Poštnina plačana v gotovini.
Cena 25.— lir
DEMOKRACIJA
Leto IX. - Štev. 19
Trst » Gorica 13. maja 1955
apemz. ut abb. post. i. gr.
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-U. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastaslo 1-c - tel. 2-30-3» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 1«. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223. Gorica štev. 9-18127
Izhaja vsak petek
Ajdovske podrtine
5. t. m. se je zbralo v Ajdovščini vse, brv današnji slovenski komunistični družbi nekaj pomeni. Proslavljali so desetletnico ustanovitve svoje prve povojne vlade. Njihovi občutki so verjetno bili na višku, tako vsaj kažejo bleščeče fraze njihovih govorov. Močno pa dvomimo, da je bilo istih misli tudi prebivalstvo, vsaj njegova velika večini. Svoboda, ki naj bi jim takrat zasijala, je pač prehitro pokazala svoj popačeni obraz.
Zanimivo je, da niso ob tej. priliki v nobenem slovenskem listu ne v Sloveniji, ne v zamejstvu, o-menili sestave takratne, tako zgodovinske in slavne slovenske vlade. Je bilo pač v njej še preveč »koristnih budalu, kakor je krstil to zvrst politikantov Bogdan Radiča, ki je v prvem zanosu tudi sam služil Titu. V Sloveniji sta te vlogo prevzela predvojni minister Franc Snoj in nekdanji ban dr. Drago Marušič. Razumljivo, da takšne marionetne figure v partijskih očeh ne zaslužijo, da bi jih omenjali. Zato je sestava prve slovenske vlade ostala pregrnjena z zastorom pozabljenja.
Vsekakor zanimiva okoliščina. Drugi narodi klešejo imena oseb ki sodelujejo pri tako važnih dejanjih, v kamen, v komunistični družbi, kjer je vse odvisno od trenutne »linije«, se pa kaj takega očividno ne izplača. Bi se preveč videlo, kilj je brisano in kako je brisano. Morda bi celo kje ostat, kakšen krvav madež.
Zato niso slavili vseh članov pred desetimi leti ustanovljene vlade, temveč so svoje priznanje izrekli samo nekaterim. Tako je Tržačanom dobro znani Boris Kraigher nadvse spoštljivo pokadil spominu Borisa Kidriča, predsednika prve slovenske komunistične vlade.
Tudi to je značilno. Človek, ki je v najodločilnejših trenutkih tako zavozil slovensko politiko na Tržaškem, da je moral dejansko osramočen zapustiti Trst, pač ne more gojiti drugega kot kolegialna čustva do človeka, ki je na podob: no temeljit način zavozil ne samo slovensko, temveč vse jugoslovansko gosiMdarstvo. V komunistični diktaturi seveda ni nikogar, ki bi »od spodaj« klical na odgovornost, tiste, ki so »zgoraj«. Zato si lahko dovolijo, da ga lomijo, da besedičijo, proglašajo in preklicujejo, drugim pasove stiskajo in se sami napihujejo ter vkljub temu ostajajo na položajih, na katerih jih ne držita ljubezen in zaupanje vladanih, pač pa strah, strah tlačenih pred terorjem vladajočih in strah vladajočih pred m/ržnjo vladanih. Zaprti v ta začarani krog se lahko drže samo sebe in svojih, kajti dobro vedo, če jim ta slamica odpove, utonejo. Sad tega duševnega kompleksa so Kraigher, ki slavi Kidriča, in množica prisotnih, ki ima o obeh svoje lastno mnenje, pa si ga zaradi solidarnosti v krivdi ali strahu pred nasiljem ne upa izreči.
Ne'bi o vsem tem pisali, če ne bi ljubljanski »Slovenski poročevalec«, komaj dva dni po proslavi, na svoji 8. strani objavil zanimive vesli, ki naravnost kričeče podaja notranje nasprotje med v Ajdovščini izlitimi frazami in tamkajšnjo stvarnostjo, med tem, km. so zborovalci 5. t. m. v Ajdovščini slišali in kar so tam lahko videli.
Člančič ima naslov »Kdaj bodo v Ajdovščini dogradili kulturni dom?« in glasi: »V Ajdovščini so začeli graditi kulturni dom že pred nekaj leti, toda brez načrtov. Zaradi tega so morali gradnjo prekiniti na žalost šele takrat, ko je že bilo precej dograjenega. Z namenom, da bi gradnjo nadaljevali, so že lani ustanovili poseben iniciativni odbor, ki je naročil izdelavo načrtov. Ti so že narejeni in č.a kajo, da jih odobri še republiški svet za gospodarstvo. Po teh načrtih bodo morali del že dograjenih zidov podreti, ostali bodo v glavnem le temelji. Delo mislijo nadn Ijevati, čim bodo načrti dokončno odobreni in čim bodo imeli potrebna denarna sredstva. Tu bi lahko precej pomagala kmetijska zadruga.«
Ali ni to prava nadvse značilna slika sedanjih slovenskih in jugoslovanskih razmer? Skrajno nesmiselno postopanje režima, ki je v desetih letih svojega obstoja že nekajkrat tako spremenil svojo gospodarsko politiko, da so res osta li »samo še stebri«. Visokoleteči načrti, za katere se je vedno nanovo izkazalo, da so bili napačni. Tudi za njihovo izvedbo je zmanjkalo sredstev in zdaj skušajo pripraviti deset let zanemarjeno kmetijstvo do bi zopet omogočilo izvoz, da bi dalo na razpolago ma-
GRONCHI USTOLIČEN
Poslanci, senatorji in državnega poglavarja
Predvčerajšnjim popoldne je I-talija dobila novega predsednika republike. Na skupni seji obeh zakonodajnih; zbornic, ki sta se zbrali na Montecitorisu, je Giovanni Gronchi- prisegel zvestobo ustavi, nato pa sc je umestil na Kvirina-lu, kjer je sedež italijanskega državnega poglavarja. Dogodka ni dostojno proslavil samo Rim, ki je bil ves odet v zastave, temveč so ga slavila vsa mesta in kraji. Javni uradi so bili popoldne zapiti in v šolah ni bilo pouka. Tako je Gronchi začel svojo sedemletno poslovno delo iv vzdušju velikeg) in vsestranskega zaupanja.
iPo G-ronchijevi prisegi je zborniški predsednik pozval poslance in senatorje, naj sedejo, nakair je državni poglavar prečital svojo poslanico, katero so pogostoma prekinjali vzkliki odobravanja in ploskanje.
Poslanica novega predsednika
V svoji poslanici je Gronchi izrazil vse spoštovanje in priznanje svojemu predhodniku, dosedanjemu predsedniku Luigiju Eina-udiju. Dejal je, da bo »zgodovinska doba. ki se zaključuje s sedemletno predsedniško dobo Luigija Einaudija prešla v. zgodovino dežele kot ena najpomembnejših in najplodovitej-ših dob. Italija, ki je izšla iz strašne vojne stiske, se je s trdno voljo posvetile zdravljenju svojih ran ter skrbi, da vrne svojemu organizmu možnosti normalnega življenja in da si spet pridobi svoje mesto kot svoboden član v veliki družini evropskih narodov.« Nato je Gronchi nadaljevali: »Luigi Ei-naudi, h kateremu se dviga moja misel s prisrčno spoštljivostjo, je dobro služil domovini s svojo modrostjo, z dolgimi izkušnjami, polnimi znanstvenega dela, z vzgled-no pravilnostjo svojega vladanja. K njemu se bodo v spominu in priznanju obračali tudi, novi rodovi.«
Predsednik Gronchi. je nato omenil svojo osebno ginjenost in globok čut za odgovornost do mesta, ki ga prevzema. Omenil je čustva, ki se kažejo v javnem mnenju in so dovedla do njegove izvolitve. Po desetletni dobi obnove začenja zdaj novo obdobje. Predsednik Gronchi je nato dodal, da iz tru-
ljudstvo radostno pozdravljajo svojega novega - Slavnostno razpoloženje po vsej državi
gičnih izkušenj daljne in bližnje zgodovine izhaja prepriča,nje, "'a, je potrebna vzajemnost med narodi, če nočemo, da propade naša o-mika z vsemi njenimi duhovnim in človeškimi vrednotami. »Naša država«, je poudaril Gronchi, »je z zakonitimi in premišljenimi od ločitvami vključila svojo politiko v sporazume, sklenjene med zahodnimi narodi. To ni storila samo v skrbi za obrambo svoje neodvisnosti, ampak tudi zato, da bi sprožila prvi korak k obsežnejšim in večjim združitvam, ki ne zaniku jejo in tudi ne zmanjšujejo svetih domovinskih čustev, pač pa jih u-glašujejo v višjo zamisel mirnega sožitja.«
Predsednik Gronchi je nato dolgo govoril o notranjem položaju v -deželi. Omenil je boj med ideologijami im nasprotnimi interesi ter dejal, da se iz socialnih sporov poraja spoznanje, da je skupna korist: v sodelovanju za izboljšanje živ ljenjskih pogojev državljanov. Gronchi je izrekel željo, da bi pri iskanju novih oblik gospodarstva krepko sodelovala tudi, zasebna pobuda ter se je izrekel za odpravo vseh monopolističnih položajev.
Po preči tan-j-u poslanice je bi!
Gronchi deležem še večjih manifestacij navdušenja in izrazov odobravanja kot v začetku, ko so parlamentarci pozdravili njegov vstop v dvorano. Predsednik poslanske zbornice je zaključil zasedanje s sporočilom, katerega je dal tudi v imenu predsednika senata, de bodo oba doma ponovno sklicali s posebnimi vabili na dom.
Gronchijev odhod iz dvorane so prisotni pozdravili s prepevanjem državne himne, medtem ko so topovi na Gianicolu začeli streljati salvo 101 strelov v čast novemu predsedniku republike.
Na Kvirinalu
IPredsednik republike se je nato po rimskih ulicah podal na Kviri-nal, kjer je bila slovesnost uradnega ustoličenja ■'a novem bivališču. Luigi Einaudi ga je sprejel pri vhodu v salon kirasirjev v navzočnosti glavnih civilnih in vojaških oblasti. Sama predaja dolžnosti ie bila v slavnostni dvoran1, kjer sta odhajajoči in nastopajoči predsednik izrekla dva kratka govora. Ob zaključku slovesnosti se je Gronchi pokazal na balkonu Kvirinala, od koder je pozdravljal’ ploskajočo množico.
Protestna izjava
Oh podpisu londonskih sporazumov je italijanska vlada poslala jugoslovanski vladi posebno pismo, v ka* terem jo obvešča in se ob* vezuje, da bo
»... preskrbela poslopje v Rojanu ali katerem drugem predmestju, ki naj se upo* rabi kot dom kulture za slo* vensko skupnost Trsta, in bo prav tako stavila na raz>-polago sredstva za izgrad* njo in opremo novega do--ma kulture v ul. Petronio.«
V istem pisrnu italijanska vlada potrjuje,
»... da je Narodni dom pri Sv. Ivanu prav tako na razpolago za uporabo kot dom kulture.«
Podpisani organizaciji pa sta zvedeli, da je bilo ob isti priliki izmenjano še taj* no pismo, s katerim se je italijanska vlada obvezala, da bo sredstva za postavi* tev doma v ulici Petronio in doma v Rojanu izročila
Volitve v Veliki Britaniji
V Veliki Britaniji je volilih boj že v polnem teku. 6. maja je bil s prestolnim govorom razpuščen dosedanji parlament in začela je volilna kampanja, .v kateri' se potegujejo za zaupanje britanskih volivcev predvsem laburisti in konservativci. Liberalci, ki so do prve svetovne vojne bili ena izmed dveh glavnih britanskih strank, pa se najbrž tudi pri teh volitvah ne bodo več postavili na noge. Svojo moč je. imela ta stranka, dokler je bila , glasnik naprednega, meščan stva. Cim so z volilno reformo pridobile veljavo delavske množice, je začel zaton britanske liberalne stranke. Del srednjega stanu se je pridružil laburistom, del konservativcem. del pa niha ter s svojimi glasovi prinaša zmago eni ali drugi izmed teh dveh strank. Tako pravzaprav še vedno srednji stan
Novo sporazumevanje in rumena nevarnost
Svetž ni mogoče vladati v neskončnost z uporabo ustrahovanja z vtepanjem bojazni, z nezaupljivostjo. Prej ali .slej bo treba postaviti mostišča, ali pa bo tretja svetovna vojna neizogibna. Na tej in na oni strani železne zavese se v zadnjem času množijo resni poizkusi, da bi prišlo do »mirnega sožitja« obeh ločenih svetovnih skupnosti. Vsi vemo, da je nemogoče medsebojno zvariti komunističn: in demokratični sve.t, vendar se državniki trudijo, da bi postavil: vsaj neka določila, ki bi zagotovila toliko opevano sožitje ali, kakor to imenuje komunistični žargon koeksistenco. Se predno pa evropski državniki preidejo k posredovalnim raz,govorom med Washing-tonom in Moskvo, je nujno potreb no, da ustvarijo v. lastnem taboru zaupanje in red.
Središče evropskega sodelovanja je francosko-nemški sporazum. Pri tem ne gre za to, da se med obema sosedoma izdelujejo in podpisujejo nove pogodbe; medsebojno spoštovanje in razumevanje je važnejše in potrebnejše. Sožitje je mogoče le, če obe strani opustita vse tisto, kar ju loči. Razgovori med nemškim kanclerjem Adenauerjem in francoskim predsednikom vlade, poizkusi razčistiti sporno posa-rsko
terialna sredstva, da bi reševalo zavoženi položaj. Ce je tako v kraju, v katerem je zagledala luč sveta prva slovenska komunistična vlada, če se jim vkljub proslavam ni zdelo potrebno, da bi vsaj s ku lisami zakrili to sramoto, px>tem je treba pač že smatrati, da je to zanje tako splošen pojav, da jih sploh več ne vznemirja.
Svojim rojakom na drugi strani meje bi res od srca želeli, da ne bf slavili desetletnico svobode sredi px)drtin neuresničenih sanj!
* * *
odloča o usodi britanske notranje politike, čeprav se- pri tem ne naslanja predvsem na nekdanjo svojo stranko, temveč daje svoje glasove desnici, kjer je povezan z vrhnjimi plastmi družbe, ali pa levici, kjer je povezan c delavstvom.
iP,ravijo, da bo tudi pri teh volitvah usodno vplivala na njihov izid odločitev samo dveh odstotkov volivcev. Ce bi leta 1951 dobili konservativci samo 2 odstotka več glasov, bi imeli v parlamenti’ 90 poslancev več kot laburisti: tebi pa dobili 2 odstotka glasov več laburisti, bi bili pa oni za 40 po-
slancev pred konservativci. Pred volitvami, na katerih je končni zid odvisen od razpoloženja ali, preobrata tako majhnega Atev.ita ljudi, je res težko napovedati, kdo bo zmagal. Poučno pa Si je ogle dati statistiko volitev iz leta 1923. ko so se zadnjič močno uveljavili liberalci, leta 1929, iz katerih so prvič izšli laburisti po številu poslancev (čeprav ne po glasovih!! najmočnejša stranka iin primerjati te podatke z razvojem od leta 1935 dalje, ko beležijo laburisti stalno naraščanje glasov in so dvakrat tudi zmagali:
	G L A	SOV IN		P O S	L A N C	E V		
Volitve	Laburisti		Konservativci		Liberalci		Ostali	
leta								
1923	4,438.508	191	5,538.824	258	4.311.147	159	260.042	7
1929	8,389.512	288	8,656.473	260	5.308.510	59	293.880	J
1935	8,302.970	141	11,718.393	397	1386,243	16	486.130	• 1
1945	12,106.964	391	9,962.436	210	2,242.714	11	645.630	12
1950	13,248.935	315	12/467.212	294	2.61-8.891	9	389.899	4
1951	13,948.385	295	13,724.418	320	730.551	6	177.329	3
vprašanje in vzpostavitev nemške vrhovnosti vsaj v Zahodni Nemčiji, to so vs_ekakor pozitivni -znak: zbližanja in soži.t;- med obema narodoma. Ti uspehi pa bodo v resnici tudi trajni in stanovitni, če se bo večina prebivalstva obeh držav postavila za vse te sporazume in bodo na eni in drugi .strani konč no zakopali bojno sekiro.
Podobne okoliščine v nekoliko manj pomembnem merilu veljajo tudi pri naporih za z-bližanje med Jugoslavijo im Italijo. Tudi tu so bili storjeni določeni koraki in tudi tu velja pogoj, da se zlasti v I-taliji postavi večina prebivalstva za napore sedanje italijanske vlade. V demokratičnih državah je javno mnenje odločujoči činitelj, v diktatorskih ga tako rečeno ni.
Tako medsebojno sporazumevanje je u korist Evrope. Kdor brez utvar opazuje sedanjost, ne bo pričakoval seveda takojšnjih čudežev. Prijateljstva- med Nemčijo in Francijo ni mogoče ustvariti kar čez noč, še manj je mogoče doseči evropsko sodelovanje v nekaj dneh. Vsak napredek v tej smeri je koristen: morebitni spodrsi ne smejo jemati poguma. Tudi na našem področju je načelno dramatiziranje morebitnih spodrsov bolj1 škodljivo kakor koristno. iNaša bodočnost, ki je tudi bodočnost Evrope, zavisi od .tega, ali se Evropa svojih duhovnih vrednot zaveda in ali bo našla, pot k enotnosti.
Cas za dosego tega cilja ni odmerjen v neskončnost. Azija ne čaka. Danes se ustvarja svetovna -zgodovina tudi brez Evrope in celo brez belega človeka.
Nehru ni zaman najboljši -učenec Ga.ndhija. ki je bolj kot kdor koli uveljavljal v politiki moč duha in opuščal sleherno nasilje. Nehru ni zanesenjak, verjetno tudi ni komunističn'' sopotnik in tudi ni zaslepljeni pacifist. Dokazal je že (Nadaljevanje na 2. strani>
Kaj vidimo iz teh številk? Pred vsem potrdilo tega. kar smo malo prej povedali. Vztrajno večanje laburističnih glasov, konservativne zmage leta 1935 in 1951 pa sovpadajo z istočasnim- močnim zmanj šanjem glasov, ki so bili oddani za liberalno stranko. In kakor sta bila konservativna zmaga ali poraz na vseh zadnjih volitvah odvisna od opredelitve- glasov srednjega stanu, tako bo to tudi sedaj.
Tudi komunisti bodo kandidirali...
Tudi komunisti bodo kandidirali na bližnjih britanskih parlamentarnih volitvah.
Harry Pollitt, vodja britan-sks komunistične stranke, je te dni objavil članek »Lenin in britanski delavski razred«, v katerem navaja, da je Lenin lete 1919 zapisa!, da je Veliki Britaniji potrebna »zares dobra, proletarska in množična komunistična stranka ... v bistvu stranka, ki bi. dejansko postala vodilna -sila vsega laburističnega gibanja.« Lenin je to napisal pred 36 leti in Pollitit ugotavlja, da je britanska komunistična- stranka odtlej »prehodile dolgo pot«. Nihče ne dvomi, da je ves ta čas zares hodila in da je ta čas dolg. -toda težko je reči, da bi se v vseh
teh desetletjih kaj bolj približala cilju, katerega ji je leta 1919 pred pisal Lenin.
Med drugim nam to dokazuje samo število kandidatov, ki jih je komunistična stranka postavila na raznih poslanskih volitvah. Na -bližnjih volitvah se bo potegovalo za poslanski mandat 16 komunističnih kandidatov, to je nekoliko več kot leta 1951, ko jih je bilo samo 10, toda -manj kot leta 1950, ko jih je bilo okrog 100, manj kot leta 1945. ko jih je b-ilo 21, manj kot leta 1931, ko jih je bilo 26 in manj kot lete 1929, ko je kandidiralo za poslance 25 komunistov. Ker pa je bil edini, rezultat ta. da so praviloma propadle kavcije, ki jih mor’ po britanskih zakonih položiti vsak kandidat, se ne smemo čuditi, *e je britanska komunistična stranka; postala oprezna. Vsekakor pa ss lahko govori kvečjemu- o nazadovanju, ne pa o -napredovanju, in britanski komunisti že 36 let zaman zapravljajo svoj čas in sposobnosti-.
tržaškemu titovskemu Od* boru za izgraditev kulturne* ga doma. Načrte in prora* čun za zgraditev kulturnega doma v ulici Petronio so ti* tovske organizacije že pred’ ložile, medtem ko za kul* turni dom v Rojanu tega še niso storile.
Ob teh vesteh, po katerih bi netitovskim kulturnim organizacijam ne bil na raz* polago niti cn sam kulturni com — lastnina Narodnega doma pri Sv. Ivanu je še sporna — podpisani organi* zaciji ugotavljata:
1) da bi takšen ukrep kr* šil prevzeto in dano besedo, da bodo domovi izročeni slovenski skupnosti v Tr* stu, to je vsem Slovencem, ki prebivajo na tržaškem področju;
2) da bi titovci dobili od* škodni no za škodo, ki je bila povzročena slovenski skupnosti v Trstu kot ce* loti;
3) da bi dva najvažnejša domova bila izročena sku* pini, ki ne predstavlja niti absolutne, niti relativne ve* čine tržaških Slovencev, kar so jasno dokazale doseda* nje občinske volitve;
4) da bi odškodnino do* bila manjšina, ki ni niti i* dejni, niti politični dedič organizacij, ki so pred na*/ stopom fašizma bile lastni* ce slovenskih kulturnih u* stanov;
5) da bi italijanska vlada s tem odkrito podprla uve* ljavljanje in širjenje komu* nistične miselnosti med tr* žaškimi Slovenci, kar je v očitnem nasprotju z nje* nim splošnim demokratič* nim programom.
Zato podpisani organiza* ciji, kot predstavnici trža* ških demokratičnih in svo* bodoljubnih Slovencev naj* odločneje protestirata proti takšni pristranski rešitvi, s katero bi bile grobo kršene koristi tržaške slovenske skupnosti in upoštevane sa* mo zahteve jugoslovanske* ga komunističnega režima, ne pa pravice tržaških Slo* vencev.
Podpisani organizaciji ob* enem svečano izjavljata, da bi tako poravnana fašistič* na škoda predstavljala da* rilo eni izmed slovenskih političnih skupin, nc pa od* škodnino slovenski skupno* sti v Trstu.
Za Slov. demokratsko zvezo v Trstu Dr. JOSIP AGNELETTO
Za Slov. katoliško skupnost v Trstu Dr. TEOFIL SIMCIO
Letni občni zbor SDZ - Trot
SDZ za Tržaško ozemlje sklicuje svoj letni občni zbor za nedeljo 22. maja 1955 ob 9. uri dopoldne v prostorih Zveze v ulici Machiavelli 22-II v Trstu. Dnevni red:
1)- Poročila predsednika, tajnika in blagajnika;
2) Poročilo nadzornega odbora in rezrešnica;
3) Volitve novega odbora:
4) Slučajnosti.
Izvršni odbor SDZ
Cepljenje ustavljeno
Na osnovi izjav ravnatelja državnega zdravstvenega urada so v Združenih državah prekinili cepljenje z dr. Salkovim cepivom. Ravnatelj za zdravstvo je sporočil, da vlada ne bo dala dovoljenja za prodajanje cepiva, dokler ne bodo vse doslej izdelane zaloge predložene novi laboratorijski kontroli. Omenil je, da od pet milijonov cepljenih oseb ie dobilo 50 otrok težko, dva pa navadno otroško paralizo. Krivda bo verjetno v izdelavi, ne pa v cepivu.
Komunisti rovarijo v Perziji
Iraška policija poroča, da je odkrila sedež neke tajne komunistične organizacije in da je aretiralo 40 oseb. Poročilo dodaja, da je zaplenila veliko zelo važnih listin.
Posredovanje pri Sceibi zaradi vračanja jugoslov. beguncev
Vračanje jugoslovanskih beguncev, za katerega so se odločile in ga še vedno izvajajo italijanske o-blasti, je še vedno vzrok številnih protestov v svetovnem tisku, ki ■soglasno obsoja to ravnanje.
Sele sedaj smo pa zvedeli, da so ob priliki bivanja italijanskega ministrskega predsednika Scelbe v Združenih državah, bili sprejeti pri njem tudi predstavniki jugoslovanske emigracije, ki so mu osebno izrazili svoje nezadovoljstvo ,in zaskrbljenost. Scelba se je ob tej priliki znašel pred združeno fronto vse jugoslovanske demokratične e-migracije, kajti v delegaciji, ki mu je povedala svoje mnenje, so bili zastopani Slovenci, Hrvati in Srbi. Za Slovence je govoril dr. Miha Krek, za Hrvate dr. Vladko Maček. Srbe pa sta pri tem zastopala dr. Fotič in Gavrtlovič. Ni nam- znano, kaj jim je Scelba odgovoril.
Zvedeli smo tudi, da sta dr. Krek in dr. Maček v isti zadevi še posebej zaprosila a pomoč ameriškega kardinala Griffima.
VESTI z GORIŠKEGA
llosilelj prauice je člouek
Ze za časa francoske revolucije so leta 17.89 razglasili večno resnico, da je človek, in ne državljan subjekt človečanskih pravic. To pa ?.ato, ker so človekove pravice večne in zadevajo osebo kot tako, ne glede na njegovo državljanstvo. Človek ostane vedno človek s svojimi naravnimi pravicami, ki so povsod n . svetu enake, recimo tu di samo .kar se tiče tistih svoboščin, ki tvorijo temeljno načelo sodobne demokracije. Listina človečanskih pravic, ki velja za ves svet, vsebuje kot neovrgljiv se-zruarn pot.re-b,, ki jih človek koit naravno živo bitje nujno potrebuje in preko njih brez trpljenja in hudih usodnih posledic ne more!
»Namen človeške družbe je ohra-pi-tev naravnih in neizbrisnih pravic človeka« so zapisali leta 1789 francoski revolucionarji v svojem proglasu. 'Povedali so, da so te pravice:	»Svoboda, lastnina, varnost
i« upor pred zatiranjem.«
»Vsaka družba (to je vsaka država, otp. ur.) — je rečeno v 16. točki -proglasa — kjer ni zavarovano jamstvo pravic, je- brezustav-na.«
Gori navedene resnice, ki jih človeštvo od svojega rojstva čuti in po njih praktični -uveljavitvi hrepeni, so danes prav tako žive in aktualne kot vselej v zgodovini trpečega človeštva.
Zal pa se tudi v nekaterih zapad nih demokratičnih državah še danes, kljub vsem težkim preizkušnjam in kljub lepo zveneči ustavi predpostavlja državo človeku. Tudi V teh državah, čeravno nimajo komunistične enostrankarske in diktatorske vladavine, gledajo vedno le na državljana, kateremu določajo vrsto dolžnosti in pravic.
‘Namesto tega bi morali povsod na svetu spoštovati najprej neizpodbitne in neodložljive pravice človeka kot takega in ne šele kot državljana in šele polem naužiti mu določene državljanske dolžnosti, ki naj se skladajo z zakoni, na katerih sloni življenje države!
Tako bi, z lahkoto prišli tudi do večje izobrazbe človeštva, posebno tar se tiče družabnega sožitja, kajti.le na ta način bi ljudje, uživajoči vse svoje naravne pravice, z lahkoto sprejemali in izvrševali svoje državljanske dolžnosti, hkra-
ti pa tudit spoštovali pravice svojega bližnjega.
S tem bi odpravili trpljenje in pritožbe narodnih manjšin, raztresenih po raznih državah. Ce fc-namreč te manjšine uživale vsaj vse svoje naravne pravice, jezikovne in druge, bi se ne čutile- tako zapostavljene in bi z večjim zaupanjem in prepričanjem izvrševale svoje državljanske dolžnosti!
V prvi vrsti pa si mora biti tudi človek svest svojih pravic, kajti človek, ki se svojih pravic ne zaveda, jih ne zna niti terjati, niti uživati!
Ko pa je človek o svojih narav niih pravicah prepričan, ker jih- v svoji zavesti kot živ ogenj čuti, tedaj mu postane jasna tudi pravica, da se sme upirati proti sili. ki mu njegove naravne pravice krati!
Dr. AVGUST SFILIGOJ
Roditeljski sestanek
Roditeljskega -sestanka nižje srednje šole gimnazije, liceja in učiteljišča niso starši v nedelje 8. I.
,. obiskali v zadovoljivem številu.
Na sestanku so govorili tudi o šolskih potrebščinah, zlasti o knjigah, ki jih primanjkuje in se dijaki morajo zadovoljiti s slabo natipkanimi listi, ki jih pri učenju bolj motijo kot pa pomagajo.
Slovenci.plačujemo davke in šolske takse, zato smemo v tem oziru upravičeno zahtevati državno po-
K dogovoru glede opcij
Ilovo sporozumevooje
in rumeni minut
(Nadaljevanje s 1. strani)
večkrat, da razume uporabljati tudi vojaško silo, če je to v neizogibno korist domovine. Odklanja p« misel, da ni mogoče med komunizmom in zahodnim svetom najti neke tretje poti. V Indiji Nehru z vsemi sredstvi pobija komunizem. Cu En - laj in Nehru sta si ideološko različna, oba pa. pripadata plemenu, ki ni belo. Ta plemenska povezanost 'bi mogla biti pri prvem kakor pri drugem odločilna. Kitajski komunizem se v mnogem loči od kremeljskega...
Azija se združuje. »Rumena ne varnost« morda ni več zgolj utvara, ki je evropske državnike vzne mirjala že pred pol stoletjem. Ver jetno so to najprej in tudi najbolj otipljivo razumeli kremeljski gospodje ob svojih kitajskih obiskih. S Stalinovo smrtjo se je kitajski komunizem postavil na lastne noge. Komunistični krog s središčem v Moskvi se je v kratkem preobra *il v elipso z dvema žariščema: Moskva, Peking.
Ta elipsa kaj lahko zamenja žarišče Moskva z žariščem Delhi. Tu di rdečo osnovo v Pekingu kaj lahko prepleskajo z rumeno barvo. V tem slučaju 'bo zmanjšani kremeljski krog primoran svojo rdečico znatno zbledeti,, kajti najtesnejše prijateljstvo se kaj lahko z enim samim korakom spremeni v največje sovraštvo. To je dokazal sam Kremelj 28. junija 1948.
Morda so vsi ti premisleki preu smerili poglede Stalinovih dedičev Morda je. kitajski nacionalizem zasenčil rdeči komunizem. Kitajsk komunistični voditelji so zrasli meščanskega sloja. Štiri tisočletne ga izročila n £ more dokončno iz brisati komunistična opojnost ne kaj desetletij. Ta spoznanja so morda prodrla tudi v Kremelj Spričo t-ke nove stvarnosti je morda tudi svetovna revolucija Stalinove zamisli dobila drugačen pomen.
Tudi v Združenih državah kaže-.jo zadnji dogodki na preusmeritev Can Kaj - šek je na poti v pozab Ijenje. Premik »blokov« ni izklju čen. Bela in rdeča barva ne bosta morda v bližnji prihodnjosti kazali, talcih kontrastov — ob nastopu rumene barve. Ta barva slepi danes Moskvo in Washington...
moč, da se ta nedosla-tek odpravi’
Toda neki profesor je bil mnenja, da bi morali to pomoč zahtevati starši sami, in sicer z neposrednimi vlogami na ministrstvo, k-i naj jih napišejo v slovenščini!
Pa se je oglasil drugi profesor, ki je vprašal, ali se tudi profesorji poslužujejo svojega slovenskega materinega jezika, ko prosijo za namestitev!?... To vprašanje se nam zdi pravilno in na mestu. Vsi smo namreč dolžni pokazati, da smo Slovenci in se za naše šole in sploh za naše jezikovne pravice postaviti! Kdor se iz enega ali drugega razloga tega pravila ne drži, ,naj narodne zavednosti ne uči druge! Kdor se za našo stvar sam ne up« v ogenj, naj ne pošilja- drugih naprej L.
2e po enem prejšnjih sestankov so .nekateri listi napak poročali, da so starši načeli vprašanje glede učnih knjig, in misel, da bi se mo ralo zahtevati pomoč pri ministrstvu. V resnici pa je v popolnem skladu s svojo profesorsko dolžnostjo in državljansko pravico proste besede sprožil vprašanje neki profesor. ne da bi se niti od daleč bel kakih hudih posledic, ki jih seveda- pri -tako nedolžni in upravičeni stvari ne more biti!
Mnenja smo. da bi zadeva o knjigah morala brigati v prvi vrsti ravnateljstvo šole in šolsko skrbništvo. Pobudo pa lahko da;o tudi profesorski sveti, saj so ti organi dolžni skrbeti za učbila!
Izpiti na srednjih Šolah
Ravnateljstvi srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici javljata, da se sprejemni, vstopni, nižji tečajni in zaključni izpiti pričnejo v. soboto 4. junija ob 8.ISO s pismeno nalogo iz italijanščine in se nadaljujejo po vrstnem redu, ki bo nabit na razglasni deski vsake šole proti koncu meseca maja.
Kdor želi polagati te izpite, mora najkasneje do 20. t. m. vložiti na ravnateljstvu šole prošnjo na kolkovanem papirju in ji priložiti listine, ki jih navaja, oglas na razglasni deski šole.
Licejska in učiteljska matura pa se pričneta 20. junija-.
Goriški
ljubitelje
srednješolci vabijo naše šole k svoji
ZBKUUIjIII prireditvi
ki bo v nedeljo, 15. ma.j-a, Ln na Vnebohod, 19. maja 1955 vsakokrat točno ob 20.20 na šolskem dvorišču v ulici Croce (Šolski dom).
Na sporedu so:
Pevske točke - Ritmične vaje Telovadni nastop - Slovanski narodni plesi - Saloigra »Jezični dohtar«.
Vstop prost. Sprejemali se bodo prostovoljni prispevki za revne dijake.
V slučaju slabega vremena •se prva prireditev prenese na Vnebohod, druga pa na naslednjo nedeljo. 22. maja.
Msgr. Alojzij Houah - zlatomasnih
'Predpretekli msgr. Alojzij
torek
Novak
3. maja je lob veliki udeležbi domačinov, slavil svoj j Preostalim sorodnikom naše so-
Dogovor med Italijo in Jugoslavijo iz leta 1950 glede opcij vsebuje važne točke, ki jih je vredno natančneje pojasniti. Vzemimo na primer 6. člen dogovora, ki določa, da bodo pristojni organi rav nali širokogrudno pri pregledovanju odbitih opcij in pri reševanju drugih. Pred očmi -bodo imeli potrebo, da se ohrani družinska skupnost in vse druge v duhu pravic nosti upoštevanja vredne okoliščine, kakor tudi posebne slučaje posameznih strank.
'To točko dogovora Italija Od svoje strani že izvaja. Kjer pa zadeva ni še rešena, kjer sta namreč oče in mati ali pa tudi starši in otroci ■različnega državljanstva, svetujemo, da se prizadeti pomudijo r. vlogo na pristojno oblast, na primer na prefekturni urad za državljanstvo, y kateri naj opišejo slučaj, ga podprejo z listinami in. izjavijo, da želijo ohraniti družinsko skupnost (unita della famiglia) ter prosijo, nai jim oblast zaradi tega prizna italijansko državljanstvo.
Dobro je, da prepis vloge pošljejo tudi jugoslovanski oblasti, da- jo bo imela pred očmi, če bi Italija opcijskemu odloku ugovarjala!
Ni rečeno, da gre pri stvari sa • mo za očeta in mater. Upoštevati je treba dejstvo, da- starše lahko otroci vzdržujejo; in obratno star ši svoje že polnoletne otroke. V vsakem primeru, kjer želijo prizadeti ohraniti družinsko skupnost, imajo po 6. členu dogovora pravico zahtevati priznanje italijanskega državljanstva'
Pravično je tudi, da se državljan stvo prizna trgovcem, ki že mno go let tu trgujejo, ter državnim in drugim upokojencem, ki tu živijo od pokojnine.
Prav tako pridejo v poštev duhovniki, profesorji in vsi, ki izvr šujejo svoj poklic v. Italiji: ki so tu .rojeni; ki so tu služili vojakom; ki so v Italiji študirali, ali ki imajo tu svoje premoženje ali sorodnike ali druge znance, v breme katerih živijo.
Treba se je pač požuriti, ker o-blast ne pride nobenemu sama nasproti. Imamo -tudi primere vojnih vdov in sirot ter vdov in sirot v vojni in ijo vojni odpeljanih (deportiranih).
So tudi hišne pomočnice, ki so se že zdavnaj pred drugo vojno naselile semkaj v. Gorico in sploh
na sedanje ozemlje italijanske re-1 publike.
Pristojna oblast je dolžna vsako vlogo znova pretresti in jo -reševati. Prepričani smo, da bodo pre.i ali slej vsi prejeli tisto državljan stvo, ki si ga želijo! Zadeva občevalnega jezika je že odpadla. Toliko res. da ga jugoslovanska o-blast, ki i.e pri reševanju opcij e-di-na pristojna (kar prav omenjeni dogovor potrjuje!), niti več ne omenja!
flotomobilska dirka
V nedeljo popoldne se je vršila Gorici avtomobilska dirka, ki je privabila v mesto veliko število gledalcev. 2al pa se je pripetila tudi smrtna nesreča. Dirkač g Francois Armando iz Ferrare je zavozil v drevo na korzu in se smrtno ponesrečil.
K zadevi dirke bi pripomnili, da se mnogi pritožujejo proti dirkam sredi mesta. Prebivalci prizadetih krajev se namreč ne morejo kre-tati izven zaprtega kroga, kot samo preko enega samega prelaza. Trgovci pa so prisiljeni trgovine zapreti, če je delavnik, kot na primer v soboto, ko so se vršile poizkusne dirke! Na drugi strani pa so gledalci preveč izpostavljeni nevarnosti, saj so bili v nedeljo pri nezgodi g. Armanda Francois trije gledalci ranjeni!
to, če se že res dogaja, samo posledica umetnega poitalijančevanja Kopra in vse Istre od strani nekdaj tam vladajoče italijanske oblasti in pa odgovor na poitalijančevanje slovenske zemlje -in kiajev, ki se je začelo leta 1918 in se ni še končalo!
Kdo ne ve, da Slovenci ne smemo postavljati slovenskih napisov po naših krajih na Tržaškem, na Goriškem in v dolini Nadiže?!
In kdo ne ve, da so še pred kratkim postavili v Gorici kip cesarja Oktavijana, ki ga nikoli prej tu ni bilo; in pa volkove v počastitev italijanskih bojevnikov s prve svetovne vojne, ki jih tudi prej Gorici ni bilo?!
Zdaj napovedujejo, da bodo postavili na Travnik tudi dva droga za zastave, darovana od rimske občine!
Pa vendar nosi Gorica slovensko ime!...
Raje bi »Piccolo« jel 'bodriti k mirnemu sožitju med Jugoslovani in Italijani v duhu popolnega medsebojnega spoštovanja!
Neomikani visohošolci
Pretekli teden so zborovali Graidežu Italijanski vi-sokoMolci. Med zborovanjem in po mestu pa so >i ganjali take neumnosti in se sploh obnašali tako neolikano, da se pre bivalci Gradeža splošno nad njihovim zadržanjem hudo zgražajo.
Zdaj pa je policija objavila vest. da jih je dvanajst ovadila sodišču zaradi fašistične manifestacije. Med ovajenimi je tudi novofašistični poslanec 'Nicosia. Visokošolca Jožefa Trevisonija iz Foggie je poli cija ovadila pa zaradi pijanosti ir bogokletstva
„Piccolove“ čudne pritožbe
Tržaški »Piccolo« se je te dni \ ■daljšem članku pritožil zoper do mnevno razitalijančevanje Kopra kjer naj bi jugoslovanska oblast brisala vse zunanje znake Italijan stva.
»Piccolo« pa ne pove, da je vse
Izlet K DZ v Gonars
V okviru praznovanja-' desete obletnice osvoboditve so vodstva Kmetskih, delavskih zvez iz Doberdoba, Sovodenj in Ste-verjana sklenila počastiti ŽTtve taborišča .v Gonarsu.
V ta namen so sklenila napraviti izlet v Gonars v nedeljo 22. maja. kjer bodo izletniki položili venec na grobišča in prisostvovali zadušni maši.
Po končanem obredu se bodo izletniki sporazumeli za nadaljevanje izleta, ali v Oglej iti Gradež ali drugam. Odhod zjutraj, povratek pa- zvečer.
Kdor se izleta misli udeležiti, naj se javi v kavarni Bratuž v Gorici, pri g. Josipu Perin.u v Steverjanu in pri voditeljih Kmetskih delavskih zvez v Doberdobu in Sovodnjah.
Sama vožnja bo stala približno 600 lir na osebo.
zlati jubilej, petdesetletnico svojega posvečenja za duhovnika.
Cerkveno slovesnost svojega jubileja je msgr. Novak praznoval v goriški stolnici v, nedeljo 8. t. m. ob 6. uri zjutraj ob lepi udeležbi slovenskih vernikov.
Številnim čestitkam, ki jih je msgr. Alojzij Novak za priliko pre jel, pridružujemo tudi naše, ker ga čislamo kot časti vrednega in zaslužnega dušnega pastirja in vrlega ter značajnega javnega delavca tudi na drugih popriščih izven Cerkve!
Kot bivši dekan v Črničah, kot goriški stolir kanonik in kot dekan v Šlandru .e msgr. Novak vselej pokazal svojo visoko nadarjenost, pa tudi svojo zdravo žilo in vesel ‘značaj, ki m-u je vedno privabil le častilcev in prijaetljev1
Tudi on se je sicer moral umakniti iz Črnič, kjer so ga komunisti zalezovali, toda danes bi ga radi prav v Črničah z vsem slovesom nazaj sprejeli!
Lani j.e msgr. Novak podal o-stavko na svoje mesto stolnega kar nonika, in škof ga je imenoval za častnega kanonika!
K tej odločitvi je monsignorja (Novaka prisililo dejstvo, de mu niti demokrščanska vlada ne priznava še dežavlja-nstva, ker je pač slovenski duhovnik, pa vendar vedno le krščanski in katoliški duhovnik! Tn brez državljanstva mu nočejo dajati plače, to je »kon-grue«.
Niti upokojiti ga oblast ne mara, da bi se s>o zaslužnem trudu nekoliko odpočil in prejel življenju zadostni .kruh!
Vse to trnje prenaša msgr. Novak mirno in vedro, ves vdan j božjo voljo. Prav to ga še bolj od liku je!
Monsignorj-u Alojziju Novaku kličemo: Bog Vas še dolgo let ohrani med nami. zdravega in veselega in predvsem, Bog Vam daj še tisto zadoščenje, ki ga upravičeno pri čakujete!
1 je.
Tudi motorist Gorjan se je precej hudo poškodoval in je v bolnišnici'. iNa »Fiat-u 1100« je bil ne deljski- tekmec Stradaioli, ki je bil pri nezgodi tudi ranjen.
Kje so ..barbarci" doma!
Sam tržaški »Piccolo« od 10. '. poroča iz Rima, da je skupi-na »vandalcev« razbila eno najleipših umetnin bolgarskega kiparja Peij-kova, ki so jo preteklo soboto postavili v Rimu sredi dvorišča mednarodnega združenja umetnikov v ulici Margutta!
Važno za hišne posestnike
Goriško županstvo sporoča vsem sezname vpisanim hišnim -last' nikom, da se morajo zglasiti na trošarinskem uradu v ulici Mazzini zaradi plačila obvezne pristojbine na gradbeni material zaradi vzdrževanja poslopij v letošnjem letu.
Podaljšan rok
Šolsko skrbništvo v Gorici jav a, da je rok za vlaganje prošeaj namestitev na srednjih šolah podaljšan do 25. t. m.
Smrt mladenke iz
Okoli 10. ure zvečer se je v nedeljo 8. ,t. m. pripetila huda avtomobilska nesreča ina križišču za^ grajskega mostu na Soči, kjer sta z vso silo trčila Aldo Pellagi iz Portogruara, ki je vodil svojo »Fiat 1100«. i.n 21 let stari Franc Gorjan iz Gorice, ul. Caprin, ki je vodil motorsko kolo. na katerem je sedela tudi gospodična Cirila Lutman iz Standreža. Uboga gospodična se je pri nezgodi tako hudo telesno poškodovala, da je po noči umrla doma v Standrežu, kamor so'jo iz -tržiške bolnišnice prepeljali v obupnem stanju.
Pokopali so jo v torek 10. t. m
Poletni urnik javnih lokalou
V nedeljo 15. maja stopi v veljavo poletni urnik javnih lokalov goriške pokrajine.
V Gorici in vseh ostalih občinah pokrajine se bodo vsi javni lokali odpirali ob 6. uri.
1) Restavracije, gostilne, kavar-bari in vinotoči: v Gorici in
občinah Gradež in Tržič bodo -zvečer odprti do ene ure; v predmestju Gorice in ostalih občinah pokrajine pa do 24. ure.
2) Navadne gostilne in gostilne kuhinjo:	v	Gorici in občinah
Gradež in Tržič do 24. ure; v ostalih krajih pokrajine pa do 23. ure.
3) Osmice: v vseh občinah pokrajine, kakor tud-i v mestu samem, do 21. ure.
Lokali, v katerih točijo samo ai-k-oholne pijače, bodo odprti od 10 do 23. ure ob delavnikih in od 11. do 23. ure ob praznikih.
IZ SLOVBNIJB
GOSPODARSKI KRIMINAL
Ljudje so po naravi egoistični, in te narave ni spremenila niti komunistična krvava revolucija, niti visoki nauki nesebičnega socializma, kakršnega uvaja Tito. Zato se ljudje na vse dovoljene in nedovoljene načine prizadevajo, da -bi čim več pridobili in imeli. To se d-o.gaja še poseb.no v »socialistični« Jugoslaviji, kjer se gospodarski kriminal širi vedno bolj. Samo na Hrvatskem je bilo lani 9 tisoč primerov gospodarskega kriminala. Zdi se, kot bi se delavci, -uslužbenci in upravitelji raznih socialističnih podjetij dogoyorili in sklenili goljufati, izkoriščati in krasti kar na debelo. Vsako večje podjetje se mora boriti s tem težkim vprašanjem 'gospodarskega kriminala, ki kljub strogim kaznim napreduje iz dneva v dan.
Poleg osebne koristi žene te »kriminalce« v nove prestopke tudi dejstvo, da po prestani kazni dobivajo boljša mesta od prejšnjih služb ter tako nekako priznanje za svoje delo. Poleg tega tisti, ki povzroča gospodarski kriminal, le redko poravna škodo. Vsled tega .ni čudno, če je vedno več takih »socialistov«, ki skrbe predvsem za svoj žep.
posebne biroje za racionalizacijo to je za smotrno delo, za smotrno izkoriščanje strojev, delovnega procesa in delovnih moči.
Toda tudi s temi uradi ne bodo dvignili storilnosti dela. Delavec je nekaj več kot stroj. Ne zadovo lji se samo z boljšo ali slabšo hra no, obleko in stanovanjem. Hoče še vsaj malo svobode, katere jugoslovanski delavec pogreša bolj kot kruha i.n, vode.
NIZKA STORILNOST DELA Clan .Zveznega izvršnega sveta, Franc Leskošek, je na nekem zborovanju tožil o nizki storilnosti jugoslovanskih delavcev, ki je pod srednjeevropskim povprečjem. Po drugih državah delavci v istih delavnih razmerah naredi dosti več kot jugoslovanski delavci. To pa, pravi Leskošek, zaradi slabe nacionalizacije dela sploh. Da bi temu opomogli, je predlagal, da bi v večjih delovnih obratih ustanovili
JUGOSLOVANSKI IZVOZ V januarju in februarju letos je Jugoslavija izvozila raznega blag j v skupni vrednosti 8 milijard 608 milijonov dinarjev. To je sicer za dobrih 300 milijonov din več kot lani v istem času, a je za 3 ali ce lo 4 milijarde manj kot je bilo določeno v planu.
BIVŠI BORCI
iPretekli mesec so se vršili po Sloveniji občni zbori bivših borcev Povsod je prišlo več ali manj do izraza zapostavljanja bivših 'bor cev v podjetjih in ustanovah. Ti se stalno pritožujejo, da jih pri delu zapostavljajo in prezirajo samo za to in prav zate. ker so bili bore To -se je opaziio zlasti v Novi Go rici, Idriji in tudi v Tolminu.
Nekateri borci so tako razočara ni nad plačilom, ki so ga od da našnje družbe deležni za vse, kar so med vojno žrtvovali v borbi po gozdovih, da skušajo s samomorom napraviti konec tej ironiji.
Toda »socialistična« oblast, kate ri so prav ti borci pomagali na noge, pravi, da, kar je bilo med voj no, to je minilo, in sedaj je treba misliti na delo iA zastaviti vse si le za čim večjo delavnost in ne jpo grevati starih brezpomembnih za slug iz narodnoosvobodilne borbe
GOSPODARSTVO
iPERONOSPORA
iPeronospora, ki ji Slovenci pravimo rja ali pa 1 e ž . napada vse zelene dele trte, to je -listje, mladike in grozdje.
'Njeni zunanji znaki so pege n--) listih, ki se na spodnji strani spre menijo v bele lise. Mladike, napadene od peronospore, pa dobijo oljnato barvo in se takoj posušijo. Grozd počrni in odpade.
Bolezen je glivične narave in nastopa ob toplem, vlažnem vreme- . nu,; to pomeni, da se pri mrzlem, vlažnem vremenu pojavi, in takv niti ne pri suhem, toplem vremenu. Da se bolezen razvije, je potrebnih najmanj deset stopinj toplote! Tedaj pa lahko nastane v dvanajstih dneh.
IPri dvajsetih stopinjah toplote in vlagi se'glivice peronospore razvijajo in množijo v samih dveh urah.
Peronospore ne moremo še o-zdravljati, ampak samo preprečevati s škropljenjem modre galic“ in drugih sredstev.
Prvič moramo škropiti, ko je mladje pognalo za 25 do 30 cm, da na ta način ohranimo okoli grozdja rastoče listje.
Drugič škropimo tik pred cvetjem, tretjič pa po cvetju.
Da vidimo, ali in kako se pero-nospora pojavlja, pustimo v vinogradu par trt -nepoškr-opljenih, ki nam bodo merilo za škropljenje. Cim -namreč opazimo pojav bolezni, moramo takoj škropiti!
Proti peronospori zelo dobro u-činkuje prah »Caffaro«, in sicer v množini 1 do 2 odst. brez apna Temu pa lahko dodamo še škropilno žveplo. S »Caflarom« je pripn ročljivo škropiti prvič in drugič ker ne ožge vršičkov.
Lahko porabimo tudi sredstva, ki ne vsebujejo bakra. Ta so: ASPOR, TRILINFT, 406 R A, žveplo, in sicer 200 do 300 gramov na hektoliter vode brez apna. Pri tem pa lahko uporabljamo tudi škropilno žve plo.
Kdor želi škropiti z modro galico, naj se drži sledečega navodila: Na hi vode naj raztopi 1 do 1 kg modre galice in približno ravno toliko apna; tedaj naj vtakne v ,to tekočino la-ksmusov papir, da vidi, ali je apna zadošti. Sele ko postane papir sveti o rdeč, je apna zadosti!
Oborožitev: v komunistični
Nemčiji čednost - v zahodni zločin
Z avstrijsko mirovno pogodbo so novi kremeljski oblastniki iztisnili svoje zadnje napore za preprečitev vključitve Zahodne Nemčije v Eviopsko obrambno skupnost. Vsi komunistični najemniki na tej in na oni strani železne za vese histerično vpijejo in kričijo proti zopetni oborožitvi Nemčije. Res je, da bo morda človeštvo še glava bolela zaradi zopetne vzpostavitve nemškega militarizma, prav tako pa je tudi res, da pada za to oborožitev vsa odgovornost na same komuniste. Medtem ko komunistični agenti hujskajo ves svet proti zahodnemu nemškemu militarizmu, pa previdno molčijo o tem, da stoji od Saške preko Turingije in Brandenburške pa vse do Meck-lenburške moderno opremljena in izurjena poklicna nemška komunistična armada. Razlika je — kot po navadi — le v tem, da v tako imenovani komunistični Nemški, demokratični republiki tega novega militarizma pruskih komunistov ne obešajo na veliki zvon. V komunističnem delu Nemčije so vedno skrbno pazili na to. da bi tako na Zahodu kakor pri ljudsko - demokratičnih sosedih na vzhodu ne vzbujali prevelikega vznemirjanja zaradi teh militarističnih in polvo-jaških početij. Vladi kremeljskega gaule-iterja Grotewohla pa je včasih le ušla po kaka prepotentna samohvala: '»Smo pripravljeni.«
Kako so v resnici »pripravljeni« skrbno prikriti jpolicaji in njim pripradejoča »Športna združenja«? Da je poglavar ljudske policije v Lipskem, stari špansk' vojaški najemnik Richard Staimer, pred časom po radiu zahteval od svojih vojaških novincev »trdoto in skromnost španskih hribovskih kmetov«, to ne odkriva nobenih posebnosti. Taka gesla razodevajo kvečjemu to, da komunističnim oblastnikom v Vzhodni 'Nemčiji pač ni' mogoče vzporedno korakati z neskromnimi načrti ostalih priprežniških generalštabov. Po številu, plačah in o-borožitvi pa teh »španskih hribovcev« v pruskih škornjih in sovjetskih paradnih uniformah ni podcenjevati. Zato je pri nas potrehno. da posebno komunizmu naklonjeni svet nekaj več izve o resničnem povampirjenju nemškega militariz ma v komunističnem delu Nemčije. Na ta način bodo komunistične tirade proti oborožitvi Nemčije še le prejele svoje resnično obelež;e.
1500 tankov „Stalin“
Celotno število vzhodnonemške policije znaša v tem trenutku o-krog 200.000 mož. To pomeni, da pride na vsakih 90 prebivalcev p> en »čuvaj javnega reda«. V resni ci jpa vrši policijsko službo le ka kih 85.000 mož. Večji del, to je 115 tisoč mož, je »kasarniranih«. To pomeni, da se ta večji del ne raz likuje od -ostalih samo po sovjetskih uniformah, ki jih nosi, pač pa tudi po svojih čisto vojaških značilnostih. To je poklicna armada po vzorcih stare »Reichswehr«, ki naj dobavlja častnike za poznejšo ljudsko armado.
Organizacijsko so te vojaške sile razdeljene v tri vojaška okrož ja. S svojimi štabi v Pasewalku (sever), v Potsdamu (sredina) ir. v Lipskem (jug) skupno razjpola-ga ta elitna komunistična armada s 7 »enotami v. pripravljenosti«, k: so v resnici divizije. Vsako divizijo sestavljajo po trije pehotni, pu en topniški in po en oklepni px>!k. K temu je treba prišteti še »mornarico«. ki šteje 6700 mož. nadalje »letalsko skupino« z letalskimi polki .v Cotitbusu, Drewitzu in Baut-zenu in ki je več ali manj čiste sovjetske zadeva.
Kako so oboroženi ti komunistični »policaji«? Preteklega januarja so prispeli v Zossen prvi sovjetski atomski topovi za sovjetsko vojsko. Z njimi pa so pripeljali topove in ostalo tradicionalno orožje za nemške komunistične »policaje«. Tako razpolaga »kasarnirana«, kakor to armado prebivalci sami i-menujejo, z. velikimi količinami težkega orožja. Med tem orožjem je 780 metalcev min, 240 protiletalskih topov kal. 37 mm in 88 mm. 350 protitankovskih topov kal. 45 mm in 57 mm, 450 motoriziranih topov kal. 66 mm. kakor tudi 230 topov kal. 122 mm,
Odkod denar?
Oklepni polki ne zaostajajo za topniškimi enotami. Razpolagajo z nad 1500 tanki »Stalin«. Od teh je 600 tipa T-34/76 in 500 tipa T-34/ 85. Razgibanost teh borbenih sil izpopolnjuje 760 oklepnih avtomobilov. Razkošje te »policijske opreme« je naravnost čudovito, in ljudje se sprašujejo, odkod denar za ves ta okras nemškega militarizma. Splošno je znano, da Sovjeti ničesar ne darujejo in da se po drugi »treni komunistično finančno ministrstvo stalno bori s praznimi blagajnami.
Se bolj presenetljive so plače za častnike in vojake. Vzhodnonemški tovarniški delavec zasluži mesečno
največ po 400 mark. Ce pa sleče I Živilske nakaznice mu nudijo me-
svojo delovno obleko in si obleč, uniformo, potem nima samo brezplačnega stanovanja in hrane, pač pa tudi prejema na teden j?o 7.0 mark. Napredovanja zaokrožijo te lepe dohodke seveda navzgor. Poddesetnik ima mesečno po 330 mark. podčastnik 370 -mark. narednik 400 mark. štabni narednik 450 mark in glavni atražmojster 500 mark. Častniki pa prejemajo:	podporočnik
450 mark, poročnik 500 mark, stotnik 600 mark, major 700 mark, polkovnik 900 mark. Generalske plače so mamj znane. Podadmiral Wal-mar Werner prejema 3880 mark na mesec in njegov šef štaba, kon-tradmiral Neunkirchen, še vedno 2900 mark.
Ti zneski dokazujejo, da se komunistična Nemčija ,z vsemi silami trudi da privabi čim več volkov in častnikov v vrste svojih »policajev«. Uniformiranec v komunističnih državah spada brez. dvoma .v priviligirani razred, pa naj opravlja politično ali vojaško robo to.
Narod s puško ob nogi
S takimi očitnimi diskriminacijami ei verjetno diktatura ne nabira simpatij med prebivalstvom. Vzhodnonemški delavec prav dobro ve, kako se mora omejevati, da se prebije skozi dolgi mesec.
sečno: 1350 g mesa, 1200 g sladkorja in 900 g maščob. Ce primerja to svojo revščino s prejemki »kasarniranih«, ki znašajo mesečno: 4800 g mesa, 2700 g sladkorja, 3000 g sire, 2100 g masla, potem ve, kako komunistične države urejujejo socialna vprašanja. Morda mu vedno ni takoj jasno, da velja »skromnost španskih hribovcev« predvsem njemu in ne komunističnim policijskim vojakom.
Se prav posebno koristne pa in poučne so te primerjave »trdote in skromnosti španskih hribovcev« pod komunističnim dežnikom za naše nepoklicne komuniste. »Delo« in »neodvisno« glasilo (samo ne ve, česa), »Primorski dnevnik«, o teh »konkretnih problemih« komu-, nističnega raja seveda ne poročata ničesar.
Dnevni propagandni pozivi komunistične vzhodnonemške vlade o »ljudski usposobljenosti« močno spominjajo na pokojna nacistična gesla o narodu s puško ob nogi. Z nemško ponovno oborožitvijo so vsekakor že pred mnogimi leti pričeli prav komunisti, in če bo to pripeljalo svet v novo nesrečo, bo to njihova neizjpodbitna zasluga. O tem naj razmišljajo in premišljujejo nepoklicni tržaški komunisti in njihovi sopotniki.
TELEFONSKA ZVEZA med Evropo in Ameriko
Telefonirati z Združenimi dTŽa-vami ni nobena posebnost, odkar pozr.a svet brezžično prenašanje zvoka. Razgovore z Ameriko pošiljajo po ladijskih valovih. Tam jih sprejemajo in vodijo dalje po telefonskem omrežju.
Kadar pa vladajo na Atlantiku vremenske motnje, in te se nekod pojavljajo v večji ali manjši meri kar stalno, potem škriplje in rožlja po slušalki prav tako, kakor hrešči naš radijski sprejemnik ob nevihtah. Iz Trsta lahko telefoniramo v London ali Pariz skoro prav tako nemoteno kakor v krajevnem prometu. Ce pa se pogovarjamo z znancem v ZiDA, so' potrebni na obeh straneh krepki živci. Ce imamo srečo, se bomo še nekako sporazumeli, sreča pa je pri takih razgovorih v resnici redka.
Kdor želi nedvoumnega in hitrega sporazumevanja med obema celinama. si bo raje izbral brzojav. Brzojavk namreč ne pošiljajo radijsko, pač pa po kablu, ki veže obe celini.
2e dolgo časa pa se množijo zahteve. da bi tudi za telefonske razgovore položili kabel med Evropo in Ameriko, ker bi na te način izločili vse vremenske motnje. Sedaj izglede, da bodo končno -tej potrebi ustregli. Z deli bodo pričeli že letošnje poletje. To bo obenem tudi najdaljša telefonska podvodna zveza na svetu. Britanska kabelska ladja »Monarch« bo polagala
Dežela blaginje in socialne prauičnosti
Smcarsko pismo
Ce bi Švica ne obstojala in bi pustolovci odkrili deželo brez slehernih pomembnejših naravnih zakladov ter bi najučenejše narodne gospodarje na tej in na oni strani železne zavese izpraševali, ali je mogoče, da taka dežela preživlja štiri in pol milijone ljudi, bi ti odgovorili, da je pojem »živeti« zelo raztegljiv in da bi ti štiri in pol milijoni pač za silo živeli. Švica pa sama po sebi pobija take odgovore, kajti štiri in pol milijonov Švicarjev ne živi »za silo«. Švicarji niso revni in ne shujšani ljrdje. Nasprotno, so eden izmed redkih narodov sveta, ki živi v veliki blaginji, če že ne v izobilju. Organizacija ZdTUŽenih narodov, ki tako rada operira s statistiko, je ugotovila, da je izmed 70 narodov sveta Švica glede blaginje na tretjem mestu za Združenimi državami in Kanado.
Vse to še ne pomeni mnogo. Najvažnejše vprašanje življenja v neki državi je, kaj si človek lahko kupi za svoj povprečni zaslužek. Švicar se s svojim zaslužkom vsekakor bolje odreže kakor Američan ali Kanadčan. Seveda so tudi v Svioi revni ljudje in taki, ki živijo iz rok v usta, teh pa ni mnogo — in pri takih ocenah je važno povprečje.
Velika večina Švicarjev ime račune v banki in se zaveda vrednosti denarja. Cesar pa Švicarji ne poznajo, to so stanovanjske stiske, ki preganjajo skoro ves ostali svet. Na žrvilih ne primanjkuje ničesar. Povprečna švicarska družina porabi za živila komaj 36,6 od sto od zaslužka. V Švici je sicer nekaj večjih mest, vendar živi 75 odstotkov prebivalstva raje na podeže-
ju. kar je tudi mogoče zaradi tradicionalne decentralizacije švicarske industrije. Prav ta decentralizacija ustvarja znosna sporazume--vanja delodajalcev z delojemalci. Posledica tega je, da stavk v Švici skoro ne poznajo. V najvažnejši industriji ur so delavci v zadnjih
15 letih samo enkrat stavkali in še lod svetovnega povprečja. Z drugi-
to le za, kratko dobo. Rekordno šte, vilo brezposelnih v tej industriji je nekega dne doseglo število 79 oseb. To je bilo leta 1951.
Švica je tudi inflacijo zadrževala z največjim uspehom. Medtem ko so v vseh drugih državah številke draginjskega indeksa drvele navzgor in se je življenje za sto in sto odstotkov podražilo, so cene v Švici narasle v primerjavi z letom 1939 za približno 66 od sto, kar predstavlja najnižji evropski rekord. Švicarski frank, ki je ena izmed najuglednejših svetovnih veljav. je krit z zlatom s 140 odstotki. Medtem ko je bila skoro vsa preostala Evropa v povojni dobi več ali manj odvisna od ameriške pomoči, se je Švica tej pomoči odrekla. Dežela si ie sama pomagala. Se več. Ze leta 1940 se je Švica požrtvovalno zavzemala za vojne žrtve in postavila svoj lastni »Marshallov načrt«. Iz javnih sredstev in s pomočjo zasebnih daril je zbrala 2515 milijonov švicarskih frankov in poleg tega dala na razpolago še nadaljnjih 930 milijonov frankov posebne pomoči.
Za vse te čudeže velja ena sama obrazložitev. Švica ni preživljala vojno. To p« še ne pove vsega. Tudi Španija, na primer, se vojne ni udeležila. V medvojnih letih je za Švico tako važni tujski promet povsem izostal. Res je, da v Švici niso ničesar požgali, razbili in odnesla, vendar je ta faktor danes, ko so obnovitvena dela v Evropi zaključena, manj pomemben. Mnogo večje važnosti so metode, katerim je ostala zvesta Švica v trgovini in industriji. Dežela vzdržuje svobodo trgovanja, spoštuje zasebno lastnino in privlači na svoje območje tuje kapitale. Svojemu izvozu znamenitih precizijskih aparatov postavlja nasproti uvoz številnih vrst blaga,. Morda izgleda fantastično, da Švica obseg svoje zunanje trgovine stalno veča, in da je ta obseg v razmerju s številom prebivalstva nič manj kot sedemkrat večji
ml besedami:	prebivalstvo Švice
predstavlja eno petstotinko svetovnega prebivalstva, vendar je u-deležba Švice na svetovnih tržiščih ena petdesetinka. Se noben narod na svetu ni dosegel kaj takega.
Dežela kupuje v tujini več kakor pa sama tujini proda. Švica je idealni trgovski partner. Svoj u-voz plačuje z dragoceno valuto. Kako je vse to mogoče? Švicarske zavarovalnice in banke izvršujejo obsežne in dobičkonosne kupčije. Švicarji so izredno razumni finančniki in njihova dežela je za tuje kapitale pravi magnet. Tujski promet ie v Švici organiziran bolje kakor v kateri koli državi. Švicarski hoteli najdejo sovrstnike samo še v ZDA.
Švica hodi svojo lastno pot in ta pot jo je pripeljala do blaginje, skoro bi rekli do pravega in resničnega zemeljskega raja. Švica komunizma skoro ne pozna, in grenko so se počutili njeni komu nisti in komunisti vseh sosednih dežela, ko ‘e morala celo Sovjeti-ja, seveda iz propagandnih težeir. izjaviti, da je švicarska nevtralnost vzor nevtralnosti v svetu. Ce bi po kaki nesreči zavladali v Švici komunisti, bi se brez dvoma, ta dežela v 24 urah spremenila v saharsko puščavo. K sreči se to ne bo zgodilo. Kvečjemu bodo narodi, ki jih danes slepijo komunistična mamila, spoznali, da je pot Švice pot v človeško blaginjo.
kabel. Gre za napeljavo 3600 km dolge telefonske proge. Na velike daljave leži morsko dno 4000 m d morsko gladino. Evropsko izhodišče nove telefonske proge je pri mestecu Oban na Škotskem, končno postajališče pa je v mestecu Clarenville v Novi Fundlandiji. Bodoči telefonski razgovor me J Trstom in New Yorkom bo tako tekel po ovinkih med Škotsko in Novo Fundlandijo.
Kaj bo reklo morje?
Največje skrbi povzročajo inženirjem, ki bodo polagali kabel, vprašanje vremena. Ne morda zato, ker bi se bali morske bolezni, pač pa zaradi drugačnih skrbi: kabelska ladja mora pluti v smeri, ki je na meter natančna. Vsak odklon od te smeri stane podaljševanje dragocene dolžine kabla. Strošek bo znašal namreč polnih 22 mili-:ard in pol lir. To je prav toliko, kolikor znaša vrednost vseh naprav za izdelovanje novega avtomobila Fiat 600. To pa se nadalje pravi, da stane en meter kabla 6250 lir. Prav zato proga ne sme, napravljati nepotrebnih in razkošnih ovinkov. Ravna črta pa je potrebna tudi zato. da pri morebitnih bodočih popravilih hitro najdejo kabel pod morsko gladino. Ladje delavnice morajo točno vedeti, kje naj spuščajo iskalna sidra Sicer zatrjujejo strokovnjaki. d“ popravila ne bodo potrebna vsaj 20 let, vendar je teorija eno, praksa pa nekaj drugega.
Le pri razmeroma mirnem morju bo kabelska ladja lahko izvršila svojo natančno nalogo. Celotno opravilo zavisi torej v nemajhni meri od sreče.
Kdo bo plačal?
Polovico vseh stroškov bo plačala Britanska telefonska uprava, o-stalo polovico pa ameriške in kanadske telefonske družbe. Seveda pri tem ne gre le za nekaj žice, ki jo je -treba položiti in ki je tako draga. Britanska tovarna kabla, ki so ji delo zaupali, bo porabila 2700 ton bakra, 1400 ton izolanta, 11.000 ton jeklene žice. 1800 ton tkiva jute in 3 milijone metrov bombaže vrne.
Sama žica ne bo debelejša od mezinca. Na to žico pride izolant. nato ovoj z asfaltom namočene jute in za tem ovoj močnih jeklenih žic. Jeklene žice ščitijo kabel pri polaganju in kasneje tudi pri počasnem razkrojevanju na morskem dnu. Končno ovijejo kabel z nepremočljivo bombaževino, ki naj ščiti kabel pred rjo. Na vsakih 67 km kabla bodo namestili ojačevalce, ki naj ohranjajo glasove na dolgi poti jasne ’n krepke. Za Božič 1956 bo proga končana in božični pozdravi bodo hiteli z ene celine na drugo istočasno za 48 telefonskih in 36'brzojavnih naročnikov.
le-
Prvi, hi se je rešil...
Praporščak Mihael Cahill je tel nad Malto v reakcijskem lovcu. Letalo se je v zraku raztreskalo in ga vrglo v zračni prepad. -Ni imel časa, da bi odprl padalo. .Tik nad morjem se je samo odprlo. Bil je težje poškodovan na obrazu in nogah. Napihnil je gumijast čoln in čez deset minut ga je rešil helikopter. Do sedaj še nihče ni imel take sreče.
Ciiurriiill še vedno potreben
Churchill je užival le nekaj dni odpočitka na Siciliji. Volitve so ga klicale nazaj. Ko mu je letalski u-službenec na letališču v Cataniji zavijal noge in ga spraševal, če še kaj potrebuje, mu je odgovoril: »Hvala, imam vse, kar želim. V o-stalem pa nisem več važna osebnost!«
Tako nevažna osebnost pa Churchill tudi danes ni. Sedanje volitve bodo potekale v njegovi senci. Kandidiral bo v svojem volilnem okrožju Woodfort v severnovzhod-nem predmestju Londona. Ker so liberalci opustili kandidaturo, komunisti je pa sploh niso postavili, bo tekma med Churchillom in njegovim Labour tekmecem.
OD TU IN TAM
Raziskovale' delovnih storilnosti so ugotovili, da vsak udar na tipko pisalnega, stroja pritiska s silo 400 gramov. To znese pri spretni tipkarici, ki napiše n. pr. dnevno po 40 trgovskih pisem po 15 vrst, skupno storilnost 14,4 ton. Tipkarica spada s svojo uporabo energije potemtakem I:	težkim	delavcem
saj porabi prav toliko energije kol težak pri gradbenih delih, če dela v akordnem delu.
Sovjetska vlada je po diplomatski poti obvestila vlado Združenih, držav, da so v Sovjetiji ulovili dvanajst ditrjih rac in gosi, ki so obročkane z ameriškimi znaki. Odgovorni krogi v Washingtonu so prepričani, da ta kršitev sovjetskega zračnega prostora ne bo po vzročila diplomatskih zapletljajev med obema državama. Pri tem pa pripominjajo, da do sedaj še nobena sovjetska gos ali raca ni pristala v Združenih državah in prosila za politično zatočišče. Pri krščenih rgcah in goseh je stanje prav nasprotno. Tako se medsebojne sitnosti izravnavajo...
• • •
Pariška Opera ima na razpolago kar 1800 raznih peruk. Upravnik gledališke garderobe, monsieur Bais-se, se že nekaj let trudi s popra-vili na teh perukah. Izdelujejo jih namreč iz kitajskih las, ki so najboljše in najbolj trpežne. Neurejene trgovske vezi s komunistično Kitajsko so uvoz kitajskih las skoro popolnoma pretrgale. Ze nekaj časa sem, tako pravi monsieur Baisse, pa so na mednarodnih tržiščih zopet na razpolago kitajski lasje, čeprav po izredno visokih cenah. Prihajajo na trg po istih skrivnostnih poteh kakor mamila.
* * •
Nemški tovarnar biskvita Barth zatrjuje, da je iznašel rastlinski izvleček, ki vsebuje vsa potrebna hraniva, ki jih daje izdatni zaju-trek. Deset gramov tega izvlečka, ki ga spravimo v škatlico za vžigalice, zadostuje, da človeka popolnoma nasiti za polne štiri ure in vsebuje prav toliko kalorij kakor dvoje jajc s slanino ali šunko, dva kruhka maslom in marmelado ter dve skodelici bele kave. Iznajditelj je svoj izvleček krstil: »hra nilne pilule« in se ukvarja s poizkusi, da bi tudi kosilo in večerjo zgnetel v take pilule.
m • m
Britanski gledališki igralec Cli-ve Brook velja za najvludnejšega med vljudnimi Angleži. Kamnoseku je naročil, naj na njegov nagrobnik vkleše naslednji stavek: »Oprostite, prosim, da ne morem vstati in se vam zahvaliti za obisk!«
• • •
Dr. Adolf Schaerf, avstrijski podkancler, je na vprašanje: »Ali mislite, da Sovjeti s popuščanjem nasproti Avstriji v resnici mislijo na preobraženje njihove politike v smeri sožitja?« odgovoril: »Prepričan sem o tem, in Sovjeti so nam to tudi neposredno povedali. Zatrjevali so nam, da jim je mnogo na tem, da pride do zmanjšanja napetosti v svetu.« — Leninu se Sovjeti niso nikoli odpovedali. Ta je leta 1020 izjavil: »Dokler obstoja komunizem in kapitalizem drug ob drugem, ne bo miru na svetu. Oh koncu bo eden izmed obeh sistemov zmagal. Ali bodo posmrtnico zaigrali sovjetskim republikam ali pa kapitalizmu.« — Tudi Stalin še ni popolnoma pozabljen. Leta 195? je izjavil: »Z mirovno ofenzivo lahko podminiramo vojnohujskaške vladavine. Te vladavine moramo nahujskati, da s tem razkrojimo kapitalizem. Vojna med kapitalističnimi državami mora postati verjetnejša kakor vojna med sovjetskim in nesovjetskim svetom, samo na ta način bomo Združene države izolirali.« Kdo izmed teh treh je govoril resnico?
POD ČRTO
UŽALJENO SAMOLJUBJE
(Bruce R e n t o n)
V Madridu sem pred leti spoznal moža, po imenu Pedro. Bil je zgolj čistilec čecljev, pa n.i opuščal nobene žrtve in napora v obrambo svojega ponosa .in samospoštovanja. Le poslušajte, kako sva se srečala.
Nejevoljen sem sedel v kavarni v središču mesta in se ukvarjal z vprašanjem, ali poznajo na Španskem kak skrivnosten način, po katerem se človek brez denarja v žepu prebije skozi življenje. Nena doma sem opazil, da nekdo čisti moje čevlje.
»Senjor,« je dejal ta nekdo v •->-pravičilo svojega početja, »sem zelo reven človek.« Razložil sem mu. da njegova revščina ne bo prav nič manjša, če očisti moje čevlje. Pa se ni pustil motiti.
Ko je končal s svojim delom, me je pogledal v polnem pričakovan/ju. Vstal sem in dejal: »Muchas gra-zias« ter odšel.
V tem trenutku se mi je prilepil na pete. »Senjor,« je zaklical, »moje ime jc Pedro, in reven sem človek!«
»Moje ime je James,« sem odgo-
mmmmmmmmmmmmmmmmmKmmmmammmmm »in tudi jaz sem reven člo
voril več.«
»Vi s,te vendar tujec,« je vztrajal Pedro.
»Da, reven tujec,« sem ga poučil.
Pedro je bil razcapano oblečen in je nosil pod pazduho leseno škatlo, v kateri je hranil ščetke in maže. Silovito je mahedral z rokama in mi zvesto sledil na vsak korak. »Razumeti me morate, senjor Gre vendar za mojo čast!« Težko je dahnil ob besedi »čast«, tako kakor da je svojo notranjost razkril pred menoj.
»Misl/il sem, da gre za denar,« sem dejal.
»Kar preneha biti denarna zadeva, postane častna obveznost,« je ugotavljal Pedro. »Vaše čevlje sem osnažil, in vi morate svoj dolg po-ravnati!«
»Pedro, zelo sem ti hvaležen. Nisem te prosil, da mi očistiš čevlje. Lahko jih zopet pomažeš, če želiš.«
»To bi vas ne odvezalo dolžnosti nasproti meni.«
»Bojiim se, Pedro. da ti ne morem pomoči. Saj vidiš, da nimam denarje.«
Pedro je nekaj časa naporno premišljeval. Nenadoma pa je globoko vdihnil. Očitno se je za nekaj odločil.
»Potem je tu samo en izhod: meni morate pač sedaj vi očistiti čevlje,« je svečano izjavil.
»Pedro, ti strahovito pretiravaš!«
Ure in ure sva se jx>tepala po prašnih, vročih madridskih ulicah. Razen naju je izgledalo mesto kot izumrlo. Le nekaj psov je lajalo na zapuščenih trgih velemesta.
»Pojdi domov, Pedro. Daj mi naslov in kasneje ti bom denar poslal.«
»Stvar je treba še danes urediti, senjor.«
Ko je sonce izginilo za belimi strehami, so ljudje -zopet preplavili ulice in ceste.
»Pojdi domov, Pedro,« sem ponavljal venomer. Vendar možakarja se nisem mogel otresti.
Kavarne so se napolnjevale. Godbe so svirale tango, in ciganke z rdečimi nageljni v laseh so plesale po trgih.
»Zadnjič ti rečem, Pedro, pojdi domov, ali pa pokličem policijo.«
»Policija me bo poslušale in mi dala prav,« je menil Pedro.
Godba je zopet zamrla. Luči po kavarnah so ugašale. Samo psi so še lajali. Ulice so ležale tihe in zapuščene. Sedaj bi me nihče ne videl! Ko sem pri neki zaprti kavar-
ni staknil nekaj majavih stolic, sem ukazal: »Sedi, Pedro!«
Pedro se je usedel in s stisnjenimi zobmi sem očistil tisto, kar je še ostalo od nekdanjih čevljev.
»Muchas grazias, senjor,« je dejal Pedro. Kovanec za eno pezeto se je zakotljal k mojim nogam. Razjarjeno sem jaogledal navzgor in opazil samo še Pedrovo senco, ki je izginila v noči. »Buenas cjo-ches, senjor,« je še zaklical.
Razpis leposlovnih nagrad Slovenske kulturne akcije za leto 1955
Po darežljivosti- neimenovanega mecena '■ Slovenska kulturna akcija mogla razpisati za leto 1955 »Božične leposlovne nagrade« v skupnem znesku 10.000 argentinskih p>esov, namenom, da se poživi slovensko knjižno ustvarjalno delo.
Nagrade so tri, in sicer v zneskih: 5.000, 3.000 in 2.000 argentinskih pesov.
Prispevki morajo biti izvirna, n: ti delno ne objavljena ali izvajana leposlovna dela (roman, drama zbirka novel ali pesmi).
Sodelovati more vsak kjer koli živeči slovenski književnik.
Rokopise je treba poslati do 31. oktobra '955 in sicer v dveh -a stroj pisanih izvodih na naslov: Slovensko kulturna akcija - Leposlovne nagrade Granaderos 61, Buenos Aires, Argentina.
Nagrade so izplačljive v Buenos 'Airesu.
Sodelujoči pristanejo na to, da bodo nagrajena dela izdana v Knjižnem programu Slovenske kulturne akcije za leto 1956 ali kasneje. Nagrajena dramska dela bodo p>o možnosti tudi uprizorjena. Za oboje bo avtor dobil še redni za-ložbeni honorar.
Materialistično usmerjena dela ne pridejo v, poštev pri razpisu le-poslovnih nagrad.
Ziiijo tvorijo gg. Vinko Brumen, Tine Debeljak, Lojze Geržinič, Ru da Jurčec. Milan Komar in Zorko Simčič.
Glasovanje razsodišča je tajno. Ce član razsodišča sam sodeluje pr: natečaju, izgubi pravico glasovanja.
Razsodišče ima pravico proglasiti kakšno nagrado za nedoseženo, če misli, da predložena dela ne u-strezajo potrebni kakovostni stop nji. Prav tako si pridržuje pravico združiti dve ali več nagrad in jih razdeliti.
VESTI's TRŽAŠKEGA
Tako je govoril Togliatti
Togliattijev govor 1. maja na stadionu pri Sv. Soboti je bil oči-vid-no prikrojen željam Tržačanov, tržaškim potrebam is zahtevi človeštva po svobodi. Govoril je o praznih pomolih, o ugaslih dimnikih, o napol praznih tovarnah, o odhajajočih najboljših delavcih v Avstralijo1* o brezposelnosti in padajočem življenjskem standardu (ravni). Ln na temelju teh dejstev je ugotovil, da tržaško vprašanje še ni rešeno ter da bo rešeno šele tedaj, ko se bo zopet Trst vrnil na svoj položaj, ki mu gre kot trgov skemu ža pomorskemu središču severnega Jadrana, v katero se morajo zlivati vse življenjske sile evropskih držav, zlasti onih Vzhodne Evrope. Govoril e tudi. o prosti luki, ki bi pa prišla do veljave v sodelovanju vseh narodov, Tržačanov, cele Julijske krajine in narodov Vzhodne Evrope, na polju de la in izmenjave dobrin. Prešel je zatem na jugoslovanske narode in jugoslovanski režim teT naglasil, da je bila dosedanja politika nacionalističnih smernic med Italijo in Jugoslavijo zgrešena in da jo je treba .v interesu Tržačanov odklanjati. Aktivno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo da je potrebno tudi za pozitivno rešitev (tržaškega: problema. Ali to naj bi bilo mogoče samo s tako mednarodno politiko Italije, ki odklanja zasui-, njenje pod »imperialistične« države, ki gonijo od njih odvisne narode, da se koljejo med seboj v nacionalističnem tekmovanju. In, zato pozdravlja vsak korak, s katerim se Jugoslavija oddaljuje od »imperialističnih« držav. Zmaga komunistov še ni dosežena. Zbirati podpise za mir še naprej in zajeti vsakogar, ki je zaslepljen od razrednega sovraštva.
In po borbi za mir je prišel Togliatti k borbi za »svobodo«. O svobodi je govoril, kot bi bil komunizem sama poosebljena svoboda; j-e pa pozabil, da Trst, ki je tik ob meji železne zavese, preveč dobro pozna komunistično »svobodo«. Togliatti je o svobodi govoril, kakor bi bil iz »Demokracije« citiral nauke in resnice, o katerih smo že tolikokrat pisali in še bomo pisal? ker je »Demokracija« največji, glasnik svobode in človečanskih pravic med slovenskimi in jugosl-avan skimi političnimi listi v vsej južni Evropi.
Poslušajte kako je govor-il Togliatti:	»Delavci potrebujejo svo-
bodo ravno tako kot svojo plačo, š e b-o 1 j kot svojo plačo. Jo potrebujejo, ker so ljudje in ke-v svobodi je njih dostojanstvo; v svobodi ie dana možnost, da se ljudje bore iza svoje .ideale, da se u veljavijo kot sile svobodnega sveta.«
Tovariš Togliatti je tako govoril delavskim množicam v Trstu, tostran železne zavese, v »kapitalističnem« svetu na dan 1. maja 1955. Gospodovega leta. To je priznanje, izpoved in obsodba iz ust prvega komunističnega voditelja Italije. Da, to je obsodba vsega komunizma, od Marxa do Lenina, od 'Stalina do Tita, od Malenkova do Hru-ščeva. .V tem priznanju, v teh besedah je izrečena obsodba vseh diktatur, od fašizma in nacizma do komunizma, vseh tajnih policij, od OVRE do GESTAiPA, od CEKE do NKVD, od OZNE do UDBE; kričeča obsodba vseh prisilnih delavskih taborišč, vseh koncentracijskih središč, političnih preganjanj vseh likvidacij in obsodb političnih nasprotnikov komunizma, ki -so se borili za svoje ideje. To jo obsodba vseh diktatorskih režimov z eno samo stranko na krmilu, od Tita na Jadranu pa tja preko vse Vzhodne Evrope do Mao Tse-tunga na Daljnem- vzhodu.
Togliattijev« besede o svobodi so »memento« za komunizem, so ne-hotč napoved njegovega poraiza in propada, kajti, kjer je svoboda, tam ne more biti komunizma, in kjer je komunizem, ni svobode!
Togliatti je izrekel veliko resnico o svobodi, o kateri je sam prepričan, da -je prava, o kateri ve, de je postulat in zahteva vsega
človeštva. Ali on tudi ve-, da pomeni svoboda državljanov smrt komunističnih režimov, in ker hoče človeštvo tako silno svobodo, da ’• -trumah beži iz komunističnih držav v svobodni svet, tvegajoč tudi življenje -na mejah, mora komu-n-izem pričeti vsaj z besedami poveličevati svobodo. To jc storil Togliatti v Trstu. Da bodo ljudje čuli in verjeli, češ, saj komunizem .ni proti svobodi, saj sami vodje komunizma priznavajo, da delavci potrebujejo svobodo še bolj kot svojo plačo. S to komunistično svobodo pa je kakor s komunistično vlado proletariata: vsa -moč in oblast — in razkošnost povrh — ki jo niso poznali niti kralji in cesarji, je y rokah ducata .komunističnih poglavarjev, ne pa v rokah proletarskih množic; tako tudi svobodo uživajo samo poglavarji. pa govore: pri nas je svoboda.
In Togliatti je sam potrdil, da je -komunistično poveličevanje svobode zopet le pesek v oči delav stvu zahodnega sveta, ko je dejal, da ni res. da v državah, kjer vladajo komunisti, delavci izgube svobodo. Da bi podkrepil svojo bajko o delavski svobodi pod komunističnimi režimi, je skušal primer jati zahodni (-»kapitalistični«) svet s komunističnim. In kaj je dejal?
Da je v zahodnih državah večja brezposelnost, ni pa povedal, da, i-zvzemš-' preobljudene Italije, sko-ro vse druge zahodne države celo iščejo inozemskih delavcev. In, kar je še važnejše, ni povedal, kakšna bi bila v komunističnih državah brezposelnost, če -bi izpraznili brezplačna prisilna delavska taborišče in dali delavcem tako plačo, kot jo dobivajo delavci v zahodnih državah. Trdil je tudi, da se življenjska raven delavca tam preko vedno bolj viša. ni pa povedal, de delavec v zahodnem svetu kupi s svojo plačo vsaj dvakrat več dobrin kot delavec komunistič nega sveta. In končno je še poudaril, da so tam preko delavci na če lu držav. Stalin, Malenkov, Bulge-nin, Tito, Kardelj itd., ali niso to sami delavci? Zamolčal pa je Togliatti. da so tam preko zavese de lavski sindikati priganjači delavcev iti da so delavski štrajki sploh prepovedani. Taka je komunistična svoboda.
Togliatti je v Trstu priznal, da je človeku in delavcu potrebna svoboda kot zrak, kot voda, ko’ plača in še bolj kot plača; da brez svobode ni življenja. To dragoceno priznanje s komunistične sit/rani nam je prinesel njegov govor. Kje je svoboda, to pa bo odločilo člo-, veštvo samo.
Hlž bo Italija izuažala petrolej 7
v Italiji na nekaj me-I potovanje v Združene države. lletno. Trenutno krije torej domača
dejansko odkrili ležišča nafte' Ni naš namen, da bi. na dolgo in (proizvodnja surove nafte samo d
•odstotke domače potrošnje. Z na-
Odkar so
stih
in je pri nekaterih vrtanjih pričelo v obilni količini dotekati na po-v.ii; - tekoče »črno zlato«, kar nočejo ponehati glasovi, ki napovedujejo, da se bo Italija že v nekaj letih- popolnoma osvobodila vsakega uvoza bencina in nafte. Postalo bo celo (izvoznica te tako iskane .in dragocene surovine. Kaj bi m pomenilo za italijansko gospodarstvo, si lahko mislimo. Ze če bi I-talija lahko krila samo svoje -last • ne potrebe te surovine, bi to oz-dra vilo njeno trgovsko bilanco. Večji i-zvoz pa -bi ji omogočil, da kupuje v tujini obilico ostalih surovin, ki jih rabi njena industrija, in hrane, ki jo rabi njeno prebivalstvo. Siromaštvo in skrbi bi bile pregnane iz Apeninskega polotoka, Zeto se ne smemo čuditi, če javnost tako ljubosumno spremlja vse. kar se dogaja okoli »petroleja«, od katerega si toliko obeta. V debato, ali naj dobe pravico -nu izkoriščanje zasebne družbe ali naj bo to državni monopol; ali naj se izkoriščanje prepusti samo domačinom ali tujemu kapitalu so posegle prav vse važnejše gospodarske organizacije, javne ustanove in politični či-nitelji. S tem vprašanjem so dovedli v zvezo tudi nekaj -najvažnejših zunanjepolitičnih obiskov zadnjega časa, tako tudi -Scelbovo
Trst in apstrijsha pogodba
»Oesterre-ichische -Neue Tageszei-tun,g« je y zadnjem času poudarjal važnost, ki ga utegne imeti podpis avstrijske državne pogodbe pri razvoju tržaškega pristanišča. Casopn pa obenem naglaša, da žal še niso določili dneva, kdaj naj se skliče konferenca za naše pristanišče; pasivnost italijanskih knogov se je v zadnjem času precej povečala, naš ekonomski položaj pa se še vedno občutno slabša.
Medtem pa je posebni avstrijsk1-odbor pod predsedstvom dr. Petra, Reininghausa po preučitvi tržaškega gospodarskega problema objavil v vednost avstrijski javnosti poseben program, ki vsebuje naslednje predloge in zahteve, ki, naj .bi prišle na dnevni red na že omenjeni konferenci:
1) Pravica do posveta v mednarodni komisiji, v. kateri naj bi Avstrija imela predsedstvo, najmanj pa- pravico do polnomočnega -glasovanja.
2) Korenito izenačenje avstrijskega blaga z italijanskim-ali kakim drugim, zlasti .v pogledu vseh tarif in carin.
3) Svoboda tranzitnega prometa za avstrijsko blago za ali iz Trsta. Izjema velja za nedovoljeno -blago,
nad čemer naj bi izvrševali brezplačno nadzorstvo vnaprej določeni organi.
4) Revizija železniških tarif za Trst.
5) Obnovitev svobodnega in -nemotenega tranzitnega prometa po »Južni železnici« do Trsta.
6) Posebne ugodne /tarife za natovarjanje, razkladanje in vskladi-ščenje.
7) Okrepitev pomorskih zvez s posebnim ozirom na pomorske zveze z Indijo. Južno Ameriko, Južno Afriko^in Severno Ameriko.
8) Brezpogojno dovoljenje vsem avstrijskim ladjam za popravila in vpis v register v Trstu.
9) Ustanovitev podružnic avstrijskih bank v Trstu.
10) Ustanovitev »Avstrijskega doma«.
U) Izredni pogoji za zaposlitev’ Avstrijcev v tržaškem pomorstvu, trgovini in prometu.
12) Podpore s strani Trgovinske zbornice za utrjevanje prometa med Avstrijo in Trstom.
13) Ustanovitev podružnice avstrijskega »Zavoda za kulturo« v Trstu.
14) Dovoljenje za tiskanje dvojezičnega gospodarskega glasila (nem-
ško - italijanskega) pod avstrijskim uredništvom.
Za sedaj še ni videti, kdaj bo sklicana konferenca, ki naj uredi vprašanja prometa in trgovine '. državami, ki so zainteresirane na prometu s Trstom in preko njegove luke.
Od te ureditve bo pa zaviselo, v kolikšni meri bo poslovala naša luka.
Občinska seja u flabrežini
Ob pičli deležbi 11 svetovalcev je pretekli torek župan otvoril sejo občinskega sveta. Prešli so takoj na zadevo zemljišč ter -so odobrili Peliconu iz Medjevasi zamenjavo zemljišča v Stivainu, ker prvotno določeno ni dobilo pristanka /za gradnjo hiše od strani uprave državnih cest, ker bi hiša bila preblizu ovinka ceste, ki pelje v Medjova-s ter bi ovirala razgled na glavni cesti, ki pelje v Gorico. Zaradi tega so svetovalci odobrili zamenjavo zemljišča z drugim, ki leži više proti železnici.
Glede prodaje zemljišča podjetju Cava Romana je župan predlagal, naj bi sestavili komisijo treh svetovalcev, ki na-j stopijo v zvezo z lastnikom podjetja, s katerim b; skušali doseči sporazum o ceni za zemljišče, ki se misli odstopiti. Sele nato naj bi o zadevi razpravljal občinski svet. -Svetovalci so županov predlog sprejeli ter imenovali v komisijo odbornika Floridana, Vižintina in svetovalca Coljo.
Naito so prešli na dnevni red, in sicer so začeli razpravo o pravil niku za prodajo mleka. Komisija.
GLASBENA MATICA V TRSTU
PRIREDI v ponedeljek 16. maja 1955 ob 21. url v Avditoriju
KONCERT
SLOVENSKEGA VOKALNEGA OKTETA
Vabila bodo na razpolago v ulici Roma št. 15 (tel. 31-119).
Oktet bo nastopil tudi v soboto 14. maja ob 20.30 uri v Prosvetnem Domu na Opčinah (Via 'Ricreotorio št. 1) ter v nedeljo 15. maj« ob 11. uri v gledališču v Sv. Križu.
ki je pravilnik pregledala, ga jc odobrila v celoti, razen člena 15, ki ga je spremenila. Prvotni tekst člena pravi, da morajo tudi -mlekarice prodajati po hišah mleko v zaprtih steklenicah, medtem ko -novo besedilo dovoli, da domače mlekarice lahko kot do sedaj prodajajo v zaprtih vrčih, ki pa morajo odgovarjati higienskim predpisom. Odbornik Floridan je bil mnenja, da kaže to ugodnost dovoliti tudi mlekarnam, ki jim člen U predpisuje prodajo le v zaprtih steklenicah. Svetovalci pa niso bili njegovega mnenja in so nj-egoz predlog odbili .ter odobrili pravilnik, kakor ga je predlagala komisija. O higienskem pravilniku se ni razpravljalo, ker mora o njem izreči svoje mnenje še komisija, ki je -bila že prej določena v ta namen
Nato je prišel na vrsto pravilnik o disciplini najemnikov v občinskih hišah, v katerih je skupno 52 družin. Po kratki razpravi in pregledu istega so svetovalci pravilnik odobrili.
Končno je odbornik Floridan prečita! poročilo revizorjev za obračun leta 1953 ter pojasnil najbolj važne postavke. Za to razpravo je, -kot zakon predvideva, predsedoval občinskemu svetu najsta rejši' svetovalec, v tem slučaju g. Mar,izza. Revizor računov, g. Škof, je prečital svoje osebne pripombe k obračunu ter vprašal za razna pojasnila, .upan in odbornik Floridan sta mu dala- potrebna- pojasnila. Nato je predsedujoči svetovalec dal obračun na glasovanje Bil je soglasno odobren. Zupan je nato zaključil sejo z opombo, d? bo prihodnja seja sklicana pismeno in da bo tudi opozoril svetovalce na njihovo dolžnost in. odgovornost.
t Polk. Vladimir Vauhnik
Sele sedaj smo prejeli žalostno vest, da je 1 aprila, na Veliki petek, > Buenos Airesu prerano zaključil svoje življenje ugleden Slo venec, odličen vojaški strokovnjak in plemenit ter načelen človek, polkovnik Vladimir Vauhnik. Kot e-den izmed tistih slovenskih častnikov, ki so zaradi svojih izrednih sposobnosti v predvojni Jugoslaviji nad vse častno napredovali, je bil pokojnik znan širom Slovenije.
Odličnjak že v srednji šoli je bi! Vauhnik sprejet na najelitnejšo avstrijsko vojno akademijo There-sianum, katero je končal kot najboljši absolvent svojega letnika. Jugoslavija ga je tudi poslala na izp. polnjevanje v znano francosko vojaško šolo v-Saint Cir.
Njegova služba je nato potekala večinoma po raznih štabih in v samem generalnem štabu. Postal je profesor na Višji vojaški akademiji (generalštabni šoli). Končno pa mu je bilo poverjeno eno izmed najodgovornejših vojaških mest: postal je vojaški ataše jugoslovanskega poslaništva v Berlinu. Zaradi svojega poznavanja nemškega življenja in ljudi in svoje spretnosti je kmalu postal najbolj obveščen in najbolj razgledan tuj častnik v nemški prestolnici. K njemu so se zatekali po podatke tudi predstavniki raznih velesil. Svojo vlado je stalno obveščal o nemških namerah in pxir dni pred nemškim napadom ji je s šifrirano brzojavko sporočil točen datum in uro nemškega napada.
To Irrzojavko so Nemci odkrili, še nedešifrirano, po zavzetju Beograda. Pisec teh vrstic, ki je sam padel v nemško ujetništvo, se spominja, kako mrzlično so Nemci na vseh prrehodnih točkah v transportu ujetnikov iskali »polkovnika Vladimirja Vauhnika«. Končno so ga našli in aretirali, toda niso ga mogli prriprraviti do tega, da bi povedal kdo mu je zaupal dragoceno skrivnost. Po njegovi izpustitvi se je moral zateči v Švico, kjer je nadaljeval svoje delo in je ostal tam tudi po letu 1945. Ob vsej svoji zaposlenosti je pokojnik izredno veliko storil za slovenske in sploh jugoslovanske begunce, katerim ;ie tudi sledil pri njihovi množični e migraciji v Argentinci. Bil je eden izmed tistih, ki je Zahod pravočasno opozarjal na prravo naravo jugoslovanskega komunističnega par tizanskega gibanja. Skoda le. da njegove besede nLo bile upošte vane.
Polkovnik Vladimir Vauhnik je. bil delaven do kraja. Sodeloval je pri slovenskih begunskih demokra tlinih organizacijah, v katerih je imel vojaško-politična predavanja in je v njihovih pmblikacijah ob javil nekatere svoje vojaške študije.
široko obravnavali, kakšen sistem ureditve pridobivanja domače nai' (te bi bil za Italijo boljši, ali naj se za Padsko nižino veljavni monopol raztegne na vso Ital-ijo ali ne, pač pa bomo navedli- nekaj podatkov, naj našim čitateljem o-mogočijto, da bodo imeli pred očmi dejanski obseg m pomen vprašanja, za katerega gre.
V Italiji so po dolgoletnih iskanjih najprej odkrili nafto v Padski nižini, pri kraju Cortemaggiore. Veliko obeta/eči rezultati pa so bili doseženi pri Alannu v Abruzzlh in pri Ragu-si na Siciliji. Za vrtanja izven Padske nižine, kjer so si lahko pridobile to pravico, so pokazale veliko zanimanje razne ameriške družbe, ki so nato ta vrtanja, od katerih so nekatera presegla globino 1800 -metrov, tudi izvršile. Veliko dragih poskusov je bilo izvršenih zaman, toda nekateri so pokazali odlične uspehe. Ta ko dajejo n. pr. petrolejski vrelci pri Ra-gusi dnevno po 100 ton surove nafte, medtem ko jo dajejo odlični vrelci v Venezueli povprečno po 50 ton dnevno.
Na osnovi teh uspehov je seveda zavladalo največje zanimanje za Sicilijo. Sicilijanska avtonomna deželna vlada je izkoristila konjunkturo in je doslej- dala celo vrsto naftoslednih koncesij:	za
438.251 he-ktarjev površine družbi »Gulf Oil Company«. za 309.779 hektarjev družbi »Edison Oil Com-pony«, za 64.881 hektarjev družbi »Anglo-Irania-n Oil Company«, za 70.000 hektarjev družbi Snia V.isco-sa in za 42.627 hektarjev državni družbi En-te Na-zionale Idrocarburi (ENI), ki ima koncesijo tudi za -izkoriščanje vseh ležišč nafte in zemeljskega plina .v Padski nižini. Tako je sicilijanska vlada do danes oddala koncesije že za eno -tretjino vsega svojega ozemlja. Seveda tudi tam niso glede tega vsi '-stih misli. Mnogo jih zahteva, da je treba tuje družbe izključiti od zkoriščanja sicilijanskega petroleja.
Tekma za italijanski petrolej je torej tu in ima celo mednaroden obseg. Ali pa lahko pričakujem'' da bo domača proizvodnja, v nekaj letih k.rila italijanske potrebe?
Kakor piše »Corriere della Se a«, dajejo omenjena tri najvažnejša italijanska- petrolejska področja danes sledeče količine surove nafte: Ragusa po 250 ton dnevno, A-lanno po 400 ton dnevno in Cortemaggiore po 50 ton dnevno. Skupno torej 700 ton dnevno ali 255.000 ton -letno, medtem ko znaša italijanska domača potrošnja 22.000 ton dnevno ali okrog 8 milijonov ton
raščajočo motorizacijo ta potrošnja stalno narašča. Čeprav bi domače pridobivanje nafte do konca tega leta narastlo na 3300 ton dnevno kakor ,to v ostalem napovedujejo — bi to pomenilo, da bi bilo s tem kritih kvečjemu 15 odstotkov domače potrošnje. To je pa še zelo daleč od samozadostnosti, da izvoza sploh ne omenimo.
(Za bližnjo bodočnost je torej malo verjetno, da bi Italija prenehala biti uvoznica nafte in da bi postala izvoznica te surovine. Vsekakor so pa podani pogoji za povečanje domačega pridobivanja nafte. Kjer so ti pogoji podani, tam ni izključeno, da bodo sledila še prijetna presenečenja, kajti -ne smemo pozabiti. da tudi Američani ob odkri-u prvih vrelcev v Texasu niso pričakovali in niso mogli verjeti, da bodo Združene dražve postale največji proizvajatelj nafte na svetu.
■ Vabilo na občni zbor
-Sindikat slovenskih šolnikov v Trstu vabi svoje člane na II. red:i občni zbor, ki bo v risalnici sveto-ivanske šole dne 15. maja 1955 točno ob 8,30.
Dnevni red:
1) Otvoritev,
2) .Poročilo Glavnega odbora in diskusija
3) Poročilo Nadzornega odbori in razrešnica,
4) Volitve,
5) Slučajnosti.
Glavni odbor
TRŽ9ŠKI PREPIHI
NEVREDNI SODNIKI
Prejeli smo:
Gospod Viljem Nanut se je po poročilu »Primorskega dnevnika« nedeljo, dne 7 maja, na »konfe-e-nci KSPD« med drugim obregnil tudi na slovenske šolnike. Deja' je, »da poučuje na slovenskih o-snovnih šolah 62 učiteljev, od katerih naše ljudstvo nima popolnoma nob°ne koristi...« Nedaljeva! e: »Tudi od 38 profesorjev, ki poučujejo na vseh goriških šolah ni nobene prave koristi.«
Ubežniki iz šolskega poklica pač nimajo nobene moralne pravice da zmerjajo tiste, ki so vztrajno v prvi črti kulturnega in prosvetne ga dela, pa naj bodo že taki ali taki. Tudi najslabši so še vedn. neprimerno boljši od dezerterjev to vedo celo vojaški novinci, ki s< komaj oblekli vojaško suknjo.
Pred tem je gospod Nanut dejal tudi tole: »... smo ,na nekakem raz potju našega političnega, gospodar skega i-n kulturnega delovanja...« Res je, na takih vetrovnih zbrisih je gospod Nanut skoro neprenehoma. Likvidiral je že obilo svojih preteklih in polpreteklih nazorov zato veljajo vse njegove obljube načrti in prisege, ki so zgolj izvr šna povelja tujih možganskih izsledkov, le do preklica. Poklicni in politični kameleoni pač ne morejo biti sodniki in še manj voditelji drugega kot neznatnega gostiln' škega omizja uslužbencev in dni narjev h kotlu priklenjenih pol tičnih zaslužkarjev.
Od tega kotla- in njegovih do jenčkov Slovenci v zamejstvu resnici nimajo nobene koristi, pa pa samo škodo, zlasti še, ko kotlar j,i napovedujejo, da bodo v kotlu ponovno pogrevali clkorijaško ba štardarsko mineštro. Dober tek nek danjim patentiranim »čistokrvne žem«! Dezerterji so ln morajo bit dosledni: politike, poklic in ob zaključku še narodnost; vse to je na prodaj za krožnik gmotne in oblast rtiške jote.
Rosi urnih Radia Trst 9
Radijska postaja Trst A sporoča., da bo pričenši s 15. majem t. 1. -u-vedla naslednje spremembe urnika govorjenih* sporedov:
POROČILA: vsak delavnik: 7.13
15, 13.15, 14.15, 20.15, 23.15.
Ob nedeljah ln praznikih: 8.15, 13.15, 14.15, 20.15. 23.15.
PREGLED TISKA:	vsak	delav-
nik ob 14.30.
ŠPORT: dnevno ob 20. uri; ob nedeljah tudi ob 21.00.
KULTURNI OBZORNIK:	vsak
delavnik ob 12.45.
VEČERNA PREDAVANJA: dnevno ob 19.15; ponedeljek, sreda 'n petek ob 21.00 in 22.00.
RADIJSKE IGRE: torek in če-tr‘ek ob 21.00.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V četrtek 19. maja 1955 ob 16, uri v Avditoriju v Trstu mladinska igra Oskarja Wiihnerja
PASTIRČEK PETER
IN HRRU BRI[]9HTIH
V četrtek 19. maja 1955 ob 9.30 v Avditoriju v Trstu premiera
igre v treh dejanjih E-duarda de Filippa
V petek 20. maja 1955 ob 20.30 v Avditoriju v Trstu repriz a
igre v. treh dejanjih E-duarda de Filippa
Filumena Marturano
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOV1C Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU
ponovno sprejeme y Barkovljah, ul. Cerreto 13, pritličje, vsak dan od 16. do 18. ure. - Tel. 32-537
MIzbf|I
kmetovalci
podjetniki
i
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in var-
krte ^'idi najugodneje
TEL.
90441
C A LE A
TRST
Via!« Sonnlno, t 4
/