetnice. Po žalnem obredu v cerkvi sv. Frančiška di Paola bo truplo nadaljevalo svojo pot proti. Rimu, kjer se bo brala v nedeljo zjutraj v cerkvi s. Mana degli Angeli slovesna maša-zadušnica. Še istega dne bodo zemski ostanki Eleonore Duse odpeljani v Asok>, kjer se bo vršil v pondeljek pogreb.
Mednarodni kongres za filozofijo
NAPOLJ, 6. Včeraj ob 15. so se začela na tukajšnji univerzi dela mednarodnega zborovanja za filozofijo, katero se vrši pod okriljem filozofskih udruženj Italije. Zborovalci so se razdelili v 10 sekcij. Prva je razpravljala o metafiziki, logiki in gno-zeologiji, druga o estetiki, tretja o etiki, četrta o filozdiji vere, peta o pravni filozofiji, šesta o zgodovini in o filozofiji ved, sedma o psihologiji, osma o pedagogiki, deveta o socijologiji m deseta o zgodovini filozofije.	_______
Škot Cieplak v Rimu
VARŠAVA, 5. Danes je odpotoval proti Rimu škof mons. Cieplak, ki je bil pred kratkim izgnan iz Rusije.
RJM, 6. Iz Varšave je prispel danes mons. Cieplak, ki je zaprosil za avdijenco pri papežu. Papež ga bo takoj sprejel.
Novi italijanski poslanik na Dunaju
DUNAJ, 6. Tu-sem je prispel novi italijanski poslanik za Avstrijo, kom. Chiaro-monte Bordonaro. Na postaji ga je sprejelo osobje poslaništva. Novi poslanik je takoj prevzel posle legacije.
Petletnica smrti generala Steianika
PRAGA, 6. V soboto in v nedeljo so se izvršili v Bratislavi spominski obredi petletnice tragične smrti čehoslovaškega generala Stefanika, ki je umrl v aeroplanu na povratku v domovino s svojimi italijanskimi tovariši. Na svečanostih je zastopal Masaryka zunanji minister Beneš. Za	^	___
Italijo so bili navzočni poslanik v Przgi Fr^df^' V "političnih krogŽT vUduje conte Pignatti, vojaški ataše polkovnik^nenj ^ ^ Mar* podal ostavko, kakor Bertini Pellicelli ter glavna stana obeh hitrQ ^ vfl|e £bcrt v BerUn. malih italijanskih vojnih enot, ki se tocas-
splošno pokazal, da je nemški narod po večini za trezno in preudarno zunanjo politiko. Glede odškodninskega vprašanja je nemški narod z volitvami potrdil dosedanjo politiko' zunanjega ministra; kajti da so srednje stranke, t. j. katoliški centrum (Marx), nemška ljudska stranka (Strese-mann) in demokrati izgubili nekaj mandatov. ni pač nič čudnega in tudi te stranke so bile pripravljene na te zgube. Vzrok, da je prišlo do teh izgub, je treba iskati v nezadovoljstvu med masami, ki eo ga vzbudili razni gospodarski ukrepi (znižanje plač, odpustitve uradnikov), ki jih je morala vlada izvesti, ako je hotela rešiti nemške finance. Na drugi strani pa so skrajne stranke (nemški nacijonalci, nemški narodni socijalisti — Ludendorff, Hitler — in komunisti) še nerešeno odškodninsko vprašanje lahko izvrstno izrabili v volilnem boju proti srednjim strankam. Nazadovanje socijalnih demokratov je treba v prvi vrsti pripisovati dejstvu, da so takozvani neodvisni socijalisti, ki so se po zadnjih volitvah združili s socijal-nimi demokrati, po večini prešli v komunistični tabor.
Sicer pa ni uspeh nemških nacijonalcev tak, kakršnega so oni pričakovali. Nekateri njihovi voditelji so govorili o fantastičnih številkah, računali ao z 200 poslanci. Ravno tako so računali na večji uspeh tudi nemški narodni socijalisti (deutschvdl-kiseh).
Sedaj nastaja vprašanje, katere stranke bodo prevzele vlado, t. j. ali pride do koalicijske vlade s socijalisti ali z nemškimi nacijonalci. Ti dve stranki sta namreč enako močni in bosta odločevali p smeri nove vlade. Po dosedanjih podatkih bi koalicija centruma (katoličanov), nemške ljudske stranke, demokratov
mnogo škodil nemško-sovjetskim odnoša-jem. Na njej je sedaj, da se izogne nevar* nim posledicam. Litvinov je izrazil svoie prepričanje, da bo nemška vlada podala dokaze svoje dobre volje in da bo ostala zvesta rapallski pogodbi preko vseh intrig in izzivanj. Ruski poslanik v Berlinu je bil pozvan, da naj pride za slučaj, da ne bi dobil popolnega zadoščenja, v Moskvo, kjer se lx> udeležil posvetovanj za določitev primernih ukrepov.
Rusko uradno poročilo
MOSKVA, 6. Agencija «Rosta» objavlja poročilo poslanika Krestinskega o incidentu v Berlinu. «3. maja je udri močan oddelek policije pod vodstvom policijskih nadzornikov v prostore trgovskega zastopništva Zveze sovjetskih socialističnih republik. Vse sobe so bile zasedene, uradniki so bili odvedeni na dvorišče, omare so bile s silo odprte z bajoneti ter natančno preiskane. Načelniki delegacije, ki pripadajo diplomatskemu zboru, so bili ovirani v svojem svobodnem gibanju; enemu od teh je bil zaplenjen potni list.
«Nekateri uradniki so bili dejansko napadeni, drugi so bili aretirani in odvedeni na policijo. Vladni svetnik Weiss je vodil osebno operacije, ki so se izvršile z nezaslišanimi nasilji. Akoravno se je Krestinski takoj podal k zunanjemu ministru Stresemannu, ki je obsodil tako postopanje kot nedopustno ter obljubil, da se bo preiskava takoj ukinila, je ostala nemška policija v prostorih delegacije od 12. do 16.30. Trgovska delegacija je mnenja, da predstavlja postopanje nemške policije kršitev ekstrateritorijalnega prava in običajev mednarodne diplomacije. V svoji prostestni noti našteva Krestinski ministru za zunanje stvari Stresemannu razne prizore nasilja s strani policije ter povdbrja, da je Stresemann priznal ekstrateritori-jalnost sedeža ruskega trgovskega zastopništva na podlagi dogovora iz leta 1921 in rapallske pogodbe.
Rusko-japonska pogajanja MOSKVA, 6. Agencija «Rosta» uradno zanika poročilo japonskega tiska, da se rusko-japonska pogajanja v Pekingu za--	. ,	, vlačujejo, ker nimajo ruski delegati po-
aretirani tekom preiskave v uradih ruske Nebnih pooblastil od svoje vlade. «Rosta»
trgovske delegacije. Trije teh uradnikov so bili takoj izpuščeni na svobodo.
Izjave Litvinova - Nemčija se hoče prikupiti Poincareju?
MOSKVA, &. Zastopniku agencije «Ro-sta» je Litvinov z oziram na incident v
trdi, da je nasprotno res, da noče japonska vlada pooblastili svojega poslanika za podpis pogodbe.
Pred rusko-belgijskimi pogajanji
BRUSELJ, 6. Oddelek za zunanje stvari je .nedavno sprejel tajnika sovjetske legacije v
_BerUnu _izj_ava, :da "i ^ sovjctska vlada	^^^TVISS^ po
naročilu vlade Zveze sovjetskih republik, da povabi Belgijo na pogajanja za vzpostavitev rednih odnošajav med cbema državama. Bel-tfiiska vlada je sklenil odzvati se temu vabilu in tako se bodo kmalu začeli v Londonu tozadevni preliminarni pogovori.
Prel sklicanjem mađn^đne Konference?
PARIZ, 6. Belgija!- . ministra Theunis in Hymans sta poročala kralju Albertu o uspehih svojega potovanja v London. Sporazum med zavezniki v najvažnejših vprašanjih se bo najbrže dosegel. Razen tega bodo pripravili italijansko-belgijski pogovori, la se bodo vršili v Milann 18. majaj ugodna tla za sklicanje mednarodne konference.	_
D'Annunzlo o denarni stiski?
Vsi D'Annunzijevi rokopisi na prodaj
LONDON, 6. D'Annunzijev prijatelj markiz Bottini se že več časa nahaja v Londonu, kjer prodaja vse D Annunzijeve rokopise, t. j. poezije, romane in dramatična dela. D'Annunzio bo prodal vse rokopise od svoje zgodnje mladosti pa do zadnjega njegovega dela. Pred par leti je baje neki Amerikanec ponudil D'Annim-ziju 1200 Šterlingov za vsak rokopis; toda
T V /\ »iniiriTt a i a 7avmil rvrvniirlhn MpH ro-
radi pomanjkanja popolnih podrobnosti nič sklenila o odgovoru, ki naj ga da na izzivanje nemških oblastev. Napad na rusko trgovsko delegacijo — je rekel — predstavlja kršitev ekstrateritorijalnega prava in pomeni razžaljenje sovjetov, fz-vajanj nemškega ministrstva ni mogoče vzeti v resen pretres, ko izhaja jasno iz nemšlce note, da je postopala policija v sporazumu z vladnimi organi. Sicer je pa Litvinov dostavil, da bi bila zmota, ako se bi hotelo v tem incidentu videti prelom prijateljskih odnošajev med Zvezo ruskih sovjetskih republik in Nemčijo, kakor se niti na more misliti, da bi Berlin hotel spremeniti odiiošaje, ki že obstojajo med obema državama. Sovražno postopanje nemških oblastev je posledica reparacij-skega vprašanja in angleško-ruske konference, ki se vrši v Londonu. Na gotove nemške kroge upliva vznemirljivo gospodarsko zbližanje med Anglijo in Rusija, m ker jim je dosti na tem, da bi se ta pogajanja razbila, hočejo izzvati napetost med Nemčijo in Rusijo ter se tako prikupiti Poincareju. Upalo se "je najti v prostorih ruske delegacije v Berlinu orožje, kar bi prestrašilo MacDonalda ter tako zmanjšalo izglede na uspeh londonske konference. S tem se bi tudi ustalil položaj angleških konservativcev v njihovi borbi
________________________ ______D'Annunzio je zavrnil ponudbo. Med ro
froti angleško-ruskim pogajanjem. Ta ^ kopisi se nahaja tudi neka znamka, ki nosi omplot proti angleško-ruski konferenci; D'Annunzijevo glavo in je bila izdana pa se je izjalovil. Berlinska vlada si mora samo v enem izvodu za časa DAnnunzije-biti na jasnem, da je ta čin sovražnosti | ve diktature na RekL_
DNEVNE VEST
„Normalizacija"
Ta beseda je prifii 4a v zadnjem času v modo.
na pod imenom revizijonizem. «Popolo d'Ita-lia» in rimski ffCorriere Italiano*, torej ista lista, ki sta bila najvišje povzdignila svoj glas
S to besedo označajo fašistovski listi vzposta- tudi povodom zadnjega spora med Musaolmi-vitev reda in discipline v fašistovskih vrstah, jem in faštetovskim vodstvom, katero je moki se je bila po zadnjih volitvah zelo omajala, j ralo tedaj, kakor znano, po njegovem ukazu Normalizacija bi bila dalje reakcija fašistov-! odstopiti - povdarjata tudi te dni da ima skih vodilnih krogov pnrti razbrzdanosti, ki^ahia	edmo v Mussolmija m v mko-
se je razpasla v «dnjem času med fašistov- |drugega. V nasprotju s fašizmom se torej ! skimi masami) po nekaterih pokVajinah. Pa z°Pet naŽlasa mussoiinizem in 10 je moraa
. najkočljivejši
normalizacije*
na 195 mandatov. Vse kaže, da socijalisti želijo, naj bi nemški nacijonalci enkrat prišli na vlado in se prepričali, da je nekoliko težje prevzeti odgovornost za usodo države kakor biti v opoziciji. Ko bodo nacijonalci enkrat na vladi, bodo morali zavzeti jasno stališče napram odškodninskemu vprašanju; tedaj bodo morali globoko povesiti zastavo maščevanja proti
no nahajata v vodah Donave. V Bradleju se je položil temeljni kamen za Stefanikov spomenik. Beneš je tu imel spominski go-Oddelek italijanskih mornarjev je
vor.
vršil med obredom Častno službo.
Francoski listi o volitvah t Nemčiji PARIZ, 6. Vsa javnost Je z veliko napetostjo pričakovala prva poročila o izidu volitev v Nemčiji. Poročila o izidu volitev niso razočarala javnega mnenja. Splošno
rski gospodje po deželi, do sedaj mnogo vfdno znoya na dnevni red. Izgleda kakor da i, tako da mora fašistovsko vodstvo zo-> hda pojma.^normalizacija, in fašizem ne-t ponavljati staro pesem o -železni discipli- ^ko nezdružljiva. Fašizem ,e nastal v Povsem • Epa j? le nočejrti. Član novega fašistov-	S^TulL^'
skega direktorija Forges Davanzati je držal pred kratkim voditeljem lombardijskega fašizma strogo pridigo, v kateri jim je rekel med drugim, da naj ne nikar pozabljajo, da je stranka le en del fašizma, nikakor pa ne ves fašizem«.
Pa še nekaj drugega naj bi pomenila beseda normalizacija. Glavno fašistovsko glasilo «Po-popolo d*Italia», ki je Mussolinijev osebni list, poziva tudi fašistovsko vodstvo samo naj se brezpogojno podredi vladi, da pride tako enkrat do enotnega zapovedovala ter da bo tako izkljn^ena vsaka zmešnjava.
V zvezi z vpraianfem normalizacije s« zo-
pet pojavlja stara pravda v fašizmu.
li e s« ki j«
pravi mu vzeti nekaj od njegovega bistva. To menda čuti pokrajinski fašizem in odtod tisti odpor proti popolni •normalizaciji'*. Mussolinl pa rabi sedaj popolnoma normaliziran fašizem, ki bi ga slepo ubogal in poslušal, tako da bi ns delal novemu »italijanskemu vodilnemu sloju* nikakih sitnosti Italija — kličejo glavna fa* šist&vska glasila — ima zaupanje samo v Mu*-solin ij a in zato se bo moral ves fašizem non malšzirati, to s« pravi mussolinizirati.
Pravilniki o davka na najemninsko vrednost In na napise. Mestna občinska uprava javlja, da so pravilniki o izvajanju davka oa najemi ninsko vrednost In na napise na prodaj p* zna- glavnejših tržaških knjigarnah po 2 liri koa.
Slovenskim fašistom u album
Ivan Briščik, kancelist na preturi v Komnu, je odpuščen. To ne bi bilo nič posebnega, je to danes vsakdanji dogodek. Kar pa je vredno, da se posebno omeni, je razlog, s katerim se opravičuje ta odpustitev. Razlog je: «per il suo attegia-mento politico in rapporto col principio nazionale >, radi njegovega vedenja glede narodnega načela! Ta razlog je res znamenit in značilen za sistem, ki se izvaja proti državnim nameščencem slovenskega rodu, tem bolj kričeč, ko je takih nameščencev že tako majhno število. Pa nismo povedali ie vsega. Treba je namreč vedeti, da je bil odpuščeni kancelist vpisan pri fašistih in v miiici.'l V čemu je bilo torej tisto inkriminirano p°lfti<:no vedenje tega uradnika? Jasno je: niso ga odpustili zato, ker je bil — z njihovega stališča — politično nekorekten, ampak edino le zato, da se iz-nebijo človeka slovenskega rodu? Njegovo rojstvo je njegov greh, ki ga ni izbrisalo niti pripadništvo k fašizmu. Najprej sprejemajo naše ljudi, ali jih tudi silijo k pristopu, poltem pa izdajajo dekrete: pojdi, nisi za nas! Krvava ironija pa je v tem, da služi kot pretveza — »politično vedenje*! Taka Ie sirota pristopa k fašizmu ravno zato, da bi se zavaroval pred vsakim sumom politične nekorektnosti, slednjič pa mu vendar postavljajo stolček pred vrata, ker je — politično nekorekten!
Ogrski Stucl -eitl v Trstu
Pred par tedni so posetili Trst študenti dunajske visoke šole za svetovno trgovino. Včeraj ao sledili zgledu avstrijskih visokošolcev njihovi ogrski tovariši študenti budimpeštanske tehnike. Kakor doznavamo, posetijo v kratkem Trst tudi študenti ljubljanse tehnike.
Skupina ogrskih visokošolcev je prispela v Trst v pondetjek ob 19. z dunajskim brzovla-koni pod vodstvom profesorja Gezc Tanbel. Na postaji so jih sprejeli ogrski generalni kon-aul bar. Abele, prof Livio Livi, prof. Giulio Subak in dr. Attilio Nodale, glavni tajnik tukajšnje trgovinske visoke šole, in nekoliko Študentov ravnokar omenjene visoke šole. Profesor Livi je imel pozdraven govor, v katerem je izrazil ogrskim študentom dobrodošlico. Svo$ govor je zaključil z vzklikom «Eljen magviarorszag! Odzdravil mu je prof. Tanbel.
Včeraj predpoldne so obiskali ogrski študenti v spremstvu prof. Subaka tržaško oljarno. V izseljeniškem domu v Skednju so bili pogoščeni od paroplovne družbe Cosulich. Od tam so se odpeljali na tenderju Tržaškega Lloyda na parnik iste družbe «Vienna». Nato so obiskali splošno skladišče, kjer jih je sprejel ravnatelj kom. Gregoris. Ob 18 so bili sprejeti na tukajšnji trgovinski visoki šoli. Pri sprejemu so bili prisotni gr. uff. Salvatore Segre. Drot Giulio Morpurgo, prof. Gustavo del Vecchio, prof. Ferdinando Pasini, prof. Alfrcdo Bartolomuccini glavni tajnik Attilio Nodale, ojfciki generalni konzul bar. Abele, predsednik italijansko-trgovinske zbornice dr. Vitto-rio Fresco in številni študenti,
V odsotnosti rektorja kom. Asquinija je pozdravil goste prof. Giulio Morpurgo. Nato je iroel prof. Mario Perlmutter kratko predavanje o sedanjih gospodarskih razmerah v Italiji.
Danes obiščejo ogrski študenti ladjedelnico v Trfiču, podjetje «Adria* in ladjedelnico pri Sv. Marku. __1
Glasbena turneja dveh čJanov ljubljanske opere. Odlična pevca sopranistinja Thierrye- j va in basist Betetto priredita v maju turnejo 1 po Julijski Krajini. Dne 10. t. m. izvajata koncert v Postojni, dne 13. t m. v Trstu v «Ciroolo ftrtutico*; dne 15. v Gorici in dne 18. v Vipavi.
Po dolgotrajni suši zopet nekoliko zelenja. Odlična pevca, ki ju spremlja S. Kumar, spa-datata v vrsto najboljših pevcev našega časa. O koncertih in njihovih programih, ki so tako sestavljeni, da bodo Judi najpreprostejši publiki dostopni, izpregov-^rimo jutri.
Telefonske pristojbine. Tukajšnja poštna uprava javlja: « Valutna pristojbina, ki se plačuje na pristojbine za meddržavne telefonske pogodbe in na tranzitno pristojbino, ki se mora odračunati jugoslovenski poštni upravi za pogovore z Zadrom, je znižana od 375% na 360%. Znižanje stopi takoj v veljavo.
Đruitwene vesti
Pevski zbor ^Učiteljske Zveze«. Opozarjajo se vsi pevci in pevke na vajo v soboto dne 10. t. m. ob 20. uri pri Sv. Jakobu. Kdor bi ne mogel pravočasno dospeti zaradi popoldanskega pouka, naj si izposluje prosto popoldne, odpadle ure pa nadomesti prihodnji četrtek.
Vadile se bodo pesmi, ki so bile na programu koncertov turneje. Zbirališče: pred šolo ob 20 h. — Predsednik.
Planinsko društvo v Trstu, opozarja na sestanek, ki se vrši vsako sredo ob 20.30.
ta tržaškega IšvISenia
Strašen poskusen samomor umobolne ženske.
Na strašen način je skušala napraviti konec svojemu življenju r44-letna zasebnica Marija Bencdetti, stanujoča v ulici Solitario št. 9, Ženska je v zadnjem času začela kazati znake duševne abnormalnosti. V svoji bolni domišljiji si je predstavljala, da jo preganjajo. Pod vplivom njene bolezni je nesrečna ženska včeraj opoldne izvršila obupen korak. V hipu, ko je bila sama doma, si je z brivno britvo porezala žile na levem zapestju, nato si je prerezala vrat. Mož, ki se je kmalu potem vrnil domov je nažel ženo vso krvavo; na vratu ji je zijala strašna rana. Ko se je zavedel silnega presenečenja, v katerega ga je spravil strašni
Erizor, je jel na vse grlo vpiti na pomoč. Pri-
iteli ljudje so obvestili telefonično rešilno postajo. Kmalu potem je dospel na lice mesta zdravnik, ki je ženski za silo obvezal rane, ■ato jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so jo morali nemudoma operirati.
Njeno stanje je obupno.
Zlikovski obiski. Predpreteklo noč so se neznani zlikovci vtihotapili v stanovanje Meren-zia Stanich, stanujočega v ulici Artisti št. 10, ter ukradli večjo množino perila in oblek v skupni vrednosti približno 1100 lir.
— Trgovski potnik Rafael Simonetti je predsinočnjim naznanil na kvesturi, da mu je zmanjkala iz njegove sobe v hotelu Milano, kjer je nastanjen, usnjata torba, v kateri je bil »pravljen znesek 1600 lir. O tatu ni nobenega sledu.
DAROVI
K on »umno društvo Itrfmr ]• dtroralo lir 50.— Političnemu drufttvu -Edinost*.
Bonna poročila*
ogrske krone ........... 002	<H>3
avstrijske krone.........MKJ12	0lG32O
češkoslovaške krone........66 *0	65 80
dinarji .............87.70	S7.96
leji ...............11.25	11.76
marke............. .—.—	—,—
doJarji..............32.20	2W0
francoski franki..........148.60	144 —
švicarski franki..........«9«.—	»9.—
angleški funti papirnati......07.70	07.90
Teč*l*
Adriatica ............
Cosulich • ...........
Dalmatia • ........„ . .
Gerollmlch # m I.ibera Triestina Lloyd • . # . . Lušsino
Marti nolich . . ... ~ ~ . ~ .... .
Occania
Tnpcovich ..............
Ampelea ...............
( ement Dalmatia...........
Cement Spalato ............
...........
.........a.
...........
Hali oglasi
Porotno sodlšte
Obravnava proti fašistom iz Parena^t, obtoženim »nora« končana. V« obtoženci opro-
ščeni.
Kakor amo pred kratkim poročali« se je pretekli četrtek pričela pred tukajšnjim porotnim sodiščem obravnava proti fašistom: Peter in Dominik Goina, doma iz Parezzaga pri Piranu, Viktor Kermac ter Fran Bradas, oba iz Pirana. Glasom obtožnice »o omenjeni fašisti dne 23. julija 1923. zvečer v Parezzagu napadli štiri slovenske mladeniče iz Kort pri Izoli, jih pretepli, enega ubili, drugega pa ranili.
Obtoženci so v glavnem priznali svoje dejanje. a pri obravnavi so se izgovarjali, da je prišlo do krvavega dogodka radi ponovnega izzivanja komunistov iz Kort. Goina, ki je obtožen, da je smrtno ranil z bodalom Frana Coranica, je izjavil, da je bil dotični večer pijan; dalje je zanikal, da je suval z bodalom Coranico, ko je ta že ležal smrtne ranjen na tleh.
Predsednik ga je opozoril, da se njegove sedanje izjave ne skladajo z onimi, ki jih je podal svoječasno v preiskovalnem zaporu.
Obtoženec Bradas je izjavil, da so slovenski mladeniči izzivali njega in tovariše z žaljivimi klici proti Italiji, listu «Piccolo» in fašistom. Na predsednikovo opombo, da tega ni nikoli omenil v preiskovalnem zaporu, se je obtoženec izgovarjal, da takrat vsled velikega razburjenja ni vedel, kaj govori; bal se je tudi, da bi ga ne orožniki pretepali, kakor so ga po aretaciji.
Zaslišanje prič.
Josip Coranica, kmet iz Kort, oče umorjenega Frana Coranica, je izjavil, da se njegov sin ni pečal s politiko, da je bil zelo delaven in mirnega značaja.
Oskar Kurzrock, bivši tajnik fašija v Piranu, je opisal hude borbe med komunisti in fašisti v oni dobi. ko se je pripetil dogodek v Parezzagu.
Tudi gostilničar Marijan Ruzzier je izjavil, da so obstojala ostra nasprotja med piranskimi fašisti in prebivalci bližnjih vasi, ki so bili po veliki večini komunističnega mišljenja; glede dogodka samega pa ne zna nič povedati.
Kmet Evgen Tončič, star 20 let, ki se je nahaiai v gruči mladeničev, ki so jo napadli fa-Sisti, je povedal, da se je oni večer vračal 5 tovariši domov; ko so stopili iz gostilne, so začeli peti neko ljudsko pesmico v italijanskem jeziku. Nenadoma so ae pojavili za njimi fašisti, ki so vpili: «Evo jih! Tecimo za njimi! » Tedso se njegovi tovariši razpršili na vse strani. On je bežal z Franom Coranica; hotela sta se zateči v hišo nekega znanca, a vrata so bila zaprta. Da se skrije fašistom, je on legel v nek jarek; Coranico so pa fašisti dohiteli. Čul je nato strele in vpitje; slišal je tudi, da so ga fašisti iskali.
Govor državnega pravdnik«.
Po končanem zaslišanju prič je dobil besedo državni pravdnik, ki je predvsem grajal dejstvo, da so se obtoženci pri zagovarjanju skušali opravičiti rekoč, da so priznali svoj zločin vsied pritiska oblastvenih organov, in na ta način dolžili slednje zlostavljanja. Dalje je govornik opisal krut način, kako je bil umorjen Coranica, Po ocenitvi okolščin, je predlagal državni pravdnik, da se obtožence smatra odgovorne vsaj za zločin nenameravanega umora, glede Frana Coranica; glede Grisona pa ; PRODAJALNA jestvin, a stanovanjem s predlaga, naj porotniki potrdno krivdo težke da taJtoj 2a L 9000,— Caapo S. Luigi telesne poškodbe z olajševalnimi okolščinami.
Govori branSteljev.
Odvetnik Bologna, zagovornik obtoženca Vegliacha, je skušal z raznimi argumentacijami dokazati nedolžnost poslednjega in zahteval, naj porotniki oprostijo vsak« krivde.
Za njim je govoril odv. Robba, zagovornik estalih obtožencev. Začetkom svojega govora se je spomnil žrtve žalostnega dogodka, Frana j Coranica, spomnil se je tudi fašistov, ki »o j padli v dobi hudih političnih borb. Prvi in drugi so žrtve brezvestnega in slepega hujskanja "ljudskih mas s strani državi m italijanstvu nasprotnih revolucionarnih elementov, ki bi bili kmalu spravili državo v pogubo. V čas«, ko je bila nevarnost največja, «0 se pojavili fašisti. ki so zajezili komunistično nasilje in zmešnjavo z najodiočnejžo silo.
Nadalje je trdil govornik, da je bilo dejanje | sedanjih obtožencev potrebno v danih okolščin ah, četudi je iz človečanskih ozirov obžalovanja vredno.
Končal je svoj govor z zahtevo, naj porotniki, sedeč vestno in razumno, izrečejo pravo*«, rek, ki bo obtožence rešil iz ječe.
Razsodba.
Včeraj predpoldne se je razprava končala. Porotniki so odgovorili zanikalno na vsa vprašanja glede krivde obtožencev; priznal« so, da so omenjeni storili dejanje iz političnih ozirov v blagor države, zato so deležni kr. amni-stije z dne 22. decembra 1922.
Na podlagi tega pravoreka «0 bili vsi obtoženci oproščeni.	\
. . 255 . . 441
•	• 3 In . . !b3<> . • Ml » • 2<500 . .
. . 1«* . . 150 . # £*>;>
. • ««0
•	. 5*0
DENARNI ZAVOD išče mladega slugo na po-
skušnjo. Pogoji: zdrav telesno in duševno z dokazom vsaj ljudskošolske izobrazbe in zmožen perfektno slovenskega ter italijanskega jezika in deloma nemikega. — Prosilci neomadeževane preteklosti naj vlože svoje prošnje z navedbo referenc na Uprav-ništvo Edinosti pod «Denarni zavod» do in-kluzivno 8. t. m.	560
SLUŽKINJO, ki zna kuhati, išče mala družina, Pretner, Pendice Scorcola (Commerciale) št. 3367L___557
DOBROIDOČO gostilno vzamem takoj v najem. Naslov pri upravniitvu.	558
ZALOGA sena, otrobi in ovsa« dobro vpeljana, v sredini mesta, se proda. Ponudbe pod «2204» na upravništvo.	559
GENTELLI & CRISMANCICH, via Mazzmi 40. Manufakturno blago po najnižjih cenah v
15-LETNO dekle išče službe pri majhni družini. Piazza Ubertt 5, vrata 11.	552
KRONE po 140 komade 9.10 plačuje desno.
goldinarje Lčuie Via
4.85, 5 kronske Pondares 6/1, 20
KRONE, sjebro, zlato In platin kupujem. Plačam več kot dragi. Zlatarna Povh Albert. Trst. via Mazzini 46.	25
ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišjih
cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, U.
26
Konsorcij občin Gorjansko, škrbina, Erje, Brestovica (2500 duš) razpisuje službo začasnega (pozneje lahko stalnega) potovalnega
občinskega tajnika
Prosilci morajo imeti pogoje navedene v čl. 16 ali 17 Kr. dekreta od 11. 1. 1923 št. 9. (zlasti v členil 17 predpisano dveletno občinsko prakso) da se lahko podvržejo državnemu izpitu v smislu kr. dekreta od 29. 2. 1924 št. 386, v kar se morajo izrecno zavezati.
Plača in služba po dogovoru, nastop
takoj.
Kolekovane pro&nje s spričevali o dosedanjem shsžbovaniu naj se naslovijo na županstvo v Gorjanskem najkasneje do 20. maja t. 1.	(333)
GORJANSKO, dne 5. maja 1924.
BABICA avtorizirana sprejema noseče. Nizlc« cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Gin, lia 29. -	542
2AĐNICE, angleške ključavnice, ključi, m*, zarske klopi, obliči, pile, vijaki, vzmeti, ieK. železna žioa i. t. d. Zaloga železa, Via ilzi 17.
Okrajna posojilnica v Komnu
vabi na
XXIII. redni občni zbor
ki se bo vršil
11. mala 1924, ob 3 pop. v uradnih prostcrilr
1923.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo predsednika.
2.	Poročilo tajnica.
3.	Odobritev računa za 1.
4.	Volitev načelništva.
5.	Volitev nadzomištva. • 6. Slučajnosti.
NAČELNlšTVO. Ako ne bi bil občni zbor sklepčen v smislu Čl. 40 društ. pravil, se vrši občni zbor 1 uro pozneje in bo sklepal ob vsakem številu navzočih.	(332}
}e regulator ital lanskega zavarovalnega trga
Trstu.
479
KRONE, goldinarje, zlat denar, plačujem po najvišjih cenah. Prodajalna draguljev, via Borsa 2 telefon 12-97.	540
i i
Istltuto Hfizionale
dtlle
Assicurazloni
Zavarovana glavnica
1/3/1924
L 5.500.000.000
SLUŽKINJO, zdravo in pridao, Uče ugledna '1 družina treh oseb. Mesto dobro, ravnanje družinsko. Vila Emili*, via Commerciale 353
545
VILA, majhna v Sv. Krita se proda ali da v najem za sezijo. Belgrado, S. Nicoio št. 34/111 stopnice 2.	548
PRODA se prodajalna zelenjave Rojan, Moa-
torsino 15.	' 551
ric.
se pro-
2, Pe- i 553 t
i
Police državno zajsnižene
Glavno ravnateljstvo
= v Rimu = Glnuna zastopstva
v vseh delih kraljevHiey kolonijah in inozemstvu
Zavarovanje m celo žftUeoie
Starost 30 let. Zavarovana glavnica L 20.000 plačljiva dedtćem naj umre zavarovanec kedarkoli. Letna premija L 307.—
Mm icvarovnnje
Starost c0 !et. Zavarovana glavnica L 10.000 plačljiva zavarovancu po 25latlh aH tako) dedičem v slučaju smrti. Letna premija L 341.90
Zavarovanje na doioJen rok
Starost 30 let. Zavarovana glavnica L 15.000 plačljiva po 30 letih, ako je zavarovanec živ ali mrtev. Letna premija L 3*1.25
Zavarovanje dela
Starost zavarovatelja 30 let. Zavarovana glavnica
L 10000 plačljiva po 25 letih. Letna premija L 2S8. . V slučaju, da umre zavarovanec (otrok) se vrnejopl^Ćane premije. V slučaju, da umre zava-rovatclj, neha plačevanje premije.
Pojasnila in prospekti pri GLAVNEM RAVNATELJSTVU V RIM I IN PRI OLAVNIH AGENCIJAH V VSAKEM MESTU KRALJEVINE, V KOLONIJAH IN V INOZEMSTVU, v Trsta pri glavnem agentu
O. F1NZS
Vta S. SDTldioae štev. 1 — Telefon 21-09
ZLAT. srebrn in papirnat denar se kupuje in .odaja po zmernih o*nak. Menjalnica via Giacinto Ga&na 2, {nasproti hotela Mon--27. Govori ae slovensko,
13
o zmei Gaftns cenisio). Telefcm 31-
Tarifi, katere uveUavtfa ta zavod,
"	«	n	n H
Vesti z Goriikcsa
Zakaj so mil	sMil mdilRI
v Carici?
Kakor smo že vCcraj poročali, je bilo dne 1. t. m. odslovljenih pri goriški okrožni sodnifi 6 pisarniških uradnikov: 4 Slovenci in 2 Italijana. Število slovenskih in slovenščine zmožnih uradnikov se je s tem skrčilo skoraj na nič. Odslovitev se je dogodila, kakor po navadi; brez vsake preiskave o kaki krivdi, brez vsakega zaslišanja, brez navedbe razlogov. Zlasti glede nekaterih uradnikov ne more nihče razumeti, tudi nobeden Italijan ne, zakaj naj bi se bilo to zgodilo. Izključeno je, da bi bilo prišlo do tega iz ozirov varčnosti, ker je na gori&ki sodniji itak polovica premalo pisarniških uradnikov, ker so imeli vsi ti posla čez glavo in ker so zaslužili za erar, na kolkih in pristojbinah najmanj 5 krat toliko kakor je znašala njih plača, neglede na ogromno škodo, katera se je prizadjala vsled odpustitve prebivalstvu. Za odpustitev «o bili merodajni torej le politični momenti. Odkod in po kaki poti so dobila dotična oblastva »informacijene ve nihče povedati. Domnevati se da, da so bili odpuščeni uradniki očrnjeni od oseb, katere si ne upajo na dan z obdolžitvami, in da se je to zgodilo iz osebne mržnje podlih ovaduhov. Žalostno je, da se oblastva ne prepričajo o resničnosti obdolžitev potom preiskave, v kateri bi bila dana obdolžencem prilika zagovora.
Večina odpuščenih uradnikov je bila izvrstno kvalificirana v vsakem obziru.
šturska šolska mladina uprizori v drugi polovici majnika krasni mladinski igri: «Snegul-čica» in «Kraljica palčkov». Bližnje Šole so uljudno vabljene, da počakajo do tedaj z maj-niškim izletom, da lahko šolska mladina ob tej priliki prisostvuje prireditvi. Dan uprizoritve bo pravočasno obiavlien.
3ANC
□	DPDDnonODOOD
□	1
□
o
s
Ustanovljena leta 1905.
t glavnica Ut. 15.000.000-- popolnoma vplačana. Vfta L Nlcoft6 9 (Lastna palača). Podružnici; AB&AZfiA, ZARA.
OlaJSuje vsako trgovsko operacijo s Jugoslavijo in z vzhodnimi d@ieiainl
Dale subvencije na blago, efekte in vrednosti
Otvarja afcn
— iNkasI afektov In računov. Informacij«. — Kupuj« in predaji bi drug« operacija po najugodnejši* pogojih. w arah na hranilna knJIUca In Jih obrestuje po 4°/. letno netto, a vloge na tekoči raCee p« g mm vtage proti odpovedi obrestuje najbolje po dogovoru.
vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru. tevrSn|e nakazila v Urah in dinarjih za Jugoslavijo
D ' □ l
□ I
□
□ □□□□□□□□□□□□ D □ □ □ □ □ □ D D □ □□□□□ □□□□□□□□□□□□ &
□
P o D LIITIK
W. CoUiaa:
£REZ IMENA
(i»)
Roman.
Gospodična Garih je dobre vedela, da bi bilo tu vsako njeno vmeftavanje brez uspeha, zato j« takoj odftla in % smehljajočimi se ustnami pomilovalno pomislila aa bodočega Mag-
daleninega moža.
Pri obedu je bila lepa nčeoka ie redno za- j Vanstoneja topljena v misli. Ob vsaki drugi priliki bi bil ^ da predelava ie ostalo, če nimate nič pro*j Magdaienln tek prestrafttt slabotne občuti]ivce, temu. Ne povejte ji, toda jaz se ne bom nikoli ki se pretvarjajo, kakor bi ne vedeli, da ima | tega naučil. Ce mi vtepe^ v glavo nov stavek.
mu je dobesedno vlogo v glavo. Oče je zaspal na svojem naslonjaču. Goepa Vanstone in gospodična Garth sta se šepetaje pomenkovali v kotu. Postajalo je pozno, toda Magdalena se ni še utrudila Nora je opazovati. Nezaup-nost se je Nori vedno globokeje in globokeje zasidralo na obrazu, ko je videla, kako sta oba tesno drug poleg drugega sedela in se s takim zanimanjem poglobila v isto nalogo. Ura nad kaminom je odbila enajst in pol, ko je odločna Lucy dala slovo neokretnemu Fal-klandu,
«Kako je spretna, ali ne?» je rekel Frank, ko se je pri hišnih vratih poslovil od gospoda «Jutri mi je ukazala zopet priti.
hrana veliki vpliv na lepoto. Danes-pa je odklonila eno ied za drugo.
*Z vlogo Lucy sem gotove, je tekla z važno resnostjo, «sedaj je ie ta tefkoča, kako naučiti Franka Falklandovo vlogo. Pri vsem ni
£a pozabim prejinjega. ahko
nočh
To je obupno, ali ne?
Tretji dan je imela biti prva generalna vaja. Tisti večer poprej je bila gospa Vanstone zelo potrta. V nekem pogovoru z gospodično
prav nič smeinega* vi bt bili revno teko resni Garth se je ie enkrat dotaknila vsebme Ion kakor jaz, če bi imeli mojo odgovornost. Ne, papa, danes ne maram vina, hvala. Vode, Tomaž — in ie nekaj kuhanega sadja.*
Ko se je zvečer Frank pojavil brez najmanjšega poznanja svoje vloge, se ge je lotile učiti kakor priletna guvernanta neokretnega male-glavo*. Nekatere podtsas svojega učen-
ga paj
donskega pisma, tožila o svoji slabosti, o nesramnosti kapitana Wraggeja, o svojem te-I—«m>« stanju in o svoji bojazni pred bližajočim se poletjem. Gospodična Garth je dala takoj govoru drugo amer ter pričela govoriti o predstoječi predstavi. Potolažila je tozadevno materino skrb gospodinje z obljubo, da bo
ca, da bi med resnim učenjem i kikinim kom- spremljala Magdaleno k vsaki veji in je ne bo
Elimentom pretrgal učenje, je zavrnila z od- spustila izpred < »čnoslio dvakrat slarsiie lanske. VtepaUl
oči, dokler se ne povrne do-In res ie naslednjega dne soremila Lucv
in Falklanda v Evergreen Lodge, kjer se \e pričela vaja ob eni uri.
Šesto poglavje.
•Nadejam se, da zna gospodična Vanstons svojo vlogo», je prišepetala v nekekj oglu gospa Marrable vzgojiteljici.
«Ce sta lep nastop iu dralest poglavitni čednosti igralke, tedaj bo Magdalenina igra vse presenetila.*
S temi besedami je gospodična Garth privlekla na dan svoje ročno delo in zavzela svoje nadzirateljsko mesto sredi dvorane.
Režiser se je vsedel s knjigo v roki spredaj na odru. Bil je to gibčen, majhen mož, prijazne in prikupljive zunanjosti; dal je znamenie za pričetek tako mirno, kakor da bi mu vsa stvar ne povzročala niti najmanjšega truda.
Prvi osebi prvega prizora, Fag in IcočijaŽ sta nastopili, toda bila sta prevelika za prizorišče, ki je predstavljalo ulico v mestu Bath. Nobeden izmed njiju ni vedel, kaj bi počel z rokami in nogami, kako bi govoril. Večl rat sta šla iz besedila ter sta izražala svoje popolno zadovoljstvo, ko sta slišala splošen smeh za kulisami.
■«Tiho, gospoda!» je zaklical reiiser. Na odru morete biti glasni, kolikoT vas je volja, toda izza odra vas občinstvo ne sme slišati. Ali gospodična Marrable pripravljena? Gospodična Vanstone? Popravite ulico, ker se je nekoliko pošev nagnila. Pridite sem, gospica Marrable — v občinstvo glejte, prosim; gospica Vanstone —»