r Poltnlna plafana v gotovini LGtO V Uubllanl, e sredo, dne 21. maja 1930 Si 115 izdala st. 2 om NaroCnln« Pnevp« Izdaja u krillivlno Jugoil«l|o meieCoo 23 Din pollelno 190 Din celolelno SOO Din za Inozemsivo meieCno 40 Din liei1el|»ka Izdaja celolelno vJugo-slavili 120 Din, za Inozemsivo HOD VENEC Cene oglasov i stolp« pelll-vrsla mali oglasi po 1'3« iitZD.vc£|loglas) nad 45 mm vISInc po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po lO Din g Prt vcClem a S iedt4nsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izide ob 4 zjufra) razen pondel)Ko ln dneva po prazniku t Uredništvo le v Kopltar/evl ulici št. eilll Uokoplal ae ne vračalo, nelranltlrana pismu so n« aprelemalo •<- Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2992 Naša rana V svoji zadnjii (majski) številki jo stavil j Nun (Ionu vprašunjc: kuj more storili slovenska kmetsku mladimi za svoj narod in držuvo?« Bral sem to vprašanje in začel preudarjati, kako bi odgovoril, če bi gu meni kdo nenadoma zastavil. Sempatju so mi jc ukrosula kuka misel, slednjič pu sem prišel do prepričanju, da vprašanje ni forntulirnno pravilno. Zato bi ga jnz predrugač.il, da bi stnlo takole: »Kako more slovenska kmetsku mladina največ storiti zu svoj nnro Veste ka j vam pravim: največja življenjska sreča jc v ljubezni do svojega poklicni In povem vam še to,« je pristavil, »da je največja krivda in glavni vzrok propadanja našega naroda, zlasti kmečkega delu narodu, vprav v tem, ker več nc ljubi svoje zemlje, ne ljubi svojega stanu, lic ljubi svojega poklicu!« Začudeno sem ga pogledul in kar nisem mu mogel takoj pritrditi. Du nuš kmet nc ljubi svojo zemlje, ne ljubi svojega stanu? Pa smo vedno čitafi v povestih in romanih o ljubezni do domačije. Kje je torej, kam se je izgubilo? Tedaj mi jc oni gospod začel pripovedovati in naštevati dokaze za svojo trditev: zakaj danes vse sili z dežele v mesto, zakaj zapuščajo kmečki sinovi in hčere brez potrebe domačijo in beže v svet, v Francijo, v Nemčijo, Tlolan-dijo, Kanado, sploh kamor šc smejo, zakaj se hoče danes že vsako kmečko dekle nositi ko mestna gospodična, fantje pa vsi »širni« kakor mestni škrici, zaka j je že skora j vsa naša vas okužena in zastrupljena z vsemi mestnimi boleznimi, telesnimi in duševnimi?... Zakaj, zakaj?... Ali ni vso to posledica, čisto naraven posledek tega, ker je izginila ljubezen do domačije, ljubezen do kmetskega stanu in do dela? Vse hoče lc lahko ali pa brez dela živeti, kjer sc mu zdi boljše, tam je njegova domovina! Misli, da bo v mestu Inžje živci, pusti dom in sc potepe po svetu. Nazadnje uvidi, da ie v tujini še hujše in hoče domov — pn nima kam, ker jc dom ali propadel ali pa tako uničen, da si ni mogoče več pomagati. Priznati moramo, dn je kmetski stan res zelo težak, eden najtežjih — pri nas pravijo, da mora kmet rediti tico in tniša, lisico in jastreba, zajca in jazbeca, duhovsko in svetno gosposko. To je vse gola resnica in kot kmečki sin jo podpišem z obema rokama. A na drugi strani limn kmet zemljo, ki vedno daje in rodi, četudi v potu' našega obraza. Zn to smo pa ustvarjeni, da delamo! In kljub težavam iti bridkostim inta kmet mnogo mnogo prednosti pred vsakint drugim poklicem, le da se teh zmerom ne zaveda. Kmet bi moral biti ponosen na svojo zemljo in na svoje delo pa žuljave roke, in hva.la Bogu, še. zmerom je dosti takih kmetov. A žal, da v poslednjem času vedno bolj izginja tu zavest in mladina nima več prave ljubezni in čuta zu domačijo. Najhujši posledek neljubezni do kmečkega dela in stanu pa se kaže v vednetn izseljevan ju in begu z rodne grude. Pred nekaj dnevi sem bral v časopisih, kako nameravajo oblasti zajeziti nevaren pojav izseljevanja, kar največ zakrivi, da kmečko gospodarstvo tako strašno nazaduje in propada. Pravijo, da se bo v bodoče smel izseliti samo oni. ki bo dokazal, da je brez dela, da doma dela ne more dobiti in da mu je v deželi, kantor se namerava izseliti, preskrbljeno delo s primernim zaslužkom. Dobro. Todu čo pomislimo, koliko bo s tem pomu-gano. boino videli, da no bo prav nič boljše kot je bilo doslej. Prav nič, poudarjam še enkrat! To se mi zdi knkor mohamedanska prepoved, da ne smejo piti vinu, zato pu pijejo žganje, o kaicreni vemo, da jc še precej nevarnejše od vina. Kdor ne bo hotel doma delati, bo zmerom lahko dokazal, da dela nima; da gn ne dobi in tudi to, dn niti jc v novi deželi delo zagotovljeno. Saj vemo, kako sc ravna pri raznih »transportih«, kjer ima vsak zagotovljeno delo — kje, to je seveda druga stvar. Dokler naš človek ne bo čutil v sebi one ljubezni, ki jc stoletja ohranjevalo slovenstvo v žrtvah 111 trpljenju, dokler nc bo imel v sebi globokega prepričanja, dn jc pred Bogom in pred svojo vestjo dolžan ljubiti svojo zemljo in svojo vero, ki so mu jo s krvnvimi žrtvami ohranili njegovi dedje; n jo v tujini tako kmalu in tako lahko izgubi, toliko čnsn ne bo boljše No bo imela tispoha nobena akcijo, dokler ne bo ljudstvo uvidelo, kako nespametno jc, da hoče po- Uprava le vKopltarlevt ul.št.d ^ Čekovni račun: L/ubllana štev. to.oso ln 10.34P xa lnaerate,Saralevošt.73ave sodelovala tudi ta dva politika, ki sta kot strokovnjaka določena, da zavzameta ravno tisti položaj, ki jima je sedaj zaupan. Ta značilni kraljevi akt se mora podčrtati. Ta akt pomenjn koncentracijo moči, ki jo želi vse naše ljudstvo skupno s svojim vladarjem. V času, ko se z vsemi silami dela nn ureditvi državne uprave, ko so ustvarja novo iu moderno zakonodajstvo, ko se dela na jačanju gospodarskih moči našega narodu, z imenovanjem šibenika 111 Preke za ministra prihaja v upravo novo življenje. Oba zelo dobro poznata razmero svojih pokrajin. V sodelovanju z ostalimi člani vlado bosta podpirala Nj. Vel. kralja, da se izvrši delo, ki si ga jo v svoji dalekosežni državniški modrosti monarh za mislil. Vstop dr. šibenika in Preko v vlado je na« pravil v državi dober vtis. Popolno harmoniziranje odnošajev, ki se je doslej vršilo srečno v vsakem novem slučaju, tako tucli v tem, dokazuje, da smo v državi dobili nov položaj s težnjo za skupnim delom za napredek domovine,« Nova mmistra prevzela poste Belgrad. 20. ma ja. A A. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Nikola 1'reku je davi prevzel |>oslo svojega resora. Dosedanji minister dr. Drinkovič se je poslovil najprvo od načelnikov, nato pn od šefov oddelkov ler se jim zahvalil za sodelovanje. Zatem se jo novi minister Nikola Prcka seznanil z načelniki in šefi tei- izjavil, da pričakuje od njih enako marljivega sodelovanja, kakor s prejšnjim ministrom, pri čemer naj se zavedajo, da je treba uradovuli pravično in zakonito po iutcnci-jnli Nj. Vel. kralja. Belgrad. 20. maja. AA. Z uknzoni Nj. Vel. kralja jo na predlog predsedniku min i s trškega sveta postavljen za zastopnika ministru prometa dr. Kostu Kuniantidi. minister brez listnice, in to dotlej, dokler bo minister Rndivojcvič odsoten radii bolezni. Brezposelnost — svetovna bolezen Samo v Evropi pel milijonov brezposelnih London, 20. maja. A A. Minister dela J. II. Thomas je izjavil, da je povzročil brezposelnost padec svetovnih cen. Minister je nadalje naglasil, da je bilo meseca februarja v Nemčiji brezposelnih 3,365.000 oseb, to je za milijon več kot pred enim letom. Predsednik delavske zveze v Zcdinjenih državah je izjavil, da je 21% članov brezposelnih. V Ameriki je 42% gradbenih delavcev brez dela. Zadnji teden so zaprli na Japonskem 935 tovaren. V Avstraliji je 14% brezposelnih in v Kanadi 10%. Problem brezposelnosti jc v resnici svetovnega značaja. Govoreč o svojih načrtih del za olajšanje brezposelnosti je Thomas dejal, da imajo ta dela namen preskrbeti koristno zaposlitev in ojačili gospodarsko moč celokupnega naroda. Za razna javna dela je bilo odobrenih 95 miljonov funtov sterlingov, ki se bodo vporabiii za izgradnjo cest, železnic, ladjedelnic, obrežnih nasipov, električnih naprav in drugo. London, 20. maja. AA. Spodnja zbornica je z veliko večino odbila predlog konservativcev, ki PapeškS konzistorij Rim, 20. maja. d. Včeraj jc papež sklical tajni konzistorij. kateremu je takoj nn to sledil javni konzistorij. Udeležili so sc ga vsi v Rimu navzoči kardinali. Kardinali so izrazili svoje odobravanje k predstoječim svetniškim proglasitvam, katerih procesi so v zadnjem čnsn srečno dokončali. Papež bo dni svoj pristanek šele pozneje, ko bo zaslišal glasove tudi drugih škov in nadškofov. snemati vsako norčijo, ki jo vidi v mestu, dokler sc ne 1k> zavedalo svojega kmečkega dostojanstva in dokler ne bo videlo največje sreče v ljubezni do svojega poklica. Naš kmet je rešil slovenski tod. naš kmet mora njegove posebnosti in kreposti spet oživiti. Prej ga je moral braniti proti zunanjemu sovražniku, danes ga mora proti pokvarjenosti, ki razjeda njegove korenine odznotraj. Naštel sem nekaj misli, ki bi pomagale ozdraviti nevarno bolezen, katera se je razpasla med našim narodom. Zavedam se. dn to ni vse, mnogo, mnogo drugih, prav tako globokih ran jc, iz katerih krvavi naš narod, zlasti kmečki. Iu ker je res, da jc kmet stetber družbe, zato vsa družba čuti in se zaveda, da se je zamajala v temeljih. Ker je večina našega naroda kmetskega stanu, je s tem resen ves narod, čc bo ozdravljen kmet. Zato je dolžnost in naloga vsakega, da sodeluje pri tem restavra-citskeni delu. so zahtevali znižanje kreditov za brezposelne. Berlin, 20. maja. AA. Na snočni poslednji seji zasedanja panevropskega kongresa jc povzel besedo pred mnogoštevilnim in odličnim občinstvom bivši francoski minister dela g. Loucheur. V svojem govoru jc podčrtaval, da mi Evropci preveč proizvajamo. Zato imamo 5 milijonov nezaposlenih delavcev. Zaradi tega sili gospodarska potreba evropske države, da bolje porazdele produkcijo posameznih držav. Na čelu Evrope stojita zdaj Francija in Nemčija in niti Nemcem niti Francozom se ni treba več bati drtig drugega. Oči vse Evrope so uprte v ta dva naroda. Vzajemno bosta lahko zmogla vse težkoče in izšla iz skupne borbe kot zmagovalca. Sodelovanje z Veliko Britanijo jamči obema državama poln uspeh pri (cm stremljenju. Za Loucheurjetn je govoril rektor berlinske poljedelske visoke šole, ki je poudarjal prednosti sodelovanja evropskih držav na področju poljedelstva. Vihar na gornjem Jadranu Milim, 20. maja. 11. Včeraj je nenadoma padla temperatura od 23 stopinj nn 10 stopinj, nakar jc nastala nnenkrut velika nevihto ob gornji Adriji. Pri Anconi sc je potopilo več ribiških ladij. Dve osebi sta utonili. Pogrešil pa so ena ribiška ladja s tremi osebami. Mnogo jadrnic je morje vrglo nn breg. V beneških lagunah sc je potopilo cnn jadrnica ter sta utonila dva ribiču. Strela je udarila v zvonik Mnrkove cerkve in v neko drugo staro cerkev. Na Gnrdskcm jezeru se je potopilo več čolnoy in vihar jc raztrgal strehe na mnogih hi.šnlu V Dolomitih je zapadel sneg prnv do dolin. V Genovi je vihar iztiri neko okno, ki je padlo na mimoidočega odvetniku Pnlmicria in gn ubilo. Težave delavske vlade London, 20. maja. 11. Sir Osvvald Moslcy je odložil svoje mesto v kabinetu kot vodilni sodelavec ministra za brezposelnost, ker jo kabinet odklonil njegov memorandum za pobijanje brezposelnosti. London, 20. maja. 11. MacDonald jo imel zvečer razgovor z Mosleyeni in bo še enkrat poskusil Mosleya pregovoriti, da umakne svojo demisijo. Odstop člana kabineta bi zelo škodoval prestižu vlade in ojačil obstrukcijo radikalnih članov delavske stranko, ki že dni i čnsn rlelnio vladi velike težkoče. Kateri vinogradi so oproščeni davkov Ljubljana, 20. maja. AA. Kr. banska uprav? dravske banovine objavlja: Po zakonu o neposrednih davkih iz 1. 1928., čl. 11, sc med drugim začasno oprostijo zemljiškega davka novi vinogradi, ki so zasajeni 1. na vinogradni zemlji z domačimi sortami na odobrenih podlagah, 4 leta ; 2. na kaiucniti in peščeni zemlji z domačimi sortami na odobrenih podlagah, 10 let. Zemljišča pa, ki so zasajena z novim češpljcvim nasadom (zlasti s češpljo požegačo, bistrico, plavo, cepačo, uiadžarko), so prosta zemljiškega davka 0 let. Potrdila za oprostitev zemljiškega davka izdaje pristojni srezki načelnik. Kolckovane prošnje s priloženim potrdilom je nasloviti na pristojno davčno oblast. Belgrajski proces Uclirrnd, 25. maja. m. 21. dan razpravo je tekel v čitanju doka/ilucira materiala. To čitanje še vedno ni končano. Nnjpreijo so bilo zaslišane štiri pričo. Zagrebški krojač Franc Ribič, detektiv A n 7,111 o v I č in policijska stražnika Ivan II o r en d n in Anton Pnncun. To štiri priče so bile povabljene na predlog državnega ložitelja iu sicer vsi štiri radi obtoženega Mocnaja, da bi izpovedale, kaj so jc našlo pri obloženem ob priliki hišne preiskave. Predvsem gre za grozilna pisma, ki so blln pisana predsedniku vlade generalu Živkovifiu, policijskemu ravnatelju dr. Bedekoviču, Irgovcti Ma-loviču in uredništvu žNovosli Vsako pismo je bilo podpisano h hrvatskimi revolucionarji. Imejn so poseben rdeč znak v obliki rdečega trapeza, v katerem je bila v sredini napisana črka »Gt. Kakor znano, Mocnaj nn glavni razpravi zanika, da bi bil to pismo 011 pisal, kakor tudi to, da bi se bila ta pisma ob priliki preiskave našla pri njem. Vse šliri priče pa so danes izpovedale, dn st la pisma našli pri njem in da jih je za svoja priznal, ter da se je o lem sestavil zapisnik. Po zaprisegi teh prič jc predsednik čllnl pismena znslt-Sanja posameznih prič, ki pn niso pomembnejša. Cilanje je trajalo do 1 popoldne, nnknr jo pred sodnik prekinil razpravo, ki se bo jutri nadaljevala Pred volitvami v Španiji Pariz, 20. maja. A A. »Lo Journal t priobčujo razgovor svojega posebnega poročevalca s predsednikom španske vlade generalom Berenguerjeni. Predsednik španske vindo končuje svojo izjavo f leni, dn se bodo predstoječe volitve na fipnnsken' vršilo brez neredov. Dunnjskn vremenskn nnpoved. Hladno, iz-oreiiienliho vreme. Tendence k sporazumu v indskem vprašanju London, 20. maja. ti. Glavno vprašanje v Andi ji kakor v Indiji je sedaj po zadnjem proglasu l»dkralja na Indce, ki vabi zastopnike Indije na konferenco okrogle mize meseca oktobra tega leta, kakšne šanse ima sporazum. Bilo bi prenagljeno delali že danes glede lega vprašanja kakršnokoli prognozo. Kakor jo Gandhi edina osebnost v Indiji, ki je lahko mase pridobila za ideje svaradži-stov, to je voditeljev vseindskega kongresa, tako je tudi on edina osebnost, od katere je odvisno, ali se bodo 1. nacionalni krogi konference sploh udeležili, 2. kateri nacionalni krogi se je bodo udeležili in 8. kakšne zahteve v pogledu indskega pomenila bodo stavili. Znano je, da svaradžisti. kakor Indci sploh, niso medseboj edini. Skrajna levičarja N e h r u in parzijec, odvetnik N a r i m a n, ki sta istolako ko Gandi v zaporu, sta s svojimi pristaši, inladoindijci, absolutno proti vsakemu sporazumevanju z Anglijo, zahtevajoč neodvisno Indijo čeprav potoni revolucije. Gandi in bivši predsednik delhijske postavodajalne (prav zu prav posvetodajal-ue) skupščine Patel pa sla za dosego indskih teženj potoni sporazuma /, Anglijo. Dne 17. maja je Palet izjavil, da bi se Gandhi, kakor on misli, udeležil londonske konference, če bi se mu dalo zagotovilo, da konferenca a priori ne bo sklenila kaj drugega kakor popolen domini-jonski statut za indijo. Da so za sporazum indsVi liberalci kot skrajno desno krilo, ni treba posebič uaglašati; toda oni danes nimajo več vpliva. Potem imamo muslimane pod vodstvom obeh bratov Alijev. ki so pokazali sedanjem momentu, da so politično najzrelejši element Indije. Temu se tudi ni čuditi, ker zna vsak musliman brati in pisati, dočim je pismenih Indcev komaj 10 odstotkov. Niso udani mnogoboštvu in praznoverju ter ne poznajo razlike kast. Zato so solidarni med seboj in bodo na konferenci okrogle ntize nastopili z več ali manj enotnim in izdelanim programom glede bodoče Indije, dočim Gandhi, ki se dobro zaveda needinosti svojih rojakov, v konferenci vidi za Inde največjo nevarnost, ker bi morali tam Indi precizirati svoje stališče napram muslimanom ter ostalim mnogoštevilnim narodnim in verskim manjšinam pa glede nižjih kast kakor tudi glede Važna izjava g. Patela maharaških držav. On je sam izjavil: Za me ne bi bilo žalostnejšega prizora kakor je ta, ko se bodo v Londonu Indci pred očmi tujcev borili zo|>er Indce,« in slejkoprej nepremakljivo vztraja na le.ni, da se mora Indiji priznali svoboden dominijon, na kar bodo ludi sami svoje zadeve z narodnimi manjšinami uredili. liaš lo karto pa drži v rokah lord Invin, ki se je ves čas, ko so pele bambusove palice in ragljale strojnice, imel konference z muslimani in zastopniki drugih manjšin. Podkralj pa skuša dobiti zdaj zj-ezo tudi z Uandhijem, in sieer po staršem Mohamed Aliju, ki je te dni na zborovanju nnnslitiufiiov izjavil, da jc podkralja prosil, naj mu dovoli sestanek z Gandhijem, da bi se posvetoval z njim, kako bi se dal doseči sporazum. Verjetno pa je, da je podkralj že zdaj po kakšnih drugih osebah >sondiral teren - pri Gandhi ju. od katerega je mir v Indiji najbolj odvisen. Na drugi strani se vlada dobro zaveda velikih težkoč, ki so sporazumu napoli, in smatra za največjo teikoco to. da se bo levo krilo, ki je itak tiandhija dozdaj samo rabilo, da pritegne množice, ki v njem vidijo božansko bitje, najsrditeie obrnilo proti Gandhiu, kakor hitro bi skušal dobiti pot nazaj k spravi z britansko vlado. Druga težkeča izvira cd Anglije same. Tudi delavska vlada, ki se ne bi pomiSljala Indiji dati dominijouski Statut, mora kot minimum vztrajati na tem. da se mora njega usfava v vseh bistvenih pogledih dogovorili in iočno formulirati v sporazumu z Anglijo kot /aščiinico vseh manjšin in kasl in od te zahtevo v nobenem slučaju ne bo odstopila, ker bi sicer 3iK> milijonov Indcev prišlo pod vlado bramanske kaste inlelektu-alcev, oziroma najvišje buržuazije. Tudi bi so dominijon dal le postopoma realizirati, čeprav bi sc načeloma proglasil. Tretja conditio -sine qua non, ki jo postavlja vsaka angleška vlada, je, da pripada vojaško varsivo Indije in njeni odnosi do ostalega sveta Angliji, oziroma vsemu britanskemu empiru. ludsko delavstvo zavzema v vsem vprašanju čisto svoje stališče. Kar tiče angleško konservativno stranko, je zmerna večina za sporazum z Indijo; zato delavska vlada trdno upa, da bo odpor skrajnih im- perialistov, ki so sedanji položaj v Indiji z zlonamernim odlašanjem človečanakih svoboščin zakrivili, primeroma lahko premagala, da dobi Indija še leta 1081. čim večji self-governement. Vlada g. MacDo-nalda bo delala z vsemi silami tudi na to, da se sporazum doseže s pravimi voditelji Indije in ne samo s kakšnimi inaharadžami. Seveda se pa ne sme pričakovati, da se bo preobrat k poli do sporazuma izvršil kmalu; nasprotno: skrajno krilo kongreuistov bo bržčas revolucionarno agitacijo proti Angliji sluišalo še ojačiti. Treba bo torej še veliko potrpljenja, d« se pot do s]>ornzumn ali vsaj do približanja med zastopniki vlade in zmernejšimi voditelji svaradža ugladi. Za-, enkrat je v Indiji še vedno zelo burno. Treba je pomisliti, da je v zaporih samo v bombajskent okraju nad 8000 ljudi! leče so v Bombayu tako prenapolnjene, da ne morejo nobenega novodošleea več sprejeti in da jih peljejo zdaj v nov koncentracijski tabor v Vorliju, ki je obdan z žico, nabasano ■/. visckonapetini tokom. To seveda ne ustvarja ugodnega razpoloženja za sporazum. Najboljše je podal lo razpoloženje g. Pntel, ki je razen že navedene pogojne pripravljenosti Gand-hija za sporazum dopisniku .-United Press., g. \Vebb Millerju izjavil, da je danes položaj v Indiji popolnoma analogen svoječasnemu položaju na Irskem: de Valera za neodvisno republiko, Oosgrave za svobodno Irsko v okviru britanskega imperija. Če bi se angleška vlada še delj obotavljala priti nasproti enim, ki bi se danes še zadovoljili z dominijonom, poleni se bo iežko še našel kak lndee, ki bi holel navezovali še delj usodo svoje dežele na Angli'o. Politika močne roke, ki se zdaj uporablja, bo neodvisnostni pokret preje ojačila nego zatrla. Če se raztegne bojkot na neplačevanje davkov, bo civilna uprava v kratkem času paralizirana. Ako pa Anglija Indiji prizna dominijonski položaj, se sicer levo krilo nikakor ne bo zadovoljilo, toda našli se bodo možje, ki bodo pripravljeni prevzeti vlado svobodne Indije pod okriljem zveze brilanskih držav. Po šiezkih volitvah Krakov, 19. maja. Gornja Slezija je edina poljska pokrajina, ki fma svojo pokrajinsko skupščino. Nemci osredo-točujejo svojo propagando ravno na Gornjo Sle-zijo. Volitve v pokrajinsko šlezko skupščino nimajo zato samo lokalnega pomena, ker so mnogo več kot samo merjenje moči poedinih šiezkih strank. Te volitve imajo tudi velik narodni pomen, ker jih nemško časopisje raztrobi v svet kot nekak plebiscit v korist Nemcev. Na volitvah v Gornji Sleziji je mogoče najbolje študirati sistematično nemško ire-dento, ki služi proslulemu nemškemu »Drang nach Osten« ravno tako kakor pred svetovno vojno, le z '■drugačnimi sredstvi in na najbolj prikrit način. Zato ni čudno, če posveča poljsko in nemško časopisje izredno mnogo pozornosti šlezkiin volitvam. Ko so sedaj po desetih dneh znani natančni podatki, poljski in nemški listi zelo obširno razpravljajo o teh volitvah. Prve volitve v šlezko pokrajinsko skupščino so se vršile 5. novembra 1920. druge pa 4. marca 1928. Dočim je 1. 1920. glasovalo '356.000 volivcev ali 04 odstotkov volilnih upravičencev, se je pred dvema letoma udeležilo volitev 568.000 ali 92 odstotkov, ker so bile volitve obvezne za vsakega upravičenca. V nedeljo 11. maja se je udeležilo volitev 590.000. Kakor Poljaki so tudi Nemci razdeljeni v Gornji Sleziji na več strank. Toda dočim znajo Nemci svoje strankarske koristi podrediti višjim, vsenarodnim interesom, se poljske stranke niso mogle zediniti za skupen nastop. Nemci so imeli na volilnem bojnem polju zelo ugoden teren, ker so se poljske stranke med seboj napadale in borile druga proti drugi z najostrejšim orožjem. Posebno ostra je bila borba med poljskimi strankami vladnega in opozicionalnega tabora. Na ta način so izgubili Poljaki od zadnjih volitev 13 odstotkov mandatov na korist Nemcev. Nemško časopisje dokazuje s tem prirastkom nemških mandatov, da je Gornja Slezija nemška pokrajina, zamolčuje pa, da je število nemških volilcev narastlo od zadnjih volitev samo za dva tisoč, dočim se je število vseh volilcev pomnožilo za 22 tisoč. Gornješlezijske volitve so tudi dokazale, da vladni blok nima trdnih korenin med ljudstvom. Pri predzadnjih volitvah so dobile sicer opozicio-nalne stranke več mandatov ko sedaj, ali pred letošnjimi volitvami so bile še mnogo na slabšem. Vladi se je namreč posrečilo izvabiti v svoj tabor 6 poslancev kršč. dem. stranke J. Korfantyja. tako da jc ostalo Korl'antyju od 17 poslancev le še II. Od Narodne delavske siranke je vlada odtrgala 2 poslanca, socijalisiom pa 5 poslancev, ki so vsi vstopili v vladni tabor. Najbolj je napredovala Kršč. demokratska stranka poslanca Korfantyja, ki zastopa krščansko delavstvo in deloma tudi kmetsko prebivalstvo. Dočim je dobil Korlanty 1, 1928 samo 119.000 glasov, jih je dobil sedaj 135.000 ter si je priboril na ta način 3 mandate. Kršč. demokrati so tako najmočnejša stranka v šlezki skupščini s svojimi 13 mandati. Vlada je izgubila 4 mandate, slabo so sc odrezali socialisti, na novo pa so se javili komunisti z dvema poslancema. Med 47 mandati so si priborili Nemci skupno 15 poslancev. Gornješlezijske volitve kažejo, da je borba med vladnim taborom in opozicijo tako ostra, da trpijo pri tem narodni interesi. V interesu vsega slovanstva bi bilo, da bi skupna nevarnost zedi-nila Poljake za obrambo skupnih najvišjih državnih in narodnih interesov. — PGOK - rwlntr.ini InVo.l lil brez sloilu »Creme Orlstol" Hobivn .-f v lekarnah, drogiirljnh in parfumerljab. Zntn na: »Cosniochomiar Zuercb, Siuičiklasovu Telefon M-ua Proti komu so naperjene besede Mussolinija Rim. JO. maja. Z oziroin nu vprašanje nekaterih inozemskih listov, proti komu du so pravzaprav naperjene besede, ki jih_je izrekel g. Mussolini v svojem govoru 1 l irenci, je značilen odgovor, ki gu daje >luipcro fascista«, ki izraža mnenje vodilnih fašističnih krogov. List priše, da so besede predsednika vlade naperjene proti vsem in proti nikomur ter nadaljuje: -Danes se opomin duceja obrača |k>-sehič na francoski režim iu pa nu oni umetni nestvor. ki je stopil na mesto Avstrije. Jutri ali pojutrišnjem pu bi se ne mogel nanašati več na Francijo ali vsaj ne v toliki meri, kolikor nu neko drugo vlado in naravnost ua nek drug narod.* _ - Luvoro fascista« piše v podobnem smislu. Temu nasproti piše • Temps«. ki ga jc več-alimenj smatrati za glasilo francoskega zunanjega ministrstva, da so besede g. Mussolinija na las podobne grožnjam, ki jih je preti svetovno vojno izrekal cesar Viljem liohoilcolern-ški. Kakšna razlika — pravi imenovani list — jo med govorom Mussolinija in govorom Tar-dicuja! Ta dva govora sta značilna zn dve čisto različni mentaliteti. za dve čisto nasprotni razpoloženji duha. za dve čisto različni metodi, komu pravzaprav grozi g. Mussolini in zakaj? Nihče ne misli izolirati fašistične Italije — nasprotno: saj jo skuša ravno g. Briand čim tesnejše urediti v življenje celokupne Evrope!« Avsir. organizacije se ne mislijo razorožiti Dunaj, 20. maja. g. Na Dunaju se širi vest, da so voditelji Heiimvehra v nedeljo zopet sestavili novo ministrsko listo, ki naj bi stopila na mesto dr. Schobrove vlade, iu v kateri bi prevzel sedanji podkaticler Vaugoin mesto kanclerja, dr. Steidle zunanje ministrstvo, knez Starhemberg pa vojno ministrstvo. Zvezni kancler dr. Schober je radi teh fašističnih groženj povabil na razgovor heiimvehrovske voditelje dr. Steidlea, majorja Pabsta in druge. Govori se, da je dr. Schober zahteval od dr. Steidlea in Pabsta izjavo, ali naj vloži svoj nameravani predlog razorožitvenega zakona, ali ne. Neki heimwehrovski list trdi, da namerava dr. Schober odložiti svoje mesto, če bi Heimvvehrovci pustili, da pride do konflikta. Krščansko socialni župan v Badenu Kollnianu, ki je prevzel nalogo, da bi pripravil Heimvvelir in Schutz-bund do tega, da bi se oba odrekla nastopom v kopališčih tekom poletja, je izjavil listom, da smatra svojo nalogo za končano, ker so heimwehrovci pristali, da v kopališčih ne bodo nastopali, da pa se ne nameravajo odreči svojim vajam ob nedeljah v dunajskem gozdu. Voditelj republikanskega Schutzbunda socialno demokratski narodni svetnik elr. Deutsch mu je sporočil, da seveda Schutzbund ne bi mogel in Mala antanta Praga, 20. maja. n. V poslanski zbornici je danes zunanji minister dr. Beneš poročal o rezultatih haaške in pariške konference. Komunisti so dolgo časa motili njegov govor, dočim so ostali poslanci zunanjega ministra živahno pozdravljali. Dr. Beneš je izjavil, da je Češkoslovaška z rezultatom lahko zadovoljna. Oba nasprotnika: lo je Mala antanta iu Madjarska sta branili svoje stališče nepopustljivo in pa-triotično, vendar pu lojalno in dostojno. Sklenjene pogodbe pomenijo novo poglavje v medsebojnem razmerju. Madjarski boj za revizijo mirovne pogodbe bo Mala antanta še naprej strogo opazovala. Ministri Male antante so skozi in skozi dokazali, da niso sanjači ali romantiki brez vsake previdnosti. Na bodoči konferenci Male antante bo gotovo prišlo do govora o novem položaju nasproti Madjarski. Za madjarsko manjšino na Češkoslovaškem bo novo razmerje z Madjarsko posebnega pomena. Napad komunistov na angleški konzulat Kiiln, 20. maja. 11. Včeraj ob 11 zvečer so komunistični dcmoimtruntjc napadli angleški konzulat v Koluti. Naenkrat sc je pojavilo 25 mož na kolesih, ki so s kamenjem razbili vso šipe nu oknih in z rdečo barvo z velikimi črkami napisali na steno: »-Roke proč od Indije! Doli z Mucdoimldom!« Preden je prišla alarmira neu policija, so demonstiuntje zbežali ^ samo enostransko upoštevati kopališča, dočim bi Heiimvehr še nadalje hotela prirejati izzivalne nastope v industrijskih krajih. Deutsch je napovedal, da bo ob binkoštih prišlo na Se-mering 10.000 članov Schutzbunda in če bi se jim ta nastop prepovedal, bodo člani Schutzbunda vsako nedeljo kot izletniki obiskovali kopališča. Schober o dunajskem tisku Dunaj. 20. maju. 11. Na današnjem občnem zboru glavne zveze avstrijskih trgovcev, katerega se je udeležil tudi zvezni kancler dr. Schober, je dr. Schober omenil tudi nocojšnje dunajske liste, ki pišejo o krizi avstrijske vlade ter je omenil med drugim: Če čitamo današnje večerne liste, bi Avstrijci lahko znoreli. Taka histerija in taka norost, kakor se nam nudi v teh člankih, jo blazna. Rotim Vas, du se ne pustite s tem premotiti, ravno tuko malo, kakor se tudi vlada nc da motiti, da ne bi izpoluila svojih dolžnosti in dovolila trgovini 0110 varstvo. do katerega ima pravico. Sprejmite zagotovilo, da bo vlada, ki jo vodim, skrbela zn milili red v državi in du bo to tudi sposobna storiti. Osebno obljubim, da smatram svoj program dela za svojo prvo nalogo. Oton Habsburški postane ogrski krati? Praga, 20. maja. 11. Pravo Lidu poroča z debelimi črkami, da se na Madjarskem vršijo vse priprave, da se doseže vpostavitev Habsburžanov na madjarski prestol. Mussolini je baje pridobljen za to akcijo. Oton Habsburški se bo baje v najkrajšem času zaročil /. najmlajšo hčerko italijanskega kralja. Dne 22. novembra bo Oton postal polnoleten iu takrat se namerava v soglasju z Mussolinijeni proglasiti v madjarskem parlamentu slovesna izjava, s katero se ugotavlja, da je Madjarska kraljestvo, da je bil zakon o detronizaciji sprejet samo pod pritiskom in da je tedaj neobvezen in da se smatra Oton za dednega kralja Madjarske. Obenem se bo odpravilo meslo državnega upravitelja ler imenoval palatin kol namestnik kralja. To vest objavljamo kol kronisti, smatrajoč jo kot golo domnevo češkega lista. Velik požar v Londonu ljodleglo 6 ljudi ter zgorelo 100 hiš. Berlin, 20. maja. 11. Disciplinarna koniisllja jc kaznovala berlinskega župana Boscha s tem, da jc bil odpuščen iz, službe. Dovolila pa se mu jc dosmrtna pokojnina v znesku dve tretijine zakonito Dokojuiu''- Zupan sc jc proti razsodbi oritožil.