IZHAJA VSAKO SOÈOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700. POI .LET N A LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-11 — TELEF. 95-919 — DO- PISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PL AČANA V GOTOVIM, SPED. ABH. POST. DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Pozdravljamo občni zbor SHPZ, ki naj obnovi napredno ljudsko prosveto v obrambo miru in pravic delovnega ljudstva ^novljena izdaja leto I. štev 46. TRST SOBOTA, 8. OKTOBRA 1949 Cena 15 lir - 5 din •iudska prosvela e lasi demokratov Za I . r. fliMl I jim __ _ (ruji ‘ n »■ oktobra so prosvetna ((j,,. a v smislu pravil sklicala iz-, ol)fni zbor Slovensko-hrvat-®r°svetne zveze. Na ta način slovenske prosvetne orga-naia pobuuo za rešitev leike s ■ v s., *rize naše ljudske prosvete, s5°je zašla po krivdi proti-j. b elementov, ki so se v te-, 'r‘h let vrinili v njene vrste. Ut'1 so naša prosvetna društva za vselej napravila konec tov »nJu raznih Pahorjev in Jo-ttll’ So iz Prosvetne zveze ho-i„ "ap.ayiU propagandni aparat ^‘»sistov v -irstu. nit °rat)ijajuc potrebo po kuttur- c Posvetnih delavcih, katerih Ho se ji 3e le v ^ letili tasiznia na ijig,1 ozemlju skrčilo na peščico ' ler na zmanjšane možnosti tti'sk'0JneKa ProsvelIiega dela slo-*- e*a prebivalstva, ki zaradi i(c Potujčevanja ne obvlada .eubr° svojega jezika, se Jim je c,i0 vtihotapiti v naš prosvet- veliko število meščanskih v """stičnih elementov. vHi Vseni tem času pa niso napra-6r0 lljesar, aa di vzgojni nove 'luflst .ne kadre iz vrst delovnega Nasprotno, delavski ele-siei0eSo spretno odrivali od pro- PRAZNOVAN J E 2. OKTOBRA V TRSTU «ihdela, zlasti še z vodstve-«ilj °ložajev. Prosvetna društva so 11 y kratkem času prepiavjena lin, oborsko inteligenco in dru-Hi "'k'omeScanskimi elementi, ki v„a Polastili predvsem društvenih «tiu Cv' V svojem protiljudskem iitJž s° dopustni ceto prodiranje P kou, aitnelettovcev, dočim je ‘‘arski hlapcem. Slovensko narodno gledališče, ki je dotlej odklanjalo gostovanja po vaseh zaradi premajhnih odrov, se Je kar naenkrat začelo ponujati na vse kraje, da bi nekoliko podprlo rušeče se titovske postojanke. Prosvetna društva so začeli pošiljati v Jugoslavijo gledat, kako se gradi «sotializem» lz vodstva SHPZ so izključili vse one, ki niso odobravali izdastva nad ljudstvom in Sov jetsko zvezo. Na ta način so se protipravno polastili prosvetne organizacije, ki jo je postavilo ljudstvo in napredna inteligenca, z najnizkolnejšimi mahinacijami so se vzdržali poldrugo leto na vodstvu, dokler ljudstvo ni iz svojih moči napravilo tej diktaturi konca. Se sedaj skušajo z velikim hrupom po časopisju preprečiti da bi demokratične sile prevzele vodstvo svoje kulturne organizacije. Lažno zavijanje pravil SHPZ, farsa z izključitvijo najbolj delovnih društev ter odkrite grožnje upravnika SNG Budala z oblastjo pa ne more preprečiti neizogibne obsodbe, ki jo bo izrekel nad temi samozvanci občni zbor SHPZ. Narod si bo pisal sodbo sam, ne Irak mu Je ne bo in ne talar. Na zborovanju partizanov miru je govorilo delovno ljudstvo mesta, vasi in tovarn Pozdrav mednarodnega odbora partizanov miru - Na zborovanju so bile zastopane vse vasi in vse demokratične organizacije - Alegoričen voz bo ponesel blagovest miru po vaseh - Pismo iz Budimpešte našim ženam Mednarodni praznik miru smo v Trstu proslavili na velikem zborovanju, partizanov miru, ki je bilo v nedeljo 2. oktobra v dvorani Pristaniškega doma. Delegati demokratičnih organizacij iz vseh vasi in mestnih predelov so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Takoj po otvoritvenih besedah predsednika ing. Brauna je prinesel pozdrave autonomne federacije PSI (socialistov) v Trstu njen predstavnik, ki je poudaril, da je danes prva dolžnost vsakega demokra-I ta, da se bori za mir, katerega o-graža propadajoči kapitalizem. Prav v pogledu miru je treba združiti vse pozitivne sile, da tako preprečimo nakane imperialističnih 'netilcev nove vojne. Njemu slede vedno nove delegacije, ki prinašajo pozdrave in darila svojih organizacij ali ljudstva svojega terena. Za- stopnik partizanov zagotavlja zborovalce, da se bodo borili danes za mir kot so se preje za svobodo. Matere padlih role vse prisotne, naj zastavijo vse sile, da preprečimo novo vojno klanje, čigar žrtev bi bilo pred vsem delovno ljudstvo. Sledi še nepregledna vrsta delegacij, ki prinašajo pozdrave v imenu pionirjev, žena, tovarniških delavcev, vojnih invalidov, brezposelnih, delegacije okrajev, delovne mladine, brezdomcev in vseh drugih, ki jih je zadnja vojna težko prizadela. Kot prva govornica je spregovorila v slovenščini tovarišica Slava Cebulec - Katra, ki v kratkih besedah oriše vse trpljenje, ki smo ga morali Tržačani poskusiti za časa zadnje vojne. A danes, komaj štiri leta po končani tragediji an- glo - ameriški imperialisti zopet pripravljajo vojno, ki bi pomenila konec našega mesta in vseh prebivalcev. Dolžnost vseh brez razlike stanu in prepričanja je danes, da se združimo v nepremagljivo fronto miru, ki edina more preprečiti zločinske nakane vojnih hujskačev. V imenu Centralnega komiteta Komunistične partije STO spregovori tov. Gašperini Francesco, ki poudari, da sc komunisti vsega sve ta v prvih vrstah borbe za mir. E-nako dolžnost pa imajo tudi vse druge politične struje, ki iskreno žele preprečiti največjo katastrofo v zgodovini človeštva. Vsa dvorana je stoje počastila z enominutnim molkom padle v zadnji vojni. V imenu Enotnih sindikatov in vseh tržaških delavcev je spregovoril tov. Semilli. Slede vedno nove delegacije delavcev in name- ščencev vseh kategorij, zastopniki mestnih predelov, vasi in preume-stij, zastopniki obrtnikov, vrtnarjev in malih posestnikov, ki zagotavljajo brezpogojno pomoč partizanom miru v njihovi vzvišeni borbi. Tov. dr. Rogassi povzame vse napore, ki so jih svetovne sile miru pod vodstvom Sovjetske zveze zastavile, da preprečijo grozeč vojni požar. Proces v uuaimpesti je raz-itnintai tudi Titovo koko kot najnevarnejšega vojnega hujskača. Zato tržaški titotasisti nimajo nobene pravice varati ljudstva z lazinm, zborovanji za mir. V začetku zborovanja je bila pre-čitana brzojavka odbora svetovnega kongresa partizanov miru ki pozdravlja zborovanje v Trstu, s pozivom, naj osnujejo odbore miru po vseh vaseh in mestnih precidili, je bilo ob velikem navdušenju zaključeno zborovanje. K občnemu zboru SHPZ Hvih-,’Ki element v mestnih dru-sk°foda izginil. ko* ta dač in so mogli pod krin-io,,.;1** ne ljudske prosvete s ča-«oi, Hornoma izriniti vpliv naj-Hvj Urbenega dela našega Ijuti-«iij *r Pretvoriti prosvetno orga-kllke 0 v orodje protiljudske Nj^Jlvo je, da tak prosvetni «rt„ *>i delal po smernicah na-v i^,e Uudske kulture in tem manj ki bo K *** delavskega razreda «»piceno pričakoval da j t«v„eina organizacija podprla nje «Jejj ^oiošno borbo za inir ter za ehVlVe demokratične in Non' Toda 1,1,1 j kJer »Je hi i nrpvsTàn IZDAJALCI OROPALI JUGOSLAVIJO ZAVEZNIKOV VSE LJUDSKE DEMOKRACIJE odpovedale pogodbo prijateljstva Tito rožlja z mečem, da bi odvrnil pozornost množic od popolnega poloma svoje politike - Beograjski imperialistični hlapci pripravljajo napadalni pakt proti ZSSR Sklicanje izrednega občnega zbora je naletelo med titovci na velik preplah, ki ga izražajo vse dai od objave dalje v žolčnih napadih se oprijemljejo najbednejših argumentov. Prvo je bilo seveda potrebno prestrašiti prosvetne orgaaizacije, čes da občni zbor ni pravilao sklican, ker da je v to poklican edino le glavni odbor. Ti naivneži mislijo, da ne poznamo pravil vsaj toliko kot oni; poznamo jih prav gotovo mnogo bolje, ker jih do danes še nismo kršili, dočim jih dosedaaje vodstvo krši neprestano vsaj od 5. oktobra t. 1. dalje. V izogib vsakemu dvomu ponavljamo, da je bil izredni občini zbor. sklican v skladu s pravili SHPZ, ki v II. točki 9. člena določajo: «Izredna skupščina se skliče po potrebi na zahtevo glavaega ob-bora, nadzornega odbora ali na pismeno zahtevo 1/5 včlanjenih organizacij in ustanov». i Giorno pismeno zahtevo je pou-pisuio 23 urustev, kar je ce.o v ec kot četrtino vseh članov SHPZ. Ta urustva so poi,mastila Pripravljalni odbor, da pripravi vse potrebno za občni zbor. Po Pahorjevi p ameni puouiam zeijan njegovih pajdašev naj bi bn eumu ie giavm ouuor upravičen Sklicati tuui izreden občni zbor na zahtevo včlanjenih društev, čeprav pravna tega ne določajo. Na ta način naj bi peto- Toda Si ir prevar polju. socialne koli prav na k i v* -, < s é Mi fi «tVg e •bilijone je potrosilo Babi-M. v°dstvo za luksuzne avtotno-•%varaakošne pojedine. Denar ju-e,a delovnega ljudstva T ‘S|Baii za osebno udobje pešči-'s«k Vollenihii, od katerih Je imel •i Ct(v°j osebni avtomobil, nekate-W Po dva. Mnogokrat se je da so morali predavatelji -,v z napovedanih sestankov "'h društev na deželi, ker " i» 0(1 tospode ni hotel «poso-:rtv v°iega avtomobila. Retorica -« DjlhValnih predavateljev se je X/, em nalivu peljala v od-rtr... nu predavat v kraške va- so krasne limuzine ure Jo/akale razne Babiče, Uekle-* 'n podobne, da si prav v F. ■'>*{> ,eh — toda v gostilnah — \F. '«Hi, J0 dušo s teranom in pršu-j.JJ $o prosvetni delavci peš . u*ahi>i Vse istrsko okrožje, da bi l>! in 'ra|i po vaseh nova društva, ts da bi smeli še ,, 'veie*ovorU, v imenu ljudske pro- j5 v' (jj, »1-ij Sv„tS01ucili 1. U. je zaradi tega "isivy'^Premostljiv prepad med ' ki ' ',l samozvanimi vodite- ..«kš J.se v treh letih vtihotapili Cytev ?SVetni “stroj. Edina skrb 1 v„Je b*la tedaj, ko so izgu-lah, v v političnih organiza- t ^CfstiH se vsaj prosvetnih >t d 'i- da bi preko njih prišli 3» prot.utuožic ter nadalje šinil sv tri i Utlsko ideologijo. Gospo-'"«»a i**a sP'oh ni poznala prona enkrat h, vpluli 111 is 4oUSlVa' jc kar •n občnih zborih v bor- ihS|*nkihC'0 aktivna' seveda le na J. -'Oti " "“Clini 1UUI1II v “Ul C'IS,avffoVnemu iiudstvu, ki je kljub njihovi po- ---- so razbijati po *>i K_.ruštva, če se Jih niso S veVS10 se Ki S «mo. Zaceli Doj iva. Jim f:11*1 na «legalen» način, ražvorZemati vsakrSno moz* \tV°vUdem l| Dr0$ Je,n. režiserjem m tiru-«k ®Jihovm m delavcem, ki so bi- do čiaa polkovnika, b to amnestijo bo pripusčenih preko 400 tisoč nacistov k volitvam, ki bodo nedvomno ojačili postojanke reakcionarnih strank. Vzhodna Nemčija dobila svojo vloao Glavni komite Ljudskega" sveta Nemčije ter predstavniki bloka antitašističnih strank so na skup-pem sestanku izdali obvestilo, da je za 7. oktobra sklican Ljudski svet, ki naj izvoli vlado Demokratične skupine lašistov | Nemške republike. S tem bo vzhodna Nemčija končno dobila svojo vlado, ki bo ediai resnični izraz ljudske volje, dočim takozvana vlada zapadne Nemčije pomenja navadno lutko v rokah ameriških imperialistov. Ljudski svet bo proglašen kot začasna ljudska skupščina. v Trst. Po vseh vaseh kjer se bo voz ustavljal bodo žene napravile leteče zborovanje, kjer bodo prebivalstvo pozvale, naj se organizira v obrambo miru. Zveza demokratičnih žena Madžarske je poslala AS1ZZ ob priliki mednarodnega dneva miru pismo z bratskimi pozdravi. «Ta dan» — pravi pismo — «se vpada z zaseda-ajem skupščine OZN kjer je Sov-blednja I jetska zveza v brk vsem vojnim hujskačem ponovno dokazala svojo dosledno miroljubno politiko. Tudi me madžarske žene se borimo v vrstah partizanov miru pod vodstvom SZ in ne bomo odnehale dokler ne bo zagotovljena zmaga sil miru v svetu.» sabotažo prosvetnega dela. Objava lakozvanega glavnega odbora je zato protipravna in lažnjiva. Ker pa so se tudi sami zavedli, da je občni zbor pravilno sklicaa, so se zatekli k novi slepariji. Društvom, ki so sklicala občni zbor, so prejšnji teden torej po objavljenem pozivu — poslali «odločbe» o izključitvi, datirane v prvi polovici maja 1949, ki seveda niso veljavne že iz razloga, ker so bile sfabricirane po objavi občnega zbora, ko ni mogoče ne sprejemati novih, ' ne izključevati starih članov. Poleg tega pa sta «sodila» le dva od petih izvoljenih razsodnikov, kar tudi aapravi vsako odločbo neveljavno. Pozdravljamo “l'Unità, Nove podlosti titofašistov proti "Delu,, in "Lavoratoru,, V torek je ponovno prišlo v Trst borbeno glasilo italijanskih komunistov «L'Unita», kateremu Je bil s krivičnim odlokom generala Aireya za 30 dni prepovedan prihod na Tržaško ozemlje. Slovenski demokrati navdušeno pozdravljamo njegov ponovni prihod ter smo gotovi, tia bo bratski list tudi vnaprej z vsemi svojimi Nekaj časa pred zahrbtnim in nečloveškim napadom na Poljsko m pred začetkom drugega svetovnega klanja, ki je prinesel ameriškim monopolistom nepregledno število milijard dobička, je Hitler zagotavljal, da je najboljši prijatelj in po borni k miru, da noče vojne in da so drugi krivi, če bo «primoran» stopiti v konflikt. Prav tako se obnašajo imperialisti, ki «v imenu miru» rožljajo i orožjem. Prav tako in še slabše ■=e obnaša glavni agent vojnih hujskačev Tito s svojo tolpo vohunov in političnih prostitutk. V svoji vlogi imperialistične pri-ležnice ' si je zadal nalogo, da zmeša pojme demokratičnim množicam, da poveličuje vojnohujskaštvo in da obtožuje Sovjetsko zvezo države ljudske demokracije svojih in imperialističaih namenov. To je v praksi imperialistov, to je bilo stalno pravilo Hitlerja in Mussolinija, ki sta zakrinkala vse svoje roparske napade in pohode z obtožbo, da so jih zasužnjene države skušale napasti. Tak postopek je postal tudi pravilo Titove fašistične tolpe, ki je iz Balkana napravila smodišnico Evrope in sveta, kar je bilo najbrž že pred leti vnaprej pripravljeno. Titova tolpa pravi, da sedaj ni nevarnosti nove vojne. K tem skuša Jzzivan/a pcopalic uspavati čuječnost vsega človešL va m tako pripraviti zglajeno pot ameriškim granatam in mitraljezom. Istočasno pa se poveličuje kot EDINA dosledna braniteljica miru v svetu in prikazuje Sovjetsko zvezo in države ljudske demokracije kot najnevarnejšega napadalca, ne da bi omenila imperializem in njegove priprave za vojno. Titova tolpa je torej v načrtih imperialistov udarna brigada, ki bi morala s svojo socialno demagogijo Hitlerjevega tipa odvrniti pozornost demokratičnih množic sveta od imperialistične nevarnosti, od ne varnosti nove vojne, uspavati njihovo čuječnost in prikazali ZSSR kot edino napadalko. Po mnenju beograjskih bonapartfašistov je za demokracijo in mir v svetu nevarna edino le Sovjetska zveza, medtem ko naj bi bili imperialisti «aagelčki miru». To je na linij Hitlerjevih in Mus-sSlinijevih tez, s katerimi sta napovedala boj komunizmu, prikazujoč ga kot okrutnega ljudožrea, ki grozi vsemu človeštvu in katerega morajo «preventivno» streti. Do tega titovci še niso dospeli, toda v kratkem bodo odkrito govorili o vojni proti Sovjetski zvezi, ki skuša «zasužnjiti» svet itd. Kar pa je najbolj značilno za vso protikomunistično in protisovjetsko akcijo beograjskih bonapartfašistov, je dejstvo, da so danes začeli delovati v onem duhu, v katerem so toliko časa prej in odkrito delovali v Trstu. Seveda pred resolucijo Informacijskega urada. Dve moralni revščini in pokveki sta preteklo nedeljo razjasnili na stadionu «Prvi maj» titovsko linijo jpo vsem svetu. Ti dve osebi, katerih imena je težko izgovoriti, ker sta strupeni in umazani, sta obtožili Sovjetsko zvezo, da «paktira» z imperialisti, ko so v svetu «ugodna» tla za svetovno revolucijo. Takim ljudem ne moremo reči drugega kot, da so provokatorske policijske smeti, ki nerodao odkrivajo vse karte svojih gospodarjev, ki jih drže na «špaget», ker imajo v rokah dokumente njihove umazane preteklosti. Hreščak in Petronio sta torej jasno izpovedala, da je «dosledna» linija, ki so jo do 1948. leta izvajali v Trstu in vedno bolj s svojimi terorističnimi, avanturističnimi in provokatorskimi akcijami širili ter poglabljali prepad med prebivalstvom Trsta, postala mednarodnega značaja. Izigrali bi radi Sovjetsko zvezo in države ljudske demokracije in zaorali nepremostljivo brazdo med demokratičnimi silami in zavedenem! množicami v taboru reakcije, kar bi predstavljajo dobrodošel kvas imperialističnemu kruhu. Ta njihova teorija je največja provokacija. lz teh besed vidimo, da so Titovci najpodlejši dosedanji imperialistični provokatorji. To provokacijo prav dobro razumemo, ker smo jo okusili na svoji koži v Trstu in ker še danes vidimo, da je težko prodreti skozi zid, ki sta ga titovstvo ia imperializem preko svojih nacionalističnih hlapcev sporazumno dvignila med množicami obeh taborov. Toda ta provokacija jim ne bo uspela v mednarodnem merilu, kakor jim ni popolnoma uspela niti v tržaškem merilu, ker so popolnoma razkrinkani. Temu so porok vse sile miru in demokracije, ki jim stoji na čelu Sovjetska zveza. $. k. silami podpiral našo težko borbo proti ameriškemu imperializmu m vsem njegovim hlapcem na našem ozemlju. Njegova bratska in nesebična pomor je pomagala tržaškim demokratom izvojevati marsikakšen uspeh. Tudi naše bodoče in trde borbe bodo s to pomočjo mnogo olajšane in končni uspeh ne bo izostal. Komaj Je prenehalo nasilno izgnanstvo bratskega lista, že so si imperialistični hlapci izmislili nov peklenski načrt proti demokratičnemu tisku. Tržaški titolašisti, ki Jim je «DELO» in «Lavoratore» trn v peti, so pokrenili akcijo, da bi vrgli na cesio edina demokratična lista v Trstu, sodni upravitelj je na njihovo zahtevo izdal odlok, da se mora naš list in «Il Lavoratore» do torka, 11. oktobra izseliti iz Ljudskega doma pri Sv. Jakobu, Katerega je tržaško demokratično ljudstvo s svojimi žulji zgradilo in obnovilo. V Ljudski dom pa nameravata priti titovska zumala «Trieste-Sera» in «Corriere di Trieste». Pred vso demokratično javnostjo razgaljamo ta najpodlejši manever teh bednih fašističnih kreatur proti demokratičnemu časopisju, ki ponovno dokazuje, da so le še slepo orodje imperialistov in vojnih hujskačev, ki Jim Je edini namen tu v Trstu, da zaduše glas resnice in tako brez bojazni nadaljujejo v tej vojaški bazi priprave za napad proti svetu miru, demokracije in napredka. Babič in vsa titovska banda Je danes soodgovorna za vse te vojne priprave imperialistov in tega pečata Jim ne more odvzeti nihče več. O vseh teh nezaslišanih sleparijah, kakršnih so zmuzni le ljudje brez vsakega čuta poštenja in resnice, bo izrekel dokončno sodbo občni zbor SHPZ v nedeljo. Zaman so, gospodje Hlavutyji m Budali, vsi vaši brezupni poskusi, se naprej ukleputi napredno ljudsko prosveto po samovolji peščice titovskih agentov. Zamaa so votlo-Lobneče besede dr. iiiavutyja, ki mu je nedeljski članek menda prvi predsedniški akt v poldrugem letu «delovanja». Se manj nas straše odkrite grožnje bednega BUDALA, ki že poziva oblasti, da bi priskočile na pomoč tem «kulturnim» pustolovcem. Njemu in njega vrednim pa povemo, da je ljudstvo za vedno prekinilo z njimi ia naj svoje nesramne provokacije kar mirno »puste, če se nočejo d.o kraja razgaliti. Prosvetnim društvom ! Vsa proaveiiia uru.lva in kulturne ustanuie, hi su vcianjem v sio-vensko-hrvaisKo prosvetno zvezo, opozarjamo, ua u«>ju svojim ue-legatom za juirisiiji izredni obuti zour SHPZ puoo.asma, ker sicer ue oi mogli zastopan svojega društva. Delegati, ki se uodu uueie/.ili kon-terence, naj buuu uanes, v soboto ločno ob la. uri v dvorani «Kraljic» - do m pristaniških ueiavcev, l. nadstr. Na občni zbor, ki se bo pričel najkasneje ob 9. uri v nedeljo v dvorani PD «Stavko Škamperle» pri Sv. Ivanu, vabimo poleg ueie-gatov prosvetnih društev m ustanov tuoi vse kulturne in prosvetne delavce, ki iskreno žele pomagati graditi resnično napredno ljudsko prosveto. PRIPRAVLJALNI ODBOR LJUDSKE PROSVETE Pozdravi iz tujine Ne le pri nas na STO .temveč tudi v inozemstvu poznajo naso borbo za dvig napredne ljudske kulture ter za ohranitev njene čistosti proti vsem poskusom tilovcev m drugih agentov imperializma, da bi jo zlorabili proti interesom Delovnega človeka. Dokaz so nam pozdravi, ki Jih Je prejela SHPZ za svoj izredni občni zbor. Do četrtka so dospeli sledeči pozdravi. lz Pariza je dospela brzojavka: «Jugoslovani v Franciji lupiu pozdravljamo kongre . napi enne ijuu-ske prosvete ler vam izra/amo polno vzajemnost v vasem delovanju, ki Je neločljivo od borbe za unr in proti Titovirti načrtom. — Buko-vac, predsednik Jugoslovanske skupine v Franciji.» iz Avstrije Je prispela tudi podobna brzojavka, želeč uspehov pri prosvetnem delu. Jugoslovanska napredna mladina iz Argentine Je poslala pozdrav «Delu» in «Ljudskemu odru», ki ga objavljamo ua drugem mestu. Znani napredni kulturni delavec in znanstvenik Concetto Marchesi, univerzitetni prolesor v Padovi, je postal pismo, v katerem bodri slovenske in hrvaiske prosvetne delavce zlasti še intelektualce, naj nudijo delavskemu razredu luč izkustev v njegovi borbi za mir in svobodo, onstran lega Dojisca za pravice oeiovnega človeka prou izkor iievaicem ostaja le prevara, izdajstvo ali nekoristno življenje. lz Moskve pošilja svoja voščila uredništvo usta e/.a sociausticku Jugos.aviju», v katerem nas bodri k nadaljevanju dela m borbe za dobrobit slovenskega in hrvatskega ljudstva, ki skupno z italijanskim vodi borbo proti anglo - ameriškim imperialistom ter njihovim neofašističnim in titovskim agentom. «Vaša borba proti fašistični Titovi kliki in njenemu gaulaiterju Babiču Je del splosne borbe proti netilcem vojne in Jurišnemu odredu»: Mladinci iz Argentine p.Delu" in »Ljudskemu odru" Slovenska demokratična mladina iz Buenos Airesa (Argentina) je poslala kot prispevek za «Delo» JU dolarjev (16.800 lir). Obenem nam ti zavedni mladinci iz daljne tujine pošiljajo pismo, katero priobi u-jemo v izvlečku. Spoštovni urednik «Dela»! Slovenska mladiaa v Buenos Airesu pozdravlja borbeni list «Delo» ter mu želi najlepših uspehov v borbi za trajen mir, proti imperializmu in proti izdajalski titovski kliki. V ta namen vam pošiljamo kot svoj skromen doprinos 30 dolarjev, ki smo ga nabrali med našimi naprednimi mladinci, ki se daleč od domovine spominjamo vaše borbe. Ker smo se odločno postavili na stran svetovne demokratične fronte, so nam titovski izdajalci odvzeli mladinsko stran v «Slovenskem glasu», katerega se je polastila tukajšnja agentura Titove klike. Prosimo vas, da bi nam pošiljali za enkrat vsaj 40 izvodov «Dela», da bi na ta način mogli izvesti uspešno nabiralno akcijo za vaš tiskovni sklad. Prav prisrčno pozdravljamo «Ljudski oder» v Trstu, ki so ga lašisti uničili in ste ga tržaški Slovenci zopet obnovili. Tudi v Buenos Airesu so napredni Primorci že leta 1925. ustonovill «Ljudski oder», ki pa so ga tukajšnje oblasti zatrle. Grški ubežniki borci in invalidi ! Danes Je s e pripovedujejo, kako so ravnali z njimi v Jugoslaviji Te dni so prispeli iz Jugoslavije v vesnosiovasto transporti grških begun.er: ranjenci, invaimi, stare, in žene. V strahu, da boo o njihove žrtve pred vsem svetom mogie govoriti o terorju, ki so ga morale prestajati v Jugoslaviji, je klika iito-ltankovič delala vse kar je bilo v njenih močeh, lagala, grozila m terorizirala, samo da bi preprečila ouhiu grških beguncev in ranjencev. iz sledečih izjav grških beguncev se vidi, kakih gnusnih sredstev so se posluževali titovci na-pram slavnim borcem grške demokratične armade. ROSTA KOZINAKOV je bil učitelj v domu grških otrok v Crikve-nici, On je Makedonec iz Egejske Makedonije, Borec je od 194ti. leta. Julija 1947. je bil težko ranjen v nogo. On pripoveduje: * VCrikvemci se nUiaja približno :>IH givkih otrok od 7. ao 1/. leta. Julija tega leta nam je uprava uo-ma odvzela vso samoupravo, šolsko, vzgoujno in politične.. Z zidov je snela slike Stalina, Zaharijadesa, Joamdesa m Rarcalidesa in začela spletkariti in rovariti proti naši de-niokraticni viadi in armadi. Upravnik orebic ,e pusial brez nase veonosti lp soglasnosti telegram jugoslovanski vladi, v katerem je v našem imenu izjavil, da želimo ostati v Jugoslaviji in da nočemo iti v nobeno izmed bratskih ljudskih republik. Mi smo seveda protestirali proti temu telegramu v katerem se resnica popolnoma potvarja Kmalu nato so privedli iz Vardarske Makedonije tri nove učitelje, ki dejanjsko niso bili etiti učitelji nego udbovci trenirani v klevetanju grških rodoljubov in borcev, a nam, grškim učiteljem so ukazali, da zapustimo Dom. Zvečer pred mojim odhodom smo imeli veliko zborovanje, na katerem so otroci ponovno izrekli željo, da ostanemo v njihovem domu, dokler ne bomo mogli vsi skupaj zapustiti Jugoslavijo Na to je upravnik pozval policijo in zagrozil, da me bo dal takoj aretirati, če se otroci ne bodo nemudoma razšli spat. Prilike v domu so zelo teške. Otroci so brez čevljev. Prehrana pa je tako slaba, da je prišlo do gladovne stavke». lUivu .inv«, v ASIL1S, politič- n. zv. urigode Demokratič- ne aiindue ure ije, a. je uu r«u,eu v nogo, pripoveduje u inumali v uui-n.vi ntarigrau, pri okopiju; «ru uoruab pri Kujniaimaianu je v umilici uveden zujivin.stci rezini, x'riveun so deset miličnikov, ki su nas *ou ranjencev, od katerih liu bCl.lvili, Sli azili S biUZlVvillli ili lliill Z»Ulama zapustili uuiiiicu. Ojvie.i so nam ruolo, rrepuveuaii »u nuni orzati sestanke an komerence brez dovoljenja uprave ter nas mučili na druge načine. Mi smo v etu spomenici naslovljeni na jugoslovansko Viado zahtevali, ua se nam uovoli uuhud v Kako deželi) ljudske uemoKracije. viajor tir. Endo je odbil in m spe-jei spomenico. Mi smo tedaj stopili v stavko ter odbia zdravila in obvezovanje, a po treh uneh smo zaceli tudi z gladovno stavko. V času, ko se je vse to dogajalo, je pisaia beograjska corba, kako nam gre baje dobro, kako smo zadovoljni in kako nimamo druge želje, kot da ostanemo še dalje v «bratski negi» jugoslovanskih oblasti. Naša stavka je končala uspešno. Morali so nas pustiti v Buljkes. V btarigradu so zadržali 230 borcev, katerih rane še niso bile zaceljene. Hankovičev predstavnik, podpolkovnik UDBe Hristič, ki je prišel za časa stavke, da bi se poga.lil ž nami, nam je obetal, da bodo tudi oni, čim se jim bodo rane racelile, poslani v Bukljes. Toda on svoje obljube nt držal». GRŠKI MLADINEC iz Bukljesa nam pripoveduje sledeče: «Odvzeli so nam vse kar smo mi, tisoči grških beguncev v težkem delu tekom štirih let ustvarili. Preko meje smo lahko prenesli samo ono, kar nosimo na sebi, nekaj obleke, perila in knjig. Vse ostalo so obdržali; kamione, traktore in polna skladišča žita življenjskh potrebščin in tekstila. Nekaj dni pred našim odhodom je milica zasedla vsa naša skladišča in zgradbe, Titovci so hoteli pokazati v poslednjih urah za kake podlosti so sposobni. Branili so nam, da pomagamo težkim invalidom prvega transporta pri prenašanju njihovih stvari Viko da so jim morali pomagati starci in starke ki so šli z njimi. Ko smo odpotovali so nas zaprti v vagone. Zabranili so nam da odpremo okna, branili so nam celo, da se pojavimo za zaprtimi okni. Na naše vagone pa so rn.pii.an svoja izdajalska gesla. Ko smo prešli pre-ko madžarske meje, nam je bilo kakor, da smo zapustili jetnišnico. Mi vemo iz izkušenj, da Titova klika ni isto kot jugoslovanski narodi. Ce smo bili po eni s (Vani priče in žrtve titovskega sovraštva, smo bili po drugi strani priče ljubezni s strani ljudstva, celo s strani milice, ki so jo poslali proti nam v Buljkes. Eden od miličnikov, ki je bil postavljen na stražo pred našo kinodvorano, se je razjokal od sramote in rekel, da so to najtežje ure njegovega življenja, ko mora stati na straži pred stavbo, ki so jo z lastnimi rokami zgradili borci in invalidi junaškega grškega naroda. A vsa la podlost in zloba, ves ta teror obledi pred podlostjo klike Ti-to-Rankovič napram junaškim borcem grške demokratične armade za časa borb pri Kajmakčalanu». «V bitki pri Kajmakčalanu so nas monarhofašisti napadli nenadoma izza hitita. Mi spočetka nismo verjeli svojim oceni, ko smo jih viaen, Kako prodirajo iz jugoslovanskega ozemlja. Bil sem tedaj ranjen v nogo od minometalca. Uspei sem, da se s 30 drugimi tovariši, ki so bili tudi ranjeni, izvlečem iz monarho-faši stičnega obroča in da preidem na jugoslovansko ozemlje. Na predvečer 6. julija smo prispeli do jugoslovanske meje. Tam so nas razorožili, nas popisali in nas zaprli na dvorišče neke kasarne. Niso nam niti prevezati ran, niti nam niso dali zdravil, nego so nas prepustili, da prenočimo tako kot smo prišli, brez povojev ali pa z improviziranimi povoji, lačne in izmučene. Drugega jutra sta prišla dva civilista. Imela sta samokrese za pasom. Oni so zbrali in nam prečitali izjavo, v kateri so napisati kako, da smo mi naklonjeni jugoslovanski vladi, ki nas je tako bratsko pričakala in kako je lužnjiva trditev glavnega stana naše armadi, da -so nas monarhofašisti napadli baje izza hrbta iz jugoslovanskega ozemlja. Vse to naj bi bila sama laž in klevete. Ko so nam prečitali to izjavo, so nam ukazali, da podpišemo, pod vili revolver na prša. Ti zločinci so zahtevati, da zanikamo s svojim podpisom to kar smo na lastne oči videti. Podpisati smo, ker nismo imeti drugega izhoda. TToda te fašistične metode izsiljevanja izjav od nas ranjenih borcev so še samo bolj pojačale ogorčenje in prezir napram tej izdajalski tolpi. Na tem dvorišču smo ostati dva dni — brez povojev in brez zciru- gnoja, Izjava SAVULIDISA HRALAM-1 grožnjo, da bodo onega, ki odbije BOSA desetarja 24. bi\gade Demokratične armade Grčije prikazuje polni luči eno izmed najbolj črnih izdaj teh časov. On pripoveduje svoje doživljaje: podpis prepeljali preko meje in izročili monarhOfašistom Nastala je tišina. Slišal sem samo ječanje težko ranjenih. Ta grožnja je bila težja kot, da so nam posta- vil. Rane so zasmrdele od bilo je strašno. Ponoči so prihajali k nam na skrivaj jugoslovanski vojaki in nam prinašali čaj. Čutili smo, kako so ogorčeni nad postopkom svojih titovskih komandantov. Tretjega dne so nas naložiti v nek zaprt kamion. Voziti smo se ves dan, brez hrane in brez vode. Sele petega dne so nas prevezati». Vse te izjave grških borcev in beguncev so še samo nadaljen dokaz, da je Titova klika prišla do viška fašistične hinavščine, pokvarjenosti in terorizma. To kar delajo titovci so v stanju delati samo ljudje, ki so plačani agenti v službi smrtnih sovražnikov grškega in jugoslovanskih narodov, plačani agenti, ki imajo za seboj že mnogo let službe v izdajstvu. c a s... TALCI Le nikar ne jočite za nami, žene, matere, dekleta, jutri pademo v gramozni jami kakor dobra, zvesta četa. Le nikar ne jočite za nami, lepše nam bo pasti, če z rokami stisnjenimi v pest žalujete za nami... Le nikar ne jočite za nami, pregled t T I S K j Primorski in ZVU V «Primorskem dnevniku* teklega tedna so se kazali n mni težki znaki najhujše I**8 Pod velikimi naslovi na Štih ^ pce so se razpisati o filmu 11 bianca». «Tržaški okoličani gočite potvarjanje naše slav**8 . dovine in dejaajskega stanja 0 goslovanski meji», tako so P° . pod velikanskim naslovom- številki je bilo his«r „ l deljski številki je ______ zvijanje že mnogo manjše. A rek so že prinesli majhen ** . na en sam stolpec da ga je ® čitatelj že iskati. Zanimivo pa je pri stvaA jim je v njihovem napadu N8,^ ubežalo važno priznanje, ski» piše dobesedno: , «Nekdo od filmske ekipe J* , izjavo, «da bi bil film še hul5 bi to dovolila vojaška upr8'8 To pomeni, da vojaška uPj podpira po mnenju «Primor8» „ 1’itovo kliko proti italijanskim /inistom. Pl edik •olii •jen “ec, ko, da j 'tik bled •oda •etn, hip Pi-ip •daril r •tiuž žene, matere, dekleta, jutri pademo v gramozni Jami I kakor dobra, zvesta četa. KAJUH ČLANEK PRAVDE Z DNE 11. AVGUSTA 1949. ČASOPIS IN ClTATEUl Uredništvo "Dela,, poziva partijske in demokratične množične organizacije ter vse svoje čitalce, da si članek prečitajo ter ga tudi v pogledu našega časopisa uporabijo Se dilo, nikdar v zgodovini se ni zgoda bi kak časopis rešil take napredne naloge, izvršil tako funkcije. kot je to naredil sovjetski tisk. Nikjer na svetu ni tisk tako blizu in tako spoštovan od ljudstva, kot to časopisje novega tipa. Tisk je najuspešnejše in najmočnejše orožje Partije; z njegovo pomočjo lahko govori Partija vsak dan in ob vsakem trenutku ljudstvu v jeziku, ki mu je razumljiv. Voditelji in or- kega sodelovanja čitateljev, se vidi, Studijski material za celice Partija delavskega razreda Razredna borba je danes v Trstu , gih razredov, a priznavajo, da bo posebno ostra in težka, tako da njenega obstoja ne morejo zanikati niti naši sovražniki, čeprav pos-Kušajo z zmanjševanjem pomena te oorbe prevarati proletariat m ga prepričati, da jo je mogoče prebre-,ti s pomočjo «demokršcanskih» .porazumov in popuščanj ter z «ne-,ebično» pomočjo Američanov. Ozirajoč se na puseuiie potrebe, e proletariat ustvaril razne obline ,rgumzacije; sindikate, zadruge, organizacije za socialno skrbstvu m , .e one organizacije, v katerih .ahko delavci organizirajo vse, ki jih smatrajo za najbolj vnete branilce demokratičnih pravic. loda najvisja oblika organizacije proletariata je komunistična partija, politična organizacija delavskemu razreda, iv.umumstn.nd partija ,e partija aeiavskega razreda, a je ne združuje vse v svojem okrilju: ona združuje in organizira njegov najbolj zavedni, najbolj borbeni del, tisti del, ki ,e sposoben voditi in vzgajati de-avske množice v njihovih borbah. Comunisti se ne smejo pustiti voditi od množic nego jim morajo .tati na čelu, ne da bi se od njih jddvojili, živeč med njimi, ucec e od njih, katere so njihove po-rebe, braneč njihove pravice in zvajajoč iz izkušenj borbe vedno love zaključke. Na ta način morajo vzgajati veliko število ljudi, Ja bi jih privedli v Partijo. Komunistična partija je partija delavskega razreda, a zbira in združuje v , voj ih vrstah tudi nedelavske ele-iiente in sicer tiste elemente ki _,o pripravljeni usvojiti si stališče proletariata, čeprav izhajajo iz dru- razred, iz katerega izhajajo izginil v razvoju in napredku uružbe, a samo delavski razred pospešuje s svojo borbo napredni razvoj produkcijskih sil družbe v celoti in torej s svojo borbo ne brani svoje svobode, nego svobodo vse družbe IN e priznavati vudnne vioge ue-lavskega razreda je zeiu nevarno, ..er polnem zaupati voustvo borbe osebam, ki delajo v interesu kapi-lancnega meščanstva. Jako so za-, edno uelali izdajalci socializma v Jugoslaviji in njihovi trockistični agenti v Trstu, kjer so postavili na vodilna mesta vsega demokratičnega gibanja meščanske nacionalistične elemente. Dejstvo eia je KP avantgardna organizacija delavskega razreda, ne pomeni, aa mora biti to partija «maloštevilnih toda dobrih», globokih marksistov, junakov od rojstva. Komunist se nihče ne rodi, nego iahko postane če ima dobro voljo 10 postati; komunist postaneš najbolje vzgajajoč se v borbi in študiju. Tudi v tem pogledu se čuti / naši Partiji titovski nocin mišljenja, ki zavira pravilno razumevanje važnosti rekrutacije mnogih novih članov, sposobnih in sigurnih. Partija mora potom uela svojih lanov vplivati kot vodilna sila v nnožičmh organizacijah, toda to se ,ie sme dogajati kakor se je dogajalo v naši Partiji, ko je bila v rokah Titovih agentov. Takrat so azni samozvani naredniki vsiljevati svojo voljo množičnim orgaaiza-tijam v imenu neke Partije, ki ni mela poguma, da se pojavi pred nnožicami s svojo linijo in svojim programom. V tej smeri smo nare- diti znaten napredek in bomo v bodočnosti še nadalje napredovali. Komunisti morajo pridobiti zaupanje nepartijcev s svojim delom n hnorajo vplivati nanje s prepričanjem in ne z vsiljevanjem. Partija je orodje proletariata za losego oblasti, za ohranitev oblasti Jokler ne izginjejo v komunizmu razredi. Zato ima bistveno nalogo v izgradnji socializma, v diktaturi proletariata in prav v tej šV6ji vlogi je bila KPJ izdana na najne-sramnejši način od Titove klike. Da bi izvršila svoje izdajstvo, je ta klika zanikala diktaturo proletariata in je iznakazila obličje in vlogo Partije (o tem bomo bolj obširno obravnavali' ob priliki). Osnovna značilnost komunistične partije mora biti njena organizacijska in ideološka enotnost. Partija ne more biti na višini, da bi reševala svoje naloge, če so v njej skupine ali struje, ki jo razdvajajo, ustvarjajo nesporazume, gojijo oportunizme raznih vrst (desne in leve) ter uvajajo mišljenje in pojme, ki so v nasprotju z marksizmom - leninizmom. Budnost in borba proti strujam in skupinam je nujnost, je dolžnost. A to ne pomeni nikakor kot govore to tisti ki so prizadeti od te borbe, da se uničuje kritika in avtokriti-ka svobodno izražanje lastnih idej. To pomeni samo izvajanje resnične kritike in avtokritike v konstruktivnem smislu; to pomeni biti iskreni in zavestni svoje odgovornosti, biti zavestno disciplinirani. Viri vtposvet: Stalin: Načela leninizma, VIII. poglavje: Partija. Prihodnje pol ure študija bo posvečeno demokratičnemu centralizmu. gamzatorji Partije boljševikov uče, da je moč Partije v njenih vezeh z množicami, v njeni pripravljenosti ne samo učiti, nego se tudi od množic učiti. Sovjetski časopisi se porajajo ob aktivnem sodelovanju širokih delovnih množic. Lenin je učil, da je potrebno, č.e hočemo narediti glasilo Partije živo in močno, da mora sodelovati s 5 vodilnimi in ak-tivanimi novinarji 500 in tudi 5000 delavcev, ki nimajo visoke literarne izobrazbe. Stalin je napisal v 1. številki Pravde: «Mi upamo, da delavci ne bodo izrazili svoje simpatije, nego da bodo tudi aktivno sodelovali pri ustvarjanju in razširjanju našega časopisa. Delavci ne smejo govoriti, da je za njih «izvanredno uelo» pisanje. Pisci ne pauejo z neba. Oni se oblikujejo postopoma tekom svojega literarnega dela. Potrebno je samo imeti v ec poguma in začeti s tem delom. Najprej se človek večkrat spotakne, a polagoma se navadimo pisanju». Danes sodelujejo milijoni m milijoni delavcev v ustvarjanju sovjetskega tiska. V člankih m pismih uopismkov, delavcev m kmetov so ^esto zelo dragoceni predlogi, doprinosi in misli. Pisma delavcev obogatijo časopis in ga naredijo bogatejšega po vsebini. Sodelovanje čitateljev je krepka pomoč za časopis in je njegi//a moč. Zahvaljujoč dejstvu, aa ima veliko število sodelavcev med partijskimi funkcionarji, v soVjetih, med agronomi, dela.vci, znanstveniki, umetniki itd., je lahko na pr. časopis Uralski Raboči temeljito obogatil svoje članke in vso vsebino časopisa. Na žalost pa je še vedno nekaj urednikov, ki mislijo, da zadošča, če sedi v uredništvih določeno število poklicnih novinarjev, ki so pripravljeni pisati o vsakem problemu. Časopisi, v katerih prevladuje to mišljenje, so površni, polni enostranskih člankov, ki ne zajamejo nobenega vprašanja v globino, so vedno oddaljeni od življenja, da se je časopis oddaljil od množic. o ni samo pomanjkljivost časo- pisa, nego je tudi žalitev značaja časopisa in načel boljševiškega tiska. Samo časopisi ki so tesno povezani z življenjem, z organizacijami Partije, z delavnicami in tovarnami, s kulturnimi ustanovami in samo časopisi ki iščejo vedno tesnejše vezi, jih tudi najdejo in jih lahko obnavljajo; Prva nalogu vsakega časopisa je, da sodeluje dan na dan s svojimi čitatelji in da si ustvarja dopisnike med delavci in kmeti. Naloga Partije je pa, da podpira z vsemi sredstvi kritične članke dopisnikov, delavcev in kmetov. Moč boljševiške Partije je v njenem vodstvu partijskih časopisov. Organi Partije, ki Nedvomno morajo biti vel' sluge titovcev in njihovih *>8^ skih podrepnikov napram inl"v listom, če brani (celo po pti2"8?, «Primorskega») anglo - aIT1 brani (celo po P1-- .» leni’ j IV^ vojaška uprava titovce prea v sperijevimi šovinisti. Modrosti iz Titovih go'/°<0 V nedeljo 2 oktobra je javljena diplomatska nota Ju* vanske vlade na sovjetsko 8 prekinitvi prijateljske P°£oCti j Titler je torej proti Pre"'(|l prijateljske pogodbe, on ie "V «ogorčen» nad tem, on je torti napram ZSSR. On piše dob ^ la je delo sovjetske vlai N ko ki kot s s k0 kje 1,1 c s % k k TEDEN SÌ “BISTRA» GLAVA «l Vsi se še spominjamo t*edJy/ razvrednotenja raznih val«1' j* e tudi znano da so bile r»2 y* tene tiste valute, ki se na Ameriko, na dolar. V*e J ■-* - ---• -----ilriin ; 4: iute, ki so pod ameriškim ' p šivom so bile razvrednoten8 tako dolar pridobil na vr napram tem deželam. ~Ko se Je ta tako Jasna s,va tj» dila v svetu so se pojavi*8 pj> brihtne glavice, ki so P°s ji‘ skriti nesporno dejstvo, da 1 Jetski rubelj vsaj tako *fd dolar. J Vse Je pa prekosil «Corriere di Trieste». 22. ’$e i* bra piše dobesedno: «Tak® .jj belj opira na dolar». Ne več po mnenju teh lnteli*8^/ na dolar italijanska lira, / frank angleški šterling *n nj li, ki so bili razvrednoten* h levo Amerikancev - e". rubelj se opira na dolar mo v glavah urednikov di Trieste»), Morda Je pa krivo dejs 0; injekcije dinarjev in dolari8^ ‘ •> je jih vkljub temu ne bodo se bodo znašli končno v svojih duševnih bratov, raz gov sonca», Napoleonov itd” r| oivajo v znanih ustanovah Ivanu. vi Ob 10. obletnici druge svetovne vojne Ameriški imperialisti so pomagali Hitlerju sprožiti vojno Spletke te klike in nje-nih agentov v Združenih državah in Evropi o igrale zelo važno vlogo v usodnih dogodkili septembra, ki so končali z izdajalstvom v Muenchenu in zas edbo Češkoslovaške. Chamberleinu in Daladieru je bilo potrebno prikazati nasprotnikom njihove jpolitike v Angliji in Franciji, da zapadne velesile niso v stanju, da bi se postavile proti Hitlerju z oboroženo silo in da ni mogoče računati na vojaško pomoč Sovjetske zveze ali na podporo Združenih držav. Glavna vloga v tem manevru je bila poverjena Georges Bonnetu, preizkušenemu spletkarju m brezvestnemu agentu bank. Kot stvor angleško-francosko-ameriške banke bratov Lazard (finančna skupina Morgan), je prebil Georges Bonnet prvo polovico leta 1937. v Washing-tonu, kot poslanik Francije. Tam se je lahko popolnoma prepričal o namenih ameriških prijate'jev Hitlerja, ki so se popolnoma škatlah z njegovimi simpatijami in so bile obilno poplačane od nemških bankirjev . . . Bulit, ki je od 1936, leta poskušal doseči prekinitev fraii-cosko-sovjetskega pakta in sklenitev francosko-nemške zveze, je našel v osebi Bonetta zunanjega ministra, ki je najbolj odgovarjal njegovim načrtom. V dveh sta igrala nečastno politično komedijo. Ko je vzel besedo, istočasno z Bonoetom, cb priliki odkritja spomenika padlim ameriškim vojakom v Franciji, je Bullit izjavil 4. septembra: «Ce bo ponovno začela vojna v Evropi, še ni znano, če se je bodo družene države udeležile». Samo to je bilo potrebno Bonnetu, da bi iahko bolj predrzno nastopil v prid kapitulacije pred Hitlerjem Njegov naslendji ukrep je bil predlog, ki ga je naslovil preko Bullita Hullu. Posledica tega je bila izjava Roosevelta, da bi «mirna ureditev» češkoslovaške krize predstavljala temelj evropskega miru. «Mirna ureditev» pa je pomenila brezpogojno kapitulacijo pred Hitlerjem. Tri dni se je vodila nato v Angliji in Franciji ustrahavalna kampanja, v kateri se je strašilo z nevarnostjo vojne m z vojaško močjo Nemčije. Po teh treh dnevih je Bullit sporočil v Washington nov predlog Bonneta in Roosevelt je izj avti Hitlerju, da smatrajo Združene države razgovore Henietna z Češkoslovaško vlado, kot razgovore, ki «imajo možnost uspeha». Toda v teh razgovorih pa je šlo za samomor Češkoslovaške in Bonnet je hotel, da Združene države to potrdijo. Ko je smatral, da je teren dovolj pripravljen je Bonnet izvedel svoj udar. Skušal je potvorbo v obliki «izvlečka» spomenice o stanju v francoski armadi in letalstvu. V tej listini je bilo rečeno, da francoske oborožene sile in predvsem letalstvo daleč zaostajajo za nemškimi in da Francija ne more vzeti naše nevarnosti aove vojne. Toda Francija je imela zaveznika: Sovjetsko zvezo. V kritičnih mesecih 1938. leta je ta razvil mrzlično dejavnost kot zvezni agent med Hitlerjem in kliko Cliveden v Angliji. On se je podal v Berlin in ko je prišel ,nazaj v London, je proglasil vsemogočnost nemškega letalstva ... Ko pa je videl v Moskvi dan sovjetskega letalstva, se je ta podli spletkar podal v Francijo, kjer je prisegal, da je sovjetsko letalstvo nemočno ... 13. septembra je Bonnet predložil francoski vladi svoj lažnjivi «izvleček», da bi dokazal, da se ni mogoče upirati Hitlerju . . . Francoska vlada je postopala po mnenju Bonneta Chamberlain je sprejel z veseljem in zadovoljstvom, dobre novice iz Pariza in je odpotoval v Nemčijo, da bi našel «mirno rešitev krize», to je, da bi se sporazumel s Hitlerjem o pogojih za popolno kapitulacijo pred njim. Na dan Chamberlainovega odhoda, je Halifax pozval Kennedyja in zaprosil Roosevelta, da se izrazi o tej akciji Anglije in Francije. Naslednjega dne je Hull javno izjavil, da zasledujejo vsi narodi 7. navečjim interesom «današnji zgodovinski sestanek». Ta izjava je bila vzpodbuda za kapitulante ... 7. Doprinos Amerike munchenski izdaji Angiu-ameriški ultimatum Češkoslovaški z dne 21 septembra ni zadovoljil Hitlerja, ki je izrazil naslednjega dne, na drugem sestanku Vliamoeriaiiiu svoje nezadovoljstvo. Un je izročil Pragi svoj ultimatum, v Katerem je zanievai tuoi oustopitev ozemeij v korist r-oljske m iviuu/.ui'Dive. uunnt ta ivenneuy sia „e zaduizua, ua uosezela popuim pristanek z.druz.emh orza v za dokončno in popolno kapitulacijo Angležev m rraiicozov preti Hitlerjem, tiumn je premagal Hunu v nujno in nitro izveuoo sieueco poulično linijo: Roosevelt bi naj predložil sestanek v Da naye. Na njemu Di sodelovati Anglija, r- raacija, Poljska, Nemčija ni Združene države, a izključena bi naj bila od komerence tiovjetska zveza. Kennedy je dal na znanje ameriškim reakcionarjem, da so se začele v angleški vladi debale, ker so nekateri ministri imeti pomisleke v pogledu «miru za vsako ceno». Toda Charnberlaia je zmagal, ker je bil povabljen na sestanek, v svrho nasvetov Linderbergh, ki je izjavil da se nemško letalstvo lahko meri z letalskimi silami cele Evrope. To je bil se en doprinos ameriških nazadnjakov «muen-chenskemu izdajstvu». 25. septembra je tieneš zahteval od Roosevelta izjavo, da ne bo dopustil, da pride Češkoslovaška ob svobodo. Toda tiullittovi predlogi, podprti od tiumner Wetlesa Hullovega namestnika, so zmagali v Washingtoau in Roosevelt je pozval Chamberlaina, Daladiera in Hitlerja, «da nadaljujejo razgovore». To je bila neposredna podpora kapitulantski politiki ... Hitler je zahteval od Prage takojšnjo in popolno kapitulacijo. Bullitt je sporočil v Washington, da je Daladier navdušen za naslednji načrt: Roosevelt naj se obrne še enkrat, tokrat izključno na Hitlerja in ga naj zaprosi, da pošlje svoje predstavnike na konferenco v Le Haye. To je Roosevelt tudi v resnici storil. Med drugim se je obrnil tudi tajno na Mussolinija in ga zaprosil, da naj ua »e posamezne stiam sporazumejo ua pogajanjih. Mussolini ** ^ gluh pred to prošnjo in je zaprosil Hitlerja naj pristane s iranski sestanek». Ti diplomatski koraki so igrali odločilno vlogo v razvoj*8 v slovaške drame. M Nemčija se je nahajala v težki gospodarski in politični 11 Hitlerjev režim ni bil nikakor trden. , Beri*11 y tikupma generalov je pripravljala državni udar v odstranitev Hitlerja v trenutku, ko bi dal ukaz, da se za' ske operacije 27. septembra je Hitler organiziral vojaško bi dvignil moralo ljudstva. Ta manifestacija je propadla, ker |eri linčaai groziti s pestmi četam na njihovem mimohodu .. • ** je videl to skozi okno državnega tajništva je pobesnel . • • Naslednjega dne, 28. septembra, so se Witzleben, BraU^^J Haider dokončno odločili zu državni udar. Toda v tem tre»"1;/ Mussolini predložil konferenco štirih velesil. V resnici renca ni imela vršiti v La Haye. Hitler je pristal na predl0^ * ločil kot mesto sestanka Muenchen. Na osnovi tega so se ne nerali odrekli načrtu, da bi zrušili Hitlerja. j« Chamberlain in Daladier sla šla v Muenchen in stvar f urejena... ^ eth Muenchensko izdajstvo je izzvalo silno navdušenje P8* K). pristaših v Ameriki. Kaudsen, voditelj General Motors, je naS.« t. Hitlerja brzojavko s čestitkami. Hullov namestnik Welle8 svojem govoru preko radija 3. oktobra odobril muenchensK in izjavil, da bo ta kučija omogočila ustvarjanje «novega ||f nega reda». jp Na ta način so nazadnjaške skupine Anglije, Franc*2 Združenih držav odprle pot hitlerjevski napadalnosti. KONEC TRGOVINA S CEVlJI TREVISANI TRST - ULICA VASARI 10 TELEFON ST. 96-661 TUDI NA OBROKE PO IZREDNO NIZKIH molki • čevlji In 0 o I * *1 ženski - o«*/,# 5 h 11 Nr ipr S; S •itv H % Sv k s v V -H N \ s, ti, s; n H S y M S S k %i k S K >5 H, PAPEŠTVO PROTI naprednim idejam ed'wPe5'tvo i® že od milanskega tgi,*8’ to je od takrat, ko je ka-lje$ka vera stopila v javno žlv-6enje in postala državna vera, ko restano vodilo osvajalno politi-da «■ tezda predvsem za tem, Cer,1 osvoji ves svet Res je, da je ttledev Pošiljala svoje misijonarje tod' Poganske in barbarske narode, J11"* tem delu se ni šlo le za Uti d r *" 1)1 si morda utegnil misliti toipr051.* vernik, da se te narode Uiar a^* za sprejem nove vere, in ® za tem, da se jih duhovno r'’Cln° osvoi*’ Podredi in 1()l'’rri je zadobila cerkev svobodo 6o njeni voditelji stremeti o *8ti in bogastvu. Popolnoma so {6j ' * hjen prvotni ubožni zna-lj,y. a. Papeška mesta so se vrinili ■ e iz najbogatejših patricijskih in grših družin in tedaj je ritoskih ,,?tV0 zablestelo v lesku in zla-lal,0za^ajiCnirn0 sl ki ji bo v svojem h6 iitid» Sledil ljudski oder. Na-> D v° je to razumelo. Tudi (*** «2.einiera izvirne slovenske ”adb( 1(iniil» bo lep prispevek k bo "a®redne ljudske kulture, ki ič Po skrbnih pripravah smo lotMi, *> da bo tudi ta nova igra Pri občinstvu mnogo za- Sl* . X . _-vič zato, ker ji je snov Ala \ Dravljice o Krasu, "pre-kledl, v resničnim nehanjem in XvCa Se|jem in žalostjo našega ^^^borečega se s prirodo, ^ 21H O V k A N C «ki vračajo za zvesti trud koruzno le pogačo mu skopa tla». Drugič pa zato, ker razen treh odraslih nastopa v tej igri dvajset otrok in mladine od osmega do petnajstega leta, ki igrajo in plešejo kot veliki. Srečali se bomo torej z našimi najmlajšimi, od katerih pa nas bo marsikdo prijetno presenetil kot nov talent. Prav zanimivi bodo tudi novi kostumi vil, palčkov, živalic, burje itd. in lepa -nova dtirska oprema. Ne da bi pretiravali lahko rečemo, da bo to vsekakor ena najzanimivejših mladinskih iger, kar smo jih -cdaj v Trstu videli. Vse glavne vloge igrajo otroci. Zasedba je razvidna iz gledališkega lista, ki vsebuje poleg lepih slik i.udi zanimive članke o igri in na-em gledališču, kakor tudi izvirno ìovelo Zore Košuta Jugove ter se prodaja po lir 30.—. Cene vstopnicam za sedeže so •.aradi velikih izdatkov za opremo ìekoliko zvišane: prvi sedeži po ir 200, drugi po 150, kar pa ni tako trašno če pomislimo, da na sedež ahko brezplačno vsakdo vzame v laročje otroka. Motiv i- Proseka zato, da so «utrebli» gmajno. Isti odgovor dobimo če vprašamo starčka iz gornjega Krasa ali celo Piv-čana. Moj ded, če bi še živel, bi kmalu dosegel Matuzalemova leta, mi je tudi kot otroku pripovedoval, da so bili od Gradišča pa do moje rojstne hiše taki hrasti, da je veverica lahko nepretrogoma skakala po vejah ter da so vse posekali, ko so gradili Benetke. In če vprašamo priletnega Prosečana kako so kon- ! čali gozdovi v okolici njegove vasi, nam bo odgovoril isto, dodal pa bo še, da je baš njegova vas dobila ime takrat, ko so gozd izsekali. To ime si res lahko tolmačimo, da je na-I stalo iz glagola sekati preseči — Prosek. V Trstu imamo priliko videti v izložbah steklenice izbornega italijanskega vina, ki se imenuje «pro-secco». Včasih si morda utegne kdo misliti, da se to vino imenuje tako ker izhaja iz Proseka. Ce bi si tako mislil, bi se gotovo motil, ker omenjeno vino nima ničesar skupnega z našim Prosekom. Italijansko vino se pač imenuje tako, ker ga pridelujejo iz suhega grozdja. Sicer pa rodi tudi v proseški oko-1 lici izborno vino, ki mu pravimo «prosečan». Da je vino res dobro, vedo povedati žene iz Tolminskega, ki so do nedavnega prihajale vsako poletje na Prosek travo žet. Na Krasu ne morejo pokositi vse trave radi tega ker je preveč kamenja. ke, ki so kaj rade prihajale na Prosek. Nekoč je vprašal nekdo tolminske žanjice če se jim splača žetev. Odgovorile so mu, da to plača «prosečan». Da pa je «prosečan» res dobro vino ve povedati še marsikdo drugi. Naši dedje so sicer bili zdrave in trdne kraške grče, vendar pa so včasih potrebovali gotova zdravila. Zdravnika je poznal redko kateri. pač pa so bile skoraj po vseh vaseh gotove stare «botre», ki so znale «čudovito ozdraviti» morebitnega bolnika. Ce ni bolezen takoj izginila, je pa izginila šele čez dolgo, včasih pa se je, seveda tudi poslabšala ■ • ■ Tudi na Proseku je bila taka žena in sicer pri Priščančevih. Posebno se je odlikovala v zdravljenju oči. Za zdravljenje je rabila le dve naravni sredstvi; en majhen košček slame skozi katero je pihala pacientu sladkor v bolno oko. Ce pa je kdo imel «oslico» je bilo treba pihati bolni del telesa s pokrovom skrinje ali pa ga pogladiti z gostim glavnikom. Na ta način se je od-podilo zle duhove in človek je nato ozdravel... Vojaki okoličanskega bataljona Svojčas je župnikoval na Proseku neki Martelanc (ne predzadnji župnik). Ta človek ni maral, niti malo za reveže. Pogostoma se je sprehajal po vasi zato je vse vedel, kaj se dogaja v vasi. Preden se je nameraval fant poročiti, je moral I No to je bilo ravno prav za tolmin- priti k njemu. Ce je bil fant bogat' je bil župnik zelo zadovoljen. Navadno je dejal: «Ravno prav je, da se poročiš, tako se no boš vsaj več klatil po noči po vasi. Ce pa je bil ženin iz revne družine je koj vihal nos, in vprašal, katera je tista, ki o bo poročil. Navadno je siromašni 'entn poročil siromašno nevesto. In tedaj so bili vsi križi okoli. «Ojoj, “joj, kaj bo z vama! Kako bosta živela? — Eh saj se ni treba ženiti». Ce pa je fant ostal le pri svojem je župnik navadno dodal: «Seveda gliha vkup štrihal». Tudi na Proseku 3 imeli navado, da so nevesti na dan poroke zaprli vrata novega doma. Dolgo je bilo treba čakati, da so odprli, toda ko so le odprli, so se svatje - in godci seveda — nekako maščevali nad hišnimi in so namesto neveste poslali v hišo staro babo, katere pa hišni niso hoteli in so jo spodili. Sele po daljši cerimoniji so poslali pravo nevesto. Isto se je zgodilo z ženinom če je bil pri-stopnik. Za god sv. Martina je na Proseku velik praznik včasih pa je bil tudi sejem. Takrat so iz Hrvatske pripeljal rejene prešičke, katere so navadno dobro prodali. Tudi Ribničani niso zamudil sejma s svojo «suho robo». Iz mesta je tisti dan prišlo mnogo ljudi z namenom, da «dostojno» proslavijo vinski praznik. Proseški kočjaži so zaslužili veliko denarja, ko so zvečer vozili meščane domovi Danes ni več takega praznika, kot je bil nekoč, vendar pa se že vedno v gotovi meri proslavi martinovanje. Nekoč so bili na Proseku premožni kmetje. Redili so mnogo krav in tudi ovac. Tudi polja so imeli skrbno obdelana, posebno so pa skrbeli za vinograde in oljčne nasade. Ker je za obdelovanje vinogradov primanjkovalo domačih ljudi, so prihajali delavci celo iz Istre. Po zgraditvi železnice in potem, ko so nastale v Trstu večje tovarne, pa so začeli, kot povsod, polja vedno bolj zanemarjati. Vinogradi so se sicer do danes še ohranili, pač pa so skoraj popolnoma Izginili oljčni nasadi. Po odhodu Francozov iz naših krajev so bile razmere kaj slabe. Vo:na in davki sta težko prizadeli vre prebivalstvo, vsled tega so na- stali nemiri. Bilo je mnogo roparjev tisoč!) let. in drugih nevšečnosti. Tudi zunanji sovražniki so ogražali avstrijske dežele, zato so bili ustanovljeni oddelki domobrancev. (Da jih nebi kdo zamenjal z domobranci izza časa zadnje vojne, katerim smo pravili tudi belogardisti!) V Trstu so au-strijske oblasti ustanovile 3 polke domobrancev, od katerih je bil eden sestavljen samo iz Slovencev in je štel 500 mož. Zaprisega tega polka, ki so mu dejali okoličanski polk, se je vršila 20. marca 1809 na kraju, ki se imenuje Božje polje, med Prosekom in Kontovelom. Okoličan-ski polk je bil razpuščen 11. avgusta 1869 razadi prevelikega pritiska italijanskle liberalne stranikeT^’a-krat je delovala italijanska liberalna stranka v istem duhu, tu v Trstu kot dela danes demokrščanska. Leta 1817 je olla na Krasu —"in seveda tudi na Proseku strašna la-KOta. Prosečani so zbrali nekaj denarja, nato pa so šli s šestimi voli na Kranjsko z namenom, da bi tam kupili nekaj živeža. Dolgo časa so iskali, a zaman. Vrnili so se, ne da bi kaj pripeljali. Domačini so še vedno stradali, vendar pa niso hoteli ponovno sprejeti srebrnih cvanckarc, ki so jih bili namenili za hrano Takratni župnik je izrabil to priliko in je sklenil, da bodo s omenjenim denarjem preskrbeli cerkvi srebrn križ, ki bo še njihove potomce spominjal na strašno gladijo. Dolanc Milivoj Kaj je sekvoja? Drevo, ki doseže najvišjo starost je tako imenovano mamutovo drevo ali sekvoja, ki spada k igličastemu drevju in ga najdemo v Kaliforniji v dveh vrstah: gigantska sekvoja (Sequoia gigantea) in vednozelena ekvoja (S. semjpervirens). Gigantska sekvoja raste po zapad-nem pobočju govor ja Siera Nevada v višini 1500 do 2100 m nad morsko gladino. To drevo doseže ogromne razmere in izredno visoko tarost. Sekvoja, ki so ji nadeli custitljevo ime «očak gozda», je do--egla višini 144 m, a njeno deblo ,e imelo pri zemlji 12 m premera. Takih «očakov» je le še kakih 500, eveda pod zaščito države med njimi so drevesa stara do 4000 (štiri- nevaruust, ki so jo morali na vsak način odstraniti iu vazno iiuiugo o. je nadel najsunejsi viaoai u.u kov sin Pipina m-.eó-, aia., m o., l. 800 dalje cesar Karel Vernu vuo-u!4), cigar vpliv je segal uu spanje preko srednje in južne fcvruje uu Palestine. Delovanje tega sirnega m energičnega moža je v temeijil, spremenilo politično življenje tedanje Evrope in seveda tud naših krajev, na katere se bomo v na-daljnem omejili. Potem, ko je vsaj deloma utrdil svojo oblast nad raznimi germanskimi plemeni, predvsem basi in Bavarci, si je 1. 774. pokoril Langobarde in tako zagospodoval il.d velikim delom Italije. Gospodstvo Bizanca nad Istro in njej pripadajočim tržaškim Krasom mu je zapiralo pot na Balkan. Notranje homalije v bizantinski državi so pa Karlu Velikemu orno/ >-čile podvreči si Istro (788). Bavarska in tej podložna Karun tanija sta sicer že za Pipina priznali nadoblast frankovskih vladarjev, ohranili sta pa skoro popolno svu bodo, kar je oviralo Karlovo delovanje na obrskem vzhodu; moral je torej tesneje prikleniti Bavarsko, za kar se je ponudila prilika 1. 788., ko je bil bavarski vojvoda rasilo obdolžen veleizdaje in odstavljen, Bavarska pa povsem vključena v frankovsko državo. Seveda je tudi povezanost Karantanije na frankovsko državo bila tesnejša, vendar je — kakor pre, bavarski Tasilo — tudi Karel pustil Karantancem gotove svoboščine, predvsem njihove domače kne ze. Tega seveda ni storil iz velko-dušja ali kakega posebnega nugn.e nja do Slovencev, kar bomo mogli skoro spoznati. Kakor že uvodoma omenjeno, je vzhodni frankovski sosed bil divji s tem nista zadovoljila in je moral cesar še dvakrat poseči v spor (803 in 811) in ponovno potrditi Dravo got mejo med obema. Ta cerkvenoupravna ureditev je obveljala do cerkveno-upravnih reform v 18. stoletju. Kakor že omen 'eno, so slovenske in hrvatske pokrajine ohranile še nadalje svoje domače kneze. Kljub temu so pa morali Slovenci in Hrvati, vključeni v Furlansko mejno grofijo prestajati premnoga zapostavljanja. Posebno znan zaradi «svoje krutosti in nenavadnega postopanja» je bil furlanski mejni grof Kadolaj. V Posavski Hrvatski je tedaj vladal knez Ljudevit, ki se je proti Kadolaju pritožil 1. 815. pri cesarju toda brez uspeha. Zato je prešel v odkrit upor. Kadolaj je šel 1. 818. z vojsko nad Ljudevita, bil je pa poražen in je naslednje leto umri, kar je Ljudevita še bolj opogumilo. Posrečilo se mu je pridobiti proti Frankom tudi Kranjce, del karantanskih Slovencev in celo Srbe, živeče ob reki Timoku (pritok Donave ob jugoslovansko - bolgarski meji). Tako je Ljudevit združil malone vse Jugoslovane in z njimi vdrl v Karantanijo, da jo osvobodi Frankov. Moral se je pa vrniti zaradi Frankovske premoči, a tudi zaradi izdajstva primorsko-hrvatske-ga kneza Borne, ki je ostal zvest Frankom in ogražal Ljudevitu hrbet. V naslednjih letih so Franki nekajkrat napadli Ljudevita na njegovi zemlji; zvest pomočnik jim je bil Borna, toda kljub temu, da so ga istočasno napadli s treh stracii, mu niso mogli do živega, le karantanske Slovence, ki so še pridružili Ljudevitu, so Franki pri llili k ponovni pokorščini. Leta 822. pa je Ljudevit zapustil svoj sedež (verjetno nekje okoli Siska) in prešel Politična razdelitev slovenskega ozemlja stoletju hudiči- "2 vi*je 7 i •> b ‘Prala - --------“•■•j«* *« •lil. °lečin 86 našibano spodnje telo. kT$° Že neKolik° popustile, ali Meta se še ni mogla ute-<|1'ok a or rane, jo je sklelelo to, kar je pravkar doživela: vsa »tg,, u . da j’e n8 Črna Preteklost sta ji zdaj stopili pred oči. Zdelo se ji Jena ljubezen s koreninami izruvana iz njenega srca. Ni ltlS°ela VBokojin: z it je glavo v mahu je ležala na Mat" Je nePrestano stresalo prsi. 1® sklenila, da ostaneta njenega srca. zemlji m drhteče totaa d°mov v gozdu skriti in se šele v mraku St" i® bii*UV’ da bl se tako iz08nili zijalom in škodeželjnim marnjam. jj*i. a tako zbita, da ji je bilo že vseeno, zato je prepustila vse ?U1dabivka mislila, da se je hči It^Se dobai Meta, v nekaj tednih se St hio r°" Zaradl greha te ne bom karala, ker si po vsem tem, ala Drestati. ža zadosti kaznovana. —Al: M, R,“oleči roki od sebe in dolgo tiho ihtela. Poleg nje je molče že malo umirila, ji je rekla: bodo rame zacelile in spet S, se je vrgla na obraz, ' Zate V* 8 Prestati, že zadosti kaznovana. -Ali povem ti, zdaj -I jT križ®v pot šele pričel . . .» O^ila h*11 bičesar odgovorila, le v vresovje tjflX I{ud°*ečt roki od sebe in dolgo tiho ihtel 81 ln0irav 80 ga povsod iskali, šesti dan so ga pa našli na parni te> Pijanega. 8 °žb®i Prvi6 napil- k moje skurne zgodbe ni nič posebnega; kar se je zgodile V 6tešUčllrat ni bila nobena izjema. Dandanašnji sicer ne žgo več 6*'iUzn-tni<‘am' toda iz hiše Pa i*h 8e če9,° mečejo, posebno če gre '‘šrja )ebko, ki se hoče vtihotapiti v hišo bodočega bogatega go- Vat° soseska kmalu pomirila. Kar je sledilo poslej, pa je Meta J. drugega od teh vsakdanjih zgodb. èp7 nolrni 4n<4nnir Izn erx CO ii 7Q ?e čez nekaj tednov, ko so se ji zacelile roke, odšla služit bi ra5 1-irave, odkoder se je vrnila v materino bajto rodit-sina. davljai u dala očetovo ime, toda duhovnik ni dovolil, da bi se Ih vj «kršen koli spomin na Karnice. Otrok je dobil ime Gav. V ije 0 redu je pustila Meta tri tedne starega otroka svoji materi % Xi g «lužit na pliberško stran, skoraj štiri ure hoda daleč; l^‘ bjej e i® zaradi zamere na Karnicah nihče ni upal vzeti v služ-MlXein bila ta oddaljenost prav dobrodošla, ter se izognila a s silo ,Zaiedanju in hudim jezikom. Zvezo z Ožbejem si je mo-l|hko je lztrgati in srca. OSha -blla V8a zadeva že pozabljena, se je . -na bila vsa zadeva že pozabljena, se je Meta čez dve leti 8yl vz! yrnila iz službe k materi in preden je soseska razrešila °k te nenadne vrnitve, je Meta izlegla drugega pankerta. Za očeta pa je pri krstu napovedala — karniškega Ožbeja. To je bilo huje, kakor da bi udarilo iz jasnega. Nihče ni slutil, da je med Ožbejem in med Meto še kaj, niti stara Hudabivka ne. V zadnjih dveh letih je bila Meta samo enkrat in sicer o novem letu doma in tudi takrat komaj en dan in eno noč. Tudi tega drugega fanta duhovnik ni dovolil krstiti za Ožbeja, kakor je Meta želela, temveč mu je dal svoje posebno ime: Gaber. Stari Karničnik je v svoji prvi jezi spet do nezavesti pretepel Ožbeja, nakar je ta za nekaj dni izginil od hiše. Ko se je vrnil, je bil tako hudo pijan kakor prvič, Ka rničnik je v svoji razburjenosti tekel do havbiške bajte, da se tam znosi nad Meto, ali stara Huda-bela mu je pred nosom zaprla vrata, da je mož mogel le zunaj okrog bajte razsajati. Ko se je pa Meta spet hotela vrniti v službo, jo je zgodaj zjutraj prišel iskat birič iz Doberlevasi in jo odgnal na graščino. Vedela ni, kaj to pomeni, in je polna črnih slutenj šla z biričem kakor vsak, ki je bil takrat, ali pa je danes iznenada poklican na graščino. Tam so jo sprejeli gospodje in stari Karničnik ter jo začeli stikati naj se odpove razmerju z Ožbejem. «Vidiš Meta», ji je zlepa prigovarjal graščinski gospod. «Sama veš, da ta zveza nima nobenih koristi zate Karničnikovi hiši in tebi sami je v največjo sramoto, vsej soseski pa v pohujšanje. Odpovej se tej ljubezni pred nami pred Bogom in človeškimi postavami. Tako bo najbolje zate». Meta je bila v zadregi. Ni se mogla znajti, kaj tiči za tem in ni nič odgovorila. Graščinski gospod pa je nadaljeval: «Ne smeš si namreč misliti, da bi se kdaj koli mogla jporočiti s karniškim sinom, najmanj pa smeš upati, da bi kdaj postala Karnič-nica. Oče Karničnik ne bo tega nikoli dovolil . . .». «Nikoli, rajši razdedinim sina», je srepo poudaril Karničnik in se od komaj zatajevane jeze obrnil v stran, ko mu je Meta skušala vloviti oči. Mlada sirota še ni imela dvajset let in je v svoji neizkušenosti in dobroti še zmeraj mislila da ima srd tega zakrknjenega človeka svoje meje. Takrat se je ojunačila in je rekla: «Meni Karnice še na misel ae pridejo. Cez naju oba je prišlo, da še vedela nisva kako. Meni je danes poglavitno samo to, da je Ožbej oče mojih dveh otrok, ki imata pravico do očeta in da mi je Ožbej najbližji človek na svetu in da ga imam rada . . .». Ravno tega pa bi Meta ne smela izpovedati, kajti takoj se je veter obrnil. «Ravno to ni dovoljeno in to si moraš izbiti iz glave. Zakaj sl nalagaš težavo na mlado glavo, ko ne more biti kruha iz te moke?» Gospodov glas je bil trd in pogled hud. «Daj si dopovedati in če bomo videli, da si pametna bo tudi Karničnik storil svoje. Koliko ste namenili doslej za ta dva pankerta — Karničnik?». «Vsakemu trideset rajniš, vsakemu pa dam po petdeset, ako deklina obljubi, da bo odslej pustila našo kri v miru Vsakemu po petdeset rajniš, da nihče ne bo mogel Karnic osirati . . .». . . ”Meuta P° Petdeset rajniš Ali -ni to več kot dobrotljivost? Se otroci trdnih hiš nimajo danes takih dot». Meti je začelo zapirati sapo zato se je hitro odločila: «Karnic.se lahko odpovem ke n:m,e še misliti aisem utegnila če pa se odpovem Ožbeju, se mi zdi, kot da bi zatajila svoja dva «Torej ne?». «Ne! Rajši se odpovem denarju, naj ga Karničnik sam ima». Ce bi ne bilo na graščini bi se bil Karničnik kar na mestu znesel nad predrzno deklino; tu pa so bili gospod sodnik. Graščinski gospod je zarjul: «Premisli pankertnica kaj govoriš! Ce se temu pohujšanju ne moreš odpovedati zlepa, se mu boš pa zgrda. Lahko te izženemo, lahko tc zapremo, lahko te damo tudi na natezalnico, da boš za vse večne čase pomnila. Ali se odpoveš, ali ne?» «Temu, kar ni moje se odpove n, temu pa, kar je moje, se ne odpovem .. .». Zdaj so gospoda sprevideli da je vsako siljenje zastonj; zato so sklenili, da jo dado na stol. Takrat so v Dobrlivesi na graščini še tepli Birič je zgrabil Meto in jo na zobe porinil na pripravljeni muče-niški stol. «Ce boš močna, te ne privežem, če boš slaba, le moram privezati» jo je vprašal birič. «Skušala bom biti močna», je odgovorila Meta. Cula je že praviti, da tepejo na graščini kakor nanese kazen, po petnajst, po petindvajset udarcev; pri petdesetih udarcih, da se po navadi pričenja nezavest. Meta se je vdala z zavestjo, da trpi po nedolžnem in to ji je dajalo moči. Oklenila se je stola z obema rokama in stisnila zobe, da bi laže prenesla. Ko pa je čutila da ji birič viha krilo na hrbet, jo je stresla groznica: «Ali morate po golem telesu?». «Kako pa grlica nedolžna», je robato odvrnil birič in ji s plosko roko pritisnil nago zadnjico na les, da jo je zazeblo pri srcu. Meta je že nekaj časa ležala pripravljena na stolu, a martra se še zmeraj ni začela. Kaj čakajo? je srepo vlekla saj?o k sebi. Po tej sodbi, ki je bila zadnja v dobrliveški graščini, pa ljudje še dolgo niso mogli pozabiti kako so se gospoda zagledali v prelestno Metino telo; nikdar baje še niso videli tako oblikovanih nog, tako bele kože in tako zajpeljivega čara. Gospoda se dolgo niso mogli zdramiti iz strmenja nad to deviško zapeljivostjo, ki je ležala stegnjega pred njimi; le Karničnik se je sovražno obrnil stran. «Začni, birič», je naposled ukazal poglavitni gospod, ko je prišel k sebi. (Nadaljevanje sledi,) n nemirni obrski narod, pod kate-nin so ječali Panonski Slovenci m i čigar silo se tudi mogočnem.. Karlu ni bilo šaliti. Ce je torej ho-cel obračunati z Obri, kur je vsekakor moral, da zavaruje svojo dr-:avo pred njihovimi navali, si je noral najprej zagotoviti zaledje: oti--od njegovo podjarmljenje Lango-...rdov, priključitev Bavarske in cončno njegova «dobrota» do Ka-antancev. Pravilno je tudi računal na pomoč panonskih Slovenov, ki im je obrski jarem bil iz dneva v uan težji. Ko si je tako vsestransko ogladi, pot in zagotovil hrbet, se je vrge nad Obre V dvanajstletni vojni (791-803) so bili Obri docela um če-ni in se zgodovinsko niso mogli več udejstvovati, čeprav se omenj-njihovo bivanje v frankovski drta-/i še v 10. stoletju, teh bojev se pa niso udeležili le karantanski, temveč tudi panonski Slovenc': zgodovina nam priča, da se it- četam ni: nskega vojvode pridružil tudi Sloven Vojnomir (Wunnrnyr ' lavus), o katerem sodijo, da je bil iz krajev poznejše Kranjske in Spodnje Štajerske. Meje frankovske države so odtlej potekale od izliva Kaoe v Donavo preko Blatnega jezc’ a do Do-1 n ve pri Mohaču in Fruške gore v Sremu. Te Karlove osvojitve so bi le ogromnega pomena za Slovence toliko v političnem, kolikor v verskem oziru. Politično so bili vsi Slovenci združeni v eni — frankovski — državi. Vse novo osvojeno ozemlje je Karel razdelil na dvoje pokrajin: Furlanska mejna grolla je obse-i gala Panonijo med Rabo in Dravo I 'er ozemlje poznejše Kranjske, ' Spodnje Štajerske, Hrvatskega Po-"avja in Furlanije; Vzhodna mejna erotija pa je obsegala Karantanijo ter ozemlje vzhodno od Anlže z delom Zgornje Panonije med Donavo In Rabo. Vsako pokrajino je upravljal mejni grof ali prefekt, kateremu so bili podrejeni v posameznih okrožjih deloma frankovski uradniki-grofi, deloma slovenski, oziroma hrvatski knezi. Tudi v cerkvenem pogledu je bilo vse ozemlje razdeljeno: Salzburški škofiji, ki si je tedaj pridobila arhimandrltsko oblast, je pripadlo ozemlje severno od Drave, Oglejskemu patrijarhu pa ozemlje južno od Drave. Ta razdelitev sicer ni potekla brez znatnih trenj med obema cerkvenima oblastima n je moral zato iz- k Srbom, živečim v delu Dalmacije, obenem je pa ponudil Frankom mirno poravnavo sjpora. Zakaj je to napravil, ni znano, morda so ga v to prisilile notranje razmere v državi Iz srbske Dalmacije je kmalu prešel k Ljudemislu, ujcu Borne, ki ga je (verjetno po nalogu Frankov) zahrbtno umoril leta 823. Ponovno so vsi Slovenci prilli pod frankovsko oblast. Deloma zaradi Ljudevitovega upora, deloma zaradi temu sledečega vpada Bolgarov v frankovsko ozemlje, so pa Slovenci izgubili svoje doted n e svoboščine in domače kneze, ki so oili nadomeščeni z nemškimi urad-liki in grofi. Tudi je bilo vse ozem-je upravno na novo preurejeno glej zemljevid), furlanskemu mej-vemu grofu pa, ki se v bojih pro-i Bolgarom ni dovolj Izkazal, je bl-'i odvzeta krajiška oblast. Da pa t ie frankovska oblast v vseh pokrajinah cim bolj utrdila, se je 1. <28. začela širokopotezna koloniza-ija slovenskih krajev po nemškem ivi ju, posebno v Podonavju, Zgornji in spodnji Panoniji. BREJSKI Nekaj o sladkorju Po'ava sladkorja v Evropi. Pač si d nes ne moremo misliti življenja brez sladkorja; pa vendar je Evropejec dolga stoletja živel brez njega, saj ga do križarskih vojn -stal važen trgovski predmet, uva-žan v Evropo iz Orienta, kjer 'so ga tedaj pridobivali. Marsikateri reči poslednjo besedo sam kralj (1. | 'rgovec Beneške republike je obo-796). Oba cerkvena mogotca se pa ggtei s sladkorno trgovino, «DOSLEDNI ... PLAČANCI» — Najprej moramo opozoriti naše bralce, da bomo govorili o Petroniju in Hreščaku in da smo si zato dobro umili usta in oči, da nas ne bi govno, ki se drži teh imen umazalo in nam prizadejalo težke fizične poškodbe Zaradi tega svetujemo vsem bralcem da opravijo isto delo. Torej la dva titovska pajaca, plačanca, karierista, nevretenčarja, patentirana izdajalca sta v nedeljo govorila na štadionu «Prvi maj» — ki stane preko 300 fhTHjonov lir, tega ne sthejo pozabiti naši ljudje «demokratičnemu ljudstvu» Trsta in povedala, kako pojmujeta borbo za mir. O tej «borbi» nočemo govoriti na tem mestu, ker smo se tega vprašanja dotaknili drugje. Nekaj se nam le zdi prečudno, da bi morali molčati. Ta dva «uhljača» sta kar nenadoma pridrvela iz bog-vekje in sta začela pridigati svoje umazaoe teorije Ti dve ničli brez nobe.ne preteklosti ali pa s popolnoma umazano preteklostjo, kot je primer Bortola Petronija, si upata napadati Sovjetsko zvezo in jo ob toževati imperializma, diktatorstva. itd. Toda kaj bo o tem vedel gospod Hreščak, ta absolutna ničla, ki je zrasla iz naclonalistič/ne hi steri je, ta absolutna ničla, ki še danes ko se kakor smrdljiva žaba repenči in daje drugim nauke o «marksizmu», vztraja na stališču, da je VES slovenski narod — demokratičen in da se med Italijani najde samo peščica «desledno demokratičnih» ljudi. K rota sakramenska . . . «ma chi te l’ha fatto fare?» Saj toliko inteligenten bi morel biti ta človek, da bi pred drugimi skril svoj šovinistični in fašistični bes, ki ga označuje na vsakem njegovem koraku. Mi vemo tudi zakaj se tako «eksponira» s Titovo kliko: tega človeka zelo dobro poznamo kot polnega samega sebe in čudovitega ljubljenca žlahtnih stolčkov, kjer lahko «komandira». In danes iz absolutne ničle je postal «eksponent» naj večjega govna na svetu. Od svojih prvih korakov je pač začel slediti Cezarjevim besedam: «Rajši prvi v zakotni galski vasi kot pa drugi v Rimu». Poleg njega pa stoji tista možganska reva, ki se imenuje Pretronio Bortolo. O tem je najboljše molčati. Najboljše pa bi bilo, da bi tudi on molčal. Vohunom OVRE in ljudem, ki so izdali svoje tovariše na procesih pred «Tribunale Speciale», naše ljudstvo pljune v oči in usta Saj je naravno, da se takih propalic poslužuje vprav Titova klika, vohunska podružnica imperializma. LE CANTONATE DEL PRIMORSKI Tako bi mogli imenovati cvetke «Primorske zdrahe», ki ga v vsaki svoji številki polomi, da ji vsi tržaški otroci kažejo jezik in jo zasmehujejo. V svoji sobotni številki je n. pr. pisala: «Zaradi tega ni' prav nič čudno, da' se Vldalijevi kominformistlòni social-patrioti . . . stiskajo v zaprte prostore in zmanjšujejo pomen jutrišnjih proslav, uvrsčujoč jih med dru-drugorazredne». «Slovenski Piccolo» je namreč govoril o Dnevu miru. Dan na to je «Voce Comunista» objavil vest, da bo v četrtek zborovanje na Garibaldijevem trgu. «Piccolo v slovenskem» je obmolknil Niti besedice ni rekel, kfl je «zlata vredna» Vojaška uprava prepovedala to zborovane z izgovorom. da se mora vsako sborova-nje vršiti v zaprtem prostoru. Tit-lerjevci so ubogali svoje novo prijatelje in so se zaprli med zidove svojega štadiona. Mi pa tega logično ne moreemo in ne bomo nikoli sprejeli. Miroljubnih sil ne morejo stisniti med štiri zidove ali pa za bodečo žico. To lahko sprejmejo samo oni, ki skušajo uspavati budnost ljudstva z gesli da ni vojne nevarnosti, kot to delajo jugoslovanski fašistični voditelji in njihovi tržaški hlapci. SLAMO IMAJO V GLAVI — Sredni «Piccolo» se spušča v nevarno akrobatiko. Najprej pravi, da kominformisti trosijo dnevno «milijone» za časopisno «protijugoslovansko» gonjo; da so protijugoslovansko usmerjeni tudi reakcionarni časopisi; da je za današnji režim v Jugoslaviji dalo svoje življenje skoro dva milijona žrtev; da so tisoči in tisoči Tržačanov obiskali zagrebški vlesejem in da je «kljub Vidalijevemu prizadevanju» spodletel izlet v Firence. Ho, ho, ho. Ti ljudje, ki pišejo «slovenski Piccolo». mislijo, da živimo v Culuka-frijl in da so naši ljudje vsi od prvega do zadnjega najhrabrejši norci. Pisati, da «kominformisti» v Trstu trosijo dnevno «milijone» za svoje časopise je taka bedarija, da jim je težko verjeti, da so postali taki «scrivani de due soldi» — čeprav se pasejo s preko 50 tisočmi na mesec, ali ne? Pisati, da so tržaški reakcionarni listi protijugoslovansko usmerjeni je resnica. Res pa ni, da so protititovsko usmerje ni. kar ne trdi niti «Primorska spaka». Smešno si je misliti, da je skoro dva milijona ljudi umrlo v Jugoslaviji za Tita in njegove opri-čnike. Tudi Hitler in Mussolini sta se bahala z ljudskimi žrtvami, ki OBČINA ZANEMARJA TRŽAŠKO OKOLICO Popraviti je treba ulico Costalunga ACEGAT naj podaljša progo «S» - Nujna potreba javnega telefona Prebivalci ulice Costalunga - Sv. Ana so te dni poslali tržaški občini 3 resolucije s 157 podpisi, v katerih ponovno zahtevajo, da se občina končno pobriga za rešitev številnih problemov tega mestnega predela. Predvsem mora občina poskrbeti za asfaltiranje ulice Costalunga in sicer v predelu od št. 264 do 296. Promet po tej ulici se je posebno s vzpostavitvijo avtobusne proge, znatno povečal in to povzroča veliko prahu. Prizadete so predvsem trgovine in izložbe ter pritlična stanovanja. Avtobusno progo, ki veže center mesta s Sv. Ano in Kolonkov-cem ima v najemu privatno podjetje ASTAR. Cena vožnji znaša 30 lir. Razven nekaj ur dnevno pa vozi avtobus le vsako uro. Z druge strani pa imamo progo «S», ki je v rokah ACEGAT-a. Avtobusi «S» vozijo le od mosta pri Sv. Ani in do Skednja. Logično je da je na ta način proga pasivna. Prebivalci, ki se poslužujejo privatne proge pa morajo plačevat! dvojno ceno in to v korist zasebniku. Zaradi tega naj ACEGAT podaljša progo «S» do Sv Ane, kar bo v splošno korist ne le vsemu prebivalstvu marveč tudi občini sami. Prebivalci Sv. M. M. Sp. so maja t. I. zaprosil TELVE, da jim v ulici Costalunga postavi javni telefon. Iz odgovora, ki so ga prejeli izgleda, da bi znašali stroški 200.000 lir. Tudi v tem pogledu se ponovno obračajo do občine, ki naj poskrbi za takojšnjo postavitev javnega telefona. V primeru kake nezgode nimajo nobene primerne zveze, da bi poklicali bodisi gasilce, Rdeči križ ali kakega zdravnika. Vsa ta za tamkajšnje prebivalce važna vprašanja, mora občinski odbor oziroma občinski svet vzeti v poštev in jih tudi povoljno rešiti. Ob nenadomestljivi izgubi požrtvovalne aktivistke ASIZZ tovarišice Marije Skrlavaj, izražajo vse krajevne demokratične organizacije z Opčin, težko prizadeti družini iskreno sožalje, ki se mu pridružuje obenem uredništvo «Dela». "Strateški,, umik O občinski seji, ki se je vršila 27. septembra v Miljah je vse tukajšnje reakcionarno časopisje na dolgo in široko pisalo. Vsi članki so Ta problem mora rešiti občina Nedostojno obnašanje vrtnaric v Devinu V Devinu se je pričelo vpisova-1 Oba vrtca upravlja nabrežlnska nje otrok v slovenski tol italijanski ' občina, ki mora poskrbeti, da se te otroški vrtec. Toda do sedaj niso matere prijavile svojih otrok. Kaj je temu vzrok? Odgovor je precej enostaven. Matere ne zaupajo vrtnaricam, ki so nameščene v vrtcih. Lansko leto so imele namreč z njimi bridke izkušnje. Nameščene vrtnarice so svoje delo vršile zelo površno in malomarno. V urah ko bi morale nadzorovati otroke so enostavno slonele na oknih, se pogovarjale z vojaki in kadile cigarete, ki so jim jih slednji ponudili. Prišlo je celo do tega, da so vabile vojake v prostore vrtca. Razumljivo je, da so se otroci brez nadzorstva nemoteno kretali po sobah in v svoji razposajenosti povzročili tudi škodo na opremi. Ni naš namen, da bi s tem delali kako moralno pridigo. Vendar pa ugotovljamo, da so matere povsem upravičeno ogorčene nad takim obnašanjem vrtnaric. To ni način prave vzgoje, marveč edino pokva-ra otrok, ki jih matere pošiljajo v vrtec. vrtnarice nadomestijo z novimi močmi, katerim bodo matere lahko brez skrbi zaupale svoje otroke. P. D. "Vesna,, na gostovanju v Nabrežini Prosvetno društvo «Vesna» iz Križa pri Trstu je gostovalo v nedeljo 2. t. m. v Caharijevi dvorani v Nabrežini ter s svojim zanivim sporedom privabilo polno dvorano Nabrežincev. Zelo sta ugajala nastopa novoustanovljenega orkestra in novega pevskega zbora .Zanimiv je bil prizor iz kriškega ribiškega življenja «Na kriški osmici» ki je z duhovitim, neprisiljenim humorjem kriških ribičev spravil so dovrano bili en sam izpad najbolj nesramnega šovinizma in odraz srditega protikomunizma. V tej protikomunistični gonji pa ni izostal niti tržaški slovenski «Piccolo», ki je na vse mogoče načine blatil in napadal komunistične svetovalce milj-ske občine češ, da niso branili naših narodnih pravic, itd. To Babičevo trobilo pa ni niti z besedico omenilo svojega občinske- HrnvLetOVnCa- ^ jl mogli trositi denar s pol- preteklo soboto so stavkali vsi pekovski delavci. Stavka, ki je trajala 24 ur se je končala z izredno dobrim uspehom za pekovske delavce. V popoldanskih urah so se vršila na Uradu za delo pogajanja med sindikalnimi predstavniki in delodajalci. Slednji so sprejeli, ne samo prejšnje zahteve, marveč tudi one, ki so jih delavci naknadno stavili. Na podlagi podpisanega sporazuma so bile povišane plače in draginjske doklade. Vsak delavec prejme pol kg kruha za vsak delovni dan. Letni dopust znaša 15 dni. Družinske doklade se odmerijo na podlagi doklad, ki jih bo INPS še določil za industrijske delavce. Razlika za dobo oktober 1948 - marec 1949 bo poravnana tekom 31. 1. 1950. Do 31. 12. 1949 pa ostane v veljavi običajna nagrada 1400 lir, ki pripada na presežku normalne proizvodnje. Sporazum stopi v veljavo s 16. septembrom t. 1. Tudi kovinarji so razpravljali o težkem ekonomskem položaju v katerem se nahajajo delavci te stroke. Na sindikalnem sestanku so o-dobrili predlog za 30 plače. Ta zahteva je povsem upravičena, ker je treba obenem upoštevati, da so bile njihove plače povišane še leta 1947. Izvršilni odbor Zveze kovinarjev ES je bil poobla- čen od članov, da povzame potrebne korake za uspešno izvedbo teh zahtev. V lem smislu bo pozvana na sodelovanje tudi Delavska zbornica. Pri oddelku javnih del so pričeli samovoljno odpuščati večje skupine delavcev. Tako so že odpustili preko 160 delavybv, ki so zaposleni pri delih v takozvani industrijski coni v Zavljah. Odpusti se vršijo brez vsakega ozira na sindikalne ih delovne določbe. Z druge strani pa se sprejemajo na delo novi delavci in to brez vsake kontrole od strani zainteresiranega delavstva. Naravno je, da je la postopek izzval splošno ogorčenje vseh nameščenih delavcev. V tem tednu so bila dejansko prekinjena pogajanja, ki so se že več časa vršila med grafiki in de- lodajalci. Kljub temu obstajajo še nekatere, čeprav neznatne možnosti, da se doseže sporazum. Kot obi- čajno se delodajalci trdovratno branijo sprejeti zahteve grafikov. Zaradi tega so slednji vedno pripravljeni povzeti ostrejše korake, ki lahko privedejo do splošne stavke te stroke. Dramska skupina P. D. «Valentin Vodnik iz Doline priredi Jutri, 9. t. m. ob 16.30 uri v PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH Jurčičevo dramo v petih dejanjih « D O M E N » Vabljeni vsi! vir, ki so se tekom vseh treh izmen stavile našim ženam na pot. Ustanovile so kolonijo, ne da bi imele za to primerna sredstva; niti niso dobivale nobene podpore od oblasti. Na delo so stopile edino le z zaupanjem v solidarnost demokratov mesta in dežele, in res ta je bilo tako velika, da niso v koloniji ničesar pogrešale. V vseh treh izmenah skupaj je bilo v koloniji nad 200 najstromaš-nejših otrok. Po večini so bili o-troci brezposelnih delavcev in o-troci, ki so takorekoč prepuščeni cesti. Organizacija kolonije je bila ves čas zelo dobra. To nam potrjuje reden obisk kolonije, kakor tudi zadovoljstvo mater, ki se tem potom ponovno zahvaljujejo požrtvovalnim, tovarišicam, ki so vodile kolonijo. Zahvaliti pa se je tudi vsem tistim, ki so ustanovo podpirali na katerikoli način. Posebna zahvala gre ženam iz Milj, ki so obdarovale kolonijo z dobrim maslenim kruhom in pa ženam iz Padrlč za najrednejše dostavljanje svežega mleka. Za zaključek kolonije so priredili pionirji prisrčno domačo kulturno prireditev, na katero so povabili ne samo svoje starše, marveč tudi udeležence prve in druge izmene. Povabilu so se odzvali številni udeleženci tol tako pripomogli k pravemu prazničnemu razpoloženju ob slovesu. malčki pripravili ob zaključku pester program, ki je prisotne matere zelo navdušil. Vsa pohvala in priznanje članicam ASIZZ in vsemu demokratičnemu prebivalstvu iz mesta in vasi, ki so s svojo požrtvovalno podporo pripomogli k izrednemu uspehu te človekoljubne akcije. Tudi na Proseku so imeli dober uspeh V nedeljo 2. t. m. nas je obiskala dramska družina z Opčin s Finzgar-jevo igro «Nasa kri». Ljudstvo, ki je do kraja napotimo uvorano prosvetnega doma je igralce nagradno s prisrčnim navdušenim ploskanjem, ludi godba ki je svirala pred pričetkom in v odmorih je zelo ugajala. iz vse predstave je odsevala skrbna priprava, bodisi igre kakor tudi Kostumov in kulis. Na Proseku si želimo mnogo takih gostovanj. Vaščan je danes bojna skega gibanja. 8. 10. 1864 se je rodil srbski «r matik Branislav Nušič. 9. 10. 1547 se je rodil veliki SP8* skl pesnik Cervantes. Umrl I v Madridu 26. aprila 1616- * navaden vojak se je udeležil o' ke pri Lepantu v kateri je 1 gubil eno roko. Ob povratku domovino je bil zajet od morskih roparjev, ki so ga vedli v suženjstvo v seyer Afriko. Po povratu v Spani!0* napisal okrog 30 komedij. v dar pa se je zelo borno pr®", ljal ter je umrl v naj večji Njegovo največje delo je " vomno roman «Don Kih»*11’ 10. 10. 1920 je bil izveden za vence usodni a krivični k°r° plebiscit. 12. 10. 1492 je Krištof Kolumb * kril Ameriko. 12. 10. 1944 so zavezniki vkora*8 v Atene, glavno mesto Orcj 13. 10. 1863 se je rodil Hrabro8’ Volarič, skladatelj in zbir8 ljudskih pesmi. j 10. 1809 je Napoleon usta"°j( Ilirske province, ki so obsfk večno slovenskih dežel. 14. n RADI J ll. TRST ... Sobota: 13.40 Priljubljene sluV’ ske pesmi; 18.30 Oddaja za naJ"‘'( še — «Pravljica o žalostni Ptl0 zinji»; o žalostni v 19.15 Iz francoskih oPer'.. Sobotni večer; 22 Večerni k<"11 22.30 Plesna glasba. .m Nedelja: 8.30 Na harmoniko^ Kmetijska -, 16 Spreho* Mario Sancin; 9 13 Glasba po željali našem podeželju; 20 Z pesmijo po Sloveniji; 21 p oder — Noel Howard: «Zbeg""^jj rti •ital'01 Ra c e» — igra v šestih slikah Lahka glasba. . , Ponedeljek: 13.30 Odlomki j, violinskih koncertov; 19 Gosp" ji ska oddaja; 20 Športna kronik8’^ Delibes Leo: «Lakmé» — * janje; 21.40 Plesna glasba. >1 folltV glasba; 18.30 Slovenski narodu^ Torek: 13 Slovenska odni > tivi; 20.30 Okno v svet; .21 ^ ji mladini: Slike iz življenja Ue"%( Da Vincija; 21.30 Mendel8’ ^ Simfonija št. 4 v A duru; 221’ černa lahka glasba. ’ ,|1 Sreda: 13 Glasba po željah; Kulturni večer v Ricmanjih Prijetno so nas presenetili v soboto 1. oktobra Dolinčani z igro «Domen» ki so jo uprtždrm v Ricmanjih ob nabito polni dvorani. Slišali smo, da so že doma lepo igrali, toda kaj takega nismo pričakovali. Marsikatero oko se je orosilo ob ganljvih nastopih Domna, Anke in njenega očeta, Jerice, Urha, graščaka, Mete, župana, biričev, kmetov in deklet. Ta igra bo ostala Ricmanjcem v prav pripetnem spominu. DAVKOPLAČEVALCI PROTESTIRAJO iMl Nabrežinski davkoplačevalci so zelo ogorčeni, ker se izterjevalnica davkov v Nabrežini poslužuje pri izterjevanju dokaj čudnega in samovoljnega sistema. Predvsem je treba ugotoviti, da je ta urad odprt za občinstvo le dvakrat tedensko. Vsem je pa obenem znano, da zapadejo posamezni obroki davkov na dan desetega v mesecu zapadlosti, rok za plačilo pa je osemnajstega. Na podlagi odredb o izterjevanju davkov se ta rok, v primeru, da je dan zapadlosti nedelja, podaljša na ponedeljek. Toda na uradu v Nabrežini se lega ne držijo. Zgodilo se je, da so morali davkoplačevalci, ki so prišli plačat davke na ponedeljek, doplačati globo. To pa še ni vse. Kakor smo že omenili posluje urad dvakrat tedensko, ne glede na dan za- nimi rokami. To se dogaja samo tam, kjer se nečloveško izkorišča ubogo ljudstvo in kjer nekaj pijavk udobno živi, medtem ko ljudstvo umira od lakote in vsega hudega. HALO, HALO, TU... DVOJEZ1-CNIKI — Ce bi verjeli njihovim krikom, njihovemu trušču in njihovim resolucijam, bi morali zgledati tržaški titlerjevci najdoslednejši branitelji in prvoborci za dvojezi-nost. Nekaj dni od tega sem videl avtobus, ki pelje iz Sv. Nikolaja v Trst in obratno. Na njem je pisalo: «Per S. Nicolò», predaj pa «Trieste-S. Nicolò». Slovenskega napisa pa nikjer. «To je njihova dvojezičnost» sem glasno spregovoril. «To je njihova lakomnost po metrolirah» — je zagodrnjal nek človek poleg mene. Ko nastaja vprašanje denarja, še mar jim ni za svoja «politična» načela! Osem mesecev je, odkar je napredna prosveta zopet dobila svoj pravi ljudski značaj. Osem mese-odst. povišek cev je krepkega delovanja. Zaslužili smo si tudi častni naslov (med navednicami) «zaščitniki» in čudno, ščitimo slovensko besedo, pesem, kulturo prav zares. Ob začetku so vsi pevski zbori (IX) zaslugi velemojstrov) kar v miru počivali, medtem ko sedaj res ne več. Skoro vsi so oživljeni in vsi krepko delujejo, nastopajo, gostujejo, da je veselje. Po čigavi zaslugi vse to? Ali morda po zaslugi «voditeljev» iz leta 1945? Ne! Po zaslugi «zaščitnikov» in vsega demokratičnega slovenskega ljudstva. Povsod se zbori dvigajo in, kar je zanimivo, vodijo petje po večini mladinci. Sv. Križ nam je dal pred kratkim dober vzgled kako riaj se zbori dvigajo in ponvnožujejo. Kriški pevovodja je mlad in neizkušen v pogledu vodstva toda izkazuje zelo dobro voljo in praktično poučuje. Vsekakor izgleda, da se bo v zelo kratkem času še mnogo bolje izkazal. Lonjerski zbor, ki se je pred kratkim sestavil, bo kaj kmalu gostoval. Podlonjer, ki šteje šele nekaj mesecev življenja je že dvakrat gostoval in še kar z dobrini uspehom. Pevski zbori so jedro društev In Trebče, Opčine, Zgonik-Salež, | Gabrovec, Barkovlje, Ricmanje, Skedenj itd.? Ti zbori delujejo, nastopajo in prirejajo po lastnih močeh ter gostujejo medsebojno in v krajih kjer ni pevskih zborov. Iz med vseh teh je dosegel po številu brez dvoma višek gostovanj zbor «Velesila» iz Skednja, ki se je udeležil skoro vsake proslave, praznika, prireditve ali otvoritve v mestu ali na deželi. Zadnjič je gostoval ob priliki praznika tiska v St. Petru ob Soči pri Zagraju, kjer je bil lepo sprejet in nagrajen z velikim navdušenjem ob koncu svojega sporeda. Prosvetna društva dobro vedo kaj pomeni zbor. To je jedro vsakega prosvetnega društva kajti pevci so prvi, ki prinesejo vzgojno besedo naših ljudskih umetnikov med ljudstvo; in tako se širijo vrste in vzgajajo novi prosvetni delavci. Gostovanja so najboljše sredstvo — posebno v društvih, kjer ne zmorejo lastnega zbora — za širjenje ljudske prjosvete jv, zadnjti našo I vas. Pevovodje morajo polagati posebno pažnjo na izbiro pesmi. Prevečkrat slišimo samo umetne ali samo narodne pesmi. Kaj pa borbene, partižanske, delavske? Se premalo jih je slišati. Potrebno je, da se pevovodje in pevci sami zavzamejo in resno zanimajo, da uvedejo te pesmi v naše sporede. Partizanske pesmi Mam pričajo o borbi za mir, demokracijo in neodvisnost; zato jih zlasti danes ne smemo opustiti. Nič hudega rii, če vsi zbori pojo iste partizanske pesmi, saj nam bo to zelo koristilo, ko bodo zbori združeno nastopali. Ob sestavi sporeda moramo paziti, da ne postavljamo po več pesmi, ki so živahnega ali mirnega značaja skupaj, ker bi to samo škodovalo uspehu, kljub temu, da bi bile posamezne pesmi najboljše podane. Stavimo v sporedu vmes tudi lahko narodne, borbene, partizanske i.t.d., samo da si te pesmi pravilno sledijo. Gotovo sredstvo za dober uspeh je kontrast med eno pesmijo in drugo. To je težka naloga, ki pa Ima velik pomen za uspeh. Naj ! vsak pevovodja pazi, da bo v vsem sporedu (5 do 8 pesmi) ena sama prav živahna in da bo v sredini sporeda, medtem ko druge, ki so manj živahne, naj se izmenjujejo z mirnimi. Ravno ta kontrast med pesmijo in pesmi jv bo dosti pripomogel uspehu ter bo pričal tudi o dobrem okusu in čutu pevovodje. Potrebno je tudi ria ima vsak zbor svoj odbor oziroma par oseb, katere skupaj s pevovodjo predvsem določajo program, organizirajo pevske vaje, pazijo na disciplino v zboru (kar je prvi pogoj za poučevanje) in, da se zanimajo za potrebno razmnoževanje notnega materiala. Pripravljalni odbor pa je tudi poskrbel za razmnoževanje in lahko nudi pevskim zbi rom glaske, ki jih potrebujejo. padlosti plačila davkov. Zaradi tega se obroki plačajo z zamudo, ker je pač urad na dan zapadlosti zaprt. Na ta način pa morajo davkoplačevalci plačati še globo. Tako je tov. Marizza, ki je dne 19. avgusta plačal obroke v skupnem znesku 1805 lir, moral doplačati za 1 dan zamude 36 lir globe, kar znaša 2% na izterjani vsoti.,To pa ni njegova krivda marveč izter-jevalnice ki ni bila na dan zapadlosti odprta za občinstvo. Ta primer pa ni edini nešteto bi jih lahko še našteli. Zaradi tega pozivamo nabrežin-sko izterjevainico da svoje poslovanje uredi v splošno korist ljudstva in da preneha z izterjevanjem krivičnih glob, ki so le posledica njenega birokratskega odnosa do občinstva. Na dan zapadlosti obrokov mora biti urad na razpolago ljudstvu, le tako bodo v primeru zamudnega plačila lahko zahtevali globo. Komorna glasba; 20 iz angl®8*1'.# m-*1 pred per; 21 Razgovori nom; 22 Evropski obnovitve*” črt; 22.10 Simfonični konc®rt jj(j Četrtek: 13 Na harmonik0^,» Mario Sancin; 18 Glasbeno Pr ^ j1 nje; 19 Slovenščina za Slov®" jjj Pester koncertni spored; 21 «fi "tj sti H kie 've k Uril te S i;,i_ '«) H % % S, <0v ** I H, 4 ski oder — Schonher: ZernlJ8’ v treh dejanjih, nato Večer" lodi je. il' Petek: 13 Glasba po želja"’V Šramel kvintet; 19 Tržaški V f1' •n! razgledi; 21 Mojstri bes® Mauriac; 21.30 Rachmanin"»^ foni ja št. 2 v e molu; 22.17 v melodije; 22.45 Plesna glas"8' MOSKVA „ v»; (V srbohrvaščini) čas: dol. 19,72; 25.08; čas 16.00 v» V 19.78; 25.08; 25.26; 30.90; 30.9»' ^ val. dol. 25.08; 19.78; 30.96; ®8 J val. dol. 25,08; 30,80; 30,90' ^ 280,9; čas 21.30 val. dol. 25,0“'■ p 30,96; 280,9; 377,4; čas 22.30 V ff 25.08; 30,80; 30,96; 280,9; O7''/ 23.30 val. dol. 25.08; 30,80; ^1 280,9; 377,4; čas 01, val. dol-30.96; 280,9; 377,4. j() « Razen tega vsako ned® 11.30 val. dol. 19.78; 25.08. f (V slovenščini) čas:. 18' oo'", dol. 19.78; 25.08; 30.96; čas: 2*-dol. 25.08; 30.80; 30.96; 280.9; ^ čas: 24.00 val. dol. 30.80; 30.9»’ ^ 377.4; čas: 01,30 val. dol. 30,8»' 280.9; 377.4. . K (V makedonskem jezik" j/ 21.00 val. dol. 25.08; 30.801 25.08; 30.80; 30.96; 280.9; 37J- y 00.30 val. dol. 30.80; 30.9»' 377.4. SOFIJA ,5 v' (V srbohrvaščini) čas; 1 '„j l(l dol. 39,11; čas: 2,45 val. dol “ zen ob sredah in nedelja*1*' t; (V makedonskem jezik" J 20,45 val. dol. 391 (samo '*b in nedeljah). S 'S ti u« N \ «e ! H, «it X S N X V X H N X s. > v N, V N « v: * X A X OBJAVE P. D. «Simon Jenko» priredi v četrtek 13 t. m. ob 20 uri literarno predavanje tov. Zore Jugove-Košu-ta. Predavanje se vrši v društveni dvorani (Dom pristaniških delavcev, I. nadstr.). Jutri, 9. t. m. se bo vršila v Ricmanjih ljudska veselica, katere čisti dohodek je določen za sklad demokratičnega tiska. Na veselici sodelujejo pevski zbor «Velesila» iz Skednja ter pevski zbori iz Podton j er j a in Lonjerja. PRAGA (V srbohrvaščini čas: dol 13,40; čas: 16,30 val. čas: 19,30 val. dol. 39,92 BUKAREŠTA V srbohrvaščini čas: dol. 48,30. BUDIMPEŠTA 20,0« d« (V srbohrvaščini) čas: 7|^ jg ” val. do. 288,5; čas: 17 do dol. 549,5; čas: 17,45 do 18, . 288,5; čas: 19,40 do 20 val. "" > (V slovenščini) čas: 20, val. dol. 288,5. .. - du (V srbohrvaščini) čas: 22 val. dol. 288,5. , d1 (V slovenščini) čas: 22, val. dol. 288,5. (V srbohrvaščini) čas: 2 val. dol. 549,5. VARŠAVA V si bohrvaščini ) čas: 1 dol. 48,25. TIRANA ,oO (V srbohrvaščini) časi » dol. 38.22. ==== =---==>=* .ppl Odgov. urednik DUŠAN Založništvo «DEL* .d1' Ris t»"* I. S' N At S; f’ \X >V ■> -tljt'1 n y ttl b, tu "H . VX v ki vU|Xv v* k ’ C s X: VX v%