Poštnina plačana ▼ gotovini
Dopisi morajo bil? frankiranl. podpisan' in opremljeni s štampiljko dotič. organizacije
Časopis prejemajo le člani strok, organizacij, ki so priključene Strok, komisiji za Slovenijo in sicer brezplačno
DELAVEC
STROKOVNI ČASOPIS
V organizaciji je mol, kolikor moči — toliko pravice
— Izhaja 25 v mesecu. —
Uredništvo In uprava: Ljubljana. poštn> predal 290
Čekovni račun štev. 13.562
Teleton interurban št. 3478
Rokopisi se ne vračajo.
Loto XXVI
V Ljubljani, dne 25. Junija 1939
Štev. 6
Učimo se lucfi
Delavsko gibanje socialističnih smeri, zlasti pa obstoječe strokovne organizacije delavcev in nameščencev so v zadnjem času ponovno od gotove skupine ljudi stalilo napadane. Mi smo bili napadov, preganjanj itd. že od nekdai' vajeni, ker nova miselnost o socijalni enakoi:ravnosti ali vsaj zaščiti, gotovim krogom nikdar ni bila všeč. Preganjanja so vršili zlasti reakcionarni delodajalci. Danes je razlika menda v tem, da jo vršijo njihovi hlapci.
Če pogledamo v zgodovino delavskega gibanja vidimo, da se ista pravzaprav ponavli'a. Delavstvo je za svobodo združevanja in govora doprineslo ogromne žrtve. V bivši Avstriji je bil sprejet zakon o svobodi društev in zborovanj že 1. 1867 15. novembra. Kakor gobe po dežju so se na mah pojavile na vseli straneh različne delavske organizacije. Ko pa se je videlo, da zmaguje med delavstvom »Lassalova« smer in da sc delavske organizacije naglo razvijajo, je udarila na- te organizacije oblast z brutalno silo. Leta 1869. je demonstriralo na Dunai'u v sprevodu 15 tisoč delavcev za koalicijsko svobodo in za odpravo zakonov, po katerih so bile stavke pod kaznijo prepovedane. Posebna deputacija je izročila takratnemu ministrskemu predsedniku Taafeju spomenico, ki utemeljuje potrebo koalicijske svobode. Spomenica se je končala ■z besedami:	»Ako državni zbor ne bi
vpošteval teh zahtev, bo ljudstvo prišlo še enkrat, ampak v večjih množicah, da pokaže svojo voljo.«
Vlada pa je smatrala to že za nevarno grožnjo in uvedla proti vsem, ki so to spomenico podpisali preiskavo in obtožbo radi veleizdaje. Obtoženci so bili obsoi'cni na visoke kazni: Voditelji sprevoda Most, Scheu in Pa pst na 5 let, člani deputacije pa po 10 mesecev ječe.
Vlada je takoj nato razpustila 26 strokovnih organizacij. Vkljub temu pa je parlament priznal upravičenost zahteve po koalicijski svobodi in I. 1869. razveljavil tiste odstavke zakona in obrtnega reda, po katerih je bila stavka kaznjivo dejanje. Prepovedalo pa sc je nastopati proti stavkolomcem s silo.
Tako so se organizacije sicer pod težkimi okolnostmi mogle zopet razvi-
Sz zgodovine
jati. Kmalu pa ie vlada zopet začela preganjati delavsko gibanje. V Nemčiji je bil sprejet poseben zakon proti socialistom. Večji del delavstva je skušal odgovoriti na represalije vlade z radikalnimi protiudarci. Ta struja se je imenovala radikalna. Manjšina pa je mislila, da je delavstvo za energično in radikalno borbo preslabo in so svetovali zmernejšo in previdnejšo taktiko.
Pod vplivom brutalnega postopanja vlade in anarhistične propagande so sc začele teroristične akcije. Delavstvo je začelo z atentati, ki so se množili. Leta 1884. je bil proglašen na Dunaju radi tega preki sod. Prepovedano je bilo vse delavsko, zlasti pa radikalno časopisje.
V novembru 1884. je bilo obsojenih samo na Dunaju 18 obtožencev na 105 let ječe. Voditelj radikalcev Jožef Pcn-kret je ušel v inozemstvo. Enako sc je preganjalo delavstvo v Pragi, Gradcu in po drugih mestih. Pri preganianju' se ni delalo razlik med zmernimi in radikalci.
Leta 1888. je bil kongres v Hainfeldu, ki je upostavil enotnost delavskega gibanja v Avstriji. K temu je mnogo pripomogel Viktor Adler, ki je 1. 1S86. začel izdajati časopis »Gleicliheit«.
Od tega časa dalje, izmodreno po 20 letnih izkušnjah, je stopilo delavsko gibanje v Avstriji v svojo moško dobo.
Že pred • letom 1867. so imele vse
Kje stele dane
Praški nemški dnevnik »Der neue Tag« in češki dnevnik »Narodni prače« (nekdaj glavni organ socialno - demokratične stranke »Pravo lidu«) so obi'a-vili te dni odgovor Antona Hatnpla, bivšega predsednika češkoslovaške socialnodemokratske stranke na vprašanje: Kje stoje danes češki delavci?
To vprašanijc je bilo postavljeno Antonu Hamplu od strani oficielnega predstavnika nemške časopisne agencije. Anton Hatnpl je odgovoril:
— Dovolite, da se dotaknem, odgovarjajoč na to vprašanje najprej dogodkov v marcu (ob nemški zasedbi). Tc-
stroke svoje strokovne organizacije. Ker pa ni bilo prave društvene svobode, so se zbirale te sile kakor podzemske reke, ki so z novim društvenim zakonom pridrvele na plan.
Z letom 1890. se začenja nova doba za organizacii'e. Ustanovljena je bila in-trcnacionala, ukinjeni so bili razni protisocialistični zakoni. Kakor bi mislil, da je bilo v dobi od 1890 do 1914 lahko delati, bi sc seveda motil. Bilo je mnogo trdega dela, bojev in žrtev. V bojih pa so sc organizacije polagoma uveljavljale.
Preobširno bi bilo opisovati delavske boje v tej dobi. Storili bomo to ob drugi priliki. Tudi bojev in razvoja strokovnih organizacij v povojni dobi ne bomo opisovali. Ugotoviti moramo le eno:	Svobodno delavsko gibanje pri
nas in v svetu iie ustvarilo velik napredek za narode na gospodarskem in kulturnem polju.
Plemenito, splošno koristno delo, ki ga vrše svobodne strokovne organizacije, je danes vpričo junaških žrtev neustrašenih in neuklonljivih borcev naših prednikov splošno priznano in ovenčano z neminljivimi uispehi.
Vse socijalne ustanove od Mednarodnega urada dela. do socijalnih zavarovanj vseli vrst, Delavskih zbornic itd., so vidni uspehi in rezultati dela svobodi.ih strokovnih organizacij.
Kdor bi to delo oviral, ga bo veletok borbe po svobodi, enakopravnosti in boljše urejenemu življenju zmlel pod svojimi kolesi.
Učimo se tudi iz zgodovine, borimo se in zmaga bo neizogibna!
s ieSki delavci?
daj so neki inozemski listi grajali, da sc češki narod prevratu od 15. marca ni uprl. Vendar bojazljivosti ni mesta v značaju češkega naroda. Nešteto dokazov je, da so bili Čehi v borbi vedno odločni in hrabri borci.
— Mir, s katerim so bili sprejeti dogodki od 15. marca, nad katerim so se v inozemstvu čudili, izhaja iz smisla za dejstva, s katerim so se češki delavci vedno odlikovali. Kakor so bili v sep-, tembru odločeni braniti domovino do’. poslednje kaplje krvi, tako so prišli se- -j daj do prepričanja, da bi bil vsak od- j] por le brezkoristna žrtev, ki bi pogubi- ‘j
la domovini sinove, ki so • ji potrebni. Zato so ostali molče pri svojih strojili v delavnici in na polju. Še globlje so se posvetili svojemu delu.
Li'ubezen do domovine in do dela sta dva pojma, katera češki narod izjed-načuje enega z drugim. Vsak na svoje mesto, k svojemu delu. Teh burnih d" se je ljudstvo zopet spomnilo tega primera.
Nismo ne narod bogatega plemstva, ne narod multimilionarjev, Vse naše narodno bogastvo izvira iz dela malih ljudi. Kolikor smo mogli smo se trudili, da dvignemo živi jenski nivo delovnega ljudstva, tega temelja naroda. Na žalost pri tem nismo našli vedno odziva pri onih, ki imajo gospodarsko moč.
Sedaj je politično usmerjani'e našega naroda važen problem.
Imeti je treba čvrsto roko proti destruktivnim elementom iz bilo kojih vrst in postopati je treba oprezno in psihološko pravilno pri novem formiranju našega javnega življenja.
Učvrstiti je treba disciplino z idejo edinstva. To je način, da navdahnemo vse naše institucije in forme javnega
življenja s pozitivnim razpoloženjem. Pridobivati z dokazovanjem. Poslednjih mesecev smo doživeli toliko revolucionarnih dogodkov, da izazlva prila-gojevanje novim razmeram res veliko tesnobo v duši češkega človeka. Češki človek ni naklonjen anarhiji, ali istočasno goji oster odpor proti vsaki pretirani disciplini. Sedaj gre zato, da se izvaja napredek, dosežen z odklanjanjem politične razcepljenosti, s takimi metodami izvaja, ki bodo imele odjeka v srcih čeških li'udi in zadovoljile njihovo težnjo za resnico, ki je bila obenem življenjska deviza naših največjih ljudi. — —
Ta modri odgovor češkega državnika je treba pazljivo prečitati. Vsaka misel tega odgovora je programatična celina, čeprav je izražena iz razumljivih razlogov v izrazito diplomatski obliki. To je formula za sedanje življenic Čehov.
Mi primerjamo s to formulo obraze#, ki jih osvajajo na Slovaškem in drugje in se vprašujemo: Katere formule so za težke čase prave?
Volitve obratnih zaupnikov
V	kratkem bomo volili ponovno delavske zaupnike, Letos je to že v tretjič. V okrožnicah čitamo, da so bili letos v januarju in maju tako težki časi, da mora razumeti vsak, kdor ima količkaj li'ubezni do naše zemlje, da je bilo treba volitve delavskih zaupnikov preložiti. Nam te ljubezni ne manjka. Le nas razum ne more doumeti, zakaj bi naj volili radi sedanjih težkih časov delavske zaupnike celo leto, mesto da bi volilni postopek čim bolj skrajšali, da bi skušali s pomočjo delavskih zaupnikov delavske pravice braniti, v vseh slojih naše ogrožene domovine pa ojačati čut za solidarnost med vsemi. Po naši skromni pameti je treba volitve venomer samo zato prelagati, da bi se izvolili na koncu koncev taki zaupniki, ki uživajo zaupanje	»	r*	^
Mi pa mislimo in bomo to dokazali, da more biti delavski zaupnik le tisti, ki mu delavci zaupamo. Zato bodo izvoljeni v vseh obratih le zaupniki, ki i'ih
I predlagajo svobodne strokovne organizacije. Delavstvo je v polovici obratov, kjer so se izvršile volitve že v prvi polovici meseca maja, z ogromno večino zaupanje listam svobodnih strokovnih organizacij že izreklo. Te volitve so. bile pri nas razveljavljene. Pripominjamo, da so se izvršile te volitve povsem zakonito in da v Zagrebu niso bile razveljavljene. Če pa sc že želi, da se še enkrat pokaže delavska volja, se bo to zgodilo.
Kjer koli je to mogoče in koristno naj kandidiralo topot že izvoljeni zaupniki na eni skupni listi ker se je medsebojno razmerje moči že izmerilo. Tu naj bodo volitve le ponovna manifestacija skupne delavske volje.
-To neprestano podaljševanje volilnega postopka pa porabimo zato, da pripomoremo z združenimi močmi, da se bodo volili delavski zaupniki tudi v obratih, kjer jih dosedaj še ni bilo.
Tako bodo rodile zlohotne namere koristne rezultate. Zato: vsi in vsakdo na svoja mesta!
K 25 zasedanlu Mednarodne konference dela
Dne 8. junija je započela zasedati v Ženevi 25-ta konferenca Mednarodnega urada za delo.
Na dnevnem redu te konference so ta-le vprašanja:
1.	Vprašani'e splošnega skrajšanja delovnega časa v industriji, trgovinah in pisarnah'.
2. Ureditev delovnega časa za voznike suhozemnib vozil (šoferjev in slično).
3. Znižanje delovnega časa v rudnikih.
Ko čitamo ta program, se nam zdi
vse kot spomin na boljše čase, ki so bili.
Na starih razvalinah rimske cerkve v Splitu, ki so jo porušili v času preseljevanja narodov barbari, čitamo pretresljiv napis: Kristus, glej, kaj sc godi s Tvojo sveto rimsko državo!
Po smislu podoben napis bi lahko stal danes na ponosni palači ob ženevskem 1 jezeru, ki naj bi bila svetišče socialne pravice, kamor naj bi romali vsi narodi sveta.
Danes je zavržena tako misel mednarodne solidarnosti, kakor misel socialne pravice. Vse izgloda, d'a gremo novemu barbarstvu nasproti. Dnevni red ženevske konference trenotno ni aktualen. Pride pa čas, ko bodo dobila ženevska prizadevanja zopet svof nekdanji pomen, ker so izraz večnega' stremljenja ljudskih množic po človečan-stvu in pravici.
Jugoslovansko delavstvo zastopa na tem zasedanju gospod minister za socialno politiko.
Lepo so govorili
Govorili so Roosevelt, Hitler, Chamberlain, Daladier, Mussolini, Beck, papež, razni drugi ministri, državniki, vojskovodje, generali in drugi. Vsi so govorili in lepo so povedali, vsaj za nekatere, če že ne za vse. A žalostno pri vsem tem je, da položaja niso v ničemer spremenili. Slej ko prej živi ljudstvo v razburjenju, v večnem strahu, kdaj bo pognano na krvave poljane, iz svojih domov in v še večjo bedo nego je danes.
Vse države so do zob oborožene; za vzdrževanje miru, pravijo. Za vzdrževanje tega »miru« so izdali že težke milijarde in vedno težje izdajajo, dokler nekega dne ne bodo mogli naprej in tedaj se bo zgodilo, kar sc spričo tolikšne človeške zablode more zgoditi...
V	zgodovini človeštva ni bilo še nikoli toliko hinavščine, zavai'anja, laži in krivic. Med posamezniki in narodi je nastalo nezaupanje in sovraštvo. Moralna kriza je objela vse človeštvo. Strupene megle vstajajo iz tega moralnega močvirja. Strup prihaja človeku v kri in meso in grozi mu poguba. Človek je skoroda pozabil, da je v bistvu vendarle dober, da bi sc mu izplačalo napeti vse sile, da se osvobodi duševne more, ki ga tlači.
Človek bi ne bil tak, če bi se vsi in z vsemi sredstvi ne trudili, d'a! ga pokvarijo. Laž je zagospodovala vsepovsod; srečavamo jo v temnili' labirintih mednarodne politike, na cesti in povsod v medsebojnem občevanju. A najhuje je to, da izgubljamo sposobnost ločiti resnico od laži. med dobrim in slabim. S sistematičnim prizadevanjem potom radia, časopisja, govorov in šu-šljanjem se je posrečilo doseči lepe uspehe v prid laži in zablod. Koliko pisa-
Delavska pravna pomoč
Kdor pozna zakon, ta tudi ve, kolike in kakšne pravice mu gredo po zakonu.
Za nikogar pa to danes ni tako važno, kot ravno za delavca. Ko se je pred dobrimi 100 leti začela razvijati moderna industrija, je bil tedaj delavec malodane brezpraven in izročen izkoriščanju podjetnika na milost in nemilost. Takrat so v Angliji n. pr. delali po 16, celo do 20 ut na dan brez odmora in to celo otroci pod 10. letom, da o odraslih delavcih in delavkah niti ne govorimo, o kakem zavarovanju ali zdravniški pomoči delavstvu ni bilo govora itd. Ravno ta obupni položaji in pa spoznanje, da mu nihče drugi ne bo pomagal, če si samo ne bo, sta prisilila delavstvo, da se je pričelo organizirati, se postavljati izkoriščanju v bran in se boriti za boljše, znosnejše življenje. Zgodovina delavskega gibanja zadnjih 100 let je nepretrgan boj delavstva za svoje pravice in vse pravice, ki jih delavec danes ima so plod neštetih bojev pa tudi žrtev delavstva po vsem svetu. In ni socijal-ne pridobitve, ki jo ima danes delavec, ki si i'c ne bi bil priboril. Eden največ-jih uspehov, ki jih je priboril v tem boju, pa jč ta, da je morala celo država nekatere najnujnejše zahteve delavstva sprejeti in jih z zakonom zaščititi. Pri nas, kakor tudi po vsem svetu, se je pričela razvijati moderna socijalna zakonodaja, države so z zakoni pričele
urejevati višino mezd, dolžino delovnega časa, pravice delavstva d'o zavarovanca, pokojnine, odpravnine itd. Zato pa je danes tudi tako zelo važno, da vsak delavec te socialne pridobitve in pa zakone, ki jih določajo, tudi pozna.
Kolikor bi bilo to sicer potrebno in poučno za vsakega delavca in delavko, vendar to v praksi ni mogoče, posebno danes ne, ko je zakonov ogromno in ima povprečen delavec premalo časa zato.
Uredništvo in uprava »Delavca« in »Ljudskega glasa« sta sc zato odločila, da s pomočjo nekaj juristov organizirata v okviru tehi listov — brezplačno delavsko pravno pomoč.
Vsak delavec ali delavka, ki bi potreboval kakšnega pravnega nasveta, tako v civilnih in kazenskih zadevah, kakor tudi glede OUZD, bratovskih skladnic, zavarovanja in podobno, lahko pride v prostore Strokovne komisije, soba kovinarjev v I. nadstropju v Delavski zbornici v Ljubljani in sicer vsak torek in petek od 18. do pol 20. ure od 25. junija 1939 dali'e. Kdor pa ne more priti v Ljubljano, pa lahko povpraša pismeno na naslov: »Ljudski glas«, pravna pomoč, poštni predal 290, Ljubljana. Priložiti pa mora znamko za odgovor. Načelno važne pravne nasvete pa bomo objavljali tudi v obeh listih.
Strokovni vestnik
VaZno obvestilo delavcem zaposlenim pil mestni občini mariborski
Delavska zbornica je izdejstvovala in ob- j kovno organizirani. Delavci mestnih podjetij se vestila vse registrirane organizacije z okrož- smatrajo po odločbi banske uprave za delavce nico z dne 19. junija, da delavci mestne ob- , javnopravnega značaja. Okrožnico je podpisal čine mariborske ne morejo voliti več svojih predsednik zbornice Kozammrnik in tajnik zaupnikov in da tudi ne smejo biti nikjer stro- 1 Hafner.
teljev, pesnikov in d'rugih poštenih ljudi, vzdihuje v svojih spisih in verzih ter zlivajo strahotne vizi »'e na papir, v opomin, a se izgubljajo besede iz srca v trušču zaslepljene mase.
A prišel bo čas spoznanja, čimdelj sc bo zavlekel, tem silueje bo udaril krivici v obraz. O tem niti najmanj ne dvomimo.
Prisluhniti je treba utripom človeških src, skritim željam, ki jih ne upajo vsi glasno vsem povedati, ker se bojii'o in mislijo, da je človek človeku sovražen. In prav mislijo... Tako so jili pač vzgojili.
Četudi so torej razni državniki lepo govorili, položaja s tem niso v ničemer spremenili. •*♦•*(<	* « < u‘t> \t\ Mi;
ne i>< V't’-'t *1- i- «' o — *•**.-. In
»varnost«, ki sta jo Anglija in Francija oskrbeli Abesiniji, Španiji in Češkoslovaški, tudi ne more nobenega naroda navdaišiti.
Kako sc bodo razmere na političnem nebu zasukale, ne moremo prerokovati. Vemo samo, da tako ne more iti dalje in da morajo narodi najti neke skupne poti in medsebojnega sporazuma. Če je tudi prvi korak na to pot in k temu sporazumu, vsaj slovanskih narodov, napravljen od strani Ruisife, materi slovanskih narodov, tedaj smo mi tega zelo veseli.
■*'	* v
RUDARJI
USPEŠNO ZAKLJUČENO MEZDNO GIBANJE RUDARJEV PRI TPD
Po večmesečni pripravi in raznih konferencah so se v sredo, dne 31. maja t. 1. vršila zaključna pogajanja med zastopniki delavstva in zastopniki Trboveljske prem. družbe v zadevi rešitve zahtev rudarjev. Pogajanja sama na sebi so bila na potrebni dostojni višini obojestransko. Vendar motil bi sc tisti, ki bi mislil, da so bila lahka. TPD je trdovratno trdila da dejanskega porasta cen življenjskih potrebščin ni in da imajo rudarji sedaj ravno tiste mezde kot so jih imeli leta 1929, ko je bila draginia nad 10 od'st. večja kot je bila sedaj. Na drugi strani je družba trdila, da so v letu 1936 znašale delavske mez-
de 87 milijonov din in v letu 1938 pa že 157 milijonov din. Po izjavi TPD so se zaslužki delavstva dvignili napram letu 1936 za 62 odst. in stalež delavstva pa za 18 odst.
Delavske zastopnike je stalo mnogo truda prodno so mogli TPD dopovedati, da je dejansko draginja le porastla od lanskega leta do sedaj za okrog 5 odst. Nadalje da plače rudarjev niso nikdar odgovarjale dejanski potrebi za preživljanje. Šele po dal?ši razpravi je TPD pristala na 3 odst. povišanje temeljnih in akordnih mezd. Delavski zastopniki so to ponudbo družbe odločno odklonili in izjavili, da bi tako povišanje ne mogli sprejeti in še manj pa zagovarjati med rudarji. Družba je videla odločnost delavskih zastopnikov in je
pristala na kompromisni predlog zastopnika rudarske oblasti, ki je predlagal 4 odst. povišanje. Vendar delavska d'elegacija tudi tega ni mogla sprejeti in se borila še -za 1 odst. No in po dali1-ši razpravi se je tudi tukaj prišlo do sporazuma, tako da se je doseglo povprečno povišanje vseli temeljnih mezd za 4.94 odst. in 4 od'st. povišanje vseli akordov in doklad.
Ena izmed. najtežjih in socijalno najbolj pereča je bila zahteva delavstva po prekategorizaciji gotovega števila delavcev iz učno kopaške kategorije v kopaško. So to tisti rudarji, ki so bili že vsi v kopaški kategoriji, pa so bili v času premogovne krize v letih 1931 in 1932 odpuščeni. Ko se jc pa v letu 1937 in 1938 začela koni'unktura v premogovni industrifi močno zboljševati, so bili ti delavci večinoma nazaj sprejeti, a vsi v nižjo kategorijo, kot so jo imeli pred odpustom. Tem ljudem sc j c s tem zgodila velika krivica ne samo v mezdi, temveč tudi pri deputatu in socijalnem zavarovanju. Po daljšem in trudapol-ncni utemeljevanju delavskih1 zastopnikov, jc vendar družba pristala na to, da se jih polovico prevede v kopaško kategorijo z 1. junijem t. 1. in drugo polovico pa s 1. januarjem 1940.
Med nadaljnimi zahtevami je bila važna tudi v zadevi povečanja deputat-
nega premoga III. kategoriji in zmanjšanje čakalne dobe na deputatni premog III. in II. kategoriji od 8 na 5 let službene dobe. Družba sicer na povišanje ni pristala, vendar pa je pristala na znižanje čakalne dobe od 8 na 6 let.
Vprašanje zahteve delavstva za u-vedbo plačanih dopustov, ie družba kategorično odklonila in izjavila, da sc bo tozadevno strogo držala sklepa organizacije rudarskih podjetnikov, ki pravi, da rudarski podjetniki ne pristanejo prej na uvedbo plačanih dopustov, dokler ne bodo ti z zakonom določeni in sicer za vso državo enako.
V delavskih zahtevah so se nahajale še razne druge zadeve, ki so tudi več ali manj važnega značaja za rudarsko delavstvo in katere so se tudi rešile večinoma v prilog delavstva. Ker bi bilo na tem mestu preobširno za poročati o vsem, kar se je doseglo in spremenilo po prejšnji kolektivni pogodbi, bo Zveza rudarjev dala v tisk ta dodatek k kolektivni pogodbi in si ga bo vsak zaveden rudar lahko nabavil pri posameznih podružnicah proti mali odškodnini.
Pogodba stopi v veljavo s 1. junijem 1939 in je neodpovedljiva za dobo 1 leta in šele potem z; 4 mesečnim odpovednim rokom. Vendar to dolgo trai'a-nje pogodbe ne ogroža interesov rudarjev, ker je v kolektivni pogodbi določba, ki dopušča revizijo mezd, kakor hitro se je indeks Narodne banke v maloprodaji Ljubljana povišal za 6 točk.
S tem je to mezdno gibanje, ki obsega okrog 5000 rudarjev in apneničar-jev z nad 15.000 družinskimi člani zaključeno. Marsikdo bo morda rekel, da se je premalo doseglo. V povišanju mezd se to ne more reči, ker zahteva je bila 5 odst., a doseglo se i'e povprečje 4.94 odst. Ce se pa v drugih zahtevah ni uspelo, je pa krivda na neorganiziranih rudarjih. Za manjšino organiziranih je pa lep uspeh. Ali bodo neorganizirani izprevid'eli sedaj lastno krivdo? Organizirani vprašajte jih.
SKUPŠČINA GLAVNE BRATOVSKE SKLADNICE
V torek, dne 6. junija t. 1. še je vršila v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani prcdkonferenca delegatov za glavno skupščino iz posameznih krajevnih bratovskih skladnic. Naloga te pred-konference je bila izdelava enotnega načrta k vsem točkam dnevnega reda glavne skupščine, ki se i'e vršila v sredo, dne 7. junija t. I. Priznati je treba, da se je delavska delegacija v polni meri zavedati svoje dolžnosti. Vsi sklepi in. predlogi so bili soglasni.
Iz poslovnega poročila Glavne bratovske skladnice v Ljubljani za leto 1938 je razvidno, da je bilo lani 12.332 zavarovanih članov. To je za 292 več kot leta 1937. Število manjpravnih članov je znašalo 785; število staroupoko-jencev je padlo za 105 članov na 1607.
Zato pa je naraslo število novoupoko-fencev za 281 na 4244 in število nezgodnih rentnikov za 48 na 1002.
V	pokojninskem oddelku so znašali dohodki na prispevkih 16.6 milijonov dinarjev, izdatki na pokojninah pa 16.4 milijonov dinarjev. V nezgodnem oddelku so znašali dohodki 3.4 milijone din in izdatki na nezgodnih rentah pa 3.7 milijonov din. Torej primanjkljaj din 300.000, kateri se krije iz nabranih rezerv. V bolniškem oddelku so znašali dohodki od prispevkov 11.4 milijonov dinarjev in izdatki pa ravno toliko. Premoženje pokojninskega oddelka je znašalo koncem leta 14.6 milijonov dinarjev, nezgodnega oddelka 5.2 milijona dinarjev, premoženje bolniških blagajn 20.8 milijonov dinarjev, rezervnega sklada po čl. 1 (4) sanacijske uredbe din 841.995, premoženje osrednjega sklada bolniških oddelkov din 2,937.151, premoženje bivšega Pokojninskega sklada din 7,783.647 in se je zmanjšalo napram letu 1937 za din 852.521. Oddelek za preskrbpvani'e nezaposlenih rudarskih in plavžarskih delavcev in nameščencev pa dh 1,643.334.
Iz gornjih številk je razvidno, da je bilo pokojninsko zavarovanje za malenkost aktivno. To pa še dolgo ne odgovarja kapitalnega kritja nadej zavarovancev. Samo nekoliko več upokojitev je treba in to zavarovanje bo takoj pasivno, čeprav se pri tej glavni bratovski skladnici plačuje najvišje prispevke 14 odst. od zavarovane katego-rii'ske mezde. Primanjkljaj v nezgodnem oddelku je dokaz vedno večjega števila nezgod po rudnikih in tovarnah. Tu bo vsekakor treba preiskati vzroke, zakaj sc te nezgode tako množe? Iz poročila je razvidno tudi izredno veliko število manjpravnih članov. Zakaj se to vrši, vemo in bomo v prihodnje o tem več. spregovorili.
Bolniško zavarovanje je siccr avtonomno po krajevnih bratovskih sklad-nicah in so po višini temeljnih mezd raznih rudnikov in tovarn prispevki večji ali manjši, kar velja potem tudi za dajatve. Ravno v tej panogi zavarovanih marsikaj ne odgovarja in kar bi se pri dobri volji moralo izboljšati.
(Nadaljevanje sledi.)
sploSna delavska STROKOVNA ZVEZA
Iz centrale.
Podružnice in odbore obveščamo, da so seje odborov, izvedene v mesecu maju, dobro uspele. Akcija za notranjo reorganizacijo in izpopolnitev organizacije lepo napreduje. Le nekaj podružnic je še, ki še niso izvedle sklepov. Zato jih prosimo, da to nujno izvedejo in pošljejo centrali imena, naslove in poročilo.
DELAVSTVO PIVOVARNE »UNION« V LJUBLJANI V MEZDNEM GIBANJU
Delavstvo pivovarne »Union« v Ljubljani je na svojih sejah in sestankih razpravljalo o svo-
jem položaju. Ugotovilo je, da se položaj v pogledu cen življenjskih potrebščin za delavstvo ni izboljšal, temveč poslabšal. Draginja je že od 1935. leta dalje v stalnem naraščanju. Za kolikor procentov je draginja porastla, za toliko je delavstvo pni plačah prikrajšano.
V spričo tega položaja je delavstvo sklenilo, da tudi letos predloži podjetju zahteve, da bi se mezde zvišale za 20 odst. in da bi dobilo delavstvo na dan nekaj litrov piva brezplačno.
Delavstvo s svojimi zahtevami do sedaj žal še ni uspelo, ker jih je podjetje kategorično odklanjalo. Lansko leto je sicer priznalo podjetje za poletne mesece .posebne doklade, ki jo znašala za posameznika od 90 do 180 din na mesec. Zahteve po splošnem zvišanju plač pa je podjetje odklonilo.
Ravnateljstvo tovarne je radi sedaj 'vloženih zahtev razpravljalo z delavskimi zaupniki; ponudilo je delavstvu mesečne doklade, kakor so jih dobili lansko leto, zvišanje mezd ipa podjetje zopet odklanja. V kolikor smo informirani, vztraja delavstvo pri splošnem povišanju mezd in se ne bo moglo zadovoljiti samo s 4 mesečno sezijsko doklado. Ni nami treba navajati v procentih, koliko je draginja narastla od 1935. leta dalje, omenimo naj, da je podjetje v letu 1933. znižalo delavske mezde za 10 odst. in ukinilo deputatno pivo. Pravično bi bilo, da poviša podjetje delavske mezde v taki višini, kakor je porastla (draginja, najmanj kar se mora delavstvu .ugoditi pa je, da se mu poviša plače za onih 10 odst., ki so mu bile 1933. leta vzete in da se mu 'prizna primerna količina piva na dan brezplačno.
Če zmore enake plače in deputatno pivo celo nova pivovarna v Laškem, ki je začetnica, smo prepričani, da zmore to tudi staro vpeljano in ugledno podjetje »Union« v Ljubljani.
Uverjeni smo, da bo podjetje upravičenim zahtevam delavstva ugodilo, saj je tudi urad-ništvu v zadnjem času povišalo mezde od 7 do 10 odst. Če bo podjetje delavskim1 zahtevam ugodilo, naj 'bo prepričano, da bo znalo delavstvo razumevanje za njihov položaj pravilno ceniti, ker dobro plačano in zadovoljno delavstvo je glavna osnova sožitja med delavstvom in podjetjem ter pogoj za dobro prosperiteto podjetja.
PREVALJE
V nedeljo, dne 2, julija dopoldne bo zborovanje papirniškega delavstva. Na zborovanju bo poročal tajnik centrale sodr. Jakomin iz Ljubljane.
Delavstvo v Prevaljah pozivamo, da se zborovanja polnoštevilno udeleži.
ZAHVALA.
Najlepše se zahvaljujem vsem delavcem in nameščencem zaposlenim, pri Gozdarskem uradu dr. Karl Borna ^v Tržiču za znesek din 323, katerega so mi darovali v moji težki bolezni. Posebna zahvala pa gre Gozdarskem^ uradu dr. Karla Borna za darovani mi znesek din 50. Še enkrat prav lepa zahvala vsem skupaj.
Ahačič Janez.
ZAHVALA.
Podpisana se najlepše zahvaljujem vsem delavcem in nameščencem, zaposlenim pri Gozdarskem uradu dr. Karl Borna v Tržiču za podarjeni mi znesek din 257 v moji dolgotrajni bolezni.	Merija Kuhar.
25. junija 1939.
»DELAVEC«
Stran 5
LESNI DELAVCI
LESNO DELAVSTVO NA NOTRANJSKEM
je jako agilno, saj je po veliki večini organizirano v Zvezi lesnih delavcev Jugoslavije. — Vse podružnice delajo za poživitev strokovnega in kulturnega pokreta ter zboljšanje ekonomskega položaja delavstva. Več let je lesno delavstvo preživljalo težko gospodarsko krizo, dočim je v zadnjih ipar letih nekoliko boljše. Po veliki večini -obratujejo vse žage po celi naši dolini. Veliko število delavstva pa je kljub temu odšlo v tujino za boljšim koščkom kruha. Največ lesa se izvaža v sosednjo Italijo preko Rakeka in pa tudi z vozovi.
Postoječe podružnice naše zveze delujejo 'zajemno ter skušajo vsa važnejša socialnopolitična vprašanja rešavati skupno. Le žal, da je še mnogo delavcev, ki tega ne razumejo. Prav žal nam je, da se na onih žagah, ki bi bilo pričakovati največ zavednosti od delavstva, vidi največ mlačnosti. Vse ipodružnice hočejo tekmovati med seboj, katera bo imela več UEpeha. Pred kratkim je podružnica v Starem trgu praznovala 20 letnico obstoja. Ob tej Priliki je priredila veliko 'vrtno veselico, ki je dobro uspela. Podružnica v Martinjaku je isto-tako priredila večjo zabavo, ki so jo delavci *n 'pa delavstvu naklonjena javnost dobro po-setili. Podružnica na Rakeku1 noče biti zadnja >n bo v kratkem tudi priredila svojo prireditev. Vse podružnice se pripravljajo že sedaj na lesenski čas, ko bo treba delati vzgojno s predavanji in zborovanja ter tečaji. Širiti hočemo delavsko zavest, povzdigniti lesnega delavca na viš;.o kulturno stopnjo. Verujemo v zmago socializma in da bomo le potom skupnega in složnega sodelovanja dosegli boljše delovne Pogoje. Zato pozivamo vse lesne delavce, da se oklenejo strokovne organizacije zveze lesnih delavcev ter potom nje izvojujejo to, kar je potrebno delavcu trpinu.
SEKIRA POJE.
Čujmo, sekire pojo sredi gozda: sekamo, tešemo, žagamo les; delo od zore in delo do mraka
—	— leipa je delovna pesem zares!
•
Zdaj izpodsečemo, klestimo potlej, z lic zacurlja milijon potnih srag; mar nam za srage, zgrabimo žage, skoro iz drevesa bo po'no desak!
*
Desk smo nažagali, kaj bo zdaj ž njimi, kaj bo sekira sred gozda s teboj?
Kaj bo? Ej, stešemo zibelko drobno, potlej pa krsto za zadnji pokoj!
•
V	zibelki drobni ležalo bo dete, danes še dete, a skoro že mož.
Mož pa bo sekal in tesal in žagal, delo trosilo na pot mu bo rož,
*
Ko mu bo starčku že roka omahnila, padla sekira za vedno iz rok, v krsto ipretrudno telo položimo, konec je bede in pa nadlog!
Čujmo, sekire pojo sredi gozda: sekamo, tešemo, žagamo les;
•delo od zore in delo do mraka
—	— lepa je delovna pesem zares!
Gorišek Danilo.
LESNI DELAVCI RAKEK
Zveza lesnih delavcev na Rakeku priredi veliko vrtno veselico dne 2. julija 1939 s pričetkom ob 16. uri na vrtu pred Sokolskim domom. iPri prireditvi sodelujejo najboljši godbeniki Notranjske.
Ker leži Rakek v lepem obmejnem pasu, je tudi leipa izletniška točka. Vabimo vse sodruge in sodružice, da nas posetijo, da se med seboj spoznamo in sodružno pozabavamo-. Zveza z vlaki je prav ugodna.
KOL ARJI-AVTOK'AROSERISTI
Zadnjih par let se je jela močno razvijati avtokaroserijska panoga v Ljubljani in okolici, pa tudi v drugih mestih v dravski banovini. Prav gotovo pa je, da je najbolj razvita v Ljubljani. Delavstvo te stroke, ki je močno organizirano v zvezi lesnih delavcev, je lani hotelo izvojevati kolektivno pogodbo za to stroko. Vendar se je ni dalo izvesti za vse .obrate, ker je bila slaba sezona. Le za podjetje »Aavto-montaža«, ki je danes najbolj moderno urejeno, se je sklenila kolektivna pogodba. Podjetje ima zaposlenih okoli 70 delavcev, ki so potrebni za delo v posameznih profesijah stroke. Zadnjih par let se je v tem obratu produkcija dvignila za 200 odst., pa tudi kader zaposlenih delavcev vedno narašča.
Prošlo soboto se je vršil delavniški sestanek delavstva tega podjetja. Na sestanku je poročal centralni tajnik s. Bricelj. Predočil je kolok-tivno pogodbo avtokaroserijskega delavstva iz ČSR, ki je bila sklenjena meseca decembra lanskega leta. Nanizal* je vse določbe, ki v tej pogodbi predvidevajo za delavstvo velik napredek, predvsem tarife, plačane dopuste itd. Delavstvo v ČSR je doseglo kolektivno pogodbo potom strokovne organizacije zveze lesnih delavcev, ter smo tudi mi z njimi v dobrih odnošajih, ker smo internacionalno povezani. Plače tamošnjega delavstva so precej boljše od naših, kar je razumljivo, saj je tudi vse delavstvo te stroke 100 odst. organizirano.
Tudi za nas bi bil že skrajni čas, da bi iz-vojevali za vso to stroko enotno kolektivno pogodbo. Žal da tega nočejo nekateri razumeti ter stoje izven sklopa strokovne organizacije. Zato pozivamo vse avto-karoserijsko delavstvo, da sledi klicu organizacije. Le močno povezani bomo v stanu izvojevati kolektivno pogodbo za celo banovino.
Po poročilu s. Bricelja se je razvila debata. Delavstvo je sklenilo, da se naj podjetju predloži zahteva, da se nekatere točke v obstoječi kolektivni pogodbi izpremenijo in izboljšajo, predvsem, kar se tiče mezd in dopustov. Zaupniki so podali poročilo o delovanju, ter so pozivali na složno delo. Sestanek je potekel v naj.lepši harm,oniji in' se mora pohvaliti za lepo disciplino in požrtvovalnot zaupnikov.
O OBRATNIH ZAUPNIKIH
Resnici na ljubo moramo priznati, da je tudi več stavbnih podjetij, katera ne stavljajo zaprek volitvam obratnih zaupnikov. To so so-
lidne tvrdke, katere imajo smisel za pravo sodelovanje med podjetniki in delavci in so zato pripravljene, sporazumno reševati spore, ki bi eventualno nastali. Ta podjetja tudi ne nastopajo proti določbam kolektivne .ipogodbe n. pr. glede angleške sobote, če je pravilno izglasovana. G. stavbenik Bricelj pa menda ni tega mnenja. Tudi poprej dobri delavci iposta-nejo potem, ko so izvoljeni za zaupnike, naenkrat patentirani lenuhi ali pa postanejo pri podjetju odtvišni. Zdi se nam, da te metamorfoze niso povsem naravnega izvora... Vzrok mora biti pa v tem, da g. stavbenik ne ljubi preveč obratnih zaupnikov; zakaj bo že sam vedel. Toda grdo je od delavcev, da gredo na limance gotovim elementom in s tem sami sebi prikrajšujejo za pravice in ugodnosti, garantirane jim po zakonu in po kolektivni pogodbi, kot se je primeril slučaj na cesti Kranj—Naklo, kjer tudi dela gori omenjeni g. stavbenik Bricelj. Kdor zaničuje se sam — podlaga je kapitalistovi petil
OBLAČILNI DELAVCI
Osreidnje društvo oblačilnih delavcev, podružnica v Ljubljani, je sklicala v nedeljo, dne 18. junija zborovanje šivilj in modistinj (pomočnic).
Namen zborovanja je bil očrtati jim nepravilnost njihovih razmer in izplačil ter jim razložiti način, po katerem se te razmere rešijo in propadanje stroke prepreči ali pa vsaj ustavi.
V	te namene jim je s. Golmajer, ki je bil povabljen na zborovanje kot referent, natančno orisal pomen in potrebo te stroke po svobodni strokovni organizaciji.
Ker je bila udeležba zborovanja še precej zadovoljiva in se je opažalo v vrstah zboro-valk precejšnje zanimanje po strokovni organizaciji in je mnoge zadrževala bojazen pred svojimi delodajalkami, se je zaenkrat izvolil petčlanski pripravljalni odbor, čigar delo bo, vršiti napredovanje ter širjenje skupne zavesti v tem delu šivilj in modistinj.
Pri tem zborovanju je bilo opaziti upanje, da se bodo tudi šivilje prebudile iz spanja ter bodo potom strok, organizacij reševale svoja pereča vprašanja in neurejene razmere.
Zborovanje se je vršilo v prostorih Strokovne komisije. Razgovor se je ipričel ob pol 10. uri ter se je v lepem temp« ob pol 12. uri zaključil.
IZ KRANJSKE PODRUŽNICE SGRJ OBČNI ZBOR.
Dne 11, junija se je vršil ob precejšnji udeležbi članstva naš občni zbor, katerega so pozdravili za SDSZJ s. Kerč, za krojače s. Štucin, za »Vzajemnost« s. Franko, za ljubljansko podružnico SGRJ s. Ganzitti in za podzvezo in centralo s. Tratar. Iz poročil funkcionarjev je razvidno ogromno delo in napori, katere so izvršili člani in uprava podružnice v preteklem letu. Izvoljenih je bilo 14 obratnih zaupnikov in ravno toliko namestnikov, dopisov prejetih 112, oposlanih 104, odborovih sej 51, nad 20 dopisov v naše časopisje itd. Članstvo je; znašalo v sezoni povprečno 150, dosegel pa sc je maksimum 216 rednih članov in je bilo stavbinsko delavstvo v mestu nad 75 odst.
organizirano v naši Zvezi. Uspeh se je pa tudi poznal, saj je bila kolektivna pogodba, posebno kar se tiče mezd, skoraj stoodstotno upoštevana. V primeri z 1, 1937. kaže poružnica velikanski napredek. Poročila funkcionarjev so bila sprejeta z zadovoljstvom na znanje, na kar se preide k volitvam novega odlbora. Za predsednika je zopet izvoljen požrtvovalni s. Nartnik in za tajnika s. Škerbinc, poleg drugih dela-voljnih sodrugov, ki so garancija, da ne bodo spustili ničesar, kar bi moglo koristiti skupni stvari. Na zboru je vladalo res sodružno razpoloženje in zadovoljni so se člani .razšli z obljubo, da 'bodo pridno agitirali za našo Zvezo, edino pravo organizacijo stavbinskega delavstva.
IZ KAMNOLOMA NA VERDU
V	kamnolomih je delo težko in tudi nevarno. Večje ali manjiše nezgode so v kamnolomih na dnevnem redu. Včasih, pred leti je bilo delo v kamnolomih boljše plačano, kakor pri drugih gradbenih delih. To je bil nekakšen običaj, ki so se ga držali skoraj brez izjeme vsi posestniki kamnolomov. Danes pa je stvar drugačna.
Na Verdu pri Vrhniki ima svoj kamnolom gradbena družba inž. Dukič in drug iz Ljub-ljape, 'V katerem je trenutno zaposlenih nad 100 delavcev, ki so ipovečini plačani od din 2.85 do 3.50 na uro. Preje je imela ta kamnolom v najemu terenska sekcija drž. železnic v Ljubljani, ki je plačevala delavcem nekoliko višje mezde. Najnižja plača je bila din 3.30 na uro. Ko je spet podjetje Dukič prevzelo nazaj kamnolom,, je takoj znižalo plače od din 3.30 na 2.85. Najlepše pa je na stvari to, da je podjetje znižalo plače namesto, da bi jih zvišalo na din 3.50, kakor predpisuje pogodba z dne 17. junija 1938, ki je še vedno v veljavi.
Podjetje je znižanje mezd moglo izvesti le
vsled tega, ker »o bili delavci neorganizirani 1 in zato nesposobni za obrambo- Na sestanku, ki se je vršil v nedeljo, dne 18. t. m, na Verdu in je bil odlično obiskan, je delavstvo soglasno sklenilo pristopiti k naši Zvezi (SGRJ) ter je takoj pristopilo ca. 70 delavcev. Ostali pa so za trdno obljubili, da bodo postali člani, čim jim bo mogoče poravnati obvezen prispevek. Sklep je bil, da tekom prihodnjega tedna izvolijo svoje zaupnike in pokrenejo akcijo za upoštevanje kolektivne pogodbe. Brez dvoma mora delavstvo v tem uspeti, če 'bo le složno med seboj!
Ne gre pa samo radi mezd, tudi higijenske in zdravstvene razmere v baraki, kjer delavci stanujejo, so naravnost oibupne. V ca. 8 m dolgi in približno 6 m široki »sobi« stoji 14 »postelj«, na katerih ponoči sipi nad 30 delavcev, To se pravi: po 2 in po 3 na eni »postelji«. Prostor je eno samo gnezdo stenic in ščurkov. Najlepše pa šele pride sedaj: Nekaj metrov vstran od barake stoji objekt, to je betonirana zgradba na nekoliko nosilcih s streho. Prostor sega kakšna 2 m v zemljo in ni nad zemljo niti z deskami zapažen. Celo v tej podzemski luknji iz betona so si delavci morali pripraviti ležišča, ker se niso imeli kam djati, tako da mora tam prenočevali ca. 10 do 12 delavcev, ki so vedno izpostavljeni vsakemu viharju in nalivu.
Smatramo, da bi bilo zelo potrebno, da bi se pristojne higijenske in zdravstvene instance, posebno pa še OUZD, pozanimale za to leglo raznih bolezni in tuberkuloze, ki težko ograža zdravje delavcev.
Prizadelo delavstvo zahteva od podjetja, da mu preskrbi zadostne prostore za stanovanja in sicer takšne, ki jih bo vsaj mogoče čistiti. Za to zahtevo je pripravljeno voditi borbo v bodoče in bo v njej tudi vztrajalo, dokler ne bo doseglo vsaj nekoliko človeških stanovanj.
i—t.
DELAVKA
IZ PRETEKLOSTI ZA SEDANJOST IN BODOČNOST
Le na globokem spoznanju upravičenosti iin nujnosti prizadevanja za neke pravice, je možna zanje uspešna iborba, ki je ne morejo oslabiti trenotni neuspehi, niti vzeti vere in moralne opravičbe ugovori nasprotnika.
Skušali bomo zato iz zgodovinskega razvoja tolmačiti nujnost in upravičenost naših zahtev. Tako bomo prišli do spoznanja, da je socialna stopnja, ki jo neke vrste delo ima v vsakokratnem družabnem ustroju važna in odločilna za to, kakšno stopnjo zavzema v družbi tisti, ki to delo vrši.
Po dobi enakosti, življenja v krdelih, ko ni med ljudmi nobene razlike, pride doba, ko je družiba razdeljena v razrede po starosti, ko med možem in ženo še vedno ni razlike, ko je edinole starost odločilna za pripad k višjemu razredu. Je to doba prvih izkušenj in spoznanj človeštva, ki jih 9tarajši čuvajo in posredujejo mlajšim.
V	dobi, ko pričenjajo ljudje obdelovati zem-
I ljo in se pričenjajo zaradi tega stalno naselje-| vati, so podani prvi temelji neenakosti med spoloma. Žena, ki je prva prijela za motiko, je ustvarjala s tem delo, ki je imelo več uspeha in je bilo zato važnejše kot moževo, je zato nadrejena možu — lovcu. Nastopi doba materinskega prava.
Toda, kot je svojstvo obdelovalke zenlje dvignilo ženo nad moža, je bilo isto pozneje vzrok njene podrejenosti. Z napredkom trgovine, ki jo vodi mož, nastaja polagoma privatna lastnina, ki se nabira v rokah moža. Mož od žene sedaj ni več odvisen, še več: on si ženo lahko kupi. Mesto sorodniške skupnositi, postane osnovna edinica družina, osnovana na načelu oblasti in lastnine. Ženin položaj je podrejen in ostane tak do današnjih dni.
Tudi država, ki se osnuje v tej dobi, je tipično moška, ibojna in roparska in onemogočuje prav zaradi tega ženi, da 'bi sitopila možu ob stran,
V	današnji dobi pa, ko prehaja osnova države od boja na produktivno delo, in ko je
razvoj potegnil ženo v delovne vrste, je postala žena možu faktično enakovredna, ker j® njeno delo isto kot moževo in ker 'to delo zavzema v družbi vodilno veljavo. Zaradi tega, ker je žena dejansko že stopila možu ob stran kot njegova enakovredna tovarišica, je nujno potrebno, da ji mož tudi pravno in moralno prizna to njeno stopnjo.
Zaraditega je naša borba za priznanje upravičena in mora privesti do uspeha. Napačno pa bi bilo misliti, da mora to priznanje nujno priti, tudi brez naše zavestne borbe zanj, kajti nič v zgodovini ni bilo in ne bo pridobljeno brez zavestne borbe in žrtev.
DELAVSKI ZAUPNIK
Ponovno je že »Delavec« pisal o pomenu in nalogah obratnega zaupnika, V večini tovaren in delavnic, kjer so zaposleni delavci in imajo pravico do volitve zaupnikov, se volitve izvajajo. V mnogih obratih pa, posebno manjših, kjer so zaposlene delavke, ipa se delavke ne poslužujejo te svoje pravice in si ne volijo svojih zaupnic. Istotako je tudi v podjetju, kjer so zaposlene večinoma delavke in so moški le ■v manjšini, je večina zaupnikov moških. —•
V	Sloveniji je v tekstilni industriji zaposlenih okrog 50 odst. žensk, v pletilni pa celo okrog 75 odst. žensk, dočitn je procent izvoljenih zaupnic mnogo manjši.
Vse organizirane sodružice dobro vedo, kaj pomeni biti v obratu brez svoje zaupnice ozir. zaupnika. Delavke so skoro brezpravne in noben zakon, ki jih ščiti, se ne izvaja. Nasprotno so si pa delavci in delavke v obratih, kjer so organizirani v svobodnih strokovnih, organizacijah, ipriborili poleg upoštevanja in izpolnjevanja zakonov tudi druge pravice kakor n. pr.: letni dopust, 53. tedensko plačo, 1 te* densko plačo, če mora mati v slučaju, da je otrok težko bolan ostati doma itd1, (Glej dopis iz tovarne »Saturnus« v današnji številki.) Naša dolžnost je torej, da delavke, ki še niso organizirane, pripeljemo .v »ašo sredo, jih organiziramo in se skupno borimo za boljšo bodočnost — za človeka dostojnejše življenje.
Da osvežimo malo spomin, Vam priobčujemo naloge obratnih zaupnikov, kakor so z zakonom predpisane. Pripominjamo, da je delavka pri volitvah obratnih zaupnikov popolnoma enakopravna delavcu in si lahko voli iz svoje srede zaupnice.
Naloge obratnih zaupnikov so, da:
a) delujejo za zaščito gospodarskih, socialnih in kulturnih koristi delavcev, zaposlenih v podjetjih, ki so navedena v § 1. zakona o zaščiti delavcev.
'b) vplivajo na vzdrževanje dobrih odnošajeV med delavci in njih delodajalci;
c) sodelujejo pri pripravljanju in izdelovanji* kolektivnih delovnih pogodb med delavci in delodajalci;
č) skrbe, da se delodajalci in delavci strogo drže vseh kolektivnih in individualnih delovnih pogodib;
d) posredujejo med delavci in delodajalci >' sporih, ki izvirajo iz delovnega razmerja, zlasti pa v onih, ki se tičejo dnevnih mezd (plač), da se poravnajo taki spori izlepa; kjer se jim to ne bi posrečilo in kjer bi zaradi tega pretila stavka, morajo zahtevati zaupniki iposredova*
kuhinjo. Včasih pa tudi žena ovira moža pri vsakem aktivnem sodelovanju. Iz vsega tega jasno sledi, da je vzgoja potrebna tako ženi kot možu.
Drage sodružice, zato je dolžnost vseh nas, ki moramo od jutra o večera samo delati doma in v tovarni, da se same pobrigamo za izboljšanje svojega položaja. Mi moramo svojo aktivnost podvojiti in korakati v skupni borbi z našimi sodragi, da si priborimo boljše in lepše življenje. Da bomo pa našle več časa, ki ga bomo posvetile delu v organizaciji, pa seveda ne bomo opuščale gospodinjskega dela. Pokazati moramo mnogo več pažnje za to kar se okrog nas godi, hoditi .moramo na članske sestanke, plačevati v redu organizacijo in citati naš strokovni list, pa tudi druge vzgojne knjige.
—	Naj pokažemo našim sodelavkam' iv ostaiih podjetjih, kaj smo me vse pridobile potom organizacije.
V	naši tovarni smo vsi .organizirani. Priborili smo si kolektivno pogodbo, plačane dopuste, delovno .obleko, triinpetdeseto plačo, bolniški teden in tudi nadure se plačujejo s 50 odst. poviškom, kakor je to z zakonom urejenno. Da pa bomo lahko vse to očuvale in si priborile še druge pravice, moramo biti enotne in skupno z moškimi sodelovati v delavskih vrstah. Dolžnost pa je tudi vsakega zavednega moža, da čuva enotnost v organizaciji kakor punčico svojega očesa in, da se vsa nesoglasja rešujejo na lep sodružen način. — Zavedati se moramo, da imamo nešteto dobrin, ki jih neorganizirani delavci nimajo, vendar pa naše plače še vedno ne odgovarjajo današnji draginji in zato moramo me žene skupno z moškimi sodrugi sodelovati in se boriti za izboljšanje našega položaja.
Delavke iz »Saturnusa«.
PRAVNA POMOČ
Opozarjamo sodružice na obvestilo v današnjem »Delavcu« o ustanovitvi brezplačne pravne posvetovalnice za vse organizirane delavce
in delavke. Ti pravni nasvoli se bodo dajali vsak torek in petek od 6. do pol 8. ure zvečer v prostorih Strokovne komisije v Delavski ! zbornici. Pozivamo sodružice, da se poslužijo le ugodnosti, posebno, ker bo sodelovala stalno tudi juristka-sodelavka naše rubrike, kateri se | lahko tudi v drugih zadevah obračate po na-' svete. Vsa važnejša 'vprašanja, ki bi zanimala
tudi ostale sodružice, bomo priobčevale v »Delavcu« v naši rubriki.
POZIV K SODELOVANJU!
Drage sodružice! Danes je drugič zagledala beli dan naša rubrika »Delavka«. Dobro se zavedamo, da ni vse tako nap sana, kot bi bilo lahko, če bi bilo več sodelavk in če bi imele več prakse 'v pisanju. Vemo pa tudi, da je vsak začetek težak in da se z vztrajnostjo doseže uspeh.
Sklenile smo, da bomo skušale to našo rubriko spopolniti tako, da bo vsaki delavki v korist in vzpodbudo pri nadaljnjem delu in boju za svoje pravice.
Tega pa ne bomo zmogle, če nam ne pomagate ve delavke same, kajti list je namenjen v prvi 'vrsti delavkam v Sloveniji. Prosimo, pišite nam o razmerah v tovarnah, o vaših bojih za boljše delovne pogoje, o vašem življenju doma. Pišite nam, kaj žalite, da »Delavka« prinaša, kaj se Vam zdi dobro, potrebno in kaj ne. Mi bomo Vaše dopise priobčevale in iz njih bomo spoznavale kakšna pota naj zavzamemo 'v naši borbi in kakšna naj bo naša »Delavka«. Napišite nam dopise iz Vašega kraja in nič se ne strašite, če bi bila slučajno kakšna napaka v njih, saj vemo, da morate težko de-; lati in nimate časa, da bi se učile še slovnice.
'Pošljite nam dopise na naslov:	Uredništvo
»Delavca«, Ljubljana, poštni predal 290, Delavska zbornica. Na vrhu dopisa pa napišite za »Delavko«. V Ljubljani pa dopis sami lahko prinesete v Strokovno komisijo.
Sodružice, ta rubrika je Vaša, povzdignite jo s svojim sodelovanjem, da b,o ponos nas vseh.
Gospodarski vestnik
nje državnih pristojnih oblastev;
e) posredujejo pri določanju akordnih tar.il, Povprečnih in minimalnih zaslužkov, kolikor niso regulirani s kolektivnimi pogodbami, ob sodelovanju delavskih profesionalnih organizacij in delodajalcev, istotako posredujejo pri deljenju akordnega dela;
f) stremijo za teni, da se strogo uporabljajo vse odredbe, ki jih predpisujejo zakonodajna in administrativna oblastva za zaščito delavcev žlede delovnega časa, zdravja, življenja in socialnega zavarovanja 'ter obveščajo in podpirajo pristojna nadzorstva v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na uporabljanje 'veljavnega za-konodajstva o zaščiti delavcev;
g) stremijo za tem, da se vzdržuje iv podjet-)ih red in disciplina;
h) podpirajo delavce in delodajalce z nasveti ob izstopu iz dela ali odpustu delavcev iz obrata in stremijo za tem, da se iz'vestni spori, ki so v .zvezi s tem, poravnajo izlepa;
i) sodelujejo po možnosti pri upravi raznih delavskih humanitarnih naprav (zadrug raznih vrst, raznih društev za ipedsebojno podpiranje itd.), in sicer po navodilih ministrstva za socialno politiko;
j) vročajo delodajalcem vloge za izboljšavo organizacije dela v podjetjih.
Naloge so težke, vendar častne. Težke so radi tega, ker je treba veliko znanja in samo-Satajevanja, častne pa zato, ker nalagajo skrb za 'zaščito gospodarskih, socialnih im kulturnih ■nteresov za svoje sodelavce.
dopis delavk iz tovarne »saturnus«
LJUBLJANA
Čitale smo naš strokovni list »Delavec« in v njem našle žensko glasilo »Delavko«, kar *oramo pozdraviti. Predvsem je razveseljivo, da se je po tolikem času vendar uvidela potreba za to delo. Posebno v današnjih razmerah, ko žena vedno b.olj prodira v tovarno kot cenejša delovna moč, ki se pusti radi svoje nezavednosti še bolj izkoriščati kot moški. — In ravno radi tega je danes žena važen činitelj v borbi za izboljšanje svojega položaja. Brez sodelovanja žen si ne moremo zamisliti uspešne borbo. Zato bi ravno danes odbijanje sodelovanja žene pomenilo oslabitev delavskih vrst.
Ravno pri nas kljub temu, da smo že več kot 10 let organizirane, najbolj občutimo pomanjkanje vzgoje žene in njene pritegnitve k aktivnemu sodelovanju v organizacijo. Zaradi lega imamo zelo malo žen, ki bi pravilno pojmovale delavsko gibanje. Krivo pa ni samo to, ampak tudi naša vzgoja doma in v šoli, ker nain ni nihče pokazal pravilne poti za življenje. Prikazovali so nam vse v veliko lepši luči, kako payme danes v resnici občutimo na lastni koži. Če pa življenje še pobliže pogledamo, bomo našle še bolj jasne razloge za nerazumevanje v organizaciji. Večina žen je pri nas vpreženih v dvojni jarem: iv tovarni za interese Podjetnika in doma za interese družine. Po napornem delu v tovarni mora žena namesto, da bi se odpočila, zopet na delo k pranju, šivanju in vzgoji otrok, kuhanju itd. Vse to delo ženo ubija in ji jemlje vso voljo in Čas za delo v organizaciji, V nekaterih slučajih bi bila pa žena pripravljena sodelovati, pa je mož ne pusti, ker hoče imeti ženo samo zase in za
IZVOZ LESA v madžarsko
Politične spremembe v srednji Evropi imajo velik vpliv tudi na usmerjenje našega lesnega izvoza. Tako se je izvoz lesa iz Jugoslavije na Madžarsko znatno povečal. To je v zvezi s tem, da gre sedaj les iz Avstrije, ki se je izvažal prej na Madžarsko, po večini v Nemčijo.
KONJUNKTURA V PRVEM TROMESEČJU LETA 1939.
Narodna banka je izdala poročila .o razvoju našega gospodarstva v prvem četrtletju leta 1939.
Iz tega poročila se vidi, da je naša proizvodnja v tem četrtletju manjša, nego je bila leto dni poprej.
Tako število delavcev pri delavskem zavarovanju, kakor tonaža suhozemnega in pomorskega prometa je v opadanju.
To so znaki nastopajoče depresije.
POTREBA PO USTANOVITVI DRUŠTVA,
KI BI ODKUPOVALO AKCIJE NAŠE INDUSTRIJE
»Jugoslovenski kurir« se zavzema ponovno za ustanovitev društva, ki bi imelo nalogo kupovati delnice naših industrij, zlasti onih, ki so važne za narodno obrambo.
P.o njegovi zamisli naj bi stopile na čelo take akcije velike banke, ki stoje pod vplivom in kontrolo države, »Jugoslovanski kurir« misli, da bi se moral dobiti predvsem vpliv na okroj* 50 industrijskih podjetij, ki so danes v rokah inozemskega kapitala, a važno za narodno obrambo.
Objekti, ki bi se mogli tako kupiti, predstavljajo po mišljenju J. K, vrednost od 2—3 milijarde dinarjev, mogli pa bi se odkupiti za okroglo 1.5 milijard din, kar predstavlja komaj 14 odst. hranilnih vlog v naših denarnih zavodih. Tako misli »Jugoslovanski kurir«.
PROIZVODNJA KOKSA IZ LIGNITA
Znano je, da primanjkuje v naši državi koksa za topljenje železne rude. Dosedaj moramo uvažati ta koks iz inozemstva. Sedaj se delajo na Madžarskem že dalje časa poskusi, ali bi se dalo proizvajati koks po posebnem postopku iz našega bosanskega lignita, ki so ga znašli v Nemčiji. Tam so predelali premog iz Kreke v metalurgijski koks, ki ga preizkušajo Sedaj pri topljenju železne rude v Varešu. Vse iz-gleda, da bodo ti poskusi uspeli. Vrše se že razgovori z nemško tvrdko Didder, da ibi postavila tudi pri nas v Bosni instalacije, s katerimi bi se proizvajal koks za topljenje surovega železa.
S tem bi bila odstranjena ena najtežjih ovir za razmah jugoslovanske železne industrije.
GRADITEV SILOSOV V PASIVNIH KRAJIH
Upravni odbor društva za gradnjo silosov je sklenil, da se ustanovi v pasivnih krajih 10
V	NEMČIJI NE BODO VEČ OBJAV-LJAL1 STATISTIKE O BREZPOSELNIH
Syrup, predsednik nemškega držav, zavoda za posredovanje dela in brezposelnega zavarovanja, je izjavil, da se v bodoče ne bo več tiskalo poročil in statistik o brezposelnih. Po njegovih trditvah so v Nemčiji danes brezposelni samo še taki, ki radi starosti ali bolezni ne morejo več delati. Dalje je izjavil, da bi mogla Nemčija zaposliti še cel militon delavcev, če bi se jili moglo dobiti. Rabijo se — kakor pravi — zlasti za poljedelstvo, služkinje in bolničarke.
Največje število poljedelskih delavcev je uvozila Nemčija doslej iz Italije. Letos bo dala Nemčiji menda Bolgarija 5000 poljedelskih delavcev. V seziji so bili poslani za poljedelska dela v Nemčijo tudi delavci iz Jugoslavije. * 't
STEKLARSKA INDUSTRIJA V NEMČIJI
Steklarska podjetja »Gerreslieimer« poročajo v poročilu za 1. 1938, da je priključitev Sudetskega ozemlja k Nemčiji prinesla za steklarsko industrijo občutno poslabšanje.
Pod pritiskom sudetsko-nemške konkurence je padla nemška steklarska trgovina in zaposlitev v notranjosti Nemčije za okrog 6 do 10 odst. Za toliko sc je zvišala tudi brezposelnost med steklarskim delavstvom.
(Po »Frankfurter Zeitung«).
NAŠA BREZPOSELNOST
Iz statistike centrale Borz dela je razvidno, da se je pri borzah dela davilo radi zaposlitve v letu 1938 583.740
potrošnih silosov. Taki silosi se bodo gradili v Nikšiču1, Mostarju, Podgorici, Prilogu na Limu, Prijedoru, Beranah, Raški, Čapljini, Goraždi in Gospiču. Za te silose bo potrošilo društvo 27.3 milijone dinarjev.
Slovenija uvaža letno nad 600 vagonov žita in je ena naših najbolj pasivnih pokrajin v žitu. Zakaj se ne misli tudi na izgradnjo po-trošnjega silosa v Sloveniji?
POMANJKANJE PREMOGA V NfiMČIJI
V	Nemčiji se pričenja občutiti pomanjkanje premoga. Nemški premogovniki niso več v stanu izvrševati inozemskih naročil, tako da pada tudi izvoz nemškega premoga. Ako se pomisli na hud boj za inozemska tržišča med nemško in angleško premogovno industrijo, ki smo ga opažali še pred par leti, nam postane ta velika sprememba .očitna. Nemški rudniki delajo očevidno za silno naraslo domačo - • industrijo.	|	,
V
brezposelnih. (V Sloveniji 39.605). Od teh 493.279 moških in 90.461 žensk. Ne-oženjenih 307.337, oženjenih pa 276.403, ki so imeli za preživljati 521.963 nepreskrbljenih otrok. V letošnjih mesecih kaže brezposelnost sledečo sliko:
Januar prijavljenih 76.935, v delo posredovanih 2376.
Februar prijavljenih 82.159, v delo posredovanih 3318.
Marec prijavljenih 93.568, v dvlo posredovanih 3513.
April prijavljenih 89.647, v delo posredovanih 4860.
V	aprilu je bilo izplačanih rednih, izrednih, potnih in podpor v naturi 2 milijona 778.476 dinarjev, ki so jih prejele 15.550 oseb. Na posameznika je prišlo povprečno okrog ICO dinarjev. Ostalih 74.097 brezposelnih delavcev ni dobilo nikake podpore. Rezervni fondi Borz dela znašajo okrog 100 milijonov dinarjev. Zadnjič smo čitali v listih, da je iz teh sredstev dobil Jugoras 2 in pol milijona dinarjev, t • ■ -■ 1 •
DELAVSKE MASE NA LJUBLJANSKIH ULICAH
Sodeč po četrtinski vožnji v Ljubljano ter po napol zastonj karti na velesejem smo tudi mi mislili, da se bo to nedeljo po ljubljanskih ulicah zemlja tresla, da bo ves promet ustavljen in da bo od gneče par sto mrtvih.
Zato smo se zelo oddahnili, ko smo videli, da se ni zgodilo nič takega in d'a se je bilo mogoče poleg delavskih mas, ki so se zbrale ; •	>	’tl'	na	ljubljan-
skih ulicah, še mirno sprehajati.
DELAVSKE ZBORNICE NA NOVE TEMELJE!
»Slovenski delavec« je prinesel članek pod zgornjim naslovom. Včasih so nam .očitali, da smo se gibali, ko smo bili v zbornicah preveč med delavstvom in da smo preveč potovali-
V	tern članku trdi sedaj naenkrat nekaj čisto drugega. Trdi se, da so vporabljale dosedaj naše delavske zbornice večji del svojih sredstev za proučevanja, ki s.o 'bila povsem brez zveze s pravimi potrebami delavstva. Vsak, kdor pozna gospodarstvo delavskih zbornic v preteklih- letih ve, da so proučevale delavske zbornice le pereča praktična vprašanja in da je čista neresnica, da so trošile zato velike vsote. Sicer si pa glede teh novih temeljev v zbornicah Jugtoras očividno še ni prav na jasnem.
».Jugoslovenski delavec«, beograjsko glasilo Jugorasa, je v marsičem drugega mišljenja kakor »Slovenski delavec«.
Tam je izšel med drugim članek »Naša politika v delavskih zbornicah«. V tem članku stoji pisano:	»Ena glavnih nalog de'avskib
zbornic je ta, da proučujejo položaj delavstva. To je tem važneje, ker se tako razčiščujejo odnosi, ki vladajo v pojedinih gospodarskih panogah in delovnih strokah in ker se z analizo objektivnih pogojev pokažejo stvarne možnosti za izboljšanje delavskega položaja in delavskih mezd. Materij'al, ki ga zbirajo delavske zbornice na anketah, služi za pod’ago delavskim zahtevam, ker dokazuje njihovo upravičenost in možnost izpolnitve.«
Tako odgovarja mesto nas »Slovenskemu delavcu« njegov pobratim »Jugoslovenski delavec«. On je že bližje resnici. Do najglobljo resnice pa se še oba skupaj nista dokopala. Ta resnica pa je v tem-le: Vsak ve najbolje sam, kje ga čevelj žuli.
Delavstvo mora pokreniti iz svoje srede, preko svojih zaupnikov in preko svojih organizacij pereča laktualna lvprašanja(. Zbornice morajo proučevati to, kar se postavlja od delavstva na dnevni red. Ako zbornice nimajo stika z delavstvom, tudi te naloge niso v stanu vršiti.
OPOZORILO!
Svobodne strokovne organizacije so v vseh socialnih zavodih, t. j. pri Borzi dela, Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev in pri Delavski zbornici brez svojih zastopnikov, zato za upravo teh zavodov ne nosijo nikake odgovornosti.
OBVESTILO
Rešitev uganke, ki je bila objavljena v zadnji številki »Delavca«, je rešil sodrug Jančič Franc iz Most.
Ker pa on nima malih otrok, je uredništvo ugodilo na njegov predlog, da gre na počitnice hčerka brezposelnega sod'ruga Trškana.
Uredništvo,
izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Niko Bricelj, Ljubljana. Odgovorni urednik Stanko Vidovič, Maribor. Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru. —Predstavnik Viktor Eržen.