Časopis občine Kamnik, 24. junij 2016, leto 1, številka 12
Praznujemo četrt stoletja lastne države
Ob jutrišnjem dnevu državnosti tudi v Kamniku in okolici potekajo praznovanja. Osrednja občinska slovesnost bo jutri zvečer na Glavnem trgu.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Z dnevom državnosti obeležujemo spomin na 25. junij, ko je Slovenija postala neodvisna država, in na desetdnevno vojno, ki je sledila. V teh dneh tako kot po vsej državi tudi v Kamniku potekajo praznovanja ob 25. obletnici dogodkov iz leta 1991. Prva prireditev v občini z naslovom Vse najboljše, Slovenija se je v organizaciji Turističnega društva Tuhinjska dolina odvila že minuli petek v Snoviku. Kakšnih dvesto zbranih so najprej pozdravili poslanec državnega zbora Matej Tonin, podžupan Občine Kamnik Matej Slapar in župan Občine Komenda Slavko Poglajen.
Prihodnost temelji na znanju in vrednotah
Slavnostni govornik na prireditvi je bil načelnik Upravne enote Kamnik Mihael Novak. »Le v tem času do
Slavnostni govornik v Snoviku je bil načelnik Upravne enote Kamnik Mihael Novak.
plebiscita smo bili priča resnični enotnosti slovenske politike, saj smo projekt osamosvojitve promovirali vsi. Slovenska skupščina je 25. junija 1991 razglasila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in sprejela Dekla-
racijo o neodvisnosti Slovenije, zvečer istega dne pa je na Trgu republike v Ljubljani sledila slovesna razglasitev samostojnosti. Slovenija je po razglasitvi samostojnosti prevzela nadzor nad svojimi mejami. Jugoslovanska oblast slovenske samostoj-
Dogajanje na travniku pred termami, ki mu je prisostvovalo okoli dvesto obiskovalcev, je minilo v znamenju glasbe.
nosti ni priznala in prišlo je do oboroženih spopadov. Slovenska vojska in policija sta ob podpori državljanov v vojni za Slovenijo zmagali,« je Novak povzel dogodke izpred četrt stoletja. Novak je v svojem govoru poudaril tudi današnje gospodarske, razvojne, politične in demografske težave, s katerimi se sooča Slovenija, na koncu pa izrazil prepričanje, da bodo državljani v medsebojnem sodelovanju in solidarnosti gradili stabilnejšo družbo prihodnosti, temelječo na znanju, vrednotah in etičnem ravnanju posameznika. »Menim, da je prihodnost lahko samo takšna ali pa je sploh ne bo,« je dodal Novak, ki je ob koncu svojega govora poudaril, da moramo ostati zvesti resnici in delati to, kar je prav, in ne to, kar drugim ugaja ali prinaša osebne koristi. Prireditev je sicer minila v znamenju glasbe. Večer so namreč popestrili: pevci skupin Mavrica, Lira, Trio Trebušak, Skupina Pod planino, Ljudske pevke Predice, mladinska zbora Osnovne šole Šmartno in Plamen ter komendski godbeniki in mažoretke.
Slovesno na Glavnem trgu
Praznovanja v teh dneh potekajo po vsej občini. Jutri, 25. junija, se bo dogajanje začelo ob 19. uri z odkritjem spominskega obeležja Edvardu Peperku, padlemu v vojni za Slovenijo, ter se nadaljevalo z osrednjo občinsko slovesnostjo ob 20. uri na Glavnem trgu. Že nocoj pa Turistično društvo Gora sveti Miklavž organizira vsakoletno proslavo ob dnevu državnosti z mašo za domovino in kulturnim programom.
OBČINSKE NOVICE
Pomagali bodo mladim podjetnikom
Člani Podjetniškega kluba Kamnik so na svoji drugi skupščini za novega predsednika, ki bo klub vodil prihodnje pol leta, izbrali Tomaža Laha, direktorja podjetja Nektar Natura.
stran 2
POGOVOR
Dan državnosti praznujmo ponosno
»Večina nas danes živi bolje kot pred leti in škoda je, ker nase ne znamo biti ponosni,« pravi Branko Podbre-žnik, ki opravlja tudi funkcijo pribočnika vrhovnega poveljnika Slovenske vojske.
stran 7
KULTURA
Kamniški mesec fotografije
Člani Foto kluba Kamnik so se letos kot edini fotoklub v Sloveniji že tretjič pridružili mednarodnemu projektu Mesec fotografije, in to s kar tremi razstavami, ki bodo na ogled še vse do 8. julija.
stran 8
ZANIMIVOSTI
Gor in dol po Rožiškem vrhu
Letos ustanovljeno Športno in kulturno društvo Sela pri Kamniku je prvič organiziralo osem ur hoje na Rožiški vrh.
stran 12
Odprto:
PON-TOR-ČET-PET 9h ■ 17h SRE 9h ■ 19h SOB 8h ■ 12h
Pri nas boste našli veliko izbiro materialov in pribora za vse vrste ročnih del. Na policah so tudi že nove preje za pomladne in poletne, pletenine!	j
Obiščite nas na novi lokaciji Glavni trg 17, Kamnik mm.monna-lisa.si
glavni pokrovitelj maratona Alpe
Izziv za kolesarje, doživetje za navijače.
Atraktiven start maratona bo ob 9. uri, na Glavnem trgu v Kamniku.
Nedelja, 3. julij 2016
7V_
www.maraton-alpe.si

pohodni Ski festíval v
HAMNiSKO-SAVINJSKIH ALPAH
¿3 - 26. junij 2016

10
petek, 24. junija 2016 Kamničan ^
Občinske novice
Pohod ob reki, ki povezuje
Jasna Paladin
Kamnik - Zavod za turizem in šport v občini Kamnik in Zavod za šport in rekreacijo Domžale sta 11. junija skupaj organizirala zanimivo rekreativno prireditev - prvi Pohod ob reki, ki povezuje.
Namen pohoda je, da se povežemo, pokažemo, da tudi peš lahko obiščemo eden drugega. Takšno povezovanje prinese veliko dobrega za lokalno prebivalstvo in ne nazadnje tudi za turiste, zato je pomembno, da to pot obudimo, jo uredimo in
Božena Peterlin, direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, skupaj s kamniškim podžupanom Igorjem Žavbijem in Uroš Križanič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale skupaj z domžalsko podžupanjo Jano
Miklavčič / Foto: Peter Koprivnikar
Po 14-kilometrski poti iz ene v drugo občino se je podalo skoraj štiristo pohodnikov. Pohod je bil tudi simbolno obarvan, saj sta se direktorja obeh zavodov v družbi podžupanov srečala na polovici poti in na most pod Hom-škim hribom pripela ključavnico z označbo pohoda in začetnicami obeh zavodov. S tem sta se tudi simbolno zavezala k dolgoročnemu sodelovanju na področju rekreativno-turistič-nega povezovanja. »Reka Kamniška Bistrica nudi vsakomur nekaj, predvsem pa je to pot, ki jo lahko prehodi vsakdo, tako tisti, ki so slabše fizično pripravljeni, kot tudi tisti, ki so bolje.
pripravimo za vse. Pohod bo postal tradicionalen, izvajali ga bomo vsako leto, saj smo pokazali, da s sodelovanjem zmoremo več,« je ob koncu pohoda poudarila direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Božena Peterlin.
Rekreativna pot ob Kamniški Bistrici pa v občini Kamnik še ni v celoti urejena tako, kot bi si večina želela. Manjkata namreč še dva odseka - v Volčjem Potoku in v Šmarci v skupni dolžini 1,8 kilometra, ki ju Občina Kamnik še mora urediti, a se - kot poudarjajo - zatika pri dogovoru z lastniki zasebnih zemljišč, po katerih pot nameravajo urediti.
Muzejsko pot na grad Zaprice bodo prenovili
Kamnik - Delavci Komunalnega podjetja Kamnik so v ponedeljek, 20. junija, začeli z urejanjem Muzejske poti, ki vodi do Medobčinskega muzeja Kamnik. Zaradi gradbenih del je cesta zaprta za promet, obvoza ni, prav tako bo otežen dostop za pešce in ostale udeležence v prometu. Dela bodo predvidoma zaključena do konca julija. J. P.
Kamničan
ODGOVORNA UREDNICA:
Jasna Paladin
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251
OGLASNO TRŽENJE:
Mateja Žvižaj
mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143
ZAHVALE, OSMRTNICE:
Renata Frakelj
malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47
NAROČNINE:
Špela Volčjak
narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41
KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor
Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2016 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR).
Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 22. julija 2016, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 14. julija 2016.
Pomagali bodo mladim podjetnikom
Člani Podjetniškega kluba Kamnik so na svoji drugi skupščini za novega predsednika, ki bo klub vodil prihodnje pol leta, izbrali Tomaža Laha, direktorja podjetja Nektar Natura.
Jasna Paladin
Kamnik - Kot je na skupščini Podjetniškega kluba Kamnik (PKK), ki so jo 8. junija gostili v Nektar Naturi, povedal dosedanji predsednik Urban Bergant, so z delom v prve pol leta delovanja zelo zadovoljni. V klub se je včlanilo že petdeset podjetij, pripravili pa so vrsto dogodkov - predvsem z mladimi in tudi tujimi veleposlaniki v Sloveniji, a v prihodnje jih čaka še veliko dela. Vodenje kluba je za prihodnjih šest mesecev prevzel dosedanji podpredsednik Tomaž Lah, direktor podjetja Nektar Natura, eden od tistih, ki dobro vedo, kako z lastnimi idejami in trdnim delom iz nič priti do enega najbolj uspešnih podjetnikov v občini. »Ko me je s povabilom h kandidaturi za predsednika
Vodstvo Podjetniškega kluba Kamnik na svoji drugi skupščini (z leve): podpredsednik in tudi občinski svetnik Urban Bergant, predsednik Tomaž Lah in generalni sekretar ter podžupan Matej Slapar, ki je skupščino tudi
vodil. / Foto: Gorazd Kavčič
PKK nagovoril dosedanji predsednik, sem najprej pomislil, da zaradi dodatnega časovnega bremena tega ne
bom zmogel, a že naslednja misel je bila - če hočemo svet spremeniti na bolje, ni pametno čakati na druge.
Zato sem kandidaturo sprejel, saj si želim, da bi PKK postal pomemben steber za izboljšanje gospodarstva v občini in regiji. Menim, da je odgovornost nas, podjetnikov, da poleg zaposlenosti in boljšega standarda za prebivalce Kamnika in okolice na dolgoročni razvoj aktivno vplivamo,« je Lah zbrane podjetnike nagovoril kot novi predsednik, ob tem pa predstavil ključne cilje svojega polletnega mandata. Še naprej si bo prizadeval za to, da bodo delovali enotno in bo PKK postal en glas gospodarstva v občini. Napovedal je ustanovitev start-up sklada za lastniško investiranje v regijske start-upe, spodbujanje podjetništva v vseh izobraževalnih ustanovah ter ustanovitev štipendijskega sklada za nadarjene socialno šibke ter organizacija letnega koncerta v ta namen.
Jubilej gojških gasilcev
Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Gozd praznujejo osemdesetletnico delovanja. Društvo, ki je najtežjo preizkušnjo prestalo ob hudem neurju pred osmimi leti, že snuje načrte za povečanje svojih prostorov in nakup novega vozila.
Aleš Senožetnik
Gozd - Minulo soboto je Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Gozd s parado in tradicionalno gasilsko veselico obeležilo osemdeset let delovanja.
»V teh letih se je spremenilo marsikaj, gasilsko orodje in oprema, spremenila se je gasilska taktika in ne nazadnje naše delo. Ne gasimo več le požarov, pač pa priskočimo na pomoč ob vsaki nezgodi ter vsakič, ko nas potrebujejo,« je ob jubileju povedal predsednik PGD Gozd Simon Golob. Da njegove besede še kako
držijo, so se krajani že velikokrat prepričali. Najočitneje 13. julija 2008, ko je močan veter, ki ga tod okoli ne pomnijo, povzročil pravo razdejanje. V nekajminutnem divjanju narave je veter poškodoval okoli petdeset zgradb, med njimi tudi gasilski dom, ter v okolici uničil več kot tri tisoč hektarov gozda.
Načrtujejo prizidek in novo vozilo
Med pomembnejšimi pridobitvami zadnjih let je Ci-troenovo vozilo, ki je zamenjalo starejšega tama. Že sedaj pa načrtujejo nakup
novega sodobnega vozila, saj v sedanjem, po Golobo-vih besedah, nimajo zaloge vode in so tako manj učinkoviti. Prizadevajo si za izgradnjo prizidka k sedanjemu gasilskemu domu, za katerega že potekajo priprave. »Ob tem se intenzivno trudimo, ob pomoči Občine Kamnik in krajevne skupnosti izpolniti dolgoletno željo gasilcev in krajanov, da bi ob gasilskem domu zgradili športno igrišče,« je med drugim o načrtih gojških gasilcev povedal njihov predsednik.
Slavnostne parade ob jubileju so se poleg domačih
udeležili tudi številni gasilci drugih gasilskih društev v občini ter Mestna godba Kamnik in kamniške ma-žoretke. Zbrane so nagovorili župan Marjan Šarec, predsednik Krajevne skupnosti Črna Ladislav Osol-nik ter predsednik Gasilske zveze Kamnik Marjan Semprimožnik. Ob tej priložnosti so gasilci PGD Gozd svojim članom in prijateljskim društvom podelili tudi priznanja in odlikovanja ter zahvale. Praznovanje se je nato nadaljevalo v bolj sproščenem vzdušju, na tradicionalni gasilski veselici.
Prostovoljno gasilsko društvo Gozd je s parado obeležilo
osemdesetletnico. / Foto: Aleš Senožetnik
Predsednik gojških gasilcev Simon Golob je spregovoril tudi o prihajajočih izzivih gasilcev.
Senožetnik
Kamničan ça petek, 22. julija 2016
3
Občinske novice
Svoboda ne sme biti samoumevna
Krajani Češnjic in predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB so pripravili tradicionalno spominsko srečanje v spomin na dr. Petra Držaja in druge padle na območju Menine planine.
Jasna Paladin
Češnjice v Tuhinju - Domačin Stanislav Zore je pred več kot štiridesetimi leti osebje bolnišnice dr. Petra Držaja, njegovo sestro in predstavnike različnih borčevskih organizacij popeljal na mesto, kjer danes stoji spomenik, in jim pokazal, kje so dr. Držaja in njegove borce pokopali. Ob tej priložnosti so najprej zasadili drevo, nato pa postavili spominsko obeležje, ki ga je kasneje Občina Kamnik obnovila in posvetila tudi stotniku Charlesu Fischerju in drugim, ki so padli na Meni-ni planini.
Prav zato se slovesnosti vsako leto udeležijo tudi predstavniki ameriškega veleposlaništva. Letos se je domačinom in vsem Slo-
Spomenik v Češnjicah stoji v spomin na padle borce, tudi ameriške in britanske vojake, ki so se borili na območju
Menine planine. / Foto: Jasna Paladin
vencem za ohranjanje spomina ter iskrenost in odprtost zahvalil podpolkovnik
vojaški ataše Todd A. Sca-ttini. Zbrane sta po položitvi venca nagovorila tudi
V kulturnem programu so nastopili učenci Podružnične šole Zgornji Tuhinj in člani veteranske sekcije Mengeške godbe. / Foto: Jasna Paladin
župan Marjan Šarec, ki je poudaril, da nas morajo takšni spomeniki danes spodbujati, ter legendarni komandant preboja na Me-nini planini Franc Sever -Franta, ki je opozoril, da se fašizem danes znova obuja ter da moramo okrepiti prizadevanja za svobodo, pravice narodov, za samostojnost in dobro počutje vseh ljudi na svetu. Slavnostni govornik slovesne prireditve, ki se je je udeležilo tudi veliko občanov, je bil načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman. Zbrani so s svojo prisotnostjo sporočili, da se zavedajo dediščine in spomenikov druge svetovne vojne, ki so simbol boja za svobodo. Ali kot je izpostavila po-vezovalka programa Barbara Božič: »Sedanjost je odraz preteklosti, zato je tako zelo pomembno, da mladim govorimo o časih, ki se jih nekateri še spominjajo, da jim govorimo zgodbe junaštva kot tudi zgodbe trpljenja in tako v njih gradimo zavedanje, da vse obilje, ki ga danes uživamo, ni samo po sebi umevno. Da so zanj mnogi dali življenje in da ga moramo še kako ceniti in se zanj tudi danes še truditi. Zato gradimo v mladih odnos spoštovanja in razumevanja do preteklosti, če želimo, da oni spoštujejo sedanjost in gradijo prihodnost.«
Petnajsta redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik
Proti pretiranemu oglaševanju
Občinski svetniki so na svoji junijski seji med drugim obravnavali odlok o oglaševanju v občini in soglašali z vključitvijo občine v Združenje zgodovinskih mest Slovenije.
Jasna Paladin
Kamnik - Uvodoma so svetniki podali soglasje k imenovanju Jožice Hribar za ravnateljico Osnovne šole Šmartno v Tuhinju. V drugi obravnavi so sprejeli Odlok o obdelavi določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganju ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov z območja občine Kamnik. Sledila je obravnava in sprejem sklepa o vrsti oddelkov, številu otrok v oddelkih in poslovnem času vrtcev v občini Kamnik v šolskem letu 2016/2017, ki ga je treba sprejeti vsako leto znova, ter sprejem sklepa o
opustitvi javnega dobrega za dve zemljišči v Znojilah in Nevljah.
V šesti točki so se posvetili prvi obravnavi odloka o oglaševanju v občini Kamnik. Kot je povedala svetovalka za gospodarske javne službe Liljana Juhart Mastikosa, razlog za spremembo odloka, ki so ga sprejeli že leta 2000, tiči v potrebi po uskladitvi z zakonodajo ter uskladitvijo z lani sprejetim občinskim prostorskim načrtom. »Predlagani odlok ločuje oglaševanje za lastne potrebe in oglaševanje kot gospodarsko dejavnost. Cilj odloka je, da se omogoči raba javnih površin na ob-
močju občine Kamnik za oglaševanje, vendar na način, da se omeji prekomerno oglaševanje, določi pogoje, način pridobivanja lokacij in obveznosti za postavljanje reklamnih objektov za oglaševanje in obveščanje,« je med drugim povedala in dodala, da se je v občinski proračun iz naslova zaračunavanja taks za oglaševanje na površinah v lasti občine v lanskem letu steklo sedem tisoč evrov. Svetnik Urban Bergant je predlagal, da z novim odlokom onemogočijo neprimerno oglaševanje, kot je denimo na zabojnikih ob obvoznici ali na pisanem avtomobilu na travniku v
Podgorju. Brane Golubovič pa je občinsko upravo vprašal, ali so morda razmislili o tem, da bi oglaševanje na javnih površinah sploh prepovedali, glede na to, da je oglasov že zdaj veliko, finančni izplen pa ne velik. Ob zaključku zasedanja so svetniki podprli še namero občine, da se Kamnik pridruži Združenju zgodovinskih mest Slovenije. Članarina je 1500 evrov letno, za to pa bi tudi Kamnik lahko sodeloval pri določenih razpisih in z mesti s podobnimi težavami reševal probleme, ki se pojavljajo predvsem v starem mestnem središču.
VOŠČILO IN VABILO 2UPANA OBČINE KAMNIK MARJANA ŠARCA NA PROSLAVO OB DNEVU DRŽAVNOSTI
Spoštovane občanke, spoštovani občani,
iskreno Vam čestitam ob 25. obletnici razglasitve samostojne Republike Slovenije, ko smo tlakovali pot neodvisnosti in obstoju samostojne države, kot jo poznamo danes. Zavedajmo se, kdo in kaj smo, počastimo uspehe, priznajmo napake, pustimo za seboj obtoževanja in z občutkom odgovornosti do domovine pozitivno glejmo na prihodnost svoje države.
Vabim Vas, da se dogodkov izpred četrt stoletja skupaj spomnimo s proslavo, ki bo v soboto, 25. junija 2016, ob 20. uri na Glavnem trgu v Kamniku. V kulturnem programu bo nastopil Simfonični orkester Domžale - Kamnik. V primeru slabega vremena se bo prireditev odvijala v Domu kulture Kamnik.
Uro pred proslavo, torej ob 19. uri, pa Vas vabim, da se na kamniških Žalah ob spominskem obeležju skupaj poklonimo Edvardu Peperku, borcu, ki je dal življenje za Slovenijo.
Hkrati čestitam vsem učencem in dijakom za dosežen uspeh ob koncu šolskega leta 2015/2016. Tako kot Vaši starši tudi sam ponosno zrem na Vaše uspehe, na to, da ste tisti stebri te družbe, kakršne si želimo in kakršne od vas pričakujemo. Bodite ponosni na to, kar ste, kar dosegate in kar boste dosegli v prihodnosti, ter pri tem ne pozabite, da je nabiranje znanja tudi timsko delo.
Vsem občankam in občanom pa želim čim bolj prijetne in kar se da sproščene poletne dni.
Vaš župan Marjan Šarec
Občinski načrt zaščite in reševanja ob potresu
Kamnik - Od 9. junija do 8. julija je javnosti v stavbi PGD Kamnik (v pisarni Civilne zaščite v prvem nadstropju, v času uradnih ur) na vpogled Občinski načrt zaščite in reševanja ob potresu v občini Kamnik. Gre za verzijo načrta 2.0, ki jo mora občinska uprava javno predstaviti skladno z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Omenjeni načrt je na voljo tudi na uradni spletni strani Občine Kamnik. J. P.
Brezplačno energetsko svetovanje
Kamnik - Energetsko svetovalna pisarna ENSVET vabi na brezplačno svetovanje v zvezi z gradnjo in prenovo objektov ter možnostmi pridobitve nepovratnih sredstev. Prostore imajo nad glavno avtobusno postajo na Maistrovi ulici. Na razgovor se prijavite na številko 01 8318 248. J. P.
99
KNHÎNICA FfftttCLTA EAI ANTlCft KAMNIK
POLETNI OBRATOVALNI CAS
(od 1. 7. do 31. 8. 2016)
Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik:
Ljubljanska 1, 1240 Kamnik ponedeljek, torek, sreda: od 13.00 do 19.00 četrtek, petek: od 9.00 do 15.00 sobota: zaprto
Knjižnica Šmarca: Trg padlih borcev 2, 1241 Kamnik ponedeljek, torek: od 14.00 do 19.00 četrtek od 9.00 do 15.00 sreda, petek in sobota: zaprto
Knjižnica Komenda: Glavarjeva ulica 37, 1218 Komenda ponedeljek, torek: od 13.00 do 19.00 petek: od 9.00 do 15.00 sreda, četrtek in sobota: zaprto
Knjižnica Motnik: Motnik 8, 1221 Motnik sreda: od 16.00 do 19.00 petek: od 12.00 do 15.00 ponedeljek, torek, četrtek in sobota: zaprto
Potujoča knjižnica: ne vozi
10
petek, 24. junija 2016 Kamničan ^
Občinske novice, mnenja
Iz poslanskih klopi
Ceste prijazne tudi za ranljive
Občina Kamnik se je v teh dneh lotila izdelave celostne prometne strategije za občino, k izdelavi pa s pobudami in predlogi vabijo tudi širšo javnost.
Kakšno družbo si želimo?
Nedavno glasovanje v državnem zboru o interpelaciji proti SD-jevi ministrici za delo, družino in socialne zadeve Anji Kopač Mrak je pokazalo nezadovoljstvo nad trenutno socialno politiko, saj je ministrico podprlo le 38 poslancev. Kljub temu ministrica ostaja, saj ni bilo zbranih 46 glasov, potrebnih za njeno odstavitev. Zadnjih osem let, odkar ministrica odločilno vpliva na socialno politiko države, je število socialno izključenih porastlo na 410 tisoč oseb, število oseb, ki živijo pod pragom revščine, pa na 290 tisoč. Sistem socialne varnosti države postaja vse bolj odvisen od dobrodelnih aktivnosti. Miloščina in sočutje zamenjujeta mehanizme socialne varnosti države. V skladu z 2. členom Ustave RS je Slovenija pravna in socialna država. 66. člen Ustave RS določa, da država ustvarja možnosti za zaposlovanje in delo ter svojim državljanom zagotavlja nujno zakonsko varstvo. Kljub navedenim zavezam države so naši prebivalci izpostavljeni prekar-nemu delu, ki postaja nov način izkoriščanja delavcev. Ljudje so izpostavljeni brezposelnosti, brezdomstvu in oropani človekovih pravic ter dostojanstva. Naj omenim še neustrezen pokojninski sistem, zaradi katerega večina zaposlenih takoj ob upokojitvi zaradi nizke pokojnine zapade v revščino. Neprimeren je tudi odnos pristojnega ministrstva do starejših, ki se kaže v dejstvu, da prejema polovica upokojenih pokojnine, ki ne dosegajo praga revščine.
Varuh človekovih pravic vsako leto v svojih poročilih opozarja najbolj odgovorne v državi na kršitve ustavnih pravic zagotavljanja osebnega dostojanstva in varnosti, varstva dela in socialne ter zdravstvene varnosti ljudi. Tudi v stranki DeSUS z aktualno socialno politiko nismo zadovoljni, zato smo interpelacijo podprli. Želimo, da bi naša opozorila prispevala k izboljšavam na področju socialne, delovne in pravne varnosti. Večina si socialno državo predstavlja z uvedbo solidarnostnih mehanizmov, v okviru katerih se del presežka bolj premožnih nameni ostalim. Opažam pa tudi egoistične predloge, s katerimi se želijo povečati prihodki premožnih. Tako poznamo prizadevanja za uvedbo socialne kapice, pri kateri bi osebe z najvišjimi prihodki oprostili plačevanja prispevkov od njihovih prihodkov nad določenim letnim zneskom. Podobno želi premožnim ugajati finančni minister Dušan Mramor, ki je nedavno razburil javnost s predlogom davčne reforme, s katerim želi znižati davke najbolj premožnim. DeSUS tovrstnim predlogom v korist najpremož-nejših ni naklonjen.
Mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka
Jasna Paladin
Kamnik - Kako ocenjujeta stanje cest v naši občini in kakšno prometno strategijo si želita, smo tokrat vprašali svetnika Mateja Slaparja (NSi) in Antona Toneta Smolnikarja (LTS-Lista za Kamnik).
Anton Tone Smolnikar nam svojega mnenja ni poslal, Matej Slapar pa pravi: »Občinskih cest je v naši občini več kot 500 km, od tega nad 100 km še neasfaltiranih. Izgradnja prometne infra -strukture mora biti dolgoročna in trajna: boljša osnovna investicija se dolgoročno povrne zaradi nižjih vzdrževalnih stroškov. V občinskem proračunu 2015 smo za cestno omrežje namenili dobra dva milijona
Prejeli smo
Kje je kamniški nogomet?
Odgovor na pismo, objavljeno v Kamničan-ki 10. junija 2016
Zaradi zavajajočega članka, polnega neresnic, v nekaterih delih celo primernega za kazenski pregon, ki žali vse, ki se na tak ali drugačen način trudimo za razvoj kamniškega nogometa, smo se v Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik in Nogometnem klu-
evrov, v proračunu 2016 pa jih bomo skoraj 2,4 milijona. Obsežna prenova cest poteka tudi s pomočjo kohe-zijskih sredstev za izgradnjo kanalizacije, saj sproti rekonstruiramo vse razkopa-ne prometne površine. Namen Celostne prometne strategije (CPS) je v sodelovanju med politiko, stroko in prebivalstvom izdelati dokument, ki bo pripomogel k učinkovitejšim prometnim rešitvam in večji pozornosti do ranljivih skupin udeležencev v prometu. V občini deluje center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje (CIRIUS), poleg tega pa še drugi javni zavodi, katerih uporabnike je treba obravnavati drugače kot ostale udeležence v prometu, zato bo CPS posebej pouda-
bu (NK) Kamnik odločili predstaviti svojo plat zgodbe. V NK Kamnik se v zadnjem letu in pol trudimo, da bi klubu povrnili ugled, ki ga je nekoč že imel. Naše dobro delo potrjuje dejstvo, da se število članov iz leta v leto povečuje. Trenutno v klubu pod vodstvom usposobljenih trenerjev trenira več kot 170 otrok, ki tekmujejo v osmih različnih mladinskih starostnih selekcijah, skrbimo za razvoj nogometa za otroke od 3. leta dalje, vadbo pa imamo organizirano tudi na kamniških osnovnih šolah. V sodelovanju z NK Komenda nastopamo s kadetsko in mladinsko selekcijo. Ob
Matej Slapar / foto: gorazd Kavčič
rila izgradnjo invalidom in starejšim prijazne prometne infrastrukture. Projekt izboljšanja mobilnosti v okolici CIRIUS-a se bo to poletje že začel izvajati, saj bomo med CIRIUS in ZD Kamnik uredili uvoze na pločnike,
nastopu novega vodstva v klubu ni bilo niti članske, kadetske ali mladinske ekipe. Le-te klub lahko hitro razpusti, za ponovno vzpostavitev pa je potreben čas. Ne moremo se znebiti občutka, da avtor v članku z neresnicami in podtikovanji onemogoča normalno delovanje kluba. Modus operandi CNIK je znan, saj je bil že v preteklosti, ravno tako kot sedaj, interesno usmerjen v destabilizacijo in rušenje NK Kamnik.
Avtor v članku pozabi omeniti, da je bil sklican skupni sestanek s predstavniki NK Kamnik, NK Virtus, CNIK, predstavniki Občine Kamnik in
da bodo ti dostopni z invalidskimi vozički. Razmišljati moramo tudi o umirjanju prometa in uvedbi peš con v mestnem jedru, pri čemer je nujno treba zagotoviti parkirišča, delujoči javni potniški promet in alternativne prevoze, da bo dostop do lokalov in trgovin nemoten, saj se sicer lahko zgodi, da bo mestno jedro ostalo prazno, to pa je nesprejemljivo. Namen CPS je tudi spodbujati uporabo alternativnih javnih, trajnostnih oblik prevozov. Javnost bo imela možnost dejavne soudeležbe, saj je CPS dokument, ki odraža predvsem želje ljudi. Tako se bo Občina Kamnik pridružila številnim evropskim mestom in regijam, ki so CPS že izdelali in jo uspešno izvajajo.«
ZTŠ. CNIK, kjer je očitno aktiven le Miladin Lalovic, saj drugih članov nihče še ni videl ali slišal, svojih obtoževanj na sestanku ni podkrepila z nobenimi dokazi. NK Kamnik je bil deležen tudi revizije dela poslovanja, ki pa ni pokazala nepravilnosti. Zaradi takšnega in drugačnega podtikanja smo bili prisotni na sestanku mnenja, daje v interesu vseh pustiti novemu vodstvu in mladim trenerjem čas za vzpostavitev piramide mladih igralcev, ki bodo čez nekaj let lahko tvorili zdravo jedro članske ekipe in s tem predvsem tudi kamniškega nogometa.
► 5. stran
Upanje za Slovenijo	Razvoj nekdanje smodnišnice
Poslanec mag. Matej Tonin je pred dnevi izdal svojo drugo knjigo, ki nosi naslov Upanje za Slovenijo. Vsebina knjige je posvečena 25. obletnici sa-¡mostojne Slovenije. Znani ¡profesor in publicist dr. Žiga ¡Turk je o Toninovi knjigi zapisal jnaslednje: »Knjiga obravnava 1 vsa ključna slovenska politič-Ina vprašanja: volilni sistem, Jpravno državo, gospodarsko lokolje, družinsko politiko, so-\cialno državo, zdravstvo, ne i nazadnje tudi slovenske deli-
tve. Analize so zrele in strokovno utemeljene. Rešitve za Slovenijo z mladostno zagnanostjo in ščepcem politične romantike Tonin išče v večanju svobode. Ta pa ni brezbožno absolutna, ampak usklajena s tradicionalnimi vrednotami slovenskega človeka. Tako jasna in celovita stališča se izjemoma pojavijo v volilnih programih strank, nismo pa jih vajeni od posamičnih politikov. S to knjigo Tonin viša standarde političnih razprav in vrača pozornost političnega prostora na tiste teme, ki so v svojem bistvu edine res politične in o katerih bi v družbi morala potekati razprava.« Vabimo vas, da knjigo preberete. Naročite jo lahko na iakob.bec@iiek.si ali pa si jo izposodite v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik.
Nova Slovenija Kamnik
JV.Si
V razvoju občine Kamnik že zelo dolgo obstaja nekaj temeljnih dilem, ki so medsebojno soodvisne. Ko se rešuje eno dilemo, se mora gledati tudi na vse ostale. Ko se dela strategijo turizma, je treba imeti v mislih vse ostale strategije (prometno, podjetniško, stanovanjsko, kulturno, športno, šolsko ipd.) in obratno. | Vse strategije skupaj pa tvorijo | smiselno vizijo razvoja občine in § predvidijo logične korake, ki jih j je treba narediti po znani poti, | da se pride do cilja. I O tem sem na občinskem svetu I večkrat razpravljal in postavljal | vprašanja, še posebej glede § enega naših največjih izzivov. V I mislih imam prestrukturiranje I slabih 700.000 m2 obsežnega
industrijskega območja smodnišnice, ki se mora po mojem mnenju razvijati v sozvočju s turističnim potencialom starega mestnega jedra in Kamniškimi Alpami.
Najmočnejše orodje vsake občine je načrtovanje in upravljanje prostora. Zato je odgovornost občine, ne glede na lastništvo, da skrbi za razvoj teh zemljišč ob samem mestnem jedru. Vseskozi mora imeti v mislih celoto in znotraj te celote je tudi promet in zmožnost prometnih tokov. Cankarjeva je že sedaj obremenjena, čez mesto pa prometa ne moremo spustiti. Zato je treba poiskati novo cenovno ugodno rešitev. Seveda se to ne bo zgodilo čez noč. A če imaš jasen načrt, se to lahko uresniči postopoma. Druga možnost pa je, da vse prepustiš naključju in čakaš, kaj se bo zgodilo.
Brane Golubovic Občinski svetnik LDP Kamnik
IDP
USTA DUÜANA PAPEŽA
LTS - Lista za Kamnik ima novo vodstvo
Kamnik - V začetku meseca je potekal kongres LTS - Liste za Kamnik. Poleg tekočih zadev, povezanih s preteklo in prihodnjo lokalno politiko, so na kongresu izvolili tudi novo vodstvo. Novi predsednik je postal nekdanji kamniški župan Anton Tone Smolnikar, ki je tudi svetnik občinskega sveta, Anita Kotnik je postala podpredsednica. Dosedanja predsednica, v dveh mandatih tudi občinska svetnica in vodja svetniške skupine Marija Mošnik je tako krmilo vodenja stranke predala. Prijatelji so se ji za vse storjeno zahvalili z darilom, ki jo bo spominjalo nanje in ji dalo novih moči. N. K.
Marija Mošnik je vodenje Liste predala Antonu Tonetu Smolnikarju.
Kamničan ça petek, 22. julija 2016
3
Aktualno
ČESTITAMO OB DNEVU DRŽAVNOSTI
25. junij
N.Si
Občinski odbor Kamnik
Drage občanke in občani občine Kamnik,
ob dnevu državnosti, 25. rojstnem dnevu naše države, vam iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje.
Lista Marjana Šarca
NAPREJ
LMŠ
KAMNIK
Za prometno strategijo precej zanimanja
i 4. stran
Avtor članka omenja dvojna merila pri dodeljevanju sredstev, namenjenih športnim programom znotraj Občine Kamnik, s čimer je žaljiv in grobo napada integriteto Občine Kamnik. Namreč, Komisija za šport Občine Kamnik vse prejete vloge za sofinanciranje programov natančno preveri, zlasti članstvo ter trenerske licence, ki jih mora vsako društvo priložiti razpisni dokumentaciji. Preverja se tudi dejanska izvedba odobrenih programov. Vloge se nato ovrednotijo po sprejetem Letnem programu športa. Ne moremo mimo osebnih zamer gospoda Lalovica do spodaj podpisanega Francija Kramarja, do katerega že več let vrši pritiske in širi neresnice po medmrežju in drugje, s čimer je bila seznanjena tudi Policijska postaja Kamnik. Iz napisanega je več kot razvidno, kako enostransko je napisan članek s tipično slovensko nevoščljivostjo posameznikov, ki so imeli čas in priložnost voditi klub in se dokazati, a ker jim ni uspelo, zdaj preko različnih medijev zavajajo otroke in njihove starše, ki se trudijo svojim otrokom omogočiti ukvarjanje s športom, ki ga imajo radi. Vodstvu NK Kamnik pa jemljejo čas in energijo, ki bi jo raje porabili za razvoj nogometne generacije Kamnika.
V imenu Zavoda za turizem in šport v Občini Kamnik Franci Kramar
V imenu UO NK Kamnik predsednik kluba Martin Vengust
Domovina, rad te imam
Veseli me, da vam lahko ob praznovanju 25. obletnice dneva državnosti naše mlade domovine iskreno čestitam in zaželim vsem medsebojnega spoštovanja, razumevanja ter ponosnega pogleda v priho-
Na Bakovniku bodo zgradili krožišče
Bakovnik - Občina Kamnik obvešča, da bo od torka, 21. junija, do ponedeljka, 11. julija, na lokalni cesti skozi Bakovnik (na območju križišča Bakovniške ulice in Ulice Matije Blejca oz. pri trgovini Lidl) promet oviran, saj se je začela gradnja krožnega križišča. V teh dneh delavci izvajajo frezanje asfalta, glavnina del pa se bo začela v ponedeljek, 27. junija - po koncu pouka. Sprememba prometnega režima se utegne v primeru slabega vremena podaljšati. Pristojni udeležence v prometu prosijo, naj upoštevajo spremenjeno prometno signalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnih zastojev. J. P.
dnost s polno mero prešernega optimizma. Veliki dogodki so se razpletali pred četrt stoletja, procesa osamosvajanja ni mogla ustaviti nobena sila. Slovenski narod je dozorel in z zanosom izpeljal pot v samostojno in neodvisno Slovenijo, o čemer so sanjale generacije. To naše mlado slovensko drevo, ki je začelo pred 25 leti samostojno poganjati, po vsej verjetnosti ne bo veliko po rasti, trdno pa verjamem, da bo to, sicer še nežno drevo v prihodnosti dehteče cvetelo in bogato rodilo. Ne smemo se slepiti, da v naši deželi ni stvari, ki niso v redu, zato pa negujmo vrednote, kot so poštenost, sočutje, ustvarjalnost, kreativnost, lahko tudi drznost, predvsem pa vztrajnost. S tem bomo posadili seme, da dosežemo rast v spremembi, da se bo naše drevo lepo razvijalo. V iskanju smisla življenja na svojem zemeljskem romanju običajno gledamo naprej v prihodnost, tako je tudi prav. A vendar se je dobro kdaj pa kdaj ozreti tudi nazaj, v preteklost, k svojim koreninam. Zgodovina in tradicija potrjujeta, da je to prava pot, ne samo v osebnem smislu, to lahko velja preneseno tudi širše na nacionalni ravni. Naša prelepa slovenska narava nam vsakodnevno potrjuje, da je močna in zdrava korenina pogoj za uspešno in kleno rast. Razvoj človeka kot samostojne osebnosti nam priporoča, da si v življenju s svojimi odločitvami za doseganje ciljev nalagamo na svoja ramena tudi bremena, na nas pa je, da jih odgovorno nosimo. Pri iskanju smisla življenja, ki ga zasledujemo skozi vso svojo zemeljsko pot, je lahko izziv tudi delati dobro ljudem, delati dobro tukaj ali kjerkoli, delati dobro sedaj ali kadarkoli, delati dobro tebi ali komurkoli, po svojih najboljših močeh. Če lahko dodam, vse to lahko počnemo tudi svoji domovini, da smo nanjo ponosni, da smo z njo prizanesljivi, dajo spoštujemo in da ta naš odnos do domovine sprejmemo kot izziv za prihodnost, za mlade generacije, ki prihajajo. Ne glede na dejstvo, da ni vse idealno,
da je na marsikaterem področju še veliko prostora za izboljšave, vendarle je to naša domovina. Sprehodimo, ne za dolgo, dovolj je le nekaj minut, naše misli v čevljih ljudi, ki jih negotove življenjske razmere širom sveta silijo, da zapuščajo svoje lastne domove. Ni samoumevno, da lahko zvečer v varnem in toplem domu položite svojega otročička k počitku, ki ga seveda, še preden mu preberete zadnji stavek najljubše pravljice za lahko noč, premaga zaspanček in z nasmeškom zapre svoje trudne očke. Zdi se, da vse težave tega dne kar naenkrat izginejo in nežen pogled na vašega malčka vam zagotovo spusti toplino v srce. In tudi to je domovina. Na predpraznični junijski večer, ko bomo praznovali 25 let samostojne države, naše lastne, zagotovo bo dišalo po pokošenem senu, goreli bodo kresovi in pot sonca, ki bo potonilo v daljavi za devetimi gorami, bo že kazala pešanje dneva pred nočjo in pšenična polja bodo valovala pod težo žitnih klasov, obesimo našo trobojnico; morda pa le koga zanese in si poreče - domovina, rad te imam.
Matjaž Šporar, Šmarca
Zanemarjen spomenik
V neposredni bližini križišča glavne ceste za Snovik in odcepa makadamske poti takoj za informativno turistično tablo 'Hruševka30 min' in 'Telovadnica v naravi po poti palčka Snovička' ob lepo urejenem apartmajskem naselju Term Snovik se nahaja ob poti nekdaj lep narodov spomenik NOV. Spomenik je vse do danes že vrsto let zapuščen in pozabljen, takšen pa ne more biti v ponos Slovencem in občanom občine Kamnik. Zanemarjen spomenik niti ne sodi v turistično ponudbo tega kraja. Spomenik je posvečen postreljenim žrtvam nacističnega nasilja v času NOV. Pred spomenikom so položene tudi že zaraščene
betonske talne plošče. Sam spomenik je izdelan iz večje granitne skale (kot v večini primerov spomenikov NOB), v katero je vgrajena marmorna plošča z besedilom: »Dne 22. 12. 1944. leta so Nemci na tem mestu ustrelili osem neznanih ujetih partizanov. V spomin na strahote okupatorjevega nasilja med NOB postavila ZB Srednja vas.«
Spomenik je postavljen v spomin ustreljenim partizanom, danes pa sta vse naokrog spomenika le visoka trava in grmovje, tako kot verjetno tudi po drugih krajih naše občine. To je narodova sramota. Kakšno mnenje si bodo torej o nas ustvarili domači in tuji gostje, ki obiskujejo te naše lepe kraje. Dolžnost Slovencev je, da ohranimo in spoštujemo svojo polpreteklo zgodovino. Spomeniki NOB so tudi od osamosvojitve dalje na podlagi zakona o ohranjanju zgodovinske dediščine v pristojnosti in odgovornosti ZB Kamnik za vrednote NOB oz. krajevnih skupnosti, če so člani teh še živi. Če teh ni, je za zanemarjen spomenik neposredno odgovoren predsednik ZB za vrednote NOB Kamnik. Zato sem ogorčen, kot tudi ostali člani domoljubnih organizacij, nad takšnim stanjem. Čas je, da delo v svoje roke prevzamejo sposobni ljudje, ki jim ni mar za narodovo pozabo in takšno stanje. Takojšnje čiščenje, urejanje spomenikov in obnova napisov bo tokrat še poceni. Če se pa nihče od odgovornih po 25 letih ne bo zganil, bo čez nekaj let konec zgodovine NOV, ker bodo napisi dokončno zbledeli, spomeniki pa izginili v podrasti. Zato opozarjam na alarmantno stanje in apeliram na odgovorne v občini Kamnik in naj se na začetku vsaj v neposredni bližini poti naših gostov spomeniki NOV takoj uredijo, se stanje sanira, da bodo spomeniki in obeležja ponovno dobili svoj namen. Nato pa načrtno pristopiti k urejanju in sanaciji preostalih zanemarjenih spomenikov v naši občini.
Miroslav Potočnik, Kamnik
Jasna Paladin
Kamnik - V Klubu Kino dom v Domu kulture Kamnik so v ponedeljek, 20. junija, pripravili prvo javno razpravo, povezano s pripravo Celostne prometne strategije (CPS), ki jo je občina te dni začela pripravljati skupaj z na javnem razpisu izbranim izvajalcem. Srečanja se je udeležilo kakšnih petdeset občanov, ki so lahko prisluhnili splošni predstavitvi strategije, procesom izdelave in ciljem in s svojimi predlogi sodelovali v razpravi. Kot smo lahko slišali, se bodo pripravljavci tega dokumenta osredotočili na več področij, in sicer varnost, učinkovitost, dostopnost, zmanjšanje onesna-
ženosti, zdravje ter privlačnost in kakovost urbanega okolja. Kot je bilo poudarjeno, se ne bodo ukvarjali toliko z avtomobili in prometom, pač pa z ljudmi in javnimi prostori. Novih prometnic strategija tako ne predvideva, bodo pa zato enak poudarek kot avtomobilom namenili tudi pešcem, kolesarjem in drugim udeležencem v prometu. Proces priprave CPS bo trajal kar leto dni, tokratna javna razprava pa je bila le ena v nizu. Naslednjo bodo pripravili septembra, nato pa še decembra in aprila prihodnje leto, k aktivnemu vključevanju občanov s konstruktivnimi predlogi pa je zbrane pozval tudi župan Marjan Šarec.
10
petek, 24. junija 2016 Kamničan ^
Iz naših krajev
Pozdrav Mariji v Tunjicah
Matej Stele
Tunjice - V nedeljo, 29. maja, je v cerkvi sv. Ane v Tunjicah potekalo tradicionalno, že 18. srečanje Pozdrav Mariji. Letošnje srečanje je bilo v znamenju dveh sosednjih krajev in župnij -Šenturška Gora in Tunjice. Zbrane poslušalce je z dvema pesmima pozdravil Cerkveni otroški pevski zbor župnije Tunjice. Sledili so Mešani župnijski pevski zbor sv. Ane iz Tunjic, Šen-turški oktet, Komorni ženski zbor Vox Annae, Mešani cerkveni pevski zbor Šenturška Gora ter organizator
Tunjiški oktet. Odrasle zasedbe so se predstavile vsaka s tremi pesmimi. Prireditev je povezovala Urša Klemene. V besedilu je bil glavni poudarek na obisku kipa Fatimske Marije Romariee v Sloveniji in dogodkih v Fati-mi pred skoraj sto leti. Ob koncu so združeni zbori zapeli dve pesmi in, kot dodatek, eno od fatimskih pesmi. Posebna zahvala gre Občini Kamnik in Župniji Tunjice, posebej župniku Ediju Stro-uhalu, ter J SKD, območni izpostavi Kamnik. Sledilo je prijetno druženje, ki ga je nekoliko skrajšalo poslabšanje vremena.
Tunjiški oktet med nastopom / foto: dom inik Stele
Pohod na Vovar z mašo za domovino
Mekinje - Člani Športno kulturnega društva Mekinje in Krajevna skupnost Mekinje vabijo na tradicionalni, že 10. pohod na Vovar, ki bo v soboto, 25. junija, z začetkom ob 8. uri izpred društvenega doma. Ob vrnitvi bo ob 13. uri pri Marijini kapelici pri Marjanu pod Vovarjem sveta maša za domovino, ki jo bo daroval mekinjski župnik Pavel Pibernik, temu pa bo sledilo še druženje. Pohod ni zahteven in ga bodo izpeljali v vsakem vremenu, poskrbljeno bo tudi za hrano in pijačo. J. P.
MestniKino Domžale
Zabojniki so namenjeni le stanovalcem
Stanovalci blokov na Zikovi ulici se hudujejo nad krajani, ki polnijo njihove smetnjake, za odvoz katerih pa morajo plačevati sami.
Jasna Paladin
Kamnik - Stanovalci bloka na Zikovi 2 so bili eni prvih na tem koncu občine, ki so postali lastniki funkcionalnega zemljišča v okolici bloka. Vestno skrbijo za zelenico in druge površine, preko ceste so lansko leto na lastne stroške z betonskimi ploščami uredili tudi mesto za zabojnike, a prav ti jim zadnje čase povzročajo nemalo slabe volje.
»Več kot sedemsto evrov smo stanovalci namenili ureditvi tega zbirnega mesta za odvoz odpadkov, ki pa pripada zgolj našemu bloku, čeprav se redno dogaja, da vanj odpadke mečejo kar vsi. Nekateri se pripeljejo z avtom in vanje odvržejo svoje odpadke, drugi jih prinesejo iz okoliških hiš ... Ne ločujejo, kartonastih škatel ne razdrejo, zato so zabojniki hitro polni in neurejeni, veter pa smeti nosi po okolici. Stanovalci smo nad tem ogorčeni, saj za odvoz mesečno plačamo skoraj štiristo evrov, kar je zelo veliko, zato je nepošteno, da se s tem okoriščajo tudi drugi, vse skupaj pa je toliko bolj
Zabojniki za smeti ob Steletovi ulici so namenjeni zgolj stanovalcem blokov na Zikovi, in ne vsem občanom, kot
denimo bližnji ekološki otok. / Foto: Jasna Paladin
nerazumljivo zato, ker je v neposredni bližini tudi ekološki otok. To niso javni smetnjaki, pripadajo le našim stanovalcem, saj zanje plačujemo mi,« so nam jezni povedali stanovalci Ziko-ve 2, ki pravijo, da si zdaj redno zapisujejo registrske številke tistih, ki smeti v njihove zabojnike odmetavajo iz avtomobilov. Ker je zemljišče ob Steletovi ulici, kjer imajo smetnjake, v občinski lasti, od občine priča-
kujejo poostren nadzor in pristop, ki bo pomagal k ureditvi težav. S težavami pa se stanovalci omenjenega bloka soočajo tudi ob večjih nalivih, saj se del parkirišča (tudi to je v občinski lasti) takrat praktično napolni z vodo in onemogoča dostop do vozil. »Tudi na to smo že opozorili občinsko upravo, a ukrepali do danes še niso,« še pravijo stanovalci. Po odgovore smo se odpravili na občino. »Občina Ka-
mnik ne nasprotuje ureditvi zbirno-odjemnih mest na zemljišču, ki je last občine, če je to prostorsko sprejemljivo. Lokacije zbirno-odje-mnih mest za stanovanjske objekte soseske Zikova, ki so urejeni ob Steletovi cesti, so bile določene na skupnem terenskem ogledu predstavnikov upravnikov stanovanjskih blokov, podjetja Publicus in občinske uprave. Občina Kamnik tudi ne nasprotuje ograditvi zbir-no-odjemnih mest. V preteklih letih je bilo na osnovi vloge upravnikov stanovanjskih blokov izdano nekaj soglasij. Stroške ureditve zbir-no-odjemnih mest, vključno z ograditvijo in postavitvijo opozorilnih tabel, pa morajo v celoti kriti uporabniki zbir-no-odjemnih mest,« pravijo na občinski upravi, v zvezi s slabim odvodnjavanjem na parkirišču pa: »Občinska uprava bo skupaj s koncesi-onarjem vzdrževanja javnih cest pregledala odvodnjava-nje cest in parkirišč na območju Zikove oziroma Ste-letove ceste in po potrebi izvedla ukrepe za izboljšanje stanja v okviru koncesijske pogodbe.«
Na Duplici počastili svoj praznik
V soboto, 11. junija, so na Duplici že tradicionalno počastili praznik krajevne skupnosti. Na športnem igrišču Vila so pripravili kulturni in zabavni program, na igriščih in v prostorih balinarskega kluba pa so se na turnirjih pomerili balinarji in šahisti.
Franc Svetelj
Duplica - Zbrane krajane na športnem igrišču je pozdravil župan Marjan Šarec in krajevni skupnosti zaželel veliko uspeha v prihodnje. Predsednik sveta KS Duplica Marjan Jerman je v pozdravnem nagovoru orisal razvoj po številu prebivalcev največje krajevne skupnosti v občini Kamnik in njeno preobrazbo od nekoč močnega industrijskega kraja s prevladujočo Remčevo in kasneje Stolovo lesno industrijo v sedanje, lahko rečemo, pretežno spalno naselje. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Dragica Požek, so nastopili ansambel Mali grad z narodno-zabavnimi viža-mi, Ljudske pevke Predice pa so zapele nekaj starih ljudskih pesmi. Dragica, ki je tudi pevka Predic, je zapela še iskrivo 'hvalnico' Duplici na lastno besedilo. V programu so sodelovali tudi članice in člani telovadne skupine,
ob tej priložnosti prvič v novih telovadnih majicah. Prišla je tudi skupina iz sosednje KS Perovo pod vodstvom Helene Sterle, ki je Dupliča-nom pokazala, kako se na star način brez pralnega stroja opere perilo. Po programu so si udeleženci v prostorih krajevne skupnosti ogledali razstavo starih fotografij Duplice Petra Nagliča iz Šmarce in ne-
kaj slik dupliških slikark pod vodstvom mentorice Nine Koželj v okviru Zavoda Oreli. Nekaj svojih najnovejših slik je razstavil tudi dup-liški grajski pisar Stane Osolnik. Med tem se je na igrišču in v parku pomerilo nekaj najbolj pogumnih udeležencev v vlečenju vrvi, teku na hoduljah in teku v vrečah. V vseh treh igrah skupaj so se najbolje odreza-
Dupličane je ob prazniku obiskala tudi skupina iz krajevne skupnosti Perovo. / Foto: Franc Svetelj
li Perovčani pred domačo telovadno skupino in ekipo KS Duplica. Pri kiparkah Brigiti in Mileni na stojnicah v parku so se najmlajši lahko preizkusili v oblikovanju in ustvarjanju z glino. Na balinarskem turnirju je sodelovalo sedem ekip iz Kamnika, Komende, Količe-vega, Duplice in Loke pri Mengšu. Zmagala je ekipa Loke pred Duplico II, Komendo II in Duplico I. Najboljši 'bližač' je bil Srečo Pogačar iz ŠD Loka. Med udeleženci šahovskega turnirja, ki ga je vodil Franc Erazem, so se med najboljše tri uvrstili Marjan Ajtnik, Mirko Semeja in Mojmir Baš. Vsi najboljši tekmovalci v balinanju in šahu so prejeli lične medalje, ekipe pa spominske pokale. Program prireditev ob krajevnem prazniku Duplice je v celoti lepo uspel, k čemur je svoje doprineslo tudi sicer letošnje nestanovitno junijsko vreme.
Kamničan ça petek, 22. julija 2016
3
Pogovor
Dan državnosti praznujmo ponosno
»Večina Slovencev danes živi bolje kot pred petindvajsetimi leti in škoda je, ker nase in na svojo državo ne znamo ali pa nočemo biti ponosni,« pravi polkovnik Branko Podbrežnik, Kamničan, ki zadnji dve leti opravlja tudi častno funkcijo pribočnika vrhovnega poveljnika Slovenske vojske.
Jasna Paladin
Kamnik - Čeprav Branko Podbrežnik v Kamniku živi že vse svoje življenje, ga številni ne poznajo; skromno pripomni, da verjetno zato, ker je že od srednje šole večinoma povezan z Ljubljano, tudi službo ima tam. Ta je vse prej kot nepomembna, saj že petindvajset let gradi kariero v Slovenski vojski (SV), kjer zadnji dve leti opravlja zahtevno funkcijo načelnika kabineta načelnika Generalštaba SV, prav toliko časa pa je tudi pribočnik vrhovnega poveljnika SV, torej predsednika države Boruta Pahorja. Je tista oseba, ki jo velikokrat opazimo na televiziji ali dogodkih, povezanih z državniškimi obiski, in kot senca spremlja predsednika ter tke povezave med vojaško in civilno sfero. Je diplomirani politolog, mož ženi Jani in oče Mihi ter Ani (»Iskrena hvala moji družini za vso podporo in to, da so mojo službo vzeli kot naš način življenja!«) ter navdušen tekač in planinec. »Negativno energijo je pač treba predelati,« pravi.
O njegovi vojaški karieri, spominih na osamosvojitveno vojno in pogledih na stanje v samostojni Sloveniji sva se pogovarjala nekaj dni pred državnim praznikom, ki ga bo preživel delovno, na več proslavah - morda tudi v domačem Kamniku.
Vaša redna služba je v kabinetu načelnika Generalštaba SV, opravljate pa tudi funkcijo pribočnika vrhovnega poveljnika SV. Kako ste prišli do tega častnega naziva?
»Spremljati vrhovnega poveljnika SV je res častna dolžnost, v vojaških krogih zelo cenjena. Gre za izbor, opravljen na podlagi pravilnikov, ki zahtevajo določene pogoje, med drugim tudi ustrezen čin, poznavanje protokola in določen ugled. Na podlagi teh kriterijev so me nominirali in s sklepom tudi izbrali, tako da to funkcijo zdaj opravljam že dve leti.«
Morate predsednika v tej vlogi spremljati povsod?
»Prisotnost pribočnika na predsedniških aktivnostih sproti določa Protokol Republike Slovenije v sodelovanju z Uradom predsednika Republike Slovenije. Sodelujem predvsem ob sprejemih z državniškimi častmi,
bodisi doma ali v tujini. To so uradni obiski predsednikov držav, polaganje vencev, podeljevanje visokih državnih odlikovanj ... Ob teh dogodkih predsednika spremljam skorajda kot senca, včasih na dogodkih sedim tik za njim ali pa poleg njega in ga pospremim na oder. Obstajajo natančni predpisi, kdaj mora pribočnik biti prisoten in kaj se od njega pričakuje. Sicer imam tudi namestnika, a pričakovano je, da bom predsedniku kot pribočnik podredil ostale obveznosti in bil prisoten povsod, kjer je to potrebno.«
Pa predsedniku v tej vlogi tudi kaj svetujete? Mu pomagate? Ali gre zgolj za simbolno, častno funkcijo?
»Ko se predsednik pripelje na dogodek, sem jaz prvi stik z njim in iz mojih ust sliši zadnje spremembe, ki so se morda zgodile v protokolu. Na kratko mu povem, kako si bodo stvari sledile, kaj se od njega pričakuje, kaj se bo dogajalo. Sem nekakšna vez med protokolom in predsednikom oz. eden od protokolarnih elementov predsednika. Po protokolu mu pomagam, da se stvari speljejo tako, kot se od njega pričakuje.«
Od kje pravzaprav izvira za zanimiva funkcija?
»Pribočnike vrhovnih poveljnikov poznajo pravzaprav vse države. Gre za častno funkcijo, za podaljšano roko predsednika. Predsednik - ker ni vojak - denimo ne sme pozdravljati z roko in postrojene vojake lahko le spremlja s pogledom, pribočnik pa lahko. Pribočnik je torej nekakšna vez med civilno in vojaško sfero družbe.«
Kako to delo usklajujete z redno službo?
»Dobro je, da sem trenutno na takem položaju v SV, da imam precej informacij povezanih z delovanjem SV in tako lahko predsednika pogosto še dodatno informiram ali mu znam odgovoriti, če me kaj vpraša. Kot vodja kabineta načelnika Gene-ralštaba si tudi lažje prilagajam urnik, ne nazadnje pa se aktivnosti s predsednikom republike večinoma odvijajo ob koncih tedna. V vlogi pribočnika se v povprečju udeležim petih, šestih dogodkov mesečno.«
Junij je, kar se dogodkov tiče - zaradi 25-letnice osamo-
svojitve - po tej plati še posebno pester. Kje in kako boste preživeli dan državnosti?
»Na predvečer praznika se bom v vlogi pribočnika s predsednikom udeležil osrednje državne proslave, 25. junija bo predsednik Republike Slovenije z delegacijo polagal venec na ljubljanskih Žalah v spomin na padle v osamosvojitveni vojni, nato sledi sprejem v Predsednikovi palači v okviru dneva odprtih vrat za ranjene miličnike v osamosvojitveni vojni, upam, da se mi uspe udeležiti tudi proslave v Kamniku. Trudim se, da bi bila vojaška uniforma videna tudi v Kamniku, kjer nikdar ni bila prav domača, zato pogosto sodelujem tudi z županom in se udeležujem slovesnosti v organizaciji Občine Kamnik.«
Kakšne pa so vaše zadolžitve v redni službi, torej v kabinetu načelnika Generalšta-ba SV?
»Sem vodja kabineta načelnika Generalštaba, torej tisti, ki je odgovoren, da se aktivnosti vodstva Slovenske vojske izvajajo usklajeno in da se urnik načelnika in njegovega namestnika ujema z vsemi zadolžitvami, s programi, obiski ... Skupaj s sodelavci v kabinetu pripravljam potrebno gradivo za različne sestanke in poročila, sodelujem s kabinetom ministrice, kabinetom predsednika vlade in kabinetom predsednika države, imam neposredni stik z gardno enoto in orkestrom Slovenske vojske, številnimi domoljubnimi društvi in zvezami ter mnogimi drugimi, ki tako in drugače sodelujejo s SV. Čeprav se morda sliši suhoparno, ne gre za službo od 7. do 15., ampak za način življenja, kar sem sprejel že davno.«
Kako ste sicer gradili svojo vojaško kariero?
»V Slovenski vojski oz. v takratni Teritorialni obrambi sem aktivno začel delati aprila leta 1991 v učnem centru na Igu, kjer so se urili prvi slovenski naborniki. Nadaljeval sem v 510. Učnem centru v tedanji vojašnici Moste Polje, nato na Generalštabu, kjer sem deloval na različnih strokovnih področjih od operative, usposabljanja do protokola, bil poveljnik bataljona radio-loško-kemično-biološke obrambe v Kranju, kar nekaj let pa sem bil vodja kadrovske službe tako na Poveljstvu sil kot Generalštabu SV, od novembra 2014 pa sem vodja kabineta načelnika Generalštaba SV.«
V vojski, v takratni Teritorialni obrambi, ste dočakali tudi slovensko osamosvojitev. Takrat ste bili stari 27 let. Kako se spominjate tistih dni?
»Takrat sploh nisem imel občutka, v kaj sem se spustil. Realnost dogodkov sem spoznal šele kasneje, po vseh teh zgodovinskih mejnikih. Šele jeseni smo vsi skupaj začeli dojemati, da je šlo za zelo rizično zgodbo. Če bi se tiste dni vojna zasukala drugače, kot se je, se danes verjetno ne bi pogovarjala ob tejle kavi. Vsi smo sicer pričakovali pozitiven razplet, a ko si kasneje 'film' še enkrat prevrtiš v glavi, razmišljaš, kaj vse bi lahko bilo drugače ...«
Kje in kako ste preživeli desetdnevno osamosvojitveno vojno?
»S svojo enoto (510 Učni center Ig) sem bil na Igu, kjer je bil 27. junija tudi sestreljen helikopter JLA, in takrat smo se z naborniki premaknili na vojno lokacijo na širše območje Kočevske
Reke. Vedeti je treba, da je šlo za nabornike, ki so se do takrat urili vojaških veščin le nekaj tednov, te 'otroke' smo morali zaščititi, šlo je za toliko bolj odgovorno delo, nihče si ni želel, da kdo po nepotrebnem izgubi življenje. Šli smo globoko v kočevske gozdove, kjer so nas enote jugoslovanske vojske iskale. Vmes smo šli za en dan tudi na hrvaške meje, nato smo se pomaknili proti Gorenjski, bili v Dražgošah in v Kropi, tam nadaljevali vojaško usposabljanje s težiščem na taktičnih vsebinah bojevanja in se 12. julija vrnili v učni center na Ig, kjer smo do novembra zaključili usposabljanje nabornikov. Bilo je zelo intenzivno in pestro. Odgovornost je bila velika in bistvo vsega takrat je bilo, da smo vsi preživeli.«
Ob letošnjem jubileju, 25-le-tnici osamosvojitve, večkrat slišimo, da se nismo borili za državo, kakršno imamo danes. Mnogi so razočarani. Kaj občutite vi?
»Pričakovanja so bila zelo velika, a v končni fazi danes ne živimo slabo. Če pogledamo okoli sebe, velika večina živi bolje, kot je živela takrat. Je pa res, da Slovenci sami sebe ne znamo nikdar pohvaliti in sami s sabo biti zadovoljni. To doživljamo tudi mi v vojski. Ko gremo na medna-
rodne misije in operacije v druge države ali na državniške obiske v tujino, smo deležni samih pohval - kako so naši vojaki odlični, kako vrhunsko opravljajo svoje naloge, kako so pravi promotor-ji vojske in Republike Slovenije ... Doma pa je zadeva povsem drugačna. Čudni smo. Na vseh področjih. Ne znamo se pohvaliti, ali pa se nočemo, čeprav imamo vrhunske posameznike, vrhunske rezultate. Ne vem, kje je razlog za to, a morali bi biti bolj ponosni nase in svoje dosežke. Vsem polagam na srce, naj državni praznik praznujejo ponosno, naj ponosno izobesijo tudi zastave, za katere smo se vsi skupaj borili, ne nazadnje je Kamni-čan Edvard Peperko za to dal tudi svoje življenje. Sramotno in žalostno je, da po naših domovih visi tako malo zastav, večinoma le tiste, ki jih izobesi občina. Krivdo za tako nizko državljansko zavest moramo gotovo iskati tudi v učnem sistemu, saj se v zgodovinskih učbenikih letu 1991 posveča izrazito premalo pozornosti. Premalo smo ponosni, da živimo tam, kjer živimo. Nenehno vrtamo po preteklosti in mrcvarimo drug drugega, a ne zdi se mi smiselno kopati po kosteh. Presežimo nesoglasja iz preteklosti, poglejmo v prihodnost in živimo naprej!«
10
petek, 24. junija 2016 Kamničan ^
Kultura
Pilon pri Malešu
V Galeriji Miha Maleš je na ogled gostujoča razstava Veno Pilon v prvi svetovni vojni.
Igor Kavčič
Kamnik - Od začetka junija pa vse do septembra je v Galeriji Miha Maleš na ogled razstava Veno Pilon v prvi svetovni vojni, s katero v Kamniku gostuje Pilonova galerija iz Ajdovščine, ki hrani velik del izjemnega opusa enega najpomembnejših slovenskih slikarjev 20. stoletja. Zanimivo je, da sta obe galeriji, tako Maleševa kot Pilonova, nastali na podoben način, ko sta z donacija-mi potomcev pridobili velik del ustvarjalne dediščine obeh umetnikov. Bila sta sodobnika, in če sta se Maleš in Pilon družila v Parizu, je še kako na mestu tudi sodelovanje med obema galerijama, ki po skoraj desetih letih ponovno prihaja do realizacije z aktualno razstavo. Slikar, fotograf, kipar, deloma tudi pesnik in prevajalec Veno Pilon (1896-1970) velja za enega pomembnejših predstavnikov v zgodovini slovenske umetnosti. Rojen je bil v Ajdovščini, še kot najstnik bil vpoklican v av-stro-ogrsko vojsko in bil udeleženec v prvi svetovni vojni. Boril se je na južnem Tirolskem in v Galiciji, kjer
je bil poleti leta 1916 kot častnik - kadet ujet in poslan v rusko ujetništvo. Na razstavi je na ogled petdeset del, od tega triindvajset akvarelov in sedemindvajset risb. Postavitev ima dva dela, v prvem so risbe s fronte, v drugem pa dela, nastala v ruskem ujetništvu. Predvsem risbe so nastale v specifičnih vojnih razmerah, v hudem pomanjkanju, na majhnih kosih papirja in s preprostim risalnim priborom, nekoliko drugače pa je bilo v ruskem ujetništvu, kjer je v akvarel in risbo beležil tudi utrinke s semanjih vrvenj, v lahnost poteze zajel prizore vsakdana, v malih avtokarikaturnih akvarelih pa je s samoironi-jo orisoval položaj in razmere, v katerih se je znašel. „Razstava je nekoliko drugačen pogled na vojno, tokrat z ustvarjalnega vidika enega najbolj prepoznavnih slovenskih umetnikov Vena Pilona, in je kot taka vsekakor razstava za likovne sladokusce," je ob odprtju dejala kustosinja Galerije Miha Maleš Saša Bučan, njena stanovska kolegica Tanja Ci-goj pa je prisotne povabila tudi v matično Pilonovo galerijo v Ajdovščino.
Pri tokratni razstavi sta moči združila Medobčinski muzej Kamnik z direktorico Zoro Torkar in kustosinjo Sašo Bučan ter Pilonova galerija Ajdovščina s kustosinjo Tanjo Cigoj in direktorico Tino Ponebšek. / Foto: Iza Sladič
Nekoliko čudaška šestindvajsetletnica nima jasno zastavljene prihodnosti, zato menja službe eno za drugo. A njen nalezljivi optimizem se znajde pred preizkušnjo, ko sprejme delo v bližnjem »gradu«, kjer postane skrbnica in spremljevalka mladega bogatega bankirja Willa Traynorja. Ta je pred dvema letoma zaradi prometne nesreče pristal v invalidskem vozičku, kar mu je popolnoma spremenilo življenje, izginil je njegov pustolovski duh, nadomestila pa sta ga cinizem in udanost v usodo. Lou se odloči, da mu bo pokazala zakaj je še vredno živeti.
MESTNI KINO DOMŽALE		Mestni lo ^
Ljubljanska 61, Domžale		Domžale
T 722 50 50	sledite nam tudi na Facebooku	
www.kd-domzale.sl	fiKebookcam/mestiilkinadomzale	
Kamniški mesec fotografije
Člani Foto kluba Kamnik so se letos kot edini fotoklub v Sloveniji že tretjič pridružili mednarodnemu projektu Mesec fotografije, in to s kar tremi razstavami, ki bodo na ogled še vse do 8. julija.
Jasna Paladin
Kamnik - »Mesec fotografije - Fotonični trenutki je festival sodobne fotografije, ki ga pri nas organizira Center za sodobno fotografijo Photon, ki ima sicer galeriji v Ljubljani in na Dunaju. Festival poteka vsako drugo leto in k nam pripelje okoli štirideset razstav, med njimi mnoge zelo odmevne avtorje. Letos je glavno ime Seba-stiao Salgado, eden 'največjih' še živečih fotografov. Foto klub Kamnik kot edini fotoklub v Sloveniji letos sodeluje že tretjič, prvič pa s kar tremi razstavami,« nam je enega največjih projektov kamniškega fotokluba, ki so ga letos združili pod naslovom Kamniški mesec fotografije, opisal predsednik Foto kluba Kamnik Aleš Se-nožetnik.
Kot pravi, z glavnim organizatorjem tega fotografskega projekta, Galerijo Photon, na področju galerijske dejavnosti uspešno sodelujejo že dlje časa. Na Fotoničnih trenutkih so kamniški fotografi prvič sodelovali že leta 2012, ko so v okviru Meseca fotografije - Fotoničnih trenutkov v Kamniku gostili izraelsko avtorico Adi Shal-mon, z lastnimi deli pa so prvič sodelovali dve leti kasneje, ko so se povezali s Petrom Rauchom, priznanim kuratorjem, fotografom in
V stražnem stolpu na Malem gradu je na ogled razstava šestih članov Foto kluba Kamnik z naslovom Kamči.
predavateljem na Akademiji za likovno umetnost ter na fotografski smeri Visoke šole za storitve. »Peter je bil takrat prvič naš mentor pri delavnici avtorske fotografije, ki smo jo organizirali v klubu, in očitno so se mu zdeli izdelki naših članov dovolj kakovostni, da je bil pripravljen našo razstavo kurirati v sklopu festivala,« še pravi Senožetnik in dodaja, da so uspešno sodelovanje iz preteklih let tokrat nadgradili z organizacijo kar treh razstav: Drevesa Kamnika in Kamči z deli članov Foto kluba Kamnik ter Štafeta mladosti srbske fotografinje Olje Triaške Stefanovic.
Fotografija ponuja nešteto možnosti
Vse tri razstave so odprli v sredo, 8. junija. Na Glavnem trgu so na ogled drevesa iz Kamnika in okolice, fotografirana na čim bolj enak način in pod čim bolj enakimi pogoji. »Gre za kolektivni projekt, v katerem se vsi fotografi podredijo istemu cilju. Zaradi objektivnih omejitev so si tudi fotografije podobne in ni mogoče ločiti med fotografijami dveh različnih fotografov, niti to ni namen razstave. Ravno nasprotno. V ospredju ni estetizacija fotografiranega drevesa, temveč čim bolj 'objektivno' predstaviti
drevo kot naravni element, ki je bolj ali manj vključen v ruralno ali urbano okolje,« kamniški fotografi opisujejo svoja razstavljena dela. K razmisleku vabi tudi razstava Kamči, ki je na ogled na Malem gradu, na njej pa kot avtorji sodelujejo fotografi Jana Nakrst Dragaš, Blaž Janežič, Katja Jeras, Dušan Letnar, Simon Podgoršek in Aleš Senožetnik. »Gre za iskanje nekakšnega vsiljivca, nekoga ali nekaj, kar ne spada v okolje, ki smo ga mi poimenovali pod skupnim imenom Kamči, vsak od šestih sodelujočih članov Foto kluba Kamnik pa se ga loteva na popolnoma svoj in drugačen način. Nekateri ga vidijo v opuščeni smodnišnici, drugi v samih fotografskih postopkih, tretji v komaj opaznih posegih v fotografije naravnega okolja, spet drugi v neznancih, ki se prikradejo v družinski album. Bistvo projekta, tako kot mnogih drugih, ki se jih lotevamo v klubu, je naučiti člane razmišljanja o mnogih možnostih, ki jih ponuja fotografija. Glavno je iskanje vsebine v fotografiji in k temu težimo,« zaključi Senožetnik. Vse tri razstave (dela Olje Triaške Stefanovic so razstavljena v Domu kulture Kamnik) bodo na ogled še do 8. julija.
Cantemus spet med najboljšimi
Po večletni odsotnosti s tekmovalnih odrov Mešani pevski zbor Cantemus iz Kamnika zelo uspešno zaključuje letošnjo sezono.
Manca Pajnič
Kamnik - Kljub šoku ob začetku sezone, ko je zbor morala zapustiti dirigentka Mateja Kališnik, je Cantemus v novembru po le štirinajstih dneh vodenja do zlatega priznanja na regijskem tekmovanju v Škofji Loki pripeljala Alenka Podpečan. Poleg tekmovanja in dveh predtek-movalnih koncertov je bila prva polovica sezone zelo delovna: sodelovanje na slavnostni seji ob 60-letnici GZ Kamnik, organizacija in sodelovanje na Dobrodelnem koncertu za otroke, tokrat smo denar zbirali za OŠ Šmartno v Tuhinju, sodelovanje na 95-letnici ŽKUD Tine Rožanc pri spe-voplesu Zeleni Jurij ter dva izvedena božična koncerta, v Kamniku ter na Brezjah. Zlato priznanje na regijskem tekmovanju nam je bilo potrditev, da smo na dobri poti. Po novem letu smo takoj zagrizli v pro-
gram in začeli s pripravami na naslednje tekmovanje. Prijavili smo se v Olomouc na Češko, kjer je potekal že 44. mednarodni zborovski festival za otroške, mladinske in odrasle zbore ter zasedbe. Cantemus se je prijavil v dve kategoriji, in sicer folklorno ter sakralno. Trdo delo, predvsem v aprilu in
maju, ko smo bili pevci precej koncev tedna zdoma zaradi vaj in predtekmovalnih koncertov, se je zelo obrestovalo in v soboto, 4. junija, ko so ob 17. uri na glavnem trgu v Olomoucu razglasili rezultate, smo skakali od veselja. V obeh kategorijah smo dobili zlati plaketi ter se glede na število točk
uvrstili v veliki finale tekmovanja. Izmed šestih finalistov smo prejeli drugo najvišje število točk, na kar smo zelo ponosni.
Še malo in gremo tudi mi na zaslužene počitnice. V novi sezoni nam ne bo dolgčas, saj imamo skupaj z dirigentko Alenko Podpečan še precej načrtov.
Pevci Mešanega pevskega zbora Cantemus z dirigentko Alenko Podpečan / Foto: Benjamin Skala
Kamničan ça petek, 22. julija 2016
3
Mladi
Pravljice, stripi in ljudska pesem
Vse to je bil letošnji že 5. Križnikov pravljični festival Jenkret je biv ..., ki so ga 10. in 11. junija pripravili v Motniku.
Na Mlinarski pravljični poti s pripovedovalko Ireno Cerar / Foto: Luka Dakskobler
Jasna Paladin
Motnik - Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik je skupaj s Kulturnim društvom Motnik in pripovedovalci v rojstnem kraju Gašperja Križnika, enega najpomembnejših slovenskih zapisovalcev ljudskih pripovedk iz 19. stoletja, in bližnjem Vranskem znova obudila dediščino ljudskega
slovstva in pripovedovanje pravljic približala tako najmlajšim kot starejšim. Festival je poleg pripovedovanja ljudskih pravljic prinesel tudi več spremljevalnih dogodkov, tudi likovni natečaj osnovnošolcev, ki so Kri-žnikove pravljice letos upodabljali v tehniki stripa. »Tema letošnjega natečaja so bile Križnikove pravljice Od
sončne princezinje, O prebrisani deklici in O motni-škem polžu. Kljub zelo zahtevni likovni tehniki, kar strip nedvomno je, je bila udeležba osnovnošolcev letos rekordna. Sodelovalo je kar 180 otrok in mladostnikov iz enajstih osnovnih šol in njihovih podružnic, skupaj pa so ustvarili 171 izdelkov. Vsa dela je pregledala in ovrednotila natečajna komisija, ki so jo sestavljali akademska slikarka in ilustra-torka Andreja Peklar, akademski slikar Alojz Berlec ter stripar in ilustrator David Krančan,« nam je natečaj predstavila Milena Glušič iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. Knjižne nagrade za najboljše po posameznih tri-adah so domov odnesli: Ož-bej Orehar (PŠ Zgornji Tuhinj), Taja Berlec (PŠ Sela) in Vid Boštaj (OŠ Šmartno v Tuhinju), Larisa Vrečar (OŠ Marije Vere), Maja Burkeljca in Tjaša Pirš (obe PŠ Zgornji Tuhinj) ter Saša Zabrič (OŠ Marije Vere), Loti Rugelj in
Hana Drol (obe OŠ Domžale). Poleg omenjenih je na razstavi, ki je bila na ogled v Kulturnem domu Motnik, s svojimi stripi sodelovalo še enajst osnovnošolcev.
Letošnji festival, katerega častni pokrovitelj je bil Andrej Rozman Roza, so obogatili tudi razstava fotografij Luke Dakskoblerja v parku Pod lipami z naslo-
vom Prvih pet pravljičnih let, koncert Sozvočja Boštjana Gombača in Janeza Dovča ter stripovska delavnica z Andrejem Štular-jem.
Na letošnjem likovnem natečaju na temo Križnikovih pravljic je sodelovalo kar 180 otrok.
Novičke iz GSŠRM
Prisegajo na sadje in zelenjavo
V Osnovni šoli Stranje so že šest let vključeni v projekt Shema šolskega sadja in zelenjave.
Jasna Paladin
Zgornje Stranje - Tudi v Osnovni šoli Stranje se zavedajo, da sta debelost in nezdravo prehranjevanje resna problema v sodobni družbi, in ker želijo ohraniti in krepiti zdravje naših otrok ter jih navajati na zdravo prehrano, poleg rednih vzgojno-izobraževalnih vsebin in kakovostnega jedilnika izvajajo tudi projekte s področja zdrave prehrane, kot so Tradicionalni slovenski zajtrk, Manj sladkorja, več zdravja ter Shema šol-
skega sadja in zelenjave. Slednjega na šoli izvajajo že šest let.
»Ključni cilj tega projekta je spodbuditi uživanje sadja in zelenjave v dnevni prehrani ter s tem dvigniti stopnjo ozaveščenosti o pomenu sadja in zelenjave za zdravje med otroki in mladostniki. Učencem smo sadje in zelenjavo razdeljevali vsaj enkrat mesečno, ob četrtkih, v času razredne ure. Te ure so v urniku določene in v času uživanja sadja in zelenjave je poleg učencev v razredu prisoten njihov raz-
Mlade prostovoljke OŠ Stranje so na temo sadja in zelenjave v letošnjem šolskem letu pripravile tudi razstavo.
rednik, ki poskrbi za higieno učencev (umivanje rok) in sadja oziroma zelenjave (vsak učenec tudi sam umije sadež) ter kulturno uživanje sadja in zelenjave, ki ga na pladnju prinese v razred dežurni učenec. Sadje in zelenjavo smo naročali od že izbranih dobaviteljev eko sadja in zelenjave. V šestih letih smo dosegli vse zastavljene cilje, saj smo poleg razdelitev sadja in zelenjave izvedli vse zastavljene izobraževalne in promocijske dejavnosti,« projekt opisuje Martina Ozimek, vodja pre-hranskih projektov na OŠ Stranje.
Omenjeni ukrep izvaja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport ter Ministrstvom za zdravje. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je šoli odobrila predvideno višino pomoči. Pomoč je povrnitev stroškov nabave določenih vrst sadja in zelenjave, in sicer za učence od 1. do 9. razreda, ki so vpisani v šolskem letu. Najvišja pomoč na učenca na šolsko leto znaša šest evrov, za eno leto so tako dobili približno 2200 evrov.
V septembru je bila ustanovljena novinarska ekipa šole, ti. Press. Skozi leto smo njeni člani pokrivali dogodke v sklopu šole in aktualnih dogajanj; fotografi in novinarji smo skrbeli za objave prispevkov, organizatorji pa so svoje sposobnosti pokazali ob organizaciji dveh šolskih zabav (jutrišnjo že nestrpno pričakujemo) ter menjalnici oblačil. Je edini krožek, katerega mentorstvo je na plečih dijaka in ob neprecenljivi podpori ravnatelja uspešno deluje. Danes, na zadnji torek v iztekajočem se šolskem letu in obenem na prvi poletni dan, 21. 6. 2016, smo leto zaključili s sproščenim izletom na Bled, biser Gorenjske. Sprehodili smo se okoli jezera, se povzpeli na bližnjo Osojnico, s katere se odpira krasen razgled, in si na koncu privoščili blejsko kremšnito. Avtor in fotograf: Maja Toni, GSŠRM Press
10
petek, 24. junija 2016 Kamničan ^
Šport
V Kamnik prihajajo najboljši plavalci
Plavalni klub Calcit Kamnik 9. julija organizira že 15. mednarodni plavalni miting Veronika 2016, eno največjih plavalnih tekmovanj v Sloveniji.
Jasna Paladin
Kamnik - Lani se je mitinga udeležilo 476 tekmovalcev iz 27 klubov in tudi letos na letnem kopališču Pod skalco organizatorji pričakujejo dobro udeležbo. Na tekmovanju se vsako leto pomerijo najboljši slovenski plavalci, saj kamniški miting predstavlja eno zadnjih priložnosti za izboljšanje osebnih rekordov pred državnimi prvenstvi. Dopoldanski del tekmovanja se bo začel ob 9. uri z
nastopi mlajših selekcij, popoldanski del pa bo od 15. ure dalje v znamenju velikih finalov v 50-metrskih disciplinah (prsno, prosto, hrbtno in delfin), kjer se bodo za najvišja mesta med seboj pomerila znana pla-valska imena. Tekmovanje bo letos popestrila tudi prav posebna štafeta, organizatorji pa poleg športnega vzdušja obljubljajo tudi dobro zabavo in srečelov. Vstop na plavalni miting je prost.
Ameriški nogomet igrajo tudi Kamničani
Kamnik - Športni park Domžale je sredi junija gostil tekmo finala državnega prvenstva v ameriškem nogometu, v katerem sta se pomerili ekipi Ljubljana Silverhawks in Alp Devils iz Kranja, na igrišču pa smo opazili tudi nekaj Kamničanov, tudi Roka Mileka (na sliki v črnem dresu), ki ta šport trenira že petnajst let in je eden bolj izkušenih igralcev pri nas. Kot kaže, je igra priljubljena tudi na Kamniškem, saj so soigralci Mileka v ekipi Alp Devils tudi Robi Klemen in Ciril Koncilja iz Tuhinjske doline, Tim Polanič iz Šmarce in drugi. J. P.
Luka Uranič državni šolski prvak
Kamnik - Na finalnem tekmovanju v namiznem tenisu za šolsko leto 2015/16, ki je bilo v Ravnah na Koroškem 24. maja, je Luka Uranič iz OŠ Stranje premagal vse nasprotnike in postal državni šolski prvak v kategoriji učencev od 6. do 9. razreda. Uspeh kamniških igralcev je dopolnila Eva Šobar iz OŠ Frana Albrehta, ki je bila druga v kategoriji učenk od 6. do 9. razreda. Na državnem prvenstvu za mladince, odigranem v Komendi 24. maja, je zadnja leta najboljši kamniški igralec Nejc Erjavec osvojil 3. mesto. Na tekmovanju TOP 12 Republike Slovenije za mlajše kadete in kadetinje je Dejan Jokic v Velenju 4. junija dosegel 2. mesto in Eva Šobar 3. mesto. Na zaključnem turnirju za prvenstvo Gorenjske, odigranem v Kranju 5. junija, je Luka Jokic iz OŠ Marije Vere zmagal in postal prvak Gorenjske za leto 2016. Mladi namiznoteniški igralci so prišli do imenitnih uspehov z večletnimi vsakodnevnimi treningi pod strokovnim vodenjem trenerja Davida Orešnika. T. Ž.
Triatlon z razgledom v Kamniku
Kamnik - Triatlonski klub Trisport Kamnik v nedeljo, 26. junija, pripravlja Ambrožev triatlon oz. Triatlon z razgledom, ki bo pravi triatlonski praznik za vso družino. Otroci se bodo lahko preizkusili v cici triatlonu (50 m plavanja, 1,8 km kolesarjenja in 500 m teka), za ljubitelje zdravega načina življenja bo primernih 300 m plavanja, 12 km kolesarjenja in 2,5 km teka, mladinci se bodo za točke slovenskega pokala podali na enake razdalje, zadnji v vrsti pa bodo nastopili malo bolj resni triatlonci na sprint razdalji (750 m plavanja, 20 km kolesa in 5 km teka). Kot pred tekmo pravi predsednik kluba Miro Kregar, pričakujejo vrsto odličnih rezultatov, saj je klub zadnja leta prava valilnica odličnih triatloncev; njihovi člani (Matevž Planko, Klemen Bojanc, Tjaša Vrtačič in Tinkara Capuder) namreč predstavljajo glavnino slovenske mladinske reprezentance. J. P.
Medalje tudi iz tujine
Odlični nastopi plavalcev Plavalnega kluba Calcit Kamnik na tekmi v Wolfsbergu in na tekmi Banja Luka Open 2016
Helena Končar
Kamnik - V soboto, 4. junija, se je 26 plavalcev 1. in 2. selekcije Plavalnega kluba Calcit Kamnik pod vodstvom trenerjev Emila Tahi-rovica in Gaje Lorenci udeležilo 4. mednarodnega Walter Mortl memoriala v avstrijskem Wolfsbergu, kjer so znova potrdili dobro strokovno delo v klubu, saj so se z osvojenimi 47 medaljami (22 zlatih, 11 srebrnih in 14 bronastih) med devetnajstimi nastopajočimi klubi zavihteli na tretje mesto po številu osvojenih medalj. Posebnost mitinga je bilo t. i. Avstralsko finale, zato smo še posebej ponosni, da sta zmagovalca Avstralskega finala med mlajšimi postala Eva Bende in Jernej Prebil. Živa Dobrovoljc je v absolutni kategoriji zasedla 2. mesto. Za vrhunec in veselje med našimi plavalci sta ob koncu mitinga poskrbeli še dve ekipi štafet pri dekletih, ki sta uspešen plavalni dan okronali z zlatom in bronom v štafeti na 4 x 100 m prosto. V mlajši kategoriji si je stopničke za 1. mesto zasluženo priborila ekipa deklet v postavi: Eva Bende,
Kamniški plavalci na tekmi v Banjaluki
Maša Varga, Žana Peterlin in Marja Maček Sitar. V absolutni kategoriji so se z osvojenim 3. mestom izkazala dekleta: Živa Dobro-voljc, Lucija Pintar, Maja Helena Končar in Maja Ber-lisk.
Z uspešnimi nastopi je ekipa plavalcev Plavalnega kluba Calcit Kamnik nadaljevala tudi 11. in 12. junija na pomembnem plavalnem mitingu Banja Luka Open 2016
z močno mednarodno zasedbo. Kljub močni konkurenci so kamniški plavalci odlično opravili svoje nastope. Mlajši so si z izboljšanimi osebnimi rekordi pridobili nove izkušnje, plavalci Eva Bende, Maja Berlisk, Maja Helena Končar, Meta Mali, Hana Perko, Žana Pe-terlin, Lucija Pintar, Jernej Prebil, Žiga Škrjanc in Jan Uršič pa so se skupno uvrstili v 24 finalnih nastopov.
Domače navijače, ki so jih spremljali na tekmi in poskrbeli za glasno podporo na tribunah, so naši plavalci razveselili z dobrimi uvrstitvami in osvojenimi kolajnami. Skupno 15 odli-čij so si v svojih kategorijah priborili: Eva Bende, Maja Helena Končar, Hana Perko, Lucija Pintar, Maša Varga, Maja Vezen-kova, Jernej Prebil in Jan Uršič.
Devet državnih prvakov
Na državnem prvenstvu v super sprint in sprint triatlonu je kamniški triatlonski klub Trisport Exoterm v soboto, 11. junija, dosegel kar devet naslovov državnih prvakov.
Romana Capuder
Kamnik - Bili smo daleč najuspešnejši tudi v otroških kategorijah, ki še ne tekmujejo za državno prvenstvo. Večjih presenečenj ni bilo. Absolutna zmagovalca v sprint triatlonu (750 m pla-
vanja, 20 km kolesarjenja, 5 km teka) sta bila Tjaša Vrta-čič (TK Trisport) - pred Marušo Klemenc (TK Utrip) in Katjo Hočevar (TK Ljubljana) - in Matevž Planko (TK Trisport) - pred klubskim kolegom Klemenom Bojan-cem in Jako Kaplanom (TK
Ironmani Bojan Trojar, Romana Capuder in Dejan Štiftar po končani preizkušnji v Benetkah
Ribnica). Žiga Podbevšek (TK Trisport) je bil odličen četrti.
Tudi v super sprint razdalji (300 m plavanja, 12 km kolesa, 2,5 km teka) je šla absolutna zmaga trisportovcu, nepremagljivemu Janu Škr-jancu. Klubski kolega Žiga Berlec je bil odličen, tretji, pri dekletih pa je Urška Ber-not dosegla absolutno drugo mesto. Ostale naslove državnih prvakov so osvojili: Kim Šporn, Tjaša Žnidar, Andreja Gradišar, Romana Capuder, Miro Kregar in Bojan Trojar.
Tekma je bila, glede na občasne močne padavine, precej težka in je postregla s številnimi padci na kolesu. Posebne pohvale za udeležbo in uvrstitev zasluži tudi trisportovec paratriatlonec Aleš Dragar, ki je prvič tekmoval v spremstvu Grega Sušnika.
Tekmovali tudi na najdaljših razdaljah
Prva junijska nedelja je bila dan za preizkus na najdaljših triatlonskih razdaljah.
Miro Kregar, Matic Romšak, Sebastjan Podbevšek (tekmoval je prvič in dosegel odličen rezultat), Sandi Novak, Tomaž Pilih, Miha Pan-čur, Robert Agnič, Mateja Mencin in Ana Felicijan (tekmovala prvič) so tekmovali v Zadru na pol IRON razdalji (1900 m plavanja, 90 km kolesa, 21 km teka). Njihove uvrstitve so bile odlične, z izjemo Agniča, ki je moral zaradi okvare kolesa odstopiti.
Dejan Štiftar in Bojan Trojar sta prvič opravila z IRON MAN razdaljami (3800 m plavanja, 180 km kolesa, 42,2 km teka). Challange Benetke sta končala z dobrima rezultatoma. Dejan je končal s časom 10 ur in 16 minut, Bojan pa je lahkotno pritekel v cilj s časom 10 ur in 41 minut. Drugi IRON MAN zame pa se je dokaj lahkih nog končal s časom 10 ur in 40 minut. Sezona je torej v polnem teku in vsi že težko čakamo na Triatlon z razgledom, ki bo v organizaciji TK Trisport potekal v nedeljo, 26. junija, na kamniškem bazenu.
Kamničan ça petek, 22. julija 2016
3
Šport
Zmagali gostje iz Vrhpolj
V soboto, 11. junija, se je na igrišču pri OŠ Stranje odvijala tradicionalna dvanajsturna košarkarska tekma med ekipama Stranj in Vrhpolj.
Janez Balantič
Zgornje Stranje - Košarkarski maraton se je odvil že enaindvajsetič. V prijetno toplem, a oblačnem vremenu smo videli zanimivo srečanje ekip, ki so se merile v košarki. Že v prvih nekaj urah tekme so v vodstvo prešli igralci iz Vrhpolj, ki so nato prednost iz ure v uro le še povečevali. Po približno sedmih urah tekme je igralcem ponagajalo vreme, saj je začelo močno deževa-
ti. A to ni prekinilo srečanja, saj so se igralci preselili v telovadnico osnovne šole in tam nadaljevali z igranjem. Ob petih popoldne je bila na vrsti veteranska tekma, ki postaja v zadnjih letih vedno bolj zanimiva in izenačena. Tako je bilo tudi letos, ko so po uri izjemno borbene in zanimive igre slavili gostujoči veterani iz Vrhpolj z rezultatom 42 : 45. Sledili sta še zadnji dve uri tekme in prinesli končni rezultat 673 : 830 v korist gostov iz
Vrhpolj. Le-ti so tako prekinili triletno sušno obdobje, ko so zmago slavili igralci ekipe iz Stranj. Priznanje za najbolj koristnega igralca tekme je prejel Tadej Rifel iz zmagovite ekipe. Po koncu tekme so se igralci in tudi gledalci zasluženo okrepčali s hrano in pijačo ter srečanje zaključili ob prijateljskem druženju do poznih nočnih ur. Hvala vsem sodelujočim, vztrajnim gledalcem in dolgoletnim pokroviteljem.
Igralci obeh ekip po koncu tekme
Na gorskem maratonu
K odličnemu uspehu slovenskih reprezentantov na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu so doprinesli tudi člani KGT Papež.
Mira Papež
Kamnik - Lucija Krkoč in Mitja Kosovelj sta na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu v Podbrdu osvojila bronasti medalji. Zmagovalca na 42 km dolgi preizkušnji z 2800 metri vzponov in spustov sta bila Italijan Alessandro Rambaldini in Britanka Annie Conway. Ženska ekipa v postavi Krkoč, Bratina, Radinja, Jaklič in Čufer je dosegla odlično 2. mesto, moška pa četrto. Najmlajši so tekli na mini GM40 in spet dosegli odlične rezultate: M1/Z1: 1. Maša Viriant, 8. Viki Dolinšek, 10. Lara Potokar, 5. Nik Rom-
šak; M2/Z2: 1. Aleš Prelov-šek, 6. Aleš Auerspreger, 12. Žan Grčar; 3. Tjaša Uršič; M3/Z3: 1. Rok Sušnik, 3. Nejc Uršič, 5. Rok Podbre-gar in 4. Hana Dobovšek. Dušan Papež, član Združenja za gorske teke pri AZS, je kot vodja slovenske reprezentance po tekmi povedal: »Gre za največji uspeh reprezentance v gorskem maratonu. Vesel sem, da so k temu doprinesli tudi člani KGT Papež. Ponosen sem tudi na odlične uspehe mladih tekačev KGT Papež in na vse druge, ki so premagali 42 km (Potočnik, Teraž in Kramar), Jure Grmšek pa celo 100 km.«
Mira in Dušan Papež s svojimi mladimi gorskimi tekači
23. Dan vaterpolistov
Kamnik - Sobota, 18. junija, je na bazen Pod skalco privabila vaterpoliste iz slovenskih klubov in hrvaškega Pulja. Igrali so v kategorijah U11, U13, kadeti in veterani. Zanimive tekme si je ogledalo veliko navijačev. Otvoritveno slovesnost so popestrile kamniške mažoretke in Stranjska godba, priznanja je podelil podžupan Matej Slapar. V kategoriji U11 so bili Kamničani sedmi, z AVK Triglav pa so se pomerili v finalu U13. D. H.
Zmaguje domače znanje
Druga Velika nagrada Kamnika, na kateri so se pomerili ljubitelji Tomosovih motorjev, je postregla z razburljivo in napeto tekmo.
Najboljši so prevozili krepko preko sto krogov na dobrih petsto metrov dolgi progi.
Aleš Senožetnik
Duplica - Povezovalna cesta med kamniško obvoznico in Ljubljansko cesto se je v nedeljo, 12. junija, spremenila v pravi dirkaški poligon, na katerem so se na vztrajno-stni dirki pomerili motoristi s 50 kubičnimi motorji. Tekmovale so ekipe treh voznikov, ki so bili hkrati tudi mehaniki motorja. Zmagala je ekipa, ki je v štirih urah prevozila največ krogov. Tekmovanja se je udeležilo štirideset ekip, nekaj v kategoriji Ciao, velika večina pa z vsem dobro poznanimi tomosi. Dopoldanska dirka, v kateri sta se zgodili tudi dve nezgodi, je številnim gledalcem ob progi postregla z razburljivim dogaja-
njem. V najbolj množični kategoriji Tomos avtomatik je največ krogov, kar 138, v štirih urah zbrala ekipa Polžkov, le krog manj pa drugo in tretje uvrščeni Rumeni in Team Burski. Da bencinski hlapi ne navdušujejo le moških, so dokazale tri ženske ekipe, med katerimi je eno vodila Kamničanka Saša Šmidov-nik. Popoldne so se v odprti kategoriji ter kategoriji Tomos APN 4-7 pomerili še tekmovalci v dve uri trajajoči dirki, ki sta jo dobili ekipi Livarčki in Sparta Racing Team.
»Poudarek je na legendarnih tomosih. Ljudje v domačih delavnicah iščejo način, kako te motorje čim bolje usposobiti za takšne
preizkušnje. Čar te dirke je ravno v tem, da tekmovalci zmagujejo s svojim znanjem, ne z denarjem,« je bistvo dirke, ki se je drugo leto zapored odvila v Kamniku, povzel Brane Pre-zelj, predsednik Sport touring cluba Panther Kamnik, ki je organiziral prireditev.
Prezelj, ki že dolga leta organizira različne dirke, si želi, da bi dirka postala tradicionalna, zato se bo s kolegi tudi prihodnje leto potrudil, da Velika nagrada Kamnika bo. Načrtuje pa tudi oživitev Velike nagrade Kamnika iz leta 1970. »Namen imamo organizirati veteransko dirko in povabiti vse živeče udeležence takratnih dirk,« zaključuje.
KONCESIONAR LETA 2014
10
petek, 24. junija 2016 Kamničan ^
Zanimivosti
Gor in dol po Rožiškem vrhu
Letos ustanovljeno Športno in kulturno društvo Sela pri Kamniku je prvič organiziralo osem ur hoje na Rožiški vrh.
Bojana Klemenc
Sela pri Kamniku - Dogajanje na Selah pri Kamniku je v zadnjih letih, tudi zaradi številnih prišlekov, oživelo. V letošnjem letu so krajani ustanovili še športno-kultur-no društvo z maskoto Selko in minulo soboto prvič uspešno izpeljali rekreativno tekmo Osem ur hoje na Ro-žiški vrh s šestinšestdeseti-mi pohodniki v spomin na pokojnega Mata Petrušiča.
Rožiški vrh vedno bolj priljubljen
Selani se še spominjajo, kako se se vaščani že včasih poleti družili na Rožiškem vrhu, saj so v času po drugi svetovni vojni leta za prodajo nabirali borovnice, iz katerih so kuhali tudi žganje. Po hribu so tako nastale gozdne stezice, ki pa so se kasneje, z opustitvijo množičnega nabiranja borovnic, popolnoma zarasle. Druženje vaščanov na Rožiškem
vrhu, uradno imenovanem Hrastje, je pred šestnajstimi leti obudil pokojni Mato Petrušič, ki je ob svojih vsakodnevnih pohodih na vrh hriba obnovil in markiral poti, predvsem pa z idejo o obiskovanju Rožiškega vrha navdušil tudi sovaščane. Pred osmimi leti so na vrhu postavili vpisno knjigo za obiskovalce, leto kasneje pa skupno postavili še lesen križ. Domačini se radi pohvalijo, da skupaj skrbijo za ta vaški skupni projekt, a vseeno večino vzdrževalnih del na poti in vrhu opravlja Jože Petrušič, po domače hišnik Rožiškega vrha, seveda pa mu vsakdo rad priskoči na pomoč, potrjuje predsednik ŠKD Sela Sandi Berlec, Brane Golubovič pa dodaja: »Danes Rožiški vrh številnim krajanom predstavlja vsakodnevno rekreacijsko točko, kjer se povezujejo in bogatijo pozitivni medsebojni odnosi vseh obiskovalcev - prijateljev in sosedov.«
Selani so navdušeni nad svojo rekreativno točko, ki pa je med občani slabo poznana. / foto: Bojana k
Ko Rožiški vrh postane gora
V soboto, 18, junija, pa je Ro-žiški vrh postal gora, saj se je kar šestinšestdeset ljubiteljev te točke prvič sprehajalo osem ur gor in dol. Udeleženci tekme so imeli na voljo dve progi
- strmejšo z 950 metri od starta do vrha ter položnejšo z razdaljo 1700 metrov. Vsi sodelujoči so prejeli ročno izdelane lesene medalje, najboljši pa tudi posebne nagrade. V moški kategoriji je zmagal Igor Alpner iz Godiča s 13 vzponi in spusti, sledil mu je
Damjan Rifel z dvanajstimi in Matjaž Petrušič z enajstimi. Med damami je prvo mesto dosegla Jana Pavlič iz Buča z desetimi, za njo pa Suzana Orehek in Tanja Kranier z devetimi vzponi. Posebno nagrado sta prejeli še najstarejša udeleženka, oseminosemde-
setletna Pepca Ajdovec ter najmlajša, triletna Eva Ajdovec. Da je vse potekalo kot po maslu, je poskrbel Tone Mali, seveda ob pomoči številnih vaščanov. Sobotno športno-zabavno druženje je več kot uspelo, zato obljubljajo ponovitev tekme ob letu osorej.
KRANFEST
34. TRADICIONALNA KRANJSKA NOČ
- 21. do 23. julij 2016 -
|F%v
T f i
petek TRI dive poletne noci
8. 7. DARJA ŠVAJGER, NUŠA DERENDA IN ALENKA GODEC Z BIG BAND RTVSLO
nedelja JM JAZZ WORLD
L
TABU • GRUPA VIGOR • HAMO & TRIBUTE TO LOVE • KLAPA KAMPANEL • SAMUEL LUCAS
•	DJOMLA KS • KINGSTON • VESELI SVATJE
•	KRANSKA KUHNA • OTROŠKI KRANFEST • DRŽAVNO PRVENSTVO V ODBOJKI NA MIVKI • in še mnogo več ...	_
sobota KARAVANA DOMAČIH
^	^	KARAVANA
16. 7. pivovarn 9
VSTOP PROST!
vmm! zako za turizem h kiinjfto ^ \ W KRANJ c™*«a- «}SS	íejeh^BB	1 ifAtf* H
		_J
ZAVOD ZA TURIZEM IN KULTURO
KRANJ
MESTNA OBČINA KRANJ
AompJaPi ^^^LEAlIMi
NA VEČ KOT
DESETIH PRIZORIŠČIH
www.visitkranj.com
KLET BRDA Gorenjski Glas
Kamničan ça petek, 22. julija 2016
3
Zanimivosti
Dleta ponovno pela
V soboto, 11. junija, je na Glavnem trgu potekalo sedaj že tradicionalno peto srečanje slovenskih rezbarjev.
Bojana Klemenc
Kamnik - Prireditev so kamniški rezbarji pred štirimi leti pripravili v spomin na 100. obletnico rojstva kamniškega umetnika - rezbarja Maksa Berganta, letos pa so obeležili 20. obletnico njegove smrti. Tokrat je dvaindvajset rezbarjev iz celotne Slovenije ustvarjalo in predstavilo svoje izdelke iz lesa na Glavnem trgu, na kratki dopoldanski prireditvi pa je vse zbrane nagovoril tudi župan Marjan Šarec. Dogajanje so s svojim petjem popestrili pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Kamnik pod vodstvom zborovodje Karle Urh,
obiskovalce pa so pozdravili tudi pobudniki tega srečanja Roman Kokole, Nives Ma-tjan in Karla Urh in vsem sodelujočim rezbarjem podelili priznanja.
V	Kamniku veliko ljubiteljskih rezbarjev
V	Kamniku in okoliških krajih še vedno deluje veliko ljubiteljskih rezbarjev, ki jih povezuje ljubezen do lesa, klesanja v les in ustvarjanja z dleti. Obiskovalci Glavnega trga so to soboto z zanimanjem opazovali spretnosti izpod rok rokodelcev, katerim gre zahvala za prispevek k temu, da bodo tudi naslednje genera-
Organizator Roman Kokole je v zahvalo za pomoč pri organizaciji srečanja kamniškemu županu podelil umetelno izrezljano pipo miru. / foto: boj
ana Klemenc
Marijan Vodnik, nečak Maksa Berganta, že vrsto let svoje znanje podaja rezbarjem v društvu Kanja, v katerega je včlanjenih tudi nekaj Kamničanov. / Foto: Bojana Klemenc
cije poznale rezbarsko obrt in z njo povezane ročne spretnosti. Tudi Kamničan Roman Kokole, organizator srečanja rezbarjev Slovenije, je poudaril pomembnost ohranjanja rokodelske dejavnosti in obrti, ki je vredna velikega spoštovanja, zato namen srečanja ni le druženje in izmenjavanje izkušenj prisotnih rezbarjev, temveč tudi predstavitev rezbarskega poklica. »Slovensko ljudsko rokodelstvo predstavlja dediščino naše kulturne preteklo-
sti, zato jo ohranjamo rodovom, ki šele prihajajo. Ne smemo je zapraviti, zavreči, pozabiti. Po bogastvu vsebine, po oblikovanih zanimivostih in izrazni lepoti je naše izročilo dragocen prispevek Slovencev evropski kulturi,« je povedal. Rezbarski mojstri so z dleti začeli ustvarjati v zgodnjih dopoldanskih urah in vztrajali vse do poznega popoldneva, številni obiskovalci pa so spretne roke in rez-barska dela nagradili z izdatnimi pohvalami.
Navijajmo na »Alpah«!
V nedeljo, 3. julija, bo Kamnik spet dihal s kolesarji. Približno sedemsto jih pričakujejo na že 10. Maratonu Alpe Scott, dogodek pa je velika priložnost za kamniški turizem.
Jasna Paladin
Kamnik - Maraton že dolgo ni več le kolesarski praznik, ampak prireditev, ki ima širši vpliv na občino, pa ne le Kamnik, ampak vseh deset občin, skozi katere vodi trasa. »Na maratonu se vsako leto preizkusi več tujih kolesarjev - Italijanov, Avstrijcev, tudi Hrvatov, pri katerih je cestno kolesarstvo v porastu - ter mnogih drugih. Letos jih pričakujemo okoli šestdeset, številni v Kamnik pridejo s svojimi družinami ali prijatelji in zaradi tekme tu ostanejo več dni. Tudi domači kolesarji iz oddaljenih krajev se vse pogosteje odločajo, da bodo v naših krajih prenočili, kar je vsekakor dobro za kamniški turizem,« ugotavlja Nika Vrhov-nik iz organizacijskega od-
bora in dodaja, da dogodek ne združuje le kolesarjev, ampak tudi številne prostovoljce in navijače, ki z »Alpami«, kot sami rečejo maratonu, dihajo že leta. K dogodku si organizatorji želijo privabiti tudi same Kamni-čane, zato jih vabijo na atraktiven start, ki bo v središču mesta ob 9. uri. Za kolesarje pa lahko navijate kjerkoli na poti - zaradi zahtevnosti trase vam bodo gotovo hvaležni.
Predvidena časovnica Maratona Alpe Scott je: Komenda
-	9.10, Cerklje - 9.20, Preddvor - 9.35, Zgornje Jezersko - 10.00, Jezerski Vrh
-	10.30 Pavličevo sedlo -10.50, Logarska dolina -11.00, Solčava - 11,10, Luče
-	11.20, Ljubno - 11.35, Rad-mirje - 11.40, Gornji Grad
-	11.50, Črnivec -12.20.
Na jubilejnem, desetem Maratonu Alpe Scott pričakujejo okoli sedemsto kolesarjev, številne tudi iz tujine. / foto: kd alpe
Kamnik
Kulinaričen ogled mesta Kamnik
Privoščite si kulinarično vodenje z Okusi Kamnika in lokalnim turističnim vodnikom po najlepšem mestnem jedru. Za vse, ki želite VEČ izvedeti o zgodovini mesta, o pomembnih Kamničanih, o skrivnostnih kamniških uličicah in obenem razvajati svoje brbončice z Okusi Kamnika. Vodenje traja 3 ure. Cena kulinaričnega potepanja po mestu je 17 €/osebo (minimalno 20 udeležencev oziroma se cena spreminja glede na število udeležencev). Cena vključuje:
-	lokalno turistično vodenje po mestu
-	degustacijo petih lokalnih tradicionalnih jedi Okusi Kamnika Udeleženci kulinaričnega potepanja po mestu prejmete knjižico z recepti Okusi Kamnika na vsako mizo.
KAMNIK SI TI. KAMNIK CITY.
Informacije:
Zavod za turizem in šport v občini Kamnik,
Glavni trg 2 1241 Kamnik
T: +386 (0)1 831 82 50, E: tic@kamnik-tourism.si
10
petek, 24. junija 2016 Kamničan ^
Prireditve
Prireditve v juniju in juliju
Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 50, tic@kamnik-tourism.si
Kamni
Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko Kam v juniju? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www. kamnik-tourism.si.
ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK Petek, 24. junija, od 12. do 17. ure, Glavni trg Sladoledne urice za pridne šolarje
Petek-nedelja, 23.-26. junija, občine v okolici
Kamniško-Savinjskih Alp
Pohodniški festival v Kamniško-Savinjskih Alpah
Izpostavljamo: petek, 24. junija, ob 20. uri, Stari grad
Gorniški filmski večer: Izbor treh plezalnih filmov 10. festivala gorniš-
kega filma
OBČINA KAMNIK
Sobota, 25. junija, ob 20. uri, Glavni trg Proslava ob dnevu državnosti - 25 let samostojnosti Republike Slovenije
Slavnostni govornik bo župan občine Kamnik Marjan Šarec. V kulturnem programu bo nastopil Simfonični orkester Domžale - Kamnik. V primeru slabega vremena se bo prireditev odvijala v Domu kulture Kamnik.
TD GORA SV. MIKLAVŽ
Petek, 24. junija, ob 19. uri, Gora sv. Miklavž Proslava ob 25. obletnici dneva državnosti
Pohod in sveta maša, ob 19.45 sledi kulturni program z nastopajočimi.
DOM V KAMNIŠKI BISTRICI
Sobota, 25. junija, ob 14. uri Planinska veselička ob dnevu državnosti
Zabaval vas bo Toni Tuhinski.
GLASBENA ŠOLA KAMNIK
Petek, 24. junija, ob 15. uri, Glavni trg
Prireditev v počastitev 200 let javnega glasbenega šolstva
na Slovenskem in 25-letnici slovenske države
ODBOJKARSKI KLUB KAMNIK
Od 24. do 26. junija, igrišča Pod Skalco
Vikend odbojke na mivki - Beachvolley Weekend
DRUŠTVO DRUŽBENO AKTIVNI MLADI
Sobota, 25. junija, ob 13. uri, kamniška tržnica
nasproti glavne avtobusne postaje Party župa
Kulinaričen dogodek, ki je poleg zabave in druženja namenjen ozave-ščanju obiskovalcev o zavrženi hrani.
KPZ SUTNA KAMNIK
Sobota, 25. junija, ob 20. uri, Kulturni dom Šmarca Letni koncert KPZ Sutna Kamnik
Popeljali vas bodo od črnskih duhovnih pesmi do popularnih tujih in domačih zimzelenih popevk.
TRIATLON KLUB TRISPORT KAMNIK
Nedelja, 26. junija, ob 12. uri, kamniški bazen Pod Skalco
Ambrož triatlon Kamnik
Kontakt organizatorja: www.trisport-klub.si
OS ŠMARTNO V TUHINJU IN PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK
Od 27. junija do 1. julija, na Zelenici Doživljajsko-planinski tabor
Petdnevni tabor, na katerem imajo otroci možnost oblikovati spoštljiv in pozitiven odnos do narave ter hoje. Kontakt organizatorja: lucka. drganc@guest.arnes.si
ŠPORTNA ZVEZA KAMNIK
Od 30. junija do 2. julija, igrišča in bazen Pod Skalco 9. Kvadratlon Kamnik
Edinstvena športna prireditev v Sloveniji, kjer se ekipe petih tekmovalcev merijo v poletnih igrah z žogo. Kontakt: sz.kamnik@gmail.com
KOLESARSKO DRUŠTVO ALPE
Nedelja, 3. julija, ob 9. uri, Glavni trg
Kolesarski maraton Alpe Scott
KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK
Od 1. julija do 31. avgusta, knjižnica Kamnik in vse krajevne knjižnice Poletno družinsko branje
Akcija bo letos potekala že 13. poletje. Namenjena je celotnim družinam, za osvojitev nagrade pa morajo opraviti predpisane naloge, ki spodbujajo branje in obiskovanje knjižnice. Več informacij na www.kam.sik.si
TERME SNOVIK
Sobota, 2. julija, od 12. do 16. ure XIV. kuharsko tekmovanje v pripravi postrvi
PLAVALNI KLUB KAMNIK
Sobota 9. julija, ob 9. uri, bazen Pod Skalco 15. Mednarodni plavalni miting Veronika
KLUB GORSKIH TEKAČEV PAPEŽ
Nedelja, 24. julija, ob 9. uri, Kamniška Bistrica 18. Gorski tek na Grintovec
Ekstremni tek na 2558 m visoki Grintovec. Nujne so predprijave do 22. julija. Več na: http://kgtpapez.si
Samostojna razstava likovnih del Irene Redja
Kamnik - V preddverju občinske stavbe bodo v sredo, 6. julija, ob 15.30 odprli samostojno razstavo likovnih del Irene Redja, ki bodo v času uradnih ur Občine Kamnik na ogled vse do petka, 5. avgusta. J. P.

[ iiKMl
SNOVIK
Informacije in rezervacije: Terme Snovik - Kamnik, Snovik 7, 1219 Laze v Tuhinju, Tel.: 080 8 123 e-pošta: ¡nfo@terme-snovik.si www.terme-snovik.si
ODPRTO JE POLETNO KOPALIŠČE V TERMAH SNOVIK!
Osvežite se v objemu narave in zdravilne termalne vode. Čakajo vas vodne vragolije in atrakcije in spuščanje po toboganih ..
Pri nas je vedno zabavno - ne glede na vreme, na zunanjem ali notranjem bazenu.
Napoved dogodkov:
■	Kuharsko tekmovanje v pripravi postrvi, z nami tudi Jani (Gostilna išče šefa) in Sašo (Masterchef), 2. 7.
■	Snovičkov festival - rajanje in zabava za otroke, 6. 8.
■	Etnološka prireditev - Lesarstvo nekoč in danes, 26. 8.-28. 8.
Glasbeni nastop v Veroniki
Učenci Glasbene šole Skalar so osvojeno znanje predstavili zbranim na zaključnem nastopu.
Nastopajoči učenci Glasbene šole Skalar / Foto: Aleš
Senožetnik
Aleš Senožetnik
Kamnik - Med številnimi glasbenimi nastopi učencev glasbenih šol so se nedavno v Kavarni Veronika predstavili tudi učenci Glasbene šole Skalar, ki je nekaterim poznana še pod imenom Tačko. »Sprva so našo glasbeno šolo obiskovali le najmlajši, ker pa so se kmalu začeli vpisovati tudi odrasli učenci, smo se preimenovali,« je v uvodu spremembo imena pojasnil vodja glasbene šole, Kamničan Simon Skalar.
Ne glede na spremembo imena je bila glavnina nastopajočih otrok, ki šele spoznavajo svet glasbe in osvajajo prve note. Zbrani so tako slišali dobro znane melodije iz otroštva, kot sta Šmentana muha in Metuljček cekinček, od nekoliko bolj izkušenih pa tudi zvoke Metallice in klasične glasbe. Predstavili so se učenci kljunaste flavte, kitare, klavirja in petja.
Z raznolikim glasbenim repertoarjem so učenci različnih starosti pričarali zanimiv glasbeni večer.
ri« 1 •	• •	•
Simbioza pesmi in vina
Že tradicionalno pripravljajo pevci PSPD Lira letni koncert na gradu Zaprice. Letos so zaradi slabega vremena ubrani glasovi lirašev namesto pod lipo zadoneli v grajski dvorani.
Pevci PSPD Lira so z lepo pesmijo in rujno kapljico na gradu Zaprice predstavili letošnjo pevsko sezono.
Bojana Klemenc
Kamnik - Letni koncert PSPD Lira je v soboto, 11. junija, ponovno navdušil kamniške ljubitelje zborovske glasbe, saj so pevci z zborovodjo Andrejem Missonom obiskovalcem predstavili svoj raznolik repertoar, koncert pa zaključili s kar štirimi dodatki. V prvem delu koncerta so s pesmijo povzeli letošnjo Lirino sezono in dali poudarek poeziji generala Rudolfa Maistra, v drugem delu pa so prešli k lah-
kotnejšim tonom in poslušalce z vrsto znanih Lirinih zimzelenih popevk popeljali v svet nepozabnih spominov in občutkov.
Na koncertu so se pevcem pridružili še Rok Rakar pri klavirju, Gašper Selko s trobento ter Simon Cerar s harmoniko, koncert je povezovala Barbara Božič, zbrane pa je pozdravil še župan. Li-raši so bili tudi v tej pevski sezoni zelo aktivni, zato je bilo prijetno druženje ob petju in rujni kapljici po koncertu še kako sprejeto.
OBČANI KAMNIKA IN KOMENDE IMAJO 15 % POPUSTA OB NAKUPU PRENOSLJIVE VSTOPNICE (30 VSTOPOV PO 2 URI). KOPALNA VSTOPNICA ŽE OD 6,52 EUR (POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO).
Kamničan ça petek, 22. julija 2016
3
Starejši, zahvale
Tatjana Prašnikar: Gre za odnos daš-dobiš
V občini Kamnik deluje šest skupin starih ljudi za samopomoč, v katere je vključenih okoli šestdeset starostnikov. Program letos praznuje tridesetletnico, v Kamniku pa najstarejša skupina deluje dvajset let.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Po podatkih statističnega urada je v začetku letošnjega leta v kamniški občini živelo slabih pet tisoč občanov, starejših od 65 let, med katerimi jih je bilo dobrih 1300 starejših od 80 let. Starostnikom v občini so na voljo različne aktivnosti. Eno od njih ponujajo skupine starih ljudi za samopomoč, ki delujejo v okviru Medgeneracijskega društva Jesenski cvet, to pa je vključeno v Zvezo društev za socialno gerontologijo Slovenije.
»Namen skupin je ohranjanje in krepitev socialne mreže starejših. Skupine se sestajajo na srečanjih enkrat tedensko in se pogovarjajo o različnih tematikah,« pravi Kamničanka Tatjana Prašni-kar, organizatorka regionalnih mrež na Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije, ki tovrstne programe izvaja že trideset let. Dve skupini delujeta v Domu starejših občanov Kamnik, ena se sestaja v frančiškanskem samostanu, starostniki pa se srečujejo tudi v prostorih Društva upokojencev Kamnik ter v prostorih Športnega društva Šmartno v Tu-
Starejši se velikokrat soočajo z osamljenostjo, saj so mnogi vdovci in živijo sami, pravi Kamničanka Tatjana Prašnikar.
hinju. Pred kratkim so ustanovili šesto skupino v občini, ki združuje predvsem stanovalce varovanih stanovanj za starejše in se sestaja v kulturnem domu v Mekinjah. Povprečna starost članov skupin je okoli 80 let.
»Starostniki se največkrat soočajo z osamljenostjo, saj so večinoma vdovci in živijo sami,« pravi Prašnikarjeva.
V tovrstnih skupinah pa po besedah sogovornice splete-jo številne prijateljske vezi in dobijo priložnost za iskren pogovor in druženje. »Pogovarjamo se o temah, ki jih zadevajo, o problemih, ki jih tarejo. Vse, o čemer govorimo, ostane med nami,« dodaja Tatjana Pra-šnikar, ki tudi sama vodi eno izmed skupin.
Tovrstne skupine pa ne pomagajo le starejšim, temveč so v veliko zadovoljstvo tudi prostovoljcem, ki jih vodijo. »Gre za odnos daš-dobiš. Veliko sem pridobila z osebnim stikom s starejšimi, z zgodbami, ki jih delijo z mano. Nekdo je rekel, da bi moral imeti vsak človek vsak teden stik z vsemi generacijami,« o svoji osebni izkušnji pripoveduje Prašnikarjeva. Starejši se danes soočajo s težavami, ki jih še pred nekaj leti niso imeli, saj je več generacij živelo pod isto streho. Mladi se odseljujejo, ostareli starši ali stari starši pa ostajajo sami. Starejši se danes počutijo izključene tudi zaradi tehnološkega napredka in hitrega tempa življenja, ki mu težko sledijo. Prav zato so tovrstne skupine odlična oblika pomoči, od katerih imajo koristi tako starostniki kot prostovoljci. »Takšne skupine so vedno dobrodošle in bi jih še potrebovali predvsem v podeželskem delu občine. Zato si tudi želimo privabiti nove prostovoljce, ki bi v svojem okolju vodili kakšno izmed skupin,« s povabilom k vključitvi v prostovoljstvo zaključuje Tatjana Prašni-kar.
Deset let telesne vadbe starostnikov
Ivica Vrtačič
Kamnik - Leta 2006 sta prof. Tatjana Novak in dr. Rajko Vute povabila k telovadbi dame, starejše od 65 let. Njun namen je bil ugotoviti učinek telesne vadbe s poudarkom na ravnotežju, gibanju in moči starejših. Tega leta so bile prvič opravljene meritve, drugič čez pol leta ter ponovno leta 2011. Primerjava je pokazala, da vadba pomembno vpliva na boljše počutje in kvaliteto življenja. V večini primerov je bilo z leti opazno izboljšanje motoričnih sposobnosti starejših. Prof. Tatjana Novak je rezultate uporabila pri doktorski disertaciji na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani z naslovom Vpliv telesne vadbe na kvaliteto življenja starostnikov. Telovadba se pod vodstvom mentorjev in usposobljenih vaditeljic izvaja enkrat tedensko v Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku. Poleg zdravega in
razgibanega telesa je pomembno tudi druženje, pozitivno razmišljanje in dobra volja. Zato so bile poleg tedenskega druženja na začetku vsakega šolskega leta organizirane tudi ekskurzije, bogate s kulturnimi, zgodovinskimi in naravnimi znamenitostmi Slovenije, enkrat tudi avstrijske Koroške. Obiskali so Notranjsko z ogledom Cerkniškega jezera, Prekmurje, Kozjanski park z okolico, Vipavo in Ajdovščino. Stkali so prijateljske vezi s športnicami iz Prevalj in kasneje še s koroškimi Slovenci v Pliberku. Nepozaben je bil medgene-racijski izlet v Bohinj. Dijaki GSŠRM so udeležencem v naravi recitirali Prešernov Krst pri Savici. V desetih letih se je tedenska telesna vadba starejših v Kamniku dovolj uveljavila, da bo tudi z novimi člani še naprej spodbuda starejšim za izboljšanje in vzdrževanje motoričnih sposobnosti in kvalitetnejšega življenja.
Knjiga Zdrave in zdravilne vode Slovenije prinaša opise in fotografije stotih izvirov, studencev in vrelcev ter drugih voda po vsej državi, s katerimi si lahko pomagamo pri ohranjanju zdravja in odpravljanju naših zdravstvenih tegob. Pred vami je odličen vodnik, ki vas bo popeljal do zdravih in zdravilnih vodnih virov, ki jih doslej morda niste poznali.
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
| www.gorenjskiglas.si
Poštnin®
Gorenjski Glas
GG osmrtnice, zahvale
e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.sj^
www.pogrebnik.si
V 84. letu je svojo življenjsko pot zaključil
Franc Kuret
Naj ti bo lahka slovenska zemlja, v nas boš živel večno!
Žena Marija, sin Iztok z družino, hči Irena in vnuk Jan z družino
ZAHVALA
V 84. letu se je od nas poslovila
Jožefa - Pepca Koželj
Ob izgubi naše mame, babice in prababice se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala ambulantnemu osebju ZD Kamnik, dr. Plavčevi, med. sestri Emi, patronažni sestri Cvetki in urgentni službi NMP Kamnik. Zahvaljujemo se kolektivu Arbo-retuma, pevcem, g. župniku za opravljeni mašni obred in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
13. junija 2016 je v 97. letu tiho zaspal dragi ati, dedek, pradedek in stric
Miha Kozole
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebej hvala duhovnikoma za lep cerkveni obred in pevcem pevskega zbora Solidarnost za lepo odpete pesmi. Hvala tudi osebju v Deosu Doma starejših občanov Gornji Grad, ki so lepo skrbeli za našega ata vseh 11 let njegovega bivanja pri njih. Še enkrat hvala vsem, ki se boste našega Miha spominjali in obiskovali njegov grob.
Žalujoči: sin Stanko, hčerka Marica, vnuki Adriano, Jure z družino in Luka
ZAHVALA
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček)
V maju 2016 se je v 89. letu starosti poslovila naša draga
Magda Logar
iz Kamnika, Mlakarjeva 10
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ter za vse tolažilne besede, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se celotnemu kolektivu Doma starejših občanov Kamnik za nego in nesebično pomoč v zadnjih dneh njenega življenja ter pevcem kvarteta Grm.
Vsi njeni
10
petek, 24. junija 2016 Kamničan ^
Kamničan
Muzejska noč pri Maistru
Poletna muzejska noč, že štirinajsta po vrsti, je tokrat vrata do polnoči odprla Rojstni hiši Rudolfa Maistra.
Letošnjo Poletno muzejsko noč je v Kamniku gostila Rojstna hiša Rudolfa Maistra, z odzivom obiskovalcev pa
so bili zelo zadovoljni. / Foto: Bojana Klemenc
Bojana Klemenc
Kamnik - Posebne rdeče niti po besedah koordinatorice projekta Irene Marušič Poletna muzejska noč nima, je pa letos več dogodkov povezanih z obeleževanjem 25-letnice samostojnosti Slovenije. »Povezovalni projekt, prilagojen na urbano območje, je bil že od začetka zasnovan tako, da predstavlja ustanove in njihove vsebine kot prostore sproščenega preživljanja prostega časa. Ideja se je porodila iz poznavanja podobnih dogodkov v tujini in iz želje na privlačen način predstaviti razstavišča javnosti in jih približati ljudem,« pravijo
organizatorji, Zora Torkar, direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik, pa je bila ob odzivu obiskovalcev zelo zadovoljna. Poletna muzejska noč se je že tradicionalno začela s koncertom Vrab-čkov, nadaljevala z delavnico za otroke Izdelajmo igrače. Zvečer so učenci OŠ Toma Brejca, OŠ Frana Albrehta in OŠ Stranje na župnij -skem vrtu zaigrali predstavo o Rudolfu in o Veroniki, ki je s kačjim repom namahala mamuta, po začasni razstavi z enakim naslovom kot predstava in spomladi izdana knjiga je vodila avtorica Alenka Juvan, lep večer pa so s kratkim koncertom zaključili liraši.
Monografija o operni pevki Valeriji Heybalovi
Kamnik - Šestnajstega januarja 2018 bo minilo sto let od rojstva v Kamniku rojene operne pevke Valerije Heybalove, ob tem pa so že stekle priprave za izdajo monografije o tej umetnici. Že od januarja letos potekajo dejavnosti, vezane na ta jubilej, vse z namenom, da bi zbrali dovolj sredstev za monografijo v obliki, kot si jo ta umetnica zasluži. Izšla naj bi predvidoma jeseni leta 2017. Vaš prispevek lahko nakažete na: Fundacija - Ustanova Ladko Korošec, Cesta 9. avgusta 1, 1410 Zagorje ob Savi, TRR: SI56 0233 8026 1427 509, namen plačila: Heybalova ter sklic: SI99. J. P.
Svetovno znani glasbenik, legendarni »šokroker« Alice Cooper se je pred dnevi - pred svojim prvim koncertom v Sloveniji (nastopil je Hali Tivoli) - mudil tudi v naši neposredni bližini. Pred nastopom si je vzel nekaj uric za sprostitev in golf. Takole se je skupaj z Lukom Novakom nič kaj zvezdniško fotografskim objektivom nastavil na igrišču Golf Arboretuma. J. P. / foto: golf arboretum
Med pastirje tudi predsednik
V Eko resortu pod Veliko planino v Godiču bodo sredi julija gostili tudi predsednika države Boruta Pahorja, ki se bo skupaj z najmlajšimi prelevil v pastirja.
Jasna Paladin
Godič - V Eko resortu pod Veliko planino, ki ga podjetje Palmieri gradi v Godiču, že od marca poteka razpis za sanjsko službo pastirja, zdaj pa so k sodelovanju povabili tudi predsednika republike Boruta Pahorja. »Ker je ohranitev kulturne dediščine izjemno pomembna pri oblikovanju naše kulturne in hkrati nacionalne identitete, se je pred-
sednik republike odzval na povabilo za sodelovanje v posebnem programu, v katerem bomo obudili pastirske običaje ter prikazali tradicionalne navade Velike planine. Otrokom kamniškega vrtca Zarja bo predsednik Pahor predstavil slovenske avtohtone živali, jih povabil k hranjenju, na vodeni delavnici sodeloval pri prikazu molže in nato skupaj z otroki pospremil živali na pašo. Ob zakuski tradici-
onalnih jedi Velike planine, kot so kislo mleko, trnič, žganci, klobase, bodo otroci okusili značilne jedi Velike planine in izvedeli o njihovem načinu priprave. Predsednik Pahor bo z otroki sodeloval pri sestavljanju lesene krmilnice in dokončal streho iz skodel. Tako bomo prikazali uporabo slovenskega lesa, ki je uporabljen v celotni pastirski vasici. Na krmilnico bo pritrdil spominsko obeležje,« nam je
program obiska predsednika, ki se bo v Godiču mudil 12. julija, predstavila Barbara Bešter iz Palmierija. Kot nam je povedal lastnik Eko resorta pod Veliko planino Matjaž Zorman, so s postavljanjem hišk že končali (postavili so jih devetnajst), prav te dni pa so se lotili tudi zunanje ureditve, ki bo nared do sredine julija. Eko resort pod Veliko planino bodo sicer uradno odprli septembra.
lipbled
m Pesem gozda v vašem domu!
ODKUP HLODOVINE
ODKUP LESA
CC \/DOI
L/V/L/ni I NI—
INFORMACIJE ZA ODKUP
EKSKLUZIVNA
PONUDBA
OPAZNIH PLOSC
■	direktno od lastnikov gozdov
•	hlodovina predelana na LASTNI žagi
■	visoke odkupne cene lesa
•	točna Izmera lesa
■	pošteno klasiranje hlodovine
•	odkupujemo les smreke, jelke in bora
•	vtovarni LIP Bohinj
•	ob gozdni cesti, primerni za tovorna vozila
•	na panju
*Za plačilo v krajšem času kot 30 dni se obračuna skonto do 3%.
kratki plačilni roki in zanesljivo plačilo
„Danes odpeljemo, jutri plačamo!"
Kranjska Gora, Gorje, Domžale z okolico. Tuhinjska dolina in Zasavje
PINTAR Simon, gsm: 031 328 304, e-naslov: simon.pintar@lip-bled.si
Gorenjska
KOROŠEC Igor, gsm: 030 610 880, e-naslov: igor.korosec@lip-bled.si
Škofjeloško, Tolminsko, Cerkljansko in Polhograjsko področje ter Ljubljanska kotlina
DEMŠAR Vili, gsm: 040 700 058, e-naslov: demsar@lip-bled.si
i" KONTAKT
STANDARD
,00€/
i MARIJAN ZALOKAR
J prodaja opažnlh plošč
! marijan.zalokar@lip-bled.si , gsm:+386 41367 028 i
i LIP Bohinj, d.o.o. I Ulica Tomaža Godca 5 SI-4264 Bohinjska Bistrica
* akcijske cene ¡zbranih opažnih plošč llpbled veljajo ob nakupu v podjetju LIP Bohinj, d.o.o. v Bohinjski Bistrici od 1.6.2016 do 31.7.2016. V cen i je vključen 22% DDV, prevzete vtovarni v Bohinjski Bistrici (pariteta EXW Bohinjska Bistrica). Popusti se med seboj ne seštevajo in ne veljajo za Izdelke vključene v druge oz. posebne akcije LIP BLED v Sloveniji. Akcijski izdelki ne spadajo v I. kvalitetni razred in jih v tem primeru ni mogoče reklamirati in za njih pridobiti dodatne gotovinske ali količinske popuste. Fotografije so simbolične, saj lahko pride do razlik v barvi površine pri tiskanju ali nastavitvah ekrana. Splošne In podrobnejše informacije o ponudbi in akciji prejmete na sedežu podjetja LIP Bohinj, d.o.o. Spremembe in napake v tisku so možne.