■ 1 \m 51 J S E s le v w ^^REDNIŽTVO GLASILA »V AGISU« — IZHAJA TEDENSKO — UREJA MAKS MENONI — RAZMNOŽUJE SPLOSNI SEKTOR ^^ 26 maj Leto izdaje: i'I -S^gmljali smo z delegatom 8IEDIKAT SE MORA UVELJAVITI KOT DELAVSKA ORGANIZACIJA devetim in desetim kongresom. ZSJ se je, marsikaj spremenilo„ Veliko Ugašanj pa je ostalo nerešenih. Prav zato jc bilo pred delegati še po-sebaj veliko dela. Oceniti so morali medkongresno obdobje, predvsem pa j^crtabi trdno in ekonomsko ter socialno stabilno pot za prihodnje, Od v°hgresa smo in še vedno veliko pričakujemo. Prepričani smo, da j e.na- -,el vzroke naših težav ter sprejel smernice za odpravo leteh. Sicer pa najbolje, da delo kongresa oceni naš sodelavec Božidar Varnica, ki kot delegat aktivno sodeloval na 16, kongresu ZSJ, Ko si bil izbran za delegata na 10, kongres ZSJ si si najbrž pri sebi ustvaril podobo tega skupa' na' katerega si izbran kot eden - izmed dveh predstavnikov delavskega razreda Ptujske občine = Vlogo delegata na kongresu som si predstavljal' že pred izborom. Po--bena skrivnost namreč.ni, da.mora delegat na najbolj učinkovit način prenesti in zagovarjati stališča baze katera ga pošilja, Repubirski kongres rešuje in usklajuje vprašanja in problematiko sindikalnih organizacij občin oz, regij, kongres na zveznem nivoju pa mora postaviti določene stvari na. svoje mesto in sicer na najbr .j demokratičen način v smislu skupnih interesov, ki jih ima delavski razred v naši družbi, ? ° Za kongres si se moral seveda "oborožiti"„ Kako je potekal tvoj proces oborožitve, saj vemo, da si na kongresu razpravljal o komisijx za družbeno ekonomske odnose? VSEBINE: Sindikat se mora uveljaviti kot delavska organizacija " Materialno škodo v skupnih prostorih za katero ne bomo nfbgli najt l povzročitelja bomo v bodoče pokrili solidarnostno vsi zaposleni Kred nami je referendim V Ravnah na Koroškem poteka od .5, do 7= junija 10, delovno srečanje kovinarjev Slovenije Prosta dela oz, naloge Brasil Tropical Rekel in ostal živ,,. Tudi to se zgodi,,, Objava izrečenih ukrepov " Zahvale Malica v prihodnjem tednu Ce potekajo priprave koordinirano, verjetno ni potrebno posebaj po-vdarjati, da vsak delegat ne more delati po svoje in razpravljati o čemer bi pač on osebno hotel„ Kongres je delal v petih komisijah in potrebno je bilo uskladiti v kateri komisiji bo .kdo delal, da ne bi prišlo do podvojenih razprav v posameznih komisijah, v drugih pa bi ne bilo ustreznega zastopstva. Prvotno sem bil prijavljen v (tretjo) komisijo za razvoj dohodkovnih odnosov, pridobivanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka in razporejanja sredstev za osebne dohodke, saj sem menil,^da smo na tem področju pri nas veliko delali in imamo že precej izkušenj, Kasneje se je na posvetu delegatov podravske regije v Ptuju in na posvetu delegatov podravske in pomurske regije v Mariboru pokazalo zelo potrebno, da se na kongresu spregovori o povezovanju delovnih ljudi 13 občin dela Slovenije in dela Hrvatske, saj to sodelovanje trajne 25 let ter da se predstavi naj širšemu avditoriju, Prvotna ideja je bila, da bi naj o tem spregovoril delegat iz Slovenije in delegat iz Hrvatske, razpravi pa bi se naj navezovali in dopolnjevali, Y Šmarjah pri Jelšah je bila nato organizirana predkongresna razprava delegatov omenjenih bratskih občin na to temo, kjer se je izoblikoval predlog, da bi zaradi prevelikega števila delegatov - razpravijalcev bila ena razprava s tega področja. Izoblikovane so bile teze o razpravi za delegata, ki pokriva to področje pa sem bil zadolžen jaz. Dogovorili smcyfee, da je zaradi specifičnosti materije potrebno razpravljati v (prvi) komisiji za družbenoekonomske ^odnose in razvoj, kajti urejeni družbenoekonomski odnosi so praktično pogoj za takšno obliko povezovanja in sodelovanja, 3° Ti^si torej razpravljal na kongresu o samoinciativnem povezovanju občin SEH in SES, Je takšno sodelovanje edinstven primer ali je bilo na kongresu podobna razprava še od drugod? Takšna oblika sodelovanje kot jo imamo v tem delu Slovenije in Hrva-tske je edinstven primer in ga kot izgleda drugod še ne poznajo, Eazprava na to temo je bila na kongresu novost in zanimivost. Opozoriti smo želeli, da delovni ljudje obsojamo negativne pojave -zapiranje organizacij združenega dela, se pravi gospodarstva v svoje okvire in meje občin, regij in republik^ monopolni položaj posameznih organizacij združenega dela" posebaj pa nacionalizem o katerem smo zadnje čase veliko govorili, Ti negativni pojavi so v nasprotju z izvirnimi načeli in interesi delavskega razreda, Povdariti smo želeli, da smo vsi, neglede na nacionalnost in neglede na to kje živimo in delamo, v,prvi vrsti delovni ljudje naše socialistine Jugoslavije in člani sindikalne organizacije in da imamo skupne cilje« Ne smemo in ne moremo se deliti po nacionalnosti ampak edinole na dobre in slabe delavce, Mi smo se samoiniciativno preko sindi- kata povezali in prešli na takšno sodelovanje brez velikih institucij, kar pa je zelo pomembno v boju proti birokraciji, Eezultati našega sodelovanja so evidentni in bi lahko bili še boljši, a so nas čestokrat razne administrativne omejitve in birokracija ovirale pri naših prizadevanjih, 4, Kako bi lahko na kratko strnil vprašanja o težavah s katerimi se ta čas sooča sindikat pri uveljavljanju svoje vloge v delavskem razredu, Kakšen bi bil tvoj povzetek razprav na 10, kongresu ZSJ? Kot sem že omenil, sem delal v komisiji za družbenoekonomske odnose in razvoj, zato delo' v ostalih komisijah poznam nekoliko manj, V naši komisiji so razprave tekle v glavnem o padanju akumulativne in reprodukcijske sposobnosti, izgubah v tekočem poslovanju, neusklajene cenovne politike, davčnega sistema, obrestnih mer, razmerah v šolstvu, turizmu, kmetijstvu, drobnem gospodarstvu, energetiki, dolgoročnemu programu ekonoske stabilizacije in še bi lahko našteval, Skoraj ni'bilo razpravijalca, ki se ne bi dotaknil ugotovitve, da delavci zahtevajo izvajanje dogovorjenega, odgovornost za neizvajanje ali pa zahteval pogoje, mere in aktivnosti s katerimi bomo obvladali takšno stanje skozi visokoproduktivni razvoj, kateri bi funkcionalno povezoval interese delavskega razreda. Torej konkretne programe, kateri bodo pospeševali proizvodno integracijo, osposa-bljali gospodarstvo, da se bo lažje vključevalo v mednarodno delitev dela, kar bi povratno vplivalo na nadaljno modernizacijo proizvodnje in krepitev materialne osnove socialističnega samoupravljanja, ° Kaj ti ocenjuješ, kot najbistvenejši. zaključek 10, kongresa ZSJ ali drugače rečeno, Česa se bomo morali sedaj lotiti v 00S, seveda v duhu uresničevanja kongresnih sklepov, stališč in smernic? kislim, da je najpomembnejša naloga sindikata ustrezno stimuliranje dobrega dela in obratno. Za enako delo in rezultate dela enako plačilo - s tem se popolnoma strinjam, nikoli pa ne bi podprl teze, da je potrebno osebne dohodke povečati, ker so nas pač drugod prehiteli za toliko in toliko, Nadalje je zelo pomembno rešiti vprašanje, kako do akumulacije. Vsekakor z boljšim delom, z manjšimi stroški in boljšo kvaliteto, nikakor pa ne z nižjimi osebnimi dohodki. Naraščanje izdvajanja iz dohodka je treba ustaviti, kajti tako bomo lažje prišli do možnosti za investiranje v posodobitev tehnologije, katera nam je nujno potrebna. Kumulativna in reproduktivna sposobnost gospodarstva se mora povečati Galca nas tudi veliko dela v boju z birokracijo, kajti materialna proizvodnja oz, delavski razred zahteva spremembo tega stanja, .Težav nagega razvoja ni mogoče reševati z ustanavljanjem novih nepotrebnih institucij niti s administrativnimi ukrepi. Razne restrikcije, neusklajenost in linearno delovanje zavira proces prilagajanja gospodarstva delovanju ekonomskih zakonitosti, Gas v katerem se nahajamo je nenazadnje tudi primeren, da se v praksi dokažemo, se pravi da smo pripravljeni in sposobni uresničevati Ualoge, ki so postavljene pred nas. Uspehi na ekonomskem in vseh °stalih področjih bodo odvisni od tega, koliko bomo pripravljeni sku-Puo-in povezano delovati, K. ^ dodati ob koncu,iMorda to, da smo sindikat vsi in, da je dolžnost Uničevanja kongresnih stališč in smernic od nas vseh. M, &?Mialno škodo v ur/vtiAldJO tiKODO V SKUPNIH PROSTORIH ZA. KATERO NE BOMO MOGLI NAJTI ( 'IZROČITELJA BOMO V BODOČE POKRILI SOLIDARNOSTNO VSI ZAPOSLENI seje DS DO ) r) Ugotavljamo, da nastaja v skupnih prostorih vse več materialne ško j,Q .Sa. katero ne moremo najti povzročiteljev. Najbrž ni treba posebaj Oasnjevati koliko stane vzdrževanje prostorov. Nenazadnje pa ne bi tudi mimo tega,di