Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek 25. februarja 1956 Štev. 46. leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din v v '*•“ • stadiji. M a r i b VEČERNE-: Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 ' ielefon uredništva 3440, uprava 245L IslMija razen nedelje In preznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejeme tudi oglasni oddelek „Jutra'* v Ljubljani r Poštni čekovni račun it. 11.409 99 JUTRA 99 JIoAUmm k&tetki NARODNA SKUPŠČINA ie danes dopoldne zopet pričela z zasedanjem. Včeraj so se zbrali šefi opozicijskih skupin ter so razpravljali o zadržanju svojih skupin na današnjem zasedanju Narodne skupščine. UPOKOJENA BANA. S kraljevim ukazom sta bila na predaš predsednika vlade upokojena Branko Trifunovič, ban vardarske banovine, ■n Dobriča Matkovič, ban moravske banovine. PO ZAKLJUČITVI BANOVINSKEGA SVETA. V soboto se je VII. redno zasedanje banovinskega sveta zaključilo. Med drugim ie ban dr. Natlačen pristal na predlog ban. jetnika Jana, naj se cerkve oprostijo tro sarine na električni tok. Banski svetnik dr. Rudolf Ravnik pa sede vneto zavze nial za razširjenje splošne bolnišnice, za °iroško bolnico, za zvišanje dotacije za °skrbo otrok v banovinskih kolonijah na deželi, za preureditev občinske ceste Gu-štanj - Kotlje - Rimski vrelec. Tudi je Orosil g. bana, naj »pritisne učinkovito z vso pezo« na občinsko upravo v Mariboru, da se loti reševanja vprašanja revežev jn brezdomcev v Mariboru in da jih spravi vsaj do prihodnje zime pod dostojno streho. SPREOBRNJENJE. Kakor je povzeti iz »Samouprave«, glavnega organa JRZ, sta bivši stranki SLS in JMO (Spahovci) »definitivno z vnemo osvojile (»prigrlile«) jugosloven-sko nacionalno Ideofogijio, ki je ena za yso državo.« STEVAN ČIRIČ. Na nedeljski konferenci JRZ v Sremskih Karlovcih je bil skupščinski predsednik S. Čirič izvoljen za predsednika krajevnega odbora JRZ. U. O. V Šibinah pri Glini je bila v nedeljo skupš£ina udružene opozicije, na kateri sta govorila dr. Budisavljevič in dr. Rade Pribičevič o nalogah udružene opozi- Zlasti sta gospoda govorila o pravi kmetski politiki. POLITIKA V STANOVIH. .Pri nedeljskih volitvah obrtniške zbor-uice v Splitu je glasovalo za takozvano Nirvatsko« listo 425 obrtnikov, za ne-j^dsvisno 150. Značilno je, da je vseh vo-”lcev 1027 in da je glasovalo samo 59.3% v°lilnih upravičencev. VILDER IN DAVIDOVIČ. v V Beograd je prispel včeraj prvak biv-*e SDS V. Vilder, ki je konferiral z Lju-Davidovičem in ostalimi predstavniki Dražene opozicije. Na včerajšnji konfe-renci v stanovanju Ljube Davidoviča sta sodelovala 'tudi Jovan Jovanovič in dr- Milan Gavrilovič. K podiažitvi potniških tarif izvaja med rugim včerajšnji »Trgovski list«: »Pri-botimiti pa je še neko drugo okolščino ^tavanja na velike daljave so pri nas redka. Prevladujejo v ogromni meri ,0t°vanja na kratke-daljave. Pri teh pa e vsako povišanje potniških pristojbin ,e zlasti občutno. Poleg tega bas tu kon-Unrajo avtobusi železnicam najbolj spešno. Upoštevati pa je treba tudi to, 0a k°do kmetje pri količkaj občutljivem ^višanju železniških pristojbin raje hoda' V niest° Pe^ ali z vozom, kakor pa Jj bi plačevali za vožnjo po železnici r dinarjev več. Danes so pač takšni Sl> da se ljude"m izplača za par dinar-iti peš.« Brodolom londonske oomorske konference Za Japonci sta zaloputnili vrata tudi Francija in Italija LONDON, 25. februarja. Usoda londonskih pomorskih pogajanj se smatra kot zapečatena. Franciji, ki je hotela iztisniti od Anglije kontinentalna varnostna jamstva preko locarnske pogodbe, je sledla tudi Italija, ki je po zastopniku admiralu Bresciji izjavila, da Italija pomorske pogodbe tako dolgo ne bo podpisala, dokler so v veljavi sankcije proti Italiji. Ker so tudi Japonci že preje obrnili hrbet londonski konserenci, se smatra, da so prizadevanja Anglije doživela v tej smeri brodolom. kaj pravi in kaj bi rad Habsbursovec Oto PARIZ, 25. februarja. Diplomatske-mu dopisniku »Petita Journala« je izjavil Oto Habsburški v razgovoru, da je po njegovem mnenju neodvisnost Avstrije edino mirovno jamstvo Evrope. Neodvisnost pa je zajamčena edino s povratkom Habsburgovcev. Kralj (?) mora biti oče svobode, kar so Habsburgovci baje vedno bili (zgodovina pravi drugače — op.ur.). Sodobna oblika države je stanovska država. Končno bodo Habsburgovci zasedli avstrijski prestol, ker tako želi večina (?!) avstrijskega ljudstva. Če bo on prispel na oblast, bo prepovedal vse marksistične stranke, ker zanašajo razredni boj med ljudstvo. Venizelos ante porias? ATENE, 25. februarja. Poiskusi za sestavo koalicijske vlade gredo h koncu in je situacija še vedno nejasna. Uporno se vzdržujejo vesti, da se bo še pred sestankom novega parlamenta vrnil Venizelos, vendar se te vesti še niso potrdile. Venizelos bi prevzel zopet vodstvo venizelistične liberalne stranke, ki jo začasno vodi Sofilis. Vtenizelos naj bi bi! močnejše jamstvo za krono potem, ko bi se libe-rali odrekli republikanski smeri. Proti Venizelosovi vrnitve pa delajo s polno paro kondilisti, ki pravijo, da volk Venizelos ne bo nikdar spremenil republikanske čudi, četudi bi si rad nadel volkovo dlako. Eden pripravila sankciisko ofenzivo NERESNIČNA VEST O SKRIVNOSTNEM. PRELATU. — ITALIJANI V DEŽEVNI DOBI NE BODO PREKINILI VOJNIH AKCIJ? — POMEMBEN VOJNI SVET V RIMU. — ABESIN-CEM SE SPET NASMIHA VOJNA SREČA. LONDON, .25. februarja. V političnih krogih se z veliko pozornostjo komentira Edenov govor v spodnji zbornici. Eden dela na tem, da se Abesiniji nudi čim večja denarna pomoč in da se proti Italiji čimpreje poostrijo sankcije. PARIZ, 25. februarja. »United Press« poroča iz Djibutia, da po mnenju strokovnjakov bližajoča se deževna doba ne bo zaustavila italijanskih vojnah akcij. VATIKAN, 25. februarja. Iz krogov, ki so papežu blizu, se ugotavlja, da niso resnične vesti o potovanju nekega prelata v Djibuti odnosno Adis Abebo s predlogi za sklenitev miru. ADIS ABEBA, 25. februarja. Oddelki rasa Malugete so zavzeli nove obrambne položaje. Ti oddelki štejejo, ojačeni z Danakilci, 80.0000 vojakov. Od tukaj je odšlo na fronto 5000 najmoderneje opremljenih vojakov s topovi proti zračnim napadom. ADIS ABEBA, 25. februarja. K spopadom okoli Aksuma poročajo, da so imeli Italijani 250 mrtvih, Abesinci pa 40. Cilj abesinskih vojnih akcij je obkolitev italijanskih čet, ki so koncentrirane okoli Makale, Vzdolž reke Mareb se nadaljujejo ogorčene bitke in je po abesinskih poročilih padlo na italijanski strani 800 mož. ■ ADIS ABEBA, 25. februarja. Ha vas poroča: Oddelki rasa lmrua so izvršili napad v času, ko so bili italijanski vojaki pri službi božji. Oddelki rasa Kase so pri Aksumu zasedli utrjeno italijansko taborišče, 30 tankov je prešlo v abesinsko last, 500 italijanskih vojakov je obležalo na bojišču. RIM, 25. februarja. Agencija Stefani poroča: V palači Venezia se je sestal k seji vojni svet pod Mussolinijevim predsedstvom. Seji je prisostvoval tudi prestolonaslednik Umberto. Triumfalen sprejem Gonzalesa Pene v Madridu »SOVRAŽNIK DRŽAVE« ŠT. 2, KI JE BIL RADI ZAŽIGANJA SAMOSTANOV OBSOJEN NA 80 LET JEČE. ČHAPAPRIETA POBEGNIL. KRIVICE SE POPRAVLJAJO. MADRID, 25. februarja. V Burgosu je bil izpuščen na svobodo znani socialistični prvak Gonzaiez Pena, ki je bil pod prejšnjim režimom lob-sojen na smrt radi soudeležbe pri uporu 1934. Na kolodvoru ga je sprejela ogromna množica ljudi, kateri je Gonzaiez Pena dejal: »So znaki, ki kažejo, da bodo nekega dne romali v zapore tisti, ki so nas doslej preganjali«. Med osvobojenci je tudi »sovražnik države« št. 2 Iz Barcelone, ki je bil leta 1934. obsojen na 80 let ječe, ker je zažigal tramvajske vozove In samostane. Svoječasni ministrski predsednik Chapaprieta je pobegnil v Francijo. V vseh občinskih in državnih službah so zasedli svoja prejšnja službena mesta tisti, ki jih je prejšnji klerikalni režim pognal na cesto. Tekom včerajšnjega dne je bilo izpuščenih v svobodo okoli 20.000 amenstirancev. Mož zaklal ženo m njenega ljubčka Peter Masirlič je pri Sv. Križu pri Prevaljah zaklal z nožem svojo ženo Jo- sipino, ki mu je bila bojda nezvesta, in n Jenega ljubčka Franeta Kredla. Skušal 1 je nato izvršiti samouinor, vendar je navzlic poškodbam ostal pri življenju. Časidske jtedice ALI... Včerajšnji ljubljanski »Trgovski hst« , piše v uvodniku: »18. novembra so se | začele izvajati sankcije proti Italiji -in od j takrat je ustavljen ves izvoz lesa v Fran-| cijo. Trije mesci so od takrat minili, cela vrsta konferenc, zborovanj in tudi mogočnih zborovanj je med tem bilo, na katerih se je konkretno povedalo, kaj je treba storiti za dvig izvoza lesa. Ali pa se je kaj storilo? Ali se je kateri tek predlogov izvedel? Ali se zaračunava izvoznikom tečaj lire po 3.55? Ali je znižana prevoznina na železnici? Ali je znižana gozdna taksa? Ali je znižana doklada za cestni sklad? Ali je znižana zemljarina? Ali so uvedene izvozniške premije? Ali so nam zvišani lesni uvozni kontingenti? Ali smo dobili od Francije te preference, ki jih že ima Avstrija? Ali se je sploh kaj storilo? In na vsa ta vprašanja čaka gospodarski "človek žanra« pozitivnega odgovora, kljub temu pa naj bo optimist!« O SEŽIGANJU MRLIČEV. Tukajšnja »Delavska politika« piše v i svoji zadnji številki: »O sežiganju mrličev je predaval v majhni sobi kupucinskega samostana v Studencih pri Mariboru minulo nedeljo duhovnik in bivši narodni poslanec ter urednik »Slovenskega gospodarja« g. dr. Hohnjec. Udeležba torej že radi majhnega prostora ni bila posebno velika. Navzočih pa je bila tudi cela kopica malih otrok. Predavatelj je skušal navzočim naslikati vso grozo upepeljevanja mrličev s popisovanjem kremacij v Italiji. Priznal je predavatelj, da sicer sam ni gledal nobene upepelitve, pač pa so mu baje pripovedovali uslužbenci tamošnjega krematorija, kako se pri tem zvijajo oči, stegujejo roke, kako se mrlič poti in ves zvija pod pritiskom 1000 stopinj vročine, Ko se nazadnje čisto zvije, zgine pokojni »kot kup snega«. Pokopavanje je pomne nju g. doktorja mnogo boljše. Na pokopališču je baje zrak celo bolj čist, kakor drugod in znanstveniki so dokazali, da je celo voda na pokopališču boljša. — Nekdo je pripomnil sosedu med poslušalci, da bomo sedaj začeli kar na pokopališču kopati studence. — Tudi črvi do mrličev ne pridejo v grobeh, ampak kvečjemu gliste. V 20 dneh se že uniči bacil kuge pod zemljo in torej ni sploh nobene nevarnosti. Sicer se pa vrši baje proces enako, kakor pri upepelitvi, samo da traja dalje časa. Za upepeljevanje se baje zavzemajo le materijalistični socialisti in slovenski antiklerikalci. Cerkev pa je pro ti sežiganju in je vsakdo izobčen, če se da upepeliti. — Čemu je cerkev kljub temu spremila po dekanu Čižeku v Slo-venjgradcu pokojnega zdravnika dr. Kuneja na potu v graški krematorij, predavatelj ni razložil, kakor se tudi ni spomnil, kako je dala Cerkev svojeČasno zažgati češkega učenjaka in duhovnika Jana Husa in druge učenjake.« (Op: in Devico Orleansko, ki jo je pa pozneje proglasila za svetnico). KOŠČEK MILA. Včerajšnja »Delavska politika« piše: »V tukajšnji železniški delavnici so za božič minulega leta prejeli železničarji zopet košček mila za umivanje. Čim so za Božič spet prejeli košček mila, so to brž izrabili »Jeruzalemci«, češ, to Vam je pa naš Franci preskrbel jn boste odslej redno dobivali itd. Toda zaman, čakajo železničarji sedaj že drugi mesec, mila in brisač ni več, pač pa so ostale še obljube!« Dr. Hodia med Sokoli Po tridnevnem bivanju je včeraj popoldne odpotoval iz Beograda predsednik češkoslovaške vlade in zunanji minister dr. Hodža. Za časa svojega bivanja je visoki državnik obiskal tudi grob našega blagopokojnega kralja na Oplencu, ogledal si je muzej kneza Pavla, obiskal je Savez Sokola kraljevine Jugoslavije, kjer so mu Sokoli priredili prisrčen spre jem, od tam se je podal v prostore zveze JČ lig in posetil tudi češkoslovaški dom. Pred odhodom je predsednik naše vlad« priredil dr. Hodži na čast slavnostno večerjo, ki so se je udeležili mnogi povabljencu Med večerjo je predsednik dr. Stojadinovič v daljšem nagovoru po- zdravil visokega gosta im povdarjal prijateljske vezi med obema bratskima državama. Za pozdrav se mu je zahvalil dr. Hodža, ki je napil naši kraljevskemu domu in veliki bodočnosti naše države. Včeraj opoldne je dr. Hodža zapustil našo prestolnico. Po prisrčnem slovesu se je odpeljal v Dovi Sad, Staro Pazovo, ■Kulpin in druge kraje v Sremu, kjer so mu njegovi rojaki priredili lep sprejem; zvečer ob 11.45 pa se je odpeljal proti Pragi. Dr. Stojadinovič in dr. Hodža sta s svojega sestanka poslala pozdravno brzojavko tudi zunanjemu ministru Romunije Titulescu. —’g**—»M——»3—f ftf—’ Nadaljevanje naravoslovnega cikla v Ljudski univerzi Včeraj je docent dr. Kuščer zaključil svoji predavanji o življenju v morskih globinah Včeraj zvečer je sledil v Ljudski uni-|kazanih no vili eksemplarjih teh morskih verzi drugi del zanimivega predavanja globin, kjer je borba na življenje in smrt ljubljanskega docenta dr. Kuščerja o življenju v morskih globinah s posebnim o-zirom na znano Beebejevo ekspedicijo v jekleni okrogli batisferi v morske globine do 923 m. Odlični predavatelj je v teku včerajšnjih izvajanj zajel glavni del snovi in slik, ki jih je obravnaval že na svojem petkovem predavanju in doda! k temu še nekaj novih, sila lepih in posrečenih posnetkov Beebeja ter njegove sli-karice v morskih globinah. Poleg že v zadnjem poročilu navedenih rib in morskih živali je številnim poslušalcem pre-dočil še celo vrsto drugih zanimivih ribjih prikazni v raznih morskih globinah z vsemi mogočimi oblikami, ki spominjajo sedaj na sekiro, potem zopet na metulja ali zvezdo, klobuk, kačo itd. Tudi ob pri- najttrezobzirnejša in najhujša, je bilo povzeti, s koliko rafiniranostjo je natura v spontanem samoobrambnem gonu opremila te živali z najrazličnejšimi sredstvi prevare, samoobrambe, utaje, vabe itd. Posebno zanimanje je zbudila vrsta morskih rakov v globinah morja, ki v preteči nevarnosti brizgajo iz sebe rdečo snov, s katero zabrišejo sled pred nevar-uim sovražnikom. Ta pojav spominja na samoobrambno reakcijo sipe, k; izrušča v slučaju nevarnosti črno snov. K predavanji! je prispelo veliko interesentov iz vrst mariborskega izobra-ženstva in zlasti srednješolske mladine, ki je sprejela predavateljeva izvajanja s toplim priznanjem in ploskanjem. Uš,/l&AoiU*š Tuberkuloza zahteva v Mariboru vsako leto več žrtev Poročilo državnega protituberkuloznega dispanzerja v Mariboru Ambulatorij mariborske protituberku-lozne idge je leta 1930 prevzela država in ustanovila državni protituberku-lozni dispanzer, ki je do septembra 1935 posloval v pritličju državnega zdravstvenega doma v Mariboru, Koroščeva ulica 3 in katerega vodstvo je prevzel specialist za pljučne bolezni g. dr. Varl Valentin. Glavni nedostatek dispanzerja je bil ta, da dispanzer ni imel na razpolago Rontgenovega aparata, ker je dispanzersko delo. predvsem klinično, zelo oviralo. V'preteklem letu je Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani v sporazumu z državnim Higijen-sSkim zavodom in kr. bansko upravo v Ljubljani dal na razpolago državnemu protituberkuloznemu dispanzerju v Mariboru ordinacijske prostore pljučnega oddelka in uporabo rontgenovih aparatov v svoji palači nasproti sodniji. S tem je bila dana možnost, da je dispanzer mogel vsestransko uspešno poslovati. V preteklem letu je dispanzer pregledat vse učno osebje mariborskih šol, dalje vse učence, ki mu jih je poslala državna poliklinika v Mariboru v spe-eijalno preiskavo in zdravljenje, vršil je sistematsko preiskavo babic in oseb, ki so zaposleni pri pripravljanju in razpe- čevanju živil. Priredil je predavanje za vso šolsko mladino ločeno v veliki dvo rani Union. Dispanzer je obiskalo v preteklem delovnem letu 3205 ljudi. Telesnih preiskav je bilo 3554, rontgenovih presvetljav 404, preiskav sputuma 201, raznih injekcij 303, sedimentacijskih reakcij krvi 2303, pneumothoraxov 311. Število obiskov v stanovanjih tekom delovnega leta: 295. Po statistiki umrlih je na podlagi mrtvaških knjig vseh mestnih župnij !. 1935. umrlo v Mariboru 117 ljudi od tuberkuloze. Na povečanem načrtu mesta Maribor, kjer se vsako leto naznačijo z raznobarvnimi bucikami umrli od tuberkuloze in sicer moške in ženske posebej po ulicah in hišnih številkah, se nazorno vidi, da tuberkuloza zahteva skoro vsako leto več žrtev, kljub boljšim razmeram in sistematskim razkuževanjem stanovanj v mestu samem; in vendar leži Maribor klimatsko zelo ugodno. Maribor neobhodno potrebuje posebni oddelek za pljučne bolezni, ki bi imel na razpolago dosti postelj za izolacijo neozdravljivih in za zdravljenje manj pre možnih in ki se ne morejo zdraviti v kakem zdravilišču. Blagajniški boni Oddelek državnega računovodstva objavlja: Na podlagi čl. 3. uredbe o izdaji blagajniških zapiskov v skupni vsoti 500 milijonov Din z dne 2. januarja 1936 je iinančnj minister odredil: 1. da se zaenkrat Izda ©misija blagajniških zapiskov v višini 200 milijonov Din, in sicer v kosih po 5 tisoč, 10 tisoč, 50 tisoč, 100 tisoč, 500 tisoč in 1 milijon dinarjev; 2. da se izplačujejo 4% obresti neto, in sicer tro-mesečno v naprej; 3. da se izdajajo blagajniški zapiski samo z rokom treh mesecev; 4. da se začne podpisovanje blagajniških zapiskov dne 26. februarja t. L; 5. da se izvede emisija blagajniških zapiskov po Narodni banki kr. Jugoslavije; 6. da se izplačujejo blagajniški zapisk po Narodni banki in 7. da Drž. hipotekarna banka ter Poštna hranilnica z vse- mi svojimi podružnicami posredujejo brezplačno tako pri emisiji kakor tudi pri izplačilu blagajniških zapiskov. Upravni odbor Drž. hipotekarne banke je na svoji seji z dne 11. februarja sklenil, da bo brezplačno posredoval tako pri emisiji ko pri izdaji plačil blagajniških zapiskov in da bo banka vsak čas sprejemala blagajniške zapiske v eskont po nominalni ceni (to je al pari), obrestna mera pa da bo znašala za eskont 5%. Enak sklep je sprejelo tudi nadzorstvo Poštne hranilnice. Napoved izdaje blagajniških zapiskov je na beograjsko borzo ugodno vplivala, zlasti, ker se bodo plačevale obresti tro-mesečno naprej in ker bo mogoče te bone vsak hip eskontirati pri Drž. hipotekarni banki in Poštni hranilnici za primeroma nizko obrestno mero in v nominalni vrednosti. Zato je pričakovati, da' se bodo banke in denarni zavodi v znatni meri posluževali blagajniških zapiskov. Davčna uprava razglaša: V smislu čl. 148. zakona o neposrednih davkih je potekel dne 15. februarja 1936 skrajni rok za plačilo: a) I. četrtletnega obroka: zgradarine, pridobnine, davka na poslov- ni promet in luksuz (p a v šali ranega) rentnine, davka na neoženjene osebe, družbenega davka in vojnice; 2. usluz* benskega davka z izrednim doprinosom in izredno davščino za bednostni fona za mesec januar 1936. V smislu čl. .26. u* redbe o zavarovanju, prisilnem iztirjanju in neizterljivosti davkov z dne 19. dec, 1928, št. 146.000 (Ur. list 32/8 'iz 1- 1929). se opominjajo vsi davčni zavezanci, k| so zaostali s plačilom teh — kakor tudi vseh že poprej v plačilo zapadlih davkov in taks, da jih plačajo — v osmih dneh-sicer se bo uvedla prisilna izterjava v smislu čl. .30. in 59. zgoraj cit. uredbe.« Ljutomerski vinski sejem s pričetkom 3. marca t. 1. ob 9. uri bo nudil letos obiskovalcem v velikem obsegu mnogo* vrstne vzorce vina. Razstavljene bodo tudi razne vinogradniške potrebščine-Popise in vzorce sprejema mestna občina Ljutomer. Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Rojnika Konrada in Jelke, trgovcev z mešanim blagom v Ločah pr1 Poljčanah. — Poravnalni komisar Mihelič, poravnalni upravnik odvetnik dr. Macarol. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Celju dne 8. aprila ob 9. ur'-Rok za oglasitev do 1. aprila. fkati&o&ske in Mto&ške MOi/ice uporaba prostorov, — Jurša Tereza, pritožba radi odklonjene prošnje za redno ubožno podporo, — Turnšek Jera, ukinitev redne ubožne podpore, — Men-ner Ljudevit, ponovno sklepanje glede Podpore po pravilniku o podpiranju onemoglih delavcev. HI. odsek: Radio Relais postaja, izvolitev odbora, — Grad, uporaba, — Re-sulacija Strossmajerjeve ulice, — Ureditev’ starega mostišča v Dravski ulici, — Avgust Ehrlich, parcelacija, — Dr. Karol Škapin, prošnja za posekanje kostanjevih dreves v Trubarjevi ulici, — Rudolf in Antonija Vodeb, prošnja za posekanje kostanjevih dreves v Kamniški ulici, — Stefan Gruber, sprememba zazidave med Mariborskim dvorom in železniško pro-2o, — Golunder Josip, prošnja za priključitev vodovoda. IV. odsek: Nakup vojaških skladišč ia- carinarnico, — Zamenjava vojašnic, — Nakup zemljišča pri novem pomožnem vodovodu pri Betnavi, — Preložitev kabla, vodo- in plinovoda v jarku P°d razširjenimi hodniki na Meljski cesti, ~~ Marjanišče, prošnja za popravilo hiše Gregorčičeva 18, — Kiffmann Rudolf, deeid v CroŠnja za pavšaliranje uvoznine, — Hoh-njec Mihael in Matilda, prošnja za odpis prirastkarine, — Amon Josip, podaljšanje termina za zgradbo hiše na mestni parceli, — Jugosvila, nakup dela opuščene Principove ulice, — Prodaja javnega sveta; pripis kupnine cestnemu fondu, — Prodaja stanovanjske hišice v Dal- J ntatinski ulici 37 Engelbertu Eaganeliju, — Čopič Avgust, nakup sveta ob Smetanovi ulici. V. odseki Plevnik Franc, prošnja za podelitev dovolila za obrt izvoščka v Lekarniški ulici 7,— Šuler Cecilija, prošnja za podelitev dovolila za obrt bu-feta v Smetanovi ulici 4, — Jarc Alojzij, premestitev obrti gostilne s Tržaške ceste S na Glavni trg 3. — Pogačnik Terezija, prošnja za podelitev dovolila za obrt gostilne na Tržaški cesti 8, — Wastl Marija, prošnja za podelitev dovolila za obrt restavracije v Slovenski ulici 12, — Verzel Marjeta, prijava nadaljevanja gostilniške obrti in prošnja za odobritev njene premestitve s Frankopanove c. 35 v Taborsko ulici 4, — Gračner Rudolf, prošnja za podelitev dovolila za obrt gostilne na Frankopanovi c. 59, — Golob Matilda, prošnja za odobritev premestitve gostilniškega obrta s Frankopanove 29 na Koroško c. 2, — Splošna uradniška menza, prošnja za podelitev dovolila za Ljudsko kuhinjo, — Javna kuhinja, prošnja za podelitev dovolila za obrt Ljudske kuhinje. Mestna podjetja: Potrditev zavarovalne pogodbe z Vzajemno zavarovalnico, — Razširjenje banovinske ceste pri pokopališču na Pobrežju, — Osnovanje .obnovitvenega sklada iz izkupička prodanih parcel MP, — Nabava transformatorjev in oljnih stikal, — Prepis hišice Alberta Likavca v delavski koloniji kafatedušG šen. V zadnjem trenutku pa se je predavanje nenadoma odpovedalo. Ker. mi stvar nj umljiva, pojdem poizvedovati za vzroke in boni potem vso zadevo pojasnil. — Radovedni studenški občan in volilec.« Pustno vrvenje v Veliki kavami in baru bo presegalo vse dosedanje zabave. Opozarjamo ponovno na predavanje »O zimi« s predvajanjem filmov, ki bo v sredo 26. t. m. ob pol 19. in 20. uri v dvo rani Ljudske univerze. Predavanje rezervnih oficirjev. V četrtek, dne 27. t. m. ob 20. uri bo obvezno predavanje za vse rezervne oficirje, bivajoče v Mariboru, izvzemši pred nedavnim vpokojene višje aktivne oficirje, v dvorani bivšega kina »Apolo« (Ljudska univerza). Oni rezervni oficirji, ki bi se predavanja ta dan ne mogli udeležiti, se imajo pravočasno pismeno opravičiti pri komandantu vojnega okroga. Pustni torek! Domača zabava, ples, maske dobrodošle! Gostilna »Turist«, Betnavska c. 39. Lepotna konkurenca mask v baru Velike kavarne ob 1. uri ponoči. Tri dragocena darila. Na olimpijadi smeha bo svečano izvoljena tudi Kraljica Olimpijade. Volitev kraljice z vsemi svečanostmi, razglasitev rezultata in ves ostali ceremonijal bo prenašala nova relejna radio-postaja v Mariboru. Katera Mariborčanka ima najmičnejšej nožiče? To bo lahko vsak, ki bo hotel, presodil na edinstveno slikoviti maške- GR.4JSKI KINO. Do vključno torka sovjetski velefilm »ŽENA ZA 1000 RUBLJEV«. Od srede dalje najnovejši Ufa-filtn Zadnji štirje«. Tri možje in ena žena. Kino Union. Do vključno srede »čiščenje na. veliko« z Anny Ondro in Woif Albacli Retty-jem. Pride »Praški študent«. fa&edm g&edfdište REPERTOAR. Torek, 25. februarja. Zaprto. Sreda, 26. februarja: Zaprto. Četrtek, 27. februarja ob 20. uri: »Ples v Savovu«. Red A. Prihodnja glasbena premiera. V krat-, kem uprizore kot naslednjo glasbeno pre miero Straussovo popularno opereto »Cigan baron«. To je delo odlične glasbene kakovosti, vsled česar ga uprizarjajo poleg rednega opernega repertoarja tudi vsa velika operna gledališča. Režija je Rasbergerjeva, sodelujejo pa Udoviče va. Zamejic-Kovičeva k. g.. Barbiče-va, Gorinškova, Sancin, P. Kovič, Gorinšek, Grom, Verdonik, Rasberger, Ha-rastovič, Nakrst in Blaž. na Jakoba in Berto Preac, — Prepis hišice Marjete Kmetec v delavski koloniji na Adolfa Erzetiča, — Prepis hišice Ljudevita Gošlerja v del. koloniji na Dominika šmida. Iz poštne službe. Po službeni potrebi | ie premeščen iz Ptuja v Šmarje pri Jelšah poštni uradnik v 8. položajni skupini Janez Gselman, Posestne spremembe. Terezija Reiser, Pbsestnica v Krčevini, je prodala šoferju Jožefu Žagerju parcelo (769 m*) v ma-! gdalenskem predmestju za 46.140 dinarjev. — Josipina Res, učiteljica v Judetv j hurgu je prodala delež hiše v Vinarski klici 23 višjemu davčnemu kontrolorju v P. Maksu Merčunu za 30.000 dinarjev. — Hedviga Schager je prodala strokovni učiteljici Ivanki Andrejčičevi v Mariboru Parcelo (795 nr) v drugem mestnem o-kraju za 6.000 dinarjev. Gradbeno gibanje. Gradbeni urad mestne občine je izdal naslednja gradbena čovhljenja: Tovarnarju Marku Rosnerju 23 gradbo vodnjaka v Moterjevi ulici, tvrdki »Hit« za namestitev Neon reklame na. hiši Aleksandrova cesta 24: to-varnarju Franju Batjelu za preureditev Gospodarskega poslopja. Ceste, ulice, trgi in parki. V smislu Pravkar natisnjenega proračunskega o-snutka mestne občine mariborske za leto 1936-37 je predvideno za vzdrževale mariborskih cest. ulic, trgov, mostov, brvi in ograj 1,039.400 dinarjev, za Vzdrževanje kanalov 47.350 Din, za vzdrževanje javnega stranišča 42.180 Uiti. Za škropljenje ulic je predvideno' -57.370 Din. za pometanje ulic 367.400, Din, za odpeljavo snega pa 94.800 Din. V regulacijski sklad pojde 250.000 Din, za olepšavo mesta pa so votirani sledeči zneski: Mestno olepševalno društvo prejme 157.000 Din, Olepševalno društvo Sv. Magdalena 50.000 Din, za čuvanje v parkih 14.400 Din. Mestna občina je torej za vzdrževanje, čiščenje in olepšavo mariborskih cest, ulic, trgov in parkov stavila v proračun skupno Din 2,319.900, to je za 40.000 Din mani kakor preteklo leto. Novice iz gasilske župe Maribor levi breg. V smislu statutov je bil svojčas imenovan kot zastopnik mariborske občine v upravo gasilske župe za Maribor levj breg g. dr. Miloš Vauhnik. Po spremembah v občinskem svetu je bil imenovan kot zastopnik občine v omenjno u-pravo podžupan Franjo Žebot. Ker pa se je za mesto Maribor ustanovila posebna mariborska gasilska župa, ki združuje dve četi. je g. podžupan avtomatično izpadel iz sestava uprave mariborske gasilske župe za Maribor levi breg. Slejkoprej vlada v članstvu gasilske župe za Maribor levi breg vzorna gasdska sloga in podvojena pripravljenost za človekoljubno pomoč bližnjemu. Kedaj bo predavanje? Prejeli smo s prošnjo za objavo: »V studenški Ljudski univerzi je bilo za pretekli teden napovedano predavanje o sežiganju mrličev in je bil tudi že predavatelj napro- 1. S. S. H. radni paradni reviji danes na pustni torek v Unionu. Gala reduta, olimpijada sme* ha, parada inašker ob čarobnem svitu reflektorjev! Kino-kavarna, Kino-bar dnevno senza-cijonalen spored. V kavarni koncert od 8, ure dalje, v baru začetek ob 11. url. Ob nedeljah in praznikih popoldanski koncert od 5. do 7. z neskrajšanim artističkim sporedom Kako bo z vremenom. Izpremenljivo vreme, možnost padavin, ponekod prehodna ‘ razjasnitev, v nekaj dneh morda sneg. Tako pravi dunajska vremenska napoved. Nočno lekarniško službo imata danes v torek Albaneževa in Vidmarjeva lekarna, jutri v sredo pa Savostova in Koni- i gova. Žrtev vlouine tatvine je postal Ivan! Veingerl, stanujoč v Krčevini št. 19, ki' mu je neznan zlikovec odnese! iz zaprte- | ga stanovanja usnjato žensko torbo s 420 dinarjev gotovine. Za tatunoin se vršijo poizvedbe. Zaradi tihotapstva je bil aretiran Dže-meil Z. Proti njemu je uvedena preiskava. Z mlina je padel. Včeraj popoldne je 71-letni prevžitkar Franc Volmajer pri Sv. Duhu nad Selnico popravljal žlebov-je mlina. Po nesrečnem naključju je padel z višine v vodo, ki pa je bila k sreči ; plitva. Nanj je padel dolg žleb, ki mu je zlomil desno roko nad komolcem ter pre sekal palec na desni roki. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer so mu rano zašili. Čigavo je kolo. Skladiščnik Aleksander Verlič iz Studencev je včeraj popoldne našel ob plotu vojašnice Kralja Petra I. kolo znamke »perfekt«, ki je brez evidenčne številk, ima pa tovarniško št. 6494. Tatvina golobov. Zobotehnik Maks Še-veček iz Maribora je prijavil policiji, da mu je neznani storilec ukradel preko noči dva goloba florentinske pasme, ki sta bila obročkana in sta vredna 200 Din. Ob 1850 dinarjev. Usnjarskemu pomočniku Štefanu Šandorju iz Židovske ulice je nekdo v noči na ponedeljek ukradel denarnico, v kateri je bilo 1850 dinarjev gotovine. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Dne 24. februarja, 5. razreda, 31. kola, so bi. izžrebani sledeči dobitki: Din 300.000: 5919 Din 100.000: .32086 Diu 80.000 : 8029 60084 Din 50.000 : 7985 63629 Din 40.000: 89097 Din 30.000 : 44993 Din 20.000: 97468 , Din 10.000: 720 4821 7682 34455 34496 50985 52943 56811 58291 67800 96905 Din 8000: 8989 10349 16348 20462 28640 32065 33792 34066 39811 42995 49693 65197 80072 81154 82429 83773 84723 87300 Din 6000: 20206 33268 34928 38510 44441 60980 71036 77445 82763 92415 98007 Din 5009: 8193 18685 24761 42466 43050 58883 59087 68869 72925 72937 77617 90720 93648 97047 97999 Din 3000 : 3622 5560 7824 13008 17031 18189 29950 31988 43733 48638 51112 6l0lb 67540 75060 79474 87426 89532 95688 96635 97419 Din 2000: 22989 22997 24277 25629 27246 29341 35443 43183 46634 46678 48299 48754 49680 49831 52762 76234 77929 83194 84575 96900 97209 Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25. Veseli pustni priiori v gleda- lišču V nedeljo popoldne so našim maribor-r^im malčkom potekale v tukajšnjem ^orodnem gledališču vesele, zabavne uri-co. Vse je bilo v zadovoljnem čeblanju in Wb'--'ni ko”v’itiraniu tega, kar se je odigravalo na odru. Saj niso naši malčki Ze dolgo kaj tako lepega, čarobnega in 'ničnega videli. Veselo in zabavno pa se Je združilo tudi s koristnim. Vse za našo mladino! V tem znamenju je tukajšnje 'biciativno in agilno Žensko društvo organiziralo v Narodnem gledališču te vejale in pestre pustne prizore ter čisti dobiček namenilo v prid Počitniškega do-‘ha kraljice Marije na Pohorju, ki prinaša naši pomoči in razvedrila potrebni gladini toliko dobrega in zdravju kontnega. Veseli pustni prizori! Kateri od vseh eii tnalih v natrpanem gledališču — pravnik dr. Brenčič bi bil pač precej Zadovoljen, ako bi bilo gledališče vedno Jako natlačeno — ni z radovednostih in ljubkim zanimanjem pričakoval teh prizorov! Najpreje jih je navdušila mala lelka v šaljivem nagovoru, nato so jih pozabavali naši vneti mali harmonikarji od »Harmonije«, ki so si stekli že toliko slave in hvale s svojimi turnejami. Na vso moč jim je prijal ljubki realni nastop »Lovec in ptička« po narodnem motivu, ki so ga vneto podajale gojenke prve dekliške narodne šole. Pozornost naših malčkov se je stopnjevala ob prožnih Gašperčkih z gojenkami druge dekliške narodne šole. Komplicrranejše ritmične sestave je predstavljal slikoviti japonski ples z ljubko malo Kostičevo in so se s to točko imenitno postavile gojenke tretje dekliške narodne šole. Sigurnost v nastopu, prirodnost v podajanju in svežina v spevu se je odražala ob Adamičevem »Kuharčku« ter gre ob lepem uspehu gojenki druge dekliške meščanske šole hvala in priznanje. Komai so nato naši malčki pričakali, da je potekel odmor. Njihova neugnana radovednost se je bogato poplačala ob slikovitih prizorih, ki so se vrstili v drugem delu bogatega sporeda. Marjola in Nada v Gavoti sta izkazali uprav fin občutek za precizno, v umetnost usmerjeno in težeče ritmično ter plesno podajanje. Mnogo veselosti so zbudili »Konjički«, ki so jih nežno očarljivo prikazovale gojenke tretje dekliške narodne šole. Z radostnim smehom je nato zbrana mladina sprejela Myke-miške, za katerimi so se v čedni preobleki mišk skrivale učenke četrte dekliške narodne šole. Izborno sta opravila svoj posel tudi veseli krojaček z ljubljeno ženko, mali harmonikarji pa so ob zaključku odsvirali še nekaj primernih poskočnih komadov, ki so našo mariborsko mladino ogreli do navdušenega ploskanja in pritrjevanja. Nedeljska popoldanska pustna prireditev za našo mladino je trajala dve. uri. Dalj časa takšen drobižek tudi ne vzdrži, saj jih neprekinjena napeta pozornost utruja. Težko pa je prisoditi neveščemu, koliko truda iti vzorne požrtvovalnosti tiči za vsemi temi pripravami in spored-nimi točkami, ki so pokazale, da so naše nade, ki jih stavljamo v bistrino in spretnost naše mladine, povsem upravičene. To, kar smo videli v nedeljo popoldne v Narodnem gledališču, daje nastopajoči mladini najlepše priznanje in najverodo-stojnejše spričevalo, ki govori o topli ambiciji, dobri volji, spretnosti, v nastopu posrednost in vse druge vrline, ki so za takšne nastope potrebne. Vse to pa se je še dopolnjevalo ob izrednem okusu, s katerim so se v oblekah, sceneriji ter vseh ostalih učinkovitih pripomočkih opremile posamezne izvajane točke. Morda bi bilo prav, ako bi se navedle vse zaslužne osebe, ki so z ljubeznivo dobrohotnostjo sodelovale pri pripravah za lepo uspelo predpustno mladinsko prireditev. Lahko bi se pa pripetilo, da bi to ali ono ime izostalo in bi si pisec teh vrstic nakopal še kakšno zamero, saj so vsi imeli svoje največje zadoščenje, ko so videli lep uspeh veselih pustnih prizorov. Slikovita publika je bila ob točnem, brezhibnem podajanju navdušena in ni štedila s priznanjem in ploskanjem. Najbolj navdušen pa je bil naš ljubki drobižek, ki je med temi mamicami in očeti prevladoval in ki so mu bili ti pustni nr;-zori v prvi vrstj namenjeni. V Mariboru, dne 25. II. 1936. ---- eUGCNIJ SA©)6fNOV: HUtStOMUM {LoBoitk ROMAN Izpolnilo se je, po čemer je dolge tekile zastonj hrepenel: vrnil se bo v grad, vrnil k Apoloniji, živel zopet v njeni neposredni bližini, koval nove načrte za uresničitev bodoče sreče, poslušal utripanje njenega vročega srca, skušal toploto njenega diha ... Dr. Servacij Evarist je bil prevelik psiholog, da ne bi bil opazil veselje, ki ga je povzročil svojemu sorodniku s podelitvijo dopusta, vendar pa obenem tudi premalo, da bi bil ugenil njega vzrok. To veselje inu je le potrjevalo notranje prepričanje, da inženjer ni tisti kleti zarotnik proti njemu in profesorju Kabaju. Sklepal je namreč čisto logično: »Ako bi bil on, se dopusta ne bi veselil. Nasprotno, moral bi se bati, da bo za časa odsotnosti njegovo delo odkrito in mu bo s tem vržena okoli vratu zanka, iz katere se mu ne bo več moči izviti. Torej le ni...« Sedaj je bil dr. Evarist tisti, ki se je veselil vere v nedolžnost inženjerja Gala. kakor se je je prej veselil profesor SftotUtc gUmije FIS IN PLANICA. Z ozirom na vest v listih, da skakalnica ali skakalna tekma na veliki skakalnici v Planici ni bila dovoljena, pojasnuje-mo: Mednarodna smuška federacija je s svojim dopisom od 27. januarja t. 1. vzela na znanje, da bo 8. marca skakalna tekma v Planici. Z dopisom od 2. februarja t. 1. je ista federacija sporočila, da se skakalnica v Planici na podlagi pre gleda načrtev po oibeh posvetovalcih Fi-se za skakalnice, ki sta našla profil te skakalnice v skladu z predpisi Fise, u-vrščena v drugo kategorijo. Skakalnica je uvrščena s kritično točko 106 m v Fisino evidenco. Dopis je podpisan od predsednika Fise Oedegarda osebno. Radi tega za izvedbo skakalne tekme v Pia nici na dan 8. marca ni nikakega zadržka ter se nanaša objava o sklepu kongresa radi podaljšanja skakalnice I. kategorije od .70—80 m samo na take skakalnice, ki pridejo v poštev za tekme Fise ali olimpijske tekme. Opozorilo vsem klubom. Za velike ska kalne tekme v Planici ima vsak klub, ki je član Jugoslovanskega zimsko - športnega saveza, pravico od 5—15 brezplačnih vstopnic za svoje tekmovalce. Število kart se ravna po jakosti klubove smuške sekcije. Zato pozivamo vse klube, da zahtevajo nakaznico za režijske vstopnice najkasneje do 3. marca, dočim bodo vstopnice dobili pri posebni bla-gajrti v iPlanici, kjer se bodo izdajale brez plačne režijske vstopnice. — Udruženje smučarjev Planica. Tekmovanje za nogometno prvenstvo LNP se nadaljuje v nedeljo 1. marca, in sicer se bosta srečala v Mariboru ISSK Maribor in Čakovečki SK. v Celju pa 9K Rapid in Atletik SK. Corrigendum. Naše včerajšnje poročilo o tekmovanju za prvenstvo MZSP popravljamo v toliko, da zmagovalec Karol Fanedel ni član SK Železničarja, marveč član ISSK Maribora. Pttfiskf Momte Dtnnlčičev koncert v Ptuju. Kakor vsako leto nas je tudi pretekli torek obiskal znani pianist Peter Dumičič iz Zagreba. Sviral je skladbe Schuberta, Beethove« na, Griega, Liszta, Champina, Tajčeviča in tudi eno svojo skladbo. Izvedba je bila na visokem umetniškem nivoju in je prav posebno prvi del programa zelo razvnel navzočo publiko. Tokratni koncert gosp. Dumičiča je ponovno potrdil njegovo u-snetniško višino v klavirju in briljantno izvedbo skladb. Obisk je bil zelo minimalen, kar je povzročilo mučno situacijo pri koncertu. Ustanovitev novega druStva y ptuju. Kabaj zaradi asistenta Kalista, dasi se je predobro zavedal, da se s tem skrivnost le še bolj zapleta. Atanazij Gal je ves trepetal od napetega nemira, ko sta bila za njim podzemski hodnik in dvigalo. Bil je zopet v gradu, v katerem je živela Apolonija, vroča misel vseh njegovih mladih hrepenenj. V svoji neučakanosti bi bil skoraj napravil neprevidno neumnost in odhitel k njej, ne oziraje se na nevarnost. Premagal se je le z največjo težavo in energijo ter Apolonijo šele obvestil, da je zopet v njeni bližini. Snidenje je bilo burno. Apolonija se ga je ihte oklenila okoli vratu in je šele čez čas in z muko spregovorila: »Kako sem te čakala...« »Tudi jaz...« »Dalje ne bi bila več vzdržala. Dovelj je teh muk.« »Predraga.« »Zaman. V teh tednih samote, ko si živel v moji neposredni bližini, pa vendar tako daleč od mene, sem spoznala, V Ptuju se je ustanovilo društvo primorskih in koroških rojakov »Gorica«, in ne emigrantsko društvo, kakor smo svoje-časno poročali. Pripravljalni odbor se je sestavil iz sledečih gg.: predsednik Dr. Remec, podpredsednik mag. ravnatelj Zavadlal, odborniki Andrej Kovač, Blaž Travižan, Zdravko Mokole, Janko Per-tot, p. Mirko Godina, Miha Zele, Mara Delpin in Alojz Pen. Na pepelnico v restavraciji Berlič, Ptuj, ribe in slaniki zelo okusno pripravljeni. Občni zbor kreditne zadruge drž. uslužbencev. pretekli četrtek je imela kreditna zadruga drž. nameščencev v Ptuju svoj tretji občni zbor, ki ga je vodil zadružni predsednik sodnik g. dr. Lovro Lipič. — Iz poročila je posneti, da je zadruga imela koncem leta 1935 vpisanih 209 deležev v znesku 20.660 Din. — Začetkom leta 1935 je 31 članov imelo posojilo pri zadrugi. Tekom leta se je dalo posojilo 45 novim članom in dvema starima, skupaj 47 posojil. Članom izposojena vsota je začetkom leta znašala Din 67.559.85, tekom leta se je izplačalo posojil v znesku 146.995.65 Din, vrnilo se je 91.508.61 Din ter dolgujejo posojilojemalci zadrugi še znesek 123.046.89 Din. Če se te številke primerjajo z onimi iz leta 1934., se vidi, da je v letu 1935. narasel promet v posojilih za 100%. Upravni odbor je pri podeljevanju posojil upošteval intencijo Saveza, da se v glavnem dajejo manjša posojila, da na ta način ima večje Število članov koristi od zadruge. Tako ima pri tej zadrugi 28 Članov posojilo od 2000 Din, 22 članov od 2000 do 4000 Din, 4 člani 4000 do 6000 Din in 2 člana od 6000 do 8000 Din. — Vseh vlagateljev ima zadruga sedaj 23, vsota vlog pa znaša 17.64S.59 Din, je sicer tudi tu opaziti napredek, ker je v letu 1934. znašala vsota vlog samo Din 9784.94. Skoraj polovica vlagateljev je nečlanov, kar je zelo razveseljivo dejstvo, ker se vidi, da imajo tudi nečlani popolno zaupanje v zadrugo. Vloge in prihranki niso samo popolnoma varne, ampak jih zadruga vsak čas izplačuje. — Vloge za stalno štednjo so se tekom leta 1935. dvignile za 8000 Din in znašajo sedaj 14.856.20 Din, dočim so začetkom lanskega leta znašale 6362.16 Din. — Začetkom lanskega leta je imela zadruga pri Savezu izposojenega denarja v znesku 49.483 Din. Tekom leta je bilo potrebno najeti novo posojilo v znesku 30.000 Din. Ob koncu leta je zadruga dolgovala Savezu še 71.467 Dm. — Začetku lanskega poslovnega 'eta so znašala lastna sredstva 29.404.94 Dm ali 37% vseh razpoložljivih denarnih sredstev. Na koncu leta pa so ista znašala 53.585.27 Din, kar tvori 46% razpolož-ttine. Kljub najetju posojila pri Savezu v znesku 30.000 Din, se je odstotek lastnih sredstev zvišal za 8%. — čisti dobiček znaša 2571.41 Dm. — Od čistega dobička da je moja ljubezen brez tebe neutolažljiva. Zato sem sklenila storiti vse, tudi najbolj nesmiselno in tvegano, samo da se ta ločitev in negotovost neha.« »Toda kako?« »Kakorkoli...« »Si premišljevala?« »Da. Sklenila sem povedati očetu.« »In si to že storila?« »Še ne.« »Hvala Bogu!« »Čakala sem še, da se posvetujem s teboj.« »Potem mu ne povej ničesar.« »Zakaj? Mar hočeš, naj živim večno v teh mukah?« »Ne. Rešitev se mora najti. Podzavestno slutim, da je morda celo že dosti bližje, kakor si misliva.« »Slutiš ... Kaj nama pomaga slutnja.« »Včasih vse.« »Včasih tudi nič.« »Ne obupaj!« »Težko je...« »Vetn.« »Si našel v vzrejevališču kakšno pot rešitve.« »Čisto določno še ne, vendar ...« »Vendar?« »Še ni dozorela.« »Mi ne moreš povedati?« »Bolje ne, dokler nisem sam docela v znesku 2571.41 Din se razdeli na sledeči način: rezervni fond 60%, za fond dubiozne terjatve 23%, za fond za članske cilje 10%, za fond za splošne, humanitarne in kulturne cilje 1%, za fond za uslužbence 5% in za penzijskj fond 1%. Pri volitvah v upravni in nadzorni odbor je bil izvoljen povečini dosedanji odbor s predsednikom sodnikom dr. Lipičem na čelu. Popis vozne živine in prevoznih sredstev. Kakor vsako leto se vrši tudi letos od strani mestne občine ptujske popis vozne živine in prevoznih sredstev radi pregleda po komisiji mariborskega vojnega okrožja. — Da bj mestna občina za-mogla pravočasno sestaviti tozadevne spiske in jih dostaviti poveljstvu vojnega okrožja v Mariboru, se pozivajo vsi lastniki konj in vozne goveje živine, ki še iz kakoršnegakoli razloga dosedaj ni bila pregledana od strani vojaške komisije, da se neizogibno prijavijo pri mestnem magistratu najkasneje do 18. marca t. 1., v svrho vpisa v tozadevne spiske. Požigalci kmečkih domačij na delu. S svojo čuječnostjo so orožniki v nedeljo 23. t. m. preprečili požar, ki bi mogel postati usode poln za celo vas Sp. Jablane. Ko so prišli v poznem večeru na škedenj posestnika Vinka Perneta, so našli v senu in slami postavljeno gorečo svečo, ki je zgorela že skoraj do tal, in bi se v nekaj minutah pozneje vnelo seno in slama. Svečo so takoj ugasnili in odstranili; ugotovili so pa pri tem, da je seno in slama daleč na okrog polita z bencinom, ki je smrdel že od daleč. Zaplenili so svečo in tudi posodo, v kateri se je nahajalo še nekaj bencina in ki je služila za podstavek, v kateri je stala goreča sveča. Orožniki so uvedli nemudoma obširno preiskavo in so, kakor do-znamo iz verodostojnega vira, zločincem že na sledu. Neko osebo, ki je osum ljena požiga, so orožniki aretirali in jo izročili okrajnemu sodišču v Ptuju. Drobne od vsepovsod V čin armadnega generala sta napredovala divizijska generala Radoslav Krstič in Pantelije Jurišič. prepričan. Našel sem pa nekaj drugega: moje slutnje so resnične ...« »Katere?« . S »Tiste, o katerih sem ti govoril že pred odhodom v vzrejevališče. Moj so« rodnik in tvoj oče pripravljata peklensko zaroto proti človeštvu ...« »Tudi moj oče?« »Apolonija je postala nemirna. Misel, da bi njen oče, ki ga je še vedno ljubila in spoštovala z vsemi prirojenimi in prevzgojenimi čustvi hčere, mogel biti sodelavec pri neki taki nameri, se ji -ie zdela hkratu nemogoča in strašna.« »Natanko tega še ne vem,« je dejal Gal. »Vem samo, da je to doktorjev načrt. Toda nekdo ie, ki izvršitev ovira ...« »Potem je to gotovo moj oče,« ?e vzkliknila vzradoščeno Apolonija.« »Bojim se, da ni.« »Marveč?« »Ne vem.« Kakor je pri resničnih zaljubljencih navada, sta Gal in Apolonija Vd teni prvem snidenju po dolgih tednih neprostovoljne ločitve, imela vse prevet opravka s svojimi lastnimi in nepoto šaljivimi čustvi, da bi bila mogla trezno in načrtno reševati vprašanja, ki so visela nad njima. (Dalje sledi ' Hodža na Dnnaj, Schuschnigg v Beograd. Dne 9. marca obišče dr. Hodža na Dunaju avstr, kanclerja dr. Schuschnigg3-Na njunem razgovoru se bo v smislu in* formacij določil dan dr. Schuschniggove-ga prihoda v Beograd. Beograjski krojači in šivilje pripravljajo veliko modno revijo ter skušajo doseči ustanovitev modne akademije v Beo gradu. - S prvim majem se začne redna zračna zveza med Moskvo in Prago, Polet ho trajal samo 10 ur. 1,3 milijona Din je poneveril bivši pre^ sednik knjaževačke občine, ko je bil direktor Zadruge za kredit in štednjo v Knjaževcu. Pred nekaj dnevi je pobegnil. Oblasti ga iščejo. V Avstriji ni miru. Dunajska policija je zopet aretirala večjo skupino narodnih socialistov, ki jih je zalotila na tajnem sestanku. Precej močan vrelec nafte so odkfii na Madjarskem v bližini avstrijske nr’-je. Vrelec bo izkoriščala neka ameriška družba, ki je že dobila potrebno koncesijo. »Dobro mi je! Poljub!« te besede bodo smeli odslej italijanski vojaki brezplačno dodati svojim brzojavkam iz Afrika svojim dragim. Verjetno ie, da se bo sedaj popolnoma izpremenila slika na etiopskem bojišču. O gradnji mostu čez Bospor se zopet govori v Carigradu. Most bi bil dolg 2—^ km in bi veljal okoli 25 milijonov turški'1 lir. Neko veliko italijansko letalo je strmoglavilo blizu jezera Maika na tla. Vseh pet mož posadke je bilo ubitih. Preko dva milijona vojakov bo imela Nemčija koncem leta 1936. Iako javli* Havas iz Pariza. V slučaju mobilizacije pa bo lahko Nemčija koncem tega le*2 postavila armado preko 3 in pol nii'*0' nov vojakov. Sovjeti so začeli zboljšati sibirsko magistralo. V vzhodnem delu bo sedaj dvotirna železnica razširjena v trotirno. Poldrug milijon žarnic so izvozili Ja' ponči na Poljsko pod imenom češkoslovaških žarnic. Pri tem jim je pomaga*9 neka dunajska in neka čsl. tvrdka. Mali oglasi Razno DANES PA, PUSTNI TOREK! 2e vemo kani! K naši Pepci, gostilna pri »Savinjčanki«, prankopanova ulica! Tain dobimo mastne krofe, flancate ter labomega Štajerca. Tudi s prigrizkom je vedno preskrbljeno. Mal muske, pa di-rindaja tudi ne bo manjkalo. 916 Službo dobi NATAKARICO kavcijo Din 500.— sprejmem Gostilna »Dravograd'-, Smetanova 59. 919 Sobo odda SOBO s štedilnikom takoj oddam. Studenci, Jurčičeva 90. 915 Prodam DOBERMANA. čistokrvnega, 9 mesecev starega, cencno prodam. A