NO. 201 'Ameriška Domovina j« ^IGN INLAN6UA6® ONLY DROBNE VESTI IZ SLOVENUE^ "'® (Doil. preko Trsta) Z II0VIII1I liapadl KR VIŠJA PEDAGOŠKA ŠOLA na. In zakaj? Baje prikazuje Z0(la dfZ3V6 V LJUBLJANI. — Ljudskošol- amerikanski kapitalizem. Tega ILOVCNIAN MORNING NGWSPAPCR CLEVELAND 8, O., TUESDAY MORNING, OCTOBER 14, 1947 LETO XLIX-VOL. XLIX ski učitelji, ki so se hoteli usposobiti za pouk na tako imenovanih meščanskih šolah so morali doslej hoditi v Zagreb ali v Bel-grad. Sedaj se ustanovi v Ljubljani višja pedagoška šola, ki bo izpolnila to vrzel v slovenskem šolstvu, šola bo trajala za redne slušatelje dve leti. Razdeljena bo na več oddelkov. Eni se posvete slovenščini in jugoslovanski književnosti, drugi tujim jezikom, zlasti'ruščini, tretji zgodovini in zemljepisju, četrti kemiji, peti matematiki in fiziki. Komunistični listi poudarjajo, da mora na novi šoli rasti nova vsebina življenja in nova metoda dela. Tako skuša komunizem vse prekvasrti s svojim idejami. “RUSKO VPRAŠANJE.” — V Ljubljani je bila igrana igra ruskega pisatelja Konstantina Simonova z naslovom “Rusko vprašanje.” To igro so igrali v ruski coni Berlina. Kritiki so jo odklonili kot delo, ki je brez vrednosti celo za komunistično prpagando. Ko so pa to igrali v Ljubljani, se je kritika v ljubljanskem časopisju razpisala kot da je ta igra ogromnega pome- Dolžijo jih, da gradijo japonsko bojno silo proti Rusiji New York. — Sovjetska Rusi- seveda v najslabši luči. V tej lu-1 či se potem vidi komunizem sil- j no lep. Za uspeh v sedanji jugoslovanski umetnosti se mora I udarjati po Amerikancih, pa je j pesem in povest in igra velika ja je priš’a z novimi obdolžba-umetnost. iče bi kritik- drugače mi porti Zed. državam pri Zve-pisal bi mogel imeti opraviti z zj narodov. Rusi namreč trdijo, ®zno' da Zed. države z mrzlično nagli- “ UMETNJšKA KVALITE- co delujejo na obnovi industrij-TA PRECEJ NIZKA.” — Tu in ske moči Japoncev, kar vse da je tam pa med vrstami pove kak1 namenjeno proti Rusiji, kritik vendar svoje mnenje o I Ruska delegacija je obdolžila tem kako je pod "hovim” reži- Ameriko, da gradi v Aziji japon-mom umetnost padla. Seveda sko bojno silo, dočim si prizade-pove, kar mogoče vljudno in pri- va v Evropi obnoviti Nemčijo, krito. Tako je 27. jun. v “Slov. I Ruski delegat Arutiunian je por. nekdo povedal, da so kul- govoril v skupščini, da se Zed. dr-turne prireditve v zadnjem času žave izgovarjajo, da se azijske malo vredne in da je njih umet-' dežele ne morejo dvigniti po voj-niška kvaliteta precej nizka, ni, ako ne bo restorirana japon-Vzrok je, pravi, “premajhna kul- ska ekonomija. Toda to je samo turna razgledanost” ali po domača omejenost raznih partizanov, ki so naenkrat začeli voditi slovensko kulturno življenje. Pripoveduje, da se na vseh koncertih pojo ene in iste pesmi (seveda partizanske) Ravno tako je z oderskimi prireditvami. Pa še en vzrok navaja ta poroče-________(Dalje n« 3, strani) Kanado svarijo, naj cen papirju, Amerikanci grozijo, da bodo sami postavili papirnice v sili Konvencija CIO je dala besedo katoL škofu Boston, Mass, — Tipkaj se vrši izgovor, da se obnovi japonski imperializem, je trdil sovjetski delegat. V Evropi hočejo pa Amerikanci z Marshallovim programom ponovno zgraditi nemško vojno industrijo v Porurju. Tam se hočejo Zed. države okoristiti z ekonomskimi težkočami Anglije, da dobe v oblast tudi ono cono v Nemčiji, kotero imajo zdaj zasedeno Angleži, je trdil zastopnik Moskve. Toronto. — V tem mestu je bilo posvetovanje med kanadskimi zastopniki papirnic in ameriškim kongresnim odsekom. Clarence Brown, načelnik odseka je posvaril Kanadčane, naj ne navijajo cen papirju, ker bi s tem prisilile Zed. države, da bodo začele same izdelovati papir v večjem obsegu. Brown je to govoril na vesti, da nameravajo kanadske papirnice zopet dvigniti ceno papirju, ki je že zdaj $90 tona. Rekel je, da ameriško časopisje absolutno ne bo moglo plačevati več za papir, ker enostavno ne more podražiti ne naročnine ne ceno oglasom. Ako bodo Kanadci podražili papir, bo ameriško časopisje pritisnilo na kongres, naj vlada začne postavljati svoje lastne papirnice v južnih državah. Kanadci so to molče poslušali, privatno so pa priznali, da jih skrbi, če bi Zed. države začele izdelovati v večjem obsegu papir, ker bi Kanada izgubila s tem svoj najboljši trg za papir. Jugoslavija je očitala zaveznikom, da ne aretira kriminalcev New York. — V, skupščini Zveze narodov je Jugoslavija napadla Zed. države, Anglijo in Francijo, da niso aretirala vojnih zločincev in jih poslale domov na sodbo v dežele, kjer so zakrivili vojne zločine. Delegacija Zed. držav je takoj odgovorila na to obtožbo, da dežele, ki so pod rusko sfero, ne ločijo vojnih zločincev o,d političnih nasprotnikov. Zed. države da so z večjo vnemo kaznovale vojne zločince, kot vsaka druga dežela, je trdil delegat Charles Fahy. Cushing iz Bostona, ki je apeliral na organizirano delavstvo, naj podpira program Zed. držav, da se pomaga ubožnim narodom sveta z živili, kurivom, obleko in drugim potrebnim. V sfedo bo pa govoril konvenciji državni tajnik Marshall, ki je bil povbaljen od izvršnega odbora. To smatrajo za velik udarec komlunistom, tako pri CIO in drugim, ki napadajo Marshalla radi njegovega programa za odpomoč Evropi. To, da je desno krilo CIO, ki je v veliki večini, povabilo državnega tajnika na konvencijo, bo zagotovilo evropske delavce, da je CIO za Marshallov načrt za obnovo Evrope. To bo prvič, da bo Marshall govoril pred kako delavsko skupino. Zvezi narodov Kadar morate ponoči, preko ceste, imejte na sebi vedno kak bel predmet, da vas voznik la-fje opazi. De Gaulle je udrihal po Sovjetski Rusiji Pariz. — General Charles de Gaulle je imel že drugo nedeljo govor francoskemu narodu. Ta, drugi govor je imel v Alžiru. Iz- jim vmešavanjem, javil je, da Rusija ogroža svetovni mir in da hoče komunizem razkosati vso Francijo. General je dolžil Sovjetsko zvezo, da izrablja kaos, ki ga je pustila vojna, v svoj prid in propagando. Leo Blum, stari vodja socialistov je pa rekel, do bo socialistična stranka pri nastopnih volitvah pridobila mnogo glasov. Govoril je tudi Maurice Tores, vodja francoskih komunistov in sicer je izjavil na shodu v Mar-selju, da se zavezniki boje prenagle obnove Francije, zato pa tako oglevajo s pomočjo deželi. V Barbertonu jih stavka zdaj 1,700 Barberton, 0. — Pri Seiber-ling Rubber Co. je odšlo na stavko nadaljnih 1,400 delavcev, ki so člani CIO. Prej jih je bilo na stavki že kakih 300. Na delu je ostalo samo še kakih 300 delavcev. Poražen jel bil predlog, da odide ameriško in angleško vojaštvo iz Grčije Napek je razlagal pomen srpa in kladiva Profesor Dragoljub Jovanovič, ki ga je Titova vlada obsodila na 9 let ječe zaradi veleizdaje, je bil vodja srbskih kmetov. Državni tožilec je pri. obravnavi razlagal, v čem je največje Jovanovičevo izdajstvo naprtim Titovemu režimu. Jovanovič je namreč ob neki priliki razlagal srbskim kmetom, tako je trdil državni tožilec, pomen srpa m kladiva, ki sta simbol sovje-tizma. Takole je Jovanovič razlagal: "S srpom vas uhvatijo za vrat in potegnejo k sebi, nakar te s kladivom mahnejo po glavi." Za to "razlago" je bil Jovanovič spoznan krivim veleizdaje in obsojen na 9 let ječe, kar je bila gotovo zelo mila kazen za tok strahovit prestopek napram državi. Ameriiki konzulat je bil bombardiran v Jeruzalemu Ranjena je bila samo ena uslužbenka, ki je bila takrat v uradu Jeruzalem. — Neka uslužbenka v uradu ameriškega konzula New, York. — Rusija je izgubila svojo borbo, da bi Zveza narodov ukazala Zed. državam in Angliji, da takoj vzamejo svoje vojaštvo iz Grčije. Rusija je bila tudi poražena s predlogom, naj bi se obtožilo Zed. države, da so krive vseh homatij na Grškem. Proti ruskemu predlogu je bilo oddanih 39 glasov, za 7 in 10 se jih ni udeležilo glasovanja. Ruski delegat Andrej Višinski je pred skupščino zanikal, da bi bila oživljena komunistična internacionala. To, da je Kominterna zopet na celi črti na delu, je izjavil angleški minister McNeil, ko so Višinski in pet njegp-vih satelitov napadali z besedami Anglijo in Zed. države, da so krive homatij na Grškem s svo- na, ko se je razpočila Razstrelba je zdrobila šipe v oknih in odluščila nekaj ometa po sobah. ‘ Bomba je bila vržena čez zid, ki je postavljen okrog konzularnega poslopja in se je razpočila na vrtu zunaj poslopja. Ranjena ženska je Mrs. Ethel Delevy, doma iz Bostona, ki je dobila pa samo nekaj prask po obrazu, kot trdijo konzularni uradniki. Neka druga ženska uslužbenka, ki je bila takrat v isti sobi, je bila samo močno prestrašena vsled razStrelbe. Dan poprej je bila pa vržena bomba v poslopje poljskega konzula. Sodijo, da je bila vržena bomba v poslopje ameriškega konzulata iz maščevanja, ker so se Zed. države izrekle, da so za delitev Palestine med Žide in Arab- V Greater Clevelandu bo kampanja za Community sklad od 20. da 30. oktobra. Kvota je določena za Cleveland na $4,928,000. Vsakemu je znano, v kakšne dobrodelne namene gre denar, ki ga nabere vsako leto Community sklad. Na primer, 18 bolnišnic v mestu dobi podporo od tega. Potem dajo pa te bolnišnice prosto postrežbo revnim, ki je sami ne morejo plačati. Zlasti pa se s tem denarjem podpira porodnišnice in otroške sirotišnice. Zato je pa vsak meščan prošen, da daruje po svoji meči za ta blag namen. Rusija nalašč zadržuje lvg^BERT0NlJ^Q sodijo zavezniki Rusija je prepovedala časopise v Avstriji Dunaj. — Ruske vojaške oblasti so prepovedale razdajati v St. Poeltnu vsak časopis, ki ga podpirajo zapadne demokracije. Mesto se nahaja 35 milj zapadno od Dunaja in je pod rusko okupacijo. AMERIŠKI VOJAK JE USTRELIL DVA TATOVA, OBSOJEN V DOSMRTNO JEČO Rim. — Pvt. Thomas A. Gu-sik, star 18 let, doma iz Clevelanda in ameriški vojak v Italiji, je bil od ameriškega vojaškega sodišča obsojen v dosmrtno ječo, ker je ustrelil dva italijanska tatova. Pri obravnavi je namreč prišlo na dan, da je bil vojak v zvezi z Italijanom in jima je sam dovolil, da sta prišla ponoči, v skladišče, kjer je bil Gusik ni straži, da bi naropala razne stvari v skladišču. Naenkrat je pa začel nanju streljati s strojnico in je oba ubil. Vojakovi starši ne verjamejo, zi s tatovi. da bi bil sin v zvezi z italijanskimi tatovi in roparji. Pokazali so več pisem, ki jih je sin pisal iz Italije in v katerih piše, kako da Italijani kradejo iz ameriških skladišč, da imajo velike preglavice z njimi. “Italijani kradejo kot srake,” je pisal v enem pismu. “Kradejo avtna kolesa, trake in drugo. Sinoči so nam odnesli 20 avtnih koles. Toda zve- Namen je, da bi najprej dobili komunisti v Avstriji večjo moč v vladi Washington. — Ameriški, francoski in angleški uradniki so prepričani, da Rusija nalašč zavlačuje mirovno pogodbo za Avstrijo. S tem hoče dati priliko komunistom v Avstriji, da postanejo močnejši in da se polaste vlade. Sedanja vlada je 'na strani zapadnih zaveznikov in v nji je samo en komunistični minister. Posebna komisija, ki so jo postavili zunanji ministri Velike četvorke, je bila pet mesecev na delu na Dunaju in je v soboto zaključila zborovanje brez vsakega uspeha. Komisija je imela nalogo, da pripravi načrt za mirovno pogodbo za Avstrijo. Ker ni napravila nič, je zdaj dano zopet vse nazaj v roke zunanjim ministrom, ki se bodo sestali v Londonu na 25. oktobra. Pet glavnih točk je, na katerih se niso mogli sporazumeti za-padni zavezniki in Rusija pri delu za mirovno pogodbo z Avstrijo in sicer so ostale nerešene sledeče točke: avstrijsko-jugoslo-vanska meja; nemška posest v Avstriji, ki jo zahtevajo Rusi; zahteva Jugoslavije glede vojne odškodnine od Avstrije; dovoljena vojaška sila Avstrije; kaj bo z brezdomci v Avstriji, kadar postane mirovna pogodba za Avstrijo veljavna. Barberton, O. — štirje oboroženi roparji so premagali stražnika Roberta Powella, nato pa odnesli iz dveh blagajnic $75,000 igralnega kluba Pennant Sports Shop. To je že tretji rop v dveh mesecih v okolici Akrona v igralnih prostorih. stvari in smo šli tje. Videti bi morali, kaj vse smo dobili tam; Starši pravijo, da bi sin ne pisal tako domov, če bi bil v zve- I0VI GROBOVI John Pericak Pogreb za pokojnim Johnom Pericak bo v sredo zjutraj ob jakom podjetje priporočamo. Razne drobne novice Is Clevelanda in te okolice Matere vabijo— Materinski klub fare sv. Vida vabi vse prijatelje na običajno zabavo v sredo večer ob 8 v cerkveni dvorani. Mnogo lepih fa-ril bo oddanih. Pridite v velikem številu, ker gre za dobro stvar. V bolnišnico— Frank Okicki Jr. iz 1106 E. 64. St. se je podal v Cleveland Clinic bolnišnico, E. 93. in Euclid Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo v sobi št. 410. Upati je, da bo kmalu okreval. Dr. Krek odpotoval— -Dr. Miha Krek je sinoči odpotoval v Joliet, kjer bo v četrtek izredna seja Lige ameriških katoliških Slovencev. Pa so res dozorele— France s hriba nam je poročal, da so na vrtu Mrs. J. Sila, 8414 Rosewood Ave. v Clevelandu dozorele pristne fige. Kaj vemo, če so, smo rekli, ki ne gremo na besede. Toda Mrs. Sila nam je poslala v uredništvo 2 dozorela sadeža in pa pristna figova peresa. Naš štab si je to pošteno razdelil in sicer sta dobili Micka in Jean obe sladki figi, urednika pa vsak po eno figovo pero. Po izrazu na obrazih naših uradnic smo sodili, da so bile fige zelo sladke. uniformo je imela tetka Eva. (J val a, Mrs. Sila, za prijaznost! fjove peči— John Sušnik, lastnik Norwood Appliance & Furniture, 6202 St. Clair Ave., oglaša zdaj moderne peči Grand izdelka. To je nekaj novega na trgu, kar je vsaka gospodinja že dolgo čakala. Oglejte si jih!1 Prevzem gostilne— Louis Kastelic in Jack Ye-mec sta prevzela gostilno na 9201 Hough Ave. znano pod imenom “Kit Kat Tavern.” Ro- 9:30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v hrvaško cerkev sv. Pavla. Pokojni je bil star 59 let in je živel na 3328 St. Clair Ave. Rojen je bil v selu Majč-no na Hrvatskem ter je prišel v Ameriko leto 1905. V starem kraju zapušča ženo Marijo in sestro Jelo, v Thornton, 111., pa sina Matijo. Bil je član št. 99 HBZ. Mathias Agnich Pogreb za pokojnim Mathias Agnichem bo jutri zjutraj ob 9 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Petra na Superior Ave. Bil je še samlski in zaposlen v Webrovi restavraciji na Wade Park Ave. Zapušča sestri Mrs. Gertrude Stempfel .in Mary Venchaircutti. Matjazichev pogreb Pogreb za pok. John Maitjazi-chem bo v sredo zj utraj iz Svet-kovega pogrebnega zavoda na Whitehaven pokopališče. Peta obletnica— V sredo ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Josephine Toporis v spomin 5. obldtnice njene smrti. V bolnišnici— V jako opasnem položaju se nahaja Mrs. Ivanka Puncoh v Emergency Clinic bolnišnici na Five Points. Pri padcu zunaj pred hišo si je tako močno poškodovala nogo, da so jo morali odpeljati v bolnišnico še zadnji teden. Šesta obletnica— V sredo ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida maša za pok. Alojzija Stefančič v spomin 6. obletnice njegove smrti. Vabilo na sejo— Nocoj ob 7:30 bo seja podružnice št. 18 SŽZ. Seja bo v navadnih prostorih in članice naj se udeležijo v velikem številu. Zarota proti življenju ministra Be vina London!. — List Exchange deli smo, kam devajo nakradene Telegraph naznanja, da je poli- cija odkrila zaroto proti življenju zunanjega ministra Bevina. K redni vojaški straži ministra so zdaj dodali še nekaj oborožene policije. Petkove izpovedi so bile ponarejene London. — Iz zunanjega mi- garska vlada ponaredila tako imenovana priznanja in izpovedi Nikolaja Petkova, vodje opozicije, ki so ga prošli mesec obesili zaradi veleizdaje. Abotno bi bilo verjeti, da je Petkov napisal h raznih naselbin Waukegan, 111. — V krogu svojih dragih domačih in prija- nistrstva se zatrjuje, da je bol- teljev sta obhajala srebrno poro- ko Mr. in Mrs. Ignatz in Kristina Kiren iz 318 — 10. ceste. Prireditev je bila v SND na 10. cesti in je bilo to gotovo veselo iznenadenje za spoštovana zakonca. Vsi so jima čestitali in ali podpisal iz lastne volje teke želeli, da bi dočakala zdrava in izpovedi, pravi ministrstvo. ^ zadovoljna tudi zlato poroko. I alšl Ameriška Domovina l«/ll I/ I C- /1 ^-IIOHl LOUr An. PuMltod dalij exoept Saturday«, Sundays and Holiday_____________ NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00: z& Cleveland In Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland ln Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland ln oaoaiaT »47 , 1 * J 4 j 6*7’ 8 9 10 11 I 11 i) 14 15 16 17 18 I 19 10 u u i) m i) I 16 %7 18 19 jo y ' “Sasgsga SUBSCRIPTION RATES: United Štete« rt.OO per ye»: Clerelecd end Canada bv mall $8.00 per jear. U. S. *4.00 lor 6 month*. Cleveland end Oe-neda to mail MAO lor 6 months. U S. $2 A0 lor 3 months Cleveland and Ca-nede' bv nudi U.TO lor 8 month*. Cleveland end tuburbe by Oerrltr IM0 per year. »4.00 lor 0 month*. tUO lor I month*. Single oople* 8 oent* e*eh. _ I druge. — Tako skušajo vzdržati še malo pridnosti v nasprotju s komunističnim naukom. Pa kljub vsemu pridejo iz njih tovarn z mogočnim imenom: "Zarja svobode” čevlji, kotlih je prejela vas Kratovo. ' - . V Jugoslaviji skušajo po ruskem vizgledu vpeljati skupno last. Prizadevanja sedanjih mogočnjakov v Titovini gredo m tem, da bi čimveč stvari postalo last države. Polastili so set vseh rudnikov, vseh tovarn, vseh prometnih sredstev. Tako je ročni delavec sedaj popolnoma odvisen od države. Vodilni komunisti v Jugoslaviji pa so že pogosto izjavili, da se ne mislijo ustaviti na sredi poti: tudi hiše bodo postale državne, tudi mali obrtnik bo postal državni "uradnik" in tudi-kmetova zemlja pride . * x_______i______MniA^n nikr-tnii^a obdavčijo ta- a4BBi»uw» nik bc p0Stal arzavm uraunm m ^ z« oiveebmd to okolloo po mrttolrth: oelo | na yrsto, da postane skupna last. Malega obrtnik leto MAO. pol leto to.00. četrt leto *8A0. j0 mnre nlačati in njegova delavnica preic Catered u eeoood-clt« matter January *th 1*0*. »t the Poet Offioe *t Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. »>88 No.'201 Tues., Oct. 14,1947 Zarja svobode Sledeča zgodba je iz ruskega lista “Moskovski boljševik.” Tudi našim “naprednim” je torej dovoljeno, da jo verjamejo. Za ruskim časopisom so jo ponovili amerikanski časopisi. “Vas Kratovo je prejela pošiljko platnenih čevljev. Ko so jih razstavili v izložbenih oknih trgovin, se je nabralo pred njimi toliko ljudi, da so ustavljali 'promet. Samo pogledati je bilo treba te lepe čevlje, pa je roka že kar sama segala v žep po denar, dal jih kupi. Vse je hitelo kupovat. Zvečer je že mnogo ljudi obulo čevlje po zadnji modi-lepe svetle elegantne čevlje. Toda naslednjega dne ste zagledali po cestah zapuščene pete— in lastnike teh peta v drugih čevljih. Dva dni pozneje se je prizor nekoliko spremenil: ceste so se bleščale od podplatov. Preveč bi bilo reči, da so bili kupci novih čevljev zelo veseli. — Dva kupca — dva iznajdljiva delavca—sta pripravila kratka navodila za lastnike platneni^ čeveljev: 1) Hrani čevlje hermetično zaprte, po možnosti pod steklenim zvoncem. 2) Ne nosi jih pri večji toploti kot — 12 stopinj C (10 stopinj Fahrenheita). 3) Najbolje je, da jih sploh ne nosiš, ker jim to slabo dene.”— Čevlji so bili izdelani v tovarni "Zarja svobode.” Tako zgodba, kij jo vsak lahko prebere v “Time” 1. septembra. Boljševiški list sam se norčuje iz produkcije v Sovjetski zvezi. Lahko, da je iv stari veliko norčevanja in da vas Kratovo ni dobila ravno tako lepih čevljev, vendar je dobro ounačeno delo ■ • it, J x._S 1- J —_ J. «.«nLn ŠAUiAnnn rtvommo Im UQQgQ y na vrsto, aa pusLoiic last. ....... ko da ne more plačati ip njegova delavnica preide v last držav-ne’zadruge. Kmetu določijo, kaj sme pojesti, drugo mora odda-ti državi poceni, ki jo spet ista država določi, tako da ni, nihče več gospodar sadov svoje zemlje in pridelkov svojega truda. Pri tem komunisti sami živo čutijo, da pojema veselje do dela. Zato naganjajo na delo, ki ga imenujejo "udarniško.” Kdor ne gre na tako delo “prostovoljno” je Tes težko udarjen. Kdor nočena to moderno tlako, ne dobi obleke, ne nakaznic za živila. Po tovarnah vzgajajo delavce udarnike in novatorje, to je delavce, ki več delajo kot drugi. Zato dobe razne prednosti, zopet pred vsem v stanovanju, hrani, obleki. Tudi tekmovati morajo med seboj rudniki, tovarne in druge delavnice. Zmagovalce v takih tekmah nagrade. S takim sistemoiji hočejo doseči, da bi delavec tudi v komunizmu pridno delal. S tem pa, da morajo uporabljati taka sredstva, da bi dvignili delavnost, sami dokazu-jejo, da komunizem sam ne daje veselja do dela. Na drugi strani pa stoji za delavcem tajni agent Ozne in z njim strah, kdaj bo spet kdo izginil v koncentracijsko taborišče. Ne ruski, ne jugoslovanski komunizem ne shaja -brez prisilnega dela modernih sužnjev iz koncentracijskih taborišč. To je slika dela v Jugoslaviji. Vse delo je dejansko prisiljeno. Zato bodo tudi v jugoslovanskih tovarnah, kjer zarjo svobode komunistični neprestano oznanjajo, izdelovali izdelke kot v gori omenjeni boljševiški "Zarji svobode.” Vse vpitje o petletnih načrtih, vse navduševanje ra “novo ‘vsobodo,” ki je v resnici nikjer ni, vse udarniško delo in vse tekme nei bodo ustvarile v Jugoslaviji napredka in blagostanja, kot ga niso y Rusiji; Komunizem, ki uniči zasebno last in zasužnji človeka, je protinaraven, zato se še nikjer ni obnesel. miiinmin................................. BESEDA IZ NARODA £ ■ *111m11111111n************************************ lia ravno umu tepui vcvijc», jv «««*.« v totalitarni državi, kjer je vsaka tovarna državna in vsaka jftepu “nove svobode.” 2,<) pred stoletji so’učeni in dobrosrčni ljudje pisali knjige, kjer so opisovali, kako bi bilo, ako bi bilo vse skupno, vse državna laslt od kmečke motike in pralce pa do kovaškega kladiva in krojaške šivanke, od pšenične njive do čevljarske tovarne, od male obrti do velike trgovine. Skupna kuhinja, skupne hiše, skupna skladišča in skupne kašče.' Mnogi so sanjarili, da bi bilo to najlepše, da bi to pomenilo naj-večjo srečo za človeštvo. Toda eden prvih med njimi Tomaž Moore je dal svoji knjigi o taki presrečni deželi naslov Utopija. Utopija je grška beseda in pomeni kraj, ki ga nikjer ni. Učeni mož in velik; poznavalec človeka je vedel, da je človeška narava taka, da take dežele ne more biti, in da so vse zamisli o popolni skupnosti sanje, utopije. Ruski boljševizem je hotel po Marksovih naukih izpeljati popolno skupnost — komunizem. Vkljub vsem svarilom knjig o utopijah, je hotel Rusijo komunizem napraviti za deželo, kjelse bo v skupnosti cedilo mleko in med. Srp in kladivo bosta malodane kar sama delala, samo da zagledata rdečo boljševiško zvpedo- Toda po tridesetih letih, -ko bi moralo že vse plavati v sreči skupne lasti, zapiše ruski list zgodbo o platnenih čevljih iz tovarne: “Zarja svobode.” Zakaj ne gre?. Zakaj je Rusija kljub tridesetletnim naporom komunizma še vedno najbolj .zaostala dežela v Evropi? Res je vojska Rusijo strašno opustošila, toda bila je zaostala tudi takrat, ko sta pred začetkom druge svetovne vojne sklejiala prijateljstvo Stalin in Hitler. 'Zakaj ni šlo in ne gre? Vzrok je, ker se popolnemu komunizmu upira človeška narava. Kadar kmet dela na polju, dela da bi nekaj pridelal za sebe, za družino. On hoče, da je pridelek njegov, da on z njim svobodno razpolaga. Čim pridnejše dela, čim bolj se potrudi, temveč je njegovega. Delavec dela, da zasluži za sebe in za svoje. Če je pridnejši in spretnejši zasluži več. Ako pa mora kmet delati za državo, ki potčm deli enako vsem, naj 'bo kdo len ali delaven, ako ne more nič imenovati “svoje,” bo kmalu delal samo toliko, kolikor ga bo državni bič prisilili. Podobno je z delavcem v tovarni. Človek ni čebela, ki bi delala enako pridno, če ji tudi čebelar pobere med. Pri delu človek misli na bodočnost, na napredek v delu in v celem življenju, z delom hoče dbseči več in več. Zlasti misli na družino, na vzgojo otrok, zato hoče da mu delo prinese nakaj, s čemer on sam razpolaga po svoji misli in pameti. Če hoče, pridelano, ali prisiuženo porabi, če hoče, shrani. Ta misel daje veselja do dela, vzpodbuja k iznajdljivosti, k zboljšanju dela, polja, strojev, delavnic. To vodi k napredku. Kjer ni tega svobodnega razpolaganja s pridelanim ali prisluženim, tam postane človek stroj, ki dela kolikor in kakor ga mažejo in gonijo drugi. Nekateri sanjači mislijo, da bo v komunizmu, v popolni skupnosti človeška sebičnost izginila in da bo vsak samo to mislil, kako bi koristil skupnosti. Toda človeška narava jo preveč nagnjena k slabemu, da bi kdaj vse ljudi napravili za nekake angele, ki bodo mislili na vse drugo, eamo ne na sebe in svoje koristi, kdor tako sanjari, ne pozna človeške narave in ne človeške zgodovine. Zasebna lastnina je naravna pravica in komunizem, ki jo uničuje, je protinaraven. Značilnoi je, da tudi ruski komunizem, čeprav ga oznanjajo in izpeljavajo že trideset let, še ni mogel v resnici izpeljati skupne lasti do skrajnosti in ne uresničiti enakosti, ki jo uči. Še vedno morajo dovoljevati kmetu -vsaj malo lastne zemlje in še vedno ločijo pri delavcih ene od drugih. Ene bolje plačajo kot Pisma in resnica Objavlja Matk Tekavec Euclid, O. — Razlog, da dam v objavo pisma je ta: v “E” z dne 9. septembra je pod naslovom ___Shod in piknik Sloven- ske ženske zveze zaključek: “V splošnem je bilo opaziti, da bodo imeli gospodje težave, da prekričijo pisma svojcev iz domovine, ta pisma so že veliko pojasnila in tudi držijo med našimi ljumi.” L. K. Ker vemo, da je senzacija za pisma iz domovine že dorasla svoj vrh in nič ne de da so pisma ki so še iz prejšnjega leta 1946, smatram, da'morajo biti objavdljena radi resnice! Gre sezato, da kdor ni samo avtomat in mu je istinost zadeva vesti, naj sodi, kako čudna poročila, ki “držijo med našimi ljudmi” (to je okrog “E”) so bila objavljena v tem listu. In so, če bi jih kdo zasledoval, ne enkrat v protislovju, pa vendar “držijo med našimi ljudmi”! 1 ! Zadeva je ta: koncem leta 1945 je bilo ponatisnjeno pis-nio iž Kraja, kjer sem bil rojen. Ne samo kraj, kjer s« je izvršil ta grozni zločin, mi je bil znan in v spominu mi je tudi še oseba, o kateri se je poročalo, da je storila na tako okrutno barbarski način smrt. To odgovarja dejstvu. Le nekaj je narobe. V “E” je bil ta zločin označen, da so ga storili ‘belogardisti’! V pismih pa, ki jih objavljam, je od vseh potrjeno dejstvo, da so to nečloveško mučenje povzročili komunisti! Kako je bilo pisano v pismu, ne vem, ker ga nisem imel — kot imam ta •— na rokah. Od pokojnega živi več bratov v tem mestu. Tisti, ki je dal to pismo v objavo v “E,” se ne spominjam, od koga v sorodstvu j e, to pismo prejel. Da je ta tragična smrt brata vse ožje sorodnike silno pretresla, si pač lahko predstavljamo. Eden izmed bratov, ki živi na naslovu 1246 Norwood Rd., je iskal naslove od sosedov, ki so izven Titove “svobode.” In tu je odkritje — dokaz, kako potvorjeno je dejstvo! Jaz bi smatral, da zato (seveda je vprašanje, če je v pismu, ki ga je objavila “E” stalo tako napisano?) bilo iz vzroka, da če bi bilo objavljeno, da so to storili pravi zločinci, šlo skozi rešet-, ko cenzure in pismo bi bilo u-ničeno, oseba pa poslana v ječo. Zdi se mi, da ni to pismo edino, da jih bo čas, še več takih narobe poročil, ki “. . . držijo med našimi ljudmi,” prej ali alej odkril. Pripomnil bi še, da kot pisec v “E” navaja: . . obsojamo vsako divjanje in izdajstvo, ne-glede kdo gš uprizarja. .. ” Ce ste zato, da pridejo tisti zločinci, ki so to dejanje zakrivili, pred sodni stol pravice?! Saj, kar smo obsojali ipri belogardistih, je ravno tako dejanje obsodbe vredno, ako so ga izvršili partizani! A do danes še nismo čitali, da bi kje za-to grozodejstvo'bili poklicani pred “ljudsko sodišče” komunistični partizani. Seveda bi s tem prišla vrsta na Kardelja, Kidriča, Beblerja, Prežihovega Voranca itd. Kje bi se ustavilo ... da bi vsak po zaslugah prejel plačilo? ? ? K pismu pripomnim še to-le: da sem radi varnosti, da zaščitim pred OZNO osebe, izpustil imena, kraje in celo datume. Ce kdo dvomi o resničnosti istih, se lahko oglasi na že omenjenem naslovu 1246 Norwood Rd., odkoder so mi bila ta pisma izročena na shodu SŽZ v Euclidu 9. septembra 1947. Prvo pismo se glasi: 13. februarja 1946. Dragi svak in Tvoja žena! (Začetek v pismu je zahvala za poslana darila, kar izpustim). Dalje: Jaz bi vam rada razodela vse naše strašno gorje, ali mi ni mogoče, ker vi bi ne mogli verjeti, kaj vse se je jporalo prestati in doživeti, jaz in vsa moja družina. Otroci še tako mladi so ostali brez skrbnega in dobrega očeta, mati pa ob tako dobrega sina, ki bi jim bil še v zadnjih dneh v tolažbo (ker ste vi tako daleč ločeni od njih). A zdaj nam je odvzeto naje skupno življenje na tem svetu, ostala sem sama s toliko družino. On je W1 naša sreča in dobrota. Ko je odšel v bolnico, je imel pri sebi ves denar — ker po hišah so bile dnevno preiskave, se je bal, da bi mu denar vzeli. Do.... je prišel, pa so ga vrnili nazaj, ostal je v,.. in tam pa storil strašno grozno smrt. Vse to kar se je godilo v . . . . je videl sin na lastne oči, kaj so tisto noč delali z njegovim očetom. On (zapisano je sinovo ime, a radi varnosti ga ne rabim, ker ima OZNA oči in u-šesa tudi tu po Ameriki, zato radi varnosti ne rabim imena. Op. priobčevalca) je bil skrit tisto noč, ko je bil oče v ogenj vržen. Vojaki, kar jih je bilo v... so bili poskriti, ker je bilo . . . tisto noč napadeno od sovražnika. In sin je bil skrit v ravno istem poslopju, kakor je bil oče tisto noč, pri nekem starem gospodarju čez noč. Spal je. Ob 4 zjutraj po prišli trkat na okna. Vstal je in odšel z njimi, misleč, da gre na kak drug način. Ob pol petih so ga vzeli, sezuli, slekli, da je bil v sami spodnji obleki. Do pol 11 so ga preganjali vsega golega po. . zvezanega skupaj s 16 letnim sosedovim fantom in nato vrgli živega v ogenj. Toliko so ga obstrelili, da se ni mogel dosti braniti, če se pa je, so ga tolkli s puškinim kopitom. — Tako so pripovedovali tisti, ki so ta peklenski prizor gledali na svoje lastne oči. Sin je bil skrit in je drugi dan prišel čez. . . z vojaki in povedal, kakor tudi drugi, če bi bil mogel on rešiti svojega očeta, bi bil on sam skočil v o-genj namesto njega. Seveda, če bi se bil on pokazal, bi bil takoj tudi on vržen v ogenj kakor tudi vsi ostali, ki so bili skriti z njim. Naslednjega dne so šla| dekleta iz naših vasi gledat v .. . kje so njih bratje in moja žalostna hčerka, kje je njen oče. Videla pa ni nič drugega kot kup ožganih kosti, zraven pa voz, na katerega so nakladali kosti sežganih mučencev. Vsa zmedena je brskala po žerjavici in pri tem odkopala glavo svojega ljubljenega očeta.. Ko je.zadela ob ožgano glavo, so še iskre v obraz zažarele in ga je precej spoznala. . . Prizor je, vem, vam neverjeten, toda sijgurno resničen. Videl ga je moj sin, moja hči in stotero drugih, ki so bili priče te grozote 1 Ali to, kar je bilo z nami tisti dan, ko smo izvedeli o tem, ne morem popisati, kaj vse je bilo pri nas. Čudno se' mi zdi, da smo ostali še pri življenju. Tisti dan, ko smo izvedeli, kaj nas je zadelo, nisem vedela, a-li sem živa ali ne. Otroci so se me oklenili, da jih niso mogli odtrgati od mene. Bili smo vsi kot bi ne bilo v nas več življenja. Mati — zdaj stari 86 let so trepetajoč kot smrt bledi stali s sklenjenimi rokami. Saj bi jim bil tu on edina tolažba, če bi bil ostal živ. Zdaj pa še na njegov grob ne morem s svojimi otroci — ne smemo, čeprav vemo, kje je zakopan 1 Jih je 40 v enem grobu v . . . (To je dokaz, da so komunisti izvršili ta zločin in ne domobranci, kot je zaščitnica vseh komuhističnih grozot “E” priobčila, da so te peklenske strahote izvršil; domobranci. V pismu ni nikjer omenjeno, kdo je storil, a ta zadnji stavek pove vse! Cernu in zakaj je za-branjeno obiskati grob, si lahko predstavlja vsak! Op. pis-ča). Pismo nadaljuje: On je tam zakopan, a sin pa na otoku Rabu. Dostikrat sem si mislila: Ko bi vi bratje vedeli, kaj vse se je pri nas zgodilo, bi strmeli nad takim udarcem. Saj sem že tako oslabela od vseh težav in bolezni, da se mi roke bolj tresejo kot 86 letni materi. Pišem kot b; se zdaj šele učila. . . Na obrazu so se mi naredile brazde od samih solz, ker moram dnevno premišljevati in skrbeti, kako bomo delali. Bliža se po-rplad, pa ni živine, ne družine. (Tu sledi daljši popis bolezni in drugih težav, kar radi pre-obširnosti izpuščam. Op. pisca). Še sledi: On (ki so živega vrgli v ogenj) je bil na želodcu bolan. Ni dosegel zdravja, so ga prej umorili “dobri” ljudje. Njemu so napravili strašne muke, nam pa do smrti hudo. Ali, če nam Bog težave pripušča, se jih ne moremo ubraniti, pretrpeti jih moramo... Za sina ne vem, če je živ ali je mrtev. (Op. to je tisti sin, ki je bil priča o-četove smrti. Iz drugih pisem, žim na drugi dan. Zdi se mi, da se dnevi kar skupaj drže in jih bo gotovo prej konec kot mene. Zakaj pa bi se tudi drvil za delom, ko pa imam samo 60 minut na uro plače. Res krasni so dnevi za nekatere, zato pa hite in drve za delom, kdor vidi le CcUšVe Dim vi« e** —f ui vc na uv»v»**»> — ki bodo šle sledila, je razvidno,, količkaj napredka pred seboj, a da je najbrže postal žrtev, partizanskih divjaštev. Udarec e-ni družžini: Oče živ vržen v o-genj, en sin od lakote umrl na otoku Rabu in en sin pa je pogrešan.) (Dalje prihodnjič) ------o------ Zahvala iz Zagradca Cleveland, O. — Naslednjo zahvalo je prejela Ivana Hro. vat, 5193 Stanley Ave., Maple Heights, od č. g. župnika Zagradca na Dolenjskem in se glasi:' Zagradec, 26. jun. 1947. Draga moja dobrotnica. Že pred nekaj tedni sem prejel paket iz Amerike od cerkve sv. Lovrenca. Toliko bolj sem pa bil veselo presenečen, ko dobim pred par dnevi pismo od Vas, v katerem mi sporočate, da ste Vi in Vaše dve svakinje vse to nabrale pri naših tako dobrih rojakih, morda že davnej izseljenih Ameriko. Dobil sem tudi sez nam, v katerem mi sporočate kateri naši farani so mi daro vali. Najprej se Vam prav iz srca in s hvaležnostjo zahvaljujem za ves trud, ki ste ga imeli s svojima svakinjama za na birko in za dar. Sporočite pa tudi vsem darovalcem mojo najgobjo zahvalo! Jaz Vam in drugim ne morem drugače povrniti, kakor da rečem: Dobri Bog naj Vam vsem skupaj povrne stotero! Sam se pa hočem pri vsaki sv. maši spominjati vseh in prositi Boga, da bi jim blagoslavlja) vse dni zemeljskega življenja in enkrat po končani zemeljski poti podelil rajsko veselje in plačilo za vse, kar so dobrega storili svojemu bližnjemu. Dobil sem v paketu vse, kar ste mi poslali. Hvala Bogu, sedaj sem pa preskrbljen do smrti, v jeseni bomo pa imeli birmo in se bom še jaz postavil z našimi birmanci, čeprav sem že Abrahama videl. Ljudem našim, sorodnikom darovalcev sem povedal, da so mi Američani, nekdanji za-graški farani sedaj oblekli in obuli |S čisto novo obleko in obutvijo, pa so bili zelo veseli. Pa so mi tudi rekli, če boste kaj pisali, jim povejte, da jih tudi mi pozdravljamo. Še enkrat se najlepše zahvaljujem vsem, ki so mi darova li, posebno pa Vam in vse prav lepo pozdravljam v Gospodu! Vaš hvaležno vdani, Grčar Feliks, župnik. jaz pa kar v neki negotovosti ži-bim in se pripravljam za na oni svet. Strojinov Tone, to je tisti poznani ni prijazni “birt” v North Madisonu, je kupil poleg svoje gostilne sosednje posestvo, to je lepa hiša in precej zemljišča, kjer bo lepa prilika še za drugo trgovino. Najprej je mends nekaj računal, da bi pričel prodajati motike in “ta pametne" hlače. Ko pa je bil pri meni in je videl lepo zalogo motik in je videl, da moja motika visi še prav tako kot takrat, ko sem jo kupil, ko sem prišel sem na farme, kajti jaz jo vselej, kadar jo spravim lepo z oljem namažem', da ne zarjavi, potem si je pa premislil in menda s tako trgovino ne bo nič. V tisti novi hiši, nasproti Strojina, o kateri sem že pisal, je sedaj lepotilni salpn -* “beauty parlor” — to je, kamor ženski spol nosi svoje glavice olepšavat. Pravijo, da so zaposleni čez glavo, toliko jih imajo in še pomoči iščejo. Ako je katera brez dela v Clevelandu in se razume na tako delo, naj kar sem pride. Tak napredek je v teh naših krajih. Hiša, o kateri sem pisal, da je bila kupljena za $15,000 (nekdanja Peterlinova) je spet naprodaj. Za koliko bo šla, se še ne more reči, ampak kupcev je pa vse polno. Kot izgleda bi vse rado prišlo na Hubbard, no saj je pa tukaj tudi res lepo. Kot se vidi in sliši, so ga z grozdjem jako polomili letos. Pravijo, da bodo kar nekam za polovico odtrgali. To je pa že od sile, bi rekel, ubogi kntri M« to i* t vedno prvi pridit na vrsto in trpet. Se reče saj $160 ali $200 je res malo pretirana cena, seveda, če se pa lep ček dobi za grozdje, je pa tudi veselje pri hiši. A kakor vse kaže bomo letos presneto kislih brazov okrog hodili. Ako bi cene padle tudi na drugem blagu, saj potem Bi ne bilo zamere, pa ne. Cena jajcem bo pa ostala visoka, ker bo jajec primankovalo; v shrambi v Clevelandu jih imajo nad en milijon ducatov manj kot so jih imeli lansko leto, kurjega mesa pa dosti več. To pomeni, da s kurami pojenjujejo, ker je kurja hrana predraga in se ne izplača. Jaz se za enkrat še ne podam in tudi sosed John pravi, da se ne bo podal kar tako zlepa. Tudi maje rožice se še kar lepo drže in stoje kot purmani z rdečim kljunom na vrtu. Mnogi se tu ustavijo in jih ogledujejo in se jim kar načuditi ne morejo in mnogi so jih prišli tudi kupit, ker so bile tako lepe. Obiskovalcev smo imeli veliko letos. Zlasti so me obiskali h raznih držav in me prišli občudovat, ker bero Hubard-ske novice v Ameriški Domovini. Ne bi si mislil, da je ta Habbardske novice Madison, O. — Farmarji imajo res zlate čase ob tako nebeško lepem vremenu, kot ga imamo sedaj; sonce pripeka kot za sta- — — vo in to v tako poznih jesenskih' časopis tako razširjen po vsem dneh. Se reče in pravi, kot to 'nekateri mislijo — hubbardski farmar, da sem jaz tisti in da jaz uživam tiste zlate čase, pa se presneto motijo. Tak farmar kot sme jaz, naj se ga kar Bog usmili in angelci pa lepo v1 nebesa sprejmejo. Ko bi bil jaz zdaj farmar, bi Bogu slavo pel. Saj sem bral v nekem glasilu, da imajo farmarji nebesa na zemlji, ker pa jaz nisem farmar, jih pa pričakujem na onem svetu. Zato pa lepo v cerkev zahajam in tam Boga lepo prosim, da bi me že skoraj v nebesa spravil. Saj tisti, ki so v resnici framar-ji, nimajo časa hoditi v cerkev, ker jim delo vedno visi nad glavo in jim kar po sili v roke sili. Jaz se ga pa raje izognem, češe ga le morem. Vse najraje odlo- svetu. Dobil pa sem tudi pismene zahvale in neko 'pismo se je takole glasilo: — Preljubi Francelj! zares nam delaš kratke čase in daljšaš življenje, ko pišeš tako zanimive dopise v Ameriški Domovini, ker nam je ta list najbolj priljubljen. želimo Ti še dolgega življenja in še nadaljne vztrajnosti pri pisanju tako zanimivih dopisov. . . Takole vidite se me ljudje vendarle še spominjajo in ko bom umrl, bo gotovo marsikdo rekel “Bog se usmili njegove duše in daj mu večni mir in pokoj.” Saj drugače, še ne bi pisal, me ne bi nihče niti v misli ne vzei. Torej lepa hvala za zahvalo. Pozdravljeni. Frank Leskovic. » Krščen denar POVEST I Dr. Ivo Šorli “Pa ravno gor, mati!” se je potem obrnil proti Martinu. zasmejal. “Bom videl, kaj bodo rekli in kako me sprejmejo. Ce mi dajo, je prav — ako ne, bom že vedel kaj storiti. Čakajte, takoj bom nazaj!” In predno mu je mogla še kaj reči, je bil že skozi vrata in ga je videla stopiti v Močnikovo prodajalno, ki je imela vrata s ceste od te strani. Martin je našel v prodajalni gospodinjo, mlado, čedno žensko. Začudivši se ga ‘je pogledala, a takoj bolj mrzlo vprašala, kaj hoče. Martin je povedal. Ženska pa ga je pogledala kakor da ne ve, kaj storiti; a ko je še malo pomislila, mu je dejala, naj počaka. Pustila ga je samega in je odšla po stopnicah. Gori na vrhu je nekaj rekla in že je bila nazaj, da bi se Martin ta čas še dobro prestopiti ne bil utegnil. Takoj za njo je prišel visok, koščen starec in je pomeril Martina od nog do glave. “Zakaj boš rabil barve?” je vprašal s trdim glasom. “To je moja stvar, ako ne zamerite,” je odgovoril Martin in se je prijazno posmejal. “Jaz hočem pa prej vedeti!” je zavpil oni jezno. “No, pa povem: harmoniko si bom prebarval; in ako kaj ostane, še obleko zraven, ko vidim, da sodite človeka po njej,” je odgovoril Martin in je pomežiknil, kakor je imel zmerom navado, ako se je šalil. “Kako pa govoriš, ti? Ali ne veš, da je naš oče župan?” se je oglasil med vrati nov glas. Martin je pogledal tja in je videl moža kakih štiridesetih črne brade, hudih ‘Kaj ste vi Martin Hribar?” je vprašal. “Sem, gospod stražmojster," je odgovoril Martin mirno. Imel je čisto vest in se ni nič ustrašil, čeprav je videl, kako sta se stara dva človeka zganila. “Godec, kaj ne? Pa kaj delate tukaj v Slivnici?” “I, kaj delam? Tu mater vprašajte, gospodi Ona mi je rekla, da lahko ostanem, jaz pa sem bil vesel, da se mi ni treba več ciganiti po svetu. Mislim, da ni v tem nič slabega.” Orožnik ni rekel, da je; ali vedeti je hotel prav natanko, kako in kaj, in si je pri mali mizici v kuhinji vse skrbno zapisal. No, Martin ni prišel ob nobenem vprašanju v zadrego in je na vse gladko in jasno odgovorili” “Tako je, gospod,” je rekel na koncu. “Koder sem do danes hodil, sem pošteno hodil, in ni ga človeka, ki bi mi mogel oponašati kako krivico. Le povprašajte za menoj, in ne bojim se nobenega. Ce pa je mati zadovoljna, da ostanem tu in sem ji na stare dni za kako pomoč, me oblasti, mislim, tudi ne bodo gonile naprej.” Orožnik je bil bolj in bolj prijazen in zdaj je rekel: “Ne bomo vas, Martin, če je vse tako, kakor pravite. In zdi se, da tudi ,bo, ker niste videti slab človek. Samo še drugod moramo malo poprašati po vas, koder ste doslej hodili.” Orožnik je spravil zapiske in se je odpravljal na pot. Takrat pa je stopila Šilarica k njemu in ga je bolj po tiho vprašala: “Saj ne zamerite, gospod, če (NMaUevtnJe i 1. atnol.) valeč. Pravi, da se mnogi prireditelji boje ubrati kako samostojno pot, ker se boje, da bi “zdrsnili z linije.” Prav to bese- boste še plačali 1 Ce vsega, mojega poštenja se ne boste dotikali. Čakajte!” Matijček je Martina nekako zaradi lepšega tolažil in miril, starka pa je tiho uživala ta znamenja resnične jeze mladega človeka do ljudi, kj jih je tudi že ona dolgo sovražila. Ta jih bo, ta jim bo pokazal 1 si je govorila v srcu. Ne bila bi mislila, da se zna ta pohlevni človek, ta tiha voda tako razpeniti. O, ta jih bo, ta! (Dalje prihodnjič.) VESTI IZ SLOVENIJE (Doile preko Trsta) Ustanovili so pri vladi poseben komitej, odbor, ki bo skrbel, da bodo vsi kinomatografi delali do rabi. To se pravi, da vse tre-(kot se spodobi zp “novo” Jugo-peta, da bi mogel kdo reči, da slavijo in da bodo pravilno niso še dovolj preusmerjeni. Po- opravljali naročeno propagando, leg vsega tega pa vidi pisec, da Torej kontrola nad kontrolo. je mnogim samo za zabavo, ne pa pa za kako lepo umetniško stvar. Stara resnica je, da brez svobode umetnost ne more uspevati. VPREŽENA UNIVERZA. — Po poročilih jugoslovanskih listih vidimo, da je morala tudi ljubljanska univerza napraviti poklon Titovi mladinski progi Veliko pa je, da si upa kdo, če šamac- Sarajevo. V prvih časih lef, močne črne brade, hudin "saj ne zamerite, gospod, ce sin, si je mislil Martin, in veselo mu je storilo. “Vi ste pa občinski mož, kaj ne?” je vprašal mlajšega. “Sem. A kaj to tebe briga?” “Tolikor kakor vas, kaj bom z barvo. Vprašal sem le »ato, ker bi rad vedel, ali pride za vsak lonček barve pri vas občinska komisija skupaj?” “Ali se spraviš, potep nemarni, ti!” je zarohnel starec, ves rdeč jeze. Martin pa se je glasno zasmejal in je naglo izginil skozi vrata. Ko se je Martin prismejal v kuhinjo, je našel pri Šilarici starega Matijčka. In jima je ne preganjali siromaka, ki noče nikomuij zlega. Alj ni tako?” In pomignila je gor proti Močnikovi hiši. “Mi nimamo nobenega vzroka skrivati, da se je vaše županstvo te dni pritožilo na glavarstvo v trgu, češ da se je priklatil tak in tak človek in da ne zna naprej,” je stražmojster resno odgovoril. 'Aaha, potem je pa ta!” so vzkliknili vsi trije. In so povedali, kako je bil napravil Martin v nedeljo guljaž in kako je bila polna hiša ljudi. “Kaj, guljaž znate kuhati?” se je nasmehnil orožnik. “No, bomo pa tudi mi enkrat prišli JOSEPH RUSCH chef New York Central 20th Century natanko povedal, kako je pokusit, ko nimamo daleč. Saj teh krajih še ne vedo ne, kaj je to. Samo malo boljše vino morate imeti, Šilarica, zdaj ko ste dobili takega pomagača.” O, tudi pivo da bodo imeli, pa če bo slavno županstvo še Martin, da nisi toliko pisalo, je zatrjeval Martin. In da naj gospod straž-mojster samo pogleda, kaj je on napravil ta teden. In je stražmojštru vse razkazal in mu je tudi počedal, kako so ga gori nakurili radi barve. opravil pri Močniku. Ne samo starka, tudi Matijček se je moral smejati; a pri tem se je vseeno praskali ušesi, kakor da mu stvar po polnoma ne ugaja. “Bojim se, prav napravil,” je rekel počasi, “Močnik ima dolgo roko in te ne bo pustil več pri miru. Saj veš, kako je na svetu, če se hoče oven bosti z bikom . . .” Ali ni še dobro izgovoril, ko se je prikazal v vratih orožnik. Pogledal je po vseh in se je Celo v omejenem prostoru kuhinje na vlaku upošteva New York Central pravilo hranitve odrabljenih maščob. Zakaj? Zato, prijatelji, ker pravi naša vlada, da je -treba prihraniti vsak funt odrabljene maščobe, da se olajša svetovno pomanjkanje, ki je še vedno kritično. Julija lani, na primer, so naše železniške jedilnice in oskrbo-valnice oddale skoro pet tisoč funtov. In s tem nadaljujemo. Torej ako ne hranite maščob redno, kot prej, se ne bi li spet nato navadili? Vsaka kaplja je še vedno potrebna! oddajajte ODRABLJENE MAŠČOBE American Fat Salvage Committee, Inc. tudi samo med vrsticami, povedati, da je strah eden vzrokov, ki ovira napredek. RUSKI OBISK. — Eno dobro je prinesel komunizem s seboj. Slovenci se bodo precej naučili ruščine. Vedno je v Ljubljani kak ruski obisk. Tako so letošnje poletje obiskali Slovenijo zastopniki sovjetskih sindikatov. Obiskali so razne kraje po Sloveniji in imeli sestanke z vodilnimi zastopniki “nove” Slovenije. Upajmo, da bo kljub tem komunistično propagandnim obiskom le ostalo večje poznanje slovanskih ruskih bratov za kasnejše čase, ko se narodi spet otresejo diktature sedanjih samovsiljen-cev. “Tanjug.” — Večkrat smo pisali, kako je vse jugoslovansko časopisje pod komunističnim vodstvom. Ni ga lista v Jugoslaviji, ki ne bi bil vladen list. Pa ne samo to! Vlada skrbi, da vsi ti listi enotno pišejo. Poseben urad skrbi za to. To je Tanjug. Ta pošilja listom članke, novice iz zunanjega sveta, pa tudi domače novice. Kar vam Amerikancem napišejo reporterji, to napiše jugoslovanskim listom Tanjug. Zato so tudi listi skoro čisto enaki. Vse kar je v zvezi z obveščanjem, vse mora iti skozi centralno agencijo ‘ ‘Tanjug.” DIREKCIJA ZA INFORMACIJE. — Sedaj pa so ustanovili v Belgradu še posebno direkcijo za informacije. Ta bo imela nalogo, da zbira informacije o zunanjem svetu in o domačih razmerah in da daje potem te informacije naprej listom v tujini in doma. Za direktorja tega novega državnega urada, ki bo nekako izpopolnilo imenovanega “Tanjuga,” je imenovan žurna-list Vladimir Dedijer, preisku-šen komunist. Ta postane jugoslovanski “Goebels.” Tako upajo, da bo na vsak način vsaka novica tako podana, da bo vzgajala za režim. Zunanji svet pa bo dobil samo navdušen opis, kako lepo Jugoslavija napreduje pod maršalom Titom. Vse to državno podajanje novic in poročil imenujejo v Jugoslaviji “svoboda tiska.” KOMITEJ ZA KINEMATOGRAFIJO V LJUBLJANI. Tudi filmi so seveda v svobodni Titovi Jugoslaviji pod popolno kontrolo. Vsi so podržavljeni. Toda skrb vlade je šla še naprej krščanstva so morali dokazati vernost cesarju s tem, da so zažigali kadilo pred njegovo podro-bo. V Jugoslaviji pokažejo sedaj vdanost do oboževanega diktatorja s tem, da se poklonijo njegovi progi. Ljubljanska univerza se je šla pokloniti v Bosno pod vodstvom profesorja Melika. Tako je torej morala na progo mladina, da tam koplje in se uči komunizma, profesorji pa da pokažejo, da imajo še prožne hrbtenice za poklone. Nobenega namreč ne veseli, da bi šel za svojim tovarišem Nagodetom ali Furlanom v smrf ali ječo. ----------------o------- Oživljanje mrtvecev V zadnjih desetih letih smo či-tali veliko o čudovitih poizkusih, ki so jih delali sovjetski zdravniki in znanstveniki z oživljanjem mrtvecev. Veliko teh vesti je bilo pretiranih. Pisali so na primer, da se je sovjetskim znanstvenikom posrečilo oživiti človeka, ki je bil že tri ure mrtev, či-tali smo tudi, da se jim je posrečilo vrniti življenje 50 sovjetskim vojakom, ki so padli na bojiščih. Zdaj je sovjetski zdravnik dr. V. A. Negovski objavil prvo nepristransko in znanstveno poročilo o teh poizkusih. Pravi, da je dosegel uspehe, pa tudi neuspehe. življenju kajti v teh primerih njihov živčni ustroj nikoli popolnoma ne zaživi. Dr. Negovski navaja tudi poizkuse v porodnišnicah z 48 novorojenčki, od katerih je bilo 34 v “kliničnem” obdobju smrti in ^4 v “agonalnem.” V prvi skupini so se poizkusi v 21 primerih popolnoma ponesrečili; samo v treh primerih je lahko dr. Negovski vzpostavil nekatera delovanja teles novorojenčkov. Dihanje in osrednji živčni ustroj sta postala normalna v 6 primerih. Dr. Negovski razlaga ta neuspeh z dejstvom, da je v 44 izmed 48 primerih poznejše raztelešen je pokazalo, da so novorojenčki imeli izliv krvi v možganih in težko poškodovane notranje organe. “Poizkusi oživitve niso mogoči v primerih, kadar je smrt posledica nepopravljive škode na bistvenih organih. Oživitev je možna samo pri takih primerih, kjer je mrtvec dobil hud udarec, če je izgubil izredno veliko krvi in če se je zadušil,” pravi dr. Negovski. Ob zaključku pravi dr. Negovski, da “se ga ni tikala neizbežna fiziološka smrt, ki pride kot naravna posledica ostarenja organizma.” Poizkusi lahko uspejo le v primerih “patološke smrti,” ki je posledica ran, nenadne bolezni, utopitve, zastrupitve in nesreč. > -------o------ Najboljši barometer Kmet bogataš: Ti poslušaj, kujiil sem za drag denar nov barometer, pa mi ni prav nič všeč, ne kaže prav. Kmet revež: Jaz sem pa s svojim prav zadovoljen, je že' star, malo stane in vedno dobro kaže. Kmet bogataš: Kako je ven-j dar to mogoče? »elo mm Službo dobijo V službo se sprejme zakonski par, ki bi čistil gledišče. Morata biti zanesljiva in morata znati kuriti avtomatični stoker. Plača je $50 na teden. Zglasite se po 6 zvečer v Yale Theatre St. Clair in E. 82 St (X) Moški in ženske za delo Potrebujemo osebe za finiša-nje lesa. Predznanje ni potrebno. Plača od ure in plača od kosa. Zglasite se v P. Zimmerman Co. ; 2040 West 110. St DELAVCI • Sprejme se delavce za tovarno v Euclidu; najprej bi bili kot težaki, pozneje bi dobili pa boljša dela;,delo je 45 ur na teden. Zglasite se pri Mr. Helmuth LINDERME TUBE CO. 1500 E. 219. St. ,< ' Euclid, Ohio IV 5300 (203) Za čiščenje Sprejme se ženska za čiščenje v poslopji na St. Clair Ave. Izvrstni pogoji. Ure od 6 zjutraj do opoldne. Naslov izveste v uradu tega lista. (203) MALI OGLASI *Dr. Negovski pravi: “Smrt je Kmet revež: Prav lahko. Na redko nenadno prenehanje živ- svojo okno sem obesil zunaj e- Harmonike naprodaj Naprodaj sta 2 harmoniki, nemške, nove, ena je 4 vrstna, ena je 3-vrstna. Proda se za nizko ceno. Vpraša se pri Mary March, 4139 E. 81st St. MI 1642 (204) ljenja. V resnici je postopek, ki DO YOU OCT ENOUGH VITAMINS? U» f" O. * im Mdr Moyv. * V»* «• laialMirw *'*»“•*'* Ihad y— T; * ??. I* ad Om+Ooy (b*4'f* fasad CopwUN *• ^ ** ONE-]*! DAY SHfwSKwSE JUUI UIOHAIOMIB. INC 4. Kod je hodil, kje je bil Kakor pa se je vedel Martin ves ta čas, dokler je bil orožnik tu, mirno in spoštljivo, so se mu začele zdaj, ko je oni s prijaznim pozdravom odšel kakor od mrzlice tresti roke in bleščati oči, a v obraz je bil bled kakor zid. Tudi besede so se mu trgale, ko je začel: “Torej biriče so poslali za mano! Tega mi do danes še nihče ni storil, čeprav sem obhodil že mnogo sveta, pretrpel veliko zaničevanja in preganjanja. Ker se je našla končno usmiljena duša, ki mi ni pokazala poti naprej, kakor so mi jo dosedaj kazali še vsi človeški prsti in vsi prsti na kažipotih ob cestah, pa gredo ljudje, k; imajo na svetu vsega preveč, in naženejo takerkoč psa za menoj 1 Čakajte vi tam gori, to mi med življenjem in smrtjo.” Sovjetski znanstvenik navaja tri take vmesne stopnje umiranja: prvo imenuje “agonalna,” t. j. kadar je življenje prešlo v ago-nijski boj s smrtjo. Druga stopnja je “klinična”; t. j. kadar je človek prenehal dihati in je njegova kri prenehala krožiti. Tretja stopnja je ‘ ‘biološka,” t. j. kadar se možganske celice začno razkrajati — tedaj ni več upov za oživitev. V obdobju “klinične smrti,” pravi dr. Negovski, je še mogoče priklicati človeka k življenju. Za to delo uporabljajo sovjetski zdravniki umetno dihanje in prenos krvi. Z nekakšnimi črpalkami črpajo zrak v pljuča mrtveca, ki se zaradi tega širijo. Istočasno vzbrizgavajo v arterije, ki vodijo k srcu, mešanico krvi, adrenalina in glukoze. Potem ko je začelo srce biti, dajo novo injekcijo, v kateri je pogostoma kisik. To delo moramo začeti, pravi dr. Negovski, pet do šest minut po smrti; četrta, peta in šesta minuta so najvažnejše. Med oživljanjem začne najprej delovati srce, potem opazimo delovanje krvnih žil in končno dihanje. Osrednji živčni ustroj začne delovati najkasneje. Dr. Negovski navaja 284 primerov “vstajenja od mrtvih,” ki so se mu posrečili do leta 1942. V 161 primerih (52%) so lju- — Ona: “Samo poskusi me poljubiti, pa bom takoj poklicala očeta.” “On: “No, če je pa tako, pa ne bom poskusil.” Ona: “Oh, saj ga ni doma.” no staro vrv. Kadar je vrv su- dar je mokra, je dež, kadar Se maje, je pa veter... ------o------- MALI OGLASI Soba in garaža Odda se opremljeno sobo in garažo, blizu St. Clair Ave. na 71. cesti. Pokličite HE 6526. par Išče stanovanje Srednje star zakonski iač« 3 doA aobj few 4* brez domačih živali. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče po 6 uri zvečer PO 5982. (202) Išče stanovanje Poslovodja, žena in hčer, M je višji šoli, nujno potrebujejo hišo ali apartment z 2 spalnicama. Bi oskrboval hišo. Pokličite Mr. Martin pri Snyder Electric Co. LA 3411. _____________________jm: Znamke! Jugoslovanske znamke prodaja August Hollander 6419 St. Clair Ave. v S. N. Domu 1 »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»O “Tudi dobro. Le bati se je, li, da sta se našla in da so se da bi vaši sorodniki ometali' med vama splele tako lepe ve-veljavnost take oporoke. Rajši I zi.” • mu ga na videz prodajte in j “Ob vsej nesreči, ki je pala izročite pobotnico, kakor da po meni tako strašno, je to res ste prejeli kupnino.’’ Pa tudi to se jima še ni zde- edini žarek sreče.” “In vendar vam, gospod ra luui lu .->«= j**«« ....... lo varno na vse plati. Ugibala grof, povem še, da bi bil sre-sta sem, ugibala tja in napo- čen' tudi jaz, če bi račili spo sled dognala, kako bi bilo naj-pravše. “Boštjan ni navajen gospodarstva,” se je grof spomnil. znati, kako grešite, ker lutera-ne trpite v Žužemberku.” “Sam, kakor veste, nisem lu-teran in tudi nikogar ne silim v “Ali bi ga za kakov čas hoteli novo vero.” vzeti medse, da se izuči gospodarskih in drugih gosposkih stvari?” “Mislim, da ni potrebno,”’ se je opat nasmehnil in stremečemu grofu razodel, da se je Boštjan šolal pri belih menihih v Kostanjevici in da tudi o gospodarstvu nemara več ve in zna kakor marsikateri zakupnik. “Če se je šolal, kaj pa ga je gnalo med potepine?” “Morda preživa domišljija,, nemara zgolj želja po novih in novih prigodah, lehko pa da tudi lehkomiselnost, ki le prp-rada vrtinči naše ljube Dolenjce, kaj vem ? Pomenišiti se ni hotel, rajši se je spustil v svet.” “Kaj menite, ali bi se unesel, če bi mu naklonil, kakor sva se menila?” “Bi, bi,” je opat hitel; “saj je v letih, ko se človeku kri že povre.” Grof je bil vesel, dobre volje kaftor že dolgo ne. Preden je odšel, je opat še dejal: “Bog je, ki vodi in ravna nas vse. Božja roka je bila, ki vam je pokazala pot do sina. Verjemite mi, močno me vese- ATTENTION Veterans-Civilians DE SIMIO SCHOOL SHOE REPAIR REGISTER NOW DON’T DELAY Learn a Profitable Trade CLASSES: 8 A. M. to 1 P. M. 1 P. M. to 6 P. M. Interview at 418 FRANKFORT AVE. or Phone SU 5542 “Potuho ji pa le dajete, ker je ne zatirate.” “Vsak človek ima pravico, da veruje, kar hoče in more, sem zmerom ihislil.” “Tako nastajajo zmede in krivi nauki.” “Morda pa le ni čisto slaba tale nova vera, ki je nekaterim tako všečJ” “Prava ni, kriva je.”’ "Nikoli nisem vrtal ali je prava ali je kriva, čovek, mislim, se lehko zveliča v vsaki veri, če po nji živi in nič hudega ne stori syojemu bližnjemu.” Opat ga je nemirno poslušal in zmajeval z glavo. Potlej ga je skušal preveriti, da se moti, a grof mu je spretno segal v bosedo, češ, prav velike potuhe ne daje luteranom, ko je vendar tako in tako zavrnil predikanta Krištofa Slivnika, ki je želel, da bi ranjko grofinjo pokopali med luterane. če bi bil opat bojevitejši in zgovornejši, bi bil nemara zmogel grofa in ga pridobil zase; tako pa si je mogel le priznati, da tale graščak sicer ne bo širil, zatiral pa tudi ne luteranske kuge v žužemper-ku. Grof se je vesel vračal do- V BLAG SPOMIN DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Andreja Možina ki je preminul 14. oktobra, 1938. Devet let je že minilo, kar vzel je Tebe Bog, mimo spavaj pod gomilo, sladko snivaj moj soprog. žalujoči ostali: SOPROGA IN OTROCI. Cleveland, O. 14. okt. 1947. mov. Misli so se mu vso pot menile s sinom Boštjanom ko se je v mraku približal Žu-žemperku, so vse žalostne srečale tudi zgubljenega Gregorja, očetomorca. “Ubiti me je hotel!” ga je skelelo. “Zakaj? Ali zato, ker sem mu dal življenje? A kaj sem mu storil hudega? Res, da tudi nič dobrega ne. Saj vedel nisem, kje je in kdo je. Prišel naj bi bil ne bi ga bil utaji’.” Doma ga je čakal sel iz Ljubljane. Poslal mu ga je star prijatelj. V pismu je stalo, da se zdaj zdaj začne zbirati vojska. Turki da spet nagajajo in nevarnost kmečkih uporov se strahotno veča. Grof Seba-sitjan naj torej na merek vzame vse mlade, samske tlačane, ki so toliko močni in veliki, da jih vojaški merčun ne zvrže. “To pot se pa res ne podam,” je grof godrnjal. “Branili so mi grad oni, zdaj jih v sili ne zapustim jaz!” A ponoči se je premislil, čisto upreti se vendar ne kaže, trgba bo dati vsaj nekaj vojščakov. Drugo jutro je na Grundlje-vo poslal krdelce suličarjev s pismom do gospoda Semeniča. V pismu je bilo: “Vsakega še mladega, čvrstega klateža, ki ga prestrežete kjerkoli, primite, zvežite in v žužemperk priženite, da tlačanov ne bo treba loviti za vojsko . . . Ujemite in semkaj pošljite pa tudi Kabliča. Ušel mi je, spet krade divjačino in napada moje ljudi.” Suličarji so vedeli, kaj jim je storiti, navajeni so bili člo-večjega lova; a kolikor jim že ni zatracal grof sam, jim je zdaj dopovedal še gospod Semenič. Nekaj se jih je po ce- stah in vaseh spustilo za postopači in klateži, drugi so se zmenili za prežo na Tratinah, da bi ujeli tresoritega Kabliča. XXIV. Suličarji, ki so prišli na prežo za Kabličem, so se poskrili v grmovju. “Tale vročina nam utegne spriditi vse,” je suličar Lipe momljal. “Kablič se valja doma, ker misli, da v tej sopari tudi Gorenjko ne lazi po ho-stah.” “če ga ne dobomo, nas grof ne pohvali prav močno.” “Ne bajaj ani tega, da ga ne dobomo!” je Lipe grdo gledal. “Saj ne bom več, ko vidim in vem, da ne spiš in ne ješ mirno, tako d0 mrtvega ga mrziš.” Lipe je molčal in žvečil bilko kislice, da bi si pregnal žejo. “Zaradi tiste babe, kajpak,” je oni dalje čenčal. “Pameten bodi, ne misli več na tisto, manj grešiš in laže pozabiš!” “Zakaj sem mu gorak, vem le jaz.” “Če je hudič na poti, je na poti — ogni se ga ali pa ga hudo brcni!” se je drug suličar vtikal. “Ko bi ga le dobil kje na samem, pa bi mu jo pritisnil, da bi me pomnil!” “Njegova kmečka pest je morda res močna,” je Lipe preudarjal in iz ust brusil zgrizeno bilko, “pa tudi moja ni pod nič.” “Da, tudi tvoja je kmečka. Zato, če ne zameriš, se ti res čudim, da tako želiš pogube človeku, ki ti je vrstnik iz do-pošteno, mačega kraja.” Lipe je molčal in umikal oči. “Tale Kablič mora biti res l^ikomiseln,” se je močan su-licar jezil. “Uide iz voze, po-tuliti bi se moral, pa ti gre in bolj iz nagajivosti kakor zaradi potrebnosti nastavlja zanke I po lovišču in se zaletuje v grajske ljudi.” “Zaletel — peč podrl!” “Mi pa naj zdaj oprezujemo za njim in se parimo v tej vročini, ko bi lehko pohajkovali lepo doma!” “Božja volja je taka,” se je starejši suličar Urh posmehnil. “Lov je strast, hudič, pravijo, ji kuri, saj noben opomin ne zaleže in nobena kazen.” “E, kaj bi hudič! Oblast ima samo do polhov; te pase res, druge divjačine pa nobene ne.” “Ti veš svojo, jaz pa svojo,” je Urh trmoglavil. “Ko sem bil mlajši, sem videl, da pase tudi zajce.” “Beži no! Videl si? Kako pa je bilo?” so silili vanj. “Kako je bilo? Tako, da me je postrašilo za zmerom.” ‘Povej, Urh, povej!” “Že dobro dolgo je tega. Pred božičem je bilo, brez zime skoraj in brez snega, samo noči so bile nekaj ščetinaste. Ranjka — Bog ji daj sveta nebesa! — mi je bila nekaj bolna, otroci pa vsi majhni in živi Za najboljše delo in zmerne cene pokličite MALZ za vaš radio, pralnik in druge pripomočke za točno popravilo. Vse delo garantirano. Pokličite ENdicott 4808 pridemo zastonj iskat in pripeljemo na dom MALZ ELECTRIC 6902 St. Clair Ave. EN 4808 ......... umiijmjmnjmmmn njinjTJTJT-irnJiJirLn AL ULLE PLUMBING & HEATING (0. Kopalne banje, closets, sesalke za globoke in plitke vodnjake, za kleti ter circular sesalke, boiler ji, avtomatični plinski grelci. 15601 Waterloo Rd. KE 7248 TWO-OVEN capacity ; in a Standardi Size GAS RANGE f d Her*, indeed, is the range you % have been waiting for-* f-the range that has every« thing! Nq more waiting . for the roaat to come out ,, of the oven before you can put in the casserole dish or the biscuits. In the eeptrite Meat Oven whole roasts, whole bsm*> whole chickens are broiled, or barbecued, to perfection, leaving the end« opacity of the big (18-inch wide) bake oven free for biscuit*, ok«, ptetnesi casserole dishes, etc. GAS RANGES "B0TTUD” GAS Vse potrebščine za grelne in monterske naprave. | I Zahvala volivcem Vsem volivcem 28. varde, ki so mi v primarnih volitvah pomagali do nominacije, se najtopleje zahvaljujem. Toplo se priporočam tudi za volitve 4. novembra. Kot doslej bom tudi zanaprej vedno gledal za dobrobit naše 28. varde in vsega mesta. MICHAEL M. LUCAK COUNCILMAN 28. VARDA ko žerjavica, da sem jih komaj zganjal pod streho. In za vse sem bil sam; živini sem po-kladal—sam; peč sem kuril in kuhal — sam; ženo in otroke sem stregel in čedil — sam; vse sam.” “I, kaj si bil oženjen? vedel nisem, glej!” (Dalje prihodnjič) -AND THE WORST IS YET TO COME ^-in najhujše šele pride NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 St. Clair Av* _ ^ EN36jJ4^ SUSNIK, ZA VAŠO GRELNO POSLUGO pokličite Stephen Robash CE 2025 ALI MU 4200 Furnezi na gorak zrak, paro, vročo vodo na premog, plin, olje in stokerje izvršujemo popravila na vseh vrst furnezih. Vse delo garantirano. W. F. HANN & SONS CO. 15505 EUCLID AVE. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA Najstarejsa slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 52. leto Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote znal« 129.91% 6» hoM dobra seU tu notam drsita«, ssTsraJ se url nsJDoUU. rastmi in nsdaolventnl podporni ortsnhadjl, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JKDNOTL kjer se Udu sanraM s« urinira, rasne nsikodbe. operacije, prati K. S. K. JEDNOTA sprejeme motke bi ieuke od M. de Ml Mei otroke p« tako) ra rujtira ki de IS. let* pod noje okrilje. K. S. K. JEDNOTA Meje eejmodetrajle oral* eerttflkete oedenje doke od SUMI do SUkSM. LIL JEDNOTA Jo pran meti vdn tn tirat C* te ntal tl** •H članka te moetkne la konte ketaiUke podporne orpanliselje. po-tradl oo la prieteel taksi. Z* p»J»mill« • ntrarannj* tat s* ra* dni* podrabnootl s* obrnita *a prednike ta minice krajanih Min LIL Jadrate, ah p* n: GLAVNI URAD / 351-353 No. Chicago SL Joliet, DL