Poštnina plaćan* * gotovini Leto LXVII., št. 76 LJubljana, sreda 4. aprila 19M Cena Din 1.- izhaja vsak d ari popoldne, izvzemat nedelje ln praznike. — Inaerati do 30 petit vrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust pc dogovoru, inseratni iavek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBUANA. Knaflrva nlica St. 5 Telefon st. 8122, 3123, 3124, 3125 in 8136 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 441. — NOVO MESTO. Ljubljanska ceata telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon St, 66. podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. NOVI ITALIJANSKI MANEVRI Bojazen pred sporazumom med Francijo in Anglijo — Italija hoče povezati razorožitveni problem z avstrijskim vprašanjem kim, -i. aprila r. Kratek odmor, ki jL nastal v razorožitvenih pogajanjih med Francijo in Anglijo, je po sodbi tuka mi h diplomatskih krogov posie-dica stal šča Anglii-e. ki se še ni mogla odločiti za defenzivne sklepe, marveč čaka na sestanek predsedstva razoro-:itvene konference, ki bo imelo svojo - - lo aprila v Ženevi. Po prizadeva-njti angleške viaJc naj bi biia ta seja več ali manj formalna in naj bi se ome-jiia zgolj na to, da ugotovi ugoden raz-v;). dipiumatbkih razgovorov. £ele na podlagi osebnih razgovorov, ki bi jih imel pr: tej priliki zunanji minister Simon, bo Anglija sklepala o nadaljnih si lemicah posredovalne akcije, na katero se pripravlja. \ vseh diplomatskih krogih so si nj asi je uspeh angleške posre- 0a-\aine akcije odvisen od sporazuma, Ki h k dosežen med Anglijo in Francijo glede francoskih zahtev, nanašajočih se ua jamstvo varnosti. Tukajšnji politični krogi zatrjujejo, da je Italija pri-pravijena podpirati angleško posredo-valiK> akcijo, ki ima predvsem za cilj pridooiti Nemčijo za to, da podpiše spM. no konvencijo o omejitvi oboroževanja. Italija tudi ne bi nasprotovala angleško-francGsRemu sporazumu v vprašanju varnosti. Vztraja sicer na stahšču, ki ga je obrazložila v svoji ziMni ra/or<:/it\ eni spomenici. T-.da če uspe Angliji, da skupno s Francijo najde formulo, po ka:eri se oboroževanje ne b: sarno omejilo, marveč tudi reduciralo, je Italija pripravljena spre-jet tudi tako rešitev. Treba pa je tako; naglasiti, da so po trenutnem stanju izgledi na tako rešitev dokaj malenkostni. Po informacijah iz Londona Francija slej ko prej vztraja na tem, da mo- . jamstva Anglije obsegati ne samo zapadno mejo Francije, marveč tudi meje njenih zaveznikov v Srednji in \ / ..mini t\ropi. Fašistični trsk se zelo razburja ,aradi tega stališča Francije in dokazu'e, da je na tej osnovi vsak konipromi:* nemogoč. Italija zastopa mnenje, da je v sedanjih razmerah nemogoče e^.oiialni sporazum o garancijah varnosti, ki bi pretvoril obstoječi locarnski sporazum v splošno evropsko pogodbo, izvesti. Italija računa na to, da Anglija ne bo pristala na tako kombinacijo. V bojazni, da bi vendarle prišlo in.d Anglijo in Francijo tudi na tej t snovi do zbližanja in sporazuma, je sedai rimska vlada poslala državnega pod:ajnika zunanjega ministra Suvicha v London, da prepreči tak sporazum brez sodelovanja Italije in da poveže avstrijsko vprašanje z razorožitvenim problemom. Suvich ima nalogo prepričati angleško vlado, da se mora načrt o gospodarski obnovi Podunavja, ki ga je začela Italija izvajati z rimskim paktom in ki osigurava politično in gospodarsko sodelovanje Avstrije in Madžarske, v .vioti izvesti in sicer na ta način, da bi se organiziral v Podunav-ju poseben gospodarski sistem s sklenitvijo regionalnih sporazumov, ki bi vsaj za dobo šest let jamčili varnost v tem delu Evrope. Na ta način hoče Italija dokazati, da je nepotrebna še posebna garancija Anglije, kakor jo zahteva Francija. Ob enem bi bilo rešeno tudi avstrijsko vprašanje in zajamčena neodvisnost Avstrije vsaj za qV*I>o prihodnjih šest let. Za dobo tega sporazuma bi bil izključen vsak poizkus priključitve Avstrije k Nemčiji, ker bi za neodvisnost Avstrije jamčile vse države, ki bi se pridružile temu regionalnemu sporazumu. Obenem pa bi doba šest let po mnenju italijanskih diplomatov popolnoma zadostovala, da bi se za rešitev položaja v Srednji Evropi na.š!a nova solucija, ki bi definitivno odstranila nevarnost priključi-tve Avstrije k Nemčiji in s tem prihod »tretjega carstva« na Rrenn-er. Kaj pravi Hitler Berlin, 4. aprila, r. Kancelar Hitler je dal dopisniku Associated Prese« daljšo izjavo o stališču Nemčije v razorožitve-nem vprašanju. Med drugim je dejal: Vsak zastopnik tuje države lahko potrdi, da nikdar ne skrivam svojih misli in da vedno odkrito povem., kaj hočemo. Znano je tudi, da nikdar ne stavim vinih zahtev in da to, kar rečem, drži. Ce pr. zahtevam, da mora dobili Nemči- ja vojsko, ki bo štela 300.000 mež, ne | predpostavkami pač nimamo vzroka, da sme nihče misliti, tla bom pri pogajanjih popusti! na 250.000 mož. Trdno sem odločen priboriti nemški besedi in nemškemu podpisu zopet polno veljavo. Ne bojim se nikakega pritiska in nikdar ne bom pristal na to, da bi sprejel ponujenih 150.000 mož vojske, a da bi nato skrivaj oborožili še nadaljnjih 150.000 mož. Nihče bi ne bil bolj vesel kakor jaz, ee bi se posrečilo doseči popolno razorožitev, ker bi nam to omogočilo, da posvetimo vse svoje moči gospodarski produktivnosti. Kot odgovorni državnik pa ne morem dopustiti, da bi se Nemčija izpostavljala nevarnosti napadov s strani kateregakoli soseda in da bi neprijatelji metali bombe na naše tovarne. Samo iz tega razloga zahtevam, da se prizna Nemčiji vojska v onem obsegu, ki odgovarja našim obrambnim potrebam. Stališče Male antant? Pariz, 4. aprila r. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je dal pariškemu •Soira« daljšo izjavo o rimskih protokolih in o bodočem sodelovanju v Po-dunavju. Med drugim je dejal: Nimamo vzroka biti nezadovoljni z rimskimi dogovori. Zagotavljajo nam. da niso naperjeni proti Mali antanti, marveč da pripravljajo samo tla za sodelovanje z Malo antanto in drugimi zainteresiranimi državami. Poi takimi bi rimskih dogovorov ne sprejemali z zadovoljstvom. Ce bo pripravila Italija sodelovanje na široki osnovi in ee pri tem zasleduje cilj, da s*' s pristankom Francije in Nemčije omogoči sporazum med pod u na \ skimi državami, potem izvršuje zaslužno delo in bo mnogo storila za evropski .nir. Važno je, da pride do sporazuma med podunavskimi državami, toda mogoč- je samo tak sporazum, pri katerem bi \ enaki meri sodelovali taki* Kim in Pariz, kakor Berlin in Mala antanta. Mala antanta je pripravljena sodelovati z Italijo, Nemčijo, Madžarsko, Avstrijo in sploh z vsem svetom, toda le pod pogojem, da gre za iskreno sporazu mv soglasju s Francijo. Francozi so previdni London, 4. aprila, r. Sklep francoske vlade, da obnovi pri Callesu po vojni opuščeno oporišče za podmornice in da na tem oporišču zopet koncentrira večino svojih podmornic, je izzval v angleški javnosti veliko presenečenje. Nekateri listi pišejo celo, da ogroža Francija Anglijo, drugi pa so mnenja, da je ta ukrep francoske vlade naperjen pred vsem proti Nemčiji. V splošnem pa mislijo, da je francoska vlada obupala nad razorožitveno konferenco in da že sedaj pripravlja svoje bodoče postojanke za ojačanje svojega vojaškega vpliva. Vzorec klerikalne Tragična smrt podšeSa generalnega štaba francoskih letalskih čet Vodno letalo je padlo v Seino — Pilot in mehanik sta se rešrla, kontraadmiral Martin pa je utonil. Pariz. 4. aprila. AA Snotj je ttrmogla vilo v Seino pri \ himni kraj Pariza vaja >ko vodno lotalo. pilot in mehanik *ta >e rešila, utonil je pa potnik kontraadmiral Martin pod šel scnoralnejra ^tal>a letalnih čet. Varii. 4. aprila. AA. SnoČi je bb/.u Abiona v seinekem d epa rt mami pripetila h*jda letalske nesreča. Vodno letalo francoske voine mornarice, v katerem čh> bili vi< pad m i ral Martin, oilol in opazovalec. ;-' strmoglavilo t S »ino, pri čemer ie vicead-miral Martin našel smrt. medtem ko sta njezova spremljevalca ostala noranicna. Kakor hitro je o nesreči zvedel mornariški minister Piefri. ^e ie odpeljal z letalskim ministrom eetieralom D en inom in vioead-miraloaia Dnrantom in Pillom na kraj nesreče in izk.-.zal mrtvemu viceadmiraln Martinu eaet. Neka u* po vodni katastrofi so vodno letak, DOtetrnili na snho Veliki manevri ameriške vojne mornarice San Pedro. 4. aorila. r. V prihodnjih dneh se bodo zaceli veliki ameriški manevri, ki bodo letos še posebno veliki. Manevrov se bo udeležila vsa ameriška vojna mornarica. Vaje se bodo končale z veliko pomorsko bitko v Karibskem morju dne 10 maia. nato Da bo sledila velika parada v newyorškem pristanišču pred predsednikom RoGSeveltom. Manevrov s? bo udeležilo tudi 300 letal in zrakoplov >Maconc. ki ie zda i največji no svetu Japonska proti angleški nadoblasti rokio, 4. aprila r. Kakor poročajo listi namerava Japonska vlada na prihodnji pomorski razorožitveni konferenc' zahtevati opustitev angleškega mornariškega oporišča v Singapuru Japonska zahteva izvira od tod, ker se je z izgradnjo Singapura spremenilo ravnotežje sil na Oaljnjem vzhodu v škodo Japonske. Z jadralnim letalom čez Rokavski preliv London, 4. aprila. AA. Angleška letai-ka miss .Toane Meakin je včeraj z uspehom konćala svoj polet po Nemčiji z letalom brez motorja. Preletela je etar>o Darmstadt-Koln. Iz Kolna je nadaljevala polet v Bruselj, iz Bruslja bo pa letela v Ostende. od koder namerava v petek t m. čez Rokavski preliv leteti v Anglijo Beg iz koncentracijskega taborišča Dunaj, I. aprila. AA. V zvezi z begom dveh nacijonalnih socijalistov in treh socijalnih demokratov iz linških zaporov se doznava, da se je pobeglim socijalnim demokratom posrečilo priti na češkoslovaška tla, nacijonalna socijalista sTa pa zbežala v Nemčijo Štednja v Franciji Pariz, 4. aprila, r. Danes popoldne se bo sestal ministrski svet, ki bo razpravljal o 15 zasilnih uredbah, s katerimi hoče vlada doseči prihranke v višini 2.56 milijarde frankov Poleg tega hoče s posebnimi ukrepi tudi pri upravi železnic doseči še 200 milijonov frankov V ivezi z današnjo sejo je dal finančni minister novinar* jem daljšo izjavo, v kateri naglasa, da hoče vlada ob sodelovanju vsega naroda izvršiti gospodarsko obnovo Francije, in to s sredstvi, ki nikakor ne presegajo njeno finančno moč. Pariško podzemlje v službi Staviskega Pariz. 4 aprila. AA Iz Marseilla poročajo, da je tamkajšnja policija v zvezi z nedavnim spopadom med marseillskimi apaši. ko so našle smrt tri osebe, aretirala boksača Gianin'ja. o katerem miš'i da je povzročil te spopnde in da ie kot pristaš aretiranega de Ven ture zapjvedv svoji tolpi, da strelja med pretepom na neke osebe ki so menda obvestile policijo o gibanju in početju de Ven tare Pri zaslišanju je boksač Gianin: ;zja\i: ;la je popol noma prirodno, če »pošten!« Marsedle trsta ne zoper aretacijo de Venture. ki ni prav nič kriv ne odgovoren za sm-t sodnika Fnncea. Pariz, 4. aprila. AA. Notranji minister je sporazumno z organi, ki vrše preiskavo zaradi umora sodnika Princea, ■> iredii. da inspektor Bonni ne odpotuje v Marscllle da bi tam nadaljeval preiskavo v tej aferi temveč, da bo vodil preiskav.) v Ma/seiHu izključno samo šef marseillske javne varnosti Cals. Vse kaže. da so pristojne obla sti v poslednjem trenutku opustile svojo prejšnjo namero, da poš'^ejo nadzornika Bonnija v Marseille. in sicer zato. ker so marseillski prijatelji aretiranega de Venture prepričani, da je Bonni tisti, ki je zahteval aretacijo dc Venture, ter bi ga sku šali pri prvi priložnosti ubiti. „samouprave Nevi občinski red na Dunaju — Dunajčani nimajo več besede pri občini — „Samouprava" režimskih protezi- rancev Dunaj, 4« aprila, r. V nadomestilo za proglasitev nove ustave, ki je bila za nedoločen čas odgođena, je avstrijska vlada za veliko noč osrečila Du-najčane z novim občinskim redom, ki nazorno kaže >demokratičnost« sedanjega klerikalnega režima. Klerikalci, ki so toliko govorili o diktaturi socialnih demokratov v dunajski občini, čeprav je bilo socialnodemokratska občinska uprava izvoljena po prej veljavnih demokratičnih zakonih, so z novim občinskim redom uvedli režim, ki prekaša celo fašistično diktaturo in postavlja v senco hitlerjevski red. Po novem občinskem redu dobi Dunaj namesto dosedanjega občinskega sveta takozvano »meščanstvo«, kj bo štelo 60 članov. To zastopstvo pa ne bo voljeno, m;, eč ga imenuje župan, ki ima pravico, posamezne člane ali pa vso »občinsko zbornico« kadarkoli se mu zl.hibi. razrešiti in imenovati druge, pokornejše. »Dunajskemu meščanstvu« (VViener Biirgerschaft) predse- Odlikovanja Beograd, 4. aprila. NTa predlog ministra za trgovin« r industrijo so >d!ik o vani: z redom Sv Save III stopnje Ivan Je-lačin, predsednik društva Trgovska akademija v Ljubljani; z redom Jugoslovcnske krone IV stopnje dr. Karel Pirjevec, direktor državne trgovske akademije v Ljubljani in Tosip Go«ala. direktor trgovske šole v Ljubljani: z redom Sv. Save IV. stopnje dr. Josip Pretnar, tajnik društva Trgovska akademija v Ljubljani in Frinio Sič. profesor trgovske akademije v Ljubljani; z redom Sv Save V stopnje Ana Schiffrer, profesorica državne trgovske akademije ter s srebrno medaljo za državljanske zasluge Jakob Golmajer. tužitelj državne trgovske akademije Otvoritev pošte v Stahovici Beograd, 4. aprila p. Z odlokom mini strskega sveta se otvori v Stahovici -rez Kamnik nova pogodbena poš^a Nova ureditev ptt. službe Beograd, 4. aprila. Finančna odbora senata in Narodne skupščine »ta dala svoj pristanek na uredbo o novi organizaciji telefonske, brzojavne in poštne službe. Uredba je dobila danes svojo končno sankcijo in stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih Novinah« Obtožba proti francoski policni Pariz. 4 aprila A A Organi javne varnosti so dopoldne nadaljevali proučevanje najnovejših izpovedb v preiskavi zaradi afere Staviskega »Echo de Pariš« poroča, da so našli o priliki hišne preiskave pri Ven turi listino, ki je v zvezi s policijsko preiskavo o urno ru sodnika Princea Listina hudo obremenjuje nekega bivšega ministra in razne organe javne varnosti. Vsi današnji listi se čudijo, ker organi javne varnosti še vedno niso mogli najti morilcev sodnika Princea Preiskava o tej stvari se že zavlačuje v ne-doglednost. Obisk Titulesca v Parizu Pariz, 4. aprila. AA. Iz Bukarešte poročajo, da do zunanji minister Titulesco uradno obiskal Pariz 17. In 18. t. m. Katastrofalen požar v Egiptu Parij, 4. aprila. AA. Iz Kaira poročajo, da ie nastal v Katirheldu (Spodnji Eaipt) strašen požar. Zgorelo ie okoli 4D0 hiš. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devite. Amsterdam '2315.13 — 2S0M9, B-rJn 13S0J86 — 1370.66. Bruoalj 80024 — 804.18. Curi h 1108.35 _ 1113.M6. London 17a.86 - 178.46. NevvJ'ork 3391.61—3419.87, Pariz 2-25.88—227.—. Praga 142.23-143.09, Trst 294.35 — 296.75 (premija 28.5 odflt.). Avstrijski šillne v privatnem klirineu 9.10 -9.20. lNOZKMSKK BORZK. Turih. 4. aorila. Pariz 20.38, London 15.99 N>wyork 308.50. Bruselj 72.20, Milan 26.60 Madrid 42.20. Amsterdam 208.875, Berlin 122.875. Lhinai 56.8n. Prana 12.84. Varšava 58JJ85. Bukarešta 3.05. di»>c župan, ki pa ga pra\ tako M voli >ni\>ščafistvo« iz svoje sredine, marveč ga imenuje zvezni kancelar« Podžupane, ki jih lx> tr<>je. imenu ie župan sam in jili prav tako liihko vsak čas ra/reši. Zupan in podžupani >e praviloma imenujejo za dobo Šestih lot. se pa lahko vsak čas odstavijo, lako sestavljena občiuska uprava bo imela svoje tele za zaprtimi \ ruti in so njene se^e za javnost nedostopne. Vodil se bo slcei zapisnik, toda vpogled vanj je dovoljen samo članom -meščanstva«, za javnost pa mora biti s sedmimi pečati zapečatena kuji; \ Tako urejena »samouprava« bo res prava >saraoupra\ a« onih ki bodo odslej soliičili in oblačNi ob dunajskem magistratu. Ker bo v vsakem pogledu izključena kontrola javnosti. Kakor se doznava, bo za prvega župan apo tej uredbi imenovan sedanji komisar bivši klerikalni minister dr. Schmitz. za podžupane pa zastopniki Heimvvehra, klerikalne stranke In land-bundovskih napadalnih čet. Vlak povozil voznika in konja Domžale, 4 aprila Domžale, Mengeš in Sli/nja okolica »o danes pod vtisom tragične nesreče, ki se je pripetila snoči na R«>dici pri Domžalah in ki je zahtevala življenje splošno znanega in uglednega p<^e^tniVfl Ii>>»-ta ^nidarja >r Velikega Mengša 32. V marcu je Znidar nakupil precej kož in se je včeraj zjutraj > konjem in vozom odpeljal v Ljubljano, da bi jih prodal. Po kupčiji je zadovoljen zapregel konja in popoldne se je preko št Jakoba ob Savi in Domžal vračal nazaj v Men^v Spotoma se je ustavil v Domžalah in naložil pri trgovcu Senici nekaj vreč cementa Okrog 17.45 je privozil do železniškega prela/a na Rodici, majhni \a*ici, približno 900 metrov oddaljeni od Domžal. Pri his; posestiiiJca Štefana Veha s« odcepi občin ska cesta na MentjeN in takoj zavije na prelaz, kar pa ni dovolj pregledno. Nesreča je hotela da je bril oster sever in da je začelo snežiti. Žnidar si je potegnil odejo čez glavo in to je imelo usodne poaledice Takrat je namreč privozil osebni vlak štev. 8429, ki odhaja ob 17.49 iz Domža' Strojevodja je po predpisih pred prelazom dajal signale, ki jih je pa /nidar preslišal V zadnjem hipu je strojevodja opazil tik pred prelazom konja in voz: lokomoti va je še enkrat zapiska ta, toda strojevodja vlaka ni mogel ustaviti Vlak je zavozil v konja in voz. E*os!edice *o h1 le strrašne: Islonja je ubilo na mestu, a Znidar je odle tel z voza. Lokomotiva ie konja in oje od trgala od voza, nato je pa vlekla Žnidarji in konja 14 m daleč: oh:i <»r.i obležala na levi strani tira. Nesrečni Zrudar je bil seveda mrtev Dobil je sunek v glavo, možgani so o4kro-pili vso progo Priča strašne nesreče ic bil Vincenc Zalokar z Rodice, ki je takoj od hitel po pomoč. Prihiteli so bližnji usedle, med drugimi tudi misijonar Ocepek iz mi sijonišča GroMje. Vsaka pomoč je bi'a pn zaman. Voz je bil popolnoma razbit, tir pa v razdalji 15 m posut / raztresenim cemen tom in obrizgan s krvjo. O nesreči so bili obveščen: domžalski orožniki, ki so odšli pod vodstvom koman dirja Skoka na kraj nesreče ter ugotovili dejanski stan. Pri pokojniku >o našli pre cej kovanega denarja, nekaj ga je bilo tud: raztresenega po progi, vsega skupaj je ;mei pri sebi okrog 10.000 Din. Vse to so or >žniki izročili svojcem pokojnega Žnidarja, ki so prišli kmalu na kraj nesreče in obupno jokali. Truplo to položili v navadno leseno krsto in ga Ic zvečer prepeljali v Veliki Mengeš. Pokojni Z-nidar je bil. kot rečeno, sploš no znan in priljubljen posestnik. Rojen |C bil L 1870. v Mengšu, bil je oženjen tef oče štirih otrok. Njegova tragična smrt je vzbudila splošno sočutje. Žrtve avtomobilizma v Franctji Pariz, 4. aprila č. Po uradnih statističnih podatkih so avtomobilske nesreće in nezgode ob letošnji Veliki noći zahtevale v Franciji 13 ćloveških žrtev, 57 ljudi pa je bilo hudo ranjenih. V nedeljo je zarad: avtomobilskih nesreć izgubilo življenje 9 oseb. v ponedeljek pa 4. 20 oseb je bilo v nedeljo hudo ranjenih, 37 pa v ponedeljek Vzem/, dokler ni prepozno, """KALODONT Stran 2. >SLOVENSRI NAROD«, dne 4. aprila 1934 ^tev 76 \'apeta ir> vesela dejanja, lepe popevke, razkošna oprema LMTM KINO MATICA . Telefon 21-24 Predstave ob 4, 7^4 in 9 M uri zvečer Predprodaja od 11.—%tg. Dodatek: Smučarske tekme v Planici DA.NKS Z.UJAVM * JMXJEJFIJLM 5 FR ANČISKO GAAL CSDBI Starinsko zidovje odkrivajo Največje javno delo v Ljubljani je zdaj gradnja novih poti na Gradu Ljubljana, l. aprila. Kljub zastoju, v mostu nekaj delavcev vendar vihti lopate. Najvtv jih je zaposlenih poU vodstvom mestnega vrtnarstva. Lahko smo veseli, da se mesto neprestano tako bogati z novimi parki in nasadi. In meščani tudi slede z zanimanjem celo najmanjšim delom, ne le zgolj iz radovednosti, temveč, ker smatrajo javu*- pridobitve tudi za svoje; seveda, če ne vedo, za kaj s:rtj in če jim nihče ne razloži, kaj nameravajo, so pripravljeni tudi pozabavljati. Največje javno delo pri nas je zdaj gradnja novih poti ca Gradu s pripadajočimi vrtnarskimi deli, saj je zaposlenih stalno okrog 1UU delavce v To je sicer malo, toda pri drugih delih je zaposlenih še mnogo manj. O celotni preureditvi Gradil meščani še niso Jobro poučeni, čeprav so že čeŠce 0 i t a I i o nji. Dela pa tudi ne morejo opravita takoj vsega in natančno po načrtih, zato marsikdo iih ve, kaj nastaja Od časa do časa morajo načrt tudi nekoliko spremeniti, ker je treba upoštevati višje in ■ niftjo sile Pri preureditvi Gradu morajo predvsem upoštevati enssbno po-s< -\ pareelice, ki jih posestniki nočejo prodati pod nobenimi drugimi . pogoji, kot svojimi. Pozimi so se tudi začele rušiti šauee. kar morajo prav %tako upoštevati pri preureditvah, Pred posestniki su morali že nekajkrat kapitulirati, zato delajo le tam, kjer ne za .»"rtejo takoj na vsakem koraku ob nedotakljiva zasebna zemljišča. Posestnikom bi mestna občina odstopila drugje v zamenja \in i-n ik> 10 Din. oba seveda falsifikata. Kakor nalašč pa *»o dobili še tretji '-XMinar«;ki kovanec, tudi ponarejen, pri nekom avtobusnem prevozniku, ki nili sam ni v?Jol. odkod falzifikat. Pri na-tantne^em oeledu kovanrev so o^olovilK da ie denar do v*ch T>otaukosti izvrttno ponarejen, tako ila iia ie težko loči'i od nra-v^.jrt. Falzifikate pa vendarle iz.daia prel-\"B?m nekak ubit zvenk in pa blesk, ki ui tako iasen in «xist. kakor pri pravem denarju, ako pa pritisnemo s palcem ob d>-ner men?ti pregledovati Škofjeloška podružnica SPD škofja Loka, ::. aprila. Ta marljiva podružnica SPD je imela pred prazniki precej slabo obiskano letno skupščino, na kateri je predseinik Franc Dolenc ml. predvsem sporočil čestitke osrednjega odbora SPD ter se spominjal tragične smrti člana Boguša Burdvcha, ki mu je podružnica na Kobili vzidala mra-mornato spominsko ploščo. Nadalje je predsednik obžaloval odhod zaslužnesra Otona Nekrepa, Ki je markira! domalega vsa pota, prav tako pa tudi odstop načelnika markacijskega odseka Primožiča. Osnovan Je bil podružničin pododbor v Gorenji vasi, ki ga vodi dr. Milan Gregorčič z nalogo, da organizira planince Poljanske doline, markira pota in vse pripravi za zgraditev koče na Bleeašu. SPD je na novo markiralo pota k Sv. Katarini, na Grmado io na Črni vrh, a Ljubnik je dobil ob~ sefllu n6vo položnejšo pot prav do koče. Urejeno je tudi posestno stanje vrh Ljubnika pri koči, tako da ima sedaj podružnica tam 817 kv. metrov sveta. Ko bodo zbrani podatki iz območja Podnarta In Polhovega gradca, bo izdala podružnica točno karto. Ob zaključku se je predsednik s hvaležnostjo spomnil odhajajočega polkovnika Radoviča, ki je bil podružnici pri graditvi ljubniške koče v največjo .»poro. Iz poročila tajnika Iva Koširja posnemamo, da je odbor stremel predvsem za odplačilom svojih obveznosti in je v ta namen priredil tudi zimsko veselico. Po novih pravilih SPD dobe podružnice večjo samostojnost. Podružnica bo prirejala še nadalje predavanja, a število članstva znaša ir»6. Načelnik smspo^arsk^sa odseka inž. Srečko šabec je poročal o delih pri koči in o njenem obisku, a blagajnik Avgust Potočnik je opozoril, da je koča že brez dolga Obiskalo jo je 141S posetnikov, ki so popili 1001 1 vina. 889 litrov slatine in SI steklenic piva, kajti s naše planine tako lepe, da bi med nami ne smelo biti nikogar, ki ne bi vsaj neko-likokrat na leto ne poroma! v njihovo kraljestvo. Pisali so tudi 1400 razglednic, ta ko da je bilo 4S.404 Din prometa in ima podružnica 129.SIS.50 Din premoženja, kar pomeni najlepši uspeh vztrajnega dela. Po soglasnem absolutoriju je predsednik zaključil zborovanje s povabilom, naj sedanji člani pridobe še novih, a volitev ni bilo, ker funkcijska doba odbora še ni minula. Slovenci v Ameriki 6. marca okrog 1. zjutraj se je vrača! Alojzij Kurant z avtomobilom^ domov v Terre Haute. država Indiana Na železniškem križišču je pa v avtomobil zavozil brzovlak in Kuranta je ubilo. Pokojni je bil star 47 let, doma iz Hrastnika. V Ameriki je bival 29 let Za njim žaluje žena. v stari domovini pa oče in brat. V kraju Arma, država Kansas. si je kuneal življenje Lovrenc Bogataj Pokojni ie bil star 44 let, doma je bil iz Žerovnice na Notranjskem. V Ameriki je bival 25 let. zapustil je ženo in pet otrok. V kraju Bear Creeku. država Montana. jc umrl 571etni Jože Jerman doma iz Črnomlja v Beli Krajini Pokojni je biva! v Ameriki 30 let, zapustil je ženo in tri sinove. — Zastrupljenju krvi je v bolnici r Milwaukeeju podlegla Agncza Simončič. rojena Kestner stara 35 let. Pokojna je bila rojena v Calumetu, za njo žalujejo mož. dva otroka in oče — V MiKvaukecju je umrl Anton Staniša, star 40 let doma Iz Podgrada pri Novem mestu. Podlegel je bolezni, ki si jo je bil nakopa! v livarni. Pokojni je bival v Ameriki 25 let, zapustil je ženo in hčerko. — V mestni bolnici v Clevelandu je umrl Janez Bečaj, star 50 let, doma z Rakeka; zapustil je ženo in tri sinove. — V \\ aukeganu. država Illinois, je umrl 62!etni Franc Berle, doma od St Vida pri Cerknici V Ameriki je bival 36 let, zapustil je ženo, tri sinove in tri hčerke. — V Pittsburghu je umrla dobro znana slovenska babica Ana Flajnikova, stara 74 let. — Po štiriletni bolezni ie v Clevelandu preminul 371etni Anton Kalčič, doma iz vasi Papeži, Faia Osilnica pri Kočevju. V Ameriki je bival 20 let. — V Grenaboru Je umrl 5SIetni Alojzij Kus. doma iz Poštene vasi pri Sv Križu na Dolenjskem Zapustil je ženo, dva sinova in dve hčerki. Vprašanje absolventov STŠ Ljubljana, 4. aprila. Mogočna samozavestna stavba na Mirju je pravi ponos mestu, banovini in državi Institucija srednje tehnične šole v tem težko priborjenem poslopju pa stopa brez pretiravanja v vrsto najboljših strokovnih šol v srednji Evropi. Vodstvo 5ole. razstavne prireditve in udejstvovanje absolventov so opetovano dokazali, da koraka slovenska umetnost in obrt v isti vrsti z vsemi naprednimi narodi Evrope in da se tu vzgaja domač naraščaj, ki sc % korist razvite domače obrti in industrije mirno lahko kosa z mojstri iz tujn. Neprijetno ie ob taki vredni državni in narodovi ustanovi načeti vprašanje delovnih prilik absolventov srednjih tehničnih šol. vendar je dolžnost do javnosti večja in naša dolžnost je, da čuvamo oa5t pridobitve na višku. Z letošnjim diplomskim izpitom b>o na srednji tehnični šoli diplomiral 655 absolvent, kar je v kratki dobi 11 let obstoja STŠ razveseljivo število Za sarajevsko šolo, ki obstoja že od leta 1896 jc ljubljanska po številu absolventov v dr/a v i najmočnejša ' V Sarajevu je absoUiralo do danes cca 1500 tehnikov, v Beogradu 254. v Splitu 114, v Zagrebu cea 100. isto v Novem Sadu. v Leskoveu pa zapuščajo /av«»d letos prvi absolventi dipl tekstilni tehniki Skupno število vseh absolventov raznih •>trok. ki so ostali pri »ivcijcm poklicu, zna-ia okrog 2000, Za mlado državo raz\e seljiv in potreben strokovn; kader in vreden porok tehničnega napredka na-c zemlje. Iz poročil Organizacije diplomiranih tehnikov pa vidimo, da šteje med ljubljan skimi absolventi do 200 brezposelnih članov in vsakoletni novi absolventi bodo pomnožili vrste brezposelnih tehnikov Kje je vzrok? Izgovor na krizo jc preveč splošen in neutemeljen Gotovo je. da so bili in da so razmeroma mladi ostajali samt v svojih razmerah tako radi zaposlenosti kot radi nezadostnih življenjskih izkušenj Formirali so se zakoni in fornvrale uredbe brez zadostnega ozira na mladi stan ki je svojo usodo zaupal drugim in ostal brez izobrazbi odgovarjajočih pravic kot po- Elizabet Belita možni in slučajni organ pri tehničnih delih proti namenu in v nasprotju z učnim programom drravnih srednjih tehničnih šol. Č"?e hočemo, da bo narod kaj imel od svojih pridobitev in da bodo tehnične pridobitve postale last ljudstva, moramo tistim, ki so vzgojeni za to odstopiti odgovarjajoče položaje in ne smemo trpeti, da bi tehnična mesta zavzemali nestrokovnjaki in še manj — tujci. c'"as bi bil. da bi gospodarstveniki in šolniki uvideli potrebo zaščite srednjih tehničnih šol, ki se v kadru brezposelnih absolventov proti potrebi prikazuje v napačni luči, saj se bi tudi dotok na šolo dal primernejše urediti. Vprašanje diplomiranih tehnikov-absolventov srednjih tehnič nih šol jc vprašanje našega strokovnega šolstva vobče. Zato ne odstopimo vsega tega dela mladi organizaciji. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri Sreda, 4. aprila: Konee poti. Gostuje g V. Skrbinšetv iz Maribora. Red B. četrtek, 5. aprila: zaprto. Petek, 6 aprila: Visoška kronika. Red C. Sobota, 7 aprila: Bratje Karamazovi. Premijera. Izven. Nedelja« 8. aprila: ob 15. uri INR1. ♦Tr.veu. Poslednja letošnja vnrizoritev. Gene od 6 do 20 Din. Ob 20. uri Bratje Karamazovi. Izven. Premijera »Bratov Karamazovih« bo v soboto dne 7. t. m- zvečer. Dramatizacija ima osem slik, in sicer: 1. Prepir pri Karamazovih. 2. Katja hi Grušenjka. 3. Pri malih vratcih, 4. Zadnja noč, 5. Razgovor v ječi, 6. Zadnje svidenje. 7. Vrag. S. Sodna zabloda, ki ima naslednje prizore: Priče, Govor drž. pravdnika, Govor zagovornika, Mitja, Sodba. Daljši odmori so po 3.. o. in 7- sliki. Premijera bo izv< n abonmaja. OPERA Začetek ob 20 uri Sreda. 4 aprila: Knez Igor. Red Breda četrtek. 5. aprila: Traviata. Red Četrtek. Petek. 6 aprila; zaprto. Sobota. 7 aprila: Carmen. Red \ Nedelja. S. aprila: oh 20. uri Poljska kri. Izven. Znižane cene. * Ciklus oper čeških skladateljev in simfonični koncert bo v kratkem vprizor-jen v naši operi pod naslovom »Češki trden . Ob tej priliki se bo izvajala prvič na slovenskem odru velika Smetanova opera »Libuša«, ki je najslovesnej^a opera češke literature. I Josip Toni I Liubl.iana, 4. aprila. Po kratkem boleoanjn je davi v Leoni-Šču zatisni: oč. ugledn; ljubljanski mesar n hišni posestnik s. Josip Toni. Z ni ni leže v 2rob markantan mož znan daleč naokrog ;n priljubljen pri vseh. ki so ga poznali. Pokojni je bil eden naš;*;- najaffilncj-ših, ra tudi najbolj naprednih mesarjev, ki ;e doiga ieta načeioval Mesarski zadrugi, a njegova, slehernemu Ljubljančanu znana mesnica v kresiji, je bila vodno polna odjemalcev, ki so znali ceniti njegovo postrežljivost al solidnost. Mestna občina ubljanska ga je imenovala za Častnega meščana. Josip Toni je bil rojen i. I67u * Šmarjah. Za njim žalujeta sin r'nanfo, ki je bančni uradnik, a bo zdaj najbrž prevze očetovo mesnico, ter hčerka Minka, poročena Stirn. Po.eg tega objokujejo pokojnega tudi brat Ja*ob ter sestre Marija, Frančiška, Terezija ;n Heionia. Pogreb bo v petek 6. aprila ob 15. iz hiše žalosti, Poljanska c. 36. na pokopališče k Sv. Križu. Bod' pokojniku ohranjen blag spomin, preostalim pa naše globoko sožalj^! ŠAH Kako je prišlo do poraza v Zemunu Ljubljana. 4. aprila. V na-ši javnosti je veselo odjeknila vest. da je Ljubljanski šahovski klub ki je že v semifinalni tekmi slavil visoko zmago nad Zagrebom, premagal tudi zadnjo oviro in je z zmago 5'i ; 2% pr°ti Beogradu postal državni prvak. Drugi dan so Ljubljančani nastopili v Zemunu proti tamošnjemu šahovskemu klubu. Rezultat je bil presenetljiv. LSK je podlegel z enakim rezultatom, kot je zmagal proti Beogradu. Nihče si ni mogel tega razlagati, vsakdo je pač domneva!, da Ljubljančani tekme z Zemunom niso vzrli resno. Igralci so *e med tem vrnili v Ljubljano in smo jih seveda takoj vprašali, kako je prišlo do poraza. Finalni tekmi v Beogradu je prisostvovalo zlasti mnogo Slovencev. Po veliki zmagi je seveda sledilo slavje, ki je trajalo pozno v noč in se je nadaljevalo že naslednji dan. Ljubljanski igralci ri*o niti zi minuto zatisnili oči in f;o nastOpiU pron Zemunu neprespani. Zatn jo pač* čudno, loko so mogli odgovorni činitelji prlstati na tekmo i Zemunom Z naslovom državnega prvaka je LSK prežel veliko odgovornost in bi moral misliti, da svojega naslova, ki v'a je pridobil v težki borbi, na sme postaviti na kocko Vsa naša šahovska javnost seveda zahteva poja~ni?o in prepričani smo, da bo vodstvo LŠJK pozvalo na odgovor činitelje, ki so zakrivili zemunski poraz. O tekmi med Zemunom in Ljubljano sm'> zvedeli še nekatere podrobnosti. Ljubljančani so nastopili brez mojstra Pirca in je namestu njega igral Julij Gabrovšek. >Ča prvi deski je nastopil za Ljubljano Milan Vidmar mlajši. Ker se je za nekaj časa odstranil iz dvorane, kjer se Je turnir vršil, je prišel v časovno stisko in je moral v kratkem času napraviti v težki poziciji precej potez, da ne bi bij kpntumaciran. To ga jc stalo partijo. Na drugi de^ki jc Ludvik Gabrovšek vzel partijo z zemun- skim prvakom Bandom s precej lahk strani in je mogel le ratnizirati Furlani, ki je na tretji deski igral s predsednik-zemunskega Šahovskega kluba dr. 2ivan vičem, je v rerabj poziciji foralral napad Je sicer prišel v materijalno prednost in imel lovca in kmeta prot. nasprotnemu kralju, vendar pa to za zmngo ni zadosti valo, ker je imel kmeta na zadnji lini; Partiia je končala z remijem. Sikošek je \ čisti remis poziciji proti M ttvejevu igral na zmago in je zaradi tega partijo po n< -potrebnem izgubil. Tudi Preinfalk se spustil proti Danilovu v nepotrebne manipulacije in je mogel le romizirati Edin-zmago za Ljubljančane je "na Sesti deski dosegel žorli proti Crneku. Na sedmi drski je Zemunčan Prokopi Jeric premagal Julija GabrovSka. na zadnji deski pa Da-nilov inž. Rupnika. Tako je bil končni rezultat 5 in pol : 2 in pol v korist Zemuna. Nameravani brzoturnir med Ljubljano. Beogradom in Zemunom se zarndi posne ure ni vršil. K0JL8DAR Dane«: Sr in. t. npi !a kaloHli^i dor. r>ušiea. pravoslavni 22, marea. DA N A - N[J 1 i PR IR KI) IT VK. Kiuo Matira: Oihi (Franf iflfca ti Kino Ideal: Defcle l Iftlieo. Kino D\or: Kavalira (Pat hi Pwtfteho« ■. Kino ^iikn: !>r. MabiiPe. Dl^lRVl LKKARNK I>an»vr Mr, H.^ka'-'«\ ^\ J>*o*>« tr« * j n tir. Pieroli, Tvrfceva e**f*Wi R. 3mt>vd »tta Kmeta smo zaščitili tako imenitno. č» bo lahko prav kmalu preživljal tebe fh družino s samo zaščito. Kako dobru se mu bo godilo, ko mu ne bo treba več del »ti. ker bo lahko jedel zaščito in z njo plači val tudi davke. \e bo mu več treba voziti v mesto drv in lepo prositi gospode, nai jih kupi, kmetice ne bodo več nosile n. trg iajc in jih prodajale ceneje kot krom pir. Zaščito bodo kuhale, z zaščito beliU in z zaščito oblačile otroke. Dokler pa ne pridejo ti bla/eni časi. si mora kmetic po magati. kakor ve in zna. Prodaja vse, kar hoče kdo kupiti in kolikor mu hoče pta čuti. Pred pruzniki je piAotita kmetica i' ljubljanske okolice med drugim tudi neka hrena na voziček in se napotila na trg. J.. bi iztržila \'snj /u milo in \ 7\galice. V.-mitnici so jo ustavili in zahtevali od hren?, šest dinarjev u/itnine Nit ni pomagalo kmetici dokazo\*anje, da ve* riren n! vre den mnogo več in da so dinarji v njeni ru tiči zelo redki. Odšteti jih je morala, koh kor so zahtevali, in med njimi ie bilo tudi tistih šest od hrenčka. Na trgu je pa pro dala kmetica hrena za dva dinarja pet dete' par in ko se je vračala, je gospode nu mit niči prosila, naj ji razliko vrnejo. Pa so ji odgovorili, da ne bo nič. da bo že prihod njič plačaln toliko mani užifnine od hre na% kolikor je je zdaj več Kmeta smo torej dobro ;a*cittli in l»h ko mirno spimo naprej. Radio kotiček Ljubljana, i. Mir«if Dievi oa 20- nastopi v radia e>kt#t ne\ sitega društva LjubljHri* ii Zvihi«. ofct*-j« bil iidtaa-ovljeu leta l!*3u in v njem »• redni čla*ni društvenega zbora. Ustam^ ijen je bil v prvi vrsti zato, da bi razba«« menil pevski zbor rasnih »o.lek>\anj u prirejal samostojna koncerti-. Oktet $oj zlasti slovensko narodno pesem iti ima /n Ffboj že ti6 naslonov, kar je za tako kiat ko dobo pač lepo število. Prv.i tenorista v njem sta Zahradnik in Plevel, druga ll norista Urašlar in Milač, prva basista Mu tulj in Ošaljnik. rlrujra basista ".'a Lur>*i i:i Debeljak. Pevski vodja je Matulj. Ob 80.46 se ;>a ;>ričm vijolinpki luni cert znanega našega umetnika Karla Rup la, ki ima na sporedu Bacile, Mozaria Beethovna 'm Paganlnija. Rupel j* i&se! h francoske iole. Po študijah na konaerva toriju v Ljubljani in po vijollnsklh smrti jah pri prof- Sevčiku j* živel tri U»ta v Parizu, kjer je študiral pri slavnih pr« fesorjih glasbene visoke £ole in lam > tudi promovirah Zdaj Je profesor drJavn* ga koaservatorija t LJubljani in prirej* koncerte ne samo pri n»s. tosavaC KMM * Zagrebu :n Doogiada SOKOL 30 letnica kamniškega Sokola Kajnniskl Sokol p slavi lOletnico w*'.a aovltVe na belo nedelju s svečano akad' mijo, \ puletju pa z velikim telovadnim nastopom, ki bo idroleai z zletom kamni Bkega sokoekega okrožja. Prvi del proala ve "JOletnesa jubileja bo obsegal t«lovadn\» akademijo, k i bo v soboto. T. aprila ob pol 21. v dvorani Narodne čitalnic?. Na spo redu so telovadni nastopi vseh oddelkov, deklamacije, nagovor it''. Prihodnji dan, v nedeljo, oi> pol 17. ^ priredi kamniško sokolsko proeveui" o ci ožje v čitalnični dvorani prosvetni dan z bosatlm in ^aTiimivim sporedom. V P" vem delu sporeda bo nastopil orkeato: M.kolj-kc^a 'čustva iz L>- mial in Ktmi.. Ka, liiladinski sokolski zbor iz Kcinendo. pevski kvintet dofltlatskegi Sokola, so-kolskl pevski zbor Is Moravč in iz Kamni II>nmi df»l pn bo ohseiral pribor* iz r»7. nih ii?or, katero nam bodo prednaštli čh ni sokolskih društev iz Domžal. Moravi Ki loinlja in Krasu je. Za obe sokolski pri reiitvi vlada veliko zanimanja med občinstvom. Ker bo spored prenašal tudi ljub ljanski radio, se bo prireditev pričela toč no ob napovedani uri. Občinstvu pripor" čamo. da si nabavi vstopnice že v pred-prodaji. Naravno čudo. — Včeraj ?em vidula moža. ki je imel na ramah dve trlavi. — To ni mogoče! — Pa še kako je mogoče! Tn ta mož si ti. Videla sem namreč, kako ti je kuharica položila glavo na ramo. *S£OVWr7STTT rTA~r*Ot5< 3ne *. aprila 1934 Stran S. DNEVNE VESTI — Napredovanje v državni službi. V visio skupino so pomnknicni upravno piear-ni>ka uradnica pri banski upravi v Ljubljani Adela Golob ter upravno pisarniški iradniki Janez Kranjci g pri s reškem načel-stvu v Murski Soboti, Pavel Lavrih pri sipkem načetetvu v Radovljici. Milan Okoren ori preski izpostavi v Okolji Loki in Josip Vokal pri banski upravi v Ljublinm. — Iz banovinske službe. Spreicta ie oolavka, ki jo ie podal na banovinsko «luž-bo banovinski sekundarni zdravnik pri banovinski splošni bolnici v Mariboru dr. Janko Benedik; v višjo sk ipino so napredovali banovinsko upravno pisarniška uradnika Dračo Cerni<*- ori banski upravi v Ljubljani in Rudolf Kolavčie pri sreskem mičelstvu Maribor levi brea. banovinski upravno pisarniški uradnici pri banski opravi v Li.ib-liani Katarina Cuk in Ancreln Pivk. ki ie imenovana za banovinsko pisnr. ter banovinski primarij pri javni bolniri v Slovenj-eradcu dr. Vinko Zeleznikar: vpokoiena sta banovinski služi tel | v splošni bolnici v Mariboru Marko Krambercrer in banovinska <oMer pomočnic. Banoka uprava ie odredila, da se znižajo potne po-vprečnine banovinskih zdravnikov zdrjži-nib. zdravstvenih občin in sester pomočnic v podrocru dravske banovine in sicer tako, da* zfiaStfto v 1. skupini za zdravnike S'J13 l>in letno, za seetre pomočnice pa 2295 Din. v 2 -skupini za zdravnike 4131. za sestre pomočnice 3213 Din, v 3. skupini za zdravnike 5040. za seslre pomočnice 4131, v 4. skupini pa za zdravnike 5967 in za' sestre i>omočnice -4590 Din. — Gasilska rasstava, V okviru XV. ljubljanskega veleselma spomladi leta 1§35 se bo vr?iln v smislu soclasneua sklepa so;--> osrednjega odbora (Jasilske zajednice dravske banovine gasilska razstava, ki bo prva 4e vrste v Jugoslaviji; Izvoljen je že poseben razstavni oo'bor. ki l>o takoi pričel s pripravami, da bo ta paastava re6 nudila to. kar bo pripomoglo našemu gasilstvu 3 car. tarife, odločbo o izpremembi navodila št. 2G.S03-rV—1933, seznam strojev in strojnih delov izdelanih v državi, opozorilo izseljenskim povratnikom iz Francije, objave banske oprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934 in razne objavo iz »Službenih No vin . Pri želodčnih težkočali, izgubljenem teku, eagatenju, napetosti, zgagi, vzpe-havanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzročita 1—2 časi naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolniš-nic izpričujejo, da jemljejo »Franz Jo-fove vodo radi tudi oni, ki morajo doi^ro p'»legati v postelji in jim zelo prija voda. »Fran/. Josefova« grenčica se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da mrtvega Banko Franc iz že 16 let ni Javil iz Anit- za se proglas: Radmirja, ki strike - Proračun dravske banovine. Službeni l—i ki. banske uprav, dravske banovine 5t 26 z dne 31. marca obiavlja proračun dravske banovine za leto 1034—1035 s pripadajočimi uredbami in pravilniki. - Dražba lova Lov občine Tacen se bo oddajal 4 mart ob na favni dražbi pri sr sicem načetetvu v Ljubliani v zakuo za dob) ol 1. umiia 1934 do Bi. marca 1030 Živalske kužne bole/ni v dravski banovini. Po stanju z dne 25. marca ie bila v dravski banovini svinjska kuca na 33 dvorcih, evinfeka rdečica nn 9. steklina na t evorcj m v enem primeru, perutninska kolere t>a na 1 dvorcu. - Planinski Vernik? prinaša v naino- - Številki nadaljevanje dr. Pretnarjeva ga potopisa i>o planinah Južne Srbije, za mini pa nadaljevanje opisa in zgodovine Beneške Slov nije izpod peresa dr. Turne. ■ lom delom razkril prav innoao BO-vih važnih izsledkov. Dr. Josip Oblak opisuje šUrlalico. a dr. A. Prilej ie pričel objavljali svoj potopis V porah zapadne Bolja rije . ki bo gotovo imel prav mno^o hva-I žnih Pifalojjev. Uroš Župančič živahno on:^ ne veliko noč v Severni triglavski steni, a Lev Pipan (kani i'1 naslikal Vizitor . i Plavskim rezerom v Crni t:ori. Mirko Javor nik končno obiavlja prijetno pisane drobce iz svofega dnevnika t>od naslovom * Pomlad v uorr-h'. zanimive so pa hldi društvene vf»sti Tudi !a številka je bogalo ilustrirana ter ima dve lepi priloei in sicer Vrtačo s Qtola. po posnetku Janka Skerlepa ter skupino Poti rte sore z Vogla do originalu Drof Janke Ravnika« ki sta s* spet izkazala za m o istra. — Divji petelini bi morali po pratiki i lovskih postavah že peti. vendar se pa zarad' hlndneea vremena oglašajo se zelo redki Naši lnvct so sklenili, da bodo pričeli Ž lovom na divjega petelina šele 15 t. m., da se ta najplemenitejša ptica naših gozdov eim bolj razmnoži, vendar so pa morali odstreliti takoj prve dni sezone nekatere preveč vročekrvne peteline, ki niso dali miru svojim mlajšim kolegom pri sentimentalni ženitvi. Večkrat namreč čitamo prve dni aprila o lovski sreči, kdo je prvi ubil petelina, a to hvalisanje ne sme biti v ponos nobenemu pravemu lovcu, ki čaka, da se ženitovanjsko veselje petelinov razvije do viška. — Velesejem v Bruslju. XV. mednarodni velseejNno v Bruslju se vrši od 4. do 18. aprila t. 1. Da omogoči mnogoštevilen obisk s strani inozemcev, je uprava velesejma izdala posebne legitimacije za inozemska obiskovalce, ki dajejo pravico na brezplačni belgijski vizjm. znižanje vožnje p> vseh evropskih železnicah in brezplačen permanenten vstop na sejmišče- Industrije! in trgovci, ki žele posetiti to veliko mednarodno manifestacijo, naj se gle*l^ natančnejših poda&OV obrnejo na belgijski konzulat v Ljubliani. kjer se. hldi dobe zgoraj imenovan^ legitimacije. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo manj oblačno, hladno vreme. Včeraj ie deževalo v Maribora, Beograd j. Sarajevu in Skoplju. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 15. v Ljubl;'ani 10.1, v Zagrebu 8. v Skopiiu 7. v Mariboru 5.2. v Beo-grad'j in Sarafevu 5. Davi j? kazni barometer v Ljubliani 761.7. temperatura je znašala —2.5. * ' ' .. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V šlšKl. — Telefon 33-87 Samo še v »redo in četrtek ob in '29. uri Fritz Langovo remek delo UR. M A BO SE Theodor Loos, Gustav D.e^!. Camnla Spira. Dopolnilo nov zvočni tednik Pride' Lncic r:ng<;slr Hladna devica. — Družba Cirila in Metoda je prejela meseca marca 1934 1. 1. Podružnico: Brežice loti Din; Gornj^grad 400. Litija <>75, Ljutomer 420. Cerknica 1^5; Žužen-berk 50; F ram; 400: Metlika 285: Vransko 410: Rog. Slatina 33.25. Ganetie 100; Loški potok 80; Velike Laščo -00; Sp, Sv. Kun-goha 200; Celie ž. 493.25; Kuše 1.030; Šiška m. 400: Šiška ž. 896; Laško 400; Katnnica 1o0: Ljubljana. 1. Itjb m. 2.101; Ljubljana, mastna ž. 220 Din. — 11. Obrambni sklad: sen t p. ž. podr. 100 Din: oodr. K ran i 200. UI. Sklad sept. žrtev: oodr Križevci 25; Brezi o 90; šentjakobska ž. pod. 50 Din. — Skupaj O.S-iS.50 Din. — Kamen v glavo. Na velikonočni ponedeljek je prišlo med fanti na Bregu pii Borovnici do prepira. Padale so hude grožnje, ki so se jih nekateri izmed družbe tako prestrašili, da so se spustili v beg. Za bežečimi je letelo kamenje in je precej debel kamen zadel 24-let:iega Jože;a Sveteta od zadaj v gdavo. da mu je skoro prebil črepinjo. Težko poškodovanega so danes prepeljali v ljubljansko bolnico. — Prometna nesreča. Mali dveletni Bogomir, sinček tesarja Hraparja iz Starega trga pri Ložu, se je igral Lik ob glavni cesti. Deček je nenadoma stekel Čez eesto, nesreča pa je hotela, da je tisti hip pridrvel mimo voz, ki je ubogega fantka podrl in povozil. Nemudoma so ga prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer so ugotovili, da ima nevarne notranje poškodbe. Njegovo stanje je zelo resno. — Starka padla / avtobusa in umrla Xa veliko soboto se ie vodila 731etoa hišni-ea Marija Vah'arič z avtobusom iz Zagreba v Klanj-ic. Med volnfo ie pa padla iz avto busa in se tako ležko pobila, da ie kmalu po prevoafi v bolnico umrla — Rodbinska tragedija. V Subotiei s.» ie odigrala včeraj ziutrai krvava rodbinska tragedija. Znam subotiški nogometaš Ste van Ko\ač ie težko rani! svoio ženo. potem si ie pa pognal kroslo v glavo 2,*m\ ua ie bila zapustila in to si j? vzel lako k srcu. la ie obupal nad živlieniein. — Oče ubil sina. V vasi Raščini blizu KriŽeveev ie 55letn1 Hok Tarkovič na ve likonočno nedeljo s sekiro ubil svojega sina Martina Oče in sin sta se že dolgo prepirala, sin je bil pijanec in nasilnež. Tud isodnegfl dne ie bil pijan in oče se ie za kleni] pred njim v hišo Sin ie razbil okno in z nožem v roki hotel navaliti na oče ta. ki pa je imel že nripiavljeno sekiro, s katero fe sinu razkla1 glavo. — Obup ruskega emigranta. V ponedeljek si ie hotel v Osijeku končati življ^nie B61etni ruski emigrant Vladimir Valder. ushižben v prom^+neni .^ladišču. Prišel >e piian domov in si z britvijo prereza! žile na rokah. Prepeljali so ca v bolnico, kjor so n>u rane zašili. Iz MnflfttHuM —li Vsem l.iubljan-kim pevskim društvom! Hubadovd pevska župa JPS poziva vsa ljubljanska pevska druMva. da pošliejo svoje zastopnike k sprejemu elit. pevskegn društva '-Smetana* iz Prav?, ki pride v Ljiubljano danes popoldne ob 17. uri in pri-fe i: l;oncert jutri v četrtek 5. aprila ob 20. uri v veliki dvorani Uniona. Poset tega nad vae lepega koncerta naitoplet? priporočamo vsem pe^-skim zborom' Uprava Harbadove v. ine JPS. —1{ Živilski Xt% -labf» zajnw»n. Pravi post se ie začel in de ne more niti primerjati s postom na veliki petek. Zato tudi vlada na trgu mrtvilo. Tudi dam« so se mnoge 2ospodinie izogibal? trga in niso kupovale niti zelja niti repe. Kmetic te prišlo malo na trg. Nekatere prodajalke so tudi tožile, da ie slana osmodila zgodnjo salato. Nafbrž je marsikatero zadržal tudi mraz. da ni prišla na trg. Bilo r? res vražie mrzlo za ta čas. Še ob 8. je kazal termometer na trgu le nekai desetink stopinie toplote Celo v innuariu |e bilo letos nekai boli toplih dni. Na zc>?niadnem trgj so proda-jsti danes skorat samo salato Poceni ie radi?, ki ga prodataio tu in tam že po 75 par merico Šoinača ie še vedno po 1.50 Din. Tudi druge vrste salate nrodaiaio v splošnem po 1.50 Din Prpd prazniki je bila draga uvožena cv^aco prodajali so V> po 7 in 8 Din kg. zda? oa. ko gospodinje ne novprašuHn več tako do nii. ie oo 6 Din kc. Uvožen* glavna t a salata ie po 10 Din. Grah se še ni pocenil, zdai ie po 14 Din kg. — Sadni trg j»e se vedno dobro založe« z jabolki. Lepega sadia seveda na moreš veg dobiti. Najdražja iabolka so po 7 in 8 Din kg. _ Tudi pri mesarjih vlada mrtvilo. Lpidje so se najbrž preobjedli mesa ob praznikih. 2e nekai Časa jt? dražja slanina. Najslabša ve po 15 Din kg, boljše vrste pa po 16 do 17 Din. — Jaica so postala kiko rekoč neaktualna kot gnjat. Danes jih je bilo zelo mak) na trgu. Prodajali so jib v splošnem še po tako nizkih cenah kot pred prazniki, 22 do 25 komadov za 10 Din. — Najbolj živahno jle bilo na Sv. Petra nasipu. kj?r so prodajali na debelo krompir. Bilo ga je precej. Za semenski krompir so se zanimali precei kmetje. Belega krompirja ie bilo malo. zato so ga ponujali po 90 par kg. tam vee ]e pa bik) rožnatega, ki so ga proda iali celo po 55 par kg. —li Praški kritiki pišejo o vsakem nastopu pevskega zbora i Smetane< vz. Prage cfle slavospeve. Tako pravi Venkov: Zbor Smetana, ki ga znamenito vodi prof. Spilka. ie odpel v*s spored s tisto plemenito lepoto in glasovno dovršenostjo ter z onim giacbe-nim razumevanjem in čistim pojmova meni. ki ie tako značilna za ta znameniti zbor pod vodstvom odličnega dirigenta. V napolnjeni Smetanovi dvorani je žel mnoso prisrčnih ovacij. Tudi vse ostale kritike bodisi iz Varšave ali Pariza oli pa iz Španije se glase enako. Z/.to ne mor:mo dovoli priporočati ljubljanskemu občinstvu, predvsem pa članom naših pevskih zborov, da posr^ti-to koncert praškega pevskega zbora >Sme-tana<. ki bo v četrtek dne o. t. m. ob 20. uri v Unionu. RT odprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Gena od 8 do 40 Din, stoiišča po 7 Din. dijaška po 5 Din. — lj Poroka. Na velikonočni ponedeljek sta se poročila v šentpetrski cerkvi gdč. učiteljica Nada Mlakarjeva in g. Filip Slo-kan, učitelj in hišni posestnik v Trbovljah. Poročil ju je njun bivši profesor verouka g. dr. Demšar. Priči sta bila ženinov brat rudniški inženjer Karol Slokan in nevestin svak g. Rajko Turk. posestnik in podjetnik v Ljubljani. Nevesta izhaja iz znane narodne rodbine Ludvika in Julke Mlakarjeve, istotako je ženin iz ugledne in zavedne trboveljske rodbine. Mladima prosvetnima delavcema želimo mnogo sreče in uspehov! —li Zahvala. Ob priliki srebrnega jubileja mojega podjetja sem prejel toliko čestitk, zahval in priznani, da se ne morem zahvaliti vsakenu posebej. Najlepša hvala vsem prijateljem in časopisju, ki so s-.-spomnili na fubflej domačega podjetja tako iaskrvo. Qkušal bom tudi v bodoče zado-VcljiP ysj s'-oie ol>malci £ r-'vovstvirr izdelki in solidnimi cenami. — Anton Ko-vaei£ tovarna peči in štedilnikov. Ljubiia-ii.i. Rožna dolina. SAMO ŠE DANES SVLVIA SIDNEV nepozabna Madarae Butterilv v velefilmu DEKLE Z ULICE »ZVOČNI KINO IDEAL,« Predstave ob 4., 7. in 9 % uri zvečer -lj šenfjakebsko gledališče vpnzori v ^< boto dne 7. t. m. ob 20.15 uri \ rvič v le-tošnii sr-zoni izvrstno Lichtenb^rgoro ves** loigro v "treli dajanjifa JJania na slabem glasu« z tiespo Prvino Wrischer-Petrovči6e-\o v naslovni vlogi. Poleg nje nastopajo še dame: Silva Danilova. Cerničeva, Levarje-va in G mm ova t»^r gc: Karus. Košak. Han-žič. Gornik, Mosor. Vizjak in drugi, ^^ese-Icigra ie izvrstno naštudirana in polna si-Inaoijske in besedne komike. Režijo igre \odi u. Miran Petrovčič. V nadeljo zvečer se vesHoiirrn ponovi. Vabimo cenjeno občinstvo, da obišč*' preleta vi. —Ij April je že v akciji. Tudi letos se hooe častno izkazati. Včeraj nas je bolj zeblo kot v februarja, pihala je ostra in zelo močna burja. Nekajkrat je popoldne pripodila od Gorenjske strani celo snežne oblake, da so zaplesale tu In tam celo snežinke. Ob 15. je pa bil na Golovcu pravi pravcati snežni vihar. Nekaj ča a je bil hrib meglen, .ločim je drugje sijalo soln-ce: tedaj so bili deležni nekoliko aprilskega snega tudi v vzhodnem delu mesta. —Ij Tramvajsko progo zopet popravljajo na dolenjski strani. Popravljati bi jo morali neprestano, a bi ne zaleglo mnogo, saj so tirnice Izrabljene, temeljev ni in je sploh čudež, da tramvaj še vozi. Tako slaba proga seveda ne pospešuje tramvajskega prometa. —li Film >Csibi« je velika privlačnost tudi zn Ljubljano. Na 6pored i bo samo še dva dni. — ZKD nam pripravlja nov film. ki nas bo imenitno zabaval. Predstava bo v petek in sicer po znižanih cenah 2.50. 4.50 in 6.50 Din. Pri ljubi jona filmska igralka Elizabeta Bergner igra glavno vlogo v svo-i^-m najnovejšem filmu Carica Katarina, ki ga bomo v kratkem videli v Ljubljani, njen oarlner je Douglas Fairbanks ml. —Ij Ni identičen. Včeraj smo v članku » Prazniki so bili precej burni■ poročali, da je policija aretirala brezposelnega pekovskega pomočnika Bruna P. zaradi suma tatvine. V zvezi s tem se je oglasil v našem uredništvu pekovski pomočnik g. Bruno Planinšek, zaposlen pri mojstru g. Dolinarju. ki pa ni identičen z aretiranim pomočnikom Brunom P. _lj Občni »bor šentjakobsko - trnovske moške in ženske podruznire CMD bo dn3 6. aprila t. 1. ob 20 uri v gostilni Cešno-var na Dolenjski cesti. —lj Ofala. daljnogledi, barometri, fotoaparati itd. najugodneiši nakup pri Fr. P. Zajcu, izprašanem optik j. Ljubljana. Stari trz 9. Ceniki brezplačno. 3-T Maribora — Usodno velikonočno streljanje. Dasi je streljanje oblastveno prepovedano, se fantje niso hoteli odreči starim običajem. Že na veliki četrtek so se v okolici mesta in tudi v mestu samem čule močne detonacije in streljanje se jc končalo šele na velikonočni ponedeljek Letos niso uporabljali pri streljanju smodnika, pač pa karbid V soboto so se 4 fantje pri streljanju prav občutno poškodovali. Dva sta dobila občutne opekline na očeh in obrazu. Vse poškodovance so prepeljali v bolnico, kjer so jim nudili prvo pomoč. — Čigava je dragocena ženska zapestnica? V soboto popoldne je naiel na Slomškovem trgu g JoSko Zaje, cand. iur. dragoceno zlato žensko zapestnico, ki )o ie takoj izročil pristojnemu uradu. — Nresreča V nedeljo je 601etni zasebnik Mavric Andrej iz PobreŽja na stopnicah tako nesrečno padel, da si je hudo poškodoval lobanjo. Bil je prepeljan v bolnico. — Junaki noia. V ponedeljek zvečer so neznani napadalci navalili brez vsakega povoda na kletnega Karla Sterna. ko sc je vračal na Pobrežje. Obdelali so ga z noJi, nato pa neznano kam izginili. Težko ia-njenega so reševalci prepeljali v bolnici. — Ljudsko gibanje v marcu. X preteklem mesecu se je rodilo 71 otrok in sicer J9 dečkov ter 32 deklic, umrlo pa je 91 oseb. 48 moških in 43 žensk. V marcu se je poročilo 13 parov. Največ rojstev je bilo v mestni župniji, prav tako so tu zabeleženi navedeni smrtni primeri. — Voznik pod vozom. X ponedeljek s.e je vračal z vozom 341etni Lukežič Prane na Aleksandrovo cesto. Iz neprevidnosti ali pa po nesrečnem naključju je padel pod voz, ki ga je močno poškodoval, tako da je moral iskati zdravniške pomoči. Iz Celja —c Izreden užitek bo nudil koneert Slovenskega vokalnega kvinteta, ki bo v soboto 7. t. m. ob 20.39 v mali dvorani Celjskega doma. Vstopnice se dobijo v predprodaji v knjieami K. Goričarja vdove. —c Umrli sta v celjski bolnišnici: v nedeljo 1. t. m. 2Sletni zidar Jože Poznič s Prihove pri Rečici ob Savinji; v ponedeljek 2. t. m. pa 41 letna služkinja Marija Sotlerjeva s Polzele. —c Pasji kontumac. Mesta« načvlstvo v Celju razglaša: Ker se je pojavila steklina v neposredni bližini Celja, se uveljavlja za mesto Celje v smislu zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni najstrožjo pasjo zaporo in se odreja: 1. Vse še neprijavljene pse je nemudoma prijaviti mestnemu naetlstvu. 2. Psi morajo biti tako zavarovani., da je vsaka poškodba ljudi in živali po njih onemogočena: biti morajo dobro priklenjeni v ograjenih prostorih, kamur nimajo dostopa tuji ljudje ali živali, sicer moraju biti opremljeni z nagobčnikom. 2. Psi, ki niso priklenjeni, se morajo voditi na vrvici in morajo biti opremljeni z varnimi nagobčniki. 4. Potepanje ma<"k je preprečiti, 5. Vsako sumljivo obolenje psov in mačk je takoj prijaviti tukajšnjemu me-sUieniu načelstvu. 6. Za čas kontumaca je prepovedano brez dovoljenja mestnega na-čelstva pse izvažati v kraje, kjer ni pasje zapore. 7. Psi in mačke, ki so poškodovale kakšno osebo, se morajo takoj na stroške lastnika preiskati po uradnem ži-vinozdravniku. S. Prosto tekajoči psi in mačke se bodo brezpogojno pokončali. Končno se opozarja, da *e bo z vso strogostjo Postopalo proti kršiteljem S 11-2 mestnega cestnega reda, po katerem je prepovedano pse jemati na tržišča, v kopališča, v kavarne, gostilne, brivnice, mesnice, trgovine z živili in druge javne prostore. Prestopke predpisov 1. do S. bo mestno načelstvo kaznovalo po gori citiranem zakonu; prestopke, navedene v prejšnjem stavku, pa bo kaznovalo predstojni-štvo mestne policije celjske. Ta razglas stopi v veljavo takoj po razglasit\i na tukajšnji uradni ileski Najstrožja pasja zapora je razglašena tudi v vseh ostalih občinah celjskega sodnega okraja. Iz Trbovelj — Kaj je z naročili za državne železnice. Nova pogodba za dobavo premoga državnim železnicam, ki bi se morala zaključiti že 1. aprila, ko je potekla stara, zaenkrat še ni sklenjena. Zastopnika tukajšnjih delavskih strokovnih organizacij gg. štrue in Plibersek sta se v soboto, dne 31. marca vrnila iz Beograda, kjer sta z zastopnikom beograjske Delavske zbornice intervenirala pri ministrstvu prometa, šum in rudnikov ter socijalne politike, kjer sta dobila zagotovilo, 'la bo pogodba za trboveljske rudnike v kratkem podpisn na, da bo rudarsko delavstvo zaposleno. Očividno se je podpis pogodbe nekoliko zavlekel, ker je za včeraj popoldne bilo zopet odrejeno praznovanje. V kolikor se je moglo na merodajnih mestih doznati, se pričakuje podpis pogodbe v nekaj dneh. vsekakor pa do konca tega tedna, zato se naj delavstvo radi skrčenega obratovanja ne vznemirja. Nerazumljivo nam je pa. zakaj prometno ministrstvo do L aprila, ko poteče stara, ne sklene nove pogodbe, ker bi s tem odpadlo vsako vznemirjanj** že itak zaradi skrčenega obratovanja težko prizadetih rudarjev in njihovih družin. — Aprilsko vreme. Pravo aprilsko vreme smo dobili. Mnogi so včeraj zjutraj obžalovali, da ni bilo za velikonočne praznike tako krasnega solnčnega vremena, kot ob 9. uri zjutraj, toda že uro nato sf> /.astrli oblaki nebo, opoldne pa je pričelo snežiti, okrog 14. ure je priletel nad Trbovlje aeroplan, ki je vozil jako nrzko, k čemer ga je očividno prisilil vihar v višavah, kajti videlo se je, da se še v višin. 500 m bori z močnimi severo-vzhodnim: vetrovi. Priletel je izza Mrzlice ter odletel proti Ljubljani. Koj nato pa je pričelo zopet močno snežiti, tako da so bila v hipu vsa pobočja bula. Toda že okrog 16. ure se je nebo zjasnilo in posijalo je toplo pomladansko solnee. S takimi vremenskimi muhami se je april pričel. Posestniki se najbolj boje mraza in slane, ki bi utegnila občutno škodovati nežnim poganjkom na sadnih drevesih, trtah i. dr. Zlasti sad-no drevje letos dobro kaže in če ne bo mraza in preveč dežja ob cvetju aH pa poznejše toče, bo letos sadja v izobilju. — Nogometne tekme ob pravnikih. Na velikonočno nedeljo je povabil SK Trbovlje v goste SK Ilirijo iz Ljubljane. Zanimanje za to tekmo je bilo veliko, saj se je zbralo na igrišču nad 300 gledalcev, kar pomeni za Trbovlje ie veliko. Gostje »o se predstavili v zelo močui postavi, kar dokazuje že sam rezultat 8:2 (3:1) za goste. Ugajal ie zlasti napadalni trio, ki je z lepo kombinacijo neusmiljeno bombardiral vrata SK Trbovlja. Tudi krilna vrsta je bila na mestu. Nekoliko šibkejša in nesigurna sta bila branilca in vratar. SK Trbovlje nas tokrat ni zadovoljil, zlasti ne ožja obramba, t. j. branilca in vratar. Vratarju se ne more Šteti v zlo, ker že delj časa boluje na ranjenem levem kolenu, pač. pa branilcema, ki imata ua vesti kar tri gole. Najboljši so bili — kakor vedno — krilci, katerim gre pae zahvala, da ni bilo še večjega poraza. Napadalni kvintet je slabo deloval; preveč driblanja in premalo podajanja. Pač stara rak-rana neumornega Belineka. Proti koncu Igre je prišlr med sodnikom g. Božičem in nekaterimi vročekrvnimi >drukerjl« do manjšega Incidenta brez hujših posledic, kl bi pa lahko Izostal, ker se s tem ne pripomore do potnlrjenja, sloge In utrditve športne discipline. Sodil je g. Boiič dobro. Na velikonočni ponedeljek pa je bil SK Ilirija gost trboveljskega ŠK Amaterja. 2e tekma prejiajega dne je mnoge tako navdu- opere gospodinja v štirih desetletjih • • • Kakor se to nekam Čudno slili, je vendar to število samo neznaten del tega,kar mora gospodinja za svojo družino oprati. Koliko ur se je morala prej sklanjati nad pralnim čebrom,če je hotela perilo zmencati in otepstii Danes ta dan ni tega nobeni gospodinji več potreba. Saj imamo Radion. In Schichtov Radion opravi delo sam. Tako lahko je zdaj to? A) zvečer se perilo namoči, B) drugo jutro se Schichtov Radion v mrzli vodi raztopi, v raztopini pa se potem kuha perilo vsa) 15 minut, C) nato se perilo izpere najpoprej v topli, potem v mrzli vodi, dokler nI voda čista ... in perilo je opranol Brez mencanja, brez otepanja prizanesljivo in hitro kakor sneg belo perilo % Schichtovim RadionorrK Ne muči se! Umni SCHICHTOV RADION šila. da so po dolini živo agitirali sa po nedeljska tekmo. Zato je bila udeleJba gk> daleev na igrišču Amaterja rekordna Tekma je bila jako zanimiva. Prvi polea* je Amater dobro obvladal zeleno polje. Ill rijani so kmalu spoznali, da imajo opraska z dobrimi igralci. Do zadnje minute v I. polčasu je Amater obvladal Ilirijo ln še le v zadnji minuti je zabila Ilirija Iz orff-sid pozicij,, gol. i. polčas Je torej končal z rezuitatom 1:0 za SK 'Ilirijo. V BI. pol času pa je Amater popustil. Leva stran Ilirije predribla ožjo obrambo ter zablj*-gol za golom. Desna stran Amaterja k Sa jevicem in Jordanom se je uveljavila tei zabila v kratkem času Iliriji * gole. Iliriju in Amater zabijeta kavallrske enajstmet rovke, kar je najboljši dokaz lepe Ln to lidne Igre; Končni rezultat 3:3 za SK TI I rijo. Publika je bila mirna in dlaripllrii* 1 na. Sodil je g. Lunder dobro. PAT IX PATACHON kot KAVALIRJA Zabavata vse in vsakogar ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4., 7. ln 9. url zvečer Nezadovoljen berač. Gospa beraču: Kaj, s temi 6evJj. niste zadovoljni? Moj pokojni mož J4ti ie pa nosil do svoje smrti. — No, saj je bil pa tudi že skrajn čas. da je umrl. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 4. aprila 1934 Um 76 Ponson du lerraii J4 Zdravnikova tajna Roman — Kaj b>. Da imela od tega. će bi vzela tega Angleža, ako bi me sploh hotel? — 11 born ze pojasnil, — ji je odgovoril Ca:ava in si natočil kozarec vina. Srnca e na.ašč ropotala s posodo; ker je pa razumela baskiško narečje, ji n! ušla iz u.uneea Dogovora nobena besedica. XIV. Garava' je nadaljeval: — Ali si prepričana, da je lord napisa, oporv)KO v kateri ti je vse zapustil? — Seveda o tem sem trdno prepričana, saj mi 'o je pokazal. — je odgovorila Jeanrt. — Ali si i* tudi prepričana, da vporoke poznee ni sežgal? Tega n mogel storiti, ker .o ma ^kah. e oa to ista oporoka? sodišče v — ah — Seveda — Midva torej dobiva vse? — Vse. - "c pritrdila Jeanne. — ln se ne baiiš? — Cesa? — Da se ;i'.'dem ne bo zdelo sum Irivo, da sva midva lordova dediča? .Jeanne 'e skomignila z ramen;. — Edini ka povedati, n k? od govorili i1 nvek. ki bi mogel o tem črhnil niti besedice. — pripomnila: — Bodue drez skrbi, oče, grad, zemljišča m v bankah naloženi denar, vse je najiuo in nihče nama tega ne bo mogel vzen. — To ;e moja iskrena želja, — je dejal Garava! počasi; toda ta hip ga ie obšla čudna slutnja. — Sicer yj — je nadaljevala Jeanne. — sem lorda dovoli objokovala tako, da nihče ne more dvomiti, da bi moja žalost ne bila iskrena. — Torej riočeš vzeti tega Ang'eža? Jeanne ''• odkimala z glavo. — Saj Hi bi'a dama. če bi ga vzeia. — Z denarjem ki ga dobim, bom lahko vze.a kogar bom hotela. Vzeti pa hočem sasf-n tistega, ki ga born ljubila. Smoiar je skomignil z rameni. Jeanne je to opazila in pripomnila: — Kaj mislite, da sem mislila na oporoko, ko sem podkupila Maubena, da je to storil? — Seveda. — Motite se — je dejala jezno, — dala sem umoriti lorda Helmutha zato, ker sem ga imela rada, ker se je hotel oženiti, ker me je zapustil, ker sem bila ljubosumna. Toda ta čas, ko je hči dokazovala očetu, da ni dala umoriti lorda iz ko-ristoijubja. \i Garavala znova obšla groza. — Recimo, da je tako. — je dejal in zmaja! z glavo. — toda nekaj me še vedno skrbi. — Kaj pa? — Maubert je ustrelil lorda z mojo puško, kai-ne? — Da — Kaj se je zgodilo s to puSko? Maubert jo je skril. — Kam pa? — Ne vem. — Saj veste, da je bil aretiran takoj zjutraj po lordovi smrti tako, da ni mogel povedati, kam je puško skril. Toda kai naju briga to ? — Recimo, da bo pnška najdena. — No, in? — Na nji ie označena bavonneska orožarna kjer je bila puška narejena, in tako ne bo težko dognati, da je moja. — Ah, molčite oče, nazadnje naže-nete še meni strahu, — je dejala Jeanne. — In potem bodo obdolžili mene, — je pripomnil Caraval. — Molčite, za boga! In dekle je pripomnilo: — Sicer pa puška ni bila najdena in nikomur ne bo prišlo na misel iskati jo. V kuhinji, kjer je pomivala posodo, je Srnca vse dobro slišala in zamr-mrala je sama pri sebi: — Jaz jo pa najdem! XV. Drugi dan po tem pogovoru hčere z očetom je prispel sir Williams Dis-burv in v gradu je našel baronica Johna Happera, ki je imel polno glavo lepe smolarjeve hčerke, tako ga je bila očarala. Sir Williams je bil že od svojega petnajste ga leta na potovanju in poznal je Ves svet. izvzemši morda An- i ■■ ■ ii■..... mi i iii........MUMfcPm*— A &E SKABERNE LJUBLJANA. ffranfflne knjJflce tu prepise prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov jemljemo do preklica zopet v račun. ZELO POCENI se obleče te pil FRESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta it. 14. 6/T OPREMLJENO SOBO čisto, solnčno, z eno ali dvema posteljama ter souporabo kopalnice oddam. — Aleksandrova cesta 7 ,n. nadstropje, levo. 1451 POSTELJNE MREŽE izdeluje na lesenih in železnih okvirjih najceneje in jih sprejema v popravilo — Alojz An-dlovic, Komenskega 34. 1450 POZOR! POHIŠTVO! Zaradi velike zaloge smo ponovno znižali cene pohištvu: Sperane orehove spalnice, čreš-njeve spalnice, šperane spalnice Din 2300.-omare > 400.-postelje > 200.-kuhinjske oprave > 800.-kredence > 425.-Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri nas na obroke in hranilne knjižice. Se priporoča MIZARSTVO »SAVA«, Ljubljana, Kolodvorska it. 1», Miklošičeva št. 6. Telefon 2780 Tudi Vaša obleka bo kakor nova. ako jo pustite Kemično čistiti in barvati v tovarni JOS. REICH LJUBLJANA, Poljanski nasip itev. 4-6 Pralnica — svetlolikalnlca PISALNI STROJ »ADLEB« popolnoma nov, naprodaj. — Mrak, Sv. Petra cesta 8. 1452 BRIVSKEGA POMOČNIKA , sprejme takoj salon, Smartic« ska cesta 22. 1448 DVOSOBNC STANOVANJE oddam mirni stranki za 500 dinarjev. — Vožarski pot št. 3 (šentjakobski okraj). 1449 OGLAŠUJTE V malih oglasih v >Slovenskem Narodu« velja vsaka beseda 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.-, davek Din 2.-. Mali oglasi se plačujejo takoj; po pošti lahko v znamkah. — Za odgovore malih oglasov treba priložiti znamko. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš nadvse ljublieni, skrbni očka, stari očka, brat, stric, svak in tast, gospod JOSIP TONI mesar, posestnik In meščan ljubljanski danes ob ^43. uri zjutraj po kratkem, mukapolnem trpljenju, previden s svetotajstvi, mimo preminul. Pogreb predragega nam očke bo v petek, dne 6. aprila 1934 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 36, na pokopftHftee k Sv. Križu. V LJubljani dne 4. sprite 1984 FRANJO, sin — MTNKA STTRN, hčerka — JAKOB TONI, brat — MARIJA REMEC. FRANČIŠKA BOLK, TEREZIJA POGAČAH, HELENA TONI, sestre — TONČKA, roj. ZRIMEC, snaha — UROŠ, BOJAN, EVICA, vnuka ln vnukinja — hi ostalo sorodstvo glijo, kjer se je le redko in ie nekaj časa mudil. Sir VVilliams se m gnal za ženskami, niti za denarjem, pač je pa imel i vsakega poi leta novega konjička Ta- I ko je bil, odkar je bival v Ameriki, ves j nor na romanopisca Edgara Poe. čigar | romane je kar požiral. Zato ni čuda, da je spravil način tragične smrti lorda Helmutha njegovega detektivskega duha v največjo napetost. V Orleansu, kjer se je ustavil nekaj ur, je nakupil cel kup novin, v ka-I terih je bila podrobno opisana obravnava proti Maubertu, in začel je ta proces z veliko vnemo proučevati. Sir VVilliams Disbury torej ni prispel v Maisonneuve toliko zato. da bi dobil bogato dedščino, kolikor da bi praktično preizkusil teorijo, načrpano iz del velikega ameriškega romanopisca. Sir VVilliams je prispel v grad ob sedmih zvečer. Upravitelj je takoj poslal posebnega sla v la Motte-Beu-vron, da bi obvestil sodišče o( njegovem prihodu. Sir John Happer je ponudil siru WiILiamsu, da bi delil z njim večerjo-Le-ta je ponudbo sprejel. Med večerjo sta bratranca malo govorila. Toda grajska klet je biLa dobro založena z žlahtno kapljico in tako se je obema kmalu razvezal jezik. John Happer je pripovedoval o svojih ljubavnih dogodivščinah v Kal-kuti in v mislih je takoj priš>eJ do Jeanne, lepe Cara valove hčerke, ki jo je začel opisovati svojemu bratrancu v najkrasnejših barvah, ne da bi opazil, da ga sir VVilliams skoraj sploh ne posluša. Sir VVilliams se je podil ta čas v duhu za svojim prividom m kmalu je sam povzel besedo. Pripovedoval je bratrancu o lordu Helmuthu, o njegovi tragični smrti, o nepojasnjenih dogodkih pred umorom in kot mož, ki je prooe* temeljito proučil, je jel bratranca opozarjati na slabe strani obtožnice. Zdaj je pa zdehal John Happer. Sir VVilliams je bi! baš najbolj raz-vnet, ko se je prikazal na Dragu jedilnice grajski upravitelj. — Blagorodna gospoda na; mi oprostita, da ju motim. — Kaj bi radi? — je vprašal sir VVilliams nevoljen, da ga v tako važnih mislih motijo. — Kaj je? — je vprašal John Happer, ki je bil pa upraviteljevega prihoda vesel. — Poslal sem posebnega sla v la Motte-Beuvron. — Čemu pa? — je vprašal sir VVilliams. — Da obvesti sodišče o vašem prihodu. — Ah. saj res! — je pripomnil John Happer. Upravitelj je nadaljeval: — Sodnik je naročil, da pride iutri zjutraj z notarjem. — Dobro, — je odgovoril sir VVilliams in hotel nadaljevati svojo teoretično razlago, toda John Happer si je prižgal cigaro in odšel iz jedilnice z namenom napotiti se k hišici sred; parka, kjer ie prebivala lepa smolar-jeva hči. Slabi časi za samce V Italiji je zlata svobuda starih samcev nevarno ogrožena, ker je Mus-soliniju mnogo ležeče na številnem na raščaju. Zato bodo nemara mobilizira ni vsi italijanski fantje od 22. leta. Za četek je že storjen v Mussolinijeven listu »Popolo d' Italia«. kjer se mora vsak sotrudnik. ki izpolni 22 leto. oženiti ali pa odložiti svoje mesto. Izgo vor na prenizko plačo ne drži. ka I vsakemu, kdor se oženi, se zviša plača od 50 do 100% Mussolini je v ten pogledu neizprosen, kar se ie poka/:i posebno pri njegovem tajniku in zaupniku Chiavoiiniju. ki se tudi ni hote oženiti. Izjavil je, da je pripravljen žrtvovati za Mussolinija in fašizem življenje in da rad pojde če treba tud v Tibet kopat marmor ali v Carraro izdelovat sir, samo žene naj mu nikar ne naprtijo. Toda vse njegovo prizadevale je bilo zaman. Ker se v določenem roku ni oženil, ga je Mussohn odslovil. V državnih in javnih službah so uradniki in uslužbenci prisiljeni sprijazniti se s tem. da zaenkrat za samec ne velja napredovanje. Najhujše je v Italiji to, da ločitev zakona sp.oh n mogoča. V Turčuji, kjer hoče Kemai paša razmnožiti svoj narod, se tudi obeta pritisk na stare samce, ki se bodo morali oženiti, če ne jim bo naložen poseben davek, pozneje bo pa segla vlada .udi po radikalnejših sredstvih. N torej izključeno, da bo v obeh državah v bodoče oblast skrbela za zakonske zveze in da bodo trdovratnim samcem za kazen dajali temperamentna mlada dekleta, mladim fantom pa stare device. Ura na dopustu Stroj je sicer stroj, toda tudi si • začne včasih stavkati in odpove slu> bo, pa naj se človek še tako jezi nanj Tudi ura hoče imeti svoje počitnice svoj dopust. Big-benskd ura na west-minsterski opatiji je dobila dva mes<-ca dopusta, da bodo njeno d robo v jk osnažili in prezračili. 2e deset let je vestno izpolnjevala svojo dolžnost; zadnjič se je ustavila leta 1925, toda takrat se ni bila tako /namenita, kakor zdaj, ko je znana daleč po svetu Zaslovela ie ta ura, odkar imamo radio, čigar poslušalci bodo zdai dva meseca obžalovali, da ne bodo slišal \vestminsterske ure odnosno njenih znamenitih zvonov. Big-Ben se pa odlikuje tudi s točnostjo, ker je to najbolj zanesljiva ura na svetu in Anjrte-ži so po pravici ponosni na njo. Lam ni niti za minuto prehitela ali zaostala, kar ie p*i tako veliki uri zek> redko. Nova kuharica — Zakaj pa ima vaša nova kuhari-ca v kubiaii klobuk na glavi? — Ker je prišla šele dane* m ne ali ho ostala pri nas. Nista »e razumeli. Gospa sprejema novo pomoč n.co v gospodinjstvu. — Toda na neka va* moram opozoriti — pravu — namreč da z ljubčki pri nas ne gre. — Oh, gospa, ka takega bi « pa ne mislila o vas. MAM Ostani m Sinovi in hčerke imajo rad: mladostne matere, radi pa jih imajo seveda tudi možje. Znanstveno je ugotovljeno, da se koža na licu naguba in da postane na videz stara, ker polagoma izgublja Biocel. To je vitalni element, ki obdrži kožo mladostno, čisto in lepo. Svoji koži pa lahko vrnete ta vitalni »lement z uporabo nove kreme Tokalon, rožnat« barve. Brez ozira na to, v koliki meri je že Vaša koža uvenela in koliko je na njej sledov starosti, poizkusile še nocoj kremo Tokalon, rožnate barve. V vsakem primeru so Vam zajamčeni ugodni rezultat:, ali pa se Vam denar vrne BREZPLAČNI VZOREC: Vsak ćitateij tega lista more dobiti zelo oKusno Kaseto 8 kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v pofitnih znamkah za poštnino, omot in drugre stroške na naslov: Hinko Maver in drug Odio 11—P, Zagrreb, Praška ulica 6 Urmtuje; josjjd ćup*'**1* £• >*larodnc tiskamo«: *"rac Jeserae* — £a uprave m naeratn- da« 'lata Jtoo wHnatui Vai 9 L.jur'tan