Poštnina plačana v gotovini URADNI VESTNIK OKRAJA NOVO MESTO Lelo VI. V Novem mestu, dne 31. avgusta 1961 Si. 16 VSEBINA: OBČINSKI LJUDSKI ODBORI: 250. Odlok ObLO Brežice o družbenem planu za leto 1961; 251. Odlok ObLO Črnomelj o kategorizaciji šol in drugih izobraževalnih ter vzgojnih ustanov; 252. Odlok ObLO Novo mesto o vpeljavi posebnega krajevnega prispevka za območje krajev: Urš-na sela, Dobindol, Laze, Gor. Sušice, Verdun, Dol. Sušice, Selišče, Mali in Veliki Rigelj ter Dolnji in Gornji Bušinec; 253. Odlok ObLO Novo mesto o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti št. 43; 254. Odlok ObLO Novo mesto o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti št. 13; 255. Odlok ObLO Novo mesto o načelih za določanje sredstev, ki pripadajo šolam za njihovo osnovno dejavnost; 256. Odlok ObLO Sevnica o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev; 257. Odlok ObLO Trebnje o načelih za določanje sredstev, ki pripadajo šolam za njihovo osnovno dejavnost; 258. Odlok ObLO Videm-Krško o načelih za določanje sredstev, ki pripadajo šolam za njihovo osnovno dejavnost; 259. Odlok ObLO Videm-Krško o posebnem dodatku za inšpektorje dela, tržne inšpektorje in veterinarske inšpektorje; 260. Odlok ObLO Videm-Krško o spremembi in dopolnitvi odloka o višini dnevnic za uradna potovanja, nadomestila za ločeno življenje in kilometrin za uslužbence občinskih organov. GOSPODARSKE ORGANIZACIJE: 261. Bilanca Splošnega trgovskega podjetja Metlika za leto 1960-; 262. Bilanca Kmetijske zadruge Hinje za leto 1960; 263. Bilanca Belokranjsko gradbenega podjetja Črnomelj za leto 1960. 250. Na podlagi določila 1. odstavka 4. člena zakona o občinskih in okrajnih ljudskih odborih (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) in 3. točke 26. člena statuta občine Brežice je občinski ljudski odbor Brežice na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 30. marca 1961 sprejel ODLOK o družbenem planu občine Brežice za leto 1961 Prvi del SPLOŠNI PREGLED GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1961 I. poglavje OSNOVNE NALOGE DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1961 Na osnovi doseženih uspehov v razvoju gospodarstva v letu 1960 ter ob upoštevanju smernic in programa petletnega razvoja občine Brežice v razdobju 1961—1965 leta, zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana za leto 1961, se za leto 1961 v občini Brežice postavljajo naslednje naloge: 1. da se doseže čim višja stopnja izkoriščanja obstoječih zmogljivosti in s tem v zvezi tudi povečanje obsega proizvodnje in storitev v vseh gospodarskih panogah; 2. z vzpodbudnim nagrajevanjem po učinku dela je treba ustvariti pogoje za nadaljnje naraščanje produktivnosti dela kot osnove za čim hitrejši porast proizvodnje in izboljšanje razmer prebivalstva. Poleg tega pa je potrebno skrbeti za izboljšanje organizacije dela ter za pospešeno izobraževanje kadrov in voditi pravilno politiko zaposlovanja delovne sile; 3. skladno s povečanjem produktivnosti dela in proizvodnje je stremeti za povečanjem osebne potrošnje in družbenega standarda. Porast produktivnosti dela naj bo element, ki vpliva na večanje osebnih dohodkov delavcev in uslužbencev. Za razvoj osebne potrošnje je potrebno zagotoviti izboljšanje preskrbe s kmetijskimi in industrijskimi proizvodi in skrbeti za pospešen razvoj uslužnostnih obrtnih obratov in servisov; 4. na področju družbenega standarda bo potrebno še nadaljnje vlaganje v stanovanjsko in komunalno izgradnjo, razširitev in izpopolnjevanje zdravstvene službe ter šolstva, kar neposredno vpliva na gospodarski razvoj, kot tudi na izboljšanje življenjske ravni delovnega prebivalstva; 5. na področju investicijske gradnje je prvenstveno dovršiti objekte, ki so v gradnji ter usmeriti investicijske naložbe na take rekonstrukcije oz. razširitve kapacitet, ki bodo dale že v letu 1961 čim večje proizvodne učinke. Skladno s smernicami perspektivnega plana občine Brežice za razdobje 1961—1965 je treba intenzivno delati na pripravah ter izdelavi programov in projektov; 6. zaradi čim smotrnejšega izkoriščanja investicijskih sredstev gospodarskih organizacij in skladov občine je treba še povečati akcijo o združevanju sredstev v občini; 7. da bi dosegli čim hitrejši razvoj proizvodnje ter skladno s tem tudi družbenega standarda in osebne potrošnje, je treba še nadalje krepiti delavsko in družbeno upravljanje, skrbeti za smotrno razporejanje investicijskih sredstev, krepiti komunalni sistem in večati interes gospodarskih organizacij ter kolektivov za doseganje čimboljših rezultatov. II. poglavje DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK 1. Na podlagi doseženega rezultata v letu 1960 in perspektivnega plana občine Brežice za razdobje 1961—1965 se pričakuje v letu 1961 nadaljnje povečanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka, kot sledi: v tekočih cenah v 000 din Indeks 1959 1960 1961 1961 1961 1959 1960 4,875.604 5,211.059 6,377.644 130,8 122,4 Družb, bruto proizvod Narodni dohodek 2,485.440 2,679.933 3,232.790 130,1 120,6 2. Po posameznih panogah gospodarstva se pričakuje naslednje gibanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: III. poglavje PROIZVODNE IN STORITVENE ZMOGLJIVOSTI Naloga vseh gospodarskih organizacij, kot tudi ostalih družbenih činiteljev je, da še nadalje streme za povečanje izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti. Da bi se pri tem dosegel čim večji uspeh, je potrebno zlasti naslednje: — v obstoječi proizvodnji izboljšati organizacijo dela; ■— vse razpoložljive prostore, stroje, opremo in ostalo izkoristiti v maksimalni meri bodisi z obstoječo proizvodnjo ali pa z uvajanjem nove proizvodnje; — razvijati kooperacijsko proizvodnjo: industrijska, kot tudi proizvodna obrtna podjetja bodo morala vse svoje proste zmogljivosti povezovati z raznimi proizvodnimi obrati. Z ozirom na dokaj nizko izkoriščanje proizvodne zmogljivosti v privatnem sektorju kmetijstva, je potrebno vso skrb posvetiti razvoju zadružnega proizvodnega sodelovanja z zasebnim sektorjem kmetijstva; — analizirati uvedbo novih izmen v proizvodnji, pri tem upoštevati dopolnitev opreme in v zvezi s tem tudi rentabilnost poslovanja. IV. poglavje INVESTICIJE 1. Skladno z razvojem gospodarstva, ki ga predvideva perspektivni plan občine Brežice za razdobje 1961—1965 bi predvidoma znašala razpoložljiva sredstva gospodarskih organizacij, zavodov, ljudskega odbora in posojil v letu 1961 1,211.623 tisoč dinarjev, kar pomeni za 94,2 % več kot v letu 1960. Vlaganja v osnovna sredstva po posameznih gospodarskih panogah bi bila naslednja: v 000 din v tekočih cenah v 000 din Indeks Indeks 1961 1961 1961 1960 1961 1960 1959 1960 1961 1959 1960 Industrija 15.205 60.851 400,2 a) družbeni bruto proizvod: Kmetijstvo 46.366 260.305 561,4 Industrija 639.619 812.786 947.700 148,2 116,6 Gozdarstvo 51.191 87.956 171,2 Gozdarstvo 176.897 265.345 310.111 175,3 116,9 Gradbeništvo 2.753 4.423 160,7 Kmetijstvo 2,578.836 2,311.952 2,859.929 110,9 123,7 Promet 50.843 46.600 91,7 Gradbeništ. 95.363 222.346 336.427 352,8 151,3 Trgovina 7.910 11.768 148,8 Promet 292.363 281.842 310.000 106,1 110,0 Gostinstvo 2.930 21.002 71,7 Trgovina 301.584 358.674 463.076 153,5 129,1 Obrt 12.318 16.148 131,1 Gostinstvo 231.731 264.055 336.725 144,2 127,5 Vodno gospodarstvo 44.532 47.500 106,7 Obrt 360.188 449.173 544.076 151,1 121,1 Ostalo 199.123 244.886 269.600 135,4 110,0 Gospodar, investicije 234.048 556.553 237,8 Stanov, kom. dejav. 288.934 419.840 179,9 b) narodni dohodek: Šolstvo, kult. in prosv. 26.126 52.000 199,1 Industrija 282.401 329.310 403.161 142,8 122,4 Zdravstvo in soc. skrb. 58.695 60.000 102,2 Gozdarstvo 96.921 111.459 129.292 115,0 116,0 Drž. uprava in ostalo 13.770 23.230 168,7 Kmetijstvo 1,441.319 1,419.574 1,700.851 111,1 119,8 Gradbeništ. 29.416 64.154 76.864 261,3 119,8 Investicije splošne Promet 87.808 111,341 113.800 129,6 102,2 družbene dejavnosti 387.525 655.070 169,0 Trgovina 224.293 259.297 343.386 153,1 132,4 Skupaj 621.573 1,211.623 194,2 Gostinstvo 71.450 82.466 106.161 148,6 128,7 Obrt 147.292 178.515 222.946 150,7 124,9 2. Predvideni obseg investicij temelji na na- Ostalo 103.903 123.817 136.323 131,2 110,1 slednjih virih sredstev: v 000 din Indeks Lastna sredstva 1960 1961 1960 gospod, org. in zavod. 88.075 157.273 178,6 Sredstva ObLO 1-22.254 234.620 191,9 Sredstva OLO 26.460 . 14.000 52,9 Ostala sredstva 384.784 805.730 209,4 Pri tem se predvideva, da bodo združena sredstva gospodarskih organizacij znašala 8,500.000 din. 3. Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki so razpoložljiva v letu 1961, bodo znašala 30,181.000 din ter se bodo uporabila v sledeče namene: v 000 din — za vrnitev posojil iz združenih sredstev 4.540 —. za plačila obveznosti iz leta 1960 1.200 — za elektrifikacijo podeželja 4.908 — za pospeševanje turizma 892 ostala sredstva v višini 18.641 pa — za obratna sredstva 4.660 — za osnovna sredstva 13.981 4. Posojila za osnovna sredstva se naj uporabijo predvsem tam, kjer bo že v letu 1961 doseženo povečanje vrednosti proizvodnje. V letu 1961 se predvideva, da se bodo sredstva gospodarskih organizacij, zavodov, skladov ObLO in ostala sredstva uporabila predvsem v naslednje namene: a) Industrija — nabava separacije in prevoznega sredstva v Rudniku Globoko; — nabava strojne opreme pri Opekarni Brežice; — rekonstrukcija Tovarne pohištva v Brežicah; — nakup stavbe in strojne opreme pri Pletil-nici v Dobovi; — nabava opreme pri Podjetju za popravljanje železniških voz v Dobovi. b) Kmetijstvo v poljedelstvu: — nakup zemljišč; — ureditev rastlinjakov na 1 h površine v Čatežu; v vinogradništvu: — pričetek obnove vinogradov na 20 ha površine; v sadjarstvu: — pričetek obnove sadovnjakov na 15 ha površine; v živinoreji: — pričetek gradnje hlevov v Cerkljah, Dobovi in Globokem; — nabava goveje živine (krav) in merjascev; v mehanizaciji: — nabava traktorjev, kombajnov in ostale strojne opreme; pri skladiščnih objektih: — dograditev skladišča v Dobovi; — gradnja strojne lope v Globokem. c) Gozdarstvo — za nadaljevanje s plantažnimi nasadi v Vrbini; — nadaljevanje rekonstrukcije gozdnih cest in poti; — nakup strojne opreme za krčenje gozda v Dobravi; —' pričetek gradnje upravnega poslopja v Brežicah. d) Gradbeništvo — nabava mehanizacije pri podjetju »Gradbenik«. c) Promet — obnova voznega parka z nakupom tovornih avtomobilov; — rekonstrukcija mehanične delavnice pri podjetju »Prevoz«' v Brežicah; — gradnja ceste Globočice—Stoj draga; — gradnja Bizeljske ceste skozi novi del mesta Brežice; — dovršitev ureditve ceste Globoko—Bojsno. f) Trgovina — rekonstrukcija in nabava opreme pri Trgovskem podjetju »Ljudska potrošnja« — poslovalnica 4 v Brežicah. g) Gostinstvo in turizem — nabava opreme v gostišču Mokrice; —- ureditev kopališča na Krki; — priprava elaborata za I. fazo rekonstrukcije Čateških Toplic; t — priprava elaborata za rekonstrukcijo gostišča Mokrice. h) Obrt — nabava opreme pri podjetju »Agroservis« Brežice; — ureditev prostorov in nabava opreme pri Kovinarskem podjetju v Dobovi in podjetju »Kovina« Bizeljsko; — ureditev prostorov pri Obrtno-servisnem podjetju »Posavje« Brežice. i) Vodno gospodarstvo — nadaljevanje regulacije spodnje Save in potoka Gabrnice; — gradnja vodovoda na Stojanskem vrhu; — asanacija vodnjakov Mrzlak — Planina. j) Stanovanjsko-komunalna dejavnost — gradnja 290 stanovanj, od katerih bi bilo dograjenih v letu 1961 — 170; — ureditev kanalizacije v novem delu mesta Brežice; — nadaljevanje na razširitvi električ. omrežja na področju naselij Pečice, Križe, Bušeča vas; — ureditev in oprema prostorov za pralnico v Brežicah; — izdelava regionalnega in urbanističnega plana za mesto Brežice in naselje Nova vas —■ Obrežje. k) Šolstvo, kultura in prosveta — pričetek gradnje nove šole v Novi vasi — Vel. Dolina; — nadaljevanje gradnje internata Vajeniške šole v Brežicah; — adaptacija šole na Vel. Dolini; — pričetek gradnje kulturno-prosvetnega doma v Brežicah; — nadaljevanje gradnje stadiona v Brežicah. l) Zdravstvo in socialno varstvo — nadaljevanje gradnje bolnice v Brežicah; — ureditev ambulante v Cerkljah. m) Državna uprava in ostalo — pričetek gradnje upravnega poslopja LM v Brežicah. 5. Pri izvrševanju plana investicijske izgradnje bi bilo v letu 1961 potrebno upoštevati predvsem naslednje: — dokončati vse tiste objekte, ki so v gradnji in na ta način doseči povečanje proizvodnje; — pri izbiri investicijskih objektov dajati prednost tistim objektom, ki bodo že v tem letu zagotovili večji učinek; — delati na izdelavi investicijskih programov za objekte, katere predvideva perspektivni program razvoja občine za razdobje 1961—1965. 6. Zaradi sorazmerno nizkih sredstev, s katerimi razpolagajo gospodarske organizacije in občina, je treba skrbeti, da bodo le-ta uporabljena le za tiste namene, ki jih narekuje splošni gospodarski razvoj. Zato je potrebno še nadalje združevati sredstva za finansiranje objektov v gospodarstvu ali družbenem standardu, ker v večini primerov presegajo možnosti posameznega podjetja ali občine. V. poglavje ZAPOSLENOST IN STORILNOST DELA Predvideni razvoj gospodarstva ter vzporedno s tem tudi naraščanje osebne potrošnje in družbenega standarda zahteva tudi dvig storilnosti dela. Na podlagi vzpodbudnejšega načina delitve dohodka gospodarskih organizacij in izboljšanja metode dela se pričakuje porast storilnosti dela v družbenem sektorju gospodarstva za 12,3 %, izračunano na temelju narodnega dohodka. V letu 1961 se predvideva, da bo število zaposlenih v gospodarstvu poraslo za 10,5 % ali za 206 zaposlenih in v javnih službah ter zavodih za 5,2 % ali za 63 zaposlenih. Da bo doseženo predvideno povečanje storilnosti dela, bo potrebno predvsem: — da gospodarske organizacije še naprej izpolnjujejo sistem delitve dohodka z doslednim nagrajevanjem po učinku dela; — da se vprašanje izpopolnjevanja novih delovnih mest rešuje s smotrno razporeditvijo obstoječe delovne sile v okviru podjetij; — da se skladno s potrebami gospodarstva še nadalje posveti vso pozornost hitremu izobraževanju kadrov in to zlasti z izobraževanjem strokovnega kadra. V zvezi s tem bodo gospodarske orga- nizacije morale del svojih sredstev predvideti v te namene in povečati mrežo centrov za strokovno usposabljanje. Občinski zbor proizvajalcev mora skupno z občinskim sindikalnim svetom zagotoviti vse mere za pravilno zaposlovanje delovne sile kot tudi za pravilni način delitve dohodka gospodarskih organizacij. VI. poglavje OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD Osebna potrošnja 1. Zaradi predvidenega povečanja proizvodnje, delovne storilnosti in porasta osebnih dohodkov v javni upravi, bi se v letu 1961 povečal tudi obseg osebne potrošnje za okoli 7,8 %. 2. Vzporedno bi rasli tudi osebni dohodki prebivalstva na podlagi socialnega zavarovanja (pokojnine, invalidnine itd.). 3. Osebna potrošnja kmečkega prebivalstva bo odvisna od razvoja kmetijske proizvodnje, na katerega bo vplivalo povečanje proizvodnega sodelovanja med kmetijsko zadrugo in zasebnimi proizvajalci. 4. Da bo predvideni porast osebne potrošnje prebivalstva dejansko dosežen, bo potrebno predvsem: —• zagotoviti predvideni porast zlasti kmetijske proizvodnje; — skrbeti za povečanje delovne storilnosti in v skladu s tem oblikovati osebne dohodke v gospodarskih organizacijah; — v okviru stanovanjske skupnosti organizirati razne servise za pomoč gospodinjstvom in drugo. Pri vseh teh nalogah morajo obvezno sodelovati odbori SZDL in sindikalne organizacije. Družbeni standard 1. Skladno z razvojem gospodarstva, ki ga predvideva perspektivni plan občine za razdobje 1961— 1965, bo v letu 1961 potrebno še nadalje izboljševati in razvijati tiste službe in dejavnosti družbenega standarda, ki neposredno vplivajo na hitrejši razvoj gospodarstva. Z ozirom na to bo potrebno vsa razpoložljiva sredstva vlagati prvenstveno v stanovanjsko izgradnjo, šolstvo in zdravstvo ter kulturno-prosvetno dejavnost. Z ustanovitvijo družbenih investicijskih skladov za šolstvo in tudi zdravstvo je dana večja ekonomska moč občine in v zvezi s tem tudi zagotovitev skladnejšega razvoja posameznih dejavnosti družbenega standarda ter smotrnejše nalaganje razpoložljivih sredstev. Na podlagi predvidenih sredstev bi znašale v letu 1961 investicije za razvoj družbenega standarda 655,070.000 din, kar predstavlja 69 % več sredstev kot v letu 1960, pri čemer so upoštevana tudi sredstva državljanov. 2. Sredstva sklada za zidanje stanovanjskih hiš bodo znašala 91,034.000 dinarjev, kar predstavlja v primerjavi z letom 1960 povečanje za 24,0 %. Predvideno povečanje sredstev za stanovanjsko izgradnjo izhaja iz povečanja vlaganj gospodarskih organizacij kot tudi delavcev in uslužbencev. 3. V letu 1961 se bo še nadalje posvečala posebna pozornost razvoju šolstva. Z ozirom na to bo potrebno reševati vprašanje tretje izmene pouka v šolah. Za razvoj šolstva, prosvete in kulture se predvideva v letu 1961 52,000.000 dinarjev investicij in to predvsem za novogradnje šol na Vel. Dolini — Nova vas. 4. Na področju zdravstva se predvideva nadaljevanje gradnje bolnice v Brežicah. V ta namen bo potrebno v sodelovanju z ostalimi občinami, ki gravitirajo na bolnico, doseči združevanje sredstev. Zaradi razširistve zdravstvenega zavarovanja na kmečko prebivalstvo, bo potrebno urediti tudi obstoječe ambulante. 5. V letu 1961 se predvideva pričetek gradnje Prosvetnega doma v Brežican ter dograditev lahkoatletske steze na stadionu v Brežicah. Poleg razpoložljivih sredstev za te namene, bo potrebno še sodelovanje prebivalstva. Drugi del RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH VII. poglavje INDUSTRIJA 1. V letu 1961 se predvideva, da se bo proizvodnja v industriji povečala za 15,5 % v odnosu na leto 1960. 2. Po posameznih strokah se predvideva naslednje gibanje vrednosti industrijske proizvodnje, izraženo v indeksih: Indeks Stroka 1960/1959 1961/1960 112 — Proizvodnja premoga 163,7 116,1 116 — Proiz. in pred. nekovin — 140,7 117 — Kovinska industrija 148,6 111,6 121 — Industr. gradb. materiala 178,4 110,7 122 — Lesna industrija 114,3 117,7 124 — Tekstilna industrija 103,6 109,2 3. V skladu s predvidenim povečanjem obsega in vrednosti industrijske proizvodnje se predvideva tudi povečanje družbenega bruto proizvoda za 16,6 % in narodnega dohodka za 22,4 %. 4. V zvezi z gibanjem industrijske proizvodnje se po posameznih strokah predvideva naslednje: 112 — proizvodnja premoga: V proizvodnji premoga se ne predvideva večje povečanje družbenega bruto proizvoda, pač pa se predvideva večja vrednost na izkopu kremenčevega peska. Z ozirom na to se pri Rudniku Globoko predvideva povečanje družbenega bruto proizvoda za 16,1 %. Skladno s perspektivnim programom razvoja v tem podjetju za razdobje 1961—1965 je predviden v tem letu pričetek geološkega raziskovanja na tem področju z izoram na predvidevanje večje količine zlasti kremenčevega peska. 116 — Proizvodnja in predelava nekovin Podjetje »Kremen«, ki prevzema od Rudnika Globoko kremenčev pesek, predvideva povečanje proizvodnje na tem področju za 40,7 %. Z ozirom na potrebe po proizvodnji te surovine bo nujno izvesti že nakazane geološke raziskave. 117 —i Kovinska industrija V tej stroki se v letu 1961 predvideva povečanje proizvodnje za 11,6 %, kar temelji deloma na predvidenih investicijah, katere bo podjetje izvršilo z lastnimi sredstvi. Podjetje je v glavnem odvisno od dela, ki jim ga nudi Direkcija jugoslovanskih železnic. 121 — Industrija gradbenega materiala V opekarni Brežice se predvideva povečanje proizvodnje za 10,7 %, računano na uvedbi druge izmene. Velik problem v podjetju je strojna oprema, ker v sedanjem stanju ni v celoti izkoriščena novozgrajena krožna peč. Potrebno bo že v tem letu deloma rešiti ta problem in razpoložljiva sredstva vložiti v te namene. 122 — Lesna industrija V letu 1961 se predvideva povečanje proizvodnje v tovarni pohištva za 17,7 %. Da bo to povečanje tudi doseženo, bo potrebno že v tem letu pristopiti k rekonstrukciji tovarne in le na ta način rešiti ozko grlo v proizvodnji. Kljub temu pa je potrebno še skladno s perspektivnim programom podjetja za razdobje 1961— 1965 delati na programu za gradnjo nove tovarne pohištva. 124 — Tekstilna industrija V primerjavi, z letom 1960 se predvideva pri podjetju Pletilnica v Dobovi povečanje proizvodnje za 9,2 %. Podjetje si bo z nakupom zgradbe v tem letu nabavilo potrebne poslovne prostore in tudi strojno opremo, deloma s posojilom, deloma z lastnimi sredstvi. VIII. poglavje KMETIJSTVO A. Splošni del: V letu 1961' je predvideno, da bi se družbeni bruto proizvod v kmetijstvu v primerjavi z letom 1960 povečal za 23,7 %. Za občino Brežice je kmetijstvo najpomembnejša gospodarska panoga in je vsled tega dan poseben poudarek razvoju kmetijskega gospodarstva, tako zadružnega kot zasebnega sektorja. Ta plan razvoja kmetijske proizvodnje temelji na izkušnjah, da se na mnogih parcelah dajo doseči večji pridelki od dosedanjega povprečja, ker imamo še vedno opravka z zelo nizko stopnjo izkoriščanja kapacitet. Težišče razvoja kmetijske proizvodnje tako v družbenem kot v zasebnem sektorju bo v kooperaciji. Poleg te — osnovne smeri pa je tako kot za vse obdobje 1961—1965 značilno večje investicijsko vlaganje tudi za leto 1961 v primerjavi s prejšnjim letom. Z ozirom na okoliščine, ki dajejo specifični pečat naši kmetijski proizvodnji in problematiki in z ozirom na možnosti, smatramo, da je letni plan razvoja kmetijstva realno postavljen — vendar pa bo realizacija tega programa zahtevala vsestransko angažiranje političnih in zadružnih predstavnikov ter kmetijskih strokovnjakov. Da bi se ostvaril predloženi plan razvoja kmetijstva v občini, se postavljajo tele osnovne naloge: 1. Ustanavljanje novih družbenih obratov v tistih vaseh, kjer bodo pogoji za formiranje proizvodnih obratov najugodnejši, to je tam, kjer bo ponudba zemljišča največja in rentabilnost proizvodnje najmanj tvegana. Tako bo možno z najmanjšimi posegi iti v smeri zastavljene specializirane proizvodnje pri uporabi popolne sodobne agrotehnike in mehanizacije. V neposredni zvezi s tem programom se predvideva na podlagi odkupa in zakupa naslednje povečanje površin v družbenem sektorju: 1957 1960 1961 Indeks ha % ha % ha % 1961 Njive in vrtovi 58 0,8 75 1 131 1,7 174 Sadovnjaki 21 8 35 12,2 41 14,9 114 Vinogradi 42 3,7 44 4,1 52 4,8 118 Travniki 73 1,6 322 7,7 352 8,6 109 Obdelov. zemlja 197 1,3 478 3,6 578 4,4 121 Družbena proizvodnja naj bi se tako razširila na 578 ha ali za 100 ha v letu 1961 in to predvsem na njivskih površinah. V primerjavi s petletnim programom je ta porast nizek — vendar pa se predvideva, da bodo pogoji za prevzemanje zemljišč iz leta v leto ugodnejši (še večja ponudba, melioracije, obstoj določenih obratov, kmetijski strokovni kader itd.). 2. Intenzivnejše razvijanje proizvodnega sodelovanja v najprimernejših oblikah socialistične kooperacije. V letu 1961 je predvidena kooperacijska proizvodnja na površini 2.638 ha in sicer: v ha Realizac. posev. Plan posevkov Indeks posev. 1960 1961 1961/60 skupaj v koo. skupaj v koo. skupaj v koo. pšenica 1325 285 1380 375 104 132 koruza 2271 239 2415 545 106 228 krompir 1455 114 1551 160 107 140 detelje 850 30 809 165 95 550 krmn. ok. 292 3 258 65 88 2166 travniki 4132 1217 4102 980 99 81 vinogr. 1101 158 1107 290 101 184 sadovnj. 417 4 415 58 100 1450 Skupaj 11843 2087 12037 2638 102 126 Iz tega sledi: a) Proizvodno sodelovanje se predvideva pri: pšenici, koruzi, krompirju, detelji, krmnih okopa-vinah ter v sadovnjakih in vinogradih. b) Plan sodelovanja v letu 1961 nasproti realizaciji sodelovanja v letu 1960 je dokaj višji in sicer pri pšenici za 32 %, koruzi za 128 %, krompirju za 40 %, detelji za 450 %>, krmnih okopavinah za 2.066 %, vinogradih za 84 %, pri sadovnjakih pa za 1.350 % — dočim je nižji pri travnikih, kjer je indeks le 81. Iz gornjega pregleda je razvidna velika naloga, na kateri je pogojena realizacija letnega plana kmetijske proizvodnje. Skupne površine pod določeno kulturo se v zasebnem sektorju do leta 1965 postopno znižujejo, pač v toliki meri, kolikor se iste vključujejo v družbeno proizvodnjo. Od skupnih 12.931 ha obdelovalnih površin v občini Brežice je predvideno 578 ha v družbenem sektorju, ostalih 12.353 ha pa v zasebnem sektorju: od tega je predvideno v proizvodnem sodelovanju 2.638 ha ali 23 %. Na osnovi predvidevanja, da bo imel družbeni sektor organizirano proizvodnjo na 4,4 % vseh obdelovalnih površin oz. na 578 ha ter da bo visoka agrotehnika vpeljana še na 2.638 ha površin, bo dosežena končna površina 3.216 ha ali 27,4 % vseh površin, na kateri bo organizirana visoka proizvodnja z uvajanjem izkušenj sodobne agrotehnike. Na ostalih površinah oziroma na 73 % obdelovalnih površin še v letu 1961 ne predvideva bistveni porast proizvodnje. Od skupnih površin pod določenim posevkom in kulturo bo v proizvodnem sodelovanju v letu 1961: pšenice 27,8 % od vseh posevkov pšenice, koruze 22,6 %, krompirja 10,4 %, detelje 20,6 %, krmnih okopavin 25 %, travnikov 24 %, vinogradov 26 % in sadovnjakov 14 %. 3. Na osnovi programa investicijskih vlaganj v razdobju 1961—1965 bo predvidoma v letu 1961 vloženih v kmetijstvo 260 milijonov investicij. Po strukturi bodo investicije v letu 1961 naložene takole: oprema 200.000 din ali 0,1% nasadi 11,015.000 din ali 4,2 % živina 14,950.000 din ali 5,7 % zgradbe 199,900.000 din ali 76,7 % stroji 34,180.000 din ali 13,3 % Skupaj 260,305.000 din ali 100 % Med osnovne ukrepe, ki naj bi zagotovili predvideni porast proizvodnje, spadajo: —■ večja uporaba umetnih gnojil na ha obdelovalne površine; —• doslednejša izvajanja akcij proti najnevarnejšim rastlinskim boleznim in škodljivcem ter razširitev zatiranja plevelov s herbicidi tudi na kulture, kjer so se doslej pleveli zatirali izključno mehanično (koruza, vinogradi); — doslednejša zamenjava semen pri vseh žitih ter pri krompirju, s tem pa uvedba primernejših in donosnejših sort, ki naj bi v skladu s sortno ra-jonizacijo zamenjala manj donosne in občutljivejše sorte; — vse večja uporaba raznih kmetijskih strojev pri kmetijskih zadrugah, s čimer se zagotovi ob vedno večjem pomanjkanju delovne sile pravočasna obdelava in nega posevkov ter spravilo (oranje, kultiviranje, škropljenje, košnja, žetev...); — priprava in vsestranska analiza določenih področij in kompleksov, predvidenih bodosi za bodočo obnovo, zakup ali za uvedbo vaškega kolobarja. B. Kmetijske stroke 1. Poljedelstvo Po indeksu gibanja proizvodnje v letu 1961 v odnosu na leto 1960 je razvidno, da bo predvidoma porastla proizvodnja za 10 %. Predvideni so naslednji povprečni pridelki za najpomembnejše posevke: Hektarski pridelki v q CQ o T5 Posevek S -G % >N O -J 2 * f m G. O o Is CD ^ Ifl M d >0' 01 (h G, > O ovp. pri 1. 1958 - 1960 Q $ M N n O, EL, > 1 pšenica 45 33 18 23,1 20,6 koruza 50 51 27 33 21,3 krompir 288 247 100 117 126 detelja črna 63 48 50 50 43 lucerna 64 66 65 65 55 travništvo 49 48 45 46,1 34 Da bi bil plan poljedelske proizvodnje dosežen, so predvidene sledeče akcije: — izvajanje obvezne agrotehnike na travnikih; — izvajanje obvezne agrotehnike pri pšenici; — izvajanje zaščitnih ukrepov pri koruzi s posebnim ozirom na zatiranje plevelov s herbicidi (Limazin); — zatiranje koloradskega hrošča in krompirjeve plašni; — še nadaljnje uvajanje sort hibridne koruze srednje in pozne zrelosti; — specializacija proizvodnje in opuščanje kultur, katerih proizvodnja je dvomljiva ali nerentabilna; — nujna rešitev lastninskega vprašanja zakupa pod pogoji, ki omogočajo arondacijski postopek; — izgradnja novega sodobnega vrtnarskega obrata v Čateških Toplicah, kjer bo Kmetijska zadruga Brežice kot investitor zgradila rastlinjak na površini 1 ha z vsemi pripadajočimi objekti. 2. Sadjarstvo Zaradi neurejenih kreditnih pogojev in same smeri bodočega razvoja sadjarstva po intenzivnosti in vprašanju investicij je že nekaj let nazaj opaziti v sadjarstvu nažadovanje proizvodnje in to predvsem iz razlogov: — sadna drevesa so v mnogih primerih že izrojena, močno okužena, nenegovana in slabo rodna; — kooperacija v sadjarstvu še ni dosegla zaže-ljene višine; — investiranje v sadjarstvo je bilo izredno nizko. V letu 1961 se sicer ne predvideva načrtna obnova sadovnjakov, pač pa se predvideva v tem letu izvršitev dveh osnovnih nalog: — načrtni pregled vseh površin, ki naj bi prišle v bodoče v poštev za kompleksno obnovo. Tako je v vsem območju občine predvideno za kompleksno obnovo cca 500 ha površin, za katere naj bi na eni svojih sej občinski ljudski odbor sprejel odlok o prepovedi divje obnove; — izvajanje zimskega in letnega škropljenja sadnega drevja, čiščenje in krčenje — na relativno dobrih in urejenih sadovnjakih pa še kooperacijska proizvodnja, ki vsebuje v svojih ukrepih še gnojenje. Z ozirom na lanskoletno slabo letino v sadjarstvu, ko niso orehi, marelice in slive rodile, ostala sadna plemena pa zelo slabo, je v letu 1961 predvidoma za 73 % boljša proizvodnja in sicer: povprečno na sadno drevo: jablana hruška sliva breskev marelica orehi 22 kg pridelka 15 kg pridelka 10 kgt pridelka 20 kg pridelka 15 kg pridelka 4,5 kg pridelka 3. Vinogradništvo Obnova vinogradov — kot najvažnejši problem v tej kmetijski panogi — se bo tudi v tem letu izvajala samo na Bizeljskem, kjer je predvidena obnova vinogradov v kompleksu. Za vsa ostala področja je predviden le komisijski ogled in določitev področij za kompleksno obnovo. Proizvodnja vsled starosti vinogradov in vsled slabih letin (pozebe) stalno pada — vendar je v letu 1961 predvideno prav zaradi neugodnih vremenskih razmer v letu 1960 relativno in absolutno povečanje proizvodnje za 44 % ali 34 hl/ha v primerjavi s 24 hl/ha v letu 1960. Da bi se dosegla predvidena proizvodnja, je potrebno med drugim: — doslednejše gnojenje z umetnimi gnojili in učinkovitejša zaščita pridelka pred boleznimi in škodljivci; — uporaba herbicidov za zatiranje plevelov \ vinogradih. 4. Živinoreja Povečanje proizvodnje v živinoreji je v neposredni zvezi s povečanjem krmne proizvodnje v poljedelstvu in travništvu, kjer je predvideno povečanje površin pod krmnimi rastlinami. Nasproti letu 1960 se bo živinorejska proizvodnja povišala za 19 %, pri čemer je treba poudariti družbeno vzrejo, ki iz leta v leto narašča. Tako bo predvidoma narasla prireja za 23 % proizvodnja mleka za 15 % proizvodnja jajc za 24 % proizvodnja gnoja za 6 % Predvidena proizvodnja torej temelji na povečanju proizvodnje v zasebnem in družbenem sektorju, kjer se predvideva tudi določena sprememba strukture črede živine in številčni porast, kakor tudi razširjena prireja v pogodbenih odnosih s KZ. Tako bo v goveji čredi v letu 1961 skupno za 909 glav več kot v letu 1960 — t. j. 9.251 glav nasproti 8.342. Od vse goveje živine bodo ^redile zadruge 1.076 glav ali 11,5 % vse goveje živine. Plan pogodbene vzreje pri govedi za leto 1961 pa znaša: teleta do 200 kg 1.200 glav govedo 1 — 2 let 260 glav govedo 2 — 3 let 95 glav beby beef 158 glav Pri prašičih je predviden porast za 1.000 kom. in to samo v privatnem sektorju, kjer se predvideva pogodbena vzreja 2.450 mesnatih prašičev ter 180 mastnih. Število konj bo v letu 1961 predvidoma nespre-menj eno. Pri perutnini pa se predvideva še nadaljnja vzreja pohancev pri KZ Brežice. V zvezi z boljšo krmno proizvodnjo, boljšim zdravjem živine, organizirano plemensko službo (umetno osemenjevanje in rodovniška služba v prašičereji) ter končno pogodbeno vzrejo in s pravimi cenami za kmetijske artikle (živino) za kmetovalce, ki se pogodbeno obvezujejo z zadrugo, bo možno doseči v letu 1961 na 1 ha krmne površine 1,46 glav VGŽ oz. 0,92 VGŽ na ha obdelovalnih površin. 5. Kadri Novi kmetijski kader (14 kmetijskih tehnikov) bo z mesecem majem 1961 pripomogel k realizaciji letnega programa kmetijstva še v zvezi z investicijami, da bodo iste rentabilne v meri, ki jih predvideva program. 6. Ukrepi za izvršitev plana kmetijske proizvodnje Da bodo naloge, postavljene s tem planom dosežene, bo potrebno predvsem: — doseči popolno izkoriščanje razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti zadružnih posestev in ekonomij; — skrbeti, da se razpoložljiva sredstva zadrug skladno s sredstvi občinskega ljudskega odbora, ki so namenjena za kmetijstvo, dajejo v take investicije, ki so najbolj nujne in ki bodo neposredno vplivale na povečanje proizvodnje že v tem letu; — da v akciji uvajanja in izvajanja odlokov o agrominimumu pogodbenega sodelovanja sodelujejo vsi oblastni, upravni in politični forumi v občini. IX. poglavje GOZDARSTVO 1. V letu 1961 se družbeni bruto proizvod v gozdarstvu povečuje za 16,9 % napram letu 1960. Z ozirom na to bo potrebno izvršiti vse priprave in podvzeti ukrepe, ki bodo zagotovili uspešen razvoj gozdarstva. 2. Predvideva se, da bo Gozdno gospodarstvo Brežice na področju Dobrave izvršilo golosečnjo, in sicer na površini 214 ha in v Vrbini na površini 70 ha. Te površine bodo zasajene s hitrorastočimi drevesi (rdeči hrast, topol itd.). Za izvrševanje teh del so potrebna večja investicijska sredstva, ki bodo zasigurana iz sredstev gozdnega sklada in pa posojil republiškega investicijskega sklada. V Vrbini bodo površine v prvih letih poleg gozdnih dreves zasajene tudi s kmetijskimi kulturami. 3. Površina gozdov po sektorjih lastništva je naslednja: gozdovi SLP Gozd. gospodar. 2.389 ha ali 26,5 % ostali gozdovi SLP 51 ha ali 0,5 % zasebni gozdovi 6.643 ha ali 73,0 % Od skupne površine v občini odpade na gozdove 34 % ali na enega prebivalca 0,34 ha gozda. V občini je cca 40 % gozdov, ki dajejo danes le cca 25—30 % možnega lesnega prirastka. 4. Skladno s perspektivnim programom o razvoju gozdarstva v občini Brežice za razdobje 1961— 1965 se predvideva v letu 1961 izpopolnjevanje gozdov na površini 2 ha v vrednosti 345.000 din, in sicer na površinah, ki jih poseduje Gozdno gospodarstvo, medtem ko bo v zasebnem sektorju izvršeno pogozdovanje na površini 10 ha, izpopolnjevanje pa na površini 3 ha, v vrednosti 1,463.000 din. Pogozditve in popolnitve v letu 1961 so predvidene skoraj izključno z iglavci. 5. Predvideva se, da b° v tem letu izvršeno čiščenje v vrednosti 822.000 din, in sicer: — 230 ha na površini SLP — GG in — 29 ha na površinah zasebnikov. Za varstvo gozdov se predvideva v tem letu 1,000.000 din, in sicer iz lastnih sredstev. 6. V gozdovih SLP vzdržuje Gozdno gospodarstvo cca 10 km gozdno-kamionskih cest in je za to predvideno letno 500.000 dinarjev. Predvideva se v letu 1961 pričetek gradnje ceste Globočice—Stoj-draga, in sicer ob sodelovanju občine Samobor. 7. Gozdno gospodarstvo predvideva v letu 1961 pričetek gradnje upravnega poslopja v mestu Brežice. 8. Da bo dosežen planirani razvoj gozdarstva v letu 1961, je potrebno naslednje: — kmetijske zadruge bodo z ozirom na reorganizacijo gozdarske službe morale ustvarjati pravilni odnos zasebnikov do gozdov — v smeri dviga produktivnosti gozdnih zemljišč. Zato bo potrebno posvetiti vso skrb organizaciji gozdarske službe pri zadrugah. Pri negi gozdov naj bo poudarek na čiščenju in redčenju, predvsem mlajših sestojev. X. poglavje GRADBENIŠTVO 1. Na podlagi predvidenega povečanja družbenega standarda, predvsem povečanja vlaganj v stanovanjsko .izgradnjo, se predvideva povečanje obsega gradbenih del v letu 1961 v primerjavi z letom 1960 za 51,3 %, narodnega dohodka za 19,8 %, števila zaposlenih pa za 18,3 %. 2. Da bi gradbeništvo lahko doseglo predvideno povečanje obsega gradbenih del, bo potrebno zlasti: —< da gradbena inšpekcija vse bolj kontrolira začete gradnje na terenu in prepreči vsa nadaljnja dela, kolikor ni za to potrebne dokumentacije; —• da investitorji organizirajo izdelavo tipskih projektov po veljavnih predpisih; — da se razpoložljiva sredstva podjetja »Gradbenik« uporabijo predvsem za mehanizacijo podjetja; — da se poveča delovna storilnost gradbenih delavcev. XI. poglavje PROMET 1 Skladno s predvidenim razvojem gospodarstva in življenjskega standarda, se predvideva v primerjavi z letom 1960 tudi povečanje prometnih storitev za 12,5 % in sicer: — pri cestnem prometu za 10,0 % — pri poštnem prometu za 14,0 % Število zaposlenih bi se z ozirom na tako povečanje vseh prometnih uslug povečalo za 11,5 %. 2. Novi zakon o reorganizaciji PTT službe uvaja z letom 1961 decentralizacijo v upravljanju, pri čemer bo dana možnost za popolno uveljavljanje delavskega samoupravljanja. Po "tem zakonu obstaja tudi v občini Brežice eno samostojno podjetje s svojim delavskim svetom. V pogledu izboljšanja PTT prometa bo potrebno težiti za novogradnjo poštnega poslopja, kot tudi nabavo avtomatske telefonske centrale. 3. Podjetje »Prevoz« predvideva v skladu s perspektivnim programom razvoja podjetja v letu 1961 povečanje družbenega bruto proizvoda za 10 %>. Tak porast bi bil rezultat obnove potrebnega voznega parka. V letu 1961' bo podjetje pričelo z rekonstrukcijo mehanične delavnice. Za izboljšanje cestno-prometnega omrežja bo potrebno vpeljati avtobusne proge tudi v te kraje, ki danes še niso povezani s centrom občine. XII. poglavje TRGOVINA 1. Skladno s povečanjem proizvodnje, osebnih dohodkov prebivalstva in s tem v zvezi tudi s povečanjem družbenega standarda, se zahteva tudi razširitev odnosno krepitev, trgovske mreže. Z večanjem blagovnega prometa se predvidoma povečuje v letu 1961 družbeni bruto proizvod za 29,1 % in narodni dohodek za 32,4 število zaposlenih pa za 9,7*%. 2. S pravilno politiko delitve dohodka na podlagi delovnega učinka ter z uvajanjem novih oblik dela, bo možno znatno izboljšati trgovinske storitve. 3. Da se omogoči predvideni razvoj te panoge gospodarstva, se postavljajo predvsem naslednje naloge: — zaradi pomanjkljivosti v trgovski mreži, posebno zaradi neprimernih skladišč bo potrebno pripravljati potrebno dokumentacijo in sredstva, da se prične z gradnjo skladišč pri podjetju »Krka« Brežice; — v letu 1961 naj se v okviru podjetja »Ljudska potrošnja« prične z rekonstrukcijo Poslovalnice 4. S tem bo dana možnost sodobnejše oblike prodaje; — svet za blagovni promet pri občinskem ljudskem odboru bo skupno z vprašanjem obstoječe trgovske mreže moral rešiti vprašanje trgovin, ki se še danes nahajajo v sklopu kmetijske zadruge; — skrbeti je potrebno za čim boljšo izbiro blaga, t. j. za izpopolnitev sortimentov blaga v skladu z zahtevami potrošnikov. XIII. poglavje TURIZEM 1. Predvideno povečanje realne osebne potrošnje v letu 1961 ter boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet vpliva na povečanje turizma v občini. Tako se predvideva povečanje nočitev za 11,2 % in sicer inozemskih gostov za 8,3 %, domačih pa za 13,5 %. 2. Za uspešen razvoj turizma mora skrbeti obstoječe turistično društvo, kot tudi gostinski obrati. Potrebno bo čim večje sodelovanje gospodarskih in družbenih organizacij, da bi se čim bolj zadovoljilo raznovrstnim potrebam turistov. 3. Da bi se dosegel predvideni razvoj turizma, je potrebno predvsem: — izboljšati prevoz potnikov in to s povečanjem prevoznih kapacitet ter z izboljšanjem prometnih zvez; — poiskati možnosti za razvoj turizma; — posvetiti posebno skrb ureditvi okolja na Čatežu; — z ozirom na pomanjkanje kapacitet stremeti, da se čim prej prične z rekonstrukcijo in gradnjo športnega objekta v Čatežkih Toplicah, ker bo ravno ta objekt z ozirom na lego in ugodne pogoje za razvoj, najhitreje vračal potrebna investicijska sredstva; — da turistično društvo skupno z ostalimi organizacijami uredi kopališče na Krki; — da se vsa razpoložljiva sredstva, ustvarjena v turizmu vračajo za investicije v turizmu. XIV. poglavje GOSTINSTVO 1. V letu 1961 se predvideva v primerjavi z letom 1960 povečanje prometa v gostinstvu za 27,5 %, narodnega dohodka za 28,7 %, števila zaposlenih pa za 13,2 %. 2. Da se doseže tako povečanje bo potrebno predvsem naslednje: — izboljšati kvaliteto storitev in izkoriščanje obstoječih kapacitet pri vseh gostinskih obratih in gostiščih; —1 priskrbeti potrebno: dokumentacijo za rekonstrukcijo nastanitvenih prostorov v gostišču Mokrice; — nenehno skrbeti za strokovno vzgojo zaposlenih v gostinstvu; — izboljšati kvaliteto dela s pravilnim nagrajevanjem po učinku; — pravočasno pripraviti vsa gostišča na turistično sezono; — voditi pravilno politiko obdavčitve gostinskih obratov. Svet za blagovni promet pri občinskem ljudskem odboru je dolžan voditi vso skrb o izvajanju nalog, nakazanih s tem planom. XV. poglavje OBRT 1. Pričakuje se povečanje proizvodnje in storitev v celotni obrti za 21,1 %, v družbenem sektorju pa za 32,2 %. Narodni dohodek bo predvidoma po-rastel v primerjavi z letom 1960 za 44,6 %, število zaposlenih pa za 23,9 %. Največji porast proizvodnje se predvideva v kovinski stroki, medtem ko je povečanje v ostalih strokah le manjše. 2. Poseben poudarek se daje razvoju kovinske obrti. Iskati bo potrebno možnosti proizvodnega sodelovanja z večjimi industrijskimi podjetji in vsa razpoložljiva sredstva vložiti v te namene. Pri podjetju »Agroservis« se poleg remonta predvideva še nova serijska proizvodnja namakalnih naprav, ki naj bi stekle že do konca junija 1961. Obrtno servisno podjetje »Posavje« bo moralo predvsem utrditi obstoječe obrate in ustanavljati nove obrate tistih strok, ki jih privatniki opuščajo. Kovinarsko podjetje v Dobovi predvideva povečanje proizvodnje za 63,6 %. Z manjšimi investicijskimi sredstvi bo postavljeni plan možno v celoti izvršiti. 3. Za razvoj obrtništva po predvidenem planu se postavljajo predvsem sledeče naloge: — z ozirom na še precejšnje zaostajanje v zadovoljevanju potreb potrošnikov, zlasti pri kovaški in kolarski obrti, bo potrebno stremeti za tem, da se usmerja razvoj obrti tako, da bodo odpravljena ta nesorazmerja; — proučiti je možnost razširitve domače obrti, ker bi se s tem omogočila zaposlitev zlasti ženske delovne sile. Na področju Jesenic bo potrebno v sklopu obrtno nabavne zadruge »Metal« razviti poleg dejavnosti, ki jih danes povezuje, tudi pletar-sko obrt, ker so za to v bližini potrebne surovine; — s pravilnim obremenjevanjem s pavšalnimi obveznostmi, bo potrebno jačati sklade obrtnih podjetij; — občinski ljudski odbor skupno z obrtno zbornico in obrtnimi podjetji mora skrbeti za izobraževanje delavcev in pripraviti program za čim hitrejši razvoj obrtništva. XVI. poglavje VODNO GOSPODARSTVO 1. V skladu z razvojem kmetijstva se predvideva tudi nadaljnji razvoj vodno-gospodarske službe. Že v letu 1961 bo vodno-gospodarska služba zajela vzdrževanje in nadzorstvo voda, kot tudi vodnih zemljišč. 2. Z ozirom na reorganizacijo vodno-gospodarske službe in s tem ukinitev sekcije za Spodnjo Savo, obstaja v občini nadzorništvo za Savo, ki zajema področje pritoka Save v dolžini 412 km. Vzdrževanje te službe se finansira iz sredstev občine. V letu 1961 se bodo nadaljevala dela na regulaciji Save in potoka Gabrnice in bo na razpolago za ta dela predvidoma 47,500.000 dinarjev investicijskih sredstev. 3. V zvezi z regulacijo potoka Gabrnice bo potrebno že v tem letu pristopiti k reševanju odnosov v zvezi z melioracijo tega področja. Glavno vlogo pri tem mora prevzeti kmetijska zadruga. Tretji del RAZVOJ POSAMEZNIH SPLOŠNO DRUŽBENIH DEJAVNOSTI XVII. poglavje STANOV ANJSKO-KOMUNALNA DEJAVNOST A. Stanovanjska dejavnost Predvideni razvoj gospodarstva, kot tudi ostalih družbenih dejavnosti zahteva nadaljnje pospeševanje stanovanjske izgradnje. V letu 1961 se bo predvidoma povečala stanovanjska izgradnja v občini v primerjavi z letom 1960 za 46,6 %, t. j. dograjenih bo 170 novih stanovanj. Pri tem se računa na povečanje lastnih sredstev investitorjev, deloma pa na posojila iz občinskega in republiškega stanovajskega sklada. Zaradi majhnih sredstev stanovanjskega sklada občine bo potrebno, da se ta razdele potom natečaja. Družbena sredstva je potrebno usmerjati v gradnjo čim bolj racionalnih stanovanj in pri tem upoštevati tako potrebe kot finančno zmogljivost državljanov. B. Komunalna dejavnost Predvideva se, da bo v letu 1961' vloženo v komunalno dejavnost cca 60 milijonov dinarjev družbenih sredstev. Ta sredstva naj bi se vložila v dograditev elek-trifikacijskega omrežja Križe—Pečice—Bušeča vas, izgradnjo vodovoda na Stojanskem vrhu, gradnjo bizeljske ceste, ureditev ulic in cest. V teh sredstvih so zajeti prispevki investitorjev, ki morajo po odloku plačevati komunalni prispevek, dalje sredstva cestnega sklada in ostali prispevki. Komunalna uprava pri občini je dolžna skrbeti za nadaljnji razvoj komunalnih služb; zlasti naj skrbi za postopno prehajanje na ekonomski račun. Krajevni odbori naj si za razširitev svoje dejavnosti zagotove potrebna sredstva zlasti z uvedbo krajevnega samoprispevka. Za čim ustreznejšo stanovanjsko-komunalno izgradnjo je nujno potrebno pospešiti izdelavo urbanistične dokumentacije. XVIII. poglavje ŠOLSTO, PROSVETA IN KULTURA 1. V letu 1961 bo potrebno uvesti in učvrstiti novi sistem finansiranja šolstva, ki mu bo dal trdnejšo materialno osnovo, okrepil družbeno uprav- Ijanje in obenem povečal interes ter sodelovanje prebivalstva, kakor tudi ostalih družbenih činitel-jev. Nadaljevali naj bi s postopno reorganizacijo osnovnošolske mreže v smeri popolnih in podružničnih šol. Pri izobraževanju odraslih je potrebno nuditi vso pomoč delavski univerzi, v izvrševanju njenega programa. V skladu z razpoložljivimi sredstvi bo predvidoma potrošenih za investicije v šolstvu cca 25 milijonov dinarjev. Z ozirom na nujno potrebo po ukinitvi tretjih izmen bo potrebno zlasti v mestu Brežice čim preje pristopiti k gradnji novega šolskega poslopja. Povečanje strokovnega kadra v šolstvu naj se še v tem letu zagotovi z ustreznejšim razporejanjem sredstev sklada za štipendije. 2. Predvidoma bo v letu 1961 dan večji poudarek tudi razvoju kulture. Tako se predvideva v letu 1961 pričetek adaptacije Prosvetnega doma v Brežicah. Pri tem bo potrebno tudi angažiranje celotnega prebivalstva na območju mesta Brežice. 3. Na področju telesne kulture, ki naj bi ji v bodoče posvetili več pozornosti, bo v letu 1961 potrebno prvenstveno skrbeti za vzdrževanje obstoječih objektov in naprav in za vzgojo strokovnega kadra. Poseben poudarek naj bi bil dan tudi razvoju telesne vzgoje po šolah. Da bo možno doseči predvideni razvoj, bo potrebno: — pripravljati nove strokovne kadre za društva in šole ter v ta namen nuditi ustrezne štipendije; — ustanoviti občinsko zvezo za telesno vzgojo, ki naj bo koordinator vse telesno vzgojne dejavnosti v občini. XIX. poglavje ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO A. Zdravstvo Skladno z novimi predpisi v zdravstvu bo v tem letu uveden v zdravstvenih ustanovah nov način šamofinansiranja. Vsa razpoložljiva sredstva bodo porabljena predvsem za nadaljevanje gradnje polikliničnega trakta pri bolnici Brežice, adaptacijo Zdravstvenega doma v Cerkljah in pričetek gradnje otroškega dispanzerja v Brežicah. Z organizacijo sistematičnih pregledov šolskih otrok v občini bo omogočeno pravočasno odkrivanje obolenj in pravočasno ter uspešno zdravljenje. Te preglede bo potrebno organizirati skupno s podružnico zavoda za socialno zavarovanje. Še nadalje je potrebno posvetiti vso skrb strokovnemu izpopolnjevanju zdravstvenega kadra. B. Socialno varstvo V skladu z razvojem družbenega upravljanja bo potrebno razne pristojnosti upravnih organov prenesti na organe stanovanjske skupnosti. Glede na novi zakon o osnovnem šolstvu, ki daje posebno pozornost izboljšanju materialnih in drugih pogojev za delo in življenje šoloobveznih otrok, se bodo še nadalje razvijale šolske mlečne kuhinje. Posebno skrb je posvetiti borcem in invalidom narodoosvobodilne vojne, ki zaradi starosti ali bolezni še nimajo urejenih ustreznih življenjskih pogojev (zdravstvena oskrba, stanovanja, rehabilitacija, prekvalifikacija itd.). Potrebno bo tudi povečati povprečni znesek podpor in sicer tako stalne podpore kot podpore žrtvam fašističnega nasilja. XX. poglavje DRŽAVNA UPRAVA V skladu s pospešeno decentralizacijo državne uprave se bo v tem letu nadalje krepila vloga občinskih ljudskih odborov. Pri tem bo potrebno dati poseben poudarek izboljšanju kadrovske zasedbe. To bo možno doseči le s pravilnim nagrajevanjem, s strokovnim izobraževanjem kadrov, pravilno politiko štipendiranja ter s povečanjem obsega namenske stanovanjske izgradnje. Četrti del EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1961 XXI. poglavje AMORTIZACIJA 4 1. Podjetje za izdelovanje zidne in strešne opeke Opekarna Brežice plačuje v letu 1961 polni znesek predpisane amortizacije, vendar ob upoštevanju dinamičnega plačevanja. 2. Gostinska podjetja, gostišča ter obrtna podjetja in delavnice plačujejo v letu 1961 amortizacijo po stopnji, ki jo določajo zvezni predpisi. 3. Podjetje za predvajanje filmov plačuje v letu 1961 amortizacijo, določeno z zveznimi predpisi. XXII. poglavje OBRESTNA MERA OD GOSPODARSKIH SKLADOV Gostinska podjetja plačujejo v letu 1961 obresti od poslovnih skladov po stopnji 2 %. XXIII. poglavje DOLOČITEV OBVEZNOSTI V PAVŠALNEM ZNESKU 1. Gostinska podjetja in gostišča, obrtna in komunalna podjetja in delavnice, ki izpolnjujejo v letu 1961 potrebne pogojo, ki jih določajo zvezni predpisi, plačujejo obveznosti do družbe v pavšalnem znesku. 2. Podjetja, navedena v 1. točki tega poglavja, bodo plačevala v pavšalnih zneskih naslednje družbene obveznosti: a) prispevek iz dohodka, b) prispevek v družbene investicijske sklade, c) prispevek v skupni rezervni sklad občine, d) obresti od poslovnega sklada. XXIV. poglavje PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 1. Mlečni restavraciji kot obratu Gospodinjskega centra Brežice se v letu 1961 odstopi tisti del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki pripada občini. 2. Odstopljeni del prispevka vlaga organizacija v svoj poslovni sklad, ali pa ga uporabi za kritje poslovnih stroškov. XXV. poglavje DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK 1. Stopnja dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki ga plačujejo vsi delavci in uslužbenci, zaposleni na območju občine Brežice, je določena s posebnim odlokom občinskega ljudskega odbora Brežice. 2. Dohodek, naveden v 1. točki tega poglavja se deli, in sicer: — 36,27:% v proračun občine, — 36,26 % v sklad za šolstvo, — 27,47 % v sklad za kulturno prosvetno dejavnost. XXVI. poglavje OBČINSKE DOKLADE 1. Davčni zavezanci, ki plačujejo dohodnino od kmetijstva, bodo v letu 1961 plačevali doklade po stopnjah, ki jo določa občinski ljudski odbor s posebnim odlokom. 2. Stopnja doklade, ki jo plačujejo davčni zavezanci na dohodek od samostojnih poklicev in premoženja, je določena s posebnim odlokom občinskega ljudskega odbora. 3. Dohodek, naveden v 1. točki tega poglavja, ki ostane občini, se deli, in sicer: — 67 % v proračun občine, —i 101 % v investicijski sklad občine, — 20 % v sklad za finansiranje šolstva, — 3 % v občinski gasilski sklad. 4. Dohodek, naveden v 2. točki tega poglavja se deli, in sicer: — 30 % v proračun občine, — 50 % v investicijski sklad občine, — 20 % v sklad za finansiranje šolstva. XXVII. poglavje DAVEK NA MALOPRODAJNI PROMET 1. Stopnja davka na maloprodajni promet v trgovini na drobno je določena s posebnim odlokom občinskega ljudskega odbora. 2. Dohodek iz 1. točke tega poglavja, ki pripada občini, je v celoti dohodek proračuna. XXVIII. poglavje PRORAČUNSKA SREDSTVA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA 1. Skupna proračunska sredstva ObLO Brežice bodo v letu 1961 znašala 305,436.000 dinarjev. 2. Sredstva, navedena v 1. točki tega poglavja se bodo delila: 63,07 % v proračun občine 192,639.000 35,93 % v sklad za šolstvo 109,743.000 1 % v rezervni sklad občine 3,054.000 3. Razdelitev sredstev proračuna je določena s posebnim odlokom ObLO. XXIX. poglavje SKLADI OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA 1. Občinski investicijski sklad Sredstva občinskega investicijskega sklada, ustvarjena v preteklem letu, katere je možno koristiti v letu 1961, bodo znašala 30,181.000 Ta sredstva bodo uporabljena v sledeče namene: — za vrnitev posojil združenih sredstev 4,540.000 — za plačilo obveznosti iz leta 1960 1,200.000 — za elektrifikacijo podeželja 4,908.000 — za pospeševanje turizma 892.000 Ostali znesek v višini 18,641.000 din pa uporabljen: — za obratna sredstva 4,660.000 — za osnovna sredstva 13,981.000 Od tega: a) za industrijo 45 % b) za kmetijstvo 25 % c) za obrt 25 % d) za geološke raziskave tal 5 % Pri odobravanju sredstev sklada je treba upo- števati smernice tega družbenega plana. 2. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš Sklad za zidanje stanovanjskih hiš bo imel v letu 1961 predvidoma 91,034.000 dinarjev razpoložljivih sredstev. Dohodki se bodo formirali iz naslednjih virov: — prenesena neizkoriščena sredstva iz leta 1960 18,234.000 Tekoči neto priliv v letu 1961: — prispevek iz oseb. doh. iz gospodarstva 20,200.000 — prispevek iz oseb. doh. izven gospodarstva 21,000.000 — davek od zgradb 11,000.000 — del amortizacije od zgradb družbene lastnine 2,500.000 — del najemnine od poslovnih prostorov 1,200.000 — obresti od posojil 2,700.000 — anuitete 14,000.000 — ostalo 200.000 72,800.000 91,034.000 Sredstva tega sklada se bodo uporabila v na- slednje namene: — za gradnjo stanovanj podjetij do 18 % — za gradnjo stanovanj ObLO do 55 % — za komunalno dejavnost do 8 % — za gradnjo stanovanj LM do 5 % — za gradnjo stanovanj delavcev in uslužbencev do 12 % — za prispevek k gradnji tovarne ravnega stekla do 2 % Upravni odbor sklada razpiše natečaj v tem letu le za posojilo gospodarskim organizacijam ter delavcem in uslužbencem. 3. Sklad za finansiranje šolstva Razpoložljiva sredstva občinskega sklada za finansiranje šolstva bodo v letu 1961 predvidoma znašala 143,115.000. Dohodki se bodo formirali iz naslednjih virov: —• 10 % od proračunskega prispevka gospodarskih organizacij in zavodov 15,646.000 — 20 % od občinske doklade 11,426.000 — 36,26 % od dopolnilnega prorač. prispevka 4,500.000 — 35,93 % od vseh drugih dohodkov, ki po zakonu o proračunih pripadajo "občini 109,743.000 — drugi dohodki 1,800.000 Ta sredstva bodo uporabljena na podlagi posebnega finančnega načrta, ki ga izdela upravni odbor sklada. Peti del SPLOŠNI UKREPI ZA IZVRŠITEV SKLADNEGA RAZVOJA GOSPODARSTVA IN SPLOŠNO-DRUŽ-BENIII DEJAVNOSTI, PREDVIDENIH Z DRUŽBENIM PLANOM OBČINE BREŽICE ZA LETO 1961 XXX. poglavje ZAGOTOVITEV SKLADNEGA RAZVOJA 1. Pristojni organi ObLO so dolžni spremljati izvajanje družbenega plana in skrbeti, da bodo gospodarske organizacije dosledno izvajale naloge, postavljene s tem planom. 2. Politične organizacije in organi delavskega samoupravljanja ter sindikati so dolžni upoznati slehernega člana kolektiva s smernicami tega družbenega plana. 3. Da se zagotovi izvajanje smernic v zvezi z razporejanjem sredstev, s katerimi razpolagajo gospodarske organizacije oz. ustanove, je nujno, da zbor proizvajalcev ObLO občasno razpravlja o tej delitvi ter daje priporočila o smotrnem gospodarjenju s sredstvi. 4. Da se zagotovijo s planom predvidena razmerja med dviganjem števila zaposlenih ter porastom delovne storilnosti, je potrebno stalno spremljati izvajanje teh smernic. Zbor proizvajalcev Obč. LO je dolžan spremljati in usmerjati politiko zaposlovanja v občini in dajati ustrezna priporočila. XXXI. poglavje KONČNE DOLOČBE Svet za družbeni plan in finance ObLO Brežice je pooblaščen dajati vsa potrebna tolmačenja tega plana. . Ta odlok velja od 1. januarja 1961 in se objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 03/2-30/1. ' Brežice, 30. marca 1961. Predsednik ObLO Miroslav Kambič 1. r. 251. Na podlagi 23. člena Temeljnega zakona o finansiranju šolstva (Uradni list FLRJ št. 53/60) je Občinski ljudski odbor Črnomelj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 12. aprila 1961 sprejel ODLOK o kategorizaciji šol in drugih izobraževalnih ter vzgojnih ustanov občine Črnomelj I. Da se zagotovi šolam in drugim izobraževalnim m vzgojnim zavodom materialna samostojnost v skladu z njihovim družbenim položajem in da se še bolj razvije samouprava na področju izobraževanja in vzgoje na območju občine Črnomelj, se dodeljujejo sredstva za njihovo osnovno dejavnost po tem odloku. . II. Pri razvrščanju šol v kategorije se upoštevajo zlasti naslednja načela: a) družbene potrebe, b) kvaliteta dela in naloge izobraževalne ustanove, c) obseg in pogoji dela. III. Upoštevajoč načela iz 2. člena se postavljajo naslednje kategorije in merila: I. kategorija: popolne srednje šole po oddelku II. kategorija: popolne osnovne in strokovne šole po oddelku III. kategorija: a) skupina: razvijajoče popolne osnovne šole in podružnice šole s specifičnimi pogoji b) podružnice osnovne in posebne šole IV. kategorija: a) skupina b) skupina V. kategorija VI. kategorija: Dijaški dom; v celoti VII: kategorija: Ljud. univ.; v celoti VIII. kategorija: Otroš. vrtec; v celoti 1,700.000 750.000 700.000 650.000 550.000 480.000 400.000 2,000.000 1,700.000 1,000.000 IV. Vse šole, Dijaški dom, Ljudska univerz.'a in Otroški vrtec se razvrste v kategorije takole: 1. V I. kategorijo se razvrsti Gimnazija Črnomelj. Za učne ure, ki jih učne moči gimnazije dopolnjujejo na osemletki, se sredstva ne vračajo. 2. V II. kategorijo so razvrstijo šole: Osnovna šola Črnomelj, Dragatuš, Semič in Vinica ter Vajenska šola Črnomelj. 3. V III. kategorijo se razvrste šole: a) skupina: Stari trg, Adlešiči, Tribuče in Petrova vas. b) skupina: Dobliče, Sinji vrh, Talčji vrh in Dopolnilna šola. 4. V IV. kategorijo se razvrste šole: a) skupina: Stara Lipa, Preloka in Griblje. b) skupina: Štrekljevec in Črmošnjice. 5. V V. kategorijo se razvrste šole: Bojanci, Črešnjevec, Marindol, Planina, Radenci, Rožni dol, Stražnji vrh in Zilje, 6. V VI. kategorijo se razvrsti Dijaški dom. 7. V VII. kategorijo se razvrsti Ljudska univerza. 8. V VIII. kategorijo se razvrsti Otroški vrtec. V. Upravni odbor sklada lahko predlaga ObLO med letom spremembe ali dopolnitve normativov pod čl. 4 navedene razvrstitve, če bi imel to za potrebno. VI. Sredstva, ki so bila dodeljena šolam, vzgojnim in učnim zavodom, navedenim v tem odloku za kritje potreb za redno poslovanje v 1961. letu, je smatrati kot akontacijo na pripadajoča sredstva za 1961. leto. VII. Sredstva, dodeljena v letu 1961 za finansiranje šol, vzgojnih in učnih zavodov, vrne sklad proračuna občine najpozneje do 31. decembra 1961. VIII. Odlok velja 8 dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1961 dalje. Številka: 02-6-23/61. Črnomelj, 12. aprila 1961. Predsednik ObLO Franc Košir I. r. 252. Na podlagi 3. in 4. člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem samoprispevku (Uradni list FLRJ št. 19/55, 19/57, 55/57, 52/58 in 52/59), druge točke 37. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52/57), sklepa zbora volivcev v Uršnih selih za območje krajev Uršna sela, Dobindol, Laze, Gor. Sušice in Verdun z dne 26. januarja 1961 in sklepa zbora volivcev v Dol. Sušicah za območje krajev Dol. Sušice, Selišče, Mali in Veliki Rigelj ter Dolnji in Gornji Bušinec z dne 26. januarja 1961 je ObLO Novo mesto na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 31. maja 1961 sprejel ODLOK o vpeljavi posebnega krajevnega prispevka za območje krajev: Uršna sela, Dobindol, Laze, Gor. Sušice, Verdun, Dol. Sušice, Selišče, Mali in Veliki Rigelj ter Dolnji in Gornji Bušinec 1. člen Uvede se posebni krajevni prispevek v denarju za ureditev pokopališča v Uršnih selih in Gor. Sušicah. 2. člen Posebni krajevni prispevek plačajo: 1. lastniki kmetijskih zemljišč: do 5 ha 1.000 din nad 5 ha do 10 ha 2.000 din nad 10 ha 3.000 din 2. osebe v delovnem razmerju 1.000 din Prispevek plača vsak zavezanec le po eni od zgoraj navedenih oblik po navedenem vrstnem redu. 3. člen Za izvajanje tega odloka skrbi Uprava za dohodke ObLO Novo mesto. 4. člen S sredstvi posebnega krajevnega prispevka razpolaga gradbeni odbor za ureditev pokopališč. 5. člen Posebni krajevni prispevek se bo pobiral do konca leta 1961. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 04-31-120/61. Novo mesto, 31. maja 1961 Predsednik ObLO Ludvik Golob, 1. r. 253. Občinski zbor ObLO Novo mesto je na svoji seji dne 11. julija 1961 na podlagi 1. odstavka 137. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 25-117/57) sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v občinski zbor ObLO Novo mesto v volilni enoti št. 43, ki obsega sledeča naselja: Podgrad, Konec, Vinja vas, Veliki Cerovec, Mali Cerovec, Koroška vas, Jurna vas, Pristava in Mihovec, ker je prenehal mandat odborniku tega zbora tov. Alojzu Murnu zaradi zaposlitve v upravi ObLO Novo mesto. 2. člen Nadomestne volitve bodo dne 8. oktobra 1961 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 02-08-9/1. Novo mesto, 11. julija 1961. Predsednik ObLO: Ludvik Golob 1. r. 254. Občinski zbor ObLO Novo mesto je na svoji seji dne 11. julija 1961 na podlagi 1. odstavka 137. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 25-117/57) sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v občinski zbor ObLO Novo mesto v volilni enoti št. 13, ki obsega sledeča naselja: Dol. Kamence, Gor. Kamence, Dalj-nji vrh, Hudo, Vel. Bučna vas, Muhaber in Potočna vas, ker je prenehal mandat odborniku tega zbora tov. Francu Potočarju zaradi odpovedi mandata. 2. člen Nadomestne volitve bodo dne 8. oktobra 1961. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 02-08-10/1. Novo mesto, 11. julija 1961. Predsednik ObLO: Ludvik Golob 1. r. 255. Na podlagi 23. člena temeljnega zakona o finansiranju šolstva (Uradni list FLRJ, št. 53-687/60), 15. in 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) je ObLO Novo mesto na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 20. aprila 1961 sprejel ODLOK o načelih za določanje sredstev, ki pripadajo šolam za njihovo osnovno dejavnost 1. člen S tem odlokom se določajo načela za določanje sredstev, ki pripadajo šolam za njihovo osnovno dejavnost. 2. člen Pri dodeljevanju sredstev iz sklada za šolstvo se razvrščajo posamezne šole, učni ter vzgojni zavodi v posamezne kategorije glede na vrsto, nalogo, pomen in specifične pogoje pod katerimi delajo. 3. člen Ob upoštevanju načel iz drugega člena se razvrščajo posamezne šole, učni ter vzgojni zavodi v naslednje kategorije: I. osnovne šole z razrednim poukom, II. osnovne šole s predmetnim poukom, III. strokovne šole in gimnazije, IV. posebne šole, V. vzgojni in učni zavodi, ki imajo poleg dohodkov iz sklada tudi redne lastne dohodke. 4. člen Glede na specifičnost pogojev, v katerih posamezne šole, učni ter vzgojni zavodi delajo, se posamezne kategorije delijo še na skupine: I. kategorija: a) osnovna šola Drganja sela, osnovna šola Gr-čevje, osnovna šola Šmarješke Toplice; b) osnovna šola Birčna vas, osnovna šola Glo-bodol, osnovna šola Gor. Sušice, osnovna šola Podgrad, osnovna šola Soteska, osnovna šola Trška gora, osnovna šola Zameško; c) osnovna šola Ajdovec, osnovna šola Dol. Kar-teljevo, osnovna šola Dolž, osnovna šola Drča, osn. šola- Kočevske Poljane, osnovna šola Laze; d) osnovna šola Brusnica, osnovna šola Orehovica, osnovna šola Prečna, osnovna šola Prevole; e) osnovna šola Dvor, osnovna šola Sela-Hinje, osnovna šola Šmihel pri Žužemberku; f) osnovna šola Bela cerkev, osnovna šola Gabrje, osnovna šola Klenovik; II. kategorija: a) osnovna šola Mirna Peč, osnovna šola Novo mesto I, osnovna šola Stopiče; b) osnovna šola Dolenjske Toplice, osnovna šola Mali Slatnik, osnovna šola Novo mesto II, osnovna šola Otočec, osnovna šola Šentjernej, osnovna šola Šmihel pri Novem mestu, osnovna šola Žužemberk; c) osnovna šola Škocjan, osnovna šola Šmarjeta, osnovna šola Vavta vas; III. kategorija: a) gimnazija Novo mesto, učiteljišče Novo mesto; b) administrativna šola Novo mesto, Ekonomska srednja šola Novo mesto, Šola za bolničarje Novo mesto, vajenska šola Novo mesto; IV. kategorija: a) pomožna šola Šmihel pri Novem mestu; V. kategorija: a) Dijaški dom Šmihel pri Novem mestu, Internat administrativne šole Novo mesto, Internat ekonomske srednje šole Novo mesto, Internat Vajenske šole Novo mesto, Nižja glasbena šola Novo mesto, Otroški vrtec Kandija Novo mesto, Otroški vrtec Genter Novo mesto, Otroški vrtec Šentjernej. 5. člen Posameznim kategorijam in skupinam se iz sklada dodelijo za leto 1961 sredstva tako, da pripada: v I. kategoriji: a) skupini • b) skupini c) skupini d) skupini e) skupini f) skupini v II. kategoriji: a) skupini b) skupini c) skupini v III. kategoriji: a) skupini b) skupini v IV. kategoriji: a) skupini v V. kategoriji: 50.000 din na učenca 30.000 din na učenca 25.000 din na učenca 23.000 din na učenca 20.000 din na učenca 18.000 din na učenca 30.000 din na učenca 25.000 din na učenca 20.000 din na učenca 80.000 din na učenca 70.000 din na učenca 95.000 din na učenca — nižji glasbeni šoli Novo mesto — Dij. dom MDB Šmihel pri N. m. — Internat Administr. šole N. m. — Internat Ekonom, sred. š. N. m. — Internat vajenske šole Novo m. — Otroški vrtec Kandija Novo m. — Otroški vrtec Center Novo m. — Otroški vrtec Šentjernej 5.500.000 din 3,000,000 din 1.200.000 din 1,200.000 din 1.200.000 din 2.500.000 din 2.750.000 din 1.500.000 din 6. člen Upravni odbor sklada med letom spremeni višino dodeljene kvote posameznim zavodom do največ 10 % v dobro ali v slabo, če bi imel to za potrebno. 7. člen Sredstva, ki so bila dana šolam, vzgojnim in učnim zavodom pred sprejetjem tega odloka iz proračuna občine je šteti za akontacijo na sredstva, ki jim pripadajo za leto 1961 po tem odloku. 8. člen Sredstva, dodeljena v letu 1961 za finansiranje šol, vzgojnih in učnih zavodov pred veljavnostjo tega odloka vrne sklad proračuna občine najkasneje do 31. decembra 1961. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1961. Številka: 04-31-82/1. Novo mesto, 20. aprila 1961. Predsednik ObLO: Ludvik Golob 1. r. 256. Na podlagi 12. člena Zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ, št. 52/57, 52/58, 47/59 in 9/61), 2. točke 26. člena Statuta občine Sevnica je ObLO Sevnica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. aprila 1961 sprejel ODLOK o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev 1. člen Na območju občinskega ljudskega odbora Sevnica se uvede dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka. 2. člen Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij ter iz oseb. dohodka delavcev in uslužbencev državnih organov, zavodov, družbenih organizacij in drugih organizacij ter zasebnikov, se plačuje po stopnji 5 %, in sicer od proračunskega prispevka, ki se plačuje po zakonu o proračunskem prispevku. Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev se ne pobira od osebnih dohodkov podoficirjev, oficirjev in vojaških uslužbencev v JLA. 3. člen Dopolnilni proračunski prispevek se vplača ob dvigu gotovine za izplačilo osebnih dohodkov. 3. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 01-31-48/61. Trebnje, 29. aprila 1961. Predsednik ObLO: Ciril Bukovec 1. r. 4. člen Ta odlok velja od prvega v naslednjem mesecu po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto in s tem dnem preneha veljati odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev, zaposlenih na območju občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 7-203/60). Številka: 01-32-117/1-1961. Sevnica, 27. aprila 1961. Predsednik. ObLO: Karel Kolman 1. r. 257. Na podlagi 2. točke 50. člena Zakopa o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) in 23. člena temeljnega zakona o finansiranju šolstva (Ur. list FLRJ, št. 53/60), je sprejel ObLO Trebnje dne 29. aprila 1961 na ločenih sejah obeh zborov ODLOK 258. Na podlagi 23. člena temeljnega zakona o finansiranju šolstva (Ur. 1. FLRJ, št. 53-687/60) izdaja ObLO Videm-Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 5. aprila 1961 ODLOK o načelih za določanje sredstev, ki pripadajo šolam na območju občine Videm-Krško za njihovo osnovno dejavnost 1. člen Da se zagotovi šolam in drugim izobraževalnim in vzgojnim zavodom materialne samostojnosti v skladu z njihovim položajem samostojnih družbenih ustanov in da se še bolj razvija družbena samouprava na področju izobraževanja in vzgoje na območju občine Videm-Krško, se dodeljuje sredstva za njihovo osnovno dejavnost po tem odloku. o načelih za določanje sredstev, ki pripadajo šolam na območju občine Trebnje za njihovo osnovno dejavnost L člen Zaradi odmere sredstev za osnovno dejavnost posameznih šol se šole glede na vrsto, naloge in specifične razmere, v katerih posamezne šole delajo, razvrščajo v naslednje kategorije: I. kategorija: Osnovna šola Mirna, II. kategorija: Osnovna šola Mokronog, Šentrupert in Trebnje, III. kategorija: Osnovna šola Čatež, IV. kategorija: Osnovna šola Dol. Nemška vas, Sela-Šumberk, Laknice in Vrhe, V. kategorija: Osnovna šola Veliki Gaber, Šent-lovrenc, VI. kategorija: Osnovna šola Trebelno, VII. kategorija: Osnovna šola Dobrnič, VIII. kategorija: Osnovna šola Jelševec in Knežja vas. 2. člen Sredstva za osnovno dejavnost šol se odmerjajo enega učenca, in sicer v I. kategoriji 34.600 din na učenca II. kategoriji 30.000 din na učenca III. kategoriji 28.000 din na učenca IV. kategoriji 25.000 dni na učenca V. kategoriji 23.000 din na učenca VI. kategoriji 22.000 din na učenca VII. kategoriji 21.000 din na učenca VIII. kategoriji 20.000 din na učenca 2. člen Pri dodeljevanju sredstev iz sklada za finansiranje šolstva se upoštevajo naslednja načela: vrsta šole, razvitost šole, naloge šole in specifični pogoji pod katerimi delajo posamezne šole in ustanove. 3. člen Na osnovi načel 2. člena se razvrščajo posamezne vrste šol in zavodov v naslednje kategorije: I. osnovne šole II. srednje strokovne šole III. vajenske šole IV. domovi V. ostali zavodi VI. delavska univerza 4. člen Za dodeljevanje sredstev osnovnim šolam veljajo naslednja merila: število oddelkov, število učencev, težka delovna mesta in se le-te razvrsti v naslednje podkatego-rije: L Osnovna šola Čemeča vas 2. Osnovna šola Gradec 3. Osnovna šola Dolenja vas 4. Osnovna šola Senuše Osnovna šola Zdole 5. Osnovna šola Kostanjevica Osnovna šola Veliki Trn Osnovna šola Videm-Krško I. 6. Osnovna šola Leskovec Osnovna šola Veliki Podlog Osnovna šola Videm 7. Osnovna šola Gorenji Leskovec Osnovna šola Senovo 8. Osnovna šola Podbočje Osnovna šola Raka Osnovna šola Brestanica Osnova šola Koprivnica V II. kategorijo se razvrsti Srednja tehnična šola Videm-Krško; v III. kategorijo se razvrsti Vajenska šola raznih strok Videm-Krško; v IV. kategorijo se razvrsti Dijaški dom Videm-Krško; v V. kategorijo se razvrsti Nižja glasbena šola Videm-Krško; v VI. kategorijo se razvrsti Delavska univerza Videm-Krško. 5. člen Posameznim kategorijam iz 4. člena se dodelijo sredstva po naslednjem ključu: V I. kategoriji: 1. podkategoriji 2. podkategoriji 3. podkategoriji 4. podkategoriji 5. podkategoriji 6. podkategoriji 7. podkategoriji 8. podkategoriji Šolam ali zavodom: v II. kategoriji se dodeli 90.000 din na dijaka v III. kategoriji se dodeli 20.000 din na vajenca v IV. kategoriji se dodeli 30.000 din na oskrbovanca v V. kategoriji se dodeli 32.000 din na učenca v VI. kategoriji se dodeli 2,000.000 din za dejavnost Delavske univerze. 6. člen Upravni odbor družbenega sklada za šolstvo lahko predlaga med letom ljudskemu odboru spremembo ali dopolnitev meril za dodeljevanje sred- Sredstva, porabljena za finansiranje šolstva so uveljavitve tega odloka, vrne družbeni sklad za finansiranje šolstva proračuna občine. 8. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Uporablja pa se od 1. januarja 1961. Številka: 02-31-66/61. Videm-Krško, 5. aprila 1961. Predsednik ObLO: Stane Nunčič 1. r. 259. Na podlagi 3. člena Uredbe o posebnem dodatku za inšpektorje dela, 3. člena Uredbe o posebnem dodatku za tržne inšpektorje, 3. člena Uredbe o posebnem dodatku za veterinarske inšpektorje (Ur. list FLRJ št. 13/61) in 2. točke 23. člena Statuta občine Videm-Krško je ObLO Videm-Krško na ločenih sejah obeh zborov dne 28. aprila 1961 sprejel ODLOK o posebnem dodatku za inšpektorje dela, tržne inšpektorje in veterinarske inšpektorje 1. člen Za občinske inšpektorje dela, tržne inšpektorje in veterinarske inšpektorje se uvaja poseben dodatek, ki znaša do 8.000 din na mesec. 2. člen Posebni dodatek iz 1. člena tega odloka se prizna uslužbencem po naravi in teži dela, odgovornosti za delo in posebnem strokovnem znanju. 3. člen Odločbe o višini posebnega dodatka izdaja starešina, ki je pristojen za irtienovanje. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1961. Številka: 01-1-127/61. Videm-Krško, 28. aprila 1961. Predsednik ObLO: Stane Nunčič 1. r. 260. Na podlagi 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS, št. 19-88/52) in na podlagi 5. člena uredbe o povračilih potnih stroškov javnih uslužbencev (Ur. 1. LRS, št. 9/60) je ObLO Videm-Krško na ločeni seji zbora proizvajalcev in občinskega zbora dne 30. maja 1961 sprejel naslednji ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o višini dnevnic za uradna potovanja, nadomestila za ločeno življenje in kilometrin za uslužbence občin, organov 1. člen V odloku o višini dnevnic za uradna potovanja, nadomestila za ločeno življenje in kilometrin za uslužbence občinskih organov (Urad. vestnik okraja Novo mesto št. 10-287/60) se za III. točko doda nova III. a točka, ki se glasi: III. a Uslužbencem ObLO se povrnejo potni stroški, ki znašajo mesečno več kot 600 din in so v zvezi z rednim prihajanjem na delovno mesto z javnimi prometnimi sredstvi. Uslužbenci iz prejšnjega odstavka morajo predložiti obračun ObLO vsak mesec do 10. v mesecu za minuli mesec. Obračunu je priložiti potrdilo prevoznega podjetja. 50.000 din na učenca 43.000 din na učenca 40.000 din na učenca 34.000 din na učenca 30.000 din na učenca 26.000 din na učenca 23.000 din na učenca 21.000 din na učenca 2. člen Ta odlok stopi v veljavo 8 dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. aprila 1961. Številka: 01-02-125/61. Videm-Krško, 30. maja 1961. Predsednik ObLO: Stane Nunčič 1. r. 261. BILANCA na dan 31. decembra 1960 Gospodarska organizacija SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE METLIKA Aktiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva 11.936 Denarna sredstva osnovnih sredstev 1.651 B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe — Denarna sredstva skupne porabe 146 C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 34.941 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov 2.051 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev 37 E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 8.147 Druga aktiva 421 Skupaj 59.330 Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev 4.703 Drugi viri osnovnih sredstev 8.934 B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe —• Drugi viri sredstev skupne porabe 146 C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 1.570 Drugi viri obratnih sredstev 24.939 D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 2.363 Viri nerazporejenih sredstev 1.650 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva 5.108 Dobavitelji in druge obveznosti 5.972 Druga pasiva 3.945 Skupaj 59.330 Vodja računovodstva: Direktor: Karel Žitko 1. r. Franc Kobe 1. r. Predsednik upravnega odbora: Karel Vardijan 1. r. 262. BILANCA na dan 31. decembra 1960 Gospodarska organizacija KMETIJSKA ZADRUGA HINJE Aktiva Naziv postavke A. Osnovna sredstva v 000 Pasiva Naziv postavke A. Viri osnovnih sredstev v 000 Osnovna sredstva 11.541 Sklad osnovnih sredstev 10.094 Denarna sredstva osnovnih sredstev B. Sredstva skupne porabe 4.595 Drugi viri osnovnih sredstev B. Viri sredstev skupne porabe 9.474 Sredstva skupne porabe — Sklad skupne porabe 36 Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva 36 Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev Skupna obratna sredstva D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada 12.333 Sklad obratnih sredstev Drugi viri obratnih sredstev D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 1.965 5.099 1.148 in drugih skladov Denarna sredstva nerazporejenih sredstev E. Sredstva v obračunu in druga aktiva 943 Viri nerazporejenih sredstev E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva 4.000 Kupci in druge terjatve 6.725 Dobavitelji in druge obveznosti 3.678 Druga aktiva 544 Druga pasiva 1.223 Skupaj 36.717 Skupaj 36.717 Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor: Fabjan Julka 1. r. Razpotnik Jože 1. r. Šporar Franc 1. r. 263. BILANCA na dan 31. decembra 1960 Gospodarska organizacija BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE ČRNOMELJ Aktiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva 20.921 Denarna sredstva osnovnih sredstev 2.942 B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe 1.978 Denarna sredstva skupne porabe 508 C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 38.843 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov 2.810 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev — E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 82.791 Druga aktiva 7.056 Skupaj 157.849 Vodja računovodstva: Predsednik up Košuta Emil 1. r. Vivoda Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev 8.959 Drugi viri osnovnih sredstev 16.054 B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe 727 Drugi viri sredstev skupne porabe 1.753 C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 6.309 Drugi viri obratnih sredstev 3.961 D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 3.450 Viri nerazporejenih sredstev 9.074 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva 23.508 Dobavitelji in druge obveznosti 80.994 Druga pasiva 3.054 Skupaj 157.849 vnega odbora: Direktor: di 1. r. Pahulja Blaž 1. r. Izdaja »Uradni vestnik okraja Novo mesto« —odgovorni urednik: Šorn Maks — Tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Ljubljanska c. št. 2, tel. št. h. c. 25, 39, 85, 106 in 115. Letna naročnina 700 din, ki se plača pri KB Novo mesto na tekoči račun številka 606-70 2-245