KAŠTELIR PRAZGODOVINSKA GRADIŠČA IN ETNOBOTANIKA ZA TRAJNOSTNI TURIZEM KAŠTELIR PRAPOVIJESNE GRADINE I ETNOBOTANIKA ZA ODRŽIVI TURIZAM KAŠTELIR PRAZGODOVINSKA GRADIŠČA IN ETNOBOTANIKA ZA TRAJNOSTNI TURIZEM KAŠTELIR PRAPOVIJESNE GRADINE I ETNOBOTANIKA ZA ODRŽIVI TURIZAM Maribor 2021 VSEBINA SADRŽAJ UVODNE BESEDE 1 UVODNE RIJEČI 1 ZGODBE IZ DEŽELE KAŠTELIRJEV 7 PRIČE IZ ZEMLJE KAŠTELIRA 7 Darko Darovec & Žiga Oman Življenje v času kaštelirjevi 9 Život u doba kaštelira 29 Patricija Bratina Najstarejša zgodovina Komenskega Krasa. Štanjel od prazgodovine do poznega Rima 53 Najstarija povijest Komenskog Krasa. Štanjel od prapovijesti do kasnog Rima 67 Klara Buršić-Matijašić Gradine od Krasa do Kvarnera, dio kulturnog i krajobraznog identiteta sjeverne Istre 81 Gradišča od Krasa do Kvarnerja, del kulturne in krajinske identitete severne Istre 95 Tatjana Bradara & Nenad Kuzmanović Arheološki lokaliteti u Općini Lanišće s osvrtom na nalaze iz kaštela Rašpor 109 Arheološke lokacije v Občini Lanišće s prikazom najdb iz kaštela Rašpor 117 Nenad Kuzmanović & Kristina Mihovilić Novi podaci o gradinama na području Lanišća 127 Novi podatki o gradiščih na območju Lanišća 137 RASTLINE DEŽELE KAŠTELIRJEV 147 TRAJNOSTNI NAČRT UPRAVLJANJA GRADIŠČ 361 BILJKE IZ ZEMLJE KAŠTELIRA 147 ODRŽIVI NACRT UPRAVLJANJA GRADINA 361 Vsebinska izhodišča za pripravo načrta upravljanja Dea Baričevič Zgodovinski razvoj etnobotaničnih študij zdravilnih za prazgodovinska arheološka najdišča in aromatičnih rastlin v svetu in Sloveniji 149 Kaštelir nad Kortami, Štanjel, Rašpor in Vela Ozida Povijesni razvoj etnobotaničkih studija ljekovitih v okviru projekta Interreg KAŠTELIR 363 i aromatičnih biljaka u svijetu i Sloveniji 165 Sadržajna polazišta z primpremu nacrta upravljanja za predpovijesna arheološka nalazišta Ivana Vitasović-Kosić Kaštelir iznad Korta, Štanjel, Rašpo i Vela Ozida Tradicionalno korištenje biljaka Krasa i Istre 181 u okviru Interreg projekta KAŠTELIR 419 Tradicionalna uporaba kraških in istrskih rastlin 197 Blanka Ravnjak & Jože Bavcon Travniki – naša kulturna krajina 221 Travnjaci – naš kulturni krajolik 233 Igor Paušič & Gregor Fištravec Interaktivna botanična učna pot – inovativni pristop spoznavanjalokalne flore z dodano vrednostjo 249 Interaktivna botanička edukacijska staza – inovativni pristup upoznavanju lokalne flore s dodanom vrijednošću 257 TRAJNOSTNI TURIZEM V DEŽELI KAŠTELIRJEV 271 ODRŽIVI TURIZAM U ZEMLJI KAŠTELIRA 271 Verena Vidrih-Perko Arheološka dediščina, zaklad pod našimi nogami. Pomen interpretacije za varovanje arheološke dediščine, turizem in trajnostni razvoj 273 Arheološka baština, bogatstvo pod našim nogama. Važnost interpretacije za očuvanje arheološke baštine, turizam i održivi razvoj 287 Jasna Potočnik Topler Kulturni dogodki kot orodje za razvoj trajnostnega turizma (na podeželju) 303 Kulturni događaji kao sredstvo razvoja za razvoj održivog turizma (u ruralnim područjima) 315 Charlie Mansfield & Jasna Potočnik Topler An Online Museum of Stories: Literary Travel Writing for Cultural Tourism Development 327 Spletni muzej zgodb: literarno potopisno pisanje za razvoj kulturnega turizma 339 Internetski muzej priča: Književno pisanje putopisa za razvoj kulturnog turizma 349 UVODNE BESEDE UVODNE RIJEČI Prof. dr. Darko Friš, dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru Spoštovani bralci, Poštovani čitatelji, pred vami je obsežna, vsebinsko in slikovno bogata strokovna monografija, pred vama je opsežna, sadržajem bogata i slikovita stručna monografija, ki predstavlja rezultat celostne obravnave prazgodovinskih gradišč v okviru koja je rezultat opsežne rasprave o prapovijesnim gradinama u okviru Projekta KAŠTELIR – Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni Projekta KAŠTELIR – Prapovijesne gradine i etnobotanika za održivi turizam i turizem in razvoj podeželja – od Krasa (preko Brkinov, Čičarije in Istre) do ruralni razvoj – od Krasa (preko Brkina, Ćićarije i Istre) do Kvarnera, koji se Kvarnerja, ki je potekal kot del programa Interreg V–A Slovenija–Hrvaška odvijao se u sklopu programa Interreg V–A Slovenija–Hrvatska od listopada od oktobra 2018 do junija 2021. 2018. do lipnja 2021. godine. Istra s Krasom, Čičarijo in Brkini ter del Kvarnerja si delijo skupne Istra s Krasom, Ćićarijom i Brkini te dio Kvarnera dijele zajedničke naravne danosti, kakor tudi skupno zgodovino. Gosto poseljeno ozemlje, o prirodne značajke, kao i zajedničku povijest. Gusto naseljeni teritorij, o čemu čemer priča presenetljiva gostota gradišč iz tega obdobja (poimenovanih tudi svjedoči iznenađujuća gustoća gradina iz ovog razdoblja (zvanih također kaštelirji, kasteljeri, zidine), danes skoraj popolnoma pozabljene kulturne kašteliri, kašteljeri, zidine), koji su danas skoro potpuno zaboravljena dediščine območja, je bilo v prazgodovini enotno, zato brez čezmejnega kulturna baština tog područja, u prapovijesti je bio ujedinjen, zato bez sodelovanja ni bilo mogoče doseči projektnih ciljev in rezultatov. prekogranične suradnje nije bilo moguće postići ciljeve i rezultate projekta. S projektom smo želeli obuditi starodavno povezanost življenja ljudi z Projektom smo željeli oživjeti drevnu vezu života ljudi s biljkama i predstaviti rastlinami in jo predstaviti sodobnemu času primerno na način, da bo je na suvremen način, na koji će služiti održivom prekograničnom turizmu, služila trajnostnem čezmejnem turizmu, razvoju podeželja in sonaravnem ruralnom razvoju i održivom upravljanju okolišem. Središnja nit projekta ravnanju z okoljem. Rdeča nit projekta so ostanki gradišč, ki so se pri nas su ostaci gradina koje su se kod nas pojavile u brončanom dobu, a procvat pojavila v bronasti, razcvet pa doživela v železni dobi. Danes jih zaraščata doživjele u željeznom dobu. Danas su obrasli grmljem i šumom. Iseljavanjem, grmovje in gozd. Z izseljevanjem, zaraščanjem, izgubo tradicije in povezav zarastanjem, gubitkom tradicije i vezama sa drevnom prošlošću gubi se s starodavno preteklostjo, se izgublja tudi znanje o tam rastočih rastlinah i znanje o biljkama koje tamo rastu i njihovoj uporabi. Stoga smo željeli in njihovi uporabi. Zato smo želeli ta znanja obuditi, predstaviti in vzbuditi oživjeti, predstaviti i pobuditi ovo znanje kako među turistima, tako i među zanimanje tako pri turistih, kot pri domačinih, ki bi z novimi turističnimi lokalnim stanovništvom, koje bi pomoću novih turističkih proizvoda moglo produkti lahko ustvarjali tradicionalne izdelke po starih metodah in izrađivati tradicionalne proizvode po starim metodama i receptima. recepturah. Uz Filozofski fakultet i Prirodoslovno-matematički fakultet V projektu so poleg Filozofske fakultete ter Fakultete za naravoslovje Sveučilišta u Mariboru, projektni partneri u projektu bili su: Općina in matematiko Univerze v Mariboru kot projektni partnerji sodelovali Komen kao vodeći partner, Općina Izola i Institut IRRIS; te hrvatski še: Občina Komen kot vodilni partner, Občina Izola ter Inštitut IRRIS; partneri: Istarska županija, Općina Lanišće, Općina Mošćenička Draga kot hrvaški partnerji pa: Istrska županija, Občina Lanišće, Občina i Park prirode Učka. Mošćenička Draga in Park prirode Učka. Sveučilište u Mariboru, preko uključenih fakulteta, bilo je odgovorno Univerza v Mariboru je bila preko vključenih fakultet zadolžena za pripravo za pripremu sadržaja iz područja povijesti, arhitekture i botanike, a vsebin iz področja zgodovine, arhitekture in botanike, obenem pa je z istovremeno je brinulo za obrazovanje o kulturnoj baštini i očuvanju prirode vključevanjem študentov v izobraževanje in prakso na celotnem projektnem - uključivanjem studenata u edukaciju i praksu na cijelom projektnom območju skrbela za izobraževanje o kulturni dediščini in ohranjanju narave. području. Za Sveučilište u Mariboru projekt predstavlja, s jedne strane, Za Univerzo v Mariboru projekt predstavlja po eni strani izkazovanje aktivne aktivno sudjelovanje u javnom prostoru na području kulturne baštine i udeležbe v javnem prostoru na področju kulturne dediščine in ohranjanja očuvanja prirode, proučavanja arheobotanike, održivog razvoja, a s druge narave, proučevanja arheobotanike, trajnostnega razvoja, po drugi strani strane težnju k uspostavljanju novih partnerskih odnosa, kako unutar tako pa na tak način težimo k vzpostavitvi novih partnerstev tako znotraj, kot i izvan države. tudi izven države. 2 3 Astrid Prašnikar, vodja projekta Kaštelir Spoštovani, Poštovani, ob zaključku projekta Kaštelir lahko ugotovimo, da je bil njegov glavni na kraju projekta Kaštelir možemo zaključiti da je postignuta njegova namen: aktivno ohranjanje dediščine gradišč/kaštelirjev, in sicer z njihovim glavna svrha: aktivno očuvanje baštine gradina/kaštelira, i to njihovom ovrednotenjem, zaščito, oživitvijo in promocijo, dosežen. V okviru različnih valorizacijom, zaštitom, revitalizacijom i promocijom. U sklopu različitih aktivnosti in dosežkov smo uspeli laični javnosti predstaviti tedanji način aktivnosti i isporučevina, laičkoj javnosti smo uspjeli predstaviti tadašnji življenja – preko tradicionalne uporabe avtohtonih rastlin ter gojenja starih način života – kroz tradicionalnu uporabu autohtonih biljaka i uzgojem rastlinskih sort (botanika in etnobotanika). Z delavnicami, tematskimi starih biljnih vrsta (botanika i etnobotanika). Kroz radionice, tematske potmi in usposabljanji prebivalcev, obiskovalcev in turističnih vodnikov staze i osposobljavanja stanovnika, posjetitelja i turističkih vodiča oživjeli smo obudili starodavno povezanost ljudi z rastlinami. To bogato, a do sedaj smo drevnu povezanost ljudi s biljkama. Uspjeli smo oživjeti ovu bogatu, pozabljeno in zanemarjeno dediščino nam je uspelo oživeti v 4 nosilnih ali do sada zaboravljenu i zanemarenu baštinu kroz 4 glavne INFO-INFO-INTERPRETACIJSKIH točkah oz. gradiščih/kaštelirjih: Štanjelu INTERPRETACIJSKE točke odnosno gradine/kaštelira: Štanjel (Komen), (Komen), Kortah (Izola), Rašporju (Lanišće) in Ozidi (Mošćenička Draga) ter Korte (Izola), Rašpor (Lanišće) i Ozida (Mošćenička Draga) te dodatnih 20 še v dodatnih 20 gradiščih/kaštelirjih na slovenski in 20 na hrvaški strani. gradina/kaštelira na slovenskoj i 20 na hrvatskoj strani. Za daljnju zaštitu Za nadaljnje varovanje te dediščine smo poskrbeli z upravljavskimi načrti, ki ove baštine pobrinuli smo se nacrtima upravljanja koje želimo formalno jih želimo v prihodnje – preko vzpostavljenega KONZORCIJA za gradišča/ provoditi u budućnosti - putem osnovanog KONZORCIJA za gradine/ kaštelirje, tudi formalno udejaniti. Ta dragocena dediščina je prezentirana kaštelire. Ova dragocjena baština predstavljena je na suvremen način kroz na sodoben način skozi številne tiskane publikacije (vodiči, slikanica idr) brojne tiskane publikacije (vodiči, slikovnice itd.), kao i multimedijske in tudi multimedijske aplikacije (npr. 3D prikazi, film, mobilna in AR aplikacije (npr. 3D prikazi, film, mobilna i AR aplikacija, suvremeni digitalni aplikacije, sodoben digitalni vodič idr.). Konkretni dosežki so pripravljeni vodič itd.). Konkretne isporučevine pripremljenw su na takav način da se na način, da jih bo mogoče uporabiti kot produkte v trajnostnem turizmu. mogu koristiti kao proizvodi u održivom turizmu. Na temelju stručnih Na podlagi strokovnega proučevanja in dognanj so bili zasnovani številni istraživanja i nalaza osmišljen je niz turističkih proizvoda koji uključuju turistični produkti, ki vključujejo prezentacijo naravne in kulturne dediščine prezentaciju prirodne i kulturne baštine i gastronomije s naglaskom na ter gastronomije s poudarkom na uporabi avtohtonih rastlin. uporabu autohtonih biljaka. Vse te aktivnosti nam odpirajo pot proti cilju, da bi v prihodnjih nekaj letih Sve ove aktivnosti utiru nam put do cilja, da pripremimo podloge za pripravili podlage, za vzpostavitev čezmejnega arheološkega parka ter za uspostavljanje prekograničnog arheološkog parka u sljedećih nekoliko vpis te dragocene kulturne dediščine v UNESCO-v seznam. godina i za upis ove dragocjene kulturne baštine na UNESCO-ov popis. Projekt je pomembno doprinesel k trajnostnemu razvoju več manjših Projekt je značajno pridonio održivom razvoju nekoliko manjih turističkih turističnih točk, ki bodo s svojim bogatim itinerarijem privabile več mjesta koja će svojim bogatim itinererom privući više posjetitelja i tako obiskovalcev in s tem ponudile občinam in širšemu okolju boljše pogoje ponuditi općinama i širem okruženju bolje uvjete za procvat cjelogodišnjeg za razcvet celoletnega in predvsem trajnostnega oz. butičnega turizma, ki i prije svega održivog odnosno “boutique” turizma zasnovanog na kulturnoj temelji na kulturni dediščini. baštini. 4 5 ZGODBE IZ DEŽELE KAŠTELIRJEV PRIČE IZ ZEMLJE KAŠTELIRA 6 7 Življenje v času kaštelirjev Darko Darovec & Žiga Oman Izvleček: Dežela kaštelirjev je v Istri, na Sažetak: Zemlja kaštelira u Istri, Krasu i Krasu in v delu Kvarnerja nastala v bronasti dijelu Kvarnera nastala je u brončanom dobi, se spreminjala ter preživela skozi dobu, mijenjala se i opstala u željezno železno dobo, nakar so jo po poldrugem doba, da bi ju nakon tisućljeća i pol tisočletju obstoja izničile obsežne družbene postojanja uništile obuhvatne društvene i in kulturne spremembe, ki so nastopile z kulturne promjene koje su nastale rimskim rimsko zasedbo prostora v 2. stoletju pr. n. zauzimanjem prostora u 2. stoljeću p. n. št. Od kulture kaštelirjev so večidel ostali e. Od kulture kaštelira većinom su ostali le materialni ostanki, od katerih so največji samo materijalni ostatci, od kojih su nejveći prav kaštelirji: utrjena in zlasti višinska upravo kašteliri: utvrđena i poglavito naselja ali gradišča, ki so kulturi dala ime. visinska naselja ili gradine po kojima je Ob materialnih ostankih, ki nudijo uvid v kultura dobila ime. Osim materijalnih materialno življenje prebivalcev kaštelirjev, ostataka koji pružaju uvid u materijalni imamo o njihovem družbenem življenju život žitelja kaštelira, preostalo je samo le nekaj pristranskih antičnih zapisov. nekoliko pristranih antičkih zapisa o Zato je za razumevanje življenja v času njihovu društvenom životu. Zbog toga je kaštelirjev treba pritegniti raziskave družb nužno provesti istraživanja društva gradina gradišč drugod po prazgodovinski Evropi drugdje u Europi, kao i antropološke studije kot tudi antropološke študije skupnosti s zajednica sa sličnim društvenim uređenjem, podobno družbeno organizacijo. Prispevek kako bismo razumjeli život u vrijeme je osredotočen zlasti na bronasto dobo kot kaštelira. Ovaj se rad fokusira na brončano čas nastanka prvih kaštelirjev ter obravnava doba kao razdoblje nastanka prvih kaštelira njihovo družbeno organizacijo, upravljanje i analizira njihovo društveno uređenje, s teritorijem, obredje, bojevanje in druge upravljanje teritorijem, obrede, ratovanje i elemente tedanje kulture. ostale elemente tadašnje kulture. Sl. 1. Hipotetična 3D rekonstrukcija kaštelirja Debela griža (Igor Sapač, 2021) Hipotetska 3D rekonstrukcija kaštelira Debela griža (Igor Sapač, 2021) 8 9 Uvod so Histri podlegli obleganju šele, ko je 1 Sodobna arheologija se izogiba t. i. trdim pojmom, rimska vojska speljala tok reke, ki je kot sta ljudstvo in pleme, obkrožala in branila Nezakcij (Darovec, saj velja kulturo, etničnost 2009, 37). Vendar zveza ni bila posebej in ostale oblike identitete ločevati. Arheološke enotna, saj so nekatera plemena1 Bronasta doba (okvirno 4.–1. tisočletje pr. n. št., na Slovenskem okvirno 22.–8. stoletje pr. n. št.) velja za čas nastanka prvih kompleksnih evropskih kulture in jezikovne družb, od katerih sta gotovo najznamenitejši egejski civilizaciji minojske oziroma rodovi že v 3. stoletju pr. n. št., skupnosti (npr. Iliri, Kelti) Krete in mikenske Grčije. Vendar je v tistih stoletjih tudi drugod po Evropi nastalo v času prve vojne z Rimljani, z osvajalci so analitični konstrukti, s katerimi se etnije običajno več kompleksnih skupnosti, ki so živele v velikih utrjenih, zlasti višinskih naseljih sklenili mir, prav tako so nekateri ne prekrivajo, saj gre za ali gradiščih, ki pričajo o silovitih družbenih spremembah (Brück & Fontijn, 2013, rodovi z bojem nadaljevali še po padcu drugačne oblike družbene organizacije (Kadrow, 198). V bronasti dobi je tudi v Istri, na Krasu in v delu Kvarnerja nastala specifična Nezakcija in Epulovem samomoru 2007, 111–112). kultura gradišč oziroma kaštelirjev, kot jih imenujejo v regiji, po latinski besedi (Gabrovec & Mihovilić, 1987, 337). Ob castellum za trdnjavo, gorsko vas ali zatočišče. Od drugih gradišč se kaštelirji Nezakciju, ki je bil osrednji kaštelir razlikujejo zlasti po suhozidni gradnji (Gabrovec, 1983, 46; prim. Batović, 1983, Histrov, velja že uvodoma omeniti 284–285; Buršić-Matijašić, 2007, 513, 549–550) (sl. 1). še precej starejšo, bronastodobno Kljub nastanku gradišč je veliko ljudi po prazgodovinski Evropi sicer še naprej Monkodonjo pri Rovinju, s kilometer živelo v majhnih, tudi začasnih naselbinah, zlasti v ravninskem svetu. A ne dolgim ter po tri metre visokim in Sl. 2. Carlo Marchesetti (Istrapedia) nižinske vasi ne gradišča niso bila odrezana od preostalega sveta. Ne nazadnje je širokim obzidjem (Buršić-Matijašić, Evropo od Baltika do Sredozemlja prečila in s trgovino povezovala t. i. jantarna Carlo Marchesetti (Istrapedia) 2007, 181; 2008, 130–131). Mogoče je bil pot, ki je na Apeninski polotok oziroma z njega zavila prav na severni meji dežele kaštelir v Monkodonji tedaj duhovno kaštelirjev (prim. Teržan, 2016, 350), ki je najkasneje v pozni bronasti dobi že središče kaštelirske kulture (sl. 2). bogatela z vključevanjem v živahno trgovino, ki je prečkala to stičišče Sredozemlja, Že v 19. stoletju so mnoga od danes Alp, Balkana in Panonije (Batović, 1983, 297). Za razliko od vzhodnega Mediterana, znanih gradišč na svojih potovanjih po polotoku zabeležili številni, praviloma ki je vključeval ali mejil na velike civilizacije Levanta, Mezopotamije in Egipta, visoko izobraženi ljubiteljski arheologi iz Istre in Tržaškega: Antonio Cavazza, preostanek bronastodobne Evrope ni poznal pisave, zato je dolgo časa veljal za Carlo de Francesci, Pietro Kandler in britanski diplomat sir Richard Francis manj razvitega. Družbe bronastodobnih gradišč naj bi vodili t. i. bojevniški knezi Burton idr. Vendar je raziskovanje prazgodovinske Istre neločljivo povezano ali kralji s svojo bojevniško elito, življenje pa naj bi se v veliki meri odvijalo okoli zlasti z imenom Tržačana Carla Marchesettija (1850–1926). Večina raziskovalcev pridobivanja, predelave in trgovanja s kovinami, potrebnimi za izdelavo brona je že tedaj doumela, da pred poldrugim stoletjem precej bolje ohranjeni ostanki (baker in cin). Zaradi omejenih surovin naj bi med gradišči prihajalo do pogostih utrdbenih zidov, nenavadna keramika, nakit, vrči in meči ne pripadajo rimskim spopadov, čeprav je bila zlasti zgodnja bronasta doba hkrati pojmovana kot manj osvajalcem Istre, kot je veljalo v ljudskem izročilu, temveč da so prazgodovinskega nasilna od železne. Novejše arheološke raziskave in (re)interpretacije, utemeljene izvora. A šele Marchesetti, po izobrazbi zdravnik, od leta 1876 pa ravnatelj tržaškega tudi na antropoloških študijah, pa so pokazale, da so bron in bronasti predmeti ob naravoslovnega muzeja, je v delu I Castellieri Preistorici di Trieste e della Regione materialnem imeli še zelo pomemben duhovni oziroma simbolni družbeni pomen. Giulia (1903) prvi sistematično identificiral in opisal 455 najdišč (8 na Tržaškem, Sočasno so novejše raziskave pod vprašaj postavile interpretacijo bronastodobnih 74 na Goriškem, 307 v Istri, 46 na Kvarnerskih otokih, 20 na Krasu). Na njegovih družb kot strogo hierarhičnih, kar naj bi po nekaterih domnevah postale šele v opisih temeljijo kasnejše raziskave ustroja kaštelirjev in življenja v njih, seveda pozni bronasti oziroma železni dobi z naraščajočo diferenciacijo gospodarstva posodobljene z novimi arheološkimi idr. pristopi, kot so antropološke raziskave (Brück & Fontijn, 2013, 198–199; prim. Batović, 1983, 300). Rafaella Battaglie o prazgodovinskih Istranih in terenske raziskave Antuna Gnirsa. Raziskave bronastodobnih skupnosti so v največjem delu Evrope omejene na V sodobnem času delo nadaljujejo zlasti raziskovalci iz Arheološkega muzeja Istre v materialne ostanke, kar otežuje celovitejši vpogled v tedanje družbe. Rekonstrukcija Pulju, v povojnem času ravnatelj Boris Baćić, v zadnjih desetletjih npr. Klara Buršić- življenja v kaštelirjih je zato v veliki meri odvisna tudi od medkulturnih primerjav s Matijašić in Kristina Mihovilić, ob sodelovanju mnogih drugih raziskovalcev, tudi skupnostmi s primerljivo družbeno organizacijo. Šele za železno dobo obstaja nekaj iz Italije in Slovenije (Čović, 1983, 114–116; Gabrovec & Mihovilić, 1987, 294–298, antičnih zapisov, čeprav gre za bolj ali manj pristranska besedila o ”barbarskih” 318; Novaković, 2005a). sosedih Grkov in Rimljanov. Med slednjimi je treba ob Maši Sakara in Bibi Tržan omeniti še Staneta Gabrovca, To velja tudi za deželo kaštelirjev. Med zapisi o železnodobni Istri izstopa zlasti ki je ugotovil, da se je na obravnavanem območju Istre, Krasa in dela Kvarnerja v zgodba o gusarjih iz velikega kaštelirja Nezakcij pri Pulju, ki so se leta 177 pr. n. št. času srednje bronaste dobe formirala arheološka kultura s skupnimi značilnostmi, pod vodstvom Epula (grško: Pijanec), kralja ( rex; vl. 181–177 pr. n. št.) plemenske ki jo je poimenoval kaštelirska kultura (Gabrovec, 1983, 47). zveze Histrov, v boju za neodvisnost uprli številčno precej močnejši rimski vojski. Rimski zgodovinar Tit Livij (ok. 59 pr. n. št.–17 n. št.) je poročal o prvi bitki, ki je verjetno potekala ob reki Glinščica na Ankaranskem polotoku, in tudi o odločilnem spopadu pri Nezakciju nekaj mesecev zatem. Iz njegovih zapisov je razvidno, da 10 11 Istra: domovina kaštelirjev utrdbe. Enaka usoda je doletela tudi Nezakcij. Številna druga gradišča, zlasti bolj odročna, so dlje kljubovala zobu časa. Sčasoma so na nekaterih krajih, kjer so nekoč stali kaštelirji, vzniknile nove vasi ali mesteca. Večina tistih, ki so se izognila tej usodi, je utrpela veliko škodo v prvi in drugi svetovni vojni (Darovec, 2009, 37–39). Različna ljudstva so v bronasti in železni dobi vzdolž Jadranske obale gradila svoje naselbine v obliki kaštelirjev, vendar starost najdišč, pogostnost, Danes je spomin na kaštelirje mogoče obuditi le z intenzivnimi arheološkimi dovršenost, raznolikost gradenj in specifični kulturni vzorci kažejo, da je izkopavanji. Kljub temu pa je spomin na prazgodovinsko deželo kaštelirjev navzoč izvorna domovina kaštelirjev Istra (Gabrovec, 1983, 47). Na polotoku so se prvi tudi v današnji Istri, na Krasu in v Kvarnerju. Ne le z mnogimi topononimi s kaštelirji pojavili v bronasti dobi in ga zaznamovali skozi celotno železno dobo, koreninami v besedah gradišče, gračišče, gradina, gradec, kaštelir, kastelec ali vse do rimske osvojitve prostora v 2. stoletju pr. n. št. Zgodovinarji in arheologi na griža, kajti prisotnost Histrov potrjujejo številna krajevna imena, ki so se ohranila osnovi različnih antičnih virov kot graditelje kaštelirjev navajajo več ljudstev, ki so predvsem v notranjosti, a mednje sodijo tudi najstarejša in poglavitna obalna mesta bila v prazgodovini prisotna na tem in sosednjih območjih (Veneti, Liburni, Japodi, v regiji, denimo Trst ( Tergestum), Pulj ( Pola), Poreč ( Parentium) in v notranjosti Karni, Iliri), za železnodobne prebivalce polotoka pa se je uveljavilo poimenovanje Buzet ( Piquentum) (Darovec, 2009, 39). Histri. Etnogeneza tega ljudstva, o katerem je že v 6. stoletju pr. n. š. poročal grški popotnik in zgodovinar Hekataj iz Mileta (550–476 pr. n. št.), ni povsem jasna. Z namenom olajšati razumevanje življenja zlasti v bronastodobnih kaštelirjih Italijanski raziskovalci menijo, da so bili pretežno venetskega porekla, tisti z območja pričujoče besedilo skozi najnovejša znanstvena spoznanja nudi vpogled v nekaj nekdanje Jugoslavije pa, da so bili pretežno ilirskega izvora. V obeh primerih je šlo splošnih značilnosti družb v tedanjih in železnodobnih evropskih gradiščih (sl. 3). za govorce indoevropskih jezikov. Zagotovo so bili Histri ljudstvo s prepoznavno materialno kulturo, v kateri so se križali vplivi z Apeninskega in Balkanskega polotoka. Prav tako so na deželo kaštelirjev vseskozi vplivali stiki z alpskim, panonskim in egejskim prostorom (Buršić-Matijašić, 2007, 545–547; Teržan, 2016, Skupnosti in njihov prostor 345). Antropološke raziskave so še pokazale, da so bili Histri v povprečju višji od pripadnikov sosednjih ljudstev, Venetov na zahodu, Karnov in Tavriskov na severu ter Japodov in Liburnov na jugu, četudi bi se nam danes zdeli majhni, saj skeletne najdbe kažejo, da so bili odrasli moški v povprečju visoki 1,65 m, ženske pa 1,53 m (Darovec, 2009, 29–33). Kaštelirji in druga gradišča so bila najopaznejša značilnost bronastodobne in železnodobne kulturne krajine. V Evropi so se prvič pojavila v bronasti dobi. Vzroki za gradnjo ali opustitev gradišč niso bili povsod enaki, vedno jih je treba razumeti v regionalnem kontekstu. Vsekakor niso nastala le zaradi Istra je neločljivo povezana z grško legendo o Argonavtih, predvsem z njenim nestabilnih političnih ali socialnih razmer, temveč so predstavljala pomemben sporočilom. Po legendi naj bi Argonavti z zlatim runom, simbolom bogastva in družbeni in kulturni mejnik (Novaković, 2005b, 302–303). trgovine, ki so ga ukradli Kolhidom, kartvelijskemu ljudstvu z vzhodnih obal Kaštelirji so najstarejše monumentalne strukture v kraški in istrski krajini, Črnega morja (danes Gruzija), od tam zbežali po Donavi in Savi v Jadransko morje sodobne tistim v mikenski Grčiji. V Istri so prve zgradili proti koncu zgodnje ter se vrnili domov v Tesalijo. Od tod izvira zgodba o tem, da naj bi Argonavti svojo bronaste dobe, na Krasu pa v srednji bronasti dobi, pred skoraj štirimi tisočletji. ladjo Argo od Nauporta (Vrhnika) na svojih plečih prenesli do prve reke, ki se je Nova naselbinska oblika se je v obeh pokrajinah hitro razširila in tam prevladovala izlivala v Kvarnerski zaliv, po nekaterih variantah mita pa naj bi del Argonavtov poldrugo tisočletje. V Istri, na Krasu in v Kvarnerju so zgradili okoli 500 ostal v Istri in ustanovil Pulj. Legenda dejansko izpričuje ključne smeri grške kaštelirjev, največ v srednji bronasti dobi (Buršić-Matijašić, 2007, 25, 582–584). (trgovske) kolonizacije. V tej perspektivi je imela Istra v prazgodovini pomembno V tako dolgem obdobju so nekateri kaštelirji propadli in drugi nastali, tako da vlogo, saj je bila stičišče treh trgovskih poti: s Panonije in Balkana po Donavi ter je bilo število naseljenih kaštelirjev v danem obdobju nižje. Nekatere so kljub že alpskih dolinah in prelazih na zahod, po severni Italiji in po Jadranskem morju. več kot stoletnim arheološkim izkopavanjem odkrili šele nedavno (Kuzmanović Zato ni naključje, da so se prebivalci Istre, ki je imela skromne poljedelske pogoje, et al., 2014). Kaštelirji so glavna naselbinska oblika ostali vse do rimske zasedbe uveljavili kot trgovci in posredniki. Povedno je, da so bili Rimljani po osvojitvi prostora v 2. stoletju pr. n. št., ko so se preživele lokalne elite preselile v mesta, Nezakcija začudeni nad nakopičenim bogastvom Histrov v primerjavi s skromno večina gradišč pa je bila vsaj začasno opuščena. Slednje kaže, da je elitam v nove zemljo (Darovec, 2009, 27; Novaković, 2005b, 319). naselbinske oblike v nižinah sledilo precej preostalega prebivalstva. Skupaj z Kakšen pomen so zmagi nad Histri pripisovali Rimljani, priča dvodnevno javno velikimi kamnitimi gomilami, suhozidnimi ogradami, zidovi in terasami so veseljačenje v Rimu. Kmalu po zmagi so Istro najprej poverili upravniku Galije, ki kaštelirji na Krasu in v Istri vzpostavili izredno dolgoživo kulturno krajino, ki je je bil zadolžen za civilne in vojaške zadeve, tretjina zemljišča pa je postala državna sodoločala razvoj kulture ter nekaterih naselbin tudi v antiki in srednjem veku, v lastnina. Histre je najbolj prizadela prepoved trgovanja, kar je izzvalo večkratne rabi prostora pa se do neke mere odraža še danes (Novaković, 2005b, 301). upore proti oblastem. Kljub temu in čeprav so se po padcu Nezakcija v nekaterih Nastanek kaštelirjev je bil posledica obširnih družbenih in kulturnih sprememb v kaštelirjih še upirali posamezni rodovi Histrov, so Rimljani sčasoma vse premagali, zgodnji bronasti dobi, obenem pa je njihova gradnja te spremembe še spodbujala. zasedli in počasi asimilirali. Predvsem z razvojem veleposesti, na katerih so Kaže, da je bil proces nastanka kulturne krajine, ki so jo obvladovale v kaštelirjih prebivalci zemljo obdelovali kot sužnji ali koloni. Veliko nekdanjih kaštelirjev so živeče skupnosti, dokaj hiter. V tem procesu so kaštelirji bili zaključno dejanje razdejali že Rimljani, saj so na teh strateško pomembnih krajih postavili svoje kolonizacije in kultivacije prostora. Sočasne spremembe v poljedelstvu so vodile 12 13 v hitro rast prebivalstva in v nadaljnje spremembe v družbeni organizaciji, ki 2 Podoben primer je današnja Somalija, kjer je je morala postati bolj kompleksna že za izvedbo obsežnih gradbenih del, ki so govedina neprimerno bolj narekovala sodelovanje vse večjega števila delovne sile (Novaković, 2005b, 303). cenjena od rib kljub z njimi bogatemu morju (Jirdeh, Naselitveno območje večje kaštelirske skupnosti je običajno obsegalo od nekaj km2 2015). do največ 10 km2 v okolici vzpetin, na katerih so stala gradišča. Na ozemlju večje skupnosti je stalo več kaštelirjev, ki so verjetno pripadali posameznim rodovom (klanom) oziroma si je več rodov delilo isto naselbino. Sčasoma so nekateri kaštelirji v lokalni skupini gradišč pridobili vodilno vlogo, a je, kot kaže, hierarhija med njimi znotraj enega naselitvenega območja postala izrazita šele proti koncu bronaste dobe. Praviloma sta skupino kaštelirjev obvladovali dve, včasih tudi tri naselja (Novaković, 2005b, 314 sl.; Buršić-Matijašić, 2008, 131; prim. Kadrow, 2007, 113). Na Krasu so bili osrednji kaštelirji v bronasti dobi vsaj trikrat večji od ostalih v lokalni skupini, v kateri so imeli tudi geografsko središčno lego ter so stali blizu najboljših in največjih kosov obdelovalne zemlje. V bližini osrednjih kaštelirjev so bila grobišča (nekropole), naselja pa so ostala poseljena še v rimski dobi. Daleč največje ozemlje med kraškimi gradišči je pokrival kaštelir v Škocjanu, kjer je bilo v pozni bronasti in železni dobi zelo pomembno nadregionalno kultno središče, zlasti brezno Mušja jama, očitno povezano zlasti z bojevniškimi kulti (Novaković, 2005b, 308 sl.; Teržan, 2016, 415) (sl. 4). Dežele kaštelirjev in gradišč drugod po Evropi niso tvorile le višinske naselbine, temveč so k njim lahko sodile okoliške vasi in proizvodna območja, vselej pa polja, pašniki, gospodarski gozd ter prostori posebnega duhovnega pomena. V gozdu in na njegovem robu so prebivalci gradišč pridobivali kurjavo, smolo, stavbni les in steljo, v njem so pasli živino, npr. prašiče na žiru in želodu, ter nabirali različna zelišča, jagodičevje, sadje, gobe, med, vosek, lešnike in jajca divjih ptic (Schmidl et al., 2005; Pokorný et al., 2006, 431–432; Grömer & Kern, 2018, 88). Bržčas so priložnostno lovili tudi manjše živali, kot so žabe, kače, ptice in zajci. Meso večje divjadi (jeleni, srne, divji prašiči) v bronasti dobi naj ne bi pomembneje dopolnjevalo jedilnika; kemične analize človeških ostankov so marsikje v Sredozemlju pokazale, da so ljudje večino živalskih beljakovin prejeli od mesa, mleka in mlečnih izdelkov (sir, maslo) gojenih živali, predvsem drobnice (Petroutsa & Manolis, 2010, 618; Lai et al., 2013, 2). Govedo je postalo pomembnejši vir hrane v železni dobi, ko se je regionalno okrepila tudi reja konj. Tudi v Istri in na Krasu so v bronasti in železni dobi redili predvsem drobnico pa tudi govedo, manj prašiče, še redkeje konje in osle (Buršić-Matijašić, 2007, 62; Mihovilić, 2013, 294; Petrucci, 2017), pri čemer so bile tedanje pasme manjše od današnjih. Zanimivo je, da so kemične analize človeških ostankov pokazale, da so bile morske ribe v prehrani večine ljudi v priobalnih delih bronastodobne Evrope sprva slabo zastopane, kar je veljalo tudi v delih Sredozemlja (Fyllingen, 2003, 39; Petroutsa & Manolis, 2010, 615; Lai et al., 2013, 9–10); mogoče je šlo za kulturne2 zadržke. A že v bronastodobni Monkodonji so jedli tudi večje morske ribe, od katerih so Sl. 3. Zemljevid Istre in odkritih kaštelirjev (Buršić-Matijašić, 2007, 73) Karta Istre i otkrivenih kaštelira (Buršić-Matijašić, 2007, 73) 14 15 se v železnodobnem Nezakciju na jedilniku vsaj občasno imel tudi duhovni, prestižni in obrambni pomen. Vselej pa je kulturna krajina 3 Tudi neposreden vpliv sredozemskih znašle orade (Sparus aurata), ovčice (Lithognathus mormyrus), izpričevala, da si jo lasti neka skupnost (Mlekuž & Črešnar, 2014, 198–201) (sl. 6). mest na nastanek zobatci (Dentex dentex) in jadranski jesetri (Acipenser naccarii), Tudi izven gradišč so ljudje v bronastodobni in železnodobni Evropi, če je teren le srednjeevropskih gradišč je vprašljiv, saj prav tako so v Istri v vseh obdobjih nabirali več vrst morskih dopuščal, neredko živeli na večjih ali manjših vzpetinah, pa čeprav je na njih stala so nastala še pred stiki polžev in školjk, npr. užitne srčanke ( Cerastoderma edule) in samo ena velika, s palisadami obdana rodbinska kmetija z največ dvema ducatoma z grškimi kolonijami. ostrige (Ostrea edulis) (Čović, 1983, 121; Mihovilić, 2013, 294; prebivalcev. Vendar gradišča niso bila le povečana verzija teh kmetij, prav tako Interesi med celinskimi in sredozemskimi Hellmuth Kramberger, 2017, 406). Kasneje je tudi rimski pisec kot niso bila posnetek grških mest oziroma kolonij3, kar naj bi veljalo tudi za naselbinami so bili Plinij starejši (ok. 23–79 n. št.) izpostavil ostrige med ostalimi kaštelirje, čeprav so nanje gotovo pomembno vplivala. V povprečju so gradišča nedvomno vzajemni in dobrinami iz Istre, kot so bile volna, olive in javorjev les v bronastodobni Evropi imela manj kot tisoč prebivalcev in so bila manjša od lokalne elite so si gotovo prizadevale za prestižne (Buršić-Matijašić, 2007, 544). železnodobnih. Ocenjuje se, da je v gradišču, velikem hektar ali dva, lahko živelo sredozemske dobrine, Pretežni delež prehrane primarno kmetijskega prebivalstva do štiristo ljudi, v manjših pa do sto. A v velikem kaštelirju Monkodonja, ki je a družbena organizacija gradišč na celini ni bila bronastodobnih in železnodobnih kaštelirjev ter preostalih bil poseljen med 18. in 13. stoletjem pr. n. št., naj bi živelo okoli tisoč ljudi in je zgolj preslikava (vzhodno) gradišč so sicer tvorile žitarice (pšenica, ječmen, pira, proso) imel protourbani značaj (Buršić-Matijašić, 2009; Mihovilić, 2013, 116; Hellmuth sredozemskih skupnosti in stročnice (leča, bob, grah, čičerika). Že v bronastodobni Kramberger, 2017). Podobno velik je bil kaštelir Valaron ter železnodobna (Härke, 1982, 205). Monkodonji so najbrž gojili vinsko trto (Buršić-Matijašić, Nezakcij in Monkaštel (Buršić-Matijašić, 2007, 540). V istrskih in kraških 2007, 63), prav tako so v Sredozemlju že zgodaj kultivirali tudi kaštelirjih so stale kamnite hiše, zlasti četverokotne, redkeje okrogle, predhodnice oljke, figovce, jablane in orehe. Govedina in divjačina sta na kažunov. Nekatere hiše v kaštelirjih so bile zgrajene zgolj iz kamna, druge iz lesa pomenu začeli pridobivati na prehodu v železno dobo. Lovili so in kamenja, tretje iz protja, ometanega z blatom (Buršić-Matijašić, 2007, 526). zlasti jelenjad, srnjad, zajce in ptice, redko tudi nevarne divje Četverokotne hiše s tlorisom površine 24 m2 so stale tudi v kaštelirju Monkas prašiče. Na železnodobnih situlah iz Nezakcija je prikazan lov pri Balah (Darovec, 2009, 33). V železni dobi so iz največjih gradišč ponekod po s kopji na konjih ter peš z lokom in puščicami, v spremstvu Evropi nastala zgodnja mesta, ki so po nekaterih ocenah imela tudi do dva tisoč lovskih psov in z mrežami. Obenem so govedo še pred železno prebivalcev, denimo naselbina pri današnjem Heuneburgu (Nemčija) ob zgornjem dobo uporabljali za transport blaga in za oranje z lesenimi toku Donave. Ne glede na njegovo velikost je bilo v vsakem gradišču veliko otrok. plugi, kar prav tako izpričujejo upodobitve na situlah iz Po nekaterih ocenah sta bili do dve petini prebivalcev mlajših od 15 let, ob tem da Nezakcija. Živali, ki ne bi mogle preživeti zime, so prodali ali je bila povprečna življenjska doba (zaradi visoke smrtnosti otrok) v bronasti dobi Sl. 4. Železen in bronasti meči iz Mušje jame zaklali, meso pa skladiščili s soljenjem ali dimljenjem. Hkrati okoli 35 let (Härke, 1982; Novaković, 2005b, 309; Kadrow, 2007, 114; Holst et al., (Teržan et al., 2016, 747) so z govedom in drobnico pa tudi s konji vselej trgovali na 2013, 22). Jedan željezni i brončani mačevi iz Mušje jame dolge razdalje, saj je šlo za blago (mleko, meso, kože, volna), ki Koliko ljudi je živelo v deželi kaštelirjev je težko oceniti. Livij je zapisal, da je Epul (Teržan et al., 2016, 747) se ”premika samo” (Schmidl et al., 2005; Petroutsa & Manolis, lahko mobiliziral od 15.000 do 18.000 mož. A realnejša je precej nižja številka. 2010; Lai et al., 2013, 15; Mihovilić, 2013, 290; Grömer & Kern, Arheologi ocenjujejo, da je na polotoku tedaj obstajalo 15 bolj ali manj avtonomnih 2018, 171). skupnosti, ki so jih Rimljani v skladu z lastnimi predstavami imenovali populi A čeprav je kmetijstvo lahko zagotavljalo več stabilnosti pri (ljudstva) ali civitates (mesta), očitno pa je šlo za večje skupine kaštelirjev, katerim oskrbi s hrano, je imelo tudi nekatere neželene posledice. Večji delež ogljikovih naj bi vsaj v vojnem času poveljeval en princeps (knez). Skupine kaštelirjev naj bi hidratov v hrani je pomenil več kariesa, tesnejše sobivanje ljudi in živali pa je imele od tisoč do tri tisoč prebivalcev ter naj bi v povprečju obsegale po približno vodilo v izbruh raznih bolezni, tudi nalezljivih (Tornberg, 2013, 8, 16; Grömer & 200 km2 ozemlja. Po različnih ocenah naj bi pred začetkom rimske dobe v istrskih Kern, 2018, 99) (sl. 5). kaštelirjih živelo od 40.000 do 120.000 ljudi. Po osvojitvi Istre so jih Rimljani Pridelava hrane je v ekstenzivnem kmetijstvu zahtevala veliko odprtega prostora, v suženjstvo odvedli več kot 5.000; najbrž so jih več tisoč zasužnjili tudi za zato so že v bronasti dobi marsikje posekali ali požgali velike gozdne površine, obdelovanje posesti v Istri (Livius, 1905, 41.11; Novaković, 2005b, 319–320) (sl. 7). nakar je zlasti paša drobnice preprečevala obnovo gozda (Pokorný et al., 2006, Gradišča so povsod zgradili na strateških mestih, s katerih se prebivalci niso 430; Kadrow, 2007, 116), svoje pa je ponekod prispevala še poraba lesa za potrebe le lažje branili, temveč tudi nadzirali pokrajino in gibanje po njej, zato so bile proizvodnje lončenine in kovin. K nekaterim evropskim gradiščem so ob agrarnih naselbine, kjer je bilo le mogoče, višinske in so stale blizu prelazov, plitvin rek ali in duhovnih površinah sodili še prostori, namenjeni pridobivanju ali predelavi brodišč, tesni in vstopov v doline. Skupnosti so bržčas obvladovale le tisto ozemlje, gline, soli in raznih kovin (baker, cin, bron, zlato, srebro, svinec, kasneje še ki so ga z višine lahko nadzirale s pogledom. S kaštelirjev in najkasneje v železni železo): rudniki, glinokopi, soline, lončarske peči, talilnice in kovačnice (Pokorný dobi še s posebnih stolpov, kot je bil tisti na Ostrem vrhu pri Štanjelu (Teržan & et al., 2006, 420). Takšna proizvodna središča so bila redka in so s svojimi (pol) Turk, 2005), so lahko skupnosti nadzirale tudi dogajanje v sosednjih naseljih in izdelki oskrbovala širše regije. Tudi deželo kaštelirjev s kovinami, saj v njej ni ozemljih, zato je bila nemotena vizualna komunikacija med sosednjimi kaštelirji bilo nahajališč le-te, so pa tam v bronasti in železni dobi obstajale metalurške izjemnega pomena. Vsaj v največje kaštelirje se je v primeru nevarnosti lahko delavnice (Buršić-Matijašić, 2007, 545). Okoli vseh gradišč je torej že zaradi zateklo okoliško prebivalstvo, ki je sodilo k skupnosti, z živino vred (Novaković, osnovnih materialnih potreb nastal obširen odprt prostor, ki je ob gospodarskem 2005b, 305; Mlekuž & Črešnar, 2014, 201; Čučković, 2015, 469). 16 17 4 Sunkovito rast števila Gradnja posameznega kaštelirja je po ocenah arheologov trajala do pet let gradišč bi ob vdorih konjeniških nomadov (Novaković, 2005b, 309) ter zahtevala dobro načrtovanje in organizacijo dela ter lahko pojasnila tudi mobilizacijo dovoljšnjega števila delovne sile, kar je zahtevalo tesno povezanost trgovina s sužnji za potrebe civilizacij v med sosednjimi rodbinami oziroma rodovi, saj je število delavcev zlahka preseglo vzhodnem Sredozemlju. število prebivalcev v posameznem gradišču, še zlasti v manjših. To kaže, da so Ponuja se primerjava gradišča najbrž povsod nastala predvsem v daljših obdobjih stabilnosti in miru, z evropsko trgovino z afriškimi sužnji v novem ne pa v času nenehnih4 spopadov (prim. Prestvold, 1996, 58). Tudi gradnja velikih veku, ki je temeljila na grobnih gomil (kamnitih ali iz zemlje) naj bi terjala več mesecev dela in je lahko menjavi ljudi za različne zahtevala udeležbo od sto do več sto ljudi pod nadzorom gradbenih mojstrov, uvožene dobrine, kar je spodbujalo lokalne ki so zaradi namena gradnje bržkone imeli tudi določeno duhovno avtoriteto. spopade (Härke, 1982, Kompleksnejša organizacija dela je nedvomno privedla do pomembnih sprememb 201). v družbeni organizaciji ali jih vsaj pospeševala, čeprav zgolj zato družbe niso nujno postale tudi bolj hierarhične (Holst et al., 2013, 4, 11, 21–22; Dolan, 2014, 369). Gradnja gomil in gradišč je najbrž bila neke vrste javno delo, ki je utrjevalo povezanost skupnosti, kar je dolgoročno zagotavljalo njeno preživetje ter odločilno dopolnjevalo obrambno lego in obzidje naselbine. Obenem je monumentalnost kaštelirjev izpričevala moč skupnosti z namenom narediti vtis na domačine in tujce, na zaveznike in sovražnike, na prednike in bogove. Gradnja in obnove utrjene naselbine so njene prebivalce v skupnem cilju povezale z njihovimi predniki, dejanskimi in mitološkimi, kajti gradišča so bila načrtovana za večnost. Navsezadnje je njihova gradnja, enako kot ostalo spreminjanje divjine v obdelano krajino, imela namen ukrotiti čas oziroma smrt, kajti kaštelirji in ostala kulturna Sl. 5. Upodobitev oranja na situli iz Nezakcija (Mihovilić, 2013, 293) krajina so bili namenjeni tako minulim kot prihodnjim rodovom (Novaković, Prikaz oranja na situli iz Nezakcija (Mihovilić, 2013, 293) 2005b, 303–306; Dolan, 2014, 363) (sl. 8). Spomin skupnosti je bil vedno močno povezan s prostorom, ki si ga je lastila, zato so bile gomile in druge strukture tudi kraji spomina. Bile so spomeniki skupnosti, 39; Holst et al., 2013, 21–22; prim. Novaković, 2005b, 307, 312). ki so pričali o njeni zgodovini, zato njihova lokacija nikoli ni bila naključna. V bronasti dobi so prebivalci kaštelirjev in drugih gradišč na meje prostora, ki so Zaradi potrebe po sodelovanju večjega števila ljudi pri njihovi gradnji so vsaj nekatere si ga lastili, postavili različne pomnike, zlasti grobne gomile pomembnih članov gomile mogoče bile tudi simbol povezovanja ali zavezništva med sosednjimi naselji skupnosti in depoje z darovanimi predmeti, obredne nasipe in različne druge ali rodovi in morda manj mejniki v pomenu ostrih ali nepremostljivih ločnic. strukture, s katerimi so zamejili svoj teritorij (Dolan, 2014, 363; Mlekuž & Črešnar, Lokacijo gomil so obenem narekovali geografski dejavniki, ki pa jih ne kaže ločevati 2014, 198–201). od kulturnih oziroma kultnih. Na Krasu so gomile praviloma stale na robu pokrajine, Grobne gomile so postopoma izginile v pozni bronasti dobi, ko se je začela kultura kot na meji z Vipavsko dolino ali na meji med apnenčasto in preostalo podlago, pri žarnih grobišč (okvirno 1300–750 pr. n. št., v Istri od 11. stoletja pr. n. št.). Tako čemer so bile, enako kot v Istri, večidel locirane na neposeljenih vzpetinah (Čović, skeletna kot žarna plana grobišča, v katerih je bila pokopana večina ljudi v bronasti 1983, 124; Novaković, 2005b, 308). Med izjemami je manjša kamnita gomila v in železni dobi, so praviloma ležala blizu gradišč ali v njih, s čimer so bili duhovi večjem od obeh kaštelirjev na Kobdilju (Teržan & Turk, 2005, 348). prednikov tesno povezani s preostankom skupnosti in jo pomagali varovati, tudi s pomočjo prekletstva, ki bi sovražnike doletelo zaradi skrunjenja grobov. Železnodobni Histri so pokopavali med zunanjim in notranjim zidom kaštelirjev, Družba darovanja in menjave kar naj bi prevzeli od ljudstev, ki so v regiji bivala pred njimi. Hkrati naj bi Histre od sosednjih ljudstev na vzhodu in jugu ločeval predvsem žarni pokop (Gabrovec & Mihovilić, 1987, 320, 334; Buršić-Matijašić, 2007, 522; 2008, 128). Grobišča in gomile so v (zavesti) skupnosti ohranjale njene prednike ter na njenem ozemlju združevale mrtve in žive člane skupnosti. Morda je imelo tudi postavljanje nekaterih bronastodobnih grobnih gomil na meje skupnosti namen, Raziskave družbe kaštelirjev otežuje omejenost na materialne ostanke, saj so prvi pisni viri šele redki grški in rimski zapisi. Posledično je zlasti rekonstrukcija bronastodobne družbe odvisna tudi od primerjav s historičnimi ali še obstoječimi skupnostmi s podobno družbeno organizacijo in ob upoštevanju arheološkega ter da v njeno zaščito vključi duhove (pomembnejših) prednikov. Vsekakor je bil v antropološkega pristopa k problematiki je mogoče sklepati o marsičem. grobnih gomilah pokopan le zelo majhen delež prebivalstva kaštelirjev in drugih gradišč, predvidoma iz vladajočega sloja ali posamezniki in posameznice, ki so bili za skupnost pomembni iz drugih razlogov, npr. spiritualnih (Makarowicz, 2005, 18 19 5 Glasbeniki so Že iz materialnih ostankov je razvidno, da je bila bronastodobna družba zelo reke, zemljo, skalne razpoke, brezna in jame. Napadalno (meč, sekira, kopje itd.) pogosto upodobljeni na železnodobnih situlah kompleksna, železnodobna pa še bolj. O tem pričajo tudi velike količine orožja, ter zaščitno (čelada, oklep) orožje so v celinske vode darovali zlasti v prostoru ali kot kipci. V Idriji pri posode, nakita in drugih predmetov ali njihovih drobcev (Hansen, 2013), ki so bile severno in zahodno od dežele kaštelirjev, le-tam ter vzhodno in južno od nje pa Bači so npr. našli kipec v obeh dobah obredno darovane (deponirane) v zemljo ali vodo, najbrž bogovom predvsem v zemljo in brezna; v deželi kaštelirjev zlasti v Mušjo jamo pri Škocjanu trobentača (brez glasbila) iz okoli leta 400 pr. n. št. oziroma prednikom. Tovrstne najdbe, imenovane tudi depojske ali založene najdbe, na Krasu, ki je eno največjih najdišč (zlasti) železnodobnega orožja v Evropi, pri Posoda, ki so jo našli blizu so dolgo časa veljale za izgubljeno ali pozabljeno lastnino potujočih trgovcev in čemer naj bi darovanje v brezno povezovalo deponiranje v vodo z darovanjem madžarskega Soprona, metalurgov, ki naj bi jo v naglici skrili pred roparji, a arheologi danes večini teh v zemljo. Orožje in pivsko posodje naj bi darovali moški, ženske pa nakit, igle prikazuje glasbenika z lirama, ki si stojita najdb pripisujejo sakralni pomen. Depoji in daritve omogočajo tudi vpogled v in podobno orodje, mogoče tudi srpe, ki so bili pogost kovinski dar, verjetno v nasproti, ob njiju pa siceršnjo družbo (Brück & Fontijn, 2013, 199–200). povezavi z obredi plodnosti. Ob darovanju so bili nekateri predmeti deponirani (domnevno) ženski figuri ali plesalki (Grömer & Darovanje predmetov v vodo ali zemljo je opravljalo zelo pomembno družbeno celi, drugi pa so bili poškodovani do neuporabnosti (Bietti Sestieri et al., 2013, 157; Kern, 2018, 230, 233). vlogo. Marsikaj kaže, da je družbene odnose tudi v bronasti in železni dobi, kot Brück & Fontijn, 2013, 206; Teržan, 2016, 364–366, 372, 386). Že pred železno dobo so ljudje poznali različna še stoletja zatem in gotovo že tisočletja pred tem, urejal sistem menjave darov Najverjetneje skupnosti v vodo in brezna niso darovale večjega števila svojega tolkala, pihala in brenkala. (prim. Mauss, 1996). V njem si največje veljave niso pridobili tisti, ki so nakopičili orožja, temveč bojno opremo premaganih nasprotnikov (Teržan, 2016, 414–415), največ premoženja, temveč oni, ki so s svojim bogastvom obdarovali največ ljudi, mogoče pa so ob sklenitvi miru izbrano orožje skupaj darovali ali obredno zavrgli vključno s predniki in bogovi. Vrhovni položaj v družbi se je ohranjal z nenehnim donedavni sovražniki. 6 Lončarstvo naj bi bilo kroženjem dobrin z vzajemnim obdarovanjem, v katerem so člani družbene elite Velike obdarovalne slovesnosti so potekale tudi, ko so v kaštelirje in druga gradišča pretežno ženska obrt tekmovali v tem, kdo bo z bogatejšimi darovi ljudem (svojim, gostom, prednikom) iz različnih razlogov (poroka med vodilnimi rodbinami, sklenitev zavezništva ali (Kadrow, 2007, 118). oziroma bogovom prekosil tekmece. Enako so med seboj tekmovale skupnosti, miru) prišli pomembni gosti, bodisi iz iste ali tuje skupine gradišč bodisi tuji trgovci npr. kaštelirji. Z darovanjem velikih količin kovinskih predmetov in ostalih dobrin na daljavo; srečanje se je lahko obeležilo oziroma slavilo z velikimi količinami 7 V istem depoju so bili v naravo se je kroženje začasno prekinilo ob pomembnih dogodkih, kot so bili hrane in pijače (vino, pivo, medica). Za slavnostne pojedine v kaštelirjih in drugih skoraj izključno koščki začetek ali konec nekega poljedelskega obdobja oziroma letnega časa, smrt starega gradiščih so bile značilne tudi redke pijače in jedi iz živali ali rastlin, ki jih je različnih predmetov ali nastop novega poglavarja, zmaga nad sovražniki, sklenitev zavezništva ali miru (Hansen, 2013, 180). bilo težko vzrediti oziroma pridobiti: npr. meso nevarnih divjih prašičev, mogoče med skupnostmi, obisk trgovcev na velike daljave, npr. grških v Sredozemlju. V tudi damjakov iz egejskega prostora (Hellmuth Kramberger, 2017, 408), grško skladu z načeli sistema menjave naj bi dar bogovom oziroma prednikom v zameno vino, sadje iz Vzhodnega Sredozemlja ali Bližnjega vzhoda. Hrane in pijače na zagotovil njihov še večji (proti)dar v obliki rodnih žena, zdravih otrok, dobre letine, gostijah niso le použili, temveč so jo v nemajhnih količinah lahko obredno sežgali plodne živine, zmage v sporih, miru v skupnosti ter s sosedi ipd. Podoben namen ali zakopali v dar bogovom ali prednikom, ki so bili vselej pojmovani kot del so imele tudi individualne daritve (Barret et al., 1991, 227; Makarowicz, 2005, skupnosti, ki ga je bilo treba nahraniti. Ob hrani so lahko darovali tudi prestižno 41–42; Brück & Fontijn, 2013, 203–204; Iacono, 2015, 272–273). blago, npr. kovinske predmete ter izbrano uvoženo lončenino. Razdajanje hrane Včasih so bili darovi deponirani in razpostavljeni v skladu s točno določenimi in drugih dobrin ni le krepilo vloge elite ali ambicioznih skupin v skupnosti, vzorci, najbrž zato, da bi zagotovili točno določen izid, kar odraža zelo kompleksne npr. s prevzemanjem življenjskega sloga tujcev, temveč je skupnost gostom z sisteme verovanja. Darovanje, ki ga opravila celotna skupnost (odraslih), je ”razsipništvom” demonstrirala svojo radodarnost, s tem pa bogastvo in moč; s tem izražalo in utrjevalo njeno slogo ter družbeni položaj njenih članov: najbrž so je pritegovala zaveznike in odvračala sovražnike (Iacono, 2015) (sl. 10). najpomembnejši ustrezno razvrščali ali odlagali darove, drugi so zbirali, izdelovali Bronastodobna družba je bila predvidoma animistična, torej duše ali duha ni ali uničevali primerne predmete, tretji so pri darovanju sodelovali s petjem, glasbo5, pripisovala zgolj ljudem, ampak tudi živalim, rastlinam in neživi naravi. Najbrž plesom ali pa le s svojo prisotnostjo. Pomembno vlogo so v raznih obredih, npr. so morali biti prav zato predmeti, ki so jih darovali v zemljo ali vodo, pred tem plodnostnih, najbrž imela dekleta oziroma mladenke (Teržan, 2016, 425). Statusno praviloma poškodovani ali uničeni. Morali so ”umreti”, da so lahko kot darovi najvišje predmete, kot je bilo orožje in posodje, zlasti pivsko, je najbrž darovala prešli k bogovom ali prednikom. Veliko darovanih kovinskih predmetov je bilo družbena elita ali poglavar(ji) v javnih darovanjih vselej v imenu skupnosti. A izdelanih prav za darovanje, šlo je za namenske votivne predmete. Za bolj umetelno obrednih daritev ni vedno izvedla celotna skupnost ali elita v njenem imenu. izdelane predmete ali predmete s predvidoma večjo vrednostjo pa kaže, da so pred Manjše daritve so v raznih priprošnjah ali zahvalah prednikom ter bogovom kot darovanjem pogosto več generacij krožili v skupnosti kot del sistema menjave tudi v različnih iniciacijskih obredih vselej lahko opravljali tudi posamezniki ali darov, s čimer so pridobili dodatno spominsko in duhovno vrednost (Brück & posameznice, družine ali posebne družbene skupine, npr. zgolj moški ali ženske, Fontijn, 2013, 208–209). Največji pomen pri odlaganju darov je najverjetneje imela bojevniške ali lovske druščine, trgovci ali mornarji, lončarke6 ali tkalke, rudarji lokacija, tako zaradi duhovne dimenzije kot spominske (zgodovinske) vrednosti, ali metalurgi. Zato so bile nekatere obredne lokacije dostopne vsem, druge pa le ki jo je imela v skupnosti ali v širšem prostoru. Verjetno so kultni prostori, na izbranim skupinam, kamor ostali člani skupnosti niso imeli dostopa, mogoče celo katerih so potekala darovanja, delovali tudi kot svetišča (Hansen, 2013, 180). pod grožnjo izgona ali smrtne kazni (Leonard, 2015) (sl. 9). Zelo različni predmeti, npr. orožje, hrana, pijača, orodje, deli vozov in plovil, Bronasto (pivsko) posodje, bronasto in železno orožje, orodje, nakit ter druge ostanki pokojnikov ter žrtvovanih ljudi in živali, so bili pogosto deponirani na kovinske predmete ali njihove drobce7 so po vsej bronastodobni in železnodobni krajih vstopa ali prehoda, kot so bili vhod v hišo ali naselje, utrjene poti, brodišča, Evropi tudi v velikih količinah obredno darovali z odlaganjem v močvirja, jezera, 20 21 očitno imel (tudi) simbolni pomen prehoda iz tostranstva v onostranstvo. Mogoče so na tej poti ljudem pomagale vodne ptice, ki so pogost okrasni motiv in simbol v času kulture žarnih grobišč (Teržan, 2016, 356–357), morda kot posrednice med nebom, vodo in zemljo, saj so doma v vseh treh (sl. 11). Bronastodobne in železnodobne družbe so bile v osnovi poljedelske, četudi so nekatere živele predvsem od pridobivanja, predelovanja ter trgovine s kovinami ali soljo. Druge, denimo Histri, pa so si preživetje na skromni zemlji zagotovile s trgovino ter priložnostnim plenjenjem oziroma gusarstvom (Darovec, 2009, 33). Marsikaj kaže, da je v bronasti dobi prevladoval ciklični pogled na svet in družbo, že zaradi odvisnosti poljedelskih skupnosti od predvidljivega ponavljanja letnih časov, ki so jih po tedanjem verovanju zagotavljali ali vsaj pomagali vzdrževati z različnimi obredi. Pri tem so simbolno vlogo imeli tudi drobci kovinskih predmetov in lončenine, ki jih je bilo mogoče reciklirati, ter ostanki pokojnikov, ki so jih delno ali začasno vzeli iz grobov, s čimer so po tedanjem verovanju najbrž pomagali pri nenehnem obnavljanju življenja. Tudi darovi so morda bili ločeni na onostranski in tostranski delež: rezilo sekire ali meča je bilo darovano v naravo, preostanek pa bi lahko bil recikliran za nadaljnjo rabo (Barret et al., 1991, 236–240; Brück & Fontijn, 2013, 209–213; Holst et al., 2013, 9). Zaradi pridobivanja, obdelave in darovanja kovin so metalurgi že v bronasti dobi ob praktični bržkone imeli tudi zelo pomembno duhovno vlogo (Dolan, 2014, 365, 370). Iz rud niso le pridobivali kovine in je spreminjali v vsakdanje uporabne predmete ter predmete duhovnega pomena, temveč so imeli zelo pomembno vlogo pri darovanju kovinskih predmetov. Primerno in spoštljivo poškodovanje ali uničenje orožja in drugih kovinskih predmetov, da so lahko prešli v onostranstvo, je namreč zahtevalo precej tehničnega znanja in izkušenj. Zlasti v železni dobi so mečem ponekod v Evropi ob obrednem deponiranju izkazali posebno spoštovanje: rezilo so zvili, da je ostalo v enem kosu, torej je meč ob uporabni imel tudi pomembno simbolno (prestižno, statusno) vrednost. Hkrati so metalurgi vselej izdelovali tudi predmete, ki so bili namenjeni izključno darovanju, kot je bil na hitro izdelan nakit, npr. razne obeske (Bietti Sestieri et al., 2013, 159; Hansen, 2013, 179–180; Gori, 2014, 275–277). Pomembni obredi so nedvomno spremljali že predelavo rud v kovino. Ključno Sl. 6. Rekonstrukcija pridobivanja soli v bronasti dobi (Matija Cipurić) (Rožac, 2020, 25) vlogo pri spreminjanju rude v kovino, kot tudi gline v lončenino ter živil v hrano, Rekonstrukcija ekstrakcije soli u brončanom dobu (Matija Cipurić) (Rožac, 2020, 25) je imel ogenj, zato je mogoče bil simbol transformacije. reke, močvirja in deli morske obale ter druge izrazitejše točke v pokrajini. Začetek Družbena ureditev in konec potovanj so ljudje obeleževali z obredi, pri čemer so za točke odhoda in vrnitve služile lokacije, ki so popotnike povezovale z domačo pokrajino kot ozemljem skupnosti in njenih prednikov (Van de Noort, 2009; Brück & Fontijn, 2013, 206, 209). Posledično so te lokacije imele simbolni in obredni pomen prehoda iz enega v drug svet, ne le od doma v zunanji svet ali iz obdelane krajine (domovine) v divjino (tujino), temveč tudi iz sveta ljudi oziroma živih v svet mrtvih Zaradi tesne prepletenosti in soodvisnosti majhnih skupnosti ter kolektivnih konceptov lastnine in obdelovanja zemlje (prim. Novaković, 2005b, 305) vsaj bronastodobne družbe še naj ne bi bile nujno niti izključno strogo hierarhične. Manj verjetno je, da bi poglavarji, svečeniki in bojevniki lahko imeli popolno oblast nad ”navadnimi” ljudmi, kot so bili kmetje, obrtniki, rudarji in (tj. prednikov) oziroma bogov. trgovci, temveč so morale skupnosti vselej tesno sodelovati, če so želele preživeti. Marsikje v Evropi so našli bronastodobne in kasnejše grobove v obliki čolna ter Red in mir v bronastodobnih skupnostih so vzdrževale predvsem vezi sorodstva, grobove v čolnih, prav tako so grobišča ponekod ležala ob vodi (Kruťová & Turek, medsosedske vzajemnosti, obrambne in gospodarske dolžnosti, ne (nujno ali 2004, 49; Van de Noort, 2009, 173), denimo v Mostu ob Soči (Mlinar, 2005). Vodni izključno) prisila poglavarja ali bojevniške elite (O‘Shea, 1998, 98). Poglavarji svet, ki je človeku vselej tuj, saj v njem ne more dihati niti se prav premikati, je so bržčas bili le del kompleksne družbene organizacije, v kateri so posamezniki 22 23 in posameznice imeli lastno duhovno, gospodarsko ali bojevniško avtoriteto. obstajala drugačna ali celo večinskim nasprotna verovanja ter drugačni pogledi Prebivalci kaštelirjev so v nekaterih dejavnostih sodelovali kot bolj enakovredni, na družbo, četudi so v bolj tesno povezanih majhnih skupnostih verjetno težje 8 V grobovih obeh spolov so pogosto našli v drugih pa so se podredili rodbinski, duhovni, politični ali strokovni avtoriteti. prišli do izraza (Kuijt, 1998, 107–108). Dokaz za to mogoče nudijo grobišča, kjer pripomočke za osebno Vsaj manjše skupnosti so zato predvidoma bile heterarhične: oblast je bila deljena. so okostja moških in žensk praviloma ležala v različne smeri neba, nekatera pa nego, kot so britve in Zlasti gospodinjstva in rodbinske skupnosti so lastne zadeve najverjetneje večidel v isti smeri kot pokojniki nasprotnega biološkega spola. Mogoče je šlo za ljudi, pincete pri moških (Brück & Fontijn, 2013, 8, 11), urejale same, kot še dolga stoletja zatem (Levy, 1995, 48–50; Brück & Fontijn, ki jih biološki spol ni omejeval (prim. Savage, 1998, 104), morda pa za pristaše kar kaže na zelo velik 2013). drugačnih duhovnih pogledov, članov posebnih družbenih slojev ipd. pomen osebne nege in videza, zlasti ob posebnih Oblast naj bi bila deljena predvsem v zgodnji bronasti dobi. Odločitve v gradiščih Družbeni položaj in identiteta ljudi sta se tudi v bronasti in železni dobi lahko priložnostih, nedvomno so predvidoma sprejemali s soglasjem poglavarjev sorodstvenih skupin ali pa jih spreminjala s selitvijo, zlasti pa glede na življenjsko obdobje. Ob določeni starosti pa so bili ti pripomočki je sprejemala skupina starešin, ki je imela začasno oblast. Najbrž so odrasli moški sta oba spola pridobila ali izgubila statusne simbole (npr. orožje, nakit, predmete tudi eden od simbolov odraslosti. kot hišni oziroma rodbinski poglavarji skupnost vodili kot kolektiv, v katerem je za osebno nego8, posebna oblačila in najbrž še pričeske, morda tetovaže ali drugo bil (vrhovni) poglavar, če je bil le eden, zgolj prvi med enakimi (prim. Holst et al., telesno okrasje), ki so odražali vstop v puberteto oziroma konec otroštva, vstop v 2013, 23). Tudi večja enakost med bronastodobnimi kaštelirji v isti skupini kaže, zakonski stan, med polnopravne odrasle, ki so si ustvarili lastne družine, ter med da jim vsaj sprva ni mogel vladati zgolj en t. i. bojevniški knez ali kralj. Oblast v starejše ljudi, ki so najverjetneje imeli pomemben položaj vsaj kot nosilci spomina kaštelirjih in drugih gradiščih tudi ni bila nujno dedna, temveč je bila predvidoma in svetovalci skupnosti (prim. Kristiansen, 1998, 101; Savage, 1998, 104). odvisna zlasti ali tudi od osebnih lastnosti: izkušnje, pamet, pogum, delavnost, S porokami, trgovino in potovanji pa v kaštelirje in druga gradišča niso duhovnost. Voditelji majhnih in tesno povezanih skupnosti so njihovo življenje prihajale le dobrine, temveč tudi nove ideje, jeziki (že zaradi trgovine), lahko predvsem urejali, težko bi jim povsem svojevoljno ukazovali. Politično in verovanja in tehnike. Zlasti trgovino z nujnim in prestižnim blagom na velike duhovno oblast so bržčas izvajali za ljudi, ne nad njimi. Zlasti v bronasti dobi med razdalje (baker, cin, bron, železo, kremen, zlato, srebro, jantar, sol, vino itd.) so prebivalci gradišč razlike v premoženju še naj ne bi bile zelo velike. Proces prehoda zato bržkone obvladovale ali nadzirale elite. Nove ideje in tehnologije so lahko iz bolj enakopravne družbe, utemeljene na soglasju rodbinskih skupin oziroma privedle do inovacij ter spremenile sam ustroj družbe, npr. nove metalurške njihovih poglavarjev, v bolj centralizirane skupnosti, kjer je družbeno življenje tehnike v bronasti in železni dobi ali novi pogledi na družbeni red ter onostranstvo. odločneje usmerjala manjša vodilna skupina na čelu s ”knezi” ali ”kralji”, naj bi A sprejemanje novih tehnik ni nujno potekalo hitro ali brez ovir, saj je bilo vselej se v Evropi večidel začel šele proti koncu bronaste dobe. A kot kaže že omenjeni odvisno tudi od kulturnih zadržkov (Makarowicz, 2005, 49–50; Kadrow, 2007, primer Histrov, so bile tudi železnodobne ”plemenske” zveze precej ohlapne (Levy, 114–115; prim. Prestvold, 1996, 57). 1995, 48–50; Makarowicz, 2005, 46–51; Bietti Sestieri et al., 2013, 167; Brück & Fontijn, 2013, 205). Čeprav arheološki viri nakazujejo obstoj vodilne vloge bojevnikov, orožje v grobovih mogoče zrcali zlasti oblast odraslih moških kot hišnih poglavarjev, ki Bojevanje so morali po potrebi varovati skupnost ali pa ji z občasnim plenjenjem omogočiti preživetje. Marsikje so bili z zelo bogatimi pridatki pokopani moški in ženske, katerih kosti kažejo, da so morali vse življenje trdo fizično delati (Peter-Röcher, 2018, 75). Zato je mogoče, da so vodilni (moški) člani skupnosti, podobno kot v srednjeveških mestih in vaseh, večji del leta bili premožni trgovci in obrtniki ter Zlasti zgodnja bronasta doba je dolgo veljala za čas razcveta in miru, z redkimi spopadi ter junaškimi dvoboji med posamezniki (prim. Teržan, 2016, 403), ki so bili člani bojevniških elit, a so novejše raziskave te predstave zavrnile, čeprav bitke v bronasti dobi glede na majhno število prebivalcev večine gradišč uspešni kmetovalci, ki so za orožje praviloma prijeli po potrebi. Vsaj v največji sili večinoma najbrž res niso bile velike (prim. Peter-Röcher, 2018, 76). Odvisno od so se jim pri tem gotovo pridružile tudi ženske. ostrine sporov ter skupnostnih (družinskih, sosedskih, gospodarskih) vezi, ki so tudi Nasploh gre pričakovati, da so moški in ženske morali sodelovati pri mnogih ob izbruhu sovražnosti blažile najhujše nasilje, so spopadi lahko bili obredno bolj ali opravilih – četudi je obenem nedvomno obstajala tudi spolno določena delitev dela manj omejeni (maščevanje) ali pa je večina omejitev, npr. izvzetost otrok, žensk – že zato, ker so bile bronastodobne in železnodobne skupnosti majhne in je tudi in starcev, zlasti v sporih s tujci, odpadla (vojna) (Gluckman, 1955, 1–55; Boehm, v največjih kaštelirjih in drugih gradiščih praviloma živelo le nekaj sto odraslih. 1984; Miller, 1996). V bronastodobni in kasnejši skandinavski skalni umetnosti na Družbeni položaj žensk sicer gotovo ni bil enak v vseh kulturah; ponekod so imele primer so pogosto upodobljeni s sekirami in meči oboroženi moški, kar bi lahko pomembno družbeno vlogo (Levy, 1995, 47–48; Brück & Fontijn, 2013, 204; Lull prikazovalo spopad ali pa le obredno procesijo, mogoče celo zgolj bojni ples. Vojaški et al., 2013, 4628–4630), drugod manjšo veljavo (Makarowicz, 2005, 46). Vselej pomen predmetov se je zrcalil v takšnem obredju, pospremljenem z bojnimi plesi in pa so vsaj tiste iz pomembnejših družin s poroko v druge skupnosti, ki so lahko pesmimi, s katerimi so moški uprizarjali in hvalili svoje bojevniške veščine. Vendar bile tudi zelo oddaljene (prim. Mittnik et al., 2019), imele zelo pomembno vlogo bronasto orožje nikakor ni bilo le simbolno, prav tako kot spopadi v bronasti dobi niso pri sklepanju zavezništev, s tem pa tudi pri vključevanju skupnosti v trgovino na bili vselej obredno omejeni. Ponekod po Evropi so bronastodobna množična grobišča daljavo ter pri transferju idej (Kadrow, 2007, 118) (sl. 12). pobitih žensk, otrok in starcev; s takšnim načinom pokopa so jim sovražniki mogoče odrekli tudi primeren prehod v onostranstvo (Levy, 1995, 47; Fyllingen, 2003, 34 sl.). Skupnosti bronaste in železne dobe si prav tako ne kaže predstavljati kot monolitnih, v katerih bi vsi ljudje delali, mislili ali celo verovali enako. Vselej so 24 25 Čeprav so najbrž vsi odrasli moški v kaštelirjih imeli določeno bojevniško vlogo, je bilo za večino največji del leta najverjetneje bistveno pomembneje biti kmet, trgovec, ribič, lovec ali pastir, v gradiščih drugod po Evropi pa še rudar ali metalurg. Bojevniške elite so bile verjetno majhne, stalne posadke pa vsaj v manjših (bronastodobnih) naselbinah mogoče sploh niso obstajale, razen stražarjev, ki pa so se gotovo menjavali. Tudi gusarstvo Histrov, ki so, kot že njihovi bronastodobni predhodniki (Batović, 1983, 297), svoje pomorske spretnosti uporabljali tudi ali celo predvsem za trgovanje (Buršić-Matijašić, 2007, 540), je bilo mogoče omejeno zlasti na tiste dele leta, ko so počivale nujne kmetijske dejavnosti. Sklep V bronasti dobi je v Istri, na Krasu in v delu Kvarnerja nastala kultura, ki je ime prejela po utrjenih višinskih naseljih ali gradiščih, ki jih v regiji imenujejo kaštelirji. Kultura kaštelirjev je obstajala poldrugo tisočletje, do rimske zasedbe prostora v 2. stoletju pr. n. št. Kljub bogatim materialnim ostankom je o družbi kaštelirjev le nekaj pristranskih antičnih zapisov, zato je za razumevanje življenja v tisti dobi treba upoštevati študije gradišč drugod po Evropi ter antropološke raziskave skupnosti s podobno družbeno organizacijo. Dežela kaštelirjev je ležala na stičišču Sredozemlja, Panonije, Alp in Balkana ter tamkajšnjih kultur, s katerimi je imela bogate trgovske in kulturne stike. Skromni zemlji Sl. 7. Rekonstrukcija akropole kaštelirja Monkodonja (Hänsel et al., 2015, 479) navkljub so v regiji zgradili okoli 500 kaštelirjev, od katerih so največji imeli okoli tisoč prebivalcev in cveteli zaradi živahne trgovine ali priložnostnega gusarstva. A v povprečju je Rekonstrukcija akropole kaštelira Monkodonja (Hänsel et al., 2015, 479) v kaštelirjih živelo le par sto ljudi, v tesno povezanih in pretežno poljedelskih skupnostih. Zlasti v bronasti dobi naj bi skupnosti svoje zadeve večidel urejale s soglasjem rodbinskih poglavarjev, v železni dobi pa je družba postala bolj hierarhična. Pri tem so sorodstvene, Spopade so v bronastodobni Evropi vodili z raznolikim orožjem, četudije nekatero gospodarske idr. vezi med kaštelirji blažile spore oziroma jih lažje pomirile, ko so izbruhnili. imelo hkrati obredni ali simbolni namen. Zlasti meči so najverjetneje izražali vodilni Družbene odnose je v času kaštelirjev urejal sistem menjave darov, v katerem so največji položaj v družbi ali vsaj med bojevniki. Meč je bil prvo orodje, namenjeno izključno ugled imeli poglavarji, ki so s svojim bogastvom obdarovali največ ljudi, vključno s predniki ubijanju ljudi, prvo namensko orožje. Iznašli naj bi ga v srednji bronasti dobi, in bogovi. V zameno za še večje darove prednikov ali bogov so skupnosti in posamezniki po šele kasneje so sledili bronasti oklepi, ščiti in čelade, ki so sprva bili iz živalskih vsej tedanji Evropi v zemljo in celinske vode darovali ogromne količine dragocene posode, materialov. Pomembne so bile tudi bojne sekire in bodala ter kopja, sprva orodje za orožja in drugih dobrin, s čimer so v skladu s tedanjim verovanjem pomagali vzdrževati red lov na veliko divjad. Kopja so v bronasti dobi pomembno orožje verjetno postala zlasti v družbi in zagotavljali kroženje letnih časov, hkrati pa sosednjim skupnostim demonstrirali zaradi obrambe pred konjeniškimi ljudstvi, ki je zahtevala boj v strnjeni formaciji. svoje bogastvo in moč. Izmenjava opreme in tehnik bojevanja je najbrž potekala hkrati s trgovino, npr. med severom celine in Sredozemljem, kjer bi lahko potrebovali plačance, ali pa v okviru roparskih pohodov. V pozni bronasti dobi, zlasti pa v železni, se je v Evropi povečal pomen bojnih konj, pojavili so se tudi bojni vozovi. Bodala, kiji, sekire in loki so izpričani še pred bronasto dobo, gotovo so poznali tudi pračo. Prav tako ni bilo vse orožje v bronasti dobi kovinsko, saj so bile konice puščic ponekod še iz kremena (Peter-Röcher, 2018; Čović, 1983, 125) (sl. 13). Meči, enako kot kovinski oklepi in čelade, morda tudi bojne sekire, so bili v bronasti dobi najbrž še znak prestiža, kopja pa so verjetno prejeli vsi moški, morda kot del vstopa v odraslost. Navsezadnje so se kopja in loki, za razliko od meča, bodala in bojne sekire, uporabljala tudi za lov, noži pa so bili zlasti orodje. Glede na številčno razmerje 10:50 med meči in kopji na nekaterih bronastodobnih najdiščih v severni Italiji, ki je primerljivo z železnodobnim v Mušji jami (število sekir je tam primerljivo s številom mečev), so mečenosci morda poveljevali po petim kopjenoscem (Bietti Sestieri et al., 2013, 162; Teržan, 2016, 381, 403), kar bi lahko ustrezalo številu odraslih moških znotraj posamezne rodbine v neki naselbini. 26 27 Život u vrijeme kaštelira Darko Darovec & Žiga Oman Uvod Brončano doba (otprilike 4.–1. tisućljeće p. n. e., u Sloveniji otprilike 22.– 8. stoljeće p. n. e.) smatra se razdobljem u kojem su nastala prva složena društva u Europi, od kojih među najznamenitije ubrajamo egejske civilizacije minojske Krete i mikenske Grčke. Međutim, tih su stoljeća nastala mnoga složena društva drugdje u Europi koja su živjela u velikim i utvrđenim, poglavito visinskim naseljima ili gradinama koja svjedoče o snažnim društvenim promjenama (Brück & Fontijn, 2013, 198). Tijekom brončanog doba u Istri, Krasu i dijelu Kvarnera također je nastala specifična kultura gradina tj. kaštelira, kako ih nazivaju u regiji, prema latinskoj riječi castellum za tvrđavu, planinsko selo ili utočište. Kašteliri se od ostalih gradina ponajviše razlikuju po gradnji suhozida (Gabrovec, 1983, 46; prim. Batović, 1983, 284–285; Buršić-Matijašić, 2007, 513, 549–550) (sl. 1). Unatoč nastanku gradina, velik je broj ljudi u prapovijesnoj Europi i dalje živio u malim, pa i privremenim naseobinama, pogotovo u ravnicama. No, sela i gradine u nizinama nisu bile odsječene od ostatka svijeta. Naposljetku, Europom je od Baltika do Sredozemlja prolazio i povezivao ju trgovinom tzv. jantarni put koji je vodio do Apeninskog poluotoka, tj. s njega skretao upravo na sjevernoj granici zemlje kaštelira (prim. Teržan, 2016, 350) koja se već do kasnoga brončanog doba obogatila sudjelovanjem u živahnoj trgovini koja je prolazila ovim raskrižjem Sredozemlja, Alpa, Balkana i Panonije (Batović, 1983, 297). Za razliku od istočnog Mediterana koji je uključivao ili graničio s velikim civilizacijama Levanta, Mezopotamije i Egipta, ostatak Europe u brončanom dobu nije bio pismen, zbog čega se dugo smatrao manje razvijenim. Smatra se da su u brončano doba Sl. 8. Rekonstrukcija tzv. kneževske gomile (Leubingen, Njemačka), unjetička kultura, brončano doba (Wikimedia Commons) Rekonstrukcija t. i. knežje gomile (Leubingen, Nemčija), unjetiška kultura, bronasta doba (Wikimedia Commons) 28 29 1 Suvremena arheologija društva gradina vodili tzv. knezovi ratnici ili kraljevi sa svojom vojnom elitom, što su npr. antropološka istraživanja Rafaella Battaglie o prapovijesnim Istranima izbjegava tzv. čvrste pojmove, kao što su narod a život se u velikoj mjeri vrtio oko vađenja, prerade i trgovanja metalima koji su i terenska istraživanja Antuna Gnirsa. U suvremeno doba istraživanja ponajprije i pleme, zato što kulturu, bili potrebni za proizvodnju bronce (bakar i kositar). Zbog ograničene količine nastavljaju istraživači iz Arheološkog muzeja Istre u Puli, u poslijeratnom etničnost i ostale oblike identiteta treba odvojeno sirovina često je dolazilo do sukoba između kaštelira iako se upravo rano brončano razdoblju ravnatelj Boris Baćić, a posljednjih desetljeća npr. Klara Buršić-Matijašić promatrati. Arheološke doba smatra manje nasilnim od željeznog. Novija arheološka istraživanja i (re) i Kristina Mihovilić, u suradnji s mnogim drugim istraživačima, uključujući one iz kulture i jezične zajednice interpretacije temeljene na antropološkim studijama pokazuju da su bronca Italije i Slovenije (Čović, 1983, 114–116; Gabrovec & Mihovilić, 1987, 294–298, 318; (npr. Iliri, Kelti) analitički su konstrukti koje ne i brončani predmeti osim materijalnog imali iznimno velik duhovni značaj, tj. Novaković, 2005a). obuhvaćaju etnije jer se simboličku društvenu važnost. Istodobno su novija istraživanja dovela u pitanje Među potonjima, uz Mašu Sakara i Bibu Tržan, valja spomenuti i Stanu Gabrovca radi o drukčijem obliku interpretaciju društva brončanog doba kao strogo hijerarhijskog koje je, prema društvene uređenosti koji je utvrdio da se u srednjem brončanom dobu na istraženom području Istre, (Kadrow, 2007, 111–112). određenim hipotezama, takvo postalo tek u kasno brončano, odnosno željezno Krasa i dijela Kvarnera formirala arheološka kultura zajedničkih karakteristika, a doba, s rastućom diferencijacijom gospodarstva (Brück & Fontijn, 2013, 198–199; koju je nazvao kaštelirska kultura (Gabrovec, 1983, 47). prim. Batović, 1983, 300). U najvećem dijelu Europe istraživanja zajednica u brončano doba ograničena su na materijalne ostatke što otežava dobivanje cjelovitijeg uvida u tadašnja društva. Istra: domovina kaštelira Zbog toga rekonstrukcija života u kaštelirima u velikoj mjeri ovisi o međusobnim usporedbama kultura zajednica sa sličnim društvenim uređenjem. Postoji nekoliko antičkih zapisa samo o željeznom dobu iako se radi o više ili manje pristranim tekstovima o ”barbarskim” susjedima Grka i Rimljana. Isto vrijedi i za zemlju kaštelira. Među zapisima o Istri u željezno doba posebno se ističe priča o gusarima iz velikog kaštelira Nezakcija kod Pule koji su 177. g. p. n. e. U brončanom i željeznom dobu razni narodi duž Jadranske obale gradili su svoja naselja u obliku kaštelira, no starost nalazišta, učestalost, dovršenost, raznolikost gradnje i specifični kulturni obrasci ukazuju na Istru kao izvornu domovinu kaštelira (Gabrovec, 1983, 47). Prvi kašteliri na poluotoku pod vodstvom Epula (grčki: Pijanac), kralja ( rex; vl. 181.–177. p. n. e.) plemenskog pojavili su se u brončanom dobu te su ga obilježili tijekom cijeloga željeznog doba, saveza Histra, pružili otpor brojno nadmoćnijoj rimskoj vojsci u bitci za nezavisnost. sve do rimskog osvajanja prostora u 2. stoljeću p. n. e. Povjesničari i arheolozi Rimski povjesničar Tit Livije (otprilike 59.–17. p. n. e.) pisao je o prvoj bitci koja na temelju različitih antičkih izvora kao graditelje kaštelira navode nekoliko se najvjerojatnije vodila uz rijeku Glinščicu na Ankaranskom poluotoku, kao i o naroda koji su u prapovijesti bili prisutni na ovom i susjednim područjima (Veneti, odlučujućoj borbi kod Nezakcija nekoliko mjeseci poslije. Iz njegovih zapisa možemo Liburni, Japodi, Karni, Iliri), dok se za stanovnike poluotoka u željeznom doba zaključiti da su Histri podlegli opsadi tek nakon što je rimska vojska preusmjerila uvriježio naziv Histri. Etnogeneza tog naroda, o kojemu je još u 6. st. p. n. e. pisao tok rijeke koja je okruživala i branila Nezakcij (Darovec, 2009, 37). Doduše, savez grčki putopisac i povjesničar Hekataj iz Mileta (550.–476. pr. n. e.), nije posve nije bio posebno homogen jer su neka plemena1, tj. rodovi još u 3. stoljeću p. n. jasna. Talijanski istraživači smatraju da su bili pretežito venetskog podrijetla, a oni e., za vrijeme prvog rata s Rimljanima, sklopili mir s osvajačima, dok su drugi iz područja bivše Jugoslavije da pretežito potječu od Ilira. U oba se slučaja radi o nastavili s borbom i nakon pada Nezakcija i Epulova samoubojstva (Gabrovec & govornicima indoeuropskih jezika. Histri su neupitno bili narod s prepoznatljivom Mihovilić, 1987, 337). Osim Nezakcij, koji je bio središnji kaštelir Histra, također materijalnom kulturom u kojoj su se miješali utjecaji Apeninskog i Balkanskog valja spomenuti i dosta stariju Monkodonju kod Rovinja iz brončanog doba, s poluotoka. Na zemlju kaštelira također su cijelo vrijeme utjecali kontakti s alpskim, bedemima dugim jedan kilometar te visokim i širokim tri metra (Buršić-Matijašić, panonskim i egejskim prostorom (Buršić-Matijašić, 2007, 545–547; Teržan, 2016, 2007, 181; 2008, 130–131). Postoji mogućnost da je kaštelir u Monkodonji bio 345). Antropološka istraživanja također su pokazala da su Histri bili prosječno viši tadašnje duhovno središte kaštelirske kulture (sl. 2). od pripadnika susjednih naroda, Veneta na zapadu, Karna i Taurina na sjeveru te Japoda i Liburna na jugu, iako bi ih u današnje vrijeme smatrali niskima, jer Još u 19. stoljeću na svojim putovanjima poluotokom mnoge su danas poznate ostatci kostura pokazuju da su odrasli muškarci u prosjeku bili visoki 1,65 m, a gradine zabilježili brojni, uglavnom visokoobrazovani, arheolozi amateri iz Istre žene 1,53 m (Darovec, 2009, 29–33). i Trsta: Antonio Cavaza, Carlo de Francesci, Pietro Kandler i britanski diplomat sir Richard Francis Burton itd. No, istraživanje prapovijesne Istre neraskidivo Istra je neraskidivo povezana s grčkom legendom o Argonautima, posebno s je povezano s imenom Tršćanina Carla Marchessetija (1850.–1926.). Većina je njezinom porukom. Prema legendi, Argonauti su sa zlatnim runom, simbolom istraživača još tada, prije stoljeće i pol, smatrala da prilično dobro očuvani ostatci bogatstva i trgovine, koje su ukrali Kolhidima, kartvelskom narodu s istočne obale zidina utvrda, neobična keramika, nakit, vrčevi i mačevi ne pripadaju rimskim Crnog mora (današnja Gruzija), pobjegli otamo preko Dunava i Save do Jadranskog osvajačima Istre, kao što se vjerovalo u usmenoj predaji, već da potječu iz mora te su vratili kući u Tesaliju. Tako je nastala priča o tome kako su Argonauti prapovijesti. No, tek je Marchesseti, koji je po zanimanju bio liječnik, a od 1876. na vlastitim plećima prenijeli svoj brod Argo od Nauporta (Vrhnika) do prve g. i ravnatelj Prirodoslovnog muzeja u Trstu, prvi sustavno identificirao i opisao rijeke koja se izlijevala u Kvarnerski zaljev, dok je prema nekim verzijama mita 455 nalazišta (8 u Trstu, 74 u Goriškoj, 307 u Istri, 46 na Kvarnerskim otocima, dio Argonauta ostao u Istri i osnovao Pulu. Legenda spominje stvarne ključne 20 u Krasu) u djelu I Castellieri prehistorici di Trieste s della regione Giulia (1903.). smjerove grčke (trgovačke) kolonizacije. Iz te perspektive Istra je u prapovijesti Njegovi su opisi poslužili kao temelj za kasnija istraživanja ustroja kaštelira i imala važnu ulogu jer je sjecište triju trgovačkih ruta: iz Panonije i Balkana preko života u njima, naravno, ažurirana novim arheološkim i drugim pristupima, kao Dunava i alpskih dolina te prijelaza do zapada, duž sjeverne Italije i Jadranskog 30 31 mora. Zato nije slučajnost da su se stanovnici Istre, koja je pružala skromne uvjete unatoč više od stoljeća arheoloških za bavljenje poljoprivredom, istaknuli kao trgovci i posrednici. Znakovito je da su iskopavanja (Kuzmanović et al., 2014). se Rimljani nakon osvajanja Nezakcija čudili bogatstvu Histra s obzirom na jalovu Kašteliri su ostali glavni oblik naselja zemlju (Darovec, 2009, 27; Novaković, 2005b, 319). sve do rimskog osvajanja prostora Dvodnevno javno slavlje u Rimu dokazuje koliko je Rimljanima značila pobjeda u 2. st. p. n. e. kada su se preživjele nad Histrima. Ubrzo nakon pobjede Istru su najprije povjerili upravniku Galije lokalne elite preselile u gradove te je koji je bio zadužen za civilne i vojne poslove, a trećina zemljišta postala je državno većina gradina privremeno napuštena. vlasništvo. Histre je najviše pogodila zabrana trgovanja što je dovelo do većeg Iz potonjega možemo zaključiti da je broja pobuna protiv vlasti. Unatoč tomu i činjenici da su nakon pada Nezakcija značajan dio preostalog stanovništva pojedinačni rodovi Histra pružali otpor u određenim kaštelirima, Rimljani su s slijedio elite u nove oblike naselja u vremenom sve porazili, zauzeli i polako asimilirali. Posebno s razvojem veleposjeda nizinama. Zajedno s velikim kamenim na kojima su stanovnici obrađivali zemlju kao robovi ili koloni. Rimljani su humcima, suhozidnim ogradama, razrušili velik broj nekadašnjih kaštelira jer su na tim strateški važnim mjestima zidovima i terasama, kašteliri u Krasu i podigli svoje utvrde. Ista je sudbina pogodila i Nezakcij. Brojne druge gradine, Istri predstavljaju iznimno dugovječan pogotovo one udaljenije, dulje su odolijevale zubu vremena. S vremenom su na kulturni krajolik koji je sudjelovao u određenim mjestima gdje su nekoć stajali kašteliri niknula nova sela ili mjestašca. razvoju kulture i određenih naselja u Većina onih koji su izbjegli tu sudbinu pretrpjela je veliku štetu za vrijeme Prvog i antici i srednjem vijeku te se još i danas Drugog svjetskog rata (Darovec, 2009, 37–39). donekle odražava u korištenju prostora (Novaković, 2005b, 301). Danas se sjećanje na kaštelire može pobuditi jedino intenzivnim arheološkim iskopavanjima. Unatoč tomu, sjećanje na prapovijesnu zemlju kaštelira i dalje Nastanak kaštelira posljedica je živi u današnjoj Istri, Krasu i Kvarneru. Osim mnogih toponima s korijenima obuhvatnih društvenih i kulturnih iz riječi gradište, gračišće, gradina, gradec, kaštelir, kastelec ili griža, prisutnost promjena u ranome brončanom dobu Histra potvrđuju i brojni lokalni nazivi koji su najviše očuvani u unutrašnjosti, a koje je njihova gradnja istovremeno u njih ubrajamo i najstarije i središnje priobalne gradove u regiji, kao što su npr. poticala. Čini se da se proces nastanka Sl. 9. Različiti tipovi posuđa iz kaštelira Trst ( Tergestum), Pula ( Pola), Poreč ( Parentium) i Buzet ( Piquentum) u unutrašnjosti kulturnog krajolika koji su nadzirale Monkodonja (Buršić-Matijašić, 1998, 48) (Darovec, 2009, 39). zajednice u kaštelirima prilično brzo Različni tipi posode iz kaštelirja Monkodonja odvijao. U tom su procesu kašteliri Kako bi olakšao razumijevanje života, posebno u kaštelirima iz brončanog doba, (Buršić-Matijašić, 1998, 48) predstavljali završni čin kolonizacije ovaj tekst pomoću najnovijih znanstvenih spoznaja pruža uvid u nekoliko općenitih i kultivacije prostora. Istodobne karakteristika društva u europskim gradinama toga vremena i željeznog doba (sl. 3). promjene u poljoprivredi dovele su do brzog rasta stanovništva i daljnjih promjena u društvenom uređenju koje je moralo postati složenije već za potrebe Zajednice i njihov prostor izvođenja opsežnih građevinskih radova koji su zahtijevali doprinos sve većeg broja radne snage (Novaković, 2005b, 303). Područje naseljavanja šire kaštelirske zajednice uglavnom je obuhvaćalo od nekoliko do najviše 10 km2 u okružju uzvisina na kojima su se nalazile gradile. Na Kašteliri i ostale gradine najprepoznatljivija su obilježja kulturnog krajolika u brončanom i željeznom dobu. U Europi su se prvi put pojavile u brončanom teritoriju šire zajednice nalazio se veći broj kaštelira koji su vjerojatno pripadali dobu. Razlozi za gradnju ili napuštanje gradina nisu svugdje isti, već ih pojedinačnim rodovima (klanovima) ili je više rodova živjelo u istom naselju. treba smjestiti u regionalni kontekst. U svakom slučaju nisu nastali isključivo zbog S vremenom su određeni kašteliri u lokalnoj zajednici gradina preuzeli vodeću nestabilne političke ili društvene situacije, već su predstavljali bitnu društvenu i ulogu, ali je, kako izgleda, njihova međusobna hijerarhija unutar jednog područja kulturnu prekretnicu (Novaković, 2005b, 302–303). naseljavanja postala naglašenija tek pri kraju brončanog doba. Grupu kaštelira Kašteliri su najstarije spomeničke strukture u području Krasa i Istre koje su nastale uglavnom su nadzirala dva, a ponekad i tri naselja (Novaković, 2005b, 314 sl.; u isto vrijeme kad i one u mikenskoj Grčkoj. U Istri su prve izgrađene pri kraju Buršić-Matijašić, 2008, 131; prim. Kadrow, 2007, 113). ranoga brončanog doba, a u Krasu u srednjemu brončanom dobu prije gotovo Središnji kašteliri Krasa u brončanom dobu bili su najmanje trostruko veći od četiri tisućljeća. Novi oblik naselja brzo se proširio u obje regije gdje je prevladavao ostalih u lokalnoj zajednici u kojoj su imali i središnji geografski položaj te su se tisućljeće i pol. U Istri, Krasu i na Kvarneru izgrađeno je oko 500 kaštelira, najviše nalazili u blizini najboljih i najvećih komada obradive zemlje. U blizini središnjih u srednjemu brončanom dobu (Buršić-Matijašić, 2007, 25, 582–584). Tijekom kaštelira nalazile su se grobnice (nekropole), a naselja su ostala naseljena i u rimsko toliko dugog razdoblja neki su kašteliri propali, a drugi nestali, stoga je broj doba. Uvjerljivo najveću površinu među kraškim gradinama zauzimao je kaštelir u naseljenih kaštelira manji u navedenom razdoblju. Neki su otkriveni tek nedavno Škocjanu gdje se u kasnome brončanom i željeznom dobu nalazilo iznimno važno 32 33 2 Sličan je primjer nadregionalno kultno središte, posebno ponor Mušja jama, koje je očito povezano Iako je poljoprivreda osiguravala stabilnu opskrbu hranom, također je imala neke 3 Upitan je i utjecaj današnja Somalija gdje je sredozemnih govedina neusporedivo s ratničkim kultovima (Novaković, 2005b, 308 sl.; Teržan, 2016, 415) (sl. 4). neželjene posljedice. Posljedica većeg udjela ugljikohidrata u hrani bila je pojava gradova na nastanak cjenjenija od ribe, unatoč tome što su mora bogata Zemlje kaštelira i gradina drugdje u Europi nisu činila samo visinska naselja, već većeg broja karijesa, međutim bliski suživot ljudi i životinja doveo do izbijanja srednjoeuropskih njima (Jirdeh, 2015.). su se u njih ubrajala i okolna sela i proizvodna područja, kao i polja, pašnjaci, raznih bolesti, uključujući zarazne (Tornberg, 2013, 8, 16; Grömer & Kern, 2018, gradina, zato što su nastale prije kontakata gospodarske šume te prostori od posebnoga duhovnog značaja. 99) (sl. 5). s grčkim kolonijama. U šumi i na njezinu rubu stanovnici gradina skupljali su drvo za ogrjev, smolu, Proizvodnja hrane u ekstenzivnoj poljoprivredi zahtijevala je mnoštvo otvorenog Interesi kontinentalnih i sredozemnih naseobina drvenu građu i stelju, a ondje su vodili i stoku na ispašu i npr. hranili svinje žirevima prostora, zbog čega su još u brončanom dobu na mnogim mjestima sjekli ili palili nesumnjivo su bili te skupljali razno bilje, jagodičasto i ostalo voće, gljive, med, vosak, lješnjake i velike šumske površine, nakon čega je upravo ispaša sitne stoke onemogućila uzajamni i lokalne elite jaja divljih ptica (Schmidl et al., 2005.; Pokorný et al., 2006, 431–432; Grömer & obnovu šuma (Pokorný et al., 2006, 430; Kadrow, 2007, 116), a ponegdje je zasigurno su htjele nabaviti prestižna Kern, 2018, 88). Ubrzo su ciljano lovili i manje životinje poput žaba, zmija, ptica korištenje drva za potrebe proizvodnje glinenog posuđa i metala ostavilo trag. sredozemna dobra, a i zečeva. Smatra se da meso velike divljači (jeleni, srne, divlje svinje) nije bilo Osim agrarnih i duhovnih površina, pojedine europske gradine uključivale su društveno uređenje gradina na kontinentu nije prisutno u većoj mjeri na jelovnicima brončanog doba; kemijske analize ljudskih i prostore namijenjene proizvodnji ili preradi gline, soli i raznih metala (bakar, bilo puka kopija (istočno) ostataka diljem Sredozemlja pokazale da su ljudi većinu životinjskih bjelančevina kositar, bronca, zlato, srebro, olovo, a kasnije i željezo): rudnici, glinokopi, solane, sredozemnih zajednica unosili konzumacijom mesa, mlijeka i mliječnih proizvoda (sir, maslac) uzgojenih lončarske peći, talionice i kovačnice (Pokorný et al, 2006, 420). Takva proizvodna (Härke, 1982, 205). životinja, posebno sitne stoke (Petroutsa & Manolis, 2010, 618; Lai et al., 2013, središta bila su rijetka i opskrbljivala su šire regije svojim (polu)proizvodima. 2). Goveda su postala značajniji izvor hrane u željeznom dobu kada se u regiji Jednako kao i zemlju kaštelira s metalima čijih nalazišta nije bilo ondje iako su pojačao uzgoj konja. U Istri i Krasu u brončanom i željeznom dobu redovito se postojale metalurške radionice u brončanom i željeznom dobu (Buršić-Matijašić, uzgajala sitna stoka, uključujući goveda, te u nešto manjoj mjeri svinje, a najrjeđe 2007, 545). Zbog osnovnih materijalnih potreba u okolici svih gradina nastao konji i magarci (Buršić-Matijašić, 2007, 62; Mihovilić, 2013, 294; Petrucci, 2017), je golem otvoreni prostor koji je osim gospodarskog imao i duhovni, prestižni a pritom su tadašnje pasmine bile manje od današnjih. i obrambeni značaj. Kulturni krajolik oduvijek je svjedočio tomu da ga prisvaja određena zajednica (Mlekuž & Črešnar, 2014, 198–201) (sl. 6). Zanimljivo je da su kemijske analize ljudskih ostataka pokazale da su morske ribe isprva bile slabo prisutne u prehrani većine ljudi iz priobalnih predjela Europe, a Ako je teren to dopuštao, ljudi iz Europe u brončanom i željezom dobu nerijetko su to se odnosilo i na dijelove Sredozemlja (Fyllingen, 2003, 39; Petroutsa & Manolis, živjeli na većim ili manjim uzvisinama iako se na njima nalazilo samo jedno veliko 2010, 615; Lai et al., 2013, 9–10); postoji mogućnost da se radilo o kulturnim2 obiteljsko imanje okruženo palisadama s najviše dva tuceta stanovnika. Međutim, preprekama. Još su se u Monkodonji u brončanom dobu jele i velike morske ribe, gradine nisu bile tek uvećana verzija tih imanja, kao što nisu ni bile kopija grčkih od kojih su se u Nezakciju u željeznom dobu na jelovniku barem povremeno gradova tj. kolonija3, što se odnosi i na kaštelire, iako su zasigurno znatno utjecale nalazile orade (Sparus aurata), ovčice (Lithognathus mormyrus), zubatci (Dentex na njih. Gradine u Europi brončanog doba prosječno su imale manje od tisuću dentex) i jadranske jesetre (Acipenser naccarii), a u Istri se tijekom svih razdoblja stanovnika i bile su manje od onih iz željeznog doba. Procjenjuje se da je u gradini skupljalo nekoliko vrsta morskih puževa i školjki, npr. kapice ( Cerastoderma veličine jednog ili dva hektara živjelo do četiristo ljudi, a u onim manjima i do sto. edule) i oštrige (Ostrea edulis) (Čović, 1983, 121; Mihovilić, 2013, 294; Hellmuth A u velikom kašteliru Monkodonja koji je bio naseljen između 18. i 13. stoljeća p. n. Kramberger, 2017, 406). Kasnije je i rimski pisac Plinije stariji (otprilike 23.–79. e. živjelo je oko tisuću ljudi i imao je protourbani značaj (Buršić-Matijašić, 2009.; p. n. e.) izdvojio oštrige iz ostalih istarskih dobara, kao što su vuna, masline i Mihovilić, 2013, 116; Hellmuth Kramberger, 2017). Slične veličine bio je kaštelir javorovo drvo (Buršić-Matijašić, 2007, 544). Valaron te u željeznom dobu Nezakcij i Monkaštel (Buršić-Matijašić, 2007, 540). U istarskim i kraškim kaštelirima nalazile su se kamene kuće, najčešće pravokutne, Primarno ratarsko stanovništvo kaštelira i ostalih gradina u brončanom i željeznom a u rjeđim slučajevima okrugle koje su bile prethodnice kažuna. Neke kuće u dobu pretežito se hranilo žitaricama (pšenica, ječam, pir i proso) i mahunarkama kaštelirima bile su izgrađene samo od kamena, druge od drveta i kamenja, a treće od (leća, bob, grašak, slanutak). Još su u Monkodonji u brončanom dobu najvjerojatnije pruća obloženog blatom (Buršić-Matijašić, 2007, 526). Pravokutne kuće s tlocrtom uzgajali vinovu lozu (Buršić-Matijašić, 2007, 63), a u Sredozemlju su također još površine 24 m2 nalazile su se i u kašteliru Monkas kraj Bala (Darovec, 2009, 33). U rano kultivirali masline, smokve, jablane i orahe. Govedina i divljač postali su željeznom dobu na nekim su se lokacijama u Europi iz najvećih gradina razvili rani značajniji tek na prijelazu u željezno doba. Najviše su lovili jelene, srne, zečeve gradovi za koje se procjenjuje da su imali i do dvije tisuće stanovnika, primjerice i ptice, a rjeđe opasne divlje svinje. Na nezakcijskim situlama iz željeznog doba naseobina kraj današnjeg Heuneburga (Njemačka) duž gornjeg toka Dunava. Bez prikazan je lov s kopljima na konjima te pješke s lukom i strijelama uz pratnju obzira na njihovu veličinu, u svakoj je gradini bilo mnoštvo djece. Procjenjuje se da lovačkih pasa i mrežama. Goveda su se još prije željeznog doba koristila za prijevoz je do dvije petine stanovnika bilo mlađe od 15 godina, s time da je prosječni životni robe i za oranje s drvenim plugovima što je također naslikano na situlama iz vijek u brončanom dobu (zbog visoke smrtnosti djece) iznosio oko 35 godina (Härke, Nezakcija. Životinje koje ne bi mogle preživjeti zimu prodali su ili zaklali, a meso 1982; Novaković, 2005b, 309; Kadrow, 2007, 114; Holst et al., 2013, 22). skladištili tako što su ga solili ili dimili. Govedima i sitnom stokom, uključujući konje, uvijek su trgovali na velike udaljenosti jer se radilo o robi (mlijeko, meso, Teško je procijeniti koliko je ljudi živjelo u zemlji kaštelira. Livije je zapisao da je koža, vuna) koja se ”pomiče sama” (Schmidl et al., 2005; Petroutsa & Manolis, Epul mogao mobilizirati između 15.000 i 18.000 ratnika. No, realniji je broj ipak 2010; Lai et al., 2013, 15; Mihovilić, 2013, 290; Grömer & Kern, 2018, 171). znatno niži. Arheolozi procjenjuju da je na poluotoku tada živjelo 15 više ili manje autonomnih zajednica koje su Rimljani u skladu s vlastitim predodžbama imenovali 34 35 Gradine su svugdje gradili na strateškim mjestima s kojih se stanovništvo nije 4 Nagli rast broja gradina za vrijeme prodora konjaničkih samo lakše branilo već je i nadziralo regiju i kretanje u njoj, zbog čega su naselja, nomada moguće je objasniti ondje gdje je to bilo moguće, nastajala na uzvisinama i u blizini prijelaza, plićaka trgovinom robljem za rijeka, tjesnaca i ulaza u doline. Zajednice su vjerojatno kontrolirale područja koja potrebe civilizacija istočnog Sredozemlja. Nudi se su mogla nadzirati pogledom s visine. S kaštelira, i najkasnije u željeznom dobu, usporedba s europskom posebnih stupova, poput onoga na Oštrom vrhu kraj Štanjela (Teržan & Turk, trgovinom afričkim robljem 2005), zajednice su također mogle nadzirati događanja u obližnjim naseljima i u novom vijeku koja je temeljena na razmjeni ljudi za područjima, zbog čega je nesmetana vizualna komunikacija između susjednih različita uvezena dobra što kaštelira bila iznimno važna. U slučaju opasnosti okolno stanovništvo, barem ono je potaknulo lokalne sukobe (Härke, 1982, 201). koje je pripadalo zajednici, moglo se skloniti u najveće kaštelire zajedno sa stokom (Novaković, 2005b, 305; Mlekuž & Črešnar, 2014, 201; Čučković, 2015, 469). Arheolozi procjenjuju da je gradnja jednog kaštelira trajala do pet godina (Novaković, 2005b, 309) te zahtijevala dobro planiranje i organizaciju rada, kao i mobilizaciju dovoljnog broja radne snage, što je podrazumijevalo usku povezanost susjednih obitelji, tj. rodova, zato što je broj radnika lako mogao premašiti broj stanovnika u jednoj gradini, pogotovo u onim manjim. Na temelju toga možemo zaključiti da su gradine najvjerojatnije svugdje nastale tijekom duljih razdoblja stabilnosti i mira, a ne u vrijeme stalnih4 sukoba (prim. Prestvold, 1996, 58). Gradnja velikih grobnih humaka (kamenih ili zemljanih) ili gomila trajala je nekoliko mjeseci i zahtijevala sudjelovanje između jedne i nekoliko stotina ljudi pod nadzorom građevinskih majstora koji su zbog svrhe gradnje vjerojatno imali i određeni duhovni autoritet. Složenija organizacija rada nesumnjivo je dovela do važnih promjena u društvenom uređenju, ili ih je barem ubrzala, iako to nije nužno rezultiralo još većom društvenom hijerarhijom (Holst et al, 2013, 4, 11, 21– 22; Dolan, 2014, 369). Gradnja humaka i gradina najvjerojatnije je bila neka vrsta javnog rada koji je učvršćivao povezanost zajednica što je osiguravalo njihov dugoročni opstanak i savršeno nadopunjavalo obrambeni položaj i zidine naselja. Istovremeno je monumentalnost kaštelira svjedočila snagu zajednice kako bi se zadivili mještani i stranci, saveznici i neprijatelji, preci i bogovi. Zajednički cilj izgradnje i obnove utvrđene naseobine povezivao je njihove stanovnike sa svojim precima, stvarnim i mitološkim, s obzirom na to da su gradine bile planirane za vječnost. Naposljetku, svrha njihove izgradnje, kao i preostalog preobražaja divljine u obrađeni krajolik, bilo je ukroćivanje vremena, tj. smrti, zato što su kašteliri i ostatak kulturnog krajolika bili namijenjeni prethodnim, kao i budućim rodovima (Novaković, 2005b, 303–306; Dolan, 2014, 363) (sl. 8). Sl. 10. Nebeski disk iz Nebre (Njemačka), unjetička kultura, brončano doba (Wikimedia Commons) Sjećanje zajednice uvijek je bilo snažno povezano s prostorom, zbog čega su humci Nebesni disk iz Nebre (Nemčija), unjetiška kultura, bronasta doba (Wikimedia Commons) i ostale strukture ujedno mjesta sjećanja. Bili su spomenici zajednice koji su svjedočili njezinoj povijesti, zbog čega njihova lokacija nikad nije bila slučajna. U brončanom dobu stanovnici kaštelira i ostalih gradina postavljali su različite spomenike na granice prostora koji su zauzimali, posebno grobne humke za važne populi (narodi) ili civitates (gradovi), a očito se radilo o većim skupinama kaštelira, članove zajednice i spremišta poklonjenih predmeta, obredne nasipe i razne druge kojima je barem u ratno vrijeme zapovijedao princeps (knez). Skupine kaštelira imale strukture kojima su obilježili svoj teritorij (Dolan, 2014, 363; Mlekuž & Črešnar, su između tisuću i tri tisuće stanovnika koji su prosječno naseljavali otprilike 200 2014, 198–201). km2 teritorija. Prema raznim procjenama, prije početka rimskog doba u istarskim Grobni humci postupno su iščezli u kasnome brončanom dobu kada su zamijenjeni kaštelirima živjelo je između 40.000 i 120.000 ljudi. Nakon osvajanja Istre Rimljani kulturom žarnih polja (otprilike 1300.–750. p. n. e., u Istri od 11. stoljeća p. n. e.). su više od 5.000 stanovnika odvedli u ropstvo; još nekoliko tisuća zarobljenih Grobnice sa skeletnim ostatcima i žarna polja, u kojima se pokapala većina ljudi najvjerojatnije je obrađivalo i posjede u Istri (Livius, 1905, 41.11; Novaković, 2005b, u brončanom i željeznom dobu, po pravilu su se nalazili u blizini ili u samim 319–320) (sl. 7). gradinama, čime su duhovi predaka bili čvrsto povezani s ostatkom zajednice te su 36 37 ih štitili, čak i prokletstvima koja bi pogodila neprijatelje zbog oskvrnuća grobova. ljudi, uključujući pretke i bogove. Visoki položaj u društvu održavao se neprestanom 5 Glazbenici su često prikazivani na situlama Histri koji su živjeli u željezno doba pokapani su između unutrašnjeg i vanjskog cirkulacijom dobara uzajamnim darivanjem, pri čemu su se članovi društvene iz željeznog doba ili kao zida kaštelira što se smatra da su preuzeli od naroda koji su nastanjivali regiju prije elite natjecali u tome tko će nadmašiti svoje konkurente darivanjem ljudi (svojim, kipovi. Npr. u Idriji kraj Bače njih. Isto se smatra da su se Histri istovremeno razlikovali od susjednih naroda s gostima, precima) odnosno bogova što bogatijim darovima. Međusobno su se pronašli su kip trubača (bez instrumenta) koji datira istoka i juga ponajviše po pohranjivanju pepela pokojnika u žarama (Gabrovec & natjecale i zajednice, npr. kašteliri. Odlaganje velikih količina metalnih predmeta iz otprilike 400. g. p. n. e. Mihovilić, 1987, 320, 334; Buršić-Matijašić, 2007, 522; 2008, 128). i ostalih predmeta u prirodi kao darova privremeno se prekidalo u slučaju važnih Posuda koja je pronađena Grobnice i humci čuvali su njihove pretke u svijesti zajednice i na tom su području događaja, kao što su bili početak i kraj poljoprivrednih razdoblja, tj. godišnjih doba, u blizini mađarskoga grada Soprona prikazuje glazbenike povezivali mrtve i žive članove zajednice. Postavljanje određenih grobnih humaka smrt starog ili ustoličenje novog poglavara, pobjeda nad neprijateljima, sklapanje s lirama koji stoje jedno na granice zajednice u brončanom dobu možda je imalo svrhu uključivanja duhova savezništva ili mira između zajednica, dolazak trgovaca iz dalekih krajeva, npr. nasuprot drugom, a uz njih se nalaze (vjerojatno) ženski (važnih) predaka u njezinu zaštitu. U svakom slučaju samo je manji broj stanovnika grčkih u Sredozemlju. U skladu s načelima sustava razmjene, dar bogovima ili likovi ili plesačice (Grömer kaštelira i drugih gradina pokopan u grobnim humcima te se pretpostavlja da je precima bio bi uzvraćen njihovim još većim (protu)darom u obliku plodnih žena, & Kern, 2018, 230, 233). Još riječ o osobama iz vladajućeg sloja ili pojedincima koji su bili važni zajednici iz zdrave djece, dobrog uroda, plodne stoke, pobjede u sukobima, mira u zajednici i prije željeznog doba ljudi su koristili različite udaraljke, drugih razloga, npr. spiritualnih (Makarowicz, 2005, 39; Holst et al., 2013, 21–22; sa susjedima itd. Sličnu svrhu imala su i individualna darivanja (Barret, O‘Connor puhačke instrumente i prim. Novaković, 2005b, 307, 312). & Corney, 1991, 227; Makarowicz, 2005, 41–42; Brück & Fontijn, 2013, 203–204; svirala. Iacono, 2015, 272–273). Zbog nužnosti da što veći broj ljudi sudjeluje u njihovoj gradnji, neki su humci možda bili simbol povezivanja ili savezništva sa susjednim naseljima ili rodovima, Ponekad su darovi bili deponirani i raspoređeni u skladu s precizno određenim 6 Lončarstvo je uglavnom a možda manje graničnici u smislu strogih ili nepremostivih crta razdvajanja. obrascima, najvjerojatnije zato da bi se osigurao precizno određen ishod što je bilo ženski obrt (Kadrow, odraz veoma složenog sustava vjerovanja. Darivanje koje je izvršila cjelokupna 2007, 118). Lokacija humaka također je diktirana geografskim čimbenicima koje ne treba zajednica (odraslih) odraz je i potvrda njezine sloge i društvenog položaja njezinih razlikovati od kulturnih, tj. kultnih. Humci u Krasu u pravilu su se nalazili na članova: najvjerojatnije su najvažniji članovi primjereno razvrstavali ili odlagali 7 U istom depou gotovo rubnom području regije, poput granice s Vipavskom dolinom ili na granici između darove, drugi su skupljali, izrađivali ili uništavali prikladne predmete, a treći su isključivo su se nalazili djelići vapnenačke i ostatka podloge, pri čemu su se, jednako kao i u Istri, većinom sudjelovali u darivanju pjevanjem, glazbom5, plesom ili samo svojom prisutnošću. različitih predmeta (Hansen, nalazili na nenaseljenim uzvisinama (Čović, 1983, 124; Novaković, 2005b, 308). Važnu ulogu u raznim obredima, npr. plodnosti, najvjerojatnije su imale djevojke, 2013, 180). Iznimka je manji kameni humak u većem od dvaju kaštelira na Kobdilju (Teržan tj. mladenke (Teržan, 2016, 425). Statusno najviše predmete, poput oružja i & Turk, 2005, 348). posuđa, osobito pivskog, najvjerojatnije je darivala društvena elita ili poglavar(i), a to su pri javnim darivanjima uvijek radili uime zajednice. Obredna darivanja nije uvijek izvršila cjelokupna zajednica ili elita u svoje ime. U slučaju raznih Društvo darivanja i razmjene zamolbi ili zahvala precima i bogovima, kao i u različitim inicijacijskim obredima, manje darove mogli su darivati pojedinci, obitelji ili posebne društvene skupine, npr. isključivo muškarci ili žene, vojna ili lovačka društva, trgovci ili mornari, lončarice6 ili tkalje, rudari ili metalurzi. Zbog toga su određene obredne lokacije bile dostupne svima, a druge samo odabranim skupinama, kamo ostali članovi Istraživanja društva kaštelira otežano je zbog ograničenosti na materijalne ostatke jer su prvi pisani izvori tek rijetki grčki i rimski zapisi. Posljedično upravo rekonstrukcija društva brončanog doba također ovisi o uspoređivanju s zajednice nisu imali pristup, možda čak i pod prijetnjom izgnanstva ili smrtne povijesnim ili postojećim zajednicama sličnoga društvenog uređenja, a uz primjenu kazne (Leonard, 2015) (sl. 9). arheološkog i antropološkog pristupa problematici moguće je donijeti zaključke o Brončano (pivsko) posuđe, brončano i željezno oružje, oruđe, nakit i ostali metalni mnogočemu. predmeti ili njihovi dijelovi7 obredno su se darivali u Europi tijekom cijelog Već materijalni ostatci dokazuju da je društvo brončanog doba bilo izrazito složeno, brončanog i željeznog doba u velikim količinama odlaganjem u močvare, jezera, a još više u željeznom dobu. O tome svjedoče i velike količine oružja, posuđe, nakit rijeke, zemlju, pukotine u stijenama, ponore i jame. Oružje za napad (mač, sjekira, i ostali predmeti ili njihovi dijelovi (Hansen, 2013), koje su u oba razdoblja obredno koplje itd.) i zaštitu (kaciga, oklop) odlagalo se u kontinentalne vode kao darove, deponirani u zemlji ili vodi kao darovi, najvjerojatnije bogovima i precima. Takve posebno u prostoru sjeverno i zapadno od zemlje kaštelira, ali ondje te istočno i ostave dugo su se vremena smatrale izgubljenim ili zaboravljenim vlasništvom južno od nje najčešće u zemlju i ponore. U zemlji kaštelira, pogotovo u Mušjoj jami putujućih trgovaca i metalurga koji su ih u žurbi sakrivali od pljačkaša, međutim kraj Škocjana u Krasu, koja je jedno od najvećih nalazišta oružja iz (ponajviše) suvremeni arheolozi većinom tih nalaza pridaju sakralni značaj. Ostave i darivanja željeznog doba u Europi, pri čemu je odlaganje darova u ponor objedinjavalo također pružaju uvid u društvo (Brück & Fontijn, 2013, 199–200). deponiranje u vodu s odlaganjem darova u zemlju. Smatra se da su muškarci Ostavljanje predmeta u vodi ili zemlji kao dar imalo je važnu društvenu ulogu. darivali oružje i pivsko posuđe, a žene nakit, igle i srodno oruđe te ponekad i Mnogo toga ukazuje na to da su društveni odnosi u brončanom i željeznom dobu, srpove koji su bili čest dar od metala što je vjerojatno bilo povezano s obredima kao i u stoljećima nakon i gotovo tisućljeća prije toga, bili uređeni sustavom plodnosti. Prilikom darivanja neki su predmeti deponirani cijeli, dok su drugi bili razmjene darova (prim. Mauss, 1996). U njemu najveću važnost nisu imali oni koji toliko oštećeni da ih nije bilo moguće koristiti (Bietti Sestieri et al, 2013, 157; Brück su stekli najveću imovinu, već oni koji su svojim bogatstvom darivali najveći broj & Fontijn, 2013, 206; Teržan, 2016, 364–366, 372, 386). 38 39 Zajednice najvjerojatnije nisu odlagale veći broj svojeg oružja kao darove u vodu i ponore, već vojnu opremu poraženih suparnika (Teržan, 2016, 414–415), a moguće je i da su donedavni neprijatelji prilikom sklapanja mira zajedno darovali oružje ili ga obredno odložili. Velike svečanosti darivanja održavale su se i kada su u kaštelire i ostale gradine dolazili važni gosti iz iste ili druge zajednice gradina, odnosno strani trgovci na daljinu, zbog različitih povoda (vjenčanje između članova vodećih obitelji, sklapanje savezništva ili mira), pri čemu su se navedeni susreti obilježavali, tj. slavili uz velike količine hrane i pića (vino, pivo, medica). Za proslave i gozbe u kaštelirima i ostalim gradinama važna su bila rijetka pića i jela od životinja ili biljaka koje su se teško uzgajale odnosno nabavljale: npr. meso opasnih divljih svinja, a možda i jelena lopatara iz egejskog prostora (Hellmuth Kramberger, 2017, 408), grčko vino, voće iz istočnog Sredozemlja ili Bliskog istoka. Hranu i piće na gozbama nisu samo konzumirali, već su ih u velikim količinama obredno palili ili zakapali kao darove bogovima ili precima koji su se uvijek smatrali dijelom zajednice koji treba nahraniti. Osim hrane darovali su i prestižnu robu, npr. metalne predmete i odabrano uvezeno glineno posuđe. Poklanjanje hrane i ostalih dobara nije samo jačalo ulogu elite ili ambicioznih skupina u zajednici, npr. preuzimanjem životnog stila stranaca, već je zajednica svojim ”rasipništvom” gostima pokazivala svoju darežljivost, a samim time bogatstvo i moć; čime su privlačili saveznike i odbijali neprijatelje (Iacono, 2015) (sl. 10). Po svemu sudeći društva brončanog doba bila su animistična što znači da duše ili Sl. 11. Različiti motivi ptica vodarica iz razdoblja kulture žarnih polja (Teržan et al., 2016, 357) duhove nisu pripisivali samo ljudima, već i životinjama, biljkama i mrtvoj prirodi. Različni motivi vodnih ptic iz časa kulture žganih grobišč (Teržan et al., 2016, 357) Najvjerojatnije je to bio razlog zašto su u pravilu kao darove u zemlju i vodu odlagali predmete koji su prethodno bili oštećeni ili uništeni. Morali su ”umrijeti” kako bi darovi stigli do bogova ili predaka. Velik broj darovanih metalnih predmeta bio je izrađen u svrhu darivanja, a radilo se o namjenskim zavjetnim predmetima. Soči (Mlinar, 2005). Vodeni svijet koji je čovjeku stran jer u njemu ne može disati Možemo zaključiti da su umjetnički predmeti ili predmeti za koje se pretpostavlja niti se normalno pomicati očito je (također) imao simbolički značaj prijelaza iz da su izrazito vrijedni prije darivanja često kružili u zajednici tijekom nekoliko ovostranog u onostrano. Moguće je da su na tom putu ljudima pomagale ptice generacija kao dio sustava razmjene darova, čime im je pridodana memorijalna vodarice koje su čest ukrasni motiv i simbol iz razdoblja kulture žarnih polja i duhovna vrijednost (Brück & Fontijn, 2013, 208–209). Najveću važnost pri (Teržan, 2016, 356–357), možda kao posrednice između neba, vode i zemlje jer odlaganju darova najvjerojatnije je imala lokacija, kako zbog duhovne dimenzije, obitavaju na svima trima mjestima (sl. 11). tako i zbog memorijalne (povijesne) vrijednosti koju je imala u zajednici ili širem Društva brončanog i željeznog doba u suštini su bila ratarska, iako su neka prostoru. Vjerojatno su kultni prostori na kojima su se odvijala darovanja imala živjela isključivo od vađenja, prerade i trgovine metalima ili soli. Drugi, poput ulogu svetišta (Hansen, 2013, 180). Histra, preživljavali su na skromnoj zemlji zahvaljujući trgovini i pljačkanjem, Raznoliki predmeti poput oružja, hrane, pića, oruđa, dijelova kola i plovila, ostataka tj. gusarstvom (Darovec, 2009, 33). Postoje mnogi pokazatelji da je u brončanom pokojnika te žrtvovanih ljudi i životinja često su bili deponirani na mjestima ulaska dobu prevladavao ciklički pogled na svijet i društvo zbog ovisnosti ratarskih ili prolaska, kao što su bili ulazi u kuću ili naselje, utabani putovi, pristaništa, zajednica o predvidljivom ponašanju godišnjih doba, a koja su prema tadašnjem rijeke, močvare i dijelovi morske obale te druge važne točke u regiji. Početak i kraj vjerovanju omogućavali ili barem pomagali održavati raznim obredima. Pritom putovanja ljudi su obilježavali obredima, pri čemu su kao točke odlaska i povratka su simboličnu ulogu imali djelići metalnih predmeta i glinenog posuđa koji su služile lokacije koje su putnike povezivale sa zavičajnom regijom kao područjem se mogli reciklirati i ostatci pokojnika koje su djelomično ili privremeno dizali zajednice i njezinih predaka (Van de Noort, 2009; Brück & Fontijn, 2013, 206, iz grobova, čime su prema tadašnjem vjerovanju najvjerojatnije pomagali pri 209). Posljedično su navedene lokacije imale simbolički i obredni značaj prijelaza neprestanom obnavljanju života. Postoji mogućnost da su se i darovi dijelili na iz jednog na drugi svijet, i to ne samo iz doma u vanjski svijet ili iz predmetne ovostrane i onostrane: oštrica sjekire ili mača odlagala se kao dar u prirodu, dok se regije (domovine) u divljinu (tuđinu), već i iz svijeta ljudi, odnosno živih u svijet preostali dio reciklirao za daljnju upotrebu (Barret et al., 1991, 236–240; Brück & mrtvih (tj. predaka) odnosno bogova. Fontijn, 2013, 209–213; Holst et al., 2013, 9). Posvuda su u Europi pronađeni grobovi iz brončanog doba i kasnijih razdoblja Zbog vađenja, prerade i darivanja metala metalurzi su još u brončanom dobu osim u obliku čamaca te grobovi u čamcima te su grobnice ponekad bile smještene praktične najvjerojatnije imali i važnu duhovnu ulogu (Dolan, 2014, 365, 370). uz vodu (Kruťová & Turek, 2004, 49; Van de Noort, 2009, 173), npr. u Mostu na Iz ruda nisu samo dobivali metale te ih preoblikovali u predmete svakodnevne 40 41 upotrebe i duhovnog značaja, već su imali iznimno važnu ulogu u darivanju zajednice u kojima je društveni život metalnih predmeta. Primjereno i smjerno oštećivanje ili uništavanje oružja i odlučnije vodila manja vladajuća drugih metalnih predmeta kako bi mogli prijeći na onaj svijet zahtijevalo je veliko skupina na čelu s ”kneževima” ili tehničko znanje i iskustvo. Pogotovo u željeznom dobu na pojedinim su lokacijama ”kraljevima” u većem je opsegu u Europi u sklopu obrednog deponiranja iskazivali posebno poštovanje: savijali su započeo u Europi tek pri kraju oštrice kako bi ostale cjelovite, tako da je mač uz praktičnu imao i važnu simboličku brončanog doba. A kao što možemo (prestižnu, statusnu) vrijednost. Metalurzi su ujedno izrađivali predmete koji vidjeti na prethodno spomenutom su bili isključivo namijenjeni darivanju, kao što je brzinski izrađen nakit poput primjeru Histra, ”plemenski” savezi raznih privjesaka (Bietti Sestieri et al., 2013, 159; Hansen, 2013, 179–180; Gori, iz željeznog doba također su bili 2014, 275–277). dosta labavi (Levy, 1995, 48–50; Važni obredi nesumnjivo su bili popraćeni preradom ruda u metale. Vatra je Makarowicz, 2005, 46–51; Bietti imala ključnu ulogu u pretvaranju ruda u metale, kao i gline u glineno posuđe te Sestieri et al., 167; Brück & Fontijn, namirnica u hranu, pa je moguće da se smatrala simbolom transformacije. 2013, 205). Iako arheološki izvori ukazuju na postojanje vladajuće uloge ratnika, oružje u grobovima možda je odraz Društveno uređenje autoriteta odraslih muškaraca kao poglavara domaćinstava koji su prema potrebi morali štititi zajednicu ili joj omogućiti da preživi Zbog uske isprepletenosti i suovisnosti malih zajednica te kolektivnih koncepata vlasništva i obrađivanja zemlje (prim. Novaković, 2005b, 305), društva brončanog doba nisu nužno ni isključivo imala strogo hijerarhijsku povremenim pljačkanjem. Na strukturu. Manje je vjerojatno da su poglavari, svećenici i ratnici u potpunosti vladali mnogim su mjestima muškarci i ”običnim” ljudima kao što su bili seljaci, obrtnici, rudari i trgovci, već su zajednice žene, čiji kosturi ukazuju na to da morale tijesno surađivati kako bi preživjele. Red i mir u zajednicama brončanog doba su cijeli život radili teške fizičke ponajprije su održavale rodbinske veze, međususjedska solidarnost, obrambene i poslove, pokapani s bogatim gospodarske dužnosti, a ne (nužno ili isključivo) prisila poglavara ili vojne elite prilozima (Peter-Röcher, 2018, 75). (O‘Shea, 1998, 98). Poglavari su najvjerojatnije bili tek dio složenoga društvenog Zbog toga postoji mogućnost da su uređenja u kojem su pojedinci posjedovali vlastiti duhovni, gospodarski ili vojni vodeći (muški) članovi zajednice, autoritet. Stanovnici kaštelira u određenim su aktivnostima bili ravnopravniji, slično kao u srednjovjekovnim dok su se u drugima podredili obiteljskom, duhovnom, političkom ili stručnom gradovima i selima, veći dio godine autoritetu. Smatra se da su barem manje zajednice bile heterarhijske: vlast je bila bili imućni trgovci i obrtnici te podijeljena. Domaćinstva i rodbinske zajednice najvjerojatnije su uglavnom same uspješni ratari koji su se latili oružja Sl. 12. Crtež nalaza iz različitih kaštelira rješavale vlastite stvari što se nastavilo i stoljećima kasnije (Levy, 1995, 48–50; prema potrebi. U prijekoj potrebi (Marchesetti, 1903) Brück & Fontijn, 2013). zasigurno su im se pridružile i žene. Risba najdb iz različnih kaštelirjev (Marchesetti, Vlast se dijelila, pogotovo u ranom brončanom dobu. Odluke u gradini donosile su Možemo donijeti općeniti zaključak 1903) se davanjem suglasnosti poglavara rodbinskih skupina ili ih je donosila skupina da su muškarci i žene morali starješina koja je imala privremenu vlast. Najvjerojatnije su odrasli muškarci kao surađivati u mnogim poslovima – poglavari domaćinstva odnosno obitelji vodili zajednicu poput kolektiva u kojem iako je istovremeno zasigurno postojala rodna podjela radova – upravo zato što je (vrhovni) poglavar, ako je bio samo jedan, tek prvi među jednakima (prim. Holst su zajednice brončanog i željeznog doba bile male te je i u najvećim kaštelirima i et al., 2013, 23). Veća jednakost u istim skupinama kaštelira u brončanom dobu ostalim gradinama najčešće živjelo tek nekoliko stotina odraslih osoba. Društveni ukazuje na to da barem u početku nije mogao vladati samo jedan tzv. knez ratnik ili položaj žena gotovo sigurno nije bio jednak u svim kulturama; negdje su imale kralj. Vlast u kaštelirima i ostalim gradinama također nužno nije bila nasljedna, već važnu društvenu ulogu (Levy, 1995, 47–48; Brück & Fontijn, 2013, 204; Lull et al., je vjerojatno ponajviše ovisila o osobnim karakteristikama: iskustvu, inteligenciji, 2013, 4628–4630), a drugdje su imale manji značaj (Makarowicz, 2005, 46). No, hrabrosti, poduzetnosti, duhovnosti. Voditelji malih i usko povezanih zajednica sigurno je da su barem žene koje su dolazile iz uglednih obitelji udajom u druge, ponajprije su uređivali njihove živote, no teško su im mogli posve svojevoljno čak i veoma udaljene, zajednice (prim. Mittnik et al., 2019) imale izrazito važnu naređivati. Političku i duhovnu vlast najvjerojatnije su provodili u korist ljudi, a ulogu u sklapanju savezništva, a samim time i u uključivanju zajednica u trgovinu nisu vladali njima. Osobito u brončanom dobu nije bilo velikih razlika u imovini na daljinu te pri razmjeni ideja (Kadrow, 2007, 118) (sl. 12). između stanovnika gradina. Proces prijelaza ravnopravnijeg društva, temeljenog na Zajednice brončanog i željeznog doba također ne treba smatrati monolitnima u kojima davanju suglasnosti rodbinskih skupina, tj. njihovih poglavara, u centraliziranije su svi ljudi jednako radili, mislili pa čak i vjerovali. Zasigurno su postojala drukčija ili 42 43 čak većinski suprotna vjerovanja i različiti pogledi na društvo, iako su u malim, usko 8 U grobovima obaju spolova često su pronađena povezanim zajednicama vjerojatno teško dolazili do izražaja (Kuijt, 1998, 107–108). pomagala za osobnu njegu, Navedene tvrdnje možda mogu dokazati grobnice u kojima su kosturi muškaraca i poput britvi i pinceta kod žena u pravilu bili okrenuti prema nebu u različitim položajima, a neki i u istom muškaraca (Brück & Fontijn, 2013, 8, 11), što ukazuje na smjeru kao i pokojnici suprotnoga biološkog spola. Možda se radilo o ljudima koje iznimno veliku važnost nije ograničavao biološki spol (prim. Savage, 1998, 104), a možda o zagovarateljima osobne njege i izgleda, drukčijih duhovnih svjetonazora, članovima posebnih društvenih slojeva itd. pogotovo u posebnim prigodama, a ta su pomagala Društveni položaj i identitet ljudi u brončanom i željeznom dobu mogao se promijeniti zasigurno bila i jedan od selidbom, pogotovo u smislu razdoblja života. U određenoj dobi oba su spola stjecala ili simbola odraslosti. gubila statusne simbole (npr. oružje, nakit, predmeti za osobnu njegu8, posebna odjeća i još najvjerojatnije frizure, možda tetovaže ili drugi tjelesni ukrasi) koji su označavali ulazak u pubertet, tj. završetak djetinjstva, ulazak u brak, među punopravne odrasle osobe koje su osnovale vlastite obitelji te među starije ljude koji su najvjerojatnije imali važan položaj, makar kao nositelji sjećanja i savjetodavci u zajednici (prim. Kristiansen, 1998, 101; Savage, 1998, 104). Ženidbom, trgovinom i putovanjima u kaštelire i ostale gradine nisu samo pristizala dobra, već i nove ideje, jezici (ponajprije zbog trgovine), vjerovanja i tehnike. Zbog toga su trgovinu nužnom i prestižnom robom na velike udaljenosti (bakar, kositar, bronca, željezo, kremen, zlato, srebro, jantar, sol, vino itd.) najvjerojatnije kontrolirale ili nadzirale elite. Nove ideje i tehnologije dovele su do inovacija i promijenile sam ustroj društva, npr. nove metalurške tehnike u brončanom i željeznom dobu ili omogućile nove poglede na društveno uređenje i život poslije smrti. A usvajanje novih tehnika nije se nužno odvijalo brzo i nesmetano zbog utjecaja kulturnih prepreka (Makarowicz, 2005, 49–50; Kadrow, 2007, 114–115; prim. Prestvold, 1996, 57). Ratovanje Upravo se rano brončano doba dugo smatralo razdobljem procvata i mira uz sporadične sukobe i junačke dvoboje pojedinaca (prim. Teržan, 2016, 403), koji su bili pripadnici vojnih elita, ali nedavna su istraživanja promijenila tu predodžbu, iako bitke u brončanom dobu najvjerojatnije uglavnom nisu bile većeg opsega s obzirom na malen broj stanovnika u većini gradina (prim. Peter-Röcher, 2018, 76). Ovisno o žestini sukoba te vezama u zajednicama (obiteljskim, susjedskim, gospodarskim) koje su ublažavale čak i najgore nasilje u slučaju eskalacije neprijateljstva, ritualni sukobi bili su više ili manje ograničeni (osveta) ili je većina ograničenja, npr. izuzimanje djece, žena i staraca, osobito u sukobima sa strancima, otpala (rat) (Gluckman, 1955, 1–55; Boehm, 1984; Miller, 1996). U stijenskoj umjetnosti brončanog doba i kasnijeg razdoblja u Skandinaviji često su prikazivani muškarci naoružani sjekirama i mačevima, što može upućivati na sukob ili obrednu procesiju, pa čak i ratnički ples. Vojni značaj predmeta odražava se u takvim obredima popraćenim ratničkim plesovima i pjesmama kojima su muškarci demonstrirali i hvalili svoje ratničke vještine. No, brončano oružje ni u kom slučaju nije bilo tek simbolično, kao što ni sukobi u brončanom dobu Sl. 13. Brončana kaciga iz Mušje jame (Teržan et al., 2016, 761) Bronasta čelada iz Mušje jame (Teržan et al., 2016, 761) 44 45 nisu uvijek bili ograničeni na ritualne. Na nekim lokacijama u Europi nalaze se o društvu kaštelira postoji tek nekoliko pristranih antičkih zapisa, zbog čega je masovne grobnice ubijenih žena, djece i staraca iz brončanog doba; moguće je da nužno uzeti u obzir studije gradina u ostatku Europe te antropološka istraživanja su im takvim načinom pokapanja neprijatelji htjeli uskratiti primjeren prijelaz na zajednica sa sličnim društvenim uređenjem kako bi se razumio život u tom onaj svijet (Levy, 1995, 47; Fyllingen, 2003, 34 sl.). razdoblju. Zemlja kaštelira nalazila se na raskrižju Sredozemlja, Panonije, Alpa Sukobi u Europi u brončanom dobu vodili su se raznovrsnim oružjem, od kojih i Balkana te tamošnjih kultura s kojima je njegovala bogate trgovačke i kulturne je neko ujedno imalo ritualnu ili simboličnu svrhu. Mačevi su najvjerojatnije kontakte. Unatoč skromnoj zemlji, u regiji je izrađeno otprilike 500 kaštelira, od simbolizirali vodeći položaj u društvu ili barem među drugim ratnicima. Mač je kojih su najveći imali oko tisuću stanovnika kojima su živahna trgovina i ciljano bio prvo oruđe isključivo namijenjeno ubijanju ljudi, tj. prvo namjensko oružje. gusarstvo omogućili procvat. U kaštelirima je prosječno živjelo tek nekoliko Osmišljen je u srednjemu brončanom dobu, a tek su kasnije nastali brončani stotina ljudi u usko povezanim i pretežito poljoprivrednim zajednicama. Pogotovo oklopi, štitovi i kacige koji su isprva bili izrađivani od životinjskih materijala. u brončanom dobu, zajednice su donosile važne odluke uz suglasnost obiteljskih Također su bile važne ratne sjekire i bodeži te koplja, ponajprije oruđe za lov poglavara, dok je u željeznom dobu društvo bilo više hijerarhijski uređeno. Pritom na veliku divljač. Koplja su vjerojatno postala važno oružje u brončano doba radi su rodbinske, gospodarske i ostale veze između kaštelira ublažavale, odnosno obrane od konjanika, što je zahtijevalo borbu u zbijenoj formaciji. Promjena lakše suzbile sukobe koji su eskalirali. U razdoblju kaštelira društveni su odnosi opreme i tehnika ratovanja najvjerojatnije se odvijala istodobno s trgovinom, npr. bili uređeni sustavom razmjene darova u kojemu su najveći ugled imali poglavari između sjevera kontinenta i Sredozemlja, gdje su trebali plaćenike, ili u sklopu koji su svojim bogatstvom darivali najveći broj ljudi, uključujući pretke i bogove. pljačkaških pohoda. U kasnome brončanom dobu, a pogotovo u željeznom, ratni U zamjenu za još veće darove predaka ili bogova, zajednice i pojedinci diljem konji postali su sve važniji u Europi, a također su se pojavila i bojna kola. Bodeži, tadašnje Europe odlagali su ogromne količine skupocjenog posuđa, oružja i ostalih toljage, sjekire i lukovi postojali su i prije brončanog doba, a zasigurno su koristili dobara u zemlju i kontinentalne vode kao darove, čime su, u skladu s tadašnjim i praćke. No, nisu sva oružja u brončanom dobu bila metalna jer su vrhovi strijela vjerovanjem pomagali održavati red u društvu i osiguravali izmjenu godišnjih negdje izrađivani od kremena (Peter-Röcher, 2018; Čović, 1983, 125) (sl. 13). doba te istovremeno demonstrirali svoje bogatstvo i moć susjednim zajednicama. Mačevi, jednako kao i metalni oklopi i kacige, a možda i ratne sjekire, najvjerojatnije su bili simbol prestiža u brončanom dobu, dok su kopljima vjerojatno naoružavani svi muškarci, možda kao dio prijelaza u odraslost. Naposljetku, koplja i lukovi, za razliku od mačeva, bodeža i ratnih sjekira, koristili su se i za lov, dok su noževi ponajprije bili oruđe. S obzirom na omjer od 10 : 50 između mačeva i kopalja na nekim nalazištima iz brončanog doba u sjevernoj Italiji koja možemo usporediti s onim iz željeznog doba u Mušjoj jami (broj tamošnjih sjekira usporediv je s brojem mačeva), mačonoše su možda zapovijedale petorici kopljonoša (Bietti Sestieri et al., 2013, 162; Teržan, 2016, 381, 403) što odgovara broju odraslih muškaraca unutar jedne obitelji u nekom naselju. Iako su gotovo sigurno svi odrasli muškarci u kaštelirima imali određenu ratničku ulogu, većini njih najveći je dio godine najvjerojatnije bilo važnije baviti se ratarstvom, trgovinom, ribolovom, lovom, čuvanjem stoke te rudarstvom ili metalurgijom u drugim gradinama diljem Europe. Ratničke elite vjerojatno su bile malobrojne, a stalnih posada možda nije ni bilo u manjim naseljima (iz brončanog doba), osim stražara koji su se sigurno izmjenjivali. Postoji mogućnost da je gusarstvo Histra koji su, kao i njihovi preci iz brončanog doba (Batović, 1983, 297), također ili čak ponajprije koristili svoje pomorske vještine za trgovinu (Buršić-Matijašić, 2007, 540), bilo ograničeno, posebno na razdoblja godine kada su mirovale nužne poljoprivredne djelatnosti. Zaključak U brončanom dobu u Istri, Krasu i dijelu Kvarnera nastala je kultura koja je dobila ime po utvrđenim visinskim naseljima ili gradinama koja se u regiji nazivaju kašteliri. Kultura kaštelira trajala je tisućljeće i pol, sve do rimskog osvajanja prostora u 2. st. p. n. e. Unatoč bogatim materijalnim ostatcima, 46 47 Buršić-Matijašić, K. (2009): Monkodonja, (ur.): Counterpoint: Essays in Archaeology and AVTORJA / AUTORA https://www.istrapedia.hr/hr/natuknice/314/monkodonja Heritage Studies in Honour of Professor Kristian (zadnji dostop: september 2020). Kristiansen. Oxford, Archaeopress, 179–191. Čović, B. (1983): Regionalne grupe ranog bronzanog Härke, H. (1982): Early Iron Age Hill Settlement in West DARKO DAROVEC, red. prof. dr. doba. V: Benac, A. (ur.): Praistorija jugoslavenskih Central Europe: Patterns and Developments. zemalja: IV. bronzano doba. Sarajevo, Akademija Oxford Journal of Archaeology, 1, 2, 187–211. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Centar za Hellmuth Kramberger, A. (2017): Monkodonja. Istraživanje balkanološka ispitivanja, 114–190. protourbanog naselja brončanog doba Istre. zgodovino kulture in okolja Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenija Čentur 1F, 6273 Marezige, Slovenija Čučković, Z. (2015): Exploring Intervisibility Networks: Knjiga 2/1 Keramika s brončanodobne gradine A Case Study From Bronze and Iron Age Istria Monkodonja - Tekst = Forschungen zu einer (Croatia and Slovenia). V: F. Giligny, F. Djindjian, L. protourbanen Siedlung der Bronzezeit Istriens. Teil e-mail: darko.darovec@um.si e-mail: darko.darovec@irris.eu Costa, P. Moscati & S. Robert (ur.): Proceedings 2/1 Die Keramik aus der bronzezeitlichen Gradina of the 42nd Annual Conference on Computer Monkodonja - Text. Pula, Arheološki muzej. Applications and Quantitative Methods in Holst, M. K., Rasmussen, M., Kristiansen, K. & J.-H. Bech Archaeology. Oxford, Archaeopress, 469– 478. (2013): Bronze Age ‘Herostrats’: Ritual, Political, and ŽIGA OMAN, doc. dr. Darovec, D. (2009): Kratka zgodovina Istre. Koper, Založba Domestic Economies in Early Bronze Age Denmark. Annales. Proceedings of the Prehistoric Society, 79, 1–32. Dolan, B. (2014): Beyond Elites: Reassesing Irish Iron Age Iacono, F. (2015): Feasting at Roca: Cross-Cultural Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, Society. Oxford Journal of Archaeology 33, 4, Encounters and Society in the Southern Adriatic kulture in okolja 361–377. during the Late Bronze Age. European Journal of Čentur 1F, 6273 Marezige, Slovenija Fyllingen, H. (2003): Society and Violence in the Early Archaeology 18, 2, 259– 281. Bronze Age: An Analysis of Human Skeletons Jirdeh, N. (2015): The Somali Fisheries Industry, a e-mail: ziga.oman@irris.eu from Nord-Trøndelag, Norway. Norwegian Potential Gold-Mine, https://www.oxfamblogs.org/ Archaeological Review, 36, 1, 27–43. eastafrica/?p=8080 (zadnji dostop: julij 2020). Gabrovec, S. (1983): Jugoistočnoalpska regija. V: Benac, Kadrow, S. (2007): Soziale Strukturen und ethnische A. (ur.): Praistorija jugoslavenskih zemalja: IV. Identitäten der Bronzezeit Ostpolens. V: bronzano doba. Sarajevo, Akademija nauka Rieckhoff, S. & U. Sommer (ur.): Auf der Suche i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Centar za nach Identitäten: Volk – Stamm – Kultur – Ethnos. balkanološka ispitivanja, 21–96. Internationale Tagung der Universität Leipzig BIBLIOGRAFIJA Gabrovec, S. & K. Mihovilić (1987): Istarska grupa. V: vom 8.–9. Dezember 2000. Oxford, Archaeopress, Benac, A. (ur.): Praistorija jugoslavenskih zemalja: 107–119. IV. bronzano doba. Sarajevo, Akademija nauka Kristiansen, K. (1998): Dead Villagers of the Maros: Mortuary Barrett, J., O‘Connor, B. & M. Corney (1991): The Late Bronze Brück, J. & D. Fontijn (2013): The Myth of the Chief: i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Centar za Analysis Revived. Cambridge Archaeological Age and Iron Age. V: Barrett, J., Bradley, R. & M. Prestige Goods, Power, and Personhood in the balkanološka ispitivanja, 293–338. Journal, 8, 1, 100–103. Green (ur.): Landscape, Monuments and Society: European Bronze Age. V: Fokkens H. & A. Harding Gluckman, M. (1955): Custom and Conflict in Africa. Kruťová, M. & J. Turek (2004): Some spatial aspects of the The Prehistory of Cranborne Chase. Cambridge, (ur.): The Oxford Handbook of the European Bronze London, Basil Blackwell ritual behavioural at the beginning of Bronze Age. Cambridge University Press, 227–242. Age. Oxford, Oxford University Press, 198–216. Gori, M. (2014): Metal Hoards as Ritual Gifts: Circulation, V: Šmejda, L. & J. Turek (ur.): Spatial Analysis of Batović, Š. (1983): Kasno brončano doba na istočnom Buršić-Matijašić, K. (1998): Gradina Monkodonja. Collection and Alienation of Bronze Artefacts in Funerary Areas. Plzeň, University of West Bohemia, Jadranskom primorju. V: Benac, A. (ur.): Praistorija Tipološko-statistička obrada keramičkih nalaza Late Bronze Age Europe. V: Carlà, F. & M. Gori Department of Archaeology, 48–56. jugoslavenskih zemalja: IV. bronzano doba. Sarajevo, srednjebrončanodobne gradine Monkodonja kod (ur.): Gift Giving and the ‘Embedded’ Economy in Kuijt, I. (1998): Material Culture and Identity in Death. Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Rovinja. Monografije i katalozi 9. Pula: Arheološki the Ancient World. Heidelberg, Universitätsverlag Cambridge Archaeological Journal 8, 1, 106–109. Centar za balkanološka ispitivanja, 271–373. muzej Istre. Winter, 269–288. Kuzmanović, N., Maršanić, K. & K. Mihovilić (2014): Dvije Bietti Sestieri, A. M., Salzani, L., Giardino, C. & G. Verly Buršić-Matijašić, K. (2007): Gradine Istre. Povijest prije Grömer, K. & A. Kern (ur.) (2018): Artifacts: Treasures nepoznate prapovijesne gradine na Ćićariji - prilog (2013): Ritual Treatment of Weapons as a povijesti. Pula, Arheološki muzej Istre. of the Millenia – A Guide Through the Prehistoric topografiji Istre = Two unknown prehistoric hillforts Correlate of Structural Change in the Italian LBA Buršić-Matijašić, K. (2008): Gradine Istre i gradine Collection. Wien, Naturhistorisches Museum. on Ćićarija - a contribution to the topography of Communities: The Bronze Hoard of Pila del Brancon Like – arheološko-kulturološki fenomen krša. V: Hänsel, B., Mihovilić K., Gerling C. &, B. Teržan (2015): Istria. Histria Archaeologica, 45, 63–70. (Nogara, Verona). Rivista di Scienze Preistoriche 53, ”Archaeological Research in Lika” and ”Cave And Monkodonja: iztraživanje protourbanog naselja Lai, L., Tykot, R. H., Usai, E., Beckett, J. F., Floris, R., 155–169. Karst Archaeology” Conference, Gospić, 16-19 brončanog doba Istre. Pula: Arheološki muzej Istre. Fonzo, O., Goddard, E., Hollander, D., Manunza, M. Boehm, C. (1984): Blood Revenge: The Enactment and October 2007 = ”Arheološka istraživanja u Lici” i Hansen, S. (2013): Bronze Age Hoards and Their Role R. & A. Usai (2013): Diet in the Sardinian Bronze Management of Conflict in Montenegro and ”Arheologija pećina i krša” Znanstveni skup Gospić, in Social Structure: a Case Study from South- Age: Models, Collagen, Isotopic Data, Issues and Other Tribal Societies. Philadelphia, University of 16.-19. listopada 2007. Zagreb & Gospić, Hrvatsko West Zealand. V: Bergerbrant, S. & S. Sabatini Perspectives. Préhistoires Méditerranéennes, 4, Pennsylvania Press. arheološko društvo, Muzej Like Gospić, 127–139. 1–20. 48 49 Leonard, K. (2015): Arranged artefacts and materials in Novaković, P. (2005a): Marchesetti’s Castellieri... in Schmidl, A., Kofler, W., Oeggl-Wahlmüller, N. & K. Oeggl Irish Bronze Age ritual deposits: A consideration the wider context of settlement studies at the (2005): Land Use in the Eastern Alps During the of prehistoric practice and intention. V: Houlbrook, beginning of the 20th century. V: Bandelli, G., Bronze Age – An Archaeobotanical Case Study of C. & N. Armitage (ur.): The Materiality of Magic: An Montagnari Kokelj, E., Mihovilić, K. & P. Novaković a Hilltop Settlement in the Montafon (Western artifactual investigation into ritual practices and (ur.). Carlo Marchesetti ei castellieri 1903–2003. Austria). Archaeometry, 47, 2, 455–470. popular beliefs. Oxford, Oxbow Books, str. 23–36. Atti del Convegno Internazionale di Studi, Castello Teržan, B. (2016): Škocjan – kraj na stičišču svetov. Levy, J. E. (1995): Heterarchy in Bronze Age Denmark: di Duino (Trieste), 14–15 Novembre 2003. Trieste, Povzetek in sklepna beseda = San Canziano Settlement Pattern, Gender, and Ritual. Università degli Studi di Trieste, 97–113. – crocevia di culture. Sintesi e considerazioni Archaeological Papers of the American Novaković, P. (2005b): The Cultural Landscapes of conclusive. V: Teržan, B., Borgna, E. & P. Turk Anthropological Society 6, 1, 41–53. Hillforts. V: Bandelli, G., Montagnari Kokelj, E., (ur.): Depo iz Mušje jame pri Škocjanu na Krasu. Mihovilić, K. & P. Novaković (ur.). Carlo Marchesetti Depojske najdbe bronaste in železne dobe na Livius, T. (1905): The History of Rome, Vol. 6. London, J. M. ei castellieri 1903– 2003. Atti del Convegno Slovenskem III = Il ripostiglio della Grotta delle Dent & Sons (27–9 pr. n. š.). Internazionale di Studi, Castello di Duino (Trieste), mosche presso San Canziano del Carso. Ripostigli Lull, V., Micó, R., Rihuete-Herrada, C. & R. Risch (2013): 14–15 Novembre 2003. Trieste, Università degli delle eta del bronzo e del ferro in Slovenia III. Funerary practices and kinship in an Early Bronze Studi di Trieste, 301–324. Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 345–430. Age society: a Bayesian approach applied to the O‘Shea, J. (1998): A Perspective on the Early Bronze Teržan, B. & P. Turk (2005): The Iron Age Tower Upon radiocarbon dating of Argaric double tombs. Age Villagers of the Eastern Carpathian Basin. Ostri Vrh. V: Bandelli, G., Montagnari Kokelj, E., Journal of Archaeological Science 40, 4626–4634. Cambridge Archaeological Journal 8, 1, 96–100. Mihovilić, K. & P. Novaković (ur.). Carlo Marchesetti Makarowicz, P. (2005): Gesellschaftliche Strukturen der ei castellieri 1903–2003. Atti del Convegno Glockenbecherkultur im Gebiet zwischen Weichsel Peter-Röcher, H. (2018): Krieg in prähistorischer Zeit: Internazionale di Studi, Castello di Duino (Trieste), und Oder. Ethnographisch-Archäologische Fakten und Fiktionen. V: Hansen, S. & R. Krause 14–15 Novembre 2003. Trieste, Università degli Zeitschrift, 46, 1, 27– 58. (ur.): Bronzezeitliche Burgen zwischen Taunus Studi di Trieste, 339– 352. Marchesetti, C. (1903): I Castellieri preistorici di Trieste e und Karpaten Beiträge der Ersten Internationalen LOEWE-Konferenz vom 7. bis 9. Dezember 2016 Tornberg, A. (2013): Diet, Health and Agriculture – The Late della regione Giulia. Trieste, Museo Civco di Storia in Frankfurt/M. = Bronze Age Hillforts between Neolithic-Early Bronze Age Example of Abbekås, Naturale. Taunus and Carpathian Mountains Proceedings Southern Sweden. Lund Archeological Review 19, Mauss, M. (1996): Esej o daru in drugi spisi. Ljubljana, ŠKUC of the First International LOEWE Conference, 7–9 7–18. (1923–24). December 2016 in Frankfurt/M. Bonn, Verlag Dr. Van de Noort, R. (2009): Exploring the ritual of travel in Mihovilić, K. (ur.) (2013): Histri u Istri. Pula, Arheološki Rudolf Habelt, 67–81. prehistoric Europe: the Bronze Age sewn-plank muzej Istre. Petroutsa, I. I. & S. K. Manolis (2010): Reconstructing Late boats in context. V: Clark, P. (ur.): Bronze Age Miller, W. I. (1996): Bloodtaking and Peacemaking: Feud, Bronze Age Diet in Mainland Greece Using Stable Connections. Cultural Contact in Prehistoric Law, and Society in Saga Iceland. Chicago, Isotope Analysis. Journal of Archeological Science, Europe. Oxford, Oxbow Books, 159–175. University of Chicago Press. 37, 614–620. Mittnik, A., Massy, K., Knipper, C., Wittenborn, F., Petrucci, G. (2017): Allevatori e cacciatori nel castelliere Friedrich, R., Pfrengle, S., Burri, M., Carlichi-di Elleri: i dati dell‘archeozoologia. V: Maggi, P. Witjes, N., Deeg, H., Furtwängler, A., Harbeck, & Pieri, F. & P. Ventura (ur.), Monte Castellier. Le M., Heyking, K. von, Kociumaka, C., Kucukkalipci, Pietre di Elleri narrano la storia. Muggia, Commune I., Lindauer, S., Metz, S., Staskiewicz, A., Thiel, di Muggia, 283–326. A., Wahl, J., Haak, W., Pernicka, E., Schiffels, S., Pokorný, P., Boenke, N., Chytráček, M., Nováková, K., Stockhammer, P. W. & J. Krause (2019): Kinship- Sádlo, J., Veselý, J., Kuneš, P. & V. Jankovská based Social Inequality in Bronze Age Europe. (2006): Insight into the Environment of a pre- Science 366, 6466, 731–734, https://science. Roman Iron Age Hillfort at Vladař, Czech Republic, sciencemag.org/content/366/6466/731 (zadnji using a Multi-Proxy Approach. Vegetation History dostop: oktober 2020). and Archaeobotany: The Journal of Quaternary Mlekuž, D. & M. Črešnar (2014): Landscape and Identity Plant Ecology, Palaeoclimate and Ancient Politics of the Poštela Hillfort. Studia Praehistorica Agriculture, 15, 419–433. in Honorem Janez Dular, Opera Instituti Prestvold, K. (1996): Iron Production and Society: Power, Archaeologici Sloveniae, 30, 197–211. Ideology and Social Structure in Inntrøndelag Mlinar, M. (2005): Most na Soči (S. Lucia di Tolmino): a during the Early Iron Age: Stability and Change. century after Carlo Marchesetti. V: Bandelli, G., Norwegian Archeological Review 29, 1, 41–61. Montagnari Kokelj, E., Mihovilić, K. & P. Novaković Rožac, T. (2020): Sveti meč pravice. Ljubljana & Izola, (ur.). Carlo Marchesetti ei castellieri 1903–2003. Buča. Atti del Convegno Internazionale di Studi, Castello di Duino (Trieste), 14–15 Novembre 2003. Trieste, Savage, S. H. (1998): Unravelling the Gordian Knot. Università degli Studi di Trieste, 325–338. Cambridge Archaeological Journal 8, 1, 103–105. 50 51 Najstarejša zgodovina Komenskega Krasa Štanjel od prazgodovine do poznega Rima Patricija Bratina Izvleček: Prispevek prinaša kratek Sažetak: Članak donosi kratak pregled pregled poselitve območja severne kraške naseljavanja područja sjeverne kraške planote, t. i. Komenskega Krasa, v obdobju visoravni, tzv. Komenskog Krasa u razdoblju gradišč, naselbin na višje ležečih, naravno pretpovijesnih naselja na višim, prirodno zavarovanih in strateško dobro umeščenih zaštićenim i strateški dobro smještenim vrhovih. Podrobno je obravnavano območje vrhovima. Detaljno je obrađeno područje štanjelskega hriba z naseljem Štanjel od štanjelskog brda s naseljem Štanjel od poselitve v obdobju prazgodovine do pozno naseljavanja u razdoblju pretpovijesti do rimskega obdobja. kasnorimskog doba. Sl. 5. Pogled na Štanjel s severozahoda (foto: M. Prešeren, 2019) Pogled na Štanjel sa sjeverozapada (foto: M. Prešeren, 2019) 52 53 Uvod1 gradbenih ali zemeljskih del, gradišča Komenskega Krasa niso raziskana2. Naj tu 2 Verjetno je razlog v omenimo le arheološke raziskave na komenskih gradiščih ob večjih zemeljskih neraziskanosti tega prostora posegih v zadnjih dveh desetletjih: raziskave ob izgradnji mrliške vežice v Vojščici, problematična pokrajina, zaraščenost, značilni močni 1 Prispevek je povzetek strokovnih izhodišč oziroma ob urejanju pobočja gradišča v Zagrajcu, ob urejanju dostopnih poti, podpornih erozijski procesi, načrtno gradiva za interpretacijo zidov in ob novogradnjah na tomajskem gradišču ter ob izgradnji infrastrukture in intenzivno pogozdovanje prazgodovinske in povezane dediščine Štanjela in Krasa Kras je obsežna apneniška planota na severozahodnem delu dinarskega krasa, ki jo delimo na več mikroregij: Komenski Kras, Divaški Kras in Senožeško pokrajino (Rejec Brancelj, 1999, 234–245). Prek Krasa potekajo in obnovi objektov v Štanjelu. Veliko bolje poznamo gradišča Tržaškega zaliva, kot itd., ki povzročajo težave pri interpretaciji (Slapšak, 2003, tri višja slemena. Najvišje in tudi najdaljše je sleme na severnem robu planote, t. na osnovi arheoloških in npr. Tabor pri Repentabru/ Castelliere di Monrupino (Lonza, 1972; Flego & Rupel, 243). Ob tem so dosedanje drugih virov (Brezigar & i. kraški severni rob, ki se strmo spušča do gričevja iz eocenskega fliša na južnem 1993), Gradišče pri Katinari/ Castelliere di Cattinara (Maselli Scotti, 1979; 1981) in raziskave pokazale sledi dolgotrajne poseljenosti Bratina, 2019), ki je služil za obrobju Vipavske doline. Po sredini planote poteka v podolžni smeri od Divače, pripravo koncepta ureditve Kaštelir pri Korošcih/Jelarji/ Castelliere di Monte/ Castelliere di Elleri (Lonza, 1981; območja brez ohranjenega mimo Križa, Tomaja, Dutovelj in Brestovice do Doberdobskega jezera tektonski notranje in zunanje info točke Maggi et al., 2017). Na teh lokacijah je bil poleg obzidij raziskan tudi notranji stratigrafskega zaporedja v Štanjelu v okviru projekta prelom, ob njem pa podolje. Severno in vzporedno s tem pa poteka še prelom, prostor gradišč z naselbinskimi terasami. Kljub neraziskanosti, močnim naravnim (Štanjel, Tomaj, Zagrajec) in intenzivne napore Kaštelir (Bratina, 2019; ob katerem je svojo podolžno dolino izoblikovala Raša, edina površinska voda na Kolenc, 2020). erozijskim procesom in zlasti uničujočim posegom za časa prve in druge svetovne prebivalstva skozi tisočletno Krasu. Komenski Kras leži v severnem kraškem podolju, ki je v okolici Komna vojne pa je večina komenskih gradišč dobro ohranjenih in zato izredno pomembnih zgodovino v pripravo najširše in najbolj rodovitno. za znanstvene raziskave v prihodnosti kot tudi za predstavitev te dediščine javnosti zemljišča za kmetijsko obdelavo (Panjek, 2006). Na Komenskem Krasu so znane številne sledi prazgodovinske poselitve; gradišča (Bratina, 2018a). V zadnjih letih se je uporaba LiDAR posnetkov v arheološki stroki – utrjene naselbine na višje ležečih vrhovih in na nižje ležečih planotah, kamnite izkazala kot odličen vir informacij pri odkrivanju novih arheoloških sledi, kot 3 Projekt Kaštelir – gomile in stolpi na izpostavljenih lokacijah, grobišča – mesta pokopa, občasna ali tudi pri interpretaciji že znanih najdišč. Predstavlja eno izmed metod daljinskega ”Prazgodovinska gradišča manjša naselja v nižini in jamska zatočišča (sl. 1). V sredini 2. tisočletja pr. n. št. zaznavanja, ki daje prav za območje Krasa čudovite rezultate, katere pa je potrebno in etnobotanika za je zaznati v tem prostoru intenziteto poselitve in zlasti na prehodu v 1. tisočletje na terenu pred dokončno opredelitvijo z arheološkim sondiranjem še preveriti trajnostni turizem in razvoj podeželja – od Krasa do pr. n. št. pojav številnih naselbin na naravno zavarovanih in strateško dobro (Vinazza et al., 2018). To je verjetno eden izmed razlogov, da je postal slovenski Kvarnerja (preko Brkinov, umeščenih vzpetinah. Z izjemo topografskih pregledov in redkih nedestruktivnih Kras ponovno zanimiv tako za strokovno kot laično javnost. Prav tako je poraslo Čičarije in Istre)” je primer dobre prakse ozaveščanja ter manjših interventnih arheoloških raziskav, ki so bila navadno odvisna od obsega zanimanje lokalnih skupnosti oziroma zainteresiranih posameznikov za vključitev lokalne skupnosti o pomenu dediščine gradišč v sklop širše turistične ponudbe slovenskega Krasa3. arheološke dediščine in uspešen primer vključitve te Na osnovi znanega gradiva ugotavljamo, da je bilo območje Komenskega Krasa dediščine v lokalno turistično gosto poseljeno zlasti na prehodu v 1. tisočletje pr. n. št., tj. na prehodu iz pozne ponudbo. bronaste dobe v železno dobo v njenem začetku (10.–8. stol.) in v nadaljevanju, na prehodu iz starejše v mlajšo železno dobo (6.–5. stol.) (Bratina, 2005; Teržan & Turk, 2005; Vinazza, 2012; Bratina, 2014; Fabec & Vinazza, 2014; Bratina, 2018b). Zdi se, da je pri izbiri poselitve na višje ležečih vrhovih pomembno vlogo odigrala prav strateška lega, ki je omogočala nadzor nad potmi in naravnimi prehodi in tudi nadzor nad ekonomskim zaledjem (njive, pašniki, gozdovi in ostali naravni viri). Gradišča so postavljena na vrhove ali pobočja vzpetin, odvisno od reliefa, so lahko krožna ali ovalna in imajo eno ali več obzidij. Lega gradišč je omogočala vizualno komuniciranje med naselbinami. Kjer je bilo pobočje zelo strmo in nedostopno, obzidja niso gradili. Zlasti pri gradiščih (npr. Debela griža pri Volčjem Gradu), ki so ležala na nižje ležečih planotah, so v obrambo naselja vključili tudi okoliške vrtače. Zaradi strateške funkcije, ki je omogočala nadzor nad potmi in naravnimi prehodi prek kraške planote je večina gradišč ponovno poseljenih v pozno rimskem obdobju in v času protiturških taborov, nekatera so naseljena še danes (Slapšak, 1999, 145–163; Bratina, 2018a, 90–101). Poselitev v bronasti dobi (od sredine in do konca 2. tisočletja pr. n. št.) je na osnovi posameznih najdb ali keramičnega gradiva znana na naslednjih gradiščih Komenskega Krasa: Grad v Avberju (Dular, 1974; Gabrovec, 1983), Štanjel (Bratina, 2019), Tomaj (Fabec & Vinazza, 2018), Tabor v Vojščici (Bratina, 2018b), Brith pri Zagrajcu. Medtem ko je opredeljivo gradivo iz pozne bronaste dobe in starejše železne dobe (prva polovica 1. tisočletja pr. n. št.) odkrito na Martinišču na Svetem pri Komnu (Marchesetti, 1903), na Sv. Mihaelu v Štorjah (Guštin, 1979), Sl. 1. Prazgodovinska poselitev Komenskega Krasa (po Bratina, 2018a) na Gradišču in Taboru v Tomaju (Bratina, 2014; 2018b; Fabec & Vinazza, 2018), v Štanjelu (Fabec & Vinazza, 2014; Bratina, 2019), na Debeli griži v Volčjem Gradu Pretpovijesno naselje Komenskog Krasa (prema Bratina, 2018a) 54 55 obzidja (Turk & Rupnik, 2013). Tudi tu je bilo zunanje lice obzidja grajeno iz neobdelanih kamnov, polnilo pa iz večjih kamnov, drobirja in zemlje (sl. 3). V 1. tisočletju pr. n. št. se na Krasu oblikujejo regionalni centri oziroma centralne naselbine tu živečih skupnosti (Slapšak, 1995; Novaković, 2001). Take naselbine so bile na Komenskem Krasu: tomajsko Gradišče, Martinišče na Svetem pri Komnu in Štanjel s kobdiljskim Gradiščem (Slapšak, 1995, 79–81; Novaković, 2001, 264–266, 274–276). Za Komenski Kras je za to obdobje značilna gradnja naselij z mogočnimi obzidji in kamnitih stolpov na severnem kraškem robu. Eno najbolj markantnih gradišč tega dela Krasa je gradišče Debela griža pri Volčjem Gradu. Monumentalni ostanki obzidja predstavljajo pomemben estetski, ambientalni in simbolni element v krajini (sl. 4). Z namenom ponovnega ovrednotenja gradišča in neposredne okolice za potrebe vzpostavitve arheološkega parka so bile leta 2018 in 2019 izvedene arheološke raziskave (Bratina & Jerončič, 2019). Te so obsegale daljinsko zaznavanje z interpretacijo posnetkov zračnega laserskega skeniranja, geofizikalne raziskave, površinski terenski pregled ter testno sondiranje. Raziskave so pokazale, da je mogočni nasip Debele griže ostanek sesutja obrambnega zidu in rezultat nalaganja kamenja pobranega iz okoliških, sosednjih površin ob pripravi terena za poljedelsko rabo (Leskovar et al., 2019). Ta način zlaganja kamenja je poznan tudi iz gradišč na Tržaškem Krasu (Flego & Rupel, 1993, 86). Leta 1993 je bila pred širitvijo kamnoloma na vrhnjem platoju Ostrega vrha pri Štanjelu sistematično raziskana ena izmed kamnitih gomil. Izkopavanja so pod grobljo kamenja razkrila ostanke železnodobnega stolpa (Teržan & Turk, 2005; 2006; 2014). Zunanja in notranja fronta zidu stolpa, ki je imel še obhodno teraso, sta bili grajeni iz skrbno izbranih masivnih kamnov, notranjost med njima pa je bila zapolnjena z drobnejšim kamenjem. V notranji in zunanji fronti so bile niše za lesene tramove, ki so dajale stolpu večjo stabilnost in so verjetno tudi nosile strešno konstrukcijo. Raziskave so opozorile, da je tudi na Krasu les predstavljal Sl. 2. Tomaj – Gradišče in Tabor, ostanki obzidja, izkopavanja 1994, pogled z vzhoda (foto: M. pomemben konstrukcijski element, vendar se ta navadno ni ohranil. Raziskovalca Prešeren, 1994) Biba Teržan in Peter Turk menita, da so bili stolpi namenjeni opazovanju in nadzoru ozemlja prazgodovinske skupnosti, nadzoru poti ter prehodov (Teržan & Tomaj – gradina i utvrda, ostatci zidina, iskapanja 1994, pogled s istoka (foto: M. Prešeren, 1994) Turk, 2005, 339–352; 2006, 20–23). Zaradi lege na severnem robu kraške planote naj bi označevali tudi severno mejo železnodobne kraške skupnosti. Lega stolpov kaže na povečano potrebo tu živeče skupnosti po nadzoru in varovanju dostopa na 4 Najmlajša faza notranjega (Vinazza, 2012), na Gradini pri Brestovici, na Brithu pri Zagrajcu, na Sv. Ambrožu kraško planoto iz Vipavske doline in Vipavskih brd v 1. tisočletju pr. n. št. (Teržan lica obzidja je bila ohranjena nad Temnico, na Grmači pri Kostanjevici itd. Zanimivo je, da je večina gradiva v višino preko 1 m. Ker se v & Turk, 2014). nobeni fazi gradnje zidu ni odkritega prav na območju obzidij, kar bi kazalo na povečano gradbeno dejavnost ohranilo zunanje lice obzidja, v povezavi z zgodovinskimi dogodki, kot so prihod nove populacije ali boji za lahko le predpostavljamo, da prevlado strateških položajev na kraški planoti. Leta 1994 je bila med raziskavami je bila širina najstarejše faze obzidja več kot 2,5 m. severovzhodnega dela obzidja tomajskega gradišča dokumentirana večfazna Štanjel gradnja obzidja (Bratina, 2001, 2018b). Ugotovljene so bile tri faze gradnje, obnove ali utrjevanja obzidja iz prve polovice 1. tisočletja pr. n. št. (sl. 2). Ohranjeno obzidje je bilo grajeno iz skrbno odbrane notranje fronte večjih neobdelanih lomljencev tomajskega apnenca, vmesni prostor – polnilo zidu pa je bil zapolnjen z večjimi in manjšimi kamni in kamnitim drobirjem. V polnilu najmlajše faze obzidja so bili odkriti številni odlomki posodja, med katerimi so bili najštevilnejši lonci za Š tanjel leži na robu kraške planote tik nad Braniško dolino, od koder je mogoče nadzirati večji del Komenskega Krasa kot tudi prehode po dolini Raše in Branice (sl. 5). Z vrha štanjelskega hriba seže pogled preko doline Raše, gričevnatih Vrh in Nanoške planote na vzhod, preko Vipavskih brd do Trnovske pripravo hrane ter velike posode – pithosi za shranjevanje živil in tekočin (Bratina, planote na sever, preko Vipavske doline na severozahod in preko kraške planote 2018b, 176).4 na zahod in jug. Številne najdbe iz prazgodovine in rimskega obdobja dokazujejo Med arheološkimi raziskavami ob urejanju zahodnega pobočja gradišča Brith nad v Štanjelu pomembno prazgodovinsko in rimsko naselje ter utrjeno poznorimsko Zagrajcem je bil leta 2013 na robu vrhnjega platoja odkrit del železnodobnega postojanko. V srednjem veku se je oblikovalo taborsko naselje na terasah zavetrnega 56 57 južnega in zahodnega pobočja hriba. V obdobju Habsburške monarhije postane Štanjel ponovno zanimiv zaradi lege na zahodni meji monarhije, kar je zaznati v intenzivni gradnji. Prvi je Štanjel kot prazgodovinsko gradišče prepoznal tržaški raziskovalec in ravnatelj muzeja v Trstu, Carlo Marchesetti, ki omenja dvesto metrov dolgo ruševino obzidja kot še edini preostanek prazgodovinske naselbine (Marchesetti, 1903, 49–50). Ta del kamnitega obzidja naj bi bil v tridesetih letih 20. stoletja uničen pri gradnji železniške proge (Slapšak, 1973). Poteka prazgodovinskega obzidja danes ni mogoče več prepoznati, čeprav večina raziskovalcev meni, da je bilo poznosrednjeveško obzidje delno grajeno na prazgodovinskem nasipu. To je bilo z arheološkimi raziskavami potrjeno le na vzhodni strani današnjega naselja (Osmuk, 1998). Nada Osmuk je med sondiranjem pri Kobalovem stolpu leta 1999 pod poznosrednjeveškim obzidjem dokumentirala kamnito grobljo s številnimi odlomki prazgodovinske keramike in jo prepoznala kot vzhodno obzidje štanjelskega gradišča (Osmuk, 2001, 128). V zadnjih treh desetletjih so arheološke raziskave, ki so spremljale različne gradbene posege znotraj in izven obzidanega dela Štanjela, odkrile številne prazgodovinske in rimske najdbe in intaktne sledi naselbinskih objektov. Na osnovi odkritega keramičnega gradiva domnevamo, da je bil Štanjel poseljen že v srednji bronasti dobi kot tudi v mlajši in pozni bronasti dobi (druga polovica 2. tisočletja pr. n. št.). Glede na lego, ob pomembnem vodnem viru Raše in Branice ter ob naravnem prehodu iz kraške planote v Vipavsko dolino, lahko predvidevamo tudi še zgodnejšo poselitev. Zlasti je opaziti intenziteto poselitve na prehodu v 1. tisočletje pr. n. št. in v starejši železni dobi (od 11. do konca 6. stol. pr. n. št.) (Fabec & Vinazza, 2014, 599–600; Bratina, 2019, 51–52). Številne najdbe iz tega obdobja so bile najdene ob gradnji infrastrukture v letu 1992 na spodnji terasi obzidanega Štanjela in v letu 1993 po vzhodnem robu naselja ter leta 2007 in 2008 ob rekonstrukciji objekta ob kvadratnem stolpu na južnem taborskem obzidju (Osmuk, 1992; 1995; Bratina, 1993, 2019). Med izkopanim gradivom prevladujejo najdbe, ki so običajno del hišnega inventarja železnodobnih naselbin: odlomki lončenine, med katerimi so najštevilnejši lonci za pripravo hrane in sklede ter skodelice za serviranje hrane, deli velikih posod za shranjevanje žitaric in tekočin (t. i. silosi), deli premičnih peči ter stojal za posodje, keramični svitki, vretenca in deli glinenega ometa (Bratina, 2019, 51) (sl. 6, 7). Štanjelska lončenina je bila izdelana prostoročno iz lončarske mase, kateri je bilo pridanih več primesi, običajno kremen, kalcijev karbonat, sljuda in organske snovi. Površina posod iz prehoda v zadnje tisočletje pr. n. št. in iz začetka železne dobe je gladka in iz finozrnate ali drobnozrnate lončarske mase. Sl. 3. Zagrajec – Brith, raziskave na zahodnem pobočju gradišča, pogled s severozahoda (foto: Proti koncu starejše železne dobe je sestava lončarske mase grobozrnata, površina Avgusta d. o. o., 2013) posod bolj groba in z vidnimi sledovi glajenja. Lončenina je pogosto okrašena z Zagrajec – Brith, istraživanja na zapadnoj padini gradine, pogled sa sjeveroistoka (foto: Avgusta d. vrezovanjem (vodoravne, poševne kanelure in žlebi, vrezani šrafirani trikotniki o. o, 2013) in cikcak linije), vtiskovanjem (odtis vrvice ali šila), apliciranjem ali modeliranjem (bradavice, rebra), barvanjem (glineni in barvani premazi). Gre za tehnike krašenja in motive, ki so značilni za prvo polovico 1. tisočletja pr. n. št. na širšem severnojadranskem območju (sl. 8, 9). Ob obnovi objekta ob kvadratnem stolpu je Bratina, 2019, 51). Med spremljanjem strojnih izkopov leta 1992 na odseku od bila odkrita tudi v celoti ohranjena bronasta igla s strešasto glavico in nasvitkanim Kobdiljskih vrat do vhoda v cerkev je bila pod cestnimi nasutji odkrita do 0,70 m vratom ter odlomek bronaste fibule (sl. 10). Igle tega tipa predstavljajo značilno debela intaktna kulturna plast, med hišama na naslovih Štanjel 6 in 6a pa sledi moško nošo starejše železne dobe v severnem jadranskem področju. Biba Teržan prazgodovinskega objekta, ki jih je Nada Osmuk povezala z že raziskanimi ostanki ta tip igel datira v pozno 9. in zgodnje 8. stol. pr. n. št., v t. i. železni horizont prazgodovinske hiše (Osmuk, 1995, 164; Žbona Trkman, 1981, 216–217). Na tem zahodne in osrednje Slovenije (Teržan, 2002, 88–89; Teržan & Črešnar, 2014, 706; odseku je bila ugotovljena tudi rimska naselbinska plast z žganino in sedem močno 58 59 Sl. 4. Volčji Grad – Debela griža, pogled na obzidje (foto: P. Bratina, 2018) Volčji Grad – Debela griža, pogled na zidine (foto: P. Bratina, 2018) prazgodovinskega gradišča pri Kobalovem stolpu (Osmuk, 2001). Tudi na tem odseku so bile odkrite sledi rimskih objektov (Osmuk, 1997). Tako sta bili med vogaloma hiš na naslovih Štanjel 8 in 9 ugotovljeni dve stranici 5 Bratina, 1993, 11: Zid poškodovanih skeletnih grobov, ki so okvirno datirani v čas pred 16. stol. (Osmuk, slabo ohranjenega objekta, ki je bil vkopan v skalno osnovo in v katerem so je bil med raziskavami 1995, 164; 1992, 9). bili najdeni odlomki rimske lončenine, poškodovani bronasti predmeti, oglje opredeljen kot notranji zid in živalske kosti. Na osnovi odlomka loka fibule s palmetasto glavo in noge prazgodovinskega gradišča. V nadaljevanju izgradnje infrastrukture je bila leta 1993 od Kobalovega fibule tipa Jezerine je objekt datiran v pozni laten oziroma v zgodnje rimsko stolpa pa vse do zadnje hiše v trasi ceste ugotovljena 0,60 m debela kulturna obdobje (1. stol. pr. n. št.) (Bratina, 2019, 54) (sl. 11, 12). Fibule s palmetasto plast, v kateri so bile tako prazgodovinske kot rimske najdbe. Prav tako je glavo so omejene na slovenski prostor in datirane v čas prve polovice 1. bil pri hiši na naslovu Štanjel 16 tik pod cestnim tamponom dokumentiran stoletja pr. n. št., medtem ko so fibule tipa Jezerine poleg Slovenije in Istre številne spodnji nivo zidu, grajen v suhi tehniki z lepo poravnanim licem, ki bi lahko zlasti v Padski nižini in v zaledju Akvileje (Cunja & Mlinar, 2010, bil ostanek obzidja prazgodovinske naselbine (Bratina, 1993, 11; 2019, 51).5 Zid je potekal prečno na pobočje in prečno na že omenjeno vzhodno obzidje 50–51). Ob nadaljevanju izgradnje vodovoda in kanalizacije v letih od 2013 60 61 in grajen v tehniki suhega zidu. V objektu so bile odkrite velike shrambene posode, kuhinjsko posodje, ognjiščni predmeti, odlomek kačaste fibule, živalski ostanki, žlindra, zogleneli les, peške vinske trte in druga semena. Na osnovi radiokarbonskih datacij semen in plasti žganine je uničenje objekta datirano v začetek 4. stol. pr. n. št. Mogoče lahko v uničenju prepoznamo v pisnih virih omenjene spopade za prevlado nad strateškimi kraškimi prehodi (Slapšak, 2003). Med raziskavami v zahodnem krilu spodnjega palacija so bile odkrite tudi sledi rimskodobne arhitekture, ki je bila grajena iz obdelanih in z malto vezanih kamnov (Fabec & Vinazza, 2012). V starih virih se kot verjetno železnodobno grobišče omenja zahodno pobočje štanjelskega hriba. Gre za notice o odkritju žganih grobov konec 19. stol. v vinogradu, v bližini zahodnih grajskih vrat in v začetku 20. stol. ob širitvi ceste ter ob postavitvi mesnice (Marchesetti, 1878, 101; Petru, 1965, 197; Slapšak, 1973). Med najdbami, ki so prišle v tržaški muzej, Carlo Marchesetti omenja grob pripadnice železnodobne skupnosti iz konca 5. stoletja pr. n. št. Ta naj bi poleg bronaste posode, t. i. ciste, vseboval tudi bogat nakit; fibule, zapestnice in prstan. Sl. 6. Del ustja in ostenja shrambene posode – Sl. 7. Odlomek skodelice s presegajočim Novejše raziskave kažejo, da gre verjetno za dva grobova, ki naj bi bila najdena silosa (foto: M. Prešeren, 2021) ročajem (foto: M. Prešeren, 2020) v Tupelčah na Krasu in v starejših objavah napačno pripisana Štanjelu (Vinazza, 2018, 381–386). Dio grla i stijenki posude za čuvanje hrane – Krhotina zdjelice s izbočenom ručkom (foto: M. silosa (foto: M. Prešeren, 2021) Prešeren, 2020) Na velik pomen kraške planote v zadnjih treh stoletjih pr. n. št. prav zaradi njene strateške lege opozori že Božidar Slapšak. Komunikacije, ki so prek planote potekale, naj bi bile izrednega pomena tako iz gospodarskega kot vojno-strateškega vidika (Slapšak, 2003, 246). do 2017 so bile na trgu s kraško hišo in pri hišah na naslovih Štanjel 15, 18, 19, 21, Gre za čas, ko so nam iz pisnih virov poznani boji za nadzor nad tem območjem, in 22 odkrite plasti s prazgodovinskim in rimskim gradivom: ostanki sicer se omenjajo Rimljani, Histri, Keltski doseljenci – Karni, Tauriski in Japodi. preproste lončenine in keramičnih svitkov, deli hišnega lepa, živalske kosti, Na Komenskem Krasu živečo prazgodovinsko skupnost je od ustanovitve leta oglja (Josipovič et al., 2014). Domnevamo, da gre za ostanke objektov, ki so bili 181 pr. n. št. močno vplivala tudi rimska kolonija Akvileja (Oglej). Najpozneje prav tako vkopani v geološko podlago, katere pa zaradi premešanih najdb težko sredi 1. stoletja pr. n. št. Rimljani priključijo kraje ob trgovski poti, po kateri časovno opredelimo. so prevažali trgovsko blago, od Akvileje (Oglej) in Tergeste (Trsta) prek kraške Arheološke raziskave med letoma 2016 in 2019 na severnem in severozahodnem planote in Vipavske doline ter čez naravni prelaz – Okro (Razdrto) do Nauporta pobočju štanjelskega hriba ter na lokaciji severnega štanjelskega stolpa so razkrile (Vrhnike) in naprej proti vzhodu. To je tudi čas, ko je Štanjel, sodeč po ostalinah prazgodovinske terase z naselbinskim gradivom in ostanki struktur, grajenih in najdbah iz zgodnjega rimskega obdobja (pozni laten), ponovno poseljen. v tehniki suhega zidu (Brezigar & Rupnik, 2016; Omahen, 2017). Predhodne Štanjel je v starejši literaturi poznan kot rimsko najdišče predvsem zaradi dveh raziskave so potekale zaradi načrtovane nove dostopne ceste v naselje in zaradi vgrajenih rimskih nagrobnih kamnov iz nabrežinskega apnenca. Oba napisna želje po vzpostavitvi promenade in dostopne poti na Ferrarijev vrt ter ob urejanju kamna naj bi izvirala iz rimske nekropole, verjetno nekje pod starim Štanjelom parkirišča. Domnevamo, da gre za ostanke zasutih podpornih teras, ki bi lahko bile (Sticotti, 1951, št. 315, 316, 99; Petru, 1965, 197; Vuga, 2000a, 50–53). Prvi kamen sestavni del obrambne arhitekture oziroma podpora prazgodovinskemu obzidju. je del baze večjega nagrobnika in danes služi kot podstavek na notranji strani Zasipi teras običajno tvorijo naselbinske ostanke iz naselbine. Sorodne terase so zahodnih vrat v štanjelsko naselje (sl. 13). Drugi pa je odlomek nagrobnega cippusa ugotovljene na južnem pobočju tomajskega gradišča in v tržaških gradiščih, zelo ali stebra in je vzidan nad portalom pročelja hiše na naslovu Štanjel 26 (sl. 14). pogoste pa so v furlanskih gradiščih. Na osnovi imen arheolog Davorin Vuga meni, da so bili ti nagrobniki last italskih Na osnovi izvedenih arheoloških raziskav na območju starega dela Štanjela kolonistov, ki so prišli na Komenski Kras po utrditvi rimske oblasti v zaledju predvidevamo, da so bili železnodobni objekti v notranjosti gradišča odstranjeni Tržaškega zaliva in so posedovali v obdobju zgodnjega rimskega imperija ruralno že v času rimske naselitve. Vzrok dokončnega zabrisa prazgodovinskih kot tudi posest, t. i. villo rustico, nekje v bližini Štanjela (Vuga, 2000). V 1. stoletje pr. n. rimskih ostalin pa so nedvomno gradbeni posegi, povezani z utrjevanjem naselja št. sodi tudi rimsko bodalo, ki je bilo odkrito z iskalcem kovin južno od Štanjela, in gradnjo protiturške obrambe v 15. stoletju, ter kasnejše novodobne pozidave. na lokaciji Merce (Bavdek, 2006). Na tej lokaciji je ob rimski poti, ki je vodila iz Toliko bolj nas preseneča ohranjenost prazgodovinskega objekta, odkritega leta Tupelč do Kobdilja, nastala rimska naselbina (Slapšak, 1974). 2010 ob obnovi zahodnega krila spodnjega palacija gradu, ki so ga raziskovalci Prve, načrtno usmerjene arheološke raziskave v Štanjelu predstavljajo izkopavanja opredelili kot kletni prostor iz starejše železne dobe (6. in 5. stol. pr. n. št.) leta 1972 na območju manjše utrdbe, t. i. stolpa Gledanica, v okviru projekta obnove (Fabec & Vinazza, 2012, 160; 2014, 595−602). Ta je bil deloma vkopan v pobočje 62 63 srednjeveškega Štanjela (Vuga, 1982, 3–4; 2000b, 12–13) (sl. 15). Raziskana je bila Lega ob poteh, ki so vodile iz Tržaškega zaliva prek kraške planote v Vipavsko notranjost in zunanjost ter manjši del ob stolpu (Vuga, 1982). Od objekta, ki ima dolino in naprej v osrednjo Slovenijo, pa ji je omogočala vključitev v pomembne na severozahodni strani nepravilno pravokotno obliko in se na jugovzhodni strani trgovske in kulturne tokove med obalnim sredozemskim in celinskim svetom v polkrožno zaključi, se je do danes v večjem delu ohranila le sredica zidu, vezana notranjosti. s trdno apneno malto. Zunanje lice zidu je bilo grajeno iz obdelanih pravokotnih kamnov, notranje lice pa iz plastovito položenih, grobo obdelanih lomljencev. Debelina zidu doseže tudi 2 metra, v višino pa je ohranjen od 3 do 4 metre. Objekt je bil postavljen na teme štanjelskega hriba, od koder je dober pregled nad večjim delom Krasa in Vipavske doline. Z vrha je mogoče dobro vizualno komunicirati z gorskim prelazom na Hrušici ( Ad Pirum), preko katerega je iz Italije ( Akvileje) proti Ljubljanski kotlini ( Emoni) in naprej v Panonijo potekala rimska itinerarska cesta. Na podlagi najdenega bronastega novca cesarja Licinija I. Davorin Vuga gradnjo utrdbe postavi v drugo desetletje 4. stoletja n. št. Kastelolog Igor Sapač pa v Gledanici prepozna utrdbo iz 13. ali 14. stoletja, stolpast dvor, ki naj bi služil kot upravno središče manjše zemljiške posesti Goriških grofov (Sapač, 2011, 246– 252). Poleg zasnove stolpa naj bi v potrditev njegovi razlagi govorile tudi v stolpu odkrite poznosrednjeveške najdbe. Na vrhnjem platoju s stolpom Gledanica in njegovem pobočju so bile med arheološkimi raziskavami ob gradnji vodohrana v letih 1987 in 2015 ter med preverjanjem vsebine in strukture najdišča za potrebe urejanja okolice stolpa v okviru projekta Kaštelir leta 2019 ugotovljene sledi arhitekturnih ostankov: zidovi brez veziva, ostanki estriha, vseki in izravnave skalne osnove ter ostanki materialne kulture (Harej, 1988; Josipovič et al., 2015; Brezigar, 2019). Ti dokazujejo rabo gornjega platoja s stolpom od prazgodovine, rimskega obdobja do poznega srednjega veka in še v mlajših obdobjih. Med najdbami so prevladovali odlomki prazgodovinske, poznorimske lončenine ter lončenine iz mlajših obdobij, odkriti pa so bili tudi fragmenti stekla ter železnih in bronastih predmetov. Na temenu hriba in pobočju je bilo odkritih tudi več rimskih novcev, ki sodijo v čas 3. in 4. stoletja n. št., kar povezujemo s prisotnostjo rimske vojske ali posameznih enot na tej lokaciji. Razlog je potrebno iskati v zametkih izgradnje zapornih zidov, t. i. Claustra Alpium Iuliarum, v katerih zaledje naj bi sodil tudi Štanjel (Ciglenečki, 1979, 193). Rimljani so v 3. stoletju iz potrebe po varovanju vzhodne meje začeli graditi sistem zapornih zidov in utrdb, ki je v polkrožnem loku potekal od Kvarnerskega zaliva do Čedada. V ta sistem zapor naj bi bile vključene postojanke, ki so poleg strateškega značaja imele tudi signalne naloge. Domnevamo, da je v pozni rimski dobi na temenu štanjelskega hriba že stal objekt, utrdba ali stolp, ki je služil vojaški posadki za nadzor nad prehodi v Vipavsko dolino, ki pa je bil kasneje v srednjem veku ponovno uporabljen (Štupar Šumi, 1987, 3; Ciglenečki, 1979, 19; Harej, 1988, 256; Osmuk, 1998; Vuga, 2000a, 52–53; Brezigar, 2019). Zaključek Kdo je bila skupnost, ki je naseljevala Komenski Kras v obdobju intenzivne gradnje gradišč, in kako je bila organizirana, bodo mogoče razkrile sistematične raziskave v prihodnosti. Danes vemo, da je imela ta skupnost v 1. tisočletju pr. n. št. tesne veze z obalnim pasom Tržaškega zaliva in njegovim kraškim zaledjem ter vzhodno Furlanijo kot tudi s svetolucijsko skupino v Posočju. 64 65 Najstarija povijest Komenskog Krasa Štanjel od prapovijesti do kasnog Rima Patricija Bratina Uvod1 Kras je široka vapnenačka visoravan na sjeverozapadnom dijelu dinarskog 1 Prilog je sažetak stručnih krša koji se dijeli na više mikroregija: Komenski Kras, Divaški Kras i polazišta odnosno Senožeški kraj (Rejec Brancelj, 1999, 234–245). Preko Krasa se protežu materijala za interpretaciju pretpovijesne i povezane tri viša sljemena. Najviše i najdulje jest sljeme na sjevernom rubu visoravni, tzv. baštine Štanjela i Krasa na kraški sjeverni rub, koji se strmo spušta do brda od eocenskog fliša na južnim osnovi arheoloških i drugih izvora (Brezigar & Bratina, rubovima Vipavske doline. Sredinom visoravni proteže se u uzdužnom smjeru 2019), koji je služio za od Divače, pokraj Križa, Tomaja, Dutovelja i Brestovice do Doberdobskog jezera pripremu koncepta uređenja tektonski rasjed, a uz njega padina. Sjeverno i usporedno s time proteže se i unutarnjeg i vanjskog infopunkta u Štanjelu u okviru rasjed u kojem je svoju uzdužnu dolinu oblikovala Raša, jedina površinska voda projekta Kaštelir (Bratina, na Krasu. Komenski Kras nalazi se na sjevernoj krškoj padini, koja je u okolici 2019; Kolenc, 2020). Komena najšira i najplodnija. Na Komenskem Krasu poznati su mnogobrojni tragovi pretpovijesnih naselja; gradine – utvrđene naseobine na višim vrhovima i na nižim visoravnima, kamenite gomile i tornjevi na istaknutim lokacijama, groblja – mjesta pokopa, privremena ili manja naselja u nizini i špiljska utočišta (sl. 1). Sredinom 2. tisućljeća p. n. e. na tom se prostoru može primijetiti intenzivno naseljavanje, a posebno na prijelazu Sl. 13. Baza većeg nadgrobnog spomenika s natpisom, uzidana na unutarnjoj strani zapadnih štanjelskih vrata (foto: P. Bratina, 2019) Baza večjega nagrobnika z napisom, vzidana na notranji strani zahodnih štanjelskih vrat (foto: P. Bratina, 2019) 66 67 prijelazu iz starijeg u mlađe željezno doba (6.–5. st.) (Bratina, 2005; Teržan & Turk, 2005; Vinazza, 2012; Bratina, 2014; Fabec & Vinazza, 2014; Bratina, 2018b). Čini se da je kod izbora naseljavanja na više položene vrhove važnu ulogu imao upravo strateški položaj koji je omogućivao nadzor nad stazama i prirodnim prijelazima te kontrolu nad ekonomskim zaleđem (njive, pašnjaci, šume i ostali prirodni izvor). Gradine su postavljene na vrhove ili padine uzvisina, ovisno o reljefu, mogu biti kružne ili ovalne i imaju jedne ili više zidina. Položaj gradina omogućivao je vizualno komuniciranje među naseobinama. Tako gdje je padina bila vrlo strma i nedostupna nisu se gradile zidine. Posebno kod gradina (npr. Debela griža kod Volčjeg Grada) koje su se nalazile na niže smještenim visoravnima, u obranu naselja uključivale su se i okolne vrtače. Zbog strateške funkcije koja je omogućivala nadzor nad stazama i prirodnim prijelazima preko krške visoravni većina gradina ponovo je naseljena u kasnorimsko doba i u vrijeme protuosmanskih utvrda, a neke su naseljene i danas (Slapšak, 1999, 145–163; Bratina, 2018a, 90–101). Sl. 8. Krhotina zdjele ukrašene otiscima uzice (foto: M. Prešeren, 2019) Naseljavanje u brončanom dobu (od sredine i do kraja 2. tisućljeća p. n. e.) na Odlomek sklede, okrašene z odtisi vrvice (foto: M. Prešeren, 2019) temelju pojedinačnih nalaza ili keramičkog materijala poznato je na sljedećim gradinama Komenskog Krasa: dvorac u Avberu (Dular, 1974; Gabrovec, 1983), Štanjel (Bratina, 2019), Tomaj (Fabec & Vinazza 2018), utvrda u Vojščici (Bratina, 2018b), Brith kod Zagrajca. Dok je odrediv materijal iz kasnog brončanog doba i 2 Razlog neistraženosti u 1. tisućljeće p. n. e. pojava mnogobrojnih naseobina na prirodno zaštićenim i tog prostora vjerojatno starijeg željeznog doba (prva polovina 1. tisućljeća p. n. e.) otkriven na Martinišču strateški dobro smještenim uzvisinama. Uz iznimku topografskih pregleda i je potrebno tražiti u u Svetom (Marchesetti, 1903), na Sv. Mihaelu u Štorjama (Guštin, 1979), na gradini problematičnom krajoliku, rijetkih nedestruktivnih te manjih interventnih arheoloških istraživanja koja su i u utvrdi u Tomaju (Bratina, 2014; 2018b; Fabec & Vinazza, 2018), u Štanjelu obraslosti, karakterističnim obično ovisila o opsegu građevinskih ili terenskih radova, gradine Komenskog snažnim erozivnim (Fabec & Vinazza, 2014; Bratina, 2019), na Debeloj griži u Volčjem Gradu (Vinazza, Krasa nisu istražene.2 Tu valja spomenuti samo arheološka istraživanja na procesima, planskom i 2012), na Gradini kod Brestovice, na Brithu kod Zagrajca, na Sv. Ambrožu iznad intenzivnom pošumljavanju komenskim gradinama prilikom većih zemljanih radova u posljednja dva desetljeća: Temnice, na Grmači kod Kostanjevice itd. Zanimljivo je da je većina materijala itd. koji uzrokuju probleme istraživanja prilikom izgradnje mrtvačnice u Vojščici, prilikom uređivanja pobočja pri interpretaciji (Slapšak otkrivena upravno na području zidina što ukazuje na povećanu građevinsku gradine u Zagrajcu, prilikom uređivanja pristupnih staza, potpornih zidova i 2003, 243). Pritom su djelatnost u vezi s povijesnim događajima kao što su dolazak nove populacije ili dosadašnja istraživanja prilikom novogradnji na tomajskoj gradini te prilikom izgradnje infrastrukture i pokazale tragove dugotrajne ratovi za prevlast nad strateškim položajima na krškoj visoravni. Godine 1994. obnove objekata u Štanjelu. Mnogo bolje poznajemo gradine Tršćanskog zaljeva, naseljenosti područja, bez tijekom istraživanja sjeveroistočnog dijela zidina tomajske gradine dokumentirana očuvanog stratigrafskog kao npr. Tabor pri Repentabru / Castelliere di Monrupino/ (Lonza, 1972; Flego & je gradnja zidina u više faza (Bratina, 2001; 2018b). Utvrđene su tri faze gradnje, redoslijeda (Štanjel, Tomaj, Rupel, 1993), Gradišče pri Katinari / Castelliere di Cattinara/ (Maselli Scotti, 1979; Zagrajec) i intenzivne obnove ili utvrđivanja zidina iz prve polovine 1. tisućljeća p. n. e. (sl. 2). Očuvane 1981) i Kaštelir pri Korošcih /Jelarji / Castelliere di Monte Castellier deglie Elleri/ napore stanovništva tijekom tisućljetne povijesti uložene (Lonza, 1981; Maggi et al., 2017). Na tim je lokacijama osim zidina istraživan i u pripremu zemljišta za unutarnji prostor gradina s naseobinskim terasama. No unatoč neistraženosti, poljoprivrednu obradu snažnim prirodnim erozijskim procesima i posebno destruktivnim zahvatima (Panjek, 2006). tijekom prvog i drugog svjetskog rata većina komenskih gradina dobro je očuvana i 3 Projekt Kaštelir – stoga su iznimno važne za znanstvena istraživanja u budućnosti i za predstavljanje ”Prapovijesne gradine i te baštine javnosti (Bratina, 2018a). Posljednjih se godina uporaba LIDAR snimki etnobotanika za održivi turizam i ruralni razvoj – od u arheološkoj struci pokazala izvrsnim izvorom informacija u otkrivanju novih Krasa do Kvarnera (preko arheoloških tragova, kao i interpretaciji već poznatih nalazišta. Riječ je o jednoj Brkina, Ćićarije i Istre)” od metoda daljinskog prepoznavanja koje upravo za područje Krasa daje čudesne primjer je dobre prakse osvješćivanja lokalne rezultate, koje je prije konačnog definiranja arheološkim sondiranjem na terenu zajednice o važnosti potrebno i utvrditi (Vinazza et al., 2018). To je vjerojatno jedan od razloga zbog arheološke baštine i uspješan kojih je slovenski Kras ponovo postao zanimljiv i stručnoj i laičkoj javnosti. primjer uključivanja te baštine u lokalnu turističku Poraslo je i zanimanje lokalnih zajednica odnosno zainteresiranih pojedinaca za ponudu. uključivanje baštine gradina u sklop šire turističke ponude slovenskog Krasa.3 Na temelju poznatog materijala utvrđujemo da je područje Komenskog Krasa bilo gusto naseljeno, posebno na prijelazu u 1. tisućljeće p. n. e., tj. na prijelazu iz kasnog Sl. 9. Krhotina posude ukrašene ubodima (foto: M. Prešeren, 2019) brončanog doba u željezno doba u njegovu početku (10.–8. st.) i u nastavku, na Odlomek posode, okrašene z vbodi (foto: M. Prešeren, 2019) 68 69 zidine građene su od pomno odabrane unutarnje i krovnu konstrukciju. Istraživanja su upozorila na to da je i na Krasu drvo bilo fronte većih neobrađenih komada lomljenca od važan konstrukcijski element, iako se obično nije očuvalo. Istraživači Biba Teržan tomajskog vapnenca, a međuprostor – punilo zida, i Peter Turk smatraju da su tornji bili namijenjeni za pregled i kontrolu teritorija bio je ispunjen većim i manjim kamenjem i kamenim prazgodovinske prapovijesne zajednice, nadzor staza i prijelaza (Teržan & Turk, drobljencem. U punilu najmlađe faze zidina 2005, 339–352; 2006, 20–23). Zbog položaja na sjevernom rubu krške visoravni otkrivene su mnogobrojne krhotine posuđa, među mogli su označavati i sjevernu granicu krške zajednice željeznog doba. Položaj kojima su najbrojniji bili lonci za pripremu hrane tornjeva ukazuje na povećanu potrebu zajednice koja je tu živjela za nadzorom te velike posude – pithosi za čuvanje namirnica i i zaštitom pristupa na kršku visoravan iz Vipavske doline i Vipavskih brda u 1. tekućina (Bratina, 2018b, 176).4 tisućljeću p. n. e. (Teržan & Turk, 2014). Tijekom arheoloških istraživanja prilikom uređivanja zapadne padine gradine Brith iznad Zagrajca 2013. godine na rubu gornjeg platoa otkriven je dio zidina iz Štanjel željeznog doba (Turk & Rupnik, 2013). I tu je vanjsko lice zidina izgrađeno od neobrađenog kamena, a punilo je bilo od većeg kamena, drobljenca i zemlje (sl. 3). U 1. tisućljeću p. n. e. na Krasu se oblikuju regionalni centri odnosno središnje naseobine zajednica koje Š tanjel se nalazi na rubu krške visoravni, tik iznad Braniške doline, odakle je moguće nadzirati veći dio Komenskog Krasa, kao i prijelaze po dolini Raše i Branice (sl. 5). S vrha štanjelskog brda seže pogled preko doline Raše, brežuljkastih Vrhé i Nanoške visoravni na istok, preko Vipavskih brda do Trnovske visoravni na sjever, preko Vipavske doline na sjeverozapad i preko su tu živjele (Slapšak, 1995; Novaković, 2001). krške visoravni na zapad i jug. Mnogobrojna nalazišta iz pretpovijesti i rimskog Takve naseobine bile su na Komenskom Krasu: doba dokazuju u Štanjelu postojanje važnog pretpovijesnog i rimskog naselja te tomajska gradina, Martinišče na Svetom i Štanjel utvrđene kasnorimske vojne ispostave. U srednjem vijeku oblikovalo se utvrđeno s kobdiljskom gradinom (Slapšak, 1995, 79–81; naselje na terasama južne i zapadne padine brda, zaklonjene od vjetra. U razdoblju Novaković, 2001, 264–266, 274–276). Za Komenski Habsburške Monarhije Štanjel ponovo postaje zanimljiv zbog položaja na zapadnoj Kras u tom razdoblju je karakteristična gradnja granici monarhije, što se može iščitati iz intenzivne gradnje. naselja s veličanstvenim zidinama i kamenih tornjeva na sjevernom krškom rubu. Jedna je od Prvi je Štanjel kao pretpovijesnu gradinu prepoznao tršćanski istraživač i najmarkantnijih gradina tog dijela Krasa gradina ravnatelj muzeja u Trstu, Carlo Marchesetti, koji spominje dvjesto metara Sl. 10. U cijelosti očuvana Debela griža kod Volčjeg Grada. Monumentalni dugu ruševinu zidina kao jedini ostatak prapovijesne naseobine (Marchesetti, brončana igla s krovastom ostatci zidina predstavljaju važan estetski, glavicom (9.–8. st. pr. n. e.) (foto: M. Prešeren, 2019) ambijentalni i simbolički element u krajoliku (sl. 4). U svrhu ponovne evaluacije gradine i neposredne V celoti ohranjena bronasta igla okolice za potrebe uspostave arheološkog parka 2018. s strešasto glavico (9.–8. stol. i 2019. godine su provedena arheološka istraživanja pr. n. št.) (foto: M. Prešeren, (Bratina & Jerončič, 2019). Obuhvaćala su daljinsko 2019) prepoznavanje s interpretacijom snimki zračnog laserskog skeniranja, geofizikalna istraživanja, površinski terenski pregled i testno sondiranje. 4 Najmlađa faza unutarnjeg Istraživanja su pokazala da je veličanstveni nasip Debele griže ostatak rasipanja lica zidina očuvana je u visinu obrambenog zida i rezultat taloženja kamenja skupljenog s okolnih, susjednih veću od 1 m. Budući da se ni površina prilikom pripreme terena za poljodjelsku uporabu (Leskovar et al., 2019). u kojoj fazi gradnje zida nije očuvalo vanjsko lice zidina, Taj način slaganja kamenja poznat je i s gradina na Tržaškom Krasu (Flego & možemo samo pretpostavljati Rupel, 1993, 86). da je širina najstarije faze zidina bila veća od 2,5 m. Godine 1993. prije proširenja kamenoloma na gornjoj visoravni Ostrog vrha kod Štanjela sustavno je istražena jedna od kamenih hrpa. Iskapanja su ispod hrpe kamenja otkrila ostatke tornja iz željeznog doba (Teržan & Turk, 2005; 2006; 2014). Vanjska i unutarnja fronta zida tornja, koji je imao i okolnu terasu, Sl. 11. Dio luka brončane fibule s palmetastom Sl. 12. Dio noge brončane fibule tipa Jezerine glavom (1. st. pr. n. e.) (foto: M. Prešeren, 2019) (1. st. pr. n. e.) (foto: M. Prešeren, 2019) izgrađeni su od pomno odabranog masivnog kamenja, a unutrašnjost između njih bila je ispunjena sitnijm kamenjem. U unutarnjoj i vanjskoj fronti nalazile su se Odlomek loka bronaste fibule s palmetasto glavo Odlomek noge bronaste fibule tipa Jezerine niše za drvene grede koje su tornju pružale veću stabilnost, a vjerojatno su nosile (1. stol. pr. n. št.) (foto: M. Prešeren, 2019) (1. stol. pr. n. št.) (foto: M. Prešeren, 2019) 70 71 rekonstrukcije objekta uz kvadratni toranj na južnim zidinama utvrde (Osmuk, 5 Bratina, 1993, 11: Zid 1992; 1995; Bratina, 1993, 2019). Među iskopanim materijalom prevladavaju nalazi je tijekom istraživanja koji su obično dio kućnog inventara naseobina iz željeznog doba: odlomki glinenih definiran kao unutarnji zid prapovijesne gradine. predmeta, među kojima su najbrojniji lonci za pripremu hrane i zdjele te zdjelice za posluživanje hrane, dijelovi velikih posuda za spremanje žitarica i tekućina (tzv. silosi), dijelovi pomičnih peći te stalak za posuđe, keramički svitci, vretena i dijelovi glinene žbuke (Bratina, 2019, 51) (sl. 6, 7). Štanjelski glineni predmeti izrađeni su ručno od lončarske smjese kojoj je pridodano više primjesa, obično kremen, kalcijev karbonat, tinjac i organske tvari. Površina posuda s prijelaza u zadnje tisućljeće p. n. e. i s početka željeznog doba glatka je i od finozrnate ili sitnozdrnate lončarske smjese. Prema kraju starijeg željeznog doba sastav lončarske smjese krupnozrnat je, a površina posuda grublja i s vidljivim tragovima zaglađivanja. Glineni predmeti često su ukrašavani urezivanjem (vodoravne, kose kanelure i žljebovi, urezani crtkani trokuti i cik-cak linije), utiskivanjem (otisak uzice ili šila), apliciranjem ili modeliranjem (bradavice, rebra), bojenjem (glineni i premazi u boji). Riječ je o tehnikama ukrašavanja i motivima koji su karakteristični za prvu polovinu 1. tisućljeća p. n. e. na širem sjevernojadranskom području (sl. 8, 9). Prilikom obnove objekta uz kvadratni toranj je otkrivena i u cijelosti očuvana brončana igla s krovastom glavicom i namotanim vratom te odlomak brončane fibule (sl. 10). Igle tog tipa predstavljaju karakterističnu mušku nošnju starijeg željeznog doba u sjevernom jadranskom području. Biba Teržan taj tip igala smješta u kasno 9. i rano 8. st. p. n. e., u tzv. željezni horizont zapadne i srednje Slovenije Sl. 14. Dio nadgrobnog stupa – Cippusa s natpisom, uzidan iznad portala kuće Štanjel 26 (foto: M. (Teržan, 2002, 88–89; Teržan & Črešnar, 2014, 706; Bratina, 2019, 51). Tijekom Prešeren, 2019) praćenja strojnih iskapanja 1992. godine na dionici od Kobdiljskih vrata do ulaza u crkvu ispod cestovnih nasipa otkriven je do 0,70 m debeo netaknut kulturni sloj, Del nagrobnega stebra – Cippusa z napisom, vzidan nad portalom hiše na naslovu Štanjel 26 (foto: M. Prešeren, 2019) a između kuća Štanjel 6 i 6a tragovi pretpovijesnog objekta koje je Nada Osmuk povezala s već istraženim ostatcima prapovijesne kuće (Osmuk, 1995, 164; Žbona Trkman, 1981, 216–217). Na toj dionici dijelu utvrđen je i rimski naseobinski sloj sa zgarištem i sedam vrlo oštećenih skeletnih grobova koji su okvirno datirani u 1903, 49–50). Taj dio kamenih zidina trebao je biti tridesetih godina 20. stoljeća vrijeme prije 16. st. (Osmuk, 1995, 164; 1992, 9). uništen prilikom gradnje željezničke pruge (Slapšak, 1973). Tijek pretpovijesnih U nastavku izgradnje infrastrukture 1993. godine od Kobalovog tornja pa sve do zidina danas više nije moguće prepoznati, iako većina istraživača smatra da su zadnje kuće u trasi ceste utvrđen je 0,60 m debeo kulturni sloj u kojem su se kasnosrednjovjekovne zidine djelomično građene na prapovijesnom nasipu. To je nalazili i prapovijesni i rimski nalazi. Pokraj kuće Štanjel 16 tik ispod cestovnog arheološkim istraživanjima potvrđeno samo na istočnoj strani današnjeg naselja tampona dokumentirana je i donja razina zida građenog u suhoj tehnici s lijepo (Osmuk, 1998). Nada Osmuk dokumentirala je prilikom sondiranja kod Kobalova poravnanim licem koji bi mogao biti ostatak zidina pretpovijesne naseobine tornja 1999. ispod kasnosrednjovjekovnih zidina kamenu hrpu s mnogobrojnim (Bratina, 1993, 11; 2019, 51).5 Zid se protezao poprijeko na padinu i poprijeko na odlomcima prapovijesne keramike i prepoznala je kao ulazne zidine štanjelske već spomenute istočne zidine pretpovijesne gradine kod Kobalova tornja (Osmuk, gradine (Osmuk, 2001, 128). U posljednjih tri desetljeća arheološka istraživanja 2001). I na tom su odsjeku otkriveni tragovi rimskih objekata (Osmuk, 1997). Tako koja su pratila različite građevinske zahvate unutar i izvan obziranog dijela su na uglu kuća Štanjel 8 i 9 utvrđene dvije stranice loše očuvanog objekta koji je Štanjela otkrila su mnogobrojne prapovijesne i rimske nalaze i netaknute bio ukopan u stjenoviti temelj i u kojem su pronađeni odlomci rimskih glinenih tragove naseobinskih objekata. Na temelju otkrivenog keramičkog materijala predmeta, oštećeni brončani predmeti, ugljen i životinjske kosti. Na temelju zaključujemo da je Štanjel bio naseljen već u srednjem brončanom dobu, kao i odlomka luka fibule s palmetastom glavom i noge fibule tipa Jezerine objekt je u mlađem i kasnom brončanom dobu (druga polovina 2. tisućljeća pr. Kr.). S datiran u kasni laten odnosno u rano rimsko doba (1. st. p. n. e.) (Bratina, 2019, obzirom na položaj uz važan izvor vode, Rašu i Branicu, te uz prirodni prijelaz s 54) (sl. 11, 12). Fibule s palmetastom glavom ograničene su na slovenski prostor krške visoravni u Vipavsku dolinu, možemo pretpostaviti i još ranije naseljavanje. i datirane u razdoblje prve polovine 1. stoljeća p. n. e., dok su fibule tipa Jezerine Potrebno je istaknuti intenzitet naseljavanja na prelasku u 1. tisućljeće p. n. e. i osim Slovenije i Istre posebno brojne u Padskoj nizini i u zaleđu Akvileje (Cunja u starijem željeznom dobu (od 11. do kraja 6. st. p. n. e.) (Fabec & Vinazza, 2014, & Mlinar, 2010, 50–51). Prilikom nastavka izgradnje vodovoda i kanalizacije od 599–600; Bratina, 2019, 51–52). Mnogobrojni nalazi iz tog razdoblja pronađeni 2013. do 2017. godine na trgu s krškom kućom i kod kuća Štanjel 15, 18, 19, 21, 22 su prilikom gradnje infrastrukture 1992. godine, na donjoj terasi zidinama otkriveni su slojevi s pretpovijesnim i rimskim materijalom: ostatci jednostavnih opasanog Štanjela i 1993. godine, uz istočni rub naselja te 2007. i 2008. prilikom 72 73 početak 4. st. p. n. e. Možda u uništenju možemo prepoznati sukobe za prevlast nad strateškim krškim prijelazima koji se spominju u pisanim izvorima (Slapšak, 2003). Tijekom istraživanja u zapadnom krilu donjeg palasa otkriveni su i tragovi arhitekture iz rimskog doba koja je izgrađena od obrađenog i mortom vezanog kamena (Fabec & Vinazza, 2012). U starim izvorima kao vjerojatno groblje iz željeznog doba spominje se zapadna padina štanjelskog brda. Riječ je o bilješkama o otkriću spaljenih groba s kraja 19. st. u vinogradu, blizu zapadnih vrata dvorca i početkom 20. st. prilikom proširenja ceste te postavljanja mesnice (Marchesetti, 1878, 101; Petru, 1965, 197; Slapšak, 1973). Među nalazima koji su dospjeli u tršćanski muzej Carlo Marchesetti spominje grob pripadnice zajednice iz željeznog doba s kraja 5. stoljeća p. n. e. Osim brončane posude, tzv. ciste, navodno je sadržavao i bogat nakit; fibule, narukvice i prsten. Novija istraživanja ukazuju na to da je vjerojatno riječ o dva groba, koja su vjerojatno pronađena u Tupelčama na Krasu i u starijim objavama pogrešno pripisana Štanjelu (Vinazza, 2018, 381–386). Sl. 15. Utvrda – toranj Gledanica prije restauracije (foto: M. Prešeren, 2019) Na veliko značenje krše visoravni u posljednja tri stoljeća p. n. e. upravo zbog njezina strateškog položaja upozorava već Božidar Slapšak. Komunikacija koja je Utrdba – stolp Gledanica pred restavriranjem (foto: M. Prešeren, 2019) tekla preko visoravni vjerojatno su bile od iznimne važnosti i s ekonomskog i s vojno-strateškog aspekta (Slapšak, 2003, 246). Riječ je o vremenu kad su nam iz pisanih izvora poznati ratovi za nadzor nad tim predmeta od gline i keramičkih svitaka, dijelovi kućnog ljepila, životinjske kosti, područjem, a spominju se Rimljani, Histri, keltski doseljenici – Karni, Taurini i ugljen (Josipovič et al., 2014). Pretpostavljamo da je riječ o ostatcima objekata koji Japodi. su također bili ukopani u geološku podlogu, a koje je zbog izmiješanih nalaza teško Na prapovijesnu zajednicu koja je živjela na Komenskom Krasu od osnutka 181. vremenski odrediti. godine p. n. e. snažno je utjecala i rimska kolonija Akvileja. Najkasnije sredinom 1. Arheološka istraživanja od 2016. do 2019. godine na sjevernoj i sjeverozapadnoj stoljeća p. n. e. Rimljani pripajaju krajeve uz trgovačke puteve kojima se prevozila padini štanjelskog brda te na lokaciji sjevernog štanjelskog tornja otkrila su trgovačka roba do Akvileje i Tergeste (Trsta) preko krške visoravni i Vipavske prapovijesne terase s naseobinskim materijalom i s ostatcima struktura građenih doline te kroz prirodni prijelaz Okru (Razdrto) do Nauportusa (Vrhnike) i dalje tehnikom suhozida (Brezigar & Rupnik, 2016; Omahen, 2017). Prethodna prema istoku. To je i vrijeme kad je Štanjel, sudeći prema ostatcima i nalazima iz istraživanja provodila su se zbog planirane nove pristupne ceste u naselje i zbog želje ranog rimskog doba (kasni laten), ponovo naseljen. za uspostavom šetnice i pristupne staze do Ferrarijeva vrta te prilikom uređenja Štanjel je u starijoj literaturi poznat kao rimsko nalazište prije svega zbog dvaju parkirališta. Pretpostavljamo da je riječ o ostatcima zasutih potpornih terasa koje ugrađenih rimskih nagrobnih spomenika od aurisinskog vapnenca. Oba natpisna bi mogle biti sastavni dio obrambene arhitekture odnosno potpora prapovijesnim kamena potječu iz rimske nekropole, vjerojatno negdje ispod starog Štanjela zidinama. Zasipi terasa obično čine naseobinske ostatke iz naseobine. Slične terase (Sticotti, 1951, br. 315, 316, 99; Petru, 1965, 197; Vuga, 2000a, 50–53). Prvi kamen otkrivene su na južnoj padini tomajske gradine i u tršćanskim gradinama, a vrlo dio je baze većeg nadgrobnog spomenika i danas služi kao postolje na unutarnjoj su česte u furlanskim gradinama. strani zapadnih vrata na ulazu u štanjelsko naselje (sl. 13). A drugi je odlomak Na temelju provedenih arheoloških istraživanja na području starog dijela Štanjela nagrobnog cippusa ili stupa i uzidan je iznad portala pročelja kuće Štanjel 26 (sl. 14). pretpostavljamo da su objekti iz željeznog doba u unutrašnjosti gradine uklonjeni Na temelju imena arheolog Davorin Vuga smatra da su ti nadgrobni spomenici bili još za vrijeme rimskog naseljavanja. A uzrok konačnog brisanja prapovijesnih, kao u vlasništvu italskih kolonista koji su na Komenski Kras došli nakon učvršćivanja i rimskih ostataka nedvojbeno su građevinski zahvati povezani s utvrđivanjem rimske vlasti u zaleđu Tršćanskog zaljeva i posjedovali su u doba ranog rimskog naselja i gradnjom protuturske obrane u 15. stoljeću te kasnije novodobne gradnje. imperija ruralno imanje, tzv. villu rusticu negdje u blizini Štanjela (Vuga, 2000). U Utoliko nas više iznenađuje očuvanost pretpovijesnog objekta otkrivenog 2010. 1. stoljeće p. n. e. pripada i rimski bodež koje je otkriveno detektorom metala južno godine prilikom obnove zapadnog krila donjeg palasa dvorca, koji su istraživači od Štanjela, na lokaciji Merce (Bavdek, 2006). Na toj lokaciji uz rimsku stazu koja definirali kao podrumski prostor iz starijeg željeznog doba (6. i 5. st. p. n. e.) je vodila od Tupelča do Kobdilja nastala je rimska naseobina (Slapšak, 1974). (Fabec & Vinazza, 2012, 160; 2014, 595−602). Bio je djelomično ukopan u padinu Prva, planski usmjerena arheološka istraživanja u Štanjelu bila su iskapanja i građen tehnikom suhozida. U objektu su otkrivene velike posude za pohranu, 1972. godine na području manje utvrde, tzv. tornja Gledanica, u okviru projekta kuhinjsko posuđe, predmeti za ognjište, odlomak zmijaste fibule, ostatci životinja, obnove srednjovjekovnog Štanjela (Vuga, 1982, 3–4; 2000b, 12–13) (sl. 15). troska, pougljenjeno drvo, koštice vinove loze i drugo sjemenje. Na temelju Istražena je unutrašnjost i vanjski dio te manji dio pokraj tornja (Vuga, 1982). radiokarbonskih datacija sjemenki i sloja žeravice uništenje objekta datirano je na Od objekta, koji na sjeverozapadnoj strani ima nepravilan pravokutni oblik, a na 74 75 jugoistočnoj strani završava polukružno, do danas se većim dijelom očuvala samo sredina zida, vezana čvrstim vapnenim mortom. Vanjsko lice zida izgrađeno je AVTOR / AUTOR od obrađenog pravokutnog kamena, a unutarnje od slojevito položenog, grubo lomljenog lomljenca. Debljina zida doseže i dva metra, a u visinu je očuvan od tri PATRICIJA BRATINA, konservator, konservatorski svetnik do četiri metra. Objekt je postavljen na tjeme štanjelskog brda, odakle se pruža dobar pregled nad većim dijelom Krasa i Vipavske doline. S vrha je moguće dobro vizualno komunicirati s planinskim prijelazom na Hrušici ( Ad Pirum), preko kojeg Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenija, je iz Italije ( Akvileje) prema Ljubljanskoj kotlini ( Emoni) i dalje u Panoniju tekla OE Nova Gorica rimska itinerarska cesta. Na temelju pronađenog brončanog novca cara Licinija Delpinova ulica 16, SI-5000 Nova Gorica, Slovenija I. Davorin Vuga gradnju utvrde smješta u drugo desetljeće 4. stoljeća p. n. e., a kastelolog Igor Sapač u Gledanici prepoznaje utvrdu iz 13. ili 14. stoljeća, dvorac s e-mail: patricija.bratina@zvkds.si tornjevima koji je mogao služiti kao upravno središte manjeg zemljišnog posjeda Goriških grofova (Sapač, 2011, 246–252). Osim koncepta tornja, u prilog njegovu objašnjenju idu i u tornju otkriveni kasnosrednjovjekovni nalazi. Na gornjem platou s tornjem Gledanica i njegovoj padini tijekom arheoloških istraživanja prilikom gradnje spremnika za vodu 1987, 2015. i 2019. godine tijekom provjere sadržaja i strukture nalazišta za potrebe uređivanja okolice tornja BIBLIOGRAFIJA u okviru projekta Kaštelir otkriveni su tragovi arhitektonskih ostataka: zidovi bez veziva, ostatci estriha, usjeci i poravnanja stjenovitog temelja te ostatci materijalne kulture (Harej, 1988; Josipovič et al., 2015; Brezigar, 2019). Oni dokazuju uporabu Bavdek, A. (2006): Štanjel – Merce. Poročila. Varstvo Bratina, P. & J. Jerončič (2019): Konservatorski načrt gornjeg platoa s tornjem od pretpovijesti, rimskog doba do kasnog srednjeg vijeka, spomenikov, 39–41, 213. Volčji Grad – Arheološko najdišče Debela griža, pa i u mlađim dobima. Među nalazima su prevladavali odlomci pretpovijesnih, Bratina, P. (1993): Štanjel – prazgodovinska in rimskodobna EŠD: 836, 14-1/2017 KN, Ljubljana. Hrani: ZVKDS, kasnorimskih predmeta od gline te predmeta od gline iz mlađih doba, a otkriveni su naselbina. Pozdrav iz KS Štanjel, 6, 11. OE Nova Gorica (neobjavljeno). i fragmenti stakla te željeznih i brončanih predmeta. Na tjemenu brda i padinama Bratina, P. (2001): Tomaj, Gradišče. Poročila. Varstvo Brezigar, B. (2019): Poročilo o arheološkem testnem izkopu otkriveno je i više rimskih novčića koji spadaju u razdoblje 3. i 4. stoljeća n. e., što spomenikov, 38, 135–136. na Gledanici v Štanjelu –preverba interpretacije povezujemo s prisutnošću rimske vojske ili pojedinih jedinica na toj lokaciji. Razlog Bratina, P. (2005): Tomaj, the archaeological rescue lidarja na terenu. Hrani: ZVKDS, OE Nova Gorica je potrebno tražiti u začetcima izgradnje limesa, tzv. Claustra Alpium Iuliarum, u excavation of the rampart. V: Bandeli, G. & E. (neobjavljeno). čije bi zaleđe pripadao i Štanjel (Ciglenečki, 1979, 193). Rimljani su u 3. stoljeću Montagnari Kokel (ur.): Carlo Marchesetti e i castellieri Brezigar, B. & P. Bratina (2019): Strokovna izhodišča zbog potrebe za zaštitom istočne granice počeli graditi sustav obrambenih zidova 1903–2003. Atti del Convegno internazionale di in gradiva za prezentacijo in interpretacijo i utvrda koji se u polukružnom luku protezao od Kvarnerskog zaljeva do Čedada. studi, Castello di Duino (Trieste), 14–15 novembre prazgodovinske in povezane dediščine Štanjel in U taj sustav limesa bile su uključene ispostave koje su osim strateškog karaktera 2003. Fonti e studi per la storia della Venezia Giulia 9. Krasa na osnovi arheoloških in drugih podatkov / imale i signalnu ulogu. Pretpostavljamo da je u kasnom rimskom dobu na tjemenu Trieste, Università degli Studi di Trieste, 613–616. virov. Hrani: Občina Komen (neobjavljeno). štanjelskog brda već stajao objekt, utvrda ili toranj, koji je služio vojnoj posadi Bratina, P. (2014): Tomaj. V: Teržan, B. & Črešnar, M. (ur.): Brezigar, B. & J. Rupnik (2016): Poročilo o opravljenem za nadzor nad prijelazima u Vipavsku dolinu, a koji je kasnije u srednjem vijeku Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na intenzivnem podpovršinskem terenskem pregledu ponovo iskorišten (Štupar-Šumi, 1987, 3; Ciglenečki, 1979, 19; Harej, 1988, 256; Slovenskem. Katalogi in monografije 40. Ljubljana, (ITP) na predvideni trasi parkirišča v Štanjelu (parc. Osmuk, 1998; Vuga, 2000a, 52–53; Brezigar, 2019). Narodni muzej Slovenije, 587–593. št.1/11, 949/4, 8, 34, 40 k.o. Štanjel). Hrani: ZVKDS, Bratina, P. (2018a): Gradišča Krasa. V: Vončina, D. (ur.): OE Nova Gorica (neobjavljeno). Gradišča v zahodni in osrednji Sloveniji. Gorjansko, Ciglenečki, S. (1979): Strukturiranost poznorimske Zavod Krasen Kras, 94–95. poselitve Slovenije. Arheološki vestnik, 48, 193. Zaključak Bratina, P. (2018b): Bronze and Iron Age settlements in the Cunja, R., Mlinar, M. (ur.) (2010): S fibulo v fabulo: fibule Kras and the Vipava Valley, Slovenia. V: Borgna, iz Istre, s Krasa, iz Notranjske in Posočja med E., Càssola Guida, P. & S. Corazza (ur): Preistoria e prazgodovino in zgodnjim srednjim vekom. Koper, Protostoria del Caput Adriae. Studi di Preistoria e Pokrajinski muzej Koper. Tko su bili pripadnici zajednice koja je naseljavala Komenski Kras u razdoblju intenzivne gradnje gradina i kako je bila organizirana, možda će otkriti Protostoria 5. Udine, Istituto Italino di Preistoria e Dular, J. (1974): Bronasti jezičastoročajni meči iz Slovenije. sustavna istraživanja u budućnosti. Danas znamo da je ta zajednica u 1. Protostoria, 173–180. V: Guštin, M. (ur.): Varia archaeologica 1. Brežice, tisućljeću p. n. e. njegovala uske veze s obalnim pojasom Tršćanskog zaljeva i Bratina, P. (2019): Štanjelski hrib v preteklosti. Pregled Posavski muzej Brežice, 11–29. njegovim krškim zaleđem te istočnom Furlanijom, kao i sa svetolucijskom arheoloških raziskav. V: Belingar, E. (ur.): Štanjel: Fabec, T. & M. Vinazza (2012): Štanjel. Poročila. Varstvo zajednicom u Posočju. Položaj uz putove koji su vodili iz Tršćanskog zaljeva preko variacije v kamnu. Kulturna dediščina Štanjela. spomenikov, 47, 160. krške visoravni u Vipavsku dolinu i dalje u srednju Sloveniju omogućivao je Ljubljana, Slovensko konservatorsko društvo, 43–57. Fabec, T. & M. Vinazza (2014): Štanjel. V: Teržan, B. & uključenje u važne trgovačke i kulturne tokove između obalnog mediteranskog i kontinentalnog svijeta u unutrašnjosti. 76 77 M. Črešnar (ur): Absolutno datiranje bronaste Marchesetti, C. (1878): Sugli oggetti preistorici scoperti in v rimski dobi. V: Kranjc, A. (ur.): Kras: pokrajina, D. (ur.): Gradišča v zahodni in osrednji Sloveniji. in železne dobe na Slovenskem. Katalogi in recentemente a S. Daniele del Carso. Bolletino življenje, ljudje. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, Gorjansko, Zavod Krasen Kras, 103–123. monografije 40. Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, della Societa adriatica di scienze naturali in 145–163. Vončina, D. (ur.) (2018): Gradišča v zahodni in osrednji 595–602. Trieste, 3, 101. Slapšak, B. (2003): O koncu prazgodovinskih skupnosti na Sloveniji. Gorjansko, Zavod Krasen Kras. Fabec, T. & M. Vinazza (2018): Tomaj: Gradišče in Tabor. Marchesetti, C. (1903): I Castellieri preistorici di Trieste e Krasu. Arheološki vestnik, 54, 243–257. Vuga, D. (1982): Poročilo o izkopavanju na Gledanici nad Poskus prepoznavanja dinamik preoblikovanja della regione Giulia. Trieste, Museo Civco di Storia Sticotti, P. (1951): Inscriptiones Italiae, vol. X, fasc. 4. Štanjelom leta 1972. Goriški letnik, 9, 3–12. tomajskega griča od prazgodovine do danes. Naturale. Tergeste. Roma, La Libreria dello Stato, 315, 316, Vuga, D. (2000a): Štanjel v rimski dobi. Kras, 38–39, 50–53. Goriški letnik 42, 9‒44. Maselli Scotti, F. (1979): Prime considerazioni sul recente 99. Vuga, D. (2000b): Še o Gledanici na Štanjelskem griču. Flego, S. & L. Rupel (1993): Prazgodovinska gradišča scavo a Cattinara. V: L‘età del Bronzo e del Ferro Štupar-Šumi, N. (1987): Štanjel in grad Štanjel. Zbirka Kras, 41, 12–13. Tržaške pokrajine = I castellieri della provincia nell’Isontino. Atti del Convegno di Studi, Gorizia, vodnikov: kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Žbona Trkman, B. (1981): Štanjel. Varstvo spomenikov, 23, di Trieste. Trieste, Zveza zgodovinskih društev giugno 1977. Gorizia, 45–55. 125, 3. Ljubljana, Zavod SR Slovenije za varstvo 216–217. Slovenije. Maselli Scotti, F. (1981): Il bronzo finale e il primo ferro a naravne in kulturne dediščine. Gabrovec, S. (1983): Jugoistočnoalpska regija. V V: Cattinara. Atti dei Civici Musei di Storia ed Arte di Teržan, B. (2002): Kronološki oris. V: Svoljšak, D. & A. Benac, A. (ur.): Praistorija jugoslavenskih zemalja: Trieste 12, 1, 133–160. Pogačnik (ur.): Tolmin, prazgodovinsko grobišče IV. bronzano doba. Sarajevo, Akademija nauka Novaković, P. (2001): Prostorska in pokrajinska arheologija: II. Razprave. Katalogi in monografije 35. Ljubljana, i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Centar za študija na primeru Krasa. Doktorska disertacija. Narodni muzej Slovenije, 85–102. balkanološka ispitivanja, 21–96. Hrani: Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Teržan, B. & M. Črešnar (2014): Poskus absolutnega Guštin, M. (1979): Notranjska. K začetkom železne dobe Univerze v Ljubljani (neobjavljeno). datiranja starejše železne dobe na Slovenskem. V: na severnem Jadranu. Katalogi in monografije 17. Omahen, M. (2017): Strokovno poročilo o arheoloških Teržan, B. & M. Črešnar (ur.): Absolutno datiranje Ljubljana, Narodni muzej Slovenije. raziskavah severnega stolpa v obzidju bronaste in železne dobe na Slovenskem. Katalogi Harej, Z. (1988): Štanjel ob Gledanici. Poročila. Varstvo naselbinskega spomenika Štanjel (parcela št. 13/3 in monografije 40. Ljubljana, Narodni muzej spomenikov, 30, 256. in 1105, k. o. 2416 Štanjel). Hrani: ZVKDS, OE Nova Slovenije, 703–725. Josipovič, D., Turk, M., Rupnik, J. & X. Bajec (2014): Prvo Gorica (neobjavljeno). Teržan, B. & P. Turk (2005): The Iron Age Tower upon strokovno poročilo o arheološkem testnem izkopu in Osmuk, N. (1992): Novo v štanjelski arheologiji. Pozdrav iz Ostri vrh. V: Bandelli, G., Montagnari Kokelj, E., arheološkem dokumentiranju ob gradnji v Štanjelu. KS Štanjel, št. 5, 9. Mihovilić, K. & P. Novaković (ur.): Carlo Marchesetti Hrani: ZVKDS, OE Nova Gorica (neobjavljeno). e i castellieri 1903–2003. Atti del Convegno Osmuk, N. (1995): Štanjel. Varstvo spomenikov, 35,163–164. internazionale di studi, Castello di Duino (Trieste), Josipovič, D., Turk, M., Rupnik, J. & B. Brezigar (2015): Osmuk, N. (1997): Štanjel. Varstvo spomenikov, 36, 207. 14–15 novembre 2003, Fonti e studi per la storia Poročilo o opravljenih predhodnih arheoloških Osmuk, N. (1998): Štanjel – zgodovinski razvoj naselja. della Venezia Giulia 9, Trieste, Università degli Studi raziskavah na Gledanici v Štanjelu (parcela št. 949/1 Hrani: ZVKDS, OE Nova Gorica (neobjavljeno). di Trieste, 339–352. in 1/1 k.o. 2416 Štanjel). Hrani: ZVKDS, OE Nova Gorica (neobjavljeno). Osmuk, N. (2001): Štanjel – vas: parc.št.15. (pri Kobalovem Teržan, B. & P. Turk (2006): Kraški opazovalni in obrambni stolpu). Poročila. Varstvo spomenikov, 38, 128. stolpi iz železne dobe. Kras, 77, 20–23. Kolenc, N. (2020): Koncept prezentacije in interpretacije prazgodovinske in povezane dediščine Štanjela Panjek, A. (2006): Človek, zemlja, kamen in burja: Teržan, B. & P. Turk (2014): Ostri vrh pri Štanjelu. V: Teržan, in Krasa za obiskovalce s predlogom načina zgodovina kulturne krajine Krasa (oris od 16. do 20. B. & M. Črešnar (ur.): Absolutno datiranje bronaste umestitve v razpoložljive zunanje in notranje stoletja ). Koper, Založba Annales. in železne dobe na Slovenskem. Katalogi in prostore. Hrani: Občina Komen (neobjavljeno). Petru, P. (1965): Štanjel na Krasu. Konservatorska poročila. monografije 40, Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, Varstvo spomenikov, 9, 197. 603–610. Leskovar, T., Vinazza, M., Črešnar, M., Mlekuž, D. & B. Mušič (2019): Končno poročilo o predhodnih arheoloških Rejec Brancelj, I. (1999): Kras. V: Perko D. & M. Orožen Turk, M. & J. Rupnik (2013): Preliminarno poročilo o raziskavah na arheološkem najdišču Debela Griža Adamič (ur.), Slovenija. Pokrajina in ljudje. arheološki raziskavi. Arheološko dokumentiranje in (EŠD 836), Ljubljana. Hrani: ZVKDS, OE Nova Gorica Ljubljana, Mladinska knjiga, 234-245. raziskava v Zagrajcu pri Komnu. Hrani: ZVKDS OE (neobjavljeno). Sapač, I. (2011): Štanjel (Sant’Angelo, Sankt Daniel, San Nova Gorica (neobjavljeno). Lonza, B. (1972): Studio preliminare sul castelliere di Daniele), stolp Gledanica, Na T(u)rnu. V: Grajske Vinazza, M. (2012): Prazgodovinska keramika z gradišča Monrupino. Atti della Società per la Preistoria e stavbe v zahodni Sloveniji 5. knjiga. Kras in Volčji Grad - Debela griža. V: Guštin, M. (ur.): Volčji Protostoria della Regione Friuli-Venezia Giulia 1, Primorje. Ljubljana, Viharnik, 246–252. Grad, Komen, Občina Komen, 39-57. 21–82. Slapšak, B. (1973): Štanjel. Topografija Krasa. Hrani: ZVKDS Vinazza, M. (2018): Pozabljeno starejšeželeznodobno Lonza, B. (1981): La ceramica del castelliere degli Elleri. OE Nova Gorica (neobjavljeno). grobišče iz Tupelč na Krasu? Srečanja in vplivi Società per la Preistoria e Protostoria della Slapšak, B. (1974): Štanjel-Merce. Konservatorska poročila. v raziskovanju bronaste in železne dobe na Regione Friuli-Venezia Giulia, 4. Varstvo spomenikov, 17–19, 1, 244. Slovenskem. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 381–386. Maggi P., Pieri, F. & Ventura, P. (ur.) (2017): Monte Slapšak, B. (1995): Možnosti študija poselitve v arheologiji. Castellier. Le pietre di Elleri narrano la storia. Arheo, 17. Ljubljana, Slovensko arheološko društvo. Vinazza, M., Črešnar, M., Mlekuž, D. & B. Mušič (2018): Trieste, EUT Edizioni Università di Trieste, 186–207. Gradišče Debela griža in možnosti neinvazivnih Slapšak, B. (1999): Slovenski Kras v poznejši prazgodovini integriranih arheoloških raziskav. V: Vončina, 78 79 Gradine od Krasa do Kvarnera, dio kulturnog i krajobraznog identiteta sjeverne Istre Klara Buršić-Matijašić Sažetak: Gradine ili kašteliri, prapovijesna Izvleček: Gradišča ali kaštelirji, naselja na vrhovima brežuljaka neiscrpan prazgodovinska naselja na vrhovih su izvor informacija o Istri u prapovijesti. gričev, so neizčrpen vir informacij o Istri Duga dva tisućljeća prije Kr. čovjek je v prazgodovini. Dve tisočletji pred našim živio na cijelom prostoru Istre, a najveća štetjem je človek poseljeval celotno Istro, koncentracija zabilježena je na širem največja koncentracija prebivalstva pa prostoru oko Limskog i Puljskog zaljeva. S je bila zabeležena na širšem območju obzirom da su gradine nastale iz strateške okoli Limskega in Puljskega zaliva. Ker so potrebe za obranu vlastitog doma ali i šireg kaštelirji/gradišča nastajali iz strateške teritorija, veća koncentracija zabilježena je potrebe po obrambi lastnega doma in širšega i na Ćićariji i planinskom masivu Učke gdje ozemlja, je njihova največja koncentracija su grupirane oko glavnih prometnih pravaca v Čičariji in gorskem masivu Učke okoli kojima su kolali ljudi, roba i ideje, a koje su glavnih prometnih poti, po katerih je potekal nosile napredak. Prirodne karakteristike, prehod ljudi, blaga in idej, ki so prinašale malo plodnog zemljišta, bujne šume ali napredek. Naravne značilnosti krajine, nadasve hladna kontinentalna klima, uvelike malo rodovitne zemlje, bujni gozdovi, su određivale život kao i istraživanja prostora predvsem pa hladno celinsko podnebje od Krasa do Kvarnera. U ”zemlji kaštelira” so v veliki meri opredeljevali življenje in poseban naglasak stavljamo na lokalitete tudi raziskovanje prostora od Krasa do Rašpor na Ćićariji i Ozida kraj Brseča koje Kvarnerja. V ”deželi kaštelirjev” dajemo analiziramo kroz prizmu mnogobrojnih tema: poseben poudarek lokacijama Rašpor v bilježenje ostataka terenskim obilascima, Čičariji in Ozid pri Brseču, ki ju analiziramo interdiscpiliranim iskopavanjima, povijesti skozi prizmo številnih področij: popis ostalin istraživanja, tipologije, gospodarstva, s terenskih ogledov, interdisciplinarni gradinske toponimije, gustoće gradinskih izkopi, zgodovina raziskovanja, tipologija, naselja u prostornoj konfiguraciji, ulogu gospodarstvo, toponimija gradišč, gostota uzvišenja u komunikaciji, gradine u vremenu, naselij v prostorski konfiguraciji, vloga kontinuitetu i degradaciji nalazišta te nadmorske višine v komunikaciji, gradišča konačno kroz pitanje revitalizacije prostora v času, kontinuiteta in ne nazadnje ”aktivnim očuvanjem baštine gradina preko vprašanje revitalizacije prostora ”z aktivnim njihovog vrednovanja, zaštite i promocije”. ohranjanjem dediščine gradišč s pomočjo njihovega vrednotenja, zaščite in promocije” . Sl. 2. Ćićarija. Pogled s Orljaka prema Žbevnici (foto: T. Bradara) Čičarija, pogled z Orljaka proti Žbevnici (foto: T. Bradara) 80 81 30.12 31.11 31.17 31.10 30.10 31.18 31.6 31.9 30.9 31.8 31.15 30.8 Legenda 30.6 32.1 30.5 – gradine, kašteliri – dvojbena nalazišta 30.11 30.3 30.7 31.1 31.16 30.4 31.2 31.13 31.5 List 18 – Plomin (karta 24-2 Gradac, S. 30-9 Jašmovica 31.12 31.14 31.3 Državne geodetske Clemente, Ročko Polje 30-10 Krog, Dvori 30.1 30.2 31.4 uprave, 1:25.000) 24-4 Gologorica 30-11 Sv. Petar, Štrped 24.13 24.14 24.2 18-1 Plomin 24-5 Sv. Križ 381 23.2 18-2 Eržišće 24-6 Gradinje, List 31 – Rašpor (karta 23.14 23.13 24.11 18-3 Kršan Gologoirica, Rogovinci DGU) 24.12 25.14 25.7 18-4 Borigrad 24-7 Gradina, Paz 31-1 Sv. križ, Stari Grad, 18-5 Gradac 778, Brseč 24-8 Straževica 460 Buzet 18-6 Brseč 24-9 Gradni Breg, Tenčići 31-2 Roč 25.4 25.5 24.1 18-7 Gradina, Kožljak, 24-10 Sv. Kocijan, 31-3 Črni Grad, Crni Grad, Kaštel Kancijana, Tenčići Cernigrad, Castelnero, 25.2 25.3 18-8 Brdo, Kostrčani 24-11 Čuharija, Hum Schwartzemburg, Sv. 18-9 Gračišće, Sv. Jelena 24-12 Hum Toma, S. Tommaso 25.1 18-10 Gradac iznad 24-13 Gradišće, Prusijani, 31-4 Beligrad, Beli Grad, 24.10 24.8 24.7 Grabrove Semići Albiniano, Semichbreg 24.9 18-11 Gradina, Kožljak 24-14 Gradišće, Semić 31-5 Gradina, Lanišće 18-12 Kalić, Plomin 31-6 Sv. Bartul, Brest 18-13 Lokva, Filipaši/ List 25 – Učka (karta 31-7 Gračišće, Brest Kaminjari DGU) 31-8 Gradina, Rašpor 24.4 24.5 24.6 25.6 18-14 2 gradine kod Sela 25-1 Boljun 31-9 Trstenik 18-15 Sisol 25-2 Stara Vranja, 31-10 Gradina, Trstenik 18-16 Gradac, Brseč Gradac, Vranja 31-11 Sv. Martin, Vodice 18.8 18.10 18-17 Gorinca, Mala 25-3 Pricejak 31-12 Veliki Kuk 18.9 kraska, Načinovići 25-4 Krog, Gradac 590 31-13 Cunj, Bandićčevica 18-19 Marinov breg, 25-5 Orljak, Vela Vrata 31-14 Sv. Lucija, Blatna 18.21 Golovik, Martina, Brseč 25-7 Gradac 1112 Vas 18-20 Vela Ozida, Brseč 25-14 Lupoglav, 31-15 Gradišće, Prapoće 18-21 Mošćenice Mahrensfels 31-16 Nilinium, Gradina, 18.7 Lanišće 18.19 18.20 List 23 – Kašćerga (karta List 30 – Buzet (karta 31-17 Vrh od Šterne 18.11 18.16 DGU) DGU) 31-18 Gračišće, Brest 18.6 18.5 18.3 18.15 23-2 Veliki Vrh, Sovinjska 30-1 Sv. Stjepan 18.14 brda 30-2 Sovinjak 23-13 Račice 30-3 Kaštel, Kaštel Pietra 18.12 18.2 18.4 23-14 Sv. Marija, Račice Pelosa, Kosmati Kostel 30-4 Meja 18.13 18.1 List 24 – Borut (karta 30-5 Vršok DGU) 30-6 Sv. Juraj, Salež 30-7 Buzet 24-1 Stari Draguć 30-8 Kuk Sl. 1. Karta Ćićarije s ucrtanim gradinskim lokalitetima (izradila: M. Matijašić Paladin, mag. ing. arch.) Zemljevid Čičarije z označenimi najdišči gradišča (izdelala: M. Matijašić Paladin, mag. ing. arch.) 82 83 0 1 5km vapnenaca preko kojih je navučen eocenski krš. Ovo je ujedno i najviši dio Istre, 1 Tako je 1420. u Rašporskoj nadmorske visine oko 800 metara s najvišim vrhovima do 1200 metara (Roglić, utvrdi sagrađena cisterna 1975, 9–12). Poput većeg dijela Istre, i na Ćićariji prevladava submediteranska (Bertoša, 2005, 7). vegetacija (hrast medunac i grab) s manjom zonom šuma gorske bukve (Roglić, 1975, 18–26). Kako su u Istri paleobotanička istraživanja vrlo rijetka (Andrič, 2006, 2 Pozzo di Trestenico – 31–62) tako nedostaju činjenice o povijesti rasta vegetacije u kontekstu prirodnih Bertarelli – Boegan 1926, 238; promjena. Klima se u holocenu mijenjala. Mediteranska klima, kad uspijeva Pećina sv. Jelene – Malez mediteranska makija praćena vlažnim ispiranjima, karakteristična je za brončano 1960, 224; Pozzo ad O di doba, dok je krajem brončanog i početkom željeznog doba zavladala subatlantska Raspo, nome indigeno di klima. Na prijelazu iz stare u novu eru nastupila je topla klima koja je pogodovala Široka Jama (Bertarelli & širenju romanske civilizacije (Battaglia, 1958–1959). Osim geoloških, pedoloških i Boegan, 1926, 248). klimatskih faktora, za naseljavanje ovog prostora od presudnog značaja bila je i voda (Buršić-Matijašić, 2003, 17–22; Prodan, 2006, 189–202). Na Ćićariji nema stalnih vodotoka pa se čovjek najčešće koristio lokvama (Žmak, 2006, 203–210) ili je gradio umjetna skupljališta (cisterne).1 Duboka je uzajamna veza čovjeka i krajolika. Korištenje krajolika u skladu je s njim samim ali i s demografskim i ekonomskim čimbenicima. U dostupnoj literaturi dat je naglasak na progresivnu depopulaciju iako Ćićarija nije nikad bila gusto naseljena. Broj gradinskih naselja sigurno govori o određenom vidu naseljavanja dok je broj stalnih stanovnika Sl. 3. Rašpor, pogled na lokalitet (foto: K. Buršić-Matijašić, studeni 2020) današnjih sela odraz šireg gospodarskog i političkog stanja. Iako su vlasti nastojale kolonizirati prostore doseljenicima, nekoliko je razloga pada broja stanovnika od Rašpor, pogled na lokacijo (foto: K. Buršić-Matijašić, november 2020) sredine 16. stoljeća do novijeg doba: epidemije bolesti (kuga i malarija od 14. do 17. stoljeća), industrijalizacija i napredak velikih gradova (Trst, Kopar, Rijeka i Pula, od početka 19. stoljeća), te na Ćićariji manje izražen, onaj politički (odlazak Uvod istarskih Talijana, nakon Drugog svjetskog rata) (Darovec, 1996, 52–64). Za Ćićariju vezujemo i pojavu sezonskog seljenja stada. Bogati ljetni pašnjaci privlačili su stočare iz nizinskih predjela u povoljnije klimatske uvjete. Stočari su sa svojim stadima obitavali u pećinama kao i u privremenim nastambama. U novijoj povijesti stagniranjem transhumantnog stočarstva došlo je do naglog oporavka Gradine – Gradiška, Gračišće, Gradac, Gradec, Gradinje, Castellier, Castelir, Castion, Kaštelir, Kaštelijer, Stari grad (Čović, 1965, 29–30) – prapovijesna naselja na vrhovima brežuljaka neiscrpan su izvor informacija o Istri u raslinja (Miracle, 2006, 19) čime su i arheološki lokaliteti postali nepristupačniji. prapovijesti. Već sami toponimi predstavljaju neiscrpno bogatstvo Ćićarije. Oni Najveća gustoća naseljenosti tijekom brončanog i željeznog doba zabilježena je na pokazuju određenu stvarnost u jezičnom oblikovanju i putokaz istraživačima. prostoru južnog i zapadnog dijela Istre gdje su prapovijesne zajednice naseljavale Osim toponima Gradina ili Kaštelira, na Ćićariji se javljaju i Vršok, Kuk, Krog, Sv. blago brdovite predjele Rovinjštine i Puljštine. Na tim su prostorima iskorištavale Križ, Črnigrad i Beligrad, te hagionimi vezani uz titulare (Sv. Juraj, Sv. Toma, Sv. bogate mediteranske šume i plodnu crvenicu. S obzirom da su gradine nastale iz Bartul, Sv. Martin, …) crkvica koje su sagrađene na gradinama (Buršić-Matijašić, strateške potrebe za obranu vlastitog doma ali i šireg teritorija, veća koncentracija 2002, 11–19). Početkom drugog tisućljeća pr. Kr. u Istri, ali i na širem prostoru zabilježena je i na Ćićariji i planinskom masivu Učke (sl. 1) gdje su grupirane istočne jadranske obale, i njenog zaleđa, pratimo naseljavanja vrhova brežuljaka. oko glavnih prometnih pravaca kojima su kolali ljudi, roba i ideje, a koje su Od tada pa duga dva tisućljeća život manjih ili većih zajednica odvijao se u skladu nosile napredak. Prostor Ćićarije i Učke imao je dvostruku ulogu, istovremeno s godišnjim dobima i sigurnosnom situacijom. Podizanje gradina vezujemo je spajao i odvajao poluotok od kopnenog zaleđa. Prirodne karakteristike, malo uz prodor Indoeuropljana koji su iz temelja promijenili način života u Europi. plodnog zemljišta, bujne šume ali nadasve hladna kontinentalna klima, uvelike su Dotadašnji, relativno miran život u nizinskim područjima, temeljen na plodnoj određivale život kao i istraživanja prostora od Krasa do Kvarnera. zemlji i prostranim pašnjacima, zamijenjen je životom na brdima gdje se osim gospodarskih resursa, valorizirala sigurnost naselja. Val naseljavanja s istoka Gradine su neiscrpan izvor za poznavanje prapovijesti. Konzultirajući brojne izvore, zahvatio je gotovo čitavu Europu. Nastanak i razvoj gradinskih naselja ovisio je analizom arhivske građe, dostupne literature kao i terenskim obilascima i arheološkim o nizu prirodnih faktora: geografski položaj, klima, voda, tlo, koji su direktno iskopavanjima dolazimo do vrijednih saznanja o vremenu koje je trajalo od njihova djelovali na rast i eksploataciju flore i faune. Ćićarija, na samom sjeveru Istarskog utemeljenja – početkom brončanog doba (početak 2. tisućljeća) do dolaska Rimljana poluotoka, predstavlja jedinstvenu zonu. Zbog oštrih klimatskih uvjeta (Makjanić (2. st. pr. Kr.) kada je Poluotok zakoračio u povijest. Prvi kontinuirani boravak & Volarić, 1981) naseljavanje je u odnosu na ostale dijelove Istre stagniralo. Ćićarija na ovim prostorima zabilježen je u prirodnim skloništima i zaklonima. Jedna od zauzima sjeveroistočni dio i predstavlja prirodnu granicu najvećeg jadranskog najbolje istraženih je svakako Pupićina pećina u Veloj dragi (Komšo, 2003; Miracle poluotoka i istočnojadranskog kopna. Sastoji se od krednih i paleocenskih & Forenbaher, 2006), a u okolici Rašpora pored više speleoloških objekata2 od kojih 84 85 805 785 je najzanimljiviji Rašporski ponor – Abisso Bertarelli (Bertarelli & Boegan, 1926, 344), 790 evidentirano je nekoliko pećina od kojih su neke djelomično istražene (Malez, 1960). 810 795 Brojnost i raznovrsnost tipologije prapovijesnih gradinskih naselja u Istri 800 815 prepoznata je već početkom 20. st. u radu Carla Marchesettija (Marchesetti, 805 810 820 1903). Izvanredna je to građa za višestruku analizu mnogobrojnih vidova 815 824.46 825 njihovih ostataka. Graditeljska tehnika bedema i vrata nije osobito raznolika, a bunar 818.25 819.51 819.59 819.65 819.73 819.91 820.17 825.38 819.68 820.03 819.65 819.86 819.76 825 Rašpor 827.73 ostaci sačuvanost i nedovoljna istraženost ostataka predstavlja ograničavajući čimbenik 820 815 810 805 3226/3 825.71 naših promišljanja. O gradinskim bedemima i ulazima svjedoče i tlorisni oblici 800 795 790 785 780 775 819.77 819.51 820.16 770 822.24 819.54 819.22 827.51 820.56 825 820.65 gradina (koji ovise o oblicima brežuljaka na kojima nastaju), kao i – često – njihov ulaz 820.52 819.06 819.06 arheološke 820.09 819.66 819.22 764.83 sonde 819.74 818.80 765 819.01 818.37mete 760 820 818.09 položaj u odnosu na komunikacije i mogućnosti prilaza gradinskim naseljima. 755 ostaci objekta šljunčani put Ćićarija obuhvaća sjeverni dio istarskog poluotoka, a na njeno naseljavanje utjecala ostaci 818.12 zida 815 šljunčani put 764.65 je komunikacija, sa zaleđem i gradinama na poluotoku. Komunikacije slijede ostaci zida prirodne zakonitosti, a osim materijalnih ostataka (dijelovi cesta i puteva), možemo 810 808.93 ih pratiti po položaju gradina u prostoru kao i smjerom antičkih (Bosio, 1991) i 805 očišćeni 804.82 dio srednjovjekovnih komunikacija (Foscan, 1992). Komunikacija između gradina 763.65 772.21 800 šljunčani put mogla je biti fizička, cestama – putevima – stazama ili vizualno – dometom pogleda. 794.80 šljunčani put Komunikacija se odvijala najlakšim pravcima između planinskog masiva (Buršić- 795 Matijašić, 2001, 15–22). Razloge povezivanja naselja i korištenja određenog pravca 790 784.70 moramo tražiti u gospodarskim poticajima: potreba za hranom, vodom i solju, sirovinama, luksuznim predmetima, bračnih partnera! Vizualna komunikacija 785 jedan je od važnijih čimbenika u ulozi gradina u prostoru. Karakteristika koja je bila presudna u njihovom uočavanju, bilježenju kao i valorizaciji. Bila je to presudna Sl. 4. Geodetski snimak lokaliteta (snimak: Vektra 2021) karakteristika koju su zamijetili prvi istraživači poput Kandlera, Covaza, Luciania i Geodetski posnetek lokacije (posnetek: Vektra 2021) Burtona (Buršić-Matijašić, 2007, 574–582). akropolski dio s nižom terasom koja okružuje cijeli plato’) i kontinuitetu života na Rašpor važnom prometnom pravcu (sl. 3). Bile su to glavne pretpostavke što je lokalitet unesen u sve relevantne radove o gradinama Istre (Buršić-Matijašić, 2007, 477). Lokalitet kao gradinsko naselje prvi put spominje Marchesetti u poznatoj monografiji o gradinama Istre, Kvarnera i Tršćanskog zaleđa (Marchesetti, 1903, Na važnom prometnom pravcu, u dolini kojom prolazi cesta koja vodi prema Trsteniku, Danama i Vodicama, na 693m nadmorske visine, nastalo je današnje naselje Rašpor. Nešto sjevernije, na položaju Gradina (828 m) (sl. 2), 109). nalaze se ostaci iz razdoblja prapovijesti (?), rimske te bizantske utvrde (Alberi, U sklopu Projekta KAŠTELIR – Prapovijesne gradine i etnobotanika za održivi 2005, 225). Oko 1000. g., opet je postao utvrđeno selo s kaštelom (danas vidljivih turizam i ruralni razvoj – od Krasa (preko Brkina, Ćićarije i Istre) do Kvarnera dimenzija 22 x 32 m), a prvi put se spominje u izvorima tek u 13. st. ( Raspurch, koji je sufinanciran iz Programa suradnje Interreg V-A Slovenija-Hrvatska za Rastpurch, Ratspurch, Rasburg i sl.) kada postaje sjedište kapetanata, tj. vojnog razdoblje 2014.–2020. Europskog fonda za regionalni razvoj, a sukladno Rješenju zapovjedništva koje je Istri trebalo jamčiti mir i sigurnost. Preko kapetana, Mlečani Ministarstva kulture, Uprave za zaštitu kulturne baštine, Konzervatorskog odjela su upravljali ovim dijelom Istre. Početkom 16. st. mletački kapetan preseljen je u Puli tijekom veljače i ožujka 2021. godine provedeno je arheološko istraživanje u Buzet zadržavši titulu rašporskog kapetana. Do propasti Venecije rašporski Gradine (k.č. 3226/3 k.o. Trstenik). U dvije sonde veličine 5 x 5 metara postavljene kapetan bio je jedan od najvažnijih rektora njezine uprave u Istri (Bertoša, 2005, na istočnoj strani terase nisu pronađeni materijalni dokazi postojanja gradine iako 22–31). Zbog strateške važnosti Mlečani ga nazivaju clavis totius custodiae Histriae zbog svog položaja (na rubu terase), strukture (suhozid sačinjen od velikih kamenih = ključ čitave Istre! (Alberi, 2005, 225). blokova i iskorištenost okomitih kamenih litica) ovaj je prostor pokazivao naznake Do 2021., na lokalitetu nije bilo bilo arheoloških istraživanja. Godine 2005. u postojanja prapovijesnog prolaza i pristupa u naselja (sl. 4). Arheološki muzej Istre u Puli donesena je keramika pronađena u ”sjeveroistočnoj Sonde su postavljene u smjeru sjever-jug većim su dijelom predstavljale matičnu prostoriji”, a analiza je pokazala da se radi o ulomcima zdjela, zdjelica, vrčeva stijenu. Maksimalne dubine bile su do 60 odnosno 76 cm. U sondama nisu izrađenih u radioničkim centrima Veneta, Emilije-Romagne i Marka u razdoblju 15. pronađeni arhitektonski elementi. Pokretni arheološki materijal iskopan je i 16. st. (Bradara, 2007, 65–72). u humusnom sloju koji je predstavljao crnu zemlju pomiješanom s korijenjem S obzirom da nemamo materijalnih ostataka, o samom gradinskom naselju vrlo se biljaka. Sav prikupljeni materijal našao se na ovom položaju urušavanjem s malo zna. Njegova ubikacija temelji se na toponimu, konfiguraciji terena (najviši centralnog prostora gdje se nalaze ostaci kaštela. 86 87 3 Elaborat Robert Matijašić i Pomnim pregledom terena prilikom čišćenja pristupnog puta sakupljeni su Među materijalom izdvojeni 4 Elaborat Maje Grgurić u Davor Bulić u sklopu projekta znakoviti ulomci keramike, metala i stakla koji se ničim ne razlikuju od materijala su životinjski koštani osta- sklopu projekta Kaštelir. Kaštelir. Zahvaljujemo iz sondi ali i površinskih nalaza na istočnom nasipu kaštela. Nakon završetka ci. Pregledan je ukupno 41 svesrdnoj pomoći Josipu terenskog istraživanja izvršena je prostorno kvantitativna analiza materijala kao i uzorak od kojih je odredivo bi-Višnjiću. tipološko–kronološka analiza keramičkih nalaza. lo 39. Anatomsko-taksonomska Među prikupljenim keramičkim materijalom izdvajaju se tri osnovne skupine: analiza omogućila je determi-građevinska keramika, glazirano stolno posuđe i kuhinjsko posuđe (sl. 5). naciju životinjske vrste ili veće Građevinsku keramiku čine u kronološkom smislu nedijagnostički ulomci, taksonomske skupine, skelet-uglavnom krovnog crijepa. Stolno posuđe bilo je namijenjeno čuvanju i iznošenju nog elementa te određivanje hrane i pića na stol, a kuhinjsko relativne životne dobi. Rezultati posuđe ime prvenstvenu namjenu osteološke analize ukazuju na pripreme hrane. U skladu s dominaciju domaćih životinja i namjenom, ulomci kuhinjskog to goveda ( Bos taurus) i ovikapri- posuđa pripadaju loncima i da ( Ovis/Capra). S obzirom na tavama, a stolno posuđe čine razni samo jednu pronađena kost oblici zdjela i vrčeva. Različitim svinje ( Sus sp.) nije bilo moguće tehnikama ukrašeno (glazirana Sl. 6. Prozirno glazirana keramika, 14.–15. st. utvrditi da li je riječ o domaćoj keramika, jednostavna prozirno ili divljoj svinji. Ukupno su izd- Keramika s prozorno glazuro, 14.–15. st. glazirana keramika ili invetriata vojene 3 jedinke goveda, 2 ovce/ (sl. 6, 7), gravirana keramika ili koze i 1 svinje. Tafonomska sgraffito (sl. 8, 9), majolika (sl. analiza potvrdila je prisutnost 10) stolno posuđe (vrčevi, zdjele) tragova ljudskog djelovanja u potječe uglavnom s padskog obliku ureza i udaraca oštricom, područja (sjeverna Italija), stilske odnosno na odvajanje udova, karakteristike pojedinih primjera mesa i mišića te pripremu por- upućuju na keramičarske centre cija manje veličine.4 Veneta i Emilije-Romagne. Jedan Cilj istraživanja bio je pronaći manji ulomak oboda svjedoči i o ostatke građevinskih i arhe- importu keramičkog posuđa i iz oloških struktura kao i materi- Španjolske (sl. 11) (Bradara, 2002; jalne dokaze postojanja gra- Petricioli, 1984; Saccardo, 2002). dinskog naselja. Arheološko Sl. 5. Kuhinjsko posuđe, terina Keramički nalazi potječu poglavito Sl. 7. Prozirno glazirana keramika, 14.–15. st. istraživanje dalo je negativne iz posljednje faze života kaštela, rezultate. Postojanje prapovi- Kuhinjska posoda, terina Keramika s prozorno glazuro, 14.–15. st. odnosno iz razdoblja mletačke jesnih nastambi možemo pret- uprave i pripadaju periodu od kraja postaviti na centralnom platou, 14. do početka 16. st., kada je kaštel južnoj i jugozapadnoj strani uz- napušten i razrušen.3 visine. Nažalost, terasa gradine (?) na tim je položajima potpuno zatrpana odron-Zbog nepromijenjenih oblika i dugotrajne upotrebe, metalni predmeti (kovani ima ruševina perimetralnih zidova kaštela. Nadalje, arheološkim istraživanjem, željezni čavli, klinovi, pojasna kopča, dijelovi metalnih posuda, okov drvenog sondiranjem, nakon raščišćavanja terena od guste vegetacije i detaljnim geodet-prozora, željezna potkova, … (sl. 12, 13, 14). nisu pouzdan element za dataciju. skim snimkom dobivene su konture brda s prostiranjem centralnog platoa i niže Nalaz velike količine željeznih metalnih predmeta i grumena šljake upućuje na postavljene terase kojim smo dobili vezu vanjskih perimetralnih zidova zgrade zaključak postojanja kovačnice. kaštela s ostacima zidova/bedema na istočnoj strani brda čime možemo zaključiti da to nisu prapovijesni elementi (sl. 15). Zbog trase pristupnog puta, pronalaska Pojedinačni nalaz ljušture školjke (Potopne arke – Anadara diluvii, Milišić, 1991, 27) pokretnog arheološkog materijala, ostaje mogućnost razmišljanja u smjeru posto-ne ukazuje na nutritivne vrijednosti i gospodarske resurse, pa time i na pokretljivost janja srednjovjekovnog ulaza, potpornih dijelova pokretnog mosta ulaza u kaštel, stanovništva. Također, školjka nema ukrasnu dimenziju jer nije probušena ili na pomoćnih zgrada i tome slično. koji bilo koji drugi način ne pokazuje njen način upotrebe kao nakit. S obzirom da je još jedna školjka takve vrste, no neznatno oštećena, pronađena na nasipu Manje arheološko sondiranje na Gradini Rašpor dalo je stvarnu sliku jednog kaštela, možemo pretpostaviti da je činila sastavne dijelove vezivnog materijala za segmenta burne prošlosti sjeverne Istre. Nalazi na istočnoj terasi govore o gradnju kaštela. jednoslojnom srednjovjekovnom nalazištu. Iz povijesti Rašpora znamo da je 88 89 pripadao akvilejskoj crkvi, a njime su u patrijarhovo ime upravljali gastaldi iz Vela Ozida obitelji grofova Goričkih. Financijski osiromašeni zbog stalnih ratova, oni su često kao zalog za svoje zajamske obveze svojim vjerovnicima davali cijele feudalne gospoštije ili njihove dijelove. Tako je 1358. grof Menhard (Majnard) VII. Gorički utvrdu dao u miraz sestri Elizabeti, supruzi kneza Jurja Krbavskoga (Kurjakovića). God. 1394. rašporska je gospoštija, zajedno s Podgradom, dana u zalog Menhardovoj S druge strane Istre, ispod planinskog masiva Učke (sl. 16), nad Kvarnerom, nekoliko stotina metara iznad Brseča (sl. 17), uzdiže se brdo Vela Ozida ili Ozidi (k.o. Martina k.č. 2359/2). Impozantna kružna nakupina kamenja oblika obrnutog slova Q (sl. 18), na brijegu visokom 224 m nad morem, predstavlja kćeri Ani Goričkoj, vjerojatno kao miraz prilikom njezine udaje za krčkoga kneza zanimljiv lokalitet nepoznate namjene (gradina, tumul, tvrđava, osmatračnica, Ivana Frankopana. Godine 1402. njezina su braća, gorički i tirolski grofovi Henrik svjetionik). Oblik, način gradnje, govore u prilog prapovijesnom porijeklu. Položaj i Ivan Majnard, pokrenula prodaju Rašpora Veneciji. No, Mletačka Republika visoko nad Kvarnerom, na brdu kojeg sedlo plodne zemlje odvaja od Marinog brega odredila je već 1394. Rašpor za sjedište istoimenoga kapetanata, tj. vojnog pored Golovika (Buršić-Matijašić, 2007, 356–357) i na vizualnom pravcu između zapovjedništva koje je Istri trebalo jamčiti mir i sigurnost, posebice duž granice Brseča i Mošćenica (sl. 19), upućuje na mogućnost postojanja stražarskog punkta jer je Rašporski kapetanat predstavljao prostor stalnih sukoba i razmirica između i važne komunikacijske točke, poveznice Mošćenice i Brseča, Kastva, Grobnika, Austrije i Venecije (Bertoša, 1995, 467–469). Kapetanatom je preko rašporskoga Omišlja na otoku Krku, Osorčice na otoku Cresu pa sve do Unija i Suska. Zavidne kapetana upravljao mletački Senat. Venecija je počela opsežne fortifikacijske dimenzije kamenog obruča (širine i do 8 metara), nastalog vjerojatno urušavanjem radove. U nemirna vremena Rata Cambraiske lige 1507–1517. utvrdu su zauzele i bedema (55 x 35 m) koje zatvaraju unutrašnji prostor (32 x 20 m) mogle su opljačkale nadvojvodine snage koje je vodio Kristofor Frankopan kao i vojnici koje predstavljati manje stražarsko mjesto s isturenim dodatnim prostorom (20 x 11 je predvodio tršćanski kapetan Nicolò Rauber. Zbog velike opasnosti mletački je m) na južnoj strani koji je konstrukcijski vezan uz glavni nasip. Na lokalitetu nisu kapetan 1511. premješten u Buzet. Sve do propasti Venecije 1797. rašporski kapetan vršena arheološka istraživanja, a u sklopu Projekta Kaštelir, od srpnja do listopada bio je jedan od najvažnijih rektora njezine uprave u Istri (Klen, 1960; 1972; Bertoša, 2020., izvršeno je arheološki nadzor tijekom radova čišćenja vegetacije tijekom 1995; Matejčić, 1998; Bertoša, 2005; 2006). kojih nije pronađen pokretni arheološki materijal (Zaccaria, 2020). U promišljanju uloge ovog lokaliteta ne smijemo zanemariti ni mogućnost postojanja groba oblika tumula gdje je, moguće, bio pokopan važan član zajednica koje su živjele u blizini. Na južnoj padini vidljivo je još nekoliko suhozidnih konstrukcija, a suvremeni suhozidovi spuštaju se radijalno s vrha ograđujući vlasničke parcele. Na čitavom prostoru prema Goloviku prostiru se male terasaste parcele plodne zemlje ograđene suhozidima što čini poseban krajobrazni element (sl. 20). Važnost istraživanja gradina/kaštelira Istraživanje gradina/kaštelira, jednog od elemenata u kronologiji prapovijesti Istre, od izuzetnog je značaja za lokalnu zajednicu kao i za prostore izvan njenih granica. Važnost interdisciplinarnih istraživanja, od bilježenja ostataka terenskim obilascima i arheoloških iskopavanja kao i valorizacije građe, trebala bi nadilaziti političke granice što se pokazalo ovim projektom. Višestruka su pitanja vezana uz proučavanje gradinskih naselja. Analizom prikupljene građe valjalo bi definirati tipologiju lokaliteta, tj. vrste gradina po položaju, obliku i veličini kao i vrste gradina prema ustrojstvu. Gustoća gradinskih naselja u prostornoj konfiguraciji Ćićarije ukazuje na razloge naseljavanja kao i na ulogu uzvišenja u komunikaciji. Naravno, ne smijemo zanemariti ni druge vidove naselja tijekom prapovijesti, pećine, polupećine i otvorene lokalitete čiji je broj takođe važan jer ukazuje na potpunu iskoristivost cijelog prostora. Što se gradina tiče, na terenu su najizraženiji građevinski elementi poput bedema, zidova i sustava Sl. 8. Padska gravirana keramika, Sl. 9. Padska gravirana keramika, konec 14.–15. st konec 14.–15. st ulaza. Unutar bedema, na u većini slučajeva umjetno nastalim terasama, nalaze se ostaci stambenih objekata. Način gradnje, struktura, veličina kuća, samo su neka Padska gravirana keramika, kraj Padska gravirana keramika, kraj od otvorenih pitanja za koje dosad imamo skromne rezultate. Pitanje stanovništva 14.–15. st. 14.–15. st. 90 91 povijesnoj baštini doprinijet će se njezinom očuvanju, a gradine valja popisati, istražiti, zaštititi te vrednovati u kontekstu prmocije cijelog prostora. Umesto zaključka Gradine, prapovijesna naselja na planinskom lancu Ćićarija predstavljaju neiscrpan izvor informacija o prapovijesti toj kraja ali i Istre u cjelini. Od prvih naselja na strateški važnim položajima početkom drugog tisućljeća pr. Kr. do trenutka kad je Istra rimskim osvajanjem zakoračila u povijest (drugo stoljeće pr. Kr.), prošlo je vrlo dugo vremensko razdoblje. Zbog slabe istraženosti nemamo podatke o životu na pojedinom lokalitetu. Naša znanja najvećim dijelom temeljimo na skromnim podacima iz literature, terenskim obilascima i komparacijom građe iz ostalog dijela Istre. Prirodni uvjeti koji su vladali sjevernim dijelom poluotoka diktirali su dinamiku razvoja. Na Ćićariji i planinskom masivu Učke koji se spušta prema Kvarnerskom zaljevu, gradine su većinom grupirane oko glavnih prometnih pravaca kojima su kolali ljudi, roba i ideje. Osim materijalnih dobara, iz susjednih prostora kao i dalekih krajeva, dolazio je i napredak. Tako su se na našim gradinama primjenjivala nova znanja o primjeni metala za izradu, najprije brončanih, a kasnije i željeznih predmeta. Promjene u gospodarskom smislu uzrokovale su i promjene u duhovnoj sferi ljudskih zajednica. Prirodne karakteristike, malo plodnog zemljišta, bujne šume ali nadasve hladna Sl.10. Majolika, 15. st. Sl. 11. Španjolsko-maurska majolika kontinentalna klima, uvelike su određivale život, kao i istraživanja, prostora od keramika, 15. st. Krasa do Kvarnera. U Zemlji kaštelira poseban naglasak dali smo lokalitetima Majolika, 15. st. Rašpor na Ćićariji i Vela Ozida kraj Brseča. Špansko-mavrska majolika, keramika, 15. st. U sklopu Projekta Kaštelir izvršeno je manje istraživanje na Gradini Rašpor. Pokretni arheološki materijal potvrđuje život na uzvisini u vrijeme Mletačke dominacije Istrom, tijekom 15. i 16. stoljeća. Na lokalitetu Vela Ozida izvršen je povlači za sobom čitav niz problema. Zbog dugotrajnog života na vrhovima nadzor tijekom čišćenja vegetacije. I dalje ostaje otvoreno pitanje uloge i namjene brežuljaka (gotovo dvije tisuće godina), u Istri pa time i na Ćićariji izmijenjivali su ovog prostora koji se svojim položajem nametnuo nad Kvarnerom. se njeni stanovnici. Nošeni gospodarskim ali i sigurnosnim situacijama jedni su dolazili, a drugi odlazili. Većina je ostavljala svoje tragove koje danas prepoznajemo Informacije koje smo dobili bilježenjem ostataka terenskim obilascima i podacima u sačuvanim materijalnim (ulomci keramike, metalni, koštani i kameni predmeti) iz skromne literature valja nadograditi interdiscpliranim iskopavanjima, čime i nematerijalnim (toponimi) ostacima. Do dolaska Histra, krajem drugog tisućljeća bismo dobili vrijedna saznanja o tipologiji pojedinog lokaliteta, gustoće gradinskih (Mihovilić, 2013), identitet stanovnika gradina ostaje nepoznat. Općenito možemo naselja u prostornoj konfiguraciji i njihovoj ulozi u komunikaciji. Sačuvani govoriti o Indoeuropljanima. Dolaskom Istre pod rimsku vlast (2. st. pr. Kr.) veći materijalni ostaci kao i prostorna analiza sadašnjeg stanja okoliša pružila bi dio gradina na sjeveru Istre nastavlja živjeti dotadašnjim gradinskim životom, iako nam dragocijene podatke o gospodarstvu i socijalnoj strukturi stanovništva. moramo računati i na naseljavanje pograničnog područja rimskim doseljenicima Veliki hijatus predstavljaju nepostojeći podaci o vrsti i načinu pokopa stanovnika (Degrassi, 1936). Glavne gospodarske grane stanovnika gradina bile su stočarstvo gradina. Svi raspoloživi podaci u konačnici smještaju lokalitete na vremensku crtu i poljodjelstvo. Moderna interdisciplinarna istraživanja daju nam danas velike tisućljetne povijesti. Ne manje važne su jezične analize toponima, a degradacija mogućnosti za rasvjetljavanje tog važnog pitanja života u prapovijesti na Ćićariji. povlači i pitanje revatializacije prostora ”aktivnim očuvanjem baštine gradina Nažalost, osim života na gradinama Ćićarije, malo znamo o mjestu i načinu preko njihovog vrednovanja, zaštite i promocije”. pokapanja pokojnika. Odabir mjesta i načina ukapanja, u većini slučajeva, govore mnogo više o životu njenih stanovnika no sačuvani ostaci u naseljima. Konačni rezultat istraživanja, kako onih terenskih, laboratorijskih i kabinetskih, poslužili bi za smještaj gradina u vremenu odnosno njihovu dataciju. Vezano uz gradine ne smijemo zanemariti ni povijest istraživanja (Buršić-Matijašić, 2007a, 11–65) i razvitak misli o dataciji nalazišta dok je posebna tema vezana uz kontinuitet života ali i još učestaliju pojavu – degradaciji nalazišta. Pravilnim pristupom 92 93 Gradišča od Krasa do Kvarnerja, del kulturne in krajinske identitete severne Istre Klara Buršić-Matijašić Uvod Gradišča – Gradiška, Gračišće, Gradac, Gradec, Gradinje, Castellier, Castelir, Castion, Kaštelir, Kaštelijer, Stari grad (Čović, 1965, 29–30) – so prazgodovinska naselja na vrhovih gričev, ki so neizčrpen vir informacij o Istri v prazgodovini. Že samo toponimi predstavljajo neizčrpno bogastvo Čičarije. Izražajo določeno resničnost z jezikovnim oblikovanjem in so vodnik za raziskovalce. Poleg toponimov Gradina ali Kaštelir se v Čičariji pogosto pojavljajo Vršok, Kuk, Krog, Sv. Križ, Črnigrad in Beligrad ter hagionimi (svetniška imena), povezani s titularji (sv. Jurij, sv. Tomaž, sv. Jernej, sv. Martin ...) cerkvic, zgrajenih na gradiščih (Buršić-Matijašić, 2002, 11–19). Naseljevanju na vrhovih hribov v Istri, pa tudi na širšem območju vzhodne jadranske obale in njenega zaledja sledimo od začetka drugega tisočletja pred našim štetjem. Od takrat je življenje manjših ali večjih skupnosti dve dolgi tisočletji potekalo v skladu z letnimi časi in varnostnimi razmerami. Gradnjo gradišč povezujemo s prihodom Indoevropejcev, ki so temeljito spremenili način življenja v Evropi. Prejšnje, razmeroma mirno življenje v nižinah, ki je temeljilo na rodovitni zemlji in prostranih pašnikih, je zamenjalo življenje v hribih, kjer je bila poleg gospodarskih virov pomembna tudi varnost naselij. Val naseljevanja z Vzhoda je zajel skoraj vso Evropo. Sl. 19. Vela Ozida nad Kvarnerjem, zračni posnetek (foto: N. Karleuša, junij 2020) Vela Ozida nad Kvarnerom, zračni (foto: N. Karleuša, lipanj 2020) 94 95 1 Tako so leta 1420 v Nastanek in razvoj gradišč je bil odvisen od številnih naravnih dejavnikov: kopnega zaledja. Naravne značilnosti kra- 2 Pozzo di Trestenico – Bertarelli – Boegan 1926, trdnjavi Rašpor zgradili geografske lege, podnebja, vode in tal, ki so neposredno vplivali na rast ter jine, malo rodovitne zemlje, bujni gozdo- 238; Pećina sv. Jelene – rezervoar (Bertoša, 2005, 7). izkoriščanje flore in favne. Čičarija, ki je na samem severu istrskega polotoka, vi, predvsem pa hladno celinsko podnebje Malez 1960, 224; Pozzo ad je edinstveno območje. Zaradi ostrih podnebnih razmer (Makjanić & Volarić, so v veliki meri opredeljevali življenje in O di Raspo, nome indigeno di Široka Jama (Bertarelli 1981) je poselitev v primerjavi z drugimi deli Istre stagnirala. Čičarija zavzema tudi raziskovanje prostora od Krasa do & Boegan, 1926, 248). severovzhodni del ter predstavlja naravno mejo največjega jadranskega polotoka Kvarnerja. in vzhodnojadranskega kopenskega območja. Za to območje so značilni kredni Gradišča so neizčrpen vir za spoznavanje in paleocenski apnenci, na katere je naloženo eocensko kršje. To je tudi najvišji prazgodovine. S pomočjo številnih virov, del Istre, katerega nadmorska višina znaša približno 800 metrov, z vrhovi, ki analiz arhivskega gradiva, razpoložljive segajo do 1200 metrov visoko (Roglić, 1975, 9–12). Kot v večini Istre tudi v Čičariji literature ter terenskih ogledov in arhe-prevladuje submediteransko rastlinje (puhasti hrast in gaber) z manjšimi območji oloških izkopavanj prihajamo do drago-bukovih gozdov (Roglić, 1975, 18–26). Ker so paleobotanične raziskave v Istri zelo cenega znanja o času, ki je trajal od nas-redke (Andrič, 2006, 31–62), ni podatkov o zgodovini rasti vegetacije v povezavi tanka gradišč, to je od začetka bronaste z naravnimi spremembami. Podnebje se je v holocenu spreminjalo. Sredozemsko Sl. 12. Železni kovani žeblji dobe (začetek 2. tisočletja), do prihoda podnebje, v katerem uspeva sredozemska makija, ki ga spremljajo vlažne zime, Rimljanov (2. st. pr. n. št.), ko je polotok Željezni kovani čavli je značilno za bronasto dobo, medtem ko je konec bronaste dobe in v začetku stopil v zgodovino. železne dobe prevladalo subatlantsko podnebje. Na prehodu iz stare v novo dobo Prvo neprekinjeno bivanje na tem območ- je sledilo toplo podnebje, ki je bilo ugodno za širjenje rimske civilizacije (Battaglia, ju smo zabeležili v naravnih zatočiščih 1958–1959). Za naseljevanje tega območja je bila poleg geoloških, pedoloških in in zavetjih. Ena od najbolje raziskanih podnebnih dejavnikov ključnega pomena tudi voda (Buršić-Matijašić, 2003, jam je vsekakor Pupićina peć v Veli dra-17–22; Prodan, 2006, 189–202). V Čičariji ni stalnih vodotokov, zato je človek gi (Komšo, 2003; Miracle & Forenbaher, najpogosteje uporabljal lokve (Žmak, 2006, 203–210) ali gradil umetne zbiralnike 2006), v okolici Rašporja pa je poleg več (rezervoarje).1 speleoloških objektov,1 od katerih je najza- Med človekom in krajino obstaja globoka medsebojna povezanost. Človek je nimivejši ponor Rašpor – Abisso Bertarelli izrabljal krajino v skladu z njenimi elementi ter tudi v skladu z demografskimi in (Bertarelli & Boegan, 1926, 344), evidenti-ekonomskimi dejavniki. V dostopni literaturi se poudarja progresivna depopulacija, ranih več jam, med katerimi je nekaj delno čeprav Čičarija nikoli ni bila gosto poseljena. Število gradišč vsekakor govori o že raziskanih (Malez, 1960). določeni vrsti poselitve, medtem ko je število stalnih prebivalcev današnjih vasi Število in raznolikost tipologije praz-odraz širšega gospodarskega in političnega stanja. Čeprav so oblasti poskušale godovinskih gradišč v Istri sta bila pre-območje kolonizirati s priseljenci, je bilo za upad prebivalstva od sredine 16. poznana že v začetku 20. stoletja v delu stoletja do novejšega časa več razlogov: epidemije bolezni (kuga in malarija od Sl. 13. Železna pasna zaponka Carla Marchesettija (Marchesetti, 1903). 14. do 17. stoletja), industrializacija in napredek velikih mest (Trst, Koper, Reka Željezna pojasna kopča Gradišča so izredno zgodovinsko gradivo in Pulj od začetka 19. stoletja), ki sta bila v Čičariji manj izrazita, in politični za večplastno analizo številnih vidikov nji-razlogi (odhod istrskih Italijanov po drugi svetovni vojni) (Darovec, 1996, 52–64). hovih ostankov. Tehnika gradnje obzidja in S Čičarijo povezujemo tudi pojav sezonskih selitev čred. Bogati poletni pašniki so z vrat ni posebej raznolika, njihovo ohran-ugodnejšimi podnebnimi razmerami privabljali živinorejce iz nižinskih predelov. janje in nezadostne raziskave ostankov pa Živinorejci so živeli s svojimi čredami tako v jamah kot v začasnih bivališčih. so po našem mnenju omejevalni dejavnik. V novejši zgodovini je stagnacija transhumantne živinoreje povzročila hitro O utrjenih obzidjih in vhodih pričajo tu-okrevanje vegetacije (Miracle, 2006, 19), zaradi česar so bile arheološke lokacije di tlorisne oblike gradišč (ki so odvisne od manj dostopne. oblike hriba, na katerem so nastala), po- Največja gostota prebivalstva v bronasti in železni dobi je bila zabeležena v pros-gosto pa tudi njihov položaj glede na ko- toru južnega in zahodnega dela Istre, kjer so prazgodovinske skupnosti naseljevale munikacije in dostop do utrjenih naselbin. nekoliko hribovita območja Rovinja in Pulja. Na teh območjih so izkoriščali bogate Čičarija obsega severni del istrskega polo-sredozemske gozdove in rodovitno rdečo prst. Glede na to, da so gradišča izhajala toka, na njeno poseljevanje pa je vplivala iz strateške potrebe po obrambi lastnega doma in tudi širšega ozemlja, je bila večja komunikacija z zaledjem in utrdbami na koncentracija gradišč zabeležena v Čičariji in gorskem masivu Učke (sl. 1), kjer polotoku. Komunikacije sledijo naravnim so gradišča združena ob glavnih prometnih poteh, ki so jih uporabljali za prevoz Sl. 14. Železno okovje lesenega okna zakonitostim. Sledimo jih lahko s po- ljudi in blaga in ki so omogočale prenos idej, ki so prinašale napredek. Območje močjo materialnih ostankov (deli cest in Čičarije in Učke je imelo dvojno vlogo – hkrati je povezovalo in ločevalo polotok od Željezni okov drvenog prozora poti), lahko pa tudi po položaju gradišč v 96 97 Sl. 15. Zračni posnetek položaja sond glede na obzidje in kamnite stene (foto: R. Matijašić, 11. marec 2021) Sl. 16. Vela Ozida na topografski karti 1 : 30.000 (izdajatelj: Mateus, 52440 Funtana) Zračni snimak položaja sondi u odnosu na bedem i kamene litice (foto: R. Matijašić, 11. ožujka 2021) Vela Ozida na topografskoj karti 1: 30.000 (izdavatelj: Mateus, 52440 Funtana) prostoru ter po smeri antičnih (Bosio, 1991) in srednjeveških komunikacij (Foscan, dimenzije 22 x 32 m), ki se v virih prvič omenja šele v 13. stoletju ( Raspurch, 1992). Komunikacija med gradišči je lahko fizična s cestami in potmi ali vizual-Rastpurch, Ratspurch, Rasburg in sl.), ko je postal sedež vojaškega poveljstva. na s pogledom. Potekala je v najlažjih smereh med gorskim masivom (Buršić- Vojaško poveljstvo naj bi Istri zagotavljalo mir in varnost. Benečani so ta del Istre Matijašić, 2001, 15–22). Razloge za povezovanje naselij in uporabo določenih smeri upravljali prek kapetana. Na začetku 16. stoletja se je beneški kapetan preselil v je treba iskati v gospodarstvu: potreba po hrani, vodi in soli, surovinah, razkošnih Buzet in obdržal naslov rašporskega kapetana. Do propada Benetk je bil rašporski predmetih in tudi partnerjih! Vidna komunikacija je eden najpomembnejših de-kapetan eden najpomembnejših predstavnikov beneške uprave v Istri (Bertoša, javnikov gradišč v prostoru ter je bila ključnega pomena za opazovanje, zaznavan-2005, 22–31). Zaradi strateškega pomena ga Benečani imenujejo clavis totius je in strateško vrednost. To odločilno lastnost so opazili prvi raziskovalci, kot so custodiae Histriae = ključ vse Istre! (Alberi, 1997, 225). Kandler, Covaz, Luciani in Burton (Buršić-Matijašić, 2007, 574–582). Do leta 2021 na tem območju ni bilo arheoloških raziskav. Leta 2005 so v Arheološki muzej Istre v Pulju prinesli lončenino, ki so jo našli v ”severovzhodnem prostoru”, analiza pa je pokazala, da gre za odlomke posodic, posod in vrčev, izdelanih v delavniških središčih Benečije, Emilije-Romanje in Mark v 15. in 16. st. (Bradara, Rašpor 2007, 65–72). Ker nimamo materialnih ostankov, je o samem gradišču znanega zelo malo. Njegova ubikacija temelji na toponimu, konfiguraciji terena (najvišji akropolski del z nižjo teraso, ki obdaja celoten raven prostor) in kontinuiteti življenja na Ob pomembni prometni poti v dolini, kjer poteka cesta proti Trsteniku, Danam in Vodicam, je na nadmorski višini 693 m nastalo današnje naselje Rašpor. Nekoliko severneje na hribu Gradina (828 m n. v.) (sl. 2) so ostanki pomembni prometni poti (sl. 3). To so bili glavni razlogi, da je bila lokacija vključena iz prazgodovinskega obdobja (?) ter rimske in bizantinske utrdbe (Alberi, 1997, v vsa ustrezna dela o istrskih gradiščih (Buršić-Matijašić, 2007, 477). Lokacijo je 225). Okoli leta 1000 je Rašpor spet postal utrjena vas z gradom (danes vidne 98 99 kot gradišče prvič omenil Marchesetti v znameniti monografiji o gradiščih Istre, S skrbnim pregledom terena in med čiščenjem dostopne ceste so bili zbrani 3 Študija Roberta Matijašića in Davorja Kvarnerja in tržaškega zaledja (Marchesetti, 1903, 109). pomembni odlomki keramike, kovine in stekla, ki se v ničemer ne razlikujejo od Bulića v okviru projekta V okviru projekta KAŠTELIR – Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za materiala iz sond, pa tudi od površinskih najdb na vzhodnem grajskem nasipu. Kaštelir. Josipu Višnjiću trajnostni turizem in razvoj podeželja – od Krasa (preko Brkinov, Čičarije in Istre) Po zaključku terenskih raziskav sta bili izvedeni prostorsko-kvantitativna analiza se zahvaljujemo za iskreno pomoč. do Kvarnerja, ki je sofinanciran iz Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-materiala in tipološko-kronološka analiza keramičnih najdb. Hrvaška za obdobje 2014–2020 Evropskega sklada za regionalni razvoj, in v skladu Med zbranim keramičnim materialom izstopajo tri osnovne skupine: gradbena 4 Študija Maje Grgurić v s Sklepom Ministrstva za kulturo, Direktorata za varstvo kulturne dediščine, keramika, glazirana namizna posoda in kuhinjska posoda (sl. 5). Gradbeno okviru projekta Kaštelir. Konservatorskega oddelka v Pulju je bilo februarja in marca 2021 opravljeno keramiko v kronološkem smislu tvorijo neopredeljeni odlomki, predvsem arheološko raziskovanje Gradine (parc. št. 3226/3, k. o. Trstenik). V dveh sondah strešniki. Namizna posoda je bila namenjena shranjevanju in prinašanju hrane velikosti 5 x 5 m na vzhodni strani terase ni bil najden noben materialni dokaz in pijače na mizo, kuhinjska posoda pa je namenjena predvsem pripravi hrane. o obstoju gradišča, čeprav je zaradi lege (na robu terase) in strukture (suhozid iz Odlomki kuhinjske posode v skladu z namenom uporabe pripadajo kozicam in velikih kamnitih blokov in izkoriščenost navpičnih kamnitih pečin) to območje ponvam, namizno posodo pa tvorijo posode in vrči različnih oblik. Namizna posoda nakazovalo na prazgodovinski prehod in dostop v naselje (sl. 4). (vrči, posode), okrašena z različnimi tehnikami (glazirana keramika, preprosta Lokacija sond je bila v smeri sever–jug in so z večjim delom predstavljale matično keramika s prozorno glazuro ali invetriata (sl. 6, 7), gravirana keramika ali sgraffito steno. Največji globini sta bili do 60 oziroma 76 cm. V sondah niso bili najdeni (sl. 8, 9), majolika (sl. 10), izvira predvsem iz padskega območja (severna Italija), arhitekturni elementi. Premični arheološki material je bil izkopan v humusni stilske značilnosti nekaterih primerov pa kažejo na keramična središča Benečije in plasti, torej črni zemlji, pomešani z rastlinskimi koreninami. Ves zbrani material Emilije-Romanje. Manjši odlomek oboda priča tudi o uvozu keramike iz Španije se je znašel na tem mestu z zrušenjem osrednjega prostora, kjer so ostanki gradu. (sl. 11) (Bradara, 2002; Petricioli, 1984; Saccardo, 2002). Keramične najdbe izvirajo predvsem iz zadnje faze obstoja gradu, torej iz obdobja beneške vladavine, in spadajo v obdobje od konca 14. do začetka 16. stoletja, ko je bil grad opuščen in porušen.3 Sl. 17. Vela Ozida, zračni posnetek (foto: N. Karleuša, junij 2020) Zaradi nespremenjene oblike in dolgotrajne uporabe kovinski predmeti (kovani železni žeblji, klini, pasna zaponka, deli kovinskih posod, okovje lesenega okna, Vela Ozida, zračni snimak (foto: N. Karleuša, lipanj 2020) železne podkve itd. (sl. 12, 13, 14). niso zanesljiv element za datiranje. Najdba večje količine železnih predmetov in grud žlindre kaže na obstoj kovačnice. Posamezne najdbe školjčnih lupin (Potopne arke – Anadara diluvii, Milišić, 1991, 27) ne kažejo na njihovo prehrambno vrednost in gospodarski vir ter s tem povezano mobilnost prebivalstva. Prav tako školjka nima okrasne dimenzije, ker ni prebodena in tudi sicer ne kaže načina uporabe kot nakita. Glede na to, da je bila na nasipu gradu najdena še ena taka školjka, vendar nekoliko poškodovana, lahko domnevamo, da je bila sestavni del veznega materiala pri gradnji gradu. Med arheološkim materialom so bili izpostavljeni ostanki živalskih kosti. Skupaj je bilo pregledanih 41 vzorcev, od tega 39 določljivih. Anatomsko-taksonomska analiza je omogočila določitev živalske vrste ali večje taksonomske skupine, skeletnega elementa in določitev relativne starosti. Rezultati osteološke analize kažejo, da so prevladovale domače živali, in sicer govedo ( Bos taurus) in koze ter ovce ( Ovis/Capra). Glede na to, da je bila najdena le ena prašičja kost ( Sus sp.), ni bilo mogoče ugotoviti, ali gre za domačega ali divjega prašiča. Skupaj so bila izločena tri posamezna goveda, dve ovci/kozi in en prašič. Tafonomska analiza je potrdila prisotnost sledi človekove dejavnosti v obliki zarez in udarcev z ostrim predmetom, torej ločitev okončin, mesa in mišic zaradi priprave manjših porcij.4 Cilj raziskave je bil najti ostanke gradbenih in arheoloških struktur ter materialne dokaze o obstoju utrjene naselbine. Arheološke raziskave so dale negativne rezultate. Obstoj prazgodovinskih bivališč je mogoče domnevati na osrednji planoti ter južni in jugozahodni strani hriba. Na žalost je terasa gradišča (?) na teh mestih v celoti prekrita z ruševinami obodnih zidov gradu. Nadalje smo z arheološkimi raziskavami, sondiranjem, čiščenjem gostega rastlinja na terenu in podrobnimi geodetskimi posnetki dobili obrise hriba z razprostiranjem osrednje 100 101 planote in nižje terase, tako da smo lahko povezali zunanje obodne zidove grajske stavbe z ostanki zidov/obzidja na vzhodni strani hriba, na podlagi tega pa lahko sklepamo, da to niso prazgodovinski elementi (sl. 15). Zaradi trase dovozne ceste in odkritja premičnega arheološkega materiala je mogoče domnevati o obstoju srednjeveškega vhoda, podpornih delov dvižnega mostu vhoda v grad, pomožnih stavb in podobno. Manjše arheološko sondiranje na gradišču Rašpor je omogočilo vpogled v en segment burne preteklosti severne Istre. Najdbe na vzhodni terasi govorijo o enoslojnem srednjeveškem najdišču. Iz zgodovine Rašporja vemo, da je pripadal oglejskemu patriarhatu, v imenu patriarha pa so ga upravljali gastaldi iz družine grofov Goriških. Finančno osiromašeni zaradi nenehnih vojn so upnikom kot zavarovanje za svoja posojila pogosto dajali celotna ali del svojih zemljiških gospostev. Tako je leta 1358 grof Majnhard VII. Goriški trdnjavo zastavil kot doto za svojo sestro Elizabeto, ženo kneza Gjura Krbavskega (Kurjakovića). Leta 1394 je bilo rašporsko gospostvo skupaj s Podgradom zastavljeno Majnhardovi hčerki Ani Goriški, verjetno kot dota v času njene poroke s krškim knezom Ivanom Frankopanom. Sl. 18. Vela Ozida, aerofotografija, Geoportal (https://geoprtal.dgu.hr) Leta 1402 sta njena brata, goriški in tirolski grof Henrik in Ivan Majnhard, sprožila prodajo Rašporja Benetkam. Vendar je Beneška republika že leta 1394 določila Vela Ozida aerofotografija, Geoportal (https://geoprtal.dgu.hr) Rašpor za sedež istoimenskega vojaškega poveljstva, ki naj bi Istri zagotavljalo mir in varnost zlasti vzdolž meje, ker je bilo območje rašporskega vojaškega poveljstva kraj nenehnih spopadov in prepirov med Avstrijo in Benetkami (Bertoša, 1995, izkopavanja, v okviru projekta Kaštelir pa je bil od julija do oktobra 2020 med 467–469). Vojaško poveljstvo je vodil beneški senat prek kapetana Rašporja. čiščenjem vegetacije opravljen arheološki pregled, med katerim ni bilo najdeno Benetke so začele obsežna utrdbena dela. V nemirnih časih vojne Kambrejske premično arheološko gradivo (Zaccaria, 2020). lige 1507–1517 so utrdbo zajele in izropale habsburške sile pod vodstvom Krištofa Pri obravnavi vloge te lokacije ne smemo zanemariti tudi možnosti obstoja Frankopana in vojaki pod vodstvom tržaškega kapetana Nicolòja Rauberja. Zaradi grobnice v obliki gomile, kjer je bil morda pokopan pomemben član skupnosti, velike nevarnosti je bil beneški kapetan leta 1511 premeščen v Buzet. Do propada ki je živel v bližini. Na južnem pobočju je vidnih še nekaj suhozidnih konstrukcij, Benetk leta 1797 je bil rašporski kapetan eden najpomembnejših predstavnikov sodobni suhozidi pa se spuščajo po pobočju radialno od vrha in obdajajo lastniške beneške uprave v Istri (Klen, 1960; 1972; Bertoša, 1995; Matejčić, 1998; Bertoša, parcele. Na celotnem območju proti Goloviku se razprostirajo manjše terasaste 2005; 2006). parcele z rodovitno zemljo, obdane s suhozidom, kar predstavlja poseben krajinski element (sl. 20). Vela Ozida Pomen raziskovanja gradišč/kaštelirjev Na drugi strani Istre se pod gorskim masivom Učke (sl. 16), nad Kvarnerjem, nekaj sto metrov nad Brsečem (sl. 17), dviga hrib Vela Ozida ali Ozidi (k. o. Martina, parc. št. 2359/2). Impozanten okrogel skupek kamnov v obliki obrnjene črke Q (sl. 18) na griču, visokem 224 m, je zanimivo najdišče neznanega namena (gradišče, gomila, trdnjava, opazovalnica, svetilnik). Oblika in način gradnje govorita v prid prazgodovinskemu izvoru. Lega visoko nad Kvarnerjem Raziskovanje gradišč/kaštelirjev, enega od elementov kronologije prazgodovine Istre, je izjemnega pomena tako za lokalno skupnost kot tudi za območje zunaj njenih meja. Pomen interdisciplinarnih raziskav, od beleženja ostankov na terenskih ogledih in arheoloških izkopavanj do vrednotenja gradiva, bi moral preseči politične meje, kar se je pokazalo pri tem projektu. na hribu, ki ločuje sedlo rodovitne zemlje od Marinega brega pri Goloviku (Buršić- Matijašić, 2007, 356–357), ter vizualna smer med Brsečem in Mošćenicami (sl. Vprašanj, povezanih s proučevanjem utrjenih naselij, je več. Z analizo zbranega 19) nakazujeta možnost obstoja stražnega mesta in pomembne komunikacijske gradiva bi bilo treba opredeliti tipologijo lokacije, tj. vrsto gradišča po položaju, točke, ki povezuje Mošćenice in Brseč, Kastav, Grobnik, Omišalj na otoku Krku obliki in velikosti, kakor tudi vrsto gradišča glede na zgradbo. Gostota utrjenih in Osorčice na otoku Cresu vse do Unije ter Suska. Kamnit obroč z zavidljivimi naselbin v prostorski konfiguraciji Čičarije kaže na razloge za poselitev in na vlogo dimenzijami (širok do 8 metrov), ki je verjetno nastal ob zrušenju obzidja (55 x 35 nadmorske višine pri komunikaciji. Seveda ne smemo zanemariti drugih vidikov m), ki je zapiral notranjost (32 x 20 m), bi lahko bil manjša stražarska postojanka poseljevanja v prazgodovini, kot so jame, votline in odprte lokacije, katerih število z navzven segajočim dodatnim prostorom (20 x 11 m) na južni strani, ki je je prav tako pomembno, ker kaže na polno izrabo celotnega prostora. Kar zadeva strukturno povezan z glavnim nasipom. Na najdišču niso bila izvedena arheološka gradišča, so najizrazitejši gradbeni elementi na terenu obzidja, zidovi in vhodni 102 103 podatkov bi lahko služili za umestitev gradišč v čas oziroma njihovo datiranje. V zvezi z utrdbami ne smemo zanemariti zgodovine raziskav (Buršić-Matijašić, 2007a, 11–65) in razvoja misli o datiranju najdišča. Posebno vprašanje pa je povezano tudi s kontinuiteto življenja in še pogostejšim pojavom – degradacijo najdišča. Pravilen pristop do zgodovinske dediščine bo prispeval k njeni ohranitvi, gradišča pa bi bilo treba popisati, raziskati, zaščititi in ovrednotiti v kontekstu promocije celotnega prostora. Namesto zaključka Gradišča, prazgodovinska naselja v pogorju Čičarija, so neizčrpen vir informacij o prazgodovini kraja in Istre kot celote. Od prvih naselij na strateško pomembnih položajih na začetku drugega tisočletja pred našim štetjem do trenutka, ko je Istra z rimskim osvajanjem vstopila v zgodovino (drugo stoletje pred našim štetjem), je minilo dolgo obdobje. Zaradi slabe raziskanosti nimamo podatkov o življenju na posameznih lokacijah. Naše znanje večinoma temelji na skromnih podatkih iz literature, terenskih ogledih in primerjavi gradiva iz preostalega dela Istre. Naravne razmere, ki so vladale v severnem delu polotoka, so narekovale dinamiko razvoja. V Čičariji in na gorskem masivu Učke, ki se spušča proti Kvarnerskemu zalivu, so utrdbe večinoma združene okoli glavnih prometnih poti, po katerih so prehajali ljudje, blago in ideje. Poleg materialnih dobrin je iz sosednjih območij in tudi iz oddaljenih dežel prihajal napredek. Tako se je v naših utrdbah začelo uporabljati novo znanje o uporabi kovin za izdelavo Sl. 20. Vela Ozida, pogled na lokacijo (foto: K. Buršić-Matijašić, junij 2020) najprej bronastih, pozneje pa železnih predmetov. Spremembe v ekonomskem Vela Ozida, pogled na lokalitet (foto: K. Buršić-Matijašić, lipanj 2020) smislu so povzročile spremembe tudi v duhovni sferi človeških skupnosti. Naravne značilnosti krajine, malo rodovitne zemlje, bujni gozdovi, predvsem pa hladno celinsko podnebje so v veliki meri opredeljevali življenje in tudi raziskovanje prostora od Krasa do Kvarnerja. V ”deželi kaštelirjev” smo posebej poudarili sistemi. Znotraj obzidja so na terasah, ki so večinoma ustvarjene umetno, ostanki najdišči Rašpor v Čičariji in Vela Ozida pri Brseču. stanovanjskih objektov. Način gradnje, struktura in velikost hiš so le nekatera V okviru projekta Kaštelir je bila na gradišču Rašpor izvedena manjša raziskava. od vprašanj, na katera smo do zdaj dobili skromne odgovore. Tudi vprašanje Premično arheološko gradivo potrjuje življenje na hribu v času beneške vladavine prebivalstva za sabo potegne vrsto neznank. Zaradi dolgotrajnega življenja na v Istri v 15. in 16. stoletju. Na lokaciji Vela Ozida je bil pregled opravljen med vrhovih gričev (skoraj dva tisoč let) so se v Istri in s tem v Čičariji prebivalci čiščenjem vegetacije. Vprašanje vloge in namena tega območja, umeščenega nad menjali. Zaradi gospodarskih in varnostnih razmer so nekateri prihajali in drugi Kvarnerjem, še vedno ostaja odprto. odhajali. Večina je pustila za sabo sledi, ki jih danes prepoznamo v ohranjenih materialnih (odlomki keramike, kovinski, koščeni in kamniti predmeti) in Podatke, ki smo jih pridobili z beleženjem ostankov na terenskih ogledih, in podatke nematerialnih (toponimi) ostankih. Do prihoda Histrov konec drugega tisočletja iz skromne literature je treba nadgraditi z interdisciplinarnimi izkopavanji, s (Mihovilić, 2013) identiteta prebivalcev trdnjave ostaja neznana. Na splošno lahko čimer bomo pridobili dragocena spoznanja o tipologiji posamezne lokacije, gostoti govorimo o Indoevropejcih. S prehodom Istre pod rimsko oblast (2. stoletje pr. n. gradišč v prostorski konfiguraciji in njihovi vlogi pri komunikaciji. Ohranjeni št.) je večina utrdb na severu Istre nadaljevala svoje dotedanje življenje, vendar materialni ostanki in prostorska analiza trenutnega stanja okoliša bi nam moramo upoštevati tudi poselitev obmejnega območja z rimskimi naseljenci ponudili dragocene podatke o gospodarstvu in družbeni strukturi prebivalstva. (Degrassi, 1936). Glavni gospodarski panogi prebivalcev gradišč sta bili živinoreja Velika vrzel so neobstoječi podatki o vrsti in načinu pokopa prebivalcev utrdb. in poljedelstvo. Sodobne interdisciplinarne raziskave nam danes ponujajo velike Vsi razpoložljivi podatki lokacije uvrščajo na časovni trak tisočletne zgodovine. možnosti za osvetlitev tega pomembnega vprašanja v prazgodovini Čičarije. Razen Nič manj pomembne niso jezikovne analize toponimov, degradacija pa poraja tega, da je bilo v utrjenih naseljih Čičarije življenje, pa na žalost vemo le malo tudi vprašanje revitalizacije območja ”z aktivnim ohranjanjem dediščine gradišč z o kraju in načinu pokopa pokojnikov. Izbira kraja in načina pokopa v večini njihovim vrednotenjem, zaščito in promocijo”. primerov veliko več govori o življenju prebivalcev kot ohranjeni ostanki v naseljih. Končni rezultati raziskovanja na terenu in v laboratoriju ter kabinetskega zbiranja 104 105 Malez, M. (1960): Pećine Istre i Učke u Istre, Acta Geologica, Zeder, M. A. & S. E. Pilaae (2010): Assessing the reliability AUTOR / AVTOR 2, 163–264. of criteria used to identify mandibles and Marchesetti, C. (1903): I castellieri preistorici di Trieste e mandibular teeth in sheep, Ovis, and goats, Capra. della Regione Giulia. Trieste, Museo Civco di Storia Journal of Archaeological Science, 37, 225–242. KLARA BURŠIĆ-MATIJAŠIĆ, prof. dr. sc. Naturale. Žmak, J. (2006): Lokve u životu Ćićarije, Buzetski zbornik, Matejčić, R. (1998): Granične utvrde i gradovi u sjevernoj 33, 203–210. Istri (Rašporski Kapetanat), Buzetski zbornik, 24, Sveučilište Jurja Dobrile u Puli, Filozofski fakultet u 19–48. Puli, Odsjek za arheologiju Mihovilić, K. (2013): Histri u Istri = Gli Istri in Istria = The Ulica Ivana Matetića Ronjgova 1, 52100 Pula, Hrvatska Histri in Istria, Monografije i katalozi 23. Pula, Arheološki muzej Istre. Milišić, N. (1991): Školjke i puževi Jadrana. Split, Logos. e-mail: klara.bursic-matijasic@unipu.hr Miracle, P. (2006): Introduction to the Pupićina Cave Projekt = Uvod u project Pupićina peć, V: Miracle, P. & S. Forenbaher, S. (ur.): Prehistoric Herders of northern Istria, The Archaeology of Pupićina Cave = Pretpovijesni stočari sjeverne Istre, Arheologija BIBLIOGRAFIJA Pupićine peći, 1, Monografije i katalozi, 14. Pula, Arheološki muzej Istre, 1–29. Miracle, P. & Forenbaher (2006): Prehistoric Herders of Alberi, D. (1997): Istria, Storia, Arte, Cultura. Trieste, sjeverne Istre = Hillforts defense system in northern Istria, The Archaeology of Pupićina Cave Edizioni LINT. northern Istria, Buzetski zbornik, 27, 15–22. = Pretpovijesni stočari sjeverne Istre, Arheologija Andrič, M. (2006): Prapoče Polen Core and Holocene Buršić-Matijašić, K. (2002): Gradinska toponimija Pupićine peći, 1, Monografije i katalozi, 14. Pula, Vegetation Change in Northern Istria = Peludna Buzeštine, Buzetski zbornik, 28, 11–19. Arheološki muzej Istre. jezgra iz Prapoča i promjene vegetacije za holocena Buršić-Matijašić, K. (2003): Uloga vode u prapovijesnom Petricioli, S. (1984): Hispano-maurska majolika iz Zadra, u sjevernoj Istri. V: Miracle, P. & S. Forenbaher naseljavanju Buzeštine, Buzetski zbornik, 29, 17–22. Prilozi povijesti umjetnosti u Dalmaciji, 24, 51–71. (ur.): Prehistoric Herders of northern Istria, The Buršić-Matijašić, K. (2007): Gradine Istre. Povijest prije Prodan, V. (2006): Vode Ćićarije, Buzetski zbornik, 33, Archaeology of Pupićina Cave = Pretpovijesni povijesti, Povijest Istre VI. Pula, ZJ Žakan Juri. 189–202. stočari sjeverne Istre, Arheologija Pupićine peći, Buršić-Matijašić, K. (2007a): Alberto Puschi i Buzeština, Roglić, J. (1975) 1, Monografije i katalozi, 14, Pula, Arheološki muzej : Prirodna osnova. V: Riđanović, J. et al. Buzetski zbornik, 34, 11–65. (ur.): Geografija SR Hrvatske, Sjeverno Hrvatsko Istre, 31–62. primorje. Zagreb, Školska knjiga, 9–12. Battaglia, R. (1958–1959): Preistoria del Veneto e della Čović, B. (1965): Uvod u stratigrafiju i hronologiju praistorijskih gradina u Bosni, Glasnik Zemaljskog Saccardo, F. (2002): Venezia: un quadro delle produzioni Venezia Giulia, Bullettino di paletnologia Italiana, vol. muzeja u Sarajevu, 20, 27–145. ingobbiate dal XIII al XVIII secolo, Atti , 34, fuori serie., Roma, Museo Preistorico Etnografico L. Convegno internazionale della ceramica: Problemi Pigorini. Darovec, D. (1996): Pregled istarske povijesti. Pula, C.A.S.H. e aspetti delle produzioni ingobbiate, origini e Bertarelli, L. V. & E. Boegan (1926): Duemila grotte. Degrassi, A. (1936): Inscriptiones Italiae, Vol. X, Regio X, sviluppi, tecniche, tipologie, 101–116. Quarant‘anni di esplorazione nella Venezia Giulia. Fasc. III – Histria Septemtrionalis. Seetah, K. (2006): The importance of cut placement and Milano, Touring Club Italiano. Foscan, L. (1992): I castelli medievali dell’Istria. Trieste, implement signatures to butchery interpretation, Bertoša, M. (1995): Istra: Doba Venecije (XVI–XVIII. stoljeće), Edizioni Italo Svevo. ICAZ Essay Prize Submission, 1–52 Povijest Istre, Knjiga 2. Pula, ZJ Žakan Juri. Komšo, D. (2003): Pećine Istre – mjesta življenja od Silver, I. A. (1963): The Ageing of Domestic Animals. Bertoša, S. (2005): Rašpor i Rašporski kapetanat, Povijesni prapovijesti do srednjeg vijeka = The Caves of Istria V: Brothwell, D. & E. Higgs (ur.): Science in pregled. Pazin, Katedra Čakavskog sabora Pazin. – Place of Living from Prehistory to the Middle Archaeology: A Comprehensive Survey of Progress Bertoša, S. (2006): Prodaja Rašpora Veneciji (1402.), Ages, Histria Antiqua, 11, 41–54. and Research, New York, Basic Books, 250–268. Buzetski zbornik, 33, 51–57. Klen, D. (1960): Fragmenti rašporskog urbara iz prve Zaccaria, M. (2020): Stručni izvještaj arheološkog nadzora Bosio, L. (1991): Le strade romane della Venetia e dell‘Histria. polovine XV. stoljeća, Jadranski zbornik, 4, 155–182. radova čišćenja vegetacije na lokalitetu Vela Ozida Padova, Esedra editrice. Klen, D. (1972): Prodaja Rašpora Veneciji (1402. g.), Vjesnik (Brseč, Općina Mošćenička Draga, (https://www. Bradara, T. (2007): Prilog poznavanju historijskih arhiva u Rijeci i Pazinu, 17, 7–29. academia.edu/44240491/STRUČNI_IZVJEŠTAJ_ kasnosrednjovjekovnog i renesansnog keramičkog Lyman, R. L. (1994): Vertebrate Taphonomy, Cambridge, ARHEOLOŠKOG_NADZORA_RADOVA_ČIŠĆENJA_ stolnog posuđa s područja Istre, Ukrasni motivi na Cambridge University Press. VEGETACIJE_NA_LOKALITETU_VELA_OZIDA_ keramičkim nalazima iz Kaštela Rašpor, Buzetski Makjanić, B. & B. Volarić (1991): Kratki pregled klime Istre, BRSEČ_OPČINA_MOŠČENIČKA_DRAGA_, zadnji zbornik, 34, 65–72. Liburnijske teme, 4, 91–102. dostop: januar 2021). Buršić-Matijašić, K. (2001): Gradinski obrambeni sustav 106 107 Arheološki lokaliteti u Općini Lanišće s osvrtom na nalaze iz kaštela Rašpor Tatjana Bradara & Nenad Kuzmanović1 Sažetak: Općina Lanišće nalazi se na Izvleček: Občina Lanišće leži v Čičariji, 1 Dio o arheološkim Ćićariji, području koje je slabo arheološki na območju, ki je bilo arheološko slabo istraživanjima u Općini Lanišće napisali su T. istraženo. Na području ove Općine raziskano. Na območju občine so bila Bradara i N. Kuzmanović istraživani su jedino prapovijesni lokaliteti raziskana le prazgodovinska najdišča dok je nalaze iz kaštela Lokve, Novačka pećina, Pećina na Brehu Lokve, Novačka pećina, Pećina na Rašpor obradila T. Bradara. i Klinovica, a temeljito je rekognoscirana Brehu in Klinovica, temeljito pa je bila mletačko-austrijska granica. Temeljem pregledana beneško-avstrijska meja. Na terenskog obilaska, arheoloških i podlagi terenskih ogledov, arheoloških in speleoloških istraživanja, objavljenih speleoloških raziskav, objavljenih besedil, tekstova, pregleda karata, podataka koji se pregledov zemljevidov, podatkov, ki so čuvaju u Arheološkom muzeju Istre u Puli te shranjeni v Arheološkem muzeju Istre v informacija lokalnog stanovništva donosi se Pulju, in informacij lokalnega prebivalstva kratak pregled trenutno poznatih nalazišta je bil pripravljen kratek pregled trenutno i lokaliteta od prapovijesti do novog vijeka. znanih najdišč in lokacij od prazgodovine Ostaci utvrde Rašpor smješteni su na brdu do novega veka. Ostanki utrdbe Rašpor so Gradina. Arheoloških istraživanja nije bilo, na hribu Gradina. Arheoloških raziskav ni nisu pronađeni stariji nepokretni i pokretni bilo, starejših nepremičnih in premičnih nalazi, ali se pretpostavlja kontinuitet najdb niso našli, vendar se predvideva gradnje od prapovijesti. U kaštelu na kontinuiteta gradnje iz prazgodovine. V površini prikupljeni su keramički i stakleni gradu so bili na površini najdeni keramični ulomci iz 15. i 16. stoljeća, a proizvedeni in stekleni odlomki predmetov iz 15. in 16. su u radioničkim centrima Padske nizine. stoletja, ki so bili izdelani v delavniških S jugozapadne strane brda pronađen je središčih Padske nižine. Na jugozahodni srebreni mletački novčić koji se okvirno strani hriba so našli srebrn beneški kovanec, može datirati u zadnju četvrtinu 14. stoljeća. ki ga lahko okvirno datiramo v zadnjo četrtino 14. stoletja. Sl. 1. Ćićarija. Pogled s Orljaka prema Žbevnici (foto: T. Bradara) Čičarija, pogled z Orljaka proti Žbevnici (foto: T. Bradara) 108 109 Arheološka istraživanja u Općini Lanišće Materijalna građa srednjeg i novog vijeka također predstavlja slučajne nalaze 3 Izvještaji se čuvaju u Dokumentacijskom odjelu prilikom radova, najčešće na poljima. Prije nekoliko godina temeljito je Arheološkog muzeja Istre. rekognoscirana mletačko-austrijska granica te izvršeno čišćenje zidane kamene 2 Ovdje se donose konstrukcije iz 18. stoljeća koja se nalazila na nekadašnjoj granici (Bradara, 2014; 4 Navedeno samo neki noviji radovi: Komšo, 2003, 41–54; Bradara, 2017, 221–226; Bradara et al., 2017). rekognosciranje učinjeno Miculinić & Jalžić, 2004, 51–55; Komšo et al., 2005, Općina Lanišće nalazi se na području Ćićarije i dosad je u nedovoljnoj mjeri arheološki obrađena (sl. 1, 2). Izdvojiti možemo svega dva veća višegodišnja istraživanja koja se odnose na to područje. Prvo paleontološko, speleološko i je za potrebe izmjena i O današnjim spomenicima Općine Lanišće vrijedne informacije donosi Branko dopuna Prostornog plana arheološko istraživanja koje je rezultiralo popisima te opisima svih dotada poznatih 147–150; Krnjak, 2007, Fučić u svojevrsnom istarskom putopisu iz 1949. godine (Fučić, 1953, 120–130). Na uređenja Općine Lanišće pećinskih objekata i jama je realizirano pod vodstvom Mirka Maleza u pedesetim 205–215; Bradara, 2007, tragu njegovih zapisa, za naseljena mjesta osamdesetih godina 20. stoljeća učinjeni (Bradara et al., 2018). Kako su rezultati objavljeni 65–72; Buršić-Matijašić, godina 20. stoljeća (Malez, 1954, 100–106; 1956, 179–201; 1960, 163–264). Nakon su konzervatorski elaborati s popisom umjetnina (Laszlo, 1988). ovom prilikom neće se 2007a, 468–469, 475–482; gotovo pola stoljeća, od 2002. do 2004. godine u sklopu projekta ”Pupićina peć Kuzmanović et al., 2015, – paleolitička i mezolitička nalazišta sjevernog Jadrana” realizirana su iduća Mnogobrojne podatke vezane uz Općinu Lanišće možemo pronaći i u terenskim donijeti klasičan popis lokaliteta i nalazišta koji 63–70; Bradara et al., 2017; Kuzmanović et al., 2019, probna arheološka sondiranja (Komšo, 2006, 59). Vršena su na lokalitetu Lokve, u izvještajima djelatnika Arheološkog muzeja Istre3. se temeljio terenskim 59–95. Novačkoj pećini, Pećini na Brehu te Klinovici (Komšo, 2006, 65–67; Kuzmanović et Arheološki muzej Istre iz Pule za potrebe Općine Lanišće tijekom rujna 2018. godine obilaskom, speleološkim istraživanjima, al., 2019, 61–62, 67–69). Uzorci prikupljeni tom prilikom, u močvarnom području obavio je temeljito arheološko rekognosciranje4. Navedeno istraživanje pokazalo je proučavanjem dostupne oko 1000 m južno od Prapoća do danas su jedina analiza peludne jezgre u Istri da na području Općine postoji 55 arheoloških lokaliteta i nalazišta iz prapovijesti, literature i karata kao i informacijama lokalnog te pokušaj rekonstrukcije krajolika Ćićarije u holocenu tj. mezolitiku, neolitiku i antike, srednjeg vijeka i novog vijeka. U ovaj popis nisu uvrštena danas naseljena stanovništva (Kuzmanović brončanom dobu (Andrič, 2006, 31–62). mjesta Brgudac, Lanišće, Podgaće, Prapoće, Klenovšćak, Kropinjak, Černehi, et al., 2019, 59–95; 2020, Brljavci, Brest, Slum, Trstenik, Rašpor, Račja Vas, Dane, Vodice i Jelovice. Rezultati 53–88). ovog istraživanja pokazali su da se prisustvo čovjeka u razdoblju prapovijesti može pretpostaviti na 27 lokaliteta tj. u 19 pećinskih objekata (sl. 3) te na 8 gradinskih 5 Iako ne postoje nalazi materijalne kulture naselja (Kuzmanović et al., 2019, 61–74). Zasada se najstarijim lokalitetom na koja bi upućivali na kojem je obitavao čovjek, smatraju Lokve, smještene uz cestu koja vodi od Račje ljudsko prisustvo, Vasi prema Veprincu (sl. 4). Pronađene alatke, iz kasnog mezolitika, datiraju se pronađeni ostaci kostiju pleistocenskih životinja od 7500 do 6500 godina prije Krista (Komšo, 2006, 65–67)5. Nadalje, terenskim u pećini Na Brehu pored obilaskom nisu zabilježeni niti primijećeni nalazi iz vremena antike (Kuzmanović Sluma, ukazuju na veliku vjerojatnost da ju je čovjek et al., 2019, 74–77). O materijalnoj građi (keramika, novčići, stele) na 4 lokaliteta koristio početkom gornjeg kao i antičkim cestama koje vode preko Ćićarije zapise isključivo pronalazimo paleolitika, 35.000 godina u starijoj literaturi (Benussi 1927–1928, 243–282; Buršić-Matijašić 2007, 21–48). prije sadašnjosti (Miculinić & Jalžić, 2004, 51–55; Život na Ćićariji u razdoblju srednjeg i novog vijeka osim materijalnim dokazima Kuzmanović et al., 2019, 68–69, sl. 10). Sl. 2. Ćićarija. Pogled sa Carićeva Kroha prema Moljevim dvorima i Klačenici (foto: T. Bradara) Čičarija, pogled s Carićevega kroha proti Moljevim dvorom in Klačenici (foto: T. Bradara) Mnogo je više bilo rekognosciranja kojima su dokumentirani lokaliteti većinom iz prapovijesnog i rimskog doba, a koji svjedoče o kontinuitetu života i značaju prostora Ćićarije kroz vrijeme. Tako primjerice godine 1903. Carlo Marchesetti objavljuje pozicije, opise te crteže gradinskih naselja (Marchesetti, 1903, 67–68, 96, 109). Krajem 19. i početkom 20. stoljeća Alberto Puschi bilježi pokretne i nepokretne prapovijesne i antičke nalaze većinom slučajno pronađene na njivama i u mjestima (Benussi, 1927–1928, 243–282; Buršić-Matijašić, 2007, 24–48). Sl. 3. Pećina Klinovica (foto: N. Kuzmanović) Sl. 4. Lokalitet Lokve (foto: T. Bradara) Navedeni radovi i danas predstavljaju polazišnu točku za sve istraživače koji se bave ovom tematikom i ovim područjem2. Jama Klinovica (foto: N. Kuzmanović) Lokacija Lokve (foto: T. Bradara) 110 111 Nalazi iz kaštela Rašpor Najpoznatiji lokalitet na Ćićariji svakako je kaštel Rašpor, danas ruševina 7 Više o podacima iznad istoimenog sela, smještena na brdu Gradina (825 n/m) (sl. 6). U terenskog obilaska kaštela literaturi se često pronalazi podatak, radi njena dominantna položaja i literaturi u: Kuzmanović et al., 2019, 82–84. te uvriježena mišljenja o kontinuitetu gradnji, da se prije izgradnje kaštela na ovoj poziciji nalazilo prapovijesno naselje, potom rimska, bizantska i franačka 8 Keramičke i staklene utvrda (Bertoša, 2004, 15; Buršić-Matijašić, 2007, 477; Bulić, 2014, 330). Ovu ulomke 15. listopada 2005. pretpostavku ne možemo isključiti, ali do danas arheoloških istraživanja nije bilo godine AMI-ju je predao i nisu pronađeni površinski pokretni nalazi iz navedenih razdoblja na prostoru Davor Božić iz Rašpora. Dana 10. travnja 2012. kaštela i na padinama brda.7 Za sada, najraniji spomen utvrde u pisanim izvorima godine Denis Medica datira iz 1264. godine (Klen, 1960, 159, bilješka 13) (sl. 7–9). iz Podgaća i Nenad Kuzmanović iz Rijeke U Arheološkom muzeju Istre čuvaju se slučajno pronađeni te prikupljeni površinski površinske keramičke nalazi.8 Riječ je u najvećem broju o keramičkim ulomcima, u manjoj mjeri nalaze također predaju AMI-ju. staklenim i metalnim te životinjskim kostima (Bradara, 2007, 65–72; Kuzmanović et al., 2019, 83).9 Keramički ulomci prvenstveno pripadaju kuhinjskom i stolnom posuđu. Kuhinjsko 9 U pripremi je detaljna obrada i objava svih posuđe tzv. grube fakture osim za kuhanje moglo je poslužiti i za čuvanje i spremanje pronađenih nalaza iz namirnica (Cassani & Fasano, 1993, 57–80, 220–223; Librenti, 2009, 110). Ulomci kaštela Rašpor, a koji se čuvaju u Arheološkom iz Rašpora najzastupljeniji su primjerima od crvene keramike s primjesama, pečeni muzeju Istre. Ovdje je u redukcijskoj atmosferi tako da su posude poprimale crnosivu ili smeđu boju. Od predstavljen manji broj. oblika pojavljuju se trbušasti lonci s izvijenim obodom i jednostavnim ukrasom (urezane valovnice, niz utisnutih uboda i plastične trake dodatno ukrašene 10 O posuđu sa staklastim ubodima tupim predmetom). Manji broj može se pripisati pekama i tavama (?) premazom, tehnologiji od kojih su sačuvane ručke kružnog presjeka, kao i većim vrčevima (sl. 10). Za izrade, oblicima i načinu ukrašavanja, zadnjih istarski poluotok ne postoji temeljitija studija koja obrađuje isključivo kuhinjsku desetak godina, objavljeni keramiku bez premaza čiji se oblici pojavljuju nepromijenjeni kroz duži vremenski su mnogobrojni tekstovi u Hrvatskoj i Sloveniji. period. Na temelju sličnih istarskih nalaza, onih iz Slovenije, sjeveroistočne Italije Vidjeti npr. Cunja, 2004, kao i stolnog posuđa pronađenog u Rašporu možemo kuhinjsko posuđe okvirno 81–225; Bradara, 2006; datirati u 15. i 16. stoljeće (Fresco, 2000, 104–118; Predovnik, 2003, 58–60, T. 45– 2016, 111–112, 118–164; Gusar, 2007, 175–198; 56; Višnjić, 2013, 84–89, 111–121, 133–139, T. 1–7). Kovačić, 2010. Stolno posuđe zastupljeno je sa zdjelicama, zdjelama i vrčevima, koji su premazani Sl. 5. Trstenik. Pogled sa Gradine (foto: N. Kuzmanović) prozirnom ili neprozirnom glazurom te ukrašeni urezivanjem i/ili oslikavanjem motiva.10 Kako se pri opisu navedenih keramičkih tipova najčešće koristi podjela Trstenik, pogled z Gradine (foto: N. Kuzmanović) prema premazu i ovdje ćemo prvo predstaviti stolno posuđe s prozirnom glazurom, a nakon njega ono s neprozirnom. Od posuđa s prozirnom glazurom i urezanim te oslikanim ukrasom sačuvane 6 Sitna materijalna građa potvrđen je i raznim pisanim dokumentima i kartama. Područje je pripadalo su većinom zdjelice i zdjele te nekoliko ulomaka vrčeva od crvenonarančaste pronalazi se i na poljima rašporskom feudu, a sačuvani su i urbari iz 1394. godine te fragmentirani iz prve keramike (arhajska gravirana keramika, kasna arhajska gravirana keramika, prilikom radova. polovice 15. stoljeća iz kojih iščitavamo podavanja i obaveze sela u njegovu sastavu renesansna gravirana keramika). Zdjelice su oblika krnjeg stošca. Zdjele su s (Klen, 1960, 155–182; 1970, 7–37) (sl. 5). Rekognosciranjem je utvrđeno 17 lokaliteta manjim obodom, a ponekad s vanjske strane ispod okomitog ruba imaju tri reda i nalazišta s materijalnom građom srednjeg i novog vijeka. Radi se o ruševnom utisnutih zupčastih ukrasa. Vrčevi su loptastog tijela i trolisnog izlivnika. Ulomci su selu, kaštelu, crkvama, kapelama, nalazima medaljica, nakita, novčića, keramike, ukrašeni karakterističnim motivima (palmete, motiv tri jabuke, križ, razne životinje, stakla te graničnih oznaka (Kuzmanović et al., 2019, 77–90).6 U šest pećinskih geometrijski oblici), te doslikani u bakrenozelenoj i željeznožutoj boji ispod žućkaste objekata dokumentirani su suhozidi i keramički ulomci te se može pretpostaviti ili rjeđe zelene prozirne glazure. Keramičko posuđe s urezanim ukrasom možemo korištenje od prapovijesti do novog vijeka (Kuzmanović et al., 2019, 90–92). vremenski opredijeliti u 15. i 16. stoljeće i pripisati ih radioničkim centrima u Venetu i na Padskom području (Saccardo, 2000, 59–65; 2001, 104–108; Bradara, 2007, 66– 69) (sl. 11). 112 113 11 Pronađen je 2018. Posuđe s premazom neprozirne glazure, keramike svijetle boje i s višebojnim godine nakon radova na ukrasom zastupljeno je isključivo s vrčevima proizvedenim u Romagni ili proširenju puta od mjesta Rašpor prema Gomili Marchama tijekom 15. stoljeća (skupina kobaltnog reljefa, skupina cvjetne gotike) (Kuzmanović et al., 2019, (Gelichi, 1988, 72–102; Ravanelli Guidotti, 1998, 103–108, 111–115, 131–136, 139– 83–84, sl. 26). 140, 146–147, 150–152; Bradara, 2007, 70–71) (sl. 12). Od ostalih tipova, iz 15. i 16. stoljeća, proizvedenih u venetskim radionicama, pronađene su zdjelice s premazom engobe i prozirne glazure, smeđe prozirne glazure te vrčevi oslikani na engobi (Saccardo, 1993, 147, fn 17). Nekoliko ulomaka može se pripisati pećnjacima bez glazure od kojih se izdvaja manji dio perforirane ravne ukrasne ploče (Škiljan, 2015, 104,105, 436, T. 52./245a). Sakupljeni ulomci bezbojnog stakla svjedoče o upotrebi boca na stolovima. Radi se o tipu s višom nogom krnjeg stožca s uvučenim stožastim završetkom karakterističnim za centralnu-sjevernu Italiju. Pojavljuje se oko polovice 14. stoljeća i ostaje u uporabi i tijekom 16. i 17. stoljeća (Andrews, 1977, 167; Stiaffini, 1991, 240–242; 1994, 218–219). Metalni nalazi pripadaju manjim čavlima i karikama. Svakako je najznačajniji slučajni nalaz srebrenog mletačkog novčića koji se okvirno može datirati u zadnju četvrtinu 14. stoljeća11 (Papadopoli, 1893, 220, T. XIII:3) (sl. 13). Umjesto zaključka Sl. 6. Pogled na brdo Gradina s puta prema Gomili (foto: T. Bradara) Ovaj kratki pregled rezultat je prethodnih istraživanja i objavljenih tekstova dopunjenih novim saznanjima. Namjera je bila ukazati na mnogobrojne arheološke lokalitete i nalazišta na Ćićariji kroz povijest. Revaloziraciji Pogled na hrib Gradina s ceste proti Gomili (foto: T. Bradara) njihove uloge i značaju svakako bi doprinijela arheološka i arhivska istraživanja koja bi objelodanila razne nepoznate i važne podatke. Nalazi iz kaštela Rašpor prikupljeni su površinski te ih možemo analizirati samo prema oblicima i/ili ukrasima dok bi za neke detaljnije studije svakako trebalo provesti arheološka istraživanja koja bi rasvijetlila slojevitost same utvrde te samim time i pronađene nalaze postavila u odgovarajući kontekst. Ostaje nepoznata i namjena sjeveroistočnog dijela kaštela u kojem je pronađen najveći broj ulomaka. U literaturi se često spominje da je današnja crkva svetog Nikole sagrađena na mjestu starije (Bartolić & Grah, 1999, 97; Bertoša, 2004, 15). Pregledom manjeg dijela karata i dokumenata te još uvijek živom memorijom stanovništva o raznim ostacima na navedenoj poziciji dolazi se do zaključka da je prva crkva bila smještena s južne strane, ispod kaštela (Kuzmanović et al., 2019, 84, sl. 27). Osim istraživanja kaštela svakako bi, dakle pažnju trebalo usmjeriti i na okolno područje te posebnu pažnju posvetiti upravo položaju prvotne crkve svetog Nikole s grobljem, te njezinoj ulozi i funkciji u vrijeme egzistiranja same utvrde. 114 115 Arheološke lokacije v Občini Lanišće s prikazom najdb iz kaštela Rašpor Tatjana Bradara & Nenad Kuzmanović1 Arheološka izkopavanja v Občini Lanišće Občina Lanišće leži na območju Čičarije in je bila do zdaj premalo arheološko 1 Del o arheoloških obdelana (sl. 1, 2). Izpostavimo lahko le dve večji večletni raziskavi, ki se raziskavah v Občini nanašata na to območje. Prva paleontološka, speleološka in arheološka Lanišće sta prispevala T. Bradara in N. Kuzmanović, raziskava, ki je pripeljala do popisa in opisa vseh do takrat znanih jamskih struktur medtem ko najdbe z gradu in jam, je bila izvedena pod vodstvom Mirka Maleza v petdesetih letih prejšnjega Rašpor obravnava T. stoletja (Malez, 1954, 100–106; 1956, 179–201; 1960, 163–264). Po skoraj pol stoletja Bradara. so bila v letih od 2002 do 2004 v okviru projekta ”Pupićina peć – paleolitska in mezolitska najdišča severnega Jadrana” izvedena podrobna arheološka sondiranja (Komšo, 2006, 59). Opravljena so bila na lokacijah Lokve, v Novački pećini, Pećini na Brehu in Klinovici (Komšo, 2006, 65–67; Kuzmanović et al., 2019, 61–62, 67– 69). Vzorci, zbrani na močvirnem območju približno 1000 m južno od Prapoća, so do danes še vedno edina analiza pelodnega zrna v Istri in poskus rekonstrukcije krajine Čičarije v holocenu, tj. mezolitiku, neolitiku in bronasti dobi (Andrič, 2006, 31–62). Veliko več je bilo opravljenih ciljnih pregledov terena, na podlagi katerih so bila dokumentirana najdišča večinoma iz prazgodovine in rimske dobe, ki pričajo o kontinuirani poselitvi in pomembnosti območja Čičarije skozi čas. Tako je na primer leta 1903 Carlo Marchesetti objavil mesta, opise in risbe gradišč Sl. 7–9. Ruševine gradu Rašpor (foto: T. Bradara) Ruševine kaštela Rašpor (foto: T. Bradara) 116 117 2 Ovdje se donose 5 Sitna materijalna građa samo neki noviji radovi: pronalazi se i na poljima Komšo, 2003, 41–54; prilikom radova. Miculinić & Jalžić, 2004, 51–55; Komšo et al., 2005, 147–150; Krnjak, 2007, 6 Iako ne postoje nalazi 205–215; Bradara, 2007, materijalne kulture 65–72; Buršić-Matijašić, koja bi upućivali na 2007a, 468–469, 475–482; ljudsko prisustvo, Kuzmanović et al., 2015, pronađeni ostaci kostiju 63–70; Bradara et al., 2017; pleistocenskih životinja Kuzmanović et al., 2019, u pećini Na Brehu pored 59–95. Sluma, ukazuju na veliku vjerojatnost da ju je čovjek koristio početkom gornjeg 3 Izvještaji se čuvaju u paleolitika, 35.000 godina Dokumentacijskom odjelu prije sadašnjosti (Miculinić Arheološkog muzeja Istre. & Jalžić, 2004, 51–55; Kuzmanović et al., 2019, 68–69, sl. 10). 4 Navedeno rekognosciranje učinjeno je za potrebe izmjena i dopuna Prostornog plana uređenja Općine Lanišće (Bradara et al., 2018). Kako su rezultati objavljeni ovom prilikom neće se donijeti klasičan popis lokaliteta i nalazišta koji Sl. 10. Odlomki kuhinjske posode (foto: T. Bradara) Sl. 11. Odlomki gravirane keramike (foto: T. Bradara) se temeljio terenskim obilaskom, speleološkim istraživanjima, Ulomci kuhinjskog posuđa (foto: T. Bradara) Ulomci gravirane keramike (foto: T. Bradara) proučavanjem dostupne literature i karata kao i informacijama lokalnog stanovništva (Kuzmanović pokazali, da je mogoče domnevati prisotnost človeka v prazgodovini na 27 et al., 2019, 59–95; 2020, (Marchesetti, 1903, 67–68, 96, 109). Konec 19. in v začetku 20. stoletja je Alberto najdiščih, tj. v 19 jamskih objektih (sl. 3) in na 8 gradiščih (Kuzmanović et al., 53–88). Puschi zabeležil premične in nepremične prazgodovinske ter antične najdbe, ki so 2019, 61–74). Za zdaj se za najstarejše območje, na katerem je živel človek, štejejo bile večinoma naključno najdene na poljih in na lokacijah (Benussi, 1927–1928, Lokve, ki ležijo ob cesti, ki vodi od Račje vasi do Veprinca (sl. 4). Najdeno orodje iz 243–282; Buršić-Matijašić, 2007, 24–48). Ta dela so še danes izhodišče za vse poznega mezolitika datira v leta od 7500 do 6500 pr. n. št. (Komšo, 2006, 65–67).5 raziskovalce, ki se ukvarjajo s to tematiko in tem področjem.2 Poleg tega na terenskem ogledu niso bile zabeležene ali opažene najdbe iz antike Arheološke ostanke srednjega in novega veka predstavljajo tudi naključne najdbe, (Kuzmanović et al., 2019, 74–77). O starejšem materialnem gradivu (keramika, odkrite med opravljanjem del, najpogosteje na poljih. Pred nekaj leti je bila kovanci, stele) na štirih lokacijah, kakor tudi o antičnih cestah, ki vodijo skozi temeljito ciljno pregledana beneško-avstrijska meja in ob tej priložnosti je bilo Čičarijo, je mogoče najti zapise samo v starejši literaturi (Benussi, 1927–1928, 243– opravljeno čiščenje zidane kamnite konstrukcije iz 18. stoletja na nekdanji meji 282; Buršić-Matijašić, 2007, 21–48). Življenje v Čičariji v srednjem in novem veku (Bradara, 2014; Bradara, 2017, 221–226; Bradara et al., 2017). poleg materialnih dokazov potrjujejo tudi različni pisni dokumenti in zemljevidi. O današnjih spomenikih Občine Lanišće posreduje dragocene podatke Branko Fučić Območje je pripadalo rašporskemu fevdu, ohranjeni pa so urbarji iz leta 1394 in v svojevrstnem istrskem potopisu iz leta 1949 (Fučić, 1953, 120–130). Po njegovih deli iz prve polovice 15. stoletja, iz katerih je mogoče razbrati dajatve in obveznosti zapisih so bile na naseljenih krajih v osemdesetih letih narejene konservatorske vasi, ki so spadale pod gospostvo (Klen, 1960, 155–182; idem, 1970, 7–37) (sl. 5). S študije s seznamom umetniških del (Laszlo, 1988). pregledom terena je bilo potrjenih 17 lokacij in najdišč z materialnimi ostalinami Številne podatke, povezane z Občino Lanišće, je mogoče najti v terenskih poročilih iz srednjega in novega veka. Gre za porušeno vas, grad, cerkve, kapelice, najdbe zaposlenih v Arheološkem muzeju Istre (AMI).3 medaljonov, nakita, kovancev, keramike, stekla in mejnih oznak (Kuzmanović et al., 2019, 77–90).6 V šestih jamskih objektih so dokumentirani suhi kamniti Septembra 2018 je Arheološki muzej Istre iz Pulja za potrebe Občine Lanišće zidovi in keramični odlomki, uporabo teh predmetov pa je mogoče domnevati od izvedel temeljito arheološko raziskavo terena.4 Omenjena raziskava je pokazala, prazgodovine do novega veka (Kuzmanović et al., 2019, 90–92). da je na območju občine 55 arheoloških lokacij in najdišč iz prazgodovine, antike, srednjega in novega veka. Na seznam niso uvrščeni danes naseljeni kraji Brgudac, Lanišće, Podgaće, Prapoće, Klenovšćak, Kropinjak, Černehi, Brljavci, Brest, Slum, Trstenik, Rašpor, Račja vas, Dane, Vodice in Jelovice. Rezultati te raziskave so 118 119 se ohranili ročaji z okroglim presekom, pa tudi večjim vrčem (sl. 10). Za istrski 10 O posuđu sa staklastim polotok ni natančnejše študije, ki bi obravnavala izključno kuhinjsko keramiko premazom, tehnologiji izrade, oblicima i načinu brez glazure, katere oblika se nespremenjena pojavlja v daljšem časovnem obdobju. ukrašavanja, zadnjih Na podlagi podobnih istrskih najdb, najdb iz Slovenije in severovzhodne Italije, desetak godina, objavljeni kakor tudi namiznega posodja, najdenega v Rašporju, kuhinjsko posodo lahko su mnogobrojni tekstovi u Hrvatskoj i Sloveniji. okvirno datiramo v 15. in 16. stoletje (Fresco, 2000, 104–118; Predovnik, 2003, Vidjeti npr. Cunja, 2004, 58–60, T. 45–56; Višnjić, 2013, 84–89, 111–121, 133–139, T. 1–7). 81–225; Bradara, 2006; 2016, 111–112, 118–164; Med namizno posodo spadajo posodice, posode in vrči, ki so prevlečeni s prozorno Gusar, 2007, 175–198; ali neprozorno glazuro in okrašeni z graviranimi motivi in/ali poslikavami.10 Ker Kovačić, 2010. se pri opisu omenjenih vrst keramike najpogosteje uporablja delitev glede na glazuro, bomo tudi tukaj najprej predstavili namizno posodo s prozorno glazuro in 11 Pronađen je 2018. godine nakon radova na nato še posodo z neprozorno glazuro. proširenju puta od mjesta Od posode s prozorno glazuro ter vrezanimi in poslikanimi okrasi so ohranjene Rašpor prema Gomili (Kuzmanović et al., 2019, večinoma posodice in posode ter več odlomkov vrčev iz rdeče oranžne keramike 83–84, sl. 26). (arhajska gravirana keramika, poznoarhajska gravirana keramika, renesančna gravirana keramika). Posodice so v obliki presekanega stožca. Posode imajo manjši rob, včasih imajo na zunanji strani pod navpičnim robom tri vrste reliefnih nazobčanih okraskov. Vrči imajo okroglo obliko in trilistni izliv. Odlomki so okrašeni z značilnimi motivi (palmete, motiv treh jabolk, križ, različne živali, geometrijske oblike), ki so pod rumenkasto ali redko zeleno steklasto glazuro Sl. 12. Odlomki vrčev iz skupine gotskih cvetličnih motivov (foto: T. Bradara) doslikani v bakreno zeleni in železno rumeni barvi. Keramično posodo z vrezanim Ulomci vrčeva skupine cvjetne gotike (foto: T. Bradara) okrasjem lahko datiramo v 15. in 16. stoletje ter jo pripišemo delavniškim centrom v Benečiji in v padskem območju (Saccardo, 2000, 59–65; 2001, 104–108; Bradara, 2007, 66–69) (sl. 11). Posode, prevlečene z neprozorno glazuro in keramiko svetle barve z raznobarvnimi Najdbe z gradu Rašpor okrasi, so zastopane izključno z vrči, ki so jih v 15. stoletju proizvajali v Romanji ali Markah (skupina kobaltnega reliefa, skupina gotskih cvetličnih motivov) (Gelichi, 7 Više o podacima terenskog obilaska kaštela 1988, 72–102; Ravanelli Guidotti, 1998, 103–108, 111–115, 131–136, 139–140, 146– i literaturi u: Kuzmanović 147, 150–152; Bradara, 2007, 70–71) (sl. 12). et al., 2019, 82–84. Najbolj znana lokacija v Čičariji je zagotovo grad Rašpor, danes ruševina nad istoimensko vasjo, ki je na hribu Gradina (825 m n. v.) (sl. 6). Zaradi prevladujočega položaja in zakoreninjenega mnenja o kontinuiteti gradnje Od drugih vrst posode iz 15. in 16. stoletja, ki so bile izdelane v beneških delavnicah, v literaturi pogosto najdemo podatek, da je bila pred gradnjo gradu na tem mestu so našli posode, prevlečene z engobo, prozorno glazuro in rjavo prozorno glazuro, 8 Keramičke i staklene prazgodovinska naselbina, ki so ji sledile rimska, bizantinska in frankovska ulomke 15. listopada 2005. ter vrče s poslikavo na engobi (Saccardo, 1993, 147, fn 17). trdnjava (Bertoša, 2004, 15; Buršić-Matijašić, 2007, 477; Bulić, 2014, 330). Te godine AMI-ju je predao Nekaj odlomkov je mogoče pripisati pečnicam brez glazure, od katerih izstopa Davor Božić iz Rašpora. domneve ne moremo izključiti, vendar do danes ni bilo arheoloških raziskav ter Dana 10. travnja 2012. majhen del perforirane ravne okrasne plošče (Škiljan, 2015, 104, 105, 436, T. na območju gradu in na pobočjih hriba niso našli površinskih premičnih najdb iz godine Denis Medica 52./245a). navedenih obdobij.7 Za zdaj najzgodnejša omemba utrdbe v pisnih virih izhaja iz iz Podgaća i Nenad Kuzmanović iz Rijeke leta 1264 (Klen, 1960, 159, op. 13) (sl. 7–9). Zbrani odlomki brezbarvnega stekla pričajo o uporabi steklenic na mizah. Gre za površinske keramičke tip z višjim podstavkom okrnjenega stožca z vpotegnjenim stožčastim zaključkom, Arheološki muzej Istre hrani naključno najdene in zbrane površinske najdbe.8 To nalaze također predaju ki je značilen za osrednjo in severno Italijo. Pojavi se približno v sredini 14. stoletja AMI-ju. so večinoma keramični odlomki, v manjši meri stekleni in kovinski, ter živalske ter ostaja v uporabi v 16. in 17. stoletju (Andrews, 1977, 167; Stiaffini, 1991, 240– kosti (Bradara, 2007, 65–72; Kuzmanović et al., 2019, 83).9 9 U pripremi je detaljna 242; idem, 1994, 218–219). Keramični odlomki pripadajo predvsem kuhinjski in namizni posodi. Kuhinjsko obrada i objava svih Kovinske najdbe pripadajo manjšim žebljem in obročem. Zagotovo je pronađenih nalaza iz posodo s t. i. grobo fakturo so lahko poleg kuhanja uporabljali tudi za shranjevanje kaštela Rašpor, a koji se najpomembnejša naključna najdba srebrn beneški kovanec, ki ga lahko okvirno in pripravo hrane (Cassani & Fasano, 1993, 57–80, 220–223; Librenti, 2009, čuvaju u Arheološkom datiramo v zadnjo četrtino 14. stoletja11 (Papadopoli, 1893, 220, T. XIII:3) (sl. 13). 110). Odlomki iz Rašporja so v največji meri iz rdeče gline s primesmi, pečene v muzeju Istre. Ovdje je predstavljen manji broj. redukcijski atmosferi oziroma v odsotnosti kisika, tako da se je posoda navzela črno sive ali rjave barve. Oblike, ki se pojavljajo, so trebušaste z zavitim robom in preprostim okrasjem (vrezane valovite črte, vrsta vtisnjenih vbodov in trakovi z oblikami, dodatno okrašeni z vbodi s topim predmetom). Manjše število lahko pripišemo posodam za pečenje na odprtem ognjišču in kozicam (?), od katerih so 120 121 Namesto zaključka AUTORA / AVTORJA TATJANA BRADARA, dr. sc. Kratek pregled je povzetek prejšnjih raziskav in objavljenih besedil, dopolnjenih z novimi ugotovitvami. Njegov namen je opozoriti na številne arheološke lokacije in najdišča v Čičariji skozi zgodovino. K prevrednotenju njihove vloge in pomena bi zagotovo prispevale arheološke in arhivske raziskave, Arheološki muzej Istre ki bi razkrile številne še neznane, a pomembne podatke. Carrarina ulica 3, 52100 Pula, Hrvatska Najdbe z gradu Rašpor so bile zbrane površinsko in jih je mogoče analizirati le glede na obliko in/ali okraske, medtem ko bi bilo za nekatere podrobnejše študije e-mail: tatjana.bradara@ami-pula.hr vsekakor treba opraviti arheološke raziskave, ki bi osvetlile notranjo slojevitost utrdbe in s tem tudi najdbe postavile v ustrezen kontekst. Neznan ostaja tudi namen severovzhodnega dela gradu, v katerem je bilo najdenih največ odlomkov. V literaturi se pogosto omenja, da je bila današnja cerkev sv. Nikole zgrajena NENAD KUZMANOVIĆ na mestu starejše cerkve (Bartolić & Grah, 1999, 97; Bertoša, 2004, 15). Pregled manjšega dela zemljevidov in dokumentov ter še vedno živ spomin prebivalstva Šetalište V. Nazora 21, Rijeka, Hrvatska na različne ostanke na tem mestu vodi do zaključka, da je bila prva cerkev na južni strani pod gradom (Kuzmanović et al., 2019, 84, sl. 27). Poleg raziskovanja e-mail: n.kuzma44@gmail.com gradu bi bilo treba vsekakor nameniti pozornost tudi okoliškemu območju, posebno pozornost pa bi bilo treba nameniti položaju prvotne cerkve sv. Nikole s pokopališčem ter njeni vlogi in funkciji v času obstoja trdnjave. BIBLIOGRAFIJA Andrews, D. (1977): Vetri, metalli e reperti minori dell’area Arheološkog muzeja Istre, 69. Pula, Arheološki sud del convento di S. Silvestro a Genova. muzej Istre. Archeologia Medievale, 4, 162–207. Bradara, T. (2007): Prilog poznavanju Andrič, M. (2006): Prapoče Polen Core and Holocene kasnosrednjovjekovnog i renesansnog keramičkog Vegetation Change in Northern Istria = Peludna stolnog posuđa s područja Istre. Ukrasni motivi na jezgra iz Prapoča i promjene vegetacije za keramičkim nalazima iz Kaštela Rašpor. Buzetski holocena u sjevernoj Istri. V: Miracle, P. & S. zbornik, 34, 65–72. Forenbaher (ur.): Prehistoric Herders of northern Bradara, T. (2014): Arheološko istraživanje na području Istria, The Archaeology of Pupićina Cave = Ćićarije, kameni postamenti koji se nalaze Pretpovijesni stočari sjeverne Istre, Arheologija na nekadašnjoj mletačko-austrijskoj granici. Pupićine peći, 1, Monografije i katalozi, 14, Pula, Izvještaj AMI-ja br. 1040/2014. od 04. 11. 2014. Arheološki muzej Istre, 31–62. Dokumentacijski odjel Arheološkog muzeja Istre. Sl. 13. Beneški srebrnik (foto: T. Bradara) Bartolić, M. & I. Grah (1999): Crkva u Istri, osobe, mjesta Pula, Arheološki muzej Istre. i drugi podaci porečke i pulske biskupije (III. Bradara, T. (2016): Blagovanje = A tavola e in cucina = Mletački srebrni novčić (foto: T. Bradara) dopunjeno izdanje). Pazin & Poreč, Biskupija Dining. V: Bradara, T. & Krnjak, O. (ur.): Temporis Porečka i Pulska, Josip Turčinović. signa, Arheološka svjedočanstva istarskog Benussi, B. (1927–1928): Dalle annotazioni di Alberto novovjekovlja = Testimonianze archeologiche Puschi. Archeografo triestino, 14, 243–282. dell’eta moderna in Istria = Archaeological evidence Bertoša, S. (2004): Prošlost Rašpora i Rašporskog of the Istrian modern era. Monografije i katalozi kapetanata. Zbornik Općine Lanišće, 2, 15–38. Arheološkog muzeja Istre, 26.. Pula, Arheološki Bradara, T. (2006): Kasnosrednjovjekovna i renesansna muzej Istre, 103–188. keramika s područja Istre – stolno posuđe od Bradara, T. (2017): Zidane kamene konstrukcije koje su 14. do 16. st. = Le ceramiche bassomedievali e se nalazile na nekadašnjoj mletačko-austrijskoj rinascimentali in territorio istriano – Il vasellame granici = Costruzioni in muratura di pietra lungo da mensa dei secoli XIV–XVI. Katalog izložbe l‘ex confine veneto-austriaco. V: Bradara, T. (ur.): 122 123 Mletačko-austrijska granica u Istri = Il confine Gusar, K. (2007): Kasnosrednjovjekovna i novovjekovna Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, and Conservation-Restoration Interventions on veneto-austriaco in Istria. Monografije i katalozi glazirana keramika s lokaliteta Sv. Križ u Ninu. 29, 163–264. the Preserved Architectonic Structure . Histria Arheološkog muzeja Istre, 29. Pula, Arheološki Archaeologia Adriatica, 1, 175–198. Marchesetti, C. (1903): I castellieri preistorici di Trieste e Archaeologica, 43, 67–154. muzej Istre, 221–226. Klen, D. (1960): Fragmenti rašporskog urbara iz prve della regione Giulia. Trieste, Museo Civco di Storia Bradara, T., Kuzmanović, N., Pitteri, M., Leideck, M., polovine XV. stoljeća. Jadranski zbornik, IV, Naturale. Joksimović, M., Šipoš, J., Milotić, I., Prodan 155–182. Miculinić, K. & V. Jalžić (2004): Pećina na Brehu (Ćićarija) – L., Blagonić, B. & S. Karinja (2017): Mletačko- Komšo, D. (2003): Pećine Istre = mjesta življenja od nova istraživanja. Speleolog, 52, 51–55. austrijska granica u Istri = Il confine veneto- prapovijesti do srednjeg vijeka / The Caves of Istria Papadopoli, N. (1893): Le monete di Venezia I. Venezia, Tip. austriaco in Istria. Monografije i katalozi = Place of Living from Prehistory to the Middle Libreria Emiliana. Arheološkog muzeja Istre, 29. Pula, Arheološki Ages. Histria Antiqua, 11, 41–54. Predovnik, K. (2003): Trdnjava Kostanjevica na Starem muzej Istre. Komšo, D. (2006): Mezolitik u Hrvatskoj = The Mesolithic in gradu nad Podbočjem. Archaeologia Historica Bradara, T., Komšo, D. & N. Kuzmanović (2018): Arheološko Croatia. Opuscula Archaeologica, 30, 55–92. Slovenica, 4. Ljubljana, Filozofska fakulteta rekognosciranje Općine Lanišće (elaborat za Komšo, D., Pellegatti, P. & P. T. Miracle (2005): Novačka Univerze v Ljubljani, Oddelek za arheologijo. potrebe izmjena i dopuna Prostornog plana Općine pećina. Hrvatski arheološki godišnjak, 1, 147–150. Ravanelli Guidotti, C. (1998): Thesaurus di opere della Lanišće). Dokumentacijski odjel Arheološkog Kovačić, L. (2010): Stolna keramika u Dubrovniku. tradizione di Faenza nelle raccolte del Museo muzeja Istre (Ur. br. 610, od 09. 10. 2018.). Pula, Arheološki nalazi 14.–17. st. = Il vasellame da mensa Internazionale delle Ceramiche in Faenza. Faenza, Arheološki muzej Istre. a Dubrovnik. Reperti archeologici dei secoli XIV– Agenzia Polo Ceramico. Bulić, D. (2014): Rimska ruralna arhitektura Istre u XVII. Dubrovnik, Dubrovački muzeji, Arheološki Saccardo, F. (1993): La ceramica graffita a Venezia dal tardo kontekstu ekonomske i socijalne povijesti. muzej. XVI al XVIII secolo e un documento con l‘inventario Doktorski rad. Zadar, Sveučilište u Zadru. Krnjak, O. (2007): Svetačke medaljice iz Ćićarije. Buzetski di una bottega di ”bochaler”. V: Gelichi, S. (ur.): Alla Buršić-Matijašić, K. (2007): Alberto Puschi i Buzeština. zbornik, 34, 205–215. fine della graffita. Ceramiche e centri di produzione Buzetski zbornik, 34, 11–64. nell‘Italia settentrionale tra XVI e XVII secolo. Kuzmanović, N., Maršanić, D. & K. Mihovilić (2015): Dvije Buršić-Matijašić, K. (2007a): Gradine Istre – Povijest prije Firenze, All‘Insegna del Giglio, 139–166. nepoznate prapovijesne gradine na Ćićariji – prilog povijesti. Povijest Istre VI. Pula, Žakan Juri. topografiji Istre = Two Unknown Prehistoric Saccardo, F. (2000): Ceramiche rivestite veneziane e Cassani, G. & M. Fasano (1993): La grezza terracotta. Hillforts on Ćićarija - a Contribution to the d‘importazione da scavi archeologici a Venezia V: Buora, M. & Tomadin, V. (ur.): Ceramiche Topography of Istria. Histria Archaeologica, 45, e in laguna. V: (ur.): Ritrovare restaurando. rinascimentali a Udine e altri materiali dello scavo 63–70. Rinvenimenti e scoperte a Venezia e in laguna. del palazzo Savorgnan di Piazza Venerio. Cataloghi Venezia, Soprintendenza per i Beni Ambientali e Kuzmanović, N., Bradara, T. & D. Komšo (2019): e monografie archeologiche dei Civici musei di Architettonici di Venezia, 57–93. Arheološki lokaliteti i nalazišta u Općini Lanišće = Udine, 4, 57–80, 220–223. Udine, Civici musei di Archaeological Sites in the Municipality of Lanišće. Saccardo, F. (2001): Venezia. Un quadro delle produzioni Udine. Histria Archaeologica, 49, 59–95. ingobbiate dal XIII al XVIII secolo. Atti del Convegno Cunja, R. (2004): Arheološko najdišče Sv. Ivan Kornetski i Internazionale della Ceramica. Centro ligure per la Kuzmanović, N., Bradara, T. & D. Komšo (2020): Arheološki Zbirka Gajšek = Il sito archeologico di San Giovanni storia della ceramica Albisola. Albisola, 24, 101–116. lokaliteti i nalazišta u Općini Lanišće. Zbornik della Corneta e Collezione Gajšek = Arheološko Općine Lanišće, 8, 53–88. Stiaffini, D. (1991): Contributo ad una prima sistemazione nalazište Sv. Ivan Kornetski i Zbirka Gajšek. tipologica dei materiali vitrei medievali. V: V: Guštin, M. (ur.): Srednjeveška in novoveška Laszlo, Ž. (1988): Inventari ćićarijskih crkava pohranjenih u Mendera, M. (ur.): Archeologia e storia della keramika iz Pirana in Svetega Ivana = Ceramiche Konzervatorskom odjelu u Puli. produzione del vetro preindustriale. Quaderni del medievali e postmedievali da Pirano e San Giovanni Librenti, M. (2009): Le ceramiche prive di rivestimento: Dipartimento di Archeologia e Storia delle Arti. = Srednjovjekovna i novovjekovna keramika iz grezze da fuoco; ceramica depurata = Grezze Sezione Archeologica-Universita di Siena. Firenze, Pirana i Sv. Ivana. Annales Mediterranea. Koper itd., da fuoco. V: Guarnieri, C. (ur.): Il Monte prima Edizione all‘Insegna del Giglio, 177–266. Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno del Monte, archeologia e storia di un quartiere Stiaffini, D. (1994): La suppellettile in vetro. V: Lusuardi središče itd., 43–47, 67–225. medievale di Forlì. Bologna, Ante Quem, 110–113, Siena, S. (ur.): Ad Mensam. Manufatti d’uso Fresco, M. (2000): La ceramica grezza. V: Tomadin, V. 152–155. da contesti archeologici fra tarda antichita e (ur.): Colloredo duemila. Nuove testimonianze Malez, M. (1954): Speleološka istraživanja na području medioevo. Udine, Del Bianco, 189–227. archeologiche dall’ala Nievo del castello di Ćićarije u Istri u god. 1952. Ljetopis Jugoslavenske Škiljan, I. (2015): Srednjovjekovni i novovjekovni pećnjaci Colloredo di Montalbano. Monfalcone, Fondazione akademije znanosti i umjetnosti za godine 1951– Slavonije. Doktorski rad. Zagreb, Sveučilište u Ippolito Nievo, 58–63, 104–120. 1952, 59, 100–106. Zagrebu. Fučić, B. (1953): Izvještaj o putu po Istri 1949. godine Malez, M. (1956): Novija istraživanja pećina u N. R. Višnjić, J. (2013): Srednjovjekovna utvrda Possert. Šest (Labinski kotar i Kras). Ljetopis Jugoslavenske Hrvatskoj. Acta geologica , I. Prirodoslovna godina arheoloških radova i konzervatorsko- akademije znanosti i umjetnosti, 57, 67–140. istraživanja Jugoslavenske akademije znanosti i restauratorskih zahvata na sačuvanim Gelichi, S. (1988): Maiolica italiana in Emilia-Romagna umjetnosti, 179–201. arhitektonskim strukturama = The Medieval Fort e cronologia. Rivista di Archeologia Medievale Malez M. (1960): Pećine Ćićarije i Učke u Istri. Acta of Possert. Six Years of Archaeological Works Italiana, 15, 65–104. geologica, II. Prirodoslovna istraživanja 124 125 Novi podaci o gradinama na području Lanišća Nenad Kuzmanović & Kristina Mihovilić Sažetak: U članku je predloženo tumačenje Izvleček: Članek obravnava vprašanje upitne gradine Nilinum, koju posebno gradišča Nilinum, ki ga posebej opisuje opisuje Puschi, zatim isti položaj s Puschi, pozneje pa isto lokacijo z različnimi različitim nazivima spominju i drugi autori, imeni omenjajo tudi drugi avtorji. S ciljnim a obilaskom terena i usporedbom različitih ogledom terena in primerjavo različnih podataka odgovara položaju Gradine podatkov omenjeno gradišče ustreza Podklanci kod Lanišća. Prikazani su položaji lokaciji gradišča Gradina Podklanci v bližini i ostaci gradina Gradišće kod Prapoća i Lanišća. Predstavljeni sta tudi lokaciji z Gradine kod Trstenika, kojih je postojanje ostanki gradišč Gradišće pri Prapoću in bilo upitno, a dokumentirani su obilaskom Gradina pri Trsteniku, o obstoju katerih so terena. Prikazani su također ostaci i izgled se porajala vprašanja, vendar sta lokaciji na gradine Kuk iznad željezničke stanice Buzet, podlagi terenskega ogleda dokumentirani. usporedbom podataka prvih istraživača i Prav tako so predstavljeni ostanki in videz stvarnim stanjem u prostoru. gradišča Kuk nad železniško postajo Buzet s primerjavo podatkov prvih raziskovalcev in dejanskega stanja v prostoru. Sl. 4. Gradina Podklanci II – dio ruševina drugog bedema (foto: N. Kuzmanović) Gradina Podklanci: II – del ruševin drugega obzidja (foto: N. Kuzmanović) 126 127 Uvod Uspoređujući Puschijevu skicu, detalj Franciskanskog katastra s topografskom kartom jasno se radi o 1 Nilinum bi trebao biti latinski naziv za Lanišće lokalitetu Gradina Podklanci uz cestu (Alberi 1998, 203), koji su Lanišće–Ročko polje, odnosno danas preuzeli Puschi i Benussi, kako bi dali važnost Zbog skromnih topografskih podataka prvih istraživača, kao i zbog malog broja stanovnika koji poznaju teren velikog prostora Ćićarije, na koje bi se moglo osloniti u provjeravanju istih, položaj i uopće postojanje pojedinih Lupoglav–Lanišće (sl. 3). arheoloških lokaliteta s vremenom je postalo upitno (Buršić-Matijašić, 2007, 91). strateškom položaju Isti položaj odgovara lokalitetu kojeg gradine južno od Lanišća, Radi se o gradinskim naseljima kod Prapoća i Trstenika, kao i o gradini Podklanci navodi Marchesetti kao Gradinu s tri unutar uskog klanca koji (Nilinum) kod Lanišća. Nalaze se na popisima gradina koje su izradili prvi vodi prema Ročkom polju. bedema na uzvisini koja se odvaja od istraživači utvrđenih prapovijesnih naselja na ovim područjima, Carlo Marchesetti M. Osebnik (Marchesetti, 1903, 96, (Marchesetti 1903) i Alberto Puschi (Benussi 1927–1928; Buršić-Matijašić, 2007a). 204), a Baćić na jednoj od topografskih Ipak, tijekom 2018. i početkom 2019. godine, prilikom rekognosciranja arheoloških kartica navodi kao Gradinu s tri lokaliteta područja općine Lanišće, imali smo priliku prepoznati tipične ostatke tih bedema (na brdu Osebnik) kod mjesta gradinskih utvrda skrivenih visokom vegetacijom. Pored toga, dokumentiran je Stefančići kod Lanišća (Baćić, 1971, izgled gradine Kuk nad željezničkom stanicom Buzet, koji je vrlo različit u odnosu Topografska kartica). Gradinu kod na prve opise. mjesta Stefanchich spominje Carlo De Franceschi već 1846., a zatim ga citiraju Sl. 2. Detalj vojne topografske karte Pinguente Puschi i Marchesetti (De Franceschi, und Volosca, K.u.k Militärgeographisches Gradina Podklanci ( Nilinum) (673 n/m) 1846, 102; Benussi, 1927–1928, 268; Institut, M. 1:75.000, s označenim položajem Marchesetti, 1903, 96, 204). Mjesto Gradine Podklanci Štefančići ne postoji na području Detajl vojaške topografske karte Pinguente und Lanišća, ali se zato sjeverno od položaja Volosca, K.u.k Militärgeographisches Institut, Gradine Podklanci (Nilinum) nalazi merilo 1 : 75.000, z označenim položajem područje Štefanac (sl. 3). Gradine Podklanci Konačno, prema svim prethodno navedenim podacima radi se o jednom te istom lokalitetu, Gradini Podklanci (673 n/m) u blizini ceste Lupoglav–Lanišće (sl. 3). Prapovijesno naselje ima dobro sačuvana tri lučna nasipa, urušenih bedema (sl. 4: I, II, III). Puschijeva skica je vrlo bliska stanju na terenu, s lučnim bedemima koji zatvaraju zapadnu blažu padinu uzvisine, ali jedan bedem nedostaje. Produžuju se na sjevernoj strani padine, dok na južnoj strani završavaju na rubu okomitih stijena (sl. 1), odakle se otvara pogled na prolaz prema Ročkom polju, između gradina Beligrad i Crni grad. Prikupljeni Sl.1. Skica gradine Nilinum (Gradina di Lanischie) – Gradine Podklanci: a) položaj gradine uz cestu nalazi potvrđuju datiranje gradine u brončano i starije željezno doba (sl. 5), ali se Buzet–Ročko Polje; b) pogled na gradinu sa sjevera, iz smjera Lanišća i tlocrt bedema (prema spominju i nalazi ulomaka antičke keramike i srebrnog novca (Benussi, 1927– Albertu Puschiju, u Buršić-Matijašić 2007a, 38) 1928, 267; Baćić, 1971; Buršić-Matijašić, 2007, 469 (br. 5 i *16), 475–475, 482; Skica gradišča Nilinum (Gradina di Lanischie) – Gradine Podklanci: a) lega gradišča ob cesti Buzet– Kuzmanović et al., 2018, 73 (27), sl. 14). Ročko Polje; b) pogled na gradišče s severa iz smeri Lanišća in tloris obzidja (po Albertu Puschiju, v Buršić-Matijašić, 2007a, 38) Gradišće kod Prapoća (620 n/m) Uspoređujući podatke koje donosi Puschi za gradinu Nilinum 1 s dva bedema, što prenosi Benussi, koji navodi i naziv istog lokaliteta kao Gradina di Lanischie, zatim dalje i castelliere di Lanischie (Castelvecchio-Starigrad) (Benussi, 1927–1928, 267–268). U Puschijevom rukopisu kojeg zajedno s terenskom skicom donosi Buršić-Matijašić (sl. 1), istaknuto je da se radi o položaju na vojnoj Gradina Gradišće (620 n/m) po C. Marchesettiju je smještena sjeverozapadno od Prapoća (Bradara et al., 35; Buršić-Matijašić, 2007, 469 (br. *15), 481; Marchesetti 1903, 109). Na topografskoj karti iz 1937. g. sačuvan je toponim M. Gradischie (623 n/m) (sl. 6). Nalazi se na ne posebno istaknutom, karti između Monte Fineda i Obesenik m 721, (sl. 2), a na kraju opisa dodaje još da izoliranom izduženom uzvišenju unutar doline koja se od Lanišća proteže prema je ”kasteljer (Gradina) di Nilinum označen katastarskim brojem 3809, na listu 19, sjeverozapadu, između dva paralelna stjenovita nabora Ćićarije. Cijeli je prostor općine Lanišće” (Buršić-Matijašić, 2007a, 38–39). prekriven dosta gustom borovom šumom i slabo pregledan, ali obilaskom terena 128 129 dokumentirani su, iako skromni, ostaci ruševina poprečnog bedema na središnjem dijelu ravnog platoa (sl. 7), a zatim i izrazitiji nasipi prekriveni mahovinom, koji štite pristupačniji sjeverozapadni rub uskog platoa (sl. 8). Na jako erodiranoj površini prikupljeni su ulomci prapovijesne keramike koju nije moguće točnije odrediti (sl. 9) (Kuzmanović et al., 2018, 73 (25), sl. 14). Gradina kod Trstenika (827,2 n/m) Na brdu Gradina (827,2 n/m), prekrivenom borovom šumom, na 850 m sjeverozapadno od sela Trstenik, nalazi se gradinsko naselje (Buršić- Matijašić 2007, 469 (br. *10), 478–479) (sl. 6). Položaj ima stratešku važnost u nadziranju puteva prema istoku skoro do Učke (Buršić-Matijašić, 2007, 478). Naselje koje je smješteno na najvišem ravnom platou uzvisine, prirodno je zaštićeno okomitim stijenama na južnoj i dijelom jugozapadnoj strani. Na istočnom okomitom rubu uzdižu se još i veće prirodne stijene, dok se po rubu sjeverozapadne strane mogu pratiti ruševine blago lučnog bedema (sl. 10). Dalje na sjeveroistočnoj strani sačuvani su dijelovi zidina građeni većim blokovima koji su jako erodirani djelovanjem atmosferilija (sl. 11). Prilikom obilaska 2019. g. površinski su prikupljeni ulomci prapovijesne keramike (Kuzmanović et al., 2018, 73 (26), sl. 14) (sl. 12). Sl.3. Detalj topografske karte s preklopljenim dijelom Franciskanskog katastra, koji potvrđuje položaj Gradine Podklanci (izradio N. Kuzmanović) Detajl topografske karte s prepognjenim delom frančiškanskega katastra, ki potrjuje položaj Gradine Podklanci (izdelal N. Kuzmanović) Sl.4 . Gradina Podklanci: I – dio ruševina prvog bedema; II – dio ruševina drugog bedema; III – dio ruševina trećeg bedema (foto: N. Kuzmanović) Gradina Podklanci: I – del ruševin prvega obzidja; II – del ruševin drugega obzidja; III – del ruševin tretjega obzidja (foto: N. Kuzmanović) 130 131 Obilascima 2018. i 2019. godine ustanovljeno je da se radi o većoj gradini, smještenoj oko 550 m sjeverozapadno od navedene najviše kote Kuk (531 n/m). Proteže se u dužini 560 m po uskom hrptu uz rub hridi nad buzetskom kotlinom (sl. 13). Prvi bedem paralelan s rubom hridi, zatvara uski akropolski prostor dužine 80 a širine od 20 do 30 m, a dužina mu je 100 m (sl. 13, 14). Sličan crtež jednog bedema nalazimo na terenskoj skici B. Baćića (sl. 15), na kojoj je još posebno ucrtao polukružni bedem koji zatvara istaku na rubu hridi, poput akropole (Baćić, 1957), što mi nismo prepoznali, ali gradina započinje upravo od te hridi (537 n/m). Drugi bedem se nalazi 180 m dalje od prvog. Izgrađen je od ruba hridi i lučno zatvara uski hrbat u dužini 120 m (sl. 13, 16). U smjeru prvog bedema, između prvog i drugog bedema, uz rub hrpta, pretpostavljen je kraći potporni zid. Treći bedem je izgrađen na udaljenosti od 285 m od drugog i dužine je 80 m (sl. 13, 17). Građen je tako da od ruba hridi lučno zatvara prostor hrpta, koji je na tom dijelu prostraniji. Pretpostavljeni ulaz se nalazi 35 m od ruba litice (sl. 13). U blizini trećeg bedema nalazi se ovalna obzidana vrtača/lokva (?), koju je možda Puschi vidio kao cisternu. Bedemi se dobro vide i na ortofoto snimkama prostora, kao bijele linije kroz zelenu vegetaciju. Površinski su sakupljeni vrlo sitni ulomci prapovijesne keramike (Bradara et al., 2018, 32; Kuzmanović et al., 2018, 72 (23), sl. 14) (sl. 18). Ovim prilogom donosimo podatke o postojećim prepoznatim ostacima samo nekoliko prapovijesnih gradinskih utvrda na prostoru općine Lanišće, koji sigurno nisu definitivni. Krški teren Ćićarije i visoka vegetacija sigurno skrivaju još sličnih tragova za otkrivanje kojih bi bilo izuzetno važno dokumentirati nedestruktivnom i vrlo pouzdanom LiDAR metodom. Time bi se došlo do više sigurnih podataka o ostacima i tragovima arhitekture iz raznih razdoblja, a i slika o nastanjenosti ovih prostora postala bi realnija. Sl.5. Gradina Podklanci: ulomci prapovijesne keramike (foto: K. Mihovilić) Gradina Podklanci: odlomki prazgodovinske keramike (foto: K. Mihovilić) Zaključak Gradina Kuk Gradinska naselja kod Prapoća i Trstenika, kao i gradina Nilinum, nalaze se na popisima gradina koje su izradili prvi i najznačajniji istraživači utvrđenih naselja na ovim područjima, Carlo Marchesetti i Alberto Puschi. Nazivi Gračišće za gradinu kod Prapoća i Gradina kod Trstenika označeni su na topografskim kartama, dok za Nilinum nema nikakvih podataka, a zbog skromnih topografskih referenci koje su objavili, kao i zbog malog broja stanovnika koji Kuk se u literaturi navodi kao manje prapovijesno naselje na uskoj hridi (531 n/m), iznad Buzetske kotline (Buršić, 1983; Buršić-Matijašić, 2007, 457 (8), 465; Baćić, 1957; Marchesetti, 1903, 96). U tekstu terenskog dnevnika A. poznaju teren velikog prostora Ćićarije, na koje bi se moglo osloniti u provjeravanju Puschija, opisan je lokalitet Castellaro del Monte Cucco di Slum, kojeg je posjetio starih podataka, položaj i uopće postojanje tih lokaliteta s vremenom je postalo 24. 08. 1902. godine: ”Gradina se nalazi na rubu litice iznad stanice Buzet i iznad upitno. Ipak, tijekom 2018. i početkom 2019. godine, prilikom rekognosciranja kuća Počekaj. S južne strane je zaštićena najvišom hridi Kuk. Izgleda izduženog oblika i arheoloških lokaliteta područja općine Lanišće, imali smo priliku prepoznati možda dvojna. Jedna dionica je duga oko 600 koraka, prilično ravna i sa sjeverozapadne tipične ostatke tih gradinskih utvrda skrivene visokom vegetacijom. strane zatvorena s dva velika poteza zidina, svaki dužine oko 50 m, izgrađeni u smjeru Prvi prikazani lokalitet je bio upitna gradina Nilinum, koju smo usporedbom od sjeveroistoka prema jugozapadu a b , koji stanjujući se skreću i nastavljaju uz rub terenskih podataka različitih autora uspjeli poistovjetiti s Gradinom Podklanci blage padine na sjevernoj strani, kao c, d, e. Na položaju f. izgleda da se nalazi ulaz u kod Lanišća (sl. 1–5). gradinu, dok dionica e možda predstavlja predziđe. Na položaju g nalaze se ostaci zidane cisterne. H = nepristupačne hridi. Položaj dominira nad nizinskom Istrom i u kontaktu Sljedeća dva lokaliteta su gradine kojih je položaj s vremenom postao dvojben. s njenim gradinama, a na sjeveru pogled seže do Žbevnice i prema Klenovšćaku.” Prikazani su položaji i dokumentirani ostaci urušenih bedema gradina Gradišće kod Prapoća (sl. 6–9) i Gradine kod Trstenika (sl. 6, 10–12), kojih je postojanje bilo (Buršić-Matijašić, 2007a, 43 (34), 44). Obzirom na oznake slovima za pojedine upitno. elemente gradine koje nabraja, moguće je da je postojala i terenska skica. 132 133 Sl.7. Gradišće kod Prapoća: pogled na ostatke poprečnog bedema (foto: N. Kuzmanović) Gradišće pri Prapoću: pogled na ostanke prečnega zidu (foto: N. Kuzmanović) Posljednji prikazani lokalitet je gradina Kuk iznad željezničke stanice Buzet. Nalazi se na samom rubu okomite litice ruba Ćićarije što joj daje posebnu važnost. Obilaskom lokaliteta dokumentirani su ostaci tri bedema koji zatvaraju prostor uskog hrpta uz rub litice u dužini čak 560 m (sl. 13–18). Tim obilascima 2018. i 2019. godine ustanovljeno je da je izgled gradine Kuk vrlo različit u odnosu na prve opise. Sl.6. Detalj vojne topografske karte iz 1937. godine s označenim položajima Gradišća kod Prapoća i Gradine kod Trstenika Podrobnost vojaške topografske karte iz leta 1937 z označenimi položaji Gradišća pri Prapoću in Gradine pri Trsteniku 134 135 Novi podatki o gradiščih na območju Lanišća Nenad Kuzmanović & Kristina Mihovilić Uvod Zaradi skromnih topografskih podatkov prvih raziskovalcev, pa tudi 1 Nilinum je verjetno zaradi majhnega števila prebivalcev, ki poznajo teren obsežnega območja latinsko ime za Lanišće (Alberi, 1998, 203), ki sta Čičarije, na katere bi se pri preverjanju lahko zanesli, sta lega in obstoj ga prevzela Puschi in posameznih arheoloških lokacij sčasoma postala vprašljiva (Buršić-Matijašić, Benussi, da bi poudarila strateški položaj gradišča 2007, 91). Govorimo o utrjenih naselbinah pri Prapoću in Trsteniku, pa tudi o južno od Lanišća v gradišču Podklanci ( Nilinum) pri Lanišću. So na seznamih gradišč, ki sta jih ozki soteski, ki vodi do izdelala prva raziskovalca utrjenih prazgodovinskih naselbin na teh območjih, Ročkega Polja. Carlo Marchesetti (Marchesetti, 1903) in Alberto Puschi (Benussi, 1927–1928; Buršić-Matijašić, 2007a). Leta 2018 in v začetku leta 2019 smo imeli med ciljnim terenskim pregledom arheoloških najdišč na območju Občine Lanišće priložnost prepoznati tipične ostanke teh utrdb, prekritih z visokim rastlinjem. Poleg tega je bil dokumentiran videz gradišča Kuk nad železniško postajo Buzet, ki se zelo razlikuje od prvih opisov. Gradišče Podklanci ( Nilinum) (673 m n. v.) Primerjali smo podatke, ki jih za gradišče Nilinum 1 z dvema obzidjema navaja Puschi in povzema Benussi, ki lokacijo imenuje Gradina di Lanischie in nato castelliere di Lanischie (Castelvecchio-Starigrad) (Benussi, 1927–1928, Sl. 8. Gradišće kod Prapoća: ruševine bedema uz sjeverozapadni rub (foto: N. Kuzmanović) Gradišće pri Prapoću: ruševine obzidja ob severozahodnem robu (foto: N. Kuzmanović) 136 137 267–268). Puschi v svojem rokopisu, ki ga s terensko skico navaja Buršić-Matijašić (sl. 1), poudarja, da gre za položaj na vojaškem zemljevidu med Monte Finedo in Obesenikom, 721 m (sl. 2), na koncu opisa pa dodaja, da je ”kaštelir (Gradina) di Nilinum označen s katastrsko številko 3809, list 19, Občina Lanišće” (Buršić- Matijašić, 2007a, 38–39). Primerjava Puschijeve skice in podrobnosti frančiškanskega katastra s topografsko karto jasno kaže na najdišče Gradina Podklanci ob cesti Lanišće– Ročko Polje, danes Lupoglav– Lanišće (sl. 3). Sl.9. Gradišće pri Prapoću: odlomki prazgodovinske Prav ta položaj ustreza kraju, keramike (foto: K. Mihovilić) ki ga Marchesetti omenja Gradišće kod Prapoća: ulomci prapovijesne keramike kot Gradino s tremi obzidji Sl. 11. Gradina pri Trsteniku: porušeni bloki ob severovzhodnem robu planote (foto: N. Kuzmanović) (foto: K. Mihovilić) na hribu, ki odstopa od M. Osebnika (Marchesetti, 1903, Gradina kod Trstenika: urušeni blokovi uz sjeveroistočni rub platoa (foto: N. Kuzmanović) 96, 204), Baćić pa na enem od topografskih zemljevidov omenja Gradino s tremi ločne nasipe podrtega obzidja (sl. obzidji (na hribu Osebnik) pri 4: I, II, III). Puschijeva skica je zelo Stefančićih pri Lanišću (Baćić, blizu dejanskemu stanju terena 1971, Topografska kartica). z obokanimi obzidji, ki zapirajo Gradino pri kraju Stefanchich zahodno položnejše pobočje hriba, omenja Carlo De Franceschi toda eno obzidje manjka. Nadaljujejo že leta 1846, po njem pa se na severni strani pobočja, na južni ime povzemata Puschi in strani pa se končajo ob robu navpičnih Marchesetti (De Franceschi, skal (slika 1), od koder se odpira 1846, 102; Benussi, 1927– pogled na prehod proti Ročkemu Polju 1928, 268; Marchesetti, 1903, med utrdbama Beligrad in Crni grad. 96, 204). Kraj Štefančići na Zbrane ugotovitve potrjujejo datiranje območju Lanišća ne obstaja, je gradišča v bronasto in starejšo železno pa severno od lokacije Gradine dobo (sl. 5), omenjene pa so tudi Podklanci ( Nilinum) območje Sl.12. Gradina pri Trsteniku: odlomki prazgodovinske najdbe odlomkov antične keramike Štefanac (sl. 3). keramike (foto: K. Mihovilić) in srebrnika (Benussi, 1927–1928, Na podlagi vseh zgoraj Gradina kod Trstenika: ulomci prapovijesne keramike 267; Baćić, 1971; Buršić-Matijašić, navedenih podatkov gre za (foto: K. Mihovilić) 2007, 469 (št. 5, 16), 475–475, 482; eno in isto lokacijo, Gradino Kuzmanović et al., 2018, 73 (27), sl. Podklanci (673 m n. v.) v Sl.10. Gradina pri Trsteniku: ruševine obzidja ob 14). severozahodnem robu planote (foto: N. Kuzmanović) bližini ceste Lupoglav–Lanišće (sl. 3). Prazgodovinsko naselje Gradina kod Trstenika: ruševine bedema uz ima tri dobro ohranjene sjeverozapadni rub platoa (foto: N. Kuzmanović) 138 139 terena so bili dokumentirani, čeprav skrom- ni, ostanki ruševin prečnega obzidja v osred- njem delu ravne planote (sl. 7) in izrazitejši nasipi, prekriti z mahom, ki varujejo dost- opnejši severozahodni rob ozke planote (sl. 8). Na močno erodirani površini so bili na- jdeni odlomki prazgodovinske keramike, ki je ni mogoče natančneje določiti (sl. 9) (Kuzmanović et al., 2018, 73 (25), (sl. 14). Gradišče pri Trsteniku (827,2 m n. v.) Na hribu Gradina (827,2 m n. v.), pokritem z borovim gozdom, je na višini 850 m severozahodno od vasi Trstenik utrjena naselbina (Buršić-Matijašić, 2007, 469 (br. *10), 478–479) (sl. 6). Položaj je strateškega pomena za nadziranje poti proti vzhodu skoraj do Učke (Buršić-Matijašić, 2007, 478). Naselbina, ki je na najvišji ravni Sl. 13. Gradišče Kuk: detajl topografske karte z vrisanimi položaji obzidja (izdelal N. Kuzmanović) planoti hriba, je na južni strani in deloma Gradina Kuk: detalj topografske karte s ucrtanim položajima bedema (izradio N. Kuzmanović) na jugozahodni strani naravno zaščitena z navpičnimi skalami. Na vzhodnem navpičnem robu se dvigajo še večje naravne Gradišće pri Prapoću (620 stene, medtem ko na severozahodnem m n. v.) robu lahko zasledimo ruševine nekoliko obokanega obzidja (sl. 10). Na severovzhodni strani so ohranjeni deli obzidja, zgrajeni iz večjih blokov, ki so zaradi atmosferilij močno erodirani (sl. 11). Med ogledom leta Utrjena naselbina Gradišće (620 m n. v.) po C. Marchesettiju 2019 so bili površinsko zbrani odlomki leži severozahodno od Prapoća prazgodovinske keramike (Kuzmanović et (Bradara et al., 35; Buršić- Sl.15. Gradišče Kuk: skica prvega obzidja al., 2018, 73 (26), sl. 14) (sl. 12). Matijašić, 2007, 469 (št. *15), po terenskem poročilu Borisa Baćića iz 481; Marchesetti, 1903, 109). leta 1957 Na topografski karti iz leta Gradina Kuk: skica prvog bedema prema 1937 je ohranjen toponim M. Gradišče Kuk terenskom izvještaju Borisa Baćića 1957 Gradischie (623 m n. v.) (sl. 6). Je na ne posebej vidnem, izoli- ranem podolgovatem griču, ki se dviga iz doline, ki se razpro- stira od Lanišća proti severo- Kuk je v literaturi omenjen kot majhno prazgodovinsko naselje na ozki skali (531 m n. v.) nad dolino Buzeta (Buršić, 1983; Buršić-Matijašić, 2007, 457 (8), 465; Baćić, 1957; Marchesetti, 1903, 96). V zahodu, med dvema vzpored- terenskem dnevniku A. Puschija je opisana lokacija Castellaro del Monte Cucco di nima skalnatima strukturni-Slum, ki jo je obiskal 24. 8. 1902: ” Gradišče je na robu strme pečine nad postajo Buzet Sl.14. Gradišče Kuk: detajl ruševine prvega obzidja (foto: ma gubama Čičarije. Celotno in nad hišami Počekaj. Na južni strani je zaščiteno z najvišjo pečino Kuk. Gradišče N. Kuzmanović) območje je pokrito s precej je videti podolgovato in morda dvojno. En del je dolg približno 600 korakov, dokaj gostim borovim gozdom in je Gradina Kuk: detalj ruševine prvog bedema (foto: N. raven in na severozahodni strani zaprt z dvema velikima zidovoma, dolgima približno slabo pregledano, a z ogledom Kuzmanović) 140 141 50 m, zgrajenima v smeri od severovzhoda proti jugozahodu a b, ki se tanjšata in nadaljujeta ob robu položnega pobočja na severni strani kot c, d, e. Na položaju f se zdi, da je vhod v gradišče, medtem ko del e morda predstavlja predzidje. Na položaju g so ostanki zidanega rezervoarja. H = nedostopne skale. Lega dominira nad nižinsko Istro in njenimi gradišči, na severu pa pogled sega vse do Žbevnice in proti Klenovšćaku.” (Buršić-Matijašić, 2007a, 43 (34), 44) Glede na črkovne oznake za posamezne elemente gradišča, ki jih navaja, je mogoče, da je obstajala tudi terenska skica. Ogledi v letih 2018 in 2019 so pokazali, da gre za večje gradišče, ki je približno 550 m severozahodno od najvišje Sl. 16. Gradišče Kuk: detajl ruševine drugega nadmorske višine Kuka (531 m n. v.). obzidja (foto: N. Kuzmanović) Na ozkem grebenu ob robu pečine nad dolino Buzet se razteza 560 m v dolžino Gradina Kuk: detalj ruševine drugog bedema (sl. 13). Prvo obzidje, ki je vzporedno z (foto: N. Kuzmanović) robom pečine, zapira ozek akropolski prostor, dolg 80 in širok od 20 do 30 m, njegova dolžina pa je 100 m (sl. 13, 14). Podobno risbo enega obzidja najdemo na terenski skici B. Baćića (sl. 15), na kateri je posebej narisal polkrožno obzidje, ki kot pri akropoli zapira podpornik na robu pečine (Baćić, 1957). Mi ga sicer nismo prepoznali, vendar se gradišče začne prav pri tej pečini (537 m n. v.). Drugo obzidje je 180 m od prvega. Poteka od roba pečine in z obokom zapira ozek greben, dolg 120 m (sl. 13, 16). V smeri prvega obzidja je med prvim in drugim obzidjem vzdolž roba grebena predvidoma krajši podporni zid. Tretje obzidje je zgrajeno na razdalji 285 m od drugega in je dolgo 80 m (sl. 13, 17). Zgrajeno je tako, da od roba pečine v loku zapira prostor slemena, ki je na tem delu prostranejši. Domnevni vhod je 35 m od roba stene (sl. 13). V bližini tretjega obzidja je ovalna obzidana vrtača/lokev (?), za katero je Puschi morda menil, da je rezervoar. Obzidja so dobro vidna tudi na ortofoto posnetkih prostora kot bele črte v zeleni vegetaciji. Na površini so bili zbrani zelo majhni odlomki prazgodovinske keramike (Bradara et al., 2018, 32; Kuzmanović et al., 2018, 72 (23), sl. 14) (sl. 18). V članku so predstavljeni podatki o obstoječih prepoznanih ostankih samo nekaterih prazgodovinskih utrjenih naselij v Občini Lanišće, ki zagotovo niso dokončni. Kraški teren Čičarije in visoka vegetacija zagotovo skrivata še več podobnih sledi, katerih odkrivanje z nedestruktivno in zelo zanesljivo metodo LiDAR bi bilo za dokumentiranje zelo pomembno. Tako bi dobili zanesljivejše podatke o ostankih in sledovih arhitekture iz različnih obdobij, pa tudi slika naseljenosti teh območij bi postala realnejša. Sl. 17. Gradišče Kuk: detajl ruševine tretjega obzidja (foto: N. Kuzmanović) Gradina Kuk: detalj ruševine trećeg bedema (foto: N. Kuzmanović) 142 143 AUTORA / AVTORJA KRISTINA MIHOVILIĆ, dr. sc. Cara Emina 6, 52100 Pula, Hrvatska e-mail: kristina.mihovilic@gmail.com NENAD KUZMANOVIĆ Sl.18. Gradišče Kuk: odlomki prazgodovinske keramike (foto: N. Kuzmanović) Šetalište V. Nazora 21, Rijeka, Hrvatska Gradina Kuk: ulomci prapovijesne keramike (foto: N. Kuzmanović) e-mail: n.kuzma44@gmail.com Zaključek BIBLIOGRAFIJA Alberi, D. (1998): Istria. Storia, arte, cultura. Trieste, Utrjeni naselbini pri Prapoću in Trsteniku ter gradišče Nilinum so na popisih gradišč, ki sta jih izdelala prva in najpomembnejša raziskovalca utrjenih naselij na tem območju, Carlo Marchesetti in Alberto Puschi. Imeni Gračišće Edizioni LINT. za gradišče pri Prapoću in Gradina pri Trsteniku sta označeni na topografskih Baćić, B. (1957): Izvještaj u Pismohrani Arheološkog kartah, medtem ko za Nilinum ni nobenih podatkov. Zaradi skromnih topografskih muzeja Istre, br. 219 od 16. do 30. 09. 1957. referenc, ki sta jih objavila, pa tudi zaradi majhnega števila prebivalcev, ki poznajo Baćić, B. (1971): Arheološka karta Jugoslavije, teren velikega prostora Čičarije, na katere bi se bilo mogoče zanesti pri preverjanju prahistorija: 350 kartica s obrađenim starih podatkov, sta položaj in splošni obstoj lokacij sčasoma postala vprašljiva. lokalitetima od paleolitika do željeznog doba Leta 2018 in v začetku leta 2019 smo imeli med ciljnim terenskim pregledom u Istri. Zagreb, Kabinet za prahistorijsku arheoloških najdišč na območju Občine Lanišće priložnost prepoznati tipične arheologiju JAZU. ostanke teh utrdb, prekritih z visokim rastlinjem. Benussi, B. (1927–1928): Dalle annotazioni di Alberto Puschi, Archeografo triestino, 14, 243–282. Prva prikazana lokacija je gradišče Nilinum, ki smo ga s primerjavo terenskih podatkov različnih avtorjev uspeli poenačiti z Gradino Podklanci pri Lanišću (sl. Bradara, T., Komšo, D. & N. Kuzmanović (2018): Arheološko rekognosciranje Općine Lanišće 1–5). (elaborat za potrebe izmjena i dopuna Naslednji dve lokaciji sta gradišči, katerih položaj je sčasoma postal dvomljiv. Prostornog plana Općine Lanišće). Prikazani so položaji in dokumentirani ostanki podrtega obzidja utrjene naselbine De Franceschi, C. (1846): L‘Istria I. Anno, 26–27, Gradišće pri Prapoću (sl. 6–9) in Gradine pri Trsteniku (sl. 6, 10–12). 101–102. Zadnja prikazana lokacija je gradišče Kuk nad železniško postajo Buzet. Je na Kuzmanović, N., Bradara, T. & D. Komšo (2018): samem robu navpične pečine ob robu Čičarije, kar ji daje poseben pomen. Na Arheološki lokaliteti i nalazišta u Općini terenskem ogledu lokacije so bili dokumentirani ostanki treh obzidij, ki zapirajo Lanišće, Histria archaeologica 49, 59–95. prostor ozkega grebena ob robu strme stene, dolge kar 560 m (sl. 13–18). Terenski Buršić-Matijašić, K. (2007): Gradine Istre. Povijest prije ogledi v letih 2018 in 2019 so pokazali, da je videz gradišča Kuk v primerjavi s povijesti. Pula, Arheološki Muzej Istre. prvimi opisi zelo drugačen. Buršić-Matijašić, K. (2007a): Alberto Puschi i Buzeština, Buzetski zbornik, 34, 11–64. Marchesetti, C. (1903): I castellieri preistorici di Trieste e della regione Giulia. Trieste, Museo Civco di Storia Naturale. 144 145 RASTLINE DEŽELE KAŠTELIRJEV BILJKE IZ ZEMLJE KAŠTELIRA 146 147 Zgodovinski razvoj etnobotaničnih študij zdravilnih in aromatičnih rastlin v svetu in Sloveniji Dea Baričevič Izvleček: V prispevku so predstavljeni Sažetak: U članku su prikazani povijesni začetki razvoja etnobotanike kot počeci razvoja etnobotanike kao znanstvene znanstvene discipline v preteklosti pa discipline u prošlosti u čitavom svijetu i tudi prikaz etnobotaničnih študij na u Sloveniji.. Uporabna vrijednost biljnih območju Slovenije. Uporabna vrednost vrsta vidljiva iz pojedinih ”klasičnih” rastlinskih vrst, razvidna iz posameznih etnobotaničkih studija mogla bi biti osnova ”klasičnih” etnobotaničnih študij, bi bila za podizanje svijesti o njihovoj stvarnoj lahko osnova za ozaveščanje o njihovi ljekovitoj ili drugoj uporabnoj vrijednosti dejanski zdravilni oziroma drugi uporabni i na taj način pridonijeti širenju njihove vrednosti ter tako prispevala k razširitvi uporabe (ponovne ili nove), ali i razvoju alata njihove uporabe (ponovne ali nove) in tudi / smjernica za očuvanje prirodnih genetskih k razvoju orodij/smernic za ohranjanja izvora i staništa takvih vrsta. Suvremene naravnih genskih virov in habitatov takih studije ”urbane” etnobotanike anticipiraju vrst. Sodobne študije ”urbane” etnobotanike mogućnost uključivanja biljaka koje su dio nakazujejo možnost vključevanja rastlin, ki tradicionalnog liječenja unutar pojedinih so del tradicionalnega zdravljenja znotraj migrantskih zajednica u planiranje javnog posameznih migrantskih skupnosti, zdravstva za migrante u zapadnoj Europi. v načrtovanje javnega zdravstva, namenjenega migrantom v zahodni Evropi. Sl. 2. Brin ( Juniperus communis L. ) (foto: I. Paušič) Obična borovica ( Juniperus communis L. ) (foto: I. Paušič) 148 149 Uvod (Schmidt, 2017). V srednjem veku so De Materia Medica pogosto kopirali in prevedli v arabščino in latinščino. Grški zdravnik Claudius Galen (129–199) je za kasnejši razvoj etnobotanike zapustil prav tako pomembno delo ( De Alimentorum Facultatibus – On the Properties of Rastline so v zgodovini človeštva uporabljali kot vir hrane, zdravil, kozmetike, vlaken, gradbenih materialov in drugih dobrin še pred pisanimi viri, pri Foodstuffs), v katerem je predstavil široko paleto rastlin za prehrano in zdravljenje čemer se je znanje širilo prek ustnega izročila. Botanično znanje se je izkazalo za vse razrede prebivalstva (Schmidt, 2017). kot velika prednost v starih civilizacijah, saj je pomenilo večjo možnost preživetja (Schmidt, 2017). Skozi tisočletja so se izmenjevale izkušnje in spoznanja ter V srednjem veku na področju evropske botanike ni bilo posebnega napredka izoblikovala strokovna področja. Mnogi starodavni učenjaki z botaničnim znanjem zaradi uničenja rokopisov med vojnami in propada rimskega cesarstva. Hkrati so v tekstih objavljali botanične informacije skupaj z uporabnostjo rastlin in tako s širjenjem islama se je tedaj začela razvijati in širiti islamska botanika, saj so pripomogli k razširjanju etnobotaničnega znanja skozi zgodovino človeštva. Po učenjaki na območjih islamskega imperija nabirali uporabne rastline, jih preučevali teh podatkih so laiki lahko prepoznali rastline v naravi ali na vrtu in jih tudi znali in opisovali anatomijo, razmnoževanje, rastišča, bolezni in pridelovanje (Tumer et uporabljati. Domnevno najstarejši medicinski zapisi o zdravilnih rastlinah so delo al., 2017). Za ustanovitelja arabske botanike velja Al-Dinawari (828–896) zaradi kitajskega zdravnika in cesarja Shen Nong (oz. Nung) Pen Ts›ao Ching iz leta 2700 publikacije ”Book of Plants”, v kateri obravnava abecedni seznam rastlin (predvsem pr. n. št. (Baričevič, 1996a; Scmidt, 2017). Izvirno besedilo ne obstaja več, delo pa z Arabskega polotoka), njihov opis in uporabo (Schmidt, 2017). V 9. stoletju sta se v je bila verjetno kompilacija oralnih tradicij in je predstavljalo zbirko 365 zdravil iz Bagdadu (prestolnici Abasidov) z znanstvenimi in sistematičnimi študijami zdravil rastlin, mineralov ali živali (Schmidt, 2017). Okoli leta 1500 pr. n. št. je bil spisan in prehrane začela ukvarjati zdravnika Yuhanna Masawayh (777–857) in njegov egipčanski Papyrus Ebers, ki naj bi bila najstarejša knjiga z botaničnim znanjem, študent Hunayn Ibn Ishaq (809–874), ki sta s svojim delom podala temelje sodobni zbirka stare ljudske medicine na osnovi starejših knjig. V papirusu je omenjenih terapiji z rastlinami (Hamarneh, 1970). V obdobju omajadskega kalifata (936–1031) veliko zdravil na osnovi rastlin (akanta – Acanthus spp., aloe – Aloe spp., ječmena – zasledimo močan razvoj in razcvet zdravilne znanosti tudi na območju Iberskega Hordeum vulgare L., fižola – Phaseolus vulgaris L., kumine – Carum carvi L., cedre polotoka. Ibn ‚Abd Rabbih je leta 940 napisal prvo poznano farmakopejo, okoli leta – Cedrus spp., ricinusovega olja – Ricinus communis L., koriandra – Coriandrum 980 pa je Sulayman Ibn Juljul opisal vzorce rastlin, ki so jih zdravilci vzhodnega sativum L., fig – Ficus carica L., česna – Allium sativum L., čebule – Allium cepa L., kalifata že dalj časa uporabljali v zdravljenju, niso pa omenjene v Dioskoridovih brina – Juniperus communis L., lanu – Linum usitatissimum L., granatnega jabolka delih. Konec 10. stoletja je Abu al-Qasim Khalaf al-Zahrdwi (latinsko Abulcasis) – Punica granatum L., žafrana – Crocus sativus L., maka – Papaver somniferum L., dokončal medicinsko enciklopedijo al-Tasrif, v kateri je več poglavij posvetil pšenice – Triticum aestivum L., vrbe – Salix alba L. ...). prehrani in zdravljenju z zdravili ter pripravi zdravil na osnovi rastlin, živali in mineralov. Izjemen, v Španiji rojen islamski zeliščar srednjega veka je bil tudi Ibn Ti zgodnji zapisi o uporabi zdravilnih rastlin predstavljajo tradicionalno znanje al-Baytar (11971248), ki je opisal več kot 1400 zdravil na osnovi rastlin. zdravilcev starodavnih civilizacij (kitajska, arabska, azijsko-indijska, mehiška (azteška) in evropska) vsaj pet do petindvajset stoletij pred zbiranjem tega znanja Od leta 1400 dalje so se britanski, nizozemski, španski in portugalski raziskovalci v pisni obliki (Cassandra, 2012; Elferink, 2008; Heinrich, 2013; Soejarto et al., odpravljali na globalne ekspedicije v sosednje regije skupaj z botaniki ali 2011). naravoslovci, da bi spoznali nove rastline z različno uporabno vrednostjo (za zdravila, parfume, barvila, pridelke, vlakna in gradbene materiale) in od staroselcev prevzemali informacije o uporabi rastlin (Tumer et al., 2017). Etnobotaničnih študij, osnovanih na kompleksnem metodološkem pristopu, Razvoj etnobotanike skozi zgodovino ki izhaja iz socialnih, kulturnih ter naravoslovnih znanosti, jasnih ciljih in dokumentaciji, ne zasledimo do sredine 19. stoletja (Pardo de Santayana et al., 2015; Pieroni & Privitera, 2014; Schmidt, 2017; Phillips, 1996). Izraz etnobotanika je leta 1896 oblikoval ameriški botanik John Harshberger, ki je to besedo povezal Za utemeljitelja znanstvenega zdravilstva štejejo grškega zdravnika Hipokrata (460–370 pr. n. št.), grškega zdravnika, kateremu pripisujejo zbirko razprav o zdravilih, ki je vsebovala podroben opis približno 200 zdravilnih rastlin. s preučevanjem uporabe rastlin pri staroselcih (cit. po Pieroni & Privitera, 2014). Teophrastus (372–287 pr. n. št.) je bil Aristotelov učenec in je poznan tudi kot ”oče Tedaj so se etnobotanične študije osredotočale na raziskave rastlin, floristične botanike”. Po smrti Aristotla je Teophrastus podedoval njegovo knjižnico in vrt, popise v naravnem okolju in beleženje tradicionalne uporabe rastlin. Eno prvih v katerem je preučeval rastline. Objavil je dve odmevni deli, in sicer De Historia tovrstnih medicinsko-etnobotaničnih raziskav na območju Estonije je izvedel Plantarum (10 knjig) in De Causis Plantarum (8 knjig), v katerih je opisal približno nemški podeželski zdravnik Wilhelm Ludwig von Luce (1756–1842) (Pardo de 500 rastlinskih vrst (Schmidt, 2017). Santayana et al., 2015). Leopold Glück (1856–1907) je raziskoval zdravilne rastline na območju Bosne in Hercegovine in v svojem delu zbral zdravila na osnovi 108 Temelje sodobni botaniki (in s tem tudi etnobotaniki, ki se je kot znanost razvila rastlinskih taksonov. Giuseppe Ferrara (1845–1907) je v svojih raziskavah opisal šele sredi 19. stoletja) in razširjanju znanja o zdravilnih rastlinah skozi stoletja tradicionalno uporabo rastlin v Piemontu, pomembno pa je tudi delo Giuseppeja je nedvomno postavil vojaški zdravnik (grškega rodu) v rimski vojski Pedanios Pitrè (1843–1916), ki je v svojem delu Medicina Popolare Siciliana (1896) opisal Dioscorides, ki je med leti 50–70 n. št. napisal obsežno delo De Materia Medica. To številna priljubljena tradicionalna zdravila, ki jih še vedno uporabljajo na nekaterih delo opisuje 600 vrst zdravilnih rastlin, 100 od katerih še ni opisal Teophrastus območjih Sicilije. 150 151 Od začetka 20. stoletja dalje so se na področju etnobotanike razvijali novi interdisciplinarni pogledi, kot so: • iskanje z dokazi podprte učinkovitosti tradicionalno uporabljanih zdravilnih rastlin, • raziskovanje hranilne vrednosti rastlin, ki so jih v avtohtonih okoljih uporabljali kot t. i. divjo hrano, zlasti v času pomanjkanja/revščine, • ohranjanje samoniklih populacij rastlin, hkrati z njihovimi habitati, ohranjanje tradicionalnega znanja o rastlinah lokalnega (avtohtonega) prebivalstva ter • ozaveščanje o etiki komercializacije rastlinskih naravnih virov. Na območju Evrope je bilo v obdobju med 1992 in 2014 opravljenih 182 izvirnih etnobotaničnih terenskih študij, med katerimi glede na število objavljenih prispevkov prevladujejo Italija, Španija, Turčija ter jugovzhodna Evropa (Pardo de Santayana et al., 2015). Pieroni (2014), ki je v obdobju zadnjih 30 let eden izmed vodilnih raziskovalcev na področju etnobotaničnih študij v Evropi, ocenjuje nastajajoče trende raziskav, in sicer v smeri ”klasične etnobotanike” oziroma ”urbane etnobotanike”. Rezultati raziskav klasične etnobotanike, ki se osredotočajo na uporabo samoniklih rastlin v izoliranih in podeželskih skupnostih, bodo vse pomembnejši na področjih ohranjanja okolja, kulturne dediščine in farmacevtsko-medicinskih znanosti. Rezultati raziskav urbane etnobotanike, ki se osredotočajo na uporabo zdravilnih rastlin med migrantskimi skupnostmi, pa bodo v prihodnje ključni pri oblikovanju kulturno občutljivih pristopov pri zagotavljanju zdravstvenega varstva migrantskih Sl. 1. Šmarnica ( Convallaria majalis L. ) (foto: I. Paušič) skupin v Evropi. Đurđica ( Convallaria majalis L. ) (foto: I. Paušič) Pomen etnobotanike v odkrivanju zdravil protina – kolhicin (iz jesenskega podleska – Colchicum autumnale L.), kardiotonično aktivna digoksin in digitoksin (iz škrlatnega naprsteca – Digitalis purpurea L.) ter scilarin A (iz morske čebulice – Urginea maritima (L.) Baker), protirakavo aktivna vinblastin ter vinkristin (iz madagaskarskega zimzelena – Catharanthus roseus (L.) Raziskave odkrivanja novih zdravil na osnovi etnobotaničnih informacij so se v preteklosti izkazale uspešnejše od naključnega testiranja bioaktivnih G. Don) ter paklitaksel (iz vrst tise – Taxus spp.) sodijo med najbolj znana klasična spojin iz rastlin, kar kaže na pomembno vlogo etnobotanike pri razvoju zdravila, razvita na etnobotaničnih smernicah (Garnatje et al., 2017, Pandey & prvih sintetskih zdravil. Tako so na podlagi odkrite strukture morfina, ki je bil Tripathi, 2017). Ocenjuje se, da 25 % zdravil v uradni medicini vsebuje učinkovine, leta 1803 izoliran iz opija uspavalnega maka ( Papaver somniferum L.), razvili pridobljene iz višjih rastlin (Pandey & Tripathi, 2017). polsintetske morfinanske analgetike (Baričevič, 1996b). Na podlagi kinina, ki je bil leta 1820 izoliran iz skorje kininovca ( Cinchona officinalis L.), so v preteklosti Tudi v prihodnosti bo odkrivanje učinkovin za razvoj novih zdravil na podlagi razvili mnoge kemoterapevtike. Razvoj lokalnih anestetikov je temeljil na razkritju naravnih spojin še vedno aktualno, še posebej na področju zdravljenja rakavih strukture in učinkovitosti izoliranega kokaina (iz listov koke – Erythroxylum obolenj in antiinfektivnih zdravil. V obdobju približno 74 let (od leta 1940 do konca coca Lam.) leta 1860. Sintetske parasimpatomimetike (holinergike), uporabne v 2014) je bilo na področju zdravil za zdravljenje rakavih obolenj (registriranih pri terapiji glaukoma, atonije črevesja ali mehurja oziroma pri nevroloških motnjah FDA) 49 % naravnih oziroma iz le-teh pridobljenih učinkovin (Newman & Cragg, ( Myasthenia gravis), so razvili na podlagi poznane strukture fizostigmina (izoliran 2016). Mnoge klinične študije z naravnimi izvlečki, eteričnimi olji ali izoliranimi leta 1860 iz kalabarskega fižola – Physostigma venenosum Balf.) in pilokarpina spojinami so pokazale učinkovitost pri zdravljenju infekcij gastrointestinalnega (izoliran leta 1875 iz pilokarpa – Pilocarpus jaborandi Holmes). Eno danes najbolj trakta (izvleček golostebelnega sladkega korena – Glycyrrhiza glabra L., mastika – iskanih zdravil proti bolečinam in povišani telesni temperaturi, acetilsalicilna Pistacia lentiscus L., berberin, izoliran iz navadnega češmina – Berberis vulgaris L.), kislina, je bilo sintetizirano na podlagi salicina, ki ga je iz vrbove skorje ( Salix alba infekcij ustno-žrelne votline (izvlečki mire – Commiphora myrrha Engler, škrlatnega L.) izoliral nemški kemik Johann Buchner (Tumer et al., 2017). Tudi antitusik ameriškega slamnika – Echinacea purpurea Moench, ratanije – Krameria triandra kodein (iz uspavalnega maka – Papaver somniferum L.), zdravilo za zdravljenje Ruiz & Pav., prave kamilice – Chamomilla recutita Rauschert, eterična olja njivske 152 153 mete – Mentha arvensis L., poprove mete – Mentha x piperita L., žajblja – Salvia etnobotanični pristopi lahko prispevali k znanstveni podlagi za odločitve o načinu officinalis L., evkaliptol, mentol, metilsalicilat, timol), infekcij kože (eterično olje upravljanja teh virov, seveda ob ustreznem priznavanju pravice do intelektualne čajevca – Melaleuca alternifolia Cheel) ali infekcij dihal (izvlečki bršljana – Hedera lastnine, v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti (Ghorbani et al., 2006). helix L. , timijana – Thymus vulgaris L., pomladanskega jegliča – Primula veris L., cineol) (Kokoska in sod., 2019; Landau in sod., 2014). Razmere v Sloveniji in pomen etnobotaničnih raziskav Pomen etnobotanike v ohranjanju biotske raznovrstnosti Tako kot v večini drugih držav Evrope je bilo tudi v Sloveniji nabiranje zdravilnih rastlin tradicionalno. O tem pričajo literaturni viri (Kmetijske in rokodelske novice, 6. 8. 1845; Künzle, 1914; Slovenski gospodar, 10. 7. 1919; Kotnik, 1942; Pus, 1950; Drelse, 1954; Mlakar, 2015). Zgodovinski pregled V preteklosti je bilo na globalni ravni posvečeno sorazmerno malo pozornosti ohranjanju rastlinskih vrst, ki se uporabljajo kot zdravilne ali aromatične, čeprav imajo pomembno mesto v lokalni in nacionalni rabi. Pogosto so take etnobotanične literature daje informacijo o načinih nabiranja, sušenja in priprave rastlinske vrste označevali kot zanemarjene (neglected) ali minorne (minor crops) ter uporabe zdravilnih zelišč. v pogledu znanosti in razvoja, čeprav so se uporabljale v okoljih, na katera so bile Znanje, kako zelišča nabirati, se je prenašalo iz generacije v generacijo. Vedeli so, dobro prilagojene (Hammer et al., 2001). Na seznamu 350 rastlinskih samoniklih kako zdravilne rastline nabirati in shranjevati, npr. da morajo cvetove nabirati v vrst evropskega izvora, za katere je evidentirano pomanjkanje skrbi za njihovo suhem vremenu, in sicer tik preden so se odprli ali pa takoj za tem (Kmetovalec, 15. ohranitev, največje število (138 vrst) pripada skupini rastlin, ki se jih uporablja kot 12. 1934; Pus, 1950). Nabiranje cvetov, ki so že pobledeli, porjaveli ali jim odpadajo zdravilne in aromatične (Hammer & Spahillari, 2000). venčni listi, ni priporočljivo. Zavedali so se, da morajo nekaj cvetov pustiti tudi Sodobne etnobotanične študije se usmerjajo predvsem k preučevanju vloge rastlin za razplod rastline; namreč če bi pobrali vse cvetove, naslednje leto nabiranje ne v naravnem okolju kot tudi pomenu rastlin, ki jih imajo rastline za avtohtono bi bilo mogoče, saj ne bi bilo mladih rastlin. Liste naj bi nabirali, ko so najlepše prebivalstvo, za družbo in okolje v širšem pomenu. razviti. Nabiranje porumenelih, rjastih in objedenih listov ni priporočljivo. Leta Na mnogih območjih v svetu so samonikle vrste in njihova naravna rastišča 1950 se že najdejo zapisi o nasvetih, naj starejši spodbujajo mladino k nabiranju (habitati) ogroženi zaradi infrastrukturnih posegov v okolje, naravnih nesreč zdravilnih zelišč, saj je bil takrat to pomemben del izvoza države (Pus, 1950). Poleg (požari, suša, erozija, salinacija, poplave), prekomernega nabiranja, širjenja materialne koristi državi so s tem stremeli tudi k vzgajanju mladine k delu za škodljivcev, bolezni ali invazivnih vrst ali globalnega segrevanja, ki vsi neposredno skupno družbeno korist. vplivajo na rastlinske ekosisteme (Hamilton, 2008; Zlobin, 2012; Baričevič, 2015; V slovenskem časopisju na začetku 20. stoletja zasledimo apel kmečkemu Schmidt, 2017). prebivalstvu (predvsem starejšim ljudem in otrokom, ki niso bili zmožni težkih Kostanjev rak ( Cryphonectria parasitica (Murrill) M.E. Barr), za katerega so opravil na polju), da se v večji meri kot doslej posvetijo nabiranju zdravilnih ugotovili, da napada tudi evropsko vrsto kostanja ( Castanea sativa Mill.), je na rastlin, ki so, v primeru da so pravilno posušene, cenjena dobrina v lekarnah, saj območju ZDA uničil 3 milijarde dreves ameriškega kostanja ( Castanea dentata tujih/uvoženih zdravil primanjkuje (Slovenski gospodar, 10. 7. 1919; Kmetovalec, Borkh.) v naravi in tako kritično ogrozil genetsko diverziteto kostanja v svetu 15. 12. 1934). Priporočeno je bilo, da je potrebno sušiti v senci, nabirati pa le v (Schmidt, 2017). V Sloveniji so zasledili pojav glive, ki povzroči obsežno sušenje sončnih dneh (ne v rosi!). Zlasti so priporočali nabiranje naslednjih rastlin. Listi: pravega kostanja ( Castanea sativa Mill.), še posebej po klimatskih anomalijah šmarnic ( Convallaria majalis L.) (sl. 1), lapuha ( Tussilago farfara L.), pljučnika (hude zime, toče) okoli leta 1950 na meji z Italijo, kostanjev rak pa se je razširil po ( Pulmonaria officinalis L.), slezenovca ( Malva spp.), sleza (ajbiša, Althaea officinalis vsej Sloveniji leta 1956 (Jurc, 1997). L.), volčje češnje ( Atropa belladonna L.), breze ( Betula spp.), volovskega jezika ( Anchusa officinalils L.), trpotca ( Plantago spp.). Cvetovi: brdnje (arnike, Arnica Čeprav so globalno v večini držav objavljeni Rdeči seznami ogroženih taksonov, montana L.), kamilice ( Chamomilla recutita Rauschert), plavice ( Centaurea cyanus pogosto ni jasno, katere vrste so dejansko ogrožene. Po ocenah Heywooda (2011) je L.), poljskega maka ( Papaver rhoeas L.), bezga ( Sambucus spp.), lipe ( T. platyphyllos vsaj približno 15.000 vrst ogroženih. Etnobotanične študije v naravnih okoljih bi Scop.), lučnika (papeževa sveča, Verbascum spp.). Nadzemni del rastline: rman bile zato koristne pri odkrivanju in dokumentiranju ranljivih taksonov in z njimi ( Achillea millefolium agg.), njivska preslica ( Equisetum arvense L.), zlati grmiček povezanega avtohtonega znanja (Pandey & Tripathi, 2017). (tavžentroža, Centaurium erythraea Rafn), bela mrtva kopriva ( Lamium album L.), Že davno so Smernice IUCN, WHO in WWF za ohranjanje zdravilnih rastlin (1993) pelin ( Artemisia absinthium L.) (cvetoč), sv. Janeza roža (šentjanževka, Hypericum podale možnost vključevanja etnobotaničnih raziskav kot metodološkega pristopa perforatum L.), poljska materina dušica ( Thymus serpyllum L.). Korenine: volčje in orodja pri oblikovanju in izvajanju nacionalnih strategij za ohranjanje rastlinskih češnje ( Atropa belladonna L.), regrata ( Taraxacum officinale agg.), milnice genskih virov bodisi in situ ali ex situ (Baričevič, 2015). V okviru etnobotaničnih ( Saponaria officinalis L.), svišča (encijan, Gentiana lutea L.), trnjevega gladeža vrtov kot enega od načinov ex situ ohranjanja biodiverzitete bi lahko hkrati ( Ononis spinosa L.), srčne moči (tormentila, Potentilla erecta (L.) Raeusch), spodbujali in promovirali lokalno etnofarmakološko znanje (Whitney et al., 2018). teloha ( Helleborus niger L.). Plodove: bezgove ( Sambucus nigra L.) in brinjeve V kontekstu ohranjanja ter trajnostne in pravične rabe rastlinskih genskih virov bi ( Juniperus communis L.) jagode, janež ( Pimpinella anisum L.), kumina ( Carum 154 155 carvi L.), borovnice ( Vaccinium myrtillus L.), želod ( Quercus spp.), gomolje kukavic zobobol in nahod, okrepi srce in stori človeka veselega; ( Orchis spp.), planinski mah ( Cetraria islandica Ach.), trosi navadnega lisičjaka • brin ( Juniperus communis L.) in še učinkovitejši sibirski/pritlikavi brin ( Lycopodium spp.). Izpostavljeni so bili rženi rožički ( Claviceps purpurea Tul.), ( Juniperus alpina S.F. Gray) – pri oslabelosti in v primeru dalj časa ki jih običajno na kmetih zavržejo, njihova cena pa je bila tako visoka, da se je trajajoče nepokretnosti (sl. 2); nabiranje izplačalo. Vse nadaljnje podatke nabiralcem je po možnosti dajal odbor • čemaž ( Allium ursinum L.) – razstrupljanje telesa, uporabljali naj bi ga službujočih farmacevtov – lekarnarjev v Ljubljani (Slovenski gospodar, 10. 7. 1919). bolehni ljudje, ki imajo težave s trganjem, ob neješčnosti; Iz literaturnega pregleda je razvidno, da so v preteklosti za samozdravljenje • navadna plahtica ( Alchemilla vulgaris L.) in njena še učinkovitejša uporabljali večinoma slovenske rastline, ki so tudi v današnjem času prisotne sorodnica, velebitska plahtica ( Alchemilla velebitica Borbás) – pri glavobolu, v fitoterapiji, pa tudi take, ki so v današnjem samozdravljenju manj pogoste: vnetju oči, zobobolu ali nahodu je priporočljivo pitje nesladkanega čaja češminovo (Berberis vulgaris L.) lubje, cvetovi in korenine trobentic (Primula in z mlačnim čajem izpiranje oči, ust, grla in nosu. Čaj priporočajo tudi vulgaris Hudson), cvetovi in korenine vijolic (Viola spp.), cvetovi lapuha (Tussilago porodnicam 10 dni po porodu pa tudi v primeru težav s kilo, težavami/vnetji farfara L.) tik pred razcvetom, cvetovi in listi jetrnika (Hepatica nobilis Mill.), zel v področju trebušne votline, pri mrzlici in škodljivih tokovih); pljučnika (Pulmonaria officinalis L.) (Pus, 1950). • sladki janež ( Pimpinella anisum L.), kumina ( Carum carvi L.), veliki bedrenec Zdravljenje z zdravilnimi rastlinami v Sloveniji seže daleč v preteklost, saj je bilo od ( Pimpinella major (L.) Huds.) – pri napihnjenosti in napenjanju; marsikatere vasi tudi dve ali tri ure hoje do najbližjega zdravnika, sploh v zimskih razmerah, in lahko se je zgodilo, da so do zdravniške pomoči prišli prepozno. • jaščarica ( Peucedanum ostruthium (L.) Koch) – zel, seme in korenina jaščarice Zato so si ljudje pogosto pomagali sami in večinoma, glede na ustno izročilo, v naj bi se uporabljala pri zastrupitvah, pasji steklini in pljučnih obolenjih; te namene uporabljali različna zelišča. Poimenovanje rastlin je bilo in bo tudi v • kosmatica ( Hieracium pilosella L.) – naj bi se uporabljala pri vodenici, nadaljnjih raziskavah ključnega pomena za uporabo rastlin in za prenos znanja o zastajanju vode v telesu, splošni oslabelosti; zdravilnih rastlinah med ljudmi (Kotnik, 1942; Jogan, 2019; Ramšak, 2019). • pravi pelin ( Artemisia absinthium L.) – uporabljali naj bi ga pri želodčnih Okrog 100 ljudskih imen za zelišča, grme in drevesa je navedel že Valvasor v knjigi težavah, slabi prebavi, ob pomanjkanju apetita, bledici, zlatenici in kot Slava vojvodine Kranjske (1689) (Mlakar, 2015). Glede na navedbo, da je imel antihelmintik. Janez Vajkard Valvasor v svoji knjižnici na Bogenšperku nemško (1590) in latinsko (1674) izdajo del Pietra Andrea Matthiolija (cit. po Kiauta, 2018), je Valvasor Tako kot pri tradicionalnem samozdravljenju ljudi so v preteklosti tudi v verjetno gradivo črpal iz del P. A. Matthiolija. Le-ta je bil italijanski zdravnik in veterinarski medicini uporabljali naravne pripravke. Mestni uradni veterinar v naravoslovec, ki je v letih 1541–1555 služboval kot deželni zdravnik v Gorici in Mariboru navaja, da je v primeru slinavke pri živini (krave, svinje, ovce, koze) napisal Komentar k Dioskoridovemu delu De Materia Medica. V tistem obdobju je potrebno zunanje čiščenje parkljev z uporabo prevretkov bukovega ( Fagus veliko potoval po tedanjem slovenskem ozemlju in Istri ter je v svoje komentarje sylvatica L.) in javorjevega ( Acer spp.) lesa in izpiranje gobca s prevretkom svežih vključil številne slovenske alpske in kraške rastline in tudi živalske vrste (Kiauta, orehovih ( Juglans regia L.) listov, suhe hrastove ( Quercus spp.) skorje, kamiličnega 2018). Zato velja Matthioli verjetno za prvega avtorja, ki je opisal slovensko floro, ( Chamomilla recutita Rauschert) čaja in žajblja ( Salvia officinalis L.) (Hinterlechner, čeprav nekateri štejejo za prvega botanika, ki je popisal kranjsko floro, G. A. 1919). Scopolija (1723–1788) (Mlakar, 2015). Scopoli se je pri zbiranju narodnih imen V tedanjem časopisju Podliščekov (1861) omenja domače pogovore o zdravilih in rastlin zgledoval po švedskem botaniku, zdravniku in zoologu Karlu Linneju, ki navede med drugim: ”Gospod kaplan pripisuje suhim češpljam ( Prunus domestica je v 18. stoletju opozarjal evropske botanike, naj opisanim rastlinam dodajo tudi L.) prav posebno zdravilno moč, saj je zaradi njih ozdravel moški, ki je bolehal na ljudska imena. Leta 1836 je Henrik Freyer (1802–1866), ki je bil kustos Kranjskega zlati žili (kervavnici). Niso mu pomagale nobene toplice. Po naključju je pojedel deželnega muzeja v Ljubljani, s pomočjo skupine zbiralcev v prilogi časopisa suhe češplje in takoj opazil, da mu gre na bolje. Priporočajo vsem bolnikom z istimi Laibacher Zeitung izdal Seznam slovenskih rastlinskih imen. Priloga je vsebovala težavami, da zjutraj pojejo 3 do 5 kuhanih suhih češpelj.” (cit. po Podliščekov , spisek, v katerem je bilo 2021 slovenskih rastlinskih imen. 1861). Opisana je uporaba pušpana proti mrzlici. Mlade, mehke, svetle vejice se Davorin Hribar (1888) je s svojim člankom želel po domovini razširiti zbirko nabere, posuši v senci in zdrobi v prah ter zaužije ob mrzlici. domačih zdravil, pripravljenih na osnovi jabolk (Malus domestica Borkh.), brina Zdravilne rastline naj bi imele posebno moč na kresni večer (23. junij) in v času med ( Juniperus communis L.), repja ali repinca ( Arctium lappa L.), kamilice ( Chamomilla recutita velikim šmarnom (15. avgust) in malim šmarnom (8. september). Okoli leta 1940 Rauschert), koprive ( Urtica spp.), s katero bi si lahko ljudje pomagali pri se je ponekod še ohranil običaj blagoslavljanja zdravilnih rastlin, in sicer na kresni zdravljenju različnih bolezni. večer (okoli 23. junija) (Kotnik, 1942). Dekleta so v cerkve v košarah prinašala Künzle (1914) navaja učinke in tudi način priprave pripravkov številnih cvetje in zeli, saj so bili ljudje prepričani (tako kot pri indoevropskih narodih), zdravilnih rastlin za ljudi in živino. Spodaj je omenjenih le nekaj od teh: da so rastline, nabrane v tem času, po učinku močnejše, kar so z blagoslovom še • arnika ( Arnica montana L.) – za rane, ker ustavi krvavenje, prepreči gnojenje dodatno okrepili, nato pa so jih posušili za zimo. Najbolj pogosto so na ta praznik in pospeši celjenje; učinkovita je pri izvinih in posledično zatečenih udih; nabirali in blagoslavljali rman (škorecelj) ( Achillea millefolium L.), lapuh ( Tussilago • navadna sretena ( Geum urbanum L.) – pozdravi oči, ustavi glavobol, drisko, farfara L.), kamilice ( Chamomilla recutita Rauschert), materino dušico ( Thymus 156 157 rastlin v rokopisih blagoslova niso bila pripisana in verniki niso bili prepričani, za katero rastlino gre. V pomoč je skromno poročilo iz šentviške župnije, ki pravi, da verniki prinašajo blagoslavljat: Janževo rožo (šentjanževko – Hypericum perforatum L.), škorecelj (rman – Achillea millefolium agg.), beli skles (slez – Althaea officinalis L.), laipuh (lapuh – Tussilago farfara L.), kamilice ( Chamomilla recutita Rauschert), dušico (materino dušico – Thymus serpyllum L.), rožmarin ( Rosmarinus officinalis L.), vinsko rutico ( Ruta graveolens L.) in Marijine lase/plašček (plahtica – Alchemilla vulgaris L). V dobrepoljski dolini so uporabljali zelišča, kot so bezgovo ( Sambucus nigra L.) cvetje (za prsne bolezni, želodec in na splošno za vse bolezni), lipovo ( Tilia platyphyllos Scop.) cvetje (čaj za želodec, kašelj in prsne bolezni), tavžentroža ( Centaurium erythraea Rafn) (za slabokrvne), arnika ( Arnica montana L.) (zdravilo za rane), žajbelj ( Salvia officinalis L.) (proti prisadu), kumina ( Carum carvi L.) (trebušne bolezni), kamilice ( Chamomilla recutita Rauschert) (ženske bolezni in za porodnice), lapuh ( Tussilago farfara L.) (očesne in notranje bolezni), borovnice ( Vaccinium myrtillus L.) (proti driski), janež ( Pimpinella anisum L.) (prsne bolezni), pljučnik (pljučne bolezni), goba na bezgu ( Sambucus nigra L.) (očesne bolezni), sveže bezgovo ( Sambucus nigra L.) listje (glavobol), žganje (trebušne bolezni), ajbiš ( Althaea officinalis L.) in pelin ( Artemisia abinthium L.). Uporabljali so obliže, npr. obliž iz lanenega ( Linum usitatissimum L.) semena ali iz kisle smetane in ržene moke v primeru ognojkov v podkožju. Rane so celili z arniko ( Arnica montana L.), Sl. 3. Črni bezeg ( Sambucus nigra) (foto: I. Paušič) starim salom in trpotcem ( Plantago spp.). Uporabljali so obliž iz čebulnih ( Allium cepa L.) listov (Mrkun, 1937–1939). Crna bazga ( Sambucus nigra) (foto: I. Paušič) Jože Zadravec (2000) v svojem članku opisuje, kako se je ljudsko zdravilstvo ohranjalo skozi generacije. Tesno je bilo povezano z magijo in drugimi verovanji, a kljub temu je bilo vselej izvirno. V Prekmurju so omenjeno znanje širili vrači oz. spp.), rožmarin ( Rosmarinus officinalis L.), vinsko rutico ( Ruta graveolens L.), zdravilci, prva zdravila pa so pričele nabirati ženske. Kasneje so vlogo nabiranja navadno plahtico ( Alchemilla vulgaris L.), predvsem pa šentjanževko ( Hypericum zelišč oz. zdravilnih rastlin prevzeli ljudje, ki so se s tem poklicno ukvarjali, perforatum L.). Staro ustno izročilo pravi, da se morajo poljske rože nabirati na ali pa redovniki, ki so živeli po samostanih. Prekmurje je znano po bogatem mejah med njivami. tradicionalnem zdravilstvu. Zdravstveno kulturo so začeli širiti redovniki, ki Kot poroča Kotnik (1942), ljudska izročila pravijo, da so ”medgospojnične zeli”, so prebivali v Murski Soboti, pri Gradu in v Selu. Najstarejši od viteških redov nabrane med veliko in malo gospojnico (velikim in malim šmarnom) in posušene je bil red ivanovcev, imenovan tudi križniki ali hospitaliti, ki je skrbel za nego za zimo, najboljše, če so blagoslovljene v tem času. Med najpogostejše sodijo: bolnikov, ustanavljali so tudi bolnišnice. V Prekmurju so delovali tudi templjarji, jagodičevje (listi gozdnih jagod), arnika ( Arnica montana L.), zel šentjanževke ki so na svojih postojankah gojili zdravilne rastline, zdravili domačine, širili ( Hypericum perforatum L.), rožmarin ( Rosmarinus officinalis L.), slez ( Althaea zdravstveno kulturo med ljudmi in vnašali v prekmursko ljudsko zdravilstvo nova officinalis L.), svišč ( Gentiana lutea L.), pravi kolmež ( Acorus calamus L.), pravi znanja. Znanja niso zapisovali, temveč se je dedovalo iz roda v rod. Omenjena pelin ( Artemisia absinthium L.), borovnice ( Vaccinium myrtillus L.), kamilice medicina je po prepričanju Zadravca stara več tisoč let. Ohranila se je predvsem ( Chamomilla recutita Rauschert), meta ( Mentha spp.), navadni luštrek ( Levisticum zaradi pomanjkanja, saj si ljudje niso mogli privoščiti zdravnika, pomagali so si officinale Koch), navadna melisa ( Melissa officinalis L.), navadni brin ( Juniperus torej sami. Ljudski zdravniki za svoje delo niso zahtevali plačila, od bolnikov so communis L.), dobra misel ( Origanum vulgare L.), bezgovo listje ( Sambuci folium), dobivali darove. Prekmursko ljudsko zdravilstvo uporablja več kot 500 rastlin. lapuh ( Tussilago farfara L.), zdravilni jetičnik ( Veronica officinalis L.), tavžentroža Uporablja jih za zunanje in notranje zdravljenje. Od zdravilnih rastlin so ljudje ( Centaurium erythraea Rafn), žajbelj ( Salvia officinalis L.). največ uporabljali kamilice ( Chamomilla recutita Rauschert), bezeg ( Sambucus nigra L.), tavžentrožo ( Centaurium erythraea Rafn), rdečo peso ( Beta vulgaris L.), Na območju Škofje Loke so zelišča (žajbelj – Salvia officinalis L., šentjanževka – netresk ( Sempervivum tectorum L.), šentjanževko ( Hypericum perforatum L.), pelin Hypericum perforatum L., gri ž enjak – tavžentroža – Centaurium erythraea Rafn) ( Artemisia absinthium L.), trpotec ( Plantago spp.), ajbiš ( Althaea officinalis L.), rman začeli nabirati takoj, ko so bile za to primerne in vse dokler so rasla. Nato so jih ( Achillea millefolium agg.), lipo ( Tilia platyphyllos Scop.), koprivo ( Urtica dioica L.) duhovniki blagoslovili in delili ljudstvu. Ta običaj so prinesli iz Italije redovniki in divji šipek ( Rosa spp). kapucini, ki jih je v slovenske kraje v začetku 17. stoletja uvedel ustanovitelj Slovenske kapucinske province, sv. Lavrencij Brindiški. Ko je duhovnik blagoslavljal Že v davnini so ljudje razen zdravilnih učinkov poznali tudi strupeno in škodljivo zelišča, jih je moral dvakrat imenoma navesti. Na žalost pa imena zdravilnih delovanje rastlin; pri nekaterih tudi njihovo omamno moč. Znana je bila strupena 158 159 čemerika (bela čemerika – Veratrum album L.), iz katere so predniki izdelovali mete ( Mentha spp.) (sl. 6), navadna melisa ( Melissa officinalis L.), prava kamilica strup in z njim mazali lesene puščice, ki so jih uporabljali v boju. Beseda čemerika ( Chamomilla recutita Rauschert – gojena), kopriva ( Urtica dioica L.); šentjanževka je staroslovanskega izvora, iz nje pa izhaja beseda čemér, ki pomeni v prekmurski ( Hypericum perforatum L.) (sl. 7), tavžentroža ( Centaurium erythraea Rafn), borovnica govorici strup. Naši predniki so poznali tudi kačji strup, s katerim so mazali bojne ( Vaccinium myrtillus L.), lipa ( Tillia spp.) (Lumpert & Kreft, 2017). Avtorja tudi puščice (Zadravec, 2000). opažata, da je seznam rastlin etnobotaničnih študij v Sloveniji podoben onim iz V ljudskem zdravilstvu na Slovenskem, ki je ohranjeno v izročilu 19. in 20. stoletja, Avstrije, Srbije in Bosne in Hercegovine, saj je večina omenjenih rastlinskih vrst so za preprečevanje, lajšanje ali zdravljenje bolezni uporabljali okoli 500 zdravilnih del evropske etnomedicinske flore. rastlin, jih poimenovali z okoli 6000 različnimi ljudskimi imeni, ki so večinoma Žgavec (2018) je v svoji raziskovalni nalogi opravila intervjuje z 19 anketiranci domačega izvora, in jih uporabljali v več kot 3500 bolezenskih primerih, kar (starejšimi od 55 let) na območju Črnovrške planote (Idrija), da bi pridobila razkriva izredno bogastvo slovenske zeliščarske in ljudskozdravilske tradicije informacije o lokalnem načinu zdravljenja ljudi in živine v preteklosti. Na tem (Mlakar, 2015). Po pogostosti uporabe sta bila na vrhu seznama zdravilnih rastlin območju so poznali in uporabljali 58 rastlin, iz katerih so pripravljali čaje (iz zelišč, navadni brin ( Juniperus communis L.), ki so ga uporabljali pri zdravljenju več kot ki so jih sušili na soncu, včasih tudi na krušni peči ter shranjevali v kozarcih sto različnih bolezni, in pravi pelin ( Artemisia absinthium L.), zaželeno zdravilo pri in drugih posodah na suhem mestu), mazila, narejena iz olja, masla ali masti, več kot devetdesetih različnih obolenjih. tinkture v alkoholu ali žganju, obkladke. Za čaje so pripravljali arniko ( Arnica montana Marija Makarovič (2013) je v članku Zdravstvena kultura ob zgledu dolenjske vasi L.), astro montano ( Inula hirta L.), baldrijan ( Valeriana officinallis L.), raziskovala, na podlagi anketiranja vaščanov naselja, ki sodi v krajevno skupnost bezeg ( Sambucus spp.), borovnice ( Vaccinium myrtillus L.), brinove ( Juniperus communis Šentvid pri Stični, vzroke smrti, zdravljenje z zelišči in obiskovanje zdravnika. V L.) jagode, čemaž ( Allium ursinum L.) (cvetove), črni trn ( Prunus spinosa članku so obdelane nekatere teme iz zdravstvene kulture nekdanjega kmečkega in L.), encijanove ( Gentiana lutea L.) korenine, hrastovo ( Quercus spp.) lubje, liste v zadnjih dveh desetletjih kmečko-delavskega naselja, ki sodi v krajevno skupnost jagodnjaka ( Fragaria vesca L.), kumino ( Carum carvi L.), lapuh ( Tussilago farfara Šentvid pri Stični. Vas je štela leta 1981, ko je bilo zbrano gradivo, približno 20 hiš, L.), marjetico ( Bellis perennis L.), liste malinjaka ( Rubus idaeus L.), pelin ( Artemisia absinthium v katerih je živelo več kot 80 ljudi. Za zdravljenje nekaterih, na splošno le lažjih L.), ognjič ( Calendula officinalis L.), trpotec ( Plantago spp.), vrbovo ( Salix notranjih in zunanjih bolezni nekateri domačini še vedno uporabljajo naravna spp.) lubje in drugo. Kot obkladke so uporabljali lubje in liste bezga ( Sambucus nigra zdravila (Makarovič, 2013). Poleg zdravilnih zelišč anketiranci uporabljajo še L.) in javorja ( Acer spp.), oves ( Avena sativa L . ), kamilico ( Chamomilla recutita nekatera druga naravna zdravila rastlinskega, živalskega ali mineralnega izvora. Rauschert), seneni drobir, trpotec ( Plantago spp.), zelje ( Brassica oleracea L.) Zaradi skromnega podedovanega zdravilskega znanja si pomagajo z dostopno in smreko ( Picea abies (L.) Karsten). V olju in masti so namočili arniko ( Arnica montana literaturo s področja samozdravljenja. V uporabi je 16 rastlin, ki jih še večinoma L.), brinove ( Juniperus communis L.) jagode, česen ( Allium sativa L.), ognjič uporabljajo za zdravljenje v nadaljevanju naštetih bolezni: črni bezeg ( Sambucus ( Calendula officinalis L.), smreko ( Picea abies (L.) in šentjanževko ( Hypericum nigra perforatum L.): čaj iz cvetja za vneto grlo ali katar; borovnica ( Vaccinium myrtillus L.): L.). Velikokrat pa so si pomagali s tinkturami, ki so jih naredili tako, da posušeni plodovi v čaju ali suhi proti driski; česen ( Allium sativum L.): sok med so rastlino, na primer arniko ( Arnica montana L.) ali borovnice ( Vaccinium myrtillus hrano ali plodovi kot ogrlica proti glistam; hermelika ( Sedum maximum Hoffm.): v L.), česen ( Allium sativum L.), črni koren ( Scorzonera hispanica L.), hermeliko žganju namočeni listi za mazanje pri revmatizmu; kamilica ( Chamomilla recutita ( Sedum maximum (L.) Hoffm.), encijanove ( Gentiana lutea L.) korenine, divji kostanj Rauschert): čaj iz cvetja zoper trebušne krče, prehlad, slabo prebavo in za izpiranje ( Aesculus hippocastanum L.) ali ognjič ( Calendula officinalis L.), namočili v žganju. vnetih oči ali po kapljicah v bolno uho; kopriva ( Urtica dioica L.): čaj za izpiranje za boljšo rast las; lilija ( Lilium spp.): v žganju namočen cvet zoper trebušne krče; lipa ( Tilia platyphyllos L.): cvetje v čaju zoper katar in prehlad; lovor ( Laurus nobilis L.): Sklep vdihavanje dima iz posušenih lovorovih listov, sivke ( Lavandula angustifolia Mill) in orehove ( Juglans regia) lupine zoper bolečine v glavi; osat ( Cirsium spp.): sok iz svežih listov za krvaveče rane; pelin ( Artemisia absinthium L.): čaj iz posušenih listov zoper kašelj in pomanjkanje apetita, s slanino stolčeni listi za gnojne rane, žvečenje listov zoper jetiko; tavžentroža ( Centaurium erythraea Rafn) : čaj iz cvetja zoper prehlad in nahod; ozkolistni trpotec ( Plantago lanceolata L.): sok sveže Etnobotanične informacije so vedno bolj pomemben del znanstvenih raziskav na področju zdravilnih rastlin v svetu pa tudi v Sloveniji. Poleg možnosti za odkritje novih učinkovin za uporabo na človeškem, veterinarskem, živilskem, kozmetičnem ali drugih področjih ponujajo tudi orodje za odkrivanje nevarnosti rastline za rane; zelje ( Brassica oleracea L.): obkladki zoper mrzlico, vročino in za rastlinskih vrst. Nekatere rastline, ki so bile v preteklosti del tradicionalnega opekline. zdravljenja (kar kaže na pojav rastlinskih vrst na določenem območju, saj so prebivalci nabirali zdravilne rastline v domačem okolju), so postale redke ali Lumpert in Kreft (2017) sta raziskovala tradicionalno uporabo rastlin na območju celo izginile (v Sloveniji primer Arnica montana L. in Centaurium erythraea Rafn – Krasa in Gorjancev in pri 50 anketirancih, starih med 33 in 89 let, ugotovila, lastna opažanja). V prihodnosti bodo etnobotanične študije koristno orodje ne le da so na teh območjih za namene zdravljenja, prehranjevanja, kozmetike ali za beleženje morebitne nove ali ponovne uporabe rastlin za prehrano, medicinske drugih namenov uporabljali 94 rastlinskih vrst. Najpogosteje so bile omenjene ali druge namene, temveč tudi kot strokovna podlaga za odkrivanje ogroženih naslednje vrste: črni bezeg ( Sambucus nigra L.) (sl. 3), šipek ( Rosa spp.), žajbelj populacij in preprečevanje izgube biotske raznovrstnosti zdravilnih rastlin. V ( Salvia officinalis L.) (sl. 4), materina dušica ( Thymus serpyllum L.) (sl. 5), vrste 160 161 vrednosti rastlin. V prispevku so podani primeri mednarodnih in domačih etnobotaničnih raziskav, ki obetajo na področju zdravilnih in aromatičnih rastlin mnoge prednosti, kot je npr. uvajanje divje hrane v urbana okolja, turistično ponudbo regionalno/krajinsko značilnih jedi, ohranjanje biotske raznovrstnosti. Skupaj z etnofarmakološkim in fitokemijskim raziskovanjem rastlin obetajo etnobotanične študije tudi razvoj novih rastlinskih zdravil. Interakcija med avtohtonim prebivalstvom in priseljenci (tudi migranti z drugih kontinentov) je prav tako aktualni predmet raziskovanja etnobiologov/etnobotanikov v pogledu ohranjanja tradicionalnih rastlin in običajev ob prihodu v novo ekološko in kulturno okolje. Tovrstno raziskovanje je lahko v pomoč pri oblikovanju načrtovanja javnega zdravstva, namenjenega migrantskim skupinam v zahodni Evropi. Sl. 4. Žajbelj ( Salvia officinalis) (foto: I. Paušič) Ljekovita kadulja ( Salvia officinalis) (foto: I. Paušič) Sloveniji so tovrstne dejavnosti razmeroma nove, a zelo pomembne za ohranjanje rastlinskih genskih virov. Primere ogroženih rastlinskih vrst bo treba pravočasno odkriti tudi z etnobotaničnimi raziskavami, o nevarnostih pa je treba obvestiti pristojne institucije (Javna služba za rastlinske genske vire, Javna služba nalog rastlinske genske banke – JSRGB), ki bodo morale ohraniti obstoječe ranljive ali ogrožene populacije ex situ. V mnogih regijah sveta je etnobotanično znanje, pridobljeno na osnovi opazovanja učinkov rastlin, živali ali mikroorganizmov na druge organizme, pomembno skrajšalo pot do odkrivanja hrane, zdravil in drugih proizvodov, ki so pomenili za prvotne prebivalce boljšo možnost preživetja v svojem etničnem okolju. Skozi zgodovino človeštva je tradicionalno znanje o uporabi rastlin primarno prehajalo iz generacije v generacijo oralno, obstajajo pa tudi stari zapisi zdravilcev različnih kultur/civilizacij, kot je kitajska, arabska, indijska, azteška in evropska. Raziskovanje uporabe rastlin v avtohtoni skupnosti (s terenskimi raziskavami lokalnih virov s kompleksnim nizom metod, ki izhajajo iz družbenih in kulturnih ter naravoslovnih znanosti) ter kulturnih običajev v povezavi s to rabo rastlin nudi v razvitih državah številne možnosti za odkrivanje novih uporabnih 162 163 Povijesni razvoj etnobotaničkih studija ljekovitih i aromatičnih biljaka u svijetu i Sloveniji Dea Baričevič Uvod U povijesti čovječanstva biljke su se upotrebljavale kao izvor hrane, lijekova, kozmetike, vlakana, građevnog materijala i drugih dobara i prije pisanih izvora, a znanje se širilo usmenom predajom. Botaničko znanje pokazalo se glavnom prednošću u drevnim civilizacijama, jer je značilo veće šanse za preživljavanje (Schmidt, 2017). Tisućljećima su se razmjenjivala iskustva i znanja i formirala se profesionalna područja. Mnogi drevni znanstvenici s botaničkim znanjem objavljivali su u svojim tekstovima botaničke informacije zajedno s korisnostima biljaka čime su pridonijeli širenju etnobotaničkog znanja kroz cijelu povijest čovječanstva. Prema tim informacijama laici su mogli prepoznati biljke u prirodi ili u vrtu te ih znali upotrebljavati. Navodno su najstariji medicinski zapisi o ljekovitim biljkama djelo kineskog liječnika i cara Shen Nong (ili Nung) Pen Ts‘ao Chinga iz 2700. godine pr. Kr. (Baričevič, 1996a; Scmidt, 2017). Izvorni tekst više ne postoji, ali djelo je vjerojatno kompilacija usmenih predaja, a predstavljalo je zbirku od 365 lijekova biljnog, mineralnog ili životinjskog podrijetla (Schmidt, 2017). Oko 1500. pr. Kr. napisan je egipatski Papyrus Ebers, navodno najstarija knjiga s botaničkim znanjem, zbirka Sl. 5. Majčina dušica ( Thymus serpyllum L. ) (foto: I. Paušič) Materina dušica ( Thymus serpyllum L. ) (foto: I. Paušič) 164 165 drevne narodne medicine koja se temelji na starijim knjigama. U papirusu se razvoj i procvat liječničke znanosti i na području Pirenejskog poluotoka. Ibn ‚Abd spominju mnogi lijekovi na bazi bilja primog ili medvjeđa stopa (rod Acanthus), Rabbih napisao je 940. godine prvu poznatu farmakopeju, a oko 980. godine aloja ( Aloe vera (L.) Burm.f.), ječam ( Hordeum vulgare L.), grah ( Phaseolus vulgaris Sulayman Ibn Juljul opisao je uzorke biljaka koje su liječnici istočnog kalifata L.), kim ( Carum carvi L.), cedar ( Cedrus spp.), ricinus ( Ricinus communis L.), već dulje upotrebljavali u liječenju, a nisu spomenute u Dioskoridovim djelima. korijandar ( Coriandrum sativum L.), smokva ( Ficus carica L.), češnjak ( Allium Krajem 10. stoljeća Abu al-Qasim Khalaf al-Zahrdwi (latinski Abulcasis) dovršio sativum L.), crveni luk ( Allium cepa L.), obična borovica ili brin ( Juniperus communis je medicinsku enciklopediju al-Tasrif, u kojoj je više poglavlja posvetio prehrani L.), pitomi lan ( Linum usitatissimum L.), nar ili šipak (Punica granatum L.), šafran i liječenju lijekovima te pripremi lijekova na bazi biljaka, životinja i minerala. pitomi ( Crocus sativus L.), mak ( Papaver spp.), pšenica ( Triticum aestivum L.) i vrba Vrhunski islamski travar srednjeg vijeka rođen u Španjolskoj bio je i Ibn al-Baytar ( Salix spp.). Ti rani zapisi o uporabi ljekovitih biljaka predstavljaju tradicionalno (1197. – 1248.), koji je opisao više od 1400 lijekova na bazi biljaka. znanje iscjelitelja drevnih civilizacija (kineske, arapske, azijsko-indijske, meksičke Od 1400. godine nadalje britanski, nizozemski, španjolski i portugalski istraživači (astečke) i europske) najmanje pet do dvadeset pet stoljeća prije objedinjavanja kretali su na globalne ekspedicije u susjedne regije zajedno s botaničarima ili tog znanja u pismenom obliku (Cassandra, 2012; Elferink, 2008; Heinrich, 2013; prirodoslovcima kako bi upoznali nove biljke različite uporabne vrijednosti Soejarto et al., 2011). (za lijekove, parfeme, bojila, proizvode, vlakna i građevinske materijale) i od starosjedilaca preuzimali informacije o uporabi biljaka (Tumer et al., 2017). Etnobotaničke studije utemeljene na kompleksnom metodološkom pristupu koji proizlazi iz socijalnih, kulturnih i prirodoslovnih znanosti, jasnih ciljeva i Razvoj etnobotanike tijekom povijesti dokumentacije ne nalazimo do sredine 19. stoljeća (Pardo de Santayana et al., 2015; Pieroni & Privitera, 2014; Schmidt, 2017; Phillips, 1996). Izraz etnobotanika 1896. godine osmislio je američki botaničar John Harshberger, koji je tu riječ povezao s proučavanjem uporabe biljaka u starosjedilaca (cit. prema Pieroni & Privitera, Utemeljiteljem znanstvene medicine smatra se grčki liječnik Hipokrat (460. – 370. pr. Kr.), Grčki liječnik kojem se pripisuje zbirka rasprava o lijekovima koja je sadržavala detaljan opis oko 200 ljekovitih biljaka. Teophrastus 2014). Tada su se etnobotaničke studije fokusirale na istraživanja biljaka, florističke (372. – 287. pr. Kr.) je bio Aristotelov učenik, a poznat je i kao ”otac botanike”. popise u prirodnom okruženju i bilježenje tradicionalne uporabe biljaka. Jedno Nakon Aristotelove smrti Teophrastus je naslijedio njegovu knjižnicu i vrt u kojem od prvih takvih medicinsko-etnobotaničkih istraživanja na području Estonije je je proučavao biljke. Objavio je dva istaknuta djela, De historia plantarum (10 knjiga) proveo njemački seoski liječnik Wilhelm Ludwig von Luce (1756. – 1842.) (Pardo i De Causis plantarum (8 knjiga) , u kojima je opisao oko 500 biljnih vrsta (Schmidt, de Santayana et al., 2015). Leopold Glück (1856. – 1907.) istraživao je ljekovito 2017) . bilje na području Bosne i Hercegovine i u svojem radu prikupio lijekove na bazi Temelje moderne botanike (a time i etnobotanike koja se kao znanost razvila 108 biljnih taksona. Giuseppe Ferrara (1845. – 1907.) u svojim istraživanjima tek sredinom 19. stoljeća) i širenju znanja o ljekovitim biljkama tijekom stoljeća opisao je tradicionalnu uporabu bilja u Piemontu, a važan je i rad Giuseppea Pitrè nedvojbeno je postavio vojni liječnik (grčkog podrijetla) u rimskoj vojsci Pedanios (1843. – 1916.), koji je u svojem djelu ”Medicina Popolare Siciliana” (1896) opisao Dioscorides, koji je između 50. i 70. godine napisao opsežno djelo De Materia mnogobrojne popularne tradicionalne lijekove koji se još upotrebljavaju u nekim Medica. To djelo opisuje 600 vrsta ljekovitih biljaka, 100 od kojih još nije opisao područjima Sicilije. Teophrastus (Schmidt, 2017). U srednjem vijeku De Materia Medica često je Od početka 20. stoljeća nadalje na području etnobotanike razvijali su se novi kopirana i prevođena na arapski i latinski jezik. interdisciplinarni pogledi kao što su: Grčki liječnik Claudius Galen (129. – 199.) ostavio je jednako važno djelo za kasniji • traženje dokazima potkrijepljene učinkovitosti tradicionalno upotrebljavanog razvoj etnobotanike ( De Alimentorum Facultatibus – On the Properties of Foodstuffs) ljekovitog bilja; u kojem je predstavio široku paletu biljaka za prehranu i liječenje za sve skupine • istraživanje prehrambene vrijednosti biljaka koje su se u autohtonim stanovništva (Schmidt, 2017) . okruženjima upotrebljavale kao tzv. divlja (samonikla) hrana, posebno u U srednjem vijeku nije bilo posebnog napretka u europskoj botanici zbog uništavanja razdoblju oskudice / siromaštva; rukopisa tijekom ratova i propasti Rimskoga Carstva. Istodobno sa širenjem • očuvanje samoniklih populacija biljaka zajedno s njihovim staništima, islama tada se počela razvijati i širiti islamska botanika, jer su znanstvenici na očuvanje tradicionalnog znanja o biljkama lokalnog (autohtonog) područjima islamskog imperija sakupljali korisne biljke, proučavali ih i opisivali stanovništva te anatomiju, reprodukciju, staništa, bolesti i uzgoj (Tumer et al., 2017). Osnivačem • osvješćivanje o etici komercijalizacije prirodnih biljnih izvora. arapske botanike smatra se Al-Dinawari (828. – 896.) zbog publikacije ”Book of Plants” u kojoj navodi abecedni popis biljaka (ponajprije s Arapskog poluotoka), njihov opis i uporabu (Schmidt, 2017). U 9. stoljeću u Bagdadu (prijestolnici Na području Europe u razdoblju od 1992. do 2014. godine provedene su 182 Abasida) znanstvenim i sustavnim studijama lijekova i prehrane počeli su se originalne etnobotaničke terenske studije, među kojima s obzirom na broj baviti liječnici Yuhanna Masawayh (777. – 857.) i njegov učenik Hunayn Ibn Ishaq objavljenih priloga prevladavaju Italija, Španjolska, Turska te jugoistočna Europa (809. – 874.), koji su svojim radom stvorili temelje modernoj terapiji biljkama (Pardo de Santayana et al., 2015). (Hamarneh, 1970.). U razdoblju omejidskog kalifata (936. – 1031.) pratimo snažan 166 167 Pieroni (2014), koji je u posljednjih 30 godina jedan od vodećih istraživača na području etnobotaničkih studija u Europi, ocjenjuje trendove istraživanja u nastanku, i to u smjeru ”klasične etnobotanike” odnosno ”urbane etnobotanike”. Rezultati istraživanja klasične etnobotanike, koji su usredotočeni na uporabu samoniklog bilja u izoliranim i ruralnim zajednicama, bit će sve važniji na područjima očuvanja okoliša, kulturne baštine i farmaceutsko-medicinskih znanosti. A rezultati istraživanja urbane etnobotanike s fokusom na uporabu ljekovitog bilja u migrantskim zajednicama ubuduće će biti ključni u oblikovanju kulturno osjetljivih pristupa osiguravanju zdravstvene zaštite migrantskih skupina u Europi. Važnost etnobotanike u otkrivanju lijekova Istraživanja otkrivanja novih lijekova na temelju etnobotaničkih informacija u prošlosti su se pokazala uspješnijima od slučajnog testiranja bioaktivnih spojeva iz biljaka, što upućuje na važnu ulogu etnobotanike u razvoju prvih sintetskih lijekova. Tako su na temelju otkrivene strukture morfija, koji je 1803. izoliran iz opijuma pitomi mak ( Papaver somniferum L.), razvijeni polusintetički morfinski analgetici (Baričevič, 1996b). Na bazi kinina, koji je 1820. godine Sl. 6. Metvica (Mentha spp.) (foto: I. Paušič) izoliran iz kore kininovca ( Cinchona officinalis L.) u prošlosti su razvijeni mnogi kemoterapeutici. Razvoj lokalnih anestetika temeljio se na otkriću strukture i Meta (Mentha spp.) (foto: I. Paušič) učinkovitosti izoliranog kokaina (iz listova koke – Erythroxylum coca Lam.) 1860. godine. Sintetički parasimpatomimetici (kolinergici), koji se upotrebljavaju u terapiji glaukoma, atonije crijeva ili mjehura odnosno kod neuroloških poremećaja L., berberin izoliran iz obične žutike – Berberis vulgaris L.), infekcija usne šupljine ( Myasthenia gravis), razvijeni su na bazi poznate strukture fizostigmina (izoliran i ždrijela (ekstrakti smirne ili mire – Commiphora myrrha Engler, crvene rudbekije 1860. godine iz kalabara – Physostigma venenosum Balf.) i pilokarpina (izoliran ili ehinaceje – Echinacea purpurea Moench, ratanije – Krameria triandra Ruiz & 1875. godine iz biljke Pilocarpus jaborandi Holmes). Jedan od najtraženijih lijekova Pav., kamilice – Chamomilla recutita Rauschert, eterična ulja poljske metvice – protiv bolova i povišene tjelesne temperature, acetilsalicilna kiselina, sintetiziran Mentha arvensis L., paprene metvice – Mentha x piperita L., ljekovite kadulje – Salvia je na bazi salicina, koji je iz kore bijele vrbe ( Salix alba L.) izolirao njemački kemičar officinalis L.; eukaliptol, mentol, metilsalicilat, timol), infekcija kože (eterično ulje Jahann Buchner (Tumer et al., 2017). I antitusik kodein (iz vrtnog maka – Papaver čajevca – Melaleuca alternifolia Cheel) ili infekcija dišnih putova (ekstrakti bršljana somniferum L.), lijek za liječenje gihta – kolhicin (iz jesenskog mrazovca – Colchicum – Hedera helix L. , timijana – Thymus vulgaris L., proljetnog jaglaca – Primula veris autumnale L.), kardiotonično aktivni digoksin i digitoksin (iz crvenog naprstka – L., cineol) (Kokoska et al., 2019, Landau et al., 2014). Digitalis purpurea L.) te scilarin A (iz morskog luka – Urginea maritima (L.) Baker), vinblastin te vinkristin koji djeluju protiv raka (iz madagaskarskog zimzelena – Catharanthus roseus (L.) G. Don) te paklitaksel (iz vrsta tise – Taxus spp.) pripadaju među najpoznatije klasične lijekove razvijene prema etnobotaničkim smjernicama Važnost etnobotanike u očuvanju biotske raznolikosti (Garnatje et al., 2017, Pandey & Tripathi, 2017). Procjenjuje se da 25 % lijekova u službenoj medicini sadržava aktivne sastojke dobivene iz viših biljaka (Pandey & Tripathi, 2017). U budućnosti će otkrivanje aktivnih sastojaka za razvoj novih lijekova na bazi prirodnih spojeva biti još aktualnije, posebno na području liječenja raka i U prošlosti se na globalnoj razini razmjerno malo pozornosti posvećivalo očuvanju biljnih vrsta koje se upotrebljavaju kao ljekovite ili aromatične iako imaju važno mjesto u lokalnoj i nacionalnoj uporabi. Takve su se biljne vrste često označivale kao zanemarene ( neglected) ili minorne ( minor crops) u antiinfektivnih lijekova. U razdoblju od oko 74 godine (od 1940. godine do kraja pogledu znanosti i razvoja iako su se upotrebljavale u okruženjima na koja su bile 2014.) na području lijekova za liječenje raka (registriranih kod FDA-a) 49 % dobro prilagođene (Hammer et al., 2001). Na popisu 350 biljnih samoniklih vrsta prirodnih odnosno iz njih dobivenih aktivnih sastojaka (Newman i Cragg, 2016.). europskog podrijetla za koje je očit nedostatak brige za njihovo očuvanje najveći broj Mnoge kliničke studije s prirodnim ekstraktima, eteričnim uljima ili izoliranim (138 vrsta) pripada skupini biljaka koje se upotrebljavaju kao ljekovite i aromatične spojevima pokazale su učinkovitost u liječenju infekcija gastrointestinalnog trakta (Hammer & Spahillari, 2000). (ekstrakt sladića – Glycyrrhiza glabra L., tršlje ili male smrdljike – Pistacia lentiscus 168 169 Suvremene etnobotaničke studije usmjeravaju se ponajprije na proučavanje uloge i za razmnožavanje biljke, naime, kad bi pobrali sve cvjetove, sljedeće godine biljaka u prirodnom okolišu i važnosti koju biljke imaju za autohtono stanovništvo, sakupljanje ne bi bilo moguće jer ne bi bilo mladih biljaka. Listovi bi se sakupljali za društvo i okoliš u širem značenju. kad su bili najljepše razvijeni. Sakupljanje požutjelih, hrđavih ili pojedenih listova Na mnogim područjima u svijetu samonikle vrste i njihova prirodna staništa ne preporučuje se. Godine 1950. već se mogu pronaći zapisi o savjetima da stariji (habitati) ugroženi su zbog infrastrukturnih zahvata u okoliš, prirodnih katastrofa potiču mlade na sakupljanje ljekovitog bilja jer je tada to bio važan dio izvozne (požari, suša, erozija, salinacija, poplave), prekomjernog skupljanja, širenja štetnika, sirovine države (Pus, 1950). Osim materijalne koristi države su time težile i odgoju bolesti ili invazivnih vrsta ili globalnog zagrijavanja, što sve izravno utječe na mladih za posao od zajedničke društvene koristi. biljne ekosustave (Hamilton, 2008; Zlobin, 2012; Baričevič, 2015; Schmidt, 2017). U slovenskom časopisu s početka 20. stoljeća može se pronaći apel seoskom Patogena gljiva ( Cryphonectria parasitica (Murrill) M.E. Barr), za koju je utvrđeno stanovništvu (ponajprije starijim ljudima i djeci, koji nisu bili sposobni za teške da napada i europski pitomi kesten ( Castanea sativa Mill.) na području SAD-a poslove na polju) da se u većoj mjeri nego dosad posvete sakupljanju ljekovitog bilja, uništila je tri milijarde stabala američkog pitomog kestena ( Castanea dentata koje se u slučaju da je pravilno osušeno smatralo cijenjenom robom u ljekarnama Borkh.) u prirodi i tako kritično ugrozila genetičku raznolikost kestena u svijetu jer je inozemnih / uvezenih lijekova nedostajalo (Slovenski gospodar, 10. 7. 1919; (Schmidt, 2017). U Sloveniji je pojava gljive koja uzrokuje opsežno sušenje pitomog Kmetovalec, 15. 12. 1934). Preporučivalo se bilje sušiti u sjeni, a sakupljati samo kestena, posebno nakon klimatskih anomalija (jake zime, tuče) zabilježena oko za sunčanih dana (Ne za vrijeme rose!). Posebno se preporučivalo sakupljanje 1950. godine na granici s Italijom, a rak kore pitomog kestena proširio se po cijeloj listova sljedećih biljaka: đurđica ( Convallaria majalis L.) (sl. 1), lopuh ( Tussilago farfara Sloveniji 1956. godine (Jurc, 1997). L.), ljekoviti plućnjak ( Pulmonaria officinalis L.), divlji sljez ( Malva spp.), ljekoviti bijeli sljez ( Althaea officinalis L.), vučja trešnja ( Atropa bella-donna L.), Iako su globalno u većini zemalja objavljeni Crveni popisi ugroženih taksona, breza ( Betula pendula L.), volujski jezik ( Anchusa spp.), trputac ( Plantago spp.). često nije jasno koje su vrste stvarno ugrožene. Prema procjenama Heywooda Od cvjetova se može sakupljati: gorska moravka ( Arnica montan a L.), kamilica (2011) najmanje oko 15.000 vrsta je ugroženo. Etnobotaničke studije u prirodnim ( Chamomilla recutita), modra zečina ( Centaurea cyanus L.), poljski mak ( Papaver okolišima stoga bi bile korisne u otkrivanju i dokumentiranju ranljivih taksona i s rhoeas L.), crna bazga ( Sambucus nigra L.), velelisna lipa ( Tilia platyphyllos Scop.) i njima povezanog autohtonog znanja (Pandey & Tripathi, 2017). divizma ( Verbascum spp.). Već su davno Smjernice IUCN-a, WHO-a i WWF-a za očuvanje ljekovitog Nadzemni dijelovi biljaka koji se sakupljaju: stolisnik ( Achillea millefolium L.), bilja (1993.) pružile mogućnost uključivanja etnobotaničkih istraživanja kao poljska preslica ( Equisetum arvense L.), kičica ( Centaurium spp.), bijela mrtva metodološkog pristupa i alata za oblikovanje i provedbu nacionalnih strategija za kopriva ( Lamium album L.), pelin ( Artemisia spp.), gospina trava (kantarion) očuvanje biljnih genskih izvora, bilo in situ ili ex situ (Baričevič, 2015). U okviru ( Hypericum perforatum L.) i obična majčina dušica ( Thymus pulegioides L.). etnobotaničkih vrtova kao jednog od načina ex situ očuvanja bioraznolikosti moglo bi se poticati i promovirati lokalno etnofarmakološko znanje (Whitney Prema časopisima Slovenski gospodar (1919) i Kmetovalec (1934) sakuplja se et al., 2018). U kontekstu očuvanja i održivog te pravednog iskorišavanja biljnih korijen sljedećih vrsta: vučja trešnja ( Atropa bella-donna), maslačak ( Taraxacum officinale genskih izvora etnobotanički pristupi mogli bi pridonijeti znanstvenoj osnovi za F. H. Wigg.), ljekovita sapunika ( Saponaria officinalis L.), encijan odluke o načinu upravljanja tim izvorima, naravno uz odgovarajuće priznavanje ( Gentiana spp.), trnoviti gladiš ( Ononis spinosa L.), uspravna petoprsta ( Potentilla erecta prava na intelektualno vlasništvo, u skladu s Konvencijom o biološkoj raznolikosti (L.) Raeusch.) i kukurijek ( Helleborus spp.). (Ghorbani et al., 2006). Sakupljaju se plodovi crne bazge i obične borovice ( Juniperus communis L.), jagoda (Fragaria spp.), pravi anis ( Pimpinella anisum L.), kim ( Carum carvi L.), borovnica ( Vaccinium myrtillus L.) i žir hrasta (Quercus spp.), gomolji kaćuna (Orchis spp.), islandski lišaj ( Cetraria islandica L.) i kijačasta crvotočina ( Lycopodium clavatum Uvjeti u Sloveniji i važnost etnobotaničkih istraživanja L.). Istaknuta je bila nametnička gljiva ražena glavica ( Claviceps purpurea Fr. (Tul.)) (koja se obično na imanjima baca), a njezina cijena bila je toliko visoka da se sakupljanje isplatilo. Sve daljnje podatke sakupljačima je po mogućnosti pružao Kao i u većini drugih zemalja Europe, i u Sloveniji je sakupljanje ljekovitih biljaka bilo tradicionalno. O tome govore izvori literature (Kmetijske in rokodelske novice, 6. 8. 1845; Künzle, 1914; Slovenski gospodar, 10. 7. 1919; odbor službujućih farmaceuta – ljekarnika u Ljubljani (Slovenski gospodar, 10. 7. Kotnik, 1942; Pus, 1950; Drelse; 1954, Mlakar 2015). Povijesni pregled etnobotaničke 1919). literature pruža informacije o načinima sakupljanja, sušenja i pripreme te uporabe Iz pregleda literature očito je da su se u prošlosti za samoliječenje upotrebljavale ljekovitog bilja. većinom biljke koje rastu na području Slovenije te su i danas prisutne u fitoterapiji, Znanje kako prikupljati bilje prenosilo se s naraštaja na naraštaj. Znalo se kako ali i one koje su danas u samoliječenju manje česte (kora obične žutike ( Berberis sakupljati i čuvati ljekovite biljke, npr. da cvjetove treba sakupljati za suha vremena, vulgaris), cvjetovi i korijenje ranog jaglaca ( Primula vulgaris Huds.), cvjetovi i i to tik prije nego što se otvore ili odmah nakon toga (Kmetovalec, 15.12.1934; Pus, korijenje ljubičica ( Viola spp.), cvjetovi lopuha ( Tussilago farfara) tik prije otvaranja, 1950). Sakupljanje cvjetova koji su već izblijedjeli, posmeđili ili im otpadaju listovi cvjetovi i listovi jetrenke ( Hepatica nobilis Schreb.), stabljika ljekovitog plućnjaka vjenčića ne preporučuje se. Bili su svjesni toga da nešto cvjetova treba ostaviti ( Pulmonaria officinalis) (Pus, 1950). 170 171 Liječenje ljekovitim biljkama u Sloveniji seže daleko u prošlost, jer je od mnogih • pravi anis ( Pimpinella anisum), kim ( Carum carvi L.), velika bedrenika sela bilo dva ili tri sata hoda do najbližeg liječnika, posebno u zimskim uvjetima, ( Pimpinella major (L.) Huds.) – protiv nadutosti i napinjanja, i moglo se dogoditi da se do liječničke pomoći stiglo prekasno. Stoga su si ljudi • planinski smudnjak ( Peucedanum ostruthium (L.) Koch) – stabljika, sjeme često pomagali sami i većinom, prema usmenoj predaji, u te svrhe upotrebljavali i korijen planinskog smudnjaka treba upotrebljavati kod trovanja, pseće različito bilje. Imenovanje biljaka bilo je i bit će i u daljnjim istraživanjima od bjesnoće i plućnih bolesti; ključne važnosti za uporabu bilja i za prijenos znanja o ljekovitim biljkama među • ovčja bradica ( Hieracium pilosella L.) – treba se upotrebljavati kod nakupljanja ljudima (Kotnik, 1942; Jogan, 2019, Ramšak, 2019). tekućine, zaostajanja vode u tijelu, opće slabosti; Oko 100 narodnih naziva za bilje, grmove i stabla naveo je još Valvasor u knjizi • pravi pelin ( Artemisia absinthium L.) – upotrebljava se kod želučanih problema, Slava vojvodine kranjske (1689) (Mlakar, 2015). S obzirom na navod da je Janez loše probave, kod nedostatka apetita, bljedila, žutice i kao antihelmintik. Vajkard Valvasor u svojoj knjižnici u Bogenšperku imao njemačko (1590) i latinsko (1674) izdanje djela Pietra Andreja Matthiolija (cit. prema Kiauta, 2018), Valvasor je materijal vjerojatno crpio iz djela P. A.: Matthiolija. On je bio talijanski liječnik Kao i za tradicionalno samoliječenje, ljudi su u prošlosti i u veterinarskoj medicini i prirodoslovac koji je od 1541. do 1555. radio kao seoski liječnik u Gorici i napisao upotrebljavali prirodne pripravke. Gradski službeni veterinar u Mariboru navodi Komentar na Dioskoridovo djelo De materia medica. U tom je razdoblju mnogo da je u slučaju slinavke kod stoke (krave, svinje, ovce, koze) potrebno vanjsko putovao po tadašnjem slovenskom teritoriju i Istri te je u svoje komentare uključio čišćenje kopita uporabom uvaraka od bukvina ( Fagus spp.) i javorova ( Acer spp.) mnogobrojne slovenske alpske i krške biljke, pa i životinjske vrste (Kiauta, 2018). drveta i ispiranje njuške uvarkom od svježih orahovih ( Juglans regia L.) listova, Zato je Matthioli vjerojatno prvi autor koji je opisao slovensku floru, iako neki suhe hrastove kore, čaja od kamilice ( Chamomilla recutita) i ljekovite kadulje ( Salvia prvim botančarom koji je popisao kranjsku floru smatraju G. A. Scopolija (1723. – officinalis L.) (Hinterlechner, 1919). 1788.) (Mlakar, 2015). Scopoli se je pri sakupljanju narodnih naziva biljaka ugledao U tadašnjem časopisu Podliščekov (1861) spominje kućne razgovore o lijekovima u švedskog botaničara, liječnika i zoologa Karla Linnea, koji je u 18. stoljeću i među ostalim navodi: ”Gospodin kapelan pripisuje suhim šljivama ( Prunus upozoravao europske botaničare da opisanim biljkama dodaju i narodna imena. domestica L.) posebnu ljekovitu moć, jer je zahvaljujući njima ozdravio muškarac Godine 1836. Henrik Freyer (1802. – 1866.), kustos Kranjskog pokrajinskog muzeja koji je bolovao od hemoroida. Nisu mu pomogle nikakve toplice. Slučajno je pojeo u Ljubljani, pomoću skupine sakupljača u prilogu časopisa Laibacher Zeitung izdao suhe šljive i odmah primijetio da mu se stanje poboljšava. Preporučuju svim je Popis slovenskih naziva biljaka. Prilog je sadržavao popis u kojem je naveden bolesnicima s istim tegobama da ujutro pojedu 3 do 5 kuhanih suhih šljiva.” (cit. 2021 slovenski naziv biljaka. prema Podliščekov , 1861). Opisana je uporaba šimšira ( Buxus sempervirens L.) Hribar (1888) je svojim člankom želio po domovini proširiti zbirku domaćih protiv zimice. Naberu se mlade mekane i svijetle grančice, osuše se u sjeni i zdrobe lijekova (pripremljenih na bazi jabuke ( Malus domestica L.), obične borovice u prašak te konzumiraju u slučaju zimice. ( Juniperus communis), običnog čička ( Arctium lappa L.), kamilice ( Chamomilla Ljekovito bilje navodno je imalo posebnu moć na Ivanjsku noć (23. lipnja) i u recutita) i koprive ( Urtica dioica) kojima bi si ljudi mogli pomagati u liječenju razdoblju između Velike (15. kolovoza) i Male Gospe (8. rujna). Oko 1940. godine različitih bolesti. ponegdje se još čuvao običaj blagoslova ljekovitog bilja, i to na Ivanjsku noć (oko Künzle (1914) navodi učinke i način pripreme pripravaka od mnogih ljekovitih 23. lipnja) (Kotnik, 1942). Djevojke su u crkve u košarama donosile cvijeće i bilje biljaka za ljude i životinje. U nastavku ih je navedeno samo nekoliko: jer su ljudi bili uvjereni (kao i u indoeuropskim narodima) da biljke ubrane u tom razdoblju imaju snažniji učinak, koji bi se blagoslovom dodatno pojačao, a zatim • gorska moravka ( Arnica montana) – za rane, jer zaustavlja krvarenje, bi ih sušili za zimu. Na taj su se blagdan najčešće brali i blagoslivljali stolisnik sprječava gnojenje i ubrzava cijeljenje; učinkovita je kod uganuća i posljedično ( Achillea millefolium), lopuh ( Tussilago farfara), kamilica ( Chamomilla recutita natečenih udova; Rauschert), majčina dušica ( Thymus spp.), ružmarin ( Rosmarinus officinalis L.), • pravi blaženak ( Geum urbanum L.) – liječi oči, zaustavlja glavobolju, proljev, smrdljiva rutvica ( Ruta graveolens L.), zlatnožuta vrkuta ( Alchemilla vulgaris L.), a zubobolju i rinitis, jača srce i čini čovjeka veselim; ponajprije gospina trava ( Hypericum perforatum L.). Stara usmena predaja kaže da • obična borovica ili brinj ( Juniperus communis L.) i još učinkovitija sibirska se poljsko cvijeće mora brati na granicama između njiva. borovica ( Juniperus alpina S.F. Gray) (sl. 2) – kod slabosti i u slučaju Kako izvješćuje Kotnik (1942), narodne predaje kažu da su ”medgospojnične zeli” dugotrajnije nepokretnosti; (”međugospine stabljike”) ubrane između Velike i Male Gospe koje se suše za zimu • medvjeđi luk ( Allium ursinum L.) – detoksikacija tijela, trabaju ga upotrebljavati najbolje ako su blagoslovljene u tom razdoblju. Među najčešćima su list šumskih bolesne osobe koje imaju problema s grčevima, kod anoreksije; jagoda ( Fragaria vesca L.), gorska moravka ili brđanka ( Arnica montana L.), • zlatnožuta vrkuta ( Alchemilla vulgaris L.) i njezina još učinkovitija srodnica, stabljika gospine trave ( Hypericum perforatum L.), ružmarin ( Rosmarinus officinalis velebitska vrkuta ( Alchemilla velebitica Borbás) – kod glavobolje, upale očiju, L.), ljekoviti bijeli sljez ( Althaea officinalis), žuti srčanik ( Gentiana lutea L.), obični zubobolje ili rinitisa preporučuje se piti nezaslađeni čaj, a mlakim čajem iđirot ( Acorus calamus L.), pravi pelin ( Artemisia absinthium L.), borovnica ( Vaccinium ispirati oči, usta, grlo i nos. Čaj se preporučuje i rodiljama 10 dana nakon myrtillus L.), kamilica ( Chamomilla recutita Rauschert), metvica ( Mentha spp.), porođaja, a i u slučaju problema s bruhom, tegobama / upalama na području ljekoviti ljupčac ( Levisticum officinale Koch), ljekoviti matičnjak ( Melissa officinalis trbušne šupljine, kod zimice i štetnih tokova); L.), obična borovica ( Juniperus communis L.), obični mravinac ( Origanum vulgare 172 173 L.), listovi bazge ( Sambuci folium), Zadravec (2000) u svojem članku opisuje kako se narodna medicina njegovala lopuh ( Tussilago farfara), ljekovita iz naraštaja u naraštaj. Bila je usko povezana s magijom i drugim vjerovanjima, čestoslavica ( Veronica officinalis no unatoč tome uvijek je bila autentična. U Prekmurju su spomenuto znanje L.), štitasta kičica ( Centaurium širili ”vračevi”, odnosno iscjelitelji, a prve lijekove počele su prikupljati žene. erythraea Rafn), ljekovita kadulja Kasnije su ulogu branja bilja odnosno ljekovitog bilja preuzeli ljudi koji su se time ( Salvia officinalis L.). profesionalno bavili ili redovnici koji su živjeli po samostanima. Prekmurje je Na području Škofje Loke bilje poznato po bogatoj tradicionalnoj medicini. Zdravstvenu kulturu počeli su širiti (ljekovita kadulja, gospina trava i redovnici koji su boravili u Murskoj Soboti, kod dvorca i u selu. Najstariji od grizenjak – štitaska kičica) počele viteških redova bio je red ivanovaca, nazvan i križarima ili hospitalitima, koji bi se brati čim bi bile spremne se brinuo za njegu bolesnika, a osnivali su i bolnice. U Prekmurju su djelovali za berbu, a brale bi se sve dok bi i templari, koji su na svojim vojnim ispostavama uzgajali ljekovito bilje, liječili rasle. Nakon toga duhovnici bi lokalno stanovništvo, širili zdravstvenu kulturu među ljudima i u prekmursku ih blagoslovili i dijelili narodu. narodnu medicinu unosili nova znanja. Znanja nisu zapisivali nego se ono prenosilo Taj običaj donijeli su iz Italije s koljena na koljeno. Spomenuta medicina prema uvjerenju Zadravca (2000) stara redovnici kapucini, koje je u je više tisuća godina. Očuvala se ponajprije zbog neimaštine, jer si ljudi nisu mogli slovenske krajeve početkom 17. priuštiti liječnika, dakle pomagali su si sami. Narodni liječnici za svoj posao nisu stoljeća uveo osnivač slovenske tražili plaću, od bolesnika su dobivali darove. U prekmurskoj narodnoj medicini kapucinske provincije, sv. primjenjivalo se više od 500 biljaka. Upotrebljavaju se za vanjsko i unutarnje Lavrencij Brindiški. Dok je liječenje. Od ljekovitog bilja ljudi su najviše upotrebljavali kamilicu, bazgu, štitastu duhovnik blagoslivljao bilje, kičicu, ciklu, čuvarkuću ( Sempervivum tectorum L.), gospinu travu, pelin, trputac, morao ga je dvaput navesti bijeli sljez, stolisnik, lipu, koprivu ( Urtica dioica L.) i divlju ružu ( Rosa canina L.). imenom. No imena ljekovitog Još od davnina narodi su osim ljekovitih učinaka poznavali i otrovno, odnosno štetno bilja u rukopisima blagoslova djelovanje biljaka; a u nekih naroda i njihovu opojnost. Poznata je bila otrovna nažalost nisu navedena i vjernici čemerika (bijela čemerika – Veratrum album L.), od koje su preci pravili otrov i njime nisu znali o kojoj je biljci riječ. mazali drvene strelice koje su upotrebljavali u lovu Riječ čemerika staroslavenskog Može pomoći skroman izvještaj je podrijetla, a iz nje proizlazi riječ čemer, koja u prekmurskom govoru znači otrov. iz šentviške župe, koji kaže da Naši preci poznavali su i zmijski otrov, kojim su mazali ratne strelice (Zadravec, vjernici na blagoslov donose: 2000). gospinu travu, stolisnik, ljekoviti U narodnoj medicini u Sloveniji, koja je očuvana u predaji 19. i 20. stoljeća, za bijeli sljez, lopuh, kamilicu, sprječavanje, ublažavanje ili liječenje bolesti upotrebljavalo se oko 500 ljekovitih majčinu dušicu, ružmarin, Sl. 7. Gospina trava ( Hypericum perforatum L. ) biljaka, a nosile su oko 6000 različitih narodnih imena, koja su većinom domaćeg smrdljivu rutvicu i zlatnožutu (foto: I. Paušič) podrijetla, a upotrebljavale su se u više od 3500 slučajeva bolesti, što otkriva iznimno vrkutu. bogatstvo slovenske tradicije travarstva i narodne medicine (Mlakar, 2015). Prema Šentjanževka ( Hypericum perforatum L. ) Prema Mrkunu (1937– učestalosti uporabe na vrhu popisa ljekovitih biljaka bile su obična borovica ( Juniperus (foto: I. Paušič) 1939), u dobropoljskoj dolini communis), koja se upotrebljavala u liječenju više od stotine različitih bolesti, i pravi upotrebljavalo se bilje kao što je pelin ( Artemisia absinthium), lijek izbora za više od devedeset različitih bolesti. bazgov ( Sambucus nigra) cvijet (za Marija Makarovič (2013) u članku Zdravstvena kultura ob zgledu dolenjske vasi na bolesti prsnog koša, želudac i općenito za sve bolesti), lipov cvijet (čaj za želudac, temelju anketiranja žitelja naselja koje pripada mjesnoj zajednici Šentvid pri Stični kašalj i bolesti prsnog koša), kičica (za slabokrvne), gorska moravka (lijek za rane), istraživala je uzroke smrti, liječenje biljem i posjete liječniku. U članku su obrađene kadulja (protiv infekcija), kim ( Carum carvi) (bolesti trbuha), kamilica (ženske neke teme iz zdravstvene kulture nekadašnjeg poljoprivrednog, a u posljednja dva bolesti i za rodilje), lopuh (bolesti oka i unutarnje bolesti), borovnica (protiv desetljeća poljoprivredno-radničkog naselja, koje pripada mjesnoj zajednici Šentvid proljeva), pravi anis ( Pimpinella anisum) (bolesti prsnog koša), ljekoviti plućnjak pri Stični. Selo je 1981. godine, kad je prikupljen materijal, imalo oko dvadeset ( Pulmonaria officinalis L.) (bolesti pluća), gljiva na bazgi (bolesti oka), svježe kuća, u kojima je živjelo više od osamdeset ljudi. Za liječenje nekih, uglavnom samo bazgino lišće (glavobolja), rakija lozovača (bolesti trbuha), ljekoviti bijeli sljez i lakših unutarnjih i vanjskih bolesti neki žitelji još upotrebljavaju prirodne lijekove pelin. Upotrebljavali su flastere, npr. flaster od lanenog sjemenja ili od kiselog (Makarovič, 2013). Osim ljekovitog bilja ispitanici upotrebljavaju i neke druge vrhnja i raženog brašna u slučaju potkožnih apscesa. Rane su liječili gorskom prirodne lijekove biljnog, životinjskog ili mineralnog podrijetla. Zbog skromnog moravkom, starim svinjskim salom i trputcem ( Plantago spp.). Upotrebljavali su naslijeđenog iscjeliteljskog znanja pomažu si dostupnom literaturom iz područja flaster od listova crvenog luka. samoliječenja. U uporabi je 16 biljaka koje se još većinom upotrebljavaju za liječenje bolesti nabrojenih u nastavku teksta: crna bazga ( Sambucus nigra): čaj od cvijeta za 174 175 upaljeno grlo ili katar; borovnica ( Vaccinium myrtillus): osušeni plodovi u čaju ili suhi ( Vaccinium myrtillus L., češnjak ( Allium sativum L.), crni korijen ( Scorzonera hispanica protiv proljeva; češnjak ( Allium sativum): sok u hrani ili plodovi kao ogrlica protiv L.), veliki žednjak ( Sedum maximum (L.) Hoffm.), korijen encijana ( Gentiana lutea L.), glista; veliki žednjak ili bobovnik ( Sedum maximum Hoffm.): u rakiji namočeni divlji kesten ( Aesculus hippocastanum L.) ili neven ( Calendula officinalis L.), uronili listovi za mazanje kod reumatizma; kamilica ( Chamomilla recutita Rauschert): čaj u rakiju. od cvijeta protiv grčeva u trbuhu, prehlade, loše probave i za ispiranje upaljenih očiju ili u kapima za bolno uho; kopriva ( Urtica dioica): čaj za ispiranje za bolji rast kose; ljiljan ( Lilium spp.): u rakiju umočen cvijet protiv grčeva u trbuhu; lipa ( Tilia platyphyllos L.): cvijet u čaju protiv katara i prehlada; lovor ( Laurus nobilis L.): Zaključak udisanje dima od sušenih lovorovih listova, lavanda ( Lavandula angustifolia Mill) i ljuske ploda oraha ( Juglans regia) protiv glavobolje; osjak ( Cirsium spp.): sok od svježih listova za rane koje krvare; pelin ( Artemisia absinthium): čaj od sušenih listova protiv kašlja i nedostatka apetita, zajedno sa slaninom zgnječeni listovi za gnojne rane, žvakanje listova protiv tuberkuloze; štitasta kičica ( Centaurium erythraea) : čaj U mnogim regijama svijeta etnobotaničko znanje stečeno na temelju zapažanja učinaka biljaka, životinja ili mikroorganizama na druge organizme bitno je skraćivalo put do otkrivanja hrane, lijekova i drugih proizvoda koji su za prvotno stanovništvo značili bolju mogućnost preživljavanja od cvijeta protiv prehlade i rinitisa; uskolisni trputac ( Plantago lanceolata L.): sok u njihovu etničkom okolišu. Tijekom povijesti čovječanstva tradicionalno znanje svježe biljke za rane; kupus ( Brassica oleracea L.): oblozi protiv zimice, vrućice i za o uporabi biljaka primarno se prenosilo s naraštaja na naraštaj usmeno, a postoje opekline.” i stari zapisi liječnika različitih kultura / civilizacija kao što su kineska arapska, Lumpert i Kreft (2017) istraživali su tradicionalnu uporabu biljaka na području indijska, astečka i europska. Istraživanje uporabe biljaka u autohtonoj zajednici Krasa i Gorjanaca i kod 50 ispitanika u dobi od 33 do 89 godina utvrdili da su (terenskim istraživanjem lokalnih izvora kompleksnim nizom metoda koje na tim područjima u svrhu liječenja, prehrane, kozmetike ili u druge svrhe proizlaze iz društvenih i kulturnih te prirodoslovnih znanosti) te kulturnih običaja upotrebljavali 94 biljne vrste. Najčešće su se spominjale sljedeće vrste: crna bazga povezanih s tim iskorištavanjem biljaka u razvijenim zemljama nudi mnogobrojne ( Sambucus nigra L.) (sl. 3), šipak ( Rosa spp.), ljekovita kadulja ( Salvia officinalis L.) mogućnosti za otkrivanje novih uporabnih vrijednosti biljaka. U ovom radusu (sl. 4), majčina dušica ( Thymus serpyllum L.) (sl. 5), vrste metvice ( Mentha spp.) (sl. navedeni primjeri svjetskih i slovenskih povijesnih etnobotaničkih istraživanja 6), obični matičnjak ( Melissa officinalis L.), kamilica ( Chamomilla recutita Rauschert koja na području ljekovitog i aromatičnog bilja imaju mnoge prednosti, kao što – uzgojeno), kopriva ( Urtica dioica); gospina trava ( Hypericum perforatum L.) (sl. 7), je na primjer uvođenje samonikle hrane u urbana okruženja, turistička ponuda prava kičica ( Centaurium spp.), borovnica ( Vaccinium myrtillus L.), lipa ( Tilia spp.) regionalno / lokalno karakterističnih jela i očuvanje bioraznolikosti. Zajedno (Lumpert & Kreft, 2017). Autori primjećuju i da je popis boljaka etnobotaničkih s etnofarmakološkim i fitokemijskim istraživanjem biljaka etnobotaničke studija u Sloveniji sličan onome iz Austrije, Srbije i Bosne i Hercegovine jer je većina studije obećavaju i razvoj novih biljnih lijekova. Interakcija između autohtonog spomenutih biljnih vrsta dio europske etnomedicinske flore. stanovništva i doseljenika (i migranata s drugih kontinenata) također je aktualni predmet istraživanja etnobiologa / etnobotaničara u pogledu očuvanja Žgavec (2018) je u svojem istraživačkom zadatku obavila intervjue s 19 ispitanika tradicionalnih biljaka i običaja s dolaskom u novi ekološki i kulturni okoliš. (starijih od 55 godina) na području Črnovrške visoravni (Idrija) kako bi dobila Takvo istraživanje može pomoći u planiranju javnog zdravstva namijenjenog informacije o lokalnom načinu liječenja ljudi i životinja u prošlosti. Na tom području migrantskim skupinama u zapadnoj Europi. poznavali su i upotrebljavali 58 biljaka, od kojih su pripremali čajeve (od bilja koje se sušilo na suncu, a povremeno i na krušnoj peći te spremalo u čaše i druge posude na suho mjesto), masti pripremljene od ulja, maslaca ili masti, tinkture u alkoholu ili rakiji, obloge. Kao čaj su pripremali arniku ( Arnica montana L.), brdski zvjezdan ( Inula hirta L.), odoljen ( Valeriana officinallis L.), bazgu ( Sambucus spp.), borovnicu ( Vaccinium myrtillus L.), bobice borovice ( Juniperus communis L.), medvjeđi luk ( Allium ursinum L.) (cvjetove), črni trninu ( Prunus spinosa L.), korijen encijana ( Gentiana lutea L.), hrastovu ( Quercus spp.) koru, listove šumske jagode ( Fragaria vesca L.), kim ( Carum carvi L.), podbjel ( Tussilago farfara L.), tratinčicu ( Bellis perennis L.), listove maline ( Rubus idaeus L.), pelin ( Artemisia absinthium L.), neven ( Calendula officinalis L.), trputac ( Plantago spp.), vrbovu ( Salix spp.) koru i drugo. Kao obloge su upotrebljavali koru i listove bazge ( Sambucus nigra L.) i javora ( Acer spp.), zob ( Avena sativa L . ), kamilicu ( Chamomilla recutita Rauschert), ”sitniš od sijena”, trputac ( Plantago spp.), kupus ( Brassica oleracea L.) i smreku ( Picea abies (L.) Karsten). U ulju i masti namakali su arniku ( Arnica montana L.), bobice borovice ( Juniperus communis L.), češnjak ( Allium sativa L.), neven ( Calendula officinalis L.), smreku ( Picea. abies L.) i gospinu travu ( Hypericum perforatum L.). Često su si pomagali tinkturama, koje su pripremali tako da bi biljku, na primjer arniku ( Arnica montana L.) ili borovnicu 176 177 Hinterlechner, H. (1919): Slinovka. Slovenski gospodar, 53, Pandey, A. K. & Y. C. Tripathi (2017): Ethnobotany and its AVTOR / AUTOR 38, 18. 9. 1919. relevance in contemporary research. Journal of Hribar, D. (1888): Zbirka domačih zdravil kakor jih rabi Medicinal Plants Studies 5, 3, 123−129 slovenski narod. Celje: Dragotin Hribar. Pardo-de-Santayana, M., Quave, C. L., Sõukand, R. & DEA BARIČEVIČ, dr., znanstvena svetnica Jogan, N. (2019): Etnobotanična metodologija: botanični A. Pieroni (2015): Medical Ethnobotany and pristop.Hladnikia, 43, 29–47. Ethnopharmacology of Europe. V: Heinrich, M. & A. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jurc, D. (1997): Biotično zatiranje kostanjevega raka z K. Jäger (ur.): Ethnopharmacology. Hoboken, NJ, Oddelek za agronomijo uporabo hipovirulence. Zbornik predavanj in John Wiley and Sons, 343−355. Jamnikarjeva ulica 101, 1000 Ljubljana, Slovenija referatov s 3. Slovenskega posvetovanje o varstvu Phillips, O. (1996): Some quantitative methods for analyzing rastlin, Portorož, 4.–5. marec 1997. Ljubljana, ethnobotanical knowledge. V: Alexiades, M. (ur.): Društvo za varstvo rastlin Slovenije, 291–297. Selected guidelines for ethnobotanical research: a e-mail: dea.baricevic@bf.uni-lj.si Kiauta, B. (2018): The Earliest Zoography of Slovenian field manual. New York, New York Botanical Garden Fauna: Comments by Pietro Andrea Matthioli on Press, 171–197 Dioscorides’ Pharmacological WorkΠερὶ ὕλης Pieroni, A. & S. Privitera (2014): Ethnobotany and its links ἰατρικῆς. Keria: Studia Latina Et Graeca, 19, 2, to medical sciences and public health: quo vadis? 57–62. Zeitschrift für Phytotherapie, 35, 58–62 Kotnik, F. (1942): Blagoslov zelišč na kres in čar Podliščekov, J. (1861): Domači pogovori o zdravilih. BIBLIOGRAFIJA kresnic. Etnolog: Glasnik etnografskega muzeja v Kmetijske in rokodelske novice, 19, 17, 134. Ljubljani, 15, 1–25. Quave, C. S., Pardo-de-Santayana, M. & A. Pieroni Kmetijske in rokodelske novice 1845. Ljubljana, Jožef Garnatje, T., Peñuelas, J. & J. Vallès (2017): Künzle, J. (1914): Zdravilna zelišča. Ljubljana, Katoliška (2012): Medical Ethnobotany in Europe: From Blaznik, 1843–1902. Ethnobotany,Phylogeny, and ‘Omics‘ for Human bukvarna. Field Ethnography to a More Culturally Sensitive Health and Food Security. Trends in Plant Science, Evidence-Based CAM? Evidence-Based Kmetovalec 1934. Ljubljana, Kmetijska družba v Ljubljani, Landau, S., Muklada H., Markovics A. & H. Azaizeh 22, 3, 187–191. Complementary and Alternative Medicine, vol. 2012, 1876–1944 (2014): Traditional Uses of Pistacia lentiscus in https://doi.org/10.1155/2012/156846 (zadnji dostop: Naše delo 1950. Ptuj, Naše delo, 1948–1950. Ghorbani, A., Naghibi, F. & M. Mosaddegh (2006): Veterinary and Human Medicine. V: Yaniv Z. & N. november 2020). Ethnobotany, Ethnopharmacology and Drug Dudai (ur.): Medicinal and Aromatic Plants of the Slovenski gospodar 1919. Maribor, Tiskarna sv. Cirila, Discovery. Iranian Journal of Pharmaceutical Middle-East. Medicinal and Aromatic Plants of Ramšak, M. (2019): Etnobotanična metodologija: etnološki 1867–1941. Sciences Spring, 2, 2, 109–118. the World, vol 2. Springer, Dordrecht. https://doi. pristop. Hladnikia 43, 3–28. Guidelines on the Conservation of Medicinal Plants (1993). org/10.1007/978-94-017-9276-9_8 (zadnji dostop: Schmidt, B. M. (2017): Ethnobotany. V: Schmidt, B. M. & D. M. Gland, IUCN, WHO, WWF. november 2020). Klaser Cheng (ur.): Ethnobotany: A Phytochemical Baričevič, D. (1996a): Rastlinske droge in njihovi sekundarni metaboliti – surovina rastlinskih zdravilnih Hamarneh, S. (1970): Sources and Development of Arabic Lumpert, M. & S. Kreft (2017): Folk use of medicinal Perspective. Hoboken, NJ, John Wiley & Sons 3–109. pripravkov. Ljubljana, samozaložba. Medical Therapy and Pharmacology. Sudhoffs plants in Karst and Gorjanci, Slovenia. Journal of Soejarto, D., Gyllenhaal, C., Riley, M. & H. Zhang (2011): Archiv, 54, 1, 30–48. Ethnobiology and Ethnomedicine, 13, 16, https:// Ethnobotany of natural products. Photochemistry Baričevič, D. (1996b): Ohranjanje biološke raznovrstnosti doi.org/10.1186/s13002-017-0144-0 (zadnji dostop: and pharmacognosy. https://repository.hkbu.edu. zdravilnih in aromatičnih rastlin - vloga v razvoju Hamilton, A. C. (ur.) (2008): Medicinal Plants in Conservation november 2020). hk/hkbu_staff_publication/3157 (zadnji dostop: novih zdravil. V: Maher, I. (ur.). Zbornik seminarja and Development: Case Studies and Lessons Kmetijstvo, ki ohranja biološko raznovrstnost, Learnt. Salisbury, Plantlife International. Makarovič, M. (2013): Zdravstvena kultura ob zgledu oktober 2020). Ljubljana, 22.–23. februar 1996. Ljubljana: Slovenski dolenjske vasi (1983–1987). Zdravstvena kultura ob Tumer, T. B., Schmidt, B. M. & M. Isman (2017): Europe. Hammer, K. & M. Spahillari (2000): Crops of European sklad za naravo, 113–119. zgledu dolenjske vasi. Slovenski etnograf, 31, 9–30. V: Schmidt, B. M. & D. M. Klaser Cheng (ur.): origin. V: Maggioni, L. (ur.): Report of a Network Baričevič, D., Máthé, Á. & T. Bartol (2015): Conservation Coordinating Group on Minor Crops (2nd ed.). Martinčič, A., Wraber, T. Jogan, N., Podobnik, A, Turk, B., Ethnobotany: A Phytochemical Perspective. of wild crafted medicinal and aromatic plants and First meeting, 16 June 1999, Turku, Finland. Roma, Vreš, B., Ravnik, V., Frajman, B., Strgulc Krajšek, Hoboken, NJ, John Wiley & Sons, 277–307. their habitats. V: Máthé, Á. (ur.): Medicinal and International Plant Genetic Resources Institute, S., Trčak, B., Bačič, T., Fischer, M.A., Eler, K. & Whitney, W. C., Bahati, J. & J. Gebauer (2018): Ethnobotany aromatic plants of the world : scientific, production, 35–43. B. Surina (2007): Mala flora Slovenije (4. izd.). and Agrobiodiversity: Valuation of Plants in commercial and utilization aspects, (Medicinal and Ljubljana, Tehniška založba Slovenije. the Homegardens of Southwestern Uganda. Hammer, K., Heller, J. & J. Engels (2001): Monographs aromatic plants of the world, volume 1). Dordrecht: on underutilized and neglected crops. Genetic Mlakar, V. (2007): Čarovna moč zimzelenih rastlin. Gea, 3, Ethnobiology Letters, 9, 2, 90–100. Springer, 131–144. Resources and Crop Evolution, 48, 3–5. 48–49. Zadravec, J. (2000): Ljudsko zdravilstvo v Drelse, O. (1954): Nabirajmo zdravilna zelišča in gobe Heinrich, M. (2013): Ethnopharmacology and Drug Discovery. Mlakar, V. (2015): Rastlina je sveta, od korenin do cveta. Prekmurju. Etnolog (Nova vrsta), 10, 1, 45–62. (plakat). Gosad. V: Reedijk, J. (ur.): Elsevier Module in Chemistry. Ljubljana, samozaložba. Zlobin, Y. A. (2012): Rare Plant Species: Floristic, Elferink, J. G. R. (2008): Ethnobotany of the Aztecs. V: Molecular Sciences and Chemical Engineering. Mrkun, A. (1937–1939): Ljudska medicina v dobrépoljski Phytocenotic and Population Approaches. Biology Selin H. (ur.): Encyclopaedia of the History of Waltham, MA, Elsevier, 1–24. dolini. Glasnik etnografskega muzeja v Ljubljani, Bulletin Reviews, 2, 3, 226–237. Science, Technology, and Medicine in Non-Western Heywood, V. H. (2011): Ethnopharmacology, food production, 10–11, 1–10. Žgavec, V. & L. Homovec (2018): Za vsako bolezen rožca Cultures. Dordrecht, Springer, https://doi.or nutrition and biodiversity conservation: Towards a Newman, D. J. & M. G. Cragg (2016): Natural Products as raste. Proteus, 81, 1, 3, 28–36. g/10.1007/978-1-4020-4425-0_8584 (zadnji dostop: sustainable future for indigenous peoples. Journal Sources of New Drugs from 1981 to 2014. Journal of november 2020). of Ethnopharmacology, 137, 1–15 Natural Products, 79, 629−661. 178 179 Tradicionalno korištenje biljaka Krasa i Istre Ivana Vitasović-Kosić Sažetak: U ovom radu prikazano je sadašnje Izvleček: Prispevek govori o stanju stanje tradicionalnog etnobotaničkog tradicionalnega etnobotaničnega znanja znanja lokalnog stanovništa Slovenskog lokalnega prebivalstva slovenskega Krasa Krasa i Istre o poznavanju i korištenju in Istre ter o poznavanju samoniklih, samoniklog, naturaliziranog i kultiviranog naturaliziranih in gojenih rastlin, ki se bilja koje je korišteno kao sirovo voće i uporabljajo kot presno in predelano sadje, prerađevine te svakodnevni biljni i voćni kot vsakodnevni zeliščni in sadni čaji ter kot ”čajevi” te ljekovite infuzije. Iako se zdravilni poparki. Čeprav se tradicionalno tradicionalno etnobotaničko znanje prenosi etnobotanično znanje prenaša od ust do ust s koljena na koljeno usmenom predajom, u in iz roda v rod, se v zadnjem času to izročilo novije se vrijeme često kombinira s pisanim širi tudi s pisnimi in drugimi medijskimi viri. ali drugim medijskim izvorima. Opisane Rastline, ki so opisane, so se uporabljale v biljke korištene su u svakodnevnom životu vsakdanjem življenju na širšem območju na širem području slovenskog Krasa i slovenskega Krasa in Istre. Najpogosteje Istre. Najčešće korišteno samoniklo voće uporabljene samonikle sadne vrste so: je: drijen (Cornus mas), kupina (Rubus rumeni dren (Cornus mas), brestovolistna ulmifolius), cibora (Prunus cerasifera) i šipak robida (Rubus ulmifolius), ringlo (Prunus (Rosa canina). Naturalizirane vrste prisutne cerasifera) in navadni šipek (Rosa canina). u okolišu jesu: črna i bela murva (Morus Naturalizirane vrste, prisotne v okolju, so: nigra i M. alba) te skurša (Sorbus domestica), črna murva (Morus nigra), bela murva (M. alba) a tradicionalno se uzgajaju: šljiva (Prunus in skorš (Sorbus domestica), tradicionalno domestica), kivi (Actinidia chinensis), pa ljudje tu gojijo: slivo (Prunus domestica), pomikaki (Diospyros kaki), limun (Citrus kivi (Actinidia chinensis), kaki (Diospyros limon), granatna jabuka (Punica granatum) i kaki), limone (Citrus limon), granatno jabolko nešpula (Eriobotrya japonica). (Punica granatum) in japonsko nešpljo (Eriobotrya japonica). Sl. 1. Štanjel na području Krasa – pogled na staništa samoniklog bilja (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) Štanjel na Krasu – pogled na habitate samoniklih rastlin (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) 180 181 Uvod Stoljetno iskustvo i usmena tradicija donijeli su uvid u korisnost samoniklih biljaka koje su u užem i širem okruženju rasle još od prapovijesti. Ljudi su se oduvijek hranili i liječili biljkama te su njima poboljšavali okus mesa i začinjavali jela. Također od njih su pripravljali alkoholne napitke (npr. pivo i vino), ljekovite infuzije (biljne i voćne ”čajeve”), uživali u ljekovitim i nekim halucinogenim biljkama, koje su se koristile u ritualima i žrtvovanjima. Biljke su također koristili za izradu tkanina i odijevanje, od njih su gradili nastambe, oruđe i oružje (Vitasović-Kosić et al., 2021). Etnobotanika je integrativna, multidisciplinarna znanost koja obuhvaća botaniku, lingvistiku i etnografiju, a bavi se tradicionalnim znanjem o biljkama i prirodnom okolišu. Etnobotanika je usmjerena na višestruki odnos ljudi i biljaka, oslanjajući se na rad nekoliko različitih struka poput biologa, farmaceuta, liječnika, antropologa, etnografa i lingvista. Sl. 3. Terensko intervjuiranje u Kortama (Izola, Slovenija) Sl. 4. Radionica poznavanja i upotrebe bilja s lokalnim Njihovi različiti interesi, hipoteze i pitanja odražavaju različite ciljeve i uloge svake (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) stanovništvom u Volčjem gradu (Komen, Slovenija) u kolovozu 2019. (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) discipline; botaničara zanima utjecaj ljudi na floru i njihov međusobni odnos. Terenski intervju v Kortah (Izola, Slovenija) (foto: I. Lingvist se bavi izvorom i razvojem biljne terminologije, dok etnograf proučava Vitasović-Kosić, 2019) Delavnica spoznavanja in uporabe rastlin z lokalnim tradicionalnu ulogu biljaka u narodnoj umjetnosti i poeziji, njihovu upotrebu prebivalstvom v Volčjem Gradu (Komen, Slovenija), avgust u lokalnoj etnomedicini 2019 (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) ili prehrani (prema Papp et al., 2014). Prema definiciji, tradicionalno Etnobotanička upotreba biljaka na području Slovenije i Hrvatske razvija se tek se etnobotaničko znanje zadnjih dvadesetak godina, nije sustavno istražena i još postoje područja koja prenosi s koljena na koljeno nikako nisu bila istraživana do sada. Medicinske biljke područja Krasa i Gorjanaca stoljećima i tisućljećima, istraživali su Lumpert & Kreft (2017) gdje je zabilježena medicinska upotreba ali u novije se vrijeme 93 biljke. Etnobotaničkim istraživanjem provedenim u talijanskom dijelu Krasa često kombinira također s (Lokar & Poldini, 1988) dokumentirano je 59 biljaka korištenih na tom teritoriju. Na pisanim izvorima ili drugim talijanskom i slovenskom dijelu Krasa dokumentirano je 124 biljke koje se koriste medijskim izvorima, koji su za liječenje, hranu, izradu igračaka i narodnu tradiciju (Guštin Grilanc, 2005). ”izmiješali slojeve znanja” Područje općine Izola proučavala je Marinac et al. (1994), gdje su također samo u vremenu i prostoru. djelomično dostupni i etnobotanički podaci. Kulturnu baštinu područja Komna, Etnobotaničko znanje može točnije Volčjeg grada istraživala je Fakin Bajec (2020). U Hrvatskoj su u zadnjih se smatrati dijelom lokalnog desetak godina napravljena etnobotanička istraživanja duž cijele Jadranske obale, ekološkog znanja i može od sjevera prema jugu istraživana su slijedeća područja: visoravan Ćićarija (Pieroni se, ali ne nužno, smatrati Sl. 2. Travnjaci Ćićarije – pogled s Žbevnice (foto: I. & Giusti, 2008; Vitasović-Kosić et al., 2017), područje općine Kršan (Vitasović- Vitasović-Kosić, 2019) tradicionalnim (Mattalia et al, Kosić, 2018), otok Krk i Poljica (Dolina et al., 2016), Park Prirode Vransko jezero 2020). Na temelju nedavnih (Łuczaj et al., 2013), Dalmatinska zagora (Krželj & Vitasović-Kosić), Dubrovnik Travniki Čičarije – pogled z Žbevnice (foto: I. Vitasović- studija kulturne baštine, Kosić, 2019) (Dolina & Łuczaj, 2014) te Jadranski otoci (Łuczaj et al., 2019a; 2019b; 2021). Zbog Fakin Bajec (2020) zaključuje promjena seoskog načina života i depopulacije ruralnog stanovništva te nedovoljne da su lokalni stanovnici dokumentacije, postoji velika opasnost gubitka tradicionalnog znanja o korištenju (zajedno sa stručnjacima i samoniklih biljaka i gljiva (Vitasović-Kosić et al., 2017) stoga je važno provoditi donositeljima odluka) postali jedan od najvažnijih dionika u upravljanju baštinom. etnobotanička i slična istraživanja gdje se dokumentira nematerijalna baština. Promjena načina života i demografske promjene lokalnog stanovništva utjeću U razvoju ljudske kulture i ljudske civilizacije od davnih dana do danas biljke su na floru i vegetaciju. Nestankom biljnih vrsta i njihovih staništa te gubitkom igrale upečatljivu ulogu – koristile su se kao hrana i lijek. Danas je hrana na području nekadašnjih saznanja o korisnosti biljaka na ovom području, gubi se i važan dio Europe, posebno kultivirane biljke, jako dobro rasprostranjena i dostupna svima identiteta stanovnika područja na Krasu i u Istri (Vitasović Kosić et al., 2021) stoga što je zasigurno jedan od razloga globalnom opadanju korištenja samonikloga bilja je izuzetno važno očuvati ekološku nematerijalnu baštinu ovog područja. kako na globalnoj razini tako i na području Slovenije i Hrvatske. Osim dobre opskrbe 182 183 posvuda je dostupan i internet, koriste se različite društvene mreže preko kojih se izmjenjuju informacije između ostaloga i oko gastronomije i kulinarike, time je pristup novim znanjima brz i jednostavan. Zabilježene su pozitivne posljedice, a to je da se interes za korištenjem samoniklog bilja zadnje desetljeće ponovno intenzivira i promovira kroz različite kulinarske kvizove i natjecanja. Posebice se povećava interes za samoniklim biljem u područjima i zemljama gdje se samoniklo bilje smatra zdravom hranom (Biscotti & Pieroni, 2015; Łuczaj, 2010; Łuczaj et al., 2012; 2013a; 2013b; Turner et al., 2011). Ako pogledamo primjenu lijekova starih civilizacija, biljke s ljekovitom vrijednošću svaki će puta biti dominantne i u prvom planu. Kroz ljudsku je povijest široko prihvaćeno da ljekovite biljke predstavljaju glavni izvor tradicionalne ljekovite primjene, a znamo da se koriste i danas kao supstance modernih farmaceutskih lijekova. Prema Dar et al. (2017) ljekovite biljke koriste se za liječenje zdravstvenih poremećaja, također naglašavaju okus hrane i pomažu pri očuvanju svježine i njezinom dužem trajanju. Nadalje, biljke sa ljekovitim svojstvima su oduvijek imale široku primjenu u prevenciji epidemija bolesti. Dodatno, zbog svojih farmaceutskih, kozmetičkih i nutritivnih vrijednosti biljke sa ljekovitim sastojcima uživaju velik interes mnogih Sl. 5. Samoniklo voće koje se često upotrebljava među lokalnim stanovništvom (foto: I. Vitasović- skupina ljudi, bez obzira na narodnost, porijeklo ili stupanj obrazovanja (Hassan, Kosić, 2019) 2012). U ovom radu prikazano je sadašnje stanje tradicionalnog etnobotaničkog znanja Samoniklo sadje, ki ga lokalno prebivalstvo pogosto uporablja (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) lokalnog stanovništa Slovenskog Krasa i Istre o poznavanju i korištenju samoniklog, naturaliziranog i kultiviranog bilja. Ovdje su izdvojene i opisane biljke koje se prvenstveno upotrebljavaju kao samoniklo voće (sl. 1) i/ili njegove prerađevine Fitogeografski gledano Slovenski Kras i Istra su prijelazno područje između. (marmelada, sokovi, sirupi, kompoti, likeri, aromatizirane rakije te svakodnevni Listopadna termofilna vegetacija još uvijek pripada prvospomenutoj regiji, a biljni i voćni ”čajevi” i/ili ljekoviti biljni pripravci (uvarak, oparak). vazdazelena sklerofilna vegetacija dio je mediteranske flore. Podaci su rezultat dokumentiranja vlastitim istraživačkim radom na terenu Visinski raspon 25–1000 m n.v. uvjetuje pojavu dviju biljnogeografskih (Vitasović-Kosić, 2019) u okviru Interreg projekta SI-HR ”Kaštelir” kao i regija; eurosibirsko-sjevernoameričke i mediteranske florne regije. Također je dosadašnjim iskustvima etnobotaničkih radionica (sl. 2) i botaničke prakse te prisutno miješanje dviju klima mediteranske i epimediteranske u kombinaciji s proučavanjem stručne i znanstvene literature. kontinentalnom klimom (Vitasović-Kosić & Britvec, 2014). Šumske zajednice hrasta medunca i bijelog graba karakteristične su u toplijoj, nižoj submediteranskoj zoni te šume hrasta medunca i crnog graba u hladnijoj epimediteranskoj vegetacijskog zoni mediteransko-montanoga vegetacijskog pojasa. U uskom obalnom pojasu Područje istraživanja i vegetacija kroz vrijeme eumediteranske zone dominiraju vazdazelene vrste zajednice mješovitih šuma i makije hrasta crnike sa crnim jasenom. Krčenje šume (deforestacija) Istre započelo je još u rimsko doba, a vrhunac je doseglo u srednjem vijeku s transhumanskom ispašom. Prije Drugoga svjetskog rata većina Istraživano je područje Slovenskog Krasa i Istre, posebno planinska visoravan Ćićarija, koja pripada dijelu viših brdskih predjela na sjeveru Istre, a nalazi se većim dijelom u Hrvatskoj (južno) i manjim dijelom u Sloveniji (sjeverno). Ime teritorija Ćićarije bio je krš sa slikovitim livadama i pašnjacima na kojima je paslo Ćićarija izvedeno je iz južnoslavenske riječi ”ćić”, koja se izvorno odnosi na Vlahe mnogo ovaca. Danas su pašnjaci većinom napušteni, livade se ne kose redovito i Istrorumunje koji su naselili to područje još u 14. stoljeću došavši iz Karpatske tako se i njihova hranidbena vrijednost s vremenom smanjuje. Većina pašnjaka doline (Bertoša & Matijašić, 2005). Još je i danas aktivna zajednica Istrorumunja je u zaraštanju (sekundarnoj sukcesiji) raznim drvenastim vrstama među kojima koji njeguju svoj jezik i tradiciju (selo Žejane). dominira smrika ( Juniperus communis L.). Travnjaci su ponovno obrasli pionirskim Područje Krasa (sl. 3) i Ćićarije (sl. 4) smatra se područjem multikulturalnih oblicima šume koje su po karakteristikama više termofilne nego što su bile primarne interakcija između naroda koji su se ovdje naseljavali kroz povijest (Vitasović-Kosić šume. Analize polena, međutim, pokazuju da je u posljednjih 3000 godina došlo do et al., 2017). Ti povijesni događaji utjecali su na stvaranje tradicije i oblikovanje cikličnih procesa degradacije šuma, sekundarne sukcesije – zarastanja vegetacije, mentaliteta stanovnika ovog područja. Lokalni stanovnici (sl. 5) ovog područja često ponovno sječe i ponovnog zarastanja (Kaligarič et al., 2006; Vitasović-Kosić, 2011). su bilingvalni ili višejezični, još i danas koriste neobični dijalekt kao mješavinu tri Na istraživanom području od Krasa do Kvarnera česti su submediteranski jezika; hrvatskog, slovenskog i talijanskog, koji su utkani u jedan jezik na tom kamenjarski pašnjaci i suhi travnjaci istočnojadranskog primorja reda malom prostoru. 184 185 umjereno kiselim tlima. To su područja nekadašnjih vinograda, polja (terasa) i livada (veće i suše površine na vrhovima visoravni i platoa) na dubokim tlima koja zadržavaju vlagu. Za optimalno održavanje takvih livada preporuka je održavati na tradicionalan način (košnja jednom svake godine) (Vitasović-Kosić, 2011). Pašnjaci područja Krasa i Istre stvoreni su antropogeno (ispašom) i također se njome održavaju, ali na širem području Primorskog krasa ekstenzivne ispaše gotovo da više i nema, a košnja na ovim kamenjarskim livadama također vrlo ograničena i rijetka. Sve je to desetljećima vodilo relativno sporom, ali masovnom obrastanju drvenastim vrstama. Na nekim mjestima travnjaci još uvijek fizionomski imaju izgled travnjaka, dok se floristički već sastoje od vrsta šumskog ruba s visokim stabljikama tzv. ”visokim zelenima” najčešće iz porodice štitarki ( Apiaceae) (Kaligarič, 1997). Na vlažnijim se mjestima masovno naseljava ruj ( Cotinus coggygria), a na vrlo suhim borovica ( Juniperus communis). Nizinski oblik travnjaka krške visoravni, često se nazivaju krške gmajne (njem. gemain = zajednički), a predstavljaju nekoć zajednička zemljišta na kojima je svima u općini bilo dopušteno pasti stado, jer su bila lošije kvalitete. Obuhvaćaju krške visoravni od talijanske granice na zapadu Slovenije i duboko u Istru, pa do Kvarnerskog zaljeva. To su plitka tla na vapnencu, s malo tla, uglavnom bazične reakcije. Tamo gdje ima više tla razvijaju se i druge vrste vegetacije (gnojene livade, vinogradi, vrtovi i polja, posebno u krškim pojavama poput vrtača, polja i dolina) Sl. 6a. Liker od Eriobotrya japonica Sl. 6b. Sirup od mente ( Mentha sp.) pije se (Kaligarič, 1997; Kaligarič et al., 2006; Vitasović-Kosić et al., 2021). nešpula), liker od Prunus spinosa (crni trn) i razrijeđen s vodom (foto: I. Vitasović-Kosić, marmeladaod kivija. 2019) Općenito se smatra da su travnjaci Slovenskog Krasa i Istre vrlo raznoliki vrstama, s posebno visokim udjelom aromatičnih i začinskih biljaka. To su karakteristični Liker iz japonske nešplje ( Eriobotrya japonica), Metin sirup ( Mentha sp. ) se pije razredčen z elementi mediteranskog prostora prisutni u krškom i istarskom krajobrazu. liker iz črnega trna ( Prunus spinosa) in kivijeva vodo (foto:I. Vitasović-Kosić, 2019) marmelada Upotreba biljaka kao hrana i lijek Scorzonero-Chrysopogonetalia, unutar razreda suhih i polusuhih bazofilnih travnjaka i brdskih livada kopnenih krajeva Festuco-Brometea, a razvijeni su kao sekundarne tvorevine pod utjecajem ispaše i košnje. Ovi travnjaci i pašnjaci definirani su ekološki i fitogeografski; ekološki, s temperaturama i uvjetima tla u rasponu od vrlo suhih do polusuhih, blago kiselih supstrata na vapnencu ili Samoniklo bilje raste svuda oko nas, na prirodnim i antropogeniziranim staništima. Kultivirane biljke su one koje čovjek uzgaja, koje ponegdje podivljaju i same se uspješno šire u okolišu te se naturaliziraju. flišu i fitogeografski s visokim udjelom submediteransko-ilirskih vrsta, prikladno Velik broj samoniklih vrsta koristi se za pripremu napitaka ili čajeva, kao i nazvanih vrste sa krša i uglavnom nisu rasprostranjene u središnjoj Europi. Ovaj red bezalkoholnih i alkoholnih pića. To mogu biti svježi sokovi, sirupi, aromatizirana submediteranskih kamenjarskih pašnjaka i suhih travnjaka dijeli se na kamenjarske žestoka pića ili likeri. Čajevi i pića ponekad se koriste za pripravljanje obloga, pašnjake submediteranske zone mediteransko-litoralnog vegetacijskog pojasa liječenje raznih zdravstvenih tegoba, masažu itd. (Kuštrak, 2005). (sveza Chrysopogoni-Saturejon) i travnjake na dubljim smeđim primorskim tlima Na području Krasa i Istre lokalno stanovništvo upotrebljava mnoge biljke koji su pogodni za kosidbu (sveza Scorzonerion villosae) (Bertoša & Matijašić, 2005; u svakodnevnoj prehrani. Najčešće su to voćne vrste koje rastu samoniklo, Kaligarič et al., 2006; Vitasović-Kosić et al., 2021). naturalizirano ili kultivirano u njihovom neposrednom okruženju. Te se vrste Suhe i polusuhe livade košanice na nešto dubljim tlima, gdje baza nije tako kamenita, koriste sirove, ali i prerađene kao marmelade (sl. 6), kompoti te piće (sirupi (sl. a tlo sadrži nešto više humusa spadaju u as. Scorzonero villosae-Danthonietum. Nalaze 6), sokovi, vino, likeri i aromatizirane rakije (sl. 6, 7, 8, 9), svakodnevni takozvani se na flišu u Istri na područjima gdje livade nisu (ili su tek minimalno) gnojene. Fliš ”rekreacijski čajevi”, ali i kao medicinski, ljekoviti pripravci – uvarci i oparci). svojom nepropusnošću za vodu omogućava blago i umjereno zakiseljavanje tla. Na Naturalizirane i kultivirane voćne vrste vrlo su važne u agroekosustavima vapnencu se livade ove zajednice uvijek razvijaju u ekološki povoljnijim uvjetima, mediteranskog okruženja. Prema Łuczaj et al. (2014) u mediteranskoj suhoj klimi, gdje je tlo dublje i vlažnije (vrtače, udubine, polja, doline). drveće (za razliku od jednogodišnjih ili višegodišnjih usjeva), može duboko dopirati Na flišu često nalazimo jelenske pukovicu ( Peucedanum cervaria) koja predstavlja do slojeva temeljnih stijena povećavajući time produktivnost zemljišta, također prvu fazu zarastanja ovih livada ”visokim zelenima”. Fliš istarskih terasa i vrhova drvenaste biljke daju hlad i životinjama na ispaši. Osim poznatih drvenastih vrsta blago položenih brežuljaka predstavljen je bogatim bazičnim tlima te blago do poput maslina, vinove loze (sl. 10), badema, oraha, šljiva, smokava i citrusa kao 186 187 voće koristi se i samoniklo drvenasto bilje, primjerice oskoruša, trnina, divlje ili silom uvodila svilarstvo u naše krajeve kao poljoprivrednu granu pozivajući se kruškice i sl. na izvjesnu svilarsku tradiciju u mletačkom dijelu Dalmacije (Kolar-Dimitrijević, Na području Kraškoga ruba tijekom paleontološkog istraživanja Jamnik et al. 2014). (2020) pronašli su biljne ostatke iz paleolitika; sjemenke i plodove samoniklih Svilogojstvo je gospodarska grana namijenjena siromašnom stanovništvu kao biljaka sa sočnim ili orašastim plodovima (npr. Juniperus communis (brin), Prunus dodatna zarada, i gotovo dva stoljeća (19. i 20.) predstavljala je pokret razvoja cf. avium (višnja), Prunus spinosa (crni trn), Cornus mas (drijen, drnjula), Sorbus aria gospodarstva i prosvjetiteljstva. Pučanstvo se putem pučkih škola, predavanja i (brašnjava oskoruša, mokovec), Ostrya / Carpinus (grab) i Fagus sylvatica L. (bukva). drugih oblika poučavanja upućivalo u temeljna biološka, botanička i agrikulturna Otkrivene su i kultivirane sadnice Vitis vinifera (vinova loza) i Hordeum vulgare L. znanja te vještine uzgajanja duda i dudovog svilca (Zelić, 2001). (ječam). Na prostoru Krasa i Istre puno se spominju i koriste kultivirane voćne vrste bez kojih Samoniklo voće korišteno na istraživanom području Krasa i Istre velikom većinom bi uopće bilo teško zamisliti krajobraz Istre i Krasa. Već tradicionalno se uzgajaju: pripada porodici Rosaceae (ružičnjače). Kao voćne vrste koristi se 49 vrsta biljaka. Prunus domestica (šljiva), Actinidia chinensis (kivi), Diospyros kaki (pomikaki), Citrus Ti se plodovi jedu i koriste kao sirovo voće te njihove prerađevine; marmelade (sl. limon (limun), Punica granatum (granatna jabuka / nar) (sl. 13) i Eriobotrya japonica 6, 11), kompoti, pića (sirupi, sokovi, likeri) te svakodnevni ”čajevi”, ali i ljekoviti (nešpula) koje na istraživanom području jako dobro i u velikoj mjeri uspijevaju. uvarci i oparci. Upotreba svake pojedine vrste opisana je u tablici (tab. 1). Često se Najpopularnija marmelada je od šljiva, cibora, vinogradarskih breskvi, kupina te medicinska upotreba preklapa ili nadopunjuje s jestivom upotrebom (neke biljke dunje pomiješane s jabukom. Od kivija se također pravi odlična marmelada (sl. 6), se koriste na nekoliko načina) pa je ponekad teško odrediti gdje je granica između a od pomikakija je moguće napraviti ukusan ”čips”; plodovi se narežu na tanke jestivih i ljekovitih biljaka. ploške, osuše u pećnici te na taj način sačuvani konzumiraju cijelu zimu. Najčešće korišteno samoniklo voće je: Cornus mas (drijen / drnjula), Rubus Voćni sirupi (za razrjeđivanje s vodom) prave se najviše od Sambucus nigra (bazga), ulmifolius (kupina / rubida), Prunus cerasifera (cibora), Rosa canina (šipak / divlja Robinia pseudoacacia (bagrem, akacija), Mentha spp., (menta) (sl. 6), Mellisa ruža) . Također jako su rasprostranjene i Fragaria vesca (šumska / gozdna jagoda), officinalis (melisa) i Rubus idaeus (malina). Castanea sativa (kesten / kostanj) i Rubus idaeus (malina). Od divljih jabučica Malus sylvestris (lesnauka) pravio se ocat, danas ih u okolišu Naturalizirane vrste prisutne u okolišu jesu: Morus nigra (črna murva) (sl. 11) i M. ima jako malo pa je ta tradicija gotovo napuštena. No zato je osvježavajuće piće alba (bela murva) te Sorbus domestica (škurša, oškurš). Jedu se sirove kao voće ili ”vino” od plodova (boba) prerađuju. Juniperus communis jako Crnu i bijelu murvu ili dud sadilo se još u doba carice Marije Terezije u kontinentalnoj, poznato i pravi se na ali i u Primorskoj Hrvatskoj i Sloveniji radi uzgoja dudovog svilca ( Bombyx mori), području općine Izola, dok a njihova važnost se zamijećuje i u prostoru vinograda gdje su redovito sadile uz je na širem području Krasa vinovu lozu (sl. 12). i Istre ta tradicija skoro Murva potjeće iz sjeverozapadne Azije i Kine, gdje se za potrebe uzgoja svile počela napuštena. Lokalni naziv za uzgajati prije 4000 godina. Biljka se naturalizirala u skoro cijeloj Europi, uključujući Juniperus communis je brinj i Ukrajinu, na istok je raširena sve do Kine. Najvažnija je primjena za jelo, kao sirovo također čepin ili čopin, a voće, ali i prerada u marmeladu (sl. 11). U našim krajevima se koristi i za pečenje vino se može praviti i od rakije i kao hrana za domaće životinje. Plod je ukusan, hranjiv, bogat vitaminom C, Juniperus oxycedrus (lokalni te antocijanima. Prerađen plod bijele murve pomaže kod upale krajnika, želučanih naziv je brinkola rjava). problema, groznice i proljeva, a koristi se i za tretman groznice, glavobolju, upale Vino se dobiva hladnom očiju, kašlja. Plodovi i listovi mogu se koristiti i za dobivanje prirodnih bojila za maceracijom plodova (boba, tkanine. Može se uzgojiti iz sjemena, cijepljenjem, te reznicama (Bean, 1978). također naziva ”čepin”) u Nasadi duda osnivani su na javnim mjestima uz javne ceste, okućnice, školske brenti (bačvi) s vodom, drži ekonomije, dvorišta. Još početkom 21 stoljeća, pa mjestimično i danas postojali su se u podrumu na hladnom drvoredi dudovih stabala. Ispred svake seoske kuće bilo je dva do tri stabla duda s 40 dana, dok se ne napravi kojih je domaćin ubirao lišće za prehranu gusjenica dudovog svilca (Zelić, 2001). U gazirano piće. Ista tradicija Dalmaciji i Istri od početaka svilogojstva sadnice i sjeme duda (većinom Morus alba) zabilježena je u Hrvatskoj se dodjeljivalo uzgajateljima. Zabilježeni su i problemi sa lokalnim stanovništvom Istri (Vitasović-Kosić, 2018) Sl. 7. Liker od Rubus ulmifolius (kupina), maline (Rubus idaeus) koje je posjeklo stabla duda da bi napravili bačve za rakiju, a od ploda duda – i na otoku Krku (Dolina i rakija medica (medovača) (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) dudinje ili murve pekla se rakija (Zelić, 2001). et al., 2016). Osim toga Liker iz brestovolistne robide (Rubus ulmifolius), maline na Ćićariji je zabilježena Svila se koristila kod ukrašavanja svećeničkog ruha i inventara a u barokno vrijeme (Rubus idaeus) in medica (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) slijedeća upotreba; carice Marije Terezije svilena odjeća bila je glavna odjeća plemstva i svećenstva. destilacijom plodova J. Trebalo je mnogo svile, a ona uvozna je bila vrlo skupa. Stoga je carica, milom 188 189 gladi (tijekom 1. i 2. svjetskog rata) je bio ”želud od hrasta crnike” ( Quercus ilex / Q. pubescens) koji se mljeo u brašno i pravilo se kruh, sam ili u mješavini sa Triticum vulgare (pšenica). Također se žir koristio kao hrana za svinje. Medicinske biljke U mnogim slučajevima konvencionalna medicina za određene bolesti priznaje oblik liječenja s ljekovitim biljem, što potvrđuje važan doprinos etnomedicine i etnofarmacije u globalnoj medicini (Tasić, 2012). Mnoge ljekovite vrste rastu u vrtu ili na dvorištu gotovo svakog domaćinstva, primjerice Sempervivum tectorum (čuvarkuća) (sl. 14), Viola arvensis (ljubičica), Melissa officinalis (matičnjak) , Juglans regia (orah) , Mentha piperita (paprena metvica) , Ocimum basilicum (bosiljak) , Salvia officinalis (ljekovita kadulja) itd. Na području Krasa i Istre se posebice konzumiraju biljne i voćne infuzije (šipak, kamilica, menta, lipa, kadulja i dr.), koje se zbog svojih ljekovitih svojstava odavna pripremaju od samonikloga bilja u kućnoj radinosti, a postoji i kultura konzumiranja ”čaja” posebice tijekom zime. Najčešći oblik korištenja medicinskih biljaka na istraživanom području je upravo za ljekovite infuzije (uvarak, oparak) Sl. 8. Liker od trnine (Prunus spinosa), rakija sa žižulom (Ziziphus jujuba), rakija s planikom (Arbutus tzv. ”zdrave biljne i voćne čajeve”. unedo) i rakija sa smokvom (Ficus carica) (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) Najčešće spominjane ljekovite biljke na istraživanom području (tab. 1) jesu: Achillea Liker iz črnega trna (Prunus spinosa), žganje z žižolo (Ziziphus jujuba), žganje z navadno jagodičnico millefolium (stolisnik), Tilia platyphyllos (lipa), Hypericum perforatum (gospina trava), (Arbutus unedo) in žganje s figo (Ficus carica) (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) Althaea officinalis (sljez) i Chamomilla recutita (kamilica). Osim što se stolisnik koristi za ljekovite pripravke, u općini Komen koristi se za izradu vijenaca za ulazna vrata. U ljekovite svrhe rade se i posebne vrste rakija (”žganje od loze / drupine”, šnops), communis dobiva medicinsko ulje koje se koristilo protiv parazita u crijevima takozvane travarice. To je rakija na bazi vinove loze, kojoj su dodane različite (osobito kod djece). Mogao se napraviti i ”brinov sirup” – od brinovih jagoda ljekovite biljke. Upotreba ovih rakija je vrlo različita: smirivanje probavnih (plodova) s dodatkom meda, koristio se kroz zimu kao prirodni antibiotik te su ga problema, poboljšanje apetita, liječenje artritisa, reumatizma i stanja štitnjače, kao djeca često pila. Plodovi bobe se također jedu sirove kao voće, posebno su ukusne antipiretik, dezinficijens i anestetik za zubobolju, za liječenje rana, nagnječenja i kad sazriju (omekšaju). Radi napuštanja stočarstva zadnjih 60-tak godina brinj ( J. prijeloma itd. Rakija je ”prva pomoć” i univerzalan lijek te medicina za većinu communis) zarasta većinu ekstenzivnih pašnjaka (Vitasović-Kosić, 2011). Prema zdravstvenih problema, a svako ih domaćinstvo ima nekoliko vrsta. Na ovom Juračak et al. (2019) u postupku potencijalne komercijalizacije takvih proizvoda, području u narodu je poznata izreka ”U žganje sve, tud i noge!” – da padne povišena postojeća uporaba i kućna radinost može predstavljati osnovu za daljnji razvoj tjelesna temperatura – sve namočiti u žganje, pa i noge. kroz poboljšanja u doradi, preradi i u formulacijama konačnih proizvoda. Takav Najpopularnije i najčešće korištene vrste za medicinske rakije za gastrointestinalne postupak u idealnim uvjetima uključuje: prikupljanje podataka bitnih za održivo poremećaje na području Krasa i Istre jesu: Ruta graveolens (vinska ruta) (sl. 15), komercijalno iskorištavanje uz uključivanje lokalne zajednice u razvoj proizvoda Foeniculum vulgare (koromač), Juniperus communis i J. oxycedrus (smrika, borovica), i zapošljavanje lokalnog stanovništva te, po potrebi razvoj prikladnih tehnika za Gentiana lutea ssp. symphyandra (encijan ili srčanik), Juglans regia (orah) i Artemisia eventualni uzgoj pogodnog bilja. absinthium (pelin) . Zanimljiva šumska autohtona vrsta koja se puno koristi na području istočne obale Foeniculum vulgare (koromač) se osim za izradu rakije travarice (sl. 16) puno koristi Istre (Lovran, Moščenička draga) je Castanea sativa (pitomi kesten). Opće je poznata kao ljekoviti oparak protiv nadimanja kod dojenčadi i odraslih ljudi. Osim toga činjenica da su na području Lovrana iza drugog svjetskog rata, ljudi preživljavali tradicionalno se koristi se za kuhana jela (maneštre i fritaje). Prema narodnoj od nutritivno bogatog ploda kestena; veći su se plodovi prodavali, a manji lokalnog predaji još u srednjem vijeku kad su palili vještice na lomači, navodno su stavljali na naziva ”prnjavci” koristili za prehranu domaćeg stanovništva. Slična vrsta, koja se vatru grane koromača ”da se manje osjeti smrad spaljenog ljudskog mesa!” (usmeni ne koristi za jelo je Aesculus hippocastanum L. (divlji kesten, divlji kostanj) čiji se navod gđa. Slavica Hrvatin, Korte (Izola)). plodovi odstajali nekoliko tjedana u rakiji, koriste na cijelom istraživanom području Najčešće spominjane i korištene biljne vrste koje se koriste kao hrana i medicina za medicinsku masažu kod reumatitisa. (jestivo-medicinska upotreba) jesu: Rubus caesius (kupina), Sambucus nigra (bazga), Neobični plodovi i voće koji su se koristili kao hrana, posebice u vremenima velike Urtica dioica (kopriva), Dioscoraea communis L. (bljušt), Taraxacum spp. (maslačak), 190 191 Asparagus acutifolius L. (šparoga), Rosa canina (divlja ruža), Foeniculum vulgare za ukras i lijepi miris, (koromač), Prunus spinosa (trnina) i Sorbus domestica (oskoruša, skurš). ali i kao zdravstveni čaj Najčešće namjene korištenja ljekovitog bilja jesu: za regulaciju probave, protiv protiv niskog tlaka i kao proljeva (dijareje), protiv grčeva u stomaku, protiv uhobolje, protiv kašlja (razni sirupi čaj za cirkulaciju jer budi i ljekoviti pripravci), za zacjeljivanje površinskih i dubljih rana, protiv prehlade tj. za osjetila. liječenje prehlade, sinusa, za liječenje kožnih bradavica, za snižavanje temperature Nasuprot ružmarinu i sl. Međutim u narodu se dosta primjenjuje i preventiva; za dobar imunitet i opće koji budi, Lavandula dobro zdravstveno stanje ”med” od Taraxacum officinale (maslačak) ili za opuštanje angustifolia (lavanda ili živaca i bolje raspoloženje često se koristi ljekoviti oparak od Hypericum perforatum sivka) smiruje osjetila (gospina trava). i uspavljuje. Koristi se Urtica dioica (kopriva) kao čaj ili kao eterično je poznata kao jako ulje protiv komaraca, a ljekovita biljka i koristi osušeni cvatovi stavljaju se kao čaj ”za prostatu” se u ormar protiv (nekoliko vršaka se ubere moljaca (insekata). Sl. 11. Marmelada od murve (Morus nigra) i tradicionalna uskrsna i svježe kuha 5 min) ili Na području Štanjela pinca (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) osušena također kao čaj za lokalno stanovništvo radi Marmelada iz murve (Morus nigra) in tradicionalna velikonočna poticanje izlučivanja vode kozmetičke proizvode, pinca (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) iz organizma, za pranje npr. hidrolat od lavande kose u svrhu jačanja kose (sl. 18). Uz lavandu se (vlasišta), kao bio-gnojivo duž cijelog mediterana u vrtu. Puno se kuha i uobičajeno koriste proizvodi od Helichrysum italicum (smilje) (sl. 19) koji se u Istri priprema s krumpirom ili s koristi kao ljekoviti oparak te za izradu macerata i krema za lice. jajima na fritaju. Sirup protiv kašlja pravi se od nekoliko biljnih vrsta: Plantago lanceolata (uskolisni Cvatovi Sambucus nigra trputac), Laurus nobilis (lovor), Hedera helix (bršljan) te Pinus nigra J.F.Arnold (”med (bazga) su jako dobri i od iglica bora”) i Picea abies (L.) H. Karst (smreka). ljekoviti protiv prehlade, Lokalno stanovništvo u velikoj mjeri koristi i neke od fitoterapeutskih biljaka kao pored toga rade se sirupi, a Sl. 9. Liker od višnje – višnjevac (Prunus avium) i ljekoviti pomoć u liječenju simptoma grlobolje ( Salvia officinalis), uhobolje ( Sempervivum pripravak kantarion – gospina trava (Hypericum perforatum) cvatovi se pohaju u smjesi tectorum), prehlade ( Malva sylvestris), na rane za brže zacjeljivanje (rod Plantago), u maslinovom ulju pripremaju se 40 dana (foto: I. Vitasović- za palačinke. protiv kožnih bradavica ( Ficus carica), protiv bolesti kože kantarion, sentjanžeuka Kosić, 2019) Kultivirana Olea europaea ( Hypericum perforatum) (sl. 9) i sl. Liker iz višnje (Prunus avium) in zdravilni pripravek iz (maslina) je jako ljekovita Još jedna zanimljiva vrsta je invazivna Helianthus tuberosus (čičoka, paparanbus šentjanževke (Hypericum perforatum), ki se v olivnem olju biljka, osim što se koristi (sl. 20) čiji je gomolj pun dijetetskog škroba inulina te pogodan kao hrana za namaka 40 dni (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) kao maslinovo ulje, zadnjih dijabetičare, stoga ima visoku ljekovitu vrijednost. Oparak od osušenih cvjetova 50-tak godina obilno se kažu da djeluje na energiju i spolnu moć. Također regulira kiselost u tijelu. Gomolji upotrebljava medicinski čaj se mogu pripremiti sirovi ili kuhani. Mogu se dodati salatama, juhama i umacima od lista masline (kuha se 15 min), za koji kažu da učinkovito regulira krvni pritisak te napraviti sokove, marmelade i slastice. te čisti krv, djeluje protiv kolesterola i aritmije. Takva uporeba je zabilježena i u Dalmatinskoj zagori (Krželj & Vitasović-Kosić, 2020). Iako je Sempervivum tectorum (čuvarkuća) najpoznatiji lijek protiv uhobolje, također se maslinovo ulje redovito kapalo u uho protiv uhobolje. Zaključna razmatranja Među ljekovitim biljkama koje se puno koriste na istraživanom području, neke su zbog svojih aromatičnih i ljekovitih svojstava uključene u prehranu kao začin, primjerice: Rosmarinus officinalis (ružmarin) , Foeniculum vulgare (koromač) , Juniperus communis (smrika) , Ocimum basilicum L. (bosiljak), Origanum vulgare L. (mravinac, majeron) , Salvia officinalis (kadulja, kuš) (sl. 17), Thymus serpyllum Ljudi su se oduvijek hranili i liječili biljkama te su njima poboljšavali okus mesa i začinjavali jela. Također od njih su pripravljali alkoholne napitke (npr. pivo i vino), ljekovite infuzije (biljne i voćne ”čajeve”), uživali u ljekovitim i nekim halucinogenim biljkama. Ispreplitanjem različitih kultura ljudi koji su kroz (majčina dušica) itd. povijest naseljavali područje Krasa i Istre stvorena je vrlo specifična multikulturalna Rosmarinus officinalis (ružmarin) (sl. 19) se puno koristi kao začin za meso i ribu, zajednica koja se zajedno s mediteranskim podnebljem stapa u jedinstveni doživljaj ljudi, prostora i običaja. 192 193 Sl. 12. Tradicionalni vinogradi područja Krasa i Istre sa zasađenim vrstama roda Morus (crni ili bijeli dud / murva) (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) Tradicionalni vinogradi na območju Krasa in Istre s posajenimi črnimi in belimi murvami iz rodu Nestankom biljnih vrsta i njihovih staništa te gubitkom nekadašnjih saznanja Morus (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) o korisnosti biljaka na ovom području, gubi se i važan dio identiteta stanovnika područja na Krasu i u Istri stoga je izuzetno važno očuvati ekološku nematerijalnu baštinu ovog područja. Na području Krasa i Istre najčešće korišteno samoniklo voće je: Cornus mas, Istraživano područje Krasa i Istre zanimljivo je radi bogatstva flore i vegetacije, Rubus ulmifolius, Prunus cerasifera i Rosa canina. Također su jako rasprostranjene te lokalno sačuvanog znanja o tradicionalnom korištenju biljaka što je preduvjet Fragaria vesca, Castanea sativa te Rubus idaeus . Naturalizirane vrste prisutne u za razvoj različitih oblika ruralnog turizma: gastronomskog, zavičajnog, okolišu jesu: Morus nigra i M. alba te Sorbus domestica, a tradicionalno se uzgajaju: kreativnog, kulturnog, edukacijskog i ekoturizama, kroz to za održivu i inovativnu Prunus domestica, Actinidia chinensis, Diospyros kaki, Citrus limon, Punica granatum komercijalizaciju lokalnog samoniklog i naturaliziranog bilja. Također, moguća je i Eriobotrya japonica. Na području Krasa i Istre se posebice konzumiraju biljne revitalizacija i reintrodukcija nekih zaboravljenih proizvoda od samoniklog bilja. i voćne infuzije (šipak, kamilica, menta, lipa, kadulja i dr.), koje se zbog svojih Lokalno postoje udruge i pojedinci koji ulažu velike napore u očuvanje ekološke i ljekovitih svojstava odavna pripremaju od samonikloga bilja u kućnoj radinosti. kulturne baštine istraživanog područja, te bi ih mogli nazvati ”čuvarima prošlosti”, Najčešći oblik korištenja medicinskih biljaka na istraživanom području je upravo no svakako su potrebni veliki materijalni i drugi napori da bi uspjeli u svojem za ljekovite infuzije (uvarak, oparak) tzv. ”zdrave biljne i voćne čajeve”. Najčešće nastojanju očuvanja nematerijalne baštine i kulture ovog područja. spominjane ljekovite biljke na istraživanom području jesu: Achillea millefolium, Tilia platyphyllos, Hypericum perforatum, Althaea officinalis i Chamomilla recutita. 194 195 Tradicionalna uporaba kraških in istrskih rastlin Ivana Vitasović-Kosić Uvod S stoletnimi izkušnjami in ustnim izročilom je človek prišel do spoznanja o koristih divjih rastlin, ki so rasle v njegovem ožjem in širšem okolju vse od prazgodovine. Ljudje so se od nekdaj hranili in zdravili z rastlinami ter jih uporabljali za izboljšanje okusa mesa in kot začimbo za jedi. Iz njih so pripravljali tudi alkoholne pijače (npr. pivo in vino) in zdravilne poparke (zeliščne in sadne čaje). Prav tako so zdravilna in nekatera halucinogena zelišča uporabljali pri obredih in žrtvovanju. Iz rastlin so izdelovali tudi tkanine in oblačila, z njimi so gradili bivališča ter izdelovali orodje in orožje (Vitasović-Kosić et al., 2021). Etnobotanika je integrativna večdisciplinarna veda, ki se ukvarja s tradicionalnim znanjem o rastlinah in naravnem okolju ter zajema botaniko, jezikoslovje in etnologijo. Etnobotanika se osredotoča na večplasten odnos med ljudmi in rastlinami, pri čemer se opira na delo več različnih strokovnjakov, kot so biologi, farmacevti, zdravniki, antropologi, etnologi in jezikoslovci. Njihovi različni interesi, hipoteze in vprašanja odražajo različne cilje in vlogo posamezne panoge. Botanika zanimata vpliv ljudi na floro in njun medsebojni odnos. Jezikoslovec se ukvarja z izvorom in razvojem rastlinske terminologije, medtem ko etnolog proučuje tradicionalno vlogo rastlin v ljudski umetnosti in poeziji ter njihovo uporabo v lokalni etnomedicini ali prehrani (po Papp et al., 2014). Tradicionalno etnobotanično znanje se stoletja in tisočletja prenaša iz Sl. 10. Vinograd z vinsko trto (Vitis vinifera) s pogledom na soline (Strunjan, Slovenija) (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) Vinograd vinove loze (Vitis vinifera) s pogledom na Soline (Strunjan, Slovenija) (foto: I. Vitasović- Kosić, 2019) 196 197 roda v rod, v zadnjem času pa se način prenašanja pogosto združuje s pisnimi splošno sprejeto, da so ali drugimi medijskimi viri, kar je to znanje ”prevetrilo” v času in prostoru. zdravilne rastline glavni Etnobotanično znanje lahko štejemo za del lokalnega ekološkega znanja in ga, vir tradicionalne uporabe vendar ne nujno, štejemo za tradicijo (Mattalia et al., 2020). Na podlagi nedavnih zdravil, vemo pa tudi, da študij kulturne dediščine Fakin Bajec (2020) ugotavlja, da so lokalni prebivalci se še danes uporabljajo (skupaj s strokovnjaki in odločevalci) postali eni najpomembnejših udeležencev kot snovi v sodobnih pri upravljanju dediščine. Spremembe načina življenja in demografske spremembe farmacevtskih zdravilih. lokalnega prebivalstva vplivajo na floro in vegetacijo. Z izginotjem rastlinskih vrst Po Dar et al. (2017) se in njihovih habitatov ter izgubo nekdanjega znanja o koristnosti rastlin na tem zdravilne rastline upora-območju se izgublja pomemben del identitete prebivalcev območja na Krasu in v bljajo za zdravljenje ra-Istri (Vitasović-Kosić et al., 2021), zato je izredno pomembno ohranjati ekološko zličnih težav, poudarjajo nesnovno dediščino tega območja. pa tudi okus hrane in jo Etnobotanična uporaba rastlin v Sloveniji in na Hrvaškem se razvija šele v zadnjih ohranjajo svežo ter po-dvajsetih letih. Do zdaj še ni bila sistematično raziskana in še vedno obstajajo daljšajo rok njene upo-področja, ki do zdaj še niso bila pojasnjena. Zdravilne rastline na območju Krasa rabnosti. Poleg tega so in Gorjancev sta raziskala Lumpert in Kreft (2017), ki sta zabeležila zdravilno se rastline z zdravilnimi Sl. 13. Navadno granatno jabolko (Punica granatum) se uporabo 93 rastlin. Etnobotanične raziskave, opravljene v italijanskem delu lastnostmi že od nekdaj večinoma uživa surovo, ker vsebuje veliko vitamina C, iz njega Krasa (Lokar & Poldini, 1988), so dokumentirale 59 rastlin, ki se uporabljajo na pa pripravljajo tudi sokove ter ga dodajajo solatam in zelenjavi na široko uporabljale za tem območju. V italijanskem in slovenskem delu Krasa je dokumentiranih 124 (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) preprečevanje epidemij rastlin, ki se uporabljajo za zdravljenje, prehrano, izdelavo igrač in ljudsko izročilo bolezni. Rastline z zdra-Kultivirani nar (Punica granatum) najviše se koristi sirov kao (Guštin Grilanc, 2005). Območje Občine Izola je proučevala Marinac et al. (1994), vilnimi sestavinami so voće radi puno C vitamina, ali se prave i sokovi i konzumira se u kjer so etnobotanični podatki na voljo le delno. Kulturno dediščino območja salatama i s povrćem (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) zaradi farmacevtskih, Komna, natančneje Volčjega Gradu, je raziskoval Fakin Bajec (2020). V zadnjih kozmetičnih in hranilnih desetih letih so bile na Hrvaškem izvedene etnobotanične raziskave vzdolž vse vrednosti zelo zanimive jadranske obale. Od severa proti jugu so raziskovali naslednja območja: planota za številne skupine ljudi Čičarija (Pieroni & Giusti, 2008; Vitasović-Kosić et al., 2017), območje Občine ne glede na narodnost, izvor ali stopnjo izobrazbe (Hassan, 2012). Kršan (Vitasović-Kosić, 2018), otok Krk in Poljica (Dolina et al., 2016), Naravni V tem prispevku je predstavljeno trenutno stanje tradicionalnega etnobotaničnega park Vransko jezero (Łuczaj et al., 2013), dalmatinsko zaledje (Krželj & Vitasović- znanja lokalnega prebivalstva slovenskega Krasa in Istre o poznavanju in uporabi Kosić; 2020), Dubrovnik (Dolina & Łuczaj, 2014) in jadranski otoki (Łuczaj et al., divjih, naturaliziranih in gojenih rastlin. Izpostavljene in opisane so rastline, ki se 2019a; 2019b; 2021). Zaradi sprememb vaškega načina življenja in izseljevanja uporabljajo predvsem kot samoniklo sadje (sl. 1) in/ali izdelki iz njega (marmelade, podeželskega prebivalstva ter nezadostne dokumentacije obstaja velika nevarnost sokovi, sirupi, kompoti, likerji, aromatizirane žgane pijače in vsakodnevni zeliščni izgube tradicionalnega znanja o uporabi divjih rastlin in gob (Vitasović-Kosić et ter sadni čaji in/ali zdravilni zeliščni pripravki (prevretki, oparki)). al., 2017), zato je izvajanje etnobotaničnih in podobnih raziskav velikega pomena Podatki so rezultat dokumentiranja lastnega raziskovalnega dela na terenu za dokumentiranje nematerialne dediščine. (Vitasović-Kosić, 2019) v okviru projekta Interreg SI-HR ”Kaštelir”, kakor tudi V razvoju človeške kulture in človeške civilizacije od antičnih časov do danes so preteklih izkušenj z etnobotaničnimi delavnicami (sl. 2), botanične prakse ter rastline igrale veliko vlogo – ljudje so jih uporabljali kot hrano in zdravilo. Danes proučevanja strokovne in znanstvene literature. je hrana v Evropi, zlasti gojene rastline, zelo razširjena in dostopna vsem, kar je zagotovo eden od razlogov za upad uporabe samoniklih rastlin tako na svetovni ravni kot na območju Slovenije in Hrvaške. Poleg dobre ponudbe je povsod dostopno medmrežje, uporabljajo se različna družbena omrežja, prek katerih Področje raziskovanja in vegetacija skozi čas se med drugim izmenjujejo informacije o gastronomiji in kulinariki, tako da je dostop do novih znanj hiter in preprost. Prav zato so opazni pozitivni učinki, in sicer se je zanimanje za uporabo samoniklih zelišč v zadnjem desetletju ponovno okrepilo ter se spodbuja tudi z različnimi kulinaričnimi tekmovanji. Zlasti narašča zanimanje za samonikle rastline na območjih in v državah, kjer samonikle rastline Raziskano je bilo območje slovenskega Krasa in Istre, še posebej gorska planota Čičarija, ki pripada višjemu gorskemu predelu na severu Istre, je pa večinoma na Hrvaškem (jug) in v manjšem delu v Sloveniji (sever). Ime Čičarija izhaja iz južnoslovanske besede ”čič”, ki se je prvotno nanašala na Vlahe veljajo za zdravo hrano (Biscotti & Pieroni, 2015; Łuczaj, 2010; Łuczaj et al., 2012; in Istroromune, ki so naselili to območje v 14. stoletju, prišli pa so iz Karpatske 2013a; 2013b; Turner et al., 2011). doline (Bertoša & Matijašić, 2005). Skupnost Istroromunov, ki neguje svoj jezik in Če si pobližje ogledamo uporabo zdravil starih civilizacij, vedno prevladujejo tradicijo (vas Žejane), živi še danes. in so v ospredju rastline z zdravilno vrednostjo. V zgodovini človeštva je bilo 198 199 ne kosijo redno, zato se njihova vrednost v prehrani s časom zmanjšuje. Večina pašnikov se zarašča (sekundarna sukcesija) z različnimi gozdnatimi vrstami, med katerimi prevladuje brin ( Juniperus communis L. ). Travniki so se ponovno zarasli s pionirskimi gozdnimi oblikami, ki so bile po lastnostih bolj termofilne, kot so bili primarni gozdovi. Analize cvetnega prahu kažejo, da so v zadnjih 3000 letih potekali ciklični procesi degradacije gozdov, sekundarne sukcesije – zaraščanja vegetacije, ponovnega poseka in ponovnega zaraščanja (Kaligarič et al., 2006; Vitasović-Kosić, 2011). Na proučevanem območju od Krasa do Kvarnerja so pogosti submediteranski kamniti pašniki in suha travišča vzhodnojadranskega primorskega reda Scorzonero-Chrysopogonetalia iz razreda suhih in polsuhih bazofilnih travnikov ter celinskih višinskih travnikov Festuco-Brometea, ki so se razvili kot sekundarna travišča pod vplivom paše in košnje. Ti travniki in pašniki so ekološko in fitogeografsko opredeljeni, in sicer ekološko s temperaturo in pogoji tal, katerih razpon je od zelo suhih do polsuhih, rahlo kislih substratov na apnencu ali flišu, in fitogeografsko z velikim deležem submediteransko-ilirskih vrst, ki so prikladno poimenovane kraške vrste in ki na splošno v Srednji Evropi niso razširjene. Ta red submediteranskih kamnitih pašnikov in suhih travišč se deli na kamnite pašnike submediteranskega območja sredozemsko-litoralnega vegetacijskega pasu Sl. 14. Navadni netresk (Sempervivum tectorum) raste na vrtu skoraj vsakega gospodinjstva. Uživajo (zveza Chrysopogoni-Saturejon) ter travnike na globljih rjavih primorskih tleh, ki surovega na solati, stisnjen sok pa se uporablja proti bolečinam v ušesu (foto: I. Vitasović-Kosić, so primerni za košnjo (zveza Scorzonerion villosae) (Bertoša & Matijašić, 2005; 2019) Kaligarič et al., 2006; Vitasović-Kosić et al., 2021). Sempervivum tectorum (čuvarkuća) raste na dvorištu gotovo svakog domaćinstva, jede se sirovo na Suhi in polsuhi travniki na nekoliko globljih tleh, kjer podlaga ni tako kamnita salatu, a stanični sok se koristi protiv uhobolje (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) in zemlja vsebuje nekoliko več humusa, spadajo v asociacijo Scorzonero villosae-Danthonietum. So na flišu v Istri na območjih, kjer travniki niso (ali so le minimalno) gnojeni. Fliš s svojo neprepustnostjo za vodo omogoča blago in zmerno zakisljevanje Območje Krasa (sl. 3) in Čičarije (sl. 4) se šteje za območje večkulturne interakcije tal. Na apnencu se travniki te skupnosti vedno razvijajo v okolju prijaznejših med narodi, ki so se tu naselili v zgodovini (Vitasović-Kosić et al., 2017). Zgodovinski razmerah, kjer so tla globlja in vlažnejša (vrtače, kotanje, polja, doline). dogodki so vplivali na ustvarjanje tradicije in oblikovanje miselnosti prebivalcev Na flišu pogosto najdemo jelenov silj ( Peucedanum cervaria), kar predstavlja tega območja. Domačini (sl. 5) tega območja so pogosto dvo- ali večjezični, še prvo fazo zaraščanja teh travnikov z ”visokim zelenjem”. Fliš istrskih teras in danes pa uporabljajo nenavadno narečje kot mešanico treh jezikov, hrvaškega, vrhovi položnih gričev zastopajo bogata bazična tla in rahlo do zmerno kisla tla. slovenskega in italijanskega, ki je na tem majhnem prostoru stkana v en jezik. To so območja nekdanjih vinogradov, polj (teras) in travnikov (večje in bolj suhe Višinska razlika 25 do 1000 m pogojuje nastanek dveh rastlinsko-geografskih regij: površine planot) na globokih tleh, ki zadržujejo vlago. Za optimalno vzdrževanje evrosibirsko-severnoameriške in sredozemske florne regije. Prav tako tu prihaja takih travnikov je priporočljiva obdelava na tradicionalen način (košnja enkrat na do mešanja dveh podnebnih vplivov, in sicer sredozemskega in epimediteranskega leto) (Vitasović-Kosić, 2011). podnebja v kombinaciji s celinskim podnebjem (Vitasović-Kosić & Britvec, Pašniki kraškega in istrskega območja so nastali antropogeno (s pašo) in jih ljudje 2014). Gozdne združbe puhastega hrasta in belega gabra so značilne v toplejšem, tako tudi vzdržujejo, na širšem območju primorskega krasa pa ekstenzivne paše spodnjem submediteranskem pasu, gozdovi puhastega hrasta in črnega gabra pa skorajda ni več in tudi košnja je na teh skalnatih travnikih zelo omejena ter redka. v hladnejšem epimediteranskem vegetacijskem območju sredozemsko-gorskega Vse to je desetletja vodilo do razmeroma počasnega, a množičnega razraščanja rastlinskega pasu. V ozkem obalnem pasu evropskega mediteranskega pasu drevesnih vrst. Ponekod imajo travniki še vedno fizionomski videz trate, floristično prevladujejo zimzelene vrste mešanih gozdnih združb in makija hrasta črnike ter pa jih že sestavljajo vrste gozdnega roba z visokimi stebli, t. i. ”visoko zelenje”, malega jesena. navadno iz družine kobulnic ( Apiaceae) (Kaligarič, 1997). V vlažnejših krajih se Fitogeografsko sta slovenski Kras in Istra vmesno prehodno območje. Listopadna množično naseli ruj ( Cotinus coggygria), v zelo suhih pa brin ( Juniperus communis). termofilna vegetacija še vedno spada v prvo omenjeno regijo, zimzelena sklerofilna Nižinsko obliko travnikov kraških planot pogosto imenujemo kraške gmajne vegetacija pa je del sredozemske flore. (nem. gemain = skupni); to so bila nekoč skupna zemljišča, na katerih so vsi v Krčenje gozdov (deforestacija) v Istri se je začelo v rimskih časih, vrhunec pa je skupnosti smeli pasti čredo, ker so bila slabše kakovosti. Pokrivajo kraške planote doseglo v srednjem veku s transhumantno pašo. Pred drugo svetovno vojno je od italijanske meje v zahodni Sloveniji in segajo globoko v Istro do Kvarnerskega bil večji del ozemlja Čičarije kraški s slikovitimi travniki in pašniki, na katerih zaliva. Zanje so značilna plitva tla na apnencu, z malo zemlje in večinoma z so se pasle številne ovce. Danes so pašniki večinoma zapuščeni, travniki pa se 200 201 bazično reakcijo. Tam, kjer je zemlje več, se razvijejo druge vrste vegetacije (gnojeni Na območju Kraškega roba so med travniki, vinogradi, vrtovi in polja, zlasti v kraških pojavih, kot so vrtače, polja in paleontološkimi raziskavami Jamnik doline) (Kaligarič, 1997; Kaligarič et al., 2006; Vitasović-Kosić et al., 2021). et al. (2020) našli rastlinske ostanke Na splošno velja, da so travniki slovenskega Krasa in Istre po vrstah zelo različni iz paleolitika, in sicer semena in s posebno velikim deležem aromatičnih in začimbnih rastlin. To so značilni plodove divjih rastlin s sočnimi elementi sredozemskega območja, prisotni v kraški in istrski pokrajini. ali oreškastimi plodovi (npr. brin ( Juniperus communis), višnja ( Prunus cf. avium), črni trn ( Prunus spinosa), rumeni dren ( Cornus mas), mokovec Uporaba rastlin za prehrano in kot zdravilo ( Sorbus aria), črni gaber ( Ostrya / Carpinus) in bukev ( Fagus sylvatica L.). Odkrite so bile tudi kultivirane rastline vinske trte ( Vitis vinifera) in Divje rastline rastejo povsod okoli nas, v naravnih in antropogenih habitatih. Gojene rastline so tiste, ki jih gojijo ljudje, ponekod pa same podivjajo in se ječmena ( Hordeum vulgare L.)). uspešno širijo v okolje ter naturalizirajo. Samoniklo sadje, ki se uporablja na Veliko število samoniklih vrst se uporablja za pripravo napitkov ali čajev, pa tudi raziskovanem območju Krasa in Istre, brezalkoholnih in alkoholnih pijač. To so lahko sveži sokovi, sirupi, aromatizirane večinoma pripada družini rožnic žgane pijače ali likerji. Čaje in napitke včasih uporabljajo za pripravo obkladkov, ( Rosaceae). Kot sadje se uporablja zdravljenje različnih zdravstvenih težav, masažo itd. (Kuštrak, 2005). 49 vrst rastlin. To sadje se uživa in Na območju Krasa in Istre lokalno prebivalstvo v svoji vsakdanji prehrani uporablja uporablja surovo ali v predelanih veliko rastlin. Najpogosteje gre za samonikle sadne vrste ali naturalizirane in izdelkih, kot so marmelade (sl. 6, gojene v neposrednem okolju. Te vrste se uporabljajo surove in tudi predelane 11), kompoti, napitki (sirupi, sokovi, v marmelade (sl. 6), kompote in pijače (sirupi (sl. 6), sokovi, vino, likerji in likerji) in vsakdanji čaji, pa tudi aromatizirano žganje (sl. 6, kot zdravilni prevretki in poparki. 7, 8, 9), vsakodnevni čaji ali Uporaba posamezne vrste je opisana kot zdravilni pripravki – v preglednici (tab. 1). Pogosto se prevretki in poparki). medicinska uporaba prekriva ali Naturalizirane in gojene Sl. 16. Travarica z različnimi zdravilnimi zelišči, dopolnjuje z uporabo v prehrani sadne vrste so v agro- med katerimi izstopa zlasti koromač (Foeniculum (nekatere rastline se uporabljajo na ekosistemih sredozemskega vulgare) (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) več načinov), zato je včasih težko okolja zelo pomembne. določiti, kje je meja med zdravilnimi Rakija travarica s različitim ljekovitim biljem, Po Łuczaj et al. (2014) v rastlinami in rastlinami, ki se posebno se u mješavini istiće koromač (Foeniculum sredozemskem suhem pod- vulgare) (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) uporabljajo v prehrani. nebju lahko drevesa (v Najpogosteje uporabljene samonikle nasprotju z enoletnimi sadne vrste so: rumeni dren ( Cornus ali večletnimi nasadi) se- mas), robida ( Rubus ulmifolius) , ringlo ( Prunus cerasifera), šipek ( Rosa canina). Prav gajo globoko do plasti tako so zelo razširjeni gozdna jagoda ( Fragaria vesca), kostanj ( Castanea sativa) in kamnin in s tem povečajo malina ( Rubus idaeus). produktivnost tal. Naturalizirane vrste, prisotne v okolju, so: črna murva ( Morus nigra) (sl. 11) in Drevesne vrste zagotavljajo bela murva ( M. alba) ter skorš ( Sorbus domestica). Uživajo se surove kot sadje ali tudi senco živalim na predelane. paši. Poleg plodov znanih Črno in belo murvo so sadili v času cesarice Marije Terezije na celinskem, pa tudi v drevesnih vrst, kot so oljke, primorskem delu Hrvaške in Slovenije za gojenje sviloprejke ( Bombyx mori), njihov trta (sl. 10), mandlji, oreh, Sl. 15. Vinska rutica (Ruta graveolens) se na Krasu in v pomen pa je viden tudi v območju vinogradov, kjer so jih redno sadili ob vinski sliva, figa in agrumi, se Istri najpogosteje uporablja za zdravilno žganje (foto: I. trti (sl. 12). kot sadje uporabljajo tudi Vitasović-Kosić, 2019) plodovi divjih drevesnih Murva izvira iz severozahodne Azije in Kitajske, kjer so jo za namene izdelave Vinska ruta (Ruta graveolens) najčešće je korištena za vrst, kot so skorš, črni trn, svile začeli gojiti pred 4000 leti. Rastlina se je naturalizirala skoraj po vsej Evropi, ljekovitu rakiju na području Krasa i Istre (foto: I. Vitasović- divje hruške in podobno. vključno z Ukrajino, na vzhodu je razširjena vse do Kitajske. Najpomembnejša Kosić, 2019) 202 203 uporaba je v prehrani kot surovo sadje, pa tudi za predelavo v marmelado (sl. 11). V je cesarica zlepa ali zgrda uvedla gojenje sviloprejk v naših krajih kot kmetijsko naših krajih se uporablja tudi v žganjekuhi in kot krma za domače živali. Sadje je panogo, pri čemer se je sklicevala na posebno svilarsko tradicijo v beneškem delu okusno, hranljivo, bogato z vitaminom C in antocianini. Predelan plod bele murve Dalmacije (Kolar-Dimitrijević, 2014). pomaga pri tonzilitisu, želodčnih težavah, vročini in driski, uporablja pa se tudi Gojenje sviloprejk je bilo gospodarska panoga, namenjena revnemu prebivalstvu kot pri zvišani telesni temperaturi, glavobolu, vnetju oči in kašlju. Plodovi in listje se dodaten vir zaslužka, ki je bila dve stoletji (19. in 20.) gibalo gospodarskega razvoja lahko uporabljajo tudi za pridobivanje naravnih barvil za tkanine. Lahko se vzgoji in razsvetljenstva. Prek javnih šol, predavanj in drugih oblik se je prebivalstvo iz semen, s cepljenjem in potaknjenci (Bean, 1978). izobraževalo in prejelo osnovna znanja o biologiji, botaniki in kmetijstvu ter o Nasadi murve so bili zasnovani ob javnih cestah, na vrtovih, šolskih gospodarstvih veščinah vzgoje murv in gojenja sviloprejk (Zelić, 2001). in dvoriščih. Še v začetku 21. stoletja, ponekod pa tudi danes, so obstajali drevoredi Na območju Krasa in Istre se pogosto omenjajo in uporabljajo gojene sadne vrste, murv. Pred vsako vaško hišo sta bili dve ali tri murve, s katerih je gospodar nabiral brez katerih bi si težko predstavljali krajino Istre in Krasa. Že po tradiciji se tu listje za prehrano gosenic sviloprejke (Zelić, 2001). V Dalmaciji in Istri so od začetka gojijo: slive ( Prunus domestica), kivi ( Actinidia chinensis), kaki ( Diospyros kaki), gojenja sviloprejk sadike in semena murve (večinoma Morus alba) pridelovalcem limone ( Citrus limon), granatna jabolka ( Punica granatum) (sl. 13) in japonsko razdeljevali. Zabeležene so tudi težave z lokalnim prebivalstvom, ki je posekalo nešpljo ( Eriobotrya japonica), ki na raziskovanem območju uspeva zelo dobro in v murve za sode za žganje, iz plodov murve pa so kuhali žganje (Zelić, 2001). veliki meri. Svilo so uporabljali za okrasitev duhovniških oblačil in inventarja, v baročnem Najpriljubljenejša marmelada je slivova, iz ringloja, vinogradniških breskev, robide obdobju cesarice Marije Terezije pa so bila svilena oblačila glavna oblačila plemstva in kutine, zmešane z jabolki. Odlična marmelada se pripravlja tudi iz kivija (sl. 6), in duhovščine. Potrebno je bilo veliko svile, uvožena pa je bila zelo draga. Zato iz kakija pa je mogoče narediti okusen ”čips”; plodovi se narežejo na tanjše rezine, posušijo v pečici in shranijo. Tako pripravljen kaki se lahko uživa vso zimo. Sadni sirupi (za redčenje z vodo) se večinoma pripravljajo iz črnega bezga ( Sambucus Sl. 17. Žajbelj (Salvia officinalis) se najpogosteje uporablja pri vnetem grlu, dodajajo pa ga tudi nigra), robinije ( Robinia pseudoacacia), mete ( Mentha spp. ) (sl. 6), melise ( Melissa testeninam in rižotam (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) officinalis) in maline ( Rubus idaeus). Salvia officinalis (ljekovita kadulja) najčešće se koristi protiv grlobolje, a dodaje se i jelima od Iz lesnike ( Malus sylvestris) se je izdeloval kis. Danes je v tem okolju lesnike zelo tjestenine te rižotima (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) malo, zato je ta tradicija skoraj zamrla. Je pa zelo znana osvežilna pijača ”vino” iz plodov Juniperus communis in jo izdelujejo v Občini Izola, medtem ko na širšem območju Krasa in Istre to tradicijo skoraj opuščajo. Domače ime za Juniperus communis je brin, tudi čepin, brina ali črna smrekva, vino pa se lahko pripravi tudi iz rdečeplodnega brina ( Juniperus oxycedrus). Vino se pridobiva s hladno maceracijo omesenelih storžkov v brenti (sodu) z vodo, ki mora biti v hladni kleti 40 dni, dokler ne nastane gazirana pijača. Prav taka tradicija je bila zabeležena v hrvaški Istri (Vitasović-Kosić, 2018) in na otoku Krku (Dolina et al., 2016). Poleg tega je bila v Čičariji zabeležena naslednja uporaba: z destilacijo plodov J. communis so pridobili zdravilno olje, ki se uporablja proti parazitom v črevesju (zlasti pri otrocih). Iz brinovih jagod (plodov) z dodatkom medu se lahko pripravi tudi brinov sirup. Kot naravni antibiotik so ga uporabljali vso zimo in otroci so ga pogosto pili. Plodovi se lahko uživajo tudi surovi kot sadje, posebej okusni so, ko dozorijo (se zmehčajo). Zaradi opuščanja živinoreje v zadnjih 60 letih brin zarašča večino ekstenzivnih pašnikov (Vitasović-Kosić, 2011). Po Juračak et al. (2019) v procesu potencialne komercializacije takšnih izdelkov obstoječa uporaba in domača priprava pomenita osnovo za nadaljnji razvoj in izboljšave glede priprave, predelave in formulacije končnih izdelkov. Tak pristop v idealnem primeru vključuje zbiranje podatkov, ki so pomembni za trajnostno gospodarsko izkoriščanje, sodelovanje lokalne skupnosti pri razvoju izdelkov in zaposlovanje lokalnega prebivalstva ter po potrebi razvoj ustreznih tehnik za eventualno gojenje primernih rastlin. Zanimiva gozdna avtohtona vrsta, ki se pogosto uporablja na območju vzhodne obale Istre (Lovran, Moščeniška Draga), je pravi kostanj ( Castanea sativa). Dobro je poznano dejstvo, da so na območju Lovrana po drugi svetovni vojni ljudje preživeli s pomočjo hranljivih plodov kostanja; večje plodove so prodajali, manjše z lokalnim imenom ”prnjavci” pa so uporabljali za prehrano domačega 204 205 prebivalstva. Podobna vrsta, ki se rastline. Uporaba teh vrst žganja je zelo različna: pomiritev prebavnih težav, ne uporablja za prehrano, je divji izboljšanje teka, zdravljenje artritisa, revme in bolezni ščitnice, kot antipiretik, kostanj ( Aesculus hippocastanum razkužilo in anestetik, za zobobol, za zdravljenje ran, modric, zlomov itd. Žganje L. ), katerega plodovi se nekaj je ”prva pomoč” in univerzalno zdravilo za večino zdravstvenih težav in vsako tednov namakajo v žganju. Tako gospodinjstvo ga ima nekaj vrst. Na tem območju med prebivalci velja rek ” Vse v pripravljena tinktura se uporablja žganje, tudi noge!” . Če se pojavi povišana telesna temperatura, se v žganje namoči na celotnem raziskovalnem vse, tudi noge. območju za zdravilno masažo pri Najpriljubljenejše in najpogosteje uporabljene vrste zdravilnega žganja za prebavne revmatizmu. motnje na Krasu in v Istri so: vinska rutica ( Ruta graveolens) (sl. 15), koromač Nenavadni plodovi in sadje, ki so se ( Foeniculum vulgare), brin ( Juniperus communis in J. oxycedrus), košutnik ( Gentiana uporabljali za prehranjevanje zlasti lutea ssp. symphyandra), oreh ( Juglans regia) in pelin ( Artemisia absinthium). v času velike lakote (med prvo Koromač ( Foeniculum vulgare) se razen za izdelavo žganja travarice (sl. 16) uporablja in drugo svetovno vojno), so bili kot zdravilno sredstvo proti napenjanju pri dojenčkih in odraslih. Poleg tega se ”želodi črničevja” ( Quercus ilex / Q. tradicionalno uporablja za kuhane jedi (mineštre in frtalje). Po ljudskem izročilu pubescens), ki so jih zmleli v moko naj bi v srednjem veku, ko so čarovnice sežigali na grmadi, v ogenj polagali vejice in iz njih naredili kruh, včasih tudi koromača, ” da bi se manj čutil smrad zažganega človeškega mesa!” (ustna navedba ge. s pšenico ( Triticum vulgare). Želod Slavice Hrvatin, Korte, Izola). so uporabljali tudi kot krmo za Najpogosteje omenjene rastlinske vrste, ki se uporabljajo za prehrano in zdravila prašiče. (z zdravilnimi in užitnimi lastnostmi), so: sinjezelena robida ( Rubus caesius), bezeg ( Sambucus nigra), kopriva ( Urtica dioica), bljušč ( Dioscorea communis L. ), regrat ( Taraxacum spp.), špargelj ( Asparagus acutifolius L.), navadni šipek ( Rosa canina), Zdravilne rastline koromač ( Foeniculum vulgare), črni trn ( Prunus spinosa) in skorš ( Sorbus domestica). Zdravilna zelišča so se najpogosteje uporabljala za uravnavanje prebave, proti driski Sl. 18. Hidrolat iz sivke (Lavandula angustifolia) – (diareji), proti želodčnim krčem, proti bolečinam v ušesu, proti kašlju (različni kozmetični izdelek za odstranjevanje ličil in osvežitev obraza ter marmelada iz češnjelike slive (Prunus sirupi in zdravilni pripravki), za celjenje površinskih in globljih ran, za zdravljenje cerasifera) in Menthe sp. , lokalni izdelek z območja prehladnih bolezni in težav s sinusi, za odpravljanje bradavic, za zniževanje telesne Štanjela (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) V mnogih primerih konvencionalna medicina za nekatere bolezni temperature itd. Vendar se zdravilne rastline med ljudmi pogosto uporabljajo tudi priznava zdravljenje z zdravilnimi Hidrolat od Lavandula angustifolia (lavanda) zelišči, kar potrjuje prispevek – kozmetički proizvod za skidanje šminke i etnomedicine in etnofarmacije v osvježavanje lica i marmelada od Prunus cerasifera i globalni medicini (Tasić, 2012). Mentha sp. , proizveden lokalno na području Štanjela (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) Na vrtu ali na dvorišču skoraj vsakega gospodinjstva rastejo številne zdravilne vrste, na primer netresk ( Sempervivum tectorum) (sl. 14), vijolica ( Viola arvensis), melisa ( Melissa officinalis), oreh ( Juglans regia), poprova meta ( Mentha piperita), bazilika ( Ocimum basilicum), žajbelj ( Salvia officinalis) itd. Na območju Krasa in Istre se še posebej uživajo zeliščni in sadni poparki (šipek, kamilica, meta, lipa, žajbelj idr.), ki se zaradi zdravilnih lastnosti od nekdaj pripravljajo iz samoniklih zelišč, zlasti pozimi pa obstaja tudi kultura uživanja čaja. Najpogostejša oblika uporabe zdravilnih rastlin na proučevanem območju so ravno zdravilni prevretki in poparki, t. i. zdravilni zeliščni in sadni čaji. Na območju proučevanja so najpogosteje omenjene zdravilne rastline (tab. 1): rman Sl. 19. Smilj (Helichrysum italicum) se v Istri uporablja kot zdravilni poparek ter za izdelavo ( Achillea millefolium), lipa ( Tilia platyphyllos), šentjanževka ( Hypericum perforatum), maceratov in krem za obraz, rožmarin (Rosmarinus officinalis) pa je že iz davnine poznan kot slez ( Althaea officinalis) in kamilica ( Chamomilla recutita). V Občini Komen rman začimba in zdravilna rastlina, ki pospešuje krvni obtok (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) razen za zdravilne pripravke uporabljajo tudi za izdelavo vencev za vhodna vrata. Helichrysum italicum (smilje) u Istri se koristi kao ljekoviti oparak te za izradu macerata i krema za V zdravstvene namene se pripravlja tudi posebna vrsta žganja, tako imenovane lice, a Rosmarinus officinalis (ružmarin) od davnina je poznata začinska i ljekovita biljka posebno za travarice. Gre za žganje na osnovi grozdja, ki se mu dodajajo različne zdravilne cirkulaciju (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) 206 207 Sl. 20. Topinambur ( Helianthus tuberosus) je invazivna rastlina, ki v naravi pogosto zelo hitro raste in osvaja nove habitate (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) Gojena oljka ( Olea europaea) je prav tako zelo zdravilna rastlina. Poleg olivnega olja Helianthus tuberosus (čičoka) je invazivna biljka koje se često u prirodi jako brzo rasrasta i osvaja nova staništa (foto: I. Vitasović-Kosić, 2019) se v zadnjih 50 letih uporabljajo tudi oljčni listi za čaj (kuhajo se 15 minut), ki naj bi učinkovito uravnaval krvni tlak in očistil kri. Čaj znižuje holesterol in pomaga pri aritmiji. Takšna uporaba je zabeležena tudi v Dalmatinski zagori (Krželj in preventivno. Za krepitev imunosti in splošno dobro počutje služi regratov ”med” Vitasović-Kosić, 2020). Čeprav je navadni netresk ( Sempervivum tectorum) najbolj ( Taraxacum officinale), za pomiritev živcev in boljše razpoloženje pa se pogosto znano zdravilo proti bolečinam v ušesu, so pri tej težavi v uho redno kapali tudi uporablja zdravilni poparek šentjanževke ( Hypericum perforatum). olivno olje. Kopriva ( Urtica dioica) je znana kot zelo zdravilna rastlina in se uporablja kot čaj ”za Med zdravilnimi rastlinami, ki se pogosto uporabljajo na območju proučevanja, prostato” (nekaj svežih vršičkov kuhamo pet minut). Posušena se pripravlja kot čaj za so nekatere zaradi aromatičnih in zdravilnih lastnosti vključene v prehrano kot spodbujanje izločanja vode iz telesa, za umivanje las, ker krepi lase in lasišče, ter tudi začimba, na primer: rožmarin ( Rosmarinus officinalis), koromač ( Foeniculum vulgare kot naravno gnojilo na vrtu. Pogosto se kuha in pripravlja s krompirjem ali z ocvrtimi ), brin ( Juniperus communis), navadna bazilika ( Ocimum basilicum L. ), dobra jajci. misel ali origano ( Origanum vulgare L. ), žajbelj ( Salvia officinalis) (sl. 17), materina dušica ali timijan ( Thymus serpyllum) itd. Cvetovi bezga ( Sambucus nigra) so zelo okusni in zdravilni. Uporabljajo se proti prehladu, iz cvetov se pripravljajo sirupi, cvetovi pa se namočeni v testo za palačinke tudi cvrejo. 208 209 Rožmarin ( Rosmarinus officinalis) (sl. 19) se pogosto uporablja kot začimba za meso zeliščne in sadne čaje”. Na območju raziskave so najpogosteje omenjene zdravilne in ribe, za okras in prijeten vonj, pa tudi kot zdravilni čaj proti nizkemu krvnemu rastline: navadni rman ( Achillea millefolium), navadna lipa ( Tilia platyphyllos), tlaku, za pospešitev krvnega obtoka in za prebujanje čutov. šentjanževka ( Hypericum perforatum), navadni slez (Althaea officinalis) in prava V nasprotju z rožmarinom, ki poživlja, sivka ( Lavandula angustifolia) čute pomirja kamilica ( Chamomilla recutita). in uspava. Uporablja se kot čaj ali kot eterično olje proti komarjem, suho cvetje pa Z izginotjem rastlinskih vrst in njihovih habitatov ter z izgubo nekdanjega znanja se daje v omaro proti moljem (žuželkam). Na območju Štanjela lokalno prebivalstvo o uporabnosti rastlin se na tem območju izgublja tudi pomemben del identitete iz sivke izdeluje kozmetične izdelke, npr. hidrolat sivke (sl. 18). Poleg sivke se po prebivalcev Krasa in Istre. Zato je izjemno pomembno ohranjati ekološko nesnovno vsem mediteranskem območju običajno uporabljajo tudi izdelki iz laškega smilja dediščino tega območja. ( Helichrysum italicum) (sl. 19). V Istri je priljubljen kot zdravilni poparek in v obliki Raziskovano območje Krasa in Istre je zanimivo zaradi bogastva flore in vegetacije maceratov ter krem za obraz. ter lokalno ohranjenega znanja o tradicionalni uporabi rastlin, kar je lahko osnova Sirup proti kašlju se pripravlja iz več rastlinskih vrst: ozkolistni trpotec ( Plantago za razvoj različnih oblik podeželskega turizma, od gastronomskega, lokalnega lanceolata), lovor ( Laurus nobilis), navadni bršljan ( Hedera helix), črni bor ( Pinus in ustvarjalnega do kulturnega, izobraževalnega in ekoturizma, kot tudi pogoj nigra J. F. Arnold) (”med iz borovih iglic”) in navadna smreka ( Picea abies L. ). za trajnostno ter inovativno komercializacijo samoniklih in naturaliziranih Lokalno prebivalstvo v veliki meri uporablja tudi nekatera fitoterapevtska zelišča rastlinskih vrst. Prav tako je mogoča oživitev in ponovna uvedba nekaterih za zdravljenje vnetega grla (žajbelj – Salvia officinalis), bolečin v ušesu (netresk – pozabljenih izdelkov iz samoniklih rastlin. V lokalnih skupnostih so združenja Sempervivum tectorum), prehlada (gozdni slezenovec – Malva sylvestris), za hitrejše in posamezniki, ki si prizadevajo za ohranitev ekološke in kulturne dediščine celjenje ran (rod trpotca Plantago), proti bradavicam (figa – Ficus carica), proti proučevanega območja in lahko bi jih imenovali ”varuhi preteklosti”. Vsekakor pa kožnim boleznim (šentjanževka – Hypericum perforatum (sl. 9) ipd. je potreben napor in materialna sredstva, da bi bili uspešni v svojem prizadevanju za ohranitev nesnovne dediščine in kulture tega območja. Druga zanimiva vrsta je invazivni topinambur ( Helianthus tuberosus (sl. 20), katerega gomolj vsebuje veliko inulina, prehranskega škroba, ki je zdrava hrana za diabetike, zato ima visoko zdravilno vrednost. Poparek suhih cvetov naj bi dvigoval energijo in spolno moč. Rastlina uravnava tudi kislost v telesu. Gomolji se lahko pripravljajo surovi ali kuhani. Lahko se dodajajo solatam, juham in omakam, iz njih pa se pripravljajo tudi sokovi, marmelade in sladice. Zaključna razmišljanja Ljudje so se od nekdaj hranili in zdravili z rastlinami ter jih uporabljali za izboljšanje okusa mesa in kot začimbo za jedi. Iz njih so pripravljali tudi alkoholne pijače (npr. pivo in vino) in zdravilne poparke (zeliščne in sadne ”čaje”) ter uživali zdravilna in nekatera halucinogena zelišča. S prepletanjem različnih kultur ljudi, ki so skozi zgodovino naseljevali Kras in Istro, je nastala zelo specifična večkulturna skupnost, ki se s sredozemskim podnebjem staplja v edinstveno doživetje ljudi, prostora in običajev. Na območju Krasa in Istre je najpogosteje uporabljeno samoniklo sadje: rumeni dren ( Cornus mas), brestovolistna robida ( Rubus ulmifolius), ringlo ( Prunus cerasifera) in navadni šipek ( Rosa canina). Prav tako so zelo razširjeni gozdna jagoda ( Fragaria vesca), pravi kostanj ( Castanea sativa) in maline ( Rubus idaeus). Naturalizirane vrste, prisotne v okolju, so: črna murva ( Morus nigra), bela murva ( M. alba) in skorš ( Sorbus domestica), tradicionalno pa ljudje tu gojijo: slivo ( Prunus domestica), kivi ( Actinidia chinensis), kaki ( Diospyros kaki), limone ( Citrus limon), granatno jabolko ( Punica granatum) in japonsko nešpljo ( Eriobotrya japonica). Na območju Krasa in Istre se še posebej pogosto uživajo zeliščni in sadni poparki (šipek, kamilica, meta, lipa, žajbelj itd.), ki jih ljudje zaradi zdravilnih lastnosti od nekdaj pripravljajo iz divjih zelišč. Na raziskovalnem območju se zdravilne rastline najpogosteje uporabljajo za zdravilne poparke in prevretke, t. i. ”zdrave 210 211 Tab. 1: Divje, naturalizirane in gojene sadne vrste, ki se na območju slovenskega Krasa in Istre uporabljajo kot sadje in predelani izdelki kompot, marmelada, u rakiju, ter kot pijače med: čaj od ploda ili lista protiv dijareje Divje, naturalizirane in gojene sadne vrste, ki se na območju slovenskega Krasa in Istre uporabljajo kot sadje in predelani izdelki ter kot Cydonia oblonga L. Rosaceae kult. dunja, kunja + kompot, marmelada, v žganju, pijače med: čaj iz plodov ali listov proti diareji Uvarak sirovo voće, marmelada Svojta Porodica Hrvatski i lokalni naziv / oparak Upotreba Diospyros kaki L. f. Ebenaceae kult. kaki, zlatna jabuka, pomikaki Hrvaško in lokalno surovo sadje, marmelada Znanstveno ime Družina Status poimenovanje Prevretek / Uporaba poparek uvarak, oparak za bubrege (”uvin čaj”) za želudac Elymus repens (L.) Gould Poaceae A pernica, pirika + Achillea millefolium L. Asteraceae A stolisnik, rman + prevretek, poparek za ledvice za želodec (»uvin čaj”) sirovo, marmelada Actinidia chinensis Planch. Actinidiaceae kult. kivi uvarak, oparak za prostatu surov, marmelada Equisetum arvense L. Equisetaceae A poljska preslica, preslico + prevretek, poparek za prostato infuzija za grlo i bronhije Althaea officinalis L. Malvaceae A sljez bijeli, slez, beli popel, Eriobotrya japonica sirovo voće, marmelada slizka, kapitvanijca, siriči + poparek za grlo in bronhije (Thunb.) Lindl. Rosaceae kult. nešpula surovo sadje, marmelada obična planika, metličasta infuzija za grlo i bronhije sirovo voće, marmelada Arbutus unedo L. Ericaceae A planika, magunja, maginja, Ficus carica L. Moraceae A smokva divlja, figa, fiha surovo sadje, marmelada surovo sadje, marmelada manjiga, prpak, planičac uvarak, oparak ljekoviti, miješa infuzija ili rakija za želudac Artemisia absinthium L. Asteraceae A pelin, pelen + se u rakiju da dobije lijepi miris, poparek ali žganje za želodec cvijet i sjeme za uvarak, oparak uvarak, oparak za smirenje kašlja koji umiruje grčeve u trbuhu Foeniculum vulgare Mill. Apiaceae A koromač, komarček, kromač + Bellis perennis L. Asteraceae A marjetica, marjentica + poparek, prevretek za pomiritev prevretek, poparek, dodaja se kašlja žganju za prijeten vonj, cvet in uvarak, oparak od sjemenki semena za poparek ali prevretek, protiv nadimanja kod dojenčadi ki blaži želodčne krče Carum carvi L. Apiaceae A kim, kimel + prevretek, poparek semen proti sirovo voće, marmelada, sok; list, trebušnim krčem pri dojenčku cvijet i sušeni plodovi za uvarak / šumska jagoda, divlja jagoda, oparak za smirenje kuhani ili pečeni plod za jelo, Fragaria vesca L. Rosaceae A gozdna jagoda, fragola, med: anti-reumatik surovo sadje, marmelada, sok; Castanea sativa Mill. Fagaceae A pitomi kesten, šumski kesten, treskavac listi, cvetovi in posušeni plodovi kostanj, koštan, marun kuhani ali pečeni plodovi za za prevretek / poparek za uživanje, med: proti revmi pomiritev sirovo voće, marmelada, puno c uvarak, oparak protiv žučnih vitamina, limoncello liker Celtis australis L. Ulmaceae A koprivić, ladonja, kostela, kamenaca, kao laksativ košćela surovo sadje, marmelada, veliko Fumaria officinalis L. Fumariaceae A ljekovita dimnjača + prevretek, poparek proti žolčnim vitamina C, liker limončelo kamnom, kot odvajalo uvarak, oparak za čiščenje krvi i uvarak, oparak od cvjetova za Centaurium erythraea Rafn bolečine u želucu energiju i spolnu moć ssp. erythraea Gentianaceae A milefiori, taušendrož + prevretek, poparek za čiščenje Helianthus tuberosus L. Asteraceae N, inv! čičoka, paparanbus + prevretek / poparek cvetov za krvi in bolečine v želodcu energijo in spolno moč sirovo voće, liker limončelo Citrus limon (L.) Burm. f. Rutaceae kult. limun, limon Helichrysum italicum (Roth) ljekoviti uvarak, oparak surovo sadje, liker limončelo G. Don Asteraceae A smilje + zdravilni prevretek, poparek sirovo voće, marmelada, sirup, u metlice za uvarak, oparak. likere se stavlja Cornus mas L. Rosaceae A drenjula, drijen, drnjula, Ljekovita čajna mješavina:bazga, drenjina surovo, marmelada, sirup, za stolisnik, kopriva, divlji oves likerje Hordeum murinum L. Poaceae A divlji oves, divlji ječam, stoklasa + socvetje za prevretek, poparek; sirovo (orašasto) voće zdravilna čajna mešanica: bezeg, Corylus avellana L. Corylaceae A obična lijeska, lješnjak, lišnjak,liska, leska surovi plodovi rman, kopriva, divji oves sirovo voće, uvarak / oparak od gospina trava, trava sv. Ivana, jednovratni glog, crveni glog, antidepresiv lista i cvijeta protiv tlaka i za srce Hypericum perforatum L. Hypericaceae A šentjanževka, šentjanževe + gloh, glogulja, glogovina, rože antidepresiv Crataegus monogyna L. Rosaceae A rdeči gloh, divje hruškice, + surovo sadje, prevretek / poparek divja hruška, medvedja listov in cvetov proti visokemu hruška, brombulje tlaku in za srce 212 213 Uvarak sirovi plodovi, u liker Hrvatski i lokalni naziv Myrtus communis L. Myrtaceae A obična mirta, mrča, murta, Svojta Porodica / oparak Upotreba marta, martina, mrčela surovi plodovi, v likerju Hrvaško in lokalno Znanstveno ime Družina Status poimenovanje Prevretek / Uporaba sirovi plodovi, konzervirano, poparek maslinovo ulje, uvarak / oparak za sirovo (orašasto) voće, za liker regulaciju tlaka orahovac, kolači Olea europaea L. Oleaceae A maslina divlja, ulika, oljka + Juglans regia L. Juglandaceae kult. orah, oreh surovi plodovi, konzervirano, surovi plodovi, za liker orehovec, olivno olje, prevretek / poparek pecivo za uravnavanje tlaka sirovo voće, pravi se rakija plodovi kao sirova grickalica (destilacija) i/ili se dodaje ‘snack’, mljelo se i miješalo s lozovači, eterično ulje protiv brašnom za praviti kruh, čaj parazita u tijelu Paliurus spina-christi Mill. Rhamnaceae A drača, diraka, dinarika, šeširići, botunići + Juniperus communis L. Cupressaceae A smreka, obična borovica, surovo sadje kot prigrizek, zmlet brinj, smrekva, smrička plava surovo sadje, priprava žganja in zmešan z moko za pripravo (destilacija) in/ali se dodaja kruha, čaj žganju, eterično olje proti sirovi (orašasti) plodovi parazitom v telesu Pinus pinea L. Pinaceae A pinija, pinjol, pinj surovi plodovi sirovo voće, pravi se rakija (destilacija) i/ili se dodaje sirovo voće, sok, kompot smrek, smrijeka, smrička Prunus avium (L.) L. Rosaceae A divlja trešnja, čerešnja, višnja lozovači surovo sadje, sok, kompot Juniperus oxycedrus L. Cupressaceae A crvena, šmrikva krvava, kleka crvena surovo sadje, priprava žganja sirovo voće, marmelada, sirup, (destilacija) in/ali se dodaja šljiva trešnjolika, cibora, liker žganju Prunus cerasifera Ehrh. Rosaceae A đenerika, ringlo, vinjika, mirobalana surovo sadje, marmelada, sirup, uvarak, oparak za iskašljavanje liker Laurus nobilis L. Laureaceae A lovor, lavrika, lavor, javor + prevretek, poparek za sirovo voće, sok, kompot, uvarak izkašljevanje / oparak Prunus cerasus L. Rosaceae N višnja + Lippia triphylla (Ľ Hér.) uvarak, oparak, liker surovo sadje, sok, kompot, Kuntze Verbenaceae N luviš, leviš, citronka + prevretek, poparek, liker prevretek / poparek sirovo voće, kuhano, čaj od ploda sirovo voće, sok, kompot, ili lista, ocat marmelada Malus sylvestris L. Rosaceae A divlja jabuka, lesnjaka, Prunus domestica L. Rosaceae kult. šliva, sliva lisnjaka, rušvić, divljakinja + surovo sadje, kuhano sadje, čaj iz surovo sadje, sok, kompot, listov ali plodu, kis marmelada uvarak, oparak protiv grlobolje, Prunus dulcis (Mill.) D. A. list za uvarak, oparak ublažava kašalj Webb Rosaceae kult. badem, bajam + listi za prevretek, poparek Malva sylvestris L. Malvaceae A šumski sljez, sliz, slezanj, nalva, slezenovec, korenika + prevretek, poparek proti vnetemu sirovo voće, sirup, liker, stablo grlu, lajša kašelj kao podloga za bilo koju voćnu oparak za smirenje vrstu Chamomilla recutita (L.) Prunus mahaleb L. Rosaceae A rašeljka, rišeljka Rauschert Asteraceae N kamilica, kamomila, kamamila, kamilca + poparek za pomirjanje surovo sadje, sirup, liker, steblo kot podlaga za katero koli sadno oparak za smirenje Melissa officinalis L. Lamiaceae A melisa, matičnjak, srčno zelje + sorto poparek za pomirjanje Prunus persica L. var. sirovo voće, marmelada Mentha longifolium (L.) dugolisna metvica, menta, svakodnevni ”čaj” platycarpa Rosaceae A vinogradarska breskva, divja briskva, praska surovo sadje, marmelada Hudson Lamiaceae A divji mačkovec, kobilja meta, + mačja meta vsakodnevni ”čaj” sirovo voće, osušeni plodovi u crni trn, trnina, trnjula, crni čaj, u liker, za rakiju prava menta, paprena uvarak, oparak za smirenje Prunus spinosa L. Rosaceae A gloh, brumbulja, drnkalić, + metvica, črna meta, metica, želuca sliva plava surovo sadje, posušeni plodovi za Mentha x piperita L. Lamiaceae A + čaj, liker, žganje prava meta, metva, poprova prevretek, poparek za pomiritev meta želodca ljekoviti uvarak, oparak za pluća Pulmonaria officinalis L. Boraginaceae ljekoviti plučnjak, plučnik, sirovo voće pljučnik, cmulež + zdravilni prevretek, poparek za Mespilus germanica L. Rosaceae A mušmula, našpela pljuča surovo sadje sirovo voće, sok, čaj od kore sirovo voće, marmelada zrnati šipak, divlji šipak, Morus alba L. Moraceae N bijeli dud, murva bela protiv dijareje surovo sadje, marmelada Punica granatum L. Lythraceae N ljuti šipak, nar, mogranj, + pomagrane, granat jabuka surovo sadje, sok, čaj iz lubja sirovo voće, marmelada proti diareji Morus nigra L. Moraceae N crni dud, murva crna (črna) surovo sadje, marmelada 214 215 Uvarak sirup od cvatova, nešto manje od Svojta Porodica Hrvatski i lokalni naziv / oparak Upotreba plodova (boba), pohaju se cvatovi Hrvaško in lokalno Znanstveno ime Družina Status Prevretek / Uporaba u smjesi za palačinke, čaj protiv poimenovanje poparek Sambucus nigra L. Caprifoliaceae A crna bazga, bazgovina, bazga, prehlade (za znojenje dobar) bazg, bzg, zovina, apta + sirovo voće sirup iz cvetov, cvetoča socvetja Pyrus amygdaliformis L. Rosaceae A diva hruška, krušvići v zmesi za palačinke se cvrejo, surovo sadje čaj proti prehladu (za potenje) sirovi plod, nekad u prošlosti oparak za cirkulaciju kuhano i pečeno kao hrana Satureja montana L. Lamiaceae vrijesak, vrisak, kraški šetraj, žepek, mačja meta, mačešina + ljudima i svinjama poparek za krvni obtok Quercus ilex L. Fagaceae A hrast crnika, črnika surovi plodovi, v preteklosti brašnava oskoruša, brašnava kuhani in pečeni kot hrana za ljudi sirovo voće Sorbus aria L. Rosaceae A jarebika, mokovec, mukinja, in prašiče marala, mirala, bukovnica, surovo sadje brankuja sirovi plod, nekad u prošlosti kuhano i pečeno kao hrana planinska oskoruša, planinska sirovo voće ljudima i svinjama Sorbus aucuparia L. Rosaceae A jarebika, obična jarebika, Quercus pubescens Willd. Fagaceae A hrast medunac, hrastovina tvrda makunina surovo sadje surovi plodovi, v preteklosti kuhani in pečeni kot hrana za ljudi sirovo voće, u rakiju, antidijareja oskoruša, oskorušva, in prašiče oparak Sorbus domestica L. Rosaceae A mokovina, skuršva, uskoršva, + med, nektar se cucla iz cvatova, krušvić, lespuja surovo sadje, v žganju, poparek pohaju se cvatovi u smjesi za proti diareji palačinke, sirup sirovo voće Robinia pseudoacacia L. Fabaceae N, inv. bagrem, akacija, gac, diraka Sorbus torminalis L. Rosaceae A brekinja, brekulja, oskoruša med, nektar se sesa iz cvetov, divja surovo sadje cvetovi v zmesi za palačinke se oparak za cirkulaciju cvrejo, sirup Thymus serpyllum L. Lamiaceae A majčina dušica, poponac + poparek za krvni obtok marmelada, ljekoviti čaj od ploda šipak, pasja ruža, divlja protiv dijareje ljetna lipa, širokolisna lipa, oparak za srce Rosa canina L. Rosaceae A ruža, ružarić, sarborić, lužar, + Tilia platyphyllos Scop. Tiliaceae kult. navadna lipa, poletna lipa, + tovarski bomboni marmelada, zdravilni čaj iz plodov lipovina poparek za srce proti diareji oparak za izmokravanje, za uvarak, oparak za cirkulaciju, prostatu, za jačanje kose, dodaje se u kupelj, protiv niskog antireumatik - tukli se po pritiska Rosmarinus officinalis L. Lamiaceae kult. ružmarin, lucmarin, roža od koljenima, kuha se s krumpirima morja + prevretek, poparek za krvni ili fritajom, biognojivo za vrt obrok, dodaja se kopelim, proti Urtica dioica L. Urticaceae A kopriva, koprva, pokriva, nizkemu krvnemu tlaku pukriva + poparek za odvajanje vode, za prostato, za krepitev las, kupina, črna jagoda, črna sirovo voće, marmelada, liker antirevmatik – nekoč so se z Rubus caesius L. Rosaceae A murga, črna malina, ostruga, njo tepli po kolenih, kuhana s rubidnica surovo sadje, marmelada, liker krompirjem ali frtaljo, naravno sirovo voće, sirup, liker, gnojilo za vrt crvena malina, diblja malina, svakodnevni ”čaj” sirovo voće Rubus idaeus L. Rosaceae A framba, frambova, murga, + Vaccinium myrtillus L. Ericaceae A obična borovnica, mrča divja, malinjak surovo sadje, sirup, liker, crne bobice, vrisinje, vresinje surovo sadje vsakodnevni čaj sirovo i suho voće, čaj sirovo voće, marmelada, liker, Vaccinium vitis-idaea L. Ericaceae A brusnica + kupina, divlja jagoda, surovo in suho sadje, čaj antidijareja oparak Rubus ulmifolius L. Rosaceae A rubidnica, rubida, ostruga, + uvarak / oparak za smirivanje ostružnica surovo sadje, marmelada, liker, želuca, za reguliranje krvnog poparek proti diareji tlaka i za čišćenje krvi dodaje se kao žačin u jelo; uvarak Viola arvensis Murray Violaceae ljubičica, violica, poljska ljubica + prevretek / poparek za pomiritev / oparak za smirivanje grlobolje želodca, za uravnavanje krvnega Salvia officinalis L. Lamiaceae ljekovita kadulja, kuš, žajbel, žalfija + kot začimba za jedi; prevretek / tlaka in za čiščenje krvi poparek za zdravljenje vnetega sirovo i suho voće, rakija lozovača grla Vitis vinifera L. Vitaceae A vinova loza, loza divja, trs, grožđe surovo in suho sadje, grozdno žganje sirovo voće, u rakiju Ziziphus jujuba Mill. Rhamnaceae N čičimak, žižula, žižulja, čičindra surovo sadje, v žganju 216 217 Sõukand, R., Svanberg, I. & R. Kalle (2012): Wild food Redžić, S. (2006): Wild edible plants and their traditional AUTOR / AVTOR plant use in 21st century Europe, the disapperance use in the human nutrition in Bosnia-Herzegovina. of old traditions and the search for new ciusines Ecology of food and nutrition, 45, 6, 189–323. involving wild edibles. Acta Societatis Botanicorum Sõukand, R. & A. Pieroni (2016): The importance of a border: Poloniae, 81, 4, 359–370. medical, veterinary, and wild food ethnobotany of the IVANA VITASOVIĆ-KOSIĆ, doc. dr. sc. Łuczaj, Ł., Fressel, N. & S. Perković (2013a): Wild food Hutsuls living on the Romanian and Ukrainian sides of plants used in the villages of the Lake Vrana Nature Bukovina. Journal of ethnopharmacology, 185, 17–40. Sveučilište u Zagrebu, Agronomski fakultet, Odsjek Park (northern Dalmatia, Croatia). Acta Societatis za hortikulturu i krajobraznu arhitekturu, Zavod za Tasić, S. (2012): Ethnobotany in SEE-WB countries; traditional Botanicorum Poloniae, 82, 4, 275–281. uses of indigenous plants. Lekovite Sirovine 32, 71–81. poljoprivrednu botaniku Łuczaj, Ł., Zovko Končić, M., Miličević, T., Dolina, K. & M. Svetošimunska cesta 25, 10000 Zagreb, Hrvatska Tizio, A. di, Łuczaj, Ł., Quave, C. L., Redžić, S. & A. Pieroni Pandža (2013b): Wild vegetable mixes sold in the (2012): Traditional food and herbal uses of wild plants markets of Dalmatia (southern Croatia). Journal of in the ancient South-Slavic diaspora of Mundimitar/ e-mail: ivitasovic@agr.hr ethnobiology and ethnomedicine, 82, 4, 275–281. Montemitro (Southern Italy), Journal of Ethnobiology Łuczaj, Ł., Dolina, K., Fressel, N. & S. Perković (2014): Wild and Ethnomedicine, 8, 21. Food Plants of Dalmatia (Croatia), V: Pieroni, A. & C. L. Turner, N. J., Łuczaj, Ł., Migliorini, P., Pieroni, A., Dreon, A. Quave (ur.): Ethnobotany and Biocultural Diversities in L., Sacchetti, L. & M. G. Paoletti (2011): Edible and the Balkans. New York, Springer-Verlag, 137–148. tended wild plants, traditional ecological knowledge Łuczaj, Ł., Jug-Dujaković, M., Dolina, K., Jeričević, M. & and agroecology. Critical Reviews in Plant Sciences, BIBLIOGRAFIJA I. Vitasović Kosić (2019a): The Ethnobotany and 30, 198–225. Biogeography of Wild Vegetables in the Adriatic Vitasović-Kosić, I. (2011): Travnjaci reda Scorzonero-Islands. Journal of Ethnobiology and Ethnomedicine, Chrysopogonetalia na Ćićariji: flora, vegetacija i 15, 18. krmna vrijednost (doktorska disertacija: tipkopis). Bean, W. J. (1978): Trees and Shrubs Hardy in the British Isles. Juračak, J., Gugić, D. & I. Vitasović-Kosić (2019): Tradicijska Łuczaj, Ł., Jug-Dujaković, M., Dolina, K. & I. Vitasović- Zagreb, Agronomski fakultet Sveučilišta u Zagrebu. London, John Murray. primjena samoniklog i naturaliziranog bilja kao Kosić (2019b): Plants in alcoholic beverages potencijal za inovacije u razvoju ruralnih područja Vitasović-Kosić, I. (2018): Tradicionalna upotreba samoniklog Bertoša, M. & R. Matijašić, R. (ur.) (2005): Istarska on the Croatian islands, with special reference Hrvatske. Agroeconomia Croatica, 9, 1, 91–102. jestivog bilja na području općine Kršan (Istra, enciklopedija. Zagreb, Leksikografski zavod Miroslav to rakija travarica. Journal of ethnobiology and Hrvatska)-Traditional wild food plants used in Kršan Krleža. Kaligarič, M. (1997): Rastlinstvo Primorskega krasa ethnomedicine, 15, 51. municipality (Istria, Croatia). Glasilo Future, 1, 1–2, Biscotti, N. & A. Pieroni (2015): The hidden Mediterranean in Slovenske Istre: travniki in pašniki. Koper, Łuczaj, Ł., Jug-Dujaković, M., Dolina, K., Jeričević, M. & I. 10–14. diet: wild vegetables traditionally gathered and Zgodovinsko društvo za južno Primorsko,. Vitasović Kosić (2021): Insular Pharmacopoeias: Vitasović-Kosić, I. & M. Britvec (2014): Florističke i consumed in the Gargano area, Apulia, SE Italy. Acta Kaligarič, M., Culiberg, M. & B. Kramberger (2006): Recent Ethnobotanical Characteristics of Medicinal vegetacijske značajke šumskih rubova i travnjaka Societatis Botanicorum Poloniae, 84, 3, 327–338. vegetation history of the North Adriatic grasslands: Plants Used on the Adriatic Islands. Frontiers Ćićarije (Hrvatska). Šumarski list, 138, 3–4, 167–182. Dar, R. A., Shahnawaz, M. & P. H. Qazi (2017): General expansion and decay of an anthropogenic in Pharmacology, in press, doi: 10.3389/ habitat. Folia geobotanica, 41, 3, 241–258. Vitasović-Kosić, I., Juračak, J. & Ł. Łuczaj (2017): Using overview of medicinal plants: a review. The Journal of fphar.2021.623070. Ellenberg-Pignatti values to Estimate habitat Phytopharmacology, 6, 6, 349–351. Kolar-Dimitrijević, M. (2014): Značenje školskih vrtova Marinac, B., Milotti-Bertoni, D. & I. S. Gradišnik preferences of wild food and medicinal plants: an Dolina, K. & Ł. Łuczaj (2014): Wild food plants used on the u sjevernoj Hrvatskoj u vrijeme Austro-Ugarske (1994): Etnološka topografija slovenskega etničnega example from northeastern Istria (Croatia). Journal of Dubrovnik coast (south-eastern Croatia). Acta Monarhije. Ekonomska i ekohistorija: Časopis za ozemlja: 20. stoletje. Izola & Ljubljana, Občina Izola. Ethnobiology and Ethnomedicine, 13, 31. Societatis Botanicorum Poloniae, 83, 3, 175–181. gospodarsku povijest i povijest okoliša, 10, 217–232. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Vitasović-Kosić, I. & M. Kužir (2018): Tradicionalna upotreba Dolina, K., Jug-Dujaković, M., Łuczaj, Ł. & I. Vitasović-Kosić Krželj, M. & I. Vitasović-Kosić (2020): Etnobotanička primjena Mattalia, G., Stryamets, N., Pieroni, A. & R. Sõukand samoniklog i kultiviranog bilja na području grada (2016): A century of changes in wild food plant use in samoniklog bilja: hrana i lijek za ljude i životinje na (2020): Knowledge transmission patterns at Varaždina (Hrvatska). Krmiva: Časopis o hranidbi coastal Croatia: the example of Krk and Poljica. Acta području općine Šestanovac (Dalmatinska Zagora, the border: ethnobotany of Hutsuls living in the životinja, proizvodnji i tehnologiji krme, 60, 2, 83-95. Societatis Botanicorum Poloniae, 85, 3, 327–338. Hrvatska). Krmiva: Časopis o hranidbi životinja, Carpathian Mountains of Bukovina (SW Ukraine proizvodnji i tehnologiji krme, 62, 1, 3–13. Vitasović-Kosić, I. (2019): Terenska istraživanja Krasa i Fakin Bajec, J. (2020): An integrated approach to the and NE Romania). Journal of ethnobiology and Istre za potrebe projekta INTERREG SI-HR Kaštelir revitalization, safeguarding and management of Kuštrak, D. (2005): Farmakognozija – Fitofarmacija. Zagreb, ethnomedicine, 16, 1, 1–40. (rokopis). cultural heritage: how to establish a durable and Golden marketing, Tehnička knjiga. Papp, N., Birkás-Frendl, K., Farkas, Á. & Czégényi, D. (2014): Vitasović Kosić, I., Bakan, B., Fištravec, G. & M. Kaligarič active local group of stakeholders. Annales: Series Lumpert, M. & S. Kreft (2017): Folk use of medicinal plants in Hungarian ethnobotanical studies in Romania. V: (2021): Korisne biljke od Krasa do Kvarnera: priručnik Historia at Sociologia, 30, 2, 285–300. Karst and Gorjanci, Slovenia. Journal of ethnobiology Pieroni, A. & C. L. Quave (ur.): Ethnobotany and za prepoznavanje samoniklih biljaka s naglaskom na Guštin Grilanc, V. (2005): Beri, beri rožmarin zeleni: kraška and ethnomedicine, 13, 1, 16. Biocultural Diversities in the Balkans. New York, njihovu korisnost. Maribor, Univerzitetna založba. zelišča v ljudski. Trieste, Transalpina. Lokar, L. & L. Poldini (1988): Herbal remedies in the traditional Springer, 29–44. Zelić, J. (2001): Uloga dudovog svilaca (Bombyx mori) i bijelog Hassan, A. R. (2012): Medicinal Plants (Importance and Uses). medicine of the Venezia Giulia Region (North East Pieroni, A. & M. E. Giusti (2008): The remedies of the folk duda (Morus alba) u svilogojstvu i svilarstvu. Šumarski Pharmaceutaical Analytica Acta, 3, 10. Italy). Journal of Ethnopharmacology, 22, 231–278. medicine of the Croatians living in Ćićarija, northern list, 7–8, 413–423. Jamnik, P., Toškan, B., Križnar, M., Tolar, T. & B. Blažina Łuczaj, Ł. (2010): Changes in the utilization of wild green Istria. Collegium Antropologicum, 32, 623–627. (2020): Jama Globoška Peč, novo paleontološko vegetables in Poland since the 19th century: a Principles of Professional Responsibility. American in paleolitsko najdišče na kraškem robu – rezultati comparison of four ethnobotanical surveys. Journal Anthropological Association. http://ethics. poskusnega vkopa v plasti. Annales: Series Historia at of Ethnopharmacology, 128, 2, 395–404. americananthro.org/category/statement/ (zadnji Sociologia, 30, 2, 177–200. Łuczaj, Ł., Pieroni, A., Tardío, J., Pardo-de-Santayana, M., dostop: december 2020). 218 219 Travniki – naša kulturna krajina Blanka Ravnjak & Jože Bavcon Izvleček: Travniki so od nekdaj bili Sažetak: Travnjaci su od davnine bili pomemben del kulturne krajine. Pomagal jih važan dio kulturnog krajolika. Pomogao je ustvariti človek, saj je potreboval hrano ih je stvoriti čovjek jer je trebao hranu za za domačo živino. A s tem se je vzpostavil domaće životinje. No time je uspostavljen tudi travniški ekosistem s številnimi i ekosustav travnjaka s mnogobrojnim rastlinskimi vrstami, ki so prilagojene prav biljnim vrstama koje su prilagođene upravo na to okolje. S trajnostnim gospodarjenjem tom okolišu. Održivim gospodarenjem so kmetje biodiverziteto travnikov ohranjali. poljoprivrednici su očuvali bioraznolikost Spremenjen način gospodarjenja s travniki travnjaka. A izmijenjen način gospodarenja pa je povzročil, da biodiverziteta travnikov travnjacima uzrokovao je nestanak izginja. Tam, kjer je biodiverziteta travnikov bioraznolikosti tih staništa. Tamo gdje je še vedno dokaj velika, bi bilo potrebno bioraznolikost travnjaka još uvijek prilično ponovno uvesti tradicionalen način velika trebalo bi ponovo uvesti tradicionalni gospodarjenja, ki bi travnike ohranil. Hkrati način gospodarenja koji bi očuvao pa bi postali del turistične ponudbe in bili vir staništa travnjaka. Istodobno bi postali dio kakovostnejših kmetijskih produktov. turističke ponude te bi bili izvor kvalitetnijih poljoprivrednih proizvoda. Sl. 4. Gorski narcis ( Narcissus poeticus subsp. radiiflorus) (foto: I. Paušič) Gorski sunovrat ( Narcissus poeticus subsp. radiiflorus) (foto: I. Paušič) 220 221 Uvod samo dobri kosci, saj je bila košnja zaradi rastlin, ki so bolj prilagojena suši, težja. Klep kose je bil na Krasu drugačen kot v notranjosti. Bil je ožji in bolj pod kotom, saj so le tako lahko travo uspešno odrezali. V notranjosti je bil klep tanjši in manj pod kotom, kar je pomenilo tudi večjo širino klepa (Bavcon, 2018). Na Krasu je bila trava bolj ostra ali pusta in jo je kosa zelo težko odrezala. Zato so travnike vedno Še ne toliko let nazaj, morda 100 ali celo manj, je bil kmet primoran poznati zakone narave in se po njih ravnati, kajti od tega je bilo odvisno njegovo preživetje. Dandanes radi govorimo o trajnostnem gospodarjenju in kako ga kosili zgodaj zjutraj, ko je bila trava še rosna (Bavcon, 2018; Petek, 2004). Kosci so vzpostaviti. A v preteklosti je samo trajnostno gospodarjenje kmečkega človeka se pri gospodarju zbrali še v temi. Na najbolj oddaljeno senožet ali travnik so ob z naravnimi viri pomenilo zagotovitev zadostne količine hrane za družino in polni luni odšli že kmalu po drugi ali vsaj tretji uri zjutraj (Bavcon, 2017; Guštin, živino. Z naravnimi viri je ravnal spoštljivo in jih ni izkoriščal v nedogled. Med 2018; Kuret, 1989; Petek, 2004). Ob prihodu v senožet se je navadno že začelo površinami, s katerimi je ravnal spoštljivo, preudarno in hkrati z ljubeznijo, daniti in kosce je bilo treba razporediti. S košnjo je začel gospodar ali najboljši so bile tudi travniške površine. Bile so sicer glavni vir hrane za živino, a poleg kosec. Nakošeno travo so žene (t. i. grabljice) z grabljami in vilami razmešale ali tega tudi naravni pisani vrtovi, ki so bili mesta za sprostitev, vir cvetja in vir razmetale šele takrat, ko je posijalo sonce in se je rosa na sveže pokošeni travi zdravilnih rastlin. V povezavi s travniki se je razvilo tudi veliko običajev, ki so posušila (Makarovič, 1978). Košnja je potekala nekje do 11. ure, sledilo je kosilo. Po bogatili slovensko kulturno dediščino. Travniki in višje ležeče strme senožeti so kosilu so kosci počivali v senci do četrte ure popoldan. V kolikor je ostalo še kaj bile površine, ki so bile v preteklih stoletjih iztrgane gozdu. Vendar pa je s stoletjem nepokošenega, so po počitku s košnjo nadaljevali ali pa so se pridružili grabljicam, tudi prekomernega izkoriščanja gozda na Krasu in v Istri postala problem burja in ki so raztresale redi in obračale seno. V primeru nestanovitnega vremena so z njo povezano dodatno sušenje in odnašanje rodovitne zemlje. Predvsem gospoda popoldne seno pograbili skupaj v zagrabke (del Primorske in Gorenjska) oziroma je zato začela Kras pogozdovati in krčiti odprte površine (Komisija, 1884; Panjek, ograbke (Brkini). Iz zagrabkov so oblikovali kopice sena oz. lonce ali luonce (Istra, 2015; Perko 2016). Po skoraj 200 letih od prvih začetkov pogozdovanja (Panjek, Brda), da sena nista zmočila dež ali rosa (Makarovič, 1978). Na Krasu so nato 2015; Perko, 2016) pa se danes tudi na Krasu srečujemo z istim problemom kot v seno z volovsko vprego pripeljali domov. Seno je običajno bilo spravljeno kar nad notranjosti Slovenije – površine se zaraščajo. Naravna sukcesija namreč vedno teži hlevom ali pa celo v delu hiše, ker sta bila hlev in hiša lahko povezana v isti nazaj v zaraščanje z gozdom, zato je bila za ohranitev travnikov nujna vsakoletna zgradbi ali pa ločena. košnja in na nekaj let znova krčenje gozdnega roba (Bavcon, 2013; Bavcon et al., V vročih dneh se je trava na kraških senožetih posušila tudi v enem dnevu. Tako je 2019). Grmovje gozdnega roba so posekali in s tem pridobili kurjavo. Vse so koristno bilo s sušenjem in obračanjem sena bistveno manj dela kot v notranjosti Slovenije, uporabili in ničesar zavrgli (Bavcon, 2013a; Bavcon & Ravnjak, 2018; Petkovšek, kjer so seno običajno spravljali drugi, večinoma pa šele tretji dan. Razlog je tudi 2019; Jereb, 2019). Na Krasu so pozimi kopali in odstranjevali kamenje in z njim sestava rastlinstva, ki je na Krasu bolj prilagojeno suši in vsebuje manj vode. V gradili suhozide med parcelami ali ga metali na gomile – griže, s čimer so pridobili notranjosti Slovenije so bile rastline manj dozorele in tudi bolj sočne. Na Krasu so površine za travnike, njive in gmajno (Panjek, 2015; Perko, 2016). Prav tako so med obronki in grmovjem, kjer je bilo trave malo, želi kar s srpi (Guštin, 2017). čistili in popravljali kolovoze do teh površin in na nekaj let obžagali plotove ob poti. Nekateri razlagajo, da beseda senožeti izhaja kar iz tega, ker so tam seno želi Travniške površine so očistili aprila in še v začetku maja. Najprej so pograbili vse (Čemažar, 2009). Tudi kraje so ponekod po tem poimenovali: Senožeče, Travnik, listje, ki se je tam nakopičilo od jeseni, pobrali veje in kamenje. V dneh počitka, ko Otave (Savnik et al., 1968; Majdič, 1994). Tisto malo sena, ki so ga poželi, so potem so se travniki odeli v pisano cvetje, pa so kmetje tja zahajali s celotnimi družinami v žbrincah (zelo na redko pletenih in odprtih velikih košarah) pripeljali domov in nabirali cvetje. Najprej tisto prvo pomladno, kot na primer šmarnice, narcise, z volovsko vprego. Tisti kmetje, ki niso imeli volov, pa so svoje žbrince pustili ter poleti nato ivanjščice, kadulje, glavince in še kaj. Z njimi so krasili kapelice, kar ob poti, nakar je eden vse žbrince pripeljal v vas (Guštin, 2017; 2018). Seno je cerkve, marsikateri šopek pa so otroci prinesli tudi v šolo (Petkovšek, 2019; Jereb, bilo nekoč celo tržno blago. Iz doline Dragonje so ga prevažali do Seče, kamor je 2019). V poletnih mesecih pa so bili travniki vir zdravilnih zelišč. Večinoma so prihajala ladja in ga odpeljala v Trst. jih tja hodili nabirat otroci v spremstvu mam in babic. Namenjena so bila domači uporabi in za prodajo (Petkovšek, 2019). Kasneje v poznem poletju so nabirali tudi Tradicionalno spravilo sena je v osemdesetih letih najprej začelo izpodrivati ciklame in jih nosili prodajat v večja mesta (Bavcon, 2009; Guštin, 2018). siliranje, sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pa še enostavnejše baliranje, kar je pripomoglo k siromašenju biodiverzitete travniških površin. V tradicionalno Za ohranjanje travnikov sta bili ključni pozna košnja in občasna paša. S košnjo so košenem in sušenem senu so bila vedno prisotna semena rastlinskih vrst, ki pa pričeli šele takrat, ko je večina travniških cvetlic odcvetela in semenila, s čimer jih v današnjih plastičnih balah ni več. Kajti vsa posušena trava se kosi prezgodaj, se je v tleh semenska banka rastlinskih vrst vsako leto obnavljala. Zato so včasih v hermetično zaprti plastiki ne pozori in semena ne padejo na travnik. Le redko travnike kosili, ko so se trave ”smukale”, kot so dejali (Rustja, 1929; Turk, 1924, kje se še ohranja tradicionalni način suhega baliranja enokosnih travnikov, kjer 1925). Košnja je za kmetijo predstavljala velik zalogaj tako v organizaciji dela kot v se semena lahko vrnejo v talno semensko banko. S transportom sena s travnikov prehrani. Takrat se je namreč zbralo veliko koscev in grabljic. Hkrati pa je prinesla do hlevov so se rastlinska semena raznašala tudi na druge površine. Poleg tudi zadovoljstvo po opravljenem delu (Prešeren, 1933; Jordan, 1945; Mencinger, tradicionalnega načina košnje je travnike na širšem kraškem območju ohranjala 1963; Petek, 2004; Čemažar, 2009). Košnja v hribovitih predelih je bila drugačna tudi paša ovac. Pozimi so pašo selili v toplejše dele, bolj proti morju ob Tržaški zaliv in dosti težja od tistih v nižini (Kuret, 1989a). Na Kras so hodili kosit možje z in Istro. V zimskem času, tja do marca, so pasli celo na pšeničnih njivah, s čimer se različnih delov Primorske. Nekateri, ki so doma že vse postorili, so hodili kosit iz je pšenica bolj utrdila (Smerdel, 1989; 1995). Z začetki pogozdovanja Krasa, od leta kraja v kraj in s tem vsaj nekaj zaslužili, saj je bila košnja dobro plačana. Prihajali so 222 223 Metodologija1 Z vidika opisovanja travnikov in ocenjevanja njihove biodiverzitete je ključno 1 Taksonomija je usklajena terensko delo, ki zajema spremljanje vrstne pestrosti in popis rastlinskih vrst po Martinčiču (2007). vse od zgodnje pomladi pa do jeseni. Le na ta način lahko dobimo celosten pregled vrstne pestrosti posameznega travnika in na kakšen način lastniki z njim gospodarijo. Glede na to, da je vegetacijska sezona na Krasu in v slovenski Istri bistveno daljša, pričnemo z obiskovanjem travnatih površin že v mesecu januarju. Izvedemo popise rastlinskih vrst in travnike dokumentiramo tudi s fotomaterialom. Ob pregledu travnikov v posameznih sezonah si zabeležimo, ali je biodiverziteta določenega travnika ogrožena zaradi prezgodnje košnje, gnojenja ali zaraščanja. Če možnosti dopuščajo, kontaktiramo lokalne skupnosti in jim svetujemo, na kakšen način ohraniti travnike in kakšno dodano vrednost bi lahko ohranitev travnikov prinesla lastnikom in širši skupnosti. V obliki osebnih intervjujev s posamezniki pridobimo informacije, na kakšen način in s kakšnimi orodji so nekoč trajnostno gospodarili s travniki na določenem območju. Ob tem pridobimo še informacije, ali so nekatere travniške rastlinske vrste imele še dodaten bodisi simbolen pomen bodisi so bile na kakršen koli drugačen način uporabne. Le s celostnim pristopom poznavanja travnikov, tako z vidika narave kot z vidika kulturne dediščine, lahko Sl. 1. Istrski teloh ( H. multifidus Vis. subsp. istriacus ( Schiffner) Merxm. & Podl. ) (foto: I. Paušič) travnike in travniške rastlinske vrste zaščitimo in jim s človeškega vidika pridamo dodano vrednost tudi v ekonomskem smislu. Istarski kukurijek (H. multifidus Vis. subsp. istriacus ( Schiffner) Merxm. & Podl. ) (foto: I. Paušič) Rezultati in diskusija 1822 naprej, pa so rejo ovac na Krasu prvič začeli omejevati (Fleischmann, 1850a-h; Komisija za pogozdovanje, 1891; Panjek, 2015; Perko 2016; Praprotnik & Bavcon, 2016). A dandanes je še posebej na Krasu, v Istri in strmih predelih notranjosti Slovenije za ohranjanje kulturne krajine in travniških površin velikokrat edini način paša (Poldini et al., 2014; Pornaro et al., 2014a; 2014b; Bavcon, 2013; Bavcon et al., 2019). Prav travniki Krasa, slovenske Istre in Čičarije so tisti, ki bi jih lahko šteli med vrstno najbolj bogate. Februarja in marca travnike pobeli navadni mali zvonček ( Galanthus nivalis L. ). Vrsta se vedno širi z gozdnega roba, kar kaže na to, da so bile tam nekoč gozdne površine (Bavcon, 2008; 2014; 2016; Bavcon et al., 2019). V slovenski tradiciji je zapisan kot znanilec pomladi in kaj Pisanih in biodiverzitetno bogatih travnikov je vse manj, saj se je spremenil način hitro, ko se prvi cvetovi pojavijo v naravi, se prvi šopki zvončkov pojavijo tudi na njihovega upravljanja (Ivajnšič et al., 2013; Bavcon et al., 2019). Ključen problem lokalnih tržnicah. Kaj kmalu se jim na travniku pridruži rod žafranov ( Crocus predstavlja prezgodnja košnja, ki preprečuje, da bi se v tleh obnavljala naravna L.). Na kraških košenicah, predvsem na plitkih tleh, prevladuje progasti žafran semenska banka. S prezgodnjo košnjo počasi izginja raznolikost in ostane le še ( C. reticulatus Steven ex Adam in Weber fil. & Mohr), v vrtačah, kjer je hladneje, zelena puščava. Poleg tega travnike ogroža še gnojenje, ki sicer poveča zeleno maso pa intenzivni vijolično obarvan pomladanski žafran ( C. vernus (L.) Hill subsp. za prehrano živini, a s tem izginejo občutljivejše rastlinske vrste, ki ne prenesejo vernus) (Bavcon, 2012). Na Goriškem in na delih Komenskega Krasa je pogosto prevelike količine hranil. Travniške površine pa se krčijo tudi na račun zaraščanja. zelo veliko belih populacij znotraj modrih (Bavcon, 2010b; 2014a). Na sončnih Robov travnikov nihče več ne čisti in travniška vegetacija počasi prehaja v gozdno, brežinah, obrnjenih proti jugu, se spomladi pojavlja tudi trobentica ali navadni s čimer zopet izginejo tipične travniške rastlinske vrste. V predelih Istre in Krasa jeglič ( Primula vulgaris Hudson). V primerjavi z zvončki in žafrani tvori manjše je zaraščanje travnikov sicer počasnejše. Razlog so predvsem vroča in sušna poletja populacije, a še vedno so posamezni primerki v skupinicah. Poleg nje se mestoma (Kaligarič, 1997a; 1997b; Kaligarič & Ivanjšič, 2014; Bavcon, 2013; Bavcon et al., na travnikih pojavlja spomladanski jeglič ( P. veris L.), katerega korenike so nekoč 2019). Izginjanje pisanih travnikov ni le naravovarstveni problem, ampak tudi nabirali kot zdravilo za prehladna obolenja (Bohinc, 1985; Jagodič, 2004; Kromar, problem kulturne krajine. Izginjajo mozaična struktura nekdanjih kmetij, običaji, 1992; Gale-Toplak, 2002; Willfort, 1976). Še danes je ena izmed glavnih sestavin povezani s travniki, in kakovostni kmečki proizvodi (meso, mleko, zdravilna v sirupih proti kašlju. zelišča), ki so bili prav tako povezani s trajnostnim gospodarjenjem s travniki. Zatorej je pomembno poznavanje travnikov kot vrstno zelo pestrih ekosistemov, Tam, kjer so nekoč bili presvetljeni toploljubni gozdovi malega jesena, puhastega ki lahko ne le zaradi svoje vizualne lepote izboljšajo kakovost našega življenja, hrasta in črnega gabra in so po človeškem posegu nastali travniki, je moč opaziti ampak postanejo tudi vir kakovostnih kmečkih proizvodov in čudovita turistična ostanek podrastne vegetacije, ki jo predstavlja istrski teloh ( H. multifidus Vis. destinacija (Bavcon & Ravnjak, 2017a; 2017b; Bavcon et al., 2019). 224 225 narcis priljubljena hortikulturna vrsta, ki so jo marsikje iz narave prinesli v domač vrt. Še vedno pa ena izmed vrst, ki prav tako zaide v prodajne šopke. Konec maja belino narcisov ponekod na Krasu in Istri zamenjajo kot morje modri cvetovi perunik. Najprej se med travi podobnimi listi pojavijo živo vijolično obarvani cvetovi travnolistne perunike ( I. graminea L.) (sl. 5). V posameznih vrtačah v slovenski Istri je prisotna kojniška perunika ( I. sibirica L. subsp. erirrhiza Pospichal) (T. Wraber), ki ima tukaj tudi klasično nahajališče (Wraber, 1990; Bavcon, 2013). Mestoma rada nastopa tudi v velikih populacijah. Na nižinskih travnikih, ki so bolj zamočvirjeni, je prisotna njena osnovna vrsta sibirska perunika ( I. sibirica L.) (Bavcon et al., 2019). Zelenino travnikov v istem času popestrijo intenzivni vijolični cvetovi potonik. Množično uspeva le navadna potonika ( Paeonia officinalis L.), velelistna ( P. mascula (L.) Mill.) je zelo redko prisotna. Navadna potonika najraje uspeva ob robu vrtač, kjer je včasih zastopana v večjih skupinah. Sočasno s potonikami cveti tudi navadni zlati koren ( Asphodelus albus Willd.), katerega bela klasasta socvetja se dvigajo nad zelenino trav. Njemu začetek junija sledi jesenček ( Dictamnus albus L.), ki kaže dve podobi. Na še košenih travnikih je nižji, bolj zbit in je večkrat bolj raztresen, na zaraščajočih se travnikih pa so to že zelo velike rastline z bistveno večjimi socvetji. Njegovi rožnati cvetovi klasastega socvetja so privlačna paša za čebele (Bavcon, 2013; Ravnjak & Bavcon, 2020). Na suhih in zakisanih površinah v maju mestoma prevladujejo šmarnice ( Convallaria majalis L.). Že od nekdaj so bile prav v mesecu maju tiste cvetlice, s katerimi so krasili cerkve in so jih nosili prodajat tudi na tržnico. Sl. 2. Gorski kosmatinec ( Pulsatilla montana) (foto: I. Paušič) Na prehodu v poletje se kraški travniki zopet obarvajo vijolično zaradi cvetenja Gorska sasa ( Pulsatilla montana) (foto: I. Paušič) travniške kadulje ( Salvia pratensis L.) (sl. 6) (Bavcon & Ravnjak, 2015), med katero se pojavljajo belo rumeni cvetovi temne ivanjščice ( Leucanthemum adustum (Koch) Gremli) in liburnijske ivanjščice ( L. platylepis Borbas). Kadulje so najraje prisotne subsp. istriacus (Schiffner) Merxm . & Podl.) (sl. 1). Za omenjeno vrsto travniki na suhih travnikih z apnenčasto podlago (Hegi, 1908–1931). Tu in tam pa je na predstavljajo sekundarna nahajališča. Prisoten je torej predvsem na kraških kraških travnikih moč najti še vijolični lučnik ( Verbascum phoenicum L.), ki za gmajnah in kraških košenicah. V velikih šopih se pojavlja še med suho travo, in razliko od ostalih predstavnikov rodu lučnikov, kot že ime pove, cveti vijolično. sicer tam, kjer je paša ali le občasna košnja. Kjer je košnja pogostejša, so rastline Ostale vrste cvetijo rumeno in med njimi so najpogostejši avstrijski ( V. austriacum manjše, a zaradi tega bolj kompaktne. Tudi teloh je že od nekdaj prav priljubljena Schott ex Roem. & Schult.), alpski ( V. alpinum Turra) in velecvetni ( V. densiflorum vrsta spomladanskih šopkov (Bavcon et al., 2012). V spomladanskem času se Bertol.). Značilnost cvetov lučnikov so čašasto oblikovane plodne glavice. Nekoč na Krasu in v slovenski Istri mestoma množično pojavljajo gorski kosmatinci so to lastnost izkoriščali tako, da so celo socvetje pomočili v olje, ga prižgali ter ( Pulsatilla montana Rchb.) (sl. 2), običajno skupaj s Tommasinijevim petoprstnikom uporabili kot baklo. Olje se je namreč ujelo v plodne glavice in počasi gorelo. Podoba ( Potentilla tommasiniana F.W.Schultz), belim petoprstnikom ( Potentilla alba kraških travnikov se nato hitro spremeni v valujočo mehkobo peresaste bodalice L.), navadno mračico ( Globularia punctata Lapeyr.), čopastim ptičjim mlekom ( Stipa eriocaulis Borb.) in mehkodlakave jurjevine ( Jurinea mollis (L.) Reichenb.), ( Ornithogalum comosum L.) in kobulastim ptičjim mlekom ( O. umbellatum L.) (sl. med katerima pri tleh tvorijo vijolične blazinice različne vrste timijanov ( Thymus) 3). Kosmatini so pogosto prisotni na plitkih tleh in na že zaraščajočih gmajnah. (Bavcon et al., 2019). Že od nekdaj so domačini timijan nabirali kot zdravilno Kosmatinci kraške travnike zaznamujejo dvakrat, ob cvetenju in ob plodenju, ko zelišče za bolezni dihal, hkrati pa je sirup, narejen iz timijanovih cvetov, prav se na vrhu razvije puhasto soplodje (Bavcon, 2010a; 2013). Mračica pa je ponekod prijetna poletna osvežitev. na Krasu in v Istri tako pogosta, da površine obarva povsem modro. Ponekod se Sredi junija se na suhih travnikih in prav tako na kraških poljih pojavi prekrasna barva cvetov populacije preliva od modre do bele. Nekaj takih je na Podgorskem barvitost, ki jo zelo popestri ilirski meček ( Gladiolus illyricus Koch.) (Kaligarič, krasu, kjer je mračica pogosta tudi na pašnikih (Bavcon, 2014a). Med mračico 1997; Bavcon, 2013; 2014b). Predvsem po kraških poljih se med ilirski meček je ponekod opaziti še jagodaste hrušice ( Muscari botryoides (L.) Mill.) (Bavcon, meša zdravilna strašnica ( Sanguisorba officinalis L.) (sl. 7). V ljudskem zdravilstvu 2013; Bavcon, 2014a). V maju se Kras in Istra odeneta v belino gorskih narcisov so jo uporabljali za zdravljenje črevesnih bolezni in proti driski (Ašič, 1987; ( Narcissus poeticus subsp. radiiflorus) (sl. 4). Njihova raznolikost je tam večja kot Bohinc, 1985; Kromar, 1992; Jagodič, 2004; Gale-Toplak, 2002). Kot zdravilno pa v nekaterih bistveno gostejših in številčnejših populacijah drugje v Sloveniji. zelišče pa so uporabljali tudi rumeni svišč ali bratinski košutnik ( Gentiana lutea Na Krasu se začnejo pojavljati najprej ob robovih grmovja, od koder se populacije L. subsp. symphyandra Murbeck) (sl. 8). Iz posušenih korenin so pripravljali čaj širijo na travnike (Bavcon 2010a; 2013; Praprotnik et al., 2018). Prav tako je gorski proti želodčnim težavam (Ašič, 1987; Bohinc, 1985; Jagodič, 2004; Kromar, 1992; 226 227 Gale-Toplak, 2002; Willfort, 1976). Prav zaradi nabiranja njegovih korenin je Poleg klasične kmetijske dejavnosti, ki je povezana s travniki, bi kmetije lahko postal ogrožena rastlinska vrsta in je na seznamu zaščitenih rastlinskih vrst. svoje ekstenzivno vzdrževane travnike ponudile kot del ekoturizma. Prav pisani Rastlina, ki so jo kot zdravilno zelišče poznali samo v primorskem delu Slovenije travniki so tisti, ki vabijo turiste v Slovenijo (Bavcon, 2013; 2014a, 2014b; Bavcon in je prav tako pogosta na travnikih, je srhkodlakavi oman ( Inula hirta L.). Po & Ravnjak, 2017a; 2017b; Bavcon et al., 2019). Gerrritsen (2008) navaja, da so ljudskem izročilu naj bi rastlina zdravila vse bolezni, tudi kačje pike (Fleischmann, travniki v slovenski Istri tako raznoliki kot v južni Afriki. 1848; Ravnjak & Bavcon, 2018; 2020). Novejše raziskave so pokazale, da rastlina Lastniki pisanih travnikov bi lahko ob pomoči strokovnjakov s področja botanike resnično vsebuje številne snovi, ki izboljšujejo imunsko odpornost. Z ljudskim omogočili izvajanje vodenih imenom so jo poznali kot astra montana (po lat. izrazu Astra montana), kar pomeni ekskurzij z botanično vsebino gorska zvezda (Bavcon, 2013). Za uporabo so nabirali njene rumene koške. za majhno število udeležencev, Seveda pa brez kobulnic ( Apiaceae) na suhih travnikih ne gre. Najpogostejša vrsta s čimer bi preprečili morebitno je gorski silj ( Peucedanum oreoselinum (L.) Moench), ki se mu na Krasu in v Istri škodo na travnikih. Kadarkoli smo pridruži tu in tam koromačnica ( Ferulago campestris (Besser) Grecescu) (Bavcon et v te predele vodili tuje skupine, se al., 2019). V najbolj vročem poletju cveti navadni kosmuljek ( Anthericum ramosum niso mogli načuditi raznolikosti L . ), za njim pa kraške gmajne pomodri ametistasta možina ( Eryngium amethystinum naših travnikov (Bavcon, 2010; L.). Zaradi čudovite modrine in zanimive strukture so jo mnogokrat nabirali za Bavcon & Ravnjak, 2017a; šopke (Bavcon, 2013). Čudovito podobo kraški travniki ponovno dobijo takrat, ko 2017b; 2018). Dodaten proizvod zacvetijo luki. Najprej zacveti bordo obarvani oblasti luk ( Allium sphaerocephalon kmetij bi lahko bil seneni drobir, L.) , pozneje za njim vijolični gorski luk ( A. senescens L.) in rožnat gredljasti luk ( A. pridobljen s pozno košnjo, ki bi ga carinatum L.). Ko se poletje preveša v jesen, se jima pridruži rumenkasti luk ( A. lahko ponudili turistom za setev ericetorum Thore) (Bavcon, 2013; 2014a; Bavcon et al., 2019). Med zadnjimi najbolj njihovega travnika ali za uporabo kamnite kraške travnike popestrijo šetraji: gorski ( Satureja montana), liburnijski v tradicionalni medicini (za ( Satureja subspicata Bartl. ex Vis. subsp. liburnica Šilić) in njun endemični križanec kopeli, proti prehladnem obolenju, kraški šetraj ( Satureja x karstiensis) (sl. 9) (Bavcon, 2013; 2014a; Bavcon & Ravnjak bolečinam v mišicah). Vse to so že 2015). Šetraje so nekoč in jih še danes uporabljajo kot začimbo, zdravilno zelišče, poznali kmetje na Krasu in v Istri, ki deluje antimikrobno in antibakterijsko ter tudi kot afrodiziak. Zaradi slednjega saj so nam v intervjujih pogosto so ga v preteklosti dodajali v ljubezenske napoje. pripovedovali, kako so v škaf V opisu smo podali le nekaj podob kraških travnikov v celem letu in le nekaj dali seno ali seneni drobir, vse to najbolj opaznih in prepoznavnih rastlinskih vrst. Seveda je vrstna pestrost mnogo uparili z vodo, nato pa so bolnika večja in lahko povprečno znaša tudi okrog 150 rastlinskih vrst. Prav ta bogata pokrili z odejo in je to inhaliral vrstna pestrost pa je tista, ki te travnike v svetovnem smislu dela posebne in bi (Anon, 2015; 2017). jih bilo potrebno ohraniti kot naravno in kulturno bogastvo. Kljub temu, da je Seveda so v travnikih z bogato danes gospodarjenje s travniki intenzivno in teži h kvantitativnemu pridobivanju vrstno pestrostjo tudi takšne krme za živino, pa je za razvoj podeželja v duhu trajnostnega razvoja potrebno rastlinske vrste, ki so bile del ponovno preiti na ekstenzivno gospodarjenje z njimi. Z vidika živinoreje je živina, naše tradicionalne medicine. pasoča se na biodiverzitetno bogatih travnikih, bolj odporna na različne bolezni Z njihovim poznavanjem in in parazite. Tanini v rastlinah (konkretneje proantocianidini) pri živalih izboljšajo zmernim nabiranjem, ki ne bi prebavo proteinov, zmanjšujejo možnost napada prebavnih parazitov in zmanjšajo Sl. 3. Kobulasto ptičje mleko ( O. umbellatum L. ) ogrožalo njihovih populacij, bi (foto: I. Paušič) izločanje metana (Aerts et al., 1999; Waghorn et al., 2002). S pestro rastlinsko prav tako lahko bile tržni proizvod hrano živali zaužijejo različne minerale (Ca, Na, K, Mg) in vitamine, pri čemer v sklopu zeliščarstva. Štitasto ptičje mlijeko ( O. umbellatum L. ) (foto: I. je za živino najpomembnejši vitamin E (Hopkins, 2004; Beever et al., 2000), Paušič) Z roko v roki s podeželjem, kar vpliva na kakovost mesa in mleka. Prav za mleko so ugotovili, da je njegova trajnostnim turizmom in kakovost bistveno boljša pri tistih živalih, ki so se pasle na travniku z bogato slovensko tradicijo gre tudi čebelarstvo. Vrstno pestri travniki, ki jih kosijo šele rastlinsko pestrostjo. Takšno mleko je bilo bogatejše s proteini, maščobnimi po odcvetu večine rastlinskih vrst, so pomembna čebelja paša (Ravnjak & Bavcon, kislinami, minerali in antioksidanti, kar je bolj zdravo tudi za človeka (Moloney, 2020). Zaradi zgodnjega pričetka vegetacijske dobe in ugodnih temperatur se 2008). Nekateri sekundarni rastlinski metaboliti pa so celo ključni za pridelavo čebelarska sezona na Krasu in v slovenski Istri začne že zgodaj spomladi in traja nekaterih najkakovostnejših sirov (Léveillé, 2018). Čeprav kmetje nekoč niso imeli dlje v jesen kot v osrednjem delu Slovenije. Edino oviro lahko predstavlja močna nobenih sodobnih analiz, so nam kmetje z Rakitovca pripovedovali, kako je tisto burja v obdobju obilnega cvetenja, ki onemogoča letanje čebel, ali pa tako kot seno, ki so ga pripeljali iz vrhnjih predelov, dišalo in je bilo tudi mleko boljše drugod po Sloveniji obdobja deževnega vremena. Prav na Krasu nekateri izmed (Anon, 2017; 2018). čebelarjev že točijo specialne in manj poznane vrste medu, kot so med travniške 228 229 Sklep Kras in Istra imata še v današnjem času veliko odprtih travniških površin. Zaradi specifike podnebja in tal gre bolj ali manj za enokosne travnike. Pred dobrimi 200 leti so začeli sicer s prvimi poizkusi pogozdovanja Krasa, čemur kmetje niso bili naklonjeni. Vendar je prav v današnjem času tudi na Krasu in v Istri ravno tako prisotno zaraščanje travniških površin, kar poleg intenzivnega kmetijstva predstavlja grožnjo njihovi vrstni pestrosti. Travniki so del kulturne krajine in gozd se tja ponovno naravno vrača. Skozi tisočletja so nastale zelo pisane travniške površine, ki so dobile značaj naravne krajine, čeprav so izvorno kulturna krajina. S popisi vrstne pestrosti in dolgoletnim monitoringom posameznih površin, ki jih beležimo s slikovnim gradivom, osebnimi intervjuji lastnikov, domačinov, ki so nekoč tukaj delali, skušamo zabeležiti nekdanjo rabo travnikov, tradicionalni način obdelave teh površin in kako njihovo biodiverziteto ohraniti s kombinacijo tradicionalnega in sodobnega gospodarjenja. Podoba travnatih površin se preko leta spreminja in s tem se spreminja tudi zastopanost različnih rastlinskih vrst. Nekatere med njimi so pogostejše in se razširjajo v večjih populacijah, spet druge so redkejše, a vnašajo travnikom veliko površinsko pisanost. Poleg kmetijske izrabe so travniki s svojo biodiverziteto pomembni tako v etnobotaniki in hortikulturi kot ekoturizmu. Prav tako so lahko travniki z zelo bogato rastlinsko biodiverziteto vir visokokakovostnih proizvodov kmetijstva, ki poleg klasične izrabe lahko pomenijo novo dodano vrednost, ki jo je možno izkoristiti za ekoturizem z namenom, da bi to bogato kulturno krajino ohranili še prihodnjim rodovom. Sl. 5. . Travnolistna perunika ( Iris graminea L. ) (foto: I. Paušič) Uskolisna perunika ( Iris graminea L. ) (foto: I. Paušič) kadulje ( Salvia pratensis), rešeljikin ( Prunus mahaleb) med, med malocvetne španske detelje ( Dorycnium germanicum) in šetrajev ( Satureja montana in Satureja subspicata subsp. liburnica) med – imenujejo ga ”ožepkov” med. Predvsem slednji na kraških travnikih predstavlja pomembno jesensko čebeljo pašo, poleg njega pa tudi še navadni ožepek ( Hyssopus officinalis L.) (ČD Sežana, 2011; Uredništvo, 2007). Del trajnostnega turizma, povezanega s travniki, bi lahko bila obuditev v uvodu opisanih tradicionalnih običajev, povezanih s košnjo in spravilom sena (Mencinger, 1963; Kuret, 1989a; 1989b; Bavcon & Ravnjak, 2019). Predstavili bi jih turistom, ki bi se jih tudi naučili. Nekdaj opuščeni hlevi s seniki pa bi postali nova oblika prenočišč. Pisano cvetoči travniki torej niso le botanično zanimive površine, ampak so lahko objekt trajnostnega turizma in produkt trajnostnega kmetijstva. Z njihovim ohranjanjem ne bomo zaščitili le rastlinskih vrst, ampak bomo naši turistični ponudbi in kmetijskim proizvodom pridali dodano vrednost, ki lahko postane zaščitni znak naše dežele, hkrati pa prispevali tudi k biodiverziteti živalskega sveta. 230 231 Travnjaci – naš kulturni krajolik Blanka Ravnjak & Jože Bavcon Uvod Još prije ne toliko mnogo godina, možda stotinu ili čak i manje, poljoprivrednik je morao poznavati zakone prirode te se prema njima ravnati jer je o tome ovisilo njegovo preživljavanje. Danas volimo govoriti o održivom gospodarenju i kako ga uspostaviti. No u prošlosti je održivo gospodarenje seoskog čovjeka prirodnim izvorima značilo osiguravanje dovoljne količine hrane za obitelj i životinje. Prirodnim resursima upravljao je s poštovanjem i nije ih iskorištavao unedogled. Među površinama prema kojima se odnosio s poštovanjem, razumno i s ljubavlju bile su i površine travnjaka. Inače, bile su glavni izvor hrane za životinje, a osim toga i prirodni šareni vrtovi koji su bili mjesta za opuštanje, izvor cvijeća i ljekovitog bilja. U vezi s travnjacima razvio se i velik broj običaja koji su obogaćivali slovensku kulturnu baštinu. Travnjaci i strme sjenokoše na višim položajima bile su površine koje su u proteklim stoljećima otete šumi. No sa stoljećima prekomjernog iskorištavanja šuma na Krasu i u Istri problem je postala bura i s njom povezano dodatno isušivanje i erozija plodnog tla. Stoga je ponajprije plemstvo počelo pošumljavati Kras i krčiti otvorene površine (Komisija, 1884; Panjek, 2015; Perko, 2016). A gotovo dvjesto godina od prvih začetaka pošumljavanja (Panjek, 2015; Perko, 2016) danas se i na Krasu susrećemo s istim problemom kao u unutrašnjosti Slovenije – površine zarastaju. Prirodna sukcesija naime uvijek teži ponovnom zarastanju šumom, zato je za očuvanje travnjaka bila nužna košnja svake godine, a svakih nekoliko godina ponovno krčenje ruba šume (Bavcon, 2013; Bavcon et al., 2019). Grmlje s ruba šume posjekli bi i time dobili drvo za ogrjev. Sve bi se korisno iskoristilo i ništa se ne bi bacilo (Bavcon, 2013a; Sl. 6. Livadna kadulja ( Salvia pratensis) (foto: I. Paušič) Travniška kadulja ( Salvia pratensis) (foto: I. Paušič) 232 233 Bavcon & Ravnjak, 2018; Petkovšek, 2019; Jereb, 2019). Na Krasu su zimi kopali Slovenije, gdje se sijeno obično okretalo drugi, a većinom tek treći dan. Razlog i uklanjali kamenje te njime gradili suhozide između parcela ili ga stavljali na je i sastav bilja, koje je na Krasu bolje prilagođeno suši i sadržava manje vode. gomile - ”griže”, čime bi se dobile površine za travnjake, njive i pašnjake (Panjek, U unutrašnjosti Slovenije biljke su bile manje zrele i sočnije. Na Krasu su među 2015; Perko, 2016). Usto su čistili i popravljali staze do tih površina i svakih obroncima i grmljem, gdje je trave bilo malo, želi i srpovima (Guštin, 2017). Neki nekoliko godina orezivali ograde uz put. Površine travnjaka čistile su se u travnju objašnjavaju da riječ senožeti proizlazi iz toga što su tamo želi sijeno (Čemažar, te početkom svibnja. Najprije bi se pograbljalo sve lišće koje se ondje nagomilalo od 2009). Prema tome su ponekad imena davali i mjestima: Senožeče, Travnik, jeseni, pokupilo granje i kamenje. U danima odmora, kad bi se travnjaci zašarenili Otave (Savnik et al., 1968; Majdič, 1994). Ono malo sijena što bi poželi zatim bi u od cvijeća, poljoprivrednici bi dolazili s cijelim obiteljima i brali cvijeće. Najprije ”žbrincama” (vrlo rijetko pletenim i otvorenim velikim košarama) dovozili kući ono prvo proljetno, na primjer đurđice i narcise, a ljeti ivančice, kadulju, zečinu volovskom zapregom. Seljaci koji nisu imali volova svoje su žbrince ostavljali i mnoge druge. Njime bi ukrašavali kapelice, crkve, a mnoge bukete djeca bi pokraj puta, a zatim bi jedan sve žbrince dovezao u selo (Guštin, 2017; 2018). donijela i u školu (Petkovšek, 2019; Jereb, 2019). U ljetnim mjesecima travnjaci su Sijeno je nekad bilo čak i tržišna roba. Iz doline Dragonje prevozio se do Seče, kamo bili izvor ljekovitog bilja. Većinom su ga tamo brala djeca u pratnji majki i baka. Bilo je dolazio brod i odvozio ga u Trst. je namijenjeno za domaću uporabu i za prodaju (Petkovšek, 2019). U kasno ljetno Tradicionalno spremanje sijena osamdesetih je godina najprije počelo potiskivati brali bi i ciklame i nosili na prodaju u veće gradove (Bavcon, 2009; Guštin, 2018). siliranje, a sredinom devedesetih godina prošlog stoljeća još jednostavnije baliranje, Za očuvanje travnjaka bili su ključni kasna košnja i povremena paša. S košnjom bi što je pridonijelo osiromašenju bioraznolikosti površina travnjaka. U tradicionalno se počelo tek kad je većina cvjetnica ocvala i dobila sjeme, čime se banka sjemenja košenom i sušenom sijenu uvijek je bilo sjemena biljnih vrsta, a u današnjim biljnih vrsta u tlu svake godine obnavljala. Stoga su povremeno travnjake kosili kad plastičnim balama više ga nema. Budući da se sva osušena trava kosi prerano, u bi trava ”polegla”, kako se govorilo (Rustja, 1929; Turk, 1924; 1925). Košnja je bila hermetički zatvorenoj plastici ne dozrijeva i sjeme ne pada na travnjak. Tek se rijetko velik posao za imanje, i u pogledu organizacije rada i u pogledu prehrane. Tada bi još čuva tradicionalni način suhog baliranja jednokosnih travnjaka, gdje se sjemenke se naime okupio velik broj kosaca i žena za grabljanje. No donosila je i zadovoljstvo mogu vratiti u banku sjemenja u tlu. Transportom sijena s travnjaka do staja sjeme obavljenim poslom (Prešeren, 1933; Jordan, 1945; Mencinger, 1963; Petek, 2004; biljaka raznosilo se i na druge površine. Osim tradicionalnog načina košnje, tavnjake Čemažar, 2009). Košnja u brdovitim područjima bila je drugačija i mnogo teža od na širem krškom području održavala je i ispaša ovaca. Zimi se ispaša selila u toplije košnje u nizini (Kuret, 1989a). Na Kras s dolazili kositi muškarci iz različitih krajeva krajeve, više prema moru uz Tržaški zaljev i Istru. U zimskom razdoblju, negdje Primorske. Neki koji su kod kuće već sve napravili odlazili bi kositi iz mjesta u do ožujka, pasli su čak na pšeničnim njivama, čime bi se pšenica bolje utvrdila mjesto i time bi barem nešto zaradili jer se košnja dobro plaćala. Dolazili su samo (Smerdel, 1989; 1995). A s počecima pošumljavanja Krasa, od 1822. godine nadalje, dobri kosci jer košnja je zbog biljaka koje su bolje prilagođene suši bila teža. Oštrica uzgoj ovaca na Krasu prvi se put počeo ograničavati (Fleischmann, 1850a-h; Komisija kose na Krasu bila je drugačija nego u unutrašnjosti. Bila je uža i više pod kutom za pogozdovanje, 1891; Panjek, 2015; Perko, 2016; Praprotnik & Bavcon 2016). No jer trava se samo tako mogla uspješno odrezati. U unutrašnjosti je oštrica bila tanja danas je posebno na Krasu, u Istri te u strmim predjelima unutrašnjost Slovenije za i manje pod kutom, što je značilo i veću širinu oštrice (Bavcon, 2018). Na Krasu je očuvanje kulturnog krajolika i površina travnjaka često jedini način upravo ispaša trava bila oštrija ili suša i kosa bi je vrlo teško odrezala. Stoga su travnjake uvijek (Poldini et al., 2014; Pornaro et al., 2014a; 2014b; Bavcon, 2013; Bavcon et al., 2019). kosili rano ujutro, kad je trava još bila rosna (Bavcon, 2018; Petek, 2004). Kosci bi se Šarenih i biološkom raznolikošću bogatih travnjaka sve je manje jer se promijenio kod gazde okupili još u tami. Na najudaljeniju livadu ili travnjak za punog mjeseca način upravljanja travnjacima (Ivajnšič et al., 2013; Bavcon et al., 2019). Ključni otišli bi već ubrzo nakon dva ili tri sata ujutro (Bavcon, 2017; Guštin, 2018; Kuret, je problem prerana košnja koja sprječava da se u tlu obnovi banka sjemenja. S 1989; Petek, 2004). Prilikom dolaska na livadu obično bi se već počelo daniti i bilo je preranom košnjom polako nestaje raznolikost i ostaje još samo zelena pustinja. Osim potrebno rasporediti kosce. S košnjom bi započeo gazda ili najbolji kosac. Pokošenu toga, travnjake ugrožava i gnojenje, koje inače povećava zelenu masu za prehranu travu žene (tzv. grabljice) bi grabljama i vilama promiješale ili rasporedile tek kad životinja, no time nestaju osjetljivije biljne vrste koje ne podnose prevelike količine bi zasjalo sunce i kad bi se rosa na svježe pokošenoj travi osušila (Makarovič, 1978). hranjivih tvari. A površine travnjaka se i krče na račun zarastanja. Rubove travnjaka Košnja bi trajala otprilike do 11 sati, kad bi uslijedio ručak. Kosci bi se nakon ručka više nitko ne čisti i vegetacija travnjaka postupno se pretvara u šumsku, zbog čega odmarali u sjeni do četiri sata popodne. Ako bi nešto ostalo nepokošeno, nakon ponovo nestaju tipične biljne vrste travnjaka. U predjelima Istre i Krasa zarastanje odmora nastavili bi s košnjom ili bi se pridružili ženama koje su grabljale, rastresale travnjaka inače je sporije. Razlog su ponajprije vruća i sušna ljeta (Kaligarič, 1997a; redove i okretale sijeno. U slučaju promjenjiva vremena poslije podne bi sijeno stavili 1997b; Kaligarič & Ivanjšič, 2014; Bavcon, 2013; Bavcon et al., 2019). Nestanak na hrpice zvane zagrabki (dio Primorske i Gorenjska) odnosno ograbki (Brkini). Od šarenih travnjaka nije samo ekološki problem nego i problem kulturnog krajolika. njih bi oblikovali stogove sijena, odnosno lonce ili luonce (Istra, Brda), kako sijeno Nestaju mozaična struktura nekadašnjih imanja, običaji povezani s travnjacima i ne bi smočile kiša ili rosa (Makarovič, 1978). Na Krasu bi zatim sijeno volovskom kvalitetni poljoprivredni proizvodi (meso, mlijeko, ljekovito bilje) koji su također zapregom dovezli kući te ga spremili iznad staje. Na Krasu se sijeno obično držalo bili povezani s održivim gospodarenjem travnjacima. Stoga je važno poznavanje iznad staje ili čak u dijelu kuće, jer su staja i kuća mogle bili povezane u istoj zgradi travnjaka kao ekosustava vrlo bogatih vrstama koji mogu poboljšati kvalitetu ili odvojene. našeg života ne samo zbog svoje vizualne ljepote, nego postaju i izvor kvalitetnih Za vrućih dana trava na kraškim livadama osušila bi se i u jednom danu. Tako poljoprivrednih proizvoda i predivna turistička destinacija (Bavcon & Ravnjak, je sa sušenjem i okretanjem sijena bilo mnogo manje posla nego u unutrašnjosti 2017a; 2017b; Bavcon et al., 2019). 234 235 Rezultati i rasprava Upravo su travnjaci Krasa, slovenske Istre i Ćićarije oni koje bismo mogli ubrojiti među najbogatije vrstama. U veljači i ožujku travnjake zabijeli obična mala visibaba ( Galanthus nivalis L . ). Vrsta se uvijek širi s ruba šume, što ukazuje na to da su tamo nekoć bile šumske površine (Bavcon, 2008; 2014; 2016; Bavcon et al., 2019). U slovenskoj tradiciji zabilježena je kao vjesnik proljeća, a ubrzo nakon što se prvi cvjetovi pojave u prirodi, prvi stručci visibaba pojave se i na lokalnim tržnicama. Uskoro im se na travnjaku pridružuje rod šafrana ( Crocus L.). Na krškim košanicama, u prvom redu na plitkim tlima, prevladava prugasti šafran ( C. reticulatus Steven ex Adam i Weber fil. & Mohr), a u vrtačama, gdje je hladnije, intenzivno ljubičasti proljetni šafran ( C. vernus (L.) Hill subsp. vernus) (Bavcon, 2012). U Goričkoj i na dijelovima Komenskog Krasa često je vrlo mnogo bijelih populacija šafrana unutar plavih (Bavcon, 2010b; 2014a). Na sunčanim padinama okrenutim prema jugu u proljeće se pojavljuje i rani jaglac ( Primula vulgaris Hudson). U usporedbi s visibabama i šafranima čini manje populacije, no još uvijek su pojedini primjerci u skupinama. Osim ranog jaglaca se mjestimično na travnjacima pojavljuje proljetni jaglac ( P. veris L.), čiji se korijen nekoć brao kao lijek za prehladu (Bohinc, 1985; Jagodič, 2004; Kromar, 1992; Gale-Toplak, 2002; Willfort, 1976). I danas je jedan od glavnih sastojaka u sirupima protiv kašlja. Tamo gdje su nekoć bile prozračne termofilne šume crnog jasena, hrasta medunca Sl. 7. Ljekovita krvara ( Sanguisorba officinalis L. ) (foto: I. Paušič) i crnog graba, a nakon čovjekove intervencije nastali su travnjaci, može se primijetiti prizemna vegetacija, koju predstavlja istarski kukurijek ( H. multifidus Zdravilna strašnica ( Sanguisorba officinalis L. ) (foto: I. Paušič) Vis. subsp. istriacus (Schiffner) Merxm . & Podl.) (sl. 1). Za spomenutu vrstu travnjaci su sekundarna nalazišta. Prisutan je ponajprije na krškim pašnjacima i košanicama. U velikim stručcima pojavljuje se i među suhom travom i to tamo Metodologija1 gdje je paša ili samo povremena košnja. Gdje je košnja češća, biljke su manje, ali zato kompaktnije. I kukurijek je od davnina uistinu popularna vrsta u proljetnim buketićima (Bavcon et al., 2012). U proljetnom razdoblju na Krasu i u slovenskoj 1 Taksonomija je Istri mjestimice se masovno pojavljuju gorske sase ( Pulsatilla montana Rchb.) (sl. usklađena prema Martinčiču (2007.). 2), obično zajedno s Tommasinijevim petoprstnikom ( Potentilla tommasiniana S aspekta travnjaka i ocjenjivanja njihove bioraznolikosti ključan je terenski rad, koji obuhvaća praćenje bogatstva vrsta i popis biljnih vrsta sve od ranog proljeća pa do jeseni. Samo tako možemo dobiti cjelovit pregled bogatstva F.W.Schultz), bijelim petoprstom ( Potentilla alba L.), Vilkomovom glavuljom vrsta pojedinog travnjaka i načina na koji vlasnici njime gospodare. S obzirom na ( Globularia punctata Lapeyr.), kitnjastim ptičjim mlijekom ( Ornithogalum comosum to da je vegetacijska sezona na Krasu i u slovenskoj Istri bitno dulja, s obilaskom L.) i štitastim ptičjim mlijekom ( O. umbellatum L.) (sl. 3). Sase su često prisutne travnatih površina počinjemo već u siječnju. Vodimo popise biljnih vrsta, a travnjake na plitkim tlima i na već obraslim gmajnama. Sase obilježavaju krške travnjake dokumentiramo i videomaterijalom. Prilikom pregleda travnjaka u pojedinim dvaput, jednom prilikom cvjetanja, a drugi puta prilikom davanja plodova, kad se sezonama zabilježimo je li bioraznolikost određenog travnjaka ugrožena, bilo zbog na vrhu razvije paperjasto plodovlje (Bavcon, 2010a; 2013). Glavulja je na Krasu prerane košnje, gnojenja ili obrastanja. Ako mogućnosti dopuštaju, kontaktiramo s i u Istri ponekad toliko česta da površine posve oboji u plavo. Ponekad se boja lokalnim zajednicama te ih savjetujemo kako očuvati travnjake i kakvu bi dodanu cvjetova populacije prelijeva od plave do bijele. Nekoliko je takvih lokaliteta na vrijednost očuvanje travnjaka moglo donijeti vlasnicima i široj zajednici. U obliku Podgorskom kršu, gdje je glavulja česta i na pašnjacima (Bavcon, 2014a). Između osobnih intervjua s pojedincima dobivamo informacije o tome kako se i kakvim glavulja ponekad se mogu primijetiti i male presličice ( Muscari botryoides (L.) alatima nekoć održivo gospodarilo travnjacima na određenom području. Pritom Mill.) (Bavcon, 2013; 2014a). U svibnju se Kras i Istra odijevaju u bjelinu gorskih dobivamo i informacije jesu li neke biljne vrste travnjaka imale dodatno, odnosno sunovrata ( Narcissus poeticus subsp. radiiflorus) (sl. 4). Njihova raznolikost tamo je simbolično značenje ili su bile korisne na bilo koji drugi način. Samo cjelovitim veća nego u nekim mnogo gušćim i brojnijim populacijama drugdje u Sloveniji. Na pristupom poznavanja travnjaka i s aspekta prirode i s aspekta kulturne baštine Krasu se pojčinju pojavljivati najprije uz rubove grmlja, odakle se populacije šire možemo zaštititi travnjake i biljne vrste travnjaka te im dati dodanu vrijednost i na travnjake (Bavcon 2010a; 2013; Praprotnik et al., 2018). Gorski sunovrat je i u ekonomskom smislu. popularna hortikulturna vrsta, koja je na mnogim mjestima prenesena i u domaći vrt. A još je uvijek i jedna od vrsta koje se nalaze i u buketićima za prodaju. 236 237 Krajem svibnja bjelinu sunovrata ponegdje na Krasu i u Istri zamjenjuju kao more plavi cvjetovi perunika. Najprije se među travi sličnim listovima pojave jarko ljubičasti cvjetovi uskolisne perunike ( I. graminea L.) (sl. 5). U pojedinim vrtačama u slovenskoj Istri prisutna je planinska perunika ( I. sibirica L. subsp. erirrhiza Pospichal) (T. Wraber), koja tu ima i klasično nalazište – locus classicus (Wraber, 1990; Bavcon, 2013). Mjestimično se voli pojaviti i u velikim populacijama. Na nizinskim travnjacima koji su močvarniji prisutna je njezina osnovna vrsta sibirska perunika ( I. sibirica L.) (Bavcon et al., 2019). Zelenilo travnjaka u istom razdoblju obogaćuju intenzivno ljubičasti cvjetovi božura. Masovno uspijeva samo obični božur ( Paeonia officinalis L.), velelisni ( P. mascula (L.) Mill.) je vrlo rijetko prisutan. Obični božur najbolje uspijeva na rubu vrtača, gdje je povremeno zastupljen u većim skupinama. Istodobno s božurima cvjeta i običan bijeli čepljez ( Asphodelus albus Willd.), čiji se bijeli klasasti cvatovi izdižu iznad zelene trave. Nakon njega početkom lipnja slijedi bijeli jasenak ( Dictamnus albus L.), koji ima dva izgleda. Na travnjacima koji se još kose niži je, zbijeniji i često raspršeniji, a na travnjacima koji zarastaju uslijed vegetacijske sukcesije to su već vrlo velike biljke s bitno većim cvatovima. Njegovi ružičasti cvjetovi klasastog cvata privlačna su paša za pčele (Bavcon, 2013; Ravnjak & Bavcon, 2020). Na suhim i zakiseljenim površinama u svibnju mjestimice prevladavaju đurđice ( Convallaria majalis Sl. 8b. Žuta sirištara ili srčanik ( Gentiana lutea L. subsp. symphyandra Murbeck) (foto: I. Paušič) L.). Od davnina upravo u svibnju to je bilo cvijeće kojim su se ukrašavale crkve i koje se nosilo za prodaju i na tržnicu. Rumeni svišč ali bratinski košutnik ( Gentiana lutea L. subsp. symphyandra Murbeck) Na prelasku u ljeto krški travnjaci ponovo se oboje u ljubičasto zbog cvjetanja (foto: I. Paušič) livadne kadulje ( Salvia pratensis L.) (sl. 6) (Bavcon & Ravnjak, 2015), između koje se pojavljuju bijelo-žuti cvjetovi gorske ivančice ( Leucanthemum adustum (Koch) Gremli) i liburnijske ivančice ( L. platylepis Borbas). Kadulja je najprisutnija na suhim travnjacima s vapnenastom podlogom (Hegi, 1908–1931). A tu i tamo na krškim travnjacima može se pronaći i ljubičasta divizma ( Verbascum phoeniceum L.), koja za razliku od ostalih predstavnika roda divizmi, kako ime govori, cvjeta ljubičasto. Ostale vrste cvjetaju žuto, a među njima su najčešće austrijska ( V. austriacum Schott ex Roem. & Schult.), vunasta ( V. alpinum Turra) i velecvjetna divizma ( V. densiflorum Bertol.). Karakteristika su cvjetova divizme čašasto oblikovane plodne glavice. Nekad se to svojstvo iskorištavalo tako da bi se cvatovi umočili u ulje, zapalili i upotrebljavali kao baklja. Ulje bi ušlo u plodne glavice i polako gorjelo. Izgled krških travnjaka zatim se brzo mijenja u valovitu mekoću kovilja ( Stipa eriocaulis Borb.) i medoglavke ( Jurinea mollis (L.) Reichenb.), između kojih blizu tla ljubičaste jastučiće tvore različite vrste timijana ( Thymus) (Bavcon et al., 2019). Žitelji su od davnina timijan brali kao ljekovitu biljku za bolesti dišnog sustava, a sirup od cvjetova timijana ujedno je uistinu ugodno ljetno osvježenje. Sredinom lipnja na suhim travnjacima i na krškim poljima pojavljuje se prekrasno šarenilo koje znatno obogaćuje ilirska gladiola ( Gladiolus illyricus Koch.) (Kaligarič, 1997; Bavcon, 2013; 2014b). Ponajprije u krškim poljima s ilirskom gladiolom miješa se ljekovita krvara ( Sanguisorba officinalis L.) (sl. 7). U narodnoj medicini upotrebljavala se za liječenje bolesti crijeva i protiv proljeva (Ašič, 1987; Bohinc, 1985; Kromar, 1992; Jagodič, 2004; Gale-Toplak, 2002). A kao ljekovitu biljku upotrebljavala se i žuta sirištara ili srčanik ( Gentiana lutea L. subsp. symphyandra Sl. 8a. Žuta sirištara ili srčanik ( Gentiana lutea L. subsp. symphyandra Murbeck) (foto: I. Paušič) Murbeck) (sl. 8). Od osušenog korijena pripremao se čaj protiv želučanih tegoba (Ašič, 1987; Bohinc, 1985; Jagodič, 2004; Kromar, 1992; Gale-Toplak, 2002; Willfort, Rumeni svišč ali bratinski košutnik ( Gentiana lutea L. subsp. symphyandra Murbeck) (foto: I. 1976). Upravo je zbog sakupljanja njegova korijena postala ugrožena biljna vrsta i Paušič) 238 239 na popisu je zaštićenih biljnih vrsta. Biljka koju su kao ljekovitu poznavali samo Osim klasične poljoprivredne djelatnosti koja je povezana s travnjacima, seoska u primorskom dijelu Slovenije, a česta je i na travnjacima jest hrapavodlakavi gospodarstva bi svoje ekstenzivno održavane travnjake mogla ponuditi i kao oman ( Inula hirta L.). Prema narodnoj predaji ta biljka liječi sve bolesti, pa i ugriz dio ekoturizma. Upravo su šareni travnjaci ti koji privlače turiste u Sloveniju zmije (Fleischmann 1848; Ravnjak & Bavcon, 2018; 2020). Novija istraživanja (Bavcon, 2013; 2014a, 2014b; Bavcon & Ravnjak, 2017a; 2017b; Bavcon et al., pokazala su da biljka uistinu sadržava mnoge tvari koje poboljšavaju otpornost 2019). Gerrritsen (2008) navodi da su ti travnjaci u slovenskoj Istri jednako imunosnog sustava. Narodnim imenom poznavali su je ”astra montana” (prema raznoliki kao oni u južnoj Africi. lat. izrazu Astra montana), što znači gorska zvijezda (Bavcon, 2013). Za uporabu Uz pomoć stručnjaka s područja botanike vlasnici takvih travnjačkih površina su se sakupljale njezine žute cvjetne glavice. mogli bi omogućiti provedbu vođenih ekskurzija s botaničkim sadržajem za mali Naravno, na suhim travnjacima ne može bez štitarki ( Apiaceae). Najčešća je broj sudionika, čime bi spriječili potencijalnu štetu na travnjacima. Kad god su vrsta brdska pukovica ( Peucedanum oreoselinum (L.) Moench), kojoj se na Krasu u te predjele turistički vođene inozemne skupine ljudi, nisu se mogli načuditi i u Istri povremeno pridruži i smolasti koromač ( Ferulago campestris (Besser) raznolikosti naših travnjaka navodi Bavcon (2010) te Bavcon & Ravnjak (2017a; Grecescu) (Bavcon et al., 2019). Tijekom najtoplijeg dijela ljeta cvate razgranjena 2017b; 2018). Dodatni proizvod gospodarstva mogao bi biti ”sitniš od sijena” vesika ( Anthericum ramosum L . ), a nakon nje krške pašnjake zaplavi plavi kotrljan dobiven kasnom košnjom, koji bi se mogao ponuditi turistima za sjetvu njihova ( Eryngium amethystinum L.). Zbog čudesnog plavetnila i zanimljive strukture travnjaka ili za uporabu u tradicionalnoj medicini (za kupke, protiv prehlada, često se brao za buketiće (Bavcon, 2013). Predivan izgled krški travnjaci ponovo bolova u mišićima). Sve su to već znali seljaci na Krasu i u Istri, prema Anon dobiju kad procvatu lukovi. Najprije procvjeta tamnocrveni glavasti luk ( Allium (2015; 2017) lokalni stanovnici su često pričali kako bi u lavor stavili sijeno ili sphaerocephalon L.) , a kasnije ljubičasti brdski luk ( A. senescens L.) te ružičasti sitniš od sijena, sve to poparili vodom i zatim bolesnika pokrili dekom kojibi to hrptasti luk ( A. carinatum L.). Kad ljeto prijeđe u jesen, pridruži im se gorski luk inhalirao. ( A. ericetorum Thore) (Bavcon, 2013; 2014a; Bavcon et al., 2019). Među zadnjima Naravno da se na travnjacima bogatim biljnim vrstama nalaze i biljne vrste koje najkamenitije krške travnjake obogate različite vrste vrijeska: primorski ( Satureja su bile dio naše tradicionalne medicine. Njihovim poznavanjem i umjerenim montana), klasoliki ( Satureja subspicata Bartl. ex Vis. subsp. liburnica Šilić) i branjem koje ne bi ugrožavalo njihove prirodne populacije mogle bi biti tržišni njihov endemski križanac krški vrisak ( Satureja x karstiensis) (sl. 9) (Bavcon, proizvod u sklopu travarstva. 2013; 2014a; Bavcon & Ravnjak 2015). Vrijesak se nekad upotrebljavao, a i danas Ruku pod ruku sa selom, održivim turizmom i slovenskom tradicijom ide i se još uvijek upotrebljava kao začin, ljekovito bilje koje djeluje antimikrobno pčelarstvo. Travnjaci bogati vrstama koji se kose tek nakon cvatnje većine biljnih i antibakterijski i kao afrodizijak. Zbog potonjega su ga u prošlosti dodavali u vrsta važna su paša za pčele (Ravnjak & Bavcon, 2020). Zbog ranog početka ljubavne napitke. vegetacijskog razdoblja i povoljnih temperatura pčelarska sezona na Krasu i u U opisu smo naveli samo nekoliko slika krških travnjaka tijekom cijele godine i Istri počinje već u rano proljeće i traje duboko u jesen, što je duže nego u srednjem tek nekoliko najprimjetnijih i najprepoznatljivijih biljnih vrsta. Bogatstvo vrsta, dijelu Europe. Jedina prepreka može biti snažna bura u razdoblju obilne cvatnje naravno, mnogo je veće i u prosjeku može iznositi i oko 150 biljnih vrsta. Upravo koja onemogućuje letenje pčela, ili kao i drugdje u Sloveniji, razdoblja kišnog je to bogatstvo vrsta ono što te travnjake u svjetskom smislu čini posebnima vremena. Upravo na Krasu neki pčelari već vrcaju posebne i manje poznate vrste i što bi trebalo očuvati kao prirodno i kulturno bogatstvo. Unatoč tome što je meda kao što su med od livadne kadulje ( Salvia pratensis), rašeljkin med ( Prunus danas gospodarenje travnjacima intenzivno i teži kvantitativnom dobivanju mahaleb), med svilenaste bjeloglavice ( Dorycnium germanicum) i vrijeskov med krme za stoku, za razvoj sela u duhu održivog razvoja potrebno je ponovo prijeći ( Satureja montana i Satureja subspicata subsp. liburnica), koji nazivaju ”izopov” na ekstenzivno gospodarenje njima. S aspekta uzgoja životinja, stoka koja pase med. U prvom redu potonji je na krškim travnjacima važan za jesensku pašu na travnjacima koji su bogati u smislu bioraznolikosti otpornija je na različite pčela, a uz njega i miloduh ( Hyssopus officinalis L.) (ČD Sežana, 2011; Uredništvo, bolesti i parazite. Tanini u biljkama (konkretnije proantocijanidini) u životinja 2007). poboljšavaju probavljanje proteina, smanjuju mogućnost napada probavnih Dio održivog turizma povezanog s travnjacima moglo bi biti oživljavanje u uvodu parazita i smanjuju izlučivanje metana (Aerts et al., 1999; Waghorn et al., 2002). opisanih tradicionalnih običaja povezanih s košnjom i žetvom sijena (Mencinger, S bogatom biljnom hranom životinje unose različite minerale (Ca, Na, K, Mg) i 1963; Kuret, 1989a; 1989b; Bavcon & Ravnjak, 2019). Predstavili bi se turistima, vitamine, pri čemu je za stoku najvažniji vitamin E (Hopkins, 2004; Beever et koji bi ih i naučili. A davno napuštene staje sa sjenicima postale bi novi oblik al., 2000), kojiutječe na kvalitetu mesa i mlijeka. I za mlijeko je utvrđeno da je prenoćišta. njegova kvaliteta znatno veća u životinja koje su pasle na travnjaku s velikom Šareni cvjetni travnjaci nisu samo botanički zanimljive površine nego mogu bioraznolikošću. Takvo mlijeko bilo je bogatije proteinima, masnim kiselinama, biti i objekt održivog turizma i proizvod održive poljoprivrede. Njihovim mineralima i antioksidansima što je zdravije i za samog čovjeka (Moloney, očuvanjem nećemo zaštititi samo biljne vrste nego ćemo i svojoj turističkoj 2008). A neki sekundarni biljni metaboliti čak su ključni za proizvodnju nekih ponudi i poljoprivrednim proizvodima pružiti dodanu vrijednost koja može najkvalitetnijih sireva (Léveillé, 2018). Iako poljoprivrednici u prošlosti nisu postati zaštitni znak naše zemlje, a istodobno ćemo pridonijeti i bioraznolikosti imali nikakve moderne analize, poljoprivrednici iz Rakitovca su ispričali kako je životinjskog svijeta. sijeno koje su dovozili iz viših predjela mirisalo te da je i mlijeko bilo bolje (Anon, 2017; 2018). 240 241 su nekoć tu radili, pokušava se zabilježiti nekadašnje iskorištavanje travnjaka, tradicionalni način obrade tih površina i kako očuvati njihovu bioraznolikost kombinacijom tradicionalnog i modernog gospodarenja. Izgled travnjačkih površina tijekom godine se mijenja, a time se mijenja i zastupljenost različitih biljnih vrsta. Neke su od njih češće i šire se u većim populacijama, a druge su rjeđe, no travnjacima donose veliko šarenilo. Osim za iskorištavanje u poljoprivredne svrhe, travnjaci su sa svojom bioraznolikošću važni i u etnobotanici, horikulturi i u ekoturizmu. Travnjaci s vrlo bogatom biljnom raznolikošću ujedno mogu biti izvor visokokvalitetnih poljoprivrednih proizvoda koji uz klasično iskorištavanje mogu značiti novu dodanu vrijednost koju je moguće iskoristiti za ekoturizam u svrhu očuvanja tog bogatog kulturnog krajolika i za buduće naraštaje. Sl. 9. Primorski vrijesak ( Satureja x karstiensis) (foto: I. Paušič) Kraški šetraj ( Satureja x karstiensis) (foto: I. Paušič) Zaključak Kras i Istra i danas imaju mnogo otvorenih travnatih površina. Zbog posebnosti podneblja i tla riječ je o više ili manje jednootkosnim travnjacima. Prije dvjetsotinjak godina počeli su prvi pokušaji pošumljavanja Krasa, čemu seljaci nisu bili skloni. No i danas je i na Krasu i u Istri prisutno obrastanje travnatih površina, koje osim intenzivne poljoprivrede predstavlja opasnost za njihovo bogatstvo biljnim vrstama. Travnjaci su dio kulturnog krajolika i šuma se tamo ponovo prirodno vraća. Tisućljećima su nastajale vrlo šarolike travnate površine koje su dobile karakter prirodnog krajolika iako su izvorno kulturni, antropogenizirani krajolik. Popisivanjem bogatstva vrsta i dugogodišnjim praćenjem pojedinih površina koje se bilježi slikovnim materijalima, osobnim intervjuima s vlasnicima, žiteljima koji 242 243 Bavcon, J. (2014a): Navadni mali zvonček (Galanthus nivalis Bohinc, P. (1985): Slovenske zdravilne rastline. Ljubljana, AVTORJA / AUTORA L.) v Sloveniji = Common snowdrop (Galanthus Mladinska Knjiga. nivalis L.) in Slovenia. Ljubljana, Biotehniška Čebelarska družina Štokovih (2007). Kraške domačije. Kras, fakulteta, Oddelek za biologijo. 10, 83–84, 24–27. BLANKA RAVNJAK, dr., asistentka Bavcon, J. (2014b): Belo cvetoče različice v slovenski Čemažar, V. Z. (2009): Novaki, Novačani in »vaznkaš« skozi flori = White-flowered varieties in Slovenian flora. čas. Novaki, samozaložba. JOŽE BAVCON, dr., znanstveni svetnik Ljubljana, Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Fleišman, A. (1848): Astramontana hvale vredna. Novice, 6, Biotehniška fakulteta. 51, 216, 20. 12. 1848. Bavcon, J. (2016): Navadni mali zvončki (Galanthus nivalis Fleišman, A. (1850a): Goli in pusti Kras v 3 letih v mlade Univerza v Ljubljani, Biotehnična fakulteta, L.) = Common snowdrops (Galanthus nivalis L.). seženj visoke boršte spreoberniti. Novice, 8, 44, Oddelek za biologijo, Botanični vrt Ljubljana, Botanični vrt, Oddelek za biologijo, 183, 30. 10. 1850. Ižanska cesta 15, 1000 Ljubljana, Slovenija Biotehniška fakulteta. Fleišman, A. (1850b): Goli in pusti Kras v 3 letih v mlade Bavcon, J., Eler, K., A. & A. Šušek (2012): Telohi seženj visoke boršte spreoberniti. Novice, 8, 45, (Helleborus L.) v Sloveniji. Helleborus (Helleborus e-mail: blanka.ravnjak@bf.uni-lj.si; joze.bavcon@bf.uni-lj.si 187–188, 6. 11. 1850. L.) in Slovenia. Ljubljana. Botanični vrt Univerze. Fleišman, A. (1850c): Goli in pusti Kras v 3 letih v mlade Bavcon, J. & B. Ravnjak (2015): Population occurrence of seženj visoke boršte spreoberniti. Novice, 8, 46, white flowered varieties of some plant species in 191–192, 13. 11. 1850. the submediterranean area of Slovenia. V: Fišer, Ž. & M. Lužnik (ur.): Book of abstracts. International Fleišman, A. (1850d): Goli in pusti Kras v 3 letih v mlade workshop biodiversity in the Mediterranean basin seženj visoke boršte spreoberniti. Novice, 8, 47, Koper, 11–13 March 2015. Koper: Univerza na 196, 20. 11. 1850. BIBLIOGRAFIJA Primorskem. Fleišman, A. (1850e): Goli in pusti Kras v 3 letih v mlade Bavcon, J. & B. Ravnjak (2015): Travniška kadulja (Salvia seženj visoke boršte spreoberniti. Novice, 8, 49, pratensis L.) v Sloveniji = Meadow clary (Salvia 206–207, 4. 11. 1850. pratensis L.) in Slovenia. Ljubljana: Botanični vrt, Fleišman, A. (1850f): Goli in pusti Kras v 3 letih v mlade Anon. (2015): Kmet Rakitovec = University Botanic Gardens Ljubljana. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. seženj visoke boršte spreoberniti. Novice, 50, Anon. (2017): Kmet Rakitovec Ljubljana, Kmečki glas. Bavcon, J. & B. Ravnjak (2017a): Botanic gardens - 209–210, 11. 12. 1850. Anon. (2018): Kmet Rakitovec Bavcon, J. (2010b): Žafrani ( Crocus L.) v Sloveniji promotors of ecotourism. Botanic gardens - Fleišman, A. (1850g): Goli in pusti Kras v 3 letih v mlade Anon. (2018): Kmet Dragonja = Crocus (Crocus L.) in Slovenia. Ljubljana, delivering public goods and supporting society : seženj visoke boršte spreoberniti. Novice, 51, Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška Bavcon, J. (2018): Jože Bavcon starejši: Različna programme. 3rd Conference of Eastern and Central 213–214, 18. 12. 1850. fakulteta. kmetijska dela, pisni dokument in pripoved European Botanic Gardens, 9–11 October, 2017, Fleišman, A. (1850h): Goli in pusti Kras v 3 letih v mlade ustno, upokojenec Cerkno 1934. Bavcon, J. (2008): Navadni mali zvonček (Galanthus Budapest, Hungary, 13–14. seženj visoke boršte spreoberniti. Novice, 52, 218, nivalis L.) in njegova raznolikost v Sloveniji = Guštin, L. (2018): Ladi Guštin, Kmetovanje na Krasu. Bavcon, J. & B. Ravnjak (2017b): Botanični vrt v letu zelene 24. 12. 1850. Common snowdrop (Galanthus nivalis L.) and Upokojenec, Koper, ustno pričevanje. prestolnice Evrope = Botanic gardens in the year Gale-Toplak, K. (2002): Zdravilne rastline na slovenskem. its diversity in Slovenia. Ljubljana, Biotehniška of European green capital. Ljubljana, Botanični vrt, Ljubljana, Svet knjige. Jereb, M. (2019): Marija Zupančič roj. Jereb (1944), fakulteta, Oddelek za biologijo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. Dolenji Novaki, Senožeti in rastline. E-mail, Gerritsen, H. (2008): Essay On Gardening. Bavcon, J. (2009): Common cyclamen (Cyclamen 2019. Bavcon, J. & B. Ravnjak (2018): Some traditional plant Amsterdam, Architectura & Natura. purpurascens Mill.) and its diversity in Slovenia. uses in Slovenia. V: Larpin, D. (ur.): Proceedings Petkovšek, D. (2019): Danijela Petkovšek roj. Močnik Ljubljana, Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Hegi, G. (1908–1931): Illustrierte Flora von Mitteleuropa, 1–7. of the EuroGard VII Congress: European botanic (1928), Dolenji Novaki Senožeti in rastline. E- Biotehniška fakulteta. Berlin itd., Carl Hanser Verlag & Paul Parey Verlag. gardens in the decade on biodiversity challenges mail, 2019. Bavcon, J. (2012): Crocus reticulatus and its hybrids and responsabilities in the count-down towards Hopkins, A. & B. Holz (2006): Grassland for agriculture and in Slovenia. V: Santana Ortega, A. T. (ur.): 2020. EuroGard VII Congress, Paris, July 6–10, 2015, nature conservation: production, quality and multi- WG2 Interim Meeting on Phytochemistry and 109–118. functionality. Agronomy Research 4, 1, 3–20. 100 let organiziranega čebelarstva na Krasu 1911–2011 Metabolics and WG2/WG4 Looking for Synergy Bavcon, J., Ravnjak, B. & N. Praprotnik (2019): Senožeti, Ivajnšič, D., Škornik, S. & M. Kaligarič (2013): Spremembe (2011). Sežana, Čebelarsko društvo Sežana. and Dissemination Capacity Building, WG1 rovti - strme in pisane površine = Meadows - steep rabe tal med leti 1830 in 2008 na območju Interim Meeting on Genetics, Genomics & Aerts, J. R., Barry, T. N. & W. C. McNabb (1999): and colourful grasslands. Ljubljana: Botanični Movraškega Krasa in na bližnjih flišnih predelih. Transcriptomics and WG2/WG3/WG4 Looking Polyphenols and agriculture: beneficial effects vrt Univerze v Ljubljani, Oddelek za biologijo, Revija za geografijo, 8, 1, 83–95. for Synergy and Dissemination Capacity of proanthocyanidins in forages. Agriculture, Biotehniška fakulteta. Jagodič, B. (2004): Zdravilne zeli, najboljše blago za zdravo Building. Book of abstracts: COST action Ecosystems and Environment, 75, 1–12 Beever, D. E., Offer, N. & M. Gill (2000): The feeding value telo. Maribor, Slomškova založba. FA1101 – main questions and foreseen solutions Ašič, P. S. (1987): Pomoč iz domače lekarne. Celje, of grass and grass products. V: Hopkins, A. (ur.): Jordan, B. (1945): Planine v Karavankah. Geografski in the frame of Saffronomics research, Mohorjeva družba. Grass – its production and utilization (3rd ed.). vestnik: časopis za geografijo in sorodne vede, 17, 203–220. Oxford, Blackwell Science, 140–195. 1–4, 49–104. Bavcon, J. (2010a): Botanični vrt Univerze v Ljubljani Bavcon, J. (2013): Naše rastline. Celovec, Mohorjeva. 244 245 Kaligarič, M. (1997a): Rastlinstvo Primorskega krasa Poldini L., Vidali M., Castello M., Francescato, C. & P. Ganis Smerdel, I. (1989): Ovčarstvo na Pivki. Transhumanca od in Slovenske Istre: travniki in pašniki. Koper: (2014): Conservation on plant diversity of Karst srede 19. do srede 20. stoletja ali trije »ovčarji«: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, dry Grasslands by the reintroduction of grazing. etnološka razprava. Koper, Lipa. Znanstveno-raziskovalno središče Republike The case study of Bazovica. V: Bužan, E. V. & A. Smerdel, I. (1995): Pastirji se vračajo (ali res?). Etnolog Slovenije. Pallavicini (ur.): Biodiversity and Conservation of (Nova vrsta), 5, 56, 105–130. Kaligarič, M. (1997b): Botanični in naravovarstveni pomen Karst ecosystems. Operative programme Slovenia- Škornik, S., Vidrih, M. & M. Kaligarič (2010): The effect of travnikov združbe Danthonio-Scorzoneretum Italy 2007–2013. Project »A network for biodiversity grazing pressure on species richness, composition villosae Ht. & H-ić (56)58 nad Rakitovcem v Čičariji and cultural landscape conservation – BioDiNet«. and productivity in North Adriatic Karst pastures. (jugozahodna Slovenija). Annales: Series historia Koper, Padova University Press, 165–180. Plant Biosystems, 144, 2, 355–364. naturalis, 7, 1, 33–38. Pornaro, C., Macolino S. & U. Ziliotto (2014a): Spatial and Toplak-Gale, K. (2002): Zdravilne rastline na Slovenskem. Kaligarič, M. & D. Ivanjšič (2014): Vanishing landscape of seasonal variation of herbage yield and quality of Ljubljana, Mladinska knjiga. the ”classic” Karst : changed landscape identity some Karst pastures. Bužan, E. V. & A. Pallavicini Turk, J. (1924): Travništvo I. Slovenskim živinorejcem v and projections for the future. Landscape and (ur.): Biodiversity and Conservation of Karst pouk. Prevalje, Družba sv. Mohorja na Prevaljah, urban planning, 132, 148–158. ecosystems. Operative programme Slovenia-Italy 1–122. Komisija za pogozdenje Krasa v pokneženi grofiji Goriški 2007–2013. Project »A network for biodiversity and cultural landscape conservation – BioDiNet«. Turk, J. (1925): Travništvo II. Slovenskim živinorejcem v in Gradiški poroča o svojem delovanji v dobi od Koper, Padova University Press, 195–209. pouk. Prevalje, Družba sv. Mohorja na Prevaljah, 30. septembra 1884 do konca l.1890 (1891). http:// 113–270. www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WW0NKPMC Pornaro, C., Macolino, S. & U. Zilioto (2014b): Productivity and forage quality of Karst Meadows under range of Waghorn, G. C., Tavendale, M. H. & D. R. Woodfield (zadnji dostop: januar 2021). mowing management. Bužan, E. V. & A. Pallavicini (2002): Methanogenesis from forages fed to Kromar, J. (1992): Zdravilne rastline: Tisoč in en izbran (ur.): Biodiversity and Conservation of Karst sheep. Proceedings of the New Zealand Grassland recept. Ljubljana, Založba Grad. ecosystems. Operative programme Slovenia-Italy Association, 64, 167–171. Kuret, N. (1989a): Praznično leto Slovencev. Starosvetne 2007–2013. Project »A network for biodiversity Willfort, R. (1976): Gesundheit durch Heilkräuter. Linz, R. šege in navade od pomladi do zime. Prva knjiga. and cultural landscape conservation – BioDiNet«. Trauner Verlag. Ljubljana, Družina. Koper, Padova University Press, 181–194. Wraber, T. (1990): Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Kuret, N. (1989b): Praznično leto Slovencev. Starosvetne Praprotnik, N. & J. Bavcon (2016): Andrej Fleischmann Ljubljana, Prešernova družba. šege in navade od pomladi do zime. Druga knjiga. (1804–1867), vrtnar in vodja v Botaničnem vrtu Ljubljana, Družina. v Ljubljani = Andrej Fleischmann (1804–1867), Léveillé, P. (2018): Aromatic and microbiological signature gardener and head of the Botanic Gardens in of natural grasslands. INRA Science an Impact: Ljubljana. Ljubljana, Botanični vrt Univerze. http://www.inra.fr/en/On-the-top/Sustainable- Praprotnik, N., Bavcon, J. & B. Ravnjak (2018): Narcise v agriculture/All-magazines/Impact-of-grasslands-Sloveniji: gorski narcis, bedenica ali ključavnica composition-on-product-quality-and-animal- (Narcissus poeticus L. subsp. radiiflorus (Salisb.) microbiota (zadnji dostop: januar 2021). Baker) = Daffodils in Slovenia: poet‘s daffodil, Majdič, V. (1994): Pomenski izvor slovenskih krajevnih poet‘s narcissus, nargis, pheasant‘s eye, findern imen. Geografski vestnik, 66, 99–123. flower or pinkster lily (Narcissus poeticus L. subsp. Makarovič, M. (1978): Kmečko gospodarstvo na radiiflorus (Salisb.) Baker). Ljubljana, Botanični vrt, Slovenskem. Ljubljana, Mladinska knjiga. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. Mencinger, J. (1963): Moja hoja na Triglav. Zbrana dela. Prešern, J. (1933a): Imenoslovje okrog Begunjščice in Knjiga 3. Ljubljana, Državna založba Slovenije. Stola. Planinski vestnik, 33, 2, 39–42. Moloney, A. P., Fievez, V., Martin, B., Nute, G. R. & R. L. Prešern, J. (1933b): Imenoslovje okrog Begunjščice in Richardson (2008): Botanically diverse forage– Stola. Planinski vestnik, 3, 73–76. based rations for cattle: implication for product Prešern, J. (1933c): Imenoslovje okrog Begunjščice in composition, product quality and consumer health. Stola. Planinski vestnik, 4, 94–98. Grassland Science in Europe, 13, 361–374. Prešern, J. (1933d): Imenoslovje okrog Begunjščice in Panjek, A. (2015): Kulturna krajina in okolje Krasa. Koper, Stola. Planinski vestnik, 5, 115–121. Založba Univerze na Primorskem. Ravnjak, B. & Bavcon (2020): Čebele in rastline. Ljubljana, Perko, F. (2016): Od ogolega do gozdnatega krasa. Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Pogozdovanje krasa. Zveza gozdarskih društev Rustja, J. (1929): Travništvo. Gorica, Goriška Mohorjeva Slovenije. Ljubljana, Gozdarska Založba, Jutro. družba. Petek, T. (2004): Inovacije spreminjajo vsakdanjik. V: Toš Savnik, R., Planina, F. & Ž. Šifrer (1968): Krajevni leksikon M. (ur.): Stopinje življenja. Zbornik občine Benedikt. Slovenije. I knjiga Zahodni del Slovenije. Ljubljana, Benedikt, Občina Benedikt, 271–288. Državna založba Slovenije. 246 247 Interaktivna botanična učna pot – inovativni pristop spoznavanja lokalne flore z dodano vrednostjo Igor Paušič & Gregor Fištravec Izvleček: V prispevku predstavljamo Sažetak: U ovom radu predstavljamo koncept interaktivnih botaničnih učnih koncept interaktivnih botaničkih poti, ki predstavljajo inovativen pristop edukacijskih staza koji su primjer spoznavanja lokalne flore in habitatov inovativnog pristupa terenskom na terenu. Virtualne botanične poti upoznavanju lokalne flore i staništa. obiskovalcu omogočijo identifikacijo Virtualne botaničke staze posjetitelju značilnih vrst rastlin na nekem območju in omogućuju identifikaciju biljnih vrsta koje povečajo zavedanje o pomenu trajnostnega su karakteristične za neko područje i podižu varovanja redkih vrst in njihovih habitatov. svijest o važnosti održive zaštite rijetkih V pričujočem prispevku predstavljamo štiri, vrsta i njihovih staništa. U ovom radu na novo zasnovane interaktivne botanične predstavljamo četiri originalno osmišljene učne poti na Krasu, v slovenski in hrvaški interaktivne botaničke edukacijske staze u Istri. Skupno smo opisali in interaktivno Krasu te slovenskoj i hrvatskoj Istri. Slikovno predstavili 156 vrst in podvrst praprotnic smo i tekstualno opisali i interaktivno in semenk v sliki in besedi, habitate, v predstavili ukupno 156 vrsta i podvrsta katerih te vrste srečamo, in tudi združbe paprati i sjemenki, staništa navedenih vrsta rastlin, v katerih te vrste uspevajo. nešpula i biljne zajednice u kojima uspijevaju. (Eriobotrya japonica). Sl. 3. Črni gaber ( Ostrya carpinifolia) (foto: I. Paušič) Crni grab ( Ostrya carpinifolia) (foto: I. Paušič) 248 249 tudi turistični proizvod. Ker se na številnih poteh nahajajo različne naravne in kulturne znamenitosti, predvsem na urejenih tematskih poteh, predstavlja ideja razvoja interaktivnih botaničnih poti dodano vrednost v že obstoječi turistični ponudbi nekega okolja, ki združuje spoznavanje krajine, zgodovine, gibanje v naravi ter učenje botaničnih vsebin – prepoznavanje značilnih in tudi uporabnih rastlinskih vrst, ki se pojavljajo na območju, ki nas kot obiskovalca, pohodnika zanima. Številne rastlinske vrste so danes zaradi degradacije okolja, intenzifikacije in modernizacije kmetijstva ter izginjanja njihovih primarnih habitatov redke ali lokalno ogrožene. Tak koncept učenja na terenu lahko predstavlja tudi prispevek k ozaveščanju ljudi o pomenu trajnostnega varovanja redkih rastlinskih vrst in njihovih habitatov. V prispevku predstavljamo inovativno metodo interaktivnega spoznavanja rastlin na terenu v obliki učnih poti. Gre za inovativen pristop, ki v Sloveniji še ni uveljavljen. Zasnovali smo interaktivne učne poti na Krasu in v Istri. Metoda dela Sl. 1. . Prikaz ustanovljenih interaktivnih botaničnih učnih poti. A – Štanjel in Volčji Grad, B – Korte: kratka in daljša učna pot, C – Lanišće: krožni poti na Orljak in Gomilo, D – pot Brseč–Mošćenička Draga. Interaktivne botanične učne poti smo zasnovali v sklopu projekta ”Kaštelir”, del Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija – Hrvaška, na vnaprej določenih območjih. Prikaz osmišljenih interaktivnih botaničkih edukacijskih staza. A – Štanjel i Volčji Grad, B – Korte: kratka i duga edukacijska staza, C – Lanišće: Kružne staze prema Orljaku i Gomili, D – staza Brseč – Mošćenička Draga. Uvod Klasično poučevanje botanike, prepoznavanje rastlin na terenu, je izrazito izkustvena oblika poučevanja in je nenadomestljivo (Eschenhagen et al., 1998; Lelas, 1985). Učenje in poučevanje botaničnih vsebin sta povezani z vsaj enim od treh učnih okolij: učilnico, laboratorijem ali terenom (Orion et al., 1997; Spicer & Stratford, 2001). V biologiji bi lahko razdelili uporabo t. i. informacijske in komunikacijske tehnologije v dve skupini. V prvi skupini računalnik oz. še pogosteje pametni telefon uporabljamo kot sredstvo za iskanje informacij, komunikacijo in multimedijo. V drugi skupini pa računalnik in pametne naprave uporabljamo kot orodje, kot so virtualni (navidezni) laboratorij, interaktivna simulacija ali računalniško podprto laboratorijsko delo (Šorgo et al., 2007). Interaktivne botanične učne poti sodijo v drugo kategorijo. Glavni in najbolj razširjen način izobraževanja na terenu so terenske ekskurzije s ciljnimi skupinami (študenti, planinci, osnovnošolci) oziroma njihove krajše različice – tematske učne poti. Življenjski stil večine prebivalcev ”zahodnega sveta” je postal nasičen, brez jasne meje med delom in prostim časom. Stremimo k intenzivnemu in aktivnemu, polnemu preživljanju prostega časa, ki nam je na razpolago. Pohodništvo in Sl. 2. Mali jesen ( Fraxinus ornus) (foto: I. Paušič) izletništvo postajata vedno bolj aktualni aktivnosti, saj vedno več ljudi spoznava, da se v vsakdanjem tempu življenja odtujujejo od narave. Pohodništvo je postalo Crni jasen ( Fraxinus ornus) (foto: I. Paušič) 250 251 Zmeraj smo upoštevali načelo ”kjer si začel, tja se boš vrnil”. Poti smo na terenu V preglednici 1 (tab. 1) po-prehodili in presodili primernost trase. Na terenu smo popisali in fotografirali dajamo osnovne značilnosti izbrane vrste rastlin in za vsako pot predstavili interaktivni nabor vrst, ki jih je vzpostavljenih poti. Pregled na terenu možno zlahka prepoznati zgolj s pomočjo slik. Izpostavili smo predvsem interaktivno predstavlje-uporabne vrste rastlin, t. i. karizmatične oz. atraktivne vrste rastlin – ”ambasadorje” nih, reprezenta-tivnih vrst varstva njihovih združb in habitatov, pogoste vrste in tudi tujerodne in gojene, rastlin podajamo v pregled-ornamentalne vrste na nekem območju. Vključili smo tudi redke ali ogrožene vrste, nici 2 (tab. 2). Skupno smo ki jih z vzpostavitvijo takih interaktivnih učnih poti in neposrednim ozaveščanjem opisali in interaktivno pohodnikov na teh interaktivnih poteh lahko trajnostno varujemo. predstavili 156 vrst in pod- Nomenklaturo rastlinskih vrst povzemamo po Martinčič s sodelavci (2007). vrst praprotnic in semenk, Vrste smo predstavili v sliki in besedi, prav tako smo fotografirali tudi značilne habitate, v katerih te vrste rastlinske združbe, krajino; značilne habitate, markantne geomorfološke pojave, srečamo, in tudi združbe suhozide, vrtače in kali ter druge tipične elemente kulturne krajine. rastlin, v katerih te vrste uspevajo. Obiskovalcu interaktivnem okolju predstavljamo re- Rezultati prezentativen nabor vrst prehodnega, celinsko-sub- mediteranskega območja pa tudi vrste iz mediteranske Zasnovali smo štiri interaktivne botanične učne poti, ki so dostopne na naslednji povezavi https://map.kastelir.eu/sl/botanical-paths. Na Krasu smo vzpostavili dve interaktivni poti; eno na območju Štanjela in daljšo pot, fitogeografske regije. ki povezuje Štanjel, Komen in Volčji Grad (sl. 1). V slovenski Istri v Kortah smo Sl. 4. Trokrpi javor ( Acer monspessulanum) (foto: I. Paušič) Prevladujejo kalcifilne, ter-pripravili daljšo in krajšo različico učne poti. V hrvaški Istri smo na območju občine mofilne vrste, ki jih obisk-Trokrpasti javor klen ( Acer monspessulanum) (foto: I. Lanišće pripravili dve poti, ki ju je moč povezati v eno, celodnevno pot. JV krožna ovalec povečini zlahka Paušič) pot se vzpne na Orljak (1106 m), SZ pa na Gomilo (1027 m). V občini Mošćenička prepozna zgolj s pomočjo Draga pa eno interaktivno učno pot, ki ima krožno zasnovo in poteka severno od slike. Predstavili smo tip-naselja Brseč ter se nadaljuje ob cestni povezavi vse do Mošćeničke Drage. ične termofilne lesne vrste, kot so: mali jesen (Fraxinus ornus) (sl. 2), puhasti hrast (Quercus pubescens), črni Tab. 1: Osnovne značilnosti vzpostavljenih interaktivnih botaničnih poti gaber (Ostrya carpinifolia) (sl. 3) in trokrpi javor (Acer monspessulanum) (sl. 4), ruj (Cotinus coggygria) (sl. 5) ter v Sloveniji redki vrsti terebint (Pistacia terebinthus) (sl. 6) in kraški gaber (Carpinus orientalis) (sl. 7). Interaktivna Dolžina poti Zahtevnost Predviden Število Število Nabor zeliščnih, neolesenelih trajnic vključuje tudi t. i. karizmatične vrste, značilne pot (km) poti čas poti odsekov na rastlinskih (ure) poti vrst za submediteransko-ilirsko območje. To so vrste, ki jih velja izpostaviti, saj so povečini lahko prepoznavne, imajo velike cvetove, a so hkrati lokalno redke ali Št 2 Nezahtevna 1 1 40 ogrožene. Z ozaveščanjem uporabnikov interaktivnih učnih poti želimo prispevati k trajnostnemu varovanju teh vrst in njihovih habitatov. V ta nabor uvrščamo: VG 21,3 Srednje zahtevna 8 5 47 ilirski meček ( Gladiolus illyricus), gorsko logarico ( Fritillaria orientalis) (sl. 8), Kk 5,3 Nezahtevna 2 3 21 kranjsko lilijo ( Lilium carniolicum) (sl. 9), gorskega kosmatinca ( Pulsatilla montana) in številne druge. Kd 6,5 Nezahtevna 2 4 29 Koncept interaktivnih botaničnih poti obiskovalcu olajša tudi terensko LaO 8,2 Srednje prepoznavanje užitnih, zdravilnih in drugače uporabnih rastlin, ki smo jih zahtevna 5 6 42 predstavili: žajbelj ( Salvia officinalis), kraški šetraj ( Satureja montana), smokva ( Ficus carica) (sl. 10), brek ( Sorbus torminalis) (sl. 11), črni bezeg ( Sambucus nigra), LaG 10,3 Srednje zahtevna 7 5 22 bodeča lobodika ( Ruscus aculeatus) (sl. 12) in druge. Na terenu smo fotografirali in tako predstavili tudi značilne habitate omenjenih Md 20,5 Srednje zahtevna 8 2 28 vrst: različne tipe travišč, gozdne habitatne tipe in habitate kulturne krajine. Tako lahko obiskovalec teh poti vrsto, ki ga zanima, umesti v prostor, jo poveže s Legenda učnih poti: Št – Štanjel, VG – pot Štanjel–Volčji Grad–Štanjel, Kk – Korte, krajša pot, Kd – Korte, daljša habitatom in tudi z drugimi vrstami rastlin, ki v istih življenjskih okoljih uspevajo. pot, LaO – Lanišće, pot na Orljak, LaG – Lanišće, pot na Gomilo, Md – Mošćenička Draga 252 253 Kar se tiče virtualnih predstavitev naravnih vrednot, ki predstavljajo veliko dodano vrednost v lokalni turistični ponudbi – kot so botanične učne poti, pa v Sloveniji primerov dobrih praks zaenkrat še nimamo. Avtorji smo želeli s pričujočim prispevkom spodbuditi kreativnost biologov, turističnih delavcev pa tudi učiteljev v osnovno- in srednješolskem sistemu izobraževanja pri vzpostavitvi novih interaktivnih učnih poti z biološkimi vsebinami, saj le te predstavljajo nove možnosti podajanja znanja in ozaveščanja o pomenu varstva narave na lokalni ravni. Sklep Učenje botanike obsega poznavanje rastlin; njihovih anatomsko-morfoloških značilnosti, poznavanja sorodstvenih odnosov med njimi, njihove ekologije, seveda tudi geografske razširjenosti posameznih taksonov ter interakcij med vrstami v prostoru. Gre za znanstveno področje iz širše družine bioloških disciplin, ki ga še zmeraj le redko povezujemo z lokalno turistično ponudbo. Interaktivne botanične učne poti predstavljajo še neizkoriščen potencial – dodano vrednost v lokalni turistični ponudbi in novo metodo v sistemu izobraževanja na terenu. Združujejo namreč gibanje, potovanje v naravi, a hkrati na nevsiljiv način Sl. 5. Ruj ( Cotinus coggygria) (foto: I. Paušič) pohodniku ponudijo možnost spoznavanja in učenja lokalne flore, če si le tega seveda Ruj ( Cotinus coggygria) (foto: I. Paušič) želi. Interaktivne botanične učne poti obiskovalcu na terenu predstavijo repertoar tipičnih rastlinskih vrst nekega območja, mu predstavijo rastlinske združbe in uporabne rastline. Kar je morda še pomembneje, predstavijo mu redke in kritično ogrožene rastlinske vrste nekega območja v sliki in besedi, kar obiskovalcu olajša Ker interaktivne poti povečini potekajo po kulturni krajini, smo predstavili tudi identifikacijo teh vrst na terenu in poveča nekatere antropogene elemente, kot so: suhozidi, značilna arhitektura naselij, zavedanje o pomenu njihovega trajnostnega opuščene vrtače. Vse te strukture namreč predstavljajo tudi življenjska okolja varovanja. Ta pristop spoznavanja rastlin rastlinskih vrst. je učinkovitejši kot spoznavanje rastlin ex- situ, npr. preko literature, saj bo obiskovalec krajino doživel celostno, prepoznal bo Razprava lokalno floro kot njen pomemben element, rastlinske združbe ter njihove habitate. V pričujočem prispevku predstavljamo štiri na novo ustanovljene interaktivne botanične učne poti na Krasu, v slovenski in hrvaški Na področju izobraževanja potekajo zanimive razprave o vključevanju tehnologije v učni proces. Izkustveno učenje je učenje v neposrednem stiku z resničnostjo, ki jo posameznik proučuje; gre za neposredno srečanje s Istri. Skupno smo opisali in interaktivno pojavom (Marentič Požarnik, 2003). Izkustveno učenje učencu omogoča, da znanje predstavili 156 vrst in podvrst praprotnic pridobivajo kakovostneje z aktivnostjo, kot pa če so le pasivni in receptivni (Kolar, in semenk, habitate, v katerih te vrste 2020). Bistveno in osrednjo vlogo ima osebna izkušnja, saj je za izkustveno učenje srečamo, in tudi združbe rastlin, v katerih značilno, da se najbolje učimo, spoznavamo le, če nekaj doživimo sami (Garvas, te vrste uspevajo. Podajamo inovativen 2010; Kolar, 2020). koncept interaktivnih botaničnih učnih poti Učna pot je oblika terenskega dela, oblika izobraževanja, aktivnega dela v naravi in in predstavljamo novo možnost ohranjanja razvijanje novih znanj, sposobnosti (Brinovec et al., 1997). Čedalje več raziskav teži okolja in učenja na interaktiven način, k temu, da izkustveno učenje v naravi podkrepimo z informacijsko-komunikacijsko ki pomeni nov izobraževalno-varstveni tehnologijo, saj ta pripomore k večji motivaciji in znanju učencev ter všečnosti koncept učenja floristike na terenu. Sl. 5. Terebint ( Pistacia terebinthus) pouka, doživetja (Chu, 2014). (foto: I. Paušič) Marsikje je že uveljavljena metoda virtualne učne poti: v večjih mestih, muzejih, v svetovno znanih arheoloških kompleksih in tudi večji botanični vrtovi se te metode Smrdljika ( Pistacia terebinthus) (foto: I. Paušič) predstavitve že poslužujejo (Capone, 2010). 254 255 Interaktivna botanička edukacijska staza – inovativni pristup upoznavanju lokalne flore s dodanom vrijednošću Igor Paušič & Gregor Fištravec Uvod Klasično proučavanje botanike i prepoznavanje biljaka na terenu izrazito je empirijski, a samim time i nezamjenjiv oblik proučavanja (Eschenhagen et al., 1998; Lelas, 1985). Izučavanje i proučavanje botaničkih sadržaja povezano je s barem jednom od tri okoline za učenje: učionicom, laboratorijem ili terenom (Orion et al., 1997; Spicer & Stratford, 2001). U biologiji primjenu tzv. informacijske i komunikacijske tehnologije možemo podijeliti u dvije skupine. U prvoj skupini koristimo računalo, ili još češće, pametni telefon kao sredstvo pretraživanja informacija, komunikacije i multimedije. U drugoj se skupini računalo i pametni uređaji koriste kao sredstvo kao što su virtualni laboratorij, interaktivna simulacija ili računalno potpomognuti rad u laboratoriju (Šorgo et al., 2007). Interaktivne botaničke edukacijske staze ubrajamo u drugu kategoriju. Glavni i najrašireniji način edukacije na terenu terenske su ekskurzije s ciljnim skupinama (studenti, planinari, osnovnoškolci) tj. njihove kraće verzije – tematske edukacijske staze. Sl. 8. Gorska kockavica ( Fritillaria orientalis) (foto: I. Paušič) Gorska logarica ( Fritillaria orientalis) (foto: I. Paušič) 256 257 Životni stil većine stanovnika ”zapadnog svijeta” postao je zasićen i bez jasne granice između rada i slobodnog vremena. Stremimo intenzivnom, aktivnom i ispunjenom provođenju raspoloživoga slobodnog vremena. Pješačenje i izletništvo postaju sve aktualnije aktivnosti jer sve veći broj ljudi uviđa da ih tempo svakodnevice otuđuje od prirode. Pješačenje je također postalo turistički proizvod. Budući da se na brojnim stazama nalaze različite prirodne i kulturne znamenitosti, pogotovo na uređenim tematskim stazama, ideja razvoja interaktivnih botaničkih staza koje objedinjuju upoznavanje regije, povijesti, kretanje u prirodi i proučavanje botaničkih sadržaja, odnosno prepoznavanje karakterističnih pa i korisnih biljnih vrsta koje rastu na određenom području koje nas zanima kao posjetitelja i hodača, stvara dodanu vrijednost postojećoj turističkoj ponudi određene okoline. Brojne biljne vrste danas su rijetke ili lokalno ugrožene zbog degradacije okoliša, intenzifikacije i modernizacije poljoprivrede te uništenja njihovih primarnih staništa. Navedeni koncept učenja na terenu može doprinijeti osvješćivanju ljudi o važnosti održive zaštite rijetkih biljnih vrsta i njihovih staništa. U ovom radu predstavljamo inovativnu metodu interaktivnog upoznavanja biljaka na terenu u obliku edukacijskih staza. Radi se o inovativnom pristupu koji se još nije uvriježio u Sloveniji. Osmislili smo interaktivne edukacijske staze u Krasu i Istri. Sl. 9. Kranjski ljiljan ( Lilium carniolicum) (foto: I. Paušič) Metodologija rada Kranjska lilija ( Lilium carniolicum) (foto: I. Paušič) Interaktivne botaničke edukacijske staze osmislili smo u sklopu projekta ”Kaštelir”, koji je dio Programa suradnje Interreg V-A Slovenija – Hrvatska, na unaprijed određenim područjima. uspostavljanjem ovakvih interaktivnih edukacijskih staza i izravnim osvješćivan-Cijelo smo vrijeme poštovali načelo ”gdje si počeo, tu ćeš se i vratiti”. Prehodali jem ljudi koji hodaju njima. smo staze na terenu i pro- Nomenklaturu biljnih vrsta preuzeli smo iz teksta autora Martinčič i suradnici cijenili primjerenost trase. (2007.). Vrste smo predstavili slikovno i tekstualno te smo fotografirali Na terenu smo popisali i karakteristične biljne zajednice, krajolik; karakteristična staništa, upečatljive fotografirali odabrane biljne geomorfološke pojave, suhozidove, vrtače i lokve te ostale tipične elemente vrste te smo za svaku sta-kulturnog krajolika. zu predstavili interaktivnu skupinu vrsta koje se na te- renu mogu prepoznati jedi- no pomoću slika. Ponajprije Rezultati smo izdvojili korisne biljne vrste, tzv. karizmatične, tj. atraktivne biljne vrs- te – ”ambasadore” zaštite njihovih zajednica i staniš- Osmislili smo četiri interaktivne botaničke edukacijske staze koje su dostupne na sljedećoj poveznici https://map.kastelir.eu/sl/botanical-paths. U Krasu smo uspostavili dvije interaktivne staze; jednu na području Štanjela i dulju stazu koja povezuje Štanjel, Komen i Volčji Grad (sl. 1). U slovenskoj Istri u ta, učestale vrste te strane Kortama pripremili smo dulju i kraću verziju edukacijske staze. U hrvatskoj Istri i ukrasne vrste uzgojene u području općine Lanišće pripremili smo dvije staze koje se mogu spojiti u jednu na određenom području. cjelodnevnu stazu. JI kružna staza uspinje se prema Orljaku (1106 m), a SZ prema Također smo uključili ri-Gomili (1027 m). U općini Mošćenička Draga uspostavili smo kružnu interaktivnu Sl. 7. Bjelograb ( Carpinus orientalis) (foto: I. Paušič) jetke ili ugrožene vrste čija edukacijsku stazu koja vodi sjeverno od naselja Brseč te se nastavlja duž cestovne je održiva zaštita moguća poveznice sve do Mošćeničke Drage. Kraški gaber ( Carpinus orientalis) (foto: I. Paušič) 258 259 paprati i sjemenki, staništa navedenih vrsta i biljne zajednice u kojima uspijevaju. Posjetiteljima u interaktivnoj okolini predstavljamo reprezentativne skupine biljaka prijelaznog, kontinentalno-submediteranskog područja, kao i vrste iz mediteranske fitogeografske regije. Pretežito se radi o kalcifilnim i termofilnim vrstama koje posjetitelj u većini slučajeva može prepoznati jedino pomoću slike. Predstavili smo tipične vrste termofilnih šuma, kao što su: crni jasen (Fraxinus ornus) (sl. 2), hrast medunac (Quercus pubescens), crni grab (Ostrya carpinifolia) (sl. 3) i trokrpasti javor klen (Acer monspessulanum) (sl. 4), ruj (Cotinus coggygria) (sl. 5) te rijetke vrste u Sloveniji: smrdljika (Pistacia terebinthus) (sl. 6) i bjelograb (Carpinus orientalis) (sl. 7). Skupina zeljastih neodrvenjelih trajnica uključuje i tzv. karizmatične vrste koje su karakteristične za submediteransko-ilirsko područje. Navedene vrste valja istaknuti jer su uglavnom prepoznatljive, imaju velike cvjetove, a ujedno su lokalno veoma rijetke ili ugrožene. Osvješćivanjem korisnika interaktivnih edukacijskih staza želimo doprinijeti održivoj zaštiti ovih vrsta i njihovih staništa. U ovu skupinu ubrajamo: ilirsku gladiolu (Gladiolus illyricus), gorsku kockavicu (Fritillaria orientalis) (sl. 8), Kranjski ljiljan (Lilium carniolicum) (sl. 9), gorsku sasu (Pulsatilla montana) i mnoge druge. Koncept interaktivnih botaničkih staza posjetiteljima olakšava terensko Sl. 10. Smokva (Ficus carica) (foto: I. Paušič) prepoznavanje jestivih, ljekovitih i na druge načine korisnih biljaka koje smo predstavili: ljekovita kadulja (Salvia officinalis), primorski vrijesak (Satureja Smokva ( Ficus carica) (foto: I. Paušič) montana), smokva (Ficus carica) (sl. 10), brekinja (Sorbus torminalis) (sl. 11), crna bazga (Sambucus nigra), bodljikava veprina (Ruscus aculeatus) (sl. 12) i druge. Tab. 1: Osnovne značajke uspostavljenih interaktivnih botaničkih staza Na terenu smo fotografirali i na taj način predstavili karakteristična staništa navedenih vrsta: različite vrste travnatih površina, vrste šumskih staništa i staništa kulturnog krajolika. Posjetitelj ovih staza tako može smjestiti u prostor Interaktivna Dužina staze Zahtjevnost Predviđeno Broj Broj biljnih vrste koje ga zanimaju i povezati ih sa staništem i drugim biljnim vrstama koje staza (km) staze trajanje šetnje dionica vrsta uspijevaju u istoj životnoj okolini. Budući da interaktivne staze uglavnom prolaze stazom (sati) staze kulturnim krajolikom, također smo predstavili neke antropogene elemente kao Št 2 Nezahtjevna 1 1 40 što su: suhozidovi, karakteristična arhitektura naselja ili napuštene vrtače. Sve te strukture također predstavljaju životnu okolinu biljnih vrsta. VG 21,3 Srednje zahtjevna 8 5 47 Kk 5,3 Nezahtjevna 2 3 21 Kd 6,5 Nezahtjevna 2 4 29 Rasprava LaO 8,2 Srednje zahtjevna 5 6 42 LaG 10,3 Srednje zahtjevna 7 5 22 U području obrazovanja vode se zanimljive rasprave o uključivanju tehnologije u proces učenja. Empirijsko učenje je učenje u izravnom kontaktu sa stvarnošću koju pojedinac proučava pri čemu se izravno susreće s pojavom (Marentič Požarnik, 2003). Empirijsko učenje omogućuje učenicima da Md 20,5 Srednje kvalitetnije usvoje znanje putem aktivnosti, za razliku od pasivnog i receptivnog zahtjevna 8 2 28 učenja (Kolar, 2020). Značajnu i središnju ulogu imaju osobna iskustva jer je za Legenda edukacijskih staza: Št – Štanjel, VG – staza Štanjel – Volčji Grad – Štanjel, Kk – Korte kraća staza, Kd – empirijsko učenje karakteristično da ćemo nešto najbolje naučiti i spoznati ako to Korte dulja staza, LaO – Lanišće staza prema Orljaku, LaG – Lanišće staza prema Gomili, Md – Mošćenička Draga doživimo sami (Garvas, 2010; Kolar, 2020). Edukacijska staza vrsta je terenskog rada, edukacije i aktivnog rada u prirodi te U tablici 1 (tab. 1) navodimo osnovne značajke uspostavljenih staza. Pregled razvijanja novih znanja i sposobnosti (Brinovec et al., 1997). Sve više istraživanja teži interaktivno predstavljenih reprezentativnih biljnih vrsta nudimo u tablici 2 (tab tomu da empirijsko učenje u prirodi potkrijepi informacijsko-komunikacijskom 2). Zajedno smo opisali i interaktivno predstavili ukupno 156 vrsta i podvrsta 260 261 tehnologijom koja doprinosi povećanju motivacije i znanja učenika te zanimljivosti terenske edukacije. Naime, nastave i doživljaja (Chu, 2014). one objedinjuju kretanje, Na mnogim se već mjestima uvriježila metoda virtualne edukacijske staze: u putovanje u prirodi te ujed-velikim gradovima, muzejima, svjetski poznatim arheološkim kompleksima, pa i no neusiljeno nude moguć- u velikim botaničkim vrtovima već su ponuđene navedene metode prezentiranja nost hodaču da upozna i (Capone, 2010). prouči lokalnu floru, narav- no, ako to želi. Interaktivne Što se tiče virtualnih prezentacija prirodnih vrijednosti koje predstavljaju veliku botaničke edukacijske staze dodanu vrijednost lokalnoj turističkoj ponudi – poput botaničkih edukacijskih posjetitelju na terenu pred-staza, u Sloveniji još uvijek nemamo primjere dobre prakse. Kao autori ovog stavljaju repertoar biljnih rada htjeli smo potaknuti kreativnost biologa, turističkih djelatnika, ali i učitelja vrsta tipičnih za podređe-u sustavu osnovnih i srednjih škola prilikom uspostavljanja novih interaktivnih no područje, biljne zajedni-edukacijskih staza s biološkim sadržajima koje pružaju nove mogućnosti prenošenja ce i korisne biljke. No, ono znanja i podizanja svijesti o važnosti zaštite prirode na lokalnoj razini. što je možda još važnije, pružaju mu slikovni i tek- stualni prikaz rijetkih i kri- Zaključak tično ugroženih biljnih vrs- ta određenog područja što posjetitelju olakšava pre- poznavanje navedenih vrs- ta na terenu i podiže svijest Proučavanje botanike obuhvaća poznavanje biljaka; njihovih anatomsko-morfoloških karakteristika, poznavanje njihove međusobne srodnosti, ekologije, kao i geografske raširenosti pojedinačnih taksona te međusobnih interak-o važnosti njihove održive cija vrsta u prostoru. Radi se o znanstvenom području iz šire obitelji bioloških zaštite. Ovaj pristup upo-disciplina koje još uvijek rijetko povezujemo s lokalnom turističkom ponudom. znavanja biljaka učinkovi- Interaktivne botaničke edukacijske staze predstavljaju dosad neiskorišten poten-tiji je od ex-situ proučavan- cijal – dodanu vrijednost lokalnoj turističkoj ponudi i novu metodu u sustavu ja biljaka npr. putem literature jer posjetitelju pruža cjeloviti doživljaj krajolika i omogućuje prepoznavan- je lokalne flore kao njezi- na bitnog elementa te bilj- nih zajednica i njihovih sta- ništa. U ovom radu pred- stavljamo četiri originalno Sl. 12. Bodeča lobodika ( Ruscus aculeatus) (foto: I. Paušič) osmišljene interaktivne bo-Bodljikava veprina ( Ruscus aculeatus) (foto: I. Paušič) taničke edukacijske staze u Krasu te slovenskoj i hrvat- skoj Istri. Zajedno smo opi- sali i interaktivno predstavili ukupno 156 vrsta i podvrsta paprati i sjemenki, staništa navedenih vrsta i biljne zajednice u kojima uspijevaju. Nudimo inovativan koncept interaktivnih botaničkih edukacijskih staza i predstavljamo novu moguć- nost zaštite okoliša i interaktivnog učenja što podrazumijeva nov edukacijsko-sigurnosni koncept terenskog učenja floristike. Sl. 11. Brek ( Sorbus torminalis) (foto: I. Paušič) Brekinja ( Sorbus torminalis) (foto: I. Paušič) 262 263 Tab.2: Nabor predstavljenih rastlinskih taksonov na posamezni interaktivni učni poti Blackstonia perfoliata * Skupina predstavljenih biljnih taksona na pojedinačnoj interaktivnoj edukacijskoj stazi Briza maxima * Broussonetia papyrifera * Buglossoides purpurocaerulea * Interaktivna botanička edukacijska staza Latinski naziv vrste Campanula pyramidalis * Interaktivna botanička edukacijska staza Campanula trachelium * * Št VG Kk Kd LaO LaG Md Carex humilis * Aegilops sp. * Carpinus orientalis * Aesculus hippocastaneum * Cedrus deodara * * Acer monspessulanum * * * * * Celtis australis * Acer pseudoplatanus * * Centaurea rupestris * Adianthum capillus-veneris * Centaurea triumfettii * Ailanthus altissima * Centaurium maritimum * Alisma plantago-aquatica * Cephalanthera rubra * Allium carinatum * Ceterach officinarium * * * * Allium senescens * Chamaespartium sagittale * Allysum montanum * Colchicum autumnale * Anacamptis coriophora ssp. fragrans * Colutea arborescens * * Anacamptis pyramidalis * * * Convolvulus cantabrica * Anthyllis jacquinii * Cornus mas * * * Aristolochia clematitis * Coronilla varia * * Aristolochia lutea * Cotinus coggygria * * * * Arum italicum * Crocus reticulatus * Asparagus acutifolius * Cyclamen purpurascens * * Asparagus tenuifolius * Daphne laureola * Asphodelus albus * Daphne mezereum * * Asplenium adiantum-nigrum * Dictamnus albus * * * Asplenium ruta-muraria * * Dorycnium germanicum * Asplenium trichomanes * * * * Eryngium amethystinum * * * * * Astragalus carniolicus * Euonymus verrucosa * Astragalus glycyphyllos * Euphorbia cyparissias * Astragalus illyricus * Euphorbia fragifera * Athamantha turbith * Euphorbia nicaensis * Atropa belladonna * Fallopia baldschuanica * Berberis vulgaris * Ficus carica * * * Betonica officinalis * Frangula rupestris * * 264 265 Interaktivna botanička edukacijska staza Muscari botryoides * Latinski naziv vrste Interaktivna botanička edukacijska staza Narcissus poeticus ssp. radiiflorus * Fraxinus ornus * * * * Neottia nidus-avis * Fritillaria orientalis * Olea europaea * Gentiana lutea ssp. symphyandra * Ophrys apifera * Gentiana verna ssp. tergestina * Orchis purpurea * Geranium robertianum * Orlaya grangiflora * Geranium sanguineum * Ornithogalum pyrenaicum * * Gladiolus illyricus * Ostrya carpinifolia * * * * * Gymnadenia conopsea * Paeonia officinalis * Hedera helix * * * Paliurus spina-christi * * Helichrysum italicum * Parietaria judaica * Helleborus multifidus * Parthenocissus quinquefolia * Helleborus multifidus ssp. istriacus * * Petrorhagia saxifraga * Hepatica nobilis * Pinus nigra * Hypericum perforatum * * * Pistacia terebinthus * Hypocrepis comosa * Plantago media * Inula hirta * * Platanthera chlorantha * Juniperus communis * * * Polygala nicaensis * Lamium maculatum * Polypodium vugare * Lamium orvala * Prunus mahaleb * * * Laserpitium siler * Pseudofumaria alba * Lathyrus niger * Pulmonaria australis * Lathyrus tuderosus * Pulsatilla montana * * Laurus nobilis * * * Quercus petraea * Lavandula angustifolia * Quercus pubescens * * * Lilium bulbiferum * Reseda lutea * Lilium carniolicum * Rhamnus fallax * Linum tenuifolium * Rubia peregrina * Listera ovata * Ruscus aculeatus * * * Lithospermum officinale * Ruta divaricata * Lonicera etrusca * Ruta graveolens * * Medicago arabica * Salvia glutinosa * Melittis melissophyllum * Salvia officinalis * * Mentha longifolia ssp. longifolia * Sambucus nigra * Moehringia muscosa * Satureja montana * * 266 267 Interaktivna botanička edukacijska staza Latinski naziv vrste Interaktivna botanička edukacijska staza AVTORJA / AUTORA Satureja subspicata ssp. liburnica * Saxifraga rotundifolia * IGOR PAUŠIČ, doc. dr. Scorzonera austriaca * * GREGOR FIŠTRAVEC, raziskovalec Scrophularia canina * Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in Sedum album * matematiko, Oddelek za biologijo Sedum maximum * * Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenija Sesleria autumnalis * * * Sorbus aria * e-mail: igor.pausic@um.si; gregor.fistravec1@um.si Sorbus torminalis * Spartium junceum * Sternbergia lutea * * Tamus communis * * BIBLIOGRAFIJA Thlaspi praecox * Tilia platyphyllos * Brinovec, S., Godnov, J. & F. Lovren (1997): Terensko (1997): Development and Validation of an Thymus pulegioides * delo. Ljubljana, Zavod za šolstvo in šport. Instrument for Assessing the Learning Thymus serphyllum * Capone, P. (2010): From the Minerva Garden in Salerno Environment of Outdoor Science Activities. to Circa instans Illuminated Herbaria: A Virtual Science Education, 81, 2, 161–171. Tragopogon tommasinii * * Pathwithout Boundaries. Acta Horticulturae, Spicer, J. I. & J. Stratford (2001): Student perceptions Trifolium incarnatum ssp. molinerii * 881, 985–992. of a virtual field trip to replace a real field trip. Vincetoxicum hirundinaria * * * * Chu, H. C. (2014): Potential Negative Effects of Mobile Journal of Computer Assisted Learning, 17, Learning on Students‘ Learning Achievement 345–354. Vicia grandiflora ssp. grandiflora * and Cognitive Load – A Format Assessment Šorgo, A., Verčkovnik, T. & S. Kocijančič (2007): Vitex agnus-castus * Perspective. Educational Teaching & Society, Laboratorijsko delo pri pouku biologije v 17, 1, 332–344. slovenskih srednjih šolah. Acta Biologica Eschenhagen, D., Katmann, U. & D. Rodi (1998): Slovenica, 50, 2, 113–124. Fachdidaktik Biologie (4. Ausgabe). Köln: Aulis Verlag Deubner. Garvas, M. (2010): Izkustveno učenje kot praksa in teorija izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v Vrtcu Trnovo. Andragoška spoznanja 16, 1, 35–46. Kolar, A. (2020): Izkustveno učenje otrok v naravnem okolju –učna pot: Rifnik z okolico (magistrsko delo: tipkopis). Ljubljana, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Lelas, Z. (1985): Nastavne ekskurzije u bijologiji. Zagreb, Školske novine. Marentič Požarnik, B. (2003): Psihologija učenja in pouka. Ljubljana, Državna založba Slovenije. Martinčič, A. et al. (ur.) (2007): Mala flora Slovenije. (1969.) Ljubljana, Tehniška založba Slovenije. Orion, N., Hofstein, A., Tamir, P. & G. J. Giddings 268 269 TRAJNOSTNI TURIZEM V DEŽELI KAŠTELIRJEV ODRŽIVI TURIZAM U ZEMLJI KAŠTELIRA 270 271 Arheološka dediščina, zaklad pod našimi nogami Pomen interpretacije za varovanje arheološke dediščine, turizem in trajnostni razvoj Verena Vidrih-Perko Izvleček: Prispevek obravnava v okolju Sažetak: U ovom je radu analizirana slabo prepoznavno in ranljivo arheološko arheološka baština koja je nedovoljno dediščino, ki je kompleksno vtkana v prepoznata u okolini i ranjiva te je kulturno krajino in neločljivo povezana z kompleksno utkana u kulturni krajolik naravo in prebivalstvom. To je razvidno i neraskidivo povezana s prirodom i iz teoretičnih konceptov, mednarodnih stanovništvom. To je jasno vidljivo iz listin in slovenske zakonodaje. Zaradi teorijskih koncepata, međunarodnih specifičnosti metodološkega opredeljevanja povelja i slovenskog zakonodavstva. Zbog in terminologije ostaja arheološka dediščina specifičnosti metodološkog definiranja i javnosti težko dostopna. Interpretacija terminologije arheološka baština i dalje je ključnega pomena za vzpostavljanje ostaje nepristupačna javnosti. Interpretacija življenjskih vezi z javnostjo. Temeljiti mora je ključna za uspostavljanje žive veze s na znanstvenih spoznanjih, na principih javnosti. Mora se temeljiti na znanstvenim aktivnega vključevanja skupnosti v vse spoznajama, načelima aktivnog uključivanja stopnje dediščinjenja in vključevati zajednica u sve razine proizvodnje baštine alternativne poglede. Dialog in sodelovanje i uključivati alternativna viđenja. Dijalog i z lokalno skupnostjo sta temelj varovanja suradnja s lokalnom zajednicom temelj su in ohranjanja dediščine in omogočata zaštite i očuvanja baštine koji omogućuju trajnostni razvoj. Sta tudi temelj uspešne održivi razvoj. Također su temelj uspješne turistične ponudbe. turističke ponude. Sl. 1. Hipotetična 3D rekonstrukcija gradišča Kaštelir nad Kortami (avtor: I. Sapač) Hipotetska 3D rekonstrukcija gradine Kašterit iznad Korti (autor: I. Sapač) 272 273 Uvod 2018 in tam navedena literatura). Drugi, odločilen dejavnik, posledica liberalnega kapitalizma, je potrošništvo z naraščanjem dohodkov, prostega časa in možnost potovanj tudi v najbolj oddaljene kraje. Množična potovanja in ogledi neokrnjenih 1 Prispevek je nastal kot rezultat raziskave, dediščinskih okolij so poleg dobička v kratkem ”obrodili tudi obilne sadove” opravljene v okviru uničevanja. Veliko število obiskovalcev pomeni posredno in neposredno grožnjo projekta Družbene funkcije pravljic (ID Zadnja1 desetletja se je pogled na družbeno in gospodarsko vlogo kulturne dediščine močno spremenil. Ne le, da je prepoznana kot temeljni izobraževalni, identitetni, razvojno gospodarski in družbeni kapital,2 dediščinskim okoljem, pri čemer je še posebej ogrožena slabo prepoznavna in hkrati zgodil se je konceptualni, lahko bi rekli tudi kopernikanski, preobrat k javnosti. J61807). Avtorica potrjuje, zelo krhka arheološka dediščina (Perko, 2016). Prevozi, turistična infrastruktura Poudarjena vloga javnosti je razvidna iz mednarodnih listin, ki jih je domala vse, da projekt financira Javna in onesnaženja prinašajo gradbeno-ureditvene posege in z njimi spremembe, ki agencija za raziskovalno nota bene, podpisala tudi naša država. Vloga javnosti ni nič manjša v evropskih lahko zelo negativno vplivajo na občutljiva dediščinska okolja. Neposredni vplivi dejavnost RS. dokumentih. V resoluciji iz leta 2015 je Evropski parlament opozoril, da predstavlja zaradi prekomernega obiska določene naravne ali kulturne dediščine povzročajo kulturna dediščina najpomembnejšo atrakcijo Evrope in je z razglasitvijo leta pospešena propadanja in uničenja dediščinskih prostorov in spomenikov (Harrison, 2 V tem oziru je posebej kulturne dediščine vzpodbudil vse evropske države k medresorskemu usklajevanju pomembna Okvirna 2013, 26–28). konvencija Sveta Evrope in interdisciplinarnemu povezovanju ter aktivnemu vključevanju javnosti v Zaradi vdorov globalizacijske zavesti, ki neizprosno podreja potrebe in vrednote o vrednosti kulturne vse procese dediščinjenja.3 Izhodišča in priporočila v veliki meri upošteva tudi dediščine za družbo iz lokalnega okolja, ter želje po takojšnjem dobičku je turist postal ”kralj”. Treba mu slovenska zakonodaja, ustava in lansko leto sprejeta državna Strategija kulturne leta 2005, glej: Zakon je ustreči v vseh pogledih, hrana, postrežba, prevozi, nočitve, vse mora ustrezati o ratifikaciji Okvirne dediščine.4 konvencije Sveta njegovim pričakovanjem in neredko tudi njegovemu okusu. Karikirano rečeno, Pojem kulturna dediščina se že dolgo ne osredotoča več zgolj na izbrane in od Evrope o vrednosti v nekaj letih lahko prizadevanja za ”turistični raj” spremenijo kulturno krajino kulturne dediščine za posameznih strok prepoznane predmete in vsebine, spomenike in zgradbe, z izjemno dediščino v diznilend z McDonaldsovimi restavracijami in prenočišči s družbo (Uradni list RS – najdišča in kulturne prostore. Prav tako ne vključuje več samo njihovih Mednarodne pogodbe, št. ceneno opremo IKEA. Tudi jezik ponudbe drsi neopazno v mednarodni turistični znanstvenih in zgodovinsko-političnih vrednot in ne omejuje se več zgolj na to, kar 5/08): žargon: lokalne gostilne sredi zakotnih vasi se prelevijo v pube, bare, nightclube h t t p : / / w w w. p i s r s . s i v anglosaksonskih deželah na kratko imenujejo ”uradna dediščina”.5 Že navedena in kazinoje, ponujajo pice, sneke in drinke. Tudi najbolj nedotaknjene kotičke /Pis.web/pregledPredpisa Konvencija Sveta Evrope iz leta 2005 v 2. členu opredeljuje kulturno dediščino kot ?id=ZAKO5015 ”zaljšamo” s plakati: feel Slovenia! Ne le, da lahko že čez kratek čas ugotovimo, (dostop: 28. 10. 2020). vire, podedovane iz preteklosti, ki jih ljudje neodvisno od lastništva opredeljujejo kako množični turizem požrešno golta scefrano lokalno tradicijo, temveč kaj kot izraz svojih lastnih vrednot. V dediščinskih strokah, posebej v muzeologiji, se kmalu se pokaže, da je dediščina zdrknila na raven tržnega blaga, kupljivega in je uveljavil koncept dediščine kot celote naravnega okolja, kulture in skupnosti, 3 Glej: https://www. plačljivega, medtem ko dediščinske vrednote izpuhtijo brez sledu. europarl.europa.eu/ ki živi v danem okolju. Spremembe so pogojene s postmodernističnim družbenim doceo/document/TA-Ko je že povsem prepozno, lahko le še ugotovimo, da smo brezumno in nepovratno plazenjem, ki je nekoč pasivno in enotno javnost iz neme opazovalke potisnilo v 8-2015-0293_EN.html oropali sami sebe in opeharili tudi prihodnje rodove za vsakršno možnost aktivno držo v domala vseh družbenih procesih (Šola, 2003; Harrison, 2013, 13– (dostop: 28. 10. 2020). trajnostnega razvoja, četudi ga omenja sleherni razvojni dokument. Da je to 41). Danes predstavlja javnost zbir različnih družbenih skupin, zato je upravičeno res, izdaja že jezik komunikacije: dediščino ponujamo kot ”turistični produkt”, govoriti o javnostih in ne o eni sami javnosti. Družbena pozornost se je sčasoma 4 Zakon o varstvu kulturne tisočletno življenje s prastarimi znanji in vrednotami se je čez noč prelevilo v dediščine (ZVKD-1), 2008 obrnila k na rob odrinjenim in ranljivim skupinam, starejšim, ženskam na http://pisrs.si/Pis.web/ zgodbarjenje in druga nakladanja brez vsakršne zveze z izvornim dediščinskim podeželju, brezdomcem, beguncem itd. Veliko finančnih sredstev in organizacijskih pregledPredpisa?id=ZAKO okoljem. Podeželju smo nataknili železobetonske uzde standardiziranih naselij, 4144# moči je namenjeno njihovemu vključevanju. Inkluzija marginaliziranih skupin (dostop: 28. 10. 2020). iz prebivališč naših staršev smo odstranili očarljivo, resda včasih črvivo, leseno pa je postala prvovrstna politična korektnost, nekakšna pričakovana poza na opremo in jo na čast plastificirani industrijski šari zakurili na opuščenih vrtičkih. deklarativni ravni, ki pa nima vedno obljubljenih družbenih učinkov. Pri dediščini Kjer so nekoč rastli rožmarin, cinije in astre, se bohoti eksotični bananovec v je na prvem mestu pristala lokalna skupnost, ljudje, ki so v neposrednem stiku z 5 Glej npr. R. Harrison, mednarodni družbi vedno veselih Disneyjevih palčkov. Ne dogaja se to le nam, dediščino v lastnem življenjskem okolju in jo dojemajo ter vrednotijo v kontekstu 2013, str. 20, Official and dogaja se povsod po svetu. Vendar je naša dežela premajhna in zaradi specifičnih tradicije prostora, potreb in želja. Lokalna skupnost ima vsled vraščenosti v unofficial heritage. naravnih danosti razdrobljena ter zato toliko bolj ranljiva in dovzetna za uničenja. dediščinsko okolje primordialno pravico in dolžnost do aktivnega udeleževanja na Dediščina pa je neprecenljiva, edinstvena, krhka in najbolj verna priča človekovanja vseh stopnjah raziskovanja, interpretacije in varovanja ter ohranjanja pripadajoče (Harrison, 2013). Enkrat uničena je za vedno uničena. dediščine, o čemer govori tudi 2. člen že navedene Konvencije Sveta Evrope iz leta 2005. Odločilnega pomena so torej ljudje in njihov odnos do svoje lastne dediščine kot celote naravnega in kulturnega okolja; če svoje lastne dediščine ne dojemajo na Na spremenjen odnos do javnosti, posebej lokalnih skupnosti, ki so tudi v osebni ravni in ne razumejo njenega presodnega družbenega pomena, je nimajo mednarodnih listinah prepoznane kot nosilci dediščine lastnega okolja, je vplivalo radi, je ne cenijo in jim ne predstavlja nečesa, kar bi bilo treba spoštovati in več dejavnikov. Prvo so družbene potrebe in izkustveno spoznanje, da je dediščino ohranjati; če je ne doživljajo kot vrednote svojega življenjskega okolja, tedaj so moč ohranjati zgolj v tvornem sodelovanju z javnostjo in da mora dediščina v ta tudi najbolj sodobna zakonodaja, demokratična ustava in mednarodne listine namen ”vstopiti” v vse segmente razvoja in vsakdanjega življenja skupnosti – in brezmočne (Merriman, 1999). Posledice takega neopaznega ”razdedinjenja” so še kar so postali temeljni principi tudi muzeološke teorije in ekomuzeja, ki novo globlje: bleščeče znanstvene raziskave, ki so najpomembnejši vir našega znanja muzeologijo uresničuje v praksi (Šola, 2003; Davis, 2011; Perko, 2014; Babić, o preteklosti in dediščini ostanejo brezpredmetne. Nič ne more ljudi prisiliti, 274 275 da bi dediščino varovali in jo ohranjali, če je ne dojemajo kot nekaj, kar je Interpretacija omogoča v perspektivi preteklega, ki daje nujno potrebno časovno in vredno ohranjanja. Navkljub velikim naporom države, dediščinskih ustanov in prostorsko distanco, kritično zrenje družbene sodobnosti. V resnici šele ustrezna strokovnjakov klavrno izginja pred našimi očmi. interpretacija oživlja dragocene znanstvene podatke, predmete, najdišča, prostore Vsled družbene pogojenosti dediščin se je v teoriji nazadnje splošno uveljavilo in nesnovno dediščino kot neizčrpen vir človekovanja. Interpretacija spreminja stališče, da ne obstaja nič takega, kar bi bilo vnaprej prepoznano kot dediščina dediščino v temeljni identitetni, izobraževalni, družbeno socialni ter razvojni (Smith, 2003, 13). Ugotovitev je za marsikoga šokantna in težko sprejemljiva, še kapital. Brez družbeno odgovorne, znanstveno podprte in javnost vključujoče posebej za strokovnjake, ki ves svoj trud vlagajo v zapletene ter največkrat finančno interpretacije pa se ta večplasten, pogosto slabo opažen proces dediščinske in časovno zahtevne raziskave, kot je to npr. v arheologiji. Dejstvo je, da znanstvena metamorfoze ne more zgoditi. Opozoriti je tudi treba, da se družbena odgovornost metodologija in zapleten jezik strokovnih, kaj šele znanstvenih razprav ljudem interpretatorja ne nanaša le na sodobno družbo, temveč tudi na pretekle in odtujuje arheološke vsebine in predstavlja resno oviro, da bi arheološka dediščina prihodnje družbe. Etična obveza zavezuje k spoštljivi obravnavi vsakega, že kar sama po sebi predstavljala ljudem vrednoto (Skeates at al., 2012a; Plestenjak, udeleženega v procesu nastajanja dediščine, ne glede na to, ali je poimensko znan 2013). Arheologija se je ob pomoči informacijsko-komunikacijske tehnologije ali neznan. Vključevati ga mora s spoštljivostjo do njegove kulturno zgodovinske, metodološko in terminološko razvila domala do neobvladljivih skrajnosti, kar politične in verske ter osebne drugačnosti (Logan, 2008). onemogoča tekoče sporazumevanje celo med posameznimi vejami arheološke Etični princip nas zavezuje k polnemu zavedanju, da je sodobni evolucionistični znanosti in ovira tekočo komunikacijo s splošno javnostjo. Jezik, ki naj doseže mit o nenehnem razvoju močno oškodoval sposobnost današnje družbe, da bi javnost, mora biti enostaven, pripoveden in ljudski. In ker sodobna arheologija sprejela človeka kot individuum in presežno bitje, ki mu ne nadeva družbene sodi med najpomembnejše temeljne dediščinske vede, ostaja večidel dragocenih vrednosti zgolj razum ali celo samo tehnološki in intelektualni dosežek. Človek spoznanj o preteklosti za javnost terra incognita. Česar ljudje ne razumejo, ne cenijo je vrednota že sam po sebi ne glede na historično in politično ali gospodarsko in jim ne predstavlja vrednote, ki bi jo bilo treba ohranjati za prihodnje rodove. Je okolje. In ne nazadnje, dediščina, bolj kot katerikoli drugo področje človekovanja, torej čudno, da so dandanašnji arheološka najdišča tako ogrožena, da noben zakon, v svojem najglobljem bistvu izpričuje človekovo nedoumljivo, presežno enkratnost nobena kazen ne uspe preprečiti njihovega zanemarjanja, ki na koncu pripelje do (Schockenhoff, 2013; Bauman, 2016). namernih in nenamernih uničevanj (Merriman, 1999)? Med znanostjo in javnostjo je torej potreben most tekoče, večsmerne komunikacije, ki ljudem omogoča ustrezno razumevanje najpomembnejših podatkov in njihovo Arheologija in sodobna družba vključevanje v tradicionalna znanja in vrednote. Most, ki bo ljudem dediščino približal, jo naredil za ”njihovo” lastno in se bodo nazadnje lahko z njo poistovetili. To vlogo ima interpretacija, ki kot orodje tolmačenja dediščinskih vsebin spaja znanstvene podatke v zanimive in lahko tudi zabavne pripovedne celote, ki posredujejo javnosti izbrana dediščinska sporočila. Interpretacija je torej enako pomembna kot znanstvene raziskave, pri čemer pa je ključnega pomena, da je Žal je javnost danes bolj naklonjena medijskim podobam kot resničnosti in z arheologijo ni nič drugače. Le kdo bi zameril, ljudje imajo raje filmsko kot ”blatno” arheologijo v svoji lastni ulici. Piramide, Pompeji, Maji – to že, ne pa tudi dolgotrajna, umazana, finančno in terminsko neznosno naporna arheološka javnost vključena že od samega začetka raziskav in interpretacije. To pomeni, da izkopavanja v naši neposredni bližini. Kot da naši arheologi niso iste branže morajo strokovnjaki in javnost, drug z drugim prepoznati tiste skupne točke, ki raziskovalci in pri odkritjih ne gre za dragocene, edinstvene materialne dokaze. Še bodo na koncu omogočili ljudem, da znanstvena spoznanja, predmete, najdišča in več, kot da ne gre za našo lastno preteklost v našem lastnem življenjskem okolju. dediščinske prostore prepoznajo kot skupne vrednote (Merriman, 1999, 85–108; Pa vendar je treba priznati, da javnost ni edini krivec za nespodbuden odnos Okamura & Matsuda, 2011). do arheologije in arheologov. Pravzrok vsakega slabega odnosa, tudi javnosti do arheologije in javnih dediščinskih ustanov, je neustrezna komunikacija z javnostjo Interpretacija odpira pot do dediščine, pri čemer je posebej pomembno, da ne (Little, 2012 ). zaposli zgolj razuma, temveč da vključuje tudi čute in čustva (Ham, 2013, 3). To je tudi vzrok, da je Freeman Tilden prištel interpretacijo k umetnosti, hkrati pa tudi Ampak, pojdimo najprej k arheologiji in njenemu nespregledljivemu prispevku k pojasnil, da se je vsake umetnosti moč – in se jo je tudi treba, priučiti (Tilden, 1957, razvoju sodobne družbe (Schnapp, 1996; Schnapp, 2008). Izkopavanja so razkrila 53). Če naj bi dediščina postala gradnik naše istovetnosti, morajo ljudje posredovane številne kulture, ki so bile prej znane le iz pisnih virov ali pa povsem neznane. Na dediščinske vsebine in spoznanja ponotranjiti. Na nek način jih ”poosebiti” in jih svetlo dneva so postavila zdavnaj izginule civilizacije. S svojimi epohalnimi odkritji sprejeti kot svoje lastne. Identitetni procesi so zapleteni. Potekajo po kompleksnih je arheologija posredovala pomembna antična znanja in presodno vplivala na okus psiholoških poteh, kjer imata poleg razuma čutno in čustveno dojemanje mnogo ter umetnostne stile novega veka (Schnapp, 1996, 289–310). Z raziskovanjem bolj odločilno vlogo, če želimo, da nazadnje ljudje celostno dojemajo dediščino kot antičnih urbanih središč je posredovala model za urbanizacijsko prenovo ali celo vrednoto in da na njihovi podlagi sprejemajo osebne sodbe (Graham & Howard, nastanek sodobnih mest. Hkrati pa je tudi res, da je arheologija tudi prenesla 2008; Anico & Peralta, 2009). evolucionistični princip na tla kulture in z njim soustvarila mit o razvoju in višje razvitih družbah ter sodelovala pri nastanku kolonialističnega sveta z rasizmom in Interpretacija omogoča, da se znanstveni podatki pretakajo v znanja in veščine, v totalitarizmi (Díaz-Andreu, 2007; Arnold, 2002; 2008). Pa vendar to ne zmanjšuje vrednote, ki imajo moč spremeniti osebni pogled na svet. Pronicajo v vsa družbena zaslug arheologije za doprinos k modernizaciji sveta: razvoj kronologij, postavitve področja. Postajajo del splošne izobrazbe in vsakdanjega družbenega izražanja. 276 277 temeljnih datacij, vpogled v oddaljene in od zgodovine spregledane dobe in družbe javnosti in politične nomenklature za dediščino in njeno ohranjanje v dobrobit 6 Zaradi tega je dediščinjenje morda in zadnja desetletja tudi ”vdor” v nedostopne globine morja in neprekopane plasti celotne družbe si ni moč zamisliti sodobne medsebojno povezane, demokratične ustreznejši izraz. Kot zemlje s pomočjo sodobne tehnologije in virtualnih rekonstrukcij in interpretacij skupnosti (Perko, 2014, 210). Brez dediščine ni družbenega samouresničevanja glagolnik zmore odraziti (Mušič at al., 2014). Arheologija odstira nepregledno množico zgodovini nevidnih njenih članov, ni (kritičnega) razumevanja sodobne družbe. Nepoznavanje kompleksna dogajanja in dejanja v zvezi s in neznanih tem. Potrdila ali ovrgla je številne stereotipe, zanikala ali dodatno preteklosti rojeva neznosno lahkost bivanja in tudi uničevanja okolja, najdišč, snovno in nesnovno osvetlila literarne vire in nemalokrat razkrila lažna zgodovinska pričevanja. Na nek kultur in nazadnje tudi ljudi, kot je to v vsej grozoviti razsežnosti pokazalo prav dediščino v povezavi s način smemo verjeti izkopavalcem, da arheologija ne laže. Izkopana, ”usnovljena” 20. stoletje (Maerker et al., 2018, 1–21). preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. dejstva so pač materialna in takorekoč neovrgljiva. Njihov pomen na koncu določa interpretacija izvornega arheološkega konteksta, njihovo vrednost pa odnos, ki ga na podlagi interpretacije vzpostavi družba do arheoloških odkritij (Mlekuž, 2016). Vse je namreč razumljivo in razložljivo edino z vidika naše sodobne, bivanjske Dediščina in sodobna družba danosti. Z drugo besedo, arheološka odkritja, kot tudi druga znanstvena spoznanja, vedno razumemo v sklopu svojega sedanjega znanja, v luči osebnih vrednot in vrednot lastnega okolja. In ne nazadnje tudi znanost sama deluje vedno zgolj v okviru družbeno ideološkega diskurza in trenutnih znanstvenih spoznanj, na katera bo morda že jutri nudila drugačne odgovore. Znanstvene paradigme, tudi Pa pojdimo še na širše polje dediščine. Veda, ki se celovito ukvarja z družbenim pojavom dediščine, se imenuje heritologija. Razvila se je kot posledica potreb postmoderne družbe in vsled velikih uničevanj, ki so jih prinesli nebrzdani valovi industrializacije, množične selitve in stihijsko naraščanje urbanih središč, arheološke kajpak, se – kot je splošno znano – spreminjajo (Smith, 2006, 33–57). posledično izginjanje podeželja in naglo ugašanje tradicionalnih vrednot. Sledilo Zametki arheološke vede se skrivajo v iskanju zakladov in zbirateljstvu starih je, kot že omenjeno, razkoreninjenje sodobne družbe, izguba identitete in predmetov, zaradi česar se je je prijelo ime starinoslovje (Schnapp, 1996, 182–220). bivanjskega smisla kot najbolj pereče diagnoze kolektivnega, psihološkega stanja Že od vsega začetka je prav arheologija prispevala levji delež znanj o preteklosti, zahodne civilizacije (Šola, 2003). Izbruh hlepenja po preteklosti (Harrison, 2013, razvijala se je z roko v roki z imperialističnimi osvajanji sveta. Hitro se razvijajočemu 68–94), ki se največkrat kaže v nostalgiji in ustvarjanju lažnih, romantičnih podob industrijskemu Zahodu je omogočila prepotrebna znanja o preteklih dobah in preteklosti brez najmanjše veze z resničnostjo, je blaženje simptomov psihotičnega (kolonialno zanimivih) deželah ter omogočila vstop v druge geografske, kulturne družbenega stanja (Lowenthal, 2008). Resnični problem, izguba identitete, in miselne prostore. Znanja so bogatila in pospeševala industrijski razvoj, hkrati iztrganost iz kulturnega in naravnega bistva človeka kot družbenega bitja, kar je pa posredno omogočala razumeti sodobnost in svojo lastno zahodno družbo. usodno povezano z družbenimi vlogami dediščine, je moč dojeti zgolj s celostnim Naraščala so z veliko hitrostjo vzporedno z epohalnimi arheološkimi odkritji in pogledom. Temu služi heritologija ali veda o dediščini in dediščinjenju kot širšem nezadržnim širjenjem muzejskih zbirk ter ustanavljanjem novih in novih muzejev družbenem pojavu (Šola, 2015). (Murray & Evans, 2008). Ne sodobni urbanizem, ne arhitektura, pa tudi ne Heritologija se je razvila v naročju konservatorstva in muzeologije z nalogami industrijsko oblikovanje, pohištvo in moda, literatura in prav tako tudi ne glasba preučevanja zakonskih podlag, mednarodnih listin in načinov učinkovitega ter slikarstvo niso ostali brez mogočnega pečata arheoloških odkritij. Spomnimo ohranjanja in varovanja dediščine kot fenomena ljudskega spominjanja. Razvijala se le egiptomanije, imperialnega sloga, neoklasicizma ali secesije (Schnapp, 1996, se je v smeri sociološko filozofskih konceptov dediščine in njenih družbenih 295–298). vrednot. Vključuje identitetne teme, vprašanja kolektivnega spomina in fenomene Na novo odkrite stare civilizacije, posebej antični svet Grčije in starega Rima, družbenega spominjanja, politične vloge dediščine in vplivov družbeno političnega so navdihovale in usmerjale zahodne kulture. Zadostuje, če se spomnimo okolja na procese dediščinjenja. In v najtesnejši zvezi s tem tudi z ohranjanjem in odkritja Herkulaneja in Pompejev, najdišč, ki sta nemudoma postali del obvezne uničevanjem dediščine. Eno najpomembnejših heritoloških polj je interpretacija, izobraževalne grand tour tedanje zahodne elite, študentov, izobražencev in ki povezuje heritologijo z hermenevtiko, hkrati pa z vprašanji komunikacije sega umetnikov (Schnapp, 1996, 258–272). Arheološka odkritja so tlakovala način na področje muzeologije in informatike. Vzpodbujena z mednarodnimi priporočili sodobnega kronološkega mišljenja in oblikovala odnos sodobnega človeka do in listinami se posveča vprašanjem opolnomočenja javnosti in problemom njenega preteklosti, a tudi sodobnega sveta in njegovih civilizacijskih vrednot. Narekovala vključevanja, participativnega upravljanja kulturne dediščine ter socialni in so lepotni kanon in (umetniške) jezike. In ne nazadnje, arheologija je odločilno terapevtski vlogi dediščine in dediščinskih ustanov v sodobni družbi (Šola, 2015, pripomogla k oblikovanju narodnih identitet in nastanku ter razvoju nacionalnih 176–196). držav (Schama, 1995, 75–120; 1996; Díaz-Andreu, 2007). Poglobljeni, kritični pogledi na družbeno vlogo dediščine razkrivajo, da dediščina Bilo bi odveč, če bi po vsem povedanem zaključili z zelo pogosto slišanim, da že dolgo niso več le naključno izbrani predmeti, najdišča, spomeniki ali prostori arheologija ni politično obremenjena. Naivno in, žal, tudi vsestransko zavajajoče je (Harrison, 2013, 95–113). Dediščina je kompleksen, aktiven in trajen družbeni trditi, da so arheologija, dediščina in muzeji nekaj nevtralnega, hermetično ločenega proces, ki poteka z ozirom na skupke predmetov, prostorov in praks, izbranih od političnih lobijev in kapitalskih interesov (Smith, 2004, 31–57; Plestenjak, z namenom, da z njimi zrcalimo sedanjost družno s specifičnimi vrednotami, 2013). Nasprotno. Prav sodelovanje mnogih znanosti, tudi arheologije in muzejev, ki jih želimo ohraniti za prihodnost. Je dejavnost, ki v sedanjosti usmerja našo pri dokazovanju rasnih teorij postavlja vsakršno trditev o njihovi apolitičnosti brez pozornost na prevzemanje dejavnih in osveščenih vlog v procesih ustvarjanja naše milosti na laž (Arnold, 2002; 2008). Brez odgovornih, skupnih prizadevanj stroke, lastne prihodnosti (Harrison, 2013, 4).6 Ker gre pri dediščini za primarno družben, 278 279 7 Kot to kaže npr. osnutek pa tudi socialno terapevtski proces, ki je navkljub osredotočanju na preteklost in da so raziskave predrage, da so arheologi krivi za zamude pri gradbenih delih in 8 P. Turk, Nesporazumi Dolgoročne podnebne s slovenskimi simboli, strategije Slovenije preteklo presodno vpet v družbene procese sedanjosti in prihodnosti, je osrednje da njihova spoznanja ne služijo skupnosti. To so običajno tudi najbolj odločilni Sobotna priloga, 12. do leta 2050, ki ga je polje heritologije etika (Merriman, 2004a, 5). Heritologija vključuje vprašanja trenutki, ko se mnenje molčeče večine manipulativno nagne na stran uničenja september 2020, str. pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor. dediščinskih pravic, odgovornega soodločanja in participativnega upravljanja v in pozabe. V takih situacijah se izkaže javnost, ki dojema dediščino kot vrednoto 28–29. Kulturna dediščina je v smislu demokratizacije sodobne družbe in iskanja pravičnejše prihodnosti (Šola, svojega lastnega življenjskega okolja, kot prvi in edini pravi zaveznik. Vsestranska dokumentu, ki bo ključno 2015, 215). usposobljenost in medsebojno povezovanje dediščinskih strokovnjakov, pri čemer usmerjal razvoj v Sloveniji v prihodnjih tridesetih Študij heritologije je izvorno in predvsem metodološko povezan z muzeologijo ali pa je presodnega pomena predvsem vključevanje javnosti, je torej profesionalno letih, bežno omenjena le vedo, ki v okviru informacijskih znanosti preučuje muzeje in njihovo družbeno etični imperativ in ne le teoretični deziderat (Šola, 2013, 152). dvakrat (poglavje 6.4.5 – stran 61 in poglavje 8.9.2, delovanje (Maroević, 1993; Šola, 2003). Spoznanje, da je cilj delovanja sodobnih Arheološka dediščina je odkrivala in še odkriva korenine človekovega življenja podpoglavje Stavbe – muzejev ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjanja dediščine v izvornem okolju, in temelje naših identitet. Uči nas sobivanja z naravnim in družbenim okoljem. stran 94). je pripeljalo zagrebškega teoretika in dediščinskega vizionarja T. Šolo do širšega Razkriva usodno moč narave in nas nenehno opozarja na minljivost in soodvisnost, koncepta heritologije in nazadnje mnemozofije (Šola, 2003; 2015). Filozofska kar ima za sodobnega, močno odtujenega človeka močno in neposredno terapevtsko fakulteta v Ljubljani je uvedla študij heritologije v študijskem letu 2009/10 vlogo (Perko, 2014, 177–181 in tam citirana literatura). Dediščina, pa ne le tista, v obliki individualnega interdisciplinarnega doktorskega programa. Študij varno shranjena v muzejih, predvsem ta, ki je ohranjena in nevarno izpostavljena je zasnovan po vzoru iz Zagreba in Beograda. Le nekaj let prej je Arheološki v našem življenjskem okolju, ima karizmatično moč pričevanja, doživljanja in oddelek Filozofske fakultete v Ljubljani uvedel na diplomski in magistrski stopnji stvarnega učenja. Njena sporočila, če je pravilno in razumljivo muzealizirana (pri dodatne študijske predmete, poimenovane Arheologija za javnost in Upravljanje tem mislim na subtilno vsebinsko govorico opreme na najdišču, ustrezno speljane z arheološko dediščino. Odločitvi je botrovalo spoznanje, da temeljne znanstvene poti ogleda, interdisciplinarno, vsebinsko povezan dediščinski prostor celotnega vede, med njimi tudi arheologija, ne zmorejo vzpostaviti kakovostne in trajne okolja, pa tudi estetiko in etiko ponudbe), delujejo kompleksno in se zapisujejo v komunikacije z javnostmi, ki je predpogoj uspešnega varovanja in ohranjanja globine človekovega spoznanja. Odločilnega pomena je način interpretacije, ki ne dediščine v izvornem okolju in predstavlja temelj trajnostnega gospodarskega izključuje drugačnih stališč in ne vztraja trmasto zgolj pri znanstvenih trditvah. razvoja (Plestenjak, 2005). Pojmovanje dediščine kot družbenega pojava je v Dediščina, ohranjena na kraju odkritja, tj. v izvirnem prostoru, kjer je s skupnostjo in tesni soodvisnosti od zgodovinsko-političnih dejavnikov vsakega posameznega v skupnosti skozi dolga obdobja nastajala, lahko zgolj s pronicanjem skozi skupnost družbenega okolja (Plestenjak, 2013). To pojasnjuje pojav družbene pogojenosti postane učinkovito, primordialno kulturno in okoljsko vêdenje (Mlekuž, 2016). V dediščinskih konceptov, ki se iz družbe v družbo spreminjajo (Harrison, 2013, kompleksni povezavi dediščine s prostorom lahko javnost občuti, da je dediščina 32; Perko & Cerovski, 2017). Sodobna heritološka spoznanja narekujejo vsaki njena last, del njene preteklosti in s tem tudi sedanjosti. Dediščina, ki ne postane del družbi dolžnost, da prepozna svoje specifičnosti in jih v okviru zakonskih podlag kolektivnega spomina in podstat lastne identitete, ne more predstavljati vrednote in mednarodnih priporočil razvija kot svojo lastno dediščinsko doktrino v dobro za okoliško prebivalstvo. V tej luči razumevanja dediščine je pač težje kategorično skupnosti (Pirkovič, 2016). trditi, da t. i. venetski konj nima nič skupnega s slovensko identiteto.8 Istovetnost ni Sprenevedanje in neodgovorno ignoriranje družbene pogojenosti kulturne stvar (zgolj) znanstvenih dejstev, temveč je občutenje vrednot prostora skozi čas, je dediščine vodi ob nedoslednem upoštevanju zakonskih podlag ter mednarodnih ponos pripadnosti določenemu kulturnemu prostoru in neki skupnosti, ki je naravni listin v praksi do kratenja dediščinskih pravic in posledičnega ogrožanja obstoja in edini dedič in ”lastnik” dediščine tega okolja (Nora, 1984; Sutcliffe at al., 2018, 4). dediščine. Skupnostim onemogoča poznavanje svoje lastne preteklosti in zavira razvoj kritične misli v tokovih sedanjosti. Mrtviči opolnomočenje javnosti za odgovorno dediščinjenje. Z drugimi besedami: krni procese demokratizacije Interpretacija dediščine in komunikacija dediščinskih sporočil sodobne družbe (Harrison, 2013, 32; Šola, 2013, 152). Delovanje strokovnjakov, ustanov in političnih organizacij, ki ne temelji na sodobnih heritoloških znanjih in zanemarja načrtno vključevanje javnosti od samih začetkov, je obsojeno na neuspeh. Dolgoročno pa vodi ekskluzija javnosti v zanemarjanje in uničevanje dediščinskega kapitala in v svojem bistvu doprinaša k opeharjenju zanamcev za avtonomen intelektualen in družben razvoj. Nikoli ne Interpretacija in komunikacija sodijo na polje filozofske hermenevtike, muzeologije in informatike. Znanja in veščine presegajo polje znanstvenega spoznanja temeljnih dediščinskih znanosti, tudi arheologije. Dediščinska interpretacija ni isto kot znanstvena interpretacija, kot je zmotno splošno prepričanje, so pa znanstveni podatki njena temeljna podlaga. Je poseben, bi smeli pozabiti, da neznanje in manipulacije na račun dediščine zlahka vodijo v kompleksen komunikacijski proces z vnaprej prepoznanimi in določenimi politične zlorabe, čemur smo bili priča domala skozi celo 20. stoletje. In kot nam družbenimi in socialnimi cilji, ki zaokroža izbrane znanstvene podatke v razkriva 21. stoletje, se podobni procesi brezsramno nadaljujejo (Šola, 2013, 152). pripovedne vsebine in jih s pomočjo podobnosti ali sorodnih pomenov stika s Običajno potekajo v znamenju navidezne politične korektnosti in vseh mogočih sodobnimi družbenimi konteksti (Freeman, 1957; Ham, 2013; Knudson et al., oblik udvarjanja kapitalu – izigravajoč zakonodajo in mednarodne listine s področja 2003). Soustvarja nova znanja, išče nove pomene in jih navezuje na osebne in dediščine.7 Proces poteka običajno na prikrit način in najpogosteje v imenu družbene vrednote ter prenavlja družbene odnose (Perko, 2019; Draženović & vsemogočnega razvoja, ki ga menda dediščina in še posebej arheološka dediščina, Smrekar, 2020). ovirata. Temu služijo tudi največkrat zapisane in izrečene populistične trditve, 280 281 9 Evropska listina o Da bi razumeli pomen interdisciplinarnosti procesov interpretacije, si je potrebno trajnostnem turizmu in podrobneje ogledati vlogo temeljnih znanosti (arheologija, zgodovina, umetnostna POSKUS DEFINICIJE INTERPRETACIJE DEDIŠČINE zavarovanih območjih: zgodovina, etnologija, naravoslovne znanosti itd.) in muzeologije, ki heritologiji https://www.europarc. Interpretacija dediščine je kompleksen komunikacijski proces, vpet med org/library/europarc-zagotavlja metodološki temelj. dediščino, interpretatorjem in javnostjo (posamezniki in skupnostjo), ki ga events-and-programmes/ Temeljne znanstvene discipline zanima dediščinski predmet ali sklop prvenstveno lahko označimo kot razlago z namenom spodbujanja h kognitivnemu in european-charter-for-sustainable- kot dokaz znanstvenih spoznanj. Namen in cilji raziskav so odkrivanje in emocionalnemu doživljanju dediščine v skladu z vnaprej zastavljenimi cilji, tourism/#:~:text=The%20 definiranje selektivnih znanstvenih informacij z analitičnim pristopom. V skladu kot so: European%20 Charter%20for%20 z lastno metodologijo preučujejo pojavnost, materialnost in lastnosti ter temeljno • razkrivanje in podpiranje različnih vrednot in pomenov dediščine, Sustainable,tourism%20 znanstveno vsebino izbranega dediščinskega predmeta ali sklopa. Znanstveno in%20Europe‘s%20 • vzpostavljanje osebnega odnosa, občutka pripadnosti, ponosa in osebne vrednotenje poteka v postopku selekcije posameznih predmetov in je striktno Protected%20Areas odgovornosti pri vseh udeležencih; (dostop: 28. 10. 2020). omejeno na področje delovanja določene znanstvene discipline. Predmet ali sklop • spodbujanje k varovanju in ohranjanju dediščine kot vrednote služi kot sredstvo za dokazovanje določene zakonitosti. Tu je potrebno poudariti, življenjskega okolja; da temeljne znanstvene discipline ne zanimajo socialna struktura, sekundarne (kulturne) informacije in različni sloji humanih in vrednostnih dimenzij predmeta • prispevanje k ohranjanju in širjenju dediščinskih znanj ter njihovi raziskave (Maroević, 1993), ki so bistveni elementi vrednotenja vsake dediščine v (ponovni) uporabi v dobrobit sodobne družbe. njenem naravnem in družbenem okolju. V muzeološkem smislu pa prevzame vsak dediščinski predmet ali sklop trojno Marjeta Keršič Svetel, Jelka Pirkovič, Verena Perko (Perko, 2019) vlogo: postane dokument avtentične realnosti, vir informacij in hkrati tudi komunikacijski objekt ali nosilec sporočil. Kar pomeni, da dokumentarno izpričuje o izvornem okolju svojega nastanka, nosi znanstvene in kulturne informacije o samem sebi in izvornem okolju ter se s procesom interpretacije Interpretacija dediščine je na prvem mestu proces, namenjen ”odpiranju” dediščine in prezentacije spreminja v nosilca strukturiranih, kulturnih sporočil. Z vidika potrebam lokalnih skupnosti in domačim obiskovalcem. Turisti in tuji obiskovalci muzeološke metodologije govorimo o večplastnosti dediščinskih raziskav, pri čemer so vedno šele na drugem mestu, kar je v skladu tako s sodobno ”filozofijo” turistične gre za raziskavo izvornih podatkov, dediščinskega prostora in zgodovine raziskav, ponudbe kot mednarodne dediščinske doktrine (Perko, 2016 in tam navedena kronologijo, kulturno opredelitev, pretekle in sodobne družbene kontekste, literatura). Kot že omenjeno, povpraševanje na turističnem tržišču narašča v smeri identitete in politične vloge, pomene in njihovo aktualizacijo itd. Večina teh regionalnosti in butične ponudbe, česar pa ni moč doseči brez skrbnega negovanja podatkov sodi med strukturne informacije, ki jih ni moč selekcionirati. Pojavijo se in ohranjanja lokalnih posebnosti, ki so dobesedno vraščene v družbeno in naravno in izginejo z vrednostnim sistemom, po katerem so strukturirane (etični, estetski, okolje, kot tudi ne brez medsebojnega povezovanja stroke in javnosti ter brez aktivnega politični itd.). in odgovornega vključevanja lokalnega prebivalstva v celoten proces dediščinjenja (Díaz-Andreu, 2013). Dediščina je torej za temeljne znanstvene discipline vir znanstvenih podatkov in dokument izvornega okolja, za muzeologijo pa prvenstveno nosilec kulturnega Z interpretacijo, krojeno po meri družbenih potreb (ne želja), dosežemo sporočila, ki ga povezuje z nacionalno, regionalno, lokalno, etnično, versko ali razumevanje in zanimanje lokalnega prebivalstva za dediščino v njihovem politično identiteto izvornega okolja. Pri obdelavi dediščine torej enakovredno izvornem, osebnem življenjskem okolju. Tlakujemo pot, četudi dolgo, vijugasto in sodelujejo heritologija, ki se v tem segmentu bistveno naslanja na muzeološko strmo, do učinkovitega skupnega varovanja in ohranjanja dediščinskih in okoljskih metodologijo, in ena ali več temeljnih znanstvenih disciplin, pri čemer se virov. Regionalne specifičnosti in znamenitosti dajejo kraju značaj in ga odlikujejo muzeologija ukvarja tudi s specifičnostmi, ki omogočajo dediščinskim predmetom, ter razlikujejo od vseh drugih. Trajnostni dediščinski turizem ne ponuja ”sedem da se kot nosilci informacij integrirajo v sistem celote človeškega znanja. globalizacijskih palčkov” in drugih zgodbarskih izmišljotin, temveč tisto, kar je dalo in še daje ljudem in deželi edinstven značaj. Kar jim je omogočilo preživetje Interpretacija sodi na polje filozofske hermenevtike, da pa bi lahko sledila zadanim nekoč in ga zagotavlja tudi prihodnjim rodovom. družbenim nalogam, združuje temeljne znanstvene discipline in muzeološko oziroma heritološko metodologijo. Interpretacija dediščine torej ni dolgovezno Če bomo znali vključiti v ponudbo s spoštljivostjo in zavedanjem, da dediščina podajanje znanstvenih podatkov, ni pripovedovanje zgodb brez repa in glave (in v resnici pripada lokalni skupnosti, bomo izzvali obiskovalcu občudovanje, čemur resnici na ljubo najbolj ustreza izraz zgodbarjenje) in ne vzpodbujanje radoznalost in spoštovanje. In kar bo, navsezadnje, dalo tudi zaslužek, ki pa ne udeležencev k zabavam in (zabavnemu) zabijanju prostega časa, ki nimajo ničesar bo zgolj na škodo in na račun uničenja vseh tradicionalnih vrednot skupnosti in skupnega z dediščinskimi vsebinami in okoljem. Dobro pa je, če je podana na njenega dediščinskega okolja, temveč bo omogočalo trajnostni razvoj. Vse to in še duhovit in zabaven način, vključuje prostočasne dejavnosti in pri tem posreduje več omenja tudi Evropska listina o trajnostnem turizmu in zavarovanih območjih.9 znanstvena spoznanja, integrirana v strukturirane kulturne informacije. Poglejmo, kaj pravi poskus definicije interpretacije dediščine: 282 283 Diskusija Pregled sodobnih dediščinskih konceptov je namenjen razumevanju širšega pojma kulturne dediščine, ki je družbeno pogojen in politično občutljiv. Mednarodne listine in tudi slovenska zakonodaja odražajo spremembe, nastale kot posledica postmoderne družbe in njenih potreb. Te se nanašajo v prvi vrsti na vključevanje javnosti v vse faze dediščinjenja, od raziskovanja do interpretacije. Prispevek Arheološka dediščina je v okolju slabo prepoznavna in zato močno ranljiva. Hkrati pa zanjo tudi velja, da je kompleksno vtkana v podobo krajev in pokrajin ter neločljivo povezana z naravnim okoljem in prebivalstvom. nadalje obravnava specifično arheološko metodologijo in terminologijo, ki javnosti Vendar pa ima zaradi specifičnosti metodološkega opredeljevanja in terminologije otežujeta dostop do družbeno pomembnih spoznanj, in ugotavlja, da je arheologija domala neprodoren ovoj za nestrokovno javnost in je slabo povezana s sodobnostjo, sooblikovalka sodobnega sveta. Arheološka znanja so ključno prispevala k odkrivanju čeravno jo je s svojimi spoznanji odločilno sooblikovala. preteklosti in vzpostavljanju kronologij, kot so tudi doprinesla k oblikovanju Stik z današnjostjo pa je prepotreben, da bi lahko javnost ponotranjeno doživljala imperialističnih in kolonialističnih diskurzov in totalitarističnih sistemov sodobne preteklost in jo sprejemala kot del svoje lastne identitete. Neznano in slabo družbe. Avtorica nadalje pojasni pomen interpretacije in pojasnjuje odnos med razumljivo pa ljudje težko doživljajo kot vrednoto, ki naj jo ohranjajo za prihodnje muzeologijo in temeljnimi znanostmi. Etična interpretacija temelji na inkluziji rodove. in je ključna za zagotavljanje učinkovitega varovanja dediščine v izvornem S sodobnim, holističnim dediščinskim konceptom so se spremenili pogledi okolju. Interpretacija mora vključevati ažurna znanstvena spoznanja, na dediščino. V mednarodnih listinah in slovenski zakonodaji je obravnavana upoštevati alternativne poglede in vrednote domačinov. Vključevanje lokalne kot celota okolja, kulture in prebivalstva. Lokalna skupnost, ki je vraščena v skupnosti je temelj trajnostnega razvoja in uspešne turistične ponudbe. dediščinske korenine lastnega okolja, je dobila pravico in dolžnost do aktivnega udeleževanja na vseh stopnjah dediščinjenja. Aktivno vključevanje javnosti je še posebej pomembno pri interpretaciji, ki se poslužuje muzeološke metodologije s ciljem oblikovanja strukturiranih in družbeno integrativnih dediščinskih sporočil. Proces interpretacije mora premoščati globeli med stroko in javnostjo. Temeljiti mora na znanstvenih spoznanjih in ne izključevati drugačnih, predvsem tradicionalnih pomenov. Etična interpretacija je usmerjena v dobrobit skupnosti in trajnostnega razvoja, namenjena je krepitvi pripadnosti in povezovanju skupnosti. Vzpodbuja k ohranjanju in negovanju tradicije kot jedra sodobne in prihodnje turistične ponudbe (Díaz-Andreu, 2013). Dialog in sodelovanje z lokalno skupnostjo sta temelj varovanja in ohranjanja dediščine v izvornem okolju. Sta tudi temelj uspešne turistične ponudbe, vzpostavljanja kongruentne komunikacije brez nehotnih, neredko rušilnih dvojnih sporočil. K skupnim ciljem demokratičnega dediščinjenja, in s tem tudi demokratizacije družbe, bi morala voditi prizadevanja in delovanje vseh, ki jim je ohranjanje dediščine ne le želja, temveč tudi profesionalni izziv in imperativ. Uničenje, ki ga izzove stihijsko in nestrokovno upravljanje z dediščino v kakršenkoli namen, je neopravičljivo in neetično. Tako kot pri vojnih spopadih smemo ugotoviti tudi v teh primerih, da je uničevanje dediščine zločin proti človeštvu (Perko, 2018). Žal se premalo zavedamo krhkosti in nepovratnosti dediščine kot najpomembnejšega izobraževalnega, identitetnega, družbeno socialnega in razvojno gospodarskega vira. Včasih se mi zdi, da tudi pri nas marsikdo meni, da uničeno zlahka ponovno zgradimo. Tako nekako, kot so barbarski napadalci v Mostarju ob ruševinah mostu izjavili, da lahko zgradijo lepšega in starejšega. Žal pa velja, da je dediščina, enkrat uničena, uničena za vedno. Sklep Prispevek obravnava arheološko dediščino, ki je v izvornem okolju slabo prepoznavna in zato močno ranljiva. Ugotavlja, da je kompleksno vtkana v kulturno krajino in neločljivo povezana z naravnim okoljem in prebivalstvom. 284 285 Arheološka baština, bogatstvo pod našim nogama Važnost interpretacije za očuvanje arheološke baštine, turizam i održivi razvoj Verena Vidrih-Perko Uvod Zadnjih1 se desetljeća značajno promijenilo viđenje društvene i gospodarske 1 Ovaj je rad proizašao iz uloge kulturne baštine. Nije samo prepoznata kao temeljni obrazovni, istraživanja provedenog u sklopu projekta Društvene identitetski, razvojno-gospodarski i društveni kapital,2 već se dogodio i funkcije bajki (ID J6-1807). konceptualni, čak bismo mogli reći i kopernikanski obrat u javnosti. Naglašena Autorica potvrđuje da uloga javnosti jasno je vidljiva iz međunarodnih povelja koje je gotovo sve, projekt financira Javna agencija za istraživačku nota bene, potpisala i naša država. Uloga javnosti nije ništa manja u europskim djelatnost RS. dokumentima. U rezoluciji iz 2015. g. Europski parlament upozorava da kulturna 2 U tom je smislu baština predstavlja najvažniju europsku atrakciju te je proglašenjem Godine osobito važna Okvirna kulturne baštine potaknuo sve europske države na međusobno usklađivanje konvencija Vijeća Europe resora i interdisciplinarno povezivanje te aktivno uključivanje javnosti u sve o vrijednosti kulturne baštine za društvo iz 2005. procese proizvodnje baštine.3 Ishodišta i preporuke u velikoj mjeri primjenjuje i g., vidi: Zakon o ratifikaciji Okvirne konvencije Vijeća Europe o vrijednosti kulturne baštine za društvo (Službeni list RS - Međunarodni ugovori, br. 5/08): h t t p : / / w w w. p i s r s . s i /Pis.web/pregledPredpisa ?id=ZAKO5015 (pristup: 28. 10. 2020). 3 Vidi: https://www. Sl. 2. Hipotetska 3D rekonstrukcija gradine Kašterit iznad Korti (autor: I. Sapač) europarl.europa.eu/ doceo/document/TA- Hipotetična 3D rekonstrukcija gradišča Kaštelir nad Kortami (avtor: I. Sapač) 8-2015-0293_EN.html (pristup: 28. 10. 2020). 286 287 4 Zakon o zaštiti kulturne slovensko zakonodavstvo, ustav i državna Strategija u području kulturne baštine Treba ga uslužiti na svaki mogući način, hrana, posluga, prijevozi, noćenja, sve baštine(ZVKD-1), 2008 http://pisrs.si/Pis.web/ koja je usvojena lani.4 mora biti podređeno njegovim očekivanjima, a često i ukusu. Ako karikiramo, pregledPredpisa?id=ZAKO 4144# Pojam kulturne baštine već dulje vrijeme nije isključivo usredotočen na odabrane nastojanja da se stvori ”turistički raj” za nekoliko godina mogu pretvoriti (pristup: 28. 10. 2020). predmete i sadržaje, spomenike i zgrade, nalazišta i kulturne prostore koje su kulturni krajolik s izuzetnom baštinom u diznilend s mekdonaldovim restoranima i prepoznale pojedinačne struke. Također, ne uključuje samo njihove znanstvene prenoćištima s jeftinim IKEA-inim namještajem. Jezik ponude također neoprezno i povijesno-političke vrijednosti te se ne ograničava samo na ono što se u klizi u međunarodni turistički žargon: lokalne gostionice usred zabačenih sela 5 Vidi npr. R. Harrison, anglosaksonskim državama ukratko naziva ”službena baština”.5 Kulturna baština transformiraju se u pubove, barove, nightclubove i kasina, nude pizze, snackove i 2013, str. 20, Official and drinkove definirana je u navedenoj Konvenciji Vijeća Europe iz 2005. g. u članku 2. kao izvor . Čak i najnetaknutije kutke ”resimo” plakatima: Feel Slovenia! Ne samo unofficial heritage. naslijeđen iz prošlosti koji ljudi definiraju kao izraz svojih vlastitih vrijednosti da ćemo uskoro utvrditi kako masovni turizam lakomo proždire okljaštrenu neovisno o vlasništvu. U baštinskim strukama, pogotovo u muzeologiji, uvriježio lokalnu tradiciju, već će se ubrzo ustanoviti da je baština spala na razinu tržišne se koncept baštine kao cjeline prirodnog okoliša, kulture i zajednice koja živi u robe koja se može kupovati i prodavati dok vrijednosti baštine nestaju bez traga. danoj okolini. Promjene su uvjetovane postmodernističkim društvenim puzanjem A kad bude sasvim prekasno, možemo još samo zaključiti da smo bezumno koje je nekada pasivnu i jedinstvenu javnost pretvorilo iz nijemog promatrača u i nepovratno opljačkali sami sebe i zakinuli buduće naraštaje za bilo kakvu aktivnog sudionika gotovo svih društvenih procesa (Šola, 2003; Harrison 2013, mogućnost održivog razvoja iako se spominje u svim razvojnim dokumentima. 13–41). Javnost danas predstavlja skup različitih društvenih skupina, zbog čega Da je to stvarnost, pokazuje i jezik komunikacije: baštinu nudimo kao ”turistički je opravdano govoriti o javnostima, a ne o samo jednoj javnosti. S vremenom je proizvod”, tisućljetni suživot s drevnim znanjima i vrijednostima preko noći se društvo skrenulo pozornost na marginalizirane ranjive skupine kao što su starije pretvorio u pričanje priča i druge koještarije koja nemaju nikakve veze s izvornim osobe, žene u ruralnim područjima, beskućnici, izbjeglice itd. Velika su financijska baštinskim okružjem. Selo smo zauzdali željeznim i betonskim standardiziranim sredstva i organizacijska snaga namijenjena njihovu uključivanju. Uključivanje naseljima, iz domova naših roditelja uklonili smo čarobnu, doduše ponekad marginaliziranih skupina postalo je prvorazredna politička korektnost, svojevrsna crvljivu drvenu opremu te smo ju u čast plastificiranog industrijskog smeća spalili očekivana poza na deklarativnoj razini koja ne rezultira uvijek obećanim u napuštenim vrtovima. Tamo gdje su nekada rasli ružmarin, cinije i zvjezdani društvenim učincima. Uz baštinu je ponajprije stala lokalna zajednica, odnosno sada bujaju egzotična stabla banana u međunarodnom društvu vječito veselih ljudi koji su u izravnom kontaktu s baštinom u vlastitom životnom okružju te Disneyjevih patuljaka. Ne događa se to samo nama, već i u cijelom svijetu. No, ju razumiju i vrednuju unutar konteksta tradicije prostora, potreba i želja. Zbog naša je država premala i rascjepkana zbog specifičnih prirodnih obilježja te je srastanja s baštinskim okružjem lokalna zajednica ima iskonsko pravo i dužnost zbog toga ranjivija i podložnija uništavanju. Baština je neprocjenjiva, jedinstvena, aktivnog sudjelovanja na svim razinama istraživanja, interpretacije i zaštite te krhka i najvjerniji svjedok ”čovjekovanja” (Harrison 2013). Jednom uništena, očuvanja pripadajuće baštine, što je spomenuto i u članku 2. prethodno navedene uvijek uništena. Konvencije Vijeća Europe iz 2005. g. Odlučujući su faktor ljudi i njihov odnos prema vlastitoj baštini kao cjelini Nekoliko je čimbenika utjecalo na promjenu odnosa prema javnosti, posebno prirodnog i kulturnog krajolika. Ako vlastitu baštinu ne osjećaju na osobnoj razini lokalnih zajednica, koje su i u međunarodnim poveljama prepoznate kao nositelji i ne razumiju njezin presudni društveni značaj, ne vole ju, ne cijene i ne predstavlja baštine vlastita okružja. Prvo su društvene potrebe i empirijska spoznaja da se im ništa što bi trebalo poštovati i očuvati. Ako ju ne doživljavaju kao vrijednosti baština isključivo može očuvati aktivnom suradnjom s javnošću i da mora u tu vlastite životne okoline, tada ne mogu pomoći ni najsuvremenija zakonodavstva, svrhu ”ući” u sve segmente razvoja i svakodnevnog života zajednice, a što su ujedno demokratski ustavi i međunarodne povelje (Merriman, 1999). Posljedice takvoga postala temeljna načela muzeološke teorije i ekomuzeja koji novu muzeologiju neopreznog ”razbaštinjenja” sežu još dublje: blistava znanstvena istraživanja koja ostvaruje u praksi (Šola, 2003; Davis, 2011; Perko, 2014; Babić, 2018. i tamo su najvažniji izvor našeg znanja o prošlosti i baštini tada postaju bespredmetna. navedena literatura). Drugi, odlučujući čimbenik, koji je posljedica liberalnog Nitko ne može natjerati ljude da štite i čuvaju baštinu ako ju ne smatraju vrijednim kapitalizma, odnosi se na konzumerizam uz povećanje prihoda, slobodnog očuvanja. Unatoč ogromnim naporima države, baštinskih ustanova i stručnjaka, vremena i mogućnosti putovanja čak i u najudaljenije krajeve. Masovna putovanja pokunjeno nestaje pred našim očima. i razgledavanja netaknutih baštinskih okružja, osim dobiti, u kratko su vrijeme Zbog društvene uvjetovanosti baština u teoriji se u posljednje vrijeme uvriježio ”obilno urodili plodovima” uništavanja. Velik broj posjetitelja neizravno i izravno stav da ne postoji ništa što bi se unaprijed moglo okarakterizirati kao baština ugrožava baštinsko okružje, pri čemu je osobito ugrožena slabo prepoznatljiva i (Smith, 2003, 13). Taj je zaključak mnogima šokantan i teško prihvatljiv, a istovremeno veoma krhka arheološka baština (Perko, 2016). Prijevozi, turistička posebno stručnjacima koji sav svoj trud ulažu u zamršena i najčešće financijski i infrastruktura i onečišćenja dovode do građevinskih intervencija i uređenja koja vremenski zahtjevna istraživanja, kao npr. u arheologiji. Činjenica je da znanstvena za sobom povlače promjene koje mogu izrazito negativno utjecati na osjetljiva metodologija i nerazumljiv jezik stručnih, a kamoli znanstvenih rasprava, ljude baštinska okružja. Izravni utjecaji nastali prekomjernim obilascima prirodne ili odbija od arheoloških sadržaja i predstavlja ozbiljnu prepreku u nastojanjima da kulturne baštine ubrzavaju propadanje i uništenje baštinskih prostora i spomenika arheološka baština sama po sebi ljudima predstavlja vrijednost (Skeates et al., (Harrison, 2013, 26–28). 2012a; Plestenjak, 2013). Arheologija se pomoću informativno-komunikacijske Zbog prodora globalizacijskog mentaliteta koji neumoljivo zanemaruje potrebe i tehnologije metodološki i terminološki razvila do gotovo nekontroliranih krajnosti, vrijednosti lokalnog okoliša te želje za trenutnim profitom turist je postao ”kralj”. što onemogućuje tečno sporazumijevanje čak i između pojedinačnih grana znanosti 288 289 arheologije i onemogućuje tečnu komunikaciju s općom javnosti. Jezik koji dopire suvremeni evolucijski mit o neprestanom razvoju značajno narušio sposobnost do javnosti mora biti jednostavan, pripovjedan i ljudski. A budući da se suvremena današnjeg društva da prihvati čovjeka kao individuu i nenadmašno biće čije arheologija ubraja u najvažnije temeljne baštinske znanosti, većina je dragocjenih društvene vrijednosti ne oblikuje isključivo razum ili čak tehnološka i intelektualna spoznaja o prošlosti za javnost terra incognita. Ljudi ne cijene ono što ne razumiju, postignuća. Čovjek je vrijednost sama po sebi bez obzira na povijesno i političko a onda im to ne predstavlja vrijednost koju bi trebalo očuvati za buduće naraštaje. ili gospodarsko okružje. I naposljetku, baština, više nego bilo koje drugo područje Stoga ne treba čuditi da su arheološka nalazišta još uvijek toliko ugrožena i da ”čovjekovanja”, u svojoj najdubljoj srži dokazuje čovjekovu nedokučivu i nijedan zakon ni kazna neće spriječiti njihovo zanemarivanje koje na kraju dovodi nenadmašnu jedinstvenost (Schockenhoff, 2013; Bauman, 2016). do namjernog i nenamjernog uništavanja (Merriman, 1999). Potrebno je izgraditi most koji povezuje znanost i javnost pomoću tečne i višesmjerne komunikacije koja ljudima omogućuje da na odgovarajući način Arheologija i suvremeno društvo razumiju najvažnije podatke i njihovo uključivanje u tradicionalna znanja i vrijednosti. Most koji će ljudima približiti baštinu, učiniti ju ”njihovom” i s kojom će se naposljetku moći poistovjetiti. Navedenu ulogu ima interpretacija koja kao oruđe tumačenja baštinskih sadržaja povezuje znanstvene podatke u zanimljive, a možda čak i zabavne, pripovjedne cjeline koja javnosti prosljeđuju odabrane informacije o baštini. Stoga interpretacija nije ništa manje važna od znanstvenih Nažalost, današnja je javnost sklonija slikama stvorenim u medijima nego stvarnosti, a tako je i s arheologijom. No, tko može zamjeriti ljudima što više vole filmsku od ”blatnjave” arheologije u vlastitoj ulici? Piramide, Pompeji, Maje – to može, ali ne i dugotrajna, prljava, financijski i vremenski istraživanja, pri čemu je ključno uključiti javnost od samog početka istraživanja nesnosno naporna arheološka iskopavanja u našoj neposrednoj blizini. Kao da naši i interpretacije. To znači da stručnjaci i javnost moraju međusobno prepoznati arheolozi nisu iz iste branše istraživača, a njihova otkrića nisu jednako dragocjeni zajedničke točke koje će naposljetku omogućiti ljudima da znanstvene spoznaje, i unikatni materijalni dokazi. Štoviše, kao da se ne radi o našoj vlastitoj prošlosti u predmete, nalazišta i baštinske prostore prepoznaju kao zajedničke vrijednosti našoj vlastitoj životnoj okolini. No, ipak treba priznati da javnost nije jedini krivac (Merriman 1999, 85–108; Okamura & Matsuda, 2011). za nepoticajni odnos prema arheologiji i arheolozima. Svi loši odnosi, uključujući i onaj javnosti prema arheologiji i javnim baštinskim ustanovama, proizlazi iz Interpretacija otvara put prema baštini, pri čemu je posebno važno da se ne uposli neprimjerene komunikacije s javnosti (Little, 2012). samo razum, već i da su uključeni osjećaji i emocije (Ham, 2013, 3). To je također razlog zašto Freeman Tilden interpretaciju smatra umjetnošću, pri čemu ujedno No, osvrnimo se najprije na arheologiju i njezin nesaglediv doprinos razvoju suvremenog društva (Schnapp, 1996; Schnapp, 2008). Iskopavanjima su otkrivene objašnjava kako se svaka umjetnost može – i treba, naučiti (Tilden, 1957, 53). brojne kulture koje su prethodno bile poznate samo iz pisanih izvora ili su bile Ako baština postane graditelj naše istovjetnosti, ljudi će morati internalizirati potpuno nepoznate. Svjetlo dana ugledale su zahvaljujući civilizacijama koje proslijeđene baštinske sadržaje. ”Poosobiti” ih na neki način i prihvatiti ih su odavno iščezle. Svojim epohalnim otkrićima arheologija je razotkrila važna kao vlastite. Identitetski su procesi složeni. Odvijaju se putem kompleksnih antička znanja i presudno utjecala na ukuse i stilove u umjetnosti novog vijeka psiholoških procesa, u kojima osim razuma osjećajni i emocionalni doživljaj ima (Schnapp, 1996, 289–310). Istraživanja antičkih urbanih središta otkrila su model mnogo važniju ulogu ako želimo da ljudi naposljetku u cijelosti dožive baštinu kao za urbanističku obnovu ili čak nastanak suvremenih gradova. Također je istina vrijednost i da na temelju njih donesu osobni sud (Graham & Howard 2008; Anico kako je arheologija također prenijela evolucijsko načelo na tlo kulture i zajedno s & Peralta, 2009). njim stvorila mit o razvoju i visokorazvijenim društvima te sudjelovala u stvaranju Interpretacija omogućuje da se znanstveni podatci pretvore u znanja, vještine i kolonijalističkog svijeta s rasizmom i totalitarizmima (Díaz-Andreu, 2007; vrijednosti koje imaju moć promijeniti osobno viđenje svijeta. Prodiru u sva područja Arnold, 2002; 2008). No, ipak to ne umanjuje zasluge arheologije za doprinos društva. Postaju dio općeg obrazovanja i svakodnevnog društvenog izražavanja. modernizaciji svijeta: razvoj kronologija, utvrđivanje temeljnih datiranja, uvid Interpretacija iz perspektive prošlosti, koja pruža nužno potrebnu vremensku i u davna razdoblja i društva koja je povijest zanemarila, a posljednjih desetljeća prostornu distancu, omogućuje kritičko sazrijevanje društvene suvremenosti. i ”prodor” u nepristupačne morske dubine i neiskopane slojeve zemlje pomoću Zapravo, samo odgovarajuća interpretacija oživljava dragocjene znanstvene suvremene tehnologije i virtualnih rekonstrukcija i interpretacija (Mušič et podatke, predmete, nalazišta, prostore i nematerijalnu baštinu kao neiscrpan izvor al., 2014). Arheologija otkriva nepregledno mnoštvo tema koje su nevidljive ”čovjekovanja”. Interpretacija pretvara baštinu u temeljni identitetski, obrazovni, i nepoznate povijesti. Bilo da potvrdi ili opovrgne brojne stereotipe, negira ili društveno-socijalni i razvojni kapital. Bez društveno odgovorne interpretacije koju dodatno rasvijetli književne izvore i nebrojeno puta razotkrije lažna povijesna podupire znanost i u kojoj sudjeluje javnost ne može se dogoditi ovaj višeslojni svjedočanstva. Na neki način možemo vjerovati iskopavačima da arheologija ne i često neprimjetan proces metamorfoze baštine. Također treba napomenuti da laže. Iskopane, ”utemeljene” činjenice materijalne su i takoreći neoborive. Njihovu se društvena odgovornost interpretatora ne zaustavlja samo na suvremenom važnost na kraju utvrđuje interpretacija izvornoga arheološkog konteksta, a društvu, već obuhvaća društva prošlosti i budućnosti. Etički smo obvezani uzeti njihovu vrijednost odnos prema arheološkim otkrićima koje društvo stvori na u obzir i poštovati svakog sudionika u procesu proizvodnje baštine, bez obzira na temelju interpretacije (Mlekuž, 2016). Naime, sve se može razumjeti i obrazložiti to znamo li ih sve poimence ili ne. Moraju biti uključeni uz poštovanje njihove jedino iz perspektive naše suvremene, egzistencijalne danosti. Drugim riječima, kulturno-povijesne, političke i vjerske te osobne različitosti (Logan, 2008). arheološka otkrića, kao i ostale znanstvene spoznaje uvijek možemo razumjeti na Etičko načelo obvezuje nas da u potpunosti budemo svjesni činjenice da je temelju svojeg sadašnjeg znanja, u svjetlu osobnih vrijednosti i vrijednosti vlastite 290 291 okoline. I naposljetku, znanost uvijek djeluje sama unutar okvira društveno-Baština i suvremeno društvo ideološkog diskursa i trenutačnih znanstvenih spoznaja na koja će možda već sutra ponuditi drukčije odgovore. Naravno, znanstvene paradigme, uključujući arheološke, mijenjaju se, kao što je općenito poznato (Smith, 2006, 33–57). Zametci znanosti arheologije skrivaju se u traženju blaga i skupljanju starih predmeta, zbog čega se još naziva i staroslovlje (Schnapp, 1996, 182–220). Od samih Osvrnimo se još na šire područje baštine. Znanost koja se u potpunosti 6 Zbog toga je proizvodnja bavi društvenom pojavom baštine naziva se heritologija. Razvila se kao baštine možda prikladniji izraz. Kao glagolska posljedica potreba postmodernog društva i zbog ogromnih uništavanja imenica odražava složena koja su uzrokovali neobuzdani valovi industrijalizacije, masovne seobe i stihijsko događanja i aktivnosti koja svojih početaka arheologija je značajno doprinosila znanosti o prošlosti i razvijala širenje urbanih središta te posljedično nestajanje sela i naglo gašenje tradicionalnih se odnose na materijalnu i nematerijalnu baštinu se paralelno s imperijalističkim osvajanjima svijeta. Zapadu koji se brzo razvijao vrijednosti. Kao što je već spomenuto, uslijedilo je napuštanje korijena suvremenog u vezi s prošlošću, zahvaljujući industriji pružila je prijeko potrebna znanja o prošlim razdobljima društva, gubitak identiteta i egzistencijalnog smisla, kao najaktualnije dijagnoze sadašnjošću i budućnošću. i (kolonijalno zanimljivima) državama te omogućila ulazak u druge geografske, kolektivnoga psihološkog stanja zapadne civilizacije (Šola, 2003). Eskalacija kulturne i misaone prostore. Znanja su obogatila i ubrzala industrijski razvoj te su čežnje za prošlošću (Harrison, 2013, 68–94), koja se najčešće odražava u nostalgiji istovremeno neizravno omogućila razumijevanje suvremenosti i vlastita zapadnog i stvaranju lažnih, romantičnih slika prošlosti bez ikakve veze sa stvarnošću, društva. Rasla su velikom brzinom usporedno s epohalnim arheološkim otkrićima ublažava simptome psihotičnoga društvenog stanja (Lowenthal, 2008). Stvarni i nezadrživim širenjem muzejskih zbirki te osnivanjem sve većeg broja novih problem kao što je gubitak identiteta, odsječenost od kulturnog i prirodnog bitka muzeja (Murray & Evans 2008). Ni suvremeni urbanizam, ni arhitektura, čak čovjeka kao društvenog bića, što je sudbinski povezano s društvenim ulogama ni industrijski dizajn, namještaj i moda, književnost, kao ni glazba i slikarstvo baštine, moguće je pojmiti isključivo s cjelovitom perspektivom. Tomu služi nisu lišeni mogućeg pečata arheoloških otkrića. Sjetimo se samo egiptomanije, heritologija ili znanost o baštini i proizvodnji baštine kao široj društvenoj pojavi imperijalnog stila, neoklasicizma ili secesije (Schnapp, 1996, 295–298). (Šola, 2015). Ponovno otkrivene stare civilizacije, posebno antički svijet Grčke i starog Heritologija se razvila u okrilju konzervatorstva i muzeologije sa zadatkom Rima nadahnule su i usmjeravale zapadne kulture. Dovoljno je sjetiti se proučavanja zakonskih temelja, međunarodnih povelja i načina učinkovitog otkrića Herkulaneja i Pompeja, nalazišta koja su smjesta postala dio obveznoga očuvanja i zaštite baštine kao fenomena ljudskog sjećanja. Razvijala se u smjeru edukativnoga grand toura tadašnje zapadne elite, studenta, školovanih ljudi sociološko-filozofskih koncepata baštine i njezinih društvenih vrijednosti. Obuhvaća i umjetnika (Schnapp, 1996, 258–272). Arheološka otkrića udarila su temelje teme identiteta, problematiku kolektivnog sjećanja i fenomene društvenog suvremenomu kronološkom razmišljanju i oblikovala odnos suvremenog čovjeka sjećanja, političke uloge baštine i utjecaja društveno-političkog okružja na procese prema prošlosti, kao i suvremenog svijeta i njegovih civilizacijskih vrijednosti. proizvodnje baštine. Očuvanje i uništavanje baštine usko je povezano s navedenim. Diktirala su estetski kanon i (umjetničke) jezike. I naposljetku, arheologija je Jedno je od najvažnijih heritoloških polja interpretacija koja povezuje heritologiju s značajno pomogla u oblikovanju nacionalnih identiteta i stvaranju te razvoju hermeneutikom te istovremeno s problematikom komunikacije zadire u područje nacionalnih država (Schama, 1995, 75–120; 1996; Díaz–Andreu, 2007). muzeologije i informatike. Potaknuta međunarodnim preporukama i poveljama Bilo bi pretjerano kada bismo nakon svega što je rečeno zaključili da arheologija bavi se problematikom osnaživanja i uključivanja javnosti, participativnog nije opterećena politikom, što se često može čuti. Naivno je i, nažalost, sasvim upravljanja kulturnom baštinom te socijalnom i terapeutskom ulogom baštine i obmanjujuće tvrditi da su arheologija, baština i muzeji neutralni i hermetički baštinskih ustanova u suvremenom društvu (Šola, 2015, 176–196). odvojeni od političkih lobija i interesa kapitala (Smith, 2004, 31–57; Plestenjak, Produbljena kritička viđenja društvene uloge baštine otkrivaju kako baštinu već 2013). Baš suprotno. Upravo je suradnja brojnih znanosti, uključujući arheologiju dugo ne čine samo nasumično odabrani predmeti, nalazišta, spomenici ili prostori i muzeje, pri dokazivanju rasnih teorija nemilosrdno razotkrila neistinitu, ali (Harrison, 2013, 95–113). Baština je složen, aktivan i trajan društveni proces koji općeprihvaćenu tvrdnju da je arheologija apolitična (Arnold, 2002; Arnold, 2008). se odvija s obzirom na skupine predmeta, prostora i praksi odabranih u svrhu Bez odgovornih i zajedničkih napora struke, javnosti i političke nomenklature odražavanja sadašnjosti zajedno sa specifičnim vrijednostima koje želimo očuvati u vezi s baštinom i njezinim očuvanjem za dobrobit cjelokupnog društva, nije za budućnost. To je djelatnost koja u sadašnjosti usmjerava našu pozornost moguće zamisliti suvremene i međusobno povezane demokratske zajednice (Perko, na preuzimanje aktivnih i osviještenih uloga u procesima stvaranja vlastite 2014, 210). Bez baštine nema ni društvene samoaktualizacije njezinih članova, kao budućnosti (Harrison, 2013, 4).6 Budući da je baština ponajprije društveni, pa i ni (kritičkog) razumijevanja suvremenog društva. Nepoznavanje prošlosti rađa socijalni terapeutski proces koji je unatoč fokusiranju na prošlost i prošlo presudno nepodnošljivu lakoću postojanja i uništavanja okoline, nalazišta, kultura, a na uključen u društvene procese sadašnjosti i budućnosti, etika se nalazi u središtu kraju i ljudi kako je to u svojoj strahovitoj obimnosti pokazalo upravo 20. stoljeće heritologije (Merriman 2004a, 5). Heritologija uključuje pitanja baštinskog prava, (Maerker et al., 2018, 1–21). odgovornog suodlučivanja i participativnog upravljanja u smislu demokratizacije suvremenog društva i potrage za pravednom budućnosti (Šola, 2015, 215). Studij heritologije izvorno je i ponajprije metodološki povezan s muzeologijom, odnosno znanošću koja u sklopu informacijskih znanosti proučava muzeje i njihovo društveno djelovanje (Maroević, 1993; Šola, 2003). Spoznaja da je cilj djelovanja suvremenih muzeja osvješćivanje javnosti o važnosti očuvanja baštine u izvornom okružju dovela je zagrebačkog teoretičara i baštinskog vizionara T. Šolu do šireg 292 293 7 Na to ukazuje npr. nacrt koncepta heritologije i na kraju mnemozofije (Šola, 2003; Šola, 2015). Filozofski (Perko, 2014, 177–181 i tamo citirana literatura). Baština, ali ne ona koja se 8 P. Turk, Nesporazumi Dugoročne klimatske sa slovenskim simbolima, strategije Slovenije fakultet u Ljubljani uveo je studij heritologije u akademskoj godini 2009./2010. sigurno čuva u muzejima, već ponajprije ona koja je očuvana i izložena opasnosti Subotnji prilog, 12. rujna do 2050. g. koji je u obliku individualnoga interdisciplinarnog doktorskog programa. Studij je u našoj životnoj okolini, posjeduje karizmatičnu snagu svjedočenja, doživljavanja 2020., str. 28–29. pripremilo Ministarstvo okoliša i prostora. U osmišljen po uzoru na Zagreb i Beograd. Prije samo nekoliko godina Arheološki i stvarnog učenja. Njezine poruke, ako je pravilno i razumljivo muzealizirana ključnom dokumentu za odsjek Filozofskog fakulteta u Ljubljani na diplomskoj i magistarskoj razini uveo (pritom mislim na suptilni sadržajni govor opreme na nalazištu, primjerenog usmjeravanje razvoja u je dodatne studijske predmete koji se nazivaju Arheologija za javnost i Upravljanje vođenja obilaska, interdisciplinarno i sadržajno povezan baštinski prostor cijele Sloveniji tijekom idućih trideset godina, kulturna arheološkom baštinom. Odluku je nadahnula spoznaja da temeljne znanosti, među okoline, pa i na estetiku i etiku ponude), djeluju kompleksno i upisuju se duboko baština spominje se tek kojima je i arheologija, ne mogu uspostaviti kvalitetnu i trajnu komunikaciju s u ljudske spoznaje. Ključan je način interpretacije koji ne isključuje drukčija dvaput (poglavlje 6.4.5. javnosti, što je preduvjet uspješne zaštite i očuvanja baštine u izvornoj okolini te stajališta i ne ustraje tvrdoglavo na znanstvenim tvrdnjama. Baština, očuvana na – stranica 61 i poglavlje 8.9.2., potpoglavlje Zgrade predstavlja temelj održivoga gospodarskog razvoja (Plestenjak, 2005). Poimanje mjestu otkrića, tj. u izvornom prostoru, gdje je tijekom dugih razdoblja nastajala – stranica 94). baštine kao društvene pojave usko je povezano s povijesno-političkim čimbenicima sa zajednicom i unutar nje, može pružati učinkovito i iskonsko znanje o kulturi svake pojedinačne društvene okoline (Plestenjak, 2013). To objašnjava pojavu i okolini samo ako pronikne u zajednicu (Mlekuž, 2016). U složenoj vezi baštine društvene uvjetovanosti baštinskih koncepata koji se mijenjaju ovisno o društvu i prostora javnost može osjetiti da posjeduje baštinu i da je dio njezine prošlosti, (Harrison, 2013, 32; Perko & Cerovski, 2017). Suvremene heritološke spoznaje a samim time i sadašnjosti. Baština koja ne postane dio kolektivnog sjećanja i obvezuju svako društvo da prepozna svoje specifičnosti te ih u okviru zakona temelj vlastita identiteta ne može predstavljati vrijednost okolnom stanovništvu. i međunarodnih preporuka razvija kao vlastitu baštinsku doktrinu u korist U tom kontekstu razumijevanja baštine teško je kategorički tvrditi da tzv. venetski zajednice (Pirkovič, 2016). konji nemaju nikakve veze sa slovenskim identitetom.8 Istovjetnost se ne svodi Neukost i neodgovorno ignoriranje društvene uvjetovanosti kulturne baštine na (samo) znanstvene činjenice, već obuhvaća osjećanje vrijednosti prostora kroz uz nedosljednu primjenu zakonskih temelja i međunarodnih povelja u praksi vrijeme i ponos pripadanja određenomu kulturnom prostoru i zajednici koja je dovode do uskraćivanja baštinskih prava i posljedičnog ugrožavanja opstanka prirodni i jedini nasljednik i ”vlasnik” baštine te okoline (Nora, 1984; Sutcliffe et baštine. Navedeno onemogućuje zajednice da upoznaju vlastitu prošlost i al., 2018, 4). sprječava razvoj kritičke misli u tokovima sadašnjosti. Umrtvljuje osnaživanje javnosti radi odgovorne proizvodnje baštine. Drugim riječima: oslabljuje procese demokratizacije suvremenog društva (Harrison, 2013, 32; Šola, 2013, 152). Interpretacija baštine i komuniciranje poruka baštine Djelovanje stručnjaka, ustanova i političkih organizacija osuđeno je na neuspjeh ako se ne temelji na suvremenim heritološkim znanjima i zanemaruje planirano uključivanje javnosti od samih početaka. Isključivanje javnosti dugoročno dovodi do zanemarivanja i uništavanja baštinskog kapitala i u svojoj suštini doprinosi zakidanju potomaka za autonomni intelektualni i društveni razvoj. Nikako se ne smije zaboraviti da neznanje i manipulacije na račun baštine lako mogu dovesti Interpretacija i komunikacija pripadaju području filozofske hermeneutike, muzeologije i informatike. Znanja i vještine nadilaze područje znanstvene spoznaje temeljnih baštinskih znanosti, uključujući arheologiju. Interpretacija baštine nije isto što i znanstvena interpretacija, kao što se pogrešno uvriježilo u javnosti, iako su znanstveni podatci njezina temeljna podloga. Radi se o posebnome do političke zlouporabe, čemu smo svjedočili gotovo cijelo 20. stoljeće. I kao što i složenome komunikacijskom procesu s prethodno identificiranim i određenim nam pokazuje 21. stoljeće, besramno se nastavlja sa sličnim procesima (Šola, 2013, društvenim i socijalnim ciljevima koji zaokružuju odabrane znanstvene podatke 152). Uglavnom se odvijaju pod krinkom političke korektnosti i svih mogućih u pripovjedne sadržaje te ih pomoću sličnih ili srodnih značenja povezuju sa oblika udvaranja kapitalu – izigravajući zakonodavstvo i međunarodne povelje suvremenim društvenim kontekstima (Freeman, 1957; Ham, 2013; Knudson at iz područja baštine.7 Proces se obično odvija na prikriven način i najčešće uime al., 2003). Sudjeluje u stvaranju novih znanja, traži nova značenja i nadovezuje svemogućeg razvoja koji navodno onemogućuje baština te osobito arheološka ih na osobne i društvene vrijednosti te obnavlja društvene odnose (Perko, 2019; baština. Tomu najčešće služe zapisane i izgovorene populističke tvrdnje da su Draženović & Smrekar, 2020). istraživanja preskupa i da su arheolozi krivi za kašnjenje građevinskih radova te da njihove spoznaje ne koriste zajednici. To su uglavnom odlučujući trenutci Da bi se razumjelo značenje interdisciplinarnosti procesa interpretacije, nužno u kojima se mišljenje tihe većine manipulativno okreće na stranu uništenja i je pomnije promotriti ulogu temeljnih znanosti (arheologija, povijest, povijest zaborava. U takvim se situacijama iskazuje javnost koja baštinu doživljava kao umjetnosti, etnologija, prirodne znanosti itd.) i muzeologije koja heritologiji pruža vrijednost u vlastitoj životnoj okolini kao prvi i jedini istinski saveznik. Zbog toga metodološki temelj. je svestrana osposobljenost i međusobno povezivanje stručnjaka za baštinu, pri Temeljne znanstvene discipline ponajprije zanima baštinski predmet ili skupina čemu je ključno uključivanje javnosti, profesionalni i etički imperativ, a ne puki predmeta kao dokaz znanstvenih spoznaja. Svrha su i ciljevi istraživanja otkrivanje teoretski deziderat (Šola, 2013. 152). i definiranje selektivnih znanstvenih informacija primjenom analitičkog pristupa. Arheološka baština otkrivala je i nastavlja otkrivati korijene ljudskih života i temelje U skladu s vlastitom metodologijom proučavaju pojavnost, materijalnost i značajke naših identiteta. Uči nas suživotu s prirodnom i društvenom okolinom. Razotkriva te temeljni znanstveni sadržaj odabranog baštinskog predmeta ili skupine fatalnu snagu prirode i neprestano nas podsjeća na prolaznost i suovisnost što predmeta. Znanstvena evaluacija provodi se u postupku selekcije pojedinačnih je snažna i izravna terapeutska uloga za veoma otuđenoga suvremenog čovjeka predmeta te je strogo ograničena na područje djelovanja određene znanstvene 294 295 discipline. Predmet ili skupina predmeta služe kao sredstvo dokazivanja određene Interpretacija baštine ponajprije je proces namijenjen ”otvaranju” baštine 9 Europska povelja o održivom turizmu u zakonitosti. Pritom je nužno naglasiti da temeljne znanstvene discipline ne potrebama lokalnih zajednica i domaćih posjetitelja. Turisti i inozemni posjetitelji zaštićenim područjima: zanima socijalna struktura, sekundarne (kulturne) informacije i različiti slojevi i dalje su tek na drugome mjestu, što je u skladu sa suvremenom ”filozofijom” https://www.europarc. humanih i evaluacijskih dimenzija predmeta istraživanja (Maroević, 1993) koji su turističke ponude kao međunarodne baštinske doktrine (Perko, 2016. i tamo org/library/europarc-events-and-programmes/ važni elementi evaluacije svake baštine u njezinoj prirodnoj i društvenoj okolini. navedena literatura). Kao što je već spomenuto, potražnja na tržištu turizma sve european-charter-U muzeološkom smislu svaki baštinski predmet ili skupina predmeta preuzima je više usmjerena na regionalnost i ”butik” ponude što nije moguće ostvariti bez for-sustainable-trostruku ulogu: postaje dokument autentične stvarnosti, izvor informacija pažljive brige i očuvanja lokalnih posebnosti koje su doslovno srasle s društvenom tourism/#:~:text=The%20 European%20 te istovremeno komunikacijski objekt ili prenositelj poruke. Što znači da i prirodnom okolinom. Također nije moguće bez međusobnog povezivanja struke i Charter%20for%20 dokumentarno svjedoči o izvornoj okolini u kojoj je nastao, prenosi znanstvene javnosti te aktivnog i odgovornog uključivanja lokalnog stanovništva u cjelokupni Sustainable,tourism%20 in%20Europe‘s%20 i kulturne informacije o samom sebi te se procesom interpretacije i prezentacije proces proizvodnje baštine (Díaz-Andreu, 2013). Protected%20Areas pretvara u prenositelja strukturiranih poruka o kulturi. S aspekta muzeološke Interpretacija prilagođena društvenim potrebama (a ne željama) omogućuje (pristup: 28. 10. 2020). metodologije govorimo o višeslojnosti istraživanja baštine, pri čemu se istražuju razumijevanje i interes lokalnog stanovništva za baštinu u njihovoj izvornoj i izvorni podatci, baštinski prostor i povijest istraživanja, kronologija, definiranje osobnoj životnoj okolini. Utabamo put, ma koliko dug, vijugav i strm, do učinkovite kulture, prošli i suvremeni društveni konteksti, identiteti i političke uloge, značenja zajedničke zaštite i očuvanja baštinskih i ekoloških izvora. Regionalne specifičnosti i njihova aktualizacija itd. Većina navedenih podataka ubraja se u strukturne i znamenitosti daju značenje mjestu te ga ističu i izdvajaju od svih ostalih lokacija. informacije koje nije moguće birati. Pojavljuju se i nestaju zajedno s vrijednosnim Održiv baštinski turizam ne nudi ”sedam globalizacijskih patuljaka” i ostale priče sustavom na temelju kojeg su strukturirane (etički, estetski, politički itd.). za malu djecu, već ono što je dalo i još uvijek daje jedinstven značaj ljudima i Dakle, baština je izvor znanstvenih podataka za znanstvene discipline i dokument državi. Ono što im je nekad omogućilo opstanak koji jamči i budućim naraštajima. izvorne okoline, dok je za potrebe muzeologije ponajprije prenositelj poruke o Ako ćemo znati uključiti u ponudu poštovanje i svijest o tome da baština zapravo kulturi koja ga povezuje s nacionalnim, regionalnim, lokalnim, etničkim, vjerskim pripada lokalnoj zajednici, kod posjetitelja ćemo izazvati divljenje, znatiželju ili političkim identitetom izvorne okoline. U analizi baštine jednako sudjeluju i poštovanje. I što će, naposljetku, donijeti zaradu koja neće biti ostvarena heritologija koja se u navedenom segmentu uvelike oslanja na muzeološku omalovažavanjem i uništenjem svih tradicionalnih vrijednosti zajednice i njezina metodologiju i jedna ili više temeljnih znanstvenih disciplina, pri čemu se baštinskog okružja, već će omogućiti održivi razvoj. Sve to i još mnogo toga muzeologija bavi specifičnostima koje baštinskim predmetima kao prenositeljima navedeno je u Europskoj povelji o održivom turizmu u zaštićenim područjima.9 informacija omogućuju integriranje s cjelokupnim sustavom ljudskog znanja. Interpretacija se ubraja u područje filozofske hermeneutike kako bi mogla pratiti zadane društvene zadatke, povezuje temeljne znanstvene discipline i muzeološku, Rasprava odnosno heritološku metodologiju. Interpretacija baštine nije suhoparno tumačenje znanstvenih podataka, ni pričanje priča bez glave i repa (čemu, istini za volju, najviše pristaje izraz pripovijedanje) kao ni poticanje sudionika na zabavljanje i (zabavno) provođenje slobodnog vremena, a koji nemaju nikakve veze sa sadržajem baštine i okolinom. Dobro je što, ako se tumači na duhovit i zabavan način, uključuje rekreacijske aktivnosti i pritom prosljeđuje znanstvene spoznaje Arheološka baština nije dovoljno prepoznatljiva u okružju i zbog toga je iznimno ranjiva. Za nju se također može reći da je složeno utkana u vizuru mjesta i regija te da je neraskidivo povezana s prirodnom okolinom i stanovništvom. Zbog specifičnosti metodološkog definiranja i terminologije integrirane u strukturirane kulturne informacije. Pogledajmo što je navedeno u gotovo je nedokučiva nestručnoj javnosti te nije dobro povezana s modernošću pokušaju definicije interpretacije baštine: iako je svojim spoznajama imala ključnu ulogu u njezinu oblikovanju. Kontakt sa suvremenošću prijeko je potreban kako bi javnost mogla internalizirati prošlost i prihvatiti ju kao dio vlastita identiteta. Ljudi ono što je nepoznato i POKUŠAJ DEFINICIJE INTERPRETACIJE BAŠTINE nerazumljivo teško doživljavaju kao vrijednost koju treba očuvati za buduće naraštaje. Interpretacija baštine složen je komunikacijski proces koji se odvija između baštine, interpretatora i javnosti (pojedinaca i zajednica), a koji možemo Viđenje baštine promijenilo je suvremeni i holistički baštinski koncept. U opisati kao obrazloženje u svrhu pobuđivanja kognitivnog i emocionalnog međunarodnim poveljama i slovenskom zakonodavstvu navodi se kao cjelina koju doživljaja baštine u skladu s prethodno postavljenim ciljevima, kao što su: tvore okoliš, kultura i stanovništvo. Lokalna zajednica koja je srasla s korijenima baštine vlastite okoline dobila je pravo i dužnost aktivnog sudjelovanja na svim • otkrivanje i podupiranje različitih vrijednosti i značenja baštine razinama proizvodnje baštine. • uspostavljanje osobnog odnosa, osjećaja pripadnosti, ponosa i osobne Aktivno uključivanje javnosti još je uvijek izrazito važno u interpretaciji koja odgovornosti kod svih sudionika primjenjuje muzeološke metodologije u svrhu oblikovanja strukturiranih i • poticanje zaštite i očuvanja baštine kao vrijednosti životne okoline društveno integrativnih poruka baštine. Proces interpretacije mora premostiti jaz • doprinos očuvanju i širenju znanja o baštini te njihovoj (ponovnoj) između struke i javnosti. Mora se temeljiti na znanstvenim spoznajama i uključivati primjeni u korist suvremenog društva. Marjeta Keršič Svetel, Jelka Pirkovič, Verena Perko (Perko, 2019) 296 297 drukčija, osobito tradicionalna značenja. Etička interpretacija usmjerena je u korist zajednice i održivog razvoja i namijenjena jačanju pripadnosti i povezivanju AVTOR / AUTOR zajednica. Potiče očuvanje i njegovanje tradicije kao jezgre suvremene i buduće turističke ponude (Díaz-Andreu, 2013). Dijalog i suradnja s lokalnom zajednicom VERENA VIDRIH PERKO, ddr., muzejska svetnica temelj su zaštite i očuvanja baštine u izvornoj okolini. Također su temelj uspješne turističke ponude, uspostavljanja kongruentne komunikacije bez nehotičnih i nerijetko štetnih dvoznačnih poruka. Gorenjski muzej Svi kojima očuvanje baštine nije samo želja, već profesionalni izazov i imperativ Tomšičeva 42, 4000 Kranj, Slovenija trebali bi svojim djelovanjem nastojati ostvariti zajednički cilj demokratske proizvodnje baštine, a samim time i demokratizacije društva. Uništenje nastalo e-mail: verena.vidrih-perko@gorenjski-muzej.si stihijskim i nestručnim upravljanjem baštinom u bilo koju svrhu ne može se opravdati i nije etično. Kao i u slučaju ratnih sukoba, na temelju navedenih primjera možemo utvrditi kako je uništavanje baštine zločin protiv čovječanstva (Perko, 2018). Nažalost, nismo dovoljno svjesni krhkosti i nepovratnosti baštine kao najvažnijeg edukativnog, identitetskog, društveno-socijalnog i razvojno-gospodarskog izvora. BIBLIOGRAFIJA Ponekad mi se čini da i kod nas mnogi misle da se ono što je uništeno može ponovno lako izgraditi. Otprilike kao što su barbarski napadači na Mostar izjavili da mogu izgraditi ljepši i stariji most dok su stajali pored njegovih ruševina. Nažalost, jednom uništena baština zauvijek ostaje uništena. Anico, M. & E. Peralta (ur.) (2009): Heritage and Identity: Peralta (ur.): Heritage and Identity: Engagement Engagement and Demission in the Contemporary and Demission in the Contemporary World. World. London, New York, Routledge, Taylor & London, New York, Routledge, Taylor & Francis Francis Group. Group, 47–62. Zaključak Arnold, B. (2002): The Past Propaganda: Totalitarian Davis, P. (1999): Ecomuseums: A Sense of Place. London, Archaeology in Nazi Germany. In: Härke, H. (ur.): New York, Leicester University Press. Archaeology, Ideology and Society: The German Davis, P. (2007): Ecomuseums and sustainability in Italy, Experience. Gesellschaften und Staaten in Japan and China: Concept adaptation through U ovom se radu analizira arheološka baština koja u izvornom obliku nije dovoljno prepoznatljiva u okružju i zbog toga je iznimno ranjiva. Za Epochewandel 7. Frankfurt/Main, Peter Lang, nju se može reći da je složeno utkana u kulturni krajolik i neraskidivo implementation. V: Knell, S., MacLeod, S. & S. 120–144. povezana s prirodnom okolinom i stanovništvom. Pregled suvremenih baštinskih Watson (ur.): Museum Revolutions: How Museums Arnold, B. (2008): Prehistory as Political Legitimating. Change and are Changed. London, New York, koncepata namijenjen je razumijevanju šireg pojma kulturne baštine koji je V: Murray, T. & C. Evans (ur.): Histories of Routledge, 198–214. društveno uvjetovan i politički osjetljiv. Međunarodne povelje i slovensko Archaeology: A Reader in the History of zakonodavstvo odražavaju promjene nastale kao posljedica postmodernističkog Davis, P. (2008): New Museology and the Ecomuseums. Archaeology. Oxford, Oxford University Press, V: Graham, B. & P. Howard (ur.): The Ashgate društva i njegovih potreba. To se ponajprije odnosi na uključivanje javnosti u sve 124–144. Research Companion to Heritage and Identity, faze proizvodnje baštine, od istraživanja do interpretacije. U radu se još analizira Babić, D. (2018): Ekomuzej – poziv k participativnem Burlington, Ashgate Publishing Company, 398–408. specifična arheološka metodologija i terminologija koja javnosti otežava pristup upravljanju z dediščino. V: Štepec, D. & V. Díaz-Andreu, M. (2007): A World History of Nineteenth-spoznajama važnim za društvo te se utvrđuje da je arheologija sudjelovala u Hazler (ur.): Dežela kozolcev. Muzeji na prostem Century Archaeology, Nationalism, Colonialism, stvaranju suvremenog svijeta. Arheološka znanja bila su ključna za otkrivanje in ekomuzeji kot izziv sodobnemu varstvu in and the Past. Oxford, New York, Oxford University prošlosti i uspostavljanje kronologija koje su također pridonijele oblikovanju popularizaciji kulturne dediščine. Ljubljana, Press. imperijalističkih i kolonijalističkih diskursa te totalitarnih sustava u suvremenom Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v društvu. Autorica dalje u tekstu objašnjava značenje interpretacije i obrazlaže Ljubljani, 67–86. Díaz-Andreu, M. (2013): Ethics and Archaeological Tourism in Latin America. International Journal of Historical odnos između muzeologije i temeljnih znanost. Etička interpretacija temelji se Bauman, Z. (2016): Postmoderna etika. Ljubljana, Archaeology, 17, 225–244. na uključivanju i ključna je za osiguranje učinkovite zaštite baštine u izvornoj Znanstvena založba Filozofske fakultete v Ljubljani. Draženović, M. & A. Smrekar (2020): Priročnik za okolini. Interpretacija mora obuhvaćati ažurne znanstvene spoznaje i uzimati u Copeland, T. (2004): Presenting Archaeology to the Public: interpretacijo dediščine. Ljubljana, Inštitut Antona obzir alternativna viđenja i vrijednosti domaćina. Uključivanje lokalne zajednice Constructing insights on-site. V: Merriman, N. (ur.): Melika, ZRC SAZU. temelj je održivog razvoja i uspješne turističke ponude. Public Archaeology. London, New York, Routledge, 132–144. Fortunat Černilogar, D. & M. Mlinar (2019): Kulturni turizem v Posočju: izzivi za prihodnost. V: Muzeji in njihova Corsane, G., Davis, P. & D. Murtas (2009): Place, local vloga v sodobni družbi, Zbornik XIX. zborovanja distinctiveness and local identity: Ecomuseum Slovenskega muzejskega društva. Tržič, Kulturni approaches in Europe and Asia. V: Anico, M. & E. center Tržič, 127–134. 298 299 Ham, H. S. (2013): Interpretation: Making a Difference on Perko, V. (2018): Palmira, ljubezen moja. V: Šter, K. & in konkretna vprašanja. Celje, Ljubljana, Celjska Purpose. Golden, CO, Fulcrum Publishing. M. Žagar Karer, M. (ur.): Historični seminar, 13. Mohorjeva družba. Knudson, D. M., Cable, T. T. & L. Beck (2003): Ljubljana, Založba ZRC, 2018, 45–66. Skeates, R. (2000): Debating Archaeological Heritage. Interpretation of Cultural and Natural Resources. Perko, V. (ur.) (2019): 9. Valičev arheološki dan. Kranj, London, Duckworth. State College, PA, Venture Publishing. Gorenjski muzej. Skeates, R., McDavid, C. & J. Carman (2012): Introduction: Little, B. J. (2012): Public Benefits of Public Archaeology. Perko, V., Pirkovič, J. & M. Keršič Svetel (2019): Čarobna Questioning Archaeology’s Place in the World. V: Skeates, R., McDavid, C. & J. Carman (ur.): The moč mitov in interpretacija materialne kulture. V: Skeates, R. McDavid, C. & J. Carman (ur.): The Oxford Handbook of Public Archaeology. Oxford, V: Perko, V. (ur.), 9. Valičev arheološki dan. Kranj, Oxford Handbook of Public Archaeology. Oxford, Oxford University Press, 395–413. Gorenjski muzej, str. 4–16. Oxford University Press. Logan, W. S. (2008): Cultural Diversity, Heritage and Perko, V. & D. Ceroski (2017): Balkans between East Smith, L. (2004): Archaeological Theory and the Politics of Human Rights. V: Graham, B. & P. Howard, P. (ur.): and West: the social responsibility of heritage Cultural Heritage. London, New York, Routledge. The Ashgate Research Companion to Heritage and interpretation: (through the panopticum of the Smith, L. (2006): Uses of Heritage. London, New York, Identity. Burlington, Ashgate, 439–454. heritage musealisation). V: Interpret Europe: Routledge. Lowenthal, D. (2008): Fabricating Heritage Narratives: Spring Event 2017 Proceedings, 19-21 May 2017, Šola, T. (2015): Mnemosofy. An Essay on the Science Locale, Region, Nation. Http:// ocw.mit.edu/ Prague. [Praha]: Interpret Europe. 2017. http:// of Public Memory. Zagreb, European Heritage courses/urban-studies-and-planning/11-947- www.interpret-europe.net/fileadmin/news-tmp/ Association. imaging-the-city-the-place-of-mediain-city- ie-events/2017/Prague/ieprague17_proceedings.pdf Tilden, F. (1957): Interpreting our Heritage. Chapel Hill, NC, design-and-development-fall-1998/lecture- (zadnji dostop: december 2020). The University of North Carolina Press. notes/7.pdf (zadnji dostop: december 2020). Pirkovič, J. (2016): Koncept kulturne krajine in vloga Maerker, A., Sleight, S. & A. Sutcliffe (2018): History, muzejev pri njenem varstvu. V: Terčon, N. & V. Memory and Public Life. The Past in the Present. Perko (ur.): Muzeji, dediščina in kulturna krajina London, New York, Routledge. = Museums, heritage and cultural landscape, 1. Merriman, N. (2004): Public Archaeology. London, Mednarodni kongres slovenskih muzealcev SMD- Routledge. SMS- ICOM. Radovljica, Ljubljana, Celje, Slovensko muzejsko društvo, Skupnost muzejev Slovenije, Maroević, I. (1993): Uvod u muzeologiju. Zagreb, Zavod za ICOM Slovenija, 27–40. informacijske studije. Pirkovič, J. & B. Šantej (2012): Pravno varstvo nepremične Maroević, I. (2004): Baštinom u svijet: Muzeološke teme – kulturne dediščine v Sloveniji. Vestnik XXV. Zaštita spomenika – Arhitektura. Petrinja, Matica Ljubljana, Zavod za varstvo kulturne dediščine hrvatska. Slovenije. Mlekuž, D. (2016): Zapletene krajine so demokratične Plestenjak, A. (2005): Archaeology and the Public: A krajine = Complex landscapes are democratic Slovenian Perspective (magistrsko delo, tipkopis). landscapes. V: Terčon, N. & V. Perko (ur.): Muzeji, York, University of York. dediščina in kulturna krajina = Museums, heritage and cultural landscape. 1. Mednarodni kongres Plestenjak, A. (2013): Vpliv politike na oblikovanje slovenskih muzealcev SMD-SMS-ICOM. Radovljica, arheološke dediščine: Primer prezentacij Ljubljana, Celje, Slovensko muzejsko društvo, arheološke dediščine v Ljubljani (doktorska kupnost muzejev Slovenije, ICOM Slovenija, 41–46. disertacija, tipkopis). Ljubljana, Univerza v Ljubljani. Mušič, B., Črešnar, M. & I. Medarić (2014): Možnosti Poštrak, A. (2019): »Bohinj je ekskluzivna četrt starodavnega geofizikalnih raziskav na najdiščih iz starejše mesta«: bohinjska kulturna dediščina v turistični železne dobe. Primer Poštele pri Mariboru. Arheo, ponudbi. V: Muzeji in njihova vloga v sodobni družbi, 31, 19–47. zbornik XIX. zborovanja Slovenskega muzejskega društva. Tržič, Kulturni center Tržič, str. 127–134. Nora, P. (ur.) (1984): Les Lieux de Memoire. Paris, Editions Gallimard. Schama, S. (1995): Landscape and Memory. New York, Vintage books. Okamura, K. & A. Matsuda (2011): New Perspectives in Global Public Archaeology. New York, Springer. Schnapp, A. (1996): The Discovery of the Past: The Origins of Archaeology. London, British Museum Press. Perko, V. (2016): Archaeology and Tourism: friends or enemies? Arheologija i turizam: prijatelji ili Schnapp, A. (2008): Between Antiquarians and neprijatelji? V: Dizdar, M. (ur.): Finis coronat opus: Archaeologists. Continuities and Ruptures. V: Zbornik radova posvećen Mariji Buzov povodom 65. Murray, T. & C. Evans (ur.) Histories of Archaeology: obljetnice života, Zbornik Instituta za arheologiju, A Reader in the History of Archaeology. Oxford, knj. 3. Zagreb, Institut za arheologiju, 161–168. Oxford University Press, 392–405. Schockenhoff, E. (2013): Etika življenja: Temeljna načela 300 301 Kulturni dogodki kot orodje za razvoj trajnostnega turizma (na podeželju) Jasna Potočnik Topler Izvleček: Namen prispevka je osvetliti Sažetak: Svrha je ovog rada skrenuti kulturni turizem kot eno najboljših praks, pozornost na kulturni turizam kao jednu od ki lahko s kulturnimi dogodki učinkovito najboljih praksi koja bi pomoću kulturnih pripomore k razvoju trajnostnega turizma. događaja učinkovito pridonijela razvoju Ker je vsaj določena oblika kulture prisotna održivog turizma. Budući da su barem v vsaki vasi, majhne destinacije pomembne neki oblici kulture prisutni u svakom priložnosti za razvoj trajnostnega turizma selu, mala odredišta traže važne prilike iščejo v organizaciji kulturnih dogodkov, kar za razvoj održivog turizma u organizaciji ne vodi zgolj k večji opaženosti skupnosti in kulturnih događaja što ne dovodi samo znamčenju kraja kot kulturne destinacije, do veće vidljivosti zajednice i brendiranja ampak v nadaljevanju tudi do različnih mjesta kao kulturnog odredišta, već i do poslovnih priložnosti. Cilj članka je, tudi na različitih kasnijih poslovnih prilika. Cilj je primeru slovenske Sevnice, pokazati, da članka pokazati na primjeru Sevnice da je v razvoju kulturnega turizma s pripravo organizacija kulturnih događaja temeljenih kulturnih dogodkov na osnovi kulturne na kulturnoj baštini stvara mnoge prilike za dediščine veliko priložnosti. razvoj kulturnog turizma. Sl. 1. S kolesom (visit-sevnica.com) S biciklom (visit-sevnica.com) 302 303 Uvod Ocena Svetovne turistične organizacije iz predkoronskega obdobja (UNWTO, 2018) kaže, da kulturni turisti predstavljajo približno 40 % vseh turistov. Ob tem podatku ni presenetljivo, da so kulturni dogodki lahko odlična priložnost za destinacijo in njen razvoj, zlasti kadar gre za kulturne prireditve, ki predstavljajo lokalne posebnosti, edinstveno dediščino in kulturo in ki jih je mogoče uspešno uporabiti pri umeščanju in trženju destinacije (Vitić-Ćetković et al., 2020). Ne gre pozabiti, da imajo kulturni dogodki izstopajočo vlogo tudi pri razvoju lokalnih skupnosti (Negrusa et al., 2016) in da prispevajo k oblikovanju afektivne in kognitivne podobe destinacije (HernándezMogollón et al., 2018). Številni avtorji tako verjamejo, da lahko dogodki služijo kot orodje za uresničevanje določenih strateških ciljev destinacij (Hannigan, 2003; Gibson & Stevenson, 2004; Richards & Wilson, 2004; Colombo, 2016). Eden od teh je zagotovo konkurenčnost destinacije, ki je odvisna od sposobnosti razvoja, načrtovanja in oblikovanja posebne in prepoznavne blagovne znamke (Buhalis, 2000). K temu lahko pripomorejo različni dogodki, ki delujejo kot pospeševalec turizma (Getz, 2008) in ki lahko vodijo do razvoja kraja in regije (Skoultsos & Tsartas, 2009). Kot širši pozitivni učinki kulturnih dogodkov se zelo pogosto kažejo priložnosti za lokalno podjetništvo in za razvoj različnih talentov domačinov (Pappalepore & Duignan, 2016). Izboljšati je mogoče prepoznavnost lokalnih podjetij, prav tako pa tudi sodelovanje med lokalnimi podjetji in različnimi organizacijami (O’Callaghan & Linehan, 2007; Pappalepore & Duignan, 2016). Da so kulturni Sl. 2. Planinstvo in pohodništvo (visit-sevnica.com) dogodki učinkovito in priljubljeno orodje za razvoj destinacij, kaže podatek, da Planinarenje i pješačenje (visit-sevnica.com) predstavljajo različni festivali in dogodki eno najhitreje rastočih oblik turizma (Irshad, 2011). Zlasti v Evropi je pred pandemijo covida-19 naraščal turizem s kulturnimi prireditvami, kar ne nazadnje dokazuje tudi priljubljenost projekta Evropska prestolnica kulture, ki je postal tako po Evropi kot v Sloveniji pomemben Kaj je kulturni turizem? generator turizma (Liu, 2014). Toda v turističnem sektorju niso pomembni le veliki kulturni projekti in dogodki, kakršnega predstavlja Evropska prestolnica kulture, ampak štejejo tudi manjši kulturni dogodki, pri čemer jih lahko snujemo na raznoliki dediščini, ki je prepoznana kot pomemben vir različnih kulturnih in turističnih prireditev. Pomembno je izpostaviti, da je običajno glavni cilj destinacij, Kulturo, ki je bistvo kulturnega turizma, lahko uživamo in doživljamo na številne načine in na več različnih mestih. Kulturni turizem je vrsta kulturne potrošnje, ki narašča tudi zato, ker je bila v zadnjih desetletjih razdeljena na veliko število podtipov ali niš – od dediščine, umetnosti, gastronomije, filma na katerih kulturni turizem uporabljajo kot orodje za razvoj turizma na podeželju, do kreativnega turizma. V literaturi s področja turizma najdemo za vse te različne skrb za dobrobit domačinov in vzdrževanje ali izboljšanje kakovosti njihovega vrste turizma tudi izraz nišni turizem. Tudi raziskave kulturnih doživetij naraščajo življenjskega standarda (Bachleitner & Zins, 1999), saj turizem pomaga ustvarjati vse od pojava tako imenovane izkustvene ekonomije (Pine & Gilmore, 1999), prav poslovne priložnosti, delovna mesta in posledično zvišuje standard in kakovost kulturne izkušnje in kulturni dogodki pa so vse bolj dojeti kot bistvo turizma. bivanja (Fleischer & Felsenstein, 2000; MacDonald & Jolliffe, 2003), če je seveda Glede na širok koncept pojma kultura ni presenetljivo, da se opredelitve kulturnega načrtovan in upravljan strokovno. turizma razlikujejo (Aluza et al., 1998), vendar obstaja soglasje, da je kulturni V nadaljevanju bomo predstavili kulturni in dediščinski turizem ter pomen turizem pojav, pri katerem turisti uživajo določeno vrsto kulture (Richards, 1996). kulturnih dogodkov kot orodja razvoja trajnostnega turizma, tudi na primeru Za namen tega članka je sprejeta opredelitev McIntosha in Goeldnerja (1990), ki podeželske turistične destinacije Sevnica, kjer je avtorica aktivno sodelovala pri kulturni turizem opredeljuje kot obliko turizma, pri katerem je kultura osnova za pripravi strategije razvoja turizma in v več projektih s področja trajnostnega in privabljanje turistov ali osnovna motivacija ljudi za potovanje. Operativni načrt kulinaričnega turizma. Slednji je prav tako podvrsta kulturnega turizma. trženja kulturnega turizma (ONKULT 2018–2020, 8) povzema definicijo Evropske potovalne komisije (European Travel Commission), ki kulturni turizem deli na zunanji in notranji krog. Notranji krog predstavlja primarne elemente kulturnega turizma (kar vključuje dediščinski turizem in umetniški turizem), zunanji krog pa sekundarne elemente kulturnega turizma (kar vključuje življenjski slog s 304 305 tradicijo, kulinariko, običaji itd. in kreativne industrije). Kot je izziv opredeljevanje kulturnega turizma, je izziv tudi določanje kulturnih turistov, saj se motivi za potovanje in razumevanje kulture med posamezniki razlikujejo (McKercher & Du Cros, 2003). Mnogim turistom kulturni turizem predstavlja potovanje z namenom, da izkusijo tujo kulturo. Uživajo v številnih novih atrakcijah, glasovih, okusih in vonjih, medtem ko raziskovalci in tržniki kulturni turizem opredeljujejo kot posebno kategorijo turističnih proizvodov, ki se razlikuje od drugih turističnih proizvodov in dejavnosti (Leask & Yeoman, 1999; Richards, 1996). Glede na raznolikost dejavnosti v kulturnem turizmu in glede na vedenjske vzorce turistov obstaja več vrst kulturnih turistov. Evropska potovalna komisija (European Travel Commission), katere tipologijo so sprejeli tudi ustvarjalci slovenskega operativnega načrta za razvoj kulturnega turizma ONKULT 2018–2020 (9), turiste deli na tiste, ki jim je kultura glavni motiv za obisk, in tiste, za katere kultura predstavlja enega od motivov obiska. Obe kategoriji sta ključni za nadaljnji razvoj kulturnega turizma v Sloveniji. Dediščina in dediščinski turizem Sl. 4. Staro mestno jedro Sevnice (visit-sevnica.com) Dediščina je pomemben vir kulturnega turizma in pogosto v strokovni in znanstveni literaturi najdemo tudi izraz dediščinski turizem, za katerega obstaja veliko različnih definicij, ki izhajajo iz različnih razumevanj in Stari centar grada Sevnica (visit-sevnica.com) definicij dediščine (Agarwal & Shaw, 2018). Poria, Butler in Airey (2001, 1047) navajajo, da je dediščinski menijo, da je dediščina, čeprav to ni povezano z njihovo dediščino, in 3) turisti, ki turizem pogosto opredeljen obiščejo območje dediščine, ki je posebej označeno kot območje dediščine, čeprav se in razumljen kot turizem, turist tega poimenovanja ne zaveda. Zaznavanje dediščine je ključnega pomena, saj ki je osredotočen na to, je vedenje tistih turistov, ki dediščino doživljajo kot del lastne dediščine, drugačno kar smo podedovali in (Poria in sod., 2003). Za to vrsto turizma pa na splošno velja, da ni osredotočen na je torej lahko marsikaj, množično kulturo (Alvarez-Garcia et al., 2019). od zgodovinskih stavb S kulturnimi prireditvami, ki jih je več vrst (Snowball, 2008) in so postale pogosto do umetniških del in uporabljen instrument za izmenjavo lokalne kulture s turisti in obiskovalci čudovitih razgledov, kar je (Christou et al., 2018), turizem ne privablja samo turistov, temveč tudi naložbe po mnenju avtorjev lahko (Getz, 2008). Ekonomski vidik dogodkov je pomemben in je bil pogosto raziskan tudi problematično, zato (Crompton & McKay, 1994; Dwyer et al., 2006). Alves in sodelavci (2010, 33) predlagajo, da bi dediščinski trdijo, da lahko tudi na majhnih območjih dogodki ”privedejo do več koristi”. turizem obravnavali glede Pomembni niso samo ekonomski, ampak tudi socialni in kulturni vidiki, kot so na motivacijo in dojemanje ozaveščanje o lokalnih tradicijah (Stankova & Vassenska, 2015), pri domačinih turistov, namesto glede izboljšan občutek za kraj, večja vključenost in boljša kakovost življenja (Robertson na atribute posameznih et al., 2009; Colombo, 2016; Žilič Fišer & Kožuh, 2019), večja sreča in dobro lokacij, s čimer bi ločili počutje (Ateca-Amestoy et al., 2016). Colombo (2016) našteva pet koristnih (2001, 1048) tri vrste vplivov kulturnih dogodkov: informacije o kulturi, ohranjanje kulturnih tradicij, dediščinskih turistov: 1) gradnja kulturne identitete, povezovanje s kulturnimi učinki in socialna kohezija turisti, ki obiščejo lokacijo, s pomočjo kulture. Kar zadeva upravljanje dogodkov, raziskave kažejo na pomen ki se šteje za del njihove merjenja vpliva dogodkov, torej da je nujna vzpostavitev neke metodologije za Sl. 3. Grad Sevnica (visit-sevnica.com) dediščine, 2) turisti, ki pridobivanje informacij o donosnosti naložbe, vplivih na skupnost (Alves et al., obiščejo območje, za katero 2010) in zadovoljstvu obiskovalcev. Kulturni dogodki turiste pripeljejo v manj Dvorac Sevnica (visit-sevnica.com) 306 307 Sl. 5. Arheološko najdišče Ajdovski gradec (visit-sevnica.com) Arheološko nalazište Ajdovski gradec (visit-sevnica.com) Primer Sevnice obiskane kraje, širijo sezonskost turizma v regiji, razporedijo denarni tok v regiji, povečajo možnosti za polno zaposlitev, podaljšajo bivanje turistov, povečajo potrošnjo obiskovalcev v regiji, izboljšajo ozaveščenost o destinaciji in povečajo solidarnost skupnosti ali državljanski ponos (Irshad, 2011). In seveda so dogodki Slovensko mesto Sevnica, ki se predstavlja pod sloganom ”Sevnica – zakladnica doživetij”, je tudi zaradi dejstva, da iz tega majhnega podeželskega mesta izvira nekdanja prva dama Združenih držav Amerike Melania Trump, postalo slovenska turistična (mikro)destinacija. med drugim tudi orodje za promocijo turizma, upravljavci destinacij ali atrakcij pa Leta 2018 se je občina vključila v tako imenovano Zeleno shemo slovenskega jih uporabljajo kot del svoje tržne strategije (Irshad, 2011). turizma, ki je na nacionalni ravni razvito orodje in program certificiranja, ki 308 309 združuje vsa prizadevanja, usmerjena v trajnostni razvoj turizma v Sloveniji s kažejo, da je najbolj privlačna turistična točka v Sevnici srednjeveški grad. Vendar strateškim ciljem približati trajnostne modele tako ponudnikom turističnih storitev pa tudi dogodki privabljajo obiskovalce. Precejšnje število obiskovalcev kupi tudi kot destinacijam v Sloveniji (slovenia.info). Mesto z okolico je primerno za razvoj vstopnice za bazene in obišče lokalno turistično agencijo Doživljaj (tab. 1). kulturnega turizma, skupaj s kolesarjenjem (sl. 1), pohodništvom (sl. 2), ribolovom, fotografiranjem itd., najpomembnejša in najbolj obiskana atrakcija v Sevnici pa je Tab. 1: Statistični podatki (vir: tabela, pripravljena na podlagi podatkov KŠTM Sevnica, 8. 9. 2020) dobro ohranjen in skrbno vzdrževan srednjeveški grad iz prve polovice 12. stoletja na vrhu hriba, ki med drugim dokazuje, da ima Sevnica dolgo zgodovino (sl. 3). 2013 2015 2016 2017 2018 2019 Prva naselja na tem območju pa so še starejša od gradu in segajo v peto tisočletje pr. n. št. (Peterle Udovič, 2015) in je bila kot taka Sevnica zanimiv kraj ne samo za Grad naseljence, temveč tudi za obiskovalce in turiste (sl. 4). V ustnih izročilih domačinov Vsi obiskovalci gradu 3.889 4.180 4.012 6.465 5.242 3.263 obstajajo zgodbe o turistih, ki so prihajali v Sevnico zaradi zdravilne klime že v Tuji obiskovalci gradu 418 234 419 571 653 349 18. stoletju. Kljub temu, da ima Sevnica nekaj turističnih znamenitosti, začetki turizma na tem območju niso uradno dokumentirani. Vendar se je nedavna zgodba KŠTM o bolj angažiranem in strateško načrtovanem razvoju turizma v Sevnici začela leta Število obiskovalcev dogodkov, ki jih 2016, ko se je Sevnica začela pojavljati v svetovnih medijih, in ko je veliko število organizira KŠTM – Grad 3.950 3.670 5.010 5.452 3.295 3.919 predstavnikov različnih tujih in domačih medijev izrazilo zanimanje za Sevnico zaradi dejstva, da aktualna žena Donalda Trumpa Melania izvira iz Sevnice. V Število obiskovalcev dogodkov, ki jih organizira KŠTM – Kulturna dvorana 1.340 1.030 0 400 0 390 začetku medijskega vdora v mirno podeželsko mesto je občina Sevnica čutila pritisk zaradi tega nenadnega vdora novinarjev, ki so se potepali po mestecu, ustavljali Število obiskovalcev dogodkov, ki jih domačine in želeli vedeti nenavadne stvari in morebitne pikantne podrobnosti organizira KŠTM – Športna dvorana 1 754 4.490 3.280 5.010 4.440 3.820 o Melaniji, njeni družini in samem mestu. Skupnost je sčasoma poskušala biti Število obiskovalcev dogodkov, ki jih v podporo medijem in je poročanje vseh najpomembnejših svetovnih medijev organizira KŠTM – Športna dvorana 2 780 420 0 1.160 200 0 (Reuters, ABC, BBC, CNN, NBC, Washington Post, Frankfurter Algemeine Zeitung Število obiskovalcev dogodkov, ki jih itd.) o Sevnici začela vrednotiti kot odlično priložnost za napredek turizma, čeprav organizira KŠTM – Turistična agencija 11.290 11.160 9.375 8.037 10.124 8.688 so nekateri člani skupnosti še vedno opozarjali na negativne učinke medijske Število obiskovalcev dogodkov, ki jih izpostavljenosti Sevnice. Poleg tega so kasneje, zlasti zainteresirani turistični organizira KŠTM – Mladinski center 1.823 680 4.219 4.393 4.094 3.778 deležniki, videli priložnosti v promociji in potrebo po uporabi ne le tradicionalnih, Vsota 19.937 21.450 21.884 24.452 22.153 20.595 temveč tudi novih medijev, kar se je izkazalo kot nujno pri razvoju ponudbe, novih izdelkov in turističnih proizvodov ter prihodnjega razvoja trajnostnega turizma Bazen (zlasti aktivnega in kulturnega turizma) (sl. 5, 6). Novi mediji in nove tehnologije v prvi vrsti omogočajo prenos informacij in s tem znamčenje turizma, trženje, Število prodanih vstopnic na bazenu 6.196 9.452 6.855 8.676 7.142 6.717 priporočila, povratne informacije, sledenje najnovejšim trendom itd. (Potočnik Topler, 2019). Glede na izvedene polstrukturirane intervjuje o prihodnjem razvoju Turistična agencija Doživljaj turizma v Sevnici, je Sevnica turizem prepoznala kot orodje za razvoj občine in Število vseh obiskovalcev turistične tudi kot orodje za ohranjanje dediščine. Dejansko potenciali za razvoj turizma v agencije Doživljaj 1.893 2.405 2.671 2.855 2.540 2.384 regiji obstajajo, saj se zainteresirani turistični deležniki osredotočajo predvsem na Tuji obiskovalci turistične agencije kulturni in dediščinski turizem, ki ponuja številne kulturne prireditve v gradu Doživljaj 122 81 89 227 258 157 Sevnica in središču starega mestnega jedra Sevnice. Najbolj izstopajoči kulturni dogodki so tradicionalni Salamiada (sl. 7), Festival modre frankinje (sl. 8, 9, 10), Košnja na Lisci in v zadnjem času Poletne grajske dogodivščine, ki v poletnem Preglednica (tab. 1) potrjuje, da kulturni dogodki privabljajo obiskovalce in so zato času ponujajo različne kulturne prireditve. V obdobju zadnjih štirih let je prišlo do tudi pomembni generatorji turizma, večje prepoznavnosti skupnosti in orodje napredka v celotnem razvoju Sevnice: večja poslovna pobuda je povzročila nove za ohranjanje tradicij v Sevnici. Številke o obiskanosti so gotovo tudi posledica izdelke (torta Melania (sl. 11), predsedniški hamburger, nova blagovna znamka medijske izpostavljenosti Sevnice in dejstva, da se je spremenil tudi način, kako First Lady itd.), ponovno odprtje hotela in hostla, večja prisotnost novinarjev in se Sevnica predstavlja na internetu in prek socialnih omrežij. Pomembno je, da se posledično boljša promocija, turisti in študenti, ki obiskujejo Sevnico, turistični turistični deležniki v občini Sevnica zavedajo dejstva, da so novi mediji bistvena deležniki, lokalni poslovneži in ponudniki so med seboj začeli sodelovati, občinski orodja za oblikovanje blagovne znamke destinacije in turističnih proizvodov ter uradniki podpirajo turistične pobude tudi z intenzivnim delom na strategijah nadalje tudi za razvoj turizma v občini in regiji. Za spodbujanje nadaljnjega razvoja razvoja turizma, poleg infrastrukture za turiste se gradi infrastruktura za trajnostnega turizma je pomembno, da ima turizem v prihodnosti aktivno vlogo pri domačine, organizirajo več kulturnih in športnih prireditev itd. Statistični podatki podpiranju lokalne skupnosti pri vključevanju v trajnostne ali vsaj bolj trajnostne 310 311 poslovne prakse tudi z vključevanjem novih medijev, ki omogočajo različne načine kulture kot pomembnega turističnega vira je kultura pogosto eno od turističnih promocije ter obveščanje domačinov in turistov o ohranjanju kulturne in naravne orodij za prerazporeditev turistov iz prenatrpanih turističnih središč v manj znane dediščine občine Sevnica. destinacije k manj obiskanim kulturnim znamenitostim in prireditvam, kot so Naslednji bistveni vidik je sodelovanje lokalnih podjetij in organizacij. Nekdo, manjši muzeji, razstave, koncerti, tipične zgradbe, vrtovi, koncerti itd. Izziv na ki ponuja nastanitev, mora na primer znati priporočiti tudi dobre restavracije in številnih destinacijah je, kako ustvariti privlačne in zanimive kulturne dogodke, slaščičarne, znamenitosti, predlagati dejavnosti, ponuditi posebne popuste itd. ki so dostopni in razporejeni po nekaterih turistično nerazvitih ali manj razvitih Gostoljubnost – skrb za gosta od prvega pozdrava do končnega slovesa – je ključna. območjih, da bi se izognili prekomernemu turizmu na nekaterih območjih in spodbudili razvoj na drugih. S promocijo zgodb bogate kulturne dediščine v Ko gre za razvoj turizma na podeželju, je treba z naravnimi viri in danostmi ravnati Sloveniji se skupaj z razvojem turizma še naprej spodbuja pomen slovenske posebej skrbno. Raziskava o razvoju turizma, opravljena v slovenski posavski kulture, z njo pa tudi ustvarjalnost, branje, pismenost, dobro počutje itd. Kulturni občini Brežice (Rangus at al., 2017), je pokazala naslednje: a) da imajo domačini turizem s svojimi številnimi podvrstami je nedvomno lahko pomembno orodje za pozitiven odnos do turizma, ko vidijo nekatere koristi, b) da je pomembno, da znamčenje turističnih destinacij v Sloveniji, saj lahko skozi organizacijo kulturnih so domačini in lokalna podjetja vključena v načrtovanje trajnostnega razvoja prireditev slovenske destinacije in znamenitosti ustrezno umestimo, promoviramo turizma in c) da je nujno močno sodelovanje med turističnimi deležniki. Seveda pa in gradimo njihovo prepoznavnost. je postopek načrtovanja razvoja turizma in oblikovanje strategij razvoja turizma zahtevna naloga, ker imajo zainteresirane strani različne interese (Ramirez, 2001). Za sektor trajnostnega turizma in zadovoljstvo lokalnih prebivalcev je pomembno, da imajo domačini možnosti in so pripravljeni sodelovati pri razvoju (Chiun Lo et al., 2014). Kar se tiče turizma na podeželju, sta bistvenega pomena dodatna skrb in občutljivost pri zaščiti virov in preprečevanju prevelikih negativnih vplivov turizma na okolje. Cilj dediščinskega turizma je vsekakor povečati koristi za lokalno okolje, lokalno kulturo in dediščino ter zmanjšati negativne vplive. Upravitelji dediščine po vsem svetu si prizadevajo izkoristiti prihodke od turizma za ohranjanje dediščine. Tudi Občina Sevnica nastopa v vlogi upravljavca dediščine v primeru gradu Sevnica in nekaterih drugih nepremičnin v občini in kot taka pričakuje, da bo povečano gospodarsko dejavnost v občini uporabila kot vir za ohranjanje dediščine. Zaključek Kot kažejo različne raziskave, imajo tudi majhni kulturni dogodki vpliv na skupnost in so lahko odlična priložnost za določeno območje in njegov razvoj. Pomagajo ustvarjati kulturne, družbene in gospodarske koristi, lahko pomagajo pospeševati obnovo mest ali podeželja, lahko vplivajo na podobo območja in njegovo prepoznavnost. Kulturne prireditve skupaj z ekonomskimi koristmi (potrošnja turistov, prihodek od turistične takse, možnosti za zaposlitev, možne naložbe) pomagajo pri prepoznavanju in širjenju regionalne kulture, domačinom in obiskovalcem omogočajo sodelovanje na dogodkih in pomagajo obiskovalcem v interakciji z domačini, umetnikom in posameznikom omogočajo izražanje stališč o širših kulturnih, družbenih in političnih vprašanjih. Prednost je, da ne potrebujejo obstoječe zidane infrastrukture in lahko dobro izkoristijo obstoječi prostor. Nadalje je mogoče v okviru kulturnih dogodkov oblikovati in predstaviti številne bolj ali manj inovativne turistične proizvode. V nekaterih krajih ustanavljajo kulturne vasi, ki bi jih lahko zasnovali tudi v Sloveniji in jih uporabili kot platformo za izpostavljanje turistov slovenski tradiciji, dediščini, ustvarjalnosti in jeziku. V takih vaseh je mogoče prirediti različne predstave s spremljajočimi razpravami, delavnicami, konferencami, koncerti, festivali itd. V času počitnic pa je mogoče pripraviti festivale za odrasle in otroke. Poleg vrednosti 312 313 Kulturni događaji kao sredstvo razvoja za razvoj održivog turizma (u ruralnim područjima) Jasna Potočnik Topler Uvod Svjetska turistička organizacija prije pandemije koronavirusa (UNWTO, 2018) procijenila je da kulturni turisti predstavljaju otprilike 40 % svih turista. Znajući za taj podatak, ne treba čuditi da su kulturni događaji izvrsna prilika za odredište i njezin razvoj, pogotovo kada je riječ o kulturnim priredbama na kojima su predstavljene lokalne posebnosti, jedinstvena baština i kultura te ih se može uspješno iskoristiti pri stavljanju odredišta na tržište (Vitić- Ćetković et al., 2020). Ne smije se zaboraviti da kulturni događaji također imaju istaknutu ulogu u razvoju lokalnih zajednica (Negrusa et al., 2016) i da doprinose oblikovanju afektivne i kognitivne slike odredišta (Hernández-Mogollón et al., 2018). Brojni autori smatraju da navedeni događaji mogu poslužiti kao sredstvo za ostvarenje određenih strateških ciljeva odredišta (Hannigan, 2003; Gibson & Stevenson, 2004; Richards & Wilson, 2004; Colombo, 2016). Jedan od njih svakako je konkurentnost odredišta koja ovisi o sposobnosti razvoja, planiranju i osmišljavanju posebne i prepoznatljive robne marke (Buhalis, 2000). U tome mogu pomoći i različiti događaji koji pospješuju turizam (Getz, 2008) i koji mogu potaknuti razvoj mjesta i regije (Skoultsos & Tsartas, 2009). Kao dodatni pozitivni učinci kulturnih događaja često se stvaraju prilike za lokalno poduzetništvo i razvoj različitih talenata mještana (Pappalepore & Duignan, 2016). Moguće je poboljšati prepoznatljivost lokalnih tvrtki, kao i međusobnu suradnju lokalnih tvrtki i Sl. 6. Lutrovska klet (visit-sevnica.com) Lutrovska klet (visit-sevnica.com) 314 315 različitih organizacija (O’Callaghan & Linehan, 2007; Pappalepore, Duignan, 2016). Podatak da su razni festivali i događaji jedan od najbrže rastućih oblika turizma također dokazuje koliko su kulturni događaji učinkovito i popularno sredstvo za razvoj odredišta (Irshad, 2011). Upravo je u Europi prije pandemije bolesti COVID-19 porastao turizam s kulturnim priredbama, što naposljetku dokazuje popularnost projekta Europska prijestolnica kulture koji je postao važan generator turizma, kako u Europi, tako i u Sloveniji (Liu, 2014). Međutim, u turističkom sektoru nisu važni samo veliki kulturni projekti i događaji kakvi se održavaju pod okriljem Europske prijestolnice kulture, već su bitni i manji kulturni događaji koji se mogu temeljiti na raznovrsnoj baštini koja je prepoznata kao važan resurs različitih kulturnih i turističkih priredbi. Nužno je naglasiti kako je glavni cilj seoskih odredišta koja koriste kulturni turizam kao sredstvo za razvoj turizma uglavnom briga o dobrobiti mještana i održavanje ili poboljšanje kvalitete njihova životnog standarda (Bachleitner & Zins, 1999) jer turizam pomaže u stvaranju poslovnih prilika, radnih mjesta te posljedično povisuje standard i kvalitetu života (Fleischer & Felsenstein, 2000; MacDonald & Jolliffe, 2003), no samo ako je planiran i stručno vođen. U nastavku teksta predstavit ćemo kulturni i baštinski turizam te važnost kulturnih događaja kao sredstva razvoja održivog turizma na primjeru seoskog turističkog odredišta Sevnica, gdje je autorica aktivno sudjelovala u pripremi strategije razvoja turizma, i nekoliko projekata iz područja održivog i kulinarskog turizma. Potonji je oblik podvrsta kulturnog turizma. Sl. 8a. Festival modre frankinje (visit-sevnica.com) Što je kulturni turizam? Festival modre frankinje (visit-sevnica.com) U kulturi, koja je u središtu kulturnog turizma, možemo uživati i doživjeti ju na brojne načine i na nekoliko različitih mjesta. Dakle, kulturni turizam vrsta je kulturne potrošnje koja je u porastu i zbog toga što je posljednjih desetljeća podijeljena na mnogo podvrsta ili niša – od baštine, umjetnosti, gastronomije i filma do kreativnog turizma. U literaturi iz područja turizma sve se ove različite vrste turizma još nazivaju nišni turizam. I broj istraživanja kulturnih događaja raste od pojave tzv. iskustvene ekonomije (Pine & Gilmore, 1999), a upravo se za kulturna iskustva i kulturne događaje smatra da su u srži turizma. S obzirom na širok koncept pojma kultura ne iznenađuje što se definicije kulturnog turizma razlikuju (Aluza et al., 1998), ali postoji suglasnost da je kulturni turizam pojava u kojoj turisti konzumiraju određenu vrstu kulture (Richards, 1996). Za potrebe ovog članka primjenjuje se definicija McIntosha i Goeldnera (1990) koji definiraju kulturni turizam kao oblik turizma u kojem je kultura temelj za privlačenje turista ili osnovna motivacija ljudi za putovanje. Operativni marketinški plan kulturnog turizma (ONKULT 2018–2020, 8) sažima definiciju Europske putničke komisije ( European Travel Commission) koja kulturni turizam dijeli na vanjski i unutarnji krug. Unutarnji krug predstavlja primarne elemente kulturnog turizma (što uključuje baštinski turizam i umjetnički turizam), a Sl. 7. Salamijada (visit-sevnica.com) vanjski krug sekundarne elemente kulturnog turizma (što uključuje životni stil te tradiciju, kulinarstvo, običaje itd. i kreativne industrije). Kao i u slučaju Salamijada (visit-sevnica.com) 316 317 kulturnog turizma, definiranje kulturnih turista također je izazov jer se motivi uspostaviti određene metodologije za putovanje i razumijevanje kulture razlikuju među pojedincima (McKercher za dobivanje informacija o prof- & Du Cros, 2003). Kulturni turizam za mnoge je putovanje s ciljem da iskuse itabilnosti investicije, utjecajima stranu kulturu. Uživaju u brojnim novim atrakcijama, glasovima, okusima i na zajednicu (Alves et al., 2010) i mirisima, dok ga istraživači i trgovci kulturnim turizmom definiraju kao posebnu zadovoljstvu posjetitelja. Kulturni kategoriju turističkih proizvoda koja se razlikuje od ostalih turističkih proizvoda događaji dovode turiste u rjeđe i aktivnosti (Leask & Yeoman, 1999; Richards, 1996). Kulturni turisti dijele se na posjećena mjesta, produljuju se-nekoliko vrsta s obzirom na raznolikost aktivnosti u kulturnom turizmu i obrasce zonski turizam u regiji, raspodjel-ponašanja turista. Europska putnička komisija ( European Travel Commission) čiju juju novčani tok u regiji, poveća-su tipologiju usvojili i autori slovenskoga operativnog plana za razvoj kulturnog vaju mogućnosti za stalno zapos-turizma ONKULT 2018. – 2020. (9), dijeli turiste na one kojima je kultura glavni lenje, produljuju boravak turista, motiv za posjet i one kojima kultura predstavlja jedan od motiva za posjet. Obje su povećavaju potrošnju posjetitelja kategorije ključne za daljnji razvoj kulturnog turizma u Sloveniji. u regiji, podižu svijest o odredištu i povećavaju solidarnost zajednice ili građanski ponos (Irshad, 2011). Naravno, događaji su ujedno sred- Baština i baštinski turizam stvo za promidžbu turizma, a up- ravitelji odredišta ili atrakcija ko- riste ih kao dio svoje marketinške strategije (Irshad, 2011). Baština je važan resurs kulturnog turizma i često se u stručnoj i znanstvenoj literaturi naziva baštinski turizam za koji postoji mnogo različitih definicija koje proizlaze iz različitih shvaćanja i definicija baštine (Agarwal & Shaw, 2018). Poria, Butler i Airey (2001, 1047) navode da se baštinski turizam često definira i razumije kao turizam koji je usredotočen na ono što smo naslijedili, a Sl. 8b. Pozivnica za Festival modre frankinje (visit-Primjer Sevnice to može obuhvaćati sve od povijesnih građevina do umjetničkih djela i čudesnih sevnica.com) pogleda, što autori smatraju potencijalno problematičnim zbog čega predlažu da baštinski turizam treba promatrati kroz prizmu motivacije i razumijevanja turista Vabilo na Festival modre frankinje (visit-sevnica. com) umjesto atributa pojedinih lokacija, na temelju čega razlikuju (2001, 1048) tri vrste baštinskih turista: 1) turisti koji posjećuju lokaciju koja se smatra dijelom njihove baštine; 2) turisti koji posjećuju područje koje smatraju baštinom, iako Slovenski grad Sevnica, koji se predstavlja sloganom ”Sevnica – riznica doživljaja”, između ostalog, postao je slovensko nije povezano s njihovom baštinom i 3) turisti koji posjećuju područje baštine turističko (mikro)odredište zbog činjenice da iz toga ruralnoga gradića potječe koje je posebno označeno kao područje baštine, iako turist toga nije svjestan. bivša prva dama Sjedinjenih Američkih Država Melania Trump. Detekcija baštine od ključnog je značenja jer se turisti koji baštinu doživljavaju kao Godine 2018. općina se uključila u tzv. Zelenu shemu slovenskog turizma razvijenu dio vlastite baštine drukčije ponašaju (Poria et al., 2003). Za takvu vrstu turizma na nacionalnoj razini kao sredstvo i program certificiranja koji objedinjuje sve ten-općenito vrijedi da nije usmjerena na masovnu kulturu (Alvarez-Garcia et al., dencije k održivom razvoju turizma u Sloveniji sa strateškim ciljem približavanja 2019). održivih modela pružateljima turističkih uslugama i odredištima u Sloveniji (slo-Turizam s kulturnim priredbama kojih ima više vrsta (Snowball, 2008) te su post-venia.info). Grad s okolicom prikladan je za razvoj kulturnog turizma, uključujući ale često korišteno sredstvo za razmjenu lokalne kulture s turistima i posjetitel-bicikliranje (sl. 1), pješačenje (sl. 2), ribolov, fotografiranje itd. Najvažnija je i na-jima (Christou et al., 2018), ne privlači samo turiste nego i ulaganja (Getz, 2008). jposjećenija atrakcija u Sevnici dobro očuvan i pažljivo održavan srednjovjekovni Ekonomski aspekt događaja važan je i često se istražuje (Crompton & McKay, dvorac iz prve polovice 12. stoljeća na vrhu brijega koji, između ostalog, dokazuje 1994; Dwyer et al., 2006). Alves i suradnici (2010, 33) tvrde da događaji ”donose dugu povijest Sevnice (sl. 3). Prva naselja na ovom području još su starija od dvor-mnogo koristi” i na malim područjima. Nisu bitni samo ekonomski, već i socijalni ca i datiraju iz petog tisućljeća pr. Kr. (Peterle Udovič, 2015) što Sevnicu ne čini i kulturni aspekti, kao što je podizanje svijesti o lokalnim tradicijama (Stankova & samo interesantnom lokalnom stanovništvu, već i posjetiteljima i turistima (sl. Vassenska, 2015), poboljšan doživljaj mjesta među mještanima, veća uključenost i 4). Prema usmenoj predaji mještana turisti su dolazili u Sevnicu još u 18. stoljeću veća kvaliteta života (Robertson et al., 2009; Colombo, 2016; Žilič Fišer & Kožuh, zbog blagotvorne klime. Unatoč tomu što se u Sevnici nalazi nekoliko turističkih 2019), više sreće i zadovoljstva (Ateca-Amestoy et al., 2016). Colombo (2016) navo-znamenitosti, početci turizma na ovom području nisu službeno dokumentirani. di pet korisnih utjecaja kulturnih događaja: informacije o kulturi, očuvanje kul-Angažirani i strateški planiran razvoj turizma u Sevnici pokrenut je 2016. g. kada turnih tradicija, izgradnja kulturnog identiteta, povezivanje s kulturnim učincima se Sevnica počela pojavljivati u svjetskim medijima, a velik broj predstavnika ra-i socijalna kohezija stvorena pomoću kulture. Što se tiče upravljanja događajima, zličitih stranih i domaćih medija izrazio je zanimanje za Sevnicu zbog činjenice da istraživanja ukazuju na važnost mjerenja utjecaja događaja, odnosno da je nužno Melania, aktualna žena Donalda Trumpa, potječe iz Sevnice. Na početku medijske 318 319 invazije na ovaj mirni ruralni i infrastruktura za mještane organiziraj se nekoliko kulturnih i sportskih priredbi grad, općina Sevnica osjetila itd. Statistički podatci pokazuju da je srednjovjekovni dvorac najprivlačnija turistič- je pritisak zbog iznenadne na- ka lokacija u Sevnici, iako i događaji privlače turiste. Velik broj posjetitelja također jezde novinara koji su se smu-kupuje ulaznice za bazene i posjećuje lokalnu turističku agenciju Doživljaj (tab. 1). cali po gradiću, zaustavljali mještane i željeli saznati neo- Tab. 1: Statistički podatci (izvor: tablica izrađena na temelju podataka KŠTM Sevnica, 8. 9. 2020) bične informacije i potencijalno pikantne detalje o Melaniji, 2013 2015 2016 2017 2018 2019 njezinoj obitelji i samom gradu. Zajednica je eventualno pokuša- Dvorac la izaći ususret medijima te je Svi posjetitelji dvorca 3889 4180 4012 6465 5242 3263 izvješćivanje svih najvažnijih Inozemni posjetitelji dvorca 418 234 419 571 653 349 svjetskih medija (Reuters, ABC, BBC, CNN, NBC, Washington Post, Frankfurter Algemeine KŠTM Zeitung itd.) o Sevnici poče- Broj posjetitelja događaja koje la smatrati odličnom prilikom organizira KŠTM – Dvorac 3950 3670 5010 5452 3295 3919 za napredak turizma, iako su Broj posjetitelja događaja koje neki članovi zajednice i dalje organizira KŠTM – Kulturna dvorana 1340 1030 0 400 0 390 upozoravali na negativne učin- Broj posjetitelja događaja koje ke medijske eksponiranosti organizira KŠTM – Sportska dvorana 1 754 4490 3280 5010 4440 3820 Sevnice. Osim toga kasnije su, Broj posjetitelja događaja koje pogotovo zainteresirani tur- Sl.9. Modra frankinja (visit-sevnica.com) organizira KŠTM – Sportska dvorana 780 420 0 1160 200 0 istički dionici, vidjeli priliku 2 Modra frankinja (visit-sevnica.com) za promidžbu i potrebu za ko- Broj posjetitelja događaja koje rištenjem tradicionalnih, ali i organizira KŠTM – Turistička agencija 11290 11160 9375 8037 10124 8688 novih medija, što se pokazalo Broj posjetitelja događaja koje nužnim za razvoj ponude, novih i turističkih proizvoda te razvoj održivog turizma organizira KŠTM – Centar za mlade 1823 680 4219 4393 4094 3778 u budućnosti (posebno aktivnog i kulturnog turizma) (sl. 5, 6). Novi mediji i nove Iznos 19.937 21.450 21.884 24.452 22.153 20.595 tehnologije ponajprije omogućuju prijenos informacija, a samim time i brendiranje turizma, marketing, preporuke, povratne informacije, praćenje najnovijih trendova itd. (Potočnik Topler, 2019). Uzimajući u obzir realizirane polustrukturirane inter-Bazen vjue o budućem razvoju turizma u Sevnici, grad je prepoznao turizam kao sredstvo Broj prodanih ulaznica za bazen 6196 9452 6855 8676 7142 6717 za razvoj općine i očuvanje baštine. Stvarni potencijali za razvoj turizma u regiji postoje jer se zainteresirani turistički dionici najviše fokusiraju na kulturni i baš- tinski turizam koji nudi brojne kulturne priredbe u gradu Sevnici i njezinoj staroj Turistička agencija Doživljaj gradskoj jezgri. Najistaknutiji su kulturni događaji tradicionalna Salamijada (sl. 7), Broj svih posjetitelja Turističke Festival modre frankinje (sl. 8, 9, 10), Košnja na Lisci (sl. 11), a u posljednje vrijeme agencije Doživljaj 1893 2405 2671 2855 2540 2384 i Ljetne gradske dogodovštine koje ljeti nude različite kulturne priredbe. Budući Inozemni posjetitelji Turističke da Općina Sevnica djeluje i kao upravitelj baštine u gradu Sevnici te nekih drugih agencije Doživljaj 122 81 89 227 258 157 nekretnina u općini, očekuje se da će pojačanu gospodarsku djelatnost u općini iskoristiti kao resurs za očuvanje baštine. Tijekom posljednjih četiriju godina napre-Tablica potvrđuje da kulturni događaji privlače posjetitelje zbog čega su također dovao je cjelokupni razvoj Sevnice: veće poslovne inicijative rezultirale su novim važni generatori turizma, veće prepoznatljivosti zajednice i sredstvo očuvanja proizvodima (torta Melania (sl. 12), predsjednički hamburger, nova robna marka tradicija u Sevnici. Brojevi posjetitelja gotovo su sigurno posljedica medijskog eks-First Lady itd.), ponovnim otvaranjem hotela i hostela, većom prisutnošću novinara, poniranja Sevnice i činjenice da se promijenio način na koji se Sevnica predstavlja a samim time i boljom promocijom, dolaskom turista i studenata u Sevnicu, među-na internetu i putem društvenih mreža. Važno je da turistički dionici u opći-sobnom suradnjom turističkih dionika, lokalnih poslovnih ljudi i pružatelja usluga, ni Sevnica budu svjesni činjenice da su novi mediji važna sredstva brendiranja turističkim inicijativama koje podržavaju općinski službenici, intenzivnim radom odredišta i turističkih proizvoda, kao i razvoja turizma u općini i regiji. Za poticanje na strategijama razvoja turizma, a osim infrastrukture za potrebe turista gradi se daljnjeg razvoja održivog turizma važno je da turizam u budućnosti aktivno pruža 320 321 podršku lokalnim zajednica- ma pri uključivanju u održive ili barem održivije poslovne prakse, u što treba uključiti i nove medije koji omoguću- ju različite načine promidžbe i informiranja mještana i turista o očuvanju kulturne i prirodne baštine općine Sevnica. Sljedeći je bitan aspekt surad- Sl. 11. Košenje na Lisci (visit-sevnica.com) nja lokalnih tvrtki i organi- zacija. Netko tko nudi smještaj Košenje na Lisci (visit-sevnica.com) mora npr. znati preporučiti dobre restorane i slastičarnice, znamenitosti, predložiti ak- tivnosti, ponuditi posebne popuste itd. Gostoljubivost – briga o gostu od prvog pozdrava do konačnog rastanka – ključna je. Kada je riječ o razvoju turizma na selu, nužno je pažljivo postupati s prirodnim Sl. 12. Torta Melanija (visit-sevnica.com) izvorima i resursima. Rezultati istraživanja o razvoju turizma koje je provedeno u slovenskoj posavskoj općini Brežice (Rangus at al., 2017), pokazali su sljedeće: a) Torta Melanija (visit-sevnica.com) mještani imaju pozitivan odnos prema turizmu kada vide neku korist; b) važno je uključiti mještane i lokalne tvrtke u planiranje održivog razvoja turizma i c) nužna je čvrsta suradnja između turističkih dionika. Naravno, postupak planiranja izražavanje stavova o široj kulturnoj, društvenoj i političkoj problematici. Prednost razvoja turizma i oblikovanja strategija razvoja turizma zahtjevan je zadatak je što im ne treba postojeća građevinska infrastruktura i što mogu dobro iskoristiti jer zainteresirane strane imaju različite interese (Ramirez, 2001). Za sektor postojeći prostor. Naknadno mogu oblikovati i predstaviti brojne više ili manje održivog turizma i zadovoljstvo lokalnog stanovništva važno je da mještani imaju inovativne turističke proizvode u sklopu kulturnih događaja. U pojedinim mjestima mogućnosti i da su spremni sudjelovati u razvoju (Chiun Lo et al., 2014). Kada je uspostavljaju se kulturna sela, što je moguće i u Sloveniji gdje mogu poslužiti riječ o seoskom turizmu, dodatna pažnja i senzibilitet važne su stavke u zaštiti kao platforma za predstavljanje slovenske tradicije, baštine, kreativnosti i jezika resursa i pri sprječavanju prevelikih negativnih utjecaja turizma na okolinu. turistima. U takvim selima mogu se organizirati različite predstave s pratećim diskusijama, radionicama, konferencijama, koncertima, festivalima itd. Tijekom Cilj baštinskog turizma svakako je povećati korist za lokalnu okolinu, kulturu i praznika mogu se organizirati festivali za odrasle i djecu. Osim vrijednosti kulture baštinu te smanjiti negativne utjecaje. Upravitelji baštine diljem svijeta nastoje kao važnoga turističkog resursa, kultura je često jedan od turističkih instrumenata iskoristiti zaradu od turizma za njezino očuvanje. Općina Sevnica također nastupa za preusmjeravanje turista iz prenatrpanih turističkih središta u manje poznata u ulozi upravitelja baštine u gradu Sevnici te nekih drugih nekretnina u općini i odredišta radi obilaska slabije posjećenih kulturnih znamenitosti i priredbi, kao kao takva očekuje da će se povećana gospodarska aktivnost u općini iskoristiti kao što su manji muzeji, izložbe, koncerti, tipične zgrade, vrtovi, koncerti itd. Na resurs za očuvanje baštine. mnogim je odredištima izazov stvoriti privlačne i zanimljive kulturne događaje koji su dostupni i raspoređeni po pojedinim turistički nerazvijenim ili manje razvijenim područjima kako bi se izbjegao prekomjerni turizam na određenim Zaključak područjima i potaknuo razvoj na drugima. Promidžbom priča bogate kulturne baštine u Sloveniji zajedno se s razvojem turizma nastavlja poticati važnost slovenske kulture, kao i kreativnost, čitanje, pismenost, zadovoljstvo itd. Kulturni turizam sa svojim brojnim podvrstama nesumnjivo može biti važno sredstvo brendiranja turističkih odredišta u Sloveniji jer organizacijom kulturnih priredbi Rezultati raznih istraživanja pokazuju da i kulturni događaji manjeg opsega utječu na zajednicu i mogu biti izvrsna prilika za određeno područje i njegov razvoj. Pomažu u donošenju kulturne, društvene i gospodarske koristi, a možemo skrenuti pozornost na slovenska odredišta i znamenitosti te ih promicati također mogu pomoći u ubrzavanju obnove gradova ili sela te utjecati na izgled i učiniti prepoznatljivim. područja i njegovu prepoznatljivost. Kulturne priredbe zajedno s ekonomskim koristima (potrošnja turista, zarada od turističkih pristojbi, mogućnosti zaposlenja, potencijalne investicije) pomažu u prepoznavanju i širenju regionalne kulture, mještanima i posjetiteljima omogućuju sudjelovanje u događajima, posjetiteljima olakšavaju interakciju s mještanima te umjetnicima i pojedincima omogućuju 322 323 MacDonald, R. & L. Jolliffe (2003): Cultural rural tourism: Ritchie, J. B. R. (1984): Assessing the Impact of Hallmark AVTOR / AUTOR Evidence from Canada. Annals of Tourism Events: Conceptual and Research Issues. Journal Research, 30, 2, 307–322. of Travel Research, 23, 1, 2–11. McIntosh, R. W. & C. R. Goeldner (1990): Tourism: Robertson, M., Rogers, P. & A. Leask (2009): Progressing JASNA POTOČNIK TOPLER, izr. prof. dr. principles, practices, philosophies. New York, J. socio-cultural impact evaluation for festivals, Wiley. Journal of Policy Research in Tourism, Leisure and McKercher, B. & H. DuCros (2002): Cultural Tourism: Events, 1, 2, 156–169. Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem The Partnership Between Tourism and Cultural Skoutsos, S. G. & P. Tsartas (2009): Event tourism: Cesta prvih borcev 36, 8250 Brežice, Slovenija Heritage Management. New York & London, Statements and questions about its impacts Routledge. on rural areas. Tourismos: An international Mules, T. & McDonald (1994): The economic impact of multidisciplinary journal of tourism, 4, 4, 293–310. e-mail: jasna.potocnik1@um.si special events:The use of forecasts. Snowball, J. (2008): Measuring the value of culture: Festival Management and Event Tourism, 2, 1, Methods and examples in cultural economics. 45–53. Leipzig, Springer Verlag. Negrusa, L. A., Toader, V., Rus, R. V. & S. A. Cosma, Stankova, M. & I. Vassenska (2015): Raising Cultural (2016): Study of Perceptions on Cultural Events’ Awareness of Local Traditions through Festival Sustainability. Sustainability, 8, 1269. Tourism. Tourism & Management Studies, 11, 1, BIBLIOGRAFIJA O’Callaghan, C. & D. Linehan (2007): Identity, politics and 120–127. conflict in dockland development in Cork, Ireland: Tourism and Culture Synergies (2018). Madrid, UNWTO, European Capital of Culture 2005. Cities, 24, 4, https://doi.org/10.18111/9789284418978, (zadnji Alves, H. M. B., Campón Cerro, A. M. & V. A. Ferreira Fleischer, A. & D. Felsenstein (2000): Support for Rural 311–323. dostop: avgust 2020). Martins (2010): Impacts of small tourism events Tourism: Does it Make a Difference? Annals of Pappalepore, I. & M. B. Duignan (2016): The London Vitić-Ćetković, A., Jovanović, I. & J. Potočnik Topler on rural places. Journal of Place Management and Tourism Research 27, 4, 1007–1024. 2012 cultural programme: A consideration (2020): Literary Tourism: The Role of Russian 19th Development, 3, 1, 22–37. Getz, D. (1991): Festivals, Special Events and Tourism. New of Olympic impacts and legacies for small Century Travel Literature in the Positioning of the Ateca-Amestoy, V., Gerstenblüth, M., Mussio, I. & M. York, Van Nostrand Reinhold. creative organisations in east London. Tourism Smallest European Royal Capital – Cetinje. Annales: Rossi (2016): How do Cultural Activities Influence Getz, D. (2008): Event tourism: Definition, evolution, and Management, 54, 344–355. Series Historia et Sociologia, 30, 1, 81–98. Happiness? Investigating the Relationship between research. Tourism Management, 29, 3, 403–428. Peterle Udovič, P. (2015): Od paleolitika do naselitve Žilič Fišer, S. & I. Kožuh (2019): The Impact of Cultural Self-reported Well-being and Leisure. Estudios Gibson, L. & D.Stevenson (2004): Urban space and the Slovanov. V: Zelič, O. Z. (ur.): Občina Sevnica. Events on Community Reputation and Pride in Económicos, 31, 2, 217–234. uses of culture. International Journal of Cultural Sevnica, KŠTM Sevnica, 79–109. Maribor, The European Capital of Culture 2012. Bachleitner, R. & H. A. Zins (1999): Cultural Tourism in Rural Policy, 10, 1, 1–4. Pine, B. J. & J. H. Gilmore (1999): The Experience Economy: Social Indicators Research, 142, 1055–1073. Communities: The Residents‘ Perspective. Journal Green Scheme of Slovenian Tourism (2016). https://www. Work is Theatre and Every Business a Stage. of Business Research, 44, 3, 199–209. slovenia.info/sl/poslovne-strani/zelena-shema- Boston, Harvard Business School Press. Buhalis, D. (2000): Marketing the competitive destination of slovenskega-turizma (zadnji dostop: september Potočnik Topler, J. (2019): The Role of New Media in the the future. Tourism Management, 21, 97–116. 2020). Development of Tourism in Sevnica. V: Zekanović- Chiun Lo, M., Ramayah, T. & H. L. Hui Hui (2014): Rural Hall, C. M. (1989): The definition and analysis of hallmark Korona, L. (ur.): Informacijska tehnologija i mediji Communities Perceptions and Attitudes towards tourist events. GeoJournal, 19, 3, 263–268. 2017: zbornik 2. Zadar, Sveučilište Zadar, 71–78. Environment Tourism Development. Journal of Hannigan, J. (2003): Symposium on Branding, the Ramirez, R. (2001): Understanding the Approaches for Sustainable Development, 7, 4, 84–94. Entertainment Economy and Urban Place Building: Accommodating Multiple Stakeholders‘ Interests. Christou, P., Sharpley, R. & A. Farmaki (2018): Exploring Introduction. International Journal of Urban and International Journal in Agricultural Resources, the Emotional Dimension of Visitors’ Satisfaction at Regional Research, 27, 2, 352–360. Governance, Governance, and Ecology, 1, 264–285. Cultural Events. Event Management, 22, 2, 255–269. Hernández-Mogollón, J. M., Duarte, P. A. & J. A. Folgado-Rangus, M., Brumen, B. & J. Potočnik Topler (2017): Colombo, A. (2016): How to evaluate cultural impacts Fernández (2018): The contribution of cultural Sustainable Tourism Development in Rural Areas: of events? A model and methodology proposal, events to the formation of the cognitive and The Role of Stakeholders. Academica Turistica, 10, Scandinavian Journal of Hospitality and Tourism, 16, affective images of a tourist destination. Journal of 2, 167–173. 4, 500–511. Destination Marketing & Management, 8, 170–178. Richards, G., King, B. & E. Yeung (2020): Experiencing Crompton, J. L. & S. L. McKay (1994): Measuring the Irshad, H. (2011): Impacts of community events and culture inattractions, events and tour settings. economic impact of festivals and events: Some festivals on rural places. Alberta, Government of Tourism Management, Vol. 70, https://doi. myths, misapplications and ethical dilemmas. Alberta, Agriculture and Rural Development. org/10.1016/j.tourman.2020.104104 (zadnji dostop: Festival Management and Event Tourism, 2, 33–43. Liu, Y.-D. (2014): Cultural Events and Cultural Tourism september 2020). Dwyer, L., Forsyth, P. & R. Spurr (2006): Estimating the Development: Lessons from the European Capitals Richards, G., & J. Wilson (2004): The impact of cultural impacts of special events on an economy. Journal of of Culture. European Planning Studies, 22, 3, events on city image: Rotterdam. Cultural Capital Travel Research, 43, 4, 351–359. 498–514. of Europe 2001. Urban Studies, 41, 1931–1951. 324 325 An Online Museum of Stories: Literary Travel Writing for Cultural Tourism Development Charlie Mansfield & Jasna Potočnik Topler Abstract: With rising Izvleček: Zaradi vse Sažetak: Porastom interesa tourism interest in cultural večjega zanimanja turistov turista za kulturnom heritage, destination za kulturno dediščino baštinom organizacije za management organisations, organizacije za upravljanje upravljanje odredištima, museums and other cultural destinacij, muzeji in druge muzejima i drugim institutions are seeking kulturne ustanove iščejo kulturnim institucijama methods of unlocking the načine za odkrivanje traže metode za otkrivanje intangible cultural heritage nesnovne kulturne dediščine nematerijalne kulturne of local residents and lokalnih prebivalcev in baštine lokalnih stanovnika sharing that before it is lost. njeno deljenje z drugimi, i dijeljenja iste prije nego This is specific knowledge preden se ta izgubi. Gre za što se izgubi. Radi se o of the uses and practices specifično znanje o uporabi specifičnom poznavanju of disappearing spaces in praksah izginjajočih upotreba i praksi nestajućih in towns, of plants and prostorov v mestih, rastlin prostora u gradovima, their uses as foodstuffs, in njihovi uporabi, oblačil biljaka i njihovih namjena and in clothing and of ter delovnih praks, ki so kao prehrambenih proizvoda work practices that were bile bolj usklajene z lokalno, te odjeće i radnih praksi more in-tune with local, trajnostno proizvodnjo. koje su više usklađene sustainable production. Ta prispevek opisuje nove s lokalnom, održivom This contribution outlines metode za oblikovanje proizvodnjom. Ovaj doprinos new methods for building etnografskega muzeja ističe nove metode za the ethnographic museum kot muzeja zgodb in izgradnju etnografskog as a museum of stories, predlaga model, ki raziskuje muzeja kao muzeja priča and proposes a model that pripovedovanje z literarnim te za novu javnost predlaže explores narrative through potopisom za novo publiko. model koji istražuje narativ literary travel writing for a uz književno pisanje new public. putopisa. Sl. 1. Prežih’s old house, today the memorial museum called the Prežihov Voranc Cottage (Prežihova bajta) (photo: J. Potočnik Topler) Prežihova stara hiša, danes spominski muzej, imenovan Prežihova bajta (foto: J. Potočnik Topler) Prežihovljeva stara kuća, danas memorijalni muzej pod nazivom Kuća Prežihova Voranca (Prežihova bajta) (foto: J. Potočnik Topler) 326 327 Introduction destinations. By employing travel writing beautiful stories, which are significant in product and destination creation, can be made. Further on in the article, the creation of stories through the method of literary travel writing and through the 1 The authors would like concept of the ethnopôle will be presented. to thank the research team of the Interreg V-A Slovenia-Croatia project KAŠTELIR for inviting Many1 destinations possess rare cases of cultural heritage, but face challenges how to connect cultural heritage and tourism responsibly. On the other hand, established destinations report that further developing and managing heritage tourism destinations has become more challenging as new them to conduct this technologies shift to make users consumers rather than creators of culture and work and to present Great stories make great the findings as this new artefacts. However, widespread access to the internet via Wi-Fi and smart phone museums form of literary travel ownership has created a public that museums can reach with new digital products. writing for sustainable The new researched and narrated cultural writing proposed and presented here tourism. The authors’ gratitude is extended to fits well with these new technologies. The stories can be delivered via weblogs, the respondent readers, podcasts and eBooks. They can be viewed online in web sites that present and the staff in the hotels, photographs of heritage artefacts and places along with the stories. The stories are restaurants, museums and tourist centres of not travel journalism nor promotional materials for tourism products but rather Experiences of tourists are basically stories (McCabe & Foster, 2006) and tour- ists are constantly in search of Newquay that made such new ones, which are expected are a form of writing that engages readers through character, narrative, and a welcome in Cornwall and to be different, unique, special, answered all the research elapsed time. The author progresses through the tourism spaces using routes that inquiries so patiently with original and authentic. With ris- visitors can follow themselves. Experiences that visitors can share are recounted narratives rich in data ing tourism interest in tangible thoughtfully. and emotion. The authors and intangible cultural heritage, would also like to thank With the pressure from the technologies only to consume homogenized product, Dr Philipp Wassler for his destination management organ- this research engages local citizens, tourism product designers and customers continued collaboration Sl. 2. Prežih’s old house, today the memorial museum izations, museums, galleries and in experimenting with in the process of local place-making and hence to become co-creators to called the Prežihov Voranc Cottage (Prežihova bajta) cultural associations are seek- literary travel writing as a maintain their diverse intangible cultural heritage. Diversity, uniqueness and (kpm.si) research tool. ing methods of unlocking the sustainability are essential components of successful destinations. Eliciting and Prežihova stara hiša, danes spominski muzej, imenovan intangible cultural heritage of sharing ethnobotanical knowledge fits well in this scope. Despite the fact that the Prežihova bajta (kpm.si) local residents and sharing that World Tourism Organization suggests that before Covid-19 more than 40% of all before it is lost. This is a frag-international tourists were ”cultural tourists”, growth in this sector was marked Prežihovljeva stara kuća, danas memorijalni muzej pod ile knowledge of the uses and by fragmentation into a number of subtypes and niches (Richards, 2018), which nazivom Kuća Prežihova Voranca (Prežihova bajta) (kpm.si) practices of disappearing urban brings new challenges and opportunities for development of new tourism products, space, of plants and foodstuffs also those related to plants and other natural heritage. The goal of cultural heritage (Bessière, 2013), of clothing and tourism is to maximize benefits for the local environment, for the local culture of work practices that were more in-tune with local, sustainable production. This and heritage, and to minimize negative impacts. Heritage managers around the project outlines new methodologies in creating intangible heritage for the online world are aiming at exploiting tourism revenues to maintain heritage properties. museum, and proposes a model for transmission that explores narrative knowing Despite well-developed theoretical concepts of cultural and heritage tourism, through literary travel writing. Using narrative to transmit knowledge is begin-there is often lack of on the ground knowledge. Many heritage places have not yet ning to find its way into academic journal publication, too, for example the in-recognized tourism as a tool for heritage management and preservation, while on troduction of this article (Wassler & Talarico, 2021), where it is powerfully used the other hand many of heritage tourism destinations face many problems, such to create emotion alongside the communication of a context for the investigation. as a lack of authenticity and tradition, dissatisfaction of the local inhabitants, Under the EU ERASMUS+ Teaching Mobility, Mansfield developed and taught image problems, negative environmental effects, and lack of investments and innovative data collection methods in France and the UK. This methodology draws image problems. To respond to these challenges, destinations have tried to re-on ethnographic interviewing and interpretative phenomenological analysis to position themselves by using different tools and approaches. One of them is travel engage local citizens in sharing and in taking authorship of their own intangible writing, which includes a bricolage of discourse practices and widely diverse texts cultural heritage (ICH). These walking and writing workshops equip local people (Culbert, 2018), in which creators write about their user experiences of travelling with social, narrative and technology skills for continuing the ethnological and in other places (Robinson, 2004). In these travel writers’ texts, which can also auto-ethnographic building processes. This fulfils identity creation in the cultural be valuable historical, ethnological and anthropological sources (Kavrečič, 2011), exchange of a new tourism environment (Mansfield, 2020). ”views and gazes express a narrative space from which narrator and reader scrutinise, judge and categorise the varied cultures and societies they explore” New knowledge-management (KM) systems and narrative methods are combined (Alú & Hill, 2018, 1). This is one of the reasons that travel writing has a significant to build an open archive of cultural heritage using voices, recipes, music, bio-persuasive power in tourism (McWha et al., 2016) and is worth adopting in place-diversity management and stories. With to the design of a mobile-friendly making, in further developing of sustainable tourism practices and sustainable document specification, these cultural artefacts can be shared within the new 328 329 museums and on the walking trails developed around heritage themes. The case the Valley, or Teardrops (”solzice” or ”šmarnice” in Slovene), from the literature (a study and exemplar for this article is the development of a re-usable botanicals short story and a collection of short stories titled Solzice) of Lovro Kuhar, penname checklist for local tourism stakeholders to explore their region’s own ethnobotany to Prežihov Voranc in Slovenia, which has symbolic value from the cultural capital of improve the tourism offer with local food products and other plant-based interest. the region. Application of this to a place inquiry using literary travel writing for tourism in Newquay, Cornwall, UK, is given in this article as an example for re-use. Developing an Ethnobotany Checklist for Sustainable Well-being The Heritage Visitor Centre: Ethnobotany and Ethnopôle Tab. 1: Ethnobotany checklist THE ETHNOBOTANY CHECKLIST Ethnobotany at its most visible for the tourist can be seen in local botanical gardens and ethnography museums; consider for example, the Ljubljana Eat and Drink. Usually a main carbohydrate foodstuff, which can Botanical Garden, Slovenia, established in 1810 and containing more than be prepared for both fine dining and as a tourist snack takeaway. 4500 species, or the onion museum in Roscoff, France, whilst the seaweed collection Well-being must be incorporated in the meal preparation, eg company in Roscoff provides an example of entrepreneurship that combines avoiding added refined sugar and other allergens. Seek to appeal knowledge management, research and locally available well-being products from to emerging food-consumption choices in new publics, eg marine vegetation to create a new and growing business. The literary museum vegetarian, vegan, non-alcohol options. called Prežihov Voranc Cottage, dedicated to the writer Lovro Kuhar - Prežihov Voranc in Kotlje, Slovenia (Picture/sl. 1-6), for example, has a small garden near the Food for pollinators to maintain the plant and botanic life forms. old traditional cottage (Picture/sl. 7). These plants will require education panels, and links to local symbolic cultural capital. Such collections, gardens and museums vary a lot in their designs, features and purpose, and may – when recognized as flagship attractions – attract substantial numbers of tourists, e. g. Kew Gardens in the UK or Monet’s Garden in France Recyclable plant products. Raised social awareness of whose (Ballantyne et al., 2008). The council and land management authorities, though, are labour and knowledge is used and is valued in the collection, best-placed to provide the macro-environment to protect plant diversity. processing and re-use of the plant by-products. Plants for artisanal food production at a local level is the first, most attractive integration of ethnobotany into the tourism value chain. Locally-occurring plants, Food taste or scent – a local herb, dating from ancient times, or ones easily adapted to the climate, soil, knowledge and labour availability are of perhaps held in a local place-name or the name of a river. prime importance to local stakeholders in, for example, a seaside town. Food from Symbolic – positive with local connection to culture and literature. plant material offers local makers a safer choice than from animal sources because of lower risk of food poisoning, and no viral transmission as experienced in the H1N1 virus from pork and chicken Ebola virus from meat and more recently SARS Apparel. Wearable botanics, created and made with local craft and Coronavirus COVID-19 after zoonotic events in a wholesale food market of skills. Institutions for this knowledge to be preserved enhanced animal products. and transmitted as part of local culture in colleges, workshops and through courses offered by regional universities. The heritage visitor centre or ethnopôle often presents tourists with a view of food production before the innovations in chemical control and oil-harvested Shelter – building with botanics and using local production monocultures. In the UK, a prime example of a monoculture is the planting of knowledge and labour. Visitor attraction, equipment or Italian ryegrass as a fodder crop for meat and wool production across the whole building made of wood. Eg old wine press, bench, a tree park of the country. This grass provides the tourist destination image (TDI) of Britain or arboretum. Wooden buildings using local timber rather than as a green and pleasant land. However, this is not a native species. It is harvested in a way to prevent tree growth and to suppress wild flower meadow plants that imported timber. Sponsorship and promotion of local timber and forestry businesses brought into the tourism space. would maintain health in a range of species, including farmed animals, humans, and wildlife. Finally, nectar-bearing plants for pollinators, for example, bees, offer no direct food source for humans and are thus neglected in commercial planting regimes. For sustainability, tourist development must find a way of making these plants The French initiative, Sites of Remarkable Taste, shows other tourism developers and tourism consultants that symbolic cultural capital needs research and committed content marketing in order to be noticed by the travelling public. To make this knowledge transferrable, this article offers an initial attractive culturally to be consumed in a different way. An example of this is Lily of checklist, below (Tab. 1), as a guide for those who wish to identify plant products 330 331 to make the local tourism offer more authentic, unique and more environmentally and present data for synthesis by the researching travel writer. sustainable for their town and region. 3 Analysis Methods, Synthesis and Delivery of Resources Using the recordings from interview workshop explain and complete pilot analysis The Process of Creating the Resources for an Online Museum of 4 types: i. Emotion and Value Content with word proximity ii. Places of Emergence – links to the town’s own archive iii. Gerund coding and memo-writing Culture and heritage can stimulate processes of rural and urban regeneration (Zukin, 1995). In the making of places, creativity has become a significant strategy and tourism crucial for the implementation of various creative iv. Critical hermeneutics strategies (Richards, 2020), including travel writing, its methods and techniques. Later, the process of creating the resources for the heritage visitor centre is presented in detail. 4 Digital Delivery Design of the travel writer’s output documents for delivery ought to consider ease-of-use on smart-phones. One prototype was designed called the Ramble Strip 1 Identifying Respondents and Rich Locations which avoided the user experience (UX) problems of PDFs on smaller screens: In earlier research, the concept of the ‘toureme’ was proposed as a rich moment and space of tourist value (Mansfield, 2018). Now this can be extended by drawing The Ramble Strip on local knowledge by inviting local workers and professionals in the heritage and tourism industry to contribute their tacit knowledge. This list for creating a semi-Narrative methods, digital photography, reproduction of old postcards and structured interview includes the following themes: (i) Identifying their places of advertising. Using QR codes for smartphone users to download from scanned work and their routes across the urban space. (ii) Applying these lines of flight to barcode. maps from the archive. (iii) Involving locals in a discussion of the topography of Audio-book and podcast the town, entry points, which include, for example the bus station, car parks where Recorded and edited using Audacity free software. Convert to m4v or mp3 for visitors arrive, existing tourist attractions and amenities. (iv) Eliciting knowledge distribution as audio-books on Google Play Store, or as downloads from the of the geomorphology of urban space, with its slopes, geology, river access, and museum’s own knowledge management system, thus providing a virtual local public space to assist the researching travel writer to map out a walking route for museum. discovering the town. Many European towns grew up on the south-facing banks of rivers, where the running water supply providing drinking water, irrigation Using Google Sites and Google Docs as a free Knowledge Management System and the removal of waste downstream. The south-facing slope in Europe provides Often small local museums are not well-funded so a simple start-up knowledge-the sunnier aspect for fruit-growing and connects with the specific theme of this management system can be designed and made public through free software from inquiry, ethnobotany. Google, called Google Sites and Google Drive. Planning and building a travel writer’s literary hexis (please see synthesis below) Synthesis using Hexis follows the contour of the European town from its river first up the slope away The literary travel writing stage proposed in this research is innovative. It develops from the water source to the highest point in the town. This key tourist plateau literary travel writing to create a document that is impactful, emotive and has can be a monument or public building. Then the elliptical route tracks back down affect for its readers. These readers, rather than just the scientific academic to the water’s edge. Along the way, 6 points of interest where local respondents audience, are also the public, the tourism stakeholders and the local city council. can be met are noted and documented by the travel writer for inclusion in the The final synthesis, though, requires that the author-researcher has planned the synthesised text. literary writing from the outset in a process drawn from Aristotle’s concept of hexis (Aristotle, 350 BC; Breton 2019, 78–79), sometimes also called diathesis. The 2 Interviewing and Recording prefix dia- denotes a cross, diagonal thinking. The author-researcher conceives a a. The theory and uses of ethnographic interviewing. Narrative techniques are plan of their knowledges of the stopping points or plateaux of inquiry, and the employed by the researcher-writer to elicit richer data. Designing questions. themes under examination in the project, eg ethnobotany in this work. The hexis Using walking and writing workshops. the researcher creates as their plan can be visualised as an ellipse or hexagon of b. Technical use of audio recorders indoors and out in the field. Play-back and 6 points. These might be a theme or a point of interest in the town, an address, transcription advice and training is given during workshops. a plateau on a guided walk. Visualising a spatialised plan, this method proposes, maintains a spatial consideration in the research practice. It forms a disposition of Workshop concludes with: Recording sessions of interviews with invited knowledge elements all adjacent to, and available to the author during synthesis, respondents. These voice recordings form part of the new archive for the ethnopôle, yet in map form these become an elliptical route reaching out into the urban space 332 333 synthesis from the fieldnotes, recordings, photographs and collected cultural artefacts. The hexis is modified by the emotional experience of being in the field in the town under study, too. New dialogic links, cross-readings, will be made in the imaginary between hexis elements which are not necessarily adjacent in the original hex plan. Notice how Šarotar seeks out additional adjectives and shapes of colour to give his hexis a topological dimension ‘the black lines are usually long and dense’ (Šarotar, 2016, 39) so that it contains more than a flattened map on the surface of the town. An example of this planning is shown below for the current project work, which is to synthesise a literary travel writing piece from fieldwork in Newquay in Cornwall, UK. This example of literary travel writing is for the tourist information office to communicate to their public via an online museum space. It was collected by field observation and through hour-long, semi-structured interviews with local staff in the heritage and hospitality industries (Mansfield, 2019). These skills could be taught as a university Masters programme. Pilot teaching has been successfully carried out online by the authors during a summer school and in face-to-face workshops at the University of Maribor – one of the courses designed is also documented (Potočnik Topler, 2020). Within the travel story the writer carries with them a copy of an autobiographical work by an author, who lived or worked in the area and whose writing is known Sl. 3. Prežih’s old house, today the memorial museum called the Prežihov Voranc Cottage (Prežihova bajta) (kpm.si) by locals. This method of enriching the travel writer’s journey is well known by practitioners, for example W G Sebald and Sven Lindqvist, but it was first presented Prežihova stara hiša, danes spominski muzej, imenovan Prežihova bajta (kpm.si) as a method for new literary travel writers and researchers by (Mansfield at al., 2021) in their work on the port city of Cherbourg. Prežihovljeva stara kuća, danas memorijalni muzej pod nazivom Kuća Prežihova Voranca (Prežihova bajta) (kpm.si) Field notes and returning. This route of hexis, with cross readings, maps onto the town to form a walking route that the reader-visitor can discover from the travel text. To help visualise this formation of a hexis, consider this section from the literary travel writing of the Slovenian author, Dušan Šarotar on his exploration of Galway (2014 original). A key element of literary travel writing is that the travel writer Field notes, made by the travel writer whilst researching, provide authentic updates from the tourism spaces. Presenting the notes as a travel story also enables the writer to communicate their emotions directly from these spaces. You will see in the following excerpt how a switch into a narrative form reveals their own identity (Mansfield, 2020) to engage the readers in an emotional signals to the readers that the writer was actually there. The narrative form uses and empathic relationship with the quest for recording the places explored: past tenses and the I-narrator recounting the trip; look for the moment of change Kylemore Abbey, sem ponovil v mislih še jaz, da ne bi pozabil, čeprav sem bil when you reach ‘When I stepped out’, below: prepričan, da sem o tem kraju nekje ob temnem jezeru, skritem pod gorami, že slišal, This is an excerpt from the field notes of the trip from Ljubljana to the Prežihov ko sem si na hitro ustvaril sliko, domišljijski kroki, pisateljsko metodo, podobno, kot Voranc Cottage in Podgora: počnejo slikarji, od katerih sem se morebiti tega tudi naučil, kroki torej običajno uporabljam pri komponiranju svojih tekstov, to je edini razlog, sem pomislil, zakaj To reach Ravne na Koroškem and from there Podgora, you can take the regional se zdaj tukaj vozim, a za to potrebujem mir, počivam, ne spim niti nisem buden, ko roads Ljubljana – Domžale – Trojane (you must stop here for the best traditional sestavljam kompozicije iz stavkov, primikam in obračam besede, poskušam oceniti Trojane doughnuts) – Vransko (restaurant Grof is a great choice if you need a decent dolžino teksta, nekje globoko zadaj se mi besedilo obarva z različnimi barvami, meal or just a quick bite on the way )– Velenje (in the past the city was called Titovo običajno so črne linije dolge, goste, potem jim sledijo čiste bele ploskve, ki pa so Velenje – Tito’s Velenje, here you can stop to visit the Velenje castle, the Museum Of polne pomena, breztežnega pomena, poglavja se prelivajo od rjavih, sivih, zelenih Coal Mining, every September the Pippi Longstocking Festival is organized here, do temnordečih tonov /.../ (Šarotar 2014, 29) and by the way Velenje is a twin city of British Neath Port Talbot), – Huda luknja (a cave interesting for speleologists and folklorists because of many stories that have evolved around the cave), Mislinja (birth house of the painter Jože Tisnikar) – The disposition of the hexis in the imaginary must be prepared and be available Slovenj Gradec (beautiful old town with the Church of St. Elisabeth and the regional to the writer-researcher during the place inquiry fieldwork, and later during the 334 335 museum and gallery, you can reach the skiing resort Kope from Slovenj Gradec in the ground, in this article methods and processes are elaborated on, along with 20 minutes) – Ravne na Koroškem (Ravne, in the past Gutenstein, is a town with examples for fieldwork. The most significant contribution of this article is in the a steelworks tradition – today Forma Viva reminds us of that, here you can visit a presentation and application of an innovative method of literary travel writing to Castle and a park around it, a gallery and a museum, and go swimming (all year place-making, sustainable tourism development and personal identity growth. To round) or skiing in the winter, in the surroundings you have ideal spots for hiking, encourage the development of sustainable tourism further, it is significant that, tasting must, home-made salami, cottage cheese with pumpkin oil and onions and in the future, tourism plays an active role in supporting the local community to home baked rye bread) or take the highway from Ljubljana to Arja vas (a stop in engage in the sustainable or at least more sustainable business practices also with Trojane is a must also in this case), and continue on the regional road Arja vas – employing innovative methods of travel writing along with new technologies and Velenje – Huda luknja – Slovenj Gradec – Kotlje – Ravne na Koroškem – Podgora. new media to use various ways of promotion and to inform the locals, tourism Whichever direction you choose, you will be accompanied by breath-taking sights professionals and tourists as well about preserving the cultural and natural of the Kamnik-Savinja Alps (the highest mountain of this range is 2558m high heritage. In the long term, the destinations need to use the resources strategically Grintovec) green woods, churches on hill tops, hayracks and wheat or cornfields to attract tourists and at the same time keep the locals satisfied. along the roads, and further on when you enter the Savinja Valley, large fields of hops. Also you can’t avoid winding roads. John Denver’s song Take me Home, Country Roads will most definitely come to your mind. And if you like country music, you must google the country music singer Milan Kamnik from Koroška and look for the songs Za mušter/Koroška pesem, Skurne besiede, Grta pa douta, Fr’šolnga, Koroški swing on YouTube. He sings in the Prežih’s (Mežica Valley) dialect about the everyday lives of the locals. Since the drive from Ljubljana to Podgora lasts around 1h and 45 min by car despite only 111km, it is advisable to be equipped with good music. During weekdays the roads can be quite busy, but it gets better on weekends. Still, it is good to stop in Trojane, a small village that represents the invisible border between the Ljubljana and the Styria (Štajerska) regions. Most people stop here for big delicious doughnuts – ”trojanski krofi”, but you can also grab a meal in one of the oldest Slovenian restaurants with huge parking space and a nice terrace with hills view. The place does not look anything special, in fact, there are two ordinary buildings with a narrow road in between, a big parking area, and long lines for doughnuts, but this is a place that you must taste. And smell. When I stepped out of the car that Friday, 19 July 2019 to get some refreshment because it was hot and humid as hell, the first thing that reached me was the smell of doughnuts. If you by any chance decided you will have freshly fried doughnuts later, their tempting smell will turn this later into now – even if you have a strong character. No use fighting the aroma. And the recipe? It was invented by the cook Rajka Konjšek in 1961 and it has remained a well-kept secret. Ladies in white caps and coats work as if it were a matter of life and death. The field notes make the story belong to, and become part of the tourism space explored. This writing process, explored by literary theorists, is called deictic reference. It also places the readers in this tourism space. Conclusion Our article emphasizes the importance of theoretically-grounded travel writing methods, especially the process of building the ethnopôle, as a significant basis for place-making and developing sustainable tourism destinations whilst still respecting the growth of the writers’ own identities. Since there still remains a lack of understanding on how travel writing works on 336 337 Spletni muzej zgodb: literarno potopisno pisanje za razvoj kulturnega turizma Charlie Mansfield & Jasna Potočnik Topler Uvod Številne1 destinacije imajo redke primere kulturne dediščine, vendar se soočajo 1 Avtorja se zahvaljujeta z izzivi, kako odgovorno povezati kulturno dediščino in turizem. Po drugi raziskovalni skupini projekta KAŠTELIR strani pa uveljavljene destinacije poročajo, da sta nadaljnji razvoj in upravljanje programa Interreg V-A dediščinskih turističnih destinacij postala večji izziv, saj nove tehnologije spreminjajo Slovenija-Hrvaška, ki uporabnike v potrošnike, in ne ustvarjalce kulture in artefaktov. Vendar pa sta jih je povabila k izvedbi tega dela in predstavitvi razširjen dostop do svetovnega spleta prek omrežja Wi-Fi in lastništvo pametnih rezultatov v obliki te nove telefonov ustvarila publiko, ki jo lahko muzeji dosežejo z novimi digitalnimi izdelki. oblike literarnega potopisa Novo raziskano in pripovedovano kulturno pisanje, ki je predlagano in predstavljeno za trajnostni turizem. Avtorji se zahvaljujejo tukaj, se dobro ujema s temi novimi tehnologijami. Zgodbe se lahko objavijo prek tudi anketiranim bralcem spletnih dnevnikov, podcastov in e-knjig. Ogledate si jih lahko na spletnih straneh, ter osebju v hotelih, restavracijah, muzejih na katerih so predstavljene fotografije predmetov kulturne dediščine in krajev in turističnih centrih v skupaj z zgodbami. Zgodbe niso potopisno novinarstvo ali promocijsko gradivo za Newquayu, ki jih je tako turistične proizvode, temveč so oblika pisanja, ki bralce pritegne z likom, pripovedjo lepo sprejelo v Cornwallu in potrpežljivo odgovorilo in pretečenim časom. Avtor se skozi turistične prostore pomika po poteh, ki jim na vsa raziskovalna vprašanja s pripovedmi, bogatimi s podatki in čustvi. Zahvala avtorjev gre tudi dr. Philippu Wasslerju za njegovo stalno sodelovanje pri Sl. 5. Prežihova stara hiša, danes spominski muzej, imenovan Prežihova bajta (kpm.si) eksperimentiranju z literarnim potopisnim pisanjem kot Prežih’s old house, today the memorial museum called the Prežihov Voranc Cottage (Prežihova raziskovalnim orodjem. bajta) (kpm.si) Prežihovljeva stara kuća, danas memorijalni muzej pod nazivom Kuća Prežihova Voranca (Prežihova bajta) (kpm.si) 338 339 lahko obiskovalci sami sledijo. Izkušnje, ki jih obiskovalci lahko delijo, so opisane na nove metodologije ustvarjanja nesnovne dediščine za spletni muzej in predlaga premišljen način. model za prenos, ki raziskuje pripovedno znanje z literarnim potopisnim pisanjem. Zaradi pritiska tehnologij, ki omogočajo le uživanje homogeniziranih izdelkov, ta Uporaba pripovedi za posredovanje znanja si začenja utirati pot tudi v objave v raziskava lokalne prebivalce, oblikovalce turističnih produktov in stranke vključuje akademskih revijah, na primer uvod tega članka (Wassler & Talarico, 2021), kjer v proces uveljavljanja lokalnih krajev, da bi s tem postali soustvarjalci za ohranjanje je prepričljivo uporabljena za ustvarjanje čustev skupaj s sporočanjem konteksta za njihove raznolike nesnovne kulturne dediščine. Raznolikost, edinstvenost in preiskavo. trajnostnost so bistveni elementi uspešnih destinacij. Pridobivanje in izmenjava V okviru programa EU ERASMUS+ Teaching Mobility je Mansfield razvil in etnobotaničnega znanja dobro sodita v ta okvir. Čeprav Svetovna turistična poučeval inovativne metode zbiranja podatkov v Franciji in Združenem kraljestvu. organizacija navaja, da je bilo pred covidom-19 več kot 40 % vseh mednarodnih Ta metodologija temelji na etnografskih intervjujih in interpretativni fenomenološki turistov “kulturnih turistov”, je rast tega sektorja zaznamovala fragmentacija na analizi, da bi se lokalni prebivalci vključili v deljenje in prevzemanje avtorstva lastne številne podtipe in niše (Richards, 2018), kar prinaša nove izzive in priložnosti za nesnovne kulturne dediščine (ICH). Te delavnice sprehajanja in pisanja lokalne razvoj novih turističnih proizvodov, tudi tistih, povezanih z rastlinami in drugo prebivalce opremijo z družbenimi, pripovednimi in tehnološkimi spretnostmi za naravno dediščino. Cilj turizma kulturne dediščine je povečati koristi za lokalno nadaljevanje etnoloških in avtoetnografskih procesov grajenja. S tem se uresniči okolje, lokalno kulturo in dediščino ter čim bolj zmanjšati negativne vplive. ustvarjanje identitete v kulturni izmenjavi novega turističnega okolja (Mansfield, Upravljavci dediščine po vsem svetu si prizadevajo izkoristiti prihodke od turizma 2020). za ohranjanje dediščine. Kljub dobro razvitim teoretičnim konceptom turizma Novi sistemi za upravljanje znanja (KM) in metode pripovedovanja so združeni kulturne dediščine na tem področju pogosto primanjkuje praktičnega znanja. Mnogi v odprt arhiv kulturne dediščine z uporabo glasov, receptov, glasbe, upravljanja dediščinski kraji še niso prepoznali turizma kot orodja za upravljanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti in zgodb. Z oblikovanjem specifikacij dokumentov, ki so dediščine, po drugi strani pa se številne destinacije dediščinskega turizma soočajo prijazni do mobilnih naprav, se lahko ti kulturni artefakti delijo v novih muzejih s številnimi težavami, kot so pomanjkanje avtentičnosti in tradicije, nezadovoljstvo in na sprehajalnih poteh, razvitih na temo dediščine. Študija primera in zgled za ta lokalnega prebivalstva, težave s podobo, negativni učinki na okolje, pomanjkanje članek je razvoj seznama botaničnih rastlin, ki ga je mogoče ponovno uporabiti, za naložb in težave s podobo. Da bi se destinacije odzvale na te izzive, so se poskušale lokalne turistične deležnike, da bi raziskali etnobotaniko svoje regije ter izboljšali ponovno pozicionirati z uporabo različnih orodij in pristopov. Eden izmed pristopov turistično ponudbo z lokalnimi prehranskimi izdelki in drugimi zanimivostmi je potopisno pisanje, ki vključuje brikolaž diskurzivnih praks in zelo raznovrstnih rastlinskega izvora. V tem članku je kot primer za ponovno uporabo navedena besedil (Culbert, 2018), v katerih ustvarjalci pišejo o svojih uporabniških izkušnjah uporaba te študije pri raziskovanju kraja z uporabo literarnega potopisnega pisanja potovanja v druge kraje (Robinson, 2004). V teh potopisnih besedilih, ki so lahko za turizem v Newquayu, Cornwall, Združeno kraljestvo. tudi dragoceni zgodovinski, etnološki in antropološki viri (Kavrečič, 2011), “pogledi izražajo pripovedni prostor, s katerega pripovedovalec in bralec natančno proučujeta, presojata in kategorizirata raznolike kulture in družbe, ki jih raziskujeta” (Alú & Hill, 2018, 1). To je eden od razlogov, da ima potopisno pisanje pomembno prepričevalno Center za obiskovalce dediščine: etnobotanika in “etnopol” moč v turizmu (McWha et al., 2016) ter ga je vredno uporabiti pri uveljavljanju krajev, nadaljnjem razvoju trajnostnih turističnih praks in trajnostnih destinacij. Z uporabo potopisnega pisanja je mogoče ustvariti čudovite zgodbe, ki so pomembne pri ustvarjanju izdelkov in destinacij. V nadaljevanju članka bo predstavljeno ustvarjanje zgodb z metodo literarnega potopisnega pisanja in t. i. konceptom Etnobotanika je za turiste najvidnejša v lokalnih botaničnih vrtovih in etnografskih muzejih; na primer Botanični vrt Ljubljana v Sloveniji, ustanovljen leta 1810 vsebuje več kot 4500 vrst, ali muzej čebule v Roscoffu v Franciji. Podjetje za zbiranje morskih alg v Roscoffu pa je primer podjetništva, “etnopola” (iz fr. ethnopôle). ki združuje upravljanje znanja, raziskave in lokalno dostopne proizvode za dobro počutje iz morskega rastlinja ter tako ustvarja novo in rastoče podjetje. Literarni muzej Prežihova bajta, posvečen pisatelju Lovru Kuharju - Prežihovemu Vorancu, v Kotljah v Sloveniji (sl. 1–6) ima na primer majhen vrt ob stari tradicionalni koči (sl. 7). Velike zgodbe ustvarjajo velike muzeje Takšne zbirke, vrtovi in muzeji se zelo razlikujejo po svojem dizajnu, značilnostih in namenu ter lahko – če so prepoznani kot vodilne znamenitosti – privabijo veliko število turistov, na primer botanični vrt Kew Gardens v Združenem kraljestvu ali Monetov vrt v Franciji (Ballantyne et al., 2008). Svet in organi za upravljanje zemljišč Izkušnje turistov so v bistvu zgodbe (McCabe & Foster, 2006) in turisti nenehno iščejo nove, ki naj bi bile drugačne, edinstvene, posebne, izvirne in pristne. Zaradi vse večjega zanimanja turistov za snovno in nesnovno kulturno dediščino pa so najprimernejši za zagotavljanje makrookolja za zaščito rastlinske raznovrstnosti. organizacije za upravljanje destinacij, muzeji, galerije in kulturna združenja iščejo Rastline za obrtno pridelavo hrane na lokalni ravni so prva, najprivlačnejša vključitev načine za odkrivanje nesnovne kulturne dediščine lokalnih prebivalcev ter jo želijo etnobotanike v turistično vrednostno verigo. Za lokalne deležnike, na primer v deliti z drugimi, preden se ta izgubi. Gre za krhko znanje o uporabi in praksah obmorskem mestu, so najpomembnejši lokalno razširjene rastline ali rastline, ki so izginjajočega mestnega prostora, rastlin in živil (Bessière, 2013), oblačil in delovnih zlahka prilagojene podnebju, zemlja, znanje in razpoložljiva delovna sila. Hrana iz praks, ki so bile bolj usklajene z lokalno, trajnostno proizvodnjo. Ta projekt opisuje rastlinskega materiala je za lokalne proizvajalce varnejša izbira kot hrana iz živalskih 340 341 virov, saj je tveganje zastrupitve s hrano manjše in ni prenosa virusov, kot se je Okus ali vonj hrane – lokalno zelišče iz antičnih časov, ki je morda zgodilo z virusom H1N1 iz svinjine in piščančjim virusom ebole iz mesa ter nedavno del krajevnega imena ali imena reke. Simbolika – pozitivna, lokalno SARS-om in koronavirusom, ki povzroča COVID-19, po zoonozah na množičnem povezana s kulturo in literaturo. trgu z živalskimi proizvodi. Center za obiskovalce kulturne dediščine ali ”etnopol” turistom pogosto predstavi proizvodnjo hrane pred inovacijami na področju kemičnega nadzora in monokultur, Oblačila. Nosljiva botanika, ustvarjena in izdelana z lokalnimi obrtnimi spretnostmi. Institucije za ohranjanje, krepitev in ki se pridelujejo z nafto. V Združenem kraljestvu je zgleden primer monokulture prenašanje tega znanja kot dela lokalne kulture v šolah, na setev italijanske mnogocvetne ljuljke kot krmne rastline za pridelavo mesa in volne delavnicah in v okviru tečajev, ki jih ponujajo regionalne univerze. po vsej državi. Ta trava zagotavlja, da je podoba turistične destinacije (TDI) Velike Britanije prikazana kot zelena in prijetna dežela. Vendar pa to ni avtohtona vrsta. Zavetišče – gradnja s pomočjo botanike ter uporaba lokalnega Žanje se tako, da se prepreči rast dreves in zatre divje cvetoče travniške rastline, ki bi znanja o proizvodnji in delovne sile. Atrakcija za obiskovalce, ohranjale zdravje številnih vrst, vključno z rejnimi živalmi, ljudmi in divjimi živalmi. oprema ali stavba iz lesa. Npr. stara vinska stiskalnica, klop, Medonosne rastline za opraševalce, na primer čebele, ne nudijo neposrednega vira drevesni park ali arboretum. Lesene stavbe iz lokalnega, in ne hrane za ljudi, zato so v komercialnih režimih sajenja zanemarjene. Za trajnostnost uvoženega lesa. Sponzoriranje in promocija lokalnih lesnih in mora razvoj turizma najti način, kako te rastline narediti kulturno privlačne, da bi gozdarskih podjetij na področju turizma. jih lahko uživali na drugačen način. Primer za to so solzice ali šmarnice iz literature (črtica in zbirka črtic z naslovom Solzice) Lovra Kuharja, po domače Prežihovega Voranca, ki ima simbolno vrednost iz kulturne prestolnice regije. Proces ustvarjanja virov za spletni muzej Razvoj etnobotaničnega seznama za trajnostno blaginjo Kultura in dediščina lahko spodbudi- ta procese obnove podeželja in mest (Zukin, 1995). Pri uveljavljan- Francoska pobuda z imenom ”Sites of Remarkable Taste” drugim razvijalcem turizma in turističnim svetovalcem kaže, da simbolni kulturni kapital potrebuje raziskave in zavzeto trženje vsebine, da bi ga turisti opazili. Da bi ju krajev je ustvarjalnost bilo to znanje prenosljivo, ta članek spodaj ponuja začetni seznam (tab. 1) kot vodilo postala pomembna strate-za tiste, ki želijo prepoznati rastlinske produkte, da bi lokalna turistična ponudba gija, turizem pa ključnega postala bolj avtentična, edinstvena in okoljsko trajnostna za njihovo mesto in regijo. pomena za implement- acijo različnih ustvarjal- Tab. 1: Etnobotanični seznam nih strategij (Richards, 2020), vključno s pisan- jem potopisov, njegovimi ETNOBOTANIČNI SEZNAM metodami in tehnikami. Sl. 4. Prežihova stara hiša, danes spominski muzej, imenovan Hrana in pijača. Običajno glavno živilo z ogljikovimi hidrati, ki ga je V nadaljevanju je podrob-Prežihova bajta (kpm.si) mogoče pripraviti tako za fino večerjo kot za turistični prigrizek no predstavljen postopek za s seboj. Dobro počutje je treba vključiti v pripravo obroka, Prežih’s old house, today the memorial museum called the ustvarjanja virov za center npr. izogibanje dodanemu rafiniranemu sladkorju in drugim Prežihov Voranc Cottage (Prežihova bajta) (kpm.si) za obiskovalce dediščine. alergenom. Prizadevajte si, da bi pritegnili nove izbire uživanja Prežihovljeva stara kuća, danas memorijalni muzej pod nazivom hrane pri novih skupinah/vrstah turistov, npr. vegetarijanske, Kuća Prežihova Voranca (Prežihova bajta) (kpm.si) veganske, brezalkoholne možnosti. Hrana za opraševalce za ohranjanje rastlinskih in botaničnih oblik 1. Opredelitev anketirancev in bogatih lokacij življenja. Te rastline bodo potrebovale izobraževalne table in V prejšnjih raziskavah je bil koncept “toureme” predlagan kot bogat trenutek in povezave z lokalnim simbolnim kulturnim kapitalom. prostor turistične vrednosti (Mansfield, 2018). Zdaj je to mogoče razširiti z uporabo lokalnega znanja, tako da so povabljeni lokalni delavci in strokovnjaki na področju Rastlinski izdelki, ki jih je mogoče reciklirati. Večja družbena dediščine in turizma, da prispevajo svoje tiho znanje. Ta seznam za oblikovanje ozaveščenost o tem, čigavo delo in znanje se uporablja in ceni polstrukturiranega intervjuja vključuje naslednje teme: (i) Opredelitev njihovih pri zbiranju, predelavi in ponovni uporabi rastlinskih stranskih delovnih mest in njihovih poti po mestnem prostoru. (ii) Uporaba teh linij potovanja proizvodov. 342 343 na zemljevidih iz arhiva. (iii) Vključitev domačinov v razpravo o topografiji mesta, mp3 za distribucijo v obliki zvočnih knjig v trgovini Google Play Store ali v obliki vstopnih točkah, ki vključujejo na primer avtobusno postajo, parkirišča, na katera prenosov iz lastnega sistema za upravljanje znanja v muzeju, s čimer je zagotovljen prispejo obiskovalci, obstoječe turistične znamenitosti in objekte. (iv) Pridobivanje virtualni lokalni muzej. znanja o geomorfologiji mestnega prostora s pobočji, geologijo, dostopom do reke in Uporaba spletnih orodij Google Sites in Google Docs kot brezplačnega sistema za javnim prostorom, ki raziskovalnemu potopiscu pomaga pri načrtovanju sprehajalne upravljanje znanja poti za odkrivanje mesta. Številna evropska mesta so zrasla na južnih bregovih rek, Majhni lokalni muzeji pogosto nimajo dovolj sredstev, zato je mogoče oblikovati kjer je tekoča voda zagotavljala pitno vodo, namakanje in odstranjevanje odpadkov s preprost začetni sistem za upravljanje znanja in ga objaviti s pomočjo brezplačne tokom. Južno pobočje v Evropi zagotavlja sončnejšo stran za sadjarstvo in je povezano programske opreme podjetja Google, imenovane Google Sites in Google Drive. s specifično temo te raziskave, etnobotaniko. Načrtovanje in gradnja potopisčevega literarnega hexisa (glejte sintezo spodaj) Sinteza z uporabo hexisa sledita obrisu evropskega mesta od reke najprej po pobočju stran od vodnega vira V tej raziskavi predlagana faza literarnega potopisnega pisanja je inovativna. Razvija do najvišje točke v mestu. Ta ključna turistična ploščad je lahko spomenik ali javna literarno potopisno pisanje, da bi se ustvaril dokument, ki naredi vtis, je čustven stavba. Nato se eliptična pot spusti nazaj do roba vode. Med potjo potopisec zabeleži in vpliva na bralce. Ti bralci so poleg znanstvenega akademskega občinstva tudi in dokumentira šest zanimivih točk, kjer se lahko sreča z lokalnimi anketiranci, in javnost, turistični deležniki in lokalni mestni svet. Za končno sintezo pa je potrebno, jih vključi v sintetično besedilo. da je avtor-raziskovalec literarno pisanje načrtoval od samega začetka v procesu, ki izhaja iz Aristotelovega koncepta hexis (Aristotel, 350 pr. n. št.; Breton, 2019, 78–79), 2. Intervjuvanje in snemanje včasih imenovanega tudi diateza. Predpona dia- označuje navzkrižno, diagonalno razmišljanje. Avtor-raziskovalec si zamisli načrt svojih spoznanj o točkah ali a. Teorija in uporaba etnografskega intervjuvanja. Raziskovalec-pisec uporablja ploščadih raziskovanja in temah, ki jih obravnava projekt, npr. etnobotanika v tem tehnike pripovedovanja, da bi pridobil bogatejše podatke. Oblikovanje vprašanj. delu. Hexis, ki ga raziskovalec ustvari kot svoj načrt, si lahko predstavljamo kot Uporaba sprehajalnih in pisalnih delavnic. elipso ali šesterokotnik s šestimi točkami. Te točke so lahko teme ali zanimive točke b. Tehnična uporaba zvočnih snemalnikov v zaprtih prostorih in na terenu. Na v mestu, naslov, ploščad na vodenem sprehodu. Ta metoda predlaga, da vizualizacija delavnicah so na voljo nasveti za play-back in transkripcijo ter usposabljanje. prostorskega načrta ohranja prostorski vidik v raziskovalni praksi. Obenem oblikuje Delavnica se zaključi s: snemanjem intervjujev s povabljenimi anketiranci. Ti dispozicijo elementov znanja, ki so vsi v bližini in na voljo avtorju med sintezo, glasovni posnetki so del novega arhiva “etnopola” in predstavljajo podatke za sintezo, vendar v obliki zemljevida postanejo eliptična pot, ki sega v urbani prostor in se vanj ki jo opravi raziskovalni potopisec. vrača. Ta pot hexisa z navzkrižnimi branji se prikaže na mestu in tvori sprehajalno pot, ki jo bralec-obiskovalec lahko odkrije iz potopisnega besedila. 3. Metode analize, sinteza in zagotavljanje virov Za lažjo predstavo o oblikovanju hexisa si oglejmo ta izsek iz literarnega potopisa slovenskega avtorja Dušana Šarotarja o njegovem raziskovanju Galwaya (izvirnik iz Z uporabo posnetkov intervjujev z delavnice razložite in dokončajte pilotno analizo leta 2014). Ključni element literarnega potopisnega pisanja je, da potopisec razkrije štirih tipov: svojo identiteto (Mansfield, 2020), da bi bralce pritegnil v čustven in empatičen i. Čustva in vrednost vsebine z bližino besed odnos z iskanjem dokumentiranja raziskanih krajev: ii. Kraji pojavitve – povezave z lastnim arhivom mesta Kylemore Abbey, sem ponovil v mislih še jaz, da ne bi pozabil, čeprav sem bil prepričan, iii. Kodiranje deležij in pisanje spominov da sem o tem kraju nekje ob temnem jezeru, skritem pod gorami, že slišal, ko sem si iv. Kritična hermenevtika na hitro ustvaril sliko, domišljijski kroki, pisateljsko metodo, podobno, kot počnejo slikarji, od katerih sem se morebiti tega tudi naučil, kroki torej običajno uporabljam pri komponiranju svojih tekstov, to je edini razlog, sem pomislil, zakaj se zdaj tukaj 4. Digitalna dostava vozim, a za to potrebujem mir, počivam, ne spim niti nisem buden, ko sestavljam Pri oblikovanju ustvarjenih dokumentov potopisca za objavo je treba upoštevati kompozicije iz stavkov, primikam in obračam besede, poskušam oceniti dolžino preprostost uporabe na pametnih telefonih. Oblikovan je bil prototip, imenovan teksta, nekje globoko zadaj se mi besedilo obarva z različnimi barvami, običajno so Ramble Strip, ki se je izognil težavam z uporabniško izkušnjo (UX), ko gre za datoteke črne linije dolge, goste, potem jim sledijo čiste bele ploskve, ki pa so polne pomena, PDF na manjših zaslonih: breztežnega pomena, poglavja se prelivajo od rjavih, sivih, zelenih do temnordečih Ramble Strip tonov /.../ (Šarotar, 2014, 29). Metode pripovedovanja, digitalna fotografija, reprodukcija starih razglednic in oglaševanje. Uporaba kod QR za uporabnike pametnih telefonov za prenos iz Dispozicija hexisa v imaginariju mora biti pripravljena in na voljo piscu-raziskovalcu skenirane črtne kode. med terenskim raziskovanjem kraja, pozneje pa med sintezo iz terenskih zapiskov, posnetkov, fotografij in zbranih kulturnih artefaktov. Hexis spreminja tudi čustvena Zvočna knjiga in podcast izkušnja tega, da si dejansko na terenu v proučevanem mestu. V imaginariju se Posneto in urejeno z brezplačno programsko opremo Audacity. Pretvorba v m4v ali vzpostavijo nove dialoške povezave, navzkrižna branja med elementi hexisa, ki v 344 345 prvotnem delovnem načrtu niso nujno sosednji. Bodite pozorni, kako Šarotar išče vas–Velenje–Huda luknja–Slovenj Gradec–Kotlje–Ravne na Koroškem–Podgora. dodatne pridevnike in barvne oblike, da bi svojemu hexisu dal topološko razsežnost, Ne glede na izbrano smer vas bodo spremljali dih jemajoči pogledi na Kamniško- “običajno so črne linije dolge in goste” (Šarotar, 2016, 39), tako da vsebuje več kot le Savinjske Alpe (najvišja gora tega gorovja je 2558 m visoki Grintovec), zelene gozdove, sploščen zemljevid na površini mesta. cerkvice na vrhovih hribov, kozolce in pšenična ali koruzna polja ob poti, ob vstopu V nadaljevanju je prikazan primer takega načrtovanja za trenutno projektno v Savinjsko dolino pa še velika hmeljišča. Prav tako se ne morete izogniti ovinkastim delo, katerega namen je sintetizirati literarno potopisno delo s terenskega dela v cestam. Gotovo se boste spomnili na pesem Johna Denverja Take me Home, Country Newquayu v Cornwallu v Združenem kraljestvu. Ta primer literarnega potopisnega Roads. In če radi poslušate country glasbo, morate na YouTubu poiskati koroškega pisanja je namenjen turističnoinformacijskemu uradu za obveščanje javnosti prek country pevca Milana Kamnika in pesmi Za mušter / Koroška pesem, Skurne besiede, prostora spletnega muzeja. Primer je nastal z opazovanjem na terenu in z enournimi Grta pa douta, Fr’šolnga in Koroški swing. V mežiškem narečju poje o vsakdanjem polstrukturiranimi intervjuji z lokalnim osebjem, ki dela na področju dediščine in življenju domačinov. Ker vožnja od Ljubljane do Podgore z avtomobilom traja gostinstva (Mansfield, 2019). Te veščine bi lahko poučevali v okviru univerzitetnega približno 1 uro in 45 minut, čeprav je dolga le 111 km, se je priporočljivo opremiti z magistrskega programa. Pilotno poučevanje so avtorji uspešno izvedli na spletu v dobro glasbo. Ob delavnikih so ceste lahko precej prometne, ob koncih tedna pa se okviru poletne šole in na delavnicah (ki so potekale v živo) na Univerzi v Mariboru razmere izboljšajo. Kljub temu se je dobro ustaviti na Trojanah, v majhnem kraju, ki – eden od zasnovanih predmetov je tudi dokumentiran (Potočnik Topler, 2020). predstavlja nevidno mejo med ljubljansko in štajersko regijo. Večina ljudi se tu ustavi zaradi velikih slastnih krofov – „trojanskih krofov”, lahko pa se tudi okrepčate v eni V potopisni zgodbi ima pisatelj s seboj izvod avtobiografskega dela avtorja, ki je od najstarejših slovenskih restavracij z velikim parkiriščem in lepo teraso s pogledom živel ali delal na tem območju in čigar dela poznajo domačini. Ta metoda obogatitve na hribe. Ta kraj sicer ni videti nič posebnega, pravzaprav gre za dve navadni stavbi z potovanja potopisca je dobro znana praktikom, na primer W. G. Sebaldu in Svenu ozko cesto vmes, veliko parkirišče in dolge vrste za krofe, vendar je to kraj, kjer morate Lindqvistu, kot metodo za nove literarne potopisce in raziskovalce pa sta jo prvič izkusiti njegov okus. In vonj. Ko sem v petek, 19. julija 2019, stopil iz avtomobila, da predstavila (Mansfield at al., 2021) v svojem delu o pristaniškem mestu Cherbourg. bi se malce osvežil, ker je bilo neznosno vroče in vlažno, me je najprej dosegel vonj po krofih. Če ste se slučajno odločili, da si boste sveže ocvrte krofe privoščili pozneje, bo njihov mamljivi vonj ta „pozneje” spremenil v „zdaj” – tudi če imate močan značaj. Z Terenski zapiski aromami se nima smisla boriti. In recept? Izumila ga je kuharica Rajka Konjšek leta 1961 in je do danes ostal dobro varovana skrivnost. Dame v belih kapah in plaščih delajo, kot da gre za življenje ali smrt. Terenski zapiski, ki jih med raziskovanjem zapiše potopisec, zagotavljajo avtentične informacije iz turističnega prostora. Predstavitev zapiskov v obliki potopisne zgodbe piscu omogoča, da svoja čustva posreduje neposredno iz Zaradi terenskih zapiskov zgodba pripada raziskovanemu turističnemu prostoru in teh prostorov. V naslednjem odlomku boste videli, kako prehod v pripovedno obliko postane njegov del. Ta proces pisanja, ki ga raziskujejo literarni teoretiki, se imenuje sporoča bralcem, da je bil pisec dejansko tam. Pripovedna oblika uporablja pretekli deiktična referenca. V ta turistični prostor umešča tudi bralce. čas in prvoosebnega pripovedovalca, ki pripoveduje o potovanju; poiščite trenutek prehoda oz. spremembe, ko pridete do “Ko sem v petek”, spodaj: To je odlomek iz terenskih zapiskov izleta iz Ljubljane do Prežihove bajte v Podgori: Sklep Da bi dosegli Ravne na Koroškem in od tam prišli do Podgore, se lahko odpravite po regionalnih cestah Ljubljana–Domžale–Trojane (tu se morate ustaviti za najboljše tradicionalne trojanske krofe) – Vransko (restavracija Grof je odlična izbira, če potrebujete spodoben obrok ali le hiter prigrizek na poti) – Velenje (mesto se je v preteklosti imenovalo Titovo Velenje, tu se lahko ustavite in si ogledate Velenjski Najin članek poudarja pomen teoretično utemeljenih metod potopisnega pisanja, zlasti procesa oblikovanja “etnopola”, kot pomembne podlage za uveljavljanje krajev in razvoj trajnostnih turističnih destinacij ob hkratnem spoštovanju rasti lastne identitete piscev. Ker pa še vedno preslabo razumemo, kako grad, Muzej premogovništva, vsako leto septembra je tu organiziran Pikin festival potopisno pisanje poteka na terenu, so v tem članku opisane metode in postopki ter in, mimogrede, Velenje je partnersko mesto britanskega Neath Port Talbota) – Huda primeri za terensko delo. Najpomembnejši prispevek tega članka je predstavitev in luknja (jama, zanimiva za speleologe in folkloriste zaradi številnih zgodb, ki so se uporaba inovativne metode literarnega potopisnega pisanja za uveljavljanje kraja, razvile z jamo), Mislinja (rojstna hiša slikarja Jožeta Tisnikarja) – Slovenj Gradec (lepo razvoj trajnostnega turizma in rast osebne identitete. Za spodbujanje nadaljnjega staro mesto s cerkvijo sv. Elizabete ter pokrajinskim muzejem in galerijo, iz Slovenj razvoja trajnostnega turizma je pomembno, da ima turizem v prihodnosti aktivno Gradca lahko v 20 minutah pridete do smučišča Kope) – Ravne na Koroškem (Ravne, vlogo pri podpiranju lokalne skupnosti, da se vključi v trajnostne ali vsaj bolj v preteklosti Gutenstein, so mesto z jeklarsko tradicijo – danes nas na to spominja trajnostne poslovne prakse tudi z uporabo inovativnih metod potopisnega pisanja Forma viva, tu si lahko ogledate grad in park okoli njega, galerijo in muzej ali pa skupaj z novimi tehnologijami in novimi mediji, ki se lahko uporabijo za različne greste plavat (vse leto) ali smučat pozimi, v okolici so idealne točke za pohodništvo, načine promocije in obveščanja domačinov, turističnih delavcev in tudi turistov o degustacijo mošta, domače salame, skute z bučnim oljem in čebulo ter doma pečenega ohranjanju kulturne in naravne dediščine. Dolgoročno morajo destinacije strateško rženega kruha) ali pa se iz Ljubljane po avtocesti odpravite do Arje vasi (tudi v tem uporabljati vire, da bi privabile turiste in hkrati poskrbele za zadovoljstvo domačinov. primeru je obvezen postanek na Trojanah) in nadaljujete po regionalni cesti Arja 346 347 Internetski muzej priča: Književno pisanje putopisa za razvoj kulturnog turizma Charlie Mansfield & Jasna Potočnik Topler Uvod Mnoga1 odredišta imaju rijetke primjere kulturne baštine, ali se suočavaju s 1 Autori bi se željeli izazovima kako odgovorno povezati kulturnu baštinu i turizam. S druge zahvaliti istraživačkom timu programa suradnje strane, renomirana odredišta izvješćuju da je daljnji razvoj i upravljanje Interreg V-A Slovenija-turističkim odredištima usmjerenim na baštinu postao sve izazovniji jer su zbog Hrvatska na projektu novih tehnologija korisnici postali potrošači, a ne kreatori kulture i artefakata. KAŠTELIR koji ih je pozvao da obave taj posao i Međutim, široko rasprostranjen pristup internetu putem bežične mreže i posjedovanje predstave otkrića kao pametnih telefona stvorili su javnost do koje muzeji mogu doprijeti novim digitalnim novi oblik književnog proizvodima. Novo istraženo i pripovijedano pisanje o kulturi koje je ovdje predloženo pisanja putopisa za održivi turizam. Autori i predstavljeno dobro se uklapa u te nove tehnologije. Priče se mogu dostaviti putem se zahvaljuju i ispitanim mrežnih blogova, podcasta i e-knjiga. Mogu se pogledati na mreži na internetskim čitateljima i osoblju u stranicama na kojima su zajedno s pričama prikazane fotografije baštinskih artefakata hotelima, restoranima, muzejima i turističkim i mjesta. Priče nisu putopisno novinarstvo ni promocijski materijali za turističke središtima Newquaya proizvode, već su oblik pisanja koji čitatelje angažira uz lik, naraciju i proteklo koji su priredili takvu dobrodošlicu u Cornwallu vrijeme. Autor se kreće kroz turističke prostore koristeći rute koje posjetitelji mogu i tako strpljivo odgovarali sami slijediti. Iskustva koja posjetitelji mogu podijeliti pomno se pripovijedaju. na sve istraživačke upite propovijedima Uz pritisak tehnologija samo da se konzumira homogenizirani proizvod, ovo bogatim podatcima i osjećajima. Autori bi također željeli zahvaliti dr. Philippu Wassleru na Sl. 6. Prežihovljeva stara kuća, danas memorijalni muzej pod nazivom Kuća Prežihova Voranca kontinuiranoj suradnji u eksperimentiranju (Prežihova bajta) (kpm.si) s književnim pitanjem putopisa kao istraživačkim Prežih’s old house, today the memorial museum called the Prežihov Voranc Cottage (Prežihova alatom. bajta) (kpm.si) Prežihova stara hiša, danes spominski muzej, imenovan Prežihova bajta (kpm.si) 348 349 istraživanje uključuje lokalne građane, dizajnere turističkih proizvoda i kupce u pisanje putopisa. Korištenje pripovijedanja za prijenos znanja počinje pronalaziti svoj proces lokalnog stvaranja mjesta, a time i da postanu sukreatori kako bi održali put i u objavljivanju akademskih časopisa, na primjer uvod u ovaj članak (Wassler svoju raznoliku nematerijalnu kulturnu baštinu. Raznolikost, jedinstvenost & Talarico, 2021), gdje se snažno koristi za stvaranje osjećaja uz komunikaciju i održivost bitne su sastavnice uspješnih odredišta. Prikupljanje i razmjena konteksta za istragu. etnobotaničkog znanja dobro se uklapaju u taj opseg. Unatoč činjenici da Svjetska U okviru programa EU ERASMUS+ Teaching Mobility, Mansfield je razvio i poučavao turistička organizacija ukazuje na to da je prije pandemije bolesti COVID-19 inovativne metode prikupljanja podataka u Francuskoj i Ujedinjenom Kraljevstvu. Ta više od 40 % svih međunarodnih turista pripadalo ”kulturnim turistima”, rast se metodologija oslanja na etnografsko intervjuiranje i interpretativnu fenomenološku u ovom sektoru obilježila je fragmentacija u brojne podvrste i niše (Richards, analizu kako bi se lokalni građani uključili u dijeljenje i preuzimanje autorstva 2018) što donosi nove izazove i mogućnosti za razvoj novih turističkih proizvoda, nad vlastitom nematerijalnom kulturnom baštinom (ICH). Te radionice hodanja i također onih koji se odnose na biljke i drugu prirodnu baštinu. Cilj je turizma pisanja lokalnom stanovništvu pružaju socijalne, pripovjedne i tehnološke vještine kulturne baštine što bolje iskorištavanje lokalnog okružja za lokalnu kulturu i za nastavak etnoloških i autoetnografskih procesa izgradnje. To ispunjava stvaranje baštinu te smanjenje negativnih utjecaja. Upravitelji baštine širom svijeta imaju identiteta u kulturnoj razmjeni novog turističkog okružja (Mansfield, 2020). za cilj iskorištavanje prihoda od turizma kako bi se održavala baštinska imovina. Novi sustavi upravljanja znanjem (KM) i pripovjedne metode kombiniraju se kako Unatoč dobro razvijenim teoretskim konceptima kulturnog turizma i turizma bi se stvorila otvorena arhiva kulturne baštine koristeći glasove, recepte, glazbu, temeljenog na baštini, često nedostaje znanje na terenu. Mnoga mjesta s bogatom upravljanje biološkom raznolikošću i priče. Uz dizajn specifikacija dokumenata baštinom još uvijek nisu prepoznala turizam kao alat za upravljanje baštinom prilagođenih mobilnim uređajima, ti se kulturni artefakti mogu dijeliti u novim i očuvanje baštine, dok se s druge strane mnoga odredišta s bogatom baštinom muzejima i na pješačkim stazama temeljenim na temama baštine. Studija slučaja i suočavaju s brojnim problemima, poput nedostatka autentičnosti i tradicije, uzor za ovaj članak izrada je ponovno upotrebljive kontrolne liste botaničkih biljaka nezadovoljstva lokalnog stanovništva, problema s imidžom, negativnih utjecaja za lokalne dionike turizma kako bi istražili vlastitu etnobotaniku svoje regije radi na okoliš te nedostatka ulaganja i problema s imidžom. Da bi odgovorila na te poboljšanja turističke ponude lokalnim prehrambenim proizvodima i drugim biljnim izazove, odredišta su se pokušala ponovno pozicionirati s pomoću različitih alata interesima. Primjena navedenog na istraživanje mjesta, koristeći književno pisanje i pristupa. Jedno je od njih pisanje putopisa koje uključuje slaganje govornih putopisa za turizam u Newquayu, Cornwall, Ujedinjeno Kraljevstvo dana je u ovom praksi i vrlo raznolikih tekstova (Culbert, 2018) u kojima kreatori pišu o svojem članku kao primjer za ponovnu upotrebu. korisničkom iskustvu putovanja na drugim mjestima (Robinson, 2004). U tim tekstovima putopisaca, koji također mogu biti dragocjeni povijesni, etnološki i antropološki izvori (Kavrečič, 2011), ”stavovi i pogledi izražavaju narativni prostor iz kojeg pripovjedač i čitatelj proučavaju, ocjenjuju i kategoriziraju Centar za posjetitelje zainteresirane za baštinu: etnobotanika i različite kulture i društva koja istražuju” (Alú & Hill, 2018, 1). To je jedan od ”etnopol” razloga zašto pisanje putopisa ima značajnu moć uvjeravanja u turizmu (McWha et al., 2016) i valja ga usvojiti u stvaranju mjesta, u daljnjem razvoju održivih turističkih praksi i održivih odredišta. Uključivanjem pisanja putopisa mogu se stvoriti lijepe priče koje su značajne za kreiranje proizvoda i odredišta. Dalje u članku bit će predstavljeno stvaranje priča metodom književnog pisanja putopisa i konceptom ”etnopol” (iz fr. ethnopôle). Etnobotanika, koja je turistički najvidljivija, može se vidjeti u lokalnim botaničkim vrtovima i etnografskim muzejima; uzmimo na primjer, Ljubljanski botanički vrt u Sloveniji, koji je osnovan 1810. godine i sadržava više od 4500 vrsta, ili Muzej luka u Roscoffu u Francuskoj, dok tvrtka za sakupljanje morskih algi u Roscoffu nudi primjer poduzetništva koje kombinira upravljanje znanjem, istraživanje i blagodat lokalno dostupnih proizvoda iz morske vegetacije za stvaranje novog i rastućeg poslovanja. Primjerice, književni muzej pod nazivom Izvrsne priče čine izvrsne muzeje Bajta Prežihova Voranca, posvećen književniku Lovri Kuharu (Kotlje, Slovenija) (sl. 1–6) (ima mali vrt u blizini stare tradicionalne kuće (sl. 7). Takve se zbirke, vrtovi i muzeji uvelike razlikuju po svojem dizajnu, značajkama i namjeni i mogu – kada budu prepoznati kao vodeće atrakcije – privući značajan broj Iskustva turista u osnovi su priče (McCabe & Foster, 2006) i turisti neprestano tragaju za novim pričama, od kojih se očekuje da budu drukčije, jedinstvene, turista, na primjer Kew Gardens u Ujedinjenom Kraljevstvu ili Monet’s Garden u posebne, originalne i autentične. Porastom interesa turista za materijalnom Francuskoj (Ballantyne et al., 2008). Stoga su vijeće i tijela za upravljanje zemljištem i nematerijalnom kulturnom baštinom, organizacije za upravljanje odredištima, u najboljem položaju da osiguraju makrookoliš za zaštitu biljne raznolikosti. muzejima, galerijama i kulturnim udrugama traže metode za otkrivanje nematerijalne kulturne baštine lokalnih stanovnika i dijeljenja iste prije nego Postrojenja za artizanalnu proizvodnju hrane na lokalnoj razini prva je, najatraktivnija što se izgubi. Radi se o krhkom poznavanju upotreba i praksi nestajućega integracija etnobotanike u turistički lanac vrijednosti. Biljke koje se javljaju lokalno gradskog prostora, biljaka i prehrambenih proizvoda (Bessière 2013), odjeće i ili one koje se lako mogu prilagoditi klimi, tlu, znanju i dostupnosti radne snage od radnih praksi koje su više usklađene s lokalnom, održivom proizvodnjom. Ovaj primarne su važnosti za lokalne dionike u, na primjer, primorskom gradu. Hrana projekt ističe nove metodologije u stvaranju nematerijalne baštine za internetski od biljnog materijala lokalnim proizvođačima nudi sigurniji izbor od životinjskih muzej i predlaže model prijenosa koji istražuje narativno znanje uz književno izvora zbog manjeg rizika od trovanja hranom te nema virusnog prijenosa kao što 350 351 je to slučaj kod virusa H1N1 od svinjskog i pilećeg virusa ebole iz mesa, a nedavno i Okus ili miris hrane – lokalna biljka koja potječe iz antičkih SARS-a i koronavirusa nakon zoonotskih događaja na veleprodajnom tržištu hrane vremena koja je možda sadržana u lokalnom nazivu mjesta ili životinjskog podrijetla. imenu rijeke. Simbolično – pozitivno s lokalnom povezanošću s kulturom i književnošću. Centar za posjetitelje zainteresirane za baštinu ili ”etnopol” često turistima pruža pogled na proizvodnju hrane prije inovacija u kemijskoj kontroli i monokultura Odjeća. Nosiva botanika, stvorena i izrađena lokalnim zanatskim prikupljenih od ulja. U Ujedinjenom je Kraljevstvu glavni primjer monokulture vještinama. Institucije za očuvanje toga znanja unaprjeđuju se i sadnja talijanskog ljulja kao krmnog bilja za proizvodnju mesa i vune u cijeloj zemlji. prenose kao dio lokalne kulture na fakultetima, radionicama i uz Ta trava pruža imidž turističkog odredišta (TDI) Britanije kao zelene i ugodne zemlje. tečajeve koje nude regionalna sveučilišta. Međutim, to nije autohtona vrsta. Uzgaja se na način da se spriječi rast drveća i suzbije poljsko bilje divljim cvijećem koje bi održavalo zdravlje niza vrsta, uključujući Sklonište – izgradnja s botanikom i korištenje znanja o lokalnoj uzgajane životinje, ljude i divlje životinje. proizvodnji i radu. Atrakcija za posjetitelje, oprema ili zgrada izrađena od drveta. Npr. stara vinska preša, klupa, park s drvećem Konačno, biljke koje sadržavaju nektar za oprašivače, na primjer pčele, ne nude ili botanički vrt. Drvene zgrade napravljene od lokalnog drva, a ne izravni izvor hrane za ljude pa su zanemarene u komercijalnim režimima sadnje. Radi održivosti, turistički razvoj mora pronaći način kako te biljke učiniti kulturno uvoznog drva. Sponzorstvo i promocija lokalnih drvnih i šumarskih poduzeća dovedenih u turistički prostor. privlačnima za konzumaciju na drukčiji način. Primjer za to su đurđevak ili suze (”solzice” ili ”šmarnice” na slovenskom) iz literature (kratka priča i zbirka kratkih priča Solzice) Lovre Kuhara, pod pseudonimom Prežihov Voranc u Sloveniji, koje imaju simboličku vrijednost iz kulturne prijestolnice regije. Proces stvaranja resursa za internetski muzej Izrada etnobotaničkog kontrolnog popisa za održivu dobrobit Kultura i baština mogu potaknuti procese ruralne i urbane obnove (Zukin, 1995). Prilikom stvaranja mjesta, kreativnost je postala značajna strategija, a turizam presudan za provedbu različitih kreativnih strategija, (Richards, 2020), uključujući putopise, njegove metode i tehnike. Kasnije je detaljno predstavljen postupak stvaranja resursa za centar za posjetitelje zainteresirane za baštinu. Francuska inicijativa ”Sites of Remarkable Taste” pokazuje ostalim promicateljima turizma i savjetnicima za turizam da je simboličkom kulturnom kapitalu potrebno istraživanje i posvećenost marketinškog sadržaja kako bi ga javnost mogla primijetiti. Da bi se to znanje moglo prenijeti, ovaj članak nudi početni 1. Identificiranje ispitanika i bogatih lokacija kontrolni popis u nastavku (tab. 1), kao vodič za one koji žele identificirati biljne U ranijim istraživanjima koncept ”toureme” predložen je kao bogat trenutak i proizvode kako bi lokalna turistička ponuda bila autentičnija, jedinstvenija i ekološki prostor turističke vrijednosti (Mansfield, 2018). Sada se to može proširiti oslanjanjem održivija za njihov grad i regiju. na lokalno znanje pozivanjem lokalnih radnika i profesionalaca u baštini i turizmu da doprinesu svojim prešutnim znanjem. Taj popis za izradu polustrukturiranog Tab. 1: Kontrolna lista etnobotanike intervjua uključuje sljedeće teme: (i) identificiranje njihovih mjesta rada i njihovih ruta kroz urbani prostor; (ii) primjena tih linija leta na karte iz arhive; (iii) uključivanje lokalnog stanovništva u raspravu o topografiji grada, ulaznim točkama koje uključuju, KONTROLNA LISTA ETNOBOTANIKE na primjer, autobusni kolodvor, parkirališta na koja dolaze posjetitelji, postojeće Jelo i piće. Obično glavni ugljikohidratni prehrambeni proizvodi turističke atrakcije i sadržaje; (iv) pobuđivanje znanja o geomorfologiji urbanog koji se mogu pripremiti i kao fino jelo i kao turistička brza hrana prostora, s njegovim padinama, geologijom, pristupom rijeci i javnim prostorom, za van. U pripremu obroka mora se uključiti dobrobit, npr. kako bi se istraživačkom putopiscu pomoglo u mapiranju pješačke rute za otkrivanje izbjegavanje dodavanja rafiniranog šećera i drugih alergena. grada. Mnogi su europski gradovi odrasli na obalama rijeka okrenutih prema jugu Nastojte apelirati na nove izbore za konzumaciju hrane u novoj gdje je opskrba tekućom vodom osiguravala pitku vodu, navodnjavanje i zbrinjavanje javnosti, npr. vegetarijanske, veganske i nealkoholne opcije. otpada nizvodno. Obronci okrenuti prema jugu u Europi pružaju sunčaniji aspekt za voćarstvo i povezuju se sa specifičnom temom ovog istraživanja, etnobotanikom. Hrana za oprašivače kako bi se održali biljni i botanički oblici Planiranje i izgradnja književnog hexisa putopisca (pogledajte sintezu u nastavku) života. Za te će biljke biti potrebne edukativne ploče i veze s lokalnim simboličkim kulturnim kapitalom. prati konturu europskoga grada od njegove rijeke najprije uz padinu od izvora vode do najviše točke u gradu. Taj ključni turistički plato može biti spomenik ili javna zgrada. Zatim se eliptični put vraća natrag do ruba vode. Usput, putopisac bilježi i Biljni proizvodi koji se mogu reciklirati. Podignuta društvena dokumentira šest zanimljivih mjesta u kojima se mogu upoznati lokalni ispitanici svijest o tome čiji se rad i znanje koriste i vrednuju u prikupljanju, radi uključivanja u sintetizirani tekst. preradi i ponovnoj uporabi biljnih nusproizvoda. 352 353 2. Intervjuiranje i snimanje koji se ponekad naziva a. Teorija i upotreba etnografskog intervjuiranja. Istraživač pisac koristi i dijatezom. Prefiks pripovjedne tehnike kako bi prikupio bogatije podatke. Osmišljavanje pitanja. dia- označava križ, Korištenje radionica hodanja i pisanja. dijagonalno razmišljanje. b. Tehnička uporaba audiosnimača u zatvorenom prostoru i na terenu. Tijekom Autor istraživač radionica daju se savjeti i nudi osposobljavanje za reprodukciju i transkripciju. osmišljava plan svojih saznanja o mjestima Radionica se završava: Snimanjem intervjua s pozvanim ispitanicima. Te snimke zaustavljanja ili platou glasa dio su nove arhive za ”etnopol” i predstavljaju podatke za sintezu istraživačkog istrage i temama koje se putopisca. ispituju u projektu, npr. etnobotanika u ovome 3. Metode analize, sinteza i isporuka resursa radu. Hexis koji istraživač Korištenjem snimaka s radionice za intervjuiranje objašnjava se i dovršava pokusna Sl. 7. Mali vrt pored Kuće Prežihova Voranca (foto: J. Potočnik stvara jer se njegov plan analiza koja se sastoji od četiri tipa: Topler) može vizualizirati kao i. sadržaj osjećaja i vrijednosti s blizinom riječi elipsa ili šesterokut od A small garden next to the Prežihov Voranc Cottage (photo: J. šest točaka. To bi mogla ii. mjesta pojave – poveznice na vlastitu arhivu grada Potočnik Topler) biti tema ili zanimljivo iii. kodiranje gerunda i pisanje memoranduma Majhen vrt ob Prežihovi bajti (foto: J. Potočnik Topler) mjesto u gradu, adresa, iv. kritička hermeneutika. plato u šetnji s vodičem. Vizualiziranje prostornog plana kako predlaže ova metoda, zadržava prostorno 4. Digitalna isporuka razmatranje u istraživačkoj praksi. Time se pravi raspored elemenata znanja koji su svi bliski i dostupni autoru tijekom sinteze, no u obliku mape oni postaju eliptična Dizajn izlaznih dokumenata putopisca za isporuku trebao bi razmotriti jednostavnost ruta koja seže u urbani prostor i vraća se. Taj put hexisa, s unakrsnim čitanjima, upotrebe na pametnim telefonima. Dizajniran je jedan prototip nazvan ”Ramble preslikava se na grad kako bi oformio pješačku rutu koju čitatelj posjetitelj može Strip” koji je izbjegao probleme s korisničkim iskustvom (UX) PDF-ova na manjim otkriti iz putopisnog teksta. zaslonima: Da biste lakše vizualizirati to stvaranje hexisa, razmotrite ovaj odjeljak iz književnog pisanja putopisa slovenskog autora Dušana Šarotara o njegovu istraživanju Galwaya Ramble Strip (izvornik iz 2014.). Ključni element književnog pisanja putopisa je da putopisac Pripovjedne metode, digitalna fotografija, reprodukcija starih razglednica i otkriva vlastiti identitet (Mansfield, 2020) kako bi čitatelje uključio u emotivan i oglašavanje. Korištenje QR kodova za korisnike pametnih telefona radi preuzimanja empatičan odnos uz potragu za bilježenjem istraženih mjesta: skeniranih crtičnih kodova. Kylemore Abbey, sem ponovil v mislih še jaz, da ne bi pozabil, čeprav sem bil prepričan, Audioknjiga i podcast da sem o tem kraju nekje ob temnem jezeru, skritem pod gorami, že slišal, ko sem si na hitro ustvaril sliko, domišljijski kroki, pisateljsko metodo, podobno, kot počnejo Snimljeno i uređeno pomoću besplatnog softvera Audacity. Pretvorite u m4v ili slikarji, od katerih sem se morebiti tega tudi naučil, kroki torej običajno uporabljam mp3 za distribuciju kao audioknjige na Google Play Storeu ili kao preuzimanja iz pri komponiranju svojih tekstov, to je edini razlog, sem pomislil, zakaj se zdaj tukaj muzejskog vlastitog sustava upravljanja znanjem, pružajući tako virtualni lokalni vozim, a za to potrebujem mir, počivam, ne spim niti nisem buden, ko sestavljam muzej. kompozicije iz stavkov, primikam in obračam besede, poskušam oceniti dolžino teksta, Korištenje Googleovih internetskih stranica i Google dokumenata kao besplatnog sustava nekje globoko zadaj se mi besedilo obarva z različnimi barvami, običajno so črne linije upravljanja znanjem dolge, goste, potem jim sledijo čiste bele ploskve, ki pa so polne pomena, breztežnega Mali lokalni muzeji često nisu dostatno financirani pa se jednostavni sustav pomena, poglavja se prelivajo od rjavih, sivih, zelenih do temnordečih tonov /.../ upravljanja znanjem može dizajnirati i učiniti javnim putem besplatnoga Googleova (Šarotar 2014, 29) softvera, nazvanog ”Google Sites” i ”Google Drive”. Sinteza pomoću hexisa (tjelesnog pamćenja i pozicioniranja u društvenom svijetu) Raspored hexisa u imaginarnome mora biti pripremljen i dostupan piscu istraživaču tijekom terenskog rada na ispitivanju mjesta, a kasnije tijekom sinteze iz terenskih Faza književnog pisanja putopisa predložena u ovom istraživanju inovativna je. Razvija zabilježaka, snimaka, fotografija i prikupljenih kulturnih artefakata. Hexsis je književno pisanje putopisa radi stvaranja dokumenta koji je impresivan, emotivan i izmijenjen emocionalnim iskustvom boravka na terenu i u gradu koji se proučava. koji utječe na čitatelje. Ti čitatelji, a ne samo znanstvena akademska publika, također Nove dijaloške poveznice, unakrsna čitanja, obavit će se u imaginarnom između su javnost, dionici u turizmu i lokalno gradsko vijeće. Konačna sinteza, međutim, elemenata hexisa koji nisu nužno bliski u izvornom ”hex planu”. Obratite pozornost zahtijeva da je autor istraživač od samog početka planirao književno pisanje u procesu kako Šarotar traži dodatne pridjeve i oblike boje kako bi svojem hexisu dao topološku izvučenom iz Aristotelova koncepta hexis (Aristotel, 350 BC; Breton 2019., 78–79), 354 355 Koji god smjer odabrali, pratit će vas prizori Kamniško-savinjskih Alpa koji oduzimaju dimenziju ”crne crte obično su duge i guste” (Šarotar, 2016., 39) tako da sadržava više dah (najviša je planina ovog lanca 2558 m visok Grintovec), zelenih šuma, crkava na od spljoštene karte na površini grada. vrhovima brežuljaka, stogova i polja pšenice ili kukuruza uz ceste i dalje, kad uđete Primjer toga planiranja prikazan je u nastavku za trenutačni projektni rad koji treba u Savinjsku dolinu, velika polja hmelja. Također ne možete izbjeći zavojite ceste. sintetizirati književno putopisno djelo iz terenskog rada u Newquayu u Cornwallu, Pjesma Johna Denvera Take me Home, Country Roads sasvim će vam sigurno pasti Ujedinjeno Kraljevstvo. Taj primjer književnog pisanja putopisa služi turističkom na pamet. A ako volite country glazbu, morate guglati pjevača country glazbe Milana uredu za informiranje njegove javnosti putem internetskog muzejskog prostora. Kamnika iz Koroške i na YouTubeu potražiti pjesme Za mušter/Koroška pesem, Skurne Prikupljen je opažanjem na terenu i jednosatnim polustrukturiranim intervjuima besiede, Grta pa douta, Fr’šolnga, Koroški swing. On pjeva na Prežihovljevu dijalektu s lokalnim osobljem u baštinskoj i ugostiteljskoj industriji (Mansfield, 2019). Te bi (Mežiška dolina) o svakodnevnom životu mještana. Budući da vožnja od Ljubljane do se vještine mogle predavati kao sveučilišni magistarski program. Autori su uspješno Podgore traje oko 1 sat i 45 minuta automobilom, iako ima samo 111 km, preporučljivo provodili pokusnu poduku putem interneta tijekom ljetne škole i na radionicama uživo je opremiti se dobrom glazbom. Tijekom radnih dana ceste mogu biti prilično na Sveučilištu u Mariboru – jedan od osmišljenih tečajeva također je dokumentiran prometne, ali vikendom je bolje. Ipak je dobro zaustaviti se u Trojanama, malom selu (Potočnik Topler, 2020). koje predstavlja nevidljivu granicu između Ljubljane i Štajerske regije. Većina ljudi U putopisnoj priči pisac sa sobom nosi kopiju autobiografskog djela autora koji je živio ovdje se zaustavlja zbog velikih ukusnih krafni – ”trojanski krofi”, ali možete pojesti ili radio na tom području i čija su djela poznata lokalnom stanovništvu. Tu metodu nešto i u nekom od najstarijih slovenskih restorana s ogromnim parkiralištem i lijepom obogaćivanja putovanja putopisca dobro poznaju praktičari, na primjer W. G. Sebald i terasom s pogledom na brda. Mjesto ne izgleda nimalo posebno, zapravo postoje dvije Sven Lindqvist, ali prvi je put predstavljena kao metoda za nove književne putopisce obične zgrade s uskom cestom između njih, velikim parkiralištem i dugačkim redovima i istraživače (Mansfield et al., 2021) u njihovu radu na lučkom gradu Cherbourgu. za krafne, ali ovo je mjesto na kojem se morate zaustaviti da ga okusite. I pomirišete. Kad sam tog petka, 19. srpnja 2019., izašao iz automobila kako bih se osvježio jer je bilo vruće i vlažno kao u paklu, prvo što sam osjetio bio je miris krafni. Ako ste kojim slučajem odlučili da ćete poslije probati svježe pržene krafne, njihov primamljiv miris Terenske zabilješke pretvorit će to kasnije u sada – čak i ako imate jak karakter. Nema smisla opirati se aromi. A recept? Izumila ga je kuharica Rajka Konjšek 1961. godine i ostao je strogo čuvana tajna. Dame u bijelim kapama i kaputima rade kao da je riječ o životu i smrti. Terenske zabilješke koje je putopisac zapisao tijekom istraživanja pružaju autentična ažuriranja iz turističkih prostora. Predstavljanje zabilješki kao putopisne priče također omogućava piscu da svoje osjećaje prenese izravno Zbog terenskih zabilježaka priča pripada i postaje dijelom istraženog turističkog iz tih prostora. U sljedećem ćete odlomku vidjeti kako prelazak u pripovjedni oblik prostora. Taj se postupak pisanja, koji su istraživali književni teoretičari, naziva čitateljima signalizira da je pisac doista bio tamo. Pripovjedački oblik koristi prošla deiktička referencija. Ona također smješta čitatelje u taj turistički prostor. vremena i prepričavanje putovanja u prvom licu; potražite trenutak promjene kad dođete do dijela ”Kada sam izašao”, u nastavku: Ovo je izvadak iz terenskih zabilježaka s putovanja iz Ljubljane do muzeja pisca Prežihova Voranca u Podgori: Zaključak Da biste stigli do grada Ravne na Koroškem, a od tamo do Podgore, možete ići regionalnim cestama Ljubljana – Domžale – Trojane (ovdje se morate zaustaviti radi najboljih tradicionalnih trojanskih krafni) – Vransko (restoran Grof izvrstan je izbor ako trebate pristojan obrok ili samo brzi zalogaj usput) – Velenje (grad se u prošlosti zvao Titovo Velenje, ovdje se možete zaustaviti i posjetiti Velenjski dvorac, Naš članak naglašava važnost teorijski utemeljenih metoda pisanja putopisa, posebno procesa izgradnje ”etnopola”, kao značajne osnove za stvaranje mjesta i razvoj održivih turističkih odredišta, istovremeno poštujući rast vlastitih identiteta pisaca. Budući da i dalje postoji nedostatak razumijevanja kako Muzej rudarstva, ovdje se svakog rujna organizira Festival Pipi Duga Čarapa i, pitanje putopisa djeluje na terenu, u ovom su članku razrađene metode i procesi, usput rečeno, Velenje je grad blizanac britanskog Neath Port Talbota) – Huda luknja zajedno s primjerima za terenski rad. Najznačajniji je doprinos ovog članka u (špilja zanimljiva za speleologe i folkloraše zbog mnogih priča koje su se pričale o predstavljanju i primjeni inovativne metode književnog pisanja putopisa za stvaranje špilji), Mislinja (rodna kuća slikara Jože Tisnikara) – Slovenj Gradec (prekrasni stari mjesta, održivi razvoj turizma i rast osobnog identiteta. Za daljnje poticanje razvoja grad s crkvom sv. Elizabete i regionalnim muzejom i galerijom, do skijališta Kope iz održivog turizma, važno je da u budućnosti turizam igra aktivnu ulogu u pružanju Slovenj Gradeca možete doći za 20 minuta) – Ravne na Koroškem (Ravne, u prošlosti podrške lokalnoj zajednici da se uključi u održivu ili barem održiviju poslovnu praksu, Gutenstein, grad je s tradicijom čeličane – na to nas danas podsjeća Forma Viva, ovdje također koristeći inovativne metode pisanja putopisa, zajedno s novim tehnologijama možete posjetiti dvorac i park oko njega, galeriju i muzej, a zimi se kupati (tijekom i novim medijima za korištenje različitih načina promocije i informiranje mještana, cijele godine) ili skijati, u okolici imate idealna mjesta za planinarenje, kušanje mošta, turističkih djelatnika i turista o očuvanju kulturne i prirodne baštine. Dugoročno, domaće salame, svježeg sira s bučinim uljem i lukom i domaćeg raženog kruha) ili odredišta trebaju strateški koristiti resurse kako bi privukla turiste, a istovremeno autocestom od Ljubljane do Arje Vasi (zaustavljanje u Trojanama također je obvezno zadržala zadovoljstvo lokalnog stanovništva. u ovom slučaju) i nastaviti dalje regionalnom cestom Arja Vas – Velenje – Huda luknja – Slovenj Gradec – Kotlje – Ravne na Koroškem – Podgora. 356 357 McCabe, S. & C. Foster (2006): The Role and Function of AUTHORS / AVTORJA / AUTORA Narrative in Tourist Interaction. Journal of Tourism and Cultural Change, 4, 3, 194–215. McWha, M. R., Frost, W., Laing, J. & G. Best (2016): Writing CHARLIE MANSFIELD, Dr. for the anti-tourist? Imagining the contemporary travel magazine reader as an authentic experience seeker. Current Issues in Tourism, 19, 1, 85–99. University of Plymouth, Faculty of Arts, Humanities and Munar, A. M. & J. S. Jacobsen (2014): Motivations for Business, Plymouth Business School sharing tourism experiences through social media. Cookworthy Building, Drake Circus, Plymouth, Tourism Management, 43, August, 46–54. PL4 8AA, UK Richards, G. (2020): Designing Creative Places: The Role of Creative Tourism. Annals of Tourism Research, 85, e-mail: charlie.mansfield@plymouth.ac.uk https://www.sciencedirect.com/science/article/ pii/S0160738320300669 (last access: February 2021). JASNA POTOČNIK TOPLER, izr. prof. dr. Richards, G. (2018): Cultural Tourism: A Review of Recent Research and Trends. Journal of Hospitality and Tourism Management, 36, September, 12–21. Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem Robinson, M. (2004): Narratives of Being Elsewhere: Cesta prvih borcev 36, 8250 Brežice, Slovenija Tourism and Travel Writing. In: Lew, A. A., Hall, M. C. & M. A. Williams (eds.): A Companion to Tourism. e-mail: jasna.potocnik1@um.si Malden, Oxford, Carlton, Blackwell Publishing, 303–316. Snoj, M. (2010): Slovenska zemljepisna imena v luči etimologije. In: Smole, V. (ed.): Slovanstvo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj, seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske BIBLIOGRAFIJA fakultete. Šarotar, D. (2014): Panorama. Ljubljana, Beletrina. Alu, G. & S. P. Hill (2018): The travelling eye: reading the Hu, Y. & B. Ritchie (1993): Measuring destination Šarotar, D. (2016): Panorama [EN translation]. Ljubljana, visual in travel narratives. Studies in Travel Writing, attractiveness: A contextual approach. Journal of Beletrina. 22, 1, 1–15. Travel Research, 32, 2, 25–34. Wassler, P. & C. Talarico (2021): Sociocultural impacts of Aristotle (350 BCE): Nicomachean Ethics, http://classics. Kavrečič, P. (2011): Pričevalci preteklosti: Avanturisti in COVID-19: A social representations perspective. mit.edu/Aristotle/nicomachaen.html (last access: drugi popotniki na Krasu in v Istri pred modernim Tourism Management Perspectives, 38. https:// February 2021). turizmom. Acta Histriae, 19, 4, 683–702. doi.org/10.1016/j.tmp.2021.100813 (last access: May 2021). Ballantyne, R., Packer, J. & K. Hughes (2008): Kim, S. S. & C. K. Lee (2002): Push and pull relationships. Environmental Awareness, Interests and Motives of Annals of Tourism Research, 29, 1, 257–260. Zukin, S. (1995): The cultures of cities. Oxford, Blackwell. Botanic Garden Visitors: Implications for Interactive Mansfield, C., Shepherd, D. & P. Wassler (2021): Perry Practice. Tourism Management, 29, 3, 439–444. – Deep mapping and emotion in place-writing Bessière, J. (2013): Heritagisation, a challenge for tourism practice. In: Scribano, A., Luhrs, M. C. & A. L. promotion and regional development: an example Cervio (eds.): Cities, Capitalism and the Politics of of food heritage. Journal of Heritage Tourism, 8, 4, Sensibilities. London, Palgrave Macmillan, 97–114. 275–291. Mansfield, C. (2018): Cultural Capital in Place-Making. Breton, H. (2019): Les savoirs narratifs en contexte de Journal of Hospitality & Tourism, June, 1–17. validation des acquis de l’expérience: perspectives Mansfield, C. (2019): Les savoirs narratifs à partir de épistémologiques. In: M. Lani-Bayle (ed.): Mettre l’espace urbain Le cas de Nantes. In: Lani-Bayle, l’expérience en mots. Les savoirs narratifs. Lyon, M. (ed.): Mettre l‘expérience en mots. Les savoirs Chronique Sociale, 75–85. narratifs. Lyon, Chronique Sociale, 87–96. Culbert, J. (2018): Theory and the limits of travel. Studies in Mansfield, C. (2020): Identity. Totnes, Travel Writers Travel Writing, 22, 4, 343–352. Online. 358 359 TRAJNOSTNI NAČRT UPRAVLJANJA GRADIŠČ ODRŽIVI NACRT UPRAVLJANJA GRADINA 360 361 Vsebinska izhodišča za pripravo načrta upravljanja za prazgodovinska arheološka najdišča Kaštelir nad Kortami, Štanjel, Rašpor in Vela Ozida v okviru projekta Interreg KAŠTELIR Izvleček:Mednarodni projekt “Prazgodovinska Sažetak: Međunarodni projekt “Prapovijesne gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem gradine i etnobotanika za održivi turizam in razvoj podeželja – od Krasa (preko Brkinov, i ruralni razvoj – od Krasa (preko Brkina, Čičarije in Istre) do Kvarnerja”, z akronimom Ćićarije i Istre) do Kvarnera”, s akronimom KAŠTELIR, je del Programa sodelovanja KAŠTELIR, dio je Programa suradnje Interreg Interreg V-A Slovenija-Hrvaška. Prednostna V-A Slovenija-Hrvatska. Prioritetna os os programa je ohranjanje in trajnostna programa je očuvanje i održivo korištenje raba naravnih in kulturnih virov, specifični prirodnih i kulturnih resursa, a specifični programski cilj pa je aktivno ohranjanje ciljevi programa su aktivna zaštita baštine dediščine preko trajnostnega turizma. održivim turizmom. Središnja nit projekta su Rdečo nit projekta tako predstavljajo ostanki ostaci utvrda (kašteliri), odnosno prapovijesna gradišč (kaštelirjev); to so prazgodovinske utvrđena visinska naselja, koja predstavljaju utrjene višinske naselbine, ki predstavljajo značajna naseljavanja na većem dijelu značilne poselitve na večjem delu današnjega današnjeg europskog područja, u razdoblju evropskega ozemlja v obdobju 2. in 1. 2. i 1. tisućljeća pr. Kr., tj. tijekom brončanog tisočletja pr. n. št., v času bronaste in železne i željeznog doba. Njihova iznenađujuće dobe. Njihova presenetljiva gostota na širšem gusta rasprostranjenost na širem području območju Primorske, Istre in Kvarnerja priča o Primorske Slovenije, Istre i Kvarnera svjedoči Sl. 1. Arheološki skupnih naravnih danostih, skupni zgodovini o zajedničkim prirodnim obilježjima i spomenik Kaštelir pri in enovitosti tega območja v prazgodovini. zajedničkoj povijesti te homogenosti tog Kortah je del kulturne Med glavnimi cilji projekta KAŠTELIR je područja u prapovijesnom razdoblju. Među krajine Korte-Cetore. Slika prikazuje pogled oživitev štirih prazgodovinskih gradišč: glavnim ciljevima projekta KAŠTELIR je na Kaštelir z daljave Štanjel, Kaštelir nad Kortami, Rašpor in Vela oživljavanje četiriju prapovijesnih gradina: preko sosednje Ozida. Pričujoča vsebinska izhodišča za Štanjel, Kaštelir nad Kortama, Rašpor i Vela vasi Padna (foto: B. pripravo načrta upravljanja za prazgodovinska Ozida. Sadržajna polazišta za pripremu Juvanec, junij 2019) arheološka najdišča bodo tako vključevala plana upravljanja prapovijesnim arheološkim Arheološki spomenik poleg mednarodne tudi slovensko in hrvaško nalazištima uključivat će, uz međunarodno Kaštelir iznad Korti dio zakonodajo s področja varovanja kulturne zakonodavstvo, također i slovensko i je kulturnog krajolika dediščine. V študiji bodo podane osnovne hrvatsko zakonodavstvo u području zaštite Korte-Cetore. Slika smernice za izdelavo nadaljnjih upravljavskih kulturne baštine. Studija će pružiti temeljne prikazuje pogled na načrtov za specifično kulturno dediščino – smjernice za izradu daljnjih planova Kaštelir iz daljine kroz susjedno selo Padna prazgodovinske utrjene višinske naselbine, t. upravljanja specifičnom kulturnom baštinom (foto: B. Juvanec, lipanj i. gradišča oz. kaštelirje. – prapovijesna utvrđena visinska naselja, 2019) takozvane gradine, odnosno kašteliri. 362 363 1. UVOD Utrjene višinske naselbine predstavljajo značilnost poselitve na večjem delu današnjega evropskega ozemlja v obdobju 2. in 1. tisočletja pr. n. št., to je v času bronaste in železne dobe. Skozi notranjo strukturo naselbin se zrcali prva močnejša stratifikacija družbe. Naselbine so grajene na vrhovih vzpetin ali hribov, obdajajo jih eno ali več obzidij, v notranjosti so običajno razdeljene na zgornje mesto ali akropolo in spodnje mesto. Številna arheološka izkopavanja potrjujejo močno socialno razslojenost prebivalcev teh naselbin in njihovo gospodarstvo. Na območju Slovenije in Hrvaške so se nam za te naselbine ohranila imena gradišče, kaštelir, gradina, ki se pojavljajo tudi v toponomastiki omenjenega območja. Mednarodni projekt ”Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem in razvoj podeželja – od Krasa (preko Brkinov, Čičarije in Istre) do Kvarnerja”, z akronimom KAŠTELIR, je del Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Hrvaška. Prednostna os programa je ohranjanje in trajnostna raba naravnih in kulturnih virov, specifični programski cilj pa je aktivno ohranjanje dediščine preko trajnostnega turizma. Rdečo nit projekta tako predstavljajo ostanki gradišč (kaštelirjev); to so prazgodovinske utrjene višinske naselbine. Njihova presenetljiva gostota na širšem območju Primorske, Istre in Kvarnerja priča o skupnih naravnih danostih, skupni zgodovini in enovitosti tega območja v prazgodovini. Z zaraščanjem gradišč, izseljevanjem lokalnega prebivalstva ter izgubo tradicije in povezav s starodavno preteklostjo pa se izgublja tudi znanje o takrat rastočih rastlinah tega območja in njihovi uporabi. Zato je glavni namen projekta aktivno ohranjanje dediščine gradišč, in sicer z njihovim ovrednotenjem, zaščito, oživitvijo ter promocijo z uporabo neinvazivnih pristopov, podprtih s sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. S projektom želimo obuditi tudi starodavno povezanost ljudi z rastlinami in jo tako predstaviti za sodobni Sl. 2. Kaštelir nad Kortami, LiDAR posnetek Kaštelirja nad Kortami z označenimi arheološkimi čas, da bo služila trajnostnemu čezmejnemu turizmu, razvoju podeželja in strukturami: 1 – današnji vhod, 2 – prvi obrambni nasip, 3 – vhod na akropolo, 4 – drugi obrambni nasip, 5 – kažeta, 6 – osrednji del naselbine z grobljami, 7 – domnevno tretji vhod sonaravnemu ravnanju z okoljem. Da bi sledili glavnemu cilju projekta KAŠTELIR, to je oživitvi prazgodovinskih Kaštelir iznad Korti, LIDAR slika Kaštelira sa značajnim arheološkim strukturama: 1 – današnji ulaz, naselbin, je potrebno na prvem mestu zadostiti vsem kriterijem varovanja nepremične 2 – prvi obrambeni nasip, 3 – ulaz u akropolu, 4 – drugi obrambeni nasip, 5 – kažun, 6 – središnji dio naselja s grobljima, 7 – vjerojatno treći ulaz in premične kulturne dediščine. Gradišča sodijo kot utrjene prazgodovinske naselbine v sklop zaščite arheološke nepremične dediščine/arheološkega spomenika – arheološko najdišče, za katero običajno velja prva – najstrožja stopnja varovanja kulturne dediščine. Za varovanje nepremične dediščine/spomenikov skrbijo Dediščinski turizem je ena najbolj rastočih panog v gospodarstvu v zadnjih letih. Zavodi za varstvo kulturne dediščine. Sestavni del varovanja ob trajnostni oživitvi Osnova te zvrsti turizma pa mora biti trajnostni razvoj, saj ima tovrstni turizem arheološkega spomenika po Zakonu o varovanju kulturne dediščine (ZVKD1) v specifike, ki se nanašajo na varovanje in upravljanje kulturne dediščine. Skrbno Sloveniji in po Zakonu o zaštiti i očuvanju kulturnih dobara (NN 69/99, 151/03, upravljanje z dediščino je edino zagotovilo trajnostnega razvoja dediščinskega 157/03, 100/04, 87/09, 88/10, 61/11, 25/12, 136/12, 157/13, 152/14, 98/15, 44/17, turizma. Potreba po učinkovitem upravljanju dediščine temelji na konceptu 90/18, 32/20, 62/20) na Hrvaškem predstavlja upravljavski načrt. Upravljavski javnega dostopa in njene javne koristi, trajnosti spomenikov in razvoja ter finančne načrt predstavlja osnovo zaščite in upravljanja z nepremično kulturno dediščino. neodvisnosti zlasti v povezavi s stroški vzdrževanja spomenikov. Dediščinsko Med glavnimi cilji projekta KAŠTELIR je oživitev štirih prazgodovinskih gradišč; to upravljanje oz. dediščinski menedžment lahko v poenostavljeni obliki predstavimo so: Štanjel, Kaštelir nad Kortami, Rašpor in Vela Ozida. Pričujoča vsebinska izhodišča s tremi glavnimi področji: za pripravo načrta upravljanja za prazgodovinska arheološka najdišča bodo tako vključevala poleg mednarodne tudi slovensko in hrvaško zakonodajo s področja varovanja kulturne dediščine. V študiji bodo podane osnovne smernice za izdelavo 1. prepoznavanje dediščine v prostoru, njeno raziskovanje in varovanje, nadaljnjih upravljavskih načrtov za specifično kulturno dediščino – prazgodovinske 2. distribucija znanja o dediščini v ustrezni interpretaciji in prezentaciji, utrjene višinske naselbine, t. i. gradišča oz. kaštelirje. 3. uporaba in ekonomski vidiki dediščine. 364 365 5. Če se spomeniško območje prekriva z območjem, varovanim ali zavarovanim 2. NAČRT UPRAVLJANJA IN NJEGOVA VLOGA – na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave, se načrt upravljanja SPLOŠNE OPREDELITVE sprejme v soglasju z ministrstvom, pristojnim za ohranjanje narave. Pri njegovi pripravi sodeluje organizacija, pristojna za ohranjanje narave. a. Razlog za izdelavo načrta in namen b. Obseg načrta upravljanja 3. UPRAVLJAVEC IN NJEGOVA VLOGA TER Načrt upravljanja omogoča analizo stanja in identifikacijo vrednot spomenika ter PRAVNE PODLAGE določa usmeritve in ukrepe za ohranjanje in varovanje spomenika in njegovih vrednot ter strategijo prenašanja ukrepov v prakso (4). Prav tako vsebuje pokazatelje izvedbe načrta: a. Upravljavec in njegova vloga b. Priprava vsebinskih izhodišč načrta upravljanja a. Razlog za izdelavo načrta in namen c. Partnerji in sodelujoči pri pripravi izhodišč načrta upravljanja Načrt upravljanja je primarno namenjen lastniku oziroma upravljavcu spomenika: je orodje planiranja, ki omogoča učinkovito sprejemanje odločitev a. Upravljavec in njegova vloga o upravljanju spomenika. Vlogo upravljavca v načrtu upravljanja določa 59. člen Zakon o varstvu kulturne • Kulturni spomenik na prvem mestu zahteva varovanje, redno vzdrževanje. dediščine (ZVKD-1) (9): 59. člen (upravljanje spomenikov). Hrvaški Zakon o Načrt upravljanja podaja napotke o ohranjanju spomenika, vzdrževanju zaštiti i očuvanju kulturnih dobara (Narodne novine 69/99 i izmjene i dopune) in pravilnem izkoriščanju kulturne dobrine. ne predvideva načrta upravljanja kot uradni dokument. Iz tega razloga na tem mestu podajamo le slovensko zakonodajo, iz katere se lahko črpa osnova za b. Obseg načrta upravljanja izdelavo upravljavskih načrtov tudi na hrvaškem ozemlju. Na tem mestu izpostavljamo odseke slovenskega ZVKD-1, ki se nanašajo na Načrt upravljanja je opredeljen v 60. členu Zakona o varstvu kulturne dediščine odnose pri upravljanju kulturne dediščine. (ZVKD-1) v petih glavnih točkah (9). Hrvaški krovni zakon Zakon o zaštiti i očuvanju kulturnih dobara (Narodne novine 69/99 i izmjene i dopune) ne 1. Lastnik oziroma posestnik mora zagotoviti upravljanje spomenika v skladu obravnava načrta upravljanja kot uradnega dokumenta. z aktom o razglasitvi neposredno ali tako, da ga poveri upravljavcu. 1. Načrt upravljanja je dokument, s katerim se določijo strateške in izvedbene 2. Upravljavca morajo imeti vsi spomeniki, ki so varovani na podlagi usmeritve za celovito ohranjanje spomenika ali spomeniškega območja in mednarodnih pogodb, katerih podpisnica je Republika Slovenija, in način izvajanja njegovega varstva. Načrt upravljanja je treba sprejeti za vse vsa spomeniška območja. Akt o razglasitvi spomenika lahko predvidi spomenike in spomeniška območja, ki imajo upravljavca. upravljavca tudi za druge spomenike. 2. Načrt upravljanja pripravi upravljavec ob strokovni pomoči zavoda. Načrt 3. V skladu z aktom o razglasitvi spomeniškega območja lahko organ, ki je upravljanja sprejme organ, ki je sprejel akt o razglasitvi spomenika. izdal akt o razglasitvi, sam neposredno upravlja spomeniško območje v režijskem obratu, ustanovi v ta namen javni zavod, poveri upravljanje 3. Načrt upravljanja vsebuje najmanj: javnemu zavodu, ki je ustanovljen z namenom upravljanja spomenikov • pregled kulturnih vrednot, ki jih je posebej treba varovati, ohranjati in in spomeniških območij, ali poveri upravljanje fizični ali pravni osebi na razvijati, podlagi predpisov, ki urejajo javno-zasebno partnerstvo. • vizijo varstva in razvoja, 4. Upravljanje se lahko poveri upravljavcu zavarovanega območja narave, • strateške in izvedbene cilje upravljanja, če je tako določeno v aktu o zavarovanju zavarovanega območja narave • določbe, ki se nanašajo na upravljavsko strukturo in ukrepe za varstvo in če je upravljavec strokovno usposobljen za upravljanje s spomeniškim pred naravnimi in drugimi nesrečami, območjem. • načrt dejavnosti s finančnim okvirom, še posebej za zagotavljanje 5. Če upravljavec v obnovo in vzdrževanje spomenika vlaga lastna sredstva dostopnosti in upravljanje obiska, kazalnike in način spremljanja in prevzema druga bremena in tveganja, lahko organ, ki je izdal akt o izvajanja ter razglasitvi, z upravljavcem sklene koncesijsko pogodbo o upravljanju za obdobje, ki je sorazmerno s finančnimi vložki in tveganji upravljavca. • rok veljavnosti načrta, način dopolnjevanja in spreminjanja načrta. Dodatne zahteve glede upravljavca in načrta upravljanja, ki veljajo na 4. V primeru skupnega upravljanja več teritorialno ali vsebinsko povezanih območjih enotnega zavarovanja spomenikov in narave, so določene z spomenikov se lahko za vse spomenike sprejme enoten načrt upravljanja. 366 367 61. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) (9): 61. člen 4. IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO NAČRTA (upravljanje območja enotnega zavarovanja spomenikov in narave): I. Načrt upravljanja območja enotnega zavarovanja spomenikov in UPRAVLJANJA narave iz 15. člena tega zakona sprejema vlada na predlog ministra in ministra, pristojnega za ohranjanje narave. Vlada imenuje tudi a. Mednarodne pravne podlage – strokovne smernice, mednarodne upravljavca območja. konvencije in drugi dokumenti II. Upravljavec območja mora biti strokovno usposobljen za opravljanje b. Slovenske pravne podlage – splošno nalog ohranjanja naravnih vrednot in varstva dediščine na območju c. Hrvaške pravne podlage – splošno enotnega varstva. III. Minister lahko z upravljavcem območja enotnega zavarovanja sklene Izhodišča za pripravo načrta upravljanja imajo svojo osnovo v nacionalnih in pogodbo, s katero se na upravljavca prenese del nalog državne javne mednarodnih zakonskih podlagah, ratificiranih sporazumih in podzakonskih službe iz 84. člena tega zakona, z izjemo javnih pooblastil. aktih. 6. Naloge upravljavca so: • izvajanje načrta upravljanja; a. Mednarodne pravne podlage – strokovne smernice, mednarodne • priprava predlogov sprememb in dopolnitev načrta upravljanja; konvencije in drugi dokumenti • sprejemanje letnega programa dela na podlagi načrta upravljanja in Strokovne smernice za varovanje kulturne dediščine podajajo območne enote opravljanje v načrtu opredeljenih nalog; Zavoda Republike Slovenije za varovanje kulturne dediščine. Pri tem se opirajo • sodelovanje z lastniškim in strokovnim odborom za doseganje namena na Priročnik pravnih režimov varstva, kjer so navedene strokovne podlage in varovanja in ohranjanja kulturne dediščine oziroma doseganje ciljev smernice, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi planov in pri posegih v razvoja spomenika oziroma spomeniškega območja; območja kulturne dediščine. Priročnik je pripravilo Ministrstvo RS za kulturo • sprejemanje in izvajanje letnega programa dela ter in je dostopen na spletni strani: https:/gov.si/MK_eVRDpredpis/P_11_11_02. • priprava letnega poročila. htm#s/gis. Slovenija in Hrvaška sta podpisnici številnih mednarodnih konvencij o varovanju kulturne dediščine, ključne sta tudi ratificirali. Mednarodne b. Priprava vsebinskih izhodišč načrta upravljanja konvencije in listine na najvišji ravni opredeljujejo kulturno dediščino, njeno Vsebinska izhodišča za pripravo načrta upravljanja spomenika predstavljajo varstvo in njeno upravljanje. analiza spomenika, zgodovina raziskav, kulturnovarstvene smernice ZVKDS in konservatorski načrt, če je že izdelan za zaščiten spomenik. Analiza spomenika 1. Evropska kulturna konvencija (Uradni list RS, št. 7/93). mora vsebovati razumevanje spomenika in njegovih vrednot. Potrebno je 2. Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine (spremenjena; izdelati podrobno identifikacijo posameznih elementov dediščine. V kolikor je Ur. l. RS MP 7/99), drugo ime: Malteška konvencija, kratica: MEKVAD spomenik zaščiten in že ima izdelan konservatorski načrt, se lahko ta analiza (The European Convention on the Protection of the Archeological Heritage izvleče iz konservatorskega načrta. S podrobno identifikacijo posameznih (Revised), drugo ime: Valetta Convention, Valetta, 1992, Council of Europe elementov dediščine pridemo do odgovora, zakaj in za koga so nekateri deli (RS ratificirala 1999). dediščine zelo pomembni in zakaj so drugi deli manj pomembni. 3. Mednarodna listina o konservaciji in restavraciji spomenikov in spomeniških območij, drugo ime: Beneška listina (International Charter c. Partnerji in sodelujoči pri pripravi izhodišč načrta upravljanja for the Conservation and Restoration of Monument and Sites, drugo ime: The Venice Charter Izhodišča načrta upravljanja s kulturno dediščino pripravljajo strokovnjaki , 1964, Benetke). s področja humanističnih ved v sodelovanju z ustanovami, ki skrbijo za 4. Listina o varovanju in upravljanju arheološke dediščine, drugo ime: varovanje nepremične in premične kulturne dediščine. Ključnega pomena je, Lausannska listina ( Charter for the Protection and Management of da že pri pripravi izhodišč in kasneje pri pripravi celotnega načrta upravljanja Archaeological Heritage, drugo ime: Lausanne Charter, Lausanne, 1990, sodeluje bodoči upravitelj spomenika. ICOMOS – generalna skupščina ICOMOS-a). 5. Listina iz Burre, Listina avstralskega ICOMOS-a za ohranjanje prostorov s kulturnim pomenom, drugo ime: Burrska listina ( Burra Charter, The Australia ICOMOS Charter for Places of Cultural Significance, drugo ime: Burra Charter, Burra 1999, ICOMOS – Avstralski nacionalni odbor). 6. Mednarodna listina o kulturnem turizmu, upravljanje turizma na območjih 368 369 dediščinskega pomena (International Cultural Tourism Charter. Managing družbenih načrtih občin, v lokacijski informaciji. Pri pripravi prostorskih Tourism at Places of Heritage Significance, Mexico, 1999, ICOMOS). aktov in drugih načrtov je treba upoštevati varstvo in vanj vključevati 7. ICOMOS-ova listina za interpretacijo in prezentacijo najdišč s kulturno ukrepe varstva, ki veljajo za varstvena območja dediščine (74. člen ZVKD-1). dediščino (The ICOMOS Charter for the Interpretation and Presentation of Do določitve varstvenih območij dediščine se upoštevajo varstveni režimi Cultural Heritage Sites, drugo ime: ICOMOS ENAME Charter, Quebec, ter druga merila in pogoji za izvedbo posegov v prostor za dediščino iz 2008, ICOMOS). strokovnih zasnov (131. člen ZVKD-1). 8. Priporočila o promociji turizma z namenom podpiranja kulturne dediščine kot dejavnika trajnostnega razvoja (Recommendation Rec(2003)1 of the c. Hrvaški pravni temelji – splošno Committee of Ministers to member states on the promotion of tourism to Krovni hrvaški zakon, ki ureja zaščito kulturne dediščine je Zakon o foster the cultural heritage as a factor for sustainable development, drugo zaštiti i očuvanju kulturnih dobara (https://narodne-novine.nn.hr/clanci/ ime: Recommendation Rec(2003)1, Svet Evrope, 2003). sluzbeni/1999_07_69_1284) s predpisi in pravnimi podakti. 9. Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (Uradni list Zakoni, predpisi, pravilniki, ki se še nanašajo na zaščito in upravljanje kulturne RS, št. 7/93). dediščine na Hrvaškem: 10. Konvencija o varstvu evropskega arhitektonskega bogastva (Uradni • Zakon o zaštiti i očuvanju kulturnih dobara (https://www.zakon.hr/z/340/ list RS, št. 7/93) – t. i. Granadska konvencija, Evropska konvencija o Zakon-o-za%C5%A1titi-i-o%C4%8Duvanju-kulturnih-dobara) varstvu arheološke dediščine (spremenjena) (MEKVAD, Uradni list RS – • Pravilnik o obliku, sadržaju i načinu vođenja registra kulturnih dobara Mednarodne pogodbe, št. 7-21/99, 24/99) - t. i. Malteška konvencija. Republike Hrvatske (”Narodne novine”, broj 98/11 i 130/13) 11. Evropska konvencija o krajini (MEKK, Uradni list RS – Mednarodne • Pravilnik o arheološkim istraživanjima (”Narodne novine”, broj 102/10 pogodbe, št. 74/2003). i 02/20) 12. Okvirna konvencija Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo Zakoni, ki se še nanašajo na zaščito kulturne dediščine: (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 5/08). • Zakon u utvrđivanju ratne štete (2), NN 60-1596/1991 • Zakon o obnovi, NN 24-428/1991 b. Slovenske pravne podlage – splošno • Pomorski zakonik, NN 181-3142/2004 Krovni slovenski zakon, ki ureja varovanje kulturne dediščine, je Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD – 1) s pravilniki in podakti. Na ravni občin se naravna in kulturna dediščina obravnavata v sklopu prostorskih aktov, s katerimi se ureja nadaljnji prostorski razvoj občin. Kulturni spomeniki so 5. OPIS IN OCENA STANJA SPOMENIKA razglašeni za spomenike na podlagi aktov o razglasitvah spomenikov, ki so lahko na občinski ali državni ravni. 1. Zakonski in podzakonski akti na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg): Za razumevanje spomenika in njegovih vrednot je potrebno vsak spomenik dobro opisati in umestiti v prostor in čas. Vsak spomenik ima svojo specifično vlogo v svojem prostoru skozi zgodovino, ki se odraža v razumevanju ljudi, ki bivajo v/ob njem in z njim. Zato je pri načrtu upravljanja ključen dober opis. V • Pravilnik o registru kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 66/09), nadaljevanju podajamo primere opisov štirih prazgodovinskih utrjenih naselbin, ki bodo v okviru projekta Interreg SLO–CRO KAŠTELIR oživljeni. Oporne točke • Pravilnik o konservatorskem načrtu (Uradni list RS, št. 66/09), a), b) in c) služijo kot vodilo pri opisu spomenika. • Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10), • Pravilnik o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list a. Lokacija spomenika RS, št. 57/11), b. Kratek opis spomenika • Pravilnik o arheoloških raziskavah (Uradni list RS, št. 3/13), c. Oris razvoja spomenika • Pravilnik o iskanju arheoloških ostalin in uporabi tehničnih sredstev za d. Širši kontekst spomenika te namene (Uradni list RS, št. 49/14). 2. Akti o razglasitvah kulturnih spomenikov: Odloki o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območjih posameznih občin in države. KAŠTELIR NAD KORTAMI 3. Prostorski akti posameznih občin določajo smernice naložb in hkrati varovanja naravne in kulturne dediščine. Prostorski akti so zajeti v Kaštelir nad Kortami je prazgodovinska utrjena dolgotrajna višinska naselbina, ki dolgoročnih družbenih načrtih posameznih občin, v srednjeročnih leži v Šavrinskem gričevju nad Izolo in Lucijo. Naselbina leži na vzpetini z 270 m 370 371 Osebna izkaznica Kaštelirja nad Kortami:1 1 Povzeto po KAŠTELIR – Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem in razvoj Ime enote Korte – Arheološko najdišče Kaštelir pri Čedljah podeželja – od Krasa do Kvarnerja (preko Brkinov, EŠD 7238 Čičarije in Istre), Interreg V-A SI–HR 2014–2020, Spomenik lokalnega pomena, razglašen z Odlokom o UPRAVLJAVSKI NAČRT ZA NASELBINO KAŠTELIR PRI Status enote razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Izola (Uradne objave (Primorske novice), št. KORTAH / OBČINA IZOLA / 2019, MIOKO Studio, 31/84-350, 16/85-194, 15/90-81) Portorož / Pokrajinski Sinonimi imena najdišča muzej Koper / Institut za razvoj vernakularne iz strokovne literature Kaštelir nad Kortami, Kaštelir pri Dvorih nad Izolo arhitekture IVA, Ljubljana / ZVKDS, OE Piran. Občina Izola Katastrska občina k.o. 2629 – Dvori nad Izolo Parcelne številke in Parcelne številke in lastništvo so prikazane v prilogah lastništvo (tabela 1 in 2). Arheološko najdišče leži pri naselju Korte, nad zaselkom Sl. 3. Fotografija prvega obrambnega obzidja Kaštelirja nad Kortami (foto: M. Sakara) Opis lokacije Čedlje, na vrhu hriba Kaštelir in terasiranem pobočju ter na ledinah Zarotovo, Lakuča, Šolan (RNKD). Fotografija prvog obrambenog nasipa na Kašteliru iznad Korti (foto: M. Sakara) Arheološke ostaline utrjene višinske naselbine s toponimom Kaštelir ležijo na 270 m visokem hribu z izrazitim platojem nadmorske višine, ki se pne nad vasjo Korte. S Kaštelirja se pogled razteza od na vrhu. V dolžino meri 600 m, v širino pa od 100 do 140 Piranskega zaliva in obalnih mest do polovice Istrskega polotoka in do bližnjih m. Od morja je oddaljen le 10 km in ima zaradi svoje višine odličen razgled tako proti morju kot proti notranjosti Istre. Šavrinskih gričev. Lega Kaštelirja je tako v prazgodovini igrala ključno strateško Kaštelir je predstavljal varno zatočišče že neolitskim vlogo, kar mu je omogočalo dolgo obstojnost. Geološko leži na flišnatem vodnatem Opis enote prebivalcem. Življenje se je na vrhu hriba nadaljevalo skozi območju, kar nakazujejo tudi številna naravna vodna zajetja tik pod vrhom. Na vso prazgodovino vse do rimskega obdobja in še kasneje. skrajnem zahodnem delu je viden kamnolom, kjer so domačini kopali peščenjak Na ožjem območju (vrh planote) je opazen dvojni prečni za gradnjo svojih hiš. Dostop do naselbine z vzhodne strani je enostaven, zato so le nasip, ki je branil vrh hriba, delno je viden raster nekdanje to v času bronaste in železne dobe zavarovali z visokimi zidovi, ki so danes vidni poselitve. Na celotnem območju gradišča so ostanki kot kamniti nasip. Na ostalih delih je naselbina naravno zavarovana s strmimi prazgodovinske in antične keramike, na JV pobočju hriba so pobočji. Osrednji del naselbine tvori t. i. akropola, ki je na vzhodnem delu, kjer je bili odkriti rimskodobni grobovi. najpoložneje, prav tako zavarovana z visokim kamnitim nasipom. Na skrajnem Površina arheološkega zahodnem delu smemo domnevati kompliciran vhod, ki pa je danes popolnoma spomenika 330.690,25 m2 zaraščen. Številne arheološke raziskave so pokazale, da je bila naselbina poseljena že v času poznega neolitika in v bakreni dobi. O utrjeni višinski naselbini govorimo Površina ožjega od bronaste dobe dalje. V času železne dobe je dosegla naselbina največji obseg obravnavanega območja in višek razvoja. Naselbina je ostala poseljena še v republikanskem in zgodnjem arheološkega spomenika 70.573 m2 imperialnem obdobju, pisni viri pa navajajo, da je predstavljala srednjeveško (območje prezentacije arheoloških ostalin) zatočišče Izolanov. Danes poznamo številne ljudske pripovedi o skritem zakladu, ki so ga kopali, in o cerkvi, ki naj bi stala na tem najdišču. Arheološko najdišče je bilo Upravljavec / v polpretekli zgodovini za lokalne prebivalce pomemben vir za kmetovanje. Danes Pristojna strokovna pa ga občutijo predvsem kot vir energije in sprostitve. Kaštelir se umešča v širši služba ZVKDS, OE Piran kontekst višinskih utrjenih naselbin v Šavrinih, t. i. kaštelirjev, ki predstavljajo s svojimi ponekod še ohranjenimi suhozidi značilno kulturno krajino. Skoraj vsi kaštelirji so identificirani in zaščiteni, prav tako pa je večina močno zaraščenih in nedostopnih (sl. 1). 372 373 ŠTANJEL Upravljavec / Pristojna strokovna Štanjel je danes terasasto grajeno mesto na vrhu griča, ki leži v osrčju Komenskega služba ZVKDS, OE Piran Krasa na nadmorski višini 363 m. Vrh griča s toponimom Turen je bil poseljen že v prazgodovini in stoji na strateško pomembnem prehodu Vipavske doline v Komenski Kras. Lega z dobrim razgledom na dolino Vipave in Kras je narekovala VELA OZIDA dolgotrajnost naselbine vse do danes. Štanjel leži na kraškem terenu, kjer primanjkuje tekoče vode. Vela Ozida predstavlja impozantno kamnito okroglo strukturo, ki stoji na vrhu Danes strnjena gradnja hiš sledi terasam v polkrožnem perimetru južnega griča z 224 m nadmorske višine. Arheološko najdišče leži na apnenčastem hrbtu, pobočja, medtem ko vrh griča s toponimom Gledanica in severno pobočje ostajata ki dominira nad Mošćeničko Drago in od koder se razteza pogled na Kvarnerski neposeljena. V naselje je danes dostop skozi vrata srednjeveškega obzidja, ki daje zaliv. Strateški položaj Vele Ozide opredeljuje prav visok položaj na hribu, katerega slutiti že starejšo zasnovo utrjenega višinskega naselja. Struktura današnjega mesta sedlo plodne zemlje razdvaja od Marinega brega. Vizualno se nahaja med Brsečem daje slutiti že vsaj bronastodobno zasnovo, ko so poznali tehniko izsekavanja teras in Mošćenico. v apnenec za potrebe izgradnje hiš (primer Mokodonja). Ta tehnika izgradnje se je Vlogo opazovalnega ali obrambnega stolpa lahko tej kamniti strukturi pripišemo na Krasu ohranila še v železni dobi (primer Štanjela in Delezove domačije v parku prav zaradi dobrega razgleda na Kvarner, kjer je že od prazgodovine dalje potekala Škocjanske jame). Sicer številna arheološka izkopavanja so na dan prinesla veliko živahna pomorska komunikacija. predvsem železnodobnega gradiva, na žalost pa so se slabo ohranile strukture Kamnita struktura ima obliko kamnitega obroča, ki je verjetno nastal z zrušitvijo iz teh obdobij. Še vedno ne moremo z gotovostjo trditi, da je bil Štanjel v času obzidja v velikost 55 x 35 m. Danes notranji prostor meri 32 x 20 m in je verjetno železne dobe obdan z obzidjem. Iz današnje planimetrije mesta lahko slutimo predstavljal manjše stražarsko mesto z izpostavljenim dodatnim prostorom na prazgodovinsko zasnovo z akropolo in spodnjim mestom. Vendar pa so bila južni strani v velikosti 20 x 11 m, ki je konstrukcijsko povezan z glavnim nasipom. sondiranja na Gledanici, kjer bi pričakovali osrednjo prazgodovinsko naselbino, po Glede na vlogo te lokacije smemo domnevati tudi o možnosti obstoja groba v večini naseljena v mlajših obdobjih. Morda so kasnejše poselitve uničile predhodne obliki tumula, kjer je bil morda pokopan pomemben član skupnosti, ki je takrat (prazgodovinske) do te mere, da jih danes na terenu ne zasledimo več (sl. 5). živela v bližini. Na južnem pobočju je vidnih še nekaj suhozidnih konstrukcij, ki bi jih lahko pripisali prazgodovini, saj so sodobni suhozidi, ki omejujejo parcele, Osebna izkaznica Štanjela: orientirani radialno. Po celotnem prostoru proti Goloviku se razprostirajo majhne terasaste parcele plodne zemlje, ki so ograjene s suhozidi in na ta način tvorijo posebno kulturno krajino (sl. 10). Ime enote Štanjel EŠD 760 Osebna izkaznica Vele Ozide: Status enote Spomenik lokalnega pomena Sinonimi imena najdišča Ime enote Vela Ozida – Brseč v strokovni literaturi S. Danielle EŠD / Občina Komen Status enote Spomenik lokalnega pomena Katastrska občina Komen Sinonimi imena najdišča Opis lokacije v strokovni literaturi Ozidi Štanjel je danes terasasto grajeno mesto na vrhu griča, Občina Mošćenička Draga ki leži v osrčju Komenskega Krasa na nadmorski višini Katastrska občina Mošćenička Draga Opis enote 363 m. Vrh griča s toponimom Turen je bil poseljen že v prazgodovini in stoji na strateško pomembnem prehodu Parcelne številke in Vipavske doline v Komenski Kras. lastništvo Površina arheološkega Opis lokacije Arheološko najdišče leži na vrhu griča (224 m n. v.) nad spomenika mestom Brseč. Upravljavec / Okrogla struktura iz kamnitega nasipa je po vsej verjetnosti Opis enote imela obrambni značaj. Po vsej verjetnosti datira v Pristojna strokovna prazgodovino (bronasta, železna doba). služba ZVKDS, OE Gorica 374 375 Površina arheološkega Opis enote Prazgodovinska višinska naselbina je kasneje rimska utrdba, spomenika 1925 m2 ki jo povsem preoblikuje beneška utrdba. Površina ožjega Površina arheološkega obravnavanega območja spomenika arheološkega spomenika Površina ožjega (območje prezentacije obravnavanega območja arheoloških ostalin) arheološkega spomenika Upravljavec / (območje prezentacije arheoloških ostalin) Pristojna strokovna Republika Hrvatska, Ministarstvo kulture, Uprava za zaštitu služba kulturne baštine, Konzervatorski odjel u Rijeci Upravljavec / Pristojna strokovna Republika Hrvatska, Ministarstvo kulture, Uprava za zaštitu služba kulturne baštine, Konzervatorski odjel u Puli RAŠPOR Rašpor, prazgodovinsko višinsko naselje, ki je v beneškem obdobju postalo vojaška utrdba, leži na vrhu hriba s toponimom Gradina na 839 m nadmorske višine. Le 6. POMEN ZGODOVINSKIH PREGLEDOV okoli 600 m je oddaljeno od naselja Rašpor v občini Lanišće. Arheološko najdišče leži v samem srcu Čičarije, apnenčastega masiva, ki na samem severu omejuje DOSEDANJIH DEL – SPLOŠNO istrski polotok in se proti jugu izteče v Učko. Apnenčasto območje je danes močno zaraščeno in zaradi tega tudi težko prehodno, medtem ko je v preteklosti igralo a. Zgodovina raziskav pomembno vlogo kot mejno in hkrati komunikacijsko območje med posameznimi b. Oris konservatorsko-restavratorskih posegov in njihov pomen regijami. c. Informacija o upravljanju Rašpor je bil v prazgodovini (v bronasti in železni dobi) po vsej verjetnosti utrjena višinska naselbina, kar nakazuje že toponim hriba Gradina. Žal se od nje ni nič ohranilo. Že v rimskem času na tem mestu domnevajo tabor, medtem ko je tu v a. Zgodovina raziskav času Beneške republike zrasla utrdba, t. i. rašporski kapetanat, ki je obvladovala Zgodovina raziskav vključuje pretekle raziskave, ki temeljijo na znanstvenih beneški del Istre in držala mejo proti avstrijskemu delu. Beneška utrdba je po ali/in strokovnih invazivnih ali/in neinvazivnih metodah raziskovanja vsej verjetnosti uničila vse predhodne ostaline. Žal na tem najdišču ni bilo nikoli nepremičnega spomenika. Pri tem, če gre za invazivne arheološke raziskave, sistematičnih arheoloških izkopavanj. Z najdišča poznamo le nekaj okrašene pridobivamo tudi premično kulturno dediščino. Zato je pomembno vedeti, keramike, ki prihaja iz severno italskih delavnic 15. in 16. stoletja. Danes je kdo je izvajal pretekle raziskave in kje se danes hrani morebitna premična arheološko najdišče močno zaraščeno in težko pristopno (sl. 15). kulturna dediščina. Pretekle raziskave predstavljajo tudi objave, ki so lahko poljudne, znanstvene, strokovne ali zgolj novinarski prispevki. Objave so zelo Osebna izkaznica Rašporja: pomemben pripomoček pri interpretaciji, valorizaciji in izrabi spomenika. Analiza in ugotovitev morebitnih pomanjkljivosti preteklih raziskav so vodilo za nadaljnjo strategijo razvoja spomenika, ki vključuje tudi sistematične Ime enote Rašpor raziskave. EŠD / Na Kaštelirju nad Kortami so bile izvedene v času od 1950 do 2012 številne Status enote Preventivno zaščitena kulturna dobrina arheološke raziskave, ki so prinesle tudi številno arheološko gradivo. Arheološki artefakti so danes shranjeni v Pomorskem muzeju ”Sergej Mašera” v Piranu in Sinonimi imena najdišča Gradina, Raspo, Castello (Rove), Clavis totius Histriae, Pokrajinskem muzeju v Kopru. Skoraj vse raziskave, razen ene, so potekale kot v strokovni literaturi Raspurch, Rastpurch, Ratspurch, Rasburg, Rasporgh raziskovalna izkopavanja manjših sond po celotni površini spomenika in zlasti Občina Lanišće v arealu t. i. akropole. Eno največjih izkopavanj je bilo zaščitno izkopavanje Katastrska občina Lanišće drugega prečnega kamnitega nasipa, kjer je bila ugotovljena sekvenca obrambnih zidov in najden morebitni železnodobni grob. Pomanjkljivost Parcelne številke in raziskav je premajhna površina glede na velikost naselbine. Strategija razvoja lastništvo bo težila k nadaljnjim arheološkim raziskavam spomenika. Na Štanjelu so bile izvedene številne arheološke raziskave, ki so po večini imele Opis lokacije Arheološko najdišče leži na vrhu griča (830 m n. v.) v osrčju Čičarije. zaščitni vidik ob gradnji ali prenovi objektov. Izkopavanja so prinesla številne 376 377 arheološke najdbe, ki so shranjene v Goriškem muzeju in začasno na Zavodu Če je imel spomenik že predhodno upravljavca, je potrebno le tega navesti, za varstvo kulturne dediščine R Slovenije, OE Nova Gorica ter pri privatnih prav tako način vzdrževanja spomenika, javni dostop, program. Pomembne izvajalcih arheoloških izkopavanj. Kljub številnim raziskavam še vedno ne informacije so, ali so drugi interesenti/upravičenci do spomenika vključeni v poznamo obsega in morebitne obrambne strukture prazgodovinske naselbine upravljanje in na kakšen način, ter kakšni so viri financiranja. na Štanjelu. Ta pomanjkljivost se je pokazala zaradi majhnih odprtih površin. Nadaljnja strategija razvoja bi težko šla v smeri odpiranja večjih površin, saj govorimo o aktualnem naselju. Zagotovo se bodo nadaljevala manjša preverjanja še nepozidanih površin znotraj naselbin. 7. RAZUMEVANJE SPOMENIKA IN NJEGOVIH Na Veli Ozidi ni bilo izvedenih nobenih raziskav. Zaradi tega spomenik še VREDNOT vedno ni opredeljen in posledično ni ovrednoten. Na kamniti okrogli strukturi so bile izvedene le meritve, iz česar lahko sklepamo na določeno uporabo v preteklosti. V nadaljnji strategiji je že bilo predvideno v okviru projekta Interreg a. Arheološka vrednost SLO–CRO KAŠTELIR izvedba neinvazivnih raziskav, in sicer snemanje LiDAR, Arheološko vrednost premične in nepremične dediščine lahko določimo le ki bo pokazalo širšo in natančnejšo sliko spomenika, ki ga bo na ta način lažje z arheološkim raziskovanjem in vrednotenjem. Arheološke raziskave, ki so interpretirati. V bližnji prihodnosti pa bo strategija razvoja morala obsegati tudi zajete v Pravilniku o arheoloških raziskavah (http://www.pisrs.si/Pis.web/ invazivne raziskave, ki bodo spomenik natančneje opredelile tako kronološko pregledPredpisa?id=PRAV11445#) lahko v grobem delimo na invazivne in kot funkcionalno. neinvazivne, pri čemer prve predvidevajo fizični poseg v arheološko dediščino, Na Rašporju prav tako ni bilo izvedenih arheoloških raziskav. Prav zaradi druge pa ne. tega je v projektu Interreg SLO–CRO KAŠTELIR predvideno poleg ostalega Arheološka dediščina je ena najbolj občutljivih kulturnih dediščin, saj se sondažno arheološko izkopavanje in raziskave. V preteklosti so na površini arheološki zapis ob invazivnem raziskovanju trajno uniči. Za interpretacijo bili najdeni odlomki lončenine, ki sodijo v novoveško lončenino severno je zato ključnega pomena dobra dokumentacija ob izvedenih invazivnih italijanskih delavnic (15., 16. stoletje). Nadaljnja strategija je po zaključenih arheoloških raziskavah, ki ostaja edino znanstveno, interpretativno in arheoloških raziskavah predvidevanje arheološke topografije na nekoliko izobraževalno orodje. Iz tega sledi načelo, da se pri arheoloških raziskavah da širšem območju, saj je zaradi zaraščenosti z vegetacijo zelo slabo poznano. V tej prednost neinvazivnim metodam raziskovanja in da se arheološka najdišča v smeri lahko veliko pripomorejo neinvazivne arheološke metode raziskovanja. čim večji meri ohranjajo intaktna. Kljub temu se vrednotenje arheološke dediščine lahko izvede le na podlagi b. Oris konservatorsko-restavratorskih posegov in njihov pomen arheoloških raziskav. Vrednotenje je opredeljeno v tri kategorije na podlagi pomena arheološkega najdišča oz. spomenika: Pomemben vidik pri načrtu upravljanja predstavljajo konservatorski in • na podlagi pomena v srednjeevropskem in balkanskem prostoru, restavratorski posegi; če so bili že izvedeni, kdo je bil pri tem vključen v delo, kakšni so bili ti posegi in kako kakovostno so bili izvedeni. Pri tem je seveda • na podlagi pomena na državnem nivoju, zelo občutljivo vprašanje konservatorske stroke, ki temelji na dolgoročnem • na podlagi pomena na lokalnem nivoju. monitoriranju že izvedenih konservatorskih in restavratorskih posegov in njihovo obnašanje. Za najzahtevnejše posege veljajo posegi na terenu, saj so Arheološki parki so tematski parki, namenjeni javnosti za potrebe podvrženi vremenskih vplivom, vplivom vegetacije, erozije, akumulacije, izobraževanja, preživljanja kakovostnega prostega časa in oddiha. Njihova onesnaženju in podobno. Iz tega vidika je informacija o že izvedenih posegih osnovna naloga je predstavljanje arheološke dediščine javnosti. Iz tega sledi, in njihovi kakovosti ključnega pomena za bodočega upravljavca. da je poslanstvo arheoloških parkov na prvem mestu varovanje in ohranjanje Na bodočih arheoloških parkih Kaštelir nad Kortami, Rašpor in Vela Ozida arheološke dediščine, njeno proučevanje, popularizacija in izobraževanje. ni bilo izvedenih nikakršnih konservatorskih ali restavratorskih posegov. V primeru nadaljnjih arheoloških raziskav in ob odkritju morebitnih struktur b. Kulturna, družbena in ekonomska vrednost bodo ti posegi nuja za prezentacijo in situ. Načrt upravljanja mora iz tega vidika v strategiji predvidevati tudi tovrstne posege. Na Gledanici v Štanjelu Definicijo in pomen kulturne vrednosti dediščine za družbo in gospodarstvo je bila izvedena konservacija obrambne strukture, grajene z vezivom. Čeprav opredeljuje Okvirna konvencija Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine ne gre za prazgodovinsko strukturo, je ravno tako s strokovno interpretacijo za družbo, Faro, 27. 10. 2005: kulturna dediščina pomeni skupino virov, vključena v strategijo upravljavskega načrta za Štanjel. podedovanih iz preteklosti, ki jih ljudje neodvisno od lastništva opredelijo kot odsev in izraz svojih nenehno razvijajočih se vrednot, prepričanj, znanja in c. Informacija o upravljanju tradicij. Vključuje vse vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega delovanja ljudi in krajev skozi čas (http://www.svetevrope.si/sl/dokumenti_in_publikacije/ Informacija o upravljanju mora vsebovati informacijo o upravljavcu in konvencije/199/). vzdrževalcu dediščine oz. spomenika (opis organizacije, opis izobrazbe osebja). 378 379 V nadaljevanju podajamo nekaj izhodišč iz omenjene konvencije, ki so ravno površino na vrhu vzpetin in s kamnom zidano obrambno obzidje. pomembne za upravljavski načrt: Pomembno je razumeti vlogo posameznega arheološkega najdišča v prostoru • 5. člen, b) povečujejo vrednost kulturne dediščine z identificiranjem, v času funkcioniranja in jo ovrednotiti. Nekdanji kaštelirji, kot sta Štanjel proučevanjem, interpretiranjem, varstvom, ohranjanjem in in Brseč, so ostali poseljeni do danes. Njihova današnja urbana zasnova po predstavljanjem javnosti; vsej verjetnosti sledi neki prvotni, morda še prazgodovinski zasnovi, kar je • 8. člen, c) okrepijo povezanost družbe s spodbujanjem občutka za lepo vidno v tlorisu. Kaštelir nad Kortami, Rašpor in Vela Ozida pa sodijo v soodgovornost za kraje, v katerih ljudje živijo; zgodovinske naselbine oz. utrdbe, ki so ohranili še prazgodovinsko oziroma zgodovinsko intaktno zasnovo in imajo prav zaradi tega dodano vrednost, saj • 9. člen, b) določajo in podpirajo načela trajnostnega upravljanja in danes lažje razumemo dinamiko prostorske rabe skozi čas. spodbujajo ohranjanje; Tako Istra kot Kras imata znano antropogeno krajinsko preoblikovanje z • 10. člen, b) priznavajo posebnosti in koristi kulturne dediščine pri izgradnjo suhozidov in suhozidnih teras za potrebe kmetijstva. To je prepoznano oblikovanju gospodarskih politik in c) bodo te politike spoštovale kot kulturna krajina obeh regij in predstavlja izjemno estetsko in prostorsko-celovitost kulturne dediščine in ne bodo ogrožale njenih vrednot. funkcionalno-oblikovno vrednost. Arheološka najdišča, urejena kot arheološki parki, predstavljajo izjemno c. Primeri vrednotenja štirih arheoloških najdišč kulturno vrednost za lokalno in širšo skupnost. Ob invazivnih arheoloških raziskavah pa je običajno pridobljenega tudi veliko arheološkega gradiva, ki ima za interpretacijo najdišča poleg ostalih arheoloških podatkov izjemen pomen. KAŠTELIR NAD KORTAMI Kulturna vrednost premične arheološke dediščine je za lokalno skupnost toliko bolj pomembna, če je lahko predstavljena na izvornem območju. Prav Kaštelir nad Kortami predstavlja enega izmed večjih prazgodovinskih utrjenih zaradi tega so v projektu Interreg SLO–CRO KAŠTELIR težnje postavljene k naselbin, ki je v času poselitve po vsej verjetnosti obvladoval širši teritorij. vzpostavitvi notranje in zunanje info točke ”in situ”, torej v območju parka. Prva poselitev je izpričana s keramičnimi najdbami, ki segajo v obdobje Notranje info točke so urejene kot manjši muzeji oz. razstavne enote, znotraj poznega neolitika in zgodnjega eneolitika (4. tisočletje pr. n. št.). Izpričane so katerih se lahko predstavi premična arheološka dediščina v orginalni obliki, kjer značilne srednje bronastodobne keramične najdbe iz obdobja, ko je spomenik so zagotovljeni muzejski pogoji, ali v digitalni obliki, kjer muzejskih pogojev ni funkcioniral kot višinska utrjena naselbina (2. tisočletje pr. n. št.). Različni možno zagotoviti. Ob poznavanju in predstavljanju celotne tako premične kot artefakti iz obdobja pozne bronaste in železne dobe pričajo o pomembnosti nepremične kulturne oz. arheološke dediščine je kulturna vrednost kraja oz. območja večja. V neposredni soodvisnosti se zaščitenemu arheološkemu območju, ki je urejeno v arheološki park in ima v upravljanju tudi muzejsko zbirko, poveča družbena in ekonomska vrednost. Z vključitvijo arheoloških parkov v tematske oz. kulturne poti se veča prepoznavnost v širšem okolju pa tudi v mednarodnem prostoru (primer evropskih kulturnih poti). Sestavni del arheoloških parkov, ki jih vzpostavlja projekt Interreg SLO–CRO KAŠTELIR, je tudi etnobotanika, ki vključuje tako botanične poti, znanje o rastlinah, ki so jih uporabljali v preteklosti, kot tudi etnologijo s prikazom tedanjega načina življenja, in sicer tradicionalne uporabe divje rastočih rastlin ter gojenja starih rastlinskih sort. Arheološki parki z etnobotaničnimi vsebinami združujejo izobraževanje in rekreacijo, hkrati pa popularizirajo znanstveno raziskovalno delo, arheologijo in jo na ta način povezujejo s sedanjim načinom življenja lokalnega prebivalstva. Tako se odpirajo nove možnosti lokalnega podjetništva in vključevanje v razvoj trajnostnega gospodarstva in turizma regije. Kulturni turizem je najvišja raven turizma, omejuje obisk s kulturno ponudbo višje ravni, torej tudi z višjo ceno. Ta pa zahteva tudi najboljšo organizacijo in izvedbo ponudbe. Kulturni turizem ni vezan le na eno samo lokacijo in ne na eno samo vsebino: ceno določa predvsem njegova zasnova, organizacija za obalno submediteransko podnebje. Antropogeno preoblikovanje obeh krajin se je pričelo že zgodaj, v 2. tisočletju Sl. 4. Fotografija drugega obrambnega nasipa Kaštelirja nad Kortami (foto: M. Sakara) pr. n. št., prav z ustvarjanjem utrjenih višinskih naselbin, ki so potrebovale Fotografija drugog obrambenog nasipa Kaštelir iznad Korti (foto: M. Sakara) 380 381 spomenika v času 1. tisočletja pred našim štetjem, ki je takrat zagotovo predstavljal osrednjo naselbino. Kaštelir je kot utrjena naselbina funkcioniral še v obdobju zgodnje romanizacije in zgodnjega imperialnega obdobja (2. stol. pr. n. št. do 1. stol). Arheoloških ostankov iz kasnejših obdobij ni, vendar iz pisnih virov vemo, da je bila naselbina poseljena še v srednjem veku. Danes je na Kaštelirju vidna strukturirana prazgodovinska naselbina z akropolo in spodnjim mestom, oba zaščitena na skrajnem vzhodnem delu z dvema kamnitima nasipoma. Notranjost akropole je strukturirana na severnem delu, ki je danes viden kot območje velikih grobelj, in ravnem osrednjem delu ter terasiranem južnem delu. Med izkopavanji je bila najdena izjemna arheološka najdba, figurica bronastega psa – istrskega goniča z izrazito zašiljenim gobčkom in povešenimi ušesi, slokim telesom, ki se zaključi z repom, zvitim v zanko, in dvema stiliziranima tacama. Sodi v čas razvite železne dobe (cca. 4.–3. stoletje pr. n. št.) in predstavlja vez s posoškim področjem, saj sta bili tam najdeni dve identični figurici (eno hranijo v Narodnem muzeju Slovenije, druga pa je v Sl. 5. Pogled na Štanjelski hrib od severozahoda (foto: M. Prešeren, 2019) privatni lasti), in venetskim prostorom v severni Italiji. Figurico povezujemo s pojmovanjem psa kot zvestega spremljevalca, ki človeka spremlja v času življenja Pogled na Štanjelski brijeg sa sjeverozapada. Fotografija (foto: M. Prešeren, 2019) pa tudi po njem. Na Kaštelirju nad Kortami pa nakazuje na morebitni svetiščni prostor v neposredni bližini najdbe (https://www.pokrajinskimuzejkoper.si/ si/zbirke/arheoloska-zbirka/kaslerski-gonic). Brseč je dolgotrajna naselbina, ki jo tvorijo v terasah nanizane hiše z osrednjim Ostanki jantarja, odlomka sive venetske keramike z napisom in številni drugi delom. Močno spominja na dolgotrajne naselbine, katerih zasnova seže že v keramični artefakti pričajo o kontinuirani poseljenosti Kaštelirja (sl. 2). bronasto in železno dobo, kot je to npr. Rovinj. Nad Brsečem se na vzpetini nahaja arheološko najdišče Vela Ozida. Gre za ŠTANJEL okroglo strukturo iz kamnitega nasipa, ki pokriva skoraj celoten vrh vzpetine. Okrogla struktura ima 22 m premera. Vela Ozida leži na strateški točki, od koder sega pogled na Kvarner. Okoli 500 m severozahodno od Ozide se nahaja Štanjel je osrednja dolgotrajna naselbina Komenskega krasa, ki je zrasla na prazgodovinsko gradišče Marinov breg. Na območju med obema arheološkima vzpetini s toponimom Turn, na 374 m nadmorske višine. Naselje obdaja najdiščema se nahaja skupina kamnitih gomil. Nekatere izmed njih bi lahko obzidje z mogočnimi vhodnimi vrati. Vrh, z današnjim toponimom Gledanica, interpretirali tudi kot potencialne grobne gomile, za kar pa bi bilo potrebno ostaja neposeljen, na njem je vidna kamnita struktura, zidana z vezivom. Na izvesti raziskave. Na Veli Ozidi ni bilo izvedenih arheoloških raziskav. V okviru južnem pobočju sledimo strnjeni poselitvi na terasah, ki po vsej verjetnosti projekta Interreg SLO–CRO KAŠTELIR je bilo izvedeno snemanje LiDAR, ki je sledi srednjeveški in verjetno prazgodovinski oz. rimski urbani oz. protourbani pokazalo nekaj značilnih struktur na obeh lokacijah. Iz podobnih situacij v Istri zasnovi. Številna zaščitna arheološka izkopavanja so potrdila poseljenost že v in na Krasu lahko sklepamo, da Vela Ozida predstavlja obrambno strukturo, bronasti in železni dobi. Na izkopavanjih je bilo najdeno večinoma keramično ki je predstavljala izvidnico oz. obrambni stolp, ki naj bi branil dostop do gradivo. Najdene so bile zelo skromne prazgodovinske strukture, na podlagi Marinovega Brega. Najbolje lahko kamnito strukturo na Veli Ozidi primerjamo katerih ne moremo natančneje opredeliti tipa naselbine in način bivanja v tem z izkopanimi ostanki po vsej verjetnosti tri nadstropnega kamnitega stolpa času v Štanjelu. Na podlagi analogij iz utrjenih višinskih naselbin na Krasu na Ostrem vrhu v Sloveniji. Natančna izkopavanja so pokazala, da je bil stolp in v Istri lahko sklepamo, da je tudi tu šlo za značilno kaštelirsko, mestoma grajen v suhozidu s kombinacijo brun, ki so tvorila ogrodje. Lesena okrogla strnjeno poselitev. Na osrednjem delu naselbine (današnja Gledanica) so streha, je verjetno imela le en opornik v sredini in je nalegala na okrogle zidove. arheološke raziskave na dan prinesle materialne ostanke pretežno iz pozno Tovrstne strukture so v bronasti in železni dobi služile za komunikacijo med antičnega obdobja. S podatki o načinu poselitve v času prazgodovine na tem naselbinami in njihovo obrambo (sl. 11). delu naselja zaenkrat še ne razpolagamo (sl. 6). RAŠPOR BRSEČ IN VELA OZIDA Današnje naselje Rašpor leži na nadmorski višini 693 m v planinski dolini Brseč predstavlja gosto naseljeno vzpetino v opčini Mošćenička Draga z ob cesti, ki povezuje Lanišće z vasmi Trstenik, Dane in Vodice. Šesto metrov razgledom na Kvarner. Struktura mesta močno spominja na prazgodovinska severno od vasi se na vzpetini s toponimom Gradina na 829 m nadmorske višinska utrjena naselja, vendar o tem ne pričajo arheološke najdbe. Najstarejše višine nahajajo ruševine znamenite rašporske utrdbe iz obdobja Beneške arheološko gradivo, ki je bilo izkopano v cerkvi sv. Jurija, sodi v rimsko dobo. 382 383 republike. Strateško pomembna točka je nadzorovala prehod že v prazgodovini, Strojna uporaba lastniških njiv, kmetijskih Spreminjanje kulturne krajine zaradi kot nakazuje že sam toponim Gradina. V letu 2020 je načrtovana izvedba zemljišč na Kaštelirju. obsežnih kmetijskih posegov v krajino arheoloških izkopavanj, za katere se nadejamo, da bodo prinesla dovolj – agrooperacije. gradiva, ki bodo potrdila prazgodovinsko poselitev tega arheološkega najdišča. Dostop do spomenika, slaba prometna Ostanke utrdbe imamo dokumentirane že v rimskem obdobju in seveda v ureditev in povezljivost z Izolo in drugimi Nenadzorovan obisk spomenika, srednjem ter novem veku. Rašpor je imel pomembno strateško vlogo zlasti v večjimi mestnimi središči. nevarnost kraje, vandalizma. obdobju Beneške republike, saj je v njem imel sedež rašporski kapetanat, ki je bil najvišje telo za vaško in imigracijsko politiko v Beneški republiki. V 16. Zaraščeno in deloma neprehodno območje Nenadzorovano spreminjanje krajine spomenika. zaradi nepredvidenega povečanega obiska stoletju so utrdbo porušili in preselili kapetanat v Buzet. turistov. Nevarnost poškodb obiskovalcev: Otežen nadzor vstopa nepooblaščenim namestitev table ”Obisk na lastno 8. RANLJIVOST IN OGROŽENOST Z (izven vodenih ogledov, ponoči), nevarno odgovornost” in zagotovitev varnosti za za obiskovalce (zaščitne ograje itd.). ljudi na območjih, ki bodo v turistični in USMERITVAMI ZA OHRANJANJE IN drugi ponudbi (kot npr. območje najdišča) po veljavnih predpisih. VAROVANJE SPOMENIKA (SWOT ANALIZA) ŠTANJEL, mesto s prazgodovinsko in rimsko zasnovo; močno poseljeno zaščiteno območje (sl. 7). Analiza prednosti, priložnosti, slabosti in nevarnosti za arheološka najdišča (SWOT analiza) Kaštelir nad Kortami, Štanjel, Rašpor, Brseč – Vela Ozida PREDNOSTI PRILOŽNOSTI KAŠTELIR NAD KORTAMI, arheološko najdišče z dolgotrajno prazgodovinsko Lokacija – mestna zasnova z infrastrukturo, razgled na krajino (Vipavska dolina, trasa Kakovostno bivanje, kulturna in poselitvijo. Današnja raba je agrikulturna in rekreativna (sl. 3). nekdanje rimske ceste čez Col, strateška izobraževalna točka, trajnostni kulturni točka). turizem. PREDNOSTI PRILOŽNOSTI Celoten Štanjel je zaščiten spomenik, Pred predvidenimi posegi je potrebno Lokacija – podeželje, del neokrnjene v katerem je za vsak poseg potrebno izvesti zaščitne arheološke in druge narave, razgled na krajino (morje in istrsko Rekreacijska, kulturna in izobraževalna predhodno pridobiti soglasje ZVKDS, OE raziskave, ki nam omogočijo raziskovanje pokrajino). točka v povezavi z mestnimi središči. Nova Gorica. Štanjela ter pridobivanje novih informacij o poselitvi in zgodovini. Neposredna povezljivost s spomenikom, Nadaljevanje arheoloških raziskav, Značilnosti prostora: zgodovina, naselbinsko dediščino, vasjo Korte. uporaba neinvazivnih arheoloških raziskav. arheologija, tradicionalna gradnja v kamnu, Značilnosti prostora: zgodovina, arhitektura, vrtna arhitektura (Ferrarijev Razvoj kulturnega in trajnostnega turizma. arheologija, vernakularna arhitektura, Sonaravno kmetijstvo, etnobotanika, vrt – spomenik državnega pomena). avtohtone rastline. razvoj kulturnega in trajnostnega turizma. Čezmejno sodelovanje, Konzorcij Razkrivanje lokalnih značilnosti in Znanstveno-raziskovalne dejavnosti: Kaštelirjev. kakovosti, dvig poznavanja (obiskovalci) in zavesti (domačini). Arheološki spomenik lokalnega pomena – znanstvenost, edukativnost, povezava vendar še ne dovolj dobro raziskan. generacij, stare gradbene tehnike, izvorni SLABOSTI NEVARNOSTI načini življenja in gospodarjenja. Štanjel spada med ogrožene spomenike, Razkrivanje lokalnih značilnosti in saj je pritisk na obnavljanje obstoječih in Spreminjanje značaja mesta zaradi Čezmejno sodelovanje, Konzorcij kakovosti, dvig poznavanja (obiskovalci) in zidavo novih stanovanjskih, turističnih in nenadzorovane ali neustrezne gradnje oz. Kaštelirjev. zavesti (domačini). drugih objektov velik. obnove. Dostop do spomenika in vstop vanj z SLABOSTI NEVARNOSTI avtomobilom, slaba prometna ureditev Kaštelir Korte spada med ogrožen Spreminjanje kulturne krajine zaradi znotraj spomenika, ki je namenjen spomenik, saj je pritisk na pozidavo nenadzorovane ali neustrezne gradnje stanovanju stalnih prebivalcev in uporabi v prostora velik (poizkusi črnogradenj). (OPN Izola). turistične namene. Interesi lokalnega prebivalstva po čim večjem udobju lahko ogrozijo zaščitene kulturne elemente mesta. 384 385 RAŠPOR, prazgodovinska utrjena naselbina ter rimskodobna in srednjeveška BRSEČ, strnjeno poseljeno naselje s prazgodovinsko in srednjeveško zasnovo; obrambna utrdba; danes zaraščene ruševine srednjeveške utrdbe. zaščiteno. PREDNOSTI PRILOŽNOSTI PREDNOSTI PRILOŽNOSTI Lokacija – mestna zasnova z infrastrukturo, Kvalitetno bivanje, kulturna in Rekreacijska, kulturna in izobraževalna razgled na krajino (kraško pokrajino in izobraževalna točka, trajnostni kulturni Lokacija – podeželje, del neokrnjene točka v povezavi z upravnim središčem Kvarnerski zaliv). turizem. narave, razgled na krajino. Lanišće in ostalimi agrokulturnimi ponudniki na območju. Osrednji del mesta Brseč je zaščiten Pred predvidenimi posegi je potrebno spomenik, v katerem je za vsak poseg izvesti zaščitne arheološke in druge Neposredna povezljivost s spomenikom, Nadaljevanje arheoloških raziskav, potrebno predhodno pridobiti soglasje raziskave, ki nam omogočijo raziskovanje naselbinsko dediščino, vasjo Rašpor. uporaba neinvazivnih arheoloških raziskav. ustreznega zavoda za zaščito kulturne Brseča in pridobivanje novih informacij o Močno pogozdeno območje nudi izjemne dediščine Rijeka. poselitvi ter zgodovini. Značilnosti prostora: zgodovina, arheologija, vernakularna arhitektura, rekreacijske danosti v povezavi s kulturo, Značilnosti prostora: zgodovina, avtohtone rastline, živalstvo. sonaravno nabiranje gozdnih sadežev, arheologija, tradicionalna gradnja v kamnu, Razvoj kulturnega in trajnostnega turizma. opazovanje ptic in divjih živali. arhitektura. Znanstveno-raziskovalne dejavnosti: Čezmejno sodelovanje, Konzorcij Razkrivanje lokalnih značilnosti in znanstvenost, edukativnost, povezava Kaštelirjev. kakovosti, dvig poznavanja (obiskovalci) in Arheološki spomenik lokalnega pomena – generacij, stare gradbene tehnike, zavesti (domačini). vendar še ne dovolj dobro raziskan. izvorni načini življenja in gospodarjenja, SLABOSTI NEVARNOSTI neposredna povezava z notranjo info točko v bližnji Račji vasi. Brseč spada med ogrožene spomenike, saj je pritisk na obnavljanje obstoječih in Spreminjanje značaja mesta zaradi Čezmejno sodelovanje, Konzorcij Razkrivanje lokalnih značilnosti in zidavo novih stanovanjskih, turističnih in nenadzorovane ali neustrezne gradnje oz. Kaštelirjev. kakovosti, dvig poznavanja (obiskovalci) in drugih objektov velik. obnove. zavesti (domačini). Dostop do spomenika in vstop vanj z SLABOSTI NEVARNOSTI avtomobilom, slaba prometna ureditev znotraj spomenika, ki je namenjen Večji del zemljišč, na katerih se nahaja stanovanju stalnih prebivalcev in uporabi v arheološko najdišče, nima lastnika oz. turistične namene. Rašpor sodi med ogrožena arheološka gre za javno zemljo, kar otežuje vpis v register nepremične kulturne dediščine R Interesi lokalnega prebivalstva po čim najdišča, ki do leta 2018 ni bil niti zaščiten. Hrvaške in prijavo na mednarodne projekte. večjem udobju lahko ogrozijo zaščitene Prioriteta občine Lanišće za nadaljnji razvoj kulturne elemente mesta. spomenika je ureditev lastništva teh parcel. Z ureditvijo arheoloških in botaničnih Arheološko najdišče je močno zaraščeno poti v okviru projekta Interreg SLO–CRO in težko dostopno. Prav tako je precej KAŠTELIR bo dostopnost do arheološkega oddaljeno od večjih mestnih središč. najdišča boljša, vendar obstaja večja nevarnost vandalizma in detektorskih kraj arheoloških predmetov zaradi neobljudenosti in zaraščenosti okolice. Nevarnost poškodb obiskovalcev: Otežen nadzor vstopa nepooblaščenim namestitev table ”Obisk na lastno (izven vodenih ogledov, ponoči), nevarno odgovornost” in zagotovitev varnosti za za obiskovalce (zaščitne ograje itd.) ljudi na območjih, ki bodo v turistični in drugi ponudbi (kot npr. območje najdišča) po veljavnih predpisih. Sl. 6. LiDAR posnetek Štanjela (https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index. html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b) LIDAR snimak Štanjela (https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index. html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b) 386 387 VELA OZIDA, kamnita ovalna struktura na vrhu vzpetine, domnevno Ocena ranljivosti in ogroženosti z usmeritvami za ohranjanje in varovanje prazgodovinska utrdba (sl. 12). spomenikov PREDNOSTI PRILOŽNOSTI Oceno ogroženosti arheološkega spomenika določamo glede na več faktorjev: naravni faktorji, človeški faktorji in pomanjkanje virov. Za vsako oceno ogroženosti Lokacija – podeželje, del neokrnjene Rekreacijska, kulturna in izobraževalna točka v povezavi z upravnim središčem so določeni ukrepi in nadaljnje usmeritve, ki preprečujejo ogroženost spomenika narave, razgled na krajino in morje Moščenićka Draga in ostalimi turističnimi zaradi javne uporabe in nepravilnega upravljanja. (Kvarnerski zaliv). ponudniki na območju, zlasti v Brseću. Nadaljevanje arheoloških raziskav, uporaba NARAVNI FAKTORJI Zaradi neposeljenosti je spomenik v večji neinvazivnih arheoloških raziskav, poizkus meri ostal nespremenjen. rekonstrukcije prazgodovinskih struktur ob predhodnih raziskavah. Po podatkih Ministrstva za obrambo je ocena ogroženosti Republike Slovenije zaradi potresov, da spada območje Območje je zaraščeno z makijo, vendar Občine Izola, kjer je arheološko najdišče Kaštelir nad Kortami, Značilnosti prostora: zgodovina, se ga ob rednem čiščenju lahko lepo v 2. razred ogroženosti ob potresu, Občine Komen, kjer je arheologija, avtohtone rastline, živalstvo. prezentira in nudi izjemne rekreacijske arheološko najdišče Štanjel, pa v 3. razred ogroženosti ob danosti v povezavi s kulturo, botaniko, potresu. opazovanje ptic in divjih živali. http://www.sos112.si/slo/tdocs/ogrozenost_potres.pdf Znanstveno-raziskovalne dejavnosti: znanstvenost, edukativnost, povezava Celotno ozemlje Hrvaške sodi v visoko potresno ogroženost. Arheološki spomenik lokalnega pomena – generacij, stare gradbene tehnike, Potresna ogroženost Zlasti je ogrožen obmorski del, kamor sodi območje Istre in vendar še ne dovolj dobro raziskan. izvorni načini življenja in gospodarjenja, Kvarnerja (arheološka najdišča Rašpor, Brseć, Vela Ozida). neposredna povezava z notranjo info točko Po podatkih, s katerimi razpolagamo o potresih na območju v upravnem središču Moščenićka Draga. Republike Hrvaške, segajo do leta 361. Tega leta je bil potres X. stopnje po lestvici MCS. Takrat se je v morje potopilo Čezmejno sodelovanje, Konzorcij Razkrivanje lokalnih značilnosti in antično mesto Cissa (danes Caska). Od takrat pa do danes se Kaštelirjev. kakovosti, dvig poznavanja (obiskovalci) in je na območju R Hrvaške zgodilo 21 potresov IX. stopnje po zavesti (domačini). lestvici MCS. SLABOSTI NEVARNOSTI https://vlada.gov.hr/UserDocsImages//2016/Sjednice/ Tako je izpostavljena morebitnim Arhiva//79.%20-%209.pdf Vela Ozida sodi med ogrožena arheološka nezakonitim dejavnostim lovcev na zaklade najdišča, saj je na neobljudenem območju. z detektorji kovin, ki ropajo in uničujejo arheološka najdišča. Z ureditvijo arheoloških in botaničnih poti v okviru projekta Interreg SLO–CRO Arheološko najdišče je močno zaraščeno in KAŠTELIR bo dostopnost do arheološkega težko dostopno. najdišča boljša, vendar obstaja večja nevarnost vandalizma in detektorskih kraj arheoloških predmetov zaradi neobljudenosti in zaraščenosti okolice. Nevarnost poškodb obiskovalcev: Otežen nadzor vstopa nepooblaščenim namestitev table ”Obisk na lastno (izven vodenih ogledov, ponoči), nevarno za odgovornost” in zagotovitev varnosti za obiskovalce (zaščitne ograje itd.) ljudi na območjih, ki bodo v turistični in drugi ponudbi (kot npr. območje najdišča) po veljavnih predpisih. Sl. 7. Pogled na ostanke utrdbe – stolpa od vzhoda (foto: M. Prešeren, 2019) Pogled na ostatke utvrde – kulu s istoka (foto: M. Prešeren, 2019) 388 389 Območja arheoloških spomenikov se nahajajo v Požar na spomeniku Povzročitelj požara. submediteranskem fitoklimatskem območju, kjer je požarna ogroženost v Sloveniji in na Hrvaškem največja. Občina Izola Vandalizem Odnašanje arheoloških artefaktov in drugih objektov, rušenje suhozidov in kamnitih grobelj. (Kaštelir nad Kortami) je uvrščena v 4. razred ogroženosti, to je velika ogroženost. Občina Komen (Štanjel) pa je uvrščena UKREPI v 5. razred ogroženosti, najvišja stopnja ogroženosti Upravljavec poskrbi za nadzorovan in voden dostop ter po potrebi namestitev nadzornih (Državna ocena ogroženosti zaradi požarov v naravnem kamer in osvetljave (kjer je to zaradi bližine dostopa do elektrike mogoče: Kaštelir, okolju). Štanjel, Brseć). Upravljavec zagotovi sanitarne prostore in koše za smeti izven območja Območje županije Istre (Rašpor) sodi v visoko požarno arheološkega spomenika oz. v primeru poseljenih arheoloških spomenikov na najbolj ogroženo regijo, medtem ko področje Primorsko-goranske primernem mestu (npr. notranja info točka). Upravljavec poskrbi za obveščanje Požarna ogroženost županije sodi v srednjo požarno ogroženost v Republiki obiskovalcev o prepovedi smetenja, opravljanja fizioloških potreb, nekontrolirane hoje Hrvaški. po arheoloških strukturah in odnašanja arheoloških in drugih artefaktov. http://kig.kartografija.hr/index.php/kig/article/view/857 Zaščita kulturne dediščine zaradi nevarnosti požarov v POMANJKANJE VIROV naravnem okolju je v pristojnosti strokovnjakov s področja kulturne dediščine in strokovnih služb za varstvo kulturne dediščine. Pri evakuaciji premične kulturne dediščine Pomanjkanje finančnih Pomanjkanje finančnih virov za ohranjanje, varstvo in oziroma zaščiti pred požarom pa po potrebi sodelujejo virov razvoj lahko negativno vpliva na kulturno dediščino vseh tudi občinske enote Civilne zaščite in druge sile za zaščito, arheoloških najdišč. reševanje in pomoč na osnovi načrtov varovanja kulturne dediščine. Pomanjkanje človeških Pomanjkanje delovne sile, zaposlenih in ljudi z nezadostnim virov znanjem lahko negativno vpliva na kulturno dediščino UKREPI arheoloških najdišč. Upravljavci poskrbijo za pripravo: UKREPI • požarnega reda, Upravljavec poskrbi za pridobitev potrebnih finančnih virov, zadovoljivo število • evakuacijskega načrta, zaposlenih in vpeljavo stroke s potrebnimi znanji. • ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, • načrta varovanja kulturne dediščine, • ocene poškodovanosti, Smernice za ohranjanje in varovanje spomenika • letnega poročila. Po Zakonu o varstvu kulturne dediščine iz leta 2008 velja za arheološka najdišča Na arheološke ostaline, ki so izpostavljene na površju, splošni režim (ZVKD-1, 2008). Osnovna izhodišča pri varovanju arheološke vplivajo različni vremenski dejavniki: dež, veter, sončna dediščine so: svetloba, mraz, vročina, erozija, akumulacija. Arheološke • varovanje najpomembnejših arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma Vremenski vplivi na ostaline pod površjem so zaščitene pred vremenskimi prostorsko urejenih območij (prezentacija ”in situ”); arheološke ostaline vplivi, razen pred erozijo. Posebna skrb je namenjena rekonstruiranim strukturam, npr. suhozidu ali zidu z • ohranitev kulturnega in znanstvenega pomena dediščine pri posegih v vezivom. Le ti so običajno še bolj podvrženi vremenskim prostor z izvedbo predhodnih arheoloških raziskav, pri čemer je treba dati vplivom zlasti tam, kjer je možnost zmrzali v zimskih prednost nedestruktivnim metodam (geofizikalni, georadarski terenski mesecih. pregledi, daljinsko snemanje LiDAR); UKREPI • integralno varstvo s sistematičnim vključevanjem v prostorsko načrtovanje Upravljavec poskrbi za primerno zaščito stoječih arheoloških struktur, redno čiščenje na vseh ravneh. vegetacije in po potrebi konservacijo in rekonstrukcijo pod strokovnim nadzorom. Novi posegi v prostor se arheološkim najdiščem izogibajo. V robne dele najdišč in v ČLOVEŠKI FAKTORJI najdišča znotraj poselitvenih območij se lahko posega le, če ni možno najti drugih rešitev in le na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav. Pri gradnji zahtevnih objektov in objektov gospodarske javne infrastrukture je treba zagotoviti Onesnaževanje okolja Smeti, hrup, uničevanje okolja. predhodno arheološko vrednotenje na celotnem območju predvidenega posega in ne le na območju do sedaj prepoznane arheološke dediščine. Erozija najdišča Nekontroliran obisk in hoja po arheoloških in drugih strukturah. 390 391 • spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene spomenikov; • ohranjanje lastnosti, posebne narave in družbenega pomena spomenikov ter njihove materialne substance; • dovoljeni so posegi v spomenike, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njihove varovane vrednote; • dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev spomenikov ob spoštovanju njihove posebne narave in družbenega pomena. V območjih spomenikov zakon predpisuje: • takšno ravnanje s spomeniki, ki dosledno upošteva in ohranja njihove kulturne vrednote in družbeni pomen, • upoštevanje aktov o razglasitvi v postopkih priprave in sprejemanja načrtov, • presojo vplivov na spomenike na podlagi predpisov o varstvu okolja, • upoštevanje smernic in mnenj v postopkih priprave prostorskih aktov, Sl. 8. Tloris Gledanice (Vuga, Davorin (1982), Poročilo o izkopavanju na Gledanici nad Štanjelom 1972, • upoštevanje ohranitve spomenikov v prostorskih aktih in v prostorskih Goriški letnik 9, Priloga. ukrepih, izdanih na podlagi predpisov o urejanju prostora, • prepoved odstranitve (rušenja) spomenika. Tlocrt Gledanice (Vuga, Davorin (1982): Poročilo o izkopavanju na Gledanici nad Štanjelom 1972, Goriški letnik 9, Priloga) Zavarovano arheološko najdišče (v aktu o razglasitvi lahko: arheološki spomenik, arheološko območje ipd.). Za ohranjanje arheološke dediščine je spomenike, ki so v naravi oz. v neobljudenem Za zavarovana arheološka najdišča velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje okolju (Kaštelir, Rašpor, Vela Ozida) potrebno vzdrževati z rednim čiščenjem in varovanje pred posegi v prostor ali rabo, ki dejansko ali potencialno lahko vzdrževanjem pešpoti, s postavitvijo varovalnih struktur na najbolj izpostavljenih poškodujejo arheološke plasti, spreminjajo arheološki kontekst ali spreminjajo območjih. Vsekakor je poseg v strukturo suhozidov in grobelj, ki ne predstavlja čiščenja okoljske dejavnike, pomembne za njihovo ohranitev. in ohranjanja strukture, ampak rekonstrukcijo, neprimeren. Posegi rekonstrukcij v strukture se lahko opravljajo le po opravljenih temeljnih arheoloških raziskavah in Zavarovana kulturna krajina s soglasjem pristojnih zavodov za varstvo kulturne dediščine. Utrjevanje grobelj in Za zavarovano kulturno krajino velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje suhozidov z vezivi ni v skladu s konservatorskimi smernicami. Varovalne strukture, varovanje značilne rabe zemljišč, parcelacije, značilne vegetacije, prostorskih ki ščitijo obiskovalce pred porušitvami in plazenjem (erozija zaradi naklona in vetra) dominant, odnosov med poselitvijo in odprtim prostorom, krajev spomina in ne sme posegati v podpovršje na način, s katerim bi posegale v strukturo spomenika. značilnih topografskih imen. PODROBNA OPREDELITEV VARSTVENIH REŽIMOV GRADIŠČ Suhozidna gradnja Na območju arheološkega spomenika je prepoznavna suhozidna gradnja struktur. Koncept varstva kulturne dediščine Suhozidna gradnja je veščina zidanja brez uporabe veziva, pri kateri z odbiranjem razpoložljivega lokalnega kamna, pridobljenega s čiščenjem in urejanjem zemljišč, ter ob razumevanju skladnje nastajajo različni tipi trdnih kamnitih objektov. OSNOVNI PRAVNI REŽIM VARSTVA Znanje o suhozidni gradnji je bilo leta 2018 vpisano na Unescov seznam nesnovne dediščine človeštva. Tradicionalna suhozidna tehnika gradnje je kot vir inspiracije V območjih spomenikov veljajo naslednje splošne varstvene usmeritve: in refleksije pokrajine, habitata in z uporabo naravnih surovin bogata kulturna • spodbujanje trajnostne uporabe spomenikov, tj. uporabe spomenikov na način povezava med tradicijo, inovacijo in kreativnostjo (Vir: UNESCO). in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njegovih kulturnih lastnosti; • spodbujanje vzdržnega razvoja spomenikov, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev spomenikov za prihodnje generacije; 392 393 Tradicionalna gradnja bivanjskih (kamnitih) hiš in drugih objektov • Čezmejno in mednarodno sodelovanje. Na obeh arheoloških najdiščih, ki predstavljata gosto naseljeni mesti, Štanjel in • Izobraževanje, vzgoja, informiranje in promocija kulturne dediščine. Brseć, se v gradnji stanovanjskih hiš in drugih objektov ohranja tradicionalna gradnja s predpisanimi gabariti in oblikovanjem odprtin ter stavbnim pohištvom. a. Cilji razvoja vsakega posameznega spomenika Smernice so predpisane s strani pristojnih zavodov za varstvo kulturne dediščine, ki se orientirajo na podlagi tradicionalne gradnje v regiji (Kraška in Istrska oz. Primorsko-Goranska regija). KRATKOROČNI CILJI (1 leto od sprejetja načrta upravljanja): KAŠTELIR NAD KORTAMI (povzeto iz Upravljavskega načrta za 9. VIZIJA IN CILJI RAZVOJA SPOMENIKOV Kaštelir nad Kortami, Izola, 2019): • Izdelava LiDAR posnetka za izdelavo strategije razvoja arheološkega spomenika. a. Cilji razvoja spomenikov • Izbira upravljavca in določitev strokovnega odbora oz. nadzornega telesa. b. Strateški in izvedbeni cilji • Izvedba plana dela, ki vključuje vzdrževanje, čiščenje in upravljanje po predvidenih fazah. Vizija ohranjanja in razvoja obstoječe kulturne dediščine je, da postanejo • Varovanje in ohranjanje arheološkega spomenika po smernicah ZVKDS, arheološki spomeniki Kaštelir, Štanjel, Rašpor, Brseć in Vela Ozida primeri dobre OE Piran in Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1). prakse in zgled kulturnega, trajnostnega turizma v svojih občinah, regijsko in tudi mednarodno. Ob vključevanju teh najdišč v tematske regijske in mednarodne poti • Predvidevanje in izvedba varnostnih ukrepov za varno uporabo javnega se veča njihova prepoznavnost in vrednost. prostora – arheološkega spomenika. Specifika posameznega arheološkega najdišča določa tudi vizijo razvoja. Štanjel • Rekreativne dejavnosti (Kašlerska pot kot del rekreacijskih poti v povezavi in Brseć sta naseljeni arheološki najdišči, ki sta že dobro vključeni v turistično s predvideno daljšo in krajšo botanično potjo, potjo vodnih virov itd.). ponudbo. Vizija je, da se jima doda več vsebine o kulturni dediščini in se na ta • Navezava na obstoječe turistične programe. način okrepi delovanje v smeri trajnostnega kulturnega turizma. Kaštelir, Rašpor • Predlogi in javne predstavitve lokalne skupnosti (podjetniške ideje, in Vela Ozida so neobljudena arheološka najdišča, kar jim daje izjemno prednost, oblikovanje kulturnih, turističnih programov itd.) (sl. 4). saj ostajajo v svoji izvorni obliki. Vizija je, da se vzpostavijo arheološki parki s pestro ponudbo, ki bo vključevala tudi etnobotaniko in druge prvine kulturne dediščine ter bodo na ta način pripomogli k razvoju trajnostnega kulturnega turizma v regiji. ŠTANJEL Na vseh naštetih arheoloških najdiščih pa vizija razvoja v vseh stopnjah vključuje • Izbira upravljavca za notranjo in zunanjo info točko, table in aplikacije, lokalno prebivalstvo. Vizija razvoja arheoloških spomenikov mora temeljiti na ki so bile izvedene v okviru projekta Interreg SLO–CRO KAŠTELIR. metodi ”bottom up”, saj le na ta način zagotavlja trajno zainteresiranost lokalne • Varovanje in ohranjanje arheološkega spomenika po smernicah ZVKDS, javnosti, ki je edino dolgoročno gonilo razvoja spomenika. OE Nova Gorica in Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1). • Predvidevanje oz. prilagoditev varnostnih ukrepov za varno uporabo Vizija varstva in razvoja, splošno: javnega prostora, ki že obstajajo, novim pridobitvam arheološkega • Vzdrževanje in ohranjanje obstoječe kulturne dediščine kot celote. spomenika oz. poti. • Znanstveno-raziskovalne aktivnosti in nadaljevanje raziskovalnih in • Rekreativno-kulturne dejavnosti (pot po Štanjelu v povezavi s predvideno zaščitnih arheoloških raziskav z uporabo neinvazivnih pristopov, podprtih z daljšo in krajšo botanično potjo, vključitev v že obstoječe tematske poti). IKT, in invazivnih pristopov. • Navezava na obstoječe turistične programe in snovanje novih ob • Razvoj strategije kulturno-trajnostnega in čezmejnega turizma, zlasti v pridobitvi novih orodij IKT in info točk. sklopu skupnih tematskih poti, kot npr. Dežela kaštelirjev, Illyria Route ipd. • Predlogi in javne predstavitve lokalne skupnosti (podjetniške ideje, • Vzpodbujanje podjetništva, trajnostnega gospodarstva in razvoja podeželja s oblikovanje kulturnih, turističnih programov itd.) (sl. 8). poudarkom na vključevanju lokalne skupnosti. • Obujanje in trženje starodavnih znanj o uporabi in predelavi avtohtonih BRSEĆ, MOŠĆENIĆKA DRAGA rastlin z vključevanjem nesnovne dediščine, kot je znanje o gradnji suhozidov ipd. V tem delu vključujemo tri lokacije Brseć, Velo Ozido in Mošćeničko Drago. V slednji bodo v okviru projekta Interreg SLO–CRO KAŠTELIR vzpostavljene • Gojenje starih rastlinskih sort s poudarkom na etnobotaniki. notranja in zunanja info točka ter botanični park. 394 395 • Izbira upravljavca za notranjo in zunanjo info točko, table in aplikacije, • Rekreativne dejavnosti (Rašporska pot kot del rekreacijskih poti v ki so bile izvedene v okviru projekta Interreg SLO–CRO KAŠTELIR. povezavi s predvideno daljšo in krajšo botanično potjo ter v povezavi z • Varovanje in ohranjanje arheološkega spomenika po smernicah ZVKDS, notranjo info točko v Račji vasi, povezava z že obstoječimi tematskimi in OE Piran in Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1). turističnimi potmi). • Predvidevanje oz. prilagoditev varnostnih ukrepov za varno uporabo • Navezava na obstoječe turistične programe. javnega prostora, ki že obstajajo, novim pridobitvam arheološkega • Predlogi in javne predstavitve lokalne skupnosti (podjetniške ideje, spomenika oz. poti. oblikovanje kulturnih, turističnih programov itd.) (sl. 16). • Rekreativno-kulturne dejavnosti (pot po botaničnem parku v Mošćenički Dragi je dopolnjena s kulturno potjo do Brseća in Vele Ozide, vključitev še b. Strateški in izvedbeni cilji drugih že obstoječih poti v celostno ponudbo). • Navezava na obstoječe turistične programe in snovanje novih ob SREDNJEROČNI CILJI pridobitvi novih orodij IKT in info točk. • Predlogi in javne predstavitve lokalne skupnosti (podjetniške ideje, oblikovanje kulturnih, turističnih programov itd.). Splošno lahko opredelimo nekaj skupnih srednjeročnih ciljev, ki jih lahko bodoči upravljavci uresničijo v okviru svojega programa dela. • Priprava predlogov kulturno-trajnostnega turističnega programa. VELA OZIDA • Predlog brošure štirih lokacij kaštelirjev (projekt Kaštelir): V okviru • Izdelava LiDAR posnetka za izdelavo strategije razvoja arheološkega projekta Interreg SLO–CRO KAŠTELIR je predviden turistični vodnik spomenika. po vseh zgoraj naštetih lokacijah, prav tako je predvidena zasnova • Izbira upravljavca in določitev strokovnega odbora oz. nadzornega telesa. turističnih paketov, ki bodo vključevali vse lokacije in jih bo mogoče v • Izvedba plana dela, ki vključuje vzdrževanje, čiščenje in upravljanje po kratkem času implementirati. predvidenih fazah (varovanje in ohranjanje arheološkega spomenika • Predlog brošure s področja etnobotanike in tradicionalne kulinarike: po smernicah Zavoda za varstvo kulturne dediščine Rijeka in Zakona o V okviru projekta Interreg SLO–CRO KAŠTELIR je predviden vodnik varstvu kulturne dediščine R Hrvaške). po vseh štirih botaničnih poteh (Štanjel, Kaštelir, Rašpor, Mošćenička • Predvidevanje in izvedba varnostnih ukrepov za varno uporabo javnega Draga) in uporaba divjih rastlin v tradicionalni kulinariki. Omenjen prostora – arheološkega spomenika. vodnik bo mogoče v kratkem času implementirati in dopolniti. Promocija tradicionalne kulinarike, znanje o entobotaniki naj se • Rekreativne dejavnosti (kulturna in botanična pot iz Mošćeničke Drage razvija na že uveljavljenih ali novih dogodkih (Solsticij v Kortah – junij, do Brseća in Vele Ozide v povezavi z drugimi že obstoječimi tematskimi Festival encijan v Lanišću, Šparglijada v Mošćenički Dragi). oz. turističnimi potmi). • Pridobivanje novih finančnih virov za uresničitev vizije razvoja • Navezava na obstoječe turistične programe. spomenikov: vključitev v konzorcij Dežela kaštelirjev, prijava upravljavcev • Predlogi in javne predstavitve lokalne skupnosti (podjetniške ideje, na nove mednarodne in državne projekte, vključevanje v mednarodne oblikovanje kulturnih, turističnih programov itd.). tematske poti – npr. Illyria Route, pridobivanje programskih sredstev iz ustreznih ministrstev in enkratnih sredstev iz participatornih proračunov posameznih občin za celostno delovanje in dopolnjevanje arheoloških RAŠPOR, NOTRANJA INFO TOČKA RAČJA VAS parkov. • Izdelava LiDAR posnetka in izvedba arheoloških raziskav na najdišču • Priprava in izvajanje izobraževalnih programov: štirje arheološki parki za izdelavo strategije razvoja arheološkega spomenika in njegovo so v osnovi zasnovani z učnimi kulturnimi in botaničnimi potmi ter interpretacijo. z notranjimi in zunanjimi info točkami, ki bodo pomembno vplivale • Izbira upravljavca in določitev strokovnega odbora oz. nadzornega telesa. na vključevanje šolskih in drugih izobraževalnih skupin. Priprava • Izvedba plana dela, ki vključuje vzdrževanje, čiščenje in upravljanje po izobraževalnih programov naj poteka s strokovnjaki iz tega področja, kar predvidenih fazah. lahko upravljavci dosežejo v sodelovanju z učitelji iz lokalnih osnovnih in • Varovanje in ohranjanje arheološkega spomenika po smernicah Zavoda za srednjih šol, s kustosi iz lokalnih in regionalnih muzejev ter s profesorji varstvo kulturne dediščine Pula in Zakona o varstvu kulturne dediščine univerz in univerz za tretje življenjsko obdobje. Ob pripravi programov R Hrvaške. naj v čim večji meri vključujejo lokalna turistična in kulturna društva, ki bodo lahko pomagala tudi pri izvajanju programov. Upravljavci naj • Predvidevanje in izvedba varnostnih ukrepov za varno uporabo javnega bodo pri pripravi programov pozorni na izvedbeni del: programi naj bodo prostora – arheološkega spomenika. zasnovani tako, da bodo prilagojeni izvajalcem. 396 397 • Samostojni ogledi za učence z učiteljem: priprava učnih listov. PREDLOG A • Skupinska vodstva različnih skupin z vodičem ali prostovoljci. Upravljavec je Pokrajinski muzej Koper, ki ga tvorijo strokovno usposobljene osebe. • Izobraževalna vodstva strokovnjakov ali študentov s strokovnjakom s UPRAVLJAVEC STROKOVNI ODBOR področja oz. s kustosom. POKRAJINSKI MUZEJ KOPER • 1 član iz ZVKDS, OE Piran • Direktor/direktorica • 1 član iz Krajevne skupnosti Korte • 1 član s področja arheologije • član iz turističnega društva 10. IZVEDBENI NAČRT • 1 član s področja marketinga • 1 član z Univerze v Mariboru • 1 član iz ZVKDS, OE Piran – etnobotanika Upravljanje • 1 član iz Krajevne skupnosti Korte • 1 član iz turističnega društva • 1 član z Univerze v Mariboru Struktura upravljanja: – etnobotanika Določijo se upravljavec, strokovni odbor, pristojnosti in procesi sprejemanja in izvajanja odločitev. Prednosti: • Upravljavec je strokovna institucija, ki zagotavlja znanstveno odličnost in Upravljavec strokovno korektntost. Naloge upravljavca so: • Možnost pridobivanja novih evropskih sredstev in drugih finančnih • izvajanje načrta upravljanja, virov; pozitivni rezultati so odraz izkušenj upravljavca (utečeni postopki, • priprava predlogov sprememb in dopolnitev načrta upravljanja, prepoznavnost institucije, domača in mednarodna povezljivost z ostalimi • sprejemanje letnega programa dela na podlagi načrta upravljanja in institucijami in stroko). opravljanje nalog, opredeljenih v načrtu, Slabosti: • sodelovanje z lastniškim in strokovnim odborom za doseganje namena • Podrejena vloga lokalne skupnosti pri odločanju in postavitvi prioritet varovanja in ohranjanja kulturne dediščine oziroma doseganje ciljev razvoja izvajanja načrta upravljanja. arheoloških parkov, • Podrejena vloga pri organizaciji dogodkov in promoviranju podjetniških idej. • sprejemanje in izvajanje letnega programa dela, • priprava letnega poročila. PREDLOG B Upravljavec je namensko ustanovljen Konzorcij, ki ga tvorijo fizične in pravne osebe Strokovni odbor pretežno iz lokalne skupnosti. Naloge strokovnega odbora so: UPRAVLJAVEC STROKOVNI ODBOR • ugotavljanje ustreznosti upravljavskega načrta glede na strokovne smernice, KONZORCIJ KAŠTELIR KORTE: • 1 član iz Pokrajinskega muzeja Koper • obravnavanje tematike s področja strokovnega dela parka, • Direktor/direktorica • 1 član iz ZVKDS, OE Piran • predlogi rešitev glede na strokovna spoznanja. • 3 člani iz Krajevne skupnosti Korte • 1 član z Univerze v Mariboru • 1 član iz turističnega društva – etnobotanika Upravljavska struktura, funkcije in pristojnosti Načrt upravljanja izvaja upravljavec ob pomoči strokovnega odbora. Pomembno je Prednosti: določiti upravljavsko strukturo in jo pred implementacijo ovrednotiti. Na primeru • Povečano, aktivno sodelovanje lokalne skupnosti, krepitev rasti lokalnega upravljavskega načrta za Kaštelir nad Kortami so bile predlagane in ovrednotene gospodarstva in razvoja podeželja. tri možnosti upravljavske strukture, ki jih na tem mestu strnjeno podajamo: Slabosti: • Nevarnost pomanjkanja vpliva stroke pri sprejemanju odločitev, organizaciji Primer Kaštelir nad Kortami, predlogi upravljavske strukture: in določitvah prioritet razvoja, varovanja in vzdrževanja arheološkega Predlog A: Upravljavec je Pokrajinski muzej Koper. spomenika. Predlog B: Upravljavec je Konzorcij Kaštelir Korte. • Slabše utečena povezljivost s strokovnimi institucijami in zato manjše Predlog C: Javno-zasebno partnerstvo. možnosti za pridobivanje novih finančnih virov. 398 399 PREDLOG C Informacije o vseh spomenikih bodo predstavljene tudi v digitalni obliki v Upravljavec javno-zasebno partnerstvo sklopu projekta Interreg SLO–CRO KAŠTELIR in sicer v obliki aplikacije, spletne strani in v obliki tabel s QR kodami. UPRAVLJAVEC STROKOVNI ODBOR • Direktor/direktorica • 1 član iz ZVKDS, OE Piran b. Načrt varstva in ohranjanja varovanja, konserviranje in • 1 član iz Pokrajinskega muzeja Koper • 1 član z Univerze v Mariboru restavriranje spomenika • 1 član predstavnik lastnikov zemljišč – etnobotanika • 1 član iz turističnega društva Načrt varstva in ohranjanja varovanja ter konserviranje in restavriranje • 1 član iz Krajevne skupnosti Korte spomenika mora vključevati popis struktur in ogroženosti le teh ter popis morebitnih restavratorskih posegov na njih. V tem poglavju bomo navedli le Prednosti: nekaj najbolj pomembnih struktur na posameznih spomenikih in smernice za • Različni profili posameznih skupin so združeni in težijo k upoštevanju vseh njihovo varovanje. Smernice in popis se ob nadaljnjih arheoloških in drugih interesov, brez podrejenih položajev. raziskavah lahko spreminjajo. Slabosti: • Preveč udeležencev, ki predstavljajo upravljavca, lahko vodi do težjega KAŠTELIR NAD KORTAMI usklajevanja in posledično k slabšim odločitvam. NEKATERE ARHEOLOŠKE STRUKTURE NA KAŠTELIRJU NAD KORTAMI (povzeto po Upravljavskem načrtu za Kaštelir nad Kortami, Mioko, Trije zgoraj podani primeri se uporabijo pri vrednotenju upravljavske strukture 2019) za ostale tri spomenike. Kompleksnejša bo upravljavska struktura v primeru Štanjela, saj vključuje širše območje javnega prostora, ki že ima upravljavce. Predhodno je potrebno proučiti, ali je smiselno ob novih pridobitvah ohranjati TIP OPIS REŽIM VAROVANJA IN VZDRŽEVANJA obstoječo upravljavsko strukturo ali je bolj racionalno le to prevetriti in morebiti narediti novo. Z enakim izzivom se bo srečal tudi botanični park in arheološke Prepoved hoje izven označenih poti Prvi obrambni Predvideno je čiščenje (prepoved hoje in pobiranja ter odnašanja poti v Mošćenički Dragi, Brseću in Veli Ozidi, kjer je večinski upravljavec javnega nasip podrasti. artefaktov in drugih materialov z nasipa), prostora občina (komunala). Zagotovo bo potrebno v upravljavsko strukturo redno čiščenje podrasti. vključiti strokovnjake, ki izhajajo iz regijskega upravnega središča (muzeji in univerza v Reki). Vključevanje muzejev ali občin v upravljavsko strukturo je vsaj Prepoved hoje izven označenih poti v prvi fazi upravljanja priporočljivo, saj le ti lahko pridobijo znatna programska Glavni vhod na Predvideno je čiščenje (prepoved hoje in pobiranja ter odnašanja državna sredstva, ki se lahko črpajo več let ciklično do vzpostavitve samooskrbnosti Kaštelir podrasti. artefaktov in drugih materialov z nasipa), arheološkega parka. V drugi fazi je priporočljivo, da upravljanje prevzame lokalna redno čiščenje podrasti. skupnost, ki naj bo tudi sicer ves čas upravljanja močno prisotna. Ob vključitvi lokalne skupnosti se zagotovi trajnost ohranjanja in razvoja spomenika, saj ga Prepoved hoje izven označenih poti lokalna skupnost prepozna za vrednoto in dodano vrednost gospodarski rasti v Drugi obrambni Predvideno je čiščenje (prepoved hoje in pobiranja ter odnašanja okolju in širši regiji. nasip podrasti. artefaktov in drugih materialov z nasipa), redno čiščenje podrasti. a. Načrt upravljanja znanja – upravljanje informacij o spomeniku Prepoved hoje izven označenih poti Informacije o arheoloških spomenikih hranijo: Vhod v akropolo Predvideno je čiščenje (prepoved hoje in pobiranja ter odnašanja • za Kaštelir nad Kortami: Zavod za varstvo kulturne dediščine R Slovenije, podrasti. artefaktov in drugih materialov z nasipa), Območna enota Piran, Pokrajinski muzej Koper, Pomorski muzej ”Sergej redno čiščenje podrasti. Mašera” Piran, notranja info točka Zadružnega doma v Kortah; Kamnite Prepoved hoje izven označenih poti • za Štanjel: Zavod za varstvo kulturne dediščine R Slovenije, Območna enota strukture na Predvideno je čiščenje (prepoved hoje in pobiranja ter odnašanja Nova Gorica, Goriški muzej, notranja info točka Kobdiljski stolp; vrhu Kaštelirja podrasti. artefaktov in drugih materialov z nasipa), redno čiščenje podrasti. • za Mošćeničko Drago, Brseć in Velo Ozido: Zavod za varstvo kulturne dediščine R Hrvaške Rijeka, Pomorski muzej Rijeka, notranja info točka v Prepoved hoje izven označenih poti Mošćenićki Dragi; Zahodni vhod na Predvideno je čiščenje (prepoved hoje in pobiranja ter odnašanja Kaštelir podrasti. artefaktov in drugih materialov z nasipa), • za Rašpor: Zavod za varstvo kulturne dediščine R Hrvaške Pula, Arheološki redno čiščenje podrasti. muzej Istre Pula, notranja info točka v Račji vasi. 400 401 SUHOZIDNE KONSTRUKCIJE INFORMATIVNO-IZOBRAŽEVALNE TABLE TIP OPIS REŽIM VAROVANJA IN VZDRŽEVANJA TIP OPIS REŽIM VAROVANJA IN VZDRŽEVANJA Obnova, čiščenje in INFO tabla 1 Informativna tabla z opisom Redno čiščenje, vzdrževanje table (po vzdrževanje suhozidov prvega obrambnega nasipa, potrebi menjava ob uničenju ali obrabi) na parcelni številki glavnega vhoda in antičnih in vzdrževanje območja okrog table. Suhozidi 1504 in 1707 m, k.o. Prepoved hoje po suhozidni strukturi. grobov ob vznožju nasipa Omogočanje dostopnosti do table. 2629. Pridobljeno je Čiščenje podrasti. (Projekt KAŠTELIR) kulturnovarstveno Parcelna številka 1342 soglasje. Velikost 50 x 70 cm Trenutno je točna lokacija V skladu s soglasjem zaradi zaraščenosti še Prepoved hoje po suhozidni strukturi. ZVKDS, OE Piran Čiščenje podrasti. Kažeta se sanira in Kažeta neidentificirana. Potrebno rekonstruira po načrtih strokovnjakov za INFO tabla 2 Informativna tabla z opisom Redno čiščenje, vzdrževanje table (po je očistiti predel okrog suhozidne konstrukcije in kažete, kot npr. drugega obrambnega potrebi menjava ob uničenju ali obrabi) točke 5 (glej NAČRT Institut za Vernakularno Arhitekturo, IVA. nasipa, vhoda na akropolo in vzdrževanje območja okrog table. A.01.3). (Projekt KAŠTELIR) Omogočanje dostopnosti do table. Parcelna številka 1715 KAŠLERSKA POT Velikost 50 x 70 cm V skladu s soglasjem ZVKDS, OE Piran TIP OPIS REŽIM VAROVANJA IN VZDRŽEVANJA INFO tabla 3 Informativna tabla z opisom Redno čiščenje, vzdrževanje table (po Občinska pot Občinska pot poteka v Predvideno je redno čiščenje poti v akropole, arheoloških potrebi menjava ob uničenju ali obrabi) območju arheološkega območju varovanega pasu občinske poti najdb, ki so bile tu izkopane, in vzdrževanje območja okrog table. spomenika od vzhodnega (min. 2 m varovanega pasu za namestitev življenja na Kaštelirju Omogočanje dostopnosti do table. vhoda na Kaštelir do vrha tabel, urejevanje in dostop ter 10 m pasu (Projekt KAŠTELIR) naselbine. Obstoječa pot za redno čiščenje in vzdrževanje na se ohrani v trenutnem vsako stran poti). Vzdrževanje in čiščenje Parcelna številka 1705 stanju. se uskladi s pridruženim partnerjem Velikost 50 x 70 cm Univerzo v Mariboru in konceptom V skladu s soglasjem botanične poti. ZVKDS, OE Piran Steza Steza poteka od zaključka Predvideno je redno čiščenje steze v INFO tabla 4 Informativna tabla z opisom Redno čiščenje, vzdrževanje table (po občinske poti do območju varovanega pasu (min. 2 m zahodnega vhoda potrebi menjava ob uničenju ali obrabi) predvidene pedagoške varovanega pasu za namestitev tabel, točke. Steza se ohrani v urejevanje in dostop ter 10m pasu za (Projekt KAŠTELIR) in vzdrževanje območja okrog table. trenutnem stanju. redno čiščenje in vzdrževanje na vsako Parcelna številka 1697 Omogočanje dostopnosti do table. stran steze). Vzdrževanje in čiščenje Velikost 50 x 70 cm se izvaja po usmeritvah pridruženega V skladu s soglasjem partnerja Univerza v Mariboru in ZVKDS, OE Piran konceptu botanične poti (sl. 22). SIST tabla 5 Sistemska tabla z opisom Redno čiščenje, vzdrževanje table (po arheološkega spomenika potrebi menjava ob uničenju ali obrabi) Kaštelir in vzdrževanje območja okrog table. (Projekt UŽIVAJMO Omogočanje dostopnosti do table. PODEŽELJE 2) Parcelna številka št. 514, k.o. Dvori Velikosti 250 x 150 cm Pridobiti soglasje ZVKDS, OE Piran 402 403 OBMOČJE PEDAGOŠKE TOČKE OBMOČJE PEDAGOŠKE TOČKE ŠTANJEL TIP OPIS REŽIM VAROVANJA IN VZDRŽEVANJA TIP OPIS REŽIM VAROVANJA IN VZDRŽEVANJA Območje Pedagoška točka je Predvideno je redno čiščenje območja Območje Pedagoška točka je Predvideno je redno čiščenje območja pedagoške predvidena na parcelni pedagoške točke. Vzdrževanje in pedagoške predvidena na območju pedagoške točke. Vzdrževanje in čiščenje točke številki 1697, k.o. 2629. čiščenje se izvaja po usmeritvah točke Gledanice. Pedagoška se izvaja po usmeritvah pridruženega pridruženega partnerja Univerze v točka mora zagotoviti partnerja Univerze v Mariboru in Pedagoška točka Mariboru in konceptu etnobotanike (sl. varnost uporabe in biti pristojnega zavoda po konceptu mora zagotoviti 23). Kakovostna avtohtona drevesa, izvedena v skladu s etnobotanike (sl. 20, 21). Kakovostna varnost uporabe in rastline se ohranijo. Pedagoška točka naj kulturnovarstvenimi pogoji avtohtona drevesa, rastline se ohranijo. biti izvedena v skladu omogoča vsaj delne vizure na krajino. ter trenutno veljavno Pedagoška točka naj omogoča pogled na s kulturnovarstvenimi gradbeno zakonodajo. krajino. pogoji ter trenutno veljavno gradbeno zakonodajo. VELA OZIDA ŠTANJEL NEKATERE ARHEOLOŠKE STRUKTURE NA VELI OZIDI (sl. 13) NEKATERE ARHEOLOŠKE STRUKTURE NA ŠTANJELU TIP OPIS REŽIM VAROVANJA IN VZDRŽEVANJA Kamniti nasip v Predvideno je čiščenje Prepoved hoje izven označenih poti TIP OPIS REŽIM VAROVANJA IN VZDRŽEVANJA ovalni obliki podrasti. (prepoved hoje in pobiranja ter odnašanja artefaktov in drugih materialov z nasipa), Kamnita Že konservirano in deloma Prepoved hoje izven označenih redno čiščenje podrasti. struktura na prilagojeno za obisk. poti (prepoved hoje in pobiranja Gledanici ter odnašanja artefaktov in drugih materialov z nasipa), redno čiščenje POT VELE OZIDE podrasti. TIP OPIS REŽIM VAROVANJA IN VZDRŽEVANJA ŠTANJELSKA POT Občinska pot od Občinska pot in steza Predvidena je delna razširitev steze, kjer Brseća do Vele poteka po močno je to mogoče, redno čiščenje, vzdrževanje TIP OPIS REŽIM VAROVANJA IN VZDRŽEVANJA Ozide zaraščenem predelu. in zaščita, kjer je potrebno. Pot mora biti Pot je makadamska in dobro označena s smerokazi. Občinska pot Občinska pot poteka Predvideno je redno čiščenje ravnih vzdrževana, steza pa je v območju gosto površin in morebitna popravljalna dela ozka in močno zaraščena. naseljenega območja, asfaltiranih in tlakovanih delov ulic. Botanične poti Botanične poti potekajo po Predvideno je redno čiščenje botaničnih kjer je večji del asfaltiran (krajša, daljša) že obstoječih. poti. oz. tlakovan s kamnitimi tlakovci. Poti po naselju se uredi po smernicah INFORMATIVNO-IZOBRAŽEVALNA TABLA pristojnega zavoda. Steza Steza poteka po Gledanici. Predvideno je redno čiščenje steze in TIP OPIS REŽIM VAROVANJA IN VZDRŽEVANJA Ureditev steze. popravljanje z dosipavanjem peska. INFO tabla 1 Informativna tabla z Redno čiščenje, vzdrževanje table (po opisom najdišča se postavi potrebi menjava ob uničenju ali obrabi) ob vhodu v najdišče. in vzdrževanje območja okrog table. Pred postavitvijo je Omogočanje dostopnosti do table. potrebno pridobiti soglasje ustreznega zavoda za varovanje kulturne dediščine. 404 405 MOŠĆENIČKA DRAGA Vrh vzpetine – Vrh vzpetine je močno Predvidene so neinvazivne in invazivne prazgodovinsko preoblikovan s kasnejšimi arheološke raziskave. Predvideno je gradišče in gradbenimi posegi. čiščenje podrasti. BOTANIČNI PARK Z ZUNANJO INFO TOČKO, BOTANIČNE POTI rimskodobna Težko je opredeliti Prepoved hoje izven označenih poti utrdba prazgodovinsko fazo. (prepoved hoje/plezanje na obstoječe Prav tako je težko ločiti zidove in druge strukture ter pobiranja ter TIP OPIS REŽIM VAROVANJA IN VZDRŽEVANJA rimskodobne utrdbene odnašanja artefaktov in drugih materialov Botanični park Na otoku na parkirišču v Tekoče vzdrževanje tlakovanih strukture od kasnejših z nasipa). Redno čiščenje podrasti. z zunanjo info centru Mošćeničke Drage površin – pozornost pri čiščenju zaradi beneških. točko je vzpostavljen botanični občutljivosti potiska na tlakovcih; park z zunanjo info točko, nevarnost vandalizma se lahko zmanjša z tlakovanje s potiskanimi namestitvijo kamer. RAŠPORSKA IN BOTANIČNA POT tlakovci okoli dreves, info table, mestna oprema TIP OPIS REŽIM VAROVANJA IN VZDRŽEVANJA (klopi, koši za smeti). Dve botanični Poti potekata po občinskih Tekoče vzdrževanje poti, ki že obstaja. Rašporska pot Iz Račje vasi gre občinska Predvidena je definicija steze na terenu poti od poteh in stezi. Več vzdrževanja zahteva pot od Brseća pot proti vasi Rašpor, s čiščenjem in utrjevanjem. Redno Mošćeničke do Vele Ozide, kjer je na delu proti Veli od koder se povzpnemo čiščenje poti in steze. Vse aktivnosti Drage do Brseća Ozidi samo steza. Tu je potrebno redno po stezi na vrh najdišča. se usklajujejo s pristojnim zavodom za čiščenje podrasti in vzdrževanje steze (sl. Stezo je potrebno varovanje kulturne dediščine. 19). definirati. Botanični poti Dve botanični poti. Vzdrževanje in čiščenje se izvaja po Krožna ima izhodišče in usmeritvah pridruženega partnerja INFORMATIVNO-IZOBRAŽEVALNE TABLE konec v Račji vasi in vodi Univerze v Mariboru in konceptu do kapelice Miroslava botanične poti (sl. 17, 18). TIP OPIS REŽIM VAROVANJA IN VZDRŽEVANJA Burišića. Daljša pot ima izhodišče INFO table v V botaničnem parku bodo Redno čiščenje, vzdrževanje table (po in konec v Račji vasi, botaničnem postavljene 3 informativne potrebi menjava ob uničenju ali obrabi) vodi na arheološko parku table z opisom rastlin in vzdrževanje območja okrog table. najdišče Rašpor in skozi in zgodovine mesta ter Omogočanje dostopnosti do table. vas Rašpor. Poti ureja s povabilom na ogled planinsko društvo. botaničnih poti in arheoloških parkov Brseća ter Vele Ozide. INFORMATIVNO-IZOBRAŽEVALNE TABLE NA RAŠPORSKI POTI RAŠPOR TIP OPIS REŽIM VAROVANJA IN VZDRŽEVANJA INFO table 14 Informativne table z Redno čiščenje, vzdrževanje tabel (po NEKATERE ARHEOLOŠKE STRUKTURE V SUHOZIDU NA RAŠPORJU opisi Rašporja, njegove potrebi menjava ob uničenju ali obrabi) zgodovine ter razlago in vzdrževanje območja okrog tabel. obstoječih struktur. Omogočanje dostopnosti do tabel. TIP OPIS REŽIM VAROVANJA IN VZDRŽEVANJA Suzidne Na vrhu vzpetine se Predvideno je redno čiščenje podrasti. ruševine nahajajo razvaline beneške Zaželena je izvedba primarne Beneške utrdbe z ohranjenimi zidovi konservacije, da se prepreči nadaljnje republike tudi do 3 m. rušenje zidov. Prepoved hoje izven označenih poti (prepoved hoje/plezanja po zidovih in pobiranja ter odnašanja artefaktov in drugih materialov z nasipa). 406 407 se, da se v okviru turistične po- c. Načrt valorizacije: izboljšanje prezentacije in uporabe spomenika nudbe ta festival ohrani na viso-i. Fizični dostop kem nivoju. Upravljavec bi moral ii. Infrastruktura ob tem vsako leto zagotoviti do- iii. Dejavnosti za javnost datna sredstva iz občine ali dru- gih projektov. Visoko strokovni iv. Vzdrževanje festivalski projekti nudijo izjem- no kakovostne programe, ki jih je KAŠTELIR NAD KORTAMI je neposeljeno arheološko najdišče, ki je na v duhu razvoja kulturnega turiz-nekaterih delih v agrarni uporabi, ostalo območje pa je močno zaraščeno. V ma in trajnosti potrebno negovati. okviru projekta Interreg SLO–CRO KAŠTELIR se vzpostavlja arheološka pot Z vključevanjem v izvedbeni del po najdišču in zunanja info točka na najdišču. Notranja info točka se postavi festivala programsko financira-v Zadružnem domu v Kortah. V spodaj ležeči vasi Korte se odvijajo številne nih ustanov, kot so muzeji, gale-kulturne dejavnosti, ki jih vodita dve društvi. Že obstoječi festival Solsticij je rije, je možno te festivale ohran-prevzel vsebine, ki se nanašajo na življenje v času železne dobe na Kaštelirju. jati tudi ob zmanjšanih sredstvih. i. Fizični dostop je urejen, po potrebi dodatna ureditev poti, ki vodi skozi S pridobitvijo notranje in zunanje celotno najdišče. info točke se bodo dejavnosti za javnost obogatile z dvema novima ii. Infrastruktura ni urejena, saj je najdišče izven naselja. vsebinama, s katerima se lahko iii. V okviru dvo- ali enodnevnega festivala Solsticij potekajo številne izvaja nova vodstva, nove peda-dejavnosti, ki osvetljujejo življenje na Kaštelirju v času železne dobe. goške in izobraževalne progra- iv. Vzdrževanje poti in zunanje info točke, izvajanje čiščenja arheoloških in me. V okviru istega projekta se drugih struktur na najdišču, vzdrževanje tabel in po potrebi zamenjava bo izvedla tudi aplikacija Dežela Sl. 9. Kamena groblja istočnog obrambenog uničenih ali dotrajanih delov. Upravljavec bo moral predvideti tekoče kaštelirjev in avatar. Aplikacija je zida Štanjelske gradine (foto: N. Osmuk, 1999. vzdrževalne stroške notranje info točke (čiščenje, elektrika, voda, Fotodokumentacija ZVKDS, OE Nova Gorica) namenjena samostojnim ogledom vzdrževanje IKT). najdišč in info točk, ki so vključe- Kamnita groblja vzhodnega obrambnega zidu na v projekt. Štanjelskega gradišča (foto: N. Osmuk, 1999. ŠTANJEL je gosto poseljeno naselje z zgrajeno infrastrukturo in izdelano Fotodokumentacija ZVKDS, OE Nova Gorica) iv. Vzdrževanje: bodoči upravljavec turistično ponudbo ter kulturnimi potmi z informativnimi tablami. Izdelane bo moral redno vzdrževati so tudi dejavnosti za javnost, različni festivali, vodstva skupin, posamezni (čiščenje, nadomeščanje uničenih ogledi. Doda se dejavnosti, ki se navezujejo na prazgodovinska gradišča, kot ali obrabljenih delov in podobno) zunanjo in notranjo info točko, prav tako bo so dodatni festivalski programi, dodatne kulturne poti z vsebino, ki se nanaša potrebno vzdrževati digitalne vsebine (obe aplikaciji). Notranja info točka ja na razlago življenja v prazgodovinskih naselbinah in kako je Štanjel izgledal zasnovana kot muzejska razstava in je potrebno predvideti tudi osebje, ki bo takrat (sl. 9). skrbelo za razstavne prostore: odpiranje in zapiranje, varovanje, morebitno i. Fizični dostop do zunanje info točke na Gledanici je potrebno urediti; pobiranje vstopnin, čiščenje. okolico, odvoz navoženega materiala, ureditev sprehajalnih tematskih poti z urbano opremo (klopi in ostalo). MOŠČENIĆKA DRAGA, BRSEĆ, VELA OZIDA ii. Infrastruktura je urejena v okviru mestne komunale in je ni potrebno posebej urejati. Z vzpostavitvijo zunanje točke na Gledanici bo urejen ta Mošćenička Draga je gosto poseljeno mesto, upravno središče občine mestni predel. Prav tako bo imela notranja info točka oz. stalna razstava Mošćenička Draga in osrednji center območja. Infrastruktura je urejena. Prav na Kobdiljskem stolpu novo infrastrukturo. tako ima bogato kulturno in festivalsko življenje. V okviru projekta Interreg iii. Dejavnosti za javnost: Štanjel prireja številne kulturne dogodke. Predlaga SLO–CRO KAŠTELIR bosta vzpostavljeni dve info točki in botanični vrt ter se, da se poizkusi v že obstoječe festivale vplesti tudi vsebine iz življenja digitalne aplikacije. na gradiščih oz. iz življenja v prazgodovini. V sklopu projekta Interreg Brseć je gosto poseljeno naselje z izdelano infrastrukturo (ulice), kjer je lahek SLO–CRO KAŠTELIR je vzpostavljen nekajdnevni Festival Gledanica, dostop. Prav tako ima izdelano turistično infrastrukturo z lokalnimi ponudniki oživljanje prazgodovinskih gradišč, arheologija, etnobotanika, glasba. prenočišč in hrane. Kulturna dediščina je slabo predstavljena, tematskih Festival je koncipiran kot nekajdnevni visoko strokovni z ustvarjalnimi tabel ni, prav tako ni tematskih poti. V Brseću potekata vsaj dva festivala, in delavnicami, koncerti, vodenimi ogledi, pogovori in razstavami. Predlaga sicer glasbeni jazz festival in otroški festival Dječji obiteljski festival malih i miniaturnih scena Džep. 408 409 VELA OZIDA je neposeljeno močno zaraščeno arheološko najdišče s kamnito organizira festival encijana (endemične rastlinske vrste), kjer se dodajajo strukturo. Po vsej verjetnosti gre za višinsko prazgodovinsko utrdbo (sl. 14). vsebine etnobotanike in arheološke vsebine življenja v času prazgodovine na i. Fizičnega dostopa v Mošćenički Dragi in v Brseću ni potrebno urejati. tem območju. Fizični dostop do Vele Ozide je v zadnjem delu poti otežen zaradi slabe i. Fizični dostop do najdišča je zelo slab. Potrebno je speljati dostopno pot in zaraščene poti. Pot se bo očistila, tako da bo prehodna. Po samem na najdišče Rašpor. Najdišče ima ohranjene stoječe zidove novoveške najdišču v prvi fazi ni predvidena. beneške utrdbe, ki jih je potrebno primerno zaščititi. Po najdišču je potrebno speljati pot ogleda tako, da ne bodo ogroženi obiskovalci in ii. Infrastruktura je v obeh mestih urejena, medtem ko je na Veli Ozidi ni. arheološke strukture. iii. V obeh mestih potekajo številne kulturne in turistične dejavnosti, h ii. Infrastruktura na območju Rašporja je zelo slaba. Poleg dostopne poti katerim se lahko priključijo vsebine z arheološko tematiko. Zlasti bi bilo na samo najdišče je potrebno izboljšati cesto, ki vodi iz Račje vasi v zanimivo te vsebine vplesti v festivale, namenjene otrokom. V Mošćenički Rašpor. Infrastruktura v Račji vasi in Lanišću je urejena. Dragi poteka festival špargljev, kjer se bo v vsebino festivala dodala etnobotanika in arheološke vsebine iz življenja ljudi v prazgodovini. iii. V Lanišću potekajo številni kulturni dogodki, med njimi je najpomembnejši festival encijana. Z novo info točko v Račji vasi so iv. Bodoči upravljavec bo moral redno vzdrževati zunanjo in notranjo info dani temelji za izvedbo številnih informativnih, izobraževalnih in točko v Mošćenički Dragi (čiščenje, menjava poškodovanih ali dotrajanih festivalskih dejavnosti, ki bodo vključevale tudi arheološke vsebine delov, vzdrževanje IKT) ter poskrbeti za redno čiščenje poti in samih iz življenja v času bronaste in železne dobe na tem območju. Festival arheoloških struktur na Veli Ozidi. encijana ima že obogatene vsebine z etnobotaniko in arheološkimi vsebinami. iv. Bodoči upravljavec bo moral veliko sredstev in energije nameniti rednemu vzdrževanju poti do in na Rašporju. Poleg vzdrževanja zunanje info točke na samem najdišču bo potrebno predvideti tudi vsakoletne investicije v raziskave in konservacijo obstoječih arheoloških struktur. Upravljavec bo tudi moral kriti tekoče stroške vzdrževanja in čiščenja notranje info točke v Račji vasi (elektrika, voda, čiščenje, ogrevanje). d. Komunikacijski načrt: struktura notranjih in zunanjih komunikacij Izbrani upravljavec ima nalogo obveščanja in pozivanja upravljavske strukture o sestankih in dejavnostih. Prav tako skliče letno skupščino, na kateri so predstavljeni in potrjeni rezultati dela in računovodski izkazi preteklega leta ter predlagan in potrjen letni plan dela. Sl.10. LiDAR posnetek območja Vele Sl.11. Interpretacija LiDAR posnetka na ortofoto Ozide in Marinovega brega. Općina fotografiji Odnosi z javnostmi Mošćenička Draga Za obveščanje javnosti primarno skrbi izbrani upravljavec. Glede na dinamiko Interpretacija LIDAR snimka na ortofoto razvoja odnose z javnostmi prevzamejo tudi udeleženci upravljavske strukture, LIDAR snimak područja Vele Ozide i fotografiji (Lupercal M.T. d.o.o.) vsak na svojem področju. Po potrjeni turistični strategiji in celostni ureditvi Marinovog brega (Lupercal M.T. d.o.o.) arheološkega spomenika javnost obveščajo tudi župani in občine, v katerih so omenjeni spomeniki. RAŠPOR Izobraževanje in vzgoja Rašpor je močno zaraščeno arheološko najdišče z zelo oteženim dostopom. Pod Za doseganje izobraževalnega potenciala spomenika upravljavec v sodelovanju najdiščem leži vas Rašpor, do katere je iz Račje vasi speljana makadamska z muzejem oziroma strokovnimi sodelavci izvaja različne izobraževalne cesta, ki potrebuje redno vzdrževanje. Upravno in kulturno središče je Lanišće, programe za usposabljanje vodnikov in izobraževalne programe za obiskovalce, kjer je tudi sedež istoimenske občine. V Račji vasi se je v okviru projekta kot so npr. različne delavnice, vodeni ogledi, predavanja za strokovno in laično Interreg SLO–CRO KAŠTELIR odprla notranja info točka, ki predstavlja tudi javnost ter različni kulturni dogodki, ki so definirani v skladu z načrtom dela. kulturni in medgeneracijski center, kjer se bodo odvijale številne dejavnosti, Izobraževalne in druge dopolnilne programe vodi kustos pedagog v sodelovanju povezane z etnobotaniko, etnologijo, arheologijo in zgodovino. Lanišće s strokovnimi sodelavci. 410 411 Področje 2 Postavitev notranje INFO točke 11. NAČRT DEJAVNOSTI S FINANČNIM Skupaj EUR 24.000,00 OKVIRJEM Leto 2019–2021 Projekt KAŠTELIR – Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za Finančni viri trajnostni turizem in razvoj podeželja – od Krasa do Kvarnerja (preko Stroške upravljanja in finančne vire, ki bodo potrebni za celovito delovanje upravljanja arheoloških parkov, botaničnih parkov in poti bodo natančneje Brkinov, Čičarije in Istre), Interreg V-A SI–HR 2014–2020 določili izbrani upravljavci. Podrobno strukturiran finančni načrt, plan dela, prioritete izvajanja, načine izvajanja načrta upravljanja ter pripravo V Kobdiljskem stolpu se bo v okviru projekta KAŠTELIR izvedla stalna letnih programov je dolžan pripraviti upravljavec. V nadaljevanju so sumarno muzejska razstava – notranja info točka, s predstavitvijo zgodovine predstavljena področja in finančni viri, ki so predvideni v projektu KAŠTELIR, na Štanjela z uporabo interpretacijskih orodij IKT. Stalna razstava bo podlagi katerih se bodo ti parki in poti tudi vzpostavili. zasnovana za samostojni obisk, obisk družin in manjših skupin, saj prostor nima kapacitete za večje skupine obiskovalcev. Zasnovani bodo Opis in novi pedagoški in izobraževalni programi. Potrebne bodo prilagoditve aktivnosti KAŠTELIR NAD KORTAMI vhoda v stolp in dostopa do posameznih nadstropij, kar se bo izvedlo v sklopu zgoraj naštetih dveh projektov. Bodoči upravitelj mora predvideti stroške za recepcijo in receptorja Podroben načrt dejavnosti s finančnim okvirjem je podan v Načrtu upravljanja v razstavnem prostoru, redno čiščenje in vzdrževanje prostora z 2019, poglavje 8, str. 90, in ga na tem mestu le sumarno povzemamo. V sklopu ogrevanjem in hlajenjem. projekta Interreg SLOCRO KAŠTELIR se bodo izvedle sanacije suhozidnega zidu in kažete, tekoče vzdrževanje botanične in arheološke poti, postavitev 4 informativnih Notranja info točka v Kobdiljskem stolpu ni ugodna za obiskovalce z Opomba gibalnimi omejitvami. Zanje bo potrebno predvideti možnost virtualnega tabel, izvedba zunanje info točke z urbano opremo in notranje info točke, izvedba ogleda ali podobnih vsebin. in interpretacija LiDAR posnetka najdišča v skupni višini 60.000 EUR. V okviru projekta LAS Uživajmo podeželje pa bo izvedena postavitev ene sistemske table v višini 2.135 EUR. V navedenem načrtu pa ni predvidena še multimedijska MOŠĆENIČKA DRAGA, BRSEĆ, VELA OZIDA interpretacija najdišča z digitalnim vodnikom in avatarjem, ki bosta prav tako izvedena v sklopu projekta Interreg SLO–CRO KAŠTELIR in za katera bo moral bodoči upravljavec predvideti sredstva za vzdrževanje. PROJEKT KAŠTELIR Področje 1 Vzpostavitev botaničnega vrta – zunanja info točka v Mošćenički Dragi ŠTANJEL Skupaj EUR 35.100,00 Področje 1 Urbana oprema in postavitev zunanje INFO točke Leto 2019–2021 Skupaj EUR 7.500,00 Projekt KAŠTELIR – Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za Leto 2019–2021 Finančni viri trajnostni turizem in razvoj podeželja – od Krasa do Kvarnerja (preko Brkinov, Čičarije in Istre), Interreg V-A SI–HR 2014–2020. Finančni viri Projekt KAŠTELIR – Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem in razvoj podeželja – od Krasa do Kvarnerja (preko Skladno s soglasji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Rijeka se na Brkinov, Čičarije in Istre), INTERREG V-A SI–HR 2014–2020 območju osrednjega parkirišča v Mošćenički Dragi vzpostavi botanični park – zunanja info točka. Osrednji otok parkirišča je naravno zaščiteno Opis in Na najvišjem delu Štanjela, na območju s toponimom Gledanica stojijo območje, kjer se ne sme sekati dreves. Ureditev zunanje info točke aktivnosti ruševine srednjeveškega stolpa. Na tem delu se bo v okviru projekta predvideva tlakovanje s potiskanimi tlakovci, ki bodo imeli potisk vzpostavila zunanja info točka z urbano opremo in s trigerji, ki bodo Opis lokalnega rastlinja. Dodana bo urbana oprema s klopmi ter primerno povezani na digitalne vsebine. osvetlitvijo. Ob tem bodo postavljene tudi informativne table (glej Predvidene aktivnost so samostojni in vodeni ogledi, razgled, področje 2). Tako bo botaničen park oz. zunanja info točka postala spoznavanje zgodovine Štanjela ter spoznavanje življenja na mesto združevanja, izobrazbe in kvalitetnega preživljanja prostega prazgodovinskih gradiščih, samostojne in vodene pedagoške časa za vse skupine prebivalstva in turiste. Prav tako bo primerna za aktivnosti. obiskovalce z gibalnimi oviranostmi. Opomba Info točka ne bo imela informativnih tabel, saj bodo na voljo digitalne Zaradi zaščitenega območja narave je potrebno čim naj posegati v vsebine, do katerih se bodo obiskovalci povezali preko trigerjev (avatar, Opomba zasnovo botaničnega parka. Tlakovanje sedaj travnate površine je digitalni vodnik). pridobilo vsa potrebna soglasja in bo parku prineslo dodano vrednost. 412 413 Področje 2 Informativne table Skupaj EUR 9.500,00 Leto 2019–2021 Projekt KAŠTELIR – Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za Finančni viri trajnostni turizem in razvoj podeželja – od Krasa do Kvarnerja (preko Brkinov, Čičarije in Istre), Interreg V-A SI–HR 2014–2020. Tri informativne table se bodo postavile na območju botaničnega parka v Mošćenički Dragi in ena na arheološkem najdišču Vela Ozida. Na Opis tablah, ki bodo imele tudi didaktična pomagala, bo podana zgodovina Mošćenićke Drage in interpretacija Vele Ozide. Table bodo umeščene skladno s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Rijeka. Opomba Sl. 12. Fotografija dela kamnitega nasipa in pogled na Kvarner iz Vele Ozide (foto: M. Zaccaria) Področje 3 Notranja info točka Fotografija dijela kamenog nasipa i pogled na Kvarner s Vele Ozide (foto: M. Zaccaria) Skupaj EUR 1.000,00 Leto 2019–2021 RAŠPOR Projekt KAŠTELIR – Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za Finančni viri trajnostni turizem in razvoj podeželja – od Krasa do Kvarnerja (preko Raziskave in ureditev arheološkega parka in zunanje info točke Rašpor Brkinov, Čičarije in Istre), Interreg V-A SI–HR 2014–2020. Področje 1 – tekoča vzdrževalna dela na info interpretacijski točki Občina Lanišće Notranja info točka se bo izvedla v hišici TIC ob botaničnem parku (Račja vas) na osrednjem parkirišču v Mošćenički Dragi. Info točka bo ekran, na Skupaj EUR 29.400,00 Opis katerem si bo lahko obiskovalec pogledal arheološka najdišča, ki so vključena v projekt, s poudarkom na Brseću in Veli Ozidi. Prav tako si bo Leto 2019–2021 lahko ogledal fotografije originalnih predmetov iz obdobja bronaste in Projekt KAŠTELIR – Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za železne dobe, ki so bili najdeni na območju Mošćeničke Drage. Finančni viri trajnostni turizem in razvoj podeželja – od Krasa do Kvarnerja (preko Notranja info točka zaradi pomanjkanja prostora deluje le kot dopolnitev Brkinov, Čičarije in Istre), Interreg V-A SI–HR 2014–2020. Opomba informacij in povabilo k ogledu ostalih dosežkov v okviru arheoloških in Na vrhu hriba s toponimom Gradina se nahaja srednje- in novoveška botaničnih parkov. utrdba Rašpor, kjer je domoval beneški kapetanat, zadolžen za obrambo istrskega območja. Na istem mestu, kjer so danes dobro vidni ostanki te utrdbe, naj bi stala že rimskodobna vojaška utrdba. Glede na toponim Področje 4 Izdelava LiDAR posnetka in interpretacija in obliko vrha hriba z gotovostjo domnevamo o prazgodovinskih Skupaj EUR 20.000,00 utrjeni višinski naselbini, ki je na tem mestu zrasla prva. Predvidena so arheološka izkopavanja, ki bodo prinesla nove informacije o Leto 2020 Opis prazgodovinski poselitvi tega območja. Med deli za vzpostavitev zunanje Projekt KAŠTELIR – Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za info točke je tudi načrtovanje in ureditev dostopne poti do arheološkega Finančni viri trajnostni turizem in razvoj podeželja – od Krasa do Kvarnerja (preko najdišča, zaščita struktur in postavitev informativnih tabel. Urbana Brkinov, Čičarije in Istre), Interreg V-A SI–HR 2014–2020. oprema ni načrtovana. Na informativnih tablah bodo podatki o zgodovini utrdbe Rašpor, predstavljeni bodo z izkopavanji pridobljeni novi podatki Izveden je bil LiDAR posnetek celotne občine in njegova znanstvena in življenje na prazgodovinskih utrjenih višinskih naselbinah. Tako Opis interpretacija pridobljenih podatkov. Pridobljen je bil celosten vzpostavljen arheološki park bo primeren za samostojne oglede večjih vpogled na površje območja brez vegetacije, kar je omogočilo boljšo skupin odraslih in šolskih skupin, družin in turistov. Cilj je vzpostaviti interpretacijo arheoloških struktur, zlasti višinskih utrjenih naselbin. kulturni trajnostni turizem v Občini Lanišće, ki v tej smeri ni razvita. Opomba LiDAR posnetek zajema območje celotne občine Mošćenička Draga. Zunanja info točka ni primerna za obisk ljudi z gibalnimi omejitvami. Opomba Predlaga se vzpostavitev možnosti virtualnega ogleda v notranji info točki v Račji vasi. 414 415 Področje 2 Oprema za info točko in center Račja vas Spremljanje učinkov Skupaj EUR 13.400,00 Naloga upravljavca je, da v sodelovanju s strokovnim organom predlaga aktivnosti, kjer bodo natančneje določeni cilji in naloge z merljivimi kazalci, ki bodo zagotovili Leto 2019–2021 uspešno varovanje in ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Finančni viri Projekt KAŠTELIR – Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem in razvoj podeželja – od Krasa do Kvarnerja (preko Brkinov, Čičarije in Istre), Interreg V-A SI–HR 2014–2020. Opis V Račji vasi se je v okviru projekta vzpostavila notranja info točka in 13. ROK VELJAVNOSTI NAČRTA, NAČIN medgeneracijski center v prej zapuščeni osnovni šoli. V okviru projekta DOPOLNJEVANJA se uredi notranja oprema. Notranja info točka bo predstavljala etnologijo in arheologijo območja, predvsem pa bo namenjena druženju, izvajanju delavnic in predavanj. Namenjena je tako lokalnim prebivalcem vseh starostnih skupin kot vodenim skupinam turistov. Samostojni ogled na bo mogoč. Bodoči upravljavec mora predvideti tekoče stroške vzdrževanja (elektrika, voda, ogrevanje, hlajenje) in varovanja. Rok veljavnosti načrta upravljanja je 5 let. Dopolnitve se izvedejo po potrebi po enem letu. Opomba Za ureditev info točke v Račji vasi so bili potrebni večji gradbeni posegi, ki so bili financirani iz drugih virov. Po določitvi upravljavca za vsak posamezen arheološki oz. botanični park se bodo natančno določili stroški tekočega vzdrževanja objektov in površin (finančni plan) ter možnosti nadaljnjega vlaganja in razvoja (strateški načrt). 12. KAZALNIKI IN NAČIN SPREMLJANJA IZVAJANJA DEJAVNOSTI Uresničljivost izvedbe v 12. poglavju naštetih aktivnosti je takojšnja, saj morajo biti aktivnosti izvedene pred zaključkom projekta KAŠTELIR, torej pred marcem 2021. Ob prevzemu arheoloških in botaničnih parkov v upravljanje bodo določeni tudi srednjeročni in dolgoročni – strateški cilji upravljanja, ki jih bo mogoče spremljati z rednim letnim programom in rednim letnim poročilom. Letno poročilo bo upravljavec podal na letni skupščini in bo dostopno tudi javnosti. Dolgoročni – strateški cilji se bodo lahko uresničevali z vključevanjem v mednarodne in državne projektne razpise. Za tekoče vzdrževanje objektov bo lahko upravljavec pridobil programska sredstva (v kolikor bo to mogoče), sredstva iz morebitnih vstopnin in vodstev, ter sredstva lokalne skupnosti. Letno poročilo vsebuje: • poročilo o vzdrževanju, čiščenju in varovanju, • poročilo o izvajanju prioritetnih nalog, • poročilo o arheoloških in drugih opravljenih raziskavah, • poročilo o številu obiskovalcev, • poročila o izvajanju javnega programa, • poročila o vključevanju lokalne skupnosti, • poročila o strateških ciljih. 416 417 Sadržajna polazišta z primpremu nacrta upravljanja za predpovijesna arheološka nalazišta Kaštelir iznad Korta, Štanjel, Rašpor i Vela Ozida u okviru Interreg projekta KAŠTELIR 1. UVOD Utvrđena visinska naselja predstavljaju obilježje naseljavanja na većem dijelu današnjeg europskog područja, u razdoblju 2. i 1. tisućljeća pr. Kr., tj. tijekom brončanog i željeznog doba. Kroz unutarnju strukturu naselja se odražava prva jača stratifikacija društva. Naselja su građena na vrhovima uzvisina ili brežuljaka, okružena zidom ili zidovima, a u unutrašnjosti su obično razdijeljena na gornji grad ili akropolu i donji grad. Brojna arheološka istraživanja potvrđuju snažnu društvenu raslojenost stanovnika ovih naselja i njihovog gospodarstva. Za ova naselja su se na području Slovenije i Hrvatske očuvali nazivi gradišče, kaštelir i gradina, koji se također pojavljuju i u toponomastici spomenutog područja. Međunarodni projekt ”Prapovijesne gradine i etnobotanika za održivi turizam i ruralni razvoj – od Krasa (preko Brkina, Ćićarije i Istre) do Kvarnera”, s akronimom KAŠTELIR, dio je Programa suradnje Interreg V-A Slovenija-Hrvatska. Prioritetna os programa je očuvanje i održivo korištenje prirodnih i kulturnih resursa, a specifični ciljevi programa su aktivna zaštita baštine održivim turizmom. Središnja nit projekta su ostaci utvrda (kašteliri), odnosno prapovijesna utvrđena visinska naselja. Njihova iznenađujuće gusta rasprostranjenost na širem području Primorske Slovenije, Istre i Kvarnera svjedoči o zajedničkim prirodnim obilježjima i zajedničkoj povijesti te homogenosti tog područja u prapovijesnom razdoblju. Zarastanjem gradina, iseljavanjem lokalnog stanovništva, gubitkom Sl. 13. Fotografija arheoloških kamenih struktura u unutrašnjosti Vele Ozide (foto: M. Zaccaria) Fotografija arheoloških kamnitih struktur v notranjosti Vele Ozide (foto: M. Zaccaria) 418 419 tradicije i povezanosti s drevnom prošlošću, izgubilo se i znanje o biljkama koje Plan upravljanja omogućava analizu stanja i identifikaciju vrijednosti spomenika, su u ono vrijeme rasle na tom području te o njihovom korištenju. Zato je glavni određuje smjernice i mjere očuvanja i zaštite spomenika i njegovih vrijednosti te cilj projekta aktivno očuvanje baštine gradina njihovim vrednovanjem, zaštitom, strategiju prijenosa mjera u praksi. Ujedno sadrži i pokazatelje izvedbe plana: revitalizacijom i promocijom, pomoću upotrebe neinvazivnih pristupa temeljenih na suvremenoj informacijsko – komunikacijskoj tehnologiji. Projektom također želimo oživiti drevnu povezanost ljudi i biljaka te ju predstaviti za suvremeno a. Razlog izrade plana i cilj doba na način koji će služiti održivom prekograničnom turizmu, ruralnom razvoju Plan upravljanja je primarno namijenjen vlasniku odnosno upravitelju i ekološki održivom upravljanju okolišem. spomenika: oruđe planiranja koje omogućuje učinkovito prihvaćanje odluka o Kako bi težili ostvarenju glavnog cilja projekta KAŠTELIR, odnosno oživljavanju upravljanju spomenikom. prapovijesnih naselja, potrebno je najprije ispuniti sve kriterije zaštite nepokretne • Kulturni spomenik na prvom mjestu zahtjeva zaštitu i redovito i pokretne kulturne baštine. Gradine, označene kao utvrđena prapovijesna naselja, održavanje. Plan upravljanja sadrži upute o očuvanju spomenika, uvrštene su u dio zaštite arheološke nepokretne baštine/arheološkog spomenika – održavanju i pravilnom korištenju kulturnih dobara. arheološko nalazište za koje obično vrijedi prvi, najstroži stupanj zaštite kulturne baštine. Zavodi za zaštitu kulturne baštine nadležni su za očuvanje nepokretne b. Opseg plana upravljanja baštine/spomenika. Prema Zakonu o očuvanju kulturne baštine (ZVKD – 1) u Sloveniji i Zakonu o zaštiti i očuvanju kulturnih dobara (NN 69/99, NN 151/03; Plan upravljanja sadrži upute o očuvanju spomenika, održavanju i pravilnom NN 157/03 Ispravak, NN 87/09, NN 66/11, NN 25/12) u Hrvatskoj, sastavni dio korištenju kulturnih dobara. Plan upravljanja definiran je slovenskim člankom zaštite u procesu održivog oživljavanja arheološkog spomenika predstavlja plan 60. Zakona o zaštiti kulturne baštine (ZVKD-1) u pet glavnih točaka (9) i upravljanja. Plan upravljanja predstavlja osnovu zaštite i upravljanja nepokretnom hrvatskim Zakonom o zaštiti i očuvanja kulturnih dobara (Narodne novine kulturnom baštinom. Među glavnim ciljevima projekta KAŠTELIR je oživljavanje 69/99 i izmjene i dopune): četiriju prapovijesnih gradina: Štanjel, Kaštelir nad Kortama, Rašpor i Vela Ozida. 1. Plan upravljanja je dokument kojim se utvrđuju strateške i provedbene Sadržajna polazišta za pripremu plana upravljanja prapovijesnim arheološkim smjernice za cjelovito očuvanje spomenika ili spomeničkog područja i nalazištima uključivat će, uz međunarodno zakonodavstvo, također i slovensko način njegove zaštite. Plan upravljanja mora biti usvojen za sve spomenike i hrvatsko zakonodavstvo u području zaštite kulturne baštine. Studija će pružiti i spomen-područja koja imaju upravitelja. temeljne smjernice za izradu daljnjih planova upravljanja specifičnom kulturnom 2. Plan upravljanja priprema upravitelj uz stručnu pomoć ustanove. Plan baštinom – prapovijesna utvrđena visinska naselja, takozvane gradine, odnosno upravljanja donosi tijelo koje je donijelo akt o proglašenju spomenika. kašteliri. 3. Plan upravljanja mora sadržavati najmanje: Kulturni (baštinski) turizam jedan je od najbrže rastućih grana gospodarstva u • pregled kulturnih vrijednosti koje treba posebno zaštititi, sačuvati i posljednjih nekoliko godina. Osnova te vrste turizma mora biti održivi razvoj jer razviti, takav turizam ima posebnosti vezane uz zaštitu i upravljanje kulturnom baštinom. • viziju zaštite i razvoja, Pažljivo upravljanje baštinom je jedino jamstvo održivog razvoja baštinskog turizma. Potreba za učinkovitim upravljanjem baštinom se temelji na konceptu javne • strateške i provedbene ciljeve upravljanja, dostupnosti i njene javne koristi, održivosti spomenika i razvoja, te financijskoj • odredbe koje se odnose na upravljačku strukturu i mjere zaštite od neovisnosti, povezanoj s troškovima održavanja spomenika. Upravljanje baštinom, prirodnih i drugih katastrofa, odnosno baštinski menadžment možemo u pojednostavljenom obliku predstaviti • akcijski plan s financijskim okvirom, posebno kako bi se osigurala trima glavnim područjima: dostupnost i upravljanje posjetom, pokazatelje i način praćenja provedbe, i • rok valjanosti plana, način dopune i izmjene plana. 1. identifikacija baštine u u prostoru, njeno istraživanje i zaštita, 4. U slučaju zajedničkog upravljanja nekoliko teritorijalno ili sadržajno 2. širenje znanja o baštini odgovarajućom interpretacijom i prezentacijom, povezanih spomenika, može se donijeti jedinstveni plan upravljanja za sve 3. upotreba i ekonomski aspekti baštine. spomenike. 5. Ako se spomeničko područje preklapa sa zaštićenim područjem ili područjem koje je zaštićeno propisima o zaštiti prirode, onda se plan upravljanja donosi u dogovoru s ministarstvom nadležnim za zaštitu 2. PLAN UPRAVLJANJA I NJEGOVA ULOGA – prirode. U njegovoj pripremi sudjeluje organizacija odgovorna za zaštitu OPĆE DEFINICIJE prirode. a. Razlog izrade plana i cilj b. Opseg plana upravljanja 420 421 II. Upravljavec območja mora biti strokovno usposobljen za opravljanje 3. UPRAVITELJ, NJEGOVA ULOGA I PRAVNI nalog ohranjanja naravnih vrednot in varstva dediščine na območju TEMELJI enotnega varstva. III. Minister lahko z upravljavcem območja enotnega zavarovanja sklene a. Upravitelj i njegova uloga pogodbo, s katero se na upravljavca prenese del nalog državne javne službe iz 84. člena tega zakona, z izjemo javnih pooblastil. b. Izrada temeljnih polazišta plana upravljanja 6. Naloge upravljavca so: c. Partneri i sudionici u pripremi polazišta plana upravljanja • Izvajanje načrta upravljanja • Priprava predlogov sprememb in dopolnitev načrta upravljanja a. Upravitelj i njegova uloga • Sprejema letne programe dela na podlagi načrta upravljanja in opravlja Uloga upravitelja u planu upravljanja utvrđena je člankom 59. Zakona o zaštiti oziroma skrbi za opravljanje v načrtu opredeljenih nalog kulturne baštine (ZVKD-1) (9). Članak 59. (upravljanje spomenicima). U • Sodeluje z lastniškim in strokovnim odborom za doseganje namena prvom dijelu definiramo ulogu upravitelja na slovenskom teritoriju. Hrvatski varovanja in ohranjanja kulturne dediščine oziroma doseganje ciljev Zakon o zaštiti i očuvanju kulturnih dobara (Narodne novine 69/99 i izmjene razvoja spomenika oz. spomeniškega območja i dopune ne predviđa nacrt upravljanja kao službeni dokument. Zbog toga na tom mjestu uzima se u obzir slovensko zakonodavstvo, koje se može uzeti kao • Sprejema in izvaja letne programe dela osnova za izradu nacrta upravljanja na hrvatskom teritoriju. • Pripravlja letna poročila Na ovom mjestu izpostavljaju se odjseki slovenskog Zakona o zaštiti kulturne baštine koji se odnose na upravljanje kulturnom baštinom: b. Izrada sadržajnih polazišta plana upravljanja 1. Lastnik oziroma posestnik mora zagotoviti upravljanje spomenika v skladu z aktom o razglasitvi neposredno ali tako, da ga poveri upravljavcu. Sadržajna polazišta za izradu plana upravljanja spomenikom su analiza spomenika, povijest istraživanja, smjernice za zaštitu kulture ZVKDS i 2. Upravljavca morajo imeti vsi spomeniki, ki so varovani na podlagi konzervatorski plan, ako je već pripremljen za zaštićeni spomenik. Analiza mednarodnih pogodb, katerih podpisnica je Republika Slovenija, in spomenika mora uključivati razumijevanje spomenika i njegovih vrijednosti. vsa spomeniška območja. Akt o razglasitvi spomenika lahko predvidi Potrebno je izvršiti detaljnu identifikaciju pojedinih elemenata baštine. Ako je upravljavca tudi za druge spomenike. spomenik zaštićen i već ima konzervatorski plan, ova analiza se može izvući 3. V skladu z aktom o razglasitvi spomeniškega območja lahko organ, ki je iz konzervatorskog plana. Detaljnom identifikacijom pojedinih elemenata izdal akt o razglasitvi, sam neposredno upravlja spomeniško območje v baštine dolazimo do odgovora zašto i za koga su neki dijelovi baštine vrlo režijskem obratu, ustanovi v ta namen javni zavod, poveri upravljanje važni, a drugi dijelovi manje važni. javnemu zavodu, ki je ustanovljen z namenom upravljanja spomenikov in spomeniških območij, ali poveri upravljanje fizični ali pravni osebi na podlagi predpisov, ki urejajo javno-zasebno partnerstvo. c. Partneri i sudionici u pripremi polazišta plana upravljanja 4. Upravljanje se lahko poveri upravljavcu zavarovanega območja narave, Polazišta plana upravljanja kulturnom baštinom pripremaju stručnjaci iz če je tako določeno v aktu o zavarovanju zavarovanega območja narave područja humanističkih znanosti u suradnji s institucijama koje se brinu o in če je upravljavec strokovno usposobljen za upravljanje s spomeniškim zaštiti nepokretne i pokretne kulturne baštine. Ključno je da budući upravitelj območjem. spomenika sudjeluje u pripremi polazišta, a kasnije i u pripremi cjelokupnog 5. Če upravljavec v obnovo in vzdrževanje spomenika vlaga lastna sredstva plana upravljanja. in prevzema druga bremena in tveganja, lahko organ, ki je izdal akt o razglasitvi, z upravljavcem sklene koncesijsko pogodbo o upravljanju za obdobje, ki je sorazmerno s finančnimi vložki in tveganji upravljavca. 4. POLAZIŠTA ZA PRIPREMU PLANA Dodatne zahteve glede upravljavca in načrta upravljanja, ki veljajo na območjih enotnega zavarovanja spomenikov in narave, so določene z UPRAVLJANJA 61. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) (9): 61. člen (upravljanje območja enotnega zavarovanja spomenikov in narave): a. Međunarodni pravni temelji – stručne smjernice, međunarodne I. Načrt upravljanja območja enotnega zavarovanja spomenikov in konvencije i drugi dokumenti narave iz 15. člena tega zakona sprejema vlada na predlog ministra b. Slovenski pravni temelji – općenito in ministra, pristojnega za ohranjanje narave. Vlada imenuje tudi upravljavca območja. c. Hrvatski pravni temelji – općenito 422 423 Polazišta za pripremu plana upravljanja temelje se na nacionalnim i međunarodnim 10. Konvencija o varstvu evropskega arhitektonskega bogastva (Uradni pravnim temeljima, ratificiranim sporazumima i podzakonskim aktima. list RS, št. 7/93) – t. i. Granadska konvencija Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine (spremenjene) (MEKVAD, Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7-21/99, 24/99) – t. i. Malteška konvencija a. Međunarodni pravni temelji – stručne smjernice, međunarodne 11. Evropska konvencija o krajini (MEKK, Uradni list RS – Mednarodne konvencije i drugi dokumenti pogodbe, št. 74/2003) Stručne smjernice za zaštitu kulturne baštine postavljaju područne jedinice 12. Okvirna konvencija Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo Zavoda Republike Slovenije za zaštitu kulturne baštine. Pritom se oslanjaju na (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 5/08) Priručnik o pravnim režimima zaštite, u kojem su navedene stručne osnove i smjernice koje se moraju razmotriti prilikom pripreme planova i intervencija na područjima kulturne baštine. Priručnik je pripremilo Ministarstvo kulture b. Slovenski pravni temelji – općenito Republike Slovenije, a dostupan je na web stranici: https:/ /gov.si/MK_ Slovenski krovni zakon, koji uređuje zaštitu kulturne baštine je Zakon o varstvu eVRDpredpis/P_11_11_02.htm#s/gis. kulturne dediščine (ZVKD-1) sa propisima i pravnim podaktima. Na općinskoj Slovenija i Hrvatska potpisnice su brojnih međunarodnih konvencija o zaštiti razini prirodna i kulturna baština uređuju se u sklopu prostorskih aktova, kulturne baštine, a ključne konvencije su i ratificirale. Međunarodne konvencije sa kojima se uređuje daljni prostorski razvoj obćina. Kulturni spomenici su i povelje na najvišoj razini definiraju kulturnu baštinu, njenu zaštitu i njeno razglašeni za spomenike na podlozi aktova o razglašenju koji mogu biti na upravljanje. općinskoj ili državnoj razini. 1. Evropska kulturna konvencija (Uradni list RS, št. 7/93) 1. Zakoni i propisi, pravilnici: 2. Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine (spremenjena; Ur. l. RS • Zakon o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, MP 7/99), drugo ime: Malteška konvencija, kratica: MEKVAD (The European 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) Convention on Protection of Archeological Heritage (revised), drugo ime: Valetta • Pravilnik o registru kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 66/09) Convention, La Valetta 1992, Council of Europe (RS ratificirala 1999). • Pravilnik o konservatorskem načrtu (Uradni list RS, št. 66/09) 3. Mednarodna listina o konservaciji in restavraciji spomenikov in spomeniških območij, drugo ime: Beneška listina ( International Charter fort he Conservation • Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni and Restoration of Monument and Sites, drugo ime: Venice Charter, 1964, list RS, št. 102/10) Benetke). • Pravilnik o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list 4. Lisitna o varovanju in upravljanju arheološke dediščine, drugo ime: RS, št. 57/11) Lausannska listina ( Charter for the Protection and Manegment of Archaeological • Pravilnik o arheoloških raziskavah (Uradni list RS, št. 3/13) Heritage, drugo ime: Lausanne Charter, Lausanne, 1990, ICOMOS – generalna • Pravilnik o iskanju arheoloških ostalin in uporabi tehničnih sredstev za skupščina ICOMOS-a) te namene (Uradni list RS, št. 49/14) 5. Listina iz Burre, Listina avstralskega ICOMOS-a za ohranjanje prostorov s 2. Akti o proglašenju spomenika kulture: Dekret o proglašenju spomenika kulturnim pomenom, drugo ime: Burrska listina ( Burra Charter, The Australia kulture i povijesti na područuju općine i države: ICOMOS Charter for Places of Cultural Significance, drugo ime: Burra Charter, 3. Akti prostornog uređenja pojedinačnih općina određuju smjernice investicija Burra 1999, ICOMOS – Avstralski nacionalni odbor) i isto vrijeme zaštite prirodne i kulturne baštine. Prostorski akti Prostorski 6. Mednarodna listina o kulturnem turizmu, upravljanje turizma na območjih akti obuhvaćeni su u dugoročnim drštvenim planovima pojedinih općina, dediščinskega pomena (International Cultural Tourism Charter. Managing srednjoročnim drštvenim planovima općina i u informacijama o lokaciji Tourism Places of Heritage Significane, Mexico, 1999, ICOMOS). Prilikom izrade akata prostornog uređenja i drugih planova mora se uzeti 7. ICOMOS-ova listina za interpretacijo in prezentacijo najdišč s kulturno u obzir zaštita i u nju moraju biti uključene mjere zaštite primjenjive na dediščino (The ICOMOS Charter fort he Interpretation and Presentation of područja zaštite naštine (članak 74. ZVKD-1). Do utvrđivanja područja Cultural Heritage Sites, drugo ime: ICOMOS ENAME Charter, Quebec, 2008, zaštite baštine uzimaju se u obzir režimi zaštite i drugi kriteriji i uvjeti za ICOMOS). provođenje zahvata u prostoru baštine iz profesionalnih koncepata (članak 8. Priporočila o promociji turizma z namenom podpiranja kulturne dedišine 131. ZVKD-1). kot dejavnika trajnostnega razvoja (Recommandation Rec(2003)1 of the Commettee of Ministers to Member States on the Promotion of the Tourism c. Hrvatski pravni temelji – općenito to Foster the Cultural Heritage as a Factor for Sustainable Development, Hrvatski krovni zakon, koji uređuje zaštitu kulturne baštine je Zakon drugo ime: Recommendation Rec (2003)1, Svet Evrope, 2003). o zaštiti kulturnih dobara (https://narodne-novine.nn.hr/clanci/ 9. Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (Uradni list sluzbeni/1999_07_69_1284) sa propisima i pravnim podaktima. RS, št. 7/93) 424 425 Zakoni i propisi, pravilnici • Zakon o zaštiti i očuvanju kulturnih dobara (https://www.zakon.hr/z/340/ Zakon-o-za%C5%A1titi-i-o%C4%8Duvanju-kulturnih-dobara) • Pravilnik o obliku, sadržaju i načinu vođenja registra kulturnih dobara Republike Hrvatske (”Narodne novine”, broj 98/11 i 130/13) • Pravilnik o arheološkim istraživanjima (”Narodne novine” broj 102/10 i 02/20) Zakoni koji se još odnose na zaštitu kulturne baštine: • Zakon u utvrđivanju ratne štete (2), NN 60-1596/1991 • Zakon o obnovi, NN 24-428/1991 • Pomorski zakonik, NN 181-3142/2004 5. OPIS I PROCJENA STANJA SPOMENIKA Sl. 14. Dio puta do Vele Ozide (foto: M. Zaccaria) Del poti do Vele Ozide (foto: M. Zaccaria) Da bismo razumjeli spomenik i njegove vrijednosti, potrebno je svaki spomenik dobro opisati i smjestiti ga u kontekst prostora i vremena. Svaki spomenik ima svoju specifičnu ulogu u svom prostoru kroz povijest, što se odražava u razumijevanju ljudi koji žive u njemu ili blizu njega odnosno s njim. Zbog toga je u planu upravljanja presudan dobar opis. U nastavku slijede primjeri naselja čini tzv. akropola, koja se nalazi na istočnom dijelu, gdje je i najprikladnije 1 Povzeto po KAŠTELIR - opisa četiriju prapovijesnih utvrđenih naselja koja će biti revitaliziranau sklopu zaštićena visokim kamenim nasipom. Na krajnjem zapadnom dijelu smijemo Prazgodovinska gradišča projekta Interreg SLO-CRO KAŠTELIR. Referentne točke (a), b) i c)) služe kao pretpostaviti komplicirani ulaz, koji je danas potpuno zarastao. in etnobotanika za trajnostni turizem in putokaz u opisivanju spomenika. Brojna arheološka istraživanja su pokazala da je naselje bilo naseljeno već u razvoj podeželja – od Krasa do Kvarnerja kasnom neolitiku i bakrenom dobu. O utvrđenom visinskom naselju govorimo (preko Brkinov, Čičarije a. Lokacija spomenika od brončanog doba nadalje. Tijekom željeznog doba naselje doseže svoj najveći in Istre), INTERREG opseg i vrhunac razvoja. Naselje je ostalo naseljeno tijekom republikanskog i V-A SI-HR 2014-2020 UPRAVLJAVSKI NAČRT ZA b. Kratki opis spomenika ranog carskog razdoblja, a pisani izvori navode da je predstavljalo srednjovjekovno NASELBINO KAŠTELIR PRI c. Pregled razvoja spomenika utočište za Izolane. KORTAH / OBČINA IZOLA / 2019 MIOKO Studio, d. Širi kontekst spomenika Danas znamo brojne narodne priče o skrivenom blagu kojeg su iskopali, i o crkvi Portorož / Pokrajinski koja bi trebala stajati na ovom nalazištu. U novijoj povijesti arheološko nalazište Muzej Koper / Institut za je bilo važan izvor poljoprivredne proizvodnje za lokalno stanovništvo. Međutim, Vernakularno Arhitekturo IVA, Ljubljana / ZVKDS OE KAŠTELIR IZNAD MJESTA KORTE danas ga shvaćaju prvenstveno izvorom energije i opuštanja. Kaštelir je smješten Piran u širi kontekst visinskih utvrđenih naselja u Šavrinima, tzv. kaštelira, koji Kaštelir iznad mjesta Korte prapovijesno je utvrđeno trajno visinsko naselje, predstavljaju karakterističan kulturni krajolik s ponegdje još uvijek očuvanim smješteno na Šavrinskim brdima iznad Izole i Lucije. Naselje leži na brdu 270 m suhozidima. Skoro svi kašteliri su identificirani i zaštićeni, no istovremeno je nadmorske visine koje se uzdiže nad selom Korte. S Kaštelira se pruža pogled većina njih jako obrasla i nepristupačna (sl. 1). od Piranskog zaljeva i primorskih gradova do polovice Istarskog poluotoka i obližnjih Šavrinskih brda. Položaj Kaštelira je zato imao ključnu stratešku ulogu u prapovijesti, koja im je omogućila dug život. Geološki je smješten na vodenom Osobna kartica Kaštelir iznad Korta:1 području fliša, na što ukazuju i brojni prirodni slivovi vode neposredno ispod vrha. Na krajnjem zapadnom dijelu vidljiv je kamenolom, gdje su mještani kopali Ime jedinice Korte – Arheološko nalazište Kaštelir kod Čedlja pješčenjak za izgradnju svojih kuća. Pristup naselju s istočne strane je jednostavan i zato je samo taj dio tijekom brončanog i željeznog doba bio zaštićen visokim EŠD 7238 zidovima, koji su danas vidljivi kao kameni nasip. Naselje je na ostalim dijelovima prirodno zaštićeno strmim padinama. Središnji dio 426 427 Spomenik lokalnog značenja, proglašena Uredbom o Još uvijek ne možemo sa sigurnošću tvrditi da je Štanjel tijekom željeznog doba bio proglašenju kulturno-povijesnih spomenika na području okružen zidinama. Iz današnje planimetrije mjesta možemo naslutiti prapovijesni Status jedinice općine Izole (Uradne objave (Primorske novice), št. 31/84- oblik s akropolom i donjim gradom. Međutim, sondiranja su bila na Gledanici, 350, 16/85-194, 15/90-81) gdje bi očekivali središnju prapovijesnu naseobinu uglavnom naseljenu u mlađim razdobljima. Moguće je da su kasnija naseljavanja uništila prethodna (prapovijesna) Druga imena nalazišta Kaštelir nad Kortami, Kaštelir pri Dvorih nad Izolo, Castelliere naselja do te mjere da ih danas više ne možemo naći na terenu (sl. 5). Općina Izola Lična karta Štanjela: Katastrska općina k.o. 2629 - Dvori nad Izolo Arheološko nalazište leži na vrhu brežuljka Kaštelir i na Opis lokacije terasama Zarotovo, Lakuča, Šolan, iznad sela Čedlje kod Ime jedinice Štanjel naselja Korte, EŠD 760 Arheološki ostaci utvđene visinske naseobine sa Status jedinice Spomenik lokalnega pomena toponimom Kaštelir leže na vrhu 270 m visokog brežuljka sa izraženim platojem. U dužinu mjeri 600 m, u širinu 100 Sinonimi imena nalazišta do 140 m. Od mora je udaljeno samo 10 km i ima zbog svoje iz stručne literature S: Danielle visine odličan pogled na more, u unutrašnjost Istre. Občina Komen Kaštelir je bio sigurno utočište več za neolitičke naseljenike. Opis jedinice Život se je na vrhu odvijao dalje kroz predpovijest sve do Katastrska občina Komen rimskog razdoblja i kasnije. Na samom vrhu platoja na Štanjel je danas terasasto izgrađen gradić na vrhu brda koji terenu vidni su dva obrambna nasipa: Djelomično može leži u srcu komenskog krša na nadmorskoj visini od 363 m. se uočiti i raster unutrašnjosti nekadašnje naseobine. Po Vrh brda s toponimom Turen bio je naseljen od prapovijesti cijelom nalazištu nalaze se arheološki ostatki prapovijesne i Opis lokacije i nalazi se na strateški važnom prijelazu Vipavske doline rimske keramike. Na jugoistočnom dijelu litice nađeni su bili u komenski krš. Položaj s dobrim pogledom na Vipavsku rimski grobovi. dolinu i krš diktirao je dugovječnost naselja do danas. Površina arheološkoga Štanjel leži na krškom terenu, gdje nedostaje tekuće vode spomenika 330.690,25 m 2 Opis jedinice Upravitelj Pokrajinski muzej Koper Površina arheološkega Nadležna stručna služba ZVKDS, OE Piran spomenika Upravitelj / ŠTANJEL Stručna služba ZVKDS, OE Gorica Štanjel je danas terasasto izgrađen gradić na vrhu brda koji leži u srcu komenskog VELA OZIDA krša na nadmorskoj visini od 363 m. Vrh brda s toponimom Turen bio je naseljen od prapovijesti i nalazi se na strateški važnom prijelazu Vipavske doline u komenski krš. Položaj s dobrim pogledom na Vipavsku dolinu i krš diktirao je dugovječnost Vela Ozida je impozantna, kamena okrugla građevina koja se nalazi na vrhu brda, naselja do danas. Štanjel leži na krškom terenu, gdje nedostaje tekuće vode. na 224 m nadmorske visine. Arheološko nalazište leži na vapnenačkom grebenu Danas zbijena gradnja kuća prati terase u polukružnom perimetru južne padine, koji dominira Mošćeničkom Dragom, odakle se pruža pogled na Kvarnerski zaljev. dok su vrh brda s toponimom Gledanica i sjeverna padina nenaseljeni. Danas Strateški položaj Vele Ozide određen je vrlo visokim položajem na brdu, a prijevoj se u naselje ulazi kroz vrata srednjovjekovnih zidina, koja daju naslutiti stariji plodnog zemljišta dijeli Velu Ozidu od Marinovog brega. Vizualno je smještena oblik utvrđenog visinskog naselja. Struktura današnjeg gradića sugerira nastanak između Brseća i Mošćenica. u brončanom dobu, kada su poznavali tehniku urezivanja terasa u vapnenac Ovoj kamenoj strukturi možemo pripisati ulogu promatračkog ili obrambenog za potrebe gradnje kuća (slučaj Mokodonja). Takva tehnika gradnje se očuvala tornja upravo zbog dobrog pogleda na Kvarner, gdje se već od prapovijesti odvijala na Krasu već u željeznom dobu (slučaj Štanjela i Delezove domačije u Parku živahna pomorska komunikacija. Škocjanske jame). Iako su brojna arheološka iskopavanja otkrila dosta arheološke Kamena struktura ima oblik kamenog prstena, koji je vjerojatno nastao urušavanjem građe, pogotovo iz željeznog doba, nažalost se strukture iz tih razdoblja nisu dobro zida, veličine 55x35 m. Danas je unutarnji prostor dimenzija 32x20 m i vjerojatno je očuvale. predstavljao manje stražarsko mjesto s istaknutim dodatnim prostorom na južnoj strani, veličine 20x11 m, konstrukcijski povezan s glavnim nasipom. S obzirom na 428 429 ulogu ove lokacije, smijemo pretpostaviti i mogućnost postojanja grobnice u obliku bilo sustavnih arheoloških istraživanja. S toga lokaliteta poznajemo samo nešto tumula, gdje je možda bio pokopan važan član zajednice koja je u to vrijeme živjela ukrašene keramike iz sjevernotalijanskih radionica 15. i 16. stoljeća. Danas je u blizini. Na južnoj padini može se vidjeti još nekoliko suhozidnih konstrukcija, arheološko nalazište jako zaraslo i teško dostupno (sl. 15). što bi se moglo pripisati prapovijesti, budući da su moderni suhozidi koji ograđuju parcele orijentirani radijalno. Po cijeloj površini prema Goloviku prostiru se male Lična kartica Rašpora: terasaste parcele plodnog zemljišta koje su ograđene suhozidima i na taj način čine poseban kulturni krajolik (sl. 10). Ime jedinice Rašpor Lična karta Vele Ozide: EŠD / Status jedinice preventivno zaščitena kulturna dobrina Ime jedinice Vela Ozida – Brseč Sinonimi imena nalazišta Gradina, Raspo, Castello (Rove), Clavis totius Histriae, iz stručne literature Raspurch, Rastpurch, Ratspurch, Rasburg, Rasporgh EŠD / Občina Lanišće Status jedinice Spomenik lokalnega pomena Katastrska občina Lanišće Sinonimi imena nalazišta iz stručne literature Ozidi Opis lokacije Arheološko nalazište leži vrhu brda (830 m nmv) u srcu Ćićarije Općina Mošćenička Draga Prapovijesna visinka naseobina kasnije postaje rimska Katastrska općina Mošćenička Draga Opis jedinice utvrda. Za vrijeme Serenissime vrh brda potpuno je preoblikovan usljed vojne utvrde Raporskog kapetanata. Opis lokacije Arheološko nalazište leži vrhu brežuljka (224 m nmv) iznad gradića Brseč Površina arheološkega Okrugla struktura iz kamenog nasipa vjerojatno je imala spomenika m2 Opis jedinice obrambeni značaj. Predpostavlja se, da po svom obliku Upravitelj / datira u razdoblje brončanog i željeznog doba Površina arheološkega Pristojna stručna služba Republika Hrvatska, Ministarstvo kulture, Uprava za zaštitu kulturne baštine, Konzervatorski odjel u Puli spomenika 1925 m2 Upravljalec / Pristojna strokovna Republika Hrvatska, Ministarstvo kulture, Uprava za zaštitu služba kulturne baštine, Konzervatorski odjel u Rijeci 6. VAŽNOST POVIJESNIH PREGLEDA DOSADAŠNJIH RADOVA – OPĆENITO RAŠPOR a. Povijest istraživanja Rašpor je prapovijesno visinsko naselje koje je u razdoblju Mletačke republike b. Pregled konzervatsko-restauratorskih zahvata i njihova važnost postalo vojna utvrda, a nalazi se na vrhu brda s toponimom Gradina na 839 c. Podaci o upravljanju m nadmorske visine. Udaljeno je samo 600 m od sela Rašpor u općini Lanišće. Arheološko nalazište leži u samom srcu Ćićarije, vapnenačkog vijenca koji na samom sjeveru omeđuje istarski poluotok te se na jugu spaja s Učkom. Područje a. Povijest istraživanja vapnenca je danas jako zaraslo te je zbog toga teško prohodno. Međutim, u prošlosti Povijest istraživanja uključuje prošla istraživanja temeljena na znanstvenim i/ je imalo važnu ulogu kao granično i istovremeno komunikacijsko područje između ili stručnim invazivnim i/ili neinvazivnim metodama istraživanja nepokretnog pojedinih regija. spomenika. Pritom, u slučaju invazivnih arheoloških istraživanja, također U prapovijesno doba (brončano i željezno doba) Rašpor je vjerojatno bio utvrđeno dobivamo pokretnu kulturnu baštinu. Stoga je važno znati tko je provodio visinsko naselje, na što već upućuje toponim brda Gradina. Nažalost, od nje ništa ranija istraživanja i gdje se danas čuva pokretna kulturna baština. Dosadašnja nije ostalo. Već u rimsko doba na tom mjestu je bio tabor, a za vrijeme Mletačke istraživanja također čine objavljeni radovi, koji mogu biti popularni, Republike izgrađena je utvrda, tzv. rašporski kapetanat, koja je kontrolirala znanstveni, stručni ili samo novinski članci. Objavljeni radovi su vrlo važan mletački dio Istre i granicu prema austrijskom dijelu. Mletačka utvrda je alat u interpretaciji, valorizaciji i korištenju spomenika. Analiza i utvrđivanje vjerojatno uništila sve prethodne ostatke. Nažalost, na ovom nalazištu nikada nije mogućih nedostataka prošlih istraživanja su putokaz za daljnju strategiju 430 431 tako i funkcionalno. Na Rašporu isto tako nisu bila provedena arheološka istraživanja. Upravo iz tog razloga u projektu Interreg SLO-CRO KAŠTELIR, između ostalog, predviđeno je i sondažno arheološko iskopavanje i istraživanje. U prošlosti na području su pronađene krhotine keramike, koje pripadaju novovjekovnoj keramici sjevernotalijanskih radionica (15., 16. stoljeće). Nakon završenih arheoloških istraživanja, daljnju strategiju čini predviđanje arheološke topografije na malo širem području, budući da je jako slabo poznato zbog zarastanja vegetacijom. U tome puno mogu doprinijeti neinvazivne arheološke metode istraživanja. b. Pregled konzervatsko-restauratorskih zahvata i njihova važnost Važan aspekt plana upravljanja čine konzervatorski i restauratorski zahvati; jesu li već bili izvedeni, tko je bio uključen, kakvi su to zahvati bili i koliko su Sl. 15. Ortofoto Gradine iznad Rašpora (https://www.google.com/maps/@45.4464947,14.0884741,2 kvalitetno bili izvedeni. Pritom je, naravno, osjetljiva tema konzervatorske 027m/data=!3m1!1e3) struke, koja se temelji na dugotrajnom nadzoru već izvedenih konzervatorsko-restauratorskih zahvata i njihovom izvršavanju. Najzahtjevnijim zahvatima Ortofoto Gradine nad Rašporjem (https://www.google.com/maps/@45.4464947,14.0884741,2027m/ smatraju se terenski zahvati jer su podložni vremenskim utjecajima, utjecaju data=!3m1!1e3) vegetacije, erozije, nakupljanju, onečišćenju i slično. Zbog navedenih razloga je informacija o već izvedenim zahvatima i njihovoj kvaliteti ključna za budućeg upravitelja. razvoja spomenika, što uključuje i sustavna istraživanja. Na budućim arheološkim parkovima Kaštelir nad Kortama, Rašpor i Vela U razdoblju od 1950. do 2012. godine na Kašteliru iznad mjesta Korte izvršena Ozida nije bilo izvedenih konzervatorskih ili restauratorskih zahvata. U su brojna arheološka istraživanja gdje je pronađen razan? brojni arheološki slučaju daljnjih arheoloških istraživanja i otkrivanja mogućih struktura, materijal. Danas se arheološki predmeti čuvaju u Pomorskom muzeju ”Sergej ovi zahvati će biti nužni za prezentaciju in situ. Zbog toga plan upravljanja Mašera” u Piranu i u Pokrajinskom muzeju u Kopru. Gotovo sva istraživanja, također mora predvidjeti takve zahvate u strategiji. Na Gledanici u Štanjelu osim jednog, provedena su kao istraživačka iskopavanja manjih sondi po provedena je konzervacija obrambene strukture, građene vezivom. Iako nije cijeloj površini spomenika, posebice u arealu tvz. akropole. Jedno od najvećih prapovijesna struktura, stručnom analizom je također uključena u strategiju istraživanja bilo je zaštitno iskopavanje drugog poprečnog kamenog nasipa, plana upravljanja Štanjelom. gdje je otkriven niz obrambenih zidova i pronađen mogući željeznodobni grob. Slabost istraživanja je premalena površina s obzirom na veličinu naselja. Strategija razvoja težit će daljnjim arheološkim istraživanjima spomenika. c. Podaci o upravljanju Na Štanjelu su provedena brojna arheološka istraživanja, od kojih je većina Podaci o upravljanju moraju sadržavati podatke o upravitelju i održavatelju imala zaštitni aspekt tijekom gradnje ili obnove objekata. Iskopavanjima baštine, odnosno spomenika (opis organizacije, opis izobrazbe osoblja). Ako su pronađeni razni arheološki predmeti koji se čuvaju u Goriškom muzeju je spomenik već imao prethodnog upravitelja, potrebno ga je navesti, kao i privremeno u Zavodu za zaštitu kulturne baštine Republike Slovenije, OE i podatke o načinu održavanja spomenika, dostupnost, program. Važan Nova Gorica, te kod privatnih izvođača arheoloških istraživanja. Unatoč podatak je jesu li i na koji način druge zainteresirane stranke/ korisnici brojnim istraživanjima, još uvijek ne znamo opseg i moguću obrambenu spomenika uključeni u upravljanje. Kakvi su izvori financiranja. strukturu prapovijesnog naselja na Štanjelu. Ova slabost se ukazala zbog malih otvorenih površina. Daljnja strategija razvoja će teško ići u smjeru otvaranja većih površina budući da govorimo o stvarnom naselju. Sigurno će se nastaviti manje provjere neizgrađenih površina unutar naselja. 7. RAZUMIJEVANJE SPOMENIKA I NJEGOVIH Na Veli Ozidi nije bilo provedenih istraživanja. Zbog toga spomenik još uvijek nije definiran niti vrednovan. Na kamenoj okrugloj strukturi izvršena su samo VRIJEDNOSTI mjerenja, iz kojih možemo zaključiti o određenoj upotrebi u prošlosti. U daljnjoj strategiji u okviru projekta Interreg SLO-CRO KAŠTELIR bilo je već predviđeno a. Arheološka vrijednost izvođenje neinvazivnih istraživanja, i to snimanje LIDAR, koje će pokazati širu Arheološka vrijednost pokretne i nepokretne baštine može se utvrditi i precizniju sliku spomenika, kako bi ga na taj način lakše interpretirali. U samo arheološkim istraživanjima i vrednovanjem. Arheološka istraživanja bliskoj budućnosti strategija razvoja će također morati uključivati invazivna obuhvaćena Pravilnikom o arheološkim istraživanjima (http://www.pisrs. istraživanja koja će detaljnije i jasnije definirati spomenik, kako kronološki 432 433 si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11445#) mogu se grubo podijeliti na arheološkim istraživanjem obično se dobije i puno arheološkog materijala, koji invazivna i neinvazivna, pri čemu invazivna istraživanja podrazumijevaju je, pored ostalih arheoloških podataka, od izuzetne važnosti za interpretaciju fizičke zahvate u arheološku baštinu, dok druga ne. nalazišta. Arheološka baština jedna je od najosjetljivijih vrsta kulturne baštine jer se Kulturna vrijednost pokretne arheološke baštine je još važnija za lokalnu tijekom invazivnog istraživanja arheološki zapis trajno uništi. Zbog toga zajednicu ako se može predstaviti na izvornom području. Zbog toga su u je, za razumijevanje spomenika, od ključne važnosti dobra dokumentacija projektu Interreg SLO-CRO KAŠTELIR težnje usmjerene k uspostavljanju o izvedenim invazivnim arheološkim istraživanjima, koja ostaje jedini unutarnje i vanjske info točke ”in situ”, odnosno na području parka. Unutarnje znanstveni, interpretacijski i obrazovni alat. info točke su uređene kao manji muzeji odnosno izložbena mjesta, unutar Iz toga proizlazi načelo da se u arheološkim istraživanjima preferiraju kojih se pokretna arheološka baština može predstaviti u svom izvornom neinvazivne metode istraživanja i da se arheološka nalazišta u što većoj mjeri obliku, tamo gdje su osigurani muzejski uvjeti, ili u digitalnom obliku, tamo sačuvaju intaktnim. gdje nije moguće osigurati muzejske uvjete. Poznavanjem i predstavljanjem Unatoč tome, vrednovanje arheološke baštine može se izvesti samo na temelju cjelokupne pokretne i nepokretne kulturne odnosno arheološke baštine, arheoloških istraživanja. Vrednovanje je definirano u tri kategorije na temelju kulturna vrijednost kraja odnosno područja je veća. važnosti arheološkog nalazišta odnosno spomenika: U neposrednoj međuovisnosti se povećava društvena i ekonomska vrijednost • na temelju važnosti u srednjoeuropskom i balkanskom prostoru zaštićenog arheološkog područja koje je uređeno u arheološki park i koje • na temelju važnosti na državnoj razini također upravlja muzejskom zbirkom. Uključivanjem arheoloških parkova u tematske odnosno kulturne rute, povećava se prepoznatljivost u širem • na temelju važnosti na lokalnoj razini okruženju, kao i u međunarodnom prostoru (primjer europskih kulturnih Arheološki parkovi su tematski parkovi namijenjeni javnosti za potrebe ruta). Sastavni dio arheoloških parkova uspostavljenih projektom Interreg obrazovanja, kvalitetnog provođenja slobodnog vremena i odmora. Njihova SLO-CRO KAŠTELIR također je etnobotanika, koja uključuje i botaničke staze, glavna zadaća je predstaviti javnosti arheološku baštinu. Iz toga slijedi da je znanje o biljkama koje su koristili u prošlosti, te znanje o etnologiji s prikazom misija arheoloških parkova prije svega zaštita i očuvanje arheološke baštine, tadašnjeg načina života kroz tradicionalnu upotrebu samoniklog bilja i uzgoja njezino proučavanje, popularizacija i obrazovanje. starih sorti biljaka. Arheološki parkovi s etnobotaničkim sadržajem združuju obrazovanje i rekreaciju, a istovremeno populariziraju znanstveni istraživački b. Kulturna drušvena i ekonomska vrijednost rad, arheologiju i na taj način ih povezuju sa sadašnjim načinom života lokalnog stanovništva. Na taj način se otvaraju nove mogućnosti za lokalno Definiciju i važnost kulturne vrijednosti baštine za društvo i gospodarstvo poduzetništvo i uključivanje u razvoj održivog gospodarstva i turizma u regiji. postavila je Okvirna konvencija Vijeća Europe o vrijednosti kulturne baštine Kulturni turizam je najviša razina turizma, koji označava posjet s kulturnom za društvo, Faro, 27. 10. 2005.: kulturna baština je skupina dobara naslijeđenih ponudom više razine, a time i višom cijenom. To zahtijeva najbolju organizaciju iz prošlosti koje ljudi identificiraju, neovisno o vlasništvu, kao odraz i izričaj i provedbu ponude. Kulturni turizam nije vezan samo na jednu lokaciju, niti za svojih vrijednosti, vjerovanja, znanja i tradicija koje su u stalnom procesu samo jedan sadržaj: cijenu određuje prvenstveno njegovo uređenje, organizacija evoluiranja. Ona uključuje sve aspekte okoliša koji proizlaze iz međusobnog i provedba. Projekt povezuje različite lokacije koje su udaljene svega nekoliko djelovanja ljudi i mjesta u vremenu: minuta od centra: to podiže njegovu vrijednost raznolikošću, ali je stoga http://www.svetevrope.si/sl/dokumenti_in_publikacije/konvencije/199/). provedba dosta zahtjevnija. U nastavku navodimo iz spomenute konvencije nekoliko važnih ishodišta za Prije svega radi se o aktivnoj povezanosti svih lokacija, posebice interaktivnoj plan upravljanja: vezi između turističkih organizacija u regiji. Sadržaji kulturne ponude u ovoj • unaprijediti vrijednost kulturne baštine njezinom identifikacijom, regiji izuzetno su raznoliki, nadasve kvalitetni i vrhunski. Riječ je o spoju proučavanjem, tumačenjem, zaštitom, očuvanjem i predstavljanjem prirodne i kulturne baštine, te o društvenim odnosima ljudi koji su spremni javnosti; pozvati strance na razgovor, odmor, rad ili rekreaciju, čak i na hranu, gdje je • 8. članak, c) jačati socijalnu koheziju za podizanje svijesti o zajedničkoj najvažniji način kako prikazati njenu proizvodnju, preradu i prezentaciju. odgovornosti prema prostoru u kojem ljudi žive; (8. članak, c) stavak) Sve četiri glavne destinacije, odnosno Štanjel, Kaštelir nad Kortama, Rašpor • 9. članak, b) definirati i promicati načela održivog upravljanja te poticanja i Brseć-Vela Ozida, uključivanjem u kulturnu rutu Po zemlji kaštelira, očuvanja; predstavljaju najbolji temelj za razvoj kulturnog turizma u regiji. Kulturni • 10. članak, b) priznavati specifični karakter i interese kulturne baštine pri turizam je održiv te je prvom redu individualizirano iskustvo, koje za razliku izradi gospodarskih politika i c) poduzimati mjere kojima bi osigurali da od masovnog turizma, teži održivom razvoju, razumijevanju, zaštiti i očuvanju ove politike poštuju integritet kulturne baštine ne narušavajući njezine kulture i kulturne baštine. bitne vrijednosti. Arheološka nalazišta koja su uređena kao arheološki parkovi predstavljaju izuzetnu kulturnu vrijednost za lokalnu i širu zajednicu. Invazivnim 434 435 c. Vrijednost okoliša i prostorno-funkcionalno-oblikovna vrijednost Krški i istarski okoliš četiri dolje predstavljena buduća arheološka parka odlikuju se brdovitom površinom s dolinama i brežuljcima koji su povezani, intenzivnom vezom između antropogenog i prirodnog okoliša. Prisutnost autohtonih biljaka i plodova: mediteranska makija, drveće, grmlje, prizemne biljke, tartufi, šparoge i ljekovite biljke koje se koriste u narodnoj medicini predstavljaju jedinstveni biotop specifičan za primorsku submediteransku klimu. Antropogena transformacija oba krajolika započela je rano u 2. tisoćljeću pr. Kr., stvaranjem utvrđenih visokih naselja, kojima je bila potrebna ravna površina na vrhu brda i kameni obrambeni zid. Važno je razumjeti ulogu pojedinog arheološkog nalazišta u prostoru u vremenu tijekom njegova djelovanja i procijeniti ga. Nekadašnje gradine poput Štanjela i Brseča ostali su naseljeni do danas. Njihov današnji urbani plan vjerojatno slijedi neki originalni, možda čak i prapovijesnu osnovu, što se jasno vidi na tlocrtu. Kaštelir iznad Korti, Rašpor i Vela Ozida pripadaju prapovijesnim naseljima odn. utvrdama koje još uvijek čuvaju prapovijesni ili povijesni nepromjenjeni plan i stoga imaju dodanu vrijednost, jer je danas lakše razumjeti dinamiku prostorne upotrebe tijekom vremena. I Istra i Kras imaju poznatu antropogenu preobrazbu krajolika izgradnjom suhozida i suhozidanih terasa za potrebe poljoprivrede. Ovo je prepoznato kao kulturni krajolik obje regije i predstavlja iznimnu estetsku i prostorno-funkcionalno-dizajnersku vrijednost. d. Primjeri procjene četirih arheoloških nalazišta Sl. 16. Očuvane arheološke građevine na Rašporju (https://mapio.net/pic/p-61577821/) Ohranjene arheološke strukture na Rašporju (https://mapio.net/pic/p-61577821/) KAŠTELIR IZNAD KORTI Kaštelir iznad Korti jedno je od najvećih prapovijesnih utvrđenih naselja, pripada vremenu razvijenog željeznog doba (oko 4.–3.st. pr. Kr.) i predstavlja koje je vjerojatno za vremena svog života dominiralo širim teritorijem. O vezu s regijom rijeke Soče, jer su tamo pronađena dva identična, (jedan se čuva u prvom naselju svjedoče keramički nalazi koji potječu iz kasnog neolita i ranog Narodnom muzeju Slovenije, druga je u privatnom vlastništvu) i venetski prostor eneolita (4. tisućljeće pr. Kr.). Tipični keramički nalazi srednjeg brončanog u sjevernoj Italiji. Figuricu povezujemo s pojmom psa kao vjernog pratioca koji doba svjedoče kada spomenik funkcionira kao utvrđeno naselje na visini prati čovjeka tijekom njegovog života, kao i nakon njega. Na Kaštelirju iznad (2. tisućljeće pr. Kr.). Razni artefakti iz kasnog brončanog i željeznog doba Korti, pak, ukazuje na mogući kultni prostor u neposrednoj blizini nalaza. svjedoče o važnosti spomenika tijekom 1. tisućljeća pr. Kr., koji je u to vrijeme (https://www.pokrajinskimuzejkoper.si/si/zbirke/arheoloska-zbirka/ zasigurno predstavljao središnje naselje. Kaštelir je djelovao kao utvrđeno kaslerski-gonic). naselje u razdoblju rane romanizacije i ranocarskog razdoblja (2. st. pr. Kr. O kontinuiranom naseljavanju Kaštelira svjedoče ostaci jantara, ulomci sive do 1. st.). Arheoloških ostataka iz kasnijih razdoblja nema, ali iz pisanih venetske keramike s natpisom i mnogi drugi keramički predmeti (sl. 2). izvora doznajemo da je naselje bilo naseljeno još u srednjem vijeku. Danas se na Kašteliru može vidjeti strukturirano prapovijesno naselje s akropolom i ŠTANJEL donjim gradom, oboje zaštićeno u krajnjem istočnom dijelu s dva kamena nasipa. Unutrašnjost akropole strukturirana je na sjevernom dijelu, koji je danas Štanjel je središnje dugogodišnje naselje Komenskog krša koje je izraslo na vidljiv kao područje velikih gomila te ravni središnji dio i terasasti južni dio. brežuljku s toponimom Turn, na 374 m nadmorske visine. Selo je okruženo Tijekom iskapanja pronađen je izniman arheološki nalaz: figurica brončanog zidinama s moćnim ulaznim vratima. Vrh, s današnjim toponimom Gledanca, psa – istarskog goniča s izrazito zašiljenom njuškom i obješenih ušiju, vitkog ostaje nenaseljen, a na njemu se vidi kamena građevina zidana vezivom. tijela, koji završava petljom sa zakrivljenim repom i dvije stilizirane šape, Na južnoj padini na terasama pratimo zbijeno naselje, koje po svojoj prilici 436 437 slijedi srednjevjekovno i možda prapovijesnom ili rimskom urbanom odn. za 2020. godinu, za koju se nadamo da će donijeti dovoljno materijala za protourbanom planu. Brojna zaštitna arheološka istraživanja potvrdila su život potvrdu prapovijesnog naseljavanja ovog arheološkog nalazišta. Ostaci utvrde još u brončanom i željeznom dobu. Tijekom iskapanja pronađen je uglavnom dokumentirani su još u rimsko doba, i naravno, u srednjem i novom vijeku. keramički materijal. Pronađene su vrlo skromne prapovijesne strukture na Rašpor je imao važnu stratešku ulogu, posebno tijekom razdoblja Mletačke temelju kojih ne možemo definirati tip naselja i način života u tadašnjem republike, jer je u njemu bio sjedište rašporskog kapetanata, koje je bilo najviše Štanjelu. Na temelju analogija utvrđenih naselja na visini na Krasu i u Istri tijelo za seosku i imigracijsku politiku u Mletačkoj republici. U 16. stoljeću možemo zaključiti da je ovo također bilo tipično kaštelirsko odn. gradinsko tvrđava je srušena, a kapetanat preseljen u Buzet. kompaktno naselje. U središnjem dijelu naselja (današnja Gledanca) arheološka istraživanja donijela su materijalne ostatke uglavnom kasne antike. Za sad još nemamo podatke o načinu naseljavanja u prapovijesno doba na ovom dijelu naselja (sl. 6). 8. RANLJIVOST I UGROŽENOST SPOMENIKA SA SMJERNICAMA ZA NJIHOVO OČUVANJE I BRSEČ I VELA OZIDA ZAŠTITU (SWOT ANALIZA) Brseč je gusto naseljeno brdo u općini Mošćenička Draga s pogledom na Kvarner. Struktura grada snažno podsjeća na prapovijesna visinski utvrđena naselja, ali arheološki nalazi o tome ne svjedoče. Najstariji arheološki materijal iskopan u crkvi sv. Jurja, pripada rimskom dobu. Brseč je dugogodišnje naselje, Analiza prednosti, prilika, slabosti i prijetni za arheološka nalazišta (SWOT analiza) Kaštelir iznad Korta, Štanjel, Rašpor, Brseć – Vela Ozida. kojeg tvore kuće na terasama i središnji dio. Vrlo podsječa na dugotrajna naselja čije ustanovljenje datira još iz brončanog i željeznog doba, kao npr. Rovinj. KAŠTELIR IZNAD KORTA, arheološko nalazište – dugotrajna prapovijsena Arheološko nalazište Vela Ozida nalazi se na brdu iznad Brseča. To je okrugla naseobina. Današnja upotreba je agrikulturna i rekreativna (sl. 3). građevina izgrađena od kamenog nasipa, koga pokriva gotovo cijeli vrh brda. Okrugla struktura je promjera 22 m. Vela Ozida leži na strateškoj točki odakle se pruža pogled na Kvarner. Oko 500 m sjeverozapadno od Ozide nalazi se PREDNOSTI PRILIKE prapovijesna gradina Marinov breg. Na področju između dva arheološka Lokacija – ruralni krajolik, djelomično Rekreacijske, kulturne i edukacijska točka nalazišta nalazi se skupina kamenih gomila. Neki od njih također bi se mogli netaknuta priroda, pogled na krajolik u vezi sa večim gradskim središtem u protumačiti kao potencijalne grobne gomile, što bi zahtijevalo istraživanje. Na (more, istarski poluotok) blizini Veloj Ozidi nije još bilo arheoloških istraživanja. U sklopu projekta Interreg SLO-CRO KAŠTELIR izvedeno je LIDAR mapiranje koje je pokazalo neke Izravna veza sa spomenikom, Nastavak arheoloških istraživanja, tipične strukture na obje lokacije. Iz sličnih situacija u Istri i na Krasu možemo naseobinskom baštinom, selom Korte uporaba neinvazivnih arheoloških istraživanja zaključiti da Vela Ozida predstavlja obrambenu strukturu, koja je predstavljala Karakteristike prostora: povijest, izvidnicu odn. obrambeni toranj za obranu pristupa Marinovom bregu. arheologija, suhozidna arhitektura, Održiva poljoprivreda, etnobotanika, razvoj Kamena struktura na Veloj Ozidi najbolje se može usporediti s iskopanim autohtone biljke kulturnog i održivog turizma ostacima, vjerojatno trokatne kamene kule na Oštrom vrhu u Sloveniji. Precizna istraživanja pokazala su da je kula građena u suhozidu s kombinacijom Znanstveno-istraživačke djelatnosti: cjepanica koje čine okvir. Drveni okrugli krov vjerovatno je imao samo jedan Arheološki spomenik lokalnog značaja – ali znanost, obrazovanje, povezivanje otpornik u sredini i počivao je na okruglim zidovima. Takve su se građevine još uvijek nije dobro istražen generacija, stare građevinske tehnike, izvorni načini života i upravljanja. koristile u brončanom i željeznom dobu za komunikaciju između naselja i njihovu obranu (sl. 11). Prekogranična suradnja, Konzorcij Zemlja Otkrivanje lokalnih karakteristika i kaštelira kvaliteta, podizanje znanja (posjetitelji) i svijesti (mještani) RAŠPOR SLABOSTI OPASNOST Današnje naselje Rašpor leži na nadmorskoj visini od 693 m u planinskoj Kaštelir Korte jedan je od ugroženih Promjena kulturnog krajolika zbog spomenika, jer je pritisak za izgradnju nekotrolirane ili neprikladne gradnje (OPN dolini uz cestu koja povezuje Lanišće sa selima Trstenik, Dane i Vodice. Šesto prostora velik (pokušaji crne gradnje) Izola) metara sjeverno od sela, na brdu s toponimom Gradina, na 829 m nadmorske visine, nalaze se ruševine poznate tvrđave Raspor iz razdoblja Mletačke Mehanička upotreba polja u vlasništvu i na Promjena kulturnog krajolika uslijed republike. Strateški važna točka kontrolira promet još od prapovijesti. Kao poljoprivrednim zemljištima u vlastništvu opsežnih poljoprivrednih intervencija u što i sam toponim sugerira: Gradina. Arheološka istraživanja planirana su države na Kašteliru krajoliku – agrooperacije. 438 439 Pristup spomeniku, loša prometna Nekontrolirani posjet spomeniku, Cijeli Štanjel zaštićeni je spomenik, u Prije planiranih zahvata potrebno je regulacija i povezanost s Izolom i drugim opasnost od krađe, vandalizma kojem je za svaku građevinsku intervenciju provesti zaštitna arheološka i druga većim gradskim središtima potrebno dobiti prethodnu suglasnost istraživanja koja će nam omogućiti Nekontrolirana promjena krajolika uslijed ZVKDS OE Nova Gorica istraživanje Štanjela i dobivanje novih Zaraslo i djelomično neprohodno područje podataka o naselju i povijesti. spomenika nepredviđenih povećanih turističkih posjeta Karakteristike prostora: povijest, arheologija, tradicionalna kamena gradnja, Rizik od ozljeda posjetitelja: obavezno arhitektura, vrtna arhitektura (Farrarijev Razvoj kulturnog i održivog turizma Teška kontrola neovlaštenog ulaska postavljanje table sa natpisom ”posjeta vrt – spomenik nacionalnog značenja) (vanjske vodene ture, noće posjete), na vlastitu odgovornost” i osiguravanje nedostatak sigurnosti za posjetitelje sigurnosti za ljude u djelovima nalazišta Prekogranična suradnja, Konzorcij Zemlja Otkrivanje lokalnih karakteristika i (zaštitne ograde itd.) koja će biti u turističkoj i drugoj ponudi kaštelira kvaliteta, podizanje znanja (posjetitelji) i (poput web mjesta) u skladu s važećim svijesti (mještani) propisima SLABOSTI OPASNOSTI Štanjel je jedan od ugroženih spomenika, jer je pritisak na obnovu postojeće Promjena karaktera grada zbog stambene, turističke i druge namjene nekontrolirane ili neprimjerene gradnje ili velik. obnova. Pristup spomeniku i ulazak u njega automobilom, loša prometna uređenost unutar spomenika koji je namijenjen za boravak stalnih stanovnika i korištenje u turističke svrhe Interesi lokalnog stanovništva za maksimalnu udobnost mogu ugroziti zaštićene kulturne elemente grada RAŠPOR, pretpovijesno utvrđeno naselje i rimska i srednjovjekovna obrambena utvrda, danas obrasle ruševine srednjovjekovne tvrđave. PREDNOSTI PRILIKE Rekreacijska, kulturna in izobraževalna Lokacija – ruralno područje, dio netaknute točka v povezavi z upravnim središčem prirode, pogled na krajolik Lanišće in ostalimi agro kulturnimi ponudniki na območju Sl. 17. Botanička staza 1, Lanišće (Univerza v Mariboru) Izravna veza sa spomenikom, Nastavak arheoloških istraživanja, Botanična pot 1, Lanišće (Univerza v Mariboru) naseobinskom baštinom, selom Rašpor uporaba neinvazivnih arheoloških istraživanja Karakteristike prostora: povijest, Gusto pošumljeno područje nudi iznimne ŠTANJEL, grad prapovijesnog i rimskog urbanog rastera. Jako naseljeno zaštićeno arheologija, suhozidna arhitektura, mogućnosti za rekreaciju u vezi s područje (sl. 7). autohtone biljke, fauna kulturom, održivim ubiranjem šumskog voća, promatranjem ptica i divljih životinja Znanstveno-istraživačke djelatnosti: PREDNOSTI PRILIKE znanost, obrazovanje, povezivanje Lokacija – urbani raster s infrastrukturom, Arheološki spomenik lokalnog značaja – ali generacija, stare građevinske tehnike, krajolik (dolina Vipave, trasa nekadašnje Kvalitetan boravak, kulturna i obrazovna još uvijek nije dobro istražen izvorni načini života i upravljanja, izravna rimske ceste preko Cola, strateška točka) točka, održivi kulturni turizam povezanost s internom info točkom u obližnjoj Račjoj vasi 440 441 Otkrivanje lokalnih karakteristika i SLABOSTI OPASNOSTI Prekogranična suradnja, Konzorcij Zemlja kaštelira kvaliteta, podizanje znanja (posjetitelji) i Brseč je jedan od ugroženih spomenika, Promjena karaktera grada zbog svijesti (mještani) jer je pritisak na obnovu postojećih i nekontrolirane ili neprimjerene gradnje ili SLABOSTI OPASNOSTI izgradnju novih stambenih i turističkih i obnova drugih zgrada velik. Većina zemljišta na kojem se nalazi arheološko nalazište nema vlasnika Pristup spomeniku i ulazak u njega ili. to je javno zemljište, što otežava automobilom, loša prometna uređenost Raspor je jedno od ugroženih arheoloških upis u registar nepokretne kulturne unutar spomenika koji je namijenjen za nalazišta koje nije bilo ni zaštićeno do baštine Republike Hrvatske i prijavu za boravak stalnih stanovnika i korištenje u 2018. godine međunarodne projekte. Prioritet općine turističke svrhe Lanišće za daljnji razvoj spomenika je Interesi lokalnog stanovništva za uređenje vlasništva nad tim parcelama. maksimalnu udobnost mogu ugroziti Uređenjem arheoloških i botaničkih zaštićene kulturne elemente grada Arheološko nalazište je jako zaraslo i teško staza u okviru Interreg projekta SLO-CRO mu je pristupiti. Također je prilično udaljen KAŠTELIR, pristup arheološkom nalazištu od glavnih gradskih središta bit će bolji, ali postoji veća opasnost VELA OZIDA, kamnita ovalna struktura na vrhu vzpetine, domnevno od vandalizma i otkrivanja detektorima prazgodovinska utrdba (sl. 12). metala te krađe arheoloških predmeta zbog nenaseljene i zarasle okoline. PREDNOSTI PRILIKE Rizik od ozljeda posjetitelja: obavezno postavljanje table sa natpisom ”posjeta Rekreacijska, kulturna in izobraževalna Teška kontrola neovlaštenog ulaska na vlastitu odgovornost” i osiguravanje Lokacija – ruralno područje, dio netaknute točka v povezavi z upravnim središčem (vanjske vodene ture, noće posjete), sigurnosti za ljude u djelovima nalazišta prirode, pogled na krajolik (Kvarnerski Moščenićka Draga i sa ostalim agro nedostatak sigurnosti za posjetitelje koja će biti u turističkoj i drugoj ponudi zaljev) kulturnimi i turističkimi ponudniki na (zaštitne ograde itd.) (poput web mjesta) u skladu s važećim području, najviše u Brseću propisima Nastavak arheoloških istraživanja, Zbog nenaseljene prirode, spomenik je uporaba neinvazivnih arheoloških BRSEČ, gusto naseljeno naselje prapovijesnog i srednjovjekovnog dizajna; uglavnom ostao nepromijenjen istraživanja, pokušaj rekonstrukcije pretpovijesnih građevina uz prethodna zaštićeno. istraživanja Područje je obraslo makijom, ali redovitim PREDNOSTI PRILIKE Karakteristike prostora: povijest, čišćenjem može se lijepo predstaviti i nudi Lokacija – urbani raster s infrastrukturom, arheologija, autohtone biljke, fauna iznimne mogućnosti rekreacije u vezi s Kvalitetan boravak, kulturna i obrazovna kulturom, botanikom, promatranjem ptica krajobraznim pogledom (kraški krajolik i točka, održivi kulturni turizam i divljinom. Kvarnerski zaljev) Znanstveno-istraživačke djelatnosti: Središnji dio grada Brseća zašćiteni je Prije planiranih zahvata potrebno je znanost, obrazovanje, povezivanje psomenik, u kojem je za svaku građevinsku provesti zaštitna arheološka i druga Arheološki spomenik lokalnog značaja – ali generacija, stare građevinske tehnike, intervenciju potrebno dobiti prethodnu istraživanja koja će nam omogućiti još uvijek nije dobro istražen izvorni načini života i upravljanja, izravna suglasnost Zavod za zaštitut kulturne istraživanje Brseća i dobivanje novih povezanost s internom info točkom u baštine Rijeka. podataka o naselju i povijesti. upravnom centru Moščenićka Draga Karakteristike prostora: povijest, arheologija, tradicionalna kamena gradnja, Razvoj kulturnog i održivog turizma Prekogranična suradnja, Konzorcij Zemlja Otkrivanje lokalnih karakteristika i arhitektura kaštelira kvaliteta, podizanje znanja (posjetitelji) i svijesti (mještani) Prekogranična suradnja, Konzorcij Zemlja Otkrivanje lokalnih karakteristika i kaštelira kvaliteta, podizanje znanja (posjetitelji) i svijesti (mještani) 442 443 SLABOSTI OPASNOSTI Područja arheoloških spomenika nalaze se u submediteranskom fitoklimatskom području, gdje je požarna Vela Ozida jedno je od ugroženih Stoga je izložen mogućim ilegalnim opasnost najveća u Sloveniji i Hrvatskoj. Općina Izola (Kaštelir arheoloških nalazišta, jer se nalazi na aktivnostima tragača za blagom s nad Kortami) svrstava se u četvrti razred ugroženosti, odnosno nenaseljenom području. detektorima metala koji pljačkaju i visoke ugroženosti. Općina Komen (Štanjel) svrstana je u peti uništavaju arheološka nalazišta. razred ugroženosti, najviši stupanj ugroženosti (Nacionalna Uređenjem arheoloških i botaničkih procjena ugroženosti zbog požara u prirodnom okolišu). staza u okviru Interreg projekta SLO-CRO Područje Istarske županije (Rašpor) spada u regiju visoke Arheološko nalazište je jako zaraslo i teško KAŠTELIR, pristup arheološkom nalazištu požarne opasnosti, dok područje Primorsko-goranske mu je pristupiti bit će bolji, ali postoji veća opasnost Ugroženost od požara županije pripada srednjoj požarnoj opasnosti u Republici od vandalizma i pljačkanja arheoloških Hrvatskoj (http://kig.kartografija.hr/index.php/kig/article/ predmeta zbog nenaseljene i zarasle view/857 ). okoline. Zaštita kulturne baštine zbog opasnosti od požara u prirodnom Rizik od ozljeda posjetitelja: obavezno okolišu odgovornost je stručnjaka u području kulturne baštine postavljanje table sa natpisom ”posjeta i stručnih službi za zaštitu kulturne baštine. Prema potrebi, Teška kontrola neovlaštenog ulaska na vlastitu odgovornost” i osiguravanje u evakuaciji pokretne kulturne baštine ili zaštiti od požara (vanjske vodene ture, noće posjete), sigurnosti za ljude u djelovima nalazišta sudjeluju i općinske jedinice Civilne zaštite i druge snage nedostatak sigurnosti za posjetitelje koja će biti u turističkoj i drugoj ponudi za zaštitu, spašavanje i pomoć na temelju planova zaštite (zaštitne ograde itd.) (poput web mjesta) u skladu s važećim kulturne baštine. propisima • MJERE • Voditelji se brinu za pripremu: Procjena prijetnje arheološkog spomenika određuje se prema nekoliko • Protupožarni propisi čimbenika: prirodnim čimbenicima, ljudskim čimbenicima i nedostatku resursa. • Plan evakuacije Za svaku procjenu prijetnje utvrđuju se mjere i daljnje smjernice kako bi se • Mjere zaštite od prirodnih i drugih nesreća spriječilo da spomenik bude ugrožen zbog javne uporabe i nepravilnog upravljanja. • Plan zaštite kulturne baštine • Procjene štete PRIRODNI FAKTORI • Godišnji izvještaj Prema Ministarstvu obrane: Procjena rizika od potresa Arheološki ostaci izloženi na površini izloženi su različitim Republike Slovenije, područje Općine Izola, gdje je vremenskim utjecajima: kiši, vjetru, sunčevoj svjetlosti, arheološko nalazište Kaštelir nad Kortami u 2. Je klasi hladnoći, vrućini, eroziji, nakupljanju. Arheološki ostaci potresne opasnosti, te Općina Komen, gdje je arheološko ispod površine zaštićeni su od vremenskih utjecaja, osim nalazište Štanjel u 3. Je klasi potresne opasnosti. http:// Utjecaji vremena na od erozije. Posebna se pažnja posvećuje rekonstruiranim www.sos112.si/slo/tdocs/ogrozenost_potres.pdf arheološke ostatke objektima, na pr. suhozidom ili vezivnim zidom. Oni su obično još izloženiji vremenu, posebno tamo gdje postoji Čitav teritorij Hrvatske u velikom je seizmičkom riziku. mogućnost mraza u zimskim mjesecima. Potresna ugroženost Posebno je ugrožen obalni dio koji obuhvaća područje Istre i Kvarnera (arheološka nalazišta Rašpor, Brseć, Vela Ozida). MJERE Prema podacima koji su nam dostupni o potresima na teritoriju Republike Hrvatske, potječu iz 361. Te godine potres Upravitelj brine o odgovarajućoj zaštiti stajaćih arheoloških građevina, redovnom je bio X stupnja po MCS ljestvici. Tada je drevni grad Cissa čišćenju vegetacije i, ako je potrebno, konzervaciji i obnovi pod stručnim nadzorom. (danas Caska) potonuo u more. Od ove godine do danas na području Republike Hrvatske dogodio se 21 potres IX stupnja LJUDSKI FAKTORI po mjeri MCS. https://vlada.gov.hr/UserDocsImages//2016/Sjednice/ Arhiva//79.%20-%209.pdf Zagađenje okolja Smeće, buka, uništavanje okoliša. Erozija nalazišta Nekontrolirano posjećivanje i šetnja po arheoloških i drugih strukturah Požar na spomeniku Uzročnik požara. 444 445 Vandalizem Krađa arheoloških artefakata i drugih građevina, rušenje suhozida i kamenih groblja. UKREPI Upravljalec poskrbi za nadzorovan in voden dostop ter po potrebi namestitev nadzornih kamer in po potrebi za osvetljavo (kjer je to zaradi bližine dostopa do elektrike mogoče: Kaštelir, Štanjel, Brseć. Upravljalec zagotovi sanitarne prostore in koše za smeti izven območja arheološkega spomenika oz. v primeru poseljenih arheoloških spomenikih na najbolj primernem mestu (npr. notranja info točka). Upravljalec poskrbi za obveščanje obiskovalcev o prepovedi smetenja, opravljanja fizioloških potreb, MJERE Upravitelj osigurava kontrolirani i vođeni pristup te po potrebi ugradnju nadzornih kamera i po potrebi osvjetljenja (tamo gdje je to moguće zbog blizine pristupa električnoj energiji: Kaštelir, Štanjel, Brseć). Upravitelj će osigurati sanitarne prostorije i kante za smeće izvan područja arheološkog nalazišta, a u slučaju naseljenih arheoloških nalazišta na najprikladnijem mjestu (npr. Interna info točka). Upravitelj će posjetitelje obavijestiti o zabrani bacanja smeća, obavljanju fizioloških potreba, nekontroliranom hodu kroz arheološke strukture i krađi arheoloških i drugih artefakata. Sl. 18. Botanička staza 2, Lanišće (Univerza v Mariboru) Botanična pot 2, Lanišće (Univerza v Mariboru) NEDOSTATAK RESURSA Novi zahvati u prostoru izbjegavaju arheološka nalazišta. Na rubne dijelove Nedostatak financijskih nalazišta i lokalitete unutar područja naselja može se zadirati samo ako se ne sredstava za očuvanje, zaštitu i mogu naći druga rješenja i samo na temelju rezultata prethodnih arheoloških Nedostatak financijskih resursa razvoj može negativno utjecati na kutlurnu baštinu svih arheoloških istraživanja. U izgradnji zahtjevnih objekata i objekata gospodarske javne nalazišta infrastrukture potrebno je osigurati preliminarnu arheološku procjenu na cijelom području planirane intervencije, a ne samo na području do sada identificirane Nedostatak radne snage, arheološke baštine. zaposlenika i ljudi s dovoljnim Nedostatak ljudskih resusa znanjem može negativno utjecati Da bi se sačuvala arheološka baština, spomenici koji su u prirodi odn. u na kulturnu baštinu arheoloških nenaseljenom okruženju (Kaštelir, Rašpor, Vela Ozida) potrebno je održavati nalazišta redovitim čišćenjem i održavanjem pješačkih staza, postavljanjem zaštitinih MJERE konstrukcija na najizloženijim područjima. U svakom slučaju, neprimjeren je zahvat u strukturi suhozida i groblja, koji ne predstavlja čišćenje i očuvanje Upravitelj osigurava stjecanje potrebnih financijskih sredstava, zadovoljavajući broj konstrukcije, već rekonstrukciju. Rekonstrukcije građevina mogu se provesti tek zaposlenih i uvođenje struke s potrebnim znanjem. nakon temeljnih arheoloških istraživanja i uz suglasnost mjerodavnih Zavoda za zaštitu kulturne baštine. Ojačanje kamenih gomila i suhozida vezivnim sredstvima Smjernice za očuvanje i zaštitu spomenika nije u skladu sa konzervatorskim smjernicama. Zaštitne strukture koje štite posjetitelje od urušavanja i odrona (erozije zbog nagiba i vjetra) ne smiju ometati podzemne slojeve na način koji bi ometao strukturu spomenika. Prema Zakonu o zaštiti kulturne baštine iz 2008. godine, opći režim primenjuje se na arheološka nalazišta (ZVKDS 2008). Osnovna polazišta za zaštitu arheološke baštine su: DETALJNA DEFINICIJA REŽIMA ZAŠTITE LOKACIJE • zaštita najvažnijih arheoloških nalazišta u obliku rezervata ili prostorno uređenih područja (prezentacija ”in situ”); Koncept zaštite kulturne baštine • očuvanje kulturnog i znanstvenog značaja baštine u prostornim intervencija provođenjem preliminarnih arheoloških istraživanja, dajući prednost nerazornim metodama (geofizičke, georadarske terenske izmjere, daljinsko OSNOVNI PRAVNI REŽIM ZAŠTITE snimanje LIDAR-a); U području spomenika vrijede sljedeće opće zaštitne smjernice: • integralna zaštita sustavnim uključivanjem u prostorno planiranje na svim • poticanje održive uporabe spomenika, tj. uporabe spomenika na način i u razinama. mjeri koja dugoročno ne dovodi do gubitka njihovih kulturnih obilježja, 446 447 • poticanje održivog razvoja spomenika kako bi se udovoljilo potrebama sadašnje generacije, bez ugrožavanja očuvanja spomenika za buduće generacije, • poticanje aktivnosti i praksi koje čuvaju kulturni, socijalni, ekonomski, znanstveni, obrazovni i drugi značaj spomenika, • očuvanje svojstava, posebne prirode i društvenog značaja spomenika i njihove materijalne osnove, • dopušteni su zahvati na spomenicima koji uzimaju u obzir i trajno čuvaju njihove zaštićene vrijednosti, • dopušteni su zahvati koji omogućuju uspostavljanje trajnog gospodarskog temelja za očuvanje spomenika, uz poštivanje njihove posebne prirode i društvenog značaja. Na području spomenika zakon propisuje: • takav tretman spomenika koji dosljedno poštuje i čuva njihove kulturne vrijednosti i društveni značaj, • poštivanje akata proglašenja u postupcima pripreme i usvajanja planova, • procjena utjecaja na spomenike na temelju propisa o zaštiti okoliša, Sl. 19. Botanička staza 1 i 2, Mošćenička Draga (Univerza v Mariboru) • poštivanje smjernica i mišljenja u postupcima izrade akata prostornog Botanična pot 1 in 2, Mošćenička Draga (Univerza v Mariboru) uređenja, • uzimanje u obzir očuvanja spomenika u prostorno-planskim dokumentima nadahnuća i razmišljanja o krajoliku, staništu i korištenju prirodnih sirovina, i prostornim mjerama donijetim na temelju propisa prostornog uređenja, bogata je kulturna poveznica između tradicije, inovacija i kreativnosti (Izvor: • zabrana uklanjanja (rušenja) spomenika. UNESCO). Zaštićeno arheološko nalazište (u aktu proglašenja mogu biti: arheološki Tradicionalna gradnja stambenih (kamenih) kuća i drugih zgrada spomenik, arheološko nalazište i slično). Na oba arheološka nalazišta, koja predstavljaju gusto naseljene gradove: Štanjel Zaštićena arheološka nalazišta podliježu dodatnom zakonskom režimu zaštite, i Brseč, izgradnja stambenih kuća i drugih zgrada čuva tradicionalnu gradnju koji propisuje zaštitu od zadiranja u prostor ili uporabu koja može stvarno propisanih dimenzija i oblika otvora i stolarije. Smjernice propisuju nadležne ili potencijalno oštetiti arheološke slojeve, promijeniti arheološki kontekst ili institucije za zaštitu kulturne baštine koje se temelje na tradicionalnoj gradnji u promijeniti čimbenike okoliša važne za njihovo očuvanje. regiji (Kras i Istra odn. Primorsko-goranska županija). Zaštićeni kulturni krajolik Zaštićeni kulturni krajolik podliježe dodatnom zakonskom režimu zaštite, koji propisuje zaštitu tipične namjene zemljišta, parcelaciju, tipičnu vegetaciju, 9. VIZIJA I CILJEVI RAZVOJA SPOMENIKA prostorne dominante, odnose naselja i otvorenog prostora, mjesta sjećanja i karakteristična topografska imena. a. Ciljevi razvoja spomenika b. strateški i izvedbeni ciljevi Izgradnja suhozida Na području arheološkog spomenika prepoznatljiva je suhozidna konstrukcija Vizija očuvanja i razvoja postojeće kulturne baštine je da postanu arheološki građevina. Suhozidom je umijeće zidanja bez upotrebe veziva, u kojem se stvaraju spomenici Kaštelir, Štanjel, Rašpor, Brseč i Vela Ozida primjerima dobre prakse različite vrste čvrstih kamenih struktura odabirom dostupnog lokalnog kamena i primjerom kulturnog, održivog turizma u svojim općinama, regionalno i dobivenog čišćenjem i uređenjem zemlje te razumijevanjem gradnje. Znanje međunarodno. Uključivanjem ovih mjesta u tematske regionalne i međunarodne o suhozidnoj gradnji upisano je na UNESCO-ov popis nematerijalne baštine tokove povećava se njihova prepoznatljivost i vrijednost. čovječanstva u 2018. godini. Tradicionalna tehnika gradnje suhozidom, kao izvor 448 449 Specifičnosti pojedinog arheološkog nalazišta također su određene vizijom razvoja. • Povezivanje na postojeće turističke programe Štanjel i Brseč naseljena su arheološka nalazišta koja su već dobro uključena u • Prijedlozi i javne prezentacije lokalne zajednice (poduzetničke ideje, turističku ponudu. Vizija je dodati više sadržaja o kulturnoj baštini i na taj način stvaranje kulturno-turističkih programa itd.) (sl. 4). ojačati aktivnosti u smjeru održivog kulturnog turizma. Kaštelir, Rašpor i Vela Ozida nenaseljena su arheološka nalazišta, što im daje iznimnu prednost, jer ostaju u izvornom obliku. Vizija je uspostaviti arheološke parkove s raznolikom ŠTANJEL ponudom, koji će također uključivati etnobotaniku i druge elemente kulturne • Izbor upravitelja za unutarnju i vanjsku info točku, table i aplikacije, koji baštine, te će na taj način pridonijeti razvoju održivog kulturnog turizma u su provedeni u okviru Interreg projekta SLO-CRO KAŠTELIR regiji. Na svim navedenim arheološkim nalazištima vizija razvoja u svim fazama • Zaštita i očuvanje arheološkog spomenika prema smjernicama ZVKDS-uključuje lokalno stanovništvo. Vizija razvoja arheoloških spomenika mora se OE Nova Gorica i Zakona o zaštiti kulturne baštine RS ZVKD-1. temeljiti na metodi ”bottom up”, jer samo na taj način osigurava trajni interes • Predvidjeti odn. prilagoditi sigurnosne mjere za sigurno korištenje javnog lokalne javnosti koja je jedini dugoročni pokretač razvoja spomenika. prostora koje već postoje novim nabavama arheološkog spomenika ili staza Vizija zaštite i razvoja, općenito • Rekreacijske i kulturne aktivnosti (staza kroz Štanjel u vezi s planiranom • Održavanje i očuvanje postojeće kulturne baštine u cjelini dužom i kraćom botaničkom stazom, uključivanje u već postojeće tematske staze) • Znanstveno-istraživačke aktivnosti i nastavak istraživanja i zaštite arheološkog istraživanja korištenjem neinvazivnih pristupa podržanih • Povezivanje s postojećim turističkim programima i osmišljavanje novih IKT-om i invazivnih pristupa – Razvoj strategije za kulturno održivi i uz stjecanje novih IKT alata i info točaka. prekogranični turizam, posebno u kontekstu zajedničkih tematskih staza • Prijedlozi i javne prezentacije lokalne zajednice (poduzetničke ideje, poput Zemlja gradina, Ilyria Route i slično. stvaranje kulturno-turističkih programa itd.) (sl. 8). • Promicanje poduzetništva, održivog gospodarstva i ruralnog razvoja s naglaskom na sudjelovanje lokalne zajednice BRSEČ, MOŠĆENIČKA DRAGA • Oživljavanje i komercijalizacija drevnih znanja o korištenju i preradi autohtonih biljaka uključivanjem nematerijalne baštine poput znanja o U ovaj dio ubrajamo tri lokacije Brseč, Velu Ozidu i Mošćeničku Dragu. U gradnji suhozida i slično potonjem će se unutar Interrega SLO-CRO KAŠTELIR uspostaviti unutarnja i • Uzgoj starih biljnih sorti s naglaskom na etnobotanici vanjska info točka i botanički park. Izbor upravitelja za unutarnju i vanjsku info • Prekogranična i međunarodna suradnja točku, table i aplikacije, koji su provedeni u okviru Interreg projekta SLO-CRO • Obrazovanje, odgoj, informiranje i promicanje kulturne baštine KAŠTELIR • Zaštita i očuvanje arheološkog spomenika prema smjernicama ZVKDS-OE Piran i Zakona o zaštiti kulturne baštine RS ZVKDS a. Ciljevi razvoja spomenika svakog pojedinog spomenika: • Predvidjeti odn. prilagoditi sigurnosne mjere za sigurno korištenje javnog prostora koje već postoje novim nabavama arheološkog spomenika ili staza KRATKOROČNI CILJEVI (1 godina od usvajanja plana upravljanja): • Rekreacijske i kulturne aktivnosti (staza kroz botanički park u Mošćeničkoj Dragi dopunjena je kulturnom stazom do Brseča i Vele Ozide, uključivanjem ostalih postojećih staza u integriranu ponudu) KAŠTELIR IZNAD KORTI (preuzeto iz Plana upravljanja Kaštelirom): • Izrada LIDAR snimka za izradu strategije razvoja arheološkog spomenika, • Povezivanje s postojećim turističkim programima i osmišljavanje novih uz stjecanje novih IKT alata i info točaka. • Izbor upravitelja i određivanje stručnog povjerenstva ili nadzornog tijela • Prijedlozi i javne prezentacije lokalne zajednice (poduzetničke ideje, • Izvedba radnog plana koji uključuje održavanje, čišćenje i upravljanje u stvaranje kulturno-turističkih programa itd.). planiranim fazama • Zaštita i očuvanje arheološkog spomenika prema smjernicama ZVKDS-OE Piran i Zakona o zaštiti kulturne baštine RS ZVKDS VELA OZIDA • Predvidjeti i provesti mjere sigurnosti za sigurno korištenje javnog • Izrada LIDAR snimka za izradu strategije razvoja arheološkog spomenika, prostora – arheološkog spomenika • Izbor upravitelja i određivanje stručnog odbora ili nadzorno tijelo • Rekreacijske aktivnosti (Kašlerska staza kao dio rekreacijskih staza u • Provedba plana rada koji uključuje održavanje, čišćenje i upravljanje prema vezi s planiranom dužom i kraćom botaničkom stazom, stazom vodnih planiranim fazama (Zaštita i očuvanje arheološkog spomenika prema resursa itd.) smjernicama Hrvatskog restauratorskog zavoda-Restauratorski odjel 450 451 • Prijedlozi i javne prezentacije lokalne zajednice (poduzetničke ideje, stvaranje kulturno-turističkih programa itd.) (sl. 16). b. Strateški ciljevi SREDNJEROČNI CILJEVI Općenito, možemo identificirati neke zajedničke srednjoročne ciljeve koje budući upravitelji mogu postići u okviru svog programa rada. • Priprema prijedloga za kulturno-održivog programa turizma. • Prijedlog brošure 4 lokacije Kaštelira (projekt Kaštelir): U okviru Interreg projekta SLO-CRO KAŠTELIR predviđen je turistički vodič za sve gore navedene lokacije, kao i ponuda turističkih paketa koji će obuhvatiti sve lokacije i koji će biti moguće u kratkom vremenu sprovesti. Sl. 20. Botanička staza 1, Komen–Štanjel (Univerza v Mariboru) • Prijedlog brošure s područja etnobotanike i tradicionalne kuhinje: Interreg projekt SLO-CRO KAŠTELIR pruža vodič za sve četiri Botanična pot 1, Komen–Štanjel (Univerza v Mariboru) botaničke staze (Štanjel, Kaštelir, Rašpor, Mošćenička Draga) i uporabu samoniklog bilja u tradicionalnoj kuhinji. Ovaj se vodič može implementirati i dopuniti u kratkom vremenu. Promociju tradicionalne Rijeka i Zakonu o zaštiti i očuvanju kulturnih dobara RH.) kuhinje, znanje etnobotanike treba razvijati na već uspostavljenim ili • Predvidjeti i provesti mjere sigurnosti za sigurno korištenje javnog prostora novim događanjima (Solsticij u Kortama – lipanj, Festival encijana u – arheološkog spomenika Lanišću, Fešta od šparuga u Mošćeničkoj Dragi). • Rekreativne aktivnosti (kulturno-botanička staza od Mošćeničke Drage do • Stjecanje novih financijskih izvora za ostvarenje vizije razvoja spomenika: Brseča i Vele Ozide u vezi s ostalim postojećim tematskim ili turističkim uključivanje u konzorcij Zemlja gradina, registracija upravitelja za nove stazama) međunarodne i nacionalne projekte, uključivanje u međunarodne tematske • Povezivanje na postojeće turističke programe staze – npr. Ilyria Route, dobivanje programskih sredstava od nadležnih • Prijedlozi i javne prezentacije lokalne zajednice (poduzetničke ideje, ministarstava i jednokratnih sredstava iz participativnih proračuna stvaranje kulturno-turističkih programa itd.). pojedinih općina za integrirani rad i dopunu arheoloških parkova. • Priprema i provedba obrazovnih programa: četiri su arheološka parka u osnovi osmišljena s edukativnim kulturnim i botaničkim stazama te RAŠPOR, UNUTRANJA INFO TOČKA RAČJA VAS unutarnjim i vanjskim informacijskim točkama, što će imati značajan utjecaj na uključenost škola i drugih obrazovnih skupina. Priprema • Izrada LIDAR snimka i provedba arheoloških istraživanja na lokalitetu za obrazovnih programa trebala bi se provoditi sa stručnjacima u ovom izradu strategije razvoja arheološkog spomenika i njegovu interpretaciju. području, što upravitelji mogu postići u suradnji s učiteljima iz lokalnih • Izbor upravitelja i određivanje stručnog odbora odn. nadzornog tijela osnovnih i srednjih škola, kustosima iz lokalnih i regionalnih muzeja te • Provedba radnog plana koji uključuje održavanje, čišćenje i upravljanje u profesorima sveučilišta i sveučilištima za treću dob. Pri pripremi programa planiranim fazama trebali bi što više uključiti lokalne turističke i kulturne udruge, koje će također moći pomoći u provedbi programa. Upravitelji bi trebali obratiti • Zaštita i očuvanje arheološkog spomenika prema smjernicama Zavoda pažnju na provedbeni dio prilikom pripreme programa: programi bi trebali za zaštitu kulturne baštine Pula i Zakonu o zaštiti i očuvanju kulturnih biti uređeni na takav način da budu prilagođeni izvođačima. dobara RH • Samostalne ture za učenike s učiteljem: priprema radnih listova • Predvidjeti i provesti mjere sigurnosti za sigurno korištenje javnog prostora-arheološkog spomenika • Vođenja različitih grupa s vodičem ili volonterima • Rekreativne aktivnosti (Rašporska put kao dio rekreacijskih staza u vezi • Edukativna vođenja stručnjaka ili učenika sa stručnjakom u tom s planiranom dužom i kraćom botaničkom stazom i u vezi s internom području odn. S kustosom info točkom u Račjoj vasi, povezanost s postojećim tematskim i turističkim stazama) • Naslanjanje na postojeće turističke programe 452 453 PRIJEDLOG A 10. PLAN PROVEDBE Upravitelj je Pokrajinski muzej Koper, stručno osoblje. UPRAVITELJ STRUČNI ODBOR Upravljanje POKRAJINSKI MUZEJ KOPER • 1 član ZVKDS-Območna enota Piran • Direktor / direktorica • 1 član Krajevne skupnosti Korte Struktura upravljanja: • 1. član s područja arheologije • 1. član iz turističkog društva Utvrđuju se upravitelj, stručni odbor, ovlasti te procesi donošenja odluka i • 1. član s područja marketinga provedbe. • 1 član Univerza v Mariboru – etnobotanika Upravitelj Prednosti: Zadaci upravitelja su: • Upravitelj je profesionalna institucija koja osigurava znanstvenu izvrsnost i • Provedba plana upravljanja profesionalnu ispravnost • Priprema izmjena i dopuna plana upravljanja • Mogućnost dobivanja novih europskih sredstava i drugih financijskih • Donosi godišnje programe rada na temelju plana upravljanja i obavlja ili sredstava. Pozitivni rezultati odraz su iskustva upravitelja (uspostavljeni brine o izvršavanju zadataka definiranih planom postupci, vidljivost institucije, domaća i međunarodna povezanost s drugim • Surađuje s vlasničkim i stručnim povjerenstvom radi postizanja svrhe zaštite institucijama i strukom) i očuvanja kulturne baštine ili postizanja ciljeva razvoja arheoloških parkova Slabosti: • Usvaja i provodi godišnje programe rada • Podređena uloga lokalne zajednice u donošenju odluka i postavljanju • Priprema godišnja izvješća prioriteta za provedbu plana upravljanja • • Podređena uloga u organiziranju događaja i promicanju poduzetničkih ideja Stručni odbor Zadaci stručnog odbora su: PRIJEDLOG B • Utvrđuje primjerenost plana upravljanja prema profesionalnim smjernicama Upravitelj je namjenski konzorcij koji se sastoji od fizičkih i pravnih osoba, uglavnom iz • Rasprava o temama iz područja profesionalnog rada parka lokalne zajednice • Predlaže rješenja temeljena na stručnom znanju UPRAVITELJ STRUČNI ODBOR Struktura upravljanja, funkcije i ovlasti KONZORCIJ KAŠTELIR KORTE : 1. član Pokrajinski Muzej Koper Plan upravljanja provodi upravitelj uz pomoć stručnog odbora. Važno je definirati Direktor / direktorica 1 član ZVKDS-Območna enota Piran upravljačku strukturu i procijeniti je prije provođenja. U slučaju plana upravljanja 3. članovi Krajevne skupnosti Korte 1 član Univerza v Mariboru – etnobotanika za Kaštelir iznad Korti, predložene su i procijenjene tri mogućnosti upravljačke 1. član Turističko društvo strukture, koje su ovdje sažete: Prednosti: Primjer Kaštelir iznad Korti, prijedlozi upravljačke strukture: • Povećano, aktivno sudjelovanje lokalne zajednice, jačanje rasta lokalnog A. Upravitelj je Pokrajinski muzej Koper gospodarstva i ruralnog razvoja B. Upravitelj je konzorcij Kaštelir Korte Slabosti: C. Javno privatno partnerstvo • Opasnost od nedostatka utjecaja struke na donošenje odluka, organizaciju i utvrđivanje prioriteta za razvoj, zaštitu i održavanje arheološkog spomenika • Loše uspostavljena povezanost s profesionalnim institucijama, a time i manje mogućnosti za dobivanje novih financijskih sredstava 454 455 PRIJEDLOG C a. Plan upravljanja znanja – upravljanje informacija o spomeniku Upravitelj ”javno-zasebno partnerstvo” Podatke o arheološkim spomenicima čuvaju: UPRAVITELJ STRUČNI ODBOR • za Kaštelir iznad Korti: Zavod varstvo kulturne dediščine R Slovenije-OE Piran, Pokrajinski muzej Koper, Pomorski muzej ”Sergej Mašera” Piran, • Direktor / direktorica • 1 član ZVKDS-Območna enota Piran unutranja info točka u Zadružnom domu u Kortama; • 1. član Pokrajinski Muzej Koper • 1 član Univerza v Mariboru • za Štanjel: Zavod za varstvo kulturne dediščine R Slovenije-OE Nova • 1. član Predstavnik zemljoposjednika – etnobotanika Gorica, Goriški muzej, unutranja info točka Kobdiljski stolp; • 1 član Krajevne skupnosti Korte • 1. član iz turističkog društva • za Mošćeničku Dragu, Brseč i Velo Ozidu: Hrvatski restauratorski zavod-Restauratorski odjel Rijeka, Pomorski muzej Rijeka, unutranja info točka Prednosti: u Mošćeničkoj Dragi; • Različiti profili pojedinih skupina grupirani su zajedno i obično uzimaju u • za Rašpor: Hrvatski restauratorski zavod, Restauratorski odjel Vodnjan-obzir sve interese, bez podređenih položaja Juršići, Arheološki muzej Istre Pula, unutranja info točka u Račjoj vasi. Podaci o svim spomenicima također će biti predstavljeni u digitalnom obliku Slabosti: u okviru Interreg projekta SLO-CRO KAŠTELIR, i to u obliku aplikacije, web stranice i u obliku tablica s QR kodovima. • Previše sudionika koji predstavljaju menadžera može dovesti do teže koordinacije i posljedično loših odluka b. Plan zaštite i očuvanja zaštite, konzervacije i restauracije spomenika Tri gore navedena primjera koriste se u ocjeni upravl- Plan zaštite i očuvanja zaštite te konzervacije i restauracije spomenika jačke strukture za osta-mora sadržavati popis njihovih građevina i njihove ugroženosti, kao i popis la tri spomenika. U sluča-mogućih restauratorskih zahvata na njima. U ovom ćemo poglavlju navesti ju Štanjela upravljačka neke od najvažnijih struktura na pojedinim spomenicima i smjernice za struktura bit će složenija, njihovu zaštitu. Smjernice i popis mogu se mijenjati daljnjim arheološkim i jer uključuje šire područ- drugim istraživanjima. je javnog prostora koje već ima upravitelje. Potrebno KAŠTELIR IZNAD KORTI je unaprijed ispitati ima li smisla zadržati postojeću upravljačku strukturu u NEKE ARHEOLOŠKE STRUKTURE NA KAŠTELIRU IZNAD KORTI slučaju novih pridobivanja (sažeto prema Planu upravljanja Kaštelirom nad Kortami, Mioko 2019) ili je racionalnije ”prozrači-ti” i eventualno naprav- TIP OPIS REŽIM ZAŠTITE I UZDRŽAVANJA Sl. 21. Botanička staza 2, Štanjel (Univerza v Mariboru) iti novu. S istim izazo-vom suočit će se botanički Zabrana hodanja izvan označenih staza Botanična pot 2, Štanjel (Univerza v Mariboru) park i arheološke staze u Prvi obrambeni Predviđeno je čišćenje (zabrana hodanja i skupljanja i odvoženja Mošćeničkoj Dragi, Brseču nasip podrasta. arheoloških predmeta s nasipa), redovito i Veloj Ozidi, gdje su veći- čišćenje podrasta. na upravitelja javnog pros- tora općine (komunalne službe). Svakako će biti potrebno uključiti stručnjake iz Zabrana hodanja izvan označenih staza regionalnog upravnog središta (muzeji i Sveučilište u Rijeci) u upravljačku struk-Glavni ulaz na Predviđeno je čišćenje (zabrana hodanja i skupljanja i odvoženja turu. Uključivanje muzeja ili općina u upravljačku strukturu preporuča se barem Kaštelir podrasta. arheoloških predmeta s nasipa), redovito u prvoj fazi upravljanja, jer samo oni mogu dobiti značajna programska držav- čišćenje podrasta. na sredstva, koja se mogu ciklično koristiti nekoliko godina dok se ne uspostavi samodostatnost arheološkog parka. U drugoj fazi preporuča se da upravljanje Drugi Zabrana hodanja izvan označenih staza preuzme lokalna zajednica koja bi također trebala biti snažno prisutna u cijelom obrambeni Predviđeno je čišćenje (zabrana hodanja i skupljanja i odvoženja upravljanju. Uključenost lokalne zajednice osigurava održivost očuvanja i razvoja nasip podrasta. arheoloških predmeta s nasipa), redovito spomenika, jer ga lokalna zajednica prepoznaje kao vrijednost i dodanu vrijednost čišćenje podrasta. gospodarskom rastu u okolišu i široj regiji. 456 457 Planirano je redovito čišćenje staze na Zabrana hodanja izvan označenih staza području zaštićenog pojasa općinske Vhod u Predviđeno je čišćenje (zabrana hodanja i skupljanja i odvoženja akropolo podrasta. arheoloških predmeta s nasipa), redovito Staza prolazi od kraja staze (min. 2 m zaštićenog pojasa za čišćenje podrasta. općinske rute do planirane postavljanje stolova, uređenja i pristupa Staza pedagoške točke. Staza i 10 m pojasa za redovno čišćenje i se održava takva kakva održavanje sa svake strane staze). Kamene Zabrana hodanja izvan označenih staza jest. Održavanje i čišćenje koordinirano je s Predviđeno je čišćenje (zabrana hodanja i skupljanja i odvoženja pridruženim partnerskim Sveučilištem u strukture na podrasta. arheoloških predmeta s nasipa), redovito Mariboru i konceptom botaničkog puta vrhu Kaštelirja čišćenje podrasta. (sl. 22). Zabrana hodanja izvan označenih staza INFORMACIJSKO OBRAZOVNE TABLE Zapadni ulaz na Predviđeno je čišćenje (zabrana hodanja i skupljanja i odvoženja Kaštelir podrasta. arheoloških predmeta s nasipa), redovito čišćenje podrasta. TIP OPIS REŽIM ZAŠTITE I UZDRŽAVANJA Informativna tabla SUHOZIDNE KONSTRUKCIJE s opisom prvog obrambenog nasipa, glavnog ulaza i antičkih Redovito čišćenje table, održavanje (ako TIP OPIS REŽIM ZAŠTITE I UZDRŽAVANJA grobova u podnožju nasipa INFO tabla 1 je potrebno zamjena u slučaju uništenja (Projekt KAŠTELIR) Obnova, čišćenje i ili trošenja) i područja oko ploče. Neka održavanje suhozida na Broj parcele 1342 tabla bude dostupna. parcelama brojevima Veličina 50x70 cm Suhozidi 1504 i 1707 m, k.o. 2629. Zabrana hodanja po strukturi suhozida. Čišćenje podrasta. U skladu sa suglasnošću Dobiven je pristanak ZVKDS-OE Piran Zavoda za zaštitu kulturne baštine OE Piran. Informativna tabla s opisom drugog Zabrana hodanja po strukturi suhozida. obrambenog nasipa, Čišćenje podrasta. Kažun se sanira ulaz u akropolu (projekt Redovito čišćenje table, održavanje (ako Kažun Potrebno je očistiti podrat i rekonstruira prema planovima oko točke stručnjaka za gradnju suhozida, poput INFO tabla 2 KAŠTELIR) je potrebno zamjena u slučaju uništenja Broj parcele 1715 ili trošenja) i područja oko ploče. Neka npr. Institut za vernakularnu arhitekturu, tabla bude dostupna. IVA. Veličina 50x70 cm U skladu sa suglasnošću ZVKDS-OE Piran KAŠLERSKI PUT Informativna tabla s opisom akropole, ovdje TIP OPIS REŽIM ZAŠTITE I UZDRŽAVANJA istraženi arheološki nalazi, život na Kašteliru Redovito čišćenje table, održavanje (ako Planirano je redovito čišćenje staze na području zaštićenog pojasa općinske INFO tabla 3 (Projekt KAŠTELIR) je potrebno zamjena u slučaju uništenja Općinska staza prolazi staze (min. 2 m zaštićenog pojasa za Broj parcele 1705 ili trošenja) i područja oko ploče. Neka na području arheološkog tabla bude dostupna. spomenika od istočnog postavljanje stolova, uređenja i pristupa Veličina 50x70 cm Općinska staza ulaza u Kaštelir do vrha i 10 m pojasa za redovno čišćenje i U skladu sa suglasnošću naselja. Postojeći put se održavanje sa svake strane staze). ZVKDS-OE Piran održava takav kakav jest. Održavanje i čišćenje koordinirano je s pridruženim partnerskim Sveučilištem u Informativna tabla s Mariboru i konceptom botaničkog puta. opisom zapadnog ulaza (Projekt KAŠTELIR) Redovito čišćenje table, održavanje (ako INFO tabla 4 Broj parcele 1697 je potrebno zamjena u slučaju uništenja ili trošenja) i područja oko ploče. Neka Veličina 50x70 cm tabla bude dostupna. U skladu sa suglasnošću ZVKDS-OE Piran 458 459 Sistemska ploča s opisom Staza prolazi pa nalazištu arheološkog spomenika Staza Gledanica. Staza se Planirano je redovito čišćenje staze i Kaštelir uređuje. popravak dodavanjem pijeska. (Uživajmo u seoskom Redovito čišćenje table, održavanje (ako projektu 2) SIST tabla 5 je potrebno zamjena u slučaju uništenja Broj parcele br. 514, k.o. ili trošenja) i područja oko ploče. Neka PODRUČJE PEDAGOŠKE TOČKE ŠTANJEL Dvorišta tabla bude dostupna. Veličina 250x150 cm TIP OPIS REŽIM ZAŠTITE I UZDRŽAVANJA Ishoditi suglasnost ZVKDS- OE Piran Područje Predviđena je pedagoška Predviđeno je redovito čišćenje pedagoške točka na području područja pedagoške točke. točke Gledanice. Pedagoška Održavanje i čišćenje provodi se PODRUČJE PEDAGOŠKE TOČKE točka mora osigurati prema smjernicama pridruženog sigurnost uporabe i partnera, Sveučilišta u Mariboru i provoditi se u skladu nadležne institucije prema konceptu TIP OPIS REŽIM ZAŠTITE I UZDRŽAVANJA s uvjetima kulturne etnobotanike (sl. 20, 21). Kvalitetno Pedagoško mjesto zaštite i trenutno autohtono drveće i biljke su očuvani. osigurano je na parceli Predviđeno je redovito čišćenje važećim građevinskim Pedagoška točka trebala bi pružati broj 1697, k.o. 2629 područja pedagoške točke. Održavanje i zakonodavstvom. pogled na krajolik. čišćenje provodi se prema smjernicama Područje Pedagoška točka mora pridruženog partnera, Sveučilišta u pedagoške osigurati sigurnost Mariboru i konceptu etnobotanike (sl. uporabe i provoditi se VELA OZIDA točke 23). Kvalitetno autohtono drveće i biljke u skladu s uvjetima su očuvani. Pedagoška točka trebala kulturne zaštite i trenutno bi pružiti barem djelomični pogled na NEKE ARHEOLOŠKE STRUKTURE NA VELI OZIDI (sl. 13) važećim građevinskim krajolik. zakonodavstvom.. TIP OPIS REŽIM ZAŠTITE I UZDRŽAVANJA Zabrana hodanja izvan označenih staza ŠTANJEL Kameni nasip u Predviđeno je čišćenje (zabrana hodanja i skupljanja i odvoženja ovalnom obliku podrasta. predmeta s nasipa), redovito čišćenje podrasta. NEKE ARHEOLOŠKE STRUKTURE NA ŠTANJELU TIP OPIS REŽIM ZAŠTITE I UZDRŽAVANJA PUT VELE OZIDE Kamena Već konservirana i Zabrana hodanja izvan označenih staza TIP OPIS REŽIM ZAŠTITE I UZDRŽAVANJA struktura na djelomično prilagođena (zabrana hodanja i skupljanja i odvoženja arheoloških predmeta sa strukture), Općinska staza i staza Gledanici za posjet Predviđeno je djelomično proširenje redovito čišćenje podrasta. Općinska staza vode kroz jako zaraslo staze, gdje je to moguće, redovito od Brseća do područje. Staza je čišćenje, održavanje i zaštita po ŠTANJELSKI PUT Vele Ozide makadamska i održavana. Staza je uska i jako potrebi. Staza mora biti dobro označena zarasla. putokazima. TIP OPIS REŽIM ZAŠTITE I UZDRŽAVANJA Botanične Općinska staza prolazi staze (kračaa, Botanički putovi slijede Predviđeno je redovito čišćenje na području gusto dulja) postojeće. botaničkih staza. naseljenog područja, gdje je veći dio asfaltiran U planu je redovito čišćenje ravnih Opčinska staza ili popločan kamenim površina i eventualni popravci opločnicima Staze kroz asfaltiranih i popločanih dijelova ulica. naselje uređene su prema smjernicama nadležne institucije. 460 461 INFORMATIVNO-EDUKACIJSKA TABLA RAŠPOR TIP OPIS REŽIM ZAŠTITE I UZDRŽAVANJA NEKE ARHEOLOŠKE STRUKTURE U SUHOZIDU NA RAŠPORU Na ulazu u nalazište nalazi TIP OPIS REŽIM ZAŠTITE I UZDRŽAVANJA se informativna ploča s opisom mjesta. Prije Redovito čišćenje table, održavanje (ako je potrebno zamjena u slučaju uništenja Predviđeno je redovno čišćenje INFO tabla 1 postavljanja potrebno ili trošenja) i područja oko table. Neka podrasta. Poželjno je provesti primarnu je dobiti suglasnost tabla bude dostupna. Suzidne Na vrhu brda su ruševine konzervaciju kako bi se spriječilo daljnje mjerodavne institucije za ruševine venecijanske tvrđave sa rušenje zidova. zaštitu kulturne baštine. Mletačke očuvanim zidovima do 3 Zabrana hodanja izvan markiranih staza Republike m. (zabrana hodanja / penjanja po zidovima i skupljanja i iznošenja predmeta i drugog MOŠĆENIČKA DRAGA materijala s nasipa. Vrh brda je teško Predviđena su neinvazivna i invazivna BOTANIČKI PARK S VANJSKOM INFORMACIJSKOM TOČKOM, preuređen s naknadnim arheološka istraživanja. Predviđeno je BOTANIČKI PUTEVI Vrh brda – građevinskim čišćenje podrasta. pretpovijesna intervencijama. Teško je Zabrana hodanja izvan označenih staza TIP OPIS REŽIM ZAŠTITE I UZDRŽAVANJA utvrda i rimska definirati pretpovijesnu (zabrana hodanja / penjanja na postojeće tvrđava fazu. Također je teško Na otoku na parkiralištu razlikovati rimske zidove i druge građevine te sakupljanje i u središtu Mošćeničke fortifikacijske strukture uklanjanje artefakata i drugog materijala Drage nalazi se botanički Stalno održavanje popločanih površina od kasnijih venecijanskih. s nasipa), redovno čišćenje podrasta. Botanički park park s vanjskom info – budite oprezni pri čišćenju zbog sa vanjskom točkom, popločavanje osjetljivosti potiska na opločnicima; RAŠPORSKI I BOTANIČKI PUTEVI info točkom tiskanim pločnicima oko rizik od vandalizma može se smanjiti drveća, info table, gradska postavljanjem kamera. oprema (klupe, kante za TIP OPIS REŽIM ZAŠTITE I UZDRŽAVANJA smeće) Od Račje vasi općinska Dvije botaničke Tekuće održavanje rute koja je već u staza ide prema selu Predviđena je definicija kolosijeka na toku. Potrebno je više održavanja na putu terenu s čišćenjem i konsolidacijom. staze od Staze vode općinskim od Brseća do Vele Ozide, gdje na putu Rašporski put Rašpor, odakle se Mošćeničke uspinjemo stazom do vrha Redovito čišćenje staza i staza. Sve Drage do stazama postoji samo put prema Veloj Ozidi. Ovdje nalazišta. Treba definirati aktivnosti koordinirane su s nadležnom Brseća je potrebno redovito čistiti podrast i put. institucijom za zaštitu kulturne baštine. održavati stazu (sl. 19). Dva botanička puta. Kružni tok ima početnu INFORMATIVNO-OBRAZOVNE TABLE točku i završava u Račjoj vasi i ide do kapelice Miroslava Burišića. TIP OPIS REŽIM ZAŠTITE I UZDRŽAVANJA Održavanje i čišćenje provodi se prema Botančki putevi Dulja ruta ima početnu smjernicama pridruženog partnerskog Botanički park imat će točku i završava u Račjoj Sveučilišta u Mariboru i konceptu 3 informativne table s Redovito čišćenje tabli, održavanje (ako vasi, ide do arheološkog botaničkog puta (sl. 17, 18). INFO table u opisom biljaka i povijesti je potrebno zamjena u slučaju uništenja nalazišta Rašpor i kroz botaničkom grada te pozivom za posjet ili trošenja) i područja oko ploče. Neka selo Rašpor. Staze parku botaničkim stazama i tabla bude dostupna. regulira planinarsko arheološkim parkovima društvo. Brseća i Vela Ozida 462 463 INFORMATIVNO-OBRAZOVNE TABLE NA RAŠPORSKOM PUTU TIP OPIS REŽIM ZAŠTITE I UZDRŽAVANJA Informativne table s opisima Rapora i Redovito čišćenje tabli, održavanje (po INFO table 1 – 4 njegove povijesti te s potrebi zamjena u slučaju uništenja objašnjenjima postojećih ili trošenja) i područja oko tabli. Table struktura. moraju biti dostupne. c. Plan valorizacije: poboljšanje prezentacije i uporabe spomenika i. Fizički pristup ii. Infrastruktura iii. Javna djelatnost iv. Održavanje KAŠTELIR IZNAD KORTA Sl. 22. Botanička staza Korte 1 (Univerza v Mariboru) Kaštelir iznad Korta je nenaseljeno arheološko nalazište koje je u nekim dijelovima u agrarnoj uporabi, a ostatak područja je jako zarastao. U sklopu Botanična pot Korte 1 (Univerza v Mariboru) projekta Interreg KAŠTELIR uzpostavljaju se put po nalazištu sa tablama, vanjska info točka na nalazištu, unutrašnja info točka u Kortama. U selu Korte i. Za uređenje okoline potreban je fizički pristup vanjskoj info točki na izpod nalazišta odvijaju se brojne kulturne aktivnosti koje vode dva društva. Gledanci. Uklanjanje uvezenog materijala, uređenje pješačkih tematskih Već postojeći Festival solsticija preuzeo je sadržaje vezane za život tijekom staza s urbanom opremom (klupe i ostalo). željeznog doba u Kašteliru. ii. Infrastruktura je uređena unutar gradske komunalne službe i ne treba i. Uređuje se fizički pristup, ako je potrebno, dodatno se uređuje put koji je posebno uređivati. Uspostavom vanjske točke na Gledanci uredit će se vodi kroz cijelo nalazište ovaj dio grada. Također će imati internu informacijsku točku, odn. stalni ii. Infrastruktura nije uređena, jer je nalazište izvan naselja. Infrastruktura postav na kuli Kobdilj novu infrastrukturu. u Kortama je uređena. iii. Javne aktivnosti: Štanjel ima mnoštvo kulturnih događanja. Predlaže se iii. U sklopu dvodnevnog ili jednodnevnog festivala solsticija provode se da se pokušaji uključivanja u postojeće festivale i sadržaja iz života na brojne aktivnosti, koje ukuljuču i arheološke sadržaje osvjetljavanja gradinama odn. iz života u prapovijesti. U sklopu projekta Interreg SLO- života na Kašteliru tijekom željeznog doba. CRO KAŠTELIR uspostavljen je dvodnevni festival Gledanca, oživljavanje i. Održavaju se staze i vanjska info točka, čiste se arheološke i druge prapovijesnih utvrda, arheologije, etnobotanike i glazbe. Festival građevine na mjestu, održavaju se tabe i po potrebi zamjenjuju uništeni je zamišljen kao nekoliko visoko profesionalnih dana s kreativnim ili dotrajali dijelovi. Previdjeti je potrebno tekuče troškove za održavenje radionicama, koncertima, vođenjima, razgovorima i izložbama. Predlaže unutrašnje info točke u Kortama (IKT održavanje, čiščenje, elektrika, se da se ovaj festival održi na visokoj razini u okviru turističke ponude. voda). Upravitelj bi trebao osigurati dodatna sredstva iz općine ili drugih projekata svake godine. Visoko profesionalni festivalski projekti nude iznimno kvalitetne programe koje treba njegovati u duhu razvoja ŠTANJEL kulturnog turizma i održivosti. Uključivanjem institucija financiranih programom poput muzeja i galerija u provedbeni dio festivala moguće je Štanjel – je gusto naseljeno naselje sa izgrađenom infrastrukturom i razvijenom održavati te festivale čak i uz smanjena sredstva. Nabavkom unutarnjeg turističkom ponudom te kulturnim stazama s informativnim pločama. Postoje i i vanjskog info punkta, aktivnost za javnost obogatit će se s dva nova aktivnosti za javnost, razni festivali, vođenja grupa, pojedinačna razgledavanja. sadržaja pomoću kojih se mogu provoditi nova vođenja, novi pedagoški Dodaju se aktivnosti povezane s prapovijesnim gradinama, poput dodatnih i obrazovni programi. U sklopu istog projekta implementirana je i festivalskih programa, dodatnih kulturnih staza sa sadržajem koji se odnosi na aplikacija Zemlja gradina i Avatar. Aplikacije su namijenjene samostalnom objašnjenje života u prapovijesnim naseljima i kako je Štanjel tada izgledao (sl. 9). pregledavanju nalazišta i info točaka uključenih u projekt. 464 465 iv. Održavanje: budući će upravitelj morati kontinuirano održavati vanjsku i arheološki sadržaji života u pretpovijesno doba na ovom području. unutarnju informacijsku točku (čišćenje, zamjena uništenih ili istrošenih i. Fizički pristup nalazištu je vrlo loš. Potrebno je urediti stazu do lokaliteta dijelova, itd.), a bit će potrebno održavati i digitalni sadržaj (obje Rašpor, gdje su sačuvani zidovi venecijanske tvrđave, koje treba adekvatno aplikacije). Interna info točka zamišljena je kao muzejska izložba i bit zaštititi. Potrebno je pratiti mjesto obilaska na takav način da posjetitelji će potrebno osigurati osoblje koje će se brinuti o izložbenim prostorima: i arheološke građevine neće biti ugroženi. otvaranju i zatvaranju, osiguranju, mogućoj naplati ulaznica, čišćenju. ii. Infrastruktura na području Rašpora vrlo je loša. Pored pristupne ceste samom lokalitetu, potrebno je poboljšati i cestu koja vodi od Račje vasi do Rašpora. Infrastruktura u Račjoj vasi i Lanišću je uredna. iii. U Lanišću se održavaju mnoga kulturna događanja, od kojih je najvažniji MOŠĆENIČKA DRAGA, BRSEČ, VELA OZIDA festival encijana. Nova info točka u Račjoj vasi postavlja temelje za provođenje brojnih informativnih, obrazovnih i festivalskih aktivnosti, Mošćenička Draga je gusto naseljen grad, upravno središte općine Mošćenička koje će uključivati i arheološke sadržaje iz života tijekom brončanog i Draga i središnje središte područja. Infrastruktura je uređena. Također željeznog doba na ovom području. Festival encijana već je obogatio ima bogat kulturni i festivalski život. U sklopu projekta Interreg SLO-CRO sadržaje etnobotanikom i arheološkim sadržajima. KAŠTELIR uspostavit će se dvije info točke i botanički vrt te digitalne aplikacije. Brseć je gusto naseljeno naselje s razvijenom infrastrukturom (ulicama), iv. Budući upravitelj morat će posvetiti puno resursa i energije trajnom te postoji jednostavan pristup. Također ima dobro razvijenu turističku održavanju rute do i na Rašpor. Uz održavanje vanjske info točke infrastrukturu s lokalnim pružateljima smještaja i hrane. Kulturna baština je na samom nalazištu, bit će potrebno predvidjeti godišnja ulaganja u slabo zastupljena, nema tematskih tablica i nema tematskih staza. U Brseču istraživanje i konzervaciju postojećih arheoloških struktura. Upravitelj se održavaju najmanje dva festivala, i to glazbeni jazz festival i dječji festival će također morati pokriti tekuće troškove održavanja i čišćenja internog Dječji obiteljski festival malih i minijaturnih scena Džep. info punkta u Račjoj vasi (struja, voda, čišćenje, grijanje). Vela Ozida je nenaseljeno jako obraslo arheološko nalazište s kamenom strukturom. Po svoj prilici, riječ je o nadmorskoj prapovijesnoj tvrđavi (sl. 14). d. Komunikacijski plan: struktura unutarnjih i vanjskih i. Nije potrebno regulirati fizički pristup u Mošćeničkoj Dragi i Brseću. komunikacija Fizički pristup Veli Ozidi otežan je u posljednjem dijelu rute zbog loše i zarasle staze. Put će biti očišćen tako da bude prohodan. Po samom Odabrani upravitelj ima zadatak pozvati i informirati upravljačku strukturu nalazištu u prvoj fazi nije prediđen put. o sastancima i aktivnostima. Također saziva godišnju skupštinu na kojoj se prezentiraju i potvrđuju rezultati rada i financijski izvještaji iz prethodne ii. Infrastruktura je uređena u oba grada, dok nije u Veloj Ozidi. godine te predlažu i potvrđuju godišnji planovi rada. iii. U oba grada postoje brojne kulturne i turističke aktivnosti kojima se mogu dodati sadržaji s arheološkom tematikom. Bilo bi posebno zanimljivo Odnosi s javnošću uključiti ovaj sadržaj u festivale namijenjene djeci. U Mošćeničkoj Dragi Odnosi s javnošću i javno informiranje prvenstveno su odgovornost odabranog održava se festival šparoga na kojem će se sadržaju dodati etnobotanika i upravitelja. Ovisno o dinamici razvoja, odnose s javnošću preuzimaju i sudionici arheološki sadržaji iz života ljudi u pretpovijesti. upravljačke strukture, svaki iz svog područja. Slijedom potvrđene turističke iv. Budući upravitelj morat će održavati vanjsku i unutarnju info točku u strategije i sveobuhvatnog uređenja arheološkog spomenika, obavještavaju se i Mošćeničkoj Dragi (čišćenje, zamjena oštećenih ili dotrajalih dijelova, općine u kojima se spomenici spominju i načelnici. održavanje ICT-a) i brinuti se o redovnom čišćenju staze i arheoloških građevina na Veloj Ozidi. Obrazovanje i odgoj Kako bi ostvario obrazovni potencijal spomenika, upravitelj u suradnji s muzejom ili stručnim suradnicima provodi razne obrazovne programe za RAŠPOR osposobljavanje vodiča i obrazovne programe za posjetitelje, poput organizacija raznih radionica, vođenih obilazaka, predavanja za stručnu i laičku javnost Raspor je jako zaraslo arheološko nalazište s vrlo teškim pristupom. Ispod i raznih kulturnih događanja koja su definirana u skladu s planom rada. mjesta nalazi se selo Rašpor do kojeg vodi makadamski put iz Račje vasi kojemu Obrazovne i druge dopunske programe vodi kustos pedagog u suradnji sa je potrebno redovito održavanje. Upravno i kulturno središte je Lanišće, gdje stručnim suradnicima. se nalazi sjedište istoimene općine. U Račjoj vasi otvorena je interna info točka u sklopu Interreg projekta KAŠTELIR, koji predstavlja i kulturno i međugeneracijsko središte, u kojem će se odvijati brojne aktivnosti vezane uz etnobotaniku, entologiju, arheologiju i povijest. Lanišće organizira festival enciana (endemske biljne vrste), na kojem se dodaju sadržaji etnobotanike i 466 467 Područje 2 Postavljanje unutarnje INFO točke 11. PLAN DJELATNOSTI S FINANCIJSKIM Ukupno EUR 24.000 Eur OKVIROM Godina 2019–2021 KAŠTELIR – Predpovijesne gradine i etnobotanika za suzdrživi turizam Troškove upravljanja i financijska sredstva koja će biti potrebna za cjelovit rad upravljanja arheološkim parkovima, botaničkim parkovima i stazama Financijski i ruralni razvoj od Krasa do Kvarnera (preko Brkina, Ćićarije i Istre), detaljnije će odrediti odabrani upravitelji. Upravitelj je dužan pripremiti resursi INTERREG V-A SI-HR 2014–2020 detaljan strukturirani financijski plan, plan rada, prioritete provedbe, metode provedbe plana upravljanja i pripremu godišnjih programa. Slijedi sažetak područja i financijskih sredstava predviđenih projektom KAŠTELIR, na temelju kojih će se U sklopu projekta KAŠTELIR i projekta ...... u Kuli Kobdilj održat će se stalni muzejski postav – interna info točka, koji će predstaviti ti parkovi i staze uspostaviti. povijest Štanjela pomoću IKT pomagala za interpretaciju sadržaja. Stalni postav bit će namijenjen samostalnim posjetima, posjetima obitelji i manjih skupina, jer prostor nema kapaciteta za veće skupine KAŠTELIR IZNAD KORTI Opis i posjetitelja. Osmislit će se novi pedagoški i obrazovni programi. Trebat aktivnosti će prilagodbe ulaza u toranj i pristup pojedinim etažama, što će se Detaljan akcijski plan s financijskim okvirom dan je u Planu upravljanja za provesti u sklopu dva gore navedena projekta. 2019. godinu, poglavlje 8, str. 90ss i mi ga u ovom trenutku samo rezimiramo. Budući upravitelj mora predvidjeti troškove recepcije i recepcionara U sklopu projekta Interreg SLO-CRO KAŠTELIR sanirat će se i prikazati u izložbenom prostoru, redovito čišćenje i održavanje prostora, suhozid, kontinuirano održavanje botaničke i arheološke staze, postavljanje 4 uključujući grijanje i hlađenje. informativne table, implementacija eksterne urbane opreme i unutrašnjih info Interna info točka u kuli Kobdilj nije povoljna za posjetitelje s točaka, implementacija i interpretacija LIDAR slike lokaliteta u ukupnom iznosu Napomena ograničenom pokretljivošću. Bit će potrebno osigurati mogućnost od 60.000 eura. U sklopu LAG-a projekta Uživajmo na selu bit će instalirana jedna virtualnog gledanja ili sličnog sadržaja. sistemska tabla u iznosu od 2.135 EUR. Planom nije predviđena multimedijska interpretacija stranice s digitalnim vodičem i avatarom, koja će se također provesti u sklopu projekta Interreg SLO-CRO KAŠTELIR i za koju će budući operater MOŠĆENIČKA DRAGA, BRSEĆ, VELA OZIDA morati osigurati sredstva za održavanje. PROJEKT KAŠTELIR ŠTANJEL Područje 1 Uspostava botaničkog vrta – vanjska info točka u Mošćeničkoj Dragi Područje 1 Urbana oprema i postavljanje vanjske INFO točke Ukupno EUR 35.100,00 Ukupno EUR 7.500 EUR Godina 2019–2021 Godina 2019–2021 Financijski KAŠTELIR – Predpovijesne gradine i etnobotanika za suzdrživi turizam KAŠTELIR – Predpovijesne gradine i etnobotanika za suzdrživi turizam resursi i ruralni razvoj od Krasa do Kvarnera (preko Brkina, Ćićarije i Istre), Financijski INTERREG V-A SI-HR 2014–2020 resursi i ruralni razvoj od Krasa do Kvarnera (preko Brkina, Ćićarije i Istre), INTERREG V-A SI-HR 2014–2020 Sukladno suglasnostima Zavoda za zaštitu kulturne baštine Rijeka, na području središnjeg parkirališta u Mošćeničkoj Dragi uspostavlja U najvišem dijelu Štanjela, na području s toponimom Gledance, nalaze se botanički park – vanjska info točka. Središnji otok parkirališta se ruševine srednjovjekovne kule. U ovom će dijelu unutar projekta biti prirodno je zaštićeno područje gdje se drveće ne smije sjeći. Uređenje uspostavljena vanjska info točka s urbanom opremom i trigeri koji će Opis i vanjske info točke predviđa popločavanje tiskanim opločnicima, koji biti povezani s digitalnim sadržajem. aktivnosti Opis će prikazivati lokalno raslinje. Dodati će se urbana oprema s klupama Planirane aktivnosti su samostalne i vođene ture, pogled, upoznavanje i odgovarajuća rasvjeta. Također će se postaviti informativne table povijesti Štanjela i učenje o životu na prapovijesnim utvrdama, (vidi odjeljak 2). Dakle, botanički park odn. vanjska info točka postala samostalne i vođene pedagoške aktivnosti. je mjesto udruživanja, obrazovanja i kvalitetnog slobodnog vremena Info točka neće imati informativne tablice jer će biti dostupan digitalni za sve skupine stanovništva i turiste. Također će biti prikladno za Napomena sadržaj na koji će se posjetitelji povezati putem trigova (avatar, posjetitelje s poteškoćama u kretanju. digitalni vodič). 468 469 Zbog zaštićenog područja prirode, potrebno je što manje moguće Područje 3 Unutrašnja info točka Napomena intervenirati u dizajnu botaničkog parka. Popločavanje sada travnate Ukupno EUR 1.000,00 površine dobilo je sva potrebna odobrenja i donijet će dodanu vrijednost parku. Godina 2019–2021 Područje 2 Informativne table Financijski KAŠTELIR – Predpovijesne gradine i etnobotanika za suzdrživi turizam resursi i ruralni razvoj od Krasa do Kvarnera (preko Brkina, Ćićarije i Istre), Ukupno EUR 9.500,00 INTERREG V-A SI-HR 2014–2020. Interna info točka provest će se u kući TIC-a uz botanički park na Godina 2019–2021 središnjem parkiralištu u Mošćeničkoj Dragi. Info točka sastojat će se KAŠTELIR – Predpovijesne gradine i etnobotanika za suzdrživi turizam Opis od zaslona na kojem će posjetitelj moći vidjeti arheološka nalazišta Financijski uključena u projekt s naglaskom na Brseć i Velu Ozidu. Također će resursi i ruralni razvoj od Krasa do Kvarnera (preko Brkina, Ćićarije i Istre), moći vidjeti fotografije izvornih predmeta iz brončanog i željeznog INTERREG V-A SI-HR 2014–2020. doba koji su pronađeni na području Mošćeničke Drage. Zbog nedostatka prostora, interna info točka služi samo kao dodatak Napomena informacijama i poziv za pregled ostalih dostignuća u arheološkim i botaničkim parkovima.. Područje 4 Izrada LIDAR snimanja i interpretacije Ukupno EUR 20.000,00 Godina 2020 Financijski KAŠTELIR – Predpovijesne gradine i etnobotanika za suzdrživi turizam resursi i ruralni razvoj od Krasa do Kvarnera (preko Brkina, Ćićarije i Istre), INTERREG V-A SI-HR 2014–2020 Obavljeno je LIDAR snimanje cijele općine i njegovo znanstveno Opis tumačenje dobivenih podataka. Dobiven je sveobuhvatan uvid u površinu područja bez vegetacije, što je omogućilo bolju interpretaciju arheoloških struktura, posebno visinskih utvrđenih naselja. Napomena LIDARSKI snimak uključuje cijelo područje općine Mošćenička Draga. RAŠPOR Istraživanje i uređenje arheološkog parka i vanjskog info punkta Rašpor Područje 1 – Tekući radovi na internetskim interpretacijskim mjestima Općina Sl. 23. Botanička staza Korte 2 (Univerza v Mariboru) Lanišće (Račja vas) Botanična pot Korte 2 (Univerza v Mariboru) Ukupnno EUR 29.400,00 EUR Godina 2019–2021 Financijski KAŠTELIR – Predpovijesne gradine i etnobotanika za suzdrživi turizam resursi i ruralni razvoj od Krasa do Kvarnera (preko Brkina, Ćićarije i Istre), Tri informativne table bit će postavljene na području botaničkog parka INTERREG V-A SI-HR 2014–2020. u Mošćeničkoj Dragi i jedna na arheološkom nalazištu Vela Ozida. Opis Povijest Mošćenićke Drage i interpretacija Vele Ozide dat će se na tablama, koje će imati i didaktička pomagala. Ploče će biti postavljene u skladu sa smjernicama Zavoda za zaštitu kulturne baštine Rijeka. Napomena 470 471 Na vrhu brda s toponimom Gradina nalazi se srednjovjekovna i 12. POKAZATELJI I NAČIN PRAĆENJA PROVEDBE moderna utvrda Rašpor, dom venecijanskog kapetana zaduženog za obranu istarskog područja. Na istom mjestu gdje su ostaci ove utvrde AKTIVNOSTI danas jasno vidljivi, već se nalazi rimska vojna utvrda. S obzirom na toponim i oblik vrha brda, sa sigurnošću možemo pretpostaviti pretpovijesno utvrđeno planinsko naselje koje je prvo izraslo na ovom mjestu. Predviđena su arheološka istraživanja koja će donijeti nove podatke o prapovijesnom naselju ovog područja. Među radovima na Opis uspostavi vanjske info točke također su planiranje i uređenje pristupne Izvedivost provedbe aktivnosti navedenih u poglavlju 12. je neposredna, jer se aktivnosti moraju provesti prije završetka projekta KAŠTELIR, odnosno prije ožujka 2021. godine. Prilikom preuzimanja arheoloških i botaničkih parkova na upravljanje biti će određeni i srednjeročni kao i dogoročni – strateški staze do arheološkog nalazišta, zaštita građevina i postavljanje ciljevi upravljanja, koje će biti moguče pratiti redovitim godišnjim programom informacijskih tablica. Urbana oprema nije u planu. Informativne i redovitim godišnjim izvještajem. Godišnje izvješće upravitelj će podnijeti na table sadržavat će informacije o povijesti tvrđave Rašpor, a novi godišnjoj skupštini, a bit će dostupno i javnosti. Dugoročni strateški ciljevi moći će podaci i život na pretpovijesnim utvrđenim planinskim naseljima bit se postići sudjelovanjem na međunarodnim i nacionalnim natječajima za projekte. će predstavljeni iskapanjima. Tako uspostavljeni arheološki park bit Za kontinuirano održavanje objekata, operater će moći dobiti programska sredstva će pogodan za samostalne posjete većih skupina odraslih i školskih (ako je moguće), sredstva od mogućih ulaznica i upravljanja, te fondove lokalne skupina, obitelji i turista. Cilj je uspostaviti kulturno održivi turizam u Općini Lanišće, koji nije razvijen u ovom smjeru. zajednice. Vanjska info točka nije prikladna za posjet osobama s ograničenom Napomena pokretljivošću. Predlaže se utvrđivanje mogućnosti virtualnog obilaska Godišnje izvješće sadrži: u internoj info točki u Račjoj vasi. • izvješće o održavanju, čišćenju i zaštiti • izvješće o provedbi prioritetnih zadataka Područje 2 Oprema za info točku i centar u Račjoj vasi • izvješće o provedenim arheološkim i drugim istraživanjima Ukupno EUR 13.400,00 EUR • izvješće o broju posjetitelja Godina 2019–2021 • izvješća o provedbi javnog programa KAŠTELIR – Predpovijesne gradine i etnobotanika za suzdrživi turizam • izvješća o uključenosti lokalne zajednice Financijski resursi i ruralni razvoj od Krasa do Kvarnera (preko Brkina, Ćićarije i Istre), • izvješća o strateškim ciljevima INTERREG V-A SI-HR 2014–2020. U Račjoj vasi u sklopu projekta uspostavljeni su interna info točka Praćenje učinka i međugeneracijski centar u prethodno napuštenoj osnovnoj školi. Interijer se uređuje u sklopu projekta. Interna info točka predstavit Zadaća upravitelja je predlaganje aktivnosti u suradnji sa stručnim tijelom, gdje će etnologiju i arheologiju područja. Iznad svega bit će namijenjen će se ciljevi i zadaci detaljnije definirati mjerljivim pokazateljima koji će osigurati Opis druženju, izvođenju radionica i predavanjima. Namijenjen je uspješnu zaštitu i očuvanje prirodne i kulturne baštine. mještanima svih dobnih skupina, kao i vođenim skupinama turista. Neovisno gledanje neće biti moguće. Budući operater mora predvidjeti tekuće troškove održavanja (struja, voda, grijanje, hlađenje) i sigurnost. 13. DATUM ISTEKA PLANA, NAČIN Napomena Izgradnja info točke u Račjoj vasi zahtijevala je velike građevinske intervencije, koje su financirane iz drugih izvora. DOPUNJAVANJA Nakon određivanja upravitelja za svaki pojedini arheološki ili botanički park, detaljno će se utvrditi troškovi tekućeg održavanja objekata i područja (financijski plan) te mogućnosti daljnjeg ulaganja i razvoja (strateški plan). Plan upravljanja vrijedi 5 godina. Ažuriranja će se izvršiti ako je potrebno nakon jedne godine. 472 473 AVTORJI / AUTORI BIBLIOGRAFIJA Zakon o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. art-of-dry-stone-walling-knowledge-and- Naročnik: 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 techniques-01393 (zadnji dostop: maj 2021). in 21/18 – ZNOrg). Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije Istarska enciklopedija – http://istra.lzmk.hr/ (zadnji Zakon o zaštiti i očuvanju kulturnih dobara (NN 69/99, dostop: maj 2021). družbe, kulture in okolja 151/03, 157/03, 100/04, 87/09, 88/10, 61/11, 25/12, Korte - Arheološko najdišče Kaštelir pri Čedljah – http:// Čentur 1f, 6273 Marezige, Slovenija 136/12, 157/13, 152/14, 98/15, 44/17, 90/18, 32/20, www.eheritage.si/apl/real.aspx?id=7238 (zadnji http://www.irris.eu/ 62/20). dostop: maj 2021). Ocena potresne ogroženosti Obalne regije, verzija 2.0, Projekt: ažurirana in dopolnjena verzija 2.1 – avgust 2019 KAŠTELIR – Prazgodovinska gradišča in Bratina, P. (2019): Štanjelski hrib v preteklosti. Pregled – http://www.sos112.si/db/priloga/izpostava/ arheoloških raziskav. V: E. Belingar (ur.), Štanjel: p29231.pdf (zadnji dostop: maj 2021). etnobotanika za trajnostni turizem in razvoj variacije v kamnu: kulturna dediščina Štanjela, Prostorski informacijski sistem občin, Izola – podeželja – od Krasa do Kvarnerja (preko Ljubljana. https://www.geoprostor.net/piso/ewmap. Brkinov, Čičarije in Istre), Interreg V-A SI-HR Buršić-Matijašić, K. (2007): Gradine Istre. Povijest prije asp?obcina=IZOLA (zadnji dostop: maj 2021). 2014–2020 povijesti. Pula Žakanj Juri. KAŠTELIR – Predpovijesne gradine i etnobotanika za Izvajalec: suzdrživi turizam i ruralni razvoj od Krasa do Herodot – Inštitut za odkrivanje, raziskovanjein Kvarnera (preko Brkina, Ćićarije i Istre), Interreg V-A SI–HR 2014–2020. ohranjanje kulturne dediščine Upravljavski načrt za naselbino Kaštelir pri Kortah, Povšetova ulica 14, 1000 Ljubljana, Slovenija Spomenik Korte – Arheološko najdišče Kaštelir pri https://www.herodot.si Čedljah (EŠD: 7238) (2019). Izola. Plestenjak, A., Stokin, M. & K. Zanier (2011): Teoretska v sodelovanju z izhodišča za izdelavo načrta upravljanja kulturnih spomenikov. Varstvo spomenikov = Journal for the Protection of Monuments, 47–48, 162–173. Pokrajinski muzej Koper Predlog za Sklep o Načrtu upravljanja Arheološkega parka Kidričeva ulica 19, 6000 Koper, Slovenija Emona (2013). Ljubljana, Mestna občina Ljubljana. https://www.pokrajinskimuzejkoper.si Prijava projekta KAŠTELIR – Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem in razvoj podeželja – od Krasa do Kvarnerja (preko Brkinov, ZVKD Zavod za varstvo kulturne dediščine Čičarije in Istre), Interreg V-A SI–HR 2014–2020. Slovenije, Območna enota Nova Gorica Sakara Sučević, M. (2008): Tri prazgodovinske naselbine Delpinova ulica 16, 5000 Nova Gorica na slovenski obali. Revizija izkopanega gradiva https://www.zvkds.si/sl/obmocne-enote s Sermina, Kaštelirja nad Kortami in iz Pirana. Annales, Series Historia et Sociologia, 18, 2, 439–454. Prof. dr. sc. Klara Buršić-Matijašić Smernice in strokovna izhodišča za pripravo načrta Sveučilište Jurja Dobrile u Puli, Filozofski upravljanja arheološkega najdišča divje babe I (EŠD fakultet 9321, Šebrelje – Arheološko najdišče Divje babe I) 2015–2020 (2016–2021). Matetića Ronjgova 1, 52100 Pulj, Hrvaška https://ffpu.unipu.hr/ Art of dry stone walling, knowledge and techniques – https://ich.unesco.org/en/RL/ 474 475 POVZETEK SAŽETAK ABSTRACT KAŠTELIR: KAŠTELIR: PRAZGODOVINSKA GRADIŠČA PRAPOVIJESNE GRADINE IN ETNOBOTANIKA I ETNOBOTANIKA ZA TRAJNOSTNI TURIZEM ZA ODRŽIVI TURIZAM DARKO FRIŠ IN MATEJA MATJAŠIČ FRIŠ (UR.) DARKO FRIŠ I MATEJA MATJAŠIČ FRIŠ (UR.) Univerza v Mariboru, Filozofska Fakulteta, Maribor, Slovenija. Univerza v Mariboru, Filozofska Fakulteta, Maribor, Slovenija. E-pošta: darko.fris@um.si, mateja.matjasic-fris@um.si E-pošta: darko.fris@um.si, mateja.matjasic-fris@um.si Sažetak: Prema naslovu, ova monografija obrađuje tri međusobno Ključne riječi: Ključne besede: Povzetek: Skladno z naslovom, monografija obravnava tri medsebojno gradine/kašteliri, gradišča/kaštelirji, povezane, čeprav specifične tematike: 1) prazgodovinska gradišča, torej povezane, ali specifične teme: 1) prapovijesne gradine, dakle, utvrđena prapovijest, prazgodovina, bronastodobna in železnodobna višinska utrjena naselja; 2) etnobotaniko oz. naselja brončanog i željeznog doba; 2) etnobotanika, odnosno, flora regije arheologija, arheologija, rastlinski svet regije in njegovo tradicionalno rabo le-tam; in 3) vključevanje i njihova tradicionalna uporaba, i 3) uključivanje ove kulturne i prirodne etnobotanika, etnobotanika, baštine u održivi turizam, prihvatljiv okolišu i lokalnom stanovništvu. arheobotanika, arheobotanika, te kulturne in naravne dediščine v trajnostni, do okolja in domačinov Monografija prati ciljeve projekta: oživjeti drevnu vezu između biljaka i održivi turizam trajnostni prijaznejši turizem. Monografija sledi ciljem projekta: obuditi starodavno turizem povezanost življenja ljudi z rastlinami in jo predstaviti sodobnemu času života ljudi i predstaviti je suvremenom dobu na način da služi održivom na način, da bo služila trajnostnem čezmejnem turizmu, razvoju podeželja prekograničnom turizmu, ruralnom razvoju i održivom upravljanju in sonaravnem ravnanju z okoljem. Rdeča nit projekta so ostanki gradišč okolišem. Središnja nit projekta su ostaci gradina ili kaštelira – kako ih ali kaštelirjev, kot se imenujejo v regiji od Krasa do Kvarnerja. Nekoč nazivaju u regiji od Krasa do Kvarnera. Nekad najupečatljivije građevine najmarkantnejše strukture v krajini so danes skoraj popolnoma pozabljena u krajoliku, danas su gotovo potpuno zaboravljena baština regije koja je u dediščina regije, ki je v prazgodovini tvorila enotno območje. pretpovijesno doba bila ujedinjeno područje. KAŠTELIR: PREHISTORIC HILL FORTS AND ETHNOBOTANY FOR SUSTAINABLE TOURISM DARKO FRIŠ & MATEJA MATJAŠIČ FRIŠ (EDS.) University of Maribor, Faculty of Arts, Maribor, Slovenia. E-mail: darko.fris@um.si, mateja.matjasic-fris@um.si Keywords: Abstract: According to its title, this monograph addresses three interlinked, hill forts, but specific themes: 1) prehistoric hill forts, Bronze and Iron Ages elevated prehistory, fortified settlements; 2) ethnobotany and plants of the region and their acheology, traditional use, and 3) the inclusion of this cultural and natural heritage ethnobotanics, acheobotanics, into sustainable tourism, friendlier to the environment and the local sustainable population. The monograph follows the project’s goals: the revival of the tourism ancient connection between plants and people’s lives and its presentation to contemporary times in a way for it to be of use to cross border tourism, rural development and the sustainable treatment of the environment. The project’s underlying theme are the remains of hill forts or kaštelirji as they are known in the region from the Karst to Kvarner. Today, these, once the most eminent structures in the landscape, are an almost forgotten heritage of the region that was a united area in prehistory. Naslov Title KAŠTELIR Podnaslov Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem Subtitle Prapovijesne gradine i etnobotanika za održivi turizam Prehistoric Hill Forts and Ethnobotany for Sustainable Tourism © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba Urednika Darko Friš Mateja Matjašič Friš / University of Maribor, University Press Editors (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta) (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta) Besedilo / Text © avtorji, 2021 Vsebinska zasnova Darko Darovec Žiga Oman Content editors (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta; (Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja) To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna. družbe, kulture in okolja) / This work is licensed under the Creative Commons Attribution 4.0 International License. Mateja Matjašič Friš (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta) Uporabnikom je dovoljeno tako nekomercialno kot tudi komercialno reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev in predelava avtorskega dela, pod pogojem, da navedejo avtorja izvirnega dela. Uredniški odbor Arnela Abdič, Klara Buršić-Matijašić, Darko Darovec, Darko Friš, Mitja Kaligarič, Mateja Matjašič Editorial Board Friš, Žiga Oman, Igor Paušič, Astrid Prašnikar, Masa Sakara in Ivana Vitasović-Kosić Vsa gradiva tretjih oseb v tej knjigi so objavljena pod licenco Creative Commons, razen če to ni navedeno drugače. Če želite ponovno uporabiti gradivo tretjih oseb, ki ni zajeto v licenci Creative Commons, boste morali pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika avtorskih Avtorji Dea Baričevič, Jože Bavcon, Tatjana Bradara, Patricija Bratina, Klara Buršić-Matijašić, Darko pravic. Authors Darovec, Gregor Fištravec, Nenad Kuzmanović, Charlie Mansfield, Kristina Mihovilić, Žiga Oman, Igor Paušič, Jasna Potočnik Topler, Blanka Ravnjak Verena Vidrih-Perko, Ivana Vitasović-Kosić in Inštitut IRRIS, za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ Recenzija Aleš Maver Nataša Pipenbaher Review (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta) (Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko) Jezikovni pregled Language edeting ALKEMIST d.o.o CIP - Kataložni zapis o publikaciji Tehnična urednika Univerzitetna knjižnica Maribor Technical editor BRIHTA Ana Gorinšek s.p. Jan Perša (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) 903(497.5Katelir):581.6(0.034.2) Grafike na ovitku KAŠTELIR [Elektronski vir] : prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem = Kaštelir = prapovijesne Cover graphics BRIHTA Ana Gorinšek s.p. gradine i etnobotanika za održivi turizam / [urednika Darko Friš, Mateja Matjašič Friš]. - 1. izd. - Maribor : Univerza v Grafične priloge Mariboru, Univerzitetna založba, 2021 Graphic material Avtorji Način dostopa (URL): https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/585 Založnik Univerza v Mariboru ISBN 978-961-286-492-7 Published by Univerzitetna založba doi: 10.18690/978-961-286-492-7 Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija 1. Friš, Darko https://press.um.si, zalozba@um.si COBISS.SI-ID 68556803 Izdajatelj Univerza v Mariboru Co-published by Filozofska fakulteta Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenija https://www.ff.um.si, ff@um.si Soizdajatelj Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja Co-published by Čentur 1f, 6273 Marezige, Slovenija ISBN 978-961-286-492-7 (pdf) 978-961-286-493-4 (trda vezava) http://www.irris.eu/, irris@irris.eu DOI https://doi.org/10.18690/978-961-286-492-7 Izdaja Edition Prva izdaja Cena Izdano Price Brezplačni izvod Published at Maribor, junij 2021 Odgovorna oseba založnika prof. dr. Zdravko Kačič, Vrsta publikacije For publisher rektor Univerze v Mariboru Publication type E-knjiga Dostopno na Citiranje Friš, D. in Matjašič Friš, M. (ur.) (2021). Kaštelir: Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni Available at https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/585 Attribution turizem. Maribor: Univerzitetna založba. doi: 10.18690/978-961-286-492-7 Monografija je izšla v okviru mednarodnega projekta Interreg SLO-HR/444 KAŠTELIR – Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem in razvoj podeželja – od Krasa (preko Brkinov, Čičarije in Istre) do Kvarnerja = Prapovijesne gradine i etnobotanika za održivi turizam i ruralni razvoj – od Krasa do Kvarnera (preko Brkina, Ćićarije i Istre), ki ga sofinancira ERRS v okviru programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija–Hrvaška. Partnerji projekta Partnerji projekta = partneri projekta