Poštnina plačana » gotovini
LETO LA
V Ljubljani, v četrtek 16. junija 1932
Štev.136
Cena 1 Dic
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — no-deljska izdaja celoletno 96 Din, za Inozemstvo t20Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul,6/UI
SLOVENEC
Ček. račun: Ljnb« ljana It 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Duna j 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Telefoni uredništva: dnevna ilnžba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhala vsak dan jjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Lausanne
Že pol leta napovedujejo listi po vsem svetu lozansko konferenco, ki so jo velesile, predvsem Anglija in Francija odlagale od meseca do meseca, in ki se srečno prične danes. V Parizu in Londonu so enkrat čakali na predsedniške volitve v Nemčiji, drugič zopet na pruske volitve, potem zopet na francoske, da bi se mednarodni politični položaj razčistil in tako pripravila tla za konferenco. V resnici do tega razčiščenja še danes ni prišlo, nasprotno, ozračje je po padcu Briiningove demokratske vlade in novem navalu hitlerstva še bolj napeto. Tako se je naglo približal dan 1. julija, ko zapade takozvani Hooverjev moratorij, na podlagi katerega je Nemčija ustavila izplačilo vojne škode zmagovalcem za eno leto. Konference torej ni bilo več mogoče odložiti.
Čas je med tem delal za Nemčijo, ker se je gospodarska kriza nadalje slabšala ne samo v Nemčiji, temveč tudi v vseh državah v srednji Evropi in na Balkanu, ki so gospodarsko navezane na Nemčijo in v veliki meri odvisne od kupne moči nemškega konsumenta. V svetu je čedalje bolj prodiralo mnenje, da bi gospodarski polom v Nemčiji potegnil za seboj tudi manjše sosede in da je treba radi tega na vsak način Nemčijo rešiti; čez gospodarske razvaline srednje Evrope bi se sicer razlil val fašizma ali boljševizma. Dr. Briining je to naklonjenost svetovnega javnega mnenja in to sočutje napram nemškemu narodu, ki ga je propaganda nemškega tiska in nemških poročevalskih agencij o nevarnem gospodarskem in socialnem položaju v Nemčiji skušala še poglobiti, takoj izrabil in stopil pred svet z znano izjavo, da Nemčija kratkomalo ne bo več plačevala vojne odškodnine. Ako vzamemo Francijo in njene zaveznice, ni ta Briiningov drzen nastop izzval posebne reakcije — Angleži so obžalovali le kanclerjev ton — zato so smatrali Nemci že takrat reparacijsko vprašanje za definitivno rešeno. Po njihovem mnenju je bila s tem zaključena prva faza vse nemške povojne politike, ki je stremela za tem, da se Nemčija najprej oprosti finančnih bremen, naloženih po mirovnih pogodbah. Nato se je lahko začelo drugo poglavje te politike, ki nosi naslov »stremljenje za revizijo meja«. Spričo političnega in gospodarskega kaosa po vsem svetu »o pričeli Nemci, računajoč na podporo Italije, i kampanjo za revizijo vzhodne meje. To omenjamo zato, ker bo prišlo v Lozani tudi to vprašanje na dnevni red, ne sicer na javnem zborovanju, pač pa za kulisami. Poljake je ta akcija, ki jo je na tihem podpirala tudi nemška vlada, tako vznemirila, da so zahtevali pomoč francoske diplomacije. MacDonald je na pariškem sestanku obljubil Her-riotu, da bo predložil državam v Lozani ali v Ženevi v podpis izjavo, v kateri se bodo te obvezale, da ne bodo stremele za spremembo sedanjega statusa quo.
Tudi Tardieujev padec je prišel Nemčiji prav. Herriot sicer neprestano poudarja, da vztraja pri zahtevi po spoštovanju mednarodnih obvez in mirovnih pogodb, vendar je v svoji programatični izjavi v zbornici omenil, da bo njegova zunanja politika ubrala pot po Briandovih sledovih. Herriot ne more biti nikdar Tardieu, Clemenceaujev sotrudnik v Versaillesu, in tudi ne Laval. Zato nas najnovejša izjava Herriota, da bo opustil načrt. za Podonavje, ki po njegovem mnenju spada med poskuse gospodarskega obkroževanja Nemčije, ni presenetila.
Lozana je danes pozdravila v svoji sredi dva velika miroljuba MacDonalda in Herriota, ki sta pred osmimi leti v Ženevi zasnovala ženevski protokol, prvo mednarodno listino, ki je davno pred Lokarnom postavila zmagovalce in premagance, predvsem Nemčijo, na isto pravno stališče, proglasila vojno za nezakonito in uvedla arbitražo ter tako ustvarila podlago za prisrčno mednarodno sodelovanje vseh držav, ki jih je vojna razdvojila.
Nemci bodo torej našli v Ženevi uglajeno pot. To je tudi Briining videl že naprej in se je za to t svojem zadnjem govoru v državnem zboru krčevito branil, češ, da se ne bo pustil strmoglaviti sto korakov pred ciljem, pred Lozano. Toda nem-Ska diplomacija nosi v tem trenutku tudi veliko odgovornost. S trdoglavostjo in nepopustljivostjo, ki bi jo utegnila pokazati v Lozani, bi si Nemčija lahko pokvarila ta izredno ugodni položaj in si zaprla pot do sporazuma. Tudi Herriot je kljub svoji večini v parlamentu ranljiv v zunanji politiki in Tardieu komaj čaka, da bi se stremljenje novega francoskega ministrskega predsednika za pomiritev med narodi razbilo ob zidu nemške ne-popustljivosti »iz principa« in neke užaljenosti, ki naj bi izvirala še iz zadnje vojne, in ne toliko radi resničnih potreb. Nemško gospodarstvo je res ogroženo, toda Nemci naj nikar ne pozabijo, da oreživljajo tudi druge državo, ki so doslej prejemale reparacije, hudo gospodarsko krizo in morda še hujšo kakor Nemčija sama in da se odpovedo reparacijam silno težko in ne brez velikih žrtev. Za te žrtve bo treba iskati nadomestila. Med te države spada tudi Jugoslavija. Hooverjev moratorij, ki je bil napovedan brez našega pristanka, nam je prinesel zgubo 800 milijonov dinarjev in je za toliko povečal primanjkljaj v našem proračunu. Zato zahtevamo kompenzacije. Ako se finančno močne zapadne države lahko odrečejo še za nadaljnih šest mesecev ali morda ludi eno leto nemškim reparacijam, ne da bi pri tem njihovo gospodarstvo občutno trpelo, mi tega ne moremo storiti. V Lozani bo treba na vsak način najti sporazum, ki naj nam prinese zato nadomestilo v katerikoli obliki. Ne verjamemo, da bi uspelo nam samim, prepuščenim samim sebi, Izooslovati od
Kaj prinese lausannska
konferenca
Nemčija naj dobi posojilo - Kaj poreče Amerika - Kemična vojska se prepove?
Ženeva, 15. junija, tg. Na lausannsko konferenco, ki se prične jutri, je prišla kot prva delegacija iz Belgije z ministrskim predsednikom Ren-quinom na Čelu. Prijavljenih je kar 700 časnikarjev, pripustili pa jih bodo komaj 400. Splošna razprava v plenumu bo trajala morda tri dni. Za delo v posameznih komisijah strokovnjakov pa se računa čas 10—12 dni, tako da bo konferenca končana najpozneje morda v treh tednih.
London, 15. junija. AA. Britanski listi so zavzeli zelo rezervirano stališče nasproti mednarodnim razgovorom, ki se vrše kot preliminarij k lau-sannski konferenci. Vendar nekateri listi poudarjajo potrebo sklenitve končnega sporazuma v vprašanjih, pri katerih so zainteresirane velesile, ter pravijo, da bi lausannska konferenca brez takega sporazuma doživela fiasko.
Listi naglašajo, da bi Franrija in Anglija bili pripravljeni dovoliti Nemčiji posojilo za slučaj, da
se reparacije ali črtajo ali pa odlože na nedoločen čas. Francija in Anglija, pravijo listi, bi kot jamstvo za to posojilo zahtevali dohodke nemških državnih železnic, vračanje posojila pa bi se začelo šele čez 20 let.
Rim, 15. junija. AA. List »Stampa« se ukvarja s problemi, ki jih bo reševala lausannska konferenca, in tako-le precizira svoje stališče:
»Vsi so si edini v tem, da se no dado več izvajati določila Youngovega načrta. Vsi, celo Francija, ki je v tem vprašanju dokaj rezervirana, priznavajo, da je skrajni čas, da se vprašanje Youn-govega načrta definitivno uredi. Toda vprašanje reparacij je v tesnih zvezah z vprašanjem vojnih dolgov. USA ne bo zastopana na lausannski konferenci in zato se postavlja vprašanje, ali bodo evropske države imele dovolj poguma, da postavijo Ameriške združene države pred dovršeno dejstvo.«
Ženeva, 15. junija. AA. Razen francoskega in nemškega predloga za splošno razorožitev pride na razorožitveno konferenco tudi ameriSki predlog, po katerem se efektivi posameznih držav določijo na temlje temelju: Oborožena sila sestoji iz metropolskih in kolonialnih policijskih sil in iz tako imenovanih kontingentov varnosti.
Francozi »o svoj predlog formulirali in obrazložili že prej. Nemci v svojem predlogu predlagajo, naj bi se v kopni vojski ukinilo topništvo, čigar kaliber presega 77 mm, in vsi tanki, na morju vse enoto nad 10.000 ton in v letalstvu vsi zrakoplovi.
Glede na ta nemški predlog je g. Herriot izjavil, da bo francoska delogacija izrekla o njem svoje mnenje tedaj, ko pride čas za to. Vendar je konferenca že pred včerajšnjim sestankom dosegla en sporazum: v vprašanju namreč, da je treba odpraviti kemično in bakterijsko vojno ter boinbe, ki povzročajo ogenj.
Razprava proti častnikom, ki so nameravali puč
Belgrad, 15. junija, i. Nocojšnja »Pravda« poroča: »Danes dopoldne se je pričela pred vojaškim sodiščem razprava proti devetim častnikom in trem podčastnikom mariborske garnizije, ki so obtoženi, da so pripravljali prevrat v mariborski gar-niziji in da so v to svrho ustanovili posebno organizacijo. Sodni kolegij je sestavljen tako-le: predsednik konjeniški polkovnik Mladen I.uki-č e v i č , sodniki pehotni polkovnik Milan Nikolič in sodni polkovnik dr. Radivoj Nikolič, zapisnikar sodni kapetan I. razr. Perunovič, državni tožilec sodni major Slavko Miletič. Vsak obtoženec ima svojega zagovornika
Obtoženci
Glavni krivec je pehotni poročnik Milislav Milojkovič, kakor je v obtožnici uvodoma omenjeno, ter pehotni poročnik Mihajlo Miladino-vič, ki je pobegnil v Avstrijo. Razen častnikov so bili vpleteni v zadevo tudi trije podčastniki, in sicer topničarski podnarednik Živorad Ilič, pehotni podnarednik Čedomir Petrovič in pehotni podnarednik Lazar Grujin. Vsi imenovani častniki in podčastniki so se nahajali v službi v 45. pešpol-ku v Mariboru, med tem ko je topničarski podčastnik služil v 32. topničarskem polku.
V obtožnici, ki se je najpreje prečitala, so naslikane vse podrobnosti dejanj, katere so obtoženi častniki zagrešili, Kot glavni krivec akcije se navaja pehotni poročnik Milislav Milojkovič, ki se je v trenutku, ko so ga vojaške oblasti našle in ga hotele prijeti, v mariborskem hotelu »Meran« ustrelil s samokresom. Obtoženi so sledeči častniki: pehotni poročnik Dragoljub Ata-nackovič, pehotni major Vojislav Djokič, pehotni poročnik Božidar paunovič, pehotni poročnik Momčilo Milutinovič, pehotni poročnik Dragoljub Todorovič, pehotni poročnik Marko Markovič, pehotni poročnik Miroslav Altarer, pehotni poročnik Mihajlo Ristič in pehotni poročnik Miroslav Šur-^ dilovič.
Kako so zamislili puč
Obtožena Atanackovič in Milovanovič sta nekega dne v marcu letos obenem s pokojnim poročnikom Milojkovičem, ki je 7. maja izvršil sa-moumor, ustanovila organizacijo s ciljem, da si na ilegalen način prisvojijo oblast v mariborski gar-niziji. V to svrho so napravili poseben načrt, da v noči med 16. in 17. aprilom letos nasilno vzamejo oblast v svoje roke. Izdelali so poseben pro-: glas, ki je nosil naslov; »Junacil« V tem proglasu se vojaki pozivajo k uporu, in sicer na ta način, da vsem onim, ki bi ne prešli na njihovo stran, zagroze s strogimi kaznimi in celo s smrtjo. Na koncu svojega proglasa se obračajo snovatelji na vojake in častnike s sledečimi besedami; »Naprej k rešitvi!« 16. aprila letos, tako nadaljuje obtožnica, je bil poročnik Milojkovič dežurni častnik. Pučisti so se bili med seboj domenili, da naj prevzame to noč dežurstvo on, čeprav ni še bil na
Nemčije posebne kompenzacije morebiti na trgov-sko-političnem področju.
Nikakega upanja ni, da bi se reparacijsko vprašanje v Lozani definitivno rešilo. Že poročila na sestanku med Herriotom in MacDonaldom so napovedovala samo podaljšanje moratorija. Brez sodelovanja Amerike tega problema ni mogoče rešiti. Francosko in angleško stališče sta se v zadnjem čatvi sicer precej zbližala. Herriot bi bil morda tudi pripravljen odpovedati se takozvani »čisti odškodnini«, to je denarju, ki preostane Franciji, ko že plača obrok na račun dolga Ameriki, vendar se niti Anglija niti Francija nočeta prej odpovedati nemški vojni odškodnini, dokler Amerika ne prislane na črtanje svojih terjatev napram Evropi. Od 1685 milijonov mark, ki jih plačuje Nemčija letno na račun vojne odškodnine v smislu Youngovega načrta, gre 935 milijonov v Ameriko, to je za evropske dolgove napram njej.
Ključ do definitivne rešitve reparacijskega vprašanja ima torej v rokah Amerika. Zalo se bo končna rešitev odložila do predsedniških volitev v Ameriki, ker evropski državniki upajo, da se bo do tedaj tudi ameriško javno mnenjo sprijaz-1 nilo s črtanjem evropskih dolgov.
vrsti. Atanackovič je imel namreč nalogo, da zbere vse vojake in da jim prečita proglas, med lem ko je imel Miladinovič nalogo, da pozove vojaštvo, da z orožjem v roki odpove pokorščino svojim dosedanjim predpostavljenim. V proglasu je bilo naglašeno, da naj se vsi oni vojaki, podčastniki in častniki, ki se ne bi pokorili naredbam pre-vratnikov, brez usmiljenja ubijejo, medtem ko naj bi straža pred vojašnico pustila v vojašnico samo one osebe, ki bi imele posebno dovoljenje, katerega bi podpisal Milojkovič. Vse priprave so bile izvršene in pučisti so samo še čakali na znamenje za »revolucijo«, katero naj bi dal poročnik Milojkovič. Medtem pa sc je zgodilo, da je poročnik Milojkovič sklenil, da se naj prevrat za nekoliko tednov preloži, češ, da je dobil tozadevna navodila brzojavno z Dunaja.
Krivda majorja Djokiča
Obtožnica nato preide na majorja Djokiča ter mu očita, da je v noči od 24. na 25. aprila, torej teden potem, ko je bil prevrat odložen, zvedel od poročnika Milojkoviča, da se je ustanovila organizacija, ki hoče okrog 15. maja izvršiti prevrat. Major Djokič bi naj v slučaju uspeha prevzel vodstvo mariborske policije, toda on sam je pred preiskovalnim sodnikom izjavil, da bi bil raje v tem slučaju prevzel mesto poveljnika brigade. 27. aprila je Djokič poklical v svojo pisarno poročnika Ata-nackoviča, ki mu je obrazložil vsebino zgoraj imenovanega proglasa. Major Djokič je torej 27. aprila točno poznal vse priprave in kljub temu ni obve stil svojih predpostavljenih starešin. Nasprotno, on je proglas pridržal v svoji pisarniški mizi in šele 28. aprila, ko je vrhovno poveljstvo že z drugo strani zvedelo za tajno organizacijo, jo proglas izročil svojemu polkovniku. Major Djokič priznava, da mu je Milojkovič razlagal celo načrt o organizaciji in prevratu v neki mariborski kavarni, kjer so sedeli v večji družbi. Iz kavarne je potem vsa družba odšla v njegovo stanovanje, kjer so pili kavo. Na njegovem stanovanju je prišlo tudi do burnega nesoglasja med poročnikom Milojkovičem in poročnikom Paunkovičem. Nesporazum je bil celo lako velik, da je Milojkovič naperil celo svoj revolver na Paunkoviča in mu zagrozil, da ga bo takoj ubil, ako ga izda. Nato se je major Djokič zanimal, kaj ima za izdati. Pri tej priliki so mu tudi tajnost te organizacije obrazložili. Obtoženi major Djokič razen tega priznava, da je res sprejel od Aianackoviča proglas z naslovom: »Junacil« in dn v resnici ni o tem obvestil svojih predpostavljenih. Djokič priznava tudi. da je v svojem rednem poročilu, ki ga je moral kol poveljnik bataljona pošiljati na polkovnega poveljnika, izjavil, da je v njegovem bataljonu vse v redu ler da ni nobenega sledu o kakšni prevratni propagandi. Ko je to poročilo pisal, je ležal proglas v njegovi pisalni mizi.
Kaj so zagrešili drugi
Poročniku Paunkoviču očila obtožnica, da je koncem marca ali začetkom aprila že natančno vedel za obstoječo organizacijo in za njene cilje, da pa kljub temu ni obvestil predpostavljenih.
Isto očita obtožnica tudi Tndnrovivu, ki je začetkom aprila natančno vedel o pučisličnih pripravah v mariborski garniziji. Obloženca se jjranita očitkov, češ da nista smatrala vse zadeve za resno in da sta mislila, da o tem ni treba nikogar obveščali.
Poročnik Momčilo Milutinoviv je obtožen, da je 16. aprila zvedel od Atanackoviča za obstoj revolucionarne organizacije in da je celo vedel, da se naj prihodnjo noč izvrši prevrat v mariborski garniziji. V rokah je imel ludi proglas, naslovljen na vojaštvo. Atanackovič mu je celo dejal, naj se lo noč ne pokaže v vojašnico, ker bo sicer prvi strel namenjen njemu. Milutinovič vse to priznava in izjavlja dalje, da se je neke aprilske noči o tem razgovarjal s Todorovičem in ludi njemu sveloval, naj se v noči od 16. na 17. aprila ne pokaže v vojašnici.	vl;."'
Poročnik Dragoljub Todorovif je obložen, da je bil člnn organizacije ter da o njenem obsoju ni obv * -lil svojih predpostavljenih. Tudi Marko Mar-k(ii 'n očita obtožnica isto.
Miroslav Altarer je obtožen radi Ireh ločk: 1. Ker je na noziv Milojkoviča vstopil v socialno-prevratno op nizacijo. 2. Ker je pomagal Milojko-viču, da je pobegnil iz zapora. 3. Ker je kot dežurni častnik ureoustil dežurstvo svojim tovarišem. —
5. maja je bil namreč poročnik Altarer dežurni častnik v 45. pešpolku, in sicer tedaj, ko se jo že začela preiskava o odkritju to organizacije. Kot dežurni častnik je imel nadzorstvo nad aretiranimi častniki. Ob 9 zvečer je izpustil iz zapora poročnika Milojkoviča, s katerim je poleni pobegnil proti avstrijski meji, kjer sta v neki kmetski hiši prenočila, nakar sta se vrnila z avtomobilom nazaj v Maribor in v hotelu »Meran« igrala biljard. Tam jih jo tudi našla vojaška straža ter se je Milojkovič v trenutku aretacije z revolverjem ustrelil, med tem ko sn poročnika Alarerja še pravočasno prijeli in ga odvedli v zapore.
Poročnik Altarer se zagovarja, da je vse to delal le iz strahu za svoje življenje, češ dn mu je Milojkovič z revolverjem v roki grozil, da ga ubije, ako ga ne izpusti iz zapora. Ta zagovor poročnika Altarerja obtožnica zavrača, ker je dokazano, da zaprti častniki ne smejo imeti nobenega orožja pri sebi, dokler so v zaporu.
Vloga podčastnikov
Kar se liče treh podčastnikov, jim očila obtožnica, da so vsi bili člani te organizacije in da so natančno vedeli za njen cilj ter da so imeli vsi posebne nrjoge v noči od 16. na 17. aprila, ki je bila določena za puč.
Kaj izpoveduje Atanackovič
Po preči lan ju obtožnico je bil poklican pred sodni kolegij prvi obtoženec, podporočnik Atanackovič. Sodnik ga vpraša, če je razumel ob-ložbo. Odgovoril mu je, da jo je razumel, nakar jo sodnik Radivoj Nikolič prečital vso izjave Ata-nackovičeve pred preiskovalnim sodnikom. Vse izjave 60 ujemajo z obtožnico, ki je bila v začetku razprave prečitana. Sodnik mu je rekel, da je obtožen, da je obenem z Milojkovičem ustanovil prevratno organizacijo v mariborski garniziji. Na to je poročnik Atanackovič odgovoril:
»Da, vstopil sem v to organizacijo, nisem jo pa jaz ustanovil. Meni se moro samo to očitati in štoti v zlo, ker sem nepravilno prevžel dežurstvo v noči, ki je bila namenjena za prevrat.«
Sodnik mu je na to dejal, da je bil on tisti, ki jo nagovarjal obloženo podčastnike, naj vstopijo v organizacijo, kar mu jo Atanackovič ludi potrdil, toda prosil, da se vpošteva okolnost, da se je nahajal v zelo težkih materielnih okoliščinah. Gledo proglasa izjavlja Atanackovič na razna vprašanja sodnika, polkovnika Nikoliča, da ni natačno razumel vsebine proglasa. V proglasu jo sicer mogel brali, da se pozivajo vojaki na boj proli bogatašem in da se poveličuje rušenje kapitalističnega reda. On sam pa vsega tega ni razumel. Priznava, da jo poznal tisti dogovorjeni znak, ki naj bi izzval prevrat, priznav nadalje, da je ludi on na svoj lastni pisalni slroj natiskal proglas in ga razdelil med svoje tovariše. Na vprašanje sodnika, kaj je hotel povedali, ko je omenil ležke matcriel-ne okoliščine, in v kakšno zvezo jih je spravil s prevralno organizacijo, odgovorja Atanackovič:
Krivi so dolgovi
»Rad sem bil v družbi in rad sem imel lepe žene. In tako se je zgodilo, da sem zašel v velikanske dolgove. Na vse načine sem premišljeval, kako bi so rešil teh težkoč. Večkrat sem mislil celo na saniouinor. V meni se jo počasi razvilo strašno sovrašlvo do kapitalistov. Kulminacija lega mojega razpoloženja se je izvršila v mesecu aprilu. Tedaj sem sc podal pred vojaško skladišče, ko je prišel k meni poročnik Milojkovič. Takoj je videl, da nameravam izvršiti samoumor, pa me je prijel za roke in rekel: »No stori tega zdaj, ko se približuje čas naše osvoboditve!« Nato mi jo pokazal proglas na vojaštvo in ko sem ga prečital, scin gn vprašal, če je lo resna stvar, nakar mi je odgovoril, da se bliža čas svobode. Mislil sem nato, da se bom na la način lahko maščeval nad kapitalizmom ter izbrisal svoje dolgove.«
Atanackovič nadalje opisuje vse svoje rnahina-cije z Milojkovičem, kako sla delila proglase mod druge tovariše, kako so se usodepolno noči najprej zbrali v kavarni »Union«, potem v kavarni »Aslo-ria«, kako so bili nadalje v stanovanju majorja Djokiča in kako je nazadnje Milojkovič prišej do sklepa, da se naj zaradi neke brzojavke z Dunaja preloži upor za nekaj tednov. Pred sodnikom izjavlja, da mu je žal. da se je spustil v to prevralno delovanje, žal mu je posebno zato, ker ni točno razumei in vedel, za kaj gre. Mislil je, da je borba naperjena samo proti kapitalu in ne proti državi. Vso krivdo pa hoče zvaliti na pokojnega poročnika Milojkoviča, sam pa se zagovarja s tem, da je še mlad in lahkomiseln ter da jo zabredel ▼ težke dolgove. Razprava sc bo nadaljevala iutri.
Stran 25
.»SLOVENEC«, dne 16. junija 1932.
Stev. 136. v
Politične metode v Bolgariji
Ugrabljenje političnega nasprotnika ob belem dnevu
Proces proti atentatorju na vlake
Sofija, 15. junija. AA. Nasilna ugrabitev člana sofijske narodne opere Simeona Kavrakilova vzbuja čedalje večje zanimanje in pozornost v vseh sofijskih krogih in tudi v široki javnosti.
Fizični ugrabitelji Simeona Kavrakilova, ki so zdaj v rokah policije, so Oeorgijev Ivan, Keretnek-cije Mihajlo, Mihajlov in Sašo Tlorinek. Ivan Ke-remekcijev je carinski agent in je v službi pri direkciji v Sofiji. Policija zdaj zasleduje petega udeleženca, ki se imenuje Mihajlo Karajordanov.
Po novih izpovedbah aretiranega šoferja se vidi, da so ugrabitelji odpeljali Kavrakilova še isto noč na neko posestvo kak poldrug kilometer od Radomirja in ne v Dupnico. Ko se je avtomobil ustavil pred hišo, sta se prikazali dve drugi osebi, ki sta skupno z Mihajlom Karajordanovim odvedli Simeona Kavrakilova v hišo. Tam je čakal nek drug avtomobil in ž njim so, kakor se doznava, odpeljali Kavrakilova dalje, po vsej verjetnosti v Djumajo. Razen šoferja so aretirali tudi lastnika avtomobila, ki so ž njim odvedli Kavrakilova iz Sofije. Doguauo je, da je lastnik avtomobila bil v pogajanjih z ugrabitelji in da je za 1500 levov pristal na to, da da avtomobil za ugrabitev.
Aretirani ugrabitelji Kavrakilova pravijo, da so za ugrabitev dobili ukaz in da so prepričani, da bodo Kavrakilova čez uekuj dni izpustili. Daljo pravijo, da so ga ugrabili zaradi njegovih zvez z organizacijo makedonskih federalistov okoli dr. Vlahova, ki imajo svoj sedež mi Dunaju.
Na včerajšnji seji sobranja je delavski posl. Kirov naslovil na notranjega ministru Girginova ustmeno vprašanje glede nasilne ugrabitve Kavrakilova. Pri tem je prišlo med K ir o vini in makedonskim poslancem Mirmenoni do ogorčenega prerekanja in je moral predsednik Malinov energično intervenirati. Notranji minister Girginov je odgovoril zelo kratko. Izjavil je, da je afera javnosti dovolj znana iz listov in da so ugrabitelji razen enega vsi v rokah policije in da pridejo pred sodišče, kjer se bo stvar pojasnila.
Včeraj popoldne se je vriila konferenca zastopnikov lige za zaščito človeških pravic in lige za borbo proti imperializmu ter več dobrudžan-skih in trakijskih organizacij, delavskih in kmet-skih organizacij, makedonske študentske skupine, zdravniškega društva, pravniškega, knjiievniškegu, umetniškega društva in še drugih organizacij. Nn konferenci so sklenili, da ga v protest proti na. ailni ugrabitvi Kavrakilova priredi drevi ob 8 protestni shod v dvorani učiteljskega doma.
Po konferenci je šla delegacija zastopnikov omenjenih društev I; ministru notranjih zadev Gir-ginovu in ga prosila, naj vse stori, da bo Kavra-kilov čimprej svoboden in da se krivci slrogo kaznujejo. Delegacija je dalje obvestila ministra Girginova, da je doznaln, da obstoji načrt, da se še 10 drugih ljudi nasilno odvede iz Sofije.
Neki član delegacije je dal izjavo zastopnikom listov, v kateri pravi, da je minister Girginov med drugim izjavil, da je nasilna ugrabitev Kavraki-
lova v zvezi z notranjimi boji v makedonski organizaciji. Minister pa upa, da je Kavrakilov še živ. Izjavil je, da so oblasti vse storile, da bo čimprej prost.
Kavrakilov ubil? Krvave demonstracije v Sofiji
Belgrad, 15. junija. AA. O usodi nasilno odvedenega Simeona Kavrakilova še ni podatkov. V avtomobilu, s katerim so ja zločinci odvedli, so naili sledove krvi. Lastnik avtomobila je potrgal
vso navlako s sedežev, ker jc bila med vožnjo poškodovana. Iz tega sklepajo, d« so Kavrakilova njegovi ugrabitelji med vožnjo mučili. Drugi zopet mislijo, da so ga ubili.
Policija je prijela nekega Trijana Sotirova, ki je Kavrakilova peljal v Čustendil. Nalog za ugrabitev Kavrakilova so dali po vsej priliki člani makedonske organizacije, ki ne odobravajo levičarjev, ki se zbirajo okrog lista Makedonsko delo« na Dunaju. List izdaja dr. Vlahov. Ta struja odklanja akcijo VMRO. To sklepajo iz ostrih delavskih protestov v Sofiji proti ugrabitvi Kavrakilova.
Sofija, 15. jun. AA. V zvezi z ugrabitvijo Kavrakilova so bile snoči v »Učiteljski kavarni« velike demonstracije. Končale so se krvavo, ker jih je bila policiia prepovedala. Pri demonstraciji so sodelovale delavske in levičarske makedonske organizacije. Demonstriralo je nad 2000 oseb.
Policija je skušala demonstrante razpršiti. Mnogo demonstrantov in redarjev je bito ranjenih. Ranjenih je bilo v vgerr. 14 redarjev na konjih, od teh trojica prav hudo.
200 demonstrantov so aretirali, med njimi 10 delavskih narodnih poslancev.
Policija je bila tudi danes v pripravljenosti.
Soiija, 15. junija. AA, V zvezi z nasilno ugrabitvijo Simeona Kavrakilova in demonstracij v Sofiji objavlja uradno glasilo narodnega bloka "Znatne« uvodnik pod naslovom »Makedonska borba«, v katerem obsoja ta dogodek in poziva voditelje Makedoncev, naj spoštujejo človeško dostojanstvo in red na Bolgarskem, ker bodo sicer podprli sami agitacijo proti Makedoncem na Bolgarskem.
Tudi današnji »Demokratičeski zgovor«, glasilo Ljapčeva in Burova priobčuje uvodnik pod naslovom »Mehika«. List piše: Po Mihajlovu je prišel Kavrakilov. Njegova zagonetka še ni odkrita in že imamo primer Nevrokopa. Če pojde lako naprej, potem izgine nekega lepega dne sam minister Girginov.
Bolgarski listi prejemajo brzojavne proteste od raznih društev in organizacij iz V9eh krajev Bolgarske.
Hitlerjevi napadalni oddelki zopel
dovoljeni
Berlin. 15. jun. tg. Predsednik republike je l.aues podpiral za-ilun naredbo. s katera »e ukinja prepoved narodno-9oeialistifiiili napadalnih oddelkov (Hturmabtcilungenl in nošenja uniforme. Naredba 'topi v veljavo 17. junija. Državni) vlada ni ugodila željam deželnih vlad. ki su zahtevale, da se prepoved nošenja uniforme ue ukine splošno, temveč da se deželnim vladam da mo/nost, da same uredijo ta vprašanje po krajevnih potrebah. Napadalni oddelki pa hudo podrejeni splošnim predpi-om <. kontroli organizacij, ki so »lične vojaški crsunizariji. Tudi radlu-postaje so »eilu,i <>fi-rielnu primorane, dovoliti gotov ras za bodoči volivci boj. V»e strunLe, ki so bile zastopane » prejšnjem nemškem državnem alioru najmanj v tolikem šlerilu. da so smele imeti lastna frakcijo (15 pe-dum-ev), hodu imele zadnjih šest dni pred voli* no borbo pravifo, imeti v radiu en volivni govor. Izvzeta je komunistična stranka. V lo svrho morajo brezžične oddajne postaje dati vsak dan
Atentat v belgijski posl, zbornici
Bruselj. 15. junija. AA. Danes popoldne ob 11 je Max Hallel otvoril sejo parlamenta. Po običajnih formalnostih je zbornica prešla na dnevni red in začela se je diskusija o proračunu za narodno brambo. Max Hallel je podal besedo Van der Grae-colu, takrat pa »e j« nenadoma zarula detonacija. Ob 14.05 je neki moški, ki je sedel na galeriji nad iorialistivniini klopmi, ustrelil iz revolverja v smeri proti socialističnim poslancem. Nastala je obča zmeda, poslanci so vstuli in pogledali, od kod je oudel strel. V tem sla se dva zbornična uslužbencu vrgla proli neznancu, ki se je ogorčeno branil, upa-<of. da se mu bo posrečilo uiti. Vendar sla ga premagala. ker so jima prišli nn pomoč tudi vojaki, ki so jih v tem poklicali.
Odredba glede tujih valut
B< Igrail, 15. junija. AA. Finančni minister je odredil. nuj pooblaščene ustanove pri prodaji tujih plačilnih sredstev nn )>odlagi vldiranih potnih listov zahtevajo od potnika Se, da predloži za vsak znesek nad 1000 Din Se potrdilo o plačanem ilavku.
Prav tako morajo oldastva, ki iidajajo posebna pooblastila za nakup tujih plačilnih sredstev, pri izročitvi teh pooblastil zahtevati od interesentov potrdila o plačanem davku in sirer za vsak znesek preko 1000 Din.
Za prizadete po ujmah
Belgrad, 15, jun. AA. Prošli in sedanji mesec je v nekaterih krajih naše države padala toča v zvezi z nevihtami in utrganjein oblakov. Zato je oddelek za rastlinsko proizvodnjo kmetijskega mi-iiitlrstva zahteval od kr. banskih uprav nujno poročilo o tem, kdaj in kje je padala toča, malo uli hudo, koliko zasejanega zemljišča je od tega prizadelo in kalore kulture so najbolj trpele. Razen lega bodo kr. banske uprave poslale kmetijskemu ministrstvu poročilo, kaj so ukrenile, da se priskoči na pomoč krajem, ki so trpeli od toče in neviht.
nu razpolago čas od 19—20, pri čemer odpade na govornika vsake stranke uli strankarske skupiac po 25 minut.
Berlin. 15. jun. AA. Pruski deželni zbor je r. glasovi komunistov in nacijonulislov sprejel komunistični dnevni red, ki zahteva, da Nemčija izstopi iz Društva narodov.
Berlin. 15. jun. AA. Snoči je prvič govoril na-cijonalni socijalist v nemškem radiu. Bil je to Gregor Strasser- Govoril je o nacjjonalističnem pojmovanju države. Med drugim je rekel: -Branili se ne bomo niti vojne, če so pokaže kot edino sredstvo, da se ohrani politična in socijalna svoboda Nem-čije.<
Berlin. 15. jun. AA. Državni kancelar von Papen je včeraj sprejel v avdijenco šefa liacijonalno-socijallstične stranke Adolfa Hitlerja. Sodijo, da sta von Papen in Hitler govorila o nastopu južno-neniških držav, ki so nezadovoljne s politiko nemške vlade.
Za telesno vzgojo naroda
Belgrad, 15. junija. AA. V zvezi z zakonom o gradnji domov In drugih objektov društev in uslanov, ki spadajo v pristojnost ministra za le-lesno \zgojo naroda, proučuje minut sivo za gozdove in rudnike te dni, kako bi se mogel priskrbeli tem ustanovam gradbeni materijal brezplačno iz drž. gozdov. Pri teni pride v j>rvj vrsti v poštev državno industrijsko podjetje Dobrljin-Drvar in se z njim že vrše razgovori v tej smeri.
Lesni dogovor
Varšava, 15. junija. Ig. Na poljski predlog se je dosegel med Avstrijo, Češkoslovaško, Jugoslavijo, Lalvijo, Romunijo in Poljsko dogovor o skupni ureditvi izvoza lesa. S tem dogovorom se bodo navedene države, v katerih rokah jc polovica evropskega izvoza les«, obvezale, da bodo izvoz lesa omejile, da s tem podpro trg. Ureditev izvoza bo urejeval poseben stalni odbor, ki se bo sestal meseca julija.
Osebine vesti
Belgrad. 15. juniju. 1. V finančnem ministrstvu je bil postavljen za višjega svetnika dr. Zvo-nimir Kralj v 8. skupini 1. stop.
Bolgrnd, 15. .junija. 1. Pri ravnateljstvu drž. ieleznic je postavljen Negovetič Rihard, višji svetnik 4. skupine I. stopnje. Kine Franc. .Telašifi Fran in Rangl Alojzij napredujejo iz 5. v 4. skupino II. slopnje, Vchovec Alojzij in Perme Friderik napredujeta v 5, skupino, v 0. skupino napreduje Lukusie Avguštin. V Ljubljani jo prestavljen v 5. jiolož. skupini Ernesl .feras. do sedaj v tiskarni za vozne karta v Ljubljani. V Ljubljano nu glavni kolodvor je premeščen v (i. polož. skupini tfkof Franc, do sedaj pri ravnateljstvu v Belgradu. V računovodstvu ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani je Imenovan v 5. jiolož. skupini za višjega tajnika Mrslavič Ivan.
Monarhistična zarota v Španiji
Madrid, 15. junija, tg. Policija jc rndi monnr-hističnega komplota izvršila več aretacij. V hiši mladega španskega aristokrala so našli orožje in kompromilirujoče dokumente, zaradi česar je bil aretiran ludi bivši poveljujoči general Katalonije Barrera. Podrobnosti, posebno o tem, ali so bili v zaroto zapleteni tudi deli vojske, še niso znano.
Dunaj, 15, junija, ž. Danes dopoldne se je pričela glavna razprava proti Silvestru Matuški zaradi atentata v Ansbachu. Razprava sc vodi v dvorani deželnega sodišča v Aleksanderstrasse. Čeprav so bile vstopnice za to razpravo vse razprodane, se je zbrala pred sodiščem velika množica ljudstva, ker je zanimanje za razpravo ogromno. V sodno poslopje so smeli ljudje sumo z vstopnicami.
Na mizi v bližini zatožne klopi se nahajajo kot corpus delieti poldrug meter dolgi kos tračnice, nekaj škatelj, v katerih je bil eksploziv in še druge malenkosti. V prvih vrstah sedijo strokovnjaki avstrijskih in nemških državnih železnic. Takoj za njimi se nahaja obtoženčeva žena, ki je zelo potrta in v neprijetnem položaju, ker jo neprestano z vseh strnni fotografirajo.
Ob pol 10 je prišel v dvorano predsednik senata svetnik Seidler z enim sodnikom in tremi prisedniki. Kmalu nato je skozi druga vrata vstopil obtoženi Matuška, ki je v elegantni obleki s sivimi rokavicami v rokah napravil poklon sodniku in prisednikom. Matuška je nekoliko shujšal, drugače pa izgleda dobro. Dela pa razne grimase in se stalno maje. Predsednik poziva obtoženca, da da svoj življenjepis. Na vprašanje izjavlja, da je rojen v Jugoslaviji, madjarski državljan in rimo-katoliške vere. Na vprašanje, kaj je po poklicu, pa je odgovoril: >,V zadnjem času železniški atentator,« — Predsednik: »To vendar ni poklic!« — Matuška: »Potem pišite trgovec.« — Predsednik: Za koga morate skrbeti?« — Matuška: »Za mater in hčer.« — Predsednik: »Morda tudi za ženo?« — Matuška: »Da, tudi za ženo.« — Predsednik: »Imate še kaj otrok?« — Matuška ostane tiho. — Predsednik: »Imate še 171etnega nezakonskega sina.«
Ko so bili podani vsi osebni podatki, so bile pozvane priče, 14 po številu. Ko so vstopile priče, je Matuška prikimal svoji ženi, ki se je jokala. Zagovornik dr. Ettinger je ponovno predlagal, da se pozove na razpravo ustvaritelj individualne psihologije dr. A d 1 e r, ker psihiatri ne bodo v sta-
nju, da razjasnijo ta slučaj. Sodišče bo o tem sklepalo.
Sledilo je čilanje obtožnice, katero je Matuška mirno poslušal in stalno gibal z ustnicami, tako da je izgledalo, kakor da moli. Obtožnica obsega 30 strani. Ob 11 je bilo čitanje obtožnice končano, nakar je bil zaslišan Matuška, ki jc odgovarjal tiho. Beseda mu je zastajala in misli so se inu težko porajale. Zato mu je predsednik predlagal, naj mu daje odgovore samo na vprašanja. Zasliševanje je trajalo do pol 12, nakar je bila razprava prekinjena in se je nadaljevala popoldne.
Na popoldanski razpravi so bile zaslišane tri priče. Dunajski listi obširno komentirajo dogodek, nekateri listi pa celo izrabljajo razpravo proti Matuški v politične namene. »Mittagszeitung« piše n. pr., da je Matuška, ko je stopil v dvorano, pozdravil s fašističnim pozdravom.
ska se deta blaznega
Dunaj, 15. jun. tg. Ko se je razprava nadaljevala, je Matuška igral vlogo, kot da bi bil versko blazen, ali pa, da je megaloman. Ko Je predsednik sodišča omenil Cantavir, jo odvrnil Matuška, da se je tako zelo boril proti ateizmu, da je mislil, da mu bo Bog pomagal in da se bodo uresničili nje govi načrti za ustanovitev velike prašičoreje. Govoril je tudi o duhu, ki ga hipnotizira in zavaja k železniškim atentatom. Tako je pravil, da je oni duh vstopil v vlak na zadnji postaji pred Budimpešto in ga nagovoril k atentatu na železnico. Upal je, da bo z atentatom postal slaven in da bo pozneje postal delavski voditelj, v 20—80 letih pc c°Io minister, če ne drugače pa v Patagoniji.
Nato je bilo zaslišanih še par prič, med njimi kriminalni komisar, ki je izpovedal, da Matuška ni bil prav nič razburjen, ko so mu pokazali fotografijo 24 mrtvecev. Nato se je razprava odgodila na jutri.
Poročilo zagr. policije o
napadu na dr. Budaka
Zagreb, 15. junija.
Zagrebška policija je sedaj zaključila preiskavo o napadu na dr. Milana Budaka ler je v zvezi s tem izročilu tri osebe državnemu tožilstvu. O preiskavi je izdala policija daljše pojasnilo, iz katerega posnemamo:
Dne 7. t. in. se je vračal ob tri četrt na poldne zagrebški odvetnik dr. Milan Budak domov na Ilico 10, kjer stanuje. Ko je stopil v hišno vežo, sla prihitela za njim dva mladeniča in ga pričela tolči z debelo palico po glavi. Dr. Budak se ie od udarcev zgrudil ranjen na tla. Na njegove^ krike 111 klice nu pomoč sta jiričela napadalca bežati po ulici. 1'asanti pa so opazili njun beg in ju pričeli preganjati. Eden napadalcev je tekel po llici proti 1'reobraženski cesti. Preganjalci so ga ujeli v hišni veži restavracije pri »Janjetuc, kamor se je zatekel. Preganjalci so pričeli napadalca tepsti, tako da je bil okrvavljen. Med tem sta prišla dva policista, ki sta napadalca aretirala. Obenem z njimi jo odšlo na policijo tudi več meščanov, ki so se prostovoljno ponudili za priče.
Aretirani mladenič jc pri zaslišanju povedal, da mu je ime Šaban Sahinovic, da je rojen 1. 1908 v Tuzli in da je po poklicu natakar ter da stanuje v Mrazovičevi ulici 1. Pri zaslišanju je Šahlnovič tajil, da bi napadel dr. Budaka ter trdi, da je slučajno šel po 1'reobraženski cesti, ko mu je nasproti z Uice pritekla skupina ljudi, ki je nekoga preganjala. Tej skupini da se je tudi on priključil in lekel z njo. Nato je nekdo iz skupine pokazal nanj in ga označil kot napdalca dr. Budaka. Ker je bil sedaj sam napaden, je moral bežati in sc je zatekel v hišno vežo pri sJanjetuc, kjer so ga ujeli. Ko je policija zaslišala vse priče, ki so se prijavile za očividce, kar je trajalo do 10. junija, je se istega dne oddala Šaliinoviča drž. tožilstvu. Za njegovim pomočnikom pa je poizvedovala dalje.
Ko so Šaliinoviča privedli po napadu na policijo, se Je kot priča prijavil tudi neki mladenič, ki je dejal, da mu je ime Vjekoslav Katovič. Povedal je, da je videl, kako neka skupina ljudi nekoga preganja, da pa ni vedel zakaj. Ker jia je šahinovič vztrajno zaniknval napad nu dr. Budaka, je policija poizvedovala še nadalje in je iskala ljudi, s katerimi se je Šahinovič družil. Od vsake loke osebe je zahtevala alibi. Tako je ugotovila, da se je Šahi no vi č innogo družil z nekim Vojisla-vom Kataničem, rojenim 1905 v Puračiču pri Tuzli. Kataniča je policija zaslišala in zahtevala od njega alibi. Katanič je najprej trdil, dn je bil v času napada na dr. Budaka v neki menzi, ker pa tega ui mogel dokazali, je svojo izpoved spremenil in dejal, da se je' tedaj nahajal na Jelačičevem trgu. Ko je opazil veliko razburjenje ljudi, je tekel k skupini, ki je tekla iz Ilice in se jI priključil. Pri »Janjetuc je spoznal Šaliinoviča, lii so ga ljudje tepli. Da bi sodeloval pri napadu na dr. Budaka, je Katanič odločno zanikal. Policija pa je ugotovila, da je Katanič, identičen s tistim Vekoslavom Kalovičem, ki se je na dan napada prijavil policiji za pričo. Semo tedaj je nosil brke in bujne lnse, sedaj pa je bil obrit in ostrižen. Ker je policija ugotovila, da je Kalanič res nosil poprej brke in bujne lase. Je dejal, da se Je ostrigel in obril že v torek nekaj ur pred napadom. Policija je zaslišala tudi brivca, ki je izpovedal, dn je Kataniča obril in ostrigel v sredo, torej dan po napadu. Ni ga ostrigel v brivnici, temveč doma. To vo prav gotovo, zakaj, ko je vprašal Kataniča, zakaj se hoče iznebiti svojih lepih las, je dejal, da zato, ker noče, da bi ga spoznali. Brivcu je povedal, da jc dan poprej pretepel skupno s Šahinovičem dr. Budaka in da ga ižee policija.
Pri preiskavi so našli v Kataničevem stanovanju debelo palico. Ko so \se to povedali Kataniču, se je ta udal in končno priznal, da je skupno s Šahinovičem napadel in pretepel dr. Budaka. S Šahinovičem sta čakala dr. Budaka pred njegovim stanovanjem, in ko je prišel, sta skočila za njim v vežo. Dr. Budak je padel nato na tla, ona dva pa sta ga še tepla po telesu, nato pa pobegnila.
Kulanič jo sedaj priznal, da sla s šahinovičem napadi« dr. Budaka zalo, ker sla bila kot nacionalista ogorčena na dr. Budaka, ker je ta branil ljudi, ki so nastavljali po Jugoslaviji peklenske stroje. Katanič je bil 13. t. m. izročen državnemu tožilstvu.
Bazen Kataniča je bil aretiran še Adetn Sej-ranič, rojen 1907 v Tuzli in po poklicu prodajalec čevapčioev. Policija je namreč ugotovila, da se je pogosto družil s Kataničem in Hahinpvičem, za čas napada pa lii mogel dokazati alibija. Vsa zu-deva se nahaja sedaj v rokah državnega tožilsiva. Vsi trije napadalci su ie izročeni preiskovalnemu sodniku.
Premoženje ekshralja Alfonza se zapleni
Pariz, 15. jun. AA. Iz Madrida poročajo, da prinašajo tamkajšnji listi sklep finančnega ministra o zaplembi imelja bivšega španskega kralja Alfonza XIII. Pri tej priliki jtrinnša list vABC , ki simpatizira z bivšim kraljem, članek, v katerem pravi, da je finančno ministrstvo nepravilno ravnalo, ker ni ločilo, ali so zaplenjena imetja pripadata kralju osebno ali pa kraljici in njenim otrokom. List zahteva, da pride to vprašanje pred parlament.
Herriot se pogaja z Rušilo
Pariz, 15. junija, tg. Kakor poroča >Fig,iro<, se domneva, da so se obnovila pogajanja med Herriotom in ruskim poslanikom Dovgalevskim o franrosko-ruskem dogovoru o nenapadanju. Cuje se, da so so začelo tudi razprave o načrtu, da so sklene trgovsko-golitični inodus vivendi med obema državama.
Davhe znižati!
London, 15, junija. Z. Angleška trgovska zbornica je poslala vladi spomenico, v kateri zahteva, da se državni proračun zniža za najmanj 50 milijonov funtov ter du se ktočasno za la znesek znižajo tudi davki.
Najhitrejši vlak v Evropi
London, 15. junija. AA. Ko pride v veljavo novi vozni red, bo dosegel ekspresni vlak iz Man-chestra v London nov evropski hitrostni rekord. Ekspres bo prevozil 177 milj iz WUmslo\va v Lon-dou v 172 minutah.
Tenišhi himir
London. 15, junija. AA. V ponedeljek se začne wimbledonski teniški turnir, največja prireditev belega športa na svetu. Vstopnice so že domala razprodane in zanimanje je lelps posebno veliko, ker bo izid furnirja v moškem singlu iu doublu pokazal, koliko upanja ima Anglija, da si letos pribori dragoceni Davisov pokal.
Osem najmočnejših igralcev, ki jih je vodstvo turnirja izbralo kol liste, ki imajo največ upanja, da pridejo do četrtfinalu, in se zalo zanjo nu žreba, so: Angleža Austin in Perry, Američani Vines, Shields in lanski vvimbledonski prvak Wood, Francoza Cochet (svetovni prvak) in Borotra In Avstralec Cravford. Med damami so izbrane: Angležinje Mrs. Whiltingslall, Miss Nuthall in Miss Round, Američanki Mrs. Wills-Moody in Miss Ja-cobs, Francozinja Mme Mathieu, Nemka Kralnvin-kel in Švicarka Mile. Payol.
Na turnir se je prijavilo ludi mnogo inozemskih gostov.
Pariz, 15. junija. AA. Domneva se, da se bo razprava proli Gorgulovu, morilcu predsednika Paula Doumerja mogla začeti šele 11. juliju.
DunajskR vremenska nupoved: V sploSneni ne bo velike izpremembe dosedanjega vremena, tu in lam pa bodo krajevne nevihte.
Produktivna zadruga knjigovezov In sorodnih strok, r. z. z o. z., v Ljubljani
javlja žalostno vest, da je v sredo, dne 15, junija umrl njen načelnik, gospod
I	P5R VSA
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek 17, junija ob pol 6 pop. iz splošne bolnišnice na pokopališče k Sv, Križu.
Ljubljana, dne 16, junija 1932.
Stev. 136.
>SLQVENE(V dne 16. junija 1932.
Stran 5
V boj proli malariji
Naše oblasti so sistematično začele pohončevati legla anolelesov
Belgrad, 14. junija.
Naši kraji zlasti na jugu države silno trpijo na epidemični bolezni malariji. Velikanska močvirja po Banatu in vse nižje okrog Skoplja, Velesa in Bi-tolja so prava legla majhnih zelenkastih komarjev, ki jim učeni svet pravi anofeles. Ta komarček se prikrade k vam v sobo, kjer spite, v jedilnico, na vrt, vsepovsod, kjerkoli je le majhen dohod mogoč. Kratek, komaj občuten vbodljaj — in okuženi ste. Najhuje je v mesecih juniju, juliju, avgustu in septembru, ko je vročina silnejfia. Nihče ne more zapirati po cele dneve in mesece stanovanja, zato lahko ž gotovostjo pričakuješ v teh krajih bolezni. Malarija je za človeški organizem strašna bolezen. Često-krat je organizem niti ne more prenesti. Zato so smrtni slučaji radi malarije silno pogosti. Prebivalstvo, ki stanuje v ogroženih krajih, uživa kinin, ki je staro in preizkušeno sredstvo proti malariji. Vendar se je izkazalo, da je to sredstvo kljub temu premalo odporno proti bolezni, ki zahteva čezdalje več svojih žrtev. Da se začnemo boriti nn pravilen način proti malariji, je treba začeti s pokončeva-njem komarjev anofelesov, ki so glavni prenašalei te bolezni od človeka na človeka.
Naše državne in občinske oblasti so začele boj proti tej nevarni bolezni na več načinov. Prvi je bil v svrho obrane s tem, da tamkajšnje prebivalstvo pa tudi vojaštvo, ki služi po teh krajih, oskrbuje stalno s kininom, drugi in tretji način sta pa namenjena za ugonabljanje legel anofelosov. Po starem, precej preizkušenem sredstvu so začeli barja petrolizirati. Seveda moramo imeti tu pred očmi manjša barja, kajti tako obširne komplekse barij, kakor je na pr. Makiško barje, ki zalaga s svojo komarsko zalego ves Belgrad, petrolizirati, bi zna-čilo uporabiti milijone državnega denarja. Zato so se oblasti začele zanimati za druga sredstva, ki so v tem boju proti malariji cenejša pa ludi izdatnejša.
Ravnateljstvo za socialno in zdravstveno pomoč ravno te dni proučuje važen projekt, ki smo ga dobili iz Pariza. Po tem načrtu naj bi zrakoplovi
metali iz gotove višine na močvirja in okužene potoke neki prašek, ki se imenuje »pariško zelenilo«. To zelendo sestoji iz zmesi nerazstopljenega arze-mka s prahom v razmerju ena proti sto. Aeroplani bi se dvignili nad barjem in ga s tem zelenkastim prahom posuli. Rezultati, ki so se s tem zelenilom doslej dosegli, so izredno veliki. Pariškega zelenila se je doslej že dolgo let posluževala Francija, Italija in Združene države Amerike.
Tako zapraševanje je pri nas že uvedlo pred par meseci ministrstvo za gozdove in rudnike, ki je stopilo v dogovor z društvom »Aeroput-, da to društvo s svojimi aeroplani zapraši ogromne gozdne komplekse Romanije-in Kuštravice s prahom, ki uničuje najnevarnejše gozdne gosenice. Po drugih državah so uvedli zapraševanje polj s kemičnim prahom, ki uničuje poljske gosenice, zlasti zelja-rice.
Za našo prestolnico, ki se mora boriti tudi proti anofelesu in malariji, je najvažnejše Makiško polje, ki je skoraj v vseh predelih tudi močvirnato. To polje pa je lako obširno, da o kakem petrolizi-ranju ne more biti govora. Ker pa zdravstveni oziri nujno silijo oblasti v to, da se reši Belgrad pred komarji, se je sklenilo, da se to močvirje najprej malo osuši, potem pa s pariškim zelenilom zapraši. V svrho osušitve Makiškega polja bodo v kratkem začeli kopati globoke jarke, v katere se bo voda stekala in po njih odtekala v Savo, oziroma v Donavo. Ko bodo s tem gotovi, bodo zrakoplovi preplavili pokrajino s pariškim zelenilom. Strokovnjaki izjavljajo, da bo ta akcija imela sijajen uspeh, ker bo odslej polje lahko moči obdelovati, kar je bilo doslej popolnoma nemogoče.
Upajmo, da se bodo ti poizkusi, ki jih bo v kratkem izvedlo ravnateljstvo za socialno in zdravstveno pomoč, obnesli. Prebivalstvo ogroženih krajev si želi čim hitrejše rešitve tega strašnega zla. pa tudi vsa država in tudi mi Slovenci, ki pošiljamo v te kraje svoje fante, ki pridejo čestokrat domov bolni, nesposobni za vsako težje delo ali pa — sploh ne pridejo.
Sodba v milijonski poneverbi
Franc Gajšek na 5 let, Adolf Vran na 2 teti
Ljubljana, 15. junija.
Z nestrpnostjo je danes dopoldne pričakovalo občinstvo sodbo v procesu proti Franu Gajšku in Adolfu Vranu. Že pred napovedano uro razglasitve sodbe so se zbrali mnogi ljudje, zanimajoč se sedaj za nadaljnjo usodo obeh mladih bančnih uradnikov. Mnogi so postajali nervozni, ker senat se ni hotel pojaviti v dvorani, marveč se je skoro tri ure posvetoval v posvetovalnici.
Med splošno tišino je senat ob 12.20 stopil v dvorano. Predsednik g. Ivan Kralj je začel čitati obširno
sodbo.
Senat je nekatere točke izločil od sodbe, kjer gre za približno 40.000 do 50.000 Din, izločil je tudi zadevo Savnikovih 20.000 Din in zadevo Matije Kokalja. Sodba se drugače glasi:
Oba obtoženca Fran Gajšek in Adolf Vran sta kriva, da sta izvršila malverzacije na škodo podružnice Ljubljanske kreditne banke v Kranju (predsednik je navajal točko za točko), da sta ponaredila blagajniški ček na poštno hranilnico za 100.000 Din, Gajšek sam pa jc kriv, da je ponaredil ček za 100.000 Din, da je prevzemal čeke strank in jih vnovčil za sebe v skupnem znesku 780.822 Din in da je poneveril hranilne vloge v skupnem znesku 83.600 Din, dalje, da je kriv malverzacije 6 hranilno knjižico »Mara«, končno sta Gajšek Fran in Vran Adolf kriva, da sta ponarejala Iisitne in jih uničila, oziroma, da je Gajšek vodil lažne trgovske knjige
Zakrivila sta s tem več prestopkov, odnosno zločinstev poneverbe in goljufije ter zločinstvo na-pravljanja lažnih listin in se
obsodita:
Fran Gajšek na pet let roibije in 5830 Din denarne kazni, ki se takoj spremeni v 97 dni zapora, in Adolf Vran na dve leti strogega zapora in na 2820 Din denarne kazni, odnosno v nadaljnjih 47
dni zapora, zapora, dalje v povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Oba se obsodita tudi na izgubo častnih državljanskih pravic, prvi za dobo 5 let in drugi za dve leti. Obsodita se tudi v povračilo škode banki in sicer oba nerazdelno v znesku 64.342 Din. Gajšek sam pa v plačilo zneska 1,006,032 Din. Oprostita pa sc v smislu
§ 280 kaz. zak. glede nekaterih deliktov zaradi zastaranja. Oprostita se tudi goljufije 20.000 Din v zadevi Ivana Savnika, kakor tudi goljufije na škodo Matije Kokalja.
V razlogih je predsednik najprrj utemeljeval pravno stran sodbe ter naglašai, da je sodišče uporabilo novi milejši zakon, smatra pa, da se goljufije in poneverbe niso vršile obrtoma. Ohtežilno je bilo za «ba obioženca: visoki zneski, zlasti pa, da sta hudo zlorabljala zaupanje, ki ga je stavil zavod v nju, da sta hudo zlorabljala svojega neposrednega predstojnika, da sta imela vso moč v rokah, ki sta jo prav tako hudo zlorabljala. Olajševalno je bilo priznanje, dalje neoporečnost in da je škoda delno poravnana.
Sodba je dalje zanimiva v utemeljitvi odmere kazni. Pr" 'sednik je za obtoženega Frana Gajška navajal za vsako točko posebno kazen. (Vse kazni seštete bi znesle za Gajška 46 let in 10 mesecev.) Predsednik je zato pripomnil:
»Sodišče je smatralo, da je primerna kazen samo pet let robije, kajti, če bi vse posamezne kazni sešteli in vam jih prisodili, menda iz ječe 6ploh ne bi prišli.«
Za Vrana je smatralo sodišče nekoliko nižjo kazen za primerno; vendar je bil on starejši, ni bil tako odkritosrčen, kakor Gajšek in bi zaslužil isto kazen. Izjema je bila, da ni bil tako udeležen pri malverzacijah.
Obema obtoženrema sc všteje v kazen preiskovalni zapor od 14. novembra 1931 naprej. Državni tožilec je prijavil revizijo in priziv zaradi prenizke kazni. Razprava je bila ob 13 končana.
— Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, odvajanje krvi, lenivost jeter, zlato žilo, bolečine v kolku, odstrani naravna > Franz-Josef« grenčica — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josei« voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivosti črevesa. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Smrt 92 letnega starčka
Sv. Jedert nad Laškim, 13. jun.
Od župnijske cerkve gre pot mimo pokopa-Ušča navzdol do potočka. Tu je zidana koča, kakor v zemljo vkopana. Slamnata streha, ki moli iznad nje, zelena trata, pepelasta njiva, zadaj v hrib bukve in smreke — idilna umetnina. Oh hiši mlinsk o kolo; trohneča raka priča, da po njej ze dolgo ni tekla voda. Vezna vrata zaprta. Vem, starček, slepi Miha Kodrun, je doma. žena, njegova tretja, je šla k sosedom; treba živeža in drv, ki si jih ne moreta več pripraviti. Prestara sta in sama. Malo privzdignem vrata. V zakajeni kuhinji Sem. Levo soba. V njej diši po toplem dimu.
Kdo je prišel?, se oglasi z močnim glasom s peči. Glasno pozdravim in povem svoje ime.
»A Vi ste. Jaz pa sem kar najrajši na peči, vedno me zebe. Menda imam v starih žilah namesto gorke krvi mrzlo vodo.« In počasi se starec spusti na klop.
»Oče, kako je kaj z Vašim zdravjem?
»E, no, tak, tak, do 90. leta je že šlo. Sem videl in slišal, hodil in delal. Z 90. pa me je začel zapuščati vid. Nekaj mesecev sem še razločeval dan od noči, zdaj samo, če je solnce.«
»Bi mi povedali kaj iz svojega dolgega življenja?:
Nič posebnega ni bilo. Rodile so me Skale pri Velenju 1. 1840. Deček sem prišel v Šoštanj, bil tam pastir, potem za hlapca. Nato sem šel k zidarjem. Vojak nisem bil, ker ni bilo vojske in so jemali le malo fantov. V Šoštanju sem se oženil, si kupil zemljo in pozidal hišo, imel sem gostilno. Napil sem se samo enkrat v življenju, potem pa se mi je čezmerna pijača gabila. Ker je bilo v gostilni čedalje več pijancev in čedalje manj pametnih pivcev, sem prodal hišo in se preselil v Št. Andraž, kjer sem zidaril 8 let. Nato sem prišel sera, k Sv. Jederti, kjer mi je umrla žena, tudi druga; 75 let star sem se poročil tretjič, ker so se vsi otroci raztepli po svetu. Godilo se mi je ne predobro ne prehudo. Zdrav sem bil vedno, razna zidarska dela sem opravljal do svojega 90. leta. Zdaj pa slep čakam, kdaj me moj patron povabi na sodbo.«
»Veste kaj, oče, fotografa imam s seboj; ima istega krstnega patrona kot Vi. Najstarejšega fa-rana bi rad imel na sliki.«
»Dobro, dobro, samo moja stara obleka ni za na sliko.«
»Nič ne de, oče, na sliki se ne bo jioznalo, kakšne starosti je obleka. Še bolje: star človek, stara obleka.«
Šli smo pred hišo, starček je sedel, v roke smo mu dali »zidarsko žezloc, fotograf je pritisnil na gumb.
»Hvala Vam, oče, sorodniki bodo veseli Vaše slike. Sin je tudi zidar, ena hči nekje v Savinjski dolini, dve hčeri v Ameriki, vsi vnuki in še dalje, zlasti žena, bodo imeli slikan spomin na Vas. Midva pa Vam želiva še stoletnico.«
»Nak, te pa ne maram; čimprej se ognem, bolje bo. V nadlego sem sebi in drugim. Hudo mi je, ker ne moreni več delati; zato pa več molim zase in za svoje dobrotnike.«
Poslovili smo se. Danes pa se je poslovila njegova duša. Mirno življenje, mirna smrt. Večni mir!
"Belo ko češnjevevd je -perilo!"-kakor hitro je oprano z Gazelo !
TERPENTINOVO - MILO
GAZELA
pere res
belo
Dipl. izpiti na Tehniški srednji šoli v Ljubljani
so se pod predsedstvom univ. prof. ing. M. O s a n e kot odposlanca ministra trgovine in industrije vršili od 30. maja do 6. junija (pismeno) in od 8. do 14. junija (ustmeno). <kl učencev četrtih letnikov niso bili pripuščeni na strojnem oddelku 1, na elektrotehniškem odseku 3, na geometrskem odseku 7; na arhitektonsko-gradbenem odseku pa jo opravljal izpit tudi en bivši učenec, ki je bil lansko leto odklonjen.
Diplomski izpit so opravili:
na arhitektonsko-gradbenem odseku 2 z odličnim uspehom, t s prav dobrim uspehom, 8 z dobrim uspehom in 1 z zadostnim uspehom učenci: Čuk Danijel, Gantar Josip. Humek Ljubomir, Kožuh Janez, Kukovec Vekoslav, Levstik Slavko, Sršen Nikolaj, Šeme Vladimir, Schlamberger Valentin, Trtnik Ivan, Valenčič Demeter, Vidic Erik;
na strojnem odseku 3 s prav dobrim uspehom, 7 z dobrim in 2 z zadostnim uspehom učenci: Bahar Ivan, Flere Miran, Jerčin Karel, Kornitzer Napoleon, Kovačič Franc, Krpan Edvard, Mreschar Ivan, Perdan Alojzij, Rajh Miroslav, Remias Ivan, Ter-seglav Vasilij, Zadnikar Radoslav;
na elektrotehniškem odseku 4 z odličnim, 2 s prav dobrini, 5 z dobrini, 5 z zadostnim uspehom učenci: čeme Anton, Dolhar Štefan, Favai Smiljan, Gorjup Bogomir, Homovec Bogomil, Legal Uroš, Maček Edvard, Pengov Marjan. Rabič Adolf, Rozman Bogomir, Stani Branko, Tičar Aleš, Tominc Vladimir, Vertačnik Maks, Žirovnik Janez, Živič Milan;
na geometrskem odseku (teoretični del) učenci Barbič Josip, Breskvar Janez. (Mlinski Leopold, Eleršek Jožef, Gams Alfonz, Gatnik Maks, Jaklič Karel, Kenda Boris, Klarič Matija, Kožuh Boris, Krča Ivan, Laharnar Vladimir, Lavrenčič Vladj-slav, Lazorko Boris, Mayer Aleksander, Pele Zvo-nimir, Polovšek Franc, Prohinar Adolf, Rasinger Emil, Ravbar Rudolf, Siijuinčič Janko, Tavčar Vladimir, Uniek Josij), Zadnik Ljubnn, Žilih Jože, Žitnik Hugon, Županič Ludvik.
Na geometrskem odseku se bo končni uspeh utrdil šele po opravljenih terenskih delih začetkom avgusta.
Pri diplomskih izpitih je bilo odklonjenih: na arhitektonsko-gradbenem odseku I za lelo dni; na strojnem odseku 7 zn tri mesece in 3 za šest mesecev; na elektrotehniškem odseku 1 za tri mesece in 1 za 6 mesecev; 1111 geometrskem odseku 2 za Iri mesece, 1 za 0 mesecev in l za leto dni.
Ofvoriiftcno iioziiMfo!
Denar za letovišče si prihranite, ako Vaše jiolne, kozmetične, kadilno itd. potrebščine nahavite pri tvrdki
M.Honn. Ljubljano. Pred $hoii|o2i
poleg magistrata. Kljub konkurenčnim cenain Vam nudi sedaj za otvoritev še 10% popusta.
Joža Jagodic:
Popotni spomini iz Bosne
»Pojdem na Gorenjsko, da se poslovim od drage mi domačije, in pridem v Ljubljano, da se odpeljemo v nepozabno mi Bosno, od katere bom tudi vzel slovo . ..« Tako je pisal nadškof Jeglič v Ljubljano. Odpeljal se je zadnjega maja iz Gornjega grada z avtom čez Kranj na Brezje, kjer je pri Mariji Pomagaj daroval sv. mašo in se sestal s svojimi sorodniki. Obiskal je rojstno vas Begunje, se mudil za kratek čas pri Pogorelčku, šel pogledat razvaline gradu Kamen in hišo svoje rajne sestre v Zabreznici. Pomolil je na grobu svojih davno umrlih staršev in vzel slovo od Begunj, od Brezja, od Gorenjske. Slovo? No, kdor ga je videl zadnji čas, bo pritrdil, da mu, čeprav je koncem maja dopolnil 82 let, ni sile jemati slovo za vedno. Krepka gorenjska korenina je, ki se ne zruši kar tako. Res, da je nekoliko upognjen, tudi noga mu ldecne tu in tam, a zdrav je, krepak, čvrst in svež telesno in duševno. Da ste ga videli, kako je korakal po sarajevskih ulicah v polnem ornatu pri blizu tri ure trajajoči evharistični procesiji! Krepko je držal korak s svojimi mlajšimi tovariši, ki so speli v sprevodu pred njim. Zato je bilo to slovo prezgodnje! Še, še jo boš videl drago domačijo, preden nam prezgodaj ležeš v grob. Če ne prej, drugo leto, ko boš praznoval svoj biserni mašniški jubilej in ga kaniš obhajati pri nas.
Prispel je v Ljubljano, kjer smo se pripravili na pot v daljno Bosno. Prvega junija zvečer smo odpotovali. Četvorica nas je bilo: nadškof Jeglič, ljubljanski vladika, nadškofov nečak in jaz. Poklical je Jeglič svojega nečaka iz Rima, kjer opravlja visoko službo generalnega asistenta Družbe Jezusove, da ga še enkrat popelje v Bosno. Pred 34 leti ga je namreč odvedel tjadol, da bi v Travniku začel in dovršil študije, sedaj da ga hoče vnovič in zadnjič peljati, da bosta skupno vzela slovo. No, prijazni nečak se jc upiral dobremu stricu. Ne vabilu, saj je rad šel zopet pogledat kraje, ki mu hranijo toliko mladostnih spominov; a upiral se je temu, da bi tudi to pot igrala enaki vlogi, kakor sta jo pred davnimi leti, ko sta spela v Bosno. Trdovratno je trdil, da sedaj on pelje strica tja dol. Stric se ie seveda branil ia trdil svoie. Pobo-
tata sta se šele v Travniku baš pred odhodom domov.
Hitel je brzec proti Zidanemu mostu, proti Zagrebu. Bilo je mnogo dobre volje v nas vseh. Pred nami je dolga noč, ki bo najbrže prešla brez spanja, zato je bilo dobro razpoloženje prav na mestu. Bili smo sicer ločeni vsak v poseben oddelek, a smo se obiskovali in sestajali. Hitro smo bili v Zagrebu. Na kolodvoru smo se ozirali po nadškofu Bauerju, ki je tudi nameraval potovali to noč na kongres. Ni ga bilo! Odpeljal se je dan prej. Bilo nam je žal. Nadejali smo se, da nam bo povedal katero novo »kranjsko«. Ali pa od starih katero, ki jih tako rad pripoveduje. Ono o Kranjcu, ki je bil na božji poti pri Mariji Bistriški in je pri spovedi povedal, da ima še en greh, pa ga ne upa povedati. Na mnoga prigovarjanja spovednika je razodel, da je — Kranjec, na kar mu je duhovni gospod ljubeznivo pojasnil, da to sicer ni greh, a da lepo tudi ni. Ali pa ono o kranjskem učitelju, ki je peljal otroke na morje. Ko so visoko gori nad Suša-kom zagledali otroci morje, so hiteli učitelja spraševati, če je to voda ali kaj. Učenik pa jim je po daljšem oklevanju razodel, da je tiste reči tam doli —»en tal vode, en tal pa morja . . .« Da ste ga videli, kako hudomušno se drži, ko pripoveduje! Morda vam, če ste mu všeč, ponudi celo en — ščepec ,.. Rad nas ima Slovence, često to pokaže.
Zavozili smo v slavonsko polje. Bila je pokojna noč. Zadnji krajec meseca je visel nad nizkimi griči. V medli svetlobi smo videli ostanke voda, ki jih je razlila Sava čez bregove ob zadnji hudi povodnji. Bližali smo se Brodu. Pripravili smo svojo prtljago, treba bo prestopiti. Bila je ura tri, ko srao zavozili v postajo. Vedeli smo, da se snidemo z apostolskim nuncijem, ki malo za nami prispe od belgrajske strani na Brod. Brzovlak je tu, nuncij se prikaže v oknu. Objamemo se in si stisnemo roke. Prisrčno snidenje! Potem pa hitro v vlak, ki nas čaka, da nas popelje v Šeher-Sarajevo. Nuncij ima salonski voz. Pelje se kot papežev zastopnik na kongres. Voz je okrašen z belorumenimi zastavicami. Naši oddelki so udobni. Brž smo se porazdelili. Tudi srbski primas Dobrešič je tu. Odrede mu oddelek poleg nas. Ura je blizu štirih zjutraj.. Zori se, skoro bo dan. Mali, prikupljivi vagoni zapeljejo v ozki tir. Čez dolg most zapeljemo v Bosanski Brod. V Bosni smo. kajti prvi minaret nas
pozdravi precej onstran Save. Vlak se ustavi. Kljub zgodnji uri je peron poln ljudstva. Živahno je in veselo. Sloka postava župnika-dekana išče z očmi nuncijev voz. Zastavice povedo, kje je. Baš pri njem se ustavi pravi vagon. Govori, pozdravlja, kliče dobrodošlico na bosanski zemlji. Ponudijo kruh in sol. Nuncij odgovarja. Lepo po hrvatsko, ko da je rojen Hrvat. Blagoslovi množico in vlak se premakne. Deklica, ki jc ponesla v vlak kruh in sol, v vlaku zaostane. Nič ni več znamenjev za odhod vlaka. Deklica ne ve, sestra križarka, ki jO spremlja, tudi ne. Hočeš nočeš morata z vlakom dalje, da pri prihodnji postaji izstopita. Dekan se pridruži nam. Z Jegličom sta si dobra znanca iz | mladih let v Sarajevo. Hitro sta v živahnem po-menku. Ozremo se skozi okno. Z zvonika župnijske cerkve vihra belorumena zastava. Bosna se je pripravila, da dostojno sprejme odlične cerkvene kneze.
Železniška mreža je v Bosni žalibog tako slabo razpredena, da se more priti v Sarajevo samo s treh strani. S severa se pride v Bosno po progi Brod—Sarajevo, s priključkom iz Tuzle, Tesliča, Travnika in Vareša. Z juga se pride v osrčje Bosne po progi Zelenika—Mostar—Sarajevo, s priključkom iz Dubrovnika in Metkoviča. Z vzhoda pa po progi Višegrad—Sarajevo. Tudi ozkotirne železnice na sploSno niso posebno udobne. Vozijo počasneje nego vlaki normalne širine v drugih naših pokrajinah. A to daje tem krajem zanimivo posebnost. Kak or so pokrajine tako siične naši Dolenjski, te vlak poleg drugega opominja na to, da nisi v domači deželi. In če ti to ne prija, te bogata romantika pokrajin odškoduje za vso morebitno neudob-nost. Glavna brodska proga seka od severa proli jugu skoro celo Bosno in daje potniku lepo priliko, da se ob njegovih očeh vrste neprestano in vedno na novo zanimive panorame vseli mogočih lipov bosanskih pokrajin.
Jasno solnčno jutro je. V hipu so pljusknili solnčni žarki čez vso pokrajino. Sedimo ob oknih brzovlaka in gledamo. Dobro jo pobira vlak. Reže si pot v valovito in zeleno bosansko Posavino, ki je vsa polna majhnih brežuljkov, slikovitih gajev, košatih vrtov sliv. Dekan Broda kroti naše občudovanje, češ, da se vse lepše začne pri Doboju. Ura bo sedem. V Doboju smo. Zopet se ponovi prizor z Broda. Dobri Bosanci so sc zbrali na kolodvoru,
da pozdravijo papeževega zastopnika in škole. Župnik gromko pozdravlja, nuncij odgovarja. Mala deklica mu ponudi šopek belih vrtnic. Blagoslov in mahanje rok tja in nazaj. Vlak odhaja. Točno po voznem redu. Niti minute nc zamudi.
Vlaku so pripeli še eno lokomotivo. Znak, da gremo v bregove. In res, od Doboja se začne pokrajina dvigati v griče in hribe. Vlak zavozi ob reko, ki ji sledi vse do Sarajeva. Je to najbolj tipična bosanska reka, od katere je zemlja dobila ime, šumeča Bosna. Vse od tu naprej je tipično bosansko. Ozka zelena polja, ki se ob progi vrste preko dolinic in brežuljkov, med njimi livade in travniki, polni pisanega cvetja. Škrjančki pojo in žvrgolc. Dvigajo se in padajo. Drobnica se paše po golišavah in ozarah, majhno belo govedo muli zadovoljno sočno travo. Seljaki v pestri noši hite na polje. Z rokami si senčijo oči in gledajo v drveči vlak. Ta ali oni zamahne v pozdrav. A sicer so tihi, skromni. Vidijo ga drveli mimo dan na dan. Ni jim več nov.
Dolina se širi in oži. Vlak hiti v vijugah ob bregu reke. Nov ovinek, nov prizor. Kratka, majhna sela nas pozdravljajo 7. goličav na desni :n levi. Že smo zopet v temnem smrekovem gozdu, yiak zapiska, iz gozda smo. Nov prizori Tam v daljavi je slikovito bosansko mestece. Z zelenimi vrtovi okrog hiš, s cerkvijo in minareli, s krivimi orientalnimi ulicami, 7. značilnimi lesenimi kočafni visokih streh in odprtih hodnikov in s historičnimi čitadelami in kulami. Hitro izgine podoba. Tesno oh reki se vijemo naprej. Bosna sc peni in v neštetih brzicah hiti mimo skal in pečin v neprestanih vijugah. Čudovita je pokrajina.
Za nami so ostali Maglaj, Zavidoviče, Žepče, Begov Han, Nemilo. Povsod na kolodvorih polno ljudi. Povsod pozdravljanje in odzdravljanje. Nuncija zasipajo s cveljem. Župnikom žare obrazi. V enoličnosti vsakdanjega življenja pestra sprememba. Ozirajo sc po vagonih. Vedo, da sc vozi 7. istim vlakom tudi Jeglič. Ker se jim nc pokaže, ga iščejo po vagonih. V njegovem oddelku se zbirajo drug za drugim. Jeglič ves oživi. Naenkrat zna zopet perfektno hrvatsko. Rokujemo se in seznanjamo, Posebno živahen je Ivo iz Zavidovičev, Privlekel je odnekod steklenko rakije. Seveda, v Bosni smo! Če bi te manjkalo, bi ne bili. Zar ne?
Na enem mestu, pri zgodovinskem Vranduku.
Stran 4.
»SLOVENEC , dne 16. junija lOh-
Stev. 13(5.
Ljubljana
Velikodušna volita Roberta Kollmanna
Zadnja poročila:
Ljubljana, 15, junija.
Danes ob 16.30 je notar dr. Kuhar, ki oskrbuje dediščino pokojnega g. Roberta Kollmanna, izročil sodišču oporoko pokojnika, ki je bila nato razglašena. V tej oporoki je velikodušni dobrotnik ponovno pokazal svoje veliko umevanje za dobrodelnost in kulturno delo. Volila, ki bodo zanimala javnost, so naslednja: Narodni Galeriji v Ljubljani je zapustil 50.000 Din, Ciril Metodovi družbi 50 tisoč Din, društvu Sokol I 50.000 Din za vzdrževanje Tabora, Sokolu II 30.000 Din, društvu Trgovski dom 50.0C0 Din za vzdrževanje doma. Pevskim društvom »Ljubljana«, »Slavec« in »Ljubljanski zvon« je zapustil vsakemu po 10.000 Din, prav toliko tudi godbenemu društvu »Gradaščica« na Viču, katerega častni član je bil, ali naslednikom tega društva. Po 5000 Din je zapustil: zavodom Marijanišču, Lichtenthurnu, dijaški kuhinji »Domovini«, Ljudski kuhinji, Otroški bolnišnici, društvom: Prostovoljnemu gasilskemu društvu v Ljubljani, prostovoljnemu gasilskemu društvu na Viču, Olepševalnemu društvu na Viču, Mladinskemu zavetišču nn Viču (Vincencijevi konferenci). Jugoslovanski Matici, Dečjemu domu v Ljubljani, zavodu usmiljenih sester Vincentinum, Vincencijevi konferenci v stolni župniji.
Za maše je zapustil znesek 10.000 Din župni
Izlet Jadranske Straže na Kosovo
.'i"	L j u b 1 j a n a , 15. junija.
Kakor je bilo že objavljeno, prireja Jadranska straža na Vidov dan večji izlet na Kosovo, kjer se bo izvršilo posvečenje starodavne Samodreže cerkve na Kosovem. Za ta izlet je dovoljena posebna vozna ugodnost na železnici, in sicer za vožnjo iz Belgrada—Kosovska Mitrovica—Skoplje in nazaj se plača za II. razred 190 Din, za III. razred pa 100 Din, a za vožnjo iz drugih krajev do Belgrada in nazaj je odobrena četrtinska vozna cena. Navedene ugodnosti uživajo pa samo člani Jadranske straže na osnovi članske legitimacije za leto 1932, in sicer v času od 25. junija do 2. julija. Odhod posebnega vlaka (brzega) iz Belgrada je 26. junija ob 23.30 in sicer preko Raške v Kosovsko Mitrovico s prihodom dne 27. junija zjutraj. Tu se ostane ves dan in se vršijo izleti v Peč, De-čane in znani rudnik Trepče, 28. junija zjutraj odhod iz Mitrovice v Vučitrn in od tu k posvečenju Samodreže cerkve; popoldne izlet do Muratovega Tulbeta, spomenika kosovskih junakov in dalje do Prištine, kjer že čaka posebni brz>i vlak za Skoplje, kamor se pripelje ob 21 zvečer, 29. junija je ogled Skoplja in njegovih znamenitosti, a zvečer povratek preko Kumanovega in Niša s prihodom v Belgrad 30. junija zjutraj.
Po rešenju predsedništva kr. vlade je odobren vsem drž. uslužbencem tridnevni dopust, ki se ne vračuna v redni letni odmor.
V prepričanju, da bo vsakdo znal ceniti veliko važnost tega izleta in v nadi, da se čim večje število naših rojakov udeleži tega edinstvenega izleta, ki naj pokaže tudi nam severnjakom vso lepoto skrajnega juga naše domovine, je Jadranska straža dosegla, da bodo imeli izletniki iz območja ljubljanskega Oblastnega odbora Jadranske straže na razpolago 15 brezplačnih kart za železnilko vožnjo iz Ljubljane do Skoplja in nazaj.
Kdor se želi izleta udeležiti, naj se takoj, najkasneje pa do 21. junija I. 1. prijavi odboru Jadranske straže v Ljubljani, Gledališka ulica 8 v uradnih urah od 16—19, kjer dobi vse natančnejše informacije, legitimacijo in vozovnico.
Opozarjamo pa, da je 21. junij skrajni rok in da se noben zamudnik ne bo mogel upoštevati, ker mora biti število izletnikov 22. junija zjutraj tele-grafično prijavljeno izletniškemu odboru.
Kaj bo danes ?
Opera: .TurandoU. Red K.
Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10.
Q Belgijski poslanik v Ljubljani. Včeraj je obiskal Ljubljano belgijski poslanik v Belgradv. minister grof de Romree. V spremstvu ljubljanskega belgijskega konzula g. dr. Milana Dularja je obiskal bana in podbana in si nato ogledal Ljubljano. Nad njeno lepoto je bil silno navdušen. posebno mu je ugajal razgled raz Ljubljanski grad. Ogledal si je tudi kopališče »Ilirije«. Svojo družino je poslal g. poslanik v Kranjsko goro na počitnice.
krasno ležečem turškem selu na živi skali, se dolina silno zoži. Naenkrat zmanjka med pečinami prostora za vlak. Zato mora v predor. Po cesti ob progi nas spremlja avto. Dvignil se je v višino sela na skali. A Vranduk čez sebe ne pusti ceste. Morali so jo izvrtati pod njim. Tako sta vzporedno dva predora. Vmes šumeča Bosna, nad njo, kakor da plava, Vranduk. Gotovo eden najlepših prizorov! Vlak se vije po ozki dolini skozi temne gozdove prav do Zenice, ki je danes prvo industrijsko mesto v Bosni, nekdaj pa prebivališče starih bosanskih bogomilov. Tam, kjer se izliva v Bosno reka Lašva, in se spoji s sarajevsko progo stranska pro-a iz Travnika, je Bosna zopet utesnjena med brda. ri Kaknju, kjer je veliko Slovencev pri lesni industriji in v rudniku, se dolina, ko smo se peljali skozi Kraljevsko Sutjesko, odpre, in železniška proga se vije prav do Sarajeva ob robu zelenih, bogato razčlenjenih brežuljkov in hribčkov. Pred Sarajevom pa se dolina razširi v plodno, zeleno sarajevsko polje, polno žila in trave.
Mimo Visokega, kjer so pozdravili prihajajoče kongresne goste gojenci velike frančiškanske gimnazije s krasnim petjem, smo dospeli v Sarajevo. Bilo je blizu ene popoldne.
Na obeh obalah reke Miljacke, v štiri kilometre dolgi in dva kilometra široki kotlini, 540 m nad morjem, pod 1629 m visokim Trebevičem leži mesto Sarajevo. Od 70.000 prebivalcev je 28.000 muslimanov, 21.000 katoličanov, 18.000 pravoslavnih, nekaj tisoč judov in nekaj drugovercev. S svojo amfiteatralno panoramo, z izredno romantično prirodo v najbližji okolici, z minareti od sto džamij, z zvoniki cerkva, z visokim sadnim drevjem nad hišami in zelenimi vrtovi med hišami, s številnimi turškimi pokopališči in njihovimi krivimi spomeniki, z ulicami in zgradbami evropskega lica in s čaršijo ter s hišicami orientalnega in bosanskega tipa, z mešanico najpestrejših noš — je Sarajevo mesto silnih kontrastov, v katerem se stikata vzhod in zahod. Po občem mnenju in priznanju je Sarajevo eno najlepših in najbolj zanimivih mest na Balkanu, če ne v fcvropi ali na svetu sploh.
(Dalje.)
£
cerkvi na Viču in enak znesek stolni župniji z določilom, naj se na obletnico njegove smrti bere žalna služba božja.
Za mestne reveže je zapustil, kakor smo poročali, znesek 10.000 Din, z določilom, da se znesek razdeli na dan njegovega pogreba. Prav tak znesek je zapustil za reveže na Viču. Oba legata sta bila že izvršena.
Za svoj gradič Pod Rožnikom je določil, da sc mora gradič s pristavo vred, to je št. 1 in la, po smrti gospe Josipine Blumauerjeve prodati, od skupila pa naj se iz polovice ustanovi ustanova za ubožne slepce iz Slovenije, ki imajo domovinsko pravico v Sloveniji, iz druge polovice izkupila pa naj se osnuje ustanova za podpiranje ubožnih ljubljanskih trgovskih uslužbencev, ki svojega uboštva niso sami krivi. Do obeh ustanov imajo pravico najprej morebitni ubožni sorodniki pokojnika, drugič oDubožani uslužbenci tvrdke Kollmanna, in končno še ostali.
Pa se je tudi svojih uslužbencev spomnil v svoji oporoki, to je bilo za vsakogar, kdor je poznal njegovo srce, jasno. Volila za uslužbence so prav munificentna.
Ta oporoka dokazuje nedvomno, da je bil pokojni Kollmann največji dobrotnik zadnjih desetletij, za Žigo Cojzom pa gotovo tudi največji slovenski mecen.
Zagotovljeno, podaljšanje
moratorija za Nemčijo
Lausaiine, 15. junija. Ig. Današnji sestanek je trajal do 7 zvečer in so v glavnem razpravljali ua njem o otvorll\ i prve jutrišnje seje in o razdelitvi dnevnega reda. Na otvoritveni seji bo jutri prvi govoril švicarski zvezni predsednik Motta, da pozdravi konferenco, za njim bo pa govoril samo še MacDonald. Razen šestih vabečih držav so zastopane Poljska, Portugalska, Jugoslavija, Grčija, Bolgarija, Češkoslovaška. Madjarska. Romunija in štirje angleški dominioni.
Na današnjem sestanku Herriota in Mac-
© Srebrni jubilej, ki ga praznuje v soboto in nedeljo 18. in 19. t. m. Prosvetno društvo v Trnovem, ne bo praznik le za trnovsko faro, kateri je društvo v teku let vzgojilo dično armado krščanskih očetov in mater za ideale vere, prave prosvete in čednostnega življenja vnete mladine, temveč praznik vse Ljubljane, v kolikor tudi v teh časih ceni vrednost z žrtvami združenega dela na polju ljudske prosvete. Zato je pač umestno, da na prireditve tega jubileja izrecno opozorimo z željo, da bi Prosvetno društvo Trnovo tako v soboto zvečer pri predstavi »Naše krvi« kakor pri celodnevnih prireditvah v nedeljo moglo med svojimi gosti pozdraviti čim več udeležencev iz vseh delov našega mesta.
0 Absolventi geonietrskega odseka na tehniški srednji šoli v Ljubljani odpotujejo v Belgrad in dalje na terensko delo najkasneje 24. junija.
0 Včerajšnji živilski trg je bil slabo založen, tudi kupčija je bila slabejša. Na eni strani se pozna, da se je na kmetih pričela košnja ter da zaradi tega kmetice ne prihajajo več toliko z blagom na trg, na drugi strani pa so meščani polagoma začeli odhajati na počitnice, kar vse se seveda pozna tudi na trgu. Upoštevati je še, da je na domačih vrtovih zrastla in dozorela najpotrebnejša zelenjava, kar tudi marsikateri gospodinji prihrani pot na trg. — Pač pa so ženske prinesle na trg že veliko več rdečih gozdnih jagod, skupaj 48 košaric. Prodajale so jih po 5—7 Din liter. Tudi gobe so postale cenejše, čeprav jih na trgu ni bilo toliko, ko zadnjo soboto. Prvovrstnih gob včeraj na trgu skoraj ni bilo. Slabejše gobe so dajale ženske tudi po 2.50 Din merica. — Izmed zelenjave omenjamo glavnato solato, ki prevladuje na trgu in jo prodajajo po 50 par glavice, stročji fižol je po 14—16 Din kilogram, grah v stročju po 6 Din, luščen po 14 Din liter. Bosanskih češenj so včeraj pripeljali na trg izredno veliko. Prodajali so jih po 6 Din, nekateri tudi po 5 Din kilogram. Goriške češnje so po 10 Din kilogram. Marelice drže branjevke na Po-gačarjevem trgu po 28—32 Din kilogram, kalifornijska jabolka so po 28 Din kilogram. Cepljene vrtne rdeče jagode so po 20—24 Din kilogram. — Novi krompir se je nekoliko pocenil, prodajajo ga že po 4—5 Din kilogram. Starega krompirja so pripeljali na Sv. Petra nasip 3 voze, nudili so ga po 1.25 Din kilogram. — Na perutninskem trgu se je mrtvilo najbolj poznalo. Jajc je bilo v izobilju, kupcev skoraj nič. Jajca so nudile ženske po 1.25 dinarjev in tudi ceneje. Perutnine ni bilo mnogo, piščanci so bili po 25—30 Din par, kokoši po 26 do 28 Din.
© Rojstva in smrti v Ljubljani. V mesecu maju je bilo v Ljubljani rojenih 172 otrok, med temi 86 fantkov in prav toliko punčk. Mrtvorojenih je bilo 5 fantkov in 6 punčk. Umrlo je skupno 117 oseb, med temi 59 moških in 58 žensk. Med umrlimi je bilo 56 domačinov in sicer 26 moških in 30 žensk, tujev pa je bilo 71 in sicer 33 moških in 28 žensk. V zavodih je umrlo 91 ljudi in sicer 51 moških in 40 žensk.
© Tatovi na trgu. Na ljubljanskem živilskem trgu se skoraj redno dogajajo prizori, da prekine vrišč in trušč prodajalk in kupovalk bridek jok ženske in takoj vedo vsi: zopet je bila ena okra-denal Včeraj je prinesla na trg gobe kmetica Frančiška Zupančičeva z Dolenjskega. Ko je svoje gobe Je skoraj prodala, je naenkrat opazila, da ji je izginila torbica, v kateri je bil znesek 200 Din. Uboga ženska je seveda pričela jokati in je komaj mogla povedati stražniku, kako in kaj je s tatvino. Spomnila se je, da sta se malo poprej potikala okoli nje dva slabo oblečena Bosanca, ki ju sumi, da sta ji izmaknila torbico, natančnega opisa pa seveda ni mogla dati. Take tatvine na trgu se že tako množe, da bi bilo res treba izboljšati varnostno službo na trgu. Uprava policije je tudi res lakoj pomnožila število svojih ljudi na trgu in je upanje, da bo kmalu izsledena tatinska tolpa na trgu.
© Čudna nesreča — pojasnjena. Poročali smo o čudni nesreči služkinje Marije Schvventnerjeve pri Novaku v Mostah. Schvventnerjeva jc dejala, da ne ve, kako se je ponesrečila, da jo je morda kdo vrgel skozi okno ali pa da je padla v sanjah. Zadeva pa se je izkazala za povsem drugačno. Gre namreč za navadno ljubavno nočno pustolovščino, katero je hotela Schvventnerjeva zatajiti. Policija je zaslišala mnogo ljudi, ki bi mogli kaj povedati o tej nesreči, nazadnje pa jc le prijela pravega, ki je prostodušno priznal, da se je tudi sam ponesrečil pri tem nočnem vasovanju.
O Iz policijske torbe. Ravnatelj salezijanskega mladinskega doma na Kodeljevem dr. Blatnik je prijavil, da je neznani tat skušal vlomiti v nabiralnik v kapelici. To se mu ni posrečilo, ker ima nabiralnik dvojne stene. Tat, ki je hotel vlomiti najbrže podnevi, ker je ponoči kapelica zaklenjena, je pa na nabiralniku le napravil za okoli 80 Din škode. — Ivana Ponikvar, mesarjeva žena na Poljanski cesti 54, je prijavila, da ji je v teku enega meseca izginilo nekaj zlatnine in nekaj oblačil v skupni vrednosti 740 Din. Prijavila jc tudi žensko, ki jo sumi, da ji je te reči pokradla. — Bančni uradnik Prane Sešel, stanujoč na Sv. Petra cesti št. 82, je prijavil, da mu je nekdo ponoči ukradel iz spalnice hlače, srebrno uro in listnico s 100 Din gotovine. Tat se je moral splaziti v spalnico z dvorišča skozi odprto okno. — Pod Rožnikom je našel monter Franc Hofman moško kolo brez gumijev in blatnikov. Kolo je bilo najbrže kje ukradeno in je tat pobral z njega tisto, kar je mogel uporabiti, ostalo kolo pa je zavrgel. Kolo ima sedaj policija.
pretipisov v Nemčiji
Berlin, 15. junija, tg. Nova politična zasilna naredba prinaša med drugim tudi važne spremembe o tiskovnih predpisih. Tako je določeno, da se listi in časopisi v bodoče laliko prepovedo ne samo, če bo ogrožen red in mir, temveč ludi, če bi bili ogroženi življenjsko važni državni interesi. Ker ta pojem življenjsko važnih državnih interesov lahko posega na vsa polja državnega udejstvovanja, je meja teh predpisov pomaknjena zelo daleč.
Čuden deželni zbor
Berlin, 15. junija, tg. Danes iu jutri zaseda pruski deželni zbor, ki bi imel po želji državnega kanclerja von Papena volili pruskega ministrskega predsednika. Na dnevnem redu današnje in jutrišnje sejo pa ni volitev ministrskega predsednika, najbrž zato, da bi se o tem prej vršili oficielni razgovori. Ko je bil na dnevnem redu vijo, je bil deželni zbor nesklepčen, ker so bili predlog komunistov, da se Youngova plačila usta-prisotni samo narodni socialisti in komunisti. Nato je bil odklonjen komunističen predlog, da naj se pogodba, s katero se določa Hohenzollernceni odškodnina, razveljavi. Zopet je postal deželni /.bor nesklepčen, ko je prišlo do glasovanja o komunistični nezaupnici von Papenovi državni vladi. Odklonjen je bil tudi predlog narodnih socialistov, da se obtožijo ministrski predsednik Braun ter ministri Severing, Grtimme in Schreiber, ker niso ugodili zahtevi pruskega deželnega zbora, da se mu predstavijo.
Donalda se jo dogovorilo, da naj se na lausann-ski konferenci predlaga podaljšanje llooverjevega moratorija, to je absolutnega moratorija, do t. januarja 1983, da so bodo dalje predložili konferenci predlogi angleške in francoske vlade, da naj se konferenca po končanem dnevnem rodu takoj ali pa v prav kratkem času spremeni v evropsko gospodarsko konferenco, ki naj bi imela nalogo, pripraviti skupno stališče evropskih vlad, da bodo mogle na svetovni gospodarski konferenci jeseni evropske države nastopiti z enotno fronto
Maša država spolnjuje svoje obveznosti
Belgrad, 15. junija. AA. Finančno ministrstvo je izročilo preko Narodne banke finančnim agentom naše vlade v Parizu dne 15. t. m. določeno dvunajstino anuitete za službo predvojnih državnih posojil, in sicer: Otomanski banki za posojili iz leta 1895 (4%) in 1900 (4K>%) znesek 3.2 milj. frankov ozir. 7.05 milj. Din. Francosko-orientalni družbi za posojila iz leta 1902 (5%), 1900 A[A%) in 1913 (5%) znesek 3.5 milj. frankov ozir. 7.8 milj. Din.
zveznega sveta
Dunaj, 15. jun. tg. Danes je bila prva seja avstrijskega zveznega sveta, v katerem so krščanski socialci radi rezultatov zadnjih občinskih volitev izgubili dosedanjo večino. Zvezni kancler dr. Doll-fuss je izjavil v vladni izjavi, da hoče premagali krizo zaupanja, podpreti valuto in končno rešiti problem Creditanstalta.
Dalje je izjavil dr. Dollfuss v zveznem svetu, da je Avstrija dnnes absolutno upravičena k upanju da bo dobila veliko posojilo, in če se poleg tega reši še vprašanje Creditanstalta in izvede misli prednostnih carin, bi bili dani vsi pogoji za zo-petno poživitev zaupanja. O islem vprašanju je izjavil finančni minister v carinskem odboru, dn zasleduje vlada z vso odločnostjo pot za preferenčne pogodbe, ker se samo z njimi lahko ohrani avstrijsko gospodarstvo pri življenju.
Maribor
□	Iz policijske službe. V Belgrad je bil premeščen k tamošnji policiji uradnik mariborskega policijskega komisarijata Ciril Bremec.
O Planinske vesti. Dne 10. julija t. 1. bo otvoritev Ribniške koče, ki se bo izvršila z veliko slovesnostjo. — Planinci naj se poslužujejo ugodnosti, ki se jim nudi po SPI). Ob nedeljah bo odslej Putnikova pisarna odprta že ob tričetrt na pet zjutraj pa do odhoda jutranjih vlakov, tako da si posamezne skupine lahko tamkaj nabavijo vozni listek. — Uradne ure pri Putniku so odslej od 8—12 in od 13—19.
□	Proti ogrožanju mestne avtonomije. O novem občinskem zakonu, ki se pripravlja, se čujejo razne verzije. Med drugim bo baje znatno okrnjena avtonomija naših mest ter bodo razne agende pridržane državnim uradom. Kakor čujemo, pripravljajo mesta primerno akcijo proti poskusom odvzema samouprave in umestno bi bilo, da bi se tej akciji pridružilo tudi naše mestno zastopstvo.
□	številne žrtve prepira. V Malem Boču je prišlo v torek do pravega pokolja v hiši posestnika Piveca. Med Pivcem, njegovo ženo Marijo in hčerko na eni strani, na drugi med Francem Zrnkom in njegovim tovarišem je prišlo do spora, ki se je končal s splošnim pretepom, v katerem so imeli besedo sekira in drugo tako domače orodje. Posledice so bile pri vseli krvave. Marija Pivec in Franc
! Zrnko sta morala biti prepeljana v mariborsko bol-! nišnico, ker sta zadobila hude poškodbe, prva po celem telesu, drugi pa je dobil udarec s sekiro preko glave. Poškodbe ostalih treh pa so lažjega značaja, da so lahko ostali v domači oskrbi. Vzrok hudega prepira iu splošnega pretepa še ni dognan.
□	Tatvine na grobovih. V zadnjem času se dogajajo cesto tatvine cvetja z grobov na pobreških pokopališčih. Kar preko noči izgine z grobov najlepšo cvetje, ostalo pa tatuui poleg tega še poteptajo ter uničijo. Morda bi kazalo pokopališča preko noči zaklepati, da bi se v bodoče take tatvine preprečile.
□	7 mesečno dete v vodnjaku. V P.ospohu pri Mariboru je prišlo do skoro neverjetnega dogodka. Skupina dece, ki je pazila tudi na 7 mesečnega Stanka, sina delavke Lorbekove, se je igrala pri vodnjaku. Deca so je kotalila iu skakala ter pri Ioni prevrnila malega Stanka v studenec. Na vpitje otrok so prihiteli odrastli ter potegnili dote nezavestno in že čisto plavo i/, vode. K sreči pa je bila strokovnjaška pomoč takoj pri rokah in reševalcem je uspelo v že skoro mrtvo trupelce zopet z umetnim dihanjem povrniti življenjsko iskro. Dete so nato prepeljali v bolnišnico.
□	Na cesti oslabela. Na Mnljski cesti se je zgrudila včeraj dopoldne v nezavest mlado dekle. Stražnik jo alarmiral reševalce, ki so nezavestno zopet obudili tor jo nalo prepeljali v bolnišnico. Bila je to 20 letna delavka Jožefa Žabkar, vzrok nezavesti pa je bila splošna onemoglost in slabost.
□	Nevaren žepar se jo klatil včeraj v gnječi po Irgu. Nekaj žrtev jn potem ugotovilo navzočnost nevarnega gosta. Najbolj oškodovati je trafikant Jurij Rebernik, kateremu je izginilo iz žepa čisto neopaženo 220 Din z listnico vred. Oškodovanci so prijavili svojo smolo policiji, ki pa je nadležnega neznanca zaman zasledovala.
Kanmik
Tujsko-promctno društvo je pred kratkim izdalo na vse meščane poziv, v katerem prosi, da sc mu prijavijo prosta stanovanja, kjer bi se lahko nastanili letoviščarji. Opozarjamo Kaniničane, da s prijavo prostih stanovanj za tujce omogočijo društvu, da tujcem takoj nakažejo stanovanja. Prijave je oddati tajništvu društva v trgovini Skala. — Obenem se društvo obrača na vse Kaniničane, da bi v čim večjem številu pristopili; društvo je namreč sedaj popolnoma navezano na redne članske prispevke, ker so mu bile odpovedane vse denarne podpore. Kljub temu pa je društvo izdalo
lično propagandno brošurico s slikami iz Kamnika in okolice, ki je vzbudila mnogo zanimanja na tujsko-prometni razstavi v Zagrebu kakor tudi po drugih delih naše države, kamor so jo razposlali. Da bi društvo še nadalje moglo uspešno vršiti propagando za Kamnik, je potrebno, da čim več članov pristopi in prepričani smo, da naš poziv ne bo brezuspešen,
Novo mašo bodo imeli v Radomljah v nedeljo 10. julija. Novomašnik je lazarist g. Franc Jereb.
Mestna občina in SIC Kamnik otvorita skupno zgrajeni tenis-igrišči v nedeljo 19. t. m. Pri otvoritvi gostujejo tenis-igralci SK Ilirije.
Trbovlje
Veliko tombolo priredi v nedeljo 3. julija podružnica SPD v Trbovljah. Krasni dobitki v vrednosti 40.000 Din. Tombolske karte dobite po 3 Din v trgovinah in pri odbornikih SPD.
Kresnice
Bolj redko se oglašamo. Da se gibljemo na verski obnovi in poglobitvi, nekaj o slavnostih zadnjih dni. Od 2. do 10. t. m. smo imeli za našo taro sv. misijon. Vodili so ga očetje lazaristi iz Ljubljane. Svete zakramente je prejela razen par izjem vsa fara. Hvalevredno je to, da so se možje pridno udeleževali misijonske pobožnosti. Napis na misijonskem križu v cerkvi nas bo vedno spominjal teh lepih dni. G. župniku Dolinarju smo hvaležni, da nam je oskrbel sv. misijon. V nedeljo 22. maja pa je naša Marijina družba obhajala 25-letnico obstoja. Ta srebrni jubilej smo kar najlepše praznovali ter je zajel vse prebivalstvo v fari. — Preteklo nedeljo sta obhajala zlato poroko ugledna zakonca Matija Mlakar in njegova žena Terezija, rojena Pire iz vasi Goliš. Zakonca imata 13 živih otrok, med temi dva v Ameriki, ki sta sta jih vse lepo krščansko vzgojila in preskrbela. Otroci, vnuki in številni sorodniki ter natlačeno polna cerkev s farani so prisostvovali poročnim obredom, ki jih je opravil g. župnik Dolinar. Cerkveni pevci so jima zapeli večno lepo »Mati glej«. Zlatoporočencema, ki sta od dela in trpljenja sicer nekoliko upognjena, drugače pa še čila, kličemo: Bog vaju živi do skrajnih mej življcnjal
St Je
?.rne$
Slovesnost na Gorjancih. Ker je v nedeljo, dno 5. junija, neugodno vreme onemogočilo prenos kipov 1111 Gorjance, zato se je blagoslovitev istiii in novega oltarja izvršila preteklo nedeljo. Iz SI. Jerneja se je omenjenega dne razvila velika procesija, v kateri so belo oblečena dekleta nosila kip Matere božje, fantje pa kipa sv. Alojzija iu sv. Antona. Ostali verniki pa so z lilijami v rokah iu v pobožni molitvi paroma stopali in hiteli skozi širne gozdove k ljubki cerkvici sv. Miklavža vrhu gore. Prihiteli so romarji tudi iz drugih krajev, da so bile mehke Irale okoli cerkve napolnjene z njimi in širni gozdovi najbrž Se nikoli prej niso sprejeli (olike množice v svoje okrilje. Po cerkvenem opra /iiu. ki ga. jo opravil naš veliki ljubitelj planin, g. kaplan Barlol, je prišlo do izraza tudi veselo razpoloženje razigrane množice, ki se jo ob veselih zvokih godbe Prosvetnega društva radovalo in si krajšalo čas v senčnem zatišju prostranih gozdov. Bil je lep in radosten dan, poln sreče in veselja, da so ie vs.iu neizbrisno vtisnil v spomin.
Rastlinski škodljivci. Na polju so je lelns pojavil v izredni množini niramor, ki preli na nekaterih njivah uničili vso koruzo. Tudi kvarni vpliv ličink rjavega hrošča se letos izredno pozna po travnikih in na polju. — Mlajše sadno drevje, jablane in hruške, pa so nenavadno hudo napadle lislna uši, da je vsako zatiranje skoraj zaman. — Letina sicer dobro kaže, a gorje, čo se pravočasno nomeji v svojem kvarnem delovanju la niilijardna armada škodljivcev!
Stev. 1 Jlfi.
»SLOVENEC«, dno i«, juniju 1982.
Stran 5.
Dnevna kronika
Koledar
Četrtek, 10. junija: Jošt, opat; Jolanda, bla-žeuu; Frančišek, Regij, spoznavulec.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrl g. Ciril Ahlin, trgovec. Pogreb bo v petek ob 4 popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim naše sožalje.
+ V Ljubljani je umrl g. Štefan Dražil, stavec. Pogreb bo v petek ob pol 6 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Blag mu spomin! Žalujočim naše sožalje!
-j- V Trbovljah je umrla gospa Alojzija Kos roj. Kralj. Pokopali jo bodo v petek ob pol 5 popoldne. Svetila ji večna luč! Preostalim naše sožalje!
Hm! slaščice in nebeške torte, Tutankamen in še razne sorte, kakor »Zrinski«, Jelačič in slične pri Petričku res so vse odlične!
Osebne vesti
—	Na graški univerzi je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva gosp. Ivan Koklič iz Novega mesta. Iskreno čestitamo!
= Upokojena sta peh. kapetan I. razr. Josip Tufek in nižji voj. uradnik I. razr. ekonomske stroke Milan Bajer.
= Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za poveljnika brzometnega eskadrona 6. konjeniškega polka konjeniški kap. II. razr. Oton Egersdorfer; za vodnika 2. čete 1. bataljona 2. pon-tonirskega polka inženjerski podporočnik Slavko Strojan; za pobočnika telegrafsko-tehničnega poveljstva inženjerski kap. II. razr. Svetozar Ribar; za vodnika veliko-bečkereškega voda dunavskega orožniškega polka peh. poročnik Ciril Legat; za vodnika sarajevskega voda drinskega orož. polka inženjerski podporčnik Savo Mihič; za vodja bije-ljinskega voda drinskega orož, polka konjeniški podporočnik Jernej Mak in za vodnika beranske-ga voda zetslcega orož. polka topniški podporočnik Vincenc Fortuna. — Napredoval je za služi-telja I, skupine služitelj II. skupine Matija Ivan-kovič.
Ostale vesti
—	Sprejemni izpiti za I. razred na I. državni realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova ulica 4) se bodo vršili dne 24. in 25. junija t. 1. Prošnje, kolkovane s 5 Din, je vložiti pri ravnateljstvu od 20. do 23. t. m. Priložiti je rojstni in krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. — Ravnateljstvo.
—	Na gg. duhovnike na deželi in na razne veleposestnike se obračamo s prav prisrčno prošnjo, da bi velikodušno nudili čez počitnice kakemu revnemu akademiku zdravo letno bivališče z vso oskrbo. Veliko je akademikov, ki nimajo doma in bi bili zelo hvaležni vsakemu dobrotniku, ki bi se odzval našemu pozivu. Ponudbe je nasloviti na naslov: Vincencijeva konferenca za akademike v Ljubljani, Streliška ulica 12.
DAJ Slado- DAM -led
—	Procesija na morju. Pretekli ponedeljek so v Šibeniku in na bližnjem otoku slovesno proslavili 700 letnico smrti sv. Antona Padovanskega. Ob tej priliki so šibenišlki frančiškani darovali sto obedov mestnim revežem. Na Krapnju se je vršila zanimiva procesija po morju okrog otočka. Remorker vojne mornarice je vlekel velik splav, na katerem je bil oltar s kipom sv. Antona; na splavu je bila tudi duhovščina s škofom Mileto na čelu. Za splavom se je zvrstila dolga vrsta ribiških ladij, okrašenih s cvetjem, za njimi mnogo čolnov, katere je zasedlo pobožno ljudstvo. Po procesiji, ki je trajala dve uri dn pol, je bila na obali slovesna sv. maša in pridiga. Slovesnosti se je udeležilo veliko število izletnikov iz Šibenika in okolice.
—	Dijaški dom v Kočevju opozarja starše svojih gojencev in druge, da niso resnične vesti o ukinitvi višjih razredov tukajšnje gimnazije. — Ravno v preteklem šolskem letu so se pokazali na tukajšnji gimnaziji zelo lepi učni uspehi, zlasti zadovoljivo so napredovali gojenci našega zavoda. Dokončno ni padel niti eden naših 75 gojencev, kar je zahvaliti smotrenemu pedagoškemu vodstvu našega zavoda. — Opozarjamo starše, da je prošnje za sprejemni izpit v I. razred za prihodnje šolsko leto vložiti najkasneje do 23. t. m. na gimnazijsko ravnateljstvo, oziroma vloži prošnje tudi naš zavod sam, ako se mu poprej dopošljejo potrebni dokumenti. — Izpiti se vrše od 23. do inkl. 25. t, m. — Starše oziroma njihove namestnike svojih gojencev zaeno obveščamo, da bomo vzdrževalne stroške gojencev za prihodnje šolsko leto znižali. — Vodstvo Dijaškega doma v Kočevju.
—	Avtobusna proga Ljubljana—Celje. Avto podjetje Bistra je vpeljalo vožnjo Ljubljana—Blagovica—Vransko. Prebivalci Črnega grabna smo tega veseli, vendar apeliramo na imenovano podjetje da naj ne neha poprej, da bo doseglo koncesijo za vso progo Ljubljana—Celje in nazaj. To je naravnost potreba za nas, če pomislimo, dn na primer, ako se hočeš peljati iz Lukovice v Celje, moraš najprej z vozom do Domžal, potem p« vso dolgo progo Domžale—Ljubljana—Zidani most— Celje prevoziti. Tudi pošta, ki bi jo prevažalo potem podjetje Bistra, bi imela kratko in sigurno pot. Vse torej govori za to, da naj se čimprej vpelje vožnja Ljubljana—Celje. Merodajna oblast naj upošteva našo željo in naj gre zgoraj omenjenemu podjetju pri eventualni prošnji za koncesjio blagohotno na roke. — Eden iz Črnega grabna.
Zbirčen jeziček liže
sladoled »Petriček«.
—	Nesreče. Na Rakeku je nakladal hlode 35 letni delavec Josip Švigel z Rakeka 79. Težak hlod pa ga je potegnil z vagona. Pri padcu si je Svigclj zlomil desno roko in dobil še druge poškodbe po telesu. — Dninar Karel Flak se je peljal s kolesom iz Medvod v Ljubljano iskat dela. Na cesti pa je padel s kolesa in si poškodoval desno nogo. — Ko je šla domov iz Kočevja v Pregrad pri Starem trgu ob Kolpi, je padla na cesti 59 letna užitkarica Kala Grgič in si zlomila desno nogo. Ponesrečenci so bili pripeljani v ljubljansko bolnišnico.
—	V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 47 od 15. t. m. je objavljen »Pravilnik o trošenju pisarniškega in drugega materijala, rabi pribora in oprave v državnih uradih in ustanovah in o uporabljanju kreditov za poštno-te-legrafsko-telefonske stroške«, dalje »Navodila za osnovanje gradbenih odborov po gradbenem zakonu«, »Navodila, kako naj sc sestavi proračun državnih razhodkov in dohodkov s predlogom finančnega zakona za lelo 1933-34«, »Sporazum o klirin-gu med Jugoslavijo in Švico«, »Obrazci k pravilniku o poslovanju in upravljanju skladov za pod-
piranje strokovnih šol« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.«
—	Sirarstvo. Spisal Anton Pevc, drž, mlekarski inštruktor, Gorica 1925, 286 strani 60 Din, vezano 70 Din, — V prodaji ima knjigo Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Sirarstvo ja važen faktor v r.ašem kmetijskem gospodarstvu. Vsaka mlekarska ali sirarska zadruga ali bodisi privatnik, ki se peča z izdelavo sira mora biti pravilno poučen in imeti razumevanje za mlekarstvo oziroma sirarstvo. Znani mu morajo biti vsi važni predpisi in doseženi praktični rezultati strokovnjakov. Kajti izdelovanje sira in njega kakovost je za mlekarstvo velikega pomena; dobremu siru je svetovni trg vedno odprt in mu ni težko dobiti stalnih odjemalcev. In ravno v tem leži največja naloga mlekarn oziroma siraren. To se bo zgodilo, ako obvladajo mlekarji, sirarji predvsem teorijo in drugič dobro poznajo predpise za izdelovanje te ali one vrste sira. Samo oni, ki so strokovno dobro izšolani, imajo dovolj teoretičnega znanja in večletno prakso, bodo inogli tudi iz nezadostnih, polovičarskih receptov posneti v najkrajšem času vse podrobnosti za izdelavo dobre vrste sira, ki si bo v najkrajšem času osvojil odjemalce. Knjiga vsebuje obilo slik med besedilom, kar še bolj olajša študij posameznih poglavij. Knjigo toplo priporočamo.
—	»Franz-Josef« grenčica olajšuje, da pridejo hranilne snovi v kri.
—	Dražba posestva »Vikerše« pod Šmarno goro, v najlepši legi ob Savi, se vrši v petek 17. t. m. ob 9 na okrajnem sodišču soba št. 15 v Ljubljani.
—	Golšavi, ki težko dihajo, težko hodijo ter se ne počutijo dobro, se iznebijo vseh teh neprilik, ako redno pijejo SISAČKO MINERALNO VODO.
Zdaj pa zna že vsa Ljubljana, kje odlična družba je izbrana — to Petričkova je slaščičarna, ki obenem je kavarna.
—	Pri žolčnih in boleznih na jetrih,
žolčnem kamnu in zlatenici urejuje prebavo naravna »Franz-Josel« grenčica na naravnost najpopolnejši način. Klinična izkustva potrjujejo, da je povsem učinkovito domače zdravljenje s »Franz-Josel« vodo, če se jemlje zjutraj na tešče, pomešana z malo tople vode. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Lhtbliana
Pevcem >Ljuliljane<. Drevi ob 8 je pevska vaja celotnega zbora v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti poleg Uniona. Prosim vsi iu točno! — Pevovodja.
Vincencijeva konferenca pri Sv. Petru v Ljubljani ima svoj občni zbor danes zvečer ob pol 8 v šentpeterskem župnišču.
Opozarjamo -na jutrišnjo javno produkcijo gojencev šole Glasbene Matice ljubljanske, na kateri bo nastopilo 32 gojencev Matične šole klavirskega, violinskega oddelka in oddelka za čelo. Nastopijo najmlajši gojenci in tudi nekateri zrelejši. K produkciji vabi starše in mladino ravnateljstvo. Začetek točno ob pol 5 pop. Vstop prost proti nakupu sporeda, ki slane 2 Din in se dobi od 4 pop. dalje v veži Filharmonične družbe.
CIani mladinskega orkestra Glasbene Matice, ki so nastopili na vokalno-instrumentalnem koncertu dne 10. majnika, prosi ravnateljstvo, da pridejo v soboto popoldne ob 15 v poslopje Glasbene Matice v sobo št. 17, da podpišejo spominsko knjigo in se nato fotografirajo. Ravnateljstvo prosi, da se temu vabilu prav vsi odzovejo.
Združenje jugoslov. inženjerjev iu arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi svoje člane in po njih vpeljane goste k ogledu nebotičnika, ki se bo vršil v peteli 17. junija pod vodstvom g. ing. Vladimirja Šubica. Sestanek točno ob 10 pod nebotičnikom.
Spori
DUNAJSKI RAPID V LJUBLJANI
Pred kratkim smo obvestili naše čitatelje, da ljubljanska Ilirija, zvesta dolgoletni tradiciji, zopet pripravlja veliko nogometno atrakcijo. Pogajala so je z dunajskim Rapidom in dosegla, da pride to slavno moštvo, ki je s svojo igro navduševalo desetletja Evropo, tudi v Ljubljano. Ni bilo lahko doseči, da pride Rapid v Ljubljano. Stroški gostovauja Rapida niso majhni. Toda Ilirija je šla preko tega. Kdor stremi za uspehi, ta se nn sme ustrašiti žrtev. Brez velikih mednarodnih tekem pa uaš slovenski nogomet ue bo napredoval. V času, ko se je Ilirija igrala z renomiranimi inozemskimi klubi prijateljske tekme, je bil naš nogomet na višini. V trenutku pa, ko so stiki z inozemstvom prenehali, naš nogomet nazaduje. To ve Ilirija in vsi tisti, ki hočejo dobro slovenskemu nogometu! Gotovo bo nastop Rapida sedaj veliko koristil. Ne bo šlo za zmago, temveč, kaj bo Rapid našim fantom pokazal, da bodo potem tudi oui njih igro posnemali.
1IAZENA V PROVINCI
Pisali smo žo koliko novih bazenskih klubov se je ustanovilo po deželi. Kar ni čudno saj je hazena lep ženski šport, za katerega ni potreba posebnih prostorov. V tem je tudi velika prednost to igre, ki se lahko goji prav povsod. Kaj kmalu se dobi primeren travnik. Najbolj agilni so seveda v Tržiču, Kranju in Jesenicah. Kazenske družine iz teh krajev sodelujejo pri pokalnem i tekmovanju, ki ga je v propagandne svrhe razpisala ljubljanska bazenska podzveza. Na Jesenicah imajo prav dober materijal, ki bi prišel v poštev tudi za najboljše bazenske družine. Prav bi bilo ako bi podzveza poskrbela, da bi te talentirane igralke imele priliko igrati ludi v Ljubljani. Družina Borca je na Jesenicah v nedeljo gladko odpravila Bralstvo s 6 : 0. Bila je lo igra, katera ni zaostajala za tekmami najboljših družin Slovenije. Dobro bi bilo, ako bi kateri naših klubov povabil Borca v Ljubljano.
Samo polovica
običajnega časa
Jš potrebna t oz iip&laJdiafe
/?u, btUjit po/mira •milo*
za
palmi m milo za blitve da, ^lo-, rnehko' kA&mahto- penxy, kL biader hUw omehča t&c doigcy mehka oMažl.Su penagotooo liOaAi, polti. Se taAtnMtc in oiitebujočL duh poifrAocij&dxL je. trtUje s pa!mira milom pnau>i uMbsJz. 75 tet i^dzulerv zjzja/ruM.j.e AtoLov dc-trlo' kvaliteta
SK Ilirija. Pozivam vse atlete, ki sodelujejo j na državnem prvenstvu moštev, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši v četrtek 10. t. m. ob ! 18 nn igrišču. Važno radi razdelitve opreme in dela. Vsi ločno. Načelnik.	I
Višina kmetshih dolgov
V srbskih listih čitamo zanimiv predlog dr. Vlade Markoviča o kmetskdh dolgovih in kmet-skih prihrankih. Obrestna mera za kmetski kredit ni nikjer nižja kot 20% in večkrat dosega 100%. Dr. Markovič predluga izpremembo zakona o Narodni banki, ki naj bi eskontirala tudi kmetske menico. Narodna banka naj bi slavila kmetijstvu
razpolago vsoto ( 00 milj. Din, za kar naj bi država dovolila vknjižbo na 6voje nepremičnina Nadalje naj se poveča obtok srebrnega denar j p, za katerega ni treba kritja. Ta poslednji ukrep bi bil koristen tudi za zasebno gospodarstvo, ker bi privedel na dan mnogo tezavriranega-denarja.
Dr. Markovič pravi, da so kmetijski dolgovi v primer1 z vrednostjo kmetske posesti majhni, saj znašajo komaj desetino letnega dohodka kmetijstva: 1927 so cenili dohodek kmetijstva na 31.5 milijarde Din, dočim so istočasno znašali kmetski doigovi samo nekaj nad 3 milijarde i)in. Pri lem je treba še upoštevati, da ima mnogo kmetov tu ti znaine prihranke v denarnih zavodih.
O višini kmetskih dolgov navaja '.ele podatke: pri bankah na področju Združenja bank (predvojna kraljevina Srbija in Črna gora) so znašali neposredni dolgovi 1. marca t. 1. 500.7 milj. Din, pri Agrarni banki 739.1 milj. (za vso državo), vloge kmetov pa so znašale 230.8 milj. Din. V Vojvodini dolgujejo kmetje 505.9 milj. Din, imajo pa terjati od denarnih zavodov 575.4 milj. Din. V dravski banovini na področju Društva bančnih zavodov dolgujejo kmetje 880.1 milj., od česar odpade na kreditne zadruge 772.4 milj., vlog in terjatev do denarnih zavodov pa imajo 982.9 milj. Din, od česar pri zadrugah 753.0 milj. Din. Skupno so torej kmetje dolžni 2091.7 milj. Din, terjatve kmetov pa znašajo 1789.2 milj. Din. Zato pravi dr. Markovič, da ne potrebujemo zakona o konverziji kmetskih dolgov, ampak naj se izvede njegov predlog.
*
Veliki dobički sladkorne industrije. Sladkorna tovarna v Osjeku izkazuje za kampanjo 1931-32, katere bilanca je za dan 31. marca 1932, čistega dobička s prenosom vred 3.03 milj. Din, dočim je v prejšnji kampanji znašal čisti dobiček 3.7 milj. Din.
Devizno poslovanje. Predsedstvo Združenja trgovcev v Ljubljani je Interveniralo na pristojnih mestih, da se kaj ukrene glede nevzdržnega stanja v deviznem prometu. Ker pa je Narodna banka podružnica Ljubljana v zadnjih dneh skrčila za področje Dravske banovino tudi dosedaj obstoječo dnevno kvoto za nakup deviz v znesku 100.000 Din na 60.000 Din, je predsedstvo Združenja ponovno zainteresiralo vse pristojne faktorje ter prosilo, da se obstoječo stanje glede nabave deviz, ki je v danih razmerah postalo res nevzdržno, čimprej omili. Intervencija se jo izvršila tudi v pogledu ugodne in čimprejšnje rešitve prijav onih, ki imajo terjatve pri trgovcih v Italiji.
Konkurz je razglašen o imovini Šostariča Iv., Irgovca v Mariboru, Aleksandrova cesta 13, prvi zbor upnikov 23. junija, oglasiti se je do 0. avg., ugotovitveni narok 17. avgusta.
Potrjene poravnave: Hrastnik Angeloslav, prot. trgovec v Ljubljani, Karlovska cesta 18, za 40%, plačljivo v teku enega lela. Brata SIawitsch, Ptuj, za 40% v treh obrokih, Slavvitsch lleller, trgovina z meš. blagom v Ptuju, 40% v treh obrokih, Lužar Andrej, posestnik in trgovec v Podzemlju 10, za 70% v dveh enakih obrokih, šuler Frančiška, Irgovka v Kasazih, za 40% v 10 mesečnih obrokih.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Rojsa Karola, posestnika in zidarskega mojstra v ' Ormožu, narok za sklepanje poravnave 9. julija, prijaviti je terjatve do 4.' julija, nudi 40%, na- , dalje je uvedeno poravnalno postopanje o imovini Tiselj Rezi, neprot. tifrovke na Planini pri Sevnici, narok za sklepanje poravnavo 18. julija, prijaviti je terjatve do 12. julija, nudi 40%, nadalje o imovini tvrdke Franc Vehovar, les., trg. I in industrijske družbe v Celju, d. z o. z., narok za sklep 23. julija, prijaviti jc do 18. julija, nudi j
Borz®
Dne 15. junija. ;
Denar
V današnjem deviznem promelu so se učvrstili I vsi tečaji z izjemo Londona, ki jo popustil, in ! Curika, kj je oslal nespremenjen.
Ljubljana. Amsterdam 2270.47—2287.83, Berlin j 1329.57—13-10.37, Bruselj 784.05—787.99, Curih i 1097.35—1102.85, London 205.68-207.28, Now York 5610.18—5038.39, Pari/, 221.33—222.45, Praga 106.89 do 167.75, Trst 287.90—290.30.
Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabe- ' leženi ist,i tečaji kot na ijubljnnski. Zagreb je no-tiral še New York kabel 5033.18-5060,39. — I
Skupni promet je znašal na zagrebški borzi brez kompenzacij 79.456 Din.
Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.16875, London 18.79, New York 512.875, Bruselj 71.45, Milan 20.28, Madrid 42.30, Amsterdam 207.4750, Berlin 121.3750, Stockholm 90.50, Oslo 93.25, Kopenhagen 102.75, Sofija 3.72, Praga 15.21, Varšava 57.50, Atene 3.3!). Carigrad 2.50, Bukarešta 3.06, Ilelsingfors 8.70.
Dunaj. Dinar notira (valuta) 12.30."
Vrednostni papirji
Tendenca je bila danes za državne papirje slabejša in so na naših borzah tečaji najvažnejših državnih papirjev bili nižji kot včeraj. Na belgrajski borzi v vojni škodi, razen v prompini, sploh ni prišlo do zaključkov, razen za ullimo novembra. Med delnicami je bila na belgrajski borzi nižja Prav. agrarna banka, na zagrebški borzi pa jo bilo 10 zaključkov po 204 Din. Na zagrebški borzi je prišlo do zaključkov samo v 7% Bluiru. Promet je bil na zagrebški borzi: 100 kom. vojne škode in 7000 dol. 7% Bler.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 44 bi., 7% Bler. pos. 40 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den.
Zagreb. Priv. agr. banka 203 - 207, 7% inv. pos. 48—53, agrarji 23—25, vojna škoda 190—191. 0. 181—188 (188), 7. 180-188, 8. 183 bi., 12. tSO do 188, 0% begi. obv. 32—88.50. 8% liler. po.(. 42—44, 7% Bler. pos. 38.50-39 (88, 39, 39.75), 7% pos. DIIB 13—40.
Belgrad. Narodna banka 3800—3950 (3000) Priv. agr. banka 205—207 (207, 900), 7% inv. pos. 50 den., agrarji 23.50 den., vojna škoda 188 do 192, 11. zaklj. 195, 6% begi. obv. 82.75—38.25 (33, 32.50), 7% Bler. pos. 89—39.25 (39.25),
Dunaj. Don. sav. jadr. 59.25, Živno 54, Aussi-ger Chemische 99 Alpine 8.30, Trboveljska 19.75.
Žitni trg
Ljubljana. (Slov. post., plač. f!0 dni.) Pšenica slav. 78 kg, mlev. tar. 180—182.50, Sombor okol. 79 kg, mlev. tar. 185—187.50, potiska 80 kg. mlev. tar. 190—192.50; koruza bč., mlev. tar. 147.50 do 150, navadna vozn. 152.50—155, okrogla, mlev. tar 157.50—100, nav. vozu. 102.50-165, moka bč O<j 320—825, bn. 880-335.
Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Novi Sad 79 kg 2% 129—131, bč. okol. Sombor 79 kg 2% 129 do ' 131. - Ostalo neizpremenjeno. Tendenci: mirna | Promet: 13 vagonov, j _ Budimpešta. Tendenca: slaba. Promet:
miren
Pšenica: junij 12.90; oktober 11.55 11.62. zaklj' 11.53—11.54. Rž: junij 12.70; oktober 10.80 ior:, zaklj. 10.37—10.39. Koruza: maj 11.05 1170 z-ik' j 11.60—11.65.
Cliicago (začetek). Pšenica: julij 49, september 51.375, december 54. Koruza: julij 29.375 september 31.75, december 32.50. Ovc-- julij "0 september 20.125, december 22.375. IIž: julij 3'!' december 30.
Winnipeg (začetek). Pšenica: julij 5! oktober 56.25, december 56.50.
i	Hmelj
II. poročilo Hmeljarske!*« društva Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Žalec v ->-iv dol dne 13. junija 1932: Vremenske razmere koncem meseca maja in začetkom junija niso prijale hmeljskim nasadom, ker so pohode padavine' in neprestani južni vetrovi ovirali obdelovanje Sedaj se bavijo hmeljarji z nadaljnlm privezovanjem trt, s čiščenjem vrst in tu in lam tudi ž s prvini, lahkim liasipanjem. V zgodaj obrezanih naša i i je tria zrastla že do 3 m visokosti. Rastlina fe zdrava in je brez škodljivcev. SI »nje nasadov š,< mora označiti kot neenako — vendar /umore ugodno vreme še popraviti zamujeno. — Društveni oi 1 bor.
Živina
Ljubljanski sejem 15. junija 1932. Dogon le .,'.w?o!e<!njMv oklePaiih število prodanih Mavj: 102 (13) konj. 35 (20) volov, 48 (12) krav 20 it.il lelet in 265 (180) prašičkov za rejo. Dogon je bi) na sejem slab, ker so kmetovalci z območja ljub Ijanskega sejma zaposleni s košnjo. Cene so ostal neizpremenjeno, kot so bile ua prejšnjem sejmu ^—4.50, III. 3—4, krave debele 4—1.50, klobasarice 2—3, teleta 6-7 Din za kile gram žive teze, prašički za rejo 150- 200 Din ik komadu.	1
Mariborski »ejem 14. junija. Prignanih je bilo konj, 12 bikov, 145 volov, 322 krav in 3t telet" skupaj 533 komadov. Povprečne ceno so bile sledeče: debeli voli (vse 1 kg živo teže) od 125 do 5 Din, poldebeli voli 2-3.75, plemen,ki voli 1.75 do 3 Din, biki za klanje 2.25 2.75 Din. klavne krave debele 2—3.25 Din, plemenske krave 2 do 2.25 Din, krave za klobasarje 1.50 2 Din, molzne kravo 2—2.75 Din, breje krave 2 -2.75 Din, mlada živina 3—5 Din, teleta 5-0 Din. Prodanih je bilo 274 komadov. — Mesne cene so bile naeiednje: Volovsko meso I. vrsle 10—12 Din kilogram, II vrsto 0—8 Din, meso od bikov, krav in lolic I do 0 Din kilogram, telečje meso I. vrste 10 I" Din, II. vrsle 6—8 Din, svinjsko meso sveže 10 do 10 Din kilogram.
Stran 6.
»SLOVENEC«, dne 16. Junija £982.
štev. 186.
Hagia Sophia
NajlepSi biser cerkvenega stavbarstva: Hagia Jtophia v Carigradu, polagoma zopet odkriva svetu svoje pravo lice — svoje prekrasne mozaike iz krščanske dobe. Že sultan Abdul-Medjid je bil sredi minolega stoletja poklical dva italijanska strokovnjaka, da bi preprečila razpadanje te čudovite stavbe. Brata Fossati sta takrat očistila več mozaikov, ki so bili z apnom pobeljeni, a vseh nista smela, ker je turška vlada hotela, da ohrani svetišče sedanji značaj islamske mošeje.
Sedanja turška vlada je pa tudi v tem pogledu širokogrudnejša in je dovolila Bizantinskemu institutu Združenih držav, da odkrije vse pobeljene mozaike. Dela bo vodil ravnatelj zavoda prof.
Whittemoor in bodo trajala približno deset let.
Prof. \Vhittemoor upa, da je ohranjen pod be-ležem marsikak predragocen biser bizantinske umetnosti. Res, da so Turki mnogo uničili, vendarle treba vpoštevati, da je dal sultan Mohamed ob osvojitvi Aje Sofije javno obglaviti vojaka, ki je hotel poškodovati del pročelja.
Še mnogo več so pa uničili bizantinski liko-borci v 8. stoletju, posebno Leon Izavrijski. Vzlic temu upajo, da je še ohranjen »Kristus Pankrator«, ki je obvladoval vse središče kupole in ki ga je ves prevzet videl še Clavijeo leta 1402. Vsekakor čakajo krščansko umetnost nova razodetja njenih davnih vrednot.
Juzno-nemški državni in ministrski predsedniki pri Hindenburgu (od leve na desno): badenski drž predsednik Schmitt; virtemberški ministrski predsednik Bolz; državni kancler von Papen; bavarski
ministrski predsednik Held.
Zgodbice o Mohamedu
Pravkar praznujejo muslimani trinajststoletnico Mohamedove smrti. Ob tej priliki objavljajo listi razne zanimivosti iz prerokovega življenja. Veliko modrosti razodevajo naslednje zgodbice:
Ko se je bil Mohamed prvič oženil, so ga kmalu videvali, kako je vsak dan kupil šest kruhov. Nekoč ga vpraša prijatelj Abn Bekr, kaj je s temi še sterimi kruhi. ln Mohamed mu pravi: »En kruh ostane pri meni. Enega vržem proč. Dva vračam. In dva izposojujem!« —- »To naj razume, kdor more,« je dejal prijatelj. Nato je Mohamed pojasnil: »Kruh, ki ostane pri meni, pojem sam. Moja tašča dobi tistega, ki ga vržem proč. Staršem vračam po dva kruha in dva dajem na posodo, to je, dajem jih svojim prijateljem.«
Ko Mohamed še ni bil slavni prerok, je nekega dne odpotoval v Samanud, kjer je našel nekega svojega starega prijatelja v velikih časteh. Bivši prijatelj, Ibrahim Sakhara, je bil postal ponosen in se je kazal, kakor da Mohameda ne pozna. Nato se je Mohamed ponorčeval: »Ibrahim. Ibrahim, ti me torej več ne poznaš? Saj sem vendar tvoj stari tovariš Mohamed in prihajam, da ti izrazim svoje sožalje. Govore namreč, da si oslepel!«
Neki dvomljivec se je obrnil na Mohameda. teš: »Alah da je veepričujoč? Kje pa je, ne vidim
Zaznamovani...
Boj oblasti z zločinci je po velemestih vedno teiji in zapletenejši; posluževati se morajo vedno novih sredstev, da so prebrisanim lopovom kos. Tako ima londonska policija — sloviti Scotland Yard — v službene namene avtomobile, letala, du-fiflne in solzne bombe; če je sila, si policemen pomaga s čisto novimi znanstvenimi iznajdbami. V sadnjem času so uvedli jedka barvila, s katerimi ofikrope bežeče zločince in njihove avtomobile in jih tako zaznamujejo. Tekočina se nahaja v zdrob-ljivih bombah, ki jih mečejo za zločinci. Vsaka kapljica, ki pade na Človeško kožo ali na kovinasti predmet, zapusti za seboj neizbrisno sled, ker iz-Jeda in barva obenem. Tako je zločinec v pravem pomenu besede zaznamovan in se kasneje ne more izgovarjati, da ga »ni bilo zraven«.
Poljsko-ameriški letalec Hansnor. ki je moral ob poletu čez Atlantski ocean pristati na morju, kjer je ostal brez pomoči devet dni. Vsa hrana mu je bila par namazanih rezin kruha in vrč kave. Za žejo je pil vodo iz hladilca svojega motorja. Slednjič ga je opazil in rešil neki parnik. Na sliki vidimo Hansnerja, ko se pred startom poslavlja od svoje žein&
ga? Zakaj naj bi bil Človek zaradi svojih grehov kaznovan? Saj se vendar tudi s človeškimi grehi izvršuje božja volja! Tretjič: Kako naj bo pekel kazen za hudobnega duha, ko je njegova narava vendar ogenj? Kako naj ogenj škoduje ognju?« — Namesto odgovora je Mohamed pobral grudo zemlje in jo vrgel onemu v glavo. Dvomljivec se je zatekel h kadiju, povedal dogodek in proti Mohamedu naperil tožbo. Smehljaje je prišel Mohamed na odgovor pred sodnika in pojasnil: »Kepa prsti je bila odgovor na tožiteljeva vprašanja. Tožitelj ! dvomi nad Bogom, ker ga ne vidi. Kepa da mu je i prizadela bolečine? Dvomim, ker jih ne vidim! Pritožuje se nad mojim dejanjem? Čemu, ko pa vendar sam pravi, da se zgodi vse, kar človek stori, po božji volji! Kako mu je mogla prst prizadeti bolečine, ko je njegova narava vendar prst?«
Mohamed je prišel nekega dne mimo templja inalika Lat. Tempeljski eluga je ravno klestil mačko, ki se je bila zaletela v tempelj. Mohamed je rešil mačko iz suroveževih rok in se porogal: »Prijatelj, kako moreš kaznovati to brezumno žival? Le zato, ker nima pameti, je zašla v tempelj. Bitje, ki ima pamet, ne bo nikdar prišlo v Latov tempelj. Zapomni si to!«
Trebuh so mu vzeli
V budejevižki ubožnici živi bivši knjigovez Ku-biček, ki je bil po vsem mestu znan zaradi svojega izredno obsežnega trebuha. Te dni je nekdo opozoril policijo, da Kubičkov trebuh ni pristen. Poklicali so moža in ga preiskali, in tu se je izkazalo, da se je Kubiček res postavljal s »pavovim perjem«: na trebuhu je imel navezanih nič manj kakor 14 kg cunj in cap. Zakaj se je Kubiček prostovoljno obremenjal s tako težkim »trebuhom«, ni hotel povedati. Najbrž ga je gnala nečimurnost... Ker ni nikomur škodovala, bi mu jo bili pač lahko pustili, tembolj, ko smejo drugi kazati svojo nagoto — pravtako iz nečimurnosti.
Ven iz Amerike!
Upapolnc geslo: V Ameriko! je izgubilo svojo veljavo, danes ljudje iz Amerike beže, bodisi posili ali prostovoljno. V letošnjem aprilu je ameriška vlada izgnala 2112 oseb, vstop v Združene države je pa dovolila samo 2000 inozemcem. Dalje so ameriške oblasti 730 inozemcem, ki žive v Združenih državah, namignili, naj prostovoljno dajo Ameriki slovo, da ne bodo v to uradno prisiljeni. Dalje so odpravili čez mejo 290 oseb. ki so že dalj časa živele na breme javne dobrodelnosti. Prostovoljno in na lastne stroške je zbežalo iz Amerike, kjer je 10 milijonov brezposelnih, 6200 oseb. Vsega vkup je torej v teku meseca aprila zapustilo ameriška tla 9360 inozemcev, priselilo pa se je samo 2000 oseb. Na stotisoče je pa ljudi, ki bi bili veseli, če bi mogli Ameriki pokazati hrbet, a nimajo sredstev za pot.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Rodcn-stock, Voigtlander, Wclta, Certo Itd ima vedno v zalogi
lotoodd. Jugoslovanske knjigarne
V Ljubljani Zahtevajte ccnikt
Angleški premier v Parizu (od leve na desno): min. predsednik MacDonald, njegova hčerka lsabell, angleški zunanji minister sir John Simon in francoski ministrski predsednik Herriot.
Prodani otroci
Kupčevanje z otroci tudi danes še ni samo prazen pojm. Otroci se še danes prodajajo in kupujejo — v različne namene in na različen način. V naslednjih vrsticah samo kratek pogled na otroke, ki jih njihovi izkoriščevalci uporabljajo za beračenje.
Te vrste kupčija z otroci je najbolj razširjena v Londonu, kjer so baje doma največji mojstri v beračenju. Londonski berači imajo posebno organizacijo, ki jim omogočuje, da najamejo ali kupijo neomejeno število otrok, dečkov in deklic. Te otroke razpostavijo potem po najbolj prometnih mestnih točkah, da prosijo mimoidoče milodarov. Otroci so raztrgani in sestradani, da vzbujajo večje sočutje. Po londonskih predmestjih lahko vedno srečaš zanemarjene moške in ženske, ki jih obdaja kopica bednih, raztrganih otrok, v naročju pa drže dojenca. Tako hodijo po hišah ali stoje po vogalih, pojejo svete pesmi in prosjačijo. Ljudem se večinoma niti ne sanja, da so to samo najeti ali kupljeni otroci in obilo darujejo. Beraška kupčija cvete.
Za otroški trg veljajo čisto določene cene. Otroka do 5. leta je mogoče najeti za ves dan že proti najemnini 5 Din. Posebno čedna majhna dekletca s kodrastimi lasmi pa »nesejo« staršem po 150 do 200 Din na teden. Berači se namreč poslužujejo dveh načinov otroškega beračenja: ali naj otrok s svojo bednostjo in zapuščenostjo vzbuja usmilje-
Atentator na vlake Silvester Maluschka (X) ob
prvem zasliševanju.
Vroč led
V nekem angleškem tehničnem listu beremo o poskusih, ki jih je že pred nekaj leti začel profesor Bridgman v Ameriki, ki je z visokim pritiskom spreminjal obliko in pa tudi lastnost posameznih teles. Dal si je izdelati aparate, ki so zmogli izvajati na posamezna telesa ogromen pritisk do 40.000 atmosfer. Pod temi pritiski so se posamezna telesa čudovito izpremenila.
Stisnjen plin se je n. pr. tako zgostil, da je postal tekoč. Razne tekočine so se pod pritiskom lako zgostile, da so postale skoro za eno tretjino bolj goste. Tudi trda telesa so se pod pritiskom čudovito zgostila. Zanimivo pa je, da so kovine, katero je spravil profesor pod visok pritisk, dajale vedno manj takozvanega električnega odpora. Z visokim pritiskom 10.000 atmosfer je prof. Bridg-man stisnil v debelo železno ploščo vodikov plin. Pod pritiskom 7000 atmosfer je živo srebro stisnil v jeklo. Žveplo postane pod visokim pritiskom podobno grafitu in postane dober prevajalec elektrike.
Pod visokim pritiskom začne n. pr. voda veliko kasneje vreli in ludi veliko preje zmrzovati. Živo srebro n. pr. navadno zmrzne pri 39 stopinjah mraza. Če pa živo srebro daš pod pritisk 12.000 atmosfer, ti zmrzne že v razmeroma lopli sobi.
nje, ali pa naj gane srca s svojo ljubkostjo. Oba načina sla enako učinkovita.
V Parizu uporabljajo najraje bolehne, hrome, slepe, gluhoneme ali drugače pohabljene male revčke, ki jih razpostavijo po cestah. Na Rue de 1'Espla-nade se vedno igra polno takih otrok, ki so izučeni na prosjačenje. Taka morica te ne izpusti prej, dokler nima v pesti svojega novca. Mešetarjenje za otroke se vrši večinoma v krčmi. Otrok, ki noče iti z najemnikom ali se ne pokori njegovim ukazom, okuša palico, brce in podobne dobrote.
Na Ogrskem kupujejo 8—10 letne otroke, ki morajo potem za svojega gospodarja krošnjariti z mišnicami, nožiči, kotlički in podobnim na roko izdelanim blagom. Ves denar morajo izročiti gospodarjem, sami pa se morajo preživljati z beračenjem.
Tudi v Berlinu cvete kupčija z otroci. Tako so pred par leti zaprli nekega moškega, ki je v hudi zimi beračil s slabo oblečenim dekletcem. Izkazalo se je, da je bil deklico od staršev najel in da je z njo naberačil po 20 mark na dan.
Alt se vnši taka kupčija z otroci tudi pri nas? Nekaj ciganskih slučajev je vsekakor že prišlo v javnost. Zdi se pa, da je celo v našem mestu nekaj staršev ali drugih oseb, ki izkoriščajo in vežbajo otroke za beračenje. To je pač zločin nad otroci, ker je malo verjetno, da bi tak otrok kdaj postal nravno zdrav Slan človeške družbe.
Posebno občutljiva za visok pritisk je voda. Navaden led n. pr. se začne topiti, ko se pritisk veča, pri vedno nižji temperaturi. Pod pritiskom 2000 atmosfer se začne led šele topiti nekako pri 20 stopinj Celzija mraza. Če pa pritisk še povečaš, se led še bolj stisne in ostane trd tudi pri rastoči toploti. Pod pritiskom 20.000 atmosfer je voda še trda pri 80 stopinjah toplote. Led, tako stisnjen, bi mogel povzročiti nevarne opekline.
Če vzameš kovinsko palico in jo v sredi stisneš v okrogel cilinder in ta cilinder spraviš pod visok pritisk, se bo palica, kolikor je je v cilindru, stopila kakor vosek, oba zunanja konca pa bosta z vso silo zletela vsak sebi. Nasprotno pa gumij pod visokim pritiskom postaja vedno trši.
Američan Ralpb Mctcalf, ki je izboljšal svetovni rekord v teku na 100 m na 10.2 sekundi.
Praucoz Marcel Tliil, novi svetovni mojster v erednje-težkem boksu.
Moč navade: Zepar na počitnicah.
»tev. lati.
>SLOVENEC<, dne 16. junija 1932.
Stran 7.
Radovljica
V gručah so se zlasti v ponedeljek zbirali brezposelni delavci, ko so zvedeli, da se bo pričelo z gradnjo nove palače in kopališča. Gradbena dela palače, v kateri bo nastanjeno okrajno načelstvo in drugi uradi, je gradbeni odbor Mestne hranilnice cddal stavbeniku Muvriču iz Ljubljane. Podjetje ;e zaenkrat sprejelo za začetna dela samo nekaj delavcev, večje število, vendar nad slo ne, jih bo rabilo šele pozneje. Toda podjetje mora po pogodbi zaposliti samo domačine iu bližnje okoličane. Teh -umih jo tako veliko število, da še vsi ne pridejo v poštev. Zato opozarjamo one, ki pridejo iz spodnjih krajev v nadi, da dobe delo, naj si v tem slučaju ne delajo zastonj pota in stroškov, ker ni nobenega tipanja, da dobe zaposlitev.
Lokoviški most izročen prometu. Ob lepi udeležbi prebivalstva so v nedeljo 12. t. m. slovesno izročili prometu lokoviški most čez Pako. Blago-slovitvene obrede je opravil župnik g. Gril, nakar je župan okoliške občine g. Novak v primernem govoru predočil spričo vedno večjega prometa potrebo tega močnega mostu in se obenem zahvalil občanom, ki so z žrtvami, posebno pa s prostovoljnim delom pripomogli, da je občina mogla most dograditi.
ski Krki od izvira do izliva (Viktor Pirnat). — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Salonski kvintet. — 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. _ 20,00 Praški vsesokolski zlet (Dr. Mrvoš iz Belgrada). — 19.30 Gospodinjska ura, vodi gdč. Krekova. — 20.30 Z. Prelovčev večer: t. Uvodna beseda (Ivo Peruzzi), 2. Pevski kvartet. — 21.30 Samospevi gdč. Marenke Hanuš. —- 22.00 Čus, poročila. — 22.15 Salonski kvintet.
Drugi programi»
Petek, 17. junija.
Budapest: 20.00 Instrumentalni koncert. — Dunaj: 19.35 Klavir. 20.15 Igra. — Praga: 20.45 Radio orkester. — Beromiinstr.r: 21.45 Večerni koncert. — Rim: 20.45 Pester koncert. 21.30 Komedija. — Belgrad: 20.30 Ciklus domačih komponistov. 21.30 Narodne pesmi. 22.00 Francoska glasba. — Berlin: 19.10 Zborovno petje. 20.00 »Semiramis«, opera. — Toulouse: 19.45 Harmonike. 20.30 Operne pesmi. —
St. 287/2 kr. š. o.
frogrami Siadio-LjubUjatia t
Četrtek, 16. junija: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Salonski kvintet. — 19.00 Dr. A. Bajec: Italijanščina. 19.30 Dr. M. Rupel: Srbohrvaščina, —- 20.00 Prenos iz ljubljanske opere: Turandot. — 22.00 Čas, poročila, plošče.
Petek, 17. junija: 11.30 Šolska ura: O dolenj-
Razglas
Vpisovanje v I. razred osnovne šole se bo vršilo na vseh osnovnih šolah v Ljubljani v ponedeljek in torek, to je dne 20. in 21. junija t. 1., vsakokrat od 8—12. Vpisoval se bo rojstni letnik 1925 in pa oni novinci, ki so bili iz kateregakoli vzroka lani za obisk šole odklonjeni. Otroke iz letnika 1926 se sme vpisati v I. razred le izjemoma, in to na podlagi izjave uradnega zdravnika in s privoljenjem prosvetnega oddelka mestnega načelstva. Dan zdravniške preiskave se bo objavil staršem ob vpisovanju.
Krajevni šolski odbor v Ljubljani, dne 14. junija 1932.
Predsednik: dr. Dinko Puc, 1, r.
Učite se pravilno solnciti!
To pomeni: nadrgnile Vaše telo predno se izpostavite solnčntm žarkom z
NIVEA KREMO
aiiz NIVEA'OLJEM
Oboje vsebuje edino sredstvo zu nego kože- eucerit, ki ie koži sorodna lvaiina, vsled česar so nam ta sredslva lakorekoč naravno podana ter jih nI mogoče nadomestili, najmanje pa z nekimi „čudotvornimi kremami". Nivea-krema inNivea olje zmanjšujeta nevarnost skelečih solnčnih opeklin ter dajeta Vaši koži krasen bronast ton. V vročih dnevih učinkujeNivea-krema prijetno ohlajujoče, pri neugodnem vremenu Vas pa nasprotno varuje Nivea-olie pred prevelikim ohlajenjem, ki tako lahko dovede do prehlajenja.
Nekaj pa upoštevajte: ne solnčiie se z mokrim telesom in namažiie se vedno poprej I
NIVEA-KREMA: DIN 5.- - 22,-NIVEA-OLJE: „ 25.- in 35.-
Jugosl. P. BEIKRSDORF 4 CO. d. s. o. J.. MARIBOR
■■■■nn
po solidnih cenah in v kvalitetni izvršitvi.
stavbno in pohištveno mizarstvo
Ijinblfana, Jesskova ulica St. i
Priporoča se tudi za stavbna dela, rame oprave itd. V zalogi hladilniki.
DRAŽIL MARIJA roj. URBANC sporoča v svojem in v imenu otrok ŠTEFKE, MILANA in EMERIKA ter ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, predobri oče, sin, brat, svak, stric in zet, gospod
Steicm Dražil
stavec
v sredo 15. junija po kratki bolezni mirno zatisnil oči.
Pogreb blagega pokojnika bo v petek 17, junija ob pol 6 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 15. junija 1932.
MIRKO KOSIRNIK
ključavničarstvo autogenična varilnlca Ljubljana VII, Frankopanska ulica št. 26 Telelon št. 34-77.
125 Din
1 m3 žaganih bukovih drv prima kakovosti — nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. — Telefon 2708.
Umrl nam je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
CIRIL AHLIN
trgovec
dne 15. junija po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere.
Pogreb blagega pokojnika bo v pelek 17. junija ob 4 popoldne od doma žalosti, Celovška cesta 56, na pokopališče k Sv. Križu.
V' Ljubljani, dne 15. junija 1932.
Žalujoča soproga ANGELA AHLIN in otroka BEBA in CENKA ter ostalo sorodstvo.
Za posvežitev telesa in zraka v hiši, za bolnike in živčno bolne, za potovanje in doma TOALETNI KIS Sestavljen je po našem starem izkušenem predpisu iz aromatičnih zdravilnih rastlin. Osvežuje telo, okrepčuje živce bolnih in slabih, služi za pomir-jenje, masiranje, pranje in kopanje, pri nezavesti, glavobolu, prehladu, vznemirjenosti, naporu in trudu, Uporablja se radi prijetnega vonja in za masiranje ali se pije pomešan z vodo po žličicah, močno razredčen z vodo se rabi za pranje in za obkladke hladne in tople. Ne pokvari se nikdar in vedno se lahko uporablja. Cena steklenici 15 Din. Proizvaja ga in daje v promet stara, 1. 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Jelačičev trg broj 20.
In
dela izvršuje po najugodnejših pogojih
G E N U S S S IVAM
pleskar in sobni slikar LJUBLJANA, Igriška ulica št. 10
t Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naša ljubljena soproga, stara mati, sestra in teta, gospa
ALOJZIJA KOS
ROJ. KRALJ
v sredo 15. junija ob pol 3 zjutraj po IM dolgi bolezni v 57. letu, previdena s to- ■ lazili sv. vere mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek 17. junija ob pol 5 popoldne.	4
Trbovlje, dne 15, junija 1932. Anton Kos, soprog; Anton, sin; Ana roj. Okorn, sinaha; Anton, Alojzija, Alojzij, Rozalija in Anica, vnuki.
"mMmmkmm
BM8B——milinm IIBiBIHU
mKKUSUVaiKUBHI

ahvala.
m
Ob nenadni, težki in bridki izgubi našega nadvse ljubljenega brata, strica in svaka, gospoda
veletrgovca, veleposestnika, bivšega gerenta Mestne hranilnice, podpredsednika Mestne hranilnice, bivšega upravnega svetnika raznih ljubljanskih bank, cenzorja Narodne banke, imcjitelja redov sv. Save mi. in
IV. razreda 1.1, d. 1.t. d.
prejeli smo toliko izrazov iskrenega in srčnega sočustvovanja in bilo nam je izkazano toliko ljubeznivosti, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej.
Tem potom se zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih urah z nami čutili in nam zvesto stali ob strani, prav prisrčno pa še obitelji Umnikovi na Vrtači, ki je nudila zadnjo pomoč blagemu pokojniku.
Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, vsem številnim darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, zastopnikom raznih oblasti, zbornic, korporacij, društev, organizacij, denarnih zavodov, nameščencem in nameščenkam domače tvrdke Kollmann, združenim pevskim zborom »Ljubljanski zvon«, »Ljubljana« in »Slavec« za v srce segajoče žalno petje pred hišo žalosti, med potjo k večnemu počitku, v kapelici na pokopališču pri Sv. Križu in ob odprti gomili, godbi Sokola »Tabor« za turobne žalostinke, gospodu županu dr. Dinku Pucu in številnim gg. občinskim svetovalcem, vsem njegovim stanovskim kolegom, gg. ljubljanskim in okoliškim trgovcem, zastopniku Narodne banke gospodu direktorju Gregoriču, zastopnikom Mestne hranilnice s podpredsednikom gospodom Turkom, upravnim svetnikom in direktorju g. dr. Černetu ter uradništvu Mestne hranilnice, starešinstvu Sokolskega Saveza in vsem Sokolskim društvom za častno spremstvo v svečanem kroju, ljubljanskim in viškim gasilcem, podpredsedniku Narodne galerije gospodu dr. Lukmanu za prisrčni poslovilni govor ob odprtem grobu, zastopnikom društva »Trgovski dom« s predsednikom gospodom Jelačinom, zastopnikom »Trgovskega bolniškega in podpornega društva«, zastopniku Dramskega gledališča gospodu direktorju Goliji, dalje zastopnikom »Ciril Metodove družbe«, »Stolne Vincencijeve konference«, čč. sestram Marijanišča in Lichtenthurnovega zavetišča ter l^ončno še vsem številnim prijateljem in znancem, ki so našega nepozabnega, preblagega in srčno ljubljenega pokojnika v tako res častnem številu spremili na kraj večnega miru.
Zato izrekamo vsem, prav vsem še enkrajr našo ponovno, prisrčno in globoko čutečo zahvalo.
Svečana requiema za blagopokojnim se bosta darovala v petek, dne 17. junija 1932 ob 10. uri v stolnici Sv. Nikolaja v Ljubljani, v pondeljek, dne 20. junija 1932 ob pol 10. uri pa v župni cerkvi na Viču.
III
i
i
II
m

V Ljubljani, dne 15. junija 1932.
Globoko žalujoča sestra z vsem ostalim sorodstvom.
Stran a
»SLOVENEC«, dne 16. junija 4982.
Stev. 186.
'	v
r

Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo viš/e.Za oglase strogo litovskega in reklamnega značaja vsaka vr}tica2Dm.
Najmanjši znesek10Din.Pm»tojbina za Šifro2Din.V>akogla) treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriloienaznamka.Cek.račun Ljubljana IM^.-^^r -
Službe iščejo
Beseda samo 50 par Prodajalka
vešča srbohrvaščine in nekoliko nemščine, išče službo v trgovini. Gre tudi na sezono. Ponudbe pod »Pridna in poštena« št. 9079 na upravo »Slovenca«.	(a)
Dekle
išče službo za kmečka dela, najrajši na Gorenjskem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9084. (a)
I
\luzbodobe
Beseda samo 50 par Natakarica
mlada, vsestransko zmožna moč, se sprejme. Naslov v upravi »Slovenca«.
Zastopnike
sprejema renomir. ustanova v vseh krajih. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Mariboru pod »Izrednost« št. 9123. (b)
Kuharico
sprejme trgovska hiša na deželi, ki bi bila sposobna voditi gospodinjstvo. Reflektira se le na dobro moč. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 9118. (b)
Šivilje
popolnoma samostoj. delavke za boljše damske toalete, ki so bile že dali časa zaposlene po boljših ■nodnih salonih, se sprej mejo takoi pri F. I. Go
St. 3.
fli vabimo z cletsfwl:
z izjavami naših insercnfov!
Iz svoje izkušnje ocenjuje MATEK &. MIKE§, Ljubljana. Dalmatinova ulica, poleg hotela Štrukelj, vrednost in učinkovitost svojih v ^Slovencu«; priobčenih oglasov takole:
j Na Vaše cenjeno vprašanje Vam sporočano, da smo z Vašim listom izredno zadovoljni. V zadnjih letih so postali naši odjemalci ljudje iz vseh stauov, pri čemur ima velike zasluge tudi "Slovenec«, v katerem stalno inseriramo. To Vain z veseljem sporočamo, ker vemo iz izkušnje, kako prijetno je slišati, da so kupci zadovoljni.«
In Vaš i oglasi?
Ali ne spadajo tudi ti v >Slovenca«?
»V trenutku jc občinsUo na uogah, če inserirate v ,Slovencu'!«

, vi- .-...^Vs-.v- -■■■..:■• mmM /,,;'•
Pouk
Beseda samo 50 par
Oblastv. koncesijonirana šoferska šola
J. Gaberščik
bivši komisar za šoferske izpite.
Ljubljana, Dunajska c. 31 Prihodnji redni tečaj se prične 1. julija.
Stavbišče
vogalno, 911 m', naprodaj na Prulah. Več se izve v prodajalni Jos, Olup, Sta-ri trg 21._Jp)
Parcela
1400 m' blizu Martinove ceste naprodaj. Poizve se Ilirska ulica 21, pri hišniku.	(p)
Več parcel
na knjižice — Zg. Šiška — hiše in vile — naprodaj. Poizve se v restavraciji Čarman, Zg. Šiška, vožnja do nove tramvajske remize.	(p)
Stavbne parcele
v izmeri 700 do 770 m2 v Zg. Šiški tik ob elektr. železnici naprodaj. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 9094.	(p)
stanovanja
Beseda samo 50 par IŠČEJO: Stanovanje
dveh sob s popolno oskrbo pri privatniku iščejo tri gospe v letoviškem kraju Slovenije 500 do 600 m nad morjem z gozdnato okolico. Ponudbe z natančnimi pogoji na upravo »Slovenca« pod »Letovišče«. (c)
I
Automofor
i
Beseda samo 50 par Bencin motor
5—6 KS, malo rabljen, montiran na vozu, prodam poceni in na obroke. Alojz Zeman — Vir pri Domžalah.	(f)
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela. po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul in Stari trg.
ričar. Sv Petra cesta 29. Konfekcjja _ moda!
Spričevala o dosedanjem
zaposlenju je treba pred- | Najcenejši nakup. Anton ložiti Začetnice izklju- , Presker. Sv. Petra cesta j^ne	(b) št 14. Ljubljana.	(1)
Skm
Beseda samo 50 par
Vajenko ali vajenca
sprejmem. Foto atelje Josip Pogačnik. Ljubljana, Mestni trg 5/1._H
Sprejme se
zdrava, močna kuhinjska učenka, poštenih staršev. Hotel Mariborski dvor — Tomo Majer.	(v)
Beseda samo 50 par Metliško vino
<e toči po 8 Din čez ulico v gostilni Keršič, Šiška. 1
Novi obrtni zakon
se naroča pri Komandit-ni družbi M. Jankole — Selenburgova 6/11 (1)
Novo kolo
prav poceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/III., vhod poleg Delavske pekarne.	(1)
120 Din
prima žagana drva, premog, trami, deske, fižo-love preklje itd. Jos. Prelesnik, Janševa, telefon 3398.	(1)
Gostilničarji, pozor!
Ogrske salame in najfinejše domače salame kakor tudi prvovrstni pol-emendolski sir nudi po konkurenčni ceni delikatesna trgovina I. Buzzo-lini, Lingarjeva ulica. (1)
Nov šivalni stroj
zelo poceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/III., vhod poleg Delavske pekarne.	(1)
Dva lotograf. aparata
4VŽ X 6, 9 X 12, prvovrstna optika, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9085.	(1)
Mlinarji, pozor!
Prodam mlinske črne kamne za flah mletev, za mletev ovsa in zmesi. — Tomšič Ivan, Kočevje 312, Dravska banovina. 1
Naprodaj
nekaj rabljenega trgovskega inventarja (stelaže, pulti, predali, tehtnice i. t. d.) Reflektanti naj se zglasijo v pisarni Društva industriicev in veletrgov-cev v Ljubljani. Gregorčičeva ulica 27 IV. (1)
nt o h o
najholiiih mlinov nudi najceneje veletrgovina žita in mlevtkib izdelkov
A. VOLK, LJUBLJANA
Brnite™ i-ena 24.
Citajte in širit« »Slovenca«!
Kupimo
Beseda samo 50 par Vrednostne papirje
kupuje Komanditna družba M. Jankole, Selenburgova 6/11.	(k)
AVTO ali
MOTOCIKL
rabljen, najboljše kupite ali prodaste potom avto-tvrdke O. 2U2EK, Ljubljana, Tavčarjeva 11. (f)
Posestva
Beseda samo 50 par Več parcel
po ugodni ceni naprodaj. Foizvc se pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani, fpj
Čebelni vosek
pristen in čist kupujemo po najvišji ceni v vsaki množini. — Golob & Ko., tovarna kemič. izdelkov, Vič pri Ljubljani. (k)
Vsakovrstno
ZlatO tenpnje
po najvišjih cenah CERNE, luvelii, Ljubljana, Wolfova ulica {L 3.
Tračnice
poljske, lahke, ca. 1000 m in vagončke kupimo ali vzamemo v najem za daljšo dobo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Tračnice« 9061. (k)
Bukova drva
suha polena, bukovo oglje in apno — kupujem na vagone. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 7832.	(k)
Enonadstropna hiša
z gostilno in trgovino, 14 sob, pritikiine, vrt, sredi Litije — radi družinskih razmer naprodaj za 320 tisoč Din pri »Posest«, Miklošičeva 4.	(p)
rmm
Beseda samo 50 par Trgovski lokal
oddamo s 1. avgustom. Informacije dobite v palači »Grafika«, Masary-kova cesta.	(n)
Oddajo se takoj
ali pozneje v sredini me sta lepa, suha skladišča, pripravna tudi za obrt ali delavnice. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 6678.	(n)
12 ha zemlje in gozda
v enem kompleksu prodam blizu Prijedora. — Vprašanja na Nikola Mi-jatovič, Prijedor. (p)
Mala vila
s stavbnimi parcelami v Šiški, nujno, poceni naprodaj. Šušteršič, Goriška cesta 36, ob gor. žel. (p) Radovljica.
Trgovec in gostilničar
odda dobremu krojaču gostilno na račun. Ponudbe pod »Gostilna na deželi« št. 9087 na upravo »Slovenca«.	(n
II
Glasba
Beseda samo 50 par
ORGLE
harmonije, pianine, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje najceneje Anton Dernič, izdelovatelj orgel,
(g)
inosobno stanovanje
išče starejša gospa v mestu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Udobno« št. 9089.	(c)
ODDAJO: Trisobno stanovanje
podpritlično, zračno, suho parket in vrt — oddam s 1. avgustom. Cena nizka. Naslov v upravi »Slov.« pod št, 7618.	(č)
Več stanovanj
se odda v novi hiši, 8 minut od cestne železnice. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7869.	(č)
Sobo
s posebnim vhodom, v centru, oddam takoj. Na> slov v upravi »Slovenca« pod št, 9080.	(s)
Enosobno stanovanje
podpritlično, s kuhinjo, pritiklinami, parketom in elektriko, se odda takoj mirni stranki. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9091.	(e)
Lepo oprem, soba
s posebnim vhodom s« takoj odda v Florijanski ulici 31/1.	(s)
Obrt
Beseda samo 50 par Trajno kodranje!
Samo šest minut ostanete pod najnovejšim apara-ti m. Vročine ne čutite. Damski salon »Fanči«, Ljubljana, Aleksandrova št. 4, v prehodu palače »Viktorija«.	(t)
Športne in gorshe Cewlie
po Din 160'— in delavske čevlje Ia. najnižje nudi
Rihar.vilmorte
Um n.Ijubiiono
Soboslikarska,
pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Marn, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 9. Tel. 30-68. (t)

jed os oures epasag
Pozor, šivilje!
Družabnika, družabnico, damskega specialista-spe-cialistinjo z gotovino Din 6000, ki bi obenem posodil 14.000 Din malemu krojaškemu podjetju, se išče. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod šifro »Bodočnost zagotovljena« št. 9121,	(df
Sobno slikarstvo
Albert Špeletič
LJubljana, Emonska cesta St. 25
Vzorci na vpogled. - Cene konkurenčne.
Povodom 20 letnice
obstoja svoje tvrdke bom prodajal
ure, zlatnino, srebrnino, dragulje z 20% popustom
Ivan Pakiž
LJubljana, Pred Škofijo 15
IZJAVA
Jadranski zavarovalnici v Ljubljani
Beethovnova ulica 4
sc zahvaljujem za izredno kulantno in hitro postopanje ob priliki moje požarne škode z dne 7. majnika t 1. ter omenjeni zavod vsakomur najtopleje priporočam
FRAN PUST
oi 2 ^ /
r* -a; fc- — ~ o
vs£fco8 5
' t-1 cn sa ^ O Oo
* 3-1 ss
s-
nO DSO N
ž _ KS >
Roland Dorgeles:
Leseni križi
60
-
i: — 2-«	c
' .-g S .
c = -
o i *r. <- tc 3 - ia - o
— i =» . ~ Jj O » ^ i _ |iSNf S*
a i ~ i a £
- i. J«;
i "	~	?r>	=:
~L	x	H '
H r.	=	f	-2
x
71 >J ' - 1
. 3. — rv
- - :.•»
3 .- r r. -rt
Z i t
Nekateri so hlastno govorili, žarečih oči in rdečih lic kakor mrzlični. Ostali so molčali, bledi ko smrt; čeljusti so jim lahno drhtele.
Prek peščenih vreč je bilo videti nemške linije, pokopane pod vencem dima, v katerem so vzžarevali treskajoči bliski; še dalje zadaj na ravani se je zdelo, da gore tri vasi. Naša artiljerija je streljala brez prestanka, streli in udari so se mešali med seboj in jih ni bilo mogoče več ločiti. Polja so se majala v tej vihri in čutil sem, kako se je jarek ob mojem komolcu stresal in se posipal.
Gilbert je vsak hip pogledal ua uro. To strašno čakanje 11111 je stiskalo srce; le brž znak, !e brž ven, samo da bo tega konec. Mislil je čisto naglas: »Gospodje zabavo zavlačujejo.« Na predprsju sta se med dvema šopoma trave borili dve živali: debel zlatokrilec v močnem oklepu in moder žužek s posebno razvitimi tipalkami. Gilbert ju je opazoval, in ko je hotel zlatokrilec stisnili onega v smrtnem ugrizu, ga je s prstom prevrnil na hrbet. S čela je kanila potna kaplja na modro zverino, ki jc otresla svoja pisana krila.
Pozor, takoj bo čas, je zaklical desno od nas neki častnik.
Malo bliže je poveljeval Cruchet: -Bajonet na puško... Bombometalci naprej...« Jeklena groza je zavalovala po jarku. Gilbert se je še vedno nagibal nad žužka in ju opazoval, da ne bi slišal udarcev svojega srca. Zlatokrilec je stresa! svoj oklep, a oni ga je dobil med svoji dolgi
tipalki in ga ni več izpustil.
Hladnokrvno si je Cruchet zapel podbradnik. Stal je na prvi stopnici iz peščenih vreč in nas vse presegal. Pogledal nas je.
»Prijatelji... Ttt... Ttt... Za Francijo,, kaj ne! ... Lep napad ... To reč pač opravimo...«
Ne vem, ali je bil ganjen ali kaj: zdelo se mi je, da njegov glas ni bil tako suh, tako oster kakor navadno. V nenadnem navdihu smo doumeli besedo: Vodja. Tesneje smo si zapeli pasove, porinili lopato, ki je tolkla po bedresih, nazaj na ledja. Ob vznožju ene izmed lestev je stal Berthier, pripravljen, da se požene navzgor. Obrnil je glavo in videl za seboj Morache-a, vsega zbeganega.
Za vami, gospod poročnik, je dejal po vojaško in stopil korak nazaj.
Oni, ki jc bil čisto [iri kraju, je v tem domneval samo pretvezo.
»Kaj,« je jecljal ... »Vi se bojite iti prvi naprej?«
Brez besede se je podporočnik obrnil in znova postavil nogo na lestvo. Odzadaj je bilo videti samo, kako so mu zadrgetala pleča.
Morache ima polne hlače! je zakričal v Imun Vieuble.
Poročnik je bil morda razumel, a se ni genil. Iz gomile sršečih bajonetov pa nadaljuje taisti zasmeh-ljivi glas:
»Aha, zdaj z velikim gobcem ni več vse opravljeno ... Zdaj že mora vsak sam tvegati ... To je nekaj drugega, kakor ljudi brcali v... Zdaj smo vsi enaki...«
V grmenju topov smo razločili samo še ta porogljivi glas, in tovariši so se smejali, brez vsake
jeze, kakor da bi jih bile te besede olajšale.
Kakor povodenj so pritiskala telesa ob steno jarka in čakala, da pljusnejo čez.
Tedaj so ostro in jasno zalajale 7.5-ovke; obenem je začelo zamolklo grmenje težkih topov dozdevno pojenjavati in se oddaljevati.
»Vse gotovo?...« je vprašal Cruchet glasneje.
Vsa srca so zaplala na en mah, kakor bi imela vsa ta množica eno samo srce.
»Saj imaš naslov mojih domačih?« je Sulphart še hlipaje rekel Gilbertu; od razburjenja je komaj jecljal.
Glej> glej, zlatokrilec se ne gane več, žužek ga vleče s seboj... Oh, ta smodnik, kako to smrdi... Na desni se dviga zmeden hrum, krik ali petje. »Zuavi so že zunaj!« Skupen strel iz 10-5 cm-skih žrel je zavihral kakor orkan, pet udarov pavke...
»Naprej, tretja!« je zagrmel kapitan.
»Naprej!...«
Kriki, gnječa, eden mož kolneč omahne, puške se zapletejo med seboj... Z grmečimi senci zagre-bemo prste v branilo, potem se poženemo kvišku, noge so kakor brez kosti. Ozremo se ven po ogromni ravani, po docela goli, nagi ravani... »Naprej!« Zunaj smo, tečemo ...
Strojnica, ena sama strojnica je začela kašljati. Nemška artiljerija se je prebudila in z blazno bes-nostjo razbija, kamor seže.
Že se je razvila človeška veriga; majhni človeški liki, s puško v roki, so se v enakomernem leku pognali proti nemim jarkom tam spredaj. Na levi je kriče, z golim orožjem, navalil bataljon s trobentači na čelu.
Z» Inuusiovunnko tlsknrnn v Ljubljani: Karel Cefe
Izdajatelj. Ivan Bukovec.
U'.£dnik: Franc Krumžar.
Stev. 136.
sSLOVENECk, dnp, "Ifj, junija i932.
Stran 3
V boj proti malariji
Nase oblasti so sistematično začele pokončevati legla anolelesov
Belgrad, 14. junija.
Naši kraji zlasti na jugu države silno trpijo na epidemični bolezni malariji. Velikanska močvirja po Banatu in vse nižje okrog Skoplja, Velesa in Bi-tolja so prava legla majhnih zelenkastih komarjev, ki jim učeni svet pravi anoleles. Ta komarček se prikrade k vam v sobo, kjer spite, v jedilnico, na vrl. vsepovsod, kjerkoli je le majhen dohod mogoč. Kratek, komaj občuten vbodljaj — in okuženi ste. Najhuje je v mesecih juniju, juliju, avgustu in septembru, ko je vročina silnejša. Nihče ne more zapirali po cele dneve in mesece stanovanja, zalo lahko z gotovostjo pričakuješ v teh krajih bolezni. Malarija je za človeški organizem strašna bolezen. Često-krat je organizem niti ne more prenesti. Zato so smrtni slučaji radi malarije silno pogosti. Prebivalstvo, ki stanuje v ogroženih krajih, uživa kinin, ki je staro in preizkušeno sredstvo proti malariji. Vendar se je izkazalo, da je to sredstvo kljub temu premalo odporno proti bolezni, ki zahteva čezdalje več svojih žrtev. l)a se začnemo boriti na pravilen način proti malariji, je treba začeti s pokončeva-njem komarjev anofelesov, ki so glavni prenašalci te bolezni od človeka na človeka.
Naše državne in občinske oblasti so začele boj proti tej nevarni bolezni na več načinov. Prvi je bil v svrho obrane s tem, da tamkajšnje prebivalstvo pa tudi vojaštvo, ki služi po teh krajih, oskrbuje stalno s kininom, drugi in tretji način sta pa namenjena za ugonabljanje legel anofelosov. Po starem, precej preizkušenem sredstvu so začeli barja petrolizirati. Seveda moramo imeti tu pred očmi manjša barja, kajti tako obširne komplekse barij, kakor je na pr. Makiško barje, ki zalaga s svojo komarsko zalego ves Belgrad, petrolizirati, bi zna-čilo uporabiti milijone državnega denarja. Zato so se oblasti začele zanimati za druga sredstva, ki so v tem boju proti malariji cenejša pa tudi izdatnejša.
Ravnateljstvo za socialno in zdravstveno pomoč ravno te dni proučuje važen projekt, ki smo ga dobili iz Pariza. Po tem načrtu naj bi zrakoplovi
metali iz gotove višine na močvirja in okužene po-toke neki prašek, ki se imenuje pariško zelenilo«. To zelenilo sestoji iz zmesi nerazstopljenega arze-nika s prahom v razmerju ena proti sto. Aeroplani bi se dvignili nad barjem in ga s tem zelenkastim prahom posuli. Rezultati, ki so se s tem zelenilom doslej dosegli, so izredno veliki. Pariškega zelenila se je doslej že dolgo let posluževala Francija, Italija in Združene države Amerike.
Tako zapraševanje je pri nas že uvedlo pred par meseci ministrstvo za gozdove in rudnike, ki je stopilo v dogovor z društvom »Aeropult, da to društvo s svojimi aeroplani zapraši ogromne gozdne komplekse Romanije in Kuštraviue s prahom, ki uničuje najnevarnejše gozdne gosenice. Po drugih državah so uvedli zapraševanje polj s kemičnim prahom, ki uničuje poljske gosenice, zlasti zelja-rice.
Za našo prestolnico, ki se mora boriti tudi proti anofelesu in malariji, je najvažnejše Makiško polje, ki je skoraj v vseli predelih tudi močvirnato. To polje pa je tako obširno, da o kakem petrolizi-ranju ne more biti govora. Ker pa zdravstveni oziri nujno silijo oblasti v to, da se reši Belgrad pred komarji, se je sklenilo, da se to močvirje najprej malo osuši, potem pa s pariškim zelenilom zapraši. V svrho osušitve Makiškega polja bodo v kratkem začeli kopati globoke jarke, v katere se bo voda stekala in po njih odtekala v Savo, oziroma v Donavo. Ko bodo s leni gotovi, bodo zrakoplovi preplavili pokrajino s pariškim zelenilom. Strokovnjaki izjavljajo, da bo la akcija imela sijajen uspeh, ker bo odslej polje lahko moči obdelovati, kar je bilo doslej popolnoma nemogoče.
Upajmo, da se bodo ti poizkusi, ki jih bo v kratkem izvedlo ravnateljstvo za socialno in zdravstveno pomoč, obnesli. Prebivalstvo ogroženih krajev si želi čim hitrejše rešitve tega strašnega zla. pa tudi vsa država in tudi mi Slovenci, ki pošiljamo v te kraje svoje fante, ki pridejo čestokrat domov bolni, nesposobni za vsako težje delo ali pa — sploh ne pridejo
Sodba v milijonski poneverbi
Franc Gajšek na 5 let, Adolf Vran na 2 leti
Ljubljana, 15. junija.
Z nestrpnostjo je danes dopoldne pričakovalo občinstvo sodbo v procesu proti Franu Gajšku in Adolfu Vranu. Že pred napovedano uro razglasitve sodbe so se zbrali mnogi ljudje, zanimajoč se sedaj za nadaljnjo usodo obeh mladih bančnih uradnikov. Mnogi so postajali nervozni, ker senat se ni hotel pojaviti v dvorani, marveč se je 6koro tri ure posvetoval v posvetovalnici.
Med splošno tišino je senat ob 12.20 stopil v dvorano. Predsednik g. Ivan Kralj je začel čilati obširno
sodbo.
Senat je nekatere točke izločil od sodbe, kjer gre za približno 40.000 do 50.000 Din, izločil je tudi zadevo Savnikovih 20.000 Din in zadevo Matije Kokalja. Sodba se drugače glasi:
Oba obtoženca Fran Gajšek in Adolf Vran sta kriva, da sta izvršila malverzacije na škodo podružnice Ljubljanske kreditne banke v Kranju (predsednik je navajal točko za točko), da sta ponaredila blagajniški ček na poštno hranilnico za 100.000 Din, Gajšek sam pa je kriv, da je ponaredil ček za 100.000 Din, da je prevzemal čeke strank in jih vnovčil za sebe v skupnem znesku 780.822 Din in da je poneveril hranilne vloge v skupnem znesku 83.000 Din, dalje, da je kriv malverzacije s hranilno knjižico »Mara«, končno sta Gajšek Fran in Vran Adolf kriva, da sta ponarejala lisitne in jih uničila, oziroma, da je Gajšek vodil lažne trgovske knjige
Zakrivila sta s tem več prestopkov, odnosno zločinstev poneverbe in goljufije ter zločinstvo na-pravljanja lažnih listin in se
obsodita:
Fran Gajšek na pet let rrbije. in 5830 Din denarne kazni, ki se takoj spremeni v 97 dni zapora, in Adolf Vran na dve leti strogega zapora in na 2820 Din denarne kazni, odnosno v nadaljnjih 47 dni zapora, zapora, dalje v povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Oba se obsodita tudi na izgubo častnih državljanskih pravic, prvi za dobo 5 let in drugi za dve leti. Obsodita se tudi v povračilo škode banki in sicer oba nerazdelno v znesku 64.342 Din. Gajšek sam pa v plačilo zneska 1,006,032 Din. Oprostita pa se v smislu
§ 280 kaz. zak. glede nekaterih deliktov zaradi zastaranja. Oprostita se tudi goljufije 20.000 Din v zadevi Ivana Savnika, kakor tudi goljufije na škodo Matije Kokalja.
V razlogih je predsednik najprrj utemeljeval pravno stran sodbe ter naglašal, da je sodišče uporabilo novi milejši zakon, smatra pa, da se goljufije in poneverbe niso vršile obrtoma. Obtežifno je bilo za c:ba obtoženca: visoki zneski, zlasti pa, da sta hudo zlorabljala zaupanje, ki ga je stavil zavod v nju, da sta hudo zlorabljala svojega neposrednega predstojnika, da sta imela vso moč v rokah, ki sta jo prav tako hudo zlorabljala. Olajševalno je bilo priznanje, dalje neoporečnost in da je škoda delno poravnana.
Sodba je dalje zanimiva v utemeljitvi odmere kazni. Pi" 'sednik je za obtoženega Frana Gajška navajal za vsako točko posebno kazen. (Vse kazni seštele bi znesle za Gajška 46 let in 10 mesecev.) Predsednik je zalo pripomnil:
»Sodišče je smatralo, da je primerna kazen samo pet let robije, kajti, če bi vse posamezne kazni sešteli in vam jih prisodili, menda iz ječe sploh ne bi prišli.«
Za Vrana je smatralo sodišče nekoliko nižjo kazen za primerno; vendar je bil on starejši, ni bil tako odkritosrčen, kakor Gajšek in bi zaslužil isto kazen. Izjema je bila, da ni bil tako udeležen pri malverzacijah.
Obema obtožencema se všteje v kazen preiskovalni zapor od 14. novembra 1931 naprej. Državni tožilec je prijavil revizijo in priziv zaradi prenizke kazni. Razprava je bila ob 13 končana.
— Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, odvajanje krvi, lenivost jeter, zlato žilo, bolečine v kolku, odstrani naravna >Franz-Josef« grenčica — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josef« voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivosti črevesa. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Smrt 92 letnega starčka
Sv. Jedert nad Laškim, 13. jun.
Od župnijske cerkve gre pot mimo pokopa-lsca navzdol do potočka. Tu je zidana koča, kakor v zemljo vkopana. Slamnata streha, ki moli iznad nje, zelena trata, pepelasla njiva, zadaj v hrib bukve in smreke — idilna umetnina. Ob nisi mlinsko kolo; (rohneča raka priča, da po njej ze dolgo ni tekla voda. Vezna vrata zaprta. Vem, starček, slepi Miha Kodrun, je doma, žena, njegova tretja, jc šla k sosedom; treba živeža in drv, ki si jih ne moreta več pripravili. Prestara sta in sama. Malo privzdignem vrata. V zakajeni kuhinji sem. Levo soba. V njej diši po toplem dimu.
Kdo je prišel':1, se oglasi z močnim glasom s peči. Glasno pozdravim in povem svoje ime.
»A Vi ste. Jaz pa sem kar najrajši na peči, vedno me zebe. Menda imam v starih žilah namesto gorke krvi mrzlo vodo.« In počasi se starec spusti na klop.
»Oče, kako je kaj z Vašim zdravjem;
»E, 110, tak, tak, do 90. leta je že šlo. Sem videl in slišal, hodil in delal. Z 90. pa me je začel zapuščati vid. Nekaj mesecev sem še razločeval dan od noči, zdaj samo, če je solnce.«
»Bi mi povedali kaj iz svojega dolgega življenja?«
Nič posebnega ni bilo. Rodile so ine Skale pri Velenju I. 1840. Deček sem prišel v Šoštanj, bil tam pastir, potem za hlapca. Nato sem šel k zidarjem. Vojak nisem bil. ker ni bilo vojske in so jemali le malo fantov. V Šoštanju sem se oženil, si kupil zemljo in pozidal hišo, imel sem gostilno. Napil sem se samo enkrat v življenju, potem pa se mi je čezmerna pijača gabila. Ker je bilo v gostilni čedalje več pijancev iu čedalje manj. pametnih pivcev, sem prodal hišo in se preselil v Št. Andraž, kjer sem zidaril 8 let. Nato sem prišel sem, k Sv. Jederti, kjer mi je umrla žena, tudi druga; 75 let star sem se poročil tretjič, ker so se vsi otroci raztepli po svetu. Godilo se mi jn ne predobro ne prehudo. Zdrav sem bil vedno, razna zidarska dela sem opravljal do svojega 90. leta. Zdaj pa slep čakam, kdaj me moj patron povabi na sodbo.'
»Veste kaj, oče, fotografa imam s seboj; ima istega krstnega palrona kol Vi. Najstarejšega fa-rana bi rad imel na sliki.«
»Dobro, dobro, samo moja stara obleka ni za na sliko.«
»Nič. ne de, oče, na sliki se ne bo poznalo, kakšne starosti je obleka. Še bolje: star človek, stara obleka.«
Šli smo pred hišo, starček je sedel, v roke smo mu dali »zidarsko žezlo , fotograf je pritisnil na gumb.
»Hvala Vam, oče, sorodniki bodo veseli Vaše slike. Sin je tudi zidar, ena hči nekje v Savinjski dolini, dve hčeri v Ameriki, vsi vnuki in še dalje, zlasti žena, bodo imeli slikan spomin na Vas. Midva pa Vam želiva še stoletnico.«
»Nak, te pa ne. maram; čimprej se ognem, bolje bo. V nadlego sem sebi in drugim. Hudo mi je, ker ne morem več delati; zato pa več molim zase in za svoje dobrotnike.«
Poslovili smo se. Danes pa se je poslovila njegova duša. Miruo življenje, mirna smrt. Večni mir!
"Belo ko češnjev cvet je
-perilo!"-kakor hitreje oprano z Gazelo !
TERPENTINOVO-MILO
GAZELA
pere
lepo belo
Dipl, izpiti na Tehniški srednji šoli v Ljubljani
so se pod predsedstvom univ. prof. ing. M. O s a n p kol odposlanca ministra trgovine in industrije vršili od 30. niaja do 0. junija (pismeno) in od 8. do 14. junija (ustmeno). Od učencev četrtih letnikov niso bili pripuščeni na strojnem oddelku 1, na elektrotehniškem odseku 3, na geometrskem odseku 7; na arhitektonsko-gradbenem odseku pa je, opravljal izpit tudi en bivši učenec, ki je bil lansko leto odklonjen.
Diplomski izpit so opravili:
na arhitektonsko-gradbenem odseku 2 z odličnim uspehom, 1 s prav dobrini uspehom, 8 z dobrim uspehom in 1 z zadostnim uspehom učenci: Cuk Danijel. Gantar Josip, Ilumek Ljubomir, Kožuh Janez, Kukoveo Vekoslav, Levstik Slavko, Sršen Nikolaj, Šeme Vladimir, Sc.hlamberger Valentin, Trtnik Ivan, Valcnčič Demeter, Vidic Erik;
na strojnem odseku 3 s prav dobrini uspehom, 7 z dobrim in 2 z zadostnim uspehom učenci: Baliar Ivan, Flero Miran, Jerčin Karel, Kornitzer Napoleon, Kovačič Franc, Krpan Edvard, Mreschar Ivan, Perdan Alojzij, Rajli Miroslav, Remiaš Ivan, Ter-seglav Vasilij, Zadnikar Radoslav;
na elektrotehniškem odseku 4 z odličnim, 2 s prav dobrim, 5 z dobrim, 5 z zadostnim uspehom učenci: Čeme Anton, Dolhar Štefan, Favai Smiljan, Gorjup Bogomir, Homovec Bogomil, Legat Uroš, Maček Edvard, Pengov Marjan, Rabič Adolf, Rozman Bogomir, Stani Branko, Tičar Aleš, Tominc Vladimir, Vertačnik Maks, žirovnik Janez, Zivič Milan;
na geometrskem odseku (teoretični del) učenci Barbič Josip, Breskvar Janez, Celinski Leopold, Eleršek Jožef, Gams Alfonz, Gatnik Maks, Jaklič Karel, Ke.nda Boris, Klarič Matija, Kožuh lioris. Krča Ivan, Laharnar Vladimir, Lavrenčič Vladi slav, Lazorko Boris, Mayer Aleksander, Pelo Zvo-nimir. Polovšek Franc, Prohinar Adolf, Uasinger Emil, Ravbar Rudolf, Supančič Janko, Tavčar Vladimir, Umek Josi|i, Zadnik Ljuban, Žilih Jože. Žitnik llugoii, Zujianič Ludvik.
Na geometrskem odseku se bo končni uspeh utrdil šele po opravljenih terenskih delili začetkom avgusta.
Pri diplomskih izpitih je bilo odklonjenih: nn arhitektonsko-gradbenem odseku I za leto dni; na strojnem odseku 7 zn Iri mesece in 3 za šest mesecev; na elektrotehniškem odseku 1 za Iri mesece in I za (i mesecev; na geometrskem odseku 2 za Iri mesece, I za 0 mesecev in t za leto dni.
Otvoritveno naznanilo?
Denar za letovišče si prihranite, ako Vaše polne, kozmetične, kadilne ild. potrebščine nabavite pri tvrdki
M. Ilann. Ljubljana. Pred škof i|o 21
poleg magistrata. Kljub konkurenčnim cenam Vam nudi sedaj za otvoritev še 10% popusta.
Joža Jagodic:
Popotni spomini iz Bosne
»Pojdem na Gorenjsko, da se poslovim od drage mi domačije, in pridem v Ljubljano, da se odpeljemo v nepozabno mi Bosno, od katere bom tudi vzel slovo ...« Tako je pisal nadškof Jeglič v Ljubljano. Odpeljal se je zadnjega maja iz Gornjega grada z avtom čez Kranj na Brezje, kjer je pri Mariji Pomagaj daroval sv. mašo in se sestal s svojimi sorodniki. Obiskal je rojstno vas Begunje, se mudil za kratek čas pri Pogorelčku, šel pogledat razvaline gradu Kamen in hišo svoje rajne sestre v Zabreznici. Pomolil je na grobu svojih davno umrlih staršev in vzel slovo od Begunj, od Brezja, od Gorenjske. Slovo? No, kdor ga je videl zadnji čas, bo pritrdil, da mu, čeprav je koncem maja dopolnil 82 let, ni sile jemati slovo za vedno. Krepka gorenjska korenina je, ki se ne zruši kar tako. Res, da je nekoliko upognjen, tudi noga mu klecne tu in tam, a zdrav je, krepak, čvrst in svež telesno in duševno. Da ste ga videli, kako je korakal po sarajevskih ulicah v polnem ornatu pri blizu tri ure trajajoči evharistični procesiji! Krepko je držal korak s svojimi mlajšimi tovariši, ki so speli v sprevodu pred njim. Zato je bilo to slovo prezgodnje! Še, še jo boš videl drago domačijo, preden nam prezgodaj ležeš v grob. Če ne prej, drugo leto, ko boš praznoval svoj biserni mašniški jubilej in ga kaniš obhajati pri nas.
Prispel jc v Ljubljano, kjer smo se pripravili na pot v daljno Bosno. Prvega junija zvečer smo odpotovali. Čelvorica nas je bilo: nadškof Jeglič, ljubljanski vladika, nadškofov nečak in jaz. Poklical je Jeglič svojega nečaka iz Rima, kjer opravlja visoko službo generalnega asistenta Družbe Jezusove, da ga še enkrat popelje v Bosno. Pred 34 leti ga je namreč odvedel tjadol, da bi v Travniku začel in dovršil študije, sedaj da ga hoče vnovič in zadnjič peljati, da bosta skupno vzela slovo. No,
Crijazni nečak se je upiral dobremu stricu. Ne va-ilu, sa) je rad šel zopet pogledat kraje, ki mu hranijo toliko mladostnih spominov; a upiral se je temu, da bi tudi to pot igrala enaki vlogi, kakor sta jo pred davnimi leti, ko sta spela v Bosno. Trdovratno je trdil, da sedaj on pelje strica tja dol. Stric se ie seveda branit in trdil svoie. Pobo-
tata sta se šele v Travniku baš pred odhodom domov.
Hitel je brzec proti Zidanemu mostu, proti Zagrebu. Bilo je mnogo dobre volje v nas vseh. Pred nami je dolga noč, ki bo najbrže prešla brez spanja, zalo je bilo dobro razpoloženje prav na mestu. Bili smo sicer ločeni vsak v poseben oddelek, a smo se obiskovali in sestajali. Hitro smo bili v Zagrebu. Na kolodvoru smo se ozirali po nadškofu Bauerju, ki je tudi nameraval potovati to noč na kongres. Ni ga bilo! Odpeljal se je dan prej. Bilo nam je žal. Nadejali smo se, da nam bo povedal katero novo »kranjsko«. Ali pa od starih katero, ki jih tako rad pripoveduje. Ono o Kranjcu, ki je bil na božji poti pri M ariji Bistriški in je pri spovedi povedal, da ima še en greh, pa ga ne upa povedati. Na mnoga prigovarjanja spovednika je razodel, da je — Kranjec, na kar mu je duhovni gospod ljubeznivo pojasnil, da to sicer ni greh, a da lepo tudi ni. Ali pa ono o kranjskem učitelju, ki je peljal otroke na morje. Ko so visoko gori nad Suša-kom zagledali otroci morje, so hiteli učitelja spraševati, če je to voda ali kaj. Učenik pa jim je po daljšem oklevanju razodel, da je tiste reči tam doli — »en tal vode, en tal pa morja ...« Da ste ga videli, kako hudomušno se drži, ko pripoveduje! Morda vam, če ste mu všeč, ponudi celo en — ščepec .. . Rad nas ima Slovence, često to pokaže.
Zavozili smo v slavonsko polje. Bila je pokojna noč. Zadnji krajec meseca je visel nad nizkimi griči. V medli svetlobi smo videli ostanke voda, ki jih je razlila Sava čez bregove ob zadnji hudi povodnji. Bližali smo se Brodu. Pripravili smo svojo prtljago, treba bo prestopiti. Bila je ura tri, ko srjo zavozili v postajo. Vedeli smo, da se snidemo z apostolskim nuncijem, ki malo za nami prispe od belgrajske strani na Brod. Brzovlak je tu, nuncij se prikaže v oknu. Objamemo se in si stisnemo roke. Prisrčno snidenje! Potem pa hitro v vlak, ki nas čaka, da nas popelje v Šeher-Sarajevo. Nuncij ima salonski voz. Pelje se kot papežev zastopnik na kongres. Voz je okrašen z belorumenimi zastavicami. Naši oddelki so udobni. Brž smo se porazdelili. Tudi srbski primas Dobrešič je tu. Odrede mu oddelek poleg nas. Ura je blizu štirih zjutraj.. Zori se, skoro bo dan. Mali, prikupljivi vagoni zapeljejo v ozki tir. Čez dolg most zapeljemo v Bosanski Brod. V Bosni smo. trajti prvi minaret nas

pozdravi precej onstran Save. Vlak se ustavi. Kljub zgodnji uri je peron poln ljudstva. Živahno je in veselo. Sloka postava župnika-dekana išče z očmi nuncijev voz. Zastavice povedo, kje je. Baš pri njem se ustavi pravi vagon. Govori, pozdravlja, kliče dobrodošlico na bosanski zemlji. Ponudijo kruh in sol. Nuncij odgovarja. Lepo po hrvatsko, ko da je rojen Hrvat. Blagoslovi množico in vlak se premakne. Deklica, ki je ponesla v vlak kruh in sol, v vlaku zaostane. Nič ni več znamenjev za odhod vlaka. Deklica ne ve, sestra križarka, ki jo spremlja, tudi ne. Hočeš nočeš morata z vlakom dalje, da pri prihodnji postaji izstopita. Dekan se pridruži nam. Z Jegličem sta si dobra znanca iz mladih let v Sarajevo. Hitro sta v živahnem po-menku. Ozremo se skozi okno. Z zvonika župnijske cerkve vihra belorumena zastava. Bosna se je pri-ravila, da dostojno sprejme odlične cerkvene neze.
Železniška mreža je v Bosni žalibog tako slabo razpredena, da se more priti v Sarajevo samo s treh strani. S severa se pride v Bosno po progi Brod—Sarajevo, s priključkom iz Tuzle, Tesliča, Travnika in Vareša. Z juga se pride v osrčje Bosne po progi Zelenika—Mostar—Sarajevo, s priključkom iz Dubrovnika in Mctkoviča. Z vzhoda pa po progi Višegrad—Sarajevo. Tudi ozkotirne železnice na 9plošno niso posebno udobne. Vozijo počasneje nego vlaki normalne širine v drugih naših pokrajinah. A to daje tem krajem zanimivo posebnost. Kakor so pokrajine tako siične naši Dolenjski, te vlak poleg drugega opominja na to, da nisi v domači deželi. In če ti to ne prija, te bogata romantika pokrajin odškoduje za vso morebitno neudob-nost. Glavna brodska proga seka od severa proti jugu skoro celo Bosno in daje potniku lepo priliko, da se ob njegovih očeh vrste neprestano in vedno na novo zanimive panorame vseh mogočih tipov bosanskih pokrajin,
Jasno solnčno jutro je. V hipu so pljusknili solnčni žarki čez vso pokrajino. Sedimo oh oknih brzovlaka in gledamo. Dobro jo pobira vlak. Reže si pot v valovito in zeleno bosansko Posavino, ki je vsa polna majhnih brežuljkov, slikovitih gajev, košatih vrtov sliv. Dekan Broda kroti naše občudovanje, češ, da se vse lepše začne pri Doboju. Ura bo sedem. V Doboju smo. Zopet se ponovi prizor z Broda. Dobri Bosanci so se zbrali na kolodvoru,
da pozdravijo papeževega zastopnika in škofe. Župnik gromko pozdravlja, nuncij odgovarja. Mala deklica mu ponudi šopek belih vrtnic. Blagoslov in mahanje rok tja in nazaj. Vlak odhaja, 'ločno po voznem redu. Niti minute ne zamudi.
Vlaku so pripeli še eno lokomotivo. Znak, da gremo v hregove. In res, od Doboja se začne pokrajina dvigali v griče in hribe. Vlak zavozi ob reko, ki ji sledi vse do Sarajeva. Je lo najbolj tipična bosanska reka, od katere je zemlja dobila ime, šumeča Bosna. Vse od tu naprej je tipično bosansko. Ozka zelena polja, ki se ob progi vrste preko dolinic in brežuljkov, med njimi livade in travniki, polni pisanega cvetja. Škrjančki pojo in žvrgole. Dvigajo se in padajo. Drobnica sc paše po golišavah in ozarah, majhno belo govedo muli zadovoljno sočno travo. Seljaki v pestri noši hite na polie. Z rokami si senčijo oči in gledajo v drveči vlak. Ta ali oni zamahne v pozdrav. A sicer so tihi, skromni. Vidijo ga drveti mimo dan na dan. Ni jim več nov.
Dolina se širi in oži. Vlak hiti v vijugah oh bregu reke. Nov ovinek, nov prizor. Kratka, majhna sela nas pozdravljajo z goličav na desni :n levi. Že smo zopet v temnem smrekovem gozdu. Vlak zapiska, iz gozda smo. Nov prizori Tam v daljavi je slikovito bosansko mestece. Z zelenimi vrtovi okrog hiš, s cerkvijo in minareti, s krivimi orientalnimi ulicami, z značilnimi lesenimi kočami visokih streh in odprtih hodnikov in s historičnimi čitadelami in kulami. Hitro izgine podoba. Tesno ob reki se vijemo naprej. Bosna se peni in v neštetih brzicah hiti mimo skal in pečin v neprestanih vijugah. Čudovita je pokrajina.
Za nami so ostali Maglaj, Zavidoviče, Žcj>če, Begov Han, Nemilo. Povsod na Modvor.h polno ljudi. Povsod pozdravljanje in odzdrav^mje. Nuncija zasipajo s cvcljcm. Župnikom žare obrazi. V enoličnosti vsakdanjega življenja peslra sprememba. Ozirajo se po vagonih. Vedo, da se vozi z istim vlakom tudi Jeglič. Ker se jim nc pokaže, ga iščejo po vagonih, V njegovem oddelku se zbirajo drug za drugim. Jeglič ves oživi. Naenkrat zna zopet perlektno hrvatsko. Rokujemo se in seznanjamo. Posebno živahen je Ivo iz Zavidovičev. Privlekel jc odnekod sleklenko rakije. Seveda, v Bosni smol Če bi te manjkalo, bi nc bili. Zar ne?
Na enem mestu, pri zgodovinskem Vranduku.
Stran 4.
.»SLOVENEC«:, dne 16. junija 4932.
štev. 136.
Maribor
Ljubljana
Velikodušna volila Roberta Kollmanna
Ljubljana, 15. junija.
Danes ob 16.30 je notar dr. Kuhar, ki oskr-b*.je dediščino pokojnega g. Roberta Kollmanna, izročil sodišču oporoko pokojnika, ki je bila nato razglašena. V tej oporoki je velikodušni dobrotnik ponovno pokazal svoje veliko umevanje za dobrodelnost in kulturno delo. Volila, ki bodo 2animala javnost, so naslednja: Narodni Galeriji v Ljubljani je zapustil 50.000 Din, Ciril Metodovi družbi 50 tisoč Din, društvu Sokol I 50.000 Din za vzdrževanje Tabora, Sokolu II 30.000 Din, društvu Trgovski dom 50.000 Din za vzdrževanje doma. Pevskim društvom -Ljubljana«, »Slavec« in »Ljubljanski zvon« je zapustil vsakemu po 10.000 Din, prav toliko tudi godbenemu društvu »Gradaščica« na Viču, katerega častni član je bil, ali naslednikom tega društva. Po 5000 Din je zapustili zavodom Marijanišču, Lichtenthurnu, dijaški kuhinji »Domovini«, Ljudski kuhinji, Otroški bolnišnici, društvom: Prostovoljnemu gasilskemu društvu v Ljubljani, prostovoljnemu gasilskemu društvu na Viču, Olepševalnemu društvu na Viču, Mladinskemu zavetišču na Viču (Vincencijevi konferenci), Jugoslovanski Matici, Dečjemu domu v Ljubljani, zavodu usmiljenih sester Vincentinum, Vincencijevi konferenci v stolni župniji.
Za maše je zapustil znesek 10.000 Din župni
Izlet Jadranske Straže na Kosovo
Ljubljana, 15. junija.
Kakor je bilo že objavljeno, prireja Jadranska Straža na Vidov dan večji izlet na Kosovo, kjer se bo izvršilo posvečenje starodavne Samodreže cerkve na Kosovem. Za ta izlet je dovoljena posebna vozna ugodnost na železnici, in sicer za vožnjo iz Belgrada—Kosovska Mitrovica—Skoplje in nazaj se plača za II. razred 190 Din, za III. razred pa 100 Din, a za vožnjo iz drugih krajev do Belgrada in nazaj je odobrena četrtinska vozna cena. Navedene ugodnosti uživajo pa samo člani Jadranske straže na osnovi članske legitimacije za leto 1932, in sicer v času od 25. junija do 2. julija. Odhod posebnega vlaka (brzega) iz Belgrada je 26. junija ob 23.30 in sicer preko Raške v Kosovsko Mitrovico » prihodom dne 27. junija zjutraj. Tu se ostane ves dan in se vršijo izleti v Peč, De-čane in znani rudnik Trepče, 28. junija zjutraj odhod iz Mitrovice v Vučitrn in od tu k posvačenju Samodreže cerkve; popoldne izlel do Muratovega Tulbeta, spomenika kosovskih junakov in dalje do Prištine, kjer že čaka posebni brzi vlak za Skoplje, kamor se pripelje ob 21 zvečer. 29. junija je ogled Skoplja in njegovih znamenitosti, a zvečer povratek preko Kumanovega in Niša s prihodom v Belgrad 30. junija zjutraj.
Po rešenju predsedništva kr. vlade je odobren vsem drž. uslužbencem tridnevni dopust, ki se ne vračuna v redni letni odmor.
V prepričanju, da bo vsakdo znal ceniti veliko važnost tega izleta in v nadi, da se čim večje število naših rojakov udeleži tega edinstvenega izleta, ki naj pokale tudi nam severnjakom vso lepoto skrajnega juga naše domovine, je Jadranska straža dosegla, da bodo imeli izletniki iz območja ljubljanskega Oblastnega odbora Jadranske straže na razpolago 15 brezplačnih kart za železniško vožnfo iz Ljubljane do Skoplja in nazaj.
Kdor se želi izleta udeležiti, naj se takoj, najkasneje pa do 21. junija t. 1. prijavi odboru Jadranske straže v Ljubljani, Gledališka ulica 8 v uradnih urah od 16—19, kjer dobi vse natančnejše informacije, legitimacijo in vozovnico.
Opozarjamo pa, da je 21. junij skrajni rok in da se noben zamudnik ne bo mogel upoštevati, ker mora bili število izletnikov 22. junija zjutraj tole-grafično prijavljeno izletniškemu odboru.
Kaj bo danes ?
Opera: -TurandoU. Red E.
Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10.
O Belgijski poslanik v Ljubljani. Včeraj je ~b'skal Ljubljano belgijski poslanik v Belgradu., minister grof de Romree. V spremstvu ljubljanskega belgijskega konzula g. dr. Milana Dularja je "obiskat ' bana in podbnna in si nato ogledal Ljubljano. Nad njeno lepoto je bil silno navdušen. posebno mu je ugajal razgled raz Ljubljanski grad. Ogledal si je tudi kopališče »Ilirije*. Svojo družino je poslal g. poslanik v Kranjsko goro na počitnice.	_
krasno ležečem turškem selu na živi skali, se dolina silno zoži. Naenkrat zmanjka med pečinami prostora za vlak. Zato mora v predor. Po cesti ob progi nas spremlja avto. Dvignil se je v višino sela na skali. A Vranduk čez sebe ne pusti ceste. Morali so jo izvrtati pod njim. Tako sta vzporedno dva predora. Vmes šumeča Bosna, nad njo, kakor da plava, Vranduk. Gotovo eden najlepših prizorov! Vlak se vije po ozki dolini skozi temne gozdove prav do Zenice, ki je danes prvo industrijsko mesto v Bosni, nekdaj pa prebivališče starih bosanskih bogomilov. Tam, kjer se izliva v Bosno reka Lašva, in se spoji s sarajevsko progo stranska pro-t'a iz Travnika, je Bosna zopet utesnjena med brda. Pri Kaknju, kjer je veliko Slovencev pri lesni industriji in v rudniku, se dolina, ko smo se peljali skozi Kraljevsko Sutjesko, odpre, in železniška proga se vije prav do Sarajeva ob robu zelenih, bogato razčlenjenih brežuljkov in hribčkov. Pred Sarajevom pa se dolina razširi v plodno, zeleno sarajevsko polje, polno žita in trave.
Mimo Visokega, kjer so pozdravili prihajajoče kongresne goste gojenci velike frančiškanske gimnazije s krasnim petjem, smo dospeli v Sarajevo. Bilo je blizu ene popoldne.
Na obeh obalah reke Miljacke, v štiri kilometre dolgi in dva kilometra široki kotlini, 540 m nad morjem, pod 1629 m visokim Trebevičem leži mesto Sarajevo. Od 70.000 prebivalcev je 28.000 muslimanov, 21.000 katoličanov, 18.000 pravoslavnih, nekaj tisoč judov in nekaj drugovercev. S svojo amfiteatralno panoramo, z izredno romantično prirodo v najbližji okolici, z minareti od sto džamij, z zvoniki cerkva, z visokim sadnim drevjem nad hišami in zelenimi vrtovi med hišami, s številnimi turškimi pokopališči in njihovimi krivimi spomeniki, z ulicami in zgradbami evropskega lica in s čaršijo ter s hišicami orientalnega m bosanskega tipa, z mešanico najpestrejših noš — je Sarajevo mesto silnih kontrastov, v katerem se stikata vzhod in zahod. Po občem mnenju in priznanju je Sarajevo eno najlepših in najbolj zanimivih mest na Balkanu, če ne v Evropi ali na svetu sploh.
(Dalje,)
cerkvi na Viču in enak znesek stolni župniji z določilom, naj se na obletnico njegove smrti bere žalna služba božja.
Za mestne reveže je zapustil, kakor smo poročali, znesek 10.000 Din, z določilom, da se znesek razdeli na dan njegovega pogreba. Prav tak znesek je zapustil za reveže na Viču. Oba legata sta bila že izvršena.
Za svoj gradič Pod Rožnikom je določil, da se mora gradič s pristavo vred, to je št, 1 in la, po smrti gospe Josipine Blumauerjeve prodati, od skupila pa naj se iz polovice ustanovi ustanova za ubožne slepce iz Slovenije, ki imajo domovinsko pravico v Sloveniji, iz druge polovice izkupila pa naj se osnuje ustanova za podpiranje ubožnih ljubljanskih trgovskih uslužbencev, ki svojega uboštva niso sami krivi. Do obeh ustanov imajo pravico najprej morebitni ubožni sorodniki pokojnika, drugič obubožani uslužbenci tvrdke Kollmanna, in končno še ostali.
Pa se je tudi svojih uslužbencev spomnil v svoji oporoki, to je bilo za vsakogar, kdor je poznal njegovo srce, jasno. Volila za uslužbence so prav munificentna.
Ta oporoka dokazuje nedvomno, da je bil pokojni Kollmann največji dobrotnik zadnjih desetletij, za Žigo Cojzom pa gotovo tudi največji slovenski mecen.
O Srebrni jubilej, ki ga praznuje v soboto in nedeljo 18. in 19. t. m. Prosvetno društvo v Trnovem, ne bo praznik le za trnovsko faro, kateri je društvo v teku let vzgojilo dično armado krščanskih očetov in mater za ideale vere, prave pro-svete in čednostnega življenja vnete mladine, temveč praznik vse Ljubljane, v kolikor tudi v teh časih ceni vrednost z žrtvami združenega dela na polju ljudske prosvete. Zato j« pač umestno, da na prireditve tega jubileja izrecno opozorimo z željo, da bi Prosvetno društvo Trnovo tako v soboto zvečer pri predstavi »Naše krvi« kakor pri celodnevnih prireditvah v nedeljo moglo med svojimi gosti pozdraviti čim več udeležencev iz vseh delov našega mesta.
O Absolventi geometrskega odseka na tehniški srednji šoli v Ljubljani odpotujejo v Belgrad in dalje na terensko delo najkasneje 24. junija.
O Včerajšnji živilski trg je bil slabo zatožen, tudi kupčija je bila slabejša. Na eni strani se pozna, da se je na kmetih pričela košnja ter da zaradi tega kmetice ne prihajajo več toliko z blagom na trg, na drugi strani pa so meščani polagoma začeli odhajati na počitnice, kar vse se seveda pozna tudi na trgu, Upoštevati je še, da je na domačih vrtovih zrastla in dozorela najpotrebnejša zelenjava, kar tudi marsikateri gospodinji prihrani pot na trg. — Pač pa so ženske prinesle na trg že veliko več rdečih gozdnih jagod, skupaj 48 košaric. Prodajale so jih po 5—7 Din liter. Tudi gobe so ostale cenejše, čeprav jih na trgu ni bilo toliko, o Zadnjo soboto, Prvovrstnih gob včeraj na trgu skoraj ni bilo. Slabejše gobe so dajale ženske tudi po 2.50 Din merica. — Izmed zelenjave omenjamo glavnato solato, ki prevladuje na trgu in jo prodajajo po 50 par glavice, stročji fižol je po 14—16 Din kilogram, grah v stročju po 6 Din, luščen po 14 Din liter. Bosanskih češenj so včeraj pripeljali na trg izredno veliko. Prodajali so jih po 6 Din, nekateri tudi po 5 Din kilogram. Goriške češnje so po 10 Din kilogram. Marelice drže branjevke na Po-gačarjevem trgu po 28—32 Din kilogram, kalifornijska jabolka so po 28 Din kilogram. Cepljene vrtne rdeče jagode so po 20—24 Din kilogram. — Novi krompir se je nekoliko pocenil, prodajajo ga že po 4—5 Din kilogram. Starega krompirja so pripeljali na Sv. Petra nasip 3 voze, nudili so ga po 1.25 Din kilogram. — Na perutninskem trgu se je mrtvilo najbolj poznalo. Jajc je bilo v izobilju, kupcev skoraj nič. Jajca so nudile ženske po 1.25 dinarjev in tudi ceneje. Perutnine ni bilo mnogo, piščanci so bili po 25—30 Din par, kokoši po 26 do 28 Din.
O Rojstva in smrti v Ljubljani. V mesecu maju je bilo v Ljubljani rojenih 172 otrok, med temi 86 fantkov in prav toliko punčk, Mrtvorojenih je bilo 5 fantkov in 6 punčk. Umrlo je skupno 117 oseb, med temi 59 moških in 58 žensk. Med umrlimi je bilo 56 domačinov in sicer 26 moških in 30 žensk, tujev pa je bilo 71 in sicer 33 moških in 28 žensk. V zavodih je umrlo 91 ljudi in sicer 51 moških in 40 žensk.
© Tatovi na trgu. Na ljubljanskem živilskem trgu se skoraj redno dogajajo prizori, da prekine vrišč in trušč prodajalk in kupovalk bridek jok ženske in takoj vedo vsi: zopet je bila ena okra-dena! Včeraj je prinesla na trg gobe kmetica Frančiška Zupančičeva z Dolenjskega. Ko je svoje gobe že skoraj prodala, je naenkrat opazila, da ji je izginila torbica, v kateri je bil znesek 200 Din. Uboga ženska je seveda pričela jokati in je komaj mogla povedati stražniku, kako in kaj je s tatvino. Spomnila se je, da sta se malo poprej potikala okoli nje dva slabo oblečena Bosanca, ki ju sumi, da sta ji izmaknila torbico, natančnega opisa pa seveda ni mogla dati. Take tatvine na trgu se že tako množe, da bi bilo res treba izboljšati varnostno službo na trgu. Uprava policije je tudi res takoj pomnožila število svojih ljudi na trgu in je upanje, da bo kmalu izsledena tatinska tolpa na trgu.
O Čudna nesreča — pojasnjena. Poročali smo o čudni nesreči služkinje Marije Schvventnerjeve pri Novaku v Mostah. Schvventnerjeva je dejala, da ne ve, kako se je ponesrečila, da jo je morda kdo vrgel skozi okno ali pa da je padla v sanjah. Zadeva pa se je izkazala za povsem drugačno. Gre namreč za navadno ljubavno nočno pustolovščino, katero je hotela Schwentnerjeva zatajiti. Policija je zaslišala mnogo ljudi, ki bi mogli kaj povedati o tej nesreči, nazadnje pa je le prijela pravega, ki je prostodušno priznal, da se je tudi sam ponesrečil pri tem nočnem vasovanju.
O Iz policijske torbe. Ravnatelj salezijatiskega mladinskega doma na Kodeljevem dr. Blatnik je prijavil, da je neznani tat skušal vlomili v nabiralnik v kapelici. To se mu ni posrečilo, ker ima nabiralnik dvojne stene. Tal, ki je hotel vlomiti najbrže podnevi, ker je ponoči kapelica zaklenjena, je pa na nabiralniku le napravil za okoli 80 Din škode. —: Ivana Ponikvar, mesarjeva žena na Poljanski cesti 54, je prijavila, da ji je v teku enega meseca izginilo nekaj zlatnine in nekaj oblačil v skupni vrednosti 740 Din. Prijavila je tudi žensko, ki jo sumi, da ji je te reči pokradla. — Bančni uradnik Franc Sešel, stanujoč na Sv. Petra cesti št. 82, je prijavil, da mu je nekdo ponoči ukradel iz spalnice hlače, srebrno uro in listnico s 100 Din gotovine. Tat se je moral splaziti v spalnico z dvorišča skozi odprto okno. — Pod Rožnikom je našel monter Franc Ilofman moško kolo brez gumijev in blatnikov. Kolo je bilo najbrže kje ukradeno in je tat pobral z njega tisto, kar je mogel uporabiti, ostalo kolo pa je zavrgel. Kolo ima sedaj policiia.
□	Zborovanje mariborskih železničarjev, ki se je vršilo v očlgled železničarskega kongresa v Nišu pretekli ponedeljek v Narodnem domu, je prineslo vodstvu mariborske organizacije hudo razočaranje. Mesto pričakovane zaupnice je bila baje uničujoča kritika. Posebno nezadovoljstvo so vzbujale med zborovalcl napovedi o novih redukcijah prejemkov v železniških delavnicah, ki obetajo s prihodnjim prvim znižati mezde vnovič za 1%.
□	Iz policijske službe. V Belgrad je bil premeščen k tamošnjl policiji uradnik mariborskega policl|skega komisarijata Ciril Bremec.
□	Planinske vesti. Dne 10. julija t. 1. bo otvoritev Ribniške koče, ki se bo Izvršijo z veliko slovesnostjo. — Planinci naj se poslužujejo ugodnosti, ki se jim nudi po SPD. Ob nedeljah bo odslej Putnlkova pisarna odprta že ob tričetrt na pet zjutraj pa do odhoda jutranjih vlakov, tako da st posamezne skupine lahko tamkaj nabavijo vozni listek. — Uradne ure pri Putniku so odslej od 8—12 in od 13—10.
□	Brezposelnost v Mariboru pada. V področju mesta Maribora in ožje okolice je opažati v zadnjem času padanje brezposelnosti. Dočini je bilo pričetkom pomladi v Mariboru in okolici Se nad 2000 brezposelnih, jih je sedaj še okrog 800, kar je pa še vseeno veliko z ozirom na dejstvo, da se je računalo začetkom pomladi na skoro popolno zaposlitev vseh brezposelnih. Izpad predvidenih javnih del — tlakovauja ulic in zidanja carinarnic, magdalenske šole itd. — poleg tega pa skoro popoten zastoj v privatni gradbeni podjetnosti je vzrok, da imamo še toliko ljudi brez dela. Položaj brezposelnih in njihovih družin je tudi sedaj silno težak, ker ne dobivajo od nobene slrani podpore. V širši mariborski okolici, zlasli v Dravski dolini pa je opažati še nadaljnje naraščanje števila brezposelnih, zlasti odkar sta jeklarna v Guštanju in železarna na Mutl ustavili obrate.
□	Proti ogrožanju mestne avtonomije. O novem občinskem zakonu, ki se pripravlja, se čujejo razne verzije. Med drugim bo baje znatno okrnjena avtonomija naših mest ter bodo razne agende pridržane državnim uradom. Kakor čujemo, pripravljajo mesta primerno akcijo proti poskusom odvzema samouprave in umestno bi bilo, da bi so tej akciji pridružilo tudi naše mestno zastopstvo.
□	Lokalno strelsko tekmo priredi podružnica Slovenskega lovskega društva v Mariboru v nedeljo dne 5. julija na vojaškem strelišču v Radva-nju. Tekmovalci, ki bodo razdeljeni na mojstrske strelce, senlorje in juniorje, bodo streljali na vse lovske tarče. Najboljši strelci dobe lepe nagrade in diplome.
□	Veselje mariborskih gospodinj tvorijo vrtnarski tovorni avtomobili, kadar se pojavijo na trgu. Včeraj so prispeli iz Cakovca na mali trg kar trije, visoko obloženi z raznovrstno zelenjavo. Posledica je bila zopetno nazadovanje cen, ker so ostali prodajalci morali pritisniti navzdol, da so tudi oni dobili odjemalce. — Trg je bil z vsem naravnost sijajno založen.
□	Zagrebška Concordia igra v Mariboru. V nedeljo, dne 19. t. m. pride v Maribor znamenit gost — zagrebška Concordia ter nastopi proti domačemu ISSK Mariboru v prijateljski tekmi. Concordia je pred dvema letoma zadnjikrat igrala v Mariboru ter si takrat s svojo vzorno igro pridobila
Celje
gt Odlaganje smeti v mestu. Železniška uprava jo prepovedala odlagati smeti v železniškem trikotu med glavno in velenjsko progo v Gaberju. Ker je s tem odpadlo svoječasno določeno smetišče ter ni na razpolago drugega definitivnega prostora, je občinski svet sklenil, da naj se sineti odlagajo na bivšem ledišču pri Spodnjem La-novžu. Vsuko odlaganje smeti in drugih odpadkov na drugih javnih prostorih je prepovedano.
iS! Mestni občinski svet 1'rihodnja redna javna seja mestnega občinskega odbora se bo vršila v četrtek 23. t. m. ob običajni uri v posvetovalnici mestnega magistrata. Na dnevnem redu so važna poročila odsekov.
& Tatvina. Na vrtu gostilne g. Natka na Bregu jo bila le dni po noči ukradena lepa vrtna palma Feniks, vredna 500 Din. Svari se pred nakupom.
& Prodajalec sumljivega blaga. Mestna policija jo aretirata v torek 14. t. m. nekega policiji dobro znanega 11. F., ker je prodajal po mestu razno blago kakor rjuhe, obrlsače itd. sumljivega izvora. Pravi, da je vse to kupil pred 0 ltteseci v Zagrebu, ker pa potrebuje sedaj denar, pa prodaja blago. Policija, ki pa nič kaj rada ne veruje, posebno ker je bil H. že šestkrat kaznovan zaradi tatvine, ga je obdržala v zaporu, dokler se no izkaže ali so njegove navedbe resnične. Občinstvo se opozarja, da bi prijavil, kdor bi pogrešal slično perilo.
Piai
Letošnji nabor se vrši od 7. do '21. juliju t. 1. v prostorih deške osnovne šole in sicer za Ptuj mesto iu okoliške občine. Za Ptuj mesto je določen U. julij t. i. Nabora se imajo udeležiti vsi mladeniči roj. 1912, vsi začasno nesposobni nila-i deniči letnikov 11)07 do vključno 1911, mladeniči ! roj. 1914, ki mislijo, da so absolutno nesposobni ! za vojaško službo, vsi začasno nesposobni obvez-! nilci roj. 1901 ter vsi obvezniki, ki mislijo, da so | postali nesposobni za vojaško službo. Tudi se tno-| rajo dne 10. julija t. 1. ob 11 javili rekrutni ko-; misiji vsi rezervni častniki, ki imajo uniformo od j državo.
Kontrola sodov v Ptuju bo dne 23., 25. do 29. julija, 28. do 27. avgusta in 21. do 24. ter 2f>. do 28. septembra.
Pod voz je padel pri zaviranju posestnik Janez Omulec iz Sv. Antona v Slov. goricah, tako da ga je zadnje kolo povozilo. Ima zelo nevarne notranje poškodbo in so ga morali prepeljati v ptujsko bolnišnico.
Trbovlje
Veliko tombolo priredi v nedeljo 3. julija podružnica SPD v Trbovljah. Krasni dobitki v vrednosti 40.000 Din. Tombolske karte dobile po 3 Din v trgovinah in pri odbornikih SPD.
Kamnik
Tujsko-prometno društvo je pred kratkim izdalo ua vse meščane poziv, v katerem prosi, da se mu prijavijo prosta stanovanja, kjer bi se lahko nastanili letoviščarji. Opozarjamo Kamničane, da s prijavo prostih stanovanj za tujce omogočijo društvu, da tujcem takoj nakažejo stanovanja. Prijave je oddati tajništvu društva v trgovini Skala. — Obenem se društvo obrača na vse Kamničane, da bi v čim večjem številu pristopili; društvo je namreč sedaj popolnoma navezano na redne članske prispevke, ker so mu bile odpovedane vse de-
mnogo prijateljev. Zanimanje za ponoven nastop Zagrebčanov je tedaj umevno, zlasti po njihovih velikih uspehih, katere so dosegli doma in na številnih gostovanjih. Tekma bo na prostoru ISSK Maribora v Ljudskem vrtu ter se prične ob pol 18. V predtekini se srečata rezerva ISSK Maribora iti SK Svoboda I.
□	Tekem za prvenstvo železničarskih nogometnih klubov, ki bodo prihodnjo sobolo in nede-ljo v Nišu, se udeleži ludi mariborski SK Železničar s svojim prvini moštvom. Mariborčani nastopijo v soboto proti Sarajevčanom iu v slučaju zuiage nato v nedeljo proti zmagovalcu iz srečanja med SK Železničarjem iz Zagreba iu ŽAP iz Subotice. Mariborčani imajo mnogo izgledov, da si osvojo prvenstvo.
□	Poročili so se: Lah Alojzij, trgovec in Klet-hofer Marija, zasebna uradnica, Aleksandrova co-sta 44. — Martin Mencinger, železničar, Studenci, Ciril-Metodova ulica in Zofija Stibilj, trgovka, Koroška cesta 50. — Mladima paroma želimo obih. sreče.
,v □ številne žrtve prepira. V Malem Boču jo prišlo v torek do pravega pokolja v hiši posestnika Piveca. Med Pivcem, njegovo ženo Marijo in hčerko na eni slrani, na drugi med Francem Zrnkom ln njegovim tovarišem je prišlo do spora, ki se jo končal s splošnim pretepom, v katerem so imeli besedo sekira in drugo tako domače orodje. Posledice so bile pri vseh krvave. Marija Pivec in Franc Zrnko sta morala biti prepeljana v mariborsko bolnišnico, ker sta zadobila hude poškodbe, prva po celeni telesu, drugi pa je dobil udarec s sekiro preko glave. Poškodbe ostalih Ireli pu so lažjega značaja, da so lahko ostali v domači oskrbi. Vzrok hudega prepira in splošnega pretepa še ni dognati.
□	Tatvine na grobovih. V zadnjem času se dogajajo česte tatvine cvetja z grobov na pobreških pokopališčih. Kar preko noči izgine z grobov najlepše cvetje, ostalo pa tatuni poleg tega Še poteptajo ter uničijo. Morda bi kazalo pokopališča preko noči zaklepati, da bi se v bodoče take tatvine preprečile.
□	7 mesečno dete v vodnjaku. V Rošpohu pri Mariboru je prišlo do skoro neverjetnega dogodku. Skupina dece, ki je pazila tudi na 7 mesečnega Stanka, sina delavke Lorbekove, se je igrala pri vodnjaku. Deca se je kotalila in skakala ter pri tem prevrnila malega Stanka v studenec. Na vpiljo otrok so prihiteli odrastli ter potegnili dete nezavestno in že čisto plavo iz vode. K sreči pu je bila strokovnjaška pomoč takoj pri rokah iu reševalcem je uspelo-v že skoro mrtvo trupelce zopet a umetnim dihanjem povrniti življenjsko Iskro. Dele so nato prepeljali v bolnišnico.
□	Na cesti oslabela. Nn Meljski cesti se ja zgrudila včeraj dopoldne v nezavest mlado dekle. Stražnik je alarmiral reševalce, ki so nezavestno zopet obudili ter jo nalo prepeljali v bolnišnico. Bila je to 20 letna delavku Jožefa Žabkar, vzrok nezavesti pa je bila splošna onemoglost in slabost.
□	Nevaren žepar bb je klatil včeraj v gnječi po trgu. Nekaj žrtev je potem ugotovilo navzočnost nevarnega gosta. Najbolj. oškodovau je trafikant Jurij Rebernik, kateremu je izginilo iz žepa čisto neopaženo 220 Din z listnico vred. Oškodovanci so prijavili svojo smolo policiji, ki pa je nadležnega neznanca zaman zasledovala.
name podpore. Kljub temu pa je društvo izdalo lično propagandno brošurico s slikami iz Kamnika in okolice, ki je vzbudila mnogo zanimanja na tujsko-promelni razstavi v Zagrebu kakor tudi po drugih delih naše države, kamor so jo razposlali. Da bi društvo še nadalje moglo uspešno vršiti propagando za Kamnik, je potrebno, da čim več članov pristopi in prepričani smo, da naš poziv ne bo brezuspešen.
Novo malo bodo imeli v Radomljah v nedeljo 10. julija. Novomašnik je lazarist g. Franc Jereb.
Mestna občina in SK Kamnik otvorita skupno zgrajeni tenis-igrišči v nedeljo 19. t. m. Pri otvoritvi gostujejo tenis-igralci SK Ilirije. .
Kresnice
Bolj redko se oglašamo. Da se gibljemo n» verski obnovi in poglobitvi, nekaj o slavnostih zadnjih dni. Od 2. do 10. t. m. smo imeli za našo faro sv. misijon. Vodili so ga očetje lazaristi iz Ljubljane. Svete zakramente je prejela razen par izjem vsa fara. Hvalevredno ie to, da so se možje pridno udeleževali misijonske pobožnosti. Napis na misijonskem križu v cerkvi nas bo vedno spominjal teh lepih dni. G. župniku Dolinarju smo hvaležni, da nam je oskrbel sv. misijon. V nedeljo 22. maja pa je naša Marijina družba obhajala 25-letnico obstoja. Ta srebrni jubilej smo kar najlepše praznovali ler je zajel vse prebivalstvo v fari. —- Preteklo nedeljo sta obhajala zlato poroko ugledna zakonca Matija Mlakar in njegova žena Terezija, rojena Pire iz vasi Goliš. Zakonca imata 13 živih otrok, med temi dva v Ameriki, ki sta sta jih vse lepo krščansko vzgojila in preskrbela. Otroci, vnuki in številni sorodniki ter natlačeno polna cerkev s farani so prisostvovali poročnim obredom, ki jih je opravil g. župnik Dolinar. Cerkveni pevci so jima zapeli večno lepo »Mati glej«. Zlatoporočencema, ki sta od dela in trpljenja sicer nekoliko upognjena, drugače pa še čila, kličemo: Bog vaju živi do skrajnih mej življenja!
Št, Jernej
Slovesnost na Gorjancih. Ker je v nedeljo, dne 5. junija, neugodno vreme onemogočilo prenos kipov na Gorjance, zato se je blagoslovitev istih in novega oltarja izvršila preteklo nedeljo, lz St. Jerneja so je omenjenega due razvila velika procesija, v kateri so belo oblečena dekleta nosila-kip Matere božje, fantje pa kipa sv. Alojzija i.n sv. Antona. Ostali verniki pa so z lilijami v rokah :n v pobožni molitvi paroma stopali in hiteli skozi širne gozdove k ljubki cerkvici sv. Miklavža vrhu gore. Prihiteli so romarji tudi iz drugih krajev, da so bile mehke trate okoli cerkve napolnjene z njimi in širni gozdovi najbrž še nikoli prej niso sprejeli toliko množice v svoje okrilje. Po cerkvenem opravilu, ki ga je opravil noš veliki ljubitelj plunin, g. kaplan Ilarlol, je prišlo do izraza tudi veselo razpoloženje razigrane množice, ki se je ob veselih zvokih godbe Prosvetnega društva radovalo in si krajšalo čas v senčnem zatišju prostranih gozdov. Bil je lep in radosten dan, poln sreče in veselja, da se je vsein neizbrisno vtisnil v spomin.
Rastlinski škodljivci. Na polju sc je letos pojavil v izredni množini niramor, ki preti na nekaterih njivah uničiti vso koruzo. Tudi kvarni vpliv ličink rjavega hrošča se letos izredno pozna po travnikih in nn polju. — Mlajšo sadno drevje, jablane in hruške, pa so nenavadno liudo napadle listne uši, ds je vsako zatiranje skoraj zaman, -- Letina sicer dobro kaže, a gorje, če se pravočasno n-j omeji v svojem kvarnem delovanju ta milijardna unnada škodljivcevl
Štev. m
>8iX)VENEC«, dne jO. junija 10JVJ
Stran 5,
Koledar
četrtek, 10. junija: Jcwt, opat; Jolanda, blažena; Frančišek, Regij, »poznavalec.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrl g. Ciril A h 1 i n , trgovec. Pogreb bo v petek ob 4 popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim naše sožalje.
+ V Ljubljani je umrl g. Štefan Dražil, stavec. Pogreb bo v petek ob pol 0 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Blag mu spomin! Žalujočim naše sožalje!
•f V Trbovljah je umrla gospa Alojzija Kos roj. Kralj. Pokopali jo bodo v petek ob pol 5 popoldne. Svetila ji večna luč! Preostalim naše sožalje!
Hm! slaščice iu nebeške torte, Tutankamen iu še razne sorte, kukor Zrinski , Jelačič in sličnc
pri Petričku res so vse odlične!
Osebfie vesti
= Na graški univerzi je bil promovitan za doktorja vsega zdravilstva gosp. Ivan K o k 1 i č iz Novega mesta. Iskreno čestitamol
—	Upokojena sta peh. kapetan I. razr. Josip Tufek in nižji voj. uradnik I. razr. ekonomske stroke Milan Bajer.
= Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrej eni za poveljnika brzometnegu eskadrona 6. konjeniškega polka konjeniški kap. II. razr. Oton Egersdorfer; za vodnika 2. čete 1. bataljona 2. pon-tonirskega polka inženjerski podporočnik Slavko Strojan; za pobočnika telegraisko-tehničnega poveljstva inženjerski kap. II. razr. Svetozar Ribar; za vodnika veliko-bečkereškega voda dunavskega orožniSkega polka peh. poročnik Ciril Legat; za vodnika sarajevskega voda drinskega orož. polka inženjerski podporčnik Savo Mihič; za vodja bije-ljinskega voda drinskega orož. polka konjeniški podporočnik Jernej Mak in za vodnika beranske-ga voda zetskega orož. polka topniški podporočnik Vincenc Fortuna. — Napredoval je za služi-telja I. skupine služitelj II. skupine Matija Ivan-kovič.
OsJale vesti
—	Sprejemni izpiti za I. razred na I. državni realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova ulica 4) se bodo vršili dni' 21. in 25. junija t. 1. Prošnje, kol-kovane s 5 Din, je vložiti pri ravnaleljslvu od 20. do "23. t. m. Priložiti je rojstni in krstni list in r.adnje šolsko izpričevalo. — Ravnateljstvo.
—	Na gg. duhovnike na deželi in na razno veleposestnike se obratamo s prav prisrčno prošnjo, da bi velikodušno nudili čez počitnice kakemu revnemu akademiku zdravo letno bivališče z vso oskrbo. Veliko je akademikov, ki nimajo doma jn bi bili zelo hvaležni vsakemu dobrotniku, ki bi se odzval našemu pozivu. Ponudbe jc nasloviti na naslov: Vincencijeva konferenca za akademike v Ljubljani, Streliška ulica 12.
DAJ Slado- DAM -led
—. Procesija na morju. Pretekli ponedeljek so v Šibeniku in na bližnjem otoku slovesno proslavil: 700 letnico smrti sv. Antona Padovanskega. Ob tej priliki so šibeniški frančiškani darovali sto obedov mestnim revežem. Na Krapnju se je vršiln zanimiva procesija po morju okrog otočka. Remorker vojne mornarice je vlekel velik splav, na katerem je bil oltar s kipom sv. Antona; na splavu je bila tudi duhovščina s škofom Mileto na čelu. Za splavom ise je zvrstila dolga vrsta ribiških ladij, okrašenih s cvetjem, za njimi mnogo čolnov, katere je zasedlo pobožno ljudstvo. Po procesiji, ki je trajala dve uri in pol, je bila na obali slovesna sv. maša in pridiga. Slovesnosti se jc udeležilo veliko šlevilo izletnikov iz Šibenika in okolice.
—	Dijaški dom v Kočevju opozarja starše svojih gojencev in druge, da niso resnične vesti o ukinitvi višjih razredov tukajšnje gimnazije. — Ravno v preteklem šolskem letu so se pokazali na tukajšnji gimnaziji zelo lepi učni uspehi, zlasti zadovoljivo so napredovali gojenci našega zavoda. Dokončno ni pade! niti eden naših 75 gojencev, kar je zahvaliti smolrenemu pedagoškemu vodstvu našega zavoda. — Opozarjamo starše, da je prošnje za sprejemni izpit v I. razred za prihodnje šolsko lelo vložiti najkasneje do 23. t. m. na gimnazijsko ravnateljstvo, oziroma vloži prošnje tudi naš zavod sam, ako se mu poprej dopošljejo potrebni dokumenti. — Izpiti se vrše od 23. do inkl. 25. t. m. — Starše oziroma njihove namestnike svojih goje-ucev zaeno obveščamo, da bomo vzdrževalne stroške gojencev za prihodnje šolsko leto znižali. — Vodstvo Dijaškega doma v Kočevju.
—	Avtobusna prog« Ljubljane—Celje. Avto podjetje Bistra je vpeljalo vožnjo Ljubljana—Blagovica—Vransko. Prebivalci Črnegu grabna smo tega veseli, vendar apeliramo na imenovano podjetje da naj ne neha poprej, da bo doseglo koncesijo za vso progo Ljubljana—Celje in nazaj. To je naravnost potreba za nas, če pomislimo, da na primer, ako se hočeš peljati iz Lukovice v Celje, moraš najprej z vozom do Domžal, potem pa vso dolgo progo Domžale—Ljubljana—Zidani most— Celj^ prevoziti. Tudi pošta, ki bi jo prevažalo potem podjetje Bistra, bi imela kratko in sigurno pot. Vse torej govori za to, da naj se čimprej vpelje vožnja Ljubljana—Celie. Merodajna oblast naj upošteva našo željo in naj gre zgoraj omenjenemu podjetju pri eventualni prošnji za koncesjio blagohotno na roke. — Eden iz Črnega grabna.
Zbirčen jeziček liže
sladoled Pctričck .
—	Nesreče. Na Rakeku je nakladal hlode 35 letni delavec Josip Švigel z Rakeka 79. Težak hlod pa ga ie potegnil z vagona. Pri padcu si jc Svigelj zlomil desno roko in dobil še druge poškodbe po telesu, — Dninar Karel Flak se je peljal s kolesom iz Medvod v Ljubljano iskat dela. Na cesti pa je padel s kolesa in si poškodoval desno nogo. — Ko je šla domov iz Kočevja v Pregrad pri Starem trgu ob Kolpi, jc padla na cesti 59 letna užitkarica Kata Grgič in si zlomila desno nogo. Ponesrečenci so bili pripeljani v ljubljansko bolnišnico.
—	V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št, 47 od 15. t. m. je objavljen ».Pravilnik o trošenju pisarniškega in drugega materi-jala, rabi pribora in oprave v državnih uradih in ustanovah in o uporabljanju kreditov za poštno-le-legralsko-telefonske stroške«, dalje »Navodila za osnovanje gradbenih odborov po gradbenem zakonu«, »Navodila, kako nai se sestavi proračun državnih razhodkov in dohodkov s predlogom finančnega zakona za leto 193-3-34»Sporazum o klirin-gu med Jugoslavijo in Švico«, .Obrazci k pravilniku o poslovanju in upravljanju skladov za pod-
kronika
piranje strokovnih šol« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.«
—	Slrarstvo. Spisal Anton Pevc, drž. mlekarski inštruktor, Gorica 1925, 286 strani 60 Din, vezano 70 Din. — V prodaji ima snjigo Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Sirarslvo ja važen faktor v našem kmetijskem gospodarstvu. Vsaka mlekarska ali sirarska zadruga ali bodisi privatnik, ki se peča z izdelavo sira mora biti pravilno poučen in imeti razumevanje za mlekarstvo oziroma sirarstvo, Znani mu morajo biti vsi važni predpisi in doseženi praktični rezultati strokovnjakov. Kajti izdelovanje sira in njega kakovost je za mlekarstvo velikega pomena; dobremu siru je svetovni trg vedno odprt in mu ni težko dobiti stalnih odjemalcev. In ravno v tem leži največja naloga mlekarn oziroma siraren. To se bo zgodilo, ako obvladajo mlekarji, sirarji predvsem teorijo in drugič dobro poznajo predpise za izdelovanje te ali one vrste sira. Samo oni, ki so strokovno dobro izšolani, imajo dovolj teoretičnega znanja in večletno prakso, bodo mogli tudi iz nezadostnih, polovičarskih receptov posneti v najkrajšem času vse podrobnosti za izdelavo dobre vrste sira, ki si bo v najkrajšem času osvojil odjemalce. Knjiga vsebuje obilo slik med besedilom, kar še bolj olajša študij posameznih poglavij. Knjigo toplo priporočamo.
—	»Franz-Josef« grenčica olajšuje, da pridejo hranilne snovi v kri.
—	Dražba posestva »Vikerše« pod Šmarno goro, v najlepši legi ob Savi, se vrši v petek 17.' t. m. ob 9 na okrajnem sodišču soba št, 15 v Ljubljani,
—	GoUavi, ki teiko dihajo, težko hodijo ter se ne počutijo dobro, se iznebijo vseh teli neprilik, ako redno pijejo SISAČKO MINERALNO VODO.
Zdaj pa zna že vsa Ljubljana, kje odlična družba je izbrana — to Petričkova je slaščičarna, ki obenem je kavarna.
— Pri žolčnih in boleznih na jetrih,
žolčnem kamnu in zlatenici urejuje prebavo naravna »Franz-Josef« grenčica na naravnost najpopolnejši način. Klinična izkustva potrjujejo, da je povsem učinkovito domače zdravljenje s »Franz-Josef« vodo, če se jemlje zjutraj na tešče, pomešana z malo tople vode. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Samo polovica
običajnega časa
Je	ce np-o-iahi^iio,
[Ai. butju, pa/mira -mito*
za
p a (mim mJlo xxl lAdje da, nvehko' kA&ruV* to- pener, /iL tyiado hibuty omehča, tet dotgo-nze}ik& obdAŽL.tfa pena, gotovo ne, kOcJu, polti. Se taitnoUc isi oitteiutfOČLduh poihAtya^cr'4da /2 btitje s pa!mira milom, prucuh. wiiJbek. 75 tet uxJzuAeru Zjajcuncu.jA, AtaLzu dc-t/ur ktfalrf&Lo-:

Lmhljana
Pevcem »LJubljane«. Drevi ob 8 Je pevska vaja celotnega zbora v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesii poleg Unioiia. Prosim vsi in točno! — Pevovodja.
Vincencijeva konferenca pri Sv. Petru v Ljubljani ima svoj občni zbor danes zvečer ob pol 8 v šentpeterskem župnišču.
Opozarjamo na jutrišnjo javno produkcijo gojencev šole Glasbene Matice ljubljanske, na kateri bo nastopilo 32 gojencev Matične šole klavirskega, violinskega oddelka in oddelka za čelo. Nastopijo najmlajši gojenci in tudi nekateri zrelejši. K produkciji vabi starše in mladino ravnateljstvo. Zače-lek ločno ob pol 5 pop. Vstop prost proti nakupu sporeda, ki stane 2 Din in se dobi od 4 pop. dalje v veži Filharmonične družbe.
Člani mladinskega orkestra Glasbene Matice, ki so nastopili na vokalno-instrumentnlrfem koncertu dne 10. majniku, prosi ravnateljstvo, da pridejo v soboto popoldne ob 15 v poslopje Glasbene Matice v sobo št. 17, du podpišejo spominsko knjigo in se nato fotografirajo. Ravnateljstvo prosi, da se temu vabilu prav vsi odzovejo.
Združenje, jugoslov. inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi svojo člane in po njih vpeljane goste k ogledu nebotičnika, ki se bo vršil v petek 17. junija pod vodstvom g. ing. Vladimirja Štibicn. Sestanek ločno ob 16 pod nebotičnikom.
Šport
DUNAJSKI RAPID V LJUBLJANI
Pred kratkim smo obvestili naše čitatelje, <la ljubljanska Ilirija, zvesta dolgoletni tradiciji, zopet pripravlja veliko nogometno atrakcijo. Pogajala se je z dunajskim Rapidom in dosegla, da pride to slavno moštvo, ki je s svojo igro navduševalo desetletja Evropo, tudi v Ljubljano. Ni bilo lahko doseči, da pride Rapid v Ljubljano. Stroški gostovanja Rapida niso majhni. Toda Ilirija je šla preko tega. Kdor stremi za uspehi, ta se ne. sme ustrašiti žrtev. Brez velikih mednarodnih tekem pa naš slovenski nogomet nc bo napredoval. V času, ko se je Ilirija igrala z renomiranimi inozemskimi klubi prijateljske tekme je bil naš nogomet na višini. V trenutku pa, ko so stiki z inozemstvom prenehali, naš nogomet nazaduje. To ve Ilirija in vsi tisti, ki hočejo dobro slovenskemu nogometu! Gotovo bo nastop Rapida sedaj veliko koristil. Ne bo šlo za zmago, temveč, kaj bo Rapid našim fantom pokazal, da bodo potem tudi oni njih igro posnemali.
HAZENA V PROVINCI
Pisali smo že koliko novih bazenskih klubov se je ustanovilo po deželi. Kar ni čudno saj je bazenu lep ženski šport, za katerega ni potreba posebnih prostorov. V leni Je tudi velika prednost lo igre, ki se lahko goji prav povsod. Kaj kmalu se dobi primeren travnik. Najbolj agilni so seveda v Tržiču, Kranju in Jesenicah. Bazenske družine i/, leh krajev sodelujejo pri pokalnem tekmovanju, ki ga je v propagandne svrhe razpisala ljubljanska bazenska podzveza. Na Jesenicah imajo prav dober materijal, ki bi prišel v poštev tudi za najboljše bazenske družine: Prav bi bilo ako bi podzveza poskrbela, da bi te talentirane igralke imele priliko igrati tudi v Ljubljani. Družina Borca je na Jesenicah v nedeljo gladko odpravila Bratstvo «6:0. Bila je lo igra, katera ni zaostajala zn tekmami najboljših družin Slovenije. Dobro bi bilo, ako bi kateri naših klubov povabil Borca v Ljubljano.
SK Ilirija, Pozivam vse atlete, ki sodelujejo	,
na državnem prvenstvu moštev, da se zanesljivo	;
udeleže sestanka, ki se vrši v četrtek 10. t. m. ob	i 18 ua igrišču. Važno radi razdelitve opreme iu
dela. Vsi točno. Načelnik.	I
Višina kmetskik dolgov
V srbskih listih čitamo zanimiv predlog dr. j Vlade Markoviča o kmetskih dolgovih iu kmet-i skih prihrankih. Obrestna mera za kmetski kredit ni nikjer nižja kol 20% in večkrat dosegu 100%. Dr. Markovič predlaga izpremembo zakona o Nn-redni bai.ki, ki naj bi eskontiraia tudi kmcNko menice. Narodna banka naj bi slavila kmetijstvu na razpolago vsoto ('(!() milj. Din, za kar naj bi država dovolila vknjižbo na svoje nepremičnina , Nadalje naj se povtča obtok srebrnega denarj:, za katerega ni treba kritja. Ta poslednji ukrep bi bil koristen tudi za zasebno gospodarstvo, ker bi privedel na dan mnogo težavriranega denarja.
Dr. Markovič pravi, da so kmetijski dolgovi v primer' z vrednostjo kmetske postsii majhni, saj znašajo komaj desetino letnega dohodka kmetijstva: 1927 so cenili dohodek kmetijstva nu SI.a milijarde Din, dočim so istočasno zn' " ili kmeMci doigovi snmo nekaj nad 3 milijarde iiin. Pri leni je treba še upoštevati, da ima mnogo kmetov tu v znaln« prihranke v denarnih zavodih.
O višini kmetskih dolgov navija >lt podatke, pri bankah na področju Združenja bank (predvojna kraljevina Srbija in črna gora) so znašali neposredni dolgovi 1. marca t. 1. 500.7 milj. Din, pri Agrarni banki 739.1 milj. (za vso državo), vloge kmetov pa s o znašalo 230.8 milj. Din. V Vojvodini dolgujejo kmetje 565.0 milj. Din, imajo pa . terjati od denarnih zavodov 575.4 milj. Din. V dravski banovini na področju Društva bančnih zavodov dolgujejo kmetje 886.1 milj., od česar odpade na kreditne zadruge 772.4 milj., vlog in terjatev do denarnih zavodov pn imajo 982.9 milj. | Din, od česar pri zadrugah 753.6 milj. Din. Skup-I no so torej kmetje dolžni 2691.7 milj. Din, ter-1 jatve kmetov pa znašajo 1789.2 milj. Din. Zato pravi dr. Markovič, da nc potrebujemo zakona o konverziji kmetskih dolgov, ampak naj se izvede njegov predlog.
*
Veliki dobički sladkorne industrije. Sladkorna tovarna v Osjeku izkazuje za kamprinjo 19S1-32, katere bilanca je za dan 31. marca 1932, čistega dobička s prenosom vred 3.03 mili. Din, dočim je v prejšnji kampanji znašal čisti dobiček 3.7 milj. Din.
Devizno podovanjc. Predsedstvo Združenja trgovcev v Ljubljani je interveniralo na pristojnih -mestih, da se kaj ukrene glede nevzdržnega stanja v deviznem prometu. Ker pa je Narodna banka podružnica Ljubljana v zadnjih dneh skrčila za področje Dravske banovine tudi dosedaj obstoječo dnevno kvoto za nakup deviz v znesku 100.000 Din na 60.000 Din, je predsedstvo Zdru-! ženja ponovno zainteresiralo vse pristojne faktorje ter prosilo, da se obstoječe stanje glede nabave deviz, ki je v danih razmerah postalo res nevzdrž-| no, čimprej omili. Intervencija se je izvršila tudi ! v pogledu ugodne in čimprejšnje rešitve prijav I onih, kj imajo terjatve, pri trgovcih v Italiji.
Konkurz je razglašen o imovini šoštarifa Iv., trgovca v Mariboru, Aleksandrova cesta 13, prvi zbor upnikov 23. junija, oglasiti so je do 6. avg., ugotovitveni narok 17. avgusta.
Potrjene poravnave: Hrastnik Angeloslav, prot. trgovec v Ljubljani, Karlovsku cesta 18, za 40%, plačljivo v teku enega lela, Brata Slavvitsch, Ptuj, za 40% v treh obrokih, Slawitsch llellcr, trgovina z meš. blagom v Ptuju, 40% v treh obrokih, Lužar Andrej, posestnik in trgovec v Podzemlju 10, za 70% v dveh enakih obrokih, šuler Frančiška, trgovka v Kasazih, za 40% v 10 mesečnih obrokih.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Rojsa liaroia, posestnika in zidarskega mojstra v Ormožu, narok za sklepanje poravnave i).' julija, prijavili je terjatve do 4. julija, nudi 40%, nadalje je uvedeno poravnalno poslopanje o imovini Tiselj Rezi, neprot. trgovke na Planini pri Sevnici, narok za sklepanje poravnave 18. julija, prijaviti je terjatve do 12. julija, nudi 40%, nadalje o imovini tvrdke Franc Vehovar, les., trg. in industrijske družbe v Celju, d. z o. z., narok za sklep 23. julija, prijaviti jc do 18. julija, nudi -50%.
Borzo'
Dne 15. junija. ,
Denar
V današnjem deviznem prometu so se učvrstili vsi tečaji z izjemo Londona, ki je popustil, in Curiha, ki je osial nespremenjen.
Ljubljana. Amslerdam 2270.47-2287.83, Berlin 1329.57—1310.37, Bruselj 784.05—787.99, Curili 1097.35—1102.85, London 205.08-207.28, No\v York 5010.18—5638.39, Pari/. 221.33—222.45. Praga 160 89 do 167.75, Trst 287.90—290.30.
Nn zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi istri tečaji kot nn ljubljanski. Zagreb jc no-tiral šo New York kabel 5032.13—5060 39. _
I Skupni promet je znašal nn zagrebški borzi Uro/. kompenzacij 79.456 Din,
Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.16875, London ! 18.79, New York 512.875, Bruselj 71.45, Milan 26,2,s, i Madrid 42.30, Amsterdam 207.4750, Berlin 121.8750 Stockholm 90.50, Oslo 98.25, JCopenhagen 102.75, Sofija 8.72, Praga 15.21, Varšava 57.50, Atene 3.8». Carigrad 2.5», Bukarešta 3.0«. Ilelsingfors 8.7(1.
Dunaj. Dinar noiira (valuta) 12.30.
Vrednostni papirji
Tendenca je bila danes za državne papirje slabe.jšu in so na naših borzah tečuji najvažnejših državnih papirjev bili nižji kot včeraj. Na belgrajski borzi v vojni škodi, razen v pnnnpliii, sploh ni prišlo rio zaključkov, razen za uliimo novembra. Med delnicami je bilii na belgrajski borzi nižja Pniv. agrarna bnnkn. na zagrebški borzi pa jo biio 10 zaključkov po 20! Din. Na zagrebški borzi je prišlo do zaključkov samo »- 7'v, Blairu. Promet je bil nu zagrebški borzi: 1 ■'■> kom. vojne škode in 7000 dol. 7"/, Bler.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 41 bi., 7% Bler pn« 40 bi., Stavbna 10 den., Ituše 125 den.
Zagreb. Priv. agr. banka 203 —207, 7% inv. pos. 48—53, agrarji 28—25, vojna škoda 190—191, 6. 181—188 (188), 7. 18U—188, ,s. 1K3 bi., 12. ISO do 188, 6% begi. obv. 32-88 50, 8% Bler. pos 42—44, 7': Bler. pe s. 8.-50- -30 (38, 31». 39.75), 7% pos. DIIB 43—1!».
Belgrad. Narodna banka 3800- 'l9T>o (3900), Priv. agr. banka 205—207 (207, 20«), inv! pos. 50 den., agriirji 28.50 den., voin.i škoda 188 do 192, 11. zaklj. 195, 6' begi. obv. 32.75—38.25 (38, 32.50), 7% Bler. po-. 89—39.25 (39.25).
Dunaj. Don. s iv. jadr. 50.25, Živno 54. Aussi-ger Chemische 99 Alpine 8.30, Trboveljska 1:1.7;,.
Žitni tr?r
Ljubljana. (Slov. post., plač. 30 dni.) Pšenica slav. ,8 kg, mlev. lar. 180-182.50, Sombor okol. 79 kg, mlev. tar.'185—187.50, jjotiska 80 kg, mlev tur. 190—192.50; koruza bč.. mlev. tur. 147.50 du loO, navadna vojn. 152.50 -155, okrogla, mlev. lar. 157.50—160, nav. vo/.n. 162.50-105, moka bč O" 820-825, bn. 880—835.
Nori Sad. Pšenica: bč, okol. Novi Sel 79 I:t 2% 129—131, bč. okol. Somboi 79 kg 2% 129 do 131. - Ostalo neizpremenjeno. Tendenca: mirna Promel: 13 vagonov.
Budimpešta. Tendenca: slaba. Promet: miren Pšenica: junij 12.90; oktober 11.55 11.02. zaklj 11.53—11.54. liž: junij 12.70; oktober 10.80 10 5:'. zaklj. 10.37—10.39. Koruza: maj 11 .(o-II 70 / ik" 11.00-11.65.
Chirago (začetek). Pšenica: julij 19. september 51.375, december 54. Koruza: julij 29.875 september 31.75, december 32.50. Uvc<-' julij "O* september 20.125, december 22.375. Rž: julij n.' december 30.
Winnipeg (začetek). Pšenica: julij 54, oktober 56.25, december 56.50.
Hmelj
II. poročilo Hmeljarskega društvu za .Slovenijo o stunju hmeljskih nasadov, /.»ler v Sav dol dne 13. junija 1932: Vremenske ramen- koncem' meseca maja iu začetkom junija niso prijale hmeljskim nasadom, ker so pogo. te padavine in neprestani južni vetrovi ovirali obdelovanje Sedaj se bavijo hmeljarji z nndaljnlm privezovanjem trt, s čiščenjem vrst in tu in tam tudi s prvim lahkim nastanjeni. V zgodaj obrezanih misa-o)! je trta zrastla že do 3 111 visokosti. Rasllina zdrava 111 je brez škodljivcev. Stanje nasadov še mora označiti kot neenako — vendar zu-ioiv ugodno vreme še popraviti zamujeno. — Društveni odbor.
Živina
Ljubljanski sejem 15.'junija 1932. ')ogon in
^ove<?nji (v °klepajih število prodanih'glav • 102 (18) konj, 3o (26) volov, 48 (12) krav 26 (15) telet in 265 (180) prašičkov za rejo. Dogon ie bil na sejem slab, ker so kmetovalci z območja I julijanskega sejma zaposleni s košnjo. Cene so ostal, neizprenienjene, kot so bile nu prejšnjem sejmu r",	IL 4 4.50, 111. 3-1. krave debel.
4—1.50, klobasance 2—3, teleta 6-7 Din Zu kilo gram žive težo, prašički za rejo 150—200 Din m komadu.	'
Mariborski sejem 14. junija. Prignanih je Kilo 23 konj, 12 bikov, 145 volov, 322 krav in 31 telel' skupaj 533 komadov. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli (vse 1 kg živo teže) od t.L'5 do •> Din, poldebeli voli 2—8.75, plemenski voli 1.75 do 3 Din, biki za klanje 2.25 2.75 Din, klavne krave debelo 2—3.25 Din, plemenske krave '2 ,h, 2.25 Diu, krave za klobasarjo 1,50- 2 Din, molzne
75 Din, mlada
krave 2—2.75 Din, breje krave 2 živina 3—5 Din, telela 5-0 Din. Prodanih je bilo 274 komadov. — Mesne cene so bile naslednje-Volovsko meso I. vrste 10 12 Diu kilogram, li vrste (i—8 Din, meso od bikov, krav in lelic -1 do (i Din kilogram, telečje meso I. vrsle 10 -1" Din, II. vrste 0—8 Din, svinjsko meso sveže 10 do 10 Din kilogram.
Stran 842.	»SLOVENEC«, dne 14. junija .1932.	Stev. 134.
Hagia Sophia
Najlepši biser cerkvenega stavbarstva: Hagia Sophia v Carigradu, polagoma zopet odkriva svetu svoje pravo lice — svoje prekrasne mozaike iz krščanske dobe. Že sultan Abdul-Medjid je bil sredi minolega stoletja poklical dva italijanska strokovnjaka, da bi preprečila razpadanje te čudovite stavbe. Brata Fossati sta takrat očistila več mozaikov, ki so bili z apnom pobeljeni, a vseh nista smela, ker je turška vlada hotela, da ohrani svetišče sedanji značaj islamske mošeje.
Sedanja turška vlada je pa tudi v tem pogledu širokogrudnejša in je dovolila Bizantinskemu institutu Združenih držav, da odkrije vse pobeljene mozaike. Dela bo vodil ravnatelj zavoda prof.
VVhittemoor in bodo trajala približno deset let.
Prof. \Vhittemoor upa, da je ohranjen pod be-ležem marsikak predragocen biser bizantinske umetnosti. Res, da so Turki mnogo uničili, vendarle treba vpoštevati, da je dal sultan Mohamed ob osvojitvi Aje Sofije javno obglaviti vojaka, ki je hotel poškodovati del pročelja.
Še mnogo več so pa uničili bizantinski liko-borci v 8. stoletju, posebno Leon Izavrijski. Vzlic temu upajo, da je še ohranjen »Kristus Pankrator«, ki je obvladoval vse središče kupole in ki ga je ves prevzet videl še Clavijeo leta 1402, Vsekakor čakajo krščansko umetnost nova razodetja njenih davnih vrednot.
Angleški premier v Parizu (od leve na desno): min. predsednik MacDonald, njegova hčerka lsabell, angleški zunanji minister sir John Simon in francoski ministrski predsednik Herriot.
Prodani otroci
Juino-neuiški državni in ministrski predsedniki pri Hindenburgu (od leve na desno): badenski drž. predsednik Schmitt; virtemberški ministrski predsednik Bolz: državni kancler von Papen; bavarski
ministrski predsednik Held.
Zgodbice o Mohamedu
Pravkar praznujejo muslimani trinajststoletnico Mohamedove smrti. Ob tej priliki objavljajo listi razne zanimivosti iz prerokovega življenja. Veliko modrosti razodevajo naslednje zgodbice:
Ko se je bil Mohamed prvič oženil, so ga kmalu videvali, kako je vsak dan kupil šest kruhov. Nekoč ga vpraša prijatelj Abn Bekr. kaj je s temi lesterimi kruhi. In Mohamed mu pravi: Kn kruli ostane pri meni. Enega vržem proč. Dva vračam, fn dva izposojujem!. — To naj razume, kdor more.c je dejal prijatelj. Nato je Mohamed pojasnil: »Kruh, ki ostane pri meni, pojem sam. Moja tašča dobi tistega, ki ga vržem proč. Staršem vračam po dva kruha in dva dajem na (>osodo. to je. dajem jih svojim prijateljem.
Ko Mohamed še ni bil slavni prerok, je nekega dne odpotoval v Samanud, kjer je našel nekega svojega starega prijatelja v velikih časteh. Bivši prijatelj, Ibrahim Sakhara. je bil postal ponosen in se je kazal, kakor da Mohameda ne pozna. Nato se je Mohamed ponorčeval: »Ibrahim. Ibrahim. li me torej več ne poznaš? Saj sem vendar tvoj stari lo variš Mohamed in prihajam, da ti izrazim svoje so žal je. Govore namreč, da si oslepel!«
Neki dvomljivec se je obrnil na Mohameda, teš: »Alah da je vsepričujoč? Kje pa je, ne vidim
ga? Zakaj naj bi bil človek zaradi svojih grehov kaznovan? Saj se vendar tudi s človeškimi grehi izvršuje božja volja! Tretjič: Kako naj bo pekel kazen za hudobnega duha, ko je njegova narava vendar ogenj? Kako naj ogenj škoduje ognju?« — Namesto odgovora je Mohamed pobral grudo zemlje in jo vrgel onemu v glavo. Dvomljivec se je zatekel h kadiju, povedal dogodek in proti Mohamedu naperil tožbo. Smehljaje je prišel Mohamed, na odgovor pred sodnika in pojasnil: »Kepa prsti je bila odgovor na tožiteljeva vprašanja. Tožitelj dvomi nad Bogom, ker ga ne vidi. Kepa da mu je prizadela bolečine? Dvomim, ker jih ne vidim! Pritožuje se nad mojim dejanjem? Čemu, ko pa vendar sam pravi, da se zgodi vse, kar človek stori, po božji volji! Kako mu je mogla prst prizadeti bolečine, ko je njegova narava vendar prst?«
Mohamed jc prišel nekega dne mimo templja malika Lat. Tempeljski sluga je ravno klestil mačko. ki se je bila zaletela v tempelj. Mohamed je rešil mačko iz suroveževih rok in se porogal: »Prijatelj. kako moreš kaznovati to brezumno žival? Le zato, ker nima pameti, je zašla v tempelj. Bitje, ki ima pamet, ne bo nikdar prišlo v Latov tempelj. Zapomni si to!«
Kupčevanje z otroci tudi danes še ni samo prazen pojili. Otroci se še danes prodajajo in ku-| pujejo — v različne namene in na različen način, i V naslednjih vrsticah samo kratek pogled na otroke, ki jih njihovi izkoriščevalci uporabljajo za beračenje.
Te vrste kupčija z otroci je najbolj razširjena v Londonu, kjer so baje doma največji mojstri v beračenju. Londonski berači imajo posebno organizacijo. ki jim omogočuje, da najamejo ali kupijo neomejeno število otrok, dečkov in deklic. Te otroke razpostavijo potem po najbolj prometnih mestnih točkah, da prosijo mimoidoče milodarov. Otroci so raztrgani in sestradani, da vzbujajo večje sočutje. Po londonskih predmestjih lahko vedno srečaš zanemarjene moške in ženske, ki jih obdaja kopica bednih, raztrganih otrok, v naročju, pa drže dojenca. Tako hodijo po hišah ali stoje po vogalih, pojejo svete pesmi in prosjačijo. Ljudem se večinoma niti ne sanja, da so to samo najeti ali kupljeni otroci in obilo darujejo. Beraška kupčija cvete.
Za otroški trg veljajo čisto določene cene. Otroka do 5. leta je mogoče najeti za ves dan že proti najemnini 5 Din. Posebno čedna majhna dekletca s kodrastimi lasmi pa »nesejo« staršem po 150 do 200 Din na teden. Berači se namreč poslužujejo dveh načinov otroškega beračenja: ali naj otrok s svojo bednostjo in zapuščenostjo vzbuja usmilje-
Atentator na vlake Silvester Matusrhka (X) ob
prvem zasliševanju.
nje, ali pa naj gane srca s svojo ljubkostjo. Oba načina sta enako učinkovita.
V Parizu uporabljajo najraje bolehne, hrome, slepe, gluhoneme ali drugače pohabljene male revčke, ki jih razpostavijo po cestah. Na Rue de l'Espla-nade se vedno igra polno takih otrok, ki so izučeni na prosjačenje. Taka morica te ne izpusti prej, dokler nima v pesti svojega novca. Mešetarjenje za otroke se vrši večinoma v krčmi. Otrok, ki noče iti z najemnikom ali se ne pokori njegovim ukazom, okuša palico, brce in podobne dobrote.
Na Ogrskem kupujejo 8—10 letne otroke, ki morajo potem za svojega gospodarja krošnjariti z mišnicami, nožiči, kotlički in podobnim na roko izdelanim blagom. Ves denar morajo izročiti gospodarjem. sami pa se morajo preživljati z beračenjem.
Tudi v Berlinu cvete kupčija z otroci. Tako so pred par leti zaprli nekega moškega, ki je v hudi zimi beračil s slabo oblečenim dekletcem. Izkazalo se je, da je bil deklico od staršev najel in da je z njo naberačil po 20 mark na dan.
Ali se vrši taka kupčija z otroci tudi pri nas? Nekaj ciganskih slučajev je vsekakor že prišlo v javnost. Zdi se pa, da je celo v našem mestu nekaj staršev ali drugih oseb, ki izkoriščajo in vežbajo otroke za beračenje. To je pač zločin nad otroci, ker je malo verjetno, da bi tak otrok kdaj postal nravno zdrav član človeške družbe.
Posebno občutljiva za visok pritisk je voda. Na-vaden led n. pr. se začne topiti, ko se pritisk veča, pri vedno nižji temperaturi. Pod pritiskom 2000 atmosfer se začne led šele topiti nekako pri 20 stopinj Celzija ntraza. Če pa pritisk še povečaš, se led še bolj stisne in ostane trd tudi pri rastoči toploti. Pod pritiskom 20.000 atmosfer je voda še trda pri 80 stopinjah toplote. Led, tako stisnjen, bi mogel povzročiti nevarne opekline.
Če vzameš kovinsko palico ln jo v sredi stisneš v okrogel cilinder in ta cilinder spraviš pod visok pritisk, se bo palica, kolikor je je v cilindru, stopila kakor vosek, oba zunanja konca pa bosta z vso silo zletela vsak sebi. Nasprotno pa gum i j pod visokim pritiskom postaja vedno trši.
Američan Ralph Mctcalf, ki je izboljšal svetovni rekord v teku na 100 m na 10.2 sekundi.
Poljsko-ameriški letalec Hansner, ki je moral ob poletu čez Atlantski ocean pristati na morju, kjer je ostal brez pomoči devet dni. Vsa hrana mu je bila par namazanih rezin kruha in vrč kave. Za žejo je pil vodo iz hladilca svojega motorja. Slednjič ga je opazil in rešil neki parnik. Na sliki vidimo Hansner ja, ko se pred startom poslavlja od svoje žene.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock. VoijStlander, Welta. Certo itd ima vedno v zalogi
lotoodd. Jugoslovanske knjigarne
V Ljubljani Zahtevajte ceniki
Moč navade: Zepar na počitnicah.
Zaznamovani...
Trebuh so mu vzeli
Vroč led
Boj oblasti z zločinci je po velemestih vedno težji in zapletenejši; posluževati se morajo vedno novih sredstev, da so prebrisanim lopovomkkos. Tako ima londonska policija — sloviti Scotland Yard — v službene namene avtomobile, letala, du-lilne in solzne bombe; če je sila, si policemen pomaga s čisto novimi znanstvenimi iznajdbami. V zadnjem času so uvedli jedka barvila, s katerimi oškrope bežeče zločince in njihove avtomobile in jih tako zaznamujejo. Tekočina se nahaja v zdrob-Ijivih bombah, ki jih mečejo za zločinci. Vsaka kapljica, ki pade na človeško kožo ali na kovinasti predmet, zapusti za seboj neizbrisno sled, ker iz-jeda in barva obenem. Tako je zločinec v pravem pomenu besede zaznamovan in se kasneje ne more Izgovarjati, da ga »ni bilo zraven«.
V budejeviški ubožnici živi bivši knjigovez Kubiček, ki je bil po vsem mestu znan zaradi svojega izredno obsežnega trebuha. Te dni je nekdo opozoril policijo, da Kubičkov trebuh ni pristen. Poklicali 60 moža in ga preiskali, in tu se je izkazalo. da se je Kubiček res postavljal s »pavovim perjem«: na trebuhu jp imel navezanih nič nianj i kakor 14 kg cunj in cap. Zakaj se je Kubiček pro-! stovoljno obremenja] s tako težkim »trebuhomc, ni hotel povedati. Najbrž ga je gnala nečimurnost... Ker ni nikomur škodovala, bi mu jo bili pač lahko pustili, tembolj, ko smejo drugi kazati svojo nagoto — pravtako iz nečimurnosti.
Ven iz Amerike!
Upapolno geslo: V Ameriko! je izgubilo svojo veljavo, danes ljudje iz Amerike beže, bodisi posili ali prostovoljno. V letošnjem aprilu je ameriška vlada izgnala 2112 oseb. vstop v Združene države je pa dovolila samo 2000 inozemcem. Dalje so aine-riske oblasti 750 inozemcem, ki žive v Združenih državah, namignili, naj prostovoljno dajo Ameriki slovo, da ne bodo v to uradno prisiljeni. Dalje so odpravili čez mejo 299 oseb, ki so že dalj časa živele na breme javne dobrodelnosti. Prostovoljno in na lastne stroške je zbežalo iz Amerike, kjer je 10 milijonov brezposelnih, 6200 oseb. Vsega vkup je torej v teku meseca aprila zapustilo ameriška tla 9860 inozemcev, priselilo pa se je samo 2000 oseb. Na stotisoče je pa ljudi, ki bi bili veseli, če bi mogli Ameriki pokazati hrbet, a nimajo sred-I stev za pot.
V nekem angleškem tehničnem listu beremo o poskusih, ki jih je že pred nekaj leti začel profesor Bridgman v Ameriki, ki je z visokim pritiskom spreminjal obliko in pa tudi lastnost posameznih teles. Dal si je izdelati aparate, ki so zmogli izvajati na posamezna telesa ogromen pritisk do 40.000 atmosfer. Pod temi pritiski so se posamezna telesa čudovito izpremenila.
Stisnjen plin se je n. pr. tako zgostil, da je postal tekoč. Razne tekočine so se pod pritiskom tako zgostile, da so postale skoro za eno tretjino bolj goste. Tudi trda telesa so se pod pritiskom čudovito zgostila. Zanimivo pa je, da so kovine, katere je spravil profesor pod visok pritisk, dajale vedno manj takozvanega električnega odpora. Z visokim pritiskom 10.000 atmosfer je prof. Bridgman stisnil v debelo železno ploščo vodikov plin. Pod pritiskom 7000 atmosfer je živo srebro stisnil v jeklo. Žveplo poslane pod visokim pritiskom podobno grafitu in postane dober prevajalec elektrike.
Pod visokim pritiskom začne n. pr. voda veliko kasneje vreti in tudi veliko preje zmrzovati. Živo srebro n. pr. navadno zmrzne pri 39 stopinjah l mraza. Če pa živo srebro daš pod pritisk 12.000 atmosfer, ti zmrzne že v razmeroma topli sobi.
Francoz Marcel Thil, novi svetovni mojster v sreduje-težkem boksu.