ttevilka. U Ljubljani, g četrtek. 25. februarja 1909. Xlll. leto. .Slovenski Narod" velja: Ljubljani na | dom dostavljen: v upravništvu prejeman: o leto........ leta , leta mesec K 24-12*— 6-2-- celo leto ......... K 22*- pol leta.........9 11* četrt leta.......... 550 na mesec......... 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflove ulice št 5, (I- nadstropje levo), telefon št 34. Izhaja vsak dan /večer izvzemši nedelje in praznike. Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ..narodna tiskarna" telefon it. 86. .Slovenski Narod za Avstro-Ogrsko: celo leto.........K 25 — pol leta.........• 13— četrt leta.......... 650 na mesec.........» 2*30 velja po pošti: za Nemčijo: celo leto.........K 28*— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlštvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon *t. 85. Barbarstvo v moderni dobi. (Dunajsko pismo.) Na dunajskem vseučilišču obsto-a oskrbovalno društvo bolnih viso-ošokev«. Njegov protektor je ce-Nanien društva je nuditi članom lačno zdravniško pomoč, brezplačna zdravila, bolniško oskrbo v drugem razredu dunajskih bolnic-, preskrbuje bolnim elanom znižano zdravljenje v raznih zdraviliščih, znižane vozne cene v svrbo zdravljenja in prispeva tudi k pogrebnim stroškom umrlih vsenčUiščnikov. Društvo so vodili do sedaj nemško - naeijonahii dijaki, ki so gledali na to, da so te dobrote prišle v korist največ nemškim članom. Nenemški dijaki so bili deležni samo brezplačne zdravniške pomoči in brezplačnih zdravil. Da bi kak neneniec dobil tudi drugih ugodnosti, se še ni čulo. Vsled tega in da bi bila mogoča natančna kontrola nad poslovanjem (nlborovim, so skušali letos Slovani in oni Nemci, ki niso v naeijonalnih društvih, dobiti primerno zastopstvo v vodstvu. A nacijonalci so jim na brutalen način prekrižali račun. Da se ne bi mogli nasprotniki informirati o članih in o stanju ene in druge stranke, so odborniki »klenih, da sploh ne dovolijo nikomur vpogleda v društvene agende. Tako so že vnaprej onemogočili vs;i-ko uspešno agitacijo. Vendar pa so si -hiteč, da tako ne pojde več naprej, izmislili naravnost peklensko sredstvo: vsi inorodci t. j. vsi dijaki, ki niso iz dežel zastopanih v dunajskem parlamentu, se morajo iz društva izbaeniti. V ta namen je odbor stavil na obenem zboru predlog, da >e naj zviša članarina za take viso-košolce na štirikratni znesek t. j. 32 kron! Rusi, Srbi, neavstrijski Poljaki in Hrvati, Madžari itd. naj bi plačevali vsako leto po 32 K samo v bolniško društvo! Kdor količkaj i>o-zna dijašk«4 finance, ve, da je to izključeno. Ta odborov predlog se je sprejel vkljub protestu opozicije. Predsednik se ni nič oziral na njihovo zahtevo, da se naj dožene, kdo je elan in kdo ne, da se prepreči glasovanje ne-opiavičencev. Kratkomalo so glns;»-vali vsi nacijonalci, elani in nečlani ! S takimi sredstvi se skuša nemško dijaštvo obdržati na krmilu. Naj- hujše pa je, da niti visokošolska niti druga oblastva nimajo ene besedice graje za to barbarsko početje. S svojo brezbrižnostjo podpirajo brezobzirnost buršakov ne meneč se za to, da utegnejo uničiti nebroj mladih, nadarjenih in mnogo obetajočih eksistenc. Pa kaj, saj ta bolezni in pomanjkanju izročena bitja niso nemške krvi in zato jih ni škoda! Tako razumevajo v Avstriji socijalne naloge oni, ki hočejo veljati za napredne, moderne in kulturne, Kam plovemo in do kod priplo-\ tuno na ta način I Ti buršaki, ki zdaj na visokih šolah po Avstriji strah u je jo šolske in policijske oblasti, ki brutalno zastavljajo nenemškim elementom pot h kulturi, ki se hočejo iznebiti neljubih konkurentov na ta način, da jih izstradajo in zato razbijajo dobrodelne naprave, ti ljudje, ki zdaj v svojem fanatizmu izročajo bolne visokošolee bedi in jim zabranjujejo bolniško oskrbo, ti barbari dobe v dogiedneni času vodstvo avstrijske države v roke, ti nekulturneži bodo osrečili tudi slovenske kraje. In tam ne zataje tega, kar zdaj zastopajo. O trikrat srečna Avstrija, trikrat sreč u i tvoji narodi 3 Raj vas čaka že na zemlji! Kako globoko v .barbarstvu tiče ti »akadeniični« tiči, dokazuje sledeča izjava, ki jo je podal neki nemški visokošolee na prej omenjenem obenem zboru oskrbovalnega društva, na katerem se je stavil predlog, da se naj tudi visokošolke vzprejemajo pod malimi pogoji v društvo kot njihovi moški kolegi. »Akademik : Kller je nastopil proti predlogu in govoril v imenu svojih nemških »kulturnih« tovarišev sledeče: »Ste dve vrsti učečih se žensk. Prve so bogate in študirajo iz vedoželjnosti. Te imajo že izza otroške dobe domače zdravnike, zato m* potrebujejo društvene pomoči. Druge, revne, študirajo, da bi si omogočile eksistenco. To pa je proti naravi. Za u> jih moramo odklanjati kot članice društva. S leni smo označili tudi svoje načelno stališče k ženskemu vprašanju.« Ploskanje in huronsko prilrjc vanje nacijonalcev je sledilo tem besedam. Predlog se je seveda odklonil. Taka je kultura nemškega dija štva v Avstriji. Xi čuda, da si Slo-venei želimo proč od njih in da za htevamo lastno vseučilišče. Celo med Nemci je se m pat je kak mož, ki javno priznava opravičenost slovenske univerze in priporoča vladi, da jo ustanovi v Ljubljani. Poslanec Kura uda je priporočal vladi na shodu na Dunaju, da naj da Slovencem priliko, da si vzgoje uradniStvo in srednješolsko učiteljstvo na lastnih šolah; ustanovitev slovenske visoke šole v Ljubljani, da je i v nemškem i državnem interesu. Seveda se je našel lep svetnik profesor Kick, ki je trdil, da je slovanski visokošolski materijal intelektualno za nemškim. Ta svetnik se je prav debelo zlagal! Pa kaj to, če so magari vsi drugi profesorji prepričani in so to že stokrat priznali, da absolventi nenemških srednjih šol nadkriljuje nemške kolege, svetnik Kick je govoril drugače in ba-sta. — Slovensko dijaštvo se bo oddahnilo, kadar se reši takih profesorjev in takih kolegov. Je pač že skrajni čas, da slovenski poslanci priskrbe Slovencem univerzo v Ljubljano ali jim vsaj omogočijo študije in izpite v Pragi in Zagrebu, da jih rešijo dunajskega barbarstva. Občuten poraz Nemcev. Dunaj. 24. februarja. Pod patronaneo barona Bienertlra so Nemci danes sklicali konferenco predsednikov takozvanih »delovolj-nih« strank, da bi se ž njimi posvetovali, kako bi se dalo zagotoviti redno funkcioniranje državnega zbora. No, to je bila samo pretveza. V resnici se jim ni šlo za ničesar drugega, kakor za to, da bi Poljak*1 in socialne demokrate pritegnili nase ter s tem paralizirali moč slovanske koalicije,ki se je skristalizirala v takozvano »Slovansko združitev. Nemci so z vso gotovostjo računali na to, da bodo pridobili zase vsaj Poljake, ki so se doslej vedno radi dali izzvabiti na nemške limanice. A to pot so doživeli veliko razočaranje in obenem tudi poraz svoje politike. Na konferenci je namreč načelnik »Poljskega kluba« dr. Globinski izjavil, da so Poljaki sicer pripravljeni zastaviti vse svoje sile v to, da se omogoči redno delovanje parlamenta, niso pa voljni vstopiti v takozvano »delavno koalicijo« z Nemci, ker bi to značilo toliko, kakor da bi Poljaki nastopali sovražno proti Cehom. V imenu socialnih demokratov je dr. Adler odklonil vstop v nameravano koalicijo. V svojem govoru je naglašal, da je njegovi stranki sicer mnogo ležeče na ohranitvi parlamenta, vendar pa se socialni demokrati nečejo v d in jat i za priprego krščanskim feocialeem in sedanji vladi, ker vedo dobro razlo čevati med akcijo, ki teži za tem, da zagotovi redno delovanje državnega zbora, in med akcijo, katere namen je zagotoviti obstoj sedanje vlade. Konferenca je bila s tem tudi končana. Končala je s popolnim fiaskom za nemške stranke in za vlado, ki je dala iniciativo za to konferenco. Nemškega bloka ne bo! Dunaj, 24. februarja. Izvrše-valni odbor nemških svobodomiselnih strank je imel danes sejo, na kateri se je med drugim tudi posvetoval o ustanovitvi nemškega bloka kot protiutež proti »Slovanski združitvi«. Ker so pri ustanovitvi takega bloka nastale nepremagljive zapreke in težkoče, je izvrševalni odbor sklenil opustiti misel na ustanovitev nemškega bloka, v katerem bi naj bile nemške svobodomiselne stranke združene s krščanskimi socialei. Slovanska združitev Dunaj, 44. februarja. Prve dni prihodnjega tedna bo imel izvrševalni odbor »Slovanske združitve k sejo, da se posvetuje o taktiki, za katero se naj odloči klub v bodočem zasedanju državnega zbora. Sklepi iz-vrševalnega odbora v tem oziru se na to predlože v odobritev parlamentarni komisiji. Izvrševalni odbor bo pred vsem sklepal o tem, kakšno stališči' naj »Slovanska združitev« zavzame napram vladi. Večina je za odločno opozicijo, češki agrare i in radikalci pa zastopajo mnenje, da je proti Bienerthovemu kabinetu edino na mestu — obstrukcija. Katero mnenje bo zmagalo, se sedaj še ne more vedeti. Odločitev v tem oziru pade v seji parlamentarne komisije. Pomirite obupane očete in matere/' ii B u d i m p e š t a . 12-4. februarja. V današnji seji državnega zbora je stavil poslanec MezoHV to-le interpelacijo: Ali je ministrski predsednik obveščen o tem, da je po inspiriranih vesteh ministrstvu zunanjih del blizu stoječega časopisju samo vprašanje par dni, da posije vojna uprava skupno armado na takozvano kazensko ekspedicijo v Srbijo? LISTEK. 0 ftDdentousklh ulicah. Ljubljanska povest. (Dalje.) Rit mojster baron Plass se je <>7rl po ulicah, a ni videl nikogar. Slutil je približno, kaj se je Heleni primerilo, a vendar je rekel: »Gospodična kaj vas je tako prestrašilo 1 Saj vendar ni nikogar videti?« »Tekel je za menoj, prav pri cesti sem ga še slišala,« je hitela Helena pripovedovati. »Vi si ne morete misliti, kako strah me je bilo.« Tolažil in miril jo je, kakor se tolažijo zbegani otroci. Helena se je še vedno stiskala k njemu in ga gle-dala k tako neskončnim zaupanjem v <>čeh, da je zopet pozabil vse svoje (lvome in sume. Toplo mu je postalo Pri srci: in tudi v njegovih očeh je ^žarel ogenj. A ko je Helena zapa zila ta plamen, se ga ni ustrašila. Zadrhtela je pač in povesila poglede, a čutila se je varno in srečno in je sv<»Jo glavico udano naslonila na nje-&>ve prsi. Iako sta molče stala nekaj niP<>v, dokler se ni Helena naglomu °^niaknila, ker se je začela sramovati* da se je tako spozabila. Zdaj je prišlo tudi baronu Plas- su na misel, da mora vprašati, kaj m* je zgodilo. Nič ni dvomil, da je baron Spinetti vzrok strahu in begu Helene, a hotel je vedeti, kako sla prišla skupaj, kaj je Heleno napotilo, da je šla s Spinetti jem v temi na zapuščen kraj. Če je doslej bil samo ogorčen zaradi Spinettijevega postopanja, ga je zdaj prevzela resnična jeza. Njegov pogled je bil ird in njegov glas zapovedujoč, ko je začel Heleno izpraševati. Odgovarjala mu je skesano in ponižno in mu pojasnila, zakaj je sla na sestanek s Spinettijem. »Vedno ta bolni dečko«, se je sam pri sebi Ijutil baron Plass, ker inu ni šlo v glavo, da se Helena zaradi bolnega brata izpostavlja takim nevarnostim. »Torej kaj je bilo potem, ko ste hoteli oditi,« je vprašal Plass, ker je Helena naenkrat utihnila. »Zakaj niste res šli, če sta si bila vse povedala ?« »Držal me je za roki,« je s tihim glasom rekla Helena »in me je s silo zadrževal.« »In kaj je govoril f« je zopet vprašal Plass. »Rekel je, da je moj najboljši prijatelj in — da me ljubi.« »Zakaj ste to poslušali, zakaj niste zbežali f« se je hudoval Plass. »Saj sem vam že rekla, da nisem mogla.« >Ah, da — prosim, povejte mi vse, prav vse.« Helena je natančno povedala ves dogodek, dasi jo je bilo hudo sram. A že ni imela več toliko moči, da bi se bila mogla ustavljati njegovi volji. »Lopov italijanski,« je siknil baron Plass, ko je Helena končala in je s pestjo zagrozil v temo; koder je mislil, da se skriva Spinetti. »In zdaj, Helena, obljubite mi svečano, da temu človeku ne dovolite nikdar nobenega sestanka več, da se ne pustite od njega nikdar več spremiti in da ga sploh ne bodete več poslušali, naj vam pripoveduje karkoli. Prekanjen zapeljivec je in nič drugega. Ali mi to obljubite, Helena?« »Obljubim,« je izjavila Helena resno in svečano. »Ali pomislite eno, Helena ta mož je vpliven in bogat in vam je res treba zaščitnika.« ».Jaz ne potrebujem nobenega zaščitnika,« je ponosno odgovorila Helena, »pred razbojniki pa itak nihče ni varen.« Molče sta šla proti mestu. Naenkrat se je Plass ustavil. »Gospodična Helena,« je rekel s tihim mehkim glasom, »ali bi vi zbežali tudi zdaj, ko bi jaz začel rabiti take besede, kakor jih je govoril Spinetti? Ali bi vas bilo groza tudi pred menoj? Ali bi mi zamerili, če bi re- kel, da hočem biti vaš najbolji prijatelj r« Helena ni bila v stanu odgovo-riti. V njenem srcu je nastal vihar. S povešeno glavo je stala pred Plassom in samo naglo dviganje in upadanje njenih prsi je pričalo, kako je razburjena. Se nikdar ni slišala takih besed, nikdar do tega trenutka jih u i marala slušati, a zdaj so se ji zdele tako lepe in sladke, da sc* ji je topilo srci' in se ji je razgrela vsa kri. San:a se je čudila, kako da to posluša in kako da more biti tako iz sebe sreče in kar strah jo je postalo, ko jo je spre-letelo hrepenenje, da bi ovila roke baronu Plassu okog vrata in mu \m> nudila svoja usta in vse svoje bitje »Ce bi vas jaz zdaj stisnil na svoje srce, da bi bila moja za vse življenje — ali bi me pahnili od sebe, HelenaPovejte mi to, vedeti moram to, na vsak način.« Stal je tako blizu pred njo, da se je njegovo čelo skoro dotikala njenih las. Helena je dvignila pogled in v njenih očeh je čital Plass odgovor, ki ga u i mogla spraviti čez drhteče ustnice. A pustila je, da ji je ovilroko okrog pasa in jo stisnil k sebi in zatrepetala je blaženosti, ko jo je poljubil na rosne polne ustne. Vzel je njeno roko v svojo roko in šla sta dalje. Ničesar nista mogla Ali je ministrski predsednik poučen o tem, da škodujejo vojne vesti in vojne priprave trgovini, industriji in gospodarskemu razvoju države ter vznemirjajo očete in matere, katerih sinovi služijo v skupni armadi in kateri bi morali žrtvovati kri in imetje, ako dejansko izbruhne vojna s Srbijo.' Ako je ministrski predsednik o tem poučen, ali je voljan pomiriti v skrbeh se nahajajočo javno mnenje ter dati obupnim očetom in materam zagotovilo, da nimajo povoda se bati, ker ogrska vlada ne misli niti na vojno, niti na takozvano kazensko ekspedicijo v Srbijo? Ako pa ministrski predsednik ni v položaju dati jKunirjevalna pojasnila, ali je pripravljen vodjo zunanje politike v imenu ogrske vlade opozoriti, da na Ogrskem nihče ne želi vojne niti s Srbijo niti s katerokoli drugo državo? Ali je končno pripravljen varovati zakonito in ustavno pravico ogrskega naroda, da Ogrska nikdar ne sme pričeti vojne, ne da bi v to preje ne dovolila kralj in parlament ? Vojna ali mir? Dunaj, 24. februarja. Jz Zemuna javljajo: Prestolonaslednik lijorgje je danes naroČil predsedniku odbora za narodno obrambo Drani-slavu Nušiću in poveljniku prostovoljnih čet generalštabnemu polkov niku Ališkoviću, naj sporočata prostovoljcem, da je sklenil iti v vojno ne kot častnik regularne armade, marveč kot poveljnik prostovoljne čete. Njegov vzor je legija smrti in najsrečnejši bo, če bo se mu dala prilika, poveljevati takšni četi ter na čelu take čete umreti za domovino. Prestolonaslednik je pri tej priliki \Tušieu in Miškoviču pokazal brzojavko ruskega generala Spiridoviča, v kateri naznanja, da je v Srbijo že odpotovalo 300 ruskih častnikov. London, 34. februarja »Dai ly Mail« javlja iz Petrograda, da pričakujejo v tamkajšnjih političnih krogih z vso gotovostjo, da pride do vojne med Avstro - Ogrsko in Srbijo. Avstro - Ogrska bo v par dneh izročila Srbiji ultimatum. Pet r o g r a d , 24. februarja. V diplomatskih krogih sodijo, da je položaj na Balkanu veleresen. Poslanci v gosudarstveni dumi delujejo na to, da bi vlado prisilili, da bi se docela odkrito postavila na stran Srbije. Grof Bobrinski bo predlagal v dumi resolujo, ki bo naperjena proti Slovanom sovražni politiki Avstro-Oirrske. govoriti, oba sta bila tako neskončno srečna, da sta pozabila na ves svet. Daleč za njima pa se je plazila ob zidovih moška senca. Baron Spinetti jima je sledil. Zavedelse je, da je razkrinkan, a ni mu bilo mar zato. V njegovem srcu je divjala sedaj samo osvetoželjnost. Prisegal je maščevanje Heleni, a tudi neznancu, ki ga je hotel sedaj spoznati, ne sluteč še, da je ta neznanec nekdanji dobri prijatelj. i Pa tudi sam nase se je Spinefcti hudoval, češ, kako je mogel biti tako slej) in slaboumen ter verjeti, da ta ko dekle, kakor Helena nima čestil-ca. Ni sicer dvomil čisto nič, da je Helena še nedolžna in nedotaknjena, ali zdelo se mu je, da je le sam kriv svojega poraza, ker ni nič vpošteval, da ima Helena že svojo simpatijo. »Najprej moram tega človeka v stran spraviti,« je bil njegov sklep in odločen je bil ta sklep brezobzirno izvršiti. Pred glavno stražo poleg nekdanje gimnazije se je Spinetti skril v senci in je čakal, da se je Helenin spremljevalec vrnil iz Študentovskih ulic. Ko ga je zagledal, ga je tudi spoznal in s hripavim krohotom za-mrmral: »Ljubi ritmojster baron Plass — tudi ti ne boš te cvetke utrgal.« (Dalje prihodnjič.) - - - ______ . 1 B o r o 1 i ii , 24. februarja. Ruska vlada je odklonila predlog" Nemčije, naj bi velesile v Belgradu skupno intervenirale na korist miru. B e r o 1 i n , 24. februarja. »Lo-kalanzeiger« javlja iz Carigrada: Avstro - ogrska vlada je dobila izročilo, da neki ruski parnik z vednostjo ruske vlade prevaža vojni material za Črno goro. Avstro - ogrske vojne ladije so dobile ukaz, naj pazijo na ta parnik ter ga v slučaju, da jim pride v roke, zaplenijo. P e t r o g r a d , 24. februarja. Iz Bosne so došle alarmujoče vesti o spopadih na bosansko srbski meji, ki so jih baje izzvali avstrijski agent je v svrho, da bi Avstrija ložje upravičila svoje vojne priprave. P e t r o g r a d , 24. februarja. »Novemu Vremenu« javljajo iz Sarajeva, da so v noči na torek Srbi napadli avstrijsko patruljo, ki je manevrirala ob srbski meji. Mrtvih je 30 vojakov, ostali so se umaknili. V Sarajevo so pripeljali 13 ranjencev. V Novem sadu so prijeli srbskega častnika, ki ji4 imel namne razstreliti v zrak tamkajšnjo municijsko skladišče. L v o v , 24. februarja. »Dzienik Polski« javlja, da sta dva bataljona zasedla višavo oh Donavi nasproti Belgradu. Dopisi. Iz R baice. II. sokolski ples v Ribnioi: „RdeČa no5u. V ne deljo 22 t m. se je vršil v sokol-kih lokalih pri „Cenetu" v R bnici So kolski ples, ki je nepričako • ano krasno uspel. nRdeča noču je bil naslov tej maškaradi. Vsakdo bi si mis il, da bo ta naslov tudi samo nekak simbol misli. Pa bilo je drugače : prava rdeča noč je bila! Sokolska dvorana ribniška in nje sosednji prostori se je ovila v svetlordeč granit in zdelo se nam je, da smo v dvoraui, izklesani iz rdečega granita. Dvorana je b 1h krasno dekorirana tudi z zeienjem. V sredi ni leve stene velike dvoraue je visela velika slika kraljevskega mesta Prage in vis-a vis velik relif sokolskih bud-nikov Tyrš Fiigner. Poleg tega je vi selo na rdečih ttenah mnogo sokolskih emblemov; vrstili so se tudi iz ze lenja napravljeni sokolski reki, kakor: krepimo se! itd. Zapazili smo tudi v dvorani osem sokolov tičev. Sokolsko orodje, kbkor koze, ročki, palice, skakala je končno v um tnih skupinah krasilo dvorano. — - Misel, pnreiiti „Riečo noču. je izšla >z vr3t Sokola samega, in nele m sel, tudi delo je bilo originalno. Miadi bratje Sokoli, ki so neutrudno izvrševali priprave skoraj dva tedna, ki so misel končno dosledno io krasno realizovali, so si pridobili lepe zasluge. D >orana kakor tudi sosednji prostori so bili električno razsvetljeni. V sred ni dvorane je visel krasen lestenec; poleg tega je žarelo v rdečo noč kakih 80 žarnic, katerih luč se je odbijala od rdečega granata in se bUsketala v velikih zrcalih, ki jih je imela plesna dvorana Obisk je bil nepričakovano dober. Prišli so gosfje iz daljne Kostanjevice, Mokronoga. Brda zelo veliko iz Kočevja in Vel. LašČ, Sjdražice, Brez, Dolenje vasi, Prigcrice, Vinic , Za mosteca, Jelendola, Glažute, Litije, Dobrept !ja, Ljubljane itd. Gros'je, ki so vajeni velikomestnih priredb, so izjavljali, da je priredba nad vsako pričakovanje uspela in da je bila posebno dekoracija dvorane naravnost krasna in originalna. Priredba ni prav n č zaostajala za priredbami, kakor snih smo vajeni v večjih mestih. Vstopnico, lepo delo g. Makso Hrovatina v Ljubljani, je imel vsak posetnik pripeto na prsih. Ples nega veselja je bilo v obi i ci. Raz vnemale so ga posebno še krasne in jako okusne maske, katere so se kar kosale med seboj v lepoti in okus-nosti. Videli smo 4 zastopnike Mlado-turkov, 2 toreadorja, pikdamo, Špa-njolko. mak, AmaooLko, 2 čevljarski vajenki, rdeč domino, pierotkinjo, 3 Španjolke (zelo lepe), rdečega par-keljčka, 2 sokolići, rdečo rožo, ciganko, nagelj, Hrvatico, rdeč bebe, gnom, koralo, ogenj, fantazijo in eno masko v narodni noši. Ženske maske so bile nad vse lepe ia okusne: vse večeru prikladne. Prvo četvorko je plesalo 26 parov (aranžer br. Špende). Besedo pa prvič 4 in drugič celo pet kavejev (aranžer br. Fišer). Vsi ti plesi so se izvajali precizno in z a m bici jo. Besedo je uvedlo v Ribnioi Sokolsko društvo. Kot kotiljone seje porabljalo „ribniško leseno robo" en miniature, kakor žličice, vilice, nožki, rešeta itd. Za plesalke so bili končno na razpolago krasni cvetlični šopki tvrdke Verovšek v Ljubljani. Prav posebno nam je še omeniti masko „pavs, ki je z velikim humorističnim talentom prodajal med splošnim smehom svoja lastna pavja peresa v korist sokoljega društva. Prodal jih je sa 8 K 80 b. Pa glej spakal Že se je ispremenil „pav" v pristnega cigana »n is tega v pomorskega potnika a a Roosewdlt. Vsa Čast gospodu Kvasu is Kočevja. Dohodkov je imelo društvo blizo 500 K, od teh čistega nad 150 K. „R bniiko leseno robott v miniaturi sta dala po selo niskih cenah društvu na razpolago prisnan r doljub g. E gen Ivano in g. Jos. Oberatar is Sodražice, za kar jima gre na mičnih iede kih hvala. D«si je stal komad povprečno 10 h, se je raspe-Čalo te robe do 80 K Ples je trajal do pol 6. sjutraj, ker je ljubljanski sekstet, pomnožen v oktet, prav pridno sviral Bila je maškarada selo animirana zabava domača in neprisiljena. Lepo je bilo. Hvala gre bratu Fišer in br. Špende, ki sta vodila dekorativno delo, in vsem Sjkolom, ki so izvršili vse delo. Za nepričakovano obilni obisk in sa mnogobrojno število gleJaloev „bres vstopnic" pri nezagrnjenih oknih, kateri so v z l c mrazu vztrajali do nad polnoči ter se divili nedolžnemu eselju posetnikov „Rieče moči", gre v prvi vr&ti zahvala reklamnemu do pisniku v sobotnem „S.ovencu4*. — Na zdar! UjeđominsM ziet. (Konec.) Kmalu po rasstopu gimnastov* evo zopet novega nastopa Kakor bi bi i zrasli iz t*l, se je razvrstilo v sredi dvorane 16 belih hariekinov in Črnih kolcmbin z obroči, pa so se zasukali sem. se zasukali tja, pa zopet odprbnili Krasna skupina Potem pa je prišel slavni rusko-angleški cirkus Klepetov pod ravnateljstvom gospoda Baragulija. Be-bbsti Avgust se je tu produoiral s svojima gorilama Cici in Bambulo, dva indijanska orjaka sta dvigala silno težo in nastopi'a kot rokoborca, črneo je vodil okrcg kamelo „Gulamulo", krokodil Anonimus se je prehladil in ga ni bilo, zato pa je beli medved Pogrom, ki je sicer revnih a poštenih staršev, pokazal res izborno dresuro ter res plesal in ubogal še bo'j, kakor kak Častit volilec po tretjem golašu Končno je bebasti Avgust fjtografiral celo skupino z „debeluharjem" in najmanjšim, pritlikavcem, ki je pridno prodajal programe, vred, in cirkus je odšel zapustivši gotovo pri vseh gledalcih najboljši spomin. Najraz'granejše veselje je vladalo v dvorani. Ali si bil v maski, ali ne, aH si plesal, ali pa si bil samo gledalec, gotovo ga ni bi o Človeka, ki bi se mu bil mogel ubraniti, Če bi se bil tudi hotel. Vrisk in krik mask, ono šuši janje in šepetanje, ona ne strpna radovednost, ko komaj čakaš, da vidiš, kdo tiči pod zapeljivo in včasih tako srčkeno nedolžno zlobno zbadajočo masko; bodi še tak fi ister, pa ti le takole počasi prileze nekaj čudovito toplega tja okolu tiste nemirne stvarce v prsih, in prijatelj, ne bodi hud, pa tudi sam takole poma lem „zooriš . Hej, in zakaj ne bi, saj je jutri ali pa že danes tisti dan, ko bi bdo dobro, da bi si cel mernik pepela nasul na svojo grešno glavo za svoje prikrite in očite grehe! In taka je bila pač zabava pred polnočjo, in taka je bila po polnoči. Samo nekaj naj nekoliko pograjamo: Čemu ubežati! Pride polnoči, krinke padajo, Čez pol ure pa vidiš polovico manj mask, pač pa vso silo dam v navadni plesni obleki, gospodov pa v črnini. To pa velja za vse naše maškarade! Ostanite rajši v mask*h, saj je val obrazek veliko mičnejši in dražest-nejši, ako nas gleda iz dominske kapuce, kakor pa tako, kakor vas ven dar vidimo vsak dan. Pa nikar zamere zato! Kakor smo že rekli, je bila udeležba čim najlepša, posebno glede mask moramo poudarjati, da sta si tu eieganoa in dober okus podala roko v zmislu prireditve, a tudi glede števila vsa čast, bilo jih je daleč nad 150. Od naših poslancev smo videli župana Hribarja, Kneza, dr. Novaka, dr. Oražna, Supančiča, dr Tavčarja, dr. Trillerja in Turka, večinoma vse z družinami, dr. Majarona^ podpredsednika trgov, zbornice M-»jača, več občinskih svetnikov ljubljanskih ter drugo od iČno občinstvo ljubljansko in z dežele. Kako privlačnost imajo Sokolove maškarade, kaže posebno to, da smo videli tudi nekaj koroških in štajerskih Slovenk in Slovencev. Vse kako je vsedominski zlet uspel v vsakem oziru najsijajnejše in je bil kot tak res najčastnejši zaključek naših predpustnih prireditev. Zabavnemu od seku, posebno pa neznanemu slikarju g dr. Zamiku, vse priznanje, ravno tako pa tudi bratu Etbinu Rosmanu, ki je spretno vodil plese, in „Slovenski Filharmoniji", ki je pod vodstvom g. koncertnega mojstra Mirouzzija, kakor vedno, izborno svirala k plesa. Tako smo torej zaključili letošnji predpust, ki je res poslal med naše petice požrešno kugo, a nas zato oškodoval s zabavo, kakršne že ni bilo kmalu. Post, čas pokore je tu, pojdimo torej vase in s pok orimo se, da bomo vredni spoznani v sladkosti in radosti — prihodnjega predpusta! V včerajšnjem porodila je iipre-meniia slobnost tiskarskega škrata . „ veličastnega pava" V „veličastnega para", kar s tem popravljamo. Shod asr.i.-aaj:eiaih volilen se vrši v xxed.eljo„ 2©. t. zn. ob 11. v ».Mestnem doma'1. Poročal bode drž. poslanec Ivan Hribar • političnem položaju In o s volem delovanja v državnem zbora. Somišljeniki! vsi do zadnjega na = velevažen shod! = Dnevne vestL V Ljubljani, 25. februarja. — i Slovenec'1 skuša ironizirati vesti o nameravanih hišnih preiska van v Ljubljani samo radi tega, ker te vesli slučajno ni d* bil on. Zavid-ljivost je pač pri „S oveooua silno razvita in verodostojno ter resnično je pri njem samo to, kar on sam pri obči Dd pa damo priliko gospodi okrog „Slovencatt, da spravi v javnost veieinteresantno stvar, ji nasve-tujemo, naj vpraša gr< t\ Chorinskega, kaj je prt tekli četrtek zvečer delal na kolodvoru n zakaj s<» okrog kolodvora in po Dunajski cesti švigali detektivi ? —-Predvčerajšnji „Slovence" z veseljem poroča, da je bil imenovan dosedanji uradnik ^Vzajemnega podpornega društva4* g Fran Kristan za deželnega c ficijala Nas to imeno vanje pušča hladne, ker vsakemu privoščimo napredovanie in zboljšanje razmer, samo več doslednosti bi mo ral imeti list, ki je pred nedavn m pisal o magistratui preskrbo valni ci, da bi zapisal v tem slučaju edino pravi našlo* : „Iz deželne preskrb o v alnioeu. Saj je vendar no torično znano, kako se je v zadnjem času „delalou v tem czi.u, da so se vsi zvesti pristaši spravili na dobro, če ne predobro Dlačana mesta! Upamo, da se bo „Sloveneou pc boljšal ter prinašal nadaljnja imenovanja pod zgoraj nas v eto vani m na slovom, ki edino odgovarja resničnemu položaju . . . — Manever Kranjske hranilnice« Zaano je, da Kranjska hranil nioa v Ljubljani, ki se Še vedno baha s svojo bogatijo, odpoveduje posojila, tako je dunajskim hišnim posestnikom odpovedala deset milijonov. Kranjska hranilnica nima dovolj gotovega denarja in zato odpoveduje posojila. Ko pa bode drugod izčrpala vire, potem gotovo pride na s t o slovenski kmet na Kranjskem, zato je naša dolžnost, da slovenske kmete že danes na to opozo rimo. Ker pa Kranjska hranilnica po trebuje denarja, to je tekočih vlog, gre po naši deželi glas, da bode obrestno mero zvišala. Nekateri ljudje agitujejo po deželi za Kranjsko hranilnico s tem, da pravijo, da bode Kranjska hranilnica plačevala 4 krone 75 vinarjev od sto kron. Kakor je nam zaano, Kranjska hra nilnica še ni razglasila, da bo zvišala obrestno mero za vloge, zato svarimo vse ljudi, da naj ne verjamejo laž njivim govoricam, ki so le nedopusten manever. — Nemci bojkotiralo Slovence. Nemec ne prestopi praga slovenske trgovine. T> je Nemcu načelo, ki se izvaja s vso doslednostjo. Nemeo ne kupi pri SLovencu ničesar. Tako so delali že pred septembrskimi dogoiki na tihem. Zdaj delajo takisto. Posebno pozornost posvečujejo Ljub ljani. V Ljubljani ne dado Nemoi nobenemu slovenskemu trgovcu nič zaslužiti. Navedimo dokaz. Gorenjskih glavnikov se mnogo proda po svetu, tudi mnogo v sosednja mesta. To trgovino imajo v rokah ljubljanski trgovci, ali nemški trgovoi, n. pr. s Štajerskega, ki to blago potrebujejo, ne naročajo ga več pri slovenskih trgovoih v Ljubljani, ampak pri nemških, samo da Slovenec posredovalec nič ne zasluti. Ptujski Slavitsoh, pri katerem kupujejo slovenski kmetje is ptujske okolioe te glavnike, postopa v tem oziru dosledno. Slavitsoh to sam priznava in se baha, da od Slovenca nič ne kupi. — Ovaden |e baje radi zločina raz-žaljenja Veličanstva imetelj potovalne pisarne g. Seunig. Ovadil gaje baje neki detektiv, ki je sedel v isti gostilni kakor on. Opozarjamo vnovič občinstvo, naj se čuva „špioeljnov", ki jih sedaj kar mrgoli po Ljubljani. — Is bazenskega postopanja proti tigl Vodnika In drogovom radi snemanja nemških tabel je izločen postopek proti soob toženemu Francetu Kozincu, ker se mu obtožba ni mogla dostaviti. Obravnava se bo baje vrftila okoli 20. marca. — Legnite okrajno glavarstvo razpošilja požarnim brambam V okraju dopise, ki ao pisani na prvem mestu v nemščini. Ako se uvažuje, da v vsem okraju ni nobenega domačina, ki bi bil Nemeo, in da tudi ni uobene nemške požarne brambe, potem ni razumeti, čemu se na teh dopisih šo piri in sicer na prvem mestu nemščina. V dopisu zahteva okrajno glavarstvo, naj se mu sporoči število društvenikov, imeni predsednika in podpredsednika in visokost društvenega premoženja. Dopisu priložen dvojezični „izkazu naj društva vržejo pod k op, ter si naj sama napravijo samoslovenskega. Ta iskaz naj izpolnijo in pošljejo okrajnemu glavarstvu z zahtevo, naj se v bodoče ž njimi dopisuje izključno v slovenskem jeziku. — Se tega na ve, kje Je doma. Neki Han s H . . študira na duuajski univerzi fi oz njo ia je po s/ojem očetu ki je prometni kontrolor severno-zapadne železnioe na Češkem, pristo jen v Ljubljano. Ta č ovek je pred kratkim službeno pisal nekem i tukaj šnjemu uradu ter naredil naslov: Laibaoh in K&roten — Ie SOdne alatke Prestavljeni so: okrajni soduik iu sodni predstoj nik Franc Regali iz Metlike v Ridov-ljico, sodnik I. M dio iz Vrhnike v Ljubljano in soduik E Stoti iz Črnomlja v Kočevje Imenovani so: sodnik dr V Foerster v Ljub'jani za okrajnega sodnika in predstojn ka v Metliki, avskuitant dr Pavel S aberne il Ljubljane za sodnika na Vihaiki, avaku!tant Peter K-ržič v Novem mestu za sodnika v Črnomlju in avskuitant Fr Pečuik za sodnica v okraju viŠjedeželnega sodišča v Gradcu Slovensko gledališče. Ker je gosp. Povhe oboi-i, se igra d*nes namesto operete „Masootte1* narod a igra z godbo in petjem „Legijooarji" in sicer z gos p. A Verovšekom v vlogi bojevitega Ježa Doslej gospodu Ant. Verovšku zaradi poslov v Trstu ni bilo m« žao gostovati, zato se ponuja danes prvič v sezoni prilika, da vidi naše p. n. občinstvo najboljšega slovenskega komika Verovška v vlogi, v kateri more brilj rati s svojim humorom. Vlogo Lavre igra gospa Borštnikova, Ferdinanda gosood Nučič, Raka g Dragutinovič in BrnjaČa gospod Toplak. Sodelujeta operni zbor ia orkester Umrl je danes v deželni bolnioi gospod Fran Peršl, c kr. višji geo-meter V p., oČe aitistinje našega gle dališča gd5. Peršoce N v m p.! Odbor profesora sega društva vabi vse gospode čiaue ju prijatelje društva na sestanek, ki se bode vršil v soboto, dne 27 februarja, ob 8 uri zvečer v restavraoji „N arodnega doma". Ta sestanek je zlasti važen zaradi tega, ker se bode na njem raz pravljalo o vseh vprašanjih, ki naj pridejo na razgovor v letošnjem glav nem zborovanju delegatov državne zveze avstr. srednješolskih druUev. Na c. kr. drugi dri gimnaziji se bode vršil v soboto/ dne 27. fobr., ob 6 uri zvečer v telovadnici tretji roditeljski sestanek, na katerem bode gospod dr. Gruidon Sajovio predaval o otrocih, starših in naravi, zlasti o vzgojnem vplivu natančnega opazovanja narave. Ravnateljstvo prav vljudno vabi starše, njih namestnike in prijatelje naše učeče se mladine k temu predavarjju Poučevanje na obrtao o a dalje-valntk šolah v praznikih brez razločka, al> je praznik med tednom ali na nedeljo, se vsled ministrskega ukaza opusti. Razpisano je učno mesto na nemški dri gimnaziji v Ljubljani sa nemščino in klasično filologijo. Prošnje do 1. malega travna na dež. Šolski svet kranjski. Vsem p. n oskrbovalcem nabiralnikov dražbe Sv. Cirlm i a Mata da. Družba S/. C.rila in Metoda ima v svoji pisarni v evidenci vse nabiralnike in tudi imena hiš, kjer se nabiralniki hranijo in tudi imena onih, ki nabiralnike oskrbujejo Nabiralnik dobi za vsakih nabranih 200 K druž-bino diplomo. Takih diplom je oddala družba v dobi enega leta že 16 Druž-bino knjigovodstvo beleži točno vse dohodke vsakega nabiralnika in jih tudi objavlja v mesečnih izkazih, — nima pa v evidenci imen in virov prispevkov tistih vsot, katere se pošiljajo raznim listom, ker ti pošiljajo družbi le vsote br s podatkov. Iz tega je razvidno, da raznovrstne pošiljat ve ne pridejo v izkaz v „Vest-nikuu pod tistim imenom, kakor so morda pošiljaloi želeli, posledica temu je ta, da ima družbina pisarna zapisanih mnogo nabiralnikov za „mrtveu, ker nima družba izkazanih prispevkov pod njihovim imenom. Ker se bo splošno vse mrtve nabiralnike pokli-oalo na delo, utegne biti marsikdo razočaran ali celo rasžaljen. Zato pa prosimo, da se poš ljajo prispevki is nabiralnikov direktno na vodstvo družbe Sv. Cirda in Metoda v Ljubljano, pa ne potom Časopisov. Pove pa naj se pri vsaki pošiljat vi, is katerega nabiralnika je dotični prispevek, to radi tega, da se vpiše poslano vsoto k pripadajočemu nabiralniku. Kakor želi slov. javnost točnosti in jasnosti v druibinih izkazi b, prav tako želimo tudi mi točnih in jasnih p J jasnii, da je možno redno uradov&uil in V javnosti izkazovanje. Poročil SO jO v Ljubljani gosj Fran Hladnik, trgovec v TrstJ z gdč Milko Tollazzij evo, znane narodne rodbine v Logatcu] Kvartet h giškega „Sokola" je neveri svojega ustanovnega Člana v predvecel priredil podoknico Bda srečna I Z »hvala In proinja Ivan D I vič, strojni ključar v Šiški št i%m o katerem smo poročali, da je že dolg] bolan in brez vseh sredstev, se pre] srčno zahvaljuje vsem plemenitim Čio] vekoljubom, ki so mu priskočili hM pomoč in tako olajšali najhujšo bedo] Obenem pa prosi, ker so mu sedaj J bolnici odrezali bolno nogo in Še ve« Časa ne bo mogel ničesar zaslužiti] naj se ga blagi dobrotniki spo m u j I še zaraprej b kakim majhoim darovi Viadukt pri Borovnici na progJ južne železnic** stražita dve stotmji] tukajšnjega |27. pehotnega polki.] Pravijo da zato, ker so se v Ljubljani! in okolici pojavili srbski vohunil ki imaj > namen razstreliti v zrak] imenovani viadukt O kakšnih srbskih] vohunih v Ljubljani in sploh m] Kranjskem nihče ničesar ne vel Strah ima pač velike oči! Za sodni okraj Radovljica sel ustanovi s 1 sušoem zopet pam .at jli| oddelek finančne strate v Radovljici! Otvoritev koakarza je dovolilo! dež. sodišče o imov.ni umrlega trgovca I I^ana Primožiča v Kranjski gori,I čigar tvrdka je bila vpisana podi naslovom „E Bud nek nasl." K n | kurzni komisar je g. Franc Peterlin,| predstojnik sodišča, in upravitelj JI Hudovernik, notar v Kranjski gori. Vodstvo bolnice usmiljenih bra-l tov v Kandiji pri Novem mesta se 71 svtjem ter imenu bolnikov najiskre I neje zahvaljuje za darilo 41 K, katere] so kot prebitek nabrane vsote za venec I pok. g L pl. Šukljetu gg. deželni! uradniki darovali. Prostovoljna polarna brambal V Semiču je pnred ta dne 21. fW. I t. 1. v g srnini pri „M&tičku" zabaven I večer. Ljudstva je bilo izvanreduo I veliko; vsi prostori so bili prenapol njeni. G. Zupan, podnačelnik požarne I brambe, pozlravi navzoče in izražal svoje največje veselje nad tem dal se je zbralo toliko udeležencev. Temu I je sledila šaloigra „Trije ti<5kiu. Vsi I igralci so izvršili svojo nalogo pra? I dobro Zalo zanimive so pa bile ^o- I dobe žiVih slik — vera, upanje in I ljubezen. Vse tri podobe so bi e tako I krasne, da so očarale občinstvo. TJ Je leženoi smo se razšli zadjvoljni in I želimo, da nam požarna bramba pri- I redi večkrat zabavne večere. Sreča v nesreči. Anton Vrbišar I iz II Biatr ce je padel te dni raz vi soko pečevje v 6 m globok prepad I deroča reke Sušeč. Kljub vsem ne varnostim se mu je posrečilo priti iz vode brez občutneje škode. Podjetna Občina je vsekakor občina Jasen pri II B.strici. Nabaviti si hoče stroj za lomenje kamna in prevzeti posipanje državne oeste cd Sv. Petra do Rake Če se bo stvar redno vršila in uprava soli ino delala, utegne imeti ob Ji na lepe dohodke. Skladu za zgradbo kose na Nanosu je prinesel srečolov o priliki čitalniške veselice in Sokolove maškarade v Postojni čistih 151 K 34 vin. Vsem darovalcem dobitkov in kupo va cem srečk, kakor tudi dražestnima gospeama Ažmanovi in Paterno«tovi na uspešni prodaji številk, se postojnski planinci najtoplejše zahva'jujejo. Za načelnika okraj ne ga cestnega odbora v Vipavi je voljen na mesto umrlega gosp I Lavrenčiča iz Vrhpolja g, J. FcrjaneiČ, posestnik v Budanjah. Sankaliftče v Bok Bistrici j« otvorilo takorekoč šeie sedaj glavno serijo za prijatelje športa. Pot sama je boljša kot prej in se vsestranska priporoča. Snežene planjave so sa smučarje vsled padlega snega najugodnejše, vreme izborno. V prihodnjih nedeljah priredi odbor javno Šolo za začetnike za vižnio s smučami, za kar je naročen poseben športni uči telj Pouk se začne prihodnjo nedeljo Slovenskemu napredku obilo uspeha! Celjski Nemci so priredili na pustni torek nekak obhod mask, ki naj bi bil predstavil al kmetsko „ofoet". A cela uprizoritev imela je le namen, izzivati in žaliti nas Slovenoe in Slovane sploh, čisto po zuaoem celjskem receptu! Naj bi si ti celjski „pilharji" raje premišljevali svojo gospod irsko bedo, nego da uprizarjajo na ulicah prot slovansko komedijo, oni, ki žive le ob slov denarju! Opazili smo v tem sprevodu marsikoga, ki bi se absolutno ne mogel ganiti, če bi ga ne podpirali — S.ovenci. Celjani so s tem obhodom spet pokazali, na katerem višku „kulture44 se nahajajo. — Čestitamo! C dijaki mesar Koser si je zlomil roko, ko je Šel po stopnicah v svoje stanovanje. V Mariboru je včeraj pogorela usnjarska tovarna Alojza Naska. bkode je precejšnja, vendar pa je večinoma pokrita s zavarovalnino. _____, YQ V Hrasta ¥ Kliski dolini je pofar nuepebl tovarno Simona Mi-oh ona Škode je 60 000 kron. Tovarna je bila zavarovana. Smrt na maskeradi. Poročnik mizarskega polka št. 6 A. pl Lippe je obiskal maskiran kot ogrski Oikoš maškerado nemškega „Sohulvereina" v Celovcu Med najživahnejšo zabavo je padel v krogu svojih prijateljev — kateri so p o četko m a mislili, da je šala — zadet od srčne kapi mrtev na tla. Vsaka pomoč je bila brezuspešna Da se veselica ne kali, so smrt poročnika prikrili ter ga skozi okno oskrbmko-vega stanovanja spravili v rešilni voz. Društvo Jugoslovanskih tal uradnikov je pristopilo k osrednji zvezi slovanskih železniških uradnikov, ki obstaja iz Čeških in dveh poljskih železniških zvez. Občni zbor 7. sušca v hote u „Balkan" v Trstu obišče več čpftkih žel. uradnikov Avtomobil dveh Tržačanov je povozil v bužtni II. Bistrice 14 pra šičev Lastnika sta bila pri obravnavi v It. Bistrici kaznovana na 300 kron kazni radi neprevidne vožnje in na povrnitev škode in stroškov v znesku 300 kron. Je bila pač draga vožoja. Parni stro| se je razletel na parniku nPeter Zrinj*ki" na povratku iz Opatije blizo reškega pristana. Med potniki je nastala grozno zmešnjava in strah, vendar se ni nihče ponesrečil. Parobrod so privlekli do pristanišča, kjer so se potniki brez ovir izkroali. IT. redni občni zbor akadem. društva „Adrija" v Pragi se vrši dne 27. t. m. ob 7 nri zvečer v druHve nih prostorih (S^a eLa ul. 20) z cbi-ČBJnim spe redom. Gostje Oobrt došii. t Škof Pavel Gugler. Zagreb si je nadel žalno obleko za svojim ljubljencem in dobrotnikom gospodom Pavel Guglerjem, škcfom Ormiskim, vel. proštom stolnega kapitelja zagrebškega itd., kateri je v starosti 39 let v pondeljek umrl Pokojn k je bd najstarejši Član deželnega zb.ra in Član ogrske gosposke zbornice — Kit ustanovnik jugoslovanske akademije znanGsti in pisateljskega drultva „Kolou, si je pridobil za narod ne-venljivih zaslug. Bil je tudi član „Sokolau, „Merku-ja" iti. Splošno se lahko reče, da ga ni narodnega društva, kttero ne bi zgubilo z njim stalnega in dobrega podpornika. Kolike pa je dala desnica, da ni vedela levica, vedo le posamezni obdarjenci. Tudi v svoji oporoki ni zapustil naroda in veliko žrtvoval za potrebe in koristi svojih bivših varovasoev in ^osebno narodno zavednih društev. — Bjdi blagemu možu časten spomini Iz straha pred vojsko je po begml zagrebški domobtaneo H nko Berger iz vojašnice v Ilici. Tožil je ie prej, da se boji vojske in da bo pobegnil, če se mu bode zdelo ne varno. Semenj Dne 24. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 60 vo--ov, 14 krav, skupaj 74 glav. Kup dja je bila srednja, ker ni prišlo nič zunanjih kupcev. Preselitve v L'ublja&i V zadnjem feoruarskem sebluem roku se je v Ljubljani preselilo 482 strank, ki so štele nad 1680 oseb. Izselilo, ozir. ostavilo je Ljubljano 15 rodbin, od nosno strank, ker so bile prestavljene v druge kr&je. Priselilo pa se je 18 rodoin, oziroma strank, po veČini uradniških in Častniških, katere je poklic pri vedel v naše mesto. Med piiseljenoi je tudi nekaj umirovljencev, ai hočejo med nami preživeti še nekaj let in si odpočiti od napornega dela. — Stanovanjske razmere so se znatno izboljšale, vendar pa se še vedno občuti pomanjkanje stanovanj za manjše uradniške rodbine z dvema sebama in priiiklinami. Stavbna sezona obeta biti letos še dokaj živahna. Mlad samomorilec. Predvčerajšnjim je od svojega mojstra krojača Jakoba Slovnika v Rebri št 14 odšel leta 1893 v Velikem LoČniku rojeni in v Turjak pristojni krojaški vajenec Kocjan Škerl. Ker vajenoa ni bilo domov, ga je mojster drugi dan pri policiji odglasil. — Včeraj popoldne 9o iz Ljubljanice potegnili na Selu truplo nekega nepoznanega mladega fin ta in ker je bilo mnenje, da gaje 7oda prinesla iz mesta, je bila o tem obveščena policija. Ker je domnevala, ia bi zamogel biti utopljenec identičen s pegrešanim Šarlom, je ob ve ftila Slovnika, ki je sgnosoiral utop -jenoa z% svojega vajenca Sodi se, 4a je deček šel v vodo nemenoma, *ajti izrazil se je že davno napram svojemu mojstru in pomočniku, da tode to izvršil. Njegovo truplo so Pripeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofa. Priporočljiv hlapec je vsekako sta 1876 na SkaruSni rojeni Fran očni k, ki je dosegaj služil pri na eoiniku hleva pri r Bavarskem dvoruu tkobu Capudru. Poverjen je bil, da e krmil živino ter pazil na razno apodarjevo blago. Vsled tega se je Čutil še pol gospodarja. Kadar je Sel drobiž, pa je prodal vrečo pše-oe. Včeraj se je pa ujel. Ko je zopet rodai nekemu posestniku na Marti vi cesti pšenioo in si šel potem t grlo, je prišel mož postave ter ga odvedel pod ključ. Seveda se je pšenični M ičnik prvotno zelo Čudil, kako pride do tega, da le kozarca vina ne sme popiti, a mu je Htražnik naglo rešd uganko. Ko je to izvedel nek njegov znanec, je zavidljivo vzkliknil: „Ja ja, zato je pa vsako jutro jedel golaž4*. Z odprtim nožem je včeraj po Martinovi cesti rcgivilil 52letni dninar J žtf Češnovka, rodom iz Dobrunj ter grozil, da mora koga zaklati Njegove pretnje sa sicer piso uresničile, pač pa je bilo narobe. Pr šel je policijski stražnik in vinjenega čeŠnovko odvedel za omrežna okna Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ame riko 10 Hrvatov, 52 Hrvatov je šlo iz Reke v Heb, 15 Kočevarjev se je povrnilo pa iz Dunaja domov. Danasnlemn lista je priložen cenovni k nove trgovine s semeni gos p. Makso Ssverja na Franoovem nabrežju v Ljubljani. Ta trgovina je v zanes-ljiviu slovenskih rokah ter jo občinstvu z dežele in mest toplo priporočamo Drobne novice. — Revolucija v Perziji. Satar-kan, vodja perziških ustašev je premagal včeraj v enodnevni vroči bitki Šahove Čete in jih zapodil v beg. — DvatisoČ mrtvecev in nebroj ranjencev Je ooležalo. — Češke anarhiste. Vohrvseksa, Tisovvskega in Reho\vskega je zaprla včeraj praška policija. Obdolženi so vlomili v več cerkva in poštnih uradov po Češkem. — Ded št-i na sorodnikov umrlega velikega kneza Vladimira znaša 110 milijonov rabljev. — Veliki knez je po smrti svojega očeta podedoval 21 milijonov rubljev. — Bombe v Perziji. V Teheranu v Perziji so prijeli v ondotnem bazarju tri Perzijce, ki so bili oboroženi z napolnjenimi bombami. — Napad je bil namenjen šahu. — Enega zločincev je ukazal šah takoj obesiti nad mestna vrata, ostala pa po zaslišanju sledita. — Napad v pisarni. V odvetniško pisarno sta vdrla dva zakrinkana zločinca v Mladi Boleslavi na Češkem, odvetnika, ki je bil slučajno sam, napadla z noži, ga zvezala, ter pobrala iz blagajne več tisoč kron, zlato uro in verižico. Odvetnika so dobili v mlaki krvi težko ranjenega, kateri pa o napadalcih ni mogel nič izpovedati. — Usoda cesarske hčere. Grofico La Pomiere, hčerko Napoleona III. so našli policaji v njenem stanovanju na pol izstradano na gn j usnem ležišču, okrog katerega so podgane trgale cele šope bankovcev. Zblaznelo revico so odpeljali v bolnico. — Velika tatvina na pošti. V poštnem vozu vlaka iz Zagreba v Budapesto je zmanjkalo več denarnih pisem z precejšnjimi svotaini. Prijeli so v Zagrebu nekega uradnika, kateri je kriv tatvine, vendar se stvar obravnava še tajno, da se do-žene, jeli je imel še druge sokrivce. — Stalna zračna zveza z zrakoplovi se otvori za osebni promet med Bostonom in Njujorkom s 1 velikim travnom. — Železniška proga ima 325 km — zračna črta pa 285 km. To bode prvi poskus zrakoplova v službi javnega prometa. — Ljubezen je bila — ljubezen še bo. V Satoraljavheli se je poročil 15. svečana tamošnji 251etni davčni uradnik F. Dombo s 651etno devico M. Sil vasi. Ogromna množica je navdušeno pozdravljala »mladi par« in vneto proslavljala večno ljubezen. — Ruski »Sokol«. Petrograjski »Sokol« je sklenil na občnem zboru, da prične letos vsestransko razširjanje in ustanavljanje sokolskih društev po Rusiji. V ta namen so poslali na lastne stroške osnovalce in vaditelje po celi Rusiji. — Starostom »Sokola« so izvolili poslanca v dumi Gizickega, ki se je minolo poletje udeležil slovanskega shoda v Pragi. — Bivši veleizdajnik obsojen. V Zagrebu je bil obsojen včeraj G. Momčilovič, katerega so obdolžili najprej veleizdaje, a ga pozneje vsled zločina kršenja javnega miru obdržali, na 6 mesecev težke ječe. — Njegov branitelj dr. Spanič pa je bil kaznovan vsled brezobzirnega drznega nastopa proti sodišču na 50 K globe. — Ognjegasci štrajkajo. V Solo-nikih so izjavili vodje tamošnjega mestnega ognjegasnega društva, da začno vsi ognjegaci s 1. sušcem s splošno stavko, če se jim že od 4 let zaostali zaslužek (1 frank na mesec) ne izplača. Obenem so zatevali zvišanje plače.. — Zlomljen noht. Znani umetnik - pijanist Paderevski si je pred kratkem v Njuvorku med igranjem — izvajal je Beethovenovo sonate — zlomil noht na palcu desne roke. Rana je sicer neznatna, a za umetnika toliko občutna, da je dobil od raznih zavarovalnih družb kot odškodnino 25.000 K. — Nove prekmorske brzojavne zveze. Nemška vlada je sklenila napraviti 14 podmorskih brzojavnih zvez, in sicer iz Emdena na razne prekmorske države. V načrtu imajo nadalje zveze z vsemi prekmorskimi državami, da bodo od Angležev v tem oziru popolnoma neodvisni. Razne stvori. * Vsled ljubosumnosti je zabodel Teodor Premovie svojo soprogo Zor-ko Premovič - Popov lč, bi\š.-> vsestransko priljubljeno igralko kralj, srbskega gledališča v Belem gradu. Zadel jo je v srce, vsled česar je nesrečo iea takoj umrla. — Eno uro po umoru je šel v stanovanje svoje sestre, kjer se je ustrelil, in tudi na mestu mrtev obležal. — Na mizi je pustU pismo, v Latereiu navaja ki.t vzrok ljubosumnost, do svoje soproge, ter da ne več prenašati, da ravno njegova soproga prevzema in najboljše izvaja vse pikantne vloge tamošnjega gledališča. * Svinjska pečenka mestu iovor-jevih vencev. Dobrim igralcem ne dajo po Kitajskem, kakor pri nas, lovorjevih vencev v znak priznanja, temveč jih obdarujejo z nabitimi mošnjieki denarea in z jedili, zlasti svinjska pečenka je znak najvišjega priznanja. Kadar hočejo pokazati kakemu pevcu ali igralcu svojo pohvalo, neso sluge, ne oziraje se, da se s tem razruši iluzija gledalcev, cele sklede jedil, klobas in pečenke, na oder. Ko se to zgodi, se pokaže igralec, oblečen kot bog, se prikloni, raz-prostre papir in se zahvali v lepih besedah za darove. — Ni neumna ideja! Književnost — ,:Določ»nje tolščobe v mleka ' ja naslov drobni knjižici, ki jo je ravnokar izdala opremljeno z 13 podobami o kr kmetijska družba kranjska kot IX zvezek svojo „Kme-tijske knjižnice". Spis je prired 1 po t.ovalni učitelj za kmetijstvo na Krauj-skem Gastav Pire — Vhžen dohodek je govedoreje mleko, Č gar vrednost je odvisna od njegove to ščobe Umna reja govedi in umno mlekarstvo nista mogoča br. z določanja tolščobe v mleku. Pri Ts&ki pravi živinorejski zadrugi ni dovolj vedeti samo to, koliko mleka daje v čredno knjigo vpisana krava na leto, temveč tudi to, kohko daje dragocene mlečne tolščobe. Zadružna mlekarna more le tedaj resnično doseči svoj trgovski smoter in vzgojevaini oilj, če plačuje mlekj po vrednosti, ki je v trgovini odvisna edinole od množine mlečne tolščobe. Ta spis j9 torej namenjen živinorejskim zadrugam ter njihovim Članom, ki morajo poznati važnost mlečne tolščobe in okolščine, kako je preiskovati mleko na tolščobo Preiskava mleka na tolščobo po dr G-r berjevem načinu, ki je dandanes najprimernejši, je v tem spisu popolno pojasnjen in popisan, da v kakem slučaju tudi ksk zadostno naobražen nestrokovnjak more po njem zanesljivo preiskovati mleko. Zanesljivo preiskovanje mleka pa ni lahko, in priredite1} tega spisa odkritosrčno priznava, da mu je bil namen pri spi-sovanju te knjižice, prizadete kroge prepričati, da najbolje store, če pošiljajo mleko preiskovati izvežbanim kemikom, in sicer na Kranjskem kme tijskokem jskemu preskušališču v Ljubljano, kjer se to delo ne le ceneje, temveč kar je poglavitno, tudi res nično zanesljiveje izvršuje kakor pri zadrugah. Cena knjigi je za družbene člane s poštnino vred 25 vin, za nečlane in v kaj gotrštvu 30 vin. brez poštnine — Slovenski , Trgovski Vest- ni k** ima v št. 2. naslednjo vsebino: 1) Pravilnik podpornega zaklada. 2) Praktička geologija. 3) IX redni občni zbor slov. trgovskega društva „Merkur". 4) Slovensko trgovsko društvo v Celju. 6) Slovensko trgovsko društvo v Mariboru. 6) Raznoterosti: R-kova pot tržaškega izvoza v letu 1908 — Volitev v trgovsko in obrtniško zbornico kranjsko. — Monopoliziranje izdelovanja vžigalic. — Trgovsko-obrtna zadruga v Ljubljani. 7) Društvene vesti. 8) Trgovsko bol niŠko in podporno diuštvo v Ljub ljani. Telefonsko nt brzojavni porotna. Prva seja državnega zbora. DnnaJ, 25. februarja. Uradno se razglaša, da se državni zbor skliče v najkrajšem času. Prva seja bo v sredo 10. m ar o a. BieneMhove zahteve. DnnaJ, 25. februarja. Ministrski predsednik baron Bienerth bo imel v prvi seji državnega sbora obširen govor, v katerem bo pojasnjeval svoj program ter zahteva!, da zbornica brea odlaganja votira rek rut ni zakon in zakon o podržavljenja železnic. Depresije v neirokem taboru. Donel, 25. februa ja. Vsled izja-lovljenja akcije glede ustanovitve nemškega bloka in „ delo voljne" koa lioije vlada v nemškem taboru silna depresija. Krščansko socialna korespondenca „Austriau napada nemške liberalne stranke, ker se nočejo združiti s krščanskimi socialoi, ter jim očita, da s tem podpirajo težnje Madžarov, cehov in S.ovencev ter socijalnih demokratov. Demisija ministra Abrahamow!oze. Dona], 25 februarja. Danes opoldne je imelo sejo predsedstvo »Poljskega kluba". Z ozirom na sklepe, seorjene v tej seji, se smatra za neizogibno, da bo minister Abrahamo-wioz podal svojo demisijo „Poljski klub" se pr bližu je „Slovenski združitvi". Praga, 25. februarja „Narodni Listy" javlja, da sta v včerajšnji seji „ delo voljnih" strank zastopnika „Polj skega kluba* dr. Glabiniki in grof Dzitduzvcki kategorično iziavila. da Poljaki pod nobenim pogojem ne vstopijo vnasvetovano koalicijo in sicer zaradi tega ne, ker je le • ta očividno naperjena proti Čehom in Slovencem 9 tem se je „Poljski klub" zaatno približal ^Slovanski združitvi" ter se takorekoČ proglasil za solidarnega i njo. Italijanska kraljica Jelena za Srbijo in črno goro Belgrad, 25. februarja. „Kolo srbskih sestara" je dobilo od enakega društva na Cetinjn obvestilo, da je italijanska kraljica Jelene poslala svoji materi knegiaji Mileni pismo, v katerem ji zagotavlja, da Srbija in Črna gora smeta računati na njeno in Italije dejansko pomoč Pi-mj se konča z besedami: „Bodite prepričani, da bi ne mogla niti trenotka nositi italijanske kraljevske krone, da bi mirno trpela Italija, da bi mrli moji bratje in sestre pod tujo pestjou. Pismo kraljice Jelene je napravilo tako na C^tinje, kakor v Belgradu kolosalen vtisk in povzročilo silno nar daš-nje. Manifest*ci e v Belgrtdu. Balgrad 25 t'rbr. Na ub'oah valovi danes, ko se nova vlbd* predstavi narodni skupščini, silna množica, ki prireja navdnŠene ovaoi e kralju Petru, prestolonasled dku Gnorgju in ruskemu poslaniku Ser-gejevu. ZekaJ je grof Forgsch odšel fz Bel-gra a ? Berolin 25 februarja. Listi javljajo, da je bil avstro ogrski poslanik grtf Forgach prisilien oditi iz Bdi grada, ker bi ga bili sicer in*uitirali. To je bilo znano baronu Aebrentbalu, zato je odpoklical Forgaoha, da bi s tem preprečil nameravane insulte, katerih neizogibna posledica bi morala biti takojšnja napoved vojne. Poslano.* Prvi in zadnji odgovor Da ne zavzamem preveč prostora v vašem cenjenem listu in ne potra-tim preveč ljubega Časa, kojega im*jo na razpolago naši dušni pastirji v „mirnih dolinah" okraja kamniškega, hočem v kolikor mogoče kratkih potezah naslikati lepoto in značajnost onih ljudi, k-jih naloga bi pač bila le gojiti nauk njihovega Krista, ki se glasi: „Ljubite se med seboj" in dalje: „Kar neČeš, da ti kdo drugi ne stori, ne stori ti drugemu." Tedaj k stvari! Viharne so bile volitve v trgovsko in obrtno zbornico v mesecu prosincu t. 1. kljub temu, da se je ta vihar hotel preprečiti od napredne strani potom lojalne sprave. Zakotna cuoja, ki sliši menda na ime „Domoljub", in ko j o pri sušenju skrbno čuva poslanska imuniteta, se je v svoji Številki z dne 11. svečana zaletela v mojo malenkostno osebo, ker sem bil, — kot avstrijski državljan toliko predrzen, da sem segal v roke onim, ki so več kot Bog, ter jim odvzel pred nosom nekaj glasov, kar si štejem v čast, dobro vedoč, da sem s tem udaril po rokah stare inkvizit* rje v novih talarjih, za koje jamči dr. Egerjev „Biirgerliohes (J-esetsbuoh". In s tem udarcem — čujte — prislužil sem si mnogo, prislužil vse — postal sem — — „Socijalni demokrat !" —Agitator napredne stranke, ki je po nazorih župnikov in kanonikov ter „doktorjev sv. pisma" — že pokopana, — jutri bode že prekopana, in od nje boste videli Še same kosti, — napravil je strah v Izraelu, ostal je od mrtvih za vse in prišel kot sooijalni demokrat klicat v vstajenje vse one mrtve, ki leže pod zemljo že vsaj stoletja. Idem k št. 1. Tuhinj, kjer bahato pripoveduje dopisnik sivih las, orne jenih možgan, obut v škornje „kanone" —- kako se je socijalni demokrat Logar vozil po „mirni Tuhinjski dolini" — kjer si s kolom voščijo • Za vsebino tega spisa Je urednlltv« odgovorno le toliko, kolikor določa sakea „Dobro jutro" — ter nadlegoval vo-liloe „dan za dnevom" — (menda ta dopisnik gre vsak dan 4 krat k blaženemu počitku) in kar „s silo" (prosim ga dopisnika za ime, ker imunnega Žitnika ne morem tožiti) nadlegoval naše volivce (prosim recite — vnlivoe) „Čudno se nam zdi, da o. kr. smodnišnioa pripusti tako agitiranje." Tako pri kraju smo! Vsa modrost in navdihnenje sv. Duha preneha pri o. kr. „smodniftnioi". Ne bomo sedaj več k ho ali: „Veni sanote spi-ritus", ki vam noče več pomagati, marveč ta stavek se mora podaljšati na vse one faktorje, ki Vam jamčijo še danes za to, ia morete neovirano izvrševati vse, kar vam pomore do tiste dobrobiti, „kjer trebuh se redi in pase". — C kr. smodniš niča je pač delo in kruhodajaleo, in Če bi ne bilo nje, bi imel g dopisnik marsikak kilogram manj masla, ker bi zlasti Tuhinjska dolina morala gledati, kam bi ponudila svoje sicer pičle produkte. V ostalem pa mislim, da sem izven službe prav tako svoboden avstrijski državljan kakor vsak drugi in če ae mi odrekajo pravice, naj se me oprosti tudi dolžnosti, od kojih največji dobiček imajo brezplodni nasilneži in raznovrstni denuncijanti, pa naj bodo že potem v „talarjuu ali pa v nnapol salonskih škorci jih.u — Sicer pa kar sem storil, je bilo opravljeno vse v okvirju avstrijskega zakonika, nisem pa pobiral glasovnice brez podpisov ali pa pri pisaoju neveščih. (Lahko postrežem z imeni). G-Jspod dopsaik iz mirne Ta hinjske dol ne, prosim za ime, da se vidiva drugje. Dopisnika iz Tuhinjske doline imenujem podlega lažnjivca, ter ga poživljam, naj me toži. Nekoliko bolj srečen je bil' dopisnik iz Stranj, ki me je hotel kakor nalašč napraviti tudi za sooijalnega demokrata, Češ „črnega hudiča" se naše dobro ljudstvo ne boji več. napravimo in postavimo mu v koruzo rdečega — to je — sooijaluodemoaratskega Pa ta strahoviti sooijalni demokrat, ki ne da miru niti bravoem „Djmojuba" in niti bravoem raznih psalmov, naj bi že ostal v miru, saj je po mojib mislih vsaj na Kranjskem za dobo 50 j h let še nego dno dete — a povedati hočem, da se za temi besedami ne skrivajo pošteni socijalni demokratje, marveč politični lampje, ki nosijo na svojih obrazih krinko katoličanstva in krščanstva, prs v kakor da sme v državni službi biti samo patentirani barantač s škapalirji » I 4813 Glavna zaloga lekarna 10 H), pl. Tmk6ciy v Ljubi anl. ^ te gotovo govejo juho najfinejšega okusa dalo Mnssijeve Katke za sooejo jnbo po 6 vinarjev. Lepo nebllrana mesečna soba ts posebnim vhodom. BO taWo| ali pa S*s marcem odda na Glavnem ♦;*trgu at It, II nadstr 87* i *** Dobro ohranjen 88i klavir ilisnon se ceno proda na jMarije herezije cesti št. 26. Službo vratarja ali plačilo ga sluge v kakem hotelu, išče z a to z tlu sposobna cseba. b72 i Naslov v uprav. „Slov. Naroda". Sprejme ae tako| iavežban jtorejSi pomočnik galanterijske otroka za trgovino v Ljubi anl. Ponudbe pod poštni prodal 84, Llublfana. 878 i 879 flai zvez« v. Pez'te natančno na Ime MAGGI in varstveno znamko zvezdni križ Druge koc nlao Maggljove očke 9B mJ atjine oene v BuaimpoatL Dat 25 februarja 1909 Tarnls Pšenica za april 1909 . za 50 kg K 13 U Pšenica za oktober 19o9 za 50 kg K 11 48 Rž za april . za 50 kg K 10 60 Koruza za maj . za 5C kg K 7 - 9 Oves za april . za 50 kg K 890 EOlattv. Nespremenjeno. fieteoroiosicno porodio, T efn« nad morjem 306 8radi;l arvi* u«k 0 mm «<■' Cas spaso-vanja Stanj« barometra v mm fes H Vetrovi Nebo 24 25 4.; 9. zv. 5 7 zj. • (i POP. 738 9 —T7 7382 —7-0 737 9. —51 si. jvzhod pol obl. sr jvzhod oblačno p m.svzh. , Srednja včerajšnja temperatura -8 5', norm. 0 7 Padavina v 24 urah 0 0 mm. i t Potrtmi srcem naznanjamo tu!no vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oz roma, oče, stari oče in stric, gospod Fran Peršl c. kr. evid.nČni višji zemljemerec v pokoju danes, dne 25 t. m. ob 8. zjutraj, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, po dolgi in mučni bolezni, mirno zaspal V Gospodu Pogreb dragega rajnika bode v soboto, dne 27 t. m. ob 4. popoldne iz deželne bolnice na pokopališče pri Sv Križu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi Marijinega Ozna-nenja. Preblagega rajnika priporočamo v blag spomin. Ljubljana - Spodnja Šiška, 25 februarja i909. 884 1 Žalujoči ostali. i V občim Krka, okraj Litija, bede letos In osoko leto 1. marca letni živinski m ter se prodajalci in kupci vljudno vabijo. 743—3 Gospodarski odbor podobčlne Krka. Lepo posestvo obstoječe iz dveh hiš, hleva in šupe, sadnega vrta in nekaj njive za zelenjavo, so prostovoljno proda pod ugodnimi pogoji. 8*-5 4 Nas ov v uprav. rSlov Naroda4*. Mesarskega l pomočnika izurjenega v klanju prašičev, sprejme ta ho t proti dobri plači Karel Čer ne na Pol lanski cesti 29, Llublfana. Nova majhna garnitura (renaissanoe) ae pod ceno proda. Kie, pove upravništvo „Sloven-skega Narod". ^84 3 se odda v najem. Pojasnila daie ka^arnar sani 847—2 Stara, dtbro vpeljana pekarija v Ljubljani, s 3 pomočniki in veliko mesečnimi odjemalci, na zelo ugodnem krsju. so proda 857 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda1*. Izurjen Mik s dobro prakso tudi pri elektriki želi premeniti službo s 15. marcem. Ponudbe na upravništvo „S1dike 60 cm vis, 1—5 mm deb. fO-80 f, „ 4—8 „ „ „ l*--r tri leta* sadiko 0 ( kosov 5 — 00 cm vis , 3- 8 mm de. K j2S-— 100—1 0 „ » ^ — 14 „ „ f, * -liO- 00 „ „ 10 h „ „ „ '0 - 200 250 „ „ 5 -2 i „ „ „ 50* 2 iu ?l*»tne presahne. M 00 ko ov K 2 ■•—, fo*—. 5 milijonov gledičij, i, i ia 3 etne sadike 000 r. cm -v K i diK 2 — - in .ylefne presahne 1000 k« sov K 2i — do K • 6'— 2 miljona divjakov jablan in hrn^k. ' m vletni 1000 kosov K 10— d> K 50— kakor tioj ▼se drug* £0/.dno m grmovno, sadno, bpntilao in drevoredu« drevje I«««»tr. a avn» ien«>vnik na želio gratis. Gre fa Žige Batt yaoy a graščinska n »rmva Csenclak pri Radgoni. ISće ae 883 1 pisarnica moč za „Slovensko Filharmonijo". Pisarniškega posla, k respondence, opravil itd. je vsak dan povprečno po dve uri. — Natančnejša pojasnila daje koncertni vodja M. Haba d Plača po dogovora. Pismene ponudbe na odbor „Slovenske Filharmonije" do konca februarja. SUKNA I In modno 749 5 blago za obleke priporoča firma Karel [ociao tvornica za sukno v Humpoicu Tvorničke cene« na Češkem. Vzorci Iranko. i Dr. Jvan )Y(ilavec J}eti Jrfilavec roJ. Gubik poročena. 88i J/a Dunaju, februarja 1909. Odda se: pntikliuami sa ma( alt avgust. z eno sobo, kuhinjo in pritiklinami za malnik. 765 -3 moblirana soba s posebnim vhodom za takoj Dunajska cesta ž te v. 69. Stanovanje Una ponudba. C kr~ ^ele^nicni uradnik, mlad, Simpatičen, j najboljšimi pogoji in j lepo prihodnjostjo, Želi $nanja j 18 do 24letno, simpatično, dobrosrčno in ijobrajeno gospico s primernim prem oje njem. Cenjene ponudbe je poslati, če mogoče s slik°» ki S* vrne, do 22. marca na naslov: „Uitemir £amo} Trst, poste restante." 777 2 Stroga tajnost je zagotovljena. VABILO na 13. občni zbor Posflj lici ifi hruils.ee 7 Moravčah registrov a ne za drage z neomel. zavezo ki se vrši v petek, dne 19. marca ob 3. popoldne u Moraučah, o psar.prostorih. i 3. 4 5 levnl i«ed: Poročilo načeitt-f. Poročilo nadzorniHva. Prememba pravil. Volitev naČelstva. Volitev nadzorništva. G. Slučajnosti 876 Načelstvo Za šport in promet. Zaloga koles piich, (Styria), globus, Regent in drugih specialnih znamk ter posameznih delov. Szposojevanje koles prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravita solidno in ceno. Karel Čamermk £jlubjana, Dunajska cestašt. 9. Trgovsko hiša x gostilno Is trafiko, na dobrem pruntoru ao proda tako| pod ugod nimi pogoji 877-1 Kje, pove uprav. „Slov Naroda". Prodajalka vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, tali Otopiti v trgovino mešanega blaga do 10 marca. Porudbe Da Beti Vidmar, El Schwechat 3 pH Dunaju 859-2 Prodam par lepih lisičje barve, listaste, enakih, jako dobre za vožnjo, oosebno za kočijo in za poljedelstvo, spi« h za vsako porabo isvr^toe Visoki sta 160 cm, stari po 5 let. Cena po dr gov< ru Naslov pove uprav. „S N." 824-$ Žagar samski, veŠčak v svtji st'oki, se pod ugodnimi pogoji spre|me v slutso P« nndbe z izpričevali opremljene je poslati na: A Schrev, Je lenice na Gorenlskem. 7(2 » Vinske 5ode nekaj skoro rovih, dobrih in močnih, približno od 600 700, 1600 do 2000 1 proda po nizki cont 2 8-9 FRAN CASCIO Srlfnburffo««1 uli«* «t. O. Proda ao 360 17 liilropa Ha na Mari|o Torosi|o oeatt pod zelo ugodnimi pogoji Pritlični prostori so jako ugodni za gostilniško obrt z. zračnimi kletmi, vrtom in salonom. Več pove Alojzij Accctto, Trnovski pristan štev 14 470-4 Stenografu za slovensko in nemško stenografijo Bprcmjo tako) odvetniška pisarna 9r. V. Krisper in dr. f. Tominšek. Prednost imajo strojepisci Ponudbe ustmeno a>i pismeno na pi-aarno. Plača po dogovoru 850—3 Še nt kal vinskih &y3-9 pIP** sodov iz hrastovega in kostanjevega lesa. prav dobro vzdržen1 h in močnih v obsegu 150, 600 700, 800 900. 1400. 1500, 1600 do 5000 odda po pri-■ menil coni tvrdaa — Rosner in drug veletganlarna sadja v Ljubljani poleg Koslerleve pivovarno. jflspiranti za enoletno prostovoljno službo. V svrho polaganja u posobljajočega izpita (Inteligenepriifung) za aspirante enoletnih prostovoljcev deli vspešen primeren pouk —— nI ztgrebačkl vojno pripravni zavod" - ftkola 1. i. ternat. Zagreb, Kukovlćeva nUca Ur. 15. Zavod je do egel doslej še vedno levanredno dober \speh na izpitih. Pnhoduji učni tečaj se začne 1. marca 1909; natančneja pojasniU daje in prijave za obisk tečaja sprejema upravitelj zavoda. Wlllm mM ^»«9 upokojeni četnik. 394—6 Vodovodi 663 3 inženir-hidrotekt Konrad £achnik, tjubljana hundllzDCllE, hopolBkE naprave Bmooram««««». 4. iriw. um-^^. Projekti in iivišitev tri domaći specialr i tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastoni) Sprejema savarovanja slovaškega Šiv-ljenja po najrasnovritnejSih kombmaaQah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga aavarovalnica. Zlafti jo agodno aavarovanje na doživetje ia smrt a manjkajočimi ae vplačili Vsak elan ama pe preteka petin let pravieo de dividende. tO SLftVIJA" 12-23 - • - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi..... Raz. fondi: 41,336.041-01 K. Izplačano odškodnina In kapitalija 97,814 430*97 K. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica nase države ■ vseskeil elee>-m«jr«>«l»o upravo. Vas oojataDa dej«: ■oaoralnl zaatap V L|nMlaalf • gar pisarne so v lastne j ban ine j hiši **em.w, Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najuiijih oenab Škode eenlnje takoj ia najkolantnejt Uiiva najboljii slovet, koder poslnjs Dovoljuje ia čistega dobička iadatns podpore ▼ narodne in občnokoritto« namene. ladaiateli la eelgavermi aredalk Kasta P ae tetleatielu Lastnina ia tlak »Narodne tlakarnac.