TRGOVSKI L>T
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. 0 Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za c-- Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. 'Q 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubih
LETO VII.	Telefon	štev.	LJUBLJANA,	dne	28. junija 1924.	Telefon štev. 552	ŠTEv3fe
Novi obrtni zakon.
Pred kratkim se je sešla v Beogradu komisija, ki ji je poveril trgovski minister dr. Križman, da izdela načrt obrtnega zakona, ki naj bi veljal za vso kraljevino, mesto mnogih sedanjih pokrajinskih, medseboj bistveno različnih obrtnih redov in zakonov. Dasi gospodarski krogi Slovenije radi slabih skušenj, ki so jih imeli v pogledu zakono- in naredbodaje zadnjih let, dela na novem obrtnem zakonu ne gledajo ravno s prevelikim optimizmom, vendarle inicijativni nastop ministra dr. Križmana najtopljeje pozdravljajo, ker vidijo, da se je končno energično pristopilo k rešitvi za našo obrt, trgovino in industrijo tako važnega vprašanja, kakor je vprašanje izenačenja obrtne zakonodaje.
Kolikor smo se mogli informirati, je komisija za izdelavo načrta novega obrtnega zakona doslej izdelala načrt splošnega dela, ki bazira v glavnem na normativnem sistemu. Kdor bo hotel v bodoče začeti kak obrt, bo moral izpolniti gotove zakonito predpisane ; pogoje. Le nekateri izrecno našteti obrti bodo iz javnih ozirov podvrženi koncesiji.
Načrt deli obrte v štiri skupine in sicer: v rokodelske, industrijske, trgovske in konečno v take obrte, katerih izvrševanje je vezano na posebne pogoje. Podrobnejša zakonita določila kažejo, da so se kombinirali predpisi vseh danes v naši kraljevini veljavnih obrtnih redov, odnosno zakonov, obe- ! nem pa, da so se vpoštevale tudi iz-preinenjene povojne prilike in moderna obrtna zakonodaja drugih držav.
Nekaj novega za nekatere pokrajine naše države bo uvedba fakultativnih mojsterskih preizkušenj. Redno se bo morala dokazati usposobljenost za izvrševanje samostojnega rokodelskega obrta in sicer z izpričevalom o prestani mojstrski preizkušnji ali pa z izpričevali o dovršenju strokovne šole. Kakor kaže, imamo tu najbrž opravka s čl. 11. srbskega zakona o radnjama, ki govori o mojsterskih preizkušnjah, ki pa dejansko niso nič drugega, kakor naše sedanje pomočniške preizkušnje. Vajeniška doba bo znašala dve do tri leta, pomočniška pa 2 do 4 leta, torej nekako toliko, kolikor jo predpisuje že naš obrtni red. Kdor sam ni usposobljen, ne more vršiti rokodelskega obrta, četudi bi imel
usposobljenega namestnika, odnosno poslovodjo.
Glede industrijskih obrtov ostaja komisija v glavnem pri dosedanjih določilih, vendar pa se ozira v veliki meri na naše posebne narodno-gospo-darske in državnoobrambne interese. Zakonski osnutek predvideva razne pogodnosti, ki naj bi pospeševalno vplivale na razvoj naše domače industrije.
z,a trgovski obrt je izredno važno, da projekt novega zakona predpisuje zanj dokaz usposobljenosti in sicer strokovno in praktično vežbanje.
Četrta skupina obrtov, to so posli, katerih izvrševanje je vezano na posebne pogoje, odgovarja v glavnem našim dosedanjem koncesijoniranim obrtom.
Obrtno dovoljenje in koncesije izdajajo državne uprave kot obrtne oblasti. Sistem, ki je veljal v Srbiji, kjer so te
posle opravljale zbornice, s tem odpade.
Zelo važno je, da je komisija sprejela načelo, da imajo obstojati skupne trgovinsko - industrijsko - obrtniške zbornice. Vprašanje ureditve zbornic se bo rešilo s posebnimi zakonitimi določili v obrtnem zakonu samem.
Obžalujemo, da nam še ni na razpolago podroben načrt obrtnega zakona, da bi nam bilo mogoče spuščati se v detajlna vprašanja. Vendar je pa že iz gori navedenega sklepati, da se stališče komisije vsaj v glavnem približuje načelom, ki jih v pogledu obrtnega reda zastopajo naše trgovske, industrijske in obrtniške organizacije. Kakor izvemo, je komisija storila pameten sklep, da se hoče glede načelnih vprašanj obrniti že v najkrajšem času do posameznih pokrajinskih gospodarskih korporacij, da podajo svoje mnenje.
Pri visokem vodnem stanju 1500 m3/sek odgovarja padcu 11.30 m.
Pri srednjem vodnem stanju 320 in3/sek odgovarja padcu 13.30 m.
Pri srednjem vodnem stanju 130 m3/sek odgovarja padcu 14.80 m.
Sedaj se nahaja v centrali 5 dvojnih Francisturbin z vodoravno osjo (izdelek Levbersdorfer Masch. Fabr. A. G.) s silo 5 X 6000 = 30.000 KS. S poznejšo projektirano instalacijo dveh turbin po 8000 KS bi se zvišala sila na 46.000 KS. Centrala v Fali je vsled težkoč, ki so se pojavile pri zgradbi, ena najveličastnejših vodnih elektraren v Sred. Evropi in nudi posebno gradbenemu in-ženjerju dosti zanimivega in poučnega. Žal, da se o tem pri nas doma premalo piše in razpravlja, in to, kar se še stori, v tujih, ne pa v domačih časopisih.
Turbine so zvezane z generatorji (Brown - Boweri) 150 obrati na min., trofazni vrtilni tok 10.000 Voltov primarno, 5200 KVA 50 perijod. Na dal-novodu so priključene: Karbidne tovarne Ruše (10.000 KS), mesto Maribor (3000 KS). Že skoro dograjen je visokonapeti daljnovod (80.0000 Voltov) proti Trbovljam z veliko, moderno, po ameriškem vzorcu urejeno tranformatorsko postajo na Laškem. V Trbovljah bo že obstoječa parna centrala priključena na omrežje kot rezerva.
V nadaljnem teku Drave do izliva v Muro bi se dalo izrabiti še okrog
130.000	KS. Vendar pa tozadevni načrti pred vojno niso bili definitivni. (Nadaljne razprave o Fali in teh vodnih silah glej Tehnički list 1919/5; 1920 13/14 17/18; 1921/17; 1922/17).
K najpomembnejšim centralam jugoslovanskih Alp spada centrala na Završnici pri Žirovnici. V centrali se nahajate dve visokotlačni turbini (izdelek tovarne Tonnies, Ljubljana), ki proizvajate pri padcu 150 metrov 1700 KS. Z izpopolnitvijo, zvišanjem jeza pri nabiralnem bazenu in inštalacijo tretje turbine bi dala Završnica lahko 9000 KS. Generatorji, ki so, kakor tudi ostali del elektriške opreme izdelek A. E. G. Union, Dunaj, dajejo normalno 1000 KW, napetost 11.000 Voltov 50 perijod. Pri eventuelni elektrifikaciji jugoslovanskih alpskih železnic bi bila ta centrala važnega pomena. Danes je njeno preskrbovalno okrožje med Jesnicami, Boh. Bistrico in Radovljico.	(Konec sledi.)
Vodne sile
Mnogo spisov o tem smo imeli že v rokah. Culi smo razna mnenja strokovnjakov in tudi lajikov, da v toliki meri, da smo se tega že skoro naveličali. Vendar smatram umestno, da se ta tema vedno znova začenja, ker bomo le v tem slučaju v doglednem času sploh kaj dosegli. Ker, če ne bo zadostnega zanimanja za to stvar doma, bomo pač morali z žalostjo konstati-rati, da se inozemstvo bolje zanima za jugoslovanske razmere kakor pa mi sami. To dejstvo kažejo že danes razni članki strokovnjakov domačinov, ki pa priobčujejo svoje spise v inozemskih, večinoma v avstriiskih časopisih. To pa se zgodi ne v mali meri tudi za to, ker imajo pred seboj hvaležnejše občinstvo, ne pa kakor pri nas, posebno v Sloveniji, ko stvarno, strokovno kritiko le redkokdai najdemo in le prehitro pridemo v osebne napade in očitanja. Sledeči spis je sestavljen na podlagi podatkov, ki jih navaja gosp. inž. Štefan Szavits Nos-san od kr. teh. visoke šole v Zagrebu in je izšel v: Zeitschrift des Oesterr. Ing. u. Architektenvereines, zvezek 11/12 1924.
Kakor smo že večkrat povdarjali, štejemo vodne sile med največje naravne zaklade naše domovine. Kajti od vznožja Alp pa doli do grške meje se vrsti skoro nepretrgana vrsta manjših, srednjih in velikih vodnih sil, ki
Jugoslavije.
j bi se dale izkoristiti. Ker se te razne j vodne sile med seboj vsled velikih : hidrov in orografičnih razlik zelo raz-! likujejo, se medsebojno v nenavadni \ meri izpopolnujejo. In ravno vsled te-j ga dejstva bi se dalo zgraditi v bodoč-j nosti enotno jugoslovansko omrežje, ki bi prepletalo vso državo. Vsled tega bi bila možna stalna oddaja toka za vse svrhe, ki bi rentabiliteto seveda povečalo. Zgradila bi se tudi brez velikih stroškov primerna kalorična rezerva pri večjih premogovnikih, ki imajo ravno tako, po državi razdeljeno, ugodno lego.
V severnem delu države je v prvi vrsti Drava, ki ima ogromne vodne sile pri primeroma stalnem stanju vode. Po predvojnih avstrijskih načrtih bi pridobili med Spod. Dravogradom in Ormožem skupno 250.000 KS. Nad Mariborom so bile projektirane centrale: Brezno (43.000 KS), Sv. Ožbolt (43.000 KS), Fala (46.000 KS) in Fel-berjev otok (46.000 KS). Pod Mariborom je bila predvidena gradba central v odseku Maribor-Ptuj in Ptuj-Ormož.
Svetovna vojna je izvršitev tega ve-lepoteznega načrta preprečila. Edino pokrajinska centrala Fala, ena izmed največjih v naši državi, je sad onih načrtov in je bila zgrajena 1913—1918.
Vodne razmere so sledeče:
LISTEK.
Vilko Mazi:
Albert Sič:
Kmečke hiše in njih oprava na Gorenjskem.
1.
(Založila in tiskala Zvezna tiskarna in knjigarna, Ljubljana, 1924).
Iz vse naše prošlosti govori kmečka hiša najlepše poglavje. Tiha in skromna je stala med zelenim drevjem, kakor je bil tih iu skromen narod, ki ga je odgajala v ljubezni do prelepe rodne grude. Tisočletno robstvo ni moglo iztrebiti in ugonobiti tega malega naroda. Kljub pohlevnosti Je bil še dosti žilav, da je mogel prebiti tudi najtežje in najhujše preizkušnje. Baš kmečka hiša je bila tisti čudoviti vir moči in zdravja, iz katerega je pil narod vero in zaupanje v lepo in svetlejšo bodočnost, ki mu jo je končn® odprla doba velikega osvobojenja. Pod preprosto slamnato streho so se rodili veliki molje, ki so nam kazali s svojim trdim do*
lom in krepko, dalekovidno besedo pravo pot. Spomnimo se samo velikega Prešerna, ki je v poroškem duhu napovedoval, da »vremena Kranjcem bodo se zjasnila.. .< Mi smo dočakali, da so se izpolnile njegove besede. Zato pa nam je tudi dolžnost, da se s podvojeno ljubeznijo in spoštovanjem vrnemo k našim narodnim svetinjam, da se vrnemo predvsem v našo kmečko hišo, ki je bila nam in našim očetom mati in tolažnica tudi v najhujših dneh. Njene čudovite pesmi so nas zbirale in navduševale kjerkoli in kadarkoli. Zmerom so nam dvigale ponos in samozavest prelepe narodne noše, ki so nastale v tej navidez preprosti, a vendar prebogati kmečki hiši. Njeno bogastvo ni bilo v zlatu in škrlatu, ampak v duhu in lepoti, ki je še danes ne znamo dostojno ceniti.
Tu nam je zdaj odprl oči neutrudni ljubitelj naše narodne umetnosti, profesor Albert Sič, ki ga mora že vsak zaveden Slovenec poznati po mnogih krasnih publikacijah našega narodnega blaga, katerega je z veščo roko nabiral dolgo vrsto let križem domovine. Njegovo najnovejše delo, ki je adaj izšlo pod gornjim naslovom, pa je
po svoji vsebini in obliki brez dvoma najodličnejše vrednosti. Na 14 listih velikega formata so razvrščena vzorna stanovanjska in gospodarska poslopja ter njih oprema v našem pristnem narod-j nem slogu. Motivi te zbirke, ki se bo še j nadaljevala, so posneti iz okolice Škofje Loke in Kranja ter so na uvodnem listu kraji imenoma navedeni. Kratek in nujen komentar s fotografskim posnetkom ljubkega »domačega kotička«, ki je bil izdelan po avtorjevih načrtih, ima poleg slovenskega tudi srbohrvaško in francosko besedilo, kar daje zbirki možnost, da ponese slavo našega imena tudi preko ozkih 111 ej naše domovine.
Glavni namen publikacije pa je, da se razširi doma do zadnjega sela ter da pozivi zanimanje vseh interesiranih krogov za naš prelepi domači slog pri stavbah in pohištvu. Delo je Izšlo v dveh izdajah, na finem papirju (Din 90) in na kartonu v lepenkasti mapi (Din 140). Po današnjih prilikah je cena te bogate in vzorno opremljene zbirke tako nizka, da jo more vsakdo, ki mu je le količkaj pri srcu narod in njegovo nehanje, zlahka utrpeti.
Zlasti naši obrtniki, ki imajo opravka
pri gradnji in opremljanju stavb, dobo našli v tej zbirki najlepšo priliko, da se do najmanjše podrobnosti seznanijo z našim narodnim slogom ter tako ločijo zrno od plevela med mnogobrojno navlako, ki se je doslej vsiljevala za »domače blago,« pa je bila samo neokusna karikatura slovenskega narodnega sloga.
Arhitekt, zidar, tesar, mizar, ključav-! ničar i. dr. najdejo tu bogatega gradiva, ! ki je povsem strokovnjaško izbrano in | razporejeno. Nekaterim stavbam je priložen tloris, ki omogoča tudi lajiku vpogled v notranjo razdelitev prostorov, ki pa ga more veščah poljubno izpreme-niti, kakor mu pač kaže potreba,
V zbirki nas posebno opozarja tista prikupljiva opažba s tipičnimi linami, ki kažejo v svoji obliki globok čut narodove religijoznosti. Poleg običajnega srca in geometričnih oblik vidimo tu križ, kelih, moštranco, ciborij, hostijo in celo biret (Jist VII.). Prav pestre so tudi oblike velikih lin . (oken), raz katere se navadno obešajo košati nageljni, sirn-bolj naše ornamentike. Najraznovrstnej-še posnetke nahajamo dalje med okusno izrezljanimi deščicami in stebriči na
Dr. M. D.:
Ljubljanska borza in njen ustroj.
Notranja organizacija borzne institucije je na posameznih borzah različna. Te razlike so narekovane od različnih okolnosti. Tako v državah, kjer obstoja t. zv. sistem koncesijoni-ranja, od obstoječih okvirnih zakonov, v drugih državah zopet od naravnih prilik, v tretjih zopet od že izcimljenih običaje itd.
-.^^».notranjo organizacijo borze po-Cmenftaa določila najdemo predvsem v nas7%pravilih v poglavju o borznih sestankih. (§ 23.—26.).
Borzni sestanki se vrše v borznih prostorih, kateri so v to svrho posebno razpredeljeni. Običajno se vrše borzni sestanki vsaki dan in ob gotovi določeni uri. Čas sestankov določa borzni svet ter ga mora v naprej objaviti, da se vedo interesenti ravnati. Določitev časa vršenja borznih sestankov je izredno velikega pomena, toliko za domače kolikor tudi za inozemske borze. Vpoštevati moramo namreč važno okolnost, da se v tem kratkem času sklepajo na borzi najrazličnejše kupčije, bodisi v blagu, bodisi v efektih ali drugih vrednotah in se neštetokrat zaključujejo kupčije ne samo na poedini borzi med prisotnimi kupci in prodajalci, temveč jako pogostoma tudi med eno in drugo borzo, to se pravi med kupcem na eni borzi in prodajalcem na drugi borzi ali pa obratno.
Glasom pravil’ ljubljanske borze ima borzni svet pravico iz posebnih vzrokov spremeniti določene ure sestankov, ali pa tudi sistirati poedine sestanke, ali pa določiti za različne vrste poslov gotove posebne sestanke. Take spremembo se morajo objaviti osem dni pred početkom izvzemši slučajev, v katerih bi bil opravičen tudi krajši rok za tako spremembo ali kako novo določitev.
Vrstna razdelitev sestankov na borzi pride posebno v poštev za takozva-ne mešane borze, t. j. one, na katerih se trguje z blagom in z vrednotami. Na takih borzah se določajo gotove ure za trgovanje z blagom in gotove ure zopet za trgovanje z vrednotami.
Pričetek in konec sestanka se javlja z zvonenjem. Borzni svet odreja čas in način za dajanje znakov, po katerih se ne morejo več odkazati borzni posli, kakor tudi ne dajati druge izjave, ki se nanašajo na zaključene poedine borzne posle.
Ulede posečanja borznih sestankov obstojajo na vseh borzah tudi gotovi disciplinarni predpisi, za ljubljansko borzo špecijelno pa nastopni:
Vsak obiskovalec borze (besedo obiskovalec mislim tu v širšem pomenu besede, namreč, bodisi borzni član, bodisi kosestnik posebne članske izkaznice ali nameščenske ali novinarske izkaznice ali pa gost § 27.) se mora vedeti na borzi mirno in dostojno, ravnati se po predpisih borznih pravil in odredb ter spoštovati tozadevne zaključke
hodnikih (VI.). Vrlo zanimive so tudi oblike vežnih vrat in njihovih dekorativnih podbojev. Poleg najenostavnejše forme najdemo prav bogato izvedbo z originalnim lcovinastim »primežem« in »trkalcem« (IV.). Pri zidanih oknih opozarjajo oblike »zidcev«, ki so spodaj in zgoraj enako obrnjeni, kar je karakteristična posebnost našega sloga. Krasne in prav umetniške so nekatere oblike kovanih okenjskih mrež (V). Ali naj povdarjam še zanimive posnetke plati-čev in porezancev z raznovrstno profiliranimi kolenci, 'ati raznolikost stropov in stropnikov, krasne vzorce stolov, klopi, miz, vrat, omar, skrinj, sklednikov, ka-dunj in drugega, danes že redkega orodja, kakor žličniki, leščerbe, štobri itd. Pretesen mi je ta prostor, da bi mogel vse to vsaj skopo opisati. Glejte sami in sodite, ali ni imela naša kmečka hiša bogastva, ki ga še prav poznali nismo! Prof. Siču ne moremo biti dovolj hvaležni, da nam je vse to pokazal in da nas hoče razveseliti še z novimi publikacijami. — Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da tudi dejansko pokaže svojo hvaležnost ter si nabavi to sijajno delo, ki je dika in ponos slehernemu domu.
(Nadaljevanje.)
borznega sveta. Osebe, ki bi se pregrešile proti tem predpisom, se morejo takoj odstraniti iz borznih prostorov. Prestopki se razun tega kaznujejo še po posebnih določilih.
Borzni svet pozove na odgovornost takega obiskovalca, kateri se pregreši s svojim vedenjem ali pa pri vršenju borznih poslov proti trgovski časti ali pa se s svojimi, čini pokaže nevrednega spoštovanja. (§ 29.)
Kot kaznjive čine določajo pravila v § 30. sledeče:
1. Lokavo vplivanje na tečaje in zaključevanje navideznih (fiktivnih) poslov;
2. zaračunavanje v breme strank takih tečajev, kateri niso obstojali za časa izvršitve nalogov in se taki tečaji tudi po okolnostih ne dajo upravičevati;
3. uporaba takih poslovalnih pogojev, kateri se ne strinjajo s trgovsko častjo;
4. izpodbijanje za borzne špekulacije, ako je to izpodbijanje nedostojno ali pa potom potnikov, agentov, oglasov, pismeno itd;
5. sklepanje špekulativnih borznih poslov z nesamostojnimi osebami ali pa s takimi, pri katerih bi se moglo razvideti, da so taki posli v jasnem nerazmerju z gospodarskim stanjem dotične osebe;
6. odstopanje lastne izkaznice na vporabo drugim;
7. razširjenje lažnjivih vesti o borzi in razširjenje neresničnih vesti, katere upljivajo škodljivo na borzne posle in na stanje borze;
8. vsaka druga težka pregrešitev proti trgovski časti in ugledu, katero se m<ara smatrati kot tako po odredbi borzne uprave;
9. zaključevanje borznih poslov s pooblaščenci trgovskih tvrdk in oseb, ki zaključuje te posle ve, da jih pooblaščenec zaključuje za sebe a ne za tvrdko;
10. ako se v cilju obrata vrše nevarni posebno diferencijalni borzni posli za osebe, ki po zakonu nimajo pravice posečati borze ali pa za osebe, ki ne pripadajo trgovskemu staležu, ter bi se moglo dokazati, da jih taki posli posebno vsled težkih in neraz-memih pogojev vodijo k propasti;
11. neizpolnjevanje prevzetih obvez iz borznih poslov v določenem času.
Slučaji kaznjivih činov so, kakor vidimo, jako obsežni. Kakor pri sprejemu v članstvo, tako odseva tudi iz teh določil povsem prozoren namen, izogniti se osebam dvomljivega slovesa, katere bi mogle škodovati posameznemu ali pa splošnosti v gospodarskem oziru. Istočasno je pa tudi razvidno, kako velikega in obsežnega pomena je borza za gospodarstvo samo. Nji je poverjena nelahka naloga budnega opazovanja pri vršečih se kupčijah ter zasledovati tudi njih reelno izvrševanje. Posebno važna je določba v točki 1. Borzni tečaji so dnevni barometer gospodarskega stanja dežele v kateri se nahaja poedina borza. Na temelju tečajnic (kurznih listov) si vstvarja posebno inozemstvo sodbo o blagostanju, napredovanju ali nazadovanju dotične dežele in ta sodba je neprecenljive vrednosti za kredit, katerega si vstvarja posamezna dežela oziroma država v inozemstvu. Upliva-nje na tečaje bi pomenilo, milo rečeno, potvarjanje resničnega gospodarskega stanja dežele in države, katero bi moglo imeti marsikdaj usodepolne posledice za celokupno gospodarstvo.
Nadaljnja določila predpisujejo način disciplinarnega postopanja in različne kazni. V smislu § 31. se vrši disciplinarno postopanje uradno na prijavo ali brez prijave, konečno pa tudi v slučaju, da borzni svet dozna potom borznega razsodišča čin, kateri spada v disciplinarno postopanje.
Preiskavo vodi eden ali več članov borznega sveta ali v to določen borzni uradnik (§ 32.). Borzni svet je upravičen zasliševati priče in veščake.
Disciplinarne kazni so glasom § 33.:
1. Ukor;
2. denarna globa od 300—3000 Din;
3. izključitev iz borze za gotovo dobo;
4. Izključitev iz borze za vedno.
V slučajih kaznjivih činov, naštetimi pod točkami 1., 3., 4. in 5. paragrafa 30., je najmanjša kazen izključitev iz borze za mesec dni. Ponovni prekrši-telii se morajo prvikrat izključiti za najmanj 2 (dva) meseca, v nadaljnjem slučaju pa za vedno. Zaključek na izključitev se mora v vsakem slučaju objaviti na borzi, razen tega ima pa borzni svet pravico zaključiti tudi še drugo javno objavo (§ 34.).
Glede pravnih lekov določajo pravila, da proti izreku na denarno globo do 300 dinarjev ali na izključitev iz borze do 3 mesece ni nobenega priziva, proti izreku na strožje kazni pa se more prizadeti pritožiti na ministrstvo trgovine in industrije potom borznega komisarja tekom 15 dni.
Priziv proti izreku na izključitev nima odložilne moči za izvršitev izreka. S tem poglavjem je en del notranje organizacije naše borze izčrpan. V nadaljnjem članku se hočemo pečati še z doiočili o borzni upravi.
Sz trgotfskosodne prakse, j
Ob enotnem naročilu in le slučajno j deljeni dobavi se graja ene pošiljatve j more nanašati tudi na drugo, o kateri j naročnik sicer molči.
Pravdno sodišče je ugotovilo tožbe-nemu zahtevku na plačo obeh fakturnih zneskov. Razlogi:
Iz toženčevega dopisa dne 29. maja 1922 tožiteljici izhaja, da je toženec res grajal prvo pošiijatev in je v tem, dopisu pozval tožiteljico, naj mu odgovori, kaj naj z blagom počne. Graja je bila sicer kasna, vendar pravočasna, kjer je tožiteljica dovolila v fakturi osemdnevni rok po prejemu blaga za morebitne pritožbe. Na ta dopis je tožiteljica odgovorila 1. junija 1922, da tožencu zamenja robo, kolikor ni uporabna. Ta dopis je toženec po lastnem priznanju prejel, a nanj ni odgovoril. Smatrati je torej, da je s tem, da je na tožiteljično pismo molčal, sprejel njeno ponudbo, da zamenja nerabne kose blaga (čl. 278. trg. zak., § 863. obč. drž. zk.). Ta domneva je tembolj opravičena, ker bi z dobavo zamenjanega blaga toženec dobil za-željeno naročeno robo, in ker je drugo pošiijatev, ki je prvi sledila, brez vsake graje sprejel. Zato se toženec ne more ubraniti plačila kupnine, sklicujoč se na svoječasno grajo. Saj se bavi toženčev dopis ,29. maja 1922, ki naj bi po toženčevi trditvi že kar naprej odklanjal sprejem druge pošiljatve, zgolj s prvo pošiljatvijo. Tudi bi talca prediiloča odklonitev blaga, oprta na slabo kakovost prejšnje pošiljatve, ne bila upoštevana, ako ne gre za kako celoto.
Prizivno sodišče je toženčevemu prizivu ugodilo ter tožbeni zahtevek zavrnilo.
Ugotovljeno je po prvi sodbi in se v prizivu ne izbodbija, da je toženec s pismom 29. V. 1922 naznanil tožiteljici pravočasno in pravilno nedostat-ke vposlanega blaga, češ da ne ustreza za zdravilišče, ker je slabo in napravljeno z železnimi žeblji. V pismu je zaeno prosil sporočila, kaj naj ukrene z blagom. Z ozirom na to grajo je tožiteljica v svojem pismu 1. VI. 1922 zgolj obžalovala, da se je poslal kakšen kos, ki ne ustreza naročilu ter se izrekla za pripravljeno, da zamenja naslonjače, ki bi jih toženec nikakor ne mogel upotrebiti. M se pa poslužila pravice, ki ji jo daje člen 348. trg. zak. in ni ukrenila ničesar, da bi se brez odloga dognala vsaj povprečna vrsta in dobrota doposla-nega blaga. Te pravice pa tožiteljica tudi v pravdi ni uveljavljala, kakor tudi ni trdila, še manj seveda dokazala, da ustreza blago pogodbi, odnosno naročilu. Zato pa nič ne de, ce je morda toženčeva graja nekoliko pomanjkljiva in ni razločno razbrati, ali graja nedostatke pogojenih ali ne-dostatke zakonitih lastnosti blaga: kajti tožiteljica je s svojo izjavo gotovo priznala, da so grajani nedostatki upravičeni. S tem pa in s ponudbo zamenjave nikakor ni bilo odpravljeno dejstvo graje, kar se tudi s tem ni zgodilo, da je toženec na novo ponudbo molčal. S svojo grajo je namreč toženec uveljavljal le svojo pravico, ni stavil nobene ponudbe, ki bi jo bilo
treba sprejeti. Njegova izjava učinkuje do izrecnega preklica, ki ga pa ni moči videti v negovem molčanju. Nadalje pa njegovega molčanja na novo tožiteljičino ponudbo, da se zamenjajo neuporabni kosi, ni smatrati za odobrenje, ker je toženec, svest si svoje pravice, smel molčati. Pravno-pomoten je torej na določbe čl. 278. trg. zak. in § 863. obč. drž. zak. oprti nazor izpodbijane sodbe, da je toženec tožiteljičino ponudbo sprejel.
Za primer pa, da bi bil ta nazor prve sodbe pravilen, toženčevega molka ni moči drugače razlagati nego v zmislu čl. 356. in 355. trg. zak. tako, da je zagotovil tožiteljici primeren naknadni rok za izpolnitev pogodbene dolžnosti, ki pa še doslej ni izpolnjena.
Pri tem stvarnem in pravnem položaju torej tožiteljica z nezadostno dobavljenim blagom pogodbe ni izvršila; prekršila je marveč svoje dolžnosti in je v zamudi. Toženec se je po pravici uprl in se.poslužil v pravdi še ne ugaslega (čl. 349., odst. 3. trg. zak.) ugovora, da tožiteljica s svoje strani ni izpolnila.
Isti nazori in razlogi veljajo tudi za drugo pošiijatev. Utegnilo bi se smatrati, da je s to pošiljatvijo dobavljeno blago odobreno, ker ga toženec ni posebej grajal. Toda posebne graje ni bilo treba. Naročilo blaga je bilo enotno in celotno. Tožiteljica je to naročilo iz kateregakoli vzroka pač izvršila v dveh pošiljkah, ki zato seveda niso došle tožencu istočasno. To: da s tem dobava v nasprotju z naročilom nikakor ni prešla v tako postopno dobavo, da bi se smela po volji tožiteljice smatrati vsaka pošiijatev za samostojno izpolnitev pogodbe. Tega tožiteljica povrh niti trdila ni in tudi toženca v tem smislu obvestila ni. Če pa je tako in če je smatrati obe pošiljatvi za enotno dobavo, ni bilo treba posebne graje za drugo pošiijatev in ni moči domnevati, da je navzlic graji prve pošiljatve druga pošiijatev brez graje. Graja se razteza v tem primeru pač na celo dobavo in pogodba tudi deloma ni izpolnjena.
Vrhovno sodišče (stol sedmorice odd. B. v Zagrebu 30. IV. 1924, Rv 270/24/1) je prizivno sodbo potrdilo.
Revizija pobija prizivnosodno mnenje, da toženčeva graja dne 9. V. 1922 doposlanega blaga s pismom 29.
V.	1922 ustreza potrebnostim čl. 347. trg. zak., da obsega ta graja tudi drugo pošiijatev z dne 17. V. 1922 in slednjič, da toženčevega molčanja na pismo tožeče stranke 1. VI. 1922 ni šteti za odobritev pošiljatve. Toda ta, za razsojo merodavna naziranja so v skladu z zakonom.
Jedro graje 29. V. 1922 tiči v očitku, da je doposlana pletena oprava zoper običaj napravljena z železnimi žeblji, ob katerih si morejo gostje obleko strgati. S tem je grajani nedostatek povsem določno označen.
Ali se ob enotnem naročilu in le slučajno deljeni dobavi graja prve po-šiljatvČ nanaša tudi na drugo pošiijatev, je preudariti po okolnostih primera. Za navzočni primer ni pravno-pomotno videti naziranje prizivnega sodišča, da je graja obsegala vse blago. Kajti naročilo se je nanašalo vseskozi na pletene stole in mize. Grajana hiba pa je načelne vrste, da je namreč roba izdelana z železnimi žeblji, kvarnimi za obleko gostov. Ta hiba se torej tiče tudi blaga, ki je imelo šele dospeti. Da je to tako in da je tudi tožeča stranka v tem zmislu mogla razumeti grajo, o tem je tem manj dvoma, ko tožeča stranka v svojem pismu 1. VI. 1922 sama izjavlja, da je vsa njena pletena oprava napravljena z žeblji, a hkratu izreka svojo pripravljenost, da zamenja naslanjače, katerih toženec ni mogel rabiti, to pa, ne da bi to svojo pripravljenost omejevala na prvo pošiijatev.
Tudi to je pravilno, ^da toženec z molkom na pismo tožeče stranke od 1. VI. 1922 ni izpremenil svojega pravnega položaja. S pravilno grajo 29. V. 1922 je varoval svoje pravice po meri čl. 347. trg. zak. Po pravici torej ni domnevati, da se je temu ugodnejšemu položaju z golim molkom kratkomalo odpovedal, še celo pa ne, ko se niti ni poslužil vsaj one
ugodnosti zamenjave, ki mu jo je ponujala ložiteljica v pismu l. VI. 1922. Ivloik v tem primeru se da pravilno tolmačiti samo tako, da toženec ne sprejema te ponudbe, nego da vztraja na svojem stališču.
Ob tem pravnem položaju je prizivna sodba sklepčna. Toženec blaga ni odobril. Ugotovljeno pa ni, da je blago ustrezalo pogodbi oz. zakonu, niti se nedostatek te ugotovitve ne graja v reviziji kot pomanjkljivost. Torej tožiieljica ne more zahtevati plačila kupnine.	rst.
M. Savič:
Naša industrija in obrt
(Nadaljevani*:.)
V Novem Sadu obstoji »Napre-dak«, I. novosadska tvornica klobukov Aniona Fotiveca, ki izdela na leto približno 2000 tucatov iz kupljenih štul.
V Kuli je tovarna klobukov Krese-rera in Hahna, katera izdela na leto okoli 20.000 klobukov direktno iz klobučevine ali iz zajčje dlake. Zaposluje 16 delavcev. Ima parno lo-komobilo in 1(> strojev za izdelovanje klobučevine in klobukov.
V Subotici je tvornica klobukov Armina Rota. Na leto izdela okoli
100.000 klobučevinastiii otroških in moških klobukov. Ta tvornica zaposluje 80 delavcev.
V Haldovu pri Sisku obratuje I. jugoslovanska tvornica klobukov d. d., ki izdeluje klobučevinaste klobuke in iz zajčje dlake, navadne in velurske.
Tvornica še ni povsem gotova. Urejena je tako, da bo izdelala na leto okoli 720.000 klobukov. Sedaj zaposluje okoli 250 delavcev, ko bo dovršena, bo zaposlovala 500 do 000 delavcev. Sedaj izdela dnevno približno /5 tucatov klobukov.
V Škofji l.oki je tvornica klobukov »Sešir«, ki je urejena na izdelek
250.000 klobukov in ti največ iz zajčje dlake.
Poleg te delajo tvornice v Domžalah in v Mengšu, kakor tudi vse večje tirme, slamnike in klobuke iz klobučevine uvoženih štul. Za sedaj navajamo le firme: Valentin Maček (v tem oddelku zaposluje enega pomočnika in enega učenca), Milka Kosova (4700 do 7200 moških in ženskih klobukov na leto), Franc Cerar (20.000 do 25.000 klobukov na leto), bratje Kurzthaler in Obervvalder in drug ter Slamnikarska in klobučar-ska zadruga. O teh hočemo govoriti pri razpravi o siamnikarski industriji.
Leta 1920. se je uvozilo: 1. moških klobučevinastih klobukov, z vsemi pridatki opremljenih, 423.470 v vrednosti 14,693.079 Din, s pridatki neopremljenih pa 5868 v vrednosti 162.516 Din. 2. Zenskih opremljenih klobukov (iz klobučevine) 22.036 komadov, neopremljenih 6299 komadov v vrednosti 961.629 in 246.136 Din; 3. Se neoblikovanih klobukov (štul) 317.159 komadov v vrednosti 3,323.543 Din. Uvozilo se je torej 774.832 komadov. Po računu neke ivornice se rabi v naši državi na leto
1.300.000 klobučevinastih klobukov in 200.000 klobukov iz zajčje dlake. Ako se doda temu številu še 300.000 komadov, ki se izdelajo doma iz uvožene klobučevine (štul), pridemo do sklepa, da se utihotapi preko meje na leto približno 500.000 klobukov, to je skoro ena tretjina tega, kolikor se jih rabi.
Klobučarstvo predstavlja jako lepo industrijo, ki uporablja večinoma domače surovine. Zajčje dlake imamo v državi dovolj. Samo prepovedati bi se moralo, da bi se izvažala v inozemstvo, ampak obdržati bi jo morali doma. Kakor smo videli, uporabljajo sedaj manjše tovarne uvožene štule. Da se jih popolnoma ne upropasti, bi bilo potrebno, da se dve ali tri leta še dovoli uvažati klobučevino po zmerni ceni, dokler se ne osamosvoje tudi glede dobave te surovine in ne začno nabavljati klobučevino v tuzemstvu.
Pri sestavljanju carinske tarife je ; treba paziti, da se na pridatke j (pentlje itd.) ne bo naložila previso- i ka carina, ki bi obremenjevala iz- j delovanje klobukov v tuzemstvu na i škodo domače industrije.
TRŽAŠKI5! PLOVNE BILANCE.
Tržaške plovbne družbe so se v ! preteklem gospodarskem letu do- j bro držale in so izplačale času pri- i menic dividende. Tistega hudega nerazmerja ni bilo več, ki je v prejšnjem letu obstojalo na blagovnem trgu med povpraševanjem in ponudbo. Obratni zaključek parnikov je bil še bolj zadovoljiv kakor leto prej, z znižanjem obratnih stroškov so dosegli obenem zvišanje delovnih uspehov krovnega moštva. Blagovni promet posameznih družb se je dvignil, osebni promet je šel pa nazaj. V letošnjem marcu na primer ; je bil tržaški pomorski promet za 88 * odstotkov večji kakor v lanskem in j je prekosil tudi predvojni promet za j 8 odstotkov.
Rilanca plovbne družbe Cosulich i se je zaključila s čistim dobičkom 10,004.660 lir, dividenda za akcijo je znašala 24 lir = 12%. % Občni zbor je sklenil veliko zvišanje akcijskega kapitala, od 60 na 120 milijonov lir. Izdali bodo 300.000 novih akcij z nominalno vrednostjo 200 lir. j
ludi prejšnji Avstrijski l.lovd, se- l dan ji Lloyd Triestino, ima lepe uspe- j he. Čisti dobiček znaša 774.160 lir. Družba Tripcovich ima pa 1,002.837 lir dobička. 10% so dali rezervnemu zakladu, 10% upravnemu svetu kot tantieme, 80% so pa razdelili kot dividendo, na akcijo 20 lir = 10%. Navigazione Libera Triesiina je svoj obratni obseg zelo razširila, brodovje izdatno pomnožila in izplačala na akcijo 20 lir čistega dobička. Družba Premuda je pa izplačala kot dividendo 30 lir na akcijo, kar znači 15 odstotkov. Splošno torej prav zadovoljiv zaključek.
Davki in takse.
Nabavljalne zadrugo in davek na podarili promet. Upravno sodišče v Celju je dne 18. decembra 1923. na tožbo	Nabavljalne	zadruge	državnih	nameščencev v Št.	Lenartu	razsodilo,	da so	na-
bavljalne	zadruge	oproščene	davka	na
poslovni promet. Na pritožbo, katero je proti tej razsodbi vložila finančna delegacija v Ljubljani na državni svet v Beograd, je državni svet dne 10. junija t. 1. sodbo Upravnega sodišča razveljavil, češ da ni v zakonu utemeljena. — Z zadevo smo se že svoječasno pečali, ko je izreklo Upravno sodišče svojo sodbo. Sodbo državnega sveta objavimo, čim jo dobimo, v polnem besedilu. — Nabavljalne zadruge uživajo izdatne ugodnosti v primeri z bremeni, katera se nalagajo trgovini. Zato tem bolj pozdravljamo sodbo, državnega sveta, ki vsaj glede davka na poslovni promet izenačuje konkurenčne' pogoje med na-bavljalnimi zadrugami in trgovci.
Pobiranje vojnice. — Te dni krožijo po Ljubljani vesti, da namerava finančna uprava od oseb, ki so zavezane voj-nici (prejšnji vojaški taksi) na račun tega davka v najkrajšem čisu prisilno izterjati 50% tem osebam predpisanih neposrednih davkov. — Po naših informacijah so le vesti netočne in se finančna uprava še ni bavila z mislijo, da bi kakorkoli okrajšanim pobiranjem pospešila z zakonom o ustroju vojske in mornarice uveljavljene vojnice.
Izredni davčni pribitki. — V času od ]. julija 1923. do ‘29. februarja 1924 se je pobralo na izrednih pribitkih znesek po 354,714.451.48, ki se razdeli nastopno: Hrvatska in Slavonija 50 milijonov 341.200.94, Dalmacija 4,050.075.29 in Srbija ter črna gora 63,812.785.31 Din.
Davek na poslovni promet. — V času od 1. januarja do 29. februarja t. 1. se je v naši državi pobralo 31,259.000.86 dinarjev, dočim bi se ga moralo pobrati po proračunu 666.666.(56. Katere pokrajine so pri pobiranju zaostale, iz uradne statistike ni razvidno, ker je ta dnvek za celo državo proračunjen le z eno šte-
vilko in Se po tem ravna tudi uradna statistika.
Statistika meseca februarja t. 1. pobranih neposrednih davkov. — V mesecu februarju t. 1. se je pobralo na Hrvat-sl:cm in Slavoniji 19,559.292.05 Din neposrednih davkov brez davka na poslovni promet in izrednih državnih pribitkov, v Bosni in Hercegovini 4 milijone 343.528 Din, v Vojvodini 14 milijonov 507.899.04, v Sloveniji 8 milijonov 367.22 Din, v Dalmaciji 1,938.595.82 Din, v Srbiji in Črni gori 12,292.335.79 Din, skupaj 60,642.017.72 Din. Več nego izkazuje proračun so pobrale nastopne pokrajine in sicer: Hrvatska 8milijonov 138.458.72, Slovenija 3,933.471.39 in Dalmacija 653.262.49, manj nego izkazuje proračun pa so pobrale Bosna in Hercegovina 1,192.555.33, Vojvodina 3 milijone 950.225.96 in Srbija s' Črno goro 3,014.226.70.
Trgovina.
Začasne trgovske pogodbe. Avstrija in Nemčija želita namesto trajnih trgovskih pogodb skleniti z Grško za enkrat le začasne pogodbe. Grška vlada je pristala na to željo in izdeluje sedaj osnutek začasne pogodbe.
Indeksna številka za veletrgovino v Švici. Tekom meseca marca t. 1. se je indeksna številka za veletrgovino v Svitu zopet nekoliko dvignila. Dne 1. aprila 1923 je znašala po cenah v mesecu juliju 1914 — 186, dne 1. marca 1924 = 180 in dne 1. aprila 181.5. Za primerjavo naj služi, da je znašala indeksna številka za veletrgovino na Norveškem dne 1. marca 1924 — 259 in dne 1. aprila 1924 260, dočim je izkazovala ista indeksna številka v naši kraljevini koncem marca t. 1. 2040, koncem aprila t. 1. pa 1973 točk.
Francoska indeksna številka za veletrgovino je znašala na “podlagi cen leta 1914 v mesecu februarju t. 1. 505, v me-niecu marcu t. 1. 510, v mesecu aprilu
l.	I. 459 in v mesecu maju t. 1. 468 enot.
Mednarodni indeks v veletrgovini. — Kakor kažejo statistike, so cene v mednarodni veletrgovini v mesecu maju imele v splošnem padajočo tendenco. Totalni indeks v Združenih državah je šel od 160 v marcu na 158 v aprilu in je v maju vzdržal približno v istem razmerju navzdol. V Angliji zaznamujemo v maju 176.5 napram 181 v aprilu, kar gre predvsem na račun sladkornih cen, ki so v teku nekaj tednov padle za celih 33%. Francija je stala pod vplivom fluk-luacijfc franka. Vendar pa so izpremem-be v cenah daleč zaostajale za padanjem valute, posebno na živilskem trgu. V Nemčiji sili pomanjkanje denarja in slaba kupna moč konsumentov k padanju cen. Totalni indeks je šel od 152 v aprilu nazaj na 143 v maju.
Obrt.
ObrtniSka razstava v Sarajevu. »Savez zanatljiskih Udruženja« za Bosno in Hercegovino otvori ob priliki pokrajinskega sokolskega zleta v Sarajevu dne 27. t. m. s sodelovanjem vseh gospodarskih krogov v justični palači drugo obrtniško razstavo in industrijsko razstavo, ki traja do 6. julija t. 1. Namen razstave je, da pokaže popolno in dostojno sliko obrtniškega in industrijskega dela v Bosni in Hercegovini. Razstava se deli na sledeče oddelke: Hišna industrija, obrtniški izdelki, vajenška dela, industrija, izdelki strokovnih institucij in proizvodi umetnikov, slikarjev in graverjev. Za potovanje na to razstavo je dovolila generalna direkcija drž. železnic pri nepretrgani vožnji 50 % popust voznine.
Mmtti mm ib im
dobavlja
DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA Kralja Petra trg 8. — Telelen 220 PlaCllo tudi na obrokel
Promet.
Tarifa za vožnje s poštnimi avtomobili. — Ministrstvo pošte in brzojava je določilo novo tarifo za potniške vožnje s poštnimi avtomobili. Taksa za en kilo-
Sloveniji 1..50 Din, na Hrvatskem 2 Din, v Dalmaciji na nekaterih potih 2 Din, na ostalih pa 1.50 Din, v Južni Srbiji 1 Din do 2 Din po kakovosti pota. Hkratu so na novo urejene tudi takse za prevoz potniške prtljage. Nova tarifa je stopila v veljavo dne 20. junija t. I.
Poštno pošiljko v Turčijo. — Kok, v katerem je troba Turčiji dvigniti poštne pošiljke, je podaljšan od 10 na 15 dni. Turški poštni uradi torej hranijo za adreaata pošiljko 15 dni; tekom tega roka jo mora dvigniti, sicer se vrne o'dpo-šiljatelju, ako se odpošiljatelj ni izrecno odrekel tej pravici. Ako ima pošiljka dva naslova, je prvemu naslovniku na razpolago prvih 15 dni, drugemu pa nadaljnih 15 dni.
Promet v reškent pristanišču. — Leta 1923. je priplulo v reško pristanišče 1048 parnikov s čisto težino 496.104 ton. Od teh je bilo 972 italijanskih, 12 angleških, 46 naših, 13 nemških, ‘2 grška in po eden danski, rumunski in francoski. Jadernic in motornih čolnov je priplulo: 465 italijanskih, 229 naših in 8 albanskih. Iz pristanišča je odplulo 1064 ladij s čisto težino 517.280 ton.
izvoz in uvoz.
Izvoz iz Jugoslavije po deželah. — V prvem letošnjem četrtletju je eksporti-rala Jugoslavija v 36 dežel. Najvažnejši odjemalci naših pridelkov in izdelkov so: Avstrija, Italija, Češkoslovaška, Nemčija, Ogrska, Grška, Francija, Švica, Anglija in Turčija. Teh deset držav je odvzelo 95.54% vsega eksporta v skupni vrednosti 1.969,035.688 dinarjev. Najboljša odjemalka je Avstrija, ki je kupila za 654.4 milijonov blaga, to se pravi 31.31%. Ze samo ta številka nam pravi, da bi bilo dobro skleniti z Avstrijo trgovsko pogodbo in da bi bilo dobro olajšati tudi osebni promet med obema državama. — Druga odjemalka je Italija, 615,702.572 dinarjev ali 29.87%. Če seštejemo odstotke obeh teh dveh, vidimo, da eksportiramo tja 61.18%, dobre tri petine. Daleč zadaj je češkoslovaška s 7.46% ali 153,794.849 Din, nato Nemčija s 6.55%, oziroma 135,054.517 Din, nato Ogrska 6.7% in 125,070.991 Din, Grška 4.5 in 92,800.000, Švica 2.83% oziroma 58,200.000, Anglija 2.10% in 43,100.000, Turčija 1.88% in 38,600.000 Din. Poljski smo prodali v vsem četrletju samo za 6 milijonov dinarjev blaga, Albaniji pa za 3 milijone. Najmanj smo prodali Danski, Algeriji in Kitajski. — Izvozila je pa Jugoslavija po teži 693,343.363 kg blaga in 16.212 posameznih kosov v skupni vrednosti 2.061,378.454 Din.
Izvoz sladkorja iz Nemčije. — Za pospeševanje nemškega izvoza sladkorja v Ameriko je neki amerikanski konzorcij dovolil nemški sladkorni industriji šestmesečni kredit 2 milijonov dolarjev proti 8% obrestovanju. Kredit za nadaljnjih 6 milijonov dinarjev je še odprt.
Nova češkoslovaška uvozna določila. — Po razpisu trgovinskega ministrstva z dne 31. maja t. 1. se mora uvozno dovoljenje pri vsaki iz inozemstva došli pošiljki predložiti najkasneje pri prehodu blaga iz carinarnice v prosti promet. Samo pri uvozu premoga se mora predložiti uvozno dovoljenje že pri prevozu premoga preko državne meje. Pošiljke, ki dospo na Češkoslovaško brez uvoznega dovoljenja oziroma predhodnega naznanila, se ne puste v prosti promet. .Ako pa se uvoznik v doglednem času izkaže z veljavnim dovoljenjem, se blago ocarini, ako pa se uvoznik tudi naknadno ne izkaže z dovoljenjem, postopa železniška uprava s pošiljko po veljavnih predpisih. Blago se zadrži in vskladišči na stroške in nevarnost uvoznika.
Češkoslovaški izvoz v maju. — Po podatkih statističnega urada se je češki izvoz v mesecu maju zopet precej povečal. Znašal je skupno 1600 milijonov čK napram 1508 milijonom v aprilu t. 1. in 96 milijonom v maju prošlega leta. V prvih petih mesecih se je izvozilo blaga za 6097 milijonov čK napram 4603 milijonom v isti dobi prošlega leta, tako da znaša povišek okroglo poldrugo milijardo. Največ se je izvozilo v Nemčijo iu v Avstrijo. Jugoslavija je bila na šestem t mestu z 69.2 milijoni. Največji prirastek zaznamuje izvoz tekstilij in sladkorja.
meter je določena: v Bosni 2 Din, v
Razslijajte Trgovski listi
Denarstvo.
Kolebanje dinarskega kurita. — 1/. pojasnil, ki jih je prejel dopisnik »Za-greber Tagblatta« v finančnem ministrstvu v Beogradu o oslabitvi dinarskega kurza, posnemamo, da stoje uradni krogi na stališču, da ni za oslabitev našega dinarja nikakih gospodarskih razlogov. Vesti, da se namerava omejiti devizno arbitražo, uradni krogi dementirajo in izjavljajo, da o kakih omejitvah ne more biti niti govora. Brez vsake podlage so tudi vesti, da se namerava prodati državna posestva in s lem omogočiti zvišanje zlatega zaklada Narodne banke, ki bi mogla vsled tega zvišati obtok bankovcev za približno dve milijardi dinarjev. Koncem razgovora se je dopisnika še izrecno opozarjalo, da se naj gospodarski krogi, ki računijo sedaj z nadaljnjo oslabitvijo dinarja, pozneje ne pritožujejo, ako bodo zopet utrpeli izgube, kajti kurz dinarja se bo gotovo zelo kmalu izboljšal.
Prejemki iz monopolov v mesecu marcu t. 1. — Po uradni statistiki je imela monopolska uprava v mesecu marcu t. 1. nastopne dohodke: tobak 116,105.931 Din, sol 16,185.266 Din, petrolej 1,927.917 Din, vžigalice 11,861.811 Din, cigaretni papir 8,227.155 Din, vrednotnice 34,525.801 Din in s carino pobrane monopolske takse 2,220.769 Din. Skupni prejemki so znašali 191,476.026 Din, dočim so v istem času leta 1923. znašali le 139,450.261 Din, torej manj za 52,025.764 Din.
Velika ponudba deviz na Ogrskem. — Po poročilih iz Budimpešte se pojavlja na Ogrskem velika ponudba deviz. V zakotni trgovini se plasirajo precej pod uradnim kurzom. Devizna centrala nudi trgovcem poljubne množine. Na valutne blagajne devizne centrale pritiska publika, ki bi se rada iznebila valutnih zalog, še predno začne poslovati Notna bau-ka, od česar se splošno pričakuje okrepitev madžarske krone. Največje ponudbe se nanašajo na dolarje in češkoslovaške krone. Tudi valutne blagajne velikih bank kažejo izredno živahen promet, posebno v zadnje navedenih dveh valutah.
Carina.
Carinski dohodki. — Po uradni statistiki so znašali celokupni carinski dohodki v mesecu februarju 1.1.122,300.090 Din. Ti dohodki se razdele nastopno: carina 24,094.175 Din, monopolska taksa na smodnik in dinamit 961.837 Din, takse za ostale monopole 9,911.873 Din, žigovina za zlato in srebro 1000 Diu, žigovina na igralne karte 46.365 Din, državna trošarina 10,823.465 Din, luksuzna taksa 928.853 Din, 2% davčna varščina 314.524 Din, ležarina in druge sporedne takse 280.824 Din, kazni 602.916 Din, izkupilo za prodano blago 24.869 Din, ažijo na zlato 73,623.092 Din, tiskovine in razni drugi dohodki 686.293 Din. V /prejšnjih sedmih mesecih, to je od 1. julija 1923 do 81. januarja 1924 so znašali celokupni carinski dohodki
1.039,337.850 Din.
Carina na Ogrkeni. Na Ogrskem je sedaj še v veljavi stari avstro-ogrski carinski zakon. V tem zakonu navedene carine pa se morejo smatrati le za temeljno carino, ki se pomnožuje z odrejenim množilcem. Za množilec je pri kategoriji A določeno število 651, pri kategoriji B 6001, pri kategoriji C 7751 in pri zlatu 16001. V založbi >Všmugyi 6s Kiilforgalmi Kozl6ny« Budimpešta,
VI.	Terčz kfirnt 46 je izšla posebna brošura v ogrskem jeziku, v kateri je za vsako carinsko postavko navedeno, koliko znaša temeljna carina in koliko carinski ažijo, odnosno ali je izvoz ali uvoz dotičuega predmeta dovoljen ali prepovedan. Brošura, ki stane 20.000 ogrskih kron, se naroča naravnost pri založniku. Parlament je pravkar sklenil nov carinski zakon, ki določa za vse predmete vse druge postavke, kakor so sedaj v veljavi. Dokler ta zakon ne stopi v veljavo, se pobira carina po dosedanjih predpisih. Kdaj stopi novi carinski zakon v veljavo, je sedaj še popolnoma negotovo.
Holandske carine. Pravkar poročajo francoski listi, da je predlagal holandski finančni minister povišanje sedaj veljavnih vrednostnih carin od 5 na 8 odstotkov.
Carinski ažijo na Španskem. Španija pobira k carini na blago iz držav z de-.valvirano valuto izza dne 1. julija 1922
poseben valutni pribitek. Vsa prizadevanja prizadetih držav, da se pobiranje tega pribitka ukine, so. ostala brezuspešna. Le Nemčija bo po vsej priliki v doglednem času dosegla, da se ji prizna izjemno stališče. Druge države, med njimi Češkoslovaška, si skušajo s kompenzacijami pridobiti oprostitev od pribitka. Čehoslovaškn je v ta namen ponudila ugodnostim carino za španska vina. Ako Španija sprejme to ponudbo, bo vsekakor otežkočeno plasiranje naših vin na Cehoslovaškem na podlagi pred kratkim sklenjene pogodbe.
MmšmmmmmmmurnmmmmmmmmmmmmmiammmammmmmmDmmmmam
Iz naših organizacij.
Gremij trgovcev v Ljubljani se je ponovno obrnil na generalno direkcijo državnih železnic, ministrstvo sabračaja v Beograd in ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani s prošnjo, da bi se omrežje podržavljene južne železnice sprejelo v enoten daljinar omrežja državnih železnic, da bi se na ta način omogočilo računanje tarif z enotnim stavkom na podlagi skupne nedeljene razdalje. — Gremij je v vlogi predočil merodajnim faktorjem, da ločeno računavanje kilo-meterske razdalje zelo kvarno vpliva na naše gospodarstvo, posebno pa je še opozoril na dejstvo, da imajo tranzitni prevozi preko naše države 30% popust na železniških tarifah, medtem ko naša trgovina in industrija v tem oziru nimate nikakih ugodnosti. — Dalje je gremij opozoril na slab poslovni položaj naše trgovine in industrije. Število odjav tovarniških obratov v Sloveniji raste, pa tudi ustavitve trgovskih obratov se vedno bolj množijo. Vsa obstoječa industrija se mora boriti z občutno inozemsko konkurenco, ki na eni strani dovaža blago preko Madžarske pa železnici in po Donavi pod zelo ugodnimi pogoji v našo državo ter v Vojvodini in Srbiji z lahkoto konkurira slovenski industriji, ki mora plačevati tovornino v dveh stavkih in sicer v enem do v drugem pa od prehodne postaje bivše južne železnice. — Konečno je gremij opozoril, da je nepruvilno in neutemeljeno, da se sedaj po podržav-Ijenju južne železnice še delajo razlike med posameznimi omrežji državnih železnic in da se vodijo ločeni računi, ki služijo kvečjemu le v statistične svrhe in samo otežujejo administracijo železnic in da se ne likvidira stanje, ki je bilo pač mogoče in razumljivo poprej, dokler je bila južna železnica privatno podjetje, ki pa danes predstavlja za promet v Sloveniji samo efektivno vjšji tarifni režim, kakor vlada na primer v Srbiji, Bosni in drugih pokrajinah, kjer so vse glavne proge last državne železnice in predstavljajo v tarifnem oziru enotno omrežje. — Upamo, da bodo merodajni faktorji na podlagi opetovanih prošenj uvideli resnost položaja, v katerem se nahaja naša celokupna trgovina in industrija ter bodo ločeni način računavanja odpravili in uvedli enotno tarifo za celo omrežje državnih železnic.
Trgovski gremij v Ribnici se pritožuje, da neka trgovka v Ribnici absolutno noče držati obče določenega časa glede odpiranja in zapiranja svoje h> goviue, ima dalje vse norme, ob katerih imamo vsi drugi trgovci cel dan zaprto, tudi nemoteno celi dan odprto. — Ona odpre zjutraj že ob 5. uri in zapre zvečer ob 9. uri in tudi kasneje. Njo se je že neštetokrat opominjalo, da ima takrat odpirati in zapirati svojo trgovino kot ostali, vendar vse zaman, zaraditega je gremij prosil okrajno glavarstvo kot obrtno oblast, da proti njej z vso strogostjo nastopi, ker drugače gremij radi zlohotne kršitve discipline ves ugled pri svojih članih izgubi. — Dalje prihajajo gremiju v Ribnico od njegovih članov mnoge pritožbe, da prodajata dve tvrdki iz Kočevja v trgu Ribnica in okolici od hiše do hiše kmetom oves in koruzo ter različne mlevske izdelke. S tem povzročata obe firmi tukajšnjim stalnim trgovcem občutno škodo. Obe tvrdki imata svoj sedež v Kočevju ter smeta obratovati le tam, nikakor pa ne v Ribnici in okolišu; zaraditega prosi gremij, naj okrajno glavarstvo kot obrtna oblast vsako tako nedovoljeno prodajo izven svojega obrtovališča in sedeža prepove.
® KUPUJMO IN PODPIRAJMO ®
j	iivrstno
Kolinsko cikorijo
m domači izdelek.	m
Strokovno šolstvo.
Državna dvorazredna trgovska šola v Celju. — Vpisovanje gojencev in gojenk za šolsko leto 1924/25 se bo vršilo 2., 3. in 4. julija od 9. do 11. ure. K vpisu je prinesti zadnje šolsko izpričevalo in krstni oziroma rojstni list. Gojencem in gojenkam, ki stanujejo izven Celja, je možno priglasiti se in poslati predpisane listine po pošti. — V prvi letnik se sprejemajo dečki oziroma deklice, ki so dovršili IV. letnik srednje šole ali popolno meščansko šolo in so stari vsaj 14 let. — V drugi Jetnik se sprejemajo absolventi 1. letnika dvorazrednih trgovskih šol, ki so državne ali imajo pravico javnosti.
Razno.
Carinski dogovor z Ogrsko. — Te dni
se je ratificiral dogovor naše kraljevine z Ogrsko, po katerem obe državi izza dne 1. julija t. 1. v medsebojnem prometu priznavata pri carinjenju tarifo najvišje ugodnosti.
Uspehi čehoslovaške stavbene akcije. V mesecu aprilu t. 1. je ministrstvo za javna dela v Pragi odobrilo načrte za 536 hiš z 1619 stanovanji, za katere so proračunjeni stavbeni stroški na 118 milijonov 294.323 čK. Ministrstvo je predlagalo za navedene stavbe 83,683.468 čeških kron subvencije. Od 1. junija 1921 do 1. maja 1924 je ministrstvo odobrilo načrte za 20.627 hiš z 40.358 stanovanji in predlagalo subvencijo v znesku po 2.510,983.868 čK. Stavbeni stroški za te stavbe so bili proračunjeni na 3,368.316.690 čK. Za področje Velike Piage se je odobrilo načrte za 1577 hiš z 7099 stanovanji.
Izlet Jadranske Straže se vrši od 13. do 22. julija 1924 od Sušaka do Kotora z ogledovanjem vseh važnejših obmorskih krajev. Cene za vožnjo in hrano na parniku znašajo za L razred 3800 dinarjev, za II. razred 3300 Din. Na železnici do Sušaka je dovoljen popust (najbrž 75%). Priglase sprejema z denarjem le do 1. julija t. 1. Jadranska Straža, Ljubljana, Turjaški trg št. 3/11. (tel. št. 47).
Potni program mornariških dni
Jadranske straže v juliju 1924.
13. VII. (Nedelja). Sprejem gostov na Su-šaku ob 13. uri pri prihodu brzovlaka. Razvrstitev gostov po kabinah parobroda. Obed na parobrodu. Ogled Sušaka. Na večer zabava in razsvetljava na čust gostom.
14. VII. (Pondcljek). Odhod iz Sušaka ob 7. uri. Prihod v Kraljevico ob 7. uri 30 min. Odhod iz Kraljeviče ob 9. uri. Prihod v Crikvenico ob 10. uri (kopanje po volji). Odhod iz Crikvenice ob 13. uri. Obed na morju. Prihod v Paško ob 14. uri 30 min. odhod iz Baške ob 15. uri 30. min. Dohod v Rab ob 17. uri 30. Večerja v Rabu na parobrodu, kjer se tudi prenoči.
Vožnja po morju traja pet ur.
15. VII. (Torek). Odhod iz Raba ob 7. uri. Prihod v Šibenik ob 14. uri Potuje se preko zadarskega kanala. Prenoči se v Šibeniku radi pregledavanja znamenitosti in vodo-pada na Krki.
16. VII. (Sreda). Odhod iz Šibenika ob 11. uri Prihod v Trogir ob 13. uri 30 min. Prihod v Split ob 17. uri 30 min. V Splitu se gostom priredi svečani sprejem od strani društev in meščanstva. V Splitu se prenočuje.
Vožnja po morju traja štiri ure.
17. VII. (Četrtek). Ogledovanje Splitu in okolice. Odhod iz Splita ob 28. uri, a potuje se preko splitskega, makarskega, korčulan-skega in mljetskega kanala v mesečini.
Vožnja po morju traja 10 ur.
18. VII. (Petek). Prihod v Gruž ob 9. uri Ogled Gruža, Dubrovnika in okolice; prenoči se v Gružu. Zvečer javna zabava.
18. VII. (Sobota). Odhod iz Gruža ob 7. uri. Prihod v Kotor ob 11. uri. Ogledovanje mesta. Odhod iz Kotora ob 16. uri. Prihod v Tivat ob 17. uri. Prenoči se v Tivtu. Ogledovanje arsenala in drugih mornariških objektov. Zvečer javna zabava.
20. VII. (Nedelja). Odhod iz Tivta ob 7. uri. Prihod v Ereegnovi ob 8. uri. Tu se vrši veliko odkritje spomenika ustreljenima kapetanoma Hadžiji in Srzenticu ter drugim Bokelcem. Odohd iz Ercegnova ob 24. uri.
21. VII. (Pondeljek). Prihod v Korčulo ob 10. uri. Prihod v Hvar ob 13. uri. Odhod iz Hvara ob 16. uri. V Vis se pride ob 17. uri, a odide se ob 18. uri. V Komizi se pristane ob 19. uri. "Tu se prisostvuje lovu sardel s poletno mrežo.
Vožnja po morju od Ercegnova do Komiže s presledki traja 11 ur.
22. VII. (Torek). Ogledovanje v Komiži tvornice za prepariranje sardin. Ob 9. uri se krene iz Komiže z ladjo do glasovite modre špilje na otoku Bisevu po sredini Jadrana, da jo izletniki pregledajo. Odhod iz Biševa ob 12. uri. Plove se po odprtem morju ter se pristane v sadarskem kanalu, v
Preki pri Zadru, ob 19. uri. Tu je zadnja večerja na morju. Iz Preke se odplove ob
21.	uri, a pristane se v Sušaku ob 6. uri zjutraj. To je deseti dan potovanja.
Vožnja traja 15 ur s prestanki od Komiža do Sušaka.
Gostje bodo na ladji od 13. julija (nedelja) od 13. ure pa do 22. julija (torek) do 6. ure zjutraj. Potovanje traja torej 9 dni.
Gostje imajo na ladji polno oskrbo za osem dni; na dan ukrcanja imajo obed in večerjo, a na dan izkrcanja samo zajutrek, tako da se računa osem dni polne oskrbe. Cena hrane na ladji je fiksirana, a pijačo plača vsak gost posebej.
V mestih, kjer parobrod ne more pristati na obali, se potniki izkrcavajo s paro-brodskimi čolni na obalo.
• » *
Inozemski državni dolgovi Poljske. — Poljska je dolžna Ameriki 185,484.790 država je dolžna Ameriki 185,484.7'jO milijonov dolarjev, Franciji 779,858.409 francoskih frankov, Angleški 4,530.818 funtov in Italiji 77,990.258 lir, Holandski 12,737.520 holandskih goldinarjev, Norveški 16,526.857 norveških kron in 1288 dolarjev, 'Danski 358.849 danskih kron, Švedski 3,910.580 švedskih kron in Švici 73.600 švicarskih frankov. — Dolg v skandinavskih deželah in v Švici je nastal vsled nakupa semenskega ovsa in repatriiranja vojnih ujetnikov. Dolgovi v drugih državah so blagovni krediti, razen dolarskega posojila Amerike.
Brezposelnost na Češkoslovaškem. — Po uradnih podatkih je prejemalo v mesecu maju t. 1. na Češkoslovaškem
29.000	oseb, od teh 23.200 moških m 5800 žensk s 35.000 družinskimi člani podporo za brezposelne. Na Češkem je bilo brezposelnih 17.550, na Moravskem ,in Slezkem 5600 in na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji 5850 oseb. Poleg teh je prejemalo s posredovanjem delodajalcev še 10.450 začasno brezposelnih oseb podporo za brezposelne. V mesecu aprilu t. 1. je prejemalo naravnost od države 48.600 oseb podporo za brezposelne, v mesecu maju leta 1923. pa 112.538 oseb.
Letina v Avstriji leta 1923. — Avstrija je leta 1923. pridelala na površini 192.241 ha 2.42 (1. 1922.: 2.02) milijonov kvintalov pšenice, na 373.027 ha 4.02 (3.45) milijonov kvintalov rži, na 134.974 ha 8.75 (2.66) milijonov kvintalov ovsa. ha 1.71 (1.22) mil. q ječemena, na 324.457 Na 1 ha se je pridelalo leta 1923. (odnosno leta 1922.) 12.6 (10.9) q pšenice, 10.8 (10.2) q rži, 12.7 (9.6) q ječmena in
11.6 (9.3) q ovsa.
Koliko je veljala svetovna vojna? — Poznani ameriški ekonomist Harnej Fisk odgovarja na to vprašanje v svoji knjigi o medzavezniških dolgovih, da so znašali stroški svetovne vojne 94 biljo-aov dolarjev, izračuujenih na bazi cen v
I. 1913. Približno 3% teh stroškov so zavezniki krili iz tekočih davkov, 83 % % iz notranjih posojil, ostanek po 13 % % pa iz inozemskih posojil. Medzavezniški vojni dolg se ceni še na 28.261 milijonov dolarjev (z obrestmi do konca 1. 1923.). Od te vsote odpada 11.171 na Angleško,
II.861 na Zedinjene države in 3463 milijonov dolarjev na Francosko.
Posredovalnica za službe Slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani ima vedno na razpolago vse vrste trgovskega personala in posluje za poslo-davce brezplačno. Vse gg. trgovce, kakor tudi ostale podjetnike prosimo, da pri njih izpraznjena mesta vedno prijavljajo na naslov: Posredovalnica Slovenskega trgovskega društva >Merkur< v Ljubljani (telefon št 552).
mKGsanB<BGsatsaiaanBeiGii£a »UDOMA« 1----------------------------  \
toaoe MARK (—	    ■■	'■	■	)
Tržna poročila.
Novosadska blagovna borza (25. t. m.). Pšenica: baška, 79-80, 2 odst., 305—307.5; banatska 310. Turščica: baška, 232.5 do 236; duplikat kasa 252.25. Fižol: baški, beli 600. Moka: baza >0« 470; »Os« 450; »5« 385; »6« 360 Din. Tendenca nespremenjena.
Cene živine, telet in prašičev dne 25. junija v Ljubljani. (Cene Din za kg žive teže). Voli debeli 13—14.50, voli rejeni 12—13, voli za vprego 13—15, biki rejeni 10—12, krave rejene 10—11.50, kr a-
ve klobasarice 7.25—9, živa teleta težja debela 17—18, živa teleta lažja rejena 15.50—16.50, prašiči domači debeli 16.25 do 17, prašiči domači peršutarji 15—16, prašiči zaklani 22—23, prašiči banaški živi 20—22.50. Vse cene so nekoliko poskočile, to pa radi tega, ker je vsled košnje in nujnega drugega dela na deželi veliko manj ponudb, nekaj pa upliva tudi znižana izvozna carina. Ni pa verjetno da bi se sedanje cene obdržale. Vsled dobre krmske letine bo prav kmalu dosti ponudb in tedaj bodo cene živini začele padati. Pričakovati je, da bodo cene v teku enega meseca znatno popustile.
Mariborsko sejemsko poročilo (24. junija). Prignalo se je: 4 konje, 8 bikov, 133 volov, 303 krave in 10 telet. Skupaj 458 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče (Din za kg žive teže): debeli voli 12.75 do 13.25; poldebeli voli 11.50—12.50; plemenski voli 10.50—11.25; biki za klanje 11—11.50; klavne krave debele 11.75 do 12.75; plemenske krave 10—11.25; krave za klobasarje 7.50—9.25; molzne krave 8.75—10; breje krave 8.75—10; mlada živina 9.50—13. — Mesne cene (Din za kg): volovsko meso I. 25—27, II. 22—24; meso od bikov, krav in telic 19—21; telečje meso I. 25—27, II. 19—24; svinjsko meso sveže 22.50—35.
Kovinski trg (brez železa in jekla).
Glede bakra zelo razpravljajo o nameri ameriških producentov, da bi produkcijo omejili. — »Trgovski lisk je o tem že poročal. Pravijo, da so se resnično vidljive zaloge že izdatno skrčile. Koncem aprila so znašale 220 milijonov funtov (1 funt = 0.4536 kilogramov), dočim so znašale na koncu marca še 239 milijonov funtov. Po podatkih ameriških listov so producirali v marcu 216 milijonov funtov, prodali so pa 234 milijonov, v aprilu 220 in 270. Torej produkcija dosti manjša kakor prodaja. Tudi Copper Co. v Chile je znižala mesečno produkcijo od 19 na 16 milijonov funtov. Kljub temu pa položaj bakrene trgovine ni ugoden ne v Ameriki in ne v Evropi. V Ameriki je politični položaj nejasen, v Evropi pa še bolj. Na Nemškem na primer so na kovinskem trgu dosti izgubili, denarja manjka. Zato je treba položaj zelo previdno presojati. Cene v začetku do srede junija v Newyorku do 12.85 centov, v Londonu 62 do 63 funtov.
Zelo trden je bil v Londonu svinec. Povpraševanje je bilo precej mirno. Cene v Londonu 31/17/6 funtov šterlingov do 33/2/6 za junij in 30/12/6 do 31/17/6 za julij. V Newyorku so bile cene zmeraj nekaj nad 7 centov (cent je stotinka dolarja). V Berlinu je notiral svinec sredi junija 32.2 funtov.
Cink so precej iskali in se je cena malo dvignila. Najviše je notiral okoli
10.	junija, 31.87 funtov šterlingov. Tudi ameriški kurz s 5.85 centov pomenja utrditev. Belgijska produkcija cinka je znašala v aprilu 12.930 ton, za 1000 ton več kakor v marcu.
Zelo zanimiv, kakor zmeraj, je bil trg kositra (cina). Povprečno je šel samo gor. Najbrž je to v zvezi s boljšim razpoloženjem pri drugih kovinah, vplivale so pa tudi razne govorice iz inozemstva. Trg kositra na take pojave takoj močno reagira. Vidljive zaloge koncem aprila so cenili na 16.293 ton, na koncu maja pa na 18.613 ton.
Notacija za a 1 u mini j je 125 do 130 funtov. Na svetovnem trgu blaga primanjkuje. Poročila pravijo, da hoče ustanoviti Rusija lastno tovarno aluminija.
Srebro se je v ceni dvignilo; zato. ker je šel funt nazaj.
Zlato ne izkazuje nobene izpre-membe.
Trg platine se dobro drži, cene so trdne. Brali smo sicer, da so odkrili v zadnjem času v Afriki v Transvaalu nova najdišča platine in da bo to gotovo vplivalo na cene na svetovnem trgu. A preden pride do tega, mine dosti časa. Naj-prvo morajo napraviti tovarne za čiščenje rude, potem kalkulirati in primerjati
z drugimi cenami itd. Zato o vplivu afriških najdišč še ne bomo zlepa kaj slišali.
Dobava, prodaja.
Dobava opeke. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 15. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave opeke.
Dobava bakrenih izdelkov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 15. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave bakrenih izdelkov (palic, cevi, zakovic, žice itd.).
Dobava raznega orodja. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 14. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega orodja.
Dobava vodomernega stekla. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 14. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave vodomernega stekla.
Dobava gumijevih cevi za vestingsba-sove zavore. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne
14.	julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave gumijevih cevi za vestingshasove zavore.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
h m S». SL
Priporoča svojo bogato zalogo: Pisalnih strojev „ADLER“ in „U»ANIA“.
Šivalnih strojev
za rodbine in obrte.
Uoznih koles:
Dilrkopp, Styria, Orožno kolo (U/affenrad).
--------Ceniki	zastori)	in	franko!	---
NA VELIKO!
* Priporočamo: galanterijo, g nogavice, potrebščine za g čevljarje, sedlarje, rinčice, ■ podlogo (belgior), potreb- | žfine za krojače in šivilje, | gumbe, sukanec, vezenino, is svilo, tehtnice decimalne § in balančne najceneje pri g
JOSIP PETELINI
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
tvrdka
I.J UH Ei J ANA ^
Veletrgovina žita in mlevskih izdelkov
priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne In ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke.
Telefon štev. 449.
Brzojavi: VOLK. zahtevajte: PONUDBE!
-------------------Ufi
Veletrgovina v
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko
blago
raznovrstno žganje moko in deželne pridelke
raznovrstno rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo in mlin da dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
©lavno zastopstvo za celo Slovenijo
nove tovarne testenin ..SAVINJA" v Celju
je prevzel ROBERT WAE,EATVjD ===== Ljubljana •..
VREČE
iz jute, brezhibne in brez lukenj, 140 X 55 cm [močnate in od otrobov), ki vsebujejo najmanj 85 kg in več, kupujemo stalno in v vsaki množini. — Ponudbe z navedbo števila in cene franko vagon na: »Slrojilna, lesna in kemična industrija d. d.«, Polzela pri Celju.
Pristopajte kot član k društvu »TRGOVSKA AKADEMIJA« I
Mi smo asolzall certo našim
lainniilUS-iiiUa.
Na veliko odgovarjajoči popust.
Nabavno središče za poljedelske stroje: Krunoslav Stj. Jakovlič k. d.
Glavno zastopstvo:
International Harvester Company of America, Chicago.
Zagreb, Martifeva ulica 14, vogal Radišine ulice. Brzojavi; Poljostroj.
Zaloga KLAVIRJEV
in pianinov najboljših tovarn Bosendorter, Ehrbar, Czapka,
Holzl, Schvveighofer, Stingl i. t. d. — Tudi na obroke.
jerica Hubad roj. Dolenc, Ljubljana, Hilšerjeva ul. 5.
It,
Ljubljana, Sv. Jakoba irg št. 9
priporoča svojo bogato zalogo raznega dišečega in brivskega mila, zobni prašek in pasto • »Kalodont-Elida« ter vse druge galanterijske predmete po najnižjih cenah.
A.. VI OKI,
Maribor, Glavni trg 5
trgovina s hišnimi potrebščinami emajlirano, pločevinasto in ulite posodo, porcelanasto, kameni-nasto in stekleno robo.
Na debelo I	Na	drobno	i
‘A ?=KH8sfrHBBEK«KH«SS3l
®	ia
m '** 0 m
Bi
K
0
U
U
\»
«8
19
0
U
»
Veletrgovina
koionijalrse
in
špecerijske
robe
a
m Jelačin
_ Ljubljana „
tv
tu
m
t;
is
I
a
s
BS
U
laSE
Zaloga sveže pražene kave, ..detih dišav in rudninske vode
Tožna in solidna postrežba Zahtevajte cenik!
n
BI 0 M
ssa 0 H
n e 0
1
ta
jaaaaaBssegrjnsiaf
»	M
Priporočamo:
! Jos. Petelini i
*	LJUBLJANA,
8v. Petra nasip 7.
* Najboljši šivalni stroji v vseh g u opremah Gritzner, Adler za k % rodbinsko ir. obrtno rabo, £
* istotam igle, olje tor vse po- gj m »araezme dele za vse sisteme, e Bn gros! %M«»n000a0RH000000nanaii!i
Uin
ra
j Razglednice i
vseh vrst, pisemski, kancelijski, g a konceptni, trgovski, svilen, ■
■ krep, gladilni, stekleni, ovojni, ■ g maščobni, pergament, kredenč- j a ni in tafet (barvan) papir, pa- ■
■ pirnate servijete, vpisalne knjj- ■ g žice, notese ter barvice pri- *
poroča
g veletrgovina Osvald Dobeic, J
■ Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 9. ■
Med
na prodaj
1300 kg (1100 kg ajdovega in 200 kg akacijevega)
Štefan BAKAN
Nedelica, p. Turnišče
(Prekmurje)
Tiskarno
Merkur V Ljubljani
sprejema in izvršuje že sedaj naročila koledarjev asa leto 1925.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulic i štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavke: Kredit Ljubljana	Telefon	štev.	40,	457,	548
Obrestovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v iu- in inozemstvo, safe-depositi iid. itd.
KS
m
m
m
m
D
IHBBEBHBMMi
H
H
m
Celjska posojilnica d. d. v (elju
v lastni palači Narodni dom v Celju
m
m
m
m
h
ESI
m
I
m
m
m
m
m
s
s
naznanja,
da je dobila od Ministrstva financije kraljevine SHS z odlokom od 13. junija 1924, št. 17.147
dovoljenje za trgovanje z valutami in devizami.
Našim uvozničarjem in izvozničarjem se pripo-roča za nakup in prodajo deviz in valut ter k temu potrebnih uverenj z zagotovilom stroge točnosti v izvrševanju naročil in kulantnih pogojev ob polnem varstvu interesov p. n. komitentov.
Celjska posojilnica d. d. v Celju
(Narodni dom).
V
Podružnica v Šoštanju
(Na Glavnem trgu).
m
n
Q
fl
^	tovarna
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
: najfineiši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. la, II. nadstropje.
TISKARNA
,.MERKUR"
LJUBLJANA
Simo« Gregorčičeva ulica št. 13
  ..................
Tiska časopise, posetnice, knjige, brošure, letake, cenike, pravila, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine itd. v eni in v več barvah
Lastna knjigoveznica IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHUIIIIIIIII
Telefon št. 552 Ra£**n pri poit. ček. zavodu it. 13.108
£
0)
'3)
O
N
O
cn
o
G
Cii
>N
C0
u
X)
(S
>4
o
Stroški pri vporabi bencina
Vozi brez bencina!
Adaptiraj tvoj avto, traktor ali stabilni motor z patent.
wHag-6eneratorjemw
Prospekt ir» reference daje
]ugO'Hag
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 24
Telefon št. 560 Stroški pri vporabi oglja
m
MERAKC
barve, mastila, lake, klej, emajl, kit In zajamčeno čisti flrnež najboljše vrste nudi
MEDIČ - ZAMRL SSiiTČ
Maribor
podružnica
Ljubljana
centrala
Novi Sad
skladišče
Tvornlces Ljubljana - Medvode
AVTO
bencin, pnevmatiko olje, mast, vso popra\*la in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
Jermena za cepe,
gože, biče (gajžle), jermena za čevlje, iržaške bičevnike, motvoz (špaga), šmis, čevljarsko prejo, čopiče za belenje in pleskanje ter razne krtače kupite najceneje v veletrgovini Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
Ili
prodaja
P»REMOO
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
, inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d.d.v Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 15, II. nadstr.
)]UGOEKSlM(
I Trgovska družba. Vekoslav Pelc & dr.
Ekiport LJUBLJANA Import Vegova ulica S Glavno mastopstvo *« Slovenijo m zaloga milna „UN10N~ Osijek
TRGOVINA.
L
IpecerfIsklm, kolonljalnlm, materij alnlm blagom, B delelnlml, poljskimi pridelki, lesom ln lesnimi 1*> delki na debelo ln drobno
UH
minimumi
umu
TRGOVSKA BANKA D. D. LJUBLJANA
PODRUŽNICE:
Maribor, Novo mesto Rakek, Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Dunajska c. 4 <v lastni stavbi).
KAPITAL in REZERVE Din 18,300,000 —
bvriuje vse bančne posle najtočnej« ln najkulantneje.
Brso]avi: Trgovska	Telefoni: 139, 146, 458
Konjice
Meža-Dravograd
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-induskijska d. d., Ljubljana. —• Odgovorni ifednili K. IERA&
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.