NEURJI V NAŠI OBČINI … STR. 3
NOVO NOGOMETNO IGRIŠČE V REČICI … STR. 4
NA VALETI PODELJENA PRIZNANJA ZLATIM UČENCEM … STR. 6
LAŠKO IN CVETJE … STR. 14
RAZPIS ZA PRIDOBITEV KOLEKTIVNE BLAGOVNE ZNAMKE OKUSITI LAŠKO … STR. 17
FESTIVAL ROMANICA ANTIQUA … STR. 26
DEJSTVA O COVID-19 … STR. 29
VRTEC LAŠKO PREJEL CERTIFIKAT VODA IZ PIPE … STR. 41
EKO OBLEKA ZA PRIHODNOST PLANETA … STR. 50
PORTRET MARKACISTA JURIJA VIDECA … STR. 55
št. 79/ 17 . avgust 2020
Osnovni podatki o glasilu
Odgovorna urednica: 
Tanja Grabrijan
Pomočnica odgovorne urednice,
oglasno trženje: Stanka Jošt
Tehnični urednik: Tomaž Koprivc
Uredniški odbor: 
Nina Pader Topole, Rok Deželak, 
Nika Teraž, Miha Gartner, Tomaž Majcen
Izdajatelj: Občina Laško, 
Mestna ulica 2, 3270 Laško
Naslov uredništva: 
Laški bilten – Občina Laško, 
Mestna ulica 2, 3270 Laško
 tel. 03 7338 712, 
 faks 03 7338 740 
internet: www.lasko.si 
e-naslov: bilten@lasko.si
Lektoriranje: Mojca Knez Jovan
Grafična priprava in tisk: 
Present, d. o. o.,
Dolenjska c. 43, 1000 Ljubljana
Naklada: 5.150 izvodov
Brezplačen izvod glasila prejme 
vsako gospodinjstvo v občini.
Glasilo je vpisano v razvid medijev 
Ministrstva RS za kulturo pod 
zap. št. 1191.
Fotografija na naslovnici:
Ana Rajh:  
Miina mandala iz naravnih materialov
Naslednja številka predvidoma izide 
15. oktobra 2020.
Prispevke in oglase je treba 
oddati do 30. septembra 2020 
na e-naslov bilten@lasko.si.
RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA
Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu 
Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu 
ob 14.20. Naslednja oddaja 5. oktobra 
2020.
Na radiu Aktual Kum bo občinski utrip 
župan predstavil 26. avgusta 2020 
(zadnja sreda v mesecu).
2
UVODNIK
Še eno lepo poletje. Hum se še vedno dviguje 
nad mestom in na njega se da še vedno povzpeti. 
Toda z majhno spremembo. Od sedaj naprej ho-
dite po poti, ki je v spletnem glasovanju za najlep-
šo slovensko tematsko pot leta 2020 dobila največ 
glasov. Pod njim še vedno stoji grad s katerega je 
čudovit pogled na zeleno nakodrano pokrajino. 
In v njem je še vedno odlična restavracija v kateri 
pa vam okuse Laškega po novem postrežejo z Mi-
chelinovega krožnika.
Še eno lepo poletje. Savinja še vedno teče v isti 
smeri kot do sedaj. V senci njenih mostov se še vedno pred kormorani skrivajo ribe. In 
tako kot vedno ima naša reka kakšen dan več, kakšen dan pa manj vode. Odvisno od 
tega, koliko je prinesejo okoliški pritoki, ki si še vedno, tako kot vedno, včasih utrejo 
svojo strugo malo po svoje in ne tako kot si želijo prebivalci ob njih.
Še eno lepo poletje. Pivovarji še vedno varijo odlično pivo in gostinci ga obiskoval-
cem točijo na svojih vrtovih v vrčke. Zraven, tako kot že nekaj časa, postrežejo kakšno 
laško kulinarično specialiteto. Tudi cvetje je. Takšno in drugačno, kot že nekaj zadnjih 
let. Tisto, ki je samo sebi zaradi lepote čisto dovolj in ono, ki zraven potrebuje pravljico. 
Oboje, tako pivo kot cvetje pa sta letos še dodatno posladkana z medom. Tudi glasbe 
ne manjka, od antično festivalske do akustične na kakšnem dvorišču.
Še eno lepo poletje. Veseli učenci so tako kot vsako leto razposajeno plesali na svoji 
valeti. Še malo bolj se je smejalo tistim, ki so jim bile pripete značke za dosežen učni 
uspeh. Tako kot vedno ob koncu šolskega leta. Za velike in male potekajo raznolike 
delavnice ter izleti in na odrih kjer nastopajo lutkovni junaki je silno zabavno, tako kot 
vsakič tudi tam, kjer nastopijo mojstri elektronske glasbe. 
Še eno lepo poletje za poležavanje v prijetnem hladu sence z obilico zanimivih knjig 
v naročju, tako kot pretekle mesece. Tudi žoga je še vedno okrogla. Pa naj bo tista za 
metanje na koš, ali ona za nabijanje preko mreže … lahko tudi na umetni travi, čeprav 
ne vem zakaj naravna ni dovolj dobra. In stari borci se še vedno družijo in obujajo spo-
mine. Takšne in drugačne. Tako kot vedno.
Vse to in še mnogo več vas čaka v letošnji poletni številki Laškega biltena. Ko ga bos-
te prebrali z odprtimi mislimi, ko boste izključili vse neumnosti, s katerimi vas posilju-
jejo takšni in drugačni 
strokovnjaki, največ-
krat pa tisti, ki so sami 
prepričani, da se na vse 
spoznajo, ko boste raz-
mišljali s svojo glavo in 
ne s tisto na položaju, 
ko boste vklopili lastno 
logiko in premagali 
strahove, s katerimi vas 
strašijo strašila, ko se 
boste usedli na kolo in 
se zapeljali en krog po 
Laškem in okolici ali 
se sprehodili po kateri 
od pohodnih poti, brez 
da bi si zakrivali obraz, 
boste tudi sami ponov-
no ugotovili, da je še 
eno lepo poletje.
Tomaž Majcen,
član Uredniškega  
odbora Laškega biltena
Foto: Grupan Grupa
Foto: Boris Vrabec
3
OBČINSKA UPRAVA
NEURJI V NAŠI OBČINI
Našo občino je 29. in 30. julija prizade-
lo močno neurje z dežjem, ki jo povzroči-
lo veliko škode. Ta znaša po grobih ocenah 
1,7 milijona evrov, kolikšna pa je škoda na 
vodotokih pa še ni znano.
Neurje, ki je zajelo več območij (Rečica, Slivno, Sedraž, Laži-
še, Rimske Toplice, Lože, Paneče, Lahomšek, Lahomno, Olešče, 
Vrh nad Laškim, Trobni Dol, Marija Gradec, Jurklošter, Deb-
ro, Šmihel …) je največ škode povzročilo na cestnem omrež-
ju, poškodovane so bankine, propusti, sprožilo se je tudi nekaj 
plazov, ponekod pa je prišlo tudi do udorov zemlje. Zelo velika 
škoda je nastala tudi na objektih, tako individualnih stanovanj-
skih kot tudi na poslovnih in industrijskih objektih. 
Ogrožena še ena stanovanjska hiša
V času nedavnih neurij in naravnih nesreč je prišlo do huj-
šega poškodovanja stanovanjske hiše v Radobljah, kjer živi 
štiričlanska družina z dvema otrokoma. O stanju so bile obveš-
čene vse pristojne službe, ki bodo ugotavljale ali je stanovanj-
ski objekt še primeren za bivanje in sanacijo. Statik je objekt že 
pregledal, medtem ko mora mnenje dodati še geolog. Aktiviran 
je bil tudi štab CZ Laško.
Vse oškodovance, ki so utrpeli škodo na stvareh zaradi pos-
ledic neurij s poplavami in točo med 29. in 30. julijem 2020, 
obveščamo da smo na osnovi sklepa Ministrstva za obrambo, 
Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljeva-
nju: URSZR) začeli s popisom in ocenjevanjem škode. Zbiranje 
vlog poteka za:
• Kmetijska zemljišča (OBRAZEC 1);
• Uničene objekte (OBRAZEC 3);
• Delno škodo na objektih (OBRAZEC 4) in
• Gradbeno inženirsko infrastrukturo (OBRAZEC 5).
Zbiranje vlog poteka na Občini Laško najkasneje do 21. 8. 
2020, medtem ko mora biti celotno ocenjevanje zaključeno do 
31. 8. 2020. Prav tako morajo biti podatki iz obrazcev do iste-
ga dne vneseni v spletno aplikacijo Ajda. 
Škodo v gozdovih ocenjuje Zavod za gozdove Slovenije, na 
vodotokih Direkcija RS za vode, na kulturni dediščini Zavod za 
varstvo kulturne dediščine, v gospodarstvu Ministrstvo za go-
spodarski razvoj in tehnologijo ter na državnih cestah Direkcija 
RS za infrastrukturo. 
Morebitne informacije in pojasnila dobite na tel. št. 03/733 
87 00. 
Župan Franc Zdolšek:
»Neurja so občino Laško zelo prizadela. Trudimo se poma-
gati in sanirati posledice, ki bodo vidne še nekaj časa. Zahva-
lil bi se vsem, ki so občanom priskočili na pomoč, zlasti vsem 
gasilcem, ki so nudili pomoč pri črpanju vode in odpravljanju 
drugih posledic neurij. Škodo, ki je nastala v neurjih, lahko ob-
čani prijavijo na telefonski številki 03/ 733 87 00, fotografije in 
ostale podatke o nastali škodi pa naj pošljejo na elektronski na-
slov cz@lasko.si ali na obcina@lasko.si.« 
Poveljnik CZ Laško Matjaž Pikl:
»V občini Laško je veliko škode na komunalni infrastruktu-
ri, stanovanjskih in poslovnih objektih, zalite so bile kmetijske 
površine. Velik del cest, zlasti v KS Rečica, je bilo neprevoznih, 
zato nismo mogli priti do občanov. Nastalo je tudi veliko novih 
plazov, ki jih trenutno samo zadržujemo, saj moramo najprej 
sanirati še druge stvari, zato prosim občane, da naj še naprej 
sporočajo, če opazijo kakšen nov plaz in drugo škodo.«
Mojca Knez Jovan
Foto: Boris Vrabec in arhiv Občine Laško
Občina Laško
4
OBČINSKA UPRAVA
4
OBČINSKE INVESTICIJE
Novo nogometno igrišče v Rečici
Občina Laško je v juliju zaključila z investicijo v izgradnjo 
nogometnega igrišča z umetno travnato površino in LED 
razsvetljavo v Rečici. Igrišče razsvetljujejo LED reflektorji, 
ki so nameščeni na štirih stebrih višine 18 metrov. Velikost 
igralne površine nogometnega igrišča je 96x59 metrov, med-
tem ko je celotna površina igrišča 102x65 metrov. V sklo-
pu projekta se je uredila tudi drenaža igrišča ter na vzhod-
ni  strani nadomestila stara ograja z novo v višini 8 metrov. 
Vrednost naložbe v igrišče z umetno travnato površino je 
znašala 384.000 €, v LED razsvetljavo pa 207.000 €. Za izgra-
dnjo LED razsvetljave je Občina Laško pridobila nepovrat-
na finančna sredstva Ministrstva za izobraževanje, znanost 
in šport v višini 100.000 €. Za umetno travnato površino pa 
finančna sredstva Fundacije za šport Republike Slovenije v 
višini 60.000 € ter od Nogometne Zveze Slovenije v znesku 
45.000 €. Skupni znesek sofinanciranja obeh investicij je zna-
šal 205.000 €.
Mag. Andrej Flis
TIC Rimske Toplice
Na zadnjih sejah Občinskega sveta Občine Laško so bile s 
strani nekaterih občinskih svetnikov podane pripombe v zvezi 
z gradnjo in izgledom TIC-a Rimske Toplice. Zaradi odstopa-
nja od idejnega projekta je prišlo predvsem zaradi kulturno-
varstvenih pogojev.
Za objekt TIC Rimske Toplice je bila najprej izdelana idej-
na zasnova, ki je predvidevala dva objekta locirana na pobočju 
zelenega parka, v osi promenade do Rimskih term ter igrala. 
Ker pa gradnja objekta predstavljala poseg v spomenik Rimske 
Toplice – Zdraviliški park (EŠD 7906), so bili izdani kulturno-
varstveni pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Sloveni-
je, ki pa niso dovoljevali takšne postavitve kot je bila predvide-
na v idejni zasnovi. Zato sta se morali lokacija in oblika objekta 
podrediti kulturno-varstvenim pogojem. Projekt PGD je zato 
prilagojen zahtevam, ki jih je postavil ZVKDS in od katerih ni 
odstopil. 
Občina Laško je prvo javno naročilo za gradnjo TIC Rimske 
Toplice objavila februarja 2019. Vendar so bile vse ponudbe za-
vrnjene, ker so presegale zagotavljana sredstva. Občina Laško je 
projekt nato pocenila in v juniju 2019 ponovno objavila javno 
naročilo. Ker je kljub temu vrednost najugodnejše ponudbe za 
razpisana dela presegala 20 odstotkov ocenjene vrednosti pro-
jekta, je Občina v skladu s prvim odstavkom 6. člena Uredbe o 
enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske do-
kumentacije na področju javnih financ dne 9. 7. 2019 izdelala 
novelacijo investicijskega programa za TIC Rimske Toplice ter 
ga v skladu s 7. členom Odloka o proračunu Občine Laško za 
leto 2019 poslala v potrditev Občinskemu svetu Občine Laško. 
10. 7. 2019 je bila zato sklicana 1. dopisna seja Občinskega sveta 
Laško z naslednjim dnevnim redom: Predlog Sklepa o preraz-
poreditvi sredstev za projekt TIC Rimske Toplice. Gradivo je 
vsebovalo celotni dokument Novelacija investicijskega progra-
ma – NIP2 za projekt TIC Rimske Toplice ter sklep o potrditvi 
investicije. V dokumentu so bila podana vsa pojasnila, razlogi 
in obrazložitve spremembe vrednosti.
12. 7. 2019 je bil tako soglasno sprejet sklep o prerazporeditvi 
sredstev znotraj proračunskih postavk za projekt TIC Rimske 
Toplice in sklep o potrditvi investicijske dokumentacije, s kate-
rim je občinski svet tudi odobril izvedbo investicije TIC Rimske 
Toplice v vrednosti 170.724,62 €. Občinski svet Občine Laško je 
bil pred podpisom gradbene pogodbe v celoti seznanjen o spre-
membi vrednosti investicije ter tudi o razlogih zanjo.
Mag. Andrej Flis
Udor zemlje v Lahomnem
1. julija je na območju občine Laško, v naselju Lahomno, priš-
lo do udora zemlje. V neposredni bližini udora, kjer je nastala 
jama večjih dimen-
zij, je stanovanjska 
hiša, v kateri so bi-
vale 3 osebe. Ker je 
bilo pripoznano, da 
je objekt nevaren za 
bivanje, je bila dru-
žina preseljena na 
drugo, varnejšo lo-
kacijo. Po zadnjih 
ugotovitvah stati-
ka in geologa se kot 
kaže, družina ne bo 
več vrnila v svojo 
hišo: »Prepoznano 
je bilo, da je objekt 
prenevaren za biva-
nje, zato bomo mo-
rali družini poiskati 
novo bivališče,« je pojasnil poveljnik CZ Laško Matjaž Pikl. 
Vodovod v Velikih Gorelcah
18. junija, so krajani Velikih Gorelc dočakali slovesno otvori-
tev novozgrajenega 1.441 metrov dolgega vodovoda, na katere-
ga se je priključilo 5 stanovanjskih objektov. Dela, ki jih je izva-
jala Komunala Laško, so potekala od oktobra lani do letošnjega 
aprila. Pogodbena dela so znašala 65.006,83 EUR. Vgradil se je 
tudi tipski rezervoar 10 m
3
.
Otvoritve so se poleg župana Občine Laško Franca Zdolška 
udeležili še člani občinske uprave, direktor JP Komunale Laško 
T omaž Novak in nekateri zaposleni, predsednik KS V rh nad Laš- 
5
OBČINSKA UPRAVA
kim Stanko Selič ter krajani, ki so bili nove pridobitve izjemno 
veseli.
Cesta do družine Kočar
Sredi julija smo slovesno otvorili dovozno cesto v Požnici.
Družino Kočar je lani aprila doletela težka preizkušnja, ko je 
gospod Milan zbolel in pozneje pristal na invalidskem vozičku. 
Občina Laško, KS Laško in Rdeči križ Laško smo s skupnimi 
močmi družini omogočili lažji dostop do hiše in jim vsaj malo 
pomagali v tej težki preizkušnji. 
Otvoritve so se poleg župana Franca Zdolška in direktorice 
Občinske uprave Tine Rosina udeležili še predsednik in pod-
predsednik KS Laško Martin Kokotec in Anton Vodišek, Vlado 
Marot iz Rdečega križa, Ferdo Hercog iz GM Hercog ter nekaj 
krajanov.
Eno leto projekta prijateljstvo
Pred natanko enim letom smo v občini Laško začeli s pro-
jektom Prijateljstvo. Gre za projekt, s katerim je starejšim in gi-
balno oviranim omogočena večja mobilnost, saj imajo tisti, ki 
nimajo lastnega prevoza, na voljo brezplačni prevoz. Bodisi za 
obisk zdravnika, trgovine, pokopališča, javnih ustanov idr.
S projektom je Občina želela in še vedno želi spodbuditi ak-
tivno življenje, vzpostaviti medgeneracijsko sodelovanje, pove-
zovanje in solidarnost.
Brezplačni prevozi so namenjeni starejšim od 65 let, gibalno 
oviranim občankam in občanom občine Laško, ki nimajo dru-
gih možnosti transporta oziroma nimajo možnosti uporabe jav-
nega prevoza ali je slednji terminsko neustrezen glede na pot-
rebe prosilca prevoza in so načeloma oddaljeni od mestnega ali 
vaškega jedra več kot en kilometer. Omejitev velja tudi pri oseb-
nem dohodku, in sicer se lahko v projekt vključijo osebe s pri-
hodkom nižjim od 600 evrov. Vsak posameznik lahko brezplač-
ni prevoz koristi največ 3 krat na mesec.
Prevozi se izvajajo zgolj znotraj občine Laško, in sicer ob delav-
nikih med 7. in 16. uro, ob vikendih in praznikih pa ne. Vse pre-
voze je potrebno rezervirati najmanj 3 dni vnaprej, saj je potreb-
no uskladiti potrebe in želje čim večjega števila prevoza željnih.
Prevoze občani rezervirajo na telefonski številki 051 30 50 20, 
od ponedeljka do četrtka, med 7. in 15. uro, ob petkih pa med 
7. in 13. uro, pred tem pa se morajo vsi bodoči uporabniki regi-
strirati na občini Laško oz. poklicati št. 03 733 87 00.
Junijski obisk kmetijske ministrice
V začetku junija sta se na delovnem obisku v občini Laško 
mudila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Ale-
ksandra Pivec in državni sekretar Damjan Stanonik. Predstavila 
sta delovanje ministrstva do sedaj in kakšna je finančna per-
spektiva za v bodoče. 
Obiska so se udeležili župan Občine Laško Franc Zdolšek 
in podžupan Matjaž Pikl ter drugi, zlasti tisti, ki se ukvarjajo 
s kmetijstvom, gozdovi, poljedelstvom, živinorejo, medičar-
stvom, lovstvom, prisotno je bilo tudi vodstvo Kmetijske zadru-
ge Laško in Kmetijsko-svetovalne službe Celje in Laško. Udele-
ženci so aktivno sodelovali in podali različne poglede na težave, 
s katerimi se srečujejo v vsakodnevnem življenju in tudi oboga-
tili razpravo s primeri dobre prakse. V nadaljevanju je Matjaž 
Pikl predstavil zaključek večletnega projekta Občine Laško in 
STIK-a o Kolektivni blagovni znamki – Okusiti Laško ter čes-
tital vsem 39 ponudnikom, ki so pridobili certifikat ter jim za-
želel, da se projekt nadaljuje. Obenem jih je spodbudil naj pri 
svojem delu vztrajajo in še naprej zagotavljajo tako našim kot 
drugim občanom varno, zdravo in kakovostno hrano.
Delovno srečanje je potekalo v prijetnem okolju Turistične 
kmetije Šolinc.
Evropski teden mobilnosti ponovno septembra
Občina Laško se bo tudi letos pridružila projektu Evropski 
teden mobilnosti, ki bo med 16. in 22. septembrom. ETM je na-
menjen zmanjševanju cestnega motornega prometa in spodbu-
janju čistejše mobilnosti, kot so hoja, vožnja s kolesom ali jav-
nim prevozom.
6
Občinska uprava ZBIRAMO PREDLOGE ZA 
PODELITEV OBČINSKIH 
PRIZNANJ
Komisija za mandatna vprašanja, voli-
tve in imenovanja Občinskega sveta Ob-
čine Laško je v junijski številki Laškega 
biltena objavila javni razpis za podelitev 
občinskih priznanj v letu 2020. Predloge 
za podelitev zlatega, srebrnega in brona-
stega grba ter naziva častni občan lahko 
oddate do petka, 4. septembra 2020, na 
naslov Občinski svet Laško, Komisija za 
mandatna vprašanja, volitve in imenova-
nja, Mestna ulica 2, 3270 Laško, s pripi-
som »za občinska priznanja«, osebno ali 
po pošti. Prav tako lahko predloge odda-
te po elektronski pošti na e-naslov obcin-
ski.svet@lasko.si.
Tanja Grabrijan
OBVESTILO O OBJAVI 
JAVNEGA RAZPISA ZA 
ENKRATNO DENARNO POMOČ 
ZA ŠTUDIJ V TUJINI ZA 
PRETEKLO ŠTUDIJSKO LETO 
2019/2020
Na podlagi 2. člena Pravilnika o en-
kratni denarni pomoči za študij v tujini 
(Uradni list RS, št. 40/16) občinska upra-
va Občine Laško obvešča, da bo dne 1. 
9. 2020 objavljen javni razpis za enkratno 
denarno pomoč za študij v tujini za pre-
teklo študijsko leto 2019/2020. Razpis bo 
objavljen na oglasni deski ter na spletni 
strani Občine Laško. 
Jasna Kermelj
PODELITEV OBČINSKIH 
PRIZNANJ »ZLATI 
UČENEC«
Letošnje leto je v marsikaterem pog-
ledu drugačno in tako so bila, malo 
drugače kot ponavadi, podeljena tudi 
občinska priznanja »Zlati učenec«. Ob-
čina Laško namreč zaradi trenutne si-
tuacije v državi (COVID-19) ni mogla 
organizirati proslave ob dnevu držav-
nosti v Kulturnem centru Laško. Zato 
je bilo dogovorjeno, da se bodo prizna-
nja izbranim učencem v šolskem letu 
2019/2020, ki so v drugi in tretji triadi 
dosegli odličen uspeh oziroma so raz-
rede končali s povprečjem zaključnih 
ocen 4,5 ali več in so v zadnji triadi do-
segli na tekmovanjih najmanj 12 točk 
po Točkovniku o šolskih tekmovanjih, 
ki ga sprejme župan Občine Laško, po-
delila na valeti.
V petek, 12. junija, se je Franc Zdol-
šek, župan Občine Laško ob 17. uri 
najprej udeležil valete učencev Osnov-
ne šole Primoža Trubarja Laško, ki je 
bila organizirana na občinskem dvori-
šču v Laškem. Priznanje »Zlati učenec« 
je prejelo 11 učencev in sicer Ema Šolar, 
Maks Benedek, Miha Kovač, Jure Šan-
tej, Nejka Čater, Gloria Sevšek, Pia Pri-
všek, Enej Vodušek, Sara Čopar, Lea Ša-
farič in Nika Lapornik.
Isti dan so valeto organizirali tudi 
učenci Osnovne šole Antona Aškerca  
Rimske Toplice na šolskem igrišču v 
Rimskih Toplicah. Ob 18. uri se je va-
lete udeležil tudi župan Franc Zdolšek, 
kjer je priznanje »Zlati učenec« prejelo 
11 učencev, in sicer Manica Drnovšek, 
Sabrina Hauptman, Neža Hochkraut, 
Kaja Kajtna, Mia Koritnik, Julija Pavšek, 
Jaka Knez, Katarina Tržan, Laura Mla-
kar, Tea Zupan in Larisa Jernejšek Pu-
šnik.
Župan je v svojem govoru čestital 
prejemnikom priznanj ter vsem deve-
tošolcem, ki so zaključili svojo osnov-
nošolsko pot in jim zaželel predvsem 
uspešno nadaljnje izobraževanje v sre-
dnješolskih klopeh.
Jasna Kermelj
»Zlati učenci« Osnovne šole Primoža Trubarja Laško
Foto: Darja Kucler
»Zlati učenci« Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice  
Foto: Tanja Teraž Železnik
Obvezna uporaba zaščitne maske v 
zaprtih javnih prostorih
Cenjene stranke obveščamo, da je 
skladno z Odlokom o začasnih ukrepih 
za zmanjšanje tveganja okužbe in širje-
nja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (Ur. 
l. RS, št. 90/20) v zaprtih javnih prosto-
rih obvezna uporaba zaščitne maske ali 
druge oblike zaščite ustnega in nosnega 
predela obraza ter obvezno razkuževanje 
rok.
Strankam zato priporočamo poslova-
nje po telefonu (03 733 87 00) in po na-
vadni ter elektronski pošti (obcina@la-
sko.si).
Občane pozivamo, da še vedno dosle-
dno upoštevate navodila Nacionalnega 
inštituta za javno zdravje.
Mojca Knez Jovan
7
OBČINSKI SVET / SVETNIŠKE SKUPINE
OBČINSKI SVET LAŠKO
10. seja Občinskega sveta Laško je 
potekala 1. julija v Rimskih termah.
Na julijski seji občinskega sveta sta 
bila sprejeta Odlok o rebalansu proraču-
na Občine Laško za leto 2020 ter Sklep 
o Načrtu ravnanja s stvarnim premože-
njem Občine Laško za leto 2020. Reba-
lans je bil pripravljen zaradi uskladitve 
proračunskih postavk in posameznih 
projektov s predvideno dinamiko izva-
janja in potrebno višino sredstev za nji-
hovo izvedbo. 
Občinski svetniki so se seznanili z 
zaključnimi poročili za preteklo leto, 
ki so jih pripravili Rdeči križ Sloveni-
je, Območno združenje Laško-Radeče, 
Študentski, mladinski in otroški center 
Laško in Knjižnica Laško. Prenovljen 
Odlok o ustanovitvi JZ Knjižnica Laško 
je bil sprejet v 1. obravnavi. 
Potrjen je bil Sklep o soglasju k ceni 
socialno varstvene storitve pomoč dru-
žini na domu v Občini Laško, ki se prič-
ne uporabljati s 1. 8. 2020. Efektivna 
ura se je zvišala iz 18,51 EUR na 19,02 
EUR, od tega bo zdaj uporabnik names-
to 4,10 EUR plačal 4,60 EUR. Cena ure 
storitve ob nedeljah ali v nočnem času 
se je iz 25,91 EUR zvišala na 26,63 EUR, 
tako da je prispevek uporabnika names-
to 5,70 EUR po novem 6,44 EUR. Cena 
ure ob dnevih državnih praznikov ali 
dela prostih dni pa se je zvišala iz 27,76 
EUR na 28,53 EUR. Za uporabnika to 
pomeni, da bo namesto 6,10 EUR po 
novem plačal 6,90 EUR. 
Svetniki so bili seznanjeni tudi z letni-
mi poročili RASR, ORP Osrednje Celj-
sko, Medobčinskega inšpektorata in re-
darstva Mestne občine Celje, Občine 
Braslovče, Občine Laško, Občine Pol-
zela, Občine Štore, Občine Tabor, Obči-
ne Vransko in Občine Žalec, Komunale 
Laško ter Storitvenega podjetja Laško, ki 
vzdržuje Čistilno napravo Laško.
Na področju okolja in prostora so bili 
sprejeti štirje odloki, in sicer:
• Odlok o spremembah in dopolnitvah 
Odloka o kategorizaciji občinskih jav-
nih cest v Občini Laško,
• Odlok o podlagah za odmero komu-
nalnega prispevka za obstoječo ko-
munalno opremo na območju občine 
Laško, 
• Odlok o občinskem podrobnem pro-
storskem načrtu za območje EUP 
LAU-2 ter
• Odlok o spremembi meje občin Sev-
nica in Laško. 
Odlok o podlagah za odmero ko-
munalnega prispevka za obstoječo ko-
munalno opremo na območju občine 
Laško prične veljati 15. avgusta. Nov 
odlok je bil sprejet zaradi uskladitve z 
novo zakonodajo; tako kot ostali od-
loki je objavljen v Uradnem listu RS in 
na občinski spletni strani www.lasko.si, 
pod zavihkom »ZA OBČANE«, »OB-
ČINSKI PREDPISI«. 
Naslednja redna seja občinskega sve-
ta bo predvidoma 30. septembra.
Gradiva za seje občinskega sveta in 
posnetki sej so dostopni na občinski 
spletni strani www.lasko.si. Prav tako so 
na občinski spletni strani objavljeni vsi 
sprejeti občinski predpisi (pod zavih-
kom »ZA OBČANE«). 
Tanja Grabrijan 
Foto: arhiv TV Laško
NEZADOVOLJNI S POMANJKLJIVIMI 
ODGOVORI GLEDE IZGRADNJE 
PRIZIDKA K ZD LAŠKO IN TIC-A 
RIMSKE TOPLICE
V pretekli številki Laškega biltena smo 
pisali o vprašanjih in pobudah, ki so jih 
naši svetniki zastavili občinski upravi na 
9. seji Občinskega sveta Laško. Odgovore 
smo v gradivu za sejo 1. julija sicer preje-
li, a so bili glede investicije v TIC Rimske 
Toplice, zlasti pa glede prizidka k Zdra-
vstvenemu domu Laško, zelo pomanjklji-
vi. Odpirali so le še več vprašanj. Doda-
tne informacije smo zato iskali sami. 
Prizidek k Zdravstvenemu domu La-
ško je vključen v občinski proračun od 
junija 2016. Sam projekt pa je odprt že od 
leta 2017. Pričakovali smo poročilo o po-
teku investicije od vsega začetka, občin-
ska uprava pa je v svojem odgovoru prip-
ravila le kronologijo od septembra 2019 
dalje, in še to samo glede poteka pripra-
ve prostorskega akta za umestitev prizid-
ka k ZD Laško. Sprašujemo se, kaj se je 
dogajalo prvi dve leti in kaj je v projektu 
takšnega, da ni za javno objavo. Iz kro-
nologije od septembra 2019 dalje vidimo, 
da se je v pol leta zgodilo bore malo. Naj-
bolj bode v oči negativni odgovor Mini-
Predstavnica Civilne iniciative za razvoj Rimskih Toplic Jelka Kapun je občinskim 
svetnikom predstavila dejstva za ponovno delovanje druge ambulante v Zdravstve-
ni postaji Rimske Toplice in ambulante v Jurkloštru
Občinski svetniki glasujejo
8
SVETNIŠKE SKUPINE 
strstva za okolje in prostor, da projektna 
dokumentacije za izdajo gradbenega do-
voljenja za prizidek, glede na vsebino in 
aktualno zakonodajo, ni ustrezna. Je šlo 
za nestrokovno oziroma pomanjkljivo 
izdelavo elaborata ali kaj drugega? Spra-
šujemo se tudi, kako oseba, ki s strani 
občinske uprave vodi projekt, ne pozna 
podrobnosti projekta, ki ga vodi in ob-
stoječih prostorskih aktov občine? Kako 
lahko občina več kot 1,5 milijonov EUR 
vredno investicijo prepusti brez stalne-
ga nadzorstva in vključevanja občinske 
uprave oz. vodje projekta zaposlenim na 
ZD Laško? Tako je bilo namreč namig-
njeno na majski seji OS in to je razbra-
ti tudi iz odgovora vodje projekta. Glede 
na to, da je osnovna dejavnost ZD Laško 
zdravstvo in ne gradbeništvo, arhitektura 
oziroma projektiranje, je bilo takšno rav-
nanje Občine skrajno neodgovorno.
V zvezi z investicijo v TIC Rimske To-
plice smo na majski seji povprašali, zakaj 
končni izgled »gradbenega« kontejner-
ja tako ekstremno odstopa od prvotnih 
načrtov, tako z vidika oblike stavbe kot 
njene umestitve. Hkrati nas je zanimalo, 
zakaj je bilo za projekt namesto prvotnih 
95.000 EUR porabljenih preko 170.000 
EUR. Nedvoumen odgovor smo prejeli 
samo glede spremembe lokacije objekta, 
ne pa tudi glede zvišanja stroškov grad-
nje. Iz zapisanega odgovora smo razbra-
li, da je do povišanja prišlo (tudi) zaradi 
tega, ker je bil v osnovi načrtovan »na-
vaden« objekt, na koncu pa zgrajen niz-
koenergetski objekt. Zakaj je zgrajen le 
en objekt namesto dveh, pa v pojasnilu 
ni navedeno. Ne moremo razumeti, kako 
je lahko objekt TIC-a stal približno toli-
ko, za kolikor se lahko zgradi hiša, veli-
ka približno 140 m
2
. Po prvotnih ocenah 
projektanta je bila investicija v info toč-
ko in bar (ki ni bil realiziran) ocenjena 
na 95.000 EUR. Ponudbe, ki so prišle na 
ponovljenem razpisu samo za info točko, 
naj bi bile precej višje. A občinska uprava 
odgovarja, da so bile ponudbe realne gle-
de na stanje na trgu. Sprašujemo se, kako 
je lahko projektant kot strokovnjak, tako 
zgrešil pri prvotni oceni stroškov. Se je 
še kdo drug poleg nas vprašal, na podla-
gi česa je postavil tako zelo napačno oce-
no vrednosti? Nekje po poti se je izgubilo 
ogromno informacij in približno toliko 
davkoplačevalskega denarja. In za konec 
dodajamo še zanimivo dejstvo: projek-
tant pri investiciji v TIC Rimske Topli-
ce je bil isti kot pri investiciji v izgradnjo 
prizidka k ZD Laško.
Enej Kirn,  
Mlada moč občine Laško
PRIPRAVNIŠTVO V EVROPSKEM 
PARLAMENTU
V začetku februarja sem začela svoje petme-
sečno pripravništvo pod okriljem Socialnih de-
mokratov v Evropskem parlamentu. Pred mano 
je pot v Bruselj vodila še eno izjemno mlado 
žensko, tudi Laščanko, Nevo Grašič. Evropski 
parlament je neposredno izvoljena parlamentarna institucija 
Evropske unije, ki ima zakonodajne, nadzorne in proračunske 
pristojnosti. Ima 705 poslancev iz 27 držav EU v 7 političnih 
skupinah, ki zastopajo 477 milijonov ljudi. Delo v parlamentu 
pozna dve osnovni obliki: odbori (priprava zakonodaje) in pla-
netarna zasedanja (sprejem zakonodaje). Za pripravo plenarnih 
zasedanj so poslanci razdeljeni v specializirane stalne odbore, 
katerih je dvajset. Vsak odbor se ukvarja z določenim področ-
jem politike, poslanci v odborih pa preučijo zakonodajne pre-
dloge, predlagajo dopolnila ali predloge zavrnejo. 
Sama sem v času svojega pripravništva delala v odboru za 
človekove pravice. Izbrala sem si ga, ker sem čutila, da je bilo 
v mojem življenju dovolj branja akademskih člankov in knjig 
ter poslušanja različnih strokovnih predavanj s tega področja. 
Želela sem slišati zgodbe ljudi »iz prve roke«. Zelo kmalu sem 
dojela, da gre za odbor, v katerem hodita z roko v roki najbolj-
še, kar lahko ponudi človeštvo, ter najslabše. Biti priča, poslu-
šalec na eni strani izjemno tragičnih, na drugi pa navdihujo-
čih zgodb, je nekaj, kar sem počela instinktivno in z izjemno 
odgovornostjo. Ljudje, kot so žrtve spolnega nasilja in trgovine 
z ljudmi, politični zaporniki, okoljevarstveni aktivisti, branilci 
človekovih pravic vseh vrst in ostali, ki so delili z mano in moji-
mi sodelavci svoje zgodbe, niso želeli pomilovanja, pač pa samo 
kanček spoštovanja in povrnitev dostojanstva. 
Brez naivnosti in brez lažnega idealizma lahko rečem, da me 
je to delo naučilo naslednjega: živimo v težkem, kompleksnem 
svetu, pa vendar ... Politika (tako na nacionalni kot evropski 
ravni) in diplomacija morata biti zakoreninjeni v prepričanju o 
naši skupni človečnosti. Začnemo z enakostjo. To je izvor, kaj-
ne? Ravnotežje. Poštenost. To je naša osnovna človekova pravi-
ca. 
Nadja Čakič, 
OO SD Laško
OBČINSKA 
ORGANIZACIJA 
LAŠKO
9
KRAJEVNE SKUPNOSTI
KS MARIJA GRADEC
Aktualno v KS Marija Gradec
Kljub korona-razmeram delovanje KS Marija Gradec v leto-
šnjem letu ni povsem zamrlo. Lahko rečem, da je na nekaterih 
področjih dela prav živahno. Najprej bi rad poudaril, da lansko 
leto nismo organizirali napovedanega srečanja krajanov, saj je 
svet KS ocenil, da ni bilo primernih pogojev zaradi obsežnega 
gradbišča in obvozov pri nadgradnji železniške proge, ker je bilo 
srečanje planirano v parku pred gostiščem Čater. Prireditev je 
bila prestavljena na letošnje leto, na soboto, 15. avgusta, pri ko-
zolcu v Slogah, vendar pa smo jo zaradi nadaljevanja veljavnosti 
protikoronskih ukrepov morali prestaviti v leto 2021. Prav tako 
nismo smeli organizirati letošnjega zbora krajanov predvidene-
ga v aprilu. 
Obsežna dela na nadgradnji železniške proge Laško-Rimske 
Toplice so končana, odpravljajo se pomanjkljivosti ugotovljene 
na tehničnem pregledu. Predvideno je, da se bo še letos preu-
redil preostanek športnega igrišča v Marija Gradcu, kjer bo na 
novo urejeno tudi otroško igrišče. Izvajalci del nadgradnje pro-
ge morajo, v fazi odprave pomanjkljivosti sanirati vse nastale 
poškodbe na vzporednih in zalednih cestah, ki so bile upora-
bljene ob nadgradnji proge ter na vseh stanovanjskih objektih 
v vplivnem območju gradnje. Vodilni izvajalec del Kolektor je 
obljubil, da bodo donirali nadomestno izgradnjo poškodovane 
kapelice sv. Petra pri cerkvi Matere božje. 
Največ truda smo vložili v prepričevanje investitorja glede 
umestitve državne ceste skozi vaško jedro Marija Gradca. Oči-
tno naša zahteva oziroma želja, da bi se trasa čimbolj približa-
la potoku Lahomnici ne bo upoštevana, zaradi medresorne ne-
usklajenosti projekta med Ministrstvom za okolje in prostor ter 
Ministrstvom za infrastrukturo, tako da bodo na obeh straneh 
ceste med objekti in potokom ostale nekoristne in nefunkcio-
nalne površine, ki bodo vaško jedro razdelile na dva dela.
Skupaj s Komunalo Laško nam je uspelo zgraditi prvo fazo 
meteorne kanalizacije območja Lahomška, s čimer smo ob 
večjih nalivih preprečili zalivanje območja desnega brega La-
homnice v Marija Gradcu. 
V letošnjem ali začetku prihodnjega leta je planirana izgra-
dnja hodnika za pešce Knez–športna igrišča in povezovalne 
ceste Veterinarska postaja–Čater z nadomestnim parkiriščem.
V sklopu asfalterskih del v občini Laško za leto 2020 in 2021 
je v KS Marja Gradec predvideno asfaltiranje petih odsekov 
krajevnih cest v dolžini 2.000 m, in sicer: JP Lahomno-Tržan, 
JP Plazovje-Radosavljevič, JP Marija Gradec-Vovk, JP Lahom-
šek-Zemljič in JP Modrič-Bolčina. Občina Laško bo zagotovi-
la asfaltno preplastitev, krajani s pomočjo donatorjev in KS pa 
morajo zagotoviti pripravo cest pred asfaltiranjem ter ureditev 
bankin in brežin.
Svet KS je na svoji zadnji seji poleg ostalih zadev obravnaval 
tudi:
• problematiko dostopa in vzdrževanja ceste JP Zavoj-Škober-
ne mimo domačije Doblatina 2 in zavzel stališče, da bo pot-
rebno urediti in kategorizirati gozdno cesto preko Tovstega 
• glede problematike parkiranja v Tevčah za ogled slapa Sopo-
te in uporabo pohodne poti iz Slog v Log svet predlaga, da se 
uredi manjše, večnamensko parkirišče na območju Slog
• zaradi nestrinjanja krajanov glede postavitve hitrostne ovire 
na cesti Laško-Trojno pri stanovanjski hiši Lahomšek 1 svet 
KS daje pobudo, da naj občinska uprava preuči in ponovno 
obrazloži upravičenost in smiselnost postavitve ovire na tem 
mestu
• podana je bila pobuda občinski upravi za ureditev novega 
avtobusnega postajališča ob državni cesti pri Bobek v La-
homnem z ureditvijo križišča in prehoda za pešce
• ker so lastniki posestva Bartol zainteresirani za prodajo, ob-
močje spodnjega dela posestva pa je zazidljivo, bi bilo smisel-
no, da ga občina odkupi. V ta namen svet KS podaja pobudo, 
da se še enkrat organizira sestanek z lastniki pri županu.
V izdelavi je nov logotip KS Marija Gradec, ki bo ob prvi pri-
liki javno predstavljen. V pripravi je tudi knjiga - monografija o 
Marija Gradcu.
Poplavljanje podvoza v Radobljah
KS Marija Gradec ter krajani Radobelj in Plazovja ogorčeno 
ugotavljamo, da skoraj vsaka malo močnejša nevihta povzroči 
poplavljanje železniškega podvoza v Radobljah. V roku enega 
leta se je to zgodilo kar štirikrat, dvakrat, da je bila cesta Ra-
doblje-Plazovje precej časa neprevozna. Prav tako je neurje na 
širšem območju podvoza dvakrat v enem letu popolnoma uni-
čilo zgornji ustroj ceste z asfaltom ter poškodovalo vkopane in-
frastrukturne vode in naprave. Vzrok je vsekakor v neustrezno 
urejenem in zelo slabo vzdrževanem potoku, ki je v spodnjem 
delu po cevovodu speljan skozi podvoz s premajhnim profilom. 
Dodatno se preko istega cevovoda odvodnjavajo tudi meteorne 
vode iz nove ceste proti Radobljam ob železnici. Stanje potoka 
gorvodno od cevovoda je neprimerno. Nujno potrebno bi bilo 
ustrezno dimenzioniran pretočni profil obložiti s kamnito oblo-
go na dolžini cca 400 m, do stanovanjskega objekta Radoblje 11. 
Vmes bi morali biti nameščeni pragovi za umirjanje pretoka, 
spodaj pred vstopom v cevovod pa bo moral biti narejen dovolj 
velik prodni zadrževalnik, z dodatnim pretočnim kanalom, spe-
ljanim direktno v Savinjo. Od pristojnih državnih služb zahte-
vamo, da se takoj pristopi k temeljiti in celoviti sanaciji nastalih 
razmer ter s tem prepreči vsakokratna nepotrebna gospodarska 
škoda.
Marjan Salobir,
predsednik KS Marija Gradec
10
KRAJEVNE SKUPNOSTI
KS REČICA
V KS Rečica bi moral biti julij najlepši mesec, saj v tem me-
secu praznujemo krajevni praznik. V letu 2020 smo se mora-
li odločiti, da praznovanje prestavimo na čas, ko bo to možno. 
Krajane in krajane zato pozivamo, da nam posredujete predlo-
ge za podelitev priznanj Zlati znak Krajevne skupnosti Rečica 
in Srebrni znak Krajevne skupnosti Rečica, ki ga Svet Krajevne 
skupnosti Rečica podeljuje posameznikom, skupnostim, druž-
bam, društvom in drugim pravnim osebam za izredno življenj-
sko delo ali za vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni 
za razvoj krajevne skupnosti oziroma za pomembne dosežke v 
krajšem obdobju in kot vzpodbuda za nadaljnje delo.
Kratek čas dovoljenega druženja pa so v Rečiški dolini dob-
ro izkoristili člani društva Rudarsko-etnološkega društva Brezno 
Huda Jama, ki so v nedeljo, 28. junija 2020, ponovno organizirali 
Festival knapovske kulture na Zavratih. Kot člani Združenja za 
ohranjanje rudarske dediščine Slovenije – Ruda so isti dan dopol-
dan v Sindikalnem domu gostili tudi letno skupščino Združenja. 
Festivala so se udeležili uniformirani rudarji rudarskih društev. 
Zbrane je poleg organizatorja Andreja Mavrija pozdravil tudi žu-
pan občine Laško Franc Zdolšek, s predsednico Krajevne skup-
nosti Rečica Urško Knez sta nazdravila s prav vsemi uniformami. 
Po bogatem kulturnem programu, ki je v celoti črpal iz rudarske 
dediščine, se je prijetno nedeljsko druženje nadaljevalo ob zvokih 
Rečiškega kvarteta s prijatelji. 
Gotovo ste opazili, da se urejanje nogometnega igrišča po-
časi zaključuje. V sodelovanju z Občino Laško in Komunalo 
Laško smo se dogovorili, da poleg igrišča, obnovimo in uredi-
mo celotno okolico Sindikalnega doma. Predvidoma bodo vsa 
dela zaključena v septembru. Glede na obsežnost investicije tudi 
upamo, da bo po zaključku vseh del možno pripraviti svečano 
otvoritev za vse krajane. 
Žal moramo poročati tudi o neurjih s točo in poplavo, ki so 
Rečiško dolino v enem samem mesecu prizadela kar trikrat: 1. 
julija, 22. julija in najhujše, 29. julija. Prvič je nastala škoda na 
cestni infrastrukturi, drugič je škodo povzročila še toča, hudou-
rniške vode pa so se zaradi nanošenega materiala in posledično 
zamašenih kanalov, razlivale preko cest in travnikov. Najhuje pa 
je bilo neurje 29. julija 2020, ki je povzročilo ogromno gmotno 
škodo na celotnem območju porečja Rečice.
Ob tej priložnosti se za vso pomoč ob nastali naravni nesreči 
zahvaljujemo vsem gasilcem in izvajalcem, Civilni zaščiti Laško, 
Občini Laško, Komunali Laško in podjetju Gratex, d. o. o., za 
donacijo 150 ton peska, ki smo ga namenili za obnovo poško-
dovanih javnih poti.
Urška Knez, KS Rečica
KS SEDRAŽ
Spoštovani krajani in krajanke KS Sedraž
Ker so se karte življenja premešale in sem vas bil primoran 
spoštovani Sedražani in Sedražanke zapustiti, vam še zadnjič 
pišem.
V veliko čast mi je bilo opravljati delo predsednika KS Sedraž 
(verjemite, da sem čutil spoštovanje in zaupanje z vaše strani) s 
pomočjo moje vrle ekipe članov Sveta KS Sedraž in ob pomoči 
vseh krajanov Sedraža.
Želim si in upam, da je bilo naše delo kvalitetno in opaženo, 
da smo doprinesli nekaj kamenčkov v mozaik za povečano kva-
liteto življenja in aktivnosti v Sedražu.
Na tem mestu bi se zahvalil za nesebično pomoč in razume-
vanje velike večine krajanov, kar je pripomoglo k uresničitvi ci-
ljev in želja v tem kratkem obdobju vodenja KS Sedraž. V letoš-
njem letu je odprtih in potrjenih še mnogo projektov, za katere 
sem prepričan, da jih bodo člani Sveta KS uresničili, da bo živ-
ljenje v Sedražu prijazno in kvalitetno.
Zahvalil bi se Društvom, ki delujejo v Sedražu, občinskemu 
vodstvu in strokovnim službam Občine Laško ter Komunali La-
ško za nesebično pomoč pri izvedbi vseh naših želja in planov.
S spoštovanjem in želim vam, moji dragi Sedražani, mnogo 
osebnih in krajevnih uspehov!
Rad sem bil krajan SEDRAŽA in v čast mi je bilo živeti v 
SEDRAŽU!
Vaš Aleš Jerman
18. OKTOBRA PONOVNO VOLITVE V KS SEDRAŽ
V nedeljo, 18. 10. 2020, bodo izvedene nadomestne 
volitve v Svet Krajevne skupnosti Sedraž, kjer se bo v VE 
1 (Sedraž, Klenovo, Govce, Trnovo, Trnov Hrib) volilo 
dva člana, v VE 2 (Belovo, Brezno) pa se bo volilo enega 
člana. 
Namesto volišča v strelskem domu bo aktivirano vo-
lišče v Podružnični OŠ Sedraž.
Predčasno glasovanje bo potekalo v sredo, 14. 10. 
2020, od 8. do 18. ure v Energetski pisarni Občine Laško 
na Mestni ulici 2 v Laškem.
Kandidature se sprejemajo od petka, 21. 8. 2020, do 
četrtka, 17. 9. 2020, do 15. ure na sedežu Občinske volil-
ne komisije na Mestni ulici 2 v Laškem. Seznam potrje-
nih kandidatur bo javno objavljen na spletni strani obči-
ne, prav tako pa boste volivci v začetku oktobra na dom 
prejeli letak s seznamom potrjenih kandidatur.
Za vse informacije v zvezi z nadomestnimi volitvami 
se lahko obrnete na tajnico OVK Tanjo Grabrijan (tel. št.: 
03 733 87 11, e-naslov: tanja.grabrijan@lasko.si) ali nje-
no namestnico Stanko Jošt (tel. št. 03 733 87 12, e-naslov: 
stanka.jost@lasko.si).
Občinska volilna komisija Laško
KOMUNALA
11
Sporočanje okvar na javni 
razsvetljavi
Glede vzdrževanja javne razsvetljave 
je bilo v preteklosti opravljenega veliko 
dela, o čemer priča tudi preko tisoč raz-
ličnih svetlobnih teles po celotni občini 
Laško.
V preteklosti so investicijska oz. obno-
vitvena dela na javni razsvetljavi izvaja-
la različna podjetja z različnim strokov-
nim potencialom. Komunala Laško pa 
je izvajala zgolj manjša vzdrževalna dela, 
predvsem pa zamenjavo sijalk. Zaradi 
pomanjkljive tehnične opreme, manj-
ka strokovnega kadra in iz varnostnih 
razlogov so dela za nas izvajala domača 
elektro podjetja. Zaradi nemalokrat za-
mudne komunikacije od trenutka prijave 
okvare do odprave le-te, s tem povezanih 
daljših odzivnih rokov ter večjega števi-
la reklamacij, smo se pred časom odloči-
li, da se manj zahtevnih vzdrževalnih del 
lotimo sami z lastnim kadrom, osnovni-
mi sredstvi in tehnično opremo. V okvi-
ru tega smo v preteklem letu zaposlili ele-
ktričarja, nabavili vozilo z dvižno košaro 
in ustrezno opremo. Na osnovi do sedaj 
opravljenega dela so bili odzivi širše jav-
nosti in Občine Laško kot lastnika pozi-
tivni, saj se vsa vzdrževalna dela izvajajo 
kakovostno, predvsem pa bistveno hitre-
je, o čemer pričajo odzivni časi, ki so v 
večini primerov krajši od treh dni. Ob-
časno prihaja do zastojev, največkrat, ko 
je za odpravo napake potreben zahtev-
nejši poseg ali pa gre za investicijsko zah-
tevnejša opravila, za katera so predhod-
no potrebna ustrezna naročila Občine 
Laško in takih del v večini primerov ne 
izvaja Komunala Laško. V takih primerih 
se kljub dobronamernim večkratnim ob-
vestilom naših občanov na pozive ne mo-
remo odzvati, dokler se ne izvedejo prej 
omenjena dela. V preteklosti je bilo na 
tem področju tudi nekaj donacij mestu, 
izvajale so se različne udarniške akcije, o 
katerih pa akterjev ni več, pa tudi doku-
mentacije o tem ni.
Vse občane vljudno naprošamo, da vse 
svoje ugotovitve glede nepravilnosti oz. 
nedelovanja javne razsvetljave še naprej 
sporočajo preko avtomatskega telefon-
skega odzivnika Občine Laško na številko 
031 395 900 in pri tem navedejo oznako 
javne razsvetljave, ki je zapisana na na-
lepki ali vsaj čimbolj natančen opis loka-
cije napake. Na to številko lahko občani 
preko zvočnega zapisa javijo tudi druge 
vrste napak na javni razsvetljavi. Poleg 
avtomatskega zvočnega javljanja napak 
pa lahko občani napake javljajo tudi pre-
ko posebnega obrazca, ki se nahaja na 
spletnih straneh Komunale Laško: www.
komunala-lasko.si/jr-okvara.
Ne glede na izbrani način javljanja 
okvare pa naj ustno ali pisno obvesti-
lo vsebuje čim bolj natančno lokacijo 
okvare svetlobne ali druge naprave javne 
razsvetljave, da bo okvaro ali drugo po-
manjkljivost možno čimprej tudi odpra-
viti.
S skupnimi močmi se bomo še naprej 
trudili, da bodo naša mesta in kraji ustre-
zno razsvetljeni.
Tomaž Novak
Obrezovanje cestnih profilov
Pri izvajanju dejavnosti odvoza od-
padkov in odvoza grezničnih gošč se sre-
čujemo s problematiko normalne prevo-
znosti nekategoriziranih cest predvsem 
zaradi zaraslosti, saj grmičevje, vejevje in 
drevje ter tudi druge ovire segajo v pro-
metni profil, kar otežuje preglednost in 
normalno prevoznost cest ter povzroča 
poškodbe na vozilih. Lastnike zemljišč, 
po katerih potekajo ti cestni odseki vlju-
dno prosimo, da ustrezno obrežejo grmi-
čevje in vejevje, ki sega v cestni profil ter 
odstranijo tudi ostale morebitne ovire in 
s tem omogočijo normalno prevoznost. 
Navedeno velja tudi za nekatere odseke 
kategoriziranih javnih poti, ki jih vzdr-
žujejo Krajevne skupnosti, zato prosimo 
vodstva KS, da v sklopu vzdrževanja cest 
zagotovijo tudi obrezovanje vejevja in 
grmičevja za zagotovitev ustreznega ce-
stnega profila.
Problematika vzdrževanja 
vodotokov ob cestah
Ob zadnjih neurjih, ki so prizadela 
občino Laško, vsakokrat znova in znova 
ugotavljamo, da vodotoki vedno pres-
topajo bregove ter povzročajo škodo na 
cestni infrastrukturi, ki jo vzdržujemo. 
Dejstvo je, da je vzrok teh neurij segre-
vanje ozračja, saj v kratkem času prihaja 
do ekstremno velike količine padavin, ki 
imajo za posledico razlivanje vodotokov. 
Podivjane vode s sabo nosijo vse, kar je 
naloženo na brežinah vodotokov, dračje 
ter vejevje z gozdov iz zaledja, kar dodat-
no otežuje pretok prepustov in mostov 
ter povzroča razlivanje voda. Upravlja-
vec vodotokov (država) ne zagotavlja iz-
vajanje potrebnih vzdrževalnih del. Ne 
izvajajo se ukrepi umirjanja pretokov, 
izvedbe pragov in prodnih zadrževalni-
kov, prav tako pa se ne izvaja izvoz napla-
vin in plavja iz strug vodotokov. Zaradi 
navedenega se pojavlja vse več poškodb 
brežin vodotokov, ki povzročajo zajede 
in udore cest na izpostavljenih mestih ob 
vodotokih. Vzdrževalci cest smo dolžni 
zagotavljati normalno prevoznost cest, 
nevarna mesta zavarovati, poškodbe pa 
čimprej sanirati, pri tem pa ne smemo 
posegati v vodni svet. Pridobiti moramo 
ustrezna dovoljenja in soglasja, v katerih 
pa je praviloma zahtevana tudi ureditev 
kompletne struge vodotoka vsaj nekaj 
metrov gor in dol vodno od mesta po-
12
KOMUNALA
škodbe v primeru, da bi želeli sami izves-
ti sanacijo. Postopki pridobivanja dovo-
ljenj in soglasij trajajo zelo dolgo. Prošnje 
vodarjem, da naj imajo poškodbe cest ob 
vodotokih prioriteto pri izvajanju njiho-
vih vzdrževalnih del pa po navadi nale-
tijo na gluha ušesa ali pa je odgovor po-
mankanje denarja. V primeru, da bi sami 
posegli v vodotok brez soglasja in izved-
li sanacijo brežine zaradi ureditve ceste 
tvegamo prijavo s strani vodarjev inšpek-
cijskim službam in plačilo visokih kaz-
ni. Smatramo, da bi moral zakonodajalec 
spremeniti zakonodajo vezano na sana-
cijo brežin vodotokov ob cestah tako, da 
bo lahko lokalna skupnost nujno potreb-
ne sanacije izvajala sama v lastni režiji.
Marjan Salobir
Oddaja ločeno zbranih in kosovnih odpadkov
Zbirni center Strensko za občane občine Laško obratuje 30 ur 
tedensko, in sicer ob ponedeljkih in petkih med 9. in 15. uro, v 
sredo in četrtek med 14. in 20. uro ter ob sobotah med 8. in 14. 
uro. V času obratovalnih ur lahko občani brezplačno predajo 
vse vrste odpadkov, razen azbestnih (salonitne plošče), ki se za-
računavajo po ceniku Simbia (170 € / t).
Kljub obratovanju zbirnega centra in zadostni postavitvi eko-
loških otokov se še vedno pojavljajo žarišča nekontroliranega 
divjega odlaganja odpadkov. Najbolj kritične lokacije so Maj-
land, ekološki otok pri trgovini Tuš v Rečici, ekološki otok pri 
Laščanki in pod knjižnico v Laškem ter lokacija Surovine v La-
škem. Iz ene od naštetih lokacij smo v obdobju enega meseca 
odpeljali več kot 3 tone kosovnih odpadkov, kar volumsko pred-
stavlja približno 25 m
3
 odpadkov.
Opažamo tudi, da se velikokrat dogaja, da ljudje skrbno lo-
čujejo odpadke, manjka pa tista pika na »i«, ko je potrebno od-
padke še odložiti v pravi zabojnik na ekološkem otoku. Opaža-
mo, da ljudje prinašajo na ekološki otok ločene frakcije, vendar 
jih enostavno pus-
tijo pred zabojni-
kom, zabojniki pa 
so dostikrat prazni 
oz. je v njih še do-
volj prostora, da bi 
se lahko ti odpad-
ki pravilno odlo-
žili.
Splošna navodila, ki veljajo pri odlaganju embalaže v za-
bojnike:
Poskrbimo, da je embalaža prazna. V kolikor gre za papir-
no in kartonsko embalažo, le to razstavimo, tako da zavzame 
minimalni volumen in šele potem jo odložimo v namenski 
zabojnik. Enako velja tudi za druge frakcije. Izpraznimo vse-
bino, embalažo čimbolj sploščimo in jo odložimo v ustrezen 
zabojnik. S takšnim načinom ravnanja boste v veliki meri pri-
pomogli, da zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov ne bodo 
prehitro volumsko polni.
Andrej Ilijevec Obratovanje zbirnega centra Strensko
Malomarna dejanja in onesnaženje, 20. 7. 2020
Po izvedenem izrednem čiščenju, 21. 7. 2020
Vzdrževanje kanalizacije
Pri vsakodnevnem vzdrževanju kana-
lizacije v občini Laško velikokrat opaža-
mo, da se v kanalizaciji pojavljajo stvari 
in snovi, ki vanjo ne sodijo in povzročajo 
motnje v delovanju kanalizacijskega sis-
tema in čistilnih naprav.
Prav tako je večkrat opaženo, da ob-
čani odpadke od košnje ter druge razno-
vrstne odpadke mečejo v potok Žikovca, 
pri katerem ob večjem neurju prihaja do 
zastoja padavinskih voda in posledično 
poplavljanja.
Opozarjamo, da so to biološki odpad-
ki, ki ne sodijo v kanalizacijo, ampak jih 
je potrebno kompostirati ali pripeljati v 
zbirni center Strensko.
Bojana Mastnak
13
EKOLOGIJA
Glive so s svojim delovanjem sposobne 
razgradnje plastike, toksičnih onesnažil 
in obnovitve s strani človeka degradira-
nih okolij. Vse to so lastnosti, ki izhaja-
jo iz njihove zmožnosti razkroja težko 
razgradljivih molekul v naravi (npr. les, 
ki vsebuje lignin in celulozo), ter njiho-
ve izjemne prilagodljivosti in odporno-
sti v okolju. Take sposobnosti gliv lahko 
uporabimo v procesih mikoremediacije, 
t. j. čiščenje onesnažil iz okolja s pomoč-
jo gliv. 
Remediacijske prakse onesnaženih 
okolij, ki se jih poslužujemo, so v veliki 
meri tehnološko zahtevne, drage, lahko 
pa tudi škodljive za okolje. Medtem so 
naravi prijazne metode, kot je mikore-
mediacija, še neraziskane in tako težje za 
implementacijo in vpeljevanje v prakso, 
čeprav veliko obetajo. 
Spomladi smo se v študentskem PKP 
projektu spoznavali s procesi mikoreme-
diacije. Projektna skupina je bila sesta-
vljena iz študentske raziskovalne skupi-
ne, pedagoških mentorjev in delovnega 
mentorja iz Inštituta za aplikativno mi-
kologijo in biotehnologijo. Problem one-
snaženosti okolja je interdisciplinarno 
področje, zato je bil projekt razdeljen na 
tri podskupine – mikološko, geografsko 
in politološko. Vsaka je s svojim razisko-
valnim delom skušala zaobjeti problema-
tiko na lastnem področju, predvsem v 
Sloveniji, pa tudi širše. 
Vprašanje onesnaženosti okolja pa za-
deva tudi skupnosti, ki živijo na teh ob-
močjih. Zato se v moramo v prihodnje 
posluževati metod, ki so naklonjene tako 
ljudem kot naravi. Z raziskavami gliv in 
njihovega delovanja odpiramo možnos-
ti vpeljave večnamenskih mikrosistemov 
na dvorišča, skupnostne vrtove ali v pro-
jektih čiščenja in ponovnega oživljanja 
velikih površin. 
S tem namenom je skupina v začetku 
julija v Otročjem kinu Laško organizirala 
strokovni posvet, na katerem so govorci 
na ogled odprli svet gliv in gob ter mož-
nosti za njihovo uporabo v slovenskem 
prostoru – gojenje gliv in gob na ostan-
kih in odpadkih kmetijske in prehrambe-
ne industrije, v konkretnem primeru gre 
za pivske, vinske in oljčne tropine. Pos-
vet se je zaključil s predavanjem o zgo-
dovini reševanja okoljskih problemov ter 
možnih načinih, ki se odpirajo v prihod-
nje. Oblikovanje okolju prijaznih rešitev 
v sozvočju s skupnostjo je pot, po kateri 
kot družba že stopamo. Po zaključenem 
posvetu je šla raziskovalna skupina na 
ogled novih prostorov delovnega men-
torja Janeza Gorenška (Inštitut za apli-
kativno mikologijo in biotehnologijo), 
ki je v slovenskem in regijskem prostoru 
pionir novih praks uporabe gliv in gob. 
Sledil je obisk srednjeveškega rudnika 
v Padežu, vse skupaj pa smo zaključili v 
prijetnem okolju na turistični kmetiji Šo-
linc.
Projekt se izvaja v okviru programa 
PKP (po kreativni poti do znanja). Pro-
gram sofinancirata Evropska unija iz 
Evropskega socialnega sklada in Ministr-
stvo za izobraževanje, znanost in šport.
Člani trandisciplinarne raziskovalne 
skupine po področjih raziskovanja so Ja-
kob Jugovic in Tim Gregorič (geografija), 
Ajda Cafun in Lana Vogrinec (biokemi-
ja), Iva Špilak (ekologija in biodiverzite-
ta), Lan Štokelj – Wu (agronomija), Deja 
Kofol (industrijsko oblikovanje), Dora 
Matejak (mednarodni odnosi) in Aleks 
Abdagić (politologija). Pedagoška men-
torja projekta sta dr. Nina Gunde - Ci-
merman (BF) in dr. Andrej A. Lukšič 
(FDV). Delovni mentor projekta je Janez 
Gorenšek (Inštitut za aplikativno miko-
logijo in biotehnologijo)
Več o poteku projekta najdete na po-
vezavi do spletne strani: http://www.eko-
-kolektiv.si/mladi-za-boljse-okolje-3/
Janez Gorenšek
»ONKRAJ GOBOVE RIŽOTE« – Transdisciplinarna preiskava 
bioremediacijskih praks pri reševanju problema kontaminiranih območij  
v Sloveniji
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada
14
STIK
LAŠKO IN CVETJE
Za Laščane ni poletja brez tradicional-
nega Festivala Pivo in cvetje Laško, am-
pak letošnje leto je bilo posebno tudi pri 
organizaciji le-tega, saj zaradi okoliščin 
izjemoma nismo bili gostitelji največjega 
slovenskega festivala. 
V STIK-u Laško smo se odločili, da 
kljub vsemu ohranimo vsaj malo pi-
vocvetnega vzdušja in tradicije. Laško si 
je namreč nadelo čudovito cvetlično po-
dobo, za katero so poskrbeli Hortikultur-
no društvo Laško in skupina Chic corner 
v sodelovanju s Komunalo Laško. Prip-
ravili so ocvetličene točke po mestu, ki 
bodo vabile k ogledu celo poletje. Pra-
vljično podobo so si nadeli Črni most, 
travnika pri Pivnici Savinja in kulturnem 
centru ter srce pred Thermano Laško. 
Cvetlične točke pa odlično dopolnjuje še 
fotografska razstava Cvetoče Laško do-
mačina Borisa Vrabca, ki objema vrt Piv-
nice Savinja.
Pozabili pa nismo tudi na pivo. V Mu-
zeju Laško je na ogled razstava, ki smo 
jo pripravili skupaj z Društvom pivovar-
jev in sladarjev Pivovarne Laško in obi-
skovalce popelje med skrivnosti varjenja 
piva od davne preteklosti do današnjih 
dni. 
Pivovarna Laško Union je tudi le-
tos napolnila posebno omejeno izdajo 
piva Laščan, ki so ga prejeli vsi vpisani v 
knjigo Laščanov, ki je bila za vpis na voljo 
od 9. do 11. julija v TIC-u Laško in Mu-
zeju Laško.
Vabimo vas, da si popestrite kakšno 
poletno popoldne, se sprehodite med 
cvetličnimi točkami, obiščete Muzej La-
ško in si privoščite vrček hladnega laške-
ga piva pri lokalnih gostincih.
Foto: Monika Škorjanc
15
STIK
DOŽIVITE PIVOCVETNO VESELJE OB OKUŠANJU PIVA, 
MEDU IN SLASTNIH GRIŽLJAJEV NA NOVI HONEyBREw 
LAŠKO TURI
STIK Laško je skupaj z razvojno in marketinško agencijo Ne-
aCulpa razvil novo pivovsko in medeno obarvano doživetje Pi-
vocvetni potep po Laškem oz. HoneyBrew Laško Tour. 
Gre za butično doživetje namenjeno manjšim skupinam, ki 
jih vsak petek popoldne izurjena kulinarična vodnica popelje 
skozi zgodbo tradicije Laškega. Na potepu nazdravijo z osvežil-
no termalno vodo, različnimi vrstami legendarnih piv Pivovar-
ne Laško ter razvajajo svoje brbončice s trisom grižljajev vrhun-
skega chefa Marka Pavčnika, posebno pizzovko z ocvirki, Laško 
medenko in drugimi sladkostmi. Ob zaključku doživetja pa si 
namešajo svoj pivovski koktajl na lokaciji, kjer se je zvaril prvi 
vrček piva v Laškem.
Vabljeni na raziskovanje okolice Laškega in okušanje grenko 
sladkih napojev!
Foto: Jaka Teršek
PIVOCVETNI 
POTEP PO 
LAŠKE M
OKUSITE PIVO, MED IN 
DOBROTE LAŠKEGA
Vsak petek od maja do oktobra
14.30 izpred Thermane Laško
CENA: 79/osebo (2 osebi), 69/osebo (3-7 oseb)
Cena vključuje: vodenje kulinaričnega vodnika, prevoz in obisk 
treh restavracij, degustacijske porcije jedi in pijač, sproščanje z 
vdihovanjem aerosolov, promocijsko darilo.
OKUSITE PIVO, MED IN 
DOBROTE LAŠKEGA
Rezervacije in informacije: TIC Laško, +386 (0)3 733 89 50, tic@stik-lasko.si
Več: www.lasko.info
NOVO DOŽIVETJE: GREMO NA PIVO  
S PIVOVARJEM
V STIK-u Laško smo se prilagodili na 
nove razmere, ki žal ne dopuščajo obi-
ska Pivovarne Laško in za ljubitelje pivo-
varstva pripravili novo doživetje: GREMO 
NA PIVO S PIVOVARJEM. Popotovanje 
skozi razburkano zgodovino nastanka na-
šega najboljšega Laškega piva boste pričeli 
v Muzeju Laško in nadaljevali v družbi z 
laškim pivovarjem, ki vam bo v Pivnici Sa-
vinja ob butični pokušini piva razkril nje-
gove skrivnosti. Ob slovesu vas čaka še da-
rilo … Doživetje je za individualne goste 
na voljo ob sredah in petkih ob 14.30 ter 
po dogovoru tudi za skupine. Vabljeni!
Informacije in rezervacije: TIC Laško, 
03 733 89 50, tic@stik-lasko.si. 
Foto: Rok Deželak
STIK Laško
16
STIK
MOJSTRI PIVA  
V MUZEJU LAŠKO
V Muzeju Laško negujemo tradicijo, 
čeprav je le-ta prekinjena. Festival Pivo 
in cvetje Laško je zaradi koronaneum-
nosti žal letos odpadel, kljub temu pa 
smo v muzeju tako kot vsako leto prip-
ravili in odprli razstavo povezano z našo 
pivovarno in največjo kulturno-turistič-
no prireditvijo v Sloveniji.
Strokovnjaki, ki so jih cenili in spošto-
vali že pred 8.000 leti v Mezopotamiji in 
v starem Egiptu, se imenujejo pivovarji. 
Mojstri, ki varijo pijačo za bogove, kakor 
je zapisal v enem od svojih del grški dra-
matik Sofokles, ki je živel v 5. stoletju pr. 
n. št., so pri starih Grkih zaradi svojega 
znanja in spretnosti imeli prav posebno 
mesto. Čislali so jih tudi v starem Rimu, 
kar je morda malo nenavadno, saj je pri-
ljubljena pijača Rimljanov zaradi geo-
grafske lege njihove domovine bilo vino. 
Toda nekaj posebnega je moralo biti tudi 
v tistem času v pijači imenovani cereve-
sia, da so cerevisiuaruse okronali kot dr-
žavljane z visokim ugledom.
Svoje različice, pa vendar na enak na-
čin narejene pijače iz ječmena, vode, kva-
sa in različnih začimb, so že davno v pre-
teklosti imeli tudi prebivalci daljne Azije. 
Stari Kitajci so svoje pivo imenovano kiu. 
O varjenju piva v Indiji priča zapis v Rig-
-Vedi, najstarejšem delu staroindijske 
književnosti. V Izraelu so pijačo, ki so jo 
varili iz žitaric imenovali sicero. Pri tem 
kot zaščitnika pivovarjev omenjajo kralja 
Davida. Tudi južnoameriški Indijanci so 
že mnogo stoletij pred prihodom Evro-
pejcev pili pivo pripravljeno iz koruze.
V srednjem veku je pivo postalo pija-
ča kraljev, vojvod, grofov. Zrasle so prve 
meniške pivovarne, za njimi pa kaj kmalu 
iz manjših obrtniških pivovarn tudi ve-
like proizvodnje. Pivo je postajalo vedno 
bolj modna pijača. V času Karla Velike-
ga (742 - 814) so na vsakem dvoru imeli 
svojo pivovarno. V zakoniku iz tistih ča-
sov so bili pivovarji uvrščeni med obrtni-
ke in delavce, ki so bili podrejeni javni 
upravi. Pivo je sčasoma postalo pijača ši-
rokih ljudskih množic. Pravilno pa so ga 
znali zvariti le pravi strokovnjaki – moj-
stri piva.
Mojstri piva so tisti, ki ne le v času fe-
stivala, ampak skozi vse leto skrbijo, da 
naša grla niso suha. Laški pivovarji so 
pripadnost dobremu pivu in pivovarni 
zaprisegli s pivovarsko zavezo. Ta pravi, 
da ima vsako pivo svoj rojstni list, v kate-
rem je do potankosti predpisana celotna 
pot te žlahtne pijače od varjenja, preko 
alkoholnega vrenja in zorenja do polnje-
nja. Le s tradicionalno recepturo brez hi-
tenja in pospeševanja ali skrajševanja po-
stopkov se lahko zagotavlja pregovorna 
kakovost piva iz Laškega.
Leta 1989 je bilo ustanovljeno dru-
štvo, ki združuje laške pivovarje, zveste 
tako tradiciji in pivovarski zavezi kot tudi 
smelim novostim v recepturi in tehnolo-
giji. Predajanje znanja in izkušenj, stro-
kovno ocenjevanje kakovosti, tehnologije 
in znamk ter spremljanje mednarodnega 
razvoja so odlike vsakega člana in celot-
nega društva.
Cilj ustanovitve društva je bilo ceho-
vsko povezovanje in predstavljanje pok-
lica, ki mu je pretilo, da se bo izgubil v 
splošni tehnični strukturi. Člani društva 
so zavezani permanentnemu izobraževa-
nju, skrbi za kvaliteto proizvodov, priza-
devnosti, tovarištvu in ohranjanju slove-
sa poklica.
Sestanek pobudnikov ter zainteresira-
nih pivovarjev in sladarjev je bil 3. marca 
1989. Na njem so se dogovorili za ustano-
vitev stanovskega društva. Strinjali so se, 
da so člani novoustanovljenega društva 
lahko le aktivno zaposleni in upokojenci 
Pivovarne Laško s spričevalom pivovar-
ske šole.
Na ustanovnem občnem zboru 25. no-
vembra 1989 so sprejeli društvena pra-
vila in program dela ter izvolili izvršilni 
odbor. Prvi predsednik društva je postal 
Ludvik Lavrinc. Zavzeto so pričeli z de-
lom.
Društvo izvaja za svoje člane različna 
predavanja o uspešnosti podjetja in ra-
zvojnih ciljih ter strokovna predavanja s 
področja pivovarstva. Organizirajo tudi 
ekskurzije v sorodna podjetja doma in v 
tujini.
Društvo je redno vključeno v sistem 
protokola na različnih prireditvah Pi-
vovarne Laško. V ta namen imajo člani 
društvene uniforme, s katerimi se pred-
stavljajo ob raznih priložnostih, od pra-
znika Piva in cvetja in parad do sode-
lovanja na sejmih in razstavah. Dneva 
odprtih vrat Pivovarne Laško pa si brez 
uniformiranih članov društva sploh ni 
mogoče predstavljati.
Razstava posvečena Društvu laških 
pivovarjev in sladarjev bo v Muzeju La-
ško odprta do konca meseca septembra. 
Lepo vabljeni v družbo mojstrov piva.
Tomaž Majcen
17
STIK
STIK Laško
objavlja
RAZPIS
za pridobitev pravice do uporabe  
kolektivne blagovne znamke  
OKUSITI LAŠKO 
S kolektivno blagovno znamko OKUSITI LAŠKO želimo 
poudariti in izpostaviti prepoznavnost pridelkov in živilskih 
izdelkov, jedi in pijač postreženih na gostinski način, roko-
delskih izdelkov in organiziranih kulinaričnih prireditev ter 
njihovih ponudnikov na območju destinacije Laško.
Za pridobitev pravice do uporabe kolektivne blagovne znam-
ke OKUSITI LAŠKO (v nadaljevanju: KBZ OKUSITI LA-
ŠKO) se lahko prijavijo registrirane pravne ali fizične osebe 
za določeno pridelavo, proizvodnjo oz. izvajanje storitev, ki 
ponujajo pridelke, izdelke in storitve – jedi in pijače postre-
žene na gostinski način oz. kulinarične prireditve, kateri iz-
polnjujejo naslednje splošne pogoje: 
• so pridelani oz. proizvedeni, opremljeni in ponujeni po za-
konsko določenih predpisih in standardih,
• so pridelani oz. proizvedeni in opremljeni na naravi in lju-
dem čimbolj prijazen način,
• zagotavljajo ustrezno kakovost, 
• izvor-poreklo idej, gradiv, živil, vzorcev, postopkov izde-
lave izdelkov oz. izvedbe storitev (recepture in tehnologija 
jedi in pijač), mora biti vsaj 70 % oz. 50 % (živil za jedi in 
pijače) iz območja, ki ga pokriva KBZ OKUSITI LAŠKO 
(občine Laško, Celje, Štore, Vojnik in Radeče) oz. 100 % 
iz območja Slovenije, razen, če gradiv oz. živil za določe-
ne izdelke/storitve (jedi in pijače) ni mogoče zagotoviti v 
Sloveniji, 
• rokodelski izdelki in izdelki unikatnega in industrijskega 
oblikovanja temeljijo predvsem na naravnih gradivih in 
gradivih, ki so značilna za območje destinacije Laško in 
upoštevajo rokodelsko kulturno dediščino območja,
• kulinarične prireditve so izvorno povezane z območjem 
destinacije Laško ali z običaji in navadami, ki so tukaj pri-
sotni.
KBZ OKUSITI LAŠKO se uporablja za označevanje kako-
vosti:
• pridelkov (npr.: sadja, zelenjave, poljščin, svežih zelišč in 
začimb) in živilskih izdelkov (npr.: iz mleka, mesa, sadja, 
zelenjave, žit ipd.),
• jedi in pijač postreženih na gostinski način, 
• rokodelskih izdelkov ter izdelkov unikatnega in indu-
strijskega oblikovanja,
• organiziranih kulinaričnih prireditev na območju desti-
nacije Laško. 
T okratni razpis je namenjen ocenjevanju rokodelskih izdel-
kov ter izdelkov unikatnega in industrijskega oblikovanja, 
ocenjevanju pridelkov in živilskih izdelkov ter ocenjevanju 
jedi in pijač postreženih na gostinski način. Ocenjevanja 
bodo potekala v naslednjih terminih: 
• Ocenjevanje rokodelskih izdelkov ter izdelkov unika-
tnega in industrijskega oblikovanja bo potekalo 15. sep-
tembra 2020, med 12.30 in 14.00, v prostorih Kongresne-
ga centra Thermana Park Laško, Zdraviliška cesta 6, 3270 
Laško (Modra dvorana). 
Rokodelske izdelke ter izdelke unikatnega in industrij-
skega oblikovanja lahko prijavite za ocenjevanje do 9. 
septembra 2020. Izdelke prinesete v ocenjevanje 15. sep-
tembra 2020, med 7.30 in 8.00, v prostore Kongresnega 
centra Thermana Park Laško, Zdraviliška cesta 6, 3270 
Laško (Modra dvorana).
• Ocenjevanje pridelkov in živilskih izdelkov bo potekalo 
15. septembra 2020, med 14.30 in 16.00, v prostorih Kon-
gresnega centra Thermana Park Laško, Zdraviliška cesta 
6, 3270 Laško (Modra dvorana).
Pridelke, živilske izdelke in pijače lahko prijavite za oce-
njevanje do 9. septembra 2020. Izdelke prinesete v oce-
njevanje 15. septembra 2020, med 7.30 in 8.00, v prostore 
Kongresnega centra Thermana Park Laško, Zdraviliška 
cesta 6, 3270 Laško (Modra dvorana). Po potrebi naj 
bodo izdelki ohlajeni in v hladilnih torbah.
• Ocenjevanje jedi in pijač postreženih na gostinski način 
bo potekalo 15. septembra 2020, med 9.00 in 12.00, na 
lokacijah prijaviteljev - gostinskih ponudnikov. 
V ocenjevanje lahko jedi in pijače prijavite do 9. septembra 
2020. Koordinatorica ocenjevanja bo z vami uskladila uro 
prihoda Strokovne komisije za ocenjevanje jedi in pijač 
postreženih na gostinski način. Za ocenjevanje boste prip-
ravili po dva krožnika/kozarca vsakega vzorca (enega za 
pokušnjo in drugega za fotografiranje). 
Priporočila gostincem pri pripravi jedi in pijač:
•	 Izvor živil - živila iz lokalnega okolja (vsaj 50 %) z iz-
postavljeno lokalno dobaviteljsko verigo (predstaviti pri 
predstavitvi jedi oz. pijače) in sledljivostjo nabave z doku-
mentacijo (dobavnica, račun …);
•	 glavni kriteriji za oceno so: izvor živil, receptura z na-
tančnim opisom sestavin in metod dela ter zgodba o jedi/
pijači, ki naj sledi primernemu poimenovanju jedi oz. pi-
jače;
•	 poudarek je na videzu, vonju in okusu;
•	 sestavine in dekoracija morajo biti v okusu, količini in bar-
vi v sorazmerju z jedjo;
•	smotrna kulinarična, neoporečna, lahka in enostavna 
priprava, ki ustreza sodobnim kulinaričnim smernicam.
Obrazce za prijavo na razpis je od dneva te objave do izteka 
prijavnega roka možno dobiti na spletni strani Občine La-
ško (www.lasko.si) in STIK-a (www.lasko.info) ali pa jo v tem 
roku zainteresirani lahko dvignete (in izpolnjene oddate) v 
TIC-u Laško, Valvasorjev trg 1, 3270 Laško. Vse podrobne 
informacije dobite pri namestnici koordinatorice za ocenje-
vanje ponudbe za pridobitev pravice do uporabe kolektivne 
blagovne znamke OKUSITI LAŠKO, Marini Bezgovšek, na 
tel. št. 03/733 89 52, e-naslov: marina@stik-lasko.si.
Veselimo se sodelovanja in se zavedamo, da lahko le z vašo 
pomočjo dosežemo višjo kakovost ponudbe, označene s KBZ 
OKUSITI LAŠKO. 
Tina Belej, direktorica STIK-a
18
STIK
USTVARJALNOST JE NAŠA USODA
Rokodelstvo je pomemben steber naše kulturne dedišči-
ne in identitete. Kako bogato je znanje o lastnem kulturnem 
okolju in kako inovativno znajo lokalni rokodelci laške zgod-
be predstaviti v sporočilnosti svojih izdelkov, so dokazali že 
rezultati projekta PO POTEH UMETNOSTI IN UMETNE 
OBRTI, ki se je delno sofinanciran z evropskimi sredstvi izva-
jal v letih 2012/2013. V okviru projekta so bili razviti progra-
mi kreativnega turizma. Ti so obiskovalcem omogočili, da so 
razvili lastne ustvarjalne potenciale na podlagi doživljanja kra-
jine in stikov z domačini, ki so bili nosilci kulturnih in ustvar-
jalnih dejavnosti, značilnih za območje. Podoba pove več kot 
tisoč besed, zato bo v nadaljevanju prevzela glavno besedo pri 
predstavitvi nekaterih ključnih dosežkov tega projekta.
Zelo hvaležna ciljna skupina ustvarjalnega turizma so otroci 
oz. družine. Oblikovane kreativne družinske počitnice so v času 
izvajanja projekta predstavljale novost v destinaciji. 
V Thermani Laško so otroci pomembni gostje, zato so v 
okviru projekta otroško klubsko kartico Vodomček, ki prinaša 
številne ugodnosti in privlačno dogajanje po meri otrok, dopol-
nile tri rokodelske stvaritve: ročna lutka V odomček, torbica in 
nahrbtnik Vodomček ter »doorstoper« Vodomček.
Namen projekta je bil tudi ustvariti okolje, ki spodbuja 
ustvarjalnost obiskovalcev, ob hkratnem spoznavanju lokalne 
dediščine in njene materializacije v rokodelskih izdelkih. Iz-
kušnje iz projekta so pokazale, da je nadaljnji razvoj kreativnega 
turizma smiseln tudi na drugih področjih. 
V Galeriji Maleš smo obiskovalci spoznavali zapuščino »sli-
kajočega pesnika«, enega najbolj vsestranskih slovenskih likov-
nih umetnikov minulega stoletja, ki svojih zamisli ni uresniče-
val le v slikarstvu in grafiki, temveč tudi v keramiki, tapiseriji, 
tehniki vitraža … Njegovi hčeri, gospe Travici, gre zahvala, da 
z izjemno energijo in ljubeznijo ohranja njegovo zapuščino in 
s tem sedanjim rodovom omogoča dialog s preteklimi dosežki 
in temelji ustvarjalnosti, tako v destinaciji kot v mednarodnem 
prostoru.
19
STIK
V projektu so sodelovali: Čebelarstvo Blagotinšek, Čebe-
larstvo in lectarstvo Šolar, Ekološka zeliščna kmetija Plahtica, 
Galerija Maleš, Galerija Piros, Likovno društvo Laško, Lončar-
stvo Buser Franc, Marica Lesjak, Petra Rems, Slavica Laubič, 
Umetnostna obrt D-design in Vse-moč, ročna izdelava stekle-
nih izdelkov. 
V okviru kolektivne blagovne znamke (KBZ) Okusiti Laško 
so v letu 2019 na področju rokodelskih izdelkov k sodelovanju 
pristopili tudi: 
Barbara Penič, osebno dopolnilno delo
Katrushka je blagovna znamka hišnega tekstila, ki nastaja 
v Laškem izpod rok Barbare Penič. Predpasniki, oprijemalke, 
prti in ostali hišni tekstil v okviru kolekcije Okusiti Laško so na-
rejeni ročno, iz naravnih materialov in z ljubeznijo, saj Barbara 
želi, da se vsaka gospodinja vedno počuti udobno in lepo.
Darja Šolar, Čebelarstvo, lectarstvo in apiturizem Šolar
Pri Šolarjevih čebelice že več kot 37 let predstavljajo osre-
dnjo vlogo. Iz skrbno izbranih sestavin že od leta 1985 izdelu-
jejo tudi lectove figurice, za katere so prejeli certifikat Roko-
delskega združenja Art&Craft Slovenija.
Lončarstvo Buser z več kot 220-letno tradicijo je prejemnik 
certifikata Rokodelskega združenja Art&Craft Slovenija. Lon-
čeni izdelki so ročno oblikovani, izdelani iz domače, slovenske 
gline, atestirani in namenjeni uporabi v gospodinjstvu. 
Lončarstvo Buser, mojster domače in umetne obrt, Mitja 
Romih, s. p.
Jernej Slapšak, dopolnilna dejavnost na kmetiji
Okoliškemu lesu, ki je bil prepuščen propadu zaradi odmi-
ranja, je Jernej Slapšak vdahnil novo podobo. Vsaka deska je 
svojevrsten unikat, ki odseva veliko truda, znanja in ljubezni do 
lesa samega. Izdelek lahko služi tako za uporabne kot za deko-
rativne namene. 
Katka, Katarina Drobež Vrščaj, s. p.
V centru Laškega, v neposredni bližini cerkve Sv. Martina, 
v trgovinici Katka ustvarja Katarina, ki je certifikat kakovo-
sti Okusiti Laško prejela za dekorativne maskote ter čudovite 
in skoraj že dišeče vrtnice in hortenzije, narejene iz filtrov za 
kavo. Trgovinica je dobro založena tudi z ostalimi izdelki znam-
ke Okusiti Laško.
V posvečeni tihoti jurkloštrske kartuzije, od katere prve 
ustanovitve letos mineva 850 let, so ustvarjali nekateri zname-
niti menihi, med njimi tudi Nikolaj Kempf, dolgoletni prior, 
ki je pisno utemeljil formulo harmonije. Simbolno je izražena 
20 20
STIK
v krogovičnih poljih, vzidanih v ograjo pevskega kora v cerkvi, 
predstavljata pa jo tudi unikatna lesena izdelka - Tri paneške 
dilce in Posodica harmonije.
Kmetija Kozmus, Alojz Kozmus, dopolnilna dejavnost na 
kmetiji
Kmetija Sinkovič, Avgust Sinkovič, dopolnilna dejavnost 
na kmetiji
Na kmetiji ohranjajo tradicionalno pridelavo tatarske ajde in 
z njenimi luščinami polnijo lične vzglavnike.
Naravni Izdelki Cepuš, Primož Cepuš, dopolnilna dejav-
nost na kmetiji
Ponudba vključuje: ekološka mila in mazila, za katere so pri-
dobili certifikat Bio kozmetika, ki uvršča izdelke v najvišji ka-
kovostni razred. Pri izdelavi kozmetike uporabljajo domača ze-
lišča. Z veliko mero ljubezni izdelujejo tudi mline na kamne, 
lesene podstavke za mila in kuhinjske deske.
Valerija Seme, osebno dopolnilno delo
Oblikovalka nakita Lesem, Valerija Seme, skrbno izbrane-
mu kosu slovenskega lesa, z dodatkom makrameja, vdahne 
novo obliko in vrednost. Certifikat kakovosti Okusiti Laško je 
prejela za verižico Sekvoja, prstan Sekvoja, uhane Sekvoja (vi-
seče), uhane Sekvoja (mini) ter komplet ogrlice in zapestnice iz 
kolekcije Voda. 
Na spletni strani https://lasko.info/rokodelski-izdelki/ in FB 
Okusiti Laško lahko dobite več informacij in vse kontaktne po-
datke predstavljenih rokodelskih ustvarjalcev. Vse, ki bi se žele-
li pridružiti KBZ Okusiti Laško vabimo, da se prijavite na raz-
pis, ki je skupaj z vso dokumentacijo objavljen na: https://lasko.
info/medijsko-sredisce/ in www.lasko.si
MARKO PAVČNIK IN 
RESTAVRACIJA PAVUS NA 
MICHELINOVEM SEZNAMU
Restavracija PAVUS - Grad Tabor Laško je prejela prizna-
nje krožnik Michelin, ki nagrajujejo sveže surovine, skrbno 
pripravljen in dober obrok.
Laščani in prijatelji Laškega, zdaj je čas, da priporočate 
najboljše daleč naokoli.
MKJ
21
KNJIŽNICA
21
Poletne prireditve in 13. sezona 
Bralne značke za odrasle
V knjižnični dejavnosti ukrepi zaradi 
koronavirusa najbolj vplivajo na aktiv-
nosti z večjim številom udeležencev oz. 
obiskovalcev hkrati. To v precejšnji meri 
zadeva prireditve, katerih nova sezona 
bo močno odvisna od trenutno veljav-
nih omejitev in navodil. Izvedba prire-
ditve je tako v določenih pogledih v po-
letnem času, na prostem, nekoliko lažja, 
zato smo letos, za razliko od preteklih let, 
načrtovali nekaj dogodkov v tem času. 
23. junija smo na prvi pokoronski in 
zelo prijetni prireditvi na knjižničnem 
vrtu z literatom in glasbenikom Matja-
žem Pikalom začeli novo, 13. sezono 
Bralne značke za odrasle s predstavitvijo 
nekaterih del s priporočilnega seznama. 
Še enkrat vas lepo vabimo v naše knjižni-
ce k branju in sodelovanju pri spodbuje-
valni bralni aktivnosti za odrasle.
V avgustu bomo izvedli dve priredi-
tvi. V Rimskih Toplicah bo dogodek v 
okviru 8. lurškega koncerta, zaradi situ-
acije tokrat ne v cerkvi v Lurdu, ampak 
v župnijski cerkvi sv. Marjete v Rim-
skih Toplicah. V ponedeljek, 17. 8., ob 
20. uri bosta nastopila pevka Ljoba Jen-
če in citrar Tomaž Plahutnik. V koncer-
tu z naslovom Po polju pa svetinja gre 
bomo lahko prisluhnili slovenskim ljud-
skim svetim in drugim pesmim, s poseb-
nim poudarkom na čudežnih legendah 
in Marijinih pesmih, saj se bo dogodek 
odvil le dva dni po prazniku Marijinega 
vnebovzetja. 
V sredo, 26. 8., pa bomo v Laškem na 
knjižničnem vrtu ob 19. uri gostili pi-
sateljico Bronjo Žakelj, avtorico roma-
na Belo se pere na devetdeset in lansko-
letno kresnikovo nagrajenko za najboljši 
roman leta, ki nas bo obiskala v okviru 
poletne akcije založbe Beletrina Beletri-
nini trubadurji.
Foto: Janez Marolt
Ker za prireditve zaradi koronavirusa 
veljajo določene omejitve, boste o tem za 
omenjena dogodka pravočasno obvešče-
ni. Ob tem pa si seveda obetamo dva pri-
jetna kulturna večera, na katera vas prija-
zno vabimo. 
Matej Jazbinšek
Univerza za tretje življenjsko 
obdobje pri Knjižnici Laško
Lani smo v avgustovski številki Laškega 
biltena obširno poročali o minulem štu-
dijskem letu Univerze za tretje življenj-
sko obdobje in njegovem imenitnem za-
ključku z izletom na avstrijsko Koroško. 
Letos temu ne bo tako, saj smo zaradi ko-
Poletni bralci
Ker nas mladi bralci tudi letos niste 
pustili na cedilu in pridno sodelujete 
pri naši bralni akciji Poletni bralci, 
smo se odločili, da jo tudi dokonča-
mo tako, kot se spodobi glede na vaš 
odziv. Torej: vabimo vas na čisto pra-
vi zaključek Poletnih bralcev 2020, 
ki bo v četrtek, 10. septembra 2020, 
ob 17. uri na knjižničnem vrtu pred 
laško knjižnico. Naš gost bo priljub-
ljeni mladinski pisatelj Žiga X. Gom-
bač. Njegovi bralni spodbudi bo sle-
dilo tradicionalno žrebanje nagrad. 
Seveda bomo do takrat skrbno spre-
mljali situacijo v državi in vse sode-
lujoče pravočasno obvestili o morebi-
tnih spremembah. 
Verjamemo, da skupaj z nami 
upate, da nam uspe še en nepozaben 
zaključek bralne akcije!
P.S.: Sodelujoči bralci boste (tako 
ali drugače) nagrajeni v vsakem pri-
meru! 
Jerica Horjak
Foto: Helena Kermelj
22 22
KNJIŽNICA
ronavirusa študijsko leto morali končati 
že v začetku marca, in ne konec maja oz. 
začetek junija.
Kljub temu na kratko povzemamo 
delovanje v študijskem letu 2019/2020. 
Domoznanski krožek (17 udeležencev, 
skupaj 125 obiskov) in popotniški kro-
žek (70 udeležencev, skupaj 398 obiskov; 
ekskurziji v Škofjo Loko in Novo mesto; 
ogled Ljubljanskega gradu ter razstav v 
Cankarjevem domu in Narodni galeriji), 
ki sta najbolj obiskani aktivnosti UTŽO, 
je tudi v preteklem študijskem letu kot 
prostovoljka vodila Metka Kovačič. Kot 
že vsa leta, sta bili tudi tokrat oblikova-
ni dve skupini krožka angleškega jezika 
pod vodstvom prof. Lidije Šober (sku-
paj 19 udeležencev in 259 obiskov). Kro-
žek italijanskega jezika mentorice prof. 
Alenke Erjavec pa je potekal drugo leto 
(5 udeleženk, skupaj 116 obiskov). Iz-
vedeno je bilo izobraževanje v osnovni 
skupini računalniškega krožka, delo na-
daljevalne skupine pa je predčasno pre-
kinila epidemija (skupaj 7 udeležencev in 
18 obiskov; mentorici bibliotekarki Gab-
rijela Pirš in Jerica Horjak). V dopoldan-
skem času smo za člane UTŽO izvedli 
tudi dve predavanji. Februarja smo gos-
tili Alenko Tacol s predavanjem Poti do 
dobrih odnosov, v začetku marca pa dr. 
Staneta Pinterja na temo Lepota gibanja 
na recept – za več zdravja in dobrega po-
čutja.
V študijskem letu 2019/20 se je sama 
dejavnost po številu obiskovalcev okre-
pila, za razliko od prejšnjega leta pa smo 
tudi izvedli dve predavanji, zato izpad pri 
statističnih kazalcih zaradi epidemije ni 
bil tako velik, kot bi lahko bil sicer. Za-
beležili smo skupaj 118 članov krožkov 
UTŽO, opravljenih je bilo 87 srečanj 
(vključno s predavanji), ki jih je obiskalo 
1.051 udeležencev.
Kako bomo izvajali aktivnosti UTŽO 
v novem študijskem letu, seveda ne mo-
remo napovedati. Kot doslej, bomo v 
začetku septembra dosedanje člane po-
vabili k informativnemu vpisu v krož-
ke. Glede na njihov interes in trenutno 
epidemiološko situacijo se bomo sproti 
odločili, v kakšnem obsegu bomo z ok-
tobrom začeli izvajati krožke. Pri tem 
bomo seveda upoštevali vsa navodila in 
priporočila pristojnih zdravstvenih in 
drugih inštitucij.
Spremljajte naša obvestila in lepo va-
bljeni k sodelovanju. Če bodo to dopuš-
čale razmere, vas bomo že v septembru 
povabili na informativni sestanek, sicer 
pa bomo z aktivnostmi začeli, ko bo to 
izvedljivo.
Matej Jazbinšek
Knjižnica v Laškem s septembrom odprta tudi ob sredah popoldne
Od začetka maja naprej, ko smo po rahljanju ukrepov zaradi epidemije naše 
knjižnice spet odprli za obiskovalce, so bile te odprte po prilagojenem oz. pole-
tnem odpiralnem času. Sicer je poletni odpiralni čas v veljavi samo julija in avgu-
sta.
S septembrom bomo prešli na običajni odpiralni čas, če bo situacija s korona-
virusom dovoljevala naše kolikor toliko normalno poslovanje z uporabniki. Opo-
zoriti pa vas želimo na spremembo, ki bo v tem primeru s 1. 9. stopila v velja-
vo. Osrednja knjižnica v Laškem ob sredah ne bo odprta samo v dopoldanskem 
času, ampak ves dan – od 8. do 19. ure. Krajši pa bo čas odprtosti ob petkih – po 
novem od 8. do 15. ure. Za spremembo smo se odločili zaradi želja naših uporab-
nikov, da je knjižnica odprta tudi ob sredah popoldne, tako kot ostali uradi in ura-
dne ustanove, in zaradi nižjega obiska ob petkih popoldne.
Redni odpiralni čas Knjižnice Laško (v veljavi od 1. 9. 2020) je tako sledeč: 
ponedeljek (8–15), torek (11–19), sreda (8–19), četrtek (11–19), petek (8–15), 
sobota (8–12).
Lepo vabljeni v našo knjižnico tudi ob sredah popoldne.
Matej Jazbinšek
Poletne ustvarjalne delavnice
V naših knjižnicah smo tudi letos, 
kljub izrednim razmeram, izvedli pole-
tne delavnice – ob sredah v laški knjižni-
ci, ob četrtkih pa v knjižnici v Rimskih 
Toplicah. Lotili smo se jih z veliko mero 
veselja, kot korak nazaj k normalnosti, 
hkrati pa so prinesle tudi nove izzive.
Na prvi delavnici so zasijale kresnič-
ke v pravem pomenu besede, osvetlile so 
nam kar nekaj poletnih večerov.
Foto: Jasna Kermelj
23
KNJIŽNICA
Na drugi delavnici smo spletli simpa-
tične hiške za miške. Seveda smo izdela-
li tudi majhne prikupne miške, nekateri 
celo mišjo družino.
Tretji teden je prišel na vrsto akvarij z 
razigranimi ribicami v mavričnih bar-
vah, gnetli smo maso ‚das‘, barvali s tem-
pera barvicami in seveda nanašali veli-
kooo bleščic. Uporabili smo tudi prazne 
rolice in jih umetniško pobarvali .
In za konec, nismo šli na izlet, kot je 
pri nas v navadi, temveč smo napolnili 
strašne gosenice. Želimo si, da se pregri-
zejo skupaj z nami skozi novo normal-
nost v takšno, kot je bila včasih, ter da os-
tanemo zdravi in veseli.
Martina Ajdnik  
in Valentina Pavlinc
Obrazi slovenskih pokrajin
Junija je bil objavljen nov portal slo-
venskih splošnih knjižnic Obrazi slo-
venskih pokrajin – spletni biografski 
leksikon znanih osebnosti slovenskih 
pokrajin in Slovencev po svetu. Tako 
lahko na enem mestu dostopate do regij-
skih leksikonov: Celjskozasavski.si, Do-
lenjski biografski leksikon, Gorenjci.si, 
Koroški biografski leksikon, Pomurci.si., 
Primorci.si, Spodnjepodravci.si in Štajer-
ci.si.
Poučite se lahko že o več kot 6.000 
osebah, ki so pomembno zaznamovale 
svoje okolje: znanstveniki, raziskovalci, 
pisatelji, pesniki, literarni ter umetnostni 
zgodovinarji, slikarji, glasbeniki, arhi-
tekti, gospodarstveniki, politiki itd. Opis 
osebe vsebuje podatke o rojstvu, kra-
ju delovanja, življenjepis, pomembnejša 
dela in nagrade, ki jih je prejela za svoje 
delo. Dodane so tudi fotografije ter pove-
zave na dodatne vire in posnetke.
Po leksikonu lahko iščete po abece-
dnem seznamu ter po poklicih in dejav-
nostih, na voljo pa je tudi napredno iska-
nje po različnih kriterijih.
Portal se stalno dopolnjuje z novimi 
vsebinami. K razširitvi zbirke lahko pri-
speva vsak uporabnik – tako da prek iz-
polnjenega obrazca sporoči, katera po-
membna oseba bi si po njegovi presoji še 
zaslužila uvrstitev. 
Vabljeni k ogledu.
Domače knjižnice
Pred kratkim sta izšli dve publikaciji, 
s katerima lahko »vstopamo« v zasebne 
prostore domačih knjižnic ter prisluhne-
mo knjižnim policam in njihovim lastni-
kom.
Pri reviji Outsider so pripravili knjiži-
co Domače knjižnice. V njej Adela Žele-
znik in Marijan Rupert, Tina Košir, Janez 
Lajovic in Majda Dobravec Lajovic, Zora 
Stančič, Tina Mahkota, Maja Bogataj Jan-
čič, Zdravko Duša, Manca G. Renko in 
Luka Mesec ter Tanja Radež publicistki 
Agati Tomažič in fotografu Joštu Franku 
pripovedujejo o svojih knjižnicah, bral-
nih navadah, odnosu do knjig ter ljubez-
ni do pisane besede. »Pravzaprav sem se 
ravnala po Marie Kondo, ki pravi, da mo-
raš obdržati samo tisto, kar ti vzbuja ra-
dost.« (Tina Košir)
Monografija Pie Marincelj Življenja 
knjig z domačih knjižnih polic pa nas 
seznanja z razvojem zasebnih knjižnic 
skozi zgodovino, možnostmi ureditev le-
-teh, njihovimi prednostmi in slabostmi 
ter z vlogo domačih knjižnic v življenju 
ljudi. Dodana sta tudi raziskava o doma-
čih knjižnicah slovenskih bralcev in sis-
tematični pregled revije Naš dom glede 
vključevanja knjižnih polic v opremlja-
nje doma. 
Obe deli priporočamo v branje, saj nas 
nagovarjata k premišljeni skrbi za doma-
če knjižnice.
Gabrijela Pirš
VABLJENI NA PRIREDITVE V KNJIŽNICI LAŠKO IN RIMSKE TOPLICE 
Ponedeljek, 17 . avgust
• cerkev sv. Marjete v Rimskih Toplicah: 8. lurški koncert: Ljoba Jenče in Tomaž Plahutnik: Po polju pa svetinja (slovenske 
ljudske svete in druge pesmi) (ob 20. uri) 
Sreda, 26. avgust
• Knjižnični vrt pred Knjižnico Laško: Večer s pisateljico in kresnikovo nagrajenko Bronjo Žakelj (ob 19. uri)
Četrtek, 10. september
• Knjižnični vrt pred Knjižnico Laško: Zaključek akcije Poletni bralci z Žigo X Gombačem (ob 17. uri)
24
KAMRA / ALBUM LAŠKEGA
ZGODBE IZ 
DOMOZNANSKE 
KAMRE
Čitalnica v Laškem trgu 1869–1871
(2) Delovanje čitalnice 1869–1871
Zgodovinskih dokumentov o delovanju Laške čitalnice v teh 
dveh letih ni veliko. Sklepamo, da je bilo delovanje podobno kot 
v drugih čitalnicah. Najpomembnejša zgodovinska dokumenta 
sta Pravila Laške čitalnice in zvezek Imenik častitih udov La-
ške čitalnice.
Laški muzej hrani ustanovne dokumente o Čitalnici in Pra-
vila laške čitalnice. Iz pravil izvemo, da je bil namen društva 
branje v slovenskem in drugih jezikih, ples, igre in razveselje-
vanje na bésedah, ne pa politično delovanje, nadalje, kakšne so 
bile pravice članov, da so plačevali pristopnino ... Iz pravil iz-
vemo tudi, kakšne so bile pristojnosti predsednika in drugih 
funkcionarjev, kako je delovalo in finančno poslovalo društvo 
in podobno. V hišnem redu je bilo zapisano, da je čitalnica od-
prta za člane ob torkih, četrtkih in sobotah med prvo opoldne 
in 10. uro zvečer, ob nedeljah in praznikih pa med 8. uro zjutraj 
in 10. zvečer, da je dovoljeno zahajanje v čitalnico le odraslim 
članom, da se v čitalnici govori samo slovensko, kakšna so pra-
vila glede obnašanja v čitalnici in glede izposojanja. 
Čitalnica je prenehala delovati po dveh letih, v precejšnji meri 
tudi zaradi nemških pritiskov. Imamo pa podatek, da je bilo  
l. 1871 vanjo vključenih 119 članov in 11 častnih članov.
V nadaljevanju si lahko preberete prepis prvih štirih pravil 
laške čitalnice. (Vseh pravil skupaj je 16, celoten prepis pa je na 
voljo na portalu Kamra.)
1.  Namen čitalnice je:
Čitanje časopisov i knjig, pisanih v slovanskih, pa tudi v drugih 
jazicih.
Razveseljevanje v besedah, v plesu, v igrah, ne vtika se toraj 
društvo v nikake politične zadeve.
2. Kdor želi v društvo se vpisati, oglasi se naj ravnatelju alj tajni-
ku. Ravnatelj alj tajnik to društvenemu odboru javi in odbor 
po večini glasov o sprejetju odloči, odbor ima tudi pravico po 
dveh tretjinah glasov pravega člana iz društva izključiti.
3. Pristopnina je za v trgu stanujoče 50 kr, za zunanje 30 kr i za 
kmete 20 kr.
 Mesečna priplača je za tržane 40 kr, zunanje člane 20 kr, za 
kmete 10 kr.
 Kdor  po prijaznem dvakratnem pismenem opominu ne plača, 
ima se iz društva izbrisati.
4. Pravice družtvenikov so sledeče:
1. da čitajo časopise in knjige po društvu pripravljene ter da 
obiskujejo vsakovrstne veselice kakor besede, plese, igre itd.
2. da po določenem redu dobivajo časopise i knjige v domače 
čitanje
3. da želje, nasvete i pritožbe svoje v posebni, za to pripravlje-
ni knjigi oznanujejo, tistim, ki pisati ne znajo, stori to tajnik
4. da smejo tudi izobražene ljudi v čitalnico vpeljati, kteri v 
trgu ne stanujejo.
Prva stran Pravil laške čitalnice, 1869)
(Vir: Metka Kovačič: Iz preteklosti knjižničarstva s poudarkom na zgodovini sploš- 
nih knjižnic laške občine. V: Laški zbornik 2007)
Prispeval: Matej Jazbinšek 
Originalni dokument hrani Muzej Laško 
Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
Objavljeno tudi na: www.kamra.si
ALBUM LAŠKEGA
Podružnična cerkev Lurške Matere Božje 
V organizaciji Knjižnice Laško in ob pomoči domačina prof. Pe-
tra Napreta od l. 2013 maja v cerkvici v Lurdu izvedemo glasbeni 
večer. Doslej se jih je zvrstilo že sedem. Letošnji zaradi epidemi-
je maja ni bil izveden, bil pa je prestavljen na avgust in se zaradi 
ukrepov letos preselil v župnijsko cerkev sv. Marjete. Zato lurški 
cerkvici v tej rubriki namenjamo nekaj pozornosti. 
(Vabilo na 8. lurški koncert se nahaja med prispevki Knjižnice 
Laško.)
Razglednica Sv. Marjete iz l. 1901
25
ALBUM LAŠKEGA / KULTURA
Podružnična cerkev Lurške Matere 
Božje spada v župnijo Sv. Marjeta pri 
Rimskih Toplicah. Bila je prvo svetiš-
če na slovenskih tleh, posvečeno Lur-
ški Materi Božji, ki jo krščanstvo časti 
v spomin na prikazovanje Matere Bož-
je pastirici Bernardki v Lurdu v Franciji 
leta 1858.
Podružnična cerkev nad Ogečami v 
Rimskih Toplicah, znana kot Lurd nad 
Rimskimi Toplicami, je bila zgrajena v 
neoromanskem slogu v letih 1885–86. 
V tistem času je bil župnik v Šmarjeti 
Edvard Janžek, sicer goreč častilec Lur-
ške Matere Božje. Na njegovo pobudo 
so farani na vrhu Korešnika nad Oge-
čami po načrtih stavbenika Valentina 
Scagnettija zgradili cerkev Lurške Ma-
tere Božje. Župnik Janžek se je l. 1886 
udeležil velikega avstrijskega romanja v 
Lurd in tam naprosil nekaj dragocenih 
spominkov za novo cerkev (npr. kamen 
iz votline). Cerkev je l. 1899 poslikal Ja-
kob Brollo. Na glavnem oltarju je pri-
zor Marijinega prikazovanja Bernardki, 
ob straneh pa stojita sveta brata Ciril in 
Metod. Takratni mariborski škof Jakob 
Stepišnik je cerkev blagoslovil 10. okto-
bra 1886.
Lurška cerkev je kmalu postala pri-
ljubljena božja pot ljudi ob Savinji in 
okoliških krajev. Od vsega začetka so 
vanjo radi prihajali tudi ljudje iz zdravi-
lišča v Toplicah, bila pa je tudi priljub-
ljeno svetišče za poroke. 
V knjigi Milana Škrabca Romarski 
pozdrav: Slovenski božjepotni kraji na 
starih razglednicah je objavljena razgle-
dnica Lurda, ki je bila poslana l. 1903. 
V domoznanski zbirki Knjižnice La-
ško imamo razglednico Sv. Marjete pri 
Rimskih Toplicah iz l. 1901 (poslana 
1902), na kateri je posebej izpostavljena 
tudi cerkev v Lurdu. Razglednica je bila 
izdana na Dunaju l. 1901.
Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
Objavljeno na: www.kamra.si,  
Album Slovenije
Detajl omenjene razglednice – Lurd
Vir: Franci Petrič: Slovenske božje poti
Razglednica je last Knjižnice Laško
Predstavitev knjige
PRIMORSKI EMIGRANTI 
V LAŠKEM
Med enim in drugim valom epidemi-
je koronavirusa je bila 4. junija na vrtu 
»Pivnice Savinja« predstavitev knjige 
»Primorski emigranti v Laškem«. Izda-
jo knjige je avtor namenil spominu na za 
Slovence dve žalostni obletnci. 13. julija 
je preteklo sto let od požiga Narodnega 
doma v Trstu, ki predstavlja začetek ita-
lijanskega pogroma nad našim narodom 
po prvi svetovni vojni. 12. novembra pa 
bo sto let od sklenitve Rapalske pogodbe 
med Kraljevino Italijo in Kraljevino Sr-
bov, Hrvatov in Slovencev, s katero je bila 
Italiji predana dobra četrtina Slovenije. V 
naslednjih 25 letih so Italijani z etničnim 
čiščenjem pregnali okrog sto tisoč Pri-
morcev iz njihovih domov. Med leti 1920 
in 1940 se je v Laško in njegovo okolico 
priselilo nekaj čez 380 primorskih izse-
ljencev. Večina je tu tudi ostala. 
Nova knjiga na 280 straneh opisuje ta-
kratne razmere na Primorskem, vzroke 
za selitev in življenjske zgodbe ljudi, ki so 
prišli v naše kraje. Kako so se tu znašli in 
kako so živeli. Zanimivo vsebino knjige 
in razloge za njeno izdajo sta predstavila 
dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinske-
ga arhiva Celje in njen avtor Andrej 
Mavri. Predstavitve so se udeležili števil-
ni potomci in nasledniki emigrantov, pa 
tudi drugi, ki jih zanima preteklost naših 
krajev. 
V kulturnem programu so nastopili 
domači ljudski pevci »Rečiški knapi« in 
priznani najstarejšji slovenski ansambel 
»Beneški fantje«, ki so igrali pesmi kra-
jev, od koder so k nam prišli primorski 
emigranti. Rečiški knapi so sodelovali v 
programu zaradi dejstva, da je preko 50 
primorskih emigrantov takrat našlo za-
poslitev v rudniku Huda jama. Za zaklju-
ček uspešne predstavitve knjige so Reči-
ški knapi skupaj z Beneškimi fanti zapeli 
in zaigrali popularno beneško pesem – 
Rdeči cvet.
Predstavitev knjige je bila hkrati tudi 
dan spoštovanja in spomina na Primor-
ce, ki so pred skoraj sto leti zaradi itali-
janskega raznarodovanja morali zapu-
stiti svoje domove in poiskati nove kraje 
za preživetje, tudi v Laškem. Prisotnim 
potomcem teh emigrantov je prireditev 
izzvenela v praznik laških »Primorcev«. 
Zadovoljni so ob slovesu odnesli domov 
knjigo, ki govori o njihovih prednikih, na 
katere pa so vsi ponosni.
A. M.
Fotografiji: Lilijana Ratej 
26
KULTURA
V SPOMIN FRANCU 
ZUPANCU
V življenju se ljudje najtežje navadimo 
na minevanje. Na to, da nekdo odide, da 
nas zapusti in se ne vrne nazaj. Človek bi 
rekel, da smo godbeniki minevanja na-
vajeni, saj naša glasba marsikoga nema-
lokrat pospremi k večnemu počitku. A 
minevanja se ne navadiš nikoli. Najbrid-
kejši pa so »zvoki slovesa«, kadar k zad-
njemu počitku pospremimo sogodbeni-
ka, »štimkamerata«, prijatelja. Nedavno 
je preminil profesor Franc Zupanc. Nekaj 
besed njemu v spomin je spisal naš god-
benik Jože Ojsteršek: 
»V 82. letu starosti je zaspal in od-
šel mirno in tiho, kakor je živel, profesor 
Franc Zupanc, pedagog, dirigent, kapel-
nik, skladatelj in aranžer.
Rojen je bil v Novem Mestu, osnovno 
šolo je obiskoval v Radečah, šolal pa se je 
v Ljubljani, kjer je končal tudi glasbeno 
akademijo. Kot profesor za pihala se je za-
poslil na Glasbeni šoli v Celju. Vodil je več-
je število ansamblov in pihalnih orkestrov. 
Vedno je imel izjemen posluh za usposa-
bljanje mladih glasbenikov. Njegovi učenci 
so dosegali vidne rezultate na tekmovanjih 
učencev glasbenih šol Slovenije. Za pihal-
ne orkestre je napisal številne priredbe in 
samostojne skladbe.
V kroniki Laške pihalne godbe je zapi-
sano, da je bil prof. Franc Zupanc kot de-
seti kapelnik. Laško godbo je vodil od leta 
1964 do 1969. V letih od 1962 do 1964, je 
bila Laška godba brez kapelnika. Na manj 
zahtevnih nastopih je godbo usmerjal kot 
običajno prvi »fligahornist«, kadar v sesta-
vu godbe ni bilo kapelnika ali predvodni-
ka. V poletnih mesecih leta 1964, v času 
priprav praznika Pivo cvetje smo h god-
bi Laško povabili v goste kapelnika prof. 
S. Pojavnika. Ravno on nam je predlagal, 
da navežemo stik z mladim prof. Fran-
cem Zupancem, takrat predavateljem na 
Glasbeni šoli Celje. Kot prvi »fligahronist« 
sem bil prisoten tudi na razgovoru, kjer je 
ravnatelj glasbene šole Celje podprl prof. 
Franca Zupanca kot vodjo Laške godbe. 
Tako se je začelo …
Z rednimi vajami pri godbi Laško, po 
skoraj dobrih dveh letih zatišja. Profesor 
F. Zupanc je zastavil precej zahteven pro-
gram, za takrat malce bolj okrnjeno in-
strumentalno zasedbo pri Laški godbi. Za-
čel je s poučevanjem mladih talentiranih 
fantov, predvsem na tistih sekcijah kjer je 
»škripalo«. Čeravno je bil klarinetist, je 
znal lepo naučiti igranja tudi trobilce in 
tolkalce. Kvaliteta igranja pri godbi Laško 
se je pod njegovo taktirko iz leta v leto vi-
dno boljšala. 
Nastopilo je leto 1969. Žal so profesorju 
Francu Zupancu v Železarni Štore za vo-
denje njihove godbe Štore (Pihalni orke-
ster Štorskih železarjev) nudili več, z bolj-
šimi pogoji, kot smo jih lahko nudili mi v 
Laškem.
Nedvomno je prof. Franc Zupanc res-
nično veliko naredil za slovensko god-
beništvo, kjer bo posebno poznan ostal v 
osrednji Sloveniji, saj je poleg Laške godbe 
poučeval in vodil tudi godbe v Celju, Što-
rah, Šentjurju in v Sevnici.«
S spoštovanjem ga bomo ohranili v na-
šem spominu.
Jože Ojsteršek,  
član Laške pihalne godbe
Tudi letos se je v Laškem, kljub tre-
nutni situaciji, že enajstič odvil tradici-
onalni festival Romanica Antiqua. Or-
ganizatorsko taktirko je prevzel laški 
glasbenik Dejan Kušer, festival pa je v 
svoje vrste zopet privabil mlade ustvar-
jalce instrumentov romanike, kot so vi-
olina, viola in violončelo. Festival je na-
menjen vsem generacijam, ki si želijo 
izpiliti tehniko igranja tudi izven zidov 
glasbenih šol. Letošnja posebnost pa je 
bilo informacijsko izobraževanje za uči-
telje, nam je zaupal Kristian Kolman, 
glasbenik, ki s srcem in dušo skrbi za 
organizacijo festivala.
Kolman nam je zaupal, da so z orga-
nizacijo štiridnevnega festivala začeli že 
v februarju. Po situaciji s koronavirusom, 
ki je sledila, so predvideli dva scenari-
ja. Prvi je bil, da glasbenih dogodkov ne 
bo moč izpeljati in festivala v letošnjem 
letu ne bi bilo. Drugi, bolj optimistič-
no naravnan, pa je upal, da se delavnice 
vendarle izpeljejo. Pravočasno so zače-
li s prijavami in razpisi in tako festival z 
enajstletno tradicijo pripeljali do konca. 
Soorganizator nam je še pripomnil, da 
GLAS KORONE PREGLASILI GODALCI FESTIVALA 
ROMANICA ANTIQUA
27
KULTURA
je bil presenečen nad številom prijav, saj 
je bilo »godalkarjev« občutno več kot po 
navadi. Niso pa ponudili le izobraževa-
nja za otroke in mladino, letošnje leto so 
festival nadgradili še z internetnim izo-
braževanje za učitelje godal, ki ga je vodil 
Kolman sam. 
Navkljub za turizem slabšemu letu, so 
glasbeniki tudi letos sodelovali z zdravili-
ščem in dobili ugodno nastanitev za ude-
ležence. V zameno za velikodušno deja-
nje lokalnega podjetja so se »godalkarji« 
odzvali z igranjem pri brveh za gibalno 
ovirane in tako razveselili naključne mi-
moidoče in goste zdraviliškega komple-
ksa. Ni pa to bil edini dogodek »roman-
skega festivala«. Udeleženci delavnic so 
igrali še v prostorih Glasbene šole Laško. 
Predsednik društva pa je publiko priva-
bil z recitali, kar v romanski cerkvi sve-
tega Martina, po kateri društvo nosi ime. 
Glasbeniki pa so navduševali še v prosto-
rih Vile Monet, Kulturnem centru in na 
treh lokacijah celjskih mestnih ulic.
Mlado energijo pa je v Laško glasbeno 
društvo vdahnil Dejan Kušer, ki je že v 
lanskem letu postal predsednik društva. 
Ta zamenjava v vrhu pa je botrovala k 
odstopu Kolmana, ki je svoj čas poleg pe-
dagoškega dela usmeril predvsem v razi-
skovalno delo.
Kolman na prihodnost festivala in 
društva gleda z velikim navdušenjem in 
dobro mero pozitive. Festival kot ga poz-
namo danes ima namen ohraniti še dob-
ro desetletje. Rad bi obdržal kvaliteto, 
pestrost ter glasbeno raznolikost jazza, 
folka in klasike, ki so jo začeli pred enaj-
stimi leti.
Kljub okrnjenemu številu prireditev 
sta lahko Laško, pa tudi Celje za nekaj dni 
ujela melodijo strun in harmonike, kar 
nam je po vsem, kar se odvija v sedan-
josti, dobro delo. Z vsem veseljem vsa-
ko leto znova poslušamo tako najmlajše 
kot malo starejše, ki uživajo in pilijo svo-
VABILO
Likovno društvo Laško vas vabi na delavnico na prostem, 
ki bo v soboto, 22. 8. 2020, pred kartuzijo Jurklošter. Slikali 
bomo na prostem na temo »V OZVEZDJU ORIONA – PO 
POTEH STARODAVNIH KULTUR«. 
Prireditev bo v vsakem vremenu. Za osebno varnost vsak po-
skrbi sam.
Vljudno vabljeni.
 
Likovno društvo Laško
je sposobnosti univerzalnega jezika člo-
veštva, glasbe. Vabljeni torej, da se drugo 
leto ponovno srečamo v še večji zasedbi 
in s tem podpremo dobre prakse lokalnih 
organizatorjev.
Lara Pavčnik
AVGUST POD ZVEZDAMI
Informacije in rezervacije: TIC Laško, 03 733 89 50, tic@stik-lasko.si
Sreda, 19. avgust, ob 20.00 | Občinsko dvorišče
Cena vstopnice: 21 eur
V primeru slabega vremena koncert odpade.
1NA1: GUŠTI & TOMI M.
28
LITERARNI KOTIČEK / ZDRAVSTVO
NAJLEPŠI MESEC MAJ
Prišel je zopet mesec maj,
nam prinesel vse mogoče,
odprl vrata na stežaj,
izbere vsak naj, kar pač hoče.
Sonce prinaša lepe tople dni,
narava vsa je v bujnem cvetu,
kamorkoli pogled pohiti,
v maju najlepše je na svetu.
Živali … ptički, vse je zaživelo,
vsi so pare svoje si izbrali,
kje pa tokrat je človeštvo -
zelo radi bi vas povprašali.
Pred epidemijo smo se skrili
in gledamo, kaj zunaj se dogaja,
ko ta bolezen mine, se umiri,
ptički zopet bodo peli ringa-raja.
Stanko Gotar
KORONA
Kaj »korona« je?
Kot strašilo sredi polja se mi zdi.
Nič ti noče, nič ti ne stori,
le k sebi te pač ne spusti.
Ko pa veter okrog strašila ropota in vije,
takrat vsaka vrana vpije:
»Ne hodi mu preblizu
in Bog ne daj, da bi ga lizu.«
In če »korona« v naši deželi se pojavi,
hitro le domov se spravi,
da ne bi z okuženim v stik prišel
in tudi ti »korono« bi imel.
Tako pač vlada nas svari,
da vsak od nas naj le doma čepi,
sicer še kakšna kazen lahko te doleti.
Marija Janc
TIŠINA
Kaj je tišina?
To je tisti prazen trenutek
poln adrenalina.
Lahko je mamin poljub
ali očkov objem.
Pa gozd poln čudes, 
da izgubiš se v njem.
In mehke mačje tačke, 
ki topijo ti srce.
Lahko je tišina, 
ples poletnih trav.
Dišeča, omamljena
od pisanih cvetnih vonjav.
In pa trenutek sreče, 
ki svoboda se mu reče.
Alenka T.
Foto: Alenka Teršek
Julij in avgust, 
ki sta meseca po-
čitnic, dopustov in 
brezskrbnih dni, sta 
letos zagotovo nekaj povsem drugač-
nega. Če smo si do sedaj nekako lahko 
planirali dolgoročne cilje, pa je letos to 
zagotovo nemogoče. Namreč iz dneva v 
dan še vedno z zaskrbljenostjo sprem-
ljamo epidemiološko sliko Covid-19 v 
Sloveniji in tujini. Čeprav smo že neka-
ko v mesecu juniju dobro zadihali, pa ta 
trenutek tega žal ne moremo potrditi. 
Posamezni primeri okužbe s Covid-19 
se dnevno odkrivajo in potrjujejo. 
GLOBALNO STANJE COVID-19 
Po svetu je bilo 30. 7. 2020 zabeleže-
nih 16.812.763 potrjenih primerov CO-
VID-19, vključno s  662.095  smrtnimi 
primeri (vir: Svetovna zdravstvena orga-
nizacija)
VIRUSI …
Virusi, tako majhni in tako pomemb-
ni, so naši stalni spremljevalci življenja, 
zelo verjetno od njegovih začetkov nap-
rej. Pomembno je, da vemo, da se bakteri-
je in virusi močno razlikujejo med seboj. 
Kljub temu da na prvi pogled povzročajo 
precej podobne bolezenske znake, kot so 
okužbe dihal, bakterije živijo same, viru-
si pa potrebujejo gostiteljsko celico, s po-
močjo katere se lahko razmnožujejo in jo 
izkoriščajo za svoje preživetje.
Virusi so mikroskopsko majhni del-
ci, veliki od 20 do 60 nm, redko do 400 
nm. Če bi primerjali najmanjšo bakterij-
sko celico, ki je velika 400 nm s človeš-
ko celico, ki je veliko večja in v povprečju 
velika 100 um, bi ugotovili, da so viru-
si približno 250 do 5.000-krat manjši od 
povprečno velike človeške celice in zato 
premajhni, da bi jih lahko opazili s sve-
tlobnim mikroskopom. Poznamo nekaj 
več kot 5.000 vrst virusov.
Kadar je virus v obliki delca, nima 
lastnega metabolizma in lahko zato zelo 
dolgo preždi v okolju brez hrane (energi-
je) ali pa se celo potuhne v gostiteljskem 
organizmu, kot na primer virus HIV , ki se 
manifestira kot bolezen AIDS. Da viru-
sni delec lahko začne rasti, mora najprej 
najti plodna tla. Virusni substrat, iz ka-
terega se hrani, je celica, vendar ne vsa-
ka. Primerne so samo tiste celice, v katere 
lahko virus vstopi, saj dejansko »zaživi« 
šele, ko vstopi oziroma vdre v celico. Da 
lahko vstopi, si pomaga z razpoznavnim 
mestom oziroma proteinom, ki je na po-
vršini celice in se imenuje receptor. Vsak 
virus je tako usmerjen na specifične re-
ceptorje. Prenos med vrstami postane 
mogoč takrat, kadar je interakcija z re-
ceptorjem druge vrste dovolj močna, da 
omogoča vdor virusa v celico. Nekateri 
virusi, na primer virusi gripe, ebole in 
variacij SARS-CoV , potem vstopijo v ve-
zikle, imenovane lizosomi, in tam izkori-
stijo gostitelja, da jih pomaga aktivirati. 
Pri virusu gripe pride do aktivacije zara-
di povečanja kislosti, pri eboli in virusu 
SARS pa tako, da izkoristijo proteolitične 
encime gostitelja za aktivacijo virusnih 
proteinov, katere rezultat je zlitje virus-
ne s celično membrano. Genom SARS-
-CoV-2 je v približno 80 % enak virusu 
SARS-CoV, ki je pred leti, prav tako na 
Kitajskem, povzročil epidemijo SARS, 
in je v 96 % enak koronavirusu BatCoV 
RaTG13 iz netopirja, kar so ugotovili ki-
tajski znanstveniki. Zaradi tako velike 
podobnosti v genomih med obema vi-
rusoma so avtorji domnevali, da obstaja 
precejšna verjetnost, da je prišlo tudi do 
prenosa virusa SARS-CoV-2 iz netopirja 
na človeka. Po drugi strani pa 4 % razlika 
VIRUSI, TAKO MAJHNI IN TAKO 
POMEMBNI
29
ZDRAVSTVO
v genomih tudi ni tako majhna – je večja 
od razlike med genomom človeka in šim-
panza. Zato se zdaj razmišlja v smeri, da 
je bil za prenos mogoče potreben še en 
vmesni člen. Ta je verjetno malajski lu-
skavec, pri katerem so našli raziskovalci 
koronavirus, ki je še bolj podoben temu, 
ki ogroža ljudi. 
Torej mnogo virusov povzroča nale-
zljive bolezni, saj s svojim delovanjem 
negativno vplivajo na gostiteljske ce-
lice, ki se pred njimi branijo z različni-
mi imunskimi mehanizmi. 
KAKO POMEMBEN JE IMUNSKI 
SISTEM?
Imunski sistem je izrazito zapleten sis-
tem, ki ga prekaša le živčni sistem.
Človeški imunski sistem je mehani-
zem celic, tkiv in organov, ki deluje kot 
človekov ščit pred zunanjimi vdiralci, kot 
so bakterije, virusi, zajedavci, glive, to-
ksini, in podobno. Takoj ko imunski sis-
tem nevarnost opazi, se aktivira in napa-
dalce odstrani – nevtralizira in odstrani 
patogene organizme iz telesa, prav tako 
tudi nevarne snovi ter človekove lastne 
poškodovane celice. Naša imunska od-
pornost je odvisna od t. i. prirojene in 
pridobljene imunosti. Človek se z imun-
skim sistemom že rodi, ga z vsakim pa-
togenim organizmom, s katerim pride 
v stik, skozi otroštvo in mladost utrjuje 
ter tako razvija imunost. Že sama koža 
pomeni prvo obrambno linijo pred pa-
togeni kakor tudi sluznice grla in čreve-
sa. Pridobljena imunost pa se gradi skozi 
življenje skozi stik z različnimi patogeni, 
pa tudi s cepivi, skozi katera pridobimo 
široko paleto protiteles za različne pato-
gene organizme.
IMUNSKI SISTEM IN OKUŽBE
Imunski sistem se od posameznika do 
posameznika močno razlikuje, tudi med 
sicer povsem zdravimi ljudmi. Razlike 
gre pripisati številnim dejavnikom, kot 
so genetika, spol, starost, prehrana, koli-
čina gibanja, kajenje, uživanje alkohola, 
stres, količina spanca, zgodovina infekcij 
in cepljenj itd. Na številne izmed našte-
tih dejavnikov, kot so prehrana, količina 
gibanja, kajenje, stres in količina spanca 
lahko v veliki meri vplivamo tudi sami. 
Pri odpornem, zdravem človeku so okuž-
be redke. V primeru, ko pride do okužbe, 
zdrav imunski sistem sproži intenziven 
odziv nanje, kar opazimo kot vročino. 
Drugače je pri šibkem imunskem sis-
temu, saj pomanjkljiv imunski odziv 
povzroča kronična vnetja zaradi okužb. 
Kronična vnetja prinašajo še večjo nevar-
nost, dlje trajajoča imunska pomanjklji-
vost, čeprav manjše stopnje, pa poveča 
pogostnost kroničnih virusnih in drugih 
okužb, s tem pa se poveča tudi tveganje 
za degenerativne in rakaste bolezni. Po-
leg tega pa kronična vnetja, ki nastajajo 
ob kroničnih okužbah, še dodatno zavi-
rajo normalen razvoj imunskih celic in 
normalno delovanje imunskega sistema. 
K temu dodatno prispevajo še fiziološka 
stanja, ki na tak ali drugačen način kro-
nično povečujejo nastajanje ali kopičenje 
vnetnih mediatorjev v organizmu (debe-
lost, alkohol, kajenje, hudi telesni napori, 
stres, kronične bolezni, kot so revmatske 
bolezni ali diabetes).
Izčrpani, starejši ljudje in kronični 
bolniki nimajo zalog, ki bi jih imunski 
sistem uporabil pri premagovanju okužb, 
zato se bolezni vlečejo. Po 55. letu staros-
ti so pogoste infekcije sečil, pri ženskah 
zaradi oslabljenih medeničnih mišic in 
spremenjene sluznice sečil po menopav-
zi, pri moških pa zaradi povečane prosta-
te, ki povzroča zastoj seča. Tudi fiziolo-
ški mehanizmi, ki čistijo bakterije s kože 
in sluznic, z leti upadajo. Bakterije, ki se 
namnožijo v ustih zaradi parodontalne 
bolezni, se odplavljajo s slino v požiral-
nik in želodec, tam pa jih uniči želodč-
na kislina. Pri ljudeh, ki imajo pogosto 
okvarjeno čiščenje dihalne sluznice, osla-
bljen refleks kašlja ali oslabljen nadzor 
nad dihanjem, slina z bakterijami teče v 
pljuča in povzroči hudo pljučnico. Pljuč-
nica je med poglavitnimi vzroki smrti pri 
starejših od 75 let. K temu pripomorejo 
še zmanjšana telesna aktivnost ter funk-
cionalne motnje srca in pljuč.
Počasi prihajamo tudi v jesenski čas, 
ko bodo ponovno na pohodu še dodatni 
virusi. Največ kar lahko storimo v tem 
času je, da ne pozabimo na zdrav način 
življenja, da upoštevamo vsa priporočila, 
ki nam jih posreduje zdravstvena stroka.
NOVO: V laboratoriju ZD Laško je 
možno samoplačniško opraviti SERO-
LOGIJO ZA COVID-19 
DEJSTVA O VIRUSU COVID-19
1. Verjetnost širjenja virusa CO-
VID-19 skozi čevlje je zelo majhna
2. Koronavirusno bolezen (CO-
VID-19) povzroča virus, NE bak-
terije
3. Dolgotrajna uporaba medicinskih 
mask ob pravilnem nošenju NE 
povzroča zastrupitve s CO2, niti 
pomanjkanja kisika
4. Pitje alkohola vas ne ščiti pred CO-
VID-19 in je lahko nevarno
5. Trenutno ni zdravil, ki bi imela do-
voljenje za zdravljenje ali prepre-
čevanje COVID-19
6. COVID-19 se NE prenaša preko 
hišnih muh
7. Razprševanje in vnos belila ali 
drugega razkužila v telo vas NE 
BO zaščitilo pred COVID-19 in je 
lahko nevarno
8. Pitje metanola, etanola ali belila 
NE preprečuje in ne zdravi CO-
VID-19 in je lahko zelo nevarno
9. 5G mobilna omrežja NE širijo CO-
VID-19
10. Izpostavljanje soncu ali tempera-
turam nad 25°C vas NE ščiti pred 
COVID-19
11. Če lahko zadržite dih 10 sekund ali 
več, ne da bi kašljali ali čutili nela-
godje, NE pomeni, da nimate CO-
VID-19
12. Virus COVID-19 se lahko širi v 
vročem in vlažnem podnebju
13. Hladno vreme in sneg NE moreta 
ubiti virusa COVID-19
14. Vroča kopel ne prepreči CO-
VID-19
15. Virus COVID-19 se ne širi s piki 
komarjev
16. Sušilniki za roke NISO učinkoviti 
pri ubijanju virusa COVID-19
17. Ultravijolične (UV) sijalke se NE 
smejo uporabljati za razkuževanje 
rok ali drugih predelov kože
18. Cepiva proti pljučnici in gripi NE 
ščitijo pred virusom COVID-19
19. Izpiranje nosu s fiziološko raztopi-
no NE preprečuje COVID-19
20. Uživanje česna NE preprečuje CO-
VID-19
21. Z virusom COVID-19 se lahko 
okužijo ljudje vseh starosti
22. Antibiotiki NE morejo prepreče-
vati ali zdraviti COVID-19
23. Ni zdravil, ki bi lahko preprečile ali 
zdravile COVID-19
30
ZDRAVSTVO
(Vir: Nijz)
31
ZDRAVSTVO / SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST
SVETOVNI TEDEN DOJENJA
Svetovni teden dojenja, ki ga obeležujemo od 1. do 7. avgu-
sta, poudarja pomen dojenja otrok po vsem svetu. Je del ak-
tivnosti Svetovne zveze za dojenje (W ABA), s katerimi želimo 
usmeriti pozornost družbe k ohranjanju in spodbujanju do-
jenja. 
Dojenje otrokom omogoča najboljši začetek življenja in je 
eden najpreprostejših, najbolj zdravih in stroškovno najučinko-
vitejših načinov, ki pozitivno vpliva na preživetje in zdrav razvoj 
otrok. Dojenje ima številne prednosti za otroka in mater: podpi-
ra zdrav razvoj otrokovih možganov, dojenčke ščiti pred okuž-
bami, zmanjšuje tveganja za debelost in bolezni, doječe matere 
ščiti pred rakom jajčnikov in rakom dojk ter ima številne druge 
pozitivne učinke.
Materino mleko je najboljša hrana za dojenčka. Je naravni 
način prehrane za dobro rast in razvoj. Materino mleko je po-
polnoma prilagojeno potrebam njenega otroka. 
Prvih šest mesecev se priporoča izključno dojenje. V tem 
obdobju materino mleko otroku zagotavlja vso tekočino, ener-
gijo in hranila, potrebna za rast, razvoj in krepitev zdravja.
Svetovna zdravstvena organizacija svetuje, da se otrok po do-
polnjenem šestem mesecu starosti ob ustrezni dopolnilni pre-
hrani še naprej doji do starosti dveh let in še dlje, če mati in 
otrok tako želita.
Novorojenček se pri prsih nahrani, umiri in varno zaspi, saj 
čuti bitje maminega srca, šumenje krvi v žilah, zvoke materine-
ga črevesja, kar je poslušal vso nosečnost. Dojenje deluje kot na-
domestna popkovina, ki mu olajša življenje v novem svetu. Ma-
terino mleko je idealno za dojenčkova prebavila, saj je izjemno 
lahko prebavljivo in ima odvajalni učinek. Ima tudi to lastnost, 
da se spreminja med podojem - »prednje mleko«, ki priteče na 
začetku, je bolj vodeno in namenjeno temu, da se otrok odžeja, 
»zadnje mleko« je gostejše, bolj bogato z beljakovinami in otro-
ka bolj nasiti.
Materino mleko je primerno za vsakega dojenčka in zmanj-
šuje možnost alergičnih reakcij tedaj in kasneje v življenju, prav 
tako pa dojenje brani pred številnim boleznimi in bakterijskimi 
okužbami.
Dojenje ni samo hranjenje otroka, dojenčku daje tudi veliko 
ugodja, zagotavlja mu bližino in občutek varnosti. Dojenje je 
pomembna pot vzpostavljanja in negovanja odnosa med mamo 
in otrokom. 
V Sloveniji delujeta dve organizaciji za podporo laktaciji in 
dojenju:
• Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije, v okviru 
katerega delujejo Mednarodno pooblaščeni svetovalci za lak-
tacijo (IBCLC) www.dojenje.org.
• La Leche League Slovenija, društvo za podporo in pomoč 
doječim materam (LLL Slovenija) v okviru katerega delujejo 
Svetovalke za dojenje www.dojenje.net
V eč o dojenju lahko nosečnice izveste tudi na Pripravi na po-
rod in starševstvo, ki bo v ZD Laško potekala še od 15. 9. do 17. 
9. 2020 in od 24. 11. do 26. 11. 2020.
Mojca Mraz, dipl. babica
Odbor Območnega 
združenja Rdečega 
križa Laško-Radeče 
o poročilih o delu in 
poslovanju v minulem 
letu
Z obravnavo in spreje-
mom poročila o delu in fi-
nančnega poročila za pre-
teklo leto smo sklenili še eno leto ustvarjanja in delovanja v 
organizacijah Rdečega križa z dolgoletno tradicijo, tako v vseh 
trinajstih Krajevnih organizacijah Rdečega križa, kakor na ni-
voju Območnega združenja Rdečega križa Laško-Radeče, ki po-
vezuje vse krajevne organizacije Rdečega križa laške in radeške 
občine že 65 let. 
Hvaležni smo vsem, ki nam pomagate, da zmoremo opraviti 
številne aktivnosti, ki jih v prvih mesecih novega leta sestavimo 
skupaj in pripravimo različna poročila, vsako za svoje specifič-
no področje (Sklad za evropsko pomoč, krvodajalstvo, FIHO, 
RKS …). Posebej obširna sta na koncu poslovno in finančno 
poročilo OZ RK, v katerih se zrcali delo na različnih vsebinskih 
področjih preteklega leta. V njih je opaženo tudi delo vseh Kra-
jevnih organizacij Rdečega križa. 
Zaradi znanih, neprijetnih razmer v povezavi z epidemijo, 
se je Območni odbor sestal na seji šele konec junija in na njej 
obravnaval omenjeni poročili. Podrobneje so bile Odboru pred-
stavljene dnevne aktivnosti dogodkov, poudarki nekaterih vse-
OBMOČNO ZDRUŽENJE  
RDEČEGA KRIŽA LAŠKO
Na svoji 1. seji se je sestal Območni odbor Rdečega križa Laško-Radeče
32
SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST
bin iz omenjenih poročil, med drugim, da smo lani lažje pre-
magovali ovire in opravljali delo z novim službenim vozilom, 
da smo zaradi poteka mandata uspešno izvedli volitve organov 
in vodstva OZ RK, da smo na kadrovskem področju rešili vrzel 
z zaposlitvijo ene osebe za polovični delovni čas, da smo skupaj 
z Občinama Laško in Radeče uspešno nadaljevali s širjenjem 
mreže defibrilatorjev in usposabljanjem krajanov za rokovanje z 
njim, pri čemer smo tudi predlagali, da je potrebno nadaljevati s 
širjenjem mreže defibrilatorjev v še bolj odročne kraje obeh ob-
čin. Posebno mesto v poročilu je namenjeno dejavnosti mladih 
v krožkih RK in izrazu hvaležnosti obema Občinama, ki našo 
dejavnost in programe podpirata. 
Kot že nekaj let, smo tudi letos poleg finančnih, ovrednoti-
li še materialne in človeške vire, ki se zlasti odražajo v delu več 
kot dvestotih prostovoljcev. Vse vire ocenjujemo v skupni vred-
nosti 464 tisoč EUR, kar z drugimi besedami pomeni, da poleg 
133.149 EUR finančnih sredstev, ki predstavljajo vse finančne 
prihodke, dobri dve tretjini predstavljajo materialni viri, ki jih 
namenjamo našim občanom in človeški viri s skoraj štirinajst 
tisoč urami dela prostovoljcev, ki sodelujejo pri izvajanju naših 
programov. Še posebej je bil letos zanimiv dodatek k poročilu o 
delu, v katerem smo poskušali pomemben del naše dejavnosti 
predstaviti v številkah. V trinajstih KO deluje 211 prostovoljcev, 
40 jih oblikuje tudi organe in delovna telesa OZ RK, v katere-
ga je vključenih 4.388 članov. V minulem letu je 1.165 občanov 
darovalo kri, od tega smo 104 lani prvič vpisali med naše krvo-
dajalce. 31 krvodajalcev je bilo prejemnikov enega od priznanj 
za večkrat darovano kri. V krožkih Rdečega križa je ob pomoči 
8 mentoric delovalo 109 učencev OŠ, 48 je oblikovalo OŠ eki-
pe prve pomoči. Pomoč v hrani smo nekajkrat v letu delili 777 
družinam, 94 družin in posameznikov je bilo prejemnikov po-
moči v oblačilih, obutvi, pohištvu, opremi, beli tehniki, računal-
nikih, akustiki, 65 je bilo prejemnikov pomoči v obliki plačila 
stroškov, od tega smo štirim družinam pomagali pri odpravlja-
nju posledic elementarne nesreče. 45 učencem smo pomagali 
pri pokrivanju stroškov šolskih potrebščin, 1.365 občanov smo 
povabili na srečanje krajanov, nad določeno starostno mejo, 
447 občanov smo obiskali ob božično novoletnih praznikih in 
jim namenili darilce pozornosti, 149 občanov smo obiskali in 
jim pripravili program v Domu starejših Laško in Trubarjevem 
domu v Loki, 37 občanom smo izkazali pozornost ob njihovem 
90-letnem jubileju, 19 otrok in štirje starejši so se udeležili 7 
dnevnega, brezplačnega letovanja na Debelem rtiču, 54 osebam 
z motnjami v duševnem in telesnem razvoju smo skupaj z učen-
ci iz oddelka OŠ NIS in drugimi soorganizatorji pripravili 22. 
prireditev »Laško združuje dobre želje«. S številno močno ekipo 
smo sodelovali na festivalu prostovoljstva, izvedli 8 tečajev prve 
pomoči za bodoče voznike motornih vozil, 3 tečaje prve pomoči 
za zaposlene na delovnem mestu, 193 občanov je bilo prisotnih 
na predstavitvah in predaji namenu AED, 99 občanov se je na 
petih terminih udeležilo še dvournega usposabljanja iz Temelj-
nih postopkov oživljanja in še bi lahko naštevali. Pomembno 
je tudi, da smo zabeležili 1.180 darovalcev pomoči tako članov, 
občanov, kakor drugih donatorjev, od prostovoljnih prispevkov 
v finančnih sredstvih in materialni pomoči v oblačilih, hrani, 
opremi, pohištvu, kar je še posebej hvalevredno. 
Odbor je omenjeni poročili sprejem in menil, da je bilo v 
okviru naše organizacije Rdečega križa opravljenega veliko dela 
za kar gre zahvala službi in vsem, ki ga pomagajo oblikovati, iz-
vajati in v njem sodelovali. Poročili sta na njihovih sejah obrav-
navala tudi Odbor za družbene dejavnosti in društva Občine 
Laško in Občinski svet Občine Laško, kar nam je v posebno za-
dovoljstvo in čast. 
Z mladimi v krožkih Rdečega križa
Krožki RK in prva pomoč so ena izmed oblik dela organi-
zacij RK na šolah. Učenci se seznanjajo z vsebinskimi temami 
za zdrav način življenja, skrbi za starejše in pomočjo ranljivim 
skupinam občanov. Namenjen je koristnemu preživljanju pro-
stega časa, krepitvi čuta in odnosa do starejših in drugih lju-
di, skrbi za zdravo in čisto okolje in skrbi za lastno zdravje ter 
zdravje drugih.
V minulem šolskem letu je delovalo 9 skupin krožkov Rde-
čega križa in prve pomoči, in sicer na OŠ Primoža Trubarja La-
ško, POŠ Debro, POŠ Rečica, OŠ Antona Aškerca Rimske To-
plice, POŠ Jurklošter, POŠ Zidani Most in OŠ Marjana Nemca 
Radeče. V krožke je bilo vključenih 109 učencev nižje in višje 
stopnje. Skrbno in lepo so jih vodile mentorice: Klavdija Ar-
tnak, Irena Grešak, Darja Horjak, Suzana Oder, Magda Stopin-
šek, Polonca Šumej, Nevenka Tratar in Milena Žohar, ki je vo-
dila kar dve skupini. Na višji stopnji se je poleg ostalega, kar 
nekaj učencev pripravljalo na območno tekmovanje osnovno-
šolskih ekip prve pomoči in tekmovanje s področja sladkorne 
bolezni, na nižji stopnji pa so se prav tako pogovarjali in izva-
jali vsebine, povezane s humanimi vrednotami, solidarnostjo, 
strpnostjo, zdravem načinu življenja in se učili nekaterih tem iz 
prve pomoči. Poleg omenjenega pa so pripravljali programe za 
starejše, izdelovali voščilnice, stenčas. Žal je tudi na tem podro-
čju del programa zaradi epidemije izostal, predvsem pa smo le-
tos prvič, v 22 letih, pogrešali zaključno ekskurzijo vseh mladih 
krožkarjev Rdečega križa. 
Mentoricam krožkov RK se iskreno zahvaljujemo za njihovo 
prizadevno delo in skrb, vodstvom šol pa gre zahvala, ker med 
programe interesnih dejavnosti na šoli uvrščajo tudi krožke 
Rdečega križa in nam omogočajo predstavljati splošne, vzgojne 
vsebine mladim. 
Letovanje učencev in šolske potrebščine
Pri OZ RK Laško-Radeče v sodelovanju s Krajevnimi or-
ganizacijami RK, ponekod pa tudi v sodelovanju s svetoval-
nimi službami osnovnih šol, že nekaj let omogočamo letova-
nje osnovnošolskim učencem. Gre pretežno za družine, ki so 
na podlagi prošnje in pridobljenih mnenj Centra za socialno 
delo ter krajevno pristojne organizacije Rdečega križa pridobile 
status prejemnika pomoči pri RK, pa tudi za družine, katerim 
Člani krožka Rdečega križa Osnovne šole Debro pod mentorstvom Suzane Oder so 
pripravili del programa ob skupnem obisku varovancev Doma starejših Laško 
33
SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST
letovanje svetujemo zaradi zdravstvenih razlogov. V letošnjem 
letu je letovalo že 14 učencev laške in radeške občine, in sicer je 
v času zimskih počitnic letovalo 7 učencev, v začetku julija pa 
je preživelo teden dni lepih počitnic v Mladinskem zdravilišču 
Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču še sedem učencev. 
Tudi letos bomo pri OZ RK pomagali staršem pri nabavi šol-
skih potrebščin. Na predlog krajevnih organizacij bomo v ome-
njeno akcijo ob upoštevanju urejenega statusa prejemnika po-
moči letos zajeli, kar okrog 65 otrok, ki jim bomo pomagali z 
delnim povračilom stroškov računov pri nabavi šolskih potreb-
ščin. 
Peta krvodajalska akcija bo v Rečici 
Pred slabim mesecem smo v Šentrupertu pripravili že četrto 
krvodajalsko akcijo letošnjega leta. Odzvalo se je 42 krvodajal-
cev, kar je nekoliko manj od prejšnjih let in je tudi razumljivo 
zaradi prisotnih razmer, nekaj jih j bilo že pred akcijo klicanih 
na darovanje krvi v bolnišnico Celje in so kri darovali pri njih. 
Približuje se že organizacija in izvedba pete krvodajalske ak-
cije v letošnjem letu, ki bo v Rečici, in sicer v četrtek, 27. av-
gusta med 7. in 10. uro v Sindikalnem domu Huda Jama. Še 
vedno velja navodilo, da se morate vsi, ki se nameravate akcije 
udeležiti, v času od 24. do 26. avgusta med 7.30 in 15. uro pok-
licali na Transfuzijski center in potrditi udeležbo na akciji ter se 
dogovoriti za uro prihoda. Telefonska številka je 03-423-35-97. 
Zaradi ukrepov v povezavi z virusom so nam iz Transfuzijske-
ga centra SB Celje še naročili, da krvodajalci brez predhodnega 
klica in naročila naj ne hodijo na krvodajalsko akcijo in daro-
vanje krvi. 
Vsi, ki vas bomo tudi pisno povabili na omenjeno akcijo v 
Rečico boste o vsem tem, če bodo posebna navodila še vedno 
aktualna, podrobneje seznanili. Vsem krvodajalcem se za razu-
mevanje iskreno zahvaljujemo in vas vljudno vabimo na akcijo 
v Rečico. 
Vlado Marot 
V Rečici virus ni ustavil dobrih dejanj
Kljub vsem dobro znani situaciji v naši državi smo se po na-
ših močeh potrudili in poskrbeli za tiste, ki to najbolj potrebu-
jejo. Članice RK Rečica smo v maju razdelile prehranske pakete, 
seveda z upoštevanjem vseh zdravstvenih in drugih priporočil. 
Razkužilo, maske in ustrezna razdalja so bili tako ali tako ob-
vezni. Pomoč v prehrani smo znova delile sredi julija. Ljudje so 
bili hvaležni, da smo se kljub trenutnim razmeram organizira-
li in jim omogočili lažji prehod skozi »korona krizo«. Še dokaz 
več, da ni pojava, ki bi ustavil dobra dela. 
V tem času smo organizirali tudi rojstnodnevne obiske pri 
dveh naših članih, Anici Očko za 80 let in Vincencu Špilerju 
za 90 let. Še enkrat obema iskrene čestitke in veliko zdravja. Za 
člane, ki jih zaradi koronavirusa ne bomo mogli obiskati, bomo 
organizirali srečanje v jeseni, če se bo situacija izboljšala do te 
mere, da bo to izvedljivo. 
Na Debelem rtiču je vedno lepo
Pri Anici Očko ob njeni 80-letnici (foto: Saška Maček)
Med zadnjimi sta na krvodajalski akciji v Šentrupertu kri darovala Vlado Marot in 
Cvetka Sikovšek
34
SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST
Vse družine, ki imajo zaradi socialnih razmer težave pri na-
kupu šolskih potrebščin prosimo, da nam pošljejo zaprosilo za 
pomoč. Rok za oddajo vloge je sredina avgusta. Konec avgusta 
že osemnajstič v Rečici organiziramo krvodajalsko akcijo v so-
delovanju z OZ RK Laško-Radeče.
Prav tako pa bomo po naših močeh pomagali najbolj priza-
detim v neurju, ki so se zaradi tega znašli v še težji situaciji. 
Volilnega zbora članov v mesecu maju zaradi razmer nismo 
mogli izvesti. Če bo le mogoče, bomo to izvedli v oktobru. Upa-
mo, da se bo zdravstvena situacija izboljšala in da bomo jeseni 
normalno delovali po naših načrtih. 
Marija Šmauc 
PRI NAŠIH SLAVLJENCIH
Letos imamo v laški občini res veliko število občanov, ki so že 
in ki še praznovali svoj častitljiv, 90. rojstni dan. Kar 49 smo jih 
našteli. Žal pa nam korona v letošnjem letu tudi na tem podro-
čju precej otežuje tekoče izvajanje aktivnosti.
Kljub vsemu smo v zadnjih dveh mesecih uspeli voščiti vsaj 
v pisni, ponekod pa tudi v fizični obliki (pri petih slavljencih). 
Obisk smo skupaj z županom Občine Laško Francem Zdol-
škom, predstavniki krajevnih skupnosti in društev, katerih člani 
so slavljenci, opravili pri Pavli KLINAR IZ Debra, Zori SADAR 
iz Valentinčeve ulice in Vinku ŠPILARJU iz Sp. Rečice pri La-
škem, medtem ko smo Ivani OŽEK iz Marija Gradca, ki sedaj 
živi v Trubarjevem domu v Loki, zaradi razmer in Ivanu KA-
ČIČU iz Valvasorjevega trga v Laškem, na njegovo željo poslali 
le voščilnico, za katero smo od njega prejeli zelo spoštljivo in 
prijazno pismo zahvale za izkazano pozornost. Vsem še enkrat 
iskrene čestitke ob vašem jubileju. 
Pavla KLINAR 
Pavla, rojena Ulaga, najmlajša in še edina živeča od štirih ot-
rok, kolikor se jih je rodilo pr´ Primož v Mulenci, v Debru pri 
Laškem, je svoj 90. rojstni dan praznovala 6. junija. Na željo do-
mačih smo jo obiskali šele konec meseca, na dan pred njenim 
godom, ko godujeta Peter in Pavel. Njen god in praznovanje 
so domači povezali z velikim veseljem družine ob izboljšanju 
zdravstvenega stanja zeta Andreja, po hudi nesreči, ki se mu je 
zgodila ob skrbi za živino. Bilo pa je še nekaj drugih razlogov 
za praznovanje. Družinskemu praznovanju sta se poleg župa-
na Franca Zdolška, podpredsednika KS Laško Jožeta Kotnika in 
predstavnika Rdečega križa pridružila tudi imenitna godca, teta 
Marica in Jože Kukovič iz Laške vasi ter Ofirovci in koledniki 
iz Laškega. Naključje je naneslo, da je Pavla, čeprav najmlajša, 
ostala doma na veliki kmetiji in pridno delala vsa dela, ki jih 
kmetija zahteva. Časa res ni bilo veliko, ko so si ga vzeli, pa je 
bila rada v dobri družbi, kjer se je moral slišati tudi zvok harmo-
nike. Sedaj pa si lahko čas krajša tudi z branjem knjig, časopi-
sov… Hvaležna je hčerki Marjanci, ki je ostala z družino doma 
in poleg dela na kmetiji, obnavljanja poslopij še poskrbela, da 
smo njene pekovske in druge dobrote uživali tudi drugi, če smo 
se kdaj oglasili pri njej na stojnici v Laškem. Že kar nekaj let 
Marjanca tudi uspešno vodi društvo kmečkih žena Rosa. Druga 
Pavlina hčerka Danica živi z družino na Primorskem. V veselje 
ji je tudi, ker se življenje pri Primož v Mulenci lepo nadaljuje iz 
roda v rod, saj je nasledstvo na kmetiji sedaj že prevzela vnuki-
nja Mihelca z družino. 
Zora SADAR 
Zora Sadar, rojena Teršek, se je rodila v Strmci pri Laškem, a 
so se s starši kmalu preselili pod Hum, kjer je preživljala otro-
štvo. Po osnovni šoli se je izučila za poklic frizerke in nekaj let 
delala v tem poklicu pri frizerju Lešku, nato pa se je zaposlila 
še na Komunali Laško in na banki, kjer je opravljala admini-
strativna dela. Nabralo se je kar nekaj let delovne dobe, a ne za 
polno pokojninsko dobo, zato je bila temu ustrezna tudi pokoj-
nina, dokler ni vzela vdovske pokojnine po pokojnem možu. Z 
njenim življenjskim sopotnikom Marjanom sta si najprej zgra-
dila hišo, ustvarila družino z otrokoma Manco in Andrejem. 
Kar naprej se je nekaj gradilo in tako ni ostajalo veliko časa za 
kakšne ljubiteljske dejavnosti. Sedaj, ko je že šest let vdova, pa 
ji zdravje toliko nagaja, da tudi ne gre. Zato zvečer najraje na 
televiziji pogleda kviz Vem, spremlja pa tudi poročila, da sledi 
temu, kaj se okrog dogaja, prebere časopis in v njem rešuje kri-
žanke, da s tem bistri duha. Sicer pa se potrudi, da kljub boleči-
nam v nogah, rokah in križu še več ali manj poskrbi zase. Je pa 
vesela, da ima v hiši enega od vnukov z družino, da se ob tem 
počuti bolj varno in da ima enega svojih blizu. Razveseli pa se 
tudi obiska devet let mlajše, edine sestre Polde, ki sicer živi v 
Nemčiji, da se kaj pogovorita. Zora je svoj rojstni dan prazno-
vala v družinskem krogu pri nečaku Jožetu, v Hotelu Špica v La-
škem in takrat smo ji tudi mi voščili za njen jubilej, poleg obči-
Pri Pavli KLINAR so domači ob njenem jubileju pripravili lepo praznovanje
Zora Sadar na družinskem praznovanju v Hotelu Špica
35
SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST
ne in kraja tudi predstavniki upokojencev, invalidov in Rdečega 
križa, saj je članica pri vseh. 
Vinko ŠPILAR 
90. rojstni dan je 10. julija praznoval v družbi domačih, so-
rodnikov in sosedov tudi Vinko Špilar iz Spodnje Rečice pri La-
škem, ki ga veliko naših občanov še posebej pozna po dveh po-
membnih aktivnostih. Ena od njih je, da je bil zahteven in zato 
izjemno dober ter uspešen učitelj – inštruktor praktične vožnje 
bodočih voznikov in to polnih 30 let za več kot 2.000 kandida-
tov in druga, da je bil zaprisežen gasilec že od mladih nog nap-
rej. S tem poslanstvom je zasvojil tudi sina Slavka, oba vnuka, 
Bojana in Mateja, sedaj pa gredo po njegovih stopinjah že tudi 
pravnuki. On se je rodil še v Tevčah, potem je nekaj let živel pri 
stari mami na Kobivjeku, nekaj časa tudi v t. i. »hauzu« v Re-
čici, v družbi s še enim bratom in šestimi sestrami, dokler si v 
Trnovem hribu ni našel življenjske sopotnice Slavice, s katero 
sta skupaj že 67 let in sta si potem na novo ustvarila dom v Spo-
dnji Rečici. Delovno obdobje je ves čas preživel v rudniku. Bilo 
je naporno, a hkrati lepo. Pred nedavnim mu je zdravje pona-
gajalo, a je upanje in njegova volja na uspeh tako velika, da vsi 
držimo pesti zanj. Čeprav je zaradi tega malce slabe volje, ker se 
je to zgodilo njemu, je hkrati hvaležen, ker domači lepo skrbijo 
zanj in mu pomagajo premagovati ovire. 
Pozornost in zahvalo so v Odboru Rdečega križa Šentrupert 
izrazili tudi njihovi članici in podpredsednici Mariji Zeme iz 
Trobnega Dola, ki je lani praznovala 80. rojstni dan in že 50 let 
deluje v njem kot prostovoljka Rdečega križa. 
Kam in kako po informacije?
Na RKS – Območnem združenju Laško-Radeče lahko v času 
uradnih ur vplačate članarino, v kolikor vas naši prostovoljci 
niso našli doma, podate prošnjo oz. vlogo za pomoč pri Rdečem 
križu in se prijavite na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike 
motornih vozil. Posebej omenjamo, da imate člani RK in tek-
movalci ekip prve pomoči osnovnih šol pri tečaju in izpitu 20 
% popust. Sicer pa se lahko pri nas prijavite tudi kot novi krvo-
dajalec, prejmete lahko potrdilo za darovano kri, ki ga morebiti 
potrebujete pri uveljavljanju popusta pri prostovoljnem, zdra-
vstvenem zavarovanju, izrazite svojo voljo za darovanje orga-
nov po smrti s podpisom izjave darovalca Slovenija Transplant, 
dobite obrazec za namenitev dela dohodnine naši organizaciji, 
poiščete vrsto gradiv- zgibank, letakov, brošur s področja pre-
ventivnega delovanja, oddate oglas, zahvalo, obvestilo za Novi 
tednik, čestitko in druge objave za Radio Celje ter še marsikaj. 
K nam lahko v času uradnih ur ali po prehodnem dogovoru pri-
nesete tudi uporabna, čista in cela oblačila ter obutev in postelj-
nino za nadaljnjo uporabo. 
Uradne ure so na našem sedežu, na Aškerčevem trgu 4b, 
v Laškem zaradi razmer nekoliko spremenjene, in sicer smo 
vam ob ponedeljkih, sredah in petkih na razpolago med 8. in 
12. uro in ob sredah tudi med 14. in 15.45. Dosegljivi pa smo 
tudi na telefonskih številkah 03-734-34-60 in 041-736-166 ali 
na elektronskem naslovu: rdeci.kriz.lasko@sio.net .
Vlado Marot 
Vinko Špilar v družbi vseh, ki so mu prišli voščiti za njegov jubilej 
Stavba Rdečega križa na Aškerčevem trgu
Slavljenka Marija Zeme v družbi članic in članov Odbora RK Šentrupert 
36
SOCIALA / HIŠA GENERACIJ
Če imate pravice že priznane, ni 
potrebno vlagati nove vloge
Vloge za podaljševanje pravic do otro-
škega dodatka, subvencije vrtca in držav-
ne štipendije (če ste že upravičeni in jo 
želite samo podaljšati) ni več potrebno 
vlagati, saj bodo centri za socialno delo 
po uradni dolžnosti odločili o nadaljnji 
upravičenosti.
Kdaj je potrebno vložiti novo vlogo?
Če PRVIČ zaprošate za pravico do 
otroškega dodatka, državne štipendije in 
subvencije vrtca, je potrebno vložiti vlogo 
za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev 
(četudi je drug otrok že v vrtcu, jo mo-
rate vložiti za tistega, ki vstopa prvič). 
Če je bila pravica na podlagi dosedanje 
vloge zavrnjena in bi ponovno želeli uve-
ljavljati pravico, je potrebno vložiti novo 
vlogo. V primeru pravice do štipendije je 
pri prehodu iz I. na II. stopnjo (študijski 
program) ali za prehod v poklicno tehni-
ško izobraževanje (3+2 – PTI programi) 
potrebno vlogo na novo oddati, saj gre 
v tem primeru za napredovanje na višjo 
stopnjo izobraževanja in ne za nadaljnje 
prejemanje državne štipendije za isti izo-
braževalni program na isti stopnji.
Priporočamo, da osebe vloge vložijo v 
prvi polovici meseca zaradi lažje organi-
zacije dela.
Kako sporočati spremembe?
Upravičenec do otroškega dodatka, 
subvencije vrtca in državne štipendije 
mora centru za socialno delo še vedno 
sporočiti zakonsko določene spremem-
be, ki lahko vplivajo na upravičenost do 
pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali 
obdobje prejemanja. Spremembo sporo-
čite na obrazcu za sporočanje sprememb 
podatkov pri pravicah iz javnih sredstev, 
ki je dostopen na spletni strani https://
www.csd-slovenije.si/obrazci/.
Državna štipendija – dodatek za 
uspeh in dodatek za bivanje
Za dijake bo center za socialno delo iz 
uradnih evidenc pridobil podatek o us-
pehu in tako odločil o izpolnjevanju po-
gojev za dodelitev dodatka za uspeh. Če 
dodatek ne bi bil dodeljen, naj dijak do-
stavi letno spričevalo (centri za socialno 
delo v nekaterih primerih ne morejo pri-
dobiti podatka o ocenah). Prav tako bo 
center za socialno delo iz uradnih evi-
denc pridobil podatek o začasnem biva-
lišču, zato je pomembno, da imajo dija-
ki urejeno prijavo začasnega prebivališča 
pravočasno na upravni enoti. Enako velja 
za študente, ki bivajo pri zasebnikih, in 
ne uveljavljajo subvencije za bivanje pri 
le-teh pri pisarnah za študentske domo-
ve. Če študenti želijo uveljavljati doda-
tek za uspeh, morajo dostaviti potrdilo o 
opravljenih obveznostih/izpitih.
Rok za reševanje vlog
Predvidevamo, da bodo pravice, katere 
potečejo v mesecu avgustu, podaljšane v 
zakonitem roku 60 dni – to je do konca 
meseca oktobra. Pravice, ki vam potečejo 
v septembru, bodo podaljšane do konca 
meseca novembra. 
Centri za socialno delo moramo v tem 
obdobju rešiti povečano število vlog, zato 
vas v primeru zamud pri odločanju pro-
simo za razumevanje.
Mag. Olga Bezenšek Lalić, 
direktorica
OBVESTILO CENTRA ZA SOCIALNO DELO CELJE 
VLOGE ZA OTROŠKI DODATEK, SUBVENCIJO VRTCA IN DRŽAVNE ŠTIPENDIJE
CENTER ZA SOCIALNO DELO 
CELJE
ENOTA LAŠKO
V ponedeljek, 
7. septembra in 5. oktobra 2020
BREZPLAČNO INDIVIDUALNO
PRAVNO SVETOVANJE
v Hiši generacij Laško (Savinjsko nabrežje 6).
OBVEZNA predhodna PRIJAVA za termin!
03-734-18-80 
 051-436-240
37
HIŠA GENERACIJ
9. leto zapored smo pripravili dopoldanske aktivnosti s pridi-
hom poletnih počitnic. Tako smo med 13. in 24. julijem izvedli 
8 aktivnosti, med 10. in 12. uro. Barvali smo prodnike in nare-
dili cvetoče kamnite kaktuse ter pikapolonice za srečo, s kladivi 
zabijali žeblje v les in z vrvicami naredili žebljanko, zložili pre-
pognjene papirnate trakove v iris folding in si naredili 3 didak-
tične igrače: leteči balon iz zgoščenke in zamaška, balonasto fra-
čo iz embalaže za žvečilni gumi in balona, ter ribo-cveto-lovilec 
ter želvast hranilnik iz plastenke in moosgume. Izjemno veseli 
smo bili obiska Barbare in Katarine iz www.male-zverinice.com, 
ki so nam predstavile in dovolile pobližje spoznati beloprsega 
afriškega ježa, pritlikavega kunca, ruske hrčke, morskega pra-
šička z rdečimi očmi, kužka cotona in psa novofundlandca ter 
puščavskega skakača.
V avgustu pa vas vabimo med 10. in 12. uro:
10. 8. - KROŽNIK SLIKA,
11. 8. - CVETOČE PAPIRNATO DREVO,
13. 8. - ZGIBAJMO MAGIČNI ORIGAMI KROG,
14. 8. - SPOZNAV AJMO ŽIV ALI,
17. 8. - JEANS KOŠARICE,
18. 8. - ŠKATLICA ZA PISALA, SPONKE IN LISTIČE,
20. 8. - UOKVIRIMO FOTO SPOMINE,
21. 8. - SPOZNAV AJMO ŽIV ALI.
Naše aktivnosti potekajo v skladu s priporočili NIJZ-ja, tako 
da smo številčno omejeni ter uvodoma obremenjeni z doda-
tnim izpolnjevanjem evidenc ter papirjev, vendar nas to ne ovi-
ra, da se ne bi družili ali kot se je večkrat v julijskih srečanjih 
slišalo reči: »Kak fajn, da lahko hodimo v Hišo generacij, pa da 
se družimo!«
Še en, živ dokaz, da je človek družabno bitje, kljub vsemu 
udobju in tehnologiji, ki ju ponuja sodoben svet. 
Petra Kolšek, koordinatorka aktivnosti v Hiši generacij Laško
USTVARJALNO POLETJE 
S HIŠO GENERACIJ 
LAŠKO 2020
38
HIŠA GENERACIJ 
Hiša generacij Laško išče NOVE PROSTOVOLJKE IN  
PROSTOVOLJCE,
ki so pripravljeni svoje znanje, spretnosti ter čas nesebično deliti v 
programu aktivnosti medgeneracijskega centra. 
Delo poteka individualno, v skupinah, v Hiši ali na terenu, v dopol-
danskem ali popoldanskem času. 
Vse dodatne informacije dobite pri koordinatorki aktivnosti  
Petri Kolšek (Savinjsko nabrežje 6, Laško, center.starejsih@siol.net  
ali 03 734 18 80).
POMOČ DRUŽINI NA 
DOMU SOCIALNA 
OSKRBA
Če se zaradi starosti, invalidnosti  
ali kronične bolezni ne zmorete 
oskrbovati in negovati sami, želite 
pa živeti doma, lahko pokličete 
Center za socialno delo Laško 
(Hiša generacij Laško)
na telefonsko številko
03/734 18 80 ali  
041 415 021.
Obiskali vas bomo na domu in se 
dogovorili za oblike pomoči pri 
negi in gospodinjskih opravilih.
 
 
Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni vas 
v ponedeljek, 21. septembra 2020, ob 10. uri
vabimo na
4. SPREHOD ZA SPOMIN,
katerega namen je ozaveščanje ljudi o DEMENCI; bolezni, ki se vse bolj »zajeda« v naš vsakdan, ki ne izbira kraja, 
spola, let, izobrazbe, »izbere« pa naše najdragocenejše imetje: naš spomin.
Dobimo se v vsakem vremenu, ob 10. uri, v dvorani Hiše generacij Laško (Savinjsko nabrežje 6),
Sprehoda se lahko udeležijo osebe z demenco, njihovi svojci in vsi, ki jim ni vseeno, kako živijo oboleli z  
demenco, ki je ena izmed najbolj razširjenih bolezni današnjega časa.
Vabljeni v čim večjem številu. Zaradi lažje organizacije pa vas prosimo, da do 18. 9. 2020 najavite svojo udeležbo 
v Hiši generacij Laško osebno ali preko telefona: 03-734-18-80, mobilnega telefona: 051-436-240 
ali elektronske pošte: center.starejsih@siol.net.
39
UPOKOJENCI
DELO IN AKTIVNOSTI 
DU ŠENTRUPERT V 
PRVEM POLLETJU 
2020
Društvo upokojencev Šentrupert je 
kljub spremenjenim razmeram, zara-
di epidemije covid-19, v prvem polletju 
tega leta delovalo dokaj aktivno.
Še pred korono, in sicer 4. 3. 2020 se 
je športna ekipa društva udeležila stezne-
ga kegljanja v Celju, ki ga je organiziralo 
DU Rečica. Pri tem je DU Šentrupert do-
seglo odlično 3. mesto.
10. 3. 2020 se je društvo udeležilo pri-
jateljske tekme v pikadu z Društvom 
upokojencev Jurklošter in Kulturnim 
društvom Trobni Dol. Srečanja so se ude-
ležile po dve ekipi (moška in ženska) iz 
obeh društev upokojencev in ena iz KD 
Trobni Dol, kjer je tekmovanje v njiho-
vem kulturnem domu tudi potekalo. 
Vsem ekipam so bila podeljena priznanja 
za udeležbo, po tekmi pa je bilo prijetno 
druženje s pogostitvijo in obeleženjem 
»dneva mučenikov«, za kar gre zahvala 
upravnemu odboru KD Trobni Dol, zlas-
ti predsednici Bredi Gradič.
Z upoštevanjem varnostnih zdravstve-
nih ukrepov je bil v marcu v minimalni 
sestavi izveden zbor članov, medtem ko 
so bili pohodi, telovadba in druženja v 
času epidemije prekinjeni.
Po rahljanju vladnih ukrepov in oži-
vljanju javnega življenja so se tudi pri 
društvu znova obudile športno rekrea-
tivne aktivnosti. Ob upoštevanju varno-
stnih ukrepov so se spet pričeli pohodi, 
telesna vadba in športna tekmovanja.
Tako je bilo 9. 6. 2020 v Mali Brezi or-
ganizirano občinsko upokojensko tek-
movanje v streljanju z zračno puško. Za-
radi epidemije se ga je udeležilo manj 
ekip, vseeno pa je bila prireditev po dalj-
šem zatišju druženja dobrodošla in uspe-
šna, še posebej, ker je domača ekipa do-
segla sijajno prvo mesto. Ob tej priliki so 
bila podeljena tudi priznanja zaslužnim 
članom DU Šentrupert, ki sta jih podeli-
la predsednik DU Šentrupert Martin Pu-
šnik in predsednik ZDU Občine Laško 
Željko Grofelnik, ki je navzoče tudi pri-
jazno pozdravil in nagovoril. Priznanje 
Pokrajinske zveze društev upokojencev 
Celje za dolgoletno prizadevno delo pri 
društvu sta prejela Cvetka Flisek in Mar-
tin Arlič, priznanje za aktivno delo na 
športnem področju in ob pripravah dru-
žabnih dogajanj v društvu pa so prejele 
Katica Ojsteršek, Mara Privšek in Marija 
Matelič.
23. 6. 2020 je društvo prav tako v 
domu strelcev v Mali Brezi organizira-
lo in izvedlo tekmovanje PZDU Celje v 
streljanju z zračno puško, ki se ga je ude-
ležilo 8 ekip iz celjske regije, pri čemer 
je DU Šentrupert zasedlo odlično dru-
go mesto. Dogodku je prisostvovala in 
tekmovalce ter navzoče pozdravila tudi 
predsednica za šport in rekreacijo pri 
PZDU Celje Zofka Voler. Zaključek je 
bil zaradi zdravstvenih varnostnih ukre-
pov izveden na prostem, nazadnje pa so 
bili udeleženci popeljani po delu poho-
dne poti iz Slog v Log do Ana rova nek-
danjega rudnika Trobni Dol. Tukaj so bili 
postreženi z jabolčnikom, ki je bila nekoč 
pijača rudarjev in tega kraja. Vilko Videc 
pa je gostom opisal zgodovino rudnika iz 
časa njegovega obratovanja. Za dobro iz-
vedbo strelskih tekmovanj in gostoljubje 
gre zahvala Strelski družini Mala Breza, 
predvsem sodniški in tehnični ekipi z Jo-
žetom Cverletom na čelu ter predsedni-
ku društva Marjanu Ocvirku. Hvala tudi 
Občini Laško za finančno podporo.
Pred epidemijo koronavirusa so se pri 
društvu, po znanem urniku vsak drugi 
četrtek v mesecu, izvedli trije pohodi, in 
sicer januarja na Gorelce z ogledom Kr-
niških pečin, februarja na Svetino, marca 
pa v Dobje. Po epidemiji, ko je bilo zno-
va dovoljeno druženje, pa je bil junijski 
pohod na relaciji Trobni Dol-Curnovec, 
mimo kamnoloma Pojerje in preko Blat-
nega vrha nazaj na start, julija letos pa 
je bil izhojen 68. pohod na Lovrenc nad 
Sevnico, in sicer s Polane pri Jurkloštru 
čez Lokavec ter s povratkom preko Okro-
glic in Razborja na izhodišče. 
Ker naš kraj, hvala bogu, še ni obiskal 
ne bodi ga treba koronavirus, so tudi se-
niorji, seveda letom primerno, v dobri 
formi, tako da je pri društvu v načrtu še 
kar nekaj športno rekreativnih tekmo-
vanj, srečanj in pohodov, v kolikor bodo 
epidemiološke razmere ugodne, pa tudi 
letni izlet. Vsem aktivnim upokojencem 
hvala za sodelovanje, ostalim pa spod-
buda, da se pridružite društvenim de-
javnostim. Seveda pa je največja želja, da 
vsi skupaj ostanemo zdravi in z optimiz-
mom zremo naprej!
Martin Pušnik in Marija Oprešnik
Foto: Martin Pušnik
Srečanje udeležencev strelskega tekmovanja pred vhodom v nekdanji rudnik Trobni Dol
Del ekipe 68. pohoda pri Zagodetovi kapelici v Lokavcu
40
SOCIALA
Zveza delovnih invalidov Slovenije je 
kot običajno vsako leto, tudi letos organi-
zirala dvodnevno usposabljanje za člane, 
ki prostovoljno delamo v društvih inva-
lidov.
Letošnje srečanje je bilo po dolgem 
času v Laškem, v Thermani. Zaradi vsem 
znane situacije, je letošnje srečanje pote-
kalo drugače kot običajno. Zdravje je pač 
vrednota, ki jo invalidi še bolj cenijo kot 
ostali, zato smo vsi udeleženci dosledno 
upoštevali priporočila NIJZ-ja glede no-
šenja mask, upoštevanja primerne razda-
lje in razkuževanja rok.
V Sloveniji je 69 delujočih društev in-
validov, ki so združena v krovno Zvezo 
delovnih invalidov Slovenije. V Laškem 
so se zbrali predstavniki skoraj vseh dru-
štev, skupno je prišlo okrog 85 članov. Na 
začetku je vse prisotne pozdravila sekre-
tarka ZDIS-a mag. Tanja Hočevar, v na-
daljevanju tudi predsednik Drago No-
vak, v imenu gostujočega DIO Laško pa 
podpredsednik Viktor Korun. Naši čla-
nici sta vse prisotne obdarili s simbo-
ličnim darilom, v katerega so naši člani 
pod vodstvom prizadevne predsednice 
za ročna dela gospe Blanke Knez vloži-
li veliko svojega prostega časa, za kar so 
prejeli tudi posebno zahvalo in pohvalo 
ZDIS-a. 
Nato je sledilo zanimivo predavanje 
z naslovom »Prostovoljstvo in prosto-
voljske organizacije«. Kot zanimivost 
s predavanja naj navedem nekaj številk: 
leta 2018 je bilo v register prostovoljskih 
organizacij vpisanih 1.822 organizacij v 
okviru katerih je 244.304 prostovoljcev 
opravilo preko 9 milijonov ur prostovolj-
nega dela, s čimer so družbi prispevali 
skoraj 100 milijonov evrov.
Verjetno se vsi, ki opravljate kakršno-
koli prostovoljno delo, strinjate z nami, da 
s prostovoljstvom dobiš veliko več, kot pa 
daješ. Občutka, da si za nekoga nekaj dob-
rega storil, se ne da meriti z denarjem.
V popoldanskem času je sledilo še pet 
delavnic z različnimi tematikami, ki so 
bile vse izredno zanimive. 
Naslednji dan smo se spet zbrali ob 10. 
uri, udeleženci iz oddaljenih društev so 
namreč prenočili v Thermani Laško.
Začeli smo z zanimivim predavanjem 
»Invalidi v zgodovini sveta od antike 
do danes«. Predavatelj je bil predsednik 
Nadzornega odbora Združenja invalidov 
– Foruma Slovenije Igor Mravlja. Mislim, 
da smo vsi prisotni z zanimanjem in ve-
likim občudovanjem spremljali predava-
nje o neverjetnih sposobnostih in zmož-
nostih invalidov, ki so se kljub svoji delni 
ali tudi zelo težki invalidnosti s svojimi 
neverjetnimi dosežki zapisali v zgodovi-
no človeštva. Mravlja nas je z besedilom, 
filmskimi izseki in glasbo popeljal skozi 
celotno zgodovino, od Homerja dalje in 
vse do današnjih dni ter opisal dosežke 
invalidov, ki so se uveljavili na različnih 
področjih: od svetovnih vojskovodij, vo-
diteljev, raziskovalcev, pisateljev, pesni-
kov, znanstvenikov, glasbenikov in poli-
tikov.
Dvodnevni seminar se je zaključil s 
prijetnim klepetom ob dobrem kosilu.
Na koncu pa naj zapišem še par besed 
o Društvu invalidov Laško. Društvo ne-
prekinjeno deluje že od leta 1973, zad-
njih trinajst let pod vodstvom predsedni-
ka Mihe Lončarja, ki je v zadnjem letu 
zaradi zdravstvenih težav vsa pooblasti-
la prenesel na podpredsednika Viktorja 
Koruna. 
Društvo šteje preko 600 članov, od 
tega je več kot 400 članov invalidov I., II. 
ali III. kategorije oz. s priznano telesno 
okvaro, ostali pa so podporni člani. 
Vabimo invalide ali podpornike 
društva, ki še niso naši člani, da to posta-
nejo. Člani s kategorijo ali telesno okva-
ro se lahko udeležujejo raznih športnih 
dejavnosti, koristijo počitniške kapacite-
te ZDIS-a, sodelujejo na raznih delavni-
cah in usposabljanjih za invalide, dobijo 
nasvete pri preprostih pravnih zadevah, 
se udeležijo raznih družabnih srečanj in 
še marsikaj drugega. 
Za kakršnokoli pomoč, nasvet ali po-
govor ste lepo vabljeni, da se oglasite na 
sedežu društva na Savinjskem nabrežju 6 
vsak ponedeljek od 8. do 11. ure, kjer vas 
pričakujemo Viktor, Cvetka in Danica. 
Lahko pa nas tudi pokličete v času ura-
dnih ur na telefon 03 573 06 00 ali obiš-
čete spletno stran www.dilasko.si. 
Društvo invalidov občine Laško 
USPOSABLJANJE ČLANOV DRUŠTVA INVALIDOV OBČINE LAŠKO  
ZA AKTIVNO ŽIVLJENJE IN DELO
Dvodnevni seminar v organizaciji Zveze delovnih invalidov Slovenije - ZDIS  
Thermana Laško, 30. 6. - 1. 7 . 2020
41
SOCIALA / VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
USPEŠNO DELOVANJE 
DRUŠTVA INVALIDOV 
RIMSKE TOPLICE
V letu 2021 bo DI Rimske Toplice pra-
znovalo 25. obletnico od ustanovitve.
Že vse od leta 1996 je društvo aktivno 
vključeno v vse socialne programe ZDIS-
-a, vseskozi pa je najbolj aktivno na po-
dročju rekreacije in športa.
V zadnjih letih smo vključeni v vse 
tekme v okviru ZDIS-a in to v streljanju, 
pikadu, balinanju, kegljanju in šahu. Do 
leta 2019 smo bili zelo uspešni na podro-
čju ribištva, saj smo imeli med drugim 
tudi državno prvakinjo med ribičkami. 
V letu 2020 pa smo zaradi sprejetja ne-
razumljivih meril za udejstvovanje naših 
članov na tekmah v okviru ZDIS ribištvo 
odstranili s programa. 
Prav v letu 2020 smo kljub prisotno-
sti covid-19 pričeli z lepimi uspehi v več 
športnih disciplinah. Imamo državnega 
prvaka v streljanju s serijsko puško – to je 
Martin Golob iz Zidanega Mosta. Na dr-
žavno prvenstvo v kegljanju se je z dose-
ženim drugim mestom na regijski tekmi 
uvrstila Ljudmila Veber. Izredne uspehe 
pa je dosegla ženska ekipa v balinanju, 
ki je zmagala na regijski tekmi v Rogaški 
Slatini in se uvrstila na državno prven-
stvo, ki se je odvijalo v Postojni. Zasedle 
so odlično 6. mesto.
Pri tem uspehu je potrebno upošteva-
ti, da v Rimskih Toplicah kljub vsem ob-
ljubam in zagotovilom, da bo zgrajeno 
ustrezno balinišče tega nimamo in smo 
prisiljeni trenirati v Trbovljah, Zidanem 
Mostu ali Laškem.
Trudili se bomo, da bomo dosegali vsaj 
podobne rezultate tudi v bodoče.
Društvo invalidov Rimske Toplice 
VRTEC LAŠKO JE PRIDOBIL 
CERTIFIKAT VODA IZ PIPE
V V rtcu Laško v različne vsebine vzgoj-
nega dela z otroki nenehno vpletamo raz-
lične naravovarstvene oziroma ekološke 
teme. Zavedamo se namreč, da je skrajni 
čas, da spremenimo svoj odnos do nara-
ve, če želimo, da jo zanamcem ohranimo 
vsaj približno takšno, kot je. Besedičenje 
o ohranjanju narave moramo spremeniti 
v dejanja, obenem pa otrokom omogoči-
ti, da razvijajo pozitivna čustva do oko-
lja in narave, na osnovi katerih bodo po-
notranjili pozitivne ekološke vrednote in 
si oblikovali ekološko zavest. 
Zato v okviru našega rednega vzgojne-
ga dela izvajamo različne dejavnosti pre-
ko katerih otroci spoznavajo živo in neži-
vo naravo, pridobivajo spoštljiv odnos do 
nje, spoznavajo problematiko odpadkov 
in možnosti ponovne uporabe, predvsem 
embalaže. Seznanjajo se s pomenom čis-
tega okolja in vode, kot vira življenja.
V vrtcu otrok o navedenih temah ne 
zgolj poučujemo, ampak si prizadevamo, 
da bi bili tudi odrasli s svojimi ravnanji 
dober zgled otrokom. Že pred časom 
smo iz uporabe umaknili vso plastiko 
za enkratno uporabo in jo nadomestili s 
trajnimi izdelki oziroma z izdelki iz raz-
gradljivih materialov. Nov korak pa smo 
naredili v mesecu juniju, ko smo prido-
bili certifikat Voda iz pipe ter s tem tudi 
formalno potrdili svoja prizadevanja, da 
postanemo okoljsko odgovorna inštitu-
cija. S podpisom certifikata Voda iz pipe 
smo se zavezali, da:
• bomo v poslovnih prostorih in na do-
godkih, ki jih organiziramo, ponujali 
pitno vodo iz pipe;
• bomo k pitju pitne vode iz pipe spod-
bujali svoje zaposlene, partnerje, po-
dizvajalce in ostale deležnike;
• bomo zaposlene in ostale deležnike 
ozaveščali, da imamo v Sloveniji zdra-
vo in kakovostno pitno vodo ter da je 
pitje pitne vode iz pipe bolj zdravo in 
okolju prijaznejše kot poseganje po 
predpakirani vodi;
• bomo pitno vodo iz pipe stregli v ste-
klenih vrčih in kozarcih ter se bomo, 
kadar je le mogoče, izogibali ponuja-
nju predpakirane vode.
Pomembno se nam zdi, da zaveze, ki 
jih prinaša certifikat V oda iz pipe, uresni-
čujemo tudi pri našem neposrednem 
delu z otroki, jih naučimo trajnostnega 
ravnanja oziroma zmernega življenjske-
ga sloga, da bodo lahko vzpostavili nove 
vzorce vedenja do narave. Le upamo lah-
ko, da še ni prepozno.
Jerica Laznik Mokotar, 
ravnateljica Vrtca Laško
Ekipa balinanja ženske Martin Golob Ljudmila Veber
42
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
OTROŠKI KOTIČEK
Najprej je na vrsti …
SLADOLED
SLADEK, KISEL, HLADEN,
KREMAST IN DIŠEČ.
SREDI VR OČE GA POLETJA
VSEM NAM JE VŠEČ.
KAKOR SNEŽNA KEPA 
V HIŠKI OBSEDI.
ČAKA, DA JO MOJ JEZIČEK
V USTA POTOPI.
POPACANA BRADA
S PRSTOV MI KAPLJA.
DANES SLADOLED JE
MOJA MALICA. 
Zdaj pa na delo. Pred tabo je živalska 
uganka. Ti jo uspe rešiti? 
Razmigaj možgančke in ugani, kako se 
imenuje žival, ki prihaja iz vrooooče, 
daljne dežele:
MALO SMEŠEN, MALO MUHAST. 
NAJVEČJI JE PTIČ SVETA.
VELIK, HITER, PRECEJ PUHAST, 
BREZ KRIL LETET‘ NE ZNA.
MOŽGANE IMA MANJŠE OD OČI, 
NOGE PA MOČNE IN ČVRSTE.
MEHKO PERJE GA KRASI,  
IMA LE ŠTIRI PRSTE.
SAMICA IZLEŽE VELIKA JAJCA, 
PRIDNO JIH V ALI.
KO IZV ALIJO SE MLADIČKI,  
SAMEC ZANJE SKRBI.
V kvadratke na desni zapiši prvi glas sli-
čice in izvedel/a boš, s katere celine pri-
haja!
IZLET »ČUKCEV« IZ ŠENTRUPERTA V MINI ZOO LAND 
SLOVENSKE KONJICE
Bliža se konec šolskega leta. To je čas, ko se ozremo nazaj, 
ovrednotimo preteklo leto in si postavimo cilje za naslednje. Le-
tošnje šolsko leto je zaradi epidemije koronavirusa minilo malo 
drugače, kot smo si ga zamislili, vendar smo kljub temu doživeli 
veliko lepih trenutkov v skupini Čuki iz Šentruperta. Epidemija 
je onemogočila tudi izvedbo klasičnega zaključka. Vseeno sva 
želeli, da na prijeten in hkrati poučen način sklenemo to šolsko 
leto. Ravno zato sva starše in otroke povabili na skupen izlet 
v Mini ZOO Land Slovenske Konjice. Do tja se je vsaka dru-
žina pripeljala s svojim avtomobilom. Pričakali so nas prijazni 
skrbniki. Ko smo bili vsi zbrani, smo si najprej ogledali Mini 
ZOO Land skupaj s prijazno vodičko, ki nam je na zanimiv na-
čin predstavila vsako žival posebej. Otroci so imeli priložnost 
hraniti posamezne živali s hrano, ki so jo dobili pred ogledom 
pri vhodu. Med ogledom smo zelo uživali, še posebej otroci, 
ki so z zanimanjem opazovali živali in se zelo razveselili, ko so 
lahko nekatere tudi pobožali. Po organiziranem skupnem ogle-
du je imela vsaka družina možnost še samostojnega ogleda. Na 
koncu je sledilo druženje. Otroci so se lahko šli igrati na igrala. 
Nekateri pa so pokukali v svoje nahrbtnike ter se z malico mal-
ce okrepčali.
Domov smo odšli vsi polni vtisov in lepih trenutkov, ki nam 
bodo še dolgo ostali v lepem spominu.
Vzgojiteljici Jasmina Perc in Špela Cesar
Foto: Jasmina Perc 
Alenka T.
43
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
VALETA 2020
Sem bivša učenka Osnovne šole Pri-
moža Trubarja Laško. Ime mi je Ema Šo-
lar in letos sem zaključila 9. razred. Spo-
min na zadnji mesec v osnovni šoli pa je 
še vedno zelo svež. Ko smo po treh mese-
cih in pol, devetošolci spet sedli v klopi, 
si nismo niti predstavljali, da bomo kljub 
vsemu izvedli toliko dejavnosti, ki se na-
nje po navadi devetošolci pripravljajo po 
več mesecev. Med te dejavnosti sodi tudi 
valeta. Lahko rečem, da smo jo izpeljali 
najbolje, kot smo jo le lahko. 
Valeto smo imeli na petek, 12. junija, 
na občinskem dvorišču. Nanjo smo se 
mogli pripraviti zelo hitro. Vendar to za 
nas ni bil nikakršen problem, saj imamo 
v naši generaciji veliko nadobudnih glas-
benikov in plesalcev pa tudi športnikov, 
tako da točk ni primanjkovalo. 
Moj dan valete pa je izgledal takole. 
Zjutraj sem se cela navdušena zbudila 
eno uro pred budilko. Se najedla, si te-
meljito umila zobe, se preoblekla, obula 
in odšla v šolo. Ta dan smo v šoli posveti-
li še zadnji generalki. Iz šole smo se okoli 
osme ure odpravili na občinsko dvorišče. 
Osmošolci so nosili stole, na katerih so 
popoldne sedeli naši starši. Na generalki 
je bilo kar nekaj zmede, vendar smo za 
vse poskrbeli do valete. Generalka je tra-
jala do enih. Potem pa smo nekateri odšli 
nazaj v šolo, mnogi pa kar domov.
Jaz se domov pripeljem s šolskim pre-
vozom, tako da sem nanj počakala z mojo 
prijateljico Niko. Ko sem prišla domov, 
me ni zanimalo niti kosilo. Stekla sem v 
sobo, v roke prijela besedilo, ki je bilo za 
valeto, in ga brala na glas ter hodila gor 
in dol po sobi. Ko sem samo sebe prep-
ričala da znam vse od vejice pa do pike, 
sem v roke vzela telefon in predvajala pe-
sem ter zraven plesala skupno koreogra-
fijo. Kmalu je bil že čas, da se oblečem 
in si pripravim vse, kar sem potrebovala 
na valeti. Ko sem se oblekla, sem se od-
pravila k sosedi, prijateljici in sosošol-
ki Niki in ona mi je naredila pričesko, ki 
sem si jo želela. Ima namreč zelo spretne 
prstke in to zanjo ni bil nikakršen pro-
blem. Takrat sem bila še bolj živčna, obe-
nem pa tudi zelo vzhičena, saj sem valeto 
sanjala že od tretjega razreda. In še danes 
imam lep spomin na ta dan. Nato sva se 
z Niko odpravili proti občinskemu dvo-
rišču. Nič nisva zamudili, čeprav sva tja 
prišli predzadnji. V zaodrje sva odložili 
stvari in se odpravili na začetne pozicije. 
Ko smo se zbrali vsi, se je glasba začela in 
vsak razred posebej je prišel na prizori-
šče. Najprej 9. aD potem mi, 9. aL, in pa 
nazadnje še 9. bL. Prva točka je bila sku-
pna koreografija, ki smo jo super odple-
sali. Najbolj se spomnim naših plesnih 
vaj. Imeli smo tri vaje pred valeto. Seve-
da nismo plesali v parih, saj nam tega ta-
kratne okoliščine niso dopuščale. Vsee-
no pa smo se naučili skupne koreografije, 
ki je bila na Alyino pesem Dobro jutro 
življenje. Nato je sledil uvod v valeto in 
temu so sledile številne točke. Vse je tek-
lo kot po maslu. Na naši valeti sta ime-
la govor tudi ravnatelj naše šole, gospod 
Marko Sajko in pa župan Franc Zdolšek. 
Med dvema točkama pa je ravnatelj po-
delil zlati znak Primoža Trubarja, župan 
pa priznanja za zlate učence. In naj se še 
pohvalim, da sem prejela kar obe prizna-
nji. Pred zadnjo točko pa je bil zaključ-
ni govor. Tega sem napisala jaz in ga tudi 
prebrala. Čeprav me je bilo strah, da bi se 
mi kakšna beseda zaradi treme zataknila, 
sem govor lepo izpeljala. Med njim me je 
doletelo veliko različnih čustev. Od sreče 
pa do žalosti. 
Po mojem govoru je sledila še ena 
točka in z njo se je zaključila tudi naša 
valeta. Po programu smo vsak svojim 
staršem namenili nekaj besed in jim pok-
lonili lepe pisane rože. Ko sem skočila v 
objem moji mami pa se nisem mogla za-
držati, saj me je preplavil občutek topli-
ne, in takrat so se mi ulile solze. Jokala 
sem dokler nisem imela več solz. Vendar 
nisem bila edina. Kamorkoli sem se obr-
nila, sem naletela na objokane obraze so-
šolcev in sosošolcev pa seveda tudi star-
šev. Takrat sem bila prepričana, da smo 
opravili dobro delo in da smo lahko po-
nosni sami nase. 
Po valeti smo imeli tudi after party. 
Na njem smo zelo uživali. Pozabili smo 
na vse skrbi in se prepustili ritmom glas-
be. Naročili smo si tudi pice. Čeprav je 
bilo že po nekaj minutah vsem zelo vro-
44
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
PROJEKT 
UNESCO ASP.
net na Osnovni 
šoli Antona 
Aškerca 
Rimske Toplice 
Skozi Delorsove stebre na Osnovni 
šoli Antona Aškerca uresničujemo pos-
lanstvo UNESCO- ve šole. 
Prvi steber: Učiti se, da bi vedeli.
Z aktualizacijo in povezovanjem z lo-
kalnim okoljem, globalnim vidikom ter 
medpredmetnim povezovanjem skuša-
mo učence pripraviti k znanju za življe-
nje. Stremimo k empatiji ter posledično 
do okrepljenih socialnih in etičnih ve-
ščin. Na naši šoli smo zelo uspešni v pro-
jektih, ki dajejo znanje za življenje, raz-
iskovalni dejavnosti in tekmovanjih. V 
letošnjem šolskem letu smo se posvetili s 
kulturnim dnem še migrantom, saj z nji-
mi sobivamo. 
Drugi steber: Učiti se, da bi znali de-
lati. 
V učencih spoznavamo njihov poten-
cial in jih navajamo, da izkoristijo svoje 
dobre lastnosti za delo. Tudi učno manj 
sposoben učenec je lahko uspešen na 
svojem področju, če le dobi priložnost 
za razvoj, je motiviran in predan svo-
jem delu. Projekt Učenec poučuje odpira 
mnogo možnosti, da učenci raziščejo ter 
plasirajo svoje potenciale. S poukom na 
daljavo smo dosegli pomembne premike 
v sodelovanju starši – učenec – šola. Delo 
je bilo zelo pestro, konstantno, z rednimi 
povratnimi informacijami. Vsi trije de-
javniki smo dosegli višji nivo informacij-
skega znanja in veščin. Sodelovanje se je 
še poglobilo in medsebojno spoštovanje 
še naraslo.
Tretji steber: Učiti se, da bi znali živeti 
skupaj. 
Na naši šoli smo pozorni na medseboj-
ne odnose. Učence spodbujamo k samo-
spoštovanju in spoštovanju drugih. Ve-
lik poudarek damo na sobivanju s slepo 
učenko, medsebojno učno pomoč, sode-
lovanju z lokalno skupnostjo in z društvi. 
Učenci naše šole s svojim prostovoljnim 
delom ter ustvarjalnostjo pomagajo pri-
dobivati sredstva za šolski sklad, ki fi-
nančno pomaga socialno šibkim učen-
cem. Skozi spoznavanje različnih kultur 
razvijamo strpnost. Kot EKO šola redno 
skrbimo za okolje, okolico šole, se ude-
ležujemo raznih ekoloških akcij. Učenci 
skozi okoljski vidik prispevajo k izdela-
vi didaktičnih iger ter pripomočkov. So-
delujemo tudi na prireditvah, ki jih or-
ganizirajo krajevne skupnosti, društva in 
Občina Laško. Tako naše znanje aplici-
ramo za javno dobro. Vsako leto organi-
ziramo dobrodelni decembrski koncert, 
kjer prodajamo adventne venčke, mazila, 
svečke, voščilnice. Zbrana sredstva gredo 
v šolski sklad, ki je namenjen učencem iz 
socialno šibkih družin.
Četrti steber: Učiti se biti.
Že v procesu pouka konstantno 
usmerjamo učence k udejanjanju zna-
nja v življenjskih situacijah. Privzgajamo 
spoštovanje do lastnih sposobnosti. Stre-
mimo k prevzemanju osebne odgovor-
nosti učencev. Veliko časa namenimo za 
temeljito obravnavo vsakega posamezne-
ga učenca. 
Smisel za lepoto razvijamo skozi likov-
ne natečaje, razstave, projekte in nena-
zadnje skozi redno čiščenje okolice šole, 
vzdrževanje reda v sami stavbi in skozi 
skrb za Aškerčev park prijateljstva, kjer 
skrbimo za zelišča, rože, sadno drevje. 
Samoiniciativnost ter kritično mišlje-
nje posameznika je naložba za kvalitetno 
življenje, da se bo znal samostojno odlo-
čati. Temu so namenjene naše razredne 
ure. Šolski parlament kot izvršilni organ 
skupnosti učencev šole svoje ugotovitve, 
predloge, pripombe posreduje ravnatelju 
in svetu šole. Tako učenci suvereno odlo-
čajo o sobivanju in življenju na šoli.
Napredek smo v letošnjem šolskem 
letu dosegli pri vseh stebrih. Največ te-
žav se še vedno pojavlja pri četrtem steb-
ru (Učiti se biti), saj učenci v današnjem 
času ne čutijo dovolj sočutja. Prav tako 
se skozi odraščanje večkrat sprašujejo o 
lastni identiteti. Koronakriza je zamajala 
temelje našega dojemanja sveta. Posledi-
ce se bodo pokazale v prihodnosti. Vse-
kakor pa je bilo več zaskrbljenosti, od-
tujenosti in izgubljenosti v medsebojnih 
odnosih v obdobju, ko so učenci prvega 
triletja pričeli prihajati nazaj na šolo. Z 
odločitvijo, da se bo razred smatral kot 
velika družina, so učenci ponovno zaži-
veli, se pričeli socializirati in iskati lastno 
razredno identiteto. 
V letošnjem šolskem letu smo sodelo-
vali v UNESCO ASP projektih: Mirov-
niški festival Zlati rez, Učenec poučuje, 
Veselje do znanosti, Moder stol.
Teme, ki so zajemale šolsko življenje: 
demokracija, diskriminacija, gozdovi, 
migracije in begunci, okolje, solidarnost, 
trajnostni način življenje, vrednote in 
stališča, zdrav način življenja.
Obeležili smo naslednje UNESCO 
mednarodne dneve:
• 7. april - Svetovni dan zdravja
• 22. april - Svetovni dan zemlje
• 21. 9. - Mednarodni dan miru
če, smo od sedmih pa do polnoči vztraja-
li in bili na nogah. Ko sem okoli pol ene 
zjutraj prišla domov sem bila tako utru-
jena, da nisem pred sabo videla niti me-
tra. Umila sem se, se oblekla v pižamo in 
odšla naravnost v posteljo. Od utrujenos-
ti, še kakšne dobre pol ure, nisem mogla 
zaspati, vendar sem vse to nadoknadila 
pozno v dopoldne. 
Čeprav je bilo naše zadnje leto v osnov-
ni šoli nekoliko krajše, nismo bili zaradi 
tega nič prikrajšani. Valeta mi bo zagoto-
vo še dolgo ostala v spominu in to je ne-
kaj, kar bom zagotovo s ponosom pripo-
vedovala tudi svojim otrokom.
Ema Šolar 
Foto: Žan Škorja
45
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
• 5. 10. - Svetovni dan učiteljev
• 13. 10. - Mednarodni dan zmanjšanja 
tveganja nesreč
• 10. 11. - Svetovni dan znanosti za mir 
in razvoj
• 18. 12. - Svetovni dan migrantov
Sodelovali smo pri nekaterih UNESCO 
projektih, ki so nam širili obzorja in bo-
gatili naš vsakdan:
MEDNARODNI DAN MIRU: Mirovniški 
festival »Zlati rez«
Prva osnovna šola Slovenj Gradec je 
v petek, 20. 9. 2019, gostila 49 osnovnih 
in 24 srednjih šol iz Slovenije, in sicer na 
vseslovenskem Mirovniškem festivalu, ki 
ga je poimenovala »Zlati rez«. Med gosti 
je bila tudi naša šola. Po uvodni priredi-
tvi, ki je potekala v naravoslovni učilnici, 
je več kot 300 učencev ustvarjalo v raz-
ličnih delavnicah, ki so potekale na šoli 
in po različnih lokacijah Slovenj Gradca. 
Tian in Žan sta se udeležila cirkuške de-
lavnice, Sara pa zdravstvene delavnice. 
Festival se je zaključil na osrednjem trgu 
s plesom vseh sodelujočih. 
MODER STOL – NEKDO MISLI NATE
Letos smo prvič sodelovali pri tem 
projektu. 
Navaden šolski stol, ki se je skrival v 
šolskem skladišču so učenci UNESCO 
krožka v decembru poslikali z modro 
barvo. 
Motivacijske besede o miru, ljubezni 
in spoštovanju so zapisali z rumeno ak-
rilno barvo. 
En stol smo uporabili na gledališki 
predstavi na svetovni dan migrantov in 
migracij v izvedbi Društva za boljši svet: 
Mali princ in tako opozorili na težek po-
ložaj številnih migrantov po svetu. 18. 12. 
obeležujemo mednarodni dan migran-
tov. Mednarodni dan migrantov zazna-
mujemo od leta 2000, 18. december pa je 
bil izbran za ta dan v spomin na sprejetje 
Mednarodne konvencije o zaščiti pravic 
delovnih migrantov in članov njihovih 
družin v letu 1990.
V skladu z definicijo Mednarodne or-
ganizacije za migracije (IOM) so migran-
ti vsi ljudje, ki zapustijo svoj domači kraj 
- ne glede na razlog, trajanje in ali to sto-
rijo prostovoljno ali neprostovoljno. Na 
svetu je v letu 2019 po ocenah IOM žive-
lo okoli 272 milijonov migrantov, kar je 
51 milijonov več kot leta 2010.
V Sloveniji je okrog 250.000 priseljen-
cev, iz Slovenije pa se vsako leto izseli od 
8.000 do 13.000 prebivalcev v želji po 
boljšem življenju. V iskanju novih pri-
ložnosti naletijo na številne prepreke in 
jim ni lahko. 
Da bi obeležili ta dan smo si z učen-
ci predmetne stopnje ogledali predstavo 
Mali princ. Tudi glavni junak se je napo-
til v nov svet v iskanju rešitve in novih 
spoznanj. Člani Društva za boljši svet iz 
Maribora so nam zaigrali priredbo igre. 
Z aktualizacijo so nam pričarali vpogled 
v nesmiselnost lastnih življenjskih praks.
Stola sta bila nato dana v uporabo 
gostom in učencem naše šole in stojita na 
hodniku pred zbornico, kjer je po nava-
di največja gneča in nekakšna čakalnica. 
Tam opozarjata, da se za trenutek ustavi-
mo, nas vabita, da se odpočijemo in na-
polnimo s pozitivno energijo.
»UČENEC POUČUJE«, NACIONALNI 
PROJEKT Z MEDNARODNO 
UDELEŽBO: MEDPREDMETNO 
POVEZOVANJE - UMETNOST 
IN ŠPORT OBOGATITA OSTALE 
PREDMETE
V letošnjem šolskem letu je tema pro-
jekta Učenec poučuje medpredmetno 
povezovanje. Odločili smo se povezati 
zgodovino in likovno umetnost. Učen-
ki Ana Mrgole in Lucija Gartner sta si 
izbrali temo železne dobe na slovenskem. 
Učenki sta učencem 7. a predstavili šte-
vilne najdbe iz osrednje Slovenije in Do-
lenjske. Učno uro sta popestrili z apli-
kacijo KAHOOT, s katero sta preverili 
razumevanje učne snovi. Nato je sledilo 
ustvarjanje. Vsak učenec je na vzorec va-
ške situle narisal svoj vsakdan. Učna ura 
je bila pestro zastavljena. Na koncu smo 
si vsi želeli, da bi jo lahko še za kakšno 
uro podaljšali.
VESELJE DO ZNANOSTI
Na delavnice Gimnazije Celje center 
je 15. 11. mentor Tilen Fidler odpeljal 
8 učencev devetih in omsih razredov. 
V uvodnem delu prireditve so si ogle-
dali večkrat nagrajeni avtorski projekt 
dramskega igralca in voditelja oddaje 
Male sive celice Nika Škrleca Naj gre vse 
v π ali kako sem si zapomnil 3.141 de-
cimalk. 
Dušanka Klančar, šolska UNESCO 
ASP .net koordinatorica
46
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Raziskovalne dejavnosti na 
družboslovno-humanističnem 
področju v šolskem letu 
2019/2020
V letošnjem letu so se raziskovalnih 
nalog lotile 3 skupine devetošolcev.
Mia Koritnik je izdelala raziskovalno 
nalogo s pomenljivim naslovom Zakaj se 
slepi in slabovidni ličijo? Mia se z ličili, 
čeprav ne vidi, počuti samozavestno. Za-
nimalo jo je, ali se ličijo tudi ostali slepi 
in slabovidni oziroma kakšne so njihove 
izkušnje z ličili in odzivi okolice. Na sve-
tovnem spletu je našla kar nekaj prispev-
kov (filmov), ki jih pripravljajo slepe in 
slabovidne uporabnice ličil. V njih delijo 
nasvete in kažejo postopke, kako se lah-
ko tudi mi, ki se v ogledalu ne vidimo, 
samostojno naličimo in pri tem ne izgle-
damo »klovnovsko«.
Tako se zdi, da je ličenje slepih in sla-
bovidnih dokaj sprejeto v današnji druž-
bi. Lahko bi rekli celo zaželeno, če ne 
nujno. Slepi in slabovidni so, čeprav ne 
vidijo, prav tako kot videči, s strani medi-
jev vsak dan soočeni z idealnimi podoba-
mi žensk na naslovnicah revij, na televi-
ziji, z brezhibno kožo, urejenimi obrvmi, 
dolgimi in gostimi trepalnicami, čutnimi 
ustnicami. 
Kako zaznavamo svoje telo in telesa 
drugih ljudi, je v veliki meri odvisno od 
kulturnih in družbenih dejavnikov časa v 
katerem živimo, ki določajo, kaj je lepo, 
privlačno, zaželeno. Skozi zgodovino so 
se ti ideali spreminjali, a vedno naj bi tis-
ti, ki so se tem idealom uspeli bolj prib-
ližati, bili uspešnejši. Mia v svoji nalogi 
ugotavlja, da je okolje naše ogledalo, ki 
nam sporoča, ali smo se vključili vanj. Te 
predstave pa imajo velik vpliv na razvoj 
naše samopodobe.
Jaka Knez in Laura Mlakar sta tako 
pri sebi kot pri svojih vrstnikih opazila, 
da teža njihovih torb med tednom niha, 
prav tako sta opazila nesorazmerje v teži 
torb pri posameznikih v istem razredu. 
Sklenila sta, da bosta poiskala ustrezno 
literaturo na temo pretežkih šolskih torb 
ter rezultate njihovih analiz, naredila 
analizo šolskih urnikov od 4. do 9. razre-
da, stehtala učbenike in zvezke za posa-
mezen predmet v vseh razredih, stehtala 
različne modele torb, ki jih učenci upo-
rabljajo. Stehtala sta učence in njihove 
polne torbe ter pregledala vsebino torb. 
Učenci so izpolnili še anketni vprašalnik. 
V raziskavi sta ugotovila, da je ime-
lo 64 odstotkov učenk in učencev na OŠ 
Antona Aškerca Rimske Toplice šolsko 
torbo na dan tehtanja težjo od priporo-
čenih 10 odstotkov njihove telesne teže. 
Povprečna teža šolske torbe v nobenem 
razredu ni presegla meje povprečne 15 
% telesne teže učencev, ki jo nekateri še 
ocenjujejo za zgornjo mejo. 
Kot dodatna (nepotrebna) teža se je 
med pregledom šolskih torb izkazalo no-
šenje polnih bidonov, športna oprema 
v torbi, pretežka peresnica ter knjige za 
knjižnico.
Anketiranci za učinkovito znižanje 
teže šolskih torb predlagajo reorganiza-
cijo urnikov, puščanje učbenikov v šoli 
in vzajemno uporabo učbenika s sošol-
cem ter sprotno obveščanje učitelja o 
uporabi določenega učnega gradiva pri 
pouku. 
Katarina Tržan, Julija Pavšek in Kaja 
Kajtna so se, tako kot že lansko leto, lotile 
raziskovanja družbenih vprašanj v občini 
Laško. Pozornost jim je na lanskoletnem 
pohodu Po Aškerčevi poti ukradel dvo-
rec v Širju, zgrajen v 14. stoletju, ki sku-
paj s cerkvijo v neposredni bližini tvori 
središče vasi. Na prvi pogled ni dajal vti-
sa gradu, graščine ali dvora. Še dobro, da 
so nas učili, da knjige ne smemo soditi 
po njenih platnicah. Katarina je bližnja 
domačinka. Doma je povprašala o zgo-
dovini stavbe. A ni bila stavba tista, ki jih 
je na začetku najbolj navdušila, ampak 
zgodba, da naj bi prvi lastniki med Rim-
skimi Toplicami in Širjem skopali rov, po 
katerem so skrivoma tihotapili ukradeno 
robo.
Naloga je sestavljena iz teoretičnega in 
praktičnega dela. V teoretičnem delu so s 
pomočjo pisnih virov predstavile krono-
loško zgodovino dvorca Širje, njegove la-
stnike in pomembnejše dogodke, ki so se 
odvili v njegovi bližnji okolici in bi lahko 
vplivali tudi na sam dvorec. Literaturo so 
iskale na spletu ter v knjižnicah. 
V praktičnem delu so se podale na te-
ren in si dvorec pobližje ogledale. Op-
ravile so intervju s prebivalko Širja, ki 
je nekaj let kot otrok živela tudi v dvor-
cu in z edinim stanovalcem v dvoru, se 
odpravile po poteh razbojnikov in sku-
šale odkriti skrivnostni rov. Pri družini 
Durnik so si ogledale del lovske sobe iz 
dvorca. Po telefonu so govorile z gospo-
dom Ludvikom Jevšenakom, ki si že pet-
najst let prizadeva, da bi v dvorcu pos-
tavili prvo ljudsko zvezdarno v Sloveniji. 
Večina ljudi, ki živi v bližini dvorca 
KS Zidani Most, dvorec pozna ali pa je 
zanj vsaj že slišala. Pa vendar o njem ne 
vedo veliko. Večina tu rojenih ljudi je že 
umrla, priseljujejo se predvsem mladi od 
drugod, ki pa jih preteklost dvorca ne za-
nima, saj zanje nima ne zgodovinske ne 
sentimentalne vrednosti. Zgodbe, ki jih 
47
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
»KORONA« VALETA NA OŠ ANTONA 
AŠKERCA RIMSKE TOPLICE
V času epidemije novega korona vi-
rusa smo pogosto razmišljali, katero de-
javnost oziroma prireditev nam bo sploh 
uspelo v tem šolskem letu izpeljati. Naj-
večkrat smo razmišljali o devetošolcih, 
saj se jim je čas na šoli iztekal in mar-
sikaterega dogajanja nikoli ne bi mog-
li nadoknaditi. S kakšnimi spomini se 
bodo sploh lahko poslovili od nas? Bodo 
to lepi trenutki, ki so se zgodili v skoraj 
devetih letih šolanja ali zgolj dolgočasni 
utrinki izolacije in spopadanja s poukom 
na daljavo? Vsi vemo, koliko nam je po-
menil uspešen zaključek osnovnošolske-
ga šolanja. Vsak trenutek na koncu je bil 
dragocen. Zaključna ekskurzija, priprave 
na valeto, ki so trajale celo šolsko leto in 
nato sama valeta, kjer smo zasijali v za-
služeni pozornosti in se poslovili od so-
šolcev, učiteljev, šole, s korakom usmerje-
nim v še neznano pa tako zelo privlačno 
prihodnost. 
K sreči so se v maju epidemiološke raz-
mere tako popravile, da smo začeli o va-
leti razmišljati v stilu ne samo »ali sploh 
bo«, ampak »kakšna pa sploh bo«.
V sodelovanju z Občino Laško in OŠ 
Primoža Trubarja smo določili dva datu-
ma, ki pa sta bila odvisna od vremena, saj 
smo želeli vključiti čim več povabljenih. 
Zgornja meja udeležencev je bila namreč 
do 200 oseb. Valeto smo glede na sončno 
vremensko napoved priredili v petek, 12. 
junija, ob 18.00. Devetošolci so z razre-
dničarkama Natalijo Pušnik in Karmen 
Deželak v pičlih treh tednih pripravi-
li vrhunsko prireditev. Ob upoštevanju 
vseh higienskih ukrepov (razkužila, ro-
kavice, zaščitne maske in razmak med se-
dišči) smo prvič v zgodovini šole izvedli 
valeto na prostem.
Devetošolci so se skozi glasbene in 
plesne točke na zelo prisrčen način od 
nas poslovili. Vmes marsikatero oko ni 
ostalo suho.
Na podlagi Pravilnika o podeljevanju 
pohval, priznanj, nagrad in drugih spod-
bud učenkam in učencem OŠ Antona 
Aškerca se je na valeti v Zlato Aškerče-
vo knjigo vpisalo 17 devetošolcev, Ašker-
čevo čašo pa je iz rok ravnatelja prejelo 
13 devetošolcev. Aškerčeva priznanja je 
ravnatelj podelil učencem, ki so dosegli 
najvišja priznanja na regijskih in držav-
nih tekmovanjih s področij znanja, raz-
iskovalnih in projektnih dejavnosti ter 
umetnosti in športa.
Skladno s Pravilnikom o podeljevanju 
pohval in nagrad občine Laško je župan 
Franc Zdolšek na valeti podelil priznanje 
Zlati učenec vsem tistim devetošolcem, 
ki so dosegli zaključno oceno 4,5 in več 
ter osvojili vsaj 9 točk po Točkovniku o 
šolskih tekmovanjih (prilagoditev pra-
vilnika zaradi epidemije novega korona 
virusa). Iz naše šole so to: Manica Dr-
novšek, Sabrina Hauptman, Neža Hoch-
kraut, Kaja Kajtna, Mia Koritnik, Julija 
Pavšek, Jaka Knez, Katarina Tržan, Lau-
ra Mlakar, Larisa, Jernejšek Pušnik, Tea 
Zupan.
Dušanka Klančar,  
pomočnica ravnatelja
Foto: arhiv šole
pripovedujejo starejši ljudje, so zanje le 
zgodbe in nič več.
Po pregledu pisnih virov so prišle do 
zaključka, da dvorec v svoji zgodovini 
ni igral vidnejše gospodarske ali kultur-
ne vloge, čeprav je bil v lasti ali zakupu 
bogatih in znanih okoliških rodbin. V 
samostojni Sloveniji je lastnica dvor-
ca postala Občina Laško, ki je večinska 
lastnica dvorca ostala vse do danes. V 
tem letu želi Občina dokončno uredi-
ti lastniška razmerja v objektu in vpisati 
etažno lastnino namesto solastnine. Sle-
di postopek prodaje oz. izvedba projekta 
JZP . Katerega od obeh bo občina izbrala, 
bo odvisno od interesa na trgu. Občina 
pa objekta v bodoče zagotovo ne bo več 
uporabljala za namen bivanja.
Raziskovalne naloge so bile konča-
ne do konca februarja in sprejete v pro-
jekt Mladi za Celje. Načrtovana javna 
predstavitve nalog je bila, tako kot ostale 
aktivnosti, zaradi covid-19, odpovedana. 
Učenci so naloge predstavili preko spleta 
2. in 3. junija. Vsi raziskovalci so se odlič-
no odrezali, saj so se naloge uvrstile v I. 
ocenjevalno skupino in osvojile zlato pri-
znanje. Slednji sta se uvrstili na državno 
tekmovanje, ki bo septembra. 
Jasmina Oblak, mentorica
48
GLASBENA ŠOLA / MLADI
RAZPIS ZA VPIS UČENCEV V GLASBENO ŠOLO 
LAŠKO - RADEČE 
za šol. leto 2020/2021
NAKNADNI VPIS ZA PROSTA MESTA V PROGRAMU:
program priporočljiva starost
GLASBENA PRIPRAVNICA - 6 let (letnik rojstva 2014)
 
Prostih je še 6 vpisnih mest. 
Vpis je mogoč do 30. 8. 2020. Vse informacije lahko starši dobite na spletnih straneh 
šole www.gslasko-radece.si ali v pisarni GŠ od 20. 8. 2020 dalje, telefon: 03 56 88 138.
Rosana Jakšič, ravnateljica
ŠMOCL PROTI PROTIKORONSKIM 
UKREPOM Z USTVARJALNICAMI IN 
VEČ PRILOŽNOSTMI ZA MLADE
V Šmoclu smo že mnogokrat doslej 
poskrbeli za popestritev otroških dni. 
Prejšnji mesec smo, kljub nekaterim 
oviram letošnjega leta, več kot uspeš-
no organizirali kar tri otroške sobote. 
Osrednji del dopoldneva je zasedla otro-
ška predstava, ki je privabila marsikatere-
ga malčka. Vključili pa smo še delavnice 
in ustvarjalnice. Na dveh sobotah so nam 
družbo delale še male zverinice. Poka-
zale so se nam posebne eksotične koko-
ši, zajčki, hrčki, morski prašički, navadni 
in afriški ježki, psi, ki smo jih videli že v 
filmu sreča na vrvici in še bi lahko naš-
tevali. 
Začeli smo v nedeljo, 21. junija, ko smo 
sodelovali pri dobrodelnem teku Veselih 
nogic. Otroke smo vse od 14. ure zabavali 
na delavnicah, posebno pozornost pa so 
naši najmlajši namenili predstavi Poča-
si se daleč pride. Skupaj smo se zabavali 
in poskrbeli za dober namen. Že nasled-
nji teden smo v sobotnem dopoldnevu 
nadaljevali na vrtu Savinje s predstavo 
Take medvedje iz Pravljičnega kotička, 
ob medvedjih zgodbicah smo lahko »po-
cartljali« tudi male zverinice in se ustvar-
jalno pozabavali. Teden dni kasneje smo 
si ogledali predstavo Pika in Cene na 
vrtu Vile monet. Tudi takrat smo lahko 
ustvarjali in posebno pozornost namenili 
najmanjšim kosmatincem. 
S popestritvami sobot naših najmlaj-
ših smo želeli nadaljevati, a so nam novi 
vladni ukrepi prekrižali načrte. Z vese-
ljem pa se veselimo trenutkov, ko bodo 
takšni dogodki spet mogoči. 
Lara Pavčnik
Foto: Simon Božič
Imajo tudi sanje limit?
HUMBLE 
Korona paketi so torej močno zamaja-
li temelje tako v glasbeni industriji, kot 
tudi v lokalnih skupnostih, kjer se z or-
ganizacijo raznih dogodkov trudijo po-
pestriti vsakdanjike krajanom in krajan-
kam, hkrati pa z glasbenimi prireditvami 
po dokaj morbidnih mesecih socialne 
distance med ljudi vnesti nekaj optimiz-
ma. Z nič kaj drugačnimi težavami pa se 
spopadamo v Laškem. Ko beseda nane-
se na zgornje prireditve, bi lahko dejali, 
da smo v Šmoclu celo »aktualni«. Mladi 
so si vedno želeli nekaj več, hkrati pa s 
svojim nabojem pozitivne domišljije po-
izkušali podreti mostove. Problem se po-
javi takrat, kadar naboj, deročo reko idej 
in ustvarjalnosti ustavijo prepreke, ki se 
49
MLADI
pojavljajo bodisi v obliki papirologije, 
bodisi v obliki nezainteresiranosti. Pro-
blematika, ki so jo v marsikateri lokalni 
skupnosti, pa tudi občinah zaznali kot 
pereč problem in zanj našli rešitve, pa se 
je v naši okolici nekako zakoreninila in 
tam tudi ostala, čakajoč Godota ali pa tis-
tega, ki bi s pokazanim interesom naklo-
nil nekaj več pozornosti mladim ustvar-
jalcem, kulturnim umetnikom in »dela 
željnim« »lokalcem«. 
V ta namen smo spregovorili z Luko 
Lesjakom. Mladim »multipraktikom«, ki 
je prve priložnosti za svoje ideje uresni-
čeval ravno v Šmoclu. Ravno pred »ko-
ronskim poletjem«, ki je udarilo z novimi 
preprekami, smo namreč želeli pripraviti 
novi koncert. 
Humble je bil precej široko zastavljen 
projekt, s katerim bi mladi dobili prilož-
nost na lokalni glasbeni sceni. Za kaj je 
pravzaprav šlo? 
»Najprej ne gre le za priložnost na 
glasbeni sceni iz vidika nastopa, ampak 
za priložnost izkusiti se na vseh nivojih 
organizacije. Tudi sam sem bil vpet v to 
in sem izkušnje in tople nasvete prejel od 
tistih, ki so v Šmocl-u s tovrstnimi zade-
vami za seboj imeli ogromno kilometrine, 
znanje pa je potrebno predati. Načeloma 
gre za dogodek, ki »prioritizira« zabavno s 
koristnim, saj smo sedanje generacije ve-
činoma statične za takšnimi ali drugač-
nimi oblikami sedenja in fizično vegetira-
mo, medtem ko smo psihično v vsakdanje 
življenje zelo močno vpeti. Zato koncept 
»peš na zabavo«, ki nam poleg sprostitve 
doda še to, da telesu ponovno damo vred-
nost.«
Šmocl kot odskočna deska za mlade 
organizatorje dogodkov pripomore k 
razvoju mladih ustvarjalcev, kreatorjev 
in organizatorjev. Tudi sam si bil sprva 
eden izmed njih, kje te lahko zasledimo 
danes?
»Definitivno brez ŠMOCL-a ne bi bil, 
kjer sem. Vse priložnosti, sem dobil od svo-
jega 16. leta odkar sem član. Sedaj me lah-
ko ujamete na založbah v 9 različnih dr-
žavah. Ponašam se lahko, da sem kot prvi 
Slovenec izdajal na Italijanski založbi Au-
tektone Records, ki je 3. najmočnejša za-
ložba na svetu v mojem žanru, v kratkem 
na Eclipse Records, ki je v žanru prva, 
Dolma Records na drugem in še ogromno 
ostalih. Fenomenalna mi je majhnost La-
škega in povezanost artistov znotraj kraja, 
prav danes je skladba, ki sva jo naredila s 
Timotejem Piršem zasedla odlične global-
ne pozicije na platformi traxsource, kjer 
sva 25. izmed top 100 skladb, prav tako pa 
so skladbi svojo noto dodali še Luis Migu-
el Bravo iz Portugalske, Lebdev iz Rusije, 
Din Jay iz Italije. Prav vsi remixi v svojem 
žanru dosegajo fenomenalne rezultate. 
25,34,44 - pozicije. In to vse zaradi mla-
dinskega društva in razumevanja, da se 
mladi rabimo kam dati.« 
Kaj pa je tisto, kar pripravljate naprej 
in ali so na lokalni glasbeni sceni elek-
tronske glasbe morda še kakšni mladi 
upi na katere bi bili lahko še posebej po-
zorni?
»Čeprav smo v Laškem močno ome-
jeni zaradi odlokov, kaj oz. do kdaj lah-
ko karkoli pripravljamo, se še vedno 
trudimo in so sanje večje od želja, ob-
ljubljamo, da se bomo še naprej trudili, 
da dogodke elektronske narave ohrani-
mo »doma«, saj je potencial ogromen. 
Eden izmed tistih, za katere lahko z go-
tovostjo govorim, da bo svetovno znan je 
mladi virtuoz Timotej Pirš, odlična pole-
tna glasba z dodatkom saksofona. Redno 
opazujem tudi tiste, s katerimi sem manj v 
kontaktu - Mohor Teršek, Kaja Škorjanc, 
Jaka Kovač … Definitivno bi bil vesel, da 
se še bolj povežemo.«
Kako pa misliš da Laško sprejema to 
»so called« oz. t. i. »alter« sceno in pred-
vsem elektronsko glasbo. Ali misliš, da 
bi morali na tem področju za sprejema-
nje te narediti več?
»Prostor za izboljšave in za sprejema-
nje je ogromen, saj vedno s ponosom go-
vorimo, da smo turistično mesto in ne 
spalno naselje. Naj povem, da nas vedno 
več opažajo v tujini, medtem ko je v La-
škem včasih zaznati občutek, da se dela-
mo, da  ne obstajamo. Na decembrski Mi-
getalnici smo posneli nekaj promocijskega 
materiala, ki so ga delili tudi največji ar-
tisti elektronskih zvočnih valov. Acid Kit, 
ki ima na svojem profilu preko 50.000 sle-
dilcev je med svoje delil ta video in Laško 
tudi označil, obenem pa izrazil željo po 
nastopu v našem prelepem kraju. Zato 
menim, da bi morala lokalna skupnost 
določeno mero fokusa usmeriti tudi v ta 
bolj »glasen turizem«, ki lahko obrodi sa-
dove.« je še dodal Luka Lesjak, ki sliši na 
umetniško ime Lim Nylon in ki je zago-
tovo eden tistih »mladih Laščanov«, ki si 
želijo več in si še dovolijo sanjati. 
Sanje so namreč dovoljene vsem. In 
če so jih nekateri že imeli priložnost po-
nesti v svet ali pa vsaj uresničiti v lokal-
nih vodah, je v Laškem kar nekaj mladih, 
ki čakajo, da jim bodo le te dovoljene 
predstaviti. Priložnost je namreč naj-
boljša akcija, ki je že v Newtonovih časih 
obrodila sadove. Če je čas, da nekaj to-
vrstnih sanjskih polj posadimo tudi v La-
škem, pa presodite sami. Včasih je skriv-
nostno seme tisto najlepše, na katerega 
smo na koncu najbolj ponosni, saj cveti 
bolj divje in brez že vnaprej začrtanih in 
»analognih« predispozicij. 
Špela Juhart 
Foto: Arhiv društva ŠMOCL,
Uroš Knez
50
MLADI
EKO OBLEKA ZA PRIHODNOST PLANETA
Obleka naredi človeka, pravijo, a obleko vendarle naredi 
človek sam, po svojem izboru. Takšno, ki ustreza standardom, 
ugaja družbi, v kateri živi in deluje. Donatella Versace je deja-
la, da se ustvarjalnost rodi iz trka idej. In če le te s seboj nosijo 
še pomembno sporočilo - ohranitev našega zelenega planeta, 
lahko z ustvarjalnostjo naredimo nekaj povsem drugega. Ne-
kaj dobrega za prihodnost in človeštvo, za naravo in naše za-
namce. 
O tem, da imamo v Laškem finalistko za Miss Earth, Mis 
Zemlje, smo že pisali. Z njo smo v Laškem Biltenu predstavi-
li njene ideje in prizadevanje za ohranitev EKO sistema, čiste 
vode ter zelenega planeta na sploh. Tokrat pa se je Adrijana 
Ojsteršek, univ. dipl. inž. kemijskega inženirstva ter študentka 
magistrskega programa iz Industrijske farmacije na Fakulteti za 
farmacijo, podala popolnoma novemu izzivu naproti. V času 
»koronske pomladi«, ko smo bili zaradi virusa prisiljeni ostati 
za »zaprtimi vrati«, so se mnogi lotevali posebnih majhnih pro-
jektov. 
Eden izmed njih je bila tudi Eko obleka za prihodnost plane-
ta, ki so jo na pobudo Adrijane skupaj iz recikliranih materialov 
pripravile pridne ženske roke prostovoljk Hiše generacije Laško. 
»581 zelenih listkov, 191 rdečih in rumenih rožic, kjer je vsaka 
rožica sestavljena iz 4 cvetnih listkov in prašnika, vse narejeno 
iz žice in najlon nogavic, z veliko truda in spretnosti,« so o šte-
vilkah zapisali na Facebook strani Hiše generacij Laško. A za 
golo statistiko se skriva mnogo več. Medgeneracijsko povezova-
nje, pridne roke in lokalni duh vzpodbude. Vse to in še mnogo. 
A če želimo resnično izvedeti, kako je pravljična obleka nastala 
in kako so »botrice vile« oblekle našo »Pepelko«, se moramo 
pogovoriti s tisto, ki je čudovito mojstrovino nosila. 
Adrijana nam je namreč zaupala za kaj pravzaprav gre. 
»Finalistke Miss Earth Slovenija se soočamo z različnimi izzivi 
in eden od izzivov je bil izdelava obleke iz recikliranega materia-
la. Vsaka posameznica je morala kreirati in izdelati obleko, ki je 
zgolj iz ekološkega oz. recikliranega materiala. 4. julija 2020 smo 
imele v Kranjski gori tudi modno revijo, kjer smo obleke predsta-
vile in se sprehodile po modni pisti.«
In nato smo se pozanimali tudi glede ideje, saj je izbor obleke 
in sama podoba le-te plod domišljije in ustvarjalnosti enega ali 
več kreatorjev … 
»Pravzaprav sem 
si, kar nekaj časa beli-
la glavo in razmišljala 
o različnih idejah. Že-
lela sem si izdelati ob-
leko, ki je drugačna in 
izstopa od drugih. Ogle-
dala sem si, kakšne ob-
leke so imele tekmoval-
ke prejšnja leta ter tudi 
obleke, ki so jih izdela-
le tekmovalke drugje po 
svetu. Še posebej so mi 
bile všeč eko obleke, ki 
so jih izdelale Filipinke, 
saj so bile res nekaj po-
sebnega. Odločila sem 
se, da si želim dolgo 
obleko z dodatkom na 
hrbtu, nisem pa vedela, 
katere materiale bom 
uporabila in kako bom 
obleko pravzaprav sešila. Na srečo sem dobila priložnost, da se 
obrnem na Petro Kolšek, koordinatorko centra starejših - Hiše ge-
neracij. Petri sem zaupala, kakšno obleko si želim in takoj je priš-
la na plan z različnimi idejami, kako bi to obleko tudi realizirali. 
Ker gospe Hiše generacij velikokrat izdelujejo rožice iz najlonk in 
žice, sva prišli na idejo, da bi bila obleka posuta s takšnimi roži-
cami. Ker je bilo za obleko potrebnih veliko rožic iz najlonk rdeče, 
zelene in rumene barve, smo se pri zbiranju materiala obrnili tudi 
na šole in vrtce v občini Laško. Pravzaprav smo aktivirale celot-
no občino, da so nam pomagali pri zbiranju materiala. Ko smo 
imeli na voljo ves material, smo se z gospemi dobile na sestan-
ku, kjer smo naredile načrt za obleko. Sama izdelava je bila res 
dolgotrajna. Potrebno je bilo izbrati in najti ustrezen material za 
podlago, za kar smo izbrale kar stare zavese. Sama izdelava rožic 
in listkov pa je bila še posebej dolgotrajna, tako da sem resnično 
hvaležna vsem, ki so pridno pomagale in izdelovale rožice tudi 
med karanteno. Imele smo več skupnih srečanj, kjer sem obleko 
pomerila in predlagala še kakšne popravke.«
Za zgodbo o obleki in dekletu, ki jo je nosila torej stoji celot-
na občina, za vsakim vbodom pa pridne roke in ure dela, vlože-
nega truda. Obleka pa ne predstavlja zgolj rožic, ampak v sebi 
nosi poseben pomen. Idejno zasnovo opisa obleke je zasnovala 
Petra Kolšek, koordinatorka centra starejših Hiše generacij. 
»Tako kot človek, tudi naš planet Zemlja, sprejema in oddaja 
energijo ter skupaj z drugimi ljudmi in planeti tvori osončje naše 
bleščeče zvezde. Če ljudje in planeti med seboj vzdržujemo rav-
novesje v odnosih in ravnanjih, se naše osončje harmonično vrti 
po galaksiji imenovani Rimska ali Mlečna bela cesta. Bela bar-
va je tako osnova naše obleke, naše galaksije, v kateri se v spo-
dnjem zvončastem delu odslikava 8 planetov - 8 zelenih kar, na-
rejenih iz dekorativnih čipkastih zaves. 8 pa je tudi število gospa 
iz medgeneracijskega centra Hiše generacij Laško, ki so pogumno, 
brez načrta, izkušenj in predstave, stopile v neznani svet kreira-
nja, z namenom narediti nekaj lepega s sporočilno vrednostjo za 
51
MLADI / ŠPORT
prihodnost. 4 kare v zgornjem delu oble-
ke predstavljajo 4 letne čase, ki preko bele 
zime, prehajajo v zeleno pomlad, rumeno 
poletje in rdečo jesen. Tako kot človek na 
vrtiljaku življenja, ki se vrti še lepše, če se 
generacije, od rojstva do smrti, med seboj 
prepletajo, tako kot v Hiši generacij Laško, 
kjer so v izdelavo obleke vključili vrtčevske 
in šolske otroke, da so zbirali pisane najlon 
nogavice, očete in dedke, ki so navijali žice 
iz odsluženih elektro motorjev ter mame 
in babice, ki so darovale odslužene zavese 
ter svoje spretne roke, ki so iz najlon no-
gavic in žice naredile in na obleko ročno 
prišile 581 zelenih listkov ter 191 rdečih in 
rumenih rožic, kjer je vsaka rožica sesta-
vljena iz 4 cvetnih listkov in prašnika. Kot 
svetleča zvezda nad vsem pa je obroč, na 
katerem 12 rožic predstavlja 12 mesecev, 
ki vsak zase, s svojo unikatnostjo, ponuja 
za vsakogar nekaj, skupaj pa sestavljajo 
leto, ki se vrti v kolesju časa, tako kot se 
vrti naš planet Zemlja, ki je naš dom, ki 
ga želimo ohraniti za svet, ki se šele poraja 
v galaksiji vesolja. Bolj kot imeti in znati 
je pomembno zavedanje, da skupaj zmo-
remo in moramo poskrbeti za naš planet, 
ki je dom vsem nam in našim zanamcem. 
Zato ga naj krasijo cvetoče rože in ne cve-
toče morje.«
Obleka se je izdelovala od marca do 
julija, kar za seboj prinaša dobre štiri me-
sece trdega dela, pri izdelavi pa so sode-
lovale prostovoljke in udeleženke progra-
mov Hiše generacij Marija Sivka, Marija 
Kamenšek, Marica Breznikar, Dragica 
Šuster, Milena Močnik, Majda Šmerc, 
Cvetka Mešel in Ana Marija Rovšnik. 
Na koncu je Adrijana Ojsteršek, ki ji 
vsi Laščani želimo obilo sreče pri nadalj-
njem tekmovalnem udejstvovanju, želela 
podati tudi zahvalo vsem, ki so sodelova-
li in kakorkoli pomagali pri kreiranju ču-
dovite obleke, za katero lahko brez slabe 
vesti rečemo, da je dihal celoten kraj. 
»Iskreno se želim zahvaliti Petri Kol-
šek, ki je privolila v sodelovanje in tudi vse 
zorganizirala. Pomagala mi je pri idejah, 
zbiranju materiala, organizaciji srečanj 
in razporejanju dela med udeleženke pro-
jekta. Želela bi se zahvaliti vsem gospem, 
ki so pridno in potrpežljivo sodelovale pri 
šivanju in oblikovanju obleke ter izdelavi 
rožic. Kljub težkim časom nam je uspe-
lo obleko izdelati pravočasno in ponosno 
sem jo predstavila na modni reviji eko ob-
lek za Miss Earth Slovenije 2020 v Kranj-
ski gori.«
Obleko torej res naredi človek, vse pa 
je odvisno od osebe, ki jo nosi. Kako jo 
bo predstavila, ali bo v njej sijala in ža-
rela, ali bodo čari z njo vred ugasnili. Za 
mlado Miss lahko rečemo, da je obleko 
nosila s posebno milino, več pa o njej, 
brez naših besed, lahko presodite sami, 
ali kot to dobro ponazori latinski prego-
vor: »Oculis magishabenda fides quam 
auribus. Očem je potrebno bolj verjeti kot 
ušesom.«
Špela Juhart
Foto: Damjan Kolšek in osebni arhiv 
Adrijane Ojsteršek
KK ZLATOROG LAŠKO 
PONOSNO NAPREJ!
Pred vrati je začetek nove tekmovalne 
sezone in tudi v letu 2020/21 bo Košarkar-
ski klub Zlatorog Laško igral na najvišjem 
nivoju, v prvi slovenski košarkarski ligi. Za nami je težka sezo-
na, v kateri pa smo si kljub temu izborili obstanek med prvo-
ligaško druščino. Za vse, ki v KK Zlatorog delujemo, je to ve-
lik uspeh, saj je imela naša ekipa najnižji proračun v ligi, kljub 
temu pa nam je še pred prekinitvijo tekmovanj uspelo zmagati 
na štirih tekmah.
Pred novo sezono smo pohiteli, člansko ekipo imamo že 
sestavljeno, veseli pa nas dejstvo, da bo v letošnji ekipi kar se-
dem igralcev iz naše košarkarske šole. Letos bodo breme v 
članski ekipi nosili Klemen Požin, Ožbej Glavan, Jan Kellner, 
Anže Medved, Denis Lipovšek, Blaž Ivec in Rok Pajk, vsi so ali 
Laščani ali pa prihajajo iz naše košarkarske šole. Od okrepitev 
nam je uspelo pripeljati dva pomembna člana moške reprezen-
tance Slovenije do 20 let, iz lanske zasedbe pa sta ostala kape-
tan Tomaž Jereb in Matic Grušovnik. Mesto centra bo zasedel 
edini tujec v ekipi, ki prihaja iz ZDA. Verjamemo, da bo ta eki-
pa sposobna zagotoviti naš osnovni cilj, to je obstanek v 1. ligi, 
predvsem pa se držimo obljube dane na lanski skupščini kluba, 
da bo jedro ekipe v prihodnosti sestavljala mladost z izkušenimi 
posamezniki. Okrepili smo tudi vodstvo kluba, v upravnem od-
boru sta se nam pridružila dva zagnana člana, ki bosta s svojimi 
izkušnjami gotovo pripomogla k boljši organizaciji kluba. Ve-
seli nas, da nam je uspelo prepričati tudi našega bivšega igralca 
Matica Zupanca, da je prevzel funkcijo športnega direktorja, 
ki jo bo opravljal brezplačno, tako kot vsi ostali člani v vodstvu 
kluba.
Naša vizija je, da ponovno povežemo lokalno gospodarstvo, 
da skupaj z dolgoletnimi podporniki ostanemo stabilen prvoli-
gaš in da ponudimo največ možnosti mladim igralcem, tako iz 
naše lastne košarkarske šole, kot tudi iz celotne Slovenije. Tre-
ner Robi Ribežl je že v lanski sezoni pokazal, da si upa dati pri-
ložnost mladim in tudi letos bodo mlajši igralci že nosili glavno 
breme, verjamemo, da uspešno. Seveda pa ta vizija ne more biti 
izključno naša, od vodstva kluba. Ta vizija mora biti naša, La-
ška, vsi deležniki moramo stopiti skupaj, tako vodstvo kluba in 
igralci, kot občina Laško ter laško gospodarstvo in naši navijači. 
Pred začetkom tekmovalne sezone se v avgustu in septembru v 
okviru projekta »Gremo v Hribe«, našega glavnega pokrovitelja 
Pivovarne Laško Union, odpravljamo na različne destinacije po 
Sloveniji, kjer ima vsak pohodnik priložnost spoznati člane naše 
ekipe ter vodstva kluba. KK Zlatorog Laško vedno podpira do-
ber namen, v okviru že omenjenega projekta pa lahko vsak od 
vas prispeva k boljšemu jutri. 
Torej vse, ki lahko pomagate našemu in vašemu klubu KK 
Zlatorog Laško naprošamo, da podprete našo vizijo in cenite 
naš trud. Verjamite v nas, tako kot mi verjamemo v Laško. Sku-
paj nam lahko uspe in le združeni bomo lahko v prihodnjih le-
tih v mestu ob Savinji gledali prvoligaško košarko. 
Se vidimo v Treh lilijah!
KK Zlatorog Laško
52
ŠPORT IN REKREACIJA
AQUA ROMA BEACH wEEKEND 
2020
Turnir v odbojki na mivki za moške dvojice, ženske 
dvojice in mešane trojke
6. in 7. junija 2020 se je v Rimskih Toplicah, na peščenih 
igriščih, ob bazenskem kompleksu hotela in restavracije Aqua 
Roma, odvijal dvodnevni rekreativni turnir v odbojki na mivki 
za moške dvojice in ženske dvojice ter mešane trojice v nedeljo. 
Turnir je letos potekal v rahlo drugačnem vzdušju kot prejšnja 
leta, saj je korona-kriza odnesla del povezanih dogodkov - Rim-
ske so fejst in otvoritev bazenskega dela kompleksa Aqua Roma. 
Kljub temu je bilo vzdušje med igralci in majhnemu številu gle-
dalcev čudovito.
Na turnirju je v dveh dneh sodelovalo 77 igralcev in igralk iz 
cele Slovenije, razporejenih v 33 ekip. Igralci in igralke so pri-
kazali visok nivo igre, z atraktivnimi točkami in tako poskrbeli 
za zelo zanimiv in dinamičen turnir. Dodatno razveseljuje tudi 
udeležba podmladka na turnirju, kar kaže, da se bo odbojka in 
odbojka na mivki v Sloveniji še nadalje razvijala.
V soboto, 6. junija, se je odvijalo tekmovanje za moške dvoji-
ce in ženske dvojice. Sodelovalo je 48 igralcev in igralk, za naj-
boljša mesta turnirja se je potegovalo 12 moških in 12 ženskih 
ekip, kar je tudi zgornja omejitev števila ekip. T ekme so potekale 
na dveh igriščih.
Finale ženskih dvojic se je zaključilo ob dnevni svetlobi, kjer 
sta zmago slavili Valenčičeva in Trampuževa. Drugo mesto sta 
dosegli igralki Vidovič in Zakšek, tretje mesto pa igralki Pose-
del in Kalar. V ženski kategorije to leto žal ni bilo domače ekipe.
Finale moških dvojic je postreglo s pravim športnim spektak-
lom v soju žarometov. Nočni dvoboj sta z zmago slavila igralca 
Borlinić in Felkar. Drugo mesto sta zasedla igralca Pleša in Šte-
blaj, tretje pa Pečovnik in Markovič. V borbo za najboljša mesta 
so se podale tudi tri domače ekipe. Žal se je tekmovanje za eno 
od ekip končalo že v skupinskem delu, dve ekipi pa sta zaključili 
tekmovanje v četrt finalu turnirja.
V nedeljo, 7. junija, se je odvijalo tekmovanje za mešane tro-
jice. Sodelovalo je 29 igralcev in igralk, razdeljenih v 9 ekip. 
Finalne zmage se je veselila ekipa »Papagaji« (Horvat, Pečov-
nik, Javornik), drugo mesto je zasedla ekipa »Če bo dež ns nau« 
(Ogrin, Leben, Berčič), tretje mesto pa ekipa »Monika & Com-
pany« (Erjavec, Weiss, Hafner). Sodelovala je tudi ena domača 
ekipa, ki pa je tekmovanje zaključila v četrtfinalu.
Tradicionalni turnir v odbojki na mivki, ki se praviloma od-
vija prvi vikend v mesecu juniju, je ponesel ime Rimskih Toplic 
po celi Sloveniji. Igralci iz dolenjske, osrednjeslovenske, gorenj-
ske, posavske in štajerske regije se z veseljem udeležujejo na-
šega turnirja, saj so organizacija, atmosfera in pestra dodatna 
ponudba ob turnirju, glede na izjave udeležencev turnirja, med 
boljšimi v Sloveniji v kategoriji rekreativnih turnirjev. Večina 
igralcev si ob zaključku turnirja že rezervira termin za prihod-
nje leto, kar si, kot soorganizator, štejem v veliko čast.
Zahvaljujem se vsem sodelujočim za čudovit vikend. Hvala 
Gregorju Kristancu za soorganizacijo, hvala Turističnemu dru-
štvu Rimske Toplice in g. Lahu, hvala podjetju AGM Nemec, 
kompleksu Aqua Roma, za vso podporo in pomoč pri izvedbi 
turnirja. Hvala tudi vsem donatorjem in podpornikom turnirja; 
RB Grafika Rok Borštnar, s. p., in Narjen.si, Sadjarstvo Aškerc, 
RST elektro storitve Rok Senica, s. p., Gostišče Hochkraut, Sta-
maks, Rimske Terme, Heineken skupina, Red Bull, Top Atlet.
Tilen Seliškar,
Turistično društvo Rimske Toplice
PONOVNO AKTIVNI 
STRELCI V MALI BREZI
Iz Strelskega društva Celjska četa Mala 
Breza pozdravljamo vse bralce Laškega 
Biltena. Sporočamo, da smo zelo veseli, 
ker smo lahko pričeli z izvajanjem dejav-
nosti v društvu, in da so se ukrepi proti 
koronavirusu zrahljali oziroma da je epi-
demija ter s tem posledično karantena 
preklicana. Treningi potekajo po ustalje-
nem urniku. Vsi člani, polni energije, tre-
ninge pridno obiskujemo in se priprav-
ljamo na nadaljnja tekmovanja. Pri tem 
upoštevamo priporočena navodila NIJZ 
za zaščito proti koronavirusu in uporab-
ljamo tako obrazne maske kot razkužila 
ter se držimo varnostne razdalje 1,5 m.
Kot pretekla leta smo tudi letos sode-
lovali ob dogodku TLK, ki je letos pote-
kal v daljšem časovnem obdobju ter na 
daljavo. V našem društvu smo se odloči-
li, da med vse delimo posnetek nastopa 
Nina na flavti ter Maja na citrah na nastopu ob mate-
rinskem dnevu (Foto: Danica Čeč)
53
ŠPORT IN REKREACIJA
PESTRO STRELSKO 
DOGAJANJE V REČICI
Razmere v državi so vplivale tudi na 
šport - športne prostore smo tako zame-
njali z domačim dvoriščem … Čas, ko 
nismo smeli na strelske linije, smo strelci 
iz Strelskega društva Dušan Poženel Re-
čica pri Laškem v juniju in začetku juli-
ja nadomestili. Ne samo med tednom, ko 
smo trenirali za dobre rezultate, na streli-
šču je bilo živahno tudi ob koncih tedna. 
Organizirali smo namreč kar pet tekmo-
vanj: dve kvalifikacijski tekmovanji, novo 
Petkovo ligo, regijsko prvenstvo in - za 
nas največji izziv in ponos - državno pr-
venstvo. 
Leto 2020 bo v zgodovino našega 
društva zapisano z zlatimi številkami tudi 
zato, ker smo dobili prenovljeno streli-
šče. Dolgoletna želja, ki je pod vodstvom 
predsednika Andreja Brunška postala 
resničnost. Tekmovanja so bila odlična 
priložnost, da se strelišče preizkusi tudi v 
praksi. Pohvale so prihajale z vseh strani. 
Strelišče zadostuje vsem standardom, ve-
seli pa nas, da so ga potrdili tudi tisti, ki 
jim je namenjeno. 
6. junija smo organizirali I. kvalifika-
cijski turnir. Strelci domačega društva 
smo z dobrimi rezultati napovedali us-
pešno sezono, dosežen je bil tudi nov dr-
žavni rekord med kadeti (Timon Lukež) 
in nov ekipni kadetski državni rekord 
(Lukež, Vodišek, Korun). Rekorda nista 
dolgo ostala nedotaknjena, saj so ju kade-
ti podrli po treh tednih, ko smo organi-
zirali tudi II. kvalifikacijsko tekmovanje. 
Na našem strelišču je prav tako poteka-
lo tudi regijsko prvenstvo. Pod vodstvom 
Petra Tkalca pa smo strelce k nam priva-
bili tudi z novo Petkovo ligo. Namenjena 
je bila dodatnemu treningu in predajanju 
nasvetov izkušenega tekmovalca malo 
manj izkušenim. 
Največji izziv pa nam je predstavlja-
la organizacija državnega prvenstva v 
streljanju s pištolo na 25 m, ki je pote-
kalo med 4. in 5. julijem. Tekmovanje 
smo organizirali prvič v 69-letni zgodo-
vini našega društva. Za nami je sicer že 
organizacija državnega prvenstva z zrač-
nim orožjem, a tokrat je bilo malce bolj 
sladko, saj smo ga organizirali na našem 
strelišču. Zavihali smo rokave in organi-
zirali tekmovanje, ki je potekalo gladko, 
brez zapletov, po odzivih udeležencev 
pa smo si kot organizatorji zaslužili čis-
to petico. Z odliko pa smo opravili tudi 
tekmovalni del. Domačemu strelcu Jože-
tu Čepru, najboljšemu na tem državnem 
prvenstvu, bo tekmovanje zagotovo osta-
lo v lepem spominu, saj je v vseh treh di-
sciplinah posegel po najvišjem rezultatu. 
Na najvišjo stopničko pa ni stopil le kot 
posameznik, ampak tudi kot član ekipe. 
S klubskima kolegoma Petrom Tkalcem 
in Rudolfom Renerjem so namreč posta-
li ekipni državni prvaki v diciplinah pi-
štola središčni vžig in standard pištola. V 
disiplini hitrostrelna pištola je Čepru in 
Tkalcu do ekipnega naslova pomagal Pe-
ter Jenko. S tremi medaljami, dvema sre-
brnima in eno bronasto, se lahko pohvali 
Peter Tkalec, med člani sta odličje osvo-
jila še Peter Jenko (srebro) in Rudolf Re-
ner (bron). Dve medalji sta pridobili tudi 
predstavnici nežnejšega spola, članici Ja-
goda Tkalec, ki je postala državna pod-
prvakinja, in Valerija Kufner, ki je osvo-
jila bronasto medaljo. Med mladinkami 
je Saška Maček osvojila naslov državne 
prvakinje. Naši kadeti, najboljši Timon 
Lukež, sledita Nik Vodišek in Aleks Ko-
run, so na tem prvenstvu tekmovali v viš-
ji, mladinski kategoriji. 
Poleg odličnih rezultatov so češnjo na 
torti dodali novi in izenačeni državni re-
kordi. Teh je bilo kar sedem. Najbolj od-
meven je nov državni rekord v kategoriji 
pištola članice, ki ga je po kar 27 letih po-
pravila Denis Bola Ujčič (SD Postojna). V 
disciplini hitrostrelna pištola mladinci je 
svoj rekord izboljšal Jan Hribar (SD Jože 
Kovačič Šentvid pri Stični). Ostale rekor-
de si lastijo domači strelci. V mladinski 
konkurenci so nov ekipni državni rekord 
postavili Lukež, Vodišek in Korun. Čla-
ni (Čeper, Tkalec, Rener) so izenačili dr-
žavni rekord v disciplini pištola središčni 
vžig in postavili nov rekord v disciplini 
naših zvestih kulturnih aktivistk, in sicer Maje in Nine Videc. 
Ob tej priložnosti se njima in staršema lepo zahvaljujemo, ker 
so vedno pripravljeni sodelovati ter pomagati.
Prav tako smo tudi letos pomagali pri organizaciji občinskega 
tekmovanja Zveze društev upokojencev Občine Laško v strelja-
nju z zračno puško ter Društvu upokojencev Šentrupert, ki je na 
prijateljskem nivoju organiziralo pokrajinsko tekmovanje. Zah-
vala gre predsedniku DU Šentrupert Martinu Pušniku, ki drži v 
rokah niti dobrega sodelovanja.
V soboto, 27. 6. 2020, se je v prostorih društva odvil turnir 
v pikadu, ki je bil sofinanciran s strani Občine Laško. Turnir je 
potekal na izpadanje po dveh porazih. V finale sta se po dolgem 
bojevanju z dobrimi nasprotniki uvrstila Ivan Benkič ter Gašper 
Knez. Slednji je na koncu zasluženo slavil zmago, saj na turnirju 
ni izkusil grenkobe poraza. 
Glede na razmere bomo skušali posamezne odpovedane do-
godke zaradi epidemije izpeljati v prihodnjih mesecih, zato že 
sedaj vsi vabljeni, da s svojo prisotnostjo obogatite dogodke. 
Prav tako se bomo še naprej veselili novih članov, ki se želijo 
vključiti v naše društvo in se strokovno učiti korakov streljanja 
ali v društvu poiskati tisto, kar ga navdihuje, saj društvo poleg 
strelstva ponuja še veliko drugih zanimivih aktivnosti. Vedno 
smo vsakemu želenemu na razpolago, da ga vpeljemo v aktivno 
sodelovanje. 
Saša Benkič
Finalista turnirja Ivan Benkič levo in zmagovalec Gašper Knez desno (Foto: Rene 
Cverle)
54
ŠPORT IN REKREACIJA
standard pištola. Nov ekipni državni re-
kord so člani osvojili tudi v tretji disci-
plini, hitrostrelna pištola, tokrat v postavi 
Čeper, Tkalec, Jenko. Čeper je svoje zla-
te pridobitve okronal še z izenačenim dr-
žavnim rekordom v disciplini hitrostrel-
na pištola. 
REZULTATI DOMAČIH STRELCEV
Standard pištola člani:
1. mesto: Jože Čeper
2. mesto: Peter Tkalec
4. mesto: Rudolf Rener
8. mesto: Peter Jenko
14. mesto: Andrej Brunšek
1. mesto ekipno (Čeper, Tkalec, Rener)
Središčni vžig člani:
1. mesto: Jože Čeper
2. mesto: Peter Tkalec
3. mesto: Rudolf Rener
8. mesto: Andrej Brunšek
1. mesto ekipno (Čeper, Tkalec, Rener)
Hitrostrelna pištola člani:
1. mesto: Jože Čeper
2. mesto: Peter Jenko
3. mesto: Peter Tkalec
7. mesto: Andrej Brunšek
1. mesto ekipno (Čeper, Jenko, Tkalec)
Pištola mladinke:
1. mesto: Saška Maček
Pištola mladinci:
4. Timon Lukež
5. Nik Vodišek
6. Aleks Korun
Pištola članice:
2. mesto: Jagoda Tkalec
3. mesto: Valerija Kufner
6. mesto: Vesna Županc
IZENAČENI DRŽAVNI REKORDI
– pištola središčni vžig člani, ekipno 
(Čeper, Tkalec, Rener)
– hitrostrelna pištola člani (Čeper, DPR)
NOVI DRŽAVNI REKORDI
– standard pištola člani, ekipno (Čeper, 
Tkalec, Rener)
– hitrostrelna pištola člani, ekipno (Če-
per, Jenko, Tkalec)
– pištola mladinci, ekipno (Lukež, Vodi-
šek, Korun)
– pištola članice (Bola Ujčič, POS)
– hitrostrelna pištola mladinci (Hribar, 
JKŠ)
Letošnje državno prvenstvoje bilo za 
naše društvo več kot uspešno. Poskrbeli 
smo tudi za to, da smo bili poleg najšte-
vilčnejšega tudi najuspešnejše društvo na 
tekmovanju. Z novim streliščem, ki ni 
pridobitev samo za naše društvo, temveč 
tudi za strelstvo v Sloveniji na splošno, in 
z doseženimi rezultati z največjim vese-
ljem zremo v prihodnost. Na tem mestu 
bi se radi zahvalili vsem sponzorjem in 
ostalim, ki ste pripomogli, da smo tek-
movanje izpeljali. Hvala! Na krilih lepih 
spominov na pester strelski konec tedna 
pričakujemo novo sezono, saj nas čaka 
tudi okrogla obletnica. 
Saška Maček
STRELCI REČICE USPEŠNI TUDI  
V REPREZENTANCI
Medtem ko je večina svoje orožje pospravila, so se trije člani 
našega društva, ki so člani reprezentance, pripravljali za pot v 
prestolnico Estonije, Talin, kjer je potekal prvi krog tekmova-
nja Lapua EuropaCup. Tekmovalca Jože Čeper in Peter Tkalec 
ter trener pištolske reprezentance Andrej Brunšek so se v četr-
tek, 9. 7., v zgodnjih jutranjih urah odpravili na letališče Du-
naj. Prva tekmovalna preizkušnja jih je čakala v soboto in kljub 
muhastemu vremenu je našima članoma uspel dober rezultat 
– Peter Tkalec je zasedel 12. mesto, Jože Čeper pa 14. Moramo 
povedati, da je bil Čeper zelo blizu medalje, vendar se mu je 
tik pred koncem tekmovanja pokvarila pištola in je bil prisiljen 
vzeti 15 minut pavze, da so okvaro odpravili. Dan kasneje sta 
oba tekmovalca svoja rezultata izboljšala. Čepru je uspel skok 
na stopničke, saj je osvojil bronasto medaljo, Tkalec je zasedel 
9. mesto. Jože Čeper si je kot lanskoletni zmagovalec že pridobil 
vstopnico za finale, ki bo v sredini meseca oktobra v portugal-
ski prestolnici Lizboni. Peter Tkalec je trenutno četrti v čakalni 
vrsti za finale, vendar ima še dve priložnosti, da se vanj tudi di-
rektno uvrsti. Še en dokaz o uspešnosti članov našega društva, 
tokrat na mednarodnem nivoju. 
Saška Maček
55
PORTRET
Že v prvem razredu osnovne šole se 
je Jurij Videc vpisal v planinski krožek, 
ki ga je takrat vodila Dragica Kumer, in 
začel aktivno osvajati vrhove. Sčasoma 
je spoznaval še ostale dejavnosti pove-
zane s planinarjenjem, ena izmed njih 
je tudi delo markacistov. Razlaga, da 
je njegovo navdušenje nad planinarje-
njem v času pubertete nekoliko zamr-
lo, po končani fakulteti pa je spet obu-
dil ljubezen do hribov in gora ter se tudi 
na pobudo članov Planinskega društva 
Laško pridružil odseku markacistov. Z 
Jurijem smo govorili o njihovem delu, 
beseda pa je nanesla tudi na njegovo do-
življanje hribov in gora.
Pohodništvo mu je bilo položeno v 
zibelko. Pojasnjuje, da je pohod na Tri-
glav klasični družinski pohod in sploh 
ne šteje več, kolikokrat se je že povzpel 
na našo najvišjo goro. »Mislim, da sem 
bil prvič na Triglavu v 2. razredu osnov-
ne šole. Takrat še s tistimi klasičnimi pum-
paricami in frotirasto srajco. Lepe spomine 
imam na tisti vzpon, kasneje pa je bil sko-
raj vsako leto po morju obvezen še družin-
ski obisk Triglava.« A tudi laški hribi Juri-
ju ostajajo v prijetnem spominu. »Hum je 
bil naše igrišče, ali vsaj drugo igrišče. Že v 
osnovnošolskih časih smo se radi potepali 
po Humu.«
Laški markacisti med 
najštevilčnejšimi v Sloveniji
Morda se včasih zdi samoumevno, da 
je planinska pot markirana, očiščena, za-
varovana, urejena … A če ste med poho-
dom kdaj srečali markacista, ste opazili, 
da je njihovo delo vse prej kot to. Vlože-
nega je veliko prostovoljnega in fizične-
ga dela, tudi odrekanja, vseeno pa je ob 
koncu delovne akcije trud poplačan z za-
dovoljstvom tako markacistov kot poho-
dnikov.
Ko je Jurij pred leti opravil tečaj za 
markacista, se je kmalu spoprijel tudi z 
vodenjem markacijskega odseka v la-
škem planinskem društvu. Danes je te-
čaj za markacista kategoriziran, razlaga 
Jurij. Med dela kategorije A spadajo letni 
pregledi poti, obnavljanje markacij, stri-
ženje podrasti itd., markacisti kategorije 
B se izobražujejo za bolj zahtevna dela, 
kot je na primer nadelava poti v sredo-
gorju, kategorija C pa zajema najbolj zah-
tevna dela v visokogorju, na primer ob-
novo jeklenic. Vsekakor tečaj predstavlja 
pomemben del izobraževalnega procesa 
markacista, a v prvi vrsti gre za praktič-
no delo, pravi Jurij. »Nekaj je formalna 
izobrazba, drugo pa znanje ljudi, ki ima-
jo predznanje iz drugih panog – od gasil-
cev do drugih tehničnih poklicev. Tečaj v 
parih vikendih te ne nauči vsega, nauči 
te delo na samem terenu.« Odsek laških 
markacistov je najštevilčnejši v Sloveniji, 
v društvu je namreč kar 21 registriranih 
markacistov, vse od tistih, ki so sredi 20 
let, do generacije 70 let in več. Temu pri-
merno razporejajo tudi dela, a prav vsako 
delo je enakovredno in pomembno. »Po-
udariti moram, da smo prava ekipa. Sta-
rejše generacije aktivno prenašajo znanje 
na mlajše, zato zaenkrat v našem društvu 
ni straha za podmladek. Vseeno je vsakdo 
dobrodošel, da se nam pridruži. Smo ena 
velika družina, a nismo zaključena eno-
ta.«
Z gajbico v roki, v kateri so čopi-
či, barve, razredčilo, krpa za čiščenje, 
ščetka, strgalo, se markacisti odpra-
vijo v hrib, da opravijo najosnovnej-
ša popravila na planinskih poteh. Pri 
zahtevnejših poteh je potrebna zaščit- 
na oprema, pa motorna žaga, za ka-
tero je treba imeti opravljen tečaj za 
varno delo, in krampička, kot ljubko-
valno pravijo manjšemu krampu. V 
visokogorju je v prvi vrsti pomemb-
na zaščitna oprema – čelada, samova-
rovalni kompleti –, najprej je namreč 
treba poskrbeti za lastno varnost, šele 
nato sledi nadelava poti. 
Zaradi načina in tempa našega življe-
nja se je tudi delo markacistov moralo 
temu prilagoditi. Težje je narediti večjo 
akcijo čez teden, saj službe terjajo daljše 
delovnike, zato ostajajo konci tedna, a je 
posledično manj časa za družino. »A gre 
za javno dobro, nekaj vrneš okolju. Delaš 
tako zase kot za skupnost,« razlaga Jurij.
Markacisti na začetku vsake sezone 
oziroma leta pregledajo vse poti, ki so v 
skrbništvu društva. Skrbništvo planin-
skih poti se namreč deli na Meddruštve-
ne odseke (MDO), ti pa dalje na pla-
ninska društva. Laško društvo, ki spada 
pod MDO Zasavje, pokriva 29 odsekov 
v skupni dolžini nekaj manj kot 40 km, 
kar je za društvo malo, pojasnjuje Jurij, 
zato pa lahko zaradi številčnejšega odse-
ka markacistov poskrbijo za kvalitetno 
Portret – Jurij Videc, markacist
»MARKACISTI SMO ENA VELIKA DRUŽINA«
56
PORTRET
vzdrževanje poti – le dva kilometra poti 
pokriva en markacist, medtem ko dru-
god v povprečju en posameznik pokriva 
več kot 50 km. Hkrati se odzovejo na kli-
ce pohodnikov, ki opazijo poškodbe na 
poteh, preglede opravijo tudi po neurjih 
in drugih ujmah. Velikokrat združijo re-
kreacijo z delom. »Ko greš v planine, ved-
no gledaš stanje poti in javiš poškodbe, naj 
bo to v Sloveniji ali tujini. Lahko bi rekli, 
da je tu malo poklicne deformacije. Vedno 
imaš oči na preži.«
Laški markacisti niso aktivni le v lo-
kalnem okolju, vsako leto se pridružujejo 
vsaj dvema akcijama v visokogorju. Pred-
vsem sodelujejo z gorenjskim MDO-jem, 
s PD Jesenice, kjer so bili zadnja leta zelo 
aktivni. Obnovili so poti na Prisojnik – 
Hanzovo in Kopiščarjevo, ki veljata za 
zelo zahtevni poti. Sploh zadnja je Juriju 
ostala v spominu oziroma mu je predsta-
vljala izziv, saj je šlo za petdnevno akcijo, 
ko so prav toliko dni preživeli v steni. Si-
cer tudi v domačem okolju ostajajo akcije, 
ki so zahtevale veliko vloženega prostega 
časa, vztrajnosti in ekipnega duha. Pred 
leti so obnovili tematsko pot na Hum, ki 
je bila zahtevna tako iz logističnega kot 
fizičnega vidika, saj so morali ves mate-
rial na vrh nositi ročno. Samo transport 
lesa je trajal en teden, pripoveduje Jurij. 
Podobno je bilo tudi lani, ko bo obnavlja-
li pot na Govško brdo. »Pri nas je specifi-
ka terena takšna, da ne moreš na teren s 
stroji, zato je treba ves material znositi na 
plečih, na ramah.« En mesec so na delo-
višče transportirali les, nato pa zaključili 
delo v dveh vikendih. Markacisti se zave-
dajo, da je akcijo z enim ali dvema člano-
ma nemogoče izpeljati, zato je v odboru 
čutiti pripadnost delu, ekipi in skupnosti.
Fotografija v spominu boljša od 
tiste na družbenih omrežjih
Jurij ni privrženec Instagram planin-
stva, kot poimenuje fotografije na druž-
benih medijih, ko greš v hribe zgolj za 
objavo. »Najboljši spomin je tisti, ki ga 
imaš zase,« pravi, a sočasno prizna, da 
tudi sam občasno na »zid« prilepi kakšno 
fotografijo. Čeprav ima v svoji zbirki spo-
minov že ogromno vzponov in osvojenih 
vrhov, nobenega posebej ne izpostavlja, a 
vsekakor ostajajo v mislih izpolnjeni cilji 
– naj bo to prvi vzpon na tri- in štiriti-
sočak ali osvojena alpinistična smer. Bolj 
kot duhovni vidik gora ga navdušujeta 
flora in favna. »Ko prideš na neko težko in 
zahtevnejšo pot, goro, spoznaš, kako maj-
hen in ranljiv si. To so te klasične modros-
ti, ki so bile že tisočkrat spisane. Pritegne 
me tudi fizični cilj, ko gora od tebe terja 
tudi psihofizično pripravljenost.«
V zadnjih letih se je obisk hribov in 
gora povečal, trend se še zvišuje, s tem 
pa tudi onesnaženost in obremenjenost 
okolja. V PD Laško enkrat na leto orga-
nizirajo čistilno akcijo planinskih poti, 
katerih skrbniki so. Jurij opaža, da se je 
vpliv na okolje precej popravil. Odpad-
kov ne naberejo v tolikšnih količinah 
kot v preteklih letih. Sicer ga veseli, da 
so ljudje sprevideli, da je planinski način 
življenja zdrav način preživljanja proste-
ga časa. Meni, da smo ljudje sploh v času 
karantene, ko smo bili omejeni na giba-
nje v lokalnem okolju, začeli raziskovati 
kotičke v naši neposredni bližini. Tudi 
sam si je postavil cilj, da bo v treh tednih 
obiskal vsak vrh naše občine. »Pa moram 
reči, da imam še za kakšnih 14 dni karan-
tene dovolj izzivov,« pove smeje in doda: 
»Občina je velika, od Sevnice do Tovstega 
Vrha v Celju. Obkroža nas neskončno ma-
lih vrhov, ki niso markirani ali na njih ni 
speljane poti. Imamo ogromno lepih desti-
nacij – ne samo hribov, ampak tudi razno-
razne potočke, slapove. Srečni smo lahko, 
da živimo v takšnem okolju.« Najbolj ga je 
zaznamoval obisk Arkad, kjer se je pred 
leti ponesrečil Franček Knez. Pojasnjuje, 
da je na omenjeni kraj šel prvič, saj spoš-
tuje njegovo željo, da lokacija ostane čim 
manj obiskana. »Čeprav ne verjamem v 
globljo duhovnost, moram priznati, da 
ima ta prostor definitivno neko moč. Za-
čutiš energijo, s katero je napolnjen.«
Pred novimi izzivi
Poleg tega, da je Jurij načelnik mar-
kacijskega odseka laškega planinskega 
društva, je tudi član izvršnega odbora 
komisije za pota in član tehnične skupi-
ne na Planinski zvezi Slovenije, v začet-
ku leta pa se je spoprijel še s predsedni-
ško funkcijo PD Laško, ki vsako leto šteje 
okoli 170 članov. Med trenutnimi projek-
ti omenja obnovo oken na koči na Šmo-
horju, pri čemer upa tudi na pomoč lo-
kalnih podjetij. Z zanimivo marketinško 
potezo želijo planinci spodbuditi podje-
tja k finančni donaciji, pri čemer bi do-
natorji dobili »svoje okno« s tablico in 
nazivom. Pa tudi odsek markacistov ne 
počiva. Že v jeseni načrtujejo obnovo 
poti proti Zavratom, del Rečiške krožne 
poti, ki je lani prejela naziv Naj planinska 
pot. »Dela nikoli ne zmanjka – eno leto 
končaš en odsek, pa se pojavi delo nasled-
nje leto že na drugem.«
Nika Teraž
Foto: Osebni arhiv Jurija Videca
Tanja T. Železnik
57
ŠPORT IN REKREACIJA
Pot na Hum je športno-rekreativna 
pohodna pot z izhodiščem pri gradu 
Tabor Laško, lahko pa jo začnemo tudi 
na Aškerčevem trgu v centru Laškega. 
Pot vodi od izhodišča najprej na vrh 
Huma (583 m), dalje čez tri vrhove v 
zaselek Zahum in do Blaževe skale, 
od tu pa naprej do izhodišča poti pri 
gradu.
Hrib Hum je zaščitni znak Laškega in 
se nad mestom strmo in ostro vzpe-
nja vse do višine 583 m. Pot do vrha, 
od koder se razkrije čudovit razgled, 
vodi skozi gozd in pritlikavo grmičev-
je. Na poti je urejenih več zavarovanih 
razgledišč (Divji farovž, Prižnica, 
Prepadna udorina, Blaževa skala, 
vrh Huma) in počivališč (počivališče 
z informativnimi tablami), tik pod vr-
hom pa stoji evharistični križ. Na 
vrhu je vpisna knjiga pohodnikov 
in žig poti ter informacijska plošča z 
označbo strani neba in navedbami 
okoliških hribov.
Vrh Huma je ena najbolj priljubljenih 
točk destinacije Laško, Pot na Hum pa 
najbolj obiskana tematska pohodna 
pot. Letno jo obišče med 30.000 in 
40.000 ljudi. 
poti s sprehajalno potjo A8 – Zdra-
viliška pot, ki poteka pod vznožjem 
Huma.
Pot na Hum je bila leta 2011 v celoti 
sanirana, do vrha se je za lažjo in bolj 
varno hojo uredilo veliko stopnic, naj-
bolj nevarna mesta in tudi razgledišča 
pa so se zaščitila z jeklenico. Do tedaj 
700 m dolga pot do vrha je postala 
krožna pot skupne dolžine 3,8 km.
S pohodom na Hum v mesecu apri-
lu tradicionalno vsako leto začnemo 
akcijo organiziranih in vodenih poho-
dov Po laških poteh.
V okviru projekta Moja dežela lepa 
in gostoljubna, ki ga organizira Turi-
stična zveza Slovenije, Pot na Hum 
tekmuje in se poteguje za naziv Naj 
tematska pot 2020.
Dean Muhovec, STIK
Izhodišče poti: Laško (grad Tabor 
Laško)
GPS: 46.157475, 15.237434
Potek poti: Laško (grad Tabor), vrh 
Huma (583 m), čez tri vrhove v zaselek 
Zahum in nazaj do izhodišča poti
Vrsta poti: športno-rekreativna po-
hodna pot
Čas hoje: 1–2 uri
Dolžina poti: 3,8 km
Zahtevnost: srednje zahtevna
Najnižja točka poti: 284 m
Najvišja točka poti: 583 m
Več o poti: FB PO LAŠKIH POTEH in 
www.lasko.info
Pot je povezana tako z mestom Laško 
in zanimivostmi, ki jih to ponuja, kot 
tudi s kompleksom družbe Thermana 
Laško. Prav tako je urejena navezava 
58
ŠPORT IN REKREACIJA
ODPOVEDANO
59
ŠPORT IN REKREACIJA / DRUŠTVA
Rudarsko etnološko društvo Brezno – Huda jama
ČETRTI FESTIVAL KNAPOVSKE 
KULTURE
»Pri knapu« na Zavratih so se ob prazniku Krajevne skupnos-
ti Rečica in prazniku slovenskih rudarjev, ki je 3. julija, v nede-
ljo, 28. junija, zbrali udeleženci festivala. Festival je organiziralo 
domače Društvo za ohranjanje rudarske dediščine v sodelova-
nju z Združenjem za ohranjanje rudarske dediščine Slovenije. 
Pred brunarico so se zbrali uniformirani, nekdanji rudarji in 
člani kulturniških skupin, ki so nastopile.
Ob 11. uri so ob zvokih koračnice prikorakali uniformirani 
rudarji na prireditveni prostor. V tej povorki je sodelovalo 65 
nekdanjih rudarjev iz rudnikov Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Za-
bukovica, Liboje, Senovo, največ pa je bilo domačih iz rudnika 
Huda jama.
Pred festivalom je bila v Sindikalnem domu v Hudi Jami letna 
skupščina Združenja za ohranjanje rudarske dediščine Sloveni-
je – Ruda namesto redne skupščine, ki je bila sklicana za konec 
marca v Mežici, a je bila zaradi pandemije odpovedana.
Po uvodnem nagovoru povezovalke programa Vojke Pov-
še sta prisotne pozdravila predstavnik organizatorjev Andrej 
Mavri in mag. Tadej Pungartnik, predsednik slovenskega zdru-
ženja Ruda, za njima pa župan Občine Laško Franc Zdolšek, ki 
je ob koncu nagovora nazdravil s »kriglom« piva vsem unifor-
miranim rudarjem ob njihovem stanovskem prazniku – 3. ju-
liju.
Sledil je festivalski program, v katerem so nastopili: Moški 
pevski zbor Sedraž, Rudarska godba Hrastnik, ljudske pevke 
60
DRUŠTVA
»Knapovske punce« iz Zagorja, »Ubrane strune« iz Zabukovice, 
recitator Jože Ovnik iz Trbovelj, recitatorja Turističnega društva 
Senovo, folklorna skupina Srbskega kulturnega društva Sava 
iz Hrastnika in ljudski pevci »Rečiški knapi«. Nastopajočim so 
zavzeto prisluhnili obiskovalci festivala, ki so kljub zastrašujo-
čim ukrepom proti pandemiji koronavirusa zasedli vse razpo-
ložljive klopi. Ti so skupaj z nastopajočimi poskrbeli, da je bilo 
živahno okrog brunarice vse do večera. Po nastopu skupin so 
udeležence zabavali člani domače vokalno instrumentalne sku-
pine »Rečiški kvartet s prijatelji«.
Festival knapovske kulture je tudi letos uspel, tako v pogledu 
ohranjanja rudarske dediščine kot tudi bogatenja turistične po-
nudbe krajev občine Laško.
Andrej Mavri 
Foto: Stane Rožanc
PO 77 LETIH NA 
IGRIŠAH
Pohodniki, člani veteranskih združenj 
in občani Laškega, Hrastnika in Žalca so 
se 18. julija zbrali na Igrišah, na nekdanji 
kmetiji Hribarjevih. Igriše so sedlo med 
Gozdnikom in Mrzlico na planinski poti 
iz Šmohorja proti Kalu in Mrzlici. Preko 
tega sedla vodi tudi makadamska pot iz 
Zgornje Rečice v Savinjsko dolino, v Za-
bukovico.
Tu se je 7. marca 1943 zgodila trage-
dija, v kateri so izgubili življenje domači 
– oče Leopold, mama Marija, sin Fran-
ci, sosed Ramšakov Franci in partizani 
Veličkove čete Lojze Hafner Veličko iz 
Hrastnika, Jože Košir iz Rečice in Štefan 
Vasle iz Zabukovice. Okupatorjevi vo-
jaki so ta večer prišli po snežni sledi za 
partizani, ki so se ustavili na tej doma-
čiji. Domačijo so obkolili in po strelja-
nju tudi zažgali. Tragedijo so preživeli le 
partizan Jernej Košir – Johan in domači 
hčerki Slavica in Mimika, ki so ju odpe-
ljali v celjski zapor – Stari pisker. Čez čas 
so Slavico, ki je bila noseča, izpustili, Mi-
miko pa poslali v koncentracijski tabori-
šči Ravensbruck in Auschwitz.
Na ta tragičen trenutek danes spomi-
nja samo še granitna skala z imeni žrtev, 
medtem ko je požgane ruševine hiše, hle-
va in kozolca preraslo grmovje. V spomin 
na ta dogodek so občine Hrastnik, Laško 
in Žalec (domačija je na tromeji teh treh 
občin) v sodelovanju z združenji borcev 
za vrednote NOB organizirale spomin-
sko svečanost s predhodnimi pohodi iz 
Hrastnika preko Kala, iz Laškega preko 
Zgornje Rečice in iz Žalca preko Zabuko-
vice v soboto 18. julija. Ob upoštevanju 
zaščitnih ukrepov proti koronavirusu je 
bil dogodek izveden v okrnjenem obse-
gu, tako v pogledu programa svečanosti, 
kot tudi števila udeležencev. Svečanost je 
bila skromnejša kot druga leta, pa vendar 
spoštljiva do udeležencev tragedije. V 
kulturnem programu so sodelovali Moš-
ki pevski zbor Laško, harmonikarka Her-
mina Lipar in pisec knjige »Rdeči sneg 
na Igrišah« Branko Zupanc. Zbrane je 
nagovoril generalmajor dr. Alojz Šteiner, 
predsednik Zveze slovenskih častnikov.
Tradicionalni pohod po poti spomi-
nov na NOB v Rečici pri Laškem so zače-
li, tako kot vedno, pri šoli v Rečici. Malo 
nad šolo so se ustavili pri spominskem 
obeležju pri rečiškem pokopališču, ki so 
ga 57 žrtvam druge svetovne vojne te do-
line postavili novembra 1945. Od tu so 
pohodniki zagrizli v hrib in se ustavili 
pri domačiji Povšetovih, kjer so jih do-
mači pričakali z osvežilnimi napitki. Pri 
tej domačiji je spominsko obeležje Ivanu 
Krempušu, ki je tukaj padel pod okupa-
torskim rafalom 2. septembra 1942.
Naslednji počitek so imeli pohodni-
ki na nekdanji domačiji Privškovih, ki 
sameva in spominja na zavedno druži-
no Seličevih, katerih oče Miha je mo-
ral po izdaji v koncentracijsko tabori-
šče in je doma moral pustiti ženo in šest 
majhnih otrok. Na domačijo Krempu-
ševih na Kladju je pohodnike opomnila 
granitna skala z imeni žrtev te domači-
je, ki so jo okupatorji požgali leta 1944. 
Tu je bil gospodar Ivan Krempuš, ki so 
ga ustrelili pri Povšetovih, gospodinja pa 
žena Angela, ki so jo kot talko ustrelili v 
mariborskem zaporu 4. novembra 1942. 
Otroke Mileno, Vinka, Ido in Mirka, sta-
ri od tri do devet let, so poslali v otroško 
taborišče v Avstriji. Na tem spominskem 
obeležju sta še imeni partizanov Ernesta 
Drakslerja - Marka in Mirka Košenine 
-T oma, ki so ju na tej domačiji presenetili 
okupatorji 2. septembra 1942.
Nad nekdanjo Krempuševo domači-
jo so prišli pohodniki na planinsko pot, 
ki vodi iz Šmohorja proti Kalu in Mrzli-
ci, in se pod Gozdnikom ustavili ob spo-
minskem obeležju partizanu Franciju 
Koširju, ki je tu padel pod okupatorskimi 
streli 19. marca 1945. Po označeni pla-
ninski poti so pohodniki nadaljevali pot 
proti zahodu in prispeli na Igriše.
Udeleženci spominske svečanosti iz 
treh občin so na spoštljiv način izrazili 
zahvalo igriškim žrtvam za njihov pri-
spevek k osvoboditvi domovine.
Andrej Mavri  
Foto: Darko Naraglav 
61
DRUŠTVA
Ko je Samuel Huntigton po koncu hladne vojne leta 1993 pi-
sal o novih vidikih vojn v Spopadu civilizacij in pri tem kot ak-
terje omenjal različne civilizacijske skupine, je poleg kulturnih, 
religijskih omenjal še generacijske. Implikacije na generacijske 
skupine in vidike spopadov so bile najtežje. Slednje smo na ma-
gistrskem študiju najpogosteje povezovali z informacijsko pi-
smenostjo oziroma nepismenostjo, ali povedano drugače, da bo 
tista generacija temelječa na znanju in veščinah informacijske 
tehnologije odstranjevala one, ki tega ne znajo in zmorejo upo-
rabljati. Kako pa bi to izgledalo, pa ni bilo veliko prepričljivih 
pojasnil. 75 let po koncu 2. svetovne vojne smo pomembne in 
prave odgovore dobili ob pandemiji covid-19 ter s pojavom vi-
rusa SARS-COV-2. Zaradi tega konca svetovne vojne in zmage 
nad nacizmom in fašizmom praktično nismo praznovali, pri nas 
tudi drugih obletnic ne, čeprav bi se spodobilo. Od velike vojne 
je tako ostal le veliki V znotraj virusa. Ob pandemiji je marsikdo 
nasprotoval enačenju tega z vojno, čeprav je virus, kot se je pi-
salo in prikazovalo, povzročil zdravstveno in gospodarsko krizo 
in vrgel svet s tečajev. S pandemijo smo bili bolj kot kdaj koli 
prej v »infodemiji«, z vsem, kar je ta prinašala ali bolje odnašala. 
To pa so trezen pogled na svet, na dogajanja, na prihodnost, pa 
tudi, da nikomur nismo več verjeli in bili v informacijski paniki, 
hujši od tiste v prej omenjenih svetovnih vojnah. Če so svetovne 
vojne zdesetkale predvsem mlajšo generacijo v izpostavljenih 
vojaških vrstah, je covid za najranljivejšo vrsto izbral starejše 
in socialno šibke. S tem pa smo tisti v starejši generaciji rojeni 
v vojni ali po njej, pa tudi tisti v naši osamosvojitveni vojni, bili 
pred izzivom, kako se obvarovati pred apokaliptičnostjo mori-
je zaradi virusa. Tako kot v svetovnih vojnah smo se hitro in 
poslušno sprijaznili s smrtjo, pa tudi s tem, da starejše pobira 
hitreje in da se s pandemijo dogaja svojevrstna čistka med ge-
neracijami. Vse brez, kot bi dejal Huntington, vidnega spopa-
da generacij, če odštejemo nekatere nianse, kot so nepojasnjeni 
»seznami smrti« v Sloveniji ali pozabljeni starostniki v Bergamu 
v Italiji in podobno. Odgovor na izziv je na dlani. Če je v svetov-
ni vojni veljalo, da lahko preživiš, če se predaš, bi sedaj veljalo – 
da se ne smemo dati. To velja tudi v širšem pomenu. 
»Ko smo po preklicu večine omejevalnih ukrepov zaradi pan-
demije opazovali, kako društva in naša združenja akcijsko brsti-
jo in so začela delovati, sem vedel, da se niste ustrašili vsega, kar 
je korono pri nas spremljalo v tem času,« so besede predsednika 
Zveze slovenskih častnikov generalmajorja dr. Alojza Šteinerja. 
O tej novi hibridni vojni, za katero marsikdo pravi, da to 
sploh ni, četudi je, o drugem in naslednjih valovih pa še kdaj 
drugič.
Konrad Zemljič
Lep pozdrav spoštovani zbrani, spošto-
vani gospod župan, cenjeni gostje, dragi 
prijatelji in pripadniki iz ZSČ in veteran-
skih organizacij.
Izražam zahvalo za povabilo, da spre-
govorim na tej slovesnosti kot predse-
dnik Zveze slovenskih častnikov. Res je, 
da sem v Laškem že večkrat nastopal in 
na prireditvah ob dnevu državnosti, kot 
je današnja, imel že tri govore. Zara-
di tega sem v zadregi, kako povedati kaj 
dobrega.
Ob letošnjem dnevu državnosti, ki je 
devetindvajseti po vrsti, se je treba spom-
niti na pomembne ali celo prelomne do-
godke izpred tridesetih let. Aprila leta 
1990 smo imeli demokratične volitve, na 
podlagi volilnega rezultata je sredi maja 
prisegla nova vlada. Istočasno je pote-
kal poskus razorožitve slovenske Terito-
rialne obrambe in odpor proti temu. Ta 
se je rezultiral v Manevrski strukturi na-
rodne zaščite in z ustavnimi amandmaji 
sprejetimi 28. septembra omogočil, da so 
slovenske obrambne sile dokončno priš-
le le pod republiške avtoritete in vodenje. 
Nadaljevale so se priprave na obrambno-
varnostnem področju, s katerimi se je 
krepila tovrstna pripravljenost Sloveni-
je, kar je tlakovalo pot plebiscitu decem-
bra 1990. Izražena odločenost na plebi-
scitu je bila obveza za oblast in upanje za 
ljudi, da bo novo boljše, bolj pošteno ter 
pravično. O omenjenih dogodkih imamo 
različne poglede in se pogosto kregamo, 
predvsem zaradi »zaslugarstva«. Iz tega 
izhajajo tudi spopadi za interpretacije, 
kot na primer glede razorožitve ali celo 
samorazorožitve Teritorialne obrambe 
Slovenije po eni strani oziroma posku-
su razorožitve in uporu proti temu, ker 
šestnajst občin orožja ni oddalo, po dru-
gi strani. Paradoksi ali nasprotnosti so ob 
tem pogosto zanemarjeni, kako bi potem, 
ko nas je armada razorožila to isto arma-
do v osamosvojitveni vojni lahko prema-
gali z orožjem, če pa smo bili razoroženi.
Dan današnji ne govorimo veliko o 
tem, da so prej navedene aktivnosti pred 
tridesetimi leti potekale, potem ko smo 
z Ustavnimi amandmaji k slovenski usta-
vi iz leta 1974 že 8. marca 1990 iz naziva 
Socialistična Republika Slovenija izbri-
sali besedo socialistična. S to in drugimi 
spremembami, ki pa niso bile le simbo-
lične, je izginilo tudi kaj dobrega, zlasti 
na področju socialne države. Leto kasne-
je so si v osamosvojitveni vojni, dan po 
tem, ko so 25. junija 1991 v parlamen-
tu potrdili samostojnost, nasproti stale 
obrambne sile Republike Slovenije in Ju-
goslovanska ljudska armada kot zvezna 
vojska Socialistične federativne republi-
GOVOR PREDSEDNIKA ZSČ GENERALMAJORJA DR. ALOJZA ŠTEINERJA NA 
SLOVESNOSTI OB DNEVU DRŽAVNOSTI V LAŠKEM, 23. JUNIJA 2020
NEKAJ POGLEDOV ZVEZE SLOVENSKIH ČASTNIKOV O 
PANDEMIJI KORONAVIRUSA KOT TRANSFORMERJU ALI 
CIVILIZACIJSKI PRELOMNICI
62
DRUŠTVA
ke Jugoslavije. Jasno je bilo, da smo bili 
razdvojeni, z aktom agresije – dokončno.
V bistvu se razcepljenosti nismo nikoli 
prav rešili. Nasprotno, v njej smo ostali in 
jo prenesli ter v novi državi celo okrepili. 
Vsak ima svoje naše, kar naj v demokra-
ciji ne bi bilo nič posebnega. Tako lahko 
jaz trdim, da sem za naše, in moj sosed, 
ki ni pri nas je tudi, kot on reče za naše. 
Enotna sva si v tem, da sva za naše, četu-
di vsak za svoje. Če bi lahko cinično na-
daljeval, potem je razumljivo, zakaj smo 
priča pragmatizmu, tudi pri prestopih in 
preobratih v politiki, ko zapustiš naše in 
si lahko ponovno naš, to je njihov, ki tudi 
pravijo, da so naši. Ta mantra o naših in 
malo manj, nas polni z neko posebno 
energijo, še posebej če to polariziramo po 
načelu obeh rok. Ko ne prihaja od zunaj, 
jo ustvarjamo od znotraj. In preživimo.
Slovenija ima dober izobraževalni sis-
tem, ki na osnovnošolski ravni v teh dneh 
zaključuje posebno šolsko leto zaradi 
pandemije covida-19. Pri izraženi oce-
ni imam v mislih javno šolstvo, ki je eno 
najboljših v Evropi. Lahko bi celo rekel, 
da je to naša srebrnina, čeprav se po prej 
povedanem vsi ne strinjajo s tem. In zato 
lahko zasledimo tudi prizadevanja, da bi 
tudi javni izobraževalni sistem razmon-
tirali, tako kot smo že marsikaj. Mene 
skrbi spoznanje, da ni važno katere šole 
imaš in kaj znaš, ampak je pomembno, če 
si ali nisi naš.
Spoštovani!
Ob obletnicah si vedno znova zastav-
ljamo vprašanja o tem, za katere spre-
membe je šlo, zakaj smo se borili, ali smo 
dosegli pričakovanja. Pred tremi dese-
tletji smo se odločali in delali korake v 
smeri, da zapustimo takratno tako ime-
novano totalitarno državo. Danes ugota-
vljamo, da se nismo otresli vseh totalita-
rizmov. V preteklosti smo se borili proti 
nacizmu in fašizmu, bili pred 75 leti med 
tistimi, ki so ga premagali, vendar se, kot 
kažejo zadnja dogajanja, nismo otresli 
nekaterih fašističnih prijemov, pri mani-
pulacijah z ljudmi ali pri utrjevanju ozi-
roma ohranjanju oblasti. Ko to počno 
nekdanji osamosvojitelji, sami sebe pos-
tavljajo v vrsto, da bodo končali na odla-
gališču zgodovine.
Veteranom vojne za Slovenijo, vetera-
nom Policijskega veteranskega društva 
Sever in članom iz Območnega združe-
nja slovenskih častnikov ter iz drugih do-
moljubnih in veteranskih organizacij, se 
zahvaljujem za prizadevnost pri ohranja-
nju domoljubja in zgodovinskega spomi-
na ter vrednot, ki so nas vodile, ko smo 
vzpostavljali državo, ki jo imamo.
Zahvaljujem se organizatorjem za pri-
pravo današnje slovesnosti in izražam če-
stitke ob letošnjem dnevu državnosti.
Naj živi Slovenija in naj ostanejo zdra-
vi njeni dobri ljudje.
30 LET MSNZ 
ZAHODNOŠTAJERSKE 
POKRAJINE 
V petek, 24. julija, je na gradu Tabor 
v Laškem potekala slovesna obeležitev 
30. obletnice oblikovanja Manevrske 
strukture narodne zaščite. Še posebej so 
se spomnili oblikovanja MSNZ, saj je 
25. julija 1990 na gradu Tabor v Laškem 
prišlo do tajnega sestanka med Štefanom 
Šemrovom in Tonetom Krkovičem z na-
menom organiziranja Manevrske struk-
ture narodne zaščite v Zahodnoštajerski 
pokrajini.
Pozdravni nagovor sta imela župan 
Občine Laško Franc Zdolšek in general-
na sekretarka Združenja VSO Simona 
Pavlič. Slavnostni govornik je bil polkov-
nik Zlatko Vehovar, namestnik Štefana 
Šemrova in njegov sodelavec. Kulturni 
program so obogatili trobilni sekstet Or-
kestra Slovenske vojske. Pomembni oble-
tnici oblikovanja MSNZ, ki je omogoči-
la uspešno obrambo v vojni za Slovenijo 
leta 1991, so se poklonili tudi praporšča-
ki Združenja VSO ter Gardna enota Slo-
venske vojske.
Vse, ki bi se želeli pridružiti in 
podpreti občinski odbor Združenja 
VSO Laško, vljudno vabimo. Podrobno-
sti o delovanju, namenu in ciljih društva, 
kot tudi o načinu včlanitve, vam lahko 
predstavijo člani osebno, ali pa si to pre-
gledate na spletni strani Združenja VSO 
https://vso.si/. Izhaja tudi spletni časo-
pis na spletni strani http://www.glasdo-
movine.si/. Tekoče aktivnosti društva ter 
Združenja lahko spremljate tudi preko 
Facebook-a: Občinski odbor VSO Laško.
Srečko Javornik, 
Občinski odbor Združenja VSO Laško
Slavnostni govornik polkovnik Zlatko Vehovar
Pri spominskem obeležju osamosvojitve pred občinsko zgradbo (Foto: Yann Vančo K. Tegov)
63
ŽIVALI / ZANIMIVO
VROČINSKI UDAR PRI 
ŽIVALIH
Ponovno je tisti čas v letu, ko se do-
gajajo pikniki na vrtu, zabava na plaži in 
predvsem sproščanje na soncu. Je čas, ko 
se močno povečajo primeri vročinskih 
udarov pri hišnih živalih. Kot običajno 
so najbolj izpostavljene in ogrožene bra-
hicefalične pasme psov, v primerjavi z 
drugimi pasmami, vendar to ne pomeni, 
da ostale pasme psov ne morejo dožive-
ti vročinskega udara. Vročinski udar se 
lahko pojavi tudi kadar so živali zaprte v 
prostorih, kjer je povišana temperatura, 
kot so recimo prtljažnik avta, zastekljeni 
atriji ali terase, lahko pa tudi v le sopar-
nih dneh, pri (pre)močno aktivnih psih.
Tukaj je naštetih le nekaj znakov, ki 
lahko kažejo na nevarnost vročinskega 
udara pri vašem ljubljenčku:
• pretirano slinjene
• sopenje
• neugodnost 
• svetlo rdeče obarvan jezik in dlesni
• rektalna temperatura nad 40,6°C ali 
več
• zmanjšana produkcija urina in urini-
ranja
Takoj, ko opazite zgoraj naveden zna-
ke in posumite, da bi lahko pri vašem 
ljubljenčku šlo za vročinski udar, ga od-
stranite z vročine! Če je ljubljenček zu-
naj, ga premaknite v senco in mu ponu-
dite svežo vodo za pitje, hkrati pa z vodo 
ohladite telo. Hladimo počasi in začne-
mo pri šapah, saj se psi znojijo le skozi 
blazinice šap in je tam odvajanje toplote 
največje. Ne uporabljamo ledu ali alko-
hola, saj lahko povzročita vazokonstrik-
cijo in s tresenjem telesa povzročimo po-
novni dvig temperature. Cilj je, da telesna 
temperatura pade na približno 39,7°C in 
takrat lahko prenehamo z aktivnim ohla-
janjem, saj bo telo običajno samo nada-
ljevalo z ohlajanjem. 
V primeru, da vročinskega udara pri 
živali ne opazimo in ne zdravimo pravo-
časno, lahko žival pade v šok, ki se lahko 
nadaljuje v odpoved organov, v motnje 
strjevanja krvi, posledično lahko opazi-
mo tudi krvavo bruhanje in drisko, na 
koncu pa lahko preide v nezavest in tudi 
smrt živali.
Imejte v mislih, če je vroče vam, je va-
šemu ljubljenčku še bolj vroče, zato osta-
nite z njim v senci in imejte pitno vodo 
stalno na razpolago. 
Živali čutijo, mislijo, govorijo, le razu-
meti jih moramo znati.
Vse domače živali, družne in rejne ži-
vali so odvisne od oskrbe, ki jo zagotavlja 
njihov imetnik.
Dolžnost imetnika je zagotavljanje pri-
merne neoporečne pitne vode, zračne in 
ohlajene prostore za bivanje živali. Za ži-
vali v oborah in na pašnikih pa možnost 
da se lahko umaknejo v objekt ali podro-
čje, ki jih varuje pred vročim soncem in 
drugimi vremenskimi neprilikami.
Kot imetniki živali smo jim dolžni za-
gotavljati normalne življenjske pogoje.
Ne pozabimo, živali govorijo, hvaležne 
so nam za vse dobro, po katerem uživajo 
v življenju in nam tudi vse dobro vračajo.
Veterinarska postaja Laško
NOV KOSTANJ V LAŠKEM STAR  
12 LET
V Laškem biltenu, 16. avgusta 2010, je bil ob drugi obletnici 
predstavljen, skromen, a veliko vreden dosežek vsaditve novega 
kostanja na zelem vogalu ob Poženelovi 1. Po zaslugi Brigite Vrb-
njak, ki je sadiko našla ob vznožju Huma in Ide Mikloška, ki ga 
je leta 2008 posadila na mestu, kjer je letos dočakal dvanajst let.
V zahvalo nam že ponuja prvo zeleno senco in več koristnih 
plodov, kostanjev, osnove za izdelavo tinkture ali maže za blago-
dejno delovanje na utrujena ožilja nog.
Zaželimo mu še veliko zdravih let.
V naslednjih letih ga je začel obkrožati urbani vrt z »glampin-
gom« za stanovalce in upajmo, da bo spoštljivo obravnavan kot 
prvi novi zeleni prebivalec iz častitljivega rodu kostanjev. 
Marjan Zavšek
Vsi trije mačji mladič-
ki so moškega spola in 
stari okrog 3 mesece. 
Črni mladič je še malo 
plašen in bo potrebo-
val še nekaj časa, da 
se navadi na človeka. 
Vsi trije so navajeni na 
uporabo mačjega stra-
nišča. 
64
ZANIMIVO
IZVLEČEK IZ KRONIKE 
ŽELEZNIŠKE POSTAJE 
RIMSKE TOPLICE
Postaja Rimske Toplice leži na pro-
gi, ki je zgrajena že leta 1848, v bivši Av-
stro-ogrski, ki je vezala Dunaj s Trstom, 
t. j. na najstarejši dvotirni, glavni progi v 
državi. Javnemu prometu je izročena leta 
1848.
Kronika postaje se do sedaj sploh ni 
vodila.
Od najstarejših, še živečih železničar-
jev, ki so služili v postaji Rimske toplice, 
so prikupljeni sledeči podatki:
Do leta 1908 je postaja imela le tri tire. 
Današnji tretji in četrti tir sta bila glavna 
prevozna tira. Prvi tir je bil rudniški, ki 
je istočasno služil kot tir za prehitevanje. 
Rudnik Brezno, ki je bil lastništvo neke-
ga privatnika, je dnevno nakladal 4 do 5 
vozov premoga v postaji Rimske Topli-
ce, vse do leta 1892, ko je ta rudnik ku-
pilo privatno trboveljsko premogokopno 
društvo.
Leta 1908./17.XII./ je postaja znatno 
preurejena. Postavljen je centralni blok, 
sistema Siemens & Halske z dvema pos-
tavljalnicama. Takrat je zgrajen še četrti 
tir, današnji prvi, tako da sta od leta 1908 
glavna prevozna II. in III. tir, IV. je pre-
hitevalni tir, I. pa skladišče. 1908. leta je 
postajno osebje obstojalo iz: 1 šef posta-
je, 1 prometnik, 1 kretnik, 2 postajna de-
lavca in 1 rezervni kretnik. Šef postaje in 
prometnik sta imela dežurstvo 24/24h. 
Vsi ostali pa 24 ur službe in 12 ur odmo-
ra. Rednih vlakov je bilo takrat 40 do 50.
Pristop v takratno postajo je bil mogoč 
samo po stopnišču. Današnjega izhoda še 
ni bilo. V sezoni je bilo dnevno približno 
do 300 potnikov. Vsa prtljaga se je mora-
la nositi po stopnicah v in iz postaje. Sto-
pnic je bilo 28.
Vsi šefi postaj do prevrata 1918. leta, 
kakor tudi večina prometnikov, so bili 
Nemci, dočim so bili nižji uslužbenci, 
kretniki in postajni delavci, izključno do-
mačini – Slovenci.
Prva svetovna vojna
Zahvaljujoči temu, da je postaja 
Rimske Toplice ležala dosti daleč od vseh 
front, je sama služba v postaji mirno tek-
la naprej. Ker sta bila dva kretnika mo-
bilizirana, je za kretnike uveden turnus 
24/24 pri prometu od 80 do 100 vlakov 
v 24 urah. Ves čas svetovne vojne se je 
dogodila le ena železniška nesreča in to 
17. januarja 1917. Na vojaški vlak, ki je 
stal na III. tiru v postaji, je naletel tovorni 
vlak iz iste smeri. Razbiti so bili trije vo-
zovi svežih jajc in 1 voz vojne pošte. 
Po prevratu, leta 1918, je prispel iz Lju-
bljane stroj z enim potniškim vozom, v 
katerem so bili slovenski prometniki s 
trobojnicami na službenih kapah, ki so 
snemali s postaj in službenih mest dote-
danje nemške napise. Prvi slovenski na-
pis na postaji, ki je zamenjal dotedanjega 
»ROMERBAD«, je napisal na karton ta-
kratni petošolec, domačin Tomaž Ulaga, 
sin kretnika. Prvi jugoslovanski šef po-
staje je bil Slovenec – Agrež Alojzij, in-
špektor. Isti je prevzel postajo 1918.l. Pre-
hod v jugoslovansko upravo je izvršen v 
miru in redu brez vsakih posebnosti. Ob 
splošni stavki leta 1920 (meseca aprila) 
so tudi vsi železniški uslužbenci postaje 
Rimske T oplice solidarno stopili v stavko. 
8. decembra 1924 je zabeležena večja že-
lezniška nesreča v postaji. V tovorni vlak, 
ki je vozil s postaje iz 4. tira v smeri pro-
ti Laškem, je udaril v bok nasprotni vlak 
iz smeri Laško, ki se ni mogel zaustaviti 
pri na »stoj« stoječem uvoznem signalu. 
Ljudskih žrtev ni bilo, ali je bila material-
na škoda na vozovih znatna. Do nemške 
okupacije, leta 1941 ni zabeleženih znat-
nejših železniških nesreč, niti drugih po-
sebnosti, ki bi jih kronika morala ome-
njat.
Do okupacije so se izmenjali sledeči 
šefi postaj:
1. Agrež Alojz, Mejak Rudolf, Milost 
Franc, Lovrec Franc, Razpotnik Ivan, 
Vedernjak Maks in Grimšič Karol.
Druga svetovna vojna
Takoj po razsulu bivše Jugoslavije so 
vse železnice prešle pod upravo D. R. B. 
Z vseh službenih mest so odstranjeni vsi 
slovenski napisi. Službeni jezik je pos-
tal nemški. Služba se je polagoma začela 
vršiti po D. R. B. predpisih.
Za nemškega šefa postaje je postavljen 
že aprila 1941 Wetz Maks, nacist, sicer 
rodom iz Zidanega Mosta, po očetu Slo-
venec. Imenovani je postal Ortsgruppen-
führer, osebni prijatelj Kreisführerja v 
Celju in desna roka lastnika kopališča 
Rimske Toplice, Karla Uhlicha, ki je kot 
Parteigenosse, rodom Nemec, prekalje-
ni nacifašist vedril in oblačil v tem kra-
ju. Zdravilišče Rimske Toplice je postala 
bolnica nemških vojakov in jaka nem-
ška postojanka. Do leta 1944 je okupator 
dosti neovirano nadaljeval svoje nedelo 
in izvrševal svoje plane. Po stalingradski 
katastrofi in po kapitulaciji Italije je tudi 
na Štajerskem odpor oživel in iz dneva v 
dan rasel. Proga med Zidanim Mostom 
in Rimskimi Toplicami in med Laškim in 
Rimskimi Toplicami je čestokrat minira-
na in prekinjena. Promet je čestokrat po 
par dni stal popolnoma. Napadi na pro-
go so postajali gostejši. Uslužbenci so na-
puščali službo in odhajali v šumo. Tako 
so iz Rimskih Toplic prostovoljno odšli 
v partizane: prometnik Ožek Leopold, 
kretnik Paradižnik Franc, Kajtna Mihael, 
Pinter Franc ml. in postajni delavec Ožek 
Mirko.
Dne 14. IX. 1944 ob 6. uri zjutraj je 
odveden šef postaje Wetz Maks, zagrizen 
nacifašist in ovaduh.
Za časa okupacije so izvršene v posta-
ji sledeče prezidave: razširjena prome-
tna pisarna, zgrajena pisarna šefa postaje 
Železniška postaja Rimske Toplice, 15. april 1960 »Dan železničarjev«, šef postaje je bil Leopold Ožek
65
ZANIMIVO / OGLASI
TEHNIČNI 
PREGLEDI d.o.o.
NAŠE STORITVE
– tehnični pregledi  
    osebnih in tovornih vozil,  
    motornih koles, koles z  
    motorjem, traktorjev in  
    priklopnih vozil
– registracija novih in  
    rabljenih vozil
– podaljšanje registracije vozil
– urejanje spremembe  
    lastništva
– izdaja in zamenjava registrskih  
   tablic
– izdaja prometnih dovoljenj
– odjava vozil iz prometa in v   
 razgradnjo
– izdaja preizkusnih tablic
– homologacija uvoženih in  
predelanih vozil
– sklepanje zavarovanj (Triglav,  
Sava, Adriatic Slovenica, Generali)
bar
MIKLAVC
info.lasko@am-miklavc.com 059 95 22 21
SPLET E-POŠTA TELEFON
www.am-miklavc.com
Bar
od pon. do petka  . . . . . 5
30
 – 20
30
sobota  . . . . . . . . . . . . . . 7
00
 – 13
00
Nedelje in prazniki  . . . zaprto
Tehnični pregledi
od pon. do petka  . . . . . 8
00
 – 18
00
sobota  . . . . . . . . . . . . . . 8
00
 – 12
00
Nedelje in prazniki  . . . zaprto
KMALU  AVTOPRALNICA  
MIKLAVC  V  LAŠKEM!
TEHNIČNI 
PREGLEDI d.o.o.
NAŠE STORITVE
– tehnični pregledi  
    osebnih in tovornih vozil,  
    motornih koles, koles z  
    motorjem, traktorjev in  
    priklopnih vozil
– registracija novih in  
    rabljenih vozil
– podaljšanje registracije vozil
– urejanje spremembe  
    lastništva
– izdaja in zamenjava registrskih  
   tablic
– izdaja prometnih dovoljenj
– odjava vozil iz prometa in v   
 razgradnjo
– izdaja preizkusnih tablic
– homologacija uvoženih in  
predelanih vozil
– sklepanje zavarovanj (Triglav,  
Sava, Adriatic Slovenica, Generali)
bar
MIKLAVC
info.lasko@am-miklavc.com 059 95 22 21
SPLET E-POŠTA TELEFON
www.am-miklavc.com
Bar
od pon. do petka  . . . . . 5
30
 – 20
30
sobota  . . . . . . . . . . . . . . 7
00
 – 13
00
Nedelje in prazniki  . . . zaprto
Tehnični pregledi
od pon. do petka  . . . . . 8
00
 – 18
00
sobota  . . . . . . . . . . . . . . 8
00
 – 12
00
Nedelje in prazniki  . . . zaprto
AVTOPRALNICA  
MIKLAVC  V  LAŠKEM!
TEHNIČNI 
PREGLEDI d.o.o.
NAŠE STORITVE
– tehnični pregledi  
    osebnih in tovornih vozil,  
    motornih koles, koles z  
    motorjem, traktorjev in  
    priklopnih vozil
– registracija novih in  
    rabljenih vozil
– podaljšanje registracije vozil
– urejanje spremembe  
    lastništva
– izdaja in zamenjava registrskih  
   tablic
– izdaja prometnih dovoljenj
– odjava vozil iz prometa in v   
 razgradnjo
– izdaja preizkusnih tablic
– homologacija uvoženih in  
predelanih vozil
– sklepanje zavarovanj (Triglav,  
Sava, Adriatic Slovenica, Generali)
bar
MIKLAVC
info.lasko@am-miklavc.com 059 95 22 21
SPLET E-POŠTA TELEFON
www.am-miklavc.com
Bar
od pon. do petka  . . . . . 5
30
 – 20
30
sobota  . . . . . . . . . . . . . . 7
00
 – 13
00
Nedelje in prazniki  . . . zaprto
Tehnični pregledi
od pon. do petka  . . . . . 8
00
 – 18
00
sobota  . . . . . . . . . . . . . . 8
00
 – 12
00
Nedelje in prazniki  . . . zaprto
KMALU  AVTOPRALNICA  
MIKLAVC  V  LAŠKEM!
TEHNIČNI 
PREGLEDI d.o.o.
NAŠE STORITVE
– tehnični pregledi  
    osebnih in tovornih vozil,  
    motornih koles, koles z  
    motorjem, traktorjev in  
    priklopnih vozil
– registracija novih in  
    rabljenih vozil
– podaljšanje registracije vozil
– urejanje spremembe  
    lastništva
– izdaja in zamenjava registrskih  
   tablic
– izdaja prometnih dovoljenj
– odjava vozil iz prometa in v   
 razgradnjo
– izdaja preizkusnih tablic
– homologacija uvoženih in  
predelanih vozil
– sklepanje zavarovanj (Triglav,  
Sava, Adriatic Slovenica, Generali)
bar
MIKLAVC
info.lasko@am-miklavc.com 059 95 22 21
SPLET E-POŠTA TELEFON
www.am-miklavc.com
Bar
od pon. do petka  . . . . . 5
30
 – 20
30
sobota  . . . . . . . . . . . . . . 7
00
 – 13
00
Nedelje in prazniki  . . . zaprto
Tehnični pregledi
od pon. do petka  . . . . . 8
00
 – 18
00
sobota  . . . . . . . . . . . . . . 8
00
 – 12
00
Nedelje in prazniki  . . . zaprto
KMALU  AVTOPRALNICA  
MIKLAVC  V  LAŠKEM!
TEHNIČNI
PREGLEDI d.o.o.
 6
00
 – 20
00
 7
00
 – 19
00
24/7
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH LAŠKO
Pokličite nas in skupaj bomo izbrali pravo  
izobraževanje za vašo uspešno poklicno pot.
Ostanite zdravi in pozitivni.
Vabimo k vpisu v naslednje
srednješolske programe za odrasle: 
	 3-letni programi (SPI): gastronom hotelir, bolničar-negova-
lec, oblikovalec kovin-orodjar, inštalater strojnih instalacij, 
trgovec
	 4-letni programi (SSI): ekonomski tehnik, strojni tehnik, 
predšolska vzgoja, gastronomija
	 Poklicno-tehniško izobraževanje (3+2 oz. PTI): ekonomski 
tehnik, strojni tehnik, tehnik varovanja in gastronomski teh-
nik
	 Poklicni tečaji (PT): ekonomski tehnik, predšolska vzgoja, 
gastronomija 
Kontaktni podatki:
Šolski center Slovenske Konjice-Zreče
Izobraževanje odraslih Laško
Trg svobode 6, LAŠKO
Telefon: (03) 733 89 38, GSM: 041 611 172
E-pošta: sic.lasko@siol.net
Internet: www.sc-konjice-zrece.si
60 let
ukinjena čakalnica II. razreda in preure-
jena za privatno sobo, ki pripada stano-
vanju šefa postaje. Šalter potniške blagaj-
ne, ki je prej bil v hodniku, je premeščen 
v čakalnico III. razreda, ki je sedaj edina 
čakalnica. V pisarni šefa postaje je zgra-
jen dosti odporen bunker proti zrač-
nim napadom. Ob priliki bombardiranja 
iztirjenega blindiranega vlaka pri uvo-
znem signalu iz smeri Laško, je neznan-
tno oškodovana južna fasada postaje, 
razbita pa so skoro vsa stekla na postaji in 
na postavljalnicah. Postavljalnica št. 1 je 
dobila iz južne strani direkten pogodek, 
enako robno skladišče.
Po odhodu okupatorja je postaja Rim-
ske Toplice – ena izmed redkih postaj – 
ostala skoro nepoškodovana. Okupator 
je odnesel delno inventarske predmete 
še za časa okupacije, pri odstopanju pa, 
vsled hitrega nadiranja močnih odredov 
Jugoslovanske armade in splošnega ka-
osa v njihovih vrstah, so se kar najhitre-
je umaknili. Vlaki natrpani z bežečimi 
Nemci in vojno opremo, so sledili drug 
za drugim v kratkih časovnih razmakih 
od 3 – 5 min neprenehoma. Istočasno, ko 
so se Nemci povlačili po progi, so po dr-
žavni cesti odstopali ustaše, ki so v oko-
lici povzročili mnogo gorja. Mesec dni 
pred odhodom okupatorja je zopet pos-
tavljen za šefa postaje zadnji jugoslovan-
ski šef postaje – Grimšič Karol. Od tu-
kajšnjih žel. uslužbencev so služili ves čas 
okupacije: kretniki – Košič Alojz, Stopar 
Martin in Pinter Franc starejši.
Razvoj edinice od dneva 
osvoboditve
Takoj po osvoboditvi je osnovana 
v popolnoma ohranjenem zdravilišču 
Rimske Toplice vojna bolnica. Ker ima 
ista tudi svojo zaščitno četo, je radi tega 
kakor potniški, tako tudi blagovni pro-
met te postaje znatno pojačan. Radi del-
no porušenega mosta preko Savinje v La-
škem in Zidanem mostu, je bil v eni in 
drugi smeri delj časa le enotirni promet. 
Oškodovane zgradbe so v kratkem času 
popravljene (radi pomanjkanja sredstev 
le provizorno), tako da se koncem 1945. 
leta, kar tiče postaje Rimske Toplice, pro-
met redno in vse urednejše dalje odvijal.
15. 1. 1946 je prevzel dolžnost šefa po-
staje Ulaga Jože.
Spomladi 1946. leta je osebje postaje s 
prostovoljnim delom delalo vsake sobote 
po 4 ure na ulepševanju postaje in postaj-
nega kroga, in se je uspelo, da je postaja 
Rimske Toplice bila ena najlepših na pro-
gi Maribor-Ljubljana.
V kopališki sezoni 1946 je bilo za jav-
nost odprto le odprto kopališče, ker zdra-
vilišče še vedno zavzema vojna bolnica. 
Vendar je v sezoni potniški promet jako 
narastel, tako da smo ob nedeljah in pra-
znikih imeli do 800 potnikov.
Tovarna podpetnikov v Gračnici pri 
Rimskih Toplicah se vse bolj razvija in 
naklada tedensko do 4 vozove lesa, a 
dnevno odpošlje do 10 pošiljk lesenih 
podpetic. V jesenji sezoni naklada te-
densko do 10 vozov drv gozdarska upra-
va v Jurkloštru.
(Prepis izvlečka iz kronike postaje Rim-
ske T oplice, ki ga je napisal šef postaje Rim-
ske Toplice Karol Grimšič (1899-1988). 
Prepis je enak originalu zapisa, ki je arhi-
viran v Muzeju Južne železnice v Šentjur-
ju). Prepis sta pripravila Franc Pinter in 
Marjan Kozmus.
Učinkovite rešitve za:
- težko dostopne terene, 
- za drevesa ob zgradbah in cestah, 
- nagnjena drevesa 
- delo na brežinah.
tel.:  041 - 645 - 346
66
OGLASI
20. OBLETNICA »FRIZERSTVA ZLATKA« V LAŠKEM 
Ko se človek ozre nazaj v preteklost se zdi, da vse tako hitro mine. A vendar so v nizu spominov tudi dnevi, ki v nas pustijo poseben pečat in se vtisnejo 
nekam globoko v nas. 
Takšen dan je zagotovo dan, ko sem 1. septembra, leta 2000 odprla FRIZERSKI SALON ZLATKA, na Orožnovem trgu v Laškem. 
Ob pregledu 20 letnega delovanja se naniza veliko spominov. V Frizerskem salonu Zlatka sva od otvoritve dalje zaposleni Zlatka Ferlič in Irena Gajšek. 
S časom se je izkazalo, da bo potrebno ekipo okrepiti in izmenjaje so se pridružile Nataša, Zlatka, Jasmina in Karmen. Vsaka od njih je v salonu pustila 
svoj pečat in vsaki posebej sem hvaležna za dobro sodelovanje, trud  in vso vloženo energijo. Vsaka od njih je sčasoma stopila na svojo samostojno 
poslovno pot. Tudi slednja, Karmen Deželak, bo od 1. 9. 2020 imela salon v Rimskih Toplicah. Vsem želim uspešno samostojno poslovno pot.  
Z leti smo zaposlene stkale med sabo prav posebno vez. Skupaj smo ob lepih in manj lepih trenutkih in tudi to je delček, ki pripomore k uspehu ekipe. 
Sloga, razumevanje in  medsebojno spoštovanje ustvarja prijeten ambient, v katerem se stranke dobro počutijo.   
Zavedamo se, da sta znanje in strokovnost ključ do uspeha. Zaposlene se redno udeležujemo raznih strokovnih posvetovanj in seminarjev, kjer se 
seznanimo z novimi trend frizurami, tehnikami striženja, kakor tudi z novimi produkti za nego las. Enkrat letno se udeležimo večdnevne frizerske 
konference v Italiji, saj želimo svojim strankam zagotoviti tudi seznanjenost z novostmi  iz tujine.  
Že vsa leta delovanja smo zaposleni Frizerskega salona Zlatka vključeni v vzgojno izobraževalni proces mladih. V sodelovanju s Srednjo šolo za storitvene 
dejavnosti iz Celja vsako leto sprejmemo na obvezno prakso učence, ki se izobražujejo po programu frizer. Veseli nas, da zanimanje za storitveno 
dejavnost ne upada in, da se nam v našem salonu vsako leto pridružijo bodoči frizerji ali frizerke. Predvsem so to meseci, ko mlada energija da našemu 
delu še poseben pečat.   
Pravijo, da so stalnice edine spremembe v življenju in lepo je, kadar te spremembe prinašajo dobre stvari.  Zadnja sprememba pa za stranke pravzaprav 
ne prinaša sprememb, sprememba je le v statusu organiziranosti zaposlenih.  
Že nekaj mesecev vsaka od nas deluje kot samostojna podjetnica, kar pa se pri samem načinu dela ne odraža. Vse frizerske storitve, delovni čas in 
naročanje ostajajo enake.    
Od 1. 9. 2020 dalje bo v Frizerskem salonu Zlatka v Laškem delala »ustanovna« ekipa Zlatka Ferlič in Irena Gajšek.  
Hvala, da nam zaupate že celih 20 let. Brez vas, ne bi bilo nas in obljubiva, da se bova trudili za vas še naprej. Hvala vam za vsak dodan kamenček 
našega mozaika in ja, skupaj gremo novi obletnici naproti.  
FRIZERSTVO ZLATKA, Ferlič Aleš s.p., Orožnov trg 6, 3270 Laško 
Zahvaljujem se vam za vaše zaupanje in se veselim vašega obiska. 
Kupon za striženje  
 
Popust v višini 10%           
Velja do 30.09.2020 
Kupon za barvanje 
 
Popust v višini 20%     
Velja do 30.09.2020 
 
Kontakt za naročanje: 
041-940-701 
03/5731120 
67
www .gremovhribe .si KAKO LAHKO Z OBISKOM SLOVENSKIH VRHOV 
POMAGAŠ SEBI IN DRUGIM
Enajsto leto teče, ko skupaj z Zlatorogom, vladarjem 
naših gora, osvajamo slovenske vrhove. Letos nekoliko 
drugače, a kljub vsemu nadaljujemo s tradicijo in 
kličemo: »Za zdravo življenje in dober namen!« 
Vsako soboto med 11. julijem in 26. septembrom 
boste na izbranih lokacijah lahko srečali člane 
Zlatorogove ekipe, se okrepčali z brezplačnim 
brezalkoholnim pivom Laško Zlatorog 0,0 
%, spoznali s športniki iz vrst rokometašev, 
nogometašev, smučarjev, skakalcev, deskarjem 
na snegu, košarkaši in biatlonci, ter se vpisali 
v Knjigo zaveze za strpno in solidarno družbo. 
Prav tako se boste lahko udeležili delavnic, ki 
jih bodo pripravljali člani SOS in DNK društev.
Pestro, barvito, igrivo in srčno 
ter vedno tudi poučno in vzgojno. 
Za odrasle in otroke. Na sledečih 
lokacijah, vsako soboto med  
11. julijem in 26. septembrom:
 Kosijev Dom na V ogarju
 Dom na Smrekovcu
 V ojkova koča na Nanosu
 Planinski dom na Šmohorju
 Planinski dom Mrzlica
 Dom na Mirni gori
 Mariborska koča 
 Dom na Krimu
Nekoliko drugače kot ste bili vajeni do 
sedaj, a svet se spreminja in mi z njim. 
Ker vedno stremimo k temu, da ustvarjamo 
boljšo družbo, bomo tudi v tem 
letu veseli vsakega vašega podpisa 
v Knjigo zaveze za strpno in 
solidarno družbo, saj boste s tem 
tudi vi prispevali k prizadevanjem za 
dober namen in zdravo življenje, kar je 
moto vseh naših aktivnosti. V ta namen 
bo Pivovarna Laško društvu za nenasilno 
komunikacijo (DNK) in SOS telefonu 
donirala sredstva v višini 10.000 EUR.
Pa ne samo to. Letošnja realnost je 
žal takšna, da so bile tudi planinske 
koče več mesecev zaprte, zato se 
danes soočajo z znatnim izpadom 
prihodkov. Iz teh razlogov smo skupaj 
s Planinsko zvezo Slovenije oblikovali 
trajnostni spominski 0.5 L kozarec 
za večkratno uporabo, ki ga bomo 
kot donacijo podarili 45 planinskim 
kočam. Vsi kozarci, ki so opremljeni 
z napisom posamezne koče, bodo v 
zameno za prostovoljni prispevek na voljo 
vsem obiskovalcem planinskih postojank. In 
ne skrbite: vseh 108.000 kozarcev je narejenih 
iz reciklirane plastike, ki je namenjena 
dolgotrajni in večkratni uporabi, in s tem 
prispeva k večji skrbi za trajnejše okolje. 
Se sliši pestro? Saj tudi bo. Zato ne pozabi: zdrav duh v zdravem telesu … je sreča! Vsaj eno 
soboto se pridruži Zlatorogovemu gibanju #gremovhribe. Radost in veselje sta zagotovljena. 
Kjer so doma
vedno nova doživetja in 
lepi spomini.
Kdor nas je že obiskal, ve, da so pri nas doma 
odlični wellness rituali, ki odplaknejo skrbi, pri nas 
domujejo tudi slastni okusi Laškega.
Dobrodošli.
Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško
03 423 20 45, 03 734 89 00
info@thermana.si
www.thermana.si
Thermana Laško
thermana_lasko
Izkoristite 
poseben 
20% POPUST 
ZA LAŠČANE!