URADNE OBJAVE OBCM ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SE2ANA
KOPER, 18. decembra 1981	Št. 35
	
VSEBINA
Občina Mrska Bistrica
—	ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Ilirska Bistrica za leto 1981
Krajevna skupnost Vrbovo
—	SKLEP o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije in ureditev vaških poti ter dokončanje kanalizacije v vasi Vrbovo
—	POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije in ureditev vaških poti ter dokončanje kanalizacije v vasi Vrbovo
Občina Koper
—	SKLEP o imenovanju občinske volilne komisije
Občina Piran
—	SKLEP o določitvi območja gojišča školjk v Portoroškem ribolovnem rezervatu
—	SKLEP o spremembi sklepa o določitvi območja gojišča školjk v portoroškem ribolovnem rezervatu
Občina Sežana
—	ODLOK o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki v občini Sežana
—	SKLEP o trasi gozdnih cest v Brkinih na območju občine Sežana
Občinska Zdravstvena skupnost Hirska Bistrica
—	SKLEP o ugotovitvi veljavnosti Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Hirska Bistrica
—	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Hirska Bistrica
Samoupravna stanovanjska skupnost občine tiirska
Bistrica
—	PRAVILNIK o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Hirska Bistrica
—	PRAVILNIK za reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu v občini Hirska Bistrica
OBČ!NA MJRSKA B)STR!CA
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39,74) in 194. člena statuta občine Hirska Bistrica je skupščina občine Hirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. novembra 1981 sprejela
ODLOK
O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 1981
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Hirska Bistrica za leto 1980.
2.	člen
Prihodki proračuna za leto 1980 so sledi:
** prihodki — odhodki
presežek prihodkov nad odhodki
biti doseženi in razporejeni kot 50.093.236,35
44,258.986.60
5,834.249.75
Presežek prihodkov nad odhodki v znesku 5,834.249,73 se razpore-
— posebna partija proračuna občine	5,611.152,25
— prihodek leta 1981	175.193,95
— prihodek organa DPS za leto 1981	47.903,55
4. člen	
Prihodki in odhodki sredstev rezerve po zaključnem	računu za leto
1980 so znašali:	
— prihodki	1,903.895,40
— odhodki	346.075,35
— presežek prihodkov nad odhodki	1,557.820,05
Presežek prihodkov sredstev rezerve din 1,557.820	,05 se prenese
v leto 1981.	
5. člen	
Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 010-8,80-10,7
Hirska Bistrica, 25. novembra 1981
Predsednik
BOJAN BROZINA, dipl. oec., 1. r.
530
URADNE OBJAVE
18. decembra 1981 — $t. 35
I. PRIHODKI
Klas. št.	Vrsta prihodkov	Plan	Realizacija	IND
Vrsta 1	Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov	19,034.000,00	23,663.806,50	124
Vrsta 2	Prom. davek, davek na premoženje in na doh. od premoženja	17,753.000.00	18,416.996,80	104
Vrsta 3	Takse	2,006.000,00	2,063.124,20	103
Vrsta 5	Prihodki po posebnih predpisih	1,600.044,20	1,696.134,25	106
Vrsta 6	Prihodki upr. organov in drugi prihodki	1,138.000,00	1,376.218,80	119
Vrsta 7	Prihodki drugih DPS	—	—	
Vrsta 9	Prenesena sredstva	2,874.953,80	2,874.935,80	100
	SKUPAJ PRIHODKI	44,428.000,00	50,093.236,33	113
11. RAZPOREDITEV PRIHODKOV				
Klas. št.	Namen	Plan	Realizacija	IND
01	Dejavnost organov DPS	24,857.400,00	24,741.494,25	99
02	Dejavnost ljudske obrambe	3,631.000,00	3,631.000,00	100
03	Dejavnost DPO in društev	2,758.000,00	2,748.000,00	99
04	Negospodarske investicije	555.000,00	554.295,25	100
08	Socialno skrbstvo	3,716.700,00	3,681.538,00	99
09	Zdravstveno varstvo	72.000,00	, 68.874,25	96
10	Komunalna dejavnost	870.400,00	867.631,40	100
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	574.000,00	574.000,00	100
13	Odstopljeni prihodki	950.000,00	948.714,35	100
16	Intervencije v gospodarstvu	3,468.500,00	3,468.488,00	100
17	Nerazporejeni prihodki	2,292.500,00	2,292.451,10	100
18	Izločena sredstva rezerv	682.500,00	682.500,00	100
	SKUPAJ RAZP. PRIHODKOV	44,428.000,00	44,258.986,60	99
KRAJEVNA SKUPNOST VRBOVO
Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku in drugih oblik osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 22. novembra 1981 v vasi Vrbovo je svet krajevne skupnosti Vrbovo na seji dne 7. decembra 1981 sprejel
SKLEP
O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE REKONSTRUKCIJE IN UREDITEV VAŠKIH POTI TER DOKONČANJE KANALIZACIJE V VASI VRBOVO
1.	člen
V vasi Vrbovo se uvede samoprispevek za sofinanciranje rekonstrukcije in ureditev vaških poti ter dokončanje kanalizacije v vasi Vrbovo.
2.	člen
Samoprispevek se uvede v decembru 1981 do 20. aprila 1982.
3.	člen
Zavezanci samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče v vasi Vrbovo.
1.	Zavezanci bodo prispevek plačevali v petih enakih zaporednih mesečnih obrokih en povprečni čisti osebni dohodek, prejet v prvih devetih mesecih leta 1981.
2.	Upokojenci bodo prispevali v petih enakih mesečnih obrokih eno povprečno mesečno pokojnino, prejeto v prvih devetih mesecih leta 1981.
.1 i ti i-LitM MOT/!A
3.	Lastniki kmetijskih zemljišč od katastrskega dohodka nad 15.000 din—din 10.000 ter od katastrskega dohodka do 15.000din— din 5000 v petih enakih mesečnih obrokih.
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
4.	člen
Svet krajevne skupnosti lahko zavezanca samoprispevka oprosti plačevanja, če bo ugotovil, da je ogroženo nujno preživljanje zavezanca in članov njegove družine.
Pri odločanju o oprostitvi plačevanja samoprispevka bo svet krajevne skupnosti upošteva! razen splošnega poslabšanja socialnih razmer zavezanca in njegove družine zlasti še število vzdrževanih članov gospodinjstva, zdravstveno stanje in udeležbo v NOB.
5.	Člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka in njihovo uporabo vodi Izvršni odbor za rekonstrukcijo in ureditev vaških poti ter dokončanje kanalizacije pri svetu KS Vrbovo.
6.	člen
Sredstva samoprispevka po tem sklepu se nakazujejo na Žiro račun KS Vrbovo št. 52210-645-45730.
7.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Vrbovo, 7. decembra 1981
Predsednik sveta MIHA PRIMC, 1. r.
18. decembra 1981 — Št. 35
URADNE OBJAVE
531

Na podlagi 11. in 12. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah
osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) daje volilna komisija KS Vrbovo
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za rekonstrukcijo in ureditev vaških poti ter dokončanje kanalizacije v vasi Vrbovo
Volilna komisija je ugotovila, da je na referendumu dne 22. novembra 1981 v vasi Vrbovo od 243 upravičenih glasovalcev glasovalo 230 ali 93,4 %. Za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo 183 glasovalcev ali 80 %, proti uvedbi samoprispevka pa 44 glasovalcev ali 18,3 %. Neveljavnih glasovnic je bilo 3.
Vrbovo, 23. novembra 1981
Predsednik volilne komisije BRNE ANTON, 1. r.
OBČtNA KOPER
Na podlagi 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24,77 in 22,81 ) in 238. člena statuta občine Koper (Uradne objave, št. 22,78) je skupščina občine Koper na seji družbenopolitičnega zbora dne 23. novembra 1981, na seji zbora združenega dela dne 25. novembra 1981 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne
25.	novembra 1981 sprejela
SKLEP
O IMENOVANJU OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE
1.
V občinsko volilno komisijo v Kopru se imenujejo:
a)	za predsednika: Karel Štrukelj, predsednik Temeljnega sodišča v Kopru
za namestnika: Rudi Štraus, sodnik Temeljnega sodišča v Kopru
b)	za tajnika: Ante Žuvela, samostojni svetovalec v strokovnih službah občine Koper
za namestnico: Tončka Štemberger, pomočnica sekretarja občinskega sekretariata za notranje zadeve
c)	za člana: Dušan Pirc, svetovalec za gospodarstvo v občinskem komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo
za namestnika: Stanislav Erzetič, sekretar skupščine obalne skupnosti Koper
d)	za člana: Andrej Novak, upokojenec iz Kopra, Prisojna pot 6
za namestnika: Dušan Peme, upokojenec iz Kopra, Kovačičeva 38
e)	za člana: Zdravko Lenarčič, upokojenec iz Kopra, Pahorjeva 31
za namestnico: Breda Bajec, svetovalka v strokovnih službah občine
Koper
2.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 021-37,81
Koper, 25. novembra 1981	/< b ?T' !	^
Predsednik MARIO ABRAM
OBČtNA PtRAN
Na podlagi 221. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran v zvezi z obravnavo predloga sklepa o določitvi območja gojišča školjk v portoroškem ribolovnem rezervatu na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela dne 29. junija 1981 naslednji
SKLEP
1.
Območje gojišča školjk v portoroškem ribolovnem rezervatu poteka v notranjem delu rezervata znotraj namišljene linije od stolpa na rtu Seča do opuščenega pomola kamnoloma Kanegra.
Rezervat je določen znotraj namišljene linije, ki jo določajo naslednje koordinate točka A:
geografska širina	13°34'03"
geografska dolžina	45° 29' 03"
točka B:	
geografska širina	13°35'18"
geografska dolžina	45° 30'00"
situacijska skica je sestavni de! tega sklepa.
Območje iz 1. točke tega sklepa mora biti ustrezno označeno, v skladu z zahtevo Luške kapitanije Koper. V gojišču je prepovedana vožnja s hitrostjo nad 5 N nVh in prepovedana je vsaka vrsta ribolova.
3.	'
Skupščina občine Piran sklene z uporabnikom HP * Droga* Portorož — TOZD *Riba* Izola posebno pogodbo, s katero se določijo pogoji, ki jih mora uporabnik izpolnjevati zaradi pospeševanja ribištva in školjkarstva.
.
4.
Za podpis pogodbe se pooblasti Antona Mikelna, predsednika Skupščine občine Piran.
5.
Ta sklep velja takoj.
Številka: 323-28/80-81
Koper, 29. junija 1981
Predsednik ANTON MIKELN, 1. r.
Na podlagi 22. Člena zakona o morskem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76) in 221. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. novembra 1981 sprejela naslednji
SKLEP
1.
2.	člen sklepa skupščine občine Piran o določitvi območja gojišča školjk v Portoroškem ribolovnem rezervatu št. 323-22/80-81 z dne 13.
7.	1981 se spremeni tako, da se glasi:
^Območje iz 1. točke tega sklepa mora biti ustrezno označeno v skladu z zahtevo Luške kapitanije Koper. V gojišču je prepovedana vožnja s hitrostjo nad 5 Nm/h*.
2.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Predsednik ANTON MIKELN, 1. r.
532
URADNE OBJAVE
18. decembra 1981 — St. 35
OBČ!NA SEŽANA
Na podtagi 15$. č!ena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78 in 3(V79) in 18. č!ena zakona o pravicah na detih stavb (Uradni !ist SRS, št. 19/76) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega de!a in na seji zbora krajevnih skupnosti sprejeta dne 25. novembra 1981
ODLOK
O VZAJEMNIH RAZMERJIH MED ETAŽNIMI LASTNIKI V
OBČINI SEŽANA
Splošne določbe
1.	čten
S tem odtokom se urejajo sptošni pogoji ter dotočajo pravice in obveznosti med tastniki in imetniki pravice uporabe posameznih detov stavb in zemtjišč, ki pripadajo tem stavbam (v nadatjnjem beseditu: etažni tastniki) ter okvirno dotoča način uporabe in vzdrževanja detov na stavbi, ki stužijo stavbi kot cetoti ati samo nekaterim njenim posameznim deiom.
2.	čten
V etažni tastnini so tahko posamezna stanovanja in posamezni po-stovni prostori.
Posamezni deti stavb so tahko v tasti občanov, društev in drugih ci-vitno-pravnih oseb ati v družbeni tastnini.
3.	čten
Posamezni deti stavbe so v pravnem prometu. Etažna tastnina se pridobi in preneha na način in pod pogoji, ki vetjajo za pridobitev in prenehanje tastninske pravice, oziroma pravice uporabe na nepremičninah v družbeni tastnini.
% . * . . .
4.	čten
Na skupnih detih stavb v etažni tastnini, ki stužijo stavbi kot cetoti ati njenim posameznim deiom (temeiji, gtavne stene, podstrešja, pročeija, stopnice, hodniki, hišnikovo stanovanje, dvigata, eiektrično, kanaliza-cijsko, vodovodno in telefonsko omrežje, vodnjaki, pratnice, sušitnice perita, strehe, ktet, naprave za ogrevanje, svetiobni jaški, dimniki ipd ), imajo vsi etažni tastniki skupno trajno pravico uporabe, če je stavba v družbeni tastnini, če pa taka stavba ni v družbeni tastnini, so ti deti njihova skupna tastnina.
5.	čten
Na skupnih detih stavbe, ki stužijo nekaterim posameznim detom stavbe in so z njimi funkcionatno povezani (posebna vzhodna vrata, stopnišča, hodniki, dimniki, naprave za kurjavo, dvigata, podstrešni in ktetni prostori, terase, predetne stene med dvema stanovanjema) imajo etažni tastniki teh posameznih detov stavbe skupno trajno pravico uporabe, če je taka stavba v družbeni tastnini, oziroma so ti deti njihova skupna tastnina, če stavba ni v družbeni lastnini;
6.	čten	^
Za skupne dete stavbe v etažni tastnini se štejejo tudi naprave, ki so namenjene skupni rabi ene ati več stavb gtede na to, kje so nameščene (skupna kotiama, hidrofori, parkirni prostori itd)., če z njimi ne gospodari komunatna ati kakšna druga organizacija združenega deta oziroma skupnost.
7.	čten
Etažni tastniki imajo v primeru, da stoji stavba na zemtjišču, ki je družbena tastnina, skupno trajno pravico uporabe na pripadajočem stavbnem zemtjišču.
V primeru, da je stavba v etažni tastnini na zemtjišču, na katerem je tastninska pravica, je to zemtjišče skupna tastnina etažnih lastnikov. Spremembe etažne lastnine imajo za posledico tudi spremembe pravice na detih stavb, ki stužijo stavbi kot cetoti, oziroma do zemljišča, na katerem stoji stavba.
Vzajemna razmerja
8.	čten
Vzajemna razmerja med etažnimi tastniki, ki izvirajo iz etažne lastnine se urejajo s tem odtokom, oziroma s pogodbo o vzajemnih razmerjih.
Etažni lastnik sktene pogodbo o vzajemnih razmerjih s skupnostjo stanovalcev v mejah sptošnih pogojev določenih z zakonom, oziroma s tem odtokom. Pogodba o vzajemnih razmerjih mora biti pismena. Podpise pogodbenih strank overi pristojno sodišče.
9.	čten
V	primeru, da stavba v etažni tastnini nima konstituiranih hišnih samoupravnih organov, dotočijo etažni tastniki s posebno medsebojno pogodbo način porazdetitve obratovalnih stroškov za komunatne storitve (dobava vode, odvoz smeti, dimnikarske storitve itd.) razen v primeru, če se s posebnimi merilnimi napravami tahko dotoči njihova višina.
10.	čten
Pogodbo o vzajemnih razmerjih je mogoče spremeniti te s pismeno privotitvijo tistih etažnih lastnikov, katerih pravice so tahko prizadete s spremembami.
Sprememba pogodbe se tahko izvrši tudi v primeru, če se z njo ne strinjajo vsi etažni tastniki, se pa z njo strinja večina etažnih lastnikov ter v primeru, če so take spremembe smotrne in upravičene. O spremembi pogodbe odtoča v takem primeru pristojno sodišče v nepravdnem postopku.
Pravice in obveznosti etažnih lastnikov
11.	čten
Lastnik posameznega deta stanovanjske hiše ima gtede gospodarjenja tiste samoupravne pravice in obveznosti, ki jih ima imetnik stanovanjske pravice oziroma najemnik.
Etažni tastnik mora plačevati sorazmerni det stroškov gospodarjenja s stanovanjsko hišo, stroškov za prenovo skupnih detov in naprav v stanovanjski hiši, skupnih funkcionalnih stroškov ter stroške morebitnih nujnih intervencijskih det, ki niso zajeta v letnem programu. Konkretno višino in način ptačevanja stroškov iz prvega odstavka tega čtena se dotoči v pogodbi o vzajemnih razmerjih.
V	primeru, če so vsa stanovanja v stanovanjski hiši v etažni tastnini posameznih občanov, se etažni tastniki dogovorijo o stroških vzdrževanja in prenove skupnih detov in naprav s posebno medsebojno pogodbo.
' 't
12.	člen
Etažni tastnik je dolžan na svojem posameznem detu stavbe sam izvršiti popravita na svoje stroške ztasti v primeru, če je to nujno potrebno, da se odvme škoda za posamezen det stavbe drugega etažnega tastnika ati skupni det stavbe.
V	sktadu z gradbenimi predpisi sme etažni tastnik na svoje stroške prezidavati svoj posamezni det stavbe te v primeru, če se s takimi pre zidavami ne posega v pravice drugega etažnega tastnika ati skupne pravice vseh etažnih tastnikov v stavbi.
13.	čten
Poteg sorazmernega deta stroškov, kateri so navedeni vil. čtenu tega odtoka, mora etažni tastnik oziroma imetnik stanovanjske pravice poravnati tudi stroške z osvetljevanjem skupnih prostorov, čiščenju, vodarino, odvozom smeti itd., ki jih na podtagi sporazumnega dogovora dotoči oziroma porazdeli pristojni hišni samoupravni organ na vse etažne lastnike oziroma imetnike stanovanjske pravice.
V	stanovanjski hiši, kjer ni ustanovtjenega hišnega sveta, dotoči in razdeli obratovalne stroške pooblaščena organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš.
14.	čten
Etažni tastniki so dotžni plačevati tudi predpisane davke in druge dajatve od svojih posameznih detov stavbe.
* '
15.	člen
V	sktadu s Samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana tahko prenesejo imetniki pra-
vice uporabe na posameznih deith stavbe v družbeni iastnini pravico oddajanja in gospodarjenja na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Sežana.
OB&NSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST !L!RSKA B!STR!CA
Predkupna pravica na etažni iastnini
16.	člen
Etažni iastnik, ki namerava prodati svoj posamezni det, ga mora ponuditi s priporočenim pismom ati viogo preko sodišča naprodaj tistemu, ki ima v njem stanovanjsko pravico, oziroma najemniku posiov-nega prostora.
V roku 30 dni od prejema ponudbe se mora tisti, ki mu je bita po-nudba dana, izjaviti, če ponudbo sprejme.
Če se po poteku 30 dni prejemnik ponudbe ne izjasni, da ponudbo sprejme, lahko ponudnik svoj de! proda drugemu kupcu, vendar samo z enakimi pogoji ali za višjo ceno.
Spore v zvezi z izvajanjem predkupne pravice na etažni lastnini rešuje pristojno sodišče na območju katerega je stavba.
Vknjižba etažne iastnine
17.	člen
Vknjižba etažne lastnine v zemljiški knjigi se izvede v skladu z določili zakona o pravicah na delih stavb.
Na podlagi 38. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ilirska Bistrica je skupščina skupnosti na svoji seji dne 7. aprila 1981 sprejela naslednji
SKLEP
Skupščina skupnosti ugotavlja, da je več kot polovica delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih do 14. 7. 1981 pristopila k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ilirska Bistrica.
S tem je Samoupravni sporazum skladno z 38. členom veljaven.
Številka: 02-23/81-2
Ilirska Bistrica, 14. julija 1981
Predsednik skupščine skupnosti ADO inž. MUHA, 1. r.
Končne določbe
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 465-3/1980-3 Sežana, dne 25. novembra 1981
Predsednik BORIS BERNETIČ, l.r. s

Na podlagi 58. člena ustave SR Slovenije in 32. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. 1. SRS, št. 1/80) in zavoljo uskladitve nalog in organizacije občinske zdravstvene skupnosti Ilirska Bistrica z zakonom o zdravstvenem varstvu sklenemo delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in v krajevnih skupnostih (udeležnci) spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti 11. Bistrica (Uradne objave, št, 14/79) tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
Na podlagi 1. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67,27/72 in 8/78), 155. in 159. člena statuta občine Sežana, je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, na podlagi stališča družbenopolitičnega zbora, sprejetega na seji dne 25. novembra 1981, dne 25. novembra 1981 sprejela
SKLEP ^
O TRASI GOZDNIH CEST V BRKINIH NA OBMOČJU OBČINE SEŽANA
1.
Zaradi nemotenega spravila lesa iz gozdov v Brkinih na območju občine Sežana, ki so prizadete po žledu, se zgradijo gozdne ceste.
2.
Trasa gozdnih cest je razvidna iz lokacijske dokumentacije št. 196/81, ki jo je novembra 1981 izdelal SGP Kraški zidar Sežana, TOZD Projektivni biro.
3.
Trasa gozdnih cest iz 2. člena tega odloka je sestavni del prostorskega dela družbenega plana občine Sežana;
Morebitna razširitev oziroma opustitev trase ali njenega dela terja ustrezni postopek spremembe prostorskega načrta občine Sežana.
- r	.-n- ' '	*	-
4. , 'm!isb ''
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 351-260/71-3
Sežana, 25. novembra 1981	_	. .
Predsednik BORIS BERNETIČ, 1. r.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O USTANOVITVI OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI ILIRSKA BISTRICA
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci v združenem delu in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kmetijsko, obrtno ali drugo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost s sredstvi, ki so last občanov, združeni v temeljne organizacije združenega dela in v druge samoupravne organizacije ter skupnosti ter delovni ljudje, združeni v krajevni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) in delavci v zdravstvenih in drugih organizacijah in društvih, ki opravljajo zdravstvene storitve na vseh področjih zdravstvene dejavnosti za potrebe uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) se združimo v občinsko zdravstveno skupnost (v nadaljnjem besedilu: skupnost), da bi si v njem z združevanjem dela in sredstev po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter z uresničevanjem svobodne menjave dela zagotovili zdravstveno varstvo.
2.	člen
Skupnost je pravna oseba z imenom: Občinska zdravstvena skupnost Ilirska Bistrica — sedež je v Ilirski Bistrici.
Skupnost predstavlja predsednik skupščine, zastopa pa jo delegat oziroma delavec delovne skupnosti strokovne službe, ki ga določi skupščina.
Skupnost se vpiše v register samoupravnih interesnih skupnosti pri pristojnem registrskem sodišču.
H. NALOGE SKUPNOSTI
3.	člen
Uporabniki in izvajalci se zavoljo uresničevanja svobodne menjave dela enakopravno sporazumevajo v skupnosti zlasti o:
—	združevanju dela in sredstev, da si po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo zdravstveno varstvo,
—	vrstah in obsegu pravic iz zdravstvenega varstva,
—	politiki razvoja in prostorske razporejenosti zdravstvenih delovnih organizacij,
—	planih skupnosti, s katerimi usklajujejo in določajo svoje osebne, skupne in splošne potrebe in interese na področju celovitega zdravstvenega varstva, '
—	skrbi za neposredno uveljavljanje in uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva,
—	sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi organizacijami združenega dela oziroma pogodb z drugimi izvajalci zdravstvenega varstva,
—	problematiki v medobčinski zdravstveni skupnosti in Zdravstven! skupnosti Slovenije ter oblikujejo in usklajujejo svoja stališča in predloge,
—	postopku in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva in to skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v SR Sloveniji,
—	zagotavljanju možnosti za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev in za raziskovalno delo.
4.	člen
Uporabniki in izvajalci uresničujejo svoje pravice do samoupravnega odločanja neposredno v temeljnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ali prek svojih delegacij in delegatov.
5.	člen
Uporabniki in izvajalci urejajo zadeve s področja nalog skupnosti s samoupravnimi splošnimi akti. zlasti pa s:
—	samoupravnimi sporazumi o temeljih plana in s plani,
—	statutom,
—	samoupravnimi sporazumi o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva,
—	samoupravnimi sporazumi o postopkih in načinu uresničevanja pravic iz zdravstvenega varstva,
—	drugimi samoupravnimi sporazumi, pravilniki ter z drugimi splošnimi akti.
III.	ORGANIZACIJA SKUPNOSTI
I.	Skupščina skupnosti
!
\	6. člen
Mesto za samoupravno sporazumevanje uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva je skupščina skupnosti.
Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
7.	člen
Delegacije za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti se oblikujejo na način in po postopku, ki ga določa zakon o volitvah in delegiranju v skupščine (Ur l. SRS, št. 24/77), število in sestav delegatov posameznega zbora pa določa statut ali drug splošen akt skupnosti.
8.	člen
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela v delovnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih se združujejo delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost s sredstvi v lasti občanov, ter delegacije v krajevnih skupnostih.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delavski sveti ali drugi ustrezni organi upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, ki izvajajo program zdravstvenega varstva na vseh področjih zdravstvene dejavnosti, lahko pa volijo tudi posebno združeno ali splošno delegacijo, ki opravlja to funkcijo.
9.	člen
Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika in podpredsednika zbora, oba zbora na skupni seji pa predsednika in podpredsednika skupščine.
Mandatna doba predsednikov in podpredsednikov zborov skupščine in drugih skupnih organov uporabnikov in izvajalcev se določi s statutom skupnosti. Nihče ne more biti izvoljen na isto funkcijo več kot dvakrat zapored.
10.	člen
S sporazumom obeh zborov skupščine:
—	usklajujemo in sprejemamo predlog elementov planov,
—	določamo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih planov
—	sprejemamo plane skupnosti,
—	usklajujemo planske elemente med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi, združenimi v medobčinsko zdravstveno skupnosst in med samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini,
—	sprejemamo statut skupnosti,
—	sprejemamo samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva,
—	oblikujemo izhodišča za uveljavljanje svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci,
—	oblikujemo podlage za delitev dela med izvajalci,
—	skrbimo za skladen razvoj zdravstvenih zmogljivosti,
—	oblikujemo kadrovsko politiko na področju zdravstvene dejavnosti,
—	določamo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhaja iz sodelovanja z drugimi organizacijami in skupnostmi,
—	zagotavljamo uresničevanje drugih nalog skupnosti.
11.	člen
Z večino glasov vseh delegatov obeh zborov odloča skupščina o:
—	zadevah, o katerih odloča enakopravno s pristojnimi zbori skupščine občine,
—	izvolitvi skupnih organov uporabnikov in izvajalcev, imenovanju vodje delovne skupnosti strokovne službe, ki opravlja naloge za skupnost
—	imenovanje organov, ki jih skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanovijo za opravljanje skupnih nalog.
12.	člen
V	zboru uporabnikov se delegati sporazumevajo zlasti o:
—	predlogu elementov plana na področju zdravstvenega varstva in o predlogu osnov in meril, na podlagi katerih zagotavljamo sredstva za obveznosti, ki jih prevzemamo v svobodni menjavi dela,
—	obsegu in načinu zagotavljanja pravic do socialne varnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter s tem povezanih mesebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti, o količini sredstev, ki jih solidarno združujejo in razporejajo za te namene, ter o osnovah in merilih za določanje teh sredstev,
—	sprejemu samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela s posameznimi izvajalci zdravstvenih storitev,
—	izvolitvi delegata za zbor uporabnikov medobčinske zdravstvene skupnosti in Zdravstvene skupnosti Slovenije.
13.	člen
V	zboru izvajalcev se delegati sporazumevajo zlasti o:
—	organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev in v zvezi s tem o obveznostih izvajalcev na vseh področjih zdravstvenih dejavnosti,
—	uresničevanju delitve dela med zdravstvenimi organizacijami združenega dela,
—	usklajevanju razvojnih programov zdravstvenih organizacij združenega dela,
—	o izvolitvi delegata ža zbor izvajalcev medobčinske zdravstvene skupnosti in Zdravstvene skupnosti Slovenije.
,	. t: '
"	/9) j.'	.
2.	Odbor za samoupravni nadzor
14.	člen
Nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva, oblikovanjem in porabo sredstev, uresničevanjem planov,
programov <n na.og ter oemm organov skupnosti in njene strokovne stuibe, ki oprav!ja strokovna m administrativna de!a, oprav!ja odbor za
samoupravni nadzor.
Sestavo odbora in postopek za njegovo izvo!itev dotoča statut skup-nosti.
3.	Organi skupščine skupnosti
15.	č!en
Za pripravo pred!ogov in za izpo!njevanje od!očitev skupščine a!i posameznega zbora in za opravijanje drugih na!og ima skupščina skupne organe uporabnikov in izvajatcev, z!asti pa:
—	koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne na!oge,
—	koordinacijski odbor za svobodno menjavo de!a,
—	odbor za !judsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	odbor za varstvo pravic uporabnikov.
Za posamezna področja de!a in na!oge skupščina imenuje še druga sta!na a!i občasna detovna te!esa skupščine.
!V. PLANIRANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
16.	č!en
Svoje cetovite osebne in skupne potrebe po zdravstvenem varstvu ter medsebojne pravice in obveznosti do!očajo uporabniki in izvaja!ci s sporazumi o teme!jih p!ana in z drugimi p!anskimi akti v sk!adu z družbenimi p!ani v občini in repubhki.
17.	č!en
Samoupravni sporazum o temetjih p!ana teme!ji na e!ementih za sk!epanje teh sporazumov.
Pri do!očanju e!ementov za samoupravne sporazume o temetjih p!ana upoštevamo z!asti:
—	potrebe in interese prebivaistva po zdravstvenem varstvu, ki izhajajo iz zdravstvenega stanja in zdravstvenih razmer prebiva!stva,
—	strokovne, kadrovske, tehnične, materiale, organizacijske in druge zmogtjivošti zdravstvenih in drugih organizacij, ki oprav!ja zdravstvene storitve,
—	dohodkovne sposobnosti uporabnikov,
—	zagotovtjen obseg zdravstvenega varstva.
18.	č!en
Samoupravni sporazum o teme!jih p!ana skupnosti teme!ji na ete-mentih iz prejšnjega č!ena in obsega z!asti:
—	program zdravstvenega varstva, v katerem je dotočen obseg varstva po posameznih obhkah za vsa področja zdravstvene dejavnosti,
—	osnove in merita za do!očanje cen zdravstvenih storitev,
—	osnove in merita za obtikovanje sredstev ter kotičino sredstev, potrebnih za izpotnjevanje obveznosti v svobodni menjavi deta ter za zagotovtjanje pravic do sociatne varnosti,
-r obseg in način sotidarnostnega združevanja in razporejanja sredstev,
—	program skupnih natog in program natožb,
—	način in roke izpotnjevanja medsebojnih obveznosti.
19.	čten
Na podtagi samoupravnih sporazumov o temetjih ptana sprejme skupščina skupnosti srednjeročne in tetne ptane skupnosti, v katerih dotočamo ztasti potitiko in citje razvoja zdravstvenega varstva, ki jih uresničujemo v skupnosti in po njej, natoge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah samoupravnega sporazuma o temetjih ptana. natoge, ki jih prevzema skupnost z drugimi sporazumi, dogovon m predpisi, ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev ter organizacijske, kadrovske in materiatne ukrepe za izpotnitev sprejetih natog.
rosbRf tn*' ^
20.	čten
Po načetih kontinuiranega ptaniranja bomo uporabniki in izvajatci spremtjati in anatizirati uresničevanje ptanov ter jih sproti pritagaja t
dohodkovnim možnostim uporabnikov tako gtede pravic kot obveznosti iz zdravstvenega varstva.
V. URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA
21.	čten
Svobodna menjava deta med uporabniki in izvajatci temetji na sprejetih ptanskih aktih, na podtagi katerih sktenemo srednjeročne ati tetne sporazume ò svobodni menjavi deta v skupnosti s posamezno organiza -cijo združenega deta, ki opravtja zdravstveno dejavnost, oziroma pogodbe.
22.	čten
Udeteženci dotočajo v sporazumih o svobodni menjavi deta ztasti vrste in obseg zdravstvenih storitev, standard storitev, ceno oziroma povračito za opravtjeno deto, medsebojna jamstva za sprejete obveznosti in odgovornosti ter urejajo druga vprašanja, ki zadevajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
Uporabniki in izvajatci tahko uresničujejo svobodno menjavo deta tudi v neposrednih odnosih, če to omogočajo zmogtpvost! tzvajatcev in če s tem ne omejujejo ati onemogočajo zadovotjevanje potreb in interesov po zdravstvenem varstvu, za katerega smo se sporazumeti v skupnosti.
V!. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO
23.	čten
Sredstva za zdravstveno varstvo, ki si ga zagotavtjajo v skupnosti, združujejo uporabniki po načetih vzajemnosti in sotidarnosti na podtagi samoupravnih sporazumov o temetjih ptanov in drugih ptanskih aktov.
24.	čten
Sredstva za uresničevanje programov skupnosti bomo združevati:
—	iz dohodka temetjne organizacije združenega deta in detovne skupnosti, iz dohodka detovnih tjudi, ki z osebnim detom s sredstvi v tasti občanov opravtjajo gospodarsko ati drugo dejavnost, iz dohodka detovnih tjudi ter iz sredstev drugih oseb, ki uporabtjajo dopotnitno deto detavcev za obveznosti, ki jih dotoča samoupravni sporazum o temetjih ptana za uresničevanje dogovorjenega obsega zdravstvenega varstva;
—	iz osebnih dohodkov detavcev in drugih detovnih tjudi za zagotovitev nadomesti! osebnih dohodkov in drugih pravic iz sociatne varnosti;
—	iz drugih virov, ki so dotočeni z zakonom.
-	25. čten
V samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva bomo dotočiti zdravstvene storitve in krog uporabnikov, ki bodo prispevati de! svojih sredstev k stroškom zdravstvenih storitev.	f
26.	čten
Z aneksi k samoupravnim sporazumom o temetjih ptana bomo vsako teto dotočiti merita po katerih bomo združevati sredstva za uresničevanje programov skupnosti
27.	čten
Združena sredstva bomo s finančnim načrtom namensko razporediti v sktadu s sprejetimi ptanskimi akti. Ob koncu postovnega teta bomo z zaktjučnim računom ugotoviti rezuttate postovanja skupnosti.
VH. POVEZOVANJE !N SODELOVANJE SKUPNOST! Z DRUGIM!
SKUPNOSTMI
28.	člen
Zavoljo uresničevanja solidarnosti pri zagotavljanju zdravstvenega varstva, zagotovitve zdravstvenih storitev, katerih opravljanje ni organizirano na območju skupnosti, usk!ajevanja in razvoja zdravstvenih zmogljivosti in delitve dela med zdravstvenimi organizacijami ter uresničevanja drugih skupnih interesov in potreb se skupnost povezuje z drugimi občinskimi in zdravstvenimi skupnostmi v Zdravstveno skupnost Slovenije, lahko pa tudi na podlagi samoupravnega sporazuma v medobčinsko zdravstveno skupnost.
29.	člen
Zavoljo usklajevanja programov in planskih aktov sodeluje skupnost z drugimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini, z zdravstvenimi skupnostmi v drugih občinah na širšem gravitacijskem pziroma zaokroženem gospodarskem območju pa zavoljo zadovoljevanja skupnih interesov na področju zdravstvenega varstva, razvoja enotnega informacijskega sistema ter drugih skupnih nalog.
30.	člen
Skupščina skupnosti enakopravno z ustreznimi zbori skupščine občine odloča o vprašanjih zdravstvenega varstva, ki so skladno s statutom občine v pristojnosti skupščine občine.
VI!!. ENOTE OZIROMA TEMELJNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
*	31. člen
Uporabniki na območju ene ali več krajevnih skupnosti oziroma ene ali več organizacij združenega dela lahko v soglasju s skupščino skupnosti ustanovijo skupaj z izvajalci, ki zadovoljujejo de! potreb po zdravstvenih storitvah uporabnikov, enovite oziroma temeljne zdravstvene skupnosti.
Enote oziroma temeljne skupnosti so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi v samoupravnih splošnih aktih enote oziroma temeljne skupnosti v skladu z zakonom in tem samoupravnim sporazumom.
32.	člen
Enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti je mogoče ustanoviti če so zagotovljeni naslednji pogoji:
—	vsebinska in programska zasnova enote oziroma temeljne skupnosti je usklajena z družbenim dogovorom o temeljih plana občine in s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti ter s splošnimi družbenimi interesi na tem področju;
—	enota oziroma temeljna skupnost je zaključena celota v krajevni skupnosti ali v organizaciji združenega dela s specifičnimi interesei uporabnikov glede zdravstvenih storitev na področju osnovnega zdravstvenega varstva in z ustrezno organizacijsko obliko zdravstvene dejavnosti, ki opravljajo te storitve;
—	za zadovoljevanje posebnih potreb po zdravstvenih storifvah so v enoti oziroma temeljni zdravstveni skupnosti zagotovljeni dodatni viri sredstev.
IX.	POSEBNO SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA
33.	člen
Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti, za odločanje o sporih med
skupnostmi ter zavoljo sodnega varstva pravic iz zdravstvenega varstva bomo uporabniki in izvajalci v skupnosti skupaj z uporabniki in izvajalci v drugih občinskih zdravstvenih skupnostih ali drugih samoupravnih interesnih skupnostih ustanovili posebno sodišče združenega dela za področje zdravstvenega varstva.
Prisotnosti posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic, ki bodo v njegovi pristojnosti, sestavo ter druga vprašanja bomo ustanovitelji določili s posebnim aktom o ustanovitvi posebnega sodišča oziroma z drugim samoupravnim splošnim aktom.
X.	STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI
.	!tl j;n 'f' .'1
34.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih de! za potrebe skupnosti oblikuje skupnost strokovno službo skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju socialnega varstva, lahko pa tudi skupno z drugimi občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti.
Na delovno skupnost strokovne službe ni mogoče prenašati pravic, pooblasti! in odgovornosti skupnosti.
Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe ureja samoupravni sporazum.
35.	člen
K določbam statuta delovne skupnosti, ki zadevajo uresničevanje nalog, zavoljo katerih je bila ustanovljena delovna skupnost k programu njenega dela ter k razvidu de! in nalog daje soglasje skupščine skupnosti.
Vodjo delovne skupnosti strokovne službe imenuje skupščina skupnosti potem ko dobi mnenje delovne skupnosti.
XI.	OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
36.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o celotnem delovanju skupnosti in o problemih, stanju ter razvoju zdravstvenega varstva v občini, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za sklepanje in uresničevanje samoupravnega nadzora.
37.	člen
Uporabnike in izvajalce obvešča skupnost zlasti:
—	prek delegatov v skupščini,
—	s pismenimi gradivi za seje zborov in drugih organov skupščine,
—	z letnim poročilom o delu skupnosti.
XII.	PREHODNA DOLOČBA
;. 38. člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Piran je sklenjen, ko k njemu pristopi večina udeležencev.
Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ilirska Bistrica obljavljen v Uradnih objavah, št. 14/79, dne 1. junija 1979.
-Ihr* bo -i .or:: * *
Številka: 02-23/81-2
Ilirska Bistrica, 14. julija 1981
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OB&NE JURSKA BJSTRJCA
Na podlagi 6. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji 14., is
in 16. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine H. Bistrica za obdobje 1981—1985,12. člena Statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ilirska Bistrica, je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ilirska Bistrica na seji dne 19. novembra 1981 sprejel
PRAVILNIK
O POGOJIH IN MERILIH ZA PRIDOBITEV POSOJIL IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV VZAJEMNOSTI V OBČINI ILIRSKA
BISTRICA
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem Pravilnikom ureja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ilirska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) pogoje in merila za dodeljevanje posojil za stanovanjsko graditev iz sredstev, ki se združujejo po načelih vzajemnosti pri stanovanjski skupnosti na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti za obdobje 1981—1985.
2.	člen
Z združenimi sredstvi vzajemnosti gospodarijo delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih preko svojih delegatov v stanovanjski skupnosti.
3.	člen
Združena sredstva vzajemnosti se uporabljajo po tem pravilniku za:
—	kreditiranje gradnje in soinvestiranja pri gradnji stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini ali nakupa
—	kreditiranje gradnje, nakupa in soinvestiranja pri gradnji stanovanj iz stanovanjskih hiš v zasebni lasti
—	kreditiranje prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni in zasebni lasti pod pogojem, da se z njo poveča stanovanjska površina ali število stanovanjskih prostorov, ugradi kvalitetnejša toplotna izolacija ali uvede racionalnejši sistem ogrevanja ali se modernizira sanitarna in ogrevalna oprema
—	premostitvena posojila iz trenutno prostih in razpoložljivih sredstev, ki jih lahko prejemajo družbeni investitorji stanovanjske gradnje in pripadajočih komunalnih naprav, če gradijo po sprejetem planu stanovanjske skupnosti za čas izvajanja stanovanjske gradnje in sicer največ za dobo enega leta.
—	t	'
4.	člen
Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti imajo organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter njihovi delavci, katerih TOZD in DS imajo sedež v naši občini ne glede na to, kje imajo sedež njihove delovne enote oziroma domicil njihovi delavci in sicer:
—	organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so sprejele in predložile stanovanjski skupnosti plan reševanja stanovanjskih ' vprašanj delavcev s plani financiranja stanovanjske izgradnje za tekoče leto, pa začasno niso sposobne zagotoviti dovolj sredstev za realizacijo teh planov in ki združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem obsegu in roku pri stanovanjski skupnosti
—	delavci, ki so zaposleni v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki združujejo sredstva za vzajemnost pri stanovanjski, skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbč z namenskim stanovanjskim varčevanjem ali pa s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko, na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci, delovnt ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost in ki združujejo sredstva za vzajemnost v stanovanjski skupnost! m zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim stanovanjskim varčevanjem
ah pa s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo
j^netje ter drugi delovni ljudje, ki združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe, ter združujejo sredstva vzajemnosti pri stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem ali pa s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo
upokojenci in invalidi, ki za stanovanjsko graditev varčujejo pri banki svojo pravico do posojila pa uveljavljajo pri stanovanjski skupnosti po domicilnem principu.
5.	člen
Kreditiranje stanovanjske izgradnje se izvaja v skladu s srednjeročnim in letnim planom stanovanjske skupnosti, kateri določajo predvsem plan izgradnje stanovanj v občini po številu, dinamiko združevanja vzajemnostnih sredstev ter namen in način uporabe teh sredstev v stanovanjski skupnosti.
6.	člen
V skladu s 16. členom Samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti za obdobje 1981—1985 namenja stanovanjska skupnost praviloma 1/3 vzajemnostno združenih sredstev za kreditiranje gradnje, nakupa, soinvestiranja pri gradnji in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti.
Natančnejše razmerje pa se za vsako leto posebej določi z letnim planom stanovanjske skupnosti ali s sklepom pristojnega organa ob razpisu posojil iz sredstev po tem pravilniku.
'	7. člen
Pri dajanju posojil organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim ter delavcem v združenem delu se upošteva zlasti njihov ekonomski položaj, pri delavcih pa še socialno stanje.
8.	člen
Posojila za gradnjo, nakup, soinvestiranje gradnje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti se dajejo največ za dobo 10 let s 4 % obrestno mero.
Posojila za gradnjo, nakup, soinvestiranje gradnje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lastnini se dajejo delavcem, upokojencem in invalidom največ za dobo 19 let s 4% obrestno mero.
Obrestna mera se v vseh primerih za neodplačani de! posojila po desetih letih poveča za 2 indeksni točki.
Organizacije združenega dela in delovne skupnosti vračajo posojila ob polletnih anuitetah, delavci, upokojenci in invalidi pa v mesečnih obrokih, ki znašajo 1/6 polletne anuitete.
9.	člen
Šestina polletne anuitete od vseh posojil delavca, upokojenca ali invalida za isto stanovanje ali stanovanjsko hišo ne more biti nižja od mesečne stanarine za to stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki bi jo plačal po predpisih o stanarini.
(e se osebni dohodek delavca med odplačevanjem posojila bistveno zmanjša lahko zaprosi stanovanjsko skupnost za stalno ali začasno odložitev ali znižanje plačila mesečnih obrokov.
10.	člen
Za gradnjo, nakup ali soinvestiranje gradnje stanovanj v družbeni in zasebni lasti se dajejo posojila po tem pravilniku le do vrednosti standardnega stanovanja s površino do 90 mi.
11 člen
Stanovanjska skupnost najmanj enkrat letno določi ceno mi stanovanjske površine, ki se upošteva za obračun vrednosti pri izračunu posojila za gradnjo, nakup, soinvestiranje gradnje ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš.
12.	člen
Stanovanjska skupnost razpiše vsako leto najmanj enega, lahko pa tudi več razpisov za posojila iz vzajemnostnih sredstev.
Razpis mora vsebovati:
—	obseg sredstev, točene po posameznih namenih
—	pogoje za pridobitev posojila glede na namen posojila
—	višino lastne udeležbe za posamezne vrste posojil
—	dokazilo o zagotovitvi lastne udeležbe
—	dokumentacija k vlogi za posojilo
—	kriterije za določitev prednosti pridobitve posojila
—	rok. do katerega je treba vložiti vlogo za posojilo
—	način in rok objave rezultatov razpisa.
13.	člen
O uresničevanju posamičnih pravic in obveznosti iz kreditiranja stanovanjske graditve v skladu s tem pravilnikom odločajo organi, ki so določeni s statutom Stanovanjske skupnosti.
Vse bančne, finančne in knjigovodske ter druge strokovno tehnične posip pa opravlja pristojna poslovna enota banke na osnovi posebnega samoupravnega sporazuma med stanovanjsko skupnostjo in banko.
14.	člen
Po tem pravilniku pridobivanja posojila organizacije združenega dela ter njihovi delavci, če združujejo sredstva za stanovanjsko gradnjo iz čistega dohodka v TOZD in DS, ki imajo sedež v naši občini, ne glede na to, kje imajo sedež svojih delovnih enot pod pogojem, da njihove organizacije združenega dela ali delovna skupnost da za to pismeno soglasje stanovanjski skupnosti ter da se delavec dnevno vozi, oziroma se bo vozil na delo iz kraja kjer gradi, kupuje, soinvestira gradnjo ali prenavlja stanovanjsko hišo.
li POSOJILA ZA GRADNJO, NAKUP. SO!NVEST!RANJE GRADNJE IN PRENOVO STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTNINI
15.	člen
Posojila iz vzajemnostno združenih sredstev lahko pridobijo organizacije združenega dela in delovne skupnosti za gradnjo, nakup, soinve-stiranje gradnje in prenovo stanovanj v družbeni lasti za svoje delavce.
Posojila lahko pndobijo, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da so sprejele in predložile stanovanjski skupnosti plane reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev s plani financiranja stanovanjske izgradnje za tekoče leto, pa začasno niso sposobne zagotoviti dovolj sredstev za realizacijo teh planov in ki združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem obsegu in roku pri stanovanjski skupnosti;
—	da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih*vprašanj svojih delavcev, usklajene z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in Družbenem dogovoru o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji;
—	da bodo delavcem dodeljevali standardna stanovanja;
—	da gradijo, kupujejo ali soinvestira jo gradnjo stanovanj v okviru programa stanovanjske skupnosti;
—	da s sredstvi, ki jih bodo dobile po tem pravilniku, lahko zaključijo finančno konstrukcijo za planirani obseg stanovanj.
16.	člen
Lastna udeležba organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ki jo plačujejo v obliki soinvestitorskega deleža, so stanovanjska sredstva sklada skupne porabe skupaj s posojilom, pridobljenim na podlagi vezave teh sredstev pri banki. V lastno udeležbo se šteje tudi lastna participacija njihovih delavcev za pridobitev družbeno najemnega stanovanja.
17.	člen
Osnova za izračun lastne udeležbe organizacije in delovne supnosti je razlika med povprečnim mesečnim OD na zaposlenega v organizaciji oziroma skupnosti in povprečnim mesečnim OD zaposlenega v SR Sloveniji v letu pred uveljavitvijo pravice do posojila.
Organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki poslujejo z izgubo, kar dokazujejo s predložitvijo zaključnega računa za preteklo leto in periodičnega obračuna za obdobje, v katerem zaprosijo za posojilo, plačajo lastno udeležbo v višini 20 % izhodiščne cene stanovanj.
Organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, katerih povprečni mesečni OD na zaposlenega znaša manj kot povprečni DO na zaposlenega v republiki, plačajo lastno udeležbo v višini 50% od izhodiščne cene stanovanj, če pa znaša več, pa plačajo lastno udeležbo v višini 60 % od izhodiščne cene stanovanj.
Za dejavnosti šolstva, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva ter za potrebe družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, znaša lastna udeležba 30 % od izhodiščne cene stanovanj, da o odobritvi posojil v okviru letne kvote stanovanj za te namene predhodno odloči koordinacijski odbor za stanovanjska in komunalna vprašanja.
18.	člen
Po tem pravilniku organizacije združenega dela in delovne skupnosti na podlagi razpisa dobijo posojilo v naslednjem obsegu in višini:
—	če znaša njihov soinvestitorski	posojilo v višini in
delež po določbah tega pravilnika	pod pogoji
—	20%	do 80%	na	10	let	in	4%	obresti
—	30%	do 70%	na	10	let	in	4%	obresti
—	50%	do 50%	na	10	let	in	4%	obresti
—	60%	do 40%	na	8	let	in	4%	obresti
V primerih, ko organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti poslujejo z izgubo, se pričetek odplačevanja odobrenega posojila po tem pravilniku odloži največ za dobo dveh let s tem, da posojilo v celoti vrnejo najkasneje v 10 letih.
/
19.	člen
Organizacija lahko proda kupljeno ali zgrajeno najemno stano-vanjse še pred plačilom celotnega posojila samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo, ki v takem primeru določi pogoje in način odplačila še ne odplačanega posojila.
111.	KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI
20.	člen
Upravičenci do posojila po drugi, tretji in četrti alinei 3. člena tega pravilnika, lahko dobijo posojilo za gradnjo, soinvestiranje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, če
—	nimajo stanovanja ali pa je to neustrezno oziroma neprimerno, ki se ugotavlja v skladu s sprejetim stanovanjskim standardom v občini
—	sami ali njihovi družinski člani niso lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda, ki je večji od 50 m^ površine
—	namensko varčujejo za stanovanjsko graditev pri banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo.
Za družinske člane se štejejo zakonec, otroci in starši, če živijo v skupnem gospodinjstvu.
Posojilo za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja izpraznili in sprostili družbeno stanovanje.
21.	člen
Upravičenci lahko dobijo posojilo po tem pravilniku le za standardno stanovanjsko površino, ki jim glede na število članov pripada.
Upravičenec, ki soinvestira, gradi ali kupuje ter prenavlja stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki presega dogovorjene standarde, ne more dobiti posojila po tem pravilniku za del, ki presega standardno stanovanjsko površino.	5!	^
22.	člen
Določbe prejšnjega člena se uporabljajo tudi za posojila namenjena za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš.
ZJ. eten
Skupna vsota vseh posojit, ki jih dobi deiavec ne sme presegati ob nakupu etainega stanovanja 80 %,v okviru zadružne gradnje 75 % in pri graditvi zasebne htše 60 % od predračunske oziroma končne cene po kupoprodajni pgodbi za stanovanje a!i stanovanjske hiše ob upošte-vanju standardne stanovanjske površine.
24. člen
Višina posojila, ki se lahko odobri upravičencu, je odvisna od njegove kreditne sposobnosti in od vrednosti standardnega stanovanja, ki mu pripada, vendar v nobenem primeru ne more preseči 20 % vrednosti od pripadajočega standardnega stanovanja.
Vrednost standardnega stanovanja se doioči po povprečni ceni stanovanj v občini Ilirska Bistrica, ki je bila ugotovljena v skladu po podatkih Zavoda za statistiko za dela v okviru prenove stanovanj in stanovanjskih hiš pa sprejme za vsako leto posebej pristojni organ stanovanjske skupnosti.
25. člen Upravičenec lahko dobi posojilo po tem pravilniku v naslednjih višinah:		
Skupni dohodek na člana Posojilo v odstotku		
njegovega gospodinjstva	od vrednosti njemu	Posojilni
v primerjavi s povpreč-	pripadajočega stan-	pogoji
nim OD na zaposlenega	dardnega stanovanja	
v SRS v preteklem letu	do	
do 45%	20%	na 19 let s 4% obrestno mero
od 45—60%	15%	na 19 let s 4% obrestno mero
od 60—80%	10%	na 15 let in 4% obrestno mero
nad 80%	8%	na 10 let in 4% obrestno mero
26.	*č!en	/
Pri posojilih za prenovo, ko ge za povečanje stanovanjske površine ali števila stanovanjskih prostorov, se za obračun upošteva samo dejansko pridobljena površina, v nobenem primeru pa ne more obstoječa in na novo pridobljena stanovanjska površina presegati površine standardnega stanovanja, ki pripada upravičencu.
Pri posojilih za prenovo, ko gre za uvedbo modernizacije sanitarne ali ogrevalne opreme ali za ureditev kvalitetnejše toplotne izolacije ali za uvedbo racionalnejšega sistema ogrevanja, znaša višina posojila ne glede na določbe tega pravilnika, 30 % vrednostnih del, posojilo za te namene pa se daje za dobo 5 let s 4 % obrestno mero. Skupni dohodek na člana gospodinjstva upravičenca se pri tem ne upošteva.
27.	člen
Glede na to, da delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnosti z osebnim delom v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost in ki združujejo sredstva za vzajemnost v stanovanjski skupnost), iz vzajemnostno združenih sredstev ne morejo pridobiti družbenega stanovanja, jim pripada posojilo po določbah tega pravilnika povečano za 50 %.
28.	člen
Za lastno udeležbo delavca se štejejo privarčevana sredstva na hranilni knjižici, posojilo na podlagi namenskega varčevanja za stanovanj sko graditev pri banki, stanovanjsko posojilo, ki izvira iz kakšnega ru gega sodelovanja z banko, material, vloženo delo delavca in ruga o kazljiva vlaganja v stanovanjski objekt.
, * *b KS utrnit'Hi'! '	^	^ *=1
29.	člen
Natančnejša določila lastne udeležbe in o višini posojila ter druge pogoje, ki vplivajo na višino posojila, določi stanovanjska skupnost o vsakokratnem razpisu, glede na obseg razpoložljivih sredstev v te na mene.
30.	člen
Z delavcem, ki mu je bilo odobreno stanovanjsko posojilo, sklene banka posojilno pogodbo, v kateri se določijo medsebojne pravice in obveznosti v skladu s tem pravilnikom.
!
31.	člen
Poslovna banka zavaruje dano posojilo delavcu z vknjižbo zastavne pravice pri stanovanju ali stanovanjski hiši za katero je prejel posojilo v korist stanovanjske skupnosti za dano posojilo, obresti in morebitne druge stroške.
32.	člen
Upravičenec do posojila lahko odproda stanovanje ali stanovanjsko hišo še pred odplačilom posojila samo na podlagi pismenega soglasja stanovanjske skupnosti, ki določi pogoje in način odplačila preosta-nega dolga.
Če upravičenec proda ali kako drugače obremeni stanovanje ali stanovanjsko hišo, za katero je dobil posojilo po tem pravilniku, brez pismenega soglasja po prvem odstavku tega člena, mu celotni še neodplačani del posojila z obrestmi vred in stroški zapade v takojšnjo plačilo.
Celotno posojilo s stroški mora povrniti takoj tudi takrat, ko se ugotovi, da je posojilo uporabi! za druge namene.
IV.	POSTOPEK ZA DODELJEVANJE POSOJIL
33.	člen
Posojila razpiše pristojni organ stanovanjske skupnosti s sklepom in razpis objavi v Primorskih novicah.
Vloge za posojila v času razpisa sprejema delovna skupnost stanovanjske skupnosti
34.	člen
V postopku sprejemanja vlog za posojila se upoštevajo le popolne vloge, nepopolne vloge se vrne prosilcu za posojilo, da jih dopolni v roku osem dni.
Po preteku razpisnega roka vse preverjene in dokumentirane zahtevke predloži delovna skupnost samoupravnemu organu, ki pripravi razultate razpisa oziroma predlog za dodelitev posojil.
Končno odobritev posojil odloči pristojni organ stanovanjske skupnosti s sklepom na podlagi katerega se izdajo ustrezne odločbe upravičencem.
35.	člen
Če kdo od prosilcev ni zadovoljen z odločitvijo, lahko v roku 15 dni od vročitve sklepa oziroma odločbe vloži zahtevo za varstvo pravic pri poravnalnem svetu stanovanjske skupnosti, ki rešuje vse sporne zadeve in razpisa za posojila po tem pravilniku.
Poravnalni svet mora o zahtevi odločiti v 30 dneh
V.	KONČNE DOLOČBE
36.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o kreditiranju stanovanjske graditve, ki ga je sprejela skupščina stano vanjske skupnosti 25. 11. 1975.
37.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po njegovi objavi v Uradnih objavah.
Ilirska Bistrica, 19. novembra 1981
*	Predsednil<
zbora uporabnikom ŠAJN ZORKO, 1. r
V sk!adu z določbo 18. č!ena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. !ist SRS 3/81 ), na podlagi 58. č!ena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS 15/81) in 12., 18., 17., 19., 20., in 21. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine H. Bistrica ter 13. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine H. Bistrica je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ilirska Bistrica na seji dne 19. novembra 1981 sprejel naslednji
PRAVILNIK
ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ IZ SREDSTEV SOLIDARNOSTI V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU V OBČINI ILIRSKA BISTRICA
111.	NAMENI PORABE SOLIDARNOSTNIH SREDSTEV
5. člen
Sredstva, zbrana v občini za solidarnost, se uporabljajo za gradnjo stanovanj v družbeni lastnini za delovne ljudi, občane in družine z nižjimi dohodki, ki živijo v težjih materialnih in socialnih razmerah in sicer:
—	za delavce, ki združujejo delo v TOZD in delovnih skupnostih
—	za občane in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v delovnih organizacijah oziroma delovnih skupnostih, kjer so zaposleni
—	za občane, ki s svojim skupnim dohodkom ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: delavci, upokojenci, invalidi, borci NOV, kmetje-borci NOV ter starejši in za delo nesposobni občani
—	mlade družine zlasti z večjim številom otrok, ki živijo v težjem gmotnem položaju, če izpolnjujejo v Skupnosti socialnega varstva Slovenije dogovorjene kriterije za pridobitev solidarnostnega stanovanja.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S pravilnikom za reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu v občini 11. Bistrica (v naslednjem besedilu Pravilnik) določa Samoupravna stanovanjska skupnost občine 11. Bistrica (v nadaljnjem besedilu: Stanovanjska skupnost) vire sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, namene, za katere se zbrana sredstva solidarnostno lahko uporabljajo, stanovanjske standarde, za solidarnostna stanovanja, lastno udeležbo za pridobitev solidarnostnega stanovanja, splošne in posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati posamezni upravičenci za delitev solidarnostnih stanovanj, merila za sestavo prednostne liste in zamenjavo solidarnostnih stanovanj ter postopek za sprejem prednostne liste upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj.
2.	člen
Stanovanja, ki se grade in pridobivajo za namene solidarnosti v obči -ni, ne smejo presegati dogovorjenih standardov glede površine, povprečne opremljenosti in cene m* drugih stanovanj v okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje.
II.	VIR! SREDSTEV SOLIDARNOSTI
3.	člen
Na podlagi sklenjenega Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine 11. Bistrica za obdobje 1981—1985 namenjajo delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti za namene solidarnosti v občini 1,5.% dohodka na osnovi bruto osebnih dohodkov.
V isti višini namenjajo sredstva za solidarnost tudi delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklip opravljajo umetniško ali drugo dejavnost.
6.	člen
Poleg namenov iz prejšnjega člena tega Pravilnika se sredstva solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu uporabljajo še:
a)	za kredite za gradnjo stanovanj, prenovo stanovanjskih hiš in stanovanj v lasti borcev NOV in kmetov — borcev NOV (zlasti iz sredstev anuitet kreditov, ki so bili dani za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV)
b)	za gradnjo domov in stanovanj za upokojence
c)	za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, v kolikor se !e-te namenjajo za solidarnostne upravičence
d)	za delno nadomeščanje stanarin
e)	za vračilo lastne udeležbe za pridobitev solidarnostnih stanovanj
f)	za nadomestilo za opravljene storitve delovni skupnosti stanovanjske skupnosti v višini kot jo na osnovi letnega programa sprejme skupščina stanovanjske skupnosti
g)	za vračilo namenskih kreditnih sredstev, pridobljenih za potrebe solidarnosti od temeljnih bank oziroma njihovih posebnih enot
h)	za odliv sredstev solidarnosti iz sedežne v domicilno občino za delavce, ki se dnevno vozijo na delo po posebnem samoupravnem sporazumu med stanovanjskimi skupnostmi občin.
IV.	STANOVANJSKI STANDARDI ZA SOLIDARNOSTNA STANOVANJA
7.	člen
Glede na število družinskih članov oz. članov gospodinjstva pripada upravičencu do solidarnostnega stanovanja, stanovanje v naslednji velikosti:
če je sam
če sta dva družinska člana če so trije družinski člani če so štirje družinski člani za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina poveča za
garsonjera do 32 m* enosobno stanovanje cca 45 dvosobno stanovanje cca 58 trisobno stanovanje cca 70 m*
do 15 m^
4.	člen
Poleg sredstev po prejšnjem členu tega pravilnika se za solidarnost v občini namenjajo še:
—	sredstva lastne udeležbe upravičencev do solidarnostnih stanovanj
—	prosta sredstva odpravljenih občinskih stanovanjskih skladov
—	sredstva SPIZ v obdobju 1981—1985
—	sredstva anuitet od kreditov, ki so bili dani za reševanje stano ' vanjskih vprašanj udeležencev NOV
—	druge anuitete od danih kreditov iz sredstev solidarnosti
—	sredstva od prodaje solidarnostnih stanovanj
—	sredstva od razlik v vrednosti pri zamenjavi novejših ali novih solidarnostnih stanovanj z drugimi družbenimi stanovanji
—	druga namenska in bančna sredstva za solidarnost.
8.	člen
Solidarnostna stanovanja se bodo dodeljevala znotraj standardov, določenih s tem Pravilnikom, razen v izjemnih primerih, ko družinske ali socialne razmere terjajo tako odstopanje (npr.: tri generacije v družini v istem stanovanju, bolezen, ki terja posebno nego in sl ).
V.	LASTNA UDELEŽBA
)!-"t
9.	Člen

Vsak prosilec, ki je upravičen do dodelitve solidarnostnega stanovanja, mora ob prejemu odločbe o dodelitvi stanovanja in pred vselitvijo oz. preselitvijo v solidarnostno stanovanje, vplačati lastno udeležbo.
Lastna udeležba upravičenca se računa v % od končne vrednosti no vega solidarnostnega stanovanja oz. od trine vrednosti starejšega sdli-damostnega stanovanja. Za starejše solidarnostno stanovanje, ki je ocenjeno izpod 80 točk, se lastna udeležba ne plača.
10.	č!en
V primerih, ko se ocenjuje, da družina živi v težjih razmerah, se pred določitvijo višine lastne udeležbe pridobi mnenje Centra za socialno delo. Na podlagi tega Centra se lahko v izredno težkih socialnih razmerah dolžnost plačila lastne udeležbe v celoti oprosti.
11.	člen
Šteje se, da družina oz. gospodinjstvo živi v težjih socialnoekonomskih oz. zdravstvenih razmerah, če:
—	so člani upravičeni do stalne družbene pomoči
—	so nekateri od otrok duševno ali telesno prizadeti
—	je eden od staršev duševni bolnik ali težji invalid
—	je eden ali več odraslih članov že več let težji bolnik in zaradi tega ni zaposlen ali je zaradi tega že več časa odsoten z dela (ocena zdravnika specialista ali zdravniške komisije)
—	ima družina ali gospodinjstvo zaradi zgornjih razlogov izredno povečane izdatke za zadovoljevanje osnovnih življenjskih pogojev (ocena centra za socialno delo občine).
Popolna oprostitev plačila lastne udeležbe v smislu 10. člena tega Pravilnika je mogoča le, če družina oziroma gospodinjstvo izpolnjuje dva ali več pogojev v alinejah iz prvega odstavka tega člena.
12.	člen
Ne glede na višino skupnega dohodka na člana družine oz. gospodinjstva sc solidarnostno stanovanje dodeli brez obveznosti plačila lastne udeležbe:
—	občanu —upravičencu do solidarnostnega stanovanja, katero se mu dodeljuje zaradi rušenja starega stanovanja
—	v primeru, ko imetnik stanovanjske pravice, ki je upravičen do solidarnostnega stanovanja, zamenjuje stanovanje z manjšim oz. manjvrednim
—	v vseh primerih, določenih z zakonom. (6. odstavek 33. člena ZSC).
13.	člen
Višina lastne udeležbe je odvisna od povprečnega mesečnega dohodka na člana družine oziroma gospodinjstva v letu pred razpisom natečaja za solidarnostna stanovanja oziroma v letu pred vselitvijo v solidarnostno stanovanje.
V osnovo za izračun skupnega čistega dohodka družine oziroma gospodinjstva se štejejo vsi dokazljivi skupni čisti dohodki, razen dohodki. navedeni v 151., 152., 154. in 155. členu Zakona o davkih občanov.
14.	člen
iL ' ^
Plačila lastne udeležbe so oproščeni tudi
—	upravičenci, katerih skupni čisti dohodek družine oziroma gospodinjstva ne presega 20 % povprečnega OD v SRS v letu pred vse !-* tvijo v solidarnostno stanovanje
—	upravičenci, katerim je družbena denarna pomoč edini vtr za
preživljanje
—	upravičenci, ki prejemajo poleg pokojnine še varstveni dodate
15.	člen
Višina lastne udeležbe za pridobitev solidarnostnega stanovanja
znaša
Skupni povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, izražen v odstotku na povprečni mesečni osebni dohodek v SRS v preteklem letu
% udeležbe občana na nabavno vrednost stanovanja
za družine z dvema in več člani	za mlade družine	za samske občane	% udeležbe
do 20%	do 20%	do 35%	brez udeležbe
nad 20%—25%	nad 20%—25%	nad 35%—40%	1%
nad 25%—30%	nad 25%—30%	nad 40%—45%	2%
nad 30%—33%	nad 30%—35%	nad 45%—50%	3%
nad 35%—40%	nad 35 %—40%	nad 50%—55%	4%
	nad 40%—45%		5%
	nad 45%—50%		6%
	nad 50%—55%		7%
	nad 55%—60%		8%
	nad 60%—65%		9%
	nad 65%—70%		10%
16.	člen
Lastna udeležba za solidarnostna stanovanja se upravičencem vrne v enkratnem znesku po preteku 10 let, za to dobo pa se obrestujejo s 3 % obrestno mero.
17.	člen
Občani in družine oziroma gospodinjstva v težjem položaju in mlade družine (za mlado družino v smislu tega Pravilnika se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni starejši od 30 let), lahko vplačajo lastno udeležbo po vselitvi v solidarnostno stanovanje.
Pogoj za odlog plačila po prvem odstavku tega člena je, da se zavežejo pri poslovni banki namensko varčevati za lastno udeležbo, za kar dovoljujejo tudi administrativno prepoved na svoje osebne dohodke.
Lastno udeležbo morajo vplačati najkasneje v roku 3 let po vselitvi v solidarnostno stanovanje.
Višina lastne udeležbe v primerih iz prvega odstavka tega člena se določi v znesku in po kriterijih ki veljajo na dan, ko nastopi pogoj za vplačilo.
Denarna sredstva lastne udeležbe za stanovanja zgrajena iz sredstev solidarnosti se vplačujejo na poseben račun sredstev solidarnosti Stanovanjske skupnosti.
VI.	SPLOŠNI IN POSEBNI POGOJI ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
18.	člen
Vsi prosilci za solidarnostna stanovanja morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
—	da imajo stalno bivališče na območju občine Ilirska Bistrica
—	da sami ali kdo od članov njihove družine oziroma gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pravice ali lastnik primernega vseljivega stanovanja oziroma stanovanjske hiše
—	da sam ali za delo sposoben član družine oziroma gospodinjstva ni neopravičeno nezaposlen
—	da sam oziroma z družino oziroma s člani gospodinjstva, ki se je na lastno željo vseli! v manj primerno stanovanje, stanuje v njem že najmanj dve leti pred natečajem za solidarnostno stanovanje
__ da pri svojih sorodnikih (zakonec, starši oziroma otroci), ki so
lastniki večje stanovanjske hiše ali stanovanja, ki presega stanovanjske normative, ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja
—	da do sedaj še ni ime! ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja.
19.	člen
Delavci, zaposleni v organizacijah združenega dela oziroma delovnih skupnosth, morajo poleg pogojev iz 18. člena tega Pravilnika, izpolnjevati še pogoj, da znesek skupnega čistega mesečnega dohodka na člana družine oziroma gospodinjstva ne presega 40 % povprečnega
542
URADNE OBJAVE
18. decembra 1981 — Št. 35
mesečnega OD v SRS v !etu pred natečajem za solidarnostna stanovanja.
Če gre za samske delavce, znaša mejni znesek 55 %.
20.	člen
Delavci, ki se smatrajo po tem pravilniku za mlade družine, morajo poleg pogojev i% 18. člena tega pravilnika, izpolnjevati še pogoj, da znesek njihovega skupnega iistega mesečnega dohodka na člana družine ne sme presegati 70 % pvoprečnega mesečnega OD v SRS v letu pred natečajem oz. pred dodelitvijo stanovanja.
!
21.	člen
Za občane in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v delovnih organizacijah oz. delovnih skupnostih, kjer so zaposleni, za upokojence, invalide in udeležence NOV terza starejše in za delo nesposobne občane, veljajo poleg splošnih pogojev iz 18. člena še posebni pogoji iz 19. člena tega Pravilnika.
22.	člen
Ko se solidarnostna stanovanja gradijo namensko z dotacijami SPIZ v SR Sloveniji in namenskimi sredstvi za borce NOV za izgradnjo solidarnostnih stanovanj za upokojence invalide in udeležence NOV, se zanje ne uporabljajo določbe 21. člena tega pravilnika.
VII.	MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE
23.	člen
Pri sestavi prednostnih list za posamezne kategorije upravičencev do solidarnostnih stanovanj, se upoštevajo naslednja merila:
1.	stanovanjske razmere
2.	socialno-materialni položaj prosilca in njegove družine
3.	skupni dohodek prosilca in njegove družine
4.	udeležba v NOV
5.	ostali kriteriji
24.	člen
KRITERIJI ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA PROSILCEV ZA STANOVANJE
A) STANOVANJSKE RAZMERE
1.	Stanovanjski status
a)	nima stanovanja (stanuje v samskem domu, oziroma z družino stanuje pri starših ali sorodnikih v stanovanju, ki po stanovanjskih normativih ustreza le za potrebe
staršev oz. sorodnikov ali je podnajemnik) se točkuje 150 točk za vsako leto bivanja v samskem domu oz. pri starših (sorodnikih), oz. kot podnajemnik se štev. točk poveča za 10, vendar ne več kot 100 točk
b)	stanuje kot sostanovalec (ima odgovarjajočo odločbo) 100 točk bivanje pri starših se ne točkuje pod to točko; za vsako
leto bivanja v teh pogojih se število točk poveča za 5, vendar skupaj največ za 50 točk
c)	imetnik stanovanjske pravice v neprimernem stanovanju 50 točk za vsako leto bivanja v neprimernem stanovanju se število točk poveča za 5 točk, vendar največ skupaj do 50
točk
2.	ProsHec, ki je bi! uvrščen na prednostno listo v prejšnjih natečajih za pridobitev družbenega najemnega ozir. solidarnostnega stanovanja, vendar mu stanovanje ni bilo
dodeljeno zaradi prevelikega števila prosilcev	$0 točk
3. Bivanje v vlažnem — mračnem, kletnem ali podstrešnem stanovanju	100 točk
—	bivanje v vlažnem stanovanju	g0 točk
—	bivanje v kletnem ali podstrešnem stanovanju	60 točk
4.	Stanovanjska površina, ki odpade na enega Člana go-spodinjstya:
do 4 m^	100	točk
nad 4—6 m^	90	točk
nad 6—8 m^	80	točk
nad 8—10 mi	70	točk
nad 10—12 tn'	60	točk
nad 12—14	30	točk
nad 14—16 m^	40	točk
nad 16—18 m'	30	točk
nad 18—20 m'	20	točk
nad 20	—
5.	Stanovanje brez posameznih deiov oziroma njihova souporaba:
a)	stanovanje brez kuhinje	40	točk
b)	souporaba kuhinje	20	točk
c)	souporaba spalnice	20	točk
č) souporaba WC (če vsi uporabniki niso družinski člani)	10 točk
d)	souporaba WC, če je v hiši, vendar izven stanovanja	20 točk
e)	souporaba WC (WC izven hiše)	30	točk
f)	stanovanje brez kopalnice	20	točk
g)	souporaba kopalnice (če vsi uporabniki niso
družinski člani)	10	točk
h)	v stavbi ni vodovoda	20	točk
i)	v stanovanju ni vodovoda	10	točk
j)	utesnjenost v primernem stanovanju:
—	dve družini v istem stanovanju	40 točk
—	tri družine v istem stanovanju	60 točk
6 Funkciona!nost stanovanja:
—	visoki stropovi	10 točk
—	vhod v stanovanjski prostor iz hodnika, ki je v
souporabi	20	točk
—	vhod v posamezni stanovanjski prostor je iz dvorišča 30 točk
—	slaba sončnost (majhna okna)	20	točk
—	stanovanje je nefunkcionalno (preveliko)	30	točk
B) SOCIALNO MATERIALNI POLOŽAJ
1.	Prosika
a)	zdravstveno stanje:
—	težja invalidnost ali duševna obolelost	60 točk
—	ostala trajna obolenja, na katera vpliva neprimerno stanovanje	40 točk
(oboje se dokazuje s potrdilom zdravnika
specialista ali zdravniškega konzilija zdravstvenega doma)
b)	samohranilka (samohranilec)	40 točk
Opomba: status samohranilke se opredeli po *Pra-
vilniku o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoči*, ki ga je sprejela Zveza skupnosti otroškega varstva SRS, Ur.!. SRS, št. 1/79 —čl. 12.
c)	upravičenec do stalne denarne družbene pomoči 50 točk
č) borec NOV (kolikor se njegovo stanovanjsko vprašanje v celoti ne rešuje v občini po ustreznem pravilniku)	80 točk
d)	doba bivanja v občini, kjer ima prosilec stalno bivališče: za vsako leto nad 5 let bivanja se točkuje po 5 točk, vendar največ skupaj do 100 točk
e)	skupna delovna doba prosilca: za vsako leto nad 5 let delovne dobe se točkuje po 5 točk, vendar največ skupaj do 100 točk
2.	Družine prosHca
a)	Zdravstveno stanje otrok:
—	duševna oziroma telesna prizadetost otrok (vrste
bolezni se upoštevajo le po 11. čl. pravilnika, navedenega v točki B) a) I. alinea)	60 točk
—	trajne ali ponavljajoče se bolezni diha!	40 točk
—	ostala trajna ali ponavljajoča se obolenja	20 točk
zdravstveno stanje ostalih odraslih članov družine (gospodinjstva) se točkuje kot je navedeno pod B)
a) 1. alinea
16. decembra 1981 — §t. 35
URADNE OBJAVE
543
b)	točeno življenje staršev in otrok (se točkuje !e v primerih, ko center za socialno delo občine potrdi, da bodo starši po preselitvi vzeli otroka v domačo vzgojo
in oskrbo)	30 točk
c)	za vsakega od odraslih članov družine (gospodinjstva), ki je za delo trajno nezmožen	30
(delovno nezmožnost ugotovi zdravnik specialist medicine dela ali posebna komisija pri Skupnosti za zaposlovanje)
č) doba trajanja zakonske zveze (se točkuje samo za mlade družine, ki izpolnjujejo ostale pogoje)
—	od 2 do 4 let	20 točk
—	od 4 do 6 let	40 točk
d)	posebno težki socialno materialni pogoji, ki niso zajeti v točkovanju v ostalih alineah pod točko B) se na poseben predlog Centra za socialno delo občine točkujejo še z dodatnimi točkami od !0 do 50 točk
3 Skupni čisti dohodek prosilca in njegove družine
(gospodinjstva)
Če znaša mesečni skupni dohodek na člana družine (gospodinjstva) v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom v SR Sloveniji v letu pred razpisanim natečajem, se vloga prosilca točkuje s
nad 35 do 40%	60 točkami
nad 30 do 35%	80 točkami
manj kot 30%	100 točkami
Opomba: kaj se šteje v čisti skupni dohodek družine (gospodinjstva), je navedeno v posebni prilogi.
25.	člen
V primeru enakega števila točk ima pri dodelitvi solidarnostnega stanovanja prednost prosilec, ki:
—	ima nižji čisti skupni dohodek na člana družine oz. gospodinjstva
—	je dlje časa v neustreznem stanovanju
—	ima večje število mladoletnih otrok
—	je dlje časa zaposlen v občini Ilirska Bistrica.
VIII.	ZAMENJAVA SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
26.	člen
Pristojni organ stanovanjske skupnosti lahko odobri zamenjavo solidarnostnih stanovanj:
—	ostarelim in bolnim občanom oziroma njihovim družinam iz zdravstvenih razlogov in sicer^a približno enako stanovanje, predvsem zaradi ustreznejšega nadstropja, uporabe stopnic, ogrevanja in podobno
—	občanom in njihovim družinam, ki živijo v izredno težkih social-no-ekonomskih razmerah in sicer za starejše stanovanje z bistveno nižjo stanarino
—	občanom in družinam, ki zasedajo nestandardna (večja) komfortna stanovanja in sicer za standardna (manjša) stanovanja.
27.	člen
Predlog za zamenjavo mora vsebovati poleg prošnje Še veljavno stanovanjsko pogodbo ter zapisniško ugotovljeno vrednost obeh stanovanj, ki se želijo zamenjati.
Pristojni organ preveri vlogo in po potrebi izmed evidentiranih stanovanj za zamenjavo izbere primerno ter o tem obvesti interesente. Lahko pa se že v vlogi navede, s kom se želi stanovanje zamenjati ter priloži pismeno soglasje imetnikov stanovanjske pravice.
28.	člen
(-c st zamenjujejo solidarnostna stanovanja med seboj, izda soglasje is zamenjavo samo pristojni organ stanovanjske skupnosti, sicer pa je potrebno poleg sog'asja stanovanjske skupnosti za solidarnostno sta-"ovRnje, še soglasje stanodajalca za stanovanje, ki ni solidarnostno
29.	člen
Ko so izpolnjeni vsi pogoji za zamenjavo stanovanj v skladu z Zakonom o stanovanjskih razmerjih, skleneta interesenta pogodbo o zamenjavi stanovanj pred pristojnim organom stanovanjske skupnosti v pismeni obliki.
IX.	POSTOPEK ZA SPREJEM PREDNOSTNE LISTE ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
30.	člen
Stanovanjska skupnost obvesti vse interesente za pridobitev solidarnostnega stanovanja o možnosti pridobitve z objavo natečaja
31.	člen
Razpis natečaja se objavi v Primorskih novicah in se pošlje vsem delovnim organizacijam in delovnim skupnostim na območju občine Ilirska Bistrica najmanj 6 mesecev preden so solidarnostna stanovania vseljiva.
Razpis natečaja traja 30 dni od dneva objave.
32.	člen
Razpis natečaja mora obvezno vsebovati:
—	podatke, kdo se šteje za upravičenca za pridobitev solidarnostnih stanovanj
—	osnovne podatke, ki jih mora vsebovati vloga
—	navedbo potrdi! oziroma drugih dokumentov, ki jih je potrebno priložiti vlogi,
—	rok za zbiranje vlog
—	navedbo, da se bodo upoštevale le popolne vloge z vso dokumentacijo,
—	kjer se vloge vložijo ter dobijo morebitne druge dodatne informacije.
33.	člen
Po preteku razpisnega roka odstopi strokovna služba vse popolne vloge po kategorijah prosilcev pristojnemu organu stanovanjske skupnosti.
Organ iz prvega odstavka tega člena preveri dospele vloge in navedbe v dokumentaciji, poleg tega pa na podlagi ogleda ali tudi drugače ocenjuje stanovanjske in druge razmere bivanja prosilcev. Pristojni organ nato sestavi osnutek prednostne liste ter ga sprejme kot predlog.
34.	člen
Predlog prednostne liste se posreduje v 15 dnevno javno razpravo z razobešenjem na sedežu stanovanjske skupnosti, občine Ilirska Bistrica in sedežih tistih krajevnih skupnosti od kjer so prosilci, pošlje pa se tudi vsem delovnim organizacijam in delovnim skupnostim na območju občine Ilirska Bistrica.
Po preteku roka za javno razpravo zbere pristojni organ stanovanjske skupnosti vse pripombe in jih z mnenjem posreduje delegatom Zbora uporabnikov skupščine Stanovanjske skupnosti, ki s sklepom sklenejo dokončno prednostno listo.
Prednostna lista obsega razporeditev stanovanj med posamezno kategorijo prosilcev ter število stanovanj, ki se razdeljujejo. Lista velja do naslednjega razpisa natečaja.
35.	člen
Kdor z odločitvijo oziroma uvrstitvijo na prednostni listi ni zadovoljen, lahko v roku 15 dni od objave lilste vloži zahtevo za varstvo pravic pri posebnem sodišču združenega dela.
36.	člen
Veljavno prednostno listo se objavi v Primorskih novicah in obvesti občinsko skupnost socialnega varstva.
O razvrstitvi na prednostni listi se pismeno obvesti vse prosilce, ki so na listi uvrščeni, s posebnim sklepom, pa tudi tiste, katerih vloga sc ni obravnavala, s potrebno obrazložitvijo.
544
URADNE OBJAVE
18. decembra 1981 — Št. 35
!	t
37.	člen
Na pod!agi ve!javne prednostne liste izda upravičencem odločbe o dodelitvi solidarnostnih stanovanj pristojni organ stanovanjske skupnosti.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38.	člen
Solidarnostna stanovanja, ki jih imetniki stanovanjske pravice iz kakršnega koli razloga izpraznijo, se na podlagi trenutno veljavne prednostne liste oddajo upravičencem po tej listi, na predlog pristojnega organa stanovanjske skupnosti pa tudi drugim občanom, ki živijo v izredno težkih socialno ekonomskih razmerah, vendar mora sklep o tem sprejeti Zbor uporabnikov skupščine Stanovanjske skupnosti..
Isto velja za solidarnostna stanovanja, ki so bila dodeljena mladim družinam po Zakonu o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/72).
39.	člen
Posebni pogoji za dodelitev solidarnostnih stanovanj, določeni v 19., 20. in 21. členu tega Pravilnika, se uporabljajo le začasno in sicer do
vskladitve ter določitve mejnih zneskov v Skupnosti socialnega varstva SR Slovenije.
40.	člen
Do ustanovitve posebnih sodišč združenega dela rešuje vse zadeve po tem Pravilniku na prvi stopnji Poravnalni svet Stanovanjske skupnosti v pritožbenem postopku pa Splošno sodišče združenega dela.
41.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o pogojih in merilih za določanje vrstnega reda za dodeljevanje najemnih stanovanj v družbeni lastnini, ki ga je sprejel Zbor delegatov SE za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ilirska Bistrica, dne 25. 10. 1976.
42.	člen
Ta Pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Ilirska Bistrica, 19. novembra 1981
Predsednik zbora uporabnikov ŠAJN ZORKO, i. r.
1

/
1