KATOUŠK GKRKVEN UST._
wD*aieau izhaja vsak petek na celi poli, in velja po posti za eelo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 2u kr., za četert leta 1 gl.20 kr. V .igkarnici sprejemana začelo letu 3 gl.60 kr.,zapol letal gl. 80 kr.,za V4leta90 kr.,ako zadene na ta dan praznik, izide „Daniea' dan poprej.
Tečaj XLIII.
V Ljubljani, 14. sušca lt90.
List II.
Spomni mene se, Gospod!
Vidim te, na križ pribiti, Moj Zveličar in Gospod! Iz ljubezni se dariti Z&-me, za človeški rod.
Vsa narava se zavzame. Se zgrozi neb& obok, Skala žalovati jame; — Izraelov ne otrok.
Solnce gasne, mrak zagrinja Zemljo, terga se zastor; Slepi ljud pa te preklinja, Terdovratnih judov zbor.
Ti pa milo gledaš s križa Na prijatlov mali krog, V strašnih mukah, smert se bliža, Dopolnuje se nalog. —
Vendar vmreti nisi v stani, Da v ljubezni uslišiš še Zlobnika ob desni strani, Ki skesan ves prosi te:
Jezus! Jagnje ti nedolžno, Prosim milo v me poglej, Vmiri serce mi otožno, In v ljubezni ga ogrej!
Jaz terpim, me zlobe moje Vežejo na smertni hlod, „Ko v kraljestvo prideš svoje, Spomni mene se, Gospod!"
Milostno ok6 pogleda Tvoje, Jezus, in takoj Potolaži ga beseda: „Danes v raju boš z menoj."
Prosim, Jezus! ah izusti Meni kdaj, ko grem od tod, Te besede, — greh odpusti, — Spomni mene se, Gospod!
Radoslav.
Kratek obseg papeževe'okrožnice o dolžnostih katoličanov.
(Dalje.)
Tisti pa, ki se namerjajo pečati z očitnimi zadevami, se morajo dvojne zmote prav posebno varovati; ena teh se lažnjivo imenuje previdnost, druga pa prevelika derznost. — Marsikteri namreč terdijo, da brezbožnim, se ne sme očitno nasprotovati, da kje ugovor nasprotnikov še huje ne razkači. Ce so taki ljudje Cerkvi prijatelji ali nasprotniki, pogosto ni gotovo. Terdijo sicer, da so katoličani: pri tem pa menijo, Cerkev bi vendar prav storila, ako bi ta ali ta nauk, ki se ne strinja s Cerkvijo, vendar le terpela in brez kazni razširjati dopustila. Obžalujejo sicer, da vera pesa in se spačenost razširja, nič pa si ne prizadevajo za pomočke, da bi se hudo odvernilo; pač pa večkrat še sami s prevelikim prizanasanjem in škodljivo terpnostjo hudo še pospešujejo. Noben človek naj bi ne smel dvomiti nad njihovo vdanostjo do apostolskega Stola, vedno pa imajo kaj pograjati nad papežem. Previdnost teh ljudi je tistega plemena, ktero sv. apostelj Pavel imenuje modrost mesa in smert duše; ta previdnostni podložna božji postavi, in ne more biti. (Rim. 8, 6. 7.) Nič pa ni manj pripravno pripomoči k zmanjšanju sedanjih zal, kakor ravno ta lažnjiva previdnost. Cerkveni sovražniki namreč nič ne skrivajo,,,,«^;^
i - •
"i: *- A
>1 . -1
le glasno se hvalijo, da bi katoliško vero, ki je edino resnična, ako bi bilo mogoče, radi z zemlje potrebili. V ta namen vse počenjajo: vedo namreč, da kolikor bolj bi serčnost katoličanov oplašili, toliko ložej in urneje dosežejo svoj namen. Kteri tedaj to meseno modrost ljubijo in se včdejo, kakor bi ne vedili, da vsak kristjan mora biti dober vojak Kristusov, kteri bojno plačo, ki se »pridobi zmagovavcu, hočejo dobiti po najbolj zložnem potu in brez vojskovanja, — taki vspeha hudobnih ne le ne ustavljajo, temveč ga še po-spešavajo.
.Mnogi nasproti se pa dajejo voditi neki napačni gorečnosti, ali kar bi bilo še hujše, delajo se videzno goreče, ko pa kaj druzega na-merjajo. in se ne pečajo s tim. kar je njih reč. Kadi bi, da vse v Cerkvi naj bi se godilo po njih sodbi in misli: če pa se zgodi kaj drugač, so nejevoljni in se le zopervaje udajo. Ti tedaj so nečimerno termasti in ravno tako graje vredni, kakor le-uni. To se ne pravi pravni oblasti pokornim biti. temuč jo gospodovati: s tem prevračajo razmero med višjimi in podložnimi in razdirajo red, ki ga je Bog vstanovil. da naj se vse čase ohrani v njegovi Cerkvi in ga brez kazni nikomur ne pusti begati. — Naj bolje delajo oni. kteri vselej ko je treba, se ne branijo stopiti na horisče. terdno prepričani, da krivična samosilnost bo slednjič propadla in se svetosti pravice in vere morala umakniti. Le-ti v resnici delajo s serčnostjo pervih kristjanov, ker vero branijo zoper tisto ošabno in samosilno svojbo, ki se je rodila v trenje kerščanskega imena, ki je papeža spravila v svojo oblast in ne jenja ga preganjati: pri tem pa si vedno prizadevajo (uni, namreč) biti Cerkvi pokorni sinovi in n* počno nič brez povelja svojih višjih.
Taka podložnost v edinosti z močnodušnostjo in stanovitnostjo bodi lastna vsim kristjanom, da kar koli čas prinese, v ničimur nimajo pomanjkanja. (Jak. 1, 4.) Zato močno želimo, naj bode v vsih sercih tista modrost duha, ktero sv. Pavel tako imenuje. (Rim. K, i;.) Zakaj ta pri vravnavi človeških djanj sledi zlato srednjo pot in obvaruje človeka bojazljivega strahu in obupnosti, pa tudi prederznosti in prevelike samo-upnosti.	(Dalje nasl.)
Dva zelo važna poduka:
1. bela j dobro, dokler živiš: 2. daruj vsa svoja dobra deta velikodušno vernim dušam v vicah.
(Dalje.)
Nikar se ne zanašaj preveč na obljube in zaterjevanja svojcev, da te po smerti gotovo ne
bodo pozabili in v neniar pustili. Kajti, le prevečkrat se ravnajo po pravilu, da je obljubiti in storiti preveč in navadno se dosti manj izverši, kakor pa obljubi. V obče — to še enkrat pravim — se ne sme v tem oziru ne možu, ne ženi, otrokom, bratom, sestram ali sorodnikom dosti verjeti, kar nas žalostna skušnja le prepogostoma uči. Cesar pa sam ne moreš pri življenji pre-skerbeti, to sporoči zgodaj v veljavni oporoki, zato da se po tvoji smerti, tudi o smerti, v resnici zgodi. Pravim: zgodaj v oporoki; kajti ako le vedno in vedno napraviti odlašaš oporoko, se ti lahko primeri, da nepričakovano umerješ, kar se zgodi tisočim in tisočim. Tudi pravim dalje: v „ veljavni" oporoki: kajti, ako ni sodnijsko narejena in ima kako napako, skušajo jo navadno prijatelji ovreči, zlasti pa, ako je v njej kaj v dobrodelne namene sporočenega. Tako nastanejo pravde, prepiri in sovraštva, in tvoja duša nima od vsega tega nič, razun množine povzročenih ptujih grehov in morebiti še preklinjevanja!
Bodi tedaj jako previden, kedar delaš oporoko, kajti človeška lakomnost in skopost skuša le prerada opovreči oporoko, katera jim ni po godu.
Najbolje je pa, seveda, ako sam še pri življenji razdeliš in oberneš v dotični namen, kamor misliš kaj oberniti, oziroma, kaj razdeliti. Pri tem pa ne pozabi nikdar sledečega vodila: „Levica naj ne ve, kaj da desnica. Dovolj je, da Bog to ve, ki vse vidi, tudi kar se na skrivnem zgodi." In pa: „Kar položiš v roke reveže v, shranil ti bode zvesto Bog in ti po smerti z obilnimi obrestmi nazaj izročil
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Shod katoliškega politi-škega društva.) Preteklo nedeljo, !>. sušca, je bil v mestni Reduti shod katoliškega politiškega društva, kteri se je prav dobro obnesel. Sobana je bila napolnjena poslušavcev iz postavnih in odličnih mož, med drugimi pn. gospod deželni glavar dr. Jos. Po-klukar, več kanonikov in druzih duhovnov, pa verlih mož iz Ljubljane in od zunaj, zlasti njih več iz Št. Vida nad Ljubljano.
Gosp. predsednik, kanonik in poslanec Klun, je bil nalašč prišel z Dunaja in je pričel zborovanje s tehtnim govorom. Omenil je, kako se srečnega šteje, da more slavno dru*M pozdraviti s serčnim „ Dobrodošli!" Nato je ob kratkem pojasnil čut našega slovenskega ljudstva do sv. vere, čut staršev do otrok, čut do cesarske rodovine in domovine. Oziroma novega društva je omenil, kako je dandanes vse očitno, javno, vsakdo ima pravico govoriti o očitnih zadevah in svoje misli razodevati. K temu so pa društva naj boljši pripomoček in v naš namen katoliško-
politiška društva. Zakaj katoliška društva? Zato. ker društvo mora imeti terdno podlago, kakor vsaka zadeva, ki ima kaj koristiti. Brez tega vse omahuje in propada. Potreba tacega društva je tudi pri nas, ker marsikaj na razne strani omahuje.
Omenja, da tako društvo je tudi na Dunaju in celo bolj verni protestantje in marsikteri liberalci so spoznali in spoznavajo, da brez verske podlage je vse puhlo, vse propada. Poslanec Hausner, n. pr., ki je te dni umeri, je bil poprej mož liberalne stranke in hud nasprotnik verske šole. Toda zmodril se je, prišel k spoznanju in vsakteremu je rekel, da to njegovo boljše prepričanje smč med tovarši razširje-vati, ne kakor bi ga bila ravno bolezen k temu prignala ali kaka sila, temveč spoznanje in pravo prepričanje. Toraj je rekel prijateljem, da smejo razširjati to njegovo prepričanje. Poprej liberalni mož je v bolezni vsak teden prejel ss. zakramente. — Tudi ma-gjarski Tisza, kakor je omenil govornik, je prišel k temu spoznanju, da je treba več nravne odgoje. (Taki možje, ki iz skušnje govore, imajo pač več veljave, kakor pa marsikteri reveži, ki so šolo na kol obesili in kot časniški pisači za groše zabavljajo zoper versko šolo in zoper duhovstvo.)
Dobro je tudi pojasnoval g. predsednik, kako je bilo naše slovensko ljudstvo vedno vneto za svojo av-strijansko domovino, n. pr. 1. 1848, ko so mnogi narodi omahovali in izdajsko delali. Ko so v Franko-brodu veliko Nemčijo delali, so iz Ljubljane depu-tacijo poslali k cesarju na Dunaj in prosili, da naj poslance iz Frankobroda domu pokliče, kajti tamošnje počenjanje ni bilo avstrijsko-patrijotično. Delali so Slovenci za vero, dom. cesarja, in na tej podlagi je tudi naše novo društvo, na tej podlagi hoče delati, in tega se derže tudi presvitli cesar. Z gromovitim trikratnim „Živio" je končal čversti govor, ki je bil spremljan z mnogimi slavoklici.
Med gosto, živo pohvalo je potem gosp. Povše zagovarjal versko in narodno šolo. (O tem drugi pot več.) Ob koncu pa je gosp. tajnik Kalan bral adreso do gosposke zbornice v ta namen, ktera je bila enoglasno sprejeta.
Dalje je gosp. poslanec Žitnik pojasnoval potrebo politiško-katoliškega društva v našem času. Gosp. Klein pa je poslednjič govoril o stavbeno-obertni postavi in kazal, kako da jo je treba zbolj-šati v prid manjših obertnikov. Poslednjič je bral tudi peticijo v tem oziru, ki je bila sprejeta soglasno. Pojasnoval je to reč nekoliko še g. Klun. in pristavil Dogan, da naj bi zbornica na Dunaju to hitro v i ke vzela, ker mali obertniki so v zadregi. S pohvalo se je sprejel nasvet g. Belca iz Št. Vida, da naj se napravi kmalo tudi shod v Št. Vidu, ker ondi je veliko rokodelcev, in potreba je poduka v omenjenih zadevah. Sliši se, da prav v kratkem se ima Šentvi-čanom njih želja spolniti. Pn. gosp. prošt dr. A. Jarc je poslednjič v imenu poslušancev naznanil zahvalo odboru društvenemu za vspešni trud v prid družbe in pri tem shodu.
Iz Amerike. St. Thomas Seminary, Merriam Park, Minn.. 13. sveč. (Kaj seje zgodilo na železnici! Znamenite šole itd.) Večkrat sem se že pripravljal, Vam kaj pisati, da bi vsaj vedeli, da sem še med živimi, pa me je zmeraj zaveral nekak neumen strah, da pride pred občinstvo po „Danici." No, sedaj pa vidim, da ni lepo za sinove slov. matere
(in tukaj nas je sedem), ako bi se malo zanimali za časnik, kakor je Vaša „Zg. Danica." — Seveda, imel bi veliko pisati, ko bi Vam hotel vse popisati, kar bi Vas, kakor tudi čast. bralce zanimalo; pa naj le omenim nekaj, kar sem čul in videl zadnje naše počitnice, ki so bile od 24. sveč. pa do 11. t. m. — Naj omenim, da smo imeli med seboj 27. dec. 1880 8 škofov in jednega Msgr. iz Kima. Bili so: preč. g. nadškof John Ireland iz Št. Pavla, in titularni nadškof Thom. Grace; škof Ryan iz Alton-a, 111.; Bonaeum iz deržave Kanse; Hennessy z Dubuque-a. derž. Jo\va; trije, ravno prejšni dan posvečeni škofje, namreč Cotter iz Winone in za \Vinono; Mc-Golrick za Duluth. do sedaj v Minneapolu; Shanely iz Št. Pavla, za Jamestoron, severno Dakoto; Msgr. 0'Connel, vodja amerikanskega collegija v Rimu. Trije novoposvečeni škofje so nam pripomogli, da smo imeli 17 dni počitnic, ker nam je vsak en prosti dan obljubil in zraven tudi vsak jedno dobro kosilo. Vis. čast. Msgr. 0' Connell nam je obljubil dati kosilo s privoljenjem nadškofovim, če pa ne dovoli nadškof, pa tudi brez dovoljenja — t. j. kadar ga pridemo obiskat v Rim!
Sprejem je bil kaj slaven. Narprej je pozdravil došle prelate g. F. Košmerl v latinskem jeziku, potem jeden v angleškem, in zopet tretji v latinskem jeziku itd.; vsak pozdrav je sledilo petje itd. Nazadnje je tudi vsak navzočih prelat nekaj besedi spregovoril v zahvalo. Bili so vsi prav humorističnega duha. pro-vzročili veliko smeha. Zlasti škof Shanely vabil je s poetičnim govorom dijake v svojo skotijo, v severno Dakoto. Ob kratkem nas dosežejo trije .električni motorji" iz St. Pavla, jeden gre še dalje, prav v Minneapolis.
Da ne zaidem predaleč, naj grem nad počitnice. — Ko se peljem iz Št. Pavla v Faribault, t. j. 53 angl. milj oddaljeno mestice, k č. g. misijonarju J. Pavlin u, se prigodi nesreča, ali bolje reči. kazen Božja zadene nekega zasmehovalca svetih reči. Takole: „Na neki postaji vstopi neki Irec in z njim dva mladenča. Irec je bil dober katoličan i poznam ga dobro osebno ter imel navado, vsakrat. predno je stopil na vlak. prekrižati se ter moliti tri Češčena-Marije. To videvši jeden izmed tistih dveh mladenčev. jame se rugati ter norce briti in zasmehovati Irca. — Irec se dela kot bi nič ne slišal. — Pridejo do prihodnje postaje, kjer vsi izstopijo (t. j. ti trije i. Komaj pa je «>ni mladeneč raz vlak, že leži pod kolesi. Dve kolesi ste mu odločili glavo od života, in tudi jedno nogo ste mu odrezali. Ljudje niso mogli razumeti, kako je bilo to mogoče; tisti pa, ki so prej mladenča videli. so takoj spoznali kazen Božjo.
Dospel sem v F., kjer so me čast. g. misijonar prijazno sprejeli. To mesto šteje nad 7 tisoč pr«'bi-vavcev. ima tri kat. cerkve, irsko, nemško in francosko. Ircev je okoli 350 družin, Francozev 250. Nemcev 100. — Znamenito je pa to mesto radi raznih šol. ima namreč velika poslopja za slaboumne, slepe, gluhomutaste, veliko dekliško šolo. prezbiteri-jansko semenišče, in kadetovsko šolo, imenovano „stetik.u —
Ogledati hočemo samo perve tri. i Takoj po sv. maši namenili smo se, čč. gg. Pavlin. Cestelli. t. j. moralni profesor iz našega semenišča, in ž njima jaz. obiskovati te institute, na holmu nad 500 čevljev
*) Pritljane so v pi^inu t podobah Vr.
vzvišenem, ob kraji mesta. Ta poslopja so iz kamna in opeke. Sprejemajo se v pervo otroci obojega spola, in tudi odraščeni iz deržave Minnesote. Seveda, sprejemajo le take, ki niso sposobni za navadne šole. Učijo se tukaj reči, kakor v publik-šolah, in razun tega tudi vsakoverstnega rokodelstva, kakor kertače delati, iz pleha izsekavati podobe itd. — Teh je okoli 165.
Šola za slepe ima letos 60 učencev in učenk. Tukaj sprejemajo se osebnosti nd 8—25 1., ki so sposobni za poduk. — Človek bi kmalu mislil, da slepi vidijo, ko vidi dela slepih. Vodila in razkazovala nam je slepa deklica poslopje itd. pa nismo zapazili, da je slepa, predno smo se podali v pogovor ž njo, in se tedaj ni v nobenega ozerla. Narbolj čudovito je poslušati slepe, kadar bero; bero namreč s persti in to silo hitro. Uče se glasbe in ročnih del; deklice se učč vsega, kar potrebuje gospodinja, kakor šivati, plesti itd.
Gluhi in mutasti tudi ne zaostajajo. Gluhi govore, t. j. odgovarjajo učiteljem; na njih vprašanja, bero jim z ustnic. Videl sem petletno deklico mutasto, ki je zapisala na tablo, kar jo je učiteljica vprašala, n. pr., kako se imenuješ? kje si doma? itd. Nekaj učiteljev je tudi gluhih, pa le podučujejo, in to prav izverstno. Mutasti odgovarjajo na perste. Vse te šole se vzderžujejo na deržavne troške; samo obleko stariši sami napravljajo otrokom; če so pa revni, tudi to dobivajo od deržave. Če Vas bo zanimalo in bi radi kaj več vedeli o teh šolah, Vam v drugič več pišem. z;i sedaj toliko ")
Vreme imamo jako lepo, sneg kopni kakor bi bilo mesca majnika, mraza tudi ni.	M. B.
Lakota med Rusini v Galiciji. Iz vzhodnje ti a lici je nam pišejo, da je tam med rusinskimi SI"vam nastala velika lakota. Jeseni so miši v zemlji seme potrebile. poleti je bila suša, in solnce je požgalo celo travo po travnikih in žito na polji, in kar je ostalo, so po mnozih krajih povodnji poplovile. Pomanjkanje in lakota je tolika, da ljudje take ne pomnijo. Živina nima piče in da bi lakote ne poginila. jo morajo pobijati. Iz vsih galiških strani se sliši vpitje za pomoč, ker revščina in lakota se vedno bolj razširja Tudi se že kažejo nasledki stradanja — hude bolezni. Zato se je z dovoljenjem c. kr. mi-nisterstva od 22. jan. 1890 vstanovil odbor v Levovu, kteremu so na čelu: predsednik B. A. Didyckij, načelnik politiškega društva »Ruska Rada" itd., stolni prelat M. Malinovsky, in pravdosrednik dr. J. A. Dobrianskij; pa tajnika: L. L. Ropickij in 0. A. Mončalovskij.
Obračajo se še posebej do nas slovanskih so-bratov z zaupanjem, da njih klic se ne bode preslišal. Opomnili smo že, da imamo tudi mi Kranjci lakoto pri Dolenjcih, za ktere je pomoči potreba; kdor pa zraven tega more tudi za uboge Rusine v Galiciji kaj darovati, bode tudi veliko dobro delo, kakor smo razložili.
*) Odg. V»e nam je dražjo. kar pištte. in siuo prav hvaležni za zanimiva poročila; torej serčna hvala in bratovski pozdrav Vam in blagim tovaršem. Vr
Novosti za pirhe.
1.	Nove podobice s slovenskim branjem priporoča »Katoliška bukvama." Te podobice so na lepem papirji kartonu, lično barvane, ter ne samo mladini, ampak tudi odraščenim primčrno darilo. Take so: Dete Jezušček; križ s sulico, terstom in gobo; kelih s hostijo; Serce Jezusovo; križ z vinsko terto; ime Marijino; obraz Jezusov; križ s palmov-jem; žeblji v ternjevi kroni s cvetličjem; Božje oko. — Stotina stane 3 gld.
2.	Patiss: Geistesiibuiigcn fiir 8 Tage; 1889; 387 str.; cena 1 gld.
3.	Bliitenkranze auf die Festtage Gottes und seiner Heiligen von Reinhold Albers. I. Thl. I. Bd. — čez 600 strani 1890. Popis praznikov, premnoga poraba zgodovinskih dogodb, krajnih okoliščin itd. dela delo prav zanimivo in lahkorabno. C. 2 gld. 70 kr.
4.	I)er Rosenkranz, eine Fundgrube fiir Prediger und Katecheten, Erbauungsbuch fiir kat. Chri-sten; von dr. Phil. Hammer I. Bd. 1890. — Knjiga ima kacih polpetsto strani in je polna vezanih in nevezanih cvetic; vedno obračanje na sedanji čas v prijaznem zlogu čini delo ne manj zanimivo kot pod-učno. Ko človek prične brati, skoro ne rnore jenjati. C. 2 gld. 16 kr.
5.	Weltgeschichte von dr. J. B. Weiss, I. Bd. Geschichte des Orients, tretji zboljšani natis. Cena: 5 gld. vezana knjiga.
Nova enciklika Leona XIII v latinskem izvirniku in nemški prestavi. C. 30 kr.
Vse v katol. bukv.
Stolpje.
II.
(Dalje.)
Pri turnski jabelki, v ktero se svetel križ vsadi, se cerkveni turn dodela, in pri Marijinem porodu, ki usmiljenega Jezusa v rokah derži, se je sklenil živi turn Davidove sorodovine. Vidite, med dvema žegna-nima ženama, med Ruto pošteno mlado vdovo, in med Marijo, čisto devico, je bil velik, velik žegnan rod. Ali ste si zapomnili, po kakovem dobrem delu ste si ti dve ženi božjega blagoslova vredne storile? Perva, ker je svojo staro tašču lepo spoštovala, druga (Marija), ki je bila pokorna dekla svojega Gospoda. Vsajajte, zakonski vi, vsajajte dobra dela, da bo večni Bog imel polagati svoj žegen na kaj, ker, ako so vaši zakoni srečni in blagoslovljeni, nam vsein bo izvirala sreča od vas. Storite se vredne božjega blagoslova, ker ne veste, ali ste podsek pervi na svoje rodovine ali zadnje jabelko, s katerim se sklene vašega roda zadnja glava. Da bi torej srečno živeli, govorite kakor Ruta drug drugemu: Tvoj kruh je moj kruh, tvoj Bog je moj Bog, tvoj grob je moj grob; in po Marijino se zročujte Bogu: Dekla, hlapec sem Gospodov, naj se mi zgodi po Očetovi volji." (Mnemosynon si. Slomšek, p. 118.) (Dalje pride, ko se bivši hudo bolan velečast. gosp. pisatelj popolno ozdravi, ki bodi prijateljem v ta namen v molitev goreče priporočen. Vr.)
Čertiee iz dnevnika.
Spisal J. B.
(Dalje.)
II.
Notranjski svet.
Župnikoval je v P. takrat blagi, faranom priljubljeni gosp. A. P., kteri se je par let pozneje preselil v prijazni gorenjski Š. V. Pastiroval je tam nekaj let, in v splošno žalost ovčic je ondi nagle smerti umeri, in bil je pokopan pri svojem predniku in so-imenjaki B. P., slovničarju in pesniku slovenskem. S tistim možem me je od perve mladosti vezala vez zvestega prijateljstva. Rad sem mu v pastirstvu pomagal, kolikor sem po svojih slabih močeh zamogel. Primerilo se je, da sta šla župnik in pomočnik njegov od doma in prisopihal je cerkvenik do mene, ter me prosil naj grem berzo previdit nekega mladenča, kteri se je v gojzdu ponesrečil, ter utegne kmalo umreti. Kmalo sem sedel na vozičku ter se peljal z Najsvetejšim v rokah proti bolnikovi hiši, oddaljeni dobre pol ure od farne cerkve. V čedni kmetiški hiši, v veliki izbi, je ležal bolnik, mladeneč pri kakih 20 do 23 letih, bled v obrazu, na kterem se je na pervi pogled brala velika bolečina. Zjutraj je šel siromak zdrav od doma; zdaj leži' v smertnih bolečinah — hudo ranjen. Ne morem ti, častiti bralec, popisati, kako se me je mladeneč razveselil, kako se mu je lice razvedrilo, ko sem s sveto Popotnico stopil v sobo; bal se je revež, da bo moral nepreviden umreti, ko je slišal, da sta morala oba domača gospoda od doma. Ker je imel bistre oči, ker je bil popolnoma pri pameti in zavesti, in ker je zelo lahko govoril, sem mislil, da ni še v jako nevarnem stanu, ter da ne bode zdaj umeri. Pa pozneje sem zvedel, kako sem se motil. Pravil mi je — ako se ne motim, da ga je pri ovinku bruno, ktero je domu peljal, v persi in v trebuh pritisnilo in ga smertno poškodovalo. Upanja, je djal, nimam, da bi ozdravel. — Pobožno je prejel svete zakramente, in ko sem vse potrebno opravil, sem se poslovil ter mu obljubil, da ga v kratkem obiščem; na to mi je odločno odgovoril, da nikdar več ne. Prosil me je, naj mu dovolim, da me poljubi; podam mu roko. „Zdaj pa še lice", me dalje poprosi. Čudno in nenavadno se mi je to zdelo; vendar sem se priklonil, ter mu spolnil željo, da me poljubi v znamenje: naj veče hvaležnosti. Ne morem povedati, kako je bil mladeneč v strašnih bolečinah miren, vdan v sveto voljo Gospodovo; in v svoji priprostosti mi ni zamogel z besedami hvaležnega serca zadosti razodeti. Toliko je tolažilo za vernega bolnika v naj hujših bolečinah, ko prejme presveto Popotnico.
Ginjen tega prizora sem se vernil domu. Še tisti večer so mi tužni stariši naznanili, da jim je dobri sin kmalo po mojem odhodu v Gospodu zaspal. Prišle so mi na misel besede svetega pisma: „Čujte, ker ne dneva ne ure ne veste." O kaka sreča za človeka, da ga duhoven na zadnjo uro okrepča s svetimi zakramenti za strašno pot v večnost!
v	*
12. maja. Vagensberg (Bogenšperk.) Kmalo po opisani dogodbi sem se preselil s kneževo družino na Vagensberg. To je starinska grajščina na
Dolenjskem, na verhu visokega hriba, obdanega pa še od viših verhuncev. Prijazno gleda grad izmed zelenih vej gostega drevja, ker od vsih strani ga obdajajo gojzdiči. Tukaj v tem mirnem in tihem zavetju prebiva kneževa družina spomladi in poleti; pa sej je kraj zares lep in prijeten. Vesel sem bil, ko sem zagledal perve vinograde; tukaj namreč se začenjajo vinske gorice dolenjske, ktere tu le bolj slabo, pa vendar pitno in zdravo vinsko kapljico donašajo. Rad sem zahajal na bližnje verhove. kteri grad obdajajo, da sem ogledaval zares krasno okolico. Grič za gričem se ti kaže v daljavi, dokler ti ne zaprejo razgleda beli velikani gorenski in sinje gore globokega Dolenjskega. Kdo bi preštel vasi in vasice, cerkve in gradove, s kterimi so obsejani brezštevilni zeleni griči in hribi. Prijazna samota in tihota, lepa okolica, zeleni gojzdiči, po kterih prepevajo neštete ptice, spomin, da je tukaj sloveči Valvazor preživel večidel svojega življenja, da je tukaj krog sebe zbiral umetnike in učenjake, risal zemljevide, pisal knjige, — to in marsikaj druzega je sercu ugajalo, in je bilo vzrok, da sem prav rad tukaj prebival, ter se težko ločil od priljubljenega kraja.
Grajska kapelica, posvečena Materi Božji, je stara, že iz časa Valvazorjevega; majhna je sicer, pa snažna in prijazna. Pred gradom je velik ograjen prostor, po kterem skačejo in se pasejo serne in jeleni. Na dvorišču je silo globok vodnjak, kteremu nikdar vode ne zmanjka, tudi še iz časov barona Valvazorja.
Preden se ločim od Vagensberga, naj še omenim, da je zraven kapelice černo pregernjena mertvaška sobica, ktera služi za rakev ranjki pervi soprogi kneza^ W. Bila je ta gospa sestra vojvoda Meklem-burg-Šverinskega, nečakinja cesarja nemškega Vil-helma. Umerla je nagle smerti — ako se ne motim — v Benedkah.
Ako i 2 sedaj ranjca vojvodinja na V. počiva, ali ne, mi ni znano. Dve leti sem bival pri verli družini in dve poletji na prijaznem gradu V., in tukaj sem se ločil od družine kneževe, ktera se je začasno daleč tje na Češko preselila. Odločili so mi prečastiti gosp. nadpastir novo polje delavnosti — v mili Vipavski dolini, kamor sem se preselil, kamor me blagovoljno, častiti bravec, spremljaj! —
(Dalje nasl.)
Razgled po svetu.
Razkolsko protestanško, pa ne katoliško! Petro-graško „Novoje Vremje" hvali rusko terpljivost (toleranco), ker je bilo izvoljenih i) katoliških škofov za Rusijo. K temu pristavlja _K«.ln. Volkszeitg.": Katoličani si v Litvaniji. v Beli Rusiji, v Kievski guber-niji, v Voliniji in Podoliji skozi in skozi ne morejo nobenega zemljišča pridobiti. Tudi bodi le opomnjeno, da v višjih službah katoličane nalašč odrivajo, v primeri s protestanti. Katoliška Cerkev na Ruskem je v toliki sužnjosti, da ni kmalo enacega. Več je o tem v obravnavi „Die gegenwartige Lage der kathol. Kirche in Russland" v knjižici _ Kathol. Bevvegung-4 (ki to dobo prihaja na svitlo; nekoliko že je). Tukaj le malo o tem. Je mar kaj zlo sterpljivo — „toleratno", ako se na Litvanskem katoliško veroznanstvo tudi
po vaških šolah mora učiti v ruskem jeziku, ki je ljudstvu čisto tuj? Se li more govoriti o terpnosti, ako ruska vlada po upravni samovoljnosti vse kriplje nastavlja, da bi se katoliške knjige in časniki ne razširjali, in ki inozemske katoliške spise ceni za nevarno tihotapstvo? V tretjem četertletji 1889 so ruski cenzorji med drugim prepovedali: „Bonifacius Kalender" v Fuldi. Regensburški „Marien- Kalender" in duhovne vaje sv. Ignacija. Že več časa je, kar nemški katoličanje v Petrogradu skušajo vstanoviti sirotišnico, česar pa .močno tolerantni" ruski vladni možje še niso dopustili. Tako se bere v .Wandererji" v Mineapolu ♦». sveč. t. 1. — Tako dela protestanško bismarkovstvo proti Slovanom, tako rusko razkolstvo proti Nemcem, tako marsiktere brezvestne vlade. Drugač pa katoliška Cerkev, kakor smo pojasnovali v zadnjem listu (v kterem, prosimo, naj se na str. 75, •j. kol, v 14. verstif-i od zgor. bere .Gregorija XV" — namesto Greg. XIII >.
Rim. Druzega t. m. opoldne so sv. Oče sprejeli kardinale in prelate. ki so jim prišli čestitat za rojstni dan in obletnico njihovega kronanja. Naj starši kardinal La Valletta je bral pismo verne vdanosti. < Odgovorili so sv. Oče. kako je ta dvojna slovesnost za-nje opomin, da so jim leta šteta. Že veliko let s svojimi zli je šlo v večnost, in prihodnost se kaže mračna; tolažijo se vendar s tem, da njihovo življenje je posvečeno časti Božji in blagru sv. Cerkve. Žele pa. da bi Bog Cerkvi in njenemu poglavarju podelil prostost in samostojnost. Cilj njihovega papeštva. pravijo sv. Oče. je. učiti evangeljsko resnico: zato so pisali encikliko, ker njih dolžnost je učiti vse narode. Dosedaj so obravnavali načela družinskega in politiškega življenja ; odsihdob bodo razpravljali zlasti meddružbinsko (socijalno) vprašanje. Tisti, ki imajo moč v rokah, naj pomagajo z vso svojo močjo, pred vsim pa s šolami in s tiskom, da se vprašanje dobro reši. To. sklepajo, bodo delali do smerti, in nič jih ne bo odvernilo od njihovega cilja. — Sv. Oče se dobro počutijo, in pogovarjali so se potem s kardinali in prelati.
Rim. Prostoinišljaki so vedno nepokojni in z ničimur niso zadovoljni, tudi s Crispijevim grablje-njem še ne. Napravili so zdaj v Rimu velikansk odbor, ki naj bi pripravljal slovesnosti in vravnave za proslavljanje rogovilstva leta ls4s. Že so hotli nabijati po zidovih v ta namen bahaške osnove. Stari lisee Crispi pa se je tega ustrašil in j-- slovesnosti prepovedal, češ. to |>i utegnilo biti odveč ro-varsko. Ali kar se grabi cerkvam, samostanom in ubožniin, — to pa blezo ni rovarsko — kaj-li?
Švica. Na Švicarskem sta protestanška konservativna lista i .Appenzeller Sonntagsbl/ in ..Christl. Volksbote" i marsikaj slamarila in čenčala zoper katoliške usmiljene sestre. Nato pa se je pognal za čast usmiljenih sester mož. ki je tudi protestant, pa resnicoljuben gospod. In ta je sam direktor evange-liške bolnišnice v Riehen-Baselu. protestanški župnik Kaegi. Ta v protestanških konservativnih krogih zelo sloveči mož j »iše v .Luz. Vaterlandu": „Vdeležje usmiljenih sester po bolnišnicah in drugod je prav veliko veče. kakor pa „Appenzeller Sonntagsblatt" hoče razodevati. One so vajene v naj obširniši sterpnosti »toleranci) po deželah z versko ravnopravnostjo, ravno tako voljno pustijo evangeliškemu vercu njegovo
biblijo; kakor tega, ki ne kaže čisto nobene versko potrebe, ne silijo o veri govoriti. Toliko njih, ki se v zdravji ne pečajo za nobeno cerkev in nobeno vero, na bolniški postelji vidijo pervikrat, kam žene ljubezen Božja človeškega otroka in k čemu ga zmožnega stori. Usmiljena sestra, ki noč in dan tudi naj bolj zoperne in naj težje službe opravlja brez pritožbe in godernjanja in, zdi se, brez utrujenja, ona je za marsikoga zdatniša in močnejša zagovornica kerščanske vere in kerščanske ljubezni, kot vsi župniki in sloveči pridigarji, ki jih je slišal. Iz lastne skušnje zamorem ovreči dolženje, da usmiljenje sestre iščejo le spreobernjencev, ali pa si hočejo kako zvezdico zaslužiti. V ljubezni do Zveličarja je vzrok njih djanja; da bi bile prištete veliki občini vsih svetnikov, to je pervi cilj njihove delavne ljubezni."
Smešno očitanje omenjenih listov, da usmiljenje sestre tišijo v protestanške kraje, je župnik Kaegi zavernil z naslednjimi besedami: ..Ko nas je v Baselu pred dvema letoma obiskoval kužljivi legar (tifus), ni bilo nikakor več dobiti ne (protestanških) dijakonis in ne druzih strežnic, razun za privatno strežbo, ne ene pa ne za strežbo po bolnišnicah! Pomoč so prinesle usmiljene sestre! Je mar to njih zadolženje, ako pridejo tudi v evangeliške družine?" One grejo le tam. ko se na pomoč kliče. — Tako piše protestant o usmiljenicah, kakošni so pa katoličani, ki psujejo usmiljene sestre, tega ni potreba pisati!
Brazilija. Amerikanski listi pišejo, da severno-amerikanska zveza je že poterdila brazilijansko novo republiko; 29. pros. je predsednik Harrison sprejčl poverne pisma odposlanca braziljskega, De Amaral Valente. Rekel je predsednik o tej priliki, da braziljska republika je nastala brez prelivanja kervi in nasil-stva. Koliko je to res. pojasnujejo druge dogodbe od ondod, ki ni naša naloga jih pretresovati; očitno pa je. da severno-amerikanska zveza je s tim zopet na svoji moči pridobila znamenit vspeh, in da samo-deržne vlade toliko bolj hirajo, kolikor bolj frama-sonom prijenjujejo. katoliške pravične zahteve pa prezirajo. Kakor je katoliška Cerkev temelj in pod-pornja resnice, tako je tudi podpornja deržav in vlad, ktere delajo po njenih načelih. Naj bi pač deržavni možje in vladarji študirali novo encikliko Leona XIII!
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva
Nameni za mesec m a r c i j (sušeč), a) Glavni namen: Spomin n>t poslednje reči. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.)
(Konec.;
Velika nevarnost v boji z duhovi zlobnosti nain preti od tod, ker imajo ti duhovi v našem lastnem mesu in sercu svoje zaveznike, ki nas morejo vsak trenutek izdati, zapeljati v greh. Zato molimo: Gospod, prodri moje meso s svojim strahom; ker tvojih sodb se bojim. (Ps. 118. 120.) Vsi namreč bomo stali pred sodnim stolom Kristusovim (Rim. 14, 10»; vsi se bomo morali pokazati pred sodnim stolom Kristusovim, da prejme vsakdo, kar dostaja njegovemu telesu, dobro
--HI--
ali hudo, kakor je dejal apostelj. (2. Kor. 5. 10.) Kajti človeku je odmenjeno enkrat umreti in potem pride sodba. (Hebr. 9. 27.) In še enkrat, konec sveta, se bo oglasila tromba, in kakor bi mignil, v trenutku, bo Sin človekov ljudstva vesoljne zemlje zbral pred tronom svojega veličastva, ter jih ločil vsaksebi kakor loči pastir ovce od kozlov; in ovce bo postavil ob svoji desnici, kozle pa ob svoji levici. (Mat. 25. 32.) Delajmo tedaj vsi skupaj po besedah: „Boj se Boga in spolnuj zapovedi, ker to je cel človek; in vse, kar se zgodi, vse bo sodii zarad vsakega prestopka, bodi si dobro, bodi si slabo." (Prid. 12. 13, 14.)
„V višavah biva resnica, tu doli nečimurnost," pravi sv. Bernard, in ko bi vsaj po duhu spominjajoč se sodbe in pekla na nebu bivali, tedaj bi naše oko manj slepil čar greha, in naše serce manj plačilo hrepenenje po vživanji. A ker truhljivo telo neumerjočo dušo stiska, in ker je duh, ki misli na nebo, na zemlji vjet, tedaj je smert, ki je telesu in vsemu zemeljskemu lastna, odrešiteljica iz nečimurnosti, oznanovavka resnice. Spomin na smert je grenak njemu, ki se raduje oživljenja, utrujenemu na zemeljskem potovanji pa zaželjen; toda koristen in potreben je za oba in za vse. Človek namreč ne pozna svojega konca; ampak kakor se ribe s ter-nikom, kakor se ptiči v zanjke lovč, tako pobere človeške otroke huda ura, ko jih nenadoma napade. Kar koli more tedaj storiti tvoja roka, to stori precej; ker pod zemljo, kamor hitiš, ni ne del ne načertov, ne modrosti, ne vede. (Prid. 9. 12. 10.) Dokler je dan, delajmo, kajti pride noč, ko ne more nihče več delati. (Jan. 9. 4.) Bodite pripravljeni, ker ne veste ne dneva ne ure. In vendar odločuje smertna ura vse: kakoišna smert, taka sodba, kakoršna sodba, taka večnost. Pa tudi kakoršno življenje, taka smert, in umetnost dobro umreti je umetnost dobrega minulega življenja spominjaje se konca.
„Konec pa je smert. sodba, pekel. Kaj je straš-nejšega od smerti, bolj pretresljivega od sodbe? kaj si moremo misliti manj nesterpljivega od pekla? Vsakdo naj se toraj pri vsem, kar začne, vpraša: Ko bi moral sedaj precej umreti, ali bi to storil?" (Sv. Bernard.) Misli na konec, in ne boš grešil. Greh namreč je strah ob koncu, zelo smerti, sodbe in pekla. Zato spomin na konec, na poslednje reči, upogne napuh, uniči zavist, ozdravi hudobnost, prežene pohotnost. ugonobi nečimurnost in bahanje; pripravlja pot rednosti, spopolnuje posvečenje in pripravlja večno zveličanje. (Sv. Avguštin.)
b) Posebni nameni:
17.	S. Patri c i j. Duh uiolitvc. Irsko. Hudo stiskani in skušani. rSerea Jezus, ustanova."
18.	S. Ciril Jeruz. Pobožnost k presv. Zakramentu. "Odprava brezverske šole. Pervo-spovedenci in pervo-obhajanci.
19.	S. Jožef. Pomnoženje njegovega češčenja. Pospe-se vatel j i molitvenega apostoljstva. r Društvo pobožnih delavcev."
20.	S. Kutbert. Angleška. „Duhovni in obhajanci." Razposajeni otroci. Več pijancev in drugih grešnikov.
21.	S. Benedikt. Strah Gospodov. Tega svetnika redovi. VeČ redovnikov in redovuiških zadev posebej.
22.	S. Nikol a j Fluenški. Kerščanska edinost in ^miroljubnost. Švica. Več bolnikov, na duhu, na živcih bolnih.
(Konec nasl.)
II. Bratovske zadeve N. lj. G-ospe presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe iu velike nesreče. — Ponesrečen šolski mladeneč za pomoč pri uVnji it* v telesnih potrebah. — Histerična hudo terpeča oseba priporočena za pomoč — Bolan prijatelj priporočen spoštovanim čitateljem. da bi se na priprošnje N. lj G., sv. Jožefa in sv. Tomaža Akv. hitro in popolnoma ozdravil. — Za smert bolno šolsko deklico priporoČuje oče v molitev za srečno zadnjo uro, mil. sodbo, voljno poterplj., vdanost v voljo Božjo po priprošnji usmiljene Matere Marije, sv. Jožefa, sv. Mihaela, sv. Antona Pad.: tako tudi oče v mnogem terpljenji za pomoč dušno in telesno.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. (Desetletnica) Deset let bode 18. t. m, odkar je prevzvišeni c. kr. gospod predsednik Andrej Vinkler nastopil sedanjo častno službo. Priprave se menda delajo, da se priljubljenemu mnogozaslužnemu gospodu o tej priliki vredno priznanje razodene.
Orgije, za kako podružnico prav dobre, dobijo se po nizki ceni. Kdor jih želi kupiti naj se oglasi do 20. marca pri čast. farnem predstojništvu v Nevljah.	Jak. Virjent,
občinski svetovavec.
Treznostne družbe so vnovič vstanovljene v naslednjih duhovnijah: na Igu. v Mavčičah, v Ž i-rčh, in veljajo za cerkveno-vstanovljene. Za popolni odpustek so si izvolile praznik čistega Spočetja, za odpustek 7 16t in 7 kvadragen pa praznik sv. Jožefa, in tri perve kvaterne nedelje v letu.
Pridersali so si smert. V Fridbergu so se šli dersat neka gospodičina in dva mladenča; led se ulomi in vsi se potopč pod ledene plasti. Spuščali so za njimi pod led vervi', da bi jih rešili; pa bilo je zastonj. — Prav nespodobno je, da celo ženske, ki imajo po natori dar sramožljivosti. med moške hodijo na led zverat se in dersat, To posnemajo včasi tudi dekline, ki gredč v šolo poskušajo po poti se dersati, večkrati celo med potepinskimi pobi. Kam je šlo tisto, ki se imenuje spodobnost (anstand)? — V šolah se učijo zvčrati in ^turnati", ali bi ne bilo dobro kot tvarino učiti tudi spodobnost?
Logika brezvercev! Pri volitvi župnika v Zagrebu sta mestna odbornika in profesorja na vseučilišču terdila, da tudi judje smejo voliti katoliškega župnika? Tako se godi, ako se cerkveni nasprotniki volijo v mestne odbore in za profesorje na katoliških šolah! Naj bi se judje skazali hvaležni in svojima prijateljema dali naslov „Rabi."
Kaj pravi Luter o husovcih? Še 1. 1519 je Luter rekel, da s Husom nima nobenega občestva in da vekomaj ne bo terdil nobenega razkolništva, pa da so
husovci hudo delali, ker so se ločili od edinosti rimskega Stola. — Čudna je doslednost teh krivovereev! Tako je Luter govoril, kako pa je sam delal, je znano.
Varite se sleparjev! Solnograški cerkveni časnik p- roča. da se nekdo naznanja za rdr. Benjamina" in pravi, da je Solunski nadškof in arhimandrit, nosi na p.-rsih križ, kroži okrog s svojim češ — da tajnikom in nabira darove za semenišče v Solunu. Ko sta čutila. da se nad njima sumi, sta kopita pobrala in odšla, pa se ne ve. karn ? Čitateljem rZg. Danice" je dobro znano, da škof v Solunu je Monsign. Mlade nov Lazar.. greško-katol. obreda, apostoljski vikar za Ma-(»donijo. Skoro vsako zimo se pritepe tudi na Kranjsko par nekacih ciganov ali še več, ki pa lažejo. da so tam nekod od Babilonije, in ljudi nadlega jo za darove, včasi z nesramno prederznostjo. Kažejo tudi pisanja, ki pa niso v Rimu poterjena. Torej: previdnost!
V	Št. Oibaldn 11. t. m. umeri ondotni župnik č. g. Ivan N e m a n j i č. R. I. P.
Bogokletna nesramnost. Judovski srenjski odbor v Przemislu v Galiciji je nasvetoval, da naj se delajo pasje marke v podobi križa!! — Ali smo med Hotentoti ?!]
V	teržaški škofiji. Č. g. Urbanaz, župnik v Momijanu, je imenovan župnik v Milah; — čast. g. Fr. Albertini pa administrator za Momijan. Č. g. Ljudovik Belair, duhoven burdigalske škofije, je postal katehet in kapelan v odgojišču M. D. Si-jonske v Terstu. — Umeri je 20. sveč. č. g. Anton Giacomin, župnik v Tinijanu, 25. sveč. pa v Terstu č. g. Ivan Skabar, duh. pom. pri sv. Antonu Pad. R. I. P.
Iz rimskega Martirologija.
31. sušca.
V	Sveti deželi, v Tekvi, sv. prerok Amoz. Ker je ostro grajal pregrehe in Božje šibe napovedoval, ga je sovražna roka smertno ranila in je umeri za ranami. Katoliška Cerkev ga je zato prištela med mučence. — Ta prerok je zelo hudo svaril ljudi zarad mehkužnega življenja in odpada ter jih r^sno opominjal k pokori. Prav današnji meseneži naj bi si k sercu vzel, besede v 4. pogl.: „ Poslušajte to besedo, debele krave, ki ste na samarijski gori, ki krivico delate potrebnim: „Tako govori Gospod: Zavoljo treh pregreh Judovih in zavoljo štirih (to je: zavoljo sedmerih ) mu ne bom zanesel; zato, ker je zavergel postavo Gospodovo, in njegovih zapoved ni ohranil; ogoljufali so ji>^ (to je, odvernili od Boga in čednosti)____ Poslal bom ogenj nad Juda, in požerl bo
hiše v Jeruzalemu ..."
V	Afriki ss. mučenci: Teodul, Anezij, Feliks, Kornelija in drugi.
V	Perziji sv. Benjamin dijakom; bil je pod kraljem Izdegerdom po groznem mučenji umorjen ter je za sv. vero, ktero je goreče oznanoval, svoje življenje dal.
V	Rimu sv. devica Balbina, hči sv. Kvirina marternika, ki je bila kerščena od sv. Aleksandra
papeža in je srečno svoje lepo življenje dokončala ter je bila zraven svojega očeta pokopana.
Dobrotni darovi.
Za opravo ubožnih cerkev naše škotije: S Prežganj 10 gld. 95 kr. — Iz Košane 1? gld. 50 kr. — S Krašnje 10 gld. - S Šent Ožbalda 10 gld. 70 kr. - Z Janč 25 gld. 15 kr. — Iz Fare pri Kosteln 6 gld. 37 kr. Za dijaško mizo: Čast. g. župnik J.Novak 20 gld.
—	Čast. g. kapi. L. Zaletel 2 gld. — Čast. g. kapi. Ant. Kukelj 2 gld. — „Za pridne dijake" 10 gld. — Iz Žužen-berga 10 gld. — Č. g. kapi. Avg. Šinkovec 5 gld. — Pn. gospod deželni glavar dr. J. Poklukar 20 gld. — Č. g. kapi. Val. Bernik 2 gld.
Za sv. Detinstvo: Č. g. kapi. L. Zaletel 18 gld.
—	Č, g. župnik J. Novak 7 gld.
Za sv. Očeta: Č. g. Ant. Kukelj 1 gld. — Č. g. župnik J Novak 8 gld.
Za cerkev J e z u s o v. p r e s v. S e r c a v \Ve i m a r u. Neimenovana po č. g. A. Kukeljnu 2 gld.
Za misijone vMacedoniji: Neimenovana 20 gld. Za misijone v Bulgariji: Neimenovana 20 gld. Za misijone v Indiji, Kini in Japanu. „Ad D. m. gl." 50 gld.
Za odkup zamurskih otrok: „Ad D. m. gl.* 25 gld.
Za Don-Boskove misijone: „Ad D. m. gl.* 10 gld.
Za dr. Jegličev misijon v Bosni: „Ad D. nu gl." 10 gld.
Za naj bolj potrebne reči: Iz Žuženberga 30 gld. Za stradajoče Dolenjce: Neimenovane dobrotniee-10 gld.
Za Sarajevo: Č. g župnik J. Novak 2 gld. Za Solun: Č. g. župnik J. Novak 1 gld. Za misijone na Jutrovem: Čast. g. J. Novak
1 gld.
Za afrikanski misijon: C. g. župnik J. Novak 12 gld.
Za razširjanje svete vere: č. g. S. Zupan* katehet v Loki, 28 gld.
Za podobo sv. Antona na Šmarni gori: Pn. dr. in kan. A. Jeglič 1 gld. — „Nekdo, ki je v dijaških letih tako zvončkal pri sv. Antonu, da je cerkvenik prišel ga podit" — 1 gld. — Po gosp. Šindelen-u v „kat. bukvami" darovali so naslednji: Neka družba 5 gld., iz Preserji 18 kr.y gospa Mar. Rak 50 kr., zbirk po M. Rak 1 gld. 10 kr.> N. N. 4 kr., neimen. gospodičina 1 gld., neimen. gospodičina 80 kr., gčna. Olga Schonbucher 20 kr., gčna. Emil. Poljšar 50 kr., neimen. 5 gld.; 1 gld. z naslednjim pristavkom: Marija, med svetnikov kori, Vam kliče dans na Šmarni gori: „0 čutjte, kdo tako je zapuščen, Kot sv. Anton, moj sosed prečeščen: Je hosta njega hišica, Zeleni mali mu haljica, Visi na kolu mah zvon, In truhli les je glavi tron!.. Za znamnja, Kranjec, ti lepo skerbiš: Puščavnika Antona zapustiš."
Popravek. Za cerkev Jezusov, presv. Serca: Iz Mavčič 7 gld. (Ta dar je bil zadnjič po zmoti zaznamnjan pri darovih za sv. Očeta.)
Oi govorni vreduik: Lika Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožei Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.