■Vis St. 10. V Ljubljani, sobota 19. junija 1920 'tl K. ■ c e • Ji. ■BmI M 6U)SuO HARODbO • SOCiHIUSTiKMIE STKJUiKE. Uredništvo in upravniStvo: Ljubljana, Gradišče St. 7, levo. Telefon štev. 77. - — Izhaja vsako soboto. Posamezna Številka velja 1 krono. Naročnina: Mesečno 4 K, četrtletno 12 K, polletno 24 K ---- in celoletno 48 K. — Inserati po dogovoru.------- V vrsto! Politično ozračje po celem svetu, posebno pa v Srednji in Vzhodni Evropi, je skrajno napeio. Vse te najrazličnejše mirovne pogodbe so «f menda vzele za cilj ustvariti čim več vzrokov za nove vojne V krx!i-kor mirovne pc godbe same niso zadostno netilo za požar, se pa politika zapadnih držav trudi, da bi usva-rila čim več gorljivih snovi Antanta je proti vsem načelom, ki jih je pridigovala med vojno, dala slovansko Tracijo Grkom, na škodo Bolgaiom in na škodio Jugoslovanstva. Slovansko Dobrudžo je dala Romunom, da bi nas čimdalj »pravila od Rusije. Iz istega vzroka je odtrgala Besarabijo od Rusije in k) dala zopet Romunom. Rusom je zaprla pot skozi Dardanele Stoletno hrepenenje Rusije je malomarno prezrla. Med Poljake in Čehe ie vrgla jabolko razdora v obliki te-šinskega ozemlja, ki je bilo vedno češko in ki ga Cehi rabijo radi premoga, kakor riba vode. Da bo razdor gotovejši, hoče Čehom to ozemlje tudi resnično vzeti. Da tega iz narodnostnih ozirov ne dela, je jasno, sicer bi ne bila dala Tracije Gr-kcjn, Dobrudže in Besarabije Romunom. Gospodarsko Poljaki Tešta-skega ne rabijo, ker imajo 80krat več premoga vpošievajoč število prebivalstva kot Čehi, in bi se s Te-žlnskim zvišala množina premoga v Poljski samo za eno petnajstino. Češki pa 7 kratno. Storila je antanta to zato, da bi ne prišlo do slovanske kooperative. Ni čudno, da pri tem položaju sovjetska Rusija nič kaj ne spoštuje antante če ji meče goreče baklje v predivo, kjer le more Da- nes v Perziji in v turških pokrajinah, pa zopet v Indiji, propagira boljševizem v Kini, kjer, kot v Aziji sploh, postala boljševizem istoveten žhna-cijonaiizmom, podžigajoč sovraštvo proti tujcem, Angležem. Antanta plačuje milo za drago, zato punta in podpira Poljake proti Rusom. Da b: Poljaki ne bili preveč samozavestni politizira antamia tako, da morajo Čehi želeti slabotno Poljsko. Da se češka ne povzdigne preveč, se dela lepe oči Madžarom. Toda antanta tudi med seboj ni enotna. Že stališče proti Nemčiji jo je razdružilo. Italija je seveda prva pokazala roge in išče stikov z vsem, kar Je nem škega. Da se popolnoma ne odtrga, naj mi plačamo račun s Primorjem. Plen turškega ozemlja je razdvojil Francijo in Anglijo. Francija izgubi v turških deželah vse, kar je dose-dal tam imela. Pri vsem tem se pa Amerika čim bolj vleče nazaj Ze ve zakaj: stari svet je polit s petrolejem na debelo, na vseh straneh so pa prižgane smolene bakle. Če enkrat zagori, bo požar strašnejši kot je bil. Dosedaj je bila v ubijanju tehnika. sedaj je pa ne bo in to bo stra-šnejše. Pridejo še strašni časi In kdo bo zopet največ trpel9 Proletariati če ne bo pripravljen. Zato je treba, da delavci stopijo v vrste, da so pripravljeni, da se ubranijo pred nakanami zapadnega imperija-lizma. Mi smo člen v verigi mednarodnega proletarilata, ki edin je zmožen, da prepreči novo krvopre-litje — če le hoče. Tega se moramo vsi zavedati. V tej misli se zdru žujmol Kapitalistični švindel. Iz svetovnega trga prihajajo poročila, da cene življenskim potrebščinam padajo. Tudi pri nas se je zadnje tedne pričelo pisati o padanju cen. Na beograjski borzi so uprizorili paniko, ki je dvignila vrednost kronsko-dinarske novčaniee in potisnila navzdol tujo valuto. Širša javnost, ki se. ie dala zapeljati po zunanjih učinkih, je bila prepričana, da so se povrnili zlati časi splošnega blagostanja. Vendar danes 'e že vsakdo lahko prepričanja, da je bilo navdušenje, da je prišlo znosnejše življenje, veliko preuranjeno. Cene se v resnici niso za veliko znižale in tudi kurzi tulih valut kažejo vse preje kot ugodno za nas Na beograjski borzi s« je Izvršila le umazana špekulacija kapitalističnih krogov, da so v umetno vprizorjenj paniki napravili velike profite. Svoje zločinsko ravnanje sq zakrili z meščansko-ka-pitafističnim časopisjem, ki |e s tendencioznimi poročili lagalo jugoslovansko javnost. Vlada jo mirno zrla vso to kapitalistično gonjo za velikimi dobički ta ni ganila niti z mezincem. Nas prctno, celo podpirala je manipulacije velebamkirjev in z raznimi finančnimi operacijami in z uradnimi poročili napeljala kapitalistom vodo na mlin. Navzlic obetajoči se dobri letini, plačujemo moko po 14 kron in navzlic umetnemu kurzu tuje valute, plačujemo obleke po K 3000, — in še več. Ni čudno, če se le delavskih slojev polastila skiajna razburjenost. Ni utemeljeno, če sleherni, ki ni slučajno verižnik in se preživlja s poštenim delom svojih rok, s skrbjo gleda v bodočnost, kako bo prežiY“ ljal sebe in gladujočo družino. Ogor čenje Je temvečje, ko kopitalistični krogi s pomočjo vlade goljufata še naprej nemoteno ubogo ljudstvo fn si prisvajajo njegovo premoženje. Že v dogodkih zadnjih dni je ute meljena zahteva, da se postavi vse bančno poslovanje pod strogo državno nadzorstvo. Posamezne kapitalistične skupine se ne smejo sebično igrati z ljudskim premoženjem in ha-zardirati s krvavimi žulji delavskega razreda. Kaj nam pomaga, če zapiramo verižnike, ki »zaslužijo« nekaj tisočakov, ko pa na drugi strani veliki kapital pred očmi In s pomoč- Tri leta ruske revolucije. Več ko* Irt tete so že potekla, odkar j« Pretresla Rusijo in z njo vred celi svet ruska revolucija. Ne boljšev iška, skrajno razredna, temveč politična revolucija celega naroda. Sodelovali so pri njej tako socl-jalistl vseh smeri kot konservativci, autna kot armada. Srd velega ruskega naroda je bil obrnjen proti carizmu in njegovemu režimu, ki Je desorganrzirai državo in zgubljal vojno. Bolj kot preskrbovalne tež-koče so vplivale na narodovo miš ijenje vojne katastrofe, ki jih je Rusija doživela. Krivda se |e naravno pripisovala vladi in celemu režimu,, ker v on+h zgodovinskih momentih, ju> je vse na kocki, je nesposobnost In sebičnost vlade enaka zločinu ve feizdaje. Kakor orkan je pometla takrat ljudska nevolja carizem in tekom treh dni jc zmagala revolucija v celi Rusiji, pit? (M Jo vlade špekulira in služi v brezdelju milijone in milijone. Dokler bodo na beograjski borzi gospodovali kapitalistični kTvosesi. in dokler bo vlada v rokah bankirjev, nam ni pričakovati, da bo odpravljena draginja. To te jasno danes vsakomur. . — aa — S očija* no zavarovan e. Kako je urejeno plačevanje zavarovalnih prispevkov? Predvsem pridejo v poštev dve metodi: 1. premijski sistem ali ka-italno kritje, 2. sistem razdelitve ulageverfahren). Prvi sistem, ki je bil v veljavi v Avstriji, obstoji v tem, da se za vsako nezgodo, ki mora biti trajno odškodovana, t. j. do smrti rentnika, s prijemki v letu nezgode krije oni kapitalni znesek, ki z obrestmi in z obrestmi od obresti zadošča za Izplačevanje rente do smrti rentnika. Pri zadnjem izplačilu je kapital izčrpan, ako je rentnik umrl v onem času, ki smo ga vzeli za podlago pri izračunanju kapitalnega zneska Ti računi se seveda z resničnostjo ujemajo samo pri primerno velikem številu rentnih slučajev. Pri sistemu porazdelitve se naknadno po preteku leta, v tem letu nastali stroški predpišejo delodajalcem in iztirjajo. Pri stroških pa se morajo vpoštevati ne samo upravni stroški in nezgode tega leta. ampak tudi nezgode iz pretečenih let, za katere je bilo v letu, na ka:e-ro se razdelitev nanaša, treba plačevati rente. Večina teoretikov In praktikov se je izrekla za prvi sistem. V Nemčiji je v veljavi sistem razdelitve, ki pa tudi ni čist, kajti zakon predpisuje močan rezervni fond Klici po premijskem sistemu so tam vedno močnejši.*) Pri nas je dosedaj v veljavi premijski sistem. Za višino zavarovalnega prispevka so merodajni 1. nevarnost obrata, 2. mezda delavcev, 3. prispevni tarif. Obrati so razdeljeni v 12 (oz. 14) nevarnostnih razredov. Vsak razred obsega gotove nevarnostne odstotke. Za vsak razred le določen srednji nevarnostni odstotek. Najvišji nevarnostni odstotek znaša 100. Vsak obrat je uvrščen v svoj nevarnostni razred in odstotek. Posebni prispevni tarif določa za vsak razred hi odstotek zavarovalno svo-to za vsakh 100 K delavcu izplačane ali vračunljive mezde. Prispevni tarif ni bil za celo državo enoten. Vsaka zavarovalnica je imela svoj posebni tarif. Ta način pridobivanja sredstev le skrajno nepraktičen. Povzroča ogromne upravne stroške in je silno *) Priporočam: Kapitaldeckung & Umlage bed der Arb. llnfallvers in Osterreich, Manz, Dunaj 1899. Kie pa je bila gonilna sila te revolucije? Morda le lakota in hrepenenje po miru? Ne. Ifcisija takrat še ni trpela toliko gladu kot centralne sile in hrepenenje po zmagi je bilo v njiej večje kot hrepenenje po miru. Takoj po prevratu le revolucijska vlada izdala oglas, v katerem je označila svoje prve naloge- Demokracija, reforme, reorganizacija vseh državnih *il, priznanje dogovorov in zveze z entento ta nadaljevanje vojne do končne zmage. Prva revolucijska vlada je odklanjala kakršenkoli separatni mir z Nemčijo ali Avstrijo in je proglašala, da bi bilo kaj podobnega izdajstvo na zaveznik1!) in poraz Rusije. Geslo »zmaga tudi proti zunanjemu sovražniku« je bilo napisano na revolucijskem praporu. In to politiko je razumel in odobraval narod in armada. Kajti, ako bi revolucija izbruhnila te vsled gladu In hrepenenja po miru, ne bi bilo mogoče, da bi voditelji revolucije, ki so prevzeli na svoja ramena težko-Če vlade, mogli takoj proglasiti reorganizacijo dižave v smislu demo- kracije in vojevanje z vsemi silami do kpnečne zmage Rusije In njenih zaveznikov. Vsaj so vesti, da misli carizem pod vplivom carice-Nemke že na separatni mir z Nemčijo le podžigale revolucijski elan: Carizem so revolucijonarji proglašali ne le za nesposobnega in bankrotnega, temveč tudi za veleizdajskega na Rusiji, Zato se je tudi generalni štab pridružil revoluciji in je hotel s pomočjo revolucije dospeti k zmagi; Dokumentarno se lahko dokaže, da se Je tudi delavstvo le v tem smislu udeležijo revolucije Prenehanje stavk, zvišana produkcija munieij-skih tovarn, organiziran promet in oskrba z živili in povsod je prevladal nazor, da mora Rusija premagati tudi svojega zunanjega sovražnik, ako hoče da ostane revolucija zmagovita. Proti tej enotni narodni revoluciji na so takoj začeli delovati skrajni. prevratni, anarhistični in boljševistični življi. Po revolueji osvobojeni Izgnanci in begunci so se pričeli vračati v domovino. Med temi sta krivičen napram poštenim delodajalcem, ki pravično zatirajo delavcem izplačane mezde. Kardinalna napaka tiči predvsem v tem, da danes niso. juristično vzeto. zavarovani delavci, ampak obrati Zavarovanje bi moralo biti indi viduelno, kakor Je n. pr. bolniška S tem bi bilo onemogočeno, da podjetniki utaje, kratkomalo gotove me zde in gotove delavce in je najrazličnejšim goljufijam odprta najširša pot. Delodajalec ni dolžan nominel-no prijaviti svojih delavcev, on je dolžan priznati samo izplačano mezdo. Dalje bi bilo neobhodno potrebno, da so delavci tudi v svrho nezgod zavarovanja uvrščeni v mezdne razrede, kakor je to pri boi. zavarovanju in kakor te to nameraval avstrijski zakonski načrt soc. zavarovanja iz 1. 1914 (§ 16.) Le pri lndividuelnem zavarovanju ir. le, ako so delavci uvrščeni v mezdne razrede je mogoče pravično praktično izvrševanje zavarovanja. Upravni stroški bi padli najmanl za polovico. dana bi bila možnost, da pošteni in nepošteni podjetniki v jednaki meri Izpolnjujejo svoje dolžnosti Tudi pri nezgod, zavarovanju je treba uveljaviti mesto kolektivnega zavarovanja Indlvlduelnn zavarovanje. Zavarovalne prispevke naj podjetniki plačujejo Istočasno s prispevki za bol. zavarovanje In sicer na podlagi mezdnih razredov. Ker ie danes še dana možnost, da podjetniki ne priznajo pravilno delavcem izplačanih mezd ta drugih dajatev, od katerih višine Je odvisna višina zavarovalnih prispevkov in tudi višina rente v slučaju nezgode, zato bi bila dolžnost delavstva, da samo v svojem interesu kontrolira pravilnost priznanih mezd. To bi bfla naloga delavskih (obratnih,' svetov. Za zavarovalne prispevke in za višino rente po današnjem zakonu ne pride v poštev celotni delavčev zaslužek, ampak samo največ 3600 K. (Za železničarje velja neomejeni-faktični letni zaslužek.) Ta svota služi še dandanes — kakor bi hotela svetu pokazati vso našo brezbrižnost za dejavne sloje — za podlago pri izračunanju rente in pri izračn-nanju zav. prispevkov. Kar delavec zasluži čez 3600 ne pride nikjer v poštev. Podjetnik plača zavarovalni prispevek s amo od 3600 — zavarovalnica dfi delavcu rento samo od letnega zaslužka 3600 K. Pri tem vprašanju mora uveljali načelo, da se mora ograničiti delavčev zaslužek tako visoko, da ga pretežna večina delavcev faktično nikdar ne doseže, to se pravi z drugimi besedami: za izračunanje rente in zav. prispevka mora biti določen tabo visok letni zaslužek, da bo zavarovalnica določila rento od ne-' skrajšanega letnega zaslužku. 3600 K pa je danes sramoten madež na vseh naših politikih! V Nemčiji je to načelo deloma uveljavljeno. Od tega, bila vodilni osebi Lenta hi Bron-stein Trockij Obadva nista imela na z rušenju carizma nikakih zaslug, ta šele. ko jima je zmagovita revolucija omogočila povratek v domovino, sta na porajajočo se novo Rusijo zakrivila zavraten zločin. Začela sta propagando ž takojšnjim mirom, vlado proletarijata in končnimi cilji socijaiizma. Gesla so bila zapeljiva, obljube velike upanja laskava. — Junija leta 1917., torej 4 mesece po revoluciji Že je prišlo do boljše-viške vstaje v Petrogradu. Bila je sicer potlačena, ali šibka vlada Ke-renskega s svojo anarhistično svo bodo in napačno razumevanim humanizmom ni zmogla več tega gibanja. Boljševiki so zanesli neslogo v armado in ofenziva Kerenskega, ki je pričela zmagovito in tlačila znova avstro-ogrsko armado z Bukovine in Galicije, je splahnila v pesku. V novembru jjita 1917 so poskusili boljševiki novo vstajo, ki se jim je tudi posrečila in vlada jc prešla v njihove roke. Njihov režim imamo kar delavec zasluži čez zakonito določeni maksimum, se pri določevanju rente vzame ena tretjina. ToraJ skupaj: zakoniti maksimum In ena tretjina od svote čez ta maksimum Pri uvrstitvi delavcev v mezdne razrede, bi bilo pri visokem številu razredov to vprašanje vsestransko povoljno rešeno Renta in zavarov. prispevki bi se določali po mezdnih razredih. Prispevni (arif bi določil za vsaki mezdni razred in za vsaki nevarnostni razred in odstotek zavarovalni prispevek. Renta bt se določala po dnevni bolnišnini, kf odgovarja dotičnemu mezdnemu razredu ta po višini delanezrm žtmc-r. Zelo na slabem so dandanes oni delavci, ki radi nedovršene izučeno* sti ne dobivajo nobene ali nižjo mezdo. Po sedanjem zakonu je pri takih1 delavcih vzeti za podlago zaslužek najslabše plačanega delavca tod* največ 1200 K. Kako krivično! Sest* najstletni učenec zgubi roko pri ne-doživljenega. Iz Inteligence ni proie-tariiatn je vznikel popolnoma nov razred, ki je obnovil te zrušeno *#-modržtvol Poslužujejo se vseli starih izkušenih sredstev — armade z njenimi starimi generali, polkovniki in drutriml predpostavljenimi, kakor Uidi gro»o v/hujajoče^a. do brer-mejrtosfl stopnjevanega poficajnega aparata, v katerem del«je se izvan-redna komisija«'. V gospodarstvu je bila uničena veleindustrija ta obdržala so se le malenkostna, drobna podjetja, ki so poleg tega bila še vezana s politiko »socijatae« vlade. Veleposestva 90 seveda zginila in nastalo Je lastninsko kmetijstvo, ki oa se po velikosti pripadaioče zem-He jako razlikuje. Ta novi kmečki stan se trdno drži privatne lastnine in >;komunistična« vlada ne spremeni ničesar na tem in danes tudi že več spreminjali neče. Kapitalistične tendence in sile se zopet vrivajo med ljudstvo (resnično zatrta nikdar niso tile), in vse to bo zrusik) sedanji politični absolatizem sovjetov ravno <«ko, kot je bil zrušen absolutizem »po božji milosti«. Sovjetska vlada se sicer že brani dati iz rok gospodarske ln politične sile. Ali zaman. Nujni stik 7. tujine, promet in izmenjava blaga, bo ravno tako upiivetlo z veliko silo. Narod in zemlja bodo osvobojeni izpod tlaka, ki pod njem more uspeti le pustošenje, nikdar pa ne napredek ra rešitev iz današnjega nemožntsga stanja. nadlege. Obstojala Je že nevarnost, da poženejo Italijane Iz Valone. vendar pa .so je italijanski vojaški upravi posrečilo ojačiti posadko z morske struni z novimi četami. Iz strahu pred sodelovanjem Italijanskih vstašev v Črnigori so začeli Italijani umikati svoje čete Iz črnogorskih pristanišč. Ulčlnj in Bar so Italijanske čete že zapustile. + Kriza v avstrijski vladi. V Avstriji Je bila do sedaj na krmglu vlada sodjalnifa demokratov in krščanskih socijalcev. Koalicija je bila že dalje časa rahlih vezi, ker so krščanski socfjalcl očtto la na tihem rovail proti njej. Vsled vprašanja vojaških svetov, v katerih so Imeli socljalnf demokratle nekako strankarsko orodjr, J« prišlo končno do definitivnega razdora Krščanski socljal-d so stavil: predlog v narodni skupščini, da s« vojaški sveti odpravijo. Predlog Je z glasovi meščanskih strank prodrl. To la zlasti nesporazumljenje glede vprašanja oddaje premoženja Je pred vsem povzročilo, da so socljalni demokratle Izstopili Iz koalicije Id da Jc celokupna vlada podala ostavko, vendar pa bo državni kancelar dr. Renner tn cela vlada še nadalje vodila državne posle. Kako se bo kriza razrešila, Je še nejasno. Meščanske stranke ne kažejo veliko veselja, sestaviti same vlado. Izid it krize bodo menda edinole volitve, za katera so s« stranke že začele pripravljati. + Zborovanje čeških komunistov v Pragi. Te dni se je vršilo v Pragi zborovanje čeških komunistov, ki so prišli na shod z rdečimi banderi, ua katerih so se &-tali napisi: Živela tretja internacionala itd. Na zborovanju je uovorll vodja komunistov Muna, ki je izrazil svojo ogorčenost nad dejstvom, da se je že več rto vagonov ma-nlcije Izvozilo preko Češke na Poljsko, kjer se ta municija uporablja za boj proti sovjetski Rusiji. Zborovanje se je končalo mirno, ne da bi prišlo do kakih incidentov. 4 Nemška vladna kriza. V Nemčiji je še vedno vladna kriza. Ne-odvisai kot večinski socijalisti odklanjajo vsako sodelovanje z emško ljudsko stranUo, ki stoji v taboru Hohenzolerncev. Poslanec Htinze ki je bil poverjen s sestavo vlade Je to odklonil. Ebert Je poveril nato manaat za sestavo vlade članu centruma poslancu Trimbornu. Rešitev jeniške vladne krize je zelo težavna. ker je vlada brez socijalistov nemogoča + Esad paia umorjen. V Parizu Je ustrelil albanski učlte^ščnlk Rusten Avenl tamkaj bivajočega vodite.. 7 albanskega odposlanstva Esada pašo. Atemator, ki je bil aretiran, je izjavil, da je to storil Iz ljubezni do domovine, ker le smatral Esada pašo aa Sloveka, ki je napravil mnogo škode Albaniji. Atentator je bil najbrže podkupljen od Italijanov, ki ao se hoteli znebiti Esada paše, katerega ao smatrali aa prijatelja Ju goslavtja. + Nova vlada na Poljskem. Vlada Kulak ega na Poljskem Je podala ostavko. Novi kabinet bo levolibe-I ralno-socijalistlčni ta bo imd v drž. ' zboru prav majhno večino. Ministrski predsednik bo po vesteh iz Varšave ali Rat&y, drugi strankin predsednik demokratov, ali Dubsky, ali pa Pll-8udsky. V ministrstvo prideta tudi voditelja socijalistov Daszynskl ta dr. Diamond. Novi kabinet se bo za-vz;mal za mir s sovjetsko Rusijo. + Rusko-poljska volna. Ruske rdeče čete so zopet zavzele Kijev. Poljaki so pred izpraznitvijo mesta razrušili vodovod, električno centralo In železniško postajo. Poljaki so se umaknili na novo obrambno Črto. — Po vesteh iz Moskve držijo Rusi na južno-zapadni fronti črto KUev-Korostyn. Rdeče čete so na Krimu premagale konjeniško divizijo, ujele poveljnika in uplenile vojni materijah — Kakor pravi poročilo poljskega generalnega štaba, so poljske čete zopet osvojile Cseruebyl, ki so ga pred kratkim Izgubile. + Rnsko-angleška . pogajanja. V Londonu so se že dalje časa vršila pogajanja med zastopnikom Rusije Kratdnom In Lloyd Georgem. Slo Je za to, da se vzpostavijo normalni gospodarski odnošajl med Anglijo in Rusflo. Ker pa je Anglija mnenja, da so Krasinove obljube brea realne podlage, te se pogajanja ta enkrat prekinila. + Botjševikl prodirajo • "crr-Ho. ’•'<>-kor poročajo razna poročila, so začel« bol|-ševlške čete prodirati v Perzijo. Boljševl-ške obrežne čete nameravalo napcad Tur-kestan, da bi od tam osvojile Teheraa ln Afganistan. + Plemena v Vczopotanlfl sc upiralo Angležem. Plemena v Mezopotanffl so se uprla, napadla Telefar In masakrlrala vse angleške uradnike bi tudi mnogo prebivalcev. V Mosulu Je nad 5090 Arabcev navalilo na mestna poslopja ln ji1' obmetavalo s bombami. Zveza z Bagdanom Je prekinjana. Na Tigrisu so oplenili več anglriSklS ladij In pobili njih posadke. NAJNOVEJSE VESTL n* Annunzio baje zasedel Suša k. Razni listi prinašajo doslej še nepotrjene v*sti, da je zasedel D Annunzio Sušak. Bojkot Madžarske. Glede izvedbe bojkota proti Madžarski se nameravajo železničarjem v Avstriji pridružiti tudi organizacije poštnih in brzojavnih nameščencev. Od 19. t. m. naprej ne pustijo v Madžarsko več nobenega pisma, paketa, brzojava Lt.d. ltaljani baje potisnjeni iz Valone. Listi poročajo, da so morali ltaljani Valono izprazniti. Tedenske vesti. — Naročite »Novo Pravdo«. Kdor f ne misli naročiti Ust, naj ga vrne! Oni pa. ki se hočejo naročiti, nai takoj poravnalo naročnino potom poštnih nakaznic na naslov: Uprava »Nove Pravde«, Ljubljana, Gradišče, št 7. — Naročnikom. Uprava »Nove Pravde« dobiva večkrat vrnjene liste z označbo »8e ne sprejme«, akoravno so naslovniki naročniki. Ker naročniki gotovo ne vračajo Usta, prosimo, da nam vsi oni naročniki, ki ne dobivajo lista, takoj pismeno sporoče. Vso zadevo bomo potem preiskali! — Dravinjske doklade za učitelje -Minister prosvete je zahteval od finančnega ministra, da poviša dra-ginjske doklade učiteljem, enako kakor državnim uradnikom. — Uradniška deputaelja v Beogradu. V Beograd je dospela te dni deputacija uradniških organizacij v Jugoslaviji. Deputacijo je sprejel ministrski predsednik dr. Vesnič, kateremu je bila predložena spomenica. Spomenica zahteva med drugim, naj se povišajo dodatki na draginjske doklade za 25 odst. od vseh dosedanjih dohodkov. Nadalje zahteva, naj se izplača uradnikom letni nabavni prispevek 4000 K za oženjene in 2000 za neoženjene. V spomenici se zahteva tudi, naj se službena pragmitika uveljavi s sodelovanjem uradniških organizacij samih. — V Radgoni so še vedno naše oblasti Te dni so se raašlrils vesti, da so naše oblasti odšle Iz Radgone. Jo pa ne odgovarja dejstvu, temveč so naše oblasti še vedno na svojih mestih. — Dolenjske Topilce za Invalide. Vojaška uprava Je dala svoj* barake in vojašnico za zdravljenje bolnih itivalldcv. S 1. Julijem se prične z zdravljenjem. Oni invalidi, ki se ?ele zdraviti v Dolenjskih Toplicah, naj pošljejo svoje prošnje najjasneje do 26. butlja Invalidskemu oddelku v poverjeništvo za socljalno skrbstvo. Te prošnje morajo biti opremljene z Izvidom o nadpregieclu in zdravniškim spričevalom okraj-nega ad: okrožnega zdravnika, kjer se potrjuje, da je prosilec res potre- ben zdravljenja v Dolenjskih Toplicah. Zdravljenje bo trajalo povprečno za vsakega invalida 3—6 tednov. Pripomnimo, da je število mest omejeno In da je oprema skromna. Onim invalidom, ki so it letos vložili prošnje za sprejem v Dolenjske Toplice, ni treba prošnje ponoviti. — Učiteljski kongrefc učiteljev i* vse Jugoslavije se vrši v Beogradu v dneh 17., 18. in 19. julija. — Dijaški kongres v Beograda. Koncem tega meseca In začetkom prihodnjega meseca se vrši v Beogradu dijaški’ kongres, katerega se udeležijo zastopniki Jugoslovanske srednješolske mladine. K' :-;tcs bo trajal več dni. — Lep vzgojitelj. Učitelj Alois KozeU, kateri se Je vzgojil ta učitelja v nekem nemškem samostanu v Milini Dunaja, ne more pozabiti svoje Jezuitske vzgoje. Zadnji (as se |e spravil na otroke pristašev NSS, katere je začel za vsako malenkost neusmiljeno pretepa vati. Tako je pretečeno nedeljo zgrabil sinova tukajšnjega vrtnarja Martina Prešerna ml., ter jih v žagradu blejske cerkve butal skupaj z glavo tako, da je pričela obema teči kri Iz ušes, da Še danes oba ležita. Pri Isti priliki Je d_ »udi sinu Alojzija Lebarja tako zaušnico, da ga je moral oče peljati k zdravniku. To sta le dva slučaja izmed neštetih. S tako vzgojo te ne bode nrldobii srca jedva Idetniii otrok, ampak vzgojil bode mogoče se hi enakovredne surovtee. Zahtevamo, da sa slučaj preišče la turovega učitelja fimprsj premesti z naf« šole. Ml rabimo t« učitelje, kateri bodejo mladino na bol! primeren način, kakor pa t pretepavanjem uči'l vzgoje. Da Je stvar resnična, zato Jamčita zgoraj navedene očeta, katera sta /merodajni oblasti vedno na razpolago. (Starlšem priporočamo, da tega vzgojitelja naznanijo sodišču radi telesne poškodbe). — Cadna zabava. VigJI rudniški uradnik j U. Osa rek uprizarja na rudniškem konlu < prav rad dirke po cestah v Zagorja- Pred dnevi J« podrl ubogo staro ženico, d« ao Jo hi or ali odnesti v rudnfSko bolnico. Mislimo, da rudniški konji niso za zabavo, le manj pa zato, da bi mhri*e pacante spravljali v smrtno nevarnost. — Draga Mfttev četei j. RudaHIca oblast v Zagorju poseduje par češenj, ki ravnokar zor*. Gosopdje od ravnateljstva s* ne- izrečeno boje, da Ja ne bi ta ali osi revaJ otročiček rudniških delavcev odtrgal tam eno čeienjco. Zato so postavili k češnje* kar štiri čuvaja, da stražita češnje dva čn* va|» po noči in dva po dnevi. Strošek sa čuvaje znaša dnevno najmanj 120 K. Čudi« mo se, kaj počne državni nadzornik, da ua vidi brezmiselnega trošenja denarja 1 AB mora biti prav vedno druga mera za ga* spodo, kot za delavca. — Državna posredovalnica aa dela Dela i š č j o : pisar, moči (119), trgov, sotrudniki m sotrudoi. j ce (112), dninarji in dninarice, nata^ kurji in natakarice, služkinje, kuha* rlce, čipkarice, ključavničarji, predi« ce, žičarji, mlinarji, peki itd. V da« lo se sprejmejo : služkinje, ku* harice, gozdni delavci, hlapci, dekle, poljski delavci, vajenci razne stroke^ dninarji, mizarji, tesarji, zidarji itd. —Tobak zopet dražji l Z 8. junijem so se cene tobaka zopet zvišale, in sicer: Najfinejši turški tobak, ki ja stal doslej 52 K 100 kg na 72 K, tiaj-finejši hercegovski 48 K (doslej 36 K), fini turški zavojček po 25 g 9 K (d<> slej 6 K), fini hercegovski, zavojček' po 25 k 6.50 K (doslej 5 K), srednje-fini turški, zavojček po 25 g 4 K (-j-slej 3 K), najfinejši ogrski, zavojček po 25 g 2.50 K (doslej 1.80 K), sred-njefini ogrski, zavojček po 25 i 2 K (doslej 1.50 K), domači tobak .zavojček po 25 g 1 K (doslej 80 vin.), klobase po 5U g 2 K (doslej 1.60 K), egiptovske svalčice 80 v komad, princez« 68 v komad, dame 42 v kom., sportk« 32 v komad, ogrske 16 v komad, re-galitke 4.80 K komad, trabake in IrL tanike po 4 K komad, operas 3.60 K’ komad, kuba portorike 2.40 K komad-portorike 2 K komad, viržfcik. 2.8d K komad, braziike 1.60 K komad, vir. žinjoza 120 K komad, namešane inor zemske 80 v koiuad in kratke u mia~ če 60 v komad. — Dobrovoljci iz Sibirije. . : ed kratkim je prispelo iz Vladivostoka na angleški ladji v Qru2 1236 naših podanikov \z Sibirije. Me va proti dijaku Nikoli Alekšiču, ki Je bfll obtožen veleizdaje, Alekšlč Je bil plačan od Italije ln delal na to, da pripade Dalmacija Italiji. S tem namenom Je pisal brošuro „Piaf lustkla". Imel je tadi na nekem shodu gc> vor, ki ga je končal s klicem .~>2lvela it*, lljanska Dalmacija«. Sodeloval Je tudi pit italijanskem lista >ldea nazlonale«. Obsoja« Je bil na 5 let težke Ječe In v plačilo sodnik stroškov. — Proti opojnim pijačam na Finskem. Delavska društva na Finskem so izdaia prepoved točenja opojnih pijač v društvenih prostorih. Isto-takp ne točijo alkohola restavracija v poslopju deželne zbornice, v fin* skem narodnem gledališču ln velikem dijaškem domu. — Upor v tržaški jetnišnlci V z*, porih v ulici Coroneo v Trstu so st uprli jetniki rači nevzdriljivlh razmer, v katerih »o se nahajali. V zaporih Je namreč 700 Jetnikov, čeprav je v poslopju prostora komajj za 300 oseb. Karabinijerji so aa Jetnike *tre-ljali, pri čemur sta bila dva težkat ranjena. — MadL-.; ::vajajo batine za var* rlžnike in oderuhe. K zakonskem* načrtu glede odredb proti navijanja cen je stavil madžarski justični mini. ster predlog, naj se za verižnike ln oderuhe p vede kazen z batinami. Dovoljenih naj bi bilo največ 25, najmanj 10, a pri mladostnih osebah 5 batin, Te določbe bi veljale samo za ena jeto, potem pa same po sebi prenehale. Ljubljana. — Regent Aleksander prida v Slovenija, Rsgent Aleksander pride 27. junija popoldag v Ljubljano, kjer ostane 21. in 28. junija, 39. junija bo odšel najbrže na Bled, 30. p« v Celje ln Maribor. V Ljubljani se vršila že velike priprave za sprejem — Cvetlična dneva v korist ko-roikl deci. Dane* v soboto dne 19, t. m. in jutri 20. t m. se prodajajo t! Ljubljani cvetlice za koroško deco, Tudi v drugih krajih naj bi »c zbiralo v raznih oblikah za KoroSko. Ro* jaki in rojakinj*, prispevajmo m obirajmo hitro, ker do glasovanja na Koroškem ni več dolgo časa! — Ceboslovaški generalni konzul v Ljubljani. Cehoslovaški generalni konzul za Slo-venilo g. dr. Bendi, ja dospel v nedeljo VI Ljubljano. V ponddjek je izvršil oflcilelnl obisk pri deželni vladi In dravski dlvlei!L Cehoslovaški leglfonarjl v, Ljubljani. Zadnjo soboto je dospelo v Trst s transportnim parnikom! ,/Praesklent Grant** 6000 čehoslo-i vaških legijonarje'1'. Ker so italijanski železničarji ovirali nadaljnji trasisport, je vožnja po železnici na« daljeval le general Syrovy s svojim generalnim štabom in bolniki ter do* W. ttey. ■mul spel v pondeljek v Ljubljano, kjer ao češke legijonarje ofidjelno pozdraviti zastopniki deželne vlade, mestne /občine ia dravske divizije. Ostali dei zadržanih legijonarjev se je mogel končno na intervencijo češkega generalnega konzula v 'Trstu g. Jana Sebe vendarle odppeljati v tovornih vozovih do Logatca. V Sibiriji čaka še 30.000 legijonarjev na transport. — Podržavljanje trgovsko lote v Ljub-tiaal Ker Je prešla uprava bivše dežele Kranjske v državno upravo, Je vlada slovensko trgovsko šolo v Ljubljani podržavila ta Jo spremenila v državno dvorszredno trgovsko šolo. — Tiskarno J. BlkSnlhovi1 naslednikov na Bregu z litografijo vred so kupili t« dni ljulljanski socljalni demokratje. Dali so sanjo vsoto 1 milijon 400 tiso? kron. Njihovo glasilo »Naprej«, ki se tiska sedaj v Učiteljski tiskarni, se baje v kratkem preseli v novo »fskr.... Uradno obvestilo o regentovem prihodu. Predsednik deželne vlade aa Slovenijo dr. Brejc je Izdal ta-le oklic: SLOVENSKI JAVNOSTI. Njegovo kr. Visočanstvo prestolonaslednik In regent Aleksander pride dne 26. t. m. v Ljubljano. Na osvobojena slovenska tis stopa po stoletjih robstve vladar, ki SK le klical narod sam. Vam, da mi ni potrebno z besedami Izražitl globokih čuvstev In drhtenja naših aro, ki bodo v zanosn utripala tiste dni, ko bo Njegovo kr. Visočanstvo Prestolonaslednik, našega naroda sta, prebival sredi med nami. Slovenija bo storila vse, da najsloves-nejše In najorlsrčnejše pozdravi svojega junaškega In najvlšjega sina Dr Brej« L r. t Maribor. — Pri okrajnem glavarstva v Maribora Imajo v pritličju na desno zanimivo pisarna Pred nekaj tedni sem moral plačati de-setak In ko pridem pred okno stojita ondi ia dva moža in čakata; hotel sem hitro opraviti pa sta se posmejala, čel, da se gre tabo hitro eden od njiju ia čaka uve uri. In vendar sam videl skozi okno tri gospode; eden s sivo brado je nosil počasi neke papirje sem ta tje, drugi je pritiskal neke štempelje na listke ta klical vse vrage n-pouoč, tretji s šplčasto črno brado se Je pa smejal ta govoril o komunistih, hvalil stav- ko iu prigovarjat na štrajk, kar je pa ona dva močno ujezilo. Jeli so se besediti, zabavljati na slabe čase in Jugoslavijo, livadi! so oberštajersko, ml smo pa pri okan stali ta gledali kakor iz gledališke lože. Medtem se nam pridruži ?eka gospe in komaj jo zagleda gospod s črno brado, Je bil že pri oknu; mi smo čakali dve url, ona pa uiti dve sekundi pa je bila že na vrstL Govorila sta o premogu, krompirju, masti ta zabavljala draginj; in slabim čarom, n:i_ smo se pa čudili, ker nismo vedeli, da pri okr. glavarstvu v Mariboru v pritličju tudi mast in premog ponujajo, ker so navadno pobirali samo štibro. Pogovor o masti Je trajal dolgo, koR-čno je vendar opravila gospa ta slednjič smo tudi mi prišli na vrsto. Za nami pa i» prišel neki vojak ta poklical črnega gospoda is pisarne; tai Je vcel klobuk ta odšel, stranke so pa spet čakale, a se nisem brigal dalje ker s s m. je mudilo na vlak. Med po tjo som si mislil da bi bilo dobro poslati take gospode kam na deželo, kjer imajo ljudje več časa pred oknom čakati ta poslušati zabavljanje na Jugoslavijo, hvaliti komuniste, štrajk ta premog, ali pa naj gredo gospod' na oberštajersko. Pri nae se bo že ' še našel človek, ki bo bolj zadovoljen in hitreje ljudi odpravljal. Prosimo torej nuine pomočil Železničar z južne proge. — Izlet v Limbuš. Slovensko železničarsko pevsko društvo »Drava« v Studencih priredi v nedeljo dne 20. Junija 1920 peš-Izlet v Limbuš. Zbirališče pred Sokolskim domom v Studencih. Odhod točno ob 14. uri (2. nrl) popoldne. Celfe. — Jugoslovanska matica v Celju. Krajevna organizacija NSS v Celju priporoča svojim članom, da se udeleže ustanovnega zborovanja »Jugoslovanske matice« v Celju, ki se vrši dne 19. t. m. ob 20. url zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. — Odbor. - Znižanje cen. Kakor se čita po raznih listih, padajo cene žitu in mlevsklm izdelkom, a pri nas v Celju se godi ravno nasprotno. Opozarjamo na to dejstvo slavno cenilno komisijo pri magistratu ta okrajnem glavarstvu. Stabilnosti v naraščanju raznih življenskih potiebščta se seveda na čudimo, ako pomislimo, da diktirajo cene razni »Mu-kljl« ta drugi. — Kolodvorskemu restavratorju bi priporočali, da uvede v svojih lokalih slovenski občevalni Jezik. Nekako mučno dlrne člo-veka, ko čule v tej restavraciji zaposlene med seboj blebetati le v blaženi nemščini. Mislimo, da Je dolžnost slovenskega obrtnika, nastavljati v svoji obrti le slovensko I čuteče osobje. Tudi cene pijači ta jedilom I bi se dale za nekaj odstotkov znižati. — | Potnik. I Iz stranke. Posnemajte 1 Politično društvo za Poljanski okraj v Ljubljani Je darovalo za *Novo Pravdo** 500 K. Krajevne organizacije posnemajte Imenovano društvo ta darujte vsaka po svoji močL List Je najvažnejše za stranko. Brez lista stranka ne more izhajati. Zato Je vaša dolžnost, da list podpirate. Nabirajte tud! nov« naročnike. Zahtevajte list povsod, kamor zahajate. V vsaki gostilni, pri brivcu, v kavarni. Kdor hoče, da bodo zahajali naši člani k njemu, mora tudi podpirati naš listi I. redni občni zbor krajevne organizacije NSS v Celju Dne 12. t. m. zvečer se }• vršil 1. redni občni zbor krajevne organizacije NSS v Celju, ki Je bil razmeroma dobro obiskan. Po poročilu predsedstva in tajništva so se vršile volitve novega odbora ta zaup-niškega zbora. Izvolil se Je sledeči odbor: Predsednik: Karel 2abkar; podpredsednik: David Modic; odborniki: Dolle Bervar, Jožef Jošt, Franjo Cepin, Franc Pušnik, Iv. Romih, Iv. Clan, Pavla Pavlinič, Julka Puc, Marija Pušnik; namestniki: Josip Pečnik ta Tranc Kapelj; pregledniki računov: Detlček Juro in Franc Pavlinič. S porivom na do- sledno agitacijo je predsednik bb 23. url občni zbor zaključil. Dlsktisijskl večeri krajevne organizacije NSS v Celju se vrše od 26. t. at počenil vsako soboto ob 20 ta pol uri zvečer v zbo-rovalnicl v Gaberju. K prvemu sestanku se vabijo tem potom vsi odborniki ta zaupniki. Udeležite se polnoštevilno I — Odbor. Shod na Bledu. V nedeljo dne 13. t. m. se je vršil na Bledu shod naše stranke. Poroča.! je tov. R. Juvan iz Ljubljane o novem občinskem volilnem redu, o važnosti obstoja NSS in o potrebi strokovne in splošna Izobrazbe za delavsko ljudstvo, ako hočemo uveljaviti socijallstični program. Dotaknil se je tudi lokalnih blejskih razmer, katere so vsled sa-mopašnosti klerikalcih mogotcev postale že neznosne. Drugi govornik blejski rojak je v daljših Izvajanjih dokazal pogubonosno delo kapitalističnih strank in pojasnil zahrbtna In lažnjiva poročila blejske vladajoče klike Po »hodu se je vršila živahna zabava, katere čist! dohodek je namenjen našc.nu Itsku Strokovni pregled. Vsem podružnicam NSZ. Vod- j članov in obračune, Za izplačane »tvo NSZ prosi vse podružnice, da j podpore v bolezni bi brezposelnosti redno vsaj do 10. vsakega meseca je predložiti potrdila. Povišanje čla-poslljajo vodstvu mesečne 9ezname ' narine stopi v veljavo* s 1. julijem. Dalje prosimo, da podružnice redno vsaj enkrat mesečno poročajo o delovanju podružnic in o krajevnih razmerah. Vsako nasilje od nasprotnih organizacij naj se nam javi in navede priče. Ako želi jx>družnfca shod, naj to naznani vsaj en teden preje. Poskrbite, da so člani NSZ naročniki. ..Nove Pravde". Vse denarne pošiljatve organizacije naj se pošiljajo vodstvu NSZ, za „Novo Pravdo" pa upravi lista, Ljubljana, Gradišče 7. Vodstvo NSZ. Škandal r Sevnici. Brata Wlnkle. zagrizena sovražnika jugoslovanskega naroda, imata v Sevnici tovarno kopit Narodno delavstvo Je zahtevalo, da se podjetje socijalizlra ta brat« Winkle odstrani Iz tovarne. Sevnlškl kapitalisti (narodnjaki!) t dr. Stikerjem (1) in drugimi narodnimi kapacitetami pa so se z vsemi močmi potegovati za Winkieja. Vlada je ponudbo Gospodarske zadruge, ki Je hotela tovarno prevzeti In bi na ta način postale lahko delavstvo solastnik, odklonila In odobrila pogodbo, glasom katere Je kupila Jadranska banka v Ljubljani podjetje za 2 ta pol 'milijona kron ta nastavila v obratu kot ravnatelja brata \Vlnkle s 4096 delnic. Delavstvo organizirano v NSZ. je priredilo dva shoda In sicer prvega dne 6. t. m., drugega pa dne 13. L m., na katerem je sklenilo, da te pogodbe ne odobrava pod nobenim pogojem, da zahteva, da se nastavi v tovarno ravnatelj-Slovenec in pokliče k sestavi pravil NSZ In zaupnike delavstva. Na shod dne 13. t. m. Je pripeljal sekvester podjetja g. OnzelJ par zaslepljenih ljudi, ki se zmerjajo s socljalniml demokrati. Tl »so-cijaini demokrati« hočejo, da ostane Wlnkle v tovarni In so proti socijallzacijl podjetja, kar se z načeli socijallzma nekako čudno ujema. No, hvala Bogu, teh zapeljancev Je zelo malo (6—8) ta še tem menda ni toliko za VVInkleJa. Po shodu Jih je vodil baron Orutschreiber, pisar Winl<;le}a, po gostilnah. Pri Cimperšku so ga spili kakih 10 Štefanov ta proslavljali Wlnkleja. Za 10 Štefanov se pa že malo vpije, kajne gospodje »socija-llsti«! Toda veselje soc. demokratov se bo nsjbrže spremenilo v žalost Wlnkle bode slej ali prej odrinil, četudi bo kakemu »so-cijalistu« žal, ker ne bo več užival protek-cije. — Z dolžnostmi g. sekvestra se malo čudno strinja dejstvo, da Je prepustil blagajno g. Wlnkleju in dopusti v tovarni popolno nemško uradovanje. Seveda se od bivšega avstrijskega »obrstieutnanta« ne da kaj posebnega pričakovati. Storili bomo korake, da bode kmalu v tovarni drug sekvester. N&Z v Zagorju prav lepo napreduje. Število članov je posebno v zadnjem času zelo narastlo. Dokaz, ia se tud! rudniško delavstvo prav dobro zaveda svojega položaja in vsi;d tega odločno odklanja raneša-vanje v delavske razmere gotovih zmedenih ljudi. Mi ne siiimo in ne teroriziramo. A delavstvo samo spregledava. DelavEtvo predilnice v Litiji je v mezdnem gibanju. Na svojem zadnjem sestanku je sklenilo zahtevati potom NSZ primerno povišanje plač, ker sedanje nikakor ne zadostujejo. Litijsko dNuVStvo je vsled brezposelnosti skozi dolgih pet let pretrpelo največ gorja in sedaj ko je tovarna zopet v obratu prav upravičeno zahteva primerno povišanje plač. Gotovi zastopniki kapitalistov se sicer temu grozovito branijo, a pomagalo ne bo nič, četudi grozijo z zopetno ustavitvijo obrata. NSZ bo storila vse. da se upravičenim delavskim zahtevam ugodi hi to čimpreie. št. Payel pri Preboldu. Delavstvo naše tkalnice Je v zelo slabem gmot-nern položaju. Polovica je brezposelnih, a ostali imajo tako nizke plače, da nikakor ne morejo živet!. Pozivamo merodajne faktorje, da se že vendar enkrat zganejo in ukrenejo vse potrebno, da bo tovarna zopet v polnem obratu, ker le na ta način bo delavstvo zopet moglo živeti. Država bo pa Imela izdelke, ki jih tako krvavo potrebuje. »Slovenski Beamtenverein*. Kraikovidneži hočejo slovenskega železniškega uradnika izločiti is Zveze jugoslovanskih železničarjev in ustanoviti samostojno uradniško društvo. Posebno gospodom pri direkciji ni všeč solidarnost jugoslovanskih železničarjev in hočejo v kalnem ribariti. Prste imajo vmes tudi politični vplivi zaznih meščanskih strank. Gospodom bi odločno svetovali, da ne razdirajo, ker se bomo drugače z njimi pogovorili tako jasno, da jim gotovo ne bo všeč. Nobeno zavijanje ne bo nič pomagate. Kar nameravajo, je v škodo jugoslov. železničarjev. Resno ne misli tako nihče delati! Kje so bili doslej tl -prijatelji* železničarjevi Ob strani so in držali križem roke! Dopisi, Ptuj. Prejeli smo in priobčujemo: Vlada je uvedla za mesta, ki štejejo nad 5000 prebivalcev, nedeljski počitek za trgovine. Tudi mesto Ptuj je deležno te dobrote. Prebivalstvo te odredbe ni posebno veselo. Mesto samo Je glede aprovizacljc popolnoma odvisno od svoje okolice. Okoliški kmet zalaga trg s sirom, smetano, z mlekom, jajci, s sočivjem in perutnino. Dokler nismo imeli nedeljskega počitka, je bil trg po nedeljah bogato založen, ker je okoličan prinesel svoje pridelke na prodaj. Z izkupičkom pa si je nakupil vse potrebno pri trgovcih. Danes io ni mogoče, ker so trgovine zaprte. Okoličan ostane s svojimi pridelki lepo doma, meščan pa si lahko išče kjer hoče, kar potrebuje za prehrano. Škodo trpi prebivalstvo, škodo imajo pa tudi trgovci. Njihovi tovariši zunaj mesta delajo tudi po nedeljah prav imenitne kupčije, ker si okoličan pri njih nakupi, česar v mestu ne dobi. Zato M bilo želeti, da vlada dovoli, da so v Ptuja tudi ob nedeljah trgovin« odprt«. Trgovski nastavijenci pa naj dobe te nedeljske, med-tedtmske vre posebej ta pošteno plačane. Tako bi bilo vsestransko ustrežena Prav bi bilo, če se oglase sedal tadl trg. uslužbenci s svojimi zahtevami. Trbovlje. , - Brejčeva deželna vlada menda mteli, da so Trbovlje kaka čukarska v«, da a za katero je dober kot gerent vsak plsač. Tu kjer je treba izredne zmožnosti, kjer je 20.000 ljudij, kjer so izredno komplicirane razmere, toliko industrije, bi najizobraženejši in najtaktnejši politični uradnik težko izhajal, pa dobimo osebo, ki že prve dni obljublja nirniro uradnikom klofute in si domišljuje, da bo vse stranke zdrušil zoper socijaliste, narodne in mednarodno! Mož se zelo moti in doživel bo čudne stvari. Toliko za danes. ZIDOVSKA BLOKADA V PTUJU. PtuJ-ko polje je eno najbolj rodovitnih v Sloveniji. N« severozapadu ga ščiti pred mrzlimi vetrovi visoko Pohorje, na severovzhodu lepe Slov. Oorice in na jugu znamenite vinske gorice Haloze. Glavna reka je Drava, ki pri Ptuju zavije proti Jugu, tako da deli celo polje v dva dela. Rodovitnost polja je velika In tudi blagostanje ljudstva zadovoljivo, dasiravno se še pozna avstrijsko gospodarstvo v znamenju vojnih rekvt-zicij. Navzlic temu se je povzdignila tudi Živinoreja vseh vrst, .tako da se oskrbuje Slovenija od tod posebno s plemenskimi prašički, katerih se pokupi tedensko več že- lezniških vozov. Rodovitnost tega polja so kmalu spoznale ljudske pijavke — Židje — katerih je tu veliko število. NasetBi so se tako, da obvladujejo vse dovoze v mesto Ptuj, katero Je nekako središče celega polj« Vozarijo tt pa tudi iz vasi v vas ta tako pokupijo vse, kar bi sicer prišlo sa mestni trg. Tako nakupljeno blago spravijo na večje zaloge ter pošiljajo v Inozemstvo. D> mačenj« trgu pa primanjkuje vsega. Zadnje tedne ni bilo videti niti jajc, katerih je bfld celo med vojno vedno dobiti po primerni ceni. Oskar Aozes pokupi že na Bregu vsa Jajca ter Jih potem v družbi s Soppanzem pošilja v inozemstva V mestu pa trgovsko gospodarijo: tatoleben Fonnenschcin, Tajh-nor, Rechnltzer, Sellinschegg, Koschlr In drugi Grajanja vredno Je tudi postopanj« iukajšnega okr. glavarstva, konzumne*« dušiva In živilskega skladišča, ker so kupovali v velikih množinah po visokih cenaU žito ta ga potem še po višjih prodajali Zldje so vtaknili v žep debele tisočak«, ubogo ljudstvo je pa moralo kupovati drag ta pokvarjen kruh. Zakaj ne odpošljejo prt« vočasno ti zavodi svoje odposlance v Banat, da bi sl na licu mesta nakupil! vse potrebščine? Vsa poštena slovenska javnost mora najodločneje nastopiti proti židom, ki s« hočejo tudi v naše kraje vgnezditl. Ce drugače ne bo Slo, se moramo s silo apreti trgovanju raznih Abrahamčkov ta Mc4-zesov. Nočemo brvatskih razmeri Gospodarstvo. Letošnja žetev v Jugoslaviji m ceni na 32 milijard. Ameriška misija je izdelala po svojih podružnicah v Jugoslaviji oceno letošnje žetve. Osrednja ameriška misija v Beogradu eeni celokupno našo žetev v letu 1920 na 32 milijard dinarjev. Za svilanko obrt. Treovino svite država v svoj« anovik v Vojvodinj prevzame država rožijo. V Pančevu se jte ustanc glavna direkdja državnih a vilam. Za povzdigo svttarske obrti je določi ministrski svet podporo 5 milijonov dinarjev. Izvozna trgovina pod državno kontrolo. Naše ministrstvo je sprejete odlok, da se v bodoče postavi vsa izvozna trgovina pod državno kontrola Središnja zadruga, za izvoz bo morala, ako bo ostaia, ves svoj dobiček razdeliti med poljedelce, ki so v vojni trpeti škodo. Ves izvos blagu in carina M se morala plačevati v dinarjih, da se kurz našega denarja zbojjčs. Domača Isdetovatuica zdrav »L M Osjeku v Slavoniji se ustanovi kem** čua tovarna, v kateri bodo izdelovali vse vrste aniUnovih bary, razne te« karniške potrebščine in do 70 lekao* niških preparatov. Nova iznajdba. Ruski inženir Podor Bogatitev je razkazovai pred par dnevi beograjskemu občinstva svojo novo izumljeno ped, A katera se pri jako majhni uporabi goriva t eni uri skuha obed za 20 oseb, obstoječ iz juhe hi prikuhe. Poleg te«* skuha peč še 50 litrov voete. Za v a* to je potrebno samo 850 g obresti do 30. junija 1920. 6. Prijavi se lahko osebno pri banki v Mariboru in pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu aM pismeno s priloženo tiskovino v Času od 1. do vštetega BO. junija 1920. 7. Dodelitev delnic si pridrži upravni svet. Upravni svet Mariborske eskompfie banke h**' ; tv-: " pide« Vsletf loje valute tarritaa anglcika tnacotka Italijanka kolesna pnevmatika gladka in goreka ▼ ceni zimo zi J. G0REC , Gosposvetska c. 14. mr Najcenejši nakup. dgareiitaga papirja, in stroAtlc vseh vrst ter pralnega in toaletnega mila, papirja, kreme In de lihega blaga n« debeSn pri tvrdki £11 h [tKPLIt, mm, Reiljef« centa 20. Zahtevajte cenik. — Zahtevajte cenik. vedno v zalogi po nizki ceni pri »Centrali drv“, Ahacijeva e. 10. Sodar Invalid, s svojim orodjem, išče dela, četudi le začasno. Ponndbe na upravo Nove Pravda pod „SODAR*. Somišljeniki, naroča.vte in razširiaite ,NOVO PRAVDO!* Pri naročanja dopošiljajte natančne naslove! vsakovrstno .............blaga Tovarna JOS. ReiCh Kemično čisti om«*.. tki nasip štev. 4. PoMnlta: Mentapa uta 3. Pere šlje ponje na dom). Podružnica v Mariboru vratnike, zape. Gosposka ulica štev. 88. -—-"I!srfe PODRUŽNICE Maribor Novomesto Kočevje Gosposka ni. 38. Glavni trg Stev. 3». Rok za podpis akcij iieiisiiiidmieiraii' ie podaiišan do Inki. 20. Junija 1.1. m Opozarjamo na glavni oglas za podpis ieh akcij, tel smo ga k svojetasno objavili v našem listu. 591 A €kJbwmmmniJtb H|0aD0Da0DaDaDaaDD0n0DBiaDBic.uDD0DDi]aDBriaDDaEiQaaDaDDDaDaaciDaaDaaaDaDDDr Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva Mika Stev. 2. Delnllka glavnica 30,000.000 kron. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru. Rezervni fondi 80,000.000 kron. Sprejema vloge na knjižiee in tekoJi račun proti ugodnemu obrestovanju. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. BBBBBDBBBBOBBBBBBBBBBBflDBIlflGtlflflflBBBBBBBaBBBBDaBDBIIBBBBIlCiUBaBBBBBflBBBBBBBBDD&EBBBEIBBBEBBBBBBBBBBCIDCIBDaBOBBElinBOBBDaaBBBDBaDaflBBDBarBBBaB 1 <8%/iflJiMMfcHfeŠB* EL« Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, JflOl 9llSS(3 &J^iniiC49 Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko- sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro-in druge vloge ’ ®pa »a, arajavo, P 1» 1 eni » pod najugodnejšimi pogoji. Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. H| Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-in inozemstvu. ^ —— __ . - _ _