ra PRIMORSKI DHEVMIK MB I I MII I I ,|| . GLA&iLO Os»VOžSOBiLNE FftC^TE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Na četrti stiani: FOTOREPORTAŽA z II. razstave gospodarske delavnosti jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja Leto V - St nrr /. 5/ n Poštnina platana v gotovini “V. z:00 Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST sobota 29. oktobra 1949 Cena 15 lir - 2.50— din Iliče ne more razbili enotnosti delavcev KRI Jjnilijoni pristašev miru v »vetu 1 fn« ttt TnBunpfKPiB.kJM.iiiiuap.u. i11 ii —a n—— —— wn»«iMiKs:»nusu jiskovna konferenca predsednika jugoslovanskega odbora pristašev miru J°sipa Vidmarja - Komentar «Politike» - Nov neuspeh francoskih kominformistov pi.,’ 28. — Danes se je v Rimu Ljj® Plenarno zasedanje medna-odbora pristašev miru. Joriot Curie je v svo-®woritvenem govoru smatral ls,'j'‘™no nesramno obrekovati bi,^Pi° po navodilih Inform- v ■ ^8osl°Vanskem poslaništvu je jugoslovanskega odbora šffl miru Josip Vidmar pri-% i lsk°vno konferenco, na ka-4torj °Str° obso ristafev miru v zlobno kam-tjfcciljE>r°ti Jugoslaviji, zato da bi *tikeoaE>raVe krivce za likvidacijo Ij, osvobodilnega gibanja. *** ki ima namen preprečiti Vanskim predstavnikom u-. na plenumu odbora v Ri- ^Stslo nadaljevanje te kampanje. tosLj Vatlski narodi vidijo v tem VcKj.nlu sestavni del politike, ki iyjeJlQ glede Jugoslavije vlada ‘°kr ■ .2veze m držav ljudske V,ac!5e 2 namenom, da bi , p>r? “vili rijeno državno vodstvo ^tiramo v imenu 1.700.00U %i °Vanov, ki so padli v osvobo-in v ljudski revoluciji ' kovali življenje za svobodo 4k"*°Pravnost med narodi, v V milijonov članov Ljudske k v Zveze sindikatov in Ljudske nig’ in drugih organizacij0 zastopane v odboru za ob-M^niru, v imei.u milijonov ju-iftskih delavcev, ki pod vod-\5°niunistične partije zmago. socializem in ki skupijo vlado stojijo v prvi vrsti . *l Jtvobodo in za enakoprav-V*s°v med narodi ter za jVJb trajen mir. 1 * lind milijonov naših delav-«■,e ir ni pristašev miru v sve-• * 5ilmre n'b^e razbiti, še manj ^jjministrativnimi ukrepi. Ju-J odbor bo prispeval k ^ia (jej °sti z nadaljevanjem svo-!J tUlat°Vante. Jugoslovanski od-°bort’ da 150 edin° zmaga na-ii ^ s« C *n enakosti med naro-Stjd, Vsebovani v listini OZN, I. sj>Pndr°čiih fronte demokra-% ^ Polno jamstvo zg uspešno *i9L Devičen in trajen mir. i (is, e Vidmar seznanil So,Vs6bi novi- Vi>ru odbor poslal stalne-pristašev miru, odgo- l"šl I1? Me„IVitK>va vprašanja ter po. vete C‘“|b n, proti Jugoslaviji in dar°dom, ki so bile izreče- ,i,^Poa^as.njem zasedanju v oarii Je, da je Ri-izključitev ^ SravISlte®a ?dbora poizkus za. 'ova; !° Vnao v°jnohujskaško pohtiko, |{ . tlStl ivn IrntoviL nlrnin kbili iu_° fteti. po katerih ukazu *®p} j®0slovanski delegati iz-sedanjega zasedanja. Kom entar „Politike“ Uaijasnjo ssc otvoritvijo Tzasedanja svetovnega j.sta'ev miru piše list V zvp7 . “kušajo vlada Sov-vkiiih ® in drugih kominfor-drzav spremeniti razne ,t V e demokratične organi-t.Poiiti?.odje svoje diskriminacij-u 0 Proti narodom Jugo- ki!1, jUKovfino*crab^n'nl organiza-Rovanških množic. List udeleženci rimskega iVmna ^do dovolili da bi 1 kong »k ‘gres pristašev miru K Gteparn or°dje kominformistič-e proti Jugoslaviji. Vte dr?. ■ da so koniinfonni-^Vam pred kratkim uka-H i^Vijj a i zadušili resnico o US j’ naJ z j o bb i oslaviu rez e klevete, ne more izrazhi svojega mnenja. Oni, ki so bili tu in ki so bili prei prijatelji Jugoslavije, so to ostali tudi sedaj. Oni -a, ki niso bili v Jugoslaviji zaradi vpliva propagande. si ne morejo ustvariti jasne slike«. Vsi italijanski partizani so navdušeni nad sprejemom pri maršalu Titu. Poudarjajo prav'čncst stvari, za katero s- d-me:« rrrfti ir.-'r-šal Tito jn KPJ. Odločnost in sila tov. Tita v bdrbi. ki jo danes vodi Jugoslavija, sta izraz odločnosti vsega ljudstva. Zn-čai te borb?, poudarjajo bivši italijanski partizani, prehaja meje Jugoslavije. Ta bor ba je velikega pomena za mednarodno delavsko gibanje. aV osebnosti maršala Tita smo videli močan značaj in silo, ki je jamstvo, da se bo lahko uspešno boril za svojo pravično stvar«, je izjavil Bruno Maraccini. Italijanski partizani so ostro obsodili poizkus, da se Jugoslavija izključi iz mednarodnega kongresa pristašev miru. S tem v zvezi je Franco Colombo izjavil: ((Jugoslovanski narodi tudi vodijo borbo za socializem. Jasno je da ljudstvo, ki gre po tej poti, ne more imeti napadalnih namenov do drugih narodov. Poizkus, da se Jugoslavija izključi iz mednarodne organizacije pristašev miru, je velika krivica Delo za izgradnjo socializma v Jugoslaviji je velik doprinos v borbi za mir«. ((Ljudstvo, ki s takim poletom in napori grad; stavbe, tovarne, hidrocentrale,- stadione in druge objekte, dela te žrtve zato, ker si hoče izboljšati svoje življenje«,, j-izjavil Giovanni Conciantoni. borec s sremske fronte. «Tako ljudstvo ne more nikakor imeti načrtov, ki bi bili nasprotni utrditvi miru v svetu«. Štirideset francoskih delavcev in intelektualcev, ki so sodelovali v odporniškem gibanju in ki so člani komunistične partije Francije, in ki so sedaj na obisku v Jugoslaviji kot gos‘je CK Zveze srdika-tov Jugoslavije, je odpotovalo v tovarno težke industrije «Rade K?nčar» v Zagreb. Francoske goste je pozdravil ravnatelj tovarne in jim razlo' kako je iz male tovarne, ki je zaposlovala komaj 300 delavcev, bila zgrajena sedanja tovarna z modernimi napravami, v kateri dela več tisoč delavcev. V imenu francoskih gostov je marsejski advokat in znani napredni delavec Gaston -Israel poudaril, da borba juges ovanskih na rodov ni samo njihova borba pač pa tudi borba francoskega ljudstva in vseh narodov sveta. Dejal je: «To, kar jugoslovanski narodi mirno gradijo, je vredno nadaljevanje dela njihovih junakov, ki so padli v borbi za svobodo. Vidim pomen te borbe v tem. kar vi sedaj gradite. Jugoslovanski delavski razred se upira imperialističnim težnjam kapitalistov v najtežMh trenutkih. Ne morem si misliti nič lepšega od «Ne!», ki so ga od'očno izrekli ljudstvo in njegovi voditelji ne glede na gospodarski ali moralni pritisk iz inozemstva. Borba jugoslovanskih narodov za neodvisnost vzbuja v na;; Francozih občudovanje, Primer Ibrbe jugoslovanskega ljudstva bo služil tudi nam Francozom. Vztrajajte -v svoji borbi, ki jo z najprisrčnejšimi ' oščili spremljajo vsi francoski delavci«. Jean Marie Balator, član Francoske splošne zveze dela je dejal, da bo v Franciji svojim tovarišem pojasnil, kar je videl v Jugoslaviji. Vem — je dejal — da je jugoslovansko ljudstvo prelilo mr.ogo krvi in preneslo številne žrtve v zadnji vojni in da bo še nadalje s svojim delom najboljši primer delavskemu razredu vsega sveta. Gabriel Laperisse, član glavnega odbora Zveze borcev odporniškega gibanja je v imenu francoskih borcev dejal: «Med vojno ste se Jugoslovani kakor mi francoski delavci naučili spoznavati svobodo in^ na-čip. kako jo je treba braniti. Vi se borite za bol;še življenje in za socialistično skupnost. Jugoslovanski narodi so dosegli večje uspehe kakor mi. ker so imeli boi -še vodstvo in so tako lahko izpolnili prisego, ki so jo dali svojim padlim. Zasedanje OECE PARIZ, 28. — Danes popoldne se je začelo tretje zasedanje posvetovalne komisije OECE pod predsedstvom belgijskega minfčtra za zunanje zadeve Van Zeelanda. Navzoč je tudi poslanik Marshallovega načrta za Evropo Averell Har-riman. Francoski finančni minister bo jutri imel govor, v katerem bo obrazložil stališče Francije. šta in telegraf: Thomas (soc.), delo: Segelle (soc.), prosveta: Yvon Del-bos (r. soc.), obnova: Claudius Pe-tit (dem. rep. soc.), kmetijstvo: Pierre Eflimlin (MRP), bivči bojevniki: Louis Jacquinot (neodv. rep.), industrija in trgovina: Robert Laccste (SFIO), ljudsko zdravstvo; Pierre Scheiter (MRP). V novi vladi ie le malo sprememb v primeri s prejšnjo. Iz vlade sta izpadla bivši minister dela Daniel Mayer, čigar konflikt s Queuillcm je povzročil padec prejšnje vlade, in Ramadier, ki je zapustil ministrstvo narodne obrambe. Na novo p® sta v vladi Renč Mayer in Rene Pleven. Vojni zločinci pred sodiščem o BEOGRAD, 28. — Danes se je pričel pred beograjskim sediščem proces proti vojnim zločincem Božidarju Bečareviču, Svetozarju Vuj-koviču in Nikoli Gubarevu, ki so med vojno sodelovali z okupatorjem in kot član j njegove policije sodelovali pri potkoljih tisočev patriotov. Obtoženi Bečarevič je bil član policije že v stari Jugoslaviji in je že takrat sodeloval pri preganjanju in uničevanju naprednih ljudi. Med vojno se je postavil v siužbo Nemcev in delal na protikomunističnem sektorju v tesr.em sodelovanju z Gestapom. Opravljal je množične aretacije po Beogradu in drugih krajih Srbije. Na ta način je bilo med vojno aretiranih preko 10 tisoč oseb, ki so bile potem ubite, mučene ali odpeljane v koncentracijska taborišča. Samo v času od 1. julija do 30 novembra 1944 je bilo 1727 eseb prepeljanih iz zaporov v bolnico zaradi muk, ki so jih morale presta-ti v zaporu. Bečarevič je tudi teano sodeloval s častniki Draže Mihajloviča; po njihovih navodilih je ovadil, aretiral in uniči] veliko število patriotov iz Beograda in Srbije. Obtoženi Vujkovič je 1. 1941 stopil v okupatorsko službo kot vodja zloglasnega taborišča v Banjici pri Beogradu, ki g’a je vodil do razpusta v oktobru 1. 1944. Po njegovi izpovedi je bilo v tem taborišču zaprtih 33 tisoč ljudi. Preko 10 tisoč jetnikov tega taborišča je bilo pobitih ali pomorjenih s plinom. Obtoženec je osebno odb ral jetnike, ki so jih potem ustrelili. Desettiscče jetnikov so odposlali v Nemčijo, kjer jih je mnogo umrlo od lakote in slabega ravnanja. Belogardist Gubarev je že pred vojno sodeloval z Gestapom ter v Beogradu zbiraj informacije o naprednih državljanih. Med okupacijo je kot šef posebnega oddelka policije vodil operacije proti partizanom ter osvobodilnemu gibanju. Organiziral je številne aretacije delavcev industrijskih podjetij v Beogradu in drugod po Srbiji. Na njegov ukaz je bilo od 1. julija do decembra 1941 poslanih v koncentra-cjsko taborišče v Banjici 3418 oseb Po osvoboditvi Beograda je zbežal v Avstrijo, kjer je razvijal svojo delavnost v odseku za Balkan. Gospodarska razstava cone B DOKAZ GRADITVE BOLJŠE BODOČNOSTI ISTRSKEGA LJUDSTVA Na včerajšnjem obisku razstave smo pogledali tudi v spominske knjige, kjer se obiskovalci podpisujejo in včasih tudi zap šejo vtise, ki so jih dobili na obisku. Tako mislimo, da je na najbolj p-eprost in res iskren način izraženo vse, kar obiskovalci vidijo in kako razumejo razstavo. Tako smo čitali vtis nekega obiskovalca, ki se ie tudi podpisal, toda nismo megli razbrati imena. Napisal je: S partijo in T-tom za izgradnjo naše cone — naprej! Ne. ki Bosič je v italijanščini napisal: Nikdar ne bi bil verjel, da bom kaj takega videl! Skupina 11 Slovencev iz Steverjana pri Gorici je po ogledu razstave takole zapisala: Pq končanem in tako zaželenem obisku nam je uspelo, da naše oči vidijo napredno delovno ljudstvo, k.i gradi boljše življenje. Fcntanot Anit® pa je tudi v italijanščini izrazila svoje vtise takole: Tako se zelo dobro vidi, da ljudstvo Istrskega okrožja dela za boljšo prihodnost. o sestavi komisije ter glasoval o sovjetski resoluciji, k; predlaga neodvisnost Eritreje v 5 letih ter začasno upravo OZN. Posebni politični odbor pa je raz. pravljal o novem predlogu glavnega tajnika OZN za ustanovitev ((premične terenske službe OZN«. To bi bila skupina 3.000 uslužbencev OZN, ki bi bili na razpolago posameznim komisijam OZN in bi opravljali tehnične posle. Glavni tajnik predlaga dalje ustanovitev «službe opazovalcev OZN«. Ti ljudje bi bili opazovalci OZN, na primer v premirju, pri plebiscitih in podobnih primerih, kadar bi OZN posredovala. (Nadaljevanje na 3. strani) Razpravljanje o GrDiji LAKE SUCCESS, 28. - Včeraj popoldne so pred političnim odborom nadaljevali razpravljanje o tako imenovanem grškem vprašanju, Višinski je izjavil, da je g'av-na ovira za pomirjenje na Balkanu vprašanje meja med Grčijo in Albanijo. Ker je Višinski obtožil razen Grčije še ((ostale sosede Albanije«, da imajo napadalne namene proti Albaniji, je jugoslovanski' delegat Aleš Bebler, poudaril, da je edina sosedna država Albanije Jugoslavija, ter je pozval sovjetskega zunanjega ministra, naj navede eno samo izjavo kakega uradnega predstavnika, jugoslovanskega radia ali tiska, ki bi kazsla na take namene jugoslovanske vlade. Danes je Višinski izjavil, da ni dejal nič takega, kar bi se lahko razlagalo v smislu Beblerjevih izjav. Nato je Viš;nski ostro obsodi! poročilo komisije OZN za Balkan, ki temelji na lažeh in izmišljotinah. Politični odbor je razpravljal tuli o bivših italijanskih kolonijah in sklenil ustanoviti preiskovrlno komisijo, ki naj preuči položaj v Eritreji ter pripravi poročdo za orihodnje zasedanje glavne skupščine. Danes je odbor razpravljal Prali volji delavstva so avstrijski sinlaii iislopili ii Svetovne sindikalne zveze DUNAJ, 28. — Na včerajšnji seji je izvršilni odbor avstrijske sindikalne zveze odobril predlog, ki ga je predložila skupina desnih socialistov, da namreč avstrijska sindikalna zveza izstopi iz Svetovne sindikalne zveze in se priključi mednarodni razkolniški sindikalni organizaciji, Ta sklep, ki so zanj glasovali desni socialisti in pristaši ljudske stranke (klerikalci) v izvršilnem odboru, je bil sprejet, ne da bi prej bili vpračani za mnenje člani sindikalne zveze, ki so preko svojih sekcij po podjetjih zahtevali, da se ohrani enotnost delavskega razreda llllallaee za priznanje nnve Ditajslie PRINCETOVVN, 28. — Henry Wallace, kandidat progresistične stranke pri predsedniških volitvah leta 1948, je včeraj univerzitetnim študentom izjavil, da morajo ZDA priznati novo kitajsko vlado; kajti to pomeni pridobiti si prijateljstvo prebivalstva, ki šteje preko 300 milijonov ljudi. Wallace je dejal, da je leta 1944 Rooseveltu zatrjeval, da bo kitajska vlada prestala revolucijo ali evolucijo, toda bolj verjetno revolucijo, gin vendar«, je nadaljeval Wallace, «smo mi še nadalje dobavljali za milijone dolarjev materiala vladi, za katero smo vedeli, da ne more zmagati. Ce bomo nadaljevali z napakami tudi v sedanjem položaju, bomo kmalu na slabšem.« LETALSKA NESREČA N A ATLANTI K U 48 POTNIKOV MRTVIH Med potniki letala, ki se je zrušilo na Azorskih otokih, je bil tudi znani francoski boksarski prvak Cerdan nr^.F*1/. 28;. ~ B['0jaJka' ki j° i Cim so ugotovili, kje leže ostanem J „ "ulr Fra"Ce", p°- letala, so takoj poslali tjakaj re- ir^ie:..?,!.,!°..naŠ"...0S!anke le!a'.a Sevalne ekspedicije in komisije. V Delavska demonstracija v Tel Auivu TEL AVIV, 26. - Danes popoldne se je več tisoč delavcev udeležilo demonstracije, ki sta jo organizirala stranka Mapam in KP pred sedežem izraelske splošne zveze dela. Govorniki so vlado obtoževali kapitalističnih tendenc. Po petju »Internacionale« v židovskem jeziku ter državne himne so se demonstrantje mirno razšli. (iConstellationn, o katerem ni bilo vesti od danes zjutraj. Opazovalci na enem izmed letal, ki so iskala izgublje o letalo, so zagledali na otoku San Miguel (Azori) na grebenu hriba Redente v višini 2100 m razbitine letala. Ponesrečeno letalo je zapustilo Pariz 27. oktobra ob 20 namenjeno v New York. Ob 2.50 je letalo javilo, da je v redu opravilo prvi del poti in da se pripravlja za pristanek ob 2.55 ob zelo jasnem vremenu na letališču v Santa Maria. Od tedaj pa ni bilo več nobenega sporočila o letalu. Takoj so se pričela iskanja z letali in l.adjami. organizacij. V Pcavilj teh organizacij Srni izv d mokrati£nimi načel. \^s*ovaJa,£0llUk? izključevu- ^ n °4nih predstavnikov iz i\i8anizmr,?rRimizaeii in niih°-VNik? V' ,v k<‘te're so bili ti k1' c»es‘b teh*0 sn° izvoljeni na F i„lteer ni or8anizacij. Tak je k'- n Me ^S“arii?-rati4ne zveze *e' ,. «reQ, ' zveze novinar- V|lt __s0 sprejeli v riasprot- lupili aU Ranizacij njihovi se-% Jtejbo vl,l::VrSilnt odbori, ki Ala^ilnih ‘n brez ude- S uo ,^ vih članbv. S Sintogr^av‘ja nato, da sku-v^d^teiiuo,,' nc države v Kiri^ 'V"nskl kampanj i k V h Se n deni(>kratičnih orga-C Svi^lovr, ,n<) preprečiti ude-Ni i^tiera ^k'h predstavnikov riti°tninf^_ k°ngresu pristašev l%jQ8sPrnt^lsti5ne države sku-tesna.,, / Pravih odtegni-Mjk ^eoai: dvema jugoslovan-ma, ki nl k„nRresu jugoslovanske organi- at-questo Fuoco concentrato suita zona B. Špara il .MESSAGGERO VENETO«, [para it »GIORNALE Dl TRIESTE., ,nara «L’UNITA’». E' logtco, sono at-leati. cbe hanno it sacrosanto dovere di combattere uuesto male personlt-cato cbe si cbiama potere popolare ed i. fatto di «terrore», uminacce«, «intL ne ha piu ne mette. Vedlamo un po' atcune «prove» testantl la consistenza Tecondo il »GIORNALE DI TRIE-STF« tale SIROTTI MARIA da Trie-ste recatasi a trascorrere la domenl-ca a Capodlstria (ona detle ulttme d meniche), i stata malmenata, percossa TimpSonata dagii organi della di-*c,a popolare. Secondo «L'UN!TA», contro BRUNO D ESTE i sta o pernato un attentato in «n locale pub. ku™ a Isola, con arma mumta di sl-lenrtahjre. Secondo i. »MESSAGGERO VENETO. le scuole Italianc ven.ono snazionallzzate, gli losegnanti italia T, I\enl«orl. mlnacciat! di provve-dlmentl legali nel caso cbe non si dej cidessero dl iserivere I bamblnl nel scuole croate in ouesta zona a «cara -tere etnlco. prettamente e sostanzia-mente itallano...« ora 1'uno, ora l'altro, secondo un mano evldentemente comune (abbia-mn tii detto cbe sono alleatl, scrlvo- To0 *! motopescbereccl cbe stu.gono alla cattura in barba al na tra.t IM, dl fuga dalla Jugoslavia, di spari al confine, dl rimpatril dl persone delu- se c anjareggiate dalla Jugoslavia, c via dicendo. II fine di questl articoli e evidente: gettare il diseredito su tutto cio che i popolare. Questo fine perd, nel con-tempo, automaticamente, mette a nu-d0 coloro che io perscguono, si auto-detiniscano pure uinternazionalisti« fedeli al movlmento proletario: sono ne piu ni meno che nemici del popolo. In quanto alle loro notizie tenden-ziose, che i creduloni potrebbero in-gbiottire, diremo a puro t!to!o di pre-cisazione due parole di cbiarimento. La SIROTTI MARIA, ubriaca fra-dicia, i stata tolta dagli organi della difesa popolare al ludibrio della gen-tc che se la spassava alle sue spalle, accompagnata in caserma e fornita di assistenza medica (il marito, che ha avuto tanta premura di ringraziare gli organi della difesa popolare, ne sa qualcosa). Per quello che riguarda »1'attenta-to> a BRUNO D’ESTE, la trovata e talmentc stuplda che i suol autorl stessl hanno creduto opportuno manire 1’arma attentatrice — di un si-lenziatore! Che D'Este abbla bisogno di tutta 1'attenzlone della sua stampa, slamo d'accordo, perche a isola nessu-no lo guarda e nessuno lo segue. Com- prendiamo anche il bisogno dell’«UNI-TA’» di trovare nvittime* e »martiri« per la sua uteoria« cominformista. Con la verita pero tutto cib non ha che fare. La trovata del »Messaggero Venelo« pol, circa la snazionalizzazione delle scuole italiane in zona B trova la mi. gliore smentita nella cura che il potere popolare dediča a tutte le scuole, senza distinzlone di nazionalitž. Le minacce ad insegnanti e i genitori sono soltanto una creazione della fan-tasia megalomane fasclsta dei signorl del nMESSAGGERO«. Chiunque »i pub convincere che nella zona B esi-ste completa liberti nazionale per tutte e tre le nazionaliti ivi convl-venti. Ogni persona onesta riconosce che nella zona B vive una minoranza italiana nelle cittadine costiere, che gli slavi sono in maggioranza e che se molti slavi parlano oggi slavo s.en-tatamente, questo e frutto della spletata opera di snazionalizzazione eser-citata per decennl dai passati regimi imperialisti, in partlcolar modo da quello fascista. Naturalmente queste verita storlebe danno fastidio al signorl del »Messaggero«. La loro spudora-ta affermazione di ucarattere etnlco prettamente e sostanzialmente italia- no« attrlbulto alla zona B, lo dimo-stta chiaramente. Per le altre notizie, di fughe dalla Jugoslavia, spari ai confine, ecc., com-prendtamo bene cbe ne il (GIORNALE DI TRIESTE«, nč il (MESSAGGERO VENETO«, nč «L’UNITA'» possono non inventarle. perderebbe — secondo il loro punto di vista, si capisce — 1'attrattiva il riconoscimento a fe-sta nazionale del 4. novembre e apre-sumibilmente dl tutto il calendario delle festlvitb nazionall«, compresa la marcia su Roma, cib cbe farb parti-colarmente piacere a DAVIDE LAJO-LO - ULISSE, gli segretario federale, volontario del duce in Spagna ed oggi direttore dell’aUnita«. Questo per quel che riguarda le trovate. La verita invece č ben altra cosa. Non la si inventa. Essa č II rltlesso dei fatti, delle situazioni reali, concrete. Parla il linguaggio della nostra realti fatta di conqulste lusinghiere, di slando creativo, dl prospettivr luminose per il popolo che ha il potere nelle pro-prie mani. Questo linguaggio č Ineso-rabile, duro per i nemici’del popolo. Gli, ma evidentemente piu dure sono le teste di questi nemici cbe ancora non hanno capito. Herojski Žaromil da si mi zdrav in čil! Slovenska ljudska raja, posluh! Z nedeljsko ljudsko predstavo v. teatru Fenice stopa slovenska ljudska prosvete v novo prosvetno ljudsko dobo. Mejnik v tej novi ljudsko prosvetni dobi slovenskega naroda (pardon, ljudstva), je (čisto resno) Zaromil. Kdo je Zaromil? Smo prav slišali? Ni morda padlo vprašanje: «Kdo je Zaromil«? Kdo si drzne postavljati tako protiljud-sko vprašanje? Se so torej med nami ljudje (da jih tako imenujemo), ki bi tudi nad Zaromilom, tem osrednjim junakom slovenske ljudske prosvete, radi zbijali neokusne, naravnost kontrarevolucionarne šale.' Tem izkoriščevalskim izrodkom ne le slovenskega, temveč vsega človeškega rodu na ljubo ne bomo pribijali, da se Zaromilova triumfalna pot ne bo v nedeljo ie začela, ampak nadaljevala se bo v. nedogled, na smrtno jezo vseh zakletih sovražnikov slovenskega naroda (pardon, ljudstva), ki bi hoteli slovensko ljudsko prosveto zadaviti z raznimi Prešerni, Cankarji, Zupančiči in s slično literarno golaznijo iz najbolj suženPskega razdobja v zgodovini slovenske raje. Vsem tem zagrizenim obrekovalcem slovenske ljudske prosvete in njenih viteških zaščitnikov naj bo enkrat za vselej odkrito, povedano in pribito: Zaromil je Zaromil Za. vse tiste pa, ki sc naslajajo v svoji odvratni nevednosti, dodajamo: Zaromil je krvno povezan s samim Jupitrom slovenske ljudske prosvete, z velikim zaščitnikom Justom! To vam je zaprlo sapo! A to še ni vse. V nedeljo bo velik praznik, ker bo Zaromil stopil U Trstu na odrska tla. (Velik bi bil tudi če ne bi nikdar storil kaj podobnega!) A tudi to še ni i^se. Na odrska tla bo Zaromil stopil tam, kjer ni prostora za Slovensko narodno gledališče, to je za gledališče anglo-ameriških agentov. Cernu neki? Slovensko narodno gledališče ni niti slovensko niti narodno niti gledališče najmanj pa je to ljudski o-der! Kako naj mu potem Anglo-a-meričani dovolijo nastopati v teatru Fenice, kjer more in more triumfalno prodreti (tudi v italijanskem prevodu) samo in edinole veliki revolucionar, internacionalisl (v italija-nskem prevodu, za italijanske gledalce), edinstveni in nepre-kosljivi Zaromil — alfa in omega vse kominformistične slovensko-ita-lijanske ljudske prosvete in njenih internacionalističnih zaščitnikov. Naprej, vse Za Zaromila, vsi za Zaromilom! Herojski Zaromil, da si mi zdrav m čil! (Dvorano Fenice je dala z veseljem na razpolago stračonasto imperialistična italianissima reakcija, ker ji je tako zelo pri srcu zaščita kosutovsko-bidovske slovenske tržaške ljudske prosvete! Zato je varen vstop zajamčen!j letalu, ki se je potiesrečilo, je bilo 48 oseb, med katerimi sta bila poleg drugih znanih oseb tudi violinistka Ginette Neveu ter boksar^ skl prvak M.arcel Cerdan. Športne kroge je zelo prizadela smrt Cer-dana, pri katerem razen njegovih športnih uspehov hvalijo tudi njegove odlične moralne kvalitete tako v športni borbi kot v privatnem življenju. Potoval je v Ameriko, da bi si v borbi z La Motto zopet pridobil svetovno prvenstvo v svoji kategoriji. Na mestu nesreče je bilo možno ugotoviti le, da je letalo popolnoma razbito in da nihče od potnikov ni ostal pri življenju. Poveljnik letala je imel 37-let ter je bil eden izmed najbolj izvedenih pilotov na severno-atlantski progi. Za seboj je imel 6700 ur letenja z 1.300.000 km. Progo Pariz-New York je uvedla «Air France« 1. junija 1946 in od tedaj se je izvršilo 1972 poletov brez najmanjšega incidenta. LONDON 28. — Pri letalski nesreči preteklo noč nad londonskim letališčem je bilo šest riirtvih. štirje Američani in dva Angleža. Pri življenju je ostal samo en potnik, ki ga je vrglo iz letala, ko je to treščilo na tla in se vnelo; bil je le nekoliko ranjen. Neuria po kroni DULSSELDO^F, 28. - Zaradi neviht v tem tednu je bilo v Porurju pet mrtvih, mnogo ranjenih in tudi materialna škoda je ze!o velika. Tudi v drugih predelih za-padne in severno zapadne Nemčije so razsajali močni viharji, ki so dosegli tudi 100 km na uro. RIM, 28. — Včeraj zvečer, prav 7 času, ko je nad mestom razsajala močna nevihta, so v Rimu začutili lažji potresni sunek, kj sicer ni povzročil nikake škode, pač pa silno oaniko med prebivalstvom. FIRENZE, 28. — V Montignosu v Tosca ni se je zrušila neka hiša in Pri tem je bilo sedem oseb ubitih, ave pa težko ranjeni. Zaradj silne nevihte se je nekaj časa ustavil ves promet. PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK Štiri leta po končani vofni še večino uradni obrazci s fašističnim napisom trni s«#*** fcutrt* rt« itmmmi PREAVViSO Pl DENUNOIA 8’iSr0iTUN!0 i \ M ' ■ ■ 7 '" i <* '-f ,:*• >,«• H i .4 '■ a : t ■''- V* ..... s/v S*!#’ ■ ■ tff-C 't *•'■£< j ?■ iui ,1... t, M .. I, (h ; s **•< ■■• — ...................................... ,^WWW * &>ie0i^ VttriV wf» tierj pftiei pt'r& it .fl»nvtKsa #a|ti>*1wte! *fr; --.a i l. r Pišemo leto 1949, in sicer je že štiri leta in pol, odkar je bil fašizem vojaško pokopan. Nekateri uradi pa se še sedaj pri svojem poslovanju poslužujejo tiskanih obrazcev z italijanskim savojskim grbom, s fašističnimi sekiricami in s predragim napisom: alstituto nazionale fascista per 1’assicurazione contro le malattie sui lavoro». s tem čudovitim napisom okrašen obrazec ja dobil delavec pri gradbenem podjetju «Alfa». Kaj pravi fc temu oblast, ki je pokazala čudovito vnemo in strast pri brisanju znakov in napisov demokratičnega značaja? Tržaško delavstvo danes ve kje je njegova prava pot Kaj se dogaja v vrstah voditeljev Enotnih sindikatov? Kje naj iščemo vzrok tako nenadni aktivnosti Enotnih sindikatov, katere nismo več poznali, odkar je bila objavljena zloglasna resolucija In-formbiroja? Kako to, da so se voditelji Enotnih sindikatov naenkrat zagnali na delo ter sklicujejo kar naprej razne plenume, aktive, skupščine, seje in sestanke? Pa še eno vprašanje: kako to, da obljav-lja prav «Unita» članek, v katerem se znani «sindikalist» Radich izraža nekako takole: v naši organizaciji je dovoljena kritika in avto-kritika, vsi člani imajo torej pravico kritizirati vodstvo kot tudi njegovo delovanje, ec smatrajo, da to ni v prid skupnim interesom delavcev; če torej sedanje vodstvo ne odgovarja željam ih zahtevam članov‘sindikalne organizacije, ga pač lahko odstavijo ter na njegovo mesto postavijo nsposobnejše« ljudi — zato bi bilo pač nepotrebno, da bi se za tako »spremembo« delavci obračali drugam ali P» se ozirali na kritike, ki jih izrekajo »trockisti« »nacionalisti« itd. Na vsa ta vprašanje, ki smo jih zgoraj omenili, bi vedel dati vsak onšten demokrat Tržaškega ozemlja pravilen odgovor — kongres KP STO v Izoli, ki ga hočejo komin-formisti na vsak način podcenjevati ter prikazati v lažni luči, je prikazal resnični položaj v Enotnih sindikatih, moč te organizacije, ki jo je imela pred objavo reso. lucije ter njeno sedanjo nemoč, razmere, ki vladajo v sindikatih, brezuspešno borbo, ki jo vodijo pod sedanjim vodstvom posamezno kategorije delavcev, katerim ni uspelo izvojevati niti najmanjše zinage, pač pa so bile celo prisiljene vedno sprejeti stališče in pogoje delodajalcev itd. Sindikalno poročilo tov. Petroniia je bilo tako jasno in izčrpno, da se nani ne more odgovoriti, kot je običaj ko* minlormistov, z lažmi, klevetami in psovkami. Delavci so se že naveličali visokodonečih besed o »uspešni« borbi, o «pravi!ni» sindikalni liniji, s »pomočjo« katere nai bi doseglo naše delavstvo popolno zmago nad razrednim sovražnikom itd. Oni zahtevajo danes kot dokaz za to «pravilno» borbo samo še dejanja, ki pa nasprotno kažejo, kako daleč ie že padla sindikalna organizacija, odkar jo vodijo »sindikalisti« tipa Radich, SemiUi itd. In prav zaradi tega, ker se je delavstvo naveličalo tega položaja ter zahteva od vodstva Enotnih sindikatov, da zopet stopi na pot resnično razredne borbe proti razrednemu sovražniku, so bili voditelji ES primorani spremeniti svoje dosedanje stališče ter vzeti stvar bolj «resno». Tako je prav kongres ali bolje rečeno na njem pod-no sindikalno poročilo, prisililo Vida-lijeve sindikaliste, da se «vržejo» na deio bolj kot so to storili v vseh mesecih, odkar je bila objavljena resolucija. Ves ta Čas so naše upravičene kritike in opomine smatrali le kot škodljive, lažne itd. Danes so uvideli, da jim tega več ne verjamejo niti tisti, ki so jim do sedaj ie slepo sledili; uvideli so tudi, da zahteva delavstvo danes jasen odgovor in ne samo spremembo oseb na vodstvu ES, temveč spremembo celotne sindikalne linije', ki je privedla sindikalno organizacijo tako daleč, da je postala le še privesek Delavske zbornice. Neuspehi posameznih kategorij v njihovi borbi za svoje pravice in interese, bodo borbo tržaškega delavstva *e podžgali, jn delavci bodo tisti, ki bodo zahtevali in že zahtevajo, da se njihova sindikalna organizacija povrne na Rot razredne borbe, ki bo lahko edina zagotovila zmago vseh pravic in zahtev. Kakršne koli druge mahinacije vo. diteljev Enotnih sindikatov, ki bi hoteli na vsak način obdržati sindikalno organizacijo v sedanjem položaju, se bodo prav gotovo izjalovili ob trdni volji in odločnosti vsega poštenega delavstva, ki hoče stopiti ponovno v odločno borbo proti razrednemu sovražniku za zmago svojih pravic jn upravičenih zahtev. V tovarni Modiano odpuščenih 11 delavcev Nekaj dni i bilo slišati o novih odpustih in že so se delavci potolažili v upanju, da bodo delodajalci prekinili z odpusti vsaj za dobo zimskih mesecev. No, kdor je gojil tako lepa upanja, se je zelo motil. Prav včeraj smo namreč izvedeli, da je vodstvo tovarne «Modiano» odpustilo nič manj kot 11 svojih uslužbencev. Kot je vodstvo tovarne sporočilo, stopi ta ukrep v veljavo s ponedeljkom Na upravičene proteste prizadetih delavcev je vodstvo tovarne po stari navadi odgovorilo, da je »prisiljeno« odpustiti zgoraj ome-ttfpnn 'Aov’lo pf>b'venccv zaradi pomanjkanja novih naročil, ki bi zagotovila tovarni nadaljevanje nezmanjšane proizvodnje. Prizadeti delavci so se seveda obrnili takoj do svojih sindikalnih zastopnikov, ki bodo pričeli pogajanja za rešUev spornega vprašanja. Kot vidimo, so Marshallove »dobroti« še vedno v modi na našem ozemlju... Tiskovne konference predsedstva cone Predsedstvo cone je ponovno u-vedlo redne 15-dneyne tiskovne konference. Prva tiskovna konferenca bo v ponedeljek 31. t. m. ob 16. Vsa uredništva in dopisniki so povabljeni, da predložijo vprašanja, ki spadajo v pristbjnost predsedstva cone. Lettera aperta alla F.I.D.D. dalTU.D.A.I.S. del II rione Noi donne antif ase iste italiane e slovene, raccolte neU’U.D-A.I.S., 11. rione, vetiute a conoscenza del-Vaf/fbnto fatto alle compagne ju-gbslave, Con questo mezzo inten-diamo smaecherare il procedimento ingiksto antidemocratico ed inde-gno nei toro confronti. Tutto U mondo conosce Veroica lOtta del popolo jugoslavo contro it nazifascismo e gli oppresseri, e tutto il mondo pud constatare con dati dl fatto, come malgrado tutta la campagna di calunnie e di sa-botaggi, il popolo jugoslavo con-tinua sicuro nella via del soda-listno, per tu democrazla e per la pare. Ognuno conosce pure il con-tributo grandioso che le donne ju-goslave hanno dato e continuano a dflre per guesta čausa, e gli ine* narrabili sacrifici da quesle sdf-ferti; paragonare Queste croiche dotine alle donne fasciste dl Franco e di Cian-Kui-Schek 6 un ter-rlblle insulto Che Ja fremere di indignazione ogni oneeto, e m particolar modo not donne daliane e slovene di Trieste, che assieme alle sorelle jUgoslave, abhiamo lot-tato Jianco a Jianco per la tibera-zione, le guali sono state per no 1 guida ed esempio. VU.D.A.1.S. del T.L.T. nelVanno 1947 e st ata accolta nella F.I.D.D. in merito alla lotta concreta che hanno sostenuto con tanto slancio tul te te donne del nostro Territo-rio, e non certo per Veper a disgre-gatrice detla frazione che oggi si Vanta d torto di rappresentare. La lotta che malgrado le sem-prt crescenti difficoltd noi siamo orgogliosi di continuare, in stre-nua difesa de i principi fondamen-tali, appunto perche sono i principi basilari di tutto H fronte in-lernazicnale delle donne dembera- tiche, ci da il diritto di reclamare alla F.I.D.D. di rivedere kope ra to della propria segreterla, nei confronti delle compagne jugoslave, non solo perche gueste sono tra le piii degne sostenitrici di tali principi, nta perche pure gueste, In gualitd di soc ie fondatrlci e fa-centi parte del Comitato csecittiuo (regolarmente elette), hanno tutto il diritto di asslsterc al plenum di Mosca. Compagne! La linea antidemo-cratica comlnformlsta che ha g id portato tanto danno nei movimen-to democratico mondiale non porti la F.I.D.D. ad azionl che non pos-sono certo farle o nore. LE DONNE DEL 11. RIONE U.D.A.I.S. Finančne olajšave za časopise in periodične publikacije (PIO) ■— Pred kratkim podpisani ukaz ZVU štev. 205 daje časopisom in periodičnim publikacijam finančne olajšave. Ukaz odreja oprostitev od prometnega davka fakture za stavljenje in tisk dnevnikov tef periodičnih publikacij, ki se bavijo s političnimi, sindikalnimi in kulturnimi zadevami in dovoljuje fiOodstotno znižanje za potne listke, to pa največ za dva sezonska listka za vsak časopis. Od 10. oktobra 19*9 dalje bodo listine in pogodbe, ki se tičejo stavljenja in tiskanja dnevnikov ter periodičnih listov, podvržene le prvi registrski pristojbini. Druge olajšave s e tičejo izjem od povišanja telefonskih in telegrafskih pristojbin in prednosti, katere ima časopisni papir pri pre- vozu po državnih železnicah. Ukaz stepj v veljavo z objavo v prihodnji številki Uradnega lista ZVU, ki izide verjetno 1. nov. Pristojnost sodišč v zadevah, ki se hčejo ZYU (PIO) — Sodne oblasti na ah-glo-amerišketn’ področju Tržaškega ozemlja niso pristojne za sprejemanje, zasliševanje ali določanje glede zahtev ali prošenj proti Zavezniški vojaški upravi, ali kateremu njenih oddelkov, proti njenim uradnikom, zastopnikom ali nameščencem in tudi nc, če so navedeni v teh zadevah udeleženi, razen ako to odobri Zavezniška Vojaška uprava. To določilo vsebuje pred kratkim podpisani ukaz ZVU štev. 206. Ukaz določa tudi, da mora biti dan pristanek za začetek tega postopka pismeno in da ga mora podpisati glavni ravnatelj za civilne zadeve. Cl. 2 ukaza določa, da je vsako postopanje in vsaka odločba, katere koli sodne oblasti ha področju brez pristanka glavnega ravnatelja za civilne zadeve žq od začetka nična Ukaz stopi v veljavo z objavo v prihodnjem Uradnem listu ZVU, ki bo verjetno izšel 1. novembra. Polkovnik John W. Chapman (PIO) — Dne 1- novembra zapusti službo kot ravnatelj oddelka ZVU za pravne zadeve polkovnik John Chapman in gre po 321etni službi y vojski v pokoj ter se vrne v Združene države. Davki (PIO) — Ukaz Zavezniške vojaške uprave *žt. 203, ki je bil pred kratkim podpisan, zagotavlja pobiranje davkov ha vojne dobičke in na dobičke iz špekulacije. Ukaz tudi prinaša določila o reševanju sporov med finančno upravo in davkoplačevalci v zvezi z oceno dobičkov in iz špekulacije. Frooes o ShandPlu nrsusfuenega oddefHa gp ** • 9“!i™ se vrši za zaprtimi vrati Včeraj se je Pred kazenakim sodiščem začel proces o zloglasni zadevi 2 inšpektorjem Tembilom, bivšim načelnikom nravstvenega oddelka civilne policije,, ki je zbežal iz Trsta v Italijo ia za katerim so svoj čas vojaške oblasti izdale tiralico. V tem procesu, ki se je včeraj začel, Je, kot rečeno, zapo-paden ves škandal, ki je svoj čas dvignil toliko hrupa. Izid procesa bo odločil, alj b0 inšpektor lahko rehabilitiran Čudno pa je, da ga niso, kot je sicer običaj tu, šli iskat v Italijo. Na zatožni klopi je Marija Sepa-rovič, por. Braccigroli. Zagova-jati $e mora, ker jo toži inšpektor Ter-ribile zaradi klevetanja. Poleg Sc-parovičeve sta na zatožni klopi še njen mol Armando Bracciaroli in Renato Qintolo iz ul. Machiavelli 22, kuhar po poklicu. Ozadje, zaradi katerega je prišlo do škandala in do procesa, je v kratkih besedah sledeče: Zvečer 16. avgusta 1948. leta je inšpektor Terribile skupaj z agentom Guidom Zbiza-nom aretiraj Separovičevo, ker je izostala pri zdravniškem pregledu. Preiskava je ugotovila, da io je njen mo| Armando navajal k prostituciji in da je On na ta račun živel, Pred vojaškim sodiščem pa je SepafovičeVa bila obsojena na dva meseca ječe, ker je kršila odredbo, ki prepoveduje druženje z ameriškimi vojaki. Tedaj ha procesu je ženska izjavila, da je inšpektorju dala ^000 lir, ker ji je ta obljubil, da ji bo odvzel izkaznico, ki prepoveduje, da bi se družila javno 2 vojaki. Zaradi te obtožbe, ali bolje rečeno zaradi posledic, ki bi lahko nastale, je Terribile zbežal v Rim. Iz Rima pa je pošiljal v Trst na vse strani, všteval na vojaško upravo, pisma, v katerih je natančno poročal, kako je bilo in ovadil Separovičevo zaradi obrekovanja. Slednja se mora poleg tega »e zagovarjati, ker je obtožena, da je klevetala nekega Justina Jcuija, kateremu je očitala, da jo je skupaj .« inšpektorjem «sekve-striral«. Šeparovičeva je med procesom pred vojaškim sodiščem izjavila, da stu jo oba nekega dsie prisilila, da jima je sledila v neko hišo v ul. Procureria, kjer sta jo v neki sobi y drugem nadstropju prisilila, da je podpisala nekatere zapiske, o katerih ni vedela vsebine. Zenska je istočasno za to zadevo obtožila še agenta Pasquala Carisija jn Oliverja Ritosso. Poleg Separovičeve in njenega mož« pa je na zatožni klopi še Renato Cinloli, cbtoien razuzdanosti, ker je napeljal neko žensko, da je šla z ameriškimi vojaki, nato pa jo je ogoljufal za zaslužek. Včeraj zjutraj je bil hodnik pred dvorano v III- nadstropju, kjer še vrši proces, pcln radovednega občinstva in prič. Prvi pa 50 bili kaj kmalu razočarani, kajti takoj na začetku razprave je sodišče po sporazumu med predsednikom sodišča, tožilcem in obrambo sklenilo, da se bo prcces vršil za zaprtimi vrati. Zakai, ni mogoče ugotoviti oziroma j® več kot preveč smešno, da bi bilo to umestno iz nravstvenih razlogov. Vzroki so seveda kje drugje, kajti neprijetnih izjav o tej delikatni zadevi Si bržkone nekateri ne želijo. Na procesu je cela vrsta prič, kajpada iz starega mesta in iz vrst policije. Ne razpravi je včeraj zjutraj bil Inšpektor Ma-gnelli, sledil pa je poteku procesa major Mc. Colm. Zasebna stranka oporeka Separovičevi, da h; mogla dokazati obtožbo, da jo je hotel inšpektor Terribile prisiliti, naj podpiše neke izjave pod grožnjo »sekvestra«. Proces se kajpada ni zaključil in bo verjetno treba zadevo nadaljevati v več obrokih. Predsednik sodišča Falchi, tožilec Amodeo, zasebna stranka odvetnika Jacuzzi in «onorevole» Coccu Ortu iz Rima, zagovornika Cucca-nia in Carlini, zapisnikar Neri, Kdo bi si bil mislil, da se bo vreme kar tako čez noč spremenilo; sicer je bilo nebo v zadnjih dneh nekoliko oblačno, vendar o mrazu ni bilo še niti duha ne sluha. Vsi smo se celo čudili tako lepi jeseni, ki nam je privoščila toliko sončnih in toplih dni. Pričakovali smo, da bo v teh dneh deževalo, kar je bilo že tudi zelo porebno, da pa bo nastopilo takšno vreme — ne tega si nihče ni mislil. Prišlo ie tako na naglo, da si ljudje niso utegnili niti privleči iz skrinj svojih zimskih plaščev. Dežju, ki je pričel proti večeru v četrtek že nagosto padati, se je v ponočnih urah pridružila še zelo močna bttrja, ki je v jutranjih urah dosegla celo hitrost 100 kilometrov ~ kar je za jesensko dobo žc naravnost rekordna hitrost. Ulice so bile ves včerajšnji dan kot «pometene». Ljudje so odhajali od doma samo, če so imeli opravek. Proti večeru je burja zopet narasla, tako da je bilo kar nevarno hoditi po ulicah, ki so vetru bolj izpostavljene. Vremenska poročila predvidevajo, da bo to neurje trajalo še nekaj časa morda dan ali dva. No, Tržačani živijo V upanju, da bo prezgodnja zimska doba čimprej prešla ter da nam bo naklonila jesen še nekaj lepih in toplih dni. SPOMINSKI DNEVI 1917 CK KPR (b) je sklenil na zgodovinski seji, da začne obo-ženo vstajo — oktobrska revolucija. 1918 je bilo razglašeno v Ljubljani in v Zagrebu združenje avstrijskih Jugoslovanov v samostojni državi. Istega dne so se na italijanski fronti uprli trije češki polki in so s tem onemogočili Borceviče vo protiofenzivo proti italijanski oziroma etn. gleški armad i, ki je prodirala preko Piave. Tega dne prost Avstrija italijansko vlaao za premirje in italijansko vrhovno poveljstvo uporabi ta zastoj na fronti za ustvaritev videza zmage pri Vittorio Venet o. Italijani zasedejo Trst in Slovensko Primorje. 1889 je umrl N. G. Cerniševski, veliki ruski pisatelj, publicist in revolucionar. Rojen leta 1882. 1945 se je pričel v Londonu svetovni kongres mladine. '19. oktober je dan Komsomola, komunistične mladine. PROSVETNA DRUŠTVA Sobota 29. oktobra Narcis, Gradintir Sonce vzide ob 6.40, zatčne ob 16.58. Dolžina dneva 1{W»' Luna vzide ob 14.25. za-one ob 24.00, Jutri, nedelja 30. oktobra Kristus Kralj, Vladika SI. (IV H IVI H KII | NftiUMIlVli 8} I, F, IIIV M ŠE F ROMAM CUCIZ NA SVOBODI Ameriška policija ni mogla ugotoviti, ali gre sploh za tihotapstvo orožja KULTURNE PRIREDITVE Prosvetni društvi iz Sv. Ivana in Verdele vabita svoje članstvo na kulturno prireditev, ki bo danes ob 20 na stadionu »Prvi maj«. -O- Prosvetno društvo iz Plavij javlja, da je kulturna prireditev iz tehničnih razlogov preložena na kasnejši čas. Prosvetni društvi »Simon Jenko« in »Vojka Smuč« vabita na kulturno prireditev v ponedeljek 31. t.m., ki bo ob 20.30 v društvenih prostorih v ul. R. Manna 29. Nastopil bo tudi pevski zbor «Tržaški Zvon« in recitatorji. — Vabljeni vsi! Umetniška razstava v Dolini Jutri 30. t. m., bo priredila SHPZ iz Trsta umetniško razstavo tržaških slovenskih slikarjev v j Dolini. Otvoritev s predavanjem bo ob 11 v društveni dvorani ob prisotnosti nekaterih znanih slovenskih umetnikov. Komur sta resnic- j no kultura in napredek pri srcu, se bo udeležil prve prosvetne prireditve te vrste v središču našega Brega. Razstava bo odprta ves dan do 22. 31. oktobra poteče rok vlaganja prošenj za invalidske pokojnine Invalidska komisija v Kopru javlja, da 31. oktobra 1949 poteče rok vlaganja prošenj za pokojnino, odnosno invalidnino prizadetim iz NOB. V zvezi s tem poziva komisija vse one, ki niso še vložili potrebnih dokumentov pri njej, naj to Store, ker po določenem roku ne bo sprejemala nobenih prošenj. za Tržaško Jutri 30. t.m. ob 13.39 gostovanje v dvorani tova Arrigoni v IZOLI z Goldoni je. o komedijo _„!«RANJD0L1HA^ Gledališče Verdi Danes- ob 20.45 in jutri ob bo v gledališču Verdi prc !-Uga Betti-ja »Korupcija v sOdBi K lači«. talni »i FOT v Opozarjamo naše planince ia ^ četnike, posebno pa mladino, plezalni tečpj redno r.adaljnjc.^ rališče je vsako nedeljo ob . ' ^ novem mlinu v Glinščici, udeleženec naj prinese s jL ir zalke, zadostujejo tudi nava , lovadni čevlji z gumijastimi ^ plati. Nočna služba 5 Alla' Minerva, trg Bau 1, tel. 6862; Al Galeno, ul. ^ 114, tel. 6325; Maddalena, ■ ,3i ul. 43, tel. 90274; PizzUl-CW% Corso 14, tel. 7524; Harabasl Barkovljah, tel. 5728 In ^5 Skednju, tel. 93245, imata nočho službo. TRŽAŠKA BORZA •vrtati 8^ Zlati sterling 9000, paPirna‘? dolin? 1700, telegrafski dolar ’ jgo lar 667, švicarski frank francoskih frankov 16 <> šiling 23, zlato 1120. 0 249D) itiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi II. DEL ILUSTRIRA /A. BAMBIČ SPISAL: »Smrt — smrt? Da bi torej tekla bratovska kri? O bogovi, sami sl uničimo svobodo! Kaznujte nasl* »Bratovska kri? Ali so to bratje? izdajalci! Kar je gnilega, se odreže. Poglej roko!« Tunjuš je pomolil lopatasto desnico Svarunu pred obraz. »Poglej, enega prsta ni. Kdo ga je odrezal? Jaz! Zakaj? V volčjo past Je zašel in se ujel. Pa sem potegnil nož ln ga brez obotavljanja odsekal. Ali naj bom ves ujet zaradi enega prsta? Zaradi enega prsta, ki je šel radoveden v volčjo past? Nikoli? Razumeš?« »Modro si govoril, resnično, zelo modro. Počakajmo, da se vrneta Bojan In Velegost. Ce nič ne opravita, potem smrt izdajalcema!« »Smrt, smrt!« je ponavljal Hun in grizel ustnice, da ni bruhnil v krokarski smeh. Tako se Je veselil krvavih uspehov, ki jih utegne roditi njegovo ščuvanje. »Sedaj pojdi, prijatelj, hčerka Jk Z* pripravila obed. Prilegla se ti bo jagnjetina po dolgi Ježi. Meni pa dovoli, da ostanem še na soncu sam s svojo žalostjo.« Tunjuš je naglo vstal. Odkar je ležal na travi in se pogovarjal s starcem, mu je stala neprenehoma Ljubinica pred očmi. Imel je že mnogo žena, hunskih in tatarskih, ugrabljal jih je kakor zver in pehal od sebe, pretepal z bičem io prodajal v suženjstvo. To-*da takšne, kakršna Je Ljubinica, še ni srečal. Vsa njegova divja narava se je zgrozila, da bi zar-jul kakor bivol, ki mu potisnejo železo skozi nosnice. Uropai bi jo, zavil v plašč in oddirjal z njo preko stepe. Dolge kocine kozlovskih hlač sq mu opletale ob suhih bedrih, ko je hitel z okopov v stanišče. Gnalo ga je k njej. Najrajši bi se bil priplazil kruti divjak po vseh štirih pred njo, dvignil roke k njej in Jecljal; »Ljubinica, bodi — bodi moja!« Omamljen je bil, kakor bi ga bila prevzela pijača. Ko Je tik pred stanom srečal nekaj služinčadi, ki se mu je priklanjala ka- kor odličnemu gostu, se je naglo streznil. Zavedel se je v velikem napuhu, da je Tunjuš, potomec Ernakov, in misel, kako bi klečeplazil pred Ljubinico, se mu je zazdela smešna, poniževalna. Zato je oblastno stopil v stan, kjer je izpod pepela dišalo po jagnjetini. Vrč z medom ga je čakal na mizi in ob njej pripravljen stol. Ko je slišala Ljubinica njegove korake, je razgrebla pepel in položila pečenko na javorov plošček. «Ni očeta?« »Svarun Je ostal na soncu in se pogovarja z žalostjo!« MUbogi oče! Ko bi se le vrnil Iztok!« ff « «Ne vrne se — zaman ga čakata. Skoda plemenitega rodu!«' Hun Je zgrabil z roko vroče meso, usta, široka kakor krastač-ja, so mu zevala in zobje so škrt-nili ob kost. «Kakor volk«, je pomislila Ljubinica in se ni ozrla nanj. Hun je hlastal z veliko lakoto In grizel drobne koščice, da je škripalo med zobmi. Ljubinica se ga je čedalje bolj bala. Prek kos« je gledal nanjo in jo grizel z očmi. Ljubinica ga ni pogledala, pa je vendar čutila njegove oči, kakor bi jo zbadal z otrovanirai trtii. ' »Okrepčaj se, poglavar, jaz moram k'očetu!« Hotela je ubežati pred njim. »Ne di« je zarohnel Hun In vrgel oglodano kost na tla. Tunjuš sam se je prestrašil svojega glasu. Deklica pa je vztrepetala in ga proseče pogledala. »Prosim te, ne hodi, samo za ča* sek ostani! Tunjuš, ki govori * Upravdo, ki vlada rod Hunov, ki je kraljevske krvi, mora govoriti s teboj!« ■Govori hitro! Oče ne sme biti sam. Preveč ga tare žalost.« »Ljubinica!« Hunov glas je bil zamolkel. Mehko bi bil rad govoril, ali iz divjih prsi je prihajalo kakor renčanje zveri. »Ljubinica, ti ni žal rodu, ki izumrie? Rod Svaruničev, ki so bili sokoli v Sloveniti!« »Bogovi zahtevajo žrtev.« »Bogovi pa tudi hočejo, da se zlije žlahtna kri s krvjo, ki je še žlahtnejša. Zato čuvajo tebe, zato varujejo sokolico.« Pred sodiščem za določevanje narokov, kateremu jG kot običajno predsedoval kapitan Dye, Se je Včeraj zjutraj verjetno odigralo 2adnje dejanje v zvez j s tajinstveno afero o najdbi orožja na obmejnem bloku v Devinu, Gre z« Romano Cu-clz, ki je bila 16. oktobra v onem avtomobilu z ameriškim vojakom, v katerem sq policisti na bloku od-krili orožje. Cim se je včeraj zjutraj kapitan Dyc začel pečatj s to zadevo, je prišel v dvorano Capponc. funkcionur ameriškega CID-a, ki je vodil preiskavo proti ženski v tej zadevi. Kljub vsemu nimbu tajinstvenosti in pojavi tega funkcionarja pa ni-ftno slišali nlj posebnega. G. Cap-pone jc povedal samo tole, da je preiskava, katero j« on vodil, ugo. tovila, da je bila Cuciz v soboto 15. oktobra v avtu skupaj z ameriškim narednikom, in sicer tedaj, ko so na obmejnem bloku v Devinu našli orožje v avtu. Gospod Cap-pone jc nadaljeval, da nadaljnja preiskava ni mogla ugotoviti, ali sploh res gre za tihotapstvo orožju alt ne. • Kapitan Dye je na te h»d vee zanimive ugotovitve dodal ee tole, kar je preplašeno žensko naravnost spravilo k življenju: Svoboda! Izpustil je žensko na svobodo takoj, ker dfl «1 nobenih potrebnih dokazov, da bi morala biti še v ječi. Kapitan je že dodal, da italijanska policija naravnost hrepeni, da bi zaslišala Romano Cuciz. Končal pa je, da se to njega več ne tiče. Računski in pisalni stroj sta jim bila všeč Ob 2.30 zjutraj je bilo, ko Je nočni stražar Gaetano Coslovich med svojim obhodom Ugotovil, cla so vrata špedicijske tvrdke «Transpedit» V ul. Universita 11 na pol odprta in da manjka angleška ključavnici na vratih. Coslovich je takoj kli cal policijo, ki je prišla z emergen co. Obvestili so tudi lastnika tvrd ke Ferdinanda Albenzija iz ul. Pao liana 9- Ta je kljub obupnemu vremenu takoj pritekel v id. Universita. Ugotovil jc, da sta iz pisarne izginila pisalni stroj in računski stroj »Alfa Inzidi«. Prometna nesreča zaradi spolzkosti ceste V zgodnjih popoldanskih urah je bilo, ko ie »tal taksi TS H 3045 pred št. 42 na ul. Sonnino. V avtu sta bila tedaj 44-letnt šofer Josip Pestelli z Zgornje Carbole 441 in 30-letna Kristina Jakopič, por_ 5e-rlo, z Zgornje Sv. Marije Magdalene 103. Po cesti pa je Vozil ameriški jeep. Zaradi spiozkosti tal sc je to vojaško vozilo zaletelo V ta- ksi, ki je stal na desnem robu ceste ob pločniku. Pri tem udarcu sta odnesla lažje poškodbe Pestelli in Jakopičeva. Oba sta morala v bolnišnico, kjer sq jima obvezali poškodbe. Nov uspeh »SahovsKega Kluba Trst" Ob drugi gospodarski razstavi V Kopru je bila tudi celovečerna šahovska prireditev. Organizacijo je prevzela šahovska sekcija iz Kopra, ki ie povabila vsa najboljša včlanjena društva. Tako str prišli ša histj iz Pirana, Portoroža, Izole Kopra itd., kot gost pa je bil povabljen tudi »Šahovski klub Trst« Vsako sekcijo ao zastopali po štirje najboljši šahisti. Prireditev, ki se je pričela ob 2C-in trajala skoraj do 2 zjutraj, je potekala v naj lepšem redu. Dolbi- SOBOTA 29.10.1949 ^ 6.30: Jutranja glasba, čila (v ital. in slov.). 7.15. , sjifl. glasba. 12.00: Iz koncertov jjp; foni J. 12.30: Zabavna 3>aS,7 1S.I3; Boročila (v ital. in jj.f Koncert violinista K. R#P. ]4.$! uospodarski pregled (v l«j Igra veseli kvartet. 14.3°:. si#vJ; tiska in poročila (v ital- jg.15-17.45: Plesna in iahka Glasbena pravljice. i3iv rfaIDaI.,I ska oddaja (v ital.). 19,'^;V ital.11 ski zbori. 19.15: Poročila. naPeU slov.) 19.45: Partizanski 030: f»' 20.15: Glasbena medigra. V litični pregled (v slov.)- -d d;r{ Falla: Trlrogelnik. 21.00: botni večer (v slov.). 21.3“’ bavni orkester radia 22.00: Pester koncertni spu Plesna glasba. 23.00: Za čila (V ital. in slov.). vanke. KINO ItOSSETTI. 15.00: «CU#> ‘ EXCELSIOR. 14.30: Ingrid Bergman. FENICE. 16.30: «Kri na Mitchum, filodrammattico. 1«-JS; ny Bellnda«, Jane vVy"lt'(js». .-.Bt AtHJA. 15.00: »Svet, *t vs se ALABARDA. 16.00: «Kad Lin C srečajo«, Greer GarSon. ■ ford in Robert Taylor- sreČ»w ARMONIA. 15.00: Ponova« ^ i|8l>' C. Colbert, J. Mc. Crea. AZZURRO. 15.15: »Sin BELVEDEPP. 15.30: «^«11. jr stvo«, T. Ptuver, L- ‘ is!1" GARIBALDI. 14.00: ,a*, ka», Gene Tlernčf. .. ug»s IDEALE. 16.00: »Luč, KI J f, Ronald Colman. „.,gel0' IMPEttO. 15.00: »Dom “ g|P Wcsse!y. . morJ^ 1TALIA. 16.00: «Cisto ko- ^ vana PampanMi. ,,Le8' fll!0' KINO OB MCltJU. 14- harv»n> birske zemlje«, rusM ^voj MARCONI. 16.00: Stan in Oliver. kstajsKifl Ro veljavni odredbi občine je prepovedano voziti z avtomobili in motorji v tako imenovanem tihem pasli (Zona del Silehrio), ki obsega ulice okrog glavne bolnišnice ln »Sanatorlo Triestlno« v ul Rosset-ti. Po najnovejši odredbi velja ta prepoved tudi za male motocikle, vespe, lambrette in bicikle z ugra-jenlm motorjemdn druge. MASSIMO. 16.00: «N» ( jih«, C. Gable, J. H NOVO CINE. 15.00: J dtb Jessejni), barvam f f. po t ODEON. 16.00: »Sin th)#e* RADIO. 16.00: «CeiarsKa jj Gora, Latirn Nuccl- _ ,ji« Nuccl' t, lela SAVONA. 15.00; »NajieP5* ndfe'?S'i življenja«, M. Lov. ^ ^ J venfzia. »erm zel*”, i c ram VIALE. 14.30; «Mat.«e' vJni L, Jess'ja», Henry Foi1(Ll.uojniK * VITTORIA. 16.00: «Ra' J T. Povver, H. p-onda. <(FaH .|ti' VITTORIO VENETO M Iti A,. KINO V NABREOIN*. “ infra" »Razbiti malik« d«010 ItmiMidafkmm RAZSTAVA GOSPODARSKE DEL iugoslovanske tone IdaSktoi m®1 Od 23. do 30. oktobra 104^ f3B!0HSKI DNEVNIK 29. oktobra 1949 istrski dnevnik NJOKU; UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTiSTI 3'J! a PRITL. • TEL. 70 NA OBISKU GOSPODARSKE RAZSTAVE . lijer je razslavijena sladka Hiša TIPIZIRAJMO s I. strani) %' >3gli naprei v dnlRc pa- jC’5bi takoj za zadružnim «. ne obiskovali vinskega .!^?na To pa zato, ker je ^Produkt naših kmetovalcev ^*arRv iti zasebnikov ter tako Via produkcije, ki skotro naj- 1 ,‘V ‘a v gospodarstvu nnšc- iiSBl°Ja- To nas je pripeljalo na zelo ] U v 13 Paviljon. Vse je aii.- Ureieni) in s silo mo-'-vali sline — toliko je te te« ,f0,,re> -koristne, možne, iLi.Ptjiee ali kako še vse ■V - 10 Jiubitelji vina to pijažo. vrsti zanimalo, kdo )ia 'i® vse razstavljenega. opornem stolpiču tlite* latnika razstavljata vi- . fedruga jz Bu. ^ avino» Ite— ___________________________ d. d. iz Kopra. Bujska zadruga ima tu sladki marzerin, refošk in mi-šteto, »Vinc« iz Kopra pa merlot, muškat, marzerin, muškatno mište-to i« malvazijo. Na drugem stolpiču razstavlja Kmetijska šola >?• Skocijana pri Kopru; Kaberne, burgundec, merlot malvazijo in žganje (slivovko). Na tretjem stolpiču ima razstavljeno Vinoplod Buje: rdeči vermut, beli vermut, sladki muškat, Janežev liker in že druge likerje. Kmečka tovarna likerjev iz Mom-jana razstavlja na četrtem stolpiču; istrski pelinkovec, rum, kavno kremo, jajčni konjak, orehov meriglo, ekstrakt kumna in ie druge likerje. Tovarni likerjev Corado in Copado iz Baseggia v Kopru razstavljata ob steni na policah razne vrste likerjev; češnjevec, cvetlični ' ker, ko- i * i'oki zajamčene preskrbe mesec not/emher 1940 telico R-l bo prejel vsujte °drezek 700 g kruha dnev- na vse odrezke mesečno •l, v Panične moke, na odrezek 'XI koruzne moke 2000 g. . 101-102, 103-104 maščob “ na odrezek 121-122 sladkorja & £ 0dre2ek 111-112, 113-114 S, «a odrezek 125 mila 3000 S, ta I C-na odrčzek 126 riža 1000 g, - kletne 1 - K 2-Xl testenih« eioke 3000 g, na odrezek mlla 100 g in na od-*, 34 sardin 2 dozi. ^ nakaznico R-2 bo prejel ^ ooo p 1 odrezek dnev* “‘ a ali na vse odrezke 8 kruhi C° H-25C ud, H-250 g pšenične moke, jte ,»ek R2 - K1-X1 koruzne ■304 n, . S’ “a Odrezek 201-202, 122 -i 1100 g, na odrezek 4 in.jfdkorja 1200 g, na odrs-, %" ’ 213-214 mesa 2400 g, 'M 22!k ?_25 mila 300 g, na od-i' te v r^a 333 g, na odrezek v - "XI testenin ali bele moke '2> tea odrezek 227 toaletnega \« 5 In na odrezek 223-224 *< ' te^tezntco R-3 bo vsakdo pre-j. ?icer na 1 odrezek dnevno V ruha ali mesečno na vse ™ 9 0OO g pšenične moke, na H3 - K1-XI koruzne moke te odrezek 301-302, 303-304 '»J00 g, na odrezek 321-322 V*«H> g, na odrezek 311-tfamea 2000 g, na .odrezek hi*,te J g’ na odrezek 326 riža %*Irezek K3 - K2-XI teste-Hj % j* moke 1000 g, na odre-■ toaletnega mila 100 g in jt 3r H .tehi. * ■il * % ®“3-324 sardin 2 dozi co D-l bo vsakdo pre-ha 1 odrezek dnevno v0p0; '^Rjamo na ETNO- Sfc? RAZSTAVO v >HIH MESTNEGA mu. 'tet: vk°pru, ki prika. kteeRm ZGODOVINE NE-te\| R VASI V KOPR-Nemv RAJl' VSAKEGA ten, demokrata Si'AVaANIMAT’ TAKA K*ga ali ;.!te te00 a pšenične moke, na v ter,.,,2' 403-404 maščob 400 >1) ter,.-, , ^21-422 sladkorja 750 h 411-412, 413-414 mčsa Vte0v ie k 423-424 kakavnih meseCno na vse 8, ha odrezek 425 tette' “a odrezek Dl - K2-XI 12? *droba 1000 g in nu od-'rttete-‘elnega mila 100 g. Vi? lij""* D'2 bo vsakdo do-'V^ha !.lla 1 odrezek dnevno ‘4i6 teoit d' * mesečno 6.790 « pSe-Hok !Ja odrezek 501-502, 503- iss00 s-na °drezek 321- v’2-514 73° g, na odrezek 511- ^524 'uesa 1000 na odre' Hj;, kakavnih proizvodov V«zek i*k 323 mila 150 g in l,te loog p2-K2-Xl pšeničnega B ‘ „i 6* 1000 g in na odrezek 13-14, 15-16-XI mesa 2000 g. Bolniki v domači skrbi pa bodo prejeli na odrezek 1-XI maščob 500 g, na odrezek 2-XI sladkorja 1000 g in na odrezek 3-4, 5-6-XI mesa 3000 g. Tobačne izdelke: bo prejel vsakdo odrezek št. 15, 16, 17, 18, 1940-50 po 140 g. Pod kakavnimi proizvedi se razume kakao, trda čokolada ali poi- OGI.EJTE Sl V GLEDALIŠČU V VERDIJEVI ULICI RAZSTAVLJENE DAROVE, KATERE SO POKLONILE DELEGACIJE II. KONGRESU KP STO! njena čokolada in čokoladni bomboni. To se deli v razmerju z obstoječimi zalogami.* Mesečnemu obračunu izdanih živil na nakaznice VC je preložiti tudi odgovarjajoče odvzete nakupne bone. Živila na nakaznice VC sniejp prodajati samo kmetijske zadruge. Neizrabljeni odrezki meseca oktobra za riž, ostanejo v veljavi tudi v mesecu novembru. njak, mandeljev liker, tropinovec, istrski pelinkovec. 'Ob stranki steni je zelo dobro prikazano, kaj vse dobimo iz trte in grozdja. Na steni visijo grozdi, od tam so speljane niti do posameznih produktov. Tako izvemo, da je kvas aii vinsko drože produkt vina. Dalje dobivamo; vinsko kislino, vinski kamen, dragoceno surovino za našo industrijo, peške, ki OBIŠČITE RAZSTAVO FOTOGRAFIJ O GRADNJI SOCIALIZMA V JUGOSLAVIJI, KI JE V ULICI BATTISTI POLEG TITOVEGA TRGA V KOPRU. Spored prir@dit@¥ v tedmi gospodarske razstave Danes 29. okt. ob 14: Finalne tekme v odbojki. Danes 29. okt. ob 20: Vedri večer - sodeluje Fr. Milčinski, Sindikalni kvartet itd. Danes 29. okt. ob 20: Solistični večer v Piranu. Sodelujejo violinist Rupel, pianist Lipovšek in sopranistka Valerija Heybalova. Jutri 30. okt. ob 10: Hoja okrog Kopra. Jutri 30. okt. ob 15: Nogometna tekma Armija - Branik. Jutri 30. okt. ob 19: Nočna štaleta. Jutri 30. okt. ob 20: Solistični večer v gledališču. ■ Sodelujejo vio- linist Rupel pianist Lipovšek in sopranistka Valerija Heybalova. Jutri 30. okt. ob 15.30: Gostovanje SNG z Goldonijevo fiMirandoli-non v dvorani tovarne Arrigoni. Sv. Peter n nka, ssie lik! ton! dajo na 100 kg 12 do 15 litrov dragocenega olja, tropine za kuhanje tropinovca hi nazadnje grozdne peclje, ki daj0 tako imenovane »brikete)), izvrstno kurivo, ki razvija do 4.000 kalorij. Poleg mnogovrstnih vin dobimo iz grozdja še: grozdni med, grozdni sok, grozdno olje, vinski kis, vinski destikt in tropinovec. Marsikateremu obiskovalcu do sedaj še ni bilo znano, kaj vse do-| bimo od trte. Lahko rečemo, da je [ ni rastline, ki bi nudila človeku tako mnogovrstne m koristne produkte. Zato je napis na steni: Posvečajmo vso skrb našemu vinogradništvu in kletarstvu, zelo na mestu. Se nekaj o tem paviljonu. Komisija za ocenjevanje razstavljenih vin in likerjev ie sklenila, da nagradi z diplomami in medaljoni najboljše razstavljene pijače. Tako bodo dobile diplome; Vinarska zadruga iz Buj za razstavljeno malvazijo (84.6 točk), za refošk (76.3 točke), za sladki marzerin (79,7 točke) in za mištelo (88.5 točke); Kmetijska šola v Skccijanu pri Kopru Za kabernet (75 točk) in za burgundec M. (78 točk). «Vino)) d. d. Koper za mištelo (87,3 in do 80,8 točk), «Vinoplod» d. d. Buje za sladki muškat (76,9 točk), beli vermut (86.6 točk), rdeči vermut (88.6 točk) in orang vermut (79.8 točk). Medalje Pa bodo prejeli naslednji razstavljale!: c V in o» d. d. Koper za malvazijo (72,7 točk), «Vinoplod» Buje za malvazijo (69.5 točk), «Vinoplod» Buje za malvazijo (72,1 točk). Kmetijska šola v Skocijanu pri Kopru za merlot (68.5 točk) Ln «Vincplod» Buje za mištelo desert (72.6 točk). lil« Na zadnjem množičnem sestanku SIAU smo obširno obravnavali uspehe trimesečnega in predkongresnega tekmovanja, prav tako smo sestavili resolucijo, v kateri odobravamo vse sklepe drugega kongresa. En sam človek je dvignil roko in izjavil, da se ne strinja z resolucijo in niti z drugimi uredbami. To je dobro poznani gostilničar Speh Ivan iz naše vasi, invalid iz anglo-ameriške vojaščine. Vse do sedaj se je »boril« za - svoj obstoj s špekulacijo in varal domači ljudski odbor in ljudsko oblast. Pred dobrim mesecem je mislil prikriti sod za sto litrov vina, ka- terega je nameraval prodati na skrivaj. Pred letom dni mu je bila znižana pokojnina zaradi igranja na karte, ker je zaigral nad 8000 lir. Prav tako je bil zasačen, ko je nameraval iztihotapiti v cono A količino tobaka. Ljudska oblast mu je dodelila prodajo tobaka kot Invalidu, pa je to zaupanje grdo izrabil in ge tako pokazaj za zelo nevrednega takega zaupanja. Bila mu je o.b neki priložnosti zaplenjena tudi količina zlata in nato vrnjena, ker je ljudska oblast upoštevala njegovo invalidsko stanje. Kaznovan pa je bil že zaradi nerodnosti in neupoštevanja odredb o obratovanju v javnih'lokalih. Ljudstvo je bilo zelo ogorčeno nad ravnanjem tega špekulanta. Kot vedno je odločeno, da se bo proti vsem takim odločno borilo. Takih «bcrcev» ne bodo naši ljudje nikoli upoštevali, ker hočejo samo svoje dobro. Zborovanje partizanov IstrsHega okrožja V nedeljo 30, oktobra 1949 ob 9. uri bo v gledališču v Kopru plenarna konferenca Zveze partizanov Isirskega okrožja. Vabljeni so vsi izvoljeni delegati ter ostali partizani, da se v čim večjem številu udeležijo konference, na kateri bo podan obračun izvršenega dela in nakazane smernice za bodoče delo. Vsi in točno! ŠMARJE Slavnostna podelitev odliko vanj borcem O W Tudi številni partizani iz naše rasi ter iz bližnjib krajev so prejeti za svoje hrabro ponašanje v času' na-rodno-osvobodilne borbe razna odlikovanja. Čeprav je konec te borbe že davnaj za nami, čuti vse naše ljudstvo še vedno hvaležnost do teh svojih najboljših sindv, istočasno pa se tudi zaveda njihovega požrtvovanja. Zato si nismo mogli kaj, da ne bi razdelitev odlikovanj izvršili v čim siavnestnejši obliki. Tako smo imeli 22. oktobra v prostorih Zadružnega doma v Sma*$ah prisrčno proslavo, pri kateri je*Jriso-stvovalo vse ljudstvo iz. Šmarij, Pomjana, Fieroge in Dilicev. Uvodoma so vsi prisotni množično odpeli »Internacionalo«, nakar je tov. Beržan Rafael pozdravi! vse borce in aktiviste, kakor tudi ostale udeležence. Za tem je predstavnik VUJA pozdravil navzoče, zlasti pa borce in aktiviste ter se v znesenih besedah zahvali! vsem junakom, ki so izkazali toliko hrabrosti v narodno osvobodilni vojni. Njegov govor Je ljudstvo večkrat prekinilo ter z vzkliki in ploskanjem dalo duška svoji vdanosti Titu in Partiji ter svoji hvaležnosti JA. Predstavnik VUJA je po končanem govoru razdelil odlikovanja posameznim borcem, katere so vsi prisotni prisrčno aklamirali. Vihar priznanja pa Je prejel ob izročitvi odlikovanja tov. Hrvatin Lazar in Šmarij št. 110, ki je v času borbe zgubil nogo, in ki je bil večkrat ranjen ter je dobil tudi težke poškodbe na roki in drUgih delih telesa. Ko je po dvorani navdušeno zaoril glas »Slava padlim ža svobodo«, je v počastitev njihovega spomina sledil tri minute dolg molk. Tov. Knez Ivan je kot sekretar okrajnega komiteja pozval vse borce, naj vztrajno sodelujejo pr! delu v miru, kakor so bili enotni leta 1941, ko so se v prvih pričetkih obstoja NOV-a berili z Rdečo armado, ki je ravno tedaj ob napadu naci-fašističnih vojsk doživljala najtežje čase. Tov. Knez je ob splošnem odobravanju pozval zbrano ljudstvo, naj se ne ozira na lažnive klevete proti KP STO-ja in naj ne naseda frakcionaški — revizionistični gonji kominformistov V imenu CK KP STO-ja je pozdravil borce in navzoče ljudstvo tov. Ben-Čič Franc ter Želel domačinom največ uspeha pri njihovem delu za uresničenje tistih ciljev, ki si Jih Je vse naše ljudstvo zadalo« Končno so vsi prisotni zapeli pesem »Na juriš« in »Hej glovani«, na kar je tov Beržan zaključil to nad vse lepo uspelo proslavo. J. V. Brigada Iraii itnntes” na ilaifi in^tetii, te > a*l c° D-,'i bo vsakdo do-1 odrezek dnevno mesečno 7.875 g ^3-untete, nu odrezek 001- vtej') n18!3015 800 g, na odre-i v*l-81o r^a 003 g- n« <>d-,'%6k 6»n°n3‘814 meSa 1200 Rl y°0 ,, '3*024 kakavnih proiz-te *. ln "a odrezek 625 ml- vUs‘ccr la bu vsakdo do--M te- . i? 1 odrezek dnevno .%l'75q 8 'nesočno na vse od- iV 71 Ote 7oi.7„. Pšenične moko. na 82. 703-704 maščob 600 a 800 713-714 mesa ite °3-704 maščob Y>z k J* *« sladkorja 7»-7l2. ■rtzek v o Vc-I« 08 odrezek VČ-0B-I1 i. Ni l!'e nint,- , 4*» « 9« UlW‘4 me « ?*k 725 mlla 130 P sieer 0 ^K bo vsakdo S K A, ' tete, in na odrezek i "teQ moke 3000 g. j v' s|cte° bo vsakdo V^80°l°dmrl‘ V°‘M' Nte sičef'i” Bo vsakdo teV 'tel « odre!:Pk VC-115-11 Vite00 g,V® <’drc»ek VC-11II. ; k? 5 ia " Zrezek VC-117-11 V % 5. na odrezek VC-116-il Žep® dakazn!ce, in sicer >«!* rs e?ek 12-X1 Sladkorja Nj dolgo od tega, ko je odpotovala v Trnovski gozd mešana brigada za sečnjo drv. Uspehi so se že pokazali, čeprav so bile v začetku v brigadi velike materialne n disciplinske pomanjkljivosti, kar brigadno Vodstvo s časoma odpravlja in daje nove smernice za uspešnejše delo. Brigada Je sestavljena iz 186 članov, med njimi je 46 žensk; od teh ih je 15 poročenih. Kakor pravijo brigadirji, jim je najbolj pomagala dobra zavest, velika* volja in močne mišice, da je delo v prvih dneh dobro in zadovoljivo potekalo. Zaradi pomanjkljivosti v disciplini so morali brigadirji izključiti iz brigade dva tovariša, ki sta rušila Ugled brigade in sabotirala delo. Toda zahvaljujoč se dobri delovni disciplini Večini brigadirjev, pa je brigada že v prvih dnrh presegala normo. Do je delp uspešno, je najbolj pripomoglo vodstvo brigade in okrožni mladinski funkcionarji, kj so vložili ves svoj trud, da dajo brigadi prave smernice v delu. Tudi gozdna uprava jim je šla nu roko s svetovanjem in razporejanjem delB. V bratskih odnošajih in dobremu razumevanju dela dvigajo delovni: storilnost. Z delom pričnejo že ob 6 zjutraj. Da je delo dobro razporejeno in da se dobro izrabi delovna sila, so razdeljeni na štiri čete, čete pa so razdeljene po skupinah. Prvo dekado dela so končali, za novo dekado so sprejeli obveznost, da napravijo 1622,37 m drv ter tako presežejo normo za 3/4 odst. Važni niso samo Uspehi, ki jih brigada dosega pri delu, temveč tudi uspehi v kulturnem in fizkul-turnen) udejstvovanju, saj so ustanovili v brigadi dva analfabetska točaja, enega slovenskega in onega italijanskega, razen tega pa imajo še tečaje za tiste, ki £e niso izvršili popolnoma osnovne šole. Ustanovil) so dramsko skupino, ki bo nastopila skupno z vaščani iz Lokev za Obletnico Oktobrske revolucije. Kar se tiče fizkulturnega udejstvovanja pa tudi precej napredujejo, s&j so imeli 23. oktobra med-četna atletska tekmovanja, kj so dobro uspela. Razen tega pa se pripravljajo in tekmujejo s fizkul-turnimi skupinami v okolici. Kor je pa najvažnejše in česar se brigudirJi najbolj zavedajo je to da spoznavajo resnico o novi socialistični Jugoslaviji, ki kljub vsem klevetam koraka nezadržno v lepše življenje, to je v sociali- zem. , Ob povratku bodo prinesli resnico o Jugoslaviji med ljudstvo, do jo bodo spoznali še tisti redki omahljivci, ki danes še dvomijo. Tako delajo in *e vzgajajo v brigadi ((Drugi kongres« e globoko zavestjo, da delajo za učvrstitev m za razširitev našega gospodarstva za ustvariti ljudstvu našega okrožja lepše življenje. Za promst zaprta cesta Cesta Valeta - Portorož bo zaprta za približno 10 dni. Potnikom, ki bodo potovali iz Kopra v Portorož, se svetuje cesta Strunjan - Beli Križ - Portorož, medtem ko za smer Buje - Portorož se svetuje cesta Sv. Lucija • Portorož. IOLO za PROMET Piran Šahovske beležke V zadnjem času smo čitaii; Kako se je šah močno razvijal v vsem Istrskem okrožju. To je tudi res in mi, dijaki Pomorskega tehnikuma. smo se prav tako vključili v to panogo, v kateri smo se udejstvovali tudi doslej. Na šoli imamo samostojno društvo, ki je dokaj močno po številu, saj so do malega vsi dijaki in profesorji vključeni vanj. 20. t. m. je imelo naše ((Šahovsko dručtvo Piran« svoj občni zbor, na katerem so bili izvoljeni sledeči odborniki: V upravni odbor: Predsednik: prof. Plesničar Stojan, podpredsednik: Majnik Zmago, tajnik: Gruden IVo, blagajnik: Kalin Aleksander, gospodar: Vovelnik Blaž in člani: prof. Lenarčič Anton, Husar Katja in Frijon Stefan. V nadzorni odbor pa sta bila izvoljena prof. Prinčič Alojz in Klančič Armand. Takoj naslednji dan smo imeli množični sestanek, kjer so bile zadane našemu šahovskemu društvu sledeče naloge: 1. izvesti kvalifikacijski turnir vseh dijakov in profesorjev, iz katerega bo izšlo 10 najboljših šahistov, ki bodo zastopali naco šolo na šahovskem pr-ventvu Istrskega okrožja. 2. Izvesti dvoboj na 40 deskah z reprezentanco Koper. 3. Uvesti v šah vse ostale mladince, ki še ne znajo šaha. S temi prvimi nalogami, ki pa nlzo tako majhne, smo začeli s šahom v letošnjem letu. Kljub temu da imamo veliko učenja, znamo pravilno poiskati še nekaj prostega časa, da ga izkoristimo za šah, ki krepi duha in voljo. Z letošnjim letom »mo dobili tudi nove prostore za šah v Mladinskem domu v Piranu. Tam smo si sobico prijetno in okusno uredili. 2e sedaj se vidi da bo skozi vse leto vedno polna mladih šahistov. Sah pa nam ne bo samo ko.t šport in zabava, tam si bomo naše značaje, našo voljo ojeklenili, kajti to nam bo zelo potrebno,v našem bodočem poklicu, v katerem bomo naleteli na polno manjših in večjih težav in neorilik in kjer bomo zmagali le z odločno voljo in močno samo zavestjo, Fr - en GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI « SVETOOORSKA ULICA 42 - TEL. 749 Delegacija kiminskih staršev pri prefektu m*5* m #*« »to*i Ža 42 učencRV imajo krminski Slovenci samo enorazrednico in eno učno moč, medtem ko imajo za6U italijanskih otrok v Štandrežu kar 5 učnih moči V četrtek je šla tričlanska dele-jacija staršev slovenskih šoloobveznih otrOk iz Kr mina k 9- prefektu, da bi se z njim pogovorila o problemih, ki se tičejo slovenske šole in zahtevala zanje nujno rešitev, za katero so naleteli na gluha ušesa drugod. Delegacija je ob tej priliki izročila g. prefektu posebno pismo, v katerem poroča o razmerah slovenske šole v Krminu in pravi v njem med drugim tudi naslednje: Slovenske osnova šola v Krminu te dve leti vidno nazaduje in otroci dosegajo vedno manj uspehov. Učiteljstvo, ki je do sedaj poučevalo v Krminu, je le delno krivo temu nazadovanju, posebno ker g. učitelj Toroš zaradi visoke starosti ne more več nuditi otrokom toliko, kolikor bi bilo potrebno in bi ga bilo treba nadomestiti z mlajšo močjo, njemu pa priuoščiti zaslužen počitek. Drugi krivci pa so občinske oblasti, ki se niso prav nič pobrigale, dg bi preskrbele slovenskim otrokom dve primerni učilnici, kjer bi se lahko bolj uspešno vršil pouk. Krminski starš i trkajo že dve leti zaman na občinska vrata v tej zadevi. Z letošnjim šolskim letom pa so se tem pridružile še druge težave. Na slovenski šoli v Krminu je vpisanih 42 učencev in učenk, za katere je poslala šolska oblast samo eno učiteljico. Z njo smo sicer zadovoljni in menda je ona z nami tudi. Vendar ne razumemo zakaj so nam dvorazrednico spremenili V enorazrednico, čeprav je število otrok previsoko za eno samo učno moč. Ze 10. t. m. smo vložili pri šolskem skrbništvu v Gorici prošnjo, da naj že enkrat uredijo naše obupne šolske razmere in nam pošljejo dve dobri učni moči. Odgovorili so nam, da mora imeli razred vsaj 60 otrok, da bi ga delili. Takega odgovora od starejšega šolskega naz-zornika nismo pričakovali, in ne moremo si predstavljati, kako naj na taki šoli učenci uspešno napredujejo v raznih učnih predmetih in obeh jezikih, slovenščini kot učnem jeziku in v italijanščini kot predmetu. Če je na neki enOrazred-nici kar 42 otrok, kakor pri nas v Krminu, potem lahko mirno rečemo, da šolske oblasti nimajo nobenega usmiljenja niti. s slovenskim učiteljem niti s slovenskimi otroci. Kaže tudi, kakor da ne bi imeli pojma o listroju osnovnega šolstva ali pa da to delajo nalašč. Slovenski starši smo prav tako italijanski državljani in z istimi dolžnostmi kot italijanski. Zato se ne Sme tudi pri pravicah delati nobenih izjem, kar je točno opredeljeno tudi v r.ovi republiški ustavi. Šolska oblast to prav dobro ve, vendar pa dela baš nasprotno. V dokaz temu naj navedemo, da je v letošnjem šolskem letu za 60 italijanskih otrok v Štandrežu nameščenih kar pet italijanskih učnih moči in ena učna moč Pa za 11 otrok na italijanski šoli v Doberdobu. Podobne primere bi lahko navedli tudi za šole po drugih slovenskih vaseh in so se dogajali prav tako v preteklem šolskem letu. Zato bi bilo potrebno, da prefekt predoči šolskim oblastem v Goriel, da je njihouo ravnanje nepravilno in proti šolskemu pravilniku. Te nepravilnosti še prav posebno občutijo slovenski starši v Krminu, ki jim je zelo pri srcu pravilna izobrazba njihovih otrok. Zato pričakujejo, da se bo g. prefekt pobrigal za čimprejšnjo pravilno rešitev teh šolskih razmer in jim ne bo treba obračati se še na Rim za dosego svojih pravic. Goriški prefekt dr. Palamara je obljubil delegaciji,-da bo predložil njihovo pismo in vse njihove zahteve šolskemu skrbništvu, ter da se bo tudi sam zavzel za njihovo ugod- no rešitev. Kakor je ie zgornjega razvidno, je treba zadevo učiteljstva in učnih prostorov na slovenski osnovni šoli v Krminu čimprej. rešiti, ker bi bilo treba to storiti že med počitnicami, ne pa šele sedaj, ko se je■ že začel reden pouk in bodo otroci zaradi teh zmešnjav prikrajšani, na svojih učnih uspehih. Da pa bo zlo čim manjše, ga je treba takoj odpraviti. Obljube so tu in sedaj pričakujemo, da jim bodo sledila tudi dejanja. Orožniki in slovenščina Ko so se v sredo popoldne vračali trije gojenci Slovenskega dijaškega doma v Gorici iz šole domov, jih je kakor običajno zanesla pot mimo orožniške postaje na Solkanski cesti. Pri rrtnih ura-tih je bil neki orožnik in ko je slišal dijake govoriti po sloven- sko, jih je nahrulil: iiGocorite po italijansko, ker tu sme v Italiji». Ce se ne ntotimo so orožniki postavljeni zato, da čuvajo javni red in pazijo, da državljani spoštujejo obstoječe zakone. Pri tem pa je jasno, da morajo te zakone oni sami najprej spoštovati. Do-tič ni čuvar javnega reda pa bi moral tudi vedeti, da se poleg italijanščine lahko uporablja v Italiji kateri koli drugi jezik, zlasti v privatnem razgovo)-u. Se posebno pa velja to za slovenščino, kateri bi morali po določilih ustave odpreti vrata tudi v vse javne urade, povsod, kjer prebivajo Slovenci. Zato je dolžnost orožnikov. da se potegnejo za pravice Slovencev, ne pa da tudi sami nastopajo proti njim in se s tem u-vrstijo med navadne šovinistične razgrajače. Jutri tlite 30. t.m. ob 9. uri dopoldne se bo začel v prostorih prosvetnega društva v Podgori, ul. Attems št. 3 (nasproti šole) igralski in režiserski tečaj, ki bo trajal predvidoma tri mesece. Predavatelji bodo v svojih predavanjih načrtno obravnavali vso snov, ki je mladim igralcem in režiserjem našega podeželja potrebna za uspešno udejstvovanje pri naših ljudskih prireditvah. V glavnem bo snov zajeta v sledeča poglavja: 1) Osnovni pojmi o igranju. 2) Posebna navodila režiserjem. 3) Karakteristika značajev — šminkanje. 4) Oprema in razsvetljava odra. 5) Slovenščina s posebnim ozirom na odrsko izgovarjavo. 6) Praktični študij določenega dramskega dela. Zveza prosvetnih društev v Gorici vabi vso mladino, ki se zanima za dramsko udejstvovanje, da se tečaja udeleži. Z navedenimi predavanji si bo razširila svoje obzorje in pridobila teoretsko in magala dvigati kulturno stanje v naših vaseh, saj nam o potrebi in želji po lepih in dobrih igrah pričajo nabito polne dvorane v zimskem času in obilna udeležba pri prireditvah na prostem poleti. Iz vsake slovenske vasi naj bi se tečaja udeležili vsaj po dva ali trije tečajniki ali tečajnice, ki bi svoje V tečaju pridobljeno znanje praktično uporabili pri prosvetnem delu v svojem domačem kraju. IZPBEB> SODIŠČA Debata je zašla 11 pretep Na goriškem kazenskem sodišču so tud: včeraj pregledovali samo stare obtožnice. Kot prvo so pregledali obtožnico, v katerih je bilo označenih sedem obtožencev, in sicer: 231etni Cossan Dominik iz Praprotnega pri Vidmu, 231etni Cossan Angel in 23-letni Selinsig Amedej, cba iz Praprotnega pri Vidmu. Poleg njih pa so bili zabeleženi že 281etni Mar-' kolin Bruno, 231etni Velišček Angel in 68ietni Gerbac Peter, vsi doma iz Anhovega. Kot prvi prestopek, ki so ga zagrešili aprila 1947 leta. je vsem omenjenim obtožnica očitala, da so brez vsakega dovoljenja vdrli v hišo Debelak Zore v vasi Mišček pri Kanalu, kjer je bila skupina ljudi, ki je živahno debatirala. Diskusija je bila seveda politična in nekateri delavci, ki so jo nekaj časa poslušali pod oknom, so kar vdrli v hišo fn povedali tudi oni svoje. Toda pri tem je prišlo tudi do nasil-stva. ker sta se Markolin in Gabrovec spoprijela. Iz prave bitke je Markolin odnesel poškodbo, zaradi katerih se je moral zdraviti 10 dni in Gabrovec pa 20 dni. Tako sta si poleg vzajemno prizadetih si ran nakopala Marko in Gabrovec ie posebno obtožbo dejanskega nanada, za kar pa ju je sodišče oprostilo, ker sta dni« drugega klestila zaradi samoobrambe. Tudi vsi ostali obtoženci so bili oproščeni vdora v hišo zaradi po-maniVanja dokazov. Gosoodsrievo vino in vola si je prisvojil Vedno v odsotnosti so nato Sodili 571etncmu Paluzzanu Anionu iz Kojskega in 351jtnemu Battistuta Ivanu iz Borgognana pri Krminu. Paluzzano je bil obtožen, da si je februarja 1948. leta prisvojil vola in 16 hektolitrov vina, ki jih je imel v shrambi kot polovinar Vla-dimira Vendramina. Battistutp pa, ker je kupil volu, ne da bi se prej pozanimal za njegov izvor. Paluzzana je SGdiSče spoznalo za krivega in ga obsodilo na 4 mesece zapora in 2000 lir globe pogojno medtem ko so Battistuto oprostili ker ni zakrivil kaznivega dejanja. \ VESTI S POLICIJE Iz varnostnih razlogov je gorišk? bollčija včeraj pridržala 26letnega Giavazza Marija iz Genove in ga nato odposlala domov z Izgonskim listom. * * * Domov je morala po kratkem pridržanju na policiji tudi 211etna Uizzich Ada iz Genove. * 9 * Osebno izkaznico in listnico z 2000 lirami je izgubil včeraj Roletni Ternovec Andrej iz Svetogorske ulice 37. Izgubo je prijavil policiji. e v * Evidenčno tablico svojega kamiona je včeraj izgubil 321etni Obidič Salvatbre iz ul. del Prato 15. Tablica je bila označena GO 1189. Bitka meti policifo m tremi pijanci Ko so se predvčerajšnjim odpravljali nekateri esuli na pot v Avstralijo, so se ga posamezniki za slovo tudi malo nalezli. Tako je okrog 17. ure trojica, ki je verjetno spadala tudi v odhajajoči kontingent, z zavajajočimi koraki opletala okrog trgovine s čevlji «La Ratea-le» na Korzu Roosevelt, poleg kavarne Garibaldi. Pred omenjeno trgovino so se brez vzroka sprli z nekaterimi uslužbenci in najmočnejši med njimi se je zabava! celo na ta način, da je začel privzdigovati krilo mimoidočim dekletom. Ko so začeli razsajati tudi v trgovini, sta pristo. pila dva policista in skušala napraviti red. Ker nista nič opravila, sta re jima pridružila najprej dva in potem še dva policaja. Vendar vseh šest ni moglo ugnati treh razkačenih vinskih bratcev, od katerih je eden trdil, da je De Gasperi. Zato so poklicali pomoč, in kmalu je prišel cel kamioh policije, ki so vso skupino obkolili in vse tri kolebajoče junake naložili na vozilo. Pri tem pa jim je eden cd trojice večkrat skočil s kamiona kar na glavo in se ni dal ugnali. Policajem sc je končno zdelo dovolj tega in so vse trj krepko na-bunkali ter jih potem odpeljali na policijo. Ni znano, ali so potem odpotovali, ali jih je kvestura pridržala! RAZPIS SLUŽBE PRI TEHNIČNEM URADU Goriško županstvo sporoča, da je razpisan diplomski natečaj za eno Inestb inženirja piri pokrajinskem tehničnem uradu V Gorici. Podrobnejša pojasnila daje tajništvo pokrajinske uprave v Gorici. fevma Partizani za padle tovariše Kakor je bilo že pred dnevi objavljeno v časopisih so imeli preteklo nedeljo c-b 10. uri dopoldne bivši partizani sestanek v prosvetni dvorani v Pevmi. Glavni namen tega sestanka je bil, da bi se pogovorili, kako bi ob prazniku vseh svetnikov na čim bolj dostojen način počastili spomin padlih tovarišev partizanov, katerih je okrog 20 pokopanih na pevmskem pokopališču. Dogovorili so se, da bodo napravili venec, ki ga bodo položili na spomenik padlih partizanov in drug velik venec na skupen grob na pokopališču. Denarno vprašanje, ki je bilo s tem v vezi, je bilo že do večera istega dne rešeno, ker so nabrali med seboj in pri prijateljih čez 10.000 lir v ta namen. Tako so lahko poskrbeli tudi za dostojen venec pri pogrebu bivšega partizana Ludvika Sfiligoja, ki je bil ta teden. Ob tej priliki so se tudi dogovorili, da se bodo ponovno zbrali v nedeljo dopoldne že ob 8. Uri na i domačem pokopališču, kjer bed« j popravili in okrasili partizanske grobove. Takrat bodo olepšali in očistili tudi spomenik na trgu in preskrbeli zelenje za okras grobov. Po delu se bodo dogovorili o podrobnostih za svečanost na dan vseh svetih prihodnji torek. Vsi tovariši, tudi tisti, ki niso bili v nedeljo ha zborovanju, nai se udeležijo teh priprav za dostojno počastitev spomina onih. ki so dali svoja življenja za boljšo bodočnost nas vseh. Osem milifonov za popravilo ceste v Grojni Pred nekaj dnevi je goriški g. prefekt, v odgovor na nedavne zahteve delegacije iz Steverjana, izjavil zastopniku DFS, da bo civilni tehnični urad (genio civile) verjetno določil znesek 8 milijonov lir za popravilo ceste iz Grojne v Ste-verjan. Ta dela naj bi se izvršila v prihodnjem letu. Steverjanci in vsi drugi, ki imajo pri njih opravka, ter so prisiljeni rahljati svoje kosti po tej razdrapani cesti, pričakujejo in želijo, da bi se tisti «verjetno» spremenil v gotovost in bi res cesto kmalu in temeljito popravili. Opozorilo prideV^cem vina v Krminu 2upanstVo v Krminu ponovno opozarja vse pridelovalce vina, da morajo najkasneje v 5 dneh potem ko so napravili vino, predložiti občinskemu trošarinskemu uradu pismeno prijavo Zato morajo vsi zainteresirani priložiti to prijavo najkasneje do 31. tega meseca, v kateri mora biti razvidna količina, ki pripada posestniku zemljišča ali kolonu, polovinarju ter vsem drugim, kateri si delijo pridelek. mm® roparja Fau- VERDI. 17: «Mašče valeč Jesse«, H. Fonda. VITTORIA. 17: »Legenda stu», N. Corradini. CENTRALE. 17: »Sinja nebesa«. F. Astalre. MODERNO. 17: »Tesnoba«, C. Bo-yer n I. Bergmar.n. EDEN. 17: »Krvavo slovo«, R. Rtack Ker prihajajo na sindikate številna vprašanja delavcev o načinu kako in komu bodo dodelili stanovanja v hišah, ki jih bodo v naši pokrajini zgradili po načrtu Fan-fani, omenjajo sindikati, da pravilnik za gradnjo teh hiš št. 340 z dne 22.. junija 1947 predvideva vrstni red pri dodeljevanju teh stano- Ifftifa in Htaila lihimifthhi dnomih / vanj. Ta vrstni red bo določevala v ta namen postavljena pokrajinska komisija. V tej komisiji bo en sodnf Uradnik, ki ga bo imenovalo višje prizivno sodišče, ravnatelj urada za delo, zastopnik uprave teh hiš (INA), zastopnik finančne intendence. dva Zastopnika delavcev in zastopnik delodajalcev. Ta komisija bo imenovana s posebnim prefektovim odlokom. Posvel trgovcev glede Irgovine s Koroško V četrtek dopoldne so se na sedežu pokrajinske zveze trgovcev v Gorici zbrali goriški trgovci s svojim predsednikom ir,- načelniki raznih odsekov na posvel glede iz-meniave blaga s Koroško. Kot zaključek proučevanja na posameznih blagovnih odsekih so na tem posvetovanju določili temeljne kontingente za posamezne vrste blaga, ki bi lahko prišlo v poštev za izmenjavo. Ko bodo dokončno izdelali te sezname, jih bodo prediožili Trgovski zbornici v Gorici, ki jih .bo s svoje strani, skupaj z onimi iz Vidma, oredložila koroškim delegatom. Darovi m 0»jaško mrtteo Druž ha Crnig,'j iz Goric- .e namesto cvetja na grob pokojne Line Molar darovala za Dijaško matico 1000 Lir. Neimenovani iz Gorice je poklonil v isti namen 15.000 lir. Seja občinskega odibora Kakor smo že poročali, je bila v četrtek zvečer običajna tedenska seja občinskega odbora. Na dnevnem redu je bila med drugim tudi razprava o prvih osnutkih za sestavo bilančnega predračuna za leto 1950. Seji je predsedoval župan dr. Bernardis. Ker ie nismo prejeli podrobnega poročila o njenem poteku bomo to objavili jutri. ... MONTECCH1 Stev ‘"'•u ln od 15-18, tel 83-81 C(Itilk 2a FLRJ: Za vj#k mm rANtSLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski nad. — Telefon Stev 93-808. 'cene oglasov: Za vsak mm višine - UPRAVA- ULICA K. MANNA št. 29 — Telefonska številka 83-51. v širim l stolpca: trgovski 40, finančno-upravni 60. osmrtnice 70 lir. vse Vrste oglasov po 10 Din. ^ ^ m ul 42. Tel. 749 - Koper, uk Battist, 30/a, Tel. NAROČNINA. Cona A: mesečna 260. četrtletna 750, polletna Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska Trst Ljubljana, Tyr3eva 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1.90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska nzoz 1400, celoletna 2600 Ur; Cona B In FLRJ: 55. 165 330 ll.83Y4 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega TRST Jrl-v— iVAVA-.VMV.VV.V.V.'. ' — 4 — iViWWWVAVWAWl ^WWVWWWVVWWVVWWWVWSWWVVWW\ftV^WVAWi/VWVyWVWiVWiVVVVV »VAW.VVVASVrtNWy| I i cone T^suS/ie^fi osein/jc* » _ .. . mni—MMBflBj fr ••••• : • :••• ■u ■ f iii»ii8§I§l Oddelek za turizem pod ge-slom: Letovišča za oddih de* lovnemu človeku. Za 566 odst. se je zvišalo število gradenj, kakor kaže grafikon v oddelku za gradnje. »Tipizirajmo vina* - Je poziv vinogradnikom. Ce hočemo zvišati donos poljedelstva, moramo mehanizirati obdelavo. Do poljedelskih strojev je lahka pot v zadružništvu. Da bo govedo bolje uspevalo, ga moramo prilagoditi našim 7. krajevnim razmeram. Za to je potrebna selekcija živine. Tudi obrt se mora vključiti v produkcijo: kmet delavcu-za- družniku, delavec kmetu-za-družniku! Preprosto toda okusno kuhinj- 12. sko pohištvo. 9, 10, 11. Letošnji paviljon za 13. kmetijstvo - in v tega Je vklju- 14. čena živinoreja - je za kmetovalce zelo poučen. Oglej si ga 15. sebi in skupnosti v korist. 16. Paviljon za turizem, folkloro in 17. filatelijo. Obrt in mala industrija. Vinski paviljon, posebno priljubljen Tržačanom. Domača obrt. Ribiški paviljon. Zvišajmo količino kmetijskih pridelkov! Izrabimo vsa sredstva modernega obdelovanja 1*. Za gradbe Je potrebna opeka. Na sliki vidimo model opekarne 19. Da ne bodo šli v pozabo naši ljudski spomeniki bodo poskr- , 1 -ah1*1 beli naši etnografi in n - o(). 20. Okusno Je opremljen 21. 22. 23. prti del razstave. ... , Mala industrija razstav je prolz\ode. Kako sušijo opeko. Folkloristični del razstav • ljudska oblast-jamstvo boljše bodočnosti delovnega ljudstva fr ______________________________________________