Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 1"» gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 R-ld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo loto 12 gld., za pol leta fi erld., za četrt lota 3 gld., za en meso« 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na loto. Posamezno štovilke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semoniško ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. čo so ti- ■ enkrat; 12 kr. čo se tiska dvakrat; 15 kr., čo so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cen i primerno zmanjša. Rokopisi so no vračajo, nofrankovana pisma so no sprejemajo. Vrcdništvo jo v Somoniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob \'a6. uri popoludne. »tey. 213. V Ljubljani, v torek 20. septombra 1887. Ujetnik XV liani pridemo f (Konec.) Toraj, ne za slovansko liturgijo, t. j. rimski obred z glagolico, ali izjemoma s kirilico, se potegujemo, „na to se ne moro iu se ne bodo čeho-slovansko in slovensko ljudstvo nikakor in nikdar sklicavalo, ker bi ž njo nikakor ne bilo poniagano". »Oehoslovansko in slovensko ljudstvo hoče obuditi slovansko liturgijo po grškem obredu, t. j. kirilo-metodejsko cerkev, ktero jo imelo skozi stoletja in ktero je lo sili se umikajoč pustilo, lo svojo dobro zgodovinsko pravico hoče v veljavo spraviti." »Nikakor pa ue bodo zahtevalo slovanske liturgijo po rimskem obredu, ki bi bila koncesija, ker take litur-gije ni nikoli iuielo, posebno pa ker jo ta za narodno življenje zapadnih Slovanov brez cene." Kakor Ljubljanski „Parlamentiir"-jev dopisnik ve, je na Slovenskem stranka, večinoma duhovniki, ki se poteguje za slovansko liturgijo po rimskem obredu, ali on upa, da se bode spreobrnila tudi ta stranka k boljšemu nazoru. Ali pa bodemo dosegli narodno cerkev slovansko? Da! kajti „to je pač samo od Slovanov odvisno, ki pa so trdno sklenili narodno jedinost na kirilo-metodejski podlagi izvršiti". Da je to spoznanje v slovenskem ljudstvu vkoreuinjeno, splošno, nerazrušljivo, vemo že iz »Paberkov I". Vprašali bodemo seveda najprej — propter pusillos — »rimskega patrijarha". Sicer tega treba no bi bilo, saj je jasno, da bi bila lo dobrohotna volja zapadnih slovanskih rodov, če bi se z onim vprašanjem obrnili do „patrijarhalnega sedeža v Rimu". »Vprašanje po uniji ali neuniji slovansko cerkve po grškem obredu odvisno je izključljivo od tega, kaj bode rekel Rim." Ako neugodno, pripisovati bode treba to pruskemu vplivu na Rim. Oo bi Slovani indirektuo kaj tacega zvedeli, še vprašali ne bodo. Slovanska cerkev se kar ustanovi. Ako bode rimski patrijarh zadovoljen, bode zjediujena, čo ne, pa ne. Bodemo videli, ali bodo v protestantskem Berolinu Rim za nas ošdkodovali. Da Ljubljanski dopisnik „Parlamentiir"-jev tako misli, žo vemo: ob unirt oder nicht unirt! »SI. N." si tega ne upa še glasno izreči, ali dosti razumljivo govori g. Yporej (i. sept. v „SI. N.": »Ako velja ohraujenje slovanskega plemena kot »suprema lex", potem sledi neizogibno, da nam mora biti svet vsak kulturni pripomoček, ki jo dosedaj vzdruževal in varoval isto slovausko pleme." Da je govor o slovanski liturgiji ali slovanski cerkvi, razvidi se bolj iz sledečega: »Nasprotno no samo obdržati je Slovanom tak pomoček, kjer je dosedaj zaščiščal slovanske oddelke in veče skupine, ampak izposoditi si morajo v vs a k e m s I u ča j i tak pomoček tudi oni oddelki slovanskega plemena, kterim so v teku zgodoviuo odvzeli tak pomoček ali pa, ki ga doslej šo niso rabili itd." Država nam ne bode sitnosti delala. „Da se slovanska liturgija po grškem obredu z lepo, v oblikah dovršeno, cerkveno slovanščino in kirilico uvede, zato je že poskrbljeno, namreč z avstrijsko državno osnovno postavo od 21. dec. 1867, R. G.B. št. 143 (člen 14. iu 15.)." »Slovanska cerkev je toraj postavno priznana in prestop vanjo po postavi dovoljen." Slovenski in čehoslovauski narod pa svoje želje šo ni izrazil, dosedaj govorili so le časopisi — pač! »Parlamentiir" piše: »Nek Praški list piše: Dne 31. julija postavil se jo v Melniku na Deškem vpričo mnogobrojno množico slovanskega naroda temeljni kamen novega mostu čez reko Labo. Slovesnost je izzivala veliko zanimanje, ker jo vpričo deželnega maršala Jurija kneza Lobkovica, duhovščine, deželnega poslanca Kučere, župana llaupta itd. Melniški advokat dr. Franc Tieftrunk to besede spregovoril: Sveta apostola Slovanov Ciril in Metod blagoslovita to delo ; Bog daj, da bi žo v najbližjem času čez ta most romali mnogobrojni tisoči pobožnih čeho-slovauov v prvo slovansko cerkev Meluiško k staro-častitljivi kiril-inetodejski službi božji. — Mi kon-statujemo prvi pojav čohoslovanskega naroda po zopotni vpeljavi grško-slovansko liturgije." Dr. Tieftrunk = čehoslovauski narod! Žo »Parlamentiir" nima pravega pojma o cerkvi, zato tudi no posebnega spoštovanja do nje, slnži mu le kot »delokrog" za narodno poskuse, iu ž njim enih misli je tudi g. Vporej, ki piše v ravno isti razpravi: »Teh kulturnih pripomočkov (govori med drugim tudi o slovenski liturgiji iu cerkvi) se je Slovanom držati še potem, ko bi jih zapadna kritika opisovala kot nazadnjaška, ali šo celo potem, ko bi bili sami Slovani jednakega prepričanja, pa bi ne vedeli, s kakim drugim poraočkom za ohranjenje jednake veljavo bi nadomestili obsojeni doslej vspešui kulturni pomoček!!" To se pravi po domače: S cerkvijo, z vero, v današnjem prosvitlenem veku za ohranjenje slovanskega plemena delati poskuse je dovoljeno. Vera, cerkev, rimski patrijarh, slovanska plemena: vsi morajo v prahu moliti narodnega malika! Vederemo! (Vlii in Nemci. 15. septembra je »Politika" praznovala 25let-nico svojega obstanka. Tem povodom poslal ji je voditelj češkega naroda, dr. Lav. Rieger, pozdrav v obliki objave. On piše: »Ivo je solncu prostosti prodrlo oblake absolutizma, bil jo naš narod brez glasila in orožja. Prva naloga je bila voditeljem naroda, da si ustanove glasilo, ki bi za-nje govorilo, zastopalo njihovo pravo. Marljivo so delali v ta namen, z velikim trudom so ga dosegli; kajti naš narod mora vso s težavo doseči. Absolutizem je gospodaril s centralizacijo, birokracijo in germanizacijo. Naš narodni duh hotel si je z mlado prostostjo priboriti pravico samodoločbe, samovladja naravno in zgodovinsko nastalih uarodnih krogov in skupin; uveljaviti je hotel enako spoštovanje vsacega naroda in narodnosti v državnem življenji in združiti v soglasje z državnim življenjem. Tega nauka, kojega si je naš narod zapisal kot ua-roduo enakopravnost v besednjak političnih načel iu LISTEK. Dolenjski župan. n. Žo kot bosopet deček je župan razodeval bister duh in kazal nekak ponos. Nikakor ni hotel trpeti, da bi ga kdo imel za norca. Nekega dno jo kot pastirček pasel domačo živino poleg okrajne ceste. Kar prijezdi na čilem konjiči grajščak K/irlovoc od grada po dolini. Županov Fraucok jo bil prijazen do ljudi, gospoda Ktirlovca spoštljivo pozdravi in vpraša: »Gospod, kam pa tako naglo?" Grajščak pa so zadere nad otrokom: »Kaj tebi mar, paglavec!" — Kiirlovec komaj za streljaj daleč po costi odide, kar veter potogno in mu slamnik z visoke glavo odnese. Brž. pokliče pastirčka proseč ga, naj mu slamnik pobere. Francek pa so moško odreže: »Kaj meni mar Vaš slamnik!" — Kiirlovec ves srdit zarad pastirčkovega odgovora prijezdi iu ''autiča z usnjato šibico ošlata, pa tudi mladi župan jo bil urnih rok, zavihti svoj bič in grajščakovega konja tako osmuka, da se jo jezdec komaj obdržal v sedlu. Odkar ga jo bil muhasti Francek tako iz- plačal, jo imel Kiirlovec veduo piko nanj in jo to zamrzo tudi poznejo razodeval, ko jo bil pastirček postal samostojen gospodar na župauiji. — Županov Francek jo bil zgodaj zgubil očeta in mater. Ker je bil edini sin, mu ni kazalo druzega, kakor izbrati si tovaršieo zemoljskoga potovanja. Prekoračil jo bil takrat ravno 20. loto. Izbirajoč si nevesto, ni glodal na lepoto iu bogastvo, ampak samo ua to, da dobi pošteno deklo in pridno gospodinjo k hiši. Šomotova Mica iz Zaboršta jo bila devica tacih lastnosti. Privolila je v zakon z županovim Francetom. Ženitovanjsko pismo jo bilo brž in na kratko narejeno. Nevesta prinese k hiši 100 kron, pa škrinjo. Eden za drugim pododovata. Ako žena prej umrje, smejo njeni žlahtniki vzeti škrinjo z vsem, kar jo v njej. Pač zlati časi, ko pri ženitbah ui bil odino le denar merodajen faktor, kakor jo dandanašnji, ampak se je v prvi vrsti oziralo na dekliško poštenost, pridnost iu delavnost, pa ua dobro ime hišo, od koder so jo jemala novosta. — Župan je bil res dobro pogodil, zakaj celih 53 let je živel s svojo ženo v najlepši edinosti. Nikdar ni bilo prepira med njima. Včasih jo nalašč staro malo podražil, pa lo zato, da jej jo na njen odgovor šo kako bolj nagajivo nazaj zasolil. Zato je večkrat dejala mati županja, da njeu France nikoli no bo prišel do prave pameti. Občudoval sem ljubezen iu slogo teh dveh starih. Ker jo bil njun zakon brez otrok, sta so tembolj eden druzega oklenila. Bila sta res oba eno sred. Na starost je bila mati županja oglušela in treba je bilo dobro glasno govoriti ž njo, svojega moža pa jo vsako besedico razumela, dasi jo navadno skoraj tiho govoril. Na ustih mu je brala vsako bosodico. — Jmola sta vsak svoj denar posebej. Kar je župan iztržil za žito in živino, jo šlo v njegovo škrinjo, kar jo mati izkupila za maslo, jajca in kurotino, jo romalo v materino škrinjo. Prihranila si je bila tudi ona precej lepo svotieo podpavčnikov. Znala je pa tudi gospodinjiti, da jo bilo kaj. Dasiravno jo bila že 70 let stara, ko sem jo prvič videl, vrtila se jo po hiši in kuhinji, kakor bi imela komaj 20 let za seboj. Masla je kar cele kebljo nacedila, perutnine pa jo bilo toliko krog hiše, da ui bilo kam stopiti: rac, pur in piščancev. Kadar jo bila v Litiji kaka večja slavnost, poslali so vselej k županji v Dolenjo-vas po kurotino. So prav novoljon sem bil enkrat na mater, da jo bila tri lepo purane o priliki slavnosti bivšega glavarja Kestonaka — kakor so mu kmetje dejali — v Litijo prodala. ki je temeljna postava naše države, še danes mnogi ne razumejo; javno ga pobijajo ljudje, ki se irno-nujejo prostomišljake in ustavoverce. Tii je bilo treba delali, učiti, boriti se. Toda absolutizem je s silno germanizacijo odtujil naš narod samemu sebi v toliki meri, da je bil njegovim sinovom, osobito v višjih krogih, jezik narodnoga glasila nerazumljiv, ali vsaj težko pristopen. Da tudi to opominjajo narodno dolžnosti, da jim pojasnijo ideje in težnje lastnega naroda, to jo bila prva naloga naših rodoljubov. Tako so jo ustanovila ,.Politika". Njena naloga je bila, da tolmači politične nazore in težnjo našega naroda onim narodom, ki niso razumeli našega jezika, da vsestransko zastopa naše pravico proti zatiranju iu krivici. V vsem tem sme »Politika" reči samozavestno: Nekaj sem dosegla! Pa imela je še drugo nalogo. Divno lepo, blagoslovljeno ozemlje, ktero obseza češka krona in ki je najbogatejši biser habsburške države, združuje dva naroda, ki sta po stoletni skupni osodi, z mnogoštevilnimi duševnimi in materijaluimi koristmi, mnogoterimi krvnimi vezmi tako skupaj vzrasla, da je njuna ločitev skoraj nemogoča, ue da bi se odško-dovale njune najvažnejše koristi in moči. Vendar se je v naši lepi domovini unel obžalovanja vreden in trajen prepir med brati. »Politika", ki govori v jeziku druzega brata, mora posebno sedaj v tem prepiru posredovati in pojasnjevati. Da tako dela in z vspehom dela, je moja odkritosrčna želja iu gotovo tudi drugih zastopnikov našega naroda. V prepiru, ki traja že tako dolgo in silno, prekoračila so je meja morda že tii in tam; na oboli straneh moramo mnogo pozabiti. Mi smo pripravljeni to storiti in celo naši nasprotniki ne morejo danes več dvomiti, da resno želimo spravo. Treba je pred vsem nasprotni stranki podati jasno podobo naših zahtev, da ne bodo pri jasnem dnevu strašili ljudi krivi nazori o tem, kar morda ta ali oni namerava. Jaz mislim — in rad se dam poučiti iu zavrniti — da so naše nasprotnike prevzele nevarne zmote. Te morajo spoznati, popraviti in se jim odpovedati. Hegemonijo enega naroda hočejo proglasiti kot državno načelo, dočira mi zastopamo v ustavi postavno zajamčeno enakopravnost. Kdo je toraj ustavoverec ? Liberalci so, obsojajo absolutizem, njegove bozniee in orožuice — a oglašajo se kot njegovi dediči in zahtevajo kot pri šesto v a no pravico za svojo narodnost ono krivico, ktero smo mi Slovani toliko časa trpeli. Kjer mi zahtevamo, da so odstrani krivica absolutizma, tam ugovarjajo, češ, da delamo krivico njihovemu dozdevnemu položaju. Kar sami za-se terjajo kot privilegij, o tem hočejo prepričati svet, da je državen namen in državna potreba. Celo nas, ktere želč zatirati, hočejo pregovoriti, da bi odobravali njihovo zatiranje; včasih so tako priprosti, da smatrajo to kot mogoče. Mi hočemo ustavno gospodstvo, in to more biti le od večine v pravi in ustavni obliki izražena narodova volja. Oni pa hočejo ustavno življenje, v kterem gospoduje manjšina. Jaz toraj mislim, uaj bi so ua obeh straneh zadovoljili s tem, da sporazumno najdemo pravo obliko, da večino ne bodo več rušile pravic. Ako na obeh straneh vestno Oče župan je s svojim denarjem plačal davke, posle in večje hišne stroške. Mati je morala pa sebi iu deklam na svoje stroške obleko omisliti. Kar je denarja preostajalo, je bilo v varnem kotiči na dnu skrinje. Srebrni no sta ljubila oče iu mati. Oče župan je rad kupoval tolarje, mati pa srobrno pasove, Kakor jih še zdaj po Temeniški dolini nosijo bogatejše kmetice ob cerkvenih shodiščih in ženito-vanjih. Mati županja je imela 5 ali 0 tacih pasov v svoji lasti. Neko leto jo bil počil glas, da bo srebru denar čisto ob voljavo in vso je hitelo srebro za papir zamenjavati. Župan pride v Zatičiuo kjer ga pri davkariji dva gospoda opomnita na pretečo nevarnost. Vedela sla, da ima župan dokaj srebrnega denarja. Župan pa potegne svojo listnico iz kamižole, vržo tri stotake na mizo rekoč: »Tii mi naštojta za 300 gl. srebrii, čo ga kaj imata I Čo se vidva bojita zanj, jaz se nič. Srebro bo imelo zmirom svojo vrednost. Kaj hočete s papirjem? Iz ene srajce so narodi lahko dva milijona bankovcev!" — Tako so jo odrezal župan in zopet stotake potisnil v svojo listnico, ker mu nista mogla gospoda s tolarji postreči. Gospodje uradniki župana niso mogli, ker jim je včasih ktero preveč po domačo zarobil. Kaj so mu enkrat napravili? Župan se jo včasih rad pobahal. in lojalno spoštujemo pravice iu kolikor moči uva-žujemo načelo proste samodoločbe iu samovladanja, našli bomo jamstvo svojih pravic in vspešnega na-roduega razvoja; srečno se bo rešilo preporuo vprašanje, ki nas vse muči in slabi. »Politika" naj bi na to delala po svojih močeh. Namon njenih založnikov ui materijalni dobiček. Ni in ne bo glasilo jedne politične frakcije, šo manj pa posameznega moža; noče iu ne bo hodila na desnem ali levem krilu, marveč izražati mora težnje, voljo in prepričanje celega naroda, kakor jo nagla-šajo njegovi poklicani zastopniki. Narodu ne sme ukazovati, marveč mu služiti, ne svoje, temveč skupno voljo naroda zastopati in izgovarjati. Dobro pravo naroda zagovarjati s plemenitimi mislimi in dostojno besedo, pospeševati blagor dežele, razširjati spravo mod obema narodoma na podlagi enakopravnosti, to je bila vedno in ostane njena lepa naloga. Želim toraj srečo pri starem poklici v novem četrtletji! (Daljo prili.) Politični pregled. V Ljubljani. 20. septembra. Koiiriuije dežela. Pri dvadnevui volitvi v češki, deželni zbor za mesto Budejevice, ktere se je udeležilo 2420 izmej 2750 opravičenih volilcev, zmagal jo nemški liberalec Schier s 1303 glasovi proti češkemu kandidatu. V Terlagu na Tirolskem priredila je duhovščina veselico, ktere dohodek je bil namenjen za napravo novih cerkvenih orgelj. Pri predstavi sodelovala je tudi godba, ki jo vodoma ali nevedoma začela naenkrat igrati Garibaldinijevo potnico. Nekaj navzočih Bahonov pa je pričelo tii izzivno ploskati in kazati očitno tako svoje iredentovsko mišljenje. Duhovščina, kakor tudi navzočo občinstvo bilo jo vsled tega primorano, da je v »Gazzetta di Trento" javno izrazilo svojo grajanje takemu početju. Veselični odbor pa so je v istem listu opravičil, da je godba igrala brez njegove vednosti in volje ono potnico. Kedaj bo pač konec irodentovstvu v Avstriji? Skrajni čas je, da so vsem tem ljudem pokažejo vrata v la-honski raj, po kterem tako željno hrepene! SedmograŠki Ilumunci nameravali so povodom cesarjevega bivanja pri vojaških vajah izročiti 11111 tožbe o zatiranji svoje narodnosti. Da bi so pa kaj tacega proti Madjarom ne zgodilo, iznašlo je ministerstvo brž svoje sredstvo. Kakor poroča »Egye-tertes", ukazal jo minister Szechenyi ruinunskemu metropolitu Mironu Romanu, naj se dotična depu-tacija pokloni vladarju šo le v Kološi, no pa v Devi. In v isti n i pogrešamo med deputaeijami, ktere je cesar vsprojel v Devi, ono romunskega duhovništva. V Kološi pa jo vseučilišče, kojega slušatelji so znani madjarski hujskači, ktere bi vladarjeva navzočnost bržkone malo brigala, da ne bi zoper tako odposlance demonstrovali na vso mogoče načine. Kako vzgledno pač spoštujejo Madjari vsem narodom zajamčeno ravnopravnost! Celo cesarjeva osoba jiin je premalo sveta, da no bi jo rabili za svoje samopašne namene! V Jiudimpcšti odkrili bodo dni'1 20. t. m. v cesarjevi navzočnosti Deakov spomenik. Viuuij^ države. Vapež podaril je volike rede: turškemu ministru notranjih zadev Munizu paši, naučnemu ministru Murifu paši iu drugim odličnim diplomatom. Tako jo n. pr. vselej, kadar jo prišel davke plačevat, stotak tjo ponudil. — Gospod davkar si všteje davek od županove kmetije z dotičnimi dokladami, ostanek pa mu izplača s samimi šesticami. Mislil si jo davkar: Župan ljubi srebrnino, naj jo pa nese domu v Do-lenjovas, da mu bodo žepi popokali pod srebrno tožo. Župan se brani, za kakih 70 gl. šestič vzeti, pa vsi ugovori so zastonj. Davkar pravi, da se je drobiža v blagajnici preveč nakopičilo in ga mora spraviti mod ljudi. Župan razvije zeleno svojo žepno ruto, šestico vkup podrgno ter gre z drobižem iz pisarne. Pa že po stopnicah grodoč si izmisli, kako so bo najložje šestič iznebil, da mu jih ne bo treba skoraj 1 '/a ure daleč nositi. Pred »kloštrom" Zatiš-kim se vsodo na kamen in vsacega memogredočega vpraša, kam da gre. Kdor je dejal, da gre davke plačat, mu jo brž župan svoje šostice posilil in v dobri uri jo bil ves drobiž za bankovce zamenjal. Davkar so jo jezil nad kmeti, kako da mu danes sam drobiž prinašajo, ker jo imel dosti dela s pre-števanjom. Kmetje pa so dejali, da pri vratih mož sedi s polno ruto šestič in vsakemu bankovce zamenja. Davkar so jo seveda togotil natihoma nad dolenjskim županom, ki mu jo tako umesil, konečno jo pa vendar-lo moral drobiž zopet v blagajnico zapreti. Bog. da ga ljudje prineso! Turčija vsprejela je srbsko noto o želez-nični zvezi Soluu-Vranja zelo ugodno ter obljubila, da bo takoj zgradila zvezo, ne da bi čakala, kedaj bo bolgarska proga gotova, kakor hitro bo sklenjena pogodba o poslovanji proge od Ueskdba do srbske meje. , Bolgarska vlada uvedla je tiskovuo cenzuro. Karavelova in Carikova glasilo »Tirnovska Koustitu-cija" je prenehala. Knez sprejel je grškega zastopnika. Avdijcnca pa jo imela isti značaj, kakor obisk grofa Sounaza in pl. Buriana. Italijanski knez Bor-ghese razgovarjal sojo s knezom dne 17. t. m. Toda tudi to obiskovanje je broz političnega pomena, ker potuje knez kot zasobnik v svojo zabavo. Nikolajev imenovan je kneževini pribočnikom in povoljuikom Plovdivskega vojnega oddelka. Nemčija ni zadovoljna s tem, kar je storila bolgarska vlada v njeuo zadošČeuje. List, ki je razžalil podkonzula, je prepovedan, vreduika zasleduje postava, prefekt Mantov zgubil jo svojo službo. »Havasovo izvestje" poroča vrhu tega, da so vsa poročila o razžaljenji nemškega podkonzula pretirana. Kaj hoče tedaj Bismarck druzega, kakor zasesti bolgarska pristanišča ter utrditi u p I i v Nemčije ua Balkanu proti Rusiji. Ko bi ne bili Ruščuškega zastopnika razžalili, dobil bi se bil drug vzrok, ali pa bi ga bil Bismarck sam skoval. Poluradni ruski „Nord" razpravlja sestanek nemškega in ruskega vladarja. Trdi, da bi tak sestanek no imel nobenega političnega pomena, sploh pa so bile dotično vesti neresnične. Rusija dobro ve, da jej zveza z Nemčijo ui koristna, da Bismarck ni zanosljiv in zvest prijatelj. Dokaz temu trocarska zveza v Skjernevicah, o kteri se jo toliko govorilo in pisalo, ki pa je ostala le prazna fraza na papirji. Rusija zasleduje svojo lastno in samostojno politiko ter si hoče ohraniti prostost na vse strani, to jej donaša največ basni. Ker se jo v bližini Herata prikazal Ejub kan, pretrgala je afganistansko ruska mejna komisija svoje delo ter za nedoločen čas odložila. — Govori se, da iina Ejub kan že 3000 oboroženih pristašev okrog sebe. Zbirajo se pri Kalai-Zalaru. — Teheranski šah dovolil je zapuščeni obitelji Kjubovi in ženam ter otrokom družili ubežnikov zdatno podporo iz lastne blagajne. Berolinski »Post" poroča se iz Berna v Švici: Ko so odkrili slovesno spominek v Beruu slavnemu prirodoslovcu llorace-u, napil je govornik Beruskega kantona republikanski sestri Franciji, Temu odgovoril je navzoči francoski minister Spuller med drugim : »Francija ne hrepeni po tem, kar ni njeno, vendar pa želi ter bo posvetila vse svoje moči v to, da si pridobi zopet zgubljeno svojo lastnino." »Times" se jako zadovoljno izraža o srčnem vsprejemu angleškega brodovja v Benetkah in Trstu. Anglija želi prijateljstva z vsemi sosidnimi državami, vendar bi bila velikega pomena osobito zveza mod Anglijo, Italijo in Avstrijo. Tudi jo veliko lažje za Anglijo, ohraniti dobre razmere s tema državama, kakor pa z nekterimi drugimi velesilami. Anglija, iu Francija sporazumeli ste se glede nadzorovanja Sueškega prekopa; izročilo so bo mednarodni komisiji, sestavljeni iz vseh generalnih konzulov v Kajiri pod predsedstvom uajstaršega generalnega konzula. Komisija sešla so bo enkrat ua leto. Tehničen odbor določil bo nevtralno ozemlje. Dognati je treba še organizacijo vojne, ki bi varovala nevtralnost prekopa. Vojna brojila bo najbrže blizo 2000 mož. Labouchore je, kakor znano, napadel angleško vlado v spodnji zbornici zaradi dogodkov v Michel-stovvnu. Pri tem pa jo iz lastne skušnje opisal postopanje irske policijo: Ko je policija ustrelila ter so so žrtve krvavo vile v cestnem pralni, hitel jo Labouchore v policijsko vojašnico ter prosil nadzornika, naj preišče puške, da se poizve, kdo je streljal ter tako izvršil umor. »Kaj mislite", zareučal je nadzornik nad njim, ,,da si bom dal od Vas zapovedovati!" Labouchore mu je odgovoril na to, da bo opozoril angleški parlament in narod na njegovo postopanje. „Kaj?" kričal je nadzornik, „Vi se pre-drzneto mi žugati? Ako se takoj ne odpravite, pokazali Vam bodo moji ljudje pot." Laubochčre je odšel. ,,Bil sem na Poljskem", nadaljeval je Laubo-chore svoj govor v zbornici, „bil sem v Lombardiji in Franciji, reči pa moram le to, da celo Prusi niso toliko despotični iu arogantni, kakor je irska policija. Z Irsko ravnajo, kakor z obsedno deželo. V njej gospodari le policijsko orožje, ljudstvo pa je brez pomoči. Nadtajnik s svojimi tovariši je posredno kriv dogodkov v Michelsto\vnu, neposredno pa sta jih zakrivila policijski sodnik Seagravo in policijski nadzornik Brovvurigg, in ta dva moža obdolžujem tukaj navadnega nameravanega umora." Zaprti 0'Hrien dobil je iz Ameriko brzojav, da mu pošiljajo 1000 gld. Odgovoril je, naj izročč ta znesek župniku Miehelstovvnskemu, da ga razdeli med sorodnike ubitih žrtev. — Doblinski nadškof Wash poslal jo tretje pismo o irskem vprašanji listu »Freemans Journal". Glasi se:,,Eden izmed načrtov, ktere so posestniki pri zadnjem svojem zborovanji predlagali v olajšanje svojih bremen, jo ta, da bodo prosili državo pomoči, naj jim dovoli posojila, da plačajo na posestvih vknjiženo dolgove isto tako, kakor je tudi pripravljena dajati denar najeinuikom. Stališčo zadnjih pa jo vse drugače. Javen denar no more se posoditi brez jamstva za poplačanje. Najemniki, ki bodo postali posestniki, ponudijo lahko tako varnost dežoli, prejšnji posestniki pa, kojiin jo odkupila država njihove pravice ali deloma ali popolnoma, nimajo sedaj ničesa, kar bi so moglo smatrati jamstvom. Zaradi tega pa jim tudi no moro vlada dovoliti posojila. Grški princ Jurij služboval bo loto dni pri danski mornarici, potom pa bo vstopil v dovršenje svoje mornarske izvežbanosti za tri leta v angleško mornarico. Med tem časom potoval bo tudi okrog zemlje. V Chicagu obsodilo je sodišče na smrt več anarhistov. Kakor so poroča dne 18. t. m. brzojavnim potom iz Novega Yorka, vrše so skrivna po-svetov»nja tukaj bivajočih anarhistov, da bi sklicali velik občen shod, pri kterem naj bi so protestovalo proti obsodbi tovarišev. Izvirni dopisi. Iz Starega trga pri Poljanah, 16. septembra. Dno 14. sept. imeli smo pri nas sv. birmo. Ze na predvečer zbralo se je na meji uaše starodavne župnijo mnogo občinstva, da vidi in pozdravi svojega prevzvišenega nadpastirja. Ko so pripeljejo knezoškof v spremstvu dveh dekanov ua mejo naše župnije, pozdravi jih prvi naš občeljubljeni okrajni glavar, visokorodni g. marquis G o za ni. Nato pristopi g. učitelj Kristij En gol man z g. županom Bi žal-o m in jeduitn občinskim odbornikom, tor s kratkimi in prisrčnimi besedami pozdravi v imouu štirih občin in v imenu župnijskega predstojništva prevzvišenega kneza, koji so obema prijazno zahvalijo. Potem jih spremimo pod mnogimi krasnimi slavoloki v veličastnem spremstvu osmih parov ja-liačev v narodni Poljansko-hrvatski noši z rudečimi kapicami in Širokimi rudečimi pasovi, med zvo-njonjem in pokanjem možnarjev, do župne hiše, kjer pod veličastnim slavolokom z napisom: „SIava ! kličejo Poljano, iz srca Vam vdano" — pričakuje svojega višjega pastirja g. župnik z g. kapelanom in šolsko deco. Vsi jih spremimo v cerkev sv. Jožefa, kjer jim dii domači g. župnik blagoslov z Najsvetejšim, in potem v župnijo. Drugo jutro ob VaJ)- ur' prične se škofovska sv. maša, potem govor, v kojim nam višji pastir iu učenik s prelepimi ter v srce segajočimi besedami kažejo, kaj nam bodi sv. križ. da nam jo in bo sv. križ čast, tolažba in uajveča sreča na tem in onem svetu. Mnogo lepih naukov zasadili so nam vsem v srca. Po škofovskem govoru podelili so višji pastir zakrament sv. birme 433 otrokom. — Ta dan bila je potrjena v sv. veri tudi neka tii živeča Svicarka po imenu Wist, koja se je pred letom odpovedala protestantizmu ter pristopila v sv. katol. cerkev. — Vso so je vršilo pri lepem vremenu in v najlepšem redu. Ta dan bilje v istini za nas, pa tudi za naše sorodne brate Hrvate onstran Kolpo praznik veselja, prava binkoštna nedelja, kajti z dovoljenjem mil. g. knezoškofa potrjeni so bili v sv. veri trije otroci iz sosedne hrvatsko Brod-Moraviške župe. Prekratki so nam bili trenutki bivanja našega milega vikšega pastirja v sredi vernega in vdanega jim Poljanskega naroda. Težko smo so ločili, želeč jim na daljšem apostolskem potovanji varstva Najvišjega. Spremili smo jih po isti poti ter v istem krasnem spremstvu, kakor pri dohodu, s srčnimi željami in prošnjami, da nam jih varuje Bog. Iz Trsta, 14. septembra. (A n g 1 e š k o b r o-d o v j e v Tržaški 1 u k i.) [Konec.j Danes zjutraj šol jo zastopnik namestnika, dvorni svetovalec li i n a I d i n i, spremljan od namestnikovega tajnika pozdravit na ladijo „Surprise" vojvodinjo E d i u-b u r š k o. Ob jednem so jo pozdravili angleški pod-konzul, FML. bar. Kober, kontre-admiral Polzel in mestni župan B a z z o n i; poklonili so se tudi zetu angleško kraljice, markizu of Lomil, Mestnemu županu sta visoka gosta ob tej priliki tudi obljubila, da se vdeležita slavnosti, njim na čast prirejene. Bilo jo včeraj jako polno ljudi ob obrežji, opazujoč posebno augleško mornarje odhajajočo iz mesta na vodne gradove, in ko so prihajali ž njih na suho. Tudi tujcev smo precej opazili v mestu, ki so vsi jako zvedavo glodali za tujimi pomorščaki ali nrudečo-bluznimi" pošci. — Posebno je bilo pa dosti ljudstva zbranega vedno na glavnem trgu, kjer so gledali priprave za večerno slavnost. Ker je bil program slavnosti naznanjen samo za čas lepega vremena, mislil si jo marsikdo, da v Bredo no bode nič, ker se je okoli 2. uro vlila jako velika ploha iu tudi potem še nekoliko časa deževalo. Proti večeru pa se je vendar zopet nebo zvedrilo in zjasnilo. Zato se je ljudstva nabiralo proti večeru vedno več in več ua glavnem trgu pred municipijem. Da so je po redu vso godilo, skrbela jo policija, koja ni pustila nobenega na veliki trg drugod, kakor po naznanjenih ulicah in po teh tudi nobenega nazaj. Razsvitljava jo bila jako lepa; na trgu pred mestno palačo sta bila dva velika razsvitljena kande-labra z neštevilnimi raznobojnimi kroglami v podobi velikih bouquetov; vodnjak, soba razsvitljena, kakor bi se vila po njej kača, na vrhu pa obdana z bli-ščečo krono. Ravno nasproti magistratu ob mestnem vrtu pa se je bliščal dolg slavolok, predstavljajoč staro mestno hišo, imajoč na srodi pozdrav iz og-njonili črk „Salve". Daljo so bila tudi lepo razsvitljena poslopja na obeh straneh trga — na desni strani trga palača, kjer je kazina „SchilIer", in dalje palača namestuištva; na lovi palača Pitteri z rudečo razsvitljavo; pred kavarno „Flora" je bil lep raz-svitljen slavolok s krono in pozdravom „Wolkome"; daljo proti morji jo bil lopo razsvitljeu „hotel Garni" iu palača Lloydova; prod slednjo je iz prvega nadstropja sipalo svojo žarko razsvitljajoče solnce. — Ob „inolo s. Carlo" so bile vse ladije razsvitljene z lampijoni, Lloydovo in tudi tuje, kterih luč so jo jako lepo v morji odsvitala. V „Novi ulici" bil je tudi krasno razsvitljeu angleški konzulat in nad vratmi imel zopet angleški pozdrav „Welkome". Ob S. uri se pri malem ključu „Sanitd" izkrcajo visoki gostje: vojvoda in vojvodinja Edinburška, princa Jurij Walleški in Ljudevit Battonberški, markiz of Lome in dvorno spremstvo; godba (il. polka zaigra angleško himno „God save the Queen", častna kompanija lovcev prezentira in sedaj se približajo vojaški in civilni poveljniki ter angleškega konzulata osobje; konzul predstavi posamezno iu potem so podajo gostje v dveh vozeh proti mestni palači, pred njimi pa peš konzul in njegovi uradniki. Vojvoda je bil v admiralski uniformi z Leopoldovim redom, princa oba v pomorski, markiz of Lorno pa v salonski obleki. Pri vhodu v mostno palačo pozdravi visoke goste župan Bazzoni, pri vhodu v mestno dvorano pa njegova hči gospa Glanzmaun, soproga tovarnarja v Tržiči na Gorenjskem, podil vojvodinji lep šopek. Visoki gostje tukaj nektero nagovorijo, potem pa pridejo na balkon; sedaj pevci zapojd in godba zaigra angleško himuo. Med tem so je napolnila tudi dvorana z odličnimi osebami vojaškega, uradniškega, kupčijskega in drugih stanov. Potem so se gostjo še z nekterimi pogovarjali in se menda posluževali najbolj no i t a 1 i j a n s k o g a , temveč nemškega jezika. — Pri obedu ste bili napitnici našemu co-sarju in angleški kraljici. Bilo je okoli 10. ure, ko jo bil končan s cesarsko himno program slavnosti, in visoki gostje so zapustili municipij, zahvaljujoč so županu za kraseu sprejem in zatrjujoč, da niti v Benetkah niso kaj tako krasnega videli kakor tukaj. Podali so so ravno tako kakor prej v kočijah do morskega brega. Višji angleški častniki so zatrjevali, da bodo jako veseli, če pride mnogo ljudstva bro-dove gledat, da bodo tako mogli vsaj malo povrniti, ker so bili tako častno sprojeti. Danes zvečer bode gostom na čast predstava v gledišči „Polytheama Rossotti"; jutri popoludne ob 4. uri pa bodo ravno tam dobrodelen koncert za angleške mornarje; sodelovala bodo godba admiralske ladijo „ Aleksandra"; program obsega osem točk in končuje so z angleško in avstrijsko himno. V soboto pa bodo šli visoki gostje s posebnim vlakom v Postojino pogledat tamošnjo podzemeljske lepote. Iz Radgone, 10. septembra. (Učiteljski veliki shod.) Dno 15. t. m. zbralo se je tukaj blizo 300 učiteljev na voliko zborovanje. Razpravo o »Slovenskih Goricah" štajarskih imel jo g. učitelj Nodok v zemljepisnem, geologiškem, zgodovinskem iu kulturnem oziru. G. učitelj Se t in a razmotraval je u č i t o 1 j a v v o j a š k i s u k n j i in se je konečno sprejela sledeča resolucija: 1. Polajšave, ki jih imajo sodaj učitelji gledč vojaštva, naj od prve do poslednje odpadejo, na njihovo mesto stopi naj pa j o d n o 1 o t n o p r o s t o v o 1 j s t v o. 2. Vojaški učitelji (poučevalni naredniki), to so namreč tisti naredniki, ki so napravili na kakem učiteljišči poskušinje za učitelje in sedaj po vojaških zavodih poučujejo, naj se uvrstč med vojaške uradnike iu uaj so jim dii primerna uniforma. 3. Učiteljem po kmetih naj se dii prilika, da si pridobe častniško dostojanstvo v črni vojski. 4. V slučaji mobilizacije dobiva naj učiteljeva žena, oziroma družina, ako je mož ua vojski, tri četrt, učitelj sam pa, naj bo oženjen ali samec, četrt tisto plače, kolikor bi mu je bilo določeue v pokoji, ako uamreč dotični učitelj ui ob vojski med častniki. 5. Če je pa učitelj častnik, odpade pri njem četrt omenjene plače, pač pa naj vleče družina navedene tri četrt plače. 0. Družina naj obdrži ves čas določeno ji naturalno stauovauje, kolikor časa jo mož na vojski. 7. Vdovam iu sirotam, kterim so očetje učitelji kot vojaki na vojski padli, izplačuje naj se postavna pokojnina, oziroma vzgojnina, tudi če oče ui še doslužil deset let kot učitelj. 8. Tistim učiteljem, ki so prišli pohabljeni iz vojske domu in niso več za službo, izplačuje naj se popolna pokojnina. Gledč počitnic oglasil se je g. učitelj Slana, in sklenila se jo sledeča resolucija: 1. Prehuda vročina v šolski sobi pouku ni umestna tor mu jo jako škodljiva. 2. Iz zdravstvenih, pedagogičuih iu praktičnih vzrokov je potrebno, da se poučevanje preloži vsled hude poletuo vročine na hladnejši čas. 3. Dela naj so na to, da se vpeljejo za vse šole po deželi I4dnevne skupne počitnice. Letno poročilo dijaške kuhinje v Ptuji v samostanu čast. gg. oo. minoritov za šolsko loto 1886 87. Počitnice se nagibajo h koncu, novo šolsko leto je pred durmi. Slovenski dijaki prišli bodo zopet v uke iu trkali na naša vrata proseč hrane. Kakor lani, odprli jim bodemo tudi letos gostoljubno samostanska vrata, deleč jim vsakdanjega kruha. Redka požrtovalnost slovenskih rodoljubov, nena-dejano tekmovanje prijateljev učeče so mladine v dopošiljanji blagodušnih milodarov, vspešno in bla-gonosno delovanje dijaške kuhinje v prvem letu njenega obstanka, vzbuja nas, da vstrajamo še v prihodnje v prid svoji učeči se mladini in mili slovenski domovini. Predno pa nastopimo drugo šolsko leto, dolžnost je naša, podati blagim našim podpornikom kratko letno poročilo o delovanji in stanji dijaške kuhinje v Ptuji. Naravnost izpovemo, da storimo to z odkritosrčnim veseljem in blagodejnem zadoščenjem. „Fiuis coronat opus." Izkazovali smo sicer mesečno v teku Šolskega leta po treh slovenskih časopisih prejete darove s častitimi imeni velikodušnih darovateljev, objavili smo tudi že njih imenik z doneski vred v programu nižje gimnazije Ptujsko za šolsko leto ISSG/S7, vendar smatramo kot svojo domoviusko dolžnost z ozirorn in v korist našega velevažnega in ljudomi-lega podjetja, kakor tudi z ozirom na nektere pomanjkljivosti napominanega gimnazijaluega izkaza, da podamo slovenskemu občinstvu obširnejše letno poročilo, ter položimo natančen račun o našem prvoletnem poslovanji. Hočemo pa s tem javnim poročilom učeči so slovenski mladini ne samo njenih pravih prijateljev, iskrenih ljubiteljev imena imenovati, temveč do njih v njenem srci čut hvaležnosti iu pijetete vzbuditi in gojiti. Upamo tudi in merjeni smo, da na ta način našemu človekoljubnemu podjetju ne ohranimo ue le starih podpornikov, nego tudi novih pridobimo. Želimo pa tudi, naj izve svet, da imajo Slovenci za učečo se mladino čuteča srca in radodarne roke, naj se osvedoči, da slovenski rodoljubi ne nosijo rodoljubja samo na jeziku, nego v srci, v dejanji kazoč rodoljubnost svojo. Ptujska dijaška kuhinja pa je tudi v prvom letu svojega obstanka glasna priča, kaj premoremo s svojimi skromnimi močmi, ako nas druži bratska ljubezen 1 Zares, samo ljubezen sveta med brati more pomagati naši slovenski učeči se mladini, zlasti v sedanjem kritičnem časi, ko se siromašnim, a bistro-glavnim slovenskim sinovom s povišano šolnino, z odpravljanjem slovenskih gimnazij iu z nečloveko-Ijubnim postopanjem naših narodnih nasprotnikov v spodnje-šlajarskih mestih proti slovenskim dijakom, prosečih si hrane, duri do višje izomike, narodu pa do prosvoto hočejo zapreti. Baš navedeni razlogi napotili so Ptujsko rodoljube do naprave dijaške kuhinje. (Haljo prih.) Domače novice. (Kranjske gimnazije) prvi razred otvoril se bo neki privatno. (Imenovanja.) Davkarski kontrolorji Viucencij W a i d a, R. M u r g e 1, Anton N u č i č , France Seli i n ko u z in Anton O r e h e k imenovani so dav-karji v devetem razredu; davkarski pristavi France S k r e m , Frid. M a r t i n 6 i 6 , Leopold A p e , Jernej Kil ar, Zmag. vit. pl. Andrioli in Jos. F e r 1 i č davkarskimi kontrolorji v desetem razredu, narednik v Gradci Rajko K r a s c h o w i t z in davkarski praktikantje R. M a 11 y , Teodor L a p p a i u in Ignacij M a h o r č i č davkarskimi pristavi v enajstem razredu. (Lepo umetno železno ograjo) izdelal je v delavnici tukajšnjega ključarskega mojstra gosp. A. C. A h čin a za deželni muzej „Rudolfiuum", namenjeno nad vratmi pri glavnem vhodu popolnem iz kovanega železa iu v renesauskem slogu delavec g. Janez S p r e i t z e r, rojen Ljubljančan, ki se je v Ljubljani pri g. A. C. Ahčinu izučil, potem pa na Dunaji obiskoval obrtno šolo. Jako lepa ograja ima v sredi kranjski deželni grb, kterega obdajajo arabeske in trtno perje. Drugi dve ograji enako ozalj-šani boste imeli ena mestni grb Ljubljanski, druga grb kranjske hranilnice — ulnjak. Delo razstavljeno je ua ogled na dvorišči g. Ahčina hiše v gledaliških ulicah št. 8 od 20. do 22. septembra. (Izpred porotnega sodišča.) V petek in v soboto stalo je 21 zatožencev pred sodnijo, vsi zaradi hudodelstva vstaje iu hudodelstva javne posilnosti. Predsedoval je nadsodn. svet. g. Gerdešič, javni zatožnik bil je g. dr. Ferjančič, zagovornik vsem 21 pa odvetnik g. dr. Ivau Tavčar. — Meseca maja ženil se je Fr. Trček iz Bevk z Ano Slabe iz Blatne Brezovice. Brezoviški fantje zahtevali so odkupnine 20 gl., to 1% od cele dote. Ker je pa ženin ponudil samo 10 gl., pozneje pa celo ni hotel ničesa dati, prepregli so z verigami cesto ter niso hoteli vpustiti v vas voznika, ki je prišel po balo. Ženin poslal je po žaudarmerijo. Prišel je na lice mesta žandarski vodja Rus ter napravil red. Po noči ob 2. uri zaprli so svatom zopet cesto ter zahtevali odkupnino. Tu pa so posredovajočega žandarja zgrabili, pretepli ter mu vzeli sabljo, bajonet pa mu popolnoma skrivili. — Porotniki dobili so 97 vprašanj: lii zatožencev so oprostili, drugi pa so dobili po deset, osem in sedem mesecev. (Iz Celja) se poroča: Dne 19. t. m. se je pričela tukaj pred c. k. okrožnim sodiščem glavna obravnava proti dr. Francu Strafelli s Ptuja. Državno pravdništvo ga je tožilo hudodelstva goljufije. Razprava se je za zatoženca jako ugodno zasukala. Dokazali so, daje denar skril doktorjev kancelist. Sodišče je na podlagi tega zatoženca oprostilo. (Gosp. (lr. Kari Gelingsheim), c. kr. okrajne sodnije pristav, odpovedal se je izvolitvi namestnikom načelnika v okrajnem zastopu Kozjem. Okrajno glavarstvo v Brežicah razpisalo je zaradi tega na dne 23. t. m. volilen shod. (Nepoznan lopov) klati se že več časa po Celjski okolici in si dolgčas s tem preganja, da na tir južne železnice nanaša klade, s kterimi misli vlak iztirati. Prvo tako klado, 2 75 m. dolgo in 0'16 m. debelo, zavalil je dne 9. t. m. nekoliko pod drugim Celjskim Savinjskim mostom, na desni tir proge, ravno preden je pripuhab vlak. Osobni vlak pride, in na veliko srečo potnikom stroj klado seboj vleče do Celja, kjer so jo na kolodvoru pred strojem našli. Prav tako klado našel je nekoliko pozneje čuvaj Kugler na progi. Bila je uagliču nastavljena, da bi ga iztirala. Silen stroj jo je zlomil in s tira vrgel. Tacega hudobneža morala bi sodnija prav tako kaznovati, kakor razbojnika, kajti sto in sto ljudi je lahko v smrtni nevarnosti. (Sadja) gre letos iz južnega Štajarja silno veliko na Nemško. Odkar je dozorelo, skoraj ni dneva, da ne bi šlo kakih štirideset voz sadja iz Malega Štajarja in sosednje Ogerske po železnici na Nemško. Sploh je na Pragarskem in Mariborskem kolodvoru vse živo. Z Ogerskega prihajajo poleg obilnega sadja še zdatno večje množine žita, ki je na Laško in v Švico namenjeno. To pa še ni vse. Južna železnica pričakuje letos z Ogerskega tudi jako velike množine vina, ki pojde skoraj pol zastonj na tuje. Ogerska vina pridobila so si v inostraustvu v poslednjih letih že precej veliko veljavo in ne po krivici. Prav bi bilo, ko bi se jih tudi na Kranjskem bolj poprijeli, zlasti oudi, koder so do sedaj naročali ponarejena lesna vina. Ogerska vina so sicer za naš okus nekoliko trda, kakor dalmatinska, nezdrava pa niso. (Benediktiuke) ua Reki so bile minuli teden v silni nevarnosti. V uajbližnji soseščini nastal je požar iu vse je kazalo na to, da se bo tudi samostan vnel. Nuuam, ki imajo tudi notranjo šolo in več gojenk, ui druzega kazalo, kakor „plat zvona" biti. Župan, župnik, opat, policijski komisar in več starišev, ki so imeli hčere v nunski notranji šoli, prihiteli so vsi obupani pred samostan hoteč svoje in druge rešiti. Nekaj časa je bilo malo upanja, kajti nune so se upirale moške v samostan spustiti, kar bi bilo proti samostanskim postavam. Na prigovarjanje čč. gg. župnika in opata so nune vendar odprle samostanska vrata, in pričelo se je delo rešitve. Okoli poluuoči je bil v soseščini ogenj udušen, iu ni bilo za samostan nobene nevarnosti več. (Nagloma umrl) je Monakovski praktični zdravnik gosp. baron Rast v Mariboru na Štajarskem, kamor se je pripeljal te dni obiskat svojega brata barona Ferdiuanda Rasta. Razne reči. — Dohodki kneza bolgarskega. Zasebni letni dohodki princa Ferdinanda Koburškega, sedanjega kneza bolgarskega, znašajo nad 160.000 mark. Mnogo večje premoženje, kterega bo kuez dobil polovico, je v rokah njegove matere princesinje Klementine. — Kedaj se jezačel papirnati denar? V Heidelbergu na Nemškem nahaja se v mestnem arhivu neka stara listiua, ki popisuje, kako je bila leta 1487 Granada premagana. Grof Teudilla je to leto oblegal trdnjavo Alhama in jo na zadnje tudi res dobil v svojo oblast. Ni pa veliko manjkalo, da bi bil moral oblegovanje popustiti. Deuarja mu je namreč zmanjkalo in vojaki so začeli že na glas godrnjati, ko se jim ni več redno delila plača. V tej stiski pomagal si je grof Tendilla s tem, da je na male koščke papirja zapisal svoto denarja in svoje ime. Te listke dobivali so vojaki mesto denarja. Ob enem dal je tudi strog ukaz, da se morajo povsod ti papirnati denarji sprejemati s tisto veljavo, kakor kovani denar. On hoče pozneje za te liste toliko srebrnega denarja dati, kolikor je ua papirji zapisanega. Da bo zdaj vsak brez skrbi sprejemal novi papirnati dennr, zastavi grof svojo vitežko čast in besedo, da udiče ue bo zavoljo tega kake škode trpel. Zgodovina pove, da je grof res »pošteno in krščansko" ostal mož-beseda, in počasi ves papiruati denar zamenjal s srebrnim. Ker je bilo tacih papirnatih denarjev obilno med ljudstvom, so videli kupče-valci, da bi bilo enako ravnanje tudi njim v pro-speh. Tako so se veliki kupci prvi tacega papirnatega denarja poprijeli in dandanes nahajamo „me-njice" povsod. Telegrami. Praga, 19. septembra. Zupan Vališ umrl je danes nanagloma za mrtvoudom. Cesarski namestnik baron K r a u s šel je takoj v njegovo stanovanje, da izrazi svoje sočutje. V izvanredni seji mestnega zbora se je sklenilo, da bodo napravili sprevod na občinske stroške. Dunaj, 20. septembra.. Kazenska pravda proti Z a 1 o w s k o m u se je pričela. Obtoženec prizna svoje hudodelstvo. Belgrad, 19. septembra. Danes je bila prva seja ustavnega odbora. Pravosodni minister Avakumovic imenovan jo z dekretom predsednik. Kralj pozdravil je z brzojavko odbor ter izrazil željo, da točno reši v blagor naroda in zadovoljnost kraljevo svojo nalogo. Ministerski predsednik Ristič razjasnil jo v odobravanem nagovoru odborovo nalogo. Sofija, 20. septembra. „Reut. izvestje": Predvčerajšnjim bilo so povodom obletnice združenja Bulgarije skoraj po vseli bolgarskih in vzhodnorumelijskih mestih patrijotično demonstracije, posebno v Plovdivu, kjer je bilo navdušenje posebno veliko. Mnogo brzojavnih čestitk došlo jo Stambulovu, Stranskemu in Stojanovu. Petrograd, 20. septembra. Turški veleposlanik Sakir paša odpotoval je v Krim, kjer bo ostal 14 dni. Umrli ho: 17. septembra. Janoz Mostek, delavčev sin, 1 mes., Trž ška cesta št. 26, katar v črevesu. 18. soptembra. Barba Jager, hišna posestniea, 02 let, sv. Petra cesta št. 81, jetika. 111. septombra. Artur Šulo, knjigovodjov sin, 10 let, Poljanska cesta št. 00, otrpnjonje žrev. V bolnišnici: 17. septembra. Prano Zaje, pek, 29 let, jetika. Tujci. 18. septembra. Pri SlalMu: Stan, trgovec, iz Pariza. — Honvitz, Petritz, Odendall, trgovci, z Dunaja. — Rihard, Bruton, kapitan, s soprogo, iz Trsta. — Dr. Seštič, zasobnik, iz Trsta. — Prorup, Koporitsch, Konstantini, Dali, Asto, zasebniki, z Roko. Pri Slonu: M. Tkuretzky, časnikar, z Dunaja. — Roisner, Blumrich in Grader, trgovci, z Dunaja. — .J. Gammer, trgovec, iz Solnograda. — Dr. J. Gruber, profesor, iz Dolenjega Avstrijskega. — L. Schimmerling, trgovec, iz Štira. — J. Vek, biljožnik, z Moravskega. — M. Jankovič. kr. srbski poročnik, z družino, iz Belgrada. — Dvorak, Stiickl, Onusok, Benič, Leustek, zasebniki, iz Zag oba. — M. Kurz pl. Goldonstein, knjigovodja, iz Gradca — L. Jordan, deželne sodnije svetovalec, s soprogo, iz Celja. — Baron May, veleposestnik, s soprogo, iz Istre. — Pavlina Oottolo, soproga podjetnika, iz Petrinje. — P. Patauniček, profesor, s soprogo, iz Celovca. — M. Braune, soproga trgovca, z vnukinjo, iz Kočevja. — P. Reitharek, trgovoc, s soprogo, iz Tržiča. — Dr. G. Bampo, zasebnik, iz Istre. — Triscoli, Stehr, zasebnika, iz Trsta. — Panneggioni, Dreossi, posestnika, od Goriškega. — Kohnfeldor, Kolin, trgovca, iz Reke. Pri Južnem kolodvoru: P. Preusohl, nadporočnik, s soprogo, z Dunaja. — J. Hiirica, namestnik poročnika, s češkega. — M. Todojevič, soproga trgovca, iz Reke. Pri Avstrijskem čaru: P. Kruly, poštar, iz Žalca. — P. Suša, posestnik, iz Senožeč. Vremensko »poročilo. Cas opazovanja Stanje zrakomera v mm toplomera po Celziju Veter Vre m e JS O