Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List Slovenskih delavcev v c/imeriki. TELEFON PISARNE: 79 RECTOR. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. The first Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 287. — ŠTEV. 287. NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 7, 1906. — V PETEK, 7. GRUDNA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Iz delavskih krogov. Nesreče v rovih. Povišanja plače. Razstrelbe v Mich, in Pa. TVRDKA GODARD BROS. JE POVIŠALA DELAVCEM SVOJIH TOVARN PLAČO. Sedem in pol-odstotno povišanje plače v New Bedfordu potom kompromisa. KONEC ŠTRAJKA V READINGU. ProTidenco, R. L, 7. dec. Tvrdka Godard Bros. naznanja, da je sklenila delavcem svojih tovarn in predilnic z 10. t. m. povišati plačo. Koliko bode to povišanje, še ni znano. Sedaj se bodo tudi ostale tovarne tega okraja ravnale po uzoru Godard Bros. New Bedford, Mass., 7. dec. Lastniki tkalnic, kterih delavci so nedavno zahtevali lOodstotno povišanje plače, so sklenili z delavci kompromis in slednji dobe 7 in polodstotno povišanje plače. Reading, Pa., 7. dec. Štrajk delavcev tukajšnje Reading Iron Co., ki je trajal pet mesecev, je končan. Delavci dobe 12odstotno povišanje plače. Z delom prično jutri. RAZSTRELBA IN POŽAR. $450,000 škode v Lynnu, Mass. vet osob ranjenih. De- Lynn, Mass., 6. dec. Parni kotli v velikej tovarni za čevlje od P. J. Harney Shot- Manufacturing Co., so se danes zjutraj razleteli. Tovarniško poslopje je popolnoma razdejano. Razvaline so takoj pričele goreti in zgorelo je več bližnjih hiš. Pri raz-strelbi ni bil nihče ubit, pač pa so morali devet ranjencev poslati v bolnico. Materijelna škoda znaša 450 tisoč in se le deloma pokrije z zavarovalnino. Razstrelba se je pripetila malo pred 7. uro zjutraj, ko so šli delavci na delo. Vsled razdejanja tovarne je sedaj več sto delavcev brez dela. Naseljevanje v Canadi. Ottawa, Out., 6. dec. V juliju, avgustu, septembru in oktobru naselilo se je v Canadi 17,907 osob iz Zjed. držav, oziroma 5243 več," nego v istih mesecih minolega leta. Policaj ustrelil pijanca. Ashtabula, O., 6. dec. Včeraj je skoraj do nezavesti pijan hodil po u-licali neki Ivan Kempa, ki je ljudem pretil z revolverjem in neprestano streljal. Na ta način je ranil pet osob, ko se mu je približal policaj John Hummer. Takoj se je vnel med obema boj, v kterem je končno policaj pijanca ustrelil v srce. Božična darila za Cubo. Washington, 7. dec. Provizorični governer na Cubi je odredil, da se božična darila iz Zjed. držav za častnike, vojake in ameriške uradnike za-morejo carine prosto uvažati na Cubo. Za darila pa, ktera pošljejo častniki in vojaki iz Cube v Zjed. države, je treba plačati carino. NEPOTREBNO. Čudno toda resnično je, da mnogo ljudi po nepotrebnem trosi svoj denar in da jih mnogo trpi, dasiravno jim je upati na pomoč. Mr. John Sonefeld iz Lansinga, Kans., trdi: "Moja žena je trpela vsled nepre-bavanja in potrošil sem mnogo denarja z- dravila brez kakega uspeha. Nijedno sredstvo jej ni pomagalo, razun Trinerjevega ameriškega grenkega vina. Porabila je samo tri steklenice in sedaj trdi, da Čuti, kakor da bi bila prerojena genska." Mnogo trpinov bi lahko prihranlo svoj denar in se rešilo bolečin, ako bi rabili Tri-nerjevo ameriško grenko vino. Ono ozdravi vnete želodčne mrenice ter spremeni ta organ tako, da je zopet sposoben za delo, na kar »dobi truplo kmalo pooplno zdravje in krepost. Rabite to sredstvo pri vseh želodčnih boleznih. V lekarnah. Jo«. Trirver, 799 So. Ashland Ave., Chicago, m. V BAKROVEM ROVU QUINCY BLIZO C ALU ME T A RAZLETELO SE JE 14 ZABOJEV STRELJIVA. Razstrelba v premogovem rovu Baltimore v Pennsylvaniji. ŽRTVE. Calumet, Mich., 7. dec. V bakrovem rovu Quincy se je včeraj zvečer razstrelilo 14 zabojev streljiva. Pri tem je bil rudar W. Goggin ubit in trije rudarji so težko ranjeni. V rudniku je bilo 40 rudarjev, toda vse so rešili. Mnogo se jih je vsled plinov in dima onesvestilo. Wilkesbarre, Pa., 7. dec. V dve milji od tu oddaljenem premogovem rovu Baltimore, ki je last Parrish Coal Company, pripetila se je včeraj razstrelba plinov, ktera je premogarje na vse strani razmetala; premogarja Novski in Perretto sta bila na mestu ubita, šest je ranjenih, večinoma smrtno. Razdejanje mesta Glifton v teritoriju Arizona, POVODENJ JE MESTO SKORAJ POPOLNOMA RAZDEJALA IN SEDAJ GA NE BODO VEČ ZGRADILI. Škoda je velikanska. *— Podrobnosti o rešitvah, prebivalcev. UTOPLJENCI. Solomonville, Ariz.. 7. dee. Glasom zadnjih poročil o povodnji v Cliftonu, mora prebivalstvo vsled tega mnogo prestati, kajti ljudje so zgubili skoraj vse, kar so imeli. V mestu ni ostalo ni jedno poslopje, da bi ne bilo poškodovano in mnogo jih je voda odnesla. Poroča se tudi o ninozih rešitvah iz smrtne nevarnosti. I)va moža, ktera je nesla voda se-boj po ulici, sta se rešila s tem, da sta se prijela okaia neke hiše, ktero sta hitro razbila in prišla v hišo. Bolnike mestne bolnice s o z ulično železnico prepeija i na okolieanske višine in jih tako rešili gotove smrti. V ponedeljek ponoči vladala je med prebivalci nepopisna groza. Zbrali so se na nekem griču, kjer so pričakovali dneva izpostavljenim neprilikam. vremena. V mehikanskej koloniji je utonilo vse polno Mehikancev, toda podrobnosti o tem niso znane. Škoda seza v stotisoče. Razdejano mesto ne bodo več zoradii. Požar v Hornellu. V trgovskem delu mesteca Hornell, blizo Buffalo, N. Y., divjal je velik požar, kteri je napravil za $100,000 škode. Zgorelo je več prodajalnic, dom vitezov Columba in tiskarna lista "Evening Tribune". Požar v Montrealu. V trgovinskem delu Montreala, Canada. je nastal požar v poslopju tvrd-ke Excelsior Clothing Co., in se je od tu razširil na druga poslopja. Skupna škoda znaša $150,000. .Potres v Marylandn. Baltimore, Md., 6. dee. Iz Eastona in Cambrodge, Md., se poroča, da se je tam pripetilo včeraj zjutraj več pot resnih sunkov. Prebivalstvo je potres najpreje opazilo, ker so okna ropotala, toda tudi tresenje je bilo razločno čutiti. Svečana številka hrvatskega tednika "Napredak". Hrvatski tednik "Napredak", ki izhaja v Alleghenyju, Pa., izšel je povodom svoje petnajstletnce v sveča-nej obliki na 18 straneh. V listu je mnogo slik raznih ameriških Hrvatov, medsebojnih bivših in sedanjih nasprotnikov in prijateljev, točno po geslu "u -slogi je spas". Med osemnajstimi stranmi svečane Številke lista, so tri popolnoma prazne. Japonsko vprašanje pred zvezinim senatom. MOGOČE JE, DA PRIDE DO SKLENITVE NOVE POGODBE MED ZJ. DRŽAVAMI IN JAPON-S K O. Californijčani se ne udajo zahtevam predsednika. VTIS POSLANICE NA JAPONCE. Washington, 6. dec. Kongres se bode natančno bavil z japonskim vprašanjem. Včeraj je vložil califor-nijski senator Flint resolueijo, s ktero se tajnik za trgovino in delo poživlja, da izroči senatu prepise vseh pisom, brzojavk in poročil, tičočih se preiskave glede japonskih otrok, ki obiskujejo javne šoie v San Franciscu. Po sprejemu teh spisov se bode senat natančno bavil z japonskim vprašanjem. — Iz verodostojnih virov se javlja, 4a namerava kongres ukreniti vse potrebno za sklenitev nove pogodbe z JajHjiiiko. Ta pogodba bode dala Zj. državam pravico japonskim delavcem zabraniti naseljevanje v Ameriki in Japonskej prepovedati prihod ameriških delavcev na Japonsko. • Roosevelt misli, da se bode dalo na ta način najpreje rešiti japonsko vprašanje. Californijski člani kongresa so tudi iz\edeli, da Japonska ne bode zahtevala, da se japonske otroke vzame za Šole za bele. Japonska tudi izjavlja, •la med svojim prebivalstvom ne agi-tuje za izseljevanje v Ameriko, pač pa za ono v Korejo in Mandžur. San Francisco, Cal., 0. dec. Vsled direktnega naročila iz Wasliingtona dobili so zastopniki pravosodnega oddelka v -Californiji nalog pričeti s preiskavo. da se dožene, je^li ustaven ca.if o rn i j ski državni zakon, ki določa, da se morajo mengolski otroci pod-učevati v posebnih šolah. Californi-čani se na to ne bodo ozirali in tudi ne spremene svojega stališča celo potem, ako spoznajo sodišča ta zakon protiustavnim. Paris, G. dec. Japonski poslanik Kurino, ki je vodil japonsko-ameri-ške obravnave v svrho sklenitve pogodbe iz leta 1004, je zelo zadovoljen z Rooseveltovo izjavo g.ede šolskega vprašanja in Japoncev v Californiji. Zajedno pa izjavlja, da določa ta po-godba za Japonce jednake pravice, •kakor za druge narodnosti. Ropar Pat Crowe zopet obtožen. Council Bluffs, la., 5. dec. Znani ropar Pat Crowe, ki je svojedobno od-vedel sina milijonarja Cudahyja in dobil $25,000 odkupnine, se mora danes zagovarjati pred sodiščem, ker je v letošnjem poletju oplenil potnike nekega voza ulične železnice v Council Bluffs. X Nezgode na železnicah. Chicago, 111., 6. dec. Pri Frankfor-tu, Ind., skočil je raz tir vlak Monon železnice, ki je vozil iz Cincinnatija semkaj. Osemnajst potnikov je bilo ranjenih. Pittsburg, Pa., 7. dec. Na Monon-gahela & "Washington progi Pittsburg Virginia & Charleston železnice, skočil je raz tir pr Stoeksdaletownu tovora vlak. Štirje uslužbenci so težko in dva smrtno ranjena. ZA BOZIC V STARO DOMOVINO. S spodaj navedenimi parniki je mogoče pravočasno dospeti na Kranjsko. Štajersko, Hrvatsko, Istrijo in Dal rnacijo za božične praznike: LA BRETAGNE odpluje dne 13. dec. ob 10. uri dop. iz New York a v Havre. VADERLAND odpluje dne 5. dec. ob 7:30 dopoludne iz New Yorka v Antwerpen. ST. PAUL odpluje dne 8. dec. ob 9:30 dopoludne iz New Yorka v Southampton. Rojaki, kteri želijo z navedenimi parniki potovati, naj nam naznanijo svoj prihod, da jih zamoremo pravočasno pričakovati in potrebno poskrbeti za nadaljno potovanje na par-nifcn. Se priporočamo spoštovanjem Frank Sakasr Oo. Vojne priprave. Rusija in Japonska. POLKOVNIK GAEDKE POROČA O POLOŽAJU NA DALJ-NEM IZTOKU. Rusija, kakor tudi Japonska, sta pomnožili svoje vojske in se javno pripravljata na boj. UGODNEJŠI POLOŽAJ ZA RUSIJO. London, 6. dec. Polkovnik Gaedke, znani vojaški pisatelj, kteri je za časa vojne med Rusijo in Japonsko bil pridejan ruski vojski in objavljal je-dina resnična dejstva o položaju, je ravnokar objavil velezanimiv članek o vojaškem položaju na Daljnem Iztoku. Pred vsem povdarja, da čas za nadaljevanje rusko-japonske vojne še ni prišel in da bode premirje še nekaj t-Ssa trajalo. Vsekako je pa na Iztoku opaziti mnogo znakov, da je nadaljevanje vojne neizogibno, dasiravno tega za sedaj tinančno stanje Japonske in Rusije še ne pripušča. Moč-ruskega vojnega brodovja na Iztoku za sedaj še ne pride v poštev. Japonska namerava tekom osmih let zgraditi osem oklopnic vrste Dreadnought, dočim je neprestano pomnoževanje vojske na kopnem tudi značilno. Do-sedaj so Japonci pomnožili svojo vojsko za štiri divizije, ktere so ustanovili za časa vojne. Sedaj pa nameravajo svojo vojsko pomnožiti tako, da bode štela 20 divizij, oziroma 10 korov. Tudi konjiča se izdatno pomnoži. Vsak polk dobi strojne topove. Železniške in zrakoplovne čete se izdatno pomnože, kar velja tudi za trdnjavsko topništvo. Med tem se je pa tudi položaj Rusije na Daljnem Iztoku izdatno poboljšal. Pred vojno je imela Rusija tamkaj le 88 bataljonov, sedaj jih pa ima 187, vštevši evropsko divizijo, ki mora ostati do 1. aprila 1907 v Harbinu, Mandžur. Do imenovanega dne morata namreč Rusija in Japonska ostaviti Mandžur. V Zap. Sibiru, transbajkalskih in primorskih pokrajinah ima Rusija devet divizij strelcev in jedno divizijo pešeev s tremi rezervnimi brigadami pešeev.. Slednje so sedaj še enkrat tako velike, kakor so bile pred vojno. Na ta način ima sedaj Rusija brez vojske v Harbinu, 15 divizij po IG bataljonov, oziroma skupaj 256 bataljonov proti 136tim, ktere je imela pred pricet-kom leta 1904. Konjiča je ostala nespremenjena. Topništvo so Rusi pomnožili od 18 na 63 baterij po 80 konj. V slučaju vojne jih pomnože na 90 baterij po osem topov. Nadalje imajo Rusi na Iztoku 16 pogorskih baterij, 10 težkih in 46 trdnjavskih baterij. Železniške in pijonirske čete so ostale nespremenjene, oziroma take, kakor pred vojno. Trdnjavsko topništvo v Vladivostoku so pomnožili na 12 baterij. Čete za čuvanje železnic štejejo sedaj 25,000 mož. Polkovnik Gaedke trdi, da se je položaj Rusije na Daljnem Iztoku nepopisno poboljšal. Vladivostok je postal skoraj najboljša trdnjava. Harbin, ktero mesto so Rusi zelo utrdili, bode prvo. ktero bodo morali Japonci po pričetku vojne oblegati. Zveza z evropsko Rusijo je sedaj mnogo boljša, nego je bila preje. Angleško časopisje danes poroča, da lastniki ladij že sedaj zavarujejo svoje parnike pred vojno med Rusijo in Japonsko in sicer po 5 guinej p° sto. — Požar v Avalonu, Pa. V pittsburškem predmestju Avalon zgoreli so hlevi Chas. Bruckmana. Pri tem je zgorel zamorski kočjaž E. Mc Coy. io si namenjen ženo, otroki ali pa ▼ Ameriko vzeti, in vožne cene na: FRANK Greenwich SL, New York, N. ker tu bodeS naj postreien. Fr. nik vseh im»pitnih parol Vesti iz Rusije. Užaljeni Poljaki. VLADA JE SKLENILA PREMESTITI VARŠAVSKO VSEUČILIŠČE V SARATOV IN POLITEHNIKO V ROSTOV. Ustanovitev nove ruske gubernije iz iztočnega dela ruske Poljske. KAZNOVANI TERORISTI. Varšava, 7. dec. Uradni list "Var-šavskij Dnevnik" naznanja, da je vSada sklenila premestiti varšavsko univerzo v Saratov in politehniko v Rostov ob Donu. Vsled tega ostane ruska Poljska brez vseučilišča. Čemu namerava vlada to storiti, ni znano, najbrže se pa to zgodi vsled tega, ker poljski dijaki že od leta 1904 nadalje ne prisostvujejo predavanjem v ruskem jeziku in obiskujejo raje poljska vseučilišča v avstrijske j Poljski. Vse poljsko časopisje je vzrujano, ker je Viada ustanovila komisijo pod predsedništvom pomožnega ministra Križanovskega v svrho ločitve iztočnih pokrajin ruske Poljske in spojitve tega dela Poljske s pravo Rusijo. Novi del se bode imenoval Helrn-ska gubernija. Časopisje protestira radi tega. kajti to pomenja kršitev določb dunajskega kongresa, ki se je vršil leta 1815 v svrho delitve Poljske in pri kterem so biie meje ruske Poljske natančno določene. Varšava, 7. dee. Policija marljivo išče in zapira politične zločince. V minolem tednu so obesili osem teroristov in v smrt obsodili nadaljnih 8, kteri so po večini čifuti. Krasnojarsk, Sibir, 7. dee. Tukajšnjo Judinovo knjižnico, ktera je jed-na največjih na svetu, je kupila vlada Zjedinjenih držav za kongreso knjižnico v Washington. USTAJA NA FILIPINIH. Boji med Pnlajanezi in konštablerji na otoku Leyte. Manila, 7. dec. Dne 5. t. m. prišlo je na otoku Leyte med vasmi La Paz in Tarragona do boja med Pulajanezi in konštablerji. Štirje konštablerji so bili ustreljeni in osem je ranjenih, med temi tudi poročnik Ralph T. Yates. Pulajanezi imajo mnogo mrtvih in lanjencev. Deset premogarjev ranjenih. Bluefield, W. Va., 5. dee. V rovu Pocahonta se je razletela steklenica smodnika, vsled česar je bilo deset inozemskih premogarjev tako težko ranjenih, da bodo trije najbrže vsled zadobljenih ran umrli. Nezgoda na naduličnej železnici. Včeraj poopludne sta na naduličnej železnici na 3. Ave. v New Yorku zadela skupaj dva vlaka. Več osob je bilo ranjenih, materijelna škoda je le majhna. Promet na progi je bil ustavljen za jedno uro. Mestni davki. Newyorski mestni davkar D. E. Austen naznanja, da je mesto sprejelo od 31. oktobra do 5. decembra tega leta $70,191.451 mestnih davkov proti $65.751,192 v istem času minolega leta. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 20.50 ............ 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 kren, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za 11020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-leje do $25.00 ▼ gotovini v priporeče-tiern ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Poetiki Money Order ali pa Hew York Bank Draft. FRANK BAKffRR, 109 Greenwich Street^ Hew York. 6104 St. Glair Ave. H E. Cleveland, O. Iz Avstro-Ogrske. Viljem v Ciganiji, NEMŠKI CESAR IN NJEGOVA ŽENA OBIŠČETA V KRATKEM BUDIMPEŠTO. Prevare čifutskega bankarja Blumen-thala in njegova ponarejanja. NOVO OBOROŽEVANJE. Budimpešta, 7. dec. Ogrsko prebivalstvo se jezi, kajti vsled poziva avstrijskega cesarja je sklenil nemški cesar Viljem, da obišče zajedno s svojo ženo Augnsto mesto Budimpešto. Viljem pride semkaj dne 12. januarja, ko bodo z raznimi slavnostmi uzidali zadnji kamen v novo dvorno palačo, ko jo so zgradili z denarjem siromašnega prebivalstva. Prvo besedo pri slavnosti bode imel naravno Viljem, kot pravi gospodar Avstro-Ogrske. Budimpešta. 7. dec. Tukajšnji či-futski bankar Blumentbal je izvršil velike prevare. Razne denarne transakcije so se dozdevale o-blastim sumljive in radi teira so preiska.i njegovo hišo. Pri preiskavi so prišli na sled v resnici velikim prevaram. Našli so vse pmednik Koosevelt ne le samo (.ii Paeiti-ki«, temveč tudi v drugih državah republike kar največje ogorčenje. S prebivalci Californije. Is evade, Oregona in Wnshingtona mraza se tudi ves jug radi avtokra-tn-nejra na-topa našega predsednika lli!! ra;n ;i.-'a\"iio janiiVnim pravicam suverenih držav. Popolnoma pravilno se sedaj argumentuje onstran Dixie in M oso na. Ako zamore predsednik ob Pacifiku posebne šole za Mt»n<2oivoje pravice. Šolske oblasti mesta ob Golden Gate niso nastopile samolastno, ko so japonske otroke uvrstile v kategorijo otrok kitajskih -kulijev. kajti s tem so se le odzvale zahtevi prebivalstva in to bi moral Roosevelt pred vsem vpo-števati. Italijansko oboroževanje. Ita.ijanska vlada bode, kakor poro-zanesljivo proračunovo poročilo, nadaljnih 10 let porabila za svoje jas e priprave 40 milijonov. Toda uda namerava za vojašike potrebe ■ ločiti še 200 milijonov iz prebitka rent ne konverzije, toda še ni o tem loči a nič določenega. Znani pol-■vnik generalnega štaba Barone raz-avlja o zavarovanju italijanske iz-i-ne meje v rimskej "Tribuni". On avi, da se bode Italija morala ome-i na zgradbo -trdnjav, >ki zapirajo čje eeste in na trdnjave ob mosto-ii. Drugače bi se morala italijan-a armada umikati pred avstrijsko Benečije za reki Pad in Mineio. -eba je tudi zgraditi v Benečiji no-strategične železnice. Municipalne volitve v Massachusettau Boston, Mass., 5. dee. Včeraj so se vršile v 13 izmed 33 mest države Massachusetts municipalne volitve. Osem prejšnjih moyorjev je bilo zopet izvoljenih, dočim je grlasovanje v prid zo-I>etne prodaje opojnih pijač nekoliko nazadovalo. Dva mayorska kandidata in sicer Thompson v New Bedfordu in Parsons v Marlboro sta propadla. Republikanci so imeli povsod! večino. Prvotni Američani. Dosed a j se je vedno pri vsakem povodu zatrjevalo, da število v Zje-d i njenih državah živečih Indijancev redno nazaduje in da ni daleč ona doba, ko bodo popolnoma izumrli, oziroma ko bodo statistike in poročila javljala o zadnjem Indijancu v Zjed. državah. Uradoma se pa sedaj javlja, da temu ni tako in da število naših Indijancev celo narašča. Major Larrabee, vladini pooblaščenci- za indijan.-'ke zadeve, poroča sedaj, da se števi o onih Indijancev, kteri žive na rezervacijah, sicer ne izdatno, vendar pa trajno ponino-žuje. Medtem, ko so leta 1S3G v Zjedi-n j enih državah našteli 252,464 Indijancev. jih je bilo leta 1S(30 že 254,300 in 25GJL27 v letu 1SS0. Leta 1900 je njihovo število narastlo že na 272,023 in sedaj jih je nad 2S4.000. Legenda o hitrem in popolnem izumrtju prvotnih in jedino pravih A-meričanov torej za sedaj ni druzega, nego nesmisel. Vsa }>oročila in domnevanja prvih potnikov in naseljencev. da je bila naša domovina preje gosto naseljena z Indijanci, so napačna, kajti Indijancev je biio le redko-kedaj nad dva milijona na vsem o-zemlju, ktero tvori našo sedanjo domovino. Stric iz Amerike, Spisal Rado Murnik. Obitelj gospoda Hilarija Kvaka se je zbrala polnoštevilno v salonu. Resno sta se držali priletin gospodični hčerki, dolga Dora in -kratka Lora. Lora se je rada jokala, zato je ime^a rdeč nos in oče ji niso rekli drugače, nego Malora; Dura pa je bila vsa bleda, kakor bi jo bii kdo namazal s parmazanom. Resneje so se držali gospod at a Hilarij. k natakaricam in vsemu slabemu nagnjen mož. Naj-resneje pa so se držali modra mama Hotija, dostojanstveni iu samozavestni kakor 'kokoš, ki si domišlja, da luč tega sveta zagleda po njeni zaslugi novo Kolumbovo jajce. "Stric Lipe se je vrnil iz Amerike!" so otvorili životna gospa Ro-tija tajno sejo. "Dvajset let je bil tam. Povabil nas je jutri na majhno južino.'1 "Dobro, prav dobro!" se je razveselil gospod Hilarij in se pri tem obliznil. "Treba nam i"e biti previdnim", je nadaljevala žena in ožga !a moža s karajočim pogfled-^ hladni z njim! Bog ve, kakšen ušiv revež je." "Za.o, jastogov, rib, teste-nic, divjačine itd. — je vselej gospod Hilarij hvaležno pohvalil "američan-sko južino, koder ta»ko malo govore, jedo pa toliko!" in pozdravil vsako novo skledo z glasnimi vzkliki: Prav dobro! Izborno! Rog nam daj še mnogo zdravega apetita! Njegova milostiva je ibila kar vsa trda in same jeze. Bala se je, da pride stric Filip v povračilo Bog ve 'kolikokrat, zastonj malicat in — morda celo denarja prosit na posodo. Toda zastonj je stopala na sezuti čevelj porednega moža; Hilarij je bil vedno bolj zidane volje in natakal pridno sebi in drugim cvička in bi-zegca. Gospod Protinovič je marljivo opazoval gx>sie in se včasi nekam čudno nasmehnil. Ulrik se ni zmenil za nikogar in je mašil v se, kolikor je mogel, srečni Hilarij pa je kar nkal na tihem. Njegov čevelj je bil že ves ipohojen, ko je zapazila razjarjena gospa Rotija grdo gogufijo svojega zakonskega moža pod mizo. Jela mu je torej pritiskati drugo nogo na vso moč, kakor igralec na pedal pod klavirjem med prav živahno Jsorač-nico. Vendar gospod Hilarij ni maral ostati v hudi stiski; obul se je in kratkomalo zamenil svoj sedež z Ul-rikovim. Tedaj je vstal stric Lipe in se opro-s-til za malo Časa. češ, da je pozabil še nekaj naročiti. "Odkod pa poznate gospoda Filipa Kvaka?" je vprašala Rotija Protinoviea. ko je odšel stric. "Seznanila sva se v Ameriki pred petnajstimi leti. Slaba je predla obema, milostiva, prav slaba. Zadel naju je velikanski polom, naju in marsikterega drugega. Izgulbila sva obadva malone vse (premoženje. No, počasi sva jo prišpekulirala zopet kvišku." "Kaj pravite, gospod Protinovič, ali je imel vaš prijatelj mnogo sreče?" je vprašala Terezija. "Ver nego jaz." "M,d nami... koliko cenite strica?" je hitela gospa Rotija. "Ne vam nič natančnega in ne morem prevzeti nobene odgovornosti! — V Ameriki so pa govorili, da premore svoj svetli milijonček!" UA—a—a!" so zapele -Jacinta Dora pa Malora in pokazale trikrat dva-intrideset plombiranih zob. "Naš stric!" je cviliLa Rotija. — Milijonar!!" "Naš preljubi striček!" je pomagala Terezija genljivo. "Pijmo ga!" je irpil Hilarij. Malora se je že jokala. "Pijmo... in jejmo!" se je davil Ulrik, ki si je od/penjal že drugi gumb. V tem se je vrnil strie Filip s po-strežekom. ki je prinašal šampanjca. Sedaj so vsi Krakovi gledali go-poda iz Amerike s popolnoma drugačnimi očmi. Vse na njem se jim je zdelo imenitno in zanimivo. Stric Lipe jim ni bil več prezirani klati-vitez in pustolovec, ampak višje bitje, polubog. Rotiji in Tereziji je bilo silno žal, da ga nista počastid v sviii j in da sta se držali s hčerkami vred tako -kislo in oholo. Trudila sta se, da popravita zamudo in Rotija je dregala zdaj po nogi svojo Doro, kadar se ji je zdela prepusta. Hilarij in Ulrik sta se slavila v navdušenih napitnicah in mu želela vsak še po sto let. Zabavali so se dolgo v noč. — Odslej sta jeli Terezija in Rotija brezobzirno tekmovati med seboj. To bile dirke v besede pravem pomenu, zakaj svakinja je hotela prehiteti svakinjo, da ne bi ji izpodgrizla in odnesla stričeve blagonaklonjenosti. Gospodu iz Amerike se je godilo izborno. Zdaj ga je povabila Terezija, zdaj Ro-tija. Stari gospod se je pomladil •fcar vidoma; to gospema pravzaprav ni bilo všeč... No naposled je mož le zboleL Komaj je zvedela to Terezija, je že letela h gospodu Protinoviču in ga vprašala ,vsa objokana, če je naredil stric kakšno oporoko; on, Protinovič, da ibode to najbrže vedel, Samega bolnika vpraševati in vznemirjati da je nerodno itd. "Odpustite, da pušim'\ je dejal Protinovič mirno. "O — prosim, le, le! — Ali je —" "Kajpada je naredil oporoko", ji je odgovoril stričev prijatelj. "V tistem pisanem kovčeku jo ima shranjeno. Volil je skoraj vse narodnim in dobrodelnim društvom!" "Ni mogoče!" je viknila gospa Terezija. "Oh — glejte, gospod Protinovič, vedno ste nam bili tako dober prijatelj___" "Vaše priznanje me veseli." "Vidite, hčerko imam, pa nobene dote zanjo!" se je lega.a. "Kdo jo bode maral brez denarja!" "Jaz že ne!" si ie mislil Protinovič in dejal na glas: "Prav imate, dandanes je denar sveta vladar in prej menda ni bilo dosti drugače." "Lejte, gospod Protinovič, saj ne govorim za-se, ampak za svoje ubogo dete! Posredujte, vplivajte na strica, da — prenaredi oporoko!" Z največjim veseljem! Upam. da se mi posreči!" Gospa Terezija bi ga bila objela in poljubila, ako ne bi bil pre vidni gospod v pravem času vteknil dolge pipe v usta in se skril v gos t epi oblaku dima. Vsa vesela je odšla, ko se je bila tisočkrat in tisočkrat v naprej zahvalila ljubeznivemu gospodu. Nekoliko pozneje je obljubil Protinovič tudi gospe Rotiji vse tisto kakor Tereziji. Dosegel je res, da je naredil stric nov testament. Bolezen ni bila huda, okreval je kmalu. Gospema pa je zasijala luč novega življenja. Naročali sta sebi in hčerkam najdražjih oblek, se vozili okoli, vabili goste in, se zabavali brez konca in kraja. Druga je hotela prekašati drugo, zakaj vsaka je mislila, da dobi po stričevi smrti velikanski kup denarja. Že ste jeli obedve obitelji delati dolgove, ko je nenadoma preminul stric. Hilarij in Ulrik sta se držala klavrno; dame pa so najokale toliko ti-tularne žalosti, da je presedalo celo stari strežnici. Vsi pa so bili radovedni na novo oporoko v starem kovčeku. — Ko so ga odpirali, sta se potili gospe Rotija in Terezija od razburjenosti tako, da bi se omehčal vsak kamen. V kovčeku pa ni bilo druzega, nego bntkve sv. v 1—ivie mi predajamo trgovc.im, od kuttrih Vi kupujete žganje z i dia^ denar. Da pokažemo v aim ljudem izvrstnost tega žgfinja, smo se odločili vsakemu zll p o skušnjo poslati za dvanajst litrov izvlečka samo za tri dolarje. Mi smo zagotovljeni da hoče vsaki kateri suii.o jedan pot od nas naroči vedno od ras kupovati, posebno ko se bode prepričal da so na£i žgan,i napravljeni iz teh ex-traktov bolj i in tinejSi kakor marsikateri drugi v Ameriki. Kjer mi to samo za poskufinje po-Siljamo, prosimo da se nam pošlje tri dolarje naprej po money orderju ali pa ▼ registrirt pismu. Ne zamudite te priložnosti ter se prepričajte v naših žganjih. PiSite na: AMERIKA EUROPE Co. Ml Columbus Ave. New York. Slovenskj katoliško 0= podp. društvo svete Barbare Xa Zjedinjcno citržave> Severn© Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Iwfrqgpy fcmiu dne au januarja I903 -v* državi Penn^rhrt^m., -o-o- Ako želite kupiti dobro zlatnino po nizkih cenah za praznike, pišite nam po naše najnovejše cenike. Pošljite 10 centov. Pomislite, da je samo jedna Crown Jewelry Co. in da mi ne trgujemo pod drugim imenom. CROWN JEWELRY CO., 163 E. Randolph St., Chicago, 111. Podpisani naznanjam vsem znanem in prijateljem, da sem dne 15. narca 1906 odprl LEPO UREJENI SALOON 3 KEGLJIŠČEM IN DRUŠTVENO DVORANO aa 163 Reed St., Milwaukee, Wis. Za obilen obisk se priporoča FRANK LESKOVIC, lastnik gostilne. ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml-, Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. EL tajnik: ALOJPiJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 2S, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRAN SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI* ODBOR: KAROL ZALAR, Box 38, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. Box S67, Forest City, Pa. Društver o glasilo je "GLAS NARODA". Iščejo se AGENTI v vseh ameriških mestih s stalno plačo in provizijo. Ni treba znati an-gležko, temveč zadostuje poznanje med Slovenci, Hrvati in Srbi. Dobra plača, delo lahko. Pišite na: Room 1, 67 W. 67th St., New York, N. Y. (v d do prekl) DELO I DELO!! DELOM! Potrebuje se 200 delavcev za delo v šumi v Richwoodu, W. Va. Delo je dobro in stalno za več let. Plača je od $1.75 do $1.90, vozniki dobe pa po $2 na dan. Natančnosti je poizvedeti pri: Frank Homovch, P. O. Bvx 205, Riehwood, W. Va. (6-11—6-1-07) I S I m i i lil KOGA MI ŽELIMO. Mi želimo da se vsi tisti ljudje oglasijo, kateri trpijo na kroničnim, zastaranim in akutnim boleznim, ali posebno tisti katere niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Tudi vsim tistim kateri so bolni in da jim ni mogoče najti zdravnika kateri bi jili ozdravil, dajemo svet in povduk brezplačno. Vsaki bolnik nam mora pisati ako se hoče popolnoma izzdra*iti! In teste zakaj ? Tukaj v Ameriki slovenci služijo svoj kruli večinoma s prostim in teškim delom kateri je tudi večinoma nezdrav tako da dobivajo razne bolezni ali nezuujo se obrniti do dobrega iu poštenega zdravnika, da bi jim dal pravo pomoč. Naši rojaki nezuajo za zdravnike kateri so v boleznih ko se naj bolj po gosto nahajajo. Specialisti, ter hodijo k zdravnikom kateri jih ne zastopijo in tudi nemarajo veliko za naši Narod. ZATO SMU MI L STAND VIXI ODDELJEK ZA SLOVENCE, V KATEREM DOBIVAJO NAŠI HOJAKI DOBRO POMOČ IN BKA-TOVSK1 SVET. TORAJ P REDNO SE DASTE PRI KATEREM ZDRAVNIKU ZDRAVIT PIŠITE NAM DA VAM SVETUJEMO! Hočemo Vam naznanil kakšna zdra\i!a pošiljajo naši zdra>niki! Naši zdravniki zalezujejo kronične in zastarane bolezni ž'j skoz mnogo let ti r skoz njihovo doifjo prakso so prišli do prepričanja da so te noleziii ii:tj l»olje za ozdraviti s zdravili kateri so pripravljeni po predpisih katere so ustanovili nuj bolj slavni zdravniki od eelepa sveta. Ali veste ili i » nmotrokrat. vz- !o mnogo iu mnogo let in tu li celo živi; • il t od e:iga človeka da je izuajdil samo za eno bjlezeu zdravil > p-, kater? m s<- j<- lista bolezen gotovo ali pa vs.tj najb il'> (»zdravila. Ako tako kak^-n zdravnik znajdj zdravilo z.l boiezen. katero nil.do ni mogel poprej z i gotovo ozdraviti, potem postane ou poznan in slaven p>j celem svetu kjer Ou je dospel do tega, da se bolnika s tako bolezen sedaj zamore ozdraviti. Naši zdravniki imajo za vsako bolezen posebno in stanovitno zdravilo, kjer ta zdravila so pripravljena točno po predpisu jednega velikega svetovnega profesorja in zdravnika, ter pošiljamo te zdravila vsakemu našemu bolniku. Te zdravila po sistemu OROSI so čisti in naturalni kateri so pripravi j eni iz raznih rastlin, zelenjav, korenin in vee dru^rib tvarin ter se rabijo po vsili državnih bolnišuicah in posebno v slučaju vojske. Toraj bolniki kateri rabijo OROSI zdravila morajo vedit da so te zdravila najbolji in naj bolj gotovi zdravili kjer so že bili popreje poskušeni nad ljudmi ko so bili bolni in pri katerili so se pokazale te zdravila vedno za naj boljša in iz naj večjim uspehom. * Vsim bolnikom sledeče na znanje! -f NAŠA POŠTENA IN NEPOBITA PONUDBA. Kjer smo gotovi tla nafiazdravila v vsaki bolezni pomagajo. Vam moremo za gotovo obljubiti sledefie: Ako Vi pet t. 30 v Ckisholmu, Minn. Vzrok poškodibe: obstreljen v rudniku ter je izgubil levo oko. Opravičen do podpore od Jednote v znesku $200.00. Za odovanega brata Andreja Kostele, cert. 2169, člana društva sv. Barbare -t. 33 v T rest e, Pa. Poškodovan v premogokopu ter je izgubil levo nou'o j h) d kolenom. Opravičen do podpore od Jednote v znesku $400.00. Za pi i>kodovanega brata Ivana Justin, cert. 3893. člana društva sv. Alojzija --t. 18 v liook Springs, \Yvo. Poškodovan je bil v premogokopu ter je izLrnbii levo «'.vo. Opravičen jedo podpore od Jednote v znesku 200 dolarjev. SU-U-ri .'lani so prejeli bolno podporo cd Jednote in še niso prišli v asesment: Mihael Smrtnik, cert. 1S(HJ, član društva sv. Štefana št. 26 v Pitts-burgu. Pa. Prejel podporo v znesku $50.00. Itrat Josip Kroniar, cert. št. 2106, član društva Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu, Wash. Prejel podpore v znesku $S0.00. Brat Andrej M«wlic, eert. št. 2553, član društva sv. Jožefa št. 21 v Denveru, Co .o. Prejel podpore od Jednote v znesku $100.00. Brat Matija Postišek eert. št. 613, član društva sv. Barbare št. 3 v La Salle, II!. Prejel pod|>ore v znesku $80.00. Brat Ja>kob Gabrenja, cert. št. 3473, član društva sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstovvnu. Pa. Prejeljxxlpore v znesku $80.00. Brat Fran Mali, cert. št. 605. član društva sv. Barbare štev. 3 v La Salle. I.L Prejel podpore v znesku $60.00. Brat Matija Derganc cert. št. 1277, član društva sv. Barbare št. 39 v lioslytiu, Wash. Prejel {>odjx>re od Jednote v znesku $20.00. Ta a>e>meut je razjHislan na 4132 članov prvega, 427 članov druzega razredu in 1S::2 sopn.g. Vsaki član prvega razreda ima za plačati 60e. za smrtnim* in 30c. za poškodbe in bolezni, ('lani druzega razreda plačajo p i 30c. za »mrtnino in 3(k*. za poškodbe in ibolezni; torej vkupno prvi razred <)0e. in druiri razred GUe. Soproge ali članice imajo ta mesec za plačati 7Ue. za smrtnino, da se iz tega |*>krije primanjkljaj, ki je nastal v asesment u št. 99 za članice. Jed nota šteje dne 1. decembra 6381 članov in članic. OPOMBA. S tem asesmentom so razposlani na tajnike krajevnih društev formularji, na kterili mora biti izdelan natančen raeum vsacega društva, kolikor se tiče Jednote. Vsak formular nosi pojasnilo, iz »kterega bodo tajnii videli, kako postopati; naj omenim le, da je važno, da so ta poročila izpolnjena in poslana v moj urad točno po vsaki seji društva, da bi potem zamogel primerjati delo in izdelati celoletni račun Jednote brez zamude. Ker -e meseca decombra vo.ijo uradniki krajevnih društev, naj torej tem |Kitom vljudno prosim, da mi vsi gg. tajniki točno poročajo nove uradnike in druge premembe; vsa taka poročila naj blagovolijo izde.ati na posebni poli brez druge pisave zraven. Kakor je razvidno, je Jednota zopet poskočila za lepo števjlo novih članov zadnji mesec; upamo, da ne bode tudi mesec december zaostajal, da bodemo zamogli [x>kazati lep napredek koncem leta. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. DROSN^Sf! KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 16. nov. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Amoriko 21 Slovencev in 10 Hrvatov. i Nesreča ali zločin. Nedavno je odšel iz Idrije rudar Ivan Čuk na obisk k svojemu tastu Matevžu Raznožni-ku na Dobračevi. Ker se vrnil domov, šla ga je njegova žena iskat. Izvedela je, da se je na povratku v Idrijo u-stavil proti večeru na Kluki v gostilni pri "Alešu", kjer je izpil dva četrt vina. Od tu nadalje pa ni bilo več sledu o njem. V prej imenovani gostilni je rekel, da bo prenočil na Razpotju in šele drugi dan šel v Idrijo. Tudi so ga videli ljudje, da je šel proti Razpotju in bil malo vinjen. Ker je bil Čuk kratkoviden, je domnevala njegova žena, da je v temi zašel in se mu je prigodila kaka nesreča, zato je preiskala vse ob poti, a brez uspeha. Drugi dan popoldne je nekdo našel ponesrečencev klobuk na bližnjici na Razpotje. Dva dni je pod vodstvom orožnistva iskalo Čuka več oseb in navzlic najskrbnejšemu iskanju niso mogli najti. Vzpričo tega se misli, da se je najbrže izvršil zločin, ker, če bi bil Čuk ponesrečil, bi se ga bilo gotovo že našlo. Tudi je sumljivo, da se je klobuk našel šele dva dni kasneje, ko je že preie tam mimo hodilo več ljudi, ki bi bili lahko opazili klobuk. Domneva se, da je bil ponesrečencev klobuk tja prinesen. Sumljivo je tudi, da se ni našlo dežnika, ki ga je imel Čuk seboj. Od žandarmerije. Dne 14. decem-' bra se je ustanovil četrti orožniški oddelek na Kranjskem s sedežem v Kočevju. Vsled tega novega sistemi-ziranja so v prihodnje politični okraji dežele glede žandarmerijskih oddelkov sledeče razdeljeni: Politična okraja Kranj in Radovljica z 21 postajami spadata k oddelku Ljubljana št. 1; politični okraji Ljubljanska okolica, Postojna in Logatec z 31 postajami spadajo k oddelku Ljubljana št. 2; politični okraji Novo mesto, Krško in Črnomelj spadajo k 3. oddelku v Novem mestu z 29 postajami; okraji Kočevje, Litija in Kamnik s 27 postajami spadajo pa k 4. oddelku v Kočevju. Za oddelkovega poveljnika v Novem mestu je imenovan poročnik Frane Hadwiger, ki je bil od deželnega orožniškega poveljstva v Lvovu premeščen k onemu v Ljubljano, za poveljnika v Kočevju pa poročnik Mai. Pri pripravljanju drv se je ponesrečil 331etni Ivan Jare iz Gornje Ajdovce pri Trebnjem. Bil je v gozdu, kjer je podiral bukovo drevo, ki mu je padlo na glavo s tako silo, da je čez nekaj ur umrl. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Surova šala. Jožef Stadler, posestnika sin iz Zarečja, je dne 13. vel. srpana t. 1. v Dobre pol ju pred Korajžnikovo gostilno Josipu Primcu ponudil piti iz steklenice, v kteri se je nahajala koncentrirana bakreno - žvepljena kislina. Pristavil je še, da naj le pije, ker je to vino bolje od Ivorajžnikove-ga. Komaj da je Prime, ki je Stad-lerju vrjel, napravil dva krepka po-žirka, že je jel tarnati, da ga v prsih peče ; postajalo mu je vedno hujše, davilo ga je, jel je bruhati ter postal nezavesten. Umrl je čez tri dni vsled notranjih poškodb. Obdolženec, ki je bil ob času dejanja nekoliko pijan, priznava, da je imel tako tekočino v steklenici, trdi le, da je Prime steklenico, ki je stala na klopi pred gostilno, sam vzel in pil iz nje. Vse priče so potrdile, da je ta zagovor lažnjiv. Obsojen je bil na tri mesece zapora. Tatvina. Že zaradi tatvine kaznovani Miha Jakopin, je izmaknil dne 24. kimavca v Šiški Jožefu Širok u suknjič, vreden 24 K in Lovrencu Majerju v noči na 17. vinotoka ha-velok. Obsojen je bil na šest mesecev ječe. Jožef Vrhovec, hlapec v Št. Petru, je mesarskemu pomočniku Jožefu Dežmanu dne 28. vinotoka v Rado hov i vasi pobral iz žepov 61 K 20 h gotovine in žepno uro. Oba sta služila pri Francetu Geršinu v Šent Petru. Ta ju je poslal kupovat teleta. Med potjo sta se vpijanila. zlasti Dež-man, ki se je tako opil, da je obležal v Radohovi vasi na cesti. To priliko je porabil Vrhovec, da je tovariša o-kradel, se s plenom podal v svojo rojstno vas in tam zapravil denar. Obsojen je bil na tri mesece ječe. France Brunšek, hlapec v Ljubljani, je izmaknil, ko je še služil pri Buzzoliniju in Venturiniju na Stožicah, za 40 K salam, domači dekli pa 22 K gotovine. Po spremembi službe v Stupieevo trgovino, je so-hlapcema iz ob zidu visečih oblek vzel enemu 7 K, drugemu 36 K. Obsojen je bil na štiri mesece težke ječe. Aretaciji se je p r o t i v i 1 delavec Ivan Jovan dne 3. kimovea. Istega dne je nalašč pobil 12 šip pri stanovanju Ane Jakopič v Hradecke-ga vasi. Ko je bil aretovan, se je Jovan temu uprl, mahal z rokama okoli sebe in pri tem enemu stražniku kapo z glave zbil. Obsojen je bil na šest mesecev težke ječe. PRIMORSKE NOVICE. Nepošten uradnik. 221etni Dušan Rundo iz Mostarja je v Trstu tvrdko Singer s ponarejenimi računi ogoljufal za 1600 K. Bil je aretovan. Za opeklinami je umrl kamnoseški pomočnik Josip Siarec v Trstu. Smodnik se mu je vsled neprevidnosti vnel, da je bil Starec zaradi eksplozije naenkrat ves v ranah. Zastrupila se je v Trstu 241etna Angela Smerdu s solno kislino. Vzrok neznan. Velika tatvina kož. Iz skladišča špedicijske tvrdke Avgust Raskovič v Trstu so septembra meseca trije uslužbenci ukradli dve bali kož v skupni vrednosti 3000 K. Poslali so jih na Laško. Tiče so zdaj zgrabili in dejali pod ključ. Roparski napad. Dne 16. oktobra so napadli štirje lopovi Alojzija Fo-na iz Boljunca pri Trstu, ga pobili na tla in mu pobrali ves denar in obleko strgali iz njega. Šele sedaj je tržaška policija aretirala dva napadalca, dočim za druga dva še ne ve. ŠTAJERSKE NOVICE. Zopet nesreča v pijanosti, Pred nekaj dnevi je peljal 66 let stari hlapec Jože Mulec iz Gornjega Porčiča (pri Št. Lenartu) svojemu gospodarju Antonu Ježovniku voz peska. Ker je bil precej vinjen, je padel pod voz, ki mu je šel s kolesi preko desne roke. Zlomilo jo je v sklepih. Gospodar izg**"! Nedavno je izginil posestnik Matija Koronik iz Sv. Petra pri Mariboru. Živel je v prepiru z lastno družino. Zelo čudno in sumljivo je, da se njegovi ljudje nič ne brigajo, kje da je. Na ravnem si je roko zlomil petletni deček Frane Čurčič iz Pivole. Igral se je namreč pred domačo hišo, se spodtaknil in si levo roko zlomil. — Par dni prej si je pa istotako pri igranju na ravnem travniku zlomil ključnico sedemletni Albin Sterniša v Mariboru. Tudi on se je spodtaknil na kamnu in padel. Kmečka vojska. V Šikoli v mariborskem okraju je nastala dne 2. septembra v gostilni Stampfla pravcata bitka med fanti sosednih vasi. Na bojišču sta obležala na pol mrtva kmečka fanta Habjanič in Soršak. Mariborsko sodišče je obsodilo zaradi težke telesne poškodbe v polletno ječo Čremška, Ritonjo, Kmetica in Valentina Hergana. Po tri mesece so dobili Ritonja, Kušar in Bezanič. Simon Goričan je dobil en teden zapora, Matija Hergan pa tri dni. HRVATSKE NOVICE. Izum profesorskega suplenta. Niko Kesler, suplent na dubrovniški gimnaziji, je izumil sredstvo, s kterim se dado preprečiti trčenja vlakov in druge železniške nesreče. Izumil je tudi pripravo, s ktero se pri brezžičnih brzojavih onemogoči, da bi se na potu zvedelo za vsebino brzojavke, ampak samo pri oddaji in pre-vzetju. BALKANSKE NOVICE. Turčija pred revolucijo. Francoski list "Hellenism" je priobčil izjavo osrednjega odbora Mladoturkov v Parizu, naslovljeno zastopnikom velik ih držav v Parizu. Odbor naznanja vsem zastopnikom evropskih držav v Parizu, da nezadovoljnost turškega naroda s sedanjo vlado je vzrasla do vrhunca in da revolucija na Turškem je v kratkem nujna. Odbor je že v skrbeh radi tujcev na Turškem. Da bi se odpravila vsa nevarnost, prosi odbor vse zastopnike tujih držav, da bi ne podpirali sultana Abdul Ha-mida v njegovem stremljenju, spraviti na prestol svojega četrtega sina Burhan-eddina. Turki nimajo do tujcev nobenega sovraštva, ako le-ti ne bodo se vmešavali v napredek Turčije in ne bodo ovirali vpeljavo kon-stitucije iz 1. 1875, ktero Turki nameravajo doseči z orožjem v rokah. Pozdrav ustavni Črnigori. Združeni hrvatsko-srbski akademiki na Dunaju so poslali črno ogrski narodni skupščini to-le brzojavko: Srbskim Špartancem, ki so ohranili srbsko svobodo in s svojim junaštvom izsilili občudovanje vsega sveta, želi srbsko-hrvatska omladina, . zbrana iz vseh osvobojenih in neosvobojenih srbskih in hrvatskih pokrajin, naj visoko dvigajo zastavo ustavnosti, ki je stopila na mesto nemodernega absolutizma, jo učvrste in jo docela razvijejo v smislu čiste narodne volje in v smislu pravih potreb Črnegore in naše narodne ideje." Na to brzojavko je odgoovril predsednik črnogorske narodne skupščine, vojvoda Šaho Petrovič tako-le: '1 Zagaljeni srbski in hrvatski omladini se črnogorska narodna skupščina zahvaljuje na žarkih čuvstvih in na pozdravu po pravici pričakujoč, da bo mladina prva vodila kolo za uresničenje skupnih jugoslovanskih idej. Naj živi srbsko-hrvatsko bratstvo! Predsednik črnogorske narodne skupščine vojvoda Šaho Petrovič.'' RAZNOTEROSTI. Prnska politika. Berolin, 14. nov. V nemškem državnem zboru je inter-peliral posl. Bassermann zaradi zunanje politike. Interpelacija pravi: "Naše razmerje napram Italiji se je polagoma poslabšalo. Italijansko javno mnenje se nagiba k Franciji. Vr-hutega se je razmerje med Avstrijo in Italijo poslabšalo. Razmere na Ruskem niso za Nemčijo ugodne. Glavna točka vse politike pa je na Angleškem, ki deluje vztrajno in namenoma na izoliranje Nemčije. Nemiri na Balkanu in azijatsko gibanje zahteva vso pozornost." — Državni kancelar knez Buelow je takoj odgovoril na interpelacijo. Rekel je, da o kakem zbliževanju Francije ali celo Rojaki Slovenci Čitajte novo obširno knjigo ^ZDRAVJE 66 Novih 50.000 se zastonj razdeli med Slovence Knjiga ,,ZDRAVJE" Katera v kratkem izide od slavneffa im oboo ziianeg-a: Dr-. E. C. COLLINS M. I. Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji. Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kroničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni. Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Cenjeni gospod Collins M. I. Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zah- ' valim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika pa ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti irizadeval pri drnzili zdrav- : nikih. pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do me- ! ne obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da taceca nima več svet. Toraj to pisemce končam ier Vam ostajam hvaležen do hladnega groba. ANTON MIHELICH E. 3'jth St. N. E. Clevelan, O. Velespostovani Dr. E. C. Collins M. I. Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam ve. selo sporočnjem. da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti gospod, da jaz sem po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal. ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih zdravnikih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo v~e zaman samo da so mi žepe praznili. Šeie potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi_ del, da mi dnini ne moieio pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne. Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem Vaš iikreni prijatelj J. LOWSHA. Jenny Lind, Ark. Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov DR. E, C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 WEST 34th ST., >EW YORK, TV. V. Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. «■ Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedelj ih in praznikih od 10—1 popoludne. o zvezi z njo ne more biti govora, te-mue mora biti Nemčija na to stran vedno na stražL Med Anglijo in Nemčijo ni globokih političnih nasprot-stev. Bodočnost egipskih piramid. Skoz veke so se vzd igo vale piramide veličastno iz blede egiptske pustinje. Vsi narodi so se divili mogočnim spomenikom starih Egipčanov, a sedaj bodo izgubili ti svoj bajni kras. Egipt-ska vlada je namreč dovolila, da se v nedoglednej ravnini, ki se razprostira od Eskebiha do Nila, v kterej počivajo v solnčnem žaru zagonetne sfin-sre, zgrade moderne palače, hoteli itd. Ustanovila so se društva, ki se bodo okoristila s slikovitim krajem, ter okoli piramide Giseka postavila kolo modernih ameriških stavb. Preveč deklet. V neki angleški vasi Toppesfield (Essex) se opazuje tekom zadnjih deset let, da se rodi vedno manj moških. Skoro vsi novorojenci so deklice. V skupni šoli se poučuje sedaj 93 deklie in 11 dečkov. Prebivalci Toppesfielda so zelo vznemirjeni. S strahom pričakujejo, da pade kmetijstvo, ali bojijo se tudi, da ne bodo mogli dobiti ženinov za toliko deklet. Radi tega so se obrnili na zdravnike, ki naj bi poiskali vzrok tej abnormalnosti. Nekteri pravijo, da je vzrok temu voda. Upajmo v interesu žensk, da je ta pojav v Toppes-fieldu le posamljen! Rojaki, naročajte se na "Glas Na roda", največji in najcenejši dnevnik POGODBA t A IZDELOVANJ* DO« Mi kupujemo Lt utfelnjemu puguefe sa francoske lege in sa doc« »» u* Posodimo tad] potrebni denai u L Seiovanje dog. Ase imate dog* a» pr. daj, pilite nam, naii pogoji «o tur«*> FUEDLAENDEK ft OLIVE* CO •krereport. La. F. O. Bex KM I ZA BOZIC in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi darila svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa najbolje, najceneje in najhitreje preskrbi FRANK SAKSER CO. 109 GREENVICH ST., NEW YORK, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, OHIO. Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodaj po ZNIŽANE J CENI izvrstna domača NARAVNA VINA, bodisi bela ali Črna. Cena je 35c gslona in sicer do 1. marca 1907. Za vsako posodo računam $2.00. Z naročilom naj se pošlje polovico zneska in ostanek se plača pri sprejemu vina. Za obilna naročila se toplo priporočam. Frank Stefanich, posestnik vinogradov, R. R. No. 7, Box 34, Fresno, CaL -mum lip Regularni potrti parniki "GERTY" odpluje 15. decembra. "GIUUA" 31. decembra. "FRANCESCA" 5. januarja. "Sofia Hohenberg" odpluje 15. januarja. vozijo tv Cd New Vorkom, Trstom In a j j >ri pravu e j £ a in najcenejša parobrodna Črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub-ljane le 450 centov. Totniki dospo isti dan od doma gredo. na parnik, ko 2 Phelps Bros. C&, Co., General Agents, 2 Washington St., New York.1 "Winnetou, rdeči gentleman" Spisal Karl May. Prire til za "Glas Naroda" R. ■ (Nadalje ran je.) "Rckol sem že, da prinaša poskus zločinstva nevarnost. Če mi te Kuklukse ne kaznujemo, pa moramo skrbeti za to, da nam ne bodo v bodoče nadležni. Zato smo sklenili, da jih spravimo iz države Texas in sicer na tako sramoten način, da jim ne bode prišlo nikdar več na misel hodit sem-kaj. Zato se najprvo postrižejo vsem hrade in lase in sicer prav na kratko. Nekaj izmed navzočih gentlemanov gotovo prevzame to nalogo. Kdor nima daleč, naj gre domov po Škarje; tisti, kteri no znajo striči, imajo prednost." Oglasi se splošen smeh. Jeden odpre okno in zakliče: "Prinesite škarje. Kuklukse ostrižemo. Kdor prinese škarje,^ tisti sme v sobo." : ' Prepričan sem, da bodo zunaj stoječi kar drvili po škarje. In res se prepričam takoj, da se nisem motil. Sliši so le naglo tekanje in glasno klicanje po shears in scissors. Nekdo zahteva celo shears for clipping trees in shears for dipping sheeps, torej škarje za obrezovanje drevja in striženje volne. — "Končno se sklene, da se spravi obsojene na steamer, kteri je prišel ob jednajstih iz Austina in pojde v Matagordo, ko se začne daniti. Tamkaj se jih prenese na prvi parnik, kteri odhaja, ne da bi se zopet ustavil v Tesasu. Spravi se jih na krov parnika, brez ozira, kdo so in kje se jih postavi na suho. Od zdaj pa do ukrcanja ne sme nikdo odložiti obleke, da se pokaže vsem potnikom, kako postopajo Texanci s Kukluksi. Tudi odvezati se jih ne .-me. Kruha in vode dobe šele v Matagordi. Narastle stroške pokrijemo z njih lastnim denarjem, kterega je nad tritisoč dolarjev; gotovo lepa vsota, ktera je naropana. Vrhtega se vse njihovo premoženje zapleni in proda. Jury je določila, da se znesek pri razprodaji porabi za pivo in* brandy, da bodo cenjeni udeleženci te zarote malo pomočili svoja grla. Po končanem zasedanja se začne ples; ko se zdani, spremimo Kuklukse z godbo in primernim petjem na lad.jo. Oni bodo smeli gledati našo zabavo in sicer stoje. Če ima zagovornik kaj proti tej obsodbi, smo pripravljeni, poslušati ga, če bo kratek v svojem govoru. Mi moramo striči Kuklukse in razprodati njihove stvari, predno se začne ples. Dela je torej še dovolj." Tem besedam sledi odobravanje, ali boljše: pritrjevalno vpitje. Predsednik in zagovornik se uiorat truditi, da napravita mir. Nato začne govoriti zagovornik: "Kar imam povedati v korist mojih varovancev, je sledeče: Meni se zdi obsodba visokega sodnega dvora malo pretrda; vendar pa se mi zdi malo olajšana s tem, da je soduik obljubil v svoji modrosti pivo, brandy, godbo, petje in ples. Zato se izrečem v imenu tistih, kterih koristi zastopam, da tajni z obsodbo popolnoma zadovoljen in upam, da bodo obsojenci začeli od danes drugo življenje. Opozarjam pa jih, naj ne pridejo drugič sem; potem ne prevzamem več zagovorništva. Moja izredna pomoč jim je odrečena za vedno. Glede vsega moram pripomniti, da zahtevam za svoj zagovor po dva dolarja od moža. To znese torej osemintrideset dolarjev. Če se mi izroči to sedaj, ko so priče tukaj, mi ni treba izročati pismene pobotnice. V tem slučaju pridržim samo osemnajst dolarjev zase, drugih dvajset pa prepustim za sol>o in razsvetljavo. Godce se plača lahko iz vstopnine, ktera naj znaša petnajst centov od osebe. Ženske so seveda proste." Ko konča, pravi Šerif, da je popolnoma zadovoljen s tem. Jaz sedim kot v snu. Ali je vse to res? Dvomiti ne morem, kajti zagovornik prejme svoj denar; mnogo jih odide po svoje žene za ples. Mnogo jih prinese vsakovrstne škarje za striženje. Jaz bi se bil rad jezil, a se nisem mogel; začnem se smejati z Old Deatliom, kterega je vse to izredno razveseljevalo. Kuklukse ostrižejo res do kože. Totem se začne dražba. Puške poprodajo kmalu in ne za prenizko ceno. Tudi ostale predmete pokupijo kmalu. Pri prodaji provzročajo silno vpitje, šum. tekanje, suvanje. Vsak je hotel biti v dvorani, dasi jih ni moglo niti desetino vanjo. Potem pridejo godci, jeden s klarinetom, drugi z gosli, tretji s trompeto, četrti pa s nekim starim fagotom. Ta čudna godba se postavi v kot in začne uglaše-vati svoja predpotopna godala. Že po tem spoznam, da ni pričakovati mnogo od te godbe. Jaz hočem oditi, zlasti, ker pride pravkar nekaj žensk; a z mojo mislijo naletim slabo pri Old Deatliu. Pravi mi, da sva midva pravzaprav junaka dneva; po vseh bojih in nevarnostih se spodobi, da se malo razveseliva. Šerif ga sliši in pritrja rekoč, da prideva v večno zamero pri vseh stanovalcih v La Grange, če ne otvoriva prvega plesa. Old Deatliu ponudi svojo ženo, meni pa njegovo hči, zatrjujoč, da sti izvrstni plesalki. Ker sem mu bil izbil par zob, on je mene pa nekolikokrati sunil pod rebra, sva bila takorekoč sorodnika med seboj. Jaz bi ga bil razžalil do dna duše, če bi ne bil izpolnil njegove prošnje in ostal na plesu. On hoče oskrbeti za naju tudi posebno mizo. Kaj mi je bilo storiti? K nesreči prideti v tem trenutku njegovi ženski, kterim se predstaviva. Kdor je z volkovi, mora ž njimi tudi zavijati. Takoj uvidim, da bodem moral zagrešiti začetni ples in mogoče še nekaj zraven! Čudna naloga, kaj ne? Naenkrat sem junak dneva, jaz — privatni detektiv incognito. Dobri Šerif so izredno veseli nad tem, da nama je obesil boginje njegove družine. Preskrbi nama mizo, ktera je imela pa to napako, da je bila samo za štiri ljudi. Tako sva se morala hote ali nehote udati obema ženskama. Ženske so bile imenitne. Ze uradna čast njili moža in očeta zahteva, da kažeti kar največ dostojanstva. Mama je imela nekaj nad petdeset; vezala je neki volnen jopič in začela enkrat govoriti nekaj od Codex Napoleon; potem pa naenkrat obmolkne. Nad tridesetletna hčerka priveleee seboj debelo knjigo samih pesnij in počasti Old Deatha z nekim vprašanjem od Pierre Jean de Beranger, kar naj bi dokazalo njeno učenost in duhovitost. Ko jo zagotovi stari scout, da ni še nikdar govoril s tem gospodom, obmolkne prav kot mati. Prineso pivo, a ženske ga niti ne pokusijo; ko jih pa šerif lastnoročno počasti z dvemi časicami brandvja, ožive njih ostre, neprijazne poteze. "Zdaj se otvori ples. Le preskrbite sel" "Ali ne odkloniva to časti?" vprašam Old Deatha, kteremu se čita na obrazu, da se ne zabava posebno. "Ne. Ladies so dobro podučene." Dvignem se. poklonim se pred hčerjo in začnem govoriti nekaj od časti, veselja, prednosti in prejmem od nje — knjigo. Old Death je bolj praktičen. On pravi mami: ■1 Poj diva torej, Missis! Na desno ali na levo, kakor vam je lažje. Jaz skačem kot bolha-" Kako plešemo, kako je moj stari prijatelj padel s svojo mamo po tleh, i gentlemen pili — o vsem tem molčim. Ko se zdani, je morala biti jeva zaloga že precej pičla. In vendar nas zagotavlja šerif, da ni ves denar, kar se ga je skupilo pri dražbi. Še danes zvečer ali nu->-tri se priredi lahko še jeden ples. V prednji sobi. na vrtu in pred kako krč ni! zapit Delavci na prostem- izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareuniatizmoni in neuralgijo, ako rabijo Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller, ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 4» let. . Tj , V vseh lekarnah, 25 T I yin 50 centov, ali pa pri ^r izdelovalcu. 'F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York. Cenik: knjig, KATERE SE DOBE V ZALOGI F RANK SAKSER-JA, WICH STREET, NEW YORK. 109 GREEN- MOLTVKNTKT. NAROČNIKOM NA kiNANJE. Dušna paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, ruKleča obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, $1.00. Mali duhovni zaklad, v pol usnje vez., zlata obreza 80c. Nebeške iskrice, platno 40 c., zlata obreza 60c. Otroška pobožnost, platno, rudeča obreza 25c. Premišljevanje o Presv. Rešnjem Te- \ Stezosledec, 20c. lesu, šagrin, zlata obreza, $1.00. i St0 teril za otroke, 20c. Presveto Srce Jezusovo, platno, rud. obreza, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza, (ličen molitvenik), 40e. Rožni venec, platno, zlata $1.00, Roparsko življenje, 20c. Senilia, 15c. Sita, mala'Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezka po 20c. Spisje, 15e. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20 c. Stanley v Afriki, 20c. Strelec, 20e. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20c. 60 malih po vesti j, 20c. obreza, Cenjenim naročnikom našega lista, . zlasti pa onim v Pennsylvania na- Skrbi za dušo, polusnje, zlata obreza j J1V1 JaJca; LUc- S0c., usnje, fino vezana $1.50. Vrtec nebeški, platno 70r Zlata šola, zlata obreza, $1.00. J3Č znanj amo, da jih v kratkem obišče zastopnik "Glas Naroda" in bančnega podjetja tvrdke Frank Sakser Co., Mr. Janko Pleško. Imenovani rojak bode nabiral naročnino za list in opravljal tudi druge v našo stroko spadajoče posle ter ga cenjenim rojakom najtopleje priporočamo. Kje je ANTON ROZMAN? Doma je iz Stražišča, fare Šmartno pri Kranju. Pred 4. leti je bival v Davenport u, Iowa, št. 1334 Bandit St. Njegove sestre v starem kraju želijo kaj slišati o njem. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga Alldrej Hofer' 20c' blagovoli naznaniti Uredništvu Gl. Naroda, 109 Greenwich St., New York. (6-10—12) PESML A. Aškerc: Mučeniki. Elegantno vezano, $1.25. F. Prešeren: Poezije. Broširano, 50c. Vojanov-R. Majster: Poezije. 60c. POVESTI IN ZGODOVINA. Aladin s čarobno cvetlico, 10c. Knjige družbe sv. Mohorja smo pričeli naročnikom že razpošiljati Vsak naročnik dobi a KINJIG. V zalogi pa imamo par sto iztisov več in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po $1.30 s poštnino ali ekspres stroški vred. Rojaki iz Clevelanda, Ohio, in okolice dobe iste tudi tudi pri našej podružnici v Clevelandu, O., 6104 St. Clair Avenue, N. E. Upravništvo "Glasa Naroda". NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg naročniki dopošljejo denar, oziroma. Money Order. Spoštovanj em Nik. Radovich, 594 Vermont St., San Francisco, CaL Pozor! Slovenci Pozor! SALONiJ* zmodernim kegljiščem, Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pvi meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Ave, Chicago, III. Ms o pole pa J o tisti, kteri so ga dobili malo preveč pod kapo. Nekteri so pretrdi. Ko se zasliši, da s=e Kuklukse spremi na ladjo, je naenkrat vse na nh. Slprev« <1 s<> uredi na -lede«*i način: prvi so ">odci, potem člani so-d-_.t ,|Vnra. KuUuksi v svojih čudnih opravah, potem priče, za nami pa isters, Sir- in Oentlemen, kakor se je komu ljubilo. \miM-i< Itn Čudovit de«"ko. Vse ima takoj pri rokah, kar potrebuje, -en vi'del. kikij in odkod re na noben način odjahati danes. To je bila posledica plesa fn a padca po tleh. Pošljeva po ranarja. Ta pride, .preišče bolnika di j.' -kočila kost iz oklepa; ta se mora zopet uravnati. Jaz bi i ! ,, ! :! ied^n ;m -lavi. Celo večnost stika in pritiska nogo ter otavlja, da bova slišala, kadar skoči kost v svojo pravo lego. Midva čakava, a zastonj. To tipanje ne provzroea scoutu skoro nobenih bole-čin Zato odrinem ranarja in pogledam sam. Višnjev kolobar, kteri je pri robu rumenkast, je vse; zato sem bil takoj prepričan, da ni nič druzega, kakor navadna rana. (D&lje pr ihodnjič.) pri led b ne n ,iu Also hočeš dobro postrežbo | z mesom in grocerijo, | tako se obrni na \ Martin Geršiča, | 301-303 E. Northern Ave., § Pueblo, Colo. f Tudi naznanjam, da imam ^ v zalogi vsakovrstno suho f meso, namreč: jft tLioottac, rebra, jezike, šunke itd. ^ fj Govorim v vseh slovanskih g? - __,y;— _ U rp¥f7"r|fp >. - brzoparaik dobiš za 1 ll\iJ 1 ero družbo hočeŠnaj ceneje in bodeš naj so lidneje postrežen pri Fr. Sakserju, 109 Greenwich Str., New York, zato na: se vsak Slovenec na njegaobrn" Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15e. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c. Bojtek, v drevo vpreženi vitez, 10«. Božični darovi, 10c. Burska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova osveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20e. Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15c. Dve čndopolni pravljici, 20c. Eno leto med Indijanci, 20c. Erazem P red jamski, 15e. Eri. 20c. Evstahija, 15c. General Laadon, 25c. George Stephenson, oče železnic. 40c. Golobeek in kanarček, 15c. Grozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70c. Grof Radecki, 20c. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hildegarda, 20e. Hirlanda, 20c. Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20c. JaromU, 20c. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15c. Lažnjivi kljukec, 20c. Maksimilijan L, cesar mehikanaki, 20c. Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči pollkova, 20c. Marjetica, 50c. Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, 10c. Miklova Zala, 30c. Mirko Pošt en j ako vič, 20c. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Na indijskih otocih, 25c. Na preriji, 20c. Narodne pripovedke, 3 zvezki po 20c. Naseljenci, 20e. Naselnikova hči, 20 c. Naš dom. Zbirka povesti. Po 20c. Nedolžnost pregajana in poveličana. 20c. Nesrečnica. 20c. Nezgoda na Palavanu, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c. Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50e. Oče naš. 50c. Odkritje Amerike, 40c. Pavliha, 20c. Pod turikim jarmom, 20c. Poslednji Mehikanec, 20c. Potovanje v Lilipnt, 20c. Povesti (Kalan), 20c. Pravljice (Majar), 20c. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20e. Pri Vrbovčevem Grogi, 20c. Prst božji, 15e. Repoštev, 20c. Robinson Crusoe, 40c. Rodbinska sreča, 40c. Rodbina Polaneekih, 3 cvedki f&SO. zvezki, vsak zanimiva povest, Compagiie Generale Transatlantipe, [Francoska parobrodna družba.| Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20c. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c. V delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20c. V gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20c. V zarji mladosti, 20e. Zlata vas, 25c. Zgodovinske povesti, 3 40c. Znamenje štirih, 12 centov. Žalost in veselje, 40c. Ženinova skrivnost, 20c. UČNE KNJIGE. Za angleški jezik: Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c. Ročni angleško-slovenski in slovensko- angleški slovar, 30c. Hrvatsko-angleški razgovori, vezan 50c. Žepni hrvatsko-angleški razgovori, 40c. Za nemški jezik: Grundriss der slovenischen Sprache, vezan $1.25. Dimnik: Besednjak slovenskega in nemškega jezika, vezan 90c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.00 Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40c. Druge: Abecednik, vezan 20c. Četrto berilo, 40c. Druga nemška slovnica, 40c. Evangelij, vezam 50c. Katekizem, mali, 15c. Katekizem, veliki, 30c. Prva nemška vadnica, 35c. Spisje, 15c. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze, vezano 50c. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šol, 30e. RAZNE DRUGE KNJIGE. Domači zdravnik po Kneippu, vezan 75c. Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50c. Godčevski katekizem, 15c. Hitri račun ar, vezan 40c. Kako postanemo stari, 25c. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20c. Narodne pesmi. Žirovnik, 3 zvezki po 60c. Navodilo za spisovanje raznih piserr 75c. Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20c. Pregovori, prilike, reki, 30c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spretna kuharica, broširovano 80e., vezano $1.00. Stoletna pratika, 60c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20c. Šaljivi Slovenec, 75c. Velike egiptske sanjske bnkve, 30c. Voščilni listi, 20c. Zbirka ljubavnih in snubilnih pisem. 30c. Zbirka domačih zdravil, 50c. ZEMImTFVTDI : Evropa, 25c. Kranjska dežela, 20c. Rusko-japonske vojske, 25c. Zemlja, 25c. Zj edin j ene države, 25c. AZ^T.EDNICE: Ljubljanske, newyorske, s cvetlicami in razne druge po 3c., ducat 30c. Rasne svete podobe, komad 5e. Ave Marija, 10c. v" W' - •• 'i \ I ^ i • : BPH DIREKTNA G RTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. POSTNI PARMKI SO: "La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton, 30,000 konjskih moCL "La Savoie" „ „ „ .................12,ihm» „ 2f»,0K> „ ,, "La Lorraine" ,, „ ,, .................12,000 ,, 25,<>oO "LaTouraine" ,, ,, ,, .................J0,"O<) 1i2,IH'» "L'Apuitaine" „ „ ...................io>(«h» „ i<;Voo '' *'La Bretange" ............................... 8,000 rt i)t0110 "La Chamqagne" ............................8,o00 ,, 9,0o<> *'La Gascogne"............................... 8.0V.K) „ 9,Oi 0 Slavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob čelrtkili ob 10. url dopoludne iz pristailišča št. 4 2 >*ortIil{iTer, ob Jlortou St., N.Y. La Bretagne 13. dee. 1906. *LA SAVOIE 17. jan. 1907. •LA TOURATNE 20. dec. 1906. "LA TOURAIXE 24. jan. 1907. •LA PROVENCE 27. dec. 1906 'LA LORRAIXE 31. jan. 1907. •LA LORRAINE 3. jan. 1907. La Breta^ne 7. febr. 1907. La Bretagne 10. jan. 1907. *LA SAVOIE 14. feb. 1906. Paruika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Al- W, Kozminski, generalni agent za zapad. Deaborn St., Chicago, III, CUNARD LINE PARNIKI PLUJEJO IVIED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RKQM. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR M KROTU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RlZREDA. odpluje iz New Yorka dae 5 januarja. TTLTONIA, SLAVONIA in PAN NONIA so parni k i na dva vijaka. I i parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra iu potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na. Vožnje listke predajajo pooblaščeni agentje in in Co., tti, BOSTON : MINNEAPOLIS: CHICAGO: 126 State St. ..Guaranty Building. 67 Dearborn St. 21-2-4 STATE ST., NEW YORK. Zdravju najprimernejša pijača je ^LEISY R1 V O ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. I\adi lega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih. Leisy pix-o je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LE1SY. BREWING COMPANY CLEVELAND, O. iiumtwipu- -qgii' 'n.pm-.y;- .npn-ar- i^giii.y . Telefon 2Q34. Hf' '-T-- ^yr Frank. Petkorsek 714-218 Market Street, Waukegan, 111. priporoča rojakom^svoj ^ S A LOO IN, ^ I v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter f ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groee- 4 I rije l>o nizki b cenah. i PoSilja denarje v staro domovino zelo liitro 111 ceno; v f f zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v 2sew Yorku. fj EV.n^tifij*'. .llJll. ..•JL.C.irritl .-.-I - I Stomtomdk r v Pittsburgu, Pa. in okolici Rojakom naznanjam, da j. za tamošnji okiaj moj edini pooblaščeni zastopnik za vse posle JAKOB ZAEUKOVEC7 4824 Blackberry Alleys Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan otl ^7. do ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer. gfc vopn. pnjxmx-am. Frank Sakser, nHr *mHf " ^t mt^m