Torek: Tednikov kopalni dan | Kmet'istvo — " ' | Podravje«Odkup Terme Ptuj | slabši, grozdje kislo in gnilo O Stran 11 Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni _in_se_ne_seštevajo._ Kronika Podravje • Deto-mora osumljena 19-letnica Z> Stran 24 Ptuj, petek, 3. oktobra 2014 letnik LXVII • št. 77 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR Štajerski KOPALNIC Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC - Podravje, Slovenija • Lokalne volitve 2014 so pred vrati Kdo bodo novi (stari) župani v naših občinah RADIOPTUJ 89,8° 98,2 -104,3 www.radio-ptuj.si Šport Nogomet • Za Švico in Litvo bodo moči nabirali na Ptuju O Stran 11 Na območju Spodnjega Podravja z Bistriškim se bodo v nedeljo volivke in volivci odločali za nova vodstva v 27 občinah. Poleg svetniških list bodo lahko izbirali med 79 kandidati za župane. Prav v vseh omenjenih občinah, razen v Mako-lah, se za najpomembnejši stolček potegujejo tudi dosedanji župani in kot kaže, bodo marsikje s kandidaturo tudi uspeli. Prav gotovo bodo »stare« župane obdržali v občinah Podlehnik, Žetale, Trnovska vas in Sveta Ana, saj v teh občinah ni protikandidatov. Zelo tesni rezultati in velika možnost drugega kroga volitev pa se neuradno napoveduje predvsem v Mestni občini Ptuj, kjer se za funkcijo župana poteguje devet kandidatov, morda pa tudi v občini Gorišnica. Sicer pa bo že v nedeljo zvečer marsikaj bolj jasno. Foto: Martin Ozmec Karting «AMD Hajdina državni ekipni prvak Z> Stran 12 O Strani 4 do S www.travel-free.si f VABLJENI V OBA TRAVEL FREE SHOPA GRUŠKOVJE! Travel FREE EUROPE'S NO. 1 BORDERSHOP LISTV^ZUPANÁ Zelo popopran predvolilni golaž na Ptuju S Strani 2 in 3 Do cenejših očal preko spleta in v tujini O Stran T m www.trgovinejager.com r 1AGER f \Uko P«**1 f2s\ TRADICIJE S tem kuponom 2 1 09 900M0809 1 9 Čaj gozdni sadeži Jager 40g; 20/1 ZASTONJ! Samo bralci Štajerskega tednika lahko izkoristite ta kupon od 3.10. do 6.10.2014 v katerikoli trgovini Jager. X z elanom 2109900080919 2 Štajerski Aktualno petek • 3. oktobra 2014 Ptuj • Razgreto ponedeljkovo soočenje županskih kandidatov na ptujski mestni tržnici O zelo popopranem predvolilnem golažu, Več kot 500-glava množica obiskovalcev je v začetku tedna na ptujski mestni tržnici prisluhnila javnemu soočenju kandidatov vizijo PeTV. Soočenje je vodila novinarka Radia Ptuj Anemari Kekec. Vzdušje je bilo zaradi glasnih posameznikov v publiki, ki so se med razpravo oglašali, precej razgreto. Kandidati so imeli med občinstvom tudi skupine svojih podpornikov. Te so svoje kandidate z glasnimi aplavzi spodbujale, nasprotne kandidate pa žalile in izžvižgale. Vodenje soočenja pred v večini razgreto in revolucionarno na-strojeno množico zagotovo ni bilo lahka naloga. Še posebej zaradi občasnih žaljivih medklicev. Pa tudi kandidatom, ki so jih medklici med odgovarjanjem prekinili, ni bilo enostavno držati koncentracije. A takšen je pač letošnji predvolilni ptujski golaž. Tako popopran, kot ga že dolgo ne pomnimo. Pravzaprav se letošnje predvolilne aktivnosti občutijo v takšni meri, kot da bi bili v prvi liniji na fronti. Kot da se streljajo iz jarka v jarek. Dobesedno. Uvodnik Čelanove ovadbe, Senčarjev posel z DARS-om in Šegulovi posli z javnim denarjem Po ponedeljkovem soočenju smo zbrali šopek najbolj udarnih izjav. Soočenja na ptujski mestni tržnici se je udeležilo vseh devet županskih kandidatov: Boštjan Koražija, Darja Galun, Miran Senčar, Vlasta Stojak, Miran Šic, Peter Pribožič, Robert Šegula, Štefan Čelan in Samo M. Strelec. Čelan je na vprašanje novinarke uvodoma odgovoril na vprašanje o kazenskih ovadbah, ki so bile vložene zoper njega (zaradi domnevno sporne koncesijske pogodbe z družbo Adriaplin, prodaje zemljišč v obrtni coni na Puhovi cesti, pridobivanja provizij ...). »V Ko so čistilci tudi onesnaževalci Še dobro, da se glavni del volilne kampanje za lokalne volitve 2014 danes končuje, tako je vroče in agresivno kot še nikoli doslej, odkar odhajamo na županske volitve. To se ne dogaja samo zaradi devetih ptujskih županskih kandidatov, tudi to je presežek v tem okolju, leta 2010 se jih je potegovalo pet, in tudi takrat so bili za Ptuj, še posebej kandidat Zelenih, kije napovedal: „Čas je za Ptuj." Sporočila kandidatov bodo oz. so že prepoznali volivci. Če pustimo ob strani vsebinsko plat kampanje, takšne in drugačne obljube, kulturo dialoga, ni mogoče obiti „oglaševalske" strani kampanje. Naši kandidati nas kljub vnaprej določenim plakatnim mestom pozdravljajo tako rekoč povsod, obešeni na stebre javne razsvetljave, priklenjeni nanje, štrlijo iz trave, s pločnikov, nalepljeni na izložbena okna, celo z objektov, kjer se predstavlja kulturna dediščina. Naši skrbniki okolja pa nič. V teh dneh tudi nihče ne bere občinskih odlokov, tudi oglobljen ne bo nihče, čisto drugače pa je, če boste nepravilno parkirali, tam milosti ni. Pa so naši tokratni onesnaževalci prepoznavni obrazi, tisti, ki nam bodo oz. želijo obetavno krojiti naš jutri. Nekateri so se v predvolilni evforiji šli tudi čiščenja okolja in barvanja, zdaj pa dobesedno smetijo. Komisija Turistične zveze Slovenije se je pravilno odločila, da je letošnje tekmovalce v tradicionalni akciji za najbolj urejeno okolje Moja dežela - lepa in gostoljubna, tudi naše mesto, ocenjevala julija. Če bi prišla v teh dneh, bi se za nominacijo med najboljše tri med srednjimi mesti lahko obrisali. Tako pa lahko nestrpno pričakujemo 14. oktober, ko bodo razglašeni zmagovalci. Nekateri pa bodo torto razrezali že to nedeljo, ponedeljek bo že manj sladek, ker so eno obljube, drugo realnost. Škoda je le, da se bosta v nič razgubila vsa ta energija in navdušenje predvolilnega obdobja, ki sta kljub de-ljenosti le nekaj obetala. Takšna je pač cena vsakih volitev, za volilni glas so kandidati oz. njihovi podporniki pripravljeni narediti marsikaj, če je treba zaplesati tudi s turisti, kar pa je brez dvoma tisti slajši del kampanje, da si všečen. Povsem drugače pa je, ko se kazenska ovadba uporablja kot priročno sredstvo za (politično) diskreditacijo. To pa je področje, ki ne bo moglo biti več (dolgo)prezrto. Majda Goznik Štefan Čelan: »Trikrat sem visel na mostu in trikrat zmagal.« rokah imam poročilo Ministrstva za notranje zadeve, kriminalistične policije Maribor. V tem poročilu je naštetih še več anonimnih ovadb. Ovadi te lahko vsak, ki ima dve minuti časa. Policisti so Vlasta Stojak: »Ali obstaja objektivni podatek o frekvenci ljudi v starem mestnem jedru?« Projekt Hrušica je bil projekt Slovenije in Avstrije, zato mislim, da Avstrijci ne bi pustili izvesti nečesa, kar bi bilo v nasprotju z zakonom,« je odgovoril Senčar. Peter Pribožič: »Stranke žene ne menjujem.« in bergerjevi) vlogi ne predstavlja. »Ne kregajmo se kot petelini na kupu gnoja, kdo je boljši. Če bom izvoljen za župana, bom najboljše ideje vseh nas kandidatov povezal v pušeljc. In to je prihodnost Samo M. Strelec: »V vsako občinsko pisarno bom izobesil napis Kaj lahko storimo za vas (občane).« sta, ki so ostala, pa so žal z nizko dodano vrednostjo. Ljudje imajo slabe plače, so nezadovoljni in se izseljujejo. Zelo bi si želela, da bi nekdo Foto: Črtomir Goznik Ptujčani in Ptujčanke na ponedeljkovem javnem predvolilnem soočenju kandidatov za funkcijo župana MO Ptuj. ugotovili, da so navedbe v anonimnih kazenskih ovadbah neresnične in zlonamerne,« je poudaril Čelan. Mirana Senčarja je novinarka povprašala, ali drži informacija, da je Dars ob vzpostavitvi sistema za vi-deonadzor v predoru Karavanke podjetju Tenzor plačal tudi opravljeno prenovo nadzornega centra v Hruši-ci, ki ni bila predmet javnega naročila. »Pred sedmimi leti smo v Tenzorju zaposlili direktorja, ki bi lahko odgovoril na to vprašanje. Drži, da sem solastnik podjetja. Je pa bil Tenzor prvo podjetje, ki je neki posel uspel »iztrgati« družbi SCT. Posel smo izpeljali za polovično ceno. Podjetje Tames, v katerem je Robert Šegula direktor, je po podatkih Supervizor-ja v zadnjih letih z javnimi sredstvi izvedlo za več kot 13 milijonov evrov posla. Če bo Šegula izvoljen za župana, Tames z MO Ptuj ne bo posloval, bo pa podjetje tudi v prihodnje poskušalo pridobiti delo na javnih razpisih drugih državnih ali lokalnih institucij. Vrnil se je Ivek, dobri mož iz Negove Samo M. Strelec v predvolilni kampanji nastopa z likom Ivana Krambergerja. Vodenja občine si v tej (Kram- Ptuja. Potrebujemo vsebine in ideje, ki bodo pritegnile denar. Če bom izvoljen, bi v vsako občinsko pisarno dal plakat z napisom: Kaj lahko naredimo za vas. In to bi se moral vsak uradnik naučiti v 30 sekundah,« je odločno poudaril Strelec. Vlasta Stojak je strokovnjakinja na področju zaposlovanja. Zato jo je novinarka Kekčeva povprašala, ali bo Čelanu, če ne bo izvoljen za župana, zagotovila delo v ZRS Bistra Ptuj. »Z veseljem,« je odgovorila Stojakova in nadaljevala: »V zadnjih šestih letih, v času krize, smo na Ptuju izgubili manj kot odstotek delovnih mest, kar je zelo dobro. Delovna me- dvignil tehnološki razvoj in inovacije ter naredil preboj v razvoju novih podjetij, pri iskanju investitorjev. Če bi to uspelo Štefanu Čelanu, ga z veseljem vabim v ekipo, da bomo tudi mi imeli delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Po tem kazalcu smo namreč na repu vseh slovenskih mestnih občin.« Eden bi sadil drevesa, drugi z lupo pregledal poslovanje Boštjan Koražija je prepričan, da Ptuj nujno potrebuje ozelenitev mestnega jedra in biodinamični vrt, ki bi v Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 3. oktobra 2014 Aktualno Štajerski 3 ki se kuha v mestu ob Dravi za župana Mestne občine (MO) Ptuj. Organizator soočenja je bil Radio Ptuj v sodelovanju s ptujsko tele- Miran Šic: »Za tokratno kandidaturo bi lahko uporabil plakate izpred štirih let.« mestu povišal prehransko samooskrbo. »Za vzgled nam je lahko mesto Dunaj, ki je sinonim za trajnostni razvoj in zelene politike,« predlaga Kora-žija. Darja Galun v primeru, Boštjan Koražija: »Prišel je čas, da kapital stopi v službo človeka.« če bo izvoljena za županjo, napoveduje temeljit pregled dosedanjega poslovanja občine. »Revizija poslovanja bo absolutno prvi korak. Moj moto je sodelovanje. Če bom Robert Segula: »Gospod Celan, hvala za pošto, ki ste nam jo poslali. Nedopustno je, da izkoriščate osebne podatke, do katerih imate dostop.« županja, ne bom na to mesto prišla zato, da bi čistila, temveč zato, da se vzpostavi sodelovanje in da skupaj rešimo, kar se rešiti da.« Darji Galun: »Predel Ptuja s propadajočo Koteksovo podrtijo mi ni poznan.« ulice in trge. Samo M. Strelec bi v starem mestnem jedru uredil mini muzeje, Darja Galun pravi, da jo boli srce, ker je mesto prazno. Dejala je tudi: »Mogoče pa komu Miran Senčar: »Če bom izvoljen za župana, že zdaj obljubljam, da Ptujčani na naslednjih volitvah ne bodo gledali moje slike s plakatov.« Prazen dominikanski samostan, Foto: Črtomir Goznik Kaj so publiki na ptujski tržnici »prodajali« županski kandidati? Stroški volilne kampanje županskih kandidatov bodo različno visoki. Kot so povedali kandidati, financiranje kampanje poteka v skladu z zakonskimi predpisi, finančno jim pomagajo bodisi politične stranke bodisi drugi podporniki: posamezniki, gospodarstveniki ... Najnižje stroške z volilno kampanjo bo imel Miran Šic:»Stroški bodo znašali 30 evrov, iz lastnega žepa. Nimam obraza, da bi se ljudem, ki so lačni ali brez služb, z velikih jumbo plakatov smejal s »pocukranim frisom«. Bi pa lahko uporabil plakate izpred štirih let, ko sem kandidiral za župana. Lani sem jih tudi, ko sem kandidiral za predsednika. Še vedno sem tako lušten, mlad in lep. Tudi parole, ki sem jih zapisal ob županski kandidaturi leta 2010, so še danes uporabne: več kruha, več služb, več zaposlitev. To je danes vse aktualno. Vse te plakate imam shranjene doma. Ampak ne, nočem. Ljudje me poznajo kot človeka s srcem.« Občani MO Ptuj so pred dnevi v prilogi občinskega glasila Ptujčan prejeli propagandno brošuro, ki jo je uredil aktualni župan Štefan Čelan. Kako se je financirala izdaja brošure, je bilo eno izmed vprašanj na ponedeljkovem soočenju. »Brošuro je financirala svetniška skupina LDS MO Ptuj v okviru proračunske postavke v mestnem proračunu,« je pojasnil Čelan. Zanimiva je bila tudi izjava Petra Pribožiča, ki je dejal, da tisti, ki na mostu visi, da izgubi. Čelan mu je odvrnil: »Trikrat sem visel in trikrat zmagal.« Kdo ni duh, koga boli srce in kdo bi najemal tuje strokovnjake Eno izmed vprašanj, na katerega so odgovarjali županski kandidati, se je glasilo, kaj bi naredili za oživitev tržnice in starega mestnega jedra. Kandidati so se strinjali, da je treba na tržnici ponuditi lokalno pridelano hrano. Še-gula bi mestno jedro oživljal s simbolično najemnino en evro. Senčar bi ustvarjal na vsebinah in ljudeh. »Mesta ne znamo upravljati. Zato bi lahko najeli tuje strokovnjake. Primeri dobre prakse so nam lahko avstrijska mesta.« Vlasta Stojak meni, da je mesto premalo gostoljubno, Peter Pribožič pa, da bi bilo treba zabavni del kurentovanja pripeljati nazaj na mestne paše, da je v mestu popoldan mir.« Štefan Čelan je prepričan, da mesto živi. »In jaz, ki v tem mestu živim, nisem duh. Če govorite, da je Ptuj mesto duhov. Tisti, ki tukaj živimo, se počutimo dobro.« Prazno pa ni samo staro mestno jedro, prazen je tudi obnovljen dominikanski samostan, ki je v letu dni delovanja gostil pičlih 13 prireditev. Da gre za zgrešeno investicijo, se je strinjala ve- čina sodelujočih. Osmerica kandidatov je naštevala, da je dominikanec prazen, da nima vsebine in da bi ga bilo treba napolniti s prireditvami. Cena za najem prostorov bi morala biti dostopnejša, morda bi nazaj v samostan lahko preselili tudi arheološke zbirke. Miran Senčar bi ustanovil urad, ki bi ugotavljal, ali je dominikanski samostan res ponos Ptuja ali ne. Štefan Čelan pravi, da bodo projektno idejo nadaljevali. »Prepričan sem, da bo to eden najlepših kongresno-kulturnih centrov v Evropi, ne samo v Sloveniji.« Robert Šegula je dejal, da je obnova samostana šolski primer, kako se investicij ne vodi: »Že pri prvi fazi se je investicija podražila za 40 odstotkov.« Darja Galun je poudarila, naj se pri naložbah najprej razmisli o vsebini in šele nato naj se začne gradnja oziroma obnova. »Koliko kongresov je bilo doslej na Ptuju?« je spraševala Galunova, Senčar je k temu dodal, da sploh ne drži, da bi se družba Sava turizem zanimala za trženje ptujskega dominikanskega samostana. Koteksova podrtija in veduta mesta Ptuj Kako bi županski kandidati poskrbeli za privlačno veduto Ptuja - pri peš mostu s pogledom na ptujski grad, brez propadajoče stavbe Ko-teksa v ospredju? Darja Galun je priznala, da tega dela Ptuja ne pozna in da zato ne more dati odgovora. Čelan je povedal, da imajo v Mestni hiši tri natečajne rešitve, treba bo zagotoviti denar za realizacijo. Senčar je poudaril, da se streha podira in da je objekt za mimoidoče nevaren. Sto-jakova meni, da je veduta Ptuja zaščitni znak in blagovna znamka mesta. Zato bi se urejanja tega področja lotila v sodelovanju z arhitekti in urbanisti ter s Ptujčani. Peter Pribožič bi na tem mestu uredil parkirišče, Miran Šic je odgovoril zelo neposredno: »Koteks je sramota. Turisti, ki prečkajo peš most, uzrejo najprej to podrtijo.« Mojca Zemljarič 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 3. oktobra 2014 Podravje • Koliko občine namenjajo za razvoj domačega kmetijstva in podjetništva in koliko so ta Subvencije za kmetijstvo in podj Čeprav se že dolgo govori o nujnem spodbujanju lokalnega podjetništva in kmetijstva, pa občine posebej veliko (razen redkih izjem) občine lahko objavljajo vsako leto. Kidričevo Po razpisih je bilo letos na voljo za kmetijstvo 15.000 evrov, za podjetništvo pa 34.500 evrov nepovratnih sredstev. Po dveh razpisih je bilo v zadnjih štirih letih za kmetijstvo na voljo skupaj 49.235,36 evra, za podjetništvo oziroma gospodarstvo pa 144.040 evrov. Za kmetijstvo so bila vsa sredstva razpisana in tudi razdeljena, za podjetništvo pa v zadnjih dveh letih niso bila v celoti realizirana, saj je ostalo neizkoriščenih 27.559 evrov. Po mnenju direktorja občinske uprave Damjana Napasta predvsem zato, ker ni bilo tolikšnih vlaganj na področju gospodarstva zaradi gospodarske krize. Markovci V občini Markovci je bilo po razpisih v letu 2014 na voljo za kmetijstvo 30.000 evrov, za malo gospodarstvo pa 50.000 evrov nepovratnih sredstev. Po teh dveh razpisih je bilo v zadnjih štirih letih od 2011 do vključno 2014 na voljo skupaj 310.000 evrov. Do sedaj so bila vsa štiri leta porabljena vsa razpoložljiva sredstva v obeh razpisih, razen v letu 2011, ko je pri malem gospodarstvu ostalo 9.500 evrov ne- razdeljenih. Po mnenju župana Milana Gabrovca predvsem zato, ker so na razpis prejeli premalo prijav, zgornja meja, ki jo prejemnik lahko dobi, pa je omejena. Videm V občini Videm so v obdobju 2010-2013 za kmetijstvo razpisali za 45.000 evrov subvencij in jih skoraj v celoti porabili (blizu 95 %); tudi letošnja subvencija (slabih 11.000 evrov) je v celoti porabljena. Drugače je pri subvencijah v gospodarstvu: od razpisanih 48.000 evrov v letih 2010-2013 je bilo porabljenih le 13.000. Razlog: občina razpisuje sredstva za subvencijo obrestne mere obrtnikom in podjetjem na svojem območju, vendar pa banka pred odobritvijo kredita preveri kreditno sposobnost posameznega vlagatelja. Če banka ne odobri kredita, občina ne more subvencionirati obrestne mere - in razpisana občinska sredstva ostanejo neporabljena. Za leto 2014 razpisana sredstva (6.000 evrov) so že bila v celoti porabljena. Podlehnik V Podlehniku razpisujejo subvencije tako v kmetijstvu S* Nekatere občine omenjenih razpisov niti ne objavljajo več oziroma razpisujejo sredstva zgolj za kmetijstvo, v veliko občinah pa tudi ugotavljajo, da razpisana sredstva (tudi zaradi pogojev razpisa) sploh niso v celoti porabljena. Koliko denarja so občine za subvencioniranje kmetijskih in podjetniških dejavnosti na svojem območju namenile letos in v zadnjem mandatu, razkrivamo v tokratnem Tednikovem objektivu. V. J kot v gospodarstvu. Za kmetijstvo so v obdobju 2010-2013 razpisali 60.000 evrov in jih porabili 46.000, letos pa so podelili vseh 15.000 evrov iz kmetijskega razpisa. V gospodarstvu je poraba razpisanih sredstev manjša iz enakega razloga kot drugod: razpisana sredstva namenjajo subvencioniranju obrestnih mer, a če obrtnikom in podjetnikom banka ne odobri kredita, jim seveda občina ne more subvencionirati obresti. Tako so v obdobju 2010-2013 razpisali (in odobrili) 55.000 evrov, porabili pa 25.000; za letos razpisana sredstva (15.000 evrov) pa bodo porabili v celoti. Žetale V Žetalah v zadnjih letih razpisujejo samo subvencije za kmetijstvo, saj za gospodarstvo ni bilo zanimanja in je predvideni denar ostajal. Bodo pa v prihodnje spet Sredstva, ki so jih občine po razpisih namenile za subvencioniranje kmetijstva in podjetništva Občina Obdobje Razpisana sredstva za kmetijstvo in podjetništvo skupno v € Poraba razpisanih sredstev v celoti Kidričevo 2011 - 2014 193.275,00 ne Markovci 2011 - 2014 310.000,00 ne Videm 2010 - 2014 110.000,00 ne Podlehnik 2010 - 2014 145.000,00 ne Zetale 2010 - 2014 39.360,00 da Hajdina * 2010 - 2014 245.550,00 ne Benedikt 2011 - 2014 17.293,00 da Cerkvenjak 2011 - 2014 60.900,00 da Destrnik 2011 - 2014 74.500,00 da Lenart 2011 - 2014 160.000,00 ne Juršinci 2011 - 2014 120.073,00 ne Sveta Trojica 2011 - 2014 63.300,00 da Sveta Ana 2011 - 2014 30.000,00 da Sveti Andraž - - - Trnovska vas - - - Makole 2010 - 2014 44.000,00 ne Poljčane 2010 - 2014 134.000,00 ne Slovenska Bistrica 2010 - 2014 748.122,00 ne Majšperk 2010 - 2014 30.300,00 da Ptuj* 2010 - 2014 517.457,00 ne Cirkulane* 2011 - 2014 87.700,00 ne Zavrč 2011 - 2014 40.800,00 da Gorišnica 2011 - 2014 75.000,00 ne Dornava 2011 - 2014 43.500,00 da Ormož* 2010 - 2014 587.086,00 ne Središče ob Dravi 2010 - 2014 121.169,00 ne Sveti Tomaž* 2010 - 2014 67.400,00 ne * Razpis za leto 2014 je še v teku Vir: občine Podravja razpisovali subvencije tudi za gospodarstvo. V letih 20102013 so v kmetijstvu razpisali in tudi porabili 34.740 evrov subvencij, v celoti pa je porabljena tudi letošnja subvencija v višini 4.620 evrov. Hajdina V občini Hajdina so letos za programe razvoja podeželja namenili 31.964 evrov. V letu 2010 je bilo za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Hajdina namenjenih 29.864 evrov, v letu 2011, 2012, 2013 in 2014 pa po 31.964 evrov. Sredstev v celoti niso porabili samo v letu 2010. Izkoriščena pa niso bila zaradi pogojev samega razpisa, ker so bili med upravičenimi vlagatelji le tisti, ki v prejšnjih letih (2008 in 2009) niso prejeli sredstev iz razpisa o dodeljevanju državnih pomoči ter ukrepov za programe razvoja podeželja v občini Hajdina. Skupaj so v letih od 2010 do 2013 za pospeševanje kmetijstva razdelili 125.756 evrov. Razpis za leto 2014 pa je še v teku. Za pospeševanje razvoja gospodarstva oz. podjetništva so v letih od 2010 do 2014 v občini Hajdina vsako leto namenili po 17.566 evrov. Vsa sredstva so bila po razpisih od leta 2010 do leta 2013 v celoti tudi razdeljena, skupaj 70.264 evrov, za sofinanciranje samo-zaposlitve, mikro in majhna podjetja, ki imajo sedež dejavnosti zunaj občine Hajdina in poslovno enoto v občini Hajdina, v kateri zaposlujejo najmanj dve tretjini oseb za nedoločen čas iz občine Haj-dina (stalno prebivališče) in investirajo na območju občine Hajdina. V letih od 2010 do 2013 je bilo s pomočjo teh sredstev na novo ustvarjenih 13 delovnih mest. Sredstev za letošnje leto pa še niso razdelili, ker je razpis še odprt. Benedikt Občina Benedikt letos ni predvidevala sredstev za kmetijstvo in podjetništvo. Tudi v zadnjih štirih letih razpisov na področju podjetništva občina ni razpisala. Za razpise s področja kmetijstva pa je bilo v štiriletnem obdobju skupaj planiranih 17.293 evrov. »Sredstva so bila porabljena za razpis s področja kmetijstva za leto 2010 v višini 17.293 evrov, v ostalih letih ni bilo več planiranih sredstev za razpise,« je pojasnila direktorica občinske uprave in še dodala, da so bila razpisana sredstva v celoti izkoriščena. Cerkvenjak Občina Cerkvenjak je letos predvidevala sredstva za kmetijstvo v višini 15.500 evrov. V zadnjih štirih letih je bilo za subvencioniranje domačega kmetijstva skupno namenjenih 60.900 evrov. Sredstva so bila v celoti izkoriščena. Predvidenih sredstev v proračunu za subvencioniranje podjetništva v zadnjih štirih letih ni bilo. Destrnik V občini Destrnik je bilo letos na razpisih za kmetijstvo na voljo 19.000 evrov. V zadnjih štirih letih je bilo za subvencioniranje domačega kmetijstva skupno namenjenih 74.500 evrov. Sredstva so bila skoraj v celoti izkoriščena, neporabljenih sredstev je bilo namreč skupaj 161,63 evra. Za subvencioniranje podjetništva v zadnjih štirih letih ni bilo planiranih sredstev. Lenart Po besedah višje svetovalke za kmetijstvo, evropske zadeve in javna naročila Lidije Šipek letos občina razpisov na področju kmetijstva in podjetništva ni razpisala. V petek • 3. oktobra 2014 Tednikov objektiv Štajerski 5 sredstva sploh porabljena etništvo ostajajo neporabljene sredstev temu ne namenjajo. Mišljeno je sicer financiranje kmetijskih in gospodarskih dejavnosti preko ustreznih razpisov, ki jih v J--v V. zadnjih štirih letih je bilo za subvencioniranje domačega kmetijstva na voljo 160.000 evrov. Sredstva so bila izkoriščena v višini 153.720,52 evra. Sicer pa po besedah Šipkove vsa razpoložljiva sredstva niso bila v celoti porabljena, ker so nekateri kmetovalci odstopili od vloge, saj niso realizirali prvotno načrtovane investicije. Planiranih sredstev za sub- Foto: Črtomir Goznik vencioniranje podjetništva v zadnjih štirih letih ni bilo. Juršinci V občini Juršinci je bilo letos na razpisih za kmetijstvo na voljo 11.880 evrov, za spodbujanje razvoja drobnega gospodarstva pa 1.930 evrov. Sredstva na področju kmetijstva so bila v celoti izkoriščena, medtem ko je na področju podjetništva ostalo neizkoriščenih 600 evrov. V zadnjih štirih letih je bilo za subvencioniranje domačega kmetijstva skupno namenjenih 103.153 evrov. Od skupnega zneska je bilo porabljenih 92.870 evrov. Na področju spodbujanja razvoja drobnega gospodarstva pa je bilo v štiriletnem obdobju namenjenih 16.920 evrov. Od skupnega zneska je bilo izkoriščenih 13.785 evrov. Sveta Trojica v Slovenskih goricah Občina Sveta Trojica je letos za javni razpis na področju kmetijstva predvidevala 6.000 evrov. V zadnjih štirih letih je bilo za subvencioniranje domačega kmetijstva skupno namenjenih 63.300 občina Trnovska vas sredstev za kmetijstvo in podjetništvo ni razpisala. Makole Za naložbe v kmetijstvu je občina Makole letos namenila 7.000 evrov, za podjetništvo - odpiranje novih delovnih mest pa 4.000 evrov. Od leta 2010 do vključno letos je bilo za kmetijstvo namenjenih 28.000 evrov in 16.000 evrov za podjetništvo. Sredstva za podjetništvo ali kmetijstvo v celoti niso bila nikoli porabljena. Tako je za podjetništvo ostalo 5.000 evrov, za naložbe v kmetijstvo pa je v letu 2014 ostalo neizkoriščenih 1.793 evrov. Poljčane Foto: Črtomir Goznik evrov. Sredstva so bila skoraj v celoti izkoriščena, razlika med razpisnimi in realiziranimi vrednostmi je bila namreč minimalna (v štirih letih dobrih 600 evrov). Sicer pa občina razpisov na področju podjetništva ne razpisuje: »Podjetniki lahko sodelujejo na razpisih in shemah državnih pomoči, ki jih izvajajo ministrstva ali organi v njihovi sestavi ali javne agencije.« Sveta Ana v Slovenskih goricah Občina Sveta Ana je letos na področju kmetijstva razpisala 10.000 evrov za sofinanciranje pospeševanja razvoja podeželja. »Sredstva so bila razdeljena med vse štiri vlagatelje vlog,« je še pojasnil Kapl. V zadnjih štirih letih je bilo za razpise na področju kmetijstva predvidenih 30.000 evrov, vsota je bila v celoti izkoriščena. Na področju podjetništva letos niso predvidevali sredstev. Trnovska vas Po besedah direktorja občinske uprave Jožeta Potrča Za kmetijstvo je Občina Polj-čane letos namenila 22.000 evrov in za podjetništvo 13.000 evrov. Od leta 2010 do vključno 2014 je občina za kmetijstvo namenila 100.000 evrov ter 34.000 evrov za podjetništvo. Sredstva v štirih letih niso bila porabljena v celoti. Realizacija na področju kmetijstva je bila približno 82-odstotna (82.000 evrov), na področju gospodarstva pa le 48-odstotna (16.320 evrov). V letošnjem letu na razpis za subvencije v gospodarstvu ni prispela niti ena vloga. Slovenska Bistrica Za podjetništvo je največja občina v tem delu Podravja razpisala 600.000 evrov posojilnih sredstev in 40.000 evrov proračunskih. To pomeni, da je občina z banko podpisala pogodbo, v kateri je banka zagotovila 600.000 evrov za posojila, občina pa je prispevala denar za subvencioniranje obresti. Porabljenih je bilo 162.400 posojilnih sredstev in 10.826 evrov proračunskega denarja. Za kmetijstvo je bilo razpisanih 140.000 evrov posojilnih sredstev in 8.000 evrov proračunskega denarja za obresti. Porabljenih je bilo 66.965 evrov (3.826 evrov proračunskih). Ob tem je bilo za razvoj kmetijstva razpisanih 77.600 evrov finančnih nepovratnih sredstev, ki so bila v celoti porabljena. Za podjetništvo je bilo v letih 2010-2014 razpisanih približno 4,1 milijona evrov posojilnih sredstev, v proračunu je bilo v ta namen planiranih 249.000 evrov, vsota je bila porabljena v višini 140.764 evrov. »Za kmetijstvo je bilo v letih 2010-2014 na voljo razpisanih kar precej posojilnih sredstev, vendar je bilo v proračunu v ta namen planiranih 43.722 evrov, ki so bili porabljeni v višini 39.548 €,« je pojasnila Slavka Zafošnik z Občine Slovenska Bistrica. Razpisna nepovratna sredstva za razvoj kmetijstva v letih 2010-2014 so bila planirana v višini 455.400 evrov in so bila skoraj v celoti porabljena, razen v manjši meri, ko ni prišlo do realizacije. Vendar je slednje prej izjema kot pravilo, je še dodala. »Žal največjo ne-izkoriščenost beležimo v letu 2014, kar se tiče posojilnih sredstev. Pri razvoju kmetijstva so le-ta izkoriščena in jih je vsako leto premalo glede na število prijav,« je dejala. Zakaj je bilo letos manj izkoriščenega denarja? Ker je bil letošnji rok krajši zaradi prilagoditev novi zakonodaji oziroma so 30. junija potekli pravilniki. Kot dodaten razlog pa je navedla: »Sicer pa je v nekaterih primerih prezadolženost podjetij velika, druga pa se bojijo zadolževanja, če ni nujno potrebno.« Majšperk Po razpisih je občina Maj-šperk za kmetijstvo namenila 7.700 evrov. Skupno je bilo po teh dveh razpisih namenjenih 30.300 evrov. Porabljena so bila vsa razpoložljiva sredstva. Ptuj Za pospeševanje razvoja kmetijstva je bilo v letih od 2010 do 2014 v MO Ptuj namenjenih 137.171,80 evra. Za letošnje leto so sredstva v višini 25.719 razdelili že spomladi. Upravičenci pa so jih glede na pogoje razpisa lahko porabili za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, pomoč za arondacijo, zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju, naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, dopolnilno in nekmetijsko dejavnost, promocijo in trženje proizvodov in storitev, izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti ter predelave in trženja. Od leta 2010 do vključno leta 2013 je bilo v MO Ptuj za podjetništvo razpisanih in tudi porabljenih 230.285 evrov. Letos je za pospeševanje podjetništva v MO Ptuj namenjenih 150.000 evrov, kar je največ v tem obdobju. Za finančne spodbude za razvoj podjetništva je letos namenje- nih 60.000 evrov, za sofinanciranje zaposlovanja mladih 30.000 evrov in za sofinanciranje stroškov komunalnega prispevka 60.000 evrov. V MO Ptuj pričakujejo, da bodo tudi letošnja sredstva v celoti porabljena. V obdobju od leta 2010 do leta 2013 je bilo po treh razpisih direktno sofinanciranih 45 samozaposlitev oz. odpiranje novih delovnih mest. Cirkulane Občina Cirkulane je letos za kmetijstvo razpisala 9.800 evrov, za gospodarstvo 13.000 evrov. V zadnjih štirih letih (2011-2014) so za kmetijstvo skupno razpisali 39.200 in za gospodarstvo 48.500 evrov. Leta 2012 in 2013 so se sredstva na področju kmetijstva v celoti izkoristila, leta 2011 je ostalo neizkoriščenih 1.079 evrov, letošnji razpis je še v teku. Tudi za področje gospodarstva je letošnji razpis v teku, lani in predlani so vlagatelji razpisana sredstva izkoristili v celoti, leta 2011 je ostalo nerazdeljenih 60 evrov. V obdobju štirih let (2010-2014) se je za namen kmetijstva iz proračuna občine Cirkulane razdelilo 34.035 evrov, za namen gospodarstva pa v treh letih (2011-2013) 35.440 evrov. Leta 2010 sredstev in razpisa za gospodarstvo namreč ni bilo. Neizkoriščena sredstva po razpisih so ostala zaradi premajhnega števila vlog. Zavrč Občina Zavrč je letos za področje kmetijstva razpisala 10.200 evrov, za področje podjetništva razpisa nimajo. V zadnjih štirih letih so za spodbujanje kmetijstva v občini razpisali 40.800 evrov, vsa sredstva so bila razdeljena. Gorišnica Občina Gorišnica sredstev za spodbujanje kmetijstva in gospodarstva letos ni razpisala. So pa iz občinskega proračuna financirali gradnjo kmetijske infrastrukture v vrednosti 1,4 milijona evrov ter gradnjo komunalne infrastrukture za razvoj gospodarstva in podjetništva v višini dobrih 48.000 evrov. V minulih štirih letih so za spodbujanje kmetijstva in gospodarstva razpisali 75.000 evrov. Vsa sredstva niso bila razdeljena, neizkoriščenih je ostalo 35.208 evrov. Do tega je prišlo zaradi večjega planiranja (razpisanih sredstev) od povpraševanja. 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • 3. oktobra 2014 Dornava Občina Dornava sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje gospodarstva in kmetijstva ne razpisuje. Imajo pa v proračunu za kmetijstvo in gospodarstvo postavko, iz katere kmetovalcem in podjetnikom sofinancirajo izobraževanja (varstvo pri delu, različni tečaji ...) in strokovne ekskurzije. Letošnja višina postavke za kmetijstvo je 5.000 evrov in za podjetništvo 5.000 evrov. V proračunih 20112014 je občina Dornava na postavki za kmetijstvo zagotovila 24.500 evrov in na postavki za spodbujanje malega gospodarstva 19.000 evrov. Ormož V letih 2010, 2011 in 2012 je bilo za spodbujanje kmetijstva razpisanih po 50.150 evrov vsako leto, v letu 2013 pa 50.485 evrov. V letu 2010 so podelili 47.409 evrov, leto pozneje 48.260 evrov, v letu 2012 je bilo porabljenih 42.645 evrov, lani pa 49.900 evrov. V tem letu je bilo na tem razpisu planiranih 50.150 evrov, planira pa se, da se bodo porabila vsa razpisana sredstva. Do subvencij so tako upravičeni tudi podjetniki, predvsem za pospeševanje zaposlovanja in poklicnega izobraževanja, promocijo izdelkov in storitev podjetja ter oprostitev plačila komunalnega prispevka. V letu 2010 je bilo na razpisu planiranih 24.500 evrov, realizirali pa so 23.936,68 evra. V letu 2011 je bilo planiranih 176.821 evrov, realizirali so 173.910,17 evra. Leto pozneje so namenili podjetnikom 43.069 evrov, realiziranih pa je bilo 25.970,99 evra. Lani so planirali, da bodo preko razpisa razdelili 39.221 evrov, vendar so zaradi številnih vlog za oprostitev plačila komunalnega prispevka porabili 57.070,98 evra. V tem letu je za ta namen načrtovanih 34.540 evrov. Središče ob Dravi Letos so v občini Središče ob Dravi za subvencije v kmetijstvu namenili 13.456,90 evra, celoten znesek pa je bil tudi razdeljen. Prav tako so razdelili vsa razpoložljiva sredstva kot pomoč za gospodarstvo v znesku 11.332,95 evra. »Za kmetijstvo je bilo v letih 2010-2014 zagotovljenih 78.033,90 evra, za gospodarstvo pa smo začeli subvencionirati v letu 2012 in skupaj v obdobju 2012-2014 zagotovili v proračunu 43.134,95 evra,« so o subvencijah spregovorili v občinski upravi občine Središče ob Dravi. In vsa sredstva na razpisih niso bila porabljena. Tako v minulih štirih letih za kmetijstvo niso porabili 13.080,67 evra. »Glavni razlog je v letu 2010, ko smo zagotovili bistveno več sredstev kot v preteklih letih. Interes je bil manjši, tako da smo v letu 2010 od skupaj 22.000 evrov razdelili le 11.606,35 evra. V naslednjih letih smo nato zagotavljali zneske v višini 13.500 evrov, kolikor se je tudi izplačevalo.« Za gospodarstvo niso porabili 10.578,81 evra subvencij. Največ sredstev je na občinskem računu ostalo v letu 2012, kot vzrok pa navajajo, da najverjetneje podjetniki prvo leto razpisa niso bili pripravljeni na to pomoč. Sveti Tomaž Za kmetijstvo so preko razpisa v občini Sveti Tomaž letos namenili 16.000 evrov, za gospodarstvo pa 10.000 evrov. Doslej, ker še namreč vsi niso prinesli zahtevkov, so za kmetijstvo razdelili 12.974 evrov, za gospodarstvo pa 2.483 evrov. V letih 2010 in 2011 preko razpisov iz občinskega proračuna niso namenjali sredstev za kmetijstvo in gospodarstvo. V preostalih treh letih so skupno namenili za kmetijstvo 45.000 evrov, za gospodarstvo pa 22.400 evrov. V letu 2012 so od predvidenih 16.000 evrov za kmetijstvo razdelili 10.422 evrov, od predvidenih 10.000 evrov za gospodarstvo pa 8.200 evrov. Lansko leto so za kmetijstvo imeli namenjenih 13.000 evrov ter z razpisom razdelili 11.376 evrov, za gospodarstvo pa 2.400 evrov in so jih razdelili 1.567 evrov. V občinski upravi menijo, da vsa sredstva niso porabljena zato, ker veliko ljudi nima svojega lastnega deleža, da bi lahko izvedli investicije. Majda Goznik, Mojca Vtič, Monika Levanič, Mojca Zemljarič, Miha Šoštarič, Jože Šmigoc in Martin Ozmec dr. Mateja Kožuh Novak »Vlasto Stoja k podpiram, ker sem prepričana, da bo poskrbela za vse generacije. Bodimo evropski. Dajmo priložnost ženski.« SPREMEMBE IMAJO IME Vrhunske blagovne znamke in ugodne cene v obeh prodajalnah Travel Free shop Gruškovje! Naše prodajalne Travel Free so na slovenskih mejnih prehodih že od leta 2004, ko so zamenjale t. i. duty free prodajalne. Malo ljudi ve, da tudi danes omogočamo nakupovanje vrhunskih blagovnih znamk po izjemno privlačnih cenah - na mejnem prehodu Gruškovje vam že od leta 1997 na starejši lokaci- ji na Stanošini 1 b in od leta 2009 na novejši lokaciji tik za mejno kontrolo ponujamo vrhunske blagovne znamke parfumerije in kozmetike (Giorgio Armani, Lanco-me, Boss, Bvlgari, L'Occitane, The Body Shop ...), tekstila (S. Oliver), modnih dodatkov (M. Kors, Rocco-barocco, Swarovski ...), igrač (Lego, Nici ...), sladkarij, alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov. Zagotavljamo vam originalne in visoko kakovostne izdelke po zelo ugodnih cenah, vsak mesec pa tudi akcije parfumerije in kozmetike ter sladkarij in alkoholnih pijač. V oktobru vam ob tednu otroka od 6. do vključno 12. oktobra nudimo kar 20-odstotni popust na igrače vseh blagovnih znamk. Nakupovanje v Travel Free shopu pa se vam še dodatno izplača, saj vam ob vsakem nakupu povrnemo 3 % vrednosti nakupa, ki jih lahko izkoristite že ob naslednjem nakupu. Osebje v obeh prodajalnah Travel Free shop Gruškovje vas z veseljem pričakuje' (PR) Travel Free shop 1 Travel Free shop 2 Mejni prehod Gruškovje Mejni prehod Gruškovje Stanošina 1 b Zg. Gruškovje BŠ 2286 Podlehnik 2286 Podlehnik T: 02 788 42 20 T: 02 795 34 33 E: mp-gruskovje-old@regal-gh.si E: mp-gruskovje-new@regal-gh.si Delovni čas: pon-ned: 8.00-21.00 Delovni čas: pon-ned: 9.00-21.00 www.travel-free.si 25. Alei STRAFELA 26. mag. Sonja ŽIBRAT 27. mag. Danila TOPLEK 28. Mirjana NENAD 29. Dejan LEVANlC Za listo obkrožite petek • 3. oktobra 2014 Gospodarstvo Štajerski 7 Slovenija, Podravje • Po očala v tujino Do cenejših okvirjev in stekel za očala na Madžarsko ali z naročilom preko spleta »Za korekcijska očala sem odštela 107 evrov, ker sem si kupila malo boljša, ob 1,15 dioptrije pa imam še cilindre,« je dejala Mateja iz Makol, ki si je korekcijska očala kupila na Madžarskem kot še veliko drugih Slovencev. Mateja se je za odhod na Madžarsko odločila zaradi radovednosti, je priznala. Bila je namreč odločena, da si očal ne bo kupila. »Potem pa je bilo v optiki polno Slovencev in sem si rekla, če zanje velja, še bo zame. Prodajalka in zdravnica sta znali slovensko, seveda me je bilo malo strah, da ne bo vse, kot mora biti,« je povedala Mateja. Pregled je opravila brez predhodnega naročila, nato si je izbrala okvirje in najboljša stekla, dobila račun, s katerim lahko uveljavlja garancijo. Očala je nato dobila po pošti. »Žal mi je, da nisem prej pobrskala po spletu, ker so v ZDA očala še cenejša. Okvirji na spletu stanejo zgolj sedem evrov,« je še povedala in dodala, da bo preko spletne strani v Ameriki naročila očala za sina. Tudi stekla, kupljena v tujini, zavod sofinancira Naročanje medicinskih pripomočkov v tujini in opravljanje pregledov v tujini omogoča tudi slovenska zakonodaja. Tako lahko zavarovana oseba kupi medicinske pripomočke na podlagi naročilnice, ki jo izda pooblaščeni zdravnik, tudi v drugih državah člani- Zavarovane osebe imajo pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini ob pogoju, da so bile v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, ob tem pa je utemeljeno pričakovati, da se bo z zdravljenjem oziroma pregledom v drugi državi izboljšalo zdravstveno stanje oziroma preprečilo njegovo nadaljnje slabšanje. V skladu z zakonom lahko zavarovana oseba na podlagi napotnice ali recepta poišče zdravstveno storitev v drugi državi članici, tako pri izvajalcih zdravstvenih storitev iz javne zdravstvene mreže kot tudi pri zasebnikih. V tem primeru ima oseba pravico do povračila stroškov zdravstvenih storitev ter do poplačila v okviru teh storitev predpisanih zdravil in medicinskih pripomočkov. Za bolnišnične zdravstvene storitve, ki vključujejo prenočitev zavarovane osebe, ter zdravstvene storitve, ki zahtevajo uporabo visoko specializirane in drage medicinske infrastrukture ali medicinske opreme, pa je potrebna prehodna odobritev ZZZS. Stroške čezmejnega zdravljenja zavarovana oseba plača sama, nato pa v Republiki Sloveniji zahteva povračilo stroškov. Stroški se povrnejo v višini povprečne cene teh storitev v Republiki Sloveniji, vendar ne več kot znašajo dejanski stroški, ki jih je oseba odštela v tujini. cah Evropske unije in v tretjih državah. V primeru nakupa pripomočka v drugi državi članici EU ali v tretji državi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na podlagi pisne vloge, naročilnice in računa povrne dejanske stro- ške, vendar največ do višine cenovnega standarda. Tako je za pregled oči pri okulistu v tujini potrebna napotnica osebnega zdravnika, v primeru, ko gre zgolj za pregled vida v optiki, kot je možno tudi na Slovenskem, napotnica ni po- Cenik optike Opti Lent storitev cena očala na blizu ali daleč od 21,24 do 79,24 Steklo plastika od 5,07 do 30,11 Okvir od 7,92 do 53,88 Multifokalno steklo od 47,54 do 172,73 Čakalna doba en do dva tedna trebna. »Torej v prvem primeru zdravstvena zavarovalnica krije pregled pri zdravniku in delež stekel, primerljivo s slovenskimi razmerami, ko pa pregled ni zaračunan, se krijejo zgolj stekla,« je pojasnil tiskovni predstavnik ZZZS Peter Rutar. Zobozdravstvene storitve opravlja osebni zobozdravnik na primarni ravni zdravstvene Slovenska Bistrica • Stečajna saga še ni končana Kupoprodajna pogodba za Granit je podpisana, a to še ne pomeni, da je Granit prodan Direktor podjetja Kit-ak Gradnje Andrej Kitak je minuli petek, 26. septembra, podpisal kupoprodajno pogodbo o nakupu podjetja Granit z 90-dnevnim plačilnim rokom. »Upam, da čim prej naredimo primopredajo poslov in pregled dejanskega stanja in začnemo delati, saj zdaj dela stagnirajo,« je povedal za Štajerski tednik. »Cilj je, da delamo,« je še povedal gradbinec iz Rogaške Slatine. Delo je namreč ključno za obstoj podjetja, je prepričan strojnik gradbene mehanizacije, ki je bil še pred osmimi leti samostojni podjetnik z rovoko-pačem ICB, sedaj pa zaposluje več kot 60 ljudi. Lani je podjetje ustvarilo 4,6 milijona evrov prihodkov, medtem ko letos v prvem polletju beležijo že več kot pet milijonov evrov prihodkov. Soglasja mariborskega sodišča in upnikov k sklenitvi prodaje zdravega jedra propadlega bistriškega gradbinca Granita je imel Kitak že konec julija, vendar se je ta odložila. Kot je povedal stečajni upravitelj Branko Dordevič, je želel gradbinec iz Rogaške Slatine znižati ceno nakupa Granita. »Na to seveda nisem mogel pristati, saj to ni področje, kjer bi se lahko pogajali, tudi soglasja banke in upnikov so se vezala na ceno 7,5 milijona evrov,« je povedal stečajni upravitelj. Andrej Kitak naj bi imel po poročanju STA občutek, da je stečajni upravitelj v postopku prodaje z nekaterimi podatki zavajal. Med drugim je obljubljal, da ima Granit sklenjenih že za skoraj osem milijonov evrov naročil, ki bi po prodaji pripadla novemu lastniku, a je po podatkih Kitaka sedaj teh poslov le za okoli dva milijona. Rogaški gradbinec je tik pred rokom za unovčitev are v višini 750.000 evrov pristal na dogovorjeno ceno ter dodal, da se razmere v gradbeništvu spreminjajo ter da bo dejanska vrednost sredstev, zaloge in projektov znana po primopredaji. Prav tako še ne moremo govoriti o dokončni prodaji Granita, je opozoril stečajni upravitelj. Ko bo plačana kupnina, za kar ima Kitak 90 dni časa, bo Dordevič sodišču predlagal sklep o lastništvu, je povedal. Granit je v stečaju od januarja lani. Potem ko stečajnemu upravitelju podjetja ni uspelo prodati na dveh dražbah, na marčevski za 14,3, na junijski pa za 10,8 milijona evro, se je takoj po drugi dražbi pojavil Kitak in za poslovno celoto delujočega dela Granita ponudil 7,5 milijona evrov. Ta namerava obdržati tudi 70 zaposlenih podjetja v stečaju, tudi vodstvo Granita, d. d., Ivana Kosija. Mojca Vtič dejavnosti in praviloma niso izvedene na podlagi napotnice. Zobozdravstvene storitve tako ne spadajo v sklop storitev, pri katerih so zavarovane osebe upravičene do povračila stroškov, ki bi jih osebe uveljavile v drugi državi članici Evropske unije. Stroški za te storitve se tako ne vračajo. Največ vlog za povračilo stroškov očal in ortopedskih pripomočkov Največ zahtevkov za povračila stroškov je bilo vloženih za pripomočke za vid in ortopedske pripomočke, vendar kot je dejal tiskovni predstavnik ZZZS, točnih podatkov nima. V letu 2013 so še prevladovale vloge za preiskavo EMG (preiskava, ki je sestavljena iz več testov, s katerimi se ocenjuje delovanje živcev in mišic), teh je bilo 210, sledijo vloge za povračilo stroškov magnetne resonance kolena, podanih je bilo 31 vlog, za operacijo na ožilju pa je bilo podanih 25 vlog. Zavarovanci so storitve največkrat koristili v Avstriji in na Hrvaškem. »V prvem polletju 2014 smo prejeli 610 vlog za povračilo stroškov zdravljenja v tujini, od teh je bilo na dan 30. junija 2014 pozitivno rešenih 497 vlog. Za medicinske pripomočke je bilo v prvem polletju vloženih 84 vlog, od tega jih je bilo 79 pozitivno rešenih,« je pojasnil Peter Rutar. Mojca Vtič V tujino z veliko previdnostjo Polona Lečnik Wallas, vodja službe za odnose z javnostmi in trženje, osebam, ki se v tujino napotijo po korekcijska očala, operacijo vida ali v tujini koristijo zobozdravstvene storitve, svetuje, da se o možnostih in stroških zdravljenja pozanimajo in morda pridobijo več mnenj, predvsem pa jim priporoča ustrezno oskrbo v Sloveniji. »Zdravstveno stanje zob in ustne votline je namreč treba spremljati in to ni samo enkraten poseg, ampak so to tudi redni pregledi ter kontrole. Če gre za nujna oz. življenjsko ogrožajoča stanja, naj se obrnejo na dežurne izvajalce v Sloveniji, če pa gre za neke vrste reklamacijo, pa na izvajalca, ki jim je storitev opravil,« je povedala. Podatkov o zapletih po zobozdravstvenih ali okuli-stičnih posegih na zbornici nimajo. »Je pa teh zapletov kar nekaj in jih individualno rešujemo. Vsak zaplet zdravljenja v tujini, ki se rešuje na račun obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, pomeni pri enakem obsegu programa in sredstev, ki jih imamo izvajalci, podaljšanje čakalne dobe,« je še povedala Lečnik Wallasova. Foto: MV 8 Štajerski Podjetništvo petek • 3. oktobra 2014 Ptuj • Obisk kitajske delegacije iz Shenzhena V ospredju vlaganja v Luko Koper Člane kitajske delegacije gospodarstvenikov in upraviteljev pristaniškega mesta Shenzhen je med enotedenskim obiskom v Sloveniji 23. septembra sprejel tudi ptujski župan Štefan Čelan. Sprejema se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Prišli so na povabilo predstavnikov podjetja Alps Wine iz Petrovč, ki se ukvarja s prodajo slovenskih vin in drugih produktov na Kitajsko. Sicer pa so se zanimali za širše možnosti poslovnega sodelovanja s Slovenijo, še posebej na področju transporta. Kot je povedal direktor podjetja Alps Wine Martin Godec, kitajske poslovneže zanima tudi poslovno povezovanje na področju vinarstva. Preko Shen-zhena se slovenska vina dostavljajo kitajskim kupcem. Vina na Kitajsko že dve leti prodaja tudi Ptujska klet. Njen enolog Bojan Kobal je bil tudi tisti, ki je prvi navezal stike s kitajskimi poslovneži in jim nakazal možnosti za širše poslovno sodelovanje. Na njegovo povabilo so tudi obiskali Ptujsko klet. Med tokratnim obiskom v Sloveniji so obiskali tudi nekatere slovenske vinarje, ki iščejo strateške partnerje. Po besedah Gorazda Žmavca je Slovenija zainteresirana predvsem za sodelovanje na področju transporta in logistike, pri čemer Foto: Črtomir Goznik Kitajski gospodarstveniki so se udeležili sprejema v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju. je posebej omenil Luko Koper in železnice. Ptujski župan Štefan Čelan pa je izpostavil možnosti lokalne skupnosti pri izrabi obnovljivih virov energije. Ptuj ima na voljo ogromno neizkoriščenega potenciala geotermalne energije, partnerje iščejo za razpoložljivih 200 do 250 gigavatov energije za proizvodnjo elektrike, pare in hladu. Kitajski gospodarstveniki so v Slovenijo prišli predvsem zaradi iskanja novih poslovnih priložnosti. Po besedah vodje delegacije Li Binga jih zanimajo predvsem vlaganja v Luko Koper, posel z vini in tudi sam razvoj proizvodnje. Sicer pa je Ptuj prve stike s Shenzhenom navezal že leta 2001, ko je sedemčlanska ekipa Ptujčanov pod vodstvom tedanjega župana Ptuja Miroslava Lucija Ptuj predstavljala na tekmovanju Narodi v razcvetu, ki je potekalo prav tem kitajskem mestu. Leta 2012 je Ptuj gostil uveljavljene kitaj- Možnosti sodelovanja so velike Po pismu o nameri o strateškem sodelovanju, ki so ga aprila letos podpisali z vodstvom družbe Yantian Port Logistics iz kitajskega Shenzhena, so v tem tednu v Špediciji Goja gostili najvišje predstavnike te družbe, ki so bili na prvem delovnem obisku v Sloveniji. Ob tej priložnosti so se jim pridružili vodilni delavci še petih drugih vidnejših gospodarskih družb iz južnokitajske province Henan. Vodstvo Špedicije Goja je kitajskim gostom predstavilo strateške in infrastrukturne prednostni logističnega potenciala Slovenije in jih seznanilo s srednjeročnimi razvojnimi ambicijami družbe. Te se kažejo tudi v povezovanju z drugimi logističnimi specialisti. Tako so možnosti celovite in celostne logistične ponudbe s predstavitvijo svojih specifičnih zmogljivosti in razvojnih načrtov zaokrožili tudi predstavniki Luke Koper in Aerodroma Maribor. Kitajski poslovneži so se z velikim zanimanjem seznanili tudi s tradicijo proizvodnje aluminija v Kidričevem in si ogledali proizvodnjo v Talumu. Sodeč po prvih odzivih kitajskih gospodarstvenikov je predstavljeno in videno preseglo njihova prvotna pričakovanja, še posebej so bili navdušeni nad spoznanjem, da možnosti sodelovanja, ki jih nudi Slovenija, bistveno presegajo njeno siceršnjo majhnost, je povedal Miroslav Beg, član uprave Špedicije Goja, d. o. o. ske pisatelje, ptujski župan Štefan Čelan pa se je s skupino kurentov leta 2008 udele- žil spomladanskega festivala v Pekingu. MG Slovenska Bistrica • Socialno podjetništvo Najboljša podjetniška ide Na šivalnem stroju, ki je bil last pradedka, Nina Kranjec ustvarja slinčke, odejice, slovenskih proizvajalcev, je prepričala komisijo natečaja za izbor najboljše podjetni grado Občine Slovenska Bistrica v višini 2.000 evrov, ki ji je bila podeljena 25. avgusta Občina Slovenska Bistrica in Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica (RIC) sta avgusta objavila Javni natečaj za izbor najboljše podjetniške ideje za ustanovitev socialnega podjetja na območju občine, ki se je končal septembra. Na natečaj je prispelo 19 idej, komisija je izbrala pet najboljših. Kot najboljša je bila prepoznana ideja Bistričanke, sicer po izobrazbi socialne delavke. Komisijo je prepričala s predlogom, v katerem je upoštevala in vanj vključila elemente socialnega podjetništva - zaposlovanje ranljivih skupin, recikliranje tekstila, spodbujanje lokalno pridelanih izdelkov, pravična trgovina ... »V tem primeru bi šlo za povezovanje slovenskih proizvajalcev. Ideja je edinstvena v slovenskem prostoru. Izdelki bi nastajali v delavnici, ki je hkrati delovni prostor in razstavišče. Obenem pa je njena želja in cilj, da svojo idejo, kakor hitro bo mogoče, tudi realizira. RIC ji bo pri tem nudil strokovno mentorstvo,« je pojasnila direktorica RIC Slo- venska Bistrica Monika Kirbiš Rojs. Izdelki z zgodbo Nina Kranjec šiva že od osnovne šole. »Ko sem videla, da slabo kaže s službo socialne delavke, sem pred letom oblikovala lastno blagovno znamko mali Bip, se nato začela udeleževati sejmov, na katerih se prodajajo izdelki z dušo. Zanimanje je bilo veliko,« je povedala. Kranjčeva želi v delavnici in trgovinici Moja sobica povezati različne ponudnike. »Delam slinčke, odejice, posteljnino. Zato potrebujem v Moji sobici še otroško posteljico in previjalno mizo, kjer bo posteljnina na ogled, in ta naj bo slovenski proizvod. Ni čas individualizma, treba si je pomagati,« je dejala. Zaveda se, da je ponudba slinčkov in odejic ter drugih stvari za otroke na trgu bogata, vendar kot je povedala Nina Kranjec, imajo njeni izdelki zgodbo. »Moji slinčki so unikatni. Eden je v obliki rutice s kravato, na kateri je dudica. Oblikujem izdelke tudi po željah naročnika in se zgodi, da se tudi dve uri pogovarjam s stranko, kako in kaj. Imam še idejo, da bi lahko dedek dal svojo srajco v predelavo, iz katere bi lahko vnuku zašila slinček ali kaj drugega, torej da bi šlo blago iz roda v rod,« je še zaupala Kranjčeva. petek • 3. oktobra 2014 Podjetništvo Štajerski 9 Kidričevo • Tretji dan inovativnosti skupine Talum Inovativnost, ustvarjalnost in podjetnost - kultura podjetja V okviru tretjega dneva inovativnosti skupine Talum so s podelitvijo nagrad za najinovativnejše predloge in podjetniške ideje sklenili akcijo Upam si - 60 idej za 60 let; gosta prireditve sta bila uspešen podjetnik Igor Akrapovič in kaskader na motorju KTM Rok Bagaroš. Kot je na prireditvi v dvorani restavracije Pan, v četrtek, 25. septembra, poudaril predsednik uprave Taluma Marko Drobnič, so v obdobju od lanskega do letošnjega dneva inovativnosti obravnavali kar 650 inovacijskih predlogov kar pomeni 0,6 odstotka na zaposlenega. Tudi število sodelavcev ki so te predloge poslali, se je povečalo z 10 na 25 odstotkov. Če to primerjamo z letom pred začetkom reorganizacije in zastavitve strategije prestrukturiranja z inovativnostjo, ko je bilo predlogov manj kot 200, je dejstvo, da postajajo inovativnost, ustvarjalnost in podjetnost tudi način razmišljanja in kulture tega podjetja. To potrjujejo tudi nekateri ekonomski kazalci. Kot je dejal Drobnič, se rezultati strategije prestrukturiranja poslovnih procesov ki so Foto: M. Ozmec ja je bila Moja sobica posteljnino za najmlajše. Z unikatnimi izdelki, idejo o Moji sobici, kjer bi bili izdelki ške ideje za ustanovitev socialnega podjetja na območju občine in tako osvojila na-v Viteški dvorani bistriškega gradu. Hotel za male živali, hiša arhitekture, Sofijin brlog, hiša za sobivanje starejših Med petimi najboljšimi predlogi, ki jih je izbrala komisija, je tudi predlog avtorice Tanje Kordic Planko - Vrnimo življe- ■icART mali bip Foto: Sašo Novoselič nje življenju. »Osnovna ideja je zagotavljanje kakovostnega bivanja oziroma sobivanja starejših. Uredila bi se hiša z vrtom, kjer bi lahko bivalo od šest do osem ljudi. Preko socialnih projektov ali javnih del bi se zaposlil osebni asistent, ki bi tem ljudem pomagal pri vsakodnevnih opravilih,« je povedala Kirbiš Rojsova. Mateja Jerebic je predlagala Sofijin brlog. Avtorica je predlagala, da bi mladostniki in otroci v prostem izdelovali izdelke iz odpadnih materialov, jih predstavljali na RlC-ovih stojnicah, da bi se organizirale ekskurzije, poletni tabori in tečaji tujih jezikov. Hiša arhitekture je predlog Aljaža Jelena. Predlagal je, da bi se ustanovila kreativna skupina nadobudnežev arhitekture, ki bi opozarjala na odgovorno ravnanje do okolja in bi sodelovala pri sooblikova-nju prostorske politike. Mina Male pa si je zamislila Hotel za male živali. »Zagotavljalo bi se varstvo, skrb in sprehajanje za hišne ljubljenčke. Projekt bi zagotavljal delovna mesta za težje in najtežje zaposljive skupine ljudi: z nižjo stopnjo izobrazbe in ženske ter za ljudi z motnjami v duševnem razvoju, ki imajo dokazano dober čut za ravnanje z živalmi,« je pojasnila Monika Kirbiš Rojs. Dodala je, da je komisija pri ocenjevanju idejnih predlogov upoštevala izvirnost ideje, realno izvedljivost ideje, upoštevanje lokalnih družbeno-ekonomskih značilnosti območja bistriške občine, upoštevana je bila tudi kakovost pisne obrazložitve idejnega predloga, pri predlogih, ki so bili uvrščeni v drugi krog ocenjevanja, pa je bila ocenjena tudi osebna predstavitev idejnega predloga. Trenutno na območju občine Slovenska Bistrica ni nobeno podjetje formalno registrirano kot socialno podjetje. »Zagotovo pa velja, da obstajajo podjetja, ki sledijo načelom socialnega, torej družbeno odgovornega podjetništva, vendar niso registrirana kot socialno podjetje,« je še povedala Kirbiš Rojsova. Mojca Vtič Najuspešnejši letošnji inovatorji skupine Talum, v družbi s predsednikom uprave Markom Drobničem ter gosti prireditve jo sprejeli leta 2011, kažejo v več kot 90-odstotnem povečanju dodane vrednosti na zaposlenega ter v povečanem obsegu prihodkov iz prodaje tistih izdelkov in storitev, kjer dosegajo nadpovprečno dodano vrednost, s 25 odstotkov, ustvarjenih v letu 2010, na 41 odstotkov, ustvarjenih letos. Danes v skupini Talum ustvarijo več kot 100 milijonov izdelkov in storitev z nadpovprečno visoko dodano vrednostjo, povečana dodana vrednost na zaposlenega v celotni skupini Talum pa znaša 41.000 evrov na zaposlenega, s čimer za osem odstotkov presegajo slovensko povprečje. Ob tem je Drobnič poudaril: »Za učinkovit spopad s sedanjim stanjem so pravi odgovor predvsem ustrezne spremembe. V globalnem svetu neizprosne konkurence vsakega podjetnika kaj boli, vendar s tarnanjem ne pridemo daleč, treba je ukrepati, v vseh segmentih. To pa lahko dosegamo le z ustreznim načinom vodenja, z odprtim sodelovanjem z vsemi deležniki v podjetju, z omogočanjem profesionalnega osebnega razvoja vseh sodelavcev s pripravljenostjo in naklonjenostjo do učenja ter z učinkovitim posredovanjem informacij vsem udeležencem v vseh proizvodnih procesih. Zato naj bo vse to naš izziv tudi za naslednje obdobje, ki je pred nami.« V letošnjem Talumovem natečaju Upam si, oziroma »60 idej za 60 let«, so prejeli 94 inovativnih predlogov in idej, kar je enkrat več kot lani. Posebna komisija je vse skrbno preučila in med njimi izbrala pet najboljših. Nagrade zanje so prejeli Haris Hrenko Salihagic in Miran Šalamun za idejo o proizvodnji sive litine iz odpadnega železa za zunanji trg, Dejan Ploj za interaktivne rekreacij- ske naprave, Boris Perger za izdelavo dekorativne embalaže v obratu Izparilniki, Blaž Meglic za aplikacijo delovnega koledarja ter Vladimir Ivnik za aluminijeve puzzle. Nagrade na področju množične inovativne dejavnosti v minulem letu so prejeli Jože Palčič, Janez Vogrinec in Go-razd Fišer, nagrade s področja profesionalne inovativne dejavnosti Haris Hrenko Salihagic, Stanko Vajda, Drago Švagan, Marjan Sakelšek, Janez Čeh, Stanislav Kores, Vanja Tubin, Aleš Predikaka, Miran Šalamun, nagrajeni inovaciji s področja profesionalnega inoviranja pa sta prejela tudi Dejan Lorber in Damjan Kovačič. Osrednja gosta letošnjega Talumovega dneva inovativnosti sta bila eden najuspešnejših slovenskih inovatorjev in lastnik podjetja z več kot 700 zaposlenimi Igor Akrapovič, ki je udeležencem zaupal nekaj svojih bogatih podjetniških izkušenj ter skrivnosti na poti do uspeha. Z drznimi akrobacijami na motorju KTM, za katerega izdeluje Talum zadnje vilice, pa je na ploščadi pred restavracijo jemal sapo mlad kaskader Rok Bagoroš. Slovesnost so nadvse prijetno izpopolnile Jazz Ladies s Ptuja, v okviru 3. dneva inovativno-sti pa so učenci OŠ Borisa Kidriča Kidričevo in OŠ Cirkov-ce že dopoldne izdelovali nakit iz aluminija, ki so ga nato, skupaj z nagrajenimi dosežki Talumovih sodelavcev, predstavili v avli restavracije. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Eden najuspešnejših slovenskih sno) je inovatorjem zaupal svoje skrivnosti na poti do uspeha. inovatorjev Igor Akrapovič (de-bogate podjetniške izkušnje in 10 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3. oktobra 2014 Promocijsko sporočilo Ptuj - mesto ki napreduje Statistični podatki kažejo, da je Ptuj na samem vrhu občin v Sloveniji, kjer imajo občanke in občani najboljše pogoje za življenje. Ptuj in turizem Statistični podatki kažejo, da je Ptuj po obiskanosti turistov v Sloveniji na drugem mestu, saj v mestu in njegovi okolici prenoči 5,77 turistov na enega prebivalca. Kar se pa tiče samih prihodov turistov na Ptuj, je pa spet na drugem mestu, saj ga obišče 2,36 turistov na enega prebivalca. Prihodi turistov Prenočitve turistov Število prebivalcev Prihodi turistov / preb Prenočitve turistov /preb SLOVENIJA 3384491 9579033 2.059.114 1,643663731 4,652016838 Ptuj 54353 134738 23.322 2,330546265 5,777291827 Koper/Capodistria 97195 333694 53.637 1,81208867 6,221339747 Ljubljana 503295 948771 282.741 1,78005666 3,355618746 Celje 20555 42231 48.773 0,421442191 0,865868411 Kranj 31460 56159 55.525 0,566591625 1,01141828 Maribor 115211 232806 111.115 1,03686271 2,095180669 Murska Sobota 11161 22566 19.114 0,583917547 1,180600607 Nova Gorica 75249 138976 31.797 2,366544014 4,370726798 Novo mesto 27162 65589 36.320 0,747852423 1,805864537 Slovenj Gradec 8206 27902 16.947 0,484215495 1,646427096 Velenje 7943 17962 33.034 0,240449234 0,54374281 Ptuj in zaposlovanje „..,., ,., , , . REGISTRIRANE BREZPOSELNE OSEBE MO PTUJ Ptuj sicer velja kot mesto trgovskih centrov, a vendarle je sedež v njem obdržala tudi industrija, ki zaposluje v različnih dejavnostih veliko ljudi iz same Mestne občine Ptuj in Spodnjega Podravja. Statistika iz junija 2014 kaže, da je Ptuj po stopnji registrirane brezposelnosti po mestnih občinah na zavidljivo nizki ravni in da brezposelnost pada. Izmed enajstih mestnih občin je Ptuj na drugem mestu po nizki brezposelnosti. Prav tako je Ptuj na prvem mestu po deležu izgubljenih mest, ampak v pozitivnem smislu, saj je fluktuacija daleč najnižja, ne doseže niti enega procenta zmanjšanja števila zaposlenih med letoma 2008 in 2013, kar pomeni, da je Ptuj prijazno mesto za življenje in ustvarjanje življenjske poti. Mestna občina Zaposleni (2008) Zaposleni (2013) Zmanjšanje števila zaposlenih od 2008 (v%) Ptuj 6.740 6.678 -0,92 Ljubljana 144.977 125.090 -13,72 Koper 12.265 10.297 -16,05 Novo mesto 15.896 13.296 -16,35 Kranj 14.535 12.100 -16,75 Maribor 40.67 32.231 -20,63 Celje 20.864 16.502 -20,91 Nova Gorica 8.721 6.588 -24,46 Murska Sobota 8.250 6.072 -26,40 Velenje 16.491 11.481 -30,38 Slovenj Gradec 5.513 3.544 -35,71 Vir: Ajpes leto skupaj moški ženske 2010 1.371 706 665 2011 1.395 726 669 2012 1.333 652 681 2014 1.205 562 642 Vir: ZRSZ neto čisti dobiček ali izguba gospodarskih družb v mestni občinah (v eur) 250.000.000 200.000.000 150.000.000 100.000.000 50.000.000 l_l i_i □ = i-1 1-1 — - Novo mesto Ljubljana Ptuj Slovenj Gradec Kran, Murska Sobota V -len e Nov i G( rica i elj, -50.000.000 -100.000.000 -150.000.000 -200.000.000 Vir: Ajpes Ptuj in gospodarstvo Ptuj je mesto, ki vsem tistim, ki želijo ustvarjati in biti inovativni, daje možnost, da se lahko v svojem delu izražajo, kalijo in pridobivajo prepotrebne izkušnje, ki jih naknadno lansirajo v sam svetovni vrh. Ptuj sodi med tista mesta, v katerih dobiček gospodarskih družb raste, ne pa pada. S tem ustvarjamo odlične pogoje za vse, ki želijo svoje dejavnosti odpirati in širiti ravno iz našega mesta. Ptuj in črpanje EU-sredstev Mestna občina Ptuj se je v zadnjem mandatu (2010-2013) na področju pridobitve evropskih sredstev uvrstila na 6. mesto med slovenskimi^ mestnimi občinami in na 15. mesto med vsemi 212 slovenskimi občinami. Medtem ko se je po pridobljenih evropskih sredstvih na prebivalca! med mestnimi občinami uvrstila na 1. mesto ter na 89. med vsemi 212 občinami. E EVROPSKA SREDSTVA 2010 - 2013 Ime občine vsota Uvrstitev med 212 občinami na prebivalca Uvrstitev med 212 očinami Ljubljana 24.496.748 1 87 169 Kranj 11.411.011 8 207 141 Maribor 11.003.762 9 99 162 Koper 9.814.573 10 186 145 Novo mesto 8.615.921 14 238 127 Ptuj 8.464.740 15 359 89 Nova Gorica 8.340.016 16 261 116 Velenje 5.496.240 30 166 149 Slovenj Gradec 4.173.456 42 248 123 Murska Sobota 4.935.937 35 256 120 Celje 2.776.526 64 57 176 Vir: http://www.zlatikamen.si/clanki/regije-in-obcine/lovci-na-evropska-sredstva/ Promocijsko sporočilo Mestna občina Ptuj dokazuje, da so trditve švicarskih podjetnikov zavajajoče in ponekod tudi neresnične. Na podlagi izjemno obsežne in zelo podrobne dokumentacije, ki je v arhivih MO Ptuj, je razvidno, da so trditve dr. Bojana Kachlbrennerja iz podjetja Tibora International in g. Kurta Hagerja iz podjetja Kuster + Hager Ingenieurburo AG zavajajoče in ponekod tudi neresnične. Zahteva, po kateri naj bi MO Ptuj obema podjetjema dolgovala finančna sredstva, je nelegalna in nelegitimna, saj s tema podjetjema občina ni nikoli imela sklenjene nobene pogodbe, vse zapadle obveznosti do pogodbenega partnerja CPM, d. d., pa je MO Ptuj izpolnila. Ali je podjetje CPM, ki je bilo s strani MO Ptuj za vse izdane situacije v celoti poplačano, do omenjenih podjetij obveznosti poravnalo, nam ni znano. Za ta morebitna neplačila MO Ptuj ne more in ne sme prevzemati nobenih obveznosti. Morebitno plačilo s strani MO Ptuj bi predstavljalo finančni prekršek, saj bi za enako delo izvajalec prejel dvakratno plačilo. Iz dopisa podjetja K&H z dne 22. 3. 2012, ki ga je MO Ptuj prejela kot odgovor na svoj poziv, naj nemudoma odpravi vse pomanjkljivosti in nadaljuje delo, je jasno razvidno, da g. Kurt Hager v sedmih točkah postavlja protizakonite pogoje, kjer terja sklenitev novih pogodb. Najbolj pa zbode v oči sedma zahteva, kjer zahteva za že plačano projektno dokumentacijo doplačilo pavšalnega zneska v višini 150.000 EUR in sklenitev posebne pogodbe za to plačilo. V istem dopisu nam grozi s tožbo, če bomo zamenjali projektanta. Mestna občina Ptuj je plačilo 150.000,00 EUR seveda odklonila, saj za plačilo ni bilo pravne podlage in bi bilo nezakonito. Trditve g. Kalchbrennerja o domnevnem poskusu podkupovanja s strani Mestne občine Ptuj (objava v Večeru 1.10. 2014) so tako v celoti neresnične. To potrjuje tudi dopis K&Hz dne 22. 3. 2012, iz katerega izhaja popolnoma drugačna situacija. Izjava o neprimerno izbrani ponudbi, kjer se županu celo očita, da bi naj prejel podkupnino, je neresnična, saj je iz popisov, ki jih je pripravil nadzorni inženir, jasno razvidno, da je bilo že za dokončanje nujnih del potrebno zagotoviti več kot 1.440.000 evrov. Sicer pa je o zahtevkih Tibora International, d. o. o., proti Mestni občini Ptuj že pravnomočno odločeno na sodišču. Okrožno sodišče na Ptuju je s sodbo Pg 201/2011 z dne 21. 9. 2012 zavrnilo tožbeni zahtevek Tibore international, d. o. o., proti Mestni občini Ptuj za plačilo zneska 880.032,67 EUR s pripadki. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo I Cpg 637/2012 z dne 5. 12. 2013 pritožbo Tibore international, d. o. o., zavrnilo in potrdilo prvostopno sodbo. Odločitev je s tem postala pravnomočna. Zaradi kršitev pogodbe s strani tako vodilnega partnerja CPM, s katerim je imela MO Ptuj sklenjeno pogodbo in predvsem podjetja Tibora, je MO Ptuj utrpela neposredno finančno škodo, ker so dobavitelji odpeljali dve osnovni sredstvi, ki ju je MO Ptuj plačala, Tibora International pa ju ni plačala dobavitelju. S tem je MO Ptuj utrpela finančno škodo v višini 274.000 EUR. Nadalje nam še več dobaviteljev, ki so bili podizvajalci Tibora, grozi s tožbami, ker jih Tibora international, d. o. o. (g. Kaclbrenner nastopa kot njen po-oblaščenc) ni poplačala. Odtujen pa je bil tudi krmilnik za sušilno linijo, ki ga je dobavilo podjetje Tibora International. Zaradi domnevnih nepravilnosti, na katere sta s številnimi dopisi na resorna državna ministrstva, mestni svet MO Ptuj, sodišča in nenazadnje novinarske hiše opozarjala dr. Kachlbrenner in g. Hager, so bile izvedene sledeče revizije, in sicer: revizija neodvisnega organa za finančni nadzor Ministrstva za finance, revizija, ki jo je opravil nadzorni odbor pri mestnem svetu MO Ptuj, poročilo nadzornega inženirja iz DRI upravljanje investicij, v zvezi s posameznimi vpraša- a nji je bilo pridobljenih tudi več pravnih mnenj Odvetniške pisarne il Mayr in Pavlovič, d. o. o., Iz vseh zgoraj navedenih dokumentov je ° jasno razvidno, da MO Ptuj ni v celotnem trajanju projekta naredila ts nobenih nepravilnosti. Dokaz za to so izdana uporabna dovoljenja -a za vse čistilne naprave in vse kanalizacijske sisteme v petih sodelu- | jočih občinah. Glede na dejstvo, da je projekt Čistilna naprava Ptuj bil končan v le- 7! tu 2012 (podjetje Tibora International pa je svoja dela končalo leta 2010) in je javnost bila sprotno obveščena o vseh zapletih, je milo rečeno nenavadno, da se ta tematika tri dni pred koncem lokalnih ■§ volitev ponovno v napačni obliki javno predstavlja. z petek • 3. oktobra 2014 Kmetijstvo Štajerski 11 Podravje • Križi in težave letošnje trgatve Odkup slabsi, grozdje kislo in gnilo Da je letoSnja grozdna letina ena najslabSih v zadnjem desetletju, ni nobena skrivnost. Trgatev se v teh dneh zaključuje, napovedi so se uresničile. Po besedah direktorja ptujske Kmetijske zadruge je odkup grozdja precej pod načrtovanim, bil bi pa lahko Se nižji, če kleti ne bi nekoliko omilile kriterijev prevzema. »Na ormoškem območju je odkup grozdja približno 50-odstoten glede na plan, če pa v kleti P&F ne bi omilili kriterijev, bi bil okoli 20-odsto-ten. Računamo, da bomo skupno prevzeli okoli 1000 ton grozdja od načrtovanih 2000 ton, najnižje cene za poškodovano grozdje pa se gibljejo okoli 30 centov za kilogram.« Tudi na Ptujskem je slika podobna; ptujska klet sicer kriterijev glede gnilobe ni niti malo znižala, so pa spustili spodnji prag vsebnosti sladkorja, je povedal Janžekovič: »Po pogodbah naj bi prevzeli okoli 200 ton grozdja, dejansko pa smo ga okoli 50 ton.« Koliko vinogradnikov bo Se sklenilo petletne odkupne pogodbe? Letos bodo sicer na Ptujskem sklepali nove petletne pogodbe z vinogradniki za prevzem grozdja: »Bojim se prave katastrofe; zaradi preostrih kriterijev in prenizke odkupne cene za vinogradnike bo teh pogodb po mojem prepričanju precej manj, kot jih je bilo v minuli petletki.« Da je deževno vreme močno vplivalo na zdravstveno stanje in tehnološko zrelost letine grozdja v Halozah in Slovenskih goricah, priznavajo tudi v Ptujski kleti: » Trgatev Ptujske kleti se je začela 8. septembra, pričakujemo pa, da bomo za pripravo vin letnika 2014 odkupili za petino oziroma četrtino manj od pričakovanih 1,6 milijona kilogramov grozdja,« je povedal glavni enolog ptujske kleti Bojan Kobal. Ptujska klet sicer že nekaj let za vsako trgatev naredi natančen načrt trganja sort: »Trgatev smo tradicionalno začeli z zgodnjimi sortami, in sicer s sortami muškata otonela, rizvanca in osnove za penine, nadaljevali pa z drugimi sortami. Že več let pa v vinogradih Haloz in Slovenskih goric, kjer naši kooperanti pridelujejo grozdje za vina iz Ptujske kleti, grozdje vsake sorte ročno trgamo večkrat in v daljšem časovnem obdobju, Foto: Črtomir Goznik Letošnji odkup grozdja je precej pod načrtovanim; v Ptujski kleti ocenjujejo, da je izpad 25-odstoten. v odvisnosti od lastnosti, ki jih želimo s sodobno enološko tehnologijo iz grozdja predstaviti v steklenicah, in drugič tudi od tehnološke zrelosti sort grozdja v posameznih nasadih. Tako se bomo prilagajali letniku z nižjimi tehnološkimi zrelostmi trgatve.« Ne glede na to pa v Ptujski kleti zagotavljajo, da bo tudi letošnji vinski letnik na visoki kakovostni ravni: »Letošnje vremenske razmere bodo korenito vplivale tako na količino vina kot tudi na njegov slog širše in za vse kletarje podobno. In vendar bomo v Ptujski kleti tudi z letošnjim grozdjem donegovali vina, ki so brezkompromisna glede kakovosti in zvesta prepoznavnemu slogu Ptujske kleti. Pričakovati je, da bodo v širši regiji vina letnika 2014 po okusu malo tanjša in kislinsko zelo izrazita oziroma živahna, kar pa je tudi sicer lastnost vin v regiji. Vinski izziv, kako iz letnika 2014 pridelati vrhunska vina, je pravzaprav še en dokaz, da je vino nadvse plemenita pijača, za katero ni enotnega recepta. Uporabiti moramo, kar nam daje narava, in donegovati najkakovostnejša vina iz vsega, kar je dano v posameznem trenutku.« Odkupne cene bodo po '.sloga.si V Slogi je moč Kmetijsko gozdarska zadruga SLOGA KRANJ na odkupnem mestu CIRKOVCE odkupuje koruzo po konkurenčnih cenah. Informacije 031 572 616. Vabljeni tudi v naši kmetijski trgovini v Šikole in Lovrenc na Dravskem polju Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Šuceva ulica 27,4000 Kranj besedah Kobala ostale na približno enakem nivoju kot lani. Na OrmoSkem cena grozdja Se ni znana Tudi pri največjem slovenskem vinarju, v družbah v lastništvu družine Puklavec, so v teh dneh povsem osredotočeni na spravilo letošnjega pridelka. V družbi P&F Jeruzalem Ormož predvidevajo, da bodo v lastnih vinogradih natrgali 2.400 ton grozdja, okrog 1.300 ton pa nameravajo odkupiti. Del odkupa, od 85 kooperantov, opravijo sami direktno, nekaj grozdja za ormoško klet odkupuje Vinogradniška zadruga Ormož, največji delež odkupljenega grozdja pa letos pričakujejo od Kmetijske zadruge Ptuj, ki je po uvedbi stečaja ormoške zadruge v svoje vrste tudi privabila največ vinogradnikov iz ormoškega območja. Seveda tiste, ki grozdje prodajajo ormoški vinarski družbi, najbolj zanima, kakšna bo cena. Govorilo se je, da bodo za kilogram grozdja, seveda odvisno od sorte in kakovosti, v družbi P&F Jeruzalem Ormož plačevali okoli 50 centov, vendar tega sedaj še niso upali napovedati oz. obljubiti. »Cena grozdja je odvisna od doseganja kakovostnih standardov. Le-ti so bili v tem letu prilagojeni zahtevnim vremenskim pogojem. Cena grozdja še ni znana, ker smo šele na polovici trgatve, in kot je v navadi, se končen cenik definira po končani trgatvi,« sporočajo iz Ormoške klet. Navedli so, da se letos dinamika plačevanja grozdja razlikuje pri različnih organizatorjih odkupa, sicer pa bodo plačila opravili v treh obrokih. Obljubljajo, da bodo zadnji obrok za grozdje letnika 2014 plačali pred trgatvijo letnika 2015. Ob vseh padavinah, ki so zajele naše kraje v mesecih, ko grozdje v vinogradih najbolj potrebuje sončne, tople dneve, je na mestu vprašanje, kakšne kakovosti bo letošnji pridelek. »Vremenske razmere v avgustu in septembru milo rečeno niso bile naklonjene vinogradništvu, tako je kakovost grozdja slabša od pričakovane pred pričetkom same trgatve. Zaradi pomanjkanja sonca in prekomerne vlage je vsebnost sladkorne stopnje nizka, kislinska stopnja visoka in delež jagod, okuženih z botritisom, nadpovprečen. Je pa sam aromatski potencial dober, k čemur so pripomogle nižje temperature v fazi dozorevanja,« podajajo strokovni vidik odgovorni za nego grozdja v Ormoški kleti, kjer pa še nočejo govoriti o tem, če se bo kakovost grozdja odražala na kakovosti vina. » V tem trenutku je preuranjeno govoriti o kakovosti letnika 2014, ker smo šele na slabi polovici trgatve. Opažamo pa, da bodo vina tega letnika izrazito sveža, lahkotnejša in aromatič-na,« so dodali. SM, Miha Šoštarič 12 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3. oktobra 2014 Zakaj mladi in izobraženi zapuščajo Ptuj? o Zakaj imamo na položnicah vedno višje zneske? C Zakaj smo najmanj razvita mestna občina v Sloveniji? Zakaj po naseljih nimamo pločnikov in javne razsvetljave? 1 Kam odtekajo milijoni evrov iz mestnega proračuna? Na ta vprašanja in še na mnoga druga nam je v intervjuju odgovoril uspešen podjetnik in gospodarstvenik Robert Šegula, ki kandidira tudi za župana MO Ptuj Zakaj mladi in izobraženi zapuščajo Ptuj? Najprej je treba povedati, da se je število prebivalcev MO Ptuj v zadnjih nekaj letih zmanjšalo za več kot tisoč. Največ med njimi je mladih in mladih družin, ki so se odločili, da zapustijo MO Ptuj zaradi več dejavnikov, kot so: previsok komunalni prispevek, pomanjkanje kakovostnih delovnih mest, neenakomeren razvoj občine, neurejena infrastruktura (ceste, pločniki, javna razsvetljava, kolesarske poti ...). Poiskali so si nove sredine, ki jim zagotavljajo boljše bivalne pogoje, kjer si urejajo svoja življenja, v bližnjih občinah ali celo v tujini. Ta negativni trend je treba preprečiti, in sicer tako, da v prihodnosti največjo pozornost posvetimo razvoju gospodarstva in skrbi za mlade in mlade družine. A imate v mislih kakšen konkreten ukrep? Vsekakor je treba ustvariti optimalno poslovno okolje, ki bo privlačno za potencialne domače in tuje investitorje, da bodo tukaj ustanavljali svoja podjetja in posledično s tem se bodo odpirala nova delovna mesta z višjo plačo od zajamčene. Tako si bodo lahko tudi mladi in mlade družine urejali svoja življenja doma, kjer si vsi želimo, da ostanejo. Konkretni ukrepi z namenom zagotavljati nenehno izboljšanje kakovosti bivanja vseh občank in občanov MO Ptuj so: znižanje komunalnega prispevka, ki je v MO Ptuj daleč najvišji v primerjavi z ostalimi občinami v naši bližini, in enakomeren razvoj na področju celotne MO Ptuj. Za primerjavo naj povem, da se je po javno dostopnih podatkih število prebivalcev v Slovenski Bistrici v zadnjih letih povečalo za več kot 800, v Lenartu pa za več kot 400. Kaj imate v mislih, ko navajate, da so zneski na položnicah vedno višji? Ce pogledamo samo položnice za odvoz odpadkov, ki nam jih pošilja podjetje Javne službe Ptuj, ugotovimo, da so se zneski od aprila 2014 pa do julija 2014 zvišali za več kot petnajst odstotkov. To je nedopustno, če upoštevamo dejstvo, da je podjetje Javne službe Ptuj po javno dostopnih podatkih v letu 2013 ustvarilo natanko 99.060,00 EUR čistega dobička (GVIN - poslovne informacije). Vedeti moramo, da smo vsi občani MO Ptuj lastniki tega podjetja. Zato bi pričakovali, da nam dobiček, ki so ga ustvarili, upoštevajo kot dobropis pri izračunu na položnicah, ne pa da nam celo pošiljajo vedno višje zneske. Podjetje, ki je v lasti vseh občank in občanov, na naš račun ustvarja visoke dobičke, po drugi strani pa se vedno več občank in občanov s težavo prebije skozi mesec. Tudi obrtniki in samostojni podjetniki imajo veliko pripomb na poslovanje podjetja Javne službe. Poznate to problematiko? Seveda, kot podjetnik in gospodarstvenik poznam to problematiko. Največja težava je v tem, da podjetje Javne službe Ptuj, ki je bilo ustanovljeno z namenom opravljanja javnih storitev, sedaj opravlja tudi vsa druga gradbeno obrtniška dela na trgu in se celo prijavlja na Javne razpise tudi po drugih občinah. S tem predstavljajo zelo nelojalno konkurenco drugim obrtnikom, ki po besedah predsednika Območne obrtne zbornice Ptuj tudi že zapuščajo Ptuj. Tukaj moramo pojasniti, na kakšen način Javne službe Ptuj predstavljajo nelojalno konkurenco. Ko se Javne službe Ptuj prijavljajo na Javne razpise, pri ponudbeni ceni upoštevajo samo stroške materiala, stroške dela pa pokrijemo vsi občani skozi javni del storitev, ki jih opravljajo za nas. Tako so sedaj nelojalna konkurenca in obrtniki se tukaj upravičeno razburjajo, ker so v zelo podrejenem položaju. Vseh 106 (podatki za leto 2013) zaposlenih na Javnih službah Ptuj bi prejemalo enako plačo, tudi če ne bi opravljali drugih del na trgu. Zakaj imamo po vašem mnenju v MO Ptuj neurejeno infrastrukturo? Tukaj vidim velik problem v tem, da se večino sredstev za investicije v MO Ptuj namenja nekim nepotrebnim mega projektom, ki so se v preteklosti izkazali kot zgrešene investicije. Poudariti je treba, da nas v MO Ptuj živi nekaj več kot triindvajset tisoč občank in občanov in da je zelo žalostno, da se po nekaterih naseljih v MO Ptuj še vedno vozijo po makadamskih poteh, da veliko naselij sploh nima pločnikov in javne razsvetljave, da se otroci vozijo po zelo neurejenih in nevarnih cestah, da iz nobenega od devetih naselij družina ali starejši ljudje ne morejo priti peš v mesto, ker ni pločnikov in je prenevarno. Prav tako so nekatera gospodinjstva oskrbovana s pitno vodo po zastarelih azbestnih ceveh. Skratka veliko občank in občanov MO Ptuj nima zagotovljenih osnovnih bivalnih pogojev, živimo pa v 21. stoletju. Vsa ta dejstva nakazujejo na to, da se MO Ptuj razvija v nepravo smer, da ni nobene vizije in strategije razvoja MO Ptuj. Kje pa vidite rešitve te problematike? Rešitev je ogromno. Zagotavljati je potrebno enakomeren razvoj občine, kot vemo pa sedaj ni tako. Osnova za dosego zastavljenega cilja je skupno načrtovanje projektov in spodbujanje razvoja potenciala na vseh segmentih lokalne skupnosti z vsemi mogočimi ukrepi. To v enem stavku pomeni, da je dobro lokalno politiko lahko oblikovati in udejanjiti le v tesnem sodelovanju z družbenoekonomskim okoljem, kar vedno pomeni z ljudmi. Izhodišče za dosego tega cilja je prav gotovo, da v vsaki lokalni skupnosti obstaja potencial za povečanje ekonomske aktivnosti. Za vsem tem pa stoji močna in kakovostna komunikacija med politiko in posameznimi deli skupnosti. Skratka osnova za razvoj celotne skupnosti je enakomeren razvoj na celotnem področju MO Ptuj. Kam po vašem mnenju po nepotrebnem odtekajo milijoni evrov iz mestnega proračuna? Vprašanje se sliši grozljivo, pa vendarle moramo najti konkreten odgovor nanj. S strani vodstva občine vedno znova poslušamo, da ni sredstev za najnujnejše investicije, da je vedno težje zaradi birokratskih ovir na državnem nivoju. Nikoli do sedaj pa se nismo vprašali, kaj je treba narediti, da bo v mestnem proračunu ostalo čim več sredstev za nujne infrastrukturne projekte. Najprej se moramo ozreti malo naokrog in narediti primerjavo z nam primerljivimi občinami. Sam sem se tega lotil in ugotovil, da je nam najbolj podobna občina po vseh statističnih podatkih MO Slovenj Gradec. Iz javno dostopnih podatkov sem prišel do zelo presenetljivih in osupljivih zaključkov. V MO Slovenj Gradec živi približno 17.000 prebivalcev, v MO Ptuj nas živi približno 23.000. Proračun MO Slovenj Gradec je visok približno 18 milijonov evrov, proračun MO Ptuj pa približno 26 milijonov evrov. Sedaj pa pozor: po javno dostopnih podatkih je v MO Slovenj Gradec zaposlenih 45 ljudi, v MO Ptuj pa kar 90 ljudi. Ze v teh podatkih se skriva del odgovora na vprašanje, zakaj smo po statističnih podatkih Statističnega urada RS najmanj razvita MO v Sloveniji. Kaj pa ostali podatki, zakaj smo najmanj razvita MO v Sloveniji? Iz primerjalnih javno dostopnih podatkov ugotovimo, da je v MO Ptuj veliko Javnih zavodov, ki so sami sebi namen, hkrati pa so veliki porabniki sredstev iz mestnega proračuna. Za učinkovitejši razvoj MO Ptuj si je treba najprej postaviti vprašanje: Na katerih postavkah mestnega proračuna in koliko sredstev lahko preusmerimo iz nepotrebnih odhodkov v sredstva, ki se bodo namenila za investicijske projekte. A lahko konkretno navedete, katere so te javne institucije, ki so nepotrebni porabnik sredstev mestnega proračuna? Seveda. Omenil bom samo dve instituciji in vse bom tudi podkrepil z dejstvi, argumenti in podatki, ki so dostopni javnosti. Prvi je prav gotovo Zavod za šport Ptuj. Tukaj moramo povedati, da je krovna športna organizacija vseh športnih klubov in športnih društev v MO Ptuj Športna zveza Ptuj. Vsi tudi vemo, da so vsi klubi v nezavidljivi situaciji, ker vsem primanjkuje finančnih sredstev za nemoteno delovanje. Zavod za šport Ptuj pa je dejansko institucija, ki je sama sebi namen. Zakaj? Zato, ker je iz javno dostopnih podatkov v njem zaposlenih 11 ljudi (podatki za leto 2013) in so v zadnjih enajstih letih prejeli neposredno iz proračuna MO Ptuj več kot 6,8 milijona evrov (javni podatek Supervizorja). To pa je zastrašujoč podatek. Glede na dejstvo, da smo najmanj razvita mestna občina v Sloveniji, in če bi se ta sredstva v višini 6,8 milijona evrov preusmeri- la med športna društva in v infrastrukturne projekte (cena za 1 m pločnika se giblje med 100 in 150 evri), MO Ptuj prav gotovo ne bi bila statistično najmanj razvita mestna občina v Sloveniji. Rekli ste, da boste omenili dve. Katera pa je druga takšna javna institucija? Druga pa je ZRS Bistra. Pa da ne bom narobe razumljen, kot gospodarstvenik seveda podpiram znanstvenoraziskovalno dejavnost, ampak ne na račun občank in občanov MO Ptuj. Saj je zastrašujoč javno dostopen podatek (Supervi-zor), da je tudi ZRS Bistra v zadnjih enajstih letih neposredno iz Mestnega proračuna prejela več kot 2,5 milijona evrov, kar je nesprejemljivo. Strinjam se, da je znanstvenoraziskovalna dejavnost potrebna, vendar naj se ZRS Bistra pozicionira na trgu kot njej podobne institucije v Sloveniji, ne pa da zaposluje 16 ljudi (podatek za leto 2013) na račun občank in občanov. Kot podjetnik in gospodarstvenik pa moram povedati, da gospodarstvo na ptujskem ne čuti nobenih pozitivnih učinkov od ZRS Bistra. Zato še vedno trdim, da sta Zavod za šport Ptuj in ZRS Bistra dobesedno prisesani na mestni proračun, občanke in občani pa nimamo nobenih koristi od njiju. Najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da se na račun takšnih in podobnih zavodov MO Ptuj ne razvija tako, kot bi se morala in kot bi si to želeli občanke in občani. Ali so vas ravno takšne in podobne ugotovitve spodbudile, da ste se odločili za kandidaturo za župana? Moram povedati, da sem se za kandidaturo za župana MO Ptuj odločil tudi zaradi takšnih nedopustnih in za občanke in občane nesprejemljivih dejstev. Predvsem pa zato, ker čutim osebno in družbeno odgovornost, da se v imenu vseh, ki so upravičeno nezadovoljni s stanjem in politiko v mestni občini Ptuj, aktiviram in skušam skupaj z listo, ki se imenuje »Neodvisna lista za razvoj MO Ptuj«, narediti nekaj dobrega in razmere v MO Ptuj spremeniti na bolje. Kervemo, da se da. Zakaj mislite, da ste ravno vi pravi kandidat za župana MO Ptuj? Zato ker prihajam iz gospodarstva. 20 let delam v gospodarstvu in uspešno vodim podjetje z 90 zaposlenimi, kjer sem dokazal, da znam zastopati in voditi veliko podjetje, da znam dobro gospodariti, skrbeti za nenehen razvoj in napredovanje podjetja, da razmišljam vizionarsko in strateško in predvsem zato, ker odgovorno skrbim za ljudi. Imam znanje, izkušnje in kompetence, zato sem prepričan, da bi znal prav tako dobro in odgovorno poskrbeti tudi za MO Ptuj in njene občanke in občane. Omenili ste listo, s katero nastopate na lokalnih volitvah. Nam lahko poveste nekaj več o tej listi? Neodvisna lista za razvoj MO Ptuj je sestavljena iz 29 odličnih kandidatk in kandidatov vseh starostnih skupin, izobrazbenih struktur in poklicnih profilov. Na listi smo strokovnjaki iz vseh področjih delovanja, največ pa nas prihaja iz gospodarstva. Naj še povem, da je na listi poleg gospodarstvenikov tudi veliko mladih ljudi, saj jih je kar 16 od 29 mlajših od 40 let, od tega jih je sedem mlajših od 30 let. Torej zagovarjate tezo, da je treba čim več mladih ljudi kandidirati na volitvah? Absolutno. Ne zdi se mi prav, da nekateri samo vabijo mlade ljudi, naj pridejo na volitve. Prepričan sem, da je mladim treba ponuditi možnost, da bodo izvoljivi v Mestni svet in druge organe, tako da bodo neposredno vključeni v soustvarjanje in razvoj MO Ptuj. Zato smo v Neodvisni listi za razvoj MO Ptuj upravičeno ponosni na dejstvo, da nas je poleg gospodarstvenikov na listi veliko mladih, ki ne samo da vidijo upanje in zagotovilo za uspeh naše liste, ampak so se tudi mladi aktivirali in so pripravljeni reševati problematiko na vseh segmentih življenj vseh občank in občanov. Kakšen program pa ste pripravili za obdobje 2014-2018? Naš cilj je, da naša lepa občina postane varen in zdrav kraj za naše otroke, mladino in naše starostnike, da postane odličen prostor za delo, življenje in kakovostno preživljanje prostega časa, prostor, ki nudi vsem občankam in občanom pa tudi vsem organizacijam v občini priložnost za rast in razvoj. Zato je program Neodvisne liste za razvoj Mestne občine Ptuj zelo razvojno naravnan, vendar je osnovan na realnih temeljih in realno dosegljivih ciljih. Ne ponujamo mega projektov, ki niso izvedljivi, ampak konkretne rešitve na področjih, kot so gospodarstvo, turizem, vzgoja in izobraževanje, družina in socialne zadeve, infrastruktura, okolje in prostor, šport in preživljanje prostega časa, pa tudi na področjih, kot so prehranska samooskrba in naravni viri energije. Posebno pozornost posvečamo mladim in mladim družinam ter medgeneracijskemu sodelovanju. Predpogoj za vse to pa je, da v mestni občini Ptuj ustvarimo dobro poslovno okolje, ki bo privlačno za domače in tuje investitorje. Zavedamo se, da je le močno gospodarstvo tisto, ki ustvarja boljše pogoje za zaposlovanje, da bodo ljudje imeli delo in dostojno živeli ter da si bodo lahko tudi mladi in mlade družine normalno urejali svoja življenja. Kakšno je torej vaše sporočilo občankam in občanom MO Ptuj? Odgovornost voditi mestno občino Ptuj v teh težkih časih je ogromna. Mi smo jo pripravljeni prevzeti. To je tudi naše sporočilo, da želimo v teh težkih časih pomagati svojim so-krajanom. Naš pogled je usmerjen izključno v prihodnost. Zato se tudi naš slogan glasi: Skupaj ustvarjaj-mo prihodnost. Drage občanke in spoštovani občani, vljudno vabim, da se v nedeljo, petega oktobra, v čim večjem številu udeležite lokalnih volitev, ker odločamo o naši skupni prihodnosti in se odločite za SKUPNO USTVARJANJE PRIHODNOSTI. Moja kandidatura za župana je pod zaporedno številko 3, številka Neodvisne liste za razvoj MO Ptuj pa je 2. Se vidimo v nedeljo na voliščih! Promocijskosporočilo petek • 3- oktobra 2Q14 Naše prireditve Štajerski 13 Dornava • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Dornavski pevci so se izkazali, ob Eli med polfinalisti tudi Nuša in Metod V novem kulturnem centru Dornava so zadnji septembrski dan peli otroci iz OŠ dr. Franja Žgeča Dornava. Na odru je bilo 18 mladih pevk in pevcev, ki so si za svoj nastop v glavnem izbrali novejše pesmi slovenske zabavnoglasbene scene, narodno-zabavna je bila le ena. Prvič pa je bilo slišati pesem skupine Bele vrane Na vrhu nebotičnika. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je nastope mladih pevcev bučno pospremilo, iz minute v minuto pa se je stopnjevala napetost že zaradi visoke kakovosti odpetih pesmi. Dornavska prireditev se bo v anale projekta Otroci pojejo in se veselijo vpisala kot ena od prestižnih. Komisija v sestavi Borut Horvat (družba Radio-Tednik Ptuj), Martina Horvat (predstavnica občine Dornava) in Iztok Hrastar (ravnatelj OŠ Dornava) je imela tokrat izjemno težko nalogo, med toliko kakovostnimi pevci izbrati zmagovalca. Tokrat so po končani prireditvi na oder povabili tri mlade nadobudne pevce, Nušo Bezjak, Elo Herga in Metoda Mundo. Elo Herga Ela Herga, zmagovalka: „Zelo sem vesela, vesela da sem zmagovalka. Delček mene jo je pričakoval, moram priznati. Pojem že od malih nog, najraje pa angleške pesmi. Pesem Alenke Godec Življenje je lepo sem si za nastop sama izbrala. Glasba bo tudi moja življenjska in poklicna odločitev, vidim se v pevskih vodah kot pevka zabavne glasbe." Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik V Dornavi je nastopilo 18 mladih pevcev in pevk, od četrtega do osmega razreda osnovne šole. Foto: Črtomir Goznik Metod Munda bo na polfinalni prireditvi pel na posebno povabilo direktorja družbe Radio-Te-dnik Draga Slamerška. so razglasili za zmagovalko. Direktor družbe Radio-Te-dnik Drago Slameršak pa je Metod Munda: "Zelo sem vesel povabila direktorja družbe Radio-Tednik Ptuj, da bom lahko zapel na eni od polfinalnih prireditev. Pojem že od petega leta starosti, za petje me je navdušil moj atl, ki je tudi glasbenik. Pesem Tanje Ribič Zbudi se sem slišal po televiziji, padla ml je v uho, četudi je zelo težka za odpeti." Peli so: Amadeja Dvoršak, Nino Leben, Metod Munda, Marko Zelenjak, Nina Klrič, Nuša Bezjak, Urša Škec, Alina Krušlč in Lara Herga, Teja Petek In I ris Vaupotič, Ela Herga, Vojko Korez, Maša Veselic In Katja Šacer ter Rahela Škrlnjar, Tajda Špes in I na Krajnc. prisotna v kulturnem in družabnem življenju. Zato ima oznanil, da bosta v polfina-lu zapela tudi Nuša Bezjak in Metod Munda. Dornavski mladi pevci so s svojim petjem vse tako presenetili, da ni mogel mimo tega, saj bi v nasprotnem razočaral tako mlade pevce kot občinstvo. Kot je povedal župan občine Dornava Rajko Janžekovič, so zanj vsi zmagovalci, ker pa gre za tekmovanje, je zmagovalec lahko le eden, drugo mesto pa ne sme žalostiti. Ponosen je na mlade Dornavčane, da tako lepo pojejo in da bodo še peli slovenske pesmi in se zavedali svojih korenin. Svoje učence je izjemno pohvalil ravnatelj Iztok Hrastar. Direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak pa je izpostavil, da se vsi skupaj zavedamo, da je slovenska pesem premalo Foto: Črtomir Goznik Posebno povabilo za nastop na polfinalni prireditvi je prejela tudi Nuša Bezjak. Ela Herga, zmagovalka med pevci OS Dornava prireditev oz. projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo izjemen pomen oz. poslanstvo. Voditelj Dalibor Bedenik je vlogo voditelja tudi tokrat dobro opravil. Vsem nastopajočim pa je tudi podelil ročne ure kot nagrado za nastop in pogum ter spodbudo za naprej. MG Nuša Bezjak: „Srečna in zadovoljna sem, da bom tudi jaz lahko pela na polfinalni prireditvi. Pojem že štiri leta. Spodbujajo me učitelji in starši." Vitomarci • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Zmagala Nuša z Mojo pesmijo Druga prireditev projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v tem tednu je bila 1. oktobra v podružnični šoli Vitomarci. Pripravili so jo družba Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju z občino Sv. Andraž in OŠ Cerkvenjak-Vitomarci. Nastopilo je devet deklet in en fant, ki jih je od nastopa do nastopa vodil Dalibor Bedenik. Njihove nastope je ocenjevala komisija, v kateri so bili Borut Horvat (predstavnik družbe Radio-Tednik Ptuj), Anita Grajfoner Petrič (predstavnica podružnične šole Vitomarci) in Alenka Vršič (predstavnica občine Sv. Andraž). Mlade pevce je v imenu občine Sv. Andraž pozdravil župan Franci Krepša in jim zaželel uspešne nastope. Vodja podružnične šole Vitomarci Marjana Gomzi je vesela, da jim je uspelo izpeljati prireditev, zbrati kandidate. Na začetku namreč ni kazalo najbolje, a so na koncu mladi pevci zbrali pogum, da na odru pokažejo, kaj znajo. Zahvalila se je staršem in otrokom, ki so prepoznali njeno sporočilo. Upa, da Nuša Gavez jim bo na podobni prireditvi v prihodnje uspelo na oder pripeljati še več mladih pevcev. Po zadnjem, osmem nastopu, je komisija seštela rezultate. Zmagala je Nuša Gavez, sed- Foto: Črtomir Goznik Mladi pevci iz OŠ Cerkvenjak-Vitomarci Nuša Gavez, 12 let, zmagovalka: „Doma sem v Derbetin-cih, obiskujem 7. razred OŠ Cerkvenjak-Vitomarci. V prostem času rada pojem slovenske in angleške pesmi. Na tekmovanje se nisem posebej pripravljala. Zmage nisem pričakovala, vesela sem, da sem se odločila za nastop. Tudi v polfinalnem nastopu želim čim bolje odpeti." mošolka OŠ Cerkvenjak, ki se bo novembra udeležila ene od dveh polfinalnih prireditev. Vsi nastopajoči so v spomin na sodelovanje prejeli ročne ure. Spodbudne besede pa je mladim OŠ Cerkvenjak-Vito-marci namenil tudi direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak, prebral jih je voditelj Dalibor Bedenik. Otroci z nastopi dokazujejo, da je slovenska pesem lepa. MG 14 Štajerski Kultura petek • 3. oktobra 2014 Slovenska Bistrica • Dediščina je šla v šole Navdušenje še ni izginilo iz otroških src Slovenski Dnevi evropske kulturne dediščine so letos potekali na temo Dediščina gre v šole in so skupna akcija Sveta Evrope in Evropske komisije. Z letošnjo temo želijo organizatorji izpostaviti pomen izobraževanja o dediščini. Dnevi so se začeli v Slovenski Bistrici, minuli petek, 26. septembra, ko se je bogate bere prireditev udeležilo nekaj manj kot 2000 otrok in mladostnikov. Grad Slovenska Bistrica je svoja vrata odprl že ob deveti uri zjutraj, ko je Dneve evropske kulturne dediščine odprla spevoigra Kresniček, ki so jo pripravili učenci 2. OŠ Slovenska Bistrica. Nato pa se je čez dan prepletlo več kot 30 dogodkov, ki so oživili grad, grajski park in mestno jedro. Organizirani so bili lutkovni, glasbeni in plesni nastopi, delavnice, kot je izdelovanje zapestnic iz vrvic, kron, lončarska delavnica, obiskovalcem so bile na ogled razstave. Dogodke je obiskalo približno 1400 šolskih otrok z mentorji ter okrog 400 vrtčevskih otrok. »Z Zavodom za varstvo kulturne dediščine ocenjujemo, da je treba začeti pri mladih. Ko so njihovi senzorji še odprti, lahko marsikaj naredimo in pripomore, da začutijo potrebo po pravih vrednotah, ki jih omogoča kultura. Mislim, da nam je z današnjim dnem uspelo, saj smo na vseh obrazih brali navdušenje, za katerega smo se bali, da izginja iz otroških src in lic,« je povedala direktorica Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica Herta Žagar. Sicer pa se bo v okviru Dnevov evropske kulture po vsej Sloveniji do Lončarsko kolo je pognalo približno 90 otrok. Foto: Mojca Vtič 4. oktobra zvrstilo več kot 350 brezplačnih dogodkov. Ni naključje, da je letošnja slovesnost ob odprtju Dnevov evropske kulturne dediščine potekala v Slovenski Bistrici, je povedal Srečko Štajnbaher, vodja mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. »Občina Slovenska Bistrica si že dalj časa zelo prizadeva za ohranjanje, oživljanje in promocijo kulturne dediščine ter predvsem za prenos teh vsebin na mlade,« je pojasnil. Da so Dnevi evropske kulturne dediščine in različni dogodki, ki potekajo v njihovem okviru, priložnost, da se še dodatno opozori na pomen dediščine, je poudaril slovenjebistriški župan Ivan Žagar. Tim, učenec 2. OŠ Slovenska Bistrica, se je udeležil delavnice Lončarska vretena se še vedno vrtijo. »Bilo je zelo dobro. Izdelal sem kozarec, ki ga bom tudi odnesel domov,« je povedal in priznal, da mu ga je uspelo izdelati šele v drugem poskusu. Predpasnike in umazane roke od gline pa so imeli tudi starejši, ki so se prav tako usedli za lončarsko vreteno. »Upam, da se bo s takimi dnevi okrepilo zavedanje celotne družbe o pomenu žive dediščine in da se ta znanja prenesejo na mlajše generacije. Lončarska dediščina je med drugimi tista, ki smo jo v Sloveniji zanemarili. Že 40 let nimamo več lončarskega poklica, nekoč pa je bil slovenski živelj odvisen od lončarstva,« je povedala vodja delavnice Ljubica Zgo-nec Zorko s Centra domačih in umetnostnih obrti Slovenska Bistrica. Mojca Vtič PTUJ, NAŠ VRT! Naj se nikoli ne politizira s pokojninami, ker upokojencem pripadajo. Socialna pomoč naj doseže pomoči potrebne in delavec naj bo pošteno plačan po opravljenem delu. Ptuj ni nikoli tako pisan, poslikan in glasen kot v času pred volitvami. Prav tako nikoli ni tako ohromljen, a to je že druga zgodba. Mnogo vam je obljubljeno, mnogo novitet, ki morda bi ali pa ne prinesle spremembe na bolje. Tudi mi vas želimo nagovoriti. Z vami in za vse nas se želimo ozreti v tradicijo. Poslanci SLS so pred dobrimi 100 leti v Dunajskem parlamentu zastopali interese vseslovenskega življa. Tradicionalna podpora podjetnikom, obrtnikom, kmetom in ljudem, ki s pokončno držo in poštenim delom znajo preživeti sebe in svojo družino, je stalnica. Tako mora biti tudi naprej. Spoštovati delo in vsakega, ki se trudi, da s poštenim delom svojih rok ali uma prispeva k vrednost občine, je prvi pogoj za razvoj in razcvet, za sožitje in soustvarjanje. Naj se nikoli ne politizira s pokojninami, ker upokojencem pripadajo. Socialna pomoč naj doseže pomoči potrebne in delavec naj bo pošteno plačan po opravljenem delu. Tradicionalne vrednote so bile in bodo naše vodilo. Kandidati na naši listi so pošteni in delavni ljudje, ki so se vsak na svojem področju v preteklosti že dokazali. Prav tako sodelujejo in delujejo v mnogih društvih. Na Ptuju imamo veliko število društev, ki odlično delujejo in veliko pripomorejo k boljšemu vsakdanu. Ta društva so izpeljala že veliko akcij in z njihovo pomočjo in s pomočjo prostovoljcev se je v preteklosti že veliko naredilo. Menimo, da je najbolj pereč problem, ki se dotika društev in drugih nevladnih organizacij, ne samo v občini, ampak na splošno v vsej Sloveniji, viri financiranja. Virov financiranja je iz leta v leto manj, prav tako je dostopnost do teh virov, ki so še na voljo, preveč zakomplicirana. V društvih delujejo večinoma prostovoljci, prav zato bi se morali poenostaviti postopki za pridobivanje sredstev, ne samo na občinskem, temveč tudi na državnem nivoju. Vsekakor želimo vzpodbujati in nadgrajevati delo društev in jim pripomoči z vsemi orodji, ki so na voljo mestnemu svetu. V življenju so žal stalnica tudi temni trenutki, izguba bližnjega prinese s seboj neizmerno bolečino, žal pa prinese s seboj tudi velike stroške. Minimalni strošek pokopa v MO Ptuj je 1.200 EUR; če svojci tega stroška ne morejo poravnati, sledi vknjižba MO na njihovo lastnino. S tem se vsekakor ne moremo in ne bomo strinjali. V trenutku žalosti je treba sočloveku pomagati, ne pa ga še dodatno bremeniti. Ljudje na listi Slovenske ljudske stranke nismo samo imena, čeprav mnoga izmed teh imen poznate. Smo razmišljujoči posamezniki, ki se bomo vedno trudili zastopati vaše interese do skrajne meje svojih zmogljivosti in pooblastil. Smo ljudje, ki se trudimo vsakodnevno preživljati sebe in svojo družino, podjetniki, kmetovalci in obrtniki - zato bomo lahko razumeli vaša vprašanja in vaše težave, saj so to tudi naša vprašanja in naše težave. Želimo razcvet mestnega jedra, želimo živahnost na mestnih ulicah, saj le tako živahno mesto lahko prinaša sredstva za razvoj nadaljnje infrastrukture. Sredstva, s katerimi bomo lahko končno uredili tudi zaledje mesta, katerega nekateri predeli so, kot da ne spadajo v MO Ptuj - v 21 . stoletju si pač predelov mestne občine brez razsvetljave in ustrezne komunikacijske in komunalne opreme ni mogoče predstavljati, kaj šele v njih živeti in delovati. „Kadar se malo dela, se zelo veliko teoretizira," je zapisal Honoré de Balzac. Zato vam nismo in vam ne bomo pošiljali dvajset in več strani programa, ker papir prenese vse. Besede, ki nimajo teže, pa žal ne prispevajo k boljšemu življenju. Zato ne obljubljamo več kot pošteno zastopanje VAŠIH interesov v mestnem svetu in mestnih četrteh. Miša Pušenjak, Andrej Rebernišek in drugi predstavniki liste MO SLS Ptuj so garancija za zapisano. Oddajte svoj glas SLS listi pod številko 8. oglasno sporočilo Tednikova knjigarnica Malo za šalo, zdaj, ko je grozdje skoraj obrano Jesenske barve in tudi opravila se krepijo in so v polnem razmahu. No, prevelike razlike med letnima časoma - poletjem in jesenjo, sploh ni bilo zaznati, saj je bil ves poletni čas vse prej kot poleten. Bilo je veliko dežja in le za vzorček toplote in sonca, kar se odraža tudi na grozdju. Zato je današnja Knjigarnica posvečena starodavni knjigi o vinu in vinogradništvu, saj je najti v njej številne, morda pozabljene in zanemarjene kletarske modrosti. Tako pravi oglas v knjigi iz leta 1932: Vinarstvo ni več v krizi, ako znaš pridelati in spraviti kar najboljšo kapljico, ki ima še vedno svojo ceno. Znal pa boš to, ako boš svoj pouk črpal iz strokovne knjige »Vinarstvo«, katero je priredil Andrej Žmavc,direktor vinarske in sadjarske šole p. v Mariboru. Znižana cena knjigi je 50 Din. Naroča se pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, ki je knjigo založila. Pričujoča knjiga je Vinski zakon in kletarski vedež, ki pa jo je prej navedeni avtor in direktor šole Andrej Zmavc priredil in izdal v samozaložbi in so jo natisnili v Mariborski tiskarni D. D. navedenega leta 1932. Na zadnji platnici je najti v križ-kraž oblikovane stavke: Pijte samo domače, pristno, zdravo vino! Spoštujte tudi bolj dobro starino! Uporabljajmo samo pristni vinski in sadni kis! Proč s strupeno ocetno kislino ali esenco kot začimbo! Res je zanimivo prebirati kakšno poučno knjigo iz davnih dni, malo zaradi opisanih metod, poimenovanj, zastarelega besedišča in prav takih stavkov, pa tudi podoba dežele in vinarstva v njej je zanimiva. V tej je najti poglavje, ki ima s podarjenim tiskom zapisan naslov: Treba je prijaviti tudi tropine. Tako je zapisano na strani 82: Vinogradniki merijo iz večine samo mošt in vedo končno, koliko polovnjakov (polovnjak = 3001) so pridelali. Ne vedo pa, koliko grozdja so nabrali (nekaj so ga morda prodali) in koliko tropin je ostalo. Vprav tropine pa so pomemben postranski produkt. Uporabljamo jih za krmo domačim živalim, za kurivo, za kompost kot gnojilo; pripravljamo si iz njih kis in če presne tropine namočimo v vodi, ne da bi jih sladili, dobimo iz njih tropinščico (nepetiot!), dobro d o m a č o p i j a č o, ali pa jih porabimo za »tropinovec«. Pečke uporabljajo še posebe za izdelavo tanina ali čreslovine ali pa olja, ki ga je v njih brezmala do 20 %; tudi kot zob jih polagajo živini namesto zrnja. Sicer ima knjiga176 strani, najprej je naveden Zakon o vinu s pojasnili (Obče odredbe, Odredbe o tropinščici, sad-jevcih, specialnih vinih, vinu samorodnic, destilatih vina in tropin in venskem kisu, Kontrolne odredbe, Organizacija in funkcioniranje kontrole, kazni in postopanje, Končne odredbe), nato Pravilnik za izvrševanje zakona o vinu, na strani 73 začenja poglavje Iz kontrolne službe, temu pa sledi naslov Samorodnice - najhujše zlo (str. 85). Na strani 89 najdemo Kletarjenje po vinskem zakonu - posebni postopki s poglavji: Okisanje vina, Razkisanje vina, Ciknjeno vino, Žveplo v kletarstvu, Sladkor v kletarstvu, Saharin in sahariniziranje, Sadjevec v vinu, Pelinovec ali pelinkovec za dom. V poglavju Vinske bolezni in napake so navedeni in pojasnjeni naslednji »problemi z vinom«: cik, kan, vle-čljivost, žarkost, miševina, zavrelica ali zavrelka, počrnenje, porjavenje, duh po žveplovem vodikovcu. Na strani 131 stoji naslov Sodi, klet, usušek ter na strani 139 Čiščenje ali bistrenje vina. Hm, avtor navaja naslednja čistila: španska zemlja ali kaolin, oglje in olje, ruski ribji mehur, želatina, jajčni beljak in albumin, mleko in kazein. Sledijo še poglavja o kletarskem drobižu, beseda točilcem splošna pravila za pokušanje in oceno vina, pa še o kalorijah in vinu, o vinu in zdravju ter resnica in nekaterih brezalkoholnih pijačah. Seveda, takrat še minister ni opozarjal, da čezmerno pitje alkohola škodi zdravju. Prijetno druženje z jesenskimi darovi narave in s knjigami želi Liljana Klemenčič Karting AMD Hajdina državni ekipni prvak Stran 16 Rokomet Bo Mokronog srečnejši od Trebnjega? Stran 16 Atletika Bedračeva že skače šest metrov Stran 17 Boks Navijači se že pripravljajo Stran 17 Šah Velika mednarodnaiz-kušnja za Andraža Šuta Stran 18 Kolesarstvo Uspešno proti koncu sezone Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiíuiajts naí na íüítovmm, ijitííu! RADIOPTUJ tut áfeietct www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Liga prvakov Fenomen Lige prvakov Zanimivo oceno nastopa Maribora v Ligi prvakov je podal Tomi Jagarinec, strokovnjak za fizično pripravo. »Najprej je treba povedati, da so Mariborčani k tekmama pristopili zelo zrelo ni pametno. Po drugi strani je vsak, ki se vsaj malo spozna na nogomet, videl, da imajo opravka s kakovostnejšima tekmecema. Portugalski in nemški igralci so hitrejši in tehnično sposobnejši in dejansko so na nogometnem tržišču vredni več od mariborskih. A sama kakovost vedno ne pretehta na eno ali drugo stran, ampak ima svoj vpliv na rezultat tudi želja po rezultatu in motivacija. Sportingovi in Schalkejevi igralci so vedeli, da lahko Maribor preseneti, da je tudi dovolj kakovosten, a vse to v njih še vedno ni sprožilo dovolj adrenalina, da bi k tekmi pristopili 100-odstotno. Maribor je to storil predvsem na krilih publike in uspel. Dodaten motiv za vijoličaste je oder, na katerem nastopajo: Liga prvakov je za njih nekaj izjemnega, so na očeh bogatih klubov in imajo možnosti za prestop v večje evropske klube. Zaradi tega imajo pred vsako tekmo vsaj 10, morda celo 20 % večjo motivacijo od svojih tekmecev, ki so takšnih odrov navajeni skoraj v vsaki tekmi v močnih ligah in tudi Ligi prvakov. Lahko bi tudi rekli, da so Portugalci in Nemci fizično bolje pripravljeni, saj so nekateri Mariborčani imeli težave s krči že v 70. minuti tekme. A je tudi to težko reči s 100-odstotno gotovostjo, saj so morali vijoličasti manjšo kakovost kompenzirati s pomočjo večjega fizičnega angažmana in krči so bili posledica tega.« Nogomet • 1. SNL Domžalčanom se želijo oddolžiti ... Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Maribora odlično predstavljajo slovenski nogomet v najelitnejšem evropskem tekmovanju - Ligi prvakov. »Občutki so fenomenalni, ampak vseeno je nekaj grenkega priokusa. Vodili smo z 1:0, toda na koncu smo lahko zadovoljni, saj smo odigrali zrelo, fantastično tekmo. Mislim, da so to vsi videli,« je po tekmi Schalke 04 - Maribor (1:1) povedal Damijan Bohar, strelec edinega mariborskega zadetka. Res je, vsi s(m)o lahko videli odlično predstavo vijoličastih (rumenih), ki so glede taktične in psihološke priprave že povsem na nivoju boljših klubov Lige prvakov. Veliko delo pri tem opravljajo trener Ante Šimundža s pomočnikom Sašem Gajserjem in športni direktor Zlatko Zahovič. Prvi je povsem predan profesionalec, ki se študija tekmeca loteva na znanstveni način, rezultati pa so vidni »z letala«. Nemci so tako bili povsem nemočni v kreaciji napadov in šele Vilerjeva napaka jim je omogočila izenačenje. A takšne napake se pojavljajo tudi najboljšim in niso nič nenavadnega, čeprav jih navijači ne vidijo radi. Če bi jih povsem odpravili, bi bil nogomet preveč »šablonski« in s sabo ne bi prinašal toliko različnih čustev. Pomembno vlogo pri pripravi ima tudi Sašo Gajser, ki natančno »skenira« tekmece in skupaj s trenerjem išče vrzeli v njihovih vrstah. Posebno vlogo ima Zlatko Zahovič: le kdo bi lahko igralcem podal več samozavesti in nujne prepotentnosti, kot prav on. To se je najbolje videlo v dvoboju Aleša Mertlja in Kevina Princa Boaten-ga: sicer manjši in fizično šibkejši Mertelj se je brez pomislekov s prekrškom »stepel« s slovitim tekmecem in mu ni ostal dolžan niti v besednem dvoboju. Samozavest serijsko ... »Imamo dve točki. A te bomo preštevali na koncu in videli kako in kaj. Naslednji tekmec bo Chelsea, a o njem bomo razmišljali takrat, ko bo za to čas (obračun s Chelseajem bo 21. oktobra v Londonu; op. a),« je dodal Ante Šimundža. Ne dvomimo, da niti sloviti Jose Mourinho ne bo povsem mirno spal pred tem dvobojem. Remija s Sportingom in Schalkejem sta pač dovolj veliko opozorilo tudi zanj ... Jože Mohorič Nogometaši Zavrča se bodo v soboto pomerili z vodilnimi Domžalami v gosteh. Tekme 12. kroga bodo obenem zadnje pred reprezentančnim premorom, saj se bo Slovenija pomerila s Švico in Litvo v kvalifikacijah za nastopa na EP 2016. Zavrčani bodo nedvomno želeli upravičiti visoko uvrstitev, trenutno 4. mesto, čeprav so jim mnogi pred prvenstvom namenjali goli boj za obstanek. Haložani se sicer zavedajo, da je vodilna ekipa lige nesporen favorit, toda ti v nogometu ne zmagujejo vedno. Šele v preteklem krogu so varovanci Luke Elsnerja prvič občutili premoč tekmecev v tem prvenstvu, kar nedvomno priča o njihovi izjemni moči. Elsner je odlično uigral zasedbo, ki je mešanica izkušenj in mladosti. Za zdaj ta deluje kot dobro naoljen stroj in ogroža celo »nedotakljivi« Maribor. Kljub temu so Celjani pretekli teden prekinili več kot 1000 minut trajajočo nepremaga-nost vratarja Domžal Nejca Vidmarja. Za nameček se je pred kratkim poškodoval po mnenju mnogih najboljši igralec Domžal in tudi vezist lige Husmani. Varovanci Željka Orehov-ca se zavedajo, da bo tekma izjemno težka, »umiranja v le- Nogometaši Domžal so Zavrčane v prvi medsebojni tekmi na Ptuju ugnali z 0:2. 1. SNL, 12. krog: Domžale - Zavrč, sobota, 4. oktobra, ob 16.00 v Domžalah poti« ne bo. Za začetek bo treba ustaviti agresivne domačine in v napadu zadeti iz priložnosti, ki se bodo nedvomno ponudile. Orehovec še vedno ne bo mogel računati na Karla Težaka, na srečo pa je bil ta teden registriran Dario Jertec, odmevna okrepitev belih, ki bo tako že v kadru za sobotno srečanje. Sicer pa zadnja predstava proti Ve-lenjčanom vzbuja upanje, da bodo predstave belih odslej boljše, predvsem pa učinkovitejše, zato se v predmestje Ljubljane odpravlja precej navijačev Zavrča. Sicer pa je vse bolj razveseljiv pogled na objekt v Športnem parku v Zavrču, kjer tribuna postaja iz dneva v dan mogočnejša. V tem tednu je bila nameščena tudi streha, kar v grobem zaokro- povečana žuje zgradbo. Objekt sicer še park zelo ni dokončan, spomladanski in igralce del prvenstva pa bo nedvo- vo ne bo mno odigran v Zavrču. Tudi pripomb sama zelenica je vsak dan v tribuni in boljšem stanju, obenem pa tako da bo Športni udoben za gledalce Zavrčanom zagoto-več treba poslušati o samem igrišču, domačem terenu. tp 2. SNL: Kidričani v goste Triglava Nogometaši Aluminija po osmih odigranih krogih zasedajo 2. mesto na lestvici 2. SNL. Prvo tretjino prvenstva bodo dru-goligaši končali ta konec tedna, Kidričani pa bodo gostovali v Kranju. Obe ekipi sta v preteklem krogu klonili, Aluminij doma s Tolminom (0:1), Triglav pa v gorenjskem derbiju v gosteh s Šenčurjem (2:1). Prvenstvo v 2. ligi je precej izenačeno, le ekipa Krškega (20) si je priigrala štiri točke prednosti. Aluminij in Triglav sta v skupini prvih zasledovalcev, na lestvici ju loči le ena točka (16:15). Kidričani tako nadaljujejo serijo igranja derbijev, po Krškem in Tolminu je to tretji v vrsti. Je po remiju in porazu čas za zmago? JM Nogomet • Reprezentanca Slovenije Za Švico bodo moči nabirali na Ptuju Selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec je v sredo v Ljubljani obelodanil seznam igralcev, na katere bo računal na prihajajočih kvalifikacijskih tekmah za evropsko prvenstvo 2016 proti Švici in Litvi. Po dolgem času ni na seznamu vezista Fiorenti-ne Josipa Iličica, vračata pa se Nejc Pečnik in Andraž Kirm. Reprezentanti se bodo zbrali v nedeljo na Ptuju, tekma s Švico, ki bo jubilejna 200. uradna tekma Slovenije, bo na sporedu 9. oktobra ob 20.45 v Mariboru, z Litvo pa 12. oktobra ob isti uri v Vilniusu. »Iličica tokrat ni zraven. Ni pa odpisan in ni nič narobe. Zahtevam pa določene stvari od igralcev. Potrebujemo lačne, željne igralce, ne slavnih. To mora biti pri nas prvi kriterij. Od igralcev želim, da se primerno obnašajo, vedo tudi, kaj zahtevam. Slovenija ni nikoli šla na kakšno veliko prvenstvo s tem, da je bila že na začetku pod kakšnim pritiskom. Mora pa nas biti strah, moramo se boriti, brez tega ne bo nič. Namreč, niti približno nismo superiorni v katerem koli teh-nično-taktičnem elementu,« je povedal Srečko Katanec. Seznam Slovenije za Švico in Litvo: - vratarji: Samir Handanovic (Inter), Jan Oblak (Atletico Madrid), Vid Belec (Konyaspor); - branilci: Gregor Balažic (Karpati Lvov), Mišo Brečko (Köln), Boštjan Cesar (Chievo), Branko Ilic (Partizan), Dominic Maroh (Köln), Martin Milec (Standard Liege), Mitja Viler (Maribor); - vezisti: Željko Filipovic (Maribor), Kevin Kampl (Red Bull Salzburg), Andraž Kirm (Omo-nia), Jasmin Kurtic (Fiorentina), Dejan Lazarevic (Chievo), Aleš Mertelj (Maribor), Nejc Pečnik (Crvena zvezda), Rajko Rotman (Istanbul Basaksehir), Dalibor Steva novic (Torpedo Moskva), Andraž Struna (Giannina), Val-ter Birsa (Chievo); - napadalci: Zlatan Ljubijan-kic (Omiya Ardija), Tim Matavž (Augsburg), Milivoje Novakovic (Shimizu S-Pulse). sta Foto: MK 1G Štajerski Šport petek • 3- oktobra 2Q14 Karting • Državno prvenstvo AMD Hajdina državni ekipni prvak S preizkušnjo na Vranskem se je za voznike kartinga končala letošnja sezona. Ta je vsebovala štiri dirke za državno prvenstvo: prva in zadnja sta potekali na Vranskem, druga na kartodromu v Hajdošah, tretja pa v Novem Marofu na Hrvaškem. V vseh so imeli veliko uspehov člani AMD Hajdina in AMD Ptuj, ki so ekipno tekmovanje končali med najboljšimi. Posebej so bili uspešni Hajdinčani, ki so po štirih letih prevlade AMD Šlander iz Celja skočili na sam vrh in osvojili ekipni naslov! »V vsaki dirki smo imeli dobro pokrita mesta, tako da smo na Vranskem kar pričakovano ubranili vodstvo in osvojili ekipni naslov. Tega smo posebej veseli, saj imajo nekateri naši tekmeci zelo visoke proračune, mi pa delamo na povsem drug način, z majhnimi lastnimi sredstvi - veliko postorimo Foto: Črtomir Goznik Vid Pšajd (AMD Hajdina) na prijateljski bazi,« je o velikem uspehu povedal predsednik AMD Hajdina Branko Foto: Črtomir Goznik Primož Matelič (AMD Hajdina) Zadnja dirka sezone za državno prvenstvo, Vransko, rezultati: R2 Rotax Micro Max: 1. Mai Sadar (Jeffra Racing Klub 1) 2. Julijan Huč (AMD Ptuj) 3. Matic Kolmanič (AMD Ptuj) R3 Rotax Mini Max: 1. Nik Prunk (Športni klub Mega) 6. Mark Škulj (AMD Hajdina) R4 Rotax Max Junior: 1. Jan Šlosar (AMD Hajdina) 2. Katja Pivk (AMD Šlander) 3. Luka Železnik (AMD Hajdina) R6 Rotax DD2: 1. David Rotar (AMD Moste) 2. Primož Matelič (AMD Hajdina) 8. Borut Kolar (AMD Ptuj) 10. Vladimir Hreščak (AMD Hajdina) R7 KZ2: 1. Janez Preša ml. (Avto klub NSR) 2. Maks Mlakar (AMD Hajdina) 3. Radko Kovačič (Sportstil) 4. Vid Pšajd (AMD Hajdina) 5. Jan Skledar (AMD Hajdina) 6. Zvonko Črešnik (AMD Hajdina) 7. Albin Pernat (AMD Hajdina) Ekipno: 1. AMD Hajdina 64 točk 2. AMD Šlander 57 3. AMD Ptuj 23 4. Športni klub Mega 23 5. Jeffra Racing Team 23 6. AMD Moste 20 Končni skupni vrstni red v državnem prvenstvu: R2 Rotax Micro Max: 1. Mai Sadar (Jeffra Racing Klub 1) 69 2. Julijan Huč (MLM racing karting team) 54 Pšajd, ki je pod okriljem društva združil voznike z različnih koncev države. In zadel v polno ... Vozniki AMD Hajdina so bili tudi na zadnji dirki v ospredju v več razredih in so stopili tudi na stopničke za zmagovalce. To je v razredu Rotax Max Junior uspelo Janu Šlosarju, 3. mesto je v istem tekmovanju uspelo osvojiti Luku Železniku. Na drugi stopnički sta tokrat končala Primož Matelič v razredu Rotax DD2 in Maks Mlakar v razredu KZ2. Člani AMD Ptuj so se izkazali v razredu Rotax Micro Max, saj sta Julijan Huč in Matic Kolmanič osvojila 2. in 3. mesto. V skupnem seštevku je AMD Ptuj osvojilo 3. mesto. 3. Mark Kastelic (AMD Šlander Celje) 37 4. Matic Kolmanič (AMD Ptuj) 36 R3 Rotax Mini Max: 1. Anže Divjak (Sportstil) 78 2. Nik Prunk (Športni klub Mega) 74 3. Nik Štefančič (MLM racing team) 53 4. Mark Škulj (AMD Hajdina) 52 R4 Rotax Max Junior: 1. Katja Pivk (AMD Šlander) 76 2. Klemen Jug (Sportstil) 59 3. Tim Jerič (Sportstil) 56 4. Luka Železnik (AMD Hajdina) 52 5. Jan Šlosar (AMD Hajdina) 45 R6 Rotax DD2: 1. David Rotar (AMD Moste) 89 2. Primož Matelič (AMD Hajdina) 62 3. Boris Oven (Sportstil) 43 7. Borut Kolar (AMD Ptuj) 18 9. Vladimir Hreščak (AMD Hajdina) 15 R7 KZ2: 1. Blaž Podlesnik (AMD Rokart) 68 2. Vid Pšajd (AMD Hajdina) 42 3. Maks Mlakar (AMD Hajdina) 40 4. Janez Preša ml. (Avto klub NSR) 32 5. Matjaž Dominko (AMD Ptuj) 31 7. Jan Skledar (AMD Hajdina) 29 8. Albin Pernat (AMD Hajdina) 25 10. Zvonko Črešnik (AMD Hajdina) 25 11. Zlatko Oman (AMD Ptuj) 10 Ekipno: 1. AMD Hajdina 239 točk 2. AMD Šlander Celje 214 3. AMD Ptuj 108 4. AMD Moste 89 5. AMK Rokard 84 6. Jeffra Racing Team 80 7. Športni klub Mega 74 8. MLM Racing 53 9. Avto klub NSR 43 10. ŠK PIP 22 V skupnem seštevku vseh štirih dirk sta najvišje posegla Vid Pšajd in Primož Matelič, ki sta sezono končala na 2. mestih v svojih razredih. Na stopničkah, na 3. mestu, je pristal še Maks Mlakar. Tik pod stopničkami so iz hajdin-skega kluba obstali še Mark Škulj, Luka Železnik in Jan Šlosar, iz ptujskega pa Matic Kolmanič in Matjaž Dominko. Istočasno se je končalo tudi pokalno tekmovanje Sportstil, v katerega je štel seštevek sedmih dirk: po dve sta potekali na Hrvaškem in Italiji, tri pa v Sloveniji. V tem seštevku sta najvišje posegla Maks Mlakar v razredu KZ2 Masters in Primož Matelič v razredu DD2. Jože Mohorič Pokalno tekmovanje Sportstil (sodelujejo tudi vozniki iz tujine: Rotax Micro Max: 1. Marko Turk (Hrvaška), 8. Matic Kolmanič (AMD Ptuj) ... Rotax Mini Max: 1. Anže Dovjak (AKK Sportstil), 3. Mark Škulj (AMD Hajdina) ... Rotax Max Junior: 1. Katja Pivk (AMD Šlander Celje), 5. Luka Železnik, 6. Jan Šlosar (oba AMD Hajdina) . Rotax Max: 1. Pierre Runic (BiH), 5. Anja Vodušek (AMD Ptuj), 8. Vid Pšajd (AMD Hajdi-na) . Rotax DD2: 1. Sandro Luko-vic (Avstrija), 3. Primož Matelič (AMD Hajdina), 13. Borut Kolar (AMD Ptuj), 19. Vladimir Hreščak (AMD Hajdina) ... Rotax DD2 Masters: 1. Boris Oven (AKK Sportstil), 2. Primož Matelič, 9. Vladimir Hreščak (oba AMD Hajdina) . KZ2: 1. Karim Greblo (AKK Sportstil), 3. Maks Mlakar, 5. Jan Skledar, 6. Vid Pšajd (vsi AMD Hajdina), 9. Matjaž Dominko (AMD Ptuj), 10. Albin Pernat, 11. Zvonko Črešnik (oba AMD Hajdina), 16. Zlatko Oman (AMD Ptuj) ... KZ2 Masters: 1. Karim Greblo (AKK Sportstil), 2. Maks Mlakar, 3. Albin Pernat, 5. Zvonko Črešnik (vsi AMD Hajdina), 7. Zlatko Oman (AMD Ptuj) ... Amatersko tekmovanje 125 Shifter: 1. Radko Kovačič (AKK Sportstil), 7. Niko Glažar (AMD Ptuj) ... Rokomet • Jeruzalem Ormož Bo Mokronog srečnejši od Trebnjega? Po pomembni zmagi nad Izolo (30:27) v 4. krogu NLB Leasing lige je pred Ormožani eno najtežjih oz. najneugodnejših gostovanj. In sicer gostovanje pri zasedbi Trima, ki goji takšen rokomet, ki nikakor ne ustreza Ormožanom. Trebanjci bodo zaradi prenove športne dvorane v Trebnjem tekmo 5. kroga gostili v Mokronogu in mogoče bo prav nova lokacija srečnejša za varovance Saša Prapotnika. Kar visoko je bilo treba zavihati rokave za brskanje po arhivu, kdaj je Jeruzalem sploh osvojil kakšno točko v Trebnjem. To se je zgodilo 7. marca 2009, ko so Ormožani slavili z izidom 31:27. Bojan Čudič in Siniša Radujkovic sta edina poleg trenerja Prapotnika, ki sta sodelovala pri tem »čudežu« - kapetan Hugo (Bojan Čudič) s sedmimi in Rade (Siniša Radujkovic) s tremi doseženimi goli. Glede obeh omenjenih igralcev še ena zanimivost: Čudič je že vrsto let eden najboljših organizatorjev in strelcev elitne slovenske lige, Radujkovic pa je letos s 35 leti najstarejši igralec NLB Leasing lige, ki svoje znanje marljivo prenaša na talentirane ormoške igralce. Trimo je fenomen slovenskega rokometa, saj s svojim odličnim delom pri mlajših selekcijah nadomešča vsakoletne izgube vrhunskih rokometašev. Zamislite si danes ekipo Trima s Klemnom Ferlinom, Sebasti-anom in Stašem Skubetom, Anžetom Ratajcem, Mihom Zarabcem, Juretom Sušinom, Jernejem Papežem, Klemnom Cehtetom, Davidom Miklavči- čem, Željkom Muso in še na koga smo pozabili. Ekipa, ki bi se letos poigrala z Mariborom, Gorenjem in Celjem. Res je letos padla kakovost slovenske lige, vendar v klubih se odlično dela z mladimi in čez kakšnih pet let se bo kakovost znova drastično dvignila na račun doma vzgojenih rokometašev. In prav to je najbolj razveseljiva novica za slovenski rokomet. Tako že danes lahko stavimo, da bosta trebanjski in ormoški klub, ki spadata pri delu z mladimi med najboljše klube v državi, čez nekaj časa v vrhu slovenskega rokometa. Tudi na sobotni tekmi, ki se bo začela ob 19. uri, bo zaigralo nekaj talentiranih igralcev Trima ter Jeruzalema, ki so šele letniki 1996 in 1997. Kadetska reprezentančna vratarja Žiga Urbič (Trimo) in Tomaž Cvetko, reprezentančna organizatorja igre Matic Kotar (Trimo) in Miha Kolmančič ter igralca, ki trkata na vrata reprezentance letnika 1996, Jure Kocbek (štirje zadetki v povprečju na tekmo) in Matic Topolovec, ki postaja vse boljši obrambni igralec, ki po fizičnih predispozicijah spominja na bivšega igralca Jeruzalema in odličnega obrambnega igralca Iztoka Korparja. Ormožani na Dolenjsko odhajajo v upanju po dobrem rezultatu, čeprav je Trimo glede na predstave v prvenstvenem uvodu v vlogi favorita. Če pa bodo Ormožani maksimalno izkoristili svoje izkušnje in če bo ormoška mladost zaigrala sproščeno, potem pa tudi igralcev Jeruzalema ne gre odpisati. Uroš Krstič Tenis • TK Terme Ptuj Uspešna slovensko-makedonska dvojica Pretekli teden je na Bolu na Braču potekal profesionalni ženski ITF-turnir z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev. Na njem je nastopila tudi 18-letna Ana Oparenovič, ki jo je med posameznicami v 2. krogu ustavila 2. nosilka, Čehinja Gabriela Pantuckova (o tem smo že poročali). Ana pa je še uspešneje nastopila med dvojicami, kjer je združila moči z vrstnico iz Makedonije, Magdaleno Stoilko-vsko. Nanizali sta tri prepričljive zmage in se prebili vse do finala. Tam sta slavili domačinki, 17-letna Martina Bašic in 19-le-tna Tena Lukas. Rezultati: 1. krog: Oparenovič/Stoil-kovska - Cortanovacki/Pertu-sa-Garcia (Srbija/Španija) 6:1, 6:2; četrtfinale: Oparenovič/Sto-ilkovska - Kaminkova/Rohano-va (Češka) 6:4, 6:4; polfinale: Oparenovič/Stoil-kovska - Sheng/Zhang (Kitajska) 6:1, 6:0; finale: Oparenovič/Stoilko-vska - Bašic/Lukas (Hrvaška) 1:6, 2:6. JM Kegljanje • 1. OTS, 3. krog Drava Ptuj - Ruše 6:2 (3135:2921) DRAVA PTUJ: Podgoršek 522, Šušanj 527, Kozoderc 530, Murko 515, Premzl 512, Čeh 529. V 3. krogu 1. lige Območne tekmovalne skupnosti Maribor je ekipa KK Drava na kegljišču Deta centra igrala z Rušami. Ptujčani so svoj nastop opravili solidno, saj so vsi člani podrli več kot 500 kegljev, nobeden pa ni naredil kakšnega posebej dobrega individualnega rezultata. Posamezne točke so tokrat prinesli Podgoršek, Šušanj, Kozoderc in Murko. Za posamezne točke sta bila tokrat »prekratka Premzl, ki ga je Brečko ugnal s tri proti ena v igrah, medtem ko sta bila Čeh in Jurše izenačena na dva proti dva, a je kegljač Ruš podrl štiri keglje več in je svoji ekipi prinesel drugo posamično točko. Dve točki za zmago 6:2 so Ptujčani dobili še za večje skupno število podrtih kegljev, kjer je bilo tokrat razmerje 3135:2921. Tako so Ptujčani proti Rušam zabeležili drugo letošnjo zmago, v naslednjem krogu se bodo v soboto v go-steh pomerili s Tehnotimom. David Breznik petek • 3. oktobra 2014 Šport Štajerski 17 Boks • Zavec - Hafner Navijači se pripravljajo Približuje se 17. oktober, ko se bo nekdanji svetovni prvak velterske kategorije Dejan Zavec v Mariboru pomeril z Madžarom Ferencom Hafnerjem. Dvoboj bo štel za naslov evropskega prvaka v lažji srednji kategoriji. Medtem ko se Dejan pripravlja skozi treninge, se s polnim tempom pripravljajo tudi navijači. Vodja Fan cluba Dejan Zavec Jože Mo-horič je člane kluba že obvestil o organiziranem ogledu dvoboja. »Člani našega fan cluba bodo deležni posebej ugodnega paketa, v katerega je vštet prevoz in vstopnica za ogled borilnega večera -skupaj bo to stalo 25 evrov. Kljub zgodnji fazi je odziv dober, zagotovo bomo napolnili nekaj avtobusov. O končni številki za zdaj ne moremo govoriti, lahko pa povem, da smo ob prejšnjem Dejanovem dvoboju v dvorano Tabor prepeljali več kot 500 navijačev,« je povedal Jože Mohorič. JM Foto: Črtomir Goznik Navijači so pomemben del zgodbe o uspehu Dejana Zavca in bodo ob njem tudi ob njegovem 38. profesionalnem dvoboju. Boks • Revija v Italiji Težko proti tekmecem in sodnikom ... Boks klub Ring že od samega začetka delovanja išče nove tekmovalne izzive in eden takšnih je bil tudi nastop na V. trofeji mesta Ligna-no. Ptujska ekipa je v Italiji štela osem predstavnikov, še dva sta v njej gostovala. V Lignanu se je boksalo pred kakšnimi 200 gledalci, ki so videli na eni strani kombinirano italijansko postavo, na drugi strani pa ptujsko, v kateri so bili Luka Stolekar, Blaž Škrablin, Monika Božičko, Igor Pertot, Damjan Habjanič, Jernej An-žin, Žiga Kocjan, Robert Šimončik, Blaž Škrjanec in Aleš Kujavec. Iz rezul-tatskega vidika se ringovci tokrat niso izkazali, močnejšim, težjim in izkušenej- šim domačinom so v veliko primerih izdatno pomagali tudi sodniki. Kljub temu so Ptujčani prikazali dobre borbe in so vsi zdržali na nogah celotne borbe, v katerih so si nabrali kar nekaj novih mednarodnih izkušenj. Večina članov BK Ring je izgubila, neodločeno sta boksala Žiga Kocjan, ki je prikazal dober nastop proti Luci Zermanu, in Robert Šimončik, ki je bil za razred boljši od Vlada Popescuja, a sodniki so obračun razglasili za neodločenega. Edini slovenski zmagovalec je bil Igor Pertot, ki se je zares izkazal v dvoboju s Frauom Giuliom in je bil proglašen za najboljšega boksarja revije. David Breznik Atletika • Atletski klub Ptuj Bedračeva že skače šest metrov Najbolj nadarjena mlada ptujska atletinja Maja Be-drač je letos naredila velik skok naprej. Dobesedno. Nazadnje minuli konec tedna, ko je Maribor gostila petero-boj pionirskih reprezentanc, na katerem so se pomerile reprezentance kategorije U-16 iz Češke, Madžarske, Hrvaške, Slovaške in Slovenije. V skoku v daljino je Bedračeva doskočila pri 598 centimetrov in suvereno zmagala v mednarodni konkurenci. Rezultat na pragu šestih metrov je nedvomno odličen rezultat za njeno starostno kategorijo. Za slovenskim državnim rekordom v omenje- ni starostni kategoriji je zaostala le za pet centimetrov. Žal priložnosti, da ga izboljša, petnajstletnica, ne bo imela več, saj se naslednje leto seli v višjo starostno kategorijo med mlajše mladinke. A Bedračeva ni edina mlada ptujska atletinja, ki veliko obeta. V Mariboru so poleg nje dres z državnim grbom oblekli še štirje ptujski atleti, kar je še en dokaz več, da je ptujska atletika na pravi poti. Ob koncu sezone so prav vsi v odlični formi, saj so svoje osebne rekorde, enako kor Bedračeva, dosegali kot po tekočem traku. Dvema pa je uspelo v Mariboru stopiti še Ptujska peterka v državni reprezentanci na peteroboju reprezentanc U 16 v Mariboru. Žan Viher, Jurček Korpič Lesjak, Maja Be-drač, Jaka Kostanjevec in Kristijan Čeh. Maja Bedrač je v najboljšem poskusu skočila 598 cm. na zmagovalni oder. Jurček Korpič Lesjak je bil tretji v metu diska - štirikilogram-sko orodje je zalučal 53,89 metra daleč. Korpič Lesjak je reprezentančne barve branil tudi v metu diska. Tam je končal na osmem mestu z rezultatom 46,94 metra. Še drugo uvrstitev na tretje mesto pa je priboril Žan Viher v teku na 100 metrov z ovirami; za razdaljo je porabil 14,03 sekunde. Klubski tovariš Jaka Kostanjevec je bil v isti disciplini osmi (14,47 sekunde). Vsako od petih reprezentanc sta namreč zastopala dva atleta v posamezni disciplini. Iz tekmovanje v tekmovanje pa kroglo vse dlje suva Kristijan Čeh. V Mariboru je bil šesti s sunkom 14,81 centimetra. Še pred tremi meseci je kroglo suval okoli 12 metrov. Tako med pionirji kot med pionirkami je prvo mesto zasedla reprezentanca Madžarske, drugi so bili Čehi, na tretje mesto pa so se uvrstili naši predstavniki z vidnim ptujskim vložkom. Uroš Esih Strelstvo • 2. memorial Vinka Lavrinca Venta do odličja, finalista tudi Simonič in Raušlova Pred začetkom nove strelske sezone 2014/15 so se strelci minuli vikend zbrali na prenovljenem centralnem strelišču v Ljubljani na prvem pripravljalnem turnirju v sezoni - 2. memorialu Vinka Lavrinca v organizaciji SD Dušana Poženela Rečica pri Laškem. Z zračno pištolo so tekmovali vsi najboljši slovenski strelci, vključno s Petro Dobravec, ki si je na SP v Granadi priborila olimpijsko kvoto za Rio 2016. Na turnirju, posvečenem rečiški strelski legendi Vinku Lavrincu, so dobro streljanje pokazali tudi spodnjepodra-vski strelci, saj so se kar trije uvrstili med finalno osmeri-co. Ormoški strelec Kevin Venta je s 569 krogi dosegel 4. najboljši rezultat, miklavški strelec Simon Simonič si je s 564 krogi delil 5. najboljši dosežek, finalno osmerico pa je za las ujela tudi Ptujčanka Majda Raušl s 563 krogi. Slednja je bila v finalu izločena po uvodnih osmih strelih in tako osvojila končno 8. mesto. Nekoliko bolje se je odrezal drugi ptujski strelec, ki nastopa za miklavško ekipo Jožeta Kerenčiča Simon Simonič, ki je v 9. in 10. strelu sicer z dvema dobrima dese-ticama izločil domačega favorita Petra Tkalca, v naslednjih dveh pa naletel na previsoko drugo domačo oviro Nenada Vignjevica, ki je bil v seštevku po 12 strelih boljši za pičlo desetinko, zato je Si-monič osvojil končno 6. mesto. Po dvanajstih strelih je sicer vodstvo prevzel Ormožan Foto: Andrej Brunšek Ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta se je po lanski uvodni zmagi drugič zapored uvrstil med dobitnike odličij na Memorialu Vinka Lavrinca - osvojil je 3. mesto. Kevin Venta s 118,2 krogoma. V 16. strelu je padla odločitev o najboljši trojici, ki si bo razdelila odličja, brez boja za najvišja mesta pa je ostal državni prvak s pištolo na 50 m, Sev-ničan Blaž Kunšek. V boj za odličja sta skoraj poravnana z razliko dobrega pol kroga šla bodoča olimpijka Petra Do-bravec in Kevin Venta, med tem pa si je vodilni Sevničan Klemen Juvan že pristreljal prednost slabega kroga pred zasledovalcema. Na račun slabega zadnjega strela z 8,5 je bil po 18 strelih, z razliko 0,9 kroga do Dobravčeve, izločen Kevin Venta, ki je tako po lanski uvodni zmagi osvojil še drugo odličje zapored na Lavrinčevem memorialu. »V tekmo sem šel dokaj spro- ščeno in samozavestno. Začel sem še kar dobro, do tretje serije, v kateri sta se mi po-nesrečli dve osmici in od tu naprej sem koncentracijsko začel nihati. Skoraj prepričan sem, da sem nekaj vznemirjenosti prinesel s sabo še iz SP v Granadi, se pa zavedam, da je to normalen proces in da bom do naslednjih tekem bolje pripravljen. Vedel sem, da bom dovolj dobro streljal v kvalifikacijah in da mi uvrstitev v finale ne more spodlete-ti. V finalu sem zdržal vse do tistega 18. strela, ko mi je ušla osmica v strelu, ki je odločal o tem, kdo bo izpadel in osvojil 3. mesto. Razlike so bile zelo majhne in zaradi tega je bil finale še bolj razburljiv. S 3. mestom sem zadovoljen. Vesel sem vzpodbude in navijanja gledalcev, kar finale usmerja v čisto novo dimenzijo streljanja. Takšen finale je zame najboljši trening za prihajajočo sezono Bunde-slige v Nemčiji, kjer se bomo kot drugoligaši iz Singold-schutzen Gro^aitingen borili za napredovanje v 1. Bunde-sligo,« je po koncu tekme Rezultati zračna pištola Posamezno: 1. Klemen Juvan, MSE 564 + 195,3 2. Petra Dobravec ŽEL 572 + 194,0 3. Kevin Venta KOR 569 + 175,2 4. Blaž Kunšek, MSE 571 + 154,2 5. Nenad Vignjevic, DPR 564 + 132,6 6. Simon Simonič, JKM 564 + 115,2 7. Peter Tkalec, DPR 571 + 93,7 8. Majda Raušl, PTUJ 563 + 74,5 14. Boštjan Simonič, JKM 558 15. Ludvik Pšajd, JUR 557 16. Zlatko Kostanjevec, PTUJ 557 naredil analizo mladi Venta. Čeprav je bronasta strelka s sredozemskih iger v Mersinu 2013 Petra Dobravec prevzela vodstvo pred odločilnima zadnjima streloma, s prednostjo pičle desetinke, je v zaključku znova več zbranosti pokazal mladi Klemen Juvan in tako slavil lepo posamično zmago. Kovinar Ormož do prvega ekipnega odličja v sezoni V ekipni razvrstitvi so Sev-ničani osvojili 1. mesto s 1698 krogi, pred Rečičani in ormoškim Kovinarjem. Slednjim je v ekipni tekmi pomagala žalska strelka Katja Vodeb, ki je med posamezniki, enako kot ormoški Pirančan Emerik Hodžic, dosegla 551 krogov in osvojila 22. mesto. Ker je moral mladi Ptujčan Sašo Stojak zaradi drugih obveznosti odpovedati nastop v Ljubljani, sta Ptujčana Zlatko Kostanjevec in Majda Rau-šl ostala brez ekipne uvrstitve. Simeon Gonc 23. Emerik Hodžic, KOR 551 31 Miran Miholič, JKM 545 40. Rok Pučko, JUR 538 43. Mirko Moleh, JUR 537 44. Alojz Trstenjak, JKM 535 48. Gregor Vesenjak, JUR 524 Ekipno: 1 Marok Sevnica 1698 2. Dušana Poženela Rečica 1684 3. Kovinar Ormož 1671 4. Jožeta Kerenčiča Miklavž 1667 5. Grosuplje 1663 11. Juršinci 1632 18 Štajerski Šport, šport mladih petek • 3. oktobra 2014 Šah • Mladinsko SP v Južni Afriki Velika mednarodna izkušnja za Andraža Šuta Od 20. do 29. septembra 2014 je v Durbanu v Južni Afriki potekalo svetovno šahovsko prvenstvo za mlade v konkurenci do 8, 10, 12, 14, 16 in 18 let. V vseh kategorijah se je pomerilo več kot tisoč mladih, med njimi je bila izredno uspešna 11-članska slovenska odprava, kjer je v konkurenci mladincev do 16 let nastopil tudi član Šahovskega društva Ptuj Andraž Šuta. Andraž je v Južno Afriko odpotoval v četrtek, 18. septembra, in se vrnil 30. septembra. Da je konkurenca izredna, je spoznal takoj ob pogledu na lestvico, kjer je bilo v njegovi skupini prijavljenih kar 5 mednarodnih mojstrov, 15 Fide mojstrov, veliko število mojstrskih kandidatov, med katerimi se je znašel tudi sam. Indijec Aravindh z ratingom 2496 točk je bil prvi nosilec (ob koncu je osvojil 2. mesto), ob njem pa se je še kar sedem šahistov ponašalo z ratingom, višjim od 2400 točk. Sledila je skupina devetih z ratingom od 2300 do 2400 točk, kar jih je uvrščalo do 17. mesta, Andraž pa je z 2063 ratinškimi točkami turnir začel na 40. mestu. Začel je spodbudno, saj je v prvem kolu zabeležil zmago. V drugem kolu se je pomeril s 15. nosilcem Belgijcem Le-naerstom in bil ves čas v enakopravnem položaju. Žal pa je v kombinaciji potez naredil manjšo napako in poraz je bil neizbežen. Morda je s tem izgubil nekoliko samozavesti in sledila sta še dva zaporedna poraza proti nekoliko slabšim tekmecem po ratingu, kar pa včasih ni pravo merilo moči. Foto: Črtomir Goznik Andraž Šuta (ŠD Ptuj) je v Južni Afriki nastopil na mladinskem svetovnem prvenstvu. Do konca turnirja je Andraž igral toplo-hladno: trikrat je zmagal, dvakrat končal z remijem in dvakrat izgubil. Ob koncu je zbral pet točk in turnir končal na 63. mestu, kar je sicer 23 mest nižje od začetne pozicije, nekoliko manj pa morda tudi od lastnih pričakovanj. »Pričakovanja so bila zagotovo višja od končne uvrstitve, čeprav sem prvič nastopil v tako močni mednarodni konkurenci. Morda me je v prvem delu preveč spremljal nepotreben poraz v drugem kolu in potreboval sem kar nekaj časa, da sem se nekoliko 'sestavil'. Tekmovanje je šlo mimo z veliko hitrostjo, bilo je tudi precej naporno, saj sta bila kar dva dneva na sporedu po dve koli. Nogomet • Mlajše kategorije 1. SML REZULTATI 9. KROGA: Aluminij - Gorica 1:3 (1:2), Bravo Publikum - Krško 4:1 (2:0), Rudar Velenje - NOGA Triglav 1:2 (0:1), Krka - Elta Izola 4:1 (3:0), Ilirija Extra-Lux - Interblock 2:4 (0:1), Maribor Branik - Olimpija Ljubljana 4:1 (2:1), Šampion -Koper 2:5 (1:1), Domžale - VOC Celje 2:2 (1:0). 1. INTERBLOCK 9 8 0 1 25:7 24 2. DOMŽALE 9 5 4 0 30:12 19 3. KOPER 8 6 1 1 26:11 19 4. BRAVO PUBLIK. 8 5 1 2 20:10 16 5. VOC CELJE 9 4 3 2 25:18 15 6. ALUMINIJ 9 5 0 4 17:18 15 7. GORICA 9 4 2 3 28:14 14 8. OLIMPIJA LJ 9 4 2 3 25:17 14 9. MARIBOR BRANIK 7 3 2 2 11:14 11 10. NOGA TRIGLAV 9 3 0 6 8:18 9 11. KRŠKO 9 2 3 4 15:26 9 12. ILIRIJA EXTRA-L. 9 2 2 5 13:18 8 13. ŠAMPION 9 2 1 6 12:22 7 14. RUDAR VELENJE 9 2 1 6 12:22 7 15. KRKA 9 1 3 5 13:23 6 16. ELTA IZOLA 9 117 15:45 4 ALUMINIJ - GORICA 1:3 (1:2) STRELCI: 1:0 Ploj (2.), 1:1 LIST^ DR. ŠTEFANA ČE^IA Naročnik: Lista župana dr. Štefana Čelana Bužinel (11.), 1:2 Nagode (40.), 1:3 Humar (55.) ALUMINIJ: Pungartnik, Pucko, Novak, Ahec (od 83. Golob), Petek, Knez (od 52. Brodnjak), Pintarič (od 61. Zorec), Dobaj (od 63. Klajnšek), Križan (od 78. Morina), Rogina, Ploj. Trener: Bojan Špehonja. 1. SKL REZULTATI 9. KROGA: Aluminij - Gorica 2:1 (1:1), Bravo Publikum - Krško 2:1 (0:1), Rudar Velenje - NOGA Triglav 2:3 (1:1), Krka - Elta Izola 2:3 (2:3), Ilirija Extra-Lux - Interblock 0:1 (0:1), Maribor Branik - Olimpija Ljubljana 2:1 (2:1), Šampion - Koper 1:0 (1:0), Domžale - Celje 1:0 (1:0). 1. NOGA TRIGLAV 9 8 0 1 23:12 24 2. MARIBOR BRANIK 7 7 0 0 28:5 21 3. ALUMINIJ 9 7 0 2 24:7 21 4. OLIMPIJA LJ 9 7 0 2 26:11 21 5. DOMŽALE 9 6 0 3 23:8 18 6. BRAVO PUBLIK. 8 6 0 2 11:4 18 7. KRŠKO 9 5 0 4 13:10 15 8. KOPER 8 4 1 3 11:7 13 9. CELJE 9 4 1 4 13:11 13 10. INTERBLOCK 9 4 1 4 7:19 13 11. KRKA 9 3 0 6 13:18 9 12. GORICA 9 2 1 6 17:15 7 13. ILIRIJA EXTRA-L. 9 2 0 7 4:21 6 14. ŠAMPION 9 1 1 7 8:28 4 15. ELTA IZOLA 9 1 0 8 8:35 3 16. RUDAR VELENJE 9 0 1 8 5:23 1 ALUMINIJ - GORICA 2:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Bajraktaj (4.), 1:1 Bizjak (16.), 2:1 Milič (82.) Je pa bila to zame velika mednarodna izkušnja, ki mi bo prišla še kako prav v nadaljevanju šahovske kariere. Izgubil sem sicer nekaj ratinških točk, prepričan pa sem, da jih bom ob trdem delu in uspešnih nastopih na prihajajočih tekmovanjih kmalu pridobil nazaj,« je z nekoliko razočaranja, pa vendar z optimističnim razmišljanjem ocenil svoj nastop eden najperspektivnejših mladih ptujskih šahistov, ki ga letos ob Davidu Murku čaka krstni nastop za člansko ekipo Šahovskega društva Ptuj v A državni ligi, katere prva tri kola bodo potekala od 14. do 16. novembra na Ptuju. Sicer pa je treba izpostaviti izredno uspešno 11-člansko slovensko odpravo na ome- ALUMINIJ: Hrastnik, Bajrak-taraj, Mesarič, Lončarič, Klinc, Petrovič (od 63. Milec), Krivec (od 57. Milič), Bohak (od 52. Vajda), Panikvar, Ploj, Elšnik (od 41. Jager, od 79. Pšajd). Trener: Tomislav Grbavac. 2. SML, 2. SKL 6. KROG: MLADINCI: POLI DRAVA -NAFTA 1903 10:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Zamuda Horvat (26.), 2:0 Zamuda Horvat (31.), 3:0 Kukovec (38.), 4:0 Lah (47.), 5:0 Majerič (49., ag.), 6:0 Kovačič (58.), 7:0 Kovačič (61.), 8:0 Zamuda Horvat (64.), 9:0 Kovačič (72.), 10:0 Kovačič (84.). POLI DRAVA: Hercog, Sitar (od 67. Susman), Karo (od 46. Brec), Bela, Majerič (od 67. Potočnik), Bauman (od 46. Kovačič), Gale (od 59. Fleten), Lah, Kukovec, Lugonjič, Zamuda. Trener: Aleš Jurčec KADETI: POLI DRAVA - NAFTA 1903 5:1 STRELCI: 1:0 Lovenjak (15.), 2:0 Pivko (21.), 3:0 Kaj-tazi (24, iz 11.-), 4:0 Lovenjak (39.), 5:0 Šegula (61.), 5:1 Magdič (79.) POLI DRAVA: Pivko, Irgl, Zele-nik (od 46. Baranašič), Ramšak, Majcen, Pivko (od 62. Mohorko), Lovenjak (od 64. Vršič), Brumen, Cesar (od 46. Fric), Kajtazi (od 62. Bezjak), Šegula. Trener: Matej Beranič. njenem svetovnem prvenstvu, saj je večina od njih dosegla uvrstitve, višje od začetne pozicije. Najbolj je izstopala 14-letna Laura Unuk, ki je v konkurenci mladink do 16 let osvojila naslov mladinske svetovne prvakinje. Vrstni red mladincev do 16 let: 1. Pichot Alan (Argentina) 2452 (6.) 9 točk, 2. Aravindh Chirhambaram (Indija) 2496 (1.) 8,5 točke, 3. Belka-hcene Bilel (Francija) 2428 (7.) 8,5 točke, 4. Rambaldi Francesco (Italija) 2456 (5.) 8,5 točke, 5. Karthikeyan Murali (Indija) 2462 (3.) 8 točk ... 63. Andraž Šuta (Slovenija) 2063 (40.) 5 točk ... (številke v oklepajih so začetne pozicije). Silva Razlag SKUPNA LESTVICA: 1. NŠ MURA 12 10 0 2 33:11 30 2. DRAVINJA 10 9 1 0 38:9 28 3. FARMT. VERŽEJ 9 9 0 0 31:1 27 4. NŠ R. KOREN 10 6 1 3 23:11 19 5. AHA E. BISTRICA 12 6 1 5 23:26 19 6. POLI DRAVA 10 6 0 4 39:16 18 7. MALEČNIK 10 5 2 3 32:27 17 8. GUMMI MIRAL 12 4 1 7 18:20 13 9. POHORJE 12 4 1 7 21:37 13 10. ŠMARTNO 1928 10 3 0 7 12:22 11. NAFTA 1903 10 2 0 8 12:40 12. KOVINAR MB 12 2 0 10 11:46 13. MIKLAVŽ/DOBR. 10 1 2 7 18:38 14. ŽELEZNIČAR MB 7 1 1 5 12:19 Liga U-15 vzhod REZULTATI 9. KROGA: Poli Drava Ptuj - Pobrežje Maribor 4:0 (2:0), Korotan Prevalje -Aluminij 0:8 (0:3), Maribor Branik - Dravinja 5:1 (0:1), Žalec -Bistrica 1:1 (0:1), Rudar Velenje - Robert Koren Dravograd 3:1 (3:0), Farmtech Veržej - Celje 2:1 (0:1), Šampion - Krško 0:3 (0:1). 1. MARIBOR BRANIK 9 9 0 0 53:5 27 2. KRŠKO 9 6 1 2 22:6 19 3. ALUMINIJ 9 6 0 3 32:9 18 4. CELJE 8 5 1 2 18:9 16 5. R. K. DRAVOGRAD 7 5 0 2 17:7 15 6. RUDAR VELENJE 9 4 1 4 22:11 13 7. DRAVINJA 7 4 1 2 12:14 13 8. FARMT. VERŽEJ 8 4 0 4 18:25 12 9. ŠAMPION 9 3 1 5 15:29 10 10. BISTRICA 8 2 3 3 11:11 9 11. POLI DRAVA 8 3 0 5 11:20 9 12. ŽALEC 9 2 2 5 7:22 8 13. POBREŽJE MB 9 1 0 8 7:30 3 14. KOR. PREVALJE 9 0 0 9 3:50 0 Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Domžale - Zavrč; SOBOTA ob 18.00: Rudar - Kalcer Radomlje, Luka Koper - Gorica; SOBOTA ob 20.05: Maribor - Olimpija; NEDELJA ob 15.00: Krka - Celje. 2. SNL PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Dravinja Kostroj - Ankaran Hrvatini, TKK Tolmin - Krško, Roltek Dob - Farmtech Veržej; NEDELJA ob 15.00: Triglav Kranj - Aluminij, Šmartno 1928 -Šenčur. 3. SNL SEVER PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 16.00: AHA Emmi Bistrica - Drava Ptuj, Mons Claudius - Podvinci, Fosilum Šentjur - Radlje, AjDAS Lenart - Fužinar, Koroška Dravograd - Malečnik; SOBOTA ob 18.00: Korotan Prevalje - Maribor B; NEDELJA ob 16.00: Šampion - Šmarje pri Jelšah. SUPER LIGA PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Središče ob Dravi - Stojn-ci, Boč Poljčane - Gerečja vas; NEDELJA ob 10.30: Videm - Haj-dina; NEDELJA ob 16.00: Bukovci - Apače, Carrera Optyl Ormož - Cirkulane. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Dornava Vrtnarstvo Kova-čec - Zgornja Polskava, Markovci - Tržec; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Lovrenc; NEDELJA ob 14.00: Podvinci - Podlehnik; NEDELJA ob 16.00: Gorišnica - Leskovec. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Polskava avtoprevozni-štvo Grobelnik - Majšperk, Pragersko 75 - Makole, Slovenja vas - Oplotnica; NEDELJA ob 10.30: Hajdoše - Grajena. VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ VETERANI 35 PARI 5. KROGA - PETEK ob 17.00: Skorba - Videm, Dornava - Apače, Spodnja Polskava - Grajena. VETERANI 40 ZAHOD PARI 5. KROGA - PETEK ob 17.00: Pohorje Oplotnica - Maj-šperk, Pragersko - Hajdina, Lovrenc - Zgornja Polskava. VETERANI 40 VZHOD PARI 5. KROGA: Borovci - Podlehnik, Podvinci - Tržec, Markovci - Ormož (že odigrano v četrtek); PETEK ob 17.00: Gorišni-ca - Leskovec. 1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA 10. KROG: Aluminij - Koper (NEDELJA ob 15.00) 1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA 10. KROG: Aluminij - Koper (NEDELJA ob 13.00) Rokomet • 1. NLB Leasing liga 5. KROG: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož (SOBOTA ob 19.00) 1. B DRL 3. KROG: Drava Ptuj - Brežice, Velika Nedelja Carrera Optyl - Radeče MIK Celje (SOBOTA ob 19.00), Moškanjci Gorišnica -Herz Šmartno (SOBOTA ob 19.30) 1. B DRL (ž) 2. KROG: Tenzor DP Logik Ptuj - Nazarje (SOBOTA ob 16.30) Namizni tenis • 1. SNTL (m) 3. KROG: Cirkovce Šternmatik - Maribor (SOBOTA ob 17.00) 1. SNTL (ž) 1. KROG: Ptuj - Arrigoni (SOBOTA ob 17.00) 2. SNTL (m) 2. KROG: Inter Diskont - Ptuj, Muta - Ptuj Kegljanje • 2. SKL (ž) 4. KROG: Remoplast - Drava Ptuj (SOBOTA ob 18.00) David Breznik KOROTAN PREVALJE - ALUMINIJ 0:8 (0:3) STRELCI: 0:1 Polanec (8.), 0:2 Šepul (13, ag), 0:3 Košič (22.), 0:4 Jauk (39.), 0:5 Košič (41.), 0:6 Jauk (47.), 0:7 Ovčar (50.), 0:8 Predikaka (57.) ALUMINIJ: Kapel Polegeg, Petrovič, Očko, Kovačec, Košič (od 51. Kovačič), Flajšman, Mesarič (od 36. Karlovčec), Polanec (od 51. Kirbiš), Jauk, Ovčar, Štorek (od 45. Predikaka). Trener: Borut Kolar POLI DRAVA PTUJ - POBREŽJE MARIBOR 4:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Šegula (14.), 2:0 Čeh (30.), 3:0 Koren (37.), 4:0 Rogina (48.) POLI DRAVA PTUJ: Lovrec, Vidovič, Cvikl (od 56. Zajšek), Magdič, Šegula, Bojnec, Dre-venšek (od 45. Rogina), Šalamun (od 56. Pihler), Koren (od 48. Vidovič), Lovenjak, Čeh (od 58. Gonza). Trener: Drago Be-ranič JM petek • 3. oktobra 2014 Šport, šport mladih, zanimivosti Štajerski 19 Zanimivosti • Tenis Teniško žogico udarjali v humanitarne namene Naslov najboljše dvojice na že 4. tradicionalnem teniškem turnirju »Grand Slam Master - Mi Slovenci 2014«, ki se je z velikim finalom končal na teniških igriščih v Škibini pri Lipici, sta osvojila direktor glasbene šole Sežana Ivo Bašič in legenda slovenskega tenisa Marko Tkalec. V velikem finalu sta premagala Marka Si-meunoviča, nekdanjega vratarja zlate slovenske nogometne generacije in Roberta Jančigaja, projektnega managerja in velikega ljubitelja tenisa. Turnir je organiziralo društvo MSM. Na teniškem turnirju, ki je tako kot vsako leto imel humanitarno noto, zbran denar so igralci namenili deklici iz OŠ Sežana, ki je priklenjena na invalidski voziček in ji bodo sredstva pomagala pri nakupu novega tabličnega računalnika, smo videli zanimive in atraktivne teniške dvoboje. Na- stopilo je kar dvajset znanih Slovencev, ki so loparje vihteli skoraj cel dan. Skupina A: Igor Meden, Tomas Žganec, Miran Muhič, Milan Pečovnik Pidži, Jure Mlakar, Kristjan Zupanek, Marko Simeuno-vič, Sergij Čebulec, Robert Janči-gaj, Dragan Bulič, Bor Zuljan in Viktor Divjak; vrstni red: 1. Robert Jančigaj, 2. Marko Simeunovič, 3. Bor Zuljan; skupna B: Marko Tkalec, Robert Korošec, Ivo Bašič, Bojan Šturm, Aleš Majcenovič, Janko Krajnc, Dušan Messesnel, Konrad Božeglav in Nani Matjašič; vrstni red: 1. Marko Tkalec, 2. Ivo Bašič. Finale: Marko Tkalec/Ivo Bašič - Marko Simeunovič/Robert Jančigaj 9:5. Ur Legende: Dragan Bulič, Marko Simeunovič, Marko Tkalec, Milan Pečovnik Pidži, Bor Zuljan in Nani Matjašič. Finalista: Ivo Bašič in Marko Tkalec Judo • Pokal Dupleka Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Uspešno proti koncu sezone Kolesarji Perutnine Ptuj so minuli konec tedna uspešno nastopali na dveh »frontah«. Del dečkov, mlajši in starejši mladinci so bili na Hrvaškem v Pregradu, del dečkov pa je nastopal v Vodicah. V Pregradu je bila na sporedu krožna dirka, kjer je bil krog dolg 500 metrov. Dečki C so morali prevoziti 15 krogov, zmago pa je slavil Ptujčan Žan Žnidar, kar je njegov največji uspeh letos. S 3., 4. in 5. mestom so ga dopolnili Žan Aljaž Poropat, Andrej Majnik in Luka Markovič. Ekipno je izjemen uspeh mladih kolesarjev ptujskega kluba. Dečki B in A so vozili skupaj 25 krogov. Pri dečkih B sta Aljaž Ljubec in Gašper Polanec zasedla 2. in 3. mesto, pri starejših dečkih pa sta suvereno slavila Žan Ljubec in Tilen Žagar, ki sta zasedla prvi dve mesti. V petem krogu sta skupaj pobegnila glavnini in v ospredju složno narekovala tempo. Na koncu sta med seboj obračunala za zmago, več moči pa je imel Ljubec. Mlajši mladinci so prevozili 35 krogov, konkurenca pa je bila zelo močna. Šlo je za krite- Mladi kolesarji ptujskega kluba so konec tedna dosegli odlične uvrstitve. Foto: Marjan Keiner rijsko dirko, kjer se je točkoval vsaki peti krog. Ravno v predzadnjem krogu, sredi hude borbe za prvo mesto, je Luka Sagadin padel in žal utrpel zlom ključnice, tako da ne bo mogel nastopiti na državnem prvenstvu na velodromu. Na koncu je kljub padcu po točkah zasedel 2. mesto. V Vodicah je potekala dirka za Pokal Slovenije, ki jo je organiziralo Kolesarsko društvo Rog Pri dečkih C je Miha Muršec dosegel 4. mesto in utrdil 4. mesto v skupnem seštevku. Enej Klasinc je imel med dirko okvaro na kolesu in je odstopil. Pri dečkih A je potekala dirka za Pokal Slovenije in Alpe Adria, kjer je Marko Hozjan dosegel odlično 2. mesto. Do zmage mu je zmanjkalo le nekaj centimetrov. Odlično izhodišče za sprint mu je pripravil Nace Malo-vič, ki je na koncu zasedel 12. mesto. V nedeljo imajo dečki zaključno dirko v Mengšu. tp K-1 • Mednarodni turnir v Zagrebu Bojan Kujavec zaustavljen v četrtfinalu Zagreb je bil v soboto eno izmed evropskih središč borilnih športov, saj je bila v športni dvorani Sutinska vrela na sporedu tretja izdaja FFC Futures turnirjev osmerice -FFC Futures 3. Organizator je bila organizacija FFC (Final fight championship), ki je po velikosti, produkciji in kakovosti med tremi najmočnejšimi evropskimi organizacijami za profesionalne K-1 in MmA borbe. Na te dogodke se tekmovalci uvrščajo na podlagi svojih dosedanjih rezultatov in dosežkov, tako da v ringu nastopajo najperspektivnejši borci iz širše regije in Evrope. Tokratni, letos že tretji turnir osmerice, je že po imenih udeležencev obljubljal vrhunsko konkurenco, saj so bili na njem najkakovostnejši borci do sedaj. Sistem turnirja osmerice FFC Futures je sestavljen tako, da so četrtfinal-ni dvoboji v dopoldanskem času, polfinalni popoldan in finalni zvečer, ko je tudi velika gala prireditev, s televizijskimi in pay per view internetni-mi prenosi. Med osem izbrancev za profesionalni turnir v Zagrebu po pravilih K-1 je bil v kategoriji do 70 kg povabljen tudi član Kung fu kluba Ptuj Bojan Kujavec. V četrtfinalnem dvoboju se je spoprijel z zelo Bojan Kujavec (Kung fu klub Ptuj) Mladi judoisti Drave in Gorišnice zaceli tekmovanja Judo klub Duplek je v soboto v Telovadnici Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru pripravil 14. mednarodni turnir občine Duplek. Na njem so tekmovali cicibani / cicibanke, mlajši dečki / mlajše deklice in kadeti / kadetinje. Prijavljenih je bilo skupno 151 tekmovalcev in tekmovalk iz 34 klubov iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Avstrije in Slovenije. V starostnih selekcijah U-10 in U-12 so nastopili tudi mladi ptujski in gorišniški judo-isti. Pokal Dupleka je štel za slovenski pokal, v katerem sta uspešna oba naša kluba. JK Drava je bil tokrat s svojimi predstavniki petkrat na zmagovalnih stopničkah. V starostni skupini U-10 je bila v kategorijo do 26 kg Ana Vi- dovič prva, medtem ko je bila med mlajšimi deklicami v kategoriji do 26 kg iz ptujskega kluba prva Zoja Munda. Dru- go mesto je v kategoriji do 32 kg osvojil Luka Horvat, tretje pa Jaka Solina Petrovič. Prav tako tretja je bila Evelin Mladi judoisti JK Drava Ptuj so se udeležili Pokala Dupleka. Munda med mlajšimi deklicami v kategoriji do 32 kg. Za stopničkami so tokrat na Pokalu Dupleka bili na petih mestih Alen Plošinjak, Jaša Dajčman in Andi Karame-ta, na sedmem mestu Matija Krajnc in na devetem Aljaž Ajdič. Podobno kot Ptujčani so tudi Gorišničani v Mariboru zasedli pet mest na zmagovalnih stopničkah. Prvi mesti sta v kategoriji U-10 med ciciban-kami do 24 kg osvojila Lara Bezjak in v kategoriji nad 32 kg Katarina Bezjak. Dve drugi mesti sta dodala Nika Murk in Domen Bezjak, medtem ko je bil tretji Blaž Erhatič. V kategoriji mlajših dečkov je bil Žiga Bolčevič sedmi in Luka Bolčevič deveti. David Breznik kakovostnim Denisom Bartolom (Zagreb Muay Thai Gym), ki je letos spomladi v Čatežu že osvojil profesionalni turnir četverice. V sam dvoboj je naš borec krenil eksplozivno in že takoj na začetku pokazal, da si želi zmage. Nadzoroval je dogajanje v ringu, z odličnimi ročnimi kombinacijami nepopustljivo »razbijal« nasprotnikovo obrambo in natančno zadeval ter si je tako nabiral točkovno prednost pri sodnikih. V drugi polovici dvoboja je prišlo do neljubega dogodka, ko je tekmec v žaru borbe izvedel nedovoljeno tehniko (v K-1 je dovoljeno prijeti nogo, enkrat udariti in takoj spustiti - Bartol pa je prijel Kujavčevo nogo in jo držal, zraven pa udarjal 3-4-krat, op. a.), kar je privedlo do izgube ravnotežja in padca na tla. Sodnik v ringu je, namesto da bi opozoril nasprotnika na nedovoljeno tehniko, začel šteti našemu borcu knock down. Nepravična situacija je Kujav-ca precej iztirila, a se je kljub temu vrnil v borbo in začel loviti točkovni zaostanek, nastal zaradi nerazumnega štetja sodnika. Nato se je zgodil nov šok, saj je ob tekmečevem naletu in izmikanju naš borec izgubil ravnotežje in je padel na tla, potem ko ga je nasprotnik zadel le v ramo. Sodnik je v tej čudni situaciji ponovno štel Kujavcu. V nadaljevanju borbe je ta odločno napadel, vendar je bilo do konca dvoboja premalo časa, točkovna prednost zaradi dveh resnično vprašljivih štetij pa prevelika in zmaga je pripadla Barto-lu. Hrvat se je v nadaljevanju turnirja v polfinalu pomeril z Ukrajincem Valentinom Ri-balkom (za seboj ima preko 300 amaterskih dvobojev in je tudi profesionalni evropski prvak, op. a.), ki je po suvereni zmagi v finalu na koncu tudi postal končni zmagovalec. Kljub porazu Bojana Ku-javca so s prikazano borbo v Kung fu klubu Ptuj zadovoljni, njegov trener Karel Šau-perl je turnir v Zagrebu vzel kot odlično pripravo na svetovno prvenstvo v K-1, ki se ga bo Kujavec udeležil konec oktobra. David Breznik 20 Štajerski Spodnje Podravje petek • 3. oktobra 2014 Ptuj • Priznanji za ptujski ekipi nujne medicinske pomoči Ptujski reševalci med najboljšimi v državi Na Rogli je konec septembra potekalo osmo strokovno izobraževalno tekmovanje ekip iz nujne medicinske pomoči, ki so jo organizirali sekcija reševalcev v zdravstvu pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije, Slovensko združenje za urgentno medicino in enota njune medicinske pomoči ZD Slovenske Konjice. Ekipe so prikazale pripravljenost za reševanje v ekstre-mnih razmerah. Med udeleženci sta bili prvič tudi ekipi nujne medicinske pomoči ZD Ptuj, ki sta se vrnili s pokaloma - za II. mesto, ki ga je osvojila ekipa z zdravnikom, in III. mesto, ki ga je osvojila ekipa brez zdravnika - ter s priznanjem za najprijaznejšo ekipo tekmovanja po mnenju pacientov. Rezultat je dober, v prvi vrsti pa smo si šli nabirat izkušenj, je povedal Matjaž Potič. Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan je za uspešni ekipi pripravila sprejem, v okviru katerega je izročila priznanja zdravniku Junci Ferenčina, Matjažu Potiču, Ivanu Horvatu, Denisu Vajdi in Davorinu Bregu ter Robertu Martiniču, v DR. ŠTEFAN^ CELAtf ŽlJgAN Urgenca naj ostane pod okriljem ZD Kot je povedal vodja tekmovalne ekipe zdravnik Ferenčina, so dokazali, da na Ptuju deluje odlična reševalna ekipa. Je med najboljšimi po deležu uspešnih oživljanj na terenu, slovensko povprečje je 30 odstotkov, ptujskih reševalcev 66-odstotno. Med najboljše sodijo tudi po oskrbi akutnega koronarnega sindroma. „Urgenca je primarno zdravstveno varstvo, prvi stik s pacientom. Ta ne more biti v bolnišnici. Lokalno skupnost z županom prosimo, da vloži vse napore, da tako tudi ostane. Naša premestitev v bolnišnico bi pomenila velik korak nazaj pri našem delu, predvsem pa za paciente," je izpostavil zdravnik Ferenčina. V javnosti se sicer prikazuje, da bo v urgentnih centrih, ki bodo zgrajeni v bolnišnicah, pacient oskrbljen na enem mestu. To je res, ampak kdo bo sploh prišel do tega pacienta, da bo živ prišel do urgentnega centra. 97 odstotkov pacientov oskrbimo v ZD ali na terenu, samo trije odstotki so napoteni v bolnišnico, so povedali v ZD Ptuj. Zdravstvena politika poudarja pomen krepitve primarnega zdravstvenega varstva, v praksi pa zadeve tečejo povsem drugače, izločitev nujne medicinske pomoči bi pomenilo odvzem 25 odstotkov storitev. Zdravstveno uspešne so le tiste države, ki imajo močno primarno dejavnost, so še povedali. Naročnik: Lista župana dr. Štefana Čelana Ptuj • Državno prvenstvo ribičev upokojencev Ptujski upokojenci najboljši V organizaciji društva upokojencev in ribiške družine Ptuj se je sredi septembra na obrežju ribnikov v Rogoznici zbralo blizu 100 ribičev upokojencev iz vse države; največ rib pa so ulovili domačini iz DU Ptuj. Organizacijski odbor je vodil neutrudni Leopold Perger, pokroviteljica tekmovanja je bila MO Ptuj, tehnična izvedba pa je bila v rokah članov ribiške družine Ptuj, ki so svoje delo opravili brezhibno. V lovu rib s plovcem se je pomerilo 13 ekip območnih zvez društev upokojencev iz vse Slovenije, vsaka štiričlanska ekipa je tekmovala v štirih ribolovnih sektorjih. Poseben uspeh so dosegli upokojenci iz Ptuja, ki so sodelovali z dvema ekipama; ekipo DU Ptuj in ekipo DU Budina Brstje. Odlično prvo mesto so dosegli člani ekipe DU Budina Brstje, ki je zbrala le 11 negativnih točk. Takoj za njimi pa se je na drugo mesto uvrstila ekipa DU Ptuj s 14 negativnimi točkami, medtem ko je bila tretja ekipa DU Velenje z 22 negativnimi točkami. Odlični pa so bili tudi rezultati in uvrstitve Ptujčanov po posameznih sektorjih. V sektorju A je zmagal Jože Štravs iz DU Maribor Tabor, drugi je bil Janez Zemljarič iz DU Bu-dina Brstje, peti pa je bil Bojan Stermšek iz DU Ptuj. V sektorju B je zmagal Leopold Perger DU Ptuj, sedmi pa je bil Franc Leben DU Budina Brstje. V sektorju C je zmagal Marjan Satler iz DU Budina Brstje, peti pa je bil Marjan Vrečar DU Ptuj, medtem ko je v sektorju D zmagal Stane Žitnik DU Budi-na Brstje, tretji pa Mišo Pavlič. Z zmago na državnem ribiškem tekmovanju si je ekipa DU Budina Brstje priborila tudi sodelovanje na tekmovanju v letu 2015. Za prijetno počutje udeležencev pa je z odlično prehrano poskrbel tudi ptujski Gastro, tako, da so tekmovalci zapustili Ptuj z odličnimi vtisi. -OM Foto: Črtomir Goznik Uspešni ekipi nujne medicinske pomoči ZD Ptuj Najboljši ribiči iz treh najbolje uvrščenih ekip, med katerimi so tudi zmagovalci iz Društva upokojencev Ptuj. ki vodi ptujsko nujno medicinsko pomoč. Sprejema se je udeležil tudi ptujski župan Štefan Čelan, ki se je preizkusil tudi v oživljanju. Po besedah vodje ekipe zdravnika Ferenčina gre za tekmovanje, ki je nekaj posebnega, saj potegne tako rekoč vse iz tebe, terja maksimalne napore in poteka v najesktre-mnejših razmerah. Tekmovanje je Ivan Horvat opisal kot dril, podoben vojaškim manevrom. Potekalo je pri 4 stopinjah Celzija, v dežju, blatu, v gozdu. Prvo noč so morali najprej po gozdu v trdi temi z vso opremo prehoditi en km, na kar so jim dodelili še statista (pacienta), težkega 120 kg, s katerim so morali premagati še pot v strm klanec. Ob tem pa so vse njihovo delo budno spremljali sodniki in kamere. „Znanja ti ne more nihče dati, pridobiti si ga moraš sam, podobno je s psihofizičnimi zmožnostmi, odnos do pacientov pa moraš imeti prirojen. To je srce," je povedal Horvat. Tega, da jih bodo ocenjevali statisti (pacienti), niso vedeli, zato so bili toliko bolj presenečeni, da so jih ocenili najboljše. Ptujski reševalci si takšnih in podobnih tekmovanj še želijo. MG Zetale • Spominjajo se pozabljenih Oblekli so Vukovo domačijo in vzbudili pozornost Turistično društvo Žetale je v okviru prireditev ob občinskem prazniku minuli petek, 26. septembra, priredilo večerni pohod po Pohodni ekološki poti in ogled razstave, ki sta jo pripravili prostovoljki iz Latvije in Srbije v Vukovi domačiji. V sklopu občinskega praznika bo v petek, 10. oktobra, na sporedu še en dogodek. Zakonca Osvald pripravljata potopisno predavanje Sedemletna pot, kjer bosta opisala svoje prigode na sedemletnem potovanju okoli sveta. V petek zvečer se je z baklami v rokah na krožno ekološko pot podalo približno 20 poho-dnikov. »Bilo nas je nekoliko manj, kot sem pričakoval, vendar pa je bilo zato toliko bolj veselo,« je povedal predsednik društva Boštjan Štajnberger, ki je že napovedal pohod po tej poti naslednje leto tretji teden v maju. Pohodniki so pokusili kostanje, mošt ter si ogledali razstavo Spomnite se pozabljenih, ki je nastala v okviru projekta Vukovinčica. Pripravili sta jo prostovoljki Linda iz Latvije in Nikolina iz Srbije, ki sta v Žetale prišli pod pokroviteljstvom programa Erasmus +, na pobudo člana Darka Medveda. Da bi pritegnili večjo pozornost, pa so člani društva Vukovo domačijo prekrili s črnim blagom, ki sta ga nato prostovoljki porisali in popisali. »Obisk Vukove domačije je slab, zato smo želeli vzbuditi pozornost. To nam je uspelo, vendar pa je naše dejanje poželo tudi nekaj ne-odobravanja,« je povedal Štaj-nberger. Sicer pa je bil namen razstave in preobleke zgradbe, opozoriti javnost na osamele in nevzdržne primere kulturno zaščitenih objektov in drugih pomembnejših etnoloških zgradb na območju Haloz, ki so prepuščene propadu. Mojca Vtič Oblečena Vukova domačija. sap»® __ FOTO: Boštjan Štajnberger M. O petek • 3. oktobra 2014 Ljudje in dogodki Štajerski 21 Ormož • Potopisno predavanje Dominike in Igorja Osvalda Ko se uporabniki VDC Ormož odpravijo na potovanje Nedavno je v Viteški dvorani v ormoškem gradu potekalo potopisno predavanje Dominike in Igorja Osvalda, ki sta predstavila sedemletno pot okrog sveta. Na vlak čudovitih doživetij so se skupaj z njima odpravili uporabniki DE Varstveni delovni center (VDC) Ormož in Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, varovanci Centra starejših občanov Ormož ter učenci OŠ Stanka Vraza Ormož. »Potopisno predavanje smo si zamislili, ker smo skoraj pet mesecev prebirali knjigo Enosmerna vozovnica, avtorice Dominike Osvald, ki je okrog sveta potovala skupaj z možem Igorjem. Zelo nas je zanimalo, kako sta zakonca to doživela. Knjiga pove prelepe zgodbe in mi smo z njima želeli potovati in to doživeti,« je pojasnila strokovna pedagoginja na DE VDC Ormož Polona Berlak. Prijeten dogodek je organiziral OE Center za vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji VDC Dornava, DE VDC Ormož, glavna zasluga pa gre prostovoljki Aleksandri Bolčevič, ki je skupaj z 12 uporabniki pet mesecev enkrat tedensko prebirala knjigo avtorice Dominike Osvald Enosmerna vozovnica, z njimi debatira- Zadovoljni obrazi uporabnikov DE VDC Ormož skupaj s predavateljema Dominiko in Igorjem Osvaldom, prostovoljko Aleksandro Bolčevič in strokovno pedagoginjo Polono Berlak. la in odgovarjala na njihova vprašanja. Skupaj s pedagoginjo pa sta za konec literarnih delavnic za uporabnike DE VDC Ormož in Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, varovance Centra za starejših občanov Ormož ter učence OŠ Stanka Vraza Ormož v goste povabili junaka prebranega dela, zakonca Osvald. Sedemletno potovanje sta Osvaldova predstavila na zanimiv način, začinjen z veliko slikovnega gradiva in bogatih izkušenj. »Naši uporabniki so bili zelo zadovoljni. Namreč to, da lahko z nekom potujejo ter doživijo pokrajino, ljudi in državo, jim zares veliko pomeni, saj sami toliko ne spreminjajo okolice,« je še za konec dejala Berlakova. Monika Levanič V Štajerski STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. Ptuj • Deset let KD ljudskih pevk Jezero „Zapoj z menoj, ostani prijatelj moj ..." Pod tem naslovom so ljudske pevke Jezero vabile na koncert ob svoji 10-letnici. V tem času so se občinstvu v domačem in širšem okolju priklonile več kot 250-krat. Ohranjanju ljudske pesmi so v tem času namenile veliko časa, truda in odrekanja. Na jubilejnem koncertu so se jim pridružili Milan in Špela Čuš, Podgorski vaški pevci, ljudski pevci DU Turnišče, ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja, Milica Cimerman s harmoniko in Marija Kolarič s citrami, ljudske pevke KUD Maksa Furjana Zavrč in ljudski godci iz Kicarja. Jubilantke pa so še posebej vesele, ker so na sobotni prireditvi predstavile svojo novo zgoščenko z naslovom Naših deset let, ki so jo posnele z gosti, ljudskimi godci iz Kicarja, z 12 v glavnem ljudskimi pesmimi. Vodja pevk Ana Šori je povedala, da so v desetletnem delovanju spletle veliko prijateljstev, zahvalila se je vsem, ki jim pomagajo, da društvo lahko deluje. Pevkam je ob jubileju s priložnostnim darilom čestital tudi ptujski župan Štefan Čelan. Predsednik sveta ČS Jezero Črtomir Rosic je pevkam ob njihovem jubileju podelil zahvalo za dolgoletno sodelovanje ter ohranjanje kulturnega življenja v ČS Jezero. Zahvalo za dolgoletno sodelovanje je podelil tudi DU Budina-Brstje. Na ljudske pevke Jezero so ponosni tudi v ZKD Ptuj, je povedala Nataša Petrovič. Silva Fartek, ki je pevkam prinesla čestitke Območne izpostave JSKD Ptuj, je svečane trenutke olepšala še s podelitvijo treh Maroltovih značk. Bronasto si je pripela Milica Čuš za pet let pevskega udejstvovanja, srebrni pa Milica Cimerman in Ana Šori za deset let pevskega udejstvovanja. Ljudske pevke Jezero so v svojem dosedanjem delovanju spletle tesno prijateljstvo tudi z voditeljem Radia Ptuj Marjanom Nahbergerjem, ki je tako kot vedno tudi jubilejno prireditev izpeljal brezhibno. MG Ljudske pevke Jezero nastopajo že deset. Jubilejni koncert ob prvi desetletnici so pripravile 27. septembra. Oder so si delile s svojimi pevskimi prijatelji. Foto: ML 22 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 3. oktobra 2014 Podgorci • Dan odprtih vrat na kmetiji Gašparič Uživanje v pokusanju zelenjavnih dobrot Kmetija Gašparič z več kot 20-letno tradicijo pridelave raznovrstne zelenjave je skupaj s Slovenskim združenjem za integrirano pridelavo zelenjave minulo sredo odprla vrata obiskovalcem. Ljubitelji sveže in okusne zelenjave so si pri Gašparičevih lahko ogledali zelenjadarsko kmetijo, pokušali zelenjavne dobrote, prisluhnili predavanju svetovalke za zelenjadarstvo Miše Pušenjak ter uživali v vožnji s starodobnikom. Celotno predavanje svetovalke za zelenjadarstvo iz KGZS-Zavod Maribor Miše Pušenjak je teklo v smeri vpliva vremena na letošnji pridelek. Kot je Pu-šenjakova večkrat poudarila, se pridelovalci zelenjave v tako mokrem vremenu, kot je bilo letos in ga mnogi ne pomnijo, škodi na pridelku nikakor niso mogli izogniti: »Na prvem mestu glede škode pri vrtninah je zagotovo paradižnik, saj so ga redkokje obdržali do jeseni. Vse več težav postaja tudi pri korenovkah in zagotovo se bodo tudi korenovke slabo skladiščile. Svetujem vsem, da čim prej pospravijo pridelke in da jih pred tem zelo dobro ter na hitro osušijo. V tem primeru bodo glivice propadle in bo gnitja manj. Sicer pa letos, obratno kot do sedaj, svetujem čim več vložene, zamrznjene in posušene zelenjave in čim Za kmetijo Gašparič, ki se ponaša z več kot 20-letno tradicijo integrirane pridelave zelenjave, skrbijo pridne roke vseh petih družinskih članov. manj sveže, ker se pridelki letos res ne bodo dobro skladiščili.« Kot je povedala Pušenjakova, v slabih 30 letih dela ne pomni takega leta, v katerem bi škodo povzročale vse bolezni in škodljivci. »Nisem še doživela takega leta, da bi škodo povzročala rja, obenem pa peronospora in še pepelaste plesni. Vreme je bilo idealno za vse. Največ škode pa je zagotovo povzročila krompirjeva plesen.« Svetovalka za zelenjadarstvo je opozorila še na zbito in strukturno uničeno zemljo, ki je posledica močnega deževja in uporabe težke mehanizacije. »Kmetom bi svetovala, da naj na najbolj mokrih njivah puščajo čim več slame, ker bo slama tista, ki bo to zbito zemljo razrahljala.« Sicer pa je svetovalka postregla še s številnimi koristnimi nasveti in informacijami glede zelenjadarstva. Svoje pridelke ponujajo na več tržnicah Po dobri uri koristnih nasvetov je sledil ogled zelenjadar-ske kmetije z več kot 20-letno tradicijo intenzivnega ukvarjanja z zelenjavo iz integrirane pridelave. Za delo na kmetiji poprime vseh pet članov, ki s skupnimi močmi obdelujejo 7,5 ha obdelovalnih površin, od tega je tri do štiri ha površin namenjenih za pridelavo zelenjave. Kot je dejal gospodar kmetije Janko Gašparič, na leto pridelajo od 20 do 30 različnih artiklov. Ponujajo jih na tržnicah, in sicer v Gornji Radgoni, Slovenski Bistrici, Slovenskih Konjicah in na bolšjem sejmu v Mariboru. Poleg sveže in okusne zelenjave pa na njihovih stojnicah najdemo tudi domača jajca. Sicer pa so se dneva odprtih vrat kmetije Gašparič udeležili tudi otroci iz Vrtca Podgorci, ki so skupaj z drugimi obiskovalci uživali v pokušanju zelenjavnih in drugih dobrot ter v panoramski vožnji s starodobnikom. Monika Levanič Foto: ML Prlekija • S problemske konference Zakaj brezposelnost mladih V sklopu projekta Prleška mladina je Dejan Razlag iz ljutomerskega podjetja StudiaEfekt skupaj s sodelavci pripravil zanimiv in trenutno zelo aktualen projekt o problematiki mladih, zlasti razlogih za njihovo brezposelnost. Raziskava je potekala na območju enajstih prleških občin iz UE Gornja Radgona, Ljutomer in Ormož, ob koncu projekta pa so podatki predstavljeni na problemski konferenci pri Svetem Juriju ob Ščavnici. »V projektu smo z naborom predvidenih aktivnosti načeli razpravo o prihodnosti mladih v Prlekiji, poskušali vplivati na izboljšanje njihove samo-podobe, okrepiti motivacijski naboj mladih za kreativne in poslovne dejavnosti, predstaviti primere dobrih praks ter uspešne podjetniške zgodbe v lokalnem okolju,« je povedal Razlag. Poudaril je, da v Prlekiji vedno več mladih, starejših od 30 let, ostaja doma pri starših, saj se ne odločajo za poslovno pot, ker nimajo trajnejše zaposlitve, pa tudi ne najemajo ali kupujejo stanovanj. V razpravi je sodeloval Andraž Zgonc iz Urada RS za mladino in dejal, da so mladi pri nas zaposleni v obliki dela za določen čas, dela z avtorsko pogodbo, študentskega dela in dela za polovični delovni čas, kjer je izvzeta varnost, z izpostavljenim najrazličnejšim tveganjem. Izpostavil je tudi asocialni delovni čas, kar pomeni, da mladi večinoma delajo ob sobotah, nedeljah in praznikih. S tem težje usklajujejo delovno Udeleženci problemske konference SKUPNA KANDIDATKA ZA ŽUPANJO S PODPORO STRANK SDS Slovenska ljudska stranka DARJA :: Slovenska ljudska stranka, Beethovnova 4, Ljubljana in poklicno življenje, kar predstavlja omejitev pri ustvarjanju družine. »Mladi zaidejo v težave pri pridobivanju denarja za nakup stanovanja in ostajajo pri starših, ker se ne želijo odseliti v revščino,« je dejal Zgonc. Sociolog Rudi Klanjšek iz mariborske filozofske fakultete je povedal, da je brezposelnost mladih pereč problem, ne zgolj v Sloveniji. Dejal je, da je slika v celotni EU, kjer se trenutno v povprečju beleži več kot 20-odstotna brezposelnost mladih, glede njihovega zaposlovanja izjemno slaba. Podatke o brezposelnosti je posredovala Jelka Jež, vodja urada za delo v Gornji Radgoni in Ljutomeru. Konec avgusta letos je bilo na uradu za delo v Gornji Radgoni prijavljenih 246 oseb, starih do 29 let, v Ljutomeru 230, v Ormožu pa 222. V celotnem Pomurju je trenutna brezposelnost med mladimi v starosti od 15 do 24 let kar 38,3-odstotna, v Podrav-ju pa 31,7 odstotka. Med mladimi v starosti od 25 do 29 let je v Pomurju 23,5 odstotka brezposelnih, v Podravju pa 20,2 odstotka. Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da bo statistika v prihodnjih tednih še slabša, saj se največ mladih na urad za delo prijavi v oktobru. NŠ Slovenska Bistrica • Tekmovanje gasilske zveze Na bistriškem stadionu nekaj manj kot 400 gasilcev in gasilk Slovenjebistriški gasilci in gasilke so se v nedeljo, 21. septembra, na stadionu v Slovenski Bistrici pomerili za prva mesta na tekmovanju Gasilske zveze Slovenska Bistrica. »Tekmovanje je tudi preverjanje znanj in veščin gasilcev in gasilk. Glede na videno in na prva mesta, ki jih bistriški gasilci osvajajo na vseh nivojih tekmovanj, so zelo uspešni,« je povedal Alojz Kocijančič, predsednik GZ Slovenska Bistrica. Tekmovalo je 41 ekip, desetini mladink in mladincev sta se uvrstili na izbirno tekmovanje za mladinsko olimpijado 2015, ki je bilo 27. septembra, v Šentjurju. Mladinke iz Oplo-tnice so dosegle peto mesto in si priborile nastop v kvali- fikacijah za olimpijado 2015. Na regijsko tekmovanje, ki bo v prihodnjih mesecih, so se med člani A uvrstile desetine Tinje 1, Kebelj 2 in Kebelj 3, med članicami A Šmartno na Pohorju in Makole. MV Zbor gasilcev in gasilk ob podelitvi pokalov najboljšim Foto: Janja Kodrič Foto: NS petek • 3. oktobra 2014 Ljudje in dogodki Štajerski 23 Ptuj • Domača obrt v viteški dvorani gradu Živa kulturna dediščina nas bogati Etnološki oddelek Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož je v petek, 26. septembra, v viteški dvorani na ptujskem gradu pripravil prireditev z naslovom »Živa kulturna dediščina nas bogati«. O petkovi predstavitvi obrtnikov je organizatorica prireditve, muzejska kustosinja za etnologijo Monika Simonič Roškar, povedala: »Še pred nekaj desetletji so na ptujskem območju kljub počasnemu zatonu obrti še živeli številni obrtniki, ki so bili mojstri različnih obrtnih in rokodelskih spretnosti. Bile so jim glavni ali pa samo postranski vir zaslužka. Najdlje so se zaradi potreb prebivalstva ohranile pletarska obrt, sodarstvo, prekrivanje slamnatih streh, kovaštvo, lončarstvo, mizarstvo, tesarstvo, oljarstvo, mlinarstvo in še nekatere druge. Kljub naglemu upadanju števila obrtnikov po drugi svetovni vojni in zato tudi obsega izdelovanja izdelkov so se na srečo po zaslugi še živečih obrtnikov do danes ohranili skoraj vsi tehnološki procesi, ki so bili nekoč splošno znani in razširjeni. V zadnjem času poudarjamo velik pomen prenašanja njihovega znanja na mlajše generacije in spodbujamo povezovanje in prepletanje tradicionalne obrtne in rokodelske tradicije s sodobnimi trendi obliko- Foto: Črtomir Goznik V viteški dvorani so se med drugim predstavili (od leve) izdelovalke rož iz krep papirja s Huma pri Ormožu, pletarka iz slame Brigita Smodiš iz Lipovcev ter pletarja izdelkov iz vrbovega šibja Anton in Hilda Žumer iz Hajdoš. in kontinuitete, kar poglablja in krepi spoštovanje kulturne raznovrstnosti in človeško ustvarjalnost«. Prireditev na ptujskem gradu je s predstavitvijo nekaterih še živih obrti prispevala vsaj kakšen kamenček v bogatem mozaiku tega področja človekovega ustvarjanja na našem območju, tudi z namenom, da v obiskovalcih morda obudi željo po učenju katere izmed obrtnih ali rokodelskih spretnosti, ki bodo bogatile in osrečevale tako tiste, ki so ustvarjalni, kot uporabnike njihovih izdelkov,« je pojasnila Monika Simonič Roškar. Prireditev je povezovala Darinka Čobec, z igranjem na frajtonarico pa jo je popestril Tadej Murkovič. Polega odraslih obiskovalcev muzeja so si jo ogledali tudi šolarji, ki so imeli v petek na gradu kulturni dan. Ur vanja in izdelavo uporabnih rokodelskih izdelkov. Pomembno vlogo pri tem ima delovanje koordinatorja varstva žive dediščine, ki deluje pod okriljem ministrstva za r v. Na petkovi prireditvi so prikazali svojo obrt in rokodelsko znanje: Urška Ambrož iz Vičancev, izdelovalka predmetov iz keramike, medičar Gregor Celec iz Murske Sobote, Anton Golnar od Svetega Jurija ob Ščavni-ci, pokrivač slamnatih streh, Marko Klinc iz Spuhlje, izdelovalec korantij, Erna Korošec iz Strmca pri Le-skovcu, pletilja iz domače volne in mojstrica filcanja, Jerica Krošel iz Sestrž pri Majšperku, tkalka lanene-ga platna, sodar Franc Marin iz Borecev pri Križevcih, Zlatko Munda iz Prerada pri Polenšaku, izdelovalec harmonik, članice Prosvetnega društva Janeza Trste-njaka s Huma pri Ormožu, izdelovalke rož iz krep papirja, Brigita Smodiš iz Lipovcev pri Beltincih, pletarka iz slame, Krista Zelenik z Destrnika, šivilja izdelkov ljudske oblačilne kulture, ter Anton in Hilda Žumer iz Hajdoš, pletarja izdelkov iz vrbovih vej. kulturo in ima sedež na Inštitutu za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Živa dediščina poleg gospodarskega in obrtniškega znanja vključuje tudi ustno izročilo in ljudsko slovstvo, uprizoritve in predstavitve, šege in navade, znanje o okolju in kulturni prostor, oziroma kot pravi Unescova konvencija za varovanje nesnovne kulturne dediščine, tudi »vse nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine in z njimi povezane premičnine in kulturni prostori, ki jih skupnosti, skupine in posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino. S tem razvijajo občutek identitete Foto: Črtomir Goznik Od leve: izdelovalec korantij Marko Klinc iz Spuhlje, mojstrica filcanja Erna Korošec iz Strmca pri Leskovcu ter predica in tkalka Jerica Krošel iz Sestrž pri Majšperku Ptuj • V soboto pred Pomarančo peti gobarski praznik Prispevki od gobje juhice v humanitarne namene Člani gobarskega društva Ptuj se že vneto pripravljajo na peti gobarski praznik, ki se bo dogajal to soboto, 4. oktobra ob gostinskem lokalu Pomaranča; pripravljajo veliko gobarsko razstavo in slastno gobjo juhico, prostovoljne prispevke zanjo pa bodo namenili v humanitarne namene. Kot je pojasnila predsednica Gobarskega društva Ptuj Alenka Plohl Podgorelec, bodo v okviru petega gobarskega praznika ljubiteljem gob in gobarstva tudi tokrat pripravili več zanimivosti in aktivnosti. Člani gobarskega društva se bodo že navsezgodaj odpravili v okoliške gozdove, kjer bodo pridno nabirali vzorce gob in jih nato med 8. in 10. uro prinašali pred gostišče Pomaranča. Tam bodo vse vzorce gob skrbno pregledali prepoznavala, oziroma determinatorji Gobarskega društva Ptuj, jih označili z napisi in jih pripravili na gobarsko razstavo, ki jo bodo za obiskovalce odprli ob 12. uri. Sicer pa bo tudi letošnji gobarski praznik humanitarne narave, saj bodo obiskovalcem ponujali slastno gobovo juhico, zbrane prostovoljne prispevke zanjo pa bodo namenili v humanitarne namene. Več o dejavnosti Gobarskega društva Ptuj in o letošnjem gobarskem prazniku boste izvedeli, če boste obiskali spletno stran: http://www.gobarskodrustvo-ptuj.si ali Facebook stran: http://www.facebook.com/Go-barskoDrustvoPtuj. Če ste tudi vi med gobarji, ne pozabite: nabiramo le tiste gobe, ki jih res dobro poznamo! -OM Foto: M. Ozmec Tudi na petem gobarskem prazniku si bodo lahko obiskovalci posamezne gobe ogledali pobliže, saj pripravljajo gobarsko razstavo. 24 Štajerski Nasveti petek • 3. oktobra 2014 Alternativna medicina Akupunktura Akupunktura je starodavna veščina tradicionalne kitajske medicine. Temelji na vbada-nju iglic v akupunkturne točke. Beseda akupunktura je zloženka latinskih besed 'acus' -ki pomeni igla, in 'punctura' - ki pomeni vbadanje, zbadanje. Prvi resni, sistematični zapisi o njej segajo v obdobje približno 100 let pred našim štetjem. Kdaj točno se je začela izvajati, ni natančno znano. Akupunktura sloni na filozofiji, da je človek zdrav, če lahko njegova življenjska energija, imenovana 'či', svobodno teče po energetskih kanalih telesa, imenovanih meridiani. Če je vitalna življenjska energija 'či' blokirana, pride do ne-ravnovesja in bolezni. Gledano s stališča tradicionalne kitajske medicine, akupunktura torej uravnava pretok vitalne življenjske energije po meridia-nih z namenom, da bi v telesu ponovno vzpostavili porušeno energetsko ravnovesje. Kot že rečeno, akupunktura temelji na vbadanju iglic v akupunkturne točke. To so mesta na površini telesa vzdolž meridianov, kamor se vbada-jo iglice in predstavljajo tista mesta, kjer so meridiani dostopni za terapijo. Po literaturnih podatkih je do sedaj opisanih med 361 in 1000 akupunktur-nih točk. Za vbadanje iglic v aku-punkturne točke ima zdravnik na voljo več različnih tipov igel, ki se med seboj razlikujejo po dolžini, debelini in materialih, iz katerih so izdelane. Drobne sterilne igle lahko zdravnik vbode navpično ali poševno, včasih jih lahko zavrti ali jih premika gor in dol. V telesu ostanejo približno 20-30 minut. Kako akupunktura deluje, še ni povsem jasno. Novejše študije se nagibajo k spozna- nju, da vbadanje igel stimulira, torej spodbuja delovanje živcev, kar sproži procese sa-mozdravljenja. Kljub temu da način delovanja akupunkture še ni znan, učinkovitost akupunkture preverjajo številna kontrolirana klinična preizkušanja. Svetovna zdravstvena organizacija je pred nekaj leti na podlagi teh preizkušanj naredi- la pregled in analizo ter pripravila seznam 28 bolezni, simptomov ali stanj, pri katerih je učinkovitost akupunkture potrjena. Nekatere izmed njih so glavobol, bolečina v križu in v vratu, bolečine v zobozdravstvu, revmatoidni artritis, teniški komolec, alergijski rinitis, gastritis, jutranja slabost, slabost in bruhanje. So pa tudi stanja, ko bolniki akupunkture ne smejo uporabljati. To je takrat, ko so skrajno izčrpani ali močno vznemirjeni, imajo težave s strjevanjem krvi, imajo srčni spodbujevalnik ali trpijo za bolečinami, ki so neznanega vzroka. Pri nas začetki uporabe akupunkture segajo v zgodnja sedemdeseta leta. Takrat akupunktura v zdravniških krogih ni bila zaželena. Položaj se je začel utrjevati šele, ko jo je leta 1979 kot sprejemljivo metodo zdravljenja priznala Svetovna zdravstvena organizacija. Danes je akupunktura uradno priznana zdravstvena metoda, ki jo lahko izvajajo le zdravniki z licenco Zdravniške zbornice Slovenije. V okviru Slovenskega zdravniškega društva se tako zdravniki - akupunkturologi -združujejo v okviru Združenja za akupunkturo, ki je že dobrih dvajset let del Svetovnega združenja za akupunkturo. Piše: Lea Žnidarič, mag. farm., P3 Professional licencirana svetovalka, Lekarna TOPLEK Tačke in repki Pomen že pripravljene dietne prehrane pri mačkah in psih Gospod Jože s Ptuja sprašuje o pomenu različnih že pripravljenih dietnih hran, skeptičen je in meni, da gre samo za komercialni učinek proizvajalcev hrane in posredno veterinarjev, ki omenjeno hrano svetujejo. Diagnostika najrazličnejših bolezni je v veterinarski medicini v zadnjih letih močno napredovala in tako lahko tudi pri živalih diagnosticiramo bolezni srca, pljuč, jeter, ledvic, urogenitalnega sistema, krvi, kožne in presnovne bolezni, npr. sladkorno bolezen, alergije, maligna obolenja in druge bolezni, ki za njihovo diagno-sticiranje zahtevajo poglobljeno diagnostiko. Pri zdravljenju teh bolezni in lajšanju simptomov je zelo pomembna tudi ustrezna in prilagojena dietna prehrana, kar bom skušal ponazoriti v naslednjih primerih. Naš kužek ali muc ima na primer težave z ledvicami. Ledvici slabo filtrirata kri in zaradi tega se žival zelo slabo počuti, nima teka, občasno bruha, tudi driska. Zraven terapije z zdravili je bistvenega pomena dietna prehrana. Mačke in psi Foto: Črtomir Goznik Foto: Emil Senčar Emil Senčar, dr. vet. med. so mesojede živali, v primeru bolezni ledvic morajo uživati predvsem ogljikove hidrate, ki ne obremenijo ledvic tako kot beljakovine. In v tem je največji problem, saj muce nikakor ne marajo testenin, riža in podobnih stvari, mesa pa ne smejo jesti, kot bi si želele, zaradi obolelih ledvic. Rešitev je že pripravljena dietna prehrana, ki jo živali rade jedo. Podobno je pri boleznih jeter. Naslednja problematična zadeva pri psih in mucih so zelo pogosti kamni v mehurju. Z ustrezno dietno prehrano lahko uspešno preprečujemo njihovo nastajanje, že nastale kamne raztopimo Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. in tako pogosto celo brez operacije pozdravimo žival. Srčni bolniki so prav tako odvisni od dietne prehrane, lahko prebavljive demineralizirane hrane s poudarkom na ogljikovih hidratih. Pri alergijah na koži je potrebna tako imenovana eli-minacijska dieta, to je dieta s hrano, ki zanesljivo ne povzroča alergije. Če se alergija v času hranjenja z dietno hrano umiri, vemo, da je vzrok v hrani in začnemo iskati povzročitelja. Segment prodaje že pripravljene dietne prehrane je v močnem porastu. Hrana je na razpolago samo pri veterinarjih, saj šteje kot del terapije. Vsekakor se zdravstveni problemi pri naših živalih hitreje in učinkoviteje umirijo oz. ne napredujejo več, če upoštevamo priporočila o dietni prehrani kot sestavnem delu Foto: Črtomir Goznik Marko Šamperl, farm. tehnik Zdravstveni nasveti Enteralna prehrana Za življenje potrebujemo hrano. Včasih je nekaterim ljudem onemogočen normalen vnos hrane skozi usta, bodisi zaradi pomanjkanja apetita, bodisi zaradi različnih bolezenskih stanj. Posledica tega je lahko nenadna izguba teže, ki je seveda tudi pogost simptom pri različnih boleznih. Zato pri težavah z nenadno izgubo teže, s nedohranjenostjo oziroma s podhranjenostjo največkrat posegamo (če je to seveda omogočeno) po enteralni prehrani. Enteralna prehrana je namreč tako po sestavi in načinu vnosa najbolj podobna normalnemu vnosu hrane. Način prehrane bolnika lahko delimo na enteralno in parenteralno prehrano. Parenteralna prehrana se daje direktno v žilo in s tem obide vse dele prebavil. Prisotnost hrane v prebavilih pa je seveda izredno pomembna za njegovo normalno delovanje. Če v črevesju ni hrane, je delovanje prebavil moteno, pride lahko do poškodbe črevesne sluznice, kar lahko vodi do težjih zapletov. Enteralna prehrana predstavlja hranilne raztopine, ki jih uporabljamo kot dodatek k prehrani ali kot nadomestilo zanjo. V osnovi vsebuje beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe in mikrohranila (vitamini, minerali in drugi elementi v sledeh). Oblike enteralne prehrane ločimo glede na njen vnos. In sicer obstaja kot oblika napitkov, ki jih zaužijemo. Kadar je ta način onemogočen, pa obstaja enteralna prehrana v obliki posebnih sond za hranjenje, ki jih vnašamo ali skozi nos v prebavila ali pa kar naravnost v prebavila. Enteralna prehrana se razlikuje med sabo tako po sestavi kot tudi po okusih. Obstajajo »osnovne formule«, ki so mišljene za ljudi oziroma otroke s pomanjkanjem apetita, kot tudi »specialne oz. specifične formule«, ki pa so namenjene za prehrano pri različnih bolnikih, kot so bolniki z rakom, ledvični in jetrni bolniki, diabetiki, bolniki z boleznimi črevesja, bolniki po operativnih posegih ipd. Obstajajo tudi posebni napitki, primerni za otroke. Razlikujejo se namreč po sestavi. Nekatera hrana vsebuje več beljakovin, nekatera več ogljikovih hidratov, nekatera ima višjo energetsko vrednost (več kalorij), nekatera vsebuje specifične sestavine (omega 3 nenasične maščobne kisline, mikroelemente ipd.), skratka prilagojeno potrebam določnega bolnika. Glede vnosa je izredno pomembno, da v začetku enteralno prehrano vnašamo v zelo majhnih količinah. Če je v obliki napitka, to pomeni po požirkih praktično čez celoten dan. Vsebnost hranil je namreč zelo visoka, predvsem pa se mora organizem prilagoditi na osmolarnost hrane, ki pri ljudeh pogosto sproži pojav driske. V začetku naj bi bil vnos enteralne prehrane približno 25 ml na uro. Hrana mora biti ogreta na sobno temperaturo, po odprtju pa jo hranimo v hladilniku. Odprta je uporabna 24 ur, vendar je treba količino, ki jo bo uporabnik zaužil, predhodno segreti. Če se odprta ne porabi v 24 urah, se le-ta zavrže. Na tržišču je dandanes že veliko različnih proizvajalcev enteralne prehrane. Tudi v različnih okusih obstajajo. Nekaterim bolnikom je namreč enteralna prehrana edini način vnosa hrane, zato je primerno, da so napitki različni. Zaslediti je mogoče tudi razne recepte, kako si bolniki lahko pripravijo enteralno prehrano, npr. skupaj z jogurti, juhami, sadnimi kašami ali drugo hrano. Če je seveda to mogoče oziroma ustrezno. Paleta napitkov je že tako velika, da obstaja praktično za vsako bolezen posebej prilagojen napitek. Napitki enteralne prehrane so na voljo v lekarni brez recepta, vendar priporočamo, da se najprej posvetujete z zdravnikom ali s farmacevtom glede njihove uporabe. Zelo pomembno je namreč, zakaj je sploh prišlo do pomanjkanja apetita, nenadne izgube teže oziroma do podhranjenosti. Kadar pa je bolezen že diagnosticirana oziroma ugotovljena, pa lahko v določenih primerih zdravnik specialist predpiše enteralno prehrano tudi na recept. V tem primeru zdravstveno zavarovanje krije del zneska. Enteralna prehrana ni namenjena samo bolnikom. Z njo si lahko pomagajo tudi športniki, ki potrebujejo energijo za premagovanje izjemnih telesnih naporov, npr. maratonci. Enteralna prehrana velikokrat koristi tudi starostnikom, zlasti tistim, ki so oslabeli npr. zaradi kroničnih bolezni. Okrevanje po težjih boleznih bo s pomočjo te prehrane hitrejše. Skratka, enteralna prehrana je prinesla nove pozitivne možnosti, saj je prehrana za zdravje pomemben dejavnik. Več o tem lahko preberete na mobilni aplikaciji ali na spletni strani Lekarn Ptuj. Marko Šamperl, farm. tehnik Lekarne Ptuj terapije. Teoretično bi lahko tudi doma pripravljali dietno hrano, vendar to zahteva dosti časa, znanja, ustrezne surovine in ne nazadnje je vprašanje, ali bo naš bolnik hrano tudi sprejel in pojedel, ali jo bomo vrgli vstran. V nekaterih bolezenskih stanjih pa tudi to ni mogoče, saj ne moremo npr. demineralizirati hrane. Tudi dietne že pripravljene hrane žival pogosto ne sprejme takoj, vendar z nekaj naše vztrajnosti in zavedanjem, da bomo živali pomagali, se je vredno potruditi in nam bo uspelo. Dietna že pripravljena hrana nikakor ni komercialne narave, prej nasprotno, saj je glede na kakovost relativno poceni. Proizvajalci pokrivajo strošek proizvodnje dietne prehrane s prodajo klasične hrane. Prav zaradi tega in seveda zaradi pravilnosti uporabe je omenjena hrana na voljo samo pri veterinarjih, oziroma na veterinarski recept. Emil Senčar, dr. vet. med. petek • 3. oktobra 2014 Poslovna in druga sporočila Štajerski 25 Ob 60-1etnici rojstva legendarne skupine Avsenik bomo tudi na Ptuju gostili prvi narodno-zabavni musical - komedijo Bila sva mlada oba! Ne zamudite priložnosti na humoren način doživeti nepozabnega ustvarjanja Avsenikov! ataša Tič Ralijan in Gojmir Lešnjak Gojc vas bosta skupaj z ansamblom Gregorj i in plesalci skupine Artifex ter ostalimi nastopajočimi do solz nasmejala. Pridite v soboto, 11. oktobra, ob 19-30, v športno dvorano Osnovne šole Ljudski vrt in se poveselite z nami! Prodajna mesta vstopnic so v tajništvu družbe Radio Tednik Ptuj, vjager centru na Ptuju in supermarketu Jager v Moškanjcib ter Mercator marketu Rimska peč in marketu Živila. 1 Organizator: D&B produkcija d.o.o. v sodelovanju z družbo Radio Tednik Ptuj, d.o.o. 26 Štajerski Na sceni petek • 3. oktobra 2014 Literarna pretresanja V kaj pa ti verjameš? V sneg? O tem, kakšno vlogo imajo različne religije v sodobnem svetu, bi se dalo razpravljati. Nekako pa, se zdi, da poznavalci, teoretiki za religije, opozarjajo na to, da se tradicionalne religije v zadnjem času sesuvajo vase, da pripadnost peša, da je resničnih vernikov vse manj. Zakaj je temu tako, je vprašanje za kak drug prostor. Tale je namenjen nekaterim novejšim pojavom na tem področju. Tako v zadnjem času beremo o pojavih novih sekt, kultov in religioznih usmeritev. Ena takih je tudi scientologija, ki jo nekateri definirajo kot religijo, drugi jo raje označujejo s pojmom kult. Kakor koli število njenih privržencev menda naglo rase, za to pa se gre zahvaliti tudi dobri propagandi, učinkoviti reklami. Kopica zvezdnikov iz Hollywooda, ki so tudi zagrizeni privrženci, le ni kar tako. Če nekaj reče Tom Cruise, potem bo že držalo. Če to podkrepi še Will Smith, toliko bolje. In potem se ljudje odločijo postati privrženci scientolo- To je precej boljše od pridige v cerkvi, rečem glasno, a Buda le molči in odmetava snega. To je resnična religija, religija snega in sončne svetlobe in zimskih gosi, ki bevskajo na nebu, pravim, a on je preveč zaposlen, da bi me slišal. (Billy Collins: Kidanje snega z Budo) Foto: B. Collins gije, ideje, katere izhodišče je pravzaprav v Hubardovem znanstveno-fantastičnem modelu. Nekje med znanostjo in umetnostjo torej, med »dokazljivim« in spiritualnim, nevidnim, a vendar pri- sotnim. Še en dokaz več, da je naše vesolje sila izmuzljiva reč, ki ga je težko dati na eno »žlico« in v enem zamahu pojesti. Osrednja silnica te »nove« religije naj bi bila predvsem zavedanje o ločitvi človeka od narave, preučevanje svojega bistva in sebstva, ki naj bi šlo v svojo smer. Obenem naj bi šlo tudi za nekakšno mentalno čiščenje, vračanje k človeški vsebini in reševa- nju travm ter neprijetnih, konfliktnih stanj, ki jih naj bi vsak posameznik pridobil na poti odraščanja in zorenja. Zanimiva logika, ki pa ne pomeni pravzaprav nič novega. Saj gre pri vseh religijah za isto stvar: sukanje okoli nekega nedojemljivega jedra, le sistem verskih prepričanj in jezikovni kod, ki ga pri tem neka religija uporablja, je drugačen. In v središču te osi, okrog katere se vrtijo vsa mogoča prepričanja, je želja po poglobljeni resnici, uvidu, neki jasni sliki, ki naj bi pokazala, zakaj smo tu. In zakaj v vsaki človekovi potezi iščemo odgovore in smisel -toda vse kaže, da tega ni. Torej, kaj potem ostane? Religija? Umetnost? Znanost? Verjetno bi kdo porekel, da slednje, saj v znanosti vendarle so dokazljivi mehanizmi, oprijemljivi vzorci, poudarjena pa je tudi pragmatična plat. Zgornji verzi lepo povežejo vse tri komponente: prepričanje, estetiko in znanje, a vse to obenem potisnejo v sneg. Buda, božanstvo torej, se za pesnika (človeka) ne zmeni, saj je preveč zatopljen v svoje »snežno« opravilo. Zanj je to zgolj »kidanje«, odstranjevanje snega, ovire na cesti, človeško bitje pa, kot je to v navadi, išče, analizira, tehta, kaj je bolje in kaj ne. Pri tem pa ga seveda znatno ovira še njegov naduti, superiorni ego, ki ga Buda v zgornjih vrsticah presega. In potem še ta ironična besedna zveza: »resnična religija«. Kaj pa bi naj to bilo? Oholo prepričanje, da razumemo, da obvladamo, da smo končno vzpostavili kontrolo nad nečim, česar majhen del smo? Kot bi hotel atom prepričati molekulo, da jo razume. Potrebno si je priznati, da ne bomo nikoli tam, kjer bi želeli biti - v prostoru absolutnega, ker smo preprosta bitja, ki nam ostane le, da verjamemo v sneg. Nekaj, kar je otipljivo in kar vsako leto, ko je zime konec, kot naša nadvse »trdna« prepričanja, skopni ... David Bedrač Filmski kotiček Mesto greha: Ženska za umret Če je Alan Moore v osemdesetih in devetdesetih sprožil revolucijo stripa v Angliji, ki je pljusknila tudi izven meja tega običajno zaničevanega medija, za njegovega ameriškega sodobnika nedvomno velja Frank Miller, ki je s stripi, kot so 300, Vrnitev temnega viteza in Mesto greha nazorno pokazal, da je v žanrskem stripu še ogromno neizkoriščenega vizualnega in idejnega prostora. A tako kot so Moorovi strip težko, če ne že nemogoči za prenos na filmski medij, je bil takšnega mnenja o svojih stripih tudi Miller, zato ni ho- tel prodati filmskih pravic za Mesto greha, dokler režiser Robert Rodriguez ni na lastno pest posnel petmlnutnl segment In ga pokazal avtorju, ki sije nato premislil. Rezultat je bil izvrsten istoimenski film iz leta 2006, ki pa je bil nezasluženo spregledan biser, saj zaradi svoje trde noir tematike ni primeren za prav noben javni medij, še najmanj pa za TV. V Mestu greha 2 je še vse bolj kontrastno, še bolj depresivno, še več krvi, še več trdih moških likov, ki se ne smejo zaljubiti, ker jih to ugonobi, še več fatalk, ki uničujejo moške, še več urbanega darvinizma oz. človeške živalskosti, ki jih porodi družba brez idologije in država, ki se je razprodala kapitalu. Vse človeške vrednote v takšni družbi izginejo in človek postane človeku volk. Tudi ta film ne prinaša srečnih koncev in za junake, ki si drznejo čustvovati, ni odrešitve in ni luči na koncu predora. A vsak od likov nima druge izbire, kot da sledi svojim vzgibom, pa naj bodo še tako tragični in obsojeni na krvav konec, kajti alternativa je obstoj brez namena, kar pa je še huje kot smrt v luži krvi. Tukaj so zmage tragedije in tragedije zmage. Rešitve ni, junaki so za večno ujeti v zapor mesta greha in zapor svojih misli. Film je omnibus štirih zgodb, med njimi ene še neobjavljene v stripu. Ker je vsak prizor, vsak kader perfektna slika, ki dogodke in čustvovanja olupi do prečudovitih golih temeljnih simbolnih oblik, je vsaka sekunda filma vizualni užitek, a zaradi tega je gledanje enostavno prenaporno, zato je četrta zgodba povsem odveč in film bi bil brez nje veliko boljši. Poleg tega lahko filmu očitamo na trenutke le malce preveč vidno računalniško grafiko, ki gledalca mestoma nasilno izvrže iz svojega filmskega mehurčka. Matej Frece Sin City: A Dame to Kill For Igrajo: Jessica Alba, Powers Booth, Josh Brolin, Rosario Dawson, Joseph Gordon-Levitt, Eva Green, Ray Liotta, Jeremy Piven, Mickey Rourke, Bruce Willis, Lady Gaga Režija: Robert Rodriguez, Frank Miller Scenarij: Frank Miller Žanr: akcijski noir Dolžina: 102 minut Leto: 2014 Država: ZDA J iT ^ " OVEN (21.3. - 20.4.) S Sledilo bo obdobje, v katerem boste 'g morali narediti analizo. Prav go- .g tovo bo veljalo opozorilo, da dobro JI premislite, preden se odločite za -a pomembno prelomnico. Zavedaj- "s te se, da je ravno previdnost mati 1 modrosti. Ljubezen bo kot čarobni 1 ples barv jesenske narave, zaupajte, da vas partner ljubi srčno. i TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Odločite se in naredite korak naprej. Časa za premislek je bilo dovolj in počasi bo nujno, da se prepustite vetru življenja. Pri tem pa bo veljalo, da ne smete razmišljati, da ste dosegli vse. Mnogo premisleka vas čaka v ljubezni, pot je že prava, da bo posuta z rožicami -je stvar lastne izbire. BIK i. (21.4. - 20.5.) * Podarjena vam bo neka notranja moč in tako lahko naredite stvari tako, da boste od vsega imeli korist. Pri tem boste morali narediti nekaj zase in ne iščite lažjih poti. Sprostitev najdite v umetnosti in kreativnem ustvarjanju. Harmonija časa bo božala vašo dušo. V službi bo zelo delavno. m DVOJČKA ^ (21.5. - 20.6.) Končno boste znali prisluhniti sebi in se v vsem poslušati. Prejeli boste povabilo na neko zabavo -nekaj premisleka ne bo odveč. Zadeva se bo odvijala po scenariju, konec dober, vse dobro. Partnerjeva podpora vam je lahko v pomoč in vodilo. Na delovnem mestu pa ne spreglejte smerokazov. r H ^ RAK * (21.6. - 22.7.) Romantika bo kot ples listov v jeseni življenja. Pravzaprav je resnica ta, da imate še vedno vi v rokah škarje in platno. Torej ne odlašajte in naredite nekaj zase. Intuitivni signali se bodo ojačali. V ljubezni bo sprva na semaforju strasti rdeča luč in kmalu pride zelena. Zrno na zrno pogača in bo. im (24.10. - 22.11.) Neizmerno vas bo privlačilo tisto, kar je drugačno, kar odstopa in kar diši po mističnosti. Korak preteklosti se ne da spremeniti, počasi je čas, da jih sprejmete. Imeli boste tri možnosti in od vas je odvisno, katero boste sprejeli. V ljubezni bodo zvezde na vaši strani, v službi pa bo več dokazovanja. STRELEC Tf^ (23.11. - 21.12.) Reka življenja se bo vila po svoji poti in tako bo zelo harmonično, da se nekoliko prepustite. Odgovori bodo v vaši duši in popolno od vas bo odvisno, ali se bodo realizirali ali pa ne. Na delovnem mestu boste morali vajeti vzeti v svoje roke. Zvezdni prah pa vas bo posul v ljubezni. Veselo bo. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Drobne pozornosti se bodo lesketale kot jutranje sonce. Spoznali boste, da je sreča na strani pogumnih in aktivnih ljudi. Vaše srce se bo radostilo v lepoti ljubezni in ko boste nizali korake k uspehu. Na delovnem mestu bo nad vami bdela dobra vila, ki vam bo pomagala pri napredku. LEV (23.7. - 22.8.) Dokazali boste, da znate biti potrpežljivi. Sploh ni nujno, da bodo ljudje to opazili, ampak počasi se daleč pride. Še vedno mnogi predstavniki tega znamenja blestijo v besednem izražanju. Lahko si pripravite predavanje o tistem, kar obvladate. Na delovnem mestu vas čaka bučna razprava. , DEVICA ' (23.8. - 22.9.) Vaše srce se bo pozlatilo in s tem boste v svoji dobrotljivosti osrečili mnogo ljudi. Prav prijetno bo v ljubezni, nekaj prilaganja pač mora biti in žal tudi tokrat ne bo vse po vaše. Sprejemanje kompromisov je lahko ugodna popotnica prihodnosti. In kje boste najbolj blesteli ? Pri denarju seveda. VODNAR (21.1. -18.2.) Zvezde usode bodo žarele še dolgo v noč strasti in tako bo ostalo upanje. Določeni ljudi pač gredo po svoji poti naprej. Pravilno je, da končate s preteklostjo in da boste znali ločevati zrno od plev. Partnerjevi namigi bodo v osnovi zelo dobrodošli. Svoje notranje občutke pa si zapisujte. RIBI (19.2. - 20.3.) Jesenska jutra bodo vedno hladnejša. Toda v vaši duši bo ogenj posebne energije in tako se aktivno lotite vseh novosti. Okrepila se vam bo volja in močan pečat vam bo podarila intuicija. V ljubezni bo zelo pestro in harmonično. Delo in delavne obveznosti pa vas bodo klicali v službi. petek • 3- oktobra 2Q14 Za kratek čas Štajerski 27 KAŽIPOT ZELO ŽIVAHEN PLES SPROŽITEV OROŽJA, IZSTRELITEV POGAN SPANSKA TISKOVNA AGENCIJA MAMICA BIOLOSKI SKUPEK CELIC PREHODNO OZEMLJE TANKA TKANINA LOČILNI VEZNIK NAREČNI IZRAZ ZA NETOPIRJA OČRT, OPIS PRAZNA GOVORICA ROPARSKI KIT RIMSKA 501 VOJASKI ČIN BELEŽNICA LUTKA, KI JAŠE RUSO INDIJSKI HRAST MARKO OKORN HRVAŠKI SKLADATELJ VAS V POSOČJU ZNOJNICA V KOŽI TKANINA PRIŠLEK IVANKA BRGLEZ UDARJALEC S PAVKAMI TRAVA 4. KOŠNJE STRANSKI DEL TELESA VOLNENO SUKNO IZDELOVALEC ZABOJEV PREDEL PTUJA IKRAVEC, IKRNIK KALCIJ LOJZE NOVLJAN INVALID Z ENO ROKO NAŠ PRAVNIK (STEVO, 1938-1985) NAS PESNIK TAUFER JUŽNOAFRIŠKI NAVIJAŠKI REKVIZIT NAŠ MANEKEN (ROK) GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC UGANKARSKI SLOVARCEK: EBERL = slovenski pravnik (Stevo), FLAVZA = prazna govorica, LAI = španska tiskovna agencija, LATOPER = netopir (narecno), LILEK = lutka, ki jaše ruso, MAKARAPA = južnoafriški navijaški rekvizit, MORIBANA = urejanje cvetic v plitvih posodah, REKURZ = priziv, pritožba. ,NVSV1 ^^ ,0N3A ,ny3a3 ,33^oaoN3 'moo 'aivai 'avroavz 'voinavio TsiMVd 'ai '9ii 'i»snish 'oiai 'mu 'ia 'vviao 'vzavu 'smo 'aadoivi lu 'aoaiaovi 'iiaiviai 'arv 'zvvioaaiAis 'vouvavis 'lAvan 'do~iwi 'vviiaa 'iodoa :ouabjopoa :3»Nvzidx 3i A3IIS3H Prejeli smo 98 let Ivana Skočirja Ponosni smo na našega člana, poštenjaka, domoljuba, skrbnega varuha naravne in kulturne dediščine. Ivana Skočirja. Rodil se je 15. avgusta 1916 kot sin kmečkih staršev v Ribnici na Pohorju. Po osnovni šoli je opravil še dveletno vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru in dveletno zadružno šolo v Ljubljani. Službo je nastopil leta 1940 pri takratni zadrugi na Ptuju. Kot zavedni Slovenec je začel sodelovati v narodnoosvobodilnem gibanju že leta 1941, takoj po okupaciji domovine. Torej, bil je prvoborec na Ptujskem. Sodeloval je v skupini fantov pri zbiranju orožja in denarnih sredstev in v tej skupini je sodelovala tudi Lojzka Kojc - Stropnik, kasnejša predsednica Občine Ptuj. Po izdaji skupine je bil Ivan aretiran in zaprt v ptujskih zaporih, kjer so ga gestapovci zasliševali in pretepali do nezavesti. Ker ni ničesar priznal, so ga po dveh mesecih izpustili. Kar takoj je nadaljeval delo v OF. Tudi po drugi aretaciji mu okupator ni ničesar dokazal, zato ga je izpustil. Ivan je takoj našel zvezo in vstopil v Lackov odred, kjer je postal štabni ekonom, nato pa kot pomočnik komandanta I. bataljona. Po potrebi je bil premeščen v Tomšičevo brigado. Februarja 1943 je bil težje ranjen, po ozdravitvi je prevzel naloge v zaščitnem bataljonu grupe štajerskih odredov IV. operativne cone in po vrnitvi v Lackov odred prevzel dolžnost komandanta zveznega oficirja madžarskega bataljona. Demobiliziran je bil leta 1946 kot oficir in član ZB ter povabljen v gospodarstvo. Službo je nadaljeval v Vinarski zadrugi na Ptuju, leta 1949 je bil imenovan za ravnatelja oblastega podjetja Vino sadje Ptuj. Oblast je cenila njegove vrline in tako je bil imenovan za upravnika ekonomije in rezidence kabineta predsednika republike Jugoslavije »Edunav-ka« pri Šaringradu v Slavoniji. Po uspešni obnovi in ureditvi tega posestva se je ponovno vrnil v Vinarsko zadrugo Ptuj. Po združitvi Vinarske zadruge s Kmetijskim kombinatom Ptuj je postal vodja vinogradniške in sadjarske proizvodnje in ob Dobitka Lotko 6 igre Loto, vrednega 1,3 milijona evrov, v zakonskem roku ni prevzel nihče. Neizplačan dobitek bo Loterija Slovenije zato vrnila v igro Loto, sklad za sedmico pa bo predvidoma 2. novembra višji za omenjeni znesek, so sporočili iz Loterije Slovenije. Dobitke Loto skladno s pravili igre lahko izplačajo 67 dni od datuma žrebanja. Žrebanje 58. kroga Lota je bilo 20. julija, 67-dnevni rok za izplačilo dobitka je tako potekel 25. septembra. Neizplačan dobitek delu diplomiral na Višji agronomski šoli v Mariboru. Takrat je začel široko obnovo vinogradov v Halozah in Slovenskih goricah. Njegova zasluga je splošna obnova terasastih leg za lažjo strojno obdelavo vinske trte. Izumil je napravo za oblikovanje strmega dela teras: »škarpirno desko«. Velik je njegov strokovni prispevek za sajenje vinske trte na terasah in olajšanja obdelovanja vinogradov. Prav zaradi njegovega ogromnega prispevka v razvoju vinogradništva ga je Svet Združenja slovenskega reda vitezov vina s spoštovanjem sprejel v svoje članstvo in mu podelil naziv vitez vina. Nikoli mu ni bilo žal, da je podaril svoje življenje domovini, zato je bilo tudi prav, da smo ga 27. aprila letos imenovali za častnega člana Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj. Hkrati je Ivan najstarejši član borčevske organizacije na Ptujskem. Ivan, iskrene čestitke ob častitljivi obletnici. In še mnogo zdravja ti želimo v nadaljnjih letih tvojega ustvarjalnega življenja. In veliko druženja - z nami. Stanko Lepej Slovenija • 1,3 milijona evrov ostalo Loteriji Dobitka v igri Loto ni prevzel nihče Dobitka Lotko 6 igre bo loterija skladno s pravili v 88. krogu Lota - žrebanje bo Loto, vrednega 1,3 milijona igre po dokončnem obraču- v nedeljo, 2. novembra - višji evrov, v zakonskem roku ni nu vrnila v igro Loto. Sklad za za 1,3 milijona evrov. prevzel nihče. Neizplačan sedmico bo tako predvidoma (sta) Foto: Črtomir Goznik Foto: arhiv 28 Štajerski Doma in po svetu petek • 3. oktobra 2014 Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (32.) Pa brez zamere Ob jezeru Titicaca Na Otoku sonca nisem hotel preživeti preveč časa, ker se mi je mudilo v Peru, od koder sem imel že urejen let v Ekvador. Ena nočitev na otoku je bila planirana, za več pa ni bilo časa. Ker smo polovico dneva že zapravili na plaži, smo si kljub temu hoteli ogledati še nekaj inkovskih ruševin, celoten otok pa ni prišel v poštev. Odpravili smo se torej do približno dve uri oddaljenih ruševin inkovskega templja. Naredil sem klasično začetni-ško napako in sem šel na pohod kar v natikačih, poleg pa nisem vzel nobenih dodatnih oblačil. Še ptice so čivkale, da se zvečer kar shladi. Na otokih ob jezeru Titicaca živi veliko skupnosti, ki jim ne moremo reči plemena. Na otokih si porazdelijo svoja ozemlja, kjer so oni gospodar in kjer tudi pobirajo neke vrste takso. Tudi mi smo na naši poti naleteli vsake toliko časa na kakšnega možakarja v narodni noši, ki je spominjal bolj na stripovskega junaka kot pa na 'dacarja'. V senci sredi ničesar so lepo sedeli ves dan in lupili popotnike. Sicer ne vem, kaj bi se zgodilo, če bi plačilo odklonil in šel dalje, saj neke policije ni bilo nikjer, vendar človeku srce ni dalo, da bi prikrajšal te dobrosrčne in revne ljudi za ta drobiž. Vmes smo naleteli tudi na nekega vrača, ki je pravkar opravljal nekakšen obred, da je imel polno ljudi okoli. Nekih naselbin je bilo bolj malo, tu in tam pa je pod drevesom kampirala kakšna ženica z ročnimi izdelki. Klasika torej, le da kaj dosti ni mogla prodati. Ob inkovskih ruševinah se ni- Pogled z inkovskih ruševin proti Peruju smo zadržali dolgo, bolj nas je spet vleklo k obali, do katere je vodila kar strma pot. Tam je že kampiralo neko luštno dekle, samo samcato, in odsotno strmelo v daljavo. Ja, veliko takšnih sem srečal na svoji poti. Kar videti ji je bilo, da nas ni vesela, zato tudi nismo preveč drezali vanjo. Ko smo se vračali na breg, je okoli vogala Foto: Dani Zorko Pohodniki na Otoku sonca pripešačil še en samotar, ki ga je Walter poznal. Bil je Španec z imenom Jesus, ki je pol leta delal po svetu, drugo polovico pa potoval naokrog. Mračilo se je že in shladilo se je, tako da je večina skupine že šla proti domu, jaz pa sem se z nekaj ostalimi odpravil plezat na bližnji hrib in opazovat sončni zahod. Štirje tipi in eno dekle, romantika pa taka. Človek ne more verjeti, kako nizko so oblaki ob jezeru Titicaca, lahko bi se jih dotaknil. V daljavi so se videli obrisi Peruja, na drugi strani je divjal vrtinec, pri nas pa je že mrzlo pihalo. Naju z Walterjem je že pošteno zeblo, pa se je Jesus spomnil in nama vsakemu dal eno jopico. Možakar in pol. Bila je že poštena tema, ko smo se začeli vračati, Jesusa pa smo pustili tam, da si je med ruševinami postavil šotor. Niti slišati ni hotel o tem, da mu vrneva oblačila in tako sva z Walterjem lepo brez večjih težav prikolo-vratila nazaj že pozno zvečer. Celo jaz z mojimi natikači... Foto: Dani Zorko Lokalni vrač daruje rastlinje, medtem pa še kakšno malenkost tudi proda. Foto: Dani Zorko Doma pa kaj drugega kot ku-harija. Pa ti Argentinci so bili neverjetni ... Spet so nakupili nevemkoliko kil riža, ki sem ga imel že vrh glave, in kuhali za več kot dvajset ljudi. Mah, pri prvi bajti sem zavil noter in povprašal, ali kaj kuhajo, kar tako, po domače. Pa saj so v vsaki bajti nekaj domačega prodajali ali cmarili in tudi tu so me lepo pogostili za majhen drobiž, pa še mrzlo pijačo sem dobil. Oborožil sem se z nekaj pločevinkami tudi za mojega kolega Franca, ki je imel naslednji dan rojstni dan. Malo kitare in malo piva ob jezeru, res je bilo luštno. Nekaj metrov vstran pa so kurili ogromen ogenj, malo se je pelo in pilo, zbralo pa se je gotovo več kot sto ljudi. Ostal sem do polnoči, da sem prijatelju čestital, ko pa pridem v bajto, pa sem začutil nek neprijetni vonj. Ja seveda, nekje sem moral stopiti v gnojnico, ko sem ponoči kolovratil okoli. Uf, je smrdelo. Kaj sem hotel, še naslednji dve uri sem čistil in pral čevlje, ki sem si jih vmes preobul, da bi bili pripravljeni do jutra. Kako so se to moji nakresani cimri smejali . Napočil je dan slovesa. Naslednji dan smo zjutraj pojedli še ostanke riža, nato pa smo se slavljenec Franco, Leo in jaz odpravili na celino. Zaradi prekratkega dopusta sta se moja možakarja morala vrniti v Cordobo, jaz pa sem zavil naprej v Puno. Nič jima nisem zavidal, saj ju je čakala skoraj tridnevna kalvarija z avtobusi. Jaz sem svojega komaj ujel, ker so vsi krenili ob isti uri. Ko sem takole tekel z nahrbtnikom po ulici, mi je avtobus prišel kar nasproti, neverjetno. Vmes se je seveda našla še ena hitra ploha, ki je pljunila kar iz jasnega. Saj, zato pa ima Bolivija namesto naših letnih časov samo sušno in deževno dobo, a kaj, ko se v enem dnevu obrneta obe. Nadaljevanje prihodnjič V železnem oklepu sreče Pravica ne biti srečen »Če si srečen, zdaj udari z dlanjo v dlan, če si srečen, zdaj udari z dlanjo dlan, če si srečen in če srečo rad bi še delil z nekom, če si srečen, zdaj udari z dlanjo v dlan." In tako dalje. Če si srečen, tleskni, pa se potrepljajpo kolenih, z nogo butni v tla in glasno vzklikni svoj hura. Verzij te otroške prešernice je kar nekaj; in potem se buta, tleska, treplja in tako dalje. Vse zgolj zato, ker smo srečni. In najbrž naj bi ta pesmica še stopnjevala nivo sreče, v kateri se prepevajoči posameznik očitno nahaja. Sam sreče nikoli nisem povezoval s cepetanjem, tleska-njem, udarjanjem in podobnimi telesnimi gibi. Še več, že kot mulcu mi je bilo to skupinsko izkazovanje »sreče« malce neugodno, kasneje pa sem do celotnega koncepta občestve-ne (torej družbene, vsesplošne) sreče razvil izrazito skeptičen odnos. Sreča je v mojih očeh namreč povsem osebna, zasebna in intimna kategorija - tako da to, kar nam vsakodnevno prikazujejo kot srečo, vsekakor ne ustreza tem vatlom. Sreča, ki smo ji priča vsak dan, je umetno ustvarjen koncept, iluzija, ki služi doseganju takih ali drugačnih namenov; le-ti pa niso nujno v sozvočju s tem, kar naj bi bila sreča posameznika. Pomislite - zakaj se praktično na vseh plakatih, uradnih vizualnih podobah in tako dalje nahajajo smehljajoči, celo prešerno smejoči se ljudje? Zakaj se moramo zmeraj, kadar zremo v fotoaparat, smejati (»Reči/te SIIIIIIR!«), zakaj je treba v življenjepis zmeraj prisliniti fotko, na kateri se blaženo smehljamo? Zakaj je treba pri intervjujih za službo delovati prešerno? In seveda, zakaj se politiki, razen v redkih primerih, zmeraj namsihajo v kamere? Zakaj nam zmeraj znova obljubljajo, da bomo, če bomo kupili točno ta in ta avto, to in to stanovanje, to in to čokolado, milo ali gel proti hemoroidom, srečni? Nekaj sumljivega je na tej sreči, ki nam jo kot globoko pripadajočo našemu bitju podtikajo na vsakem koraku. Seveda, ljudje po naravi težimo k sreči, menda. A ta sreča ni ta sreča, ki nam jo prodajajo. Ta slednja sreča ljudi ne dela srečne. In pomislite dalje - ali ni v tem času, ko živimo v stalnih obljubah sreče za samo 99,90,9.999,90 ali pa 19.999,99 evrov, biti ne-srečen nekaj, kar se zdi bolj normalnega, stanju časa in duha primernega? Pozor - ne govorim o nesreči, ampak o ne-sreči, torej o stanju, ko nismo popolnoma srečni, zadovoljni, ko nas neke stvari motijo, ne pa o nesrečnem občutenju sebe in sveta. Premislite še enkrat - je dejansko stanje sveta dandanes tako, da bi ob/v njem lahko bili pravljično srečni? Ne. Prej obratno - svet, strukture sveta, nam dandanes ponujajo veliko razlogov za nezadovoljstvo, skrb, jezo in aktivno kritiko. A zdi se, da je v teh časih tisti, ki pravi, da je nezadovoljen, zaskrbljen, jezen, skratka, ki ni srečen, dojet kot malce čuden, kot nekdo, ki moti neko domnevno ravnotežje, ekvilibrij sreče. Če dandanes nisi srečen, če se v družbi konstantno ne smehljaš, si moteč. Ker razbijaš utvaro sreče. Dandanes je ne biti srečen skoraj prepovedano. Po drugi strani pa je ob vsem, kar se dogaja, dandanes stoodstotno srečen, res srečen, lahko samo norec ali popolnoma zaslepljen človek, ki mu razum predsatvlja zgolj neto težo gmote možganov v lastni betici. Zato si jemljem pravico, da nisem srečen, da me določene stvari skrbijo, da sem zaradi določenih stvari jezen; jemljem si pravico, da sem resen, da ob vsaki priložnost ne raztegnem ust in zobovja v bedast, kokodajoč nasmeh. In da, tudi pravice, da sem na trenutke zamorjen, depresiven, si ne pustim vzeti. Gregor Alič Foto: Dani Zorko Darovalni inkovski oltar na zahodni strani Otoka sonca petek • 3. oktobra 2014 Šport mladih, zanimivosti Štajerski [ 29 Mladi so se na Mini olimpijadi spoznavali z različnimi športi: atletiko ... Šport mladih • Mini olimpijada Veliko otroške energije Pravi otroški živ žav in izredna športna energija sta v sredo vladala na Mestnem stadionu na Ptuju, kjer je potekala Mini olimpijada 2014. Ta je bila zaradi slabega vremena na 20. športnem vikendu prestavljena na nov termin. Tokrat je v projektu sodelovalo okrog 240 otrok Vrtca Ptuj, ki so se jim letos prvič pridružili še otroci iz Vrtca Hajdina in Vrtca Mar-kovci. Olimpijski komite Slovenije, Mestna občina Ptuj in Zavod za šport Ptuj so v sodelovanju s ptujskimi športnimi klubi in društvi izvedli 4. mini olimpijado. Na petnajstih vadbenih postajah so se otroci srečali s tenisom, nogometom, atletiko, boksom, judom, karatejem, plesom, badmintonom, fitnesom in kegljanjem za slepe (izvajalo ga je Društvo za šport invalidov Most). Prikaz aktivnosti so klubi in društva dobro organizirali, saj so se na vsaki vadbeni točki otroci v prvi vrsti igrali in skozi igro spoznavali različne športe. Spoznavanje športa je bil tudi eden izmed glavnih namenov Mini olimpijade, ki se je začela po pravem protokolu, tako da so otroci ob olimpijski himni prinesli baklo in zastavo, sledila je slavnostna zaprisega in nato same igre, ki so potekale v skladu z olimpijskim načelom: »Pomembno je sodelovati, ne zmagati.« Tokrat so na Mini olimpijadi zmagali prav vsi udeleženci, ki so se dobro uro in pol imeli zelo »fajn« ob različnih športnih igrah. Mini olimpijada je celovit športni projekt, ki se pod okriljem OKS izvaja po vsej državi, ptujski projekt pa že od samega začetka velja za enega največjih in najbolje organiziranih. Tudi letošnji je bil zelo množičen in ga je na tribunah spremljalo veliko gledalcev, ki so spodbujali otroke pri njihovih najrazličnejših športnih aktivnostih. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik ... judom ... Foto: Črtomir Goznik ... nogometom in številnimi drugimi. n t \ m ... 7.' , ^ Foto: Črtomir Goznik Na Mini olimpijadi so se s kegljanjem za slepe predstavili tudi člani Društva za šport invaidov - MOST. Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj: »Sem zelo ponosna na to, da naš kolektiv to tradicijo izvajanja Mini olimpijade neguje, ker se mi zdi prav, da v teh najrosnejših letih otrokom privzgojimo odnos do športa. To pa je odnos do tega, da ni treba samo zmagovati, ampak je pomembneje to, da otroci povsod sodelujejo in so aktivni.« Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj: »Otroci so se na Mini olimpijadi spoznali z različnimi športi, kar je bil tudi eden izmed osnovnih namenov. Menim, da je tudi letos dogodek zelo dobro uspel, v prihodnosti pa si želimo izpeljati še večjega, tako da bomo k sodelovanju povabili tudi druge vrtce z območja bivše občine Ptuj.« Polona Rožič, strokovna sodelavka Olimpijskega komiteja Slovenije: »Ptujska Mini olimpijada je bila zares enkraten dogodek. Bila je super organizirana, predvsem nas veseli, da so otroci sproščeno uživali v gibanju.« Prireditvenik Petek, 3. oktober ':00 0:00 2:00 6:00 6:00 8:00 8:00 18:00 20:00 20:00 22:00 Makole, Dom krajanov: slikarska razstava Bernardine - Nede Paj Cerkvenjak, avla Kulturnega doma: predstavitev zaključka projekta Izgradnja vrtca, enota Pikapolonica pri OS Cerkvenjak Zetale, gozdarski poligon Jomče: 15. občinski praznikin 24. kostanjev piknik, gozdarsko tekmovanje za naziv Zetalska grča in grčica Kidričevo: odprtje obnovljenega dvorca Sternthal Slovenska Bistrica, restavracija Sodexo: srečanje starejših krajanov in krajank, KO RK Pohorski odred Hajdina, OS: Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Radio-Tednik Ptuj Kicar, gasilski dom: 13. mednarodno srečanj ljudskih pevcev in godcev Kicar poje in igra, Stari prijatelji iz Kicarja Slovenska Bistrica, dvorana Glasbene šole: koncert bivših učencev Nekoč in danes Lenart, Dom kulture: koncert D Kwaschen Retashy Zetale, kmetija Kolarv Dobrini: 15. občinski praznikin 24. kostanjev piknik, kožuhanje Slovenska Bistrica, MC Na Placu: Electronic diversity, Klub študentov Slovenska Bistrica Sobota, 4. oktober 8:00 Dornava, baročni dvorec: Baronov tabor, otroške delavnice, odprtje tabora ob 14.00, viteški turnir ob 16.00, srednjeveška večerja ob 20.00 9:00 Makole, Dom krajanov: slikarska razstava Bernardine - Nede Paj 9:00 Slovenska Bistrica, Nova vas, Ranč Lana: 12. tradicionalno srečanje konjenikov in kočijažev Slovenije, TD Zelena dolina Pokoše 9:00 Zetale, izpred OS: 15. občinski praznikin 24. kostanjev piknik Zetale 2014, pohod k izviru reke Sotle 9:00 Zetale, lovska koča Tisovec: 15. občinski praznik in 24. kostanjev piknik Zetale 2014, srečanjezobčani 10:00 Ormož, Dom kulture: regijski seminarza mentorje otroških in mladinskih folklornih skupin 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Gusar Berto, Studia Anima, za abonma Kresnička, Zvezdica in izven 10:00 Ptuj, Pomaranča bar ob Dravi: Gobarski praznik Gobarskega društva Ptuj, razstava gob, jedi iz gob, knjige o gobah 15:00 Ptuj, jedilnica OS Ljudski vrt: Jesenski coprrrniški Ziv Zav 2014, DPM Ptuj, delavnice, čarovnikAvgustino, gledališka predstava Poklic coprnice Mici z Lucijo Cirovič 16:00 Ptuj, dominikanski samostan: voden ogled dominikanskega samostana v okviru projekta Odprte hiše Slovenije 20:00 Lenart, Dom kulture: koncert mladih rock glasbenikov skupine Silence, pevka Sara Hercog in skupina Mama rekla Nedelja, 5. oktober P:00 Dornava, baročni dvorec: Baronov tabor, razglas, baronove igre ob 13.00, zaprtje tabora ob 15.00 ?:00 Virštajn, gostišče Banovina: Praznik kozjanskega jabolka, pohod po kozjanskih sadovnjakih Ponedeljek, 6. oktober 9:00 Ptuj, enote Vrtca: teden otroka v Vrtcu Ptuj, brezplačne aktivnosti za otroke, pravljice, sprehodi, delavnice, predstave, tudi za otroke, ki vrtca ne obiskujejo 18:00 Ptuj, dvorana Gimnazije: srečanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju Mestni kino Ptuj Petek, 3., sobota, 4., in nedelja, 5. oktober: 17:00 Iskanje pernatega kralja; 19:00 Mesto greha: ženska za umret; 21:00 Fantovska leta. Program TV Ptuj PETEK, 3. 10. 2014, OB 21. URI: Za lažjo odločitev komu nameniti svoj glas na lokalnih volitvah 2014, vas Videoprodukcija Tinček Ivanuša vabi k ogledu izredne oddaje PREDSTAVITEV KANDIDATOV ZA ZUPANA MO PTUJ Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: 60 let Radiokluba Ptuj; PGD Turnišče dobilo nov gasilski dom; ZRS Bistra Ptuj praznuje 20 let obstoja; V Qlandii razstava umetnikov naivcev treh dežel; Dan turizma na Ptuju; Turistično društvo Ptuj podelilo priznanja za najlepše urejene hiše in okolico; Razstava intarzij Voja Veličkoviča; Odprtje razstave Ziveti z vojno med 1. svetovno vojno; Novi društveni prostori KUD Musicology; Predaja defibrilatorja v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj; Braco najbolj iskan zdravilec današnjega časa; V svet elektronike z revijo Monitor; Z glasbo v sobotni večer; Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03, 18/04, 47/06, 45/08, 57/08, 87/11 in 40/12), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11), Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (Ur. list RS, št. 127/04 in 75/05) Podjetje za stanovanjske storitve, stanovanjske in poslovne storitve, d. o. o., Vošnjakova ul. 10, Ptuj, (skrajšano PSS PTUJ, d. o. o.), objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 1. PREDMET RAZPISA 1.1. Upravičencem bodo oddana v najem vsa prosta neprofitna stanovanja, ki so v lasti razpisovalca in drugih lastnikov, na katerih je razpisovalec pridobil razpolagalno pravico za nedoločen čas, ki bodo v času veljavnosti prednostne liste, izdelane na osnovi tega razpisa, izpraznjena ali na novo pridobljena. Oblikovani bosta prednostni listi A in B: • Lista A za prosilce, ki so na določila 9. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11) glede na dohodek oproščeni plačati varščino in lastno udeležbo in • Lista B za prosilce, ki so na določila 9. člena pravilnika iz predhodne alinee glede na dohodek zavezani plačati varščino in lastno udeležbo. 2. RAZPISNI POGOJI 2.1. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče na območju, kjer je stanovanje, na območju mestne občine Ptuj, občine Kidričevo in na območju ostalih občin bivše občine Ptuj in tam tudi prebivajo. Upravičenci so tudi ženske z otroki, ki so žrtve družinskega nasilja, ki prebivajo na začasnem bivališču. 3. RAZPISNI POSTOPEK Prošnjo za stanovanje morajo interesenti dvigniti in vložiti na sedežu PSS PTUJ, d. o. o., Vošnjakova ul. 6, Ptuj, v času uradnih ur. Prošnje z dokazili se vložijo najkasneje do 6.11. 2014. Ptuj, dne 1. 10. 2014 PSS PTUJ, d. o. o. SC Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3- oktobra 2Q14 PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 3.10. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Evropa moja dežela: Državljanka, pon. 9:55 Glasbeni predati 0:00 Ptujska kronika, pon. 0:40 Info kanal 0:55 Glasbena 8 (tuja), 33. oddaja, pon. 1:30 Modro. dor. 2:00 Reci IV Ormož 3:00 Inffi kanal 6:30 Kuhinjica . 7:10 To bo moj poklic: Častnik krova, stroja in varilec, pon. 17:55 Soočanje kandidatov za župana M0 Ptuj 1&25 G|asbena^(sl^), 33. oddaja, pon. 28i25 Ločine voffillM: Predstavitev kandidatov za župana M0 Ptuj, pon. 21:00 Lokalne volitve 2014: Predstavitev kandidatov za Mestni svet, pon. 22:15 RegiTVGorišnica, pon. 22:25 Info kanal Sobota 4.10. 9:00 Info kanal 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Modro, pon. 10:15 Info kanal 10:55 Glasbena 8 (slo), 33. oddaja, pon. 11:30 Info kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Mura Drava TV, 6. oddaja, pon. 12:50 Film CampusJaz in ti, pon. 13:0013. Regata Ptujčanka. pon. 13:20 Kimavce« večeri 2014, pon. 14:05 Resi TV Ormož, pon. 15:05 Ilira kanal 16:00 Ptujska kronika, pon. 16:35 Kuhinjica 16:55 Hodim, torej sem: Po poteh Josipine Hočevar, pon. 17:10 Info kanal 18:00 Ptujska kronika, non. 18:20 Cista umetnost, 36. oddaja, pon. 19:05 Film Campus 20l4:Haložan, non. 19:15 Film Campus 2014: Med narekovaji 19:25 Glasbena 8 (tuja), 33. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, bon. 20:20 Rozmarinkina ljubezen 22:20 Ptujska kronika, pon._ PROGRAMSKA SHEMA PeTV 22:40 Info kanal Nedelja 5.10. 9:00Ttuiska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Modro, pon. 0:15 Info kanal 0:55 Glasbena 8 (tuja), 33. oddaja, pon. 1:30 info kanal 2:30 Mura Raba TV2,8. oddaja, pon. 3:00 Info kanal 4:00 Gostilna »Pri Francet«, 99. oddaja 5:00 Info kanal 6:20Xuhinjica 7:25 Športno, 29. oddaja, pon. 8:00 Ptujska kronika, non. 8:20 Koncert kvarteta »ovena, pon. 9:25 Glasbena 8 (slo), 33. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, non. 20:20 Cisfa umetnost, 36. oddaja, pon. 20:50 Dnevi poezije in vina, pon. 21:20 Art Ptuj 20T4,2. oddaja, pon. 22:10 Info kanal Ponedeljek 6.1. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica. pon. 0:05 Info Kanal 0:55 Glasbena 8 (slo.), 33. oddaja, pon. 1:30 Modro, pon. 2:15 Info kanal (:00 Pomurski tednik :35 Kuhinjica 7:00 Info kanal 7:30 Pregled tedna. non. 7:50 Film Campus 2014: Haložan, pon. 8:00 Dnevi Poezije in vina 2014. pon. 8:30 To bo moj poklic: Častnik krova, stroja in varilec, pon. 19:0012. Regata Ptujčanka, pon. 19:20 Otroci razmišljajo o županu 19:25 Glasbena 8 (tuja), 33. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Otroci razmišljalo o županu, pon. 20:25 Lokalne volitve 2014, i oddaja 20:40 Mura Drava TV, 7. oddaja 21:10 Ptujske odrske deske, 20. oddaja, pon. 22:10 Info kanal avtohlsa petovia avto ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si Moj svet. ^^ DOSORvm Prestari? »Niti slučajno!« Če ste si predstavljali, da bivanje v domu starejših prinaša dolgočasje, samoto in pasivnost, ste se močno zmotili. To je čas, ko se vaša doživetja šele pričnejo! V DOSOR-ju vam to dokazuje veliko nasmejanih obrazov polnih energije, pripravljenih na nova spoznanja, izkušnje in druženja. »Na morje, ples, zabavo z mladimi, v tujino ... Nikjer ne manjkamo! Niti na Facebooku.« V DOSOR-ju ne poznamo vsakdanjika, saj je zaradi številnih zanimivih aktivnosti vsak naš dan drugačen. Medtem ko si eni krajšamo čas z oskrbovanjem našega vrta, drugi telovadijo ali kartajo. Če smo še včeraj kurili taborni ogenj, pekli koruzo in vaflje, se danes pakiramo na enotedensko letovanje na morje. Nikoli nismo sami, saj nas zmeraj kdo obišče, še najbolj veseli pa smo, ko se lahko z mladimi zopet počutimo mlade. Komaj že čakamo teden, ko bodo z nami otroci zaposlenih, da bomo spet na hodnikih slišali otroški smeh, ter nedelje, ko bomo študente premagali v tomboli ali z njimi zaplesali v pustnih maskah. Vsak dan širimo naš svet. Tisti manj pogumni potujemo v naši domišljiji, ko ob potopisnih predavanjih spoznavamo doživetja DOSOR-jevih prijateljev, medtem ko se je Brigita opogumila in podala na nepozabno izmenjavo na Jesenice. Svet imamo dobesedno tudi na dlani, ko se učimo rokovanja z računalnikom in internetom. Tako smo nenehno povezani z našimi svojci, aktualnim dogajanjem, na Facebooku pa obvezno preverimo DOSOR-jeve objave. »Gradimo na strokovnosti in srčnosti« Strokovnost in varnost pri oskrbi stanovalcev je temelj, na katerem gradimo našo zgodbo. Šele ko se starejši počutijo varne in zaželene, lahko brezskrbno uživajo starost in dobro vzdušje prenašajo na svoje prijatelje. Velika DOSOR-jeva družina smo poleg stanovalcev tudi vsi zaposleni, ki vsako jutro z veseljem vstopimo v dom, kjer je naše delo zares cenjeno, zato ga opravljamo še bolj srčno in kakovostno. »Razbijmo stereotipe skupaj!« DOSOR lahko doživite tudi vi! Pridružite se nam na enem od odprtih dogodkov in začutite utrip aktivne starosti. www.dosor.si 02 568 46 00 Dom je tam, kjer je srce. ODKUP,PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA AUDI M AVANT 2,0 IDI 06/2009 13.499 CRNA 1.LAST., NAR. SERVIS, SERV KNJIGA CFTR0EN DS41.6 HD1110 SO CHIDK 11/2011 11.199 ČRNA IM, NAR. SERVIS, SERV KNJIGA CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI 01/2011 9.299 mm 1.LAST., NAR. SERVIS, SERV KNJIGA CITROEN C31.4 HDI 04/2011 6.299 BELA I.LAST., NAV1, NAR. SERVIS, SERV.KW CITROEN C51,6 HDI UMUZINA 09/2010 8.999 SREBRNA 1.LAST., NAR. SERVIS, SERV KNJIGA MERCEDES-BENZ B180 CDI 05/2011 11.999 ČRNA IM,NAR. SERVIS,SERV KNJIGA HOC-MAX 1,6 TDCI GUI 12/2008 6.999 SV. SREBRU IM, NAR. SERVIS, SERV KNJIGA HYUNDAI IX2D CONFORT 1,416V 06/2012 11.299 BELA IM,NAR. SERVIS,SERV KNJIGA PEUGEOT 3M8 PREMIUM 1.6 HDI 05/2010 10.999 SREBRNA IM,NAR. SERVIS,SERV KNJIGA PEUGEOT 3008 ACCES 1,6 HDI 01/2012 9.999 T. MODRA IM,NAR. SERVIS,SERV KNJIGA VWT1GUAN 2,01 USNJE 09/2009 15.499 ČRNA IM,NAR. SERVIS,SERV KNJIGA VW PASSAT CC 2,0 TDIDSG 04/2009 14.999 BELA IM,NAR. SERVIS,SERV KNJIGA RENAULT CU01,216V, EXPRESSION CONF. 01/2006 3.880 SREBRNA 2.LAST, NAR. SERVIS, SERU KNJIGA RENAULTFLUENCE 1.5 DCI EXPRESSION 02/2011 6.699 ČRNA IM,NAR. SERVIS,SERV KNJIGA RENAULT CU01,5 DCI, EEXPRESSION 10/2008 4.199 BELA IM, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA D01. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). Lokalne volitve 2014 Ze veste komu boste dali svoj glas? RADIOPTUJ 89,8 >98,2-104,3 www.radio-ptuj.si Županske kandidate občine Cirkulane bomo v studiu Radia Ptuj soočili v petek. 3.oktobra. ob 16. uri! Prodamo ali damo vnajem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2,10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 34 10 ASFALTIRANJE CEST, Ig. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, 3-mail: vilko.gerecnik@siol.net O OMiklavž C.i ODKUP. PRODAJA MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si znamka letnik cena« barva AUDI A3 2,0 TDI DPF AMBITION S-TR0NIC 2011 12.480,00 KOV. SIVA AUDI A6 AVANT 2,0 TDleDPF 2010 14.980,00 KOV. ČRNA BMW SERIJA 3:330D CABRIO 2008 19.990,00 KOV. SREBRNA BMW SERIJA 3:318D TOURING BUSINESS 2011 13.480,00 KOV. MODRA CITROEN 041,6i 16V ELEGANCE 2007 4.980,00 KOV. ZLATA CITROEN C41,6 HDI TENDANCE 2011 8.980,00 KOV. SREBRNA FIAT 5001,28V POP 2012 8.500,00 BELA FIAT BRAVO 2,0 MULT1JET SPORT 2011 8.280,00 KOV. B0DR0 RDEČA OPEL CORSA COSM01.3 CDU EC0FLEX START STOP 2011 7.290,00 KOV. SREBRNA OPEL ISNIGNIA SP0RTST0URER 2,0 CDU COSMO 4X4 2011 13.980,00 KOV. T. SIVA SEAT LEON STYLE 1,6 TDI CR DPF EC0M0HVE 2012 10.780,00 KOV. SREBRNA ŠKODA SUPERB COMBI 2,0 TOI CR AMBITION 2011 13.980,00 KOV. SREBRNA VW PASSAT VARIANT 1,9 TOI COMF. 2008 7.980,00 KOV. ČRNA VW PASSAT VARIANT 2,0 TOI BMT HIGHUNE 2011 13.980,00 KOV. SREBRNA VW PASSAT VARIANT 1,6 TOI BMTSP0RTUNE 2012 13.980,00 KOV. ČRNA VWTOURAN1.6TOI COMF. BUSIN. 2011 12.890,00 KOV. T. SIVA VOLVO XC90 05 EXECUTIVE GEARTR0NIC 2007 14.990,00 KOV. SREBRNA [ TOP /AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO Hajaose 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 MIsJaadsJJkfAlHsJIsJilKViUH^II :M=jWI=IJII! I MtTJ ;|J 5 MIM O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAc OPR. BARVA AUDI A31.6 TDI NAVIGACIJA 2012 13.990 1.LAST., VSA OPREMA BISERNO ČRNA AUDI A31.6 TDI SPORTBACK 5 VRAT 2010 12.490 1.LAST,VLKUUKA KOV. ČRNA AUDI A4 AVANT 1.9 TD1101 KM 2002 4.990 ODLIČEN KOV. SIVA AUDI A4 AVANT 2.0 TDI AMBTTION XENON 2011 15.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV AUDI A4 AVANT 2.0 TDI XENON MMI 2008 12.990 1.LAST, ODLIČEN BISERNO ČRNA BMW320DT0URINGLUXE USNJE 2010 13.990 VSA OPREMA, ODLIČEN BISERNO ČRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.990 1. LAST., ODLIČEN BELA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDI AVT 2011 9.990 1.LAST., VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C5T0URER 1.6 DIESEL HDI 2011 9.990 1.LAST, TOP OPREMA VEČ BARV FORD C MAX 1.6 TDCI DIESEL 2010 8.490 1.LAST, KLIMA KOV. SREBRNA HYUNDAI ¡201.4 MALO KM SLO 2009 5.490 1 .LAST., MALO KM KOV. MODRA MERCDES C 220 CDI NÄVI XENON 2005 7.890 2.LAST, AVTOM. KOV. SREBRNA MERCEDES ML 270 DCI 4X4 KOT NOV 2001 6.990 2.LAST, USNJE KOV. ČRNA PEUGEOT 508 2.0 HDI SW 2011 12.490 1.LAST, ODLIČEN VEČ BARV VW PASSAT 1.9 TDI VARIANT NÄVI 2005 4.790 ODLIČEN, AVT.KLIMA K0V.ČRNA VW TRANSPORTER 1.9 TLI 8+1 2004 7.490 1.LAST, ODLIČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550 NOVO! NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI 00 7 LET. PRODAJA VOZIL ODKUP VOZIL V ENI URI Znamka Letnik Cen& Oprema Barva fiat stil01.9 jtd dymam ic 2003 2.990,00 € serv. knjiga kov. zelena renault koleos 2.0 dci 4x2 dynamique 2009 9.990,00 € prvi last. kov. sv. modra nissan qashqai 2.016v TEKNA 2009 9300,00 € prvi last. kov. srebrna renaulttwing01.216v0pen 2005 2.990,00 € kuma kov.crna renault cli01.5 dci authentique 2008 3.990,00 € serv. knjiga bela renault qj0u16v authentique 2006 4.490,00 € 32.000 prev. kov. srebrna audi a31.6 attraction 2001 2.999,00 € serv. knjiga kov. srebrna ford fusion 1.416v comfort 2009 5.650,00 € 49.000 prev. kov.crna opelcor5a1.216v enjoy 2008 5.450,00 € serv. knjiga kov. Črna vw pol01.4 mpicomfortline 2000 1.650,00« kuma kov. modra opel corsa 1.3 cuti enjoy 2010 6.700,00 € serv. knjiga kov. srebrna renault cli01.216v team 2007 4.140,00« prvi last. kov.pe5cena ford c-max 1.6trend polar ed. 2005 3.990,00« avt.klima kov. srebrna peugeot 2061.11x-design 2004 2.490,00« prvi last. kov. srebrna honda civic 1.416v sport 2007 6.500,00« avt.klima kov.crna mercedes- benz cabrio 320 clk avantgarde 2003 8.800,00« usnje kov. srebrna peugeot 2061.4x-design 2005 2.590,00« kuma kov. srebrna volkswagen golf 2.0 sdi trendline 2008 6.550,00« prvi last. k0v.b0rd0 ford fiesta 1.3 8v ambiente 2004 2.500,00« kuma kov. olivna peugeot 3071.6 16v break 2002 2.590,00« kuma kov. srebrna GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 3. oktobra 2014 Oglasi in objave Štajerski 31 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. VUZEM w Prerad 48, 22S7 Po len Jak Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. Karl Horvat, s. p., nudi sliko-pleskarske storitve, notranja slikopleskarska dela, zunanja slikopleskarska dela, izdelavo toplotnoizolacijskih fasad, su-homontažne gradbene sisteme, barvanje oken in vrat. Delamo kakovostno, hitro in ugodno! Inf. 040253343, 027877316 ali horvat.romana@amis.net. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. ODKUPUJEMO debele krave in telice za zakol. Plačilo TAKOJ!!! Tel: 040 179 780. DRVA, suha, cepljena polena, dolžine 20-30 cm, primerna za štedilnik in za podkuriti. Cena za 3 m3 drv je 140 EUR z dostavo. Info. 031 208 904. PRODAJMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 041 881 949, prodaja poteka zjutraj do 10. ure, popoldan od 16. ure dalje. NESNICE, rjave, cepljene, začetek ne-snosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM teličko simentalko, staro 7 mesecev. Tel. 041 475 779. PRODAM BIO GNOJILO, star predelan konjski gnoj, v 60-kg vrečah, cena vreče 7 €, ob nakupu nad 10 vreč nagrada bučno olje. Tel. 031 273 577 ali 720 81 08. PRODAMO krmo peso (runkl), rdeč krompir, goske in race. Tel. 764 5231. PRODAM 150-kg prašiča domače reje. Tel. 051 305 113. PRODAM telico simentalko, brejo v devetem mesecu, pašno. Tel. 02 769 39 41. PRODAM ječmen. Tel. 040 571 404. PRODAJAMO jabolka za ozimico sorte: jonagold, zlati delišes in idared, možna dostava, Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale. Tel. 769 26 91. PRODAM odojke, težke od 25 do 30 kg, cena 2,50 €/kg. Tel. 051 811 339. PRODAM krompir za ozimnico. Tel. 041 363 947, Branko Znidarič, Cvet-kovci 102. KOZE IN KOZLE burske pasme prodam. Tel. 041 783 224. NEPREMIČNINE PRODAM Marlesovo še nenaseljeno hišo v Kersnikovi ulici na Ptuju (pri Roku). Oddaljena 150 m od vrtca in 800 m od OS Breg. Cena 99.990 €. Tel. 041 215 870. KUPIM ali vzamem v najem kmetijo. 041 315 392. DOM-STANOVANJE ODDAM delno opremljeno dvosobno stanovanje na Ptuju, Prešernova ulica. V stanovanju so internet, kabelska TV in centralno ogrevanje. Tel. 041 428 673. HISO NA Ptuju oddamo z možnostjo kasnejšega odkupa ter prodamo parcelo z objektom za nadomestno gradnjo v Spuhlji. Tel. 041 475 468. Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši, le srce nemo kliče: Zakaj tebe več med nami ni? V SPOMIN Nina Mursec 3. 10. 2008-3. 10. 2014 IZ MOŠKANJCEV 106 Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate svečke ali poklonite cvet ... Njeni najdražji RAZNO RESNIM, s pravim pristopom in željnim dela Delo in Slovenske novice ponujata sodelovanje kot zastopniku naročniškega oddelka na terenu. Pisne ponudbe v 8 dneh na: Dialog, K mi-treju 2, 2251 Ptuj. ŽENITVENE PONUDBE MOŠKI, star 67 let, išče žensko od 55 do 65 let za skupno življenje. Tel. 051 784 296. ZENSKA išče resnega moškega (neal-koholika, z avtom, lahko je zdomec) za skupno življenje. Ponudbe na tel. 0049 15 227 077 303 ali 041 887 590. PVC okna, vrata, senčila KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. PO POLOVIČNI ceni prodamo pre-vijalno mizo, stajico, dreš mašin, bin plin, dve stari omari ter obroče za kletko iz nerjaveče pločevine. Telefon 740 9090. KAMNOSESTVO NOVO-NOVO N0V0-N0V0I Želite nov spomenik? Potrebujete okenske police za svojo hlžo, bi radi obnovili ali na novo uredili stopnišče iz kamna? Sedaj lahko izkoristite ugodnost Diners club kartice in naročite izdelek z možnostjo plačila do 24 obrokov. Vse uredimo pri nas, vi potrebujete samo kartico in izberete svoj izdelek! Vse informacije na mobitel 041 902 648 ali na e-pošti bojan.kolaric@gmail.com. www. kam nosestvo-kola ri c .s i ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com 08:00 GorlSniea - iz naših krajev 10:00 Praznik KS Veličina 12:00 Utrip iz Ormoža 13:00 Polka in Majolka 14:00 Ujemi sanje 18:00 Oddaja iz občine Lenart 19:00 Lokalne volitve 2014 20:00 Gorlšnica 21:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si SIP 08:00 Oddaja iz občine Markovci 10:00 Oddaja iz občine Lenart 11:30 Ptujska kronika 18:00 Majšperk-Srečanje pevskih zborov 19:10 ŠKL 20:00 Oddaja iz občine Markovci 21:00 Ujemi sanje. Polka In Majolka 08:00 Otroški program 09:00 15 let KO Hajdoše 11:00 Oddaja iz občine Videm 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:10 ŠKL 17:00 Oddaja iz občine Destrnik 18:30 Oddaja iz občine Lenart 20:00 Starše-Odprtje vaškega središča 21:20 Glasbena oddaja 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Odslej tudi oddaje iz občine Majšperk Uredništvo: www.slptv.si 02 754 00 30; ¡nfo@siptv.sl Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Folklorni večer na Selih 09:00 ŠKL 09:50 Polka In majolka 10:50 Ptujska kronika 18:00 Oddaja iz občine Videm 20:00 Oddaja iz občine Markovci 21:30 Markovci - Oddaja iz preteklosti 23:00 Video strani PRODAM jagenjčke. Tel. 041 842 206. PRODAM kravo, staro 8 let, ali zamenjam za telico. Tel. 031 743 824. PRODAM tri bikce simentalce, stare 3 mesece. Tel. 031 532 785. ODKUPUJEMO hlodovino jelše, iglavcev in drugih drevesnih vrst. Več informacij na 041 610 210, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. KUPIM bikce simentalce, stare od 10 do 14 dni, ter prodam teličko, staro 7 mesecev. Tel. 041 875 779. V družbi Radio Tednik Ptuj verjamemo, da so otroci naše največje bogastvo, zato želimo za njih narediti nekaj več. Skupaj z občinami organiziramo prireditev, kjer bodo otroci prepevali slovensko narodno ali zabavno glasbo z imenom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci: • OŠ HAJDINA. v petek, 03.10. 2014 ob 18.00 uri v športni dvorani OŠ Hajdina. Veselimo se druženja z vami. Vstop je prost, Kdor živi v srcu svojih dragih, ni mrtev, še naprej ostaja navzoč v njihovem življenju. (Kant) SPOMIN Mineva 30 let, odkar se je od nas poslovila Katica Gegič, roj. Mazera IZ KIDRIČEVEGA Vsi njeni Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a v srcih bo naših spomin nate večno ostal. Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama in babica Jožefa Breznik IZ RIMSKE PL. 5 Od nje se bomo poslovili danes, 3. oktobra, ob 14. uri na ptujskem pokopališču. Žalujoči: vsi njeni Kje si, draga stara mama, kje je mili tvoj obraz, kje so tvoje pridne roke, ki skrbele so za nas? Je eno leto že minilo, zaman te iščejo oči, le v naših srcih vsak dan znova spomin na tebe oživi. SPOMIN 6. oktobra mineva eno leto, odkar je tiho odšla od nas draga babica, prababica, mama in tašča Ivana Roškar IZ MALE VASI 41 Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižgete svečo in obudite spomine na dni, ki so bili z njo nekaj posebnega. Vsa toplina njenega srca, vsa njena dobrota in ljubezen ostajajo za vedno z nami. Vsi, ki jo pogrešamo Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Marija Fideršek S POBREŽJA 171 29. 7. 1925 t 28. 9. 2014 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekali sožalje. Zahvaljujemo se gospodu župniku za cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa. Žalujoči: vsi njeni www.radio-tednik.si OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU Občina Majšperk oddaja v najem poslovni prostor v poslovni stavbi Breg 12, Majšperk. Javni razpis s pogoji oddaje v najem je objavljen na spletni strani Občine Majšperk: www.majsperk.si. Informacije po telefonu 02 795 08 30, Gorazd Ladinek Podravje • Varnost pešcev v cestnem prometu letos slabša Jesenski dnevi najnevarnejši za pešce »Letos smo obravnavali 81 ali 11 % več prometnih nesreč, v katerih je en pešec umrl, 11 je bilo hudo in 68 lahko telesno poškodovanih. Glavni vzroki prometnih nesreč z udeležbo pešcev so neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilni premiki z vozilom. Pešci so zaradi lastnih nepravilnosti povzročili 12 % prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi. Največ prometnih nesreč z udeležbo pešcev se je zgodilo v naseljih, predvsem v naseljih z uličnim sistemom,« so sporočili iz Policijske uprave (PU) Maribor. Pešci so, kot poudarjajo na PU Maribor, gotovo med najbolj ogroženimi skupinami udeležencev v cestnem prometu, saj je delež mrtvih na 100 poškodovanih med najvišjimi glede na druge skupine udeležencev: »Večletne analize kažejo, da je na območju PU Maribor varnost pešcev najbolj ogrožena v zgodnjih spomladanskih, jesenskih in zimskih dneh, ko so pešci v večjem obsegu udeleženi v prometu (med delavniki) v časovnih intervalih, ko je vidljivost slabša.« Pešci še vedno ostajajo ena izmed varnostno najbolj izpostavljenih kategorij prometnih udeležencev. Najpogosteje so žrtve prometnih nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil, predvsem zaradi ogrožanj pešcev na prehodih za pešce. Zanemariti pa ni mogoče tudi nesreč, ki se zgodijo zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev (neosvetlitev in nepravilna hoja izven naselij ter nepravilno prečkanje cest v naseljih). Zlasti starejši in otroci so vse pogostejše žrtve prometnih nesreč zaradi napak ali kršitev predpisov, ki jih povzročijo sami. Poostren nadzor do 14. oktobra »Z namenom, da bi izboljšali varnost pešcev v cestnem prometu v jesenskem času, še posebej starejših oseb in otrok, bomo tudi policisti PU Maribor v času od 1. do 14. oktobra na celotnem območju izvajali povečane represivno preventivne aktivnosti. S poostrenimi nadzori bomo ugotavljali kršitve voznikov motornih vozil, ki ne upoštevajo prednosti pešcev na prehodih za pešce in ne upoštevajo omejitev hitrosti ter kršitve pešcev; predvsem nepravilno hojo po cesti, neustrezno osvetlitev in nepravilno prečkanje cest. Preventivne aktivnosti bodo usmerjene predvsem v osve-ščanje pešcev, da morajo sami čim bolje poskrbeti za svojo varnost v prometu, represivne aktivnosti pa so usmerjene v umirjanje hitrosti voznikov motornih vozil na območjih, kjer se pešci najpogosteje zadržujejo,« so še opozorili v PU Maribor. Ur Makole • Vinogradniki ostali brez grozdja Kdo je makolskim vinogradnikom obral potomko stare trte Društvo vinogradnikov Makole je pred tremi leti postavilo haloške brajde in posadilo potomko več kot 400 let stare trte iz Lenta v Makolah pri cerkvi sv. Lenarta. Letos je trta lepo obrodila, saj so vinogradniki našteli približno 21 grozdov ter načrtovali že slavnostno trgatev minulo nedeljo. Vendar jih je pri tem opravilu nekdo prehitel in pobral večino težko pričakovanega pridelka. WAPRAYA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO /Vsi1/O RS „,., Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČN0D0VRŠENI IZDELKI ZELO UGO, »Nekdo je porezal 16 grozdov, nož pa nato zapičil v leseno soho,« je povedal predsednik Društva vinogradnikov Makole Ivan Skledar. O dogodku policije niso obvestili, saj jim grozdja preiskava ne bo vrnila. Predsednik društva pa domneva, da je storilec domačin. Nepovabljeni trgač jim je sicer pustil približno pet grozdov, zaradi katerih pa vinogradniki trgatve ne bodo priredili. So pa člani Društva vinogradnikov Makole odločeni, da okoli trte postavijo ograjo. Mojca Vtič Podravje • Detomor Osumljena 19-letnica Mariborski kriminalisti so zaključili preiskavo, povezano s prejšnji teden najdenim trupelcem novorojenčka pri jezu v Markovcih. Kot so sporočili iz Policijske uprave Maribor, je preiskava pokazala, da je šlo za detomor, ki ga je utemeljeno osumljena 19-letna ženska iz okolice Maribora. Motiv naj bi bil strah pred neželenim starševstvom. Kriminalisti so v sodelovanju z zdravstvenimi ustanovami ugotovili, da je kaznivo dejanje storila 19-letnica, ki je svojo nosečnost prikrivala in otroka rodila sredi avgusta letos. Dosedanje ugotovitve kažejo, da je otrok umrl takoj po porodu, osumljena je naslednji dan truplo novorojenčka odvrgla v kanal reke Drave, več kot mesec dni pozneje pa so ga našli delavci Dravskih elektrarn. www.ArhiGRAD.si ■'Arhiarad Krempljeva ul. 6, Ptuj flrmgraa 031/231 223 ■s projektna dokumentacija v gradbena dovoljenja •f tipskinačrtihiš v legalizacije črnogradenj v gradbeninadzor Foto: Milan Sternad Kot so še sporočili iz mariborske policijske uprave, bodo osumljeno kazensko ovadili tamkajšnjemu okrožnemu državnemu tožilstvu. Za kaznivo dejanje detomora je sicer zagrožena kazen do treh let zapora. (sta) dnevne Kctfl« pomaranča, ob «Iravi 3 a, pttj l€H»nso.ato4,90€Ds l€ vsak delovnik od 11. do 15. ure Napoved vremena za Slovenijo niji delno jasno, drugod bo —--1 zmerno do pretežno oblač- Čeje vlažen in mrzel Luka, 8/18 no- Ponekod bodo občasno repo popuka in osmuka. _ ^ [ v še manjše padavine. Na Pri- ■ ^^^^ morskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, ob morju okoli 13, najvišje dnevne od 17 do 21, na Primorskem do 25 stopinj celzija. Obeti V soboto in nedeljo bo na Primorskem precej jasno, pihala bo šibka burja. Drugod bo več oblačnosti, predvsem v soboto bodo ponekod občasno še manjše padavine. Foto: arhiv Foto: MZ