96. številka. Ljubljana, v četrtek 27. aprila. XXVI. leto, 1893. J Izhaja vsak dan iT«ier, izimgi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstr o-ogersk e deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden rneiec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po l<» kr. na mosor, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr,, če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr , če se trikrat alt večkrat tiska. DopiBi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifttvo je na Kongresnem trgu St. 12. U P r h v n i A t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Občni zbor „Narodne Tiskarne". V nedeljo dne* 23. aprila 1893 občni zbor ,Narodne Tiskarne" ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih. Zatorej se sklicuje nov OBČNI 1BOB delniškega društva „Narodne Tiskarne" na dan 30. aprila 1893. leta ob 11. url dopolnilne v prostorih „Narodne Tiskarne" Vegove -u.llce št. 2 z istim, za občni zbor dne" 23. aprila 1893 določenim dnevnim redom, s pristavkom, da po §. 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočnili delničarjev in na število od njih zastopanih glasov. Upravni odbor „Narodne Tiskarne". Deželni zbor štajerski in naše posojilnice. (Ttviren dopis.) V Gradci, 26. apiila. V včerajšnji seji storil je deželni /bor soglasno sklep, h katerim Nt* narodu deželnemu odbor d, ukreniti potrebno, da se bo širilo mej občinstvom znanje u namenu in organizaciji posojilnic po sistemu Hi ll-eisenovem, ter se je dovolil kredit do 100 000 gld. v podpiranje snovanja takih posojilnic in aicer tako, da se za pokritje prvih stroškov dovoljujejo brezobrestna posolila od 50 do 250 gld ., ter da se v za Četku poslovanja lakim posojilnicam dovoli posojilo k večjemu do 2.000 gld. proti 3°/o obrestun. SlovenHki poslanci glasovati so /k ta predlog, čeravno celemu temu podvzetju ne prisojajo pnsebue važnosti. Posojilnice, osnovu ne itrogo po sistema Kn II usenovem, kumi' na sebi nimajo posebne važnosti, ker jim je po pravilih delokrog preveč omejen, tako da zavira vs*k večji razvoj ; pri takih po sojilmcah ni muči, da bi ae razvile tako, kakor ho se slovenske nase posojilnice, katere so postale mogočni denarni zavodi, ki upravljajo posamič z blizo milijonom goldinariev. Akc ia deželnega odbora pa prihaja tudi, kar bo južnega Štajerja tiče, mnogo, mnogo p r e p o z no. Kjer je bila potrebH, osnovale so Be že slovenske posojilnice po boljšem sistemu Mnogo novih puso jilmc ae pri nas ne bo več snovalo; one, ki se pa bodo snovale, se gotovo ne bodo po tem od dežel-u ga odbora protežiranem sistemu, in zato tudi ne s pomočjo tnga deželnemu odboru dovoljenega kr dita. Nihče se ne bo lotil dela, da bi zasadil po Rniffeisenovem receptu suho drevo, ki ne more rasti in 86 razvijati, temveč ostane vedno malo in ue/uatno. Tega uedoatatka, da Be takemu denarnemu zavodu mora že pri porodu obleči pretesna in neraztegljiva Hrajca, pa nikakor ne od vaga majhna in neznatna podpora, katero sme dovoliti deželni odbor. Ta podpora znači pri 5% obresto-vanju hranilnih ulog k večjemu io ako se najvišja podpora dovoli na leto znesek po 52 gld. 50 kr. — iznaša pa tudi lehko le 10, 20, 30 goldinarjev. Slovenske posoiilnice imajo na leto čistega dobička na tisoče goldinarjev. Pri takih svotah ta ueznatna podjiora ue prde v poštev. Vrhu tega pa je deželna podpora vezana 5e na posebne pogoje. To podporo dovoljuje namreč deželni odbor hiiiiio pod ji o g o j e m, da se p o d p t r a n e p o s o j i I-□ ice p o d v r ž e j o n a d z o r > t \ u deželnega odbora, ki bo za nadzorovanje tehpo-sojilnic nastavil posebne revizorje. To se reče, posoiilnice postanejo odvisne od deželnega odtiora, tistega deželnega odbor a, v k a t e r e m po načelih š t a j e r h k i h Nemcev ne sme sedeti noben slovenski poslanec S tem je povedano vse! Naše posojilnice imajo „zvezo slovenskih po sojiluie." SlsbejŠe imajo zaslombo in kredit pri večjih ne do 2.000 gld , ampak do 10.000, 20 000 gld. Tu se denar le uakazuie od jedne posojilnice na drugo, kakor nanese potreba. Pri Bnovanju novi^ LISTEK. Gostilna ob veliki cesti. (Ituski spisal J. S. Turge-nov, preložil Ivan Gornik.) (Dalje.) — Mamica, Lizabnta Prohorovna, govoril je sam s seboj vso pot: — čemu taka nemilost? Zdi se mi, da sem bil udau! In mej tem je vedno in vedno bil konja. Srečujoči ga ljudje bo se mu umikali in dolgo gledali za njim. V četrt ure pripeljal se je Akim do naselbine Lizabete Prohorovne, zavozil je pred prag, skočil z voza in naravnost plauil v sprednjo sobo. — Kaj hočeš? zajecljal je prestrašen lakaj, ki je sladko dremal na klopi. — Gospo, gospo moram videti, rekel je glasno Akim. Lakaj se je zdramil. — Ali kaj se je zgodilo, začel jo. — Nič se ui zgodilo, a jaz moram g«ispo videti. — Kaj, kaj, dejal je, vedno bolj in bolj zdram-Ijeni lakaj in sn počasi vzravnal Akim se je zavedel . . . Tak je bil, kakor bi ga bili z mrzlo vodo oblili. — Peter E^grafiČ, rekel je nilko se pokloni VSi, javite gospe, da jo Akim želi videti . . . — Dobro . . . pojdom . . . javil bom . . . toda ti si pijau, počakaj, zamrmral je lakaj in odšel. Akim se je zamislil in uekako užalostil . . . Odločnost \* tisti hip nugio izg nila ž njega, ko je vstopil v predsobo. Lizabeta Prohorovna se je tudi užalostilu, ko so jej javili prihod Akima. Takoj je dala poklicati Kirilovuo k sebi v sobico. — Jaz ga ne morem sprejeti, dejala je naglo, ko je vstopila: — nikakor ne morem. Kaj naj mu rečem? Saj sem ti pravila, da se gotovo pride pri-toževat, pristavila je nejevoljno in razburjeno: — pravila sera . . . — Čemu vam ga je treba sprejemati, rekla je Kirilovna mirno: — tega ui treba. Čemu 8« bt-dete vznemirjali, prosim vbb. — Kaj pa naj storim? — Ako dovolite, govorila bom jaz ž njim. Lizabeta Prohorovna je dvignila glavo. — Stori mi to uslugo, Kirilovna. Govori ž njim. R.ei mu tam — no, da se mi je zdelo po- posojilnic gre „zveza" podjetnikom rade volje in ljubeznjivo na roko. Revizorji zveze hodijo nadzorovati poslovanje naših posojilnic, zveza jim daje v vseh zadevah potrebne in koristne Bvete i. t. d. in vse te posojilnice so naše, povsem naše, brez vsake zavisnosti od nemškega deželnega odbora v najbolj nemškem Gradcu. Dozdeva se nam skoraj, kakor da je ta akcija deželnega odbora skrito naperjena zoper naše nezavisne posojilnice in zopi-r nemške konservativce, ki nimajo posojil ni e Ti meo Danaos et d o u a ferentes! — Sicer pa nam snovanje takih posojilnic glede na naše mogočne slovenske posojilnice ne bode škodovalo in zato so sloveuski poslanci smeli glasovati za predlog, dozdeva se nam pa, da bodo nemški konservativci ob svojem času začeli Čutiti v vseh kosteh delovanje tehna kmete zasajenih, od laži liberalnega dežel nega od hora suo vatlih in podpirauih denarnih zavodov ; na nemškem Štajerskem namreč ni posojilnic in tam bodo ti zavodi že našli dovolj v živlienje segajočega delokroga! — Mi pa smo glede1 na povedano prepričani, da se bo le težko na spoduiem Štajerskem kaka posojilnica, pri katere zibelki bodo stali zavedni Slovenci, snovala a pomočjo in podporo deželnega odbora! Deželni zbor štajerski. V Gradci, 24. aprila. V današnji seji se Je nemškim poslaucem nekoliko pokadilo, da |e c. kr. namestnik baron K libe ck na interpelacijo dr. Starkelua in tovarišev glede vladi očitanega protežiranja Blovenskib teženj lakomčno odgovoril, da je interpelacija osnovana na krivih premisah in da postopa vlada objektivno in strogo zakonito. — Nemci so se s tem odgovorom zadovoljili — za sedaj. — Ko je uamestuik odgovori! šo na neko drugo interpelacijo, prestopil je dež. zbor na dnevni red Pob!. Suttner je poročal o nasvetu poslanca Kalteneggerja glede" cestnega zakona, naj se razve-l|«\i določha, da je ob cestah ležeč« njive orati paralelno s cestami vsaj do dva sežnia daleč ob cesti, Ver imajo ljudje škodo, ako ne smejo plugov trehuo — m sicer, da ga bom odškodovala ... no tam, ti že veš. Prosim t*\ Kirilovna. — No vznemirjajte se, gosjia, odgovorila je Kirilovna 111 odfita škripajo s čeveljci. Ni minilo četrt ure, ko se je njihovo škripanje znova čulo, in Kirilovna je vstopila, z istim zadovolmim izrazom na bci, z isto lokavo razumnostjo v očeh. — No, kako je, vprašala jo je gospa: — kaj hoče Akim ? — NičeBur. Pravi, da je vse, kakor hoče vaša milost; da bi bili zdravi io srečni. — lu se ni pritoževal? — Nikakor ne. Ruli čeea uaj bi se pritoževal? — Čemu pa je prišel? vprašala je Lizabeta Prohorovna nekoliko začudena. — Prišel je, da mu vaša milost dovoli do odškodovanja naseliti si v njegovi prejšnji koči. Pravi, da prašna stoji, samo Petrovič živi v njej. — Seveda, dovoljeno, dovoljeno mu je, govorila je Lizabeta Prohorovna živo : — seveda. Z ve« seljem. In v obče mu povej, da ga bom odškodovala. No, hvala ti, Kirilovna. On je, to vidim, dober mu-žik. Stoj, pristavile je; -— daj mu to-le od mene. In vzela je iz delalne mize trirubeljno asiguacijo.— To le vzemi in mu daj. (Dalje prih.) na cestah obračati. Poročevalec je nasvetoval, naj se predlog odkloni. Po kratk h opombah nekaterih poslancev obveljal je dodatni predlog posl. Poscha, na) se dovoli zahtevana olajšava samo izjemama za njive, katere so tako ozke, da na njih ni moči plugov obračati. Poslanec Endres je na to za finančni odsek poročal o podporah za osnovanje posojilnic po sistemu Raifteisen in nasvetoval: 1.) Dež. odboru se naroča, uaj l|udatvo pouči primernim j6tem o svrhi in nrgauizacji takih posojilnic; 2.) Naj izdela normalni statut za take posojilnice ter ga ponudi eveu-tuvalnim snovateljem; 8.) Dež. odboru Be dovoli kredita 100.000 gld , iz katerega sme na podlagi normalnega statuta osnovanim posojilnicam dovoljevati: u) brezobrestna posojila do 250 gld. za pokritje osnovalnih troškov; 6) posojila v najvišjem znesku 2000 gld., za prvi promet, katera pa je obrestovati po 3°/« ', 4 ) Vse iz tega kredita podpirane posojilnice bo podrejene kontroli dež odbora, toda dežela nima nikakih obvez napram njim; 5.) Dež. odhor naj podpira snovanje tudi z nasveti tn naj te poso jilnice vsako leto koutrobra ter o tem poroča dež zboru; G) Dež. odbor uaj vse te posle odkaže posebnemu uraduiku, čigar mesto se bo, ako treba, pozneje sistemiziralo; 7.) Dež. odhor naj naprosi hranilu c ua Štajerskem, da tem posojilnicam dovoljujejo posojila; 8.) C. kr. vlada se prosi, uaj po skrbi, da se bodo dolžna pisma jo i teh posojilnicah kolkovala po skali 1. tudi če ie za vrnitev jiosojila določen daljši rok kakor šest. mesecev, — V debati, v kateri so bili izrečeni rsilicol nazori, je slovenski poslanec V oš n jak z ozirom na te jnedloge pojas njeval blagoslovljeno delovauje slovenskih posojilnic, osnovanih ua drugem principu, ter nasvetoval reso-lue. jo, s katero se gospodska zbornica prosi, uaj čim prej reši predlog o piemetnbi zakona z lino 21 maja 1873. !'<> 1 : ika zbornica je ta predlog že vzprejela in ker je za denarne zavode važen, je želeti, da zadobi čim prej zakonito veljavnost. — Dež. zbor je na to vzpreji I predlog o posojilo cah iu resolucijo VofinjaUovo. Posl. dr. Rad* y je poročal o vinarski in sadjarski šoli v Mariboru in stavil nekatere nasvete, mej njimi tudi o sajenji amenskih trt, ter priporočal nekatero resolucije o uuičevaoju škodljivih rurče-BOV, kar je vbc obveljalo. — lati poslanec je poročal tudi o ribarskim zakonu in o odkujiu ribarskih pravic iu nasvetoval, naj se dež. odboru naroČi, da v prihodnjem zasedanju dež. zbora predloži ribarski zakon io zakon o odkupu ribarskih pravic. Prvi del poročevalčevega predloga o ribarske m zakonu se je vzjirejel, drugi del o odkupu ribaiskih pravic pa je bil odklonjen. — Isti poalauec poročal je potem še o raznovrstuih lovskih zadevah. Debata o dotičnih nasvetih je bila precej dolgo; posegel je vanjo jirav srečno tudi slovenski posl, Jerniun, pojasujuioč stališče kmetovalcev napram tem vprašanjem. Dež. zbor je vzprejel nasvete poročevalčeve z nekimi a to ni bii program, ampsk zbirka trditev, deloma ukrade nib iz krščansko socijalnoga programa, namenjena preslepiti vohlce. — O lloheiivrartovem klubu se je Pattai še dosti dobro izrekel, o nemških nacijoual-cih pa je trdil, da se bodo morali prej ali elej popolnoma ločiti od liberalne stranke, kar bi bil za to slednjo ua hu. i udarec. M .• levičarjev je le namišljena. Ćim bi prišla druga vlada na krmilo, za pustili bi liberalni veleposestniki sedanji tabor in z ujih izstopom bi razpadla levičarska stranka. Nemci na 31 o r avl. Vztrajno in uspešno delovanje zlabti mlado-češke in protisemitske Btranke je prouzročilo v nemško-liberalnih krogih grozen strah. Nemci se boje za svoje mandatu iu da bi oživili in učvrstili svojo hirajoče organizacijo, nameravajo te dni prirediti velik shod zuujui h mož, ua kateri so obljubili priti tudi najodlienejsi voditelji stranke. CerJcvenopoHHcna akcija na Ogerskem* V včerajšnji seji drž. zbora ogerskega predložila je vlada dvojo ceikveuopolitičnih predlog. Prva je razdeljena v tri dela in določa, da so matice o rojstvih, porokah in o srn rti na Ogerskem živečih oseb državne in da jih smejo voditi samo od države za to imenovane osebe. Duhovniki in rabini so od tega posla izključeni Voliteij matic j« odgovoren za zakonito upisovanje. Izlečki iz matic bo zmatrati javnimi listinami. — V rojstvene matice je pri otrokih ogerskib državljanov, ako so ti kake od drŽave pripoznaoe vere, upisati tudi vero. — Kdor se poroči, ima to vodji matic naznaniti in od dotič nega duhovnika doprinesti uleček iz cerkvenih ma tic. Ako duhovnik neče izdati izlečka, zapade kazni, civilna oblastva pa morejo šiloma vzeti dotični iz-lefcek. — Glede recepcije Židov določa predloga, da morejo tudi kristijaoi prestopiti k židovski veri, kar je bilo doslej po zakonu prepovedano. * iiasis« ifr^$|?e. Nemški cesar pri papežu. Naš Rimski dopisnik je javil, da je prebivalstvo večnega mesta vzprejelo nemškega cesarja jako hladno. Trozvezni listi so sicer ravno nasprotno trdili, a vzlic temu je vse njih pripovedovanje ne resnično in iz trte izvito Neki francoski list je te dni pisal: Nemški cesar je prišel v Rim, da bi mogel papeža obiskati; za izgovor si je izbral sreberno poroko kraljevske dvojice italijanske. — Tudi italijanski listi so jako nezadovoljni s tem, da je cesar Viljem obiskal papeža. Criapijeva „R forma" upa (!) da Viljem II. ni v Vatikanu ničesar obljubljal, kar bi bilo zoper Italijo; dežela, tako razsvet-I ena iu liberalna, kakor je Nemija, ne more od papeža ničeBar pričakovati, pač pa more zvezana ž niim, vse izgubiti. — „Tribuna* meni, da tako, kakor je cesarjev obisk v Kvirinalu obudil navdušenost italijanskega naroda, tako je obisk v Vati kanu to navdušenost zopet ohladil, ker zmatra italijanski narod papeža Levu XIII. nasprotnikom narodne jedioosti, in da bo bo o tem cesar Viljem sam prepričal. — Da se je cesar Viljem o tem prepričal, kažejo naši dopisi iz Runa, a če so se Rimljani zato tako hladno vedli, ker je cesar Viljem šel v Vatikan ali ker je narod nasproten trojni zvezi, tega seveda ni moči konstatirati. 'Rusija in Vatikan, Katoliškim duhovnikom na Ruskim je prepovedano vsako neposredno občevanje s papežem ia papeškimi uradi Da se omogoči legalno občevanje, ustanovila je ruska vlada meBto katoliškega agenta, kateri bo posredovalec mej ruBko katoliško duhovščino in Vatikanom. Pos.bna važnost se temu diplomatu v ruskih krogib ne prisoja, ker je zanj določena plača samo 1500 rubliev, s katero svoto nikakor ne more reprezentovati svoje domovine. Francoski senat. Predvčerajšnjim je senator Magiiier interpeliral vlado v stvari izumitelja Turjiina, kateri je bil o svojem času obsojen, ker je tajaost o sestavi ineli-nita, ki jo je bil prodal francoskemu vojnemu mi-n.-ti'istvu, izdal tujim državam iu vrh tega še neke druge vojaške tajnosti. Čim je odstopil vojni miuister Freveinet, je bil Turpin pomiloščen in on kakor drugi trde, da je bila njegova obsodba čin kabinetne jVustice. V debati o Magnierovi interpelaciji opravičevala sta pravosodni minister Guerin ia vojni minister Loizillon vlndo in sodiSča, bivši vojni minister Frevcinet pa Batnega sebe. Senat je sicer vzel vladno pojasnilo na znanje, a videlo se je iz vse debate, da nihče ne veruje beBedum ministrov in da ti tudi niso vsega povedali, kar bi bili povedati mogli. — Poslanska zbornica se ima v današnji seji baviti z jeduako interpelacijo; tu bo debata izveBtno bolj živahna, kakor v senatu. Home-rule. Protestanti v irski provinciji Ulster so jedini prebivalci zelenega otoka, ki se protivijo samostalnosti svoje domovine in se bore* zoper home-rule Po številu jih je sicer malo, agitiraju pa, kakor da jih je cela vojska, a unijonisti in konservativci jih podpirajo in h u jokajo na vso moč. Predvčerajšnjim prišla je k lord-majonu Londonskemu deputacija irskih protestantov, katera je izjavila, da protestanti ne bodo nikdar priznali Dublinskega parlamenta in da se j i i; j > r a v i, a .' i za oboroženi odpor, za prelito kri pa hi zadela odgovornost Gladstonea in Morleya. — Uraeje se, da je to le prazno pretenje, a karakteristično je za srditost, s katero se na Angleškem bije boj za home-rule. Dopisi. W* JDoleiiJNkcgu, 24. aprila. [Izv. dop.] (Naš gmotni položaj ) Suša, huda Buša aprila meseca! — Stot mrve je v ceni poskočil na 3 gld. Pa če bi se še dobila! Vsa (in v dolini mej Gorjanci, Savo in Mirno je je precej, tam so najlepši travniki na Kranjskem) je že porabljena in nič dežja, da bi vsaj paša zrasla! — Travniki ob Krki, ki so v normalnih časih še okolo Kresa dobro vlažni, so zdaj o sv. .1 u r ju pojiolnoma suhi in le redko zeleni. V dolenjskih gorah (iu »/* Doleujske je gorovite) ne raste nič trave; vse golo! — Slame tudi ni! — Ljudje sicer pasejo živino, ali ta le še po gabrih, bukvah kaj zelenega dobi. — Ni tako hudo, če ljudje stradajo, kakor če živini ni kaj pokladati! — Živinorejci so žalostni, kakor bi jim vse pogorelo. — Živina nima nobene cene. Kdo bo pa tudi kako živioče kupil, ko mu nima kaj jesti dati. Vinogradi so na Doleojakem po večiem uničeni. Vmorejstvo, ki je Dolenjski dalo toliko življenja, je za Bog ve" koliko let na tleh. Živinoreja, drugi vir pridobivljenja, je za letos oa smrt obso jeua. Polovico tega, kar bi suho spraviti imeli, pokosili, popasli bodemo že zdaj maja meseca, ker ni več suhe bilke na kozolca. Ni tedaj čudo, da se naši rojaki iz Doleujske v tolikem številu iz domovine v Ameriko selijo. Vi v Ljubljani, vi Gorenjci nimate pojma o tem, koliko Dolenjcev hodi v Ameriko! — To spomlad kar po deset iz jedne vasi. V letošnjem pustu se je oženil in po veliki noči obesil je na ramo torbo ter šel čez „veliko lužo". Da se dobi denar za potovanje, vzame ga pod najtežjimi pogoji na poBodo, ali Be pa proda kak travnik, kaka njiva za nizko ceno. In oajlepši, najmočnejši ljudje hodijo v Ameriko! In morajo; doma ne zmorejo toliko, da bi pridobili le za davke, ki se brez vsakega obzira iztirjavajo. Druga leta se je zdaj spomladi kako mlado svinče prodalo, letos tudi ta trgovina nima življenja. Svinske klaje ni, nič zelenega ni zvunaj po njivah in travnikih dobiti niti za prašiče. Ni šala to izseljevanje v Ameriko! — Žalostno je to za bogato, punoBno Avstrijo in lapidarno spričevalo ubožtva za kranjske deželne vlade ter deželne odbore ia zbore, kakor smo jih deset let že imeli. Tu imate plod onega kranjskega političnega življenja, ki se je do zdaj tako malo brigalo za narodno gospodarstvo dežele in ki je tako malo v poštev jemalo nkoraj polovico dežele, Dolenjsko! — Kdaj je že bil čas skrbeti za to, da se dolenjski kraji zvežejo z ostalim svetom po železnici! — Naše krasne hrastove boste, naše smreke so se prodale za bagutele in iz najlepših naših bukovih bost dobil je Dolenjec le par grošev, dal jih je za oglje, ki se je zvozarilo v gorenji Štajer ali Nižjeavstrijsko. V drugih srečnejših krajih so sicer tudi hoste pale, ali obogatile so lastnike, ki so potem slabim letinam lahko v oči pogledali. — Na slov. Štajerskem daje hmelj nekaterim krajem lep dobiček in zdavoa že se je tam Bkrbelo za sadjarstvo; danes stoji sadjarstvo na slov. Štajerju ua taki stopinji, kakor le morebiti v gorenjeavstrijskib krajih. Tudi žlahtne štajerske trte je uš uujčiia iu to že pred 10 leti, ali že bujno poganjajo onstran Save nove trte in že rodijo. In na kaki stopinji je tam živinoreja! In kako lepo se je razvila konjereja v savinjski dolini ter v gorah mej Savinjo, Savo ter Sotlo, ali kako le na murskem polju! — Kranjski deželai odbor vseh čusov idi tja na slov. Štajer ia uči se od nemškega štajerskega odbora, kako ta vse, kar utegne dolenjemu slov. Štajerju gmotno pomagati, podpira in dostikrat celo sam prvo besedo sproži. Poglej tja, koliko lokalnih železnic ima ta naša rodna zemlja štajerska! Pa poglej, koliko premogo-1'opov, tovarn je tam in štej delavce, koliko najdeš mej njimi Dolenjcev I — In poglej, kako lepo rude in premog na Dolenjskem čakajo druge diluvijaloe epohe! — Pa na Koroško, na majheno Koroško poglejte vi imeuovani gospodje! Lahko je tam debel, močan ljud; akoravno debele svinje od Dolenjca kupuje, namaka Korošec svoje žgajnee v skledo raztopljenega dobrega sala, Dolenjec pa jih zabeljuje s — kislim mlea-om, ali polento j6. kakor ljudje v sestradani Furlaniji. Za tako deželno gospodarstvo res ni treba posebnega napora. — Pa ne mislite, da hočem za kak mandat tekmovati; — politika, kakor se na Kranjskem dela, mi jo tako zoprna, da bi mandat z nogo stran bacnd. A merodajna gospoda, državna iu deželna, bo preraulo briga pogledati mej kranjsko ljudstvo, ona tako malo pozna življeuje na Dolenjskem, da se bo kar čudom pogledovala, če Ljubljanski {gostilničarji ne bodo več točiti imeli dolenjskega cvička! GIcdć na to ia ker imam precej davkov plačati, sem opravičeu vam povedati, da a. pr. v okraj h Metlika, Črnomelj le še stari moški ljud doma živi; — vsaj polovica mlajšega je v Ameriki ; — da se n. pr. iz velikega novomeškega okraja moški trden ljud v strašanskem številu v Ameriko izseljuje in ravno tako iz krško-koHtanjeviŠkega okraja; da, žužemperški okraj že skoraj ue bode imel slovenskega trdnega kmetskega moža, ki že ni bil v Ameriki. Morebiti ne veste, da Amerika naših ljudi telesno moči izsesa in oslabi do hromote. Redko-krat kdo tako trden nazaj pride, kakor je odšel. Nekaj zasluži, ali 500 gld. je zavozaril sem io tje jo morebiti le 500 gld. prinesel sabo, da dolgove poplača. Ali doma so njegovi otroci stradali, doma B0 rastli kakor divjaki in žene njihovo ho živele, kakor bo mogle in hotele in dostikrat pomnožile gtevdo nezakonskih otrok, zemlja se ni gnojila, tudi le malo obdelovala in vinograd se je opuBtil in še to malo hoste se je usekalo ter za sol prodalo ? Je že tako, žalostno, da je tako t Bog daj srečo onim, ki so nam konečno isposlovali železnico! Ako bi zdaj ne gradili železne ceste na Dolenjskem, tedaj bi to leto konjederec ne imel dosti konj za odpravljenje vsled gladu crknene živine in zdravniki bi ne imeli dosti možgan, da bi branili pot v dolenjske vasi tistemu tifuzu, ki nastaia vsled gladu. S—c Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) ima jutri zjutraj ob 10. uri svojo VIII. sejo. Na dnevnem redu so poročila fiaančnega odseka glede dovoljenja pokojnin začasnim okrožnim zdravnikom, glede nakupa prirodoslovne zbirke župnika Ribiča za dež. muzej in rešitev raznih prošenj. Dalje poročilo upravnega odseka o letnem poročilu dež. odbora in sicer o § 6.: Občila in o § 3.: Deželna kultura. — (Osobne vesti) Dr. Neckermaun, župan Celjski, je jako opasno zbolel in bode težko okreval. — Te dni bival je v Gorici Tržaški na mestnik vitez Ri na Id i ni ter se je udeležil seje deželnega šolskega sveta. — Tržaški škof msgr. Glavina odpeljal se je včeraj v Gorico, od koder pojde z Goriškim metropolitom v Rini, da se poklonita sv. Očetu. — (Dramatičnega društva občni zbor) bode, kakor so: o že naznanili, v soboto dne 29. t. m. ob 7 uri zvečer v čitulu,škili prostorih. Voliti bode ves odbor v DOViČ. Dosedanji od« h m .liki, ki smejo zopet voljeni b;ti, so bili gg.: Dr. Ivaa Tavčar, predsednik, dalje dr. ICarol Beivveis vitez Trsteniški, Fran Drenik, dr. Valentin Krisper, dr. Lovro Požar, dr. Josip Stare, dr. V. Supau, Ivan Šubie in Auton Trsteniak. Glede na to volitev se je nadejati obilne udeležbe. — (Slovenski romarjivRimu) Pred par dnevi ponatisnili smo tudi mi iz „Soče" pritožbo, da se slovenski romarji niso mogli predstaviti sv. Očetu kot Slovenci, temveč le kot nekak ,rep* nemških Avstrijcev. V siuoćnem „Slovencu" pa pojasnjuje g. Ignacij Žitnik to zadevo sledeče: Ker je podpisani imel priliko, posredovati mej osrednjim rimskim romarskim odborom in pripravljalnim odborom v Ljubljan', Šteje si v dolžnost, da pojasni stvar. Da Slovenci niso dobili posebne avdi-jence pri sv. Očetu, vzrok je jedino le ta, da je prepozno došlo v R m naznanilo o prihodu iu šte vilu slovenskih romarjev- Ker je bilo istodobno nad 200O romarjev v Rimu, katerim so bilo že davno preje določeue avdijence, kakor n. pr. Madiurom iu Poljakom, ni kazalo dtuzega, kakor da imajo Slovenci skupno avdijenco z Avstrijci, ki bo dan preje prišli z dunajskim vlakom, mej katerimi pa je bilo tretjina Čehov iu nekaj Slovencev. Sicer pa smo bili Slovenci prvi ua hodniku in „Nemciu so drli za nami kot „rep". Dogovorjeno je bilo, da dunajski kardinal Gruscha v imenu vseh Avstrijcev nagovori sv. Očeta, potem pa razni navzoči škofje predstavijo svoje vernike sv. Očetu, Slovence skupno milostni kuezoškof mariborski. Ker so se naši romarji v veliki gueči v zadnjem treuotju pred avdijenco vsled umevne nestrpnosti porazgubili, klicali 8o nekateri reditelji: Sloveuci počakajte! drugi zopet: Slovenci naprej! Če je bil torej neki nered, ki pa je bil neizogiben pri toliki množici, zadene krivda jedino le reditelje. Sploh so bili vsi Slovenci popoluem zadovoljili z vzprejemoin in gotovo ne bodo pozabili veselega trenotka, ko so zrli sv. Očetu v častitljivi obraz ter jim poljubljali roko. Če pa jo kateri »služil za stafažo" v kakem kotu, krivu je le njegova nerodnost. Ignacij Žituik. — Ker smo objavili pritožbo, smo lojalni dovelj, da objavimo tudi pojasnilo g. Žitnika, ki si je stek I po soglasni izpovedbi romarjev res izrednih zaslug za njih vzprejem in preskrbljenje. — (Tiskovna pravda proti „Novi Soči",) o kateri bomo te dni obširno govorili, vzbudila je v Gorici toliko zanimanja, da je „Curriere di Gorizia" v soboto izšel še le ob 6. uri zvečer ter v prilogi po svoje priobčil poročilo o tej pravdi. To poročilo naznanil je naprej s plakati. — Tudi „R i n n o v a m e n t o" prinesel je včeraj prvo polovico, s katero je pojasnil tendencijozna zavijanja „Corrierova", kar je bilo zopet naznanjeno s plakati po mestnih voglih. Poroča se nam, da bo najbolj natančno o vboui tem poročala „Soča*. Ker je cela pravda velike važnosti v več o/irih, radi katerih bo govora še na merodajnem mestu, z a t 6 izide poročilo v posebni knjižici, ki se bo prodajala tudi v Ljubljani pri narodnem knji-gotržcu g. Antonu Z a gor j asu po 30 kr. — Čisti dobiček se porabi v pokritje tožnih stroškov, ki bodo znašali najmanj 800 gld. Ako pa tega ne bo treba, obrne bo v korist slovenskim zasebnim šolam in otroškim vrtom v Gorici. Zato že naprej priporočamo to prezanimivo knjižico slavnemu slovenskemu občinstvu. Naročila vsprejema ureduištvo „Soče" v Gorici. — (Vol ils ki ahod v S k ed n j u ) v Tržaški okolici vršil se je minulo nedeljo. Sešlo se je toliko volilcev, da je bila sobana v gostilni g. Sancina natlačeno polna Bivšega poslanca dra. Sancina poročilo razvnelo je volilce do pravega navdušenja in čuli so se od vseh stranij glasni vzklici, da dr. Sancin ostane tudi v bodoče zastopnik I okraja. Zborovanju predsedoval je jako spretno v imenu političnega društva „Elinost" g. dr. Gregorin. Po zborovanju so zapeli na dvorišči pevci okolic makih pev-Bkih društev „Velesila" in „Slava" — blizu 90 pevcev — prav izboruo ra.ne slovenske pesmi. Vsa čast in hvala vrlim pevcem in trudoljubiveinu pevo-vodji g. Pižonu! Čulo se je tudi več krejtkih navdu-ševalnib govorov. Sploh vršilo se je vse v najleji-šem redu. — (Ukraden dinamit.) Poljsko okrajno glavarstvo naznanja, da so v 'atl prijoritetni kupon (II. emisije) s 5 gld. v zlatu, = 12 \'a frankov ca 10 državnih mark komad; 4% srebrni prijoritetni kupon (emisije 1890) z s. v. gld. 2 0. — v srebru, oziroma a. v. gld. 4. — v srebru komad. — Plačilna mesta so: Na Dunaji: glavna blagajnica c. kr. generalnega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic, Filnf-haus, Schonbrunnerstrasse št. 6. V Bero lin u: za kupone I. in II. emisije nemška banka, za kupone emisiie 1890 narodna banka za Nemčijo. V F ranko ti rod u na Majni: za kupone I. in II. emisije banka nemško družbe in bančni zavod Erianger in sinovi, slednji tudi za kupone emisije 1890 V Motiakovem: Bavarska družbena baoka za kupone 1 in II. emisije. — Pri unanjih plačilnih mestih Be zamenjujejo kuponi Brebrnib juijoritet z onim zneskom v državnih markah, ki odgovarja Dunajskim povprečnim kurzom, zlati kuponi pa z 10 mark nemške državne valute. — Od 15; maja t. I. dalje se zamenjujejo kujnmi le pri glavni blagajnici c. kr. generalnega ravnateljstva avstrijskih drž. železnic na Dunaji. Isto tako se dnć 1 novembra 1892. izžrebaue prijoritetne obligaciie treh emisij od 1. mtja t. I. dalje zamenjujejo na Dunaji pri glavni blagajnici c. kr. generalnega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic, potem do vštetega 14. maja t. 1 pri d« t čnih plačilnih za tu normiran h mestih v B»rolimi, Franko broju na M«in< In v Monakovem. Razne vesti. * (Ver m v Trstu ) Tržaški župan stavil je v zadnji shji muncjmlne delegacije nasvet, d t je ilovečega skladatelja Verdija v imenu občine jmva-biti. da o prii-ki premnere njegove nove oj> re „Fal-ntiitl" pridu osebno v Trst« Delegacija je predlog vsprejela ia pooblastila župana, gld., g. dr. Franc Firbas, c. kr. notar .'t gld., dr. Voušek c. kr, Bodnik U gld., dr. Schmirmaal okrajni zdravnik .'J gld. č. g. Josip Mešiček, kaplan 2 gld., Ivan Minula o. kr. ži v inozdravnik 2 gld., Josip Šetinc, odvetniški kitne. 2 gld., Leopold Schvventner, trgovec 2 gld., Josip Agrei, uradnik 2 gld., Josip Stanič not. k one. 1 gld., Anton Bpindler, c. kr. zemlj. knjigovodja 1 gld., Josip Zevnik, trgovec 1 gld., Andrej Levak, mestjan 1 gld., Matkovifl potovalne l gld.. Ivan Oroboiak mestj. 60 kr., Prano Uavtr, učtelj 50 kr., Franc Leneek, veleposestnik v Blanci gld., Frane Versec. c. kr. notar v Sevnici 2 gld., Rud. Oesterreicher na Dunaji l gld., skupaj tedaj 3G gld., slavni okrajni odbor v Kozjem 10 gld., slavna občina trg Moairjfl 10 gld, č. g. Martin BrezovCek, župnik pri s\ Martina na Pohorjl B gld. g. Fr nc Eler, učitelj na Zdi 1 gld., slavni okraj iu odbor v Sevnici 10 gld., slavni okrajni odbor v Gornjem gradu 50 gld., C. g Iv. Ev. Kosar, župnik v Galiciji 2 gld, p C. g. Karol Gajšek, duhov, svetov, in dekan v Dobrni li gld., ć. g Valentin Stiplovsek, župnik pri sv. Duhu v Ločah 5 gld., g. Mih. Novak c. kr. «ikr. sodnik v Kostanjevici b gld. slavna Posojilnica v Makolah 10 gld., gosp. dr. Josip Vrečko, odvetnik v 1'elji .; gld, gospa Ivanka £ižek doktorjeva soproga in posestnim v Crlji 2 gld., g. Jurij Detićek. c. kr. notar v C« Iji ,'t gld., g. Franc Loufar, tajnik posojilnice v Celji .'! gld., milosti, g Frane Ogradi, int'. opat v Celji 9 gld., č. g. Franc Jrgl, vikar v Colji 2 gld., č, g. Anton Rancigaj, m. kaplan v < Vlji UI , g. dr Friderik Babnik, odvetnik v Celji 2 gld, g M. Z.ivadlal, e. kr gim. prof. v Celji 2 gld., g. Dragutin Hribar, tiskar v Celji 2 gld., č. g. J. Ateneder, katidiet v Celji 1 I«1 . »V gosp. J. Krančic, m. kaplan v Celji l gld., g. dr. Kosina, odvetniški kand. v Celji I gld*, g Kari Treit, odvetniSk. kand v Celji 1 gl'i., g. Milan Hočevar, trgovec v Celji l gld., g. Kari Vanid, trgover v Celji 1 gld.. Janko Vavkcn. tajnik Juž. staj. bran. v Celji 1 gld., g Ivan Jerman, urad posojilnice v Celji 1 gld , g. dr. Josip Muršec c. kr. prof. v pok. v Gradca 6 gld., č. g. Alojs Sijanec župnik v Negovi 'j. gld., g, Anton Topolovfiek v Trbovljah 1 gld . e. gosp. .\nt ■ n Kibar župnik v &t. Vidu na Planini gld., gosp, M. 11 v .li-e, posestnik v Jurij k los ttu 2 gld., p. 6. gosp. J. Voli, nadžupnik in dekan v Konju-ali -rt gld., slavna Posojilnica v Slatini 10 gld., slavni farni ura gld., g. Maks PleteiSmk, prof. v Ljubljani "t gld.. g. Ivan Suher, fuž. mojster v Fcrdinaudsbergu 1 gld., č. gosp. Andrej Podhostnik, župnik v Drainljah 7 gld , slavna Posojilnica v Konjicah 25 gld., slavni Posojilnica v Vitanii 10 gld., slavna Posojilnica v Soluinji 10 gld., K. dr. Fr. Celestm, prof. v Zagrebu 6 gld., Streljci v Smarji po g. Wuttu 1"» gld., slavna Posojilnic« v Celji 300 gld., slavni okrajni odbor Celjski loo gld.. č. gosp. Jakob Košar, iupnik v Gornji Polskavi J gld., slavna Posojilnica na Vranskem 10 gld., g. M. Kavčio, relepOB, in trgovce v St. Jurji f> gld., g. Knj)ljen c. kr. notar v Crnomlji B gld. Vsem blagim daiitcljem izrekamo s tom najtoplejšo zalivalo! Celje, dne 10. aprila 1898. Franc Lončar, Mihael Vošnjak, predsednik. blagajnik. IjOtertJn« mre^ke 26. aprila. V limu: G0 22, 82, 86, 81 Umrli so v LJubljani : 24. april«: Alojz Čermel, branjevcev sin, 10 mesecev, Vegove ulice St. 8, plačnica. — Vinceno Bezlaj, branjevcev sin, 4 leta, Poljaneka cesta at. 58, scarlatica. — Franc Bele, krojač, 24 let, Ulice na Grad it. 12, otrpnenje mo-žgan. — Jožefa Hr intnik delavka, 20 let. Trnovske ulice it 7, plačnica. — Neža Žagar, gostija, 70 let, Frančiikan-eke ulice it. 6, plučnica. 25. aprila: Janez Prattes, krojač, 40 let, sv. Petra cesta it. 48, jetika. V d e i e 1 n i bolnici: 24. aprila: Barbara Reich, gostija, 70 let, nephrithis. — Marija Mancin, dninarica, 65 let, oslabelost. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra Temperatura Ve troti Nebo Mo-krina v mm. •C I 7. zjntraj §•! 2. popol. to 0. zvečer 787-2 mm. ?35 0 mm. 734 9 , n 7 4* C 80 4« C 13 0° C si. sev. jasno si. jug jasno m.jih. jasno 0*00 ■■. Srednja temperatura 13 6 , za 2*1° nad normalom. dne" 27 aprila t. 1. včeraj — danes Papirna renta..... gld. 9840 — gld. 9830 Srebrna renta.....„ 98*08 — „ 9805 Zlata renta...... „ 117 25 — „ 11730 4°/o kronska renta ... „ 9675 — „ 9690 Akcije narodne banke . . „ 983-— — „ 985"— Kreditne akcije .... „ 343 75 — 343 50 Lordon....... „ 12240 — „ 122*40 Srebro....... „ —'— — _ —'— Napol........„ 973 — „ 9 73 C. kr. cekini..... „ 578 — n 678 NemSke marke..... 5990 — „ 59921/, Diurnista z lepo pisavo v/prejme (443) generalni zastop banke „SLAVIJE". Notarskega pisarja sprejme pisarna v Ljubljani. Isti se mora izkazati da je že v jednaki službi posloval, da je spreten in zanesljiv delavec in da ima lepo pisavo. — Ponudbe in svedocbe naj se pošljejo na upravniStvo „Naroda". (429—3) No kupiiitu inox<»iiiHkih receptov za mošt, ker so predragi in tudi nepopolni. Kdor si hoče napraviti sam dobro in zdravo Pij naj so potrudi k Ivanu Sajovitz-u v Gradefj Murplatz št. 1, ,,pri črnem psu", tam se doi e vsi prediuoti, ki ho potrebni k temu, in se p laf a za polovnjak zajedno z receptom samo 5 gld. 50 kr. Po Izrekih iu dooisth mnogobrojnih naročiteljev go-»poda I »i* u u Sajovil/.-M, ho isti z njegovim receptom za naprav IJ it ti je uiošr i jako zadovoljni, ter dobč za unijlieii denar i/.!••> r«*u inoftt. (422-Ji) Svana Hudovernika! Prva prodaja vrsi se dii€k *£, iti SI. iliujil^ dni-a ii:t * .t. kc O t«MI» Zali lil' v< iu uiM'tn>'lll delil tofilln V u as to pilili Ur&hl ilupv ndiii- oh 10. in ob 11. uri; |»o|»