Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS mesečno 20 Dtn polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemslvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemslvo lOO D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasom
1 slolp. pelli-VTSla mali oglasi po 150 ln 2D. veCJI oglasi nad 45 mm vlilne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v urednISkcmdelu vršilca po 10 Din ц Pn već)em □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljKa In dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitar/avl ulici it. 61111 Rokopisi se ne vraia/o. nelranltlrana pisma se ne aprelemafo Uredništva telefon št. 20S0, upravnlštva it. 2328
Uprava /e v Kopitarjevi ul.ši.b - Čekovni račun: C/uhlJana štev. to.eso In 10.34S xa Insnrate. Sarafevošt.7543, Zagreb it. 39.011. Praga In Vunaf št. 24.797
Političen list sta slovenslci narod
Cesa le treba.
Naš ministrski predsednik je označil spor t Albanijo za majhno zadevo. Res ta spor ne more bistveno dzpremeniti položaja, zlasti še sedaj ne, ko smo od tiranskega pakta dalje s to državo v tako kočljivem razmerju, da je prekinitev vseh tudi formalnih zvez bila le logična posledica dejanskega položaja.
Vendar je vsesplošen odmev, ki ga je ta incident izzval v naši javnosti, popolnoma pravilna reakcija nanj. Naša država z vso svojo dobro voljo in miroljubnostjo kar ne more iz meddržavnih zapletljajev. Ne mine nobeno leto, da bi nam ta ali oni sosed ne napravil kakšne neprijetnosti in nas sprav.l v zadrego. To se godi kljub temu, da je vsa naša zunanja politika napram edini velesili, na katero mejimo, naravnost kavalirska, napram drugim sosedom, ki so vsi znatno šibkejši kol mi, pa do skrajnosti uslužna. Vsakdo pri nas je prepričan, da gre pri vsakem takem »sporne za bistveno isti pojav, za neprijaznost iz Rima. Zato je prav razumljivo, da je pri nas pozornost na te vrste dogodkov vedno ostrejša, da smo za vsak tak nov pojav občutljivejši.
Sedanji »spor* z Albanijo je še prav posebno značilen po svoji malenkostnosti. Nasprotuje nam državica, ki nima ne materijal-ne ne finanSae moči, da bi na kak resen spor z nami mogla misliti. Nasprotuje nam vlada, oziroma mali tiran, ki sedi na bajonetih in se zaveda, da so prav tisti bajoneti, ki ga da-nec drže, jutri lahko njegova smrt. Pa ne le nasprotuje, on nas hoče še poniževati in nas pred vsem svetom obtožuje. Brez povoda, proti določbam mednarodnega prava je Ahmed beg zaprl uslužbenca našega poslaništva. Ko smo proti temu postopanju protestirali, se gospod Zogu ogorčuje in zahteva, da smo vljudni ter končno z nasmeškom pusti, da osobje našega poslaništva odpotuje iz Tirane. Ravno inferiornost stranke, ki je izzvala spor, ter ga brez vsakršnega povoda zaostruje in poglobljuje, je značilna.
Jasno je, da bi do spora ne prišlo in da bi v 24 urah prešel, če bi nastal, ako bi Ahmed Zogu ne delal po navdihnjenju od drugod. Tisti, ki tega albanskega tirančfca na niti vlečejo kakor lutko, so oni, ki nam ves čas našega obstoja ne privoščijo miru, neprestano delajo proti nam ter iščejo sredstev, kako bi nas mednarodno kompromitirali in oslabili.
Tečno kakor so vsi odlični naši državniki ob podpisu tiranskega pakta napovedovali, da bo imela Italija v Albaniji stalno ognjišče, na katerem bo po svoji mili volji zakuhala svojo juho, tako se godi. Treba bo orjaškega dela, da se ta položaj bistveno izboljša. Vse niti okoli nas razplesti, urediti in se jih oprostiti, to bo delo desetletja. Celemu Balkanu bo treba dopovedati, da je prvič močnejši kot apeninski polotok, drugič sposobnejši za gospodarstvo kot on, če hoče, in tretjič, da je njegova naloga v Evropi čisto druga kot pa bi mu jo rada naprtila Italija.
Naša država mora prevzeti iniciativo in postati vodnica balkanske politike v pravem zmislu besede. To tirja od nas naša lastna korist, to zahteva Balkan, to je potrebno za evropski mir. Priznajmo, da se te velike naloge, ki bi morala biti predmet osnovnih stremljenj naše zunanje politike, še niti dotaknili nismo. Ne da bi ne bilo zmisla za to, ampak naše notranje slabosti so nas ovirale.
Imamo smolo, da nas večji zunanjepolitični dogodki najdejo skoro vselej nepripravljene. Danes v imenu naše države govori zunanjemu svetu eden najsposobnejših mož kar jih imamo. Toda njegova beseda ne najde pravih ušes, ne doseže daleč. Manjka ji podlage.
Kot vodilna država na Balkanu moramo mi, če se hočemo v tej vlogi uveljaviti, sami biti zgled popolne po načelih zapadnoevrop-skih demokracij vladane ljudske države. Sami v sebi moramo najprej zatreti vse tiste zle sile, ki so tako značilne za balkansko notranjo politiko v banalnem zmislu besede, za katero imamo trenotno najlepši zgled v Romuniji. Tam je padla vlada, ki je izvedla volitve po kraljevi želji in imela dvetretjinsko večino v parlamentu. Vlado je dobil vodja dvorske kamarile, nekronani kralj romunskih financ, poglavar reakcije. Tak padec v reakcijo je silna škoda za vso politiko, za svobodo Balkana in nas mora zaboleti, kot bi se nam samim zgodilo. Z vladami in predstavniki držav, ki ne črpajo svoje moči v ljud-
stvu, je namreč nemogoče ustvarjati politiko sloge in miru. Take vlade so marionete kapitala in velesil, kakor pač nanese. Takih vlad imamo sedaj na Balkanu preveč — toliko, da bridko občutimo posledice tega stanja. Balkan se ne bo umiril, ne konsoJidi-ral, ne združil v gospodarsko in politično zve-doklor vse balkanske države ne dosežejo notranje stabilr ., dokler povsod ne zavlada ljudska demokratična misel, ki ne bo na
NOTA ALBANSKE VLADE DRUŠTVU NARODOV.
r Belgrad, 7. junija. (Izv.) Časopisje pri-ohčuje noto, ki jo je albanska vlada poslala glavnemu tajništvu Društva narodov. Ta nota, ki (pisuje dogodke, radi katerih je prišlo do prekinitve diplomatskih odnošajev med Albanijo in našo državo, se glasi:
»Čast mi je dostaviti blagonaklcnjeni pozornosti Vaše ekscelcnce sledeče:
27. ma;a so oblasti izvršile v Draču v stanovanju albanskega podanika Vuka Djura-škoviča preiskavo. Ti ukrepi so bili upravičeni s tem, ker so se našli kompromitujoči dokumenti, ki odkrivajo gotovo akcijo, naperjeno proti sigurnosti države. Radi teh dokumentov se je imenovani takoj izročil sodnim oblastem. Odpravnik poslov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Tirani je povodom tega napravil demaršo pri zunanjem ministrstvu z zahtevo, da se Djuraškovič osvobodi, ker stoji v službi jugoslovanskega poslaništva. Ta trditev je ne adostna in neupravičena, ker ni bila albanska vlada nikdar obveščena o kakršnemkoli ofic. značaju Djuraškovića. Pa četudi bi na drugi strani to bilo res, je Djuraškovič albanski pedanik v službi poslaništva, ne diplomat, in se ne more sklicevati na imuniteto in eksteritorijalnost svoje privatne hiše, ki se celo nahaja v drugem mestu, ne pa na sedežu njegovega poslaništva.
Vendar je bila albanska vlada na korake jugosl. opravnika poslov pripravljena, da vzame vprašanie takoj v razpravo v izjemno prijateljskem duhu. To opravniku poslov ni bilo neznano, ko je 31. maja t. 1. poslal znano pis-smo v ostrim protestom, v katerem se med ostalim nahaja nekaj izredno ostrih besed na naslov albanske vlade, katere nastopanje imenuje on brutalno in nasprotno mednarodnemu pravu. Albanska vlada je smatrala takrat /a svojo dolžnost, da jugoslov. opravnika poslov opozori na razpoloženje albanske vlade, da se omenjeno pismo na tak način priredi, da bi moglo pomirljivo razpoloženje albanske vlade podpirati in s tem srečno pospešiti nameravano rešitev.
Vzporedno z izredno prijateljsko akcijo potom jugosl. zastopnika v Tirani, oz. albanskega poslaništva v Belgradu, je albanska vlada poskušala belgrajsko vlado pripraviti do blažje oblike pisma do 31. maja t. 1. To blažjo obliko je vezala z neposredno osvoboditvijo aretiranega.
Obenem s plemenitim trudom in prizadevanjem svoje vlade je njegova Ekscelenca predsednik republike dostavil njegovi Eksce-lenci zunanjemu ministru kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, oseben dopis, katere taktna in miroljubna vsebina je na žalost ostala brez uspeha. Po par dnevih aktivnosti, v kateri naaš vedno večja pomirljivost ni poznala nobenih mej, smo doživeli presenečenje kot rezultat nep:pustljivosti belgrajske vlade, in zahtevo, da se vidirajo potni listi g. opravnika poslov in osobja kraljevega poslaništva v Tirani.
Od tega trenotka je albanska vlada poskušala skozi več kakor 48 ur pripraviti vlado sosednje države do tega, da bi od te zahteve odstopila. Končno je morala z velikim obžalovanjem včeraj spremiti do mesta vkrcanja v Draču člane in osobje jugosl. poslaništva s častmi, ki odgovarjajo njihovemu činu in funkciji.
Albanska vlada daje vaši Ekscelenci to
Ekspozitura glavarstva v Škofji Loki podpisala.
r Belgrad, 7. junija. (Izv.) Predsednik ministrskega sveta in notranji minister dr. Velja Vukičević je danes podpisal uaredbo,
razpolago tujim vplivom, ki ji bo korist Balkana in njegovega prebivalstva prvo in edino merilo pri vseh ukrepih.
Hitimo izpop ati našo notranjost, dajmo si dobro notra. „j politiko, pa nam bodo dali moč v zunanjem svetu, zlasti vpliv na Balkanu.
Le tako bomo onemogočili, da bi se nas kdo usoJil žaliti s takimi »spori«, kakršen je sedanji z Albanijo.
na nanje. Trdno je odločena, nadaljevati svojo pomirljivo akcijo.«
NAŠ POSLANIK S CELIM OSOBJEM ODPOTOVAL IZ TIRANE.
r Pelgrad, 7. junija. (Izv.) Od 4. junija d lje ni med Albanijo in našo državo nobenih d;pl matskih zvez. Ker albanska vlada ni odgovorila na našo zahtevo, da mora takoj izpustiti toln ača našega poslaništva v Tirani Djuraškoviča in tudi na brzojavno noto ni dala pozitivnega odgovora, je naše osobje z oprav-nikom poslov Sakovičem na čelu 4. t. m. odpotovalo iz Tirane. Prihod Sakovičev se pričakuje v Belgradu nocoj.
ALBANSKI POSLANIK ŠE NI ODPOTOVAL IZ BELGRADA.
r Belgrad, 7. junija. (Izv.) Spor med Albanijo in našo državo, ki se je končal s tem, da so se prekinili diplomatski odnošaji med obema državama, je v ospredju vseh političnih raizprav. Pripisuje se mu izredna važnost. Nekateri so mnenja, da ne bo moglo ostati samo pri tem.
Tukajšnji albanski poslanik Cena beg še vedno poskuša, da bi evojo vlado pripravil do pomirljivosti in popustljivosti. Tekom današnjega dneva ga je zunanji minister dr. Voja Marinkovič ponovno sprejel. Ko je Cena beg nocoj odhajal od Marinkoviča, je izjavil, da ne more dati nobenih informacij. Izjavil je samo, da je zelo zadovoljen in da se bo tako uredilo, da bosta zadovoljni obe stranki.
Kljub temu se misli, da albanska vlada ne bo hotela popustiti in da je optimizem Cena bega pretiran. Kakor se misli, bo tudi on dobil tekom prihodnjih dni svoje potne listine, in da bo s tem prenehala njegova funkcija na našem ozemlju.
Na drugi strani je Cena beg izjavil, da se ne strinja z mnenjem svoje vlade in da bo ostal v naši državi, četudi bi prenehala njegova oficielna funkcija.
G. BODRERO PRI G. MARINKOVIČU.
r Belgrad, 7. junija. (Izv.) V zvezi z našim sporom z Albanijo je italijanski poslanik Bo-drero obiskal danes zunanjega ministra dr. Vojo Marinkovića in se z njim dolgo časa razgovarjal.
NAŠ SPOR Z ALBANIJO SE PREDLOŽI V CELOTI DRUŠTVU NARODOV.
r Belgrad, 7. junija. (Izv.) Po današnjih posvetovanjih v zunanjem ministrstvu je prišlo do sporazuma, da se celokupna sporna zadeva med nami in Albanijo predloži Društvu narodov v nadaljnje reševanje. Tozadevno so se izdelale potrebne instrukcije, katere so se odposlale našemu delegatu pri Društvu narodov F o t i ć u z nalogo, da takoj preda odgovor na albansko noto tajništvu Društva narodov.
Poleg tega se mu je naročilo, da pri tajništvu 'Društva narodov izposluje, da pride ves kompleks vprašanj, ki je v zvezi z albanskim vprašanjem, na dnevni red najpreje na prihodnji seji Sveta Društva narodov. Na ta način se bo omogočilo, da Društvo narodov razpravlja ne samo o vprašanju prekinitve diplomatskih odnošajev med nami in Albanijo, marveč tudi o vseh drugih vprašanjih, ki se tičejo razmerja Albanije do naše države, predvsem seveda tudi zloglasni tiranski pakt. S tem se je zadeva za sedaj rešila in bo treba pričakovati sklepov D. N.
s katero se v Škofji Loki ustanovi ekspozitura okrajnega glavarstva kranjskega. Ekspozitura bo obsegala vse občine sodnega okraja škofjeloškega, S tem se je izpolnila dolgoletna želja Škofjeločanov in prebivalstva Poljanske in Selške doline, ki so doslej imeli siluo daleč do Kranja.
Ali bodo volstve ali ne bodo?
r Belgrad, 7. junija. (Izv.) Z ozirom na spor z Albanijo je zunanji minister dr. Voja Marinkovič odložil potovanje v Topolo, kamor je nameraval nocoj odpotovati.
Jutri se vrši seja vlade, na kateri bo Marinkovič obširno poročal o korakih, ki jih bo storil.
V	dobro informiranih krogih sc zatrjuje, da je v četrtek ali najpozneje v petek pričakovati vrnitve kralja v Belgrad. Po njegovi vrnitvi se bodo rešila vsa viseča vprašanja, med katerimi je trenutno najvažnejše ono o razpustu skupščine in novih volitvah.
Radikali poudarjajo, da sedanji zunanjepolitični položaj radi svoje poostritve po prekinitvi diplomatičnih zvez z Albanijo ni ugoden trenutek, da bi se razpustila skupščina in razpisale volitve. Voditelj pašičevske skupine je dal dopisnikom listov sledečo izjavo: »Predno je kralj odšel v Niš, se je zdele, da so volitve izključene. Zadnje konference Ace Stanojeviča v Belgradu so dovedle do tega, da se je napravila kombinacija nove vlade z Магкот Trifkovičem kot predsednikom. To bi bila nekaka vlada šefov, v kateri bi bila tudi Ljuba Davidovič in dr. Korošec. Zunanji položaj je nesiguren in splošno zapleten, sedaj so se začele še albanske intrige, ki jih očividno vodi Rim, tako da v teh razmerah ni mogoče misliti na volitve.«
V	tem smislu piše vse tukajšnje časopisje, predvsem radikalno »Vreme« in »Politika«. Demokrati pa položaj popolnoma nasprotno presojajo. Pa tudi predsednik vlade zatrjuje, da ne more imeti albanska zadeva nobenih posledic za notranji položaj in da so z ozirom na to verzije o možnosti, da bi se volitve ne razpisale, neutemeljene. V demokratskih krogih prevladuje mnenje, da bo že v soboto izšel v »Službenih Novinah« ukaz o razpustu skupščine in razpisu novih volitev.
Novi demokratski veliki župani
r Belgrad, 7. junija. (Izv.) Na snočnji seji vlade, na kateri je Marinkovič poročil o albansko-jugoslovanskem sporu, so tudi razpravljali o velikih županih. Sprejel se je defi-nitiven sporazum, po katerem dobi demokratska zajednica 12 velikih županov: 2 v Bosni, 10 v Srbiji.
Uredba o gospodarskem svetu
r Belgrad, 7. junija. (Izv.) Na sinočnji seji vlade se je sprejela uredba o gospodarskem svetu, katero je izdelal trgovinski minister dr. Mehmed Spaho. Gospodarski svet ima 30 članov.
h HPS.
v Zagreb, 7. junija (Izv.) Jutri se sestane tu glavni odbor HPS. Na sestanek pride veliko število zastopnikov iz vseh krajev Hrvatske. Veliko število delegatov je prispelo v Zagreb že danes in se je vršila popoldne konferenca vodstva HPS, kateri so prisostvovali tudi delegati.
v Zagreb, 7. junija (Izv.) Vesti, katere so objavili zagrebški listi, da je sestavljen Hrvatski blok, v katerega vstopi tudi HPS skupno z drugimi hrvatskimi strankami, po informacijah vašega dopisnika na merodajnib mestih, ne odgovarjajo resnici. HPS do danes še ni dobila povabila na nadaljevanje pogajanj, katera so se svojčas prekinila in ugledne osebe iz HPS so izjavile, da o tem za sedaj ni govora. O tem vprašanju se bo posvetoval glavni odbor stranke jutri.
Trocki in Zinovjev izključena iz stranke.
Moskva, 7. junija. Plenarna seja komi. leja sovjetov je sprejela predlog, da se Trocl ^ in Zinovjev izključila iz stranke.
Lindbergh na povratku v Ameriko.
v Pariz, 7. junij'a (Izv.) »Chicago Tribune« poroča, da bo zračna ladja »Los Angeles« odplula nasproti ladji »Memphis«, na kateri se vrača Lindbergh. Na ladjo bo spustila številne brzojavne pozdrave in jo nato spremljala ua potu do luke.
Diplomatski odnošaji med Jujosîavijo in Albanijo pretrgani.
NOTA ALBANSKE VLADE DRUŠTVU NARODOV.
Nasilna odstavitev parlamentarne vlade
v Romuniji.
Bukarešta, 6. jun. (Izv.) Sinoči ob desetih je položil prisego novi ministrski predsednik Barbu Stisbey in ministra generala Anglescu in Copescu. Drugi ministri so prisegli danes ob 11 dopoldne.
Bukarešta, 6. jun. (Izv.) Med vso dosedanjo krizo je v vsej Romuniji proglašena vojna cenzura. Po sestavi vlade je izšel list »Di-mdneata«, ki prinaša kronološko poročilo o formalnem razvoju vladne krize. Ko se je general Avarescu vrnil od kralja, je odšel v predsedništvo vlade, da obvesti člane kabineta o svojih razgovorih s kraljem. Med sejo ministrskega sveta je vstopil minister dvora Hiot, ki je izročil Avarescu kraljevo sporočilo, da je za predsednika vlade imenovan Barbu Stirbey. Minister dvora je zahteval od Ava-resca, naj akt podpiše. Avarescu je vprašal: »Torej je to moja ostavka?« Ko mu je Hiot to potrdil, je Avarescu dekret tiho podpisal.
Bukarest, 7. junija (Izv.) Parlament je razpuščen, volitve so razpisane za 7. julija in novi parlament se sestane 27. julija.
Bukarest, 7. junija (Izv.) V kabinet kneza Barbuja so vstopili Popović kot minister za finance, Juuian kot minister za delo, Ha-lipa kot minister za javna dela. To so člani nacionalne kmetske stranke, ki je vstopila v volivno vlado.
Bukarest, 7. junija (Izv.) Novi ministrski predsednik je izjavil, da ima nova vlada zlasti dolžnost, da čuva določbe ustave, ki se tičejo prestola in dinastije.
Bukarest, 7. junija. (Izv.) Politični krogi govore, da se bo kralj odpovedal prestolu in da se pri tej priliki končno uredi vprašanje prestolonasledstva, da bi bila kasneje vsaka iznenadenja izključena.
Bukarest, 7. junija (Izv.) Ministrstvo za zunanje zadeve bo prevzel Titulescu, poslanik v Londonu, ministrstvo trgovine pa bivši guverner Oronalu.
Bukarest, 7. junija. (Izv.) Predsednik vlade Barbu je dal listom tole izjavo: »Kralj mi je dal mandat za sestavo vlade, ker pozna moj značaj, mojo preteklost in moje zveze s političnimi ljudmi, ki bodo olajšale, da se omilijo današnja nasprotstva. Sprejel sem notranje zadeve, ker ne pripadam nobeni stranki. Hočem izpolniti kraljevo željo in to je moja glavna naloga, da bodo bodoče volitve svobodne. Zalo prosim pomoči vseh in ne bojim se, da ne bi bili vsi patrioti in prijatelji dinastije z menoj.«
Bukarest, 7. junija. (Izv.) Na seji svojega parlamentarnega kluba je general Avarescu obširno poročal o zadnjih dogodkih. Odločno je izjavil, da ni storil niti se ni zgodilo prav ničesar, kar bi moglo opravičiti zadnje dogodke. Na predsednikov predlog je klub sklenil, da odkloni poziv novega predsednika vlade za sodelovanje. Po seji kluba je bivši minister za notranje zadeve izredno pobit izjavil, da bo prodal vse, kar ima, in odšel v inozemstvo.
Atentat na ruskega poslanika v Varšavi.
RUSKI POSLANIK NA POLJSKEM DR. VOJKOV UMRL V BOLNICI. — ATENTAT JE
IZVRŠIL NEK RUSKI GIMNAZIJEC.
v Varšava, 7. junija. (Izv.) Danes ob desetih se je podal na glaivni kolodvor tukajšnji ruskj poslanik dr. Vojkov, da bi spremljal v Moskvo ruskega poslanika iz Londona Rosen-holza in tajnika poslaništva Gladuna. Ko je stal na peronu v razgovoru z nekimi prijatelji, se mu je približal mlad dijak in oddal proti njemu osem strelov iz revolverja. Vojkov je padel zadet v pljuča. Težko ranjenega so takoj prepeljali v juzuitsko bolnico. Poslanik je na posledicah ran kmalu po 11. uri umrl. Atentatorja so takoj prijeli. Ugotovili so, da je to ruski dijak z ruske gimnazije v Vilni, Boris Sovronov Koverda, star 19 let. Pri zasliševanju je izjavil, da je atentat izvršil iz idealnih namenov. Takoj po atentatu se je podala na lice mesta policijska komisija.
v Varšava, 7. junija. (Izv.) V zvezi z aten-
tatom na poslanika dr. Vojkova javljajo poljske oblasti, da so ponudile dr. Vojkovu spremstvo, katero pa je ta odklonil. Sovjetsko poslaništvo ni nikdar obveščalo poljskih oblasti o svojih potih, kakor tudi ne o času, kedaj potuje kak sovjetski diplomat skozi poljsko ozemlje. Tudi sedaj niso bile poljske oblasti obveščene, kdaj bo potoval skozi Varšavo ruski poslanik Rosenbolz.
Atêntator Koverda je sin bivšega ruskega častnika in je prišel pred nekaj dnevi iz Vilne v Varšavo na sovjetsko poslaništvo, da bi tu dobil potni list za Rusijo.
v Berlin, 7. junija (Izv.) Zastopnik nemške vlade je posetil rusko poslaništvo in izrekel sožalje povodom atentata na sovjetskega poslanika v Varšavi. Brzojavka je bila odposlana tudi ruski vladi v Moskvo.
Nov polet čez Atlantski ocean.
LETALEC CHAMBERLAIN ZBOLJŠAL LINDBERGHOV REKORD. — V 44 URAH JE PRELETEL RAZDALJO 3906 MILJ. — RADI MEGLE JE ZGREŠIL SMER V BERLIN IN PRISTAL NA SAŠKEM. — NAVDUŠEN SPREJEM V BERLINU, KAMOR JE DOSPEL
VČERAJ.
g Berlin, 7. junija (Izv.) Chamberlain je v nedeljo okrog pol 5 zjutraj prispel nad Dortmund, kjer je bila zbrana na letališču velikanska množica sveta. Ker je bil brez vsakršnih zemljevidov, je zgubil smer in za-klical ljudem naj mu pokažejo pot v Berlin. Splošno se je mislilo, da bo ob pol 6 dospel v Berlin, kamor ga pa ni bilo. Spoloma mu je zmanjkalo bencina in je moral ob 5.10 pristati blizu Heste poleg Eislebena. Letel je neprestano 43 ur in dosegel rekord v daljavi. V Eislebenu so mu preskrbeli bencin, ki pa očividno ni bil primeren za njegov motor, Moral je namreč pristati na zelo neugodnem mestu v velikem močvirju 50 km zapadno od mesta Kottbus. Tu se mu je tudi zlomil propeler. Ako bi ne bila Chamberlain in spremljevalec finančnik Levine zgrešila smeri, bi bila ob 5.10 gotovo dospela v Berlin. (Eisleben leži kakih 20 km zapadno od mesta Halle in kakih 50 km severozapadno od Lipskega. Kottbus leži kakih 130 km severovzhodno od Lipskega in okrog 90 km jugovzhodno od Berlina.)
g Newyork, 5. junija (Izv.) Med letom je imel, Chamberlain zadovoljivo vreme. Edino nad Grandbauhs-New-Foundlandom je bila gosta megla. Okrog 2 zjutraj je letel nad Anglijo in čez Buologne.	" ■
v Kottbus, 7. junija. (Tzv.) V spremstvu 14 letal nemške družbe Lufthansa« in letalske šole sta ameriška letalca ob 17. uri 30 minut dospela na letališče Tempelhof pri Berlinu. Letala so nekaj časa krožila nad mestom nato pa pristala na letališču. Ob viharnem navdušenju nepregledne množice so letala pozdravili ameriški poslanik z osebjem, diplomatski zastopniki, zastopnik nemške vlade Curtiue, zastopnik Berlina in več drugih osebnosti.
v Berlin, 7. junija. (Izv.) Po pozdravnih nagovorih so oba ameriška letalca odpeljali z avtomobilom po letališču, kjer jima je nepregledna množica prirejala viharne ovacije. Chamberlain je nato odšel na poštno ravnateljstvo. kjer je govoril s svojo materjo v Newyorku. Letalca sta se nastanila v ameriškem poslaništvu. Še predno sta letalca prišla v poslaništvo, se je okrog poslopja zbrala velika množiea ljudstva. V pozdra v 30 jima ob prihodu zudoneli navdušeni »hura« klici.
Ljudje so še cele ure zatem stali pred palačo in zahtevali, da se letalca pokažeta na oknu. Ovacije so trajale pozno v noč.
v Newyork. 7. junija. (Izv.) Soprogi Chamberlaina in Levigneja sta z ladjo odpotovali v Evropo. Finančna družba v Brook-lynu, ki je prevzela finančno garancijo za polet je poslala soprogi Chamberlaina 50.000 dolarjev.
Listi poročajo, da je bil zrakoplov, v katerem se je izvršil polet, kupljen za 25.000 dolarjev. Prvotno je bil naprodaj za 12.000 dolarjev, ker pa ni bilo nobenega kupca, so uporabili zrakoplov za poštni promet. Pri nekih letalskih tekmah pa so bila dosežena z njim tri prva darila in letalo je v ceni poskočilo.
v Kottbus, 7. junija. (Izv.) Zupan mesta Kottbus je odlikoval letalca Chamberlaina in Levigne s častnim meščanstvom. Priredili so jima tudi svečan banket.
v Washington, 7. junija. (Izv.) Geološki državni urad ceni progo, katero je preletel Chamberlain na 3905 milj, ono Lindbergha pa na 3610 milj.
v Kottbus, 7. junija. (Izv.) Chamberlain je izjavil, da ni izvršil poleta radi kakega zaslužka alj za kak honorar. Konstrukter zrakoplova :»Miss Columbia« ing. Bellanca, mu je rekel, naj leti do Berlina. Koncem tega ali začetkom drugega tedna bo odletel proti Dunaju in Rimu, od tu v London, nato pa "se vrnil v Ameriko.
v Newyork, 7. junija. (Izv.) Navdušenje radi novega rekordnega poleta je vsesplošno. Predsednik Coolidge je poslal Chamberlainu brzojavko, v kateri mu izraža svojo izredno veselje na uspelim poletom iz Amerike v Nemčijo. Inž. Bellanca je izjavil, da bo prihodnji mesec na enomotornem aparatu podvzel polet Newyork—Rim.
Madjarska stranka.
V Subotici je na binkoštni ponedeljek zborovala madjarska stranka. Od 52 organizacij, ki jih ima stranka v Vojvodini, je bilo zastopanih le 30. Vsega je bilo prisotnih ka-kih 200 oseb. Zborovanje je vodil predsednik dr. Szanto. Resolucije, ki jih je zbor sklenil, zahtevajo, da se otvorijo madjarska učitelji-
l"xperife pred spanjemf
zobe, ker boste tako prestregll škodljivo delovanje ostankov v ustih, ki so nevarni zdravju in lepoti Vaših zob
SARGOV

antiseptična xobna krema.
šča, da madjarski prosilci dobijo zemljo pri ograrni razdelitvi, da se v občinah in mestnih uradih nastavi primerno število madjar-skega uradništva in da se dovoli svobodna uporaba madjarskega jezika v občinskih uradih. Glede državne politike je zbor naročil vodstvu stranke, naj se za parlamentarne volitve dogovori s kako državotvorno stranko radi skupnega postopa.
Spor z Albanijo.
To je najvažnejše vprašanje, ki trenotno zanima vso državo in ves Balkan. Ce je Albanija hotela obrniti nase pozornost, je to dobro napravila. Do včerajšnjega dne bi Albanija morala dati odgovor.
Postopanje dr. Voje Marinkoviča se splošno odobrava, tembolj ker je vsakdo prepričan, da to igro dejansko igra nekdo drugi. Če bi Albanija ne podvzela nobenih korakov za mirno rešitev spora med nami in njo, bi s tem položaj tako zaostrila, da bi nastalo mednarodno vprašanje, ki bi ga moralo reševati Društvo narodov.
Prekinjenje diplomatskih odnošajev med nami in Albanijo pomeni veliko škodo za Albanijo, ker prekinjenje diplomatskih zvez pomeni tudi prekinjenje trgovskih odnošajev med obema državama.
Če pride stvar pred Društvo narodov, se bodo pri tej priložnosti morala pretresti vsa vprašanja glede nje v zadnjem času. Odnošaji med nami in Albanijo so v zadnjem času bili itak že stalno taki, da so se smatrali za nemogoče. Zato je naša država ob tej priliki nastopila z vso odločnostjo. Prekinjenje diplo-matičnih zvez, je logičen protest, ki ga je izzvalo nekorektno postopanje albanske vlade.
Naši merodajni krogi smatrajo, da se spor mora rešiti z neposrednim sporazumom med obema državama na čim mirnejši način. a * *
V pondeljek so našega zunanjega ministra obiskali ameriški, angleški. in francoski poslanik ,da se informirajo o stanju albanskega spora. Če Albanija ne bo dala popolnega zadoščenja, bo naša vlada mejo napram Albaniji popolnoma zaprla.
Д Kako sc vršijo zborovanja SDS. Samostojno demokratsko časopisje je zagnalo strašen krik o »sijajno uspelih« zborovanjih g. poslanca Pivka v obmejnem kotu nad Mariborom. Tako n. pr. poroča »Jutro«, »Narod«, »Domovina «in mariborski »Večernik«, da je imel dr .Pivko slicd tudi na Špičniku pri g. Dreisiebnerju in sicer v sredo, 25. maja, Ir-formirali smo se na licu mesta o tem »shodu« in zvedeli, da je bil to običajni poset par gospodov v Dreisiebnerjevem vinotoču. O kakem političnem shodu ali sestanku, kakor ga je opisalo Zerjavovo časopisje, ni bilo niti govora. Ako pa kaka družba ob žvenketanju kupic ohori serijo napilnic in zdravic, to še dosedaj noben politik ni beležil kot javen shod aii sestanek.
Pred kratkim je prišel v London Sir Hid-
man »živinski« kralj Avstralije. Pričel je z desetimi šilingi plače tedensko. Danes pa ima nad stotisoč goveje živine, 10 tisoč konj, 1500 ' kamel in tisoče in tisoče oslov in ovac. Je nekadilec in abstinent.
Novice iss АтегШе
Srobrna maša. Ameriška Slovenija je zdaj pravkar v najlepši moški dobi. Srebrni jubileji so pravkar po naših naselbinah na dnevnem redu. Slavijo jih naša kulturna in podporna društva, slavijo jih naše slovenske župnije in naši slovenski kulturni delavci čč. gg. duhovniki. Letos julija meseca bo obhajal svoj srebrni jubilej mašništva eden izmed najdejavnejših slovenskih duhovnikov v Ameriki, preč. g. Pater Kazimir Zakrajšek, 0. F. M. slov. župnik cerkve sv. Štelana v Chicagi. Ker je jubilant dobro znan širom Amerike med našimi ljudmi, zato se pričakuje, da bo njegov srebrni jubilej dvignil izredno zanimanje med vsemi amériSkimi Slovenci, za katere se je imo^ novani svečenik veliko trudil in žrtvoval. Naj tega vrlega kulturnega delavca Bog ohrani še mnogo let Ameriški Sloveniji!
Zlata poroka. V Newburgu, Ohio, sta slavila te dni zlato poroko Mr. in Mrs. John Turk, ki sta doma rodom nekje iz Šmihelske fare pri Novem mestu. Bog ju ohrani še mnogo let zdrava in čila!
Smrtna kosa med ameriškimi rojaki zadnje dni. V Jolietu je preminul rojak Jernej P un car, doma iz Savinjske doline na Štajerskem. — Dalje jo v Jolietu preminula te dni rojakinja Barbara T o m e c , doma iz vasi Dobravice, fara Podzemelj v Belokrajini. — V Oakland, Californija, je preminula rojakinja Mary Gognavec, stara 17 let rojena v Ameriki. — V San Francisco je preminul Franc Golob, doma iz Prečne pri Novem mestu na Dolenjskem.
Premogarska stavka. V Združenih državah vlada premogarska stavka na polju bitumina — t. j. takozvanega mehkega premoga. Dne 31. marca o polnoči je potekla takozvana jacksonvillska mezdna pogodba. Lastniki rovov jo nočejo ponoviti, marveč zahtevajo mezdno redukcijo, izgovarjajoč se, da produkcija stane preveč in da ne morejo tekmovati na trgu s premogom, ki se proizvaja v neunijskih rovih. Okrog 200.000 premogarjev je v stavki, Unija se pa poslužuje pri tej stavki izredne taktike, ki dovoljuje distriktni dogovor in sporazum. To je, da, kjer premogarske družbe hočejo plačati dosedanjo jacksonviljsko določeno mezdo, tam lahko obratujejo in unijski premogarji dobijo od unije dovoljenje za povratek na delo. Kjer pa družbe ne upoštevajo dosedanje jacksonvillska mezdne pogodbe, tam je stavka. Te oz. si ione taktike so se ameriški rudarji posluževali leta 1910. Tako torej po enih lokalih obratujejo, v drugih vlada stavka. V državi Pennsylvania vlada hud boj med lastniki in unijo. Lastniki hočejo unijo uničiti in v ta namen importirajo celo črnce 2 juga, da jim stavko kazijo. Isto je v vzhodnem delu države Ohio. Lastniki celo izganjajo s šerifi rudarje iz kompanijskih stanovanj. Kakor zgleda, bo boj med rudarsko unijo im lastniki še zelo hud.
Slabe delavske razmere. Ker se bližajo narodne volitve v Združenih državah in ker industrijski magnatje pričakujejo spremembo v zvezni administraciji, ne vladajo nič kaj prida delavske razmere. V vsej industriji je opažati nekak zastoj in vse se izgovarja, da je vzrok nadprodukcija, kar pa ne bo. ' Marveč vzrok so približnjoče volitve in industrijci žive v negotovosti, ker ne vedo, kaka stranka prodre na vladno krmilo Republikanska stranka je stranka bogatašev in strank» denarja. Demokratska stranka ima bolj široke mednarodne programe. Demokrati navadno, kadni so v vladi, znižajo tarife na uvoz, dočim republikanska stranka nastavlja vedno visoke tarife na uvoz. Ker se industrijski mngnatje boje morebitne zmage demokratov, so v negotovosti in proizvajajo samo za sproti in v tej negotovosti se bomo nahajali, dokler se ne izvrše predsedniške volitve prihodnje leto jeseni 2. novembra. Zato tako klavrne delavske razmere v deželi. Delavci delajo po 3 do 4 dni na leden. Mnogo jih pa sploli dela ne dobi. Delavske plače so za navadne delavce težake po tovarnah od 35 do 45 centov nr urn. Rokodelci zaslužijo bolje. Najbolj so plačan' zidarji in pleskarji. Zidarji imajo po 10 do 12 dol na dan. Pleskarji po 13 do 14 dolarjev. Marsikomt se bo zdela to silno visoka plača. Tudi je, če h bila stalna skozi leto. Toda zidarji in pleskarji delajo komaj od 6 do 7 mesecev v lelu.
Naročajte ,Sio venca'!
Ka| se gođi đoma
Kmet ski tabor na Trški sori pH Novem mestu.
Kljub temu, da so grozili težki temni oblaki dne 6. junija t. 1., se je vršil napovedani Kmetski tabor na Trški gori pri Novem mestu z vso slovesnostjo. Ob jutranjih urah so se pomikale velike množice ljudstva iz vseh strani proti prijazni Trški gori, da se udeleže manifestacije katoliškega kmetskega ljudstva, ki že tisoč let črpa svojo moč v veri na pravičnega Boga, ki vse dobro plačuje in hudo kaznuje. Še pred začetkom cerkvenega opravila, ki se je pričelo točno ob 9, je bil prostor okrog cerkve in v cerkvi poln vernega naroda. Bili so starčki ob palici, bili so krepiki možje v najboljših moških letih, pa tudi mladeniči, žene in dekleta. Globoko zamišljeni cerkveni govor g. prošta Karola Č e r i n a iz Novega mesta je še povečal že itak slavnostno razpoloženje ljudi.
Po končanem cerkvenem opravilu v cerkvi in zunaj cerkve je otvoril g. B r u 1 c, župan občine Šmihel-Stopiče, pomembno zborovanje. V vzneše-nih besedah je pozdravil vse navzoče, med njimi posebno navzoča gg. ministra na r. dr Fr. Kulovca in prof. Sušnika ter pojasnil pomen tega kmetskega dne. Poživljal je vse navzoče, naj se tudi v prihodnje drže in oklepajo Slov. ljudske stranke kot zaščitnice vseh stanov.
Nato je podal besedo g. Fr. K o b a 1 u, obl. poslancu za kriki okraj. Za tem je govoril g. obl. poslanec K a s t e 1 i c iz Žužemberka ter še en govornik iz Št. Jernejske doline. Končno sta v izbranih govorih že zgoraj imenovana min. na r. in nar. posl. g. dr. Kulovoc in prof. Snšnik pojasnila ljudstvu važnost kmetskega stanu za državo, deželo in občino, bodrila k ljubezni do rodne grude, dajala razne nasvete za olajšanje kmetske bede ter pojasnila, kaj je Slov. ljudska stranka v času, ko je bila v vladi, storila vse za kmetski stan. Po teh končnih govorih se je zahvalil g. Brulc poslancema za podana pojasnila, za uspešno zastopanje kmetskega stanu ter ju prosili, da tudi za-uaprej delujeta v tem pravcu. Končno je še predlagal, da se vrši vsako leto binkoštni ponedeljek kmetski dan na Trški gori, kar je ljudstvo burno odobravalo, na kar je bilo zaključeno to velepo-roembno zborovauje.
Govorniški oder pred hišo g. polk. Kramar-ИСа je bil ves v zelenju in zastavah. Pred vhodom na slavnostni prostor so se nahajali trije slavoloki z napisi: »Zuljavi roki pozdrav«, »Kmetu čast in slava« ter »Kmetski fant in mož — pozdravljena na tej gori«. Ljudstvo se je razšlo v zavesti, da ostane vsekdar zvesto veri in cerkvi, da se ne izneveri nikdar svojim duhovnim pastirjem ter da ostani! vedno zvesto praporu Slovenske ljudske stranke.
Akademija kat. srednješolskega difaštva.
Soboto, 4. junija 1927, zvečer so nam naši katoliški srednješolci kot otvoritev k svojemu bin-koštnemu zborovanju pripravili v Celju akademijo, ki je bila po skrbnosti priprave vzorna, po vrednosti podanega pa visoko nad povprečnim nivojem dijaških akademij. Pevske točke, ki so jih izvajali celjski srednješolci pod vodstvom Cerarja, so bile ritmično in dinamično izvrstno podane. Zlasti koroško nar. »O te mlinar« so nam odpeli z bravuro in občutjem, Shobernetov prijetni bariton pa je zajemljivo pesmico Se posebno dvignil v učinku. »Tihi veter od morja« je bila pa odločno prepočasi odpeta. — Naslednja Jva samospeva je odpel Skoberne z lepim predavanjem in učinkovito, le Rubinstein mu je bil prenizek. Burnega priznanja je bila deležna sopranistka Brglezova, ki ima zvonek in izredno simpatičen glas. Shuberto-va »Sonatina I — allegro vivace« in Brahmsov »Ples«, ki ju je odigral vijolinist Tauschman, sta bili brezdvomno dve najboljše podani glasbeni točki večera. Ob primerni pridnosti in avtokritiki
ee bo Tauschman razvil v umetnika na vijolini. — Večer je zaokroženo izpolnjevala vprizoritev Fei-tenove duhovne igre »Anima«. Je to komad, ki bi si jih na odrih katoliških organizacij želeli več. Novomeščanom ee je poznala vešča roka režiserja prof. Potokarja, a posamezni igralci so brez dvoma tudi vpoštevanja vredno talentirani. To velja zlasti za noeiteljico vloge »Anima«. Bil je lep večer, poln idealizma in mladostnega zanosa.
Jubilej Cecilijinesa društva.
Na dan slavnosti bo v stolnici ob 9 pontifi-kalna sv. maša, katero bo služil nekdanji predsednik društva gospod knez in škof lavantinski dr. Andrej Karlin. Stolni zbor bo pel pred začetkom maše dr. M 1 i n a r-C i ga 1 e »Pesem na čast sv. Cecilije«. Ta pesem je zložena na običajen ritem himne v alla-breve taktu: euoitavna, vendar izrazita skladba. Za tem se bo pela Premrlova maša »Sv. Jožefa«, ki je bila zložena za 50 letnico, odkar je bil sv. Jožef proglašen za varuha sv. Cerkve. O tej maši piše p. Hugolin v Glasbeniku L 1922., str. 28: »Maša je kratka, odeta v moderno, semtertje trpko harmonijo. V Kyrie so vporabljeni domači, plemenito vporabljeni motivi. Glorija je tridelna; sred• • i del »Qui tollisc, gre v mirnem toku, ona dv: i živahna, sklep imi-tatoričen. Tudi Credo j* iivahen. Nežno skrivnost včlovečenja Sinu bosega (Et incarnatus) je skladatelj topot prisodil basu. V »Crucifixus< trobila slikajo pretresljivo dramo na gori Kalvariji; sklep je kratek in krepek. — V Sanctus imajo soprani silne višine. »Hosanna« je nenavadno miren in lep, sklep zopet jako krepek. -sBenedictus« in Agnus je božajoča glasba, polna nabožnega čustvovanja. »Agnus« najlepši del cele maše, ginljiv duet ženskih, zatem moških glasov, slednjič vseh skupaj. — Maša je veličastno delo, polno življenja in plemenite strasti, besedilo lepo dramatizirano.
Foersterjev Graduale je solidno delo v znanem njegovem stilu.
Wagner »Jubilate« je za jubilej prav primerna, daljša točka, zelo učinkovita, lahko razumljiva. Prvi in tretji del sta ritmiško vznesena (fanfare), srednji del je miren.
Dr. Kimovčev »Tebe Boga hvalimo« je velikopotezna nova skladba, ki jo prinese »Glasbenik« kot jubilejno prilogo na 20 straneh. Kakor Gries-bacher v svojo najnovejšo mašo, tako se mi zdi јз dr. Kimovec v to hvalnico položil vse svoje ne majhno glasbeno znanje. Hvalnica je zasnovana na široki podlagi, spremljevanje orgelj je popolnoma samostojno, in zahteva spretnega organista, ki obvlada nele več kot štiriglasno harmonijo, marveč poleg tega še samostojen pedal. Zbor se giblje v eno-, dvo-, tri-, četvero., petero- in šesteroglasnih postopih in harmonijah, enkrat nastopi moški zbor, enkrat ženski, menjavajo se tonovi načini, vporab-Ijajo se pogosto živahne trijole, imitacije; vse originalno, pestro, veličastno. Skladba ni lahka, vendar prozorna in razumljiva.
Premrl, »Sem kakor oljka« (Glasbenik 1927, pril. 1—2. Bas-solo na eno vrstico 51. psal-ma, njemu sledi enoglasno celi zbor na isto melodijo, h sklepu veličastno nastopi v 8 taktih več-glasni zbor in efektno zaključi spev. Jako globoka in hvaležna točka.
S tem smo opozorili udeležence na vse glasbene točke, ki se bodo ob jubileju izvajale, in katere naj udeležencem pokažejo, na kako stopnjo je dospela »Musica sacra« v Ljubljani po petdesetih letih marljivega stremljenja.	H.
Kdo bo Setel m skakal s padalom nad Lîub^ano.
Vsesplošno se opaža veliko zanimanje za naš letalski miting, ki se vrši 26. junija 1927 tako, da se je mnogim pripetilo v četrtek, 26. maja, da so v navdušenju prezrli, da je polet šele junija in odšli na Ljubljansko polje. Tudi aparat, ki je baš
teg» dne prišel preko Ljubljane, jih je mnogo zapeljal na izprehod. Nič ni bolj naravnega kot to, da vse sprašuje, kdo bo pa letal? Ali prideta ree Sondermayer in Bajdak? Naj navedemo kratko imena onih, ki bodo ta dan vršili polete:
Ing. Sondermayer in por. Bajdak priletita na Potesu XXV. Ljubljanski Aero-kkib jima priredi poseben sprejem kot nekako oddolžitev za njihov junaški let v Indijo.
Podpolkovnik Živorad Petrovié in major Navratil priletita na troesdu Breguetu. Prvi je znani in priljubljeni komandant Jugovičevega aerodroma v Novem Sadu, drugi pa komand i nt naše lovske eskadrile in eden izmed najdrznejših akrobatov-lovcev v zraku.
Kapetan ITnick (Ljubljančan) in tehn. posl. Ernst Turko (šiškar) priletita vsak na svojem lovskem aparatu Devoitinu. Kot pilota-lovca boeta nudila gledalcem izreden užitek z izvajanjem vseh onih akrobacij, ki smo jih zadnjič v posebnem dopisu navedli, poleg tega bosta pa vršila tudi še specialno svoje akrobacije, ki bodo gotovo daleko prekosile vse pričakovanje občinstva.
Da ne bo manjkalo tudi poznanega našega pilota-ufilelja Stanka Kvedra, je jasno Posebno veseli bodo tega gotovo tisti, ki bodo izžrebali številko, ki jih pripušča k pasažirskemu letu, ker se zavedajo, da bodo v najsigurnejšem varstvu za časa poleta.
Kdo bo pii	lia, še ne vemo. Vseka-
kor slični zračni heroji I
S padali bodo skakali domačini in to dva aktivna letalca in dva rezervista. Ppor. Levičnik poizkusi prvič svoje lastno padalo nad Ljubljano, narednik Egger, mehaničar Hauptman in hidro- j avijatičar Bužga pa skačejo s francoskimi pado- i brani.	j
Prijavili so se tudi še drugi, med njimi ne- | ka dama, pa žal ni mogoče- ustreči. Predprodaja | vstopnic se je že pričela. Žrebanje za brezplačen 1 let le v predprodaji. — Aero-klub kraljevine SHS Ljubljana.
Sestanek zveze slov. voiakov,
ki je bil na binkoštni ponedeljek na Žalostni gori, je sijajno uspel. Kljub slabo obetajočemu vremenu se je zbrala na gori velika množica bivših vojakov iz Notranjske in v tovariškem soglasju prisostvovala spominski prireditvi.
Še preden se je pričela služba božja, so se razpršile deževne megle in se zasvetila v solncu prijazna gora. Cerkveno slovesnost je povzdignil pretresljiv govor bivšega kurata B o n a č a , ki se je spominjal v vojni padlih in pozabljenih tovarišev. Zunaj pred cerkvijo je pozdravil zborovalce predsednik preserske podružnice, nakar je povzel besedo preds. glavnega odbora ZSV. g. major C o 1 a r i č in se spominjal med drugim naših bratov v Primorju. Dalje je omenil govornik, da je bil imenovan na zborovanju v Petrovčah za prvega častnega člana ZSV. general M a j s t e r, kar je sprejela množica navdušeno na znanje.
Za predsednikom je ponovno povzel besedo tajnik Bonač in v krepkem govoru navdušil množico za plemenito idejo ZSV. H koncu je pozdravil zbor zastopnik borovniške podružnice tov. P e -trič, nakar so se množice razšle z željo, da se vsako leto sestanejo na ta dan na prijazni Žalostni gori
Smrtni nesreči.
Grozna nesreča je zadela na binkoštno nedeljo rodbino ravnatelja Podunavsko-jadranske banke v Ljubljani, g. dr. Berceta. Starejši sin je šel k sv. birmi v Zagreb, kjer biva njegov boter. Z njim so šli starši in mlajši brat, Boris, učenec I. razr. osn. šole na Vrtači. Popoldne krog dveh so nameravali napraviti izlet v avtu, česar se je Boris prav posebno veselil in že težko čakal, kdaj odidejo. Med tem, ko se je Sergij preoblačil, je Boris stekel na cesto, da pogleda za avtom. Toda nesreča je hotela, da je tedaj privozila od druge strani električna železnica, katere deček ni opazil, in ga podrla z vso silo na tla, tako da je bil v hipu mrtev. — Danes ali jutri ga prepeljejo v Ljubljano, kjer bo potem pogreb Rajni Boris je bil blag otročiček, lepega vedenja, nadarjen in
41

Sad slavi drevo
lin priznano odlično delovanje Je ivirok, da so
R, Kušej:
Cerkveni zakoni v • sovjetski
(Dalje.)
II.
Sedanje pravno stanje.
Rodbinski kodeks iz 1. 1921. je doživel leta 1926. nekaj značilnih izprememb, ki pa niso za vse dele Rusije enake, ker ureditev rodbinskega prava po čl. 1 osnovnega zakona USSR. ne spada v zakonodajno kompetenco zveze, ampak je prepuščena poedinim republikam, kolikor so kot samostojni člani unije priznane. Tako obstoje dejansko trije rodbinski kodeksi, in sicer eden za Rusko socialistično sovjetsko federacijo (RSFSR.), eden za Belo Rusijo in eden za Ukrajino. Ukrajinski kodeks deloma ostro nasprotuje ruskemu, dočim je beloiuski ubral med obema sredino. Vse tri redakcije se bavijo razen z zakonskim tudi z rodbinskim in varuškim pravom, jaz se hočem omejiti na zakonsko pravo in očrtati z nekaj stavki spremembe v njem.
Tudi novi kodeksi poudarjajo načelo, da je osnova rodbine samo potomstvo. Važna sprememba napram prejšnjemu pravu, ki je vsako adopcijo strogo prepovedalo, obstoja v določilu, da je pceinovljenje in pohčerjenje tujih otrok sedaj popolnoma prosto. Država se namrer ni izkazala za sposobno, skrbeti za '"»dno vecie število otrok, ki nimajo svojcev
ali so cd njih zavrženi ali drugače zanemarjeni (1. 1925. je doseglo število takih bednih malčkov baje 300.000), tako da je navezana na pomoč grajanov. Ti pa so v to najpreje pripravljeni, ako se adopcija z vsemi prejšnjimi pravnimi posledicami dovoli.
1. Imatrikulacija zakona pred državnim stanovskim oblast v o m je postala v ruski sovjetski federaciji samo še fakultativna in to iz pravilnega uvaževanja, da je registracija v bistvu samo kvaMficirana oblika že sklenjenega zakona in da njena opustitev ne opravičuje ni' akih zlih posledic na îmovinsk^pravnem polju. Že pred uzakonitvijo novega kodeksa je praksa dejansko tudi na podlagi cerkveno ali brezoblično sklenjenih, samo cerkveno ali sploh ne registriranih zakonov priznavala zahteve po alimentaciji in druge iz zakon, razmerja izhajajoče prav ce. Zapoved državne registracije porok, ki je bila izdana v prvi vrsti v bojnem razpoloženju proti cerkvenim zakonom, je imela celo v centru sovjetske oblasti, v Moskvi sami, tako malo učinka, da je boljševiška statistika ugotovila, da je bilo 25 odstotkov vseh v prestolici sklenjenih zakonov cerkvenih. Zato ugotavlja kodeks ruske socialistične federacije v § 1., da ima vpis sklenjenih zakonov v državne stanovske matrike edinj namen, da olajša zaščito pravic soprogov in otrok. Ukraj nski kodeks je strožji, ker zahteva splošno v,pis zakc uu v državne matrike ter priznava edino temu vpisu neizpcdbiten dokaz za obstoj zakona (§ 106). Beloruski zakonik ie še euergičnejši.
ker zapoveduje »obligatorni vpis vsakega zakona pred stanovskimi organi«. Navzlic temu je ostal odpor preti državni registraciji pove di slej ko prej silno jak. Ker manjka določilom glede registracije izdatne sankcije, bo praksa primorana upoštevati tudi dejansko obstoječe zakonske zveze, neizvzemšj cerkveno sklenjenih, kot osnovo za nastanek in obstoj zakonskih pravic in dolžnosti. To tem bolj, ker niti ulrajinski niti beloruski kodeks ne izreka nunesti neregistriranih porok, ampak gre pri vsakem vpisu samo za olajšavo dalaza o obstoju ?akona, proti kateremu je protidokaz pred sodiščem vsegdar dopusten in mogoč.
2. Pravne posledice zakona, a) Pravica do alimentacije je po zakoniku sovjetske fede acije sedaj podana tudi že v primeru, da živita mož in žena dejansko v zakonskem razmerju. Obve/na svojstva taktičnega neregisiriranega zakona so: skupno slano anje, skupno gospodinjstvo, in pismeno ali ustno priznanje zakonskih odnošajev. Ukrajinski kodeks pa priznava dejansko zakonsko skupnost kot zakon samo tedaj, če je trajala vsaj dve leti ali če je pri krajšem obstanku imela za posledico nosnost žene ali rojstvo po-ton.ca. Pravica do al mentacije je za razvezanega soproga sedaj časovno omejena, priznana pa je tudi brezposelnemu bivšemu soprogu, n? Farno za pridobivanje nesposobnemu
(Dalje.)
I postale znane In priljubljene. Zato InaJ zahteva, kdor se hoče čuvati I raznih IznenadenJ, tzrečno prave IPyramidon tablete v orlgl-Inalnem zavoju z rdečo eti-Vkeio In zaščitno znamko M. L. .1
zelo prikupljiv. Bil je ljubljenec ne le staršev, am* pak vseh sostanovalcev in svojih malih součencev. Prepričani smo lahko, da je sedaj že pri Jezusu, ljubitelju nedolžnih otrok.
Cenjeni rodbini g. dr. Berceta naše toplo sožalje!
Ponesrečil se je dne 2. junija g. Janez Pod-bregar, lesni trgovec in pos. v Strugah pri Vrh-polju pri Moravčah. Padel je v Preivojah z motornega kolesa, hoteč se umakniti nekemu vozniku, pri tem pa zadel z glavo ob drevo s tako silo, da si je razbil lobanjo. Mrtvega so pripeljali še isti dan zvečer na njegov dom. Pogreb je bil v soboto, dne 4. jun., ob veliki udeležbi ljudstva. Bil je eden izmed najbolj vnetih članov prosv. društva na Vrhpolju, odbornik stavbinskega odbora pri gradnji Prosv. doma na Vrhpolju in zelo priljubljen. Pokoj njegovi duši! Žalujoči soprogi in dragim domačim nae sožalje!
Dve smrtni žrtvi Save.
Zadnjo soboto je bila precej huda vročina in posebno še Savinja ter Sava mikavni za kopanje. V soboto pop. sta se pripeljala iz Budimpešte na Zidani most dva brata Čeha. Oba sita bila viuo-košolca, eden star 19 let, drugi 21 let in sta nameravala za binkoštne praznike posetiti Ljubljano. Na Zidani most sta dospela ob tretji uri pop. in bi bila morala čakati precej časa na ljubljanski vlak. Cas čakanja sta hotela izrabiti za kopanje v Savinji. Slekla sta obleko ob bregu Savinje in plavala proti iztoku Savinje v Savo. Ravno to mesto je zelo nevarno za neuke plavače in na tem kraju sta izginila tudi ta dva Čeha in utonila. Enega so potegnili še isti dan proti večeru iz Save in ga prepeljali v mrtvašnico v Loki pri Zidanem mosrtu, o drugem še ni nobene sledi. Obveščeni sorodniki so se pripeljali takoj v Zidani most, kjer so zvedeli ravno za praznike grozno vest. Oba ponesrečenca sta imela močno srčno napako in je zakrivila največ ta, da sta postala smrtni žrtvi Save.
Velika splavarska nesreča v Ptuju.
Drava je sedaj zelo narastla in to izkoriščajo pridno splavarji iz zgornje dravske doline. Splav za splavom drči po Dravi proti Slavoniji. Ker je pa reka zelo deroča, je vožnja precej nevarna in mnogokrat se dogodi, da splav ne doseže svojega cilja.
V	nedeljo popoldne okrog 4. ure sta vozila proti Ptuju dva splava, last tvrdke Steiner v Dravogradu. Splav sta krmarila stara »knnariša« Šantl in Zavernik, pomagalo jim je pa še 10 spla-varjev iz Sp. Dravograda. Ravno pri mostu v Ptuju pa je vožnja silno nevarna. Most ima zelo ozke propuste, ravno toliko široke, da lahko zdrkue splav skozi. Poleg tega je reka tu zelo deroča ter ne teče naravnost, ampak glavni tok zavije vsled kanala ob parku proti desni strani. Splav je radi tega zelo težko obdržati v ravni smeri ter ga spraviti skozi pod mostom. Splavarji se dravskega mostu v Ptuju zelo boje in marsikateri splav se je ob stebrih razbil.
Steinerjeva splava sta privozila proti mostu okrog 4. ure pop. Tik pred mostom je prvega nenadoma zavilo ter je udaril z vso silo ob stebrovje. Vsled nenadnega udarca so vezi na splavu popokale ter je razpadel. Tramovje je zajezilo odprtino pod mostom ter zagradilo pot tudi drugemu splavu, ki je vozil za razbitim. Tudi tega je zadela slična usoda. Splavarji so popadali v vodo ter oklepali tramov, dokler jim niso ljudje priskočili na pomoč s čolni ter vse rešili. Les, okrog 200 kub. metrov, je voda nosila dalje ter so ga deloma po-lovili obrežni prebivalci. Del splava se je v Za-gorcih pri Spuhlji zadel v mlin ter ga zelo poškodoval. Splava sta bila namenjena v Vukovar. Most v Ptuju pa je bil znatno poškodovan ter je do nadaljnjega pod njim vožnja s splavi prepovedana.
Avtomobilska nesreča.
V	ponedeljek ob pol treh se je pripetila pred Kranjem blizu Gaš'eja težja avtomobilska nesreča. Dva trgovca iz Siska, Stevo Popovié in Fran Pavlin, sta napravila v ponedeljek popoldne avtomobilski izlet na Gorenjsko. Kakih 5—6 km pred Kranjem blizu kraja, kjer je pred dvema letoma smrtno ponesrečil škofjeloški trgovec Ziherl, je odpovedalo šoferju krmilo, nakar se je avto za-
Preprečite zoboboije!
Np Pu kuj. de to prične mučiti zobo-liol. Zo ilune« moraš uporubljuti za *vnJo Zoho, PRBEOO zobno pasto. l*-:i so îc#ilol«ro vr«to loi poknauje lcot najboll učinkovito sredstvo z» netfo /,ob.
P<8fc>S5C<0 pista za zobe.

letel v mejnik. Avtu sta počili obe pnevmatiki, kar je pognalo avto na polje,"ga dvakrat prekucnilo in pometalo izletnike na tla. Vsi štirje izletniki so težje poškodovani. Ponesrečence so naložili drugi avtomobilisti na svoje avtomobile in jih odpeljali v ljubljansko bolnico, kjer jim je nudil prvo pomoč dr. Kramarič. Ponesrečenci bodo morali ostati dalj časa v bolnici, dokler ne okrevajo popolnoma.
Brat brata.
Posestnik Kune iz Gore pri Leskovcu ima dva sina. Pretekli torek je eden teh sinov do poznega jutra ostal z doma. Ob 3. uri je prišel domov. Pričel se je prepir. Kakor rtSnt pripovedujejo, je mlajši brat, ki je pa zelo soliden in priden. svaril svojega brata in ga prosil, da naj se umiri. Ta je pa v odgovor pograbil sekiro teT brata precej hudo ranil v roko. V tej stiski pograbi ranjeni bral nož ter ga Zasadi svojemu bratu tako nesrečno v srce, da je bil le-ta takoj mrtev. Žalostni in nesrečni oče je takoj, ko se je zdanilo, spremil sina na orožniško postajo v Krško in ga izročil orožnikom. Sodišče bo končnoveljavno odločilo, če je bil silobran ali ne.
Samoumor nadučifelja.
Dne G. junija je priredil pevski odsek izobraževalne;;:: društva na Čatežu ob Savi v Leskov-cu pri Krškem pevski koncert v korist spomenika padlim vojakom. Koncert bi so moral pričeti ob 3 pop. Tamkajšnji g. nadučitelj je bil določen za slavnostnoga govornika. S svojim govorom naj bi tudi o tvoril koncert. Ker ga še ni bilo, se napoti k njemu njegov prijatelj, da ga opozori, da je čas, da se prične koncert. Dobi ga v sobi. Takoj se napoti po stopnicah in se še razgovarja med potjo. Ko prideta na zadnjo stopnico, potegne nadučitelj nen: doma iz "."pa revolver in se Ustreli v glavo. Krogla je ce'o njegovega prijatelja oplazila. Gospod nadučitelj se je takoj zgrudil in dr. Murgelj, ki je takoj prihitel na kraj nesreče, je mogel kon-statirati le emrt.
Gozdni požar.
Г)пе 3. junija ob 2 popoldne je pri Kočevju izbruhnil požar v gozdu med Corpus Christi in cesto, ki pelje mimo Vila Lassi proti Žužemberku. Požar se je širil proti smodnišnici, ki leži v gozdu, kakih 100 m oddaljena. Vendar se je gasilcem posrečilo požar, ki so ga najbrž povzročili lahko-mišljeni otroci, omejili. Škoda ni velika.
Mevaren pustolovec aretiran.
Dne 5. 'junija zvečer je bil po kriminalnih organih policijskega Ravnateljstva v Ljubljani aretiran neki moški, ki se je že več tednov klatil po Sloveniji in sicer v Ljubljani, Mariboru in Celju. Pred kratkim se je pojavil v ljubljanskih lekarnah, kjer je jemal zdravila na račun Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na ta način, da je prišel na nepojasnjen način v posest tiskanih ordi-nncijskih lislkov in jih poteni zdravniško pravilno izpolnil za draga zdravila. Ko je slutil, da mu tla postajajo vroča, se je preselil v Celje, kjer je v hotelu >Evropa- iz hotelske lože ukradel neko aktovko s spisi vred, nato pa popih»l v Maribor. Tudi tamkaj najbrž ne bo vse v redu, kar bo pa šele nadaljna preiskava dognala. Imenovani ima razne rokopise in se izdaja za Božidara Petroviča, rojenega 1908 v Peči pri Podgorici, in trdi, da je belgrajski univerzi. Poseduje tudi legitimacije na belgrajski univerzi. Poseduje tudi legimacije na ime Božidar Petrovič, vendar je malo verjetno, da je to njegovo pravo ime, ker je fotografijo na legitimaciji očividno zamenjal s svojo. Ni izključeno, da je dokumente kje ukradel. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani pričakuje še marsikaj izvedeti o pustolovščinah aretiranega Petroviča, ki je po lastni izpovedbi posetil tudi več mest na Hrvatskem, med temi tudi Zagreb. Policija izroči are-tiranegi v zapore deželnega sodišča, kjer se bo preiskava nadaljevala.
V zvezi z aretacijo Petroviča so se raznesle po Ljubljani vesti, da je tudi v Ljubljani enako kakor v Zagrebu in Belgradu, prišla policija na sled zarotniki organizaciji makedonstvujočih in črnogorskih federalistov. Te govorice so povsem brez podlage, ter je bil Petrovič aretiran le radi tatvino in goljufije.
Défrayant Iz Ljubljane aretiran v Omišiju.
Defravdant Ferdo Grabrijan, trgovski vajenec iz Ljubljane, o katerem smo poročali, da je svojemu delodajalcu poneveril 40.000 Din gotovine ln nato s svojim tovarišem M. pobegnil, je bil dne 5 jun. prijet po orožnikih v Omišlju, katere je ljubljanska policijska direkcija brzojavno obvestila in naprosila za poizvedbe, ker je bil Grabrijan lansko leto tamkaj na izletu. Oba dečka bosta izročen« ljubljanski policiji. Denarja se je moglo zapleniti še nekaj nad 31.000 Din. ostanek sta pa mlada kavalirja že zapravila.
Čipke doSe^isdeio Ia. laneni sukanec
aajcenejae pri Os?Eiiïï'î SSp&S.Skn ~Sm~Uj Ljubljana, Kongresni trg
Dnevne novice
k Prestolonaslednik Peter v Sloveniji.
Na biukostno nedeljo opoldne je prispel v Ljubljano kraljeviC Peter in se odpeljal na Bled. Z njim je prišel sin kneza Pavla in se odpeljal dalje v Bohiiij. Oba je spremljal kraljev ordonančni častnik Masalovič. Na ljublj. kolodvoru so dvorni vlak pričakovali general Kalafatovič, poveljnik drav. divizije, veliki župan dr. Franc Vodopivec, podpolkovnik Manigodič, poveljnik orožniškega polka in zastopnik policijskega ravnateljstva.
•k Predsednik »Slovenske Straže« prof. dr. V. Iv o ž i e je prejel na udanostno izjavo 29. maja t. 1. cb 10 letnici majske deklaracije na Njegovo Veličanstvo kralja sledeči odgovor: Belgrad, 31. maja 1927. G. Gospodinu dr. Valentinu, Rožiču, prof. Ljubljana. Gospo-dine, prjjatno dirmit izfazima vdanosti pedne-.4 eni in sa proslave 10 godišnjice majske deklaracije u Ljubljani, N. V. kralj blagovoleo je narediti, da se izjavi srdačna zahvalnost. Mi-nistar dvora.
~k f Župni upravitelj Anton Kreč. Včeraj 7. junija 1927 popoldne je v Brežicah nenadoma umrl, od kapi zadet, Anton Kreč, župni upravitelj v Čatežu ob Savi, star 49 let. Pokojni je bil rojen v Trzinu dne 26. oktobra 1977, v mašnika pa je bil posvečen dne 18. julija 1903 v 3. letu bogoslovja. Služboval je kot kaplan preko šest let v Cerkljah pri Krškem, kjer je pokoju, župniku Gabriču pomagal zidati novo župno cerkev. Potem je bil kaplan v Kranjski gori in v Šenčurju pri Kranju. V Šenčurju je služboval osem let in je bil nazadnje tu tudi upravitelj župnije. Od tu je prišel 1. 1919, v Čatež ob Savi. Tu je posebno razvil svojo delavnost in pomagal svojim župljanom do župne cerkve, ki jo jim je po silnih potresih strašno porušeno zopet docela restavirral. Potein je tudi prav od tal na novo sezidal krrsno župnišče, ker so morali prejšnje radi potresnih poškodb popolnoma podreti. Neznansko veliko potov in skrbi je prebil, da je vse to dosegel. — Bil je nad vse blagega srca, mirna, zlata duša, ki pač ni imel nikjer nikakega sovražnika. Ljudje so ga povsod nad vse ljubili in spoštovali. Pokoj njegovi duši, ki jo tako nenadoma odšla k Bogu po plačilo.
-k Ljuba Babic- -Šandor Gialski. Dne 9.
junija bo Zagreb slovesno obhajal 70 letnico starosti velikega hrvatskega književnika in javnega delavca Ljuhe Babiča. Pri proslavi bo sodelovalo gledališče, Hrvatska Matica, Društvo hrvatskih književnikov in mnoga druga kulturna združenja. Ob tej priliki bodo najvažnejše hrvatske organizacije izvolile Ljubo Babiča za svojega častnega člana in mu podelila druga odlikovanja. Hrvatski' listi slave to dni velika dela Ljube Babiča iu stavijo njegovo ime poleg Šenoe, Gaja, Stross-majerja in drugih največjih hrvatskih mož.
kc Shod SLS na najsevernejši točki Slovenije se je vršil na Binkoštni pondeljek po rauj bcž,ji službi pod milim nebom v Sveči n i. Zborovanja se je udeležilo prebivalstvo cele župnije ter zastopniki organizacij SLS od Gornje sv. Kungote in Sv. Jurija ob Pesnici. Med udeleženci smo videli tudi Slovence in Slovenke iz Avstrije, t. j. iz župnij Gomilica, Lučane in Špilje. Zborovanje je vodil oblastni poslanec in znani vinogradnik g. Ivan šer-b i n e k. Narodni poslanec Franjo Z e b o t je poročal o političnem položaju. Ljudstvo odobrava politiko in taktiko Jugoslov. kluba in se veseli gospodarskih uspehov, ki jih je dosegla naša parlamentarna delegacija v kratkem času svojega sodelovanja v vladi. Oblastni poslanec Šerbinek je govoril o delu in nalogah oblae-tne skupščine. Govornik je pozval može m fante, naj pri bodočih volitvah vsi kot en mož glasujejo za SLS, ker je to edina stranka, ki pokaže, kadar je na vladi, da zna delovati za ljudstvo. Trditev >Jutra« in »Domovine':, da SLS na t«h krajih nazaduje na korist SDS, so samo pobožne sanje nekaterni-kov. Nazaduje v resnici SDS, koje poslanec dr. Pivko je imel nedavno v teh krajih shod, pa so ga kmetje in viničarji solidarno bojkotirali.
■k Shod Slovenske ljudske stranke v Ja-
renini bo v nedeljo, 12. junija po rani sv. maši. Govorita narodni noslanec Ž e b o t in oblastni p: slanec in odbornik S u p a n i č. Prosimo zaupnike, da shod razglasijo tudi v sosednjih župnijah.
kr Prof. dr. Slnvif naznanja z dne 30. maja iz Sueza, da je prepotoval kraje ob Sueškem prekopu od El Gisra, severno od Imai-lije do Sueza, okoli 82 km, kjer se išče prehod Izraelcev preko Rdečega morja. Ta dan zvečer se odpelje s parnikom Khedivialne linije po Rdečem morju do luke Tor na Slnaj-skem polotoku, odkoder se napoti s kamelo proti Sinaju, kjer bo čez, binkoštne praznike do 10. junija.
* Umrla je dne 7. junija gdčna Cecilija J u v a n e c, sestra g. dekana v Cerknici. Pogreb se vrši v četrtek ob 10. uri na pokopali-ščešče v Cerknici. Vsem, ki so poznali blago gosp dično, jo priporočamo v hvaležen me-mentol Bila je vzor krščanske gospodarice, ki po svojj dobrotljivosti ostane vsem, kateri so imeli priliko uživati njeno gostoljubje, v ne-minečeni spominu. R. i. p.!
~k šolski odbor mariborske oblasti. Oblastni odbor mariborski je v oblastni šolski odbor iz posameznih okrajev izvolil naslednje člane: okraj Maribor levi breg, Franc Fink, profesor na moškem učiteljišču v Mariboru;
okraj Maribor desni breg, Alojzij Sagaj, dekan in obl. poslanec. Hoče; okraj Celje, Miloš Levstik, učitelj v p., obl. poslanec, Celje; okraj Čakovec, Jožef Lovrec, mlinar, Preseka; okraj Dolnja Lendava, Peter Osterc, trg. in obl. poslanec, Beltinci; okraj Gornjigrad, Martin Ste-blovnik, župan, Šmartno ob Paki; okraj Konjice, Matija Napotnik, pos. sin in obl. poslanec, Tepanjeki vrh pri Konjicph; okraj Ljutomer, Jakob Rajli, pos. in obl. poslanec, Ljutomer; okraj Murska Sobota, Geza Horvat, upravitelj in obl. poslanec, Krajna; okraj Prelcg dr. Ivo Kečkeš, priv. lječnik in obl. poslanec, Prelog; okraj Prevalje Jurij Kugovnik, kovač in obl. poslanec, Prevalje; okraj Ptuj Robert Košar, veleposestnik, Sv. Bolfenk pri Središču; okraj Slovcnjgradec Alojzij Čižek, mestni župnik, Slovenjgradec; okraj Šmarje Jožef Stoklas, posestnik in župan, Dvor, Šmarje pri Jelšah.
■fc Odborniki mariborske oblasti bodo sprejemali stranke v sledečem redu: referent za finančne zadeve (odb. M. Kranjc) pondeljek in četrtek cd 11. do 12. ure; referent za kmetijstvo (odb. Al. Zupanič) torek in petek od 11. do 12. ure; referent za zdravstvo, socialno skrbstvo, občine in okrajne zastope (odb. dr. A. Veble) sreda in petek od 11."do 12. ure; referent za obrt, trgovino in industrijo, šolstvo in narodna prosveta (odb. Jurij Kugovnik) pondeljek in soboto od 11. do 12. ure. Predsednik oblastnega odbora sprejema stranke vsak dan ob 10. uri.
■k■ Okra jni za stop mariborski je sklenil občinsko cesto iz Bresternice v Dravski dolini proti Sv. Križu na Kozjaku spremeniti v okrajno cesto. Občine Brestrenica, Jelovec in Sv. Križ bodo skupno z okrajnim zastopom Ï3 letos zaêele z delom. Okrajni zastop za letos prispeva 100.000 Din in je tudi dal napravit; načrte po strokovnjaku. Cesta se bo razširila in na nekaterih mestih preložila tako, da strmina ne bo tako velika. Sv. Križ nad Mariborom je bil dosedaj radi cestnih zve/, v celem okraju menda najbolj zanemarjen.
kr Uradni jezik v Prekmurju — hrvaščina? Dobili smo slučajno v roke sledeči dopis: Srezki poglavar v Dolnji Lendavi, dne 13. 5. 1927. Štev. 4071-j. Preč. irm. kat. župnem uredil Turnišče. Molim, da se ovome uredu dostavi ex offo smrtni list za umrlog Josipa Fe-renčaka, rodj. 1896. god. u opčini Gomilica, kojl je navodilo urnro pre 3 godina. Srezki poglavar: nečitljiv. — Kolikor nam znano, prebivajo v Turnišču kakor v celem Prekmurju Slovenci, ki hrvatskih dopisov ne razumejo. Pa tudi okrajni glavar in njegovo uradništvo v D. Lendavi je slovensko. Zato si dovoljujemo meredajna oblastva vprašali, iz kakšnega vzroka in po kakšnem ter čegavem nalogu se slovenski jezik v Slovenski krajini na tak način zapostavlja, oziroma ignorira?
-k Dr. Hercod na poti skozi Ljubljano. Te dni se je peljal skozi Ljubljano v Belgrad in Sofijo sekretar internacionalnega biroja proti alkoholizmu v Lozani g. profesor dr. Hercod. Na svojem polu se je razgovarjal z zastopniki abstinenčnih organizacij o predlogih Finske, Poljske in Norveške, da bi Društvo narodov prevzelo borbo proti alkoholizmu v svoj program. Izgleda, da bo protialkoholno delovanje prešlo v področje higienske sekcije, ter se bo osnovala posebna podsekcija za proučevanje protialkchclnega vprašanja. Po nekaj dneh se dr. Hercod istotako vrača skozi Ljubljano.
~k »Slovenska Matica« ima dne 24. junija t. 1. ob šestih popoldne v društvenih prostorih svoj letni občni zbor z dnevnim redom: poročila, sprememba nekaterih členov pravil ter volitve odbora. Odbor.
-k Važno za zvaničnike in dnevničarje. Organizacija pit uslužbencev je prejela od Zveze ptt nameščencev v Belgradu tale dopis: »Obl. organizaciji poročamo sledeče: Naši slu-žitelji in zvaničniki, kateri so postavljeni za dnevničarje ,naj se zaradi tega ne vznemirjajo in naj ле dajejo ostavk na državno službo. Zveza je ob pravem času napravila potrebne korake, da se njih dosedanji mesečni prejemki ne morejo in ne smejo izpremeniti, še manj pa zmanjšati. Poštno ministrstvo je na odločilnem mestu storilo potrebne korake, da se njih dosedanji prejemki ne izpremene in da se tj dnevničarji postavijo v najkrajšem času v njih prejšnja zvanja t. j. zvaničniška oziroma služiteljska«. — Prizadeti uslužbenci naj nekoliko potrpe, saj jim bo organizacija izgubljene pravice v dogledni bodočnosti nazaj priborila.
•k Starinski denar. V Šmarju pri Sevnici ob Savi ima neki star mož bakren denar, (1 kom.) od 1. 12 po Kristusu. Splošno se sodi, da je to rimski denar iz Neronove dobe. Pač zanimiva redkost!
•k Kongres davčnih uradnikov se vrši te dni v Splitu. Razpravljajo se stanovska vprašanja.
-M- Zdruienje jur/oslov. narodnih ieleznièar-jev in brodarjev nam je z ozirom na naše poročilo z dne 4. junija 1927 o kongresu Saveza železničarjev Jugoslavije poslalo pojasnilo: Po tiskanem poročilu Saveza za kongres ima imenovani Savez v Sloveniji 3214 članov, na Hrvatskem 749 ter v Bosni in Hercegovini tudi okoli 100 do 2'JO članov. V tem poročilu Saveza se Združenje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev napada kot žolta organizacija, ter je tudi na kongresu bilo izrečeno, da železniška uprava favorizira žolto Združenje na železnicah. Iz porrčila v Vašem listu podpisani oblastni odbor prihaja do zaključka, da je glavna ost dela kongresa naperjena proli Združenju jugoslovanskih narodnih
BREZ KONKURENCE
so naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikov I
Jos. Rojina, Aleksandrova c. 3.
železničarjev in brodarjev kot strogo nepolitični narodno-stanovski organizaciji. Oblastni odbor ugotavlja, da članstvo Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev in organizacija kot taka ne uživa in ni uživala nikakih pred-pravic ali kako dobrohotnosti s strani železniške uprave bodisi v ministrstvu prometa, generalni direkciji ali oblastnih direkcijah ter vse napade Saveza in njegovega kongresa na naslov UJNŽH odločno odklanja kot neresnične ter javno poživlja predsedstvo Saveza in kongresa, da naj se točno izjavi in da možnost možatega obračuna pred javnostjo ali pa pred sodiščem. Združenje jugoslovanskiii narodnih železničarjev in brodarjev bo slrogo tudi v bodoče stalo na braniku za gospodarske, socialne in kulturne pravice vsega osebja državnih prometnih ustanov ter vsako sie-pomišljenje in izrabljanje nad vse bednega stanja prometnega osebja pravočasno razkrilo in vsako politično izigravanje, četudi se to hoče vršiti na politično internacionalni podlagi, odločno odklonilo in odbilo, da se ne ponovijo žalostni primeri politično diktirane stavke 1. 1920, ki je prinesla vse obstoječe gorje osebju vseh prometnih ustanov v državi. Oblastni odbor Ljubljana Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev kot sesiavni del po celi državi obstoječe nepolitične narodno-stanovske organizacije, ki šteje 25.000 plačujočih in rednih članov železničarjev in brodarjev, obžaluje, da se je ravno v Ljubljani oziroma v Sloveniji v sedanjem času improviziralo tako zborovanje, ter se z neodgovarjajočimi poročili v dnevnem časopisju hoče prikazati drugačno stanje oziroma težek gospodarski položaj prometnega osebja izkoriščati v strankarsko- politične, četudi internacionalne namene. — Predsednik oblastnega odbora UJNŽB Ljubljana, Juh s r., tajnik oblastnega odbora UJNŽB, Ljubljana, Vertačnik.
■k Igravcem razredno loterije. Naznanjamo, da so že dospele srečke za drž. razredno loterijo 14. kola v prodajalno Antona Goleža v Mariboru, Aleksandrova c. 42. Vsak kupec lahko računa na en glavni dobitek, ako kupi srečke v prodajalni Goleža. Najboljši dokaz temu je, da je odpadlo pri žrebanju 13. kola drž. loterije na imenovano prodajalno nič manj kot 8 glavnik dobitkov, katera imena srečnih bodo čimprej objavljena. Največja zaloga in izbira srečk, natančna evidenca istih, točna in kulantna postrežba ter absolutna varnost.
■k Gasilska župa Krka napravi v nedeljo, dne 12. t. m. ob dveh popoldne veliko župno vajo in po vaji veliko vrtno veselico s pestrim programom pri kolodvoru v Višnji gori.
■k Živela sreča! Cenj. čitatelje opozarjamo na današnji številki priloženi prospekt za naročbo srečk drž. razr. loterije od zelo srečne tvrdke Drago R. Kolaković, Beograd, Knj. Ljubice ul. 15.
*	Izlet na Balkan. V času od 21. julija do 2. avgusta t. 1. napravi »Probudac potovanje preko Zagreba—Subotice—Zombolje—Or-sove v Bukarešto. Vrnitev skozi Svilen-grad, Plovdiv v Sofijo ter Niš in Belgrad. Natančnejše podatke daje Gospodarski odsek »Probude« t. č. Tehnična srednja šola v Ljubljani. Prijave do najkasneje 20. t. 1.
•k Urejena prebava in zdrava kri se doseže z dnevno uporabo pol čaše naravno »Franz-Josek-grenčice. Strokovni zdravniki za motenja v prebavi hvalijo »Franz-Jo-s ef« vodo, ker pospešuje delovanje želodca in čreva, poživlja menjavo snovi, osvežuje kri in omiljuje ra?dražljivcst živcev. Dobiva se v lekarnah, drogeriiah in specer. trgovinah.
•k Razpis. Pri mestnem magistratu celjskem se po odobritvi velikega župana mariborske oblasti od 28. maja 1927, U. br. 9314-1 odda začasno mesto pomožnega kon-ceptnega uradnika-jurista. T a s 1 u ž b a j e pogodbena. Plača po dogovoru. Prosilci morajo izkazati dovršene pravno- in državoznanske študije in z uspehom prebiti vse tri državne teoretične izpite. Prednost imajo prosilci s praktičnim izpitom za politično administrativno poslovanje in z daljšo prakso. Svojeročno spisane prošnje, pravilno koLkovano in opremljene z rojstnim in domov, listom, nravstvenim in uradnim-zdravniškim izpričevalom ter izpričevali o izpitih, naj se vlože do dne 17. junija 1927 pi i predsedni-štvu mestnega magistrata celjskega. Razpisano mesto se bo pozneje ev. spremenilo v sistemi-zirano mesto, ako to sklene občinski svet — Mestni magistrat celjski, dne 2. junija 1927, Vladni komisar: dr. A. Farčnik s. r.
•k Razpisani pošti. Razpisana je poštar-ska služba v Mežici (IV.r.). Prošnje naj se pošljejo na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani do 20. junija 1927. — Nadalje je razpisana služba pogodbenega poštarja v Mačkovcih (V. 2). Jamčevina 400 Din. Letni prejemki: redna plača 3000 Din, doklada (50 odstotkov redne plače) 1500 Din, za prenašanje pošte 2000 Din, za selsko dostavo 4134 dinarjev. — Prošnje s prilogami naj se pošljejo na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljub-l.ani do 20. junija 1927. Med prilogami mora biti tudi potrdilo krajevne oblasti (županstva), da ima prosilec zagotovljene prostore za pošto kakor pravi čl. 16 pravilnika o pogodbenih državnih pošlah.
•k Prpić »Mali« je sedaj hrvatska senzacija. Prepeljujejo ga od kraja do kraja, povsod, kjer je napravil kak zločin. Doslej je priznal že 16 zločinov, samih umorov in ropov. Vrsta pa še nikakor ni zaključena. 16 najhujših zločinov ima nad seboj 23 letni fantič, Prpić, ki je poveljeval razbojniški tolpi. Ljudje, ki ga vidijo malega in mladega, nikakor ne morejo verjeti, da bi bil ta smrkavec tisti strašni razbojnik.
★	Ukradeno kolo. V Št. Vidu pri Stični je rilo na Binkoštno nedeljo med deseto sv. mašo ukradeno kolo, črno pleskano, znamke
Gritzner, z rujavo torbico in dvojnimi vzmeti pri sedalu, sedež isto rujav; — iz veže v gostilni Fačini. Pred nakupom se svari in prosi da kdor bi vedel sporočiti kje se kolo nahaja, dobi nagrado 200 Din pri lastniku Alojz La-vrih, čevljar, Zaboršt h. štev. 18, ipcšta Vid pri Stični.
■Ar Kongres TOI zbornic v Splitu. Včeraj se je v Splitu pričel kongres trgovskih in obrtnih zbornic iz vse države. Udeležujejo se ga delegati vseh jugosl. TOI zbornic.
tét Kongres hišnih posestnikov v Splitu. Kongres hišnih posestnikov v Splitu se je pričel v nedeljo. Najprej so zborovali posamezni odseki, katerih je šest. En odsek se bavi z vprašanjem ustanovitve banke hišnih posestnikov. Kongres, katerega so se udeležili zastopniki hišnih posestnikov iz sosednih držav, je sklenil, da hišni posestniki vstrajajo pri predpisih sedanjega stanovanjskega zakona, ki določa, da se s 1. nov. t. 1. ukinejo omejitve o stanovanjih. Nadalje zahtevajo olajšave v obdavčitvi. Sklenili so, da se stori vse za ustan vitev zbornice hišnih posestnikov. Zavzeli so se tudi za čimprejšnjo rešitev agrarne reforme v Dalmaciji.
•k Na smrt obsojena razbojnika Fehim Baljkovič in Sota Antonić sta bila v pondeljek zjutraj na morišču, imenovanem »Jenjinjački potok«, ustreljena. Baljkovič je po prvi salvi še govoril, tako da so vojaki morali oddati drugo salvo.
~k Sef računovodstva se ustrelil. Zadnji petek se je ob osmih zvečer v svojem stanovanju ustrelil Dragoljub Veljković, šef računovodstva v ministrstvu za notranje zadeve v Belgradu. Vzroka smrti doslej niso ugotovili.
* Velika izbora raznega perila, modnih bluz, oblek, nogavic, vezenin, čipk, kravat itd. se kupi po priznano nizkih cenah pri tvrdki Ign.-Žargi, Ljubljana, Sv. Petra cesta. Уг ITO — zobna pasta najboljša.
Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, protinu, nevralgijah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri vapnenju žil, motenju (prebave), ostarelosti, kron. kožnih boleznih. Svoje telo okrepčate in pomladite, ako se zdravite v starodavnem, radio emanacijskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36 do 38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. septembra. Ves modern komfort. Prospekte na zahtevo. Pošta, telegraf in telefon.
Naj bo v tujini, naj bo doma, k jedi, med delom, se vedno prileže če si s čašo Clio limonade človek onemoglo dušo priveze.
© Šef gen. štaba v Ljubljani. Danes je prispel v svrho oddiha v Ljubljano šef. gen. štaba g. general P e š i ć. Odličnega vcdjo našega generalnega štaba slovenski narod ob njegovem bivanju v naši deželi kar najpri-srčneje pozdravlja in želi, da iz nje odnese najlepše spomine.
O Obisk poljskih gospodarskih krogov. Poljski gospodarski krogi so te dni obiskali Zagreb in Sarajevo ter pridejo v četrtek D. t. m. dopoldne v Ljubljano, kjer se po prihodu vrši v palači zbornice slovesen sprejem. V Ljubljano prispejo z vlakom ob 7.34 dopoldne. Člani poljske delegacije so gg.: Stanislav Landie, ravnatelj trgovskega odseka ministrstva trgovine in industrije — vodja delegacije; dr. Henryk Miinnich, svetnik ministrstva trgovine in industrije; inž. Marjan Szyd-lowski, bivši minister trgovine in industrije innarodni poslanec; dr. Henryk Gluck, podpredsednik Zveze poljskih livarn; Balzer, generalni direktor železnega sindikata; dr. Ka-zimierz Bartoszewicz, podpredsednik poljske Zveze producentov in rafinerij mineralnih olj; Thil, direktor Zveze sladkornih industrijalcev; Ziemiaczkowski, ravnatelj banke za sladkor; Kasprowicz, predsednik trgovske zbornice v Bydgoszcu; dr. Waschko, sindik trgovske zbornice v Poznanju; dr. Josefert, direktor trgovske zbornice v Krakovu in dr. Behagel, ravnatelj rudarsko-llvarniške zveze.
O Birmovanje v ljubljanski stolnici se je vršilo binkoštno nedeljo in ponedeljek. Zakrament sv. birme je prejelo v nedeljo dopoldne 873, popoldne 431 in v ponedeljek dopoldne 241 birmancev ozir. birmank. Vseh je bilo torej bitrmanih 1545.
© Društvo rokodelskih mojstrov bo imelo svojo odborovo sejo v četrtek, 0. junija ob 8. uri zvečer v Rokodelskem domu. Pričujoče obvestilo ie obenem vabilo gg. odbornikom. — Fr. Pust, t.. č. predsednik.
© Poročila sta se na binkoštno nedeljo pri deljo pri sv. Petru dna. Cilka N o v š a k, rojena M a r k e 1 j in Viktor N o v š a k iz Boh. Bistrice. Mlademu paru obilo sreče in blagoslova!
© G. Gril, šolski sluga na 3. gimnaziji, se tem potom toplo zahvaljuje vsem, ki so 4. t. m. spremili k večnemu počitku truplo njegove žene, gospo Lucije Gril, posebno čč. duhovščini, g. ravnatelju 3. gimnazije Kuno Hočevarju in profesorskemu zboru, pevskima zboroma »Ljubljane* in »Glasbeno Matice«, čč. sestram usmiljenkam in vsem, ki so se kakorkoli spomnili rajnice.
O Binkoštni prazniki so potekli v Ljubljani mirno. V nedeljo so se mešali med publiko rdeče okrašeni udeleženci vsedelavskega zleta z bir-manci, ki so bili okrašeni z belimi trakovi in cvetlicami. Po ulicah je bil promet le neznatno večji kot prejšnje dni, ker je bil odtok domačega prebivalstva na razne izlete v bližnjo in daljno okolico prav velik. Izletnike je pral seveda ('ež; ob praznikih jo to nri nas že nekaj navadnega Mnogo skupin je odšlo tudi na Julijske in Kamniške planine, vendar pa tu radi slabega vremena niso prišle na svoi račun. V Ljubljani so vzbudile pestro sliko vfasti nekatere krasne skupine botric in birmank v lenih narodnih nošah. — Zabe.le-
žiti pa je treba tudi razveseljivo dejstvo, da so v Binkoštih izostali pretepi, izgredi in drugI incidenti. ki so sicer ob praznikih tako zelo običajni.
O Nagla smrt. Včeraj dopoldne ob pol 10 je zadela slugo etnografskega muzeja Jožeta Kriz-mana, 20 let starega, srčna kap, kateri je takoj podlegel in umrl. Krizman je bil ravno v službi v etnografskem muzeju ter se je nahajal že več minut v svolt uradni sobici, kjer ga je zadela srčna kap. Bolehal je že dalj časa za srčno hibo.
O Tatvine. V nedeljo je bilo knjigovodji Vinku Habetu raz hodnik njegovega stanovanja v Ilirski ulici št. 1 ukradeno črno pleskano kolo znamko »Steyr«, vredno 1500 Din. — Fanči Go-sarjevi, natakarici v Somrakovi gostilni v Zgornji Šiški, je v noči od 4. na 5. t. m. nekdo ukradel iz omare za približno 100 Din kovanega drobiža in več tobaka v vrednosti 30 Din. — Delavcu Ko-šaku Francu v Zeleni jami je nekdo ukradel 400 dinarjev vredno uro z verižico. — Marici Dež-manovi, posestnici na Ambroževem trgu, je nekdo v nedeljo ukradel izpred njenega stanovanja štiri dežnike v vrednosti 520 Din.
O Karamboli. Na Ižanski cesti se je zgodil v pondeljek popoldne velik karambol. Trčili so namreč skupaj avtomobil in dva voza. Nastala je znatna škoda, vendar pa ni od oseb nihče poškodovan. — Včeraj dopoldne se je pogreznilo poštnemu elektromobilu kolo v že skoro pozabljen kanal v Frančiškanski ulici. Nastal bi zato lahko prav znaten karambol, ker je ravno mimo privo-zil drug avtomobil. Elektromobil so dvignili s pomočjo dvigal iz neugodnega položaja, nakar je nadaljeval pot proti Dunajski cesti. Škoda je neznatna.
O Čigave so vreče? V soboto ponoči je na Dovozni cesti aretiral stražnik Bosanca Štefana Bingoleta, ki je nesel na rami 17 praznih vreč. Bingole trdi, da je vreče našel na cesti in da si hotel z njimi napraviti ležišče čez noč. Ker so vreče nedvomno kje ukradene, poživlja policija lastnika vreč, naj se zglasi pri policijskem nadzorniku g. Zajdeli na policijskem ravnateljstvu.
© Aretiran lat. V soboto je bil na glavnem kolodvoru pri prihodu gorenjskega vlaka aretiran mizarski pomočnik Franc N., ki je ukradel v Bitnjah pri Škofji Loki svojemu mojstru Petru Mesecu več obleke. Franc N. je bil na policiji zaslišan ter je tatvino priznal. Izročen je bil sodišču.
© Kristofič-Bučar. Dospele krasne bluzo.
Maribor
П »Maribor« se udeleži v nedeljo, dne 16. t. m. izleta k Sv. Križu nad Mariborom. Za to obvezna vaja mešanega zbora v četrtek ob pol 7. zvečer. Pevci, obvestite drug drugega!
□	Sestanek orlovskega odseka. Danes je na fantovskem sestanku orlovskega odskega predavanje o domovinski pravici in drugih državljanskih pravicah in dolžnostih, ki moramo biti o njih dobro poučeni. Pridite točno!
□	Akademska konprepacija. Danes zvečer se bo vršil redni sestanek akademske kongregaclje. Udeležite se ga polnoštevilno!
□	Ljudski oder. V nedeljo, dne 12. junija bo ob lepem vremenu priredil Ljudski oder v zvezi z »Mariborom« izlet k Sv. Križu nad Mariborom, kjer bo uprizoril veseloigro »Maks v škripcih«. Domačini Sv. Križa ste vabljeni, da se te predstave udeležite polnoštevilno.
□	Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico, ponovno naznanja vsem članom in članicam, kakor tudi prijateljem društva, da priredi dne 9. in 10. julija izlet v Rajlienburg. Ker je polovična vožnja dovoljena, zato vabi vse, da se priglasijo do 10. junija. Izkaznica stane 5 Din, natančna pojasnila daje gospa Bavman, Cvetlična ul. 3. — Ista zveza ima 12. junija ob 17. uri (5.) predavanje v Zadružni gospodarski banki. Govori č. g. kanonik Pasi. K obilni udeležbi vabi vse članstvo in prijatelje društva odbor.
П Glasbena matica. Radi sodelovanja Matico v prid prireditvi Jadranske stražo se vabijo vsi člani moškega zbora k točnemu obisku pevskih -fraj!
□	Iz te moke ne bo kruha! Radi avtomobilske nesreče pri Zgornji Polskavi skuša sobotna »Marburger Zeitung« zvaliti krivdo na šoferja mestnega avfoomnibusa. Šoferju očita, da je bil poprej mesar in nima dovoljne prakse. Ugotavljamo, da je mestni šofer Deželak eden najboljših, najbolj treznih in zanesljivih. Treba tudi beležiti, da se je doigral sunek v mestni avtoomnibus od zadaj in niti pariški šoferji ne gledajo naenkrat v dve nasprotni smeri, ampak le v eno. Vemo, kaj namerava doseči »M. Z.< z napadom na mestnega šoferja, a iz te moke ne bo kruha!
O Vojni invalidi in vdove pozor! Ker se prostori mestnega knjigovodstva mariborskega magistrata preurejujejo, so uradne ure za Krajevni cdbor Združenja vojnih invalidov v Mariboru v času od 7. do 20. junija t. 1. preložene na popoldan, to je vsako sredo in soboto od 3. do 5. Ob praznikih pa so uradne ure, kakor običajno od 9.—11. ure.
□	Nov zdravnik v Mariboru. V Mariboru se je naselil dr. Jos. Ivanšek ter ordinira v prostorih umrlega zdravnika dr. Neuvvirtha. Dr. Ivanšek je prišel iz Prekmurja.
□	Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico opozarja najemnike, da nameravajo hišni lastniki zbirati podpise najemnikov za ukinitev stanovanjskega zakona in popolno prostost za hišne lastnike. Društvo resno svari pred podpisovanjem sličnih izjav.
□	Vrnil sc je s potovanja po Orientu na binkoštni ponedeljek g. narodni poslanec dr. Josip Hohnjec. Vrnitev se je zakasnila, ker si je gospod dr. Hohnjec ogledal v družbi umetnika Meštroviča Atene ter Korint ln dospel preko Belgrada nazaj v Maribor.
□	članice »Poselske zveze« priredijo 19. t. m. popoldne ob pol 5. url v »Zadružni gospodarski banki« krasno igro imenovano: »Mučentca Jezusova, odpusti!« Snov igre je verska. Članice, tovariši in prijatelji, vljudno vabljeni I
П Češkoslovaški tiskarji so dospeli v nedeljo popoldan z praškim brzovlakom v Maribor. Na kolodvoru so jih sprejeli stanovski tovariši, člani J. Č. lige in Češki klub. Pozdravili so goste v imenu faktorjev g. Lojze Strašnik ,v imenu J. č. lige dr. Reisman ln v imenu Češkega kluba g. Bureš.
□	Ustavljeni splavi. Ker je most preko Drave v Ptuju precej poškodovan, ker sta trčila vanj dva splava in se razbila, je ptujsko okrajno glavarstvo prepovedalo vožnjo s splavi pod mostom, dokler poškodbe ne bodo popravljene. Policija v Mariboru je na obvestilo iz Ptuja ustavila veliko število splavov, ki sedaj čakajo na dovoljenje za odhod.
□	Drzna žepna tatvina. V soboto dopoldne jo bil na mariborskem Glavnem trgu okraden plačilni natakar neke mariborske kavarne. Lopov mu je izmaknil Iz suknje Ustnico z vsebino 3000 Din in raznimi dokumenti. Okraden i jc ta slučaj takoj prijavil na policiji, poslani so bili vsi agenti na trg ln niiliov trud ie kmalu nagrajen z uspehom.
Ugotovili so, da je prišla v neko kavarno na trgu neznana ženska ter ee mudila dalje čas na stranišču. Tam so v resnici našli med papirjem neko listino, last natakarja. Poleg listine je ležalo pismo, katerega je ženska očividoo izgubila. Pismo je bilo naslovljeno v Gradec, na zadnji strani pa je bilo napisano ime Marija Štus. Tako se piše znana žepna tatica, ki je bila že opetovano prodkazno-vana. Detektivi so nato poiskali omenjeno Štus ter jo našli v Novi vasi. lzpočetka je vse trdovratno tajila, končno pa je le priznala tatvino. Denar je dala deloma svojemu ljubčku, večji del pa je imela skrit pri sebi in sicer tako spretno, da ga niti pri telesni preiskavi niso našli, po priznanju ga je pa sama izročila. Tatica je biln oddana sodišču.
□	Brezplačno zdravljenje. Dne 8. junija so otvori v splošni bolnici v Mariboru anibulatorij za brezplačno zdravljenje siromašnih. Anibulatorij bo posloval v preiskovalni sobi sprejemnega oddelka vsak pondeljek, sredo in petek od 16.—17. ure, J izvzemši, ako je ta dan praznik, v tem slučaju se preloži ambulatorno zdravljenje na naslednji dan. Ambulatorno zdravljenje je za upravičence brezplačno. V ambulatorlju se bodo dajala brezplačno tudi zdravila. Doslej še ta zdravila niso dospela iz Belgrada in radi tega se še niso mogla razdeljevati med potrebne. Pravico do lega brezplačnega zdravljenja imajo siromaki, ki se izkažejo s posebnim, od pristojne občine v to svrho izdanim in od pristojne davčne oblasti potrjenim ubožnim spričevalom. Domovna občina mora na ta spričevala izrečno potrditi, da bolnik ni član kake bolniške blagajne in ne v službenem razmerju, ki nalaga delodajalcu dolžnost, skrbeti za zdravljenje službojemalca. Člani okrožnih uradov za zavarovanje delavcev, člani humanit. fondov državnih železnic, člani bratovskih skladnic in rudniških blagajn, člani trgovskih podpornih društve in tem enakih socijalnili zavodov kakor njih svojci ter osebe, ki se ne morejo izkazati s predpisanim ubožnim spričevalom, nimajo pravice do ambu-latornega zdravljenja v bolnici; obvezilni materi-jal, ki ga mora bolnica sama kupovali, plačajo bolniki po režijski ceni.
□	Karambol avtomobilov. V ponedeljek sta trčila na Vodnikovem trgu skupaj avto g. Hoh-njeca. katerega je vodil šofer Wenigerholz in avto g. Pelikana, katerega je šofiral Walde Boris. Prvi je privozil po Koroški cesti proti Kamilici, drugi pa po Strossmajerjevem drevoredu. Radi prevelike brzine nista mogia avtov ustaviti pravočasno in posledica je bila karambol, ki je obema povzročil znatno škodo.
na blnkoStnl pondeljek ob veliki udeležbi, ležbi.
Kopalna sezona v Novem mestu. Dne 1. jtf« nija t. 1. se je zopet otvorilo kopališče na Loki. 2e takoj prve dni ie prišlo mnogo ljudi, oeobito pa mladine v kopališče. Menda je malo krajev, ki bi imeli tako ugodne prilike za kopanje, kakor jih ima ravno naše Novo mesto. Zelena in ulo» boka Krka nas vabi, pridite!
Celje
ICočevfe
0 Birma v Celju. Na binkoštni pondeljek je g. škof. dr. Andrej Karlin delil v Celju zakrament sv. birme. Birmal je skupno 410 birmancev. Obred se je izvršil na prostem ob cerkvi, kar je omogočilo ta dan res lepo vreme. Prisostvovalo je obredu izredno mnogo občinstva. Po sv. birmi, ki je bila ob desethi že končana, so se poklonili pre-vzvišenemu številni duhovniki iz okolice in prisostvovali tudi agapi v gostoljubni opatiji.
0 Krekovci! Danes — v sredo 8. junija — zvečer je na dnevnem redu običajnega sestanka velezanimivo predavanje o francoski revoluciji. Predavanje bodo ponazorovale številne skioptič-ne slike. Tovariši in tovarišice naj bi se predavanja udeležile polnoštevilno.
0 Volilna komisija za občinske volitve v Celju. Za predsednika volilne komisije na I. (glavnem) volišču, ki bo v meščanski šoli, je imenovan dr. Ivan Flerin, sodni nadsvetnik v Celju, za prisednika pa dr. E. Močnik, finančni tajnik pri državnem oblastvu v Celju. Za II. volišče je za predsednika imenovan dr. Jakob Konda, sodni svetnik, za prisednika pa dr. A. Juhart, sodni avskultant.
0 Za našo ubogo deco! V soboto 11. junija se vrši v Celju cvetlični dan v prid bedni deci. Priredi ga državna krajevna zaščitu dece in mladine. Naj bi ne bilo ta dan nikogar, ki bi odklonil milo prošnjo najbednejših.
0 Blagoslov električne razsvetljave. V nedeljo ob štirih popoldne je slavila prijazna cerkev sv. Jožefa nad Celjem redko slovesnost. Prvikrat je cerkev zažarela v novi električni razsvetljavi. Namestitev luči je izredno dobra. Posebnost tvorijo reflektorji, ki v mogočnih pramenih svetlobe obsevajo glavni oltar. Cerkev je s to napravo mnogo pridobila na že itak veliki privlačnosti. — Slovesnosti otvoritve razsvetljave se je kljub grdemu vremenu udeležila lepa množica častilcev sv. Jožefa, ki se po končanih obredih kar ni mogla ločiti od sedaj še neprimerno prijaznejšega svetišča. Električne naprave je blagoslovil superior misijonske hiše preč. g. Pohar, ki se je z vso iskrenostjo zahvalil mnogim dobrotnikom in dobrotnicam, ki so v svoji vnemi za lepoto cerkve , ljubezni do sv. Jožefa in v svoji ra-dodarnosti velikodušno omogočili, da je bilo mogoče zamisel izvesti.
Tržič
Samoumor. Na binkoštni ponedeljek se je v Tržiču ustrelil komaj tridesetletni Ivan Stare, doma iz Bitenj pri Kranju. Po vojni je pričel z lesno trgovino in nato prišel v razne težave. Baje je bil zadnje mesece v Nemški Avstriji, v ponedeljek je pa prišel k otvoritvi postaje Bitnje in se z zadnjim vlakom odpeljal v Tržič, kjer si je pognal kroglo v prsi. Njegovo stanje je brezupno. Zapušča ženo in otroka.
ŠRofja Catea
Poročil ee jc v sv. Petru v Ljubljani, dne 26. maja 1927, g. Ivan Korbar, mlekar v Škofji Loki, z gospodično Nelko Božičevo, uslužbeno pri Osrednjih mlekarnah v Ljubljani. — Na mnoga letal
Ježlca pri Cfublfani
Priprava za cerkveni koncert. Cerkveni koncert se bo vršil, kakor smo že poročali, v nedeljo, dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer v domači župni cerkvi. To bo pač dogodek, katerega naša občina še ni doživela in večina naših občanov še ni čula. Cerkveni pevski zbor ee je pričel pripravljati za koncert, katerega program obeta biti jako pester. Celoten program bo obsegal okroglo 14 točk — mešani zbor z orglami in brez orgel, med temi tudi posamezne orgelske točke, katere bo proizvajal g. Armič iz Ljubljanskega glasbenega konser-vatorija. Pevski zbor pa bo vodil tamošnjl orga-nist in pevovodja g. Zvonko Mazovnik. Pevslte točke so povečini naših domačih skladateljev, t- j. Premrla, Kimovca, Mava, Zeleznika in še par drugih. Radi tega opozarjamo vso ljubitelje lepe cerkvene glasbe, da poseti ta koncerti
Sovo mesto
Veselica prost, gas. društva v Kadniji. Na binkoštno nedeljo popoldne bt se imela vršiti gasilska veselica v gosi ii ni pri štemburju v Kandiji. Radi neugodnega vremena se ni mogla vršiti v polnem obsegu. Zato se ie veselica nadaljevala
Hipijenično Koževjo: Ker so nastopili te-
rodno solnčni in vroči dnevi, se je kajpnk kočevsko blato izpremenilo v prah. Polne eo ga vse ceste, da ti jemlje sapo, kadar ga veter razburka. Kočevje je prometno mesto in skoraj ga ni trenutka, da ne bi kak voz s svojim ropotom naznanjal, da te je zadela ura blažilnega zdravila; stopiti dostikrat nimaš kam, kar požreti moraš kopico cestnega prahu. Še v večji meri kajpak vzvalovi ta prah avtomobil, ki ni nikakor redka prikazen tukaj. Zadnji čas bi že bil, da se merodajni krogi zganejo in kaj ukrenejo. Tudi škropiti najbrž nič ne pomaga. Rešite naše, sicer v zdravi pokrajini ležeče mesto to nehigijenične pošasti!
Maturanti. Osmošolci tukajšnje realne gimnazijo so končali svoje srednješolske študije 31. maja. Zdaj se pripravljajo na višji tečajni izpit, ki se prične 9. junija ob pol 8. zjutraj s pismeno naloga K maturi so pripuščeni vsi.
Tatvina. Kakor smo že mimogrede omenili, se je na kopališču dne 1. t. m. popoldne izvršila tatvina. Gospodu učitelju Primožiču je nekdo izmaknil 600 dinarjev. Tatu še niso prijeli.
Ura na cerkvenem stolpu kaže komaj za uro natančno, ko bi morala biti točna do minute. Ker jo to edina javna ura v kočevskem mestu, bi menda že bil čas, da merodajni krogi spravijo stvar na nek način v red.
'Ptuj
ф Licitacija dominikanske vojašnice. Dne 4.
t. m. bi se morala vršiti licitacija dominikanske vojašnice, ker je bilo premah i r flektantov, se je preložila na poznejši čas. Kolikor čujemo, je resen kupec nek Ceh, ki bi samostan preuredil v tekstilno tovar.io.
© Mlad uzmovič. Pred nekaj dnevi se je uli-hotapil mlad fante iz Slovenje vasi v stanovanje direktorja Kreditne banke, g. A. MatevžiČa, ki se nahaja baš v Inozemstvu na oddihu, in pokradel iz sobe služkinje nekaj zlatnine in denarja; ziato je prodal tukajšnjemu zlatarju. Prišel pa je kmaln v roko pravice in bil oddan v zapore okrajnega sodišča.
© V sredo. 8. t. m. ob 8. uri zvečer bo v Mestnem gledališču krstna predstava Ang. Corkve-nika: »Očiščenje« v režiji in inscenaciji g. Valo Bratina. Vse uloge v dobri razdelitvi, pričakovati je popolnega uspeha. Mladim v stoji ni dovoljen.
ф Nova aviozvezn. G. Mirko Glinik je otvo-ril novo avtozvezo Ptuj—Varaždinske toplice. Vozi dnevno dvakrat, od kilometra znaša voznina 1 Din.
Rogašlca Slatina
Ljubljanska kreditna banka je otvorila v Rogaški Slatini svojo sezonsko ekspozituro, katera so bo pečala z vsemi bančnimi posli, izplačili akreditivov in čekov ter s trgovino z valutami in devizami, nakar posebno trgovstvo in obrtništvo Rogaške Slatine opozarjamo. Pri imenovani ekspozituri se dobe tudi legitimacije ljubljanskega vzorčnega velesejma, ki se vrši od 2. do 11. junija za polovično vožnjo po železnici in prost vstop na sejem, po 30 Din.
Slovenska Ikra fina
Revizija. Razdelitev skupnih občinskih pašnikov, ki se je izvršila lani, je bila povod mnogim pritožbam. Da se dožene, v koliko so te pritožbe utemeljene, se vrši te dni na licu mesta revizija. Vršili jo bodo odposlanci agrarne direkcije v Ljubljani.
Dosetletnira majniške deklaracije ni šla ne-opaženo mimo nas. Proslava se je po nekod že izvršila, prav lepo zlasti v Murski Soboti, kjer se je na pobudo Jugoslovanske Matice zbralo staro in mlado, da manifestira svojo narodno zavest. Drugod se bo proslava še vršilo. V Gornji Lendavi se vrši na binkoštni ponedeljek. Reči smemo, da se naša mlada društva zavedajo, kaj je njihova naloga v narodnostnem ozira in desetletnici deklaracije posvečajo mnogo pozornosti.
Mlada žrtov. Koncem preteklega meseca je v Renkovcih pri Turnišču umrl nagle smrti 25 let stari mladenič Štefan Zver. Na zadnji poti ga je polnoštevilno spremljal pevski zbor iz TurnišČa, katerega član je bil. Ob grobu so mu tovariši-pevci zapeli pretresljivo žaloslinko »Blagor mu« in so ves grob obsuii s cvetjem in venci. Tako lepega pogreba v Renkovcih še ni bilo. Umrli naj v miru počiva I
Zopet manj listov. V presledkih nekaj mesecev so prenehali izhajati Isar trije tedniki. Najprej so bile ustavljene »Naše novine«. Ob Veliki noči jim jo sledil »Nèplap<\ Sedaj pa je zaspala »Morska krajina«. »M. krajina« je bila madžarako-slovensko osebno glasilo Štefana Kiiharja v Marki-šavcih. Ker je imel list zelo malo naročnikov, se je vedno boril z velikimi materijelnimi težavami in je bil že večkrat na tem, da preneha.
Turneja Orkestralnega društva ljubljanske Glnsbcne Matico v M. Soboti je nad vse pričakovanje lepo uspela, in to tako nastop v cerkvi, kakor tudi večerni koncert v Dittrichovi dvorani. V katoliki cerkvi je imel veliko sv. mašo sam gospod kanonik, v evangeljski cerkvi pa je opravil bogosluženje gospod senjor. Obe pa sta bili nabita polni vernikov. Dittrichova dvorana pa gotovo še ni bila nikdar tako polna, kakor je bila ta večer. Kdor je le mogel, je prišel tja, da se nnvžije lepe umetnosti. V strokovno oceno so ne spuščamo, le to sporočamo, da so vse točke izzvale burno odobravanje in ovaclje g. dirigentu, kateremu je bil poklonjen hidi lep šopek. Murska Sobota je prisrčno sprejela svoje goste in jih ne bo kmalu pozabila. Malo je prilik, kjer bi se tako našli skupaj vsi: domači in prišleki, Slovenci in Madžari, katoliki, evangeličani in židje, kakor se je to dogodilo ravno ob tej priliki. Zaio smo tudi iz tega vzroka hvaležni g. Adamiču in njegovi umetniški družini za poset v Murski Soboti.
Loterija *Marlinišla« nudi 670 dobitkov. Žrebanje se bo vršilo 14. novembra. Posegajte po srečkah. Na razpolago jih ima ravnateljstvo >Mar-tinišča« v Murski Soboti.
Xa učitelfstvo
Duhovne vaje za učiteljice. Na željo bivših škofjeloških gojenk — učiteljic — je samostansko predstojnišlvo pripravljeno nudili jim priliko, da opravijo duhovne vaje v tihi grajski samoti. Ako so jih oglasi zadostno število do konca lu-ntja, bo predstojništvo v začetku julija določilo in razglasilo čas duhovnih vaj ln nocoj e za udeleženke.
Dopisi
Fara pri Kosfelu. V nedeljo, dne 30. maja,
smo imeli pri nas lepo slavnost blagoslovljenja nove zastave »Kat. proev. društva«. Ob tričetrt na deset se je izpred župnišča razvil lep sprevod v i oerkev z zavito novo zastavo, katero je nosilo oswii beloo»!ečenih deklic. Dekleta v narodnih nošah. ki so nosile trak k zastavi, so otvorile sprevod. V župni cerkvi je imel nato slavnostni govor g tajnik Prosvetne zveze Vinko ?or Domači župni upravitelj je nato ob asistenci brojskega in pod-stenskega župnika blagoslovil novo zastavo, ki jo je predednik društva z geslom »veri in omiki« izročil zastavonoši. Zastavi .-ta kumovala Kata Bu-kovac, poseetnloa iz Potoka in Josip Klarič, posestnik iz Maverca. Sledila je nato slovesna sveta maša. Sprevod z zastavo do župnišfa je zaključil dopoldansko slavnost. Po slovesnih šmarnicah po-poldne se ie vršila lepa domača zabava. Opazili вто udeležence iz Kočevja, sosedne Hrvatske in obilo število domačinov. Vsa prireditev se je vršila v najlepšem redu. Oblastni poslanec g. Alojzij Peteri in je imel pri tej priliki govor za desetletnico majske deklaracije. V zadovoljstvo vsem je pri prireditvi sodeloval tamburaški zbor hrvatskega omladinskega društva »Goranin»- iz Brod-Mo-ravic. Nova zastava je zelo lična. Dobavila nam 10 je »Naša Sloga* iz Ljubljane.
Slovenci v Italiji
Iz duhovskih krogov. Goriški nadškof ie trn eno val č. g. Fr. O s w a 1 d a . kateheta v Idriji in č. g. Petra L i k arja, župnika na Gorah za nadškofijska duhovita svetnika.
Bivši kanalski župan oproščen. Kanalski fn-šisti so kaj radi nagajali nekdanjemu županu g. Karlu Angeliju, ki je Slovenec. Tako so mu bili vso hišo počrnili z Mussolinijevimi glavami. G. Angeli je dal nato hišo nanovo pobeliti. Radi tega so ga spravili na zatožno klop, češ, da je oskrunil Mussolinijevo sliko. Goriško sodišče je g. An-gelija obsodilo na 8 mesecev zapora, g Angeli pa je vložil priziv na višje sodišče v Trstu. V sredo se je vršila razprava, ki se je zaključila z oprostilno razsodbo. G. Anaelijo je bilo vendar dano zasluženo zadoščenje; žalihog, da se ga ne more primerno veseliti, ker že dali časa boleha.
Žalosten konec vojne žrtve. V Steverjanu se Je cbesil v občinskem domu Lenart Benedetič. Pokojni je bil slep na obe očesi. Pred tremi leti mu je pri pobiranju vojnega materiala granata, ki jo je hotel odpreti, uničila obe očesi. Od tedaj se je preživljal z beračenjem, ker mu majhna podpora ni zadostovala. Zdi se, da je prav radi tega i obupal in da se ga je polastila duševna zmede- j nost. Naj bo ta dogodek zopet opomin, da se vojni material čimpreje odstrani.
Smrt v valovih Soie. V sredo je v vasi Soči potegnil učitelj Logar iz Soče truplo mladega dekleta, ki je bilo spoznano za 13 letno Kristino Hosner iz Trente. Dekle je skočilo v vodo na pomoč svoji 5 letni vnukinji, a ga je deroča voda spod nesla.
Socialistični vsedelavski shod
Ob priliki železničarskega kongresa in balkanske konference so socialisti napravili v Ljubljani vsedelavski zlet. V soboto zvečer se je vršil v un ionski dvorani delavski koncert, pri katerem je sodelovalo več delavskih pevskih društev. Koncert je uspel.
V nedeljo ob pol devetih se јб vršil sprevod delavcev izpred kolodvora po Miklošičevi, Sodni, Dalmatinovi. Bleiweisovi in Rimski cesti na Kongresni trg, kjer se je vršil miting. Sprevoda se je udeležilo približno 4000 oseb s 30 zastavami in 10 godbami. Delavci so nosili v sprevodu več napisov socialistične in zmerne vsebine. V sprevodu je bilo tudi nekaj rdeče okrašenih vozov in avtomobilov, kolesarjev ter športnih društev.
Zelo neokusen pa je voz, na katerem je sedel kralj Gambrinus s krono na glavi, kar na delavsko manifestacijo gotovo ne spada. Kakih 20 napisov revolucionarne vsebine, ki jih je pripravilo komunistično delavstvo, je policija zaplenila.
Miting na Kongresnem trgu, ki se ga je udeležilo 6—7 tisoč oseb z gledalci seveda, je otvoril predsednik Strokovne komisije za Slovenijo Jer-nejčič, prvi pa je govoril v imenu bolgarskega delavstva M a k a r i e v, nato eo govorili Poljak Maksamin. ki je naglašal, da je politična nesvoboda na Balkanu kriva, da nimajo socialisti nobenega zastopnika v belgrajskem parlamentu; Weigel iz Avstrije je obljubil jugoslovanskemu delavstvu pomoč svetovnega proletariata v njegovi borbi; Bolineanu iz Rumunije je izjavil, da prole-tarijatu ne sme zadostovati borba v parlamentu, temveč mora preiti k akciji mas. Na Balkanu je reakfija najhujša v Romunii. Za njim je Petejan iz Maribora napadal fašizem v Italiji.
Med Petejanovim govorom so se na avtomobilu, s katerega so govorili govorniki, vršili pogajanja s komunisti, ki so bili napram veliki množici v veliki manjšini, da bi govoril tudi voditelj srbskih komunistov Sima Markovi5, čemur pa so se voditelji mitinga odločno uprli. Ko je še policiia posegla vmes, so napravili komunisti velik hrup, dvignili Markoviča na rame ter ga hoteli nesti do govorniške tribune. Policija je komunistično gručo potisnila v drevored ter jo I u zastražila, dokler se ni množica razšla, nakar jo je izpustila. Markoviču ter nekemu komunističnemu akademiku je bila napovedana formalna aretacija, vendar pa sta bila takoj po mitingu izpuščena.
Zborovanje se je potem mimo nadaljevalo Ln je M. Ajdiškova kratko govorila v imenu socialističnega ženstva, nakar je povzel besedo tajnik Internacionalne transportne federacije ip zastopnik amsterdamske Internationale Edo Fimmen, ki zastopa v II. internacionali skrajno levo k III. international! nagibajoče se krilo. Napadal je vehe-/nentno, politično in socialno reakcijo v naši drža vi. Kar nas zanima v njegovem govoru je pasu s v njegovem govoru, v katerem je dejal: »Glavni sovražnik jugoslovanskega proletariata ni kje za italijansko ali za madjarsko mejo, temveč je tu doma, glavni sovražnik je domača jugoslovanska buržuazija- Nekateri so mnenja, da je Fimmen s tem al ud irai na prizadevanje Antona Kristana in njegove bližnje okolice, da se v Sloveniji osnuje takozvaiii ^napredni*- blok, v katerega naj bi vstopili tudi socialisti. Potemtakem je Fimmen s to izjavo prečrtal blokašem račune ko jim je dal vedeli, da bi druga internalionala z vstopom slovenskih socialistov v ta blok ne bila zadovoljna. — Op. por.)	_
Nato so vse godbe zaigrale, shod je bil zaključen, komunisti pa, ki tako na noben način niso mogli na mitingu do besede, so se podali v Delavski dom, kjer so govorili ing. Gustinčič, neki mladi komunisti in kasneje tudi Sima Markovič.
Vsedelavski izlet se je nato zaključil z raznimi veselicami na več krajih, proti večeru pa ko zunanji udeleženci vsedelavskega izleta podali iz Ljubljane iu odšli domov.
I>ro&i)Gta
П. mednarodna umetnostna razstava na Reki.
»Združenje grafičnih umetnikov* v Zagrebu se je odzvalo vabilu rimskega in reškega komiteja na soudeležbo na II. mednarodni umetnostni Razstavi na Reki. Pooblaščeno je, da povabi tudi druge skupine in združenja umetnikov v Jugoslaviji na soudeležbo.
Pogoji so:
1.	Na razstavo se morejo poslati slikarska, kiparska in grafična dela (1—'2 komada od posameznega umetnika).	,
2.	Vsaka skupina ozir. vsako združenje presodi déla svojih članov in odgovarja za kvaliteto del.
3.	Dela naj se pošljejo na lastne stroške, pregledana po carinskem in taracarinskem uradu na uaslov: 11.a esposizione internazionale d i belle arti della cilta di Fiumec,
4.	Dela nai se vpošljejo najkasneje do 10. julija t. 1., ker le razstava otvori 1. avgusta t. 1. Popis in cene treba poslati na podpisano združenje, ker je aranžma razstave poverjen njemu, j
Ako žele posamezne skupine ozir. združe- ; nja poslati svoje delegate na razstavo, to lahko I store na svoje stroške, a naj blagovolijo o tem podpisano združenje pravočasno obvestiti.
Udruienje prafitkih umjetnika (n Zaqrebu, Palmotiieva 32)
Cjublfanskio gledišče
DRAMA Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda, 8. junija: MNOGO HRUPA ZA NIC. Red A. Četrtek, 9 junija: MNOGO HRUPA ZA NIC. Red B Petek, 10. junija: Zaprlo.
Sobota, 11. junija: VEČNI MLADENIČ, premijera.
Izven.
OPERA.
Začetek ob 20 zvečer. Sreda, 8. junija: Zaprto.
Četrtek, 9. junija: PRODANA NEVESTA. Red D. Petek. 10. junija: ORLOV Red E. Sobota, U. junija: TAJDA. Red A.
NADALJEVANJE SEZONE V OPERNEM GLEDALIŠČU.
Po odsotnosti skoraj štirih tednov, v katerem času je absolvirala naša opera celo vrsto predstav v Sarajevu, Dubrovniku in Splitu ter z njimi še povečala uspehe, ki si jih je priborila lansko sezono, začne v četrtek, 9. t. m. zopet delovanje s Smetanovo opero: »Prodana nevesta«, ki se poje za abonma reda D. V teku tega meseca namerava uprava izvršiti celo vrsto gostovanj prvorazrednih, svetovnih pevcev in pevk. kakor tudi domačih moči, ki se nameravajo afirmirati. Prvo tako gostovanje bo 17. t. m. in sicer bo nastopila japonska pevka Teiko Kiwa v Puccinijevi operi »Madame Butterfly«. Uprava je izrabila priliko, ko se mudi ta redka pevka v naši državi (ravnokar poje z ogromnim uspehom v Belgradu, koncem tega tedna pa nastopi v Zagrebu), ter si je osigurala en njen uistop ki znači v vsakem pogledu veliko senzaciji Ker je nujna potreba, d* se to gostovanje tudi v materijelnem ožini zasigura, prosi uprava vse, ki žele prevzeti vstopnice za to predstavo, da to po-čenši z današnjim dnem. javijo pri dnevni blagajni v operi.
MarïlM*rs>teo gledišče
Sreda. 8. junija ob 20: CARDAŠKA KNEGINJA.
Abonma B. Kuponi. Četrtek, 20. junija ob 20: RIGOLETO. Abonma A
in (C). Kuponi.
Dr. Slavič na potovanju po Orientu.
Martin Železnik: Šest blaaoslovnih pesmi in. štiri himne za procesijo sv. Rešnjeaa Telesa. Za mešani zbor. Z dovoljenjem kn. škof. ordi-nariata v Ljubljani, 1927. — Ravnokar je izšla navedena zbirka novih Železnikovih pesmi. Pesmi so blagoglasne, lepo pevne in izredno preproste. Blagoslovne imajo orgelsko spremljanje, himne so a capella. Zbirko prav toplo priporočam. Dobro bo služila vsakemu zboru. Pesmi se dobe pri skladatelju v Sorici nad Škofjo Loko.
Knjig!g in revžjn
iSaTremeiia opština* št. 5 prinaša: dr M. Stojadinovič: Na dobrom putu. — St j. Radič: O narodnoj samoupravi. — dr H. Landgren: Ame-rički sistem organizacije gradova i varoši u opite. — dr. Hip: Grundzuge des bayerischen Gemeinde-rechts (Osnove bavarskog opštinskog prava). — dr. Uhlirž: Opštinska samouprava u Cehoslovač-koj. —R. Anastasij: Opštinska organizacija u Ru-muniji. — K. Spasojevič: Opštinske finansije. — dr. L. Kostič: Opštinski stanovnici. — dr. S. Petrovič: Opština i sanitet. — dr. U. Stajič: Selo i njegove nevolje. — dr. G. Bogič: Trpeza našeg naroda. — Pravilnik saveza gradova u kraljevini SHS. — Razno.
SpOrf
ŠPORTNI REZULTATI 0 BINK0ŠTIH.
Nogomet Prvo kolo tekem za državno prvenstvo: Belgr. SK : Ilirija 3:2, igrano v Belgradu; HAŠK : SAšK 3:2, igrano v Sarajevu; SAND : Hajduk (Split) 5:1, igrano v Subotici. — Prihodnjo nedeljo igrajo Ilirija : HAŠK, SAND : SAŠK, Hajduk : BSK,
Ljubljana. Graški Atletiksport Klub : Pri-morje 4:3, GAK : Ilirija B 3:2. — Delavski turnir Amater (Trbovlje) : Svoboda (Ljublj. rez.) 3:2, Svoboda (Ljubljana) : Svoboda (Maribor) 2:0, finale: Amater : Svoboda (Ljublj.) 4:2.
Zagreb: Derby : Gradjanski 2:0.
Stafetni tek po Ljubljani. Na binkoštni ponedeljek se je vršil; start pred Narodnim domom, cilj na Kongresnem trgu. Zmagala je v končnem naporu Ilirija 2 m pred Primorjem, v 4:59.2. Nekaj za prireditelje: za 11 je bil start napovedan, startali so pa ree že ob 11.30.
Hazena: Ljubijana: Ilirija : Vesna (Zagreb) 5:4; Murska Sobota :Mura (Maribor) 14:12 in 10:7, Belgrad : Concordia (Zagreb) : BSK 14:6, Con-cordia : Jugoslavija 13:4.
Daljše poročilo sledi.
Lahkoatletekc tekme v Ptuju. Dne 16. junija 1927 priredi športni klub Ptuj svoj nacionalni lahkoatletski meeting. Športni klub Ptuj je zgradil novo tekališče, ki je dolgo 386 m, z žlindro nasuto, prvovrstno izdelano in ima štiri lahke ovinke. Spored tekmovanje je sledeči: brez handikap. teki 100 m, 200 m, 400 m, 800 m, 3000 m. Skok v višino z zaletom, skok v daljavo z zaletom skok s palico, met diska, mel krogle, štafeta 4 X100 m in olimpijska štafeta 800, 400, 200. 100 metrov.
SD Rapid — Knpfenberger .ЧК 3:7, 2:2. Za binkoštne praznike je povabil Rapid v Maribor
Kapfenberger SK, od katerega mariborska športna publika ni pričakovala mnogo. Toda gostje so jo presenetili. Moštvo sestoja večinoma iz dunajskih igralcev, ki so predvedli gotovo mnogo bolj tehnično igro, kakor pa domačini. Rapid je nastopil z juniorskim vratarjem, ki se je sijajno obnesel. Slab, radi dežja razmočen teren je oviral razvoj igre, nič manj pa premajhno igrišče, kajti tekma se je vršila na Rapidovem prostoru. Drugi dan je Rapid nastopil z Mernikom v goalu, kar je dokaj vplivalo na sigurnost obrambe. Dočim je prvi dan Rapidova krilska vrsta skoro docela odpovedala, je igrala v ponedeljek mnogo boljše in priopmogla Rapidu do zmage. Gœtom se je v precejšnji meri poznala utrujenost. Razen tega pa se niso mogli prilagoditi premajhnemu igrišču. Zadnji goal je bil lasten. Sodnik g. Nemec je prvi dan sodil slabo. G. Radolič je bil nekoliko boljši.
ISSK Maribor — SK Mura 12:11, drugi dan 7:10. Na binkoštne praznike je gos'ovala rokometna družina ISSK Maribora v Murski Soboti proti SK Muri in bila obakrat poražena. Prvi dan je tekma trpela radi močnega dežja, vendar je Mura zasluženo zmagala. V ponedeljek bi si Mariborčanke prav lahko zasigurale zmago vendar pa so pri rezultatu 7:7 nenadoma popustile, nakar je Mura zabila še tri goale.
Motociklistiina in avtomobilska dirka na Teznu pri Mariboru. Po dvakratni preložitvi se je vršila v pondeljek na Teznu dirka z motornimi kolesi in malimi avtomobili. Ker se je istega dne vršila tudi dirka v Zagrebu in so se nekateri dirkači udeležili tekem v Cemomercu, je bila dirka nekoliko manj zanimiva kot prejšnja leta. Doseženi časi so zelo dobri. Pri dirki z motocikli do 500 ccm vsebine bi kmalu prišlo do težke nesreče. Avstrijski dirkač Loyda na Delta-Gnome se je pri dirki zvrnil, toda k sreči poškodbe niso bile težke. Rezultati so sledeči: I. Motocikli do 175 ccm na progi 5 klm = 1. Opawsky na »DSH« = 4.294s. — II. Motocikli do 250 ccm na progi 10 klm = 1. Loyda na »Bianchi« = 7.387It. — III. Motocikli do 350 ccm na progi 10 klm = 1. Opawsky na »Sunbeanu 7.25'/e; 2. Babič na »BSA< 7.49. — IV. Motocikli do 500 ccm na progi 15 klm: 1. Nôslacher na »Sunbeamc 10.434/a. — V. Turni vozovi do 500 ccm na progi 5 klm: 1. Babič na »BSAc 3.55. — Vl.i Turni vozovi do 750 ccm na progi 15 klm: 1. Noslacher na »Sunbeam«: 10.46'/.v — VII. Turni vozovi do 1000 ccm na progi 15 klm: 1. Noslacher na »Sunbeamc 10.21'/s. — VIII. Dirka za darilo mesta »Maribor« (samo za domače tekmovalce): 1 Baumann na »Sunbeam« v 23.293/s. — Avtomobilske dirke: I. Turni vozovi na 10 klm: Senechal (vozil g. Dolansky: 9.23'U. — II. Športni vozovi na 10 klm: Perl (vozil g. Heidinger): 14.35*/s.
S. K. Jadran. Danes ob 20. uri sestanek nogometašev. Po sestanku ob 20.45 seja upravnega odbora v Narodni kavarni. — Tajnik.
NtiRBURG — RING.
Skoraj dogotovljena je sedaj ta avtomobilna in kolesarska dirkalna in vežbalna proga. V par dneh jo bodo izročili prometu in gotovo se bo tudi del letošnjih svetovno-prvenstvenih kolesarskih tekem vršil na njej. Prvi ogled je napravil na vse udeležnike močen vlis. Saj so prvovrstna tudi druga dirkališča ,na primer Montlhery ali Brooklands, a Ntirburg — Ring težko da bi dobil na svetu tekmeca. Brooklands itd. so dirkališča, Niirburg—Ring je pa preskuševališče, vzorna, za najtežje preskušnje vožnje pripravljena cesta. 28.264 km je proga dolga, 700 m se dviga najvišja točka nad najnižjo. Napetost je ogromna, 18 od sto in celo 27 od 100. Podlaga je osmerovrstna, iz betona, katrana, vialitne prepojnine, magnonove itd. In vse to spet v raznih vrslah moči.
Otvoritvena dirka bo 18 in 19. t. m. Do takrat bo dirkališče zgotovljeno. Ne pa še tribune, popolnoma namreč; a uporabne bodo že. Glavna tribuna je 160 melrov dolga, dve nadstropji ima, spodaj je gostilna, gospodarski prostori; za 3500 ljudi ima tribuna prostora. Pod sedeži je 40 stanovanjskih prostorov. Dalje gradijo še cestne tribune itd. Nevtralna komisija je ugotovila, da je Niirburg—Ring za cestne kolesarske dirke brez dvoma uporabljiv; zelo težek je, a zato zmaga na njem tem pomembnejša. Nemci so nanj zelo ponosni. Bomo videli, kako bo prestal glavno pre-skušnjo. NUrburg-Ring je na vulkanski visoki planoti Eifel, razprostirajoči se med Moselo, Renom in belgijsko mejo.
Mariborska porota.
Maribor, 7. junija 1927.
Danes se je pričelo pred tukajšnjim okrožnim sodiščem porotno zasedanje. Razpisanih je že 16 slučajev, pridejo pa še drugi, tako, da bo zasedanje zelo dolgotrajno. Med slučaji, ki se bodo obravnavali sta dva ropa, en roparski umor, štirje umori, tri poneverbe, tri ležke poškodbe, dva detomora, ena goljufija in en požig. Najzanimivejša bo gotovo razprava proti železniškemu uradniku Jarhu radi poneverbe državnega denarja.
Norolen umor.
Danes sta se zagovarjala pred poroto Mihael Šaruga iz Radovcij pri Murski Soboti in Franc Bobič iz Poznancev v Prekmurju. Obdolžena sta, da sta dne 27. septembra 1921. leta zavratno ustrelila posestnika Janoša Borovnjaka in sicer po naročilu Borovnjakove žene Jožefe, njene matere Marije Fortakove in Marije Roganove. Umor sta izvršila med Stankovci in Gor. Semkom na Madiarskeui. Borovnjaka ie po-
slala njegova žena dogovorno z morilci po zdravila. Nazaj grede sta ga obtoženca počakala v gozdu ter ga usmrtila s tremi streli iz samokresa Za umor sta prejela 20.000 Din nagrade. Po zločinu sta takoj pobegnila, dočim so žene, ki st umor naročile, madjarske oblasti prijele in s< bile obsojene vsaka na 15 let ječe. Umor je za snovala Borovnjakova žena in njena mû.ti in sicei zato, ker je Borovnjak popival in ženo pretepal Nameravali sta prvotno najeti nekega vojaka, to da ker ie bil katoličan, mu nista zaupali, in konč no je Marija Roganova ponudila svojega ljubčkj Šarugo, ki je vzel s seboj tudi Babica, šaruga s< je po zločinu potikal po Avstriji in šele mam 1926 se je vrnil. Takoj ko se je pojavil, se jt med ljudmi začelo govoriti, da je on izvršitel; umora v Gor. Semiku. Govorica je prišla na uše sa orožnikom v Gor. Lendavi, začeli so se zani mati za morilce in na podlagi poizved sta bils aretirana šarugo in Babič. Oba obtoženca sta zločin priznala, toda krivdo valita drug na drugega Vprašanje krivde je tem težje razjasniti, kei madjarsko sodišče ni zaslišalo zaprtih žensk, k. so umor naročile in to, ker ni prošnja maribor skega okrožn. sodišča odgovarjala formalitetam Brez dvoma pa je dokazano, da je bil prvotno na jet za umor samo • Šaruga ter je bil zato tudi plačan.
Na podlagi pravdoreka porotnikov sla bile obsojena Šaruga in Babič vsak na 9 let težke ječe.
Včeraj je stal pred novomeško poroto Ton« Lovšin iz Zapotoka pri Sodražici. Bil je dalje časa v Ameriki ir. si je tam pridobil tudi ameriško državljanstvo. Lani 21. aprila je v Pensylvaniji okradel svojega tovariša Gombača in mu odnesel vse premoženje, ki je znašalo nad 14.000 dolarjev. Gombača jo nagovoril, da bi skupno kupila nek hotel, pozneje pa ga je začel nagovarjati, naj bi začela ponarejati denar. Ko sta bila v hotelu, mu je dal omamljive pijače, da se je Gombač onesvestil in Lovšin, ki se je izdajal za Lesarja, jc takoj nato z denarjem izginil. Oblasti so ga dobile, ko je bil že doma in so ga spoznali po tem. ker je nosil protezo. Najprej je zvedel zanj brat Gombača, ki je službi v Ljubljani. Pozneje je prišel tudi sam Gombač domov in ga spoznal. Ko so ga aretirali so našli pri rijem še 2.600 dolarjev. Pozneje se je še sam izdal, ko je Gombaču rekel naj ga ne izda. češ, da mu bo že ves denar vrnil. Tudi svojemu sojetniku je prigovarjal, naj umori Gombača, za kar mu je hotel dati 30.000 dinarjev. Porotniki so potrdili vprašanje glede tatvine in glede izvršitve tatvine na posebno zvijačen način Zanikali pa so vprašanje glede prigovarjanja k umoru. Obsojen je bil na podlagi tega pravdoreka na 2 in pol leti težke ječe, na povrnitev denarja in plačanja stroškov. Preiskovalni zapor se mu lie všteje. Senatu je predsedoval dr. Polenšek, votants sta bila svetnik Romiš in okrajni sodnik Hočevar Državno pravdništvo je zastopal dr. Kovač, Lovšinž je zagovarjal dr. Ivanetič, zasebna udeleženca рг dr. Vašič.
Ta razprava je končala ob 4. uri popoldne is je zatem sledila razprava proti Caserju, ki je ob : tožen goljufije. Razprava je trajala pozno v noč.
!ачЈ KOKOSOV OFEH,
Znan je izrek, da v ameriških klavnicah porabijo vse, kar nudi prašič, samo s cviljenjem ne vedo kam. Na otokih Južnega morja je pa z kokosovimi orehi taka, da izkoristijo vse, kar je v in na njih. Posestnika domačina cenijo po številu kokosovih dreves, ki so njegova last. Zelen oreh daje dobro in hladilne pijačo. Meso je mehko kakor beljak kuhanega jajca ter zelo redilno. Ko oreh dozoreva, mesc posuše ter napravijo iz njega dragoceno ko-pro. Je izboren živež za vsakovrstno domače žival, tudi za peruinino. Iz oreha pridubivajc olje, kis, žganje, milo, paruim, sladkor, palmovo vino itd. Oreh je obdan z vlakni, iz ka terih spletajo vrvi za vsakovrstno uporabo oc vezanja ograj pa do ribiških mrež. Okoli debla rastejo debelejša vlakna, iz katerih izdelujejo vreče in podobne reči. Les imajo z i stavbeni les, stebla in listje pa za pokrivanj« streh. Kokosova palma je rodovitna od šestega do osemdesetega leta., Porabna je tore; prav za vse in ondotni domačini bi brez nj« ne mogli živeti.
Na Kitajskem pride na vsakih 740.00Г. prebivalcev po en kvalificiran zdravnik, na
Angleškem pa na 1400.
* * *
15 do 20 odstotkov vsega žita na svetu
, vsako leto uniči plesnoba in podobne bolezni. * * *
Leta 1000. je bilo na Angleškem tri milijone žensk za p "ih v indue triii i,n drugod, ' L Ш26. pa že 5.701.424,
Gospodarstvo
Dr. Fran VVindischer:
Obrtniški kreditî pri Narodni banki.
Ustrezajoč vztrajnemu prizadevanju s'anov-skih /.astopov in zlasti Zbornice za trgovino, obrt in indus rijo je Narodna banka leta 1925 hvalevredno dovolila, da so dajejo ob sodelovanju stanovskih obrtniških organizacij pod go'.oviini pogoji obrtnikom po celi državi potom krajevno pristojnih podružnic Narodne banke obrtniški krediti proti menicam na 6 odst. obrestovanje in trimesečna odplačila v izmeri Г>000 Din na ta način, da' sme obrtnik po odplačilu prvega posojila prosili za nov kredit. Dasi kredit v te namene v celoti ne iznaša sedaj za celo državo preko It milijonov in kredit za obrtniška posojila pri podružnici Narodne banke v Mariboru znaša samo 400 000 Din, pri podr. v Ljuhljaui pn 000.000 Din, torej skupaj za obrtnike v Sloveniji 1 milj. Din, je vendar vso naša gospodarska javnost in osobito naš rokodelski stan po-zdraoil z veliko radostjo to lepo ustanovo Narodne banke, ki je za zavod, kakor jo Narodna banka, posebnost in je pokazala, da je v naši Narodni banki zdravo m pravo razumevanje za potrebe obrtniškega stanu. Predmetni krediti so bili tudi poceni, pa so nam bili dragoccne načeln-з vrednosti zato, ker so dajali možnost tudi našemu obrtniku, da se je posluževal vsaj v skromnsm obsegu denarnih virov Narodne banke. Tudi sodelovanje stanovskih in gospodarskih organizacij pri teh ]x>-sojilih nam je bilo jako simpatično. Dovoljeno svoto za obrtniške kredite smatrali smo za začetek in smo bili prepričani, da bo Narodna banka postopoma razširila to ustanovo, pa od menila večje kredite za obrtniška posojila in dovolila, da sme posamezen prošnjik dobivali posojila tudi v večjih zneskih V tej smeri smo se pri nas tudi trudili mi izpopolnitev te lepe naprave, za katero gre hvaležno priznanje vodstvu Narodne banke. Ustanova se je pri nas hitro udomačila, pa moramo hvaležno priznati glede Slovenije, da je vodstvo podružnice v Ljubijani in Mariboru v tem poslovanju res pokazalo svojo ljubezen in svoje lepo ranimanje za mlado napravo.
V obr'niških krogih in v krogu naših gospodarjev je precej enodušno mnenje, da je treba truditi se za ohranitev in izpopolnitev obrtniških kreditov, ki so so obnesil v naših krajih. Na žalost nam prinašajo letošnji binkoštni prazniki neugodno res!, da je Narodna banka že izdala naročila vodstvom svojih podružnic, da je ustaviti nadaljno dajanje teh posojil. Obstoječe kredite te vrste pa l>o v rokih, ki so za vračila določeni, likvidirati. Do tega ukrepa Narodne bar.ke je prišlo kakor čujemo, za'egadelj, ker je ustanovljena Državna obrtna banka s sedežem v Belgradu, ki bo imela v Sloveniji svojo podružnico v Ljubljani in, kakor se obeta svojo poslovalnico v Mariboru. Vsi prijatelji našega obrtniškega stanu 7. veseljem pozdravljajo uslanovitev Državne obrtne banke in si obetajo, da bo nov denarni zavod koristno deloval za obrtniški stan. Mislimo pa, da je prav dobro združljivo, da sc- poleg Državne obrine banke pridrži in ohrani tudi še obrtniške kredite, ki nikakor ne ovirajo poslovanja Državne obrtno banke. Kreditne potrebe so napram razpolžoljivim zne-Kreditne potrebe so napram razpoložljivim zne-ovire da ohranimo obrtniške kredite pri Narodni banki, katera s tako napravo dokazuje, da ima pravilno razumevanje za potrebe našega obrti, stanu, ki je po svoji številnosti, po svoii gospodarski pomembnosti in po svoji važnosti za naš gospodarski razvoj v bodočnosti gcspodarsko-poli-lično činitelj, enakovreden trgovini in industriji. Z resnično žalostjo sprejema vest o nameravani likvidaciji obrtniških kreditov, pa sr.io prepričani, da se pri nas zavzamejo vsa poklicana mesta odločno za to, da očuvamo lepo in koristno napravo obrtniških kreditov pri Narodni banki. Na vsak način nam naglica pri nameravani likvidaciji nikakor ni všeč, pa nam tudi ne ugaja okolnost, da prihaja ukaz o likvidaciji nepričakovano, lie da bi bila gospodarska javnost kakorkoli pripravljena na ta dalejjosežen ukrep.
Slavcnska banka, d. d. Zagreb. V tej zadevi ni poročati še nič konkretnega. Nedeljski »Obzor« javlja iz Dubrovnika, da bo upniški odbor poskušal priti do poravnave. Zagrebške banke in Zadružna gospodarska banka bi prevzela likvidacijo. izplačalo bi se upnikom okoli 40 %, manjšim večjo, večjim pa manjšo. — Zadeva Slavenske banke, kakor smo zgoraj omenili, ne more priti do zaključka. Vsi omenjeni podatki so še v razpravi in kakor nam v poučenih bančnih krogih zatrjujejo, bo slvar še toliko časa nepojasnjena,
dokler ne bo jasno razmerje Slavenske in Litnder-banke. »Banque des Pays de 1' Europe Centrale« v poročilu o svojem občnem zboru ki se je vršil dne 3. t. m. v Parizu ne omenja zadeve Slavenske banke z nobeno besedo.
Hrv, cskoinp. in Hrv. svoopča kred. banka. Pred nedavnim smo poročali o predstoječj fuziji med Hrvatsko eskomplno banko in Hrv. sveopčo kreditno banko. Kakor smo te informirali pri interesentih, ki stoje blizu dunajskega Kreditan-stalta ta. je h.imre. v in'eresni skupnosti s Hrv. sveopčo kred. banko —, so te vesti preuranjene in zaenkrat o kakih pogajanjih ni govora.
Pristop jugoslovanskih tvornic k jeklarskem kartolu. Kakor smo že javili, so 3 jug. podjetja: Kranjska industrijska družba, Vareška industrija železa in Železoind d. d. Zenica se pogodila s srednjeevropskimi jeklarnami glede pristopa k mednarodnemu jeklarskemu kartelu. V nasprotju z drugimi državami-članicami lega kartela (Inter-t nationale ltohs'ahlgeniednschafl) se (a jugosl. tovarne ni določila nikaka produkcijska kvota, kar je ugotoviti kot uspeli naših podjetij; na drugi strani je kon ingentiran uvoz jekia iz Češkoslovaške, Avstrije in Madžarske k nam. Uvoz jekla (nepredelanega in polpredelanega) je znašal lani 42.000 ton (1. 1925 50.000 ton). Ostale podrobnosti še niso znane, pričakujemo pa od zainteresiranih jugosl. podjetij podrobnejših pojasnil, saj samo mednarodni jeklarski kariel daje zelo veliko na publiciieto.
Poslovanje Centralo ind. korporacij. Iz Bel-
grada nam pišejo, da je Centrala industrijskih korporacij uvedla po zgledu drž. uradov od 6. t. m. dalje uradne ure od 7.30 do 14.
Novi prgoji Narodne banko za kreditne banke. Iz Belgrada poročajo, da je uprava Narodne banke sklenila s 1. majem 1928 uveljaviti nove pogoje za kredite bankam. Banke v Belgradu, Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani dobe kredit, če imajo kapital najmanj 5 mil. Din (dosedaj 3), v ostalih meslih, kjer je do 5 bank mora znašati kapital 1 milijon, če jih je več kakor 5, potem 2 milijona. V malih mestih, kjer je samo 1 zavod, more biti kapital manjši kakor 1 milijon Din. Rok do 1. maja 1928 je zato, da zavod ali povečajo kapitale ali pa da se luzionirajo.
Split, anon. družba za cement Portland, Split izkazuje za 1920 čistega dobička 360.000 Din napram 5,754.000 za 1. 1925. Bruto donos je bil lani 15,358.000 Din (1925 18,492.000). Zmanjšanje dobička je pripisovati investicijam, ki so narasle od 9.0 na 29.3 milij. Din.
Iz filmske industrije. Ufa in Denlig sta sklenila interesno skupnost. — Družba Pathé-Cinera v Parizu je sklenila vsa svoja akiiva prepustiti novi družbi Société Kodak Pat hé, katero bi kontrolirala ameriška družba Kodak.
Шотгга
Dne 7. junija.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.48-13.51 (13.49), Italija 313.14—315.14 (316), London 276.10—276.90 (276.50, Newyork 56.70-56.90 (56.80), Pariz 222.75—224.75, Praga 1(58.20—169 (108.60), Dunaj 8—8.03 (8.015), Curih 10.935—10.965 (10.95), Amsterdam 22.75 do 22.82.
Curih. Belgrad fl.13 (9.13), Budimpešta 90.60 (90.60), Berlin 123.20 (123.20), ' Italija 28.825 (28.85), London 25.25125 ( 25.25), Newverk 519.875 (520), Pariz 20.36 (20.36), Praga 15.40 (15.40), Dunaj 73.15 (73.15).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.46, Kodanj 189.55, London 34.45, Milan 39.32, Newyork 709.25, Pariz 27.72, Varšava 79.30. — Valute: dolarji 709.30, angleški funt 34.39, francoski frank 27.72, dinar 12.45, česKoslovaška krona 20.98.
Praga. Devize: Lira 186.80, Zagreb 59.20, Pariz 131.85, London 163.42, Newyork 33.61.
BLAGO.
Ljubljana, 7 odst. invest. posoj. 84.50—85.50, vojna odškodnina 335 bi.,' zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 98—100 zaklj. 98, Praštediona 850 den., Kred. zavod 160—170, Vevče 135 den., Stavbna 55—65, šešir 104 den.
Zagreb. 7 odst. invest. posoj. 85 bi , agrari 50—51, vozna odškodnina 341.50—342, junij 341 343, Hrv. esk. 96, Hipobanka 60—61, Prnštediona 850, Ljublj. kreditna 150—152, Šečerana 500—515, Slavonija 27.50—29.50, Trbovlje 450—465, Vevče 135—142.
Dunaj. Don.-savska-jadr. 80.50. Alpine 43.50, Trlyovlje 56.05, Hrv. esk. 1340, Leykam 11.06, Jugobanka 115, Hip. banka 780, Avstrijske tvor-
nice za dušik 39, Mundus 171, Slàvex 13.70, Slavonija 3.61.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Tendenca za les in dež. pridelke čvrsta. Zaklj. les 16 vag. Kurzi neizpremenjeni.
PREGLED VREMENA PRETEKLEGA TEDNA.
Visok tlak, kt je v nedeljo 29. maja prodiral z GrOnlandije proti centralni Evropi in jo kmalu nato preplavil, nam je prinesel izredno lepo in solnčno vreme, ki je trajalo do petka. Temperatura zraka je znatno poskočila. Dosegla je v četrtek najvišji maksimum 31-5° C. Njej odgovarjajoč je bilo tudi izparivanje jako močno. Pritisk vodene pare je že dosegel 16 mm, obratno pa je bila relativna vlaga jako nizka, padla je že na 29%. Med tem se je stvorila nad Islandijo depresija, ki je potovala preko Danske, Baltika proli Rusiji, a z njenim južnim robom dosegala je tudi do naših krajev. Kakor vedno — stvorila se je v tem južnem robu nad Lon bardijo sekundarna depresija, ki je potovala preko nas proti severo istoku. V soboto popoldne nam je povzročila grmenje in malo nevihto. Zvečer ob 9 se je na zapadu hudo bliskalo, kar je izdajalo hudo nevihto nad gornjo Italijo, ki nas je v nedeljo ob 5 zjutraj dosegla ln je med grmenjem padlo 30 mm dežja. Deževalo je pretrgoma cel dan in tudi binkoštni pondeljek je bil deževen.
Esspred sodišča
Tiskovna pravda Žebot contra Re;sman.
DR. REISMAN OBSOJEN.
Včeraj se je vršila pred deželnim sodiščem v Ljubljani tiskovna pravda, ki je bila še odmev ostrega volivnega boja za oblastne volitve v Mariboru. »Jutro« je namreč objavilo v št. 13. z dne 16. januarja 1927 pod naslovom »Pretepaška zborovanja« članek, kjer stoji med drugim tudi stavek: »Kot reditelji so bili razpostavljeni v dvorani nemškutarski mesarski pomočniki, ki sta jim poveljevala Žebot in magistratni uradnik Krain-berger, poleg Žebota glavni vunbacitelj.« Dalje pravi poročilo, »da sta Žebot in uradnik Kram-berger hlicatelje s silo spravljala iz dvorane. Žebot je pri tem nekega delavca neusmiljeno pretepal.« Tretji očitek poslancu Zebotu je bil, da je pred dvorano »nekemu mlademu fantu enostavno nastavi] samokres na prsa.« — Radi teh očitkov je g. poslanec Žebot vložil tožbo proti dr. Avgustu Reismanu, odvetniku v Mariboru in mariborskemu dopisniku »Jutrac radi klevete in žaljenja časti po čl. 52. tiskovnega zali ona. Ker so bili med reditelji shoda sami domačini, je pomenil za poslanca Žebota, ki je znan iz nacijonalnih bojev na Štajerskem očitek, da je vzdrževal red na shodu z nemkutarskimi mesarskimi pomočniki težko ob-dolžitev. Nobena izmed nasprotnih prič ni mogla tega pasusa v poročilu potrditi. Po izpovedbah prič,, od katerih je priča Škerlj izpovedal, da je bil ves čas v bližini g. Žebota, da pa ni videl, da bi la imel kako orožje in je izjavil, da se je gosp. poslanec ves čas obnašal korektno; med reditelji
med katerimi je bil tudi on in Je ob vratih gteda^ da niso prihajale na »hod osebe brez vabila, ni bilo nikakega nemškutarja — sta zagovornike dr. Veble in dr. Knaflič predlagala še zaslišanje nekaterih prič, kar pa je senat zavrnil. Po po svetovanju je kenat razglasil razsodbo, s katero je bil dr. Reisman po ëlenu 52. tiskovnega zakona radi klevete obsojen radi očitka, da j« g. Zebot poveljeval nemSkutarskim mesarskim pomočnikom, na 48 ur zapora, ki se spremeni r denarno kazen 1000 Din, 1000 Din denarno globe, na 11100 Din odškodnine zasebnemu tožitelju ter ua
poravnavo sodnih stroškov.
* * *
Mlinar in divji petelin. Okoliški mlinar je moral pred sodišče. Tožen je bil, da je ustrelil divjega petelina in ga prodal nekemu ljubljanskemu mesarju. Mlinar pa je prepričevalno povedal vso svojo zgodbo. >Za petelina sem vedel, pa sem si dejal. Gospoda je vsa neumna na divje peteline, počakal sem ga in ga podrl. Potem sem si pa dejal, lo bodo goepod najemnik lova veseli, še nagrado mi dajo, in sem jim ga nesel v šiško, toda ni jih. bilo doma. Ko je pa petelin že smrdel, in gospoda le še ni bilo doma, sem ga nesel v Ljubljano in ga tam prodal za nokaj malega. Najemnik lova je sam izjavil, da mlinar ni divji lovec in da je verjetno, da je pelelina ustrelil samo zato, da bi ustregel - gospodi«. Vendar pn je bila mlinarju odvzeta puška, ker ni imel orožnega lista, za petelina sta so zmenila z najemnikom. Mlinar je radevoljno odštel zanj 200 Din. »A tako gospod sodnik, puške pa ne bom nikoli ve£ videl, sle rekli.« — »Nikoli več«!« — » Bog p» magajlr, je zavzdihnil mlinar in odšel.
"Poizvedovanja
Nrt&la se je nova kravata! Dobi se Streliška ulica 4-11.
Izgubila je mala birmanka v ponedeljek od Ljudskega do Mestnega doma zlato ovratno verižico z obeskom. Pošten najditelj so jrrosi, da odda najdeno v Streliški ul. 6, pritličje (levo).
MdezanimsD
je ilustrirani, popularni ■»Radio<.<-časopis
„Hadiowelt"
(bakrotisk).
Poleg vseli evropskih programov zanimive aktualnosti in dragocene tehniške razprave. Posamezni izvodi po 8 Din. Številke na ogled brezplačno.
Wiener Radioverlag, Wien I.,
Pestalozzigasse 6/14.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Liubiiani. dne 7. junija 1927.
Višina barometra 308'8ro
Opazovanja		Barometer	loploln » C'	Kel. vlaga » %	Veter In brzina T ш	Oblačnost 0—10	Vrsta padavin		ra	5? -iti
krni	Г П R						ob opazovanju	vmmdi7i<		
	7	7627	12-5	85	E 2	5	dež	2-6	20-3	9-6
Ljubljana (dvorec)	14	762-4	19-6	44	N t	5				
	21	764-5	15-4	66	SW 1	5	.			
Maribor		762-3	16-0	47	NW 6	3			19	10
Zagreb		762-5	15-0	74	SW 2	8	dež	1	20	12
Belgrad	K	761-1	14 0	73	NW 4	8	dež	1	19	13
Sarajevo		764-2	!V0	91	mirno	10	dež	15	15	8
Skoplfe		758-2	20-0	85	NW l	4	dež	13	27	13
Dubrovnik		759-4	17-0	63	S 4	5	dež	2	23	10
Split		75â-6	18-0	53	NE 10	1			22	16
Praga	7	760-9	9-0		W 10	10	dež	1	18	8
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na mursko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vreinnska napoved za 8. junija: spremnljivo, hladno.
Sven Elvestad:	50
Mož, ki je oropa! mesto.
»Ah, sedaj sem se spomnil, kdo ste.« je vzkliknil. >Bili ste pri mojem gospodu v gosteh. Na oni strašni večer, ko ...«
V tem trenutku so se Kragu odprle oči in spoznal je svoj pogrešek; zdelo se mu je, kakor bi mu vsa glava zagorela. Hitro je potisnil starega moža v bližnjo sobo in mignil vratarju, haj odide. Mož je bil torej v resnici sluga Jean in ne preoblečeni gospod d' Albert! ...
»Kaj delate tu v hotelu?«
»Oskrbeti sem moral nekaj za gospoda.«.
»In biseri? Kaj hočete z njimi?«
»Ponje sem prišel.«
»H komu?c.
»K gospodu v sobi št. 24, gospodu d'Albertu. Z mojim gospodom sta prijatelja.«
»Kako to, da je imel gospod d'Albert bisere?*::
»Moral bi jih preiskati. Korintski biseri so in so v zadnjih letih zgubili svoj blesk. Gospod d' Albert je strokovnjak v dragotinah in naj bi jih prciskal. Zatrjuje, da se dajo taki biseri popraviti, tako da zadobe spet svoj stari blesk. On sam zbira take bisere.«
Krag je skrbno motril bisere. Bili so brez dvoma pristni. Nato je vrnil zabojček spet slugi.
»Vsa reč je torej samo neljuba pomota,« je dejal. »Toda v hotelih moramo dobro paziti, kajti tatvine biserov so v času popotne sezone na dnevnem redu.*
Sluga je odšel s svojim zabojčkom. Videlo se mu je, da je še vedno ves zmešan in začuden. Krag sc ie napotil proli svoji sobi. Na hodniku je srečal gospoda d'Alberta, ki je odhajal v mesto.
Gospod d' Albert se je smehljal.
Bilo je prvikrat, da ca je videl Krač smehljati se.
Deseto poglavje.
Ko se je bil Krag po tem nesrečnem srečanju s slugo vrnil v svojo sobo, se je čutil resnično premaganega. Sicer je bil ves dogodek navidezno malega pomena in slugov prihod v hotel ni bil morda niti v najmanjši zvezi z ostalo čudno zadevo, kljub temu se je pa vse dojemalo Kragu kot osebno razžaljenje. Začel je dogodek mirno in podrobno premišljevati. Dvoje okolnosti je vzbujalo njfcgovo posebno pozornost.
Prvič čudno naključje, da se je nahajal konzulov sluga v hotelu neposredno potem, ko je bil on — Krag — zasledil v d' Albertovi sobi lasuljo in krivo brado. Drugič v d' Albertovo telefoniranje. Ko je primeril eno dejstvo z drugim in ju vzročno zvezal, je prišel do rešitve, ki ga je morala v resnici osap-lcakršne še ni bil doživel pri nobenem zločincu, niti, kajti razodevala je tako silno prekanjenosf,
Potrebna zveza je bila dana z možnostjo, ako je bil gospod d' Albert pri svojem povratku izsledil, da je nekdo brskal po njegovi sobi. Res je bil Krag najskrbnejše pazil, da je deval stvari spet na mesta, kjer in kakor jih je bil našel, toda kljub temu je moral računati s tem, da bodo ostre d' Albertove oči zaznale najmanjšo spremembo, ki bi utegnila nastati pri preiskavi. In če je bilo tako, na kaj je moral učenjak takoj pomisliti? Da so ga izsledili. In kaj je moral na to storiti. Odkritje zabrisati in tako preprečiti vse možne posledice. To je storil s tem, da je telefoniral konzulu Birgerju, naj pride sluga takoj po bisere, ki jih je imel on — d' Albert — pri sebi, da bi jih preiskal. Računal je: čim se pojavi v hotelu mož slugove zunanjosti, — naj bo ta že pristna alt ne — bo napravil Krag pogrešek s tem, da bo skušal navideznega zločinca prijeti; če pa to ne, se bo vsaj zmedel in ne bo vedel, kje naj spet prične. In res se je dogodilo tako, da še v večji meri, kakor je učenjak sam pričakoval.
Najprej se je dal Krag res zapeljati in je skušal prijeti slugo, misleč, da ima preoblečenega zločinca pred seboj. Dalje ga je vse to tako zmedlo, da ni vedel, kaj naj bi sedaj počel. Vrhu vsega je bil d' Albert doživel še nekaj zabavnih trenutkov, ki so zvabili sicer tako resnemu možu celo smehljaj na ustnice. Vse z vsem si je moral Krag priznati, da je bitko izgubil.
Ves čemeren se je vrnil na svoj dom. Bil je nezadovoljen s samim seboj, nezadovoljen s stanjem stvari, nezadovoljen z vsem. Zaman je bil prebedel več rioci, niti najmanjšega uspeha ni dosegel — in vendar ga je prešinjal ves čas neprijeten občutek, da visi nekaj v zraku, občutek, da se nekdo giblje in dela v temi poleg njega. In da grozi neka tajna nevarnost, ki utegne izbruhniti vsak trenutek.
Zaspal je šele proti eni po polnoči in ko se je zbudii, je stalo solnce že visoko na nebu. Takoj je pogledal na uro. Bila je osem. Bil je čudno razdražen, česar ni bil navajen po tako trdnem spanju.
Pozvonil je in ukazal gospodinji, naj mu prinese kavo in jutranje liste. Z mrzlično naglico je prebiral časopise, ker jo nekako podzavestno čutil, da se je moralo nekaj prigoditi. Toda našel ni drugega ko navadne vsakodnevne članke, brzojavne in dnevne novice.
Vstal je in odšel v kopalnico. Komaj pa jo bil s kopanjem gotov, ko je na hodniku močno pcfevonllo. Prisluškoval je; čul je najprej prestrašen glas gospodinje in nato globok momljajoč glas, ki se mu je zdel znan. Ni mogel prav razumeti, kaj sta govorila, vendar se mu je zdelo, da se menita o telefonu.
Trenutek na to se je prikazal obiskovalec sam v sobi. Bil je stražnik s kazenskega oddelka. Še ves zasoplien ie mislil pravkar nekni sporočiti, ko mu je Krag to zabranil. Spoznal je takoj, da se je slednjič vendarle pripetilo, na kar je bil ves čas čakal nestrpna
EIIIEW
> > d 5
N N TJ « N S
U o Ï ?
- n j; os
f I -M
.1 , S S S -9 i S
u ° --S
M T3 -
Q C5 ш
S « ~ 5 « q
та « ' »
S
o Odi o .
•* s §• -a
00 . OO a > «8 in
Ki —
»i
v ►
g » --oo ^ tE
" «N s
o « r 2
•s S	M	O
o o	,	-
« "	I	« g
2 3	«j	3«
">	1Г	- <»
5 S	°	J
N*	O	J »
—	rt	o
-5 «	N	S „
Z v	«	- A
W W —
^ a > O
O » 4 i « -s Q ,
o
3 e
—1 2 ,
3« a
N	U
a	o
M
-n"
si
O
0 ^	t; ïï
». 3	2 s»
OU	J
u .	*U o
Û.-5	Ш Д
111=111=
Hekto9rafični aparati, zvitki, masa, črnilo, trakovi
se dobé vedno po konkurenčnih cenah pri
LUD. BARAGA, LJUBLJANA
ŠEIENBURGOVA UL. 6/1.
Telefon Stev. 980
Pomlad!
Nogavice. hrave'e, srnice, rokavice, naramnice, žepni robot, nahlt za obie-
he. otroške majice, nahrbtniki,police, dežniki, hlofl v veh barvah, Sllonl. Sollngéll škarje, лOZÎ. pOtrcbStllie za krolače, Cevl|er|e. tapetmke. šiviiie in sedlorle.
Razna dišeča mila — samo pri
Josip Peteline
blisu Prešernovega spomenika, ob vodi
LJUBLJANA
N<t)nl2|e cene! ToCno posfreïbn!
Svinj. mart in sianino
vsako količino — nudi
Djordje Bosiljković, Srem — Mitrovica.
Razglas.
»Tvornica duvana v Ljubljani« razpisuje na temelju odobrenja Uprave drž. monopola v Beogradu od 27. V. 1927, IMBr. 8051
zgradbo novega hladnjača
pri tvornici duvana v Ljubljani, potom direktnih ponudb.
Stroški za gradnjo hladnjača so prora-ïunjeni na:
1.	tesarska dela in dobave Din 65.600.—
2.	klepar, dela in dobave Din 900.—
skupaj . . Din 66.500.—
Podatke, pojasnila in ofertne pripomočke dobe interesenti med uradnimi urami pri Tvornici duvana v Ljubljani. — Ponudbe, opremljene s kolkom 5 Din morajo izročiti ponudniki v zapečatenem zavitku z oznako »Ponudba za zgradbo hladnjača« najpozneje do 29. junija t. 1. Tvornici duvana v Ljubljani.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na stavbene pogoje ter da bo položil, ako bo zgradbo dobil, 10 odst. kavcije od ponudene svote.
Iz pisarne Tvornice duvana v Ljubljani,
štev. 338/10 od 1. junija 1927.
in prošnjo.
Ob prebridki, nenadni izgubi mojih ponesrečenih bratov EDMUNDA in RUDITA KLIMEŠ, ki sta dne 3. t. m. v Savi pri Zidanem mostu utonila in od katerih drugega — Edmunda — še nismo našli, obračam se tem potom do vseh orožniških postaj, kakor tudi do p. n. civilnega prebivalstva, bivajočega nizdol Zidanega mostu, z vljudno prošnjo, da gredo nesrečni rodbini na roko z iskanjem drugega ponesrečenca. Event. pozitiven uspeh naj se blagovoli javiti takoj brzojavno na spodnji naslov, za kar prejme najditelj trupla takoj nagrado v iznosu Din 750.—.
Kranj, 7. junija 1927.
JAN KLIMEŠ, prokurist, Kranj.
Neizrekljiva je bol, ki nas je zadela z nepričakovano izgubo našega nad vse ljubljenega, preskrbnega in predobrega papana
Franc Gostiša
vii. dav. uprav, pri del. min. fin.
Pogreb preblagega pokojnika se vrši v sredo 8. t. m. ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Vrhovčeva ulica 1, k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo brala v cerkvi Sv. Petra.
V Ljubljani, 6. junija 1927.
Globoko žalujoči rodbini:
GOSTIŠA in KRISTAN.
Zahvala.
Vam vsem, ki ste naii
Mari
v dolgi težki bolezni in na njeni zadnji poti izkazali toliko ljubezni in ki ste nas v naši žalosti tolažili: Bog povrni! Ljubljana, 7. junija 1927.
RODBINA REMEC.
MALÏ OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-50 3In al! vasica beseda SO par. Na|Dtan|il ogiaa 3 ali 5 U In. Oglasi naC devet vr»l£e sc računalo više. Zm odgovor snambo! Na vprašanja brez znamke «k- odgovarjamo I
V lepem industrij, kraju na Gorenjskem se proda
HIŠA
kakor tudi
tovarna NINAMI. -
Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 4254.

AKADEMIK
išče kakršnekoli primerne službe. Pism. ponudbe na upravo lista pod šifro: »Vesten« it. 4483.
Gospodinja
vajena kuhe in vsega gospodinjstva, želi mesta v boljši hiši. Naslov se izve v upravi pod štev. 4455.
URARSKI pomočnik
samostoj. delavec z lastnim orodjem, se sprejme pri FR. ZAJEC, urar, Ljubljana, Stari trg.
Sprejme se iz dobre in poštene hiše UČENKA za trgovino. - FR. LOBE, Zagradec, Dolenjsko.
^nfpc z večletno prak-OUICI SOi neoženjen -se sprejme. Ponudbe pod šifro »Šofer 90« na upravo »Slovenca« pod it. 4444.
kuharico"
prvovrstno, iščem, event. s svojim kuhinjskim orodjem. Nastop takoj. Naslov v upravi pod štev. 4491.
Trgov. POMOČNIKA
poštenega, sprejme Kmetijsko druitvo v Metliki. Plača po dogovoru, nastop 15. junija. 4472
ŠOFER
z garancijo dobi zaslužek kot samostojen avtotaksi-podjetnik. Istotam poceni naprodaj izboren tovorni avto »Fiat«. Naslov pove uprava lista pod št. 4429.
2 krojaška pomočnika
za takojšen nastop in pa 1 UČENCA s prim. šolsko izobrazbo — išče JOS. TOMA2IČ — Špitalič pri Kamniku.	4486
Delovodja
se spreime, zmožen vse stroke ključavnič. obrti. Plača po dogovoru. Po-izve se v upravi pod 4481
DVA DIJAKA
nižjih razredov sred. šole se sprejmeta na stanovanje in hrano pri učiteljski rodbini. Naslov v upravi lista pod številko 4457.
TRI DIJAKE
(dijakinje) nižjih razredov sprejmem začetkom šole v popolno, dobro oskrbo. Cena zmerna. Ogleda se od 3—6 pop. Naslov v upravi lista pod št. 4484.
MOTORNI MLIN
kapaciteta 130 met. stotov. je naprodaj radi starosti lastnika. — Mlin je avtomatiiki urejen in se nahaja v erem-skem kraju, kjer pšenica bogato rodi in kjer se ni bati velike konkurence. V celem okraju je samo 5 mlinov. — Prodaja se vrSi samo proti jamstvu dosmrtne subvencije, za prepustitev posesti pa se zahteva 100.000 Din. Natančna pojasnila da PAVLINA MLIN, Morovič, Srem.	4(11
Za takojšnjo dobavo imamo cirka 30 vagonov
hrastovih odpadkov
za kurjavo, z žico povezane. Cena po dogovoru. - »ZORA «, parna zaga v Črnomlju.	4005
Ugodno se proda moderna
BENCINSKA NAPRAVA!
2 kotla za bencin ali petrolej (po 10001), polnitev na nitrogenski pritisk, zelo pripravno za bencinski automat. Konsumno društvo za Slovenijo, Šiika.
2 panja čebeS
prodam. — Panj 250 Din. Gmeiner, Stožice št. 89.
Kompleten, nov
F O T O - APARAT
9X12, prodam. Naslov v upravi lista pod St. 4456.
Prostovoljna JAVNA DRAŽBA
V dneh od 13. do 1 T. junija
1927 od 9. ure dopoldne dal^e
.jubljnna. ska ulica Ji — več osebnih in
;e bo prodalo v Autogaraži ŽUŽEK, Ljubljana, Kolodvor
tovornih avtomobilov 1er motornih in navadnih koles raznih znamk, kakor Mercedes, Sizalre Naudin, Fiat, Marta, Bugatti, Studebaker, Laurin Klemeni, Harley Davidson, Peugeot, Puch, Métallurgique itd. — Interesenti se vabijo na ogled.	4Î86
KOLESARJI!
Znižane cene. Oglejte si zalogo dvokoles na)Hne)šega tipa Tribuna, Rekord, Schamplon, Stvrla, Blankl, Fafor, Perla, Diamant že od Din 1300--napre). Pneumatlka Dunlop, Michelin. Ceniki franko. Prodaja na obroke.
.Tribuna f. R. L.
Ljubljana
Tovarna dvokoles ln otroèk vozičkov.
Naprodaj športni, otroški
VOZIČEK.
Naslov v upravi pod 4458
Star šiv stroj
prvega sistema, se proda pod ugodnimi pogoji. Priporoča se zlasti ljubiteljem starinsk. predmetov. Pojasnilo se dobi: Ljubljana, Kongresni trg 18.
po najvišjih cenah cerne, juveltr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
JFofin s polnojarmeni-kom, kupim ali vzamem v najem v kraju z bogato lesno kolico. — Naslov v upravi lista pod »Dolenjsko«.	4259
Tvrdka A. VOLK
Ljubljana, Resljeva cesta 24 nudi najceneje vse vrste pšonlčno moko ln druge
mlevske Izdelke. Zahteval te cenik I
Priporoča se trgovina z železnino
A. SUŠNIK, Ljubljana
Zaloika cesta.
POPRAVILA
Meli?nik LF.GAT
specijalist za pisarniške stroje
Maribor, Vetriniska ul. 30
Telefon int. 434.
Volna - bombaž
za strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA. Stari trg 12 - Židovska 4.
Kajenje je škodljivo !
Najuspešnejše sredstvo proti kajenju so »Afuma« pastilje. Uspeh zajamčen. Mala doza 20 Din, vel. 30 Din. Razpošilja agentura »Junipcr«, Celje, predal 4.
Igralci HARMONIK, pozor !
Velika izbira lepih in prvovrstnih harmonik po najnižji ceni stalno na zalogi. Dobe se tudi pre-igrane in renovirare harmonike po skritino nizki ceni. Makso LAJOV1C, trg., Litija.	4423
Prosimo«
da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig.
KNJIGOVEZNICA K.T. D.
črtalnlca In tvornica poslovnih kniig V LJUBLJANI, Kopitarjeva ulica G'II.
S. €. I. Travellers cheqms
Potovalne čeke Banca commerciale lïalîauna v ital. lirah, franc, frankih, angl. funtih in U. S. dolarjih vnovču-jejo vse važnejše banke na svetu. Zahtevajte jih pri svoji banki, predno nastopite potovanje.
Pouk na daljavo
(Fernstudien) v vseh inž. oddelkih, tudi trgovina in kolnijalno blago. Académie Polytechnique: Quai Amercoeur, 51 Liège — Belgija. Prospekti 10 D.
Iščem za i. avgust LOKAL za brivnico
in stanovanje, sobo s kuhinjo. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Stanova-
ODDAM LOKAL
metni cesti, takoj.
Prodam hišo
na promet, kraju v Rožni dolini cesta V, štev. 23.
HIŠA S PEKARIJO
in gpecerijsko trgovino v Metliki, na lepem prostoru, se poceni proda ali odda v najem. Vprašati: J. Vukiinič, Metlika 35.
Vsemogočni je poklical v plačilo mojo sestro
Cecilijo Juvânec
ki je dne 7. junija zjutraj po dolgi, mukepolni bolezni izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb pokojnice bo na pokopališče v Cerknici v četrtek 9. junija ob 10 dopoldne.
JOSIP JUVANEC, dekan.
	Vi,';
	i
	
	> j
	'Jp 4\v: "J Jjr
	v.'.-;
	
	
	№
	t;
Zahvala,
Ob prerani, bridki izgubi našega ljubijeneg-očeta, sina, brata, svaka, gospoda
debrega
Josipa Wintera ml.
posestnika in gostilničarja v Žečah pri Konjicah
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenotkih izrazili svoje plemenito sočutje, poklonili nepozabnemu pokojniku vencev in cvetja in ga v častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se še prav iskreno zahvaljujemo za spremstvo čč. duhovščini, pevcem za ganljive žalostinke, fantom-domačinom, ki so blagopokojnega nosili k zadnjemu počitku.
Iskrena zahvala velja tudi gosp. zdravnikom, ki so z veliko požrtvovalnostjo zdravili in lajšali blagopokojniku bol. Še enkrat: Bog plačaj vsem in vsakemu posamezniku!
ŽALUJOČI OSTALI.
nositi
nikdar iskrivhem
pete imeti.
in razno modno blago nudi najceneje
Lsfo, Maribor, Glavni trg 2.
Radi prezidave izredno nizke cene. отн—H—ш ?—да ; m шдшавадд—и1 * ј.цг» a—juubh—p

izredno zdravilna voda proti
геитаШпш ln Išlasu. 2el0i5Cnï3n in £ra'esi§lm Doselim ser m nsio ran
dobiva se zopet v vsaki lekarni. Skladišče za grosiste: Isis d. d. Ljubljana.
Kot prva pomoč pri obolenju prašičev ter v zabra-njenjo rdečice se je izkazal v neštetih elućajih kot edino uspešno zdravilo
Sadnikarjeu sâcaifilni praàeîî zoper oboSenje prašičev
To vedno učinkujoče aleopatično sredsrvo očisti prebavila in odvaja iz njih kužne bacile. Pospešuje tek in rejo zdravim živalim ter pri obolelih pravočasno uporabljen zabrani rdečico. Previden rejec imej ta prašek vedno doma! t zavoj la Din, Ki zavojev 100 Din, preprodajalci poseben popust,. Co 6e pošlje donar naprej poštnine
proeto, sicer 10 povzetju. Izdeluje in razpošilja z natančnim navodilom samo
Lekarna Mr. Stanko Hočevar, Vrhnika 23.
V zalogi so vsa druga zdravila.
ki so spremili na zadnji poti župnika
Leopolda Turšica
globoka
zahvala.
Krško, dne 4. junija 1927.
Žalujete ostali.
Za Juiojlavaneko tkkuna v IJiihlitni: Karal Cet
Izdajatelj: dr, Fr. koiotcc.
Urednik: Frane ТепеШат,