Novi tednik NT & RC
.Direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek
ST. 52    -    LETO XLVII     -     CELJE, 30. 12. '93
CENA 125 SIT Glavni in odgovorni urednik NT Bronko Stomejčič
Tone Turnšek
DMorenenajvei^ihpivovsmvEvTopiinpredsednikenegans^^^^
Odprta vrata
župnišča in srca
HakiepeWpfizvestmmočnfkuJaneiuBraiunu,duhovnikunaB^^
IZ VSEBINE:
Reportaže
tBlskokamlškožlvllenje.StrBn9.
HBlstsr(i$lnaKozlansken\.StrBn 12.
Celjani soobllkoMmBlskounlyer20.Stm2(l.
Kronika
Radeska tragedijarazlskana.
Dlrektorprodajalstsnovanjapodomie.
Mo je ŠmrHanf^izki^lpoUdjo.
Stran 18.
Šport
BolandoPušnk "Danesbomožepozabljenir. Stran IS.
Glasba
SlakpredZasavd-najveinagradansmblu
Prlmor^fanie.Strm15.
Razvedrilo
V^ikanagradnakrižankiStranSO.
Astrološko^im.Stran31.
Cira
čara za
ljudi
Preganjanje bolezni In drugih nesiei. Stran 21.
Inšpektorji-
glavni krivci
^ HaCeijskemdosiejzakijuMhllrevizijskihpostopkov.
Strani
12
Z UREDNIKOVE MIZE
Leto le naokrog
Letos se je, spoštovani bralci, dragi prijatelji Novega
tednika, zgodilo tako veliko stvari, da jih je res težko
strniti v teh nekaj misli ob zaključku leta.
Veliko smo naredili, in kar se mi zdi najpomembnej-
še, na nič, kar smo obljubili, nismo pozabili. Speljali
smo celo vrsto akcij, od novoletnega obiska v porod-
nišnici in izleta 100 kmečkih žensk na morje do izletov
zvestih naročnikov in bralcev, zlasti pa sodelavcev
stranke šaljivcev, foto lifea, nagradnih iger (v največji
smo podarili avto leta - Nissan micra), pripravili smo
izbor miss Celja... Začeli smo predstavljati zveste
naročnike, izdali smo 52 številk Novega tednika, 12
Petič in še 5 posebnih Petič. Pripravili smo razstavo
fotografij naših fotoreporterjev in razstavo Dareta
Zavška, ob kateri smo izdali tudi knjigo Slikar za
vsako ceno. Sodelovali smo pri izpeljavi vrste izredno
odmevnih kulturnih, športnih in drugih prireditev...
V hiši smo izvedli ločitev tednika in Radia Celje, ki
imata zdaj vsak svojo redakcijo in vsak svoj račun in
obračun.
Novembra nam je agencija potrdila program last-
ninskega preoblikovanja in pred dnevi smo postali
lastniki svojega podjetja. Za eno leto je bilo kar preveč
dogodkov, sprememb, stalnih prilagajanj novim oko-
liščinam in dejstvom. Toda, zmogli smo in kar je ob
vsem najpomembnejše, ostali ste nam zvesti. Novi ted-
nik se tiska v dobrih 20 tisoč izvodih, imamo 9.836
naročnikov in pred seboj leto, polno novih načrtov.
Kaj vam pripravljamo?
Predvsem vsak teden nov, resen, nesenzacionalisti-
čen, v prostor, v katerem živimo, zazrt časopis, ki bo
izhajal redno, v povprečnem obsegu 40 strani teden-
sko. Vsi naročniki bodo še naprej brezplačno prejemali
Tednikovo petico, ki pa bo doživela nekaj oblikovnih
sprememb. Pripravljamo tudi vsaj šest posebnih Petič,
prva bo izšla že konec januarja in bo namenjena Dne-
vom komedije v celjskem SLG. Pravo presenečenje pa
pripravljamo'pred koncem leta 1994, ko bo Novi ted-
nik zadihal pred vami povsem prenovljen, računalni-
ško oblikovan, v barvah še lepši, bolj pregleden in še
bolj poln informacij.
Želimo si še več sodelovanja z vami, dragi bralci, več
vaših sporočil o dogodkih in ljudeh, ki vas zanimajo, in
še več sodelovanja v mnenjskih rubrikah, posebej
v pismih bralcev. Pripravljamo, seveda, tudi vrsto
akcij, od tradicionalnih do povsem svežih in novih.
A o njih takrat, ko bodo prišle na vrsto.
Želim vam obilo sreče, miru in zadovoljstva, boljše
plače in pokojnine, obilja in zdravja ter veliko ustvar-
jalnega dela in, seveda, zadovoljstvo ob prebiranju
Novega tednika.
BRANKO STAMEJČIČ>
Predbožični
Božičev padec
v mozirski občini se je
v četrtek zgodilo, kar so ne-
kateri napovedovali, drugi
pa že večkrat poskušali. Po
tajnem glasovanju so namreč
skupščinski poslanci s 35
glasovi za izglasovali neza-
upnico predsedniku mozir-
skega izvršnega sveta Alfre-
du Božiču. Proti nezaupnici
se je izreklo 8 poslancev, se-
veda pa je hkrati z Božičem
padla tudi celotna mozirska
vlada.
Na četrtkovem zasedanju
poslancev v mozirski skupš-
čini, nabralo se jih je za dve-
tretjinsko večino, so v začet-
ku precej časa porabili za
spremembe in dopolnitve
dnevnega reda. Že v začetku
je namreč 14 poslancev
predlagalo razširitev dnev-
nega reda z razpravo o polo-
žaju izvršnega sveta v novo-
nastalih razmerah v mozir-
ski občini ter glasovanju
o nezaupnici Alfredu Božiču.
Po dolgotrajni razpravi so
tej točki pridružili še pregled
zapisnikov SDK o pregledu
finančno-materialnega po-
slovanja v zdravstvenih za-
vodih. Poleg tega so poslanci
zahtevah, da na dnevni red
uvrstijo še problematiko
v Javnem podjetju Komima-
la v Mozirju, na predlog čla-
nov izvršnega sveta pa so
dnevni red dopolnili še z raz-
pravo o izjavi štirih občin-
skih strank o delu izvršnega
sveta.
Med razpravo o nezaupni-
ci so poslanci ponovno spre-
govorili o nepravilnostih,
omenili so zdravstvo, narod-
ne demokrate in prijavo kri-
minalistov UNZ. V skupščini
je prevladalo prepričanje, da
sicer poslanci niso sodniki,
vendar ostaja vprašanje
o zaupanju Alfredu Božiču,
na katerega se nanašajo vse
obtožbe različnih govoric.
Odločitev poslancev je sedaj
znana, sedanji izvršni svet
pa bo svoje delo opravljal do
izvolitve novega.
V mozirski občini še vedno
nimajo župana, tudi po če-
trtkovem zasedanju pa osta-
ja vršilec dolžnosti predsed-
nika SO z vsemi pooblastiU
Dominik Miklavc. Zaenkrat
namreč nima protikandida-
ta, da bi sploh lahko opravili
volitve, njegovo delo pa vsi
podpirajo.
Potem ko so obravnavali
približno polovico točk
dnevnega reda, so sejo preki-
nili. Nadaljevala se bo pri-
hodnje leto.
URŠKA SELIŠNIK
fli' PO
T)RŽAVI
Razmerje med
pokojnino in plačo
LJUBLJANA, 22. de-
cembra (Večer) - V prihod-
njem letu bo razmerje med
povprečno plačo in pov-
prečno pokojnino za polno
pokojninsko dobo moralo
biti 85-odstotno. Tak odlok
je sprejel državni zbor in
s tem spremenil predlog
vladnega odloka, ki je
predvideval, da bi tako
razmerje »lahko« bilo.
0 Kovačičevi
imuniteti
LJUBLJANA, 22. de-
cembra (Večer) - Mandatno
- imimitetna komisija dr-
žavnega sveta je za zaprti-
mi vrati menila, da so ob-
tožbe na njen račim, češ da
je ovirala preiskavo o Hitu,
ker ni razpravljala o odv-
zemu imunitete Danilu Ko-
vačiču, n-^utemeljene. Os-
nov za tako razpravo po
njihovem doslej ni bilo.
Danilo Kovačič pa se tudi
ni skliceval na imuniteto.
Lokalne volitve do
junija
LJUBLJANA, 22. de-
cembra (Delo) - V držav-
nem zboru so tokrat s pre-
cej manj zapletov kot ob
sprejemanju zakona o lo-
kalni samoupravi sprejeli
zakon o lokalnih volitvah.
Volitve v novo nastalih ob-
činah naj bi opravih do
konca junija prihodnje le-
to, še prej pa bodo morali
do konca aprila na območ-
jih, kjer se bodo želeli pre-
oblikovati v nove občine,
pripraviti referendume.
Aprila pa bodo volili le
tam, kjer še ni možnosti za
preoblikovanje.
Ijstavni zakon
propadel
LJUBLJANA, 23. de-
cembra (Večer) - Letošnje
delo državnega zbora se je
končalo z izredno sejo, na
kateri so se zbrali zaradi
veta, ki ga je na zakon
o prejemkih vojnih invali-
dov in veteranov vložil dr-
žavni svet. Samo en glas je
manjkal, da bi bil omenjeni
zakon kljub vetu sprejet.
Pred tem pa se niso mogli
sporazumeti glede ustav-
nega zakona. Našli so za-
silno rešitev - odločanje
o tem so umaknili z dnev-
nega reda.
Janša osebnost
leta
LJUBLJANA, 23. de-
cembra (Delo) - Po anketi
Vala 202 je Janez Janša
osebnost leta. Sledijo mu
Milan Kučan, Lojze Peterle
in dr. Janez Drnovšek.
■NOVI TEDNIK-
Glavni in odgovorni urednik:,
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo:   Marjela   Agrež,
Irena Saša, Tatjana Cvim, Ja-
nja  Intihar, Brane Jeranko,
Edo Einspieler, Edi Masnec,
Urška Selišnik, Ivana Stamej-
čič,   Željko   Zule.   Tehnični
urednik: Franjo Bogadi. Obli-
kovanje: Minja Bajagič. Tajni-
ca uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 29-431,
fax 441-032. „.
KOMENTIRAMO
Obrnjeni listi
mozirskega življenja
s četrtkom je končano neko
poglavje v življenju mozirska
občine. Težave so se vlekle že
dlje časa, le malokdo pa je ver-
jel, da bo poslancem na zadnji
letošnji seji uspelo zrušiti Al-
freda Božiča.
Ni, da bi se človek spraše-
val, ali je prav ali ne. Nekateri
bodo rekli, da je prav tako, da
je zadnji čas za odhod Božiča,
saj mu očitajo številne kršitve
zakona in pooblastil. Drugi
bodo spet rekli, da ni prav, da
sta Božič in izvršni svet veliko
naredila. Takšnih in drugač-
nih argumentov je več kot pre-
več in kar je, je. Cisto nazadnje
so se poslanci najbrž kar prav
odločili, saj prepiri, dokazova-
nja in prepričevanja prepriča-
nih res ne sodijo nikamor, še
najmanj pa koristijo mozirski
občini v slovenskem prostoru.
Toda bolj strah vzbujajoče
v tej občini je nekaj drugega.
Dr. Anton Zunter pravi, da
njemu in njegovemu malemu
sinu v pismih in po telefonu
grozijo s smrtjo, Dominik Mi-
klavc in Verica Pečnik sta po-
vedala, da jima je v zadnjem
času iz telefonske slušalke ne-
nehno tiktakala ura... To pa
so stvari, ki morajo vsakogar,
ne le prizadetih, zaboleti. Je
oblast tako sladka, da jo je tre-
ba držati za ceno groženj in
izsiljevanj? Je politika tako
močna, da seji bo moral poko-
ravati vsak, drugače mu bo
tiktakalo? Ali pa so grožnje
plod neokusnega šaljivca? Ka-
kor koli je že, bog pomagaj ti-
stemu, ki je tako bolan, da to
počne na takšen način.
In še nekaj je v tej občini...,
zanimivega ne moremo reči,
hecnega pa še manj. Zadnjo
sejo občinske skupščine bi
lahko poimenovali »seja v od-
stopanju.« Najprej je Rudi
Hramec povedal, da ne bo več
opravljal direktorskega mesta
v Javnem podjetju Komunala,
ker se ne misli več ukvarjati
s političnimi problemi. Nato je
predsedujoči Dominik Mi-
klavc vztrajal, naj poslanci iz-
volijo župana, ker drugače te-
ga ne bo več delal. Potem bi iz
skupščine najraje odšel Andrej
Presečnik, poslanci so zavrnili
odstop predsednika Komisije
za volitve in imenovanja Jako-
ba Presečnika ...Na koncu je
bil »odstopljen« le Alfred
Božič.
Še nekaj podobnih stvari bi
lahko našli v mozirski občini,
toda saj bo po novem letu vse
drugače? Žal pa močno dvo-
mim o tem in se vnaprej spra-
šujem, kje bo pristala mozir-
ska občina ob vseh teh stva-
reh, ki ne sodijo nikamor, še
najmanj pa v občinski parla-
ment in mozirsko življenje.
URŠKA SELIŠNIK
Števci za varčnejše ogrevanje
v Cellu sprejet program za uvedbo meritev porabliene
energije
V Celju je že nekaj let star
predlog, da bi merili porab-
ljeno toplotno enei^jo pri
odjemalcih. Tako bi plačeva-
li le toliko energije, kolikor
je v resnici porabijo. Meritve
so začeli uvajati že leta 1985,
dve leti kasneje pa je Komu-
nala začela vgrajevati števce
v toplotne postaje. Danes so
meritve uvedene za poslovno
— industrijski odjem, za sta-
novalce pa še vedno ne. Po
načrtih, ki jih je podprl tudi
celjski izvršni svet, naj bi tu-
di ta problem uredili.
Težave nastanejo zato, ker
tehnika trenutno še ne pozna
ustreznih merilnih metod, ki
bi omogočile nesporno meri-
tev porabljene energije v sta-
novanjih, kot je to mogoče
pri porabi plina, vode, elek-
trike in drugod. Zakonodaja
takšne obvezne meritve tudi
ne predpisuje, pač pa presojo
o tem prepušča lokalni skup-
nosti. Argumenti, ki podpi-
rajo uvedbo takšnih meritev.
so številni, od zmanjšanja
porabe primarne energije in
manjše ekološke obremeni-
tve okolja do možnosti vpli-
va posameznika na porabo
v skladu z njegovimi potre-
bami in možnostmi. V prid
meritvam govorijo tudi ar-
gumenti o plačilu dejansko
porabljene energije in evi-
denci po posameznih odje-
malcih, s števci pa bi bilo
mogoče tudi ugotavljati to-
plotne izgube objekta, kar bi
lahko pomenilo osnovo za
dodatno izolacijo. S tem bi
se lahko zmanjšala vlaganja
v nove vire toplotne energije.
V Celju so tako predlagali,
da bi najprej obračunavali
porabljeno toploto po objek-
tih, v naslednji fazi pa po
stanovanjih. V vsakem pri-
meru bi se pri obračunu po
stanovanjih določen del
stroškov ogrevanja še vedno
obračimaval pavšalno glede
na velikost ogrevalne površi-
ne, 50 do 70 odstotkov pa
glede na dejansko porabo.
Individualne števce je na-
mreč mogoče namestiti le
v stanovanjih, kjer imajo
enocevni sistem centralne
kurjave, kar velja za četrtino
ogrevanih stanovanj v Celju,
drugod pa bi si pomagali
z delilniki na radiatorjih.
Tako naj bi v določene ob-
jekte že do prihodnje kurilne
sezone vgradili delilnike to-
plotne energije in individu-
alne števce. Pred tem pa mo-
rajo po sklepih izvršnega
sveta v Toplotni oskrbi JP
Komunala Celje pripraviti
predlog višine in način obra-
čuna števnine za toplotne
števce, stroške vgradnje me-
rilnikov in osnutek sistema
za obračimavanje porabljene
energije po stanovanjih.
...   . .      T.CVIRN
Št. 52 - 30. december 1993

Odlikovanja za vojake
Na srečanju Slovenske vojske v Celju, s katerim so hkrati proslavili dan samostojnosti, so podčastnikom in častnikom podelili
državna odlikovanja, nekateri pa so napredovali. Poveljnik TO zahodnoštajerske pokrajine brigadir Viki Krajnc je podelil 20
državnih odlikovanj. Zlato medaljo generala Maistra je prejel Zdravko Moličnik, srebrno Anton Kolar in Jože Prislan, bronasto pa
Marjan Magdič. Srebrno medaljo slovenske vojske so prejeli Zdravko Vilar, Bojan Šoper in Drago Horjak, bronasto pa Albin
Antlej, dr. Samo Fakin, Ludvik Golob, Marjan Hočevar, Damjan Kos, Boris Lojen, Ludvik Onuk, Samo Pajer, Primož Šavc, Dušan
Škorjanc, Zlatko Vehovar, Frančišek Zavašnik in Igor Presečnik.
TC, Foto: EDO EINSPIELER
Kdal na volišča?
Poslanci v državnem zboru so izglasovali zakon o lokal-
ni samoupravi vključno s spornim členom, ki govori
o rokih za preoblikovanje občin s sedanjih 65 na okrog
200.
Če bodo obveljali sprejeti roki, bi morali v občinah že
do 20. januarja ugotoviti želje krajevnih skupnosti in do
15. februarja oblikovati predloge za referendume o novih
občinah. Konec marca naj bi se državljani odločali o novih
občinah. Lokalne volitve pa naj bi bile aprila v dosedanjih
občinah, v novih pa do konca junija.
Na Celjskem se ponekod zavzemajo za izpeljavo aktiv-
nosti v skladu z omenjenimi roki, drugod pa menijo, da je
časa premalo in da je treba počakati na razrešitev spor-
nega člena o rokih v državnem zboru. V Žalcu bodo na
primer že januarja ugotavljali želje krajevnih skupnosti,
v Celju pa se bo 10. januarja šele sestala komisija za
lokalno samoupravo in začrtala aktivnosti, saj menijo, da
je po sedanjem rokovniku premalo časa za izvedbo vsega,
kar nalaga zakon. V Slovenskih Konjicah pa ugotavljajo,
da bodo opravili vse potrebno, da bi bili referendumi do
konca marca.
Seveda pa je še vprašanje, če bodo sedanji roki ostali,
saj so nekatere stranke (krščanski demokrati in socialde-
mokrati) že napovedale ustavni spor, ker je zakon po
njihovem neustaven. TC
Žalčani za
rebalans proračuna
Poslanci žalske občinske
skupščine so minuli četrtek
podprli predlog o rebalansu
občinskega proračuna, zavrni-
li pa odlok o ustanovitvi jav-
nega zavoda Celjske lekarne.
V začetku leta so poslanci
potrdili proračun za letošnje
leto, ki je znašal milijardo 18
miUjonov tolarjev. Že takrat
so v občini opozarjali, da bo
denarja premalo, kar se je iz-
kazalo tudi ob koncu leta. Za-
to je bil predlagan rebalans, ki
so ga poslanci kljub nekaterim
pripombam potrdili, tako da
znaša žalski proračun za letoš-
nje leto milijardo 226 milijo-
nov tolarjev. Obenem so po-
slanci na zadnjem zasedanju
potrdili   še   predlog   odloka
o začasnem financiranju pro-
računa občine za prvo trime-
sečje prihodnjega leta.
Ponovno so tokrat na dnevni
red uvrstili tudi razpravo
o ustanovitvi javnega zavoda
Celjske lekarne. Občinska vla-
da je že pred zasedanjem
skupščine sklenila, da ne
sprejme odloka o ustanovitvi
javnega zavoda Celjske lekar-
ne. Podobno odločitev so pred-
lagali tudi poslancem, ti pa so
se tokrat strinjali. Žalčani so
tako podprli sklep o izločitvi
lekarn na območju občine iz
javnega zavoda Celjske lekar-
ne ter potrdili sklep o dodeli-
tvi koncesije za opravljanje le-
karniške dejavnosti na območ-
ju žalske občine.
IB
SVET MED TEDN^žJM
Očiščevanje
japonslte
pretelflosti
Kruto ravnanje japonske
vojske med drugo svetovno
vojno na Kitajskem še ved-
no odmeva v svetovni jav-
nosti. Sence poraza iz leta
1945 so sicer poskušali pre-
kriti s povojnim ekonom-
skim zmagoslavjem, ven-
dar jim Pearl Harbour in
boji z ZDA izzivajo slabo
vest. Nekateri zgodovinarji
in ideologi se zaman trudi-
jo, da bi japonske motive
v pacifiški vojni prikazali
kot nesporazum. Nova in-
terpretacija zgodovine je
postala na Japonskem
vzvišena naloga znanosti,
zmanjševanje krivde in in-
feriomosti pa očiščevalni
obred.
Javno debato med kon-
servativnimi intelektualci
o tem, kako neodgovorno
se je Japonska spustila
v drugo svetovno vojno, bi
lahko imenovaU »daljnev-
zhodni revizionizem«. Te-
melji na domnevno krivič-
nih posledicah povojne
ameriške okupacije in na-
sprotnih mnenjih o oskru-
ni tvi Nanjinga leta 1937.
Revizionisti so v preteklo-
sti reagirali predvsem na
kritične interpretacije ja-
ponske zgodovine v obdob-
ju od leta 1920 do 1945,
očitajoč jim predvsem ne-
objektivno analizo dogod-
kov in pristranskost. Agre-
sivna obramba nacionalne
identitete in zmanjševanje
dejanske moči japonskega
miUtarizma v preteklosti
pa je bil tudi očitni poskus,
da bi svet v prihodnje spet
kdaj zaupal močni Japon-
ski. To jim resnici na ljubo
še do danes ni uspelo.
Japonsko krivdo je ne-
koliko ublažil konec vojne
z bombardiranjem Hiroši-
me in Nagasakija, ki je Ja-
ponce spremenil iz agre-
sorjev v žrtve. Pokorščina
se je za njih končala z zak-
ljučkom ameriške okupaci-
.. je leta 1952. Pojavljati so se
začele knjige nekdanjih ja-
ponskih vojakov, polne no-
stalgičnih spominov in he-
roj stev. Nekaj mednarod-
nega spoštovanja so prido-
bili tudi na račun Olimpij-
skih iger v Toki ju leta
1964. Negativne interpre-
tacije vojne so postale ne-
sodobne in leta 1970 japon-
ski minister za izobraževa-
nje ni odobril zgodovinskih
učbenikov, ki so opisovali
japonsko besnenje na Ki-
tajskem.
Tujina je prvič glasno re-
agirala leta 1982, po izidu
knjige japonskega avtorja
Hayashija, ki opravičuje
invazijo na Kitajsko in
aneksijo Koreje leta 1910.
Hayashi v njej interpretira
konflikt kot idealističen
boj Japoncev za rešitev
Azije pred imperialistič-
nim Zahodom. Predvsem
pa izraža močno potrebo
naroda po samozaupanju.
Del japonskih intelektu-
alcev je poskušal tokijski
proces proti vojnim zločin-
cem prikazati kot primer
nepravične sodbe, ki jo
kroji zmagovalec. Z istimi
argumenti so obsojali ame-
riško okupacijo leta 1947.
Američane so krivili tudi
za počasen napredek v izo-
braževanju in za okmitev
tradicionalnega spoštova-
nja cesarja. Nekatere od
teh kritik so utemeljene,
nekatere med njimi skriva-
jo v sebi obžalovanje za mi-
nulo slavo in avtoritarno
ideologijo, vendar niti ena
od njih ni pritegnila pod-
pore širših množic.
Ministrstvo za izobraže-
vanje se trudi nekatera ne-
ljuba zgodovinska dejstva
ublažiti z zamenjavo izra-
zov v učbenikih. Tako, de-
nimo, namesto »invazija«
uporabljajo izraz »napre-
dovanje sil« in namesto
izraza »masaker« izraz »in-
cident«.
Center emocionalnega
boja mnenj o pacifiški voj-
ni je Vasukimi Shrine, kraj
v Toki ju, posvečen japon-
skim padlim vojakom. Na-
kasonejev obisk tega kraja
leta 1985 so v azijskih dr-
žavah vzeli kot napad na
japonsko preteklost. Ali so
možje, ki so pokopani tam
heroji, ki zaslužijo čast, ali
množični morilci? So le vo-
jaki, ki so izpolnjevali svo-
jo dolžnost? To je dilema,
ki v zgodovini ne bega le
Japoncev.
ERIKA REPOVŽ
Piše: Erika Repovž
»Da« za plan in proračun 1994
Na laški skupščini so Brezam vrnili ime Šentrupert
Potem, ko so na prejšnji
seji delegati laške občinske
skupščine izrazili nekaj pri-
pomb na osnutek plana obči-
ne in osnutek odloka o pro-
računu za prihodnje leto, so
na zasedanju, ki je bilo v to-
rek dopoldne, oba predloga
omenjenih dokumentov
sprejeli.
Na osnovi doslej poznanih
kriterijev za financiranje, so
si v občini Laško s tema do-
kumentoma zagotovili koli-
kor toliko normalno delova-
nje v letu 1994. Po v torek
sprejetem proračunu se bodo
skupni prihodki povečali za
5 milijonov tolarjev, za ta
znesek pa je povečano tudi
financiranje izgradnje mostu
v Jagočah. Nekaj več denarja
kot je bilo predvideno v os-
nutku, pa bodo namenili tu-
di vzdrževanju nekategorizi-
ranih cest in delovanju kra-
jevnih skupnosti.
V torek je skupščina spre-
jela tudi odlok o ravnanju in
obveznem odstranjevanju
odpadkov, po hitrem postop-
ku so delegati sprejeli odlok
o ustanovitvi Sveta za var-
stvo pravic najemnikov sta-
novanj v občini Laško, nase-
lje Breze pa se bo odslej, ta-
ko kot je bila to želja kraja-
nov, imenovalo tako kot ne-
koč - Šentrupert. Po izvede-
nih postopkih dogovarjanja
in usklajevanja, so delegati
laške občinske skupščine na
letošnji zadnji seji sprejeli
tudi odlok o ustanovitvi jav-
nega zavoda na področju
zdraviliške dejavnosti, Za-
voda za medicinsko rehabili-
tacijo Zdravilišče Laško.
M.A.
Vlada pred zahtevnimi nalogami
Celjski izvršni svet o letošnjih in priltoilnjih aktivnostih
Predsednik celjskega izvršnega sveta
Jože Zimšek je ob zaključku leta na sre-
čanju z novinarji strnil nekatere letošnje
dosežke v občini in skupaj s člani vlade
poudaril nekaj bistvenih nalog, ki jih ča-
kajo v prihodnjem letu.
Med letošnje dosežke sodi po Zimško-
vem mnenju zlasti nadaljevanje plinifi-
kacije v mestu in s tem povezana otvori-
tev nove 15 megavatne plinske kotlovni-
ce na območju tovarne Li Savinja ob
Mariborski cesti. Nova kotlovnica za da-
ljinsko ogrevanje mesta je že 14 dni v za-
gonu, uradno pa so jo odprli v sredo.
Tudi v gospodarstvu so vidni premiki,
je ugotovil Jože Zimšek, zlasti je opazna
kakovostna rast pri zasebnih podjetjih in
obrtnikih. V prihodnjem letu naj bi si
v Celju predvsem prizadevali razviti nov
center za drobno gospodarstvo, ki bi na-
stal v povezavi s sejemsko tradicijo. Ob
tem ima občina številne možnosti za pri-
dobitev mednarodne finančne pomoči, ki
je doslej skoraj ni bilo.
Na področju urejanja prostora je Zim-
šek posebej poudaril pomen ureditve
Aškerčeve ulice, nadaljnje urejanje
Mestnega gradu, prostorsko ureditev
Dobrne, posodobitev tržnice in selitev
zaporov iz Starega piskra na območje
Bukovžlaka v prostore nekdanje opekar-
ne. Tudi Narodni dom bo prihodnje leto,
ko slavi 100-letnico, dobil nekoliko dru-
gačno podobo. Preuredili bodo prostore
za delo s strankami in uredili gostinski
lokal.
Člani izvršnega sveta so dodali neka-
tere značilnosti iz svojih resorjev. Željko
Cigler je poudaril prizadevanja za po-
novno pridobitev visoke šole v Celju.
Matjaž Železnik je menil, da bo za kra-
jevne skupnosti prihodnje leto pomemb-
no zaradi sprememb v lokalni samoupra-
vi. Rudi Videtič je ocenil, da mora Celje
zaradi zastarele industrije in 4900 brez-
poselnih iskati nove možnosti na podrpč-
ju sejemske dejavnosti, trgovine in turiz-
ma, poudaril pa je tudi pomen lastnih
financ v občini. Niko Pirtošek je opozoril
na akcijo zamenjave osebnih izkaznic, ki
so jo organizirali v krajevnih skupnostih
in je bila zelo uspešna. Damjan Vrečko je
menil, da so se uspešno lotili reorganiza-
cije javnega sektorja in da je stanovanj-
ski sklad v občini po vsebini in obliki
edinstven v Sloveniji. Miro Trbovc je me-
nil, da smo v Celju lahko zlasti ponosni
na organiziranost požarnega varstva.
Roman Gracer je poudaril pomen dru-
gačnega gledanja na drobno gospodar-
stvo, saj je iz proračuna dobilo tolikšna
sredstva, da so lahko na novo odprli 65
delovnih mest in preko banke kreditirali
25 obrtnikov. Danica Dobršek pa je me-
nila, da bi prihodnje leto v občini potre-
bovali tudi učinkovit informacijski si-
stem, ki bi pomagal pri hitrejšem reševa-
nju nekaterih problemov.
T. CVIRN
SLOVENSKA
NACIONALNA
STRANKA
DEŽELNI ODBOR
CEUE
Vsem Slovenkam in Slovencem doma in v tujini zadovoljne
praznike in uspešno leto 1994
Št. 52 - 30. december 1993
14
Zmerni optimizem Šmarsiiega
Polel zasebne ponudbe — V turisiičnem vrbu
Šmarska občina lažje pre-
naša splošno gospodarsko
krizo kot drugod v Sloveniji,
zatrjujejo v občinski vladi,
pri tem pa opozarjajo na raz-
meroma ugodne napovedi za
prihodnje leto. Občina ima
namreč to »srečo«, da nima
kovinsko-predelovalne in-
dustrije. Zelo pa so zaskrb-
ljeni zaradi usod delavcev,
zaposleh v nekaterih podjet-
jih celjske občine.
Šmarska občina je v regiji
na prvem mestu po spodbu-
janju podjetništva, hkrati pa
ima že nad dva tisoč brezpo-
selnih. Novih delovnih mest
je še vedno manj kot je iskal-
cev zaposlitve. Ugodnejši je
podatek o industrijski proiz-
vodnji, saj je njen padec nižji
kot v regiji in državi.
Med bolj razveseljive po-
datke sodijo tisti o izvozu,
paradnem konju šmarske
občine. Pokritost uvoza z iz-
vozom je približno dva in
polkratna, čeprav so v prvi
polovici leta opazili za dva
odstotka nižji izvoz kot lani.
Turizem pomeni pomembno
gospodarsko panogo, po šte-
vilu prenočitev se uvrščajo
na tretje mesto v državi, tu-
ristični delavci pa so letos
z zadovoljstvom ugotovili,
da se tuji gostje vračajo. Obe
obsoteljski zdravilišči.
Atomske toplice in Rogaška
Slatina, sta v regiji po števi-
lu prenočitev vodilni.
Neugodni so podatki o lik-
vidnosti gospodarstva ter
o naložbah v osnovna sred-
stva v gospodarstvu, pri če-
mer igra najpomembnejšo
vlogo lastninjenje. Že več let
ni bilo novih naložb niti v ti-
stih družbenih podjetjih,
kjer bi to lahko storili. Slabi
so tudi finančni rezultati, saj
izgube prehitevajo akumula-
cijo. Presenetljivi pa so po-
datki o razmahu novih za-
sebnih podjetij, saj ustvarijo
(po uradnih podatkih) že
skoraj petino prihodkov go-
spodarstva ter približno tri
četrtine akumulacije. Po vi-
šini plač pa je šmarska obči-
na, potem ko so lani nekoli-
ko pretiravali, zdaj na regij-
skem dnu.
O vseh teh podatkih, ki jih«
je zbrala šmarska vlada, so
pred dnevi seznanili tudi po-
slance občinske skupščine.
BRANE JERANKO
Blokade se
umirjalo
Po podatkih celjske
Službe družbenega knjigo-
vodstva je ob koncu leta na
območju šestih občin, ki jih
pokriva podružnica, dnev-
no blokiranih povprečno
25 podjetij. Znesek blokad
znaša približno 2 milijardi
tolarjev. Nekoliko ugod-
nejše postaja razmerje med
blokadami in zneski na ži-
ro računih, predvsem so
zneski blokad manjši kot
v prejšnjih mesecih in tudi
bolj razpršeni.
Glin se Je rešil
Pretekli teden je na celj-
skem sodišču uspela prisil-
na poravnava za nazarski
Glin Holding. Glede na vi-
šino terjatev se je s porav-
navo strinjalo 65 odstotkov
vseh upnikov. Tako bodo
sedaj Glinu odpisali polo-
vico vseh starih dolgov, ra-
zen nekaterih terjatev ban-
ke, preostanek dolgov pa
morajo v Glinu poplačati
v enem letu. Neuspela po-
ravnava bi za podjetje po-
menila stečaj, ker pa je
Holding lastnik šestih hče-
rinskih podjetij, bi se tudi
te znašle v težavah. Na Gli-
nu ocenjujejo, da prisilna
poravnava pomeni že sko-
raj tudi rešitev podjetja, saj
bodo poslej lažje dihali ter
začeli razmišljati tudi
o razvoju.
Petrol v Velenju
v velenjski občini bodo
v prihodnje bogatejši za tri
nove bencinske servise, dva
bodo postavili v Velenju in
enega v Šoštanju. Pretekli
teden so namreč podpisali
pismo o nameri in pogodbo
o poslovno-tehničnem so-
delovanju med občino Ve-
lenje ter ljubljanskim po-
djetjem Petrol. V pogodbi
so določena tudi sovlaga-
nja v komunalno-infra-
strukturne objekte in dru-
ge oblike sodelovanja med
Petrolom in velenjskim go-
spodarstvom.
Več pozornosti
dolgoročnemu
varčevanju
Splošna banka Celje ima
že sedaj dokaj pestro po-
nudbo na področju kratko-
ročnega tolarskega varče-
vanja, precej bolj skopa je
bila ponudba na področju
dolgoročnega varčevanja.
Zato so bančniki pripraviU
projekt varčevanja, ki zaje-
ma obročno in premij sko
varčevanje, depozit s pre-
mijo ter depozit z devizno
klavzulo. Prednosti te var-
čevalne ponudbe, ki jo bo-
do komitentom podrobneje
predstavili v začetku pri-
hodnjega leta, so možnosti
postopnega mesečnega
varčevanja z relativno vi-
sokim donosom in dodatni-
mi ugodnostmi kot sta pre-
mija ali možnost pridobi-
tve kredita.
US, IB
Inšpektorji - glavni krivci
Vodstvo celjske podružnice
Službe družbenega knjigovod-
stva je tudi letos pred prazniki
pripravilo pogovor z novinarji.
Spregovorili so predvsem
o lastninjenju in revizijskih
postopkih. *
O konkretnih podjetjih, kjer
se pojavljajo nepravilnosti pri
lastninjenju in kjer imajo
opravka z revizorji, v službi
nočejo govoriti. Takšna so pač
navodila iz Ljubljane, je po-
jasnil pomočnik direktorja
Uroš Goričan. Imajo pa in-
špektorji veliko dela, razen te-
ga, da so vzeli pod drobnogled
nekaj podjetij na Celjskem,
opravljajo revizije tudi drugod
po Sloveniji, prav tako priha-
jajo v podjetja na našem ob-
močju inšpektorji iz drugih
slovenskih služb. Za revizijo je
bilo na našem območju dolo-
čenih 19 podjetij, v 11-ih so
postopki zaključeni, v osmih
še tečejo. Razen v enem po-
djetju, pa še to je šlo v stečaj,
so povsod naleteU na gospo-
darske prestopke in prekrške,
doslej so napisali tudi 5 ovadb.
Kot je povedal Goričan, se in-
špektorji srečujejo z velikimi
težavami, pogosto so deležni
številnih groženj in žalitev.
»Toliko groženj in žalitev, kot
sem jih slišal zadnje pol leta,
nisem slišal vsa leta svojega
službovanja,« je zatrdil Gori-
čan. Po zbranih podatkih pa
v Službi družbenega knjigo-
vodstva ocenjujejo, da se go-
spodarske razmere na območ-
ju podružnice v zadnjem času
nekoliko umirjajo. Povečujejo
se tudi plačila, pred pol leta so
dnevno zabeležili približno 35
tisoč nalogov, proti koncu leta
se je njihovo število povzpelo
na skoraj 47 tisoč.
IB
Družba za upravljanje
Splošna banka Celje je že pred časom ustanovila družbo za
upravljanje, ki naj bi se ukvarjala predvsem z lastninskimi
certifikati.
V tem mesecu je prišlo do dogovora med več bankami o usta-
novitvi skupne družbe za upravljanje, ki naj bi upravljala vsaj
štiri pooblaščene investicijske družbe. Na ta način bodo posa-
mezne banke imele bistveno nižje stroške, nižji bodo tudi kapi-
talski vložki. Splošna banka Celje bo v novo družbo vložila
dobrih 31 milijonov tolarjev. Družba bo preko ustanoviteljev
prisotna na področju cele države in bo sposobna ustanavljati ter
upravljati nekaj pooblaščenih investicijskih dnižb oziroma pri-
vatizacijskih skladov. Komitentom - varčevalcem bank ustano-
viteljic pa bo zagotavljala možnost plasiranja lastninskih certi-
fikatov v privatizacijske sklade. IB
ABITURA d.o.o.
organizira v sodelovanju s Srednjo trgovsko šolo Celje
seminarje za preizkus strokovne
usposobljenosti oseb, ki opravljajo
trgovinsko dejavnost (UL RS 28/93).
Ponujamo dve vrsti seminarja:
SEMINAR A (osnovni seminar) obsega za:
- PRODAJALCE - 50 ur, cena 360 DEM
- POSLOVODJE - 118 ur, cena 810 DEM
SEMINAR B (krajša oblika seminarja) obsega za:
- PRODAJALCE - 24 ur, cena 240 DEM
- POSLOVODJE - 88 ur, cena 600 DEM
Izpite so že zelo uspešno končali trgovci in poslovodje,
ki so obiskovali naše tečaje. Začetek naslednjega semi-
narja bo 17.1.1994 ob 15.30 na Srednji trgovski šoli
v Celju.
Predavanja bodo vsak dan od 16. do 19.30 ure.
Prijave ter vse dodatne informacije sprejema tajništvo
šole, Kosovelova 4, Celje, telefon 21-930.
PO CEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 29. 12. 1993
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
-Podjetje GPM INC Novo
mesto nudi računalniški pro-
gram za mala in srednja po-
djetja Pro-Bis 2.3., ki vsebuje
koledar (zapis pomembnih do-
godkov), imenik (podjetja,
osebe, osebni imenik), obrazce
(virmani, položnice, akceptni
nalogi, čeM, poštne nakaznice,
telefax), finance (izračun in iz-
pis OD s kadrovsko evidenco,
pregled stanj na ŽR, blagajna)
in račime (opozarja na dolžni-
ke in izpis opominov). Možen
izpis naslovov na ovojnice in
nalepke. Informacije: tel. 068/
26-078 in fax 068/29-073 (Pe-
ter Humar).
— Podjetje Kovinox d.o.o.
Slovenske Konjice nudi pro-
jektiranje in izdelavo kletar-
ske opreme za male vinograd-
nike, različne izdelke iz nerja-
večega jekla in različne črpal-
ke za tekočine (tudi inženi-
ring). Informacije: tel. 754-832
in fax 754-331 (Jožef Brglez).
- Gradbeno podjetje GOP
d.o.o. Krško nudi zaključna
dela v gradbeništvu (fasade,
priprava notranjih prostorov,
gradnja manjših objektov). In-
formacije: tel. 0608/33-661
(Milan Povha).
- Pako d.o.o. Ljubljana nudi
izdelavo papirne konfekcije in
različnih vrst vrečk po naroči-
lu in iz zaloge (manufakturne
vrečke, papir za ovijanje, špe-
cerijske vrečke, pisarniška
oprema ipd.). Informacije:
tel. 061/13-01-161 (Igo Tacar).
Povpraševanje:
- Podjetje Ko-le-ga d.o.o.
Begunje povprašuje po trdi fo-
liji, debelineO,lmm(+- lOod-
stotkov), materijal PVC, Polie-
ster - Hostaphan, PP ali po-
dobno, transparentno ali
barvno, navito v rolo širine
400 mm (1000 mm). Pogoj: tr-
dota in debelina. Informacije:
tel. 064/733-722 in fax 064/70-
375 (Rudolf Kokalj).
-Podjetje Walter - Trade
d.o.o. Maribor povprašuje po
odpadnem mesingu in mesing
špenah, bakru itd.. Količina
od 1 kg do 20 t, zaželjeno dol-
goročno sodelovanje. Informa-
cije: tel. in fax 062/104-439.
- Podjetje Intemova Les
d.o.o. Ljubljana povprašuje po
jelovih elementih - suhost 8/12
odstotkov, dim. 25 x 55 x 2000
mm (1. kvaliteta) cca 35 m^ in
10 X 70 X 500 mm (1. kval.) cca
65 m^ Informacije: tel. 061/
223-651 in fax 061/217-602
(Zmago Novak).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
061/12-50-122, int.290, 292 in
293 in fax 061/219-536.
Št. 52 - 30. december 1993
51
Denar in dragocenosti na cesti
Na varovanje pomislimo takrat, ko le že prepozno, pravi Maks ŠIkovec
v Sloveniji imamo menda
tri posebna oklepna vozila za
prevoz velikih količin denarja
in drugih vrednosti. Prvo je
last Banke Slovenije, drugo
Ljubljanske banke d. d., tretje
oklepno vozilo ima celjsko po-
djetje Vitra.
Podjetje za varovanje, pre-
voze vrednosti in storitve, kot
se Vitra uradno imenuje, je po-
vsem zasebno podjetje. Pred
tremi leti ga je ustanovil Maks
Šikovec in je tudi njegov di-
rektor, pred tem je bil vodja
splošnih poslov v Splošni ban-
ki Celje. Kako je sploh prišlo
do ustanovitve tega zasebnega
podjetja - o tem je Maks Šiko-
vec povedal: »Podjetje Vitra je
nastalo iz usposobljenih de-
lavcev Splošne banke Celje.
Banke so namreč pred šestimi
ali sedmimi leti začele usta-
navljati posamezne oddelke,
kjer so se ukvarjali izključno
s prevozi denarja za posamez-
ne poslovne enote. Tudi v Ce-
lju smo leta 1976 v takratni
podružnici Ljubljanske banke
ustanovili takšen oddelek, to
je bil oddelek za splošno ljud-
sko obrambo in družbeno sa-
mozaščito. V glavnem smo
prevažali gotovino na območju
Štajerske, do Rogatca, Radeč,
Slovenskih Konjic, Vitanja,
Zreč in po Savinjski dolini.
Pred štirimi ali petimi leti je
prevladalo mnenje, naj se ne-
bančni posli izločijo iz banč-
nih hiš in takrat smo tudi mi
skupaj z obratom družbene
prehrane in obratom čiščenja
šli svojo pot. Zaposlili smo
usposobljene delavce, od ban-
ke odkupili avtomobile za pre-
voz gotovine in prevzeli kom-
pleten transport denarja in
ostalih stvari, ki se dnevno
prevažajo iz matične enote
banke v Vodnikovi ulici v Ce-
lju do vseh njihovih ekspozitur
in agencij.«
Prvega februarja 1990 je po-
djetje Vitra začelo delati s tri-
najstimi zaposlenimi. »Vzpo-
stavili smo dober posloven od-
nos z banko, tako da delavci,
ki so prišli v zasebno podjetje,
niso imeli slabega občutka.
Banka je le bila pojem varno-
sti in dobre zaposlitve. Vendar
smo se mi kljub temu, da za
nas velja splošna kolektivna
pogodba za gospodarstvo, vse-
skozi ravnali po bančni kolek-
tivni pogodbi,« je razlagal so-
govornik.
Danes se v Vitri ukvarjajo
s prevozi gotovine in vrednosti
ter fizičnim varovanjem stavb
Splošne banke Celje v Celju.
Lani so prevzeli tudi komplet-
no poslovanje Ljudske banke
d. d. Celje, za njih opravljajo
prevoze med Celjem, Tepa-
njem in Šentjurjem. Prav tako
skrbijo za fizično varovanje
njihove osrednje stavbe v Ce-
lju. Nadalje pokrivajo prevoze
UBK, poslovne enote Šmarje
pri Jelšah, zdravilišča Atom-
ske toplice in pa večje prevoze
gotovine PTT Celje ter Poštne
banke. Vitra danes redno za-
posluje 21 delavcev, poleg tega
imajo še dva ali tri honorarne
sodelavce.
Naložba, ki se
obrestule
v letošnjem letu so v Vitri
nabavili posebno oklepno vo-
zilo za prevoz denarja. Maks
Šikovec pravi: »Vozilo je po
svoji osnovni izvedbi franco-
ski Citroen, predelali so nam
ga v koprskem Cimosu. Ljudje
v kabini so zaščiteni pred
vsem   orožjem   do   kalibra
9 mm, vozilo ima neprebojno
steklo, kabina pa je opremlje-
na še z dodatnimi materiali.
Kolikor vem, imata takšno vo-
zilo samo še Banka Slovenije
in Ljubljanska banka d. d..
Razen s Cimosom smo sodelo-
vali z ministrstvom za notra-
nje zadeve in zavarovalnicami.
Bila je to velika naložba, ki pa
se pošteno obrestuje. Ker ima-
mo to vozilo, smo lahko tudi
zaprosili za licenco za special-
ne prevoze, to pomeni, da bo-
mo lahko prevažali zelo visoke
zneske, recimo nekaj milijo-
nov mark. Trenutno v Sloveni-
ji velja, da se s posebnimi pre-
vozi in v posebnih vozilih pre-
važajo zneski nad 40 milijonov
tolarjev.
Nallepše, ko so vsi
doma  .
Delo, ki ga opravljajo Vitri-
ni delavci, seveda terja veliko
zaupanja. »Imeli smo srečo,«
pravi sogovornik. »Banka je že
prej, ko je imela svoj oddelek,
zaposlila dobre delavce, to so
bili mlajši ljudje, ki nikoli niso
smeli biti v kazenskem po-
stopku, imeli so najmanj sred-
njo izobrazbo. Te ljudi smo
potem zaposlili v Vitri, podpi-
sati so morali razne sporazu-
me, priseči so morali, da bodo
varovali poslovne skrivnosti,
in tega se ljudje tudi držijo.
Poleg tega se delavci redno
usposabljajo, vsi imajo dovo-
ljenje za nošenje orožja, en-
krat ali dvakrat na leto pa se ti
naši delavci še dodatno uspo-
sabljajo.« Prevažati denar in
druge vrednosti je seveda ne-
varen posel. »Najbolj sem ve-
sel,« odkrito pove Šikovec, »ko
se fantje okoli poldneva spet
vračajo na naše dvorišče in ko
vidim, da se ni ničesar zgodilo.
Dnevno vozi naokrog približ-
no 6 avtomobilov, mesečno
prevozijo fantje približno 16
do 18 tisoč kilometrov. Res pa
je, da včasih ponoči tudi sa-
njam in razmišljam, kaj vse bi
se lahko zgodilo. Kriminala je
pač vsak dan več, temu se ne
da izogniti. Razni vlomi in ro-
pi po menjalnicah v zadnjem
času ravno dokazujejo, da lju-
dje premalo gledajo na fizično
in tehnično varovanje svojih
objektov. Ob vsesplošnem var-
čevanju in omejevanju stro-
škov je varovanje po mnenju
nekaterih očitno tisto področ-
je, pri katerem se najlažje var-
čuje. To je zmotno. Zal pa lju-
dje na to pomislijo šele takrat,
ko je že prepozno.«
In kako je s konkurenco?
Maks Šikovec dodaja, da je
v Celju oziroma na celotnem
našem območju precej podob-
nih firm. »Z razmahom po-
djetništva je vsak lahko usta-
navljal firme, kakršna je naša.
Kolikor poznam stvari, je na
našem območju 70, morda 80
odstotkov takšnih firm, ki
imajo samo enega ali dva za-
poslena. Naša prednost je za-
gotovo v tem, da imamo večje
število redno zaposlenih, zato
na področju, kjer delujemo,
konkurence ne čutimo. Pona-
vadi rečem, da se je Vitra v Ce-
lju »pročula,« uspelo nam je,
da smo si izborili svoj prostor.
Tu gre zahvala Splošni banki,
ki je bila že na začetku ne-
kakšna garancija, saj so na-
ročniki že od prej poznali lju-
di. Prevažamo velike vsote de-
narja in za to, da mi naročnik
zaupa svoj denar, je seveda
potrebno veliko zaupanje.
Razen s prevažanjem denar-
ja in ostalih vrednosti se v Vi-
tri ukvarjajo še z eno dejav-
nostjo. Tudi k poroki so deni-
mo že vozili niladoporočence,
podjetje ima pač vozni park, ki
jim omogoča, da lahko ljudje
najamejo vozila tudi za poro-
ke. Kdaj pa kdaj opravljajo tu-
di reprezentančne prevoze za
slovensko vlado. Osrednja de-
javnost pa ostaja prevoz goto-
vine in ostalih vrednosti. »Naš
cilj je pokrivanje celotnega
bančnega in poštnega sistema
na Celjskem, morda se bomo
dogovorili tudi z Zlatarno,«
dodaja Šikovec.
« IRENA BAŠA
Foto: EDO EINSPIELER
Št. 52 - 30. december 1993
6
Mič ne zavlačujemo
Zakal žalski poslanci na zadnjem zasedanju niso govorili o avtocesti?
Pred tednom dni so žalski
poslanci zadnjič v letošnjem
letu sedeli v skupščinski dvo-
rani. Še v času javnih razprav
je bilo v občini rečeno, da naj
bi poslanci na zadnjem zase-
danju odločali o trasi avtoce-
ste, vendar ta pereča proble-
matika sploh ni bila uvrščena
na dnevni red zasedanja. Za-
kaj in kaj lahko to pomeni za
obljubljen začetek gradnje av-
toceste v prihodnjem letu, smo
povprašali žalskega župana
Milana Dobnika.
Kako to, da v občinski
skupščini kljub prvotnim ob-
ljubam tokrat niste razprav-
ljali o predlagani trasi avtoce-
ste skozi Savinjsko dolino?
Tudi sam sem pričakoval, da
bomo do konca letošnjega leta
sprejeli dokončno odločitev.
Toda vlada oziroma pristojna
ministrstva, ki so zadolžena za
pripravo potrebnega materi-
ala, še niso odgovorila na vse
pripombe iz javnih razprav, ti
odgovori pa so nujni sestavni
del materialov. Svojega dela
torej ni opravilo ministrstvo
za urejanje prostora in varstvo
okolja, kjer odgovorov pač še
niso napisali. Poleg tega je tre-
ba pridobiti soglasje ministr-
stva za kmetijstvo in zaradi
teh proceduralnih zadev v ob-
čini tokrat nismo mogli uvrsti-
ti problematike na dnevni red
zasedanja občinske skupščine.
Iz Ljubljane je slišati ravno
nasprotna mnenja in trditve,
da ste za zavlačevanje krivi
v žalski občini.
Očitke o zavlačevanju z naše
strani sem prebral v časopisu,
vendar se je kasneje izkazalo,
da trditve novinarja, ki je po-
ročal s tiskovne konference,
niso bile točne. V časopisu De-
lo je namreč novinar zapisal,
da je za zavlačevanje kriv žal-
ski izvršni svet. Po tisti tiskov-
ni konferenci me je poklical
predstavnik republiške uprave
za ceste, ki je zanikal takšne
očitke in se nam tudi opravičil
za netočno poročanje. Ocenju-
jem, da s pristojnimi organi
v Ljubljani kljub vsemu dobro
sodelujemo.
Kaj konkretno pomeni dej-
stvo, da poslanci do konca le-
tošnjega leta vendarle niso
spregovorili o trasi avtoceste?
Zaenkrat ni potrebna nika-
kršna panika. V dogovoru
z Ljubljano bomo takoj, ko bo-
mo dobili potrebno gradivo,
sklicali zasedanje občinske
skupščine. Obljubili so nam,
da bo gradivo pripravljeno
v mesecu januarju.
Po vaši oceni torej kljub te-
mu, da v občini do konca le-
tošnjega leta niste sprejeli do-
končne odločitve, ne bo prišlo
do zastojev pri gradnji avtoce-
ste skozi Savinjsko dolino?
Menim, da zaradi tega ne bo
prišlo do nepotrebnih zasto-
jev. Rok za sprejem lokacij-
skega dovoljenja je do aprila
prihodnje leto. Mi smo ta rok
želeli prehiteti, ker so javne
razprave že zaključene. Ne tr-
dim, da me ne vlečejo za nos,
toda zaenkrat vsi ljudje iz
Družbe za gradnjo avtocest,
republiške uprave za ceste in
ministrstva zagotavljajo, da so
trdno odločeni pričeti gradnjo
avtoceste v prihodnjem letu in
da si to tudi resnično želijo.
IB
Vlada podprla
Ocvirkov odstop
•
LJUBLJANA, 23. de-
cembra (Večer) - Vlada je
upravnemu odboru sloven-
skih železarn predlagala,
naj sprejme odstop svojega
direktorja Andreja Ocvir-
ka. Hkrati je napovedala
organizacijo delniške druž-
be, sestavljene iz dveh de-
lov. Prvi del naj bi imel
center na Jesenicah, drugi
na Ravnah, v okviru kate-
rega bo tudi štorska žele-
zarna. Za pokritje izgub
železarn predlagajo v vladi
odprodajo vsega premože-
nja, ki ni povezano s proiz-
vodnimi programi.
Ob dnevu
samostojnosti
LJUBLJANA, 23. de-
cembra (Delo) - V počasti-
tev dneva samostojnosti je
bila v Cankarjevem domu
osrednja prireditev, na ka-
teri je bil slavnostni govor-
nik predsednik slovenske-
ga ustavnega sodišča dr-
. Peter Jambrek.
Kučan najbolj
priljubljen
LJUBLJANA, 24. de-
cembra (Dnevnik)  -  Po
Dnevnikovi anketi pa vodi
Milan Kučan, čeprav je
njegova priljubljenost
manjša kot pred mesecem.
Drugi je dr. Janez Drnov-
šek, najbolj se je na lestvici
priljubljenosti povzpel Di-
mitrij Rupel.
Pomoč begunskim
centrom
LJUBLJANA, 26. de-
cembra (Delo) - Begunski
centri v Sloveniji nimajo
stalnih pokroviteljev. Poz-
najo le priložnostne dona-
torje, ki pomagajo materi-
alno in finančno. Pomoč je
večkrat neuporabna in ne-
primerna. V 28 zbirnih
centrih je še vedno 10 tisoč
beguncev, za katere imajo
v centrih organizirano
zdravstveno pomoč, osnov-
no šolanje, psihosocialno
pomoč in različne dejavno-
sti v prostem času.
Sanacija mimo
proračuna
LJUBLJANA, 26. de-
cembra (Delo) - Nadaljnja
sanacija slovenskih žele-
zarn ne bo lahka, meni mi-
nister za gospodarske de-
javnosti dr. Maks Tajnikar,
ki ob tem ugotavlja, da bo
treba imeti tudi veliko sre-
če. Slovenska vlada bo na-
mreč v ta tvegan projekt
vložila bistveno manj de-
narja kot predlagajo žele-
zarne. V vodstvu koncema
so izračunali, da bi potre-
bovali več kot 545 milijo-
nov mark, iz proračuna pa
naj bi namenili le 1,6 mili-,
jarde tolarjev.
Sporne rešitve za
invalide
LJUBLJANA, 27. de-
cembra (Delo) - F>redlog za-
kona o vojnih invalidih je
že med pripravami povzro-
čil veliko ogorčenja, zlasti
med civilnimi invalidi voj-
ne. Vlada je zato umaknila
soglasje k zakonskemu do-
kumentu, ministrstvu za
delo pa naložila, naj skuša
najti soglasje o rešitvah, ki
so za invalide najbolj
sporne.
Bo levi viadukt še dolgo sameval? Krajani Špitaliča zahtevajo najprej rešitev svojega cestnega
problema, šele nato pa naj bi na vrsto prišla avtocesta.
Najprej cesta, nato avtocesta
v Špitallču ne bodo dovolili začetka del na avtocesti, dokler
ne rešijo njihovega cestnega problema
o avtocestah razpravljajo in
govorijo povsod, nenehno nas
spremljajo polemike, edini
vidni rezultat vsega pa so cest-
ne luknje, ki so vse globlje.
Na eni izmed novinarskih
konferenc, sicer v Ljubljani, so
predstavniki Družbe za grad-
njo avtocest povedali, da je
njihova prednostna naloga do-
graditev obstoječe polovične
avtoceste med Hočami in Arjo
vasjo. Plačnica teh del bo Re-
publika Slovenija, v strokov-
nih krogih pa omenjajo, da je
bila odločitev za to prednostno
gradnjo rahlo izsiljena zaradi
povečanega tovornega prome-
ta proti Madžarski in številnih
res hudih prometnih nezgod,
zlasti med Drami jami in Ko-
njicami. Razveseljiva novica
za naš štajerski del, ob vseh
teh avtocestah pa pogosto
ostanejo kar nekako skrite
druge ceste, za katero bi prav
tako morala poskrbeti repu-
blika, pa tega ne stori.
Tovrsten primer najdemo
nedaleč stran. Cesta proti Špi-
taliču, silno ogrožena zaradi
plazov, je dolga le kilometer,
rešitev za vse težave pa vidijo
v prestavitvi, saj naj bi eden
izmed stebrov viadukta posta-
vili točno na cesto. Zaradi ne-
nehne nevarnosti plazov pa se
v Špitaliču in okolici bojijo, da
cesta ne bo vzdržala do presta-
vitve.
V Špitaliču so se krajani od-
ločili, da bodo na vsak način
rešili svoje cestne težave. Na
zborih krajanov so tako spre-
jeli sklep, da ne bodo dovolili
nobenih del na avtocesti, niti
meritev za novi viadukt, do-
kler se odgovorni ne odločijo
za prestavitev njihove ceste.
Le na takšen način lahko
v Špitaliču upajo, da se bodo
vsaj prihodnje leto voziU po
novem odseku ceste. Krajane
podpirajo tudi v občinskih
strokovnih službah, saj se ta
problem že predolgo vleče.
URŠKA SELIŠNIK '
Foto: EDI MASNEC
I NOVO NA BORZI
Letos večji promet
Leto je naokrog. Bilo je precej
razburljivo za borzne posredni-
ke, verjetno pa še bolj za investi-
torje.
Letošnji borzni promet znaša
okoli 1,5 milijarde nemških
mark, kar je precej več kot lani,
ko ga je bilo za 250 milijonov
mark. V letošnjem letu je bilo
povprečno na dan prometa
z vrednostnimi papirji toliko,
kot v celem pivem letu poslova-
nja borze (leta 1990). Število
borznih članov se je iz začetnih
14 (29. 3. 1990) v naslednjih letih
povečalo na 33, 45, 49 in na le-
tošnjih 58. Med vrednostnimi
papirji, ki kotirajo na borzi, se je
letos povečalo števUo delnic
z lanskih 8 na sedanjih 16, med-
tem ko je trg obveznic obogaten
le za eno obveznico. Krepko se je
spremenila sestava prometa, saj
se je delež delnic letos povečal
z 1,9% (1992) na zavidljivih
41,7%. Ravno nasprotno je pri
kratkoročnih vrednostnih papir-
jih, saj je njihov delež močno
upadel, z 41,8 na 18,3%. Rahlo je
upadel tudi promet z obveznica-
mi, med katerimi je bila z 378
mio DEM najbolj prometna
RSLl, malo manj RSL2, potem
pa dolgo časa nič in nato s 15
mio DEM obveznice Občine Za-
gorje. Med delnicami so razred
zase delnice Probanke (280 mio
DEM) in delnice Dadasa (138
mio DEM). Soliden promet je bil
opravljen tudi z delnicami SKB
banke - z vsako po dobrih 60
mio DEM.
V prvi četrtini leta so bile za-
nimive predvsem naložbe z va-
lutno klavzulo, saj je v tem ob-
dobju tečaj DEM hitro naraščal.
Tečaj Banke Slovenije je v aprilu
in maju naraščal nekoliko po-
časneje, v juniju in juliju pa
spreminjanje tečaja za DEM
skorajda ni opaziti. Zmanjšala
se je tudi razlika med srednjim
tečajem Banke Slovenije in teča-
ji v menjalnicah. Zato so v mese-
cu juniju za investitorje postale
zanimive predvsem tolarske na-
ložbe ter naložbe v delnice. Naj-
bolj dobičkanosni sta bili delnici
DADASA in PROBANKE. Cena
delnic Dadasa je neprekinjeno
rastla od začetka leta, ko je bila
cena 17.500 SIT na delnico, do
sredine avgusta, ko je dosegla
rekordnih 390.000,00 SIT na del-
nico. Sledila ji je delnica Pro-
banke. Kotirati je začela konec
marca pri ceni 14.616,00 SIT na
delnico in dosegla najvišjo ceno
48.500,00 SIT na dehiico, prav
tako v sredini avgusta. Narašča-
joči tečaj delnic Dadasa in Pro-
banke so na trg vrednostnih pa-
pirjev privabili nove investitor-
je. Povpraševanje po omenjenih
delnicah s strani investitorjev je
bilo večje od ponudbe, kar je
vspodbudUo še hitrejšo rast teh
delnic. Poleg številnih špekulan-
tov in investitorjev, ki so za po-
večanje svojega premoženja pri-
pravljeni prevzeti visoke stopnje
tveganja, so se za nakup delnic
v času rasti začeli odločati tudi
bolj konservativni investitorji.
Strmo naraščanje tečajev delnic
so po drugi strani spremljali ne-
spremenjeni ali celo navzdol dr-
seči tečaji obveznic, kar smo lah-
ko opazili zlasti pri republiških
obveznicah. Preobrat je nastopU
po Odredbi o dopolnitvi odredbe
o pogojih sklepanja poslov
z vrednostnimi papirji, ki koti-
rajo na Ljubljanski borzi in sicer
konec meseca julija. Po tej
odredbi je izdajatelj vrednostne-
ga papirja dolžan javnosti spo-
ročiti vzrok padca ali porasta ce-
ne, če je le ta dosegla 30% porast
aU padec cene od dneva veljav-
nosti odredbe. Ta ukrep je pov-
zročil strah med investitorji in
povečano prodajo delnic. Tako
so delnice Probanke, Dadasa in
Komercialne banke Triglav za-
čele drseti navzdol po 10% na
dan. Tržna cena delnic Probanke
in Komercialno banko Triglav se
je prepolovila, tržna cena delnic
Dadasa pa se je zmanjšala skoraj
za 4 krat. Trg z delnicami v zad-
nji četrtini leta ni več tako za-
živel.
V glavnem se je trgovalo z dr-
žavnimi papirji, ki so močno na-
rasli. Na trg so začele prihajati
razne zavarovalnice, skladi in
drugi institucionalni investitor-
ji, ki morajo del svojih sredstev
plasirati v sigurne, to je v držav-
ne vrednostne papirje.
Ponuja se nam torej splošna
ugotovitev, da na trgu delnic do-
življamo vse pogostejše spre-
membe v gibanju tečajev delnic;
povzročajo jih izkušnje investi-
torjev, ki se veliko hitreje kot
nekoč odločajo za prodajo del-
nic. Pri investiranju v lastniške
vrednostne papirje moramo biti
zelo previdni, hkrati pa moramo
vedeti, da tovrstni papirji niso
kratkoročni, zato je za realizaci-
jo donosa potreben čas.
Vsem bralcem Novega tednika
želimo srečno in uspešno NOVO
LETO 1994.
Št. 52 - 30. december 1993
št. 52 - 30. december 1993
8
Šmarska
zlata
sredina
v šmarski občini so
prejeli 355 vlog za vrnitev
nacionaliziranega pre-
moženja.
Zdaj ustrezne občinske
službe ugotavljajo, da
imajo veliko dela, po-
stopki so večinoma izred-
no zapleteni, kadrov pri-
manjkuje, zato razmišlja-
jo o pomoči odvetnikov.
Vloge, ki so jih prejeli
v zadnjem času, so naj-
manj popolne, domnevajo
pa, da so jih vložili upra-
vičenci, ki niso želeli za-
muditi roka.
Največ vlog, več kot
dve tretjini, je s kmetij-
skega področja, sledijo pa
stanovanjski in poslovni
prostori ter podjetja. Za
podjetja je malo vlog, pri
tem pa so zadeve posebej
zapletene. Trgovsko po-r
djetje Jelša, ki ima mrežo
trgovin v različnih krajih,
postavljajo zahtevki
v nov, drugačen položaj.
V postopku vračanja nek-
danje slatinske steklarne
rešujejo šele osnovni po-
goj, vprašanje upravičen-
čevega državljanstva. Tu-
di odločbe o lastništvu
sporne zgradbe glasbene
šole v središču Rogaške
Slatine še niso izdali.
Nekdanjim lastnikom
pa so uspeli vrniti pri-
bližno štiristo hektarjev
gozdov, največ na Vetmi-
ku. Tam so 270 hektarjev
v celoti vrnili lastnikom
iz Dravograda. Domači-
ni, ki sedaj živijo v Mari-
boru, so dobili vrnjene
poštne prostore v Bistrici
ob Sotli, vrnili pa so tudi
slatinsko prodajalno Pe-
ka. Kmalu bodo nekdanji
lastniki prejeli še večsta-
novanjsko zgradbo v sre-
dišču Rogaške Slatine
(upravičenci iz Slovenj
Gradca).
V Šmarju pri Jelšah so-
dijo, da pri reševanju de-
nacionalizacijskih po-
stopkov niti niso pred
drugimi občinami niti ne
zaostajajo za njimi. Pra-
vijo, da so pri reševanju
zadev temeljitejši, zato je
manj pritožbenih po-
stopkov.
BRANE JERANKO
Nada Kneževič
Jože Stropnik
Jvan Flaznik
Emil Puklavec
Natalija Izik
Najbolje je, če ud ne potrebuješ
Kal o prostovoUnem zdravstvenem zavarovanju menilo IJuHJe z ulice?
Nada Kneževič, upokojen-
ka iz Celja: »Mislim, da se je
prostovoljno zavarovanje
obneslo in da je potrebno.
Nikoli namreč ne veš, kaj te
čaka, pa tudi, če imaš neza-
poslenega otroka, je kar v re-
du, če žrtvuješ tisti denar in
ga zavaruješ. Izbira osebne-
ga zdravnika pa je zelo rela-
tivna stvar. Nekaterim je
všeč en zdravnik, drugemu
drug... To je popolnoma od-
visno od osebne presoje in
želje. Moje osebno nmenje je,
da so mladi zdravniki zelo
dobri, saj dosti več vlagajo
v delo in ne delajo rutinsko.
S tem pa seveda ne bi hotela
žaliti starejših zdravnikov.«
Jože Stropnik, upokojenec
iz Vojnika: »Zadovoljen sem.
Zavarovan sem in zdi se mi,
da je tako v redu. Upam pa,
da v novem letu za zavarova-
nje ne bo treba plačevati kaj
več. Sicer pa je vsekakor bo-
lje, da si zdrav in da ti de-
narja, ki ga plačaš za zava-
rovanje, sploh ni treba upo-
rabiti. Sicer pa denarja, ki
ga daš za zdravstvo, pod no-
benim pogojem ne moreš
vreči stran.«
Ivan Plaznik, komercialni
tehnik iz Savinjske doline:
»Zdravstveno ne morem biti
zavarovan, ker sem brez
službe. Zato sem zavarovan
po svoji punci. Sicer pa se mi
zdi, da je prostovoljno
zdravstveno zavarovanje
v redu, saj je cenejše in bolj-
še. Kar se izbire osebnega
zdravnika tiče, pa: do sedaj
ga še nisem izbral, saj sem že
dvajset let zdrav. In upam,
da ga še naslednjih dvajset
let ne bom potreboval.«
Emil Puklavec, častnik TO
iz Zreč: »Ne vem. Sedaj, ko
imam zlomljeno roko, je pr-
vič letos, da sem potreboval
zdravniško pomoč. Ker sem
se prostovoljno zavaroval,
mi ni žal. Težko bi ocenil, kaj
vse se je v lanskem letu
v zdravstvu izboljšalo oziro-
ma spremenilo, upam pa, da
gre slovenskemu zdravstvu
na bolje.«
Natalija Izik, študentka iz
Celja: »Stara sem komaj de-
vetnajst let in zaenkrat zame
velja še šolsko zavarovanje.
Do sedaj se s tem nisem
obremenjevala, starša pa sta
zavarovana in mislim, da sta
s prostovoljnim zavarova-
njem zadovoljna. Če se po-
stavim v vlogo človeka, ki bi
se moral zdajle zavarovati,
mislim, da bi to storila.«
N.-M. SEDLAR
Foto: E. MASNEC
Št. 52 - 30. december 1993
91
Žalsko kavarniško življenje
y PiMovo kavarno In hotel so prihajali bogati hmeljski trgovci - Pol stoletja kasneje lahko prelistate časopise v Koroni
Nekoč, niti ne v tako daljni preteklosti, je
Žalec imel hotel. Nič ni bil podoben današnje-
mu, menda je slovel daleč naokoli. Žalec je
imel tudi kavarno. Spomin na hotel in kavarno
je v desetletjih zbledel, ponovno pa je oživel
pred kratkim, ko se je v savinjski prestolnici
spet pojavila prava pravcata kavama. Korona.
Ko danes greste po svoje denarce v SKB
banko, pravzaprav stopate skozi ista vrata,
skozi katera so pred desetletji prihajali v žal-
ski hotel največji in najbogatejši hmeljski tr-
govci z vsega sveta. Da, v tej bančni hiši je
nekdaj bil hotel in tam je bila stara žalska
kavama. Na obujanje spominov se najprej od-
pravimo v soseščino. V staro Zotlovo kovačijo.
Tudi ta pravzaprav sodi med žalske znameni-
tosti. Dr. Ivan Stopar je zapisal, da stavba izvi-
ra iz 16. stoletja in je danes spomenik prve
kategorije. Skozi čudovit portal je treba stopi-
ti, potem se človek znajde v obokani veliki
veži. V roke si seževa z mojstrom Ivanom Zot-
lom. Šesti po vrsti je bil v generaciji Zotlovih,
ki je nadaljeval tradicijo kovaštva in jo kasne-
je razširil še s ključavničarstvom. Zdaj je v ko-
vačiji že sedma generacija Zotlovih. »V Ljub-
ljani v etnografskem muzeju imamo dokimien-
te in tam pravijo, da je ta naša kovačija edin-
stven primer v Sloveniji.« Edinstvena tudi za-
radi tovornih vozov, parizarjev imenovanih, ki
so jih nekoč izdelovali samo v tej kovačnici na
Spodnjem Štajerskem. V parizarje je bilo
vpreženih tudi po sedem konj, s takšnimi vozo-
vi pa so prevažali dobrote iz Trsta do Dimaja,
pa potem spet s celine na ladje v tržaško pri-
stanišče.
Ivan danes nosi na ramenih sedem križev,
a jih presneto dobro skriva. Od kovačije se
pogovor prevesi na hotel in kavarno v sosednji
hiši. »Piklov hotel so mu pravili,« je začel svojo
pripoved. »Če se dobro spominjam, je bil ta
hotel zgrajen leta 1906, poleg gostinskega dela
je imel tudi svojo kavarno. Hotel je bil že
takrat tako urejen, da bi bil še danes primeren
za podobno dejavnost,« je menil sogovornik. In
kolo časa spet zavrtel v preteklost. »Približno
30 gostov je lahko sprejel ta hotel. V zgornjih
prostorih so bile tujske sobe, v spodnjih velika
jedilnica. Spominjam se velikega štedilnika na
sredini kuhinje. Tako je bil velik, da so v njem
kurili metrska polena. Peklo in kuhalo se je na
veUko. In Piklova gospa je znala vrteti kuhal-
nico, takrat je njena kuhinja slovela daleč na-
okoli. Opolnoči se je lotila dela, če je bilo
treba, tako da je prve goste ob osmih ali deve-
tih zjutraj že čakal golaž, pa pečenka.« Ivan se
spominja še drugih podrobnosti: »Hotel je imel
veUke in dobre kleti, že takrat so imeli lastno
veliko hladilnico. Bolje rečeno, ledenico. No-
benih zamrzovalnih skrinj ni bilo v njej, pač pa
veliki kosi ledu. Pred vojno so bile hude zime
in ko so potoki zamrznili, so nasekali velike
kose ledu, jih zvozili v poseben prostor, ki je
bil že takrat izoliran, tako da so led lahko
uporabljali skozi vse leto. Spominjam se, da so
tam skladiščili tudi pivo in vsak, ki je prišel
ponj, je dobil zraven še malce ledu.«
Ni jih malo tistih, ki so prepričani, da bi
stavba še danes morala služiti svojemu name-
nu. »Hotel je imel tudi velik prostor, kjer so
kmetje puščali svoje konje,« je nadaljeval moj-
ster. In ko je bilo treba, so jii podkovali v so-
sednji, Zotlovi kovačiji, ki je prav tako kot
hotel slovela daleč naokoli. »Takrat se ljudje
niso vozili z avtomobili, zato pa so v mesto
prihajali s kočijami. Zlasti jeseni, ko so proda-
jali hmelj. Takrat so hmeljarji v mesto pripe-
ljali svoj pridelek s konjsko vprego in potem,
ko so v luneljami oddali hmelj, jih je pot vodila
v hotel. Tudi po deset, petnajst vozov je včasih
stalo na velikem dvorišču. Malce so se okrep-
čali, potem pa se odpravili po nakupih. Orodje,
pluge, brane, pa sladkor, sol in moko so kupo-
vali. Tisto pač, kar je bilo treba imeti na zalogi
čez leto.« Dnevni gostje, bi najbrž danes rekli
tem hmeljarjem. Po Zotlovi pripovedi pa so
v Piklov hotel zahajali tudi stalni gostje - to so
bili kupci hmelja. »Hmeljski trgovci so v Žalcu
ostali ves mesec, včasih dva. Prihajali so iz
evropskih dežel in tudi Amerike. Savinjski
hmelj je bil pač iskan po celem svetu.«
V pogovoru beseda nanese tudi na staro ka-
varno. Povsem natančno se je Ivan Zotel ne
spominja. »Še najbolj se spominjam lepih štu-
katur, ki so jih pred prvo vojno napraviU Itali-
jani. To ni bila takšna kavama, kamor bi lju-
dje zahajali res vsak dan in prebirali časopise,
oidprta je bila bolj občasno. V tistem delu, kjer
je nekoč bUa kavarna, danes živi gospa Silva
Piki, hči nekdanjih lastnikov tega žalskega
hotela.«
Sedem kavamiškiii let
I*rijazna gospa je bUa takoj pripravljena na
pogovor. Najbrž bolj po naključju kot po kakš-
nih zapletenih izračunih je Silva Piki prijokala
na svet leta 1920 ravno tistega dne, ko so
odpirali žalski hotel in kavarno. »Tako so mi
pripovedovali starši, sama se tega seveda ne
spominjam,« je povedala sogovornica. Potem
je nadaljevala: »To hišo so pravzaprav zidali
moji stari starši 1907. leta. Pri hiši je zmanjka-
lo denarja in tako se je zgodilo, da je stavbo
kupil Američan, to je bil hmeljski trgovec, ki je
v dolino stalno hodil po hmeljskih nakupih. Ko
je kupil stavbo, je obljubil, da jo bo prodal
nazaj kateremu izmed otrok, če bo kdo imel
takšen interes. Stavbo je leta 1918 potem spet
kupil moj oče,« je nizala podatke gospa Piklo-
va. o kavami pa: »Vem, da je kavama bila
v naši hiši, in sicer v tistem delu, kjer je danes
trgovina Sanles. Leta 1927 so prostore preure-
dili, tako da je bila kavama odprta sedem let.
Podrobneje pa se kavarniškega življenja ne
spominjam niti se ne spominjam, da bi se starši
kdaj pogovarjali o tem, kdo je zahajal v kavar-
no in kaj so tam počeli. Otroci se za takšne
stvari takrat pač nismo zanimali.« Da je ka-
vama obstajala, se spominja tudi Anica Ste-
iner, Silvina sestra, ki danes živi v Celju. Po-
drobnosti o kavarniškem življenju pa je tudi
v njenem spominu izbrisal čas.
Piklov hotel je zaprl svoja vrata veliko kas-
neje kot kavama - leta 1948.
Nazaj v prihodnost
Več kot pol stoletja kasneje dobiva Žalec
spet svojo kavamo. Dober streljaj od tiste v Pi-
klovem hotelu jo je pred kratkim odprla Sabi-
na Korošec. Korona so jo poimenovali in verje-
mite, resnično je vredna obiska. »Ideja o tem,
da bi v Žalcu spet uredili kavarno, je zorela lep
čas,« pripoveduje Sabina. »V krogu prijateljev
smo se vedno pogovarjali, da je treba nekaj
storiti, pa sem se lotila dela. Postopoma je
kavama dobila svojo podobo, pri tem mi je
poleg moža pomagal zlasti Dare Zavšek, precej
njegovih slik lahko občudujejo obiskovalci tu-
di v kavami. Veliko koristnih nasvetov sem
dobila pri arhitektu Rastiju Tratniku in pri
prijateljici z Dimaja, ki se ukvarja z gostin-
stvom. Kavama je urejena pač v stilu našega
slogana Nazaj v prihodnost: malo po starem in
na modemejši način. Kasneje smo se lotili še
gostinstva oziroma prodaje hrane in pijač na
bolj kulturen in umirjen način.«
Resnično kavarniško vzdušje poskušajo
v Koroni pričarati ne le z enkratno opremo,
številnimi slikami, pisanimi preprogami in
številnimi šopki suhega cvetja, ampak tudi
s posebnim načinom postrežbe, kar pomeni, da
natakar - seveda nikoli brez metuljčka - ne bo
pristopil k mizi brez pladnja v rokah. Tudi
šank boste zaman iskali v Koroni. Tako kot
nekoč v preteklosti pa boste lahko za Učnimi
mizami prebirali dnevne časopise, tudi kakšno
revijo. Posebnost je zagotovo klavir in ob nje-
govih zvokih je klepet prijetnejši. »Prepričana
sem, da v kavamo sodijo tudi razne kulturne
prireditve, zato so obiskovalci v Koroni že
lahko prisluhnili različnim koncertom, recita-
lom, o sodelovanju se dogovarjamo tudi z glas-
beno šolo. V kavarnah so nekoč razpravljali
Ivan Zotel v svoji kovačiji: dobro se spominja starega hotela in kavarne.
Silva Piki, hči nekdanjih lastnikov Piklovega
hotela in kavarne.
Sabina Korošec - oživljanje kavarniškega življenja v Koroni.
o poUtiki. O njej pa razpravljajo tudi v Koroni,
saj se Slovenci o ijolitiki tako in tako radi
pogovarjajo na vsakem koraku,« pravi Sabina.
In kako so Žalčani sprejeU novo kavamo? Med
ljudmi je slišati veliko pohvalnih besed, Sabi-
na Korošec pa razmišlja: »Na začetku so si
kavamo bolj ogledovali, danes se v njej že
zbirajo stalni gostje, ki jim ustrezata okolje in
način našega dela. Počasi se prijemlje, bi
rekla.« IRENA BAŠA
Foto: EDI MASNEC
Št. 52 - 30. december 1993
10
z gradovi nekoliko drugače
y procesih lastninjenja se gratJovI obnašajo po svoje
če upoštevamo podatek, da je v Slo-
veniji okoli 600 grajskih objektov, od
tega jih je 100 v stanju razvalin, okoli
300 grajskih stavb pa je ohranjenih
kot kulturno-zgodovinski in arhitek-
turni spomeniki, imamo v dediščini
gradov veliko, tudi materialno vred-
nost.
V tekočih procesih lastninjenja zav-
zemajo gradovi posebno mesto, ki
izhaja iz njihove vloge. Gradovi na-
mreč niso le ohranjeni objekti, ki so
služili najprej v obrambne namene,
pozneje tudi v bivalne, temveč so tudi
simboli ekonomske moči gospodarjev.
Ko so preštevali dediščino celjskih
grofov in knezov, je ta štela preko 140
gradov. Gradovi pa so živeli življenje
po svojih zakonitostih. Kdor je imel
grad, je moral imeti nekaj pod palcem,
to pa pomeni, da je moral imeti gozdo-
ve, polja, vinograde, skratka, mogočno
posestvo, ki je lahko grad preživljalo.
Danes je še vedno velika večina gra-
dov v Sloveniji v stanju ogroženosti pa
tudi nefunkcionalne rabe. Redki so
ohranjeni kot bivalni ambienti. In
vprašanje, ki najbolj zaposluje stro-
kovne spomeniško-varstvene službe
ter občine, kjer se gradovi nahajajo, je,
kako obuditi življenje v gradu. Vsi
gradovi pa ne morejo biti muzeji, ka-
kor tudi vsi ne morejo biti hoteli viso-
ke kategorije ali gostinski lokali. Torej
določanje namembnosti je eden najtr-
ših orehov, kajti najboljša je seveda
tista, da objektu vrnemo njegovo izvir-
no funkcijo, za katero je bil sploh
zgrajen, danes pa je to v večini prime-
rov nemogoče.
Imamo nekaj izjem, ki potrjujejo
pravilo, da gradovi ne prinašajo do-
bičkov in da so težavni ža trženje. Če
ne bi za Gradom Tabor v Laškem stala
Pivovarna, bi se mu slabo pisalo. Po-
dobno velja za Podsredo, le da gre tam
za drugačno dejavnost, ki pa jo finan-
cira republiški proračun. Ce izvzame-
mo še državne protokolarne objekte,
ki jih financiramo davkoplačevalci, je
zgodbe že konec.
Pa pride nekdanji grajski lastnik, si
ogleda grad in njegovo okolico ter re-
če: vzel bom gozd in tista polja, ki so
bila naša, grad pa kar obdržite, z njim
se ne mislim ukvarjati, ker bi bila pre-
nova draga, pa tudi sicer ne vem, kako
bi bilo potem. In tako spet ostane dr-
žavi grad brez posestva in svojega eko-
nomskega zaledja.
Zato bo treba pri reševanju teh zaple-
tenih lastninskih vprašanj in zahtevnih
strokovnih problemov pri obnovi grajske
dediščine na Slovenskem, doreči pravne,
spomeniško varstvene in seveda finančne
mehanizme na državni ravni, ki bodo
omogočali upoštevanje vseh realnih vidi-
kov, ki ločujejo gradove od drugih spo-
menikov kulture.
DRAGO MEDVED
ZAPISOVANJA
Naravne selekcije
Naj se še tako zelo spodobi,
naj bo to del neke vrste cere-
moniala, tudi pričujoča Zapi-
sovanja ne bodo inventura ozi-
roma evidenca dogajanj na po-
lju kulture; tovrstnih pregle-
dov bo med novoletnimi praz-
niki tako in tako polno vse slo-
vensko časopisje, s televizij-
skih ekranov bodo »butale«
sličice z različnih gledaliških
predstav, inserti iz treh slo-
venskih filmov, ki so nastali
oziroma bili spočeti v letu, ki
se izteka, iz radijskih zvočni-
kov bodo mir, ki ste si ga vse-
kakor zaslužiU, motih ustvar-
jalci, ki bodo odgovarjali na
bolj ali manj obrabljena vpra-
šanja tipa »ste zadovoljni
s preteklim letom?«, itd.
Nenazadnje sem bil v nekaj
takih inventur vpleten tudi
sam in ne gre, da bi se ponav-
ljal. In povem vam, sestavlja-
nje koledarja pisanj za nazaj je
sila delikatna zadeva. Nič kaj
prijazna in še manj hvaležna.
Tako mi je urednik ene iz-
med redakcij največjega slo-
venskega dnevnika naročil,
naj sestavim lestvico najbolj-
ših knjig poezije, ki so izšle
v letu 1993, po pravici poveda-
no sem vabilo sprva sprejel.
Toda že prvi premisleki o po-
ezijah, ki so napolnile sloven-
ske knjigarne, so me od takega
početja oddaljili. Zakaj hudiča
sestavljati lestvico slovenskih
poetov, ko pa nam je vsem jas-
no, da so nekateri dobri in
drugi slabi oziroma slabši? Še
več, zlasti področje poezije,
kamor tokrat v starogrškem
smislu te besede vključujemo
tudi prozo in dramatiko,
skratka vse literarne zvrsti, si
takšnega rangiranja ne za-
služi.
Piše: Tadej Čater
Na tem majhnem prostoru
med Alpami na eni in Jadra-
nom na drugi strani, na tem
kotičku sveta živi toliko pesni-
kov, in to dobrih, da bi bil ne-
zaslišan greh, ko bi jih samo
zato, da bi zadostili takšnim
ali drugačnim uredniškim
zahtevam, še kvalificirali na
prvo in drugo ligaše. Popolno-
ma razumem neke Nemce, ka-
mor spet štejemo tako Avstrij-
ce kot Švicarje, ki govorijo
nemško, ki izdajajo celo lite-
rarni almanah, v katerem kri-
tiki sestavljajo lestvice poezij,
proz in proznih žanrov, dram-
skih besedil...,popolnoma ra-
zumem Američane, ki počno
isto kot Nemci, s tem, da vso
zadevo »pisanj speljejo« potem
še na kakšni univerzi v »živo«.
V obeh primerih, pa tudi
v drugih, recimo Španci so ve-
liki ljubitelji umetniških le-
stvic, gre za široko govorno
področje, ki si takšno rangira-
nje lahko privošči, še več, kjer
je takšno rangiranje stvar se-
lekcije. Slovenska poezija pa
takšnih selekcij ne prenese,
zakaj malo je takih, ki znajo
svoje misli v artificirani obliki
izražati tudi na papirju. In ne
gre, da bi jih med sabo še mi,
ko pa so se med sabo tako in
tako, sprli. Selekcija se je
v primeru slovenske poezije
vršila znotraj poezije same.
Črno-beli biseri na koledarju
n/lea reiJklml dragotlnaml so silhuete Uel Doroteje Hauser
December je tudi čas, ki si
ljudje ob dobrih željah za
prihodnje leto izročamo ko-
ledarje: stenske, žepne, zid-
ne, takšne in drugačne. In ti
koledarji v resnico so »takšni
in drugačni«, zlasti kar za-
deva njihove sporočilne in
umetniške podobe. Na na-
šem tržišču prej najdemo po-
plavo neokusno opremljenih
koledarjev, kot tistih, ki so
doma ali na delovnem mestu
lahko tudi za okras, in ki
s svojo likovno sporočilnost-
jo segajo v naše korenine.
So pa izjeme, ki jih prav
zato velja še posebej izposta-
viti. Med njimi je to prav go-
tovo koledar, posvečen Do-
roteji Hauser. Pobudo za iz-
dajo koledarja je dala profe-
sorica Milena Moškon iz Po-
krajinskega muzeja v Celju,
oblikoval pa ga je Radovan
Jenko, računalniško obdela-
vo je prevzel ENTER Celje,
natisnili pa so ga, v 3000 iz-
vodih, pri Gorenjskem tisku
v Kranju. Vsebinski del ko-
ledarja je v dveh jezikih, slo-
venskem in nemškem, založ-
nik je Agencija kodia photo
& graphis iz Ljubljane. Za
darovane silhuete škarjere-
zov Doroteje Hauser gre ve-
lika zahvala Boži Pelikan iz
Celja.
S koledarjem, posvečenem
Doroteji Hauser se tako po
dolgem času spet srečujemo
z malimi silhuetami, s po-
sebnimi čmo-belimi drago-
tinami. Zamisel o nastanku
tega koledarja je obudila
spomin na miniature, v obri-
sih izdelane podobe, na
umetnost, ki je bila v vzhod-
nih deželah, od koder je tudi
prišla v Evropo, cenjena že
v davnih, starih časih.
Tudi v Sloveniji so bile sil-
huete priljubljene. Delali so
jih spretni domači mojstri ali
pa so jih ljubitelji prinašali
od drugod. Mi pa smo imeli
imenitno ustvarjalko silhuet,
Dorotejo Hauser, ki je bila
rojena v Gradcu leta 1877,
živela in delala pa je v Vojni-
ku pri Celju vse do tragične-
ga konca svojega življenja,
leta 1946. Slikarstvo je štu-
dirala v znanih evropskih
središčih. Znana je bila kot
slikarka, grafičarka in mini-
aturistka. Slovela je pred-
vsem kot umetnica figural-
nih silhuet, ki jih je delala po
ustaljenih metodah, na več
načinov: kot ploskovite risbe
s tušem, kot izredno zahtev-
ne škarjereze s črnim ali več-
barvnim papirjem ali v po-
sebni »eglomise« tehniki.
Portretirala je zanimive lju-
di in upodabljala mikavne
žanrske, otroške, pravljične
in športne ter druge motive,
pa tudi okrasne inicialke. Iz-
kazala se je kot prava aristo-
kratinja, ki je znala in uspela
z ljubeznijo do silhuete pri-
čarati mikavnost čmo-belih
biserov, kakršne iščejo iskal-
ci med skritimi lepotami,
a jih najdejo le v svetu drob-
nih, čarobnih umetnin.
Nekateri od teh čmo-belih
biserov so postavljeni na
ogled v stenskem koledarju
za leto 94, ki je tako tudi
sam, tudi po zaslugi njegovih
ustvarjalcev, postal svojevr-
sten in redek biser med kole-
darji.
Kot pravi kustosinja, pro-
fesorica Milena Moškon, je
koledar s silhuetami, ki jih je
ustvarila Doroteja Hauser,
lahko tudi družabna igra
otrok in cele družine, ki se bi
ob dolgih zimskih večerih lo-
tile izrezovanja ljubkih čr-
no-belih figuric gospodov in
gospodičen, otrok, živali,
obredov, druženja in različ-
nih opravil ljudi... Pred-
vsem pa je ta vrhunsko zas-
novan in oblikovan stenski
koledar svojevrstna dragoti-
na, ki bo to ostala, tudi ko se
bodo letnice na koledarjih
menjavale. Je namreč tiste
vrste koledar, ki ga ne zavr-
žemo, potem ko mine zadnji
dan v letu.
MATEJA PODJED
K stenskemu koledarju čmo-
belih silhuet Doroteje Hauser
je izšel še mali-žepni koledar-
ček, ki je prav tako dragotina
svoje vrste.
Jubilej pod obnovljeno uro
Celje na starih razglednicah In praznična poslanica
Ob slovenskih in božičnih pesmih Celjskega
okteta, na otvoritvi razstave Celje na starih
razglednicah in ob bitju obnovljene ure na
pročelju hiše na Prešernovi 17, kjer biva Muzej
novejše zgodovine, pa ob skodelici toplega ča-
ja, ob božičnem in novoletnem dreveščku, se je
minuli četrtek odvijala prijazna slovesnost ob
30-letnici dela Muzeja novejše zgodovine.
Hiša, v kateri je danes Muzej novejše zgodo-
vine, ima pestro zgodovino. V njej je bil od leta
1830 mestni magistrat, kasneje tudi mestni
davčni in finančni urad, pa okrožno in okrajno
sodišče ter celo gasilci. Po drugi svetovni vojni
sta imela v poslopju svoje prostore Mestni
ljudski odbor in Narodna milica...
Od leta 1963 v hiši domuje muzej, sprva kot
Muzej revolucije, ki se danes imenuje Muzej
novejše zgodovine, svojo dejavnost pa je razši-
ril na obdobje zadnjih sto let. Muzej daje vsa
leta poudarek občasnim razstavam, kot so bile
na primer: Trgovina v Celju, Po sili vojak.
Sprehod s Pelikanom, V svetu lutk. Nazaj
v planinski raj in namenja veliko pozornost
zlasti mlademu občinstvu. Prav za otroke pri-
pravlja veliko zanimivih dejavnosti, v katerih
so otroci vedno aktivni ustvarjalci. Tako hiša
na Prešernovi 17 ni več neznana znanka, am-
pak želi biti prijateljica tako odraslim kot
mladim obiskovalcem.
O letošnjem, izjemno delovnem letu in o od-
prtju razstave Celje na starih razglednicah in
fotografijah, za katero je besedilo prispeval dr.
Janez Cvim, je številnim Celjanom spregovori-
la direktorica muzeja Andreja Rihter in izrazi-
la željo, da bi se muzej še bolj odprl in povezal
s Celjani in Celjem, da bo za javnost odprta,
nepridobitna, stalna ustanova v službi dmžbe
in njenega razvoja. In da se čas v muzejski
stavbi ni ustavil, dokazuje tudi ura na pročelju
hiše na Prešernovi 17, ki je za jubilej ponovno
začela biti in odmerjati čas. Koliko tega drago-
cenega čas si bo kdo vzel za kulturo, bo seveda
odvisno od vsakega posameznika.
Tako celjski župan Anton Roječ kot prelat
gospod Friderik Kolšek, ki sta kot slavnostna
govomika povzela' dogodek na slovesnosti
v Muzeju novejše zgodovine, sta izrazila veliko
zadovoljstvo, da je muzej naklonjen zlasti mla-
dini, da bi jih iz te sodobne zgodovine učili
ljubezni do mesta in budili v njihovih srcih
skrb za njegovo prihodnost. Gospod Friderik
Kolšek je zaželel blagoslovljene praznike z mi-
rom v človeških srcih, v dmžinah in med seboj.
Predvsem pa v slovenskem narodu. »Da nas bi
mir povezal v slogi«, je želel, »kajti potem
smemo gledati v prihodnost in v novo leto, ki je
pred nami, ne samo z upanjem, temveč z za-
upanjem, da bo boljše in srečnejše. Toda za to
je tudi potrebno, da usmerimo svoj pogled ne
samo v preteklost, ampak zlasti v prihodnost.«
Z velikim zanimanjem in odobravanjem so
si nato Celjani, zlasti tisti nekoliko starejši,
ogledali Celje na starih razglednicah in foto-
grafijah po izboru Andreje Rihter. Razstava bo
na ogled do konca januarja prihodnje leto.
Ob jubileju, 30-letnici muzeja, pa veljajo ob
koncu leta še posebne čestitke muzejskim de-
lavcem za njihova nenehna prizadevanja, da bi
ujeli dogodke in utrinke našega časa.
MATEJA PODJED
Foto: EDO EINSPIELER
Celjski zbornik
Tudi letos je izšel Celjski
zbornik, ki prinaša večje šte-
vilo znanstvenih razprav
v katerih avtorji podajajo
analize različnega gradiva
predvsem s celjskega območ-
ja. Zbornik je izdala Osred-
nja knjižnica Celje, založila
pa ga je Skupščina občine
taistega mesta.
Večji del tekstov je s po-
dročja zgodovinske vede, si-
cer pa gre za interdiscipli-
narno zasnovano zbirko pri-
spevkov in posamezni pisci
izhajajo iz stališč umetnost-
ne zgodovine, etnologije, po-
litike, industrije in drugih
ved, s pomočjo katerih
obravnavajo posamezna po-
glavja. Uredništvo je zbor-
nik sestavilo z vsebino, ki
obravnava posamezne kul-
turne segmente, kateri se na
različne načine povezujejo
s spodnje štajerskim geo-
grafskim območjem ali s sa-
mim mestom Celje. Hkrati
pa naj bi prispevki s svojo
težo, kvaliteto in univerzal-
nostjo bili zanimivi tudi za
širši slovenski prostor.
Irena Lazar je pisala o ste-
klarski proizvodnji v antični
Celei, Dušan Kos o prebival-
cih različnih družbenih slo-
jev, ki so bivali v grajskih
poslopjih do začetka 15. sto-
letja. Vedute Josefa Kuwas-
sega z motivi slovenske Šta-
jerske predstavlja Ivan Sto-
par, Ivanka Zajc-Cizej
obravnava učni jezik in ma-
terinščino na celjskih osnov-
nih šolah med leti 1777 in
1918. Bogdan Jurkovšek ter
Tea Kolar-Jurkovšek pišeta
o zanimivi zbirki mineralov
iz Pokrajinskega muzeja
v Celju. Razpad sloge med
slovenskimi politiki iz začet-
ka stoletja je predmet obrav-
nave Branka Goropevška,
o slovenskih članih pariške
mirovne    konference    po
1. sv. vojni piše Bojan Him-
melreich, Rolanda Fugger-
Germadnik pa o položaju
žensk v celjski industriji
v tridesetih letih.  V čas
2. sv. vojne se vrača Aleksan-
der Žižek z orisom delovanja
Štajerske domovinske zveze,
o tem obdobju oz. takratnem
delovanju partizanskih so-
dišč pa piše Milko Mikola.
Igor Grdina analizira avto-
biografske in avtotematske
prvine v opusu Franceta
Prešerna, o odnosu Josipa
Ipavca do svojega učitelja
Alexandra Zemlinskega piše
Primož Kurent. Tatjana Ba-
dovinac analizira dva por-
treta opata Voduška, doma-
ča obrt v dolini Žičnice je
predmet zanimanja Vladi-
mirja Šlibarja, zbornik pa
zaključuje tekst Janeza
Cvima o sociologu Ludvviku
Gumplowiczu ter njegovem
pogledu na slovensko narod-
nostno vprašanje.
BORIS GORUPIČ
Št. 52 - 30. december 1993
m
Humor namesto finih bradavic
Prvenec Cellanke Ulllane Praprotnik-Zupančič
Fine dame nosijo:
na rokah
fine rokavice,
na nogah
fine nogavice
in na bradi
fine bradavice!
Avtorica pesmi Lilijana Praprotnik
- Zupančič, ki jo prijatelji poznajo kot
Mišo, ob najinem srečanju ni imela na
sebi nič od naštetega. To verjetno pome-
ni, da ni fina dama, da pa je zato polna
domislic in »štosov«. Te zna zapisati
v obliki zabavne pesmi ali zgodbe za
otroke, pa čeprav ji potem v uredništvu
otroških revij povedo, da zadeva za naj-
mlajše ni primerna, ker nima poučne
vsebine. Podobno se je zgodilo z zgoraj
zapisano pesmijo, ki pa je na srečo ugle-
dala luč sveta v avtoričinem knjižnem
prvencu z naslovom Zgodbe in nezgodbe.
Knjiga s kratkimi zgodbami in pesmi-
mi je izšla pri DZS v zbirki Zapik, kar
pomeni, da naj bi jo prebirali tisti od 12.
do 15, leta. Po Mišinih besedah pa jo
očitno razumejo tudi mlajši, vsaj tako se
je izkazalo na predstavitvi v Cankarje-
vem domu. Knjiga, ki je bila napisana
zato, da bi se bralci res nasmejali, je
namreč ob tem poskusu dosegla svoj na-
men. Svoj delež k zabavnosti je prispeval
tudi Bori Zupančič, ki je knjigo ilustri-
ral. Miša pravi, da sta si delo pač razdeli-
la, da njej ni bilo treba opraviti vsega.
Za izid knjige je lahko posebej hvalež-
na uredniku pri DZS Borisu A. Novaku,
ki se pogumno loteva izdaje del, ki jih pri
drugih založbah zavračajo. Na predsta-
vitvi knjige je Novak še posebej poudaril
avtoričin jezikovni pogum, svojevrsten
slog, predvsem pa veselje nad besednimi
igrami.
V Zgodbah in nezgodbah je Miša zbra-
la nekaj starejših besedil, ki so že bila
objavljena, pa tudi novejše stvaritve. Po
dosedanjih izkušnjah ugotavlja, da je ve-
liko lažje izdati knjigo kot pa nenehno
prepričevati urednike otroških revij, da
bi objavili katero od pesmi ali zgodb.
V zadnjem času zato redno sodeluje le še
v PIL-u, kjer objavlja karikature. Sicer
pa je njeno delo precej bolj obsežno za-
stavljeno kot samo pisanje za otroke. Ker
je po izobrazbi arhitektka, se loteva tudi
opreme prostorov in eden zadnjih dosež-
kov je ureditev nove kavarne v Unionu.
V mislih ima izdelavo zabavnih tridi-
menzionalnih čestitk za različne prilož-
nosti in še marsikaj. Občasno se sicer
zgodi, da v glavi zazeva praznina, na
srečo pa so to le prehodna obdobja.
Miša se je pred časom vrgla tudi v poli-
tiko, saj je še vedno občinska poslanka,
pravega veselja pa pri tem nima. »Zdi se
mi, da se vse ponavlja, politične karika-
ture izpred nekaj let bi lahko brez težav
spet objavila. Zato se mi tudi na seje
skupščine ne da več hoditi, nazadnje sem
bila, ko so imeli ves čas na tapeti neko
ravnateljico.« Raje ustvarja za otroke,
pri njih ima vsaj občutek, da ne dela
zaman.
TATJANA CVIRN
FotorEDI MASNEC
PRIREDITVE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes ob 19. uri
za izven uprizorili predstavo L. Pirandella z naslovom Kot me ti
hočeš, kjer v vlogi neznanke nastopa Darja Reichman.
O M C E RT I
V Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo danes,
v četrtek ob 17.30 prvi, ob 20.15 pa drugi novoletni koncert
Godalnega orkestra Celje, ki ga vodi Nenad Firšt.
V Narodnem domu v Celju bo ob 19,30 novoletni koncert Revir-
skega tamburaškega orkestra Akord iz Celja, pod vodstvom
Matjaža Breznika s solistoma - tenoristom Jurijem Rejo in
sopranistko Dunjo Struk.
V Zdraviliškem domu na Dobrni bo v soboto, 1, januarja ob
14, in 14,30 uri novoletni koncert Revijskega tamburaškega
orkestra Akord iz Celja, pod vodstvom Matjaža Breznika, v vseh
restavracijah toplic Dobrna pa bo ob 20, uri novoletni ples,
V cerkvi Sv. Martina v Velenju bo v nedeljo ob 16. uri koncert
Slovenskega okteta z naslovom Počivaj milo detece. Orgle bo
igrala Angela Tomanič.
V Zdravilišču Laško bo danes ob 20. uri božično novoletni
koncert pevskega zbora iz Zreč.
H|||||||||Qa.zst>\ve
V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini si lahko vse do
februarja ogledate razstavo Vischerjevih bakrorezov s podo-
bami gradov na slovenskem Štajerskem.
V hotelu Terme v Čateških Toplicah si lahko danes in jutri še
ogledate samostojno razstavo slik Alice Javšnik, članice
Likovne sekcije Februar DPD Svoboda Celje,
V Zdravstvenem domu v Celju samostojno razstavlja likovna
dela Vlado Geršak, član likovne sekcije Februar DPD Svoboda.
V avli Zdravilišča na Dobrni razstavlja likovna dela Anica
Tamše,
V jedilnici Cinkarne Celje je danes in jutri še na ogled razstava
fotografij na temo Razvoj Cinkarne ob njeni 120-letnici.
V trgovini Borovo v Celju le še do jutri, petka razstavlja svoja
dela Stevo Drenovec,
Osrednja knjižnica Celje ima za ogled odprto razstavo z naslo-
vom Zgodovina v slovenski prozi, ki jo je pripravila prof, Bo-
žena Orožen,
V Občinski matični knjižnici v Žalcu bo do jutri, petka na ogled
razstava ilustracij Jelke Reichman, ene najbolj priljubljenih
otroških ilustratork.
Likovni salon ima danes in jutri še odprto prodajno razstavo
Darilo za darilo,
V Galeriji Uroš v Ulici 8,čmogorskih brigad razstavlja kiparska
dela italijanski slikar in kipar Alfred de Locatteli,
V knjižnici v Velenju so na ogled ilustracije in didaktične igrače
Alojza Zormana - Fojža,
V Občinski matični knjižnici v Žalcu so na ogled ilustracije
Jelke Reichman, Na ogled bodo le še danes in jutri,
V galeriji Kompasa v Celju si lahko do 20. januarja ogledate
razstavo slik Emila Tomaša - Thomasa,
V galeriji Mozaik razstavlja dela akademski slikar Viktor Šest.
V laškem zdravilišču bo do konca leta na ogled razstava akvare-
lov akademskega slikarja Albina Lugariča iz Ptuja,
V galeriji sodobne umetnosti v 2, nadstropju celjskega Mestnega
gradu je na ogled razstava iz izbora slovenskega slikarstva in
kiparstva,
Hjjjj^^HVS I   M
Celje: Union 30,12, ob 16, in 18,15 ameriški film Izgubljen
v New yorku, ob 20,30 pa premiera ameriškega filma Tina
- biografija Tine Tumer, 31,12, večerne predstave odpadejo, ob
16, in 18,15 pa si lahko ogledate ameriški film Tina, prav tako
pa bodo taisti film vrteli od 1,1, dalje ob 16, ,18,15 in 20,30 uri;
Mali Union 30,12, ob 20. uri ameriški film Goh, 31.12. kinopred-
stava odpade, od 1, do 3,1. ob 20. uri si lahko ponovno ogledate
film Goli, od 4.1, dalje ob 20. uri pa kanadski film S Claudom
doma; Metropol 30.12. ob 16. ,18. in 20. uri risani film Aladin,
31.12. bo film Aladin na sporedu ob 16. in 18, uri, od 1. do 3,1, pa
Aladin ob 16, uri, ob 18, in 20, uri pa ameriški film Možje v paj-
kicah.
Kino Žalec 2,1, ob 18, in 20,15 ameriški film Reka poje mi.
Kino Dobrna 31,12, ob 14, uri ameriški film Samski, 2.1, ob
17, uri pa ameriški film Nespodobno povabilo.
V časovnem stroju skozi Ceije
V založništvu podjetja Fit
Media iz Celja je izšla druga
samostojna knjiga Franca
Puncerja z naslovom Časovna
vrv. Avtor je napisal znanstve-
no fantastično pripoved, ki se
dogaja v Celju v različnih ča-
sovnih obdobjih.
Pisateljeva biografija se
prične sredi tridesetih let, ko
se je rodil v Celju. Mnogi pa ga
poznajo iz let, ko je poučeval
na gimnaziji oziroma kot rav-
natelja na Srednji zdravstveni
šoli. Za sabo ima več objav
v revijah in časopisih, na celj-
skem odru so uprizorili njego-
vo igro Izgnani iz raja, pri
Mladinski knjigi so mu izdali
zbirko novel Izgubljeni človek,
nedavno pa sta bili dve deli
predvajani tudi na Radiu Slo-
venija.
V povesti Časovna vrv
spremljamo dogodivščine
osrednjega jimaka po imenu
Speks, Živi v letu 2020, ko
v Celju izumijo časovni stroj
s katerim se je mogoče pope-
ljati v preteklost ali tudi v pri-
hodnji čas. Najprej gre po na-
logi, da odkrije, kaj se je v res-
nici dogodilo z zadnjim po-
tomcem celjskih grofov, pri
tem pa stroj odbrzi po svoje
v oddaljeno prazgodovino,
kjer spozna prvotne prebival-
ce, ki so takrat živeli še v ple-
menski skupnosti, Speksu
vendarle uspe priti v obdobje
vladavine celjskih grofov, na-
tančneje v čas zadnjega po-
tomca Ulrika II. Nato se je
Speks vračal v svoj čas,
21. stoletje ter poljubno po-
novno v preteklost ali v pri-
hodnost tudi za dva tisočletja
naprej. Spoznava različne pre-
bivalce, tudi mesto" nenehno
spreminja svojo obliko, med-
tem ko se ljudje po njegovih
opažanjih bistveno sploh niso
spremenili, vsaj glede svojih
značajskih potez ne,
Puncerjeva povest posega
na področje, ki je v sloven-
skem leposlovju še vedno so-
razmerno redko zastopano,
glede na ostale literarne žanre.
Zato bo njegova znanstveno
fantastična Časovna vrv goto-
vo sprejeta s precejšnjim zani-
manjem, nedvomno pa je to
tudi pravšnja literatura za ti-
ste Celjane, ki žele videti pre-
teklost in prihodnost svojega
mesta skozi nenavadno in tudi
humomo perspektivo pisa-
telja. -
BORIS GORUPIČ
Razigrane božične Žabe in Cepedejevci
Na božični dan je bila celj-
ska unionska dvorana polna
do zadnjega kotička. Ne za-
man, kajti skupaj sta nastopila
dva znamenita celjska glasbe-
na korpusa: Celjski plesni or-
kester Žabe pod vodstvom To-
maža Grintala in Celjsko pev-
sko društvo pod vodstvom Eld-
varda Goršiča, ki bo prihodnje
leto slavilo 100-letnico delo-
vanja.
Prvi del božičnega koncerta
so izvedle Žabe, drugi del pa je
izzvenel v kombinaciji s pev-
skim zborom. Vsekakor je tre-
ba omeniti dva eminentna
glasbena gosta, in sicer pevko
Mijo Žnidaričevo in klarineti-
sta Boruta Bučarja, Nastopila
je tudi vrsta odličnih solistov
na čelu z Davidom Jarhom na
trobenti, z enakim instrumen-
tom sta požela lep aplavz tudi
Milan Pleterski in Uroš Sanda,
Na klavirju je poslušalce nav-
duševal Savo Kure, s saksofo-
nom pa Hugo Šekoranja. Med
solisti je bil seveda tudi vehe-
mentni dirigent Žab Tomaž
Grintal, in sicer s trobento.
Nekaj skladb je dirigiral Ža-
bam in zboru Edvard Goršič,
ki je sicer že pred leti vodil
tudi celjski plesni orkester.
Koncert je odlično uspel.
Opozoril je na celjske glasbene
zmogljivosti, potrdil sloves
Žab, Celjsko pevsko društvo
pa je prav s sproščenim nasto-
pom in vživetjem v zanimivo
glasbeno vlogo potrdilo svojo
veličino. Tako smo se spomnili
na klasike jazza in vse tiste
imenitne skladatelje, ki so po-
vezani s svetovnimi imeni res
velikih big bandov, S skladbo
Clarinetude in solom na klari-
netu je ponovno oživelo ime
Atija Sossa, solist Borut Bučar
pa je za vedno osvojil srca Ce-
ljanov, Mija Žnidarič pa zlasti
z Life is Cabaret, New York,
New York in Nad mestom se
dani.
Omenjeni božični koncert ni
bil le glasbeni, temveč tudi
družabni dogodek. Čeprav so-
delovanje dveh uglednih celj-
skih glasbenih korpusov ni bi-
lo pionirsko dejanje, saj smo
sicer bolj skromne kombinaci-
je že videli in slišali, pa mora-
mo vseeno pritrditi temu, da
sta oba dirigenta pokazala
svojo veličino in pronicljivost
najprej v ideji sami in seveda
tudi na odprtem odru, S svoji-
mi sodelavci sta ustvarila pra-
vo vzdušje, to pa je ob sami
glasbi tudi glavni namen praz-
ničnih koncertov,
DRAGO MEDVED
Foto: EDO EINSPIELER
št. 52 - 30. december 1993
12
Naistareiši na Kozjanskem
Janez Burin v drugem sioleUu življenja
Za Janeza Burina, ki je sredi
decembra dopolnil sto let,
ugotavljajo, da je na Kozjan-
skem najstarejši. Mož še za-
pleše, prepeva, zavriska in
opravlja lažja kmečka dela.
»Kaj prida ni bilo nikoli!« pra-
vi o svojem dolgem življenju in
res je tako. Po Savinjski dolini
ter Kozjanskem je garal pri
bogatih kmetih kot hlapec, na-
to pa si je ustvaril lasten dom.
Še nikoli mu ni bilo tako do-
bro kot danes: »V vsem svojem
življenju ne pomnim toliko be-
lega kruha.«
Kozjanski stoletnik živi na
Tajhtah blizu Planine pri Sev-
nici. Nekaj manj kot desetletje
je že pri Gračnerjevih, po do-
mače Kotnikovih, njegova hi-
ška v bližnjih Lokah pa je osa-
mela. Bližnjih sorodnikov ni-
ma, kljub temu pa se je na
praznovanju stoletnice zbralo
trideset ljudi. Janeza Burina je
počastil tudi znani planinski
zdravnik dr. Šmid, s katerim
se v ambulanti srečujeta zelo
redko - možak namreč ni bil še
nikoli zares bolan.
Pred kratkim, ko ga je mučil
zobobol, je odšel k zobozdrav-
nici, pa se mu je zdelo puljenje
zoba predolgotrajno. Zato je
kar odšel, oglasil se je le pri
dr. Šmidu, ker njemu pač naj-
bolj zaupa, in pomagal mu je
s tableto. Od takrat je spet vse
dobro. Ljudje se prav tako ču-
dijo, kako je na praznovanju
plesal. Le za dober sluh je pri-
krajšan.
Kar se Janezek
nauči...
z njim smo obujali spomine
na težko življenje.
Mati, ki je morala za deklo,
je imela tri otroke. Poročena je
bila z Italijanom, a je mnrl, ko
je imel Janez komaj leto dni.
»Jaz sem italijanske rodovi-
ne,« je ponosen na svoje kore-
nine. Janeza je rodila na Raz-
borju, pri Trbovljah.
Že kot otrok je Janez moral
za varuško, pazil je na manjše
otroke in lupil krompir. Ko je
odrastel, so na naboru ugoto-
vili, da je - zaradi manjše po-
stave - za vojaško suknjo ne-
sposoben. Nato se je spet selil
od kmeta do kmeta ter garal.
Ponekod je moral spati kar
v hlevu, z živino, pripetilo pa
se mu je tudi, da ga je gospo-
dar pretepel. Saj poznamo
Cankarjevega Hlapca Jerneja
in njegovo pravico...
Med služenjem v Golobinje-
ku pri Planini je spoznal Mic-
ko, vnela se je ljubezen in od-
ločila sta se za zakonsko zve-
zo. Leta 1934 sta se priselila
na bližnje Loke, kjer sta kupi-
la dotrajano hiško. Z veliko
požrtvovalnostjo sta jo obno-
vila, starejši ljudje se še spo-
minjajo, kako sta zbirala ka-
menje. Za začetek sta imela le
zasilni hlev iz koruznice, nato
sta zgradila boljšega. »Kako
pridna sta bila!« so ju pohvali-
li vaščani. V hlevu sta imela
celo po tri krave, Janez pa je
na znanih planinskih sejmih
tudi mešetaril.
Zaradi vsega tega se še ved-
no rad loti dela, saj mu je pre-
prosto prišlo v navado. Še le-
tos je pri Gračnerjevih grabil
travo ter pobiral sadje, zdaj,
pozimi, pa hoče luščiti koruzo.
.. .tO Janez zna
Micka in Janez Burin sta se
odlično razvunela. Žal je Mic-
ka zadnjih dvajset let preleža-
la v postelji, Janez pa ji je stre-
gel. Ko jo je obiskal župnik, se
je pohvalila, da nobena ženska
ne kuha tako dobro kot njen
mož. Pred devetimi leti so pri-
letni par vzeli v oskrbo Grač-
nerjevi, vendar je soproga
Micka čez leto dni umrla. Ja-
neza je njena smrt zelo priza-
dela, s svojo znano vedrino pa
je bolečino premagal.
Ko je dobre volje, si rad pre-
peva, veliko starih pesmi zna.
Najbolj radosten je gotovo na
začetku meseca, ko mu pismo-
noša prinese novo pokojnino.
Kljub visoki starosti se je brž
navadil na novo slovensko va-
luto, na tolarje. Zelo varčen je,
so povedali. Najbrž dobesedno
v smislu rekla: Kar se Janezek
nauči... Veliko je moral var-
čevati v svojem dolgem življe-
nju. Sicer pa: »Ne vem, kdaj
bom umrl in kje.« Dober mate-
matik je, so nas opozorili.
V življenju se je boril za vsak-
danji kruh na najrazličnejše
načine, zato se temu niti ne
začudimo.
Z ženo sta napletla veliko
košev in košar, zadnje pa se je
lotil pred dvema letoma. Lani
je na znani planinski folklorni
prireditvi predstavljal žganje-
kuho. Odpravil se je tudi na
letošnjo prireditev, in to kar
peš. Tako nestrpen je bil, da je
odpešačil že zjutraj, veliko
pred Gračnerjevimi. Na Plani-
no je dobre pol ure razgibane
pešpoti, za stoletnika Janeza
Burina pa ni to nič posebnega,
le s palico si nekoliko pomaga.
Pravzaprav mu je danda-
našnji še najlepše. Ne le zaradi
belega kruha.
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
Stoletnika smo našli v običajni delovni opravi. Tako se počuti
najboljše.
Še nikoli mu ni bilo tako dobro kot danes.
Med pomenkom z Gračnerjevo gospodinjo.
Uspešen
zaključek leta
Krajevna organizacija
Rdečega križa Laško je
letošnje leto nadvse
uspešno zaključila in
uresničila skoraj vse za-
stavljene naloge.
Minuli teden so pripra-
vili še zadnjo krvodajal-
sko akcijo, ki se je je ude-
ležilo preko 170 krvoda-
jalcev, kar je daleč nad
povprečjem in kar tudi
potrjuje, da vsi napori in
vlaganja v to humano de-
lo niso zaman. Starejše
občane, stare nad 80 let,
so razveselili s srečanjem,
srečali so se tudi krvoda-
jalci .... Kmalu v začetku
prihodnjega leta pa bodo
pripravili zdravstveno
predavanje na temo Bo-
lezni srca in ožilja - 2. del.
Zahvala za vse te izpelja-
ne akcije pa gre med dru-
gim tudi številnim aktivi-
stom, ki požrtvovalno in
brezplačno v tej organi-
zaciji delajo že vrsto let.
MOJCA MAROT
Zdaj je čas za počitek
Obiskali smo deveMesetietnlco v Strmci pri Laškem
Sredi decembra je Kristina
Železnik iz Strmce pri Laškem
vstopila v deseto desetletje
svojega življenja. Ko so ji njeni
najbližji pripravili slavje ob
devetdesetletnici, se je,
v kmečki hiši, kjer sta si src^di
šestdesetih let s pokojnim mo-
žem ustvarila družino, zbralo
okoli 30 gostov, med njimi
osem vnukov in šest prav-
nukov.
Kristina Železnikova pravi,
da je pri devetdesetih letih
prav nesrečna. Jezi jo, ker ne
more več na njivo in v hlev
k živini, pa ji zato ostajajo le
še drobna hišna dela. Slabe
volje je tudi zato, ker ji spomin
ne služi več najbolje, pa še za-
to, ker ni več pri najboljšem
zdravju. »Najslabše je samo
sedenje in ležanje, zato je že
čas, da se umaknem. A kaj, ko
me smrt zmeraj kar zaobide,«
je potamala, ko smo jo obiska-
li. Da je zdaj že čas, da izpreže,
in da je v svojem življenju na-
redila dovolj, noče verjeti ni-
komur. O tem, da je za devet-
deset let trdega življenja še
vedno prav poskočna, duhovi-
ta in bistra, noče niti slišati.
Pisalo se je leto 1903, ko se
je rodila na kmetiji v Velikih
Grahovšah. Deset otrok je bilo
pri hiši, dva sta kmalu umrla.
»Garanja je bilo veliko, a kru-
ha nam, hvalabogu, ni bilo tre-
ba stradati,« pripoveduje
o svoji mladosti in času, ko so
njeni bratje in sestre odhajali
od doma s trebuhom za kru-
hom, tudi v Ameriko, Kanado,
Nemčijo. Potem je prišlo leto
1965., ko se je, na svetega Mar-
tina dan, omožila z Vinkom.
»Poroka je bila v šentruperški
cerkvi, nosila sem svetloplavo
obleko, pod njo pa samo eno
unterco. Čevlji so bili visoki,
zašnirani, na glavi pa sem no-
sila venček. Tistega dne je bil
v Laškem Martinov sejem.
Ljudje, ki so vedeli za mojo
poroko, so čakali pred vrati
matičarja, da bi videli, kakš-
nega ženina sem dobila. Da se
bom omožila z Vinkom, sem
izvedela malo pred poroko,
o tem so se dogovarjali najini
starši. Jaz sem svojega bodo-
čega moža prvič videla, ko me
je prišel zasnubit. Ljudje po
vasi so že govorili, da bom
ostala sama, ker da sem preveč
zbirčna, na koncu pa sem do-
bila celo štiri leta mlajšega. Pa
je bil kar ta pravi za mene,« je
o tej prelomnici svojega življe-
nja povedala Kristina, ki je
zdaj že sedemnajst let vdova.
Petero otrok se jima je z Vin-
kom rodilo, eno hčerko. Mili-
co, je pobrala davica, ko ji je
bilo šest let. Vsakič, ko se
spomni tega Velikega petka
v letu 1938, se ji orosijo oči. Od
pomembnih dogodkov svojega
življenja ji je živo v spominu
tudi tisto leto, ko so v vas na-
peljali vodovod. »Vsak dan
sem morala hoditi četrt ure
peš do izvira vode in prinesti
na hrbtu po tri brente vode.
Mariji v zahvalo sem takrat
kupila njeno podobico, ki jo še
danes hranim. Pa veste, da je
bilo bolj luštno takrat, ko je
bilo treba veliko delat, kot pa
danes, ko nisem za nobeno ra-
bo,« so jo med obujanjem spo-
minov spet obšle temne misli.
Takšna je Kristina Železnik
pri svojih devetdesetih letih,
ko je deležna obilo spoštova-
nja, ljubezni in pozornosti
svojih otrok in ko ji sin Vinko
in njegova žena nikakor ne
moreta dopovedati, da je zdaj
čas za počitek, sicer stotega le-
ta ne bo učakala. Sto let pa je
morala obljubiti vsem, ki jo
imajo radi in ki so ji prišli stis-
nit roko na njen devetdeseti
rojstni dan.
MARJELA AGREŽ
Št. 52 - 30. december 1993
13
Turizem v Šalešici dolini
Turizem v velenjski občini
očitno postaja stvarnost. Šale-
ška dolina ima vse več možno-
sti, da postane ekološko čista,
s tem pa se bodo odprle še no-
ve turistične možnosti.
Vendar v Velenju ne bodo
čakali na popolnoma čist zrak
in čiste vode, že prej so začeli
ustrezno promovirati svoj kraj
in okolico. Minuli četrtek so
predstavili turistični prospekt
Šaleška dolina. Prospekt je
predstavitveni dokument kra-
jev v velenjski občini: Velenja,
Šoštanja, Šmartnega ob Paki
in Topolšice. Besedilo je obo-
gateno s slikovnim materi-
alom, ki predstavlja turistično
zanimive lokacije z gostinsko,
kulturno in športno-rekreativ-
no ponudbo. Natančno je zapi-
sano, kaj posamezen kraj go-
stom ponuja, hkrati pa najde-
mo še turistično karto. Pro-
spekt sta skupaj pripravila ve-
lenjska Turistična zveza in ob-
činski izvršni svet.
Na predstavitvi prospekta
so spregovorili o dosedanjih
aktivnostih za razvoj turizma,
predvsem Turistične zveze in
krajevnih turističnih društev.
Predsednik TZ Slovenije dr-
. Marjan Rožič je poudaril, da
lahko le skupni nastopi in do-
Velenjčani so s pomočjo revije
Slovenija prodrli tudi med ro-
jake po svetu. Zadnja številka
revije Slovenija je namreč sko-
raj v celoti posvečena Šaleški
dolini in njeni predstavitvi.
rečena strategija razvoja pri-
našajo uspeh, pri tem pa so
pomembni natančni programi
ter vključevanje posamezni-
kov. Poleg tega je Rožič oblju-
bil, da bo napel vse sile, da
bodo tudi ustrezni organi na
državni ravni podprli razvoj
turizma v Šaleški dolini. Stane
Bizjak z državnega Ministr-
stva za gospodarstvo, zadolžen
za področje turizma, je po-
drobneje predstavil projekt
»pohorski dežnik« ter kraje, ki
se s svojo turistično ponudbo
navezujejo na Pohorje. Mednje
sodi tudi Šaleška dolina, po
Bizjakovem mnenju pa je tre-
ba za razvoj turizma predvsem
dvigniti zavest ljudi, da se da
od te panoge tudi živeti.
V razvoj turizma v Šaleški
dolini se aktivno vključuje tu-
di velenjska vlada. Sodelovala
je pri pripravi turističnega
prospekta, obenem so že raz-
pisali razvojni projekt Strate-
gija razvoja turizma v občini,
za dokončno pripravo vseh
usmeritev pa so imenovali
projektni svet za turizem.
URŠKA SELIŠNIK
Šmarje kot nakupovalno
središče
Občinsko središče Šmarje pri Jelšah postaja vse po-
membnejši nakupovalni center. V preteklih dneh so odprli
več pomembnih prodajaln, nova poslovno-stanovanjska
stavba v središču trga pa je tik pred vselitvijo. Med zadnje
večje naložbe sodita trgovini slatinskega zasebnega
podjetja Keros { prodaja tehničnih izdelkov in gradbenega
materiala) ter šmarske Kmetijske zadruge (z živili in mes-
nico), vsaka pa ima več kot dvesto kvadratnih metrov
prodajnih površin. V prazničnih dneh je zasebnik iz
Rogatca odprl še mesnico ter restavracijo s hitro hrano.
BJ
Srečanje duševno prizadetih
žalsko društvo za pomoč duševno prizadetim je v torek pri-
pravilo novoletno srečanje. Nanj so povabili starše prizadetih
oseb oziroma njihove skrbnike, duševno prizadete ljudi iz žal-
ske občine pa je ob tej priložnosti obdaril dedek Mraz. V pro-
gramu so sodelovali učenci glasbene šole ter osnovne šole Ljube
Mikuš.
IB
Pes, zverinica, zverina, mrcina
Jutranji popotni zapis ijubiteijev živaii
Veseli me, da ima večina lju-
di rada živali, da jih neguje,
spoštuje in občuduje. Jaz sicer
popolnoma ne sodim zraven,
ker se na smrt bojim psov. Po
izkušnji nekih potnikov na ne-
kem avtobusu bi se moralo
psov bati še več ljudi.
Zgodbica se je začela odvi-
jati na neki postaji v zgodnjih
jutranjih urah. Po postaji je
postopal velik črn pes. Nič po-
sebnega, to se dogaja. Tudi to
se dogaja, da je šofer avtobusa
preprosto človeško prijazen
s tem psom. Nič hudega, če ga
šofer, medtem ko čaka na pot-
nike, pokliče k sebi, ga malce
počehlja za ušesi in ga poboža.
Toda, tudi najboljši prijatelji
niso vedno to, kar bi lahko pri-
čakovali. Tista črna zverinica
z začetka zgodbe po prijaznem
ogovarjanju in smehljanju ni
hotela z avtobusa. Zunaj so ga
klicali, šofer ga je z lepimi be-
sedami naganjal, pes pa nič.
Lepo se je ulegel na stopnice
pred vrata, seveda na notranji
strani, in najbrž užival. Saj ne
veš, kaj se plete v tej pasji
glavi.
Pa se je šofer odločil, skupaj
s potniki na avtobusu, da bo
odpeljal počasi naprej, pes pa
bo med potjo mogoče prosto-
voljno izstopil. Saj končno ni
imel niti karte. Pa kaj še! Pri-
jazna živalca z začetka zgodbe
se je spremenila v čisto nekaj
drugega. Saj poznate gibe šo-
ferja na avtobusu: premika ro-
ke pri volanu, premika noge
med vožnjo.. .in tej pasji zve-
rini pade na pamet, da šoferja
zagrabi za noge. Pravzaprav
so imeh kar srečo, očitno je bil
to nek bolj dresiran pes, saj
šoferja ni ugriznil, temveč le
malce manj nežno prijel za
hlače. Seveda šofer v takšnem
stanju ne more voziti - si pred-
stavljate, kako bi šofer skupaj
z nogo, ko menja prestavo,
prestavljal še psa?
In šofer je sprejel drugačno
rešitev. Ustavil je avtobus, se-
veda na postaji, ter predlagal,
naj potniki izstopijo. »Potem
bo izstopil še pes!« In kaj mi-
slite, da se je zgodilo? Potniki
so izstopili, zverina pa je osta-
la. Ni zaleglo nikakršno klica-
nje, vabljenje, hrenovke pa
potniki pač niso imeli. Glede
na jutranje ure se je marsiko-
mu mudilo v službo, zato so se
vsi soglasno odločili, da vsto-
pijo nazaj na avtobus.
Tu pa se je stvar zapletla,
seveda le pri potnikih. Edini
potnik, za katerega smo
v prejšnjem odstavku poveda-
li, da je ostal na avtobusu, se
ni strinjal z vstopom tistih, ki
so prej šli ven. Prav jim je, če
niso izstopili na pravi postaji.
Si predstavljate četico ljudi
pred vrati avtobusa, na stop-
nicah pa stoji mrcina, ki renče
kaže zobe? Ni ga junaka, ki bi
si drznil vstopiti. Ko so pamet-
ni zunaj stoječi naredili pre-
mik k zadnjim vratom, je pre-
mik naredil tudi znotraj ren-
čeči. Za vstop ni bilo nobenih
šans. Tudi vrata na strani šo-
ferja je pasja mrcina dobro za-
stražila. Konec zgodbe ni toč-
no znan, tisti, ki jo je pripove-
doval, je namreč pot nadalje-
val na štop - služba pač terja
svoje. Mislimo pa si, da so
ostali potniki počakali, da so
odprli prvo trgovino, pasjega
nebodigatreba izvabili iz avto-
busa s hrenovko ter srečno na-
daljevali pot. Točen konec ta-
ko ostaja zavit v pasje zobe,
zgodbica pa naj služi kot po-
duk. Imejte radi živali, toda
pretiravati tudi pri teh stva-
reh, še posebej, če jih ne poz-
nate, ni treba.
URŠKA SELIŠNIK
97 iet iVIatiide Bark
Sedemindevetdeseto leto je
dopolnila pred kratkim Matil-
da Bark. Zdaj že deset let živi
v Domu upokojencev na Pol-
zeli.
Kljub letom je še vedno zelo
bistrega duha, pa tudi sicer ji
zdravje kar dobro služi. Njena
glavna značajska lastnost pa
je skromnost. Prav zaradi tega
je bila vedno zadovoljna. Tudi
v mladih letih, ko je v Šmihelu
nad Mozirjem dobila v oskrbo
več otrok, ki so ostali brez
staršev na kmetiji, kjer je slu-
žila. Zanje je skrbela kot bi
bili njeni lastni, čeprav svojih
nikoli ni imela, njeni varovan-
ci so jo imeli radi in so jo spo-
štovali.
Zdaj že deseto leto živi
v Domu upokojencev. Zelo je
zelo zadovoljna. Rada ima
osebje, pa tudi oni imajo radi
njo. Morda njena skromnost
izhaja iz tega, ker se je rodila
v številni družmi pod Raduho,
kjer ni bilo vsega na pretek, pa
še tisto je bilo treba deliti. Od
šestih otrok sta živi še Matilda
in njena sestra Frančiška, ki je
v domu na Koroškem, dopol-
nila pa je 94 let. Na sliki: V do-
mu so imeli v gosteh dedka
Mraza, ki je obdaroval tudi
najstarejšo oskrbovanko ter ji
zaželel obilo zdravja in sreče
za rojstni dan.
TONE TAVČAR
Novi gasiiski častniki
Občinska gasilska zveza Ža-
lec je v sodelovanju z Občin-
sko gasilsko zvezo Mozirje pri-
pravila tečaj za gasilske čast-
nike v Žalcu. Več o tečaju nam
je povedal poveljnik Občinske
gasilske zveze Žalec Franci
Naraks:
»Izobraževanje za gasilske
častnike se je začelo pred me-
secem dni, končalo pa se bo
februarja prihodnjega leta.
Menim, da so gasilski častniki
zelo pomemben gasilski kader.
Tokrat smo se povezali z Ob-
činsko gasilsko zvezo Mozirje,
združili smo strokovne moči in
izobraževanje. Iz obeh zvez se
tečaja udeležuje več kot štiri-
deset slušateljev, zajema pa
teoretični in strokovni del.
V teoriji predvsem obravnava-
mo osnovne stvari s področja
gasilske zakonodaje, gasilske
taktike in opreme, medtem ko
pri praktičnih vajah vsa ta te-
oretična spoznanja uresniču-
jemo, da bodo gasilci, bodoči
gasilski častniki znali pravilno
delati z gasilsko tehniko,
ukrepati ob morebitnih poža-
rih in drugih intervencijah.«
Na sliki: Bodoči gasilski
častniki.
T.TAVČAR
Št. 52 - 30. december 1993
|14
Odprta vrata
župnišča in srca
Na klepetu pri Janezu Bračunu, duhovniku na Rečici
Božično-novoletni čas se
počasi končuje, le še nekaj dni
nas loči do trenutka, ko naj bi
bil čarobni prehod na drugač-
no, v načrtovanjih boljše. Na
novo leto torej. V teh dneh smo
doživeli marsikaj lepega, kar
nam bo ostalo v spominu. Ta
čas je poseben za vse, tudi za
naše zveste naročnike.
Tokrat z izrednim veseljem
in zadovoljstvom predstavlja-
mo čisto posebnega zvestega
naročnika, duhovnika Janeza
Bračuna z Rečice ob Savinji.
Gospod, ki ga ljudje vedno po-
kličejo gospod, gospod pa mu
lahko rečemo tudi zaradi nači-
na razmišljanja, široke duhov-
ne kulture, znanja in vživeto-
sti v vsakdan svojih vernikov
in kraja nasploh.
Duhovnik Janez Bračun
spremlja pot Novega tednika
že precej več kot tri desetletja.
»Takrat, ko sem se odločil za
vaš časopis, je bilo bolj malo
branja,« je pripovedoval go-
spod Bračun v rečičkem žup-
nišču v prijetno topli sobi, kjer
človeku pogled nehote uhaja
na knjige. Književna zbirka je
resnično bogata, od starih po-
rumenelih listov do sodobnih
atlasov in zbirk. »V tistih mal-
ce drugačnih časih sem pred-
vsem pogrešal versko literatu-
ro, nasploh ni bilo niti veliko
časopisov. Takrat sem iskal
razno čtivo, odločil sem se za
Novi tednik in Večer. Obema
časopisoma sem še sedaj zvest
in prepričan sem, da jima bom
ostal zvest, dokler bodo služile
oči in duh.«
Bodi čiovelc
Gospoda Bračuna naš časo-
pis še posebej zanima, saj rad
prebira novice z »našega kon-
ca«, še posebej pa je časopis
pohvalil zaradi napredka.
»Veseli me, ker se Novi tednik
ne dotika le politike, postal je
bolj širok in poglobljen. Reci-
mo, še posebej bi v časopisu
izpostavil človekoljubnost,
kulturo in humanost. Tudi pri-
spevki, ki govorijo o spomeni-
ško-kulturnem področju so ti-
sti, ki jih z veseljem prebiram.
Izredno rad imam tovrstne
tekste in vas tudi podpiram za
v prihodnje.« Mimogrede je re-
čički duhovnik povedal, da se
je včasih tudi sam ukvarjal
s pisanjem, sedaj pa mu na ža-
lost zmanjkuje časa. Še pred
nekaj leti je bila namreč rečič-
ka fara največja v občini, sedaj
pa jo je po številu prebivalcev
prekosalo Mozirje, gospod
Bračim pa nima pomočnika
pri svojem delu.
Med klepetom v topli sobici
v župnišču sva omenila tudi
Petico, ki jo rečički duhovnik
izredno rad vzame v roke in
prelista. »Prijetna je Petica,
všeč mi je humoristična stran,
v intervjujih pa spoznavam
ljudi. Zanimivo se mi zdi, ker
ljudi, znance poznamo le od
daleč, recimo s televizijskih
ekranov, v prispevkih novi-
narjev pa spoznaš še druge
lastnosti teh ljudi, njihove po-
glede na ozadje, miselnost in
zasebno življenje.«
Še nekaj je v Novem tedni-
ku, da je tako blizu gospodu
Bračunu. »Časopis se približu-
je delu duhovnikov. Saj naš
posel ni zgolj vera in z njo po-
vezana duhovnost, naše delo je
obai-vano s kulturo, vzgojo in
moralo. Vsi imamo neka enot-
na moralna izhodišča, iz kate-
rih izhajamo, tako da ni takš-
nih razlik, kot bi človek mislil
na prvi pogled. Moje vodilo
v življenju in pri delu je Bodi
človek! Tukaj je potem tista
skupna humanost, ki jo nered-
ko izkazujete tudi v vašem ča-
sopisu. Mogoče se kdo začudi,
da to najdem ravno v Novem
tedniku. Vendar, pri izjavah
o teh rdečih in ne vem čem še,
razmišljam kot o ekstremistih,
ki jih je najti povsod. Nekateri
ljudje že po naravi nenehno
napadajo, nikoli ne priznajo,
da je v delo in prizadevanje
vloženo veliko muk in truda.«
V zadnjem času smo na po-
dročju verskega življenja doži-
veli kar precej sprememb, ven-
dar predvsem tistih zunanjih.
»Razne stranke ne morejo
spreminjati sveta. Kar poglej-
te, kako dolgo se Cerkev trudi,
koliko desetletij je že prisotna
med ljudmi. Te spremembe so
bolj navidezne. Ob tem in mo-
goče še kot kakšno vodilo ob
novem letu bi rekel, da je naj-
bolj pomembno biti dober. Ce
bi vsi imeli do vsakega človeka
neko ljubezen ali vsaj spošto-
vanje, šele takrat bi lahko ra-
čunali, da se bo v resnici kaj
spremenilo. Z nasiljem, napa-
dalnostjo ali sovražnostjo pa
sprememb ne bomo nikoli do-
segli.«
Ljudje vračajo
dobroto
življenje duhovnika se vča-
sih razlikuje od življenja dru-
gih ljudi, vendar Janez Bračvm
pravi, da je predvsem po-
membno, da je duhovnik sve-
tovalec in pomočnik. »Vodilo
našega dela je, da smo tukaj
predvsem zaradi ljudi. Da
sprejemaš, pomagaš, potr-
piš... Bolj kot si dober, bolj ti
poskušajo ljudje povrniti in se
izkazati na svoj način.«
Utrip življenja, predvsem
v manjših krajih, je ves čas,
tudi v preteklosti, povezan
z duhovnikom. Vsaj na pode-
želju je bil duhovnik, kljub
drugačnim časom tisti, ki je
pomagal ljudem, hkrati pa
imel vse možnosti, da je sode-
loval pri razvoju kraja. »Jaz
nisem bil nikoli z nikomer
skregan ali v kakšnem drugač-
nem sporu, vedno smo skupaj
skali najboljšo možno rešitev
la kraj in celotno krajevno
skupnost. Recimo, skupaj smo
skrbeli za lepo podobo, za vi-
dez kraja. K temu na primer
sodi skupno delo s krajevno
skupnostjo za vureditev poko-
pališča na Rečici. No, k tej zu-
nanji lepoti pa bi dodal, da
duhovniki skrbimo še za no-
tranjo lepoto kraja. Če hočeš
biti z in med ljudmi, potem ne
moreš vztrajati le pri eni plati
človeškega življenja, ampak je
treba spremljati vse strani.«
Duhovnikovo delo tako ni le
v zakristiji. Gospod Bračun je
že pred leti zahajal na razne
sestanke in prireditve, nikdar
se ni izogibal dogodkom na
Rečici. »Včasih me je sicer kdo
ošvrknil s kakšno besedo, ven-
dar ni bilo hudega. Tako sem
tudi večkrat opazil, da vpričo
duhovnika marsikdo rad izre-
če še kaj bolj banalnega, ali
stavek ali besedo. No, jaz si
s tem nisem delal preglavic.
Vendar jaz spoštujem vsakega
človeka v vsakem poklicu, za-
me je najbolj pomembno srce.«
Janez Bračun si je že v učnih
letih, v Ljubljani zadal nalogo
in temeljni načrt, da bo delal
z ljudmi in za ljudi. Pred pri-
hodom na Rečico, pred pri-
bližno 30 leti, je še 13 let služ-
boval v Grižah, drugače pa re-
čički duhovnik izhaja s Koz-
janskega. Zanimivo je, da je
bil tudi duhovnikov oče naš
naročnik. Očeta se gospod
Bračun spominja predvsem po
tem, da se je ukvarjal s pisate-
ljevanjem, v Novem tedniku je
pred davnimi časi priobčil
svojo pesnitev.
Omenila sem že bogato
knjižnico gospoda Bračuna.
Raznoraznih knjig je v župniš-
ču že toliko, da jim zmanjkuje
prostora. »Dogovarjamo se, da
bi nekaj knjig podaril knjižni-
ci. Tukaj imam zbranega veli-
ko čtiva, ki ga prej ljudje niso
mogli dobiti in prebirati. Mar-
sikoga bi najbrž to pritegnilo
in zanimalo. Knjige pa zagoto-
vo niso nič pohujšljive in ne
bodo nikogar pokvarile,« je
malce hudomušno zaključil
najin klepet gospod Janez
Bračun, človek, ki ima vedno
odprta vrata. Odprta vrata
župnišča in svojega srca.
URŠKA SELIŠNIK
Kopica načrtov v Zrečah
v Krajevni skupnosti Zreče
so polni načrtov, idej in delov-
ne vneme za prihodnje leto. To
jim omogoča predvsem izgla-
sovan samoprispevek, kajti le
z njegovo pomočjo bodo lahko
uresničili zastavljene načrte.
Za večino načrtovanih inve-
sticij so že uspeli pridobiti
projekte, predračune in ostalo
dokumentacijo. Prvi velik za-
logaj za krajevno skupnost bo
razširitev telovadnice. Trenut-
no jo namreč uporablja upo-
rablja 620 učencev osnovne
šole, 150 dijakov srednje šole
in seveda tudi ostali krajani.
Zato se že nekaj časa v Zrečah
otepajo s prostorskimi težava-
mi, da bi jih rešili, pa bi potre-
bovali tri nove vadbene pro-
store. Za razširitev telovadni-
ce nameravajo v prihodnjem
letu pripraviti potrebne grad-
bene projekte, gradnja pa naj
bi se pričela v letu 1995.
Seveda Zreče ne morejo mi-
mo turizma in s tem povezane
urejenosti mesta in okolice.
V KS se zavedajo, da nujno
potrebujejo urejeno razsvet-
ljavo, pločnik ob magistralni
cesti ter urejene peš poti v kra-
ju. Poleg tega bodo poskrbeli
za otroke iz blokovskega nase-
lja, saj morajo na poti do igriš-
ča preko dveh prometnih cest.
Obeta se jim torej lepša pri-
hodnost, saj nameravajo v ne-
posredni bližini blokov posta-
viti otroško igrišče.
V Zrečah razmišljajo tudi
o gradnji tržnice, ki jo mesto
nujno potrebuje. Poleg tega
krajane Zreč čaka še dogradi-
tev vodnega rezervoarja s pro-
stornino 120 kubikov in poko-
pališča, kjer so že zgradili mr-
liško vežico, vendar je pred
njimi še veliko dela. Končna
podoba pokopališča bo nared
šele v nekaj letih.
Aprila naj bi se zdravstveni
delavci preselili v nov Zdrav-
stveni dom pri Termah, vendar
bodo obnovili tudi star zdrav-
stveni dom, ki naj bi še naprej
služil svojemu namenu. Za re-
alizacijo programa za prihod-
nje leto bodo v KS Zreče po-
trebovali več kot 68 milijonov
tolarjev, polovico sredstev bo-
do zagotovili v krajevni skup-
nosti, polovico pa bo prispeval
občinski proračun.
J.H.
Dijaški
super
veležur
Prejšnjo sredo so v celjskem
Dijaškem domu pripravili bo-
žično-novoletno zabavo, ki so
jo poimenovali kar Domski ve-
ležur.
Zabava se je pričela ob šest-
najstih s koncertom ljudske
glasbe. Nato so dijakinje raz-
stavile razne vrste peciv, ki so
značilna za posamezne sloven-
ske pokrajine. Pri peki in re-
ceptih so seveda izdatno po-
magale tudi vzgojiteljice, ma-
me in babice. V času veležura
so se udeleženci lahko sladkali
z orehi in figami, najbolj pa je
zažgala »hamburgerijada«, ki
so jo pripravili v kuhinji. Po
večerji se je zabava nadaljeva-
la z božičnim koncertom, raz-
stavo aranžmajev dijakov
Srednje vrtnarske šole, srečo-
lovom in predstavo domskega
humorističnega krožka.
Resnični veležur za dijake
pa je nastal okoli dvajsetih, ko
se je pričel koncert najstniške
skupine Every East. Skupaj
s plesom je trajal vse do pol-
noči.
N.-M. SEDLAR
Videorekorder za upokojence
Dan pred božičem je bila v Domu upokojencev na Polzeli
predbožična slovesna prireditev, ki so jo pripravili člani krajev-
nega odbora Liberalno-demokratske stranke s Polzele. Ob tej
priložnosti so domu podarili videorekorder in montažno mizico,
nastopili pa so učenci OŠ Polzela in Adi Smolar. Humano
prireditev so omogočiU pokrovitelji Finest d.o.o. Šempeter,
Emteks Žalec, Duri Šempeter, Gostišče Raj Braslovče, TP Metro
ter Dalex Polzela. Na sliki: predsednik OO LDS Žalec Grega
Volk izroča videorekorder direktorici Doma upokojencev Pol-,
zela Martini Jurjevec.
T.TAVČAR
Copatki za nove državijane
Ciciban International iz Mirna pri Gorici se je odločil, da bo
vsem državljanom Slovenije, ki bodo ugledali luč sveta med
božično-novoletnimi prazniki od 25. decembra do 1. januarja
1994, podaril baby copatke. Darila bodo starši prejeli do konca
januarja.
Siivestrski voi sredi Celja
Na Glavnem trgu v Celju bo na silvestrsko dopoldne vsako-
mur na voljo kos svežega, na ražnju pečenega, vola.
Za takšno prednovoletno popestritev vzdušja v središču
mesta Celja je poskrbela firma Lilija Elektroinženiring iz Celja.
Okoli 300 kilogramov težkega vola bodo pričeli peči že 30. janu-
arja opolnoči, da bi bil na Silvestrovo do 8. ure dopoldne že lepo
hrustljavo zapečen. Zraven bo na voljo specialni Prekorškov
kruh in vino iz konjiške kleti Zlati grič.
M.A.
Dedek Mraz
v bolnišnici
v okviru »Veselega decem-
bra« se je v času pred prazniki
kar nekaj dogajalo tudi za
otroke, ki so trenutno v bolniš-
nici. Za otroke s kirurškega,
pediatričnega, dermatološke-
ga in očesnega oddelka so
vzgojiteljice iz VVZ Zarja
14. decembra pripravile musi-
cal z naslovom Zrcalce. 20. de-
cembra so učenci I. OŠ zaigrali
igrico Družina, 21. in 22. pa se
je odvijal Živžav, ki so ga za
male bolnike pripravili učenci
Srednje zdravstvene šole. Naj-
bolj zanimivo je bilo za otroke
v sredo, 22. decembra, ko jih je
najprej obiskal čarodej Urban
Acman, nato pa še dedek
Mraz. Razdelil jim je darila, ki
jih je izbral v sodelovanju
s Splošno bolnišnico Celje.
N.-M. S.
PLANINSKI KOTIČEK
Po poteh Pohorsicega bataljona j
i
Planinsko društvo Zreče organizira v soboto, 8. januarja, že
tradicionalni 15. pohod po poteh Pohorskega bataljona. Začetek
bo ob 9. uri pri Koči na Pesku, avtobusi pa bodo iz Slovenskih j
Konjic krenili ob 7.15 in 7.30, iz Zreč ob 7.30 in 7.45 in z Osan- |
karice od 13.30 dalje. Hoje bo približno za slabe štiri ure, hrano j
pa si priskrbite iz nahrbtnika. j
Novoletni pohod na Kum \
Planinsko društvo Kum Trbovlje pa vabi vse planince in j
planinke, da se v nedeljo, 2. januarja, udeležijo 12. tradicional-
nega novoletnega pohoda na Kum. Odhod bo z mosta v Trbov-
ljah od 6.30 dalje, organizacijski odbor pa bo poskrbel, da bodo
pohodniki varno prispeli na cilj. Opozarjajo le na primemo
opremo, predvsem obutev in obleko, hrano imejte v nahrbtniku,
čaj pa bodo člani Planinskega društva ponudili brezplačno.
Vsi tisti, ki se boste pohoda udeležili že desetič, boste prejeli
spominsko plaketo, vsi ostaU pa spominsko bronasto, srebrno
ali zlato značko.
MOJCA MAROT
Št. 52 - 30. december 1993
151
Slak pred Zasavci
na Radiu Celje
Največ uraUnlh nagrad Je letos osvojil ansambel Primorski fantje - Naj vita
Slovenije v čudnih rokah Jožeta Skubica s Slapovi — Leto brez posebnih
presenečenj
Prav je, da ob koncu leta
napravimo tudi krajši pregled,
kaj je bilo opravljenega na ta-
ko pomembnem in priljublje-
nem področju, kot je področje
domače glasbe. Najprej veselo
spoznanje, da se tej zvrsti
glasbe, ki jo imajo ljudje radi,
počasi le odpirajo vrata in da
dobiva več prostora, kot ga je
imela. To velja tako za radij-
ske postaje kot tudi za sloven-
sko televizijsko hišo, ki je
uvedla pravo nedeljsko po-
poldne, v katerem predstavlja
domačo glasbo in njene
ustvarjalce.
Tudi letos so hrbtenico do-
mače glasbe predstavljali že
uveljavljeni in novi festivali
ter nekatere ugledne priredi-
tve. Vse skupaj se je začelo že
februarja, ko so Primorski
fantje v domači Izoli pripravili
nadvse uspešno Primorsko fe-
što, z njo pa poskušajo utrditi
domači glasbi prostor tudi ob
našem morju. Upamo, da bodo
prireditev, morda razširjeno in
obogateno, februarja ponovili.
V začetku leta je bila tudi
izredno kvalitetna prireditev
Pod mengeško marelo, za ka-
tero je značilno, da nastopajo
samo ansambli, katerih glas-
beniki so pot začeli v tamkajš-
nji godbi na pihala.
Potem smo doživeli tri urad-
ne festivale: najprej v Štever-
janu v Italiji, nato v Vurberku
in za konec v začetku septem-
bra še na Ptuju. Čeprav je bilo
veliko dobitnikov uradnih in
poluradnih priznanj, pa so se
najbolj izkazali Primorski
fantje, ki so osvojili nagrade
na vseh treh festivalih, kar ni
uspelo nobenemu drugemu.
Ob tem so pred koncem leta
izdali še svojo drugo kaseto
Mini krilo ter nastopili na vseh
pomembnejših radijskih, tele-
vizijskih in drugih priredi-
tvah. Na področju domače
glasbe pomenijo prijetno osve-
žitev, so pa tudi »fejst muzi-
kantje«.
Občudovali smo še Alpski
večer na Bledu, pa Graško go-
ro, Marjanco in za zaključek
26. decembra na Ptuju Orfejč-
kovo parado. Bilo je še nekaj
drugih prireditev, ki so posku-
šale ugajati ljudem. Med te
lahko štejemo tudi festival za
»naj« slovensko vižo v Kranju,
čeprav je prvotna zamisel, da
bi avtorji napisali povsem no-
ve skladbe, propadla, ker je
bilo premalo prijav, so pa vse
skupaj rešili tako, da so pova-
bili nagrajence z uradnih slo-
venskih festivalov. In tako je
ob veliki pomoči navijačev
slavil Jože Skubic s Slapovi, ki
se ponaša z »naj« vižo Sloveni-
je 93. Ta je pa tudi za tiste
s slabšim okusom malo...
Vse radijske postaje so vese-
lo vrtele lestvice domačih viž,
pred koncem leta so jih v takš-
ni ali drugačni obliki še enkrat
predstavile ljudem, ki so gla-
sovali za naj skladbe.
To smo počeli tudi na Radiu
Celje, kjer smo vsak ponede-
ljek vrteli Vrtiljak polk in
valčkov. Lestvico s kuponom
objavljamo vsak teden v No-
vem tedniku, skladbe pa vrti-
mo ob ponedeljekih zvečer po
osmi uri v radijskem pro-
gramu.
Deset »naj« skladb na Radiu
Celje v letu 93 je:
Raj pod Triglavom (ansambel
Lojzeta Slaka), 87 točk
Naša pesem (ansambel Zasav-
ci), 86
Mini krilo (ansambel Primor-
ski fantje), 82
Zakaj pa ne (Alfi Nipič in nje-
govi muzikanti), 81
Ob tvojem prazniku (ansambel
Vigred), 77
Daj mi srce (ansambel Gašper-
ji), 76
Z dobro voljo (ansambel Vinka
Cverleta), 73
Iščem te (ansambel Zasavci),
70
Srce (ansambel Simona Leg-
narja), 63 in
Lepe so naše gore (ansambel
Dan in noč), 55 točk.
Vsak ansambel je lahko na
našem vrtiljaku deset tednov,
in toliko časa so vse omenjene
skupine tudi bile. Največkrat
je bil na prvem mestu ansam-
bel Zasavci s skladbo Naša pe-
sem (šestkrat), po petkrat pa
so vrh osvojili Nipič, Slak in
Gašperji. O najboljših mestih
so tako odločale ostale uvrsti-
tve oziroma start ob uvrstitvi
na vrtiljak. Lanski zmagova-
lec, ansambel Simona Legnar-
ja, je tudi letos med desetimi
najboljšimi, in sicer na 9. me-
stu s skladbo Srce, ki je bila
nagrajena na drugem festivalu
v Vurberku. Slak je upraviče-
no najboljši, čeprav imata svo-
jo težo tudi kar dve uvrstitvi
Zasavcev med deset najboljših
skladb.
Veliko glasbenih skupin je
letos izdalo nove kasete ter ta-
ko obogatilo naše programe.
Produktivni so bili tudi an-
sambli na Celjskem, saj so iz-
dali deset kaset: Robi Zupan
(Ljubezen vse odpusti), Pod-
krajski fantje (Ob krušni peči),
ansambel Simona Legnarja
(Veseli godec), Miro Kline
(Pleši z menoj in Na sodišču).
Dan in noč, trio Stanka Fajsa
(Pri Založniku), Duo Gold - Ja-
ni Pirš in Bogdan Trupe j. Ša-
leški fantje (Dober dan) in an-
sambel Vigred (Ob tvojem
prazniku). Ansambel Vesna je
izdal CD z domačimi in zabav-
nimi skladbami.
Sicer pa letos na področju
domače glasbe ni bilo kaj bi-
stveno novega. Na Celjskem še
vedno ostajajo v prvem planu
odlične skupine Štajerskih 7,
Slovenija (Jože Galič je tudi
uspešno prevzel vodenje glas-
bene oddaje na slovenski tv),
Zupan, Zeme (že drugič zapo-
red zmagovalec po mnenju ob-
činstva na Ptuju) in tisti, ki so
izdali kasete, še vedno pa so
prisotni (čeprav manj vidno
kot prejšnja leta) CIK, Ašič,
Klaužar, Šumah, Cverle in še
kdo. Razmerje v slovenskem
prostoru je nespremenjeno:
Slak, še vedno Avsenik, Alpski
kvintet, nekoliko manj Slo-
venski muzikantje. Slovenski
kvintet...
Je pa bilo tudi nekaj razoča-
ranj: poletnega finala Marjan-
ce še zdaj nismo videli na tv,
novoletni Videomeh so z Vin-
ske Gore prestavili v Kamnik,
pa tudi finala Lojtrce domačih
v Celju ni bilo, ker niso zbrali
dovolj denarja. Najboljša Av-
senikova zasedba pa je po
Francu Korenu in Francu Ko-
širju izgubila še tretjega člana,
Leva Ponikvarja.
To ni popoln pregled sloven-
skih dogajanj na področju do-
mače glasbe, je samo bežen
prerez najbistvenejšega. Dej-
stvo je, da pred to zvrstjo do-
mače glasbe nihče več ne more
zatiskati oči in je ne prizna-
vati.
To je »Raj pod Triglavom«,
kot ga lispešno opeva Lojze
Slak v naši zmagovalki za leto
93
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Franci Zeme iz Vojnika se ne da in še vedno uspešno nastopa.
Tudi na letošnjem festivalu na Ptuju je blestel in po mnenju
občinstva že drugič zapored zmagal. Po novem letu naj bi izdal
že tretjo kaseto!
»Hvaležen sem poslušalcem Radia Celje, da so moj ansambel
izbrali za najboljšega v tem letu,« je v telefonskem pogovoru
povedal Lojze Slak, ko smo mu sporočili novico o zmagi. Lojze
Slak bo za silvestrovo igral v Žejah pri Domžalah, sicer pa se
želi po mnogih nastopih in snemanjih v zadnjih tednih malo
odpočiti, do pomladi pa bo že kaj »ratalo«. Vsem poslušalcem
radia in bralcem Novega tednika vošči srečno 94 in želi vsem
predvsem mir.
Prvo samostojno kaseto je letos izdal tudi odličen harmonikar Zoran Zorko iz Laškega. »Za
začetek« je bila posneta v studiu Zlati zvoki pri Igorju Podpečanu. Dve vokalni skladbi: Vihravo
dekle in Lastovka, ki ju je odlično zapela njegova sestra Mojca (oba na sliki), sta bili med
uspešnejšimi vižami na Vrtiljaku polk in valčkov Radia Celje.
Primorski fantje so letos obredli domala vse kraje v Sloveniji, ki kaj pomenijo na področju dobre domače glasbe. Njihove skladbe
z mediteranskim navdihom ter prekrasna volja so jih naredili za najbolj priljubljen ansambel, kjer se pojavijo Primorci, je fešta...
Št. 52 - 30. december 1993
16
Danes bomo že pozabljeni
Kapelan rokometne reprezentance Rolanilo Pušnik o naslovu najboljše slovenske
ekipe v kolektivnih športnih igrah
Rokomet je dokončno slo-
venski šport številka ena. Mo-
ška reprezentanca je bila iz-
brana za najboljšo ekipo leta,
priznanje pa si zaradi osmeri-
ce reprezentantov - Pušnika,
Straška, Jeršiča, Levca, Čatra,
Šerbca, Pungartnika in Tom-
šiča - lahko skoraj v celoti la-
stijo kar v Celju.
»Ob vseh težavah, ki nas
spremljajo praktično vse od
prve tekme, ko smo v Golovcu
igrali z Italijo, je izbor šport-
nih novinarjev lepo priznanje
za mlado reprezentanco. Seve-
da tudi spodbuda za še boljše
in kvalitetnejše delo,« je bila
prva reakcija reprezentančne-
ga kapetana Rolanda Pušnika.
Leta 1984 ste bili z zlato
olimpijsko kolajno jugoslo-
vanska ekipa leta. Kakšne so
izkušnje s tovTstnimi priz-
nanji?
Dva, tri dni nas hvalijo, po-
tem pa minulega dela nihče
več ne priznava. Rokometna
reprezentanca nima nobenega
pokrovitelja, v zdajšnjem ci-
klusu petih kvalifikacijskih
tekem za EP pa nas finančno
rešuje Pivovarna Laško. Brez
gospoda Tumška bi težko iz-
peljali priprave in odhajali na
gostovanja k reprezentancam
Norveške, Litve in v nasled-
njem tednu Madžarske. Lašča-
ni so sijajen primer pomoči in
naslov ekipe leta bi nam konč-
no moral odpreti pot do po-
kroviteljev.
Dve tretjini reprezentance
predstavljate igralci Celja Pi-
vovarne Laško. Morda bi na-
slov lahko dobil tudi klub?
Pri vrednotenju rezultatov
je najbrž odločila bronasta ko-
lajna s sredozemskih iger, edi-
no slovensko odličje v kolek-
tivnih igrah z žogo. S klubom
bomo dosežke še morah potr-
jevati v hgi prvakov, sicer pa
je razmerje jasno. Reprezen-
tanca je velika čast, klub pa
čisti posel. Vsi smo profesi-
onalci, to je naša služba in za-
to so odnosi urejeni na drugač-
nem pristopu.
Do starta v ligi prvakov so
še slabi trije tedni. Kaj meni
evropski klubski prvak z letni-
co 1992 in 1993?
Naša skupina je težka. Teka
in Wallau pa sta absolutna fa-
vorita. Z uvrstitvijo v finale
nismo obremenjeni, toda pre-
senečenja so sestavni del špor-
ta in...
...v dveh evropskih finalih
ste premagali prav Teko in
Wallau.
Že, že, vendar je zdaj polo-
žaj bistveno drugačen. Teka je
z nakupom štirih tujcev bi-
stveno spremenila igro. Zame
so bili že prej najboljša ekipa
na svetu in so tudi najbogatej-
ši klub. A to še zdaleč ne po-
meni, da bodo zmagali na pre-
mieri v Golovcu.
Pušnik, Hofmann, Olsson.
Velika vratarska imena skupi-
ne B lige prvakov. Kdo je naj-
boljši?
Hoffman in Olsson sta naj-
boljša na svetu, zelo dober je
tudi Mostl, ki brani za West
Wien in Avstrijcev nikakor ne
smemo podcenjevati. Vse vr-
hunske ekipe imajo dva dobra
vratarja, to je staro in preizku-
šeno pravilo. Šojat ima v po-
stavi tri vratarje, morda smo
s tem v prednosti, igralci pa so
pomembna nadgradnja; tako
v klubu kot v reprezentanci.
ŽELJKO ZULE
Rokometna reprezentanca Slovenije
Vaš intervju: Roman Pungartnilc
V naslednji številki Petice
bo na vprašanja bralcev, odgo-
varjal rokometni reprezentant
Roman Pungartnik, ki je tudi
eden najboljših igralcev dr-
žavnega prvaka Celja Pivovar-
ne Laško.
Med predlogi so bili še atle-
tinja Renata Strašek, hokejisti
Rok Roišek, Luka Simšič in
Robert Žolek, kolesarja Val ter
Bonča in Iztok Melanšek, ko-
šarkar Slavko Kotnik, nogo-
metaš Robert Goršek, smučar-
ka Urška Horvat, športni pe-
dagog Franjo Rumpf, bivši at-
leti Rok Kopitar, Roman Le-
šek, Ivan Škof in Branko Vi-
vod, smučar Bojan Križaj in
smučarska tekačica Malči Be-
la j-Arbei ter, za ponovni pogo-
vor v Petici pa ste še enkrat
predlagali Britto Bilač.
Med bralce, ki so svoje vpra-
šanje zastavili bivši atletinji
Nataši Urbančič-Bezjak, smo
razdelili   tri   darilne   bone
v skupni vrednosti 6000 tolar-
jev. Nagrajenci: Olga Staube
iz Griž, Blanka Razboršek iz
Slovenj Gradca in Mihela
Krulej iz Velenja. Nagrade bo-
do dobili po pošti.
iVIalcen, Bukovčeva,
rokometaši in kajakaši
V Ljubljani so v nedeljo
zvečer razglasili najboljše
slovenske športnike in ekipe,
ki jih že po tradiciji izbira
izvršni odbor Društva šport-
nih novinarjev Slovenije.
Med posamezniki sta la-
skavo priznanje dobila bro-
nasti z EP v plavanju na
1500 metrov kravi Igor Maj-
cen in polf inalistka atletske-
ga SP v teku na 100 metrov
z ovirami Brigita Bukovec.
V konkurenci kolektivnih
športnih iger je najvišji na-
slov dobila rokometna re-
prezentanca, med ekipami
individualnih športov pa ka-
nuistična posadka 3 x C-1:
svetovni prvaki Boštjan Žit-
nik, Simon Hočevar in Jože
Vidmar.
Foto: EDO EINSPIELER,
IGOR ROSINA
Igor Majcen
Brigita Bukovec
Priznanja
dobitniliom
iioiajn
športna zveza Slovenije
je ob koncu leta podelila
tradicionalna priznanja
najuspešnejšim športni-
kom in trenerjem, ki so
v minuli tekmovalni sezoni
na svetovnih in evropskih
prvenstvih osvojili kolajne.
Nagrajencev je 64, med nji-
mi tudi bronasta s SP
v aero rallyu Leon Bauer
(Celje) in Damjan Glinšek
(Velenje) ter bronasta eki-
pa kegljavk z MSP Katja
Ledinek, Jana Verdnik in
Vesna Filipčič (vse Emo).
NA KRATKO
V peti kvalifikacijski tekmi
za rokometno EP je naša re-
prezentanca izgubila v Litvi
z 22:24 (9:14). Strelci: Banfro
9, Šerbec, Pungartnik in Lika-
vec po 3, Plaskan in Tomšič po
2. Naši bodo naslednjo tekmo
igrali 5. januarja na Madžar-
skem.
Danes bo končan kvalifika-
cijski del novoletnega keglja-
škega turnirja v Ljubljani. Pri
ženskah vodi Šeškova 440, na-
stop v finalnem delu šestnaj-
sterice (2.janurja) pa so si že
zagotovile tudi trenutno peto-
uvrščena Kmeta (420), sedma
Kardinarjeva (417) in osma
Grobelnikova (417).
V finalu božičnega turnirja
v kegljanju (2x30 lučajev) je
v Kamniku Kardinarjeva pre-
magala Zupančevo, Šeškova
pa je izpadla v četrtfinalu.
Na zaključnem turnirju
zimske lige NZS v malem no-
gometu je Rudar v polfinalu
premagal Primorje s 3:1 (2:0)
ter v finalu izgubil z Maribo-
rom s 6:8 (0:4).
V Radečah bo 15. in 16. ja-
nuarja mednarodni turnir
v malem nogometu z nagrad-
nim skladom 160.000 tolarjev.
Prijave: Iztok Martinšek (0601
81-104, 81-462) in Marjan
Ključevšek (0601 81-104); do
10. januarja s prijavnino 7000
SIT.
Šp^ftTNI
KOLEDAR
Nedelja, 2.1.
Hokej
Celje: Inntal Celje-Jesenice
(14. kolo SHL, 17).
Padalstvo
Celje: medklubska tekma
v natančnem pristajanju (od
10. ure na Polulah).
Torek, 4.1.
Hokej
Ljubljana: Olimpija-Inntal
Celje (15. kolo SHL, 18).
Snowboard
Rogla: mladinsko svetovno
prvenstvo - paralelni slalom:
kvalikacije (10), finale (14).
Sreda, 5.1.
Snowboard
Rogla: mladinsko svetovno
prvenstvo - prosti slog: kvalifi-
kacije (10), finale (14).
Teden dni premora
Zaradi praznikov je bila udeležba
v 19. kolu Golding lota nekoliko skromnej-
ša, med 65 kuponi pa sta bila le dva pravil-
no izpolnjena: Comet-Tam Bus 2, Idrija-
Rogaška 1, Polzela-Triglav 1, Litva-Slove-
nija 1.
Nagrajenca: Igor Želja iz Celja (9000 to-
larjev) in Vilko Beukovič iz Celja (6000 to-
larjev). Nagradi bosta dobila po pošti. Na-
slednje kolo bo zaradi praznikov na sporedu
šele čez teden dni.
Št. 52 - 30. december 1993
17
Svetovna premiera na Rogli
y nedello začetek I. mladinskega svetovnega prvenstva v snowboardu — V torek
paralelni slalom, v sredo prosti slog
v olimpijskem letu 1994
bo veliko odmevnih športnih
prireditev tudi na širšem
celjskem območju, prva pa
bo že v začetku naslednjega
tedna na Rogli, ki bo gosti-
telj mladinskega svetovnega
prvenstva v snowboardu.
Mlada in zelo privlačna
športna disciplina se je zelo
hitro uveljavila v zadnjem
desetletju (absolutno SP je
bilo prvič organizirano leta
1987), z mladinskim šampi-
onatom pa stopa v novo ob-
dobje. Prvenstvo na Rogli je
namreč premierno in naj bi
zimsko-športnemu centru na
Pohorju odprlo vrata v sve-
tovni pokal.
»Nastop je dokončno potr-
dilo 18 držav, med njimi tudi
vse svetovne velesile. V pa-
ralelnem slalomu so v najož-
jem krogu favoritov za ko-
lajne reprezentanti Avstrije,
Italije, Nemčije in Švice,
v prostem slogu pa Američa-
ni in Norvežani,« napovedu-
je predsednik Slovenija
snovvboardinga Goran Valič.
Slovenska reprezentanca
seveda več pričakuje od alp-
skih disciplin, kajti v snež-
nem kanalu bodo vsi nasto-
pili šele prvič. Polona Zupan
(Kranj) in Luka Grilc
(Kranjska gora) v starejši
konkurenci do 18 let ter Mi-
ha Rant (Kranjska gora) med
vrstniki do 16 let so naši naj-
večji aduti. Želja je nastop
v finalu, za katero pa bo
v torkovih dopoldanskih
kvalifikacijah potrebna pre-
cejšnja mera zbranosti, saj
bo skupaj nastopilo kar 175
mladincev in mladink.
Paralelni slalom bo na Ja-
si, po kvalifikacijah (ob
10. uri) pa bo s tekmovanjem
nadaljevalo po šestnajst naj-
hitrejših z obeh prog, na ka-
teri bodo le okoli pol minute.
V naslednjem nastopu bodo
zamenjali progi, seštevek
obeh časov pa bo določil fi-
naliste: štiri mladinke in
osem mladincev. O kolajnah
bodo nato odločali z vožnja-
mi na izpadanje, ki se bodo
začele ob 14. uri.
»Proga je odlično priprav-
ljena, toda zadnje sneženje je
onemogočilo trening in zato
naši v primerjavi s konku-
renco ne bodo imeli nobene
bistvene prednosti. Na pri-
zorišču MSP so na pripravah
že skoraj dva tedna, nekaj
malega pa lahko pridobimo
še v zadnjih dneh, kajti vse
močnejše reprezentance bo-
do v ponedeljek zanesljivo
izkoristile možnost za tre-
ning in predvsem spoznava-
nje pobočja,« meni Valič.
Tekmovanje v prostem
slogu bo v sredo na zgornjem
delu Mašin žage, v 100 me-
trov dolgem in 12 do 14 me-
trov širokem kanalu, ki ima
17-stopinjski naklon in je vi-
sok nekaj manj kot tri metre.
Disciplina je pri nas povsem
neznana, kajti kanal (pol
cev) na Rogli je prvi te vrste.
Hitrost nastopajočih ni po-
membna, marveč sodniki
točkujejo vertikalne in hori-
zontalne like, ki jih je de-
skarji izvajajo na robu ka-
nala.
Vožnja mora biti čimbolj
tekoča, sodniki pa ocenjujejo
višino skokov. Najpogostejši
elementi so premeti, salte in
vrtenje okoli osi, vsak padec
pa pomeni odbitek točk. Pr-
venstvo se bo uradno začelo
v nedeljo ob 20. uri z otvori-
tvijo v Zrečah na ploščadi
pred Termami. Prireditelji
po vzoru na podobne mani-
festacije napovedujejo po-
lurni spektakel z mimoho-
dom reprezentanc, ognjeme-
tom in drugimi scenskimi
vložki.
ŽELJKO ZULE

Malo podjetja,
manj obrtniki,
najmanj občina
v šmarski občini so
športu namenili dobrih 13
milijonov tolarjev; tretjino
za tekmovalni (vrhunski)
šport, ostalo pa za rekre-
acijo, objekte, kadre ter
priznanja in nagrade. Pri-
tisk klubov je velik, reba-
lansa proručana ni bilo in
zato je ponekod položaj že
kritičen.
Košarkarice Rogaške
Slatine so brez konkurence
najboljši kolektiv zadnjih
let, toda poleti so ostale
brez pokrovitelja Kozmeti-
ke Afrodite. Velik finančni
primanjkljaj jih je dvakrat
pripeljal na rob bankrota,
tako da honorarjev, premij
in hranarin nekaj mesecev
niso izplačali. Letni prora-
čun je 160.000 mark, vsaka
tekma evropskega pokala
(lani in letos so odigrale po
štiri) po zahteva dodatnih
11.000 mark. Športna zve-
za jim odmeri le desetino
potrebnih sredstev, tačas
pa ima klub blizu 45.000
mark zaostalih obveznosti;
minus naj bi vsaj delno po-
krili z organizacijo in trže-
njem finala pokala, ki bo
sredi januarja v Rogaški ,
Slatmi.
Nakup Vidakovičeve in ^
Čupahinove  je  poslovna i
skrivnost,  letne pogodbe
imajo tudi druge igralke in ;
trener Bastašič, ob neizpla- j
čanih obveznostih pa šte-
vilke sploh niso več rele-
vantne. Del stroškov pokri- |
va celo predsednik Krebs ~
s svojim denarjem, ob ne-
zanimanju   obrtnikov   in
podjetnikov pa nameravajo
ustanoviti podjetje ŽKK
Rogaška in prek njega iz-
plavati iz finančnih težav.
Najbolj skrivnostni so
v nogometnem taboru Ste-
klarja. Spomladi so izpadli
iz prve lige in se v želji po
takojšnji vrnitvi močno
okrepili. Obrtniki in po-
djetniki so sami financirali
nakupe igralcev: govori se
o 30.000 markah, klub pa
letno potrebuje okoU četrt
miUjona mark. Tudi v tem
primeru proračunska sred-
stva zadoščajo le za deseti-
no potreb, več kot polovico
pa predstavljajo sponzor-
ski vložki. Največ prispeva
Steklarna Rogaška Slatina,
po besedah predsednika
kluba Željka Vrečarja pa
lahko igralci s premijami
in  hranarinami  mesečno
dobijo tudi več kot 600
mark. Jeseni so bili pre-
jemki zaradi slabih rezul-
tatov nižji, poseben primer
pa so očetje igralcev kadet-
ske ekipe, ki so sami poi-
skali pokrovitelje in prek
njih denar. Prvoligaškim
načrtom so se medtem
odrekli in odpustili štiri
igralce; dva med njimi sta
bila profesionalca.
Letm' proračun košar-
karjev Rogaške Donata Mg
je več kot 200.000 mark.
Tudi pri njih dotacija
Športne zveze predstavlja
slabo desetino proračuna;
štirikrat manj kot so stro-
ški nakupa opreme in dela
z mlajšimi selekcijami.
Glavni pokrovitelj je Zdra-
vilišče Rogaška Slatina,
velik del zaslužka pa po-
meni tudi organizacija ko-
šarkarske noči (poleti) in
rumenega plesa (jeseni).
Nekaj igralcev ima letne
pogodbe, mesečni sklad za
hranarino pa je 3500 DEM
in se deli po posebnem pra-
vilniku, Id ga je izdelal tre-
ner Srečko Žgajner; njegov
mesečni honorar je po be-
sedah direktorja kluba
Franca Vukoviča 400
mark.
Za večino objektov skrbi
Športna zveza, ki financira
vzdrževanje in ogrevanje,
a denarja ni nikoli dovolj.
Najbolj pereč problem je
športna dvorana v Rogaški
Slatini, s katero upravlja
osnovna šola. ŠZ letno pla-
ča 450 ur za vadbo in na-
stope košarkarjev in košar-
karic, nekaj pa tudi za de-
javnost rekreacije in zim-
ske lige malega nogometa,
kar naj bi bilo po zagotovi-
lih upravljalca odločno
premalo. Predvsem zaradi
nerednega dotoka denarja
se lahko zgodi, da bo dvo-
rana športnim uporabni-
kom odrekla gostoljubje.
Leta 1994 bo šport iz ob-
činskega proračima dobil
približno enako vsoto,
a bodo kriteriji za delitev
močno poostreni: zveza bo
financirala samo dejavno-
sti mlajših selekcij, članske
ekipe pa bodo prepuščene
iznajdljivosti klubskih
vodstev...
JANEZ TERBOVC
Prihodnjič: Velenje
Najdlje v klubu
»Leta 1996 bom skupaj
z Rokometnim klubom Celje
Pivovarna Laško praznoval
tri jubileje,« pravi sekretar
kluba Vlado Privšek. »Oboji
bomo slavili Abrahama, mi-
nilo pa bodo tudi dvajset let
mojega službovanja v roko-
metnih vrstah.«
Vlado Privšek je po stažu
najstarejši član rokometnega
tabora. »Do leta 1977 sem bil
športni referent Kovinoteh-
ne, nato pa prevzel vlogo po-
klicnega tajnika. V dvanaj-
stih letih je klub zamenjal
štiri pisarne, leta 1990 pa
smo se, upam vsaj, dokončno
namestili v Golovcu, kajti
dobili smo novega pokrovi-
telja, o katerem smo prej
malodane le sanjali,« je na
kratko svojo rokometno pot
povzel Vlado Privšek, ki je
v mladosti igral nogomet.
V minulih letih se je nabralo
I veliko doživetij, skupaj
z vsemi celjskimi asi pa je
podoživljal vzpone in padce.
»Januarja 1987 je bilo v Ba-
nja Luki mladinsko prven-
stvo Jugoslavije, na katerem
pa niso zadostovale samo
tekmovalne izkaznice. Za
preverjanje identitete igral-
cev je bil za organizatorje
edini verodostojen doku-
ment potni list, ki pa jih se-
veda nismo vzeli s sabo. Ni
bilo druge možnosti, kot da
sem se s taksijem odpeljal
v Celje in se s potnimi listi
vrnil v Banja Luko. Na kon-
cu samo zasedli 2. mesto in
dogodka se še danes pogosto
spomnim.« Foto: EDO EIN-
SPIELER
Poifinalisti za TOP 16
V kvalifikacijah kegljaškega turnirja Top 16 je v Celju
nastopilo 93 kegljačev in 62 posameznikov, s tekmova-
njem pa bo v obeh konkurencah nadaljevala šestnajsterica
najboljših.
V polfinale so se neposredno uvrstili kandidati za SP
Bizjak, Urbane, Benedik, Steržaj in Kibriš ter po rezul-
tatu Juvančič (Grad) 938, Nareks (Konst) 938, Oman
(Trig) 937, Štrukelj (Grad) 918, Stoklas (Rud) 917, Hoče-
var (Medv) 917, Salobir (MDL) 15, Šemrl (Donit) 912,
Truntič 100, Pihlar (oba Konst) 899 in Ivačič (Grad) 897.
Pri dekletih so neposredne finalistinje Kardinar, Petak,
Šeško, Tkalčič, Grobelnik (vse Emo), Urbane (Lj) ter po
rezultatu Zupane (Emo) 433, Veber (Mere) 431, Ceh
(Konst) 430, Filipčič (Emo) 428, Urbanč (Krško) 425, Ribič
(Ti-ig) 422, Lesjak 418, Zimšek 418, Ledinek (vse Emo) 416
in Podlesnik (Rud) 414. Moški bodo 8. januarja metali 200,
ženske pa 100 lučajev, najbolša osmerica pa bo naslednji
dan tekmovala v neposrednih dvobojih.
Nogometni drobir
Drago Kostanjšek po šestih letih ni več trener nogometa-
šev Rudarja (zamenjal ga je Borut Jarc), odhod je napovedal
tudi trener Dravinje Stanko Božičevič, njegov naslednik pa
naj bi bil eden najbolj uspešnih (in znanih) strokovnjakov
pri nas.
Dravinja bo najbrž ostala tudi brez vratarja Zvera (odšel
naj bi v Tumišče), veliko več sprememb pa je v taboru
Publikuma. Novinci so Golubica (Turčija; ex Čelik), Borovič
(Varteks; ex Dinamo Zagreb), Barjaktarevič (Vevče), klub
pa zapuščajo Fideršek, S. Blatnik (oba Šentjur), Valek (Ste-
klar) in Omeragič. Vsi klubi bodo s pripravami za novo
sezono začeli okrog 10. januarja.
Sneg zametei DR
Državno prvenstvo v slalomu za ženske, ki bi moralo
biti v ponedeljek na Rogli, je bilo odpovedano zaradi
velikih količin novozapadlega snega. Nova termina sta
17. januar (po pionirskem DP) ali pa 26. januar (po
evropskem pokalu). Za tekmo je bilo prijavljenih 90
smučark iz 12 držav.
Št. 52 - 30. december 1993
18
• v torek, 21. decembra
zvečer, se je policijska pa-
trulja odpravila v Bovše.
Tam je bila nesrečnica, ki
je potožila, da njen sinko
doma razgraja in jo tepe.
Potem se je izkazalo, da je
mamica le rnalce pretirava-
la in 4^1«^ šlo za klasičen
primer prepira.
• V sredo zvečer so bili po-
licisti obveščeni, da se v hi-
ši na Iršičevi ulici tepeta
oče in hči. Bilo pa je tako,
da je tepel ata Tone, hčerka
pa se je udarcem predvsem
izogibala. Ata bo šel k sod-
niku za prekrške.
• Občan s Šlandrovega tr-
ga je v sredo zvečer sporo-
čil, da se pred njegovo hišo
nekaj čudnega in zelo sum-
ljivega dogaja. Po ogledu
terena je patrulja ugotovi-
la, da je s Šlandrovim tr-
gom vse v najlepšem redu.
• V četrtek okoli enih zju-
traj se je v diskoteki Jvmgle
• stepla pijana gručica, ki je
med to aktivnostjo razbila
tudi steklo na vhodnih vra-
tih. To je počela tako dis-
kretno, da o tem vsi ostali
diskofili niso nič videli, nič
slišali in nič vedeli.
• V četrtek popoldne so za
intervencijo zaprosili
v Cestnem podjetju. Tam se
je nahajal njihov bivši de-
lavec Milan, ki je bil pijan
in ki je razgrajal. Milan, ki
ni kazal znakov, da se bo
imiiril, je moral na policij-
sko postajo, kjer se je
tresaiil.
• V gostilni Ribič se je
v noči na petek nahajal tu-
di Zoran S., ki se ni mogel
upreti svoji strasti. Razbil
je nekaj kozarcev. • V pe-
tek popoldne se je Fikreta
zavzela za svojega soseda
Staneta. Sporočila je, da
sta ga napadla kar dva. Pr-
vi je bil Iztok J. drugi pa
Uroš K.
• V petek zvečer sta čaj-
nik razbijala Kristjan U. in
Alen I., oba Celjana. K sod-
niku za prekrške pa bo mo-
rala tudi točajka Bernarda,
ki je pozabila, da se pija-
nim osebam ne sme dota-
kati.
• Ogrožen je bil tudi Ostr-
žek na Podjavorškovi ulici.
Obdelovali so ga Andrej O.,
Ervin S. in Aleksander Z.
Dečki so bili tako zelo razi-
grani, da so Ostržkove go-
ste ustrahovali in jih izsi-
ljevali za denar. Za začetek
so jih policisti pridržali do
streznitve, v kratkem bodo
morali k sodniku za prekr-
ške, zaradi nasilniškega
obnašanja pa nemara še na
sodnijo.
M. A.
Alkohol točilo
tUdI
mladoletnikom
In pijancem
Prejšnji petek so policisti PP
Celje izvedli poostreni nadzor
nad točenjem alkoholnih pijač
mladoletnim in vinjenim ose-
bam. Akcija, v kateri so polici-
sti obiskali petnajst lokalov
v Celju, je bila v času od 9. do
13. ure.
V lokalih so legitimirali 29
vinjenih oseb in pri tem ugoto-
vili štiri kršitve, zoper kršite-
lje pa bodo podali predloge
sodnikom za prekrške. V času
akcije so naleteli tudi na pri-
mer, ko je natakarica v lokalu
Miami v Savinovi ulici trem
petnajstletnikom postregla
s tolikšno količino piva in
stocka, da so se opijanili.-
lianeška iragedija razkrita
Moil¥ krvavega Helanla nal M bilo trgovanje z mamitom
Po dveinpolmesečni zahtev-
ni policijski preiskavi o do-
godku, ki se je pripetil 10. ok-
tobra letos v zgodnjih jutra-
njih urah v Radečah, so prijeli
dva osumljenca, ki sta zdaj že
v priporu.
Usodnega jutra sta v osebni
avtomobil, ki je stal pred loka-
lom Mladinski klub, vstopila
lastnik vozila Robert Ribič
(22) iz Zidanega Mosta in nje-
gov sopotnik Branko J. (25) iz
Kolenovega Grabna. Nenado-
ma pa se je na vozilo vsul plaz
izstrelkov   iz   avtomatskega
orožja. Dva naboja, eden
v glavo in eden v nogo, sta
zadela Roberta Ribiča, sopot-
niku Branku pa se je uspelo
izvleči in se skriti pod vozilo.
Raf aU so švigali tudi čez cesto,
nekaj pa se jih je ustavilo v le-
senih stenah omenjenega loka-
la. Tam je za točilnim pultom
stal Aleš Sotler iz Kolenovega
Grabna, ki ga je naboj zadel
v predel prsnega koša.
Potem, ko so zaslišali več
kot dvesto oseb, so koncem
minulega tedna k preiskoval-
nemu sodniku TS Celje pri-
vedli 25-letnega Tomaža S. in
28-letnega Zdravka Š. iz Ra-
deč. Policijska kazenska ovad-
ba ju bremeni kaznivih dejemj
poskusa umora in hude telesne
poškodbe. 2kiravstvene napo-
vedi za poškodovanega Rober-
ta Ribiča so namreč po dveh in
pol mesecih zdravljenja precej
neobetavne, Aleš Sotler, ki ga
j« krogla v lokalu zadela zgolj
po naključju, pa verjetno ne bo
imel trajnih posledic.
O motivu za ta dogodek ozi-
roma dejanje osumljenih sto-
rilcev bodo govorili v sodnem
postopku, za zdaj obstajajo le
domneve, da je šlo za spore
okoli mamil oziroma posla, ki
ni stekel tako kot so vpleteni
načrtovali.
Med policijsko preiskavo te
radeške tragedije so sestavili
še dodatne kazenske ovadbe.
Za kaznivo dejanje nedovolje-
ne proizvodnje in prometa
z mamili so, poleg že priprtega
Tomaža S., ovadili še Alojza S.
in Aleksandra S. Za kaznivo
dejanje ogrožanja varnosti pa
so ovadili Tomaža Č., Božidar-
ja J. in Branka J., Ribičevega
sopotnika.
M. AGREŽ
Direktor
prodalal
stanovanla bolj
po domače
Zloraba uradnega polo-
žaja in zloraba pooblastil
ter ponarejanje uradnih li-
stin so kazniva dejanja, za
katera je osumljen D. V.,
direktor ITC Celje, podjet-
ja, ki ima od oktobra leta
1991 blokiran žiro račun,
pred dvema meseca pa je
bil uveden stečajni po-
stopek.
Kot so zapisali v policij-
ski kazenski ovadbi, naj bi
osumljeni direktor v no-
vembru leta 1991 prodal
stanovanje nekemu bivše-
mu delavcu ITC. Kupnina
(897.550 sit) ni bila nikoli
poravnana, lažna pogodba
pa naj bi dokazovala, da je
bilo stanovanje plačano.
Letos naj bi direktor pro-
dal še dve ITC-jevi stano-
vanji, tokrat dvema usluž-
benkama. Ena naj bi mu
izplačala (na roke) dobrih
757 tisoč tolarjev kupnine,
druga pa naj bi mu izročila
le dobrih 57 tisoč tolarjev
gotovine, preostanek, 681
tisoč tolarjev, pa je položila
na ITC-jev račim preko
SDK. Državi naj bi bil
osumljeui D.V. iz naslova
(dejansko) prodanih stano-
vanj »dolžan« okoli 250 ti-
soč tolarjev davščin, m. a.
mini KRIMIČI
Vlomljeno Sonce
v dneh od 13. dd 22. de-
cembra je neznani storilec
vlomil v prostore diskoteke
Sonce v Rogaški Slatini.
Ukradel je dva kasetofona,
CD player, več vžigalnikov
in nekaj alkoholnih pijač.
Lastnik diskoteke je s tem
oškodovan za okoli 150 tisoč
tolarjev.
Neslana $ala
36-letni Radovan P. iz
Brecljevega na Šmarskem je
v sredo, 22. decembra zvečer,
obvestil dežurnega policista
na Policijski postaji Šmarje,
da je v gostišču Šmarski
hram masovni pretep v kate-
rem je nekaj udeležencev te-
lesno poškodovanih in zato
prosi za čim hitrejšo inter-
vencijo. Na kraj so nemudo-
ma prišle tri policijske pa-
trulje, ki pa so ugotovile, da
je šlo za nemarno potegavš-
čino. V gostišču ni bilo o pre-
tepu ne duha ne sliiha, se je
pa tam nahajal klicatelj Ra-
dovan, ki je povedal, da le
preverja policijo, kako hitro
zna ukrepati. Zoper Radova-
na, ki je s tem zlorabil zna-
menja za pomoč in nevar-
nost, bodo napisali kazensko
ovadbo.
Naskok na spečo
žensko
Enaindvajsetletni Danilo
R. iz Kozjega je v sredo (22.
december) ponoči prišel
v stanovanjsko hišo, last
Delfine K. Takrat je lastnica
spala v kuhinji na kavču, ko
se ji je Danilo približal, pa se
je ženska prebudila in pre-
strašila ter prižgala nočno
svetilko. V tem trenutku je
Danilo skočil proti njej, jo
z eno roko prijel za obraz, da
bi ne kričala, z drugo roko
pa ji je segel v žep krila in
izvlekel denarnico, v kateri
je bilo dobrih 40 tisoč tolar-
jev gotovine.
. V preiskavi so policisti še
ugotovili, da je Danilo, sku-
paj z 19-letnim Jožetom P. iz
Kozjega, že novembra letos
prišel »na obisk« k isti ženr
ski, saj je pred tem izvedel,
da je prodala nekaj zemlje.
V večernem času, ko je že
spala, sta stopila v stanova-
nje. Med tem, ko je Jože pri
vhodu stražaril, ji je Danilo
vzel iz žepa denarnico, iz de-
narnice pa 2200 mark. Preo-
stali denar je spravil nazaj
v denarnico, denarnico pa
nazaj v žep speče oškodova-
ne žehske.
Nočni roparji
Izpred gostilne As v Rade-
čah so, v četrtek, 23. decem-
bra ponoči, neznani storilci
v osebnem vozilu odpeljali
Henrika P. iz Počakovega.
Peljali so ga v smeri Jagnje-
nice in ga v Njivicah, po do-
brih dveh kilometrih vožnje,
vrgli iz vozila, mu slekli ja-
kno, iz nje pa pobrali denar-
nico s 3 tisoč tolarji gotovi-
ne, osebno izkaznico in voz^
niškim dovoljenjem. Po em
dejanju so se odpeljali v nez-
nano smer, Henrika pa pu-
stili ležati ob cesti.
V komblju našli
Kitajce
Policisti prometne policij-
ske postaje Celje so, minuli
četrtek okoli šeste ure, v Žal-
cu ustavili in kontrolirali
voznika kombiniranega vo-
zila avstrijske registracije,
27-letnega Andreja F. iz
Ljutomera, ki je slovenski
državljan. Pri pregledu vozi-
la so v zaprtem delu kombija
odkriU petnajst kitajskih dr-
žavljanov, osem moških in
sedem žensk. Vsi so v našo
državo prišli ilegalno, pri se-
bi pa niso imeli prav nobenih
dokumentov. Odpeljali so jih
v prehodni dom za tujce
v Ljubljano.
Zrno v ženini roki
35-letni Ivan M. iz Lipo-
glava je bil prejšnji petek
v dnevni sobi svoje stano-
vanjske hiše zelo neroden.
Ko je držal v rokah svoj re-
volver, je tako malomarno
ravnal z njim, da ga je spro-
žil, izstreljeno zrno pa je za-
delo njegovo ženo, ki je
v predelu nadlahtnice utrpe-
la hudo telesno poškodbo.
Vlom v Mozirju
v času od 24. do 26. de-
cembra je neznani storilec
vlomil v prodajalno SM, Sa-
vinjske trgovske družbe Ža-
lec, PE v Mozirju. Z razstav-
nih polic je ukradel videore-
korder, zvočnik za v avto,
avtoradio, daljnogled, šival-
ni stroj, tehtnico in nekaj
moških ter ženskih oblačil.
Nakradeno je vredno okoli
130 tisoč tolarjev.
M.A.
I PROMETNE NfIGODE
Trčenje v kržišču
V križišču Mariborske ceste
in zahodne obvoznice v Celju
se je, v torek, 21.decembra
zvečer, pripetila nezgoda,
v kateri je ena oseba utrpela
hude telesne poškodbe, na vo-
zilih pa je škode za okoli 150
tisoč tolarjev.
Bojana Hribemik (26) iz Te-
harij je vozila osebni avtomo-
bil po Kidričevi ulici v smeri
mesta Celja. V križišču Kidri-
čeve ulice in Mariborske ceste
se je razvrstila na prometni
pas za zavijanje v levo ter za-
peljala skozi križišče v trenut-
ku, ko je po obvoznici iz smeri
Medloga pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 47-letni
Martin Vrečer iz Celja. Vozili
sta trčili, v nezgodi pa se je
hudo poškodovala sopotnica
v Vrečerjevem vozilu, 41-letna
Katarina Seme iz Celja.
Kolo preko stopala
Na lokalni cesti v Razdelju
pri Novi cerkvi se je, v sredo,
22. decembra popoldne, pripe-
tila nezgoda, v kateri je hude
telesne poškodbe utrpel otrok.
I.B., star dvanajst let, iz
Razdelja, je vozil kolo z mo-
torjem po cesti skozi vas. V ne-
posredni bližini stanovanjske
hiše Razdelje 7 je zapeljal
v desni pregledni ovinek, ker
pa je vozil blizu desnega roba
vozišča, je s sprednjim delom
vozila zapeljal preko stopala
5-letne K.A. iz Celja, ki se je
takrat nahajala na cesti.
Nezgoda v Šmarjeti
Na regionalni cesti v Šmar-
jeti se je, v četrtek, 23. decem-
bra popoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri je bila ena oseba
hudo poškodovana, ena lažje,
na vozilih pa je škode za okoli
500 tisoč tolarjev.
Franc Hriberšek (26) iz La-
škega je vozil osebni avtomo-
bil po regionalni cesti iz smeri
Smarjete proti Hrastniku. Pri
odcepu za Zdraviliško cesto je
pričel zavijati v levo v času, ko
je iz smeri Hrastnika pripeljal
voznik osebnega avtomobila,
26-letni Jože Grižon iz Pirana.
Med voziloma je prišlo do tr-
čenja, hude telesne poškodbe
pa je utrpela sopotnica v Gri-
žonovem avtomobilu, 46-letna
Lidija Silvestri iz Italije. Lažje
poškodovan je bil voznik Hri-
beršek.
Spet smrt na
SlovenikI
Na hitri cesti v kraju Tepa-
nje se je, v petek, 24. decembra
ob 13.40 uri, pripetila nezgo-
da, v kateri je ugasnilo dvoje
življenj.
Andrija Golubovič (47) iz
Ljubljane je vozil osebni avto-
mobil po hitri cesti iz smeri
Tepanja proti Celju. V kraju
Nova vas pri Slovenskih Ko-
njicah je zapeljal v levo v času,
ko mu je iz celjske smeri na-
sproti pripeljal voznik osebne-
ga avtomobila, 34-letni Jožef
Dobnik iz Poljčan. V silovitem
čelnem trčenju sta oba ome-
njena voznika na kraju nesre-
če umrla.
Trčil v beton
Na regionalni cesti v naselju
Šentjur se je, v soboto, 25. de-
cembra ob enih zjutraj, pripe-
tila nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo poškodovana,
materialna škoda na vozilu pa
znaša okoli 200 tisoč tolarjev.
Roman Oblak (31) iz Šent-
jurja je vozil osebni avtomobil
iz smeri Šentjurja proti Čmo-
lici. V naselju Šentjur je zape-
ljal na desno bankino, tam pa
je trčil v betonsko ograjo mo-
stu čez potok Voglajno. Voznik
je v nesreči utrpel hude telesne
poškodbe.
Zadel pešca
Na lokalni cesti izven nase-
lja Drešinja vas se je, v soboto,
25. decembra ob 01.40 uri, pri-
petila nezgoda, v kateri je bil
hudo poškodovan pešec.
Milan Kučiš (39) iz Drešinje
vasi je vozil osebni avtomobil
po lokalni cesti iz smeri Pe-
trovč proti Levcu. Izven nase-
lja Drešinja vas je dohitel sku-
pino osnuh pešcev, ki pa jih ni
pravočasno opazil. Tri od teh
je zadel, a je (hude) telesne po-
škodbe utrpel le eden, 50-letni
Miroslav Lupše iz Levca.
Z avtom v breg
Na magistralni cesti v Pro-
žinski vasi se je, v soboto, 25.
decembra popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana, gmotna škoda pa znaša
okoli 250 tisoč tolarjev.
Milan Zagmajster (38) iz Ce-
lja je vozil osebni avtomobil
skozi Prožinsko vas. V bližini
stanovanjske hiše Prožinska
vas 32 a pa ga je začelo zana-
šati, trčil je v nabrežino, vozilo
pa se je nazadnje prevrnilo na
desni bok. Voznik je utrpel hu-
de telesne poškodbe.
Smrtna nesreča
v Radečah
Na Ulici Milana Majcna
v Radečah se je, v ponedeljek,
27. decembra ob 6.35 uri, pri-
petila snurtna nezgoda.
Ana Čajko (60) iz Kolenove-
ga Grabna je hodila po levi
strani ulice v smeri trga. V tem
času je z delovnim strojem či-
stil sneg na cesti 3 9-letni
Franc Brilej iz Vrhovega, ki je
med vzvratno vožnjo peško
povozil. Odpeljali so jo
v zdravstveni dom v Radečah,
a je med tem že umrla. To je
letošnja 64. smrtna žrtev pro-
meta na območju UNZ Celje.
M.A.
Pomagale so le še lisice
Ko sta se dva policista PP
Celje minuli petek zvečer (v
civilnem službenem vozilu in
civilnih oblačilih) vozila po
celjskih ulicah in opravljala
neko nalogo, jima je izsilil
prednost neznani voznik
osebnega avtomobila znam-
ke škoda.
Ukrepala nista, sta si pa
zapisala registrsko številko
vozila. Kmalu za tem je v ne-
kem križi|ču za njima pripe-
ljal isti voznik in jima dajal
zvočna sporočila, naj se mu
umakneta. To sta tudi stori-
la, ugotovila, da gre za istega
voznika, in peljala za njim,
saj je bilo očitno, da je z voz-
nikom nekaj hudo narobe.
V Drapšinovi ulici sta ga
ustavila, mu pokazala služ-
beni izkaznici, ugotovila, da
gre za 26-letnega Matjaža J.
iz Dobrave, ter mu velela,
naj izstopi. V nadaljnjem po-
stopku bi moral Matjaž J.
opraviti preizkus alkoholizi-
ranošti, pa ga je odklonil ta-
ko, da je sedel nazaj v svoj
avto in z vso hitrostjo odpe-
ljal proti Dobravi. Malo pred
tem naseljem sta ga policista
dohitela in ga spet povabila,
naj izstopi ter jima izroči
kontaktne ključe. Istočasno
je eden od policistov segel
v notranjost Matjaževe ško-
de, da bi sam vzel ključe iz
ključavnice, takrat pa je jez-
ni mladenič policista porinil
ven iz vozila, tako da je le-ta
padel po tleh. Matjaž je svoj
avto spet pognal, pri stano-
vanjski hiši Dobrava 41 pa
sta ga policista spet dohitela.
Zgodba se je ponovila, le da
se je Matjaž tokrat zoper-
stavljal tako, da je policista
brcnil v koleno in hotel zbe-
žati. Policista sta ga lahko
obvladala le s strokovnim
prijemom, in tako, da sta mu
nadela lisice. Spotoma je
Matjaž poškodoval še vrata
službenega vozila, jutro pa je
dočakal v prostoru za pridr-
žanje. Pri tem postopku je
policist utrpel lahko telesno
poškodbo. M. A.
št. 52 - 30. december 1993
191
Št. 52 - 30. december 1993
Tone Turnšek
Direktor ene nalvečllh pivovarn v Evropi In pretiseilnik enega naJboUšIh rokometnih kluhov na
svetu
v klubu vedo povedati: »Fantje ga zelo
spoštujejo. Sredi noči bi jih lahko dvignili iz
postelj in brez ugovarjanja bi odšli na nje-
gov dom, četudi samo zaželeti lahko noč ali
pa dober dan.«
Tone Turnšek.
Direktor Pivovarne Laško. Predsednik
Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško.
Mož, ki je prevzel največjo vlogo pri do-
končnem oblikovanju slovenskega športne-
ga giganta in ga usmeril proti ligi prvakov,
proti osmerici veličastnih. Mož, ki ne sili
v ospredje. Njegove besede so pretehtane in
imajo težo, medijske pozornosti je deležen
povsem spontano. Za vsakogar najde pri-
memo besedo, z vsemi je enak, navidezne
ovire in hierarhijo podira s sproščenim pri-
stopom. Direktor, ki si ga nemara želijo vsi
podrejeni. Predsednik, ki si ga želijo vsi
klubi, igralci, navijači...
O marketingu
v mladih letih nogometaš, tok življenja
pa je ga je po Savinji odnesel nekaj deset
kilometrov nižje. »Dvajset let že hodim
v Celje na rokomet. Izpustil sem le nekaj
tekem in zdaj mi je strahovito žal, da se s to
dinamično igro nisem resneje ukvarjal. Po-
sebej po strokovni plati,« pravi o svoji
športni karieri Turnšek.
Pivovarna Laško je bila v slovenskem
prostoru nekako v ozadju vse do vstopa
v rokomet avgusta 1990, odtlej pa se je nji-
hov image bliskovito povečal. »Nismo se
skrivali, marveč se nismo odločali za širše
reklamne akcije. Sodelovali smo tudi z ro-
Dvajset let že hodim v Celje na rokomet.
Izpustil sem le nekaj tekem in zdaj mi je
strahovito žal, da se s to dinamično igro
nisem resneje ukvarjal. Posebej po strokov-
ni plati.
kometaši, z njihovimi uspehi pa je potem res
naraščal tudi naš ugled,« potrjuje Tiunšek.
Ogromen del sredstev zdaj usmerjajo
v športni marketing (rokometna reprezen-
tanca, pokrovitelji olimpijskega komiteja,
štirje Renaulti Clio za blejske veslače, napis
na drpsih nogometašev Maribora Branika,
Košarkarski klub Pivovarna Laško), pri iz-
biri pa imajo srečno roko, kajti vsi njihovi
klienti so v slovenskem vrhu. V letu 1994
načrtujejo za propagandne akcije okoli 300
milijonov tolarjev, številka pa je visoka tudi
zaradi obsežne akcije enotnega označevanja
prodajnih mest.
»Pivovarna je dovolj močna, da bi lahko
sponzorirala več klubov. Zakaj ne ustanovi
športno podjetje in skrbi za celjske hokeji-
ste in odbojkarice?« so se rojevale ideje.
»Preprosto poleg rokometa ne moremo ime-
ti še drugega kluba. Pri nogometaših Mari-
Tone Turnšek (53 let) je doma iz Savinjske
doline. Iz živilske tehnologije je diplomiral le-
ta 1965, ko je prišel v Pivovarno Laško. Naj-
prej je bil dežurni, nato pomočnik vodje proiz-
vodnje, nato vodja, tehnični direktor in po
odhodu Jožeta Staniča (zdaj vodi koncem Go-
renje) je že trinajst let generalni direktor Pivo-
varne Laško.
bora je naš edini vložek napis na dresih in
nič več. Vsak dan dobimo tudi do dvajset
prošenj za najrazličnejša pokrovitelja in po-
moči. Pritiski so strahotni, toda odločili smo
se za enovit nastop in ne za drobnjakarstvo.
Tako je tudi s kvdturo. Odločili smo za ene-
ga, največ dva projekta in z uspehom smo
zadovoljni,« bo preprosto odgovoril prvi
mož podjetja s 470 zaposlenimi.
O kraju
Za Pivovarno Laško je zelo značilno tudi
sožitje z mestom in občino, ki se zadnje
desetletje zrcali v letnem povprečju treh do
petih milijonov mark vložka za razvoj kul-
ture, športa, infrastrukture, zdravstva, šol-
stva ... Nemara res ni podjetja v Sloveniji,
ki bi tako izdatno pomagalo kraju, a v tem
primeru velja tudi obratno razmerje.
»Nočemo ostati za tovarniško ograjo. Niti
ne moremo. Kajti isti ljudje, ki dopoldne
delajo v pivovarni, popoldne sodelujejo na
športnih ali kulturnih prireditvah. In zato
brez zadreg lahko podarimo denar lastnemu
kraju. Družinska in cehovska tradicija je
dolga že več kot poldrugo stoletje; vsi živijo
in delajo s pivovarno in med zaposlenimi ni
ljudi, ki bi ne bil iz Laškega ali bližnje
okolice. Vsi se poznamo. Pivovarna je bila
zadnjih deset grajena za potrebe bivšega
jugoslovanskega trga in zdaj prodamo bi-
stveno manj piva. A kljub temu nikogar
nismo odpustili, niti ga ne bomo,« razmišlja
o stvareh, ki so neločljivo stkale zaupanje
med pivovarno in Laškim.
Pri vsaki poslovni odločitvi je previden in
morda tudi nekoliko zadržan, Z letno zmog-
ljivostjo 2,5 milijona hektolitrov piva, ki je
identična prodaji piva v Sloveniji, je Pivo-
varna Laško med desetimi največjimi pivo-
varnami v Evropi in edina, ki pivo vari na
vasi. Lani je bila med šestimi najbolj uspeš-
nimi podjetji v državi. Banki ne dolgujejo
niti tolarja. In kaj bi v bodočih relacijah
bolj ustrezalo Tonetu Tumšku: vloga so-
lastnika podjetja z letno realizacijo 100 mi-
lijonov mark ali menagerja? »Pravšnja mi je
koža menagerja,« bo preprosto odgovoril.
O športu
Ko pogovor nanese na šport, se Tone
Turnšek razživi. Vsak gol, vsako uspešno
akcijo navdušeno pozdravi, ob trenutkih
neuspehov se na njegovem obrazu zarišejo
skrbi. Zmage, športne zmage, ga neizmerno
veselijo. Dan po zmagoslavju na avgustov-
skem turnirju prvakov je rokometašem pri-
nesel še dodatno nagrado. Po zmagi proti
Redbergslidsu je prižgal cigareto; prvo po
petih letih...
A ni samo navdušen navijač, marveč po
srcu in duši športnik. »Vsak prosti trenutek
izkoristim za rekreacijo Za sprehod na
Hum, plavanje, partijo tenisa ali pa najpo-
Vsak prosti trenutek izkoristim za rekreaci-
jo. Za sprehod na Hum, plavanje, partijo
tenisa ali pa najpogosteje za tek. V bližini
hiše imam pet kilometrov dolgo krožno pro-
go in če mi čas drugače ne dopušča, nanjo
zavijem tudi ob večerih.
gosteje za tek. V bližini hiše imam pet kilo-
metrov dolgo krožno progo in če mi Čas
drugače ne dopušča, nanjo zavijem tudi ob
večerih,« Ni tako samo v Laškem. V Luzer-
nu je okoli jezera tekel že ob sedmih zjutraj,
čeprav se je sprejem pri vodstvu švicarskega
prvaka končal šele okoli polnoči.
I4
Q
no
U2
U
ve
P(
št
ni
m
ce
Š<
izi
n|
bi
p«
jil
ja
za
uira cara za ijum
Preganjanje bolezni In Urugib nesreč v Zgornji Savinjski iJolInl
čarovništvo, črna magija,
izganjanje zlih duhov... To so
nekatera še ne tako oddaljena
verovanja v življenju naših
prednikov. Danes se tem (na
srečo ohranjenim) pričeva-
njem nasmihamo, vendar mar-
sikdaj brez pravega razloga.
Ljudje so namreč verjeli
v zdravilne učinke takšnih
»čaranj«. Sam postopek obre-
da je bil silno pomemben, če je
bil dovolj skrivnostno izveden,
so imeli vse besede in dejanja
izreden psihičen vpliv na ljudi,
tako da je marsikdo na boleči-
no preprosto pozabil. Ljudje
so te, danes jim navadno reče-
mo kar čarovnije, jemali zelo
resno in bog varuj, da bi se kdo
ob tem zasmejal. Ceremonijo
so takoj prekinili, posledice pa
so bile hude.
Ti običaji so v Zgornji Sa-
vinjski dolini živeli predvsem
v hribovskih predelih, za izve-
dence na tem področju pa se je
udomačil izraz zdravilci. Med
ljudmi so imeli velik ugled,
potrebno pa je poudariti, da
večina zdravilcev ni bila šarla-
tanov, za razliko od danes.
Svoja znanja so prenašali iz
roda v rod, tako da se srečamo
z vrsto družin, v katerih so se
vsi predniki ukvarjali s tem,
da so pomagali drugim.
Za boljše razumevanje zdra-
vilnih postopkov je treba upo-
števati, da se je tovrstno
»zdravljenje« večinoma doga-
jalo v hribih, kjer so bili zaradi
snega ljudje več mesecev odre-
zani od sveta. Daleč od zdrav-
nikov so zdravilci za ljudi
v teh odljudenih krajih pome-
nili pravi blagoslov. Pomoči
niso nikoli zaračunavali v de-
narju, saj je bila pomembna za
medsosedske odnose. Po nava-
di so jim ljudje plačevali v bla-
gu, za plačilo so dobili želodec
ali kak drug suhomesnat izde-
lek. Zelo pogosto so ljudje re-
kli, da zdravilci »čarajo«, za
čarovništvo lahko štejemo
predvsem tisti delt ki tiče pro-
cedur.
Največji ugled med ljudmi
je imel tisti, ki je imel »črne
bukve«. Nič posebnega, če jih
gledamo danes: debela knjiga
s črnimi platnicami, znotraj pa
razni reki, ki niso zapisani niti
v latinskem niti v grškem jezi-
ku. Po verovanjih je tisti, ki je
imel črne bukve oziroma »ko-
lomon«, znal narediti dež, točo
ali podobne naravne nesreče.
Pri raziskovanju življenja
v Zgornji Savinjski doUni po-
gosto naletimo na drobce, ki bi
jim danes rekli čarovništvo.
Zdravilci so ljudem pomagali
predvsem pri boleznih, na po-
Zdravilci so razne pripomočke
za zdravljenje dobivali tudi
s pomočjo drugih ljudi. Črno
olje so kuhali bajtarji, razne
potovke pa so nosile čaje.
Izredno je bilo uveljavljeno
pravilo, da mora imeti dobra
gospodinja pred zimo
v shrambi vsaj 20 zdravilnih
čajev.
moč so jih poklicali tudi, če je
zbolela živina, pa tudi prega-
njanja bolezni so se lotevali.
VeUko moč so imela razna ve-
rovanja, ki so jih potem nao-
krog po deželi prenašali »po-
tovke« ali potujoči trgovci. Po-
glejmo nekaj verovanj, ki so
povezana z zdravjem otrok.
Noseča ženska se ne sme za-
gledati v kakšno grdo stvar,
ker bi lahko otrok prevzel po-
dobo tiste grde stvari. Novoro-
jenček bo pameten, če ga dolgo
ne nesejo h krstu. Takrat ga
morajo zaviti v bel prt in pove-
zati z dvema rdečima trakovo-
ma, da se bo ubranil urokov.
Babica mora novorojenčka no-
siti na desni roki, drugače bo
levičar. Ime otroku prinaša
srečo, če starši upoštevajo
svetnika, ki goduje na dan kr-
sta ali vsaj blizu tega dne. Po-
sebno je treba paziti na sv, Va-
lentina, da otrok ne bo imel
padavice, sv. Blaža, da ne bo
bolečin v grlu, sv. Lucijo, da ne
bo imel otrok težav z očmi,,.
Plenic ne smemo sušiti na mr-
zlem, le v kuhinji ali v hiši,
drugače bo otrok imel revmo.
Pred uroki so se ljudje branili
z rdečimi trakovi. Ponekod so
s temi trakovi prepredli zibel-
ko, da so obvarovali otroka,
nasploh je takšen trak dobro
nositi pri sebi kot obrambno
sredstvo pred hudimi duhovi,
uroki in podobnim zlom.
Nekdaj so bile uročene tudi
stavbe, V okolici Mozirja so
morali podreti popolnoma nov
svinjak, ker je bil uročen. Svi-
nje se namreč niso dobro redi-
le. Še danes v predeUh Lepe
Njive pri Mozirju velja običaj,
da je treba ob vstopu v hlev
pljuniti, se obrniti in reči
»Urok, izgini!«.
Seveda so proti vsemu zle-
mu obstajala razna obrambna
sredstva. Predvsem pred bo-
leznijo naj bi varovali razni
amuleti, ki so bili v Zgornji
Savinjski dolini zelo običajni
v času razsajanja kuge. Ljudje
so verjeli, da jim določen pred-
met, znamenje ali rastlina po-
magajo v boju proti nesrečam,
boleznim in drugim tegobam.
Danes jih sicer ne nosijo več,
zelo živi pa so spomini na
zdravljenje s kamni.
Kamni so bili znani kot
»kamni sv, Pavla«, o njem pa
legenda pripoveduje, da jih je
uporabljal med zdravljenjem
po svetu. Kamni so bili nareje-
ni v obliki denarja, na eni stra-
ni je bil lik sv, Janeza Krstni-
ka, na drugi pa križ. Ljudje so
jih kupovaU v lekarnah ali pri
Tudi pri teh utrinkih iz prete-
klosti nam je pomagal Alek-
sander Vidččnik, raziskovalec
in publicist iz Mozirja.
potujočih trgovcih, V Solčavi
so za zdravljenje in obrambo
uporabljali potočne kamne iz-
pod mostu, preko katerega so
prenašali mrUče,
Zdravilci so s kamni drgnili
telo ali krožili z njimi nad bol-
nim delom telesa. Za vsako
bolezen so uporabljali kamen
drugačne barve. Medtem je
zdravilec bolezen tudi zago-
varjal.
Poleg teh naravnih zdravil-
nih sredstev pa so ljudje pogo-
sto uporabljali tudi simpate-
tična, skrivnostna sredstva, ki
mejijo na črno magijo, V po-
štev so prišla v primerih, ko
bolezen ni bila »naravna«.
Ljudje so verjeli, da hujše bo-
lezni prinašajo zli duhovi ali
so posledica urokov. Prav tako
so verjeli, da lahko s pomočjo
nekaterih sredstev vzbujajo
sovraštvo, ljubosumje, Ijtibe-
zen in najdejo izgubljene
predmete. Pri tem so za pomoč
uporabljali v glavnem drevesa,
bolezen pa so prenašali na raz-
ne predmete, drevesa ali mr-
Uče.
V Zgornji Savi
srečamo kar preo
uporabe teh verovi
Zlatenico so zdra^
so izvotlili koren i
nili z urinom boli
so obesili v kuhinj
posušil, je bolezen
mrzlici so bolniku
nohte. Na petek i
položili v 20 zareJ
mrzlica je mora
»Otroške kraste«
tako, da so plenico
ložili otroku na gli
so jo prenesli k mi
lici Podvolovljeka
prenašali na jasli
kom in prevezo, \
bolnik, so drgnili
verjeli, da tako p'
lezen.
Posebno vlogo 1
nju so imeli navi
črni polži. Iz SoU
primer, ko so zdr«
Št. 52 - 30. december 1993
20,21
pijača direktorja Pivovarne
/o. Laško. Navaden Zlatorog.
i točijo pretoplo ali pa prehlad-
>m stopinj Celzija je pravilo in
ien, a neverjetno skromen mož.
nutkih zmagoslavja, a jih s še
prepušča drugim. Raje se bo
> vsakdanjih stvareh, kot pa na-
zorske uspehe ene največjih
ivovam, ali pa zasluge predsed-
la zmage enega najboljših roko-
lov na svetu. »Zahvala za vzpon
ikometa gre predvsem Andreju
ATladu Privšku. Vsi igralci so mi
i, vsak ima svoje vrline. Zaradi
no biti sponzor in delati v klu-
ne bo veliko govoril; več bodo
Hgi-
a zelo spoštujejo. Sredi noči bi
rignili iz postelj in brez ugovar-
Sli na njegov dom, četudi samo
er dan.« ŽELJKO ZULE
^'^^        Foto: EDI MASNEC
kilo oziroma »počenega otro-
ka«. Črnega polža so presekali,
del položili na otrokovo kilo,
drugi del polža pa obesili na
borovo ali brezovo drevo, od-
visno od tega, ali je bil otrok
deklica ali fant. Ko se je polž
na drevesu posušil, je bil otrok
ozdravljen. Ob tem je seveda
treba upoštevati, da so vsa de-
janja spremljali ustrezni zago-
vori in besede, ki jih navadni
smrtniki niso obvladali.
Tako so torej ljudje, daleč
od zdravnikov in druge pomo-
či, poskušali lajšati življenje in
preganjati bolečino ter druge
nesreče. V teh novoletnih časih
lahko tudi sami poskusite
kakšnega od zagovorov, ven-
dar najbrž brez črnih bukev,
ustreznih postopkov in besedi-
la ne bo šlo. Poskusite vseeno
lahko, škoditi zagotovo ne
URŠKA SELIŠNIK
Foto: EDI MASNEC
Celjani soobiiicovaii
dunajsifo univerzo
Tomaž Prelokar Iz Cella le bil cesarlev vzgolltell In čunalskl prost. Žiga Popovič Iz Arcilna pa le
napisal program tlunalske univerze
Zanimive vezi so stkane
med Slovenci in dunajsko uni-
verzo Budolfino, ki se imenuje
po svojem ustanovitelju, av-
strijskem knezu in nadvojvodi
Rudolfu IV. 12. marca 1365 je
namreč Rudolf IV. dal svoj pe-
čat na ustanovno listino za du-
najski »studium generale«.
Univerzo je 18. junija istega
leta potrdil tudi papež Urban
V., ki pa ni dovolil istočasno
ustanoviti tudi teološke fakul-
tete. Dunaj jo je dobil šele leta
1384.
Pred Dunajem je imela uni-
verzo že Bologna. Ustanovlje-
na je bila v 11, stoletju in velja
za najstarejšo na svetu. Sledi ji
pariška iz 12. stoletja, Oxford
jo je dobil leta 1167, Cambrid-
ge 1209, Padova 1222, Rim
1303, Praga 1348 in Heidel-
berg leta 1358. Za Dunajem pa
so dobili univerzo v Kolnu leta
1388, Leipzigu 1477, Harvar-
du »šele« leta 1636, itd.
V času, ko je Dimaj dobil
univerzo, je mesto že imelo le-
pe meščanske hiše in dvorce
ter številne sakralne stavbe.
Ob še vedno živi viteški in
dvorski kulturi pa je vzpored-
no nastajalo in se uveljavljalo
izobraženo meščanstvo, za kar
sta bila zaslužna zlasti cesarja
Friderik III. in Maksimilijan
L, ki je postal cesar leta 1508.
Utrjeval je habsburško oblast,
pridobival nove posesti in or-
ganiziral centralizirano upra-
vo v avstrijskih deželah. Uve-
del je centralne urade s plača-
nimi uradniki, združil vse
vzhodne alpske dežele in ločil
finance od političnih in sodnih
zadev. Bil je velik spodbudnik
humanizma in renesanse.
V tistem času so se tudi na
univerzi dogajale usodne spre-
membe, ko je nov humanistič-
ni duh, ki je prihajal v srednjo
Evropo iz sevemoitalij anskih
univerz, spodrival staro sred-
njeveško sholastiko. Ob cesar-
ju Maksimilijanu L, ki so ga
imenovali tudi zadnji vitez, se
je zbral tako imenovani huma-
nistični krožek, kjer so imeli
vidno vlogo nekateri učenjaki
iz slovenskih dežel, med njimi
prav iz Celja ali njegove nepo-
sredne okolice,
Tomaž Prelokar uči
princa slovenščino
A vrnimo se v čas, ko je bil
Maksimilijan še princ in daleč
od cesarske krone. Tedaj je bil
njegov vzgojitelj in učitelj To-
maž Prelokar iz Celja, ki je
kasneje naredil sijajno kari-
ero. Njegov grob je v stolnici
v Konstanci ob Bodenskem je-
zeru v Nemčiji, kjer je bil na-
zadnje škof. Rodil se je v Celju
malo pred letom 1430, kot Ce-
ljan pa je bil leta 1446 vpisan
na univerzo kot sholar ogrske
nacije, kar je bilo tedaj v nava-
di, saj rubrika Slovenec v uni-
verzitetnih matrikulah še ni
obstajala. Zaradi slabega soci-
alnega stanja se je vpisal za
polovično šolnino. To je bila
namreč posebnost dunajske
univerze, da so se lahko manj
premožni vpisali po znižani
ceni, revni (pauperes) pa celo
brezplačno! Že leta 1450 je
predaval Evklida na artistični,
danes bi rekli filozofski fakul-
teti. Študij je namreč potekal
po naslednjih akademskih
stopnjah: najprej je bil študent
sholar, bakalavreat je dosegel
z dvaindvajsetimi leti, sledil je
licenciat, ki mu je že dovolje-
val poučevanje, nato sta sledi-
la naziva magister in doktor,
ki je hkrati pomenil tudi pro-
fesuro na univerzi. Vsi štu-
dentje so morali najprej na ar-
tistično fakulteto po temeljno
humanistično izobrazbo, me-
dicinci in pravniki pa so mora-
li pred nadaljevanjem študija
postati vsaj bakalavreati ali
magistri.
Toda Prelokar se je odpravil
za nekaj časa v Padovo, da bi
si izpopolnil znanje; tam je le-
ta 1466 pridobil juridični dok-
torat. Ko se je vrnil na Dunaj,
se je zaradi odlične izobrazbe
in razgledanosti kmalu znašel
na dvoru v bližini cesarja Fri-
derika III,, to je tistega habs-
burškega vladarja, ki je po
smrti Ulrika II, prišel v Celje
po celjsko dediščino. Opravljal
je odgovorne naloge. Večkrat
je bil v diplomatskih misijah,
tudi pri papežu v Rimu zaradi
posredovanja v zvezi z ogr-
skim kraljem Matijo Korvi-
nom. Kot protonotar in cesar-
jev svetnik je leta 1474 deloval
pri komornem sodišču
v Strassburgu in Augsburgu,
bil pa je tudi papežev pooblaš-
čenec, 7, novembra leta 1473
ga je sprejel cesar v svoje var-
stvo kot stolnega prosta
v Konstanci, Štiri leta zatem je
postal še prost kolegij alnega
kapitlja pri sv, Štefanu na Du-
naju, proštijo v Konstanci pa
je obdržal, S tem je postal tudi
kancler dunajske univerze. Po
smrti škofa v Konstanci je to
škofijo obdržal, dunajski pa se
je odpovedal.
Kot že rečeno, pa je bil ne-
.kaj let prvi humanistični uči-
telj mlademu princu Maksimi-
lijanu. V Avstrijski nacionalni
biblioteki (prej Dvomi) hrani-
jo dva rokopisa, ki ju je leta
1471 prepustil svojemu gojen-
cu, tedaj staremu dvanajst let.
Obstajajo celo domneve, da
Prelokar Maksimilijana ni učil
le latinščine, temveč tudi slo-
venščino, za princa naj bi na-
pisal celo slovenski slovar in
slovnico. Maksimilijan je poz-
neje kot cesar napisal svojo
dokaj svobodno oblikovano
biografijo z naslovom Weis-
skunig in v njej dvakrat po-
udaril, da razume slovensko.
Slovenščina naj bi namreč bila
tedaj na dvoru ritualni lovski
jezik.
Celjan Brikcij je bil
trikrat dekan in
dvakrat rektor
Po doslej znanih podatkih
pa je bil prvi učeni Celjan na
Dunaju Brikcij Preprost iz Ce-
lja ali Briccius de Cuia, ki je
bil rojen v prvi polovici
15, stoletja. Točen datum nam
ni znan, znano pa je, da je
umrl 29. novembra 1505 na
Dunaju, Tudi on je predaval
na artistični fakulteti, in sicer
Aristotela in Cicerona, Zani-
male so ga modeme vsebine in
je v času, ko je vodil univerzi-
tetno knjižnico, nakupil večje
število humanističnih del. Bil
je trikrat dekan artistične fa-
kultete in dvakrat univerzitet-
ni rektor,
Brikcij Preprost iz Celja je
prvi ustanovil sklad za štipen-
diranje, V svoji oporoki je na-
mreč del premoženja namenil
dijaški ustanovi. Po njegovi
smrti je ustanovo na Dunaju
upravljal Matija Hvale, prav
tako Slovenec, znamenit pro-
fesor in filozof.
V času Brikcijevega delova-
nja na Dunaju je bil v cesar-
skem mestu še en Celjan, in
sicer doktor medicine Jurij iz
Celja, Zaradi njega se je moral
Brikcij celo za tri leta umakni-
ti v Italijo, ker na seji teološke
fakultete ni hotel pričati proti
Juriju, Ta se je moral leta 1486
zagovarjati kot doktor medici-
ne in prezbitor oglejske škofi-
je, V nekih njegovih spisih so
namreč stroge oči srednjeve-
ške sholastike odkrile spotak-
Ijivo pisanje in heretične misli,
ki pozivajo h kršenju javne
morale. Po tej obtožbi je zapu-
stil Dunaj in šel na Ogrsko za
pavlinskega redovnika. Ko se
je..Brikcij po treh letih vrnil iz
Italije, je bil cesar že Maksimi-
lijan I. in Brikcij ga je leta
1493, ko je imiverza pozdravi-
la cesarjev prihod, prosil za
denar in za potrditev statutov.
Štipendijo iz Brikcijevega
sklada pa je na Dunaju preje-
mal Mihael Tiffemus Turk iz
Laškega, ki je bil vpisan na
dunajsko univerzo leta 1511.
Po študiju svobodne umetnosti
in teologije je postal magister
in je pridobil tudi licenco. Med
turškim obleganjem Dunaja je
prišel v stik z wurtemberškim
vojvodo Krištofom in stopil
v njegovo službo. Akti dunaj-
ske imiverze ga zadnjikrat
omenjajo 19, marca 1527,
Predno je umrl, je v Tiibingenu
tudi sam ustanovil štipendij-
ski sklad za študente s Kranj-
skega,
Tudi Miha Klaus je bil doma
iz Celja ali njegove okolice. Ni
imel sicer neposredne zveze
z univerzo, imel pa jo je s ce-
sarjem, Klausa je cesar Maksi-
milijan II, leta 1570 na Dunaju
imenoval za dvornega lekar-
narja.
Žiga Popovič iz
Arcilna je napisal
program dunajske
univerze
čisto nekaj drugega pa je bil
na Dvmaju Valentin Žiga Ja-
nez Sigismund Popovič iz Arc-
lina pri Vojniku, Zanj je Jernej
Kopitar dejal, da je največji
učenjak tedanje Avstrije, Ro-
jen je bil leta 1706 kot sin
graščinskega oskrbnika. Pred-
no je prišel na Dunaj, je že
veliko potoval, doštudiral je
na graški univerzi in bil profe-
sor na benediktinski plemiški
akademiji v Kremsmunstru.
Na Dunaju se je ukvarjal z ar-
heologijo, botaniko, bil je filo-
log in fizični geograf. Imel je
poseben dar za jezike, saj je
znal nemško, latinsko, grško,
hebrejsko, francosko, italijan-
sko, angleško, švedsko, gotsko,
keltsko, madžarsko in večino
slovanskih jezikov.
Na filozofski fakulteti je
predaval nemščino in govorni-
štvo, na savojski vitešld šoli pa
je mladce učil jezikovne kultu-
re. Leta 1753 je prevzel kate-
dro za nemščino in retoriko.
Napisal je deset nemških in
eno latinsko knjigo, šestnajst
rokopisov z različnih področij
pa se je izgubilo. Domnevajo,
da je bilo v teh rokopisih tudi
nerriško in slovensko slovarsko
gradivo - slednje se je na srečo
ohranilo. Zavzemal se je za
slovenski črkopis z enojnimi
znaki namesto sestavljenih.
Kljub velikim zaslugam za
nemščino, zavzemal se je, da bi
jo uvedli v urade namesto la-
tinščine, na zahtevo vlade pa
je napisal nemško slovnico in
sestavil program dimajske
univerze, se je posvečal tudi
slovenščini in slovanskim jezi-
kom ter opozarjal na nujnost
jezikovne enotnosti Kranjcev,
Korošcev in Štajercev. Pisal je
tudi o slovanski preteklosti in
označil izvajanje imena Slo-
van iz besede sclavus - suženj
za potvorbo. Menil je namreč,
da je nemška kultura hitreje
napredovala na račun južnih
Slovanov, ki so branili ozemlja
pred Turki, in je s tem pojas-
njeval njihovo zaostalost.
Njegovo najpomembnejše
delo pa je knjiga Raziskave
o morju, ki je leta 1750 izšla
v Frankfurtu in Lepzigu kot
katalog znanstvenih misli.
Z njo je zaslovel v tujini, doma
pa je močno vplival na raz-
svetljence, zlasti na Žigo Zoisa
in na njegov krog. Po upokoji-
tvi se je v Perchtoldsdorfu pri
Dunaju, kjer je leta 1774 umrl,
še naprej ukvarjal z znanostjo
in vinogradništvom. Tudi on je
svoje prihranke zapustil kot
sklad za štipendije siromaš-
nim študentom s Štajerskega,
DRAGO MEDVED
Janez Sigismund Valentin Popovič - bakrorez s konca 18. sto-
letja je bil narejen po Popovičevi smrti. Original, ki sta ga
izdelala Weinkopt in Mansfeld hrani Avstrijska nacionalna
biblioteka na Dunaju, fotografijo originala pa ima tudi Osred-
nja knjižnica v Celju. O tem portretu je zanimivo razpravo
objavil prof. Vlado Novak v Celjskem zborniku 1982-83.
Sedanja dunajska univerza je ob znamenitem Ringu med votivno cerkvijo in mestno hišo, kjer sta
v njenih arkadah spomenika Miklošiču in Štefanu. Stara univerza pa je na jezuitskem trgu, v njej
domuje avstrijska akademija znanosti in umetnosti. ^     DRAGO MEDVED
Št. 52 - 30. december 1993
22

Slivniška
ravnateljska
nadaljevanka IV.
Bliža se čas treh kraljev
V zimskih dneh, ko imamo
na kmetijah malo več časa za
razna dela kot so pletenje, ši-
vanje, si vzamemo čas tudi za
branje knjig. Zelo rada pa pre-
biram tudi Novi tednik. Več-
krat lahko grem tudi k maši,
na pošto, v trgovino in pa na
kakšen klepet ob dobri Salo-
birjevi kavici v Dobju.
Ko sem prebirala zadnji NT
in članek o slivniškem ravna-
telju, sem se spomnila, da vam
napišem nekaj, kar se mi zdi
kar smešno. Zanimivo je, da
sem ga velikokrat videla v go-
stilnah na Dobju v družbi
z g. ravnateljem Kramplom in
g. tajnikom Leskovškom. Saj
so kot trije kralji, včasih smo
rekli domači postopači, saj se
sestajajo tudi kar med delov-
nim časom. Zato ni nič čudno,
da znajo drug drugega zago-
varjati.
MisUm, da s tem pisanjem
nisem veliko naredila, pa ven-
dar imam tudi jaz pravico pi-
sati v NT.
Novinarjem in bralcem že-
lim srečno novo leto.
Š.G.,
Dobje pri Planini
Veterinarji i.
v petdeseti številki Novega
tednika je MeUta Furlani
v imenu Društva za varstvo ži-
vali Celje nametala kar nekaj
gnoja po Veterinarski p>ostaji
Celje. Navedbe o postopkih
z živalmi in cenah storitev so
laž, o kateri bo, poleg žalitev
in nesramnega etiketiranja
našega kolege, pač moralo od-
ločati sodišče. Kljub temu pa
želimo bralce seznaniti z ne-
katerimi dejstvi.
Evtanazija se praviloma iz-
vaja na neozdravljivo bolnih
živalih in tistih, Id so zaradi
napadalnosti nevarne za oko-
lje in lastnika. To je za lastni-
ka in za veterinarja zelo ža-
lostno opravilo, za katerega se
odločamo le v skrajni nuji.
Nekateri člani Društva za
varstvo živali pa nas pogosto
nadlegujejo z zahtevami, naj
usmrtimo brezdomne zdrave
živaU - z izgovorom, da jih ni-
majo dati komu v varstvo. To
se po našem mnenju nikakor
ne sklada z njihovo dejavnost-
jo, vsaj po imenu društva so-
deč ne.
Večkrat razmišljamo o tem,
kdo daje nekaterim »ljubite-
ljem« pravico odločati o življe-
nju in smrti teh »živalskih klo-
šarjev«. Dejavnost društva naj
bi bila, poleg ostalega, zbira-
nje denarja za azil in hrano za
takšne živali, ne pa za njihovo
ubijanje.
Evtanazija ni povsem brez-
bolna, saj moramo živali
z injekcijo vbrizgati narkotik.
Žival je veliko bolj mirna, če ji
lastnik tudi v tem trenutku
stoji ob strani. Večina tega ne
zmore, zato je razumljivo, da
nekatere živali tudi glasno re-
agirajo, ko jih prinašalec za-
pusti. Zelo redki pa so tisti, ki
v veliki ljubezni do živaU pri-
sluškujejo za vrati, kako bo
umrla.
Nikakor pa ne verjamemo,
da so kolegi na Veterinarski
postaji Šentjur veseli in bolj
prijazni do ljudi, ki prinašajo
zdrave živali v usmrtitev. Cene
njihovih storitev pa tudi ne
morejo biti manjše, saj smo
skupaj v Zavodu za živinorejo
in veterinarstvo Celje in upo-
rabljamo enoten cenik.
Vsem, ki se nesebično trudi-
jo za humanejši odnos do živa-
U, so bila in bodo vrata naše
ustanove vedno na stežaj od-
prta. Od tistih članov društva,
ki nam po telefonu sporočajo,
da se distancirajo od pisanja
svoje kolegice, pričakujemo,
da bodo to storili tudi javno.
Mehti Furlani in njeni prija-
teljici pa si dovoljujemo sveto-
vati, naj se zgledujeta po vzor-
nici na tem področju - ga. Lei
Evi Miiller.
VIKTOR
ŠTOKOJNIK, dr.vet.med..
Predstojnik Veterinarske
postaje Celje
Veterinarji 11.
v rubriki Prejeli smo je NT
v petdeseti številki dne 16. de-
cembra 1993 objavil pismo
pod gornjim naslovom, ki ga je
v imenu Društva za varstvo ži-
vaU Celje podpisala ga. Melita
Furlani. V svojem žaljivem
prispevku kar po dolgem in
počez ožigosa veterinarje iz
celjske veterinarske postaje,
da trpinčijo uboge živali, ki jih
prinašajo ljubitelji na evtana-
zijo. Posebno se v tem nečed-
nem poslu odlikuje g. Knez, za
katerega ga. Furlani meni, da
je prej šintar kot pa veterinar.
In še nekaj drugih nečednosti
mi naprti.
Za tiste bralce, ki se ne uk-
varjajo s temi problemi, pa
o brezbolni usmrtitvi, evtana-
ziji, naslednje: ta poseg se iz-
vaja na zahtevo lastnika živa-
U, predvsem v primerih, ko je
žival neozdravljivo bolna, tež-
ko poškodovana, ostarela ipd.,
in zaradi tega trpi bolečine in
je tudi sicer nesposobna za ko-
Ukor toUko normalno življe-
nje. Evtanazija je aplikacija
narkotika v odmerku, ki žival
najprej uspava, nato pa pov-
zroči smrt. Narkotik se vnaša
v organizem s pomočjo injek-
cijske igle. Pri tem pa je po-
trebno žival s strokovnim pri-
jemom prisiliti, da se apUkaci-
ja narkotika (injekcija) lahko
izvede! Žival se namreč pravi-
loma brani kakršnega koli po-
sega in tudi vbod injekcijske
igle ni povsem neboleč. To so
neizogibna opravila pri evta-
naziji.
Vedno se mi je upiralo
opravljati evtanazijo na po-
vsem zdravih živalih, ki jim je
tako obsodbo' izrekla ljubite-
ljica ga. Furlani, pa če tudi
v imenu Društva za varstvo ži-
vaU. Zagotavljam, da imam do
vseh živali povsem profesiona-
len odnos in da v svoji 33-letni
veterinarski praksi nisem niti
enkrat ravnal z nobeno živaljo
v nasprotju s kodeksom veteri-
narske etike. Tudi storitve za-
računavam po ceniku Veteri-
narske postaje Celje.
Hvalevredno je prizadeva-
nje vsakega človeka za dobro-
bit živalim. Pri tem pa ni do-
voljeno žaliti ljudi in brez ar-
gumentov stresati očitkov, ka-
kor ste se v svojem prispevku
lotili časti in mojega imena.
Ste pomislili, ga. Furlani, da
tudi to boli?
mag. MILAN KNEZ,
dr.vet.med.
PREJELI
SMO
Ob zadnjem valu
tobačnih reklam
v Sloveniji
Ob čistem morju se na belem
pesku sprehaja atraktiven
mlad par. Izžareva svežino,
vliva optimizem in vero v bo-
dočnost. Njuna oblačila so po-
vsem usklajena z barvo neba,
morja in peska, da, celo z dla-
ko velikega psa, ki ju ljubezni-
vo spremlja na njimi poti. SU-
ka, ki pooseblja mladost,
zdravje in neomadeževaho na-
ravo. Vendar ne v tem prime-
ru, kajti opraviti imamo z raz-
košno reklamo za cigarete!
Zato se sprašujemo, ali je ka-
jenje lahko kakorkoli poveza-
no z vso lepoto na omenjeni
sUki? Domnevati namreč sme-
mo, da tako meni tisti, ki je
omenjeno reklamo naročil in
plačal?
V resnici kajenje nima prav
nič skupnega z motivom na
sliki. Vemo namreč, da je po-
vezano z odvisnostjo, slabim
zrakom, nevarnimi spremem-
bami na srcu in ožilju, rakom,
hitrejšim staranjem, krajšim
življenjem, izgubljenimi leti
delovne dobe, visokimi stroški
zdravljenja kadilskih bolezni,
invaUdnostjo, naposrednim
ogrožanjem zdravja nekadil-
cev, zasmrajenimi oblekami in
neštevilnimi cigaretnimi ogor-
ki na ulicah ter zelenicah na-
ših mest. Je mar to tisto, kar
lahko zaželimo mlademu paru
na sliki?
Če bosta kadila, ju vse to
zagotovo čaka. Pri nas vsako
leto največ ljudi umre zaradi
bolezni srca, ožilja in raka.
Med vzroki zanje prednjači
kajenje. V skupini aktivnih
prebivalcev od 20 do 64 let, ki
ustvarjajo vire za delovanje
države, pa večino poberejo ra-
kave bolezni, kjer je največ
pljučnega raka. Ta je med ne-
kadilci redka bolezen. Še ne-
dolgo tega je bil pri nas med
ženskim delom prebivalstva
zelo redek, z naraščanjem ka-
jenja med njimi pa njegova
razširjenost iz leta v leto strmo
narašča in se utegne celo ize-
načiti z moškimi, kar se je po-
nekod po svetu že zgodilo.
Nič nimamo proti kadilcem,
dokler spoštujejo pravice ne-
kadilcev. Želimo in moramo
pa zmanjšati razširjenost ka-
jenja v naši družbi. To je mo-
goče najbolj učinkovito doseči
z manjšo regrutacijo novih ka-
dilcev med našo polodraslo
mladino, ki v največji meri
podlega reklami tobačne indu-
strije. Ta je namenjena mlade-
mu, zdravemu in perspektiv-
nemu delu naše družbe, kakr-
šen je mladi par na sliki, ti-
stim, ki bodo prav kmalu nosi-
li breme slovenske države. Za-
to pomeni program za zmanj-
šanje kajenja pri nas ne samo
zdravstveno, ampak tudi soci-
ološko in ekonomsko usmeri-
tev, povezano s šolstvom, go-
spodarstvom   in   financami.
Upamo, da bo Državni zbor
drugo branje Zakona o omeje-
vanju uporabe tobačnih izdel-
kov uvrstil na svoje januarsko
zasedanje in da ga ne bo odla-
gal na kasnejši čas.
Čeprav je mladi par na ome-
njeni reklami zlorabljen za to-
bačno reklamo, mu vseeno za-
želimo zdravo bodočnost, brez
tobačnega dima in ogorkov na
belem pesku.
dr. BOŽIDAR VOLJČ
Zmanjševanje
pravic vojnim
invalidom
Države so nastajale in se
ohranjevale z vojnami in tako
je še sedaj, praviloma z veliki-
mi žrtvami, med katerimi so
utrpele največ škode tiste, ka-
tere so bile telesno poškodova-
ne, ali bile ob zdravje. Med te
sodijo tudi civilni invalidi
vojn. Tudi ti so cena državno-
sti in se jim je večina evrop-
skih držav primemo material-
no oddolžila v spoznanju, da
gre za njihovo moralno jcvno
pravno odgovornost. To svojo
odgovornost je Republika Slo-
venija opredelila v 50. členu
Ustave »vojnim veteranom in
žrtvam vojnega nasilja je za-
gotovljeno posebno varstvo
v skladu z zakonom«.
Ministrstvo za delo, družino
in socialne zadeve je v začetku
julija dalo na vpogled teze za
izdajo Zakona o Vojnih invali-
dih. V uvodu nas poučijo, da so
pripravili sodobnejši Zakon
na osnovi akcijskega progra-
ma Evropske skupnosti za po-
moč prizadetim osebam. Kon-
cepcija razvojne strategije in-
validskega varstva v Sloveniji
iz leta 1991 je na načelih fimk-
cionalne rehabilitacije, eko-
nomske in socialne integracije
in zagotavlja neodvisno življe-
nje invalidnih oseb. V nadalje-
vanju spoznamo, da se predvi-
doma zmanjšajo prejemki iz
osnovnih invalidskih pravic
invalidnina, dodatek za pomoč
in postrežbo, ukinitev orto-
pedskega dodatka. Tako pri-
hranjena sredstva pa namera-
vajo uporabiti za financiranje
poklicne fehabilitacije.
Take ponujene rešitve so za
nas CIV nesprejemljive, saj je
naša povprečna starost 65 let
in za večino od nas te funkci-
onalne oblike pomoči ponujajo
prepozno. Takrat, ko smo po-
trebovali pomoč družbe za so-
cialno integracijo in zagotav-
ljanje neodvisnega življenja,
le-te nismo bili deležni. Z veli-
kim naporom smo si prvo za-
konsko varstvo »izborili« šele
leta 1969 in s postopnim do-
grajevanjem smo si od
1.1.1993 »priborili« izenačeno
varstvo z VVI.
Po enem letu pa vlada pri-
pravlja ponovno zmanjšanje
naših pravic. Na takšen pred-
log Zakona smo protestirali
pri ustreznih vladnih organih,
a očitno država poskuša pre-
valiti breme proračunskega
varčevanja na ramena najtež-
jih invalidov.
Sedaj, ko v Republiki Slove-
niji prvič urejamo samostojno
problematiko vojnih invaU-
dov, menimo, da je potrebno,
da se najprej širše razčleni od-
govornost za škodo v primeru
telesnih poškodb in poslabša-
nja zdravja. Dosedanji ozki
politični pogledi in nepozna-
vanje ali nerazumevanje prav-
ne iu"editve, so tudi prispevali
k zapostavljenosti CIV v reše-
vanju njihovih pravic.
Mednarodno pravo odklanja
stališča, da bi pravice krčili,
jemali, reducirali na raven si-
romaštva, zato je nesprejem-
ljivo, da se po predlogu Zako-
na o VVI prejemki bistveno
zmanjšujejo.
Nenazadnje pa bi radi opo-
zorili tudi na usmeritve spre-
jete v socialni politiki Vlade za
leto 1991, kjer je navedeno, da
je treba varstvo CIV končno in
dokončno rešiti na modernejši
evropski način, kar pa ned-
vomno ne pomeni manjšanje
že in dokončno doseženih
pravic.
Predsednik MD
CIV Celje,
JANKO CENCELJ
Proti petardam
Sem dekle, staro 24 let in
sem invalid. Pišem zato, ker se
bliža novo leto in je vedno več
metanja petard. Sem proti pe-
tardam, pa ne zato, ker sem
invalid, ampak zato, ker tisti,
ki mečejo petarde, ne spoštu-
jejo ter sploh ne pomislijo na
soljudi, ampak mislijo samo
na svoj užitek. Prepričana
sem, da nisem edina in da so še
ljudje, ki so proti petardam, pa
so telesno zdravi. So ljudje, ki
se prestrašijo poka petarde kot
so recimo starejši, ljudje s sla-
bim srcem, invalidi in tudi
mladi ljudje. Povsem razu-
mem, da se morajo ljudje po-
veseliti ter pozabavati, vendar
ne na račim soljudi. Razumela
bi, če bi naredili ognjemet.
Tam bi vsaj nekaj videli. Ne
vem pa, kakšen užitek imajo
ob pokanju petard, petarda
poči in je ni več. Če ljubijo
pokanje, naj gredo v Bosno in
Hercegovino, ali v kakšno dru-
go državo, kjer je vojna in bo-
do imeli še preveč pokanja.
Meni skoraj vsako novo leto
pokvarijo petarde in zato lepo
prosim tiste, ki jih mečejo, da
naj bodo uvidevni do soljudi in
tudi policijo prosim, da kaj
stori, ker se mi zdi, da največ-
krat samo obljublja, da bo
ukrepala. Če pa ljudje že mo-
rajo metati petarde, naj gredo
nekam na samoto, ker se je za-
radi petard zgodilo kar nekaj
nesreč in tudi tragedij.
NUŠA L,
Žalec
»Vsega je kriva
Ivanka...«
Prišla je na obisk in dejala:
»Ja, spet imaš svež šopek na
mizi!« »Da, rože imam zelo ra-
da. Če bi imela denarja le še za
štruco kruha, bi je kupila le
pol in skromen šopek.« »Potem
pa odpri cvetUčamo, jaz pa
vem za lokal...«
Po enem tednu - »Si pogle-
dala lokal?« »Ne - saj vendar
nisem cvetličarka.« »Česa pa
se bojiš?« »Gremo gledat!«
Pa smo šli in sklenili po-
godbo.
Tako se je pričelo pred pet-
najstimi leti; skromno, z malo
znanja in veliko optimizma.
Z veliko truda in veselja do
dela smo si ustvarili v Celju
ugled. Pridobili smo si veliko
kupcev, ki so radi prihajaU
k nam, ker so biU dobro po-
strežem.
Čas je tekel, Milka je odšla
v zasluženi pokoj, sam pa sem
z delom nadaljeval. Rad bi, da
bi tam, kjer smo si ustvarili
ugled, delal do odhoda v po-
koj, žal pa temu ni bilo tako.
Najemodajalki je vse preveč
dišal posel, ki se je odvijal
pred njenimi očmi in odločila
se je, da ga bo pridobila v svoje
roke.
Večkrat je poskusila, pa ni
šlo. Nazadnje se je odločila za
vlom. Vlomila je v naše po-
slovne prostore. Z izjavo, da
razpolaga s temi prostori, je
nato zavedla upravni organ
občine Celje, da je vnukinji iz-
dal obrtno dovoljenje za
opravljanje cvetličarske de-
javnosti v naših poslovnih
prostorih. Lokal še dolgo po-
tem ni označila s svojim ime-
nom. Bala se je, da bi ljudje
izvedeli resnico. Ob takšnih
dejanjih bi se tudi jaz sramo-
val svojega imena. Mi smo med
tem časom pridobili poslovne
prostore v neposredni bližini'
na drugi strani ceste. Gasilsko
društvo Gaberje je bilo ob tem
res humano in nam je prisko-
čilo na pomoč. Oddali so nam
v najem prostore, ki bi jih sicer
tudi sami rabili.
Vse bi lahko bilo v redu, če
ne bi bila prisotna tako močna
želja po okoriščanju. Še danes,
po skoraj dveh letih od kritič-
nih dogodkov, mi marsikdo
pove, da je še pred kratkim
kupil cvetje na napačni strani
Mariborske ceste.
Bilo pa je tudi mnogo lepih
trenutkov, še posebej nas je
veselilo, ko smo videli kupce,
kako odhajajo zadovoljni z na-
šo postrežbo in se spet in spet
vračajo.
Ideja, ki jo je posadila Ivan-
ka, je bogato obrodila.
Preživeli smo lepa in uspeš-
na leta in pognale so nove ko-
renine.
Ob slovesu bi se rad zahvalU
Ivanki - za podarjeno idejo,
vsem sodelavcem, ki so s svo-
jim marljivim delom doprine-
sli k slovesu naše cvetličarne,
vsem kupcem in poslovnim
prijateljem - za zvestobo in ko-
rektne odnose.
Vsem skupaj pa želim sreč-
no, zdravo in uspešno novo le-
to 1994.
ing. org. dela
MARJAN ZAGOŽEN
Celje
isiamizaclja
Slovenije
Pred našimi očmi se dogaja
pospešen proces načrtne isla-
mizacije Slovenije, ki ima
podporo v najvišjih segmentih
sedanje slovenske oblasti.
Hkrati pa na terenu nekatere
politične stranke (zlasti
ZLSD, Demokrati) pripravlja-
jo pogoje za to nezaslišano do-
gajanje.
ZLSD propagira predvsem
sociološko podprto integracijo
vseh beguncev v našo družbo
(podelitev državljanstva, de-
lovnih dovoljenj idr.). To je
predpogoj, da se okrepi že ta-
ko enormno število Nesloven-
cev pri nas in se jih perfidno
multikulturira.
Demokrati pa se zavzemajo
za uvedbo muslimanskih ver-
skih šol (srednjih in visokih
pri nas) t.i. medres. Pri tem
zahtevajo, da se ta zahteva
vnese kot podzakonsko dopol-
nilo v že sprejeti Zakon o viso-
kem šolstvu. Znano pa je tudi,
da temu nasprotuje dr. Pavle
Zgaga, sekretar za visoko šol-
stvo pri Ministrstvu za šolstvo
in šport, sicer pa član LDS.
Muslimani pa poleg tega že
udejanjajo svoje zahteve tako,
da se že pojavljajo neke pred-
videne lokacije za gradnjo ver-
skih objektov (džamij, mošej)
pri nas. Postopek je sledeč;
najprej odkupijo za drage de-
vize kakšne stare in neprimer-
ne objekte, ki so predvideni za
rušenje. Tako bodo lahko zah-
tevali kasneje od matičnih ob-
čin nadomestne lokacije za iz-
vedbo svojih namer. Tako se
dogaja to tudi v Celju (primer
Delavske 3, v Gaberjah). Tak-
tika je znana in že preverjena
na Jesenicah, v Velenju, v Ko-
čevju in še kje se bo to zgodilo.
Pri nas je sicer res z Ustavo
Pojasnilo
v Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Če je
mogoče, pripišite tudi tele-
fonsko številko, kamor vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Pismo ne sme presegati
45 tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
krajšaU tako, da ne bo pri-
zadet smisel sporočila.
Št. 52 - 30. december 1993
mM
določeno enakopravno raz-
merje med verskimi skupina-
mi, vendar pa je trenutno
islam izredno agresiven in ba-
zira predvsem na politični
koncepciji islamskega funda-
mentalizma. V praksi pa se to
izkaže kot džihad (sveta voj-
•na), katere valovi lahko pljus-
knejo tudi k nam iz ne tako
oddaljene Bosne.
Dejstvo je, da je pri nas še
zelo utrjena misel o nekakšni
intimni krivdi Slovenije za bo-
sensko tragedijo. To intimnost
izražajo tudi aktualni nosilci
slovenske oblasti (orožarska
afera je samo dokaz več), ven-
dar pa ta intimnost povsem
de-slovenizira Slovenijo in po-
sledice so že vidne tudi iz tuji-
ne (OZN lahko mimo obtoži
slovensko oblast, da je kršila
embargo na uvoz orožja v bal-
kanski kotel).
Tako gre to...
GREGOR URANIČ,
Vojnik
Vzgoja mladine
- dobra
Investicija
Kar se Janezek nauči, to Ja-
nezek zna! To se pravi, da so
za vzgojo otrok prvi poklicani
starši, nato vzgojiteljice v vrt-
cih, nato pa še učitelji in pro-
fesorji. To velja tudi za vzgojo
humanega odnosa do živali.
Mimo resnice, da vzgledi vle-
čejo, lahko tudi z lepo besedo
in opisovanjem dobrega rav-
nanja z živalmi pri otrocih
mnogo dosežemo. Otroci so že
po naravi ljubitelji živali, zato
radi poslušajo odrasle, ki jim
pripovedujejo zgodbe o živalih
vse od basni naprej. Zato me-
nim, da je nadvse nujno in tudi
skrajni čas, da bi pedagoški
kadri posvetili več časa vzgoji
otrok v ljubezni do živali.
V okviru Mladinske sekcije
ljubljanskega društva proti
mučenju živali je to idejo pri-
čela prva uresničevati Osnov-
na šola Dol pri Ljubljani, kar
dokazuje ne samo srčno pri-
padnost teh otrok do živali,
marveč tudi visoko pedagoško
strokovnost njihovih učiteljev.
Pobudnik te plemenite dejav-
nosti, učitelj gospod Jure Ma-
mssig, je sprejel mentorstvo
nad mladimi člani, ki se pove-
zujejo v krožek pod imenom
»Štiri tačke«. V sredo 20. okto-
bra 93 so me povabili na raz-
širjeni sestanek, kjer se je
v dvorani zbralo preko sto
mladih članov. V preddverju
šole imajo nameščene vzorno
urejene panoje, polne slik in
člankov o živalih.
»Štiri tačke« imajo med
drugim v načrtu tudi zbiranje
prispevkov za lačne živali, na-
biranje kostanja za ljubljanski
živalski vrt, izdelavo lojenih
pogačk za krmo zunanjih ptic
pozimi, izdelavo ptičjih krmil-
nic in še in še. Prečesali bodo
tudi svojo okolico in preverili,
če imajo psi čuvaji, ki so na
verigah, dovolj dolge verige in
pripravljeno zavetje (utico)
pred mrazom. Gospodarjem
teh psov pa bodo razdelili le-
take o pravihii oskrbi psa ču-
vaja. Poskrbeli bodo tudi za
najdene oz. zapuščene živali
ter se pred bližajočimi prazni-
ki odpovedali metanju petard,
ki vznemirjajo ne le ljudi, tem-
več plašijo tudi živaii.
V DPMŽ Ljubljana imajo že
v tisku lične članske izkaznice,
kar bo še tesneje obvezovalo
mlade člane k lepemu ravna-
nju z živalmi.
Osnovna šola Dol pri Ljub-
ljani naj bo za vzor tudi dru-
gim šolam po Sloveniji, to se
pravi, da bi vsaka šola zmogla
v okviru svoje izvenšplske de-
javnosti ustanoviti »Štiri tač-
ke«, (z enakim imenom!).
Ravnatelj OŠ Dol, gospod
Janez Hrome, dipl. psih., mi je
ponosno pokazal pravkar iz-
delan letni delovni načrt šole,
kjer so nanizane interesne de-
javnosti te šole in med njimi
tudi »Štiri tačke«, ki zajemajo
vzgojo pravilnega odnosa do
živali. V izvajanje tega progra-.
ma so vključene tudi tamkajš-
nje učiteljice, kar pomeni, da
je delo »Štirih tačk« v pravih
rokah.
Ministrstvo za šolstvo bi
kdaj pa kdaj lahko spregovori-
lo o gibanju za human odnos
do živali. Mar naj bo ta vzgoja
mladine prepuščena zgolj ti-
stim šolam, ki imajo že osveš-
čen pedagoški kader, priprav-
ljen mladim nevsiljivo pribli-
žati načela, da je odnos do ži-
vali zrcalo človeškega zna-
čaja?
LEA EVA MOLLER,
Ljubljana
Javno vprašanje
županu
že večkrat sem bral o zavla-
čevanju vračanja lastnine ra-
zlaščencev, v tem pismu vam
razkrinkam križev pot do moje
lastnine, ki mi je bila naciona-
lizirana 1960. leta. 8.12.1960
sem dobil odločbo s pravnim
učinkom z dne 26.12.58. Ne
bom opisoval odločbe št. 8178-
60, saj sem jo priložil z ostali-
mi dokumenti v pisarni g. Bu-
kovška leta 1992 in to že dm-
gič. Prvič sem vložil zahtevek
že leta 1991 spomladi, ko je
bila ustanovljena nova, prva
komisija za denacionalizacijo
v občini Celje.
Zahtevam javni odgovor,
zakaj se moja dokumentacija
zgublja v sami občini že dru-
gič, leta 1992 in 1993?
Ali so v Sloveniji komu pla-
čali nacionalizirano zemljišče
leta 1958 in 1960 kot trdijo
nekateri nestrokovni delavci
na občini? Leta 1980 je stala
takšna parcela 40 milj. din,
brez komunalne opreme, jaz
sem pa dobil od občine leta
1980 za hišo in parcelo oz. del
parcele 85 milj., po pritožbi pa
94 milj. - takratnih. Vse to ima-
te dokumentirano pri vas v ar-
hivu.
Želim točno informacijo, ali
je oseba v pisarni pooblaščena
za to dokumentacijo, da daje
negativne odgovore, oz. da me
pošilja v osebno tožbo po sko-
raj 3 letih vloženih dokumen-
tov o nacionalizaciji?
Zakaj me nikoli niso osebno
povabili na komisijo za dena-
cionalizacijo, pa bi razrešili
moj primer, tako pa mi je go-
spod Bukovšek od začetka iz-
javljal, po pregledu delne do-
kumentacije, da moram dobiti
plačano parcelo. Letos sem se
posvetoval z dvema pravniko-
ma, ki sta izjavila isto, ko pri-
dem pa drugič z zadnjim iz-
gubljenim dokumentom o dr-
žavljanstvu, pa izvem, da ne
bom dobil nič, ker sem podpi-
sal kupoprodajno pogodbo le-
ta 80 z RC-jem. Jasno sem
podpisal, saj mi je takratni di-
rektor RC izjavljal da me bodo
izselili v blok in si bo RC obdr-
žal 70 odstotkov od kupnine.
Če smo pravna država, pro-
sim, da mi jasno in glasno, pi-
smeno odgovorite, pa ne kar
na pamet. Prosim, preglejte še
zadnjič vso dokumentacijo od
prve pritožbe oz. vloge 1991!
Po pregledu vseh papirjev do
leta 1993 mi strokovno obra-
zložite, kot z odločbo leta
1960, da zemlja ni več moja.
To bi še rad zvedel, predno
se odločim za osebno tožbo.
M. G.,
Celje
Država naj ščiti
privatno lastnino
Mednarodno zdmženje last-
nikov nepremičnin - Union in-
temationale de la Propriete
Immobiliere (UIPI) je imelo
v začetku oktobra na Dvinaju
svoj 32. kongres. Na njem je
med drugim sprejelo tudi nu-
jen apel parlamentom in vla-
dam bivših komunističnih de-
žel. Objavljamo ga v skrajšani
obliki:
Privatno lastništvo stavb,
stanovanj in zemljišč pred-
stavlja odločilno osnovo svo-
bodnega socialnega gospodar-
skega in družbenega reda.
Tesno je povezano s človekovo
osebno svobodo. Desetletja je
to bilo zanikano (ni bilo priz-
nano) v nekdaj komunističnih
deželah. To je tudi razlog ka-
tastrofalne situacije v teh dr-
žavah.
Naloga demokratične drža-
ve je, da ščiti privatno last-
nino.
Mednarodno združenje UIPI
naslavlja torej na vlade in
skupščine nekdanjih komuni-
stičnih držav nujen poziv
(apel) za pravno kakor tudi
dejansko zagotovitev privat-
nega lastništva, kar ustreza
zahtevam Evropske konvenci-
je za človekove pravice s Pro-
tokolom I (zaščita lastnine) in
Konvenciji zdniženih na-
rodov.
Na tej osnovi mora v nekda-
njih komunističnih deželah
slediti reprivatizacija razlaš-
čenega premoženja. To pome-
ni, da ima vsled razlastitve
prizadeti državljan pravico do
zahtevka po vračilu svoje last-
nine. Vračilo v naravi odpade
le takrat, ko iz tehtnih razlo-
gov ali zaradi nujnih investi-
cij, ki jih pogojuje dobrobit
skupnosti (družbe) to ni mogo-
če. V takih izjemnih primerih
je treba razlaščencu priznati
pravično odškodnino. Name-
sto odškodnine v denarju mu
je na njegovo zahtevo odškod-
nino treba nadoknaditi v obli-
ki nadomestnega zemljišča.
Po dolgem obdobju zapo-
stavljanja pojma lastnine in po
razpadu komunistične druž-
bene ureditve, je sedaj končno
napočil čas, ko je treba lastni-
štvu - ne samo na Vzhodu tem-
več tudi na Zahodu - v enaki
meri priznati polno veljavo.
ZLRP Slovenije
Predsednik
FRANC IZGORŠEK
Kdo spodbuja
narodnostno
sovraštvo?
številni dušebrižniki želijo
Slovencem podtakniti kseno-
fobijo in sovraštvo do neslo-
vencev.
Namesto, da bi spodbujali
in razumeli narodni ponos in
skrb Slovencev za njihovo do-
movino, usmerjajo Slovence
v razmišljanje, ki je Sloven-
cem tuje.
Namesto, da bi razumeli go-
stoljubnost Slovencev, ki želi-
jo, da bi se tudi tujci v Slove-
niji počutili zaželjene ob vsem
spoštovanju vrednot sloven-
skega načina razmišljanja in
bivanja, podtikajo Slovencem
pojme, ki so bili in so Sloven-
cem tuji.
Zadnji vnebovpijoč primer
takšnega ravnanja je bil na-
stop predstavnice Združene li-
ste socialdemokratov ga. Žive
Vidmar v TV oddaji Televizije
Slovenija »Pro et kontra« dne,
14.12.1993.
Gospa Živa Vidmar je kar
dvakrat pred avditorijem sto-
tisočev Slovencev na neume-
sten in neodgovoren način go-
vorila o »bmšenju nožev in
klanju neslovencev«.
Slovenska desnica je zgro-
žena nad takšnim javnim na-
stopom predstavnice Združe-
ne liste socialdemokratov in se
pridružuje obsodbi slovenske
javnosti, istočasno pa poziva
pristojno javno tožilstvo, da
zoper gospo Živo Vidmar
sproži ustrezne kazenske po-
stopke.
Za Slovensko desnico,
tajnik, dipl. pravnik
DANUEL MALENŠEK
Pomagajmo
pticam
Visok sneg je zapadel še
pred koledarsko zimo. Ljudje
smo siti in na toplem. Kaj pa
uboge živali v naravi, ki si sa-
me ne morejo poiskati hrane
v snegu? Ogrožene so vse živa-
li, tudi ptice. Le malokdo se
sponmi nanje. Malo je tudi
ptičjih krmilnic. Starši naj
svoje otroke vzgajajo v huma-
nosti do ptic. Tudi učitelji naj
v šoli povedo otrokom o ko-
ristnosti in nujni skrbi zanje.
Ptice se v snegu najraje zadr-
žujejo v bližini človeških biva-
lišč, zato jim pomagajmo
s ptičjo hrano (ne s kruhom),
da bodo preživele zimo. Ptic je
vsako leto manj zaradi zaščit-
nih sredstev in raznih strupov,
zato varujmo te, ki so nam še
ostale. Naš trud bo bogato po-
plačan, ko nam bodo spomladi
veselo prepevale in pridno
uničevale škodljivce.
HILDA LOKOVŠEK;
Šmarje pri Jelšah
Javno pismo
predsedniku
Milanu Kučanu
Spoštovani gospod pred-
sednik!
Pred letom in pol (11. junija
1992) ste na razgovor sprejeli
predstavnike Združenja last-
nikov razlaščenega premože-
nja Slovenije. Kljub Vašim
ugotovitvam, da Zakona o de-
nacionalizaciji še ni mogoče
uresničevati v celoti, ker ta-
krat še niso bili sprejeti trije
ključni zakoni - Zakon o last-
ninskem preoblikovanju po-
djetij. Zakon o skladu kmetij-
skih zemljišč in gozdov ter Za-
kon o odškodninskem skladu
RS, ste bili nmenja, da bi ka-
zalo odpreti razpravo o tem,
katere so ovire za uresničeva-
nje določb Zakona o denaci-
onalizaciji in kako jih odpra-
viti.
Ker v letu in pol ni prišlo do
pobude o predlagani (obljub-
ljeni) razpravi o ovirah za
uresničevanje Zakona o dena-
cionalizaciji (danes bi celo
lahko rekh o načrtnem zavira-
nju ali blokadi!) z nobenim
najvišjih organov oblasti drža-
ve, nam gospod predsednik
dovolite, da Vam pojasnimo,
kje se zatika.
Združenje lastnikov razlaš-
čenega premoženja Slovenije,
ki zastopa interese skoraj
200.000 Slovencev, katerim je
bilo v preteklem komunistič-
nem obdobju premoženje na-
silno in protipravno odvzeto,
ugotavlja, da se v zvezi z vra-
čanjem tega premoženja ne
uresničuje načelo, da je Repu-
blika Slovenija pravna država
in da ne spoštujejo sprejete
obveznosti države Slovenije,
ki izhajajo iz članstva države
Slovenije v Organizaciji Zdru-
ženih narodov, Svetu Evrope
itd.
Lastniki razlaščenega pre-
moženja ugotavljamo, da je za
porazno stanje nevračanja
odvzetega premoženja kriva
država, ki ne kaže nobene zav-
zetosti za dosledno izvajanje
in nadziranje Zakona o dena-
cionalizaciji, pa tudi mnoge
občine, ki ne vodijo postopkov
dovolj ekspeditivno in dovolj
objektivno. Krivi so tudi zave-
zanci, ki razumejo zakon tako,
da jim zavlačevanje prinaša
materialne koristi, Vlada pa
ne stori ničesar, da bi zagoto-
vila pravilno tolmačenje zako-
na. Lastniki razlaščenega pre-
moženja opozarjamo na ne-
sprejemljiva določila nekate-
rih podzakonskih predpisov,
ki vsebujejo navodila za ceni-
tve odvzetega premoženja, ki
so nerealne in podcenjene gle-
de na vrednost premoženja ob
nacionalizaciji. Republika
Slovenija je ustanovila Slo-
venski odškodninski sklad, za
njegove obveznice pa ne daje
nobenega jamstva. To pomeni,
da ne namerava plačati od-
škodnine za tisti del nacionali-
ziranega premoženja, ki ne bo
moglo biti vrnjeno v naravi, da
bo pripeljala razlaščence v ne-
enak položaj in da nima resne-
ga namena vračati vsega naci-
onaliziranega premoženja.
Zelo nenavadno (in celo ža-
ljivo) je tudi, da so vrata pred-
sednika Vlade in predsednika
Državnega zbora za predstav-
nike Združenja lastnikov ra-
zlaščenega premoženja Slove-
nije še vedno zaprta.
Gospod predsednik, prosi-
mo vas, da kot »oče naroda«
javno zavzamete stališče do
denacionalizacije kot procesa,
ki ga je treba izvesti takoj in to
tako, kot predpisuje zakon.
S tem dejanjem boste končno
opozorili vse nespoštovalce
pravnega reda, da Republika
Slovenija JE pravno urejena
država, kjer se zakoni morajo
spoštovati in kjer je poštenje
kot moralno etična vrlina še
vedno znano in spoštovano.
Predsedstvo Združenja
lastnikov razlaščenega
premoženja Slovenije
Evropa v Celju
v novem letu vam želim
mnogo miru, sreče, zdravja in
delovnih uspehov. V veselje mi
bo če bo NT tudi v naprej tako
»dober« časopis v katerem je
res za vsakega nekaj. K pisa-
nju tega pisma sta me pripra-
vila dva čisto nasprotujoča
članka objavljena v NT, dne
16.12.93. Na sedmi strani
v Vroči temi opisujete odprtje
prvega peep showa v državi,
katerega lastnik je Posinek.
V redu, nič zato. Draga stvar,
za zelo radovedne tucS gotovo
zanimiva.
Na strani dvaindvajset v Pi-
smih bralcev pa je objavljeno
pismo Krivica bo rodila nasi-
lje, kjer opisuje g. Franc Jug iz
Grobelnega težavno življenje
delavcev štorske livarne, ki že
tri mesece niso dobili plače. Se
kdo zaveda, kako je takim lju-
dem, ki morajo razmišljati,
kako bodo kupili kruh in mle-
ko. Pa če pomislimo, koliko je
takih lju(U pri nas. Nekateri
imajo denarja, da ne vejo, kam
bi z njim, drugi pa stradajo.
Tega pisma gotovo ni prebral
g. Posinek, ker je preveč zapo-
slen s svojo dejavnostjo. Sicer
pa, sita vrana lačni ne verja-
me, kar velja tudi za precej
vodilnih v podjetjih, pa tudi za
poslance v skupščini. Nimajo
zaprtih oči in zamašenih ušes,
da tega ne bi videli in vedeli,
če bi hoteli.
Res je, Evropa je že v Celju,
tako ali drugače. Samo za ne-
katere je prav mačehovska.
LJUDMILA ROZMAN,
Laško
ZAHVALE,
POHVALE
Za humanost
Leto, ki je za nami, je bilo za
nas vse leto trdih preizkušenj
naši človečnosti, volji po razur
mevanju, spoštovanju drugač-
nosti, bilo pa je tudi predvsem
leto solidamosti. Pota usode in
življenjske okoliščine so k nam;
pripeljale ljudi, ki so jim naši
državljani ponudili roko po-
moči in odprli vrata svojih do-
mov, ob vsem tem pa niso po-
zabili tudi na vse dmge, ki jih
v naši državi pestijo stiske in
težave.
Kljub slabim ekonomskim
razmeram in nemalokrat celo
pomanjkanju so darovali kri,
denar, blago, prosti čas ter
svoje moči. Na tisoče litrov kr-
vi in drugih dobrin priča, da to
niso le prazne besede in kažejo
pravo duhovno, kultump in
moralno podobo našega naro-
da in človeka. Nobena beseda
zahvale ne more odtehtati vse-
ga, kar je bilo s strani posa-
meznikov, ustanov, podjetij in
institucij storjenega v prete-
klem letu.
Ob tem pa ne pozabimo tudi
na vse tiste, ki so nam iz za-
mejstva in tujine na kakršen-
koli način pomagali in nam
pomagajo še sedaj.
Zato se Rdeči križ Slovenije
zahvaljuje vsem, ki so nam
v preteklem letu pomagali
uresničevati idejo humanosti
ne glede na raso, spol ali vero,
ki so nam v luči solidamosti
pomagali in podpirali naša
prizadevanja za večjo socialno
vamost in blaginjo prebival-
cev Slovenije, predvsem pa
vsej slovenski javnosti brez
katere razumevanja in podpo-
re bi bilo vsakršno delo zaman
in še tako velika prizadevanja
le jalovo početje.
RK Slovenije
Hvaležni
diabetiki
Društvo za boj proti slad-
komi bolezni Celje se zahva-
ljuje zdravstvenemu osebju di-
abetične ambulante v Zdrav-
stvenem domu Celje, posebno
pa dr. Nuši Cede in medicinski
sestri Silvi Mikuš za marljivo
in potrpežljivo delo s pacienti.
Dolgoletnemu članu in di-
rektorju Eurodasa Zvonku
Perliču pa se zahvaljujemo za
finančno pomoč v letu 1993.
Prav tako se zahvaljujemo
za pomoč pri izvajanju pro-
grama društva Sekretariatom
za dmžbene dejavnosti občin
Žalec, Laško, Velenje, Sloven-
ske Konjice in Celje ter Nove-
mu tedniku in Radiu Celje.
Vsem skupaj želimo v letu
1994 mnogo sreče, zdravja in
delovnih uspehov!
Društvo za boj proti
sladkomi bolezni Celje
Št. 52 - 30. december 1993
24
Odprti,
pripravljeni,
nasmejani
To smo mi, Ratlio Ceiie
Začelo se je kot ponavadi
z daljšim aklimatizacijskim
obdobjem - po silvestrskem
krokanju in novoletnem po-
čivanju je bila na pisalnih
mizah suša: nobene zaloge
pri vestičkah, nobene pošte,
nobenih dogodkov in seveda
nol^ene ideje. Seveda tudi
nič eppeja, saj so podjetja
svoje proračune za reklame
o svojih božičnih in novolet-
nih popustih izčrpale.
Kot vsi dobri gospodarji
pa smo že prej morali poskr-
beti, da smo imeli nekaj pod
palcem, tako da nam do no-
vega navala reklam ni grozil
bankrot. Potem pa se je za-
čela pomlad, razvezale so se
tudi mošnje oglaševalcev in
vsi skupaj smo se začeli zbu-
jati iz zimskega spanca in
preganjati spomladansko
utrujenost.
Še prej pa nam je novinar-
jem uspelo nekaj nenavad-
nega, da smo se ločili, pa
vseeno ostali skupaj. 1. mar-
ca se je skupna novinarska
NT&RC redakcija ločila na
radijski in časopisni del. Pa
ne da bi se kaj posebej skre-
gali med seboj, pravzaprav
smo bili eni od redkih, ki
nam je uspelo dobro delati
za dva medija (vsaj po eko-
nomskih kazalcih), za kar
smo potrebovali dinozavrsko
energijo. In če so dinozavri
nekoč izvmirli, zakaj ne bi
tudi novinarji, če smo že pre-
živeli, izgubili vsaj malo
energije?
Pa se je pokazalo, da smo
»srečno ločeni« novinarsko
boljši, ekonomsko vsaj tako
uspešni, vsaj tako dobri pri-
jatelji kot doslej in celo ne-
kaj več časa imamo zase. Ta-
ko, da nam uspe pojesti tudi
kakšno kosilo, da na hitro ne
goltamo samo sendvičev, kot
je sicer običaj pri novinarjih.
Še posebej za slednje pa ima
veliko zaslug tudi naš zelo
pomembni tretji studio. Stu-
dio 3, ki zdaj prenovljen po-
nuja super usluge, zato je
vsaj tako obremenjen kot pr-
va dva studia.
In potem nam je našemu
bossu Mitji končno uspelo,
da se je povzpel na Boč. Ni
mu sicer uspelo v alpskem
slogu, saj je bilo v stenah vse
preveč pasti, zato je bilo po-
trebno nekaj vmesnih tabo-
rov pri Republiški upravi za
telekomunikacije, pri Od-
dajnikih in zvezah na RTV,
pri državnem ministrstvu za
promet in zveze itn. 26. mar-
ca smo proslavili uradni za-
četek poskusnega obratova-
nja novega oddajnika na Bo-
ču na frekvenci 95,1. Naše
veselje je poleg drugih viso-
kih gostov s slavnostnim go-
vorom počastil predsednik
celjske občinske vlade Jože
Zimšek.
Sašo in Nataša sta preiz-
kusila novi doseg naših ra-
dijskih valov in ugotovila, da
nas lahko ves čas poslušate,
tudi če boste šli nakupovat
v Gradec ali Čakovec, če bo-
ste obnavljali energijo
v zdravilišču v Radencih,
jedli domače klobase, zaseko
in pili dobro vino v Kapel-
skih goricah, če boste šli po
krofe na Trojane, da se nas
pa sliši še na Madžarsko vsaj
do Lentija, pa smo ugotovili
tudi na sindikalnem izletu.
Konec aprila nas je obi-
skal slovenski premier dr-
. Janez Drnovšek, ko smo
v studiu Radia Celje z njim
pripravili intervju, ki so ga
prenašale vse slovenske lo-
kalne in regionalne radijske
postaje. Slovenski premier je
»off record« izjavil, da je po
tehnični plati Celjan, saj
v njegovih dokvunentih piše,
da se je rodil v mestu ob Sa-
vinji. Prišel je brez Arturja,
zato si ni mogel kaj, da ga
Nada Kumer, ki je vodila po-
govor, ne bi vprašala, kaj
počne v njegovi odsotnosti.
»Pazi na hišo,« si ni dal zme-
sti slovenski premier.
Dočakali smo tudi poletne
kisle kumarice, da bi jih laž-
je preživeli smo se začeli
skrivati svojim poslušalcem,
ki so nas bolj ali manj uspeš-
no poiskali. Ob tem smo
predstavljali zanimive kraje
in ljudi ter morda komu po-
nudili dober namig za izlet
ali preprosto, da si preprosto
poišče nekaj miru v trenut-
kih slabe volje in stresov.
Stresi posebne vrste so se za
urednike začeli z dopusti, saj
je še tisto malo novinarske
delovne sile odhajalo na do-
puste, mlade sile pa šola
očitno tako zdela, da le še
redki obdržijo voljo in kon-
centracijo za anketiranje in
druga novinarska začetniška
dela.
Hermanu Celjskemu in
njegovi ekipi je vreme pov-
zročalo precej preglavic, ta-
ko da so predstave na Sta-
rem gradu velikokrat odpad-
le, naša Mateja pa je vseeno
uspela prehiteti vreme in
celjski grofje ji niso ušli
z mikrofona. Spet smo, že
drugič, na Dan državnosti
odprli naš Radio Celje. Po-
letje smo preživeli.
Jeseni smo spet malo pre-
metali shemo in Toneta Vra-
bla z valčki in polkami spo-
razumno prestavili v večerni
program. Rošada se je poka-
zala za uspešno, ljubitelji
domače glasbe so se v oddajo
začeli oglašati iz samih ro-
bov slišnosti našega radia.
Tone pa je naštel kar 33 kli-
cev, ko je v oddaji gostoval
Alfi Nipič s svojimi muzi-
kanti. Jesen je bila še pose-
bej naporna za športnike, saj
so se vrhvmska tekmovanja
kar vrstila, celjski šport pa je
imel pri tem zajeten delež.
Tudi naši reporterji, ki so
spremljali naše rokometaše,
nogometaše in hokejiste in
pripravljali neposredne pre-
nose iz Danske, Švedske,
Švice, Makedonije, Norve-
ške, Jesenic, Ljubljane itn.
Jesen pomeni vrhunec na-
šega delovanja, saj nas je ča-
kalo 9 napornih sejemskih
dni. Še posebej so od jutra do
večera garali Franček, Nada,
Nataša in Mateja. Muke jim
je nekoliko lajšal mini šank,
ki ga je prispevala Pivovarna
Laško in okusno slano peci-
vo. Drugi vrhvmec jeseni pa
je bil Festival radijskih po-
staj Slovenije na Ptuju, kjer
smo se radij ci spet dobro
odrezali, naš pedatni šef pa
je, kljub temu, da se letos ni
proglašal skupni zmagova-
lec, izračunal, da smo osvoji-
li tretje mesto, takoj za Go-
renjci.
Na začetku najbolj norega
meseca nas parki j i niso po-
jedli, pač pa nam je Miklavž
prinesel zaupanje za organi-
zacijo 5. festivala radijskih
postaj Slovenije prihodnje
leto v v Celju, hišni Božiček
pa obljubil, da se 1.1. začne
gradnja nove redakcije Ra-
dia Celje in dopolnjevanje
računalniške mreže.
In spet je vse po starem.
Reklame pridno naletavajo,
kot letos pridno naletava
sneg in zaenkrat še nočemo
misliti na to, da bo januarja
spet odjuga. Ali pa morda
ne, kdo ve. Radio Celje vse-
kakor bo, tudi drugo leto.
Kot je že 39 let.
Drugo leto torej praznuje-
mo. Prihajamo v najboljša
leta, zato še naprej in še bolj
vabljeni med nas.
ROBERT GORJANC
Foto: EDI MASNEC
EDO EINSPIELER
Dr. Janez Drnovšek: »Gospa Nada, saj menda niste žalostni, ker nisem pripeljal Arturja?i<
Mateja: »Zdaj se pa pazite, ko pride Alkotest!«
Nataša: »Zmagala sem, mikrofon je spet moj.«
Filozof Mičo in praktik Bojan: »Kaj ne, da ni boljših od naju?«
Tone: »Jim poveva, kaj je dobro volja?«
Št. 52 - 30. december 1993
251
Osebnost leta 1993
na Celjskem_
Dana Reichman, Ur. Aleš Demšar, Janko Turnšek, Josip
Šojal... — Koga botio poslušalci RaUla Celje Izbrali?
Potem ko smo v prejšnji šte-
vilki Novega tednika objavili
glasovnico za sodelovanje v iz-
biri Osebnosti leta na Celj-
skem, smo v uredništvo prejeli
že precej glasov. Zanimivo, je
da doslej še nihče ni glasoval
za politika iz občin celjske re-
gije. Če seveda odmislimo en
glas za predsednika države
Milana Kučana, ki pa v naši
akciji lahko nastopa le izven
konkurence.
Doslej ste na primer glaso-
vali za Janka Tumška, lastni-
ka podjetja Elektro Turnšek
za resno delo pri izvedbi ka-
belske televizije v Celju in
uspešno reševanje 3-letnih
problemov na tem področju,
za igralko Darjo Reichman, le-
tošnjo Severjevo nagrajenko,
dr. Aleša Demšarja, direktorja
Splošne bolnišnice Celje, ker
je sposoben ortoped, spoštuje
malega človeka in ne pozabi
na upokojence, duhovnika
Francija Trstenjaka, organiza-
torja akcij pomoči Karitas in
koncertov za invalidne osebe,
Josipa Šojata, ker je največ
naredil za prodor celjskega ro-
kometa v Evropo, Maksa Ši-
kovca iz Vitre d.o.o., ker je
v letu 1993 zaposlil več ljudi,
povečal obseg dela^ kupil blin-
dirani avtomobil, poskrbel za
ugled občine Celje, Ireno Vrč-
kovnik, Betko Šuhel itn.
Vaše glasove pričakujemo še
do jutri, petka do 15.30 ure.
Lahko nam jih sporočite pisno
(torej, takoj na dopisnico na-
pišite za koga glasujete in za-
kaj - brez obrazložitev glasovi
ne bodo veljavni) ali pa po te-
lefonu, na Radio Celje, v četr-
tek od lOh do 13h in v petek do
15.30 (nekaj sklopov kUcev
bomo sprejeli v živo), na šte-
vilko 441-510.
Po 16. uri bomo opravili žre-
banje in razdelili nekaj lepih
nagrad: denarno nagrado
v vrednosti 10 tisoč SIT, de-
narno nagrado v vrednosti
5 tisoč SIT, dve knjigi (skupaj)
Zvoneta Šeruge, novo Nevarne
poti in staro Drugačne zvezde,
2 CD plošči po izbiri, 2 vstop-
nici za ogled kinopredstave
v Celju, majice, kape, vžigalni-
ke in še vrsto drugih praktič-
nih nagrad.
Po žrebanju bomo pripravili
pogovor z Osebnostjo leta
1993 na Celjskem, v živo, če bo
dosegljiva, ali pa po telefonu,
če bo silvestrovala kje izven
Celja.
Lepši in
miadostni del
Radia Celje
Na tradicionalnem novolet-
nem sprejemu za zunanje so-
delavce Radia Celje je bilo ne-
kaj več časa, da se v uredni-
štvu pogovorimo z vsemi tisti-
mi, ki sicer niso vsak dan
v studiu Radia Celje, vendar
pa brez njih našega programa
sploh ne bi bilo. To so naši
napovedovalci in moderatorji,
glasbeni opremljevalci ter zbi-
ralci informacij za tečajnico,
dnevne zanimivosti in še mno-
ge druge rubrike na Radiu Ce-
lje. Gre predvsem za mlade so-
delavce, ki pa so že kar precej
časa sestavni del radijskega
kolektiva. Zaradi njih nam je
na Radiu Celje lepše in prijet-
neje. Stojijo z leve: Suzana
Rober, Jožica Skorja, Maja
Šumej, Primož Škerl, Aleš
Lednik in Peter Koštomaj.
Foto: EDI MASNEC
RADIJSKI SPORED
od 30.12. do 5. januarja
RADIO CELJE
četrtek, 30.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 6.00 Poročilo OKO Celje,
6.30 Poročilo OKO Maribor 6.45 Horosl<op, 7.00 Druga jutranja kronika
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa,
9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30
Mali O, 11.00 Glasbene novosti: Simona Weiss, 12.00 Novice, 13.00
Danes do IS'', 14.00 Jack pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.05 Alkotest satirikon, 17.00
Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00 Ročk blok (Aleš Uranjek),
19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche Welle, 19.30 Zaključek
sporeda.
Petek, 31.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
(RaS),6.00 Poročilo OKC Celje. 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled
tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam
danes, 9.00 Predstavitev silvestrskega programa, 10.00 Novice, 10.15
Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 Novice, 14.00 Jack Pot,
15.00 Šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS),
17.00 Kronika, osmrtnice, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 1.1.: 8.00 Začetek sporeda, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 12.00
Novice, 13.00 Danes do 13", 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00
Kronika, osmrtnice, 17.30 Vročih 20, 19.30 Večerni športno-zabavni
program, 24.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 2.1.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski
gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec),
13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Državno prvenstvo
v hokeju: Inntal Celje - Acroni Jesenice, PribI ob 21.00 Zaključek sporeda.
Ponedeljek, 3.1.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Za lepše
okolje, 10.30 Športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00
Danes do ^3^, 14.00 Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
Pika na i, 18.00 Podalpski pop, 19.00 Radijski dnevnik (prenos RaS),
19.25 Deutsche Welle, 19.30 Večerni program, 20.00 Domača glasba:
Vrliljak polk in valčkov (Tone VrabI), 22.00 Zaključek sporeda.
Torek, 4.1.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
(RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Časovni
stroj, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13^", 13.30 Teko
vabi k nakupu, 14.00 Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija
tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Zimzelene
melodije, 19.00 Radijski dnevnik (prenos RaS) 19.25 Deutsche VVelle,
19.30 Zaključek sporeda.
Sreda, 5.1.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
(RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 S knjiž-
nega trga, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13", 14.00
Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Pop loto, 19.00 Radijski dnevnik (RaS),
19.25 Deutsche VVelle, 20.00 Brane Rončel na RC, 21.00 Zaključek
sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 19.30 v torek, četrtek in petek, ob
ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure,
ob nedeljah pa od 8.00 do približno 18.00 ure, na UKV frekvencah
95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo.
\:.-/
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna LejičJVIateja
Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 29-431, Fax: 441-032
Studio: 441-310, 441-510
Novo leto - čas za inventuro
Koledar je pa res hecna za-
deva, kaj? Leta in leta smo si
želeli prost božič in sedaj, ko
ga imamo, ti pade direktno na
soboto. Dan slovenske držav-
nosti pa na nedeljo. Nič bolje
ni z novim letom...
Vseeno želim vsem lepo
praznovanje in čim bolj veselo
leto 1994! Ekipa oddaje Glas-
ba je življenje pa se bo trudila
tudi v prihodnjem letu, da vam
bo popestrila kakšno sobotno
minutko.
Naša oddaja bo na sporedu
točno prvega januarja in odlo-
čili smo se, da obeležimo nekaj
najpomembnejših dogodkov,
ki so se pojavili med letom. To
seveda ne pomeni, da bomo
imeli politični pregled, ampak
bo naša inventura glasbena.
S pomočjo pesmic iz Moped
showa se bomo dotaknili par-
lamenta, ki ga imamo menda
samo zato, da se nanj jezimo.
Ampak to lahko zdaj, za razli-
ko od prej, vsaj na glas po-
vemo.
Za našo samostojnost pa
pravi Tof takole: »Včasih smo
bili skregani s ta spodnjimi,
zdaj smo pa med sabo!« Zdi se
mi, da ima kar prav.
Skupščina je ob koncu leta
sprejela dolgo pričakovani za-
kon o lastninjenju. Saj veste,
kako je bilo zadnje čase s tem.
Če si ukradel kolo, si bil tat.
Če si ukradel denarnico, si bil
žepar. Če si ukradel tovarno, si
pa lastninil. Tudi takšni so bili
- žal - in so še - žal...
Ne pozabite! Smeh je naj-
boljši zdravnik! In če vam
zdravnik drugače ne predpiše,
poslušajte našo oddajo vsaj
enkrat na teden!
SIMONA HaO
Četrtek, 30. decembra, 11.05
Glasbene novosti: Simona Weiss
Tokratni gost bo slovenska popevkarska zvezda Simona
Weiss, ki se je po kratkem premoru znova uspešno vrnila na
glasbeno sceno. Simona Weiss bo predstavila nekaj svojih novih
skladb.
Četrtek, 30. decembra, 16.05
Aiifotest satirilcon
Novo leto je čas, ko se na mnoge stvari, ki so se nam zgodile
skozi leto, ozremo tudi z bolj vedre in smešne plati. Polna dobre
volje in humorja prvič na Radio Celje prihaja celjska zabavno-
humoristična skupina Alkotest. Komu bo pokazalo zeleno?
Petek, 31. decembra, 8.00
Silvestrsici program
Od zgodnjega dopoldneva pa vse do večera smo pripravili
zabaven, sproščan in dinamičen program: izbirali bomo oseb-
nost leta 1993 na Celjskem, poslušalci si bodo lahko zaželeli
svoje najljubše skladbe, pošiljali čestitke, ne bodo manjkale
silvestrske petkove štengce, po Celju bomo merili utrip pred
najbolj noro nočjo, sodelovali boste lahko v nagradnih igrah,
predvsem pa obljubljamo veliko domačih in tujih letošnjih
glasbenih uspešnic.
Nedelja, 2. januarja 17.00
Holcej: Inntai Ceije - Acroni Jesenice,
prenos
že drugi dan novega leta se bosta v srečanju državnega
prvenstva v ledeni dvorani v Mestnem parku pomerila drugo in
tretjeuvrščena ekipa na lestvici, ki sta v vse boljši formi. Jeseni-
čani so v zadnjem krogu prvič v letošnjem prvenstvu premagali
vodilno Olimpijo Hertz. Nedvomno bo to izredno napeto sreča-
nje, na katerem bo reporter Aleš Varoga.
Ponedeljek, 3. januarja, 10.30
Športno dopoldne: športni icviz
v prvem ponedeljkovem športnem dopoldnevu v novem letu
bo poleg drugih prispevkov na sporedu tudi športni kviz. Dva-
krat po dva tekmovalca se bosta pomerila v tem, kdo bo najhi-
treje odgovoril na zastavljeno vprašanje. Najboljši športni poz-
navalci bodo nagrajeni.
Ponedeljek, 3. januarja, 18.05
Podalpski pop
Za leto 1994 je glasbeno uredništvo Radia Celje pripravilo
novo oddajo Podalpski pop, v kateri bodo predstavljene uspeš-
nice v »novokomponiranem popu« glasbeni zvrsti, ki je nekako
med zabavno in narodno-zabavno glasbo in ki obe po priljublje-
nosti in prodaji plošč že skoraj prekaša. Poslušali boste lahko
uspešnice Don Juana, Zlatka Dobriča, Simone Weiss, skupine
Magnet itn. Oddajo bo vodila Betka Šuhel. Glasovalci bodo tako
kot v oddaji Pop loto v lestvici Podalpskih 5 lahko glasovali za
najljubšo skladbo in jo tako kot v Jack potu poslušali vsak dan
v tednu ob 16.00. \
40 let tUdI za naše nemšice iiolege
Deutscbe Welle slavi tako kot RaUlo Celje
Radio Deutsche VVelle, katerega slo-
vensko uredništvo v Kolnu že slabo
leto sodeluje z Radijem Celje s svojimi
informativnimi oddajami, letos praz-
nuje visok jubilej, 40-letnico delova-
nja. Tak jubilej bo Radio Celje prazno-
val prihodnje leto.
Sicer pa je Deutsche Welle radijska
postaja, ki svoj program s posebnimi,
v glavnem informativnimi oddajami,
preko satelita posreduje na vse celine
in kontinente, v približno 40 jezikih
sveta. Nemški program sicer oddaja 24
ur na dan. Poleg radia pa družbo De-
utsche Welle sestavlja tudi televizija.
Radio Celje je v okviru medsebojne-
ga sodelovanja, ki smo ga določili s po-
godbo, sprva posredoval svetovne
agencijske novice, ki jih pripravlja
dnevno-informativno uredništvo slo-
venskega programa, vsak dan od po-
nedeljka do petka ob 16.15, zdaj pa
posredujemo enega izmed aktualnih
komentarjev (ali pregled nemškega ti-
ska) iz te osrednje informativne od-
daje.
Za prihodnje leto slovenska redak-
cija radia Deutsche Welle ponuja ma-
gazinsko oddajo, ki bi zajemala vse
pomembnejše politične, gospodarske,
kulturne in znanstvene teme tedna.
Predvajali naj bi jo v petek zvečer ali
v soboto dopoldne. V tej magazinski
oddaji, kot obljubljajo v Kolnu, naj bi
bilo tudi veliko prikupne glasbe.
O tem predlogu bomo v uredništvu Ra-
dia Celje še razmislili, vsekakor pa na-
šim slovenskim kolegom v Nemčiji če-
stitamo ob pomembnem jubileju, r q
Št. 52 - 30. december 1993
26
Vecronia projekt z globino in vsebino
24. septembra letos so prvič
pokazali, kaj so naredili v za
njih kratkih petih mesecih.
Odziv povabljencev, popolno
navdušenje, brez predalčka-
nja, kam vse skupaj »vtakni-
ti«, brez kritike, ki je v doma-
čem mestu vedno najhujša.
Teden dni kasneje sem si
projekt Vecronia ogledal tudi
sam in takrat še pod vplivom
dogodka med drugim zapisal:
»Zlitje z glasbo, sceno, izvrst-
nimi svetlobnimi efekti in na-
menom je bilo popolno. Cool!«
Malo pred silvestrsko nočjo,
ko bomo lahko od 21.10 dalje
v Letečem cirkusu studia City
ob projektu Vecronia uživali,
če bomo gledali 1. program na-
cionalne televizije, sem se po-
govarjal z idejnim vodjem, or-
ganizatorjem, scenografom
Vecronie in bobnarjem skupi-
ne Veronica, vse v eni osebi,
Francom Podgorškom. O pro-
jektu Vecronia, o skupini Ve-
ronica in o vsem, kar je pove-.
zano s to enkratno predstavo
za oči in uho.
A kaj to, Vecronia, sploh je,
se sprašujete? »Projekt zdru-
žuje več elementov; elemente
glasbe, modne revije s posebno
koreografijo in svetlobno teh-
niko. Vse skupaj se odvija na
posebnem odru z več nivoji, da
je zadeva boljša za oči,« pravi
moj sogovornik, mene pa zani-
ma, kdo je starejši: glasbena
skupina Veronica, ki izvaja
elemente glasbe, ali projekt
Vecronia.
»Veronica je starejša kot
projekt. Skupaj smo od janu-
arja letos, ista zasedba. Ideja
za projekt je dozorela v moji
glavi šele, ko sem spoznal ki-
tarista Boštjana, čeprav se je
porodila že pred letom in pol.
Ime Veronica numerološko
prinaša srečo, to nam že doka-
zuje projekt Vecronia, kjer gre
le za premetanko imena naše
skupine,« izvem. Še sem rado-
veden. Zanima me, kako je Ve-
cronia pričela nastajati, kako
se ji je priključila številna in
dobra ekipa ljudi. »Pravza-
prav je bilo takrat, ko se je
pričel projekt graditi, prisot-
nih zelo, zelo veliko naključij.
Bilo je nekako spontano; kar
smo rabili, smo tudi dobili.
Jasno, nekaj smo jih zamenjali
v času nastajanja, osnovna de-
lovna ekipa ostaja še danes.
V pripravi imamo tudi že dru-
gi projekt, Vecronia II. Dobiti
moramo še žegen, ekipa je že
zbrana, stvar pa bo velika.«
Prav gotovo boste pri Vecronii
opazUi izvirno in dobro koreo-
grafijo, ki je delo mlade Urše
Goršič. »Prišla je kot mane-
kenka, vendar se je hitro izka-
zala s svojimi idejami za kore-
ografijo. Sedaj je zelo po-
membna v projektu. Čeprav je
mlada, je hitra in učinkovita,
razganja jo od idej. Danes je
prav gotovo nepogrešljiv člen.
Tako kot je glasba nepogrešlji-
va, je tudi ona. Dal sem ji le
izhodišče, to je povezala
v zgodbo s smislom. Zdaj ima
popolnoma proste roke, skrbi
za celotno manekensko eki-
po.« V televizijski verziji, ki jo
bomo videli v silvestrski noči,
je nekaj sprememb, če za izho-
dišče vzamemo prve izvedbe.
Oblačila tokrat ne pripadajo
več podjetju Nina, ampak Gla-
mour, ki v prvem delu pred-
stavlja oblačila, v drugem pa
nogavice. Kar bomo videli, se
imenuje »Uniform stil«, prila-
gojen trenutku, torej najdaljši
noči. Koreografija je zato ne-
koliko spremenjena. »Je neka-
ko bolj poetično nastrojena.
Dali smo ji delovni naslov Ve-
liki otroci, da so punce vedele,
o čem se pogovarjamo. Mane-
kenke ostajajo iste, vendar se
ekipa širi. V izbor pridejo le
najboljši, saj morajo obvladati
tudi del igre, imeti občutek. Tu
pač ne gre za klasično spreha-
janje po pisti.«
Še enkrat se vrneva h glasbi.
Zanima me, kako bi sami
opredelili svojo glasbo v sku-
pini Veronica. Jaz sem jo kot
nekaj na robu new agea, meša-
nico funka, jazza in nekaterih
za večino slovenskih glasbeni-
kov še kar nekaj časa tujih pri-
jemov. Strinjali so se, vendar
je Franc povedal: »Mi igramo
glasbo. Nikoli se ne ve, kaj bo-
mo delali, ne bomo pa se opre-
delili. Začeli smo tako, da smo
sledili komadom, ki jih je imel
Boštjan že narejene. Izbrali
smo posamezne teme; potem
pa, ali se >vklopiš< ali pa ne.
Sedaj J9 delamo tako, da dam
ritem, potem pa se improvizira
in pademo noter. Boštjan pa
skladb ne piše, ampak jih ri-
še.« Nisem ga vprašal, kako je
to mogoče, ampak, kako se je
izdelava skladb za projekt
končala. »Danes imamo
ogromno glasbe, nekaj smo je
porabili za ta projekt, nekaj jo
bomo za kakšen drugi. Med
sabo smo že razčistili, da ne
bomo delali glasbe zato, da bo
ljudem všeč, ampak tako, da
bomo zadovoljni mi. To je uži-
tek, ustvarjalno, nič ni ad acta.
Dokler ne zazveni, dodeluje-
mo, pilimo, delamo in impro-
viziramo. V začetku novega le-
ta bomo izdali tudi CD ploščo.
Na njej bo 18 ali 19 skladb, vse
bodo instrumentalne, kar je še
poseben izziv za nas. Najti
moramo le še producenta, vse
ostalo je pripravljeno.« Poleg
tega še niso izključili sodelo-
vanja s kakšno dobro pevko,
vendar šele potem, ko bo CD
narejen.
Še scena in svetlobni efekti
so ostali od elementov Vecro-
nie nepredstavljeni. Prav tako
nepogrešljiv del. Oder si je za-
mislil Franc Podgoršek, svet-
lobo pa med drugim dela tudi
laserski simulator, edini v Slo-
veniji. Kako pomemben del je
svetloba, veste šele, ko se zlije-
te s celoto Vecronie. Pri TV
izvedbi bomo tako priča edin-
stveni oddaji, s prvim mestom
po številu in količini svetlob-
nih efektov. Dodali bodo na-
mreč tudi 8 scanerjev, pol gib-
ljivih in pol statičnih. Projekt
Vecronia bo rdeča nit Leteče-
ga cirkusa Studia City, ki bo
oder porabila tudi za svojo
sceno.
Do povabila pa ni prišlo le
zaradi dobrega poznanstva
z urednikom Bojanom Krajn-
cem. Ta je o njih več slišal kot
videl, verjel pa je snemalcu
kanala A, ki je posnel zelo do-
ber prispevek za omenjeno te-
levizijo. Mogoče ste jih že opa-
zili v Nedeljskih 60, kjer je bil
projekt na kratko že predstav-
ljen, če ne, jih ne zamudite se-
daj. V prihodnje pa... »Kot že
rečeno, načrtov imamo veliko.
Problem pa so sponzorji. Pro-
jekt ni poceni. Počasi bi radi
vpeljali tudi predstavitev do-
brih stvaritev industrijskega
oblikovanja,« konča to temo
sogovornik. In čisto za konec
še moje mnenje: celjska skupi-
na Veronica in njihov celjski
projekt Vecronia bosta prav
gotovo kmalu znanca širokega
kroga zadovoljnih ljudi.
STANE ŠPEGEL
Duo Prestige
Dueti so dandanes dokaj
priljubljeni med izvajalci za-
bavne glasbe. Marsikateri po-
slušalec ali gledalec v dvorani
se čudi, kako lahko dva nasto-
pajoča zvenita kot cel orkester
ali rockerski bend.
Temu je botroval strahovit
razvoj klaviatur in računalni-
kov, ki v medsebojni povezavi
in ob spretnem glasbeniku
zmorejo neverjetno veliko
kombinacij zvokov, ritmov in
drugih elementov nove zabav-
ne glasbe. Pozitiven učinek
dveh se v primerjavi z več-
članskim ansamblom kaže tu-
di v pozitivni finančni delitve-
ni bilanci po nastopu. In ne
nazadnje, dva glasbenika se
težje spreta kot recimo štirje,
kar je dobro za stalnost zased-
be. Pri nas je namreč zelo po-
pularno razpadanje bendov in
»dajanje nog« posameznim
članom zaradi različnih neso-
glasij.
Do takšnega spoznanja sta
pred približno dvema letoma
prišla tudi vokalni solist Dar-
ko Fekete ter klaviaturist, ki-
tarist in studijski glasbenik
Željko Šegrec. Pred tem sta
oba igrala v različnih pop sku-
pinah, s katerimi kljub kako-
vosti nista uspela prodreti na
mesto, kamor sodita. Po pol-
letnem skupnem delu sta v sa-
mozaložbi izdala kaseto, pred-
vsem kot nekakšen mini glas-
beni preizkus, pred kratkim
pa je pri Helidonu izšla njuna
kompaktna plošča. Naslovila
sta jo po nosilni skladbi
»Zvezda mojih sanj«, ki ima
vse sestavine novega sloven-
skega hita. V njunih skladbah
sta omembe vredna predvsem
specifičen Darkov vokal in
Želj kova prodoma kitara, kaj-
ti kot studijski glasbenik jo
igra na poseben način, druga-
če od ostalih slovenskih kitari-
stov. -
Skladbo, na katero stavita,
bosta v kratkem predstavila
v TV oddaji Poglej in zadeni,
slišali jo bomo seveda na valo-
vih slovenskih radijskih postaj
in nenazadnje tudi v živo na
katerem od njunih nastopov.
Glasbenika večinoma nasto-
pata po diskotekah, saj je glas-
ba obarvana precej rockersko-
elektronsko in je za takšen
ambient najbolj primerna. Na
zalogi imata tudi nekoliko bolj
komercialen program za na-
stope v restavracijah in hote-
lih ali druge prireditve. Upaj-
mo, da se bo zvezdi njunih sanj
z njeno svetlobo uspelo prebiti
iz zgornje plasti izvajalcev pop
glasbe pri nas.
SLAVC L. KOVAČIČ
Št. 52 - 30. december 1993
27
MTV-jevo silvestrsko odda-
jo New Year's Eve bosta letos
vodila člana californijske za-
sedbe Red Hot Chili Peppers
(na sliki), Anthony Keidis in
Flea. Poleg že omenjene skupi-
ne bodo v oddaji nastopili še
Pearl Jam, Cypress Hill in The
Breeders, tik pred polnočjo pa
se bo, iz koncerta v New Tor-
ku, v oddajo vključila Janet
Jackson.
Z zadnjega albuma »Lethal
Injection« rapperja ICE CU-
BEA (na sliki) je pri založbi
Island izšel že tretji single
»Really Done«, ki ga na B-
strani spremlja do sedaj še ne-
objavljen komad »My Skin Is
My Sldn«.
Skupini M-PEPLE se je po
dveh    letošnjih    uspešnicah
»One Night In Heaven« in
»How Can I Love You More«
tik pred novim letom uspelo
na angleške in nekatere evrop-
ske lestvice povzpeti še s tret-
jo. Gre za predelavo devet let
starega hita »Don't Look Any
Further« Denisa Edvardsa.
Po precej uspešni prodaji
komilacijske plošče ELVISA
COSTELLA in njegovih
spremljevalcev The Attracti-
ons, so se ti, po nekaj letnem
premoru,' odločili posneti nov
album, ki bo nosil naslov
»Brutal Youth«, izšel pa naj bi
8. marca.
Naslovno temo za drugi del
filmske uspešnice o bizarni
družini Addamsovih je ob po-
moči treh deklet, Patre, Terri
in Monice, posnel SHABA
RANKS, najbolj znan pred-
stavnik letos zelo popularne
»ragga« glasbe.
Petčlanska ljubljanska za-
sedba Continent obstaja že šti-
ri leta, po prvi kaseti, ki je
izšla leta 1991 pri založbi
Mandarina, pa sedaj priprav-
lja drugo. Polovico posnetkov
so že posneli v studiih Metro in
26, kmalu po novem letu pa
naj bi album »Pred tvojimi
vrati« tudi dokončali in ga po-
nudili založbam. Na albumu
bosta ob avtorskih pesmih vo-
dje skupine Greogorja Reye
tudi dve priredbi; »I Want You
To Want Me« skupine Cheap
Trick iz leta 1979 in »If Looks
Could Kili« skupine Heart.
Pred dnevi se je na ti^ovin-
skih policah pojavila četrta
kaseta skupine ČUKI. Na novi
kaseti »Zanzibar« je osem no-
vih pesmi, od tega šest avtor-
skih in dve priredbi. Poleg
uspešnice »Črne oči« z letoš-
njih MMS, Jože Potrebuješ in
njegovi fantje stavijo še na na-
slovno in na skladbo »Ta
vlak«, za katero so že posneli
videospot. Prejšnjo, tretjo ka-
seto »Krokodilčki«, s katere so
Čuki »dali« kar štiri uspešnice,
so v letu dni, kar je na tržišču,
prodali več kot 20 tisoč izvo-
dov, skupna prodaja vseh nji-
hovih nosilcev zvoka pa je že
presegla število 35 tisoč.
POP DESIGN se duši
v prednovoletnih nastopih, al-
bum »Dreams« pa je, kot je
bilo napovedano, že izšel
v Španiji in Hong Kongu.
Nemška podružnica založbe
WEA napoveduje skorajšnji
izid tudi na, za Pop design naj-
pomenbnejšem trgu nemško
govorečega dela Evrope.
CALIFORNIA bo za novo-
letne praznike počivala, po
izidu kasete »Vdihni globoko«
pa ni. Posnela je že videospot
za skladbo »Nisem avtomat.
Režijo so prevzeli sami, nastal
pa je s produkcijo Kregar.
Festival pesmi za otroke
ZLATI SRČEK, ki se v zadnjih
letih seli po Sloveniji, bo pri-
hodnje leto v Portorožu. Prire-
ditev, ki ni tekmovalnega zna-
čaja, bo praznovala prvi večji
jubilej, saj bo to že deseti festi-
val, posnela pa ga bo tudi TV
Slovenija. Žirija organizatorja
Micom d.o.o., bo izmed na na-
tečaj prispelih del izbrala 12
pesmi za javno izvedbo, nasto-
pajoče pa bodo, kot že prejšnja
leta, spremljali najbolj znani
slovenski ansambli. Prireditev
bo 18. junija.
STANE ŠPEGEL
R^0T//RNICA
Nakladalka in
pol - zaenkrat
Piše Aleš Jošt
Potem je prišla zima in nič
kaj zimsko se ni obnašala, saj
je na božični večer lilo kot iz
škafa. Ni ga čez kamot so si
rekli eni ter večer prekinkali
ob televizorjih, kot vsak nava-
den dan, drugi pa so se z mare-
lami odpravili k polnočnicam.
Tudi metalci petard in raket
niso spali, imeli pa so gotovo
veliko problemov z vlago, zato
pa je bolj pokalo po vežah in
hodnikih ne ozirajoč se po
otrocih in bolnikih. Kramarija
po mestnih trgih je bila sra-
motno pusta in zbasana v ved-
no iste neokusne kolibe iz ka-
terih je na vsakem koraku
udarjala neka tujčevska muzi-
ka za male pare in jaki pro fit.
Naj gre v rit. V rit naj grejo
tudi vsi kulturni uradniki tega
mesta in čez, zakaj pa tako sa-
mi dobro vedo. Sem že besen!
In to ravno ob inventuri!
Ni vrag, da bi lahko bilo še
slabše, smo se svoje čase trapi-
li, pa danes tisoči brez služb in
dela ne mislijo več tako, naj to
gospoda kar lepo na znanje
vzame. Ni daleč čas, ko bodo
na dnevnem redu socialni ne-
miri na katere bo jasno odtuje-
na in mevžava oblast znala od-
govoriti le z represijo, se pravi
kaznimi in policijo. Kričači
bodo še vedno iz varne razda-
lje hujskali proti tujcem, ki so
tako že dežurni krivci za vse
tegobe, rajo pa ne bo težko
najhujskati, saj se nakopičena
energija mora nekje izživeti.
Še najbolj se znajdejo komol-
čarji, tat in birokrati, barabija
cveti za vsakim vogalom, vse
to pa je tako perfidno sloven-
sko zakrito, kot privoščljivost
sestradanim in zmozganim dr-
žavljanom Srbije ali Črne Go-
re če hočete. In tako kot pošte-
nja se tudi krivice ne da tehta-
ti zato je vedno bolj očitno, da
ima ta balkanski novec na
obeh straneh cifro in nima ve-
ze kako ga mečemo v zrak, ka-
ko ga ujamemo in obrnemo
- vedno isto. Kaj nam hočejo
dokazati politiki, pa je druga
pesem, vsak jo zna.
Vsi bi bili Slovenci, živeli
kot Nemci, oblačili se kot Ita-
lijani, žrli kot Amerikanci,
imeli stabilen tolar, samo da
bo kdo ostal brez službe ni
nihče pomislil. Lan smo b'li
krofov sit letos pa zeVa. Pa še
to, naj mi kmetje ne zamerijo,
ni poceni. Saj se spomnimo:
suša pozimi, suša poleti, na je-
sen pa kisli dež. Klobase so šle
na Bavarsko, iz Romunije pa
so prileteli plastični piščanci,
vso ostalo živo hrano pa po-
goltne en Milano. Pijanščina
se umika za zidove delavskih
spalnih naselij, kjer se morajo
zakonci brez zaposlitve prena-
šati cele dneve in noči, kar ma-
lokdo zdrži in otrokom ni po-
moči. V šoli je dolgčas in na
ulici je svobodneje, vedno si
kdo kaj novega zmisli. Biti pr-
vi, biti glavni, najboljši in naj-
močnejši, najdrznejši in najhi-
trejši -kot TV idoli in še bolj.
In tako si dežele na različnih
koncih sveta postajajo vedno
bolj podobne in jaz osebno vi-
dim razlog tudi v TV satelitih,
vi pa kakor hočete, gumb je
v vaših rokah.
Kar pa se muzike tiče, je še
celo leto dosti časa, ne mislim
še tako hitro prenehati, če me
seveda ne bodo prenehali dru-
gi. Objemite svojo deco in
srečno novo leto vam želim,
vsem po vrsti!
Pop loto
Pravilni vrstni red skladb
je napovedal Drago Želj, Po-
horska 4, Celje. Nagrada, ki
jo podarja sponzor oddaje
Pop loto, trgovina ORIS
MASH, je vredna 3000 SIT.
Za skladbe, ki jih je izbral
Stane Špegel, lahko glasuje-
te v sredo, 5. januarja 1994.
Kupone pošljite na dopisni-
cah na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje.
Št. 52 - 30. december 1993
28
Odhaja cirkus...
.. .iz našega sveta. Mogoče bo naslednje leto bolj mimo.
Mogoče bomo znali človeške vrednote (kolikor jih je naši
vrsti še ostalo) bolj ceniti, kot smo jih do sedaj.
Mogoče bodo kar naenkrat izginile vse bombe, kletvice,
sovražnost. Mogoče bo lahko kdo od naših vrstnikov rekel,
da živi v srečni družini. Morda bo v prihodnjem letu kdo
celo resnično srečen.
In če se nič od tega ne bo uresničilo, nam bodo sanje
najbrž kljub vsemu ostale tudi v prihodnjem letu.
Najhuje bo vsekakor takrat, ko bomo ljudje prišli tako
daleč, da niti sanjati ne bomo znali več. Ker ne bomo imeU
o čem...
Zato pravijo, da je sreča relativna. Ker je v veliki meri
odvisna od situacije. In od tega, v' kakšni obliki jo priča-
kuješ in kje vse jo znaš najti...
NINA M.
Leto 1993 se bo jutri nepre-
klicno zaustavilo in 1994.-ega
ne more zaustaviti nič več, da
se ne bi pričelo.
Natanko leto dni mineva,
odkar lahko berete Vrtiljak
s spremenjenim konceptom.
Glede na odziv, ki ga dobiva-
mo v uredništvo, je takšen
koncept teen-agerske strani
v Novem tedniku večini všeč.
Jasno pa je, da ne moremo
ustreči željam in potrebam
vseh. Zato kar naprej trobimo,
da pošljite predloge in ideje.
Kaj v Vrtiljaku pogrešate? Kaj
bi vrgli ven? Kaj bi spremeniU?
Ker so nam rekli, da živimo
v demokratični državi, se nič
ne bojte. Če nas boste skritizi-
rali, to še zdaleč ne pomeni, da
vaše pesmice naslednjič ne bo-
mo objavili. Nasprotno; vaša
mnenja in predloge bomo mor-
da celo upoštevali!!! Zato kar
pogunrmo!
In ker smo v vodnarjevi dobi
(ki naznanja spremembe), smo
se tudi v uredništvu odločili za
manjše spremembe, ki jih bo-
mo z novim letom uvedli na
vašo »Ringl špil« stran.
Nič pretresljivega ne bo, ne
bojte se! Le nekaj novosti. Ta-
ko bomo v prihodnji številki
pričeli objavljati Ringl-
dnevnik.
Kako in zakaj? V vsakem
Vrtiljaku bomo objavili dnev-
nik kakšnega teen-agerja.
Z namenom, da predstavimo
življenje mladih tudi tistim, ki
v nas resnično ne vidijo nič
drugega kot »zdrogirane brez-
delneže, ki špricajo šolo«. Da
pokažemo, kako se živi, tistim,
ki tega ne znajo, in da pokaže-
mo, kako ne znamo živeti ti-
stim, ki živijo bolje od nas. Če
se vam zdi, da mi to lahko sto-
rili tudi vi, ne odlašajte! Napi-
šite dnevnik in nam ga pošlji-
te. Predstavljajte si, da je to
va| prvi korak na poti k zvezd-
ništvu in slavi!
Do naslednje pomembnejše
novosti je privedlo dejstvo, da
dobivamo vedno več prispev-
kov mlajših osnovnošolcev.
Zato smo se odločili, da bomo
vsaj en Vrtiljak v dveh mese-
cih posvetih njim. Trudijo se
namreč in si ga zaslužijo!
Sicer pa ste v zadnjem času
zatajiU tudi srednješolci. Spite
zimsko spanje, kaj? Zaenkrat
naj vam bo, po novem letu pa
bi tudi vi lahko kaj poslali.
Velja?
NINA M.
V mesecu decembru ste po-
slali kar nekaj glasil. Pridni!
Vztrajno jih izdajajte še na-
prej, saj se kvaliteta (večine)
izboljušuje. To velja tudi za
Alo-Alo, glasilo učencev III.
osnovne šole iz Celja, ki so
v prvi letošnji številki glasila
med drugim predstavili tudi
slovenske ljudske običaje za
mesec december. Kar preberi-
te jih; morda vam bo znanje, ki
ga boste iz teksta pridobili,
prišlo še prav!
6. decembra:
MIKLAVŽ
Legenda pravi, da je nekoč
trem hčeram nekega siromaka
skozi okno vrgel tri kepe zlata
in jim tako priskrbel doto. Za-
to Miklavž še danes prinaša
otrokom v nastavljene sklede
darove: jabolka, čeprav ne zla-
ta, sodijo med obvezne darove
dobrosrčnega svetnika.
Sv. Miklavž je tudi zaščitnik
študentov, prav tako pa tudi
zavetnik brodarjev, splavarjev
in mornarjev.
24.dec. - 6. lan:
DVANAJST VOLČJIH
DNI
čas zime, mraza in teme,
čas, ko sonce izgublja svojo
moč, je tisti čas, ko so povsod
po naši deželi goreli kresovi,
da ne bi sonce umrlo, preden
bi se rodilo mlado sončno bo-
žanstvo. Ti dnevi so dobili ime
dvanajst volčjih dni. V času
zimskega kresa, v najdaljši no-
či leta, je umrlo staro sonce
Svarog in se rodilo mlado,
Svarožič, ki bo odrešilo zemljo
pred zimsko otrplostjo. Po-
ganski Svarožič je v krščanski
dobi postal Božič - mladi Bog.
25. decembra: BOŽIČ
v različnih pokrajinah naše
dežele so ljudje božič razUčno
praznovali. Na božični mizi je
moral biti predvsem božični
kruh, »poprtnik«. Na božični
večer naj v vsaki hiši gori vsaj
ena lučka - uči stara vera, ki
velja še danes. Velja pa tudi
prastaro izročilo, da se na sve-
ti večer zbere vsa družina in za
praznik vsakdo iz srca iztrga
nejevoljo in skrb. Božično dre-
vo in jaslice pomenita mlado,
zato pa toliko bolj živo šego.
Prve cerkvene jaslice so se po-
javile v 16. stoletju, v domove
pa so v naših krajih našle pot
v prejšnjem stoletju. Božično
drevesce je bilo ob začetku pr-
ve svetovne vojne v naših va-
seh še nepoznano. Ta še^a je
prišla k nam iz Nemškega, pri
nas pa smo poznali staro šego
- obešanje smrečice v bogkov
kot.
Na božično noč:
BOŽIČNI KOLEDNIKI
Hodili so od hiše do hiše.
Peli so božične kolednice, ki so
imele v davni dobi čarodejno
moč. Božični koledniki naj bi
bili na božično noč edini obi-
skovalci. Ljudje naj tedaj
ostanejo doma in preživijo
praznik v krogu družine, je za-
povedovalo staro izročilo. Na-
slednji dan je bil še en praznik
- Štefanovo. To je bil praznik,
ko je bilo treba poskrbeti za
živino.
2S. decembra:
TEPEŽNI DAN
Na ta dan so bili otroci že
zgodaj na nogah. Niso mogli
dočakati, kdaj bodo vzeU v ro-
ke leskove šibe in šli tepežkat
po vasi od hiše do hiše. Najprej
sta jo s šibo dobila oče in mati.
Če katera hiša otrokom na ta
dan ne bi odprla vrat, v pri-
hodnjem letu ne bi imela sreče.
Med tepežkanjem so peh: »Re-
šite se, rešite se, zdravi, veseli,
dolgi, debeli, da bi dosegli sivo
brado in dočakali leto mla-
do!«. V zahvalo so odrasli
otrokom dajali v malhe orehe,
potice in tudi desetice. Otroci
so tepli odrasle zato, da bi bih
vse leto srečni, dekleta zato,
da bi dobile ženina, živino za-
to, da bi bila zdrava, in drevje
zato, da bi bogato obrodilo.
31. decembra:
SILVESTROVO
Na silvestrovo zvečer je dru-
žina pojedla drugi del obred-
nega kruha - poprtnika, ki ga
je gospodinja spekla dan pred
božičem in ga okrasila s cvet-
jem, suhim sadjem in figurica-
mi iz testa. Kos tega kruha je
dobil vsak član družine prvič
na božični večer, drugič na sil-
vestrovo in tretjič na večer
pred Svetimi tremi kralji.
Januar: NOVOLETNI
KOLEDNIKI
Koledovanje je zašlo tudi
v naše kraje (od starih Rimlja-
nov) in je bilo dolga stoletja
ena najbolj razširjenih šeg na
Slovenskem. Fantje so z godci
hodili od hiše do hiše in peli
pesmi kolednice, ki so imele
podobno vsebino: pozdrav,
prošnjo za dobro letino in
prošnjo za darove. Da sreča ne
bi zbežala od hiše, je bilo ko-
ledniško pesem vedno treba
poslušati do konca.
Pripravilo
UREDNIŠTVO ALO-ALO
Ni nas bilo!
Si predstavljate? A si lahko
zamislite? A ste že kdaj o čem
takšnem sploh sanjali?
Po petkovi (jasno, da pre-
krokani) noči se nekako (celo
pravočasno) privlečeš na Ra-
dio. Pripravljen si na vse. Pri-
pravljen na to, da se boš spri
z Neno, da boš sedel na Simo-
nova očala, da bo Tina brez
glasu... Skratka, misliš, da te
ne more nič presenetiti. In kaj
od m-ednika izveš potem? Da
Teen-val odpade! Petnajst mi-
nut pred oddajo!
Hja, »desi se i boljima«, bi
lahko kdo rekel. In radio je
medij trenutka. In da je božič
letos v soboto, smo tudi vedeli
že pred enim letom...
Ampak, vseeno. Argumenti
so ena proti ena, in mi, uboga,
neperspektivna, zapita in
zdrogtrana generacija, molči-
mo. Ker nas nihče nič ne
vpraša.
Še vedno pa je sreča na naši
strani. Konec leta 1993 smo
(bolj ah manj) vsi dočakali ži-
vi. Tudi to je svojevrstna
zmaga!
In, da smo si kar takoj na
jasnem: v soboto se ne slišimo.
Prvi januar je dan, ko dedek
Mraz počiva, zato bomo poči-
vali z njim.
Se pa slišimo prihodnjo so-
boto, ko bo na sporedu (berite
m pišite!) STOTA ODDAJA
TEEN-VALA.
Na poslušanje osmega janu-
arja torej, ko obetamo resnič-
no velik žur za vaše duše in
ušesa.
Bodite z nami (tudi, če nas
ni); ne bo vam žal!
NINA M.
Paul lVIcCartney
Ebonv And lvory
Ebony and ivory
Live together in perfect haimony
Side by side on my piano keyboard
Oh Loard, why don't we?
We ali know
That people are the same wherever you go
There is good and bad in everyone
We learn to live, we learn to give each other
What we need to survive
Together alive
Ebony and ivory
Live together in perfect harmony
Side by side on my piano keyboard
Oh Lord, why don't we?
Ebony, ivory, living in perfect harmony
Ebony, ivory
We ali know
That people are the same vvherever you go
Thre is good and bad in anyone
We learn to live, when we learn to give each other
What we need to survive
Together alive
Ebony and ivory
Live together in perfect harmony
Side by side on my piano keybc3rd
Oh Lord, why don 't we?
Side by side on my piano keyboard
Oh Lord, why don 't we?
Ebony, ivory, living in perfect harmony...
Novo leto je tukaj in petarde
že nekaj časa pokajo. Seveda
je za otroke pokanje petard
zanimivo. Nihče od njih pa ne
pomisli, kakšne bi lahko bile
posledice. Učenci naše šole so
povedali, kaj menijo o pe-
tardah.
- Petarde so zelo nevarne. Ne-
kateri otroci so ostali celo brez
prstov. Svetujem, da se petard
izogibate.
Filip Culjaj, 5.b
- Zdiio se mi kot streljanje gra-
nat. Mislim, da jih otroci ne bi
smeli uporabljati.
Maša Kolenc, 5. b
- Če bi tu in tam počila kakšna
petarda, bi mi bilo kar všeč,
saj napravijo praznično
vzdušje. Vem pa, da so petarde
lahko zelo nevarne.
Tamara Poteko, 6. b
Anketo je izvedla
LEJLA MAHMUTOVIČ, 7.B
OŠ FRANA ROŠA, CELJE
Varujte se ogroženih
ljudi in ljudi, ki mislijo,
da so ogroženi. Čutijo
potrebo, da se varujejo
in branijo, zato radi po-
gosto in zahrbtno napa-
dejo.
(Ivo Andrič)
Če mi je usojeno, bom
padel in se razbil.
Osnovna šola
Primoža Trubarja
Laško
razpisuje prosta dela in
naloge
učitelja razrednega
poulca
za določen čas (nadomešča-
nje delavke na bolniškem do-
pustu).
Pisne prijave z dokazili pošlji-
te do 7. 1. 1994.
Začetek dela - takoj
VIZ OSNOVNA ŠOLA
MARIJE BROZ
BISTRICA OB SOTLI
razpisuje prosti delovni
mesti:
- učitelja glasbene
vzgoje
- učitelja razrednega
pouka
Nastop dela takoj.
Delovni razmerji bomo skle-
nili za določen čas s polnim
delovnim časom.
Prijave bomo sprejemali
8 dni po objavi razpisa.
O izbiri bomo kandidate pis-
no obvestili v 3 dneh po kon-
čanem roku za prijavo.
Št. 52 - 30. december 1993
29
Dr. Janez Cvim in prof. Tone Šepetavc
13
Seveda pa Šoštanj ska narodna straža ni
bila edina, ki je v nemirnih letih revolucije
požrtvovalno sodelovala pri družbeni mo-
dernizaciji. Tudi celjski gardisti na čelu
s slovitim Vinkom Gurnikom, celjskim po-
štarjem, deželnim poslancem in amater-
skim slikarjem, so se več kot aktivno vklju-
čili v revolucionarne aktivnosti, ki jih je
podrobno popisal neznani celjski gardist
v celjskem nemškem listu Deutsche Wacht.
Po slovesni blagoslovitvi svoje zastave so
celjski gardisti skoraj vsak dan vadili ko-
rak v skupini in paradirali po mestu ter se
pripravljali na morebitne vojaške akcije.
Po napornih vajah so redno počivali v celj-
skem hotelu Krona in izražali svojo pri-
pravljenost za poseg proti prekucuhom. Ko
se je po Celju raznesla novica, da se mestu
bližajo Hrvatje, ki so pobegnili z italijanske
fronte, je pogum gardistov v hipu splahnel.
Gumik, ki je poskušal organizirati obram-
bo pred vsiljivci, se je zaman trudil, da bi
sestavil četico mož. Nekateri se »smotre«
enostavno niso udeležili, drugi so imeli ne-
odložljive opravke, tretji so se izgovarjali
na hude žene, ob Gumiku je kmalu ostalo le
še nekaj bolj korajžnih, ki pa jim na srečo
ni bilo treba v akcijo, saj Hrvatov ni bilo od
nikoder. _
Če se je ob novici o divjih Hrvatih, ki da
ljudem režejo glave s pomirljivimi beseda-
mi: »Ne bojaj se brate«, celjska narodna
garda prepolovila, je bila udeležba na izle-
tu gardistov v sosednji Šentjur stoodstotna.
Pohod do Šentjurja in nazaj je bil najbolj
uspela akcija celjske narodne straže. Seve-
da pa je bil uspešen le prvi del poti. Do
Šentjurja se je izbrana četica vrlih celjskih
meščanov disciplinirano pomikala v forsi-
ranem koraku, v Šentjurju pa so se zadeve
začele odvijati drugače. Šentjurski tržani
so bili tako počaščeni nad visokim obi-
skom, da so Celjanom pripravili veličasten
sprejem. Ta sprejem v šentjurskih gostilnah
pa je seveda trajal celo noč. Proti jutru se je
razpolovljena četica celjskih jimakov od-
pravila peš proti domu in tudi obcestni
jarki med Šentjurjem in Celjem so bili polni
pogumnih gardistov.
I Revolucija je bila torej res naporna in
komaj, da je po zmagi nad puntarskimi
Madžari in Italijani začel v stari čmo-žolti
monarhiji pihati drug veter. Sredi leta 1851
so bile ukinjene narodne garde in je bila
odpravljena za uradništvo prisega na usta-
vo. Neposredno po državnem udaru princa
Napoleona v Franciji je bila 31. decembra
1851 s silvestrskim patentom ukinjena ok-
troirana ustava. Nastopilo je obdobje Bac-
hovih huzarjev, obdobje novega absolutiz-
ma, v katerem so imeli glavno besedo biro-
kracija, vojska in cerkev.
In seveda policija, ki je morala budno
spremljati politično razpoloženje.ljudstva.
Spomin na komaj pridobljene pa zopet iz-
gubljene pravice in svobodoljubne ustano-
ve se namreč ni dal kar takoj zabrisati.
Zato je imela v petdesetih letih prejšnjega
stoletja policija veliko dela. Posebej se je
morala brigati »za sumljiva shajališča, bo-
disi na javnih krajih bodisi v zasebnih hi-
šah ter za hujskajoče nastope in razdražlji-
ve izjave«. Množica »sikofantov« se je raz-
pršila med ljudi in si skrbno beležila, kakš-
no je politično razpoloženje ljudstva. Poli-
tično delovanje je bilo popolnoma onemo-
gočeno, tako da je leta 1851 Matija Majar
v pismu Muršcu upravičeno zapisal: »S po-
litiko sedaj nič ni začeti — samo pozorovati
moramo, kaj se godi - i skerbno se literarne-
ga dela poprijeti. To je sedaj naša poli-
tika ...«
Vendar pa nam tajna policijska poročila
govore, da je tudi v petdesetih letih pogosto
prihajalo do javnih protidržavnih nasto-
pov. Ob siceršnji previdnosti so ljudem naj-
večkrat popustile zavore prav v pijanem
stanju; nezadovoljstvo s samovlado in poli-
tično represijo je pod vplivom maliganov
izbruhnilo na dan v vsej svoji iskrenosti.
Takšen spodrsljaj se je pripetil tudi tajniku
kranjske trgovske zbornice in uradniku
ljubljanskega uradnega lista Vinku Fereri-
ju klunu, ki je imel poleti 1851 v neki
gostilni na Dolskem politične nagovore,
v katerih je ostro kritiziral vlado in njene
odredbe, pel revolucionarne pesmi in v vi-
njenosti zatrjeval: »In vino veritas«. Tudi
v gostilni župana Zurca v Trebjem se je
poleti 1853 precej govorilo zoper vlado in
cesarja Franca Jožefa, ki je prav tedaj okre-
val po atentatu. Mnogi so obžalovali, da
morilec ni bolje zadel cesarja, »da bi takoj
poginil«. Enakega nmenja je bil ljubljanski
vinski in žitni trgovec Miha Šušteršič, ki je
- kot je poročal ovaduh - v svojem skladišču
na Poljanah izjavil, češ da je škoda, ker ni
morilec »hudiča« popolnoma zaklal.
Seveda pa nezadovoljstvo z absolutistič-
no politiko ni bilo doma samo na Kranj-
skem. Na Štajerskem so bili protivladni
izpadi še veliko pogostejši in še veliko bolj
povezani z alkoholom. Po poročilu policij-
skega agenta iz leta 1853, naj bi imela drža-
va na Štajerskem največ svobodomiselnih
sovražnikov v Mariboru, saj tako nesram-
nega govorjenja zoper posvetno in duhovno
gosposko, kakor ga je slišal v gostilnah
Koss in Spallek, na Kolodvoru, v hotelu
Mestu Dimaj in v Tappainerjevi pivnici,
ubogi špicelj ni slišal v nobenem drugem
spodnještajerskem mestu in trgu.
Vendar pa so lahko policijski ovaduhi
oblastem včasih tudi poročali, da se ljud-
stvo strinja s politiko vlade. Mariborski
okrožni glavar je v letih 1853-1856 poročal
namestništvu v Gradec, da se prebivalstvo
popolnoma strinja z zunanjo politiko Av-
strije med krimsko vojno. Podobno je bilo
tudi leta 1859, ko se je monarhija zapletla
v vojno s Piemontom-Sardinijo in Francijo.
V gostilniškem politiziranju je prevladoval
močan občutek patriotizma, želja, da bi
dobro naklestili »makaronarje«. Suklje se
spominja enega izmed takšnih razgovorov
v gostilni pri Miklavovem Franclju na
Glincah, kamor je ob nedeljah — po spreho-
du ob Gradaščici - zahajal s svojim očetom.
V trenutku, ko se je omizje živahno pogo-
varjalo o vojaških operacijah na italijan-
skem bojišču, je prišel magistratni svetnik
Guttmann z novico, da je avstrijska vojska
pri Magenti premagala Francoze in ujela
30.000 vojakov. »Vse pokonci in da se veli-
ka zmaga proslavi po starem kranjskem
običaju: >Francelj, daj vino na mizo!< Ali
veselje ni trajalo dolgo. Še niso bili izčrpani
bokali, ki jih je Francelj pridno nosil na
mizo, kar pride nova štafeta z žalostno no-
vico, da prvi telegram ni govoril istine, da
niso Avstrijci zmagali pri Magenti, temveč
da so bili poraženi. Bokali so se pa vseeno
praznili, ne vem, ali so gospodje dalje pili,
da potolažijo svojo patrijotično razburje-
nost ali pa radi žeje, prirojene našemu ple-
menu!«
»Žeja, prirojena našemu plemenu«, je to-
rej tudi v času neoabsolutizma, ko je bil
žandar edina oseba, ki je lahko na cesti
pokazala svojo samozavest, naredila precej
preglavic oblastem. V treznem stanju se je
redko kdo spozabil in na javnem mestu
kritiziral vlado ali mladega Franca Jožefa,
ki — mimogrede — na začetku svojega vlada-
nja med prebivalstvom še zdaleč ni bil tako
priljubljen kot ob koncu stoletja. (Nov ka-
zenski zakonik iz leta 1852 je zato izredno
zaostril kazni za razžalitev njegovega veli-
čanstva). Ko pa je sladko vince razvezalo
jezike, je zatajevano nezadovoljstvo privre-
lo na dan s podvojeno močjo, tako da so
imeli policijski ovaduhi po slovenskih go-
stilnah vedno veliko dela.
»Stara mama bo vedno
prisotna s svojimi nazori«
Piše: Mojca Belak
18. oktobra 1993 je končno
izšla knjiga spominov bivše
britanske premierke Margaret
Thatcher Leta na Downing
Streetu, v kateri avtorica opi-
suje enajst let, ki jih je prebila
na čelu britanske države.
Z izidom težko pričakovanih
spominov se je končalo obdob-
je skrbi založnikov, da bi kdo
že vnaprej na črno objavil naj-
zanimivejše odlomke in v po-
družnicah ene izmed najpopu-
larnejših britanskih knjigam
W.H.Smith so že ves teden
prej viseli plakati z napisom
»V ponedeljek bomo začeli po-
slovati prej kot običajno, ker
bodo izšli spomini Lady
Thatcher«.
Knjiga - Železni Lady naj bi
prinesla tri milijone in pol
funtov - je angleško govorečim
ali vsaj beročim prebivalcem
Zemlje na voljo v treh izdajah:
v trdi vezavi - zanjo je treba
odšteti 25 fimtov, trdo vezana
v usnje - za 100 funtov, in trdo
vezana v usnje z avtoričinim
podpisom - za to bodo morali
izbrani navdušenci (kolikor
jih je v Britaniji sploh še osta-
lo) odšteti 250 funtov. V enaj-
stih letih vladanja se je Thatc-
herjevi nabralo toliko spomi-
nov, da jih je izlila na kar 900
strani, knjiga sama pa je tudi
sicer težka - v eni izmed ne
preveč prijaznih ocen so zapi-
sali, da bi lahko povzročila
precej škode samo s tem, da bi
jo kam (v koga) vrgli.
Bolj kot oblika je seveda po-
membna vsebina Let na Dow-
ning Streetu - bivša britanska
premierka je v njih brez dlake
na jeziku. V knjigi opisuje, ka-
ko so jo »izdali« bivši prijatelji
in zavezniki in omenja njihove
»nepoštene« besede, uporab-
ljene pred svojim padcem no-
vembra 1990. Pravi, da jo je
»bolelo srce«, ko so k njej ho-
dili nmogi kolegi v vladi in ji
govorili, kako bo izgubila dru-
gi krog glasovanja o strankar-
skem vodstvu.
Izdajo spominov je sprem-
ljalo nešteto intervjujev z av-
torico, ki se je nedvomno
z največjim veseljem vrnila
v središče britanske pozorno-
sti. V enem izmed intervjujev
je poskusila upravičiti ostre,
po knjigi radodamo posejane
kritike, ki letijo na nekatere
njene nekdanje kolege: »Zdelo
se mi je absolutno bistvenega
pomena, da podam resnično in
vemo poročilo o tem, kar se je
zgodilo in kako sem to občuti-
la sama ter o težavah, ki so
sledile. Pri pisanju spominov
res ni mogoče povsem zanikati
človekove narave, ker so del
tega kar me je napravilo tako
trdno, kadar sem morala biti
trdna, del tega, kar mi je omo-
gočilo, da odločno nadaljujem
svojo ix>t kljub kritikam, ta-
krat ko mislim, da delam
prav«.
Bivša premierka je v spomi-
nih tudi izkoristila priložnost
za natančen oris svojega odno-
sa do naslednika Johna Major-
ja. Opisala ga je kot človeka,
»ki ga intelektualno nosi s to-
kom«, čeprav je tudi rekla, da
bo dober premier. Ali to še
vedno misli, jo je vprašal znani
televizijski novinar David
Frost: »Mislim, da je Major iz-
peljal svoje dolžnosti. Vsak
ministrski predsednik to poč-
ne na svoj način in v svojem
lastnem stilu. Kar se pa tiče
>velikega ministrskega pred-
sednika< - dajte mu še malo več
časa«.
Nekateri izmed njenih biv-
ših kolegov so vrnili udarec in
pisanje v Letih na Downing
Streetu opisali kot »nedržav-
niško« ter namignili, da je
Thatcherjeva s spomini naj-
bolj škodila sama sebi. Še ena
tarča njene jeze, bivši finančni
minister Lord Lawson je izja-
vil, da se Thatcherjeva tudi
zdaj, tri leta kasneje, ne more
sprijazniti s svojim padcem.
Pred ostrim jezikom Železne
Margaret niso bili vami niti
tuji politiki, ki jih je imela pri-
ložnost spoznavati in prouče-
vati v enajstih letih poveljeva-
nja na čelu Britanije. Ko
v spominih omenja bojazni za-
radi vedno močnejše Nemčije,
označuje kanclerja Kohla kot
politika »z jasnim nadihom
nemškega provincialnega
funkcionarja«. Francoski
predsednik Mitterrand jo je
odnesel še slabše, saj je dele-
žen očitkov, da je »nagnjen
k shizofreniji«, ko ne eni strani
javno sprejema nemško zdm-
žitev, zasebno pa ga preganja-
jo strahovi o njenih posledi-
cah, medtem ko naj bi bilo nje-
govo prizadevanje za bolj po-
vezano Evropo po mnenju La-
dy Thatcher »napačna odloči-
tev za Francijo«.
Nekdaj mogočna Margaret
pa v svoji knjigi tu in tam tudi
hvali — na primer bivšega ame-
riškega predsednika Ronalda
Reagana, kateremu pripisuje
»toplino, šarm in popolno po-
manjkanje afektiranosti«, ter
Georgea Busha, »enega najbolj
dostojnih, poštenih in domo-
ljubnih Američanov, kar sem
jih kdaj srečala«.
Ocene spominov z literame-
ga vidika so precej raznovrst-
ne. V Daily Telegraphu, ki že
po tradiciji podpira Konserva-
tivce, jih opisujejo kot »pre-
pirljive in dogmatske, kljub
temu pa jih ni mogoče brati
braz občudovanja«. Bolj levo
usmerjeni Guardian piše, da
vsebujejo »puščice iskrenosti
in ostrine, pogrešajo pa skoraj
vso perspektivo«. V Timesu
menijo, da so »tu in tam živi,
tu in tam neprebavljivi«.
In še to: sestra gospe Thatc-
herjeve je v intervjuju za neki
nedeljski časopis izjavila, da
bi si Margaret morala odpočiti
in se izogibati publiciteti. To-
da v zadnji bodici, namenjeni
prav kritikom, ki upajo, da bo
v prihodnje molčala, je Lady
Thatcher jasno izjavila, da bo
»stara mama s svojimi nazori
vedno prisotna«.
Št. 52 - 30. december 1993

št. 52 - 30. december 1993
31
Astrološko leto 1994
z vsakim slovesom od starega leta že kukamo v novo leto in ga želimo videti v čimsvetlejši luči.
Seveda je vse individualno in astrologija je preverljiva le na osnovi natančno izdelane osebne astrološke
zvezdne karte. Isti trenutek je lahko za nekoga navaden in banalen, za nekoga pa izjemen in lep. Stari
preroki in astrologi nam napovedujejo izjemno intenzivna leta, v katerih bomo morali biti pazljivejši
v odločitvah. Ne gre več samo zgolj za osebne odločitve, pač pa za planetarno zavest, za ohranitev naše
ljube žemljice. Prelepa je kadar je čista in cvetoča, kadar namesto bomb in kislega dežja pada nanjo
mesečeva rosa in kadar nas obsije sončeva toplota. Ohranimo jo takšno in očistimo svoj kotiček vesolja,
da bomo na njej živeli dolgo ter zdravo življenje v bolj poduhovljenem in lepšem sobivanju z vsemi bitji!
Stara indijanska modrost pravi da zemlja ne pripada človeku, temveč človek pripada zemlji.
Celoletni erotični kondlclogram
Vodnar - 21.1. - 19.2.
element zrak
Počutje- Prvo polovico leta boste
živahni in izjemno družabni, v po-
letnih mesecih pa se utegne obrniti
narobe. Pazite se sonca in toplega
piva, pa se boste uspeli izogniti naj-
hujšemu.
Delo- S pomembnejšim delom raje
zaključite do jeseni, od oktobra pa
do prve polovice decembra boste ču-
tili nekaj zastojev. Vendar pa se bo
do novoletnega praznovanja že vse
uredilo. Čimveč potujte v dobri
družbi!
Ljubezen- Novi začetki vas bodo
vlekli v svoje mreže, vi pa raje pre-
mišljajte o zaključkih preteklosti,
kajti oboje namreč ne gre. Če pa že
- gre v maloro! Nekdo si vas bo iz-
bral in se z vami malo poigral.
Ribi - 20.2. - 20.3.
element voda
Počutje- Vse leto se boste odlično
počutili v svojem elementu, zlepa
vas ne bo vrglo na suho, čeprav bo-
dite jeseni vseeno previdnejši, kajti
previdnost je hčerka modrosti; solze
kesanja sodijo med najmanj zažele-
ne tekočine.
Delo- Letošnje leto boste začeli
povsem na novo, presenetili boste
bližnjo in daljno srenjo. Le tako na-
prej, pot je'prava, saj je vaša! Okre-
pili si boste družinski in svoj osebni
skriti mošnjiček, navzven pa bodite
solidarni s trendom in ostanite še
naprej revni.
Ljubezen^ Partner vam bo veliko
pomagal, le ne izčrpajte ga preveč,
če ne, si bo začel iskati manj napor-
no družbo. Kadar boste najbolj
osamljeni se spomnite na stara pri-
jateljstva, saj veste da stara ljubezen
ne zarjavi.
Oven - 21.3. - 20.4.
element ogeni
Počutje- Šele po nekaj tedenskem
okrevanju od novoletnega prazno-
vanja'boste znova oživeli, kasneje pa
se boste vse leto odlično počutili,
drugim boste za zgled zdravja in
šarma.
Delo- Najboli delovno uspešni bo-
ste sredi pomladi, ko bo drugim pov-
zročala težave zaljubljenost, vi pa
boste v kapljah lastnega znoja pre-
segali osebne rekorde. Čimveč po-
storite do jeseni, kajti ta otožen letni
čas vam no bo preveč naklonjen.
Ljubezen- Ko si boste do poletja
opomogli od starih ljubezenskih
muk, vas bodo že čakale nove preiz-
kušnje. Nepričakovano in nehote se .
boste zaljubili, vaš novi partner pa
bo tokrat tudi idealen, le jeseni va-
ma utegne nekdo mešati štrene, zato
ne zaupajte komurkoli.
Bik - 21.4. - 20.5.
element zemlja
Počutje- Letošnje leto boste neka-
ko na preizkušnji, zajemali boste več
kakor boste zmogli. Če boste hodili
okrog zaverovani v daljne ideale,
vas utegne doleteti kakšna lokalna
epidemija, le pazite nase to leto!
Delo- Ne smete se predajati malo-
dušju v stilu: kamor je šel bik, naj
«^igre tudi štrik! Postrgajte svoje moči
in dokažite sebi, kaj zmorete, od
drugih letos raje ne pričakujte ova-
cij, še posebej ne, če ste sredi borbe
v gladiatorski areni.
Ljubezen- Začetek in konec leta
boste počivali na pernicah, ob svoji
ljubi ali ljubem, vmes pa boste pre-
zasedeni z delom. Čeprav vam part-
ner tega ne bo hotel verjeti in se bo
vse leto potiho jezil, da si ne vzamete
časa zanj, mu boste to težko dopove-
dali - poskusite z darilom.
Ovojčka -21.5.-21.6.
element zrak
Počutje- Vse leto boste na vetru
kot kos kraškega pršuta. Koristilo bi
vam manj nemira, zato jemljite vita-
mine za upočasnitev. Jeseni vam
utegnejo popustiti vse zavore, le pa-
zite, da se kam ne zaletite!
Delo- Nadrejenim boste zastonj
dvigaU pritisk, s podrejenimi pa se
boste odlično zabavali. V popoldan-
skem času boste uspešnejši kot med
delovnimi urami. Vaše zamisli bodo
krožile okoli manj inteligentnih
glav, poskušali vas bodo posnemati,
vendar boste ostali nepremagljivi.
Ljubezen- Skoraj celo leto vam
neka neosvojljiva ljubezen ne bo da-
la spati. Kljub trubadurskim spe-
vom vam njenih vrat ne bo uspelo
odpreti. Kaskaderskim skokom se
raje odpovejte, kajti življenje kaska-
derja je sicer sladko a kratko.
Rak - 22.6. - 21.7.
element voda
Počutje - Konec starega ter začetek
novega leta vas bosta nekoliko utru-
jala, noči vam bodo mnogo bolj kori-
stile od dnevov: čimveč spite in se
veselite, kajti včasih nič drugega ne
preostane! Razcvetali pa se boste od
pomladi do jeseni.
Delo- Naložili vam bodo več kot
zmorete, toda temu boste sami krivi!
Izogibajte se naporom, tako ali tako
vas bo doletelo več, kakor boste že-
leli. Najbolje se boste počutili v sa-
mostojnem delu in daleč vstran od
opazovalcev. *
Ljubezen- Nepričakovano se vam
utegne povečati družina še za enega
člana, vi pa boste zaljubljeni do ušes
in še čez! Vendar nikar ne sedite
predolgo na dveh stolih, prenevarno
in premalo udobno bi bilo.
Lev - 22.7. - 23.6.
element ogenj
Počutje- Svoje levovske vloge tudi
letos ne boste prepričljivo odigrali,
morda si morate zaceliti rane še iz
prejšnjih obdobij. Vsekakor počivaj-
te do pomladi, kasneje pa bo vaša
levja griva spet dobila lep lesk!
Delo- Toliko novega si želite, prav
zato pa raje ne hitite, kajti pregovor,
da se počasi daleč pride, bo za vas
letos ravno pravšnji. Druga polovica
leta bo za uresničitev vaših želja
ugodnejša od prve.
Ljubezen- Srečni boste skupaj
s partnerjem, ljubosumje pa bo osta-
lo na obeh straneh. Letošnje počitni-
ce in skupna potovanja vama bodo
ostala v nepozabnem spominu I Pri-
jateljske vezi boste znova oživili, le
upajte, da ste se v preteklosti od tega
tudi kaj naučili.
Devica - 24.6. - 22.9.
element zemlja
Počutje- Doslej ste bih trdni kot
skala, letošnja pomlad pa vas utegne
predelati v kamnolom. Če boste dis-
ciplinirano počivali, se to ne bo zgo-
dilo. Jemljite dovolj vitaminov in ne
prepuščajte se spominom!
Delo- Prava delovna vnema, ki je
značilna za vaše znamenje, vas bo
zagrabila šele v poletju. Kljub temu
pa boste do konca leta le nekako
uspeli v pomembnejših zadevah.
Smisel za detajle pa letos raje zapri-
te v predal, kajti na vse pač ne boste
zmogli biti pozorni!
Ljubezen- Partner, ki ga boste
spoznali letos, bo popolnoma druga-
čen od vas in celo od vaših pričako-
vanj. Nezaupljivi boste navzven, na
skrivaj pa zelo zaljubljeni, metalo
vas bo iz ene skrajnosti v drugo.
Zaupajte prijateljem in si oddahnite
na potovanjih po tujini.
Tehtnica-23.9.-21.16.
element zrak
Počutje- Zimska napetost vas bo
zapustila konec januarja, kasneje pa
se boste razživeli na potovanjih. Ve-
liko sprememb vas bo nekoliko
utrudilo, jesensko obdobje pa znova
pomladilo. Pestro življenje bo torej!
Delo- Da je denar res sveta vladar,
vam bo odmevalo na vseh koncih in
krajih. Veliko ga boste zaslužili,
prav toliko pa tudi porabiU! Posku-
site'si izbrati srednjo pot, pa se boste
počutili bolj varno in morda tudi
bolj varčno!
Ljubezen - pretiravanja vam uteg-
nejo škoditi, ste sicer pripadnik iz-
jemno družabnega znamenja, pa
vendar ne dokazujte tega prav pov-
sod! Morda vas bo partner bolj ce-
nil, če vas bo redkeje videval - z dru-
gimi!
Škorpijon - 22.16.
- 21.11.
element voda
Počutje- Vse leto boste izgledali
kot nekdo, ki je pravkar izkopal za-
klad. In to se vam bo tudi zgodilo!
Vsak dan boste odkrili kaj novega!
Veselili se boste kot že dolgo ne, še
posebej jeseni, ko vam bodo zlata
jabolka sama padala v naročje!
Delo- če vas bo spomladi še kaj
skrbelo delo, ne skrbite, uspešni bo-
ste tudi tam, kjer ste še pred časom
pobirali črepinje izgub. Ugodno leto
se bo kazalo tudi skozi denarne po-
sle, čimveč trgajte in obračajte, sa-
mo ne v igralnicah!
Ljubezen- Sreča vas čaka z ne-
kom, ki ga še ne poznate. Preseneče-
ni boste na tak način, kot ste doslej
le sanjali. Strasti vas bodo razganja-
le. Umirili se boste šele proti koncu
leta, prej ne bo mogoče.
Strelec-22.11.-26.12.
element ogenj
Počutje- Val sprememb vas bo za-
jel že novembra, izpustil vas ne bo
vse leto. Odlično se boste počutili, le
julij in avgust vam utegneta prekri-
žati dopustniško razpoloženje.
Delo- Konec leta boste do vratu
v delu. Čimveč potujte, izogibajte se
zapečkarstvu, kolikor le morete!
Presenečeni boste nad sodelovanjem
tistih, ki so se vam doslej le smejali.
Pa saj poznate tisto: kdor se zadnji
smeje, se najslajše...
Ljubezen- Naskrivaj boste hrepe-
neli po nekom, ki ga bolj redko vide-
vate. Morda pa vam bo siivestrski
poljub dal priložnost za kaj več. Le
na dopust pojdite raje sami, še pose-
,bej poleti, partner namreč ne bo
zmogel predati vseh muh, ki vas
bodo takrat obletavale.
Kozorog - 21.12. - 20.1.
element zemlja
Počutje- Sami sebi se boste zaradi
velikih sprememb, ki vas bodo zade-
le že konec leta, zdeli pomembni kot
kralj. Le pazite, da vam ne pade
krona z glave na kurje oko! In da ne
bodo noge v zlatu glava pa v blatu.
Še posebej Vas bodo dajale skušnja-
ve v poletnem času, zato se držite!
Delo- Pomembno leto je pred va-
mi, le vzdržati bo treba poletne na-
pore. Ostanite tudi tokrat skrivnost-
ni, pa se vam ne bodo smejali za
hrbtom. Če boste dovolj zviti, se bo-
ste izognili tudi samopomilovanju!
Ljubezen- Spoznali boste, da vam
slava in denar ne moreta odpreti
partnerjevega srca. Nemara bi bilo
dobro poskusiti s čim bolj neobičaj-
nim, ko boste sredi najhujših muk,
vam bo kanila prava zamisel. Udeja-
nite jo!
Kondiciogram je povzet po Humori-
stični pratiki, sestavljalca Evgena
Juriča, in je delo naše sodelavke
astrolpginje Ivane.
Št. 52 - 30. december 1993
132
Babi, zdaj imaš
tUdI ti peto!
Sklepno aelanie Velike jesenske nagraHne Igre ........, .. .,..,,„...
s podelitvijo treh prvih nagrad se je prejšnji četrtek
v avtosalonu Avto hiše Kos končalo sklepno dejanje
Velike jesenske nagradne igre, ki so jo skupaj pripravili
NT&RC, Avto hiša Kos iz Ločice pri Polzeli in Nissan
Adria Ljubljana - ekskluzivni zastopnik za vozila Nissan
v Sloveniji. Nagrade smo podelili v okviru Božičnega
koncerta, ki ga je za svoje poslovne stranke in prijatelje
pripravila Avto hiša Kos.
»Babi, zdaj imaš tudi ti peto (prestavo op.p.)!« so bile
prve besede 10-letnega Luka, vnuka Anice Kragolnik,
dobitnice nissana micre, potem ko je pred številnim
občinstvom prvi pokukal v notranjost novega babiči-
nega avtomobila. Nič manj veseli nista bili Marija Boga-
tin iz Škalc pri Slovenskih Konjicah in Nežika Gorenšek
iz Celja, ki sta prejeli vrtni hišici Gorenja Glin Nazarje.
Slovesna podelitev je bila ob zaključku prijetnega
božičnega koncerta. Vrhunsko ga je po veza val Jože Gro-
bler, nastopili pa so: Andreja Zakonjšek - sopran, Jože
Grobler — tenor, Mirko Štraus — klavir, orgle. Marko
Grobler - kitara. To je bilo najlepše darilo poslovnim
strankam in kupcem vse bolj uveljavljene Avto hiše Kos.
Kulturni dogodek, ki naj bi postal tradicija, so pope-
strili tudi z odprtjem razstave slikarja Milana Majeriča.
V imenu NT&RC se je sopokroviteljem akcije - diružini
Kos in podjetju Nissan Adria - zahvalil direktor trženja
Agencije NT&RC Rado Pantelič, v imenu Nissana pa je
zahvalo izrekel direktor Boris Perko in obljubil, da bo
Nissan ob prvenstveni skrbi za kupce svojih avtomobi-
lov še nadaljeval podobne tržne aktivnosti.
Četudi je ob več kot 12 tisoč sodelujočih v nagradni
igri, še posebej, če gre predvsem za srečna naključja,
nemogoče predvideti, ali bodo nagrade prišle v prave
roke, je bila zaključna ugotovitev tokratne akcije prav
ta: »Nagrade so končno prišle v prave roke.« V NT&RC
pa se zavedamo, da lahko zvestobo svojih bralcev in
poslušalcev nagrajujemo predvsem z vsebino časopisa in
z radijskim programom po meri poslušalcev. Na tak
način bomo, z nagradnimi igrami ali brez njih, zvestobo
najbolje nagrajevali. PP
Foto: EDI MASNEC
Vrhunska predstava: Mirko Štraus — klavir, Andreja Zakonjšek — sopran. Marko
Grobler — kitara, Jože Grobler — tenor.
Anica Kragolnik se m razvezovala tako velikega darila. Asistenco pri razvezovanju
pentlje ji je nudil Boris Perko, direktor Nissan Adrie.
Nissan micra zadnjič v Avtosalonu Kos, odslej pri Kragolnikovib v Pašnici pri
Rimskih Toplicah.
Rado Pantelič čestita Mariji Bogatin in Nežiki Gorenšek, dobitnicama vrtnih hišic
Gorenje Glin Nazarje.
Št. 52 - 30. december 1993
33
Odslej tUdI flat kupe
Italijanski Fiat, še posebej
avtomobilski del Fiat Auto, se
z veliko vnemo loteva pred-
stavljanja novih avtomobilov,
saj upa, da se bo tako rešil iz
sedanjih velikih težav. Tako je
že postavil na ogled kupe (na
sliki), naslednika dovolj
uspešnega fiata 128 kupe, pa
124 kupe in slavnega fiata di-
no (s Ferrarijevim motorjem).
Novi Fiatov kupe ponuja
dovolj zanimivo podobo, sicer
delo Pininfarine in hišnega
oblikovalskega študija. Ob
vsem drugem se zdi še posebej
zanimiv zadek: visok, oglat in
s po dvojnimi okroglimi lučmi,
globoko vtisnjenimi v pločevi-
no. Kupe je srednje dolg avto-
mobil (4250 milimetrov),
ugodno nizek (1340 milime-
trov), naprodaj pa bo v štirih
izvedenkah, upoštevaje mo-
torje in opremo. Motorja bosta
dva: 2,0-litrski štirivaljnik
z močjo 142 KM pri 6.000 vrt-
ljajih v minuti in najvišjo hi-
trostjo 208 km/h ter pospe-
škom 9,2 sekund do 100 km/h.
Nekaj zmogljivejši je prav ta-
ko 2,0-litrski štirivaljnik, ven-
dar gnan tudi s pomočjo Gar-
rettovega turbinskega polnil-
nika. Zato je tudi moči več:
195 KM pri 5.500 vrtljajih
v minuti, kar omogoči največ
225 km/h in pospešek do 100
km/h v 7,5 sekunde. Motor po-
ganja prednji kolesni par,
vzmetenje je posamično za vsa
štiri kolesa, vse štiri zavore so
diskaste, ABS in zračna var-
nostna blazina sta naprodaj za
doplačilo oziroma serijsko
vgrajena pri dražjih izveden-
kah. Avto bo naprodaj v šestih
barvah, za doplačilo si je moč
omisliti tudi usnje na sedežih.
Leta 1997 tudi
mercedes benz serije A
Še na septembrskem frank-
furtskem avtomobilskem salo-
nu, kjer je bil prvič na ogled
mercedes benz vision A 93,
preskusno vozilo stuttgartske
tovarne, ni bilo jasno, ali bo
mini kombi limuzina kdajkoli
ugledala luč serijske izdelave.
Sedaj pa je znano: vision A 93
oziroma mercedes serije A naj
bi začeli izdelovati leta 1997
v nemškem Rastattu. Tam že
stoji tovarna, ki jo je Mercedes
Benz zgradil lani in zaposluje
nekako 1300 delavcev, v njej
pa ob drugem nastaja tudi
mercedes serije E. Še preden je
bilo jasno, da bo mercedes
A nastajal v Rastattu, so med
možnimi lokacijami za novo
Mercedesovo tovarno omenjali
kraje v Franciji, Veliki Brita-
niji, Nemčiji in celo na Če-
škem. Sedaj pa pri Mercedes
Benzu, sestavnem delu največ-
jega nemškega koncema Dai-
mler Benz (še Deutsche Aero-
space, pa AEG in Debis), pra-
vijo, da je bila izbira Rastatta
povsem logična in razvimljiva.
Mercedes vision A 93, ki bo
osnova za mercedes serije A, se
med drugim odlikuje po skoraj
izjemni prostomosti, in to
kljub zelo skromnim zunanjim
dimenzijam. Po sedanjih načr-
tih naj bi v Rastattu v letu dni
naredili nekako 200 tisoč mer-
cedesov serije A. Ob tem še
zanimivost: letos se je Daimler
Benz prvič pojavil na ameriški
borzi. Prav zaradi tega poslo-
vanje predstavljajo na ameri-
ški in na nemšld način. Razli-
ka? Seveda, in to zelo velika.
Po ameriškem načinu ima Da-
imler Benz letos že dve mili-
jardi mark izgube, po nem-
škem pa le 181 milijonov
mark. Na sliki; mercedes benz
vision A 93.
Odslel alfa romeo 164 04
Milanska oziroma areška
Alfa Romeo, sestavni del Fi-
atovega avtomobilskega kon-
cema, predstavlja povsem no-
vo izvedenko največjega hiš-
nega avtomobila 164 z oznako
Q4 (na sliki).
Bistvo je seveda v stalnem
štirikolesnem pogonu, ki je re-
zultat skupinskega dela z gra-
škim specialistom Stevr-Dai-
mler-Puchom, milanska to-
varna pa je pogon uporabila
tudi pri svojem izjemnem pro-
totipu proteo. Gre predvsem
za to, da zmore viskozna
sklopka deliti navor oziroma
motorno moč v razmerju 100:0
bodisi na prednji bodisi na
zadnji kolesni par. Nasploh
imajo pri Alfa Romeo dovolj
izkušenj s štirikolesnim pogo-
nom, poleg tega pa je njihova
dirkaška izvedenka alfe 155
prav na račun štirikolesnega
pogona učinkovito uveljavila
vse svoje prednosti v nemškem
prvenstvu turnih avtomobilov
DTM. Alfa romeo 164 Q4 je ob
tem opremljena z znanim ben-
cinskhn šestvaljnikom, ki
zmore pri gibni prostornini
2959-kubičnili centimetrov
168 kW/230 KM, največji na-
vor pa je 280 Nm pri 5.000
vrtljajih v minuti. S tem mo-
torjem so zmogljivosti avto-
mobila dovolj prepričljive:
največja hitrost je 240 km/h,
pospešek do 100 km/h je 7,5
sekunde, povprečna poraba pa
po tovarniških podatkih neka-
ko 11 litrov goriva. Prodaja te-
ga avtomobila naj bi v Italiji,
Nemčiji in Švici stekla točno
17. decembra, na drugih
evropskih trgih - recimo tudi
pri nas - pa sredi januarja pri-
hodnje leto. Zanimivo je tudi
to, da bo avtomobil naprodaj
tudi v ZDA, kjer tovarni ne gre
posebej dobro.
Ford transit in novi
turbodizelsicl motor
Ford je ponudbo kombijevih
transitov pred nedavnim po-
pestril še z novo motorno izve-
denko. Gre za 2,5-litrski tur-
bodizelski agregat z močjo 63
kW/85 KM pri 4.000 vrtljajih
v minuti, katerega bistvena
značilnost je velik navor (200
Nm) v relativno nizkem ob-
močju motornih vrtljajev (pri
2.100), hkrati pa še dokaj niz-
ka poraba in ekološka prijaz-
nost (katalizator in vsebnost
izpuha, ki ustreza normam
EEC 93).
Novi turbodizelski motor je
naprodaj v vseh karoserijskih
izvedenkah transita, Ford pa
je nedavno tega opravil tudi
preizkus, s katerim je dokazo-
val varčnost oziroma uporab-
nost različnih izvedenk kom-
bija. Tako je tri različice (190
long, 100 long in 100 short)
obremenil s tovorom, ki je
predstavljal 70 odstotkov naj-
večje dovoljene teže (1200 ter
dvakrat po 750 kilogramov).
Po približno 170 kilometrov
dol^ vožnji je bilo očitno na-
slednje: povprečna poraba je
bila pri najkrajši in najlažji iz-
vedenki transita 9,5 litra, pri
transitu 100 long 10,5 litra in
pri največjem ter najtežjem
transitu 11 litrov, pri čemer je
bila povprečna hitrost dobrih
80 km/h. Prednost največjega
in s tem prostominsko najraz-
sežnejšega transita je bolj ali
manj očitna, kajti njegova po-
raba je komaj kaj večja, cena
prav tako, hkrati pa ponuja
največ. Sicer pa je ford transit
letos doživel še nekaj izbolj-
šav, kajti drugačen je volan,
bolj ergonomski so sedeži, no-
tranje udobje je večje ipd. Na
sliki: tri razUčice forda
transit.
Obvestilo
Zaradi božičnih in novo-
letnih praznikov je bil so-
botni sejem rabljenih avto-
mobilov pred dvorano Go-
lovec *v Celju slabo obi-
skan. Na prodaj je bilo vse-
ga 74 vozil (podatkov
o prodaji in cenah vozil ni-
smo prejeli), obiskovalcev
pa je bilo tudi bistveno
manj kot običajno. Prihod-
nji sejem bo tako po novem
letu.
Št. 52 - 30. december 1993
34
Št. 52 - 30. december 1993
35
Št. 52 - 30. december 1993
36
Št. 52 - 30. december 1993
371
Št. 52 - 30. december 1993
38
Št. 52 - 30. december 1993
391
Št. 52 - 30. december 1993
4
Storimo nekaj za uspešen vstop
v novo leto: čim prej pozabimo na
staro.
Psi lajajo, leta tečejo dalje.
Ob prebiranju novoletnega TV
sporeda dobi človek občutek, da,
bomo praznovali dan mrtvih.      I
I
Novo leto je tisti praznik, ki gai
prepoznamo po praznih žepih.     j
Ko se sprehajam skozi dogodke
preteklega leta, mi vse prepogosto
zastane korak.
Bomo po prehodu iz starega v no-
vo leto še vedno v prehodnem ob-
dobju?
V minulem letu se ni zgodilo nič
usodnega. Agonija se torej nada-
ljuje.
Na nek način ima Božiček vsako
leto lažje delo, saj je vse manj
otrok.
Čeprav ima Božiček rdečo unifor-
mo, se starši ob misli nanj začnejo
križati.
Zahtevamo takojšnjo zaščito med-
narodne javnosti! Petarde pokajo
vse naokrog.
V iztekajočem se letu je bilo veliko
sprememb. A žal vse ostaja po
starem.
Čeprav nas ne čaka prestopno leto,
bi bilo dobro prestopiti na kak
drug tir.
Najbolj prekleta žival v začetku
leta bo maček.
Bomo tudi v naslednjem letu preo-
blikovali družbo na podlagi pode-
dovane družbene ureditve? I
Navadni smrtniki bomo tudi vprf-|
hajajočem letu zasedali sizifovskel
pozicije. I
FRANCI CeC I
Zakaj na slovesnosti ob
srečanju slovenske vojske
v Celju ni bilo slavnostnega
govora?
Zato, ker je župan Anton
Roječ oblekel tisti suknjič,
v katerem ni bilo že napi-
sanega govora.
Zakaj smo kljub vsemu ža-
lostni, ker so mozirski po-
slanci zvrnili stolček svoje-
mu premieru Alfredu Bo-
žiču?
Ker je s tem usahnil ne-
izčrpen vir za naše uganke
in trače.
Zakaj bo Celje za vedno
ostalo provinca?
V prestolnici hodijo po
metle v avstrijski Interspar
ob Šmartinski cesti, Celja-
ne pa zadovolji že vodomet
■ v kranjskem Merkurju
v Levcu.
Tek brez cllla
Nekdanji celjski dolgoprogaš Stane Rozman je takole
zavil z očmi, ko mu je Zeljko Cigler ponudil mesto tajnika
Združene liste socialdemokratov. Kljub temu je ponudbo
sprejel, ob tem pa pozabil, da je v politiki drugače kot
v športu, kjer je dolžina proge natančno določena in cilj
prav tako.
#NAJ MUZIKANTI POVEDOm
Bodo res Brezenški špilali?
Brezenški »pjebi« iz Laške vasi so bili pred
mnogimi leti sila popularni. Anzek je raztego-
val meh, Jaka pa pihal v klarinet. Velikokrat
se jima je pridružil Svetinski Anzek, pa še kdo,
in če so slučajno igrali na veselici, so ljudje
hodili drug po drugem. Da ne govorimo o oh-
cetih, saj so svatje, ženin in nevesta celo čakali,
da sta imela prost termin.
»Najdaljša ohcet je trajala kar 13 dni. Prav-
zaprav je šlo za več združenih ohceti, gostje so
bili isti, le ženin in nevesta sta se zamenjala.
Komaj za kakšno uro sva smela zatisniti oči.
Sicer sva bila vajena prebedenih noči, a takrat
so naju oči kar presneto bolele. Žena mi je
večkrat prinesla sveže perilo, da sem se vmes
preoblekel,« pravi Jaka.
»Ljudje takrat, ob dolgih zimskih dneh, tudi
niso imeli kaj drugega početi in če je le bila
priložnost, so se veselili po več dni skupaj,«
nadaljuje Anzek. »In bila sva vajena dobrega
in slabega. Na Ljubečni so imeli takšen običaj,
da so hrano sicer postavili na mizo, a če se nisi
hitro >pobrigal<, so jo hitro pospravili. Mi smo
igrali in še preden smo odložili instrumente, je
bila miza, ki je bila običajno za muzikante
postavljena ob peči ali v lopi, že prazna. En-
krat sva s tridnevnega igranja prišla presneto
lačna.
To je bilo takrat, ko sva začela vabiti v Voj-
niku in sva se potem namenila na Ljubečno.
Avtomobilov ni bilo, vseeno pa nam je nekdo
ustavil. Spredaj je prostora zmanjkalo, avto je
potegnil, z zadnjimi močmi sem skočil v zadnji
del vozila. In glej hudiča: sedel sem ravno na
mesto, pripravljeno za mrliča. Bil je mrtvaški
avto in trd kot kamen sem komaj zdržal sicer
kratko vožnjo,« pravi Jaka.
»Včasih je bil takšen običaj, da je starešina
ob slovesu od hiše zalučal prazno steklenico,
v kateri je bil prej šentjanževec, nad streho
domačije. Če je šlo preko, naj bi imela mlado-
poročenca srečo v življenju.
V Kompolah so imeli na neki domačiji tudi
izredno visok kozolec. In starešina, ki je imel
glavno besedo, je zahteval, da zaigrava tudi na
najvišjem delu kozolca, od koder se je videlo
vse do Celja. O, groza, pa še pod kapo sva ga že
imela. Vendar je šlo. Lepo sva igrala in nato
sem se spomnil: >Starešina - Štefan vina prinesi
gor !< >Kurbe - zdaj ste me pa najdr,< je moledo-
val, a je podvig tudi njemu uspel.
V Dramljah so se z ohcetmi še posebno radi
pohvalili. Oče nekega ženina je naročil, naj
pridemo na svatbo trije muzikantje. Pa je že-
nin zaradi denarja enega odpovedal. In ko je
oče zagledal samo naju, je bil sila razočaran,
saj se je pri sosedu, Id se je tudi ženil, zbrala
kar vsa pleh muzika. Bilo je zelo mrzlo m
v žepu sem imel špirit, s katerim sem večkrai
pogladil po klarinetu. In se je zgodilo, da j<
prišel sosed prosit, če bi lahko tudi pri njih ka
zaigrala, saj so njihovim muzikantom instru-
menti zmrznili. Oče je bil potem sila ponoser
na naju, vendar pa ni pustil, da bi igrala tud
pri sosedu.
V Dramljah, kjer so se radi kdaj tudi >lomili<
so bili nekateri res bahavi. Nekoč mi je eden oc
starešin pošteno šel na živce, drugi pa je pred-
lagal: >Fanta, če bosta dala kaj vstran, bomc
naredili tako larmo, da bo kolegu kar oči suka-
lo.< In mu jih je res. V >luft< je pogledu, moral j(
dati na >talar< toliko kot drugi in takrat svc
bila zares zadovoljna z izkupičkom. Larmo zj
kuharice pa sva midva izpeljala. V koš svj
■ pripravila na primer modrček in ga pokazaU
publiki, češ da je potrebno zbrati za nov cedil-
nik za mleko, ker je stari že izrabljen. Ali pa
kakšno majico, ki naj bi ponazarjala >obnucan<
serviet. Takrat je bil potem solo za kuharice.
Od adventa do božiča, ko je bil post, ni bilo
ohceti, pa tudi >špilov< ne. Enkrat sem hotel
vpričo župnika v tem času nekaj zaigrati, pa je
le-ta vljudno dejal, češ, ko bom jaz odšel, pa
zaigrajta. Anzek pa mu je odvrnil:>Gospod
župnik - saj muzika pa ni mastna !<«
Jaka še danes večkrat vzame v roke klarinet
in če je le čas in prava družba, rad pokaže
svoje glasbeno znanje. Anzek manj. A ko sta
zadnjič po dolgem času prišla skupaj, so stare
pesmi odmevale daleč po Šentjurju, kljub ad-
ventu. Pa - saj sta samo pokazala našim repor-
terjem, da tisto o »strašnih« Brezenškovih
»pjebih« res drži.
EDI MASNEC
Ena Iz Brezenškovega rokava
Pri pouku je učiteljica vprašala: »Kateri
ptič ima rumen kljun?«
Janezek pravi: »Sinička.«
»Lepo, da se trudiš, vendar je to kos.«
Zunaj učiteljica zopet vpraša Janezka:
»No, povej kateri ptič sedi tam na veji?«
»Kos.« I
»Lepo, da se trudiš, Janezek, vendar je to
sinička.«
Janezek je dal roko v žep in vprašal: »Uči-
teljica, pa mi povejte, kaj jaz držim v roki.
Dolgo je štiri centimetre in ima rdečo
glavo.«
»Ti, ti pacek nesramni!«
»Lepo, da se trudite, vendar ni tisto, kar si
mislite. Jaz držim vžigalico.« i
Drugo leto naše stranke se izteka in iz
dneva v dan imamo več prijateljev, dopiso-
valcev, pripovedovalcev šal, predvsem pa
bralcev. Prav je tako. Toliko pisem dobimo,
da vseh šal nikoli no bomo mogli objaviti,
saj bi sicer morali tedensko izdajati knjigo,
mi pa imamo na voljo malo prostora.
Skrbno pa smo prebirali pošto zadnjega
tedna in čakali šale o prihajajočih prazni-
kih. Veliko jih je prišlo o Miklavžu, prav vse
pa so se nanašale na prijateljici, kaj da sta
nastavili in kaj je dobrotnik prinesel. Dru-
ga, ki je nastavila noge, je dobila škorenjč-
ke. Tak je povzetek šale, ki nam jo je poslalo
kar 15 avtorjev. Sicer pa izvirnih novoletnih
šal, če izvzamemo resne, dobronamerne če-
stitke, ni bilo.
Anica Tičer iz Babne Reke 9, Loka pri
Žusmu, je naša nagrajenka za šalo tedna,
žreb pa je nagrado namenil še Danici Kuhe,
Škof ja vas 526.
Obilo veselja v prihodnjem letu vam želim
in če se vam bo uspelo ob kakšni šali še
nasmejati, to pomeni, da tudi zdravja ne bo
manjkalo.
EDI MASNEC
Šala tedna
Ljubezenska!
Lojzek potoži prijatelju,
da je zaljubljen v Francko,
pa ne ve, kako bi ji to po-
vedal.
Prijatelj mu svetuje: »Ko jo boš srečal, ji
povej, da si srečen, kadar jo vidiš, da zaradi
nje ne moreš ne jesti ne spati.«
Lojzek jo sreča in ji reče: »Francka, ko jaz
tebe zagledam, me mine ves apetit«
Koline
»Imamo debelega pujska, a se ne moremo
odločiti, ali naj ga zakoljemo za Martina ali
za Silvestra. Kaj svetujete?«
»Če ste pametni, ga zakoljite zase.«
Novoletna
Na novoletnem plesu mladenič divje vrti
svojo soplesalko, tako da mu vsa zadihana
pravi: »Ne divjajte tako, saj to sploh ni
valček. To je slow.«
»Doma imam ploščo s to glasbo in prav
dobro se spominjam, da na ovitku piše 45
obratov na minuto!« odvrne plesalec.
Kupčija
Kmet je imel prašiča naprodaj. Pa ga
vpraša sosed: »Koliko tehta?«
Kmet mu reče: »200 kg. Smo ga stehtali.
Dali smo rep med zobe in je bil stehtan.«
Sosed ne verjame. Kmet mu pravi: »Vpra-
šajte sina.«
Sin pove isto. »Dali smo rep med zobe,
ima 200 kg.«
Sosed še vedno ne verjame. Kmet odgovo-
ri: »Vprašajte še mamo.« Sosed gre vprašat
mamo, toda mama ne more odgovoriti, ker
ravnokar tehta poštarja.
Angel
»Mami, ali lahko vsi angeli letijo?« vpraša
mala Martina.
»Seveda, dragi otrok.«
»Ampak Sonja vendar ne more leteti!«
»Pa saj Sonja ni angel. Sonja je naša hišna
pomočnica!«
»Ampak ati ji je včeraj rekel, da je sladki
mali angelček!«
»Če je pa tako, potem pa bo letela!«
Rokoilelska
Sosed: »Miha, kaj je s tabo, da imaš tako
razpraskan in zabuhel obraz?«
»Ah, nič. To je samo žensko ročno delo.«
Šale so prispevali: Štefka KRAJNC iz Kozjega,
Ana POLŠAK iz Loke pri Žusmu, Terezija
FRECE iz Dobja pri Planini in Marica LES-
JAK iz Laškega.
Št. 52 - 30. december 1993