SLOVENSKI
UČITELJ,
Glasilo »UčiteljstaEa društva za slovenski Štajer.“
1/ha j n 5. in 20. vsakega meseca na celi Ji Za oznanila 8e plačuje od navadne ver-poli in velja za celo leto 3 gld., za pol J stice, če se natisne enkrat 10 kr., dvakrat leta 1 gld. 60 kr.	III	14 kr., trikrat 18 kr.
Dopise sprejema odbor »Učiteljskega društva za Klovenski Slajer“ v Ljutomeru.
Štev. 15. V Mariboru 5. avgusta 1875. Letnik III.
Letošnje učiteljsko zborovanje na Primorskem.
Po raznih avstrijskih deželah je v novejši dobi našega šolstva pri učiteljstvu tako živahno gibauje, kakorsnega ne za-pazujemo pri nijednem diugem stanu. V tem, namreč v marljivem zborovanji se odlikujejo tudi slovenski učitelji po Štajerskem, Kraujskem in Koioškem, kjer z ene strani v svoja zasebna društva in shode piiduo zahajajo, a z druge strani se i udi vladuih zborov z gorečnostjo udeležujejo. Veliko dobrih nasledkov imele so razue učiteljske skupščine, zlasti v tem oziru, da se je učiteljstvo pri njih svojega važnega poklica zavedati začelo, da si je svoje znanje in svojo omiko uterjevalo. Za šolstvo bi bili učiteljski zbori tedaj posebno koristili, ako bi se vlada na nasvete učiteljskih skupščin več oziiala in ne devala največ nasvetov, sprejetih pri okrajnih in deželnih učiteljskih skupščin — ad acta. — Pa pustimo to. — Veseli nas danes, da se bodete letos na Primorskem, kjer niso imeli dosedaj učitelji, vsaj slovenski in hervatski ne, niti večjega društva, niti večjega zbora, kjer je torej vsak učitelj le sam za-se živel, 8ešli pervi deželni učiteljski konferenci, 4. oktobra v Poreču, 12. oktobra v Gorici. — Veseli nas to uže radi tega, ker bode In ckupščina spodbudila naše brate na jugu, naše ožje in širje domovine, da se bodo večkrat v zbore in društva zbirali, in v edinosti in složnosti, katere sicer tudi zdaj manjkalo ni, za svoje Pravice in za prava pedagogična načeia se potegovali.
Vse okoliščine kažejo, da bodete pervi deželni učiteljski konferenci na Primorskem lepo osnovani, tako, da bodo učitelji Korist od nju imeli. To nam spričuje ta dobra misel, da bodete ‘ njima združeui precejšnji razstavi učil, za kar se delajo velike Pr>prave. V ta namen tudi mi radi priobčujem^ poduk, po Knterem se bodete razstavi osnovali, in želimo, da bi se ju mnogo
15
učiteljev slovenskih, ne samo primorskih z boljšimi učili udeleževali. — Želimo pa tudi na korist primorskega učiteljstva in šolstva, da bi šolske vlade na Primorskem mnogim, ako ne vsem učiteljem primorskim pristop k 1. skupščinama te verste in k 1. razstavama dovolile. Baš tako sc nadjamo, in ne bomo se menda ukanili, — da se bodo te skupščine vodile v pravem pedagogičnem duhu, da se bodo udeleževaloi skazali prave pedagoge, in da se ne bode v nje vrival strankarski politični duh, kakor seje to pri marsikaterih lanskih učiteljskih skupščinah godilo. —
Poduk
zastran razstave učnih pripomočkov, ki se ima napraviti v Gorici in Poreču o jesenskih počitnicah 1875.
I.
Razstava bo obsegala: a) reči za oskorbovalnico malih otrok in otroških vertov, bj učne pomočke (učila) in šolska dela ljudskih učilnic,
c) obertnijskih in družili strokovnih šol,
d) zavodov za gluhonemo.
II.
Od omenjenih učilišč in zavodov pričakuje deželna šolska oblastnija: A) Risarij, stavbenih in situvacijskih načortov ali pa kalupov.
BJ Učnih pomočkov, ki se na teh učiliščih upotrebujejo.
Cj Izdelkov učenskih.
ad A.	Kar so tiče načortov onih učilišč, želi	c. k. deželni	šolski
svet videti	zastopano samo tako, kteri, v čemur	koli	si bodi,	drugo
presegajo.
Naslovi na kartonih, ki zaznamujejo narisano stvar, naj bodo prosti (kratki). —
V to versto spadajo tudi: oprava, mizo, akrilno pisnice, klopi, p'" satniki	itd. dotičnega učilišča, ktore roči,	če so v kterom oziru	zanimive,
naj so	pošljejo v naravni velikosti ali	pa	njihovi kalupi ali	na	kartonih
narisane.
Tako naj so tu ozir jomljo na: pripravo za prezračevanje (ventilacijo),	za kurjavo v šolah, na načine	razsvečevanja soban,	na	stranišč®«
posode	za vodo učencem namenjeno,	na	kopeljno napravo	za	otroke v
varovalnicah ir. šolah, na čornilnlkc, svinčnike in pisniško ročnike, in n® naprave za pisanje ali risanje.
ad B.	Učila so knjigo ali drugi učni pripomočki.
Rukve, ki so vpeljane v učiliščih in zavodih,	ali	lclero se	iuisj®
nasvetovati, da bi sc vpeljale, pošljejo dotični založniki ali pisatelji sam' na razstavo.
Tako pošljejo lahko tudi društva, ktera izdajajo knjige v razširjanj®
liudske omike, ali knjige mladini ali posebnim verstam ljudi v poduk in 'spodbudek — zadevna svoja dela ali zaznamke (kataloge) že izdanih knjig. Kar se tiče drugo verste učil, štejejo so k njej sosebno taka:
1) kterim je namen, učencem uk zlajšati, n. pr. priprave za per-votni poduk v čitanji, računske priprave, priprave za polajšavo pri nauku 0 muziki i. dr. t. r., ali
2) taka, ktora imajo služiti v to, da se učenci po ogledovanji 8tvari same ali po kalupih in podobah napeljujejo, da si dotično reč milijo prav tako, kakor je,
3) pripravo za polajšavo vzajemnega poduka.
V to troje verst spadajo:
°J Veronauk: versko podobo;
M branje: tabele, metode in abeodo, predalčki za čorke; c) pisanje: metode in kalupi;
dj računstvo: računske priprave, sistom utež in mčr, aritmetika obor-nena na praktično življenje, tabele za uteži in mčre, zbirke uteži in mor;
eJ zomljepisje in zgodovina: illustracijo k zemljepisnemu in zgodovinskemu uku, nazidne tabele, roliefni zemljevidi, atlanti, zemeljske krogle, tellurji in lunarji;
■0 risanje in zidarstvo: predloge vsake verste za risanje, kalupi stavbni; 9) prirodoznanstvo: zbirke prirodoznanskega orodja, podobe itd, za prirodoznanski poduk; h) telovadstvo: orodje za nje in za nauk o plavanji, skerb za zdravje; D pripomočki za zatočni poduk o kmetijstvu; o obertnijstvu;
poslednjič gredč v to vorsto učila specialnih zavodov, n. pr. zavodov za gluhoneme, slepe itd.
^	<*d C. Na vsakem izdelku kterega učenca (učenko) naj bode raz-
a*auo imč in starost njegova, koliko časa v šolo hodi, in pa poterditev skt>ga ali zavodnega voditelja, da so namreč pred omenjene reči resnične.
Dalje naj bode zaznamljena šola (ali zavod), od ktere je delo prišlo Pridevkom, je-li šola doržavna, občinska ali privatna; ali jo vzderžuje aka verska ali svetna družba; ali je eno- ali večrazredna in koliko raz-da ima.
Pisne knjižice in risarije naj imajo prost zavitek.
Med doli grč pričakovati tudi ženskih del, ki so v šoli učč; del iz '°nemic in vseh družili v versto šol za posebne predmete • spadajočih
C,|nic. _
III.
j. Učilišča ali založniki, kteri so hočejo udeležiti učilne razstave v Q°r'®i ali Poreču, naj se pri predsedništvu c. k. deželn. šolsk. svetovalstva {(.'''^koga in lsierskega v Trstu do 20. avgustu t. 1. oglase in napovedč, (j "8no reči suh II. omenjenih verst mislijo poslati v razstavo, bodisi v ali v Poreč, ali pa tudi na oba kraja. Na tiste, ki so pozneje > ne bode mogla ozirati se šolska oblastnija.
15*
Razstavne reči v Poreč namenjene naj se pošljejo (poštnine proste) ondašnjemu c. k. okrajnemu glavarstvu pod napisom:
„ Učilno-razsta vne reči za e. k. deželno eolsko svetovalstvo Istersko."
„Vročč naj so c. k. namestnijštvenemu svetovalcu in okr. glavarstva voditelju	v	Poreču (Paronzo)."
Reči namenjene učilni razstavi v Gorici naj so oddajo pod napisom: „ Učilno-razstavne reči za c. k. deželno Šolsko svetovalstvo (JoriSko-GradiSeansko.
„Vročč naj se c. k. okrajnemu šolsk. nadzorniku in glavneuiU učitelju Francu Vodopivec-u na c. k. učiteljskem izobraževališči
v Gorici (portofrei) “
IV.
Posebnemu odboru c. k. deželnega šolskega svetovalstva za Goriško in za Istro bodo skerb, da so učne reči v Gorici in Istri primerno razstavijo.
Razstavljene reči so bodo razstavnem nazaj pošiljalo na stroške p°' sebnega v to namenjenega zaloga.
V.
Reči za razstavo odločene morajo najdalje do 15. septembra ^ biti odposlane, če ne, ne pridejo na razstavo.
VI.
Vsak razstavec mora, kedar kaj na razstavo pošlje, razločno nazn#' niti, ali hoče, da so mu reči nazaj pošljejo, ali pa, da jih c k. dež. šolsk’ svetovalstvo prepusti, da jih ono v javno namene porabi.
Iz fizike.
(3. junija pri Kapelah go v. J. P.)
Pri zadnjem našem shodu na Vidmu obljubil sem nadal.i®' vati o prirodi in sicer danes o fiziki. Fizika, draga gospod je po mojem meuenji vsakemu Človeku jako važna znano*** Fizika ravno nam pojasnjuje vzroke in zakone prirodnih prikazi1,1’ kojih so imeli in še dandanes imajo nevedueži za vražue P1!’ kazni in moči, s kterimi so sleparji nevedno ljudstvo ogoljufbvo in jih še sedaj ogoljufavajo.	,.
Fizika odpre tako rekoč slepim oči, da spoznajo v razo1' prikaznih le prlrodue, nevražue prikazni, in da se na°® prirodne sile v svoj prid obračati. Sicer so bile in so še kmeM rokodelcu ali obertniku ročnosti in vaje v praksi silno potrebo®,’ pa sedaj bi kmetje in rokodelci le samo ž njimi slabo shajaj’ ker se je v sedajuosti obertnost in kmetijstvo zelo že razvil*’1 se še vedno razvija; da mnogo opravila bi se le s samo pr»ks ne zamogla popolnoma in lahkotno doveršiti. Tedaj je potreb0 ’ da se že mlad človek pripravlja za praktično življenje, in s'0.^ s tem, da se seznani in zavč navadnih vsakdanjih prirodo' prikazni iu njenih uzrokov, tor se jih uči vporabljati.
To pa, kar je človeku v praktičnem življenju znati, ima mu po večem ljudska šola nakloniti, tedaj ga za bodočuost pripravljati. Ljudska šola sploh le svojo nalogo takrat izpolnuje, ce iz nje pride mladina dobro oborožena z vsim potrebnim Vnanjem za bodočnost, pripravljena za kmetijstvo in obertnijstvo, sposobna svojo pridobljeno znanje še pozneje dalje razvijati, citaje dobre knjige.
Da pa mladina dospe do splošne omike in potrebne znanosti, ima se tudi v vsem potrebnem poduČevati, vsaj o najvažnejših prirodnih prikaznih, njenih vzrokih in zakonih, to je o fiziki. Pa kakor povsod, tako naj tudi tukaj vladata pravi red in prava mera. Bolje malo, pa dobro.
Dosta je, ako mladina zapopade in se zavč najbližnjih in vsakdanjih prikazni; obširno razlaganje fizike po ljudskih šolah bilo bi težavno, brezvspešno delo, ki bi deco le motilo.
Fizika uas uči, kakor sem že zadnjikrat omenil, poznavati vzroke in zakone onih prirodnih prikazni, ki ne spremene stvari, na kteri se prikazen pokaže. Take prikazni so: padanje kamenja, donenje zvonov, z očali storjena povečala itd., zakaj pri teh prikaznih se stvari, na kterih se prikazen godi, kakor: kamen, zvon in povečalno očalo ne spremenč. Se ve, take prijazni koj razumemo, ne tako hitro pa takih, pri katerih so še poleg fizikalnih, kake druge prikazni. N. pr.: pri ognju opazujmo toploto in spremembo lesa. Med tima prikaznima je toplota fizikalna, sprememba lesa pa kemična prikazen.
Ako okoli sebe pogledamo, ali pa tipljemo, ali se celo od mesta do mesta premakujemo, zapazimo mnogo in mnogo stvari v brezkončnem prostoru sveta. Stvari ali telesa obatojč iz tvarin, s° omejene, tedaj ne brezkončne in napolntijcjo le dele brezkončnega prostora. Soluce, mesec in zvezde, kakor tudi naša zemlja S() gotovo prav velika telesa, napolnjujejo pa le dele prostora in 80 v primeri z velikim prostorom vendar le jako majhne. Skušnja jm« uči, da se da prostor, ki ga telo napolujuje, kakor tudi p*° samo, meriti na tri strani, po dolgem, širokem in visokem. ,°glejiuo, kako omejeno tvarino bolj natanko. Zapazili bomo, 1? ona nima v sebi nikakoršnega nagiba k spremembi, ostala ' Vedno ista in vedno taka in nebi nas vabila k opazovanju Jenih prikazni. Iz tega previdimo, da morejo biti vzroki, ki ® aj0 prikazen na stvari. Ti vzroki se zovejo sile ali moči. > e pa so različne. Nekatere imajo moč v veliko daljavo, akor privlačnost solnca, lune, zemlje iu m iguetičnost naše zemlje;
pa kažejo svojo delavnost v največji bližini. Zadnje *e zovejo se še tudi molekularne sile, ker je od njih odvisna J teles, njih bolj ali manj pravilna podoba, njih kemijska Prememba bi še več družili prikazni. Tako na pr. uverstuje 'Sekularna sila zmerzujoče vodene kapljice v mične zvezdice 1 Zveže v lugu pepeliko, v vreli slani vodi sol v majhne kocke itd,
Vse fizikalne prikazni si razdeljujemo na 9 razdelkov:
1. Občne lastnosti teles.
2. Zunanja različnost teles.
3. Ravnotežje in gibanje.
4. Zvok.
5. Toplota.
6. Svetloba.
7. Magnetizem.
8. Elektrika.
9. Meteorologija.
Pred vsim drugim je potrebno pri opazovanju prirodnih prikazni vedeti, kaj so telesa, — in to bomo lahko dosegli, ako premišljujemo v peivi versti občne telesne lastnosti, to so take lastnosti, ki jih nahajamo na vseh telesih, naj so še tak« različna.
Občne lastnosti so: 1. Prostornost, 2. nepredirnost, 3. sta-novitnost (lenjivost), 4, deljivost, 5. luknjičavnost, 6. stisnost i® razteznost, 7. teža. —
Prostornost je občna lastnost, ki nam kaže napolnjen pr®' stor. Ker je telo na vse strani omejeno, tedaj imamo h telesu opazovati, kako da je omejeno, to je podobo ali figuri in koliko prostora napolnjuje, to je telesnina ali prostornih (volumen). Mislimo si pa telo omejeno na vse strani, venda( brez tvarine, takrat imamo matematično telo. Tako telo si zamoremo misliti, ne nahajamo ga v prirodi.
Na telesih imamo raztego po dolgem, ki se zove dolgo8*’ dalje drugo po širokem, ktera na dolgosti navpično stoji, ^ zove se širokost, in zadnjič še tako, ki se z obema prejšnji#11 veže, ter prave kote dela, — in ta je visokost ali globokost.
Telesa mejijo plošče, te so v dve strani raztegnjene, uamr® nd dolgo in široko; ploskve pa mejijo čertc, ki imajo le d#1 gost, ne pa širokosti. Ravna čerta je raztega v euej neprcih njenej meri, in se meri z mero dolgosti.
Mera dolgosti pa ni samo važna in imenitna za znanstvo8! preiskavanje, teinuč tudi za tergoviuo ; tedaj bi bilo sploh žel®*1 da se ima povsodi občna, nepremenljiva mera dolgosti, s edinico, da sc lehko zopet najde in napravi, ako se zgubi 1 popači. To se jo po Evropi in drugih delili sveta že po več® zgodilo in sicer z vpeljavo metrične more.	(
Metrična mera je sedaj že v sledečih deržavah obligatori®1’ vpeljena ali se bo vpeljala. V Evropi:	,,
1. Francosko žo od leta 1799, obligatorično za edj? veljavno mero od 1. prosinca 1840 po postavi dne 4. rožnika 18®
2. Nizozemsko že od leta 1870, po postavi 7. mal. tr® nika 1869.
3. Belgija od 18. rožnika 1836.
4. Grecija od leta 1836 po postavi 28. kimovca 1836-
5. Italija in sicer v prejšnjem sardinskem kraljestvu od
1.	pros. 1846, po postavi od 11. Kimovca 1845. V pridobljenih delih sedajnega kraljestva se je pa po dekretih leta 1861 in 1862 vpeljala.
6.	Španija od 1. pros. 1859.
7.	Portugalija od leta 1860	in	1861.
8.	Rumenija od leta 1866.
9.	Nemško cesarstvo od 1.	pros. 1872	po	postavi	17.
velik, serpana 1868.
10.	Turčija obligatorično od	1.	sušca	1874,	po	postavi
14. kimovca 1869.
12. Avstrija je po postavi od 23. julija 1871 to mero npeljala. Edina in le veljavna bo od 1. pros. 1876.
Francozi so v	prejšnjem	stotletji združeni še z	učenjaki
drugih	narodov zmerili,	kolikor	mogoče prav na	tanko,	četerti
del onega, skozi zemeljska dva tečaja idočega, največjega kroga, in so ga razdelili na 10 milijonov enakih delov. En taki del so imenovali z gerško besedo „meter“, kar po našem „mera“ pomeni. —
Meter	se	pa	tako na	manje dele	razdeli:
1 meter (m)	=	lOdecim. (dm) =	100	centim,	(cm) =	1000	milim.
1	„	=	10	„	=	100	„
1	„	=10	„
Povečava metra sc pa z gerškimi besedami „deko, hekto, kilo, mirija“ zaznamova; dodevamo jih k besedi „metcr“ n. pr. : bekameter, Dm. = 10 m.; Hektometer, Hm. = 100 m.; Kilometer, Km. = 1000 m.; Mirijameter, Mm. = 10.000 m.
1 Mm. = 10	Km.	=	100	Hm.	=	1000	Dm.	=	10.000 m.
1	„	=	10	„	=	100	„	=	1.000	„
1	„	=	10	„	=	100	„
1	„	=	10	„
Dosedaj je bil v evropskih deželah „čevelju merna edinica, ki je bil v 10 ali 12 palcev razdeljen, in vsak palec zopet na 10 ali 12 črt.
1 čevelj (')	=	10 palcev (") = 100 črt	('")
1	„ ‘	=	12	„	= 144 „
V posamesnih deželah jc bil čevelj sledeče razdeljen.
(čevelj) (palcev) (črt) (milimetrov)
Avstrija....................1'	=	12" =	144"'	==	316 nun.
Radenska	 1	=	10	=	100	=	300
^avarska ................... 1	=	12	=	144	=	291
Angleška 	 1	=	12	=	144	=	304
•'HUCnska stara pariika mera 1	=	12	==	144	=	324
jjesenska 	1	=	10	—	100	=	250
TUska (renska	mera)	1	=	12	—	144	=	313
Ploskve se pa merijo s četvorno (štirjaško ali kvadratno)
mero :
1 0m.	=	100	0dm.	=	10.000 □cm.	=	1,000.000 Qmra.
1	„	=	100 „	=	10.000	„
1 „	= 100	„
Za vcče ploskve	je „ar“	= 100 Om. in	„kektar“	=	100
arov = 10,000 Om. Kvadratna mera.
1 D° = 36 0' = 5184 0" = 746496 0'" ali 1 D0 = 36 10' = 144 0", 10" = 144 potem 1. oralo ali plug, prostor za ti i vagauo sejanja z 1600 G0 in □ milja 16,000.000 0° so bile dosedajue v Avstriji veljavne kvadratne mere.
Posebne dele prostora in tudi trupla ali telesa merimo pa s	kockovno	ali	kubično mero.
1	K h m.	= 1000	K.	dm. =	1,000.000	K. cm. 1000,000.000	K.	mm.
1	„	„ =	1.000	„	„	1,000.000	„	„
1	„	„	1.000	„	„
Zemljepisje v ljudskej šoli.*)
VIII.
Vsled posredovanja mojega za šolski napredek vnetega součitelja — prinaša moja prednašanja „o zemljepisji v ljudskej šoli“ glasilo „učiteljskega društva za slov. Stajer“. V dotičnih številkah 22, 24 iu 27 I. letuika (1873), 7 in 10, II. 1. (1874) in enih letošnjih — bodete med drugim našli, da meri, in šteje ljudi:
Europa:	178.132	0	z. m. =	98.073	0Mm.	301,605.000	lj.
Azija:	796.005	„	=	438.251	„	794,000.000	„
Afrika:	543.570	„	=	299.930	,	192,000.000	„
Amerika:	747,680	„	=	411.690	„	84,500.000	„
Avstralija:	161.105	,,	=	88.709	,,	4,365.000	r
Skupaj: 2,426.492	„	=1)336.653 „	1.376,470.000	„
Ta vsota 0 zemljepisnih milj oziroma 0 mirijametrov suhe zemlje (kopnega) pa je le čet er ti n a poveršja zemeljske oble; vse drugo je voda, morje. Z ozirom na jezera in reke pa je kopnega le eno petino. — Globočina morja je zelč različna, kakor n. pr. pri naših rekah, kajti dno morsko je valovito i berdovito, enako različnim, manj ali več hribovitim deželam. Največo morsko globokočino cenijo sedaj na 12.900 in-Zemljini, ktcra iz morja luka, pravimo otok. Brez Grenlandije merijo vsi otoki blizo šestnajsti del vsega kopnega, to je okoli 117.000 0Min.
*) Govoril g. F. Jauišok pri učiteljskem zboru (Inč 11. fobr. t. Rajhenburgu.
Poglavitna morja so:	1. Severno ledeno morje.
2.	Južno ledeno morje. 3. Atlantsko morje. 4. Veliko (tiho) morje in 5. Indijsko morje (ocean).
Vsa nebeška trupla se delč v stalnice, premičnice, sopremičnice in repatice in naša zemlja se vsled svojega premikanja premičnicam ali planetom prišteva. Ona ima podobo oble (kroglje), kar je dokazano, in ta kroglja plava v zračnem morji, zrak jo obdaja okoli in okoli na 10 milj visoko. S kratka: Naša zemlja je okroglo, terdno in neprozorno truplo, ktero prosto v zraku plava.
Podobo naše zemlje nam predočnje „globus'‘, kterega tukaj vidite, njeno premikanje pa telurij, kterega vam danes še ne morem pokazati. Podobo, popis in ceno malega telurija je prinesel „Slov. učitelj.u — Stalce, železna os in pa votlost pri globusu naj nas ne moti.
Ako si v mislih potegnemo skoz sredino naše zemlje od juga do severa čerto, rižo, onda imamo os (Achse), ker se ona okoli te čerte verti. Na globusu predstavlja to čerto železni drog, prava os. Oba konca te osi zoveta se tečaja (skrajnika) namreč južni in soverui skrajnik (tečaj). Okoli obeh skrajnikov je zemlja malo sploščena (česar pa nam globus ne pokaže) in z ledenim morjem pokrita, — od tod imeni : južno ledeno morje in severno ledeno morje.
Mislimo si dalje našo zemljo od vzhoda proti zahodu opasano po sredi med obema skrajnikoma. Ta pas se na globusu vidi; on deli krogljo in njeno os v dve enaki polovici (poluti) to je v eno južno in eno severno poluto, ter se zove polutnik, ravnik ali ekvator. Polutnik se, kakor krogi sploh, deli v 360° (stopov), vsaki teh stopov meri 15 z. milj = 1113 Mm., celi polutnik tedaj 360 X 11T3 Mm. = 4006'8 Mm. Na vsakej strani polutnika se vidi s tem vzpored (vštric) še več vedno manjših krogov, vzporednikov. — Na globusu se pa vidijo še drugi, ne manj važni krogi, kteri polutnik navpično prerezujejo in se na obeh skrajnikih zbirajo, združujejo. Takih krogov štejemo navadno 360, a na globusu našem jih je desetkrat manj, samo 36; znamo si jih pa desetkrat toliko misliti, kteri bi bili na polutniku baš 15 z. milj = 30 vsaksebi.
Take kroge imenujemo polu dnevnike (miridiane), ker imajo vsi ljudje ob istem krogu ob enem poldan. Glavni poiduevnik je pri nas tisti, ki je potegnen tik kanarskega otoka Ferro (na sev. strani Afrike); on deli zemeljsko oblo v vzhodno in zahodno poloblo. Za orientiranje na globusu je ta glavni poiduevnik tako imeniten, kakor polutnik. Od glavnega poldnevnika se šteje na polutniku proti vshodu 180° in proti Nahodu tudi 180° = 360° (stopov); pevvo število nam naznanja vzhodno dolgost (vz. d.), drugo pa zahodno dolgost (z. d.), to je zemljepisna dolgost. Na pr. je vzhodna
dolgost Gradca 33° 6' 26" to so pravi: Gradec je 33 stopov, 6 minut, 26 sekund od	glavnega	poldnevnika proti	vshodu
oddaljen. Avstrijsko cesarstvo leži n. pr. med 26" 14' in 44" 8' vz. d., to se pravi: pri 26. poldnevniku (stopu) vzhodne dolgosti se začne naše cesarstvo in sega do 44. poldnevnika (stopa).
Tudi glavni poldnevnik vidimo na globusu, enako polutniku, v stope razdeljen; od polutnika do južnega skrajnika je 90° iu do severnega skrajnika tudi 90° = 180°, in to se imenuje zemljepisna širjava, južna širjava (j. š.) in severna širjava (s. š.). N. pr. je	zemljepisna severna	širjava	Gradca
47° 4' 20", to se pravi: Gradec je 47 stopov, 4 minute in 20 sekund od polutnika proti severnemu skrajniku oddaljen. Avstrijsko cesarstvo leži med 42° 10' in 51° 3' sev. š., to sc pravi: po širokem se začne naše cesarstvo pri 42. stopu od polutnika proti severnemu skrajniku in sega do 51. stopa. Cesarstvo Avstrijsko leži tedaj med 26° 14' in 44°	8' vz. d.	pa 42° 10'	in 51°	3' s. š.
Od zahodne dolgosti	in južne	širjave	se bo	v naših
šolah le malo govoriti moglo, kajti perva sega onkraj glavnega poldnevnika čez Ameriko, druga pa onkraj polutnika čez južno Atriko, južno Ameriko in Avstralijo. —
S polutnikom vzporedni krogi ali vzporedniki, kterih zna biti še več, nego je stopov na poldnevniku zaznamovanih, nam polajšujejo iskanje po širjavi. Omena vredna sta ona dva vzporednika na južni in na severni polobli, ki sta od polutnika 23‘/a° oddaljena (glej stojte na glav. poldnevniku); južni se zove povratnik kozorogov, severni pa povratnik rakov (Weu-dekreis des Stcinbocks und Wendekreis des Krcbses). Zemljani med polutnikom in obema povratnikoma imajo le dva letna časa: poletje in zimo brez snega; po zimi tam le dežuje. Tisti kraji so v vročem podnebji (vroči pas). Se dva mnogo manjša kroga sta, ktera hočemo poznati. — Od vsakega skrajnika naštejemo 23Vg° proti polutniku, tu sta eden južni tečajnik in eden severni tečajnik. Na kraje od povratnikov proti tečajnikoma (43°) padajo solnčni žarki vedno bolj poprečno (na pošev); ti kraji imajo tedaj zmernejše podnebje (srednji pas), v kterem sc štiri letni časi verstč. Med tečajnikoma in skrajni koma pa so žalostni kraji z dolgo, hudo zimo in zel 6 kratkim poletjem; in to je merzli pas. — Na polutniku sta dan in noč enako dolga (enakonočje), na skrajnikih pa traja dan 6 in noč tudi 6 mescev; tako dokazujejo zemljepisni.
Premer in velikost poveršja naše zemlje lahko najdemo, ker nam je znano, koliko da polutnikov obseg meri, a z ozirom na zgoraj omenjeno sploščenost je os skrajšana za Vaas*
Na svojej poti spremlja zemljo mesec; luna je tedaj so-prcmičnica zemljina. Privlačna moč naše zemlje zove se težnost, čudna lastnost, druga telesa na sebe potegovati. Vsled težnosti naše zemlje je luna siljena se sopremikati, kakor je
zemlja primorana svoj stari pot okoli soluca ponavljati vsled njegove težnosti. Solnce se stalnicam prišteva.
Dokler ni naša šola globusa imela, sem šolarjem podobo naše zemlje s pomočjo tega le učila (porneranče) predočeval. Spletilno iglo sem prederl sploščeni sad čez sredino, da sem jim pokazal os sč skrajnikoma. Od vzhoda proti zahoda sem prepasal pomorančo s černo motozo tako, da je pas po sredi med obema skrajnikoma os navpično razpolovičil; s tem sem mladini razjasnil polutnik ali ekvator. Pomorančo sem potem še enkrat opasal z rudečo motozo, to-da nasprotno, od juga proti severu čez oba skrajnika in čez polutnik navpik; to jim je bil glavni poldnevnik i. t. d. — Ta južni sad sem potem olupil; olup je veljal za zemeljno skorjo, drugo za ognjeno-tekočo mečo (sredico) in pečke za sredino, skoz ktero si mislimo os, ktero ekvator polovici. Potem sem olupljeno pomorančo po naravskih vtisih — rekel sera, da so poldnevniki — razcepil v platiče; pri tem sem otroke spomnil na stope polutnikove, in da se krogi proti skrajnikoma skerčujejo, vedno manjši postajajo, — sladke režnje pa sem med šolarji razdelil. Z ozirom na novo metrično mero bo dobro otrokom pri tej priliki povedati, da so Francozje eno četrt poldnevnika (qnadrant) po dolgem zmerili, in to dolgost na 10 miljonov enakih delov razdelili, enemu takemu delu pa ime „meter“ dali; lm je tedaj = Viojooo-ooo quadranta ali 'Ao.ooo-ooo celega polduevnika (obsega zemelj n ega).	______
Dopisi.
Iz Ptuja. 1. m. m. je imelo ptujsko okr. učiteljsko društvo zopet svoj redni zbor (meseca maja in junija ga ni bilo), kteri je imel takrat precej posla, rešitev raznih društvenih zadev, n. pr. izvolitev časnikov za drugo poli., dopis graškega „Lehrorbund-a“ zarad glavnega zbora dnč 16. sept. t. 1. v Mariboru, itd. Časniki se naročč taisti, kot v pervem poli., namreč: „Slov. učitelj“, „Tovariš“, rpii«i. Zeitscli.“, „froie pad. Blatt.“, „osterr. Schulb." Gospod Robič nasvetuje, da se volita stalna poročevalca, in sicer: a) za „pštd. Zeitsch.1*, b) za „Slov. učitelja". Zbor ta nasvet sprejme, ter voli gosp. Robič-a za pervi in g. Sernec-a za drugi časnik. Na dnevnem redu za ta zbor bil jo med drugim tudi govor gosp. dr. Skrabarja o šolski zdravovedi; a žalibog! imel je dotični gospod ravno ta dan mnogo posla, in ni mogel razveseliti zbora z namenjenim govorom Tudi drugi govori so morali izostati, ker se je precej časa za rešitev društvenih zadev porabilo; verh toga je bila za ta dan ob 11. uri volitva učiteljskega zastopnika v okrajni šolski svet odkazana. Ta volitev se je veršila pod predsodništvom c. kr. okrajnega šolskega nadzornika g. Ferka. Izvoljen je bil spet g. Sernoc. •) 4. in 5. avgusta t. 1. bo za ptujski in ormuški šolski okraj navadni okrajni učiteljski zbor in sicer na Ptuji. Društveni zbor toroj za mesec avgust izostane.
*) Dobro!	Urod.
Iz celjskega okraja. 14. m. m. obiskal jo deželni šolski nadzornik, g. Rožek šolo pri Novi cerkvi, v Vojniku in pri Šent-Jiliji. Kedor oddaljenost teh šol pozna, gotovo sc bo čudil, kako je mogoče v enem dnevu tri šole nadzorovati? — ln res, čudno je! Če se nadzorniku mudi, sili učitelja naj hiti z naukom v soli, in ko še on predmet skončan ni, hoče iuieti žo drugega. Otroci, večkrat zmešani, ne posod lij 6 v trenotku samo-stalnosti dovolj, in če ne ide prav hitro, lahko jo nadzornik z napredkom dotične nezadovoljen. Dobro bi tedaj bilo, da bi nadzornik imel do-voij časa na razpolaganje, kar seveda mogoče ni, dokler je za celo Štajersko samo en nadzornik. — V našem okraji se je že odstranilo podpisovanje učiteljskih pobotnic od strani načelnika kr. šolsk. svčta. — Štajerski cesarski namestnik jo podaril šoli v Šent-Jurji na južni železnici dragoceno zbirko rudnin.
Iz savinske doline. Dne 7. julija je imolo savinsko u čiteljsko društvo svoj shod pri g. Turnšeku v gorenji savinski dolini. Reči moram, da je bil toti shod najsijajniši, kolikor jih je še do sedaj naše učiteljsko društvo napravilo. Mnogo poslušalcev, posebno iz Mozirja, počastilo jo naš zbor. Učiteljstvo jo bilo povoljno zastopano. Vsi gg. govorniki so svojo nalogo izverstno rešili. Donela jim je pa tudi zaslužena pohvala od zbranega občinstva. Pristopilo je zopet dosta pravih in podpornih udov k našemu društvu. Le tako naprej! — Ker bodo meseca avgusta brž ko no vladne konferenco, meseca septembra pa se šolsko leto sklene, meseca oktobra pa imamo v Colji učitoljsko zborovanje, zato soje prihodnji naš shod na mesec november proložil, in zborovalo so bodo na Vranskem. Dnovni red se zavoljo pomanjkanja časa (bilo jo zboro-vanjo pozno v noč) nij mogel šc določiti. Odbor pričakuje todaj pismena naznanila od gg. govornikov, kateri hočejo o čem govoriti.
Iz Ljubljane. Pri nas bode novo poslopje za ljudsko šolo v kratkem popolnem dodelano. Lepo in prostorno poslopje z dvema nadstropjema je to, stalo bode baje 80.000 gld. Za mnogo razredov sicer ni v njem prostora, kajti jo namenjeno samo za eno 4razrodno šolo s paralelnimi razredi. Razen razrednih sob je lično stanovanje za šolskega voditelja ter vse druge potrebne sobe za konferenco, bukvarnico i. t. d. — Ker je to novo poslopje blizo sedanje 1. mostno, št. jakobske šole, kjer bodo v prihodnje nova dekliška šola, pričakovalo se je, da se presolč št. jakobski učitelji v novo poslopje. A to se ne bo zgodilio. Učitelji 2. mestno šole iz liceja bodo posedli novo poslopje, a st. jakobski učitelji morajo iti v licoj. — To so baje na ljubo Belarju in njegovim učiteljem storili ljublj. šolski očetje, ker so ti učitelji njih zvesti priverženci, mod tem ko imajo nekateri št. jakobski učitelji vsaj nekaj saraostalnosti in značaja.
Z novim ljubljanskim škofom, mil. g. dr. Pogačar-jom sme kranjsko učiteljstvo glodč na boljši šolski napredek prav zadovoljno biti. — On ni nasprotnik novih šolskih postav, iz pravicoljubnosti ni proti temu, da so nove postave vzelo nekaj upljiva pri šoli duhovščini in ga dale ljudstvu. Pač je pa on za to. da uporabi duhovščina ta upljiv, ki ga mu še dajb nove postavo, namreč pri krajnih in okrajnih šolskih svčtih. In prav ima mil. g. knezoškof. Naroden duhovnik naj iz svojega stališča brani pri
šoli narodnost in vero. Če tudi bi nekateri duhovniki v svoji gorečnosti ali boije prenapetnosti pri krajnih šolskih svetili morebiti le vero, veronauk, molitve, spovedi in procesije na dnevni red stavili, vendar bodo pa kot narodnjaki branili se ponemčevanju šol in s tem narodnemu učitelju na pomoč priskočili. — 26. t. m. so imeli v Ljubljani okrajno konferenco učitelji iz okolice. Pri njej je inšpektor Gariboldi kar komandiral, ko so mu učitelji gledč neizpeljivosti načertov ugovarjali. V okrajni šolski svet je bil izvoljen verli in značajni učitolj, g. Franjo Papler iz Polhovega gradca (ki pride baje v Borovnico) namesto učitelja Uraniča, ki se k Vam na Štajersko preseli (v Št Rupert pri Laškem). Prihodnjič Vam čem pisati, kako so nemčurski učitelji novo Praprotnikovo berilo kritikovali. (Prosimo. Ur.)
Slovstvo.
(Mali prirodopis s podobami za narodne ali ljudsko šole) Spisal dr. Evgen Netoliczka, poslovenil J. Lapajne. Dobiva se pri Bušaku in Irrgangu v Bernu in pri drugih bukvarjih. Cena 60 kr. Slovenski učitelji dobč s. tem novim delom prav potrebno knjigo za svoje šolo, knjigo, katero so užo davno pogrešali. — Brez dvombo zavzema prirodopis pervo mesto med realističnimi predmeti, ker je znanje prirode perva podlaga omiki, in ker je prirodopis neobhodno potreben za podu-čevanje v kmetijstvu. — Prirodopis je pa nauk, ki se da jako razširiti in jako skorčiti. Baš v tej reči je pa skoro slehern učitelj v zadregi, ne ve koliko naj v narodni šoli prirodopisa obravnava. Zlasti slovenskemu učitelju, ki ni imel niti za-se niti za učinea primerne knjige, ni biio jasno, koliko in kako naj podučava v tem predmetu. Pokornijevo ^Živalstvo" in „Ra-tlinstvo“ mu jo bilo preobširno, to je znal; v koliki meri to gradivo skerčiti, tega p i ni znal. — Temu je prišla v okom nova knjiga, ki ima važnejše prirodnine vseh treh delov razumljivo in po domače, a ob enem znanstveno opisano in ilustrirane. Podobe, kojih je prav veliko, so prav lične in tisk je lop, in razločen, kar deia knjigo prav pripravno za šolsko rabo. Radi tega je tudi v ncmšl-cm originalu za rabo v šoli uže dovoljena, kar bo, vsaj tako se nadejamo, tudi v slovenski prestavi. — Obsega 119 strani srednjo osminke. Iz vseh naštetih razlogov moremo to knjigo vsem slovenskim učiteljem in vsej slovenski mladini živo priporočati.
(Nauk o desetnih razlomcih) in o novi mori in vagi, spisal J. Žnidarši č, imenuje se nova slovenska knjiga, katere tudi mi radi omenjamo. Lična ta knjiga navija v predgovoru prednosti novo mere; v 1. dolu razlaga a) bitstvo decimalnih drobcev, bj štiri osnovne račune z decimaliml, cj metrično mero in vago, dj osnovne (glavne) račune z novo mero. V 2. delu pa ima 90 premirjalnic (Umrechnungstabellen) stare in nove mere, ter nasprotno, ki so z veliko natančnostjo izračunjene. — Knjiga dela čast pisatelju in bodo slovenskemu občinstvu na veliko korist. Zavoljo tega jo priporočamo tudi slovenskim učiteljem, ki bodo v njej tudi za šolsko rabo kako drobtino našli. — A oni n^j izvolč knjigo še dalje priporočevati, zlasti tergovcem, kerčmarjem itd. Cena jej je 60 kr.
Dobiva se pri pisatelju na Premu (na Notranjskem); na Štajerskem v Pajk-ovi tiskarni v Mariboru in pri Drcxol-u v Celji.
(n D j e t i n j i vrtič“) so /.o v e nova hervatska knjiga za mladež z mnogimi zabavnimi pripovostimi in s sliko biskupa Strosmajerja. Spisal jo je Ljudevit Tomšič; cona 30 novč., dobiva se pri L. Hartmanu v Zagrebu.
Šolske novice in drobtine.
(Štajerski deželni šolski svet) je v sejali od 1. in 8. julija med drugimi dvorazrodni šoli v Iločah in Hrastniku na tri razrede razširil. —
(V zadevi šolarskih bukvarnic) je izdalo naučno ministorstvo 12. julija ukaz, ki veleva:	1) Odgovorni voditelj šolarske bukvarnice jo
šolski voditelj. 2) V šolarsko bukvarnico so no smo sprejeti nobena knjiga, bodisi podarjena ali kupljena, katere ni učiteljstvo popred pro-čitalo in z ozirom na točke v ukazu od 15. decembra 1871 odobrila.
3) Predno se jo knjiga v šolarsko bukvarnico sprejela, mora se zapisati v katalog te bukvarnico, da je knjiga dobra in učitelj, kateri je knjigo čital, mora z lastnoročnim podpisom to poterditi in odgovornost prevzeti.
4) Užo sedaj nahajoče so knjige v šolarski bukvarnici morajo so na ta način pregledati. Neodobrene knjigo se morajo odstraniti. 5) Okrajni šolski nadzorniki imajo zapisnike pregledovati, če je troba tudi s pomočjo dobrih šolnikov, neprimerno knjige odstraniti in krivo učitelje naznaniti okrajnemu šolskemu svetu. C) Iz šolarskih bukvarnic odstranjene knjigo naj okrajni šolski svet pošlje na deželni šolski svet, kjer se hranijo. —
(Na ljubljansk em učiteljišči) bode v prihodnjem letu enoletni praktični tečaj za učiteljske kandidate in tudi pripravljevalni tečaj, ako se dovoljno število učencev oglasi.
(V Beljaku) na Koroškem je bil koncem junija zbor krajnih šolskih svetovalcev, ki se jo o raznih šolskih zadevah posvetoval. Tudi na Slovenskem bi bilo dobro, da bi se sešli krajni šolski svetovalci, katere naj bi izvedeni šolski prijatelji o marsičem podučili. —
(V Zagrebu) se bo z bodočim š. letom prestrojilo moško in na novo otvorilo žensko učiteljišče; v ta nameu je razpisanih 7 služel) po 900 gld plače in 135 gld. odškodnina za stanovanje.
(Nova učiteljska društva.) V Konjicah na slovenskem Sta-jerji in v Kranj i ter v Kamniku na Kranjskem so se osnovala nova učiteljska društva. —Dobro!
(Fiasco) jo naredil „Kr. Lehrerverein" s svojimi „Zwoiglehrervoreini.“ Po vseh okrajih jo agitiral, da bi njemu na čast se osnovale in njemu v večjo glorijo se uklanjale učiteljske podružnico. Toda spodletelo Vam je, trojica G. in L. in Z„ namesto podružnic osnovali so si gorenjski učitelji troje samostalnik učiteljskih društev. Baš v tem smislu so čujojo glasi iz Notranjskega. Samo kerški Gašperin ima še menda neko društvo z uradnim imenom „Zweiglehrerv.“, čeravno si še on svojih kolegov k zboru pod tem imenom vabiti no upa. —
(f G. Jakob Schott), učitelj na 1. mostni šoli v Ljubljani in okr. š. svetovalec, umeri je 21. jul. v 53. letu svoje starosti. Bilje dober učitelj, poštena duša in prijazen slovenski narodnosti, tudi do zadnjega časa, v katerem se je našim načelom toliko ljublj. učiteljev izneverilo. „L. Sch.“ je že mertvemu bcrco dala. Lopo od nje. —
(Iz učiteljišč.) Na graškem učiteljišči je bilo koncem t. I. 151 gojencev, to je v kandidatov in učencev pripravljevalnega tečaja, 35 kandidatov jo študije dovoršilo. — V mariborskem učiteljišči jo bilo v 3 letnikih 58 pripravnikov in v pripravljovalnem tečaji 4(> učencev. Kandidatjo 3. lota prestopijo v 4. leto in torej niso delali zrelostnega izpita. Temu so jo bilo pa podverglo 5 začasnih učiteljev in 2 sta dostala, 3 so odsto-
pili. — Na ljubljanskih učiteljiščih je delalo zrelostni izpit 22 pripravnikov in 22 pripravnic, v Celovcu pa 35 pripravnikov (9 Slovencev med njimi) in 20 pripravnic. Od ljubljanskih kandidatov jih je 15 zrelostni izpit dostalo in sicer 1 z odliko, od pripravnic pa 18 in sieor 6 z odliko. Kranjska dobi torej nekaj novih učiteljskih moči, Štajerska pa premalo, posebno za slovensko šole.
(Nova ravnatelja.) Na graškem moškem učiteljišči je imenovan Dr. Lukas za definitivnega ravnatelja, nanovo žensko nčiteljiščo v Gorici pride za ravnatelja Itajakovič, dosedanji vodja ondot.nega moškega izobraževališča, glavna učiteljica na tem zavodu bode gospodična Reini sch, dosedaj voditeljica deržavno dekliško šole v Gorici.
(Zbirka slovenskih spisov za mladino) bi slovenskim učiteljem kaj dobro došla, zlasti sedaj, ko morajo on> posebno na to gledati, da se osnujejo šolarske bukvarnice, za katere so pa po slovenskih šolah samo slovenske knjige primemo. Vsled nagovora od strani učiteljev bode g. Giontini v Ljubljani s pomočjo strokovnjakov sestavil natančni katalog vseh izišlih slovenskih spisov za mladino. Ta zapisnik hočemo ob svojem času tudi mi priobčiti.
(„SI o venski globus"). Po nemških listih se jo norčevalo o tem, da jo nek učitelj iz Spodnje-štajerskega graški „Volksbildungsverein“ prosil za „slovonski globus." No, nemški časnikarji, mar mislite, da ni še na svitlem globusa s slovensko terminologijo? Je, je! Uže pred nekaj loti ga jo g. Giontini v Ljubljani na svitlo dal in letos je celo ministerstvo prosil, da bi ga odobrilo. — Kaj bi se nam tako posmehovali, ko ste imeli pred 100 leti še sami presneto slabo literaturo.
(Idrijske šole) poročilo ima na čelu članek od ravnatelja g. lngliča pod naslovom „Bosoda do staršev." Ljubljansko narodne šole nimajo letos poročil.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Podučiteljska služba v Negovi (2 r. š., okraj Gornja Radgona) s 440 (330) gld. in stan, do 25. avg. na kr. š. svet. Podučit, služba v Marnbergu (4 r. š.) s 480 (3G0) gld. do 15. avg. na kr. š. sv. Poduč služba v Po n k vi s 440 (400) do 20. avg. na kr. š. sv. Učitoljs. služba vTrofinu (p. Vuzenica) (1 r. š.) s 550 gld. do 31. avg. na kr. š. sv. Poduč. služba v Slivnici (p. sv. Jur naj. ž.) s 440 (400) in stan., do 20. avg. na kr. š. svet. Učitelj, služba pri sv. Jakobu v Sl. gor. s 550 gld. do 20. avg. na kr. š. sv. Učiteljska (GOO gld.) in poduč. služba (480—3G0 in stan.) na Laškem (3 r. š.), učiteljska in podučiteljska služba (iste plačo) v Hrastniku (3 r. š.) in poduč. služba v Terbovijah (3 r. š.) s 480 (360) in stan., — vse do 15. sept. na kr. š. sv.
Na Kranjskem: Podučiteljska služba v Ljubljani s 500 gld. do K avg. na m. š. svet. Učiteljska služba vČemšenikd s 500 gld. in stan. do 15. avg. na kr. š. sv. Učiteljska služba v lloterderšici s 400 gld. in stan do 5. sept. na kr. š. sv. Učitolj. služba v Ajd o vici s 450 gld. in stan do 10. avg. na kr. š. sv. 2. učitelj, služba v Št. Vidu pri Za-tičini (2 r. š.) s 400 gld. do 10. avg. na kr. š. sv.
Na Koroškem: Učiteljska služba v Slovenskem sv. Mihaelu (okr. Velikovec) s 430 gld. in stan do 20. avg. na okr. š. svet.
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Kranjskem: G. Jan. Valentin, učitelj v Ilotederšici, se je službi odpovedal — G. Vinko Levstek (iz Trebnjega) nadučitelj na Verhniki. Gospodična Marija Prohlich, (priv. učiteljica), učiteljica na c kr. ženski vadnici v Ljubljani.
razstava ua	__	razstava na
iefjnst-S Zalo*t»a	LaA«,	9
.».•SSL|?farnl ffimTriff-jj4*3^
Priznalua 1 *AVU1U1 » iuihui ju, § t priznalna
diploma, bu k var ju v Bern«, sl diploma, i®
1873.	'i	'	ssžr	1873. 'ijs
4:^^	Ferdinandove	ulice S
Založena dela.	štev.	3.	in	pisanske
V založbi podpisane knjigotržnice so prišle vsled izražene želje mnogih gospodov šolskih predstojnikov in učiteljev že v nemškem in češkem jeziku popred izdane načertane pisanke zdaj tudi s slovenskimi napisi na svitlo, in sicer:
Št. 1. Pisanka za nemško lepopisje (9 verst, široko dvoj-nato načertanih.)
Št. 2. Pisanka za slovensko lepopisje (8 verst, široko dvojnato načertanih.)
Št. 3. Pisanka za slovensko pravopisje (12 verst, ozko dvojuato načertanih; visoka oblika v četveiki.)
Št. 4. Pisanka za nemško pravopisje (14 verst, ozko dvojnato načertanih; visoka četverka.)
Št. 5. Pisanka za pravopisje in spisje (14 verst, s prostimi čertami; visoka četverka.)
Št. 6. Računska pisanka (kvadrati, visoka četverka.)
Navedene pisanke, ki so narejene iz dobro limanega papirja, so vpeljane v nemškem in češkem jeziku v mnogih šolah in zadostujejo v vsakem obziru ukazom slavnih gospodsk, in podpisana knjigoteržnica je pripravljena, željam p n. gospod .v kupovalcev v vsakem obziru vstrezati.
Ceua pisank je za eno rizrno = 240 kosov 2 gld. 80 kr. av. v. netto v gotovem denarji, in posamezne številke se tudi na dalje na ogled pošiljajo.
Tudi je v podpisani zalogi na svitlo prišlo:
Prvi nauk v lepo- in hit.ropi.sji. Nemško sestavil in pisal Jožef Pokorny, poslovenil Anton Lčsar. Sešitck 1.—12. h, 2 kr. pr. Riess 4 11. 80 kr. netto 3 11. 15 kr.
Kartelu zu Priifungsschrifteu mit blauen Linien und Raud-verzierung in 4U a. Briefpapier k 1 kr., 100 St. 75 kr. n.
Lčsar Ant., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Za gimnazialno, realno, in sploh odraslo mladost. 1863. 1 11.
Naročila naj se franko pošiljajo na
MLnrol iviniker-jeio založnico in prodajalnico knjig v Bernu (Brtinn)
3—3	Ferdinandove	ulico	št.	3.
Lastništvo „Učiteljsko društvo za slov. Štajer.“
Za uredništvo odgovoren l)r. Lorene.— J. M. 1’ajk-ova tiskarna v Mariboru.