&t. 43. V Gorici, v soboto dne 12. aprila 1902. Iihaj* trikrat na tedei r Seslnj/ličUnJSta, in aioer: vsak torek, četrtek in soboto,Vfatranje is-daaje opoldne, rečemo Iidanje p* ox 3. uri popoldne, in stane z oredniSkimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poiti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.....". . 13 K 20 h, ali gld. 6-60 polleta .......; G , 60 , , , 3-30 Četrt leta ..<«,..,;., . .,3 , *0. , , 1-70 Posamične Številke stanejo tO fin. *-H-r'-* -»^* NaroSnnio Bprejema nprafnBtvo v Gosposki ulici §tv. 11 v Gorici v«GoriSki Tiskarni« A. GabrSCek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane aareenln« se ne oziramo. Oglasi 1» poslanic« se racunijo po petit-vrstah, 5e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje *crke*po- prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta, -r Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Naročnino In oglase j« plačati Ioco Gorica. Tečaj XXXII. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. 2T. Lavrif. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici SL 11. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamaoije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiliaio le upravnlStvu. • _ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od «Sode» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «So8a» in «Primoreo» se prodajata v Gorioi v tb-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSiS na trgu della Oaserma in Pipan v ulici Ponte della Fahbra, Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Večerno Izdanja.) »Gor. Tiskarna« A. GabrSČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. ^Samostojno" slovensko Rinim Misleče im$$ rfijašlvo in celjsko vprašanje. II. V tem času, ko jo bil pisan v Gorici naš prvi članek pod tem naslovom, /e šla z Dunaja »Slov. Narodu« v Ljubljano ta-lo: IZJAVA. Slovensko svobodomiselno dijaštvo obžaluje izjavo .samostojno mislečih itd. dijakov", ker je prepričano, da, Ce je mogoče dokazati nezrelost dijaštva za politikovanje, bi se mogla dokazati ista samo s takimi izjavami, kakor je omenjena. Posebno pa obžaluje slov. svobodomiselno dijaštvo sa-mozvanost svojih tovarišev še zategadelj, kar se je z njih izjavo prav po receptu »katoliške narodne stranke" hotelo dovesti politično vprašanje, ki more biti samo predmet resno diskusije, na polje psovanja in de-nunciranja in ker se je hotelo to politično vprašanje, dasi na jako nespreten način, porabiti v razcepljenje svobodomiselne stranke v domovini. Izjava ne odgovarja torej ne po obliki, ne po vsebini in najmanj po svojem namenu mišljenju slovenskega svobodomiselnega dijaštva, ki odklanja odločno vsako solidarnost z njenimi avtorji. Ob jednem poživlja slov. svobodomiselno dijaštvo «^amo-stojne- izjavaše, da stopijo s svojimi pudptsi na dan, ker ono nikakor noče, da bi se ga ldentfflkovato z onimi dijaškimi politiki, ki hočejo samosvestno voditi poslance in narod in politiko. Na Dunaju, 8. aprila 1002. Za svobodomiselno slov. dunajsko dijaštvo: Cand. phil. Fran Kobal, stud. jur. Fran Valenčič, stud. jur. Žiga VoduSck. Kdor prečita še enkrat naše kratke pripomnje v zadnji številki, mu pade takoj v oči i. ;ko čudovito soglasje vseh i'glavnih mislij, kakor daje bilo tu vmes kako sporazumljenje, in vendar je pisec teh vrstic povsem nedolžen na gornji izjavi. Dobro je premislil, predno se je lotil nehvaležnega posla, zavračati mlade gospode, ki imajo o sebi tako visoke misli, kakor dokazuje sleherna pika Črtice z ogljem. Povest, poljski spisal Henrik Sienkiewicz. Posl. Podravski. (Dalje.) Pri teh besedah je pokazal na zi-beljko, v kateri je ležal ta revni črviček, to je zal jednoleten deček, ki je bencal z nogami ter vreščal, da je kar odmevali skozi ušesa. Žena si obriše s predpasnikom oči ter reče: »Kaj ti pomaga vse to? Kaj mu mar ni znana tista reč s papirji, katere si vozil iz gozda v gozd?« I^epa se popraska za ušesi. »Kajpada mu je znana.« čez trenutek pa dodd: »Pojdom sam spregovorit ž njim. Nemara pa še ni tako slabo.« »Hiti, hiti!« mu prigovarja žena »ter vzemi s seboj rubelj. Brez rublja pri njem ne opraviš ničesar.« Repa vzame iz skrinje rubelj ter odide k pisarju. Pisar je bil samec, torej ni imel svoje hiše, marveč je stanoval v zida- one bobneče izjave; ~ in sestavljale! gornje izjave so prišli po hladnem premisleku do istih mislij. To nam je v zadoščenje, svobodomiselnemu dijaštvu pa le častitamo na tem treznem, modrem koraku. Zavrnilo je z vso resnostjo ono drzno samozvanost, s kakoršno bi »samostojno misleči« (!!) kompromitovali, ugled vse akademiške mladine, ako bi molčala na puhlice, pokrite s plaščem klerikalne smelosti in nadutosti. Namenili smo se, razkosati točko za točko, no izjava svobodomiselnega dijaštva, dasi prav kratka, nas jo rešila te dovolj neprijetne in nehvaležne naloge. Zato le nekaj pripomb. Že pričotek je strašna klobasa! Pravijo, da hočejo izjaviti... »svojo stališče, ki jo ob jednem stališče vseh zavednih in narodno čutečih Slovencev (o jej!), kakor isto potrjuje historični razvoj narodne politiko vseh drugih narodov...« Na to nepojmljivo učenost razlagajo v 12 točkah politiko in taktiko, kakoršna bi no smola biti in ka-koršna bi morala biti v celjskem vprašanju. Človek, ki so počn s politiko, ros no v<5, ali bi so jezil ali smejal nad toliko brbljavostjo. Obsojajo, da jo ideja kompromisa sploh prišla od slovenske strani, — da bi zadoščalo, ako bi bila tudi umestna, le par pisem štajerskim poslancem, - ponujani kompromis je le novo orožje narodnim nasprotnikom in omaje nezanesljive zaveznike, -- je oškodovan naš parlamentarni ugled, —-smo postavili Čehe in Poljake v čudno luč, — smo bržkone zgubili mnogo zvestih zaveznikov, — jo pokopana ideja slovansko desnice (!!), —" liberalna taktika bo v korist le Nemcem, — vsaka kompromisna izmenjava je slaba (!!), a v tem slučaju je ne dopušča vitalni narodni interes (!!), — vsled te nepotrebne ideje je zdaj nastalo vprašanje, dobimo li kako nadomestilo za Celje, če nam ga ugrabijo, — razdirajoče nastopanje posamičnih elementov (— to je seveda Tavčar, dr. Žlindra pa...! —), — posredna pomoč vladi..,, — torej same nini nad ribnikom. Tu je imel na razpolago dve sobi. V prvi sobi ni bilo ničesar, zgolj nekoliko slame in par dokolenic, druga soba pa mu je služila za salon in spalnico ob enem. Tu je stala postelj, ki skoro nikdar ni bila postlana, na postelji sta ležali dve neprevlečeni vajš-nici, iz katerih se je vsipavalo perje; ondi poleg postelje je stala miza, na njej pa tintnik, peresa, uradne knjige in nekoliko snopičev »Izabele španske« iz zaloge gospoda Breslauerja, dva umazana angleška ovratnika, škatljica po-made, papir za smotčice ter končno sveča v kositrenem svečniku z rudastim stenjem in z nekaterimi muhami, ki so ležale potopljene okrog stenja. Pri oknu je viselo precej veliko zrcalo, oknu naproti je stala skrinja z zelo izbrano toaleto gospoda pisarja; hlače raznih barv, telovniki komaj razločljive barve, zavratnice, rokavice, lak in končno celo cilinder, katerega si je deval pisar na glavo takrat, ko je bil pozvan v okrajno mesto Oslovice. Razun tega so se v trenutku, o katerem govorimo, valjali na stolu poleg postelje hlače in gate pisarje ve; sam pisar pa je ležal v postelji ter Citat po- trditve, s katerimi naj bi bili mladi gospodje ostali lepo pri pivu, ne pa prodajati to sila suho robo po klerikalnem časopisju, postavljati dejstva na glavo ter dokazovati svojo revščino, pomešano z velikansko porcijo jako drzne domišljavosti. Od 13. točke naprej pa priend kar na debelo z — in si nuvacijami in obrekovanjem, — Kdrber jo obljubil liberalnim Slovencem mastno kompenzacijo, ki je pa razpala v nič, - liberalci v vladnih zanjkah, — baron Sclnvegel je ujel dr. Tavčarja, dr. Tavčar izrablja narodne sile za nena-rodni liberalizem in proglaša sebe največjim državniškim modrijanom, ostale ogromno večine slovenskega naroda pa gumbcem, — mož nima srca no bistrih očij za narodov blagor, ne sme dalje ostati poslanec, in ako so no odpove, dokaže, da ceni bolj svojo osobo kot narodno korist, — itd., itd., samo bujno cvetke po pristno klorikalnom kopitu, o katerih bi morali reči lo to, da so skrajno podle, ako bi no bile — strašansko bedasto. No duleis in 1'undo! Sledi poziv županu Hribarju, naj so loči od Tavčarja naj se odpove vsem častem in nadaljnim aspiracijam, nastopi pot trnjovo, pa neizprosne opozicije, — in ustanovi mogočno vseslovensko narodno u-anlco. Tako govore — brblja vi otroci! Župan Hribar bi seveda silno vstregel »kavčem« po vseh slovenskih deželah, ako bi organizoval le najmanjši razkol v vrstah narodno-napredne stranke, ki že doslej ni mogla priti do krmila, pa bi ob vsakem razdoru padla za desetletja nazaj. Kaj čuda, da so tako hiteli na dan z izjavo, ki naj bi pripravljala vsaj pot kakemu razkolu v napredni stranki! »Kavčem« na Kranjskem je najbolj v želodcu dr. Tavčar. Joj, kako veselje, ako bi ga mogli sežgati na gromadi! Župan Hribar je malce bolj v ozadju; ali naj bi stal on na čelu »kavčem« nasprotujoče politiške stranke, oj, to bi ga še vse drugače obdelavah nego vest »Izabele španske«, izdelek varšavskega knjigarja. Njegovo stanje, ne knjigarjevo, marveč tajnikovo, je bilo grozno, tako grozno, da je bilo zares treba Viktorja Huga, da bi ga opisal v vsej podrobnosti. Pred vsem drugim je čutil v rani veliko bolečino. Berilo »Izabele«, ki mu je bilo zmerom najljubša tolažba in zabava, je sedaj še povečalo ne le njegovo bolest, marveč tudi grenkost, ki ga je mučila po onem dogodku s Ciganom. Kuhala ga je nekoliko vročnica, in le s težavo je zbral svoje misli, časih so se mu pojavile pred očmi grozne slike, čital je bil ravnokar, kako je mladostni Serrano vhajal v Eskorial, ves posut z ranami po slavni zmagi nad Karlisti. Mlada Izabela ga je vsa ganjena in bleda pozdravila. Mušelin je imela pripet na svojih prsih. »General, ti si ranjen?« vpraša Serrana s tresočim se glasom. Tu se je nesrečnemu Zolzikieviču zdelo, da je on tisti Serrano. »O, o! ranjen sem!« ponavlja z zamolklim glasom« Kraljica, odpusti!« danes dr. Tavčarja, ker vedo, da je bolj mehak in gotovo bolj občutljiv ter bi ga zato prej — ubili. Pomagalo pa bi seveda zopet tako »samostojno narodno misleče dijaštvo«! Župan Hribar naj bi torej razdvojil narodnonapredno stranko, to je srčna želja dunajskih »samostojnikov«. Da bi »kavčem« ne odvzel niti enega moža, je pač na dlani. Kaj ni to divno: vseslovenska narodna stranka med seboj v laseh, »kavči« pa bi čedalje tesneje sklepali ter množili svoje vrste in — gospodovali še dolga desetletja nad tem nesrečnim narodom, pripravljajo ga na srečo šele — onkraj groba. Talia je nebrb-Ijava daljnovidnost mladih dunajskih »samostojno mislečih«, Lepa hvala za tako lekcije o politiki in politiški taktiki! In s tem dovolj. Idrijska železnica. (Po *J"<1nakopravnoBtl«). Pogoj vsaki industriji so ugodno prometno zvoze, brez- katerih se niti o kakem večjem industrfjalnom podjetju govoriti ne da. Ako se pridružijo ugodnim prometnim zvezam še naravne vodno moči, tedaj so lahko takemu kraju zagotovi bodočnost, velika industrija in blagostanje jo posledica teh odločilnih faktorjev. Tudi naše mesto ima več pogojev za razvitje živahne industrije, no-dostaja pa mu glavnega, prometno zveze. Opetovano smo že povdarjali, kako potrebna bi bila za Idrijo železniška zveza, velikokrat smo že dokazovali, kako ugodna so naša tla za razvoj industrije, toda jedini pogoj vsem našim mogočim industrijam je jedino le Železnica. Ugodnejša prometna zveza pa ni za nas le pogoj za razvoj nove industrije, za nas pomeni železnica tudi biti ali ne biti, za nas je železnica tudi pogoj nadaljnega obstanka rudnika in pa Idrije sploh. Dokler je bilo naše mesto obdano od vseh strani j z velikimi gozdi, dokler so naši kmeti zalagali rudnik s cenim kurivom, dokler so se potrebščine prebivalstva omejevale le na naj- »PoČij si, general! Vsedi se, vsedi! Pripoveduj mi svoja junaška dela!« »Pripovedovati že morem, toda nikakor ne sesti!« zakliče obupno Serrano. O! odpusti, kraljica, ta prokleti Cigan... hotel sem reči: Don Jose... oj! oj! oj!« Tu neizmerna bolest razpraši nakrat njegove sanje. Serrano se razgleda naokrog. Sveča gori na mizi in poka, ker je ravnokar jela goreti loja napita muha; druge muhe pa so lezle po steni... A ? to je torej sobana, ne pa Eskorial? Kraljice Izabele tudi ni tukaj. — In gospodu Zolzikieviču se znovič vrne popolnoma zavest, dvigne so na postelji, namoči robec v vrč z vodo, stoječ pod posteljo, ter ponovi obkladek. Na to se obrne k zidu in jame dremati, ali boje: sanjariti ter se znovič kakor na vlaku odpelje v Eskorial. »Dragi Serrano, ljubček moj! jaz sama obvežera tvoje rane!« zašepeta kraljica. Serranu vstajajo lasje po koncu na glavi. Začuti ves svoj grozen položaj. Kako ne ubogati kraljice in kako jo zopet pripustiti k;»takemu poslu? Mrzel, pot mu stopi na čelo, kar tu nakrat,,.';. i ¦....'¦¦¦. priprostejšo hrano in obleko, toliko časa seveda v-Idriji ni nihče čutil potrebe po ugodnejši zvezi s svetom. Toda razmere so postale v novejšem času po vse drugačne in če se je še pred malo leti reklo, za Idrijo bi bila železnica jako koristna, moramo danes reči, za Idrijo je železnica tako neobhodno potrebna, da brez nje niti več izhajati ne moremo. Erarični rudnik, kateremu ima Idrija sploh svoj obstanek zahvaliti, potrebuje na leto Čez 60000 m3 trdega lesa, zraven tega pa še veliko množino premoga. Posledica te velikanske porabe drv pa je, da ima danes naš kmet namesto lepih gozdov same puste pašnike, ker je imel preveliko priložnost, svoje gozde opustošiti. In ker sploh ni nihče skrbel, da bi se bilo z gozdovi racijonelno ravnalo, je prišel danes rudnik sam v take stiske, ffa si zamoresamošeir pomočjo železnice pomagati. So pač še okolu Idrije veliki erarični gozdovi, toda ti se sekajo le v toliko, kolikor je za razvoj gozda samega potrebno. Pomanjkanje drv postalo je v zadnjih letih tako občutljivo, da se je cena istim že podvojila in že je tukaj čas, ko se jih sploh več potrebno množino dobiti ne more. Rudnik je že primoran, segati po premogu, katero kurilo pa je danes vsled neugodne zveze neprimerno drago, tako da se morajo dohodki rudnika občutljivo zmanjšati, Ako pa se temu nedostatku« ne pride skoraj v okom,po-" s tajala bode režija čim dalje večja in slednjič mora postati rudnik pasiven. Pasivnost rudnika pa je za nas smrtni udarec, pasivnost rudnika pomeni ob jednem tudi konec Idrije, tiste Id»ije, katera je dala državi na stotine milijonov Čistega dobička. Da se prepreči ta propad mesta, ki ni le velikega pomena samo za državo, temveč še posebej za naš slovenski narod, treba je delati z vsemi silami na to, da se mu pomaga, in ta pomoč leži samo v železnici. Kakor smo že omenili, nastala je pri našem rudniku že potreba, da se mora dovažati premog v Idrijo. Toda kaj se to pravi, zamore razsoditi samo tisti, kateri se je že jedenkrat vozil po zimi v Idrijo. Dokler si rudnik s premogom samo pomaga, je to še mogoče, kedar bode pa rudnik navezan na izključno porabo premoga, bi bilo pa tako dovažanje stvar nemogočnosti. Že sedaj, ko se dovaža premog le v toliko, kolikor se ga potrebuje za gonilno moč raznih strojev, je to dovažanje zvezano s takimi težavami in stroški, da jih zamore prenašati samo tako veliko podjetje, kakor je ravno nr.š rudnik. Toda ne glede na stroške, je še j eden faktor, ki je še odločilnejši, to je pot sama. Letošnja slaba zima bi bila za nas skoraj uzrok najhujše nesreče, bila bi lahko usodepolna za naše mesto. Vsled preobilnega snega je bil vsak promet' z Logatcem pretrgan in premog, ki je bil namenjen za Idrijo, je moral obležati v Logatcu. Le še nekoliko dnij,*) *) To je bilo pisano v prvi polovici marca. Ur. »Soče«. ustaviti bi bilo treba sesalke tt rudniku in to je toliko, kakor prepustiti rudnik elementu vode. Zraven velikanske škode, ki bi nastala vsled tega, da bi jama utonila, bilo bi še 1200 delavcev bogve koliko časa brez dela in težko bi prebolela Idrija to rano. Ta nevarnost pa je bila že sedaj tako velika, ko je ležalo le nekoliko vagonov v Logatcu. Kaj pa bi nastalo, ako bi se za rudnik rabil izključno le premog? Da do tega mora priti, je brezdvomno, brezdvomno pa je tudi, da bi bilo nemogoče, ves ta premog dovažati po tej cesti v Idrijo. Onnuce in rane nvice. Osebna vest. — Sodni pristav pri deželni sodniji v Trstu dr. Emil Spira je stopilIv zaCasnt pokoj ter dobil tem povodom naslov sodnega tajnika. Vzpored IV. shoda slovanskih Časnikarjev, ki se bo vršil v Ljubljani o binkoštnih praznikih, je določen tako-Ie: Dne 17. maja (v soboto:) ob 8. zvečer komerz v »Narodnem domu*. Dne 18, maja (binkoštno nedeljo :) ob 7. zjutraj na Rožniku sv. maša in skupni zajulrek; — ob 9. dopoldne zborovanje v .Mestnem domu*; — popoldne ogledovanje Ljubljane in okolice; — ob 7.zvečer banket v »Narodnem domu*. Dne 19. maja (binkoštni ponedeljek:) ob 8. zjutraj izlet na Gorenjsko: Sum, Vintgar in Bled. Ob 3. popoldne obed v jezerskem salonu »Toplice* na Bledu. Ob 7*8. zvečer povratek v Ljubljano. Z veder sestanek v »Narodnem domu*. Dne 20. maja: ob %&. zjutraj izlet v Postojno, obisk jame in ob 2. popoldne odhod v Trst. — Udeležniki naj blagovolijo do 25. aprila t. 1. pripravljalnemu odboru IV". shoda slovanskih Časnikarjev v Ljubljani (gg. dru. Karolu Trillerju ali dru. Evgenu Lampetu) svojo udeležbo prijaviti. V pokritje stroškov za izdanje brošure blagovoli vsak udeleženec I doposlati 10 K. Samostojni predlogi se rao-| rajo naznaniti pripravljalnemu odboru v j Ljubljani vsaj osem dni pred shodom. I Škofom za tržaSko-kopersko Škofijo [ je imenovan, kakor smo zadnjič povedali, I Nemec monsgr. Nagi, ki zna laški, slovenski ali hrvatski pa niti besede. Radi neznanja slovenščine mu hočejo pridodati nekakega podškofa, koadjutorja, ki zna slovenj. — In kot takega imenujejo tržaškega kanonika Martellanza, to je tistega moža, ki je nedavno v Ricmanjih nastopal izzivalno, tako nekrščansko, pač pa tako rimsko! Ta Martellanz je tržaški Slovenec po rojstsu, ali ne moreš ga bolj razžaliti nego s tem, ako mu rečeš, da je Slovenec l Lahi so na tihem veseli Nagla, ker dobro vedo, s kakimi navodili pride v Trst in so prepričani, da laška politika na tržaškem ordinarijatu radi njega ne bo nič trpela, ali na videz nekaj godrnjajo, tako le radi lepšega. Vlada pač ni mogla iti tako daleč, da bi bila dala v Trst Laha za škofa, ker pozna gibanje med tržaškimi Slovenci in so jej Ricmanje svarilen memento, ter bi bili tako Slovani udarjeni preveč očito v obraz, ali toliko Ijubavi pa je skazala vlada Lahom, da ni postavljen za škofa v Trstu Slovan. Tisti, ki so zmagali v tem boju, so Lahi, in danes so prepričani, da ostane v Kraljica hipoma zibne, vrata se z ropotom odprč in ondi se prikaže nič manj nego Don Jose, zaklet sovražnik Serranov. »Kaj hočeš tukaj? Kdo si?« za-kliče Serrano. »To sem jaz, Repa!« odvrne otožno Don Jose. Zolzikievič se sprebudi vdrugič. Eskorial se znovič spremeni v sobano; na mizi gori sveča, muha in stenj praskata, da lete od liju plave kapljice. Pri vratih stoji Repa in za njim... pero mi pada iz rok... skozi na pol odprta vrata moli notri v sobo glavo in vrat Cigan. Ta spak upira svoje očf v Zolzi-kieviča in zdi se, kakor bi se smehljal. Smrtni pot stopi Zolzikieviču na čelo in po glavi mu spreleti misel: »Repa je prišel polomit mi kosti, a Cigan...« »Kaj hočeta tukaj oba?« zakliče s prestrašenim glasom. Toda Repa položi rubelj na mizo ter reče pokorno: »Blagorodni gospod pisari prišel sem k vam radi... te vojaščine.« * Pojdi proč! Pojdi pročlc zakričf Zolzikievič.. kateremu se takoj vrne pogum. In razsrdivši se, hoče se vreči na Repo, toda v tem hipu ga je karlistova I rana grozno zabolela, tako, da je padel | vznak ter samo zamolklo stokal: j »O jej I o jej !« III. Premišljeval je, da je končno našel. Rana se je zagnojila. Že vidim, da zale čitateljice zače-I njajo že točiti solze nad mojim juna-I kom; radi tega, da bi nemara katera I od žalosti ne omedlela, dodam urno, da i moj junak vsled te rane ni umrl. Bilo I mu je usojeno še dolgo življenje. Sicer I pa, ako bi bil umrl, zlomil bi jaz svoje I pero ter končal povest; ker pa ni umrl, i zato tukaj povest nadaljujem. I Rana se je torej zagnojila, toda j to se je zgodilo v nemali prid pisarne I občine ovčjeglavsko in sicer na jako I preprost način. Vnetje mu je pregnalo I iz glave vsakovrstne daleč segajoče na-I kane; začel je misliti jasnejše in končno si je nakrat priznal sam, da je doslej škofiji tisti duh, katerega je reprezentiral Petronio tako očito in odkrito, zlasti še, ako se uresniči vest, da pride za nekakega podškofa kanonik Martellanz, ki je zagrizen Lahon. Lahi lahko zapojo: Mein Liebchen, was willst du noch mehr? Torej: za Lahe škofa, ki zna laški, za Slovane pa namesto škofa koadjutorja, ki zna sicer slovenski, ali se sramuje biti Slovan! — V tak stadij je stopila sveta nezmotljiva katoliška cerkev. — Tako ljubi Slovane! Tako so Slovani v tržaško-koperski škofiji degradirani, tako so »rainder-wertig*, da jim pritiče le koadjutor, Lahi kot gospodujoč narod, imajo pa škofa. — Mnogo bi se dalo še pisati o tem že tukaj, ali saj ni konec še vseh dnij. Odgovor na vse to mora biti le klic: Ricmanjel Občinske Tolltve v Devico. — Ker so bile zadnje obe. volitve ovržene, so se vršile v četrtek nove. Zmagala je slovenska stranka v vseh 3 razredih. Lahi so propadli. Žalostno je bilo gledati na strani Lahov lepo število Slovencev 1 Laški agitatorji so napajali in trosili denar, kar se je dalo. Saj je »Lega* bogata. Zmagala je vendar slovenska zavednost. Slava vrlim volilcem! Devin ostane naš. Novačenje. — V četrtek je pričelo novačenje v Ajdovščini za Ajdovščino, Sv. Križ, Črniče, Gojače in Karanje, danes je pa za kraje Skrilje, Šmarje, Lokavec, Vrtovin in Rihemberg. V ponedeljek prične novačenje v Gorici, ter bo trajalo do 18. t. m. Novačenje se bo vršilo kakor po navadi na Go-riščeku po tem vsporedu: v ponedeljek: Solkan, Grgar, Trnovo, Čepovan, Gor. Tri-buša; v torek: Št. Peter, Miren, Bilje, Pr-vačina in Dornberg; v sredo: Št. Andrež, Vrtojba, Vogerskor Renče, Opatjeselo; v četrtek: Podgora, Št. Ferjan, Kojsko; v petek: Ločnik, Sovodnje, Šempas in tujci. 21. in 22. bo novačenje v Kanalu, in sicer 21. za Kanal, Anhovo, Ajbo in Lokovec, 22. pa za Avče, Desklo, Ročinj, Kal, Ravnico, Bate. Cujemo, da je okr. glavarstvo ali že prepovedalo ali da prepove fantom ko gredo na nabor, peti po mestu. Mi smo o tem že veliko in vsestransko pisali ter opozarjali med drugim tudi na nevarnost, katero utegne prinesti s seboj tska prepoved. Skoro ne moremo verjeti, da bi izšla taka prepoved, tudi iz tega vzroka, ker so pri letošnjem novačenju fantje iz Gorice in okolice, k mestu spadajoče, peli prat tako, kakor prejšnja leta, ali se ni nikdo spodtikal nad njimi. Prepoved bi torej kazala očito dvojno mero, kakoršne cesarska oblast ne sme poznati. In posledice? Kdo jim bo,vzrok?! Romarji v Rim odidejo v ponedeljek ob 2VS uri zjutraj iz Gorice. Slovenske romarje bo vodil predobro znani bojeviti bi-Ijenski knrat Roječ. Romarji pridejo tudi pred sv. Očeta. Radovedni smo, če ponese s seboj kurat Roječ tudi tisto poleno, katero ima pripravljeno za naprednjake, da tnu ga papež požegna, da bodo udarci bolj občutljivi. S tem polenom mora vzbuditi Roječ zanimanje v Rimu in lepo se bo mož predstavljal kot goreč vojščak »ecclesiae mili-tantis*. Občudovanje mu ne izostane. Gotovo se bodo zanimali tudi kardinali za to poleno, in morda jim utegne služiti celo kot vzorec, kadar bodo v Vatikanu spet pisali o kakih povzročil marsikatero neumnost. Blagovolite, prosim, samo poslušati; pisarju je padla v oči Repova, kar ni nikako čudo, kajti bila je to ženska, kakoršne bi v vsem osloviškem kraju ne našel. Radi tega se je hotel Repe iznebiti. Ako bi Repo vzeli k vojakom, pa bi bil pisar zaukal in vse svoje duše. Toda to ni bilo tako lahko: podtakniti v vojake Repo namesto županovega sina. Pisar je mogočnež: Zolzikievič je bil celo mogočnež med pisarji, samo to je bilo nesreča, da pri novačenju njegova beseda ni bila odločilna. Tu je človek imel opraviti z orožniki, z naborno komisijo, z okrajnim glavarjem, s poveljnikom domobrancev, katerim osebam pa ni bilo dosti mar to, da naj vzamejo v vojake namesto mladega Buraka nekakega Repo. »Ako ga vpišem v imenik novincev? kdo ve, kaj nastane iz tega?c je vprašal samega sebe moj simpatični junak. »Imenik mora biti podprt z izpiski iz krstne knjige, vrhu tega pa tudi Repi ne bo lahko zamašiti ust, vsled česar dobim po nosu, pri lepi priliki me odstavijo od tajništva in konec bo vsega.« (Daye pride.) sredstvih proti temu spridenemu naprednemu svetu! Pod pazduho pa vzame Roječ baje nekaj knjig iz tistega narodnega gospodarstva, katero je vstvaril v Biljah ter katero so zadnjič tudi na sodniji občudovali. Utegnejo jim tudi priti prav v Vatikanu, kadar bodo spet kaj pisali o podlagah k socijalnim vprašanjem. Rojca čaka na vsak način imenitnost v Rimu! Kadar se vrne iz Rima, pa upamo, da bo že toliko galanten, da pove, kaj je opravil s polenom in kaj s tistimi knjigami. — Svetujemo mu za pot le to, da naj v Rimu lepo zahvali Boga, da jo je tako srečno odnesel s svojim gospodarstvom izpred preiskovanja. Naprednjaki so predobri! Kuga na Kobarlškem. — Neki pobožni romar se je »podal* na pot po koba-riškem okraju, in to svojo pot je opisal v »Prismojencu* od 10. t. m. Pravi, da je bil v Kobaridu, kjer pa je vse okuženo od liberalizma. Je že križ! Srboriti Ciril se sicer trudi, da bi iznašel učinkujoč prašek proti liberalizmu, ali nima sreče, da bi iznašel take »pulferee«, tt katerimi bi pregnal kugo iz Kobarida. Baje se hoče obrniti sedaj za svet na deževnega poslanca Lapanjo, s katerim bosta v kompaniji premišljevala, kje in kako bi se našel pravi »pulfer* proti kugi kobariškega liberalizma, da bosta mogla potem peti tisto ko-rajžno: Al' nam kej morejo? — Romar pravi, da kjer je bil, povsodi je slišal le zabavljanje čez duhovne. Ako se sliši zabavljanje čez koga, je treba pomisliti tudi, v koliko je kriv listi, čez katerega se zabavlja. In nunei po Kobariškem a ia Ciril, Scdej itd. naj si izprašajo malce svojo vest; morda vendar le še ni pri vseh lako kosmata, da bi vsaj jeden, če ne vsi, sprevidel, da zabavljanje provzročajo sami, s svojim postopanjem v cerkvi in izven nje ler s pisarenjem po krivoverskem »Prim. Listu"! Ta je res lepa! Vse mogoče uganjajo, zdražbe delajo, sejejo nemir, farbajo in slepijo ljudi, zlorabljajo vero in cerkev — potem pa še hočejo, da se jih hvali za to! Kaj so padli na glavo ? Vsako zabavljanje proti taki vrsti politikonov je še veliko prenedolžno. Pa utegne tudi priti čas, ko se ne bo le zabavljalo, ampak ko se ljudstvo upre ne le pri nas, tudi drugodi, proti taki politikujoči duhovščini. Potern ne bo časa za hopsasa-pesmi kakor: Al' nam kej morejo? V Kobaridu se je romar zbal kuge in šel je na Ladre. Ali glejl Tudi tukaj ga je moril »kobariški zli duh". Tudi na Ladrih je vse okuženo. Zato je šel na Kam no spat. Hude sanje je moral imeti, kajti ko se je zbudil, je zvedel, da nekdaj ni bilo tako. Dandanes pa tam, kdor ne trobi z naprednjaki, skoraj ni varen Življenja — tako pravi romar. Moralo se mu je torej sanjati o »rav-barjih", morda celo o glasovitem Musolinu« kajti drugače si ne moremo misliti, da se je bal ta romar za življenje na Katrinem. Vidite, taki so ti tieki. S slabo vestjo hodijo okoli, zato pa se boje vsake besede, in ker so sami lumpje, vidijo v vsakem drugem človeku tudi le lumpa! Jeziti se nad njimi, ne pride na misel pametnemu človeku, pomilovanja pa so že vredni taki »romarji* ! Nedolžen karat je kurat Ivančič na Srpenici. Pere se z raznimi »popravki*, v »Prismojencu* pa ga perejo nekaki »kroš-njarji*. Smejali smo se, ko smo čitali ta podpis, ker vemo, kdo predstavlja v tem slučaju krošnjarje I Mi poznamo Srpenicane, kar se jih peča s krošnjarstvom, kot može, ki vedo, kaj je prav in kaj ne, in jih tega ne bo učil Ivančič. Zato pa je podpis »krošnjarji* v »Prismojencu* izmišljen. Kdo ga je zapisal, ni težko uganili. Kurat Ivančič je govoril o krošnjarjih. Kako je to govoril, s kakim namenom in kako so to razumeli (bržčas ne napačno!) prizadeti, to vedo dobro krošnjarji sami, in to se zrcali tudi v svoječasnem dopisu v .Soči*. In sedaj naj perejo krošnjarji sami Ivančiča, ker jih je imenoval krošnjarje, kar se je razumelo tako, kakor je povedano v »Soči*?! — Kje ste z glavo? Tisti mož, ki se skriva za podpis »krošnjarji* v »Prismojencu*, se jako vara, če misli, da je dosegel, kar je hotel. Kuratu Ivančiču svetujemo, naj se briga bolj za svoj pravi poklic, pa uvidi kmalu, da bo imel mir na vse strani in mu ne bo treba klanfati popravke, o katerih inajo ljudje svoje misli. Na popravke iz peres politikujoče duhovščine ljudje ne dajo nič, marveč so tako hudobni, da jih smatrajo celo za potrdilo o resnici tistega, kar se t hoče popraviti! Vidite, g. kurat, tak je ta hudobni svet! Izvestna samohvala in ,ne-I dolžnost* mu kar nič ne imponujeta. »Drtromislefii« in »liberalni kri«««!* r Volčah. — »Prismojenca* skrbi, kaj bo s prihodnjimi občinskimi volitvami v Volčah. Stoka, da pri zadnjih volitvah volilnih mož je bilo .katoliških" le 9, »nasprotnikov* pa 24, ter dostavlja: ,In vendar je večina d o-bromislečih*. Na to dopisnika v »Pri« smojencu* spet spreleti strah, da bode ista zaspanost vladala tudi pri prihodnjih, občinskih volitvah ter da pridejo tako liberalni kričači na krmilo. Torej večina je enkrat »dobroraisleča", drugič pa obstoji, ta večina iz »liberalnih kričačev*! Kakor se vidi, ti liberalni kričači v Volčah vendar le niso tako hudobni ljufljej-^ker jih~| celo sveti »Prira. List* imenuje dobromi-sleče. Res so dobromisleči, in da znajo dobro misliti, pokažejo tudi pri prihodnjih občinskih volitvah, iz katerih pojdejo katoliški zaspanci praznih rok! Le nikar preveč skrbi za naprednjake, gospod »Prismojenec* 1 Kost pri Burki. —Ta most, katerega še vedno ni, dasi so ga delali že lep čas, ima res svojo imenitno zgodovino. Lahi ga ] komaj čakajo, ker mislijo, da potem jim je odprta pot v Furlanijo ter bodo tako vezali te trdovratne Furlane na Gorico, kamor pa so nočejo dati vezali na nikak način. Pot bo res odprta sem in tje, in verujemo, da bodo Goričani radi hodili čez ta most v Fur-lanijo, ali vprašanje, ako bodo pa tudi Fur-lani tako očarani po tem mostu, da jih zveze tesneje z Gorico, ostane pa se vedno odprlo. Zgodovina tega mostu se sedaj nadaljuje, ker je sprejela neka trvdka Gaftner dela za ta most. Kakor se obeta, se loti ta tvrdka dela v najkrajšem času. Lahi upajo, da se delo tudi izvrši v dogledni dobi ter da novi podjetnik ne bo delal tako, kakor prejšnji, ki je rekel, da tak most čez tak p o t o k naredi hitro, ali ga še sedaj ni, marveč jo je podjetnik popihal. Deto ni tako lahko; torej kdo ve, kako se bo godilo novemu podjetniku Gartnerju. Izpred sodnlje. — 31-letiii Al. Kušlrin je stal pred sodniki radi težke telesne poškodbe. Novo leto je pričel s tem, da je iskal prepira v gostilni pri Šuligoju v družbi z bratom. Toda ker se niso zmenili zanj, se je pa spri s 45 letnim Val. Vončino, katerega je ranil na glavi s kamnom, tožki.n pol kila, ter mu zadal še tri druge rane po telesu. Vončino so prenesli v tuk. bolnišnico, kjer je umrl, ali ne baš vsled ran, marveč ker je bil jetičen. Obtoženec trdi, da je bil pijan ter da mu je Vončina pretil s palico. Sod« nija je obsodila Kuštrina na 14 mesecev trde ječe, na sodnijske troške ter udovi Von-činovi mora plačati 320 K. Ti le »regnicoli*, katere nam slikajo laški listi ob raznih prilikah po navadi kot vzor ljudi, imajo že ukrveno nekako zabavljanje proti naSt vladarski hiši ter žaljenje Njeg. Veličanstva. Dne 14. marca sta pila v žganjarni v Muscoli »regnicolo* Al. Comisso in čevljar Val. Kvatrin iz Cervinjana. Pogovor je tekel iz grl tim živahnejše, čim bolj je teklo žganje v nje. Naposled je Comisso rabil neke besede, razžaljive za cesarja in cesarico. Kvatrin je hitro oušel, da naznani Comissa orožnikom. Bled potjo pa ga je še nekaj srbelo po grlu in da se iznebi teh srbečin ter da bo lahko gladko govoril pri gg. orožnikih, je stopil v zganjamo, ki ga je ravno motila ob cesti. Tu pa je Kvatrin izrekel nekaj besed, katere so razžaljenje Veličanstva. Žganjar ga je opomnil, naj pomisli, kaj govori. Poslal je po orožnika, kateremu je Kvatrin ovadil Comissa, pa njega, in rezultat je bil ta, da sta šla oba v luknjo skupno, kakor sta prej skupno pila žganje. Pri obravnavi je bil < Kvatrin na 6 mesecev, Comisso pa na 7, in potem ga pošljejo čez mejo. Huda -obsodbi. — V Trstu se vršijo obravnave proti onim, katere so aretirali v usodepolnih dneh 14. in 15. febr. letos. Med temi je bil tudi mladi mož Karol Trošt iz Podrage, obtožen, da je 15. febr. metal kamenje na vojake, ki so stali proti cerkvi Sv. Antona novega. Letalo je kamenje na vojake, in aretirali so Trošta, ker so vojaki trdili, da je on metal kamne. Trošt je pri obravnavi rekel, da ni storil ničesar, pač pa da je šel proti vojakom v nadi, da tako pride naprej, kamor je hotel, češ, vojaki ne bodo ovirali mirnega Človeka, ko gre po svojem delu. Kot priče so bili 3 vojaki, izmed katerih je eden trdil, da je Trošt metal kamenje, drugi, da bi bil on, tretji pa le, da se mu zdi, da je bil on. Predno so aretirali Trošta, so slutili vojaki, da meče kamenje neki človek, oblečen v rudečkast »loden*, ali TroStov »loden« je t bil siv, na kar je opozarjal tudi zagovornik. Trošt je človek, katerega je opisal njegov principal kot jako mirnega in vestnega, in policijske informacije so najboljše. Sodnija ga je obsodila na 18 mesecev trde ječe! Trošt je družinski oče. , Zborovanje odposlancev gluhonemih zavodov se je vršilo dne 1.1, m. na Dunaju, ^a^bl^mr%oj-*as*«ai5namH^Zborovanje je bilo zanimivo v vsakem pogledu fn zanimanje prizadetih krogov splošno, ker je namen ta, pospeševati vrednost ter iskati pripomočke v popolnejši vsestranski poduk ubogih gluhonemih otrok. Zastopniki vlade so povdarjali, da vlada bo vedno rada podpirala prizadevanja v to svrho. Goriški "gluhonemi zavod je zastopal kot veščak g. učitelj Rude ž. Južna železnica. — Listi javljajo, da južna železnica zaključi letošnje leto s primanjkljajem 2,000.000 K. Zato hoče južna železnica v sporazumljenju s prioritetnimi upniki* amortizacijski rok onih serij triodstotnih prioritet, ki bi morale biti plačane pred koncem koncesijske dobe, podaljšati do konca koncesijske dobe. Potem hoče tudi skozi gotovo dobo kakih 10 let izvesti po-plačanje triodstotnih prioritet s pokupom istih. Prihranitev iz teh dveh sprememb naj zagotovi popolno izplačanje prioritetnih kuponov s sedanjimi obrestmi proti vsem slučajnostim obrata. V ta namen se je u^va južne železnice obrnila do kompetentnega sodišča za imenovanje kuratorja, s katerim bi se, kakor z zastopnikom prioritetnih upnikov, pogajali o tem načrtu. Zaveza av&tr, Jugoslov. učit. društev naznanja: Po sklepu upravnega odbora v seji dne 31. marca t. I. se bo vršila XIV. glavna skupščina »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev* dne 14. 15. in 16. avgusta t. I. v Trstu. Drobiž. — 11-letni deček Filip ftavnar iz Št. Ferjana se je igral z otroki; kar se je rani! z nožičem v prsi tako nesrečno, da se je zadel v pluča. Prenesli so ga v tukajšnjo bolnišnico. Noži niso za otroke. Stariši, ne pustite, da jih jemljejo k igri! —- 16-letni Jos. Berlol iz Kanala je padel s senika ter se pobil po nosu in ustnicah nevarno, tako da je moral priti v tuk. bolnišnico zdravit se. — V Ronke je zanesla neka družina, ki se je vrnila iz južne Amerike, koze. 5 členov te družine in sosedje so zboleli za kozami. Tu pa je hitro posegla vmes pomoč »Rudečega križa*, katero društvo jo postavilo posebno barako za bolnike, kjer so preskrbljeni z vsem potrebnim za zdravljenje. ¦— 26-letni M. Cerkvenik iz Nakla na Krasu, ki dela v Trstu, je prišel z desno roko po nesreči pod stroj v metalurgičnem podjetju; v bolnišnici so mu morali roko odrezati. Razgled po svetu. Državni zbor. — Podrobneje poročilo glede na škandale v seji v sredo. — Vse-nemci so začeli besno in divjo obstrukcijo. Poslanec Bareulher je predlagal, naj se posebej glasuje o odsekovem predlogu in o resoluciji posl. dr. Ploja glede budjejeviške obrtne šole. Ta predlog je bil odklonjen. Tu so pa Nemci planili po konci. Herzog in tovariši so začeli razbijali s palicami, ki so jih že seboj prinesli, ter so udrihali silovito po klopeh. Drugi so s pestmi bili po pultih, da je odmevalo. Kričali so na vse grlo: »Abzug Koerber! Pfui Začekl Fort mit dem Ministerium !• Piskali so na piščalke in se drli. Vsi ministri so zapustili zbornico. Takoj se je sešel ministerski svet. Razburjenost je bila nepopisna. Četrt ure zbornica ni prišla k miru. Ko je predsednik grof Vetter med ne-popisnim krikom Vsenemcev dal predlog na glasovanje, so začeli strašen škandal, ki spominja najhujših scen in bivše njihove obstrukcije. Najbolj divji so bili Berger, Iro in Malik, Naskočili so predsedništvo besno ter vpili: »Ven z Abrahamowiczem H. 1 Ven s predsednikom I Ven z ritmojstrom! Proč s yetterjera !* Predsednik zvoni in kliče k redu. Zdaj pa mu iztrga Iro zvonec in udari ž njim po mizi, da je zazvenelo. Predsednik Vetter stoji mirno, ne da bi se premaknil, in zahteva miru. Iro pa udriha z zvoncem poleg predsednika po mizi in se dere na ves glas; potem vrže zvonec nanj, a ga ne zadene v glavo, kamor je meril, ampak zadene za njim stoječega podpredsednika Začka v ramo. Zvonec se je razpočil, —• Mladočehi planejo nad Vsenemce. Pacak, Vaclav, Hruby i. dr., primejo Irota in tovariše ter jih drže, da ne morejo dalje besneti proti predsedstvu, i Grozno vpitje pri Vsenemcih. Poslanci brez ' reda vpijejo drug na drugega. Nemška ljudska stranka je potegnila z Vsenemci zoper predsednika. Za povod so si vzeli izgovor, da je predsednik dal predlog na glasovanje med vpitjem. — V seji poslanske zbornice 10. t. m. se je vršilo glasovanje o Plojevem predlogu zastran češke obrtne šole v budejeviškem okraju. Motila je glasovartje -sama-Wolfova skupina. Med glasovanjem se je zgodilo eklatantno kršenje zakona. Wolf in ajegovi tovariši namreč niso hoteli glasovati, pa tudi iz dvorane niso šli. Prezident ni mogel ničesar storiti. Ko se je Kdrberja na to opozorilo, je dejal: Tako ne more več dalje iti, treba bo zbornico razpustiti in oktroirati nov volilni red in nov opravilnik. Wolf in njegovi pajdaši so med glasovanjem ves čas razgrajali. Plojeva resolucija je bila sprejeta z 222 proti 69 glasom. Glasovali so zanjo tudi socijalni demokratje, Italijani in mnogo Nemcev. Schč-nererjanci, katere je Wolf ves čas napadal, so se glasovanja vzdržali. Potem se je začela razprava o ljudskem šolstvu. — Pri točki o ljudskem šolstvu je govoril Schreiter za zboljšanje učiteljskega stanja, zahteval zakon za disciplinarno postopanje; disciplinarno naj se postopa proti učitelju le iz službenih ozirov ne pa radi političnega postopanja, pritoževal se je radi protežiranja pri oddajanju služeb, protestoval proti trditvi, da moderna šola upliva na mladino nenravno ter zahteval ločitev ministerstva za uk in •bogočastje. Drexel je povdarjal potrebne premembe v šolstvu, ki zadevajo učitelje itd. ter reke!, da edina pomoč proti oderuštvu in izkoriščanju ljudstva je povzdiga ljudske izobrazbe. Reichstatter se je izjavil proti tlačenju šole po birokracije in duhovstvu. Peric je tožil, da birokracija pospešuje germaniziranje Dalmacije. Nemških in laških šol ne srne biti v Dalmaciji. »Lega* dela pogubonosno v pc-dagogičnem smislu kakor tudi v političnem. Učna uprava naj stori konec v Dalmaciji obstoječim nenormalnim razmeram. Schrott je zahteval, naj se mladina poučuje rcligijor.no in konfesijonalno. Ljudske šole naj ostanejo s tem narodnostnim značajem, kakor ga imajo. Tirolska mora obdržati svoj nemški značaj. Seitz je izvajal, da šolska uprava je napojena preveč s kle-rikalizmom in viSJA izobrazba v Avstriji je last posedujočih slojev, delavci se jo ne morejo de-leziti. Zahteva ločitev šole od cerkve, revnim učencem naj pomaga država, pomnožijo naj se šole za slepce in gluhoneme, stanje učiteljev naj se zboljša, odpravi naj se v kvalificiranju rubrika 'o političnem delovanju učiteljev itd. F u n k e je proti kcnfesijonalni šoli. Prihodnja seja v ponedeljek. Delegacije so sklicane po cesarskem reskriptu v Budimpešto za dan 6. maja. Zborovanje t Celju. — Razposlanih je bilo na zborovanje v Celju 600 povabil, udeležnikov pa je došlo 200 iz cele Spodnje Štajerske. Shod je otvoril dr. Srnec, poročal je dr. Dečko, ki je rekel med drugim, kakor poroča »Slovenec*, da s tem trenotkom, ko smo zmagali v drž. zboru, se je našel voditelj Slovencev, ki je predlagal kompromis. (Culi so se »fej* klici! Verjetno, ker je bilo navzočih polovica duhovnikov!) To ni slavno za narodnega voditelja. Na vsak način Slovenci vzdržujemo celjske vsporednice, iz Celja ne gremo! Notar Baš je govoril o disciplini štajerskih Slovencev ter se izrekel proti »Slov. gospodarju*, na kar je reagiral prefekt Korošec. Govoril je tudi nadučitelj Praprotnik, katerega pa so prevpili, ko je rekel, da ako bi ne bilo na noben način cele gimnazije v Celju, naj bi se ustanovila v bližnji okolici. Rajši nič, kakor da bi se udali, tak klic se je čul na Praprotnikove besede. Soglasno je bila vsprejeta resolucija, ki zahteva: Izpopolnitev celjskih slovenskih paralelk v celo gimnazijo, ki mora ostati v Celju. Ako bi drž. zbornica hotela odpravili slovenske paralelke ali jih premakniti iz Celja, naj stopijo poslanci v obstrukcijo. Izreka se zahvala vsem slovenskim in slovanskim poslancem, ki so se borili za Celje; shod se pridružuje ogorčenju Slovencev, izraženem na zadnjem manifestacijskem shodu. Prvo nastopanje dalmatinskega namestnika, barona Handla, je zbodlo Dalma-tince, ker baron Handel, kjer nastopa, govori le nemški, »Jedinstvo* pravi o lem; »Izjavljamo jedno, Čisto in odkrito: o g. bar. Ilandlu, kot baronu, vemo, da je Nemec. In Čast mu, ako hoče kot oseba, da ostane tak, veren narodu svojemu. Ali ker v g. baronu Handlu ne gledamo drugega nego guvernerja Dalmacije, hočemo in zahtevamo, da se vršijo zakoni ter se deli pravica. Hočemo in zahtevamo, da on govori kot namestnik Njeg. Velič., ustavnega vladarja, ustavne Avstrije, v prvem redu naš jezik. Naj on govori doma, v privatnem društvu, z znanci in prijatelji nemški, francoski, angleški, kakor mu drago, ali ob vsaki javni priliki, kadar govori kot namestnik, naj se spominja in naj nikoli ne pozabi, da tu ni Nemcev, da nemški jezik pri nas ni niti deželni, da je ta zemlja hrvatska, in da on, kot guverner, mora govoriti hrvatski. Ne zna li dobro, hvala Bogu! Mi smo dobri ljudje. Znali bomo tudi pregledati kako pregreško ali napačni izraz, ali vsaj hrvatski naj govori, ali vsaj da se uči hrvatski radi nas, ker ne dobi se nijednega Hrvata, da se bo učil nemški radi njega*. »Jedinstvo*: pravi tudi,, da1 dosedanji -vojaški namestniki v takem pogledu niso nikdar grešili. Grof fittlow, nemški kancelar, se je mudil te dni na Dunaju. Pri cesarju je bil v avdijenci eno uro, Radi njega je bil prišel na Dunaj tudi ogerski minister predsednik Szell. Bulow ae je mudil prej v Italiji, sedaj je bil na Dunaju. Gre za trozvezo in druge važne pogodbe, Bulow se je vrnil v Berlin bržčas z veselimi poročili, ker Italija pač ni tako nespametna, da bi odbijala tako mogočno zaveznico, kakor je Nemčija, z Avstrijo pa se da govoriti, kar kdo hoče iz »rajna*! Vesti is Koroško. - Bajtar S. Hartl pri Mariji Pomočnici nad Svincem je na veliki petek naznanil župnijskemu uradu, da jo njegova žena naglo umrla. Ker je bila smrt sumljiva, prišli so orožniki in dognali, da je žena, 60 let stara, umorjena. Prerezan, ji je bil vrat, Imela je veliko rano na vratu, Kmet se je izgovarjal, da je zločin storil nek neznani morilec, ki je pobegnil. Zakonska sta živela v vednem prepiru, 70-letnega bajtarja so kot storilca zaprli, — Na veliko soboto se je v Žrclcu obesil C8-letni mlinar K. Schwaighofer. Bil je oženjen, pa je živel ločen od svoje žene. Dolgovi so baje uzrok samomoru, — V Beljaku so dne 1, aprila našli v Dravi truplo nekega neznanega moža, — Blizu Sovodja so naSli dno 27. moren zmrznjenega delavca Laggerja. Nasrkal se jo bil zvečer Žganja tako, da je obležol na cesti in zmrznil, — Dne 23. marca je v neki bijti blizu Volšberga nanagloma umrl 24-letni drvar K. Koller. Izpit jo nad dva litra (!) žganja, in zato ga je zadela kap. — Dno 4. t. m. zjutraj je v Celovcu 49-letna A, Lukas, žena sodnijskega oflcijala v Beljaku, skočila iz svojega stanovanja na cesto. Poškodovala se je tako, da jo kmalu potem umrla. Zmešalo se ji je bilo. Malo dni prej je prišla iz bolnišnice, kjer je prestala hudo operacijo. Koroška šteje po zadnjem ljudskem štetju 90.497 Slovencev, 196 Cehov in 260.971 Nemcev. Znano pa je, da niso Šteli Slovence in Nemce, marveč po — »občevalnem jeziku*. In kako so šteli, je znano dosti. Zato zgornje številke nikakor ne podajajo podobe pravega razmerja narodnostij. Leta 1890. so našteli 254.652 Nemcev, 101,050 Slovencev in 158 Čehov. Belgija. — Vsled nasprotstva klerikalne vlade proti uvedenju splošne in jed-nake volilne pravice je postal položaj skrajno kritičen. V raznih krajih so se že zgodili veliki izgredi, tako v L'fcge, kjer je bilo več oseb ranjenih. V Haine SI. Paulu je bila na župnikov vrt vržena dinamitna bomba. Vlada je dva letnika reservistov poklicala pod zastave, ker sodi, da nastane revolucija. Španske republikanske poslance je vlada iztirala. Ko so odhajali, jih je spremilo mnogo tisoč delavcev, ki so nosili mnogo rudečih zastav. V istem trenotku se je kralj pripeljal iz Biar-ritza. Množica je obstopila kraljev avtomobil in vihteč rudeče zastave kričala »Živela splošna volilna pravica* — »Živela republika* ! — Nemiri se nadaljujejo. Po ulicah vre nešteta množica, drže se govori, namerava se splošen štrajk. V bližini ljudske hiše je prišlo do spopada z vojaštvom. Padlo je 100 strelov, 30 ranjencev so prenesli v ljudsko hišo. V Južni Afriki. — Iz Pretorije prihaja poročilo, da. se je doseglo med angleškimi zastopniki in odposlanci Burov spo-razumljenje. Pogoji so še tajni. Ako je le vse res? Novejše vesti. — Vsled nemirov v Bruselj« množijo vojaštvo, prodajalnice so zaprte, mnogo je aretiranih, čuje se v eoo-mer klic: Živela splošna volilna pravica! V štrajk je stopilo 15000 delavcev. Kralj priporoča baje splošno vol. pravico. Položaj je strašen, revolucija je buknila na dan. — Nemški nacijona'ci v našem drž. zboru so izstopili in zveze nemških strank. Nemške »Gemeinburgschaft« je konec 1 Svilene bluze gld. 2*35 n višje — 4 metre — kakor tudi »Hennebergova svila", Črna, bela in barvana od 60 kr. d> gld. 14*65 | meter, Vsakenrar franko in carine prosto na doni. Uzorci z obratno pošto. Pismena naročila naj se frtm- kirajo v Švico s 25 vin. G. Henneberg", tovarnar svile (S) (izkl. c. in kr. dvorni zalagalelj) v Cu rihu. Prva c. kr. avstro-ogerska privil. OVARNA BARV ZA PROČELJA Karol IronsieineF, Dunaj iii, lauptstrassG 120. Bjp- odlikovana z zlatimi svetinjami. -*<¦ Zalagate)] nadvojv. in knežkih posestnih oskrbnistev, civilnih in vojaških oblastev za zgradbe, železnic, rudokopov in ilavžev, zidarskih družeh, zidarskih podjetnikov in mojstrov, tovarnarjev ia posestnikov. — Barve zn pročelja, na katere ne vplivajo vremena, se razLope v apnu ter se razpošiljajo suhe v prahu v 40 r zličnih uzorcih a 10 kr. kilogram in viSje. Čistost barve se od ol.natih ne razlikuje. 200 l-ron darila za dokaze ponarejanj.«. — Dopisuje se v slovenskem jeziku Uzorcl na p.plrju z navodilom zastonj in franko. Vrtna ulica 8 — GOBICA priporoča pristna bata aJ*** ¦»«¦!«* «•» •¦•¦ Inftrnavlna ^Sp matlnakHTm :7 vipavskih, <$$& ialaraklh furlanskih, V vinograd©*. Dostavna na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodili od 5M5 litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzorce. Gane šmarna. Pastraiba aaitaaa Varstvena znamka. civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorici na Travniku it. 5. Koroški imski vrelec najfinejša planinska kisla voda, izkušena ob vseh itahodih, posebno otroških, ob slabem p ebavijanjti, ob boleznih na mehurju in ledvicah. Zalovra: Ed. Fonzari v fiorici Via Vetturini, Caserma in v vseli trgovinah z mineralnimi vodami. Se dobivajo vsakovrstna modema sukna kam* gani, piipiet lastirtk, ndria, ševjot ild., blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleke, perilo vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki stan. Blago na meter in gotove obleke se prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca. Obleke vsake mode od 3 do i) let K 2'40 in više , , „ » 9 • 13 » » *50 „ .15 dalje . . , 15 — vrline suknje vsake mode ...... 24'— , » »za častilo duhovščino , 28-— „ hlače.............., 3-— , Kdor nima časa priti v mesto, lahko naroči » pismeno za dečke od 3 do 15 let. Od 15 let J naprej se naznani prsno širino, trebušno širino, rofcavno dolžino in korakno dolžino in kakšne barve obleko svetlo ali temno. To zadostuje za vsako obleko. Kar ne ugaja, se sprejme nazaj. — Uzorce se pošilja na zahtevo prosto. ¦rfga^s-.^ Posredovalnica za zakone. Besno, delikatno, z zagotovilom stroge diskrecije za dame In gospode vsakega veroizpovedanja, narodnosti, starosti in poklica. Kleni, trgovska agent ura, Dunaj Y. Wehrgasse 11. ZatfRMt znimU: SIDRO. LMIMEIT. GAFSIGI COMFOŠ. te RlcMarjev« Mam* v i-r*|l pripoznano kot izvrstno bol ublažnjoČe mazilo; za ceno 80 h, kron 140 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orig. steklenicah z našo zaščitno znamko s „SI-DROM« namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to Hcfcterjev* lekarna f;pri zlatem t PRAGI. Elizabethgasse Št. 6. Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. avetnjo Nu lvovsli razstavi s prvo ceno - srebrno svetiinjo Trrr Tovarna uzornih telovadnih priprav jos. lrnoiTd-As v Pragi na Smihovu (Praha-Smicbov) Vinoluadska ulice čislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirej evanju soliolskili in šolsklli telovadnic po najnovejših pripoznanib in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prtpnroču-jočih spriral domačih in inozemskik Zagotavlja jedno lelo. Cene ze!6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. Navadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnino prosto. — 3 Popravo izvršuje po najnižjih cenah. ##^#****#*#*L*L Blag. gosp. Piccoli, lekarnar Ljubljana. Pri nekej gospej, katera je trpela dolgo časa na nervoznosti, sem vporabljal z izvrstnim vspehom Vale železnato vino. Prosim torej, pošljite mi nadaljnih šest steklenic imenovanega vina. Dr. L. Farber c. kr. štabni zdravnik. Raštelj štev. 10. V Gorici, 6. junija 1901. Je v razprodaji v lekarnah v Gorici, Tolminu, na Primorskem, v Trstu, Istri in Dalmaciji a 30 vin. steklenica. i • • katerega se je prodalo v svetovni razstavi v Čikagi nad 2% milijona komadov, sU iobiva odslej pri meni za nizko ceno katere treba naprej posl ti, bodici za kron 2*60 franko, ali proti povzetju 40 vin. več. Prednost tega nenavadnega mikroskopa je, da se vsaka reč vidi do 1000-krat povedana. Vidi se prašne mrčese —¦¦— t-*r za oči sploh nevidne živalice v velikosti zelenega IiroSČa. Ne-(POVeČevatUO Steklo) oun°dn potreben je pri botaniki in naravoslovju ter aparat, ko-....... J6** 8e Je 2® davno želelo za hlfino rabo za preiskavo ponare- jenih jedil ter pokvarjenega m -sa. Vodne živalice, kojih ne vidimo s prostim očesom, se vidijo z mikroskopom, kako živahno smtfejo po vodi. Razun tega je ajarat tudi pripraven za kratkovidne, da lahko čitajo najmanjše pisave. - Bolji mikroskop kateri poveča do 2500-krat, skupno z mnogimi objekti in objektivnimi stekli, stane v elegantni Skatlji samo 5 itron. — Navodilo ie pridjano, — Najfi-""* t"""""1"* ' kojim se vidi v velke daljave, z akromatičnimi stekli, s trikratno medeno cevjo v Razpošilja A. Fall, Dunaj, V/,. Matzleinfldorferstrasse 76. • • neji daljnogled, ..._ _ .._. elegantni satu ji za samo 5 kron. Zahvala. Podpisana rodbina izreka najiskrenejo zahvalo vsem udeležencem mnogobrojnega pogreba naSoga nepozabnega očeta in soproga FRANA PAVLETIČA kakor tudi vsem blagim prijateljem za izkazana sožalja o tej ju'o-bridki izgubi ter vsem darovalcem nagrobnih voneov. V Mirim, dne II. aprila 1902. Žalujoča rodbina. Seidel & Naumannov pisalni stroj „ IDE A L" Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje Črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem ministerjal-nem papirju izdela 4—6 iztisov. na kon-ceptnem papirju 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.) Glavno zastopstvo za Avstro - Ogersko: Dunaj III 3. Heumarkt 9. Iščejo se zastopniki za dežele. Lekarna Cristololetti y Gorici Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva To kapljice vredijo redno probavljanje, če so jih dvakrat na dan po jedno žlidco popije. Okrspe pokvarjeni želodec stord, da zgine v kratkem času omotica in životna timst (mrtvost). Te kapljice tudi store\ da e/oeek raji je. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedšno le v lekarni Cristofoletti v Gorici. Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz - Gorica Ozka ulica št. 1. 1'riioroča svojo kleparsko delavnico ter zalogo kleparskih izdelkov za kuhinjo ild.. ima zalogo žlebov vseh vrst za nove stavbe, oziroma preskrblja iste v najkrajšem času. Prevzema naročila za vpeljavo strelovodov, tudi pozlačenih. — Izdeluje pump»> za vodo, Prireja vpeljavo vode z cevmi vsake vrste. V lastni zalogi ima stroje za žvepljanje sodov iz cinkanega itleza, Škropilnice proti peroaospori ponovljene po Verm relovi sestavi); mehove z« žvepljanjc grozdja raznih sislemov itd. itd. »p* Postrežba točna, — Gene zmerne. -*j«