Štev. 71. Posamezna Številka 1 Din. V Ljubljani, v soboto 21. aorila 1923. PoStnlna pavSattrana. Leto I. m v. BSAPOSN IMKALMI DNEVNIK Sütaia vsak dan ziti&ai, izvzemžl pondsuke Mesečna naročnina: v UubUani Din 1Qa—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20*— Uredništvo: Woifova ulica št 1/L — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novostl-Llubljana“. Upravništvo: Marijin trs št 8. — Telefon št 44. Oglasi po tarifu. Sprejemajo se ie do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se pritoži znamka za odgovor. Račun pri poštnem črk. uradu št 13.238. Za red In delo v državi. V petih letih ujedinjenja se je vedno pojavljalo vprašanje vlade z železno pestjo. Potreba je z Radičevimi norostmi dosegla svojo kulminacijsko točko. Danes vsak čuti, da se nadalje ne more vladati na način, s katerim se je vladalo v teh 5 letih. Številni državljani v kra Ijevini se danes vprašujejo: Imamo li mi moža železne volje? Drugi se zopet pritožujejo proti terorju iz Beograda(?) terorju id sploh ni obstolaL Samo defe-tisti, sovražniki naroda in demagogi ä k Radič, Korošec itd. morejo to trditi, da s tem razširjajo mržnjo enega dela naroda proti drugemu. Končno, ako hočemo biti objektvni, moramo priznati spoštovanje Srbiji, srbskemu narodu In srbrki vojski Srbi so bili oni, ki so prvi vrgli olje v plamen in dovedli avstro-ogrsko monarhijo do propasti Pred vojno je bila Srbija ona, ki je sprejemala emigrante iz avstro-ogrske monarhije pod svoj® okrilje in srbska vojska ona, ki je največ trpela za ujedinjenje in osvoboditev. Sedaj vidimo, da se to ne more končati z režimi ki so do danes vladali Danes čutimo potrebo po močni vladi! Da ne bi imel Bismark železne pesti, se m M Nemčija nikdar ujedinila! če ne bi Cavour vodil maknaveiistične politike, se ne bi Italija nikdar ujedinila! če se a® bi Pitt posluževal strogih metod, ne bi bila Angleška nikdar to, kar je da-aes. Danes se občuti tudi pri nas potreba močne vlade z metodami Pitta, Bismarcka, Cavourja, ker vidimo, da brez močne roke ne bo kmalu konca proti' državnemu hujskanju. Posledice vsake vojne so demoralizacija in razuzdanost naroda. Po Iran-ccsko-nemški vojni 1. 1870 se je razširil takozvani socijalizem. Po veliki evropski vojni se je razširil komunizem. S padcem nekaterih monarhij se je razmahnil tudi republikanizem, posebno v naši državi Kaj pa se je napravilo? Tu« dj to bomo sedaj objasnili V AngPški se je na eni strani razmahnil komunizem, na drugi pa se je pojavilo versko vprašanje. Lloyd George je uvedel močan režim in je uničil komuniste, proti Mandcem pa je pustil Ulster in danes se oni borijo med seboj. Clemenceau, v čigar državi se je poleg komunistov pričel širiti tudi idealni pa-stifizem za ukinitev armade, je s svojo diktatorske vlado uničil oboje, najboljši primer pa vidimo za to danes, ko j® zasedla franeska vojska Porubrje. Clemenceau je obsodil Caälanta, voditelja socijalno - radikalne stranke in Malvr-K bivšega ministra za notranje zadev® pa je izgnal za S let v Španija Clemenceaujev sistem nadaljuje danes Poinca-re. Ko je Italija prišla do svojega vrhunca in ko je staia pred revolucijo, je prišel ua vlado Mussolini in danes vidimo močno Italijo. V češkoslovaški republiki so dvignili glave Nemci to Habs-ourlani to nedavno je vlada republike izdala zakon o zaščiti države, po katerem bo v kratkem zaprtih okoli 7 tisoč ljudi Konstantinove avanture so dovedle Grško do bankrota, toda volaka je vzela usodo države v svoje roke to vsi znamo, kako brezsrčno je postopala z Gunarisom in bivšimi ministri! To pa je Grško rešilo. Madžarska bi bila danes država nereda in ropov, da n! Prišel na upravo Hortv. Na Bolgarskem le istotako uvedena močna vlada Stam-bolijskega. Demagogu Radiču st i« posrečilo speljati hrvatske mas« to radi tega se bahala država pred važnimi to škodljivimi dogodki Poslednja poročila o spopadu kmetov z orožniki, širjenje Radi-čevskih idej med vojaki po vojašnicah, bo dovedlo do tega, da bodo številni ljudje, ki stoje pod vojaškim zakonom obsojeni, kratkim potom, tl» smrtno kaznijo. Da bi se za družbo ta državo škodljiv človek, kakor je Radič odstrani, Je potrebna močna vlada. Vsaka močna vlada je koristna, bodisi da izhaja od civilnih ali vojaških oblasti, pa makar če bi izhajala od g. Pašifia ali g. Pribičeviča ali pa od skupine generalov. Močna vlada je danes potrebna ker bi vrnila red ta delo v našo razdvojeno državo. AH ste še obnovili naročnino fa ^irtranjeNovosti,? K politični situaciji. Zadnja rešitev — nove volitve. Beograd, 20. aprila. (Z) »Tribuna« piše: Dasi so politični krogi odločeni, pomagati pri rešitvi vladne krize to smatrajo, da pride do koalicije, prevladuje vendar prepričanje, da to ne bo mogoče zaradi antagonizma posameznih strank. Najbolj verjetno je, da bodo razpisane nove volitve, čeprav tega ne želi nobena stranka. Prihodnji teden mora prinesti odločitev. Pokazalo se bo, ali pride do koalicije med radikali in demokrati ali ne. Ako se ne bo mogla stvoriti koalicija, se bo morala sestaviti volilna vlada, kar naj bi bila zadnja rešitev. STALIŠČE ZEMLJORADNIKOV. Beograd, 20. aprila. (Z) Predsednik zemljoradniškega kluba Voja Lazič je bil snoči pozvan na dvor h kralju. Lazič je obrazložil kroni nazore zemljoradniškega kluba. Kralj je poslušal izvajanja g. Laziča in potem izrazil svojo zadovoljnost, da obstoja tuđi pri zemljoradnikih dobra volja pomagati, da se najde izhod iz težavnega položaja, v katerem se sedaj nahaja država. Beograd, 20. aprila, (Z) Današnje »Vreme« objavlja pogoje zemljo-radnikov za vstop v vlado. Zemljorad-niški klub je pripravljen stopiti v koalicijo, vendar se o podrobnih pogojih še ne more doznati nič natančnega. Najbrže se zemljoradniški klub tudi sam še ni odločil, ker se še ne ve, kdo dobi mandat za setavo nove vlade in tudi ni znan njen delovni program. V nedeljo se sestane glavni odbor zemljorađniške stranke, ki bo odločil, ali naf ostane klub v opoziciji, ali pa da stopi v vlado in pod kakimi pogoji naj se to zgodi KOROŠEC POZVAN H KRALJU. Beograd, 20. aprila. (Z) Za danes popoldne, je bil pozvan na dvor poslanec dr. Korošec, predsednik slovenske ljudske stranke, da razloži kralju stališče svoje stranke. Zatrjujejo, da je ljudska stranka pripravljena vstopiti v vlado, ako se spremejo njene zahteve glede Slovenije. »SCOTUS VIATOR« V BEOGRADU. Beograd, 20. aprila. (Z) Snoči je bil pri vseučiliškem profesorju dr. Cvi-jiču pri večerji med drugimi tudi znani angleški publicist in prijatelj našega naroda Seaton Watson, znan pod psevdonimom »Scotus Viator«, ki ie izrazil željo, da bi rad poselil Ljubo Davido-viča. Gosp. Davidovič je ustregel tej želji to določil, da mu bo danes popoldne na razpolago. Seaton Watson jo snoči izjavil, da se no mara vmešavati v našo notranje zadeve in da tudi ne želi biti posredovalec. On bi se ie rad informiral o naši notranji politiki iz porazgovorov s politiki ki so bili snoči pri večerji pri dr. Cvijiću, se doznava, da Je Watson v pogovoru obsodil Radičevo taktiko to posebno njegov nedeljski govor. Ko se je mudil v Zagrebu, je prišel do prepričanja, da Radič odkritosrčno misli na sporazum. Vsied težav s telefonom so morale, žal, izostati zadnje vesti Iz Beograda. Krvav spopad med remiblikanci in nacijonaiisti. Sarajevo, 20. aprila. (2) Pred-snočnjlm se je spopadlo tukaj 20 naci-jonalistov in 6 frankovcev, med katerimi so se nahajali bivši poslanec hrvatske težačke stranke, profesor Jankovič, profesor Standarič fn Jure Soča, ravnatelj Saveza seljačkih zadruga. Frankovci so klicali: »Živio Radič, živela republika 1«, nacijonaiisti pa so jim odgovarjali z »Dol z Radičem, dol z republiko!« in drugi vzkliki Eden nacijo-nalistov je udaril Standariča s palico po glari, nakar je ta usrelil proti njemu z revolverjem, To ie bil znak za napad. Nactionajisti so pričeli streljati na frankovce. Policija je ugotovila, da je bilo oddanih sedem strelov. Dve krogli sta zadeli frankovca Jura Sočo v trebuh. Vsi so pobegnili, na mestu pa je obležal razen Soče tudi nacijonalist, trgovski pomočnik Stojakovič, ki ga je težko ranil strd iz revolverja. Redarji so se pojavili nekaj trenotkov po spopadu to so zasledovali pobegle, vendar se jim ni posrečilo, da bi koga prijeli. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico. Soča bo težko okreval, dočim niso rane Stojakoviča tako hude, kot se je prvi hip mislilo. Policija je uvedla strogo preiskavo. Ekspioišja v Beogradu, 20. aprila. (Z) Danes dopoldne ob 11. je prišel orožniški narednik Aleksander Ilič v skladišče mestnega poveljništva, ki se nahaja na dvorišču vojnega ministrstva, in je izročil štiri bombe, ki jih k nekje našel. Ko je izvlekel iz žepa četrto bombo, se je ta razletela in odtrgala naredniku levo roko, razmesarila njegov levi kolk to ga tudi na trebuhu hudo ranila. Ranjen je bil tudi narednik, kateremu je Ilič izročil bombo, dočim je ostal poročnik, ki je bil v sobi, nepoškodovan. Ranjenca sta. bila prepeljena v bolnico. Eksplozija bombe je izzvala v vojnem ministrstvu, kjer je Mio takrat okoli 50 častnikov, velik strah. Drobec bombe je priletel v poslopje narodne skupščine, razbil šipe na oknu kluba demokratskih poslancev, ki so ravno debatirali o razpletu vladne krize in odnesel poslancu in bivšemu ministra đr. Krizmanu ščipalnik z nosa. Poslanci so hitro zapustili sobo. Dogodek je povzročil veliko razburjenje med poslanci, ki zahtevajo, da se odstrani skladišče streliva iz bližine narodne skupščine. Novi sklepi Mussolinijeve vlade. IMENOVANJE NOVIH SENATORJEV. Rita, 20. aprila. (T) Na seji ministrskega sveta, katere se nista udeležila ministra Cavazzoui in De Capitani, je min, predsednik Mussolini najprej obrazložil svoje stališče glede zadržanja klerikalnih članov vlade. Nadalje je bilo na Mussolinijev predaš Imenovanih šest novih senatorjev In «cer: dr. Anton Grossichz Reke, dr. Anton Taccoul iz Splita, prof. p Cip pico iz Trogira, kr. komi-, j Cremonesi v Rimu, grof San-mimatelli, Podpredsednik društva' »Dante Ahghien« in dr. Vin. Morello, Ministrski svet Je določil glede civilne uprave v novih pokrajinah, da se morejo tekom 60 dni po objavi tozadevnega odloka predložiti prefektom opcije italijanskega državljanstva v zmislu mirovne pogodbe, ako prosilci dokažejo, da iz utemeljenih vzrokov tega niso mogli storiti v predpisanem roku. Nadalje Je ministrski svet določil, da se na tržaški prefekturi za ozemlje Julijske Krajine in na tridentski za Trl-dentsko Benečijo koncentrirajo vse agende, ki se nanašajo na državljanstvo v zmislu mirovnih pogodb. * italijanski klerikalci za vlado. Rim, 20. aprila. 00 Danes opoldne se je vodstvo ljudske stranke sestalo k seji. Sklenil se je dnevni red, v katerem se izraža vladi polno zaupanje in se obljublja povsem lojalno sodelovanje. Na to je bil dnevni red predložen zborničnemu klubu. Pri klubovem posvetovanju je bilo navzočih 81 članov, eojfetol debatije bil predlog strm#* j nega vodstva sprejet s 70 glasovi proti glasu poslanca Tovinija. 10 poslancev se je vzdržalo glasovanja. Dva dodatna predloga, ki jih je Tovini stavil v imenu najskrajnejše desnice, je klub odklonil. Klubov sklep ie bil takoj po posebnem odposlanstvu sporočen mini-strsJic.:m predsedniku. Pred otvoritvijo lausannske konference. NASA DELEGACIJA. — ODHOD DRUGIH DELEGATOV. - ANGORSKA SKUPŠČINA. Beograd, 20. aprila. Nocoj odpotuje v Lausanne naša delegacija pod vodstvom poslanika v Bernu Milutin Jovanoviča. Delegaciji se pridruži kasneje tudi naš poslanik v Parizu dr. S p a 1 a j k o v i č. V gtavnem bo naša delegacija zastopala na konferenci v Lausanni iste smernice, kakor na prvi konferenci zunanji tr s ter dr. Ninčič kot njen takratni predsednik. Ženeva, 20. aprila. (D) Za zastopnika Zedinjenih držav na lausanti-ski konferenci je imenovan ameriški poslanik v Bernu, polnomočni minister Grew, ki se udeleži konference kot opazovalec. (Druga poročila pa pravijo, da bo zastopal Ameriko Chiid.) CHESTER PRIDE V LAUSANNO? Ženeva, 20. aprila. (D) Iz \Va-shtogtona poročajo, da namerava kon-teradmiral Chester na lausannski konferenci osebno zastopati interese družbe »American Turkish Development Co.« (Ta družba ie s posredova- njem admirala Chestra sklenila, ne oziraje se na določbe lausannskega mirovnega traktata, z angorsko vlado pogodbo, ki ji daje vse koncesije glede železniških, pristaniških, cestnih, šolskih in drugih zgradb po vsej Turčtij. To seveda Angliji in Franciji ki imata v Anatoliji in Mezopotamiji svoje posebne interese, prav nič ne prija, zato je na lausannski konferenci pričakovati zanimivih diplomatskih borb. Ur.) RAZPUST TURŠKE SKUPŠClNE. Parlz, 29. aprila. (D) Velika na. rodna skupščina v Angori je odklonila vladni načrt glede splošne amnestije, odobrila pa je z ozirom na bližnje vo* litve nov zakonski načrt glede veleizdajalcev. V bodoče bo zagrešil zločin veleizdaje vsak, ki bo odobraval stari režim. Nato se je skupščina razšla. Angora, 20. aprila, (K) V veiiki narodni skupščini je izjavil vojni minister, da mora Turčija vse potrebno po skrbeti, ker je še vedno nevarnost, da nastane nova vojna. Valne izjave limet pale. IZMET PAŠA IN NAŠA KRALJEVINA. — VPRAŠANJE MOSULA REŠENO. — TURČIJA IN ZAVEZNIKE Beograd, 20. aprila. (Z) Snoči je potoval skozi Beograd z orijentnim ekspresnim vlakom v Lausanno predsednik turške delegacije Izmet paša. Iz Caribroda je poslal zunanjemu ministru dr. Ninčiču sledečo brzojavko: »Na potovanju skozi kraljevino Srbov, Hrvatov to Slovencev mi je zelo ležeče na tem, da Vas pozdravim in da Vam želim vse najboljše. Izmet paša.« Na kolodvoru v Beogradu ga je pozdravil v imenu zunanjega ministra g. Todorovič, ravnatelj političnega oddelka v ministrstvu za zunanje zadeve. Izmet paša ni hotel dati novinarjem ni-kakih izjav, češ, da je zelo utrujen od vožnje. Informiral se je le, kdaj pride dr. Ninčič v Lausanno. Bil je zelo iznenađen, ko je slušal, da tokrat dr. Ninčič ne bo vodja jugoslovenske delegacije v Lausanni Izmet paša je pooblastil svojega tajnika, da poda zaželjene izjave. Dejal je med dragim, da Ima sedaj Izmet paša vsa pooblastila, da sklene to podpiše vse pogodbe. O Mosulu se na nadaljevanju lausannske konference ne bo govorilo, kri- je to vprašanje že likvidirano s po- slednjimi notami med Turčijo in zavezniki. Turška vlada bo stremela za tem, da se definitivno urede razna gospodarska in finančna vprašanja, ki so najbolj važna za Turčijo. V bistvu gre za vsa ista vprašanja, s katerimi se je bavila zadnja lausamtska konferenca. Vsa turška delegacija je zelo optimistična in JO pripravljena za gotove koncesije, ak» vidi dobro voljo na nasprotni strani Važna je sledeča izjava Izmetovega tajnika: »Ako nalete naše upravičene zahteve na konferenci v Lausanni na enak odpor, kakor zadnjič, bomo takoj zapustili Lausanno. To pa bi tokrat ne pomenilo samo prekinjanje razprav, ampak začetek sovražnosti« (Iz ponovnih izjav, ki jih je podal Izmet paša pri raznih prilikah in o katerih je naš list že ponovno poročal, je razvidno, da je vodja zunanje politike turške kemalistič» ne vlade v Angori velik prijatelj naš« kraljevine. Zaradi te^a je važno nadaljnje zadržanje turške* delegacije na lausannski konferenci, ker so od njega odvisni sklepi te konference napram kateri naša država gotovo ne bo mogla biti brezbrižna. Ured.) Preokret v reparaetjskem problemu? Pariz, 20. aprila. (K) Po »Jour-naiu« je včeraj dopoldne Barthou skupno z belgijskim odposlancem Delacroix izdelal prvi osnutek reparacij-skega načrta. Osnutek pomeni preokret, kajti reparacijski problem se prvič obravnava ne samo s financijelne-ga stališča, temveč se vpoštevajo tudi koristi, ki jih bodo v bodoče nudili z Nemčijo sklenjeni veliki gospodarski dogovori. Ker Nemčija ne more plačati vseh vojnih stroškov, so zavezniki omejili svoje zahteve na povračilo vojnih dolgov. Francoska in belgijska vlada sta kakor se zdi, določila reparacije s .36 milijardami zlatih mark. Ponesrečena komunistična vstaja v Poruhrju. Köln, 20. aprila. (K) »Kölnische Zeitung« poroča k dogodkom v Miilhelmu: Opoldne je zaradi Izgredov druhall prišlo do številnih pocestnih bojev, V obrambo proti vstašem se je pod vodstvom maloštevilnih policijskih uradnikov, ki niso bili izgnani, stvorila varnostna četa. Motltelji miru so iz avtomobilov in tovornih voz, kf so jih na cesti ustavili, postavili barikade. Z obeh strani so streljali s starimi ptičari-cami in lovskimi puškami Isti list poroča, da se Je tudi v Reckiinghausenu nabralo mnogo nevarne svojati iz zasedenega in nezasedenega ozemlja. Berlin, 20. aprila. (K) »Berliner Zeitung« poroča iz Mülheima: Mesto Mülheim, ki je bilo včeraj zvečer popolnoma v posesti komunističnih rdečih gardistov fn njih pripadnikov Jz zločinskih vrst, je biio da- nes ponoči osvobojeno te vlade. Kriminalni policiji v Mülheimu, ki se je mogla v mestih hiši držati, so prišla na pomoč ojačenja iu sicer kriminalna policija iz Oberhausena in Duisburga. Te čete so ponoči na vseh izhodih iz mesta naskočile barikade rdečih gardistov. Spopadi so bili zelo hudi ker so rdeči gardisti, ki so oplenili v Mülheimu trgovine z orožjem, imeli dobro orožje. Na obeh straneh le bilo osem mrtvih. Veliko število je bilo tudi ranjenih. Rdeč! gardisti so bili razkropljeni. 40 vodil je bilo ujetih in zaprtih. Danes zjutraj so imela oblast» va mesto zopet v rokah. NOVE ZASEDBE. K a r i s r u fc c, 20. aprila. (K) Franco» zi so danes zjutraj zasedli magistrat in kolodvor Ortenberg pri Offenburgu. Koalicijska vlada na Švedskem. Stockholm, 20. aprila. (K) Koalicijski kabinet Trugger se je stvoril to je zaprisegel v roke kralja. IMMi občitislii snet. Pretep v posvetovalnici (Glej gorato m drugi struali Današnje prireditve* V Ljubljani: . Drama: »Hasanaginica«. Red A Opera: »Rigoletto«. Naslovno vlo*o poje g. Levar, vlogo Sparafučila pa g. Betetto. Red B. V Mariboru: Narodno gledališče; »Svfetb* «kesa«, Red A. mm m» am M. H, šapia: Srbi in Bolgari. Nadzorovanje šol in višja pedagoška šoia. Ceđ. T. Bušenlć. — St V. S. V poslednji dobi razglaša Radič-Koroščevo časopisje zopet novo dema-goško geslo, Id naj vleče neuki narod pod njihove prapore, in sicer: »Mi hočemo popolno Jugoslavijo«, zato zahtevamo, da se z nami združi tudi Bolgarska. S tem geslom hočejo pridobiti tudi Vseslovane, kar se jim pa ne bo posrečilo, ker ti vedo, da ni bilo najti v njihovih vrstah pred vojno nobenega onih, ki danes propagirajo takojšnjo družitev z Bolgarsko. Ta agitacija me je prisilila, da obdelam staro, vendar velikemu delu Slovencev in Hrvatov žal premalo znano temo, o odnošajih med Srbijo in Bolgarsko. Kraljevina SHS ima mnogo sosedov, katerim ne more zaupati in ki zadržujejo poleg notranjih sovražnikov našo notranjo konsolidacijo. Tak sosed je tudi Bolgarska. Bolgarska je stari tekmec Srbije na Balkanu. Ko so Izgubili Bolgari bitko na Bregalnici, so dobili Srbi velik del Makedonije. Bolgari so se navidezno udali v svojo usodo, mislili so pa na osveto. V svetovni vojni so se združili s centralnimi državami z namenom, da bi uničili srbsko državo, anektirali pol Srbije, ter s tem uničili za večno svojega edinega resnega tekmeca na Balkanu. Ce bi pristopila Bolgarska takrat na stran zaveznikov, bi dobila več, kakor bi mogla dobiti v slučaju zmage centralnih sil. Dobila bi kos srbske in kos grške Makedonije, Dobrudžo. katero je zgubila v drugi balkanski vojni, glavno pa bi razširila svoje morsko obrežje po Trakih, do samih carigrajskih vrat aa račun Turčije, V sredi leta 1915 je bila Turčija tepena od Rusov na Kavkazu, od Angležev v Mezopotamiji In celo glavno mesto Carigrad je bilo ogroženo po zaveznikih. Ootovo je, da bi se Turčija takrat morala vdati radi pomanjkanja zveze s svojimi zavezniki in vsled tega nastalega pomanjkanja vojnega materijala, če bi tedaj marši- »Slo venec« zahteva, da moramo takoj podreti to hišo — našo kraljevino — ki smo jo izgradili s tolikimi žrtvami in s takšnim naporom, ter si izgradimo novo. Ta nova hiša bi bila sezidana tako, da bi imela v nji vsaka stranka svoje stanovanje, kjer bi se uredila kakor bi ona hotela. Za skupne zadeve bi pa napravili skupni odbor, ki bi se n. pr. posvetoval, koliko bi kdo prispeval za pokrivanje skupne strehe. Koliko bi bilo teh »federativnih« strank, »Slovenec« sam ne ve. Navadno govori o treh: Slovenec, Srb, Hrvat, zadnjič je pa omenil, da bi morali svoje stanovanje dobiti tudi Makedonci, ker tako žele »Makedonska bratstva«. Toda istega dne. kot je »Slovenec« postavil to zahtevo, so gledali Slovenci, ki so se slučajno nahajali na ulici v Beogradu, čuden prizor: ogromna vrsta makedonskih četašev Je korakala vklenjena po ulid, spremljana od žandarjev. Bili so prignani iz Makedonije, da prejmejo zasluženo kazen. Srbi reagirajo torej popolnoma drugače na tiste žeje »Makedonskega bratstva«, ki se Izražajo z noži in požari!) V to skupno hišo bi se preselili še Bolgari. Tako bi nas bilo že peti Torej pet stanovanj. Toda »Slovenec« je včasih omenil, da bi tudi Crnogorci potrebovan li svoje stanovanje. Morda tudi Vojvodinci? Razume se, da tudi Bosanci. Kam bi pa v tem slučaju dafl Dalmatinca? Kaj pa, če bi zahtevali svoj kot tudi naši Ribničani ali naši Kočevarji Ootovo Je, da bi na primer Kočevarjem ne mogli odreči njihove pravice, ker govore zanje isti razlogi kakor za druge. »Slovenec« naj torej najprej pove, koliko bi bilo pravzaprav potreba stanovanj? Na koliko strank oziroma fede- rall Bolgari na Carigrad mesto v Makedonijo in Timok. Brez velikih izgub bi dosegla Bolgarska uresničenje svojih sanj o veliki Bolgarski Ce bi tedaj nastopila Bolgarska pohod na Carigrad, bi nastopila Srbija v zvezi z Romunijo pohod na Pešto. Ra-ditega bi najbrže doživeli one dogodke, ki smo Jih učakali šele koncem leta 1918, že koncem leta 1915 ali v začetku leta 1916. Srbija bi ne imela na svoji zemlji neprijateljev, srbskemu narodu bi ne bilo treba nastopiti svoje Golgote, poti Čez albanske gore. Ne pomrlo bi stotisoče ljudi srbskega plemena in srbske pokrajine bi bile cvetoče in ne uničene kot so deloma še danes. Bolgari se niso napotili po široki cesti v Carigrad, to je v boj proti osamljenim in ogroženim Turkom, temveč na trnjevo pot boja proti antanti na Skoplje In Niš. Ko so začeli omahovati pod težo bremena, ki so ga vzeli na svoja ramena, je bilo večkrat čuti bolgarske glasove: tudi če ne zmagamo, Srbi bodo tako zdecimirani in gospodarsko tako uničeni, da bomo vendar mi gospodarji Balkana. Da bi dosegli ta cilj, so tudi delali v prvi vrsti grozodejstva in gospodarsko škodo v Srbiji. Srbski narod, ki ve, da so edini vzrok njegovega trpljenja Bolgari, jim tega ne more čez noč odpustiti Brezpredmetni so radi tega vsi poskusi nekaterih hrvatskih, slovenskih in tudi čeških časopisov za takojšnje zbližanje In strnitev Srbov in Bolgarov v eno država Sedanja srbska generacija, ki čuti posledice bolgarskega gospodarjenja na svoji koži, ne bo pristopna tej pesmi Prihodnje generacije srbskega plemena pa bodo pripravljene podati roko bolgarskemu plemenu, če bodo Bolgari pokazali s svojim delovanjem to, kar govore danes njihovi odgovorni politiki, da namreč ne mislijo na revan-2o, priznavajo mirovni ugovor in da žele biti združeni s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, racij, bi se razdelili ti »Jugosloveni?« Kako bi se delili med sabo, ne da bi pri tem prišlo do krvavih glav? Kako hočete deliti Srbe od Hrvatov itd? Nikar ne plahtajte ljudi z analogijo Švicarske, Amerike itd., če so pa pri nas popolnoma druge razmere 1 Dejstvo je sledeče: Imamo že eno hišo in to so izgradili Srbi. Delali so Jo 120 let in pri tem žrtvovah in se trudili toliko, kot težko kateri drugi narod na svetu. Pri tepi delu so jim pomagali nekateri Sovenci in Hrvatje, a večinoma so nasprotovali Bolgari so jih neprestano ovirali z vsemi silami Slovenci in Hrvati so potem, ko se je podrla hiša, v kateri so dotlej stanovali in služili zaprosili Srbe, da Jih sprejmejo v svojo hiša ki se bo primerno povečala. Srbi so Jih sprejeli in pri tem je bilo dogovorjeno, da ostanejo vsi popolnoma ravnopravni v skupnem gospodarstvu kot ena rodbina. Sedaj pa »Slovenec« piše, da se Slovenci in Hrvati v tej hiši ne čutijo dobra Hiša naj se podere po skupnem dogovoru in vzajemnem sporazumu, potem pa naredi nova, tako, da bodo ime-H pod isto streho prostora tudi Bolgari in bo sidoh vsak, kdor bo hotel, imel svoje stanovanje ali vsaj sobo s posebnim vhodom. Srb bo takemu pisanju odgovoril: Hišo smo postavili mi in ml smo ž njo zadovoljni Vas nismo prosili, da se nam pridružite in če vam ne ugaja, lahko odidete. Vam na ljubo pa ne bomo podirati svoje hiše, da bi potem dobili stanovanje v novi, ki bi se morala šele graditi, in kjer bi bili v vsem odvisni od naših bratov, ki nam doslej še niso dali prav nobenih dokazov bratovske ljubezni! »Samouprava« je objavila članek, ki zadene v živo prosvetne razmere v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ker nudi članek jasen vpogled v mahinacije demokratske stranke se mi vidi da ne bo odveč, če seznanim tudi učiteljstvo v Sloveniji Članek pripoveduje to!»: Odkar je prevzela posle sedanja vlada, iztikajo demokratski listi hi med temi tudi demokratska učiteljska »Narodna Prosveta«, za preganjanji demokratov v prosvetni stroki Izzvani po takem pisarenju demokratskih listov, smo prisiljeni da vsa ta demokratska sumničenja razkrinkamo. Premeščcnja šolskih nadzornikov, suspendacija višje pedagoške šole, bajš to (t l preganjanje demokratov v prosvetni stroki) potrjuje. Toda, če se človek poglobi v delo demokratskih ministrov prosvete in zloglasnih demokratskih referentov zadnjih let, no, potem uvidi jasno, da je to preganjanje demokratov samo izmišljotina in da ga v resnici sploh ni Vsak nepristranski opazovalec je prišel lahko sam-posebi do zaključka, da je bilo delo demokratskih ministrov v prosvetni stroki do skrajnosti partizansko. Na predstoj-niška mesta v prosvetni stroki so došli ljudje brez vsake kvalifikacije. Neznatni profesorji hi slabi administratorji, katerim so dostikrat Izkušeni učitelji morali dajati nasvete, so prišli na mesta prosvetnih inšpektorjev. Mesta šolskih nadzornikov pa so zasedli tako slabi učitelji da se le-tem samim Še sanjalo ni da bo nastala v prosvetni stroki sploh kedaj taka gniloba, da bodo lahko ob nji postali tudi oni šolski nadzorniki. Veliko število šolskih nadzornikov, ki so bili izborni šolniki, je bilo pregnanih, ali pa z različnimi mahinacijam prisiljenih, da so podali ostavko. In na njihova mesta so bili postavljeni strankarski agenti, ki se niso odlikovali še z ničemer, in med katerimi so celo tald, da se mora človek, ki ima le malo čuta za dober slog in pravilnost jezika, kar zgražati, kadar dobi v roke kak njihov pismeni proizvod A biti pa so — skoro brez izjeme — brezobzirni strankarski agitatorji in predsedniki strankarskih organizacij. Kako so se počutili učitelji (seveda demokrate izvzemši) pod tako uprava in kako vrednost imajo ocene učiteljev, podane od takih šolskih nadzornikov, no, to ugeniti ne bo težko. So slučaji, da so dali ti šolski nadzorniki odlično oceno tako slabim učiteljem, ki bi ne mogli biti niti odlični učenci kake srednje šole, kamoli odlični učitelji - vzgojitelji In na ta način sta se v prosveta kjer je prostor samo za najvišje ideale človeštva ugnezdili protekcija in strankarstvo. Mesto da bi bil v prosvetni stroki vsak na svojem mestu po svoji sposobnosti in svoji moralni vrednosti, pa so bili pozvani na odlična mesta slabiči, na slaba mesta pa so morali oditi odlični učitelh-vzgojitelJL Moralna zastava, ki bi morala viseti v prosvetni stroM na najvišjem mestu, Je bila vržena v blato. Kar pa moramo še najbolj obsojati, je to, da je demokratski minister prosvete poizkušal prodreti t zakonom, ki bi naj zagotovil vsem tem šolskim nadzornikom stalnost na podeljenih jim mestih. Kako daleč so posegli demokratski ministri prosvete v svojem slepem partizanstvu, nam priča prav lepo višja pedagoška šola. Ne za to, da bi dajala višja pedagoška šola dobre šolske nadzornike, ampak za to, da bi dobili demo-kratje kader svojih šolskih nadzornikov, je bila ta šola otvorjena. Za rektorja te šole pa je postavljen človek, ki nima strokovne pedagoške Izobrazbe. Torej uprava, jednega najvišjih pedagoških zavodov, je poverjena osebi ki ima iz pedagoških predmetov najbrže manj znanja, nego pa ga ima dijak za srednjo šolo. ko začne vanjo hoditi. Ob tem se mora nehotš pojaviti vprašanje: zakaj neki je to tako urejeno. Človek bi moral biti velik naivnež, da bi mogel mislili da merodajni krogi niso imeli toliko uvidevnosti da ne bi mogli pojmiti nesreče takega početja. Nasprotno, mi smo trdno uverjenl da so vse to uredili namenoma taka ker so mislili, da so v rektorju izbrali prilično osebo za izvedbo svojih strankarskih načrtov potom višje pedagoške šole. 2e sam naslov te šole zahteva, da mora biti rektor te šole pedagog; zakaj niti misliti si ne moremo, da bi uspevala kaka vojaška akademija pod vodstvom teologa, oziroma, da bi mogel kak general voditi dobro bogoslovnico. Tudi izbira kandidatov za to šolo se vrši vedno strankarsko. Tudi omejitev starosti meri na to, da se zavarujejo strankarski demokratski interesi. Mesto izkušenih učiteljev, ki so dokazali s svojim delom, da razumejo posel poučevanja in vzgajanja, ga proučujejo in ga ljubijo, izbere za višjo ped. šolo po večini demokratske agitatorje, ki so z ozirom na pouk in vzgojo ničle. Ko pa je začela radikalna vlada čistiti hram prosvete od take moralne nesnage, so zagnali demokratski listi divje vpitje in obkladajo to delo radikalne vlade z nečednimi priimki Prva dolžnost vlade mora biti ta, da reši to vprašanje v interesu prosvete in njene propale moralnosti pravično. Višjo pedagoško šolo je treba po našem mnenju ukiniti; zakaj dobre šolske nadzornike moremo dobiti samo iz vrst učiteljev, ki so se dvignili s praktičnim delom in samoizobrazbo na višek. Nobena višja pedagoška šola, v kateri prevladuje itak sama teorija, bi nam ne mogla dati Joviča, Stanojeviča, Putnikoviča, Blagojeviča l dr. kot nam jih je dala praksa in samoizobrazba. S pomočjo šolskih nadzornikov, ki bi Izšli iz višje pedagoške šole, bi učiteljstvo komaj životarilo; in ž njim bi zašla pouk in vzgoja kmalu na rakovo pot Zaradi tega pa smo mnenja, da bi se morala sestaviti komisija iz profesorjev, ki bi ob že tiskanih proizvodih, gibajočih se v obsegu pouka in vzgoje kandidatov za nadzorniška mesta, odločila, če ta in oni kandidat sploh zasluži da se ga imenuje šolskim nadzornikom. Tem potom izbrane šolske nadzornike bi se naj imenovalo za stalne, vsi ostali pa bi bili samo začasni in na svojih mestih le toliko časa, dokler se ne dobi dovolj takih šolskih nadzornikov, ki so se izkazali z delom v šoli In z delom v pedagoški literaturi. Stalni šolski nadzorniki bi naj imeli nekoliko višje plače nego drugi učitelji in poleg tega doklade za postrežbo, pota, pisarno in pisarniške potrebščine. Samo tem potom bi prišli do res sposobnih Šol. nadzornikov, ki bi razumeli življenje, ki polje med učiteljstvom, in bi imeli učni in vzgojni posel; in tem potem bi bila enkrat za vselej izključena možnost, da slabič gospodari nad močnim. Pripomba prevajalčeva. Opozarjam p. n. učitelje na to, da nisem prevajal dobesedna ampak zmiselmx Dostavil sem iz svojega samo ono, kar je v oklepajih. Želim, da bi se s člankom seznanili tudi merodajni faktorji v Sloveniji, zakaj tudi med nami je v tem oziru marsikaj gnilega. In čas je že, da se bula prereže, da izteče iz nje gnoj partizanstva, ki grozi okužiti tudi v Sloveniji ves pouk in vso vzgoja Vsi volilcl, ki so glasovali za Narodno radikalno stranko, naj prijavijo v organizacijske svrhe svoje naslove glavnemu tajništvu NRS, Ljubljana, Wolfova ulica 1, L nad. Krajevnim organizacijam, ki so to že storile, ni treba. Gl- tajništvo NRS. Mariborska občinska seja. Pretep v mestni posveto* vslnicl. — Borna sefa. Maribor, 20. aprila. Za danes zvečer ob 19. uri je bila sklicana v mestno posvetovalnico seja občinskega sveta. Že pred napovedano uro se je zbralo v dvorani mnogo občinstva, ker se je pričakovalo, da na današnji seji odstopijo socialistični občinski svetnild z županom vred. Poročevalsko mizo je zasedel prvi poročevalec »Jutra«, dr. Reisman. Okrog 19. ure je stopil v dvorano občinski svetnik Žebot Ko je prišel v bližino poročevalske mize, sta se spopadla z dr. Reismanom, kateremu je Žebot svojčas na ulici pljunil v obraz. Dr. Reisman je Žebota pretepel s pasjim bičem, Žebot pa se je branil s palico. Zaradi tega incidenta je zavladalo v dvorani mnogo smeha, pa tudi razburjenja. Načelniki klubov so se posvetovali o nadaljnjem postopanju. Po posvetovanju je župan ob tričetrt na 20 otvoril sejo. K besedi se je oglasil načelnik kluba SLS dr. Leskovar, ki je Izjavil, da klub SLS ne more zborovati, ker se pripravlja napad in je galerija oborožena, čemur pa je župan ugovarjal, češ da so se ljudje morda navadili smatrati občinsko dvorano za zabavišče. Obžaluje sicer, da se j» to zgodila vendar pa bi bilo krivično izprazniti celo galerijo zaradi le enega krivca. Dr. Leskovar opozarja na ta da je javnost sej zajamčena tudi pri sodnih razpravah, vendar pa ne sme nihče oborožen v dvorano. Uvedo naj se vstopnice, tako, da ima pravico vstopiti v dvorano samo lastnik vstopnica če pa se galerija ne izprazni, ne more prisostvovat! seji. V imenu socialističnega kluba je izjavil občinski svetnik Bahun, da obsoja tak nastop. Misli, da bi imela oba nasprotnika prilike dovolj, da obračunata drugod. Nikakor pa ne gre, da bi se zaradi tega kaznovali tudi oni, ki pri vsej stvari niso ničesar zakrivili. Incident se je razen tega izvršil pred sejo in torej s sejo samo nima nikakega opravka. Tudi vstopnice ne bi mogle tega preprečiti ker bi se pač ne moglo, vedeti, ali je bila vstopnica izročena oboroženemu ali neoboroženemu obiskovalcu galerije. Galerija bi se izpraznila le. Če bi se vmešavala v i>otek seje. Zupan opozarja tudi na poslovnik, ki predvideva samo dogodke med sejo, ne omenja pa dogodkov zunaj seje. Načelnik kluba NSS profesor Rostohar predlaga, nai se vrši danes tajna seja. V imenu kluba JDS izjavila načelnik Kejžar, da nima nič proti temu, akb se seja nadaljuje. Župan se pridruži predlogu profesorja Rostoharja, nakar je bila javna seja zaključena ki se je nadaljevala kot tajna seja._____ Angleški odmevi o Poincarejevem govoru. Govor, ki ga Je Imel francoski miB. predsednik g. Poincare v Dunkerqueu, ni napravil v londonskih krogih posebnega vtisa, »Daily Graphic« piše, da je imel Lou-eher , čisto prav, ko ie izjavil da je angleško lavno mnenje po njegovem londonskem obisku Franciji že boi) nakkmjena To trditev le smel tudi g. Poincare s polnim pravom ponoviti. Vsekakor pa so široki krogi angleškega ljudstva mnenja, da zasedba Poruhrja ni bila ravno oportuna. Francoski politiki da se ni mogel prihraniti očitek glede gotove nejasnosti. O ciljjli ruhrske akcije so bila mnenja doslej deljena. Poincareiev govor v Dunkerqnea Je prinesel toliko pogrešano Jasnost in je pomiri! razburjene duhove po vsej Angliji. Sedaj Je torej Jasno, da Francih res ni lebdela pred očmi aneksija kakršnegakoli nemškega ozemlja. Pogreška le seveda bila, da le g. Poincare zamolčal višino vsote, ki jo zahteva Francija od Nemčije. »Westmlnster Gazette« obžaluje to molčanje g. Poincareja. a je prepričana, da boste Francija in Belgija evakuirali zasedeno ozemlje res po etapah in obsegu nemških reparacljsklh plačil. List želi da se nemška reparacijska vsota definitivno določi ter pristavlja, da sl žeU ves svet jame določitve. Poderimo hišo, da sezidamo novo! Is prosvetnega življenja. LJUBLJANSKA DRAMA. A. P. Čehov: češnjev vrt Novejša ruska literatura okoli L 1890. je še zajemala iz naturalizma, ki ga je • svojimi epskimi deli pripravljal Tolstoj. Objektivno umetniško gledanje življenja le izključilo tendenčnost v literaturi V tedanjem slovstvu te je uveljavljalo vse, kar je specifično ruskega. V dramatičnih prizorih brez pravega delanja, je zlasti M. Gorku v svoji drami »Na dnu« ustvaril sanjarske, lazmlšljujoče duše, filozofske napol eksistence in psihopatlčne pojave, poveličane po svoji notranji čistosti, dobroti In velikodušnosti. Vse globje -r~ tako ▼ pripovedništvu kot v drami le Cehov: Mojster razpoloženja, melanholije in bolesti ruskega človeka. izražena v globoki simboliki, brez teatra! Ik e, a vsa prožeta resničnosti in notranjega žlvljenla. »Češnjev vrt«, nedosežno doživljen (ne igran) po Hudožestvenlklh, j« na našem odru po velikih naporih režije In resnemu trudu ansambla doživel sorazmerno dober uspeh. Da ul ogrel docela, le Jasno. Uprizoritev vsled raznih neprllik ni dozorela. ansambl le ni mogel doseči potrebne harmonije In občuten je bil Pri obeh Gajevih, zlasti pr« Ranjevski, boj * Jezikom. Take stvari zadržujejo naravni tok Igre, ki je prav pel Čehovu tako brezpo- i gotifdN». 1 Gosp. Cesar se je kot Lopahin uveljavil v večji in važni vlogi Otrok ruske zemlje, čuvar »češnjevega vrta« In njega pravi gospodar. Suženj, plian svobode in zavesti da Je v posesti zanj nekoč nedosežnega in daljnega... Z realistično močjo — prav dobro v poslednjem dejanju — je g. Cesar po »lovensko povedal to, kar je Cehov s tiho rezervo označil. Zato sem detajlnega, malenkostnega po tem slučaju najvažnejšega nljansiranja vloge pogrešal, Tako je ostal vtis kreacije kot trda melodija na finem instrumentu. Gospa Nablocka je bila topot vezana na ovire z besedo in največ s tem tudi na prostosti igre. Sveže, z mladostno .re,2* skrbnostjo pa ji je uspelo drugo dejanje. Prizori v naravi so bili resnični. G, Hut je z redko doslednostjo in z neko smesno-trpko topostjo, povsem prilegajočo se lene-mu Jepihodovu ustvaril zanimiv tip. »arJä Je bila doživljena. Ono tiho življenje, ki nima besed, je zlasti v zadnjih scenah z Lopahlnom gospa Saričeva z vidnim razumevanjem ustvarila. Pozabljen starec, simbol propadajoče domovine, stari Firs Je bil sijajen: redek gost gledališča bi v njem ne spoznal g. Lipaha. Karloto, muhasto guvernanto, je gdč. Rakarjeva izvedla originalno imitirano, z grotesko pobarvano. Gosp. Putjata je bil kot Gajev eleganten brezdelnež, motreč svojo okolico raz udobnega viška. Ciovek brez smisla za resnično življenje. Gleda na »češnjev vrt«, hubi ga, a ga ne zna obdržati, in se v solzah umakne novemu gospodarju. Trofimov g. Rogoza se mi je zdai najnaravneji. Navdušen fantast. Mlada Rusija je živela v teh mirnih očeh in v okviru redke plave brade se je skrivalo otročje lice In čista duša je zvenela iz besed polnih vere, zagonetk in iskanja. Anja, Jaša. Dunjaša in Simeonov, prav dober v maski, a premlad v besedi in gestah, so v splošnem ugajali. O predstavah še poročamo. —1. — Zanimiva dramska predstava ▼ Ljubjanl V nedeljo, dne 22. t m. se vpri-zori v letošnji sezoni prvič zabavna in slavna Gogoljeva komedija «Revizor« z gostom g. Markovičem v vlogi poglavarja. Rosp, Markovič Je imel kot »Hasa-naga« v Ogrizovičevi »nasanaginici« popoln uspeh. Njegovi kritiki trdijo, da je kot poglavar v »Revizorju« boljši in da je ta vloga sploh njegova največja kreacija. V vlogi Hlestakova nastopi pri ta) predstavi prvič g. Putjata. Pr6.1* 17. leti je v ruskem mestu Hersonu v ujej debatiral, na njej je sezidal svoje gledališko ime, igral Jo je pozneje več nego stokrat, z eno besedo, ta vloga je glavni povod njegove nagle In uspešne gledališke karijere. — Mladinska predstava. Igra za mladino »Kraljestvo ljubezni in dobrote« ]e polna živahnih prizorov in raznih čarobnih dogodljajev. V nie) nastopi kralj, škratje, metuljčki, razni duhovi in ostali prebivalci čarobnega kraljestva. Mladinski dom na Kodeljevem jo uprizori s svojimi gojenci v dramskem gledališču hi sicer v nedeljo, dne 22 .t. m. ob treh popoldne. Vstopnice so na razpolago pri dnevni gledališki blagajni v opernem gledališču in pol tire Pred predstavo pri blagajni v. dramskem gledališču. — Koncert opernega pevca Balabana. Po osvobojenju le prišlo k nam iz Rusije brez števila »umetnikov« pevcev in Peyk. toda malo, ki bi nam bili nudili neskaljen užitek. Nekoč se jo bil zgodil v Unionu celo škandal ko je nastopila pevka dvomljivih zmožnosti s kitaro v roki pred natlačeno dvorano in je za deli časa pripravila ruske koncerte ob kredit Sele zadnje čase pa smo spoznali med ruskimi gosti vpo-števanja vredne umetniške moči» med katerimi čislamo posebno g. Balabana. Pri pomanjkanju baritonistov v nnsi operi — takrat Je vse partije moral peti g. Levar, — se je pojavil na odru g. Balaban in dasi je pel v ruskem jeziku je občinstvo v njem spoznalo pevca Izvrstnih glasovnih kvalitet, pa tudi igralca, ki je od predstave do predstave bolj ugajal in doživljal priznanje kritik in občinstva. Njegov glas Je močan, obsežen, lepo zveneč in prožen ter se prilega dramatičnim izvajanjem, n, pr. drugemu dejanju »Tosce«. Gosp. Balaban pa je uspel tudi v drugih operah, končno pa je priredil koncert v dramskem gledališču, ki bo vsem poslušalcem ostal v lepem spominu. Prvi del vzporeda te obsegal operne arije Verdija, Wagnerja, Mozarta, Thomana in Rubinsteina, dalje pa smo poslušali solo-spev samo ruskih skladateljev. Kako malo so nam znani! In zato smo bili g. Balabanu najbolj hvaležni, da nam je dal priliko, da smo Culi prelest ruske Iskrene čuvstvene in wesenetljivo učinkovite pesmi Kako nepopisno lep ie izredno dramatični monolog Rahmaninova »Skopi vite»«, katerega te f, Balaban prednašal z ognjem in zanosom; da smo strmeti. Publika je pevca, ki ti te znal s svojo umetnostjo hipoma osvojiti njena srca, po vsaki odpeti pesmi odlikovala z gromkim ploskanjem, katerega je bil deležen v izdatni meri tudi spremljevalec m klavirju g. prot Ruö. Njegovo umetniško fino spremljanje solistov na klavirju smo že ponovno pohvalno omeniti. —■ Obisk koncerta iti bil posebno dober: vsekakor pa je večer publiko zelo zadovoljil in vemo, da bo prihodnji koncert g. Balaban« deležen večjega obiska. Mimogrede pripon* nimo še to, da se nam zdi dramsko gledališče za solistovske koncerte prav primerno in akustično. —jfc — Iz pisarne Šentjakobskega odra v Ljubljani Danes v soboto v drugič Pto-žgarjeva »Razvalina življenja«, drama fs kmečkega življenja, kakršnih je pri nas toliko na deželi Gdč, Metka Hamova fina » to predstavo svoj 50 nastop na našem odru. Veliko njeno požrtvovalnost bo pri-poznal vsakdo, saj vrši naša Igralka ppl»* svoje državne službe in skromne rfa« kulturno delo v času, ko se vse povsoo zabava in kritizira ter lenobo pase. -- Y torek 24. t m. se vprizori »Razvalina «v* ljenja« v tretjič. — Odobrena knjiga. Pokraiinsita va za Slovenija oddelek za Prosveto^ vere, je odobril v rokopisu. »Francosim- sIovensko-Ec—Vm konverzaclsko k jtgo , katero in profesor dr. Pavel V Brežn pomožno učno knjigo za višje raa,__»*cdaäh šol Štev. 71. »JUTRANJE NOVOSTI.« Stran'S. Dnevne novosti. Poziv somišljenikom! »Jutranje Novosti« so se v kratkem času razširile ne samo v Sloveniji, tem več zlasti tudi v Srbiji, Vojvodini, Sremu in Bosni; radi tega poživljamo vse člane naše stranke, da je njihova dolžnost anoncirati v našem listu, ker na ta način stopite v zvezo z ostdimi kraji v Jugoslaviji. Ker se v nagem tajništvu javljajo brezposelni člani, kakor tudi nameščenci ki bi upravljali popoldanske službe itd prosimo vse naše pristaše, da se obračajo na upravo *Jutr. Novosti«, ka dar iščejo delovnih moči, ker smatramo predvsem za svojo dolžnost zavzemati se za naše pristaše. Glavno tajništvo NRS. — Potovanje kraljice Marije v Dubrovnik. Vsa vožnja kraljice Marije po naši obali je naravnost triumfalni dokaz ljubavi, ki jo goji naš narod za svojo mlado vladarico. Na vsej vožnji se je ob obali zbiralo prebivalstvo, ki ji je prirejalo oduševljene ovacije in vzklikalo kralju, dinastiji in Jugoslaviji. Parnik »Karagjorgje« je prispel s kraljico in njeno materjo v četrtek opoldne v splitsko luko. Dasi potuje vladarica v strogem inkognitu in je odpadel povsod vsak oficijelni sprejem, se je vendar spontano nabralo na tisoče občinstva, ki je radostno vzklikalo kraljici. Na krov sta prišla pokrajinski namestnik dr. Metličić in župan splitski dr. Tartaglia, ki sta se ji poklonila, čez pol ure je parnik zopet odplul proti Dubrovniku ob streljanju topičev, pevanju himen in narodnih pesmi ur vzklikanju kraljici, kralju in državi. — Nase nsraenlke In čitatelje opozarjamo na jutrišnjo prilogo »Jutranjih Novosti«, ki bo vsebovala najaktualnejše članke o tekočih političnih dogodkih doma In v inozemstvo,' nadalje bo vsebovala važna in zanimiva gospodarskopolitična vprašanja, bogat kulturni pregled, lepe in privlačne podlistke in mnogo zabavnih prispevkov. — Kraljev dar. Kralj Aleksander je podaril dijaškemu društvu »Napredek« v S tipu 2500 dinarjev v svrho nabave knjig in drugih potrebščin društva. Pri tem društvu se nahaja tudi odsek za narodno propagando. — Imenovanje finančnih uradnikov, V finančnem ministrstvu leži podpisan ukaz, po katerem bo napredovalo večje število finančnih uradnikov pri raznih finančnih upravah. — V zdravstveni svet ministrstva za narodno zdravstvo so Imenovani sledeči slovenski zdravniki: dr. Živko Lapajne v Ljubljani, dr. Ivan Rajšp v Celju, dr. F. Tavčar v Središču in dr. Al. Z a 1 o -k a r v Ljubljani. — Ravnatelj čekovnega zavoda v Za-Krfctro. Za ravnatelja čekovnega zavoda v «agrebu je bil imenovan sedanji upravitelj Vekoslav Kleončič. , .®rp£plačnl vizum za uradnike, ki potujejo skozi češkoslovaško. Naše poslaništvo v Pragi Je zaprosilo naše ministrstvo za zunanje zadeve, da sporoči vsem uradnikom, ki potujejo skozi Češkoslovaško, da 96 obrnejo na naše poslaništvo radi brezplačnega vizuma na potnih listih. — Protizakonita uporaba že rabljenih Jraakovamh znamk za ponovno frankovanje poštnih pošlllk- Postna uprava Je ugotovila, da nalepljajo stranke na pisemske pošiljke dostikrat take znamke, ki so bile za Iran-kovanje pošiljk že porabljene, ali pa znamke, ki so Izrezane iz še nerabljenih dopisnic. Na takih znamkah se sledovi prvotnih poštnih pečatov včasih še prav dobro poznalo ati pa so z mehaničnimi ali celo s kemičnimi sredstvi zabrisani, deli sestavljenih znamk pa skrbno strnjeni. 1 ako goljufivo frankovanje ni samo po poštnih obratnih predpisih neveljavno (prejemnik take pisemske pošiljke plača namreč dvojno frankovno pristojbino), ampak se smatra obenem za prestopek zoper državni doho-darstveni zakon, ki predpisuje za tak prestopek kazen in zahteva, da naznani poštna uprava krivca finančni oblasti. Stranke naj I?*? lastnem Interesu pazijo, da ne bojo oote ali nehote kršile finančnega zakona. . . S* slušateljev trgovske visoke šote v Italijo. Skupina zagrebške visoke §ole za trgovino in promet je te dni odpo-toyala pod vodstvom dekana prof. Karlo-viča v Italijo, da se spozna s tamošnjimi trgovskimi _ in prometnimi razmerami. Dijaki obiščejo tudi Švico, Francijo in Nem-Č2j0. _ Tovarna zrakoplovov v Brodu. Tovarna vagonov v Brodu Je dobila od vlade koncesijo za zgradbo tovarne zrakoplovov. Vojno ministrstvo je že naročilo določeno število zrakoplovov tako, da bo tvornica za prvi čas preskrbljena z naročili. — Madžar Jassy v Beogradu. Madžarski politik Jassy namerava stopiti v stik z uglednimi našimi polituđ, da se informira o zunanji politiki. — I jiihljamkl muzej bo od dne 23. t. m. dalje o tvor j en za splošni poset vsako nedeljo od 10. do 12. ure. — Dr. Šušteršiču Je odvetniška zbornica v Ljubljani na svojem izrednem občnem zboru dovolila zopetni vpis v imenik odvetnikov v Ljubljani. — Nevarna dražba. Zidarju Ivanu Gabrijelčiču, ki je bil precej pijan v veseli družbi veselih spremljevalk v Brezovškovi gostilni |e bilo ukradeno iz žepa 1200 Din. V Ustnici mu je pustila tatinska roka še 40 Din, toliko, da Je plačal ceho. Kot osumljenki so zapeli njegovi spremljevalki Jo-sipino Prepeluhovo in Čarmanovo in sicer pri kavarni Evropa. Omenjeni tatvino seveda zanikata in dolžita kot tatico Angelo Pustovrhovo- Policija pozna vse tri jako dobro. , — Zvit rekrut. Da bi dosege! ugode in pa skrajšanje vojaške službe. Je nala rekrut Schwetz vojaške oblasti, da je vršil realko z maturo iu pa en letnik trg ske eksportne akademije. Ugotovili pa Ja je fant napravil samo eno realko in neki trgovski zasebni tečaj v Ljubiji Dečko seveda prizna in pravi, da Je pravil to v lahkomšljenosti iz strahu p vojaško službo. — Zagonetna tatvina* Kristini Schbf-fovi je bilo ukradeno iz stanovanja v Wol-fovi ulici št. 8 tekom meseca 3000 K vreden poročni prstan in dva kosa kl-ota. Kdo je tat, se še ne ve, govore pa, da je zlorabil gostoljubno prijaznost Schöffove eden domačih prijateljev. — Kolo znamke »Waffenrad« vredno 2000 K je bilo ukradeno z veže mehanika Morica Dadicuša v Vetrinjski ulici v Mariboru. — Premeten slepar s kožami Anton Bulc iz Krškega je prinesel tekom meseca marca večkrat k tvrdki »Amerikan« v Bethovnovi ulici na prodaj razne lisičje, veverične in dihurjeve kože. Pred nakupom je dala te kože tvrdka oceniti cenilca g. Bizjaku in mu jih je plačevala po njegovi oceni. Bulc pa je to priliko izrabil na goljufiv način tako, da je med potjo od cenilca k tvrdki ocenjene dobre kože zamenjal z manjvrednimi in je na ta način ogoljufal tvrdko za 8800 K- Z njim v zvezi ste bili še dve osebi, katerih udeleženost pri slepariji pa še ni zadostno ugotovljena. — Dober znanec je vlomil s ponarejenim ključem v shrambo Antonije Cešnovar-jeve, gostilničarke na Starem trgu in je odnesel 58 kranjskih klobas in 3 kose svinjetine vredno 2360 kron. — Nemški napis je razjaril trg. sotrud-nika Dušana Gorazda ob progi južne želev niče na prelazu v glavnem drevoredu. Odtrgal je desko z nemškim napisom, ki je bil sicer že črno pobarvan, vendar še dobro čitljiv, in jo izročil tamošnjemu železniškemu čuvaju. — Goljufija z nabiralnimi polami. Neki mlad dečko si je dal napraviti v Jugoslovanski tiskarni nabiralne bloke po 200 listov za milodare Salezijanskega zavoda na Rakovniku pri Ljubljani. Naročij je te pole v imenu zavoda in plačal zanje 1000 kron. S temi listki je pobiral po raznih krajih po deželi dobrovoljne prispevke in jih je tudi precej nabral. Ko so prišli slepariji na sled, so uvedli strogo preiskavo, ki pa je ugotovila samo to, da storilec ni gojenec omenjenega zavoda. — Napačen detektiv. Trg- sluga Ivan Slivar je ovadil, da je prišel tobačni delavec v pok. Blaž Podgornik k šteparicl Mariji Boskovič na Žabjeku, ji rekel, da je detektiv in da hoče pregledati njeno stanovanje. Podgornik taji da bi se izdajal za detektiva, osobito pa v kakem hudobnem namenu, marveč je hotel le ugotoviti, če je tam njegova žena, katero so nagovarjale ženske, da bi šla ž njmi nabirat storže, kar pa Ji je mož strogo zabranil. — Celjske novosti Tvrdka J e 11 e n z namerava ob cesti, ki pelje mimo Jungerja proti sv. Jožefu zgraditi tovarno za prepariranje kož. Mnenja smo, da taka tovarna, ki ne razširja ravno prijetnega duha, spada kam dalje izven mesta in ne v njega neposredno bližino. — Ribarsko društvo v Celju ima v četrtek dne 26. aprila ob pol 9. uri zvečer v hotelu »Balkan« svol občni zbor. — Celjski trg je bil po poročilu tržnega nadzorstva v letu 1922 ves čas od kmetov, ki donašajo razna živila na trg precej dobro obiskan. Konsumenti so bili z nabavo življenskih potrebščin lahko popolnoma zadovoljni. Živinski in kramarski sejmi so se vršili trije. Prišlo je na te sejme dosti domačih in tujih trgovcev. Tudi živine se je precej prignalo. Preizkušalo se je večkrat mleko in so se pri nekaterih strankah našli nedostatki. — Mariborske novosti. Proti Viktorju Šunku, ki je v Mariboru znan kot goljuf in k! se je svojčas po raznih krajih Slovenije in Hrvatske izdajal za zastopnika oglasnega zavoda »Hermes« in raznih listov ter je z nabiranejm oglasov, ki niso bili nikjer objavljeni opeharil precejšnje Število zlasti trgovcev za približno 80.000 kron. nakar je bil aretiran, je dospela sedaj nova ovadba iz Varaždina, kjer je na enak način ogoljufal razne stranke za znesek 8700 dinarjev. — Mestni magistrat poživlja vse vojaškotaksne obvezan-c e, ki stanujejo v Mariboru, da se zaradi vojaške takse zglase najdalje do 15. maja pri mestnem vojaškem uradu. Zglasiti so se dolžni 1. vsi od leta 1878. do leta 1902. rojeni, ki so bili spoznani kot stalno nesposobni za vojaško službo, 2. vsi ki so tilli sposobni pa so zaradi oprostitve med vojno služili samo šest mesecev ali manj a“ Pa sploh nič. Plačanja vojaške takse so oproščeni oni ki so med vojno služili več j i®??1 mesecev, nadalje državni, deželni :i. j ,ns^ nameščenci in nameščenci javnih dobrodelnih zavodov, ki so bili med vojno iz službenih ozirov oproščeni. — u*, ^ vršila seja mestnega občinskega sveta, o kateri prinašamo poročilo na drugem mestu. — V četr-T k PPPoldne je 15 letni vajenec Konrad Lčschnig peljal z vozom razno orodje na polje. Na njivi pa je pri vožnji čez Jarke padel pod voz ter je pri tem dobil težke p0i^n°xn -e in na obeh no- gah. Rešilni oddelek ga je spravil v lavno bolnišnico. — V četrtek je umrl na svojem domu na Aleksandrovi cesti št. 11 bivši trgovec, dolgoletni predsednik trgovskega gremija g. Ivan Grubitsch v 86. letu svoje starosti. — O priliki zaključka pouka na obrtni nadaljevalni šoli priredi slovensko obrtno društvo dne 29. t m. ob 10. uri dopoldne v telovadnici državne realke v Krekovi ulici razstavo vajeniških del. Hkrati se bodo razdelile tudi nagrade za najboljša dela. — Stavka stavbinskih delavcev. Pred nekaj dnevi je zbruhnila stavka stavbinskih delavcev v Velikem Bečkereku. Vzrok stavke so prenizke plače. V mezdnem gibanju posreduje inšpekcija dela. — Vlomllčeva smola. Te dni je bil Prijet pri svojem poslu v prostorih neke zagrebške tvrdke, nevaren vlomilec Ahmet Cvork. Pri njem so našli razno vlomilsko orodje in italijanski potni list, s katerim Je po svojem poslu potoval po celi sred-,7Vr°Pl Obiskal je Češkoslovaško, emčijo, Francijo ter še nekaj držav, do-c Ls?, ^ končno vrnil v Zagreb, kjer je ■ , Prihranki živel precej udobno, on L yictel da mu je ostalo le še kakili fvprhrtvp ^inarJev, je hotel svoja denarna siedstva Pomnožiti. Pri tem pa je bil za- ***" '"sedaj bo Imel priliko, da bo v zaporu premišljeval svojo žalostno usodo. ." i. r?1!',, Danes in jutri se že predvaja film »Velikomestni vampir»«, ki ga občinstvo kaj rado obiskuje. Film Je res nekaj lepega in poučnega, posebno za meščane, ki se lahko spoznajo z raznimi prilikami v zapeljivih mestih, v — Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina JUTRANJE NOVOST!.. Štev. Tl, »rta 4 Gospodarstvo. Za Industrilo Slovenija In proti terorju. Splošno se priznava, da mora Slove-ttU* nadomestiti s produktivnim industrijskim delom in z marljivostjo svoje trgovine, kar njeni zemlji primanjkuje na plodnosti. Ce hočemo svojo deželo obvarovati siromašnosti, moramo vse več industrlali-airati jo in zlasti preskrbeti z intenzivno •iekiriiikacHo vse dežele. Le potem smemo upati, da si zadosti prislužimo in da pridemo do splošnega narodnega blagostanja. Razume se, da stremimo za tem, da naj Sre produktvnost industrije v korist narodu in v korist naši državi. Neopovržno dej-itvo je, da so Slovenci v tem stremljenju dosegli Znatne uspehe. Navzlic mnogim fe-zavam, ki ovirajo napredek naše industri-)*, so se vendar v splošnem domača slovenska podjetja ohranila in ojačila in usta-tovila se Je po slovenski podjetnosti cela Vrsta novih industrijskih podjetij, ki obe-jajo lepo napredovanje. Nacionaliziranje Jodjetlj, ki so bila po prevratu last tujih tružb, se je v veliki meri izvršilo. Ce se fd raznih strani trdi, da so te nacionaiiza-tijo le navidezne, je taka trditev v sploš-lem pogrešna. Do malih izjem se danes vsa »vojčas popolnoma tuja podjetja upravljajo *b sodelovanju Jugoslovenov in domačega kapitala, Istina je, da je še dokaj podjetij V posesti sodržavljanov nemške narodnosti, tlašti kjer; gre za zasebna podjetja, vendar tfoloča ustava naše kraljevine, da uživajo »Jeni državljani enake pravice. Nikakor ni koristno sklicevati se danes v 5. letu drža-T« in ko Je zasebna lastnina ustavno za-(Močena, na revolucionarno pravo, ki naj »i omogočilo odvzeti inozemcem ali držav-ianom neslovenskega Jezika nasilnim po-»in lastnino In premoženje. Nasilnim potom «e ne da izvršiti nacionalizacija industrijskih podjetij, ker bi se s tako nacionaliza-Silo podjetja uničila, ne da bi se dvignil iaš ugled in naš kredit zunaj meja Kralje-tloe. Uprava velikih tvornišklh podtejitj zahteva mnogo energije, talentov in izkuše-•osti, kakoršnlh ne more nadomestiti niti dobra volja, niti šolski študij. Mi nočemo Ih ne moremo zagovarjati posameznika in-dustrijca, ki bi žalil našo narodnost ali deloval zoper interese naše države. Rade vo-Itje b° »asa organizacija nastopila z izdat-Kmi sredstvi proti podjetniku ali podjetju, » se pregreši prot! narodu in državi. Pro-Svlti pa s© moramo nezakonitemu nasilne, SS» postopanju, ki resno ogroža ugled Slovenije ih njeno blagostanje. Znano te da nosita trgovina in indu-0titja t Sloveniji bremena, kakoršnlh ne gpcutija naši vrstniki v ostalih pokrajiinah Kraljevine. Neznosne so zahteve naših davanih uradov ta pretežke so dajatve, koje ham nalagajo novi socijalni zakoni Mizer-So stanje naših železnic, nedoslednost trgovinske ta carinske politike, kritično po-Aanjkanje na plačilnih sredstvih, vse to nas Slači ta slabi. Nelasni politični položaj po volitvah od 1&. marca t. 1, je povzročil, da s* v Beogradu pojavlja zahteva po boikotu slovenskih produktov, dočim nas izkušnja uči, da ie gospodarski Zagreb Slovenji nenaklonjen. K tem prctnjam in ležavam pa su jc v slednjih tednih pridružil nov nasprotnik :: ,ši industriji, ki je tem nevarnejši, ker ir-vira njegovo stremljenje iz idealnih nar ih motivov: Nacionalistična mladina ie počela akcijo čiščenja v Sloveniji po n elih radikalnega*) nacionalizma. Že prvi y?ojavi take delavnosti dokazujejo, da so v. \ni interesi našega gospodarstva in našeg: narodnega blagostanja po njej resno o: roženi. Mi radi posredujemo v Vseh slui. itiih, kjer bi industrijsko podjetje ali njega predstavniki grešili zoper upravičene na/odne težnje. Doslej pa nismo bili naprošeni za sodelovanje ta posredovanje v takih shčajih. Naša dolžnost je, da ščitimo in br. nimo interese naših članov, kadar so ti ogroženi po komurkoli, najsi gre za ukrepe ustavnih činiteljev ali za dejanja drugih organizacij ta oseb. Opozarjamo vso Javnost s ovensko, opozarjamo tudi vlado v Beograc’u in njene predstavnike v Ljubljani, opozarjamo zlasti tudi naše politične stranke ha veliko nevarnost, ki preti blagostanju našega ljudstva, ako bodo nepremišljeni čini mladih nacionalistov upropastili lepa podjetja, ki množijo bogastvo naše dežeie in nudijo zaslužek tisočim delavcem. Odločno svarimo pred terorjem, ki se napoveduje našim gospodarskim podjet'em v glasilu »Orjune» in ki more povzročiti u-sodne posledice za podjetja in za tisoče delojemalcev vseh vrst. Kajti notorično je dejstvo, da je položaj industrije skrajno kritičen in da večina naših tvornic v nevarni krizi le z žrtvami, do vratu zadolžena, jedva še vzdržuje obratovanje. Apeliramo na razsodnost voditel'ev nacionalističnega gibanja, da naj skrbijo za strogo disciplino v svoji organizacii in preprečilo čine, ki največ škodujejo baš vzvišenim ciljem, kojim posvečajo svoje sile. Zveza industrijcev na slovenskem ozemlja kraljevine Srbov, Hrvatov ta Slovencev. V Ljubljani, dne 2Q. aprila 1923. •) Radikalni nacijonalizem ne po-menja tukaj nacionalizma Narodne radikalne stranke, temveč je rabljena beseda radikalen v svojem splošnem pomenu, temeljit, brezobziren. —- Op. ured. * X Spor med našo is angleško vlado, London, 20. aprila, (Z) Kakor javila časopisje, je prišlo med angleško in jugoslovansko vlado do spora radi povračila imovine, katero so v angleški banki deponirali naši državljani. ki so prej pripadati avstro- ogrski monarhiji, a katera imovina je bila med vojno konHskovana kot neprijateljska last Beograjska vlada stoj na stališču, da angleška vlada nima pravice likvidirati to privatno last njenih državljanov, X Cenitev avstrijske imovine. Koncem meseca aprila se sestanejo na Dunaju naši. In avstrijski eksperti, ki bodo ocenili avstrijsko državno Imovino, ki se nahaja na našem teritoriju. X Zastoj robe v postali Ljubljana gL kolodvor. Zadnje čase nastajajo v postaji Ljubljana gl kol. velike prometne težkoče vs'.ed izvanrednega nakupieenia vozovnih tovorov, tako za lokalno oddajo, kakor za tranzit za ocarinjenje. Zdaj stoji v Zalogu preko 200 zadržanih vosov, Ako se. tej kalamiteti takoj korenito ne odpomore, bi bila železniška uprava prisiljena seči po skrajnih sredstvih, da vzdrži promet v polnem obsegu, to le skrajšati prosti oddajni rok na najmanjšo mero, n. pr. 6 ur, ali oddajno robo iztovoriti in namestiti kjerkoli na stroške ta nevarnost prejemnika, ali po najnovejši odredbi Ministrstva za promet, robo takoj prodati če je prejemnik pravočasno ne prevzame ta odpeje ali ustaviti nadaljni dotok robe za nedoločen čas, aii prepovedati ponovno predajo («ekspedicijo) ta robo Iztovoriti itd. S takimi strogimi upravičenimi odredbami bi bilo prebivalstvo v občutni meri prizadeto. Zato se pred vsem obrača železniška uprava na vse interesente s pozivom, naj upoštevajo njen težak položaj in naj storijo s svoje strani vse v svrho nujne ureditve n. pr. naj pospešijo aviziranje robe s tem, da po možnosti sproti prevzamejo obvestnice na postali. da neposredno nato izkupijo tovorne liste, plačajo pristojbine ia robo brezpogojno odpeljejo v predvidenem roku, in da zlasti robo, ki jo nameravajo poslati naprej v istem vozu, takoj po dohodu odpremijo na novi naslov. Posebej omenjamo glede ponovnih predaj carinskih pošiljk, naj si pošiljatelji pravočasno preskrbijo vse potrebne izvozne, uvozne in carinske papirje, da se more carinjenje in odprava neovirano izvršiti Upamo, da naš apel ne bo ostal brezuspešen in da - ga bodo vsi prizadeti vsestransko uvaževall v svrbo vzpostavitve normalnega prometa. X Nov avstr, zakon za pospeševanje SuziJ. Avstrijsko finančno ministrstvo je .z» delalo osnutek zakona, s katerim se bodo pospeševale fuzije raznih podjetij.Ta osnutek se bo v prihodnjih dneh razposlal prizadetim strokovnim krogom v Izjavo. X Redukcija državnih nameščencev v Ameriki. Za časa Hardingove vlade je bilo v Ameriki reduciranih v dveh letih 100.000 državnih nameščencev, * INDUSTRIJA. X Produkcija sladkorja na Poljskem» je znašala v zadnji kampanji 26.500 vagonov, Od tega se je Izvozilo 4700 vagonov. X Poljski eksport premoga v Italijo, industrijci v Genui in Milanu se zadnji čas zelo zanimajo za-izvoz'poljskega premoga v Italijo, V Milanu le sklenil zastopnik !ran-cosko-poijskega premogovnega koncerna velike dobave poljskega premoga za italijanske državne železnice. Transporti s premogom bodo šli v Italijo preko Nemčije. PROMET. X Za zboljšanje prometa. Kljub temu. da ae krivci za nesreče, ki se dogajajo na železnicah najstrolje kaznujejo in celo predajo sodišču» se le vedno dogajajo razne nezgode. Radi tega je Sklenilo prometno ministrstvo, da bb v takih slučajih poklicalo na odgovornost postajenačelnike radi vseh nepravilnosti, ki jih napravijo njihovi pod- ložni organi. Motiv tega sklepa leži v tem» ker stoji ministrstvo na »tališču, da mora postajenače'.nik nemarne uradnike naznaniti , ministrstvu* da jih odpusti i* državne službe. TRGOVINA. X Tečaj! na novosadski produktivni borzi dne 19. aprila 1923. Cene za 100 kg. Pšenica 455, ječmen bački 310, oves bački 290, koruza bačka 260, fižol beli novi 465, moka It 0 670, pšenični otrobi 150. X Legitimacije za IL Zagrebački Zbor, ki se vrši od 22. aprila do 1. maja 1923 se prodajajo za ceno Din 40 komad v uradu Ljubljanskega velesejma, Ljubljana, Gosposvetska cesta. Lastnik legitimacije ima pravico na 50% popust po železnici iz svojega prebivališča do Zagreba in nazaj za čas do 15. maja 1923 ter velja legitimacija kot stalna vstopnica v vse prostore zagrebškega sejma. X Velesejm v Parizu. V Parizu se vrši letos velesejm od 10. do 25. maja. Informacije a potovanju, bivanju v Parizu kakor tudi glede sejma daje: Comitč de la Folre de Paris, Paris-8. Place de la Bourse. Prijavnice dobijo interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. X Ceškcsiovaško-hoiandska trgovinska pogodba, ki Je bila podpisana 20. januarja t. 1. v Hagu, je bila sedaj predložena poslanski zbornici v odobrenje. Pogodba temelji na načelu največie ugodnosti X Blagovni promet med Madžarsko in Češkoslovaško. Vsled dogovora o izmenjavi blaga med Madžarsko in Češkoslovaško je postal blagovni promet med obema državama zelo živahen. Te dni sta bili odposlani iz Madžarske dve veliki pošiljat vi semen v Češkoslovaško. X Zvišanje sladkornih cen na Madžarskem. Sladkorni kartel na Madžarskem je zvišal cene sladkorju za 10 madžar. kron. Vzrok temu povišanju je povišanje transportnih tarifov. Poleg tega se je izvedla nadaljna podražitev za 10 madžarskih kron, ki pa zadeva samo detajlno trgovino. X Naraščanje cen v Franclil indeks stroškov za preživilanie. ki je znašal v zadnjem četrtletju 1922 300. se je zvišal v prvem četrtletju t. L na 324. Indeksna številka za prehrano znaša 332 proti 299, X Nazadovanje raške zsmarfe trgovine januarja 1923. Po statistiki, ki jo je izdal ljudski komisariat za zunanjo trgovino Je znašal uvoz v Rusko meseca januarja I 6,919.000 rubljev proti 11,395.000 rubljev v j prejšmem mesecu. Izvoz'je znašal januar- j la 4332.000 rubljev proti 6,636.000 rubljev t v prejšnjem meseca V glavnem so se v Rusijo uvažale kovine ta kovinski Izdelki kemični produkti ta živila, izvažale pa skoro edino surovine. Vrednost teh presega vrednost vsega druzega izvoženega blaga. za več kot 10 krat KMETIJSTVO X Škoda vsled povodnji. Zadnje povodnji so povzročile v Vojvodini ogromno škodo. Prilično 1000 oralov zemlje ni obdelane. Posebno velika ie škoda v vinogradih» X Pogozdovanje Ovčjega Polja. Znano je, da nima Ovčje Polje večjih gozdov ta da vlada vsled tega tam veliko pomanjkanje drv. Minister za notranje zadeve se je rad! tega obrnii na ministrstvo šum In rud, da čim prsi. prične s pogozdovanjem tega kraja- DAVKI — CARINE. X Povišanje carine v Turčiji, Svet komisarjev v Turčiji je sklenil povišati na tokratno Izmero carino za one države, ki se pripoznavajo reciprocitete turškim produktom. DENARSTVO. X Ponarejen inozemski denar. V zadnjem času so prišli v Avstriji, pa tudi v nekaterih drugih državah na sled celi vrsti ponarejenih inozemskih bankovcev. Dose-daj so naleteli na ponarejene bankovce -pO 10 ta 23 dolarjev» 10 angleških funtov, rumunskih lejev, 500 nemških mark ta e^p? kronske češke bankovce, poljske bankovce po 10.000 mark ta italijanske bankovce $6 50 lir. X Nova taktika nemške drž. banka. (K) Vpričo nenadnega zvišanja devizftlh kurzov je danes sklenil državni kabinet sporazumno z direktorijem državne banke, da nadaljuje podporno akcijo za marko .ž naj večjim, poudarkom. V to svrho so se določile za sedaj sledeče odredbe: 1- Kolikor mogoče dalekosežna omejitev uvoza tu 2. uvedba splošne prijavne dolžnosti za posest deviz po stanju onega dne, ko se 68-Javl naredba. X Obtok bankovcev na Češkoslovaškem je znašal zadnjega marca 9157,407443 čK, to je 1469,589.340 čK manj» kakor predpisuje češkoslovaški zakon kot maksimum- X Obtok bankovcev na Poljskem. „V mesecu marcu je narastel državni dolg pti Potiski posojilnic! za 667 milijard poljskih mark hi znaša sedaj 1752 milijard poljskih mark pri tem zavodu. Obtok bankovcev se je v marcu povišal za 664 milijard poljskih mark in znaša sedal 1 „841.205,619955 pčU-šklh mark X Posledice slabe valute v AvstflU Na Dunaju ie bilo v zadn'ih letih prodano od 43.000 hiš, ki jih je imel Dunaj pred vojno, nič manj kakor 21.000 hiš. Te hiše so ponajveč pokupili Cehi toda ne samo , Ba Dunaiu, temveč tudi v Dresdenu ta Leipzigu: ' .. X Zavarovalnina v tuji valuti na Madžarskem. Po dosedanjem zakonu o zavarovanju se na madžarskem ni moglo skleniti v ttijl valuti zavarovanje zoper škodo. S#: daj pa je madžarska vlada dovolila tako Zavarovanje» X Nameravana valutna izpmaemba v Romuniji Zagrebški »Jugosi. Lloyd« porote, d& se pečajo romunski finančni krogi načrtom uvedbe zlate valute, ker je stasi« leja na mednarodnih tržiščih stalno nižini ta ker so bile desedaj vse vladne mere te izboljšanje leja brezuspešne. Glavni urednik: ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek," Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani,.,. lisni Gaboriau: Akt Itev. 113, Roman. (Nadaljevanje J »Torej, cenjeni stric, kolik je moj delež? TI tii# poznaš! NiS izgovarjanja! Kaj dobim, de se Sama posreči, in kaj, če se ponesreči?« »Ti dobiš, kakor sem ti že rekel, 25.000 fran-fov rente; in vse, kar moreš iztisniti do dneva tiboje poroke, je tudi tvoje,« »Dobro. To mi je prav; kje so tvoje garan-CUe?« Oba tovariša sta se poznala; imela sta dosti tarokov, da M drug drugemu nista zaupala. »česa se bojiš?« je vprašal Ciameran. »Vsega,« je odgovoril RaouL »Kje si dobim Srravicc» Če me goljufaš? S temle bodalom? Hvala lepa, plačati bi moral tvojo kožo, kakor da je kola poštenega človeka.« Končno po dolgem prepiru sta vse uredila v kadovoljnost obeh, segla sta sl v roke in se ločila. , Gospa Fauvel in Madelajna pa sta kmalu ob~ Stoili sadove sporazuma obeh lopovov. Vse se je zgodilo, kakor je to Louis de Clame-fka videi in določil naprej. ^.. Ravno, ko se je gospa Fauvel zopet upala di-Ifcati, se je Raoulovo obnašanje nenadoma zopet Üpremeiiüo, Vedno bolj brezmiselno je zapravljal ter se udajal nesmiselnim stvarem; nosil se je ne-»miselno elegantno, si Izbiral prve lože pri pred-•lavah ter se vozil k dirkam v štirivprežnem vo-tu. Zato je prihajal tudi vedno z nujnimi prošnjami za denar. Vedno bolj pogosto in vedno boli silno je zahteval denarja. Brez sramu jo je izkoriščaj do skrajnega. Pri takem življenju so bila sredstva gospe fauvel in njene nečakinje kmalu izčrpana. V «nem mesecu je bil lopov porabil vse njune pri-tiranke. Potem sta se zatekli k sredstvom, ki uničujejo gospodinjstvo. Kupovali sta na knjigo, trgovci so morali čakati; zvišavali sta račune in jih tudi Izmišljevali. Obe sta imeli naenkrat navidez rtko drage čevlje, da je rekel gospod FauveJ nekega dne smehljaje: »Mole dame so sedaj zelo nečimerne.« , Uboge ženel 2e mesece si nista kupovali nlče-mt. Stare obleke sta si dali prenavljati in sta obžalovali, da sta bili prisiljeni k luksusu. Madelajna je bila bolj bistrogleda, kakor teta. $ strahom je videla, da prihaja dan, ko ne bo mogoče ničesar več dati in ko mora priti vse na dan. Vendar je svoj strah iz rahločutnosti teti zamolčala. Oni dan je res prišel. Dan poprej* je Imela gospa fauvel goste in s težavo je zbrala denar za večerjo. Ravno ta dan je trdil Raoul, da še ni bil nikdar jr taki stiski in da potrebuje 2000 frankov Obe ženi sta mu zaman slikali položaj, ga rotili in prosili, da naj počaka; on ni hotel ničesar slišati bil je strašen, brez sočutja. »Nesrečnež, jaz nimam ničesar več, prav ničesar, vse si mi ti pobral. Samo še svoje dragoce- nosti imam; ali jih hočeš? Ce ti je pomagano, vzemi.« Kakor je bil mladi lopov nesramen, vendar je zardel Smilili sta se mu dobri ženi zlasti dekle, kž se je žrtvovalo razmerja, katerega ni zakrivilo. Toda prisegel je, vedel je, da bo mogočna roka rešila obe ženski propada, njemu pa se je obetalo veliko premoženje, . Upiraj se je torej ginjeni» la odgovoril materi sirovo: »Daj sem, da nesem v zastavljalnico.« Gospa Fauvel ma je dala škatljico z demanti. Bilo je to darilo, katero ji je dal njen mož oni dan, ko je vedel za gotovo» da poseduje več akor en rol-iijon. ■ • ' ■ - / • la tako velika je Mia stiska obeh žensk, obdanih od knežjega lufcsusa, ki sta imeli deset služabnikov, konje in vozove» da sta rotili Raouia» da naj jima prinese nekaj, pa naj bo tudi le malo onega denarja, ki mu ga bodo v zastavljalnici posodili Obljubil je in držal besedo. Toda pokazali st* snu nov vir in on ga je izrabljal. Vse dragocenosti gospe Fauvel po vrsti so sledile dernantoffi in potem so prišle sa vrsto Made-laMne dragocenosti. Gospa Fauvel se je mogla braniti proti lopovoma samo s svojimi solzami ia prošnjami in to je bilo malo. Toda to nesramno izkoriščanje je imelo včasih za posledico tako silne izbruhe bolesti, da je Raouia pretreslo in da se je često gnjusil sam sebi »Manjka mi poguma,« je rekel strica, »ne morem več. Daj, oropajva jih rajši z orožjem v roki, to bi storil lahko; toda dve nesrečni ženski katerima želim vrh vsega vse dobro» hladnokrvno zadaviti, to presega moje moči Ciameran se temu ni čudil. »Žalostno je, to vem; toda sila kola lomi. Zato :pogum. Še nekaj energije in potrpljenja in na cilju sva.« Bliže sta bila cilju» kakor je Ciameran domneval Proti koncu novembra je čutila gospa Fauvel da se bliža nesreča in je sklenila obrniti se do mar-klja. Ni ga bila več videla, odkar Ji le bil sporočil, d* ie podedoval, Ker je bila takrat prepričana, da j£ on Raouiov hudi duh, ga je bila sprejela tako, os se ni več upal priti k njej. L® težko se je odločila govoriti s svojo oeč% kinjo o tem svojem sklepu» ; bala se je prehudega odpora» V njeno veliko začudenje je bila Madelajna * tem zadovoljna. »Cim prej greš k njemu, tem boljše je,« Zato fe šla gospa Fauvel drugi dan v hotel Louvre k markiju, ki ga Je bila pismeno obvestila» POZOR! Sprejemam naročila za note oieje kakor tudi vsa popravila! Naslov v upravi lista- Oglašujte v „Jutranjih Novostih’*. mm OGLASI Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadali«* beseda 25 para, ___________ ___________ s davižino vred._________________________ (Ml si mti ter g» nudimo po rastno znižani «»ni. Trgovina e remeni Sever & Komp.. Ljubljana, Wol-fova ulic« 12. v Ljubljani ali okolici brewaa-U£no Uje, se š#M vsetl v najem. Ponudbe e ceno na upravo h*t« pod „Dobro idoža“. Mopi li Mi. ki potuje redno p« vsej Sloveniji, želi še kakšna ugodna zastopstva konsamaa vrste. Ponudbe na upravo pod „Zastopnik 4". Bulin tali (besednjaki) s« srbsko-hrvalkl francoski angleški - ter Wolf-Pleterinik: as slovensko-nem-ški jezik ee iščejo. Ponudbe na upravo pod „Slovar". [Kis do 26 000 dinarjev proti dobrim obresti» »iže mali obrtnik. Ponudbe na upravo Usta pod „Sigurno**. M Ehre d. Herzogtums Ktaiu V dobrem stanju bi kupil. Ponudb« pod „Valvasor" na upravo. Proda« serijo znamk koroškega plebiscita. Ponudbe s ceno pod „Serija** na upravo lista, 1 tala :e aiela -6. m*, na perifer’ji mesta za malo hiso-eaodrulinako stanovanje. Ponudbe pod „mala hi-ža" na upravo J. N. IH!-®??? se bo kmal* dobilo pa vsej Ljubljani hm a dobro ohranjen«, skoro novo, se proda. Poizve se v delav-nict pri Racu, Sp, Šiška. im vile. srednja, bi kupio na prusi Ljubljana-Jesenice. Potasde na uprava J. N, „ juti 1® italijanščino poučuje go-gpod p® lahki metodi. Ponudbe pod: „Hiter napredek ", na upravo lista. lostiils ali nentcblovaao sobo s posebnim vhodom liže ta takoj uradnik. Ponudbe pod „Nagrada" na upravo Usta. Me. tri ali štiri aoba in pritikline v sredini mesu «n ilšt. Ponudb-s eeno na uprav« pod „Stan". 'ipici, drogeriiti, parfumeristi! Veliko zalogo brlvnega mila, kolonjske vode» pudrov» odela» zobnih past» mila Speick, Glyzerin, Eact de Cologne Glyzerin, lipov evetj Bath soap Itd. priporoča za odjem na debelo po ugodnih cenah „URAR“ parfumerija, Ljubljana, «ntn m n. Preda se posestvo pok. JOSIPA ROSSI v Zagori u ob Savi, obstoječe Iz vile It. 82, z vinskimi kletmi in hile št 24, z gospodarskimi poslopji In mlinoir z vodno močjo. Pojasnila daje g. Tomo Koprivc, gostilničar v Zagorju. Ponudbe je staviti do 29. t. m. zastopniku dedičev notarju dr. Josipu Krevlu v Litiji. Išfe se ena id dve sobi meblovoni ali semeblovatn v sredini mesta za boljšega gospoda. Ponudbe na upravn lista pod „Soba“. - - C 3q^j rr«tt;d;on:: in e«f 3 m dolžina tieprej l^upi 1150^0 mne- iino fronte p05taji Šeni- Janški premogovnik, Krmelj-Dolenjsko. jsdaA Ih tek» *&***» tiskar** te teta»« * hm*A