w#»ti*na platana v gotovini Maribor, sreda ?0 februaria 1935 Stev 42- MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uracinittvo in upravni Maribor, Gosposka ul, tl / Tslshm uradaUtva 2440, uprava 2404 lahsjs razan nadaljo In praznikov vaak dan ob 10. url I Volja masaCna prajaman v upravi ali po poit) 10 Din, dostavljon na dem 12 Din / Ogiaal pa oanlku I Oglasa spralema tudi oglssnl oddelek ..Jutra" v Ljubljani t Pelini tokovni ratun IL 11.408 99 JUTRA' 99 Senca nemškega revizionizma 7 zadnjem času se morda manj govori w piše o revizionizmu, kakor se je prej, vendar bi se motil, kdor bi menil, da re-yizionizem umira. V resnici je še vedno ‘n bo najbrže še zelo dolgo uradna go-talna sila vsega dela evropske diplomacije. Da se kljub temu zdi, da revizionizem peša, je kriva le zunanja prevara, ki jo ustvarja razbitje revizionistične fronte, o kateri smo še pred dobrim letom mislili, da se bliža neločljivi strnitvi. Takrat smo pričakovali, da ostanejo v enotnem nastopu Nemčija, Avstrija, Madžarska in Bolgarija, katerim bi se utegnila pridružiti naposled še Poljska. Toda nemški revizionizem je tu posegel v italijanskega in ustvaril razdor, ki je dal zunanji politiki Evrope docela novo smer. O enotni fronti evropskega revizionizma tako danes res ne moremo govoriti, obstoja pa v vseh elementih prav tako dalje, kakor je obstojal poprej. Težišče, ki je bilo ob snovanju neustanov-ijenega revizionističnega bloka v Rita u, se je pa preneslo v Berlin. Središče revizionizma je danes Nemčija, pa ne samo teritoria nega! To, kar dela Nemčija zadnja leta, posebno pa zadnje mesece, ni prav nič drugega kakor zastavljanje vseh naporov, da se zruši stavba, zgrajena v Versaillesu, Po uspehu pri reparacijah se bije doj za priznanje oboroževalne enakopravnosti. Tudi to je revizionizem! Da-je Nemčija že oborožena, brez ozira ijš vojaške klavzule mirovne pogodbe, *Cga niti sama več ne skriva in to vejo taav tako v Parizu kot v Londonu, Ri-?u in drugod, pa vendar ne ukrenejo ni-cfsar za spoštovanje teh klavzul in tudi n'Česar ukreniti ne morejo. Vsak poizkus ^nkcij bi pomenil vojno. Proti vojni je vendar usmerjeno vse prizadevanje ^rope, zlasti zahodne. Nemčija je torej g|ede vojaških klavzul sama izvedla re-v'zijo in ta revizija je fakt, ki obstoja in Ie Popolnoma vseeno, ali se legalizira ali Nemčije nelegaliziranje ne more že-!"rati, nudi ji celo neke prednosti, ker ta osvoboiuje obveznosti, ki bi jih imela, ko bi bila še vedno članica Društva na-jtadov in soudeležena pri razorožitveni °nferenci. Legalizacija je torej — kakor to morda paradoksalno — danes I 'j v interesu Anglije, Francije n 11 a 1 i j e, kakor pa Nemčije same! deKa se menda zavedajo v vseh omejenih centrih, neženirano pa priznavajo jtano v Londonu. Od tod tudi vsi na-r' Anglije, da bi dosegla legalizacijo ctnške oborožitve, ker bi s tem prisilila ^mčijo, da se vrne v politiko paktira-,a> katero do legalizacije odločno že Prion odklanja. Legalizacija pa pomeni dl de iure /rušenje drugega največjega ebra Versaillesa! Zrušena dva stebra ^°rata narušiti tretjega — meje! .res vidimo, da ga Nemci že močno ma-d»°'_ k3.0 Posaarju se zaganjajo v Klaj- rušenje bo reparacije t|,.Vo^ške k avzule, poruši lahko tudi Je Klajpede in Avstrije. Četrti steber Vojna v Afriki neizogibna Silno odpošiljanje čet, orožja in municiie iz Italije v Afriko — Vojska odhaja tiho in tajno — Nevšečnosti s fašistično milico — Abesinci kopljejo utrdbe — Ameriški črnci za Abesinifo RIM, 20. februarja. Neapelj je postal glavna luka za vkrcavanje italijanskih čet za vzhodno Afriko. Dočim so se pred včerajšnjim odpeljali fašistični miličniki z velikim tantanom, se vrši odpošiljanje redne vojske čisto tiho in tajno. Izgleda, da hočejo na ta način prikriti število proti Abesiniji odposlanih čet. V nabiranju prostovoljcev v vrstah miličnikov se izve, da ne gre tako, kakor so pričakovali. Miličniki naglašajo, da je bila milica ustanovljena za varovanje stranke in režima pred notranjimi sovražniki, ne pa za bojne pohode proti zunanjim sovražnikom. Vojska, ki se pošilja v Afriko, odhaja iz luk večinoma ponoči in to ne samo iz Neapola, ampak tudi od drugod, zlasti iz Messine in Siracuze. Po vsej Italljj se mrzlično vabijo prostovoljci za odhod v Afriko, in sicer sedaj v prvi vrsti taki, ki ne pripadajo fašistični milici. Milica se noče siliti v Afriko, ker se ne more vzbuditi med miličniki nezadovoljstvo in ker morajo čete milice ostati doma tudi za varnost režima. Po obsegu transportov vojaštva in materiala se da sklepati, da je vojna neizogibna. ADIS ABEBA, 20. februarja. Pogajanja z Abesinlio za mirno likvidacijo spora se nadaljujejo ob posredovanju angleškega poslanika, dočim jim prisostvuje francoski poslanik le kot neutralnl opazo valeč. Skuša se najti kompromis, vendar pa je položaj tako oster in diši vse tako po vojni, da se komaj more upati na pozitivni rezultat. Zatrjuje se, da odpošilja čet na mejo Abesinije samo Ita lija, ampak jih pošilja tudi Abesinija na meje Italijanskih kolonij Somalije in Eritreje. Poroča se, da so abesinske čete pričele na goratem obmejnem ozemlju kopati strelske jarke in pripravljati utrdbe. Ti položaji Abesincev so strateško ze lo ugodni. NEW YOF!K, 20. februarja. Ameriški črnci se nenavadno zanimajo za vojni konflikt med Italijo in Abesinijo. izražajoč popolnoma odkrito svoje simpatij« za Abesinifo. V Haarlemu pri New Yor-ku, kjer živi 300,000 črncev, se je pričelo bojkotiranje vseh italijanskih kuhinj in restavracij. Vendarle lot na pogaiania LONDONSKE VESTI POPOLNOMA NASPROTNE OD PARIŠKIH. ANGLIJI JE GLAVNO LETALSKA KONVENCIJA. zunanjim ministrom Hiroto in vojnim ministrom Hajašijem o kitajsko-japon-skem sporazumu. Izgleda. da se pripravlja velik sporazum in zveza med Japonsko, Mandžurijo in Kitajsko. Čang Kajšck bo ostal v Tokiu 10 do V dni. V AVSTRIJI NE VEJO NIČESAR. DUNAJ, 20. februarja. Na merodajnem mestu izjavljajo, da ne vedo ničesar o premikanju bavarskih čet na avstrijsko-nemški meji, kakor tudi ne o mobilizp ciji italijanskih čet pod Brennerjem. \ AVSTRIJA DOBI MILICO. BERN, 20. februarja. Po poročilih iz Avstrije nameravajo ustanoviti tam posebno redno milico, ki se bo rekrutirala iz mladeničev patriotskih organizacij. Italija Uf ta vila fvobodm stavil rok, ,najbrže do IS. aprila. Akoi NEMČIJA NE IZROČI EMIGRANTOV LONDON, 20. februarja. V politični javnosti obstoja še vedno veliko iznena-denje, da je Velika Britanija pristala na ločena pogajanja z Nemčijo, dasi so v Parizu zadnje dni v zvezi z nemškim odgovorom vedno zatrjevali, da ne bo nobenih posebnih pogajanj z Nemčijo niti s strani Francije niti Anglije. Iz Pariza se še nadalje poroča, da bo odposlana v Berlin skupna nota Francije in Anglije, na tukajšnjih merodajnih mestih pa so glede tega zelo rezervirani. Ve se samo, da prispe semkaj nemški zunanji mini- ster Neurath in da bo pozneje najbrže odpotoval v Berlin sir Simon. Kako se bodo razvijala posebna angleško-nemška pogajanja, je seveda še veliko vprašanje. Ako ne bo mogoče doseči uspeha, bo Anglija znova naglasila svojo solidarnost s Francijo. V tem primeru bosta Francija in Anglija ukrenili skupno nove korake. Angliji se zlasti trudi, da bi dosegla sklenitev zračne konvencije. Vsa druga vprašanja jo toliko ne zanimajo in bo zaradi tega tem lažje vršila posredovalno vlogo med Parizom in Berlinom, Deu t rosaar-ul se zaganjaj t ®° (Memel) in Avstrijo. To inzie> vendar, kdor je porušil UVOZ ZAGREB, 20. februarja. Včeraj je Italija nenadoma uveljavila naredbo, po kateri se do nadaljnjega prepoveduje uvoz vsakega blaga v Italijo brez posebnega dovoljenja. Ta dovoljenja se bodo izdajala italijanskim uvoznikom samo do višine 25 odstotkov dokazanega uvoza v času od 15. februarja do 31. marca lanskega leta. S to naredbo je težko prizadeta naša izvozna trgovina, ki je pri uvozu v Italijo angažirana s 25 odstotki celokupnega izvoza. Naši izvozniki so se takoj obrnili v Beograd s prošnjo za intervencijo. Vzhodni p^fet brez Nemire LONDON, 20. februarja. Kakor poln ročajo iz Rima, želi Mussolini, da se čimpsej diplomatskim potom zaklju-cijk> pogajanja med Londonom, Parizom in Berlinom. Po vsem izgleda, da se bo morala angleška vlada prilagoditi francoski tezi, a Francija ne more dovoliti, da bi se pogajanja za skleni- tif«*! pote™ sam — kolonije. Pa cLa/: ,ega ?e dotika žaga narodnih šobim v'd'nio, da živi evropska bik< M'a danes, kljub razbitiu pri- ovanoga revizionističnega bloka, bolj C/ezVCvizi0nizma ~ ^ ‘o zmagujo-, «a revizionizma pikoli nrm! do tega časa ne bo dosežen sporazum, j BERLIN, 20. februarja. Nemška bo Francija sklenila vzhodni pakt brez j oblastva so odbila zahtevo jugoslovam Nemčije. , ske vlade po izročitvi emigrantov Slav Jka Cililafa, njegove žene in Mladena !Lorkoviča. Vsi trije so bili izpuščeni Prijateljstvo Nemčije in Poljske BERLIN, 20. febr. Predvčerajšnjim sta bili justificirani Renatavon Natzmora iu baronica Anita von Berg, sinaha nemškega generala in šefa generalnega štaba nemške vojske za časa vojne, Falken-liavna, ki sta bili obsojeni na smrt zaradi spionaže in je Hitler pomilostitev odklonil. Zaročenec Bergove, stotnik So-snoivski, ni bil justiflciran, ampak zamenjan za nekega Nemca, ki je bil prijet na Poljskem. Zanimivo je, da je Sosnow-ski skušal rešiti svojo zaročenko s tem, da bi se poročil ž njo v zaporu, s čemer hi postala poljska državljanka, mu pa to ni bilo dovoljeno. SPORAZUM RUMENIH. TOKIO. 20. februarja. Japonsko zunanje ministrstvo potrjuje uradno vest. da prispe v kratkem v Tokio kitajski general Čang Kajšek. Maršal tev sporazuma na podlagi londonskih j Čang Kajšck bo ob tej priliki konferiral sklepov zavlekla, zato se bo Nemčiji Iz ministrskim predsednikom Okado, stičnimi ofenzivami in vsa evropska diplomatska akcija stoji pod njihovim pritiskom. Kakor senca strašila stoji nem-kakor je živela I ški revizionizem nad Društvom narodov, w °li prej! 1 razoroževanjem, načrtom podonavskega 'lta in London (Lavalov sestanek z iu vzhodnega pakta, paktiranjem Pariza in Rima, Londona in Pariza, Moskve in Pariza itd. Od premikanja te sence .ie odvisno vse, ako ne v celoti, pa vsaj v $inm uem in Lava'*Tlandinoni's sirom n9jt0n°ta in Macdonaldom) sta bila v es»ej§i /vezi z nemškimi revizioni- detajlih; vseeno, če to kje priznavajo ali ne. V Londonu priznavajo in londonski listi ne skrivajo, da je brez Nemčije nemogoča vsaka evropska organizacija res ničnega miru. Na tej podlagi bomo razumeli, zakaj se hoče London na vsak način pogajati z Berlinom in zakaj bo ta pogajanja odobril tudi Pariz. -r. na svobodo. ZA POKLICNO VOJSKO V FRANCIJI, PARIZ, 20. februarja. »Echo de Pariš* objavlja članek, v katerem zahteva v zvezi z zadnjo nemško noto in splošnim položajem v Evropi, da Francija tako* uvede dveletni kadrski rok in ustanovi še posebno poklicno vojsko, ki naj co specialno izvežba. Šele kadar bo obstoja! zadosti močan kader take vojske, bo čez nekaj let mogoče mislit* na zopet' znižanje. NEMIRNA SEVERNA AFRIKA. PARIZ, 20. februarja. V severnoafriških francoskih kolonijah se opaža veliko panislamsko gibanje proti Ev-ropcem. Pripravljajo se nemiri vse od Eeza do Alžira in Tunisa. V Parizu se boje, da bi se moglo dvigniti tu 14 milijonov islamcev proti 1 milijonu Ev ropcev. CESTE V VRBASKI BANOVINI BANJALUKA, 20. februarja. Posebna komisija, ki je imela nalogo pregledati pota in ceste v vrbaski banovini, glavno one, ki so bile zgrajene zadnja leta, je dovršila svoje delo. Komisija je ugotovila, da so pota in ceste v vrbaski banovini najbolje urejene. V poročilu, ki je bilo izdano, se nagla-ša. da je banovina izdala skupaj z državo za ureditev, preureditev in izgradnjo novih cest doslej 155 milijonov dinarjev. Stran 2. lariborsk! »V e č e r n J k« Julra. Dnevne vesti Himalaja — grobnica planinskih raziskovalcev Hrepenenje človeštva je bilo vedno usmerjeno tja, kjer vidi ovire, ki se zde težko premagljive. Ena takih ovir je bi. in je še najvišji vrh sveta Mount Eve-rest v mogočnem pogorju Himalaji. Mount Everest je zadnji smoter vsakega planinca, oziroma raziskovalca. Nešteto njih se je že skušalo popeti nanj, vendar doslej še nobeden izmed njih ni dosegel svojega smotra. Zgodovina planinstva po vojni je vsa v znamenju naporov, osvojiti si najvišji vrh sveta. Štirikrat so naskočili Mount Everest Angleži in trikrat Nemci, vendar je končni uspeh pri vseh izostal, — 1500 km zahodno pa se dviga v himalajskem pogorju 8120 m visoki Nanga Parbat. Nanj se je spravila že leta 1895. ekspedicija, ki jo je vodil Anglež Mummery. Ekspedicija se ni vrnila ir. se še danes ni razjasnila tajna izginotja. Drugič so ta vrh naskočili 1. 1932. pod vodstvom Nemca Merkla. A tudi ta ekspedicija ni uspela. L. 1934. pa se je zbrala nova nemška ekspedicija, ki si je nadela nalogo predvsem raziskati Nanga. Parbat. Ekspedicijo so kmalu doletele nezgode druga za drugo, člani so umirali, od številne ekspedicije sta se rešila samo dva, in eden teh je g. Peter A s c h e n b r e n n er, ki bo jutri v četrtek 21. t. m. ob 20. uri o tej temi predaval v veliki Unionski dvorani. Opozarjamo na to izredno zairmivo predavanje slavnega raziskovalca. Čisti dohodek je namenjen finansiranju prihodnje mednarodne ekspedicije na Himalajo. Iz občinske službe. Dosedanji tajnik Mestnih podjetij inž. Zupanič je imenovan za upravnika centralne delavnice MP; za vodjo mestnega avtobusnega pro meta je imenovan Evgen Bergant, dosedanji kontrolor avtobusnega prometa Ma ti ja Fras je premeščen v pisarno tehničnega vodstva avtobusnega prometa, za Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujena, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Joselova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Važno za potovanje v Nemčijo! Za obiskovalce iz tujine je bil 60% popust za potovanja tja in nazaj podaljšan do 31. prometnega kontrolorja pa ie imenovan oktobra 1935 ob pogoju 7-dnevnega biva-šofer Deželak. Ir.ja v Nemčiji. Za sejem v Lipskem od Volilcem Maribora. V petek 22. t. m. 3. do 9. marca velja na podlagi sejmske poteče ob 18. uri reklamacijski rok gle- J legitimacije, ki stane 100 Din, isti popust de volilnih5 imenikov. Prepričajte se, če (brez pogoja 7-dnevnega bivanja. Ob-stev volilnem »imeniku, ki je razgrnjen enem dovoljujeta avstrijska in češka že pri icor kripcijskem uradu na Siamsko- lezniška uprava 25% popust. Na podlagi vem trgu. Voli’no pravico ima vsak jugoslovanski državljan, ki bo 22. t. m. dopolnil 21. leto in bo do tega dne vsaj eno leto bival na področju mestne občine mariborske. Državni uradniki imajo volilno pravico v občini, kjer je njihovo službeno mesto. Nova katastrska razdelitev. Na podlagi zakona o katastrskih zemljiščih je finančni minister odredil, da se dosedanja katastrska občina Brebrovnik v ptuj skem okraju pri katastrskem sodišču razdelili ter sc bo ustanovila iz onega de la brebrovniške občine, ki je spadal v upravnem pogledu pod občino Ivanjkov-ce, nova katastrska občina pod imenom Mali Brebrovnik. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 14. številki: ukaz o postavitvi bana dravske banovine, uredbo o finansiranju velikih javnih del, uredbo o uravnavi davčnih razlik, uredbo o olajšavi glede zemljarine za letošnje davčno leto, pravilnik o ustanavljanju prisilnih družb industrijcev in razne objave iz »Službenih Novin«. Stranke, ki so izročile davčni upravi Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefo-ve.< grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Jo-sefovo« grenčico, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kana.u in leno prebavljanje ter omili dražljivost. »Franz Josefova voda se dobi povsod. Prekrščena mesta. Včerajšnje »Službene novine« objavljajo rešitev, po kateri se je Veliki Bečkerek prekrstil v Petrov grad, Nova Kaniža v Novi Knja-ževac. Zaplenjeno vino. Nekemu gostilničarju v Koseskega ulici so organi finančne kontrole predvčerajšnjim zaplenili večjo zalogo vtihotapljenega vina. Občinski uslužbenci, ki imajo posla s prijavami vina, so imeli omenjenega gostilničarja že de j časa na piki. Ko pa so organi finančne kontrole pregledali njegovo klet, so našli tam več sodčkov vina, ki ga gostilničar ni nikjer prijavil in tudi zanj ne plačal določene trošarine. Zadela ga bo občutna kazen. ______ Sreda 20. Svengali Velika kavarna Gazaroff Sredo 20. pri »Puiniku« kupljene vozovnice za tja in nazaj, prodaja »Putnik« tudi takozva-ne registerniarke po tečaju 14 Din na-pram tečaju 17.60 Din, in sicer do 700 Rink za vsak potni list. Obiskovacem sejma v Lipskem preskrbi »Putnik« po želji tudi stanovanje za čas sejma. Vse informacije in prijave, vozne karte, po originalnih cenah, valute vseh vrst po najugodnejših tečajih, prospekte itd.: »Putnik,. Maribor, tel. 21 -22, »Putnik« Celje, tel. 119, »Putnik« Gornja Radgona, tel. 21. Krajevna organizacija JNS za II. mestni okraj bo imela jutri v četrtek 21. t. m. ob 20. uri v klubski sobi v kavarni »Jadran« svoj občni zbor. Člani organizacije in somišljeniki, udeležite se občnega zbora v čim večjem številu! Protituberkulozni dispanzer Zdravstvo nega doma v Mariboru, Koroščeva ulica št. 3, v dnevih 21., 22. in 23. t. m. ne posluje zaradi desinfckcije prostorov. Mariborsko železničarsko glasbeno diru štvo »Drava«, Maribor, ima svoj XVI redni letni občni zbor v nedeljo, dne 24. i februarja 1935 ob 9.30 uri dopoldne v za mesto Maribor stare obveznice 2 in mali dvorani Narodnega doma. pol odstotne loterijske rente za vojno škodo v zameno v času od 1. januarja do Javno zborovanje privatnih nanieščen- 8. februarja 1935, se vabijo, da takoj cev v Mar|boru. Društvo zasebnih in au-dvignejo pri tej upravi nove obveznice . ^onomn''1 nameščencev v Mariboru poosebilo proti priznanic: in oddaji ustrez- , Zlva vse sv°le članstvo, vse nameščen-nih izvirnih reverzov, in sicer v času od stv0 'n trgovske pomočnike, da se ude- 8. do 12. ure. Šahovski turnir v Moskvi. Pretekli po nedeljek je bilo odigrano četrto kolo. Šahovski mojster Pirc je doživel že drugi poraz. Premagal ga je Flohr. Stanje po četrtem kolu je naslednje: Flbhr in Lowenfisch vodita s 3 in pol točke pred dr. Laskarjem in Rjuminom, ki imata vsak po 3 točke, Botvinik in LiUental imata po 2 in poj, Ragozin, Capablanca, Lisičin in Spiclman po 2, Rabinovič in Romanovski po 1 iti pol, Pirc, Kahn in Bogatirčuk pa 1 in pol. Goglidze, Ala-tofčev, Čehover in Stah berg po 1, Men-čikova pa nobene točke. Hujskači na meji na delu. Vzdolž severne meje se množe zedn. čase primeri izredne predrznosti. Neki doslej še oblastem neznani moški prihajajo preko meje in begajo tamkajšnje obmejno ljudstvo. Pripovedujejo mu razne bajke, tako, da bo že v maju pripad o obmejno ozemlje Avstriji itd. itd. Značilno je, da obvladajo ti ljudje gladko naš jezik. Kot torišče svojih izrednih predrznosti pa si izbirajo šolsko mladino. Otrokom naročajo, naj povedo doma, kar so slišali. Upravičeno zahtevamo, da pazijo naše leže javnega zborovanja, ki ga priredi v soboto, dne 23. februarja 1935 ob 20. uri v gornji dvorani hotela »Orel«. Zastopniki naših socialnih ustanov bodo podali tu obširne referate o perečih vpra šanjih v pogledu razširjenja pokojninske ga zavarovanja na vso državo ter name ravani ukinitvi naših dosedanjih bolniških b'agajn po zloglasnem načrtu Su-zorja Zagreb, katerega izvedba bi zna-čila za nas vse velik korak nazaj. Govorili bodo tov. Ivan Tavčar, podpredsednik Pokojninskega zavoda, nadalje tov. Jožko Zemljič, podpredsednik Trgovske bolniške blagajne in tov. dr. Janko Kosti, predstavnik Zveze društev privatnih nameščencev v Ljubljani. Tovariši in tovarišice! Zavedajte se, da živimo v ča su, ko je bolj ko kdaj preje, potrebno, da se strnemo na braniku naše pravice, ter da javno pokažemo, da si naših pravic ne damo odvzeti od nikogar ter da stojimo za ohranitev istih vedno budno na straži! Pridite vsi na zbor! Nova trgovina z radlo-aparati. Te dn je otvorila gospa Pavla Pergler v palači Grajskega kina novo trgovino z ra-dio-apareti. Poleg radio-aparatov vseh oblasti na trnce in na dvolastnike ob se- svetovnih tvrdk ima na zalogi tudi koz-verni radii z budnim očesoir petične potrebščine Afera mariborskega Staviskega se razpleta. Mariborska po icija je prejela zad nje čase več prijav zoper znanega Pavla C., ki je pobegnil iz Maribora. Prizadete osebe zahtevajo v svojih prijavah sod nijski pregon. Tako se je javil včeraj na policiji upravitelj neke ugledne tvrdke in prijavil, da ga je Pavel C. osleparil za 4.000 Din. Neki trgovec je prijavil, da ga ie nabrisa! za 700 Din. Zglasila se je ne ka ugledna gospa, ki je povedala, da .ie pod lažnjivimi pretvezami izvabil od nje večji znesek. Prihajajo pa še vedno nove osebe in še bodo prihajale, ker ne bo vsa zadeva tako enostavna. Tudi je bila po-icija včeraj obveščena, da se potika Pavel C. nekje v Savinjski dolini. Pokre-njeni so bili vsi koraki, da bo prišel čim-preje v njene roke. Tragična smrt mladega hlapca. V Gru-šovi pri Sv. Petru se je pripetila včeraj popoldne smrtna nesreča, ki si je izbrala za žrtev 19-letnega hlapca Ivana Zavca. Zavec je prevažal pohištvo nekemu viničarju, ki se je selil. Na strmem klancu je popustila zavora in hlapec je prišel pod kolesa, ki so ga zdrobila. Bil je pri priči mrtev. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Petru. O tragičnem dogodku je bi'o obveščeno tudi mariborsko državno tožilstvo, ki je odredilo pokop brez obdukcije, ker ni bila podana tuja krivda. Hlapec Zaveč je že več let pridno služi! pri posestniku Maksu Damišu v Grušovi in ga bo gospodar težko pogrešal. Krvav družinski prepir. Dogodek, ki sc je odigral sinoči pri posestniku Ž. v Brestemici, je razburil vse mirne vaščane. Ko je prišel pozno domov in precej vinjen, se je pričel posestnik prepirati s svojo starejšo hčerko. Besede, ki mu jih je odgovorila, so ga tako razkačile, da je segel po nožu in ga zabodel hčerki v desno ramo. Lažje pa je rani! tudi svojo 7-Ietno hčerkico. Obe sta morali iskati danes dopoldne pomoči pri zdravniku. Nesreča no počiva. V Ščavnici je pretekli ponede jek brcnil 23-letnega viničarja Jožefa Lampla konj v desno nogo in mu zlomil kost. Nevarno poškodovanega so Lampla prepeljali v mariborsko bolnišnico. Tam se zdravita tudi 15-!et-ni kurjačev sin Emil Švajger iz Nove vasi in 16-letni ključavničarski vajenec Ivan Just iz Spodnjih Hoč, ki sta se ponesrečila pri smučanju. Prvi si je zlomil levo roko, drugi pa desno nogo. Rizlko dela. V tekstilni tvornici Doctor & drug je do’etela včeraj popoldne 35-'etnega delavca Martina Frasa huda nezgoda. Po nesrečnem naključju je prišel z levo roko v stroj, ki mu jo je zmečkal v dlani. Poklicani reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. Na Meljski cesti pa sc je pri delu tako nevarno vrezal v levo roko 70-letni Tomaž Golob, da je moral •skati pomoči v bolnišnici. Prvi samomorilni skok z novega zemunskega mosta. V nedeljo zvečer je skočila z novega zemunskega mosta v Savo neka 50-Ietna vdova Eva Šarjeva. Bi'a je prva, ki se je odločila za smrto-{.nosni skok z novega mosta V Mariboru, 'dne 20. II. 1935. Narodno g.eaansie REPERTOAR. Sreda, 20. februarja ob 20 uri: »Vijolica z Montmartra.« Red A. Gostovanje Erike Druzovičeve. Četrtek, 21. februarja ob 20. uri: »Veseli kmetič.« Red D. Petek, 22, februarja: Zaprto. Sobota, 23. februarja ob 20. uri: »Profesor Žič.« Premiera. Red B. Nedelja, 24. februarja ob 15. uri: »Okence«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Vesel’ kmetič«. Prva ponovitev »Veselega kmetiča«. izvrstne Fallove operete, ki je ob premieri dosegla sijajen uspeh, o čemer je pričalo bučno odobravanje občinstva, bo v četrtek 21. t. m. za red D. Pester večer bo v gledališču v torek 26. t. m. Z zanimivim sporedom, ki obsega baletne točke, operne arije, pesmi, sodobne »škgerje«, izbrane klavirske •mlotočke ter bo nudil vsakemu nekaj-Nastopijo Valj Smerkoljeva, priljubljena subreta in plesalka ljubljanske opere. Mirko Jelačin, naš znani radiotenor ter Oton Vondrašek, izboren pianist, rodom Celjan. Večer bo za red B. V soboto zvečer bo premiera Feldma-nove tragikomedije »Profesor Žič«. Avtor tega dela je priznan in silno plodovit hrvatski pisate'j, ki svojim delom daje prav zanimive sižeje in izborno pozna oder. Zato so njegove igre učinkovite in jim je uspeh povsod in vedno že vnaprej zasiguran. «Profesorj2 Žica« uprizo-re v režiji glavnega režiserja J. Koviča-ki nastopi tudi v naslovni ulogi , KINO GRAJSKI KINO V sredo zadnjikrat »Peter “, Frančišk* Gaal. - Od četrtka milijonski velefitm PEER GYNT‘‘ 911 Hans Albeis. Kino Union. Danes misteriozni, veh' napeti film »Muzej živih lutk«. . Pretkan goljuf. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je danes dopoldne zagovarjal 29-letni brezposelni mizarski pomočnik Fef dinand Vogriuc, ki je brez stalnega bivališča, obtožen, da je lani v avgustu n3 premeten način izvabil od raznih posestnikov v Slovenskih goricah, katerih sinovi so služili vojake, manjše in več!3 zneske denarja ter jestvine pod pretvezo, da jih bo izročil sinovom, s katerim1 služi skupno vojake. Da je njegova pretveza bolj držala, je pripovedoval pose?1 nikom, da so ga sinovi naprosili, naj jib1 prinese kaj s seboj, ko se vrne. z dop'-1" sta. Takih žrtev je našel 15. Pri razprl' vi je svoje grehe deloma priznal, de’0' ma pa jih je zanikal. Obsojen je bil na • leti in 2 meseca težke ječe. Zasačena divja lovca. Divji lovci m* Dravskem polju še vedno nastavljal0 zanjke za zajce. Orožniki iz Rač so f® dni ponovilo patrolirali po raznih loviščih na Dravskem polju in našli v lovišču mariborskega bančnega ravnate J3 dr. Kovačeca nastavljenih 50 zanjk, Kl so jih vse pobrali. Ko so se drugi dafl ponovno podali tja, so zasačili v lovi^ nekega 38-letncga Ivana S., ki je zattjk nastavljal. Njega in nekega Avgusta F so prijavili sodišču. Slabo založen je bil k’jub lepemu yr-menu današnji živilski trg. Okoliš ^ kmetje se dobro zavedajo, da imajo me' ščani proti zadnjemu v mesecu urilo d6' narja in se omeje le na najpotrebnejs ' Pripeljali so samo 3 voze raznih poljS"1 pridelkov in 7 voz drv. Tudi perut11111 je bilo prav malo. V ve iki množini P prinašajo na trg še vedno jabolka, ki P prodajajo po 5 do 6 Din kilogram. se pa cene blagu izza zadnjega trga ’’ so spremenile. Vremensko poročilo mariborske orološke postaje. Davi ob 7. uri je ka* toplomer 3.8 stopinj C nad ničlo; 11,1 j nrilna temperatura je znašala 0.8 stoP« U-5 742! C nad ničlo; barometer je kazal pri stopinjah 743, reduciran na ničlo Pa re’ativna vlaga 78; vreme je tiho in no; vremenska prognoza: spretnem11 oblačnost, sicer milo vrenu V Mariboru, dne 20. H. 1935. Marffiorsk! »V e 5 er n Iti« Jnfra. Stran 3. Važno vprašanje na rreji ZOPET SLADKI VRH IN NJEGOVE TEŽNJE. Doznali smo, da je naš članek pod gor njim naslovom, ki je bil pred kratkim objavljen dvignil precej prahu pri prizadetih činiteljih. Ponovno naglašamo, da so bile to želje vseh občanov bivše upravne občine Sladki vrh. Danes pa se nam očita, da smo sami dekn na to, da bi Pripadel Sladki vrh k Velki. Res je da so nekateri po občini pobirali podpre za priključitev k Velki in na zelo prebrisan način slepili naše ljudi. Obljub jali so, da bo ostal Sladki vrh sodnijsko pod Mariborom in so se pri svoji agitacii posluževali tudi manjšinskega razred:’. Upirali so se na dejstva, češ, na Velki •o bomo zaradi tega vprašan ia naleteli n?, tako odločen odpor kot v Št. liju. Žai dr ta volilna, oziroma pri-ključitvena agitacija ni prišla na ušesa oblastem, ker bi s j naša pripadnost prav gotovo takrat drr -ače odredila, kot se je. Agitatorji so zv M svoje parole nacionalnim krogom dc ro prikriti, tako, da swio šele sedaj izvedeli, kje je tičal uspeh pobiranja podpisov. Smelo trdimo, da od onih, ki so se podpisali takrat za Velko, danes niti 10 odstotkov ni več za to, in to samo zaradi tega, ker je tukajšnjemu življu Sv. Lenart s svojo sodnijo, kamor nas nameravajo sedaj pritegniti, silno od rok. Ali bi ne bil storjen greh nad našim prebivalstvom, če bi morali romati preko Maribora na sodnijo k Sv. Lenartu? Ali pa boste zahtevali, da bomo hodili s Sladkega vrha in bližnje okolice peš k. Sv. Lenartu, kamor je dobrih 5 ur hoda? Kdo izmed kmetov ima denar za drago avtobusno vožnjo do križišča, kjer se cepi cesta k Sv. Jur ju in dale k Sv. Lenartu. Mimo tega pa je še od križišča do Sv. Lenarta poldrugo uro hoda. Drugega prometnega sredstva pa ni. Prosimo tem potom merodajno oblast in vse merodajne činitelje, naj upoštevajo upravičene zahteve in naše želje pri razsojanju naše pripadnosti, ali k Velki ali pa k Št. liju v Slovenskih goricah! Tu ne gre le za kaprice, ampak za zares važno vprašnnje. Kako čuvajmo Jugoslavijo? PREDAVANJA J. ROBNIKA V DRUŠTVU »NANOS«. Preteklo sredo je predaval na rednem sestanku >Nanosa« strokovni učitelj in zhar.i mariborski obmejni delavec gosp. Robnik o temi, kako čuvajmo Jugoslavijo. Predavanje je bilo lepo obiskano, tako, da je bila velika soba »Nanosa« nabito polna, Predavatelj je skoro v dve-urnem globoko zamišljenem predavanju orisal in očrtal glavne smernice oporoke, katero nam je zapustil naš nepozabni viteški kralj A'eksander I. Zedinitelj in ka* tere se moramo držati in hoditi v našem življenju po poti, ki nam jo je on začrtal, •in ta je: Nad vse ljubiti svojo domovino, za njo delati in za njo skrbeti in se tudi za njo žrtvovati, kot se je žrtvoval on. Naša skrb bodi skrbno čuvati njegovo dedščino in se po njegovih besedah ravnati. Poklicani smo za to mi vsi Jugoslovani, ir. zlasti naša mladina je dolžna hoditi po tej poti. Predavatelj je nadalje Primerjal državo družini in omenil je tudi harmonijo, ki mora vladati v državi, da bo srečen in zadovoljen narod, zato ^odi naša dolžnost skrbeti za naše čim-večje spoznavanje samih sebe, da bomo tudi močni in složni na znotraj. Naša skrb ie gledati tudi na naše narodno gospodar Kulturne vesti Strossmayerjeva proslava Akademiji mladine Jadranske straže. Med mladinskimi akademijami, ki se Prirejajo v našem mestu, so gotovo naj-Bestrejše in v marsikaterem oziru najza-nimivejše one naraščaja Jadranske straže o priliki vsakoletne Strossmayerjeve Proslave. Tudi na letošnji akademiji 10. t. v prenapolnjeni veliki unionski dvo-rani smo videli toliko resnih naporov organizacije JS in toliko ljubezni vseh sodelujočih, da je treba to posebej in javno Naglasiti. Nastopajoči srednješolci tu ni-80 bili samo reproducenti, ampak deloma *°di producenti. In Jadranska Straža v Mariboru je to tudi hotela. Mladina naj sama ustvarja in dobi možnost ustvarjeno podati javnosti. Program akademije je bil obsežen in so sodelovali skoraj vsi srednješolski in Podobni mariborski zavodi, srednješolec Kociper je pa z mladostnim govorniškim |anosom orisal v govoru pomen J. J. ^t[ossmayerja za idejo jugoslovanske državnosti in skupnosti. Prav prijetno ^klamacijsko presenečenje nam je pripravi] učiteljski kandidat Zorko s svojim žalostnim morjem«. Gdč. Radulovičeva 1{L s koreografsko ponazoritvijo pesmi Morju« ustvarila balet, ki ie bil po kosmih iti izvedbi zelo učinkovit. Prav ta-0 ie presenetil kot komponist gimnazije Pinič in pokazal skladateljski talent. se še lahko izvrstno razvije. Trgovski ^ademik Lokošek je nastopil kot umet-na harmoniki in dosegel popolno pričanje. Tu se je videlo, kaj vse je mogo-e izvabiti iz harmonike. Kot zbor har- stvo in moramo imeti vedno pred očmi, da mora biti to naše gospodarstvo vedno v naših rokah in da mora imeti od našega narodnega gospodarstva vedno koristi naš delovni star. in naša država. Ves tuji kapital, ki je pri nas plasiran, mo ra preiti čimprej v naše roke in moramo mi čezenj gospodariti, ne pa tujci. Govornik je bil od strani navzočih deležen spontanega aplavza za svoja temeljita in krasna izvajanja, za katera se mu je v imenu navzočih zahvalil predsednik i »Nanosa«. Železniški uoobolenci so zborovali Pred dnevi je imel odsek upokojencev podružnice UJNŽB v Mariboru svoj 10. letni občni zbor, ki ga je vodil znani stari borec za železničarske pravice gosp. Ar.ton R e b o 1. Po otvoritvi je pozdravil delegata ljub'janskega odseka g. Škrjanca in policijskega zastopnika, nato pa se spomnil tragične smrti našega blago-pokojnega kralja in vzkliknil njegovemu nasledniku kralju Petru II. Iz njegovega poročila posnemamo, da je bilo lansko leto za železničarje polno pretresljajev. Ukinjene so bile po ministru vse vozne olajšave, ki pa so bile po demisiji železni čarjem zopet vrnjene. Mnogo si je odsek prizadeval priboriti upokojencem tudi vse ostale nekdanje pravice. Glede odvzema režijskega premoga vdovam in sirotam je na predsednikovo pobudo deputacija vdov poslala Slovenskemu ženskemu dru štvu, gospe Maistrovi, gospe Lipoldovi ter dvomi dami Tavčarjevi obširno zadevno spomenico. V svojem poročilu je predsednik g. Rebol omenjal tudi bolniški fond, rentnino, nezgodnino in kuluk. Naglasil je, da morajo biti zakoni in odredbe v prid uslužbencem in ne samo v prid upravi. Ljubljanski delegat g. Š k r-j a n c je pozdravil mariborske tovariše v imenu ljubljanskih in zelo laskavo pohvalil delovan:e mariborskega odseka, ki je dal že marsikatero zdravo pobudo. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Anton Rebol, za tajnika pa g. Jakob Bačnik. Imena naših ulic in frgov Počasi napreduje delo odseka za ulična imena in trge pri našem mestnem sve tu. Kljub vsej skrbni pazljivosti omenjenega odseka imajo nekatere ulice, ki so že bile davno prekrščene, še vedno sta re ulične napise. Precej zamotana pa je tudi zadeva s Komenskega trgom, Komenskega ulico in s Koseskega ulico. Tuj ci, ki imajo v omenjenih ulicah in na omenjenem trgu svojce, nikdar ne pride jo prav, saj niti Mariborčani sami prav ne vemo, kje je Komenskega trg, kje je Komenskega ulica, dočim je Koseskega ulica postala zadnje čase bo’j popularna. Celo poštarji si dolgo niso bili na jasnem, kaj šele drugi ljudje. Komenskega trg tvori središče občinske kolonija med Fochovo ulico na severu, Delavsko ulico na jugu, Betnavsko cesto na vzhodu in Magdalensko u'ico na zahodu. Komenskega ulica pa teče v istem okraju v železničarski koloniji tik za delavnicami državnih železnic. Koseskega ulica pa je med Magdalensko ulico in Radvanjsko cesto ter je speljana od Kettejeve ulice do novega sokolskega telovadišča. V iz-ogib nadaljnjim pomotam bi bilo nujno potrebno, da bi se Komenskega ulica prekrstila. To je tudi želja prebivalstva V. mestnega okraja in 1>ričakuje, da bo omenjeni odsek to željo tudi upošteval ter prekrstil Komenskega ulico po imenu katerega drugega zaslužnega moža, saj imamo takih Slovenci dovelj! M pojedel Strojepiska: ... in ko zaslišiš, da prihaja šef, kašljaj: Prakt kant: Ne morem, ravno sem bonbon. PROIZVOD „UNION“ ZAGREB Radio Radio Ljubljana. Spored za četrtek 21. t. m. Ob 12: plošče; 12.50: poročila; 13: čas, koračnice slavnih mojstrov na plo-ščak; 18: predavanje Narodne obrane; 1820: smuška ura ljubljanske zimskošportne podzveze; 18.50: srbohrvaščina; 19.20: čas, jedilni list, program za petek; 19.30: nacionalna ura; 20: operne arije; 21.30: čas, poročila; 31.50: akademski pevski kvintet. Društvo radiofonskih poslušalcev. V Varaždinu, ki ima okrog 360 radiofonskih aparatov, se je osnovalo preteklo nedeljo društvo radiofonskih poslušalcev. Novo ustanovljeno društvo bo skrbelo za čist sprejem in bo budno zasledovalo vse tiste, ki motijo na kakršenkoli način prenos oddajnih postaj. Tudi bo razvilo živahno agitacijo za nabavo radiofonskih aparatov. Mogoče bo sledil Maribor podjetnim Varaždincem? DRŽAVNA RAZREDNA *LOfiRIJ^ Trinajsti dan žrebanja V. razreda', 29. Kola. dne 19. februarja so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 100.000 65616; — DjiV 50.000 22383; — Din 30.000 31086; — Din«10.000 4200 1055S 12863 47895 48194 60157 75921 80375 88673 99074; — Din 8000 6937 9658. 23722 26129 32891 34361 42139 49526 70176 71547 73091 83977 84777 88474 96822; — Din 6000 24303 25121 35373 37432 55331 61028 69022 75852 80836 93138; — Din 5000 5499 12064 21845 28168 31446 36952 42203 55898 56493 57603 57785 58102 58294 64779 67302 71878 81292 83460 90501 93980 96469 97771; — Din 3000 2052 2290 4354 4933 10258 22950 26523 26731 27521 32959 34557 39576 42140 46133 50400 52239 52742 52765 58251 60139 64059 74627 76176 89825 92825; — Din 2000 1648 5841 6252 6888 9787 11307 12152 13284 16248 16525 23528 43147 44193 44358 64815 6683f* 79140 98400. Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25. monikarjev so pa nastopili malčki J. S. pod vodstvom svojega učitelja in dirigenta g. V. Šušteršiča. Posebno omembo zaslužita nadalje solista Bibianko in Pihler, ki sta ju na klavirju spremljali gdč. Karbova in gdč. Pajtlerjeva, a navdušil je tudi Rakovec, katerega je na klavirju spremljal Lokošek. Zapel je prav lepo »Mornarja«. Med pevskimi zbori srednjih šol sta bila na prvem mestu zbor dijakov trgovske aka demije (dirigent g. prof. V. Mirk) in oktet učiteljiščnikov (dirigent g. prof. V. Švajger). Nastopili pa so z uspehom tudi zbor gojenk prve ženske meščanske šole (pod vodstvom ge. Černetove) in druge ženske meščanske šole (pod vodstvom ge. Zacherlove), moški zbor klasične gimnazije (pod vodstvom g. prof. Pahorja), zbor moške meščanske šole (pod vodstvom gospoda Šušteršiča) :n zbor realne gimnazije (pod vodstvom g. prof. Ostrovska. Mimo tega so pod taktirko. g. R. Remca sodelovali tudi go-ienci inženjerske podčastniške Šole s svo jim salonskim orkestrom. Tako je bila ta prireditev res lepa in častna afirmacija Jadranske straže in njene srednješolske mladine. Geoarafi a sodobne Evrope Slovenska Šo'ska Matica je izdala letos poleg drugih rednih publikacij o katerih smo že poročali, tudi »Geografijo sodobne Evrope« izpod peresa našega odličnega geografa dr. Valterja Bohinca. Knjiga je prav posrečena in važna zaradi svoje edinstvenosti po svetovni vojni pri nas — in morda še kje drugje. Razen šolskih knjig podobnega priročni- ka slovenska geografska znanost do se daj ni imela. In kar je izšlo temu podobno, je bilo večinoma samo odsev tujih del, največ še nemških — ne vedno objektivnih. Svoj kontinent smo gledali najčešče skozi tuja očala. Zadevno vrzel bo omenjena knjiga vsaj deloma, če že ne popolnoma zamašila. Bohinčeva »Geografija sodobne Evrope«' je edinstven primer s težnjo pokazati zemljepis moderne Evrope našemu izobraženemu učiteljstvu. Bohinčevo delo bo izhajalo v več snopičih in prvi del, ki ga imamo sedaj pred seboj, obravnava splošno geografski del Evrope, torej splošni, kultiirno-zgodo-vinski in gospodarski razvoj kontinenta. Drugi del 1. snopiča pa se bavi z regijo-nalnim opisom pokrajinske enote nam najbližje, to je Balkanskega polotoka. Za enkrat pa je obdelal autor samo fizi-kalno-geograski opis in antropogeograi-ski del bo šele sledil. V lahnem, toda znanstvenem tonu nam odkriva pisatelj geografske probleme in činitelje kontinenta in naše države. Silo svoje geografije pa nam kaže Bohinec še posebno v antropogeografskih in kulturnih partijah knjige. Mnogo posrečeno izbranih ilustra cij, poučnih kartogramov iti diagramov vrednost dela samo še stopnjuje. Uporaba tuje klasifikacije za smeri neba (N, S, W, E) na mestu naše (S, J, V, Z), ki se je v slovenski, kakor srbohrvatski zemljepisni književnosti že udomačila in nekaj manjših nedostatkov, so le majhen minus v celotni vrednosti knjige. Bohinčeva »Geografija sodobne Evrope« ie silno zanimivo in sveže pisano geografsko čtivo. Naša geografska zna- nost je obogatela za res dobro delo it! utegne postati ob koncu knjiga dobre re-gijonalno geografske enciklopedije po vzgledu zr.ane francoske »Geographie u-niverselle«. Zanimala pa bo poleg pedagogov, katerim je največ namenjena, tudi širši krog čitateljev. Želeli bi, da bi Evropi sledili še ostali kontinenti. M. Zgonik. Razpis nagrad Radiofonske oddajne postaje v Ljubljani. Uprava Radiofonske oddajne postaje v Ljubljani, razpisuje tri nagrade v višini 1000, 600 in 400 Din za izvirne, še neizdane skladbe pod sledečimi pogoji: 1. Skladbe naj temeljijo na slovenski narodni pesmi bodisi v obliki potpurijev, variacij, parafraz sli drugih glasbenih oblik. 2. Trajanje minimum 15 minut. 3. Za ansambl salonskega orkestra v sledeči zasedbi: violina I. in II. (oz. obligat) (viola ad Iib.) violinčelo, kontrabas, ena flavta, ena hoboa (ad lib.)' er. klarinet, ena trompeta, ena pozavna, harmonij, glasovir in tolkala. 4. Predlože ne partiture morajo biti jasno, čitljivo napisane, in brez pogreškov.5. H partituri mora biti priložen lepo jasno in brezhibno prepisan orkestralni material. 6. Vsaka kompozicija, ki ne bi ustrezala zahtevam točk 4 in 5, se zavrne neocenjena. 7. Priporoča se, da se v skladbah pot pur. oblik po možnosti zabeleži tudi pevski part (solo, dvospev, trospev ali če-tverospev za moške, ženske ali mešane glasove). 8. Vsakemu izvodu naj bo priloženo geslo v zapečateni kuverti. 9. Zadnji rok za vlaganje je 20. IV. 1935 s partituro in glasovi. 10. Material in pravica izvajanja sta pridržana Stran 4. Mariborski »Večerni k« Jutra. V Mariboru, dne 20. II. 1935. Alphome Dandet GREH Z.ENE ROMAM. 15 Ves čas, ko je Charlexis ostal v Stani-slasu, sta se shajala v tej hišici. Redki in nevarni so bili ti njuni sestanki — samo enkrat na mesec, ko je v soboto zvečer dobil dopust. Kadar so v Grosbourgu že vsi odšli spat, je princ prišel preko reke, preskočil /id Uzellesa in se odkradel do hišice, iz katere je prišel potem Šele zjutraj, da se po isti poti vrne domov. Vsakokrat je na ta način riskiral svoje življenje; vendar je bila v še večji nevarnosti Lydija, ki je morala zapustiti zakonsko sobo in gradič, da je prišla do ljubimca. Vsako jutro, kadar se je vračala vsa zasopla od naglice in z od rose ter mraza mokro obleko, se je bala, da na vratih stare stavbe ne sreča svojega moža in je ne vpraša: »Odkod prihajaš?« In vendar ji je ta nevarnost ugajala, ker ji je odkrivala vso nizkost tajne nezvestobe in jo je hinavščina najbolj vznemirjala. Včasih se ji je zahotelo, da bi si sama izmislila kako pogumno dejanje, tako da se je nazadnje še sam princ za njo bal. Ko sta tako nekega večera spet imela sestanek v hišici, je hotela, naj ostane Charlexis, ki je bil naslednjega dne povabljen k njim na kosilo, vso noč na di- vanu v orožarni in mu je zjutraj, preden je odšla k maši, sama prinesla moževo srajco, samo da ne bi opazili, kako je njegova zmečkana. Bil je zares čudež, da ju niso nikoli našli, tembolj ker je vse grajsko služabništvo, razen Chuchinove hčerke Rosine, sovražilo tega otroka kanala, ki je naenkrat postal žena njihovega gospodarja. Kaj vse ne bi bili dali, da bi jo ujeli! In vendar ni nihče ničesar videl, ničesar slutil. Morda samo psi čuvaji, a njihovega pričanja ni nihče razumel. Samo general v svojem naslanjaču paralitika je vse ugenil, dasi ni zapustil svojega mesta in mu tudi nihče ni ničesar povedal. Ko je prihajala Lydija na Orosbourg na glasbene večere, jo je sprejemal z opreznim, lokavim, a bolnim pogledom, ki jo je vznemirjal, zlasti še v navzočnosti učitelja Jeana, ki ga je morda tudi o vsem poučil. Kadar po naključju nista bila navzoča ne Richard ne učitelj, jo je bolnik pobožal s svojimi velikimi, tresočimi se rokami ter jo tiho in nežno pograjal: »Saj sem vas vendar opozoril... ne ljubi vas in vas tudi nikoli ne bo ljubil... Pa glejte ... Ima »cavato« •.. ima »cavato« ...« Lydija se je pretvarjala ko da ničesar ne ve, odpirala je naivno svoje lepe oči, a on je trdovratno nadaljeval. O svoji strasti je govoril samo še z nekim bolnim izrazom, ko o nečem daljnjem, izgubljenem. Nekega dne ji je rekel: »Od vsega onega, kar sem mogel žrtvovati, od vseh zagrešenih hrepenenj, od vsega tega mi je najhuje po vas. Ako samo pomislim, da pripadate sedaj mojemu sinu... Oh!« Drugič ji je rekel: »Kadar se vrača od vas, vedno uganem, dasi mi skrbno skriva; uganem po njegovem koraku, po njegovem vonju, ker je vaš vonj... In to me boli, me muči... Tedaj mi je žal, da mi moja bolezen ne povzroča še večjih bolečin. Bi me te bolečine vsaj prevzele vsega, da ne bi več mislil na to strašno stvar, na ljubosumnost, ki me tera v blaznost.« Prve dni pomladi je prišla vojvodinja, da odpelje moža v kopališče na Tirolsko. Bolnik je moral preživeti tam dve sezoni in je zakrivajoč ljubosumnost z delom in Charlexovimi izpiti odredil, da mora mladenič ostati ves čas v Stanisla-su in ne sme ver., četudi je Richard sam želel, da bi preživel praznike pri njih v Uzellesu. Charlexis se je vdal brez u-govora. Ker je že več časa snoval dolgo potovanje z jahto okoli sveta, se je s posredovanjem starega oskrbnika posestev zatekel po pomoč k svoji materi, da si tako preskrbi za beg potrebni denar. Ker ni hotel potovati sam, je zadostovalo nekaj nežnih pisem, da je pridobil za svoj načrt tudi Lydijo. Zadostovalo je nekaj lepih zamahov s pedalom po tej ali oni struni tega ženskega instru menta, katerega vse tresljaje ie tako dobro poznal. Potepuškemu nagonu te sirote je zadostil že z opisi pustolovščin takega dolgega potovanja; da se podo-brika še domišljavosti revne najdenke, se je pa poslužil romana, ki si ga je bila sama izmislila o svojem skrivnostnem rojstvu: »Ali se Tvoja aristokratska kri ne upira tej buržujski plitkosti in sirov;, sebični vasezaljubljenosti?« Kljub vsemu temu je bila Lydija vendarle napram njemu nezaupljiva zlasti zaradi njegove mladosti, mimo tega pa ji je neprenehoma lebdel pred očmi tudi obupni srd ta-ščin, in bledi, blazni smeh generalov. Nazadnje jo je vzpodbudil k sklerm povsem majhen, neznaten dogodek. »Kdo vam je to dal?« je vprašala svojo sobarico, ko ji je prinesla prvo prinčevo pismo. Služkinjo je oblila rdečica: »Gospod Alexander... za gospo... za gospo osebno.« Od tega dne je čutila, da ie izročena na milost in nemilost služinčadi. Ko je nato srečala starega Alexan-dra, je dobil njegov obraz diskreten izraz, ko da bi hotel reči, da skriva tajno, v kateri sta oba sokrivca. (Se bo nadslievaloZ* Filatelija poročno darilo STO MILIJONOV DINARJEV VREDNA ZBIRKA. Pri črtanju poročil, kakšna darila sta dobila angleški princ in njegova nevesta, ie marsikoga presenetilo, da je angleški kralj podaril svojemu sinu zbirko znamk. Je pač redek primer, da bi dobil ženin za poročno darilo zbirko znamik, iti to še iz kraljevih rok. Toda tako bodo mislili samo nefilateilisti. Navadnim Hudem je težko razumljivo, kako morajo biti na svetu strastni zbiralci znamk, ki žrtvujejo za nje ne samo mnogo truda in časa, temveč tudi mnogo denarja. Zbiranje znamk se sicer priporoča, posebno po trgovcih z znamkami, kot ugoden način naložbe denarja. Toda v večini primerov je to dobičkaželjnost, ki je že marsikoga privedla med filateliste, da postanejo čez nekaj časa razočarani v svojih nadah — sovražniki filate- lije. Kdor ni filatelist v pravem pomenu besede, bo razočaran, če ne bo mogel pro dati znamk s primernim dobičkom ali če jih bo moral dati celo v izgubo. To pa seveda ni filatelija. Prava filatelija je sama sebi namen. Res je več ali manj vsak zbiralec špekulant, toda to ni bistveno pri zbiranju znamk. O taki zbirki, ki jo je imel angleški kralj, navaden zbiralec niti sanjati ne more. Za to je treba mnogo časa, zlasti pa mnogo denarja. Angleški kralj je imel svojo zbirko v dveh velikih sobah in urejevali so mu jo posebni tajniki, sami strokovnjaki na pod ročju filatelije. Vrednost te kraljeve zbirke se ceni na dobrih 100 milijonov v našem denarju. To je pa že nekaj vredno poročno darilo tudi za kraljevega sina. bila razvidna požrtvovalna delavnost, k; je prevevala ves odbor in vse članstvo, zavedajoč se, kako važna obmejna postojanka je Sladki vrh. Tudi iz poročil funkcionarjev, ki so bila vsa z velikim odobravanjem sprejeta, je bila razvidna prava sokolska agilnost. Pri voitvah je bila vložena samo ena lista in je bil izvoljen celotni dosedanji odbor. Po končanih volitvah je povzel besedo župni starosta br. dr. Gorišek ter v bodrilnih besedah pozival čuvarje naše severne postojanke k še večji slogi, k še večjemu intenzivnemu delu. Želel je upravi najlepših uspehov. Sokolsko društvo Maribor II, Pobrež-ie. Društvena uprava in telovadeče članstvo v četrtek, dne 21. februarja 1935 ob 20. uri zbor v telovadnici. Poziv je strogo obvezen in dolžnost je vsakega, da se sestanka udeleži. Zdravo! Odlikovanje očeta moderne kinomato-grafifc. Iz Lilleja poročajo, da je zveza indu-strijcev severne Francije svečano odlikovala z zlato kolajno znanega francoskega industrijca in iznajditelja Louisa Lumiera. Iznajditelj Lumier je leta 1895. prvi konstruiral projekcijski aparat za gibajoče se slike in ga lahko po tej iznajdbi po pravici smatramo za očeta ki-nomatografske tehnike. Obenem je odlikovanec iznajditelj tudi fotografije v bar vah. Najmodernejši nazor o staranju. Neki učenjak je lansko leto iznašel »težko vodo« in dobil zato Noblovo nagrado. Ta težka voda je za organizem strupena in jo nahajamo v manjših količinah tudi v prirodnih vodah. Mogoče je tudi ta »težka voda« vzrok, d so nekatere navadne vode tako zdrave, da po stane človek lačen kot volk, dočim druge vode oslabijo organizem, tako, da se človek slabo počuti. Učenjaki so dokazali, da čim starejši je človek, tem več »težke vode« ima v svojem organizmu, ki je prav za prav vzrok, da se utruja in stara. Ptuj Kmetftskoobrtna razstava v Ptuja. Dne •). II. t. 1. so se sestali odposlanci kulturnih, prosvetnih tn gospodarskih društev v Ptuju ter sklenili, da se priredi v Ptuju kmetijskoobrtna razstava za ves ptujski okraj, in sicer v času od 28. sept. do 6. oktobra 1.1. — Razstavljeni bodo razni kmetijski pridelki vseh panog narodnega gospodarstva, dalje kmetijske potrebščine in pripomočki, obrtniki pa bodo razstavili vse svoje obrtniSke Izdelke, indu- strijci in trgovci pa narodno domače blago. V času razstave bo tudi razstava in premiranje vse vrste živine. Ustanovil se je pripravljalni odbor za razstavo, ki pro si, da se druge prireditve v dravski banovini na kmetijsko-obrtno razstavo o-zirajo in jo podpirajo. Društvo hišnih posestnikov za Ptuj in okolico ima dne 23. t. m. ob 20. uri svoj občni zbor v dvorani gostilne Zupančič. Poroča g. Frelih iz Ljubljane. Kino. V sredo 20. in v četrtek 2l. tm., obakrat ob 20. uri, se predvaja nemška komedija »Ljubica«. V soboto 23. tm. ob 20. uri in v nedeljo 24. t.nu ob 18.30 in 20.30 pa je na vrsti »Rudnik v plamenu«. Dobiček sobotne predstave gre v korist Rdečega križa v Ptuju. Novi grobovi. V ptujski bolnišnici je umrl nagle smrti vpokojeni davčni ofi-cial Maks Jandar iz Ptuja v starosti 71 let. — Kot žrtev materinstva je morala umreti Elizabeta Murkova, žena kletarja iz Ptuja. Stara ie bila šele 35 let. Sokolstvo Zbor sladkovrSkih Sokolov V nedeljo 10. t. m. je imela Sokolska četa na Sladkem vrhu ob Muri svoj občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število sokolskih pripadnikov. Točno ob 14. uri sta prišla tudi zastopnika matičnega društva, župni starosta br. dr. Gorišek in okrožni načelnik br. Polič. Zaradi obolelosti br. staroste je otvoril občni zbor šolsk! upravitelj br. Franjo Borko ter se v uvodnih besedah spomnil tragične izgube največjega sina naše lepe domovine in vzkliknil njegovemu nasledniku kralju Petru II. Iz njegovega poročila je Soori Svetovno prvenstvo za leto 1936. v namiznem tenisu v Zagrebu. Na 9. kongresu mednarodne table-teniške zveze v Londonu se je sklenilo, da bo tekmovanje za svetovno prvenstvo v table-te- nisu leta 1936. v Zagrebu. Zaključek FIS tekem. Včeraj je bila zadnja tekma v letošnjem tekmovanju FIS, in sicer tek na 50 km. Rezultati so bili naslednji: 1. Englund (Švedska) v času 4:14.23; 2. Karpinen (Finska) 4:26.42; 3. Brodhal (Norveška) 4:32.41. Odlično se je držal Smolej (Jugoslavija), ki je v času 4:45.51 zasedel 10. mesto pred Čehom in Avstrijcem. Okrožni odbor LNP, službeno. Službujoči odbornik pri prijateljski tekmi ISSK Maribor : SK Svoboda, ki bo v nedeljo ob 15.30 na igrišču ISSK Maribora, bo g. Kurnik. Tajnik. Tujsko-prometno društvo pri Sv. Lovrencu na Pohorju razpisuje podzve/itf tekmo v smuku za prvenstvo Mariborske zimskošportne podzveze na 24. t. m-s startom na Plešiču (pod Peskom) in ciljem pri Markuševi koči. Tekmuje se po pravilih JZSS. Tekmovanje se prične ob 9. na Plešiču. Žrebanje štartnih štev. tia dan tekme ob 7.30 na Pesku. Prijave se sprejemajo do pol ure pred žrebanjem na Pesku. Razglasitev rezultatov in ra&-glasitev nagrad pri Sv. Lovrencu na Pohorju ob 17. v gostilni Kasjak. Posest GOSTILNA z lepim posestvom na Kralja Petra cesti v Studencih na prodaj. Naslov pove uprava lista. 703 Posestva: Studenci. 5 oralov, večstanovanjska poslopja, Din 135.000. potrebno 90.00*) Din. Tezno, 4 orale, nove stavbe, 75.000. Družinsko in večstanovanjske hiše od 20.000 naprej. Gostilne, vile, prodala Posredovalnica, Slovenska 26 701 Sobo odda sobo”" s posebnim vhodom, v bližini koroškega kolodvora, oddam solidnemu gospodu ali gospodični. Puškinova lt-I. 681 Stanovanie STANOVANJE IŠČE. Državni upokojenec želi za 1. april dvosobno stanovanje, če mogoče s kabinetom. Točen plačnik. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Snaga in red«. 694 Prodam MOŠKO KOLO 380, dve postelji, dve omari, dve nočni omari, umivalnik z '»gledalom, (tri marmornate plošče), iz trdega lesa, Din 1400, dve pisalni mizi 250 in 130, tridelna omara, sobna kredenca, trdi les*. 450, ma-drace. Koroška cesta 3. 699 POHIŠTVO za spalnico in razne kuliii»' ske potrebščine prodam, -t Tržaška cesta 38. KOMPLETNO SPALNICO. iz kavkaškega oreha, poli1!' rano, pod ceno prodani. M1' zarstvo Ladislav Friedel, ^ venska 26. ~ APNENF PRAH čilski soliter, sečnina ter vs*' kovrstna umetna gnoiila ** gnojenje drevja in vrtov o’t 'irednik: RAD1VOJ REHAR v Maribor«. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavni STANKO DETELA v Mariboru.