L t« t s* korUtl delavskega l|udatva. Delavci ao opravičeni do veega kar producira|o. Thie paper la devoted to the interests of the working claee. Worker« are entitled to all what they produce. Kotrreda* »•ooud-.vaaa ranter, l»*o. «. |VbT,ti t h« \>ohi offlc« »t Lhkoago III, uud*i ii>e Act of l ougr.-.- or March Srd. IM79. Office: 2146 Blue Island Ave. 'Delavci vseh dežela, združite se' ! na številko v oklepa|u-ki se nahaja poleg v». *ega naslova.pni. (»i,,, nega apoda|ali na ovitku. Ako (142) t« itevllka . . tedaf vam • prihodnjo številko našega lista poteče naročnina. Prosi, mo ponovite |o tako). St€v. (No.) 141. Chicago, 111., 24. maja (May), 1910. . Splošen pregled. — Vojni proračun za leto 1911 znanj» štiristo milijonov dolarjev. To je pet dolarjev na glavo, ali 25 dolarjev na družino. Malenkost — 400 milijonov za morilne priprave, ki ne morejo koristiti nikomur. To ogromno svoto plača ljudstvo za stvar, ki ljudstvu ne more koristiti nikdar. Menda nihče na svetu ni tako neumen. da verjame, da vojna koristi ljudstvu. V vojnih pripravah se zrcali gola blaznost kapitalističnega zi-stema. • » * — "Mi potrebujemo kralja" je dejal zadnjič predsednik Krie železni ce. Mi verjamemo, da ameriški plutokratje želijo kralja — vsi, od prvega do zadnjega. Ali z\iti in prekanjeni so kot lisica, radi tega tudi nočejo vsi povedati svoje skrivne želje javno. Da je to resnica, dokazuje dejstvo, da kapitalisti možijo svoje hčere z blaziranimi in zadolženimi ev-ropejskimi baroni, grofi in knezi. Dajejo velikanske dote — broječe milijonov dolarjev, katere so iz-prešali iz ameriškega ljudstva. Ali plutokratje naj si ne domišljajo. da bodo njih tajne želje vspele kar tako. Na straži za republiko stojijo delavci in kmetje sploh zdravo in krepko ljudstvo, ki še ni skozinskoz duševno in telesno gujilo kot plutokraeija. • • * — Združeni kapitalisti zdaj bogato žanjejo za časa Taftove u-prave in smejoč spravljajo profit v podobi mastnih dividend v _svoj^ uaLhe.do katerih so po njih mnenju opravičeni, ker so prispevali za volilni sklad. Taf.t je danes le še nekak šofer trustov in vboga ponižno, kar mu zapovedo njegovi gospodarji. Da je Taft danes predsednjk, se imamo pa zahvaliti "dičn^mu" Rooseveltu, ki sedaj kot nekakšen dvorni 'šti-felpucar" kolovrati po evropskih dvorih in se klanja knežjim mumijam, ker ga je označil ameriškim kapitalistom za moža. ki ne bo kalil vode trustjanom. Roosevelt je toliko odgovoren v moralnem oziru Taftovo upravo kot Taft. Zdaj j>ograbijo trustjani vse. kar zagledajo njih grabežljive, požrešne in lakomne oči. Mož na predsedniškem stolu z vedno smehljajočim obrazom gleda topo ta prizor. Roosevelt pa v interesu klečeplazne umetnosti vseh bedakov in idiotov gostuje v Evropi. Polastitev ozemlja tako zvanih meniških zemljišč na Filipinih, po t rust ti za sladkor, h kateri sta prikimala generalni pravdnik Wi-ekesham in predsednik Taft, se tudi lahko prišteva med rope. ki so sankcionirani od zgoraj. Kaj ne* Trust za sladkor je o-pravičen to teh zemljišč??? Za-k:ij so pa Združene dr/., plačale visoko odkupnino za nje? Zakaj?! To j«' bila navadna pogodba, kater»* ne razumejo norci, ki še verjamejo v bedasto kapitalistično pravljico, da je ameriška republika vdrla le v interesu krščanske civilizacije na Filipinske otoke. . • — Pred nekaj dnovi je zvezni sodnik Lacouibe v New Yorku za-ukazal, da naj "American Sugnr Refining Co." (trust za sladkor) prim's»* poslov ne knjige na sodis-če. Trust /a sladkor j«' pa na ta poziv vljudno ali ošabno kakšne i/rn/e .i»- rabil, neverno dejal. božni božji hlapec je oz-' • 'ga sledi, da Marksov rek: "delav- Tudi Anglija ima svojo ka- ci vseh dežela združite se!", ne nanjevalec "krščanske ljubezni tastrofo z groznim učinkom v pomeni, naj se združijo v angles- do svojega bljižnega." želi, da bi premogokopu. V Wellington rovu kih, irskih, nemških, francoskih se na štrajkujoče delavce takoj pri Whitehaven se je vnel plin in itd. organizacijah, ampak naj se streljalo s krogljami. Da je vsak provzročil strašno nezgodo. Nad združijo v organičnem smislu v štrajkar po svojih mislih morilec sto premogarjev je mrtvih. organizacije njih narodnosti, če je je pa ostudna in grostastna laž, Moloh kapitalizem žre in mori slučaj tak. da bi drugačna druži- ki se zamore roditi v možganih povsod. Dokler bomo imeli kapi- tev organično ovirala razvoj — duhovnika, kateremu je vera le talistično človeško družbo, v ka- p red vsem: istega naroda, in v sredstvo, da udobno živi. teri drvijo in se pehajo ljudje za drugem oziru razvoj celote. — A- • t • profitom. bomo imeli tudi nezgo- merika je sicer res konglomerat — Pridigarji metodistovske cer- (le s strašnimi posledicami. k ve v ( ,n< innatiju apelirajo na -•- vse duhovnike v republiki, da naj protestirajo proti pretepu dveh profesionalnih pretepačev — ro-| koborbeev. Res srečni so ti pridigarji, ki Dne 15. maja je začel zborovati niso v ameriški republiki, kar bi v Chicagu. v Masonic Temple lVr. SOCIALISTIČNI KONGRES. Piše Drskar. obujalo njih nejevoljo, kot roko-borbo dveh duševnih pritlikavcev. Ako bi se šlo za vojno ameriške republike z kakšno drugo evrop kongres socijalistične stranke v Ameriki. Za ta kongres je bilo naznaje- Ijudske mešanice — jezikov; toda assimilacije, to je spojenje in , vsprejettje skupnih šeg in jezika se vrši stopnjevanje, po genera-eiach. Zato so narodi, ki so se preje selili, tudi preje pomešali, tako, da danes tvorijo na kongresu — prvič v zgo- pobožni pridigarji ne protestirali, Imovini jugoslovanskega socijali- . . . . w . marveč bi prosili "neskončno mo-j stičnega gibanja v Ameriki ^ kot '^u. torej ae nun. o ivoje ge- tlrega usmiljenega in vsegavedne- «'Plota, zastopani tudi jugoslov*n- »"H"J'' .|,r!" ° J< ' ga" Boga. da hi naši armadi po- ski socijalisti: Slovenci, Hrvatje, ^ «P™e,,je o av «nj» P™- I,i, JLfl Bulgari. Srbi in Macedonci. Za- v ^ual.sticnem gibanju tu- lali na podlagi prebitih skušenj posebni brošuri, ki naj jo izda soc resolucijo, ki zahteva, da se način stranka. Zaključek kongresa pa elektoralnega organiziranja od- je bil, da se poročilo izroči poseb-pravi, ter da se da priložnost vsa- nemu odseku v pregled kemu narodu, da se organizira v Mnog() ¿¡.kuzije & 'd svojih skupinah; dalje, da se zni- provzročilo poročil() 0 < za z,„je prispevke vsaj za 50% Lju k niaeljevailjuM Za Jtevo m sieer z ozirom na to ker si skr- tega rMm jc bH namrež na be z« svojo propagando. zadnjem kongresu izvoljen pose-Da ae to mnenje zagovarja na ben odbor, ki je imel nalogo štu-kongresu od vseh prizaoziva ,Ker je pa v »tlldir«nju teh naje bil, da se je 13. in 14. maja vr- »elJe»cev dvojno mnenje šila pred k on ferenca tujegovoreč- ~ a'VVfJ dvojno -nih organizacij na 180 E. Wa>ta «^«la tudi dva, luuprotujoča shington «t. v Cliicau; to je na gl. T P°r°f,la; 1 FVO ^rox6.Uo V Večini stanu soc. stranke. "" ^ ^"čitev Japon- cev, Ilmdu, Kitajcev in Korejcev Dnevni red predkonference, na — drugo, v manšini, ki ga je po-kteri so bili zastopani Polaki, Lit- dal sodr. John Spargo, pa se na-vinci, Ilebrejci, Finci, Jugoslova- slanja le na omejitev kontraktnih ni, Cehi in Rusi, je bil sledeči: delavcev in skebov. To poročilo 1.) Organizacija in znižanje me-1 se strija tudi s stališčem, ki ga sečnih prispevkov; zavzema v tem slučaju mednarod- 2.) Ostra ni te v - vseh tehničnih ni socialistični kongres, kterega ovir za razvoj tujegovorečih or- Jr V Stutgartu. ga nizacij ; - T Eksekutiva ameriške soeijali- H.) Zastopništvo tujegovorečih stične stranke za zavrača kompe- organizacij na strakinih kongre- tentnost v določbi mednarodnega sih in nacijonalni eksekutivi s kongresa za določbo stališča to pravoci do določb; kraj Oceana,' češ, da Evropa ni 4.) Znižanje mesečnih prispev- pozorišče naseljevanja; vsled tekov v slučaju, kjer sta mož in že- ga se pridružuje poročilu večine, na v organizaciji, na polovico; Debate o teh poročilih so trajale 5.) Da vsaka tujegovoreča or- preko dva dni. Eni so bili mne-ganizacija spada k skupni — na- nja, da bi ta točka lahko izostala cijonalni organizaciji soc. stranke iz dnevnega reda, češ da enake re-v Ameriki; strikcije glede naseljevanja že 6.) Prosto naseljevanje za vie I vsebujejo sedanji ameriški zako-n a rode; Drugi so bili zopet mnenja, da 7.) Strožja disciplina v stranki; se stem poročilom iti na H.) Stališče stranke napram roke Gompersovi politiki itd. Po "Employment" agencijam; in pol dnevni razpravi pa se 9.) Naturalizacija. Je vsprejel Hilquitov nadomestni Kakšno stališče bo zavzel glede predlog, ki se po vsebini razlikuje teh točk kongres, se danes še ne N ol>eh prejšnih poročil, in ne ve. V kolikor je nam znano, da nasprotuje mednarodnemu sta-bodo te točke našle močno zago-M'sču. vomištvo na kongresu. Tako daleč je prišel kongres s Za nas, jugoslovanske socijali- svojim delom do srede opoldan ste, ki imamo preti seboj veliko 18. maja, nakar se je prešlo na po-delo na svojem polju — za orga- ročilo ženske agitacije. Tudi to nično združitev jugoslovanskega poročilo je dala mnogo razprave, proletarjata. ki naj bi bil del: pr-1 Najtežje točke glede ženskega so-vič, krajevnega dela in imena — cialističnega gibanja so bile tam, in drugič, kot del mednarodnega ker je bilo treba določiti, kakšno socijalizma — so točke o odpravi stališče naj zavzame žena vysluča-elektoralnega sistema za organi- ju, kadar je vabljena od meščan-z i ran je tujegovorečih organizacij skih žena v boj za žensko enako-in znižanje mesečnih prispevkov pravnost; to so boji, ki se prav se-zelo važnega pomena; kajti od daj vrše po celi Ameriki ml strani rešitve teh točk zavisi i naše delo. občega zavednega ženstva. Že prvi dan je pokazalo na Poroino ge bavi oWirno , kongrecu. da »e večma delegatov gt8,iM fct ,ahko 7avza. strinja z mnenjem tujegovorečih organizacij glede odprave dosedanjega sistema organiziranja, dasi mejo — prvič ženske socijalistične organizacije kot take, in — .drugič, kot posamezne članice v tozadevna reaoluega nimajo pra-l feem llu;gj|, kjer ,,uži t0 vo glasa, to je glasovanja, je upa ti, da s svojimi govori in sugesti- banje principu žeaske emancipacije v najširšem pomenu besede. tlelil zmago "Brumni" pridigarji tudi ne protestirajo proti kapitalističnim umorom. Ne ugovarjajo proti kapitalističnemu gospodarskemu redu. ki je kriv. tla so poštene žene k a j. stopala sta jih Diiniter Ekono- moff in Milan Olumac-Jurišič. SHmi' ki sm<> ime,i iz" Dosedanja usta"va in ustroj kuanje, smo bili mnenja, da bo soc. stranke je bila taka. da tuje to zadevo rešil že prezadnji kon- stev govorečim organizacijam ni bilo H stvar 80 zavlekla, brž- , ( «Il I • I W al ^»v k'wiicvi* «« » /v v«v i jam. pndob,. kongra. na »vojo ^ ¡nja Mgv.Wood simm|8 stran, zlasti ker tudi dosedanja 1 eksekutiva ne izraža v tem oziru nobenih principijelnih nasprot- in dekleta primorane iti v sramote, ako noč» kote. Ne protestirajo tudi proti morjenju otrok po kapitalistih v tvornicah. s katerim je v primeri betb heinski detomor nič. hišo »«ogoče razvijati kakih funkcijo- zato- kt>r je bilo med tujego- tajniškega poročila, ki ga je predsednica odbora o ženskem poročilu je v živem in jasnem govoru razložila vsebino poročila. Rekla je, da ženske socijalistične organizacije vodijo že kot take boj za enakopravnost žena in da jo poginiti la- narnih pravic, in tO z enostavnega vorečimi organizacijami premalo j p(Hlai 8 kakšne vse- •ilnn grešnikom velikim s»' pa StoTn s,> «ocijalistično gibanje organizacija. Ta organizacija, ki pirala ekonomsko borbo s finan- hine j0 ta boj Vsled tega je samo-aniai.. Veliki grešniki imajo v Anu'riki nacijonaliziralo, s če- šteje nad 5000 članov, ima na| eijonelnimi sredstvi. V teh sluča- oh(lohi nmevno, da vsaka socijali- tna I klanjaj polne mošnje denarja, mali pa nič. To pove .jasno, zakaj pridigarji grajajo le male grešnike. Vsi tnnr se je hotelo pokazati ame- glavnem stanu stranke svojega jih seveda največ potom časopi-liškemu meščanstvu, da to giba- prevajalca "translatorja". kte/i sja To se je storilo v McKees nje ni "tuja doktrina". p«isreduje med glavnim urad un Hoeks, Philadelphii in New Yor-Kot logična posledica naeijona- in finskimi » rganizacijami potom ku. V drugih slučajih je stranka liziranega gibanja je bilo. da so finskega centralnega odboru v aktivno nastopila tudi v zadevi se vse akcije v stranki reševale finskem jeziku. Te koncesije jim političnih beguncev, ktere je pre-v notranjem jeziku v anglešči- j(> morala stranka pripoztiati ned ganjalo zvezno državno pravdni . dobo kongresa potom referendu ništvo, kakor v slučaju De Lara in Toda čas je pokazal, da se je ma. k»-r bi inače finske organize-j Dudoviča. P<»ravnalt» se je tudi tudi otroke, stranka prijela napačnega siste- ,.jj«> no mogle biti v dotiki s stran- več nesporazumnosti itd. itd. A duri j je zav rgel ženo in svoje MUI> ) radi otežkočenja v razume- O organizicaji je p ročal sinlr. otroke, ko je prišel do "prepri- po elektoralnem sistemu, ki je vanju strankinega dela. Pa tudi J. Work. Priporočal je več pre-čanja". »la l»o nekoč zasedel kra- omogočeval iluminacijo izraz na- te koncesije še niso tisto, kar bi | osnov v konstituciji. ki bi omogo-Ijevaki prostor cijonalnega gibanja, je bil vsak zadovoljilo finske so bodo lahko s ponosom rekli, da so rojeni socialisti. Nasprotno pa socialist, kteri zanemarja svoje otroke, lahko doživi to, da si v lastnem sinu sli — smo tudi mi darovali majhno svotico za "Proletarca*\ da se v kratkem poveča-in tako vspešnej-se brani pravice trpinov, delav- ' I i 23ct: l;cr nnX nsitnfor 7? tnren" dobro jc celino nn I'vel.-fJi hčeri vzgoji nasprotnika, kteri bo. John Movern 25ct; ker se je list ko odrssto prebiral prepričanje "Proletarec" dobro razširil v na-svojega očeta in trm^re. «pni mestu. Frank Lovšin 25 et; St. Louis. Mo. 15. maja. Dragi mi Proletarec! Po dolgem molčanju hočem se zopet enkrat ogfasiti v tvojih cenjenih predalih. Kdor količkaj zasleduje delavsko gibanje mora vedeti, da srno Iltinoiški premogarji še vedno na štrajku. To mi je dalo tudi povod, da grem pogledat malo naokrog po drugih naselbinah. Tn konštatirati moram, da je v dosti slučajih revščina začela že precej hudo pritiskati, posebno še med angleškim prebivalstvom. Kljub temu se pa dol ovci trdno držijo, proti vsem t» žkoepm. ktere morajo prenašati, rpam, da bode to nas privedlo do konečne zmage. Kapitalistom je ie tudi začel pohajati nakopičen premog, pa vendar nečejo privoliti tistih borih par centov, pač ho-foj" popolnoma izstradati. To se jim pa ne bo posrečilo, ako se bodo delavci držali tako še v naprje. Tukaj v tem mestu nas je dosti Illinoiških premogarjev, kteri He večkrat snidemo in se povprašujemo, če je kteri kaj či-tal od štrajka, ali vsak pravi, da vseh St. Illinoiških kapitalističnih listih ne najde niti pičice o stanju premogarjev. Delavci! To nam kaže, kojiko dajo omenjeni listi za delavca, ako bi jim bilo le pi-čico za nas, bi vsaj poročali od pogajanja, katero se vrši med U. M. W. of A. in delodajalci katerih novic smo vsi najbolj željni. Nasprotno pa posvečajo cele strani divjim lovcem Wiljemom in Eduardom kakor tudi ameriškim potratnim babnicam. Več tisoč delavcem pa ne privoščijo jedne same vrstice, pa kaj bi pisali, saj smo samo delavci. Edina besedica ktero imajo za nas je: mob drhal. Ali prišel bo čas, ko bo drhal obračunila s kapitalističnimi plahtami. Slovenski delavci, proč s takim Časopisjem, naročajte se na delavsko časopisje, katero edino piše in se bori za delavske pravice in koristi. Naročajte se na Proletarca, ta je edini slovenski delavski list v Ameriki. Socializem je že tudi v tem mestu začel razprostirati svoje veje. Ko sem bil pred štirimi leti tukaj, sem čisto malo čul o socializmu, skorej bi rekel nič. Seveku «<™»tTO Vsled istega principa se tako dru-' v*n««" \z ™>«frl* ' vsemogoeno ži socializem z drugimi znanstve- Priro,,°. kaJcor je e.ivstvo ljubezni nimi sistemi, kateri so : naturali-!I,a8,al,> d.ot,kt> med 'J'*1""' ,ako zem. ' subjektivizem, elcstetizem.1 ^ nas,aI° c.ttVBtV0 «■*>,z stren" Tako predstavlja danes združeni ljp"ja P° v,a^m holja<>m- lz" socializem, naturalizem in eksteti- ra,z efmna'. 1J"bezni a<> novo svetovno naziranje ter' In * ,r(',J1 8PS,avnl oznavanja. Razumemo ta pojem vere, če se remo v kterikoli obliki se je ve-javila med človeštvom. Ako se- ljubezni vekom in čuvstvu sreče, hrepenen ja po Jtovišanju samega sebe. Kjer ta ču\*stva prevladujejo, tam prevladujejo tudi vera nad človekom in vera je bila v teh treh sestavnih glavnih delih gonilna moč človeka k omiki. Tudi danes tvorijo največji del čuvstev v človeku imenovana tri glavna čuvstva, zato človeka še danes vlada najbolj vera. S stopnjevanjem človeškega razuma peša in jenjava čuvstvo zavisnosti od prirode, zavisnosti od vsegamogočnega bitja, zato tvorita vsebino vere pri modernem človeku ostali dve čuvstvi, to je čuvstvo ljubezni do bližnjega in čuvstvo sreče. Lahko bi rekli, da se ločita v stopnjevanju teh čuvstev staro krščansko svetovno naziranje in moderno svetovno naziranje, ki se izraža tudi v socializmu. Tam pred vsem čuvstvo zavisnosti. tu čuvstvo bratske ljubezni in enakosti ter hrepenenje po sreči posameznika v človeški družbi. Kakor vidite, lphko imenujemo socializem vero, blažjo in višjo od krščanstva. In zopet lahko poreče-mo: razum je glavni .in temeljni sovražnik krive vere, babje vere in poganstva. Zato pa je tudi glavni sovražnik klcrikalizma, to je organizatorjev slepe vere, slepo pokorščine. Ločiti pa je pojav kle-rikalizma kot družabni pojav stroka jt i vera je in A.á A.á.A Aiéi S II Slovenci v Sygan in okolici pozor! Slovenski soc. klub št. 19 v Svgan, Pa., bo priredil dne ' i • .'K), maja veliko veselico. Veselica se bo vršila v dvorani L. Kaučiča. Začetek veselice od dveh popoldne. Slovenci v Sygan in okolici! Vsi na veselico do zadnjega moža. Pripeljite s seboj žene in deco. Zabave in razvedrila bo v izobilju. Veselični odbor ho storil vse, kar je v njegovih skromnih močeh, da bo veselica vspela in nudila vsakomur vžitek in zabavo. ' ODBOR. Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico. FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, 111. "T f T'f »■t'f'V •mo nazaj v prazgodovino člove-1 od onega vere, kajn vera J k m, ko ga najdemo v prvih po-j dan* in ima rmk i ftkih, ko so vladale na zemlji j je s™tav njegove notranjosti, kle-ulkanske sile in sile vesoljnih j rikalizem pa je pojav kakor f«*v-btooov. takrat ie bil človeški ra- dalizem' in drugi jerlnaki družab- teku človeške zgodo- topov, takrat j m m še ne razvit. Vladala so v člo- j „i pojavi štvu čuvstva in afekti pod groz- vine. Klerikalizem nr pomeni me m vtiskom vulkanskih erupcij druzega, kakor zlorabljanje ver-uničnjočega vodovja. Strah in | „kega čuta po organiziranem s o-.oza sta morala biti najmočnejši | j„ malega števila ljudi v s\rhe. .vstvi v človeku in tudi vidimo, j da izkoriščajo verno ljudstvo sem (i se prva vera pri divjih naro-, v prid in v varstvo svojega golt izraža iz tega čuvstva. Divji „pndarstva I i izraža iz tega čuvstva. Divji „podarstva. vek predvsem obožuje, kar je I Ločiti pa moramo tudi konfesi-•oznega, neznsnskega ali nera- jo ali veroizpovedanje.od vere an socialno - demokratična stranka ona armada, ki se z vso silo bori proti klerikalizmu kot nezdravemu gnjilemu socialnemu pojavu, se ne more reči, da se socialno -demokratična stranka bori proti konfesiji. V bistvu je soeialno-demokratična stranka interkonfe-sionelna. to je, da priznava vse konfesije kot obstoječe in enakopravne. S konfesijo združen je pojem cerkve, to je organizacije ljudi, ki so združeni kot ena celota na podlagi ene konfesije. (Konec prih.) Svoboda... <;/.ll' K«. in f.unnnni fk" - J ---- mljenega, ali je ie blisk na ne- religije in klenkalizma. Ako je Mogoče vam je znana jedna basen o gospodarju in njegovem psu: Neki gospodar je imel psa. Hranil ga je, tolkel in sploh delal je ž njim kar se mu je poljubilo, a pes je kljub temu zvesto čuval gospodarjevo hišo pred tatovi in živino pred zverini. Nekega dne je pa prišlo do tega, da gospodar ni več potreboval psa, zato mu reče: — Pojdi kamor češ, svoboden 81. — Kam T — Svoboden si. — Kaj nam počnem! — Svoboden si. — A kaj naj žrem? — Svoboden si. — Poginil bom lakote. — Svoboden si. In pes je odšel v svobodo. Želodec se mu je stisnil, po črevih je zakrulil glad in v očeh se mu je pojavi neki čudni, brezizrazni svit. V par dneh je bil pes, ** svobodni" pes. strah cele okolice. Rep je stiskal med nogama, a iz gobca se mu je cedila pena — stekel ie. In tisti, ki ga je ustrelil, dobil je lepo nagrado^ Tako je bilo enkrat i med ljudmi. Bili so kmetje, robstvo in tlaka. Gospodar je lahko prodal svoje kmete kakor govejo živino ali drugo lastnino. S francosko revolucijo je pa nastal vihar. Francoske strahote so. pretresle gospodarje, in reklT so siromakom: — Pojdite, svobodni ste. Siromaki so bili sprva zadovoljni; plesali so kolo veselja in sreče okrog debla svobode. Toda prehitro jih je zadela usoda psa. Prej so bili sužnji, a potem svobodni. Siromašni s^ pa bili slej kakor prej. In 44svobodni*' ljudje so bili sama kost in koža; žolodec se jim je stisnil, po črevih je krulil glad in v očeh se jim je pojavljal neki čudni, blazni svit. Nekaj časa bilo je ljudstvo strah in trepet bogatašem. Bilo je svobodno ljudstvo, toda lačno — in vsled lakote je pobesnelo. Poslali so nanj oboroženo armado. In tisti, kteri je pobil in postreljal največ "svobodnih" državljanov, dobil je največjo nagrado. • • * Tedaj so pa ostali "svobodni" pričeli misliti, in uverili so se. da njihovo vprašanje ni samo vprašanje svobode ali sužnosti.' Prišli so do prepričanja, da svoboda brez kruha je ravnotako sužnost. Zjedinili so se v tem. da^ih današnja svoboda je svoboda stradanjh. In dvignili so se proti taki svobodi. Postali so socialisti, da zrušijo zverinsko kapitalistično svobodo — stradanja. Dvignili so sc, da izvojujejo pravo, ljudsko, človeško in socialistično svobodo, ktera prinese vsakemu človeku vsega dovolj po njegovi zaslugi. Dvignili so se, da porušijo današnjo volčjo, kapitalistično in da ustvarijo ljudsko, humanitarno, socialistično svobodo: — kruha. ljubezni in zadovoljnosti. Vstali so. za njimi vstajajo dru. gi in drugi in vstajali bodo boljinbolj, dokler ne pride za vse: jednaka svoboda kruha, jednaka svoboda izobrazbe, jednaka /svoboda. postati popolnim in svobodnim — človekom! Kaj^je^rtajbolj razširjeno na sve? Neumnost in goljufija. Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. Im-Iportirane cigare In cigarete. Vse pristno in po zmsrnjh cenah. VAC. KROUPA, 1226 W. 18th 8t. Chicatro. 111. Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! I. STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago, ni Im* ▼•¿jo aalofo ar, t«tíéí20. »22, 125. Prodajemo f?tove oblckc p° HO, $12, 114, $15. ImamO ^^ zal°£° modemih klo-IIUOIIIU bukov v najraznovrstnih bojah. V 7alnffi *mamo tudi veliko zalogo srajc, kra-¥ £iet minut Bliskal na človečki rod." Peter se je pokrempljal za ušesi in dejal: "Čudno, ciwtno — pa, naj bode, predstavil te bom." In tako smo šli k Perunovi rezidenci. Ni trajalo dolgo, in Peter mi je zunaj čakajočemu prišel naznanit, da »e mi moja želja vsled najvišje Perunove volje izpolni. Komaj smo prišli k nebeški smod-nišniei, je že pritekel sam Perun za nami (zakasnil »e je z obuvan-jeni copat )in odprl je lastnoročno malo barako, kjer je bila mašina za grom in blisk. 44Pazi, da mi ta verkeajg ne polomiš, čez pet. minut zopet dobro zapri in daj ključ Petru" — je dejal z milini sladkim glasom. Ni pa tako grozno izgledal, kot sem ga videl naslikanega v zgodbah svetega pisma. Mašina je bila dosti kombinirana. Spredaj podolžena v dolg ror. kateri sva s Petrom napolnila z raztolčeno kalafonijo in še vtaknila v njo eno veliko kroglo, kakor-šnih je cela kopa ležala zraven maši ne. Pred roroni je bila velika luč. za njo pa kovaški meh, na kateri je bilo treba le majhno stopiti in že so imeli zeinljani par 'bliskov in gromov. Med tem pa je bila ura. — "E-na minuta je proč," rekel je Peter. "Pomeri no «kozi tale rešpet-lin . In res, na roru je bil pritrjen rešpetlin. čisto podoben tistim, ki sem jim imel na zemlji v rokah. Zavrtim z vijakom in gledam. Na- i ■ mim n enkrat zagledam pred «ebo^, veliko im*tv. na petih gričih, same krasne cerkve v gotiškem in romanskem slogu, po ulicah nosijo zagorele device v koših sadje in cvetke. In glej — sedaj nesejo nekoga iz prekrasne palače v zlatih nosilih v škrlatovih plaačih — ljudje padajo na kolena in on — on jim daje poljubljati svojo copato. "Hrr — že vzdigam nogo, da pritisnem meh, v tem pa bije ura: "bim" . . In Peter se oglasi: 44Dve minuti." V zmedenosti sem zavrtel vijak in izginilo je prejšnje mesttf. Zopet gledam, in zopet vidim mesto, skozi to mesto pa teče voda, velika reka; v enem kotu tega mesta je stal lep grad, po eegar dvorišču so se sprehajali vrabci s šporna-rai in bajoneti. Hm, gotovo je to sedež kakšnega potentata. Malo naprej pa je stalo veliko poslopje, notri sem videl ibliščečo dvorano, v kateri je po klopeh sedelo mnogo ljudij razne govorice in razne barve. Dremali so. Spredaj pa so stali neki gospodje z dolgimi kitami v zlatih, lokajskih livrejah. Eden z največjo kito pa bere: "400 milijonov za nove kanone, povišanje eolnino za moko, davek na pivo in žganje povišati za 20% — tistim pa, ki so vsled povodnje in sla slabe letine izgubili vse. naj se pa da skupaj 89 kron 99 in pol vinarja ..." Nekteri kimajo, drugi grče, tretji smrče. Mislim si, čakajte, popiham vara v kašo. Nogo sera imel že na mehu — v tem 44bim". In Peter »e oglasi: tri minute. A, kaj, saj imam še dve minuti. Pogledam pa domov. Zavrtim in vrtim, kar najdem mestece sredi gora. Same male hišice. Iz teh hišic pa hodijo ljudje slabega liea, šibki, raztrgani, mozolnatih dla-nij. Sredi hišic in kolibic pa stoji mogočen grad. ' V njem pa sedi trebušen gospod ter šteje mesečno mezdo. Po grošu, po dveh, nekte-reniu tudi nič. Glej, mislim si, de-naraka je, počakam, da bo več ljudij, potem pa spustim, da bo joj. 4 4 Bim". Ura je bila. 4'Koliko jih je že. Peter?" vpra šara Petra. 44Štiri". Komaj sem se iz straha malo vzdramil, že sem zavrtel. Ha, kaj vidim. Res. razkošna slika. Temna notrajnost male cerkvice, zadaj spovednica in v nji debel menih. Pri spovednici kleči mlada deklica in s povešenimi očmi moli 4kon-fiteor', pri čemur jo menih skozi mrežico ačiplje v ličice. O — glej, saj je to moja mila Francika. Na, lepo se obnašaš, komaj sem pete odnesel; čalkaj. ti že pokažem . . . "Bim!" . . . Bila je peta in zadnja minuta. Peter je ugasnil luč'in rešpetlin mi pred nosom zaprl ter ga dejal v malo škatljo. Mene pa je vzel pod pazduho, in letel sem letel o-koli zvezdiček, skozi temne oblake, preko zračnih poljan . . Na enkrat sem se znašel na zemlji. Ne smejte se mi ljubi otročiči. Vedite in zapomnite si: težko je človeku vladati nad gromi in bliski, kajti resnično ne vč, kara bi li preje zagrmel in koga preje z bliskom pobil. Pravljica o ustvarjenju sveta. Davno je temu. Naši bogovi so imeli dolg čas. Tod povsod, kjer stoji danes svet. je bila tedaj kalna voda in strašna tema. Tako vendar ne bo, je dejal Gospod, in pomignil je z močno svojo roko^ in glej, nebesa so naenkrat oživele, angeljski kori so se mu pri/klanjali, mičrta godba se je razlegala in peli so hosanah. Ali petje je bilo vedno jednako, vedno na čast in slavo božjo — tegf. se pa tudi sčasoma človek naveliča — ali je kaj čudnega po tem, da jih že Gospod ni več po-^slušftl in jc rajši nad vodami raz-raišljaval. prav tod, kjer stoji sedaj naš svet. Mislil jr: "Ti an-geljni so tako čednostni. tako pobožni, tako dovršeni — prav nič dela nimam ž njimi." In pomislil je dalje: "Enega takega tovariša bi si želel, s katerim bi se nekoliko posvetoval, nekoliko jezil in pa tudi nekoliko zabaval — ali angel jem bi ne smel biti podoben, kajti le-ti so predobri, vedno prikimavajo in kar delam, vse brez ugovorov odobravajo. Nič odpora, nič — niti kritizirajo ne. In glej, komaj je to mislil, že se W9P je zaslišal glas: "Tukaj sem in kar srce me boli, ko vidim, kako sicer takštMV katkoršnega si bi Že- jim je težko biti čednostnim. Ka-lel!" GOapo4 mu je milostljivo kor hitro pa takšen revež Čednost pokimal in tovariš je bil vzprejet.1 zapusti, ga zapro; bogatega lum-Kakšen je ta družabnik pravza- pa pa še častč. Kar tam doli na* prav bil, ne morem prav dobro zivajo: bog, to ima v vsaki vasi povedati, kajti takrat še ni bilo drugo podobo, fotografov, ne njihovih priprav, | " Dosti, dosti, ne tarnaj, saj tu-da bi se ga moglo fotografirati,1 di sam nisem s svojim delom za- ali nekaj vem: imel je oster jezik kot meč in kar je mislil, to je re- dovoljen," odgovoril mu je Gospod. 44 Vse te slabe stvari mi je kel. In šla sta z Gospodom v ne- naredil hudič, in mi je vse moje delo pokvaril. Sedaj sem pe že vso popravil, poslal sem na svet svojega sina, ki je s svojo smrtjo ljudstvo osvobodil od hudiča in s tem svet odrešil." 44Hm," zamrmral je tovariš. "Prosim Te, Gospod, zakaj osvo-botiti to ničvredno tolpo s svojim sinom? Ti si Vsegaraogočni, kaj moreš premagati hudiča še-le s smrtjo svojega Sina, ali si ne moreš drugače pomagati? Uniči to pleme tam doli in ustvari drugo. Obdaruj pa novo porojeno ljudstvo z redko lastnostjo: Naj toliko ne laže, naj ne trga svojemu bljižnjiku vsake drobtinice iz uat, naj se rdi sramote, ako se mu daja poljubljati pantofel, pa če je tudi na njem priiit zlat križ; stori, da ne bo to ljudstvo strahopetno, daj mu več ljudske sa-rostalnosti, tolerantnosti in zrai-sla za pravičnost." Ali liog ni poslušal svojega svetovalca. 44Mogoče se to seme človeško le poboljša," dejal mu je v svoji dobrotljivosti, ali do danes čaka na to — zaman. besa, tovariš je prelezel in prevo hal vsak kotiček, slišal vsak iu vse koncerte ter plaval z Gospo dom nad vsemi vodami. Dolgo ča sa je še bil miren. Ko sta pa postajala utrujena, prenehala sta na potovanju in rekel je tovariš Gospodu: Gospod, zakaj puščaš ta prostor tako prazen. Zakaj je tod povsod toliko vode. Po mojem mnenju bi se dalo vse to drugače narediti in vse prav imenitno izrabiti. Pod to vodo je brez dvom be trdna zemlja. Vodo razdeli y morje, jezera, reke in potoke, o-blaki naj dajo dež, preje naj se pa zemlja osuši, da se bo mogla obsejati, in nebeški svod naj daja svetlobo." In Gospod je vzdignil roko k povelju, in vode so se stiskale skupaj, nastalo je morje, jezera, reke in potoki, zemlja se je sušila in zelenela, na nebeškem svodu se je pojavilo solnce, pošiljajoč svoje žarke na zemljo; v daljavi pa je bledel mesee; zrak pa je trepetal vsled razkošnega vetreca, ki je plaval po njem in že je bilo Čuti petje krasnih ptičkov. • Zemlja je zardela nad svojo krasoto, potočki so veselo curljali . i . "V resnici to ni slabo." hvalil je tovariš, in Gospod je list varjal dalje: 44V vodovju naj se tudi razvije življenje, naj žive večji tvori, pa tudi manjši, eden naj živi drugega, mali velikega." Vso naravo je Gospod oživel, dal ji je golazen, zverine in ptiče, po-sejal je tudi s cvetkami in drevesi. Tovariš hvali zopet Boga, kar Gospoda zelo veseli in ustvarja le dalje. Ne vera, kako je že šlo vse po vrsti, ali mislim, da je vse v svetem pismu zapisano. Na zemlji je nastalo gibanje, in Gospod vedno na zemlji, se malo briga za nebesa in tudi tovariša bolj pušča v neraar. Ali ta se priglasi vedno sani, vedno svetuje, četudi ga nfkdo nič ne r^raša — povsod si česa želi. Gospod, poln dela. je včasih zelo prav rad, da imi» pob»g sebe mislečega tovariša, četudi se mu zdi včasih preveč predrzen. Končno pa je bil vendar svet ustvarjen in krona njegova. človek, ie bil tudi že tu! V blagem čutu izvršenega dela počiva Bog, tovariš pa med tem s kritičnim pogledom motri delo Gospodovo, V tem času pa, ko je imel Gospod polne roke dela, so se pa spuntali gori v nebesih angelji, in: VSAK SOCIALIST zlasti eden izmed njih, katerega , ..... , je Gospod najbolj odlikoval, iz- Vsak 80ci,alJ,8t mogel nositi kazal mu je največjo nehvaležnost k<^ar Poh*J* n* P,c/ . , , . „ , , . nike na prostem. Znamenje iz svi- Jaz te le vse, ki večno le ki- , r r • • «„„„t .. , , . . le m z vprašanjem: Kaj je prav T majo in ti hvalo prepevajo, ni-« .J „ mam rad, taksni so hinavci in ka- NWajte takoj Pričeli bomo z Socialistična. Oj socialisti v vrste smelo! Glej prapor naš, čuj bobna glas. Osvoboditi naše delo, prostost zbuditi je že čas. Naj znanja moč in solnea sjaj, svobode žar in zemlje raj lastnina vseh ljudi postane; to smoter čete je izbrane. To dela je presveti boj. hajd vsi naprej! Prostost je voj. Vi milijoni brez števila v roveh, gozdeh, mestih, vaseh, ki tlači vas sovražna sila. ki ste mogotcem le v posmeh. Še robstvo. beda vas mori, a čujte glas rešitve vsi: daijudstvo ja svobodno vstane, to smoter čete je izbrane. To dela je presveti boj. hajd vsi naprej ! Prostost je voj. Mi s puško, z mečem ne hitimo Kakor barbari nekdaj v boj. Z močjo resnice se borimo, a duha luč nam vodi roj. Da sreča se na vse ozre, da vlada mir, da up cvete, da delu nova slava plane, to smoter čete je izbrane. To dela je presveti boj. hajd vsi naprej! Prostost je voj. "DŽUNGEL" Povest iz chikaških klavnic. Angleški spisal Upton Sinclair. Poslovenila Jos. Zavrtnik in Ivaui Kaker. CENA S POŠTNINO VRED $1.25 (Ta pretresljiva poveSt iz delavskega življenja in delavskih bojev je do danes prevedena že na 17 jezikov. Vsak slovenski delavec bi jo moral čitati.) Obe knjigi se naročata pri u-pravnistvu "Proletarca", 2146 Blue Island Ave., Chicago, 111. P KDOR HOČE IMETI dobro obleko najnovešega kroja, okusno in trpežno delo, naj se o-glasi pri MIKE KASTRUN-U KROJAČ delom ko dobimo naročila. Priporočajte to znamenje vsem so-drugom in sodruginjam. Cena je nizka^le 35 ct. komad. P