LETO XVII GLASILO GRADISA Mladi pred novimi nalogami m Največje zborovanje slovenske mladine v zadnjih letih je za nami. IX. kongres ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE Slovenije v Moravcih je zbral 480 delegatov, ki so v treh dneh tudi uradno pretresli in končno sprejeli spremembe in nove naloge mladinske organizacije, ki so se že dolgo prej pripravljale. Ko pregledujemo delo zadnjega kongresa, se bomo ustavili le pri nalogah, ki čakajo nas mlade v gradbeništvu, ker imamo premalo prostora, da bi se spuščali na širše področje, prav pa bi bilo, da bi vsak aktiv mladih delavcev pregledal na svojem sestanku celotno delo Kongresa. Pravzaprav je to že sprejeta zadolžitev iz enega naših zadnjih sestankov konference AMD v Gradisu. Prva novost je sam naziv organizacije: Zveza socialistične mladine Jugoslavije (ZSMJ) je neposredni naslednik organizacije Ljudske mladine .Jugoslavije in nadaljuje z delom Zveze mladine Jugoslavije, ki je nastala po spremembi imena Ljudska mladina. Sprememba imena organizacije je bila potrebna zaradi sedanjih razmer, v katerih danes mladina živi in ustvarja. ZSMJ se namreč s svojim organiziranim družbenopolitičnim, idejnim, vzgojnim, izobraževalnim in skupnim delom nenehno bojuje, da bi vsa mladina razvijala socialistične družbene odnose, utemeljene na oblasti delavskega razreda in na samoupravljanju. Na Kongresu so pokazali na eno največjih slabosti dosedanjega dela ZM: odtujenost vodstva od drugih mladincev in sprejemanje odločitev na »vrhu« brez predhodne obravnave v aktivih. Tudi je bilo oblikovanih vrsto stališč, vendar za njih uresničitev ni bilo mogoče mobilizirati in organizirati mladino v akcijo, v kateri bi ta stališča tudi učinkovito reševala. Mladina v naši organizaciji združenega dela je organizirana v aktive mladih delavcev. Dejavnost teh se usmerja v Zvezo sindikatov kot najbolj množično politično organizacijo delavskega razreda. Vpliv ZK kot avantgarde delavskega razreda pa se Zagotavlja v aktivih mladih komunistov, ki jih bomo tudi morali ustanoviti po naših aktivih mladih delavcev, Vendar pri vsem tem lahko Poudarimo, da je mladina sama Ustvarjalni in napredni dejavnik Paše družbe in zato ne potrebujemo mladi varuštva oziroma skrbništva teh dveh organizacij. Z ustanavljanjem aktivov mladih delavcev (konkretno v naši OZD) ter drugimi oblikami organiziranja mladine, bomo zagotovili, da bo čim-večji del mladih vključen v organizirano aktivnost, ki mora temeljiti na . samoupravljanju in biti usmerjena v socialistično smer razvoja. Na IX. kongresu ZSMS so se zavezali, da se bomo mladi borili za izboljšanje družbenoekonomskega samoupravnega, idejnopolitičnega in socialnega položaja delavcev in drugih, delovnih ljudi. Med temi nalogami je ena najbolj konkretna za sedanji čas borba za stabilizacijo gospodarstva. V to sodi tudi pobuda za integracije v skladu z začrtanim srednjeročnim planom slovenskega razvoja, To leži še posebej na ramenih delavske mladine in prav tako tudi iskanje notranjih rezerv v TOZD, izboljšanje organizacije proizvodnega procesa in izboljšanje rentabilnosti proizvodnje. Mladi se moramo boriti, da se v proizvodnjo uvede sodobna tehnologija, modernizacija proizvodnih sredstev itd. Za uveljavljanje novih samoupravnih odnosov, ki temeljijo na delegatskih odnosih, je izredno pomembno organiziranje delovnih ljudi v TOZD. ZSMS je politično odgovorna, kakšen bo samoupravni, ekonomski in socialni položaj mladih delavcev v TOZD, še toliko bolj, ker vsi dobro vemo, da so delavci, mladina in ženske bili v dosedanji stopnji razvoja samoupravljanja odrinjeni od samoupravnega in političnega odločanja. Za mladino je zelo pomembno tudi izobraževanje: potrebna je zato večja družbena prisotnost in vpliv samih mladih na področju vzgoje in izobraževanja. Vzgojno-izobraževal-ni sistem, ki ga gradimo nima vzora v današnji svetovni praksi zato moramo še poglobiti socialistično usmerjenost v šolah in vzgajati generacije mladih družbenih delavcev. Na kongresu so tudi sklenili, da je potrebno v kratkem rešiti probleme učencev v gospodarstvu in to vejo šolanja povsem vključiti v usmerjeno izobraževanje. Učence v gospodarstvu je treba takoj izenačiti z drugimi učenci in študenti. To je le nekaj zadolžitev, ki jih je nakazal IX. kongres ZSMS. Zaključimo lahko z besedami Franceta Popita: »Veliko manj kot ste ujeti v spone prakticizma in tradicionalizma, veliko manj ste obremenjeni s sedanjostjo. Zato lahko tudi hitreje in močneje reagirate na vse, kar vam zapira pot v prihodnost, ter se marsikdaj bolj odločno in z večjim uspehom kot mi bojujete za vse novo, boljše in vrednejše v naših samoupravnih odnosih.« N. Muminovič Dvajset let (moja za projektiranje TOZD Biro za projektiranje Gradis Ljubljana praznuje dvajset let svojega dela. To je pomembna obletnica in spoštovan jubilej, ki vzbuja v ožjem in širšem okolju posebno pozornost. Dvajset let uspešnega dela, dvajset let borbe za nove odnose za novo organizacijo in sodobne sisteme pri projektiranju raznih objektov. Biro si je še bolj kot drugi zagotovil uspešen in moderni prostor v vsakdanjem življenju. Ni torej naključje, da se je nenehno širil in razvijal. Zastavljanje nalog in materiali so se neprestano spreminjali in sledili dosežkom modernega časa. Pred nami so konkretni rezultati. Biro je oral ledino pri projektiranju industrializirane montažne gradnje objektov razvil vrsto tipov montažnih konstrukcij kot' so hale, skladišča, stanovanjska izgradnja, prefabrikacija raznih tipskih gradbenih elementov itd. Uspehi ne pridejo sami od sebe in tega se sodelavci Projektivnega biroja dobro zavedajo, kvaliteta, roki, timsko delo in dobra organizacija dela so pogoji za uveljavljanje v Gradisu in izven njega. Seveda pa v polni meri prilagajajo svoje delo samoupravni socialistični družbi in vse svoje gospodarske in delovne cilje uspešno rešujejo. Pred njimi so tudi bogate perspektive, saj so si prav zaradi tega pridobili vrsto uglednih poslovnih prijateljev tako v podjetju kot izven njega. Odlika kolektiva pa je tudi ta, da nikoli ne pozabijo, da so zrasli iz Gradisa in da pripadajo Gradisu, saj so le del neločljive celote, v kateri so se vse TOZD zavestno združile v organizacijo združenega dela v gradbeno industrijskem podjetju Gradis Ljubljana. Ob tem jubileju iskreno čestitamo vsem članom biroja, se jim zahvalimo za uspešno dosedanje delo in tudi v bodoče želimo tolikšne in še večje uspehe. L. C. .............Ufi illllllllllllllllllllllHIlllll1 Gradis je drugo največje gradbeno podjetje v državi Revija Ekonomska politika je v letošnji septembrski številki objavila rang-listo 200 največjih delovnih organizacij v Jugoslaviji N A .S VEČJA GRADBENA PODJETA JUGOSLAVIJE RANG 1973 1972 1971 45 53 58 59 92 78 74 76 — 79 — — 80 90 86 106 79 — 113 104 96 124 — — Revija Ekonomska politika j IME PODJETJA, KRAJ KOMGRAP BEOGRAD GRADIS LJUBLJANA RAD BEOGRAD INDUSTROGRADNJA ZAGREB TRUDBENIK BEOGRAD PELAGONIJA SKOPJE HIDROELEKTRO ZAGREB VRANICA SARAJEVO Celotni dohodek v 000 Povprečna koriščena osnovna sredstva Povprečno število zaposlenih 1 512 921 461 918 6539 1 129 755 411 499 5208 974 318 48 281 4869 921 259 389 721 4313 911 544 305 820 4189 748 496 206 381 5963 708 517 446 517 4158 660 705 191 783 3487 daji zbrala podatke o 200 naj večjih delovnih organizacijah v Jugoslaviji. Za formiranje rang-liste so služili podatki zaključnih računov iz leta 1973. Podatke pa je zbrala in obdelala služba družbenega knjigovodstva. Trenutno je največje gradbeno podjetje v Jugoslaviji »Komgrap« iz Beograda, sledijo Gradis. Ljubljana, »Rad« Beograd, Industrogradnja Zagreb, Trudbenik Beograd, Pelago-nija Skopje, Hidroelektrarna Zagreb, Vranica Sarajevo itd. Leta 1973 je bil na prvem mestu, od 2'00 največjih rudarsko topioni-čarski bazen Bor iz Bora z 14154.924 (v 000) celotnega dohodka ter z 14.149 zaposlenimi. Na drugem mestu je industrija nafte »Ina« iz Zagreba, z 11.411.643 celotnega dohodka ter 17.648 zaposlenimi, na tretjem pa rudarskometaiurski kombinat Zenica z 10.385.208 celotnega dohodka ter 25.813 zaposlenimi. Od proizvodnih podjetij je največje slovensko združeno podjetje »Iskra« Kranj z 10 198 140 celotnega dohodka ter z 31.703 zaposlenimi (vse brez Gorenja), sledi združeno podjetje slovenskih železarn (18. mesto), Gorenje Velenje (21 mesto), TAM Maribor 26. mesto itd. Med slovenskimi proizvodnimi podjetji je Gradis na 8. mestu, v letu 1972 pa smo bili na 11. mestu. Prvi v državi Gradisovi športniki so na 6. jugoslovanskih igrah gradbincev dosegli odlične rezultate, saj so osvojili eno prvo mesto (namizni tenis moški) in eno drugo mesto (streljanje moški]. Za uspeh iskrene čestitke! Več o Igrah na športni strani kaši strokovnjaki iz ljubljanskega biroja, ki letos praznujejo 20-letnico oiktuaino 18. kongres ZSS Nova vsebinska zasnova Gradisovega vestnika Predmet obravnave in temeljna izhodišča uredniške politike Februarja 1973 je bil izdan Republiški zakon o javnem obveščanju. Ne glede na nove ustavne določbe, zakon o javnem obveščanju opredeljuje tudi obveznosti vseh informacijskih virov in dejavnikov v sistemu javnega obveščanja in v zvezi s tem smo v skladu z zakonskimi predpisi spremenili tudi našo interno zakonodajo. Med drugim je izdajateljski svet Gradisovega vestnika sprejel na svojem sestanku novo vsebinsko zasnovo Gradisovega vestnika. Ker smo po zakonu obvezani, da to zasnovo tudi objavimo, objavljamo to zasnovo v celoti. Časopis Gradisov vestnik je časopis Temeljnih organizacij združenega dela združenih v GIF GRADIS. Namenjen je delavcem GRADISA. Namen časopisa je, da na različne načine posreduje članom naše organizacije združenega dela, gospodarske, poslovne in druge splošne novosti ter ga obvešča o dejavnosti vseh družbenopolitičnih organizacij v podjetju. Kot sredstvo množičnega obveščanja časopis zagotavlja vsestransko sprotno kroženje in izmenjavo informacij o predlaganih samoupravnih odločitvah, o njihovih materialnih in drugih utemeljitvah, o ocenah delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in skupnih službah, o sprejetih odločitvah in njihovih ciljih, nosilcih in rokih za njihovo odločitev ter o rezultatih uresničenih samoupravnih odločitev. Za nadaljnji napredek delavskega samoupravljanja v Gradisu je izredno pomembno, da objavlja časopis vse izkušnje samoupravnih organov, zasleduje dosledno izvajanje ustavnih sprememb, kot spoznanja ustvarjalne socialistične misli, predvsem pa zasleduje samoupravni socializem v naši domovini. Kot sredstvo množičnega obveščanja pa prav tako informira zaposlene v GRADISU in druge prejemnike glasila o celotnem poslovanju TOZD in podjetja kot celote ter jih o delu informira in dodatno usposablja — izobražuje za kvalitetno opravljanje njihovih delovnih nalog. Pozornost in vsebina glasila Gradisov vestnik bo usmerjena predvsem v prikazovanju pogojev in sredstev, ki so potrebni in nujni, da se dosledno uveljavi samoupravljanje kot integralni odnos. Predvsem obravnava merila, po katerih bi bilo treba ravnati, da bi se čim bolj uveljavilo načelo, da je položaj vseh delavcev GRADISA odvisen od njihovega dela. Kot tribuna delavcev temeljnih organizacij združenega dela v GRADISU objavlja vsestransko medsebojno izmenjavo mnenj, pogledov in stališč delavcev delovnih skupin, temeljnih organizacij združenega dela. družbenopolitičnih organizacij v podjetju še posebno pa ZK, sindikata in mladinske organizacije ter drugih zainteresiranih subiektov, ter tako spodbuja osebno prizadevnost delavcev GRADISA, mobilizira bravre GRADISA v tiste skupno določene akcije, katerih odločitev vodi k začrtanim poslovnim uspehom, in k uveljavljanju samoupravnih odnosov v združenem delu. Da bi Gradisov vestnik čimbolj objektivno obveščal svoje bravce o dogajanjih v podjetju, bo še naprej in še v večji meri vabil k sodelovanju tudi pisce - delavce iz vseh temeljnih organizacij združenega dela. Pozornost bomo posvečali tudi znanstvenim razpravam, družbenim vedam ter objavljali analize in poročila naših strokovnjakov. Taka izhodišča temeljne vsebinske zaosnove Gradisovega vestnika izhajajo iz načel naše ustavne ureditve, programov Zveze komunistov, zveze sindikatov in SZDL. kot tudi iz temeljnih načel republiškega zakona o javnem obveščanju. Podrobnosti so razvidne tudi iz samoupravnega sporazuma in drugih samoupravnih aktov GRADISA, družbenih dogovorov ter iz novinarskega kodeksa. Predmet obravnave in temeljna izhodišča uredniške politike Predmet obravnave je določen z namenom izdajanja časopisa Gradisov vestnik. V glasilu Gradisov vestnik se prvenstveno objavlja prispevke, ki naj delavcem temeljnih organizacij združenega dela in skupnih služb približajo informacije o vsem tistem kar je njihov najožji interes, o delovanju in življenju v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupin po gradbišču, organov in organizacij ter posameznikov, o njihovih delovnih’ načrtih, doseženih uspehih in neuspehih, ter vzrokih zanje o možnostih, da se slabosti odpravijo, o poletnih periodičnih' poslovnih uspehih, dolgoročnih, srednjeročnih in kratkoročnih razvojnih načrtih, o delovnih razmerjih in o možnosti za njihovo izboljševanje, o možnosti za izboljševanje življenjskega in družbenega standarda delavcev v Gradisu, o delovanju ZK. sindikatov in mladinske organizacije. Vsebina objavljenih prispevkov bo oblikovana tako^ da bodo objavljene informacije uravnovešene, posledično in vzročno opredeljene, objektivne in pravočasne, ter da bodo podane na način, ki je razumljiv delavcem v proizvodnji. ,, ,^er želimo objavljati čim več člankov in vesti iz dela in življenja naših delavcev, vabimo k sodelovanju nove sodelavce m vse člane kolektiva, saj le tako bo naše glasilo čimbolj veren odraz interesov delavcev v Gradisu. Zato bomo skrbeli, da bo glasilo odprto vsem delavcem in drugim zainteresiranim posameznikom. organom in organizacijam, da bodo le-ti imeli polno možnosti objavljati svoja mnenja, poglede in stališča o vprašanjih, ki jih bo glasilo obravnavalo. Da ne pozabimo, vsi objavljeni članki, vesti, slike in druge bodo honorirani. V osnutkih sklepov tri skupine ključnih področij Glede na delovanje sindikatov vsebujejo osnutki sklepov tri skupine področij: 1. Razčlenjujemo svojo odgovornost za nadaljnji razvoj samoupravljanja od temeljne do drugih organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti. Predelujemo, kako bomo uveljavili delavsko kontrolo kot instrument utrjevanja oblasti delavcev, uresničevanja samoupravljanja kot pravice in dolžnosti. Dalje — želimo neposredne sodelovati na področju planiranja družbenoekonomskega sistema. Sprejemamo odgovorne naloge delegatskega sistema in odnosov. 2 V sindikatih se še posebno zavedamo. da bomo mogli toliko bolj učinkovito vplivati na materialni položaj in socialno varnost delavcev, na smotrnejšo delitev dohodka v celotni družbeni reprodukciji in na pravičnejšo delitev osebnih dohodkov, če se bomo vključili tudi v ustvarjanje dohodka Zato moramo s svojim delovanjem odpravljati ostanke miselnosti, da je mogoče zagotoviti materialno in socialno varnost delavcev z instrumenti ekonomskega sistema ali samoupravnimi odločitvami o taki ali drugačni delitvi dohodka mimo nenehnih prizadevanj za večjo produktivnost in boljše gospodarjenje Prav tako še natančneje opredeljujemo svoje naloge in obveznosti na področju samoupravnih odnosov pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, na področju samoupravnega sporazumeva- nja. Pri tem izhajamo iz osnovnega izhodišča, da sta dosežen dohodek in produktivnost sedanjega in minulega dela v neposredni odvisnosti. 3. Sindikati vemo, kakšne naloge in odgovornosti imamo pri razreševanju delovnih in življenjskih razmer delavcev. Zato se v učinkovitejšem razreševanju teh vprašanj zavzemamo za boljšo kvalifikacijsko strukturo, načrtnejše in smotrno zaposlovanje, varnejše delo. osnovne normative življenjskih in kulturnih razmer za delavce, ki prihajajo na delo iz drugih krajev Slovenije in. Jugoslavije, hočemo več boljše izkoriščenih varstvenih ustanov in boljšo kakovost vzgoje in varstva, pospešena gradnjo stanovanj, učinkovitejše zdravstveno varstvo. Vztrajamo na takih pokojninah, ki bodo odraz gibanj osebnih dohodkov, ki so rezultat dosežene družbene produktivnosti dela itd. Pomemben del nalog v sklepih posvečamo utrjevanju socialne varnosti in obvladanju socialnih razlik: terjamo, da dohodki od dela in po-družbljanja porabe zagotovijo delavcu in njegovi družini pokrivanje minimalnih življenjskih potreb, ki jih bomo ugotovili z enotno metodo »košarice življenjskih potrebščin- za delavsko družino. Kritični smo do vseh družbenih ukrepov, ki uravnavajo obvladovanje socialnih razlik, ker se zavedamo svoje odgovornosti pri njihovem sprejemanju. Sklepi 8. kongresa morajo biti akcija za akcijo Nalog smo si naložili in prevzeli mnogo. Opredeljene so konkretno in zahtevajo akcijo. Zato se tudi zavezujemo na vseh ravneh sindikalne organiziranosti — od osnovne organizacije sindikata, občinske do republiških sindikatov in zveze sindikatov — kaj moramo storiti in kako ravnati sami, kaj pa skupaj z drugimi družbenimi dejavniki v hitrejšem spreminjanju družbenih, materialnih in socialnih odnosov na vseh področjih združenega dela. Sklepi 8 kongresa morajo biti akcija za akcijo. V njih mora dobiti in najti vsaka raven sindikalne organizacije svoje naloge To pa niso naloge delegatsko sestavljenih organov za delegatsko sestavljene organe, ampak naloge organiziranega članstva za organizirano članstvo. Zato je priprava na kongres priprava zaključnih sporočil m akcijskih nalog kongresa zadeva vsega član stva. To je sedaj temeljna naloga in odgovornost sindikalnih funkcionarjev in organov sindikata od osnovne organizacije, občinske do republiških sindikatov in zveze sindikatov. Zato razvijamo med članstvom tako dejavnost, da bomo vsi člani sindikata v akciji zdaj, ko snujemo sklepne dokumente in prevzemamo obveznosti, pa tudi potem, ko jih bomo uresničevali. Takšno delovanje sindikata — s članstvom je lahko tudi vrednota in kriterij za uspešnost priprav na kongres in rezultat kongresa. Predkongresne razprave zaključene V teh dneh so v našem Gradisu po vseh TOZD začeli sklicevati zbore delavcev. Na njih razpravljajo o dokumentih za bližnji kongres Zveze sindikatov Slovenije, ponekod pa tej glavni temi priključijo še pregled gospodarjenja v TOZD, kar je prav tako zelo zanimivo. Na enem izmed takih zborov smo bili tudi mi prisotni. Na Pobrežju v Mariboru so se delavci GE Maribor zbrali, da bi slišali kaj več o novi organiziranosti sindikatov, predvsem pa o njegovih nalogah, sklepih, ki jih bodo sprejeli na 8. kongresu ZSS Na zboru so poudarili, da je naloga sindikata tudi v bodoče nadaljnje razvijanje samoupravljanja delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, razvijanje samoupravnih interesnih skupnosti, upravljanje delavske kontrole, prizadevanje za oro-duktivnost dela in sistema razporejanja dohodka v TOZD. za prave samoupravne odnose pri razporejanju dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke itd Naloga sindikatov je tudi, da sodeluje pri planiranju in družbenoekonomskem sistemu, pri utrjevanju socialne varnosti in obvladovanju socialnih razlik, pri izboljševanju delovnih in življenjskih razmer delavcev, skrb za oddih in rekreacijo delavcev itd. Nalog za delo sindikatov ne bo zmanjkalo. Prisotni so na zboru enoglasno podprli dokument za 8. kongres ZSS. Ko so razpravljali o rezultatih poslovanja v devetih mesecih tega leta, so ugotovili, da je bilo gospodarjenje pravilno, saj je pokazalo tudi zelc lepe rezultate. GE Maribor je namreč naša naj večja TOZD in zato oc nje pričakujemo tudi enake rezultate pri gospodarjenju. Sempeterski most je sedaj veliko bolj trden. Tudi pravkar narasle vode mu niso kos v Ivan Grilje -50 letnik Petdeset let je ravno pravšnja obletnica, ko iahko rečemo: »Iz novih mladih let smo zlezli, sedaj pa začnimo živeti-» Nekateri pa o tem nimajo niti časa razmišljati, saj so vedno zasuti z delom in ponavadi take pomembne obletnice zletijo mimo njih. Eden takih je naš tovariš Ivan GRILJC, ki je pred kratkim praznoval 50 let življenja. Ko smo ga vprašali kaj je v teh letih vse počel, je na kratko odgovoril: »Krave sem pasel, vojsko služil in sedaj služim pri Gradisu« Mi pa bomo temu pridali še vseeno nekaj. Rodil se je v Godiču pri Kamniku in že s sedmimi leti odšel od doma, ker je bilo doma pač deset otrok. Odšel je služit k stricu L. svoje matere in tam ostal do 18. leta. Takrat so ga mobilizirali v nemško vi ko. Kmalu je prišel v ujetnišh in tako se mu je ponudila priložnost, da se je priključil Angležem. Iz Afrike je potem prišel v Jugoslavijo, kjer je vstopil v NOB Kot aktiven je ostal v naši armadi do leta 1955. Takrat je bil iz zdravstvenih razlogov upokojen, vendar se je takoj naslednje leto spet zaposlil v keramični in kemični industriji v Kamniku. Leta 1962 se je prijavil na razpisano delovno mesto vodje kadrovskega oddelka v GE Ljubljana pri Gradisu. Od tistega časa ga tudi pri nas poznamo Sedaj, ko se spominja na vsa ta leta pri Gradisu, pravi da se je vseskozi dobro počutil med nami Delo mu je všeč in tudi ljudje Tako razgibano delo kot je njegovo, mu je res všeč. Naš pogovor ob njegovi 50-letnici je pa takole zaključil" »Zdi se mi. da bi vsi' Gradisovci morali imeti več posluha za cel Ivan Grilje Gradis, občutke, da pripadajo celemu podjetju, ne samo tej in tej enoti Ob tako lepi obletnici mu želimo vsi vse najlepše in da bi praznoval še dosti obletnic med nami. Uredništvo Fo dolgoletnih zahtevah gradbenih podjetij je v Uradnem listu FLRJ, št. 12/51 in 6'54 izšla dopolnitev Odloka o gradnji in projektiranju, s katero so gradbena podjetja dobila pravico ustanavljati svoje projektivne biroje, ki pa morajo biti organizirani kot posebni obrati. — Ustanovljen Iz bivšega oddelka centrale, dne 8. septembra 1954, kot obratna enota. — Kadri: 50 zaposlenih, od teh: — 19 inženirjev — 1 ekonomist — 19 tehnikov — 4 tehn. risarji — 7 ostalih uslužbencev — Dejavnost: projektiranje stanovanjskih, industrijskih, javnih in drugih objektov nizkogradnje kot: mostov in viaduktov ter izvrševanje študijskih ter raziskovalnih tehnoloških nalog za potrebe celotnega podjetja. — Izvršena dela: okrog 1000 raznih projektov in prek 1200 manjših delovnih nalog. — Vrednost lastne realizacije v letu 1973: 5,200.000.— din — Dohodek ustvarjen v letu 1973: 4,200.000.— din — Predvidena realizacija v jubilejnem letu 1974: 0,000.000.— din Delavski svet podjetja Gradis je že na svojem VI. zasedanju 25. XII. 1953 ped tč. 5 sklenil, da osnuje Projektivni biro kot samostojno enoto podjetja v rangu gradbišča. Za Naš dolgoletni šef Biroja pokojni inž. Ljudevit Skaberne šefa nove enote je bil na isti seji imenovan tov. ing. Anton Umek. Dejansko je biro takoj začel poslovati, Poleg ing. Umeka je kot glavni projektant delal v biroju tudi tov. ing. Igor Omersa. Kmalu je tov. ing. Umek prevzel drugo dolžnost, pa je nekaj tednov Po svoji vrnitvi iz Beograda v marcu 1954 prevzel mesto šefa biroja ing. Jože Uršič. Nastopila je trnjeva pot registracije novega biroja; -Najprej je bilo treba dobiti pristanek republiškega državnega sekretariata za gospodarstvo, da vsi odgovorni projektanti izpolnjujejo pogoje, za katere pa zvezni sekretar za narodno gospodarstvo še ni izdal Predvidenih predpisov. Bilo je potrebno nič koliko osebnih obiskov in intervencij, dokler ni 2. VI, 1954 dal Državni sekretariat LRS svoje soglasje k ustanovitvi biroja in k strokovnosti obeh vodilnih projektantov. V dosjeju je že Precej dopisov, dokler končno ni ”• septembra 1954 izdal Mestni ljudmi odbor v Ljubljani odločbo, s ka-ter° je dovolil ustanovitev biroja kot obrat podjetja, ki mora svoje odnose urediti s podjetjem s posebno pogodbo. Ta datum, torej 8. september 1954 torej lahko smatramo kot rojstni dan našega biroja. Sledil je vpis v register pri okrožnem sodišču. Sklenjena je. bila tudi omenjena pogodba, datirana s 6. julijem 1954, Kaj pravi pogodila in problem jlač” Po pogodbi vodi Projektivni biro svoje obratno knjigovodstvo. Dalje računa biro svoje storitve po tarifah, ki so določene za storitve drugih projektantskih organizacij in to za zunanje naročnike, kot tudi takrat, ko je naročnik podjetje, Tuja naročila lahko prevzema biro samo s soglasjem glavnega direktorja, ustrezne pogodbe pa podpisujeta za Gradis glavni direktor in šef biroja. Prejemki članov novega kolektiva so določeni s »tarifnim« pravilnikom podjetja. Približno izenačenje njihovih dohodkov z dohodki strokovnjakov v drugih projektantskih organizacijah je bilo urejeno s posebnim pravilnikom o delu po učinku, v skladu s »tarifnim« pravilnikom. Naj kot zanimivost omenim še, da so pri reševanju te problematike prav oficielni predstavniki republiškega sindikata smatrali, da bi takšno samostojno obračunavanje dohodka, kot je bilo pozneje vpeljano 7.a ekonomske enote ali sedaj TOZD, pomenilo razbijanje enotnosti podjetja. Afirmacija in poznejši razvoj biroja Biro, čeprav mala enota je s svojo solidarnostjo tako po kvaliteti izdelka, kot tudi glede rokov kmalu zavzel mesto med najboljšimi projektivnimi organizacijami v Sloveniji. Naj mimogrede omenimo, da je pozneje ustanovila svoje biroje večina gradbenih podjetij in to z veliko manj ali pa nič težav s strani birokracije. Velik del teh birojev pa še danes ne ustreza veljavnim predpisom, medtem ko je naš biro te pred- pise vedno in dosledno spoštoval in se po njih ravnal. Biro je pridobil tudi nove vodilne sodelavce. Tu mislimo predvsem pokojnega ing. Ljudevita Skaberneta in tov. ing. arh. Dragota Umeka, ki sta bila gotovo med vodilnimi strokovnjaki svojih panog v SRS. Poleg teh je v biroju nastopila prvo ali pa vsaj eno prvih služb vrsta mladih inženirjev in tehnikov, ki so danes dorasli v vodilne projektante. Leta 1958 je šef biroja ing. Uršič bil imenovan za tehničnega direktorja podjetja. Mesto šefa biroja je nastopil ing. Skaberne. Biro je takrat razširil svoje področje dela in tudi ime v »Biro za projektiranje, študij in razvoj«. V tem času je bilo razvitih vrsta sistemov modernejše gradnje (PBM. montažna hala, mostovi, itd.). Vrsto let in deloma še danes uporabljamo dognanja takrat narejenih študij. Članom kolektiva biroja je bilo vedno namreč jasno, da biro ni le samostojna poslovna enota, ki naj napravi ustrezen del realizacije podjetja, temveč, da je njegova vloga širša tako v komercialnem smislu pri akviziciji del, kot tudi pri razvijanju nove tehnologije in napredka gradbene dejavnosti našega podjetja. Mislimo, da to v še večji meri vkljub TOZD ali pa prav zaradi njih velja še danes. To pa zlasti, če bo podjetje iskalo predvsem večji del na skupnem jugoslovanskem in tudi svetovnem trgu in če bo uvedlo sistem inženiringa pri prevzemanju del. Da bi se dalo še večji poudarek razvojni dejavnosti biroja, je ing. Uršič postal pomočnik glavnega direktorja in obenem šef biroja zlasti še zaradi slabega zdravja pokojnega ing. Skaberneta. Zaradi malo nesrečnih prijemov in prehitevanja pri preučevanju reorganizacije podjetja — s čimer pa biro ni imel nobenega opravka — je razvojna dejavnost v podjetju praktično prenehala, mesto pomočnika gl. direktorja pa ukinjeno. Ne glede na to se je pozneje le ugotovilo, da podjetje kot je naše, ne more biti brez razvojne dejavnosti. Danes šteje biro že petdeset inženirjev, arhitektov, tehnikov in drugega osebja. Dela je dovolj, čeprav obstajajo v podjetju še druge projektantske skupine in Biro v Mariboru. Mislimo, da danes, po dvajsetih letih, lahko ugotovimo uspešnost poslovanja biroja, lepo število objektov in marsikatere nove prijeme v podjetju, kjer je biro imel pomembne zasluge. Tisoč projektov Ko človek brska skozi dvajsetletni šifrant projektov, v trde platnice vezani veliki zvezek, se bo tam kmalu zapisala tekoča številka 1000 To pomeni naročilo za tisočo projektno nalogo večjega obsega, saj manjše projektne usluge registriramo posebej v obliki delovnih nalogov — DN — katerih pa je tudi že prek 1200. To vsekakor ne predstavlja le suhoparne registracije nekega dela, temveč je tu razviden tudi ves vsebinski opus ustvarjalnih naporov in doprinosov tega projektantskega kolektiva tako pri razvoju našega podjetja, kot pri vsej povojni izgradnji naše ožje in širše domovine. Da ta delež našega Biroja v slovenskem merilu ni tako majhen pove že samo dejstvo, da ie bi) pred dvajsetimi leti to prvi Biro v sklopu gradb. podjetja. Kot je Gradis še vedno največje slovensko gradbeno podjetje, tako je danes naš Biro s 50 člani tudi največja projektantska organizacija v sklopu gradbenega podjetja v Sloveniji. Dejavnost biroja Naš biro je bil ustanovljen predvsem za potrebe podjetja, saj ie bilo v tistih časih veliko pomanjkanje izdeiavnih načrtov, predvsem 'pa so načrti od drugod prihajali z večjimi zamudami, kar je povzročalo opera-tivi dostikrat velike težave V glavnem so to bile inženirske konstrukcije. izgradnja naših baz ter stanovanj in samskih domov za naše delavce. Kot se- ie nndietie sčasoma mehannnnre^lialn t»1rn so n;jn torh* možnosti eton-nle l»di.«t*!41l’nd1o gradnje vse večje. In prav tu je naš Biro zaoral ledino v projektiranju takrat še nerazvite industrializirane montažne gradnje objektov. Razvili smo razne tipe montažnih konstrukcij za industrijo (hale, skladišča itd.), stanovanjsko izgradnjo (PBM, PAM, G-62, G-64, LIT, Salara itd.) ter prefabrikacijo raznih tipskih gradb. elementov za široko potrošnjo (kot montažne stropove, krovne plošče, izolacijske plošče, stopnice, razne cb-likovnike — zidake, dimnike, ventilacijske elemente, montažne garaže, elemente za kmetijstvo, hmeljevke, vinograd, kole itd. itd.). Individualizem in zvezdništvo v projekti vi, ki sta bila do nedavnega in sta marsikje še danes močno zakoreninjena oblika projektantske prakse, sta v našem Biroju že zdavnaj prerastla v organizirano team-sko delo. Tu gre za sodelovanje vseh nosilcev posameznih delov projekta (arhitekt, statik-konstrukter, inštalater, itd.) že v fazi programsko idejnega koncepta projekta. Takšen način dela se je zlasti pri sistemskih rešitvah pokazal edinole mogoč. Uspešen projekt ne predstavlja samo lepe fasade, temveč so v enakopravnih odnosih prav vsi elementi od funkcionalnosti, obdelave, čiste racionalne konstrukcije, smotrnosti instalacij itd. Sanitarna tehnika, ogrevanje, prezračevanje, jaki in šibki tok itd. so pri današnji stopnji standarda in tehničnih izumov dosegle v primerjavi s povojnimi obdelavami izredni napredek. Včasih se je govorilo, da hiša sestoji iz opeke, apna, peska in železa, danes pa večkrat lahko govorimo, da predvsem iz najrazličnejših cevi, kablov in kanalov s tisočerimi preboji, odprtinami itd. Smotrnost in usklajenost vseh teh elementov pa seveda zahteva izredno veliko koordinacijskega dela vseh strokovnjakov. Naš Biro je imel dolga leta v svoji osnovni dejavnosti le arhitektonsko in statično grupo, s projektanti instalacij pa smo bolj ali manj uspešno ltooperirali, kar do neke mere še danes. Rezultati pred dvemi leti organizirane lastne instal. projekt, grupe v sklopu Biroja, pa so pokazali vse prednosti kompleksnega te-amskega dela na sistemskih rešitvah, saj uvajamo kot eni prvih elektronsko obdelavo podatkov, izračunov in dimenzioniranja poleg statičnih programov tudi na področju instalacij. To še ne pomeni, da smo v tej fazi »pocenili« projektiranje, smo pa optimizirali dimenzioniranje in s tem pocenili objekt, pri katerem je potem brez posebnih naporov mogoče iskati tudi alternativne rešitve in primerjave. Še nekaj o poslovnih prostorih biroja Biro je začel s svojim delom v starem objektu centrale, tam kjer je danes velika soba knjigovodstva in dve ali tri sosednje sobe. Ko je bilo zgrajeno novo poslopje, se je biro preselil tja v del prvega nadstropja z obema risalnicama. Pred nekaj leti.se je biro selil v sedanje prostore v Kersnikovi 10. S tem na prostorih ni pridobil veliko, je pa veiiko izgubil zaradi slabšega kontakta s skupnimi službami. Vsega tega smo se dobro zavedali, vendar smo to storili zato, da bi dali možnost drugim službam centrale za njihov razvoj. Tudi novi prostori so postali premajhni, pa imamo danes še nekaj sob v provizoriju pri OGP. V kratkem pa bomo odstopili skupnim službam tudi te sobe in se z delom našega biroja preselili v bivše prostore Investengineeringa na Vilharjevo cesto 22. Naši novi prostori predstavljajo znaten kapital, ki ga bomo potrebovali za novo poslovno stavbo, ki naj končno združi vse službe in biro v isti stavbi, kar je nujno potrebno za uspešno poslovanje. (nadaljevanje na 5. str.) Viadukt Ivanje selo, 1971 Red in disciplina -osnova samoupravnih odnosov v oktobrski številki Časopisa PLANIRANJE I ANALIZA POSLOVANJA, ki ga izdaja Zavod za ekonomske ekspertize v Beogradu, je bil objavljen članek M. Bogavca pod naslovom »Analiza radne discipline kao društvenog faktora produktivnosti rada«. Članek obravnava zelo perečo temo na način, ki bo tudi nam blizu. V našem kolektivu je 56 °/o delavcev, ki jim slovenščina ni materin jezik. Gre torej za večino delavcev Gradisa, ki so zapostavljeni tudi v Gradisovem vestniku, ker zelo poredko pišemo sestavke v srbohrvatskem jeziku. Ta sestavek je napisal avtor v srbohrvatskem jeziku, zato je prav, da ga objavimo v originalu tudi zato, ker menimo, da bo pritegnil pozornost velikega števila delavcev, ki ne govore slovenski jezik. Pod naslove smo vstavili v našem uredništvu. Dve dimenzije radne discipline Tehnička opremljenost i obučenost kadrova da racionalno koristi raspo-loživu tehniku dva su osnovna faktora produktivnosti rada. Medutim, nista manju ulogu nema ni disciplina (radna disciplina, disciplina u iz-vršavanju radnih zadataka i sl.). A ko se savesno ne primeni znanje u koriščenju pošto ječe tehnike onda i tehnika i znanje ostaju samo gole mogučnosti, ostaju mrtvi kapital. Zbog toga disciplina ima dve dimenzije: užu i siru. Pod užim pojmom nediscipline smatramo: zakašnjavanje na posao, napuštanje posla pre isteka radnog vremena, nezalaganje na poslu, nekvalitetan posao, razna »bolovanja« itd. Pod širim pojmom nediscipline podrazumevamo posledice prethodnih pojava koje na ši-rem planu čine društvehu pojavu i ostavljaju ozbiljne posledice na produktivnost rada društvenu produktivnost rada. Zbog toga čemo ovde discipiinu, analizirati iz jednog specifičnog ugia: posmatračemo je kao pojavu koja je uslovijena odredenim društvenim merama ili, bolje rečeno, analizira-čemo neke dobre društvene namere koje su se u nekim sredinama izrodile u svoju suprotnost, u nedisci-plinu. Smo zemlja sa vrlo visokim stepenem demokrati je Mi smo zemlja sa vrlo visokim stepenom demokratije i ljudskih sio-boda, na što može biti ponosan svaki Jugosloven. Naše zakonodavstvo počiva na humanističkoj podloži, po-štujuči dostojanstvo čoveka, njegovu ličnost i slobodu. U tom pogledu naši zakoni su visoko humanistički. I više od toga — u našem radnom zakonodavstvu ima i elemenata koji su iznad svesti čoveka današnjeg trenutka. I možda je baš to ono što je rodilo i odredene suprotnosti. Jedan društveni sistem je progresiven i dobar u onolikoj meri koliko je demokratičan i poštuje slobodu čoveka. Naš sistem u torne svakako prednjači. Medutim, svaki sistem i društveno uredenje mora da ima predvidene i sankcije za onoga ko ne poštuje demokratiju i slobodu, ko narušava društvene norme ponašanja i vrši zloupotrebu datih sloboda, Sasvim sigurno je da to mora imati i naš sistem. I on ih ima. Ali neke visoko humanitarne regu-lative počele su, u nekim sredinama, da daju suprotne efekte od onoga što se njima želelo postiči. Mi ovde mislimo na oblast radnog zakonodavstva i u tom domenu pro-diskutovačemo i razmotričemo neka pitanja koja su zakonodavno postavljena kao visoko humanitarna, ali koja u praksi nisu svuda dala že-Ijene rezultate. Naprotiv, počela su tu i tamo da radaju ozbiljne probleme i vrlo je verovatno da če pre ili posle morati doči do dogradnje odrejenih elemenata sistema i n j ihovog usaglašavanja sa današnjim potrebama društva. Smo preliv tendenci ja uravnilovke I pre, a i na samom X. kongresu SKJ-u, istaknuto je da se radno vreme kod nas vrlo slabo efektivno koristi. U referatu predsednika SKJ, druga Tita, efekasnosti privredivanj3 dato je veoma značajno mesto: »Kad je riječ o raspodjeii dohotka, moraju se boriti (komunisti — MB) za to da rad stvarno hude jedina osnova ličnog prisvajanju odgova-rajučeg dijeia zajedničkih rezultata rada. Oni se moraju boriti protiv tendencija uravnilovke koja sputava inicijativu, destimulira podizanje radnih sposobnosti i koja ne podsti- če na bolju organizaciju rada, na racionalno poslovanje i upravljanje društvenim sredstvima« ... Izbeči održavanje sastanka uradno vreme U svom iziaganju na X. kongresu SKJ-u drug Jure Bilič, član Izvrš-nog biroja predsedništva SKJ-u, iz-medu ostalog, kaže sledeče: »Treba izbeči obdržavanje sastanaka u radno vrijeme j er se i sada, prema nekim procjenama, efektivno radi samo četiri do šest sati radnog vremena« (podvukao MB), Drug Svetozar Vukmanovič-Tempo. u svojoj diskusiji se pita: šta je uzrok torne da ista mašina na zapadu daje daleko vedi' učinak sa našim radnicima nego kod nas. u čemu leži uzrok da je naš radnik na zapadu dva i tri puta bolje plačen nego kod nas, šta je uzrok torne da je kod nas slaba produktivnost rada i u čemu leži uzrok da mi ne možemo da imamo veču produktivnost i da bolje plati-mo radnike? Borba za veču produktivnost rada Na kraju da citiramo i deo izla-ganja druga Kire Gligorova, tada člana Izvršnog biroa Predsedništva SKJ-u, na X. kongresu SKJ-u: »Sledeča napomena, koja proističe iz prethodne, a neophodna je za bolje razumevanje našeg sistema, jeste da moramo pestovati princip raspodele prema radu. Več iz činjenice da moramo vrednovati rad svih i doprinos svakog pojedinačnog rada, i njegov uticaj na povečanje ukupnog bogat-stva našeg društva, podstičuči na taj način interes i sposobnost pojedinca (podvukao MB) da stvara i doprinosi više, kao i da ne možemo tako stvo-reni dohodak deliti prema potrebama, jasno proističe da moramo imati raspodelu prema radu. Postojanje principa raspodele prema radu i, prema torne, razilčito vrednovanje svakog konkretnog doprinosa poje-dinog radnika vodi nas ka uspostavkanju odredenih kriterija, merila za vrednovanje« (podvukao MB). Iz navedenih citata vidi se da je naj vede partijsko telo u zemlji, Kongres SKJ-u, posvetilo punu pažnju efikasnosti privredivanja, kao osnovi društvenog progresa, pa ovo pitanje, na taj način, dobija svoju specifič-nu težinu i značaj za celokupni društveni razvitak. Drugim rečima ka-zano to znači da se, i pored vidnih rezultata na svakom koraku, posto-ječim stanjem u oblasti produktivnosti rada ne zadovoljavarno i da treba mobilisati postoječe društvene snage radi boljeg koriščenja proizvodnih resursa, a medu njima svakako na prvom mestu dolazi borba za veču produktivnost rada. Nagradživanje prema radu i socialne mere U svetlu izloženog mi čemo se po-zabaviti anaiizom odredenih društvenih mera koje su imale humanitarni karakter, a koje su ponegde rodile odredene suprotnosti. Po našem mišljenju, suprotnosti su ro-dene na relaciji principa raspodele prema radu, s jedne Strane, i mera solidarnosti i socijalnih mera u okviru principa raspodele prema radu. s druge strane. Sve više se uočava da se socijaini elementi ne mogu rešavati preko rada i u okviru principa raspodele prema radu. Te dve kategorije su antagonističke i negiraj u jedna drugu u svom jedinstvu. Prema torne, soci.ialnu politiku treba rešavati preko drugih elemenata i u drugim sektorima. a ne u oblasti rada. Činjenica je da efektivno ne ra-dimo ni blizu punog radnog vremena. Logično je onda da sa takvim neradom ne možemo ni imati bol.iu produktivnost, a samim tim ni veče lične dohotke. ki- Zašto je to tako? I gde leže uzroci slabe produktivnosti rada? Pitanje je vrlo široko i na njega je veoma, teško dati iscrpan odgovor. Staje treba uradšti? Mi čemo o ovom problemu govoriti sa malo neuobičajenog aspekta i to samo kroz tri elementa sistema, u kojima se po našem mišljenju, kriju uzroci slabe produktivnosti rada, a to su: 1. pravilnici o raspodeli ličnih do-hodaka i samoupravni sporazumi o raspodeli ličnih dohodaka, 2. minimalni lični dohodak i 3. zaštita (ne) radnika od davanja otkaza sa rada. Tamo gde postoje norme i to individualne norme rada, pravilnici o raspodeli ličnih dohodaka i ne ostavljaju tako teške posledice na individualno stimulaciju radnika. ali tamo gde norme uopšte ne postoje ili postoje grupne norme, tamo se vrši utapanje individue u prosek, njegove individualne sposobnosti i zalaganje ne dolaze do izražaja več se gube u masi koja je bezlična. Nikad svi radnici nisu jednaki po svojim sposobnostma i kvalitetima. Ni dva radnika nisu jednaka, bez obzira što poseduju formalno istu kvalifikacijo, isti radni staž i što su im, po tim kri-terijumima, odredene iste startne osnove ličnog dohotka. Uvek je od dva radnika jedan bolji. Kod individualnih radnih normi ti lični kvaliteti jedinke dodu do izražaja i tu se može govoriti o primeni principa raspodele prema radu. Medutim, kod grupnih normi deo radnika je uvek oštečen, deo uvek radi i za sebe i za drugoga iz brigade, ali prilikom isplate iičnih dohodaka primaju isti iznos j er u našem sistemu nagra-divanja ne postoji merilo po kojem bi , u ovakvim siučajevima, bolji radnik dobio veči lični dohodak. Tako jedan mesec, tako drugi mesec, tako više meseci i na kraju — dobar radnik uvidi da mu se ne isplati veče zalaganje na radu i polako, de-moralisan, utone u prosek. Očigledno je da je ovakav sistem nagradivanja veoma destimulativen, jer ubija volju za radom i od radnika pravi neradnika, čini ga neza-interesovanim za stvaranje večih učinaka. Kao 'posledica toga javlja se slabi j a produktivnost, ali i pojava opšte nediscipline i nezainteresovanosti za rezultate rada. Ovaj nedostatak sistema nagradi-vanja veoma je ozbiijan i ostavlja vrlo teške posledice ne samo za je-dinku, več i na širem društvenem planu. Dok nema lične zaintereso-vanosti i za efikasiiji rad i dok se ne bude bolji rad i veča inicijativa bolje nagradio od nerada i nedisci- pline, dotle če pošto j ati nerad i nedisciplina. Tako jedna društvena mera, jedan nedograden sistem nagradiva-nja, i nebotično preraste u svoju suprotnost — stimuliše nezalaganje na radu i nedisciplinu. Formirana po ovom osnovu. nedisciplina prelazi iz organizacionih okvira u društveni faktor koji usporava rast produktivnosti rada. Život+nerad = poglbelj društva Odredivanje minimalnog ličnog dohotka izvršeno je zbog humanitarnih i socijalnih razloga. Medutim, i pored dobre namere, posledice su vrlo lose: jedna čisto socijalna mera ugradena je u ekonomsku kategorija, tj. tamo gde joj ni je mesto. Ako se raspodela ličnih dohodaka vrši prema rezultatu rada onda se minimalnim ličnim dohotkom ovaj princip degradira, jer je dovoljno da radnik bude prisutan redovno na radu. bez rezultata rada, a da mu je zagarantovano da i za nerad bude nagraden. Ova mera je vrlo pogodna za radnike poiuseijake i razne zanatiije: njima radna organizacija služi kao »rekr-eacioni centar«, da bi. posle radnog vremena, mogli intenzivno da obavljaju privatne posiove. Za takve radnike minimalni lični dohodak od 1.000,00 n. dinara ili više je sasvim dovoljan. Medutim za radnike koji žive iskijučivo od rezultata rada u svom OUR-u takvi lični dohoci ne obezbeduju ni najosnov-nije uslove egzistencije. U današnjim uslovima inflacije jedini realan lični dohodak bio bi 2,000.00 n. dinara. Medutim, zbog slabe produktivnosti i niških rezultata rada da-nas nije mogoče obezbediti u velikem broju UOR-a da najnfži lični dohodak za stvarni rad bude 2.000,00 n. din. Namera je bila da se zaštite radnici sa niškim primanjima i da im se obezbede makar minimalni uslo-vi egzistencije, a ispalo je da je za-štičen više neradnik od radnika i to da je neradnik zastičen na štetu radnika.' Očigledno je da je i ovom merom opet radnik oštečen. Oštečen je zbog toga što snosi posledice po-slovnog uspeha OUR-a u kojoj rade i radnici kojima je sasvim dovoljan i minimalni lični dohodak, koji, da-kle, ne rade i ne stvaraju rezultate koji bi bili podloga večih primanja enih koji su upučeni da žive samo od rezultata rada stvorenih u OUR-u. Na taj način je deo radnika, jednom dobronamernom društvenom merom, doveden u situaciju da bude potkra-dan od svojih drogova iz OUR-a. Očigledno je da ovoj čistoj soei-jainoj kategoriji nije mesto u oblasti raspodele ličnih dohodaka i da vrlo destimulativno deluje na produktivnost rada. Po kakvoj logici društvo garantuje nekome primanja bez rada i to iz oblasti rada, kod proklamovanog principa raspodele prema radu? Sa dobrim radnicima nema problema Očigledno je da ove dve stvari ne idu zajedno i da če svi socijaini elementi morati da se odvoje od davanja po osnovu rezultata rada. Nismo protiv socijalnih pomoči i solidarnih rešen j a tamo gde to treba (stari, bolesni radnici, zatira oblast stanovanja, školovanja itd.), ali smo protiv toga da se nerad pomaže so-cijalnim merama, jer to ostavlja vrlo teske posledice na društvenu ekonomi ju. I svodenje na minimum mogučnosti da se uieradniku) da otkaz i da ostane bez posla je svakako humana mera. Medutim, i ova mera je dala i suprotne efekte. Sa dobrim radnicima nijedan društveni sistem, pa ni naš, nema problema, ali svi imaju problema sa neradnicima. I ova mera je u koliziji sa principom ras-podeie prema radu: radniku treba prožiti punu zaštitu. ali ne i nerad-niku. Nije radnik sve ono što je zaposleno. Medu zaposlenima ima i neradnika. Postavlja se pitanje šta je sa društvenog stanovišta bolje: iz redova radnika izbaciti neradnike ili ih po svaku eenu držati u preduzeču na štetu radnika i opštih interesa društva? Da se razumemo: treba praviti razliku izmedu pravih neradnika i onih koji podu za njima. Pravih neradnika je vrlo maio. Problem je u torne što njima OKoinosti idu na ruku da mogu da regrutuju saput-nike. Sistem raspodele im u torne obilato pomaže: mi plačamo radno mesto, kvalifikacije i diplome, a ne stvarne rezultate rada; plačamo ne-kakve proseke. Nije problem što ne-radnici ne rade, jer ih je brojčano malo, več je problem u torne što ometaju druge u radu. Normalno bi bilo da se kod nas neguje kult rada i da se hvalimo rezultatima rada, a ne da se hvalimo da »danas nista nišam radio«. Obično neradnici vrlo dobro poznaju zakone i svoja prava, ali vrlo malo mare za svoje obaveze. To su obično dobri oratori i paro-laši koji se kriju iza samoupravnih prava, ne poštujuči svoje obaveze, pa tako, mašuči ispred sebe parolama o samoupravljanju, u suštini vrše zloupotrebu samoupravljanja i pokuša vaju, da ga kompromituju. Poglaviti uzreti nerada Na pitanje.gde leže uzroci nerada i slabe produktivnosti rada mi, bez dvoumljenja odgovaramo — u ne-dogradenom sistemu nagradivanja i u torne što su elementi socijale i solidarnosti ugradeni tamo gde im nije mesto. Naš sistem nagradivanja je desti-mulativan: ne postiče inicijativu po-jedinaca, ne nagraduje rad, več radna mesta, kvalifikacije i diplome, plača proseke umesto individualnog doprinosa itd. itd. Mi smo pokušali da ukažemo na neke društvene elemente, elemente sistema, koji pogoduju nedisciplini i neradnicima. U suštini, ovi elementi ima ju humane cilje ve, ali je činjenica da su dali suprotne efekte. Zbog toga, u interesu i nacionalne privrede i radnika, neophodna je do-gradnja sistema nagradivanja i iz-meštanje socijalnih elemenata iz oblasti rezultata rada, ali i selekcija socijale. Sto pre to bolje i za rad-ničku klasu i za nacioialnu privredu. Iz navedenih citata vidi se da je problem kompleksno razmatran j sa-gledan na X. kongresu SKJ-u i u narediom periodu treba očekivati brz pristup razreševanju ovog veoma značajnog pitanja. Na o v orne se mora raditi i u svakoj OOUR. Na to nas obavezuju odluke X. kongresa SKJ. SlBdiaini odbor podjetja predlaga Na koncu naj omenimo, da je naš sindikalni odbor podjetja, sklenil na zadnji seji (3. oktobra) predložiti ob predkongresni razpravi — 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije bo letos^ novembra — posebno dopolnilo k predlogu 6. sklepa kongresa in sicer: Politika otroškega dodatka mora dopolnjevati politiko nagrajevanja tako. da se zaradi naraščanja cen življenjskih potrebščin ne bodo še nadalje zmanjševali razponi in da bodo hkrati zaščiteni zlasti delavci z nizkimi dohodki na čiaia družine. Cenzus za pridobitev pravice do otroškega dodatka je treba primerno zviševati vsako leto in ga vključiti v Sindikalno listo. Cenzus mora biti določen z višino urnega in ne mesečnega zaslužka zaradi očitnih krivic, ko so delavci (v rudarstvu, gradbeništvu, poljedelstvu. turizmu in drugod) večkrat prisiljeni delati v dopolnilnem delu in ko, potem zaradi višjih mesečnih zaslužkov zgubijo pravico do otroškega dodatka. V avgustu je bilo v Gradisu 161 delavcev, ki so zaslužili manj kot -.000 din (200 tisoč starih dinarjev) m ki so imeli tri ali več otrok. To pomeni da so v njihovih družinah imeli nižji dohodek kot 400 din na elana družine!! i akim delavcem bi lahko povišali OD za 10, 20 ali več odstotkov — s tem pa bi bistveno porušili sistem nagrajevanja po rezultatih dela — pa vseeno ne bi občutno popravili gmotnega položaja družine. Kolikor pa bi popravili zneske otroških dodatkov pa bi bolie rešili oba problema — nagrajevanje in socialo. Prosimo bralce Gradisovega vestnika, da o vsebini članka razmislijo, ga istovetijo z delom v Gradisu ter nam v primerni obliki odgovorijo Prispevke na to temo bom® radi objavili v prihodnji številki. Uredništvo Gradis ima že brez učencev EIIO zaposleni Nazadnje smo imeli več kot 6000 delavcev leta 1953 Obseg del še naprej narašča Tričetrtletje je obračunska doba — v Gradisu od 1. 1. do 15. 9. — v kateri se že kažejo prvi rezultati celotnega poslovanja Se več, letos bomo prvič na podlagi tričetrtletnih rezultatov začeli sestavljati gospodarski načrt za leto 1975. Letos so do 15 septembra proizvodne enote obračunale 1109 mio din vrednosti proizvodnje (VP). Ta znesek je za 61 •/• višji kot lani v enakem času (678 mio din) in že za 4 */» višji kot lani v celem letu (1067 mio čin!) Lanski znesek ob tričetrtletju je bil na primer še za 17 % nižji od predlanskega celoletnega. Obrtniških del smo obračunali 21.3 mio din. Povečanje teh del v primerjavi z lanskim tričetrtletjem znaša kar 81 %i. Razliko med VP in obrtniškimi deli predstavlja vrednost čiste proizvodnje (VČP), ki je znašala 896 mio din ali 60 "/o več kot lani. Tako povečanje so povzročili trije vzroki: 1. povečanj e števila ur za 9%, 2. povečanje cen za 31 %, 3 povečanje produktivnosti za 12 % 1973 I—IX 21,18 5.8 Govorica kazalnikov Uspeh v septembru ni nazadoval Uspeh poslovanja merimo (samo še letos) s povečanim čistim dohodkom (PČD), ki je znašal 238 mio din in je bil za 39 °/o višji kot lani. Za osebne dohodke in osebne prejemke iz dohodka smo izplačali 173 mio din ali 30 % več kot lani. Ker je PČD porasel za 39 °/o, se je ostanek PČD — ta je znašal 65 mio din — povečal v večji meri in sicer za 70 "/o. Ta podatek je za Gradis v letošnjem tričetrtletju kar se da ugoden, saj smo z navedenim zneskom izpolnili že 78 °/o plana. Tudi VČP smo že obračunali v višini 78 % planirane vrednosti. Tako sta v septembru letos prvič izenačena obseg in uspeh v svoji dinamiki izpolnjevanja planskih vrednosti, saj je doslej naraščal obseg (VČP) hitreje kot uspeh (ostanek PČD). Po večletnih podatkih smo v septembru dosegali 2/3 letnih vrednosti, medtem ko letos dosegamo že več kot 3/4 planiranih vrednosti. Najpomembnejši vzrok je v enormnem porastu cen, pa tudi v nadpopreč-nem porastu produktivnosti in števila ur. V primeru, da bodo ti vzroki prisotni še vnaprej v enaki meri, lahko računamo z letno VP v višini 1,70 mio din in z ostankom PČD (vključ- iad. I—Vlil 1974 I—IX inči. 99 26,32 26,98 i.03 89 6,3 6,3 100 no s pospešeno amortizacijo) blizu 0,10 mia din (10 milijard starih dinarjev), kar da stopnjo akumulativ-nosti blizu 6 %. Lani smo v septembru poslabšali uspeh v primerjavi s predhodnim mesecem avgustom, letos pa izboljšali. To se vidi iz dveh najpomembnejših kazalnikov, iz PČD na uro in iz odstotka finančnega uspeha po DC metodi. Govorica kazalnikov Produktivnost, merjena z VČP/EU — vrednostjo čiste proizvodnje na efektivno uro — kaže na nepričakovan visok porast ne le v primerjavi z lanskim letom (47 °/o) marveč tudi v primerjavi s planirano vrednostjo (7 %). Omenili smo že, da znaša pri porastu cen za 31 % realen porast produktivnosti 12 %. Realnost tega rezultata, ki je več kot dvakrat višji od pričakovanega, je moč razložiti z naslednjimi vzroki: — boljša struktura del (manj manjših objektov), — večji obseg del in s tem boljša izkoriščenost (strojnih) zmogljivosti, — veliko število novih strojev, — mila zima v prvih mesecih letošnjega leta. Omeniti je treba tudi vpliv organizacije in tehnologije, ki vsako leto prispeva določen delež k porastu produktivnosti. Politike nagrajevanja žal ne moremo vljučiti med letošnje vzroke naraščanja produktivnosti, to velja predvsem za večino gradbišč. Izplačani OD še zaostajajo Uspeh, merjen s PČD/h, oziroma PČD/ph, kakor tudi z ostankom dohodka smo že omenili. Očiten je predvsem porast ostanka dohodka na uro. Vendar v našem primeru ne gre le za rezultat, ki izhaja iz uspeha, temveč tudi za visok ostanek na račun prenizkih osebnih dohodkov. Ti so porasli le za 19%, to je najmanj med vsemi kazalniki, najmanjši pa je tudi odstotek izpolnitve plana — 90. Ker primerjamo bruto OD, ki so vsebovali lani večji odstotek (31,9%) prispevkov iz OD kot letos (30,1"/«), znaša dejansko nominalno povečanje neto OD na uro 22,2 °/e. Življenjski stroški so se povečali za 23,4 %. To pomeni, da so se letos realni OD na uro zmanjšali za 1 V« v primerjavi z lanskim tričetrtletjem. Tako gibanje (pod) realnim OD ni dobro, še posebej ne v primerjavi z visokim porastom produktivnosti! Vsekakor moramo pred ukrepanjem ugotoviti še gibanje izplačanih OD v primerjavi z gibanjem doseženih OD po internih merilih, kakor tudi po merilih sam. sporazuma in skupščinske resolucije.. Naj takoj povemo, da imamo po vseh navedenih merilih — možnost dodatnih izplačil za OD To velja za večino enot, ne pa za vse! Po internih merilih bi se OD na uro lahko povečali za okoli 2 din/h, s čimer bi se približali planiranim OB/h v taki meri kot PČD/h. Po merilih sam. sporazuma je položaj tak, da smo z izplačanimi OD dosegli 85 % doseženih. Vendar nam pri nedavno uveljavljenem sporazumu ostaja še dolžnost, da najkasneje do konca leta sprejmemo sistemizacijo delovnih mest in njihovo ovrednotenje z razvrstitvijo vseh (470) delovnih mest v 16 skupin po 14. členu sporazuma. Po skupščinski resoluciji — porast osebnih dohodkov mora biti za 10 % nižji od porasta družbenega proizvoda (dohodka in amortizacije) — bi lahko izplačali okoli 1 din/h več kot smo dejansko. Notranjo delitev ponazarjajo prikazani stolpci. Razlika med »belim« stolpcem (doseženi OD) in »črtanim« stolpcem (doseženi OD) in »črtanim« stolpcem (izplačani OD) kaže na še možna izplačila OD/h — po posameznih enotah. Vsa skrb najmanj uspešnim Tako kot v vsaki veliki družini tudi v Gradisu niso vsi niti približ- no enaki. Večja pozornost vseh in še posebej skupnih in samoupravnih organov velja enotam, ki zaostajajo z uspehom. Ni se lahko sprijazniti, če je »mj-ja« enota podpoprečna Toda praviloma mora biti ena polovica vedno nad, druga polovica pa pod povprečjem. Težje se je sprijazniti, če je enota med zadnjimi (po uspehu — PČD/h), če ne celo zadnja. Med podpovprečinimi enotami glede na pričakujoče rezultate, v zadnjih mesecih skorajda ni zaskrbljenosti za neuspeh. Morda bi morali delno izvzeti TOZD GE Koper zaradi nezadostne zasedenosti z deli. Poseben problem pa predstavlja že daljši čas TOZD GE Nizke gradnje. Ves ta čas izvaja ta enota dela pretežno za enega investitorja — za cestni sklad SR Slovenije Ne pravočasno priznavanje razlik v cenah »tepe« to enoto in Gradis v toliki meri, da ni moč niti realno obračunavati del, niti nagrajevati oziroma deliti dohodka in osebnih dohodkov in zategadelj niti razviti samoupravnih odnosov v TOZD v taki meri kot v drugih enotah Občutno se odraža tako stanje tudi na zaslužkih delavcev TOZD Nizke gradnje Zelo počasi se izboljšuje stanje kljub pod vzetim naporom pri republiških organih. Drug, še večji problem se je odprl prav v septembru Obračun naše posebne enote (podjetja) v Munchnu je pokazal negativen rezultat. V zadnjem mesecu ie bilo obračunano le 0.67 mio din VP. Pri tem so znašali stroški, z izplačanimi OD vred, 2,15 mio din. S tem je prišlo v skupnem obdobju januar — avgust do izgube v višini 0,56 mio din, kar predstavlja 3,50 din izgube na uro (v domovini 638 din/h pozitivnega ostanka)! Enota zmanjšuje obseg del. Odbor za načrtovanje in notranjo delitev dohodka je že spomladi sklenil, da bo na eni seji posebej obravnaval poslovanje enot v tujini. Podrobnejši podatki za vse enote se objavljajo v obvestilih. Organizatorji proizvodnje bodo delovnim skupinam sporočili in obrazložili zlasti podatke enot, katerim pripadajo. S. Uhan Objavljena razpredelnica kazalni-kov bo z našo razlago predočila rezultate tričetrtletnega poslovanja. Kazalnik I—IX 73 I—IX 74 Indeks plan 74 izpl. pl. v •/• VČP/EU 80,17 117,66 147 110,06 107 PČD/h 21,18 2638 127 27,55 98 PČD/ph* 13,27 17,37 131 17,62 99 OD/h 16,45 19,60 119 21,72 90 Ostanek D/h 4,91 6,58 163 5,83 113 Delilno razm. 80:20 75:25 79:21 kvalif. količ. 1,60 1,55 1,56 * ph ... pogojne ure = ure X kvalif. količnik Kazalnik PČD/h °/(i fin. uspeha i—vm 21.49 6.5 (nadaljevanje s 3. str.) Hiafset let biroja za projektiranje Ljubljana Stanovanjska soseska Nove Jarše Ljubljana, 1972 Kaj pa odnos in razmerje z dragimi enotami in sdgsmnlmi osebami v podjetju Ne bi bilo vse v redu, če ne bi prišlo sem ter tja do deljenih mnenj. Vendar mislimo, da lahko trdimo, da so bili in so odnosi in sodelovanje z vsemi poslovnimi enotami dobri, če že ne povsod vedno vzorni. Zlasti pa je treba povedati, da so vedno imeli polno razumevanja za potrebe in pomen biroja vsi direktorji skupnih služb z glavnim direktorjem na čelu. Če je kdaj padla kaka pripomba s te strani na naše delo, lahko pošteno priznamo, da je bila na mestu. Zlasti vzorno je sodelovanje s komercialno in finančno službo. Morda bi bilo želeti nekaj več sodelovanja in boljšega kontakta z nekaterimi oddelki tehnične službe. Projektanti želimo tesnega sodelovanja z operativo. Po izkušnjah toliko let projektantskega dela lahko trdimo, da smo se mnogo naučili od delovodij, delavcev, sektorskih vodij in drugih operativcev, če ta projektantska želja ni vedno izpolnjena, je gotovo edini razlog v večni dirki za roki. Kako naprej ? Ker projekt ni samemu sebi namen, temveč predstavlja le fazo deta pri gradnji investicijskih objektov je jasno, da še tako dober projektantski pristop ne more biti dovolj uspešen brez intenzivne programske tehnološke priprave projekta, nato priprave dela, sodobne organizacije gradbišč in ne nazadnje tenkočutne obdelave trga. Nobena teh faz ne more biti samemu sebi namen. Za uspešnejše sodelovanje bo potrebno najti višje oblike dela in intenzivnejše horizontalne povezave vseh činiteljev, ki vplivajo na uspešnost poslovanja in dela. Zato menimo, da bo potrebno v bodoče pri delu na razvojnih programih v podjetju večjih naporov kot doslej, da bi prišli do takšnih organizacijskih oblik, ki bodo na bazi teamskega dela vseh činiteljev zagotovile optimalne rezultate dela. Da bo potrebno temu vprašanju posvetiti več pozornosti kažejo tudi in-tencije nekaterih naših TOZD — gradbenih enot. ki formirajo »svoje« Biroje z željo po integralnem vklap-Ijanju projekti ve v »njihovo« dejavnost. To seveda ni primer, temveč gola potreba, saj je malodane skoraj že pri vsaki ponudbi prisotno projektiranje večjega ali manjšega obsega. Enako bi lahko zapisali za našo komercialno službo. Ob vsem tem se postavlja potem vprašanje koordinacije vseh projektantskih skupin in Birojev v podjetju. Mislimo, da bi tu morali poleg imena firme, ki je vsem skupna, poiskati še kakšen skupni imenovalec?! Kako samoupravljamo Ustanovitev Projektivnega biroja pade v leto, ko je bil samoupravni sistem naše družbene ureditve že krepko vsidran v podjetju. Dobra štiri leta po januarju 1959, ko je bil v podjetju izvoljen prvi delavski svet, je Biro kot člen v verigi Gradisa že predstavljal njegovo samostojno enoto. Ob ustanovitvi, smo kot majhen kolektiv v celoti predstavljali delavski svet enote, katerega člani so skupaj s centralo volili delegate v delavski svet podjetja, obenem pa volili svoj upravni odbor in predsednika svojega delavskega sveta. V začetnem obdobju so morali organi samoupravljanja prebroditi marsikatere težave ter reševati probleme, ki so bili značilni za celo podjetje. Ko pa je bil sistem samoupravljanja razširjen v razne komisije delavskega sveta podjetja, smo tudi tu mnogokrat aktivno sodelovali pri reševanju raznih pro- blemov tako poslovnega, razvojnega kot strokovnega pomena. V aprilu 1973 smo na seji delavskega sveta Biroja sklenili, da ustanovimo svojo temeljno organizacijo združenega dela — Biro za projektiranje Ljubljana — in da sklenemo samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v GIP Gradis, Ljubljana. Ta sporazum smo potem v maju skupno z drugimi TOZD tudi podpisali in postavili s tem skupne cilje in smotre za nadaljnji trajni razvoj in obstoj podjetja kot celote. V naši TOZD smo novembra 1973 sprejeli tudi svoj statut, v decembru pa na zboru delovne skupnosti izvolili predsednika zbora in komisijo za medsebojna delovna razmerja, proizvodnjo in delitev dohodka, varstvo pri delu, standard in rekreacijo ter narodno obrambo in komisijo za delavsko kontrolo kot svoje izvršne organe. S temi akti in takšnim konstituiranjem se je še bolj okrepila zavest samoupravljal-cev, saj so tako neposredno udeleženi pri upravljanju naše temeljne organizacije in odločanju na vseh področjih dela in gospodarjenja. Skladno z gospodarskim načrtom, ko TOZD samostojno razpolagamo s sredstvi za osebne dohodke ter sklade in ko samostojno pristopamo k raznim samoupravnim skupnostim pa smo imeli in imamo vedno pred seboj tudi interese in cilje podjetja kot celote, saj se zavedamo, da bomo uspeli le z združenimi močmi tudi naprej krepiti naše poa.ietje in tako biti kos vse večjim in težjim nalogam znotraj naše ožje in širše domovine. Maš sindikat Samostojna osnovna organizacija sindikata našega biroja je bila osnovana šele po formiranju temeljnih organizacij združenega dela. Na občnem zboru 24. I. 1973. ki je bil še skupen s centralo oziroma TOZD skupnih služb je bilo določeno da se v TOZD Biro za projektiranje Ljubljana osnuje samostojna sindikalna organizacija. Na tem občnem zboru je bil izvoljen tudi nov izvršni odbor. V času skupnega dela s centralo je bil biro vedno zastopan v izvršnem odboru, kjer so naši predstavniki intenzivno sodelovali pri razreševanju družbenih problemov in urejanju notranjih odnosov kolektiva. Posebno so se odlikovali posamezni (nadaljevanje na 10. str.) Salara Koper, 1965 Motiviranost in uspešnost pri delu vodilnih in strokovnih delavcev Zavzetost in uspešnost posameznika v delu v precejšnji meri povezana s stopnjo motiviranosti — vzpodbujenosti. Lahko bi rekli, da je vsaka naloga, ki jo nekdo začne, spodbujena od enega ali več motivov, ki usmerjajo aktivnost k željenemu cilju. Cilj je zadovoljitev pričakovanj, ki nastajajo na osnovi materialnih, socialnih potreb, potreb po spoštovanju, samostojnosti in osebnem razvoju. Iz raznih ugotovitev in raziskav povzemamo, da so najpomembnejše in tudi glede na delo najuspešnejše potrebe po zadovoljevanju osebnega razvoja. Te so tako pri nas, kot tudi drugod po svetu najmanj zadovoljene, praktično tudi nimajo meja zadovoljitve, Poleg teh so pri nas zelo poudarjene potrebe po materialnem zadovoljevanju. Toda osebni dohodek je tesno povezan z drugimi potrebami kot osebni razvoj, ugled, odgovornost in podobno. Kolikor dosežemo cilje v teh potrebah, toliko je možno večje zadovoljevanje tudi materialnih potreb. Skratka, ustvarjanje možnosti za zadovoljevanje različnih potreb je osnovnega pomena za večjo zavzetost in uspešnost v delu vseh vodilnih in strokovnih delavcev. Motiviranost vodilnih in strokovnih delavcev mora biti zategadelj vedno povezana z rezultati dela, tj. kako dosegamo postavljene osebne delovne cilje v okviru ciljev delovne organizacije. Namesto pasivnega izpolnjevanja nalog in prejemanja dohodka, poudarjamo aktivno reševanje problemov, stalno spreminjanje obstoječega stanja v organizaciji in stremljenje k novim dosežkom. Torej pri organizacijskem delavcu bi morali poudariti in upoštevati njegovo ustvarjalnost in usmerjenost na delo, poslovanje in rezultate, ne pa ga pojmovati kot nekega družbenopolitičnega predstavnika ali uradnika, ki izvršuje sklepe, zakonska določila in podobno. Tako za organizacijske kot druge delavce, osebni dohodek ne more biti neposredni cilj. ampak je osebni dohodek merilo razvoja in uspešnosti na tem ali onem organizacijskem področju. Pri delu, ki se tiče organizacije in poslovanja podjetja, ni toliko vprašanje uporabe telesne sile, pač pa koliko znamo uporabiti svojo ustvarjalnost, znanje, interese in domiselnost, z drugimi besedami, koliko znamo pametno vložiti svoje umske, finančne in materialne vire, to je, da dobimo v čim krajšem času čim večjo povrnitev ali z drugimi besedami, dosežemo čim boljši ekonomski uspeh na tržišču. Tu nam iluzije o nekakšnem »plansko urejenem« gospodarstvu, s pomočjo nekih »mehanizmov« in podobno dosti ne pomagajo. Potrebna je dinamičnost v mišljenju in aktivno reševanje problemov ter načrtno vnašanje sprememb, ki vodijo po eni strani k takojšnjim rezultatom in po drugi strani k perspektivnemu razvoju. S tem v zvezi bi bilo potrebno za vodilna in strokovna mesta: prvič, izbirati in evidentirati vse potencialno sposobne kandidate, drugič, jih usposabljati in ustrezno motivirati in tretjič, ocenjevati na podlagi doseženih rezultatov. Dr. Stane Možina Naučimo naše sodelavce slovenskega jezika Na zborih delovnih ljudi naše TOZD Gradis nizke gradnje, je večkrat prišlo do neupravičenih pritožb s strani delavcev iz drugih republik, zakaj predsedniki zborov odnosno ostali diskutanti ne govore v srbohrvatskem jeziku češ, da večina delavcev ne razume ničesar ali skoraj ničesar od tistega materiala, ki se na podobnih zborih obravnava. To ni most čez nobeno reko, temveč nadvoz 60—46 za novo avtocesto, ki ga gradimo in katerega je ob zadnjem deževju zalila voda v začetku moramo govoriti v njihovem jeziku. V nobenem primeru pa ni razumljivo, da delavci, ki so v našem kolektivu že več let še vedno ne poznajo oziroma ne razumejo našega jezika. Mnogi med temi delavci so bili že na strokovnem izpopolnjevanju, v tečajih za PK in KV delavce in vendar se njihovo znanje slovenskega jezika ne premakne' z mrtve točke. Iz tega sledi, da je pri, mnogih vzrok za to tudi njihova nezainteresiranost, da se našega jezika naučijo. V mislih imam tudi delavce, ki odhajajo na delo v tujino in te isti delavci sploh ne pomišljajo, da se ne bi naučili "ezika dežele kjer delajo. Ker je slovenski jezik priznan in enakopraven z drugimi jeziki v naši državi je popolnoma nelogično, da delavec, ki je član kolektiva že vrsto let ne pozna oziroma ne razume našega jezika, še posebno, če pri tem pomislimo, da je važno kako se delavci drugih republik vključujejo v naš kolektiv, v delo, v samoupravne organe itd. Pohvaliti je treba vse tiste delavce, ki so se resnično v vsakem pogledu vključili v življenje našega kolektiva in prepričan sem da je vsak takšen delavec pravilno in dobro sprejet pri vsakem članu kolektiva. In teh delavcev tudi ni malo, zato jih je treba imeti za zgled drugim, da bodo prav tako vsestransko pristopili v skupnosti. Upam, da bodo mojo zamisel in predlog pozdravili tudi mnogi drugi delavci našega podjetja. Jani Klančar NG Maribor Sindikalna organizacija je prek svojega IO in prek mladinskega aktiva TOZD nizke gradnje poizkušala uresničiti akcijo, da se organizira tečaj slovenskega jezika za vse tiste delavce, ki imajo željo da se slovenskega jezika tudi naučijo. Prvotno je bilo mišljeno, da takšen tečaj organizira Center za izobraževanje pri Gradis Ljubljana. Odgovor eCntra je bil negativen, zato je IO na svoji seji našel prostovoljca, ki bo na samem gradbišču organiziral podoben tečaj. Začeli smo zbirati prijave in določili tudi rok, da se tečaj prične, če bo prijavljeno vsaj 10 do 15 delavcev v eni skupini. Na žalost smo morali ugotoviti, da je bilo prijav dosti manj od pričakovanih. Prepričani smo bili. da se bodo prijavili, v prvi vrsti tisti delavci, ki so največkrat glasno izražali nezadovoljstvo, da ne razumejo slovenskega jezika. Menim, da so podobni problemi tudi v drugih TOZD podjetja Gradis, zato predlagam, da se na podoben način kot izhaja že dalj časa prispevek »Učimo se nemškega jezika« uvede v našem glasilu tudi rubrika: »Učimo se slovenskega jezika«. V našem podjetju je veliko število delavcev iz drugih republik in prepričan sem, da je med njimi tudi precej takšnih, ki bodo rade volje pristopili k takemu načinu učenja slovenskega jezika. Razumljivo je, da delavci, ki so šele pred kratkim prišli k nam ne morejo razumeti našega jezika in da smo na neki način dolžni, da s temi delavci vsaj Zahvala Ob bridki, nenadomestljivi izgubi ljubega moža in očeta, se zahvaljujem sindikalni organizaciji, njegovim sodelavcem, posebno sodelavcem z gradbišča Svila Maribor, ki so ga spremljali na zadnji poti, za sožalje, vence in materialno pomoč v težkih trenutkih. Posebno se iz vsega srca zahvaljujem njegovim bivšim sodelavcem iz Miinchna in Frankfurta za izrečeno sožalje in humano denarno pomoč. Neutolažljiva žena Fanika z otroci Rudijem, Zlatkom in Tat- Poiak Frančiška 62000 Maribor Žoherjeva 4 Učimo se nemški Wir lernen Deutsch 65 Lektion Nebensatze des Vergleiches. (Primerjalni odvisni stavki) 1. Wie man in den Wald ruft, so schailt es heraus. (Kakor kličem v gozd, tako se iz njega glasi) 2. Er war kltiger, als ich dachte. (Bil je pametnejši, kot sem mislil) 3Je naher das Licht ist, desto heller leuchtet es. (Čim bližja je luč, tem bolj sveti) 1. »so« — »wie« bezeichnen die Gleiehheit. (označita enakost) 2. »kliiger« (Komparativ) — »als« bezeichnen die Ungleichheit (označita neenakost) 3. »je« — »desto«: Die Steigerung im ersten Satz bewirkt die Steigerung aueh im zweiten Satz. (Stopnjevanje v prvem stavku povzroča tudi stopnjevanje v drugem stavku.’ Wir bilden Satze mit Anwendung der genannten Bindevvorter: Nach folgendem Beispiel: Die Eitern macher es vor, die Kinder maehen es oft nach. — Wie es die Eitern vermachen, so machen e* die Kinder nach. 1. Er kam schnell zuriick, man hatte es nicht gcglaubt. (Er kam schneMer zv.riick. als man es geglaubt hatte). 2. Die Glocken sind naher, sie klingen lauter. (Je naher die Glocken sind, desto lauter klingen sie) 3. Der Herr arbeitet fleissing, der Knecht arbeitet auch fleissig. 4. Ein Mensch hat viel Gliick, er will immer mehr haben. 5. Die Saat isi gut, die Ernte ist aueh gut. 6 Die Arbeif ist schwerer, die Freude iiber den Erfolg ist grosser. 7 Die Reise v/ar billig, ich hatte es nicht ervvarter. 8. Die Sonne steigt hoher am Himmel die Tage werden Langer. 9. Man steigt tiefer in das Innere der Erde, die Temperatur vvird heisser. 10. Du bist gut zu mir, deshalb bin ich gut zu dir. 11. Der jungere Mensch ist hcffnungsvoller. 12. Das Wasserf!ugzeug erheb sich unvermutet schnell vom See. 13. Die alteren Meuschen sind die verniinftigeren. 1*. Wenn die Arbeit gut i=t. ist aueh der Lohn gut. 15. Der Erfoie der Exnedition war iiber Frv/arten gut. IR. firiJvi.,»•■(. macht sta.rkeren Durst. 17. T>:> Antwort richtet si eh nach der Frage. 18. B>*> von der Snnne entfemteren Planeten haben grossere Um’«” ''—Hrti. 19. Seine Fortsehritte iibersteigen alle Erwartungen. Nebensatze der Folge (Konsekutive Nebensatze) — Posledični časi 1. Das Auto fuhr so schnell, dass wir noch zur Zeit kamen. 2. Das Auto fuhr mit solcher Schnelligkeit, dass wir zur Zeit kamen. 3. Das Auto fuhr zu schnell, als dass wir jemand erkennen konnten. D. h. wir konnten niemand erkennen. Anstatt »se« kann man auch sagen »derartig«, »dermassen«. Wir bilden einige Satze. Znm Beispiel: Er spricht schnell, man kann ichn nicht verste-hen. (Er sprieht so schnell, dass man ihn nicht verstehen kann) 1. Er hatte grosse Angst. die Knie zitterten ihm. 2. Die Bakterien sind klein, man kann sie mit blosem Auge nicht sehen. 3. Der Schiller vvr.r miide, er schlef im Sitzen ein. 4. Er spricht leise, ich kann kein VVort verstehen. 5. Das Geschenk ist mir wertvoll, ich mochte es nicht ver-Iieren. 6. Diese Entdeckung ist bedeutend, man kann sie niemals ver-gessen. 7. Ich liebe ihn sehr, ich kann ihn niemals betriigen. 8. Der VTanderer xvar miide fast zum Umfallen. 9. Die Nachricht war sehr iiberraschend, niemand wo!lte sie glauben. 10. Der Weg war sehr nah, alle woIUen zu Fuss gehen. 11. IVasser und Luft waren sehr kalt, keiner wol!te sich zum Bad marca, pa tudi pavšalna nadomestil® za izgubljene ure zaradi vremenski'1 neprilik v toku celega leta. Tako _i( v preteklih zimskih obdobjih doseže no večje izkoriščanje gradbenih k3 pacitet, s tem pa tudi finančna vaZ bremenitev Zveznega urada za del® v Numbergu.« Odločujočo vlogo 1 današnji situaciji ima politika ZveZ ne banke. Ta naj bi končno moi'?>® odpreti signal za doseganje notranl konjukture, saj gradbeništvo da) oživljajoče impulze celotnemu gosp0 darstvu. Predsednik Schperner je ob kon°v dejal: -Mi imamo kratkoročne čili® ki so rezultat trenutne konjukture situacije, imamo pa tudi dol goreče cilje, ki so brezpogojno potrebni ^ izvrševanje gradbenih nalog. Sej spada tudi skrbno usklajen progra0' v katerem so koordinirane vse na'" ge Zveze, pokrajin in občin prav " ko, kot že nekaj let zahteva naš si11 dikat.« Novice Iz gradbeništva Nadaljevanja gradnje avtoceste Sredstva za prvo etapo so v gla^ nem zagotovljena, toda tokrat ne ' strani mednarodne banke za obno'.' in razvoj, temveč s krediti druSlP tujih bank. V začetku prihodnjega leta se bodo začela dela na novem odseku prve avtoceste v Sloveniji med Razdrtim in Senožečami. Na skupščini Republiške skupnosti za ceste so se odločili, da bodo izvedli 5.8 km dolg odsek v dveh etapah. Z izgradnjo avtoceste med Razdrtim in Senožečami bi se izognili prometnemu čepu na tem delu magistralnih cest v Sloveniji, ki je eden najbolj kritičnih tako v pogledu prometnih zastojev kot tudi po prometnih nesrečah. Predračunska vrednost za ta odsek je 240 mio din (prva etapa v dolžini 3,2 km približno 170 mio din). Razstava gratienišlva v Slockhlniti »Gradnja in rekonstrukcija 75" naziv razstave gradbeništva in g'® benega materiala, ki bo v St. EP , so vem centru za trgovske sejme , bližini Stockholma. Razstava bo tr jala od 17. do 26. januarja prih0 nje leto. ^ Na razstavi si bodo gostje iah1^ ogledali materiale za fasade, maz1^ in. armature, opremo za ogrevani izolacijske in drenažne sisteme -ia' Koliko smo porabili Smo ena izmed redkih delovnih organizacij, ki v svojih glasilih redno objavljajo, koliko sredstev porabimo za reprezentanco, dnevnice, službena potovanja itd. Na splošno ugotavljamo, da stroški niso v porastu ter se gibljejo v okviru letnega gospodarskega načrta. Tako smo do 15. septembra 1974 porabili za: 1. Izobraževanje, štipendiranje, učenci 2. Reprezentančne stroške 3. Stroški za reklamo in propagando 4. Dnevnice za službena potovanja z nočninami v državi 5. Dnevnice za službena potovanja z nočninami v tujini 6. Nadomestilo za uporabo osebnih vozil 7. Stroški za investicijska vzdrževanja osnovnih sredstev 4.848.666.00 din 310.250.00 din 647.490.00 din 1.037.877 00 din 77.397,00 din 1.744.965.00 din 10.132.331.00 din Navedeni zneski se nanašajo na vse TOZD in skupne služl-fj kontrolo nad gornjimi izdatki pa izvaja Delavska kontrola po TOZP in skupnih službah. Gradisov vestnik ^*sa e« ®°8oh t0rov*h na B°letini bo že čez nekaj dni povsem spremenila svojo Delovodja Alojz Turel pred hišo na Boletini, ki so jo pravkar sanirali. »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis Ureja ga uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš Tisk tiskarna Tone Tomšič v Ljubi lani. — Izhaja mesečno Že v predhodnih številkah našega glasila smo poročali o nesebični pomoči naših delavcev v okviru akcije za Kozjansko. Najrevnejšemu področju v Sloveniji, ki ga je pred kratkim prizadejal še močan potres, so se naši delavci takoj odzvali. Po dveh delovnih dneh, katerih izkupiček smo v celoti nakazali v sklad za pomoč Kozjanskemu, so se naše TOZD GE odločile še za dejansko pomoč. Kako je le-ta uspešna, smo obiskali eno od mnogih naših skupin, ki trenutno opravljajo razna sanacijska dela širom po Kozjanskem. Po nepopolnih podatkih smo izvedeli, da je skoraj 150 Gradisov cev trenutno na Kozjanskem, torej skoraj za eno TOZD. GE Maribor — Delavci gradbene enote Maribor bodo letos in v začetku drugega leta pričeli z gradnjo na nekaterih velikih objektih, kot so. JE Krško. Bernardin v Portorožu in počitniško naselje v Čurvar-ju ori Poreču smo začeli v Ostrožnem, nadaljevali v Hotunjeku, nato v Podboju in sedaj smo tu na Boletini. Skupaj smo sanirali že 8 hiš, tako da imamo le še dve in naše delo bo gotovo. Ponujajo nam sicer še nadaljnja dela, vendar zaradi obširnih del na drugih objektih (Bernardin) tega ne moremo prevzeti.« Za mnenje o tovrstni pomoči smo zaprosili tudi nekaj delavcev. Prvi naš sogovornik je bil Oto Beškovnik, sicer KV tesar pri GE Ljubljana-okolica. Na vprašanje zakaj se je odločil za tako pomoč Kozjancem nam je povedal: »Najprej bi rad poudaril, da nisem šel prostovoljno na Kozjansko ampak so me kar določili. Glede na to, da imam družino mi sprva ni bilo prijetno, toda kasneje sem le sprejel. Priznati moram, da so ljudje izredno prijazni in nam pomagajo po svojih najboljših močeh. Problemi so le z dostavo materiala, ker so skoraj vse vasi na gričih, do katerih pa so izredno slabe poti oziroma jih skoraj ni. Tovrstna pomoč je v vsakem pogledu bolj dobrodošla za prizadeto prebivalstvo, saj jim v primeru finančne pomoči nihče ne bi moeel v tako kratkem času obnoviti ali popraviti hiše.« Drugi sogovornik je bil Edvard Klaneček, delavec iz GE Ljubljana, ki je prostovoljno prišel na to akcijo. O rezultatih dosedanjega dela nam je povedal tole. »Za to solidarnostno akcijo sem se odločil predvsem zato, da bi pomagal prizadetim ljudem. Prepričan sem, da bi tudi drugi meni pomagali, če bi se meni kaj takega zgodilo. Samo nekaterim tu ni najbolj všeč, da smo jim mi popravili. Večina nas je sprejela lju- beznivo, prav vsi pa ne. To jim najbolj zamerim.« Tretji udeleženec akcije Kozjansko 74 iz te skupine je bil Branko Lackovič, tesar iz Ljubljane, ki je takole ocenil pomoč pri obnavljanju hiš: »Po mojem mnenju bi bilo vso pomoč, ki so jo zbrale delovne organizacije izraziti v taki obliki, ki jo izvajamo mi in ne prek bank za razna posojila. Trenutne pomoči bi bili Kozjanci namreč bolj veseli, pa čeprav bi bila ta nekoliko manjša, kot pa tista, ki bo prišla šele čez čas.« Preden smo zapustili Kozjansko smo se pogovarjali še z gospodinjo Anico Štor na Boletini 1, kjer so naši delavci opravljali sanacijska dela. Na vprašanje, kako je zadovoljna z našimi delavci je povedala: »Naša hiša je bila po prvotnem planu določena za rušenje, vendar sva z možem le prosila, če se jo še da kako popraviti. Po nekaj vlogah in pregledih komisij so prišli vaši delavci, ki bodo hišo le popravili. Prav lansko leto smo v hišo napeljali vodo in elektriko in bi bila ponovna napeljava prevelik udarec za naš žep. Kot kaže, bomo vsi skupaj zadovoljni tudi ob koncu. Naša štiričlanska družina, ki bo imela zopet varno zavetje, pa tudi vaši delavci, ki so nam tako nesebično pomagali.« Kozjansko se torej prebuja. Prebujajo ga tudi naši delavci, ki po okoliških vaseh skušajo kar najhitreje osposobiti stare kmečke hiše, zidane iz kamna in blata, da bi pod svoj krov sprejele svoje prebivalce. Ob dodatnem nakazilu 70.000 din pa lahko zaključimo, da smo akcijo Kozjansko 74 dobro podprli in jo uspešno tudi izvedli. GE Maribor — Na seji delavskega sveta so sklenili, da bodo odobrili dveletno posojilo federaciji v obliki odkupa obveznic v znesku 330.000 din Wi§§ f . - Branko Lackovič s sodelavcem ob ograjevanju novih oken ®^vard Klaneček Prioritetne naloge akcijskega programa za boj proti alkoholizmu so do 1975. leta naslednje: — spreminjanje družbenega odnosa do prekomernega uživanja alkohola, do alkoholikov in alkoholizma, — preprečevanje in omejevanje alkoholizma med mladino, na delovnem mestu in v prometu, — vzgoja strokovnih kadrov, — povečanje kapacitet za dispanzersko in bolnišnično zdravljenje alkoholikov, — izgradnja delovno zaščitnega doma za alkoholike, — financiranje združenja klubov zdravljenih alkoholikov v SR Sloveniji. Akcijski program predstavlja osnovo za nadaljnje delo za boj proti alkoholizmu s poudarkom na preventivnih ukrenih na vseh področjih — gospodarskem zdravstvenem, socialnem in na področju vzgoje in izobraževanja. Dominik Murn KO Maribor — Na seji delavskega sveta so odobrili 10.000 din za izgradnjo šole na Kozjanskem. LIO Škofja Loka — V tej TOZD so se odločili, da bodo gradili nova ležišča (samski dom) za svoje zaposlene. Idejni osnutek za gradnjo bi moral biti prirejen za gradnjo v fazah, končno pa bi bilo prostora za okoli 109 ležišč, zato so pri Gradisovem projektivnem biroiu že naročili izdelavo tehnične dokumentacije v zvezi z gradnjo samskega doma. Kljub dolgotrajnemu deževju, smo se zlahka pripeljali v osrčje Kozjanskega po lepi asfaltni cesti, ki je že rezultat začete akcije. Do Ponikve torej ni bilo težko, naprej pa so se Začele makadamske poti in kolovozi, ki nikakor niso primerni za vožnjo 2 avtom. Toda do naših delavcev bi bilo kar malo predaleč, še posebno, ker je bila pot izredno blatna. Po kratkotrajnem iskanju le najdemo delovodjo Alojza Turela in njegove delavce in sicer v vasi Boletina nedaleč iz Ponikve. O pomembnosti te Solidarne akcije in že izvedenih de-kh nam je delovodja povedal naslednje: »Menim, da je take vrste pomoč bolj dobrodošla temu prebivalstvu, kar se je izkazalo tudi pri našem delu. Upoštevati je namreč treba, da so ostali na teh kmetijah povečini starejši ljudje, ki si. tudi z zagotovljenimi denarnimi sredstvi ne bi mo-Sli sami obnoviti hiše. Zato odobravam in sem istočasno izredno vesel, da . sem tudi sam lahko sodeloval v tej izredno humani akciji.« Gospodinja Anica Štor je že na zunaj kazala zadovoljstvo, ker ji bodo tako hitro popravili hišo -« naši skupini, kjer so delavci n m ?la.ših TOZD GE Ljubljane in 6 J^bljane-okolice je bila zaupana ^hacija 10 hiš, ki so bile poškodo-ne Pri nedavnem potresu. Najprej Predlogi za reševanje in odpravljanje alkoholizma v delovni organizaciji Vsakega posameznika, ki redno pije in čezmerno in postane odvisen od alkohola in zaradi njega trpi njegovo zdravje, blaginja, njegov ugled in ugled družine lahko štejemo za alkoholika. Pri delu je pomembna podpora kadrovske službe podjetja, vodstva TOZD in družbenopolitičnih organizacij. Le s skupnimi ukrepi bomo dosegli uspehe. Zato predlagam naslednje: 1. dosledno in energično odkrivanje in evidentiranje alkoholizma med zaposlenimi v našem podjetju (kadrovsko socialna služba, vodja delovišč, družbenopolitične organizacije); 2. izostanke od dela ali prekinitve dela zaradi vinjenosti se ne sme v nobenem primeru opravičiti ali nadomestiti z dopustom ali nadurami; — prijava kršitve delovne dolžnosti komisiji — napotitev vinjenega delavca na alkotest — sklepi komisije za kršitev delovne dolžnosti, katerih vzrok je alkoholizem, naj bodo jasni in naj zadolžijo strokovni oddelek za ustrezno nadaljnjo ukrepanje. Dolžnost obravnavanega pa je, da se ukrepom podredi, sicer mora strokovni odde- lek takoj poročati komisiji za kršitve delovnih dolžnosti, da primer ponovno obravnava 3. napotitev delavca — predvidenega alkoholika — na dispanzer za zdravljenje alkoholizma, zaradi ugotovitve stanja alkoholizma in predpisa nadaljnje terapije; 4. napotitev alkoholika na zdravljenje, ki ga določi zdravnik v dispanzerju; 5. vključitev zdravljenega alkoholika v klub. Klubi zdravljenih alkoholikov že obstajajo v občinah ljubljanskega področja in tudi na drugih področjih, kjer ima Gradis svoje enote in obrate. V bodočnosti pa se predvideva tudi ustanovitev kluba v okviru samega podjetja; 6. prisotnost na sestankih klubov je obvezna za vse zdravljene alkoholike in njihove svojce; 7. prosvetljevan.ie vseh članov delovne organizacije o škodljivosti in posledicah alkoholizma: — v okviru izobraževalnih ur varstva pri delu — nekajminutna predavanja med odmorom in delom — prek Gradisovega vestnika in drugih obvestil 8. kadrovsko ustrezno rešiti problem zaposlovanja v oddelku za zavarovanje podjetja: — vratarji, nočni čuvaji. Alkoholizem je socialni problem, zato je dolžnost nas vseh, da ga odpravljamo. Poudarjamo, da program našega dela ni usmerjen temu, da bi preganjali alkoholike, pač pa je naš cilj pomagati, ne samo alkoholiku, temveč tudi njegovemu delovnemu in družinskemu okolju, zlasti še, če ima alkoholik družino in otroke. Pri tem pa je nedvomno izrednega pomena sodelovanje pri zdravljenju alkoholika samega, ter njegovih svojcev. Na koncu naj povem še to, da je Izvršni svet skupščine SR Slovenije na 29. seji dne 4. V. 1973 obravnaval akcijski program boja proti alkoholizmu v SR Sloveniji. Organi občinske skupščine SR Slovenije ki so obravnavali omenjeno informacijo, so zahtevali naj se prinravi akcijski nrogram. ki bo zajel vse vidike boja proti alkoholizmu. Sistemizacija Mmmh mest m AODM Komisija za popravke in sistematizacijo delovnih mest in komisija za osebne dohodke in analitično oceno delovnih mest sta na svoji zadnji seji razpravljali predvsem o predvidenem postopku za sprejem teh pomembnih aktov. V postopku je namreč izdelava osnutkov popravkov za sistemizacijo in pa metodologija za AODM. V skladu z zakonom o združenem delu, kjer je točno definiran postopek, kako se sprejme te akte, sta komisiji sprejeli naslednje pomembne sklepe: 1. Vsi popravki sistemizacije DM, seznami DM in opisi DM ter organizacijske sheme TOZD v skladu z določili Statutov TOZD, naj bodo kot predlog pripravljeni za zbore delovnih ljudi do 25. oktobra 1974. 2. Zbori delovnih ljudi v TOZD se organizirajo v času od 25. do 30. 10. 1974. 3. Istočasno se na zborih obravnavajo materiali: — razvrstitev delovnih mest v skupine — metoda AODM 4. Sklepi zborov posameznih TOZD se posredujejo skupni komisiji do 4. 11. 1974. 5. Poizkusna ocenitev delovnih mest se izvrši do 4. 11. 1974. Novi cestno prometni predpisi Obveznosti voznikov do pešcev Dva predhodna prispevka smo namenili v pouk pešcem v prometu. To je bila poglavitna tematika, ki je posebno »posvečena« pešcem, da se bodo lahko izognili neprijetnostim in nevarnostim v cestnem prometu. Ker pa je tudi čista »prometna« resnica, da niso vsega krivi le pečci, smo današnji sestavek namenili voznikom, seveda tistim, ki preganjajo pešce na njihovih skromnih površinah in v situacijah, kjer jim pripada prednostna pravica. Danes torej: S OBVEZNOSTI VOZNIKOV DO PEŠCEV S tem sestavkom prehajamo tako na drugo kategorijo udeležencev v cestnem prometu, katerim imajo pešci marsikatero tehtno pripombo. Novi prometni zakon nalaga voznikom precejšnje odgovornosti v pogledu varnosti pešcev v prometu. Na prvem mestu je določba, ki zahteva od voznikov, da so dolžni paziti na pešce, ki so na vozišču ali stopijo nanj, ko pa se približujejo zaznamovanemu prehodu za pešce, morajo vozniki voziti s posebno previdnostjo in s tolikšno hitrostjo, da lahko ustavijo vozilo pred prehodom če je to potrebno. Zavarovanje pešcev na prehodu je povečano tudi s prepovedjo prehitevanja drugega vozila, ki se približuje zaznamovanemu prehodu za pešce ali vozi čez tak prehod, ali stoji, da pušča mimo pešce na takem prehodu. Na zaznamovanih prehodih, kjer je promet urejen s prometnimi znaki ali promet ureja miličnik, mora voznik svoje vozilo ustaviti pred prehodom, če ima smer prehoda zaprto. Če pa mu je smer odprta, pa ne sme ovirati pešcev, ki so že stopili nanj. Posebno previdno morajo vozniki voziti, ko v križišču spreminjajo smer vožnje v desno ali levo, ker tedaj prečkajo prehod, na katerem imajo pešci prednost, zato morajo paziti nanje, ko gredo čez prehod ali stopajo nanj. Enako mora ravnati voznik, ki spreminja smer na križišču tudi, če prehodi niso označeni. iM s.$ KAZNI: — z denarno kaznijo 200 do 1.000 din, z zaporom do dveh mesecev in z odvzemom vozniškega dovoljenja od 3 do 12 mesecev se kaznuje voznik, ki prehiteva drugo vozilo pred zaznamovanim prehodom za pešce ali na njem, ali se je to vozilo ustavilo zato, da pusti mimo pešce na prehodu. Zaradi tega prekrška mora miličnik takoj na mestu vozniku začasno odvzeti vozniško dovoljenje. — Z enako kaznijo, le da je varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja predviden za čas od 30 dni do 6 mesecev, se kaznuje voznik ki ne ustavi vozila pred zaznamovanim prehodom za pešce kadar ipu dani znale prepoveduje prehod. Tudi za ta prekršek mora miličnik takoj na kraju vozniku začasno odvzeti vozniško dovoljenje, — Z denarno kaznijo 50 din takoj na mestu se kaznuje voznik. ki mu je dovoljena vožnja čez zaznamovani prehod in ovira pešce, ki so že stopili na prehod. — Z enako kaznijo se kaznuje voznik, ki v križišču spremeni smer na bočno cesto in ne pusti neovirano naprej pešcev, ki gredo po tem prehodu, kot tudi voznik, ki se prehodu ne približuje z zadosti zmerno hitrostjo, tako da spravlja v nevarnost pešce na prehodu Če pa je bila s prekrškom (zadnji dve točki) povzročena neposredna nevarnost za pešca ali prometna nezgoda, se voznik kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 500 din ali z zaporom do 30 dni. Marjan Metljak ■ - ; C ............................................................................................................................................................................................. Hercegnovi, prizorišče letošnjih športnih iger gradbincev Jugoslavije Stran 10 * »GRADISOV VESTNIK* Smrt je kosila med našimi sodelavci SMRT NAŠIH DVEH TOVARIŠEV Vsak dan je toliko prometnih nesreč na naših cestah, da skoraj ne utegnemo vsemu slediti v časopisih. Nekako smo se na njih že navadili Pa vendar, kadar nam taka nesreča pobere koga iz naše bližine, se s smrtjo prijateljev in sodelavcev težko sprijaznimo. Tako je bilo v zadnjh tednih med delavci v GE Maribor, kjer sta dve prometni nesreči povzročili smrt dveh sodelavcev Adolf Polak je bi) 14. 10. 1942 rojen v Celju, kasneje pa je prišel v Maribor, kjer se je zaposlil in si ustvaril družino. 1964. let.a je prišel h Gradisu, kjer si je v naslednjih letih pridobil izobrazbo in tako postal visoko kvalificiran tesar skupinovodja. V teh letih je bil tudi nekaj časa pri naši enoti v Nemčiji. Med vsemi nami je bil znan kot izredno dober in vesten, priden delavec, bil je eden najboljših pri delu in kot človek, zato nam je še toliko huje ob njegovi smrti. V svojem domu je zapustil ženo in dva otroka, v nas pa je zapustil spomin na dragega tovariša in dobrega delavca. Prav tako prometna nesreča je zaključila življenje še enemu našemu delavcu — Alojzu Filipiču, ki se je rodil 2'i 1 1950 v Desnja-ku pri Ljutomeru. Naš Gradiso-vec je bii od leta 1963. Letos je prišel iz vojske in komaj se je spet vživel v delo in naš kolektiv, že je moral tudi končati. Na poti z gradbišča v Ljutomeru proti domu se je zgodila prometna nesreča in nam pobrala sodelavca, starega komaj 24 tet Oba sta morala prekmalu iz naše sredine, oba sta bila za smrt še premlada, pa vednar — t.a nikoli ne vpraša, samo vzame Oba bomo ohranili v najlepšem spominu. FRANCA ŠEBELA NI VEČ V 77. letu starosti je ugasnilo življenje našega dolgoletnega sodelavca Franca Šebela. Devetindvajset plodnih let med nami, ni moč opisati vse kar je raslo iz njegovih izkušenj in prizadevanja. Vsa ta dolga leta, ko je bil med nami, se zdijo kratka predvsem zaradi njega samega, ker je znal najti s svojo sproščenostjo in človečnostjo vselej dobršno mero veselja tudi za druge, zlasti takrat kadar je to bilo potrebno. Bil je tiste vrste človek, ki si ga vsak samo želi. Odlikovalo ga je pravo tovarištvo in poštenost, bil pa je zagotovo eden izmed najpriljubljenejših članov TOZD Gradis Franc Šebela Strojno prometni obrat, S svojo prevdarnostjo, plemenitostjo in ljubeznijo do vseh je znova in znova nam vsem mlajšim dajal voljo, potrpljenje in upanje v lepše Vsi smo ga imeli radi, pa saj drugače ni moglo biti kajti značaja, ki ga je nosil v sebi ni bilo mogoče spremeniti. Pogrešali ga bomo pa čeprav življenje, ta najbolj nedoumljiva skrivnost narave, teče in bo teklo dalje v tok večnega snovanja in minljvosti. Ostal nam bo v lepem spominu. Spominjal; se ga bomo kot dobrega tovariša in človeka, ki je očetovsko skrb za vse nas mlajše, bii vzgled marljivosti pri delu, svoji družini pa skrbni oče M. Z. Jesenski čas nam je iztrgal precej sotovarišev in med njimi je tudi Jože Horvat, ki ga najbrž pozna marsikdo izmed nas, saj smo ga lahko vsako leto videli v počitniškem domu v Poreču — mi smo počivali, on pa je skrbel za to. da smo se hladili na lepo urejenem vrtu. Leta 1905 se je rodil v Filovcih v Prekmurju in ker je bilo tam premalo dela, je moral v tujino za njim. Delal je-v Argentini, prišel nazaj v Evropo in se zaposlil v Nemčiji, delal na Madžarskem. Ko je prišla vojna, je moral v internacijo Po vojni je leta 1946 prišel v Gradis Tu je opravljal različna dela, bil je na gradbiščih v Mariboru, Ravnah, v Medvodah, v Črni gori. Bil je povsod tam, kjer so želeli skrbnega delovnega in zanesljivega človeka Med nami je bil znan kot zelo zanesljiv delavec, ki svoje delo opravlja z veliko odgovornostjo, bi! pa je priljubljen tudi kot soto-variš. Leta 1968 se je upokojil. saj je počitek resnično že zaslužil. Pa vendar ni mogel brez dela in brez Gradisa Odšel je v počitniški dom v Poreč, kjer je zanj skrbel To je bila njegova zadnja zaposlitev. Umrl je tiho in nenadno, tako da smo bili žalostno presenečeni mi in njegova hčerka, ki tudi dela pri nas Prehitro je odšel od nas. Njega in njegovo zvesto delo bomo ohranili v najlepšem spominu. Jože Horvat (nadaljevanje s 5. str.) Dvajset let Ureja za projektiranje LjuMjaaa člani kolektiva na športnem področju, kar ima poseben pomen za zdravo rast kolektiva in krepitev notranjih vezi z drugimi enotami podjetja in izven podjetja. Ustanovitev samostojne osnovne organizacije je sindikat približala delovnemu človeku. Sedaj ima vsak član veliko večjo možnost da se poslužuje sindikata kot servis za vsa vprašanja notranjega razvoja in mesto za afirmacijo delovnega človeka v naši. družbi oziroma širšem delavskem gibanju. V tem skoro dveletnem obstoju je bil naš sindikat aktivno vključen pri uveljavljanju delavskega samoupravljanja in formiranju njenih organov. Naši delovni ljudje se dobro zavedajo, da je to edina možna pot. Zato organi samoupravljanja aktivno delujejo od ustanovitve biroja in uspešno rešujejo vsa vprašanja poslovanja in razvoja biroja. Ta odgovornost se je vsebinsko še bolj obogatila ob naših družbenih spremembah, to je s sprejemom nove ustave in uvedbo delegatskega sistema pri odločanju v naših interesnih in družbenopolitičnih skupnostih. Naša osnovna organizacija aktivno spremlja vsa gibanja v naši družbi in se vključuje v uresničevanje vseh ciljev, ki si jih zastavlja Zveza komunistov in socialistična zveza delovnega ljudstva. Na notranjem področju poleg navedenega aktivno sodeluje pri razreševanju stanovanjske problematike in socialne pomoči svojim članom. Ob 20-letnem jubileju obstoja biroja želimo, da bi se vpliv vsakega posameznika pri izražanju svoiih pravic in dolžnosti še poglobil, da bi vsak videl v sindikatu zaščitnico svojih zakonitih interesov. To vse skupaj naj bi služilo, da bi se čimbolj približali osebnemu zadovoljstvu vsakega delavca, večanju nje- gove osebne sreče, kar je pogoj za večjo rast produktivnosti in večanje splošnega standarda. Vse to pa so elementi za kulturno rast in rast splošne blaginje. Špertiro in rekreacijsko udejstvovanje članov biroja Od ustanovitve biroja je bilo veliko zanimanje članov za športno in rekreacijsko dejavnost. v Člani biroja so se v velikem številu udeleževali Gradisovih letnih in zimskih športnih iger, pri katerih so posamezni člani dosegali vidne uspehe. Nekateri med njimi so kot tekmovalci nastopali tudi v izbranih vrstah Gradisovih ekip na republiških in zveznih tekmovanjih gradbincev. Med temi naj omenimo Ljubo Tome. ing. Dragota Dolenca. Majdo Sattler, Iva Lebna in Osvir.a Novaka, ki so dosegali vidne rezultate. V zadnjem času pa opažam0 nazadovanje udeležbe mladih, ki se še niso uspeli vključiti v športna tekmovanja v okviru podjetja. Želimo, da bi tudi še ostali našli pot na športno rekreacijske teren6 in nadaljevali uspešno tradicijo svojih starejših kolegov. Anekdota iz »starih dni” biroja V času, ko je Biro še »gostoval1 na centrali, so prišli ljudje od oblasti in preverjali skladnost kadrovske sestave strokovnjakov v Biroju z registracijo, ki je med drugih! predvidevala tudi projektiranje ih' stalacij. In so ljudje od oblasti med drugim vprašali: — Imate ljudi za centralno kurjavo? Najhitreje se je znašel ing. Ve!*6 — Imamo, to je tov Humar spodaj v kleti, zaradi pomanjkanj3 prostora. Oblast je bila zadovoljna čpnrfb je bil tov Humar y !o kur iač v. kotlovnici in Rim tadai nr0' jektantov instalacij sninb če ni We" Skladiščne hale Luka Koper, 1965 Prijetno doživetje ob izletu na Lovčen RAZPIS Ob zaključku letošnjih 6. športnih 'ger gradbenih delavcev Jugoslavije, so se slovenski udeleženci odpravili na prijeten izlet na Lovčen (1785 m), da si ogledajo edinstven Njegošev mavzolej. Glede na to, da le bilo vse dni bivanja v Hercegno-vem izredno lepo sončo vreme, smo lIPali, da bo tako tudi na dan izleta. Toda jutranja oblačnost nam je kmalu razblinila upe, da bi na Lov-fenu videli sonce. Po nekaj urni vožnji po ozkih cestah smo le parkirali ob vznožju mavzoleja. Megla in hud veter nas vseeno nista zadržala, da si ne bi ogledali mavzoleja. Po prehojenih 471 stopnicah smo končno na vrhu Večina prezeblih do kosti, saj za tako vreme nismo primerno oblečeni. Pri vratih v mavzolej nas »pozdravita« dva 5 m visoka kipa, ki nas vabita do samega Njegoša. Tu nas pričaka zamišljen kot vedno veliki črnogorski vladika, mi- slec in pesnik P. P. Njegoš. Seveda ne osebno, temveč edinstven kip, izklesan iz enega kosa marmorja, ki tehta kar 27 ton. Tudi ostali del mavzoleja je ves iz marmorja. Od podstavka za kip, talnih plošč kot tudi sten. Le kupola nad spomenikom je malo drugačna. Po besedah vodiča zaradi večje impozantnosti. Strop je namreč iz mozaika, le-ta pa iz 14 karatnega zlata. Od spomenika nas vodi pot še v spodnje prostore mavzoleja, kjer je Njegoševa grobnica. Stalna straža daje še bolj veličasten vtis, ko zapuščamo grobnico. Kratkotrajen, toda izredno uspešen ogled enega najlepših spomenikov pri nas, je za vse nepozaben. Velika stvaritev, ki so jo izdelali po načrtih našega velikega umetnika Ivana Meštroviča, je res enkratna. Takšno mišljenje ne morete spremeniti niti še hujši veter in megla, ki nas spremljata ob sestopu po 471 stopnicah. Kljub slabernu vremenu je splošna ocena izleta — odlično. ^°že Malič in Lojze Cepuš pred Njegoševim spomenikom Razpisujemo prosto delovno mesto sekretarja sindikalne organizacije podjetja. Pogoji: Visoka ali višja šola z najmanj 3 leti delovnih izkušenj v proizvodnji. Prednost imajo člani kolektiva. Kandidati morajo imeti veselje do sindikalnega dela, organizacijske sposobnosti ter imeti vse mo-ralno-politične kvalitete. Ponudbe sprejema tajnik sindikalnega odbora podjetja GIP GRADIS Ljubljana, Korytkova 2, najkasneje do 1. 12. 1974. Skupina slovenskih gradbincev ob vhodu v mavzolej Boko Kotorsko smo si lahko ogledali le s ptičje prespektive , V mesecu avgustu se je pri delu po ^Odovalo 38 delavcev, na poti na delo ,av* dela pa se ni poškodoval noben de Poškodoval se je vsak 16»-ti delavec, kateri Je povprečno boloval 13 dni. V . 'n času je izgubljenih 7424 dni zaradi °*°vanja (poškodbe in boleznine) ali 6,57 $t»tka od izvršenih delovnih dni v tem 'etn, *°Zd CELJE (5 poškodb) 4 kana novic Bemai, KV tesar pri opa-‘čn »ie graznice ga je stisnila vez, za veza- ^ opaža in mu poškodovala palec na fvrovic Hitet, pu tesar, pri opajati sten se je opažna plošča prevrgla ^ imenovanemu padla za vrat, ter odrg-a kožo na levi rami. jaj andič Dušan. NK delavec, ko je poda-0Pažno ploščo pri opaženju beton-v nosilca, se je zbodel z žičnilcom tilan leve roke. arušič Ante. KV zidar, pri dolbljen.iu >tln za konzole mu je macola zdrs- r01(^ Pri čemer se je udaril na palec leve VaJlniSevii; J°vo, KV zidar, pri ometa- nJkP zidu z del. odra. se je provizorično sqei vatij elabi oder nagnil, tako da je imeno- Padel na tla in si poškodoval nos. % 8akiu JESENICE (8 poškodb) aVci Daim, NK delavec, ko je s so- lili w Prestavljal el. kabel, mu je zdrs-°b levi nogi in mu jo je poškodoval 0c|rgnil 0graZi^ Ivan, PU tesar, pri podiranju le sJe le izruval lesen steber, pri čemer Prstom udaril ob žico. ki je bila 'ta na stebru in sl poškodoval kaza-Sum=ne r°ke. Doia c Mehmed, PK železokrivec, pri ttra^an-}u armature na objektu Merkur v desno oko padel prah od Bjelič Mujo, KV zidar, pri zabijanju lesene zagozde med okvir in opaž za točno višino pokrova triu je zagozdo zamahnilo in se je s kladivom udaril po palcu leve roke, s katero je držal desko od opaža. Hamidič Mustafa, PK tesar, pri preoblačenju v garderobi se je zadel v steno pribiti žičnik in se ranil nad levim očesom. Suljič Devard, zid. vajenec, pri ometa vanju stropa s 140 cm visokega delovnega odra je tako nerodno stopil, da je padel na tla, pri čemer si je poškodoval komolec desne roke. Jarac Osman. NK delavec, imenovani je pri rezanju lesenih distančniko« naletel na grčo, tako da je žaga odskočila ter ga urezala v palec lev roke. Kila) Hagji. NK delavec, ko je nosil malto po stopnicah v klet v vedru za vodo, je nerodno stopil in si v gležnju poškodoval (zvil) desno nogo. TOZD KOPER (— poškodb) V tem mesecu ni bilo zabeleženih nezgod pri delu. TOZD L.TUBL.1ANA (5 poškodb) Burazer Marko, VK tesar, prt podiranju drevesa na gradbišču mu je spodrsnilo in se je urezal z motorno žago na koleno leve nrge. Delagič Mehmed. KV zidar pri razopa-ževanju plošče ga je bankina udarila po hrbtu, Miloš Josip. KV tesar, pri vrtanju opaža za steno je povečal utor za vezane stene. Pri tem mu je vrtalni stroj zdrsnil iz roke ln ga udaril po mezincu desne roke. Plavšič Marinko. NK delavec, pri prenašanju kamna za oblogo brežin na gradbišču, mu je spodrsnilo in ga je kamen udaril po glavi in desni roki. Imeri Skender, NK delavec, pri nabijanju tampona z nabijalno žago ga je pritisnilo ob vodovodno cev in mu poškodovalo desno roko. rOZD LJUBLJANA-OKOLICA (4 poškodbe) Handanovič Safed, NK delavec, pri napravi lesene ograje okoli objekta je imenovani nepravilno naslonil desko na objekt, le-ta pa mu je padla na glavo. Mašič Rešid, PK tesar, pri rezanju opažne plošče -bosanke«. z ročno žago. mu je žaga skočila iz reza in ga poškodovala po palcu leve roke. Stevanovič Milutin. KV tesar, pri dviganju vi jate za opaževanje mu je spodrsnilo in je padel na vijak ter se udaril na desno stran prsi. Zimeri Ceri m. NK delavec, delal je ročni izkop za ki nete v pritličju objekta strojnce. Delavcem Hidromontaže ie padla s strehe oderska cev. ta je padla na fasadni oder. od koder se je odbila tn padla na levo nogo ponesrečencu in mu poškodovala gleženj. TOZD MARIBOR (5 poškodb) Ciglar Mijo. KV zidar, imenovani je s sodelavcem dvigoval betonski pokrov, ki je bil nameščen na kmeti za razvoz instalacij, pri tem ga ie nenadoma zabolelo v hrbtenici, tako da so ga morali z delovnega mesta odnesti sodelavci. Vlah Peter VK tesar, pri izvajanju gradbenih del je imenovani razopaževal odprtino v temelju mosta. Pri odstranjevanju deske se je pičil z žičnikom v kazalec na desni roki. Moško Ivan. KV tesar, pri opaženju ie imenovanemu padla na desno nogo opažna plošča in mu poškodovala nogo nad gležnjem. Zemljič Jože, KV zidar, pri izsi pa vanju betona iz žerjavne posode je imenovanemu brizgnil beton v desno oko. Kokot Franjo. NK delavec, pri streže-nju zidarjem je nesel malto, pri tem se je spotaknil in z drugo roko udaril ob moral. TOZD RAVNE (3 poškodbe) Burzič Izet, NK delavec, pri razopaže-vanju temeljne grede mu je padel moral 10/10 cm, v katerem je bil žičnik, in mu poškodoval desno stopalo. Isakovič Munamed, NK delavec, pri izkopu toplovodnega kanala ga Je sodelavec udaril s krampom po desni roki. Kragulj Mladen PK betoner, pri izbijanju žeblja iz morala mu je padel drobec v levo oko. TOZD NIZKE GRADNJE (5 poškodb) Arsič Obrad, pri nakladanju cevi na kamion se je odprla stranska stranica, cevi so padle na tla in poškodovale imenovanega po -desni nogi. Hajdinja Anion. KV potapljač spojene sesalne cevi so se čistile. Zaradi večje teže v cevi je spoj cevi popustil, cev se je oddvojila in padi« na imenovanega ter ga oplazila po desnem delu telesa. Memič Muhamed. NK delavec, imenovani je pomagal pri vezanju armature nosilca, medtem pa je pri prenosu posode za beton z žerjavom padel kos svežega betona ponesrečencu na glavo, nad desnim očesom. Mrvelj M ato, PK betoner. pri dvigovanju pločevine na kamion mu je le-ta stisnila prste leve roke. Sakač Drago, šofer, pri razkladanju stroja si je poškodoval kazalec desne roke. rOZD KO LJUBLJANA (— poškodb) V tem mesecu ni bilo zabeleženih poškodb pri delu. TOZD KO MARIBOR (1 poškodba) Lušicky Marjan, stroj. ključ., sodeloval je na športnih igrah gradbincev, kjer si je pri gradnji nogometa poškodoval stopalo desne noge. IOZD LIO ŠKOFJA LOKA (8 poškodb) Platiša Jože. VK tesar, pri potiskanju desk z vagonetom ga je zabolelo v križu. Musič Huso, KV tesar pri razrezu obrobnih letev z ročno žago mu je žaga spodletela in si je poškodoval palec leve roke. Vekič Svetko, NK delavec, pri sklada-* danju desk z viličarjem je polagal gredice in zaradi nepazljivosti voznika mu je stisnilo sredinec desne roke. Ta bakovič Rasi m. NK delavec, skozi odprtino od robilnika mu je z višine ca. 1,2 do 2 m padla deska — žarna nje na sredinec desne roke. Nose Franc, NK delavec, pri Celjenju desk je segel z roko na list čelilnika in si je poškodoval prste na roki. Avdič Adil, NK delavec, imenovani je z dvigalom zapenjal prizme iz polnojar-menika, pri polaganju prizme na vagon-ček ga je klešča pritisnila v prizmo ln mu poškodovala prst. Begič Asi m, NK delavec, pri prečnem transporterju od polnojarmenika k robil-cu je na kraju traku — -zbiralnik, v katerem se zbirajo sortimenti za zabijanje. ga je udaril ploh. Banami Mirsad, vajenec, imenovani je na tovornjak nakladal embalažo, pri tem mu je spodrsnilo in je padel vznak na tla. TOZD OGP LJUBLJANA (1 nezgoda) Šuštar Marjan VK tesar, pri žaganju smrekovih plohov r* tesene opaže se je imenovanemu zadr* • o ~ka v kazalec leve TOZD SPO LJUBLJANA (1 poškodba) Šporar Zdravko upravljač tež. gr. mehanizacije, pri menjavi olja v GM motorju pri odvijanju vijaka je imenovanemu spodletela desna roka in si je prt tem poškodoval palec desne roke. Po velikem uspehu so bili vsi zadovoljni: Janez Kohne, Janez Pogačnik in Drago Dolenc. Na sliki manjka Matija Krnc Nogometaši IMP med tekmo z Bosanci Prvi v državi Tudi pri namiznem tenisu je bilo precej razburljivih trenutkov Namiznoteniška ekipa Gradisa je na 6. športnih igrah gradbenih delavcev Jugoslavije osvojila odlično prvo mesto — Tudi naši strelci zelo uspešni z drugim mestom Letošnje, že šeste športne igre gradbenih delavcev Jugoslavije so bile tokrat prvič organizirane v Črni gori. Čeprav se je ob lanskoletnem prevzemu iger v marsikomu vzbudil strah, da Črnogorci ne bodo kos svoji nalogi, so se ti strahovi kmalu razblinili. Kdorkoli je sodeloval na teh igrah, se je lahko prepričal o prav nasprotnem. Tako vestno, zavzeto in do potankosti izvedenih športnih iger še ni bilo. Morda zato, ker so bile vedno organizirane v večjih mestih, pa so se igre izgubile. Tokrat pa je ves Hercegnovi, že nekaj dni pred začetkom živel v znamenju iger. Mesto je bilo okrašeno in oblepljeno s plakati, ki so na vsakem koraku poudarjali, kdaj in kje se začne ta velika predstava. Že na letališču v Dubrovniku so nas pozdravili predstavniki organizacijskega komiteja, pred hotelom pa so vsa dekleta dobila nageljčke. Majhna pozornost, ki pa je delovala nadvse prijetno. Naslednje jutro so se igre tudi uradno začele, vred svečano otvoritvijo je bila1 še parada vseh športnikov skozi thesto do platoja pred Skupščino mesta, kjer je bila tudi svečana otvoritev. Po nekaj govorih o pomenu te izredno pomembne športne manifestacije, so ob zvokih jugoslovanske himne mornarji jugoslovanske vojne mornarice dvignili jugoslovansko zastavo in zastavo SIG in tako otvorili igre. Svečane otvoritve se je poleg 500 športnikov iz vseh republik udeležilo tudi več družbenopolitičnih delavcev Črne gore, vsi predstavniki sindikatov gradbenih delavcev v republikah (Slovenijo je zastopala delegacija v sestavu — Lojze Cepuš, dr. Milan Orožen ing. Maks Megušar, Jože Malič), predsednik sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije Vladimir Stijepovič in drugi gosti. Kot zanimivost na letošnjih igrah naj omenimo še to da je bilo poleg tekmovanj v 6 športnih panogah za moške (nogomet, odbojka, šah, namizni tenis, kegljanje in streljanje) in dveh za ženske (namizni tenis in streljanje) še proizvodno tekmovanje. V njem so se pomerili predstavniki 4 republik (Slovenci in Bosanci nismo sodelovali) kot železo-krivci, tesarji, zidarji in postavljači odrov. V športnem tekmovanju so od slovenskih predstavnikov imeli največ uspeha Gradisovi športniki. Posebno namiznoteniški igralci so se izkazali, premagali vse nasprotnike in zasluženo osvojili prvo mesto. Tudi naši strelci so bili odlični, saj so le za 4 kroge zaostali za prvoplasirano ekipo iz Bosne. Tudi sicer je bila tekmovalna raven na izredno visoki stopnji kar priča, da sta šport in rekreacija med gradbinci postala nekaj vsakdanjega, saj si le tako lahko razlagamo tako kvaliteto. Še posebno nas je navdušila zadnja tekma v odbojki, ko sta se za prvo mesto pomerila Salonit iz Anhovega in tlin-den iz Skopja. Prikazana igra je bila res užitek za vse prisotne z mno- gimi udarci in ohranjenimi žogami. Čeprav so igralci Salonita vodili že 2:0 so morali ob koncu kloniti bolje kondicijsko pripravljeni ekipi s 3:2. Sicer pa so slovenske ekipe v posameznih disciplinah osvojile naslednja mesta: Mali nogomet: Brez izgubljene igre so zmagali igralci Dalmacijacementa (Hrvatska), medtem ko so imeli nogometaši IMP iz Ljubljane precej smole. Nesrečno so izgubili dve srečanji z 1:0, z istim rezultatom dve tudi dobili in tako pristali na solidnem četrtem mestu. Odbojka: Že omenjena finalna tekma je bila po mnenju vseh najlepša predstava na letošnjih igrah. Prikazana kvaliteta se lahko meri celo z igro v zvezni ligi. Prvi so bili torej Skop-janci, le za las prekratki pa odboj-kaši Salonita. Toda vseeno jim je treba čestitati. Šah: Šahišti Ingrada, ki že vrsto let zastopajo ekipo Slovenije na zveznih ŠIG tudi tokrat niso razočarali. Osvojili so zelo dobro drugo mesto takoj za ekipo Komgrapa iz Beograda. Namizni tenis — moški: Edinstven uspeh je dosegla naša ekipa, za katero so nastopali: Janez Pogačnik, Drago Dolenc, Janez Kohne in Matija Krnc. Brez izgubljenega srečanja so osvojili prvo mesto pred favorizirano ekipo Banata iz Zrenjanina. Namizni tenis — ženske: Z malo smole so igralke Ingrada dosegle letos malo slabši rezultat kot pretekla leta. Po odigranih vseh tekmah so pristale na so' tretjem mestu. Kegljanje: Drugačen sistem tekmovanja, kot ga imamo na slovenskih ŠIG je verjetno glavni vzrok, da se je ekipa Stavbenika iz Kopra plasirala šele na tretje mesto. Streljanje — moški: Druga Gradisova ekipa na 6. ŠIG je bila le za malenkost manj zbrana, da bi naši ekipi slavili popoln uspeh. Toda tudi drugo mesto, ki so ga osvojili je zavidanja vredno. Zato tudi naši strelski ekipi za katero so nastopili: Josip Humek. Ivan Taušan. Ignac Kokalj, Ludvik Šnaj-der. Slavko Stanonik, iskrene čestitke. Streljanje — ženske: Tudi strelke Pionirja so dobro zastopale ekipo Slovenije in z drugim mestom prispevale svoj delež k skupni zmagi slovenske ekipe. V skupnem seštevku je po dveletnem premoru ekipa Slovenije ponovno osvojila veliki pokal, tokrat že tretjič. To je prav gotovo velika spodbuda za naslednje športne igre. ki bodo prihodnje leto zopet pri nas in sicer bo organizator Ingrad iz Celja. Tako svečan kot začetek iger je bil tudi zaključek. V hotelu Topla so vse najboljše ekipe dobile lepe pokale in priznanja. Seveda tudi na zaključku ni manjkalo veselja pri-srčnnsti in nriiatelistva kar je bila naivečia odlika letnšniib šnnrinih i?er. Ob koncu velia še poudariti, fin SO r) vi ”70 rltirrru m i 73t or j j nmO- crooili venm ■ 4"» Vyv» <-»"•■*' -n«, tufli n o t o-p en ci r,,^1od3li edin- stveni Njegošev mavzolej. Tik pred svečano otvoritvijo iger na kateri je govoril tudi Vladimir Stijepovič, predsednik sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije Prvič so se delavci pomerili v proizvodnem tekmovanju Svečano okrašena zgradba Skupščine v Hercegnovem, kjer je bila otvoritev iger Hotelsko naselje Igalo, kjer so prebivali športniki in udeleženci 6. športnih iger gradbincev Na častnem odru je bil tudi predsednik slovenskih gradbi*1 cev Lojze Cepuš