Požtnina plačana v gototf;nT Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 139 Maribor, torek 23. junija 1931 »iUTRA« ih a, a razun nede |6 n praznikov vsak dan ob 16. ur Račun prt pofiinem ček za* v Ljubljani št. 11.409 mesečno Dreietian v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din ^SSiBBBBSSaaSSi Telefon; Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova uti ca št. Civilna avijatika premaganih držav Po zaključkih mirovnih pogodb je ta-Nemčiji kakor tudi vsem njenim bivšim zaveznicam: Avstriji, Madžarski in oolgariji zabranjeno ustanavljanje vojake aviatike. Vsi avioni, ki so tem dr-*tvam po porazu še ostali, so bili zamujeni na korist zaveznikov ali pa uničili. Posebno rigorozno se je ta sklep «Vršil v Nemčiji, ki je bila tehniško seveda najbolj na višku. Tako se je prvih Par let po sklenitvi premirja in miru zares nehalo vsako oboroževanje v zraku, Toda to respektiranje mednarodnih obvez se je kmalu nato razblinilo v nič in danes lahko trdimo, da razpolagajo premagane države z močnim zračnim brodovjem, ki bi v vsakem slučaju konflikta tvorilo tako postavko, da bi preko nje ne bilo mogoče. Kakor se najde modus povsod, ako se hočejo kršiti pogodbe in obveze, tako se je našel tudi v tem slučaju. Ta modus ie — civilna avlatika! Snovati jo je pri-sela najprej Nemčija. Pod pretvezo, da ji iz prometnih ozirov nujno potrebne zračne proge, je osnovala na videz ^»polnoma zasebne zrakoplovne družbe, Merim so se pa na čelo postavili vpojen! višji letalski častniki. Prav tako ™ Prevzela država vso denarno garancijo in. dovolila stalno zelo izdatno sub-roen^°' Tovarne 50 dobile številna na- i. tftko, da delajo danes že s polno i„. na,v ?,to. in po načelih najmodernejših . izsledkov. Izdelke prevzemajo enjene družbe, ki otvarjajo leto za le-m nove zračne proge, čeprav so vse orez izjeme pasivne, nekatere celo do 50 in več odstotkov. Istotako skrbijo tu-1 za vzgojo tehničnega, pomožnega in upravnega osobja ter pilotov. rt, ic razumljivo, da ima danes Nemčija največjo civilno zračno brodovje nai svetu, da gradi mimo tega »Parate, kakor je n. pr. znan, #Dornler J«, in ogromne ZePPeiinei ki SQ ce]o Angliji predragi! Da se vse to ne vrši '* prometnih, še manj pa seveda iz trgovskih ozirov, je več nego jasno. Nern-Jka civilna aviat!ka ni v bistvu prav nič ® ugega kakor pravno-formalno prikrl-a vojaška zračna eskadrilja, namenjena Efl slučaj vojne, ko bi se preko noči °Premlla s pripravami za metanje bomb, ®*'jojnicamI, topovi itd. ..Po zgledu Nemčije pa so segle tudi ^džarska, Avstrija in Bolgarija, samo razliko, da podpira snovanje »clvll-J*1« zrakoplovnih družb v teh državah lif a Italija, posebno na Madžarskem j v Bolgariji. Ona dobavlja zadnjima » Vehia tudi aparate. Na Madžarskem so L. nekaj let delovali posebni aeroklubi, f ,s° Pa vršil! le nekake priprave: zbl-k j. so Hudi, denarna sredstva ter vež-. Pilote In tehnično osobje obče. Le-, * so naposled prišli tudi do realnega Sin,Janja zasnutka. Osnovali so z doma-kani+Pirivatnlrn in državnim ter s tulim In J.j ”3 Psrednjo zrakoplovno družbo Otvn-nf1 v vse^ ve5jih centrih ter ^ rili prve zračne proge, ki se bodo a ,etom izpopolnjevale. Otvoritev Diktatura fašistov v Bolgariji? NAPO VEDI. VLADNIH LISTOV O NOVEM DRŽAVNEM UDARU BOLGARSKIH FAŠISTOV. SOFIJA, 23. junija. Vsa Bolgarija stoji pod vtisom sijajne zmage opozicijonalne-ga narodnega bloka, ki je dobil 661.000 glasov ter 141 poslanskih sedežev proti vladnemu bloku, za katerega je glasovalo samo 372.000 volilcev, tako da ima le 67 poslancev. Po vseh večjih bolgarskih mestih so se vršile velike narodne manifestacije, pri katerih je dajal narod du-ška svojemu razpoloženju zaradi zmage nad omraženim Ljapčevim režimom. Ljapčevu in njegovim pomočnikom ni pomagal ves teror in vsi številni uboji raznih voditeljev opozicije, s katerimi so se hoteli še enkrat obdržati na vladi. Opozicija zbira strašen materijal o vladnem terorju, ki ga bo predložila v posebnem memorandumu kralju Borisu. V vrstah opozicije vlada veliko nerazpoložene proti kralju Borisu, ker je odkrito podpiral Ljapčev režim ter molče prešel preko vseh še tako dokumentiranih pritožb opozicije. V bolgarskih političnih krogih pričakujejo vsak hip ostavke Ljapčeve vlade ir. poziva Malinovu, naj se prijavi kot voditelj opozicije pri kralju v avdljenci. Pristaši Ljapčeva pa zopet napovedujejo, da bodo rajše obračunali z opozicijo z orožjem v roki, kakor pa zapustili vladno krmilo. To bi izvedle Ljapčevu naklonjene fašistične organizacije, ki bi še enkrat ponovile državni udar ter zlo- mile silen porast zemljoradnikov, ki so se po dolgih letih ponižanj in strašnih žrtev danes zopet tako okrepili, da imajo vso pravico prevzeti v roke državno oblast. Namesto opozicijonalne vlade bi bila v tem slučaju oklicana odkrita diktatura po fašističnem vzorcu, ki bi jo vodil bivši vojni minister general Vlkov. V tem smislu je pisal dan pred volitvami tudi organ zunanjega ministrstva, ki je naglašal, da je treba poseči preje po fašistični diktaturi, kakor mirno pristali na to, da bi prevzeli državno krmilo zemljoradniki in ostali opozicijonalci, ki streme za izgonom Koburžanov ter uje-dinjenjem z Jugoslavijo. SOFIJA, 23. junija. Cela javnost stoji v znamenju prepričanja, da bo vladni blok v odgovor na nedeljski poraz pri volitvah proglasil diktaturo fašizma. Min. predsednik Ljapčev bo sicer izvajal iz poraza konsekvence in odstopil, toda le zato, da bo napravil prostor onim elementom, ki so že doslej dejanski vladali v državi. Vladni tjsk brez ovinkov ria-inigava na diktaturo po fašistovskem vzorcu, ki jo je pričakovati že v nekaj dneh. Na čelo fašistovskega režima v Bolgariji bi stopil bivši vojni minister general Vlkov, ki je že tri leta kot poslanik v Rimu in je popolnoma prežet fašistovskega duha. Za splošno razorožiteu LONDON, 23. junija. V zvezi z izjavo predsednika Hooverja, da je ameriška vlada pripravljena pristati na enoletni odlog plačevanje vojnih dolgov, so se razširili tudi glasovi, da se vrše med kabineti velesil zaupni razgovori o splošni razorožitvi. Namen teh razgovorov je že v naprej osigurati uspeh splošne razorožltvene konference, pri kateri bi bilo sklenjeno uspešno znižanje oboroževanja na suhem, na morju in v zraku, za katero potrošijo vse države ogromne vsote. Noua austrij5ka ulada pred parlamentom DUNAJ, 23. junija. Danes popoldne se bc nova avstrijska vlada predstavila narodnemu svetu. Zvezni kancelar dr. Bu-resch bo poda! vladno izjavo, v kateri bo zlasti povdaril potrebo štednje radi upostavitve ravnotežja v državnem gospodarstvu. V skrajnem slučaju bo tudi izvedel znižanje uradniških plač. fTlaniu se umaknil iz politike BUKAREŠTA, 23. junija. Veliko senzacijo je izzvalo dejstvo, da je vodja narodne kmetske stranke in bivši predsednik vlade Maniu odložil svoj poslanski mandat in vodstvo stranke. Nekateri trde, da se namerava popolnoma umakniti iz javnega življenja, drugi pa, da namerava pod vzeti veliko akcijo, za katero pa noče napraviti odgovorne stranke. prve so proslavili ob navzočnosti vlade, vojske in zastopnikov — fašistov. Na enak način se je pričela snovati bolgarska »civilna« aviaclja. Načelujejo ji italijanski strokovnjaki in piloti, ki vodijo tudi prvo pilotsko šolo. Subven- Spanska ulača bo fzuečla iočiteu cerkue od držaue MADRID, 23. junija. Vlada odločno zanika vesti, razširjene v inozemstvu, da je v Španiji veliko razburjenje proti novemu režimu. Povdarja, da so pač cerkveni krogi sovražno razpoloženi proti republikanski vladi, da pa o razburjenosti v širokih ljudskih masah ni govora. Vlada bo izvedla svojo namero glede ločitve cerkve od države in bo razdelila ogromna cerkvena in samostanska posestva. SILNA EKSPLOZIJA V SOLUNU. SOLUN, 23. junija. V nekem skladišču smodnika je pričelo goreti. Ogenj je zajel tudi 54 ton smodnika, ki je s strašnim pokom eksplodiral ter vrgel v zrak smodnišnico. Ubiti sta bili dve osebi. Policija domneva, da je bil ogenj podtaknjen. Jugoslovensk! večer v radiu Ljubljana. Na predvečer narodnega praznika, Vidovega dne bo priredil ljubljanski radio jugoslovanski večer. Na sporedu so jugoslovanske pesmi, ki jih pojejo gdčnl. Štefka Korenčanova in gg. Mirko Jelačin in Drago Žagar ob spretnljevanju salonskega kvinteta. Drugi del tega večera zavzema solistični koncert Svetozarja Banovca, priljubljenega našega tenorista, ki se je pravkar vrnil iz Amerike. Večer bo zaključil s harmoniko gosp. Stanko. . cionira jo vlada. Tako vidimo tedaj, da so tudi v tem oziru pogodbe in prepovedi ničeve ali vsaj iluzorne. Premagane države se oborožujejo na moderen način, kakor zmagovite, razlika je le v formi. Žalostne številke. Eno najvažnejših vprašanj našega narodnega življenja je izseljevanje. Leto za letom že najmanj skozi celo stoletje zapušča naš svet svojo rodno grudo in odhaja v tujino s trebuhom za kruhom, da tam iztroši svojo mladost in moč, in se pred smrtjo zopet povrača v domovino Kdo je kedaj napotil te sile v one naše kraje, kjer je treba novih energij?! Vprašanje izseljevanja je baš dandanes posebno aktualno. Kriza se še vedno poostruje, brezposelnost raste, izse* Ijevanje ne neha. Poglejmo: Izseljeniški komisarijat v Zagrebu je izdal nedavno sledečo statistiko: 1. 1930 se je izselilo v evropske države iz Dravske banovine 6585, iz savske 4635, iz primorske 2945, iz drinske 277, iz zetske 618, iz dunavske 2976, iz vrbaske 1830, iz moravske 778, iz vardarske 4121 in iz uprave Beograda 644 oseb, iz cele dr-Save 25.409. Največ v Francijo. Kako je izseljevanje v zadnjih letih naraščalo, kažejo številke: 1. 1927 se je izselilo iz ce'"’ države v druge evropske države 6560, 1. 1928 že 12.538, 1. 1929 pa 19.425 oseb. V prekomorske dežele pa se je izselilo 1. 1930 v celem iz države 13,560 oseb, nad dve tretjini kmetov. DoČlm pa izseljevanje v evropske dežele stalno raste, pada izseljevanje v prekomorske dežele (1. 1927 še 21.976, 1. 1928 že samo 20.789, 1. 1929 samo 18.189). Razlog: omejitev priseljevanja v Zed. državah. Vkljub temu pa v celoti število izseljencev še stalno raste. Izseljencev je vedno več, povratnikov vedno manj. Največ se izseljujejo Hrvati. Otvoritev bakarske železnice. Na Vidovdan bo slovesno otvorjena novo zgrajena proga Bakar postaja—B.a-kar luka, ki bo velike važnosti za na? pomorski promet. Potovanje lugoslovensklh gospodarskih krogov na mednarodno aolonljalno razstavo v Pariz. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine priredi sporazumno z gospodarskimi organizacijami in s sodelovanjem turističnih društev od 5. do 18. julija 1931' potovanje v Pariz na mednarodno kolo-nijalno razstavo. Ob tej priliki bodo predstavniki jugoslovenskega gospodarstva napravili tudi oficijelen obisk predstavnikom francoskega gospodarstva. Poleg delegatov trgovskih zbornic in drugih gospodarskih organizacij se smejo potovanja udeležiti v prvi vrstj podjetniki, a tudi vsak drugi, kdor želi s to skupino pogledati sl Pariz in mednarodno kolonijalno razstavo. Potovanje prične 5. julija 1.1. Bivame v Parizu bo trajalo celih 10 dni, "tako, da bodo udeleženci poleg izložhe imeli priliko natančneje spoznati Pariz in okolico. Podrobnejše informacije glede potovanja daje interesentom pisarna Zbornice za TOI \ Ljublianl. Prijave za potovanje sprejema Propagandistična sekcija zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, Beograd, Njegoševa ulica br. 5, najdalje do vklju. čno 26. junija. Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne- spaniu, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti imamo v naravni. »Franz Josefovl« grenčici domače sredstvo pri roki, da naj večja razburjenja, ki Imaio svoj vzrok v slabi prebavi, takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno tudi pri ljudeh višje starosti. »Franz Joselova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro* eerliah in vseh špecerijskih trgovinah, Stran 2 Mariborski V F C E R N I K Jutra VMaflboru, dne 23. VI. 193. Suknje dol! ŽENSKI APEL MOŠKEMU SVETU ZA PASJE DNI. Sicer se popolnoma zavedam, da je v javnosti dandanes mož gospodar si tuacije. On je tisti, ki snuje zakone, postavlja norme in — če hočete — istvarja moralo . . . Žene ne smemo uspešno soodločevati v javnih vprašanjih. Ne morem si pa kaj, da ne bi ob nastopu pasjih dni obnovila napada 'la tisto skrajno nepraktično, nezdra-/o in najbolj starokopitno moško modo, ki se kljub 40° C na solncu ae mara umakniti na korist danes v Kulturnih deželah že splošno uvedenim lahkim in higijeničnim športnim »dresom«, t. j. športna srajca in hla-že z usnjatim pasom, bodisi dolge, bo-iisi kratke! 'deja sicer ni nova in je v Mariboru bila iznesena že pred leti. Na žalost pa so se le maloštevilni športno usmerjeni gospodje spoprijaznili z novo poletno modo. Večina se trdno oklepa predpisov neke namišljene jeutiese doree, ki hoče, da ima »dandy« ob vsaki priliki (brez izjeme) svojo brezhibno suknjo s telovnikom trdno zapeto; srajca pa naj ima v smislu pravil bontona izključno trdi ovratnik z dolgo svileno kravato, roke naj bodo belo orokavičene tudi ob poletnih rendezvou-sih! Iz vsega torej sledi, da naj bo mož tudi še danes brezpogojno oblečen po starodavnih tradicijah, ko je le tudi ženska moda tavala po srednjeveški temi . . . Ako primerjamo danes obe modi, pademo v neprijetno disharmonijo. Tanke, prozorne in prosojne damske tkanine se z moško težko manufakturo ne dado primerjati. Čeprav ženske rade hlastamo po novostih in je resnično negotovo, kakšna bo moda druge sezone, vendar ostanemo žene za vedno na načelnem stališču, da spada v poletno sezono le lahka, tanka obleka in to ob vseh prilikah. Tragika moške mode tiči v dejstvu, da se skoraj nikdar ne menjava in zato sto in sto onih značilnih pojavov: brezhibno, od vratu do nog zapete moške figure, ki komaj sopejo in brišejo neizčrpne potne srage s čela v ducat robcev . . . Večkrat vsa Gosposka izžareva toplotne kalorije teh nesrečnih «dandyjevs ki sicer poznajo eleganco bontona, ne pa povsem naravnih zakonov nove poletne mode! Kako vse drugače pojmujejo »eleganco« drugod!- »Komodnost nad vse!« je geslo, ki se na morju izraža v dejstvu, ki bi bilo pred desetletjem še absurd: ves dan v kopalnih oblekah! Saj se n. pr. na Rabu v visoki sezoni celo večerna promenada na molu odigrava v kopalnih oblekah in plaščih. Povsem neženirano uvedena novost, ki dovoljuje višek komodno-sti! To si seveda nri nas lahko samo na Otoku privoščimo. V mestu in okolici pa je gospod »v srajci« že vsakdanji pojav. Torej je tudi pri nas narola: »Suknje dol!« prejkoslej vredna uoošteva-nja, in morda bodo letos našim trdovratnim starim in mladim e-osoodom razumljive vse fiziolo5ke in higijenič-ne prednosti športne obleke brez suknje. Me žene hočemo z gornjim apelom samo dokazati, da želimo vcepiti možem sigurnost in zavest, da niso osamljeni temveč da imaio ob svoji strani zveste družice, ki se bodo vsekakor odločno zavzemale tudi za napredek možev. Zato: Suknje dol! F e m. Razgrnitev seznamov o pridobnlnskih davčnih zavezancih in davčnih osnovah. Po določilih člena 116. zakona o neposrednih davkih se razglaša, da bodo seznami o pridobninskih davčnih zavezancih in davčnih osnovah razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem na mestnem načelstvu (vložišče, soba št. 6), od 23. do vključno 30. junija 1931 med 8. in 12. uro. Obenem se davčni zavezanci z ozirom na odstavke 6, 7, 8, 9 čl. 116 omenjenega zakona opozarjajo na seje davčnega odbora, ki se bodo vršile pri davčni upravi v Mariboru od 3. do vključno 10. julija 1931 od 8. ure naprej. Na sejah se bo razpravljalo po vrstnem redu, ki je razviden v 4. razpredelku razgrnjenih seznamov. NI prav, da na »Trgu svobode« naši ah io „ulje nenaši šoferji govorijo samo nemški. Tujec in domačin dobi čuden utis o narodnih razmerah v našem mestu, če gre tam mimo avtomobilov in sliši tisto izzivalno švabčarenje. Ali še res nimamo slovenskih šoferjev. Izvoščki so v tem oziru mnogo boljši. — Ni prav, da mnoge naše narodne dame tako rade nemško govorijo po mariborskih trgovinah. Trgovci jim morajo odgovarjati v nemščini, naše kmetice pa poslušajo, kako je v Mariboru vse ostalo pri starem. Ni prav to. Isto velja za govorjenje naših gospodinj in dekel na živilskem trgu. Zakaj se muči naše kmetice z nemščino?! — Ni prav, da oblasti mirno puščajo slikane napise, ki naravnost sramote naš jezik, kakor n. pr. na Koroški cesti 8: »Specijalist za spalnice, Sobe za Gospode in — Kmečkih sob(!) — Vhod na dvorišča!« Studenška nedelja. Velike množice je privabila domača tombola gasilcev v gozdu. Vršila se je nemoteno in so večino dobitkov dobili res najbolj potrebni. Na žalost je nameravano veselico razgnal dež in studenški Lojzeti in Lojzke so praznovali svoj dan po gostilnah, ki so po »dobi vinotočev« zopet prišle na svoj račun. Zdravljenje Invalidov v toplicah. Opozarjamo vojne invalide, ki imaio oravico do zdravljenja v toplicah, da bo invalidski dom v Dol. Toplicah otvorjen s 1. julijem t. 1., zato naj se reflektanti takoj priglasijo, ker je treba uvrstiti posamezne skupine po razpoložljivem prostoru. Vse tozadevne informacije dobijo pri svojih krajevnih odborih udruženja voinih invalidov. Oblastni odbor v Ljubljani. Tečaj za mizarsko luženje v Konjicah. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani naznanja, da se vrši za mizarje in mizarske pomočnike tečaj za luženje lesa v Konjicah v soboto in nedeljo 11. in 12. julija t. 1. Dosedaj se je prijavilo 19 udeležencev, sprejme pa se jih še 10, ki se morejo prijaviti še ob pričetku tečaja 11. julija ob 8. uri zjutraj v delavnici mizarskega mojstra Franceta Založnika. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj deščice, brušene z vodo, v dimenzijah 10X12 cm in debeline 6 do 12 mm (masivne ali furnirane) in sicer 3 komade črešnjevega, 3 hru-šovega, 5 bukovega, 5 jelševega, 8 orehovega, 10 javorovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. Kontrole tehtnic na trgu je po mnenju konzumentov zelo potrebna. Nekateri prodajalci imajo na strani, kamor se deva kupljeno blago, cel sklad kartonov. Ko vržejo blago z vehemenco v skodelico, mora ta pasti... Takih manipulacij v izobilici povrtja pač ne rabimo. Prosimo tržno nadzorstvo, da posveti temu vprašanju vso pozornost. — Ob tej priliki moramo omeniti, da vrši tržno nadzorstvo zelo težko nalogo. V pogledu higiijene pa zaznamuje po žilavi borbi z vsemi mogočimi in nemogočimi predsodki vidne in razveseljive uspehe. Zagrebški proces proti morilcem Tonija Schlegla, ki je trajal 37 dni, se bliža koncu. Govori državnega tožilca in številnih zagovornikov ■so bili včeraj zaključeni. Ob tej priliki je izjavil predsednik senata, da bo proglašena obsodba 30. junija ob 9. uri zjutraj. Šolo za Jetično deco bo začela v kratkem graditi beograjska občina. Šola bo v prosti naravi in obiskovala jo bo izključno deca, ki nn^iha k jetiki. Za enkrat bo v šoli prostora za SO otrolr m oriborsfco gledal* REPERTOAR: Torek, 23. junija ob 20. uri »Koncert poljskega moškega zbora »Echo Kra-kowskie«. Izven. Sreda, 24. junija ob 20. uri »XYZ«, ab, A+C. Gostovanje Članov zagrebške drame. Povišane dramske cene. Četrtek, 25. junija ob 20. uri »XYZ«, ab. B+C. Gostovanje članov zagrebške drame. Povišane dramske cene. Zadnja predstava v sezoni. Gostovanje članov zagrebškega Nar. gledališča bo v sredo in četrtek. Vprizo-rila se bo »XYZ«, zelo zabavna in duhovita komedija umrlega nemškega pisatelja Klabunda, čigar »Krog s kredo« j® mariborsko občinstvo lani sprejelo z največjimi simpatijami. Pri tej predstavi bodo sodelovali odlični umetniki Narodnega kazališta Božena Kraljeva, Dubravko Dujšin, Mato Grkovič in Josip Pukšec. Ker je zagrebška drama brezdvomno najboljša v Jugoslaviji, vlada za gostovanje veliko zanimanje. Odhod dijakov v Martinščino. Kaj naj nese vsak dijak s seboj? Dvfc rjuhi, malo blazinico, koc (da se pokrije v deževnem vremenu), ščetko za zobe, kozarec (po možnosti iz aluminija, da se ne ubije), 1 par čevljev, telovadne hlače (kratke), nekaj perila in eno obleko. Pozabiti pa ne sme mila in obrisačel Kdor zna igrati dobro kakšen instrument (gosli), naj ga tudi nese s seboj, ali se* kirice (note) za klavir. Lahko vzame 1 seboj tudi kakšno knjigo za čitanje, šj* ali slične igre. Vse to spravi v nahrbt' nik. Odpeljemo se 30. t. m. ob 17.25' Vsak prinese s seboj denar za vožni0 sem in tia Din 64.—. Zbiramo se v rek ob 17. na postaji! Prva banovinska sadna razstava bo meseca oktobra t. 1. v Ptuju. Tako i* sklenil že pred meseci zbor sadjarjev ’ Ptuju, občni zbor Sadjarskega društv* pred dobrim mesecem v Mariboru 3e tc, potrdil. Ban g. dr. Marušič je Prev.z^ pokroviteljstvo nad razstavo. Po ptujsK razstavi se bodo sadjarji Iz Dravske ba' novine udeležili državne sadne razst* ve v Čačku. Drzen vlom v Krekovi ulici. V Krekovi ulici št. 16 je vlomil s P<* narejenim ključem v stanovanje vpoko-jenega višjega davčnega upravitelja Ot marja Megliča zlikovec, ki se je moi-3 preje že dobro seznaniti z razmerami ' stanovanju. Mož je pričel s svojim zk> činskim poslom okoli dveh ponoči te’ najpreje temeljito pregledal veliko o#3 ro v predsobi; od tu se je odpravil ' jedilnico, kjer je prebrskal vse predal' ter si pripravil za plen večjo količin' srebrnega jedilnega pribora. Končno i' bil celo tako drzen, da se je odpra^1 ,v spalnico, kjer je vzel ročno torbico 10 11 nje pobral kakih 170 dinarjev ter kliui! od pisalne mize v sprejemnici. S kiju* čem je odprl pisalno mizo ter razne ša* tulje, kjer je očividno iskal zlatnino. Bi’ pa je očividno malo nervozen, ker ni na* šel med papirjem tisočdinarskega ban* kovca. Ko se je odpravil proti izhodu, se je hotel najbrže prepričati, če stano-valci dovolj trdno spe. Odprl je vratu spalnice, kar pa je čula gospa Berta Megličeva ter naglo prižgala luč. ZbU' dila je moža in ga opozorila na vlomil' ca, ki je bil visok mladenič, v elegantni črni obleki, z belim ovratnikom. Ko i* vlomilec opazil, da je zasačen, je skoči’ skozi okno na dvorišče in od tam prek0 vrta na dvorišče moškega učiteljišči kjer je izginil v temi. S seboj pa je od' nesel novo modro moško obleko in g'e' dališko kukalo, s katerim pa sl ne t50 dosti pomagal, ker manjka v njem leča. Policijska kronika beleži samo dve aretaciji, zaradi prek°* račitve obrtnega reda in tajne prostih' cije. Najemnica gostilne na Vodnikovem trgu -št. 4, ga. Beranič Marija pa je Prl' javila, da ji je okoli 10. ure odnesel '* verande pred gostilno neki dolgoprstih* 100 dinarjev vreden namizni prt. Zopet gnojne vile... Včeraj popoldne so pri treh ribnik* napadli trije fantje 24letnega posestni kovega sina Ivana Ornika iz Počehovi z gnoinimi vilami. Prizadjali so mu o^nvi take poškodh-r da so fra morali * re^pvahiim avtom prepeljati v bolnico* Zadeva bo končala pred sodiščem« Mariborski in dneoni drobit Sprejem čeških 5okolov u (Dariboru Včeraj popoldne je sprejelo naše So-solstvo in narodno občinstvo na prav prisrčen in bratski način češke brate in sestre, ki so pohiteli s posebnim vlakom na pokrajinski sokolski zlet v Split. Pri sprejemu je bila posebno številno zastopana tudi češka kolonija, ki je delila med došle brate polne košare črešenj in steklenice mrzle radenske vode. Po burnem pozdravljanju je pozdravil okoli 500 oseb broieči sokolski transport br. dr. Pivko v Imenu Sokola kraljevine Jugoslavije, ki vedno budno spremlja vse podvige severnih bratov ter se zaveda, da uživa njihovo polno razumevanje in naklonjenost pri svojem delu za narodni in fizi-gni preporod jugoslovenskega naroda. V Imenu čeških gostov mu je odgovoril načelnik ČOS, br. Agaton Heller, ki je podčrtal ljubezen, katero goji češko Sokolstvo do našega naroda in našega morja ter končno povabil naše Sokole, da se udeleže v kar največjem številu prihodnjega vsesokolskega zleta v Pragi. Pri pozdravu so bili med drugimi navzoči sreski poglavar dr. Ipavec, magistratni ravnatelj KSchler, prvi državni tožilec dr. Hojnik, zastopnik okrožnega inšpektorja dr. Poljanec, starosta mariborske sokolske župe dr. Kovačič, minister v pokoju dr. Kukovec in zastopnik Jugo-slovenske-češkoslovaške lige dr. Reis-man. Po polurnem postanku je odvozil posebni vlak proti jugu, kjer si bodo češki Sokoli ogledali Plitvička jezera in nailepše predele Dalmacije. , Slovanska čitalnica*1 u 71. leto Pred par dnevi je imela »Slovanska Stalnica«, najstarejše mariborsko kulturno društvo, v Narodnem domu svoj letni občni zbor, s katerim stopa »Slovanska čitalnica«, pravna lastnica znane ►Ljudske knjižnice«, v 71. leto svojega ?lodonosnega, kulturnega in nacijonalne-ra dela v obmejnem Mariboru. »Slovan-fka čitalnica« je že pred večimi leti omejila svoje delovanje na svojo »Ljudsko knjižnico«, ki je zaznamovala v letu 1930 krasen napredek: število izposojenih knjig je naraslo za celih 44 odstotkov. Po poročilih društvenih funkci-jonarjev je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik odvetnik dr. Avg. Reisman, podpredsednik višji ravnatelj moške kaznilnice Niko Vrabl, tajnik odvetniški kandidat Gojmir Jelenc, blagajnik zobozdravnik dr. Boris Kristan, gospodar zdravnik dr. Rudolf Kac, odborniki: profesor Viktor Gruntar, zadružno-obrtni nadzornik Ignac Založnik, šolski inšpektor v pok. dr. Leopold Poljanec, inž. Jože Rus; preglednika: svetnik Ivan Knop, in knjigovodja Lojze Doležal. Pri slučajnostih je bilo med drugim sklenjeno, da bo proslavila »Slovanska čitalnica« svoj znameniti 701etni jubilej, ki je tudi važen kulturni jubilej za Maribor in vse Slovence, zlasti obmejne, s posebno proslavo v jeseni. Obenem obhaja tudi čitalnična »Ljudska knjižnica« 25letnico svojega obstoja. Minister v p. dr. Vekoslav Kukovec — častni član Obrtnega društva v Celju. Kakor javlja celjska »Nova Doba«, je celjsko Obrtno društvo na svojem rednem občnem zboru 19. t. m. izvolilo min. v p. dr. V. Kukovca častnim članom za zasluge, ki si jih je stekel za društvo in zlasti za Obrtni dom v Celju. Diploma mu bo izročena dne 19. julija povodom slovesne otvoritve Obrtnega doma. Novinarski klub. Danes, v torek, ob 18.30 nujna seja v kavarni »Bristol«. Smrtna kosa. V Pobrežju je umrla 671etna zasebnica Bračko Marijana, rojena Ferk. Pogreb bo jutri iz mestne mrtvašnice na magda-lensko pokopališče. — V splošni bolnici pa je odšla med 'krilatce 4Ifetna Ferlič Hedvika. Pogreb bo jutri iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Poskusni radlo-koncert v mestnem parku bo jutri v sredo 24. t. m. od 17.30 do 18.30. Vstopnine ni, za sedeže se bo pobirala malenkostna pristojbina po 1 Din. Tto a~Tf HWu7rib«!"VT"C E R N ! K7rJufra »fran 3 Sladkor kot zdravilo Rezultati, doseženi z injekcija mi sladkorja pri edemih, boleznih SRCA, JETER, LEDVIC ITD. Sladkor igra v dijetetični in medika-memozni terapiji zelo veliko vlogo. Njegova svojstva so pri prehrani in pri težjih boleznih precej znatna iz več razlogov: sladkor je lahko topljiv v vodi in * telesu se lahko resorbira in oksidira. V času izgorevanja v organizmu in pri Qiem strupenih vmesnih stopenj, in njega končni produkti presnavljanja, ogljikova kislina in voda ne obremenjujejo izloče-valnih organov, posebno ne ledvic. On jjeluie tudi v tem smislu, da čuva beljakovine in masti. Posebno važen je pri redilnih kurah, ker tu ne pride v poštev samo njegova visoka hranilna vrednost, temveč je važno tudi to, da izvaja, ako Ja uživamo na tešče, dražljaje na trebušno žlezo slinavko, ki proizvaja v večji “Možini insulin; na ta način je delovanje sladkorja slično delovanju insulinovih Injekcij, ki se mnogo uporabljajo pri rednih kurah. Namesto navadnega sladkorja iz sladkornega trsa ali sladkorne tese lahko uspešno uporabljamo grozdni s'adkor, ki ni sladek kot navadni sladkor in ga lahko uživa človek v večjih količinah. Kot zdravilo se uporablja sko-fai samo grozdni sladkor. Njegovo delovanje je najjačje, če ga v primerni kon-tentrirani raztopini injiciramo direktno v krvne žile, v vene. Te injekcije imajo Slične učinke: L Jako koncentrirana raztopina sladkorja, ubrizgana v kri, lahko odvzame 'vu vodo, predvsem onemu, ki vsebu- * abnormalne količine vode, ki je rede-J,atozno. Najboljši uspehi se dosegajo Jri pljučnih edemih. Voda, ki jo sladkor Uvleče iz krvi, gre iz telesa skozi ledvice. 2. S strujo tekočine iz tkiva v krvne file pridejo tudi razne druge snovi iz kiva, predvsem ostanki presnavljanja, ci se nabirajo v tkivu. 3. Sladkor lahko'spaja nase strupe. To »o strupi, ki so prišli od zunaj, ali pa so nastali v telesu kot produkti presnavljanja. Poizkusi na živalih in na ljudeh so pokazali, da je lahko mnoge strupe, dovedene od zunaj, lažje prenašati, ako injiciramo sladkor (narkoza, veronal, sal-varzan itd.). Kar se pa tiče strupa, nastalega v organizmu samem potom presnavljanja ali razpadenja tkiva, predvsem razpadenja beljakovin, navedem kot primer končni stadij ledvičnih obolenj, uremijo. Injicirani sladkor odvzame tkivu strup, deloma ga veže in mu omogoča, da se potom ledvic izloči. 4. Zelo ozka je vez med sladkorjem in jetri. Poizkusi na živalih so na primer pokazali, da so n. pr. psi, ki so jim odstranili jetra, lahko živeli samo, ako so dobivali dovolj sladkorja. Opazovanja na ljudeh so pokazala, da se lahko pri boleznih jeter zmanjša normalna količina sladkorja in, da zelo povoljno upliva v teh slučajih dovajanje sladkorja. Pri nekaterih boleznih jeter se priporoča kombinirana terapija z insulinom in sladkorjem. 5. Sladkor deluje tudi na krvni obtok, enako na srce kakor tudi na tkivo. Dobri rezultati so doseženi pri obolenjih srčne mišice, pri nekaterih slučajih zvišanega krvnega tlaka itd. Kakor je iz tega razvidno, je delovanje sladkorja na organizem zelo znatno. Na celo vrsto bolezni, kakor zastruplje-nje, infekcijske bolezni, bolezni srca, pljuč, ledvic in na presnavljanje deluje siadkor zelo povoljno in to, ako ga dovajamo skozi usta, kot klistir ali pa v obliki injekcij. Podčrtati je treba sledeče: razen pri dijabetikih, katerim povzroča vsako dovajanje sladkorja slabe posledice, lahko dajemo sladkor vsakemu, ki je bolan na navedenih boleznih. Morda sladkor v posameznih slučajih, ne bo koristil, škodoval pa sigurno ne bo nikoli. Pesna osa V okolici Maribora, proti Razvanju, se e pojavila na krmni pesi bolezen, ki se le do sedaj v teh krajih ni pojavila. Ze-eni list pese izumira in postaja bolj rumenkast. Cela površina, zasajena s pe-M, izgleda zelo žalostno. Ako stopimo te njivo in si ogledamo natančno listje ^se, lahko takoj opazimo, da je listje, fazjedeno in sicer so škodljivci v listu samem. Vidijo se natančno rovi, ki jih je &are