Iihtcriptioa I GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. ——fl—g^TBRgp AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER it. ifi*. AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL.. UNDER THE ACT OF MARCH 3rd #a ZA RESNICO 1 IN PRAVICO. 1 s ŠTEV. (No.) 71. CHICAGO, ILL., PETEK, 9. SEPTEMBRA, xgai. LETO (VOL.) VIL iftf, mi *t A. S. AMERIKANSKE NOVICE dobro znamenje boljše prihodnosti. Chicagi, 3. sept. — Danes so podpisali pogodbo stavbeniki in delavci pred sodnikom Landisom, kjer so se pogajali že več mesecev. Ta pogodba bode dala nad 500 tisoč delavcem dela. — To jako zanima tudi Chicažane, ki komaj čakajo da se bi razmere uredile, da bi mogli začeti z zidavo novega Narodnega doma in šole. KRASNE BESEDE. Škof Schrembs je na letni konvenciji Evharistiške duhovske lige govoril o namenih, katere ima National Welfare Council, posebno organizacija katoliškega moštva. Rekel je med drugim: "Mi vidimo, kako se nekateri amerikanski možje trudijo, tla bi zasejali med nas razredno sovraštvo. kako bi naščuvali stan na stan, kako skušajo dokazati svojim privržencem, da so vsi, ki z njimi ne drže. sovražniki človeštva in nevarni. Te ljudi smo včasih imenovali anarhiste, danes jih imenujemo boljševike (Slovenci jih imenujemo sociialiste). Pa naj jih imenujemo kakor hočemo, to so nevarne zveri v človeški podobi. "Mi katoliki nismo proti nikomur, razun proti vsakemu, ki hoče škoditi človeštu. Mi smo pripravljeni podati roke vsakemu trezno mislečemu so-človeku, pa naj je katerekoli vere ali katerekoli narodnosti. Samo pod enim pogojem, da ima resen namen človeštvu koristiti, ki ima namen pomagati. Mi nismo kaki politiki, ki bi skušali doseči kako politično kontrolo nad strankami. Nam so vse stranke enake glede politike, samo ako žele eno — dobro človeštva." EVHARISTIŠKA SLOVESNOST V CAREY, O. V Carev, O. vršila se je lepa ev-haristiška slovesnost cele škofije Toledo. Škof Schrembs je bil tam in vodil vse slovesnosti. Imel je tudi znamenit govor o presvetem Zakramentu, kot potrebi sedanjega časa. CHICAŠKE NOVICE Jos. Trinko učenec naše šole je odšel pretekli torek v Teutopolis, 111. blizu Indianapolisa v frančiškanski kolegij, kier ie bil sprejet v prvo gimnazijo. Želimo mu obilo vspeha. To je prvi dijak, ki je šel iz naše župnije v gimnazijo. Upamo, da mu bodo sledili drugo leto še drugi. Oče njegov Mr. Mih Trinko in mati sta ga spremila na kolodvor. Veliko zabave je naredil vihar našim otroko, ki je prihrul nenadoma v nedeljo večer in podrl "planke," s katerimi je bil zakrit prostor, kjer bode naša šola. Kar ni veter podrl so pa otroci. Eno izmed najlepših porok letošnjega leta smo imeli v cerkvi sv. Štefana preteklo sredo, ko sta bila poročena Mr. Frank Šonta lastnik električne firme Fidelity Electric Co. in Miss Albina Lukek-Volkar. Poroka je bila popolnoma po ameriškem obredniku s sveto mašo. Nevesta je priš>a pred oltar v spremstvu svojega očima Mr. Volkerja in ženin je prišel iz zakristije v spremstvu našega gospoda župnika, ki ju je potem poročil. Med sveto mašo so bili vsi svatie pri sv. obhajilu, o*>e družini ženina in neveste in vsi prijatelji. Bilo je v resnici nekaj posebnega in je gotovo v čast obema družinama. Ženin in nevesta sta pa lahko vesela, da imata toliko dobrih prijateljev, ki so jima na ta lepi krščanski način pokazali svojo ljubezen. Naj bi si to poroko vzeli za vzgled vsi naši slovenski pari. Tako se stopa v katoliški zakon. Tovariš ženinov je bil Mr. Ribnikar in družica nevesti je bila Miss M. Volkar, njena sestra. Mala Volker je bila pa "flower girl." Ker je Mr. Sonta napeljal sedanjo elektiko v cerkvi, gorele so med celo sv. mašo električne luči. Tudi oltar je bil slavnostno okrašen s cvetlicami. Ženinu in nevesti želimo obilo božjega blagoslova. Takoj zvečer sta se odpeljala na ženitovanjsko potogvanje v Pennsylavnijo, kjer bosta ostala dalje časa. RAZGLED PO SVETU VELIKI DELAVSKI RUDARSKI NEMIRI. Elisabethtown, 111. 7. š«otembra.— Osem sto premogarjev se j je utabo-rilo nekako tri milje od tukaj iz bližnjih premogarskih okrajev, kakor Eldorado in od drugod. Pripravljajo se, da bodo šli nad to mesto in nad Rosiclare. Kakor pričakujejo, prišla jim bode pomoč še iz druzih sosednih premogovnikov truma rudarjev na pomoč, tako da bodo šteli skupaj nad 1000 mož. — Privatni policisti in premogarji so že zadeli enkrat in začeli so oboji streljati. Več premogarjev je ranjenih. Kakor poročajo iz KarberV Ridge so videli tam mimo iti najmanj 500 obrcženih premogarjev včeraj zvečer. Vse telefonske žicč so prerezane. Kakor pravijo premogarji, so se premogarji utaborili v gozdu pri Furnace land. Delavstvo se pritožuje nad brutalnim postopanjem privatne policije. Governer Small je poslal poseben odbor v ogrožene okraje, da preišče-je ves nemir. so se izjavili odločno za to, da je čas, da se najde kak način rešitve tega vprašanja. Vse kaže, da se bode vlada udala pritisku javnega mnenja in skušala najti pot, kateri se bode to doseglo. WEST VIRGINJSKI NEMIRI. West Virginjski nemiri so se v toliko polegli, da se je delavstvo u-dalo močnejši sili in se razšlo.. Vendar pa seveda s tem še ni delavstvo pomirjeno. Delavske zahteve se ne bodo reševale s kaneni, če to mislijo razni izkoriščevalci delavstva, se jako motijo. KONVENCIJA N. C. C. M. Septembra meseca bo letna konvencija združenja katoliških mož A-merike. The National Laymen's Councila. Kakor znano je to organizacija vseh katoliških mož in vseh katoliških društev cele Amerike. Vsak posameznik plača letno $1.00 in vsako društvo pa $5.00 na leto. Želeti bi bilo, da bi se tudi katoliški Slovenci pridružili temu katoliškemu gibanju, da bi skupaj s katoliškimi možmi drugih narodnosti sodelovali za povzdigo katolicizma v Ameriki in za rešitev delavskih vprašanj sedanjega časa. JUNAK. Leta 1898. je pri neki seji v senatni zbornici v Santiago neki izmed senator j ev bogokletno napadel Jezusa in Marijo. Vendar ni več govoril,ko je neki senator, Macairo Osso skočil po konci in kriče protestiral proti bogokletju. Ko je krepko odgovoril sramotilcu vere je pokleknil sredi zbornice in prosil Boga odpuščanje za to razžaljenje. Vse je bilo presenečeno. Nihče ni zinil besede celi čas. Tudi napadalec je prebledel in molčal. Še le ko je ustal senator Osso, oglasila se je zbornica in mu burno aplavdirala. Junaka vsakdo spoštuje, "strahopetca" vsakdo prezira. Za našo novo šolo so razpisani sedaj "estimates." Kedor ima kakega svojega prijatelja, ki bi hotel dati ceno za kako delo, na pr. za zidavo, "plumbing,*' mizarska dela, aH katero koli stroko stavbinstva, naj ga pošlje k Mr. Jos. McCarthy, arhitektu, ki ima svojo pisarno v City Hall Square building v 14. nadstropju. In sicer je čas do 20tega meseca. Nadškof ija je i'menovala dva duhovnika, ki bosta v odboru za to, kedo bode dobil kako delo. Poročeni so bili te dni v Cerkvi Sv. Štefana še: Mr. John Gyorkos in neveste Nežika Wagner, oba doma iz Prekmurja, iz Turnške fare. Priči sta bila Mr. Ivan Čurič in Mr. Martin Wagner. Mr. Gyorkos je bil izvrsten katoliški fant in mu želimo obilo blagoslova v novem stanu. — Ženin Ignacij Kozlar in nevesta Mary Horwath oba iz Prekmurja. — Ženin Alois Ulčar in nevesta Ana Bostič oba doma iz Šenčurske fare pri Kranju. Bilo srečno! ZA IZDAJSTVO MOŽA $900. Hempstead, N. Y. — Tu je bila umorjena neka Mrs. Minnie Barlett. Morilca niso mogli najti. Razpisali so nagrade tisoč dolarjev za kako poročilo, kia^ prestavljen, pričanja, da bi take-le prireditve veliko pripomogle, da bi se ameriški Zavidamo pa Nevvburzanom, ko so ga spremljali vsi člani duštva sv. pisalne mize, ko smo vstopili in nam Cirila in Metoda kakor tudi društva šel nasproti v pozdrav. Povedal je, Napredek, ker je bil blagi pokojnik da nama je Petrograd odprt, da si ga njihov član. Pokojni zapušča tukaj lahko ogledava in da lahko greva, na Evelethu ženo in 11 otrok. Naj-, kamor hočeva do tedaj, da najin vlak starejši je star 17 let. Pokojni Char les Korošec je bil tukaj med rojaki svoji ženi, skrben oče svoji družini odide dafcje. Med govorom sem ga vprašal, kaj se je zgodilo z onimi zelo priljubljen. Bil je dober mož anarhisti, katere je Amerika depor- tirala iz Združenih držav v Rusiio. Slovenci znova navdušili za staro slovensko ljubezen do Marije,, katero so podelovali od svojih očetov,, se znova navdušili za vero svojih dedov, za narodne edinost in slogo posebno pa za skupnost boja proti našim skupnim sovražnikom vere in cerkve, sklenejo,naj se to skupno romanje vrši od zdaj naprej vsako leto na gotov dan. 2. V dogovoru s predstojnikom te božje poti se sklene enoglasno, da se naj to skupno romanje vrši vsako leto na prvo nedeljo po velikem Šmarnu. 3. Ker pa potrebujemo za pravi vspeh tega romanja seboj tudi svoje duhovne voditelje, čč. gg. župnike naših tozadevnih župnij, zato prav ulju-no vabimo in prosimo vse naše čč. gg. slovenske župnike, naj se zavzamejo za to prelepo stvar, naj jo pomagajo vsako leto izpeljati in naj se sami udeleže z nami tega romanja. 4. Naroča se uredništvu lista "Ave Maria," ki je za letos uredilo to romanje, da ga uredi tudi za prihodnje leto in naj o pravem času začne 7 agitacijo, da bode drugo leto še večja udeležba. Objednem pa prosimo tudi vse druge naše katoliške časopise, da se zavzamejo za to stvar in pomagajo z agitacijo k veliki udeležbi. 5. Objednem pa s žalostjo opozarjamo vse katoliške ameriške Slovence, duhovnike in lajike, na naše žalostne verske, družabne in socijalm razmere po nekaterih slovenskih naselbinah in v naši slovenski javnosti sploh. Vspričo teh žalostnih razmer se pa izpred oltarja Marije. Matere slovenskega naroda obračamo, do vse slovenske čč. duhovnščine in jo prosimo, naj se usmili te naše verske, družabne in socijalne bede, naj pozabi na vsa morebitna medsebojna nasprotsva ter se združi, kajti prvi in glavni p°goj zboljšanja vseh teh razmer med nami je njih edinost in složnost. Ako boste Vi, naši pastirji, med seboj edini, edina bo tudi čreda. 6. Poživljamo vse naše katoliško časopisje, naj se zave velikanske svoje naloge, katero ima med nami, naj opusti vsako stvar kar bi je raz-druževalo ali morda celo spravljalo v javnosti v kake škodljive medsebojne boje, temveč naj raje nastopi skupno, združeno za naše skupne koristi. Posebno je poživljamo, naj krepko in neustrašeno nastopi proti sirovemu in nesramnemu napadanju naše svete vere, naše cerkve in njenih naukov kakor tudi naše duhovščine, katera je toliko zadnje čase po -vseh naših nasprotnih istih napadana. 7. Poživljamo vse katoliške Slovence cele Amerike, naj se zavedo v očigled tako močnega protikatoliškega in protiverskega časopisja nujne potrebe močnega katoliškega časopisja v zmago naših načel in naše vere. katerega bomo pa dosegli, ako stojimo vsi katoliški Slovenci krepko za svojim časopisjem, da je podpiramo in razširjamo, da se bo razvilo v močno in obrambeno orožje proti nasprotnim slabim časopisom. 8. Poživljamo vse naše narodne voditelje in vse katoliške časnike, naj bi se začeli med seboj posvetovati, kako bi se tudi med nami ameriškimi Slovenci razplela kaka močna socijalna delavska katoliška organizacija, ki bi združena s Catholic National Welfare Councilom, oziroma s Catholic Laymen's Councilom, in National Council of Catholic Women nastopila med nami ameriškimi Slovenci, da bi tako združeni skupno z drugimi ameriškimi katoliki nastopala v obrambo svoje vere in cerkve in za naš narodni napredek in naš blagor. Priporočamo, da bi se morda naša Zveza Katoliških Slovencev temu primerno preosnovala. bodo imeli poleg Rev. J. Omana, za katerim smo enako žalovali, še drugega tako dobrega duhovnika in tako odličnega pridigarja Rev. A. Bombača. Faran. Bridgeport, Conn. — Re *. Srečko Zamjen, slovenski salezijanec, se je vrnil te dni v Bridgeport. — Tudi Rev. Fr. Valoven iz La Salle nas je obiskal za nekoliko dni. Rev. J. Trunk je imenovan župnikom župnije sv. Anzema v Balta. Nastopil je službo dne 6. septembra. Častitamo. ter globoko veren in dober ud naše P°vedal nama je, da sta Aleksander cerkve, kakor se je izrazil naš g. Berkman in Ema Goldman in še ne-župnik ob njegovi krsti. Blag mubo-, kateri drugi iz slavne "sovietne bar di spomin! Bog bodi obilen plačnik, ke." kjer jih je bilo skupaj 249, tu- njegovi duši, njegovemu telesu pa naj i kaj v Petrogradu in da Ema in Berk-bo lahka tuja žemljica! Žalostni rod-1 man živita v enemu izmed vladnih bini naše iskreno sožalje! Na eni strani torej veliko žalosti, na drugi pa tudi dosti veselih dni. hotelov in da se jima dobro godi. kakor misli. S tem je bil naš pogovor zaključen in predstavljena sva bila katere so priredili svojim znancem' nekemu drugemu tolmaču. Povedal in prijateljem fantje, ki so se podali sem temu drugemu "tolmaču", da v zakonski jarem. Nič manj kakor b°m vse lahko našel brez njega in 25 parov je stopilo letos v zakonski kom brez njega prav dobro izhajal, stan. 26. par pa je sedaj na oklicih, kajti govorim popolnoma dobro ru- namreč Mr. David Klobučar in Miss Manda Pleša, oba rodom Hrvata. Tukaj vlada že kakih deset dni za ta čas nenavadna vročina, a noči so hladne in prav prijetne. »Zadnji pondeljek. dne 29. avgusta j samo to, kar bi oni hoteli, da sliši-so se zopet odrple razne tukajšnje j va» da bi videla samo to, kar bi oni sko, kakor on, vendar vstrajal je odločno na tem, da ga potrebujem. J a sno mi je bilo. da je bilo pravilo, da naj se nobenemu tujcu ne dovoli iti samemu ven. Midva naj bi slišala šole in se napolnile z ukaželjno mla- Ely. Minn.—Dne 29. avgusta je dino.—Pri nas vlada veliko pomani-Rev. Frančišek Sedej poročil rojaka hoteli, da vidiva. Da, vjezilo me je, da naj imam jaz vodnika, ko sem John Kalan z Angelo Mihelčič. Nevesta je sestra Rev. Fr. Mihelčiča, ki se sedaj nahaja v rojstni domovini. Obilo sreče! V SPOMIN DEKLETAM, KI SO ŠLE IZ FOREST CITY, PA. V SAMOSTAN. Blagor Vam, ki ste sledile ve Poklicu božjemu, in najlepši stan izvolile da služile boste le Bogu. Vse ste svetno zapustile Starše, brate in sestre, vso prostost in vse dobrote, vse kar svetno si želi srce. Žalost polni srca staršem, solze iz oči teko žalost stiska srca nežna, ko za Vami tužni zro. Oh, ne jokaj, dobra mati, skrbni oče, ne žaluj. Jezusa si je izbrala, raje srčno se raduj. Ženin svetni kolikrat prevara mlado pač srce. Jezus zvest bo ženin, tuje so pri njem solze. Pred oltarjem svetim, hči tam zmir klečala bo, Blagoslova bo prosila Jezusa za Vas gorko. O, presrečna ve dekleta, ki ste šle za Jezusom, Stokrat srečne, da živele v boste s takim ženinom. Eveleth, Minn.—Smrtna kosa neusmiljeno kosi letošnje leto v naši slovenski naselbini. Od novega leta nam je pobrala že 21 oseb. Med prvimi žrtvami je bila Mrs. Marija Skraba. žena tukajšnega rojaka Antona Skraba, ki si je dobil že drugo tovarišico v sestri pokojne Marije. — Njej je sledil med odraslimi dobro znani dolgoletni nasel-nik Marko Draškovič, rodom Hrvat. —Dne 22. maja t. I. je zapustila Mrs. Marija Klun svojega ljubljenega moža Jožefa Klun v tridesetem letu svoje starosti. Poleg moža je zapustila dva nedorasla dečka od 10 do 12 let. Bla je tudi članica tukajšnjega podpornega društva sv. Cirila in Metoda in društva krščanskih mater. Oba društva sta jo polnoštevilno spremljala na poti v zadnjemu počitku. — Pokojni Mariji je sledila dva dni pozneje Mrs. Helena Čebul. U-mrla je žalostne smrti v 35em letu starosti in je zapustila moža in 6 nepreskrbljenih otrok. Bila je ustreljena po naklučju. — Dne 10. junija se je nenadoma preselila v večnost Mrs. Marija Pavelič v 30em letu svoje starosti in je zapustila moža in celo kopico nepreskrbljenih otrok. Bila je rodom Hrvatica. — Dne 26. junija je strela ubila samca Jerneja Petkovec, ko se je podal v nevihti 'k svojemu sosedu Nemgarju. Pokojni Petkovecje živel bolj sam zase in ni bil v nobenem društvu. Za njegov pogreb se je zavzel njegov so- kanje stanovanj, posebno za učite- vendar sam Rus in naj bom stražen j ice. ki jih je vsako leto več. — Le-!doma v lastni deželi, tošnjo jesen bodo tukaj zopet voli-i Tako sva se morala udati in šli tve mestnih mož. Kakor se kaže, bo j smo, da si ogledamo mesto. Kakor zopet obilo kandidatov, med njimi sern takoj videl, je bilo vse naprej tudi gotovo ta ali oni Slovenec. Alijdolo^eno kaj naj vidiva. V avtomo-pa tudi izvoljen?! Gotovo bi lahko lb,ltt s"io se peljali po velikem Bu-bil, ko bi ne bilo toliko zavisti in j ievardu. Nevskem Prospektu in si nesloge med nami Slovenci. ogledali več cerkva in javnih poslo- Sezona poletnega športa gre hIP'J* Prav kakor bi bila midva kaka koncu in že se sklicujejo seje, na |amerikanska turista, ki niste bila še katerih se naj poskrbi za potrebno zabavo v zimskem času. Tukajšnji Commercial Club prav pridno deluje za napredek našega mesta. Prav toplo priporoča mest- 1 nikjer, kakor v Ameriki. Jaz sen pričakoval, da bom videl briljantno mesto, kot kakoršno sem preje poznal Petrograd, vendar kar sem danes videl, me je žalostno osupnilo. Da, nemu svetu zdaj to zdaj drugo ko- skoraj me je obšla čudna mrtva ristno napravo, kakor na pr. novo poštno poslopje, novi kolodvor, mlekarno. ki bo kmalu zgrajena in več drugega. Tudi napravo nove ure v našem zvoniku je prav laskavo odobraval in mesto nam je pomagalo s tem, da je preskrbelo za uro potrebno elektriko brezplačno. Je pa nova ura res ponos naše fare in ponos celega mesta Eveleth, ker je prva in edina te vrste na celem "range.'" Pa naj bo dovolj ! Bom pa še drugič kaj povedal, g. urednik, ako mi boste hoteli odstopiti kaj prostora v Vašem cenjenem listu. Poročevalec. Rev. A. Bombach. naš bivši pomočnik pri fari sv. Vida, je danes vesel. Kajti "zadel" je čisto nov H. C. S. avtomobil, vreden precej več kakor pa tritisoč dolarjev. Tukajšni list "Plain Dealer" je pred tremi meseci upeljal kampanjo za novo naročnino. (.Več naročnine je kdo pla- otožnost ki je ležala na teh poslopjih. Povsodi se je kazalo propadanje. Tr-vovine so bile zvečine zaprte. Okni v veliki večini pobita. Ceste nesnažne in polne smeti Misli si. čitatelj, v New Vorku peto Avenue prazni in umazano, njene veličastne trgovine deloma zaprte, deloma zanemarjene. Velike jame v tlaku, hoteli prazni... To je bil Petrograd. ko sem ga jaz videl. Mrtvo mesto. Ko smo prišli iz druge prazne cerkve, v katero naju je vedel najin spremljevalec, je bila moja žena ne-voljna in mi rekla : "Mi nismo prišli sem, da bi si ogledovali te stvari, Mitri? Ali bi se ga ne mogla na kak način izne-biti ?" Ker ni razumel angleško, povedal sem spremljevalcu, da ženo glava boli in da je trudna in da naj gremo nazaj na vlak. Spremljevalec je dal res takoj avtomobil obrniti in odpeljali smo se nazaj na postajo. Ko sva vstopila v vlak. pustil naju je, ker je mislil, da sva sedaj varna v čal. več glasov je dobil. Kdor je vaščan Mr. Kern na Gilbertu. —jimel največ glasov, je zadel $4500 vlaku. Kakor hitro nama je pa od-Dne 2. julija smo izgubili iz svoje ' vreden CadiHac avtomobil, druga na- šel izpred oči, sva takoj odšla nazaj srede starčka Petra Petrič. Dočakal je visoko starost 74 let. Pokojni je dosti pretrpel v svojem življenju.^ dobil Rev. Bombach, katerega Zadnje dni je prebil v hiši svojega sina Jakoba. Zapušča ženo. tri sinove, ki so vsi oženjeni in eno hčer, ki je tudi poročena. Dne 27. avgusta se je bliskoma raznesla prežalostna vest, da je na- grada je bila $3800 Stutz avtomobil, tretja pa $3200 H. S. C. avtomobil. so prijatelji podpirali vse čas njegove kampanje. Dobil je pri glasovanju 17.818.656 glasov. Rojaki so mu povsod šli na roke, in mi prav privoščimo RevT Bombachu to krasno darilo. Poleg avtomobila pa dobi nagloma preminil po vsej fari do- še posebno nagrado $100. da bo "za na ulico in mahnila sva jo proti hotelu, kjer ie bila Ema Goldman in Aleksander Berkman. To je bil Hotel Astoria, najsijajnejši in najbogatejši hotel v Petrogradu. Toda kakšen je bil dariTes? Vse razbito, u-mazano! Preproge po tleh so bile raztrgane, vspenjača je bila polomljena. Pred vrati je stal vojak s puško na rami, ki nama je povedal, bro znani dobri faran in skrbni oče gasolin." Enkrat se bo treba posku-, da morava imeti "pas" to je "do-svoje velike družine, Mr. Charles jsiti peljati, učil bo Rozinov Jaka, ki voljenje" vlade, ako hočeva iti v ho-Korošec. Omenjenega dne je šel zju- na "Stuze" vajen. I tel. Ko sem povedal, da namera^ i>'*r~ ■ J ^r v " - 'v. i t ...... -EDIN samo obiskati prijatelje, katere po znava iz Združenih držav, so naju spustili v hotel. Najprej so naju peljali v malo sprejemno sobico pri vhodu, kjer £va dobila to "dovoljenje." y tej mali sobici, ki je bila zakajena, da JUGOSLOVANSKE NOVICE. Vsa čast jugoslovanskemu Orlu. Sijajno zmago so izvojevali Orli na mednarodni tekmi v Franciji, v ------, ... ---------WJVIia( Uii Strasbourgu. "Slovencu" javljajo iz se je videla, kakor kako "turško ko-) Strasbourga sledeče: Jugoslovanska pališče," je sedelo še več drugih! orlovska tekmovalna vrsta je dose-ljudi, ki so mirno čakali. Počasi smo1 Prvo niesto izmed 70 mednarod-prišli drug za drugim na vrsto in tudi' tekmovalnih vrst. Vrsta šteje II jaz, in sem povedal uradniku, da bi' c^anov- Pripadajo ji: Kermavner, rad videl Emo Goldman, da sem iz-l Ri,lar> Pavlic, Slana, Valand, Rup-veiel od Zinovieva, da živi tukaj. J Grobar, Ahačič, Slane, Regaly. ''Niti imena nisem še cul," 'je re--- kel osorno uradnik. "Vendar ako Z i-' Umrl je v Železnikih na svojem noviev pravi, da je tukaj, potem pa' d°mu črnomaljski kaplan g. Jos. Lo-• » • .... gar. N. v. m. p. it mora biti," in pregledal je ves zapisnik. "Saj res. Je že tukaj. Sedaj pa, zakaJ"jo hočete videti ? Kaj bi ji radi?" "Bili smo sodrugi v Združenih državah. Moja žena in jaz sva delegata za tretjo internacijonalo iz Združenih držav Ameriških.'' Pogledal me je nezaupljivo vendar slednjič nama je dal "pas" in našla sva kmalu odkazano sobo, kjer nama je rekel, da jo najdeva. V vsakem nadstropju sem videl vojaka na straži. Potrkam na vrata. Odprl nama je Aleksander Berkman. "Veliki Bogi Kaj pa vidva delata tukaj ?" je vskliknil začuden. "Kje je Ema?" je vprašala moja iena. "Zdolaj je. Poskuša kuhati," odgovori Berkman. "Takoj jo bom poklical." Telefonal ji je. Mej tem časom sva pa midva ogledovala sobe. Velik meč je visel ob steni poleg pisalne mize. Vprašal sem ga, čemu mu je meč? Odgovoril mi je, da je bil častnik in da je to del njegove oprave kot rdeč 'častnik. V tem so se vrata ^odprla in Ema Goldman je vstopila. "Za Majkovo voljo! Kako sta pa vidva prišla sem?" je vskliknila. Položila je skledo, katero je imela v rokah na mizo, kamor smo po prvem pozdravu vsi skupaj sedli. Na mizi je bil obed že pripravljen. Bila je "boxa" Vprašala sva jo, če jima vlada daje to hrano. Toda izvedela sva. da so te "boxe" še zadnji o-stanki one prtljage, s katero sta se preskrbela, ko sta bila deportirana iz Združenih držav. "Ema, povej nama." sva jo najprej vprašala, "kaj misliš o tej vaši vladi v Rusiji?" "Prestroga je! Preveč je "sistema je vskliknila. Zamahnila je z roko v preži ran je. "To ni nobena vlada. To jaz misiim. Razmere so grozne. Raje bi živela v Ameriki v ječi. kakor da sem svobodna tukaj v Rusiji." ' Moje začudnje je bilo toliko, da bi kmalu s stola padel. Prvo spoznanje. kako velika je razlika med resnico in med prevaro v kateri živi delavsko ljudstvo v Ameriki in mi vsi glede boljševizma, me je globoko zadelo. (Dalje prihodnjič.) tralizem. V svobodni kraljevini SHS si torej brez dovoljenja demokratskih uradnikov niti strehe nihče nc sme sam s svojimi domačimi delavci popravljati, ne napraviti si novega plota. Sami novi davki, nova bremena. grožnje, kazni, globe, seka-! ture... Ljudje božji, kam bomo pa prišli? Ali vi uradniki, ki ste sinovi slovenskih mater, nimate prav no-, benega srca za slovensko ljudstvo ?i Britka in žalostna resnica, da še nemški uradniki v stari Avstriji niso na tak način drlijn trpinčili slovenskega ljudstva, kot sedanji demokratski. Na pomoč, sladkobesedni prijatelji ljudstva! Pavle Zgaga. Brezvestni uradniki. Znan je neu strašeni ooj poslancev jugoslov. kluba proti nezaslišanemu pobiranju o-sebne dohodnine, ki se je vršilo v Sloveniji po samoljubju davčnih u-radnikov in brez cenilnih komisij Kakor se je uradniku zljubilo, toliko pa je predpisal davkoplačevalcu o-osebne dohodnine in plačati je moral. Poslanec dr. Hohnjec duhovnik je vložil dokaj temelnih interpelacij na finančno ministrstvo, v katerih se je pritožil zoper brezglavi -sistem pobiranja osebne dohodnine, ker je davkoplačevalec izročen na milost in nemilost neusmiljeno brezvestnih u-radnikov. jZahtevi naših poslancev po cenilnih komisijah se je udala finančna oblast, ki razglaša, da se vzpostavijo cenilne komisije za dohodnino. Volitve za volilne komisije je finančna oblast preosnovala in spremenila. To je lep uspeh poslan-cev jugoslov. kluba. Nezaslišano. Mariborska davčna oblast je poslala 84 letnemu starčku, bivšemu krojaškemu pomočniku Jožetu Polastiju, plačilni nalog, da mora plačati 32 K 6ovin. dohodninskega davka. Starček je slaboten, hodi sključeno, izgleda kot berač, je brez vsakega premoženja, njegov dolgo-!etni delodajalec ga ima iz usmiljenja pri sebi, njegovi stanovski tovariši zbirajo za reveža kronice, le da mu ni treba beračiti ob petkih od hiše do hiše. In taceg*a 84 letnega starčka — berača obdači davčna o-blast. Peterček — Zgaga, koliko mu boš podaril? Kristan, koliko mu boš bratsko odstopil od svoje bisage ? Kje so širokoustni prijatelji ubozega ljudstva? Ali ne bi bilo lepo in junaško, ako bi kteri izmed ministrov samo enkrat temu revežu odstopil svojo mesečno draginsko doklado? Dejanja naj govore. Zakaj pada kronska valuta? Glede valutnega vprašanja naše države, ki; se obrača v zadnjem času na takoj črno plat, smo zvedeli, iz JDS banč-: nih krogov, da je na padanju naše valute v zadnjem času tudi glavni vzrok demokratska bankokracija. Banke bi rade izrabile zopet za svoj nenasitljivi velekapitalistični žep letošnjo žetev. V očigled našega žitnega izvoza so razne banke potisnile kronsko valuto navzdol, da bodo cenejšim potom napolnile svoje žit-nice. Kakor hitro bo enkrat dosežen ta bankokratski cilj, bo rastla kronska vrednost da bo izvoz tem izdatnejšima velekapitalizem, ki se rekru-tira iz stranke JDS in slabostojne-žev. Kdor zna pa zna.. . Srce za slovensko ljudstvo. Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani, tirja od posetni-kov na deželi, ki so zadnja leta v lastni režiji popravljali svoja poslopja. da morajo prijaviti potom priložene tiskovine svoj obrat. Ravnatelj te zavarovalnice grozi našim ljudem z uvedbo kazenskega postopanja in z globo do 4 tisoč K. Tako daleč nas je že privedel ta ljubi cen- Kaj pa ugrabljeni zvonovi? Ker se še nahaja v dunajskih arzenalih velika množina neprelitih zvonov, katere je svoj čas rekvirirala avstrijska oblast, sta naša poslanca dr. Korošec in J. Gostinčar stavila na ministra ver sledeče vprašanje: "Po poročilu čeških listov se nahaja še velika množina popolnoma nepoškodovanih zvonov v vojaških skladiščih na Dunaju. Te zvonove so svojčas rekvirirale vojaške oblasti. V češkem parlamentu so poslanci zahtevali, naj vlada stori primerne korake, da se rekvirirani zvonovi cerkvam zopet vrnejo. Čehoslovaška vlada je obljubila, da bo to storila. Tudi na ozemlju naše države je bivša Avstri-j ja rekvirirala veliko zvonov, ki leže v večinoma neporabljeni na Dunaju. nekarner- ' Ker si cerkve sedaj naročajo nove zvonove, je to nepotrebno izdajanje narodnega premoženja.- Zvonovi, ki ; leže v dunajskih vojaških skladiščih in arzenalih, se prav lahko spoznajo, ker nosijo napise lastne cerkve, ali se pa drugače lahko spoznajo.. Uve-rjen sem. da bodete gospod minister posvetili tej zadevi vso pozornost in izposlovali vrnitev cerkvam rekviri-ranih zvonov, vsled česar Vas vprašam : Ali ste voljni, ukreniti potrebno. da se vrnejo našim cerkvam rekvirirani zvonovi, ki leže v Avstriji? ,0 jejmenes, o jejmenes! Kaku sem jest veseu, de jeh spet ankat videni, mistr editar. Baj žimini! kaku m je blu že dovh čes pa neh k se nejsva tojk časa vidla. Vejo, zdej še le vidm kaku jeh jest strašnu laj-kam, k sem vidu, kaku se m je tažil pa neh. Koder sem hodu in kjer sem biu sem pavsod na neh mislu. Zdej sem pa djau: "neč, kar nazaj pret Čikag je bom ubrau k mujmu prja-tle nazaj, k tam v Edinast pišeje, k sa hedu galant gaspud, pa sem rejs šu na tren, pa sem trempu, pa sem k nem pršu. Tk zdej sem pa tlalela. Vejo, pa k sem pa svejt hodu. sem pa tu vidu, de jeh nekter ldje hedu lajkajo, druh pa spet ne. Pa nehn papir hedu rad berejo. Samu ana peršu: " Pavle, kej s pa ti vastou, de te več nei za šlišet v Edinast. Včaseh si ti kaka kunštna pagrun-tu, de s nam mal žulejne zabelu, zdej zadne cajte te pa kar ni več ne spregled. Pejd, pejd nazaj k te taku lajkama vsi. Tist editarji tam na 22. Cikag brez tebe kar neč ne morje Vidje. mjen se je pa tu hedu dobr zdelju. sem pa djau: "Bom pa šu." Samu vejo, ti ledje ne mislejo, da imam jest še kak drug bizmus, kukr pa samu v cajtenge pisat. Vejo mar-bet še vani, mister, ne vejo, de sem jest suj ofic odparu. Ja, ja, le nej ine debel gledajo. Sem ga, sem ga! Pa ruje še drgačnega, kukr je pa nehn, ke taku mal notr prnese h večem kake j Nekateri nezavedni katoliki misli-tepke pa glau. Muj bizmus mi pa jG, da je vera nedeljska obleka, ka-tajn plača. Vejo, sej jem bom dau. tero se obleče samo za nedeljo. paru ženitvanjska pasredvavnea.' Rihteg!! Prec sem začeu! Sem pa djau: "Ta prvi k ga bom v jarem s farbca upregu, more bet muj prj^tu Etbinček." Sem pa "prec začeu pa Vamerik stikat za gajtražcam. Muj prjatu Etbinček je mej tem cajtam šu pa da-mov, ker je mogu sirotam gnar nest, k ga je tlalela na kalehtou, pa s Tal-janom je imu an obrajt, k je Trst ukradu, pa atata Trotzkyja je imu jet vabiskat. Pol sa ga pa dama z muzka sprejel, pa za paslanca izvalil, de bo doma še bel farbu z rdečim pejntom, ki s je tla Vamerik dnarca nabrau. K sem pa jest še tu zvejdu, de je on za poslanca, sem pa djau: "Hura, Pavle! Zdej bo pa lahku! Vsaka si buo vseh pet prstov vabliznla zanj." In taku vidje se me je res pasrečlo, de sm cubringu in zdej samo čakam, kdaj me boja na vohcet pavabil. Vid jo tu je biu an uržeh, de me nej blu tak dovh nič sem. Vidjo. V Čeka g se nejsm upu nič dabit, ker sa vse rožce bel zakajene, k se taku kadi. Zatu sem mogu jet pa ven pa farmah. Zdej pa, bom tukej suj ofice vadparu in bom tukaj bezmus dejlu. Taku bom imu pa bel ca j t še v nehne cajtenge pisat. Vejo, k sem biu pa svejt sem dost, dost narajmu, bou hedu zanimiv za vas. Zatu jem bom pa vad zdej naprej pridno pisu. Samu takrat bom še -mal v zavastou, k se bo Etbinček važenu, k bom šu na vohcet. Takat bom pa taku plesu, de bo le kej. Takrat pa vej m, da ceu kejden ne bom za nič za delo. Tek Mister Editar, sem hedu, hedu veseu. k sem jeh spet vidu, Šejk-henc! Pa nej mi pamagaje pr mujmo buzmi^e, de be kej dost srčnih trublov vazdrav. Tk, zolong. mister editar! Vaš Pavle Zgaga. MIMOGREDE. Ljudje, ki veliko govore, malo povedo toda veliko ljudi ranijo s svojim jezikom. * Ko bi prismojen človek videl sebe, kakor ga drugi vidijo, do smrti bi ga bilo sram. * Kedor pravi, da nič ne veruje, prizna s tem. da preveč veruje — namreč omejenim ljudem. * 1 Kedor pametno misli, trdno ve- Peter Zgaga ta ti je ptič! Sedaj, ko sam več "vicov" producirat ne zna. skube ''vice" iz starokrajskih listov. Neka zadnja številka G. N. je bila našemljena s perjem novomeške Sedajnosti. Pe-Terček je pač sraka modernega časa ! IZŠEL JE KOLEDAR AVE MARIA ZA LETO 1922. Dosedaj smo ga poslali v razne naselbine sledečim gg. zastopnikom,] kj so pooblaščeni pobirati naročnino za "Ave Maria", "Glasnik Presvete-ga Srca Jezusovega", "Edinost", molitvenike in druge knjige ter vse tiskovine. OHIO. Baberton, Ohio.—Mr. Frank Zupančič, Mr. Joseph Lekšan, Mr. Joe Pod-pečnik. v Newburg, Ohio.—Rev. J. J. Oman, Mr. Jakob Resnik. Cleveland, Ohio.—Mr. Frank Suhadol-nik, Mr. Anton Strniša, Mr. Joseph Meglich, Mr. Rudolph Cerkvenik Rev. A. L. Bombach, Mrs. Ivanka Gaspari. Bedford, Ohio.—Mr. Frank Stavec. Collinwood, Ohio.—Mr. John Mesec. Nctingham, Ohio.—Miss Mary Mevzek. Lorain, Ohio.—Miss Frances Bombach. PENNSYLVANIA. Ambcidge, Pa.—Mrs. Jennie Svegel. Beadling, Pa.—Mr. N. Simonič. Braddock, Pa.—Mr. Joseph Lesjak. Bridgeville, Pa.—Miss Elizabeth Pogačnik. Burdine, Pa.—Mr. John Krek. Canonsburg, Pa.—Mr. Mihael Tomšič, Mr. John Pelhan. Mrs. Mary Bevc, Miss F. Mohorič. Forest City, Pa.—Mrs. Anna Grčman, Miss Mary Svete. Johnstown, Pa.—Mr. Andrew Tomec. Olyphant, Pa.—Miss Mary Zore Pittsburgh, Pa.—Mr. John Golobic, Mr. J. Bojane, Mr. Geo. Weselich. Steeltonf Pa.—Mr. Anton Malesich. Export, Pa.—Mr. Jakob Rink. So. Bethhlehem, Pa.—Mr. J. Korpivšek. MINNESOTA. Gilbert, Minn.—Mrs. A. Preglet. Aurora, Minn.—Mrs. E. Smolich. Biwabik, Minn.—Mr. Frank Giobokar. Chisholm, Minn.—Mrs. Barbara Globoč- nik, Rev. J. E. Schiffrer. Ely, Minn.—Mr. Jos. Peshel, Mr. J. Otrin. Eveleth, Minn.—Mrs. Frances Gregorich. Greaney, Minn.—Mrs. U. Babich. New Duluth, Minn.—Mr. M. Spehar, Rev. A. Pirnat. Rice, Minn.—Rev. John Trobec. Soudan, Minn.—Mr. John Loushin. Virginia, Minn.—Mrs. Rosie Tishel. ILLINOIS. Aurora, 111.—Mrs. M. Vesel. Chicago, III.—Mr. Frank Koren, Mr. Andrew Glavach. Joliet, 111.—Mr. Marko Bluth, Mr. Joseph F. Muhich. La Salle, iy.—Mr. Frank Mišjak. de boja advertajzal tud v nehneh cajtengah. k bom ankat vse si sfiksttv kukr more bet. Vejo, k sem pa svaj-ti vakul hodu. pa sem niidu tolk pc-člarjev pavsod. k se pečlaje sami. Vejo pasebn s me je zasmilu inuj prjatu ta kristjanski Etbinček, k je hed u galant gaspud. in sva ga mar Ko se je človek veliko naučil, še le začne spoznavati, kako malo ve. * Kedor si veliko o sebi domišlja, je znamenje, da sam sebe ne pozna. Polovico tega, kar sosed reče črez North Chicago in Waukegan, Ill._Mr ™ ^ jeSl iaKU mOFm VCC Z,Vt' Joseph Drashler, Mr. Math Ogrin.i C,nara sem S1 dost nabrau. Tist mi- skedej sktipej rukenla. ker nej stinži, soseda, ne vrjemi. kakor tudi ne po-kukr sa vani, de da rad za kaka ma- lovico tega, kar pravi o sebi. krota. Vejo, ta rej vež se je dost dovh * cajta peč lov. K je biu prvabart v Amerik, pa me je djau: "Vejš kaj. Pavle, jest taku ne morili več živt. Slab pisatelj je, kogar ne kritizirajo. Mr. J. Košir. Springfield, 111.—Mrs. C. Andrews/ Bradley, 111.—Mr. M. Smoley. Milwaukee, Wis.—Mr. Steve Hoynik, M iss Mary Mohorko. Sheboygan, Wis.—Mr. M. Progar. Willard, Wis.—Mr. Frank Perovšek Brooklyn, N. Y.—Mr. Jos. Skrabe. Newark, N. J—Mrs. Johana Mevzek. Denver, Colo.—Mr. Jos. Pavlakovič. Pueblo, Colo.—Rev. P. Cyril O. S. B., Mrs. J. Me«lHL Indianapolis, Ind.—Mr. Louis Komlanc, Mr. Frank Markič. Thomas, West Va.—Mr. John Lahajnar, Mrs. M. Bulich. Calumet, MichL—Mr. Jt Musich, Mrs. Frances Plautz. Iron Mountain, Mich.—Mis A. Berce. Detroit, Mich.—Mrs. A. Banks. Bridgeport, Conn—Rev. M. J. Golob. Fcontenac, Kans,—Mr. Martin Chanzel. Kansas City, Kans.—Mr. Peter Majerle. Dodson, Md.—Mr. Jernej Intihar. East Helena, Mont.—Mrs. Frances Am-bro. St. Louis, Mo.—Mr. John Mihelich So. Omaha, Nebr.—Mrs. M. Petrasich. Valley, Wash.—Mrs. Mary Swan. Rock Springs, Wyo.—Miss Apolonia Mrak Včasih je gospodaril meč, danes gospodari pero. Povej mi kak časnik čitaš in jaz ti ljonarsk fond, k sam ga zbiru, me je dost prnesu, da imam do srr\rt za-dost. Veš, tu žulejne pa brez kake rožce al gajtrašče pa kar nej za nič."j povem/ kedo si? Sem pa djau: "Bejž no, bejž? Kaj rajs ti tu gavariš? Kaj se tje zmejša-j Ptiča poznaš po perju, človeka lu? Al nej s ti zmirej v sujeh cajten-j dandanes po časniku, katerega na^ gah pisu, de ja zakojnske stan samo; roča. za kapitaliste in za beržolajce ne.pa' ___ za nas. k sma ta rdeče farbce??" J Say, Joe imaš še tisti dežnik, ki Je pa djau: 4'Pavle, bejž nu bejž!. sem ti ga oni dan posodil? Se ti nekar neumen ne bod! Al ne Ne! Posodil sem ga svojemu pri. vajs, de morma svejt farbat? Ker, jatelju. Ali ga hočeš nazaj? pa je dondons rdeča farbca glih ma-| Da, prijatelj, ki mi ga je posodil, derna, morma pa rdeča nucat. Rdeč pravi, da ga hoče imeti nazaj človek, pajnt pa taku nej drag." ki mu m je posodil. Pol sem pa jest prec djau: "Aha, * zdej pa že vejm, zakaj je muj prjatu- , Moderni človek. — Vsak moderni taku žalastn zmirej. Srčn trubl ma." človek ima dve želji: da bi imel svoj Sem pa jest taku le mu mislu: "K je dom in avtomobil, da bi se vozil da-Etbinček taku kunšten, de s je znou leč kolikor mogoče od doma. s farbcam varžet zaflikat, zakaj b| v * si ga pa še jest ne?" ( Ko se človek prvič obrije, pa prvič M je pa prov ana kunštna adija zaljubi, to se utisne v take spomine, v glava padla: "Kaj k. be jest vad- da se jih nikdar ne pozabi. pa je. Tudi jaz nisem za Nino ni- smotko in hodil ob postelji gor in koli vprašal, kaj in koliko bo imela, dol ter se šalil z ženo kakor razpo-Ampak z veliko družino je trpljenje, sajen fant. Pomisli." "Mamica/* se je naenkrat ustavil. "In veselje,, oče ! Kdo je', ki bi mogel kaj oponesti Vašim otrokom? Ali ni to veselje?" Tako je nagovoril ženo, kadar je bil najboljše volje. **Domlatili smo, ali greš v nedeljo obiskat strica J erne- "V božjih rokah so," je rekel kaj- ja? Vesel bo naju.' "Ančka," je izpregovoril Janez, in glas se mu je tresel. Ančka je zdih-nila. Tedaj Janez ni vedel, kdaj je prevrnil stolček in pohodil klobuk, ko je obstal sam sredi hleva in je imel roke razkriljene, kakor bi še pritiskal Ančko na razburjeno srce. Ančka je pa hitela s pomivanjem in nič več ji ni visela ruta na oči Izpod nje so pogledali veseli kodri in se vsuli na čelo. X, Janez je peljal drva po Globeli. Voz je cvrkal in se stresal po toka-vastih kolesnicah. Hlapec je šel z a njim in bič mu je veselo pokal, da se je razlegalo po bregovih. "Bog daj srečo, Janez !" Izza grma ga je ogovoril kajžar Anton, Ančkin oče, ki je zategnil samotežen voziček v visoko praprot ob poti, da se je ognil težkemu vozu. 4'Kam, oče, kam?" se ga je razveselil Janez in postavil dolgi bičev-nik na tla. "Tri mrežnice stelje imam tamle za Vragovcem, pa sem rekel, ko smo omlatili, da jo potegnem domov. Takole se trudimo kajžarji, ti pa take konje!" žar Anton in ves vesel je bil. "Torej, Janez, na roko, med nama ostani!" Anton se je ozrl naokrog, držal Janezovo desnico in potem nadaljeval šepetaje: "Tisoč ji bom dal, tisoč, zavoljo tebe,, ker «i vr?den tega. Toda molči in počakaj te tri leta. Ančka se izuri pri Mokarici. nekaj prisluži in obresti se tudi na-kapajo." ' Janez je stiskal začuden in vesel očetovo desnico in jecal: "Oče, preveč, imate še druge,, bova že sama--" "Kar sem rekel, sem rekel. Molči in počakajta tri leta." "Tri leta," je vzdihnil Janez, ki je prej vse misli obrnil na doto. "Tri, najmanj tri. In če si prebereš, nobene zamere. {Z. Janez." Begom Oče se je vp*rl voziček in odšel po Globeli. Janez je gledal za njim in videl samo njegov upognjen1 hrbet, zakaj glava se mu je povesila kakor v težkih skrbeh. Ko se je Anton skril za robidovje, je Janez stekel za vozom in pognal konja. Po Globeli se je razlegalo pokanje koles ob osnike. Janez je Saj res. Vreme je in jeseni ne bova utegnila." "Pa s kolesljem greva, ne po železnici." "Kakor hočeš. Samo, če ni predaleč za konja." "Predaleč? No, Rigo kar preplava to pot. In cesarska cesta! Komaj da komatiček nese — voz teče sam." "Dobro, koj jutri spečem šarkelj, ti preskrbi vina. Stric Jernej se bo od veselja usekaval." Vnedeljo po rani maši sta sedla Mokarja na voz; on je naročal Janezu, ona je ponavljala Ančki, kar je bilo treba za kuhinjo, ko ji je zavijala kolena z zeleno plahto. Ko je Rigo cepetaje pretegnil, se 1 je še ozrla gospodinja: "Le modro, gospodar in gospodinja," in jima pomežiknila. Janez in Ančka sta obstala na dvorišču, Mokar se je na ovinku, ko je segel po biču, okrenil in ju pogledal, nato sunil s komolcem ženo in rekel važno: "Prilika! Skoro na-< pek se mi zdi takole." "M, ne skrbi. Saj Janez ni Miha." "Ni,""seveda ni," je zampairal Mokar in nato sta oba molčala ter se hitro vozila skoz vas. (Dalje prihodnjič.) ŠIRITE LIST "EDINOST"! Telafom: Canal 6319. MATH KREMESEC Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobre in okusne Vsaki tudi stopal za vozom spočetka zamišljen, tfr , „ . • , ~ nato se je zasmejal, prijel z obema Je-ha-a, je zavpil Janez za vo- J . 3 v / rokama koprivec in počil s tako ^ilo. da se je utrgal bič in zletel preko ceste v. vodo. zom. da sta konja obstala. Anton je gledal, kako sta dvignila glavi in po-tresla z grivo. "Lepi živali, res. Ali nifta moji, oče. Več je vreden Vaš voziček, ker je Vaš. Vi delate sebi, mi hlapci pa drugim. To je tisto." "I, no, vedno tudi ti ne boš vlekel za druge." Anton je pogledal izpod obrvi, Janez je zardel in brskal z bičevni-kom po cestnem prahu. Obema je za hip potekla beseda. Anton je po-^ tegnil voz iz praproti in dejal: "Seveda, ,tako je. Če nimaš, je hudo, če imaš, ni brez križa." "Oče," je stopil Janez preden j, pogledal po cesti gor in dol in plašno nadaljeval: "Oče, sama sva, vprašati Vas moram, saj veste, kaj mišim." "Nina mi je pravila. Ne vem,, kako bi." • Kajžar je skomizgnil z rameni. "Oče, po pravici Vam povem, iz kraja jo potegnem, če jo obljubite komu drugemu." "Kaj bi tisto ! Nobenemu rajši kakor tebi. Ampak pomisli..." Anton je pomel s palcem in kazalcem ter žalosten pogledal Janeza. "Ali sem kaj vprašal za to, oče?" se je Janez vzravna pred Antonom. Kajžar se mu je nasmehnil. "Janez, moška je ta beseda in le- FRANK SEDLAK'S SONS Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA. Kadar mislite graditi svoje domove ali kako drugo poslopje, obrnite ae na nas, da Vam damo svoj nasvet. 3448 South Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. Phone: Lawn dale 350. HARMONIKE! Izdelujem in popravljam vsakovrstne harmonike, bodisi kranjskega ali nemškega tipa. Vsa dela izvršujem zanesljivo in točno, po najnižjih cenah. Istotako izvršujem tudi krasne ol-tarčke za v sobe, ki se jih lahko z električno svetljavo razsvetlji. Se priporočam rojakom ši rom Amerike. ANTON BOHTE, 3626 E. 82nd SU Cleveland, O. ************** Zvečer tistega dne je Mokarica oponesla možu, ko sta se spravljaia spat: "Ali si jih videl nocoj?'" "Takole me veseli. Dobre volje družina je kakor milost božja. Ali veš, Janez je že kupil telico." "Kakor sem naprej vedela! Ali nisem pravila, da moški sami sebe nej poznate. Janez — brez Ančke, .seveda." Mokar ni nič ugovarjal ženi, zakaj take volje je bil, da si je zapalil u svojo .«4m •rr* Mittj« ▼ »v CWr Predeeiaik, Amtmm Grdima iojj Imi Street., tajnik. Jiiifh 1«n tfi? Ave. M. E-; nUpiik. JeMpk se§i AMUm U W.; Dr Dr. J. M. S«Malrer m I117 Zimi* Atmm- Not čUai st doi 1*12 W. m* raape- PRODA SE MLEKARNA v okolici, kamor se naseljuje sloven- •erejM od x do t* e zavarujejo $1 ee.ee: Mv*«ti prestopijo k in — Btftrviti« 4 drofevemb t ere in 4o 9 Meri UftjM ia ski narod. 9215- Telefonirajte Rockwell J KOSMAGH 18O4 W. 22nd St., Chicago, 111. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA, KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka! Mtvo Sv. Cirila ia Metoda »ter. it 8. D. Z. ▼ Cleveland*, O. V društvo k »prejemajo členi od 16 1 do 55. lete. Ze smrtnino ae lahko za « varuje za $150, $300, $5«. $1000, $1500 in za $2000. Rojaki ne odlašajte, ampak pristopite k društvo še danes. Naše društvo Vam nudi najlepšo priliko* da »e zavarujete za slučaj nesreče. Ze vae pojasnila ae obrnite na društvene urednike. Predsednik Rudolf Cerkvenik, podpredsednik Jožef Zakrajšekp tajnik John Vidervol (1153 East 61st Street, Cleveland, Ohio), zapisnikar Jos. B. Zaver-šok, blagajnik Anton Bašca; nadzorniki: Anton Strniša. Jos. Zakrajšek, Viktor Konpare. Društveni zdravnik: I>r. J. M. Seliš- Zastavonoša: John Jerman. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mescu v šolski dvorani. SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" Slov. kai. pevsko društvo "Lira**, Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anten Gr-dina, 1053 L 62nd St. — Pevevodja in podpredsednik: Mat«j Holmar, 1109 Norwood Rd. — Tajnik: Ignacij Zupančič. 6303 Carl Ave. — Blagajnik: Frank Mat-jašič. 6526 Schaifer ave. — Kolektor John Stele, 0713 Edna Ave. x*ev«ke vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer. Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. Vida. Pozor! SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroka — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: JAMES A. J AN DOS, 2*42 W. 22nd St, near Hejne Ave^ Chicago* 13L TeL: Canal 4106 — Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce. raznovrstne peci za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine* kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik! A.M.KAPSA (General Hardwe store) 2006 - 2064 Bin Island Ave Cor. 20th St. CHICAGO, ILL. 1 t Po znizam ceni Prepričajte (se! Da mi resnično izdeluje-mo najkrasnejae žen i to vanj-ske si ike- Da imamo na razpolago slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po naj zmernejših cenah. Vsem »e priporočam. FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. CANAL 2534. dobite pri nas sedaj najboljše moške in fantovske obleke. Obleke so fabricirane iz pristne volne, so najnovejše mode, svetle sredno svetle in temne barve, na en gumb, dva in tri, "single or double breasted". Vse te obleke prodajamo sedaj za $25.00, $30.00, $35-oo, $40.00, $45.00 in $50.00. Naša trgovina^ je od prta vsak torek, četrtek in soboto zvečer. Pridite k nam in izberite si iz dobrih oblek najboljšo obleko. NAŠA TRGOVINA JE ODPRTA VSAKO NEDELJO DOPOLDNE. •/ - . 3 • i-