Štev. 36. V Mariboru 8. septembra 1887. Tečaj XXI.
List l judstvu v poduk.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred m v Mariboru g pošilja njem na dom «a celo leto S gld„ za pol leta 1 gld 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja nprarništvu tiskarni s.. Cirila, koroške ulice, hšt. 5. — Deležniki tiskovne«:" društva dobivajo Ust brez posebne naročnin-
Posamezni listi 4ob6 se v tiskarni in uri z- Novak-u na velike.i< trgu po o kr.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani tisti se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od nav.vlne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr t ivvtkrai 12 kr , fr krat 16 kr
Slovenska zemljiška knjiga.
Sopet imamo Slovenci na Stajarskem zabeležiti uspeh velikega pomena. Zemljiške knjige, ki so bile do zadnjega časa slovenskemu jeziku povsem zaprte, ter se v njih na Stajarskem iz ven gornjegrajskega okraja, slov. jeziku ni do volil najmanjši prostorček, odprle so se sedaj slovenskemu jeziku.
G. Miha Vošnjak prosil je pri c. kr. okraj nej sodniji v Celju za vknjižbo lastninske pravice pri nekem kupljenem zemljišču. Pristavil je prošnjo, da se to v zemljiškej knjigi zgodi v slovenskem jeziku.
Okrajna sodnija v Celju pa tega ni storila, nego je vknjižbo vpisala nemško, kakor dozdaj vedno. G. Miha Vošnjak je na to vložil, ker se ni vpisalo sltjvenski, kakor je prosil, pritožbo ter jo je poslal pravosodnemu mi-nisterstvu na Dunaj. Če je hotel kaj doseči, ni mu bilo druge poti. Kakor stoje sedaj razmere, mogoče nam še je kaj doseči le na Dunaju. Tega nas uči doslenja skušnja.
Baron Pražak je vsled te pritožbe tudi spoznal, da ni prav, če se v zemljiške knjige ne vpisuje slovenski, kedar je prošnja slovenska; ukazal je toraj, da se mora zanaprej vsek-dar vpisavati v zemljiške knjige slovenski, če je prošnja bila slovenska.
V nemškutarskih in nemških časnikih je vsled tega, ker se je sopet dalo nekoliko drob tinic pravice slovenskemu jeziku, velik vrišč, kakor če se mački na rep stopi. Nekateri Nemci so res uže tako ošabni, da mislijo, da je edini nemški jezik kaj vreden, ter da mora vse nemški biti samo zavoljo njih, ker so preslabe, ne vemo, ali naj rečemo volje ali pameti, da bi se slovenski itd. zamogli naučiti.
Pravijo sedaj ti nemški modrijani, kaka strašna škoda bo. če se ne bo zarad slov. zemljiških knjig moglo tako z zemljišči barantati, kakor dozdaj. Nam Slovencem pa bo to ravno prav; vsaj ne bodo mogli Nemci, ki so tako
lačni slovenske zemlje, toliko sem riti in Slovencev podjedati, kakor je uže žalibože opaziti okolu Maribora, kj^r je skoraj vsa lepša zemlja v tujih rokah, slovenski prejšnji gospodarji pa so samo hlapci in viničarji
Vs^ed te najnovejše nar^dbe Pražakove i pridobil'si je slovenski jezik sopet večjo veljavo. Tako kprakamo SloveAci vedno naprej korak za korakom; povsod pri uradih uraduje se in se mori uradovati vedno več in več slovenski. Upati smemo toraj, da ne bo več tako dolgo, ko se bo Slovencu pri vseh uradih v vsem postreglo slovenski, ko se ne bo več slovenski jezik potiskal v kot, nasprotno pa oblastno šopirila nemščina, ko bo Slovenec na domačej zemlji imel,, kakor je naravpo, prvo besedo. Odredba pa je ta-le:
Vsled pritožbe, ki se tiče vpisa v zemljiške knjige slov. odločbe v nemškem jeziku, odredilo je V.\c. kr. justično ministerstvo gledč na prej-fšnje.odloke v posebnih slučajih, po katerih se mora poleg določb justičnega ministerstva dne 15. marcija 1862- štv. 865, 20. oktobra 1866 št. 1861 in 18. aprila 1882 št. 20 513 tudi rešenje zemljoknjižnih ulog, ki so slovenska, ne samo v ravno tem jeziku izvršiti, ampak tudi v zemljiške knjige vpisat', z ukazom z dne 21. jul. 1887 št. 12.118 to-le:
Če se govori v omenjenih slučajih z ozi-rom na posamezne slučaje, ki so se godili v okrožju Ljubljanskega dež. sodišča, le o vpeljavi na Kranjskem, razume ee po sebi, da se mora tudi po drugih slov. pokrajinah okrožja višjega dež. sodišča v vseh slučajih, na katere merijo določbe navedenih ukazov z dne 15. marcija 1862, št. 865, dne 20. oktobra 1866 št. 1861 in 8. aprila 1882 št, 20.513 do cela, enako od strani zemljiško-knjižnih sodnij postopati.
Ne more se držati in nasprotuje obstoječim določbam, posebno še določbi § 102 zemljiško knjižne postave z dne 25. julija 1871 ona navada, vsled katere se nalaga zemjliško-knjižnemu uradu, naj vpiše uradno v nemški
jezik preloženo slov. izvirno rešitvo zemljiško knjižne vloge. C. kr. okr. sodišču se to naznanja, da se potem ravna.
V Gradcu, dne 10. avgusta 1887.
S c h m e i d e 1, 1. r. od c. kr. višje dež. sodnije: A p pe 1 m a n, 1. r.
Slovenščina v naših uradni j ali.
(Konec.)
Prišli so drugi predsedniki, druge vlade, toda še nobena ni te opravičene želje izvršila in nas Slovence jako ponižujoča prikazen je to, da celo sedanja justična uprava, posebno pri zadnjih imenovanjih, ni zadostila tej opravičeni potrebi in da je imela nesrečno roko pri izvolitvi osob, čeravno so se ji ponujali slovenščine popolnem zmožni prosilci. Vlada se je morda ravnala pri tem po ozirih na rodbinske ali druge razmere, pa je prezrla, da tem ozirom nasproti stoji pravica celega ljudstva, naj ga sodnik, ki se za nj postavi, vsaj razume. V Celovcu bode se še dalje s tolmači razpravljalo, kakor doslej.
Tolmač morda zadostuje za zunaj, je navadno avskultant, toda manjka mu najvažnejše lastnosti za tolmača, manjka mu zanesljivega poznanja jezika, — ker ti ljudje so skozi svojo učno dobo le revne ostanke maternega jezika v sedanjost rešili, — in ti ljudje so tolmači! Da se razprave s tolmači ne vršč po postavnih pravilih, je celo umevno, če se premisli, da se razpravljanje s tolmači odveč vleče. Komaj, če se opomni, da je x ali y tolmačil; da bi se pa zapisnik pisal ne le v jeziku, katerega piše sodišče, ampak tudi v jeziku stranke, oziroma da bi se njena izpovedba zabeležila v njenem jeziku, kakor veli postava, — to se celo ne prigodi. Pa ne tolmači se le pri deželnem sodišču v Celovcu, ampak tolmači se tudi pri okrajnih sodiščih na Koroškem, in to, gospoda moja, je največja rana na pravosodju koroškem. Po vednem nastavljanju nemških sodnikov ustanovila se je tam institucija, da prosto ljudstvo, naj je klicano k sodišču ali naj samovoljno tje gre, spremljajo posredovalci, kateri kakor si bodi raztolmačijo zadevo stranke sodniku.
Kdo so ti ljudje? V vsaki vasi se nahaja človek, kateri nemško lomi, — rekrutirajo se taki ljudje iz slabih dijakov, vojakov itd. Nič nemajo svojega ti ljudje, če so kedaj kaj imeli, so to zapravili, ker so nagnjeni na to, da zapravijo, kar imajo. Dajo se porabiti pri kupčijah vsake vrste, posebno posredujejo na živinskih sejmih. Imenujejo se mešetarji.
Tem ljudem je na Koroškem zaupano posredovanje med slovenskim ljudstvom in gosno-skami. (Čujte! čujte! na desni.) Ker nimajo disciplinarnega statuta (Veselost na desni), dado
se uporabiti tudi od obeh strani, večkrat to stranke vedč, večkrat se pa to godi za hrbtom druge stranke.
Glede plačila niso izbirčni, vzamejo denar, živež (veselost) in so sem ter tje zadovoljni, da se jim piti da. (Čujte! na desni). Ti ljudje torej posredujejo! Na Koroškem se ne prigodi, kakor drugod, da bi stranka ki v pravdi propade nasprotni stranki očitala, da je zadevo krivično povedala, da je krivo prisegla, — na Koroškem zadeva ta obdolžitev le mešetarje, oni so krivo razpravljali, oni so tako dali priliko za krivo prisego, oni se dolžijo, da so od nasprotne stranke podmičeni. Dovoljujem si pozornost vis justične uprave obračati posebno na to, da se na Koroškem za ta posredovanja v pravdi stroški zahtevajo, da se priznavajo, plačujejo in eksevirajo. (Čujte! na desni.) Pa ne le v zadevah strank, tudi v kazenskih zadevah poslužujejo se sodniki takih posredoval cev in kakih neprilik, do kakih strahovitosti to postopanje dovaja, naj vam dokazuje slučaj, da je v nekej preiskavi zaradi umora preisko valni sodnik, potem ko je nekaj časa sem ter tje preiskaval, na to prišel, da je tisti posredovalec, tisti mešetar, ki je med njimi in pričami tolmačil, sam storilec, sam morilec. (Čujte! čujte! na desni. Posl. Nabergoj proti levici: Kaj porečete na to? Posl. dr Trojan: Ali tudi to hočejo občine? Posl. dr. Foregger: Saj je lahko tudi zapriseženi tolmač morilec!)
Jaz bi lahko še druge slučaje navajal, kako se pravosodje na Koroškem oskrbuje, posebno zato, ker je to zakrito vidu sedanjega voditelja pravosodja; mislim pa, da sem za pravico ljubeče in nepristranske može dovolj povedal. Obračam se do justične uprave, da ona nepremično svoje oči upira v te razmere, katere se ne dajo oporekati, še olepšati ne po nikakih poročilih, in da že takoj misli na to, kako bode te razmere vzboljšala.
Meni se zdi najprimernejše, da se takoj odredi, da se mora v bodoče pri razpisavanju sodniških mest v slovenskih pokrajinah že v natečaju izrecno zahtevati znanje slovenskega jezika v govora in pismu. (Tako je! Prav tako ! na desni.) To je le naravna terjatev. Visoka justična uprava naj si pa že sedaj pridobi temeljite vesti o jezikovnem znanju sodnikov in naj že sedaj gleda, da s premeščenji ali kakor si bodi to zboljšanje upoti.
Prej omenjena in utemeljena resolucija, katero priporočam v podporo in da se ob svojem času vzprejme, se glasi (čita):
„Vlada se pozivlje skrbeti za to, da se mora že pri imenovanju avskultantov na jezikovno sposobnost prosilcev ozir jemati in daje v nadsodiščih Graškem in Tržaškem vselej ono primerno število slovenščine in za Istro hrvaščine v govoru in pismu zmožnih avskultantov,
kolikor se jih potrebuje za nastavljenje na višja ; sodniška mesta, katera zahtevajo to jezikovno ' znanje". (Ploskanje na desni. Govorniku se ! čestita.)
' i
Gospodarske stvari.
Bolena trta.
Iz Ptuja se nam piše: Nova trtna bolezen pokazala se je po vinogradih Mestni vrh, Kicar, sv. Urban, sv. Andraž, sv. Lovrenc v slov. gor. itd. Tudi po Halozah se nahaja.
Trtno listje je suho, da malokdaj tako v jeseni po branju ali trgatvi, trte so skoro že gole, grozdje se suši. G. Balon, ki je kot strokovnjak za trtne bolezni nastavljen od c. kr. ministerstva za poljedelstvo, ogledal si je pred kratkim vinograde v Dravcih ter je konstatiral, da so okuženi po „strupeni rosi" (peronospora viticola).
Ista bolezen nahaja se tudi po zgoraj imenovanih vinogradih in čudim se, da se stvar ne naznani politični oblasti, da bi se vinogradi po strokovnjaku preiskali in bi se ljudje podučili, kako naj proti bolezni postopajo. Kajti, če je res, da ta bolezen branje hitreje od trtne uši vnici in se po vsakem dežu in vetru širi, je nevarnost za posestnika velika. O nekaterih vinogradih reklo se mi je, da v njih ne bode branja že letos, ker so povse okuženi po „strupeni rosi", in ker je že prepozno, da se poskusi to ali ono sredstvo proti kugi. Poduka bode treba, ker je bolezen neznana. Kmet ugiblje razno, kako nastane; ta pravi, da je dež kriv, drugi, da je megla kriva itd.
Pa tudi pomoči bode treba, ker sicer pride dosti, dosti posestnikov na beraško palico.
Za nasadbo gozdov.
V jeseni t 1. se prepusti iz c. kr. vrta za mladičje gozdnih dreves v Gradcu ubožnišim posestnikom na Štajarju, ako dokažejo, da čejo v resnici nasaditi si gozde, zastonj, to je brez odškodnine, teh-le drevesec: 1. dveletnih smrečic 280 000, 2. dveletnih črnih borov 90.000, 3. dveletnih belih borov 8O.000 in dveletnih mecesnov 6000.
Kar se drevesec le tem posestnikom ne prepusti, to se jih pa proda za odškodnino, tedaj tisoč 2letnih smerečic proda se za fl 1.20, črnih ali belih borov pa za fl 1.40, za enako ceno oddajo se tudi 2letni mecesni.
Oglasiti se ti je pa v obeh slučajih, t. j. ako jih želiš brez denarja ali pa za denar, naj j • dalje do dne 20. septembra t. 1. pri c. kr. dež. \ gozdnem nadzorniku v Gradcu. Napis je ta le: ' „BI. g. J. Polzi, c. kr. dež. nadzornik v Gradcu, j v hiši c. kr. namestnije" ali pa nemški: „K. k,
Landes-Forstinspector in Graz, k. k. Statthal-terei Gebaude".
Naše bralce opomenimo tem raji na to, ker želimo, da si zasadč, ako le imajo tako zemljišče, ki je ugodno za gozd, prav veliko gozdov. Marsikdo ima vinograd, ki ni vreden, da ima tako ime, naj ga opusti pa napravi iz njega gozd.
Sejmovi. Dne 12. septembra v Rušah, v Šmarju, v G. Radgoni, na Loki, pri sv. Janžu poleg Sp. Dravberka. Dne 13. septembra v Dob-jem. Dne 14. septembra pri sv. Ani na Krem-bergu, v Rogatcu, v Sevnici, v Ivniku in Go-lobinjaku. Dne 15. septembra v Pleterju in v Zdolah.
Sv. Vid blizo Ptuja. (Iz šole.) Rojstni dan Njih Veličanstva presvitiega cesarja Franca Jožefa I. smo 18. dan avgusta tudi pri nas prav dostojno obhajali. Že predvečer smo si priredili majhno veselico. Po večerni molitvi je vrla Barbarška godba svirala skozi našo prijazno vas. Vidovčani, stari in mladi obojega spola, smo se zbrali z godbo sredi vasi na občinskem prostoru tik Ilovšekove gostilnice. Ko se je na bližnjem visokem Dravinjskem vrhu užgal veliki kres, zaklicali smo z navdušenostjo trikratni „živio" in „slava" presvitlemu cesarju in godba je krepko zasvirala cesarsko himno; strel iz možnarjev pa se je razlegal daleč črez ptujsko polje. Naši dijaki so spuščali rakete in priredili lepi umetaljni ogenj. Z napitnicami, slovenskim petjem in godbo smo se radovali do poznega večera. Drugo jutro nas je že na vse zgodaj zopet godba na noge poklicala. Ob 8. uri je bila slovesna sv. meša z godbo in „Te deum"; te cerkvene slovesnosti so sevdeležili: šolska mladina tukajšnje in Selške šele z uči-teljstvom, občinski odbor sv. Vidsko-Pobrežki „in corpore", udje krajnega šolskega sveta, ravnatelj Vidovič iz Gradca in mnogo drugih ljudi. Pri „Te Deum" je šolska mladina cesarsko pesem posebno navdušeno popevala. Po minolem opravilu v cerkvi je godba zasvirala „Radecky-marš" in vsi smo se podali na prijazen občinski prostor „pod lipami". Na to se vstavijo učenci na krog in občinski predstojnik, g. Šo-štarič povzame besedo ter razloži pomen in ime-nitnost 18. avgusta za vse avstrijske narode in še posebno povdarja veliko dobrotljivost našega presvitiega vladarja, kateri je v preteklem letu tudi za našo novo šolo 150 gld. darovati blagovolil. Ko govornik konča s živio-klicem na presvitiega cesarja, zadoni iz 400 otročjih grl navdušeni trikratni „živio !", godba pa med pokanjem možnarjev zasvira cesarsko pesem. To je bil veličasten trenotek! Otroci
so se potem zadostno pogostili s kruhom in dobrim haloškim vinom, katero so darovali tukajšnji blagi dobrotniki in šolski prijatelji. Za tem g. nadučitelj Robič nazdravlja vsem milim prijateljem šole in šolske mladine ter se v imenu te zahvaljuje osobito preč. g. kaplanu o. Er-nestu Čučku in obč. predstojniku g. Šoštariču, katera sta k tej patrijotični veselici veliko pripomogla. (Zivio!) Ko so otroci še nekaj mičnih pesmic zapeli, so se odpustili domu, in godba jim je zasvirala „Filipovič marš" za odhodnico. vsi drugi gosti — 26 oseb — pa k skupnemu obedu v Tlovšekovih prostorih, kjer se je na-pivalo presvitlemu cesarju, g. župniku, kateri se zaradi nekaterih opravil v svojem domovinskem kraju žalibog te veselice vdeležiti niso mogli, g. kaplanu, uiiteljstvu, krajnemu šolskemu svetu, občinskemu odboru, našemu rojaku, tukaj na počitnicah bivajočemu šolsk. ravnatelju Vidoviču iz Gradca, našim gospem in go-spodičinam itd. Veselili smo se nadalje s petjem in z godbo. Tako je minol pri nas 57. rojstni dan našega presvitlega cesarja, katerega nam še mnogaja leta Bog ohrani, Bog obvari!
Iz Negove pri Radgoni (Šolska veselica.) Naj mi bode dovoljeno izpregovoriti nekaj besedic o lepi in slovesni veselici, katero je imela šolska mladina tukajšnje trirazrednice dne 18. avgusta, da bi kolikor mogoče slovesno obhajali veseli rojstni dan presvitlega cesarja. Po dokončanej službi božji so se podali otroci pod vodstvom svojih učiteljev v bližnjo vas Ivanjce h g. obč. predstojniku Ivanu Vogrinec, kjer so jih pogostili z jedjo in pijačo. Veselje in radost nežne mladine, korakajoče z zasta vami zamore le tisti zapopasti, ki živi in deluje v okrogu tacih otrok. Godci so čvrsto godli, možnarji pokali ter sosednim občinam naznanili, da je prišel čas rajanja in veselja. Na veselišču se je zbralo mnogo ljudstva. Med drugimi gosti, ki so se udeležili veselice, naj bodo omenjeni ('ast. g. župnik — zlatomašnik — č. g. kaplan, č. gospodje graščine Negovske in č- g. Martin Lasbahar, c. kr. višji poljeme-rec na Dunaju Kmalu po prihodu stopi gosp. nadučitelj na govorni oder, pozdravi vse goste, ter razloži pomen dneva, delovanje presv. cesarja in razvitek avstrijske monarhije. Dalje sta govorila oba g učitelja Prvi je govoril o cesarju iMaksu I, zadnjem vitezu, o nadvojvodi Ivanu, ter sklenil z besedami presvitlega cesarja: „V šolo vedno rad grem", ter stariše spodbujal, naj tudi oni redno otroke v šolo po šiljajo. Drugi je govoril o Turkih, kateri so v naših slovenskih deželah neizmerno veliko nezgodo povzročili. Razložil je, kako so Turki v Evropo prišli, tukaj svojo moč širili in postali strah in trepet vseh dežel Vmes so učenci prednašali razne piozaične in poetične reči, zadevajoče našega presvitlega cesarja ali pa sploh
ljubo domovino. Konečno še so govorili preč. g. kaplan o cesarju, njihovem delovanju in življenju kot kristjanu. Taisti učenci in učenke, kateri so najboljše prednašali, so dobili v spomin 18. avgusta lepo podobo cesarja Franca Jožefa I. Za vsak razred ste bili dve podobi odločeni. Zdaj nastopi zopet g. nadučitelj ter se zahvali vsem šolskim prijateljem in vsem drugim gostom, kateri so pripomogli, da se je ta šolska veselica tako dobro obnesla. Potem se začne občno veselje; a ker so se na nebu prikazali temni oblaki, so učenci in veliko gostov okoli 2. ure zapustili kraj, kateri jim bo gotovo ostal v vidnem spominu. Srečni so otroci in stariši, ki imajo dobre in marljive učitelje; srečni so pa tudi učitelji in otroci, ki imajo dobrosrčne in radodarne šolske prijatelje.
—a.—
Iz Nove cerkve. (Zahvala.) Hvaležno podpisani občinski urad Novacerkev bi. Celja, sprejel je kot milodare za pogorelce v Novi-cerkvi od sledečih p. n. dobrotnikov in dobrot-nic: Najpoprej izreka v vsej ponižnosti in dostojni hvaležnosti podpisani odbor v imenu vseh hvalo-dolžnih pogorelcev prisrčni: „Bog plati in Marija Mati" a) svitlemu cesarju za 800 fl. b) slavni starodavni Štajarski hranilnici v Gradcu za 1000 fl c) Slavnemu deželnemu odboru za 1000 fl. Nadalje sledečim: Veleblag. g. dr. Paltaufu, direkt. Dobrnskih toplic'50 fl., g. županu Kovaču na Teharjih za 14 fl., g. Mo-ric Stallner ju veleposestniku za 101 fl., slav. trgu Vitanje po g. dr. Lautner-ju za 67 fl, staroslav. mestu Celje za 741 fl., g. Fr. Kam šak-u Dobrnskemu za 1 fl., g. Ant. Henn Voj-niški za 20 fl, vlč. g dek. K. Gajšeku za 5 fl., g. Paulini Henn, Vojniški za 5 fl., č. g. M. Karbi Dobrnskemu 2 fl , velebl. g. Gust. Val-ther, Soteškemu grajščaku za 25 fl., gosp. dr. Glantschnigg-u, Celjskemu za 20 fl., slav. občini Višnjaves za 2 fl. 50 kr., pridnim Petrovčanom 4 fl , slavnemu Žavcu 5 fl. 60 kr., slav. občini Kozjak za 5 fl , slav. trgu Velenje za 90 fl. Pri tej priložnosti naj sprejemajo očitno tudi Njih excel, prevzv. in premil. knez in škof za velikodušni dar 110 fl prisrčni: Bog plačaj. Razun teh darov sprejel je hvaležno podpisan : občinski urad Novocerkevški tudi različnih mi-lodarov: v obleki, v obutelji. zlasti pa živeža: krompirja, ovsa, hajdine, rži, pšenice, prosa, moke, špeha, zabele, fižole itd. Vse te milodare razdelil je hvaležno podpisan občinski urad — ne z malo skrbjo — med uboge pogorelce No-vocerkovške, ter se usoja tukaj očitno prisrčno zahvalo izreči. Bog povrni vsem blagodušnim in milosrčnim dobrotnikom sto- in tisočkrat! Tukaj izreka tudi najtoplejšo zahvalo vsem ti- » stim, kateri so pomagali na dan požara, prišli n a pogorišče gasit in branit našo cerkev, fa-rovž itd. Posamezne požarne družbe: Celjska,
Vojniška, sprejmite prisrčni Bog plačaj („Ver-gelt's Grott"), ker Vašega truda in škode nismo v stanu denarno poravnati! Skoraj bi pozabili, česar vendar pozabiti in objaviti zahvalno ne smemo: Veliko dobroto nam je storila Vojniška mitnica, katera je vsled blagodušnega dovoljenja veleblag. g. Janeza Girstmajerja najemnika mitne vžitnine vse voznike, kateri so za pogorelce kaj pripeljali, brezplačno sprejemala. Prisrčno zahvalo slednjič izrekamo vsem blagim sosedom, kateri so naše pogorelce pod streho vzeli, vzlasti preč. veleuč. in veleblag. gospodu kanoniku dr. Lav. Gregorecu, kateri so gasilcem pijače in pogorelcem postrešje dali. in so tako požrtvovalno v zvezi in v porazumljenju s podpisanim srenjskim županom pri razdelitvi milodarov med pogorelce sodelovali.
Novocerkevški občinski urad, dne 18 jul. 1887.
Janez Pinter, Alojzij Sijanec, obč. predstojnik.	obč. odbornik.
Iz Podove na Ptujskem polju. Nič ne
bi škodilo, če bi priljubljeni „Gospodar" včasih tudi po vasčh Ptujskega polja ljudi zavednosti budit prišel in nedostatnosti tukaj vseljene odpravil. Dokaj dela Te tukaj čaka dragi „Gospodar"! Veliko in gosto naseljenega ljudstva imaš tukaj in prav toliko grdih navad ali raz vad, malo ali nobenega zavedneža. Prav zato pa tudi ni skoraj celo leto videti dopisa iz tega kraja, ker človek — se v6, nima kaj veselega poročati, ne všečni tepeži, ostudne tatvine, ki se že zelnikov ne izogibljejo, poboji, psovanje, radi katerih reči so sleherni teden obravnave pri c. kr. sodniji v Mariboru, za Boga! ne zaslužijo, da bi se svetu naznanjale. Toraj nič več o tem. Naj mi bo le še dovoljeno slovenskim sobratom poročati, da je dne 18. t. m popoludne tukaj toča strašno lomastila: bila je posamezna grudne velikosti in teže kilogramov. Ena takih je konjarju na nogo padla in mu jo ranila, da je še zvečer domu gredž krvavel; druga je kmeta skozi klobuk tako vdar.ila, da je še drugi dan za bolečino stokal. Kar ni razsekala, je pa v zemljo stolkla tako, da ubogi kmet ne bode od jesenskega pridejka ali kaj vrednega sadja prav nič dobil. Žalostna mu majka! Tudi na političnem polju je tukaj vse, vse žalostno in starokopitasto. Naš župan se je skozi celo svojo triletno dobo šopiril s svojo preblaženo nemščino v pisarnici in razven nje, došlih pisem pa v pravilnej nemščini menda še prav umel ni! Njegovo županovanje bilo je nemško in drago. Ljudstvo komaj pričakuje raz-pisanja novih volitev, doba je namreč že 2. avg. 1887 iztekla, pa še le ni nič slišati, nasprotno se govori, da vsaj do novega leta ne bo nobenih volitev. Nadejamo se pa, da bo pravično c. k glavarstvo vsekako volitve brzo razpisalo, ker tako veleva postava.	Špehar.
Iz Frama. (Svečanost.) Redka slavnost se bo obhajala dne 15. t. m. v našej prijaznej dolinici. Ta dan se bo odkril spomenik pred 29 leti umrlega učitelja Fr. D>manjko. kateri se je tukaj trudil 39 let. Postaviti ga da vrli naš rojak in pisatelj g. dr. Pavel Turner kot hvaležni učenec. Radostno zanimivanje do tega še živečih učencev rajnega priča, da jim je bil dober in ljubeznjiv učitelj. V čast njegovega spomina vršila se bo ta slovesnost, kolikor mogoče, dostojno in sicer po sledečem vzporedu: Ob 10. uri predpoldne slovesna sv. meša. 2. Slavnostni govor pri odkritju spomenika na pokopališču. 3. Pogostenje šolske mladine. 4. Skupni obed (oseba 70 kr.) 5. Koncert. K udeležbi te v resnici redke slovesnosti se vabijo najuljud-neje prijatelji šole, posebno pa učenci pokojnega in slavno učiteljstvo. Kdor se udeleži, naj to zaradi skupnega ofieda blagovoljno naznani do 13. t. m. pod naslovom: Fr. Pirkmaier, nadučitelj v Framu (Kranichsfeld.)
Slavnostni odbor. Od sv. Marjete niže Ptuja. (Požar.) V nedeljo 4. t. m. nas je zadela grozna nesreča. Hitro po večernicah začne v Gorišnici pri Preacu ali Olarju goreti in močen južni veter širi plamen tako naglo, da so v hipu šesterih posestnikov stanovauja se vnela. Zgorelo je razven enemu vsem drugim tudi že spravljeno zrnje, vsem pa krma; dvema pa se ni moglo ničesar rešiti, posebno, ker ni bilo niti gospo darjev niti gospodinj doma. Tema je zgorelo vse pohištvo, vozovi, itd. Kolikor se je dal<> so gasili domači; pozneje pa je poslal mladi gosp Pongrac, Dornovski grajščak, svojo brizgalnico ter je tudi sam pomagal, da se je ogenj ležje pogasil in tako se ustavila daljna nevarnost. Za to mu izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Revščina je velika in za to prosimo vse znance in rojake, naj nam blagovolijo pomagati, reveže podpirati in darove svoje župnijskemu uradu poslati	Gorišničan.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Nj. veličanstvo svitli cesar ogleduje si te dni vojaške vaje po Oger-skem, v četrtek jutro ob polu devetih pride pa v Medjimurje in sicer v Čakovec. Tu bode slovesni vzprejem, tje pride tudi deputacija šta-jarskih Slovencev. Madjarska vlada želi, da se vrši vse madjarski in kakor jo poznamo, bode to tudi nje največja skrb. Kaj pa, če bodo naši ljudje klicali živio ? — Drž. zbor se snide še le v začetku meseoa oktobra, dotlej pa potlej zboruje, ni še določeno. — Nemški listi so raznesli glas, da minister baron Pražak odstopi. Ni verjetno, da se to izgodi tako kmalu, toda če se izgodi, potem ne vemo, čemu še držč slov. - poslanci dalje z vlado. — Kirchmayr, liberalec
od nog do glave in ščuvar kmetov po Gornjem Avstrijskem, sedi sedaj že v zaporu Poleg drugih svojih liberalnih poslov odkupoval je še kmečke sinove od vojaščine, to se vč. za drag denar, tega je spravljal v svoj žep, kmečki sinovi pa so se vojaščine oprostili, če niso bili za njo, če so pa bili, jemali so jih seveda v vojake. Liberalizem in spridenost hodita pač rada skup po eni poti. — V Gradcu ostane ce-sarjevič Rudolf meseca oktobra tri dni, potem pa še obišče druga mesta po Stajarskem. Po vseh se delajo za vzprejem potrebne priprave. — V Ivniku je bil shod „bauernvereina okolice Mariborske", kmetov je bilo malo prišlo, za to pa precej liberalne gospode. Jurij vitez Schönerer in pristaši njegovi so se lehko prepričali, da kmetje ne marajo za bauernverein. — Ko roški liberalci trde še vedno, da slov. ljudstvo ne mara za novo (?) slovenščino. Čudo bi to sicer ne bilo, saj se v šolah, kakoršnje so sedaj skorej po vsem slov. Koroškem, še ne na-uče otroci slovenski brati. Ker se pa množi število udov družbe sv. Mohorja in slov. „Mir" vedno bolj širi, to nam kaže, da je ravno narobe resnica. — Mil. g. dr. Kahn, kujezoškof v Celovcu, pridobiva si čedalje bolj zaupanje Koroškega ljudstva, zato pa nemškim liberalcem ni nič več po volji. No katoliškega škofa skrbi to pač malo. — Dr. Ferjančič ima v četrtek, dne 8 v septembra v Cerknici volilni shod in prof. Suklje ga je imel v nedeljo dne 4. sept. v Višnji gori. Taki shodi so dobri. — V Met liki se napravi vrt za ameriško trsje, — Cč. šolske sestre imajo nekaj časa sem šolo za gluhonema dekleta v Šmihelju pri Novem mestu. Sedaj je tacih ondi 12. — V Gorici dela vlada priprave za zidanje novega poslopja za žensko učiteljišče in začne se delo že prihodnjo spomlad. — Otroški vrt za slov. otroke je v Gorici na dobrem glasu in slov. stariši dajo va nj kaj radi svoje otroke, plačilo je le malo. — V slov. otroški vrt v Podgori vzprejetih je 60 otrok, v laški pa samo 33 in še teh je menda preveč — Pri Trstu je ruski parnik „Strelok", naročil si je vode pri nečem Rocco ki sploh to oskrbuje. Tudi tokrat je je parniku priskrbel, toda voda je bila ostrupljena. Na srečo so še to zapazili, predno so je pili. Kdo in zakaj je to storil, to še ni dognano. — Meseca julija se je v Trstu 6907 živali povžilo, 1652 je bilo volov, 257 krav in 14 konj, ostale pa so bile drobnica in perutnina. V Pazinu je obč. zastop v rokah hrv. narodnjakov, toda župan je Lah. Da-si je v največjem nasprotju z zastopom, vendar noče odložiti županstva. — Vojaštvo v Bos-niji se pomnožuje in ima poslej vsak bataljon 6 stotnij. — Hrvaški sabor je pretrgal svoje zborovanje, pravi se, da za to, ker pride svitli cesar na hrv. mejo, v Cakovec ter ga pojde ban pozdravljat. — V Pesti bode koncem sept.
posvetovanje ministrov avstrijskih in ogerskih, kakor se čuje velja to posvetovanje davku na sladkor. — V Galiciji so se po nekaterih kra jih uprli kmetje novi cestni postavi, bali so se bojda, da se vpelje „rabota" na novo. Tu manjka poduka.
Vunanje države. Bolgarski knez že sedaj ima novo ministerstvo, v njem so možje iz vseh strank. Prvo djanje tega ministerstva bode to, da nasvetuje knezu, naj prekliče obsedno stanje ter razpiše nove volitve za malo sobranje. — Knez Ferdinard pojde k malu iz Bolgarije ter se poda v Peterburg in Berolin, da si pridobi parjenje in kdo ve, ali se še ke-daj povrne? — Turčija ne pošlje posebnega komisarja v Bolgarijo in tedaj pa tudi ruski, Ern-roth, izostane, to je za sedaj menda najpamet-niše. — Srbski minister, Ristič dela na to, da spravi red v drž. kase, zato varčuje, kjer more. Na odpust je šlo 5000 vojakov in uradnikom se bode plača znižala za 30 odstotkov, zadnje bode težko izpeljati. — Rusija ne misli več na kako zvezo z Nemčijo, taka veže brž Rusijo, le-ta pa si mora obdržati proste roke. Vsled tega ne bode nič iz shoda vladarjev Nemčije in Rusije. — Nemški cesarjevič je ozdravel ter ni več strahii, da bi se mu v vratu unelo, vrnil se bode torej k malu v Berolin, — Na mejah v Loreni in Alzaciji kazali so doslej leseni koli, kje se začne francoska in kje nemška zemlja, poslej pa bodo postavili železne stolpe, kajti lesene je ljudstvo na večih krajih popipalo. — Belgija in Anglija se še niste poravnali glede ribičev, ki so se bili stepli ter se poganja čvrsto vsaka za pravice svojih ljudi. — Anglija bi rada Španiji prepustila trdnjavo Gibraltar, ko bi ji ta izročila drugo, Ceuto. S prvo si bojda Anglija ne pomore veliko, ko bi ondi prišlo do vojske. — Na Francoskem se vršč poskušnje nagle mobilizacije, to je, radi bi izvedeli, koliko časa je treba, da se kak oddelek vojakov zbere. Ljudstvo se pa temu upira in tudi višjim generalom ui po volji, nekaj ker stane kacih 8 milj , nekaj pa, ker izvedo to tudi druge vlade, izlasti še Nemčija. Tega pa bi ne bilo treba. — Španjska kraljica-udova uživa vse zaupanje ljudstva ter ni več strahu, da se uname kje nemir. Celo Don Carlos se ne mara več potegniti za svoje pravice, ki jih ima do kraljeve krone. — V Ameriki na otoku Portorico, pa so se vendar-le vzdignili kmetovalci zoper Španjsko vlado, toda zaroti so prišli še o pravem času na sled ter so jo kmalu zadušili. Uzrok ustaje ni znan — Italija še ni spravila kolere izven svojih mej, vendar pa je že precej ponehala. Tudi na otoku Siciliji, pojema ta morilka. — Nova carina, katero vpelje Italija brž, ko jo drž. zbor vzprejme, bode največ avstrijskim trgovcem na škodo. Vzviša se pa carina na drva, na oglje, na kože in tudi
na volno. — Abesinski kralj se hoče poravnati z Italijo gledi zemlje ob Rdečem morju. To poročilo pa ni, da mu človek verjame. — V Afganistanu ste se Anglija in Rusija na mirni poti poravnali gledi mej. Prepira je bilo zavoljo njih doslej do volje. — Na severu afganistanskih pokrajin je nova ustaja zoper emirja in Ejub-kan je menda že tje utekel.
Smešnica 36. Gospa pošlje deklo na trg, naj ji kupi za 20 kr. jajec, po 6 za desetico. Dekla odide, čez nekaj časa se vrne, pa s prazno locanjico. Nevoljna jo vpraša gospa, zakaj da ni prinesla jajec. „Saj nisem mogla", odvrne ji dekla, „kajti ponujale so mi ženske po 7, ne pa po 6 jajec za desetico".
Razne stvari.
(Za dijaško kuhinjo) daroval je vlč. gosp. vpokojeni župnik Boštjan Magdič 50 gld. Bog plati!	Al. Meško, denarničar.
(Posojilo.) Dež. odbor je privolil, da sme mesto Maribor vzeti iz nova 150.000 gld. posojila. Maribor se lepša, tega ne tajimo, ali da leze v dolge, kaže to privoljenje.
(C. kr. pošta.) V Faalu na koroški železnici se je s 1. septembrom odprla c. kr. pošta Na tej pošti vzprejema se tudi denar za c. kr. poštno hranilnico.
(P e t i n d v a j se 11 e t n i c a.) Narodna čitalnica v Skofji Loki obhaja v nedeljo due 11. septembra svojo petindvajsetletnico. Dopoludne bode ob 9. uri sv. meša, popoludne ob 4. uri je prosta zabava na „Stemarjih" s petjem, godbo in šaljivim prizorom, zvečer ob 7'/» pa bo ve selica v čitalničnih prostorih
(Žetev.) Pri sv. Vidu na Koroškem so imeli tovnej slovesen sklep žetve. Sprevodili so „boginjo žetve" v procesiji in za njo so tudi šolske otroke zlorabili. No mi se veselimo, če je bila ondi žetva tako obila, da so si lehko tako „veselje" naredili, toda to že smemo reči, da smo si mislili zahvalo za bogato žetev dru-gačnjo, vsaj nekaj bolj krščansko. „O bauern-verein', kam te pelje liberalna gospoda!
(Priznanje.) Slavnost v čast Dav. Tr-stenjaku o njegovi petdesetletnici pisateljevanja se je zadnjo nedeljo vršila v lepem vremenu in se je do konca častno izvršila. Deputacij se je v Starem trgu čast. gospodu poklonilo veliko in iz vseh krajev, koder prebiva slov. ljudstvo. Omenimo pa še posebej deputacijo „Ilirske ma tiče" iz Zagreba, koroških duhovnikov in slav-Ijenčevih rojakov, vrlih Sčavničarjev. Občina sv. Jurij na S avnici mu je pa izročila krasno diplomo častnega srenjčana.
(Samomor.) V Gornji Radgoni se je uto-topil nek Ferdo Detteibach. Nesrečnež je imel dve ženi. Prvo nekje na Ogerskem, drugo pa
pri Radgoni. Ko se je to izvedelo, izognil se je časni kazni po samomoru. Tujcu pač ne gre vera
(Dirka.) V Celju se je ustanovilo društvo za redne dirke. Dne 25. septembra naredi veliko dirko za domače konje na c. kr. vadišču v Spodnji Hudinji. Mesto Celje je odločilo za darilo 50 gld.
(Nestrpljivost.) G. Miha Polutnik, vodja mestnih redarjev v Celju, ni Slovenec. Tako trdi sam v „D. W." Ali mu pač bode „D. W." sedaj odpustila, ker ni ušel iz cerkve, če prav je bila poroka slovenska?
(Požigalka.) Rozalija Kos, 16 let stara dekla pri J. Brezniku, mesarju na Tezni pri Mariboru, je letos že šestokrat poskusila po-žgati poslopja svojega gospodarja. Pri zadnjem poskusu pa so jo prijeli ter je že tudi obstala, da je vselej le ona požgala.
(Posojilnica.) Hranilno in posojilno društvo v Ptuju imelo je v prvem polletju 1887 dohodkov 93.071 fl. 57 kr., stroškov pa 91.786 fl. 75 kr. Promet tedaj: 184.858 fl. 32 kr. V celem letu 1886 bilo je prometa 288.163 fl. 86; iz tega se tedaj razvidi, da se je v letošnjem polletju zvišal promet za 40.776 fl. 53 kr.
(Steklina.) Uni teden je v Racali poginil pes ter so bila vsa znamenja zato, daje bil stekel. Vsled tega pride menda vsa pesja zalega v tamošnjem okraju v zapor.
(Nesreča) Pri Celju so bile vaje c. kr. reservistov. Ko je J. Čmaje, doma v Pranko-lovem ter kacih 19 let star, bil na polju, h kratu zleze na kup, ne da bi vedel zakaj. Še le na tleh začuti, da mu je kroglja pretrla koleno. Le ta pa je prišla iz Prekorja, kjer je bilo streljanje c. kr. reservistov, tedaj dalje kakor 2000 stopinj
(Občni zbor) podružnice sv. Cirila in Metoda v Rečici se je vršil zadnjo nedeljo ter je bilo precejšnje število udov navzočih. Novih udov pa je v tem zboru 7 pristopilo.
(Slepar.) Vinko Arnuš, doma v Lahon-ščaku, spriden dijak, se je že precej potepal po svetu, tudi prekrstil se je v Mirka Agiča. Sedaj pa ga je c kr okr. sodnija v Celju priprla za eno leto v ječo.
(Zdravišče.) Društvo za olepšanje mesta v Celju bi rado, da bi se mesto izpoznalo za zdravišče ali kakor pravi, za „kurort". Mestni zastop pa še ima to jabelko za prekislo ter se noče poganjati za to ime. V tem se zla«amo po polnem z zastopom. Celje bi od tega imelo le škodo in potlej pa tista megla!
(Duh sprememb e.) v C. g. Fr. Šalamun, kaplan pri sv. Juriju na Ščavnici, gre za II. kaplana na Ptuj, č. g. Jarnej Frangež, kaplan v Vuzenici, gre na njegovo mesto k sv. Juriju na Ščavnici in č. g. Fr, Vidmajer, novomašnik nastavi se za kaplana v Vuzenici.
Posestvo na prodaj!
Podpisana prodaja lepo posestvo z zidano hišo in takim gospodarstvenim poslopjem in s studencem pod streho za manjšega kmetovalca, krčmarja ali trgovca. Posestvo je tri minute od cerkve oddaljeno.
l)or-otoj» Skerlec,
13 pri sv. Tomažu blizo Velike nedelje.
Miha Sirotič,
slikai* iti namazavee
v Mariboru, ISurggasse št. 29
se priporoča p. n. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela s poroštvom za dobro postrežbo in nizko ceno
Zahrala.
Podpisani se srčno zahvaljujem zavarovalnemu društvu „North. British na Dunaju" za hitro in popolno izplačanje škode, katero mi je strela na mojem poslopju naredila, in tudi to društvo vsakemu najtoplejše priporočam.
Ravne pri Šoštanju, dne 28. avg. 1887.
Kaspar Šaunik.
umf
¡3^
t naravi.
-m
Naznanilo.
Nove polovnjake,
z železnim obročjem, po novem cementirane prodaja po ceni
Feliks Schmidl,
1	sodar v Mariboru.
Prodaj alnica
z uiešanim blagom,
na najlepšem mestu trga Ptujske gore, kjer je velika božja pot, ki obstoji iz štacuna, 3 sob,
2	kleti, kuhinje, vrta, potem poslopja za maga-cin, hleva, štirih glav živine in 4 plugov njive, se da v najem na več let z vso opravo za šta cuno. Več pove lastnik Ant. Sicherl, trgovec na Spodnji Polskavi via Pragerliot na Šta-jarskem.	1-3
Te bukve se dobe v prijetni besedi in snažni obliki za revnih 45 kr. s pošto vred vedno v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Vredne so svojega denarja.
za žganje, ki drži 77 litrov z vso pripravo, skoraj nov, je na prodaj v Mariboru, mlinarske ulice št. 1. 1-3
Vsake vrste barve
bodi si suhe ali v firnis pripravljene, potem laake, firnis, bronse, vse velikosti šopke (pim-selne) priporoča po zelo nizki ceni
M. Berdajs, 2-3	v Mariboru.
Ceniki so na razpolago franko.
Ti^lim* donijo civilno in vojaške osebe, tudi v pokrajinah od 300 gld. naprej za 1—10 let, oziroma se lehko v malih obrokih nazaj plača Naslov : F. Curre, Credit-Cescliaft, »raz.	8-25
"VH-J-^i 19 let star. kije letos org-¿'iiOiU.Clii.lj', ljarsko šolo Cecilijinega društva v Ljubljani prav dobro izvršil, želi takoj sprejeti orgljarsko in cerkveniško službo Naslov: Filip Lokan na Vranskem (Franz )
Sadja za tolkljo
se kupi 300 štartinjakov. Več pove Josip Robič v Magdalenskem predmestju, Triester-strasse hštv. lO.	3-3
VnnCttSdfcVft* se P" Ormožu de-Haia|t"Bga lavnica s ključarskim obrtništvom. Cena je za celo leto 18 gld Naslov se izvč pri upravništvu „Slov Gosp." 2-3
Prid »i «lijaki
se vzamejo na stanovanje in v hrano. Več se izvč pri hišniku v hramu gosp. barona Rasta, Theatergasse hštv. 15 v Mariboru.	3-3
ne omogoči ozdravitev samo premožnemu, marveč tudi najiibornejšemu bolniku. Popolnoma pravici v čast imenoval jo je neki visokočastiti gospod duhovnik „pravo roko Božjo", ker polajša in ozdravlja najhujše bolečine in najnevarnejše bolezni, ter odstrani, ako so rabi pravočasno, velike nesreče in prihrani tako marsikomu veliko bêdo in solza.
Izdelovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld S« kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpé p. t. naročniki.
Dépôts v Mariborn lekar Rancalari, v Gradcu Eichler in Nedved, v Celju Kiipfersclimied, v Celovcu Tliurinvald, v Beljaku Seholz, v Tarvisu Siegel. 23
Isdaiatolj in »aložnik bat. tisk društvo Odgov. urad. E. Ferk. Tisk tiskarne »v. Cirila. (0di;ov- J. Otorepec. )