Naročnina mesečno 25 L)in, za inozemstvo 40 Din — ue-deliska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ulb/III Telet oni uredništva: dnevna služba 2050 - nočna 24%. 2994 in 2050 VENEC Cek. račun: Ljubljana ši 10.650 in 10.344 za inserate; Suru levo štv. 7563, Zagreb štv 39.011, Praea-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen poudeljka m dneva po prazniku Ner a združljiva vez Zakon, kojegu bitni razlog je ljubezenska skupnost ined dvema osebama različnega spola, ki je označena po medsebojni neprekršljivi zvestobi in pravilni podreditvi enega zakonca drugemu, ima za namen porajanje in vzgojo potomstva v pomnožitev Cerkve in v blagor države. Tako papež Pij XI. v svoji zgodovinski okrožnici, ki smo jo na tem mestu obravnavali in jo podajamo dalje. Sv. Avguštin, pravi papež, navaja kot tretjo oznako zakona (polog ploditve in čiste zvestobe) svetost. Tn svetost zakona, ki prihaja v ljubezenski zvezi kristjana in kristjanke do izraza v zakramentu, je v prvi vrsti v nerazdružljivosti zakonske zveze po besedah Kristusovih : »Kar Je Bog združil, tega človek ne sme razdreti« in »Vsakdo, kdor svojo ženo zapusti in drugo vzame, prelomi zakon, in kdor ločeno poroči, ta je zakonoloinec.* Papež zelo podčrtajo, da ta neločljivost ni svojska samo krščanskemu zakonu, ampak tudi naturneinu zakonu kol takemu, torej tudi v zvezi med dvema nekristjanoma, in sicer kot nekaj, kar ni samo od ljudi oziroma od družbe zahtevano in določeno, anipak, kar zahteva od zakona narava sama, ker je ustanovitelj zakona Bog sam. Koliko bolj mora biti ta nerazdružljivost breziziemna in brezpogojna med krščanskima zakoncema, kojih zakon je po zakramentu povzdignjen v toliko dostojanstvo in višino, da pripada nadnaravnemu redu in zakoncema, kojih zveza simbolizuje zvezo med Kristom in Cerkvijo, vtisne neke vrste neizbrisno znamenje. »Zakonca sta. pravi sv. Avguštin, »četudi prelomita zakon, vedno tako tajnostno povezana, da nosita to znamenje naprej, zdaj seveda ne več kot častni znak milosti, ampak kot sramotni žig težke pregrehe.« Volia Stvarnikova. leur se tiče nerazdružljivosti zakona, je tako jasno izražena, da ne trpi nobene izjeme. Absolutnost in kategoričnost te zahteve je, kakor je že poudaril največji cerkveni učitelj za-pada, tolikšna, da razdružitev ni dovoljena niti v slučaju, ako se ne dosega to, kar se običajno imenuje prvi namen zakona, namreč potomstvo. Svetost ljubezenskega najintimnejšega soživetja v zakonu je namreč tako velika in globoka, dn tudi neplodovitost na tem ničesar ne more spremeniti. Judje so sicer tako delali, da so neplodovito ženo odpustili, toda oni v svoji mesenosti in egoizmu ali trdoti srca, kakor je dejal Kristus, bistva zakona niso razumeli. Papež navaja nato blagoslov nerazdružl'ivega zakona. Le, če je zakon nerazdružljiv, imata zakonca jamstvo, da bo njihova ljubezenska skupnost traîna in da je ne bo razdrla vsaka kaprica in vsako meseno poželenje; le v tem slučaju se bosta drug drugemu popolnoma predajala in drug drugemu plemenito žrtvovala, saj ljubezen ne pozna, kakor pravi apostol, nobenih meja in nobenega konca. Le v nerazdružljivi zakonski zvezi je žena eaščitena pred nevarnostjo, da bi ' 'la goli predmet utešitve spolnega nagona, le v njej je zajamčeno njeno žensko dostojanstvo in le v takem zakonu uživa mir sigurne posesti, ker ve, da ne bo v zahvalo za svojo zvestobo enkrat vržena na cesto, ko se postara ali pa se v zakonskih in materinskih dolžnostih izrabi. Moškega pa obvaruje neločljivi krščanski zakon, da ne podleže vsakemu bežnemu poželenju. Samo nerazdružljiva zakonska zveza spominja zakonca na to, da se nista združila samo za zadovoljitev svojih animaličnih gonov, ampak tudi in predvsem za spopolnitev duhovne plati svojega bitja in za dosego najvišjih in neminljivih dobrin in vrednot življenja. Jasno pa je tudi, da le neraz-družni zakon jamči pravilno vzgojo otrok, ki morejo sami postati dovršene osebnosti le, če se njihova duša vzgaja v naročju družine, kjer mož in žena v zavesti svoje zvezanosti do smrti in vedno bolj izpo-jiolnjujoče se ljubezni v popolnem medsebojnem soglasju vršita vzgojo, to se pravi, pomagata otroku dovršiti lastno osebnost. Papež spominja tudi, sledeč mislim svojega predhodnika Leva XIII., kako je neločljivi zakon najtrdnejša podlaga srečne človeške družbe, saj vemo iz izkušnje, da ničesar bolj ne izpodkopuje nravstvenosti, ko ona razpuščenost družin, ki izvira iz možnosti zakonske ločitve, in da so one države najbolj in najprej propadle pod poplavo in navalom najhujših pregreh nebrzdane slè, v katerih se je razrahljala zakonska vez družin. V današnjem času velja to še bolj, kajti, če se bo danes ločitev zakona vedno bolj olajševala, bo kmalu izginila vsaka meja, ki je dozdaj poljubno razporoko zadrževala, kar z eklatantno jasnostjo vidimo na primeru sovjetske Rusije, kjer zakon ni nič drugega ko navadna privatna pogodba. Zn razporoko se navajajo, nadaljuje okrožnica, najrazličnejši razlogi, ki naj jo opravičijo, n. pr.: da se ne sme en zakonec siliti, da živi z drugim do smrti skupaj, če se je le-ta pregrešil proti njemu po zakonolomstvu ali po kakšnih drugih zločinih; da zahteva včasih ločitev tudi interes otrok, ki zaradi nesoglasja in težkih prepirov vza-konu trpijo škodo na duši in telesu, dn terja večkrat ločitev blagor družbo, ki nima nobene koristi oziroma samo škodo od zakonov, ki so ali ueplodo-viti ali pa grozijo družbi po zlih posledicah prisiljenega življenja in čestokrat iz njega izvirajočih zločinih itd. Ti ugovori, poudarja papež slovesno, ne drže. Od Stvarnika snnioga zakonu postavljeni princip nerazdružljivosti zakonske zveze je neomajen in se na noben način in pod nobenim pogojem ne sme kršiti. Cerkev je na tridentinskem zboru najslovesneje izrekla, da je zakon tako neločljiv, da niti zakouoioni njegove zveze ne more razdreti — koliko manj drugi razlogi, ki se navajajo! Sicer pa se moremo izogniti slabih posledic gotovih zakonskih zvez v nnjt skrajneišem slučaju pa nepopolni ločitvi, ki obstoji v tein, du se zakonca, ne da bi zakonska zveza sama V znamenju terorističnih atentatov V indiji se nadaljuje krvavi poboj London, 16. jan. Upanje, da bodo velike koo-cesije, ki jih je angleška vlada pripravljena dovoliti Indiji v obliki avtonomne, bodočemu indskemu parlamentu odgovorne vlade, ki bi iz Indije napravila pravi dominijon, pomiril nacionaliste, ee žali-bog ni uresničilo. Nasprotno, nacionalisti «o začeli teroristično akcijo za popolno neodvisnost na celi črti in kronika zadnjih dni zaznamuje v tem oziru celo vrsto zločinov. Ree pa je, da je ta akcija nacionalistov reakcija na to, ker je angleška oblast v Pooni usmrtila štiri Indijce, ki so bili lani napadli policijsko postajo in umorili več policistov. Nacionalisti so namreč ob tej priliki napovedali po vseh večjih mestih žalne dneve, pri čemer je prišlo povsod do težkih nemirov. Veliko oseb je bilo v spopadu s policijo težko ranjenih in ječe so se zopet napolnile s stotinami in stotinami nacionalistov. Najhujši zločin se je zgodil v neki vili blizu Lahoreja, kjer je neki odpuščeni indski vojak, ki je iskal angleškega kapitana Curtisa, da ga umori, naletel na njegovo ženo in dva otroka. Fanatik se je zagnal proti ženi in jo z mnogimi udarci težke sablje naravnost razmosaril in ubil. Lotil se je tudi otrok, dveh deklic, ki jih pa ni pobil do smrti, ker to pritekel sluga, ki je Indijca premagal in zvezal. Terorieti ao tudi zamislili atentat na podkralja Irwina, proti kateremu je bil po izkušen atentat že večkrat, zadnjikrat lani, ko so položili bombo pod njegov vlak. Kakor takrat pa je j>odkralj ludi topot ušel smrti. Podkralj se je namreč s soprogo vračal od inšpekcijskega potovanja po Aesarau in Bengalu v Delhi, da tam otvori zasedanje državnega zbora. Pred j>osebnim vlakom je šel varno^st-ni vlak, obstoječ iz lokomotive in enega voza. Strojevodja tega vlaka je bli2u postaje Sam pur videl, da je pred njim razdrta proga in da je nek vlak iztirjen. To je bil osebni vlak, ki je bil pred dvema urama pasiral progo. K sreči se ni nič hujšega zgodilo, kakor da je bilo osem oseb lahko ranjenih. Podkralj je samo zamudil otvoritev zasedanja. Oblasti so zaprle 13 jx>možnih delavcev. V Delhi ju samem so istočasno hoteli nacionalisti preprečiti predsedniku poslavodajne skupščine Katyju, da bi se pedal v skupščino, s tem, da so se vlegli po poti na trebuh, kakor to običujejo. Policija je seveda s pend rek i pot očistila. V Boin-bayu je konsignirano vojaštvo. Tudi v Birmi delujejo dalje četaši, delajoč izpade iz džungle. 14. januarja je neka taka četa napadla postajo Zeibyngon, jo demolirala m posta-jenačelnika ubila; nato so j>oetajo zažgali in se zo- pet umaknili v džunglo. Angleške vojaške čete so primorane delovati z letali in poroča se, da bodo rebelem kmalu kos kakor lani v okolici Pešavarja. Džungla je vsa posuta z bombami in se kadi cd strupenih plinov, ki seveda pokončujejo tudi bogato živalsko fauno. Bombay, 16. jan. A A. Ker je položaj zelo napet, so vojaki in policija zasedli vsa važna mesla. Javni inir in red vzdržuje nad 3000 policistov in Vojakov. Množica .je hotela ustaviti avto, v katerem se je vozil generalni državni pravdnik. Pri tem je prišlo do krvavih spopadov med množico in policijo. Ranjenih je bilo nad sto oseti. Bombay, 16. jan. A A. Nocoj je prišlo na nekean shodu, katerega se je udeležilo 4opadov s policijo. Policija je morala streljati in ranila tri osebe, ki so jih odpeljali v bolnišnico. Pri nekem drugem shodu, ki ga je policija prepovedala, je bilo ranjenih 90 oseb. Iz Patne jjoročajo, da je morala policija streljati na demonstrante 1er je ubila šitiri osebe iu več ranila. Kakor poročajo, je množica napadla policijske uradnike, ki so bili prisiljeni streljati. Neka skupina 5(1 mož je s sulicami uibila nekega straž-nika najbrž iz maščevanja zaradi aretacije neka terih članov indijskega kongresa. Ban dr.Marušič o svo'em potovanju Obmejni Slovenci so vdani kralju in (ugoslovansbi domovini G. ban poziva učite 'sivo na delo med narodom L'uHjana, 16 jan. AA. Gospod ban dr. Drago Marušič je dal po svojem povratku s službenega potovanja uredniku »Avale« nastopno izjavo: Predvsem moram s posebnim poudarkom ugotoviti da se je povsod, kjer sem stopil v stik z ljudstvom, jasno videlo, da se narodna in državljanska zavest prebivalstva vedno bolj jača in dn so vsi sloji z radostjo sprejeli manifest Nj. Vel. kralja od 6. januarja, ki jih je rešil pogubonosnih in za obstvoj države nevarnih strankarskih borb. Razveseljivo je bilo to dejstvo v Prekmurju, kjer so manifestacije za kralja in državo zavzele naravnost impozanten značaj in kjer so me zlasti tudi vse de-putacije preprostega naroda zaprosile, da sporočim na merodajnem mestu njih zagotovilo popolne uda-nosti do Nj- Vel. kralja in do kraljevske vlade. Zelo Značilne so bile tudi izjave zastopnikov prebivalstva nemške in madjarske narodnosti, ki so se povsod potrudili, da govore v državnem jeziku in so z ostentativno odločnostjo izrazili svoje zadovoljstvo z 6. januarjem. Vsi brez izjeme so izjavljali svojo pripravljeno**!, da z vsemi svojimi silami sodelujejo pri pričeti konsolidaciji države. Presenetilo me je naravnost, s kakšno prisrčnostjo je bil manifest Nj. Vel. kralja povsod sprejet od županov in zastopnikov javnih korporacij, kakor tudi od zastopnikov kmečkega ter delovnega ljudstva. Zlasti prijeten vtis je napravilo, s kakšno uvidevnostjo in zaupanjem so zastopniki kmečkih občin, ki so me povsod posetili v izredno velikem številu, iznašali svoje želje in vedno upoštevuli tež-koče, zaradi katerih je takojšnja rešitev enega ali drugega vprašanja nemogoča. S tem so zopet pokazali, da je in ostane kmečki narod steber Jugoslavije, na katerega se je vedno mogoče zanesti. Prav tako pa so tudi zastopniki delavcev pokazali polno razumevanje za prizadevanje sedanje vlade za konsolidacijo države kakor ludi za njen trud za soci-jalno izboljšanje delavskih prilik. Smatram zato za svojo dolžnost, da poudarjam na tem mestu vseskozi patrijotično čustvovanie vsega naroda ob severni meji in v Savinjski dolini. Prav tako pa zasluži moje zaupanje tudi uredništvo, ki se trudi, da živi v dobrih zveznh z narodom. Želel bi, da bi se ti stiki še bolj poglobili, kar velja zlasti za uëiteijstvo, ki mora voditi prosvetno, kulturno in gospodarsko delo med narodom. Zlasti pa se mora učiteljstro udejstovati v Šokolstvu, ki jc tudi o priliki mojega poseta pokazalo svojo neizmerno in požrtvovalno lubezen do naše svobodne domovine. Z zadovoljstvom sem se prepričal, da se Sokolstvo lepo razvija in da se dnevno opaža porast njegovega vpliva med širokimi plastmi naroda. Vsepovsod se vidi, da postaja ritem narodnega udejstvovanja vsaki dan živahnejši. M il j oni gledajo danes v Ženevo Otvoritev zborovanja komisi e za združitev Fvrope — 27 držav zastopanih — Kako pomùga Italija Ženeva, 16. jan. kk. Že dolgo ni noben odbor Društva narodov povzročal tolikega zanimanja kakor komisija za združitev Evrope, ki se je danes sestala v stekleni dvornni palače Društva narodov. Od 27 evropskih držav je poslalo 23 držav v Ženevo voditelje svoje zunanje politike. V dvorani je razen tega zbranih skoro 200 zastopnikov ameriških in evropskih listov in ravno toliko sodelavcev delegacij, ministerialnih ravnateljev, gospodarskih svetovalcev, tolmačev in stenografov, tako da je bila velika dvorana prenapolnjena. Ob 11.30 je otvoril sejo francoski zunanii minister Brian d. Prvič se je zgodilo, da je Briand p r e č i t a 1 v Ženevi svoj napisani govor in najprej pozdravil prisotne s pozivom, naj se združijo, da bodo mogli živeti, kar je bilo geslo francoske vlade že tedaj, ko je predložila evropskim vladam svoj memorandum. To mora biti danes geslo evropskih držav. Konferenca ne 1)0 izključevala nobene dobre volje in nobenega lojalnega sodelovanja, s čimer je namigaval na sodelovanje onih evropskih držav, ki niso članice Društva narodov. Evropa mora nastopiti proti vsakemu razkrajanju, ki bi dovedlo samo do kaosa. Na milijone ljudi pričakuje danes od tega zborovanja pozitivnega rezultata in ïeli, du bi se dal dokaz za resno voljo za izgraditev načrta. Naša pot je dolga, tem manj pa smemo izgubiti izpred i oči naš cilj, da se položaj v Evropi izboljša. Nato je ' Briand govoril o formalnih vprašanjih. Prijavil je predavanje Colijnsa o uspehu gospodarskih konfe-i renc in razpravo o vprašanju agrarnih kreditov. Nalo je nemški zunanji minister dr. Cur-t i u s izjavil, da pričakuje Nemčija od te konference pravično spravo na temelju popolne enakopravnosti. Briand je v svojem govoru stavil v ospredje gospodarska vprašanja. To razume posebno dobro Nemčija s svojimi 4.3 milijoni brezposelnih, radi svojega velikega pomanjkanja kapitala in radi silnih odtujitev kapitala, s čimer je namigaval na re-paracifske dolžnosti Nemčije. Zato so zastopniki Nemčijo istega mnenja kakor Briand, de gre tu v prvi vrsti za razpravo o korakih, ki so potrebni, da se odpravi gospodarska kriza ali vsaj del te krize. Dr. Curtius je izjavil, dn se strinja s tem, da se nehala, ločita, kakor prnvi cerkveno pravo, od loža, ! mize in gospodinjske skupnosti — stvar, ki jo ure-! jajo cerkveni in v gotovem oziru tudi državni zakon j jajo cerkveni in v gotovem oziru tudi državni zakoni. razpravlja o vprašanju agrarnih kreditov, vendar pa je opozarjal, da ima komisija predvsem nalogo, sestaviti delovni program, in da se je treba odločiti o celi vrsti organizatoričnih vprašanj, o popolnitvi komisijskega biroja, o pritegnitvi evropskih nečlanov Društva narodov itd. Zato je stavil na predsednika vprašanje, kako namerava razpravljati o teh vprašanjih. Potem je nastopil italijanski zunanji minister Grandi, ki je izvajal, da je najvažnejše predhodno vprašanje to, da se govori o nečlanih Društva narodov. Svaril je, da se ne bi Evropa razkosala v dve skupini. V interesu bodočega skupnega materialnega sodelovanja se je treba najprej odločiti za to, četudi ni znano, kaj bosta rekli k povabilu Turčija in Rusija. Grandi je nato takoj razvil ves fašistični program glede organizacije vseevrop-ske zveze. Rim, 16. jan. ž. Fašistični tisk že piše o neuspehu komisije za proučevanje vprašanja evropske unije. »Tribuna»: popisuje zgodovino pripravljalnih del in naglaša, da bo ta unija neprestano v konfliktu z Društvom narodov, ki rešuje prav ista vprašanja. Fašistični listi citirajo sovjetske liste, ki pravijo, da je načrt Panevrope edino francoski uirinj-ver, da ohrani svojo hegemonijo nad Evropo. Čudi se Nemčiji, ki ni takoj nastopila proti temu Brian-dovemu načrtu. Anglija je radi svojih posebnih interesov na ta načrt jmstala. Edino fašistična Italija je takoj nastopila odločno proti tej francoski ideji. Mesto Briandovega načrta se je postavilo vprašanje revizije mednarodnih pogodb. Ta komisija je takorekoč organ Društva narodov, toda stoji šele ob začetku obširnega in ogromnega problema. Zato polaga italijanska vlada važ-nort na ugotovitev, da se more ustvariti uspešno delovanje evropske unije samo potem, če se rešita dve vprašanji: 1. Ali so v tej komisiji res vse države j>opol/nolka zrakoplov-ni iKvdporočnik Ladislav Štrus, za pilote 6 z.rakoplo v nega |к>1ка zrakoplovu i podporočnik š t e b e r n j a k Alojzij, Rož 1) a I <1 Slavko, K I a v o r a Miha, za vršilca dolžnosti poveljnika kraljevega degru D. II. |x>roč-liik vojaške ladje II. razr. Cvirn A d o 1 f. Na službe> na ladji »Sitnica« je imenovan kor-vetni |H)ročni'k Vrtač nik Jože. Velislav Vulovič f Belgrad, 16. jan. 1. Bivši minister Velislav Vulovič, državni svetnik, je danes umrl. Pokojni je v prvih povojnih letih igral vidno in važno vlogo v političnem življenju. Bil je član demokratske stranke, kot tak je bil večkrat minister. Bil je minister za promet in za javnii dela. Po upokojitvi ministrov je bil imenovan za državnega svetnika. Svojo funkcijo jc izvrševal do nedavno, ko ga je bolezen odtrgala od elela. Pokopališče jugoslov. vojakov v FranciH Belgrad, 16. jan. 1. Društvo rezervnih čast-niikov namerava v Parizu postaviti vojaško |K>kopališče za vso jugoslovanske vojake, padle na francoski fronti, ki so sedaj poko|>ani na raznih [»kopališčih. Rudi toga jo ministrstvo odobrilo prodajo posebnih znamk, ki bodo v ta namen prišli v promet. V prometu bodo (; mesecev. Znamke |К) 50 par bodo imele sliko Dobrega polja in bodo stale I Din. Znamke za I Din IkkIo imele sliko vojaškega spomenika v Parizu in se botlo prodajale za t.50, tridi-narske znamke j>a, ki botlo imele sliko Ka.> makčalana, se Ixxlo prodajale po 3.50. Ruski Rdeči križ Belgrad. 16. jan. AA. Kol znano, je bilo leta 1928 osnovano v Belgradu dečje zavetišče ruskega Rdečega križa. Potrebno vsoto je dal na razpolago ameriški bankir Ivi v in Gould iz Newycrka. Častna predsednica je Nj. Vis. kneginja Olga. Nedavno je upravni odbor zavetišča imel sejo, ki ji je predsedovala Nj. Vis. kneginja Olga. Na njen jwodlof: je bi1 izvoljen tale odbor: za predsednika Edvin Gould; podpredsednica je gospa Prince, soproga ameriškega poslanika; dalje sta pod predsednika dr. Marko I-oko, šef jugoslovanskega Rdečega križa in ravnatelj zavetišča, ter g. Strandman kot zastopnik ruskega Rdečega križa; tajnik je Ursapij pomočnik delegata ruskih beguncev: blagajnik So-gnovski, predstavnik ruskega udružeinja. G. Strandman je podal poročilo o delovanju zavetišča v minulem 1p!u. Na predlog Nj. Vis. kneginje Olge je odbor sklenil vzeti pod zaščito tudi uatauovo ruskima Rdečega križa Češkoslovaška in Podonavje Zakaj ČSR ne more m noie sodelovati prh j zgradbi gospodarske Mole antante Praga, 16. 'lan. d. Češkoslovaška se n:ha:a v težkem gospodarskem bo-ju z Mad.arsko. Potrebna bodo še dolgotrajna pcja.anja, da se sploh prepreči carinska vojna, ki bi imela za vse države, ki spadajo ped ime podonavskih držav, uscdepolna rosledicc. Češkoslovaški politiki se zavedajo, da se nahajajo v težavnem položau. Politična Mala antanta je delovala kolikor toliko brezhi' no vsa leta nazaj odkar je bila listam.vi,ena. Od držav-članic ni zahtevala prav za prav nobenih več ih žrtev. Potottčna prijateljstva so brezplačna. Ko se je pred nekoliko meseci na obali rom antične ga jezera v Visoki Tatri poraala že"a po ustanovitvi tesnejših gospodarskih zvez, ki bi državam-flani-cam naložila gotova breir.-ena, smo spoznali, da e prehod iz političnega na gospodar ko sod lovunje zcilo težak. ČeSkoslovašiki se je v tem pog'edu že marsikaj očitalo, med d u im iudi to, da je neno pasivno zadržanje onemogoč-lo rtzmah tako imenovane sina:jske idc e. ki p avi, da se naj med seboj povežejo poljedelske države, ki bi skupno izmen ava/le svoje pridelke z industrijskimi državami, kot je recimo ravno Češkoslovaška. Očitki, ki so se np lavi "sli na p-a5ko v'-a-.lo imajo neko absetutno vrednrst, to;'a tudi nam n. Г-bolj prijazen češkoslovaški politik bo moral svca čuvstva v toliko popraviti v kolikor so v nasp; <-tju s potrebami svoje lastne de'eie. 2 drugimi besedami se talko postopanje imenuje realna politika, ki ima svoje dobrine. Kakor rečeno, ie češkoslovaška javnost čutila, da se ii prcdbaciva neiskrenost. Zato je pa tudi izrabila vsako priliko, da se opraviči in pojasni svoje odklonilno stališče. Piarki ciapisnik ženevske revije >.Pax«L je za zadnjo izda o napisal takšno apolcgijo »pro doaio ^ua«, v kateri razbremenjuje odgovornost praike vlade za propast si-najske zamiili. Rudolf Prochazka, tako je ime dopisniku, napravi uvodoma g L bok pokîon lepi zamisli, da. se ustvari v osrčju Evrope, v Podu navju, neke vrste meddržavna zadruga, ki bi izmenjavala pcljedeîç'e in i«du?°.rii«ke pridelke. ' Mirovne pogodbe so cclo d« vi lile p d. navrkm I državam, da si medsebojno dovo io c in>s|kc itgcd-noisti, katerih bi druge države ae uživale. Žalibog, pristavlja pi.ee, ni pri?Io do ožj.ga ' de'ova a, ker politični in moralni predpcv'oiji lega r-iso dovolili. Nadalje so se pojavile pe-ifbno te/'oče v industri^ih državah, p>ed\ cm v če'ke slava'ki Iti so sodelovanje prep.-ečile. (.eSkos'ovaSka n;-fedar ne sme in ne more dovoliti, du bi inozemskem državam na ljubo pr>: pad'o n'jîno pcl'cdelstvo. — To napako je napravi.a Angii a, kjer je bil kmet žrtvovan na ljubo industriji. Panes je ser 'le.'a'ln svoj greh. Nebesa kontinentalna država n cne 'a g-eha ne bo posnemala, V češkoslovaški so o o-bito agrarne str-jn'ke ze'-o mc"f!°. B ez Hih nobena vlada ne mere obstojati. In agrarci so napovedali smet ni boj vsaki vi-d', ki bi ho'e'a >z katerega koli vzroka žrtvovati češkoJovaško poljedel- stvo • nu oltar političnega 'prijateljstva. Tako je ČSR bila prisiljena in sicer od svojih agra;cev, da odpove trgovinsko pogodbo z Madjarsko ravno radi tega, ker je slednja poši'jala preveč ag urnih pridelkov v deželo, Naspiotno pa je praška vlada iziačunala, da Madjarska ne kupuje več to'iko industrijskih pridelkov v ČSR. Kak smisel ima torej | nadaljevali trgovinsko pogodbo, ki ne prinaša nobene koristi. G. Prochazka se je izogn'1 vsakemu 'komentarju o edne a u z Jugoslavijo, Iz njegovih iz- .••':.nj sledi enostavno, da ČSR vidi v' podunav-sktin ozemlju, h katerima prišteva vse države, ki so ir.šle iz bivše a-v iti o ogrske monarhi e plus 14i ka in Bolgarija, krasno priliko za ustanovitev gospodarske eđinice, Samo težko se je ulran:ti utisù, da je ta pedunav ki gospodarski blok na-men en več ali manj za prostrano tržišče, kjer bo češkoslovaška industrij« prodajala svoje blago pod na'br'fimi konkurenčnimi ugodnostmi, medtem ko« bi ji še vedno lahtko ostal izgovor, da radi opozi-cije ugra nih strank ona ">.• :> -rc dovoliti, da bi podunàvski gospodarski l! '-'al svoje veli- kanske žitne zaloge v čc:' varilci republiki. V javnosti se pojavi a nemir radi nasprot-stev, ki obstojajo med -'političnim pri ateljstvom in med gespedar-ikimi koristmi ali potrebami, tem bolj, ker vse kaže, da bo tekoče leto zahtevalo od : političnih prijateljev v Evropi, da dekansko pokažejo na gospodarskem polju, kako daleč sega ljubezen. Itaîv'a - Aentëi'a djinriieii. 10. jan. AA. Tu so so seslali zastopniki nemškega, avstrijskega in italijanskega civilnega leta!--t va. M jih kœifcrcncn naj doleti enotne leta'jke rede in ' prskrbi za čim večjo v Ani est letalskega prometa. Posebna ptržnja bo posvečena tudi , vprašanju, kako skrajšati zračna potovanju. Za polet iz Berlina v Rim naj bi letala rabila samo dëset ur. Ženeva, 10. jan. AA. Nemški minister za zunanje zadeve dr. Curlius in italijanski zunanji minister Grandi sta -e izrekla prîpi'nvllf'ia," s"delovali .«a gc.-ptdar-li.-m polju, pri ohranitvi miru iu obnovi Kvrope. Zahtevala pa !n, ia.i bi bile vse države enakopravne. Grandi je še posebej zahteval, naj sodelujejo tudi države, nefianioe Društva narodov, kakor na primer Turčija iu Rusija. Dîkiafwa ali volitve v Snaniii Madrid, 16. jan. kk. Vlada je objavila, da hoče pravočasno pred volitvami, ki se bodo vršile 1. marca, odpraviti vojno stanje, cenzuro in prepoved zborovanja, in zopet vpostaviti ustavne garancije, da pa bo zopet uvedla izjemno stanje, če bi prišlo do iV-mirov. Čuje se, da se republikansko stranke ni-kejfor ne bodo udeležile volitev. Tudi socialisti, konstitucionalisti iu gotovi krogi desnice se ne bodo udeležili volitev, če bi se vrSile pod vlado vojnega prava, ob prepovedi zborovanj itd. Zato hočejo radikalni republikanci, če le mogoče, izzvati večje nemire, da bi pripravili vlado do toga, da bi zopet objavila vojno stanje. S tem bi sabotirali volitve, ker bi ob sistematičnem boikotiranju volitev s strani prebivalstva izvoljeni parlament užival prav malo avtoritete, kar pa bi ustrezalo namenom republikancev. Sporazum \t «1 Italijanski listi straši'o, da ih bo Francija izgnala Trst, 15. jan. m. II Piccodu dellu Sera« od 15. januarja poroča i>z Pariza, v I'ltinciji skorodu 2 inilijo.-uu; kljub v sem najstrožjim ..''nar« dbunr se :-> ouje že dalje časa največjo po/.uruosi načrtu za nov šolski zakon, ki predvideva podaljšanje šoloobveznega roka. Predlog' sam n« sebi ima socialen značaj in ima namen znižati število od države podpiranitli bivjposelnikov. toda glede izvajanja zakonu so se pojavilo isto tendencc, ki so že lanskega leta vzbudilo veljikajlski protestni. pokret med imgiftšikiuni katoličani. Če so šolska obveznost podaljša za eno ali celo za dve leti pomeni lo prevedeno na navadni jezik. da bo treba najti denarnih sredstev za vzdrževanje učnega oebbja, ki se bo moralo tudi pomnožiti. Vlada je zagotovila, ila bo za občinske šole prevzela sama. vse no\'o nastale stroške. Odklonila pa ,}e pro!*njo privatnih šol. da vsaj piiponiaga h kritju novih stroškov. .Na Angleškem število privatnih šol vsaj za dve tretjini liadkriljuje število občinskih zavodov. S tem du je vlada kljub lanskim protestom, ki so recimo v Liverpoolu spravili na cesto nad tOO.OOO manifestai!tov. zopet mimenoina udarila po verskih šolali, ki so povečini v katoliških rokah. Trdoviatnost iniirstra za proeveto bo izzvala brezd verna novo razburjen jo po vsej deželi. Zanimivo je .du sc oglašajo zelo odlični protestanti, ki pripadajo raznim političnim strankam, ter javno zagovarjajo stališče katoliških voditeljev, ki nočejo dovoliti, da bi kakšen kulturno bojni minister, ki bo jutri izginil iz politike, zaustavil cvetoči razvoj katoliškega šolstva, ki jc dalo Angliji veliko •število vodilnih državnikov in finančnikov brez razlike verske pripadnosti. Molita hoče svojo prehomtlansho zračno eskadro prodati Braziliji Ril». 10. jan. Tu najin ji listi poročajo iz Baliije, da se Bal bova eakadra 11 vojnih letal še ni dvignila za polel v liio de Janeiro, s čimer bo italijanski lel preko Atlantika na svoji zadnji tiso^štiiisto-kilometrski etapi dovršen. Baibovo eskedro preganja na celi poti večja ali manjša smola, iz Babije bi bila morala eskadra po programu v/,kleti ža pred več dnevi, Zamuda ie baje povzročena radi tega, ker se mora spremna eskadra italijanskih vojnih ladij-poizvedovalk oskrbeti v Bahiji z nafio, da ima do Itiu primeren pre-hilek, ker hočeta obe eekadri, zračna in moi-ska, istodobno pris eti v Rio de Janeiro, da bo pristanek tem mogočnejši in teatralifinejsi. Ostalo zamudo v Bahiji pa je povzročila oitol-neet, da jo bil Balbo od velikih naporov zbolel. Poroča se tudi, prodali lelala. camerade«, kdo bo danes še tako republikansko liturgičen, da bi se pozdravljal z jakobinskim citoyenne et citoyen«. Kar je zanimivega, je zunanji videz teh modernih socialistov, v svojih čudovito moderno izbranih oblekah in površnikih — ljudje, ki bodo čez par desetletij najboljši pristaši desničarskih formacij. Edino še, kadar ti ljudje zapojejo Iuternacionalo, takrat zazveni iz njih še nekaj pokretaštva. Toda tudi >Mar-seillesec je bila do 1. 1848 revolucionarna pesem cele Evrope I Victor Basch je vstopil točno s celim svojim slabem na tribuno in se pustil dolgo, dolgo akla-nrirati. Niti za trenutek ni trenil z očmi ali pa se malo zdrznil. Kakor da je izklesan iz marmorja. Napaleonski obraz, eklezias'ične mirnosti, v črni, slrogo zapeti obleki s silno, črno kravato, kakor kak veliki protestantski pastor najstrožjega puritanske-ga porekla. Framasoni znajo postavljati predsednike svojim polkom; pregnanega duhovnika je treba nadomestili z njegovo spako. Tudi sestava govora je oislo pridigarska, ki se zanose do zariplega sovraštva, ko govori o razbojniških bandah, ki so mu zadnjič razbili shod iu še skoraj glavo povrhu in tudi pravega ihtenja, ko govori o vsečloveAld vsebini 1'ranc'sko-nemškega zbližanju. »Povabili smo vas, da vam govorimo, jaz. radikal Pierre Gol in socialist Grumbach o problemu francosko-neinškega zbližanja in da dvignemo francoski narod za lo stvar, tako, kakor smo ga dvignili pred leti ob Dreyfusovi aferi, ob Caillaux-jevi, Malvyjevi in porurski aferi, ker s tem, da dvignemo francoski narod, ne dvignemo samo Francije, ampak vse človeštvo, ker je francoska gesla ziniraj občeslvena in nikdar samo francoska. Kot profesor psihologije in filozofije sem tekom 45 lel obiskoval Nemčijo, ustvarjal na obeh straneh vezi za zbližanje, ustvarjal križarske vojne |>o vsej Franciji v tem smislu. Toda želi smo hude iu grenke lovorike. Eni naših pacifističnih manifestacij je sledila gromka in silna parada ogromne armade 100.000 Stahlhelmovcev v Koblenzu. S tem, da smo izsilili predčasno izpraznitev Porenia, smo imeli v zahvalo zmago Hitlerja s KM poslanci v Reichstagu. Danes se sliši povsod samo val velikega vpitju, ki zahteva revizijo mirovnih pogixlb, in temu valu se je postavil na čelo veliki g. Mussolini. Bili sino torej v /.moti mi, prijatelji zbližanja tostran in onstran Rena? Ne ostane drugega, ko začeti znova, in to br/.o, da se izbruh krize ne pospeši. Po Hitlerjevi zmagi se je gospodarska kriza še povečala. Naša Banque de France, katere kletii so danes polne zlata, je vsled nesigurnosti odtegnila Nemčiji ves kratko- in dolgoročni kredit. Nemčija zahteva moratorij, ki je po Youngovem načrtu možen in ki se ji mora dovoliti. Izginiti mora poljski koridor, ki ga v Nemčiji nikdo ne more sprejeli od skrajnega levičarja pa do najbolj miroljubnega konzervativen. Revizija mirovnih pogodb se mora sčasoma sprejeti. Toda kako vse to v tem zraku, ki je poln eksplozivov. Nemci naj dobro vedo, da mi Hitlerjevi vladi no bomo dali lega, česar nismo upali dali socialističnim vladam v Nemčiji. Nemški gospodarski krizi naj Bannue de France pomore, toda pod kontrolo, da se denar ne bo prihodnji cilj non stop polet zračne eskadre v Severno Ameriko. Listi poudarjajo gospodarski, tehnični, vojaški in |wiitični pomen' tega poleta. Ta skupinski polet dokazuje, da je mogoče, da se more večja skupina letal gibali daleč od svojega oporišča, da more potem na tisoče kilometrov sejati smrt in pogubo V gospodarskem oziru pa rnčlmajo Italijani s tem, da bodo italijanske tovarne za gradnjo letal dobile velika narofila. Politično pa sr4 ta polel predstavlja kot trlumf Mueeolinija in fašizma. Italijo ne bo nič več vznemirjalo, Italija se organizira sistematično, da bo mogla v primernem trenutku doseči svoj cilj. Bolgari za zbližanfe z nami Sofija. 16. jan. ž. Upravni odbor sekcije SlOv-Janskpfln družestva- je sklenil pričeli z močnejšo akcijo zn kult u« o združenje z drugimi .-Slovanskimi državami, poeebno z Jugoslavijo, kot najbližjo slovansko državo. Sklenjeno je, dn se v pričelku tega lela prično ekskurzije v Jugoslavijo Podrobnosti se bodo določile na prihodnjem sestanku. To društvo se je obrnilo na enaka društva v Jugoslaviji radi olajšav nn potovanju. Sofija, 16. jan. ž. Predsednik vlade Ljapčev je odpotoval v Ženevo. To potovanje se mnogo komentira. Pri tej priliki se naglasa, da je lo potovanje Ljapčeva v zvezi z najetjem bolgarskega posojila. Položaj gospodarstva je v Bolgariji zelo težaven. Ljapčev je odšel iskat posojilo, za katerega bi bilo Jamstvo zadelžniee bolgarskih zadrug. Ljapier je izjavil, da odhaja v inozemstvo tudi zalo, da bi tam delal na aktivni noli lki. Finančni imn-ster je riemi'Hira] vesli o namerah, «la hi se najel» novo posojilo. •ešljivo nacionalizacijo tegu teritorija v novo organizirani Evropi, kjer se bodo meddržavne narodne meje zrušile in se bo ustvaril čisto nov vsečloveškl pojm suverenitete. Nerešljivost teh problemov bi dovedla do nove, velike vojne, in kaj bo bodoča vojna, vprašaj ie kakega kemika-profesorja.« Potresi London, 16. jan. AA. Po najnovejših poročilih iz Mehike so potresne sunke zabeležili na ozemlju, ki meri več sto kvadratnih milj. V Mexicit so prebivalci zbežali na ulice in pričeli moliti. Ognjenik Popocatapetel. ki je oddaljen 55 milj, bruha kamenje in skale. Med potresnimi sunki so opazili nad ognjenikom čudne svetlobne prikazni. Rim, 10. jan. kk. Potresni opazovalci v Firen-zi in Tarontu sta danes dopoldne zabeležili v oddaljenosti 2000 km velik potres, ki se je gibal v južnozapadtii smeri. Igle aparatov so se zlomile. Beležke aparatov pa so trajale nad 4 ure. Belgrajske vesti Belgrad, 16. jan. AA. Dodatek k lokalni tarifi jugoslovanskih državnih železnic za prevoz blaga z dne 1. niurca 1929 je izšel v lisku in se dobi za 30 dinarjev pri vsaki železniški direkciji. Belgrad, 16. jan. AA. Nj. Vel. kralj je predpisal iu proglasil zakon o zdravnikih in zakon o i/.plačilu bsoljeniških vlog pri Prvi srbski zemljo-radniški banki v Belgradu in nekaterih drugih bankah. Beigriid, 10. jan. 1. Sein je prispel ljubljanski j Župan dr. Dinko Puc, da ua merodujnih mestih in-! tej?yenira v različnih zadevali in važnih vprašanjih ljubljansko občine. Drobne nov!ce Zagreb, lo. jan \ Naš znani goshir j I jetko Spilei je priredil le dni v umliieuiru , Sorbonne v Parizu koncerl. na katerem je izvajal skupno / orke trom Poul'et ScuniniuiKivo fantazijo. V dvorani je bilo okoli 3000 poslu« i šiileev. ki so izvajutolja burno akta mir ali. Varšava. 16. jan. \\. Danes jo bil i/voljen nov i odbor' j ii goslo vali sko-pol jskega udril-/enja. Za predsedniku je bil izvoljen poljski književnik Ossendovski. za |k>lpreds>"l"-'' a m prof. Ilil.irovič in novinar Kiieblovski in /a I tajnico jja. Zdixjvjekova,_ Gospodarsko prosvetni tečaj preložen 14-dnevni gospodursko-proevetni tečnj, ki je bil napovedmi za čas od 19. do 31. jan. se ne bo vršil. Preložen je na po/.nejši čas. Točneje javimo pismeno. \vto strmoglavil v jarek Potnikom se ni ničesar zgodilo Rimske toplice, 15. jan. Cesta iz Rimskih toplic skozi Gračnieo v Jurkloštcr zahteva od vozniku velike izvežbu-nosti in pazljivosti. Cesta je dolga okrog 20 kilometrov iu polna ostrili ovinkov, ker vodi večinoma ob potoku Gračnicu, ki si utira pot mod strmimi, skalnatimi hribi. Na nekaterih krajih sc nahajajo strmi le z leseno ograjo zavarovani prostori, ter je cesta vrhu toga še tako ozka, da se dva voza že težko srečata. V sredo z j Utru j okrog pol 8 je vozil osebni avto veleposestnika Šmida iz Jurkloštra proti Rimskim toplicam. Ko je bil avto nu najbolj strmem in nevarnem kraju, sc je naenkrat pokvaril volan. Ker jc avto vozil s ore-cejšnjo brzino, ga vozač tli mogel hitro ustaviti in avto je skočil s ceste, se štirikrat v zraku obrnil, in nazadnje obležal y globeli. Nad vse črnino in zanimivo jc to, da se v avtomobilu nahajajočim potnikom ni skoro nič pripetilo. Malo so sc sicer pretresli, ostali pa so drugače ponolnoma nepoškodovani. Avto jc skoro popolnoma razbit, kur pu itak ni čudno, ker jc delal tako vratolomne »salto mortale«. Še tisti dan je lastnik g. Šmid javil nesrečo zavarovalnici, kjer je bil avto zavarovan. Avto so po katastrofi pustili na kraju nesreče. Orožništvo si je celo stvar ogledalo, ter napravilo tozadevni zapisnik. Po ko-misijonelnem ogledu so prizadeti začeli gledati, kako bi razbiti avto spravili zopet nazaj na cesto. Vzrok nesreče jc menda največ s tem, ker jc cesta vsa ledena in je zato avto mnogo več izpostavljen raznim nevarnostim. Kljub temu da se za to cesto mnogo izda. ter se vsako leto popravlja, je cesta vedno v slabem stanju. Krivo je temu največ to, da ob deževju Grač-nica jjrestopi svoje bregove, ter tako poplavi in raztrga cesto, katera je bila morda ravno popravljena. Smrt, življenje in še marsikaj v Bohinju Pridnejša kot smrt je bila lansko leto tudi pri nas štorklja v obeh dolinah, posebno pa na Koprivniku. Novih Bohinjcev je dobila Zgornja dolina 57, spodnja še več, Koprivnik 23. Smrt jih je vzela v zgor. dolini 30, v spod. 50, na Koprivniku 6; od teh nekatere šele zadnje dni leta. Pa so v zgornji dolini res še pravi Bohinjci, krepek rod — saj od 30 ntrličev tli bilo nobenega srednjih, fantovskih ali moških let — vse le starke in starčki — tudi blizu 90 let nekaj Samski stan jih ie zapustilo v zgor. dolini 26 parov, na Koprivniku pa le 2. — V novem letu pa je začela smrt svoje delo med mladino, kot prva je umrla pri Stari Fužini 191etno dekle Urh Franca, po dolgem tij>-Ijenju za kostno jetiko in tuberkulozo. Pa menda ne bo to znamenje, da bo letos padal mladi rod. Priprave za mednarodne smuške tekme so v polnem teku, le na ing. Hansenovi skakalnici hoče poganjati trava, snega noče biti. Pa nam -nega menda ni Bog nevoščljiv kot nam očitajo Kranisko-gorčani, da smo ga jim mi Bohinjci. Bog jim ga ïegnejl Pa če je radio prenašal lepo uspeta smuško akademijo, ki je hotela tudi idejno plat samskega športa poudariti, to menda ni nevoščliivo.st. Ali so, Kranjskogorčani, slabo slišali ali pa imajo radi obiloga snega pokvarjene antene. Več duha-skupnosti — pa ne kake presamoljubne agitacije, pa bodo smučarji zadovoljni z Vami in nami. Po zimi se mi luštno zdi .. . Konjice, 15. januarja. Tako poje tista znana pesem o štirih letnih časih. Pri nas je zdaj doba domačih praznikov ali — kakor pravijo Konjičani — čas »furežev-r. »Fu-rež« je pri hiši takrat, kadar koljejo ščetinca, ki so ga za to slovesnost skozi celo leto pitali. Da je veselje popolno, ga je seveda treba deliti z, drugimi, zlasti s sosedi. In tako se je že zgodilo, da je prišlo k hiši toliko gostov, da so kar polovico ali celega prešiča »dol vdarili« in je bilo treba iti v hlev — po drugega. Zato človek tudi v gostoljubnosti ne sme iti predaleč. Vidi se pa pri teh prilikah lepa vzajemnost in složnost, ki vlada med našim dobrim kmetskim ljudstvom. Roko mu je zlomilo Ljubljana, 16. jan. Davi ob 7.15 je motor od poštnega avtomobila zlomil roko šoferju N. Majerju na glavni pošti, ko jc hotel motor zavrteti. Motor jc pa kontakt udaril in niti jc zlomilo roko v zapestju. G. Mujcr jc šele pred nekuj tedni prišel od vojakov. Pred enim tednom je nastopil službo na |x>šti. Vsi njegovi tovariši obžalujejo njegovo nesrečo 1er mu želijo skoruj-šnega okrevanja. , Drzen vlom v ježensho župnišče Najbrže dva vlomilca — 2000 Din škode - Blagajna hranilnice nedotaknjena jc vlomilec iz listnice vzel, vse drugo jc pustil ter potenj listn!\x> vrgel na okno, najbrž šele potem, ko je že odhajal spet iz sobe. Zanimivo je, da je drzni vlomilec zagrnil okno, ki gleda na |x>t pred župuiščem. To okno je čisto zraven omarice, v kateri je vlomilec stikal in iz nje pobiral denar. Mož sc je tedaj gotovo bal rznenadenju ter je zato zagrnil okno, ki je bil župnik zvečer pustil odgrnjeno. Tudi drugod рк> sobi je vlomil«- stikul. Iz nekega zapisnika je vzel nekaj poštnih znamk. Nu omari, kjer so farne matice, je pretaknil vlomilec vse škatljice im jih rnznietul. Ravno tiste, v kateri je bilo okrog 40 Din denarja za lista Vrtw in Angeljček, se |ki ni dotaknil ter je njena vsebina ostala nedotaknjena. Prav tako jc ostal denar, ki jc bil v neki Ježica, 10 jan. Nocoj med jjolnočjo in eno zjutraj je bil v tukajšnje župnišče izvršen drzen vlom. Po vseh znakih sodeč ter |н> mnenju župnika Fr. Koširju sta morala biti dva vlomilca. Eden je bil v sobi ter lepo praznil mlznice in |>redale, iz katerih je nabral precejšnjo vsoto denarja, dočim je moral drugi stati na straži. Župnišče na Ježici stoji |ioleg cerkve in šole, vse druge hiše so daleč prof. Vlomljeno jc bilo iz vrta skozi okno v malo stransko soIkj župnišča, kjer ima župnik svojo farno pisarno. V te j sobi hrani župnik denar, ki ga dobiva sproti ; ves drugi denar, zlasti hranilnična blagajna se nahaja drugje v župnitšču. Tat jc očividno mislil, da bo prišel v župnijski pisarili, ki je obenem tudi pisarna hranilnice, tudi do l.ranilničnega denarja, ki ga jc bilo t r enot no nekaj čez 20.000 Din v zupnišču. Pa se je zelo zmotil ter mu je prišel jkkI vlomilske roke le denar, ki gu je župnik hranil v mali omarici in sicer so bile tamkaj razne zbirke za cerkvene potrebe, za maše, denar podružnične cerkve in jx>kopališča pri Sv. Jurju ter precejšnja vsota, okrog 600 Din denarju za Mohorjevo družbo. Ves ta denar, skupij okrog 2000 Din jc vlomilec gladko od nesel. Kakor rečeno, je bilo v sol ki vlomljeno z vrta. Vlomilec- jc najprej poiskal vrtni siol. ki sc ie nahajal zu župuiščem v uti. ga prinesel pod okno ter gu pristavil ob zid. Nu tem stolu stoječ, je vlomilec najprej utrl šipo zunanjega okna ter potem skirzi odprtino segel v notranjost in odmaknil kl juko. Ko je tako odprl zunanje okno, je na isti način storil z notranjim okuoiu. Vtrl jc v oglu šipo, ko jo jc prej u rezal z deina n toni. potem pa j>otegnil zapah. Nato je skozi okno, dasi ima železne rešetke, zlezel v sobo. Okno je visoko poldrug meter, široko jja 95 cm. Pokončne rešetke so v oknu štiri, jxi-čezne dve. Med posameznimi železnimi pulicu-iiii je 1? cm prostora v širino in 4? cm v višino. Tod skozi je vlomilec zlezel ter se v sobi takoj lotil dela. Omarica, v kateri se jc nahajal denar, jc bila zaklenjena, ključ jc visel nu bližnjem oknu. Vendar se vlomilec ni takoj poslužil tega ključa, marveč je naprej z dletom skinšul odpreti omarico. Poslužil se je tudi škarij, ki so jih zjutraj našli na tleli poleg omarice z odlomi jeno ostjo. V omaric je bilo nekaj denarja v malem j>eharčku. ki ga je tat jadrno izpraznil ter se nato lotil še drugih predalčkov, v katerih je bil hranjen denar od Mohorjeve družbe za nabrano tidniuo od članov, dalje denar za maše, mali zneski od podružnične cerkve in |k»kopališča itd. Denarja, ki bi bil last samega g. župnika Koširju, v tej omarici ni bilo. Tudi denar istih zbirk je bil \ pretežni večini hranjen drugod, v glavni wcrtheiinovski blagajni. Zunaj omarice jc bil mul hranilnik iz gline, kamor je shranjeval denar žumnikov muli sorodnik. ki je že več let v hiši: bilo je notri okrog 40 Din. Hranilnik je vlomilec razbil, pobral iz. njega denar ter nato hranilnik položil na žup-nikovo mizo. Na nasprotni strani sobe jc na steni visela župnikoVa vsakdanja suknja, v kateri je bila tudi listnica. V listnici sta bila dva stotaka, nekaj drugih papirjev ter legitimacija. Stotaka knjigi knjigi nu isti oinuri, skupaj 250 Din. Vlomilcu se je torej zelo mudilo. Zapustil ni nobenih vidnejših sledov. Zjutraj so takoj začeli z zasledovanjem orožniki ter detektiv Podobnik iz Ljubljane s f>olicij*kiin psom. Pes jc tekel naravnost jjo vasi do županstva, potem pa v Alešovo gostilno, kjer se je zaganjal v sobinu vrata. Ugotovilo se je, dn je pes ubral napačno sled: jx> isti poti je korakal namreč zjutraj na vse zgodaj gospod žii|>nik sam, ko je šel vlom naznanit k županu, nato pa sr> oglasil še pri Alešu, kjer je domačim pripovedovaI o vlomu. Psu so nato pokazali drugo sled, ki jc potem vodilu proti romačevem. Detektiv Podobnik je bil s svojim psom celo donoldne na delu. prav tako orožnik z orožniškim psom. Uspeli preiskave ni znan, sodijo jiu, da bodo vlomilca našli. Vlomil je na vsak način nekdo, ki pozna razmere v žunnišču. Vlom jc bil izvršen tako previdno in fino. da je tak sum opravičen. Tudi ura vloma jc bila očividno zelo previdno izbrana. Žunnik Košir je bil včeraj pri pogrebu nu Koroški Beli ter je vlomilec sodil, da Im mož utrujen ter da bo trdno spal. Noč je bila meglena in zelo temna; luč, ki sveti pred šolo, je bila vsled inesrle brez pomena. Žunnik pripoveduje, da je okrog ivol I slišal, kako je domači pes, ki leži v župniščll v veži. nekoliko renčal, nato pa je nekaj prasketalo. Temu pojavu pa ni prisojal nobene pozornosti. ker pes večkrat renči, kadar gre ponoči kdo mimo župnišča. Vendar pa jc žuipnik vstal, ne zaradi psa. pač pa. ke>- vsled razbiirjenia pri |K>grebu ni mogel zaspati. Hodil je nekaj čusu |к> sobi, potem |Mi spet legel in zaspal. Kakšnega ropota potem ni več slišal, tudi pes je bil miren. Zjutraj pa je videl, da je bila njegova pisarniška soba, ki leži nasproti s|»alnice, le široka veža je vmes. prizorišče drznega vloma. Ugotovil je naiwej tatvino denarja, nato pa ves v skrbeh tekel v zgornje prostore kjer je blagajna z drugim denarjem, če ni morda vlomilce orooal tudi tamkaj. Prepričal i>a se ie, da je železna werthcimcrica ostala nedotaknjena. Župnik Košir trpi na tem vlomu, ki po svoji drznosti presega celo one štiri, k' so bili d-osedaj zaporedoma izvršeni nu ježensko pošto, čez 2000 Din škodo. Tat jc vzel tudi mal zlat prstan, ki ga je žunnik hranil, da ga izroči nekomu, ki ga je bil izgubil in ga je najditelj prinesel v župnišče. Varuhi Ljubljane teta 1930 Zanimivosti o delu pokiicnih gasilcev in reševalcev v Ljubljani Ljubljana, 16. januarja. Šele po voini je ljubljansko mesto dobilo to, kar bi moralo že davno pred vojno, namreč jio-klicno gasilstvo in poklicne reševalce. In zopet ne moremo zamolčnti. da je to zasluga ogromne večine prebivalstva našega mesta, ki je poslalo po voini v mestno zastopstvo liudi s širokim umevanjem potreb mestnega prebivalstva in modernih nalog mestne občine, to je tedanje »Zveze delovnega ljudstva«, ki je pod vodstvom župana Perica in drugih mož osnovala ti dve prepotrebni instituciji. Kako potrebni so bili poklicni gasilci in reševalci, nam govori tudi to, da so vsi poznejši občinski zastopi obdržali poklicno gasilstvo. Potreba je bila celo tako močna, da so bili vsi pozneiši poskusi, zavreti razvoj nove ustanove, brezuspešni, temveč se je poklicno gasilstvo od svojih pričetkov dalje prav lepo in krenko razviialo. č.enrav bi si marsikak poznavalec deianskih potreb želel še krepkeišega razmaha in zlasti hitre;še modernizacije. Pa tudi to, kar je poklicno gasilstvo v zadniem času doseglo in vsi niegovi uspehi, ie dovolj, da se javnost od časa do časa spomni teh vrlih varuhov varnosti in premoženia liublianskega prebivalstva. Mi smo že ponovno nn primeren način naglašali njihove zasluge. Danes j)a imamo priliko, da v kratkem pregledamo niihovo delovanje v preteklem letu in sporočimo našim bralcem naizanimive'še podatke iz njihove bogate in uspehov polne bilance. Ni bilo v L'ubliani požara, ni bilo skoro količkaj večje nesreče, ni bilo slučaia. uri katerem ie bila vsai malo ogrožena varnost občinstva ali no-sameznika. da ne bi reševalci posredovali. NešMo ie budi v Liuhl;ani ki so ali bi pa vsai morali biti liubl'anskim reševalcem hvaležni za rešitev svoiega z.dravia ali življenja Pa ne samo liubl'anski prebivalci! Nešteto ie slučajev. da so 1'ubl'nnoki reševalci vozili ranience in bolnike tudi iz daline okolice. ali bobe povedano prav iz vse «loveniip. zakaj ljubljanski reševalni avto ie vedno pohitel tja, kamor so ga poklicali, še celo na Čabarsko. Pa ne ČEVLJI PO INVENTURI ŽELIMO TEMELJITO IZPRAZNITI PETO Vi A" Ljubljana. Dunajska cesta 1 a. samo ljudi, dostikrat se je pripetilo, da so bili ljubljanski reševalci na mestu, kadar je bilo treba rešiti iz nevarnosti kako žival, recimo, da so vlekli kravo iz Grubarjevega prekopa, ali pa da je osem mož dvigalo ponesrečenega konja kje na Lončarski stezi. Spričo velikega števila nezgod je skoraj čudno, da so bila vsa ta velika reševanja in intervencije možna pri tako malem številu poklicnih reševalcev, mnogo premajhnem za 80.000 prebivalstva Ljubljane in njene okolice. Ljubljanskih gasilcev in reševalcev je bilo s poveljnikom g Ivanom Furlanom vred 22. Od teh sta dva telefonista in pet šoferjev. Gasilci so razdeljeni v tri čete. Nji-liovo delo je skrajno naporno, zakaj po dve četi imata redno 48 ur službe in 24 ur prostega časa. Te tri čete se med seboj izmenjavajo. Kadar pa kliče nevarnost, morajo biti vsi gasilci na mestu, če so v službi ali ne. Pa tudi kadar so gasilci v službi, ne drže rok rižem in ne čakajo samo, kdaj bo nevarnost klicala, temveč so vsi zaposleni vsak pri svojem delu. Med gasilci je namreč pet ključavničarjev, štirje mizarji, 2 čevljarja in en krojač. Seveda je med reševalci tudi dimnikar. V Mestnem domu imajo dobro urejene delavnice, tako ključavničarsko, strugarsko in mizarsko, pa tudi skromno krojaško in čevljarsko delavnico. Marsikaj dela, ki ga zahteva mestna obč., napravijo poklicni gasilci sami. Tudi za domače potrebe napravijo poklicni gasilci vse potrebno. Tako si sami delajo obleke in obutev. Vsak gasilec je bolj zaposlen, kakor pa katerikoli tovarniški delavec. Požari in nezgode. Leto 1930 je bilo še kolikor toliko ugodno leto. Tako n. pr. ni bilo lani nobenega večjega požara. Bili so le trije srednji požari. Da ni bilo večjih požarov, se je treba zahvaliti temu. ker so bili poklicni gasilci vedno pravočasno poklicani in so ogenj še o pravem času zadušili v kali. Pač pa so gasilci z velikim uspehom pomagali gasiti ogenj v treh večjih požarih, in to v Šmarju-Sapu, pri žga-njariji v št. Vidu in pri požaru v tovarni »Peka-tetec na Viču. Srednjih požarov je bilo lani v Ljubljani troje. Malih požarov je bilo 20, dimniških požarov pa 4. Namišljenih požarov, h katerim so bili gasilci tudi poklicani, je bilo 7. Nezgod je bilo 18, to se pravi, toliko je bilo potrebnih intervencij pri reševanju utopljencev, živali ali prevoznih sredstev. Reševalne vožnje. Reševalci so z reševalnim vozom, ali še bolj pogosto z reševalnim avtomobilom prevozili lani 2227 bolnikov iz Ljubljane, iz ljubljanske okolice in iz drugih tudi precej oddaljenih krajev dravske banovine. Predlanskim so jih prepeljali 287 mnnj kakor lani. Med vožnjami je bilo 502 plačani in 2415 neplačanih. Vzroki voženj. Reševalci intervenirajo, kadar jih kdo pokliče in so vzroki intervencij različni. Lani so reševalci intervenirali v tehle slučajih: 820 prevozov notranjih bolezni, 587 telesnih poškodb, 319 porodov, 229 splavov in krvavenj, 156 slepiča, 56 umobolnih, 48 poskusov samomora. 44 primerov mrtvouda. 49 reume in išinsn, 26 zastrup- ljenje krvi, U primerov opeklin, 36 primerov živčne bolezni, 13 primerov kile, 41 primerov bolezni v glavi, 5 jioškodb po elektriki, 2 primera spolnih bolezni. 1 tetanus, 10 primerov vsled pijanosti, 13 primerov epilepsije. 5 utopljencev, 2 primera pas-jega ugriza. 19 primerov nalezljivih bolezni, 6 primerov zastrupljenja s plinom, 424 raznih prevozov iz bolnišnice ua kolodvor ali na dom. Dostikrat se je pripetilo, da so klicali ljudje reševalni avto ali voz tudi brez potrebe. Zato veljaj: Kdor gre lahko peš v bolnišnico ali k zdravniku, naj ne nadleguje reševalcev! Prav tako ne nadleguj reševalcev, če te boli zob ali če ti teče kri iz nosa! Lani so reševalci intervenirali tudi v takih malenkostnih slučajih, seveda, ker so jih ljudje zahtevali. Da so pa ljudje zadovoljni z delom poklicnih reševalcev, dokazuje naibolj to. da lani ni bilo nobenih pritožb. Občinstvu v informacijo naj navedemo še, da velja vožnja z reševalnim avtom v mestu za vsakega brez razlike 80 Din, vožnja z reševalnim vozom v mestu za bolniške blagajne iu revnejše sloje 50 Din, vožnja z reševalnim avtom izven mesta velja z. osnovno takso 80 Din iu od vsakega kilometra še 10 Din. Za vsako uro čakanju pa računa reševalni avto 100 Din. če se pelje več oseb z reševalnim avtom ali vozom, se računa poseben pribitek. Ljubljanski reševalci se tudi teoretično vež-baio v gasilski in reševalni službi in so imeli lani več praktičnih vaj in strokovnih predavanj. Lani so gasilci |ireglcdali tudi dober del vzhodnega dela mesta zaradi požarne nevarnosti, ker vrši poklicno gasilstvo tudi požarno policijsko službo. Napredovanja reševalne postaje. Lani so poklicni gasilci dobili za ceno 54.000 Din prepotreben Minimax aparat za požare mineralnih olj vseh vrst. Ta aparat je zmožen, da v 6—7 sekundah pogasi požar 10 000 litrov inineralnegu olja. Že dolgo let pa nismo imeli v Ljubljani takega j)ožara. zato se novi Minimax aparat še ni mogel izkazati. Izkazal pa se bo prav gotovo, če nanese nesreča, da se tak požar v Liubliani pripeti. Že v pričetku poročila smo menili, da se poklicno gasilstvo v Ljubljani le počasi modernizira. To pa ni krivda gasilcev, temveč višjih činteljev. Lani so poklicni gasilci in reševalci zaslužili mestni občini 504 000 Din. To se pravi, da povsem krijejo s svojim deloin vse osebne izdatke mestne občine zanje. Le novih dobav in investicij ne morejo kriti. Te investicije pa. če bi jih mestna občina res privoščila poklicnemu gasilcu, ne bi prišle v zgu-bo. ter bi ostale last mestne občino. Ali mestna občina zelo varčuje pri reševalni postaji. Prejšnjo nedelio se je n. pr. |ionesrečil en reševalni avto. Ta reševalni avto je svoi denar, za katerega je bil kupljen, že davno odslužil in je nastala škoda tudi znatno manjša, kakor se domneva. Drugi reševalni avto pa je ves dan nn delu, zato mora reševalna postaia. večkrat kakor je potrebno, uporabliati v ieh dneh rešilni voz. ki je že davnaj zastarel in se občinstvo le smeje tako počasnemu reševan'u, kakor je reševanje z rešilnim vozom. Reševalni voz in vse koniske vožnje spadaio že davno v staro šaro. Za sodobno reševalno službo so lia mestu le reševalni avtomobili. Zato je nuino potrebno da mestna občina pokvarieni reševalni avto temeljito popravi, kar se mora brez iiadal'iiegii storiti, poleg tega pa je potreben še tretii reševalni avto za rezervo Potreba tret'ega reševalnega avta se je izkazala prav v teh dneh. ko je drugi reševalni avto pokvnrien Prav čudno zveni, dn poklicni gasilci nimajo tudi nobene avtomobilske Magirus- lestve. Naj se zgodi v Liubljani požar več'ega poslopja, bodo poklicni gasilci v zadregi. Sedan'a navadna >Ma«irus< lestva. kakor jo imajo prostovoljni imsilcj'. pa je za reševanje smrtno nevarna кнг ie že pokvarjena in tudi ne vzdrži močnega pritiska vodi1 iz gasilske cevi. Pri taki leslvi smrtne nesreče niso izključene, kar dokazuje tudi lanska nesreča v Domžalah. Tudi garaža v Mestnem domu te pre-tna'hna, dala pa bi se povečati s tem. da bi se pokrilo dvorišče Mestnega doma. Kakor smo ž" omenili. je tudi število poklicnih gasilcev za tako veliko mesto, kakor je Liuhlinna, mnogo premajhno. Potrebnih je vsai 30 gasilcev, da bi mogli redno opravljati svojo službo in da bi mogli Ljubljančani brez skrbi zaupati svoje premoženie in lastno varnost. Ljubljanski poklicni gasilci in reševalci so vrli fantje. Čeprav imajo nezadostno opremo in so skoraj nepripravljeni za več'o katastrofe, vendar je vsak med njimi odločen, da se požrtvovalno žrtvuje vsega, kadar je v nevarnosti ljubliansko prebivalstvo. Na mestni občini pa je, da jim gre kolikor mogoče na roko in dn iim da vse potrebno orodje. Liubllansko mesto se hitro modernizira. Za to modernizacijo pa naj ne zaosta'a modernizacija poklicnega gasilstva in reševalstva. Pokvarjen načrt Kako so kanili iz jetnišnice Maribor. 16. jan. Lojze Brinovšek se je bil v mariborski jctnišnici seznanil z. Leopoldom Zupaneem. Ko je bil odsedel svojo kazen, sta se bila zmenilo z Zupaneem sledeče: Brinovšek naj gre k neki ženski v špilju, kjer bo dobil dve žogici za piljenje železa. Nato nuj všije obe žngici v čevlje ter prestopi mejo pri Št. IIju. radi česar bo moral rudi takozvanegu kordonskega delikta prestajuti kazen v mariborski jctnišnici. Tukaj mu bo jjotem omenjeni žagici izročil. Za uslugo bo j>re.jel 2500 dinarjev. Brinovšek sc jc res jx>-dal v Špilje. Toda prišjo je do drugačne izvedbe načrta. Prišlo je medtem omenjeno ženšče v Maribor s košaro črešenj ter sc oglasilo v jet-nišniei. Nn dnu košaro sta sc pojavili dve žagici. Ženšče jc udarilo v jok, Zupane je ostal tam. kjer je bil. Brinovšek pi sc je danes zagovarjal pri sodišču. Obtoženec je bil obsojen nu pet mesecev s t ro gega zapora. St rasen čin u žalf ene starke M. Sobota, 15. januarja. V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali iz Bogo-jine nad 70 let staro Terezijo. Starka je že dalje čas bolehala. Stregli so ji otroci. S postrežbo ni bila zadovoljna in se je vedno čutila zapostavljeno. To jo je žalostilo. Končno je prikipela žalost do vrhunca in je starka več ni mogla zatreti. Mladi so šli k nekemu znancu na »koHnet. Rada bi bila šla tudi starka, a niso jo hoteli vzeti s seboj. To jo je zelo razžalostilo. Ko je ostala sama v sobi, je nekaj časa razmišljala in se žalostila. Naenkrat se je podala k omari, v kateri je bila shranjena britev. Vzela je britev, jo odprla in si jo je zarezala v grlo. Prerezala si je požiralnik. V trenutku jo je oblila kri. Domače je prevzela groza, ko so jo zagledali. Takoj so storili, kar je bilo v sili mogoče, potem pa so jo spravili v bolnišnico. Nesrečna starka si je zadal hudo rano. a ie ujuinje, da ozdravi. Ш\ pravile? Slaoni Maeterlinck v svojem prekrasnem delu takole popisuje življenje mravelj: Med njimi Ure paraziti, ki jih v toplo mravljinčje gnezdo rabi udobnost, rozkošnost. toplota in pu varnost. To su zu le poživnike tako imenitni: reči, da se tam kur udomačijo. Morda pa jili med pridnimi mravljami ne zadržuje le udobnost in toploto, temveč ludi tista polileenost mravelj, ki bi ji človek lahko rekel slabost ali neumnost. Morda jo tudi ti muli paraziti tako imenujejo, ker od nje žive. Pisatelj pnslai tju. Ua je potivnišivo temeljni zakon človeške narave, način življenja, ki si ga človeiku narava najrajia izbira. Saj naletimo nanj v vseli dobah zgodovine človeškega iivljcnia t ju do prvih početkov živlenju. Nu te besede velikega pisatelja se človek spomni, ko mora dan nu dna gledati di ta vnosi raznih posredovalcev, mešeliirjev in icpelalcev in prisluškovalcev, katerih pa žal ni še operni noben pesnik Maeterlinckovega slovesa. Pa jc ikoda, da jih ni. Saj je njihova delavnost tako podobna delavnosti mrn vlje-delarke : tekajo ud urada do uradu, od veličine do veličine, iz bank v uredništva, od trgovcu do industwca, oïl Ljubljane do Belprada — povsod jih je dovolj — so kakor živ veznik na dcelt nogah med Iem iu onim, med Janezom in Mihom. Enkrat prosijo, drugič prijazno svetujejo, tretjič malo pritisnejo, četrtič culo zagroze; zbirajo si okrog vsake ufere, srečuš iih na križiščih vseh življenjskih dogodkov in povsod s« razpletli mrežo svojih ftezic. Res, podobni so mravlji, ki se trudi, •lu bi privlekla domov svoj muh plencek ali pezdir-čvk. du si z njim utrdi sknphi domek. Ampak tn podobnost je le zunan'uf M ravi ia dela za skupni domek, ti človeški po-iivniki pa le za si iz golegn požel j en ju : nagrabiti s kupa dobrin, kjer jih najdejo, čim več za se. \< spadajo ledu j med species luboriora, ampak med species parasilica, m med mrartje-delavke. ampak med mravlje-poživnike. Zalo p" je dovoljeno, če potrdimo Muelcrhu-ckovc besede, da je politernost mravelj delavk, ki Hiti mravlje-parafite. morda vendar le slabost ali Li lo neumnosl. Kolednr Sobota, 17. januarja: Anton pusčavnik; Marijan, mučenec; Disdor, mucenec. Osebne ues/i — Duhovniške spremembe v lavantinski sko-ji. župnijo Dolnja Lendava je dobil dosedanji tn-mošnji provizor Ivan Jerič; Jožef K k e t a , ka-, lan v Mežici, je prestavljen za kaplana k \ oliki edelji; Franc It a k u n . kapian na Hajdini, je nabavljen za provizorja v Franiu; Vinko Pivec pride zu kaplana v Cirkovce. Framski župnik Viktor Kragl pa gre v pokoj. Kaplanija nn Hajdini osta- oe nezasedena. = Promocija. Koncem tekočega meseca pro-movira na univerzi v Zagrebu g. Vito La vri? iz Ljubljane za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo. kar preveč pogrelo, planil je k iievesli Jeleni in ji odgriznil nos In poleni je prišel najprvo zdravnik, ki je Jideno brez uosa poslal v bujniiuivu; poleni pa policaj, ki je Velimira odpeljal v zapor. Konec romana. it Francoščina lires učitelja. ( >snovni pojmi iz francoske slovnice za samouke. Priredil dr. Stanko Leben. Ljubljana 1930, 173 strani, cena 28 Din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Knjižna obsegu najosnovnejša jiravila Iz francoske slovnice, ki so v eeloii neobhodno potrebna vsakomur, kdor se hoče naučiti francoščine. Ako bc«, sledeč navodilom piVutelja skrbno in pazljivo jire-delal to knjižico, sicer še ne boš znal jiojiolnoma francoski, par pa boš zmožen razumeti najpripro-stejšo vsakdanjo govorico in si boš znal za prvo silo pomagati v občevanju s Francozi Knjiga ho dobrodošla posebno našim Izseljencem v Franciji. O knjigi spregovorimo prihodnjič obširneje. ■fr ('lani Brezalkoholne produkcije bodo odslej dobivali vse tri protialkoholne liste v Sloveniji: Prerod.. >Mladega junaka,- in »Jutranjo zarjor, slalno brezjdačno. Kdor želi pristopiti kot član(ica), dobi vsa pojasnila brezplačno pri Brezalkoholni produkciji v Ljubljani. Komenskega ulica 36, telef. štev. 3351. lic Klini- zeli odpreti brezalkoholno gostilno, pa se boji ovir, ki se mu od raznih strani delajo, 'iu ue vo, ali bi sc mu to izjilačuio, naj se obrne nu BrezaIkoholno produkcijo v Ljubljani, Komenskega ul. 30, kjer dobi vsa potrebna pojasnila brezplačno. V dravski banovini je že nad 120 brezalkoholnih gostiln. ic Tvrdka »Peko« Ljubi jana-Tržič stavka p. n. občinstvu izredno ugodno ponudbo za nakup čevljev. Opozarjamo na njen današn i oglas. -Ar Prireditev Jadranske Straže v slovanskih narodnih nošah dne 24. januarja 1931 v unionski dvorani v Ljubljani. ik Živčno in duševno bolnim povzroči zelo mila, naravna Iratu-Joselt greučica dobro prebavo, čisto glavo in mirno spanje. Po izkušnjah slovitih zdravnikov za živčne bolezni je najtopleje priporočati rabo »Franz-Josef« vode tudi pri težkih obolenjih možganov iu hrbtnega mozga. »Franz-Josefc grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijali in speč. trgovinah. i Ljublfana Mestno avtobusno pot(etje naprodaj Novi grobov» ■f Ga. Marijana Mehle. Po kratki bolezni je umrla včeraj v siarosti 77 let ga. Marijana Mehle. Pogreb bo v nedeljo ob |>ol 4 poji. od Stare poti 2. j Naj počiva v miru! Mata kronika -fr VoditeFcni Marijinih vrtcev sporočamo, da j je to dui izšla drobna 20 strani obs gajoča knjižica: ; Marija, mota mati. Namenjena je v prvi vrsti kol sprejemnica otrokom, ki se v Mar. vrtec vpišejo. Obsega otroški duši primerno pisano razlago o Marijinem vrtcu. Poleg tega obsega nov sprejemni ; obred. Naslovno stran krasi lepa originalna slika. Vsak otrok, ludi tisti, ki so v vrtec že sprejeli, naj bi jo dobil v roko. Stane 2 Din. Zelo nam ustrežete, ako je, takoj naročite, da bomo vedeli, če bo dosedanja naklada zadostovala. Pri večjem naročilu plačamo poštnino sami. Pišite na naslov: Pisarna Marijinih družb. Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. ■fr Sprejemi na banovini. G. ban dr. Marušič Drugo in g. pomočnik bana dr. Pirkmajei Otniar v torek dne 20. I. m. in v petek dne 23. I m. zaradi zasedanju banskega sveta ne bosta sprejemala strank. -fr Model in načrt za cerkve Kristusa Kralja v Hrastniku, ki je razstavljen v oknu .lugosl. knjigarne v Ljubljani, je izvršil mestni stavbeni inženir arhitekt Mirko Pust. sin tes. mojstra g. Pusta. To delo je diplomsko delo v seminarju jirof. g. Vur-nika. — Mlademu arhitektu h krasnemu delu iskreno čestitamo! -fr Razveljavljen ukaz o penzijoiiiranju ministra Dragiše Cvetkoviča. Dragiša Cvelkovič je in- i ženir v Nišu, kjer je bil tudi župan. Pozneje je poslal poslanec in minister. Minister za vere je bil v zadnji Koroščevi vladi. Bil je po strankarskem prepričanju radikal, a nasprotnik g. ministra Uzunovi-ča, ki jc imel svoje volivno okrožje v Nišu. Dne 5. julija 1930 je bil objavljen ukaz, da je Dragiša Cvetkov it- kot minister upokojen. Te dni pa je bil objavljen nov ukaz na podlagi razsodbe tir/, sveta od (i. doc., da jo oni ukaz od 23. junija, objavljen Б. julija — razveljavljen. •fr Vsem, ki žele izseliti se v USA. Prejeli smo: Pod tem naslovom ste v svojem listu »Slovenec« z dne 10. januarja I. 1931., št. 7. 1 izdaja stran I. stolpič I. priobčili vest. »da bo ameriški konzulat hitro odgovoril in obvestil stranko:, katera se želi izseliti v USA in dn naj stranko ne hodijo osebno na konzulat. V dokaz ravnokar povedanega to-le dejstvo: V zadevi informacije radi Izselitve v USA sem se dne 21 nov. 1930 obrnil na ameriški konzulat v Zagrebu. Treba jc bilo lc par vrstie pojasnila. Dobil pa sem odgovor šele doc 15. jan. 1931., torej sla minula skoraj dva meseca, preden mi je konzulat sporočil (i vrst informacij. Je bilo pa res hitro. — Prizadeti. •fr Solno skladišče na Sušaku. S sklepom ministra za gradnjo je odobren elaborat za zgradnjo solnega skladišča na Sušaku po revidirani proračunski vsoli 1,080.824.80 Din. s tem da uprava državnih monopolov v Belgradu razpiše in izvede licitacijo v skrajšanem roku 20 dni. fr Vremensko poročilo. .1ZSZ poroča: Rateče-Planica, temp. —5, snega pršičn na stari podlagi 40 cm, smuka zelo dobra, enako izgledi za nedeljo. — Kranjska gora, položaj isti. — Valvasorjeva koča pod Stolom, sneg zmrznjen, smuka po planinah dobra. _ Zelenica, temp. —H, snega na podlagi 15 cm. pršlč, smuka idealna. Izgledi dobri. — Krvavec, sneg suh, smuka ugodna. — Rakitna, vreme, južno, smuko neugodna. — Pohorje, lemp. —5 do —s. l>i» cm pršiča nn stari podlagi, vreme oblačno, smuka zelo ugodna, izgledi za nedeljo enako. —- Bohinj, tomp. —10, vreme jusno, smuka ugodna. ■fr Nevesti odgrizel nos. Jelena Jaramazovič in Volimir Topalovl? v SubotirI sta bila zaročena ter sla se hofeln v kratkem poročiti. Pa se je Jelena začela pred poroko kujati. Dne 14 t m. je Velimir-Ju povedala, da ga noče. To pu je ženina pogrelo, Ljubljana, lo. januarja. Zanimiva senzacija, da mestua občina, oziroma Maloželezniška družba prodaja svoje podjetje, je danes po mestu povzročila precej govoric. Znano je bilo. dn se avtobusi mestni občini že od vsega početka uiso izplačali. Javnost je tudi po bilancah, ki jih je družba javno objavila, spoznala, da je podjetje zelo pasivno. Tudi sicer so bili avtobusi mestne občine mnogokrat predmet pritožb in kritik, večkrut pretiranih, dostikrat upravičenih. Mestija občina je osnovala svoje avtobusno podjetje pred dobrima dvema letoma. Najprej so se začele vožnje na progi Jezica—Ljubljana—Vič, kjer so avtobusi vozili vsake pol ure v vsako smer. Kmalu potem je začela Maloželezniška družba voziti s svojimi nvtobusi tudi v Medno in v Kranj čez Mengeš in Cerklje. Ta proga, na kateri so obratovali mestni avtobusi dnevno dvakrat v vsako smer, je bila edina dobičkunosna, vsled druge so bile globoko pasivne. Ko se kopališče v Mednem, zaradi katerega je mestna občina dozdevno začela z vož-njumi v Medno, ni obneslo, je začel isli avtobus vozili na progi Ljubljana—Medvode—Trboje—Šenčur—Kranj. Ta proga je bila kmalu opuščena, ker je manjkalo voz na alavni progi v mestu, proti Viču in Ježici. Govorilo pa se je že, da bo začela mestna občina z vožnjami tudi drugam, zlasti proti Nezgode vozn'kov na Dunajski cesti Dunajska ces la je postala zadnji čas prava nesreča za vse voznike. O strahovitih jamah, ki jih je na tej cesli vse polno, smo že ponovuo pisali. Zdaj pa so to jame poslalo že resnično pozoriščo večjih in manjših uezgod. ki se dogajajo bodisi voznikom, pa ludi avtomobilistom. Včeraj |>opoI-dne se je ua Dunajski cesti ob mitnici zvrnil voz hlodov, ki so ga poleni le s težavo dyiguili. Že večkrat )>n se je v zadnjih tednih zvrnil na lej cesli kak vojaški voz, visoko naložen « senom ali slamo, kar sredi ceste. To ni nič čudno, ker jama-sla je cesia vsak dan bolj: kljub temu, da se ubogi cestar dan za duem trudi, da bi zakrpal vsaj največje in najnujnejše jame sredi ceste. Težki avtobusi zmečejo sproti vse kamenje iz jam ter na-pravljajo tudi vsak dan nove jame. Ob kraju ceste jMi ležijo kupi ostrega kamenja, namenjenega za temeljito posipanje Dunajske ceste. Z delom pa še tudi zdaj ne bodo pričeli; za temeljilo obnovo cestc je treba težkih j)arnih valjarjev, ki bi cestišče, posuto na debelo z; gramozom, temeljito ulr- j dili. Teh valjarjev pa uiti cestna uprava, niti bn- ! novimi, niti mestna občina nima dovolj. Zato mora I tudi Dunajska cestn čakati svoje jiotrebne rešitve: toliko časa i>it bodo nezgode voznikov na tej cesli še pogostejše, pa morda še občutnejše. s hujšimi posledicami. Obrtniška stavbna zadruga sklicu je /n nedeljo. 18. I. m., ob pol II dopoldne JAVEN SESTANEK V ROKODELSKI DOM Poročata o brezobrestnem stavbnem posojilu Fran Rndešček in dr. Vlado Valenčič Vabijo sc interesen t je, da sc jx>ra/>govori-uio o najbolj perečem vprašanju ceninih stavbnih pojosil. Ka* bo danes? Drama: Glavni dobitek. Red A. Opera: Nina. nana, punčka moja. Mladinska operna predstava. Figurina. Balet Red B. Nočno službo Imata lekarni: dr. Piccoli. Dunajska ceslaO, in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. 0 (iledališku predstava v Rokodelskem (lomu. Igralci Rokodelskega doma bodo vprizorill v nedeljo dne 18. januarja ob 7 zvečer dramo Reku . Snov je. močna, dejanje razgibano in napelo do kon-I cu. Pisatelj M. Halbe podaja z veliko spretnostjo i življenje Doornovc: družine Dogodki se odigravajo i ob reki Visli na Poljskem. Predprodaja vstopnic jo danes zvečer od 6 do 8 in jutri dopoldne od 10 do 12 v društveni sobi Rokodelskegn doma, Komenskega ulica 12. 0 Zglaševanje mladeničev in vojaških obveznikov se vrši na Ambroževem trgu št. 7/1. — Berite tozadevne razglase po mestu, dn ne zamudile prijavo, sicer Imsle občutno kaznovani. Opozarjajo so nn zglasitev zlasli tudi v letu 1913. rojeni mladeniči, ki se morajo letos prvič prijavili v vojaške svrlie. 0 Nezgoda profesorja Na Miklošičevi cesli so jo v četrtek ob 0 zvečer ponesn čil vpokojeni profesor Franc Koprivnik. Na spolzki, mokri cesli tnu je spodrselo, da jo padci iu so potolkel po glavi, kjer jo dobil zadaj malo rano. Stražnik je poklical reševalni avlo, ki pa jc ponesrečenega profesorja prepeljal na njegov dom, Vošnjakova ulica 7, ker jo bila profesorjeva poškodba lo lahka. 0 Čevljarska zadruga v Ljubljani obvešča gg. Člane, dn je na poziv davčne uprave napovedati pridobnino za leto 1931. najkasneje do 5 febr. t. I., vsled česar naj se vsak, ki bi prijavo no znal izpolniti, zglasi v uradnih urah v zadružni pisarili. — Načelstvo. Rakeku do državne meje. V to «mer se je res že izvršila poskusim vožnja, toda do vpostavitve rednega prometa ni prišlo. Pozneje so prišle o podjetnosti Maloželezui-ške senzacijouelnc vesti. Med ostalimi avtobusnimi podjetniki, ki so ves čas bojevali boj z mestno občino zaradi njcuili voz in nepravične konkurence, ki se je vršila ua mitnicah s teiu, dn so morali vsi drugi podjetniki plačevati inilnino, mestni avtobusi pa ue, su je govorilo celo o 40 avtobusih, ki jih namerava mestna občina kupiti 1er z njimi uvesti celo vrsto novih avtobusnih prog. Zdaj je mostno avtobusno jiodjetje na prodaj. Te dui jo bila |irodana koncesija nu progi Ljubljana — Mengeš — Komenda — Cerklje — Visoko — Šenčur — Kranj, in sicer za 170.000 Din avtobusnemu podjetniku VVeisbacherju z Vrhnike, ki že zdaj obratuje na progi Ljubljana — Vrhnika. Novi podjetnik bo začel na tej progi voziti že prihodnjo nedeljo. Kakor smo informirani, bo nehala Maloželezniška ludi nn progi Ježica—Ljubljana—Vič, ter koncesijo prodala zasebnemu podjetniku. Vzrok teh prodaj je mendn v tem, ker so mestni avtobusi obrabljeni ter se novih ne izplača kupovati. Proti Viču bo že spomladi stekel tramvaj, proti Ježici pa tudi nameravajo zgradili tramvajsko progo. •) Nesreča v stanov anju. Včeraj je reševalni avlo prepeljal v bolnišnico 45 letno gospo Viktorijo Pristovškovo, ženo šolskega upravitelja nn Vrtači. Ta si je predvčerajšnjem na svojem stanovanju v Gradišču št. 11 zlomila nogo. O Mraza smo včeraj imeli v Ljubljani - 4" C. 0 Samomor s svetilnim plinom. Včeraj j>o-poldne se je jiripetil v Dalmatinovi ulici št. 13, dramaličeu slučaj samomora, 14 letni 1 Z., vajenec v Devovi klišarni, si je v opoldanskem odmoru med 12 in 14 j>oskušal vzeti življenje s svetilnim plinom. Nastavil si je plinsko cev v usta in vdihaval strupeni j»lin tako dolgo, dokler ni omedlel, Povsem nezavestnega ga je našel ležali na tleh eden njegovih tovarišev. Brž jo poklical gospodarja, obonein pa so iz hotela Štrukelj telefonirali po reševalni voz, ki je Z. prepeljal v bolnišnico. še vodno nezavestnemu Z. so zdravniki dali injekcije, vendar pa je lo malo upanja, da bi fant oicreval. Ni znano, kakšen je bil vzrok Z. dejanja. Ljubljansko Gledališče DRAMA Začetek ob 20 Sobota, 17. januarja: Glavni dobitek . Red A. Nedelja, 18.januarja: Ob 15: Princezka in pastirček.-. Izven. — Ob 20: »Mercadetc. Ljudska predelava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 19. januarja: »Sveti plamen . — Red C. OPERA Začetek oh 20 Sobota. 17. januarja: »Nina, nana, punčka moja' . Mladinska oporna predstava. Figurina-, balet. Rod B. Nedeljo, 18. januarja: ..Fausk. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 19. januarja: Zaprto. Iz društvenega življenja Slov. knl. nkud. starešinstvo v Ljubljani ima dne 18. jan. 1931 ob pol 10 doji. redni občni zbor v dvorani Akademskega domu. Miklošičeva 3. s sledečim dnevnim redom: Odobritev zapisnikov, jioročilo odbora, poročilo revizorjev, volitev odbora, slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure kasneje drugi občni zbor, ki sklepn ob vsaki udeležbi. Kv. predloge članov jo treba javiti odboru pismeno tri dni preje. — Odbor. Društvo Soča : vabi člane iu prijatelje ilu zelo važno predavanje, ki se lui vršilo v soboto. 17. t. m. v salonu pri »Levu«. Govoril 1 o odvetnik g. dr. Ivan Morija Čok o kolonizu-cijski akciji Južno Srbije«-. Začetek ob pol 9. Vstop prost — v i dobrodošli. Guštinj. Občni zbor krajevnega odbora društva Rdeči križ bo v nedeljo, dne 18. iun. ob 16 v prostorih gospoda C vita niča v Gu stanj ». Vrbljeni so vsi, ki sc zanimajo za delovanje Rdečega križa. Kašelj? potem pa KRES! VAL! TrbovVe Nevzdržno stanje. Banovinske cesta iz Trbovelj v Savinsko dolino je po ustavitvi dela nedo-slopna za vožnjo. Kilometer ceste so dogradili ravno v sredini in je še med tem na eni strani pri- liravljetio za trdi tlak. Na tem mestu pa jo zemlja prav mehka in se da z vozovi it i čez Je lakral. kadar je zmrznjeno, sicer pa se kolesa udirajo. Vsekakor je želeti, da se cesta vendar uredi teko, dn bode vsa j za promet dostopna. Sevnica ob Savi Prosvetno društvo Slomšek priredi v nedeljo, 18. t. m ob pol 16 v društveni dvorani i g roka z \ štir . 1'j'injili /I ob« in zvcs'obu«. . K obilni udeležbi vabljeni vsi prijatelji razvedril«. Novo mesto Drsanje jio ulicah. Menda ni nikjer v nobenem mestu te grde navade, da bi se otroci j>a tudi odrasli drsali in sankali po mestnih ulicah kakor pri nas. Sicer je od žujianstva drsanje po ulicah vsako leto prepovedano, u kaj |>omaga. Naše mesto nima nobenega javnega drsališča. To kar je ua Trdinovi cesti na Grmu in nu Kajiiteljskem hribu, je toliko kot nič, to se drsališče sploh imenovati ue more, ker sta to javni cesti. Pa lo bi še vse bilo, a da sc sankajo in z drsalkami drsajo jnav jjo mestnih ulicah in lo večinoma po vseh, ki peljejo od Kapitelja doli v mesto, je pa že malo preveč Saj ni nihče varen, da ga ne podre sankač. Na vsak način naj bi občina sankanje po mestnih ulicah strogo j>re[>ove-dala iu po svojih stražnikih isto preprečila. Opeto-vano moramo poudarjati, da je nujna jjotreba napravili pri nas javno drsališče, ko imamo vendar toliko prikladnega prostora za to. S tem bi bil« odpravljena zopet ena ležkoča. Ceneui prašiči. Vsled pomanjkanja denarja na kmetih in vsled obilice prašičev, so cene lomu blagu znatno padle. Vsak dan ponujajo kmelje po mestu prašiče za zakolj in sicer jio 8, 9, najdražjo po 10 Din kg žive leže. katerih pa ne morejo kaj pridu prodati, ker tudi v mestu manjka — denarja. Krojaško delavn co je odprl s 15. januarjem v Kandiji v hiši g. Jeršeta g. Gulinan Franc, krojač, ki je bil do sedaj v Trebnjem. Gutmana poznamo kot solidnega in poštenega krojača. Kranj Slika » ceste. V gostilni pri Semenu sc jc pretekli ponedeljek proti večeru nek dvajsetletni fante iz Dragočajne tako neznansko razjezil, da je hotel strahovati vso okolico V lokalu je razbil tri šipo, grozil gostom, nato pa jo jo udaril ven na cesto. Tu je ni.moidočo žensko precej močno suni', da se je skoro zvrnila po tleh, nato jia jo Je ubral po mestu. Prcl gostilno »pri Nacku je zopet preklinjal, divjal in z nožem v krvavih rokah pretil pn-sunloni. Konec je napravila policija, ki je mladega junaka aretirale. Pretep v gostilni. Zakonski par sla, ki več-krat i*> kupčijah pridela v Kranj. V torek 13. jan, sta se po opravljenem poslu mudila v gostilni pri Matičku«, kjer sta močno razgrajala in se prele-j>ala z grobokopoin in njegovo ženo. Posredovala jo policija. Dodatno k tatvini svile v -.Jugočeški« poročamo še, da je aretirani svilo ukradel dne 11. 1. m. in jo vrgel čez plot. kamor jo je potem prišel iskal, ker jo direktno skozi izhod ni mogel nest i. Dejanje je priznal. Davčni zavezanci, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih markicnh, naj davčne knjižice pred-lože v teku januarja na vpogled davčni upravi. Potujoči agenti in trgovski potniki, ki uiso izključno v službenem razmerju, so zavezani k plačevanju davka na dohodek od podjetij ter obratov in plačujejo nezavisno od čistega dohodka navecini davek pred začetkom izvrševanja poklica v letnem iznosu 1000 Din če se izvrševanje poklicu prične v prvi polovici lola, za drugo jiolovico leta pa plačajo 500 Din. Koroška Bela '/.n občinskega blagajnika je bil izvoljen pri občinski seji II. jan. g. Janez Vidic. tov. delavce iz Koroške llcle. 15. jan. dopoldne pu je bila žalna seja občinskega odbora pu |K>k. Martina Noč, požrtvovalnega občinskega odborniku. Pri tej soji se je določilo, du namesto venca iiodari občimi 300 Din zu reveže. Hvalevredno! Izredno lep jc bil pogreb pok. .Martina Noč — vzornega moža-kntoliiku. Pokazal je ta pogreb, kako sc spoštuje delo nesebičnega možu. .šolska mladina z zastavo, požurna hramba z zustuvo. kat. prosv. društvo z zastavo in celil množica mož in fantov za njo iu celotni občinski, odbor z g. ž upu nom na čelu in cel« vrst« bližnjih in leg sorodnikov pogreba. Krsto |>okoj-llikovo |)a so nesli uniformirani gasilci in častno stražo ob njej so delali gasilci. Pevski odsek Kat. prosv, društva je zapel več žalostink (ircil hišo. v cerkvi in na jiokojMilišču, kjer sta sc od pokojnega Martina Noč poslovil« bivši žu|>nik na Kar. Boli g. Košir (i/. Jožice) in v imenu Kat. prosv. društva domači g. kaplan Demšar. Oči vseh so bile rosne, srca so bila tužna ob tem slovesu. P. v m.I Otroška bolezen ošpice tudi v naši občini li! redek slučaj. $1. Jernei na Dolenjskem N n Gc .-. Vrh polju jc nekaj posestnikov s pomočjo podpore elrž. Iiig. zavoda v L j u I Dani zgradilo preootrobne gnojile jame in zidana stranišča. Zgrajeno delo jo ogledal in odobril g. ing. (iuzolj. Higienski zavod res skrbi i ljudsko higieno, v polni meri. Spomladi pu bo nadaljeval z a sanacijo Gor. in Dol. Gradišč«. Ta dol« so bila v načrtu že za minulo leto..'ni so nastalo tehnične oviro, ki so delo odgoiTilc. Predava nje o zadružništvu jc imel v nedeljo g. dr. Mila v cc. Zadrug sc mora ljudsvo šc vse bolj okleniti in poznati tudi zadružno disciplino, ker lc potem bodo zadruge u-'ie-viilo in dosegate svoj namen. Uspeli zadrug jo odvisen od članov sumili. Sneg smo vendu l ie dočakali. Pa samo 1 -liko ga je. da imajo otroci svoje veselje s sankanjem, Za vožnjo s sanmi ira pa ni, ker çra je komaj toliko, d« jo zemlja z njim nokr» •UB Marfhor Ptu\ n Otvoritev nižje gozdarske šolo v Mariboru. Včeraj dopoldne se je v bivšem oblastnem tvorcu olvoiilu nižja gozd a reka šola. B.lusko upravo jo zastopal pri olvorilvi višji gozdarski svetnik inž. Ivan Urbas. trgovsko akademijo' pa ravnatelj Dolenc. Navzoč je bil ves učiteljski zbor z ravnateljem inž. Ziernfeldom na Čelu. ki je ob tej priliki imel tudi predavanje o našem gozdarstvu. Nato je višji svetnik inž. ITrbas otvoril šolo s tri-krutniin vzklikom Nj. Vel. kraljii Aleksandru. Na šoli je «tedaj gojencev. □ Smrtna kosa. V starosti 59 let je preminul upokojeni nadsprevodnik Ivan Lorbck. Ein-spielerjeva 10 Pogreb bo danes ob 1(i iz kapele mestnega pokopaPšča v Pobrežju Blagemu pokojniku časten spomin, žalujočim naše najgloblje so-žalje. □ Podlegla jo poškodbam dveletna hčerka hla|K-a pri Sv. Juriju ob Pesnici Pepca Brut, ki je. kakor -»mo včeraj poročali, pri igri padla v škaf z vrelo vodo in pri tem zadoblla smrtonosne opekline. □ Obhod smučarjev ob priliki jutrišnje tekme ter j>o povratku v Maribor, se vrši po sledečih ulicah: Aleksandrova, Sodna, Taltenbahova, Glavni trg. Gosposka in Slovenska ulica ter Grajski trg, kjer je razhod. Ц JKAD PaiHHiija. prosi vse cenjene dame, ki so bile osebno ali pismeno vabljene, da «e sigurno udeleže prve seje častnega damskega komiteja, ki bo dane« ob 10 v Zadružni gospodarski banki, prvo nadstropje desno. □ Iz limikotportnega odseka SPI) Mnriher-Ruše. Članstvo, ki se n<" udeleži jutrišnjih pod-tveznih tekem, se v smuški opremi uvtvli v spre-vod po mestu. — Člani, ki se nameravajo udeležiti mednarodnih tekem kot tekmovalci ali gledalci. naj se prijavijo še danee dopoldne pri BureJu. Pozneje prijavljenim ne bo mogoče preskrbeti prenočišča. Postelja i K) 10. 15 in '20; prehrana pa po 30. 40 iu 50. □ Promet nn obeli mariborskih kolodvorih v preteklem letu kaže sledečo sliko: nič manj kakor 1,240.512 potnikov je do|>otovalo oziroma odpotovalo preko obeh kolodvorov in s'eer jih je doSlo preko glavnega kolodvora 5R9.196 potnikov, preko koroškega kolodvora pa 09.730 Odpotovalo pa jih je preko glavnega kolddvora 545.915. preko koroškega kolodvora ({5.672. □ Na petkovem ribjem trsu ho «e včeraj prodajali karpi |>o 22 Din kg. sa rdele po 10, škombri po 24, poli novke pa po Ki. □ Po stnpnjišču v Grajski ulici 2 je padla 20 letna trgovska narftavljenka Urna Fevš, 1er «i pri padcu strla levo roko. Revica se leči v splcšni bolnišnici O K jutrišnji -mu-ki tekmi i.a Pohorju. — Prevoz udeležencev iz postaje Brezno-1! itmiea do Ribnice se bo izvršil polom številnih sani. ki jih dostavijo domačini trga Ribnica. Prevoz slane enosmerno 1o Din. Radi hitrejše objave rezultatov bo v Ribnici poslovala pošta celo nedeljo. K teknil i»o se med drugimi prijavili Janša. Godec, Arh, Jenko, Zore, Banovec, Dolinšek, Neumann, Jurltech, Vodenik itd. Danes oh 14 pelje izpred glavnega koledvera oziroma izpred Velike kavarne tovorni avlo v Ribnico. Voznina 25 Din. Prijaviti se je pri Burešu. Radi prenočišč v Ribnici največje ugodnosti. Povratek vseh udeležencev velike Mimike tekme za prvenstvo Dravske banovine se vrši s j>o-ecbniin vlakom, ki pride v Maribor ob 18.30. Na kolodvoru jih pričakuje vojaška godba, nakar se razvije po meslu manifeetacijeki obhod smučarjev: nato pri Orlu razdelitev daril ter razglasitev rezullatov! — Mariborčani! П S pohorskih vrhov. Mariborska koča: temperatura —5, 15 cm suhega pršiča na stari podlagi. vreme oblačno, sever, sankališče uporabno. — Ruška koča: temperatura —5, 15 cm suhega pršiča, vreme oblačno, sever, sankal išče uporabno do Ruš. — Koča na Klopnem vrhu: temperatura —7, 20 cm suhega pršiča na stari podlagi, sever, oblačno. — Koča nn Pesku: temperatura —7. 20 cm suhega pršiča. vreme oblačno, sever. — Zavetišče pod Ribniškim jezerom: temperatura —8, 25 cm suhega pršiča, nn stari podlagi, sever, oblačno. Zgledi za jutri so povsod dobri. — Smu-u-kl Novo lekarniško službo ima prihodnji leden Snvoetovu lekarna pri Magdaleni na Kralja Petra trgu. Q Z nožem nad strica. 21 letni brodar Fer-diand je bil radi nekih družinskih razmer v sovraštvu s svojim stricem Antonom Kolundroin. Kako veliko je bilo to sovraštvo, je pokazal dogodek dne 12. oktobra 1930, ko so jo na klancu med Spodnjim in Zgornjim Črešnjevcem srečal s svojim stricem. »Sedaj te bom ustrelil ali zaklal je dejal stricu, navalil nanj. ga potolkel na lia 1er mu z nožem prizadejal pošl odbe na levem in desnem podlehtju. Ko je Kolundor bežal, uni je Ferdinand sledil ter ga še enkrat ranil. Kolundra so radi težkih poškodb nt oral i prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico. Včeraj pa se je Ferdinand zagovarjal pred mariborskim okrožnim sodiščem. Priznava dejanje, pravi pa, dn je stric prvi začel in da ne z'ide.ne radi tega njega nobena krivda. Obtoženec je bil obsojen na 10 mesecev strogega zapora. Okrožni urad la zavarovanje delavcev v Ljubljani priredi v prostorih Mestnega gledališča v Ptuju v nedeljo 25. t m. ob 9 dopoldne predavanje o socialnem zavarovanju, prvi pomoči in obrtni higijeni. Predavanje bodo pojasnjevalo slike. Vstopnina prosta! Člani, delavci! Zavedajte se, kolikega pomena je za vas soeijalno zavarovanje, katero naj vas ščiti v slučaju bolezni in nezgode. Važno pa je tudi, da poznate vzroke nezgodam in kako se iste preprečijo ter zmanjšajo njih posledice. Zato se udeležite predavanja polnoštevilno. Veèer »Jadranske » trate < se vrši v soboto, dne 17. jan. 1931 v vseh prostorih Društvenega doma v Ptuju. Na sporedu so razne zanimive točke. Opozarjamo posebno na dekoracije, ki jih oskrbijo strokovnjaki. Dvorana bo izpreinenjcna v vojno ladjo, na kateri bo svirala priznana narodna želez-ničarska godba »Drava« iz Maribora. — Poselite vsi to prvo večjo patrijotično prireditev! Plu'ska okolica Sv. Marjeta niže Ptuja. V torek 19. januarja je okrog 8 zjutraj na nepojasnjen način izbruhnil požar v Gorišnici pri 1'riglnu. Na kraj nesreče so takoj prihiteli doinači gasilci, ki so s pomočjo sosedov požar omejili, da se ni razširil. Nu pomoč je ludi prihitela požarna hramba iz Moškanjc, kateri pa ui bilo treba nastopiti. 1'riglnu je poslopje popolnoma pogorelo; zavarovan je bil za majhno vsoto. — V nedeljo dno 25. januarja vprizori po ve-čeruicah v Slomškovem domu pri Sv. Marjeti niže Ptuja gasilno društvo v Gorišnici v Trojčke . Pridite! Trg. pogajanja s Češkoslovaško V lekarnah, drog. in kjer so vidni plakati. Smar'e pri Jelšah Statistika. \ letu I9"u j,- bilo \ miši župnij; rojenih st. umrlih 01. poročen h JI puro\. ku/oe bolezni so nam v preteklem letu — hvali Bogu — precej prizanašale, i/.vzenisi par ^lučajev. Praznike smo prav slovesno obhajali: krasno razsvetljena, okusno okrašena cerkev, ubrano n dobro na študirano petje na koru. v*c Io je pripomoglo k pruvemu prazničnemu ruzpolož.enju. Za praznike je Ivi imenovan (udi novi ee.-tiri odbor zu Šmarje * trškim županom g. Šlambergerjeni na čelu. V interesu stvari same pu moruino pripouiiiiti, dti se nam čudno zdi, dn »ta ostali dve največji občini — Šmarje okolica in Ponikva ob j. žel. brez vsakega zastopstvu, ruvnotako tudi oni kraji, kjer se bodo uajibržc gradile nove oziroma temeljito popravljale stare ceste. V no veni odboru pogrešamo tudi dosedanjega načelnika Stnarskega cestnega od'bont g. Turka, k: je s svojim delom, svojo agilnostjo in neumorno pridnostjo dokazal, d« je mož nn svojem mc ;i>odarska vprašana obravnavajo z največjo prt vidnostjo in pre-vdarnostjo. Nevarno bi bilo irkl učiti od sodelovanja predstavnike onih panog našega >:ospodar-; stva, ki so na pravilni ureditvi trgovskih odnošajev med nami m Češkoslovaško na boli interesi-rani in ki tudi najbolj obvladajo vse gradivo ter so tudi v stanu, da gradivo n.. kra šim potom dopolnijo ter preskrbijo nove podatke, kadarkoli se ■ izkaže to za potrebno. Zato ne dvom'no, da »e bo ! pravočasno imenovalo pol ebno št« vilo ekspertov, ki se kot svetovalci dcdele naši delrgaciji v Pragi. Kar se tiče ekspertov iz krogov gospodarskih kor-poracij, je ïtvar tem enostavnejša, ker nosijo do-lične korporacrc po dosedanjem običaju чп'е stroške svojih ekspertov. Dramski odsek pevskega društva ' Pro-buda< i'- Senovega priredi v nedeljo 18. t. m. v dvorani Slomškovega doma igro ^Izgubljeni in zopet najdeni mož-. Ker je igra polna humorja od začetka do konca, pridite vsi, ki se želite pnr uric pošteno iu poceni zabavati. Začetek ob 3 popoldue. Vstopnina običajna. V občini Senovo imajo umobolneža, ki je nevaren. .le že marsikomu povzročil strah. Te dni je pa baje težko poškodoval svojo mater. V umobolnico ga dpsedaj še niso mogli spraviti, ker zaradi pomanjkanja prostora ui mogel biti sprejet. Ker je že tudi nekaterim drugim povzročil obilo strahu, so brihtne glavico pogruntale, naj bi se še enkrat trije mož.ie maskirali iu bi šli blazneža po-šteno pretopsti. Kar določili so že, kateri trije naj bi to občekoristno in človekol'ubno delo izvršili. Saperlotl Kako izvirna ideial Take bistre glave bi bilo treba imenovati za velike može v svetu, pa bi bili vsi aktualni državni problemi na mah rešeni. Zaiiran'e smernice Ljubliaua, le. jan. AA. Ok a no načelstvu v Murski Scboti je poslalo vinorodnim cbč nam, lokalnim Urtom in kmeti ski podružnici v Murski Scboti tale dodatni razglas o zatiranju šmarnce: Za slučaii, da se ne bo porab 1 ves rarpolož-liiv kredit za zeleno piecep' e- e -mamice, se podeljuje iz osknka kredita tud. prispevek zu nabavo cepljenega trs a za šmarnične nasade, v katerih se je izkriila šmamica pozimi letošnjega proračunskega leta. V ta namen na. vložto posestniki šmarnić-nih nasadov s 5 Din kidekovane prošn;e za p i-spevek, da si nabavijo cep!,eno trs e za izkrCcno šmarnico preko okrainega načdstva pri banski upravi. Prispevek za vsak trs /naša 1.50 Din, kakor je cena trsiu v banovin s-kih trsniceh. Pc.ipora sc dovoli le teda:, če je prošnja potrjena od prlstonega občinskega urada, ki se e prepričal po svo em zastopniku na licu mesta, da je ptcin. k tzkrčii v resnici navedeno 4ievilo imar-nifnih trsov in da bo zakadil na istem prostoru odgovarjajoče število cep « nega trsja, v neprimernih položajih pa sadno drevje oziroma, da bo uvedel diugu p l;edeUko kulturo. ProSnji je priložiti originalni račun za naročeno tr- e. i-adno drev,e oziroma za namočeno semensko blago. Prispevki se irpLču'co po redu, kakor -o vložene pravilno opretrl ene prošnje in do višine še razpoloil/ivcga kredita. Davčna oprostitev družin z 9 otroci. Z ozi- roin na razna vprašanja interesentov spo-očaino, da vel a oprostitev 1. za vse vrsto davka in 2. ludi za one davkoplačevalce, ki so sp'oh kdaj imeli 9 otrok (ni treba, da je vseh 9 živih). Podal ian rok za prijavo odmere dopolnilne takse. Belgrad, 16. jan. AA Finan'no ministrstvo je odredilo, da se rok za prijave edmere dopol-il-nih taks za leto 1931/1932 predviden v oddelku XII. laksnih tarif podal ša do vštevši 15. februarja t. 1. (Iz oddelka za davke fin. urin.). Loterijske in tobačre srečke. Na 143. žrebanj so zadele tele 2% lMer. obve? :ce iz I. 1881: 50.000 Din št. 46 ser, 5381, 10.C00 Di i si. 12 ser. 2050, 5000 Din št. 34 ser. 3262. — Nadalje чо b:,e 15. jan. ;;mcitizirane tele se iie tobačnih ireik: 72, 876, 1234. 1887. 2654, 3704 3783, 4032, 5344, 5574, 6362, 6880, 7054, 7260, 8020, 8427, 8871, 9189, 9508, 9778. Dnbilki pa so brli ' lavni izžrebani sledeči: 25.000 Din št. 84, ser. 4707, 1000 Din št. 7 ser. 7913 itd. Iz Industrlfc vijakov. Prva. žeb'i. in Selezo-obtlna zadruga v Kropi nam piše: »Jugoslovens'ki Lloyd«, Zagreb, prinaia v št. 8 od U. I. m. dopis, v katerem se objavlja nakup novosadr.ke tovarne vijakov po dunajski veleinduslriji vijakov Breril-ber, Urban R: Co. Med razlogi, ki so to avstrijsko fitnro prisilili, da ustanovi tovarno v Jugoslaviji, se navaja par netečnosti, ki mora.jo napram domači industriji izzvati nerazpoloženje. Lansko leto poviš?na carina na vlake, pravi dopis, da varilra med 30 in 70 zl. Din za 100 kg. To se more -azu-meli tako, da je carina za neke vrste 70, za druge med 30 in 70, za nekatere pa 70 z!. Din. Resnica pa je, da znaša carina za vi'ake (ka' or tudi matice, zakovice, pedložke in lesne vijake) nad 7 mm premera 30 zl. Din za 100 kg. za vi ake 7 mm in izpod 7 mm premera pa 70 zl. Din. Pred povša-njem je znašala ca^;na za blago z nad 7 mm premera loliko kot znaša sedaj. Dalje trdi dopi n k, da se vijakov s 7 mm in izpod 7 mm premera naj-\ cS porabi; to je nel včno. Po narem mišpenju se potroši v privatnem konsumu cd cel kupne trže slifnega blarfa komaj 20—25% s premerom 7 in manj mm. Množina po številu koiradov tu ne pride v poštev, ker se plafu e carina od teže. V os a-lem javlra dopis, da bodo novi la tn'ki povečali in razširili tovarno. Ker imamo sedai, pa tudi v 110 -malnih gospodarskih razmerah že na''p odukri o vijakov in slične^a b'^ga, jc a^no, da bodo niog'i Brevillier, Urban & Co. megli izrabili povečano kapaciteto le, če ostale doseJan'e tovarne zmanjšajo oziroma opustijo izdelovanje. Varujte se pljučnega katarja te opazile, da Vaša pljuča niso v redu, si namažlte prsa s SLOAN L1NIMENTOM. Vtironje je nepotrebno, ker prodira sam v kožo iu do obolelega mesta ter mu dovaja sveže krvi preganjajoč bolečine in neprijetnosti. Po težkem dnevnem delu, alt če sle se mudili zunaj, ali če se slabo počutite, je SLOAN Izv slno pomirjajoče sredstvo za boleče mišice in olrplc ude. Uporabljajte SLOAN zoper revmatizem, iSlas, bolečine v križu, v ledjih, zvinjenju 1er kontuziji in zoper vsakovrstna mišična obolenja. Dobi sc i> oseh LbKARNAH in DROOBKIJAI SLOAN-ov UNIMENT preganja bolečine. Borra Dne 16. januarja 1931. Denar V današinljem deviznem prometu so tečaji bili nekoliko slabe.ii. Proiret je bil pa znaten, posebno v devizi Curih, katere je rillo zikluleno nad 1.3 milj. Din. Privatno b'ago je bilo zaključeno v deviri Trst, dočim 'e vse ostale zaključene devize daila Na-odna baroka. Ljubljana (v oklep, zak'j. teč). Am te dam 2277 bi, Berlin 1343 75—1346.75 ( 345 ^5). Bruselj 788.77 bi., Budimpešta 988 77 bi, Curih 1094 40— 1097.40 (1095.90), Dunaj 794 12—'97.12 Г95 62), London 274.80 bi, Newyork 56.50 bi., Pariz 220.86 —222.86 (221.86), Praga 167.19—168.19 (167.79), Trst 295.20—297.20 (296.20). Zagreb. Amserdam 22.74—22.77, Dunaj 704.12—797. t2, Berlin 1343.75—1346.75, Bruselj 786.77—799.77, Budimpešta 938.77 bi, London 274.40u_275.20, Milan 295 23—297.23, Newyo'k ček 56.40—5660, Pariz 220.86—222 86, Praga 167.19—167.99, Zilrich 1091.40—1097.40. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 11.2 milj. Din. Belgrad. Berlin 1343 75—1346 75, Budimpešta 987.27—990.27, Bruselj 787.27—790.27, Curih 1094.40 —1097.40, Dunaj 794.12—797.12, London 274/0— 275.20, Newyork 56 10—56.60. Pa.iz 220.86—2Ž2.86, Praga 167.15—167.95. Curih. Belgrad 9.1270, Amsterdam 207 775, Atene 6.675, Berlin 122.74. Bruselj 71.98. Budimpešta 90 225, Bukarest 3X675. Carigrad 2.445. Dunaj 72.62, London 25.0725, Mad-id 52.30, Newvo.-k 516.50, Pariz 20.24, Praga 13.29, Sofia 3 7375, Trst 27.0325, Varšava 57 85 Kopenhagen 138.—, Stockholm 138.225, Oslo 138.02, Helsingfors 13.—. Vrednostni papirji Tendenca za vo no škodo je bila danes iz-iedno slaba in njen tečaj ;e popustil za celih pet točk zu promptiu blago, dočim je februarski, pa ludi marčni termin ostal neizpremen en Tudi r Beigradu je škoda popusti a 420. V Zagrebu sploh ni bilo prometa v škodi. Več prometa beležijo dolarski papir i, ki so bili čvrste ši in sicer je bilo zaključeno 8% Bler. poso ilo po 92, 7% po 79 50 in posojilo DHB po 79.375. Bančni papirji so ostali v glavnem neizp.emen eni. Do raki ličkov je prišlo v delnicah Unionbanke po ncirpiemen.enem te-saju 191, nadalje ie bila zaključena Jugobanka v začetku po včera šnjem tečaju po 77.50, nato pa je narastla na 78. V induslri s>kih papirjih so znatno nazadovale delnice Guthmana, ki je bil še včeraj po >30. Danes pa ie bil zakliučen po 122 in 121. Nekcliko se je učvrst la Drava: od 235 na 236, sla-!>ejia je bila tudi Osiješka Ječe ana, ki c bila za-ki učena po 265. Trbovel ka je še nadalie popustila in je bila najprej zakl učtna po 310, oalu po 311 in je kontno narast'a na 316. Ljubljana. 8?i Bler. pos. 92 bl„ 1% Bler. pos. 80 bi., Cel ska pos. 160 den., L ubij. kred. 125 den., PiaMediona 960 den.. Kred. zav. 170—180, Vevče 128 den . Stavbna 40 den.. Ruše 200—230. Zag,cb. Drž. pap.: 7"-, inv. pos. 86—86 50 (86), agrari 51 bl„ vojna škoda ar. 418—419.50, 2. 415— 417, 3. 415—417, 8% Bler. pos. 91.75—92.1?5 (92), 7% Bler. pos. 79.25—79.50 ( 7 9 50), 7% pos. Dr/, hip. bank« 79.25—79.375 |79.3,;5). 6?« begi. ob v. 65.50—67. — Bančne delnice: Ravna gora 75 den., Hrvatska 50 den.. Katolička 36—36.50, Poljo 56— 57, Kreditna 125—1/9, Union 191—193 (191), Jugo /7.50—79 (77.50—78), Lj. kred. 125 den., Medju-narodna 6« den., Narodno 8000—8750. Obrtna 36 den., P; aštediona 960—970, htno 135 den., Srbska 192—195, Zemeljska 129—132. — Industri ske delnice: Nar. šum. 25 den., Gutlmain 1Г0—122 (122, 121), Slavoni a 200 den., Naš>e 975 bl„ Danica 86 —100, Drava 235—236 (236) Šečerana Osjek 265— 275 (265), Nar. ml. 20 den., Osj. I ev. 2"0 den., Brod. vag. 90 den., Union 80—90. Vevče 128 den., Isis 40 45. Ragu«ea 375—380, Ocania 200 den., Jadr. plov. 545 den., t rboveljska 311 316 (310, 311, 316). Belgrad Narcd.ia banka 8130—8140, T!„ inv. pos. 87—88.25 284.COO), agrari 50—51, vojna škoda 420, b"., begi. obvezn. 63.75, 7% Bler. pos. 79.50, 7?/, pos. Drž. hip. banke 79.25 (70JO dol.). Notacije drž. pap. v inczer"stvu. London 1% Bler. pos. 78.50—79, New>ork 8% Bler. pos 9150 —92, 7% Bler. pos. 78.50—79.50, 7% pos. DHB 78.50—79.50. Dunaj Don. sav adr. 89.60, Witncr Bank-verein 16.50 Credi'an 'lait 46 85, Kscompteges. 157.10, Gut'mann 16. Sl vex 6.?з, Mundus 141, Alpine 14.90, Trboveljska 38.50, Lcykam 3, Rima Murany 52.80. " Žilni Iriï Dočim javlja danes Budimpešta s|*be šo tendenco, jc pri nas položaj za pš, nIco nadalje izredno čvrst. Kajti ponudba le slejkop ej slaba, povpraševanje pa ie ne zpremcnjetio živahno. Tako se |e danes nudilo za gorniebačko blago že 162.50, .seveda brez blaga. V ostalih predmetih ni bilo ni-kakih izprememb. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Na ljubi ans-ki borzi so bili znključrni 3 vagoni pšenice. Tcndenca za pšenico čvrsta, za ostale proizvode neizpremen ena. Novi Srd. Pšenica sr. okol. Indi a 78 kg 145 —147.5, ostala nebpr. Ko uza bč , sr., nova gar. 75—80. Moka bč. 8 100—115, ostala nelzpr. Ostalo neizpremen eno. Promet: p enica 16, 'ečmen 1, koruza 23. moka 2 vagona. Tenr'enca neizpremen ena. Sombor. Pšenica bč. Tisa š'.ep 80 kg 155— 160, bč. okol. Sombor 78 kg 140—145 gbč. 79/80 kg 150—155, sr. 79/80 kg 132 5—137.5, slav. 78 kg 130 —135, ban. Bega in Dunav šlep 140—145. — Ječmen bč 64/65 kg 110—115, bč. f 9/70 kg 140—150, bar. 70 kg 170—175. — Koruza bč., sr. suš. 85—90, garant. 75—80, jan. 77.5—82.5, lebr. 80—85. — Fižol bč. uzan'ni 230—740, meš. 135—145. — Moka bč. Og, Ogg 245—255, 2 215—225, 5 185—195, 6 165—175, 7 120—130, 8 100—110. — Otrobi pšen. bč. 92.5—97.5, — Tendenca mi.na. Promet 406^ vagona. Budimpešta. Tendenca slaba. Promet miren. Pšenica marec 14.50—14.53, zaklj. 14.50—14.51, maj 14.86—14.91, zakli. 14.87—14.88. — Rž marec 10.71—10,76, zaklj. 10.71—10.72. — Koruza maj 12.55—12.62, zaklj. 12.55—12.57, tran.-. maj /aklj. 10.15—10.20. Živina Mariborski svinjski sejem 16. januarja. Pripeljanih je bilo 121 svinj. Cene: mladi prašiči 7— 9 tednov 120—180, 3—4 mesece 280—300, 5—7 mesecev 400—450, 8—10 mesecev 550—650, t leto 900—1000, 1 kg žive teže 8—10, 1 kg mrtve teže 12—13. Prodanih je bilo 48 komadov. AIS ste že poravnali naročnino? Zaleski, poljski zunanji minister, ki bo na zborovanju Sveta Društva narodov zastopal Poljsko. Hendorson. angleški zunanji minister, ki bo predsedoval zborovanju Sveta Društva narodov. BOG V VSEMIRJU »Gospod doktor, ali izpovedujete kako vero?« je vprašal nekdo nekega zvezdo-slovca. >Gotovo ui ruti enega zvezdoslovca, ki bi veroval v kako božanstvo ali v onoetraneko življenje?-; je vprašal nekdo drug. Ameriški zvezdoslovec je na to odgovoril : »Zelo veliko jih je.« raščajoč i>dpor proti materialističnemu svetovnemu nazoru prejšnje generacije. Astronom prof. Russell s Prineetcnske univerze je izjavil: »Našim očetom so bile gore in doline šestdnevno delo liožjega Mojstra. Nam se v njih kaže Moč, ki je tako trajna, da pomenja za izvršitev njene volje kakor en sam dan ne samo tisoč, marveč mil.jon let... Bog je še vedno prekosil meč naše človeške domišljije in če verujemo v tistega Boga, ki je celo v današnjih dneh. ko še tako nepopolno poznamo njegovo delo, edino verjeten, potem se moreni.) mdrno zanesti na to, da ima ta Bog zu nus pripravljeno Inidočnost, ki vse naše sanje še daleč prekaša.* Dr. R. A. Millikan, kalifornijski znanstvenik. ki misli, da je odkril vir za novo ustvarjanje snovi iz kozmičnih žarkov in je bil odli- Паег • la» ïhiinherg. ki ga imenujejo -N urin i na lçao . jt v St. Moritzu potolkel svoj lastni svetovni rekord z 42.6 sekundami za 500 metrov. Eden izmed njih je n. pr. dr. H. T. Stet-eon, profesor astronomije in ravnatelj Perkin-sove^a observatorija na Wesleyanski univerzi v Ohiju. Sani pise v >Ne\v York Herald Tribune MagaziniK : . Kdor meni, da najnovejša znanstvena odkritja podirajo najdragocenejše, kar ima človeštvo, ta |K>polnonui napačno presoja »vrhe in cilje znanstvenega raziskavanja in prizadevanja. Znanost in vera se nasprotno najlepše izpopolnjujeta in zaokrožujeta sliko življenja, ki je samo z enega obeh vidikov zelo enostranska in polna vrzeli-c Seveda so se pa predstave o Bogu in stvarstvu pod vplivom znanosti zelo izpreme-nile — nadaljuje Stelson. In danes tudi noben človek več ne misli na to. da bi učil astronomijo ali geologijo po 1. Mojzesovi knjigi. Ali je vrednost sv. pisma zaradi tega kaj izgubila? Nikakor ne! Nasprotno je sv. pismo za tistega, ki unieva veliki prehod božjega unie-vanja od patriarhaličnega Jahve nomadskih Hebrejcev do univerzalnega Duha, na katerem ima svoj delež vsak človek na zemlji, kakor je učil Kristus, le še pomembnejše. Mnogo velikih znanstvenikov je bilo globoko vernih: Newton, Faraday. Kelvin. Pasteur... I>anes se že povsodi uveljavlja stalno na- I>r. Curtius, nemški zunanji minister, ki bo na zborovanju Sveta Društva narodov zastopat Nemčijo. RusVa odpravi denar Moskovski dopisniki berlinskih listov poročajo o dolgi seji gospodarskega višjega so-vjeta ped Stalinovim osebnim vodstvom, v kateri je javil Molotov, da je nujno potrebno zajeziti nadaljnje tiskanje bankovcev Stroški za izdelovanje novega červonca presegajo baje njegovo kupno vrednost. Vsled tega je sklenila vlada vnaprej obdržati červonec samo kot računsko enoto pri sklepanju itak monopol-skih kupčij z inozemstvom. V notranjosti Rusije Ihi denar popolnoma odpravljen. Prehranjevalne zadruge bodo zalagale prebivalstvo z živili samo po predložitvi posebnih bonov, kii jih bo prejemalo v plačilo. Za sedaj bo izvršena ta reforma samo po velikih tovarnah, ki štejejo do 5000 delavcev, a polagoma se ho razširila tudi ua uradništvo in vse ostale na-stavljence. Palača Electoral v Ženevi, kjer začne 1». t. m. zborovati Svet Društva narodov. kovan z Noblovo nagrado, sklepa svojo knjigo o »Znanosti in življenju naslednje: >Ako je kje človek, ki ne veruje v božje razodeva ti je človeku, ne jhi navodilu lastne vere ne na podlagi stvarnih dokazov, ki jih podaja razvojna zgodovina sveta — ako je kje človek, ki ne po tem ne po onem potu ni dospel do prepričanja, da ima naše življenje neki določen /.misel in cilj — ako je na svetu človek tako globokega pesimizma, potem naj («tane meni in mejim vsak stik z njim prihranjen. Ce so lepe ta, zmisel in svrha našega življenja — stvari, ki nam jih razodevata tako znanost kakor vera — vse samo sanje, potem me pustite, da večno dalje sanjam.« Pridobiva te novih naročnikov! 400« let stari kraljevi grobovi, ki jih izkopava angleško-ameriška ekspedicija v kaldejskein mestu Ur. Ukrajinci in Rusi Prva številka Ivovskegn tednika »Ruski golos prinaša zanimivi načelni razpravi znanih ukrajinskih politikov D. Rnžickegu »Rusj i ukrajinstvo<* ter A. Kaminskega ;>Matj Sar-matija« o potrebnosti enotnega delovanja Ve-likornsov, Ukrajincev in Belorusov po načelih popolne enakopravnosti. Ta pojav, ki bi bil pred leti nemogoč, govori o koncu dose-dan ega zagrizenega sovraštva ined gališkimi »moskvofili« in Ukrajinci, ki ga je treba s stališča slovanskega edinstva pozdraviti. Milijone let stara drevesa Pri izkopavanju starin blizu Fort Mur-raya v severni Alberti so našli večje število dobro ohranjenih drevesnih debel, o katerih so geologi mnenja, da so rastla pred milijoni let med tedanjim bujnim rastlinjem. Geolog dr. J. W. Bailey izjavlja, da je treba iskati dobo teh dreves še daleč pred postankom rastlinja, ki tvori danes premogovne sklade. Na podlagi mikreskopične preiskave debel je mogoče ugotoviti, da je to ista vrsta dreves, kakor so uspevala v poznejših predzgodovinskih dobah tudi na Japonskem- To bi bil nov dokaz za domnevo, da sta bili Azija in Amerika nekoč ena sama celina. Sovjetski časnikarji Po uradnih podatkih Zveze sovjetskih časnikarjev je med njimi samo do 16% rojenih proletarcev. Število komunistov znaša sicer do 66%, a opravljajo večinoma podrejene naloge, dočim so na vodilnih mestih pretežno nepolitični delavci. Samo 8.6% sovjetskih časnikarjev ima visokošolsko izobrazbo, 50%, torej' polovica, je dovršila srednjo in 41.4% samo ljudsko šolo. Zelo zanimivi so tudi podatki o prejšnjem udejstvovanju časnikarjev. 13% je bilo udeleženo pri vodstvu komunistične stranke, 15% je prišlo v uredništvo naravnost i/, šole, S % tvorijo nekdanji voditelji komunistične omladine, 9% je bivših vojakov in samo 10% je delavcev. Vsi ostali uredniki so poklicni časnikarji iz uredvojnega časa. Kulturni obzornik Predavanje pisatelja Finžgarja o slovenskem kmetu Slavistični klub DSFF napoveduje za nede-Ijo 1,8. t. m. ob pol U dopoldne v kinu Matici predavanje o slovenskem kmetu. Naprcsil je za to g^sji. pisatelja F. S. Finžgarja, ki je dober pozma-valec življenja slovenskega kmeta, kar vemo iz njegovih številnih pripovednih del. Izredno zanimivo bo torej, ko nam bo to pot jxxial svoje m ieli o leni vprašanju ne pripovedno, ampak v obliki splošnega, znanstvenega razmišljanja. Gosp. pisatelj sam jioudarja, da pri nas že težko pogrešamo temeljitega znanstvenega dela, ki bi nam podalo analizo duševnosti našega kmeta. Njegovo razmišljanje naj bo tudi pobuda za tako delo. V svojem predavanju bo gosp. pisatelj po vrsti obravnaval posamezne črte. ki sestavljajo vsebino duševnosti slovenskega kmeta. Najprej o njegovem odnosu do religije, ki je pri človeku priro-de glavna norma življenja, o njegovem svojstvenem doživljanju ob verskem ceremonija lu v cerkvi ([»rocesije itd.) in doma (običaji ob raznih dogodkih cerkvenega leta, kot so jaslice in podobno). Govoril bo dalje o njegovem načinu izražanja, ki temelji na konkretnih predstavah Zanimivo bo poglavje o njegovi konservativnosti, ki se kaže v skeptičnem gledanju na vse novotarije, ki mu jih nudi moderna tehnika z izumi raznih novih strojev za obdelovanje polja in pridelkov. Končno bo važno vprašanje družinskega življenja na slovenski kmetiji. Naš kmet živi iz grude in vere, iz obeh črpa moč za svoje veliko in najx>rno delo, vso svojo globoko zvestobo do družine in zemlje. Vidimo torej vrsto zanimivih vprašanj, ki bodo gotovo vzbudila veliko zanimanja in nudila mnogo užitka. IW, Jamova razstava V nedeljo 10. t. m. dopoldne se otvori v Jakopičevem paviljonu razstava Jamovih najnovejših slik. Po večini so to pokrajinski in figuralni motivi iz Hrvaške, ob Kolpi in ob Plitvičkih jezerih. Razstava vsebuje okoli 80 del. Otvoritev se vrši brez oficielnih ceremonij. Vabimo vse prijatelje naše upodabljajoče umetnosti, da si ogledajo to razstavo, ki predstavlja enega naših mojstrov z lepim številom slik iz novejšega časa. Dasi ne moremo imenovati te razstave kolektivne, ima vendar nekak revijaton značaj in bo zanimala zlasti tudi zato, ker nam kaže po večini hrvatsko jiokrajino in hrvatske figure — saj vemo, da je Jama iz te okolice ustvaril svoja najboljša dela. Razstavljena dela so bila do nedavna še razstavljena v Ullricliovem salonu v Zagrebu. BoQdanoviéeve kritike (Milan V. Bogdanovič Stari i novi«, I., izdal Geza Kohn, Belgrad, 1931., strani 224, 30 Din.) Bogdanovičevi -Stari i novi« so po vsetran-ski umetniški vrednosti in radi jezikovno-stilistične erudiaije, s katero so jiisani, ena uajsolidnejših knjig te belgrajske književne sezone. Milan V. Bog-danovič je delj časa sam agilni urednik štirinajstdnevnika 'Srpski književni glasnik«, ki je po splošnem priznanju uajreprczeiitativnejšn srbska književna revija in ki ima tudi med Slovenci mnogo odkritih prijateljev iu naročnikov. Ce dostavim še, da je Bogdanovič strogo obziren iu iskren, a obenem vsetranski in globok analizator in sintetik, mojster besede, da mu med Srbi težko najdem enakega, a hkrati ostro sodoben pn duhu in razumevanju, mislim, da ne bi zapisal preveč in bi le resnico potrdil, če bi dejal, da je Milan V. Bogdanovič najizrazitejši in nnju|ioštevnnejši med današnjimi srbskimi književnimi kritiki. Iz tega razloga se nameravam malo obširneje zadržati pri njem, posebej še, ker bo zbirka »Stari i novi«, ki se bo še nadaljevala, hrbtenica in ogrodje iu obenem najvišji izraz njegove kritične delavnosti. Bogdanovič je eden onih redkih med Srbi, pa tudi v svetu, ki se pečajo izključno s književno kritiko. Njegovo udejstvovanje na tem polju ni od danes. Že več ko deset let sem ostro pa pravično sodi vsem vidnejšim književnim dometom v srbohrvaški književnosti. Zato lahko rečem, da je Bogdanovič danes že avtoriteta v svoji stroki. Začel je s krajšimi in manj vsestranskimi prikazi v dnevniku »Politika«, pri kateri pa ni dolgo delal. Vse svoje poznejše kritično delo je objavljal v številkah »Srp. knj. glasnika«, v katerem je raztreseno in pozabljeno ležalo do nedavna, ko gu je avtor sam en del brez prozornejšega sistema zbral v prvo knjigo »Starih i novih«. Vsi pomembnejši srbski kritiki so radi zbirali svoje eseje in kritike v celotne in zaokrožene zbirke z izrazitejšimi naslovi. Tako imnmo celo vrsto zvezkov Jovana Skerliča z naslovom »Pisci i knjige«, dalje »Impresije iz književnosti« Branka La-zareviča. »Moje simpatije« Marka Cara, »Dela i ljudi« Vojislava F. Iliča mlajšega itd. Zato ni čudno, da je tudi Bogdanovič začutil potrebo in pri našem danes najvplivnejšem založniku Gezi Kolinu izdal prvo knjigo svojih kritičnih razglabljanj. Na čelu zbirke je znani načelni Bogdanovičev članek »Pisci i kritičari«, ki bi ga na drugi strani upravičeno nazval programskega. V njeni je avtor dostojno opravičil |iomen kritike in obenem poudaril njeno potrebo. Ta članek je tem aktualnejši danes, ko je književna in sploh vsa kritiku izgubila veliko^ mero nekdanjega zaupanja in veljave in ko je večina (tudi umetnikovi) niti ne priznava ue več. Blizu konca definira Bogdanovič književno kritiko tako-le: »To tumačenje životnoga stava jedno-ga jiisca u njegovom delu, to prosvjetljavanje sve-kolike njegove unutrašnjosti iz koje se rodio svet koji je on napravio, to medjusobno poredjenje jed-noga života sa drugim, piščevog sa onim koji je on oživeo, to odredjivanje životne vrednosti stvore-nome prema vis vitalis stvoritelja — to je prava stvaralačka književna kritika.-; Prav tako zadet je končni stavek: »Pisci dečaravaju život, a kritičari ga iz druge ruke tuniače.« Sledi šest in dvajset kritičnih sestavkov o devetnajstih srbohrvaških pisateljih. To prav za prav niii niso sestavki, dnsi so nekateri med njimi zelo kratki. To so največkrat zadeti portreti posameznih pisateljev (pri starejših) ali pa samo pro-lilske, studijske skice (pri mlajših). Zlasti pri onih, ki so v naponu ustvarjanja in ki še niso prešli svoj literurni višek, je Bogdanovič oprezen, v sodbah nekategoričen, ni definitivno zaključen in še Čaka. Zato ta knjiga tudi ni dokončna sodba in obsodba zadnjih dveh, treh književnih generacij. Od starejših je Bogdanovič obdelal Zmaja-Jo-vanoviča, Borisavn Stankoviča, Iva Vojnoviča in Djuro Jukšiča. To so štirje, ki so že umrli. Med mlajše bi vzel Branislnva Nušiča, Nikolaja Veli-miroviča (sicer spadata oba v zgoraj navedeno generacijo), Tina Ujeviča, Miroslava Krležo, DragiSo Vasiča, Josipa Kosorju, Miloša Crnjanskega, De-sanko Maksimovič, Gustava Krkleca, Ž. Miličeviča in Božidarja Kovačeviča. Najmlajšim pripadajo Rade Drainac, Branimir Cosič, Marko Ristič in Aleksander Vus« Dotemtakem je Bogdanovič pogledal étev. Va. iftLOVKNECc. dne 17. januarja 1Q31. Siran 7, k najstarejšim, kl so 2e tedaj, ko so bile posamezne Ieli kritik pisane, vstvarllt svoje najvišje, kakor k tiila.šim in ekstravngantnim najmlajšim, ki se šele poskušajo in ki še niti zdaleka niso kristalizirani, pač pa bi bili rudi sodobnejši iu modernejši od svojih francoskih kolegov (uadrealista A. Vuio in M. Ristič). Ta prva knjiga »Starih i mladih«, ki vsebuje prgišče poljubno izbranih književnih kritik iz razdobja 1920—1930, je vkljub posameznim nezaključenostim, ki sem jih zgoraj omenjal, izrazito in samosvojo delo in podaju mnrkantno in reliefno kritično osebnost Milan V. Bogdanoviča. Avtor je pokazal isto in enako ljubezen do starejših ko do najmla šili. Nikamor se nt definitlvno opredelil. Brez ostrin in že vnaprej postavljenih predsodkov govori o mladih s skrajne levice. Na ta na-čiu je prijetno dokazal svojo umetniško strpnost in univerzalnost obenem. Še par besedi o njegovem jeziku iu stilistiki, ki delata njegovo knjigo tako sočno in privlačno hkrati. Besedno je Bogdanovič iznajdljiv in izbran, v izrazih minuciozno točen, zato tako pogosto do muzikalnih odtenkov zadet. Ljubi dolg, prepletajoč se stavek, ki je pa kljub temu vedno jasen in razumljiv. Odkrito lahko rečem, da tako stili-zirano lepe srbščine razen pri Atanasijeviču in Slo-bodanu Jovanoviču v srbsko-hrvuških znanstvenih delih nisem nikjer bral. Bogdanovičevi »Stari i mladi" zaslužijo vsestransko priporočilo. Sicer pa upravičeno pričakujem, da bo kutera od ljubiiauskili književnih revij obširneje in kritičneje spregovorila o omenjenem delu, ki je vzbudilo toliko zanimanja in pohval tued Srbohrvati. Stari i mladi - so knjiga (oz. serl'a), ki bo ostala in katere vrednost ni samo treuotua. Zdi se mi celo, da bi bil Bogdanovič za Skerllčein eden najsposobue 6ih, da bi nam napisal novo zgodovino srbske književnosti (če Že ue v celoti, pu vsaj naš XX. vek, o katerem do danes še ui podrobnejše iu vsestransko razpredene in podprto študije). Tone Potokar. Spori stvo v hitrostnem drsanju. — Svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju pu je dirigirano od 21. do 22. februarju v I lelsingfors. —-- Kot zaključek pu bo tekmovanje /e svetovno prvenstvo v umetnem drsanju, ki se bo vršilo \ Berlinu od 28. februarja do I. marca, Zimski sport v Evropi. Гаш. kjer je veliko visokega gorovju in tain, kjer so dežele obdarjene v. zimsko klimo, tam more tudi zimski ; »ort do svoje prave veljave, švicu iu severne vropske države so nekaka središča zimskega športu v Evropi, čc preračunamo uspehe, k' so jih dosegli tekmovalci evropskih držav na olimpijadi, v borbah z.a svetovno Iti evropsko prvenstvo v vseh vrsfch zimskega športa, dobimo zanimiv vrstni rod. Nu prvem mestu je Norveška (205 točk), ki prevladuje v smučanju in hiti'os'nom drsanju. Zelo lep rezultat ima Nemška Avstrija, ki prednjnči v umetnem drsanju in ki je zasedla drugo mesto (179 točk). Sledi potem Švedska, Finska. Nemčija, Ogrska, Češkoslovaška. Manjše število točk p« imajo Anglija (25h ffraitt i ja (tO), Holandsku. Ru*ij" Švica (vs"ka po 16), Bcdgija in Poljska li» 5), Itulija (3). Radio Nova darila za smuško prvenstvo dravske banovine un Pohorju. Športna trgovina »Alpi- na« v Ljubljani, Masarvkova cesta 12, je naklonila sledeču darila za dravsko prvenstvo na Pohorju: seniorji: 4. plasirani prejme pur >Hi'kory« tekmov. smuči. 5. in 6. plasirani prejme par tekmovalnih pulic. Juuiorji: 4. plasirani prejme |шг tekmovulnih smuči. 5. p|-sireni prejme pur tekmovalnih pulic. lîume: 4. plasirana prejme juir tekmovalnih pu I k-. S. K. Ilirija (hnzenskn sekcijo). V |xmde-ljek 19. t. m. iinu bazenska in ženska lahko-atlotska sekcija svoj prvi -e-.t vršilo od 1. do 8. februarja v Krynieu. — V Stotkliolniu pa se bo izvedlo od 7. do 8. febr. rvrop-k<> prvenstvo v hitrostnem drsanju. — Svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju pa je dirigirano od 21. do 22. februarju v Helsingfors. — Kot zaključek pa bo tekmovanje /a svetovno prven- Pohištvo prlprosto in naimodernetše Vam uudi tvrdka po izredno nizki ceni KRE6AR IN SINOVA âtVid nad Ltubl iann — uasurot kolodvor» ProdrwmJ Radio-IJuhtinrta 9 Sobota, 17. jan.: 12.15 Plošče (mešan program) — I2.t5 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče — 18.00 Viktor Pirnat: V dolini gradov (gradova ; Prcžck in Vrliovo) — 18.30 Radio-orkester — 10.30 Ga. Orthaber: Angleščina — 20.00 Prenos opere i1 Belgradu — 22.30 Poročila Ln časovna napoved, plošče. Nedelja, 18. jan.: 9.30 Prenos ceiikvcno glasbe — 10.00 Versko predavanje, g. Jugodic — 10.20 L. kaiser: Pregled evro'iskega gospodarskega trgu - 11.00 lludio orkester _ 12.00 Ćasovnu napoved in poročilu — 15.00 Kinelskii žena: Spoštovanje v treh smereh, gdč. Lcbur — 15.50 Plošče — 16.00 llunioi ističuo čtivo, pisatelj Milčinski — 16.30 Radio orkester — 20.00 Prenos iz. Prage (Beethoven: IX. simfonija) — 22.00 Poročila in časovna napoved — 22.15 Hèwai-jnz/.. Drugi programi 1 Nedelja. 18. januarju: Belgrad: 11.00 Posvelilev zastave jadranske straže v Oficirskem domu — 12.30 Koncert radio-orkestra — 16.00 Narodna g1n«bn nu plolCuh — 17.50 Harmonika — 18.00 Vokalni | koncert — 20.0(1 Simfonični koncert, prenos № 1 Pruy.'. Zagreb: 11.30 l)opoldun-M koncert — -'0.00 Pragu — 22.10 Ulika glasba. — Budapest: К).(И) L'ni.it>ku "lužbu božja — 11.00 .Nabožna glasba iu pelje — 14 Plošče — I".tO Kotieert — 14.15 Slušna igra — 21.15 Koncert. — Dunaj: 10.30 Duiuij"ki deški /l>or — 11.05 Simfonični orkester - 13.05 Plošče - 15.05 Popoldanski konccrt — 16.45 Igre stu\ke so sledeče: Gospodarstvo 3.291 Din, uprava S.I32 Din, šolstvo, obresti in amortizacija ilolga 40.1 Hi» Din, redarstvo 2.&St> Din, javua dela 10.594 Din, socijulno skrbstvo 5.923 Din 20 par, kmetijstvo 4(K)t) Din, za nepredvidene stroške 1000 Din. Dohodki znašajo .'368 Din. Primanjkljaj znaša 73.705 Din. ki se bo moral krili z 80% doklado n« vse neposredne davke, od 100 litrov vina do 150 Din od 100 litrov piva 30 Din. od hetoliteneke stopnje alkoholu 10 Din. Od vsake zaklone govedi miti 1 letom 20 Din, txl govedi pod letom 10 Din. od prašičev 10 Din, od drobnice 2.50 Din, od 100 Kg uvoženega mesa 25 Din. Smart eta Dne 14. t. m. zjutraj jc umrl zadet od kapi g. A. Ž ura, gostilničar in posestnik v Družinski vasi pri šmarjeti. — Bil je vrl katoličan, dober gospodar in skrben družinski oče ter je tudi vuščanoni pomagal iz zadrege. Bival je več let v Ameriki ter si v Šmarjeških toplicah /gradil 'eno vilo >Mirni gaj«, katero je kasneje prodal sedanji upravi toplic. Nedaleč od vile je imel mično hišico iz samih cvimatih špule narejeno, vse to je skupno z vilo prodal. — Hišica je predstavljala letno stanovanje r eno sobo. — Pokopan bo v Beli cerkvi, kjer ima svojo grobnico. — Blag nni spomin. Cerknira Smučarji. Pri nas se je kar precej >razpa-sel la sport. Zlasti mladina, »brezposelni dijaki in gospod« so kaj navdušeni za ta lepi sport. Teren imamo zelo lep na Loškem, kjer je zlasti ugodno za nerodne začetnike. Nabere * do deset smučarjev pa kar ni konen smehu in padanju, v katerem so vsi debro >strenirnni< Letos na l^i ftkeni, drugo leto jo bodo pobrali pa že na nevar nejSo Slivnico. Obilo veselja pa dober smuk! Sa jezeru, ki je pokrito z debelo plastjo ledu, zadnje ledno tedne režejo In Izvažajo led za ledenice. O cerkniškem ledu je znano, da je dober, pred vojno so ga i /.valii I i zli »ti v Reko ln Trst pa tudi v afriško Aleksandrijo, kot beremo v starih knjigah. Sedaj aro povečini v cerkn'ïke ledenice in pa neka.l malega po okoliških krajih. Smihel pri Novem mestu Gibanje ljudstva, število prebivalcev 5>t2 Oklicev I. I93ti je bilo 60 (in 1 skujaubl. 1929 pa 33 (in 3 skujani). Porok tukaj 3t (in 1 luj.i), ti ru g jo 29. Unii 52 in 27 drugje. Rojenih 160 (79 dečkov, 81 «It ki., ne/aikon«krli 8. vmes 3 ci tsunčki). Luni rojstev 122 (67 dečkov, 55 deklic, uczuk. 6. vtnes I ciganček). Mrličev 70 (moških 56, ženskih 34 in dva mo«ku drugje umrle, tltikaj pokopoiin). lani je bilo mrličev M (33 moških in 31 žen-kih in 2 1110'ku in - ženski drugje umrli in tukaj pokopani). VABILO na občni zbor Usnjarsko in čevljarske zadruge »KUNO« V TRŽIČU, r. z. /. o. z. ki se vrši v nedeljo 25. januarja 193t ob 3 po(* v Rokodelskem domu«, s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka. 5. Volitev načelitva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Siučajnosti. 20 "p j ZNIŽANE CENE PRI |20°/> T!VAB 0DLEHAH samo od 17. januarja do 31. januarja 1931 v vseh nudh podru nicah pro-tlaju /.aloge s popustom Samo prodaja narejenih ob.ek znamke «Tivsr« mu kos пгог 2il° Ljubljana, Sv. Petra resta štev. 23 in Celovška cesta štev. (13 Kranj, Gliivui trg štev. 191 | 207, Pri bolezni želodca, črev slabi nrebavi m lienuroidih itmlitie tudi Vi «Г/GOL». •UGOL» osvežuje m čisti kri Dobiva se v vsalu lekarni, po pošti pa pa razpustim rroiz vaialec: Lekmia Dr Stme/ii', Dubrovn k 2/7V. 3slckl s pottmw le3 Din. 8 steklenic 245 Din 1 sliklemca 40 Din. Prva celotna izdaja I Doktorja Franceta Preierna zbrano delo Cene Din 40'—, elep v«7^ina Din Jugoslovanska knusarna v Ljubij nI Ptentfno fRoho 1 oaihnliiib mlinov oadi oaicenrio teleirirovlna lita ia mlrvvkili izdelkov A. VOLK. LJUBLJANA Kolirto rc«ie 2* Nuria «tese N j loljše srtd-lvo iiroti kurjim očesom CLAVEN jc masi « Dobite v lekarnah, dro -uerljab a1 niravnost iz Ivornice m "vneeu skladišču Pl. IWNJAEi Idiomnr MSAH Varujte se potvorb Galoše in snežni čevlji TRETORN 7. znamko „TRETOKN" sestoji iz najboljšega in najsol'd-nejscRa inaterijala, tako da se odlikujejo v na verji trpežnosti. Zato nc kupujte nepoznanih la-brikatov, temveč le in snežnt- čevlje z znemko TRE-T0KN. ker Je dokazano, da ni boljših. PJhi t/) _ > . i tT J-ç •■z « <"S< <= t л » - ™ T • Si Baz 3 »J s Is Z* _ 5 • -"j ?- E «a » s?. c »• « . i * a s I — ^a 0 - • o i i i ' = 5 а 3 s ■? 'Is « * x џ " J S - ? s = ï £ ! " >5 » c - t I a-« 5S w "5 i 0 _ 10 N «T ^ **ГА i u 3 - — £ ~ >4 » ^ Oi * - » w s -3 » iv J* , - - * S * -3 s ï ч * •o - ~ S ,-s • 0 r - G 35 Hant Dominik: Moč treh Roman tz leta 1955. Sedaj so dosegli laboratorij. Bil je že do polovice preplavljen. V skoku je planil Erik Truvor v ledeno vodo, se preril do velikega žarilnika in potisnil z enim udarcem oba uravnalna vzvoda na ničlo. Hotel je zgrabiti žarilnik in ga odvleži po stopnicah iz laboratorija. Bilo je prepozno. Sekundo za sekundo se je dvigala grgrajoča voda in gora se je tresla od hreščanja lomečega se ledu. Že ni mogla več stopiti noga na tla. Le še plavaje je dosegel Erik Truvor stopnice. Voda je naraščala. Stopnico za stopnico se je dvigala, stopnico za stopnico so se morali umikati trije prijatelji. Pri tem so čutili pritisk na prsih, šumenje v ušesih, v sklepih jih je vleklo, znamenje, da je pritisk naraščajoče vode stiskal zrak. To je bil dekaz, da je prišla gora z vhodi v votline pod vodno gladino in da se je zaprti zrak v gornjih delih iztaljenih prostorov zgoščeval. Na slopnicali je zgrabil Atma mali žarilnik in si ga obesil. Sedaj je bilo videti, da se je gora umirila. Še pet do šest stopnic je preplavila voda, ki je rasla polagoma in vedno počasneje. Potem se je poplava ustavila. V gornjih prostorih so se odpočili. >U.jetl! Nesrečno ujeti in zaprti v pasti ko podgane. Skoro že potopljeni ko podgane.« Erik Truvor je izgoltnil besede in udaril s pestjo po mizi. Molče je šel Atma v sosedno sobo in se vrnil s polnim naročjem oblek. Mrzlo ti je in moker si, Eriki« Erik Truvor je vstal in zgrabil sveženj. Ni bilo priporočljivo ostati v mokri obleki, šel je v sosedno izbo in pustil Atmo in Silvestra sama. Kaj se je bilo zgodilo? Medtem ko se je Erik Truvor preoblačil, se je Silvester skušal domisliti dogodkov. Ko je zapustil žarilnik, ga je hotel odstaviti in odvzeti cilj v Diisseldorlu. Predpis je bil enostaven. Najprej energijsko stikalo v prvotni položaj, potem šele merstveno stikalo. V svoji razburjenosti in zmedi je napravil Silvester dve pogreški. Merstvenega stikala ni postavil v prvotno stanje na neskončno oddaljen cilj, temveč v nasprotni smeri na kar najbližji cilj. Iz varnostnih ozirov je bila odmerjena najmanjša oddaljenost cilja od velikega žarilnika na sto metrov. Kajti ako bi bilo možno spraviti kazalec na absolutno ničlo, potem bi se seveda morala zbrati sila v žarllniku samem, bi morala aparat in po človeškem razumu tudi onega, ki ga upravlja, v hipu zdrobiti v atome. Silvester je bil pri vHodu napak postavil merstveno stikalo in k prvi pogreški je dodal še drugo s tem, tla jo porinil tudi energijski vzvod na poln obrat. Druga napaka je bila logična posledica prve. Oba vzvoda sta se v isti smeri spravila v prvotno stanje. Če si se zmotil pri prvem glede smeri, je bilo zelo verjetno, da boš tudi drugega postavil napačno. Žorilnik je bil usmerjen s tečaja v ravni črti proti Dusseldorfu. Smerna črta je sekala kot mate- matična premica obrnjena |X)3evno navzdol zemeljsko oblo. Radi napačnega uravnanja je delovalo 10 milijonov kilovatov v obliki toplotne sile poševno poti ledeno goro, v razdalji le 100 metrov, v gostem polarnem ledu. Led se je seveda pričel tajati, pod ledeno goro se je napravil prostor, napolnjen z vodo, ki je postaj d večji, vedno večji. Dokler ni mogla šibka ledena plast prenesti več gore. Dokler se ni na oni strani gore, na katero je bil naravnan žarilnik, lomeče in Itreščeče prelomilo in se je gora napol poševno zvalila v staljeno brozgo. Gora se je po prelomu ledu nagnila za blizu trideset stopinj. P^pni je zadela s spodnjo stranico na dno toga tako nenadno nastalega jezera in se umirila. Vsi vhodi grhdhe so prišli pri leni globoko pod votlno gladino. Erik Truvor se je vrnil k obema prijateljema. Našel je Silvestra v tihem pogovoru z Atmo. Blede, mlahave Silvestrove poteze so pričale o duševnem trpljenju. Zavest, da je s svojo neprevidnostjo povzročil nesrečo, ga je mučila. Z udušenim glasom je razlagal Indcu možnost in sredstva, s katerimi bi se lahko osvobodili, morda celo vzpostavili zopet stari položaj gore. Atma je pozorno poslušal njegove besede, sedel je pri njem in držal Sllvestrovo desnico v svojih rokah. Erik Truvor je molče sedel za mizo. Vztrajno jc molčal, toda njegov izraz je pričal, da kuha v njem. Vedno globlje, vedno globlje so se črtale gube na njegovem čelu. Prezir in nevolja se je izražala okroa usten. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1'SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši o|>las • 3 Din. Oglasi nad devet vrstic ee računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja bret znamke ne odgovarjamo. »II Mlinar mlad, izučen, marljiv, išče službo. Naslov v upravi pod št. 517. 500 Din nagrade (ali še več) dobi oni, ki preskrbi kavcije zmožnemu mlademu fantu službo inkasanta, sluge ali kaj iličnega v mestu Ljubljana. - Dopise poslati na upravo pod »Nagrada« pt. 468. Prodajalka mešane stroke s 3 leti Dom. dobe, želi stalnega nameščenja s 1. februar-iem. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Sloven-la« pod -Dobra moč« št. 456. Gospodična stara 20 let, s 4 razredi meščanske šole, išče me- . sta v pisarni ali za bla-gajničarko; pridna, pošte- ! la. Vstop 15. februarja. Ponudbe na Ivan Rašl, trgovec, Sv. Vid pri Ptuju, Čamernikova šoferska šola Lfubliana, Dunajska c. 36 (Jugo-avt<^ Prva oblast, koncesiioiiirana Prospekt zastonj. Pišite ponjl Stanovanja Posestva Hiša, vrt in gozd v občini Rakek, naprodaj pod »1931/P.« Opremljena soba se takoj odda, Naslov v upravi pod št. 410. Dva gospoda sprejmem na stanovanje s ali brez hrane. Naslov pod št. 439. Suho stanovanje , soba, 2 sobici, kuhinja, z elektriko, tramvai, za '•OO Din. Vselitev takoj. Kje, . pove uprava »Slovenca« pod št. 250. СШШ! Trgovino z mešanim ali špecerijskim blagom, ozir. lokal z inventarjem vzamem na prometnem kraju takoj v najem. Na račun event. zaloge plačam takoi 8000 do 10.000 Din, ostalo po dogovoru. Cenj. ponudbe na upravo pod »Dober promet« št. 467. Lokal z manjšo trgovino oddam takoj s r,anovanjem. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 498. Pouk Prazno sobo v klavirju daje učitelj z veliko, oddam na Vodni-dolgoletno prakso. Gre- kovi cesti 34, Zelena iama gorčičeva 4/II. Na Vrhniki kupim hišo s približno 3 johi sveta Ponudbe z navedbo cene na upr. pod »Lepo 52«. Nov pianino se proda; na želio tudi na obroke. — Naslov pri »Slovencu« pod št. 435. CffTffiT^ Ponudite in povzorite suhe gobe z navedbo cene na naslov Franc Štirn, Št. Janž na Dolenjskem. Mizarski stroji prvovrstni, se prodajo. Pismena ponudba: Pintar, kavarna Slon, Ljubljana. Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izberi pri Kari Pre-log, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12. Puhasto perje čisto čobano po 48 Dio kg druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosie po 130 Din kc in čisti puh po 250 Din kfi Razpoši-iiam po poštnem povzetiu L BROZOVIC - Zagreb. Ilica 82 Kemična čistil oica peria »Ariel« motocikel sport model OHV 5П0 cm', kompletno opremljen z električ. razsvetljavo, ta-hometrom itd. — in »In-dian« motocikel 750 cm", z električno razsvetljavo, tahometrom itd., sta zelo ugodno naprodaj. — Oba motoria sta še gotovo čisto nova in dobro ohranjena. Vprašanja na Ivan Pregrad. Zagreb, Vino-gradska cesta lb. ta !4 bJtr АлелГгол» /ЦлЛл» ОлјуГОЈ nJU, 'hT&lfoviJ jvm »Tli» [l] »14 Krojaški vajenec »e sprejme takoj pri Fr. Može, Cesta v Rožno dolino 12, Ljubljana. I Vrednostne J papirje I srečke obligacije delnice kupuie upiavmštvo »Mer kur« Liubliana Šelenbur-gova ulica 6 II tel 30-52 Enkrat na mesec pridem v Slovenijo, da kupim pohištvo, srebro, okraske, slike, preproge in drugo. Cenjene ponudbe na- Ruski bazar. Kralja Milana 14, Beograd. Pr&Jamo Spalnico dobro ohranjeno, prodam ! po zelo ugodni ceni. Ivan Mrhar, mizar. Stanežiče, Št. Vid nad Ljubljano. Nikoprost Vas odvadi kaienja, Priznanja na razpolago. Stane 76 Din franko. Lindič, Ljubljana, Komenskega 36. Tr dplne modroce za pos e je. v kompletni izvršitvi, polnjene /. zdiavo morsko travo skupaj D n 300 - razpošilja po pošti z jamstvom, da se neod-aovarjajoče za meni a brezplačno ali vrne denar. - Na zahtevo do-biie brezplačni cenik 112 strani. Trg. in odpr. tvrdka /• —«v Šoferska šo'a jblastveno koncesijonira- ^ilnte na, I. Gaberščik, bivši |'*ako n*c' komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova cesta 52. „„Ste ИН0С0 SLOVENCA Д w ...........„nuinfflMI Auto (Essex) __ luksuzni, 5 sedežni, malo redno j vožen, radi odpotovanja. — ugodno zelo poceni na-1 prodaj. — Pojasnila daje: Peter Šteblai, Cigaletova 13, Ljubljana. ' Umrla je danes moja ljubljena mati Marjana Meh le v 77. letu starosti. Pogreb nepozabne matere se vrši v nedeljo 18. januarja ob pol 4 popoldne iz Stare poti štev. 2 na pokopališče k Sv. Križu, Ljubljana, dne 16. januarja 1931. Marija Mehle, hči. ZNIŽANE CENE HVAR-0DLEHE W RIDIC-P(0| Slor.Jhova cesto sic*. 3 od 17. januarja do 31. januarja 1931 se v vseh podružnicah prodajajo obleke s popustom 2001 10 D. d. pivovarne „Union" - Maribor naznanja cenj. odjemalcem, da dne 17. jan. začne izdajati svoje priznano po monakovskem načinu varjeno BOCK-PIVO Brez posebnepn naznanila Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno-ljubljeni soprog, oče, tast, brat, svak in stric, gospod IVAN LORBEK nadsprevodnik v p. in posestnik v četrtek, dne 15. januarja 1931 ob pol 6 popoldne, po dolgem, mukepolnem in z angeljsko potrpežljivostjo prenašanem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 60. letu starosti, bogu-vdano umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto 17. jan. ob 4 popoldne iz kapele mestnega pokopališča na frančiškansko pokopališče v Pobrežju. Sveta maša zadušnica bo darovana v ponedeljek 19. jan. ob 8 zjutrai v frančiškanski župni cerkvi v Mariboru. Maribor, dne 15. januarja 1931. Marija Lotbek, soproga; Mici Prelesnik, hči; Anton Prelesnik, zet, in vse ostalo sorodstvo. Mača inventurna cene l Otroški čevlji visoki in s špango od Din 35*- dalje damski čevlji pums in s špango od D n 125'- dalje možki čevlji nizki in visoki od D n 17S-- dalje Poslužite se te priložnostne prodaje in kupite samo RAVNATF» 'STVO KOLINSKE TOVARNE naznanja žalostno vest, da je gospod Franfo Chvâtal ravnatelj v p., odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje po dolgi in mučni bolezni dne 16. januarja 1931 v Pragi umrl, v starosti 56 let. Velezaslužnemu in dobremu bivšemu ravnatelju ohranimo trajen in časten spomin. Ravnateljstvo. МШ ■ h т -••''v* LJUDSKA POSOJILNICA V KOČEVJU naznanja tužno vest, da nas je gospod t Ivan Lončar član načelstva in soustanovitelj zavoda za vedno zapustil. Pogreb se vrši v nedeljo, dne 18. januarja 1931 ob 3 popoldne. Blagega pokojnika ohranimo v najlepšem spominu. Načelstvo in nadzorstvo. 2a Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: Karel Će6 Izdaiatelj. l»an Rakove«. Urednik Frant Krem žar.