20. številka. Ljubljana, v četrtek 25. januvarja XVI. leto, 1883. Izhaja vsak dan iTe^er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstr ij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 m jeden meiec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto IS gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račun* 10 kr. za mesec, p« 80 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko Teč, kolikor pofitnina znata. Za oznanila plačuje s* od četiristopn« petit-vrste po 6 kr., če s« oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če M dvakrat, in po 4 kr., če bo trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj s« izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „Gledali&ka stolba4. D pravniitvn naj s* blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. „Ein Komentar ist iiberfliissig!" Tako vzdihne stara, a še vedno hinavska graška „Tagespostu, ko je svojim vernim a duševno lenim čitateljem objavila grozno, ves svet pretresu-jočo novost, da je v 83. letu devetnajstega stoletja v Gradci, glavnemu mestu kronovine štajerske, v katerej prebiva dobrih 400.000 Slovencev, finančna oblast razpošiljala tiskovine, ki so imele nemški in slovenski tekst. Moritev betlehemske dece je proti temu n8Jnovejsemu zločinu gola igrača in omenjeni list preobrača svoje farizejske oči in želi v duhu, da bi tri dni in tri noči zgolj žveplo in ogenj padala na slovanski osobito pa na slovenski svet in tako na vekov veke onemogočila jednake atentate na suverenost graških penzijonistov in vseh tistih, ki trobijo v nemški rog. Že jedenkrat obšla je zona mestni odbor graški, ko so nekega lepega jutra plahim okom zrli v na vogalih prilepljene plakate „rudečega križa", kjer se je črno na belem čital i slovenski tekst, in malo je manjkalo, da silni mogotci Pensiouopolisa niso v tem našli „casus belli" in s svojo strahovito vojsko prepluli svet. Tistikrat je šlo za milodare, tedaj za prostovoljne doneske občekoristnemu, vsled konvencije v Genevi mejnarodnemu podjetju, ki ne razločuje mej narodnostmi, ampak hoče jedino pomagati in priskočiti v divjej borbi ponesrečenim. A niti ta blagi namen ni mogel spokoj iti valčekov, nastalih v germanskem ribniku ob Muri. Sedaj pa je celo finančna oblast bila toli predrzna, da je naročivši tiskovine za vse področje deželnega finančnega vodstva v Gradci pripadajoče davkarije (štibernice) v dveh jezikih izdala „fasijone" za prihodnino, prepuščajo vsacemu posamičuemu, da se po svojej volji poslužuje nemškega ali slovenskega teksta, dobro znajoč, da niti jeden vseh prebivalcev Pensionopolisa ne bode izpolnil dotičnih tiskovin v jeziku slovenskem. Finančno deželno vodstvo bilo je prisiljeno ravnati se po gaslu: „aus der Not eine TugOOd" in ker samo nemških tiskovin ni imelo, razposlalo je utrakvistične. To pa gotovo še ni veleizdaja, tem manj, ako se premisli, da je tretjina prebivalcev štajerske dežele slovenska, da morajo Slovenci s svojimi done ski vzdržati gledališča v Gradci, od katerih nemajo najmanjše basni, da morajo plačevati za druga graška zabavališča, ki jim ne donašajo najmanjše koristi, da deželni odbor štajerski še nikdar ni bil toliko uljuđen, da bi bil napisal jedno samo slovensko črko, kamo-li, da bi bil za reguliranje voda in za druge občekoristne naprave na slovenskem Štajerskem dovolil vsaj neznatno vsoto, akoravno so deželne' blagajnici toplice na Slatini in v Dobrni — vsaj dokler prvih s svojim nepraktičnimi in nepre mišljenimi zgradbami niso pokvarili — donašale lepo število tisočakov na leto, ako se pomisli, da Slovenci v Štajerske j reprezeutujejo 33% prebivalstva, da pa je Nemcev in nemčurjev v Kranjskej jedva 4°/o in še nikoli in nikomur ni v glavo palo, spustiti jednako jeremijtdo zaradi uedolžne utrakvistične tiskovine v svet. „Em Komentar ist uberllilssig!" Da, istina je! Čemu tudi delati neplodne komentare, ko se nam dan na dan nudi prilika, osvedočiti se, kolika je razlika mej izvoljenim narodom nemškim in daleč, daleč pod njimi stoječimi Slovenci, ki imajo tako go-lobjo čut in tako gladko grlo, da brez komentara požirajo vse uemške odloke, bodisi te ali one cesarske ali deželne oblasti, kateri morajo mirno gledati, kako deželni odbor štajerski justifieira nepovoljne mu narodne in celo take učitelje, ki so trdi Nemci, imajo pa to grehoto m\ sebi, da poučujejo po povsod piiznanih in jedino pravih pedago-gičnih načelih. Razloček mej Nemci in Slovenci je celo tolik, da je nemškim listom popolno svobodno napudati sans gene deželnega predsednika in sploh vsako oblast, ki se količkaj kaže pravično Slovencem, slovenski listi pa se zaplenjujejo, ako so tako smeli, da kritikujejo kakega obskurnega učitelja ali ne/možnega nemčurskega okrajnega šolskega svetnika. In nemškim listom, drugod izhajajočim, brez razločka barve, bodi jim ime „Tribune", „N. Fr. Prease", „Politik", „Pozor" ali „Tngespost" ali kakor koli, dovoljuje se brez težave prirediti drugo izdanje, slovenski listi pa so zapali državno-pnivdniskej inkviziciji in vse to, kar je na Dunaji, v Pragi, v Zagrebu, v (Jradci in po drugih mestih dovoljeno, so za nas le brumne želje in mi moramo čakati, da se gospodom od državnega pravdništva zljubi po preteku 18 in celo 40 ur razpečatiti nam stavek, — vse to brez „komentara", ki je zares odvisen, ker bi nam nikakor nič ne pomagal. Da se pa take grozovitosti ne dogode več iti de Gradčanov ne bode obhajala po nepotrebnem kuija polt zbog slovenskih tiskovin, na katerih jim naš pravopis kaže prave in pravcate rožičke, treba poslužiti se jedinega spasonosnega sredstva, katero Brno že tolikokrat zahtevali in priporočali in to je: ločitev slovenskega dela Štajerske od nemškega in z j edin en je s sorodnimi pokrajinami. Nemcem, katere vznemirjajo že priproste mutaste utrakvistične tiskovine, mora samim do tega stati, da se iznebe inleriornega in njim odurnega slovenskega plemena. Nikarte se tedaj temu protiviti, marveč z vsemi silami treba to ločitev pospeševati, saj bode tudi potem Štajerska ostala še „immer griin" in prebivalci Pensionopolisa bodo go tovo z navdušenjem vzprijemali iasione o dohodnini v jedino izveličavnem nemškem jeziku. Mi pa bodemo, kadar se to zgodi, tako srečni, da bode: „Jeder Komentar iiberfliissig". Politični razgled. \olraiij dežele. V Ljubljani 25. januvarja. V zadnjej seji jezikovnega odseka državu«- zbornice* vprašal je bil baron Iluvden ministra prvosednika, je li ostane on pri svojem LISTEK. Junak našega časa. (Koman M. Lerinontova posl. J. P.) Bela. (Dalje.) — No, prosim vas, čemu bi neki tako žalovala po domu V Iz trdnjave je ravno tako dobro videla domače gore, kakor iz očetove hiše — in to je zadosti za te divjake. Pečorin jej je tudi prinesel daneB to, jutri kaj druzega. Prve dui ni hotela sprejeti nikacih daril, katera je prepuščal potem Pečorin njenej tovaršici, da bi jo bolj goreče nagovarjala. Oj, darila ! Kaj ne premore pisana cunja pri ženskem srci? .... Vender pustiva to 8tvar na strani. Dolgo se je moral boriti Pečorin, da je premagal njena protivljenja — tako dolgo, da se je naučil on tatarski, ona pa ruski. S časom se ga je privadila. Dolgo ga je pogledovala le po strani, in če je pela kako narodno pesnico, bila je otožna, da mi je bilo večkrat težko pri srci. Jedenkrat bil sem priča nekega dogodjaja, ki ga nikdar ne po- j zabim. Šel sem slučajno mimo njenega okna, bilo je odprto. Bela sedela je na nizkem stolčku in po-vešala glavo na prsi; Pečorin stal je pred njo. Poslušaj me, draga Bela; ker boš tako prej ali slej moja, — zakaj me trpinčiš V Morda ljubiš kakega ČerkesaV Ako ljubiš druzega, te brž izpustim. Ona odkimala je z glavo. — Ali me morda tako trpeti ne moreš ? Ona je izdihnila. — Ali ti morda prepoveduje tvoja Vera ljubiti me? Ona je obledela, a zinila ni besedice. — Verjemi mi, Alah je Bog vseh ljudij, ako on pušča meni, ljubiti tebe tako goreče, tudi tebi ne bo branil ljubiti mene. — Pogledala mu je v obraz, omahovala je še vedno. Njene oči svetile so se kakor goreče oglje. — Moja draga Bela, nadaljeval je Pečorin, ti vidiš, kako te ljubim. Pripravljen sem storiti kar hočeš, da tebe razveselim. Ako boš vedno tugovala to bo moja smrt. Povej mi, ali hočeš od zdaj biti veselejša ? Gledala ga je še vedno s svojimi črnimi očmi in nemo je sanjala, kmalu pa se malo posmehnila in prikimala z glavo v znamenje, da mu je dovolila. Prijel jo je za roko ia poprosil jo za poljub. Ustavljala se mu je rekoč: „Ne, ne, ni treba!" Silil je še vedno v njo, — a ona se je jela treBti in jokati. — Jaz sem tvoja ujetnica, z mano narediš lahko kar hočeš, rekla je in ulile so se jej solze. Pečorin mahnil je jezen z roko in odšel je v drugo aobo. Šel sem k njemu. Roki kritem držeč korakal je po sobi gori in doli. — No, ljubi moj, kaj je pa V rekel sem mu. — To ni ženska, to je demon. A jaz zastavim besedo, ona bo moja. Zmajal sem z glavo, podal mu roko in odšel. Drugo jutro poslal je pota v Kislar, da nakupi raznih dragih rečij, perzijskega blaga, drugo stvar dražjo od druge. mnenji in izjavi z 2. aprila 1881, na kar je grof Taaffe odgovoril, da je povsem še tistega mnenja. Ta izjava pa je bila tedaj i/razila misel, da se vladi sedanji čas ne dozdeva shoden za rešitev jezikovnega vprašanja, nego bi se morale preje sporazumeti razue narodnosti in stranke. Načrti, katere bi utegnila dognati sama večina zbornice, bi bili z ozi-rom na splo>nost jedva koristni in uspešni. Ako pa je ras že prišel, v katerem se more govoriti o sporaz.uniljenji mej strankami in narodnostmi, to na) razsodi nd:>ek sam. \c teh razlogov da torej vlada v tem vprašanji ne more poprijeti inicijative. „Deut>ehe Zeitung" priporoča fca-Ie recept za spravo narodov v Avstriji: Slovani naj bi pri-poznali nemški jez'k državnim ter se upogi-bali nadvladi nemškega elementa in — sprava jedo gnana. Sicer pa sama jako dvomi, da se to že danes ali jutri zgodi: čakati b'» treba, da pride „ust*-voverna stranka" zopet na krmilo, njej da je prisojem) končati razpor mej narodnostmi; - Dolgo je potreboval list za ta lek, ali pa ga je Iznenada obšla za kratek trenutek senca odkritosrčnosti. Govorilo se je. da bode vlada že v kratkem predložila n.ičrt izvodilne postave k členu XIX. Temu „ Poli tik" oporeka in pravi, da se za sedaj samo pododsek »Češkega kluba4* bavi z izdelovanjem tega načrta in da 86 ne da določiti čas predložitve, ker bodo imeli potem ^e ostali trije klubi desnice pretresovati ta načrt. Sicer pa trdi, da celo ob^. osrednja kluba volita po postavni poti urediti pravice Nenemcev, nego da se oni dražijo z nepotrebnimi privile-gijami za Nemce. Kar se pa vlade tiče, je ona moralno piiaiijena ne ustavljati 8« posti vi o jednako pravnosti, vsaj je Pražak lansko leto /. oziram na to, da se nekatere Bodnije vedno še ustavljajo jezikov n:m naredbam, obljubil, da se ta zadeva postavno reši; a od besede do dejanja je dale'-.! Prestola* govor »rb-nUosffi kralja, s katerim se je sklenila skupščina, poudarja domoljubno pouzdanje BkupŠčinarjev, katero je omogočilo sklep trgovinskih in konsularuih pogodeb, s katerimi je Srbja prav za prav še le nehala biti vazalna drŽava; na dalje omenja prestolni gOvor r form v vseh strokah upr.tve, ustanovitev nacijonalne banke, povzdigo kredita in preustroj vojske. Kralj zahvalil se je skupščini za m«- trudoljubivo delavnost. — Pri tej svečanosti bili so navzočni ministri, diplomati, senatorji in drugi dostojanstveniki. Galerije bile so natlačeno polne; ljudstvo vzprejelo je kralja z živahnim pozdravom. l'r.-n«tri obdr/ujejo pogosto in jako viharne seje; govorilo se je celo o krizi, ker se vojni minister odločno stavi v bran izrednim na red bara za orleanske prince. V komisjjonskl volitvi dobil* je vlada udarec; 177 poslancev je glasovalo za predlog Floijuet-a, ICO za prenaredbe vladine in t>G proti vsakemu projektu. — Efccesarica K v-genija prišla je bila v ponedeljek v Pariš, kjer jo je na kolodvoru vzprejel Uouher. Prišla je baje, da izreče svoje priznanje princu Napoleonu in kon-štatuje svojo pravico do bivanja v Franciji. V/prejela je mnogo obiskovalcev, mej njimi bila sta tudi veliki knez Konstantin in maršal Mac Mali on. Trije bonapartistni poslanci hočejo baje odsto p*ti, da sadobi princ Jerome Bedet v kamori. Etou her svetoval je cesarici, da kmalu odpotuje. - Polkovnik Robert Orleanski duc de C bar tre s ima postati generalom. — Ako bi vojni in mornarski minister odstopil-, priporočajo Gambettovci za prvo mesto generala Cam pe n o n-a, za drugo pa admirala Payron-a. Glede eg;I|>*ikili zadev so državniki na Du-naji in v Berolinu baje tega mnenja, da se ne bodo udali zahtevam Anglije, da se imajo v Egiptu odstraniti kapitulacije. Naravna posledica tega bi utegnila namreč biti, da potem Porta to isto zahteva za v.-»e druge dežele, kar bi ne bilo brez škode na v/hodu živečim Evropcem. Sestavljeni tribunali imajo si' v Egiptu na vsak način ohraniti. — Jano zanimljivo mejna-rodno pravno vprašanje nastalo je IZ protest-noie francoske. Gre se namreč za to, ali pogodba o v ku pni kontroli, katero se njega dni sklenili Angleži, Francozi in Egipet, Se nadalje obstoji, ako jo dvoje pogojnikov izreče za razrušeno in tretji pa se temu v hran Btavi. O i strani Avstrije in Nemčije se na rešitev te zadeve ne bode nič uplivalo ; mogoče, da se stvar zaupa posebnemu za to izbranemu razsodišču. S fllo v<»iisk«i»£;«i Sd ;» -"-r p a 21. jnnuvaijn. (Izv. dop.] (Nujna prošnja do naših gg. poslancev! Slovensko u rado vanje I) „Slovenski Narod" in drugi slovenski časopisi se -adnji čas prav malo s slovenskim uradovanjem pečajo t. i. s predmetom, ki zanimiva vse slovensko občinstvo in mislim da nekoliko tudi sosednje nam Slovane. Mi smo aicer veseli zvedeti novost, da j-- postavim ljubljanski mestni zbor sklenil poslati peticijo na državni zbor za slovensko uredovanje, da se ustanovi mestna hranilnica, da so Slovenci, in kateri gospodje izmej njih so v deželni šolski svet izvoljen etc , a prav malo nas brigajo druge malovažne podrobnosti. Naj se toda; bolj v ozir jeinljo vprašanja, k; zanimajo vse Slovence. Kaj je na primer s slovenskim uradovanjem pri BOdnijah? Je mar ta stvar tako gladka postala V Marsikdo bi mislil, da, vsaj se od nikoder nikakor-šna pritožba ne čuje. O kako bi se L:• varal! Birokratska mašina je ista, kakor je bila pred 18. aprilom 1882. leta t. j. od takrat, ko je bil gospod justičm minister, mislim da primoran, izdati znani ukaz, kateri se odlikuje s BVnjo dolgostjo in prepo* bievno pohievnostjo. Ali misli gospod jUStlČni minister, da je s tem kaj dosegel V Nič, prav nič. Ako so nekaj časa nekatere sodnije slovenske uloue a limino zato odbijale, ker so bile slovenske in po Izdan j i navedenega ukaza je zaradi tega sprejemajo, ne smemo te zaslugo pripisovati temu ukazu, temveč temu, ker je naša graška nadsoduij.i izprevidela, da je filen 19. tudi za njo merodajen in da je g. 13. napačno interpretovi-la. Če je poprej nadsoduija rekla, da, za njo ne eksistirajo ministerijalne naredbe, oziroma da se jej na nje ni treba ozirati, bi to tudi že sedaj rekla, kajti naredba od 18. aprila ni druzega kot naredba, še prav za prav kot tika bi se ne smela smatrati, ker v njej ni nič novega povedanega, ali kaj ticega, kar je bilo že davno poprej in še mnogokrat prav odločno povedanega. Tudi je za nas Slovane v blaženoj Avstriji jako malo tolažljivo, ako moramo čuti iz ust mmistra-Slovana da se ravnopravnost pri sodnijah ne da izvesti! To je indirektno rečeno, da nas le blažena nemščina zamore zveličati. Gospod pravosodni minister pa se na Hrvatskem in Ogrskem prav lahko osvedoči, da se da ravnopravnost izpeljati, a biti morajo možje na krmilu, ki znajo biti tudi resni ter zahtevajo, da se postav.-« tudi izpolnuje. Uradniki se tudi za sedanjega gospoda nauč-nega miuistra — naj nam odpusti izraz, katerega hočem rabiti — malo brigajo. Od kod pa to izhaja? Od tod, ker ni eneržije. Ko bi baron PraJak imel barem deseti del tiste eneržije, kakor jo je imel njegov prednik dr. Sfromuver, potem bi bila ravnopravnost že davno izvršena. Ali ni to zlobnost in prav uradniška fakcijozna nagajivost, da sodnije, brez male izjeme, še danes nimajo slovenskih tiskovin. In vender je naučni minister že maja m. I. dal zaradi naročitve slovanskih tiskovin dotični ukaz. K iko hoče potem slovenski uradnik, t. j. tak uradnik, ki svoj narod ljubi in njega jezik spoštuje, slovenski uradovati ? Ali bode vedno iz svojega žepa slovenske tiskovine plačeval ? Vsaka stvar ima svoje mejb 'ii tO naj si tudi gospodje nemčurski uradniki zapamtijo ! Kedaj bode vender že prišla tista srečna ura, ko zadobi naš mili narod vsaj iskrico ravnopravnosti? Ali nam bode si. vlada z „liberalnim!" Nemci še dolgo naše pravice prikrajsevala? Kako pa je pri naših političnih uradih? Tupa je pač ioj. Tu in tam se nahaja kak uradnik, ki nafičino lomi ali pisave jih je malo zmožnih. Pa kaj hočemo, tem gospodom znanje slovenščine — po njihovem mnenji — ne dela časti, ne sili je pa tudi k znanju nagega jezika nihče. Tudi pri davkurjah se ni jirav nič na bolje obrnilo in tu bi se vender kaj dalo učiniti Skoraj pri vsukej davkariji se nahajajo mlajše, slovenščine popolnoma zmožne moči in tu bi se slovensko ura-dovanje prav lahko dalo izpeljati; pa kaj hočemo, na celem Štajerskem ne nahajamo davkarije, katera bi bila s slovenskim; tiskovinami preskrbljena. In vender je finančni minister Dunajevski — Slovan. Tu bi zadostovala jezikovna naredba, katera ne potrebuje druzega, nego podpis finančnega ministra in uradovati bi ne moralo našemu narodu slovenski, a nemškemu nemški. Tedaj gospodje poslanci, Vi, ki ste poklicani se v prvi vrsti za pravice svojega naroda potegovati, prosimo Vas nuiiio, požurite se tam zgoraj, da dobimo to, kar nam gre pO postavi, kajti z bremenom naj se nam tudi da* pravica jednakosti in slavna vlada mislimo in upamo, da Vam Vaše prošnje ne bode zamogla odreči ! —C. M lir««« 20. januvarja. [Izv, dop.j Celih 14 dnij jo bilo treba, predno se je oglasil dopisnik „Edinostiu na dopis „iz Brkinov" v „Slovenski Narod" št. 2 t. 1. — Kaj je le delal toliko časa? Da, toliko časa treba, da se toliko skupaj natveze. Dopisnik je stopil na lečo in pridiguje ubogim grešnikom mej učitelji kraškimi, ne da bi bil preje dobro presodil, je-li tudi za to poklican. A še več nadejal sem se, da &e bo ta povest bolj tragično končala . . . Ali oče ni nikoli zvedel za svojo hčer? — Nekaj je sumil, a prepričati se ni imel Časa, kajti čez malo dnij zvedeli smo, da je ubit, in sicer takole . . . Jaz postal sem zopet radovednejši. — Kazbič sumničil je najbrž starega kneza, da je ukral Azainat konja z njegovim dovoljenjem. Jedenkrat čakal ga je tri vrste od vasi, da izpelje svoje maščevanje. Starec vrnil se je domov, ko je že povsod stikal zaman, da bi našel svojo hčer. Bil je že mrak. Njegovi spremljevalci so m:do zaostali žalosten in zamišljen jezdil je knez dalje po potu. Kar plane Kazbič kakor tiger iz grma, skoči na konja knezu za hrbet, ter zabode ga s kinžalora, da se je brž zvrnil s konja. Nekateri domačini, ki so to videli, udrli so jo za njim, a niso ga mogli ujeti. Tako maščeval se je tedaj za izgubo svojega konja, rekel sem svojemu spremljevalcu, da bi mi povedal dalje to povest. (Dalje puli.i — Kaj mislite o tem, Maksim Maksimič? rekel je Pečorin, ko mi je razkazal darila; tem baterijam mislim ne ustavi se nobena azijatska kra-sotica. — Vi še ne poznate Čerkesinj; one so drugačne kakor Ueorginke in Tatarke onostran Kavkaza — čisto drugačne; dr/e se družili običajev, in so drugače odgojene. Pečorin se mi je zasmejal in začel žvižgati neki marš. A pokazalo se je, da sem jaz imel prav. Darila napravile so le slab utis, — ona bila je m* Upnejla, manj divja -r to bilo je pa tudi vse. Pe čonn skleuil je poskusiti poslednje sredstvo. Nekega jutra osedlal je konja, obleke! se po čerkeski, v-rel svoje orožje in šel k njej. — Bela, rekel je, ti veš kako te ljubim. Odpeljal sem te upajoč, da me boš, ko me boš spoznala, tudi ljubila. A zmotil sem se. Z Bogom! Vse kar tu vidiš, je tvoje, in kadar hočeš, lahko vrneš se k svojemu očetu. Jaz sem zločinec v tvojih očeh in hočem se pokoriti za to. Z Bogom, jaz grem od tod, — kam, tega ne vem. Morda me k sreči kmalu doleti k>ika krogla ali sablja, in konča moje ne-, srečno življenje. Spominaj se mene, in odpuščaj mili Podal jej je roko za slovo. Ona ni prijela roke in molčala je še vedno. Opazoval sem nju skozi odprto okno, težko mi je bilo pri srci. Njena lica so obledela. Ker ni dobil nikakega odgovora, I uaredil je par korakov proti vratom, tresel se je po vsem životu — in preverjen sem bil — da izpelje tvoj načrt, ki si ga je izmislil samo za šalo; kajti bil je čuden človek. Ni še prišel do vrat, ona plane po konci in vrže se mu v naročje. — Verjemite I mi, jaz sem se jokal, v« že veste, kaj se to pravi. Stotnik umolknil je za trenutek. — Da, reči moram, nadaljeval je stotnik, žal : mi je, da me ni nobena ženska tako ljubila. I .Ali je sreča trajala dolgo ?u — Da, Bela je povedala, da je, odkar je videla prvikrat Pečorina v očetovej hiši, mnogokrat saujala o njem, da na njo že noben možki ni napravil tacega utiša. lu bila sta srečua. Kako me je goljufalo upanje, vzdihnil sem, je storil. Še! je tudi mej zdravnike in napisal ne-i vprašanje. A izprašajte vestno svojo kosmato vest katere recepte, katerih je on najbolj sam potreben. Takih zdravnikov nam je do sedaj res še manjkalo. in povejte re&nico! Kar piše dopisuik o zaslugah A. L—a, ne Če bi hoteli ugibati — kakor dopisnik „Eili- bomo tu razpravljali. Imali g. A. L. zaslug in ka-nosti" ^Narodovega" dopisnika zasleduje — kdo bi! košnih, o tem gre le jedna sodba od ust do ust po bil pisal dopis v „Edinost", ne trebalo bi glavo j celem Kr"3U »u ** drugod. Da ne morejo drugi/a-dolgo razbijati si. Kdo ne pozna onih možiceljnov, j vidljivci (sic!) uiti fige pokazati, to je res, ker jim koji se s samimi citati iz Kehra e tutti quanti žive* in maste; vr»bci na strehi jih že poznajo. A po dopisniku iskati nema biti glavna zadaća dopisnika, koji hoče popravljati, poučevati. Stvari se mu je držati, mirno in resnično pisati. Kako pa je pogodil dopisnik „Edinosti" leto načelo? Ni sluha ni duha o tem, da bi se ga bil držal. Bolje bi pač bilo, da bi tukšen dopisnik pero odložil, nego da okolo sebe slepo maha in buta, liki besen. Kar je pisal dopisnik „Edinosti", to pa je jalro neolikan „stil", kakeršnega se more posluževati le malo olikana, jako domišljava oseba. Je li lepo čitati „pobalinsk", „fakinsk", „šnnble" in druge pre-prijazne izraze? Kako modrijansko citira Kehra, Scnopenhauerja! In takim ljudem marsikdo veruje, da so res modre glave. A kdor prečita omenjeni dopis, ne uide mu, da ne govori kaka pomahaua in pri učitelje van j i že osivela glava. Dopisnik očita .Narodovemu" dopisniku, da pozna g. Quantschni;,ga še le cd aprila 1. I. Čitatelj si je najbrž mislil, da pozna dopisnik „Edinosti" Quuntschnigga Bog ve koliko let že, in vender ga tudi on ne more le malo več nego od aprila 1. 1. poznati. Da podaje „Narodovemu" dopisniku recept: „Govori in piši vedno le resnico itd.**, je veliku drznost in ga zavračamo, naj bi se sam le na pol vestno po njem ravnal. Kajti kdo bolj resnici v obraz bije, nego li ravno Škandalozni dopisnik „Edi-nOBti", kateri je — poročajoč o zadnji učiteljski konferenci sežanskega šolskega okraja — objavil, da je* g. Qtiant8chnigg v prav gladki slovenščini govoril, ko vender vsakdo ve komur je čast dana poznati ga, da v resnici ni slovenščine zmožen, da jo komaj le slabo lomi in da mu je le nemščina pri srci. Če ga je kdaj „Mir' hvalil, neverjetno je, da bi bil to g. Emspieler sam storil. Dozdeva se nam, da prihajajo vsa ta hvalisovalna pisma iz jedne in iste mavhe iz Krasa, kakor je tudi v zadnjem listu „Mira" v nekem kratkem dopisu iz Krasa g. Quan-tschnigg Eopet hvalisan. Sicer čemu hvaliti toliko po listih zasluge — ali uezasluge? Mar, da bi prej ali slej kaka drobtinica za dopisnika odletela? Pri nas skromnih ljudeh velja načelo, naj dela uspeh člo veka hvali. Kako je g. Quantschnigg slovenščini pri jazen, spričuje njegovo vedenje pri nasvetovanji pe dagogiških listov. Čujte! Prigovarjal je ta prijatelj slovenščine slovenskim učiteljem na Krasu, naj si naroče raj še „Liihacher Sch.nl/eitungo'' in ne gori ške „Šole". Torej isto „Laihacher Schulzeitungo", v katerej so se nahajala zaljubljena pisma nekega kranjskega učitelja. Spomnite se le „Marije Ylchutsu ! Vprašamo, kaj-li potrebuje slovenski učitelj nemških pedagogiških listov a la „Laibacher Schulzeitung?" Ali se mu je nadalje izobraževati v nemščini ali v slovenščini ? Ali Be bode nemško učil, da bode potem v slovenščini poučeval v šoli ? To je res prava after-pedegogika, kakeršne so, žal! zmožni takšni nadzorniki, kakersen je kraški, ki, kakor čujemno in vemo, nema prijazne besede za slovenščino, kateremu pa za slovenski narod a la dopisuik „Edinosti" uneti učitelji hvalo pojo na vse pretege. Dopisnik pripoveduje tudi, kako je vladal prej mir mej kraškimi učitelji, kako je delal vsak za vse in vsi za vsakega. Lepa reč, mir! Vender tako, da ne bi smel nihče erhuiti besedice, razen priviligi-ranih glav. A ko hitro bi se kdo drug drznil — ne ugovarjati, Bog obvaruj, ampak samo skromno svoje mnenje povedati, zadene naj ga „anathema" modrih dopisujočih glav na Krasu z vsem nadzornikom vred — tistih modrih glav, katerih jedna je tudi oča dopisi „S Sežanskegav omenjenem listu. In če je prej tako lep mir vladal mej učitelji na Krasu, če so se tako bratovsko ljubili, vprašamo: Od kedaj pa se je začel kaliti mir ? Prosimo prijazuega odgovora, drugače vam bodemo mi pomagali rešiti to ni za to, da bi se jih po listih hvalisovalo za vsako figo; ker ni njih smoter, da bi bile njihove zasluge venčane; ker jim je le za to, da vestno spolnujejo svojo sveto dolžnost. Tukaj bi j>ač bilo na mestu, da bi se nekoliko pomenili o dopisnikovem značaji. Treba bi bilo objaviti slovenskemu svetu, kakšne značajne ,-fige" rasto na Krasu in kdo jih izgojeva, a to prepustimo poznejemu času. Še jedne ne moremo za nolčati. Sili nas na odgovor surovost dopisnik". Iz zanesljivega vira nam je znano, kako se prikupujejo ljudje a la dopisnik Edinosti" svojim predstojnikom. Prihranimo si objavljenje tacega nesramnega vedenja za drugi čas. Konečno narn je omeniti se prelepe ijube/ni dopisnikove do svojih mlajih kolegov. Ali ga vidite moža (?!), kako se v teh vrstah kaže v svojej nagoti. Ali ga vidite, da je šel mej ovaduhe. Prašal bi pa dopisnika, knj naj bi se godilo onemu učitelju, koji se pregreši zoper neke §§. — šolskih postav, in ali veje ugoden veter zanj. Dopisuik Narodov in vsi njegovi somišljeniki nam ne bodo zamerili, če jim podajamo sledeči svet. Predno se lotijo kaj pisati ali govorit-, naj si zagotovijo prijateljstvo — pardon — milost in naklonjenost one malobrojne klike, pred katerimi se baje klanjajo, ali hočejo klanjati celo okrajni nadzorniki. Če ne, preti jim recept, recept, recept, katerih se hrabri dopisnik sam baje zelo noji. Takošne kraške „Robe-Bpierreu treba dobro pokreat po prstih. I m. <„<»rp »n 21. januvarja. [Izv. dop.j (Nesreča.) Ni še preteklo 14 dni, kar smo poročali žalustno smrt nekega drvarja, že nam je zopet ne mila smrt po resnično osupljivem potu, pokosila devo v cvetoči mladosti. V Krnici pri Janezu Poga carji, po domače Kržetu, imajo pod streho malo hO-bico, kjer so navadno dekleta, 5 na številu, sp»le V soboto 20. t. ni. zvečer, predno so šle spat, pa je naj-tarejit dekle Polona, stara blizu 20 let, mi-sleč si večjo gorkoto v sobi obdržati, zaprla pot skozi dimnik z zapiralnikom; najbrže tudi, ko št ogenj ni čisto pogasnil Ko jih drugo jutro gre mati, začudena da nobena tako dolgo ne ustane, klicat, vidi v največjo grozo vse v popolni nezavesti. Kolik strah je obšel Btariše, si je lahko misliti, najprej skličejo sosede, da jim jih pomagajo na čisti zi\>k nositi; tudi po gosp. kaplana J. Šlakarja. da pridejo s sv. zakramenti. In po v zdravništvu zvedenega J. Čeruetn pošljejo, ku ter in a se je največ zahvaliti, da so mlajše štiri rešili gotove smrti. Omenjeno Polono, ki je ležala v navado* postelji, torej višje nego druge, ki so imele nizke posteljce, kjer jo je torej najpred doletel strupeni izpar, ni bilo mogoče več obuditi. Tudi pri vseh drugih bi bilo jednako, da so še kratek čas bile v zapiti sobi. Starimi! pazite torej bolj, da prvič otroci svojevoljno ne kurijo, drugič pa da se še le, ko ogenj popolnem pognane, uležojo k počitku činstvo kolikor močno došlo v kostumih, ker to je |»r: vs-«ke| mask nadi -iavna reč in jako pospe-Kuje Hptoino zabavo. Drugod, po druzih mestih, zabranjuje se priti nemaskiranim, pri nas p;i se sicer neče kratiti prosta v« d; . a vender je odbor za vse tiste, ki ne pridejo maskirani, nastavil kazen .'iU kr., katere morajo plačati razen določene vstopnina, iz-nimše jedino gardedame in gospode častnike. Tedaj, ktlor se hoče izogniti tej ne baš zuutnej kasni, pride naj kustumiran, v elegantne], dovtipnej maski. (M r t v o u d) zadel je, kakor poroča „Tagespost", državnega poslanca barona Benu o Tauffrer-ja na Dunaji in sicer jako nevarno na levej strani. • — (Kot dodatek) k Vasej notici o C. g Gorenjcu, župniku v AdleSiČah Vam sporočim veselo novico, da se mu je ziravje zdatno /boljšalo in je vse upanje, da bode blagi in neutrudno delavni gospod Be popolno okreval. — Svoji zupljanska opravila se ve ne more še opravljati, za to mu pošilja č. g. deklin A. Aleš iz Semiča svojega kaplana na pomoč. — Duhovno je pa gospod vedno Se delaven in je pred kratkim dovršil nekovo večje delo. — (Iz Zadra) se poroča, da je v 20. dan t. m. namestnika barona Jovanoviča mlad idovek, izpadajoč po vnanjosti boljšim stanovom, nagovoril z naslednjo grožujo: „Ko bi ne bilo tu na obljudene} ulici, bi te umoril!" Prijeli so ga in pri preiskovanji njegovega stanovanja našli orožje. Narodnjaki trde, »la je pristaš irredente, Lihoni pa pravijo, da je bil pijan. — (l J m r 1) je gosp. Fran B o r g h i, okrajni sodnik, oziroma deželne sodnije svetnik v Sežani 23. t. m. zvečer. — (Častnim občanom) imenovale so občine L o k v a, P o v i r in Š t o r i j a na Krasu gosp. R a j k a M B h 0 r č i č a , nadzupana in posestnika v Sežani, načelnika cestnega odbora, imajitelja zlatega križca za zasluge« — (Vodjem osrednjega semenišča v Gorici) imenovan je gospod profesor Štefan Kocijančič. — (Društvo poštarjev iz Kranjske, Primorske in Dalmacije) imelo je danes do-poludne ob 10. uri v hotelu „Pri Slonu" svoj izredni Občni zbor. Povod bila je splošna nezadovoljnost z dosedanjim predsednikom poštarjem Draganom iz Bele Peči, kateri je, uvidevši, da si ni znal prido- I biti simpatij, da mu marveč od vseh strani nasproti Domače stvari. — (Včerajšnji ples pri gospodu deželnem predsedniku VVinklerji) bil je izredno sijajen in po vseh dostojanstvenikih vojaških in civilnih krogov in po jako lepih in elegantnih damah mnogobrojno obiskovan. O krasnej zabavi, ki je trajala do polu šeste ure zjutraj, je le jeden glas in vsaeemu bode ostala v trajnem in radostnem spominu. — (Ljubljanska Čitalnica.) Na »sijajni ples" čitalnični v soboto dne 3. februvarja 1883 najuljudneje vabi odbor Čitalnice. — Drustveniki so vstopnine prosti. Gostje plačajo po 1 gld. — Začetek ob 8. uri zvečer. — (Za „Sokolovo maskarado") napro-šeni smo objaviti odborovo žeijo, naj bi slavno ob- doni stroga in opravičena kritika, odpovedal se predsedništvu. Na njegovo mesto bil je začasno prvomestnikom izvoljen znani narodnjak g. Mulej, poštar, župan itd. v Dolenjem Logatci. Na željo muozih gg. poštarjev bodemo obširneje poročali v jednetn bodočih listov. — (Vabilo k besedi,) katero napravi Čitalnica pOBtOJinska v svojih prostorih v nedeljo 28. januvarja 1883. Spored: 1. A. Nedved: „Pozdrav", mož k i zbor. 2. Blumlacher: „Starogerman-ski stopaj", za 2 citri in kitaro. 8. »Popotnica", možki zbor. 4. Burka: „Dva gospoda in jeden sluga". 5. „Janez in Micka", svirata na citre g. A. in I. Lavrenčič. G Šaljiva loterija. 7. Ples. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za ude j>o 30 kr., z rodbino po (50 kr., za neude po nO kr., z rodbino 1 gld. — K obilni udeležit vi vabi uljudno odbor. — („ V i s e č a p r a t i k a u ) izdana po gosp. Krajci je v Ljubljani že popolnem razprodana. Iz tega je vidno, da občinstvo razen na okusno obliko in nizko ceno, v prvi vrsti sega po narodnem blagu. — (Delavsko pod ji orno društvo v Trstu) izdalo je te dni svoj račun za leto 1882. Iz tega računa je razvidno, da je društvo tudi lansko leto izvrstno napredovalo. Stanje premoženja koncem leta bilo je sledeče: 1. Moški oddelek: a) gotovine v ljubljanskoj hranilnici 384G gld. 89 kr.; b) vrednostne listine pri „Banca Comerciale" 1 obligacija državne rente po kurzu 1. januvarja 1883. 775 gld.; c) pohištvo po cenitvi 31. decembra 1882 in odbitku 10 °/0 149G gld. 84 kr.; d) tenatve pri udih koncem 1882. leta 711 gld. 90 kr. Pokaže se premoženja koncem 1882. leta G830 gld. 13 kr. 2. Ženski oddelek: a) gotovine v ljubljanski hranilnici 140 gld. 38 kr.; b) gotovine v denarnici 260 gld. 88 kr.; c) vrednost knjig in drugih priprav 29 gld. 40 kr.; terjatve pri druhibnicah 118 gld. 96 kr. Pokaže se premoženja koncem 1882. leta 549 gld. 62 kr. Torej je skupnega premoženja 7379 gld. 75 kr., gotovo lepa svota za kratki obstoj društva. .Edinost". — (Trst in okolica. Zgodovinska slika, spisal Matija Si la) je naslov knjižici, katero je izdalo in založilo upravništvo „Edinosti" in katera na 152 straneh razpravlja zgodovino našega glavnega pomorskega mesta. Vsebina bode marsikomu še v spominu, ker je bila tiskana v podlistku „Edinosti14, a vsaeemu, kdor se zanima za zgodovino Trsta, bode ta knjižica dobro došla, ker ima v sebi mnogo tvarine. Cena knjižice je 45 kr., s poštnino 50 kraje. — (Razpisane so službe) sodnijskih pristavov v Sežani, na Voloski in v Bujah. — Prosilci morajo v svojih prošnjah dokazati, da so italijanskega pa tudi slovenskega, oziroma hrvatskega jezika zmožni v govoru in pisavi. — Razpisana je služba davkarskega eksekutorja na Primorskem; znati mora oba deželna jezika; bivši vojaki imajo prednost; prošnje do 8. februvarja pri tinanenej direkciji v Trstu. — Oddajata se glavni zalogi tabaka v Kobaridu in v Cerknem, in podzaloga tabaka v Tolminu. Pismene ponudbe treba poslati najdalje do 17. februvarja na finančno urudnijo v Gorici. „ Edinost". Telegrami „Slovenskomu Narodu": Rim 24. januvarja. Valeriani objavil je priziv. Pariz 25. januvarja. Figaro in Gaulois zagotavljata, da poročilo preiskovalnega sodnika v zadevi princa Napoleona končuje s predlogom, da se preiskava ustavi. To poročilo pa bode se objavilo stoprav potem, ko bode zbornica ukrenila o predlogih vlade. Pariz 24. januvarja. Duclcrc izjavil je v komisiji, da je predlog Floqueta pretiran in da žali ministerstvo. Billot naglašal je, da je predlog Balue-a napravil slab utis na vojsko, katere konservativno načelo je nedotakljivost vojaškega dostojanstva. Jutri bode zopet konferenca ministrov in komisije. Pariz 24. januvarja. Bivša cesarica Ev-genija odpelje se danes dopoludne zopet na Angleško. Carigrad 24. januvarja. Vest, da so se turški in črnogorski vojaki sprijeli na meji, je neistinita. Dublin 24. januvarja. V državnej pravdi proti Davitt-u, Healy-u in Quim-u bili so obtoženci obsojeni, da morajo položiti varščino (kavcijo), prva dva po 2000, slednji 1000 funtov šterlingov, eventuvelno na šestmesečno ječo. * (Japonske trte.) Iz Pariza javlja se „N. fr. Presse", da je francosko poljedelsko ministerstvo odposlalo gosp. Degrona v Japan, da na lici mesta dela študije, kako bi se japonske trte uvele v Francijo. Degron bil je dle časa na Japonskem, pečal se je osobito z japonsko Floro in njemu treba pripisovati, da se je že več. japonskih rastlin presadilo na Francosko. Gosp. Dćgronu želeti je najboljši uspeh, morebiti na skrajnem v/hodu najdemo trte, pri katerih filoksera ne opravi nič. * (V pruskej državi) je po razkazilu na-učne.Ra ministerstva 5,500.000 za šolo sposobnih otrok, izmej katerih 4,800.000 obiskuje ljudske šole. Poprek pripada 78 učencev jednemu učitelju. Umrli so v 1Jubijaiii: 22. januvarja: Anton Urbinc, hlapec, 75 tot, Kravja dolina št. 11, za starostjo. 23. januvarja: K uza (korene, mestna uboga, 83 let, Karlovska cesta št. 7, za plućno naduho. — Viktorija ,fev-nikar, mestnega stražnika hči, 6 mes., Kožne ulice št. 29, za vnetjem pluč. — Jnlijana Jelovčnik, črevljarjeva hči, 3 leta, Karlovska cesta št. 11, za sušico. — Anton Samassa, zasebnik, 75 let, Frančiškanske ulico št. 12, za otrpnenjem črev. — Jera Kunčič, črevljarjeva žena, 36 let, Vegove ulice št. 12, za jetiko. 24. januvarja: Anton Tirebtel, upokojeni magacinski paznik, 73 let, Kolodvorske ulice št. 16, za uraemijo. — Olga Pasqnali, računskega podčastnika hči, 1 ines. 20 dni, GradaSke ulico št. 22, za oslabljenjem in spridenjem krvi. V deželnej bolnici: 22. januvarja: Fran ŠuSteršič, ključavničar, 35 let, za mrzlico. — Valentin Vičič, delavec, 81 let, za kronično tuberkulozo. Prior, oblig. EHzabetine zapad, železnice 98 30 Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 " 25 Kreditne »rečke.....loo gld. 170 " 75 Rudolfove srečke..... io 20 " 30 Akcije anglo-nvstr. bsinke . . 120 _ 114 " 05 Trammway-drušk velj. 170 gld. a. v. , , 218 " 50 Poslano. . Večkrat sem že slišal govoriti, da pustim na Gradu delati. Ker pa lahko skažem, da to ni res, zato temu odločno oporekam. (60—2) F. J. Skerbinc. Rostilna z vrtom in kegljiščem iMprav blizu Llubllan«* ae ob sv. *AA« ......:— prav blizu rjubljnue se ob »v. .Inrji 0ddl — Natančneje pove iz prijaznosti upravništvo skega Naroda" 1 v najem, vo „»loven-(61-1) Gostilna „pri skalnati kleti", prav <-lu viti trj£- št. 11», priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo naravnega /S//V/V/«v/.f//f/ tinti. Liter rudeeega po..........32 kr h _ " > ..........36 „ „ črnega po...........36 » » » » ...........40 „ bodi si v biši ali pa tudi za na doni ter se prav toplo priporoča z vso udanostjo (54-2) Iflarija Čobokll. Tujci: 24. jannarija. Dragan iz Bele Pri Mlonu: Raspi z Dunaja, peči. — Sohr iz Brna. Pri Malici: Miiller z Dunaja. — Ulman iz M - makova. — Wolf z Dunaja. — Pri nvetrljNkem eesarjl: Grilc iz Wač. — Za-gorjan iz Cerknice. lUv/Aw vesti. * (Umrl) je slikar Gustav Dore (rojen 1833 K), poznat po svojih klasičnih ilustracijah sv. pisma, Don Quixota itd. * (Poštni promet v preteklem letu.) Postni oddelek trgovinskega ministerstva objavil je svoje sestavke o notranjem postnem prometu v Cis-litvaniji, po katerih se je 1. 1882. po pošti odposlalo in dostavilo 142,244.000 znsebnih listov, 23,582.000 uradnih korespondenc in 31.506.000 do pisnic. V mej narodnem prometu »pečalo se je G6 milijonov dopisnic Časnikov razposlalo se je 72 mi-lijouov izvodov. Vozna pošta odpravila je 3,200.000 paketov in 22 milijonov denarnih pisem v deklari-ranej vrednosti 3848 milijonov goldinarjev. V vsej Cislitvaniji je 4015 poštnih uradov, ki imajo na razpolaganje 5800 poštnih voz, 7300 postiljonov in 7327 konj. Naiveč postiljonov, namreč 801 je v Galiciji, najmanj, to je 14, v Primorskej. * (Vodna cesta mej Gdanskim in Odeso.) Francoski inženir Laurent je od avstrijske vlade dobil koncesijo, da se napravi zveza mej reko San, ki se izteka v Vislo, iu Dnjestrom in tako neposredno priredi vodna cesta mej Gdanskim in Odeso 1800 kilometrov dolga Prekop, oziroma kanal, bil bi 180 kilometrov dolg. □ZD-CLnsujslsia, "borza dne 25. januvarja. (Izvirno telegrafičuo poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ . . 5°/g marčna renta......... Akcije narodne banko . ..... Kreditne akcije...... . . London . ..... . Srebro . . ....... Napol. ........... 0. kr. cekini. ...... . . Nemške marke ..... 4»/, državne srečke i/. 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 18»i4 . . 100 „ 4'/* avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta •>".'„...... 40/ „ papirna renta 5*/t . . . . 5»/, štajersko zemljišč, odvez, oblig. . . Dunavu reg. srečke 5»/,, . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41/tu/. zlati zaBt. listi . 77 gld. 30 77 b 70 • 95 ■ 15 831 — 279 40 119 ■ 95 9 r b 53'/, 6 b 65 58 ■ 75 119 n — 168 25 95 b 95 118 b 55 45 84 ■ 80 103 — 114 — 119 25 kr. Na pršil in plačali bolelmim! Gospodu Jul. pi. iv.iko« -ju. lekarnarju v Ljubljani, na Glavnem Trgu. Zaman vporabljal sera pri kašlji in plučnih bolečinah razna sredstva, dokler nijsoin poskusil Vašega sok« iz krmi jskili planinskih selil« ti 56 kr., in z vesoljem sem opazil zboljševanjc. Blagovolite mi poslati ie 3 sklenice. Spoštovanjem Vaš udani (4I~!) JonI|> Itlalešić v Sis« kti. ^^*^^*^AAAAAK^^^^^^^^± A A A A A A A A A A A 4 slavnim občinskim predstojništvom, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom. Podpisani sprejema graverska dela vsako vrste, kakor: občinske pečate, bodisi z modrim ali črnim tiskom, bodisi aa pečatni vosek ter je izdeluje točno, lepo in eeno. Uzorna dela so na ogled. Tudi priporoča barvo za pečate, modro ali pa črno, in pa sbrambico za občinski pečat z blazinico, barvo in čopičem prav lepo prirejeno in eeno. Optičen zavod E. REXINGER "v I > j ti l»I i a i» i. (G2—1) Vodstvo c. kr. priv. u zaj 4*111 no /avčiiovalnc družbe proti požaru V tiiradci najuljudneje naznanja svojim p. n. družbenikom, da se je uplaee« a n j 4" I. j a II i pri njenem zastopništvu v llorijaiiskili ulieali si. Na dalje se naznanja onim p. n. družbenikom, kateri so bili že prvih devet mesecev leta 1881. pri družbi za poslopja zavarovani, so poslej brez prestanka zavarovani ostali, oziroma tudi leta 1883. zavarovani ostanejo, da se jim vsled nasveta upravnega soveta, vzprijelega pri občnem zboru dne 20. junija 1882.. iz predobitka, dociljenega v upravniškem letu 1881. pri oddelku za zavarovanje poslopij, povrne 5 odstotkov v rečenom letu uplaČane zavarovalnine, da se torej dotičnim p. n. družbenikom donesek za leto 1883. za omenjenih 5 odstotkov zmanjša. Gradec, meseca januvarja 1. 18 8 3, (35—2) c. k. priv. uzajemno zavarovalne družbe proti požaru y Gradci. (Ponatis se ne plača.) Izdate I j in odgovorni urednik Makao Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne**.