Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA 31. maja 1931. Cena 1 Din. CENA: V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečne 2 Din. 50 par. V držáve Europe : letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV : cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. tjednik. Priloga: mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. Rokopisi se ne vračajo. Uprava: Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806. Leto XVIII. št. 22. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28. Banska podpora za Franciškov dom. Vodstvo odbora za Zidanje sirotišnice „Franciškov dom“ v Črensovcih je dobo od banske uprave v Ljubljani sporočilo, da je g, ban nakazao 50.000 Din. kak podporo za Zidanje doma. Odbor se g. bani za istinsko velikodüšni dar v imeni vseh sirot prisrčno zahvalüje. Slava kraljeve garde. V pondelek je mela konjeniška brigada kraljeve garde svojo vsakoletno slavo. Proslave se je vdeležo tüdi Njeg. Vel. kral, poleg njega pa ministri i drügi dostojanstveniki vseh oblasti. Njeg. Vel. krao je držao na vojaštvo sledeči nagovor: „Zdignem to kupico v čast i slavo svoje konjeniške brigade, osvedočeni, da bodete vsikdar na dostojnoj višini, da bodete vživali vnogo zavüpanja i da bodete drügim za vzgled, kak se vsikdar slüži krali i domovini i kak je meti vsikdar pred sebov svetle primere požrtvüvanja i slave, ki je prestavila ime naše vojske. To so vrline, ki morejo krasiti mojo dično gardo kak elito moje prostavlene vojske. Gospoda, pozivam, da zdignete kupice na srečo i zdravje gg. častnikov, podčatsnikov, kaplarov i redovov konjeniške brigade moje garde.“ Grozno hüdodelstvo pijanoga norca. Bujo 85 letno mater. — Zažgao domačijo. V Spodnjem gaberniki okraj Šmarje se je zgodilo grozno hüdodelstvo. Posestnik Herman Hajnšek, šteromi se je zavolo nezmernoga vživanja šmarnic že duže časa mešalo, je bujo lastivno 85 letno mater, nato pa je zažgao domačijo. Nesrečni človek je včino to hüdodelstvo v popunoj düševnoj zblojenosti. Zdaj so brez strehe on, žena i troje drobne dece. Kde naj stojijo zdrüžene šole ? Od Zdrüženih šol smo na tom mesti že dvakrat govorili. Naglasili smo velko važnost teh šol i velko prednost pred edno-, dvo- i trorazrednimi vesniškimi šolami. Vsaki je uvido, da smo meli prav i smemo trditi, da skoro ne niednoga človeka, ki bi bio proti zdrüžitvi šol. Težavo dela samo še edno pitanje i to : „Kde naj stojijo zdrüžene šole?“ Tüdi na to pitanje odgovorimo kak se nam vidi najbole primerno. Če govorimo od zdrüžitve šol, je očivesno, da vsaka ves nemre meti šole. Zdrüžitev šol naime obstoji ravno v tom, da de melo več vesnic samo edno sküpno šolsko poslopje. Ta Sküpna šola pa mora stati na kraji, ki leži s pogledom na vse vesnice šolskoga okoliša kelko mogoče najbole ugodno. Od toga še malo natančnejše. Če bi se vesničke šole tak zdrüžile, da bi vse vesnice edne fare mele edno šolo, je očivestno, da bi za šolo bio najbolši kraj prostor v bližini cerkve, ali če že ne poleg cerkve, konči v tistoj vesi, kde stoji cerkev. Ar pa v vnogih krajih ne de tak, da bi vse vesnice edne fare mele edno šolo, nego se zdrüžijo vesnice brez pogleda na to, v štero faro spadajo, se mora poiskati za sküpno šolo drügi kraj i prostor. Nihče nam nemre ugovarjati, če trdimo, da naj stoji zdrüžena šola kelko mogoče v središči šolskoga okoliša, za šteroga je postavlena. Tak na priliko postavimo pitanje : „Kde naj stoji zdrüžena šola za občine : Bakovci, Krog i Satahovci, od štere se že nad edno leto guči ?“ Vsaki, ki krajevne razmere pozna i pri tom še trezno misli, mora biti za to, da se postavi ta Sküpna šola v Krogi, ne pa mogoče v Bakovcih i Satahovcih. Krog je za novo šolo zato najbole primeren kraj, ar je skoro v sredini toga okoliša. Pri postavitvi Zdrüženih šol naime ne sme nihče gledatíi na to, štera občina je vekša ali bole slavna, nego edino na to, da bodo meta šolska deca do šole od vseh strani približno vednako pot. Tak teda pri tom pitanji nemajo i ne smejo meti prednosti vekše ali bole slavne občine, nego tista ves, ki je najbole v sredini šolskoga okoliša. Od večih strani Prihaja glas, da bi se Zidanje Zdrüžene šole že začno- lo, toda občine se nemrejo sporazmeti, kde naj stoji šola. Vsaka občina bi rada, da bi jo ona meta. Popüstiti niedna nešče. Da na te način ne mogoče priti do uspeha, je očivestno. Vsaka občina „zdrüžene“ šole nemre meti, Zato se obračamo na vse tiste, ki odločajo od zidanja zdrüženih šol, da ne bodo preveč ozkosrčni. Nihče naj ne misli, da je njegova ves prva. V tom tali le prva tista, ki je v sredini okoliša. Či de vsakoga voditela ta miseo, potem se pitanje: „Kde naj stojijo zdrüžene šole“ brez posebnih težav reši. 2 NOVINE 31. maja 1931 Dobra kniga. „Med pomladjo in poletjem.“ A. Lebar „Med pomladio in poletjem.“ Dekliški popoldnevi v Radio Ljubljana. Založila uprava ženskoga lista „Vigred“ Ljubljana 1931. Tisk Jugoslovanske tiskarne. Cena 10 Din. Knižica obsega 12 predavanj, namenjena dekliškoj samovzgoji, najmre: Vprašanje pred poletjem. Solnce v srcu. Senca na življenski poti. Naprej in kviški. Pogled v Betanijo. Kralica ali sužnja. Spoštovanje v treh smereh. Resničnost besede, dejanja in vsega bistva. Zvestoba v malem in velikem. Čuvarica ognja v templju. Največje pa . . . Mati in hči. V teh razgovorih proba predavatelica označiti nekaj temelnih točk, ob šterih naj bi dekline v samovzgoji razmišlale od raznih pitanj, ki jim jih živlenje zastavla i odgovor od njih zahteva. Kak predavanja, tak tüdi kniga nema teliko namena poučavati, nego dati pobüdo za razmišlanja. Knižica želi izpopuniti nedelske popoldneve z vüricov tihoga premisleka od toga, ka živlenska pomlad od dekline zahteva i ka živlenjsko poletje od njih pričaküje. Naj bi deklinam namenjena predavanja najšla prijazen sprejem med njimi! Knižico toplo priporočarno. Što jo žele küpiti, se naj obrne na Prekmursko tiskarno v M. Soboti. Kalendar. juni (30 dni) 23. teden. Senje : 1. Cankova, 4. Križevci. Vreme: Premenjavno. Ka novoga v Belgradi ? Ustanovitev zadruge za izvoz živine. V ministerstvi trgovine se je sestala konferenca zastopnikov našega narodnoga gospodarstva pod vodstvom Zavoda za pospešüvanje zvünašnje trgovine. Po inicijativi ministra trgovine g. Demetroviča je bilo sklenjeno, da se ustanovi v naši državi posebna zadruga za izvoz živine. V času 10 dni se morejo predložiti Zavodi za pospešüvanje zvünešnje trgovine pismeni predlogi o novi instituciji, ki bo s svojim delom gotovo pripomogla, da se zdajšnja gospodarska kriza omili. Obsojeni teroristi. Kak smo že poročali, se je vršo pred sodiščem za zaščito države proti večim teroristom sodni proces. Razprava je končana. Trije glavni teroristi so obsojeni na smrt, 11 na več let robije, eden pa je oproščeni. Obrtniški kongres. Dne, 1. junija bodo mela obrtniška zdrüženja svoj 10. kongres. Svetovna politika. Romunija pred katastrofov. Finančni minister je v govori na nekšem shodi naslikao gospodarski položaj v Romuniji. Izjavo je, da so razmere jako kritične. Državna blagajna že zdaj izkazüje do 10 miljard lejov primanklaja. Za zbolšanje državnoga gospodarstva de trbelo napnoti vse sile, ovači se ma Romunija bojati katastrofe. Briand odstopo. Zavolo propada pri predsedniških volitev, je Briand užaljeni. To ga je nagnolo do toga, da je odstopo kak zvünašnji minister i se je podao na počinek. Državni predsednik i drügi politični voditeli njemi prigovarjajo, naj ostane na mesti, a kak vse kaže, se ne de dao pregovoriti. Kak je v Španiji ? Mir se še ne povrno. Iz demonštracij diha komunistični düh. Vlada je izdala odlok, s šterim proglaša enakopravnost vseh ver. Ježuitje zapüščajo državo. Murska Sobota Prebivalstvo Sobote pred 10 leti i zdaj. Če primerjamo izid lüdskoga štetja pred desetimi leti z zidom zdašnjem štetja, dobimo od Sobote preci zanimivo sliko. Splošno moramo ugotoviti, da se je Sobota v desetih letaj razmeroma jako razvila. Izid lüdskoga štetja pred desetimi leti je bio sledeči : vsega prebivalstva je bilo 2934 (1457 moškov i 1477 žensk). Od teh je bilo 2261 Slovencov, 427 Madžarov i 133 Nemcov. Po veri je bilo : 2205 katoličanov, 533 evangeličanov 179 židov i 12 drügovercov. Izid zdašnjega lüdskoga štetja pa je sledeči: Sobota ma 3571 (637 več kak pred desetimi leti) prebivalcov. Moških je 1780, žensk pa 1791. Po materinskom jeziki je: 3108 Slovencov, 164 Madjarov i 65 Nemcov. Po veri so : 2628 katoličanov, 725 evangeličanov, 149 judov, 57 pravoslavnih i 12 drügovercov. Po državlanstvi je 3539 Jugoslovanov i 32 pripadnikov drügih držav. Na podlagi vsega toga moramo najprle naglasiti, da je Sobota Slovenska i jugoslovanska. Da je broj prebivalstva naraseo v 10 letaj za 637, je tüdi razveselivo i dava zagotovilo, da bo se Sobota še razvijala. * — Nogometna tekma. Na risalsko nedelo se je vršila med Rapidom iz Maribora i med Sobočkov Murov nogometna tekma. Čeravno je Rapid v Maribori med najmočnejšimi klubi, je izid bio za Muro preci časten. Gostje so zabili 9 golov, Mura pa 4, med temi črkostavec Norčič 3. Občni zbor Kmetijske podrüžnice. V nedelo, 31. maja ob 11. vüri de se vršo v velkoj dvorani Sokolskoga doma letni občni zbor sobočke Kmetijske podrüžnice. Navzočnost je za vse kotrige obvezna, vableni pa so tüdi drügi. — Smrtna kosa. V soboto ponoči je v špitali vmro delavec Vučina Franc s Cankove. V špitali je ležao teden dni. V petek večer se njemi je stanje naglo poslabšalo i ponoči je vmro. V nedelo je bio pokopani 73 letni Vogrinec Marko, oča slolara Vogrica. Starček je duže časa betegüvao. Smrtne bolečine je jako vdano prenašao. -- V tork opoldne je v špitali vmro hlapec R. Matija iz Veržeja. Postano je žrtev nesreče. Gospodar je s kobilami pelao vino. Hlapec je bio poleg njega. Naednok so se kola nagnola i lagvi so se valali v grabo. Eden lagev je podro hlapca na tla i se je kotao prek njega. Pozročo njemi je preci hüde poškodbe. Starca so pripelali v špitao. V tork opoldne je začno hipoma vünmetati i naskori potom je izdihno. — Predavanje na gimnaziji. V soboto je g. profesor, ing. Zobec dijaštvi predavao od zmernosti (treznosti) i od lepoga obnašanja. Slovenska krajina. Naročniki, širiteli ! Bližamo se h konci prve polovice leta, a tak med naročniki kak med širiteli je šče veš takših, ki še neso poslali nikaj naročnine. Po telkih prošnjaj i opominaj, s šterimi smo se dozdaj obračali na naročnike i širitele, da bi poravnali konči eden tao naročnine, je vsaki, ki dozdaj toga ne včino, nasproti Novinam nesmileni. Uprava se zakapa v dug, ar mora vse izdatke sproti plačüvati. Uprava. * — Pozdravi od vseh strani. Srčne pozdrave pošilajo domačim, poznancom i celoj krajini : iz Carevoga sela v Južnoj Srbiji vojaki Jožef Ben- 31. maja 1931. NOVINE 3 cik, Štefan Horvat, Jožef Novak i Štefan Rituper, iz Nemčije Vrečič Rudolf s celov partijov vred. —Gomilice. Po dugom močnom betegüvanji je vmrla dovica pokojnoga Horvat Matjaša (Zverovoga). Pokojna je bila v celom živlenji jako dobra krščenica. Do vsakoga je bila smilena, zato pa jo je tüdi vsaki rad meo. V trplenji je bila zvünredno potrpliva. N. p. v m ! — Šolska prireditev v Črensovcih. V nedelo, dne 31. maja priredi Šolska mladina i Pomladek Rdečega Križa v dvorani „Našega doma“ igrice „Materi v čast i slavo.“ Zvün toga bodo deklamacije, telovadne igrice i popevanje. Prireditev vsem toplo priporočamo ! — Smrt kosi - v Krogi. Preminoči petek je bio pokopani 74 letni Bratina Matija, ki je bio nad 30 let logar na posestvi tišinskoga grofa Battyanyija. Betežasti je bio toti duže časa, vendar pa je prišla smrt nepričaküvano. — Nagla smrt je zadela tüdi 39 letnoga Lukač Jožefa. V petek je še pomagao pokapati Bratino, na risalski pondelek ponoči pa je tüdi on zatisno oči k smrtnomi spanji. V pondelek predpoldnom ga je vdaro boži žlak i so se njemi možgani zmešali, tak da več ne znao za sebe. Tak se je mantrao do noči. Zapüsto je sirmaško betežasto ženo i petero drobne dece, med šterimi je najmlajše še v zibelki. — Ivanci pri Bogojini. K poročili, štero je bilo objavleno v zadnjoj številki od bitja na Ivancih, pripomnimo, da med tistimi, ki so se bili, ne bilo niti ednoga Ivančara. To so bili nekši Šmrklavci iz Gančan, eden pa je bio iz Sebeborec. Domači dečki so bili med tem pri šmarnicaj. — V pondelek so naši gasilci pokazali, ka premore dobra vola i požrtvovalnost. Nastopili so z igrov „Fernando, strah Asturije.“ Igrali so tak lepo, da se jim je vsaki čüdüvao. K prireditvi z veseljom pripominjamo, da se je vršila brez plesa. Nešterni so bili za Ples, velka večina pa proti. Hvale vredno ! Naj slüžijo za zgled vsem gasilskim drüštvam ! Smrtno nesreča na Dravi. Te dni se je na gladini Drave v Ljubljani pod Ruskov cestov pojavo nekši veslač v sandolini, ki se je naednok prevrgreo. Mladenič se je nekaj časa držao na čuni, nato pa izgino pod vodnov površinov i se ne več prikazao. Mimoidoči, ki so nesrečo opazili, so taki bežali k vodi, a vse njihovo iskanje je bilo zaman. Pravijo pa, da je nekši natakar. SANATORIJ V Maribori, Gosposka ul. 49 Telefon 2358. Lastnik i vodja : primarij doktor ČERNIC specialist za kirurgijo. Sanatorij je najmoderneje vrejen za operacije i opremleni z zdravilnimi aparati: z višinskim suncom za obsevanje ran, čontnih i sklepnih vnetij; tonizatorjem za elektiziranje po poškodbah i ohlapelosti črevesa ; diatermijo za električno pregrevanje i električno izžiganje; z žarnicov „hala“ za revmatična i drüga boleča vnetja : ,,enferocleaner“-jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihavanji i za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba : 1. razred 120 Din., II. razred 80 Din., IӀӀ. razred 60 Din. 2 ZA NEDELO. Po risalaj prva. Evang. sv. Mataja vu 28. táli. Vu onom vremeni pravo je Jezuš vučenikom svojim: Dana je meni vsa oblast na nebi ž na zemli. Idoči zato včite vse narode, krstšavajoči njé vu iméni Očé, Sina i Düha svétoga, vučévši je zdržávati vsa, šterakoli sam zapovedao vam. I ovo jas sam z vami vse dni notri do skončanja sveta. Razgled po domovini. Hüda nesreča pri deli. Preminoči pondelek se je zgodila v fabriki Kranjske industrijske drüžbe na Dobravi hüda nesreča, štere žrtev je bio delavec Jakopič Štefan, doma iz občine Gorje pri Bledi. Ponesrečeni Jakopič Štefan je bio zaposleni pri tvrdki inž. Dedek z Ljubljane, ki trenutno gradi pri fabrikah KID. Pritrjüvao je v višini 5 metrov tramove v bližini 3000 kg težke železne trave ze. Nihče ne ve, kak se je zgodilo, da je Jakopič spadno iz odra i si je pri padci potro obe nogi v gležnji. Prepelali so ga v špitao bratovske skladnice na Jesenicaj, kde njemi je tovarniški doktor g. dr. V. Schwab ponüdo prvo pomoč, nato so ga odpelali v ljubljanski špitao. Zadnja pot ministra dr. Drinkoviča. Preminoči četrtek je bio v Zagrebi pokopani minister dr. Drinkovič, ki je vmro v Beči. Sprevod je bio jako veličasten. Vdeležili so se ga tüdi zastopnik Njeg. Vel. krala i zastopniki vseh oblasti. Ljubljansko Velesenje. Kak smo že poročali, se vrši med 30. majora i 8. junijom v Ljubljani mednarodno Velesenje. Izkaznice za polo- vično vožnjo se dobijo pri denarnih zavodih. Letalsko tekme v Zagrebi. Na risalski pondelek so se vršile v Zagrebi velke letalske tekme. Zvün jugoslovanskih zrakoplovov je tekmovalo tüdi več letal iz Anglije, Češkoslovaške, Polske, Austrije itd. Pred tekmami je nadpüšpek dr. Bauer krsto tri nove letala. Pijani kulukari so v šali bujli tovariša. Pri Sv. Ruperti v Sv. Goricaj so Preminoči teden domačini opravlali kuluk, pri šterom so se tüdi pošteno napili. Po deli so se začnoli za šalo sipavati i metati. Tak so prijeli mladeniča Franca Slaniča, ga zdignoli i ga nato spüstili na tla. Dečko se je brano, ali pijani prijateli so ga metali šče dale, dokeč ne obležao mrtev na tleh. Komaj te so se zavedli ka so včinoli. Sodnija je uvedla najostrešo preiskavo i so glavni krivci tüdi že aretirani. Smrtna nesreča. V Spodnji Volični v Slov. Goricaj je Preminoči teden po nesreči spadno pod kola posestnik Josip Fras. Ar se je zapleo v kolo, so ga konji vlekli več metrov daleč, dokeč ne obležao na cesti ves pobiti i v nezavesti. Lüdje, ki so njemi pribežali na pomoč, so ga taki spravili domo i pozvali doktora, te pa ne mogo ponesrečenci pomagati. Za nekaj vür je vmro. Iz sveta. Kaštigana lakomnost. Nekši hišni lastnik v Parizi je odpovedo stanovanje svojemi najemniki, uradniki Filipinji, ar rekši on potrebüje prostore za svojega bližnjega sorodnika. Kda se je Filipini upirao, je gospodar sodnijsko dosegno prisilno izselitev. Ali pozneje se je izkazalo, da je zasela stanovanje namesto mislečega sorodnika podrüžnica nekše inozemske banke. Namesto 6000 fr., štere je plačao Filipini, je znašala nova arenda že 40.000 fr. Lastnik hiše je teda napravo dobro küpčijo. Samo, da je to reč Policija priglasila sodniji. Zdaj je morao paroven gospodar plačati najvišišo v zakoni določeno kazen v zneski 5000 frankov poleg 30.000 fr. odškodnine nezakonito deložiranomi Filipiniji. Neprijeten dogodek za odvetnika. V Berlini se je nekšemi odvetniki pripetila etakša nesreča: Mož je zagovarjao nekšega obtoženca. Razprava se je zavlekla do 6. vüre zvečer. Obtoženca pa so obsodili i so ga včasi odpelali v zapor. Kda so pa Obsojenca že odpelali, si je odvetnik zmislo, da ga je pozabo pitati ešče nekšo za priziv preci važno stvar. Skočo je za njim, ali bilo je že pre- 4 N 0 V I N E 31. maja 1931. pozno ; zgrabo ga je ne več. Kda pa je odvetnik begao po dugih hodnikih, so zaporne prostore zaklenoli, tak da tüdi odvetnik ne mogeo na prosto. Razni uradniki, štere je pri zamreženi oknaj opozoro na svoj neprijeten položaj, so njemi ne vervali, da je odvetnik i so ga püstili za mrežov. Tak je mogeo odvetnik potrpežlivo čakati skoro do ponoči, da ga je rešo nekši Znani uradnik iz njegovoga teškoga položaja. — Bik presmekno brezdomca. V nekšoj štali vekše kmetije blüzi Linza v Avstriji so kmetje najšli v jaslaj skrčenoga staroga človeka, šteroga so šteli zbüdili, a ne so ga mogli. Nato ga je eden kmet zdigno j njemi odkapčo kaput, da bi vido ka se je zgodilo. Na velko začüdenje je pamet vzeo, ka je siromak presmeknjeni i vün so njemi prišla bleka. Stari mož, v šterom so spoznali 74 letnoga Ivana Hümera, je zvečer splezo v štalo, da bi tam prenočo, ar je bio brez strehe. Pri tom pa je potro okno i je najhitrej prestrašo bika, ki ga je napadno i presmekno z roglami. Po katoličanskom sveti. Misijonarova smrt. Brzojavno poročilo iz Šanghaja potrjüje vest, da je o. Kornelij Tierney vmro po 4 mesečnom jetništvi. Bio je irski misijonar iz drüžbe sv. kolutnbana v apoštolskom vikarijati Hanyang v protivnici Kiangsi. Misli se, da je o. Tierney prišeo v roke posebno hüdim roparom. Včasi potem, kak je bio zgrableni, so začnole prihajati novice od groznoga ravnanja z velkov žrtvijov. Nemogoče je bilo pridobiti za njega sloboščine, vklüb vsem naporom misijonarov. Tüdi britanska vlada je pritisnola na kitajsko, vlado, da bi rešila živlenje zgrablenomi misijonari. Nekši mandaran je plačao v te namen 2000 dolarov, pa ropari so zahtevali 40.000. V zadnjem hipi so izdale kitajske oblasti naredbo, da se plača ves znesek, ka je pa bilo očividno že prekesno. O Tierney je bio že mrtev. — O. 1. 1923 do dnes je bilo v Kini vmorjenih 29 misijonarov. Rdeči general — Zednim dühovnik« Izobraženi mladi mož. Dovršo je dühovno akademijo (bogoslovno fakulteto), a ostano v svetnom poklici. Dosegno je v rdeči armadi. Svojega verskoga prepričanja ne skrivao. Več let je prihajao v cerkev v vojaškoj obleki. Kda je dosegno povelniško stopnjo, ki odgovarja prvejšomi generalskomi čini, je prihajao v svetnom površniki. Tajno je bio posvečeni za dühovnika. Začüdeni verniki so nenadno opazili, da pri oltari v svečeniškoj obleki slüži Pobožen general rdeče armade. To je bio oča Izmael, med verniki najprisrčnejši dühovnik. Podnevi so ga večkrat srečali kak visikoga oficera v drüžbi najvišjih bolševiških uradnikov, peški ali pa v vladnom automobili. Zvečer pa je v cerkvi molo večernice ali pa spovedavao svojo dühovno deco. Vsem je bilo jasno, da je zdrüževanje tak različnih slüžb silno nevarna igra. Vsi so znali, da so njegovi dnevi prešteti. Vendar je kak svečenik slüžo okoli 9 mesecov. Lani je šče z velkov pobožnostjov i gorečnostjov vodo vüzemsko slüžbo božo v cerkvi sv. Nikolaja. To je bilo že preveč. Na risale so ga aretirali. Dugo ne bilo nika čüti od njega, potem se je razneseo glas njegove smrti, ali slüžbeno je šče ne potrjeno. Politična i socijalna kriza na Madjarskom. Grof Apponyi proti Bethleni. — Žito na posodo delavcom. Grof Appony se je te dni vrno v Budimpešto. Novinarom je dao dugšo izjavo od bližnjih volitvah. Pravo je, da njemi je znano, da je grof Bethlen človek visokih koncepcij, da pa nasprotüje tajnomi glasüvanji, on sam pa je pristaš takšoga glasüvanja. Zdajšnja madjarska vlada nešče uvideti, da je demokracija dnes meč konservativnoga pokreta. Na sveti se je porajala nova gospodarska revolucija. Tehniki i stroji so tak močni, da dveh tretjin delavcov ne trbe več. Zato trbe podpirati delavski stan, da se olajša njegov težki položaj. Delavcom trbe dati pravico glasüvanja i tajno glasüvanje. V madjarskom parlamenti je minister Wekerle pri proračunskoj debati meo govor i je naglaso, da bo madjarska vlada povišala malim posestnikom podporo za pšenico od 3 na 6 pengö. Zvün toga namerava vlada dati nezaposlenim delavcom na posodo žito, da bodo mogli po zimi prehraniti sebe i svoje drüžine. (Jugoslovan.) Dobra küpčija. Oda se 36 plügov obsegajoči grünt najbolše zemle. Od toga je 10 plügov nasajenoga loga, drügo pa njive i senožeti. Vse je na ravnici. Sadovnjaka je za 15 polovičnih Srednje velkih pres. K tomi velka hiša, gospodarska poslopja, svinjski hlevi, vse felbano i proti ognji zavarvano v najbolšem stanji. Cena zavolo preselitve jako ugodna. Vse se lehko oda tüdi z 10—20 plügi zemle. Posestvo se nahaja v kroglini Apač. Opita se pri I. KAUFMANNI, gostilna, Gornja Radgona. KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOR v MAČKOVCIH srez MURSKA SOBOTA razpisuje oddajo zidarskih del pri prezidavi gradita. Ponudbenik naj se zglasi do dne 14. junija ob 15. uri v gostilni g. Nemetha v Mačkovcih. K Odali je 12.000 . jabočnice dobre farbe i dobroga okusa. Cena po dogovori. Oda se od 300 litrov naprej. Več se zve pri ANTON GOLENKO Sv. VRBAN p. ŠTRIGOVA (Medjimurje.) 3 Bodonska evang. fara 1931. junija 28. popoldnevi ob 2 vüri z árende dá svojo gostilno i k njej pripadajočo zemlo na 6 let i to od 1. jan. 1932. Pogoji se zvejo v evang. farofi v Bodonci. Odaja črepa. Prvovrstni falccigeo jako malo nücani se oda tüdi na ratno odplačilo. Poizve se v Prekmurskoj tiskarni v M. Soboti. 31. maja 1931. NOVINE 5 Čerensovskim dečkom. Mate prav ! Tisti, što je kriv, naj bo kriv, što je pa nedužen, pa nedužen. Vi pravite, ka bi se krivci naj imenüvali, ka špot i sramota naj ne bi spadnola na vse. Zato vam pa v pojasnilo povem to : gospod urednik so nikak v uredniškoj turbi nihali osebe „žaloigre“ (vi, ki mate „Naš Dom“ i ste igralci, dobro znate, ka vsakša igra more meti osebe, te je pa tüdi „čerensovska žaloigra“ ma). Ovo vam je : 1) Dva iz dolnjega čerensoskoga kota. Za teva se lekaj starišje nikaj ne brigajo. 2) Eden iz črensoske sredine. Te je iz jako poštene hiše. Škoda starišov i dobrih sester ! Lüdje pravijo, ka je prej sešerom kredi . . . 3) Eden Oženjeni iz Bistrice. (On trdi, ka so ovi začinjali, ka je prej on mer delao. Či je tak, vsa čast njemi ! Čerensovčarje pa pravijo, ka so Bistričanci krivi. Mi pa to pravimo, ka končibar moški morejo meti pamet. Či je nemajo, Škoda ka so se ženili). 4) Okoli 20 dündastih ribešov, ki so pomagali. Bili so iz oba tabora. 5) Ženske pa dekle, ki so brečale pa cvilile. (Gda se kole, ali mesari, te trbej cviliti . . . To pri takšem posli more biti !) No dečki, zdaj ste zadovolni ? Jeli, ka ovi, ki so se klali, po staroj navadi eden ovoga krivijo. Mi pa bomo pravili, ka mi, ki smo trezni Ozdaleč gledali „žaloigre“, smo ne bili biti, pa smo ne nikoga zbili. Pa to šče Povemo, kak domači (tü Čerensovčarje), bi mogli z drügimi lepo ravnati, kak se ravna z gosti. Mogli bi je pri veselji držati, je miriti i preprečiti svajo i bitje. To bi bilo pošteno, lepo i gospocko ! Samo što de to razmo ? Čedni i modri dečki bodo razmili — dündekom pa ne bo šlo v glavo. Delavske zadeve. Na delavski dom v Murskoj Soboti so darüvali v dinaraj : Iz Trdkove: Ropoša Jožef 10; Petanjci: Vogrinčič Franc 40; Kupšinci : Nemec Ludvik 20, Cipot Koloman 20; M. Sobota: Jug Janez 100; Bokrači : Hari Štefan i Žužana 100; Dol. Slaveče : Gaber Anton 50; Rankovci : Gaber Terezija 15; Krašče : Šipoš Josip 40 ; Dol. Slaveče: Grah Helena 30, vsega 425 dinarov. Odbor se vsem dobrotnikom prav lepo zahvalüje i prosi tüdi tiste, šteri dozdaj neso dali, da sledijo po zgledi gornjih darovalcov i doprinesejo svoj del k delavskomi domi, šteri zdaj najbole potrebüje pomoči. AGRARNE ZADEVE Ali zgübi zemlo, što je taki ne küpi ? Agrarna zadruga je že večkrat sporočila svojim kotrigam, da zemle nieden interesent ne dužen taki küpiti. Če šče jo lehko küpi, če pa nešče, njemi je nihče nemre vzeti. Vsaki ma pravico čakati z naküpom do izida agrarnoga zakona. To sporočamo vsem, tüdi tistim v kroglini Gornje Lendave, ki se bojijo, da zemlo zgübijo, če je zdaj ne küpijo. Nihče je ne zgübi, naj pravi što, ka šče. Pošta upravništva. Ludvik Rac, Clretienvllle. Frankov 10 prejeli Duga je 112 Dinarov. Lenarčič je svoje plačao na par mesecov. Odsehmao bomo en falat pošilali. Prosimo silno naročnino. Vsem pozdrave. Močni vlasje. Nekši francoski vučenjak je preizküšo moč človeških vlas i je dognao, da vzdrži srednjemočen ženski vlas obtežbo 178 gramov. Če računamo, da raste na človeškoj glavi okoli 30.000 vlas, potom mora držati srednjemočna ženska kita obtežbo okoli 5 ton. Vogrin Štefan, Rakičan: Kak so Šalapenci žrd žgali. To se je zgodilo ešče tistoga časa, kda so na Šalapenskom ne poznali žagé. Tej Šalapenčari so meli nájmre eden špehnjeni žrd, šteri je ne bio za drügo, kak za žežgati. Ali ne so znali, kak bi ga žežgali. Cela je ne šla v peč, razžagati so je pa ne mogli, ar so ne meli žagé. Dugo so se čednili ali ne so mogli dognati nikaj čednoga. Naslednje so si zmislili, da de najbolše, ka do šli k župani za tanač pitat. Tak so tüdi včinoli. Šli so k župani. Župana pa je ravno te ne bilo domá, ka je travo smico. Šalapenci so se palik čednili, kak do šli po župana. Eden preci Čeden Šalapenčar si je zmislo, ka de nájbolše trágle i plüžna koca vküp napelati i tak iti po njega. Tak so tüdi napravili i štirje Šalapenčari so se pelali po njega. Kda so župana domo pripelali i so ga za tanáč pitali, njim je pravo, ka naj máli rihtar vün zbobnjari i naj cela ves vküp pride. Kda so vsi vküp bili se začne župan čedniti. Ednok si nekaj zmisli i pravi: „Že znam!“ Drüge pomoči tü nega kak to: „Vi vsi ka vas je tü morete te žrd prijeti i ga skoz nad okno v peč porinoti i zatem v peči vüžgati i kak de vkraj gorela tak jo morete vse dale porinoti ! Šalepenčari so pravli, da de tak dobro. Šli so po žrd i so ga skoz okno v peč porinoli. Zatem so ga v peči vužgali. Kak je žrd vkraj goro, tak so ga vseli dale rivali. Kda so ga pa že na telko pirinoli v hižo skoz nad okno, da so ga ne mogli tak nihati, te so si pa ne zmislili, da bi šli v hižo i ga tak dale rivali. Žrd pa je bio sprehnjeni i je dale goro, tečas ka ka se je hiža vužgala. Kda je hiža zgorela, te so pravli : „Naj bo či je hiža zgorela naj smo se samo žrda rešili.“ Što to ne verje, naj se dale glasi. Lačna riba. Na ednoj maloj ladji so se pelali prek edne velke vode trije moški. Veslač, kmet i eden židov. Ne pelajo se ešče dugo, ka se je ladja samo ednok močno strosila. Vsi so se zosagali. Veslač se je pa naslono na kraj ladje i je zagledno edno velko ribo. Prestrašo se je tak, kda jo je zagledno, da je malo falilo, ka njoj je ne v gobec spadno. „Hodita pa gledajta“, je pravo kmeti i židovi. „Riba je lačna i nas pri meri ne püsti, lüči njoj krblačo pomaranč, lehko nas te pri meri niha. Riba je krblačo pomaranč požrla i je znova napadnola ladjo. Veslač njoj je zdaj lüčo klop, štera je bila na ladji. Riba je klop tüdi požrla i je znova napadnola ladjo. Vu velkoj nevoli so bili vsi trije, najbole pa ešče veslač, šteri je odgovárjao za ladjo. Veslač si je ne mogao pomagati inači, nego je zgrabo kmeta i ga je ribi v gobec lüčo. Riba je kmeta tüdi požrla. Ali ne se je mogla nasititi, nego je znova napadnola ladjo. Veslač se je nevolivao, ka bode zdaj, či de ešče lačna. Pogledno je židova, šteri je nekam daleč gledao. Popadno ga je i ga je lüčo ribi v gobec. Riba je Židova tüdi požrla. Veslač je büo ešče vu vekšoj nevoli, ka bode zdaj, či znova napádne ladjo. Skleno je, da to more biti inači. Kda je riba znova napadnola ladjo, jo je veslač dol strelo. Z velkov težavov jo je v ladjo Spravo. Ribo je gor vrezao. I znate ka je vido v ribi : „Židov je na klopi sedo i je kmeti pomaranče odávao. To se je zgodilo že pred stomi i ešče več leti. Što to ne verje, naj te ide tistoga vesláča pitat, samo naj dobro pázi, ka ne dobi za vüha. 6 NOVINE 31. maja 1931. Smrt naših v Franciji. Dne 3. maja t. 1. so odišli na delo i ponesrečili so se v Franciji sledeči delavci : Fuis Ivan 1893 oženjen iz Rádovec 62, p. Gor. Lendava; Dervarič Janez 1900 oženjen iz Rádovec 86, p. Gor. Lendava, Šeruga Ludvik 1905 samec z Rádovec 61, p. Gor. Lendava ; Bencak Štefan 1909 samec z Beznovec 28, p. Bodonci ; Frumen Matjaš 1908 samec z Motovilec 48, p. Gor. Lendava; Rogač Janez 1898 oženjen, Kruplivnik 80. Vsi navedeni so nastopili slüžbo pri Ferme Javigny, Saisoss, Aisne France, i so včasi prvi den pri nastopi v slüžbo idoči peški med potjov najšli na granato, štera je ostala tam ešče od svetovne bojne, i so isto šteli odstraniti (ka se ešče ne ve točno) i je ista med tem eksploderala i na mesti bujla tri delavce, ostale tri pa ranila. Nastradao je i sin od poslodavca omenjenih delavcov, šteri je ravno v nesrečnom momenti z biciklom dostigao delavce, te je i sam izgübo desno nogo i bio inači težko ranjen. Ranjeni delavci Prepelani so v špitao, a ostali so pokopani tretji den po nesreči. Od toga nas je obvesto eden delavec, šteri je tam blüzi bio zaposlen, ar pa podatki neso prav točni, mi smo naprosili omenjenoga, da nam ponovno i kak točnejše opiše dogodek, mogoče se je nesreča zgodila pri deli, a ne na cesti kak on nam to piše. Nesreča se je zgodila 11. t. m. popoldne ob pol dve vüri. Mrtvi so sledeči delavci : Fuis Ivan (zapüšča ženo i dete), Dervarič Janez (zapüšča ženo i 1 dete) i Frumen Matjaž (zapüšča roditele). Sirotam potrebna je zdaj materijalna pomoč, ar so ostali brez hranitela. Oda se taki lepo posestvo — stanovanje zidano — lepi sadonosnik, njive, travniki i log obdelano i zasejano ; meri 12 do 13 plügov z živinov ino inventarom vred. Poleg velike ceste, blüzi cerkve. Cena po dogovori. MARTIN ZAMUDA v Žihlava št. 10. občina Slaptinci p. Sv. Jurij ob Ščavnici. Küpci se vabijo. 2 Razglas. Kramarsko i Živinsko senje v KRIŽEVCIH Prekmurje se vrši v petek, dne 5. junija 1931. (namesto 4. junija). Županstvo Križevci-Prekmurje. Za naše male, Boža kaštiga. (Iz lista Andjeo čuvar). Prečastiti, Marjana sem jaz Pošikno i to iz hüdobije, iz nevoščenosti, ar je meo on lepše golobe kak so moji pa jih ne šteo z mojimi meniti. To se je zgodilo tak naglo, da ne nihče opazo i nihče ne mislo na mene. Samo oča je ednok v čémeraj na mene mislo, a te sam jaz zlagao i zakričao : „naj me Bog pokaštiga i naj spadnem kak Marjan, če sam kriv.“ Jok njemi je vzeo reč i on je ležao čisto zmučeni, bledi. — Ali si ti to včino z nakanenjom, da bi bujo Marjana ? — je zapitao dühovnik. — O, ne, ne. Toga nesam šteo. Želo sam samo, da bi ga malo prestrašo, razčemero. Kda pa se je ta nesreča zgodila, sam pravo pri sebi : — Ne izdaj se. Niti pri spovedi nesam povedao i tak bi stopo k svetomi prečiščavanji . . . Vtihno je, trepeto je, a naskori se je premagao i nadalüvao : — Kda ste vi v govori spomenoli Marjana, sam zgübo tüdi tisto malo mira, ka sam še ga meo, a sem itak šo z drügimi iz klopi, da bi Pristopo k oltari. Kda sam oprvim stopo, se mi je postavo na pot on, Marjan. Videlo se mi je, kak da čüjem iz njegovih vüst : „Boltižar, ali se drzneš ?“ Ne sam mogeo ne naprej, ne nazaj, nego sam spadno i ne vem, ka se je dale zgodilo. — Kda sam ozdravo, se je zakrknjenost povrnola v srce. Da bi se rešo žmetnih misli, sam se podao k svojim lüblencom — golobom. Tam sam z lestvice spadno. Boltižar je zajokao, dühovnik pa ga je tolažo. — Sinek moj, Bog te tüdi poleg toga greha lübi. Ne je dopüsto, da bi noso nemir v svojem srci, zato te je pokaštigao, da bi te na te način spreobrno. Zdaj se iskreno spoveš i potem spremeš božega Odrešenika. Boltižar se je spovedao, za kakše pol vüre pa prečisto. Čüto se je srečnoga. — O mama, ata — je govoro — lübi Jezuš mi je vse odpüsto, teda mi tüdi ví odpüstite ! Osvedočen sam, da mi je zdaj tüdi Marjan odpüsto. Boltižar je dugo ležao med živlenjem i smrtjov. Vse bolečine je mirno prenašao. Po dugih mesecaj si je opomogeo. Stano je s postele čisto spremenjeni. Postao je najbolši dečko v vesi. Kak kaštiga za greh, šteroga je včino, njemi je ostala edna noga kračiša, a to je rad prenašao za pokoro. Naša krajina. Pojdimo dragi na goro, Na vinorodno kapelsko, Tam bomo vidli lepoto : Slovensko, rožno krajino. Goričke hribe i dole, Gaje zelene i hoste, Dalje gorica se smeje, To vzbüja srčno veselje. Dolinsko polje in gore, Kde žito zlato nam raste, Nas blagohotno preživé, Vinca nas slatka vesele. Ravenska rožna krajina, Cvetlične vasi in polja, Rodna žita in sadja, Slovenec vriska veselja. V sredi pa Murska Sobota, Slovenska naša stolnica. So lepe cerkve in stavbe, Kakor so bele slovke. Poglejmo Muro srebrno, Kakor vijočo kačico, Ki mline žene in hiti, Žubori, se veseli. Na desno je mursko polje, In tam veseli so ljüdje, Je rodno trsje in polje, Se rodni bratje vesele. Nesmemo pa pozabiti, Je Slatina pri Radencih, Ki vince Žarko nam hladi, Zemljana vabi skopati. Še glejmo Gornjo Radgono, S prelepo Muro srebrno, Mesto, cerkev tüdi goro, Kakor božično drevo. Vseslovanski dedič je to, Ta dom si rodni brano bo, S svojo jekleno pestjo, Prelepo Jugoslavijo. Štefan Bejek. Najvekše jajce na sveti. Nemške novine poročajo, da je te dni znesla nekša kokoš v Tannenhofi (v Nemčiji) 152 gramov težko jajce. „Rekord“ glede težine jajc je mela dozdaj nekša francoska kokoš, ali ta je znesla samo 138 gramov težko jajce. Na posestvi gospe Amalije Eber pa je znesla te dni kokoš 170 gramov težko jajce, a to ne samo edno, nego ta kokoš nese že dva meseca zaporedoma jajce, ki so težka od 143 do 170 gramov. 31. maja 1931. NOVINE 7 MARA PAVIČ: PRAVICA i USMILJENJE Prevod iz hrvaščine. Oča jo vsakšo leto težko pričaküje na počitnice, ar je celo zimo sam. Babica je taki po maminoj smrti odišla k strici Otoni. Oto se je oženo, a že pred štirimi letami njemi je žena mrla i njemi zapüstila dve deteti. Ravno zato je odišla babica od njih, da bi pomagala Otoni i deci. Že polsedem let ne bila pri njih. Oča je vsikdar sam. Vsikdar misli na Greto i joka za materjov. Zavolo toga si ona v počitnicaj prizadeva, da njemi nadomesti vse. I vsikdar njoj je neizmerno težko, kda ga mora zapüstiti. Zna da ga ob povratki najde šče bole vküp stretoga, zna, da bo v vlasaj več srebrnih niti, zna, da bo njegova roka šče bole trepetala, kak jo bo glado po lepih vlasaj. Te počitnice je babica prosila očo i njo, da bi preživela počitnice pri strici Otoni. Oča njoj je nihao na volo, a Greta je ponüdbo odbila i se s tem zamerila babici i strici. Ne ! Ne! Pri strici bi ne bila nikak zadovolna. Istina, v varaši bi mela več zabave i drüžbe, a njej ne ravno za drüžbo. V osemnajstom leti je že, a nema i ne žele nikakšega znanja. Lepše njoj je doma pri oči. Kak bi ga mogla zapüstiti, kda jo je tak težko pričaküvao. A oča je celi den ne doma i ga samo večer vidi za nekaj časa. Greta si je mogla priznati, da je oča ne edini vzrok, ki jo je zadržao doma. Ali ne najde največ veselja nad Dragecom ? Ali ne bežala najprvle v njegovo sobo, kda je prišla iz zavoda ? On je prišeo nekelko dni prvle iz bogoslovja, da bi preživo zadnje počitnice v hiši poočima. Ja, Drago je središče Gretinih misli i občütkov. Ona ga šče vedno lübi kak te, kda je bila šče mala deklinica. On je šče vsikdar dragi, edini „bratec“. Ne, babica njoj je ednok v čemeraj povedala, da Drago je ne pravi brat, a Greta je na to skoro pozabila. Oča njoj od toga ne nikdar gučao, a ona se je samo stoga spominjala, kak je Pokojna mamica Dragota lübila. — A Drago se je v zadnjih letaj jako spremeno. Postao je vnogo bole resen, z njov se ne več šalo i smejao kak prvle. Istina, vsikdar je bio nasproti njej dober, njej na lübo se je odpovedao drüžbi i je ostano doma, da ne bi bila sama. Kda je bila žalostna i nerazpoložena, si je na vse načine prizadevao, da bi jo razvedrio, a Greta je opazila, da vse to dela zavolo dobroga i plemenitoga srca i jo ne lübi tak kak ona njega. Dobro je čütila, da je ona pri njem samo na drügom mesti. I bila je lübosumna. Lübosumna je bila na ono malo čarno knjižico, ki je iz nje Drago vsakšo jütro i vsakši večer tak lepo molo, lübosumna je bila na ono Gospéno podobo v Dragotovoj sobi, ki je pred njov vsakši den klečao, lübosumna je bila tüdi na Dragotove gosli, ki so ga po cele vüre zadržale v sobi. Najbole jo je čemerno, da je Drago šo vsakšo jütro v cerkev, iz štere se je vračao okoli devetih. Po nedelaj pa se sploh do poldneva ne vrno, a popoldnevi po obedi je znova odišo. Velka sreča, da je bio te oča doma i Greta ne mela časa se čemeriti. Kda se je Drago večer vrno, je lehko vido, kak so Gretine ovači blage oči sijale od čemerov. Zavolo toga je Drago hitro odišo v sobo, Greto pa je to šče bole čemerno. Dragoti je bilo težko i si je naslednjoga dneva na vse načine prizadevao, da bi Greto potolažo. Greta je v hipi vse odpüstila i pozabila. Dragoti ne nikdar niti z rečjov očitala nikaj, a snoči je bila nekak posebno razpoložena, da bi ga nekelko zbodla. V mraki sta igrala. Ona je vdarjala po klaviri, on pa jo je sprevajao z violinom. Ona je naednok henjala z igranjom. Drago je šče dva-trikrat potegno po strünaj, kda je pa vido, da Greti je ne za igranje, je tüdi on doli položo violin na klavir. — Več ne bodeva igrala ! — je pravila Greta. — Oh dobro, tüdi jaz sem se že obtrüdo, — pravi Drago i gosli dene v škatülo. Greta je obrnola stolec, da bi se Vseo poleg nje. — Ne, Greta ! — se je brano Drago, — nešterne molitve šče moram dokončati, po noči ne bi rad molo. Greti je vdarila krv v obraz. Ne se mogla premagati. — Vidiš, brat, kakši si ti. Tebi je naravnost trplenje, če moreš biti pri meni. Niti malo me ne lübiš. Gretin glas je bio zjokani, skuze je samo težko zadržavala. Drago ide k nje i sede poleg nje. — Greta, kak moreš gučati ? — Ve vidim ! — Ka vidiš ? — Da me ne lübiš. — Greta, če na sveti sploh koga lübim, potom lübim tebe. — Zakaj pa si potom takši ? — je razburjeno gučala Greta. — Kakši ? — Samo bežiš od hiše, kda pa si doma, se zapreš v hišo i ne maraš za mene. — Greta — jo je potolažo Drago, — ali bi ti bilo prav, če bi zavolo tebe zanemarjao svoje dužnosti? — Kakše dužnosti ? Ali zdaj neso počitnice — se je Greta šče bole čemerila. Za te dužnosti nega počitnic. Ali znaš, Greta, da je to moje zadnje leto v bogoslovji i da se morem pripravlati za težko i zvišeno pozvanje ? — Hvala Bogi, da je zadnja. A ka bode potom, kda končaš ? — Potom bom dühovnik. — Ali boš konči teda več doma? Drago se je nasmehno. — Šče menje, vnogo menje. Greta ga je samo gledala ! — Drago ! — Tak je kak sem pravo, Greta. —I ti od toga tak ravnodüšno gučiš ? — Ali bi štela, da bi ti lagao ? — Oh, Drago ! — je vzdihnola Greta. Vstala je i šla proti okni. Oči so bile pune skuz. Drago je za hip gledao za njov, potom pa je stano i se je podao proti Greti. — Sestra, zakaj me žalostiš ? Greta je obtihnola i tiho kucala. Dragoti je bilo teško. Ne znao, kak bi jo pomiro. Tüdi v njegove oči so privrele skuze. Kda je Greta Vidla, kak se je Drago omehčao, ga nežno prime za roko i zasepeče : — Brat, ne bodi dühovnik ! Drago je ostrmel. — Greta, ka gučiš? — Pri materinoj lübezni, ki je tebe i mene segrevala, te prosim, ne bodi dühovnik ! — ponovi Greta. — Moram ! — pravi resno Drago. — Ali odideš od nas ? — Moram ! (Dale.) 8 NOVINE 31. maja 1931. Za smeh. Pri klobučari. Klobučar: „Kakši krščak pa želete ! Kakše bolše vrste? Kmet: „Ne, rad bi falešega za nedelo.“ Klobučar: „Falešega, za nedelo ?“ Kmet: „No, ja, v nedelo se Prinas vseli zbijemo, pa bi zato škoda bilo za drage krščake peneze ta metati. Kratkoviden. — Oča, ali pridem po toj poti k Svetomi Jurji. Nega odgovora, Bole glasno : — Oča, ali pridem po toj poti k Svetomi Jürji ? Pali nikaj. Vzeme očalje, pa vidi, ka je dozdevni mož, šteroga je pitao — strašilo v zelji. Gospodarstvo. Škropite sadno drevje! Od zatiranja betežnih škodlivcov na sadnom drevji se dnes vsepovsedi guči i piše. Nešterni sadni zajedalci so se zadnja letal tak navnožili, da istinsko ogrožajo naše sadne rastline ; na drügoj strani pa ma sadje zadnji čas preveč ugodne cene i se zavolo toga splača negüvati, predvsem pa ga ščititi pred zajedalci. V vnogih krajaj letno sadjarji škropijo sadno drevje, tak da v Prekmurji vnogo ne zaostanjüjemo za ostalimi sadjari naše banovine, vendar pa se še sadjari neso zadoste seznanili s tem opravilom. Ar se nam v nešternih krajih letos obeta dobra sadna letina, je bio odlok sreskoga načelstva, da se je letos na sprotoletje izvršilo obvezeno čiščenje sadnoga drevja drevja tembole na mesti. Što je sádno drevje vestno očisto, je s tem odstrano nešternoga škodlivca iz sadovnjaka. Sadno drevje je precvelo. Narava sama je to spomlad poskrbela s preveč ugodnim, vremenom ob časi cvetenja, da cvetožer letos ne tak močno nastopo kak prvejša leta. Po cvetenji sadnoga drevja so začnoli nastopiti najhüjši zajedalci sadnih rastlin, predvsem : jabočni zavijač, mali pedic i fugikladij. Razmeti sadjar ne bode držao v križ roke, nego bode začno borbo proti tem škodlivcom. Kak ga naj prežemo iz sadnoga drevja ? Najlepše uspehe po cvetenji se je dosegnolo s škromplenjom po tom redi : Prvo škroplenje na zeleno se opravi 1 teden po cvetenji sadnoga drevja s 1% modrov galicov z dodatkom vapna ali pa 2—3% žveplenov-vapnenov brozgov. Če nücamo edno ali drügo sredstvo, obema trbe dodati kakšoga arsenikovoga preparata, n. pr. 10—15 dkg. urania zedenila. Zdaj je najpripravnejši čas zato škroplenje. Drügič je škropiti 4—5 tednov po cvetenji sadnoga drevja z istimi sredstvi i na isti račun, kak se je opravilo prvo škroplenje na zeleno. Za prvo i drügo škroplenje trbe nücati te drevesne škropilnice s dobrimi razpršilniki, ki povročijo, da sredstvo (tekočina) kaple kak fina megla na listje. Napačno je škropiti tak, da se vidijo vekše kaplice ali celo da tekočina iz listja teče. Pripominjam, da je pri vporabi arsenikovih preparatov trbe previdnosti, ar so zagiftani. Po nücanji toga sredstva se ne priporoča pod škroplenim drevjom pasti živino, ali kositi travo, dokeč ne spadne dež i opere travo. Sadjarom priporočamo, da škropijo svoje sadno drevje posebno letos, kda se nam obeta dobra sadna letina. Banska uprava i Sresko načelstvo da letos za dobro, po navodilih izvršeno škroplenje, precejšnje podpore za škroplenje sadnoga drevja. Vsa gorinavedena sredstva za zatiranje ma v zalogi kmetijska podrüžnica v Murskoj Soboti. Tečaji za zeleno preceplenje šmarnice se bodo letos vršili v vekšem obsegi V mursko-sobočkom srezi se bodo vršili v krajih, ar so razširjeni direktno rdeče ednake vrste v najvekšoj meri, po tom programi : Dne 28. maja t. l. v Vučoj Gomili ob 8 dop„ v Tešanovcih ob 10 ½ dop., v Moravcih ob 2 pop. i v Martjancih ob 4 pop. Dne 29. maja t. 1. v Fokovcih ob 8 dop., Prosenjakovcih ob 10 dop., i v Čikečkoj vesi ob 2 pop. Dne 30. maja t.1. v Križevcih ob 8 dop.. Domanjšovcih Ob 10 dop, v Središči ob 1 pop. i v Berkovcih ob ½4 pop. Dne 1. junija t. l. v Hodoši ob 7 dop., Krplivniki ob ½10 dop., v Šalovcih ob 1 pop, i v Šülincih ob 3 pop. Dne 2. junija t. l. v Sebeborcih ob 8 dop., Andrejcih ob 10 dop., v Kükeči ob 1 pop. i v Moščancih ob 4 pop. Dne 11. junija v Strükovcih ob 8 dop., Domajincih ob 10½ dop., v Gerlincih ob 1 pop., i v sv. Jürji ob 4 pop. Dne 12. junija t. 1. v Gornjoj Lendavi ob 8 dop. i v Bodoncih ob 11 dop. Dne 13. junija v Mačkovcih ob 8 dop. i v Puconcih ob 10 dop. Predavatel bo gučao tüdi od gospodarskih vrednosti šmarnice, pripravlenih vajah v vinogradi bo razdelo nekaj gumijovih trakov za zeleno ceplenje. Program za dolnjelendavski srez : Dne 5. junija t.l. v Dolnjoj Lendavi pri g. Trvjaki ob 2 pop, i v Dolgoj vasi ob 5 pop. Dne 6. junija v Pincaj ob 8 dop., v Dolini ob 10 dop. i v Cenbtibi ob 1 pop. Dne 8. junija v Motvarjevcih ob 9 dop., v Kobilji ob 11 pop., v Dob- rovniki ob 2 pop. i v Bogojini ob 4 pop. LIPOVEC. Tržne cene. Penezi: USA dolar Din. 56.—, Canadski dolar Din. 55.—, Austrijski šiling Din. 7.90, Francuski frank Din 2·18, Talijanska lira Din 2·92, Pengő Din 9.80, Nemška marka Din 13·35, Uruguajski peso Din 30, Argentinski peso Din. 15. Živina : biki, jünci i telice Din. 5—6, (jako debeli Din. 7), krave Din. 3—4, teoci Din. 8—9, svinje Din. 9. Zrnje : pšenica Din. 180, žito Din., 175, oves Din. 190, kukorca Din. 140, krumpli Din. 90, ajdina Din. 170, proso Din. 170 lenovo seme Din. 220, grah črešnj. Din 200, mešani Din. 100, Cebelne panje Neiserovoga sistema i dva plüga rastoče detelce oda MURSA na Krapji. 1 Sprejmeta se dva Vajenca pri LUDVIK ŽURAI-i klepari v M. Soboti Šolska ulica 20. BANOVINSKA KMETIJSKA ŠOLA v RAKIČANI potrebüje okoli 300 falatov hrastovih soh, 2—3 m. dugih za jesen t. 1. Ponüdbe na upravo šole. 2 Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC AMATERJE POZOR ! Fotografski aparati i vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom HAHN IZIDOR-a v M. Soboti.