IX. letnik V Gorici, dne 8. nvgusla 1901, 32 številka. Izhaja vsaki vtru I 1)1) II. mi il", "ki -1 Rokopisi sv m' v**1 Oajo. Nvliaiil>"v.nia pisma sv nv sprv jvinajo. Cena h. In /naša za vvlo lotu I kiiiiiv, za pni Ivta 'J kmiii. /a m a n j pivmnžnv za cvln Ivin .1 krone, za pni lota K I'• >• ’■ Rokopise spiojvin.i uredništvo v llinici, ilvniiši'v sv. Ililaiija 5lev. 7. Z urednik« m jv mogoče govmili ' sik dan ml H I 1 dnnol dne v upravništveni •obl .(S^Qh % iv list lovensKo ljudst 0TM.U ta vero dom 180 m. Na goriški strani dela h kratu po 40 delavcev, na Bohinjski pa 200. Dela se nepretrgoma noč in dan, delavnik in praznik, delavci se vrstijo vsakih osem ur. Svet pri Podbrdu je jako trd, tako, da ga morejo razruševati le s pomočjo dinamita, od bohinjske .strani pa je svet lapornat in ga morejo razkopavati brez razstreljavanja. Na podbrdski strani vodi dela inžener Vencel Filipp, na bistriški strani pa inž. Josip Fritz. Predor v Podbrdu prične v oddalji 300 m od cerkve in v visočini 521 m nad morjem (er gre pod vasjo Bačo, vi-sočina od tira v predoru do vrha gore merila bode 1497 m. Ministerstvo b.o skušalo postaviti progo na Grahovem blizu cerkve, kakor so ondašnji zastopniki želeli, ter je v Klužali pod Podmelcem dovolilo postajališče za osebni promet. Slavna županstva naj gredo komisiji na roko, kajti tu in tam se bode lahko še maisikaj spremenilo. Preskusu ja gojencev tukajšnega deželnega zavoda gluhonemih bode dne 13. avgusta od 9—12 ure predpoldne. »Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda" si je priskrbelo najnovejši čistilni stroj ali »filter11, tolike velikosti, da zadostuje za cela Brda, ker se ž n,jun očisti na uro 10 hektolitrov vina. Čiščenje se vrši na popolnoma naravni način, tako da gre vino skozi nalašč za to pripravljeni stolčeni posebne vrste les, kakor da bi bil namenjen za izdelovanje papirja. S pritiskom sesalke gre vino skozi dotično tvarino, da kar je umazanega ali gostega v vinu, se tamkaj nabira in postane vino koj lepo in čislo kot steklo. Prednost pred vsemi drugimi čistili ima ta stroj še posebno to, da na ta način čiščeno vino prav nič ne izgubi, marveč še bolj prijetno postane, kar je razumljivo, ker priprava pobere vse, kar se slabega nahaja v vinu. Vsakemu vinorejcu se je gotovo že pripetilo, da ni imel čistih vin; prišel je kupec, dopadlo se mu je vino ali rekel je, ko bi bilo čislo, prav rad bi vam ga plačal eden, tudi dva gld. več. Da se briška vina težko čistijo, je krivda v dosedanjem sistemu prirejenja vina; nisem sicer popolnoma proti, ali svetoval bi, da bi vsaj nekoliko pustili vreti pod tropinami, t. j. vsaj 12 ur, razumljivo je, da na takem prostoru, v katerem se nahaja par stopinj gorkote, to se pravi pri primerni toploti, katero se potrebuje za vrenje. No, pa tudi vem, da nima vsak toplomerja, dasi bi ga moral imeti, zato bi pa moral pustiti vino toliko časa skupaj, da začne burno vrenje, potem pa pretočiti v sode. Na ta način prirejenih vin bi svetoval da bi se posluževali oni, kateri mislijo držati svoja vina čez poletje, ker tako so veliko bolj zdrava, se bolje čistijo in niso podvržena nikaki bolezni. Resnica je, da briška vina slovijo kot med najboljšimi, a vendar še ne v oni meri, kakor v resnici zaslužijo. Krivo temu pa je, ker ni še prave razumljivosti in izkušnje v kletarstvu, kajti dalo bi se še veliko bolj napredovati, ako bi bilo malo več vstrajnosti in smisla za združenje; doseglo bi se lahko velike uspehe. Pol, po kateri bi se dalo napredovati, nastopilo je že naše društvo, toda vse kaj bolj živahno bi moralo biti v tem društvu; pristopiti bi moral vsaki vinorejec. In vendar je društvo za letos za velik korak napredovalo v tem, da si je priskrbelo kakor rečeno najnovejši vinočistilni stroj. Zatorej vas vse zavedne Brice opozarjam na la čistilnik; prednost seveda imajo udje tega društva, kateri plačajo za uporabo čistilnika le neko malo odškodnino, a neudje bodo morali plačati višo svoto, kar je popolnoma pravilno. Zatorej je moje mnenje tako, da vsaj oni briški vinorejci, ki pridelale do 10 hektolitrov vina, pristopite k temu prekoristnemu društvu; ker pri tem že vživate ugodnost, da se vam že pri 10 hektol. pridelka, ki se vam očisti na tem stroju, izplača ono, kur znaša udnina, t. j. 10 gld. Vendar pa se oni denar (udnina) pri društvu še obrestuje po 5 odsto. Pod tako ugodnimi pogoji bi nikdo ne smel zaostati, da ne bi pristopil; s tem bi ob enem društvu pripomogel do svojega namena, da pospešuje napredek v razprodaji pridelkov itd., z eno besedo, da pripomore vsiin Bricem do boljšega blagostanja. Po tem započetem potu se pride prav lahko na bolje. Torej več resnega nastopanja, zmisel za združenje vsih vi-norejcev pod okrilje našega društva in pokažimo svetu, da se gibljemo tudi z drugim ostalim svetom, primerno času in razmeram! Posebno prikladen trenutek za pristop k društvu pa je letos, ko obeta biti prav obilna trgatev, in ker vem da smo denarja vsi potrebni. Zatorej bi lahko prepustili društvu vina, kolikor bi hoteli; društvo vino proda in dotičnemu izplača, odštevši' udnino kot obrestovani denar, ki ga ima potem pri društvu. Pod lakirni |)OK°j* gotovo lahko vsuk pristopi, če mu je količkaj do pov/.ili«<* svojih pridelkov in sploh za dobro svojega gmotnega stanju. Še enkrat torej: oklenimo se vsi našega društva, ker le na la način nam je vstrajali, le z združenimi močmi dosežemo, kar posamezni ni kos. B r i e. Gosp. Ivan Budin iz Zaiošč noče položiti 2(J0 K pri uredništvu »Primorskega Lista11. V dopisu, ki nam ga je poslal, pravi, da jo voljan položiti 200 K pri enem ali drugem advokatu. Dobro! Č. gosp. župnik Juvančič je zadovoljen s lo ponudbo. G. Budina poživljamo, da položi omenjeno svoto pri dr. Franku, katerega v pismu izrecno imenuje. Na dan ledaj! Stvar naj se dožene! Proti-poziva g. Budinu na č. gosp. Juvančiča ne objavimo, ker ne spada k stvari I Grenka kumara za gospode okolu „Soče'1 in »Primorcu11, ki so „največji prijatelji11 učiteljstva je podružnica „Sloni Sokove zveze", katere pravila, so že potrjena in se v kratkem ustanovi tudi na Goriškem! Andrej Gabršček je odgovoril v „Soči“ št. 90. na dopis g. kurata Ivančiča iz Srpenice v zadnjem „Prim. L.“ Ta odgovor je tako surov, da bi mu na koncu pristojal edino le podpis „Divjak, ne A. G.“ Mej drugim rabi ta narodni-napredni“ prvak o gosp. kuratu besede: „Farška brezobraznost, človeček, bivši korporal’1. Dalje preti ubogi revček, da bo v „Soči“ slikal njegovo življenje, ko je bil gosp. Ivančič še vojak in kako je našel črno suknjo! Takih surovosti so zmožni le ’ia-prednjaki! Vsak pošten in količkaj omikan človek bi se moral takih surovosti sramovati! Iz Bilj. — Prijateljski opozorjen sem zvedel, kako nesramno meje napadel brezvestni dopisun v „Sočil1 dne 3. I. ni. Vse kar sem govoril v cerkvi splošno — obrača na tuk. naprednjake, ter očita da sem tukajšnjim naprednjakom pretil, da bom s pestjo in polenom šel na n j e. Da sl. občinstvo zve, kaj sem v cerkvi 28. julija pridigal, sledi naj tu osnova one pridige: Kristus je jokal nad Jeruzalemom radi trdovratnosti — veliko seje trudil, delal, a Jeruzalem se ni spreobrnil. Dandanes tudi tožimo o slabih časih, c slabih razmerah. Da bomo pa slabe čase in razmere v človeški družbi zboljšali, moramo vsi po svojem stanu delovati po zgledu 1. Kr., kakor je govoril zbrani duhovščini prevzorni kardinal pri-likom svojega godu „Kristus ni samo vsta-novil sv. cerkve ampak je za njo tudi delal, skrbel, trpel in vmrP1. Po njegovem zgledu so dolžni delovati za čast Božjo, za zveličanje duš: stariši, gospodarji, predstojniki. 1. Štariši so dolžni za otroke moliti, otroke male in dorasle učiti, svariti,— in po potrebi kaznovati. 2. Gospodarji so dolžni pazili na posle itd. 3. Predstojniki — posebno duhovniki so dolžni: moliti, podučevati, svariti in nevstrašeno po zgledu Kr. delati za čast B., za večni in časni blagor vernega ljudstva. Ali se bomo pri izvrševanju svojih dolžnosti zbali nasprotnikov božjega imena? Ne, ampak nevstrašeno naprej! Posebno v sedanjem času slišite in mogoče berete v slabili časnikih toliko proti duhovščini, kaj je to ? To je boj proti veri, sv. cerkvi. To delajo naprednjaki. Ali se bomo vstrašili? Ne! Kat. duhovščina bo nevstrašeno delovala za čast B., večni in časni blagor svojih vernikov, po zgledu J. Kr., ki je zapodil z bičem oskrunjevalce iz tempeljna. O časnikih sem mimogrede opomnil: Dober časnik, dobra knjiga je dober prijatelj, svetovalec, misijonar — slab časnik je zapeljivec, je gad, ki človeka lehko vpiči in ga zastrupi. „ Povej mi s kom občuješ in povem ti kdo si“. Ako bereš dobre knjige in časnike, imaš dobre prijatelje, si dober kristijan, pošten mož. bereš slabe časnike, ne moreš biti dober kristijan, pošten mož’1. Tako sem govoril, o domačih naprednjakih nisem govoril. Kar mi „Soča‘‘ očita, da sem žugal tu-kajšniin naprednjakom s „pestjo in polenom11 je neresnično, ker sem govoril na sploh o naprednjakih in drugih sovražnikih sv. vere, ki so pravi volkovi, katere treba odganjati s „polenoma. „Soča“ pravi, da nisem vreden nositi duhovske obleke. 0 tem naj sodijo moji predstojniki in pa Bog, ne pa na p red njaki! Sedaj še nekaj. Med številom onih duhovnikov, katere „Soča“ redno napada sem tudi jaz. Vse kar se morejo zmislili pišejo. Zakaj, je znano celi goriški okolici, saj to pove hranilnica in posojilnica v Biljah, in oznanuje „kamin“ Ljudske opekarne. Za čast Božjo, za blagor svojih du-liovnjnnov sem iu bom delal in se žrtvoval do zadnjega zdiha — in naj me nasprotniki v „Soči“ blatijo kolikor jim drago, dobri in pošteni Biljenci, Orehovci in Bukovci bodo z menoj! 1 v a ii Roje c, kurat. Iz liilicmbcrga. r- Tukajšni naprednjaki željno prosijo, da bi se napravil zopet kak shod. Resolucije in predlogi, ki so bili stavljeni na zadnjem shodu dr. Tume, so že zmanjkali. Prav lahko bi se napravile zopet nove resolucije za kako pol, za kak vodnjak, za reguliranje Branice in Vipave, za kako občinsko klet, za brezobrestna posojila i. t. d. Upamo, da se bo naš nasvet v Gorici vpošteval. Zgrevani naprednjaki. F/ Bovca. — Na zahvalno pismo „Kal. pol. društva" na Nj. cesarsko Visokost nadvojvode Fran Ferdinanda radi prevzetja pokroviteljstva nad „K a t o I. šolskim društvo inil. je dobilo drušlvo naslednjo brzojavno zahvalo: „N j e g a c. in k r. V i s o k o s t Gospod nadvojvoda Franc Ferdinand se srčno zahvaljuje za iskreno in p a t r i j o t i č n o izjav o11. No st iz F. M. L. Par odgovorov. — Gospod Andrej Mlekuž, posestnik na Koritnici pri Bovcu! — Na Vaše odprto pismo name, objavljeno v „Soči“, sem bil slučajno opozorjen: odgovarjam pa nanje sledeče na Vašo željo: Čudno in zelo sumljivo se mi zdi, da Vi obsojate naš shod in „Pr. L.“, kakor je razvidno iz Vašega dopisa, samo zato, da ni list baje resnično poročal o številu vdeležencev na shodu pri E k sel ju, kakor da bi bila resničnost stranke odvisna od števila. Kar se tiče števila vdeležencev pri našem shodu, se popolnoma vjemam s poročiloma „G o r i c e“ in „Pr. L.11 V to navedem kot glavno pričo podžupana bovškega, gosp. Matija Kravanja, dalje č. g. Al. Mateliča, žup. uprav, v Soči ter g. Iv Miheliča. Da bije od Vas navedeno število očitno v obraz resnici, svedoči Vam lahko v tem slučaju najkompetentnejša oseba, gosp. vladni komisar! Vsled tega se mi zdi povsem neverjetno, da bi bila Vaša priča, „naš pristaš11, prisoten na shodu! Da so Vas m e dene besede liberalcev omamile, rad verjamem; da Vas bo pa potem prej ali slej glava bolela, si tudi lahko mislim. Hvalite liberalce, da ne hujskajo stan proli stanu, a žalibog, da so Vam natrosili peska v oči; zasledujte pazljivo „P r i m or ca", denite roko na srce, pa prašajte se, ne hujskajo li liberalni listi proli stanu, in sicer d uho vskemu? Bili ste pri ,.Huberju“ —povejte, niste li slišali zabavljanja in napadanja celega stanu in sicer duhovskegaV Ali se ni v nesramni popevki sramotilo celo p a-p e ž a ? O čemer me pa izprašujete v zadnjem odstavku, izjavljam odločno zopet, in če hočete, tudi s pestjo v zraku: „b iti mora d r u g a č e-1, zakaj po liberalni poti drvi naše tlačeno ljudstvo na Bovškem v gotov propad. V nekem drugem dopisu dolži ista „Soča“ podpisanega raznih namišljenih izgredov v Bovcu, in med temi tudi M i-heličeve afere. Prepričan sem pa, da se nedolžnost našega vrlega Miheliča na pristojnem mestu izkaže. J o s. A b r a m, buvški kaplan. Včerašiyi „Piccolo della Sera11 prinaša podobo neke opice (šimpansa), katero je nek Amerikanec vlovil v Afriki ter jo potem doma navadil baje govoriti, pisati svoje ime „Ezav“, gosti na klavir, oblačiti se, peti itd. Na koncu pa dostavlja „Piccolou: Dostaviti moramo, da je ta vest prišla iz Amerike t. j. da je amerikanska raca! Brez dvojbe! Prepričani pa smo, da bo tisoč in tisoč čitateljev verovalo židovskemu „Piccoluu. Koliko škode v verskem oziru delajo li čifutski listi! Plačujmo davke na pošti! — Večkrat slišimo tožbe o veliki gnječi pri goriški glavni davkariji in o izgubi časa, s katero je združeno plačevanje davkov. Kmetje izgubljajo s lem po eele dneve, j Kako temu pomagali? Čital sem v izvrši- | nem gospodarskem časopisu: , Narodni ; Gospodar1, ki izhaja v Ljubljani in kale- I rega kmetovalcem toplo priporočamo, in sicer v št. 11 I. I. sledeče: „Pri vsaki pošli v kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru lahko davek plačujemo. Zalo imamo posebno vrsto prejemnic-položuic, ki tvorijo vplačilnice za plačila c. kr. davčnim uradom. To so z dopisnico spojene prejemnice-položnice, s katerimi se lahko opravljajo vsa plačila vsem c. kr. davčnim uradom, c. kr. finančnim in sodnim hranilnim blagajnam. Dobivajo se pri c. kr. poštno-liranilničnem uradu in pri vseli poštnih uradih in prodajalnicah znamk kos po 7 vinarjev. Te sc izpolnijo in vplačujejo enako kakor navadne pre-jemnice-položnice. Žalibog je stvar med ljudstvom še premalo znana in se skoro nič ne uporablja. Koliko dolgih polov in koliko časa bi si kmet s tem prihranil11. Varuj sc strele! — Lelos se je zgodilo mnogo nesreč vsled strele. Zakaj ? Ljudje so premalo previdni; ludi .ie vedo, kje je strela najbolj nevarna. In kje? Na prostem in pod visokimi drevesi. Že stara nemška pesen pravi: Pod hrastom no smeš stali, in smrek se moraš bati: pod bukovje se lahko gre... To je dokazala poskušnja: v gozdu, ki ima dvakrat toliko bukovja, kolikor drugega lesa, je udarila strela f)6-kral v hraste, 24-krat v smreke in jelke, pa nobenkrat v bukovo drevo. Zato, če si v gozdu, kadar treska, stopi hitro pod bukovje; najbolje, pod nizko grmičje. Ne ostajaj na robu gozda; zlasli ne pod visokimi drevesi. Bolje pa je vendar v gozdu, kakor na prostem; ker strela išče vedno naj-višo točko: — na prostem pa je človek najviši... Jour fix vsaki četrtek ob 2 urah v delavski sobi! Socijalne drobtinice. »lldcči prapor11 piše nasproti „Pr. Listu11: „Mi smo rekli, .da je spolno občevanje sploh prvi pogoj človeškemu obstanku, ter smo iz tega izvajali, da je zato absurdno spolno občevanje imenovati nečisto". Na to odgovarjamo: Spolno občevanje je dvojno, ali zakonsko ali nezakonsko. Zakonsko spolno občevanje zahteva človeška narava in je torej dovoljeno. Nezakonsko spolno občevanje pa je proti človeškemu razumu, tedaj proti naravi, torej greh! Dalje pravi „Rdeči prapor11: „Da se more poroditi človek, je treba, da se združi dvoje ljudi raznega spola. Narava ne vpraša pri tem prav nič. ali sta cerkev in država dali svoje dovoljenje za to, ali ne, temveč samo pravi, ako hočete, da vam rod ne pogine, tedaj je treba tega in lega. To pa kar je torej res prvi pogoj človeškemu obstanku, pa naj farizeji „Prim. Lista11 zavijajo oči, kolikor hočejo, to imenuje družbica, ki hoče vedno vladati, nečistost in pravi: ,.Če hočete, da to ne bode nečisto, morate mene prositi za dovoljenje11. Odgovarjamo: Da se spozna konfuz-nost teh besedi, treba pomisliti, da razločujemo naravni zakon, kakoršnega gola narava zahteva in pa krščanski zakon t. j. naravni zakon povzdignen v sakra-ment. Naravni zakon so sklepali ljudje pred Kristusom in ga še dandanes sklepajo neverniki, ki Kristusa ne poznajo. Ta zakon je pravi zakon iu ni konku-binat. V slučaju, da se ti neverniki spreobrnejo h Kristusovi veri, se zakon, ki je bil sklenen prej, ne razruši, ampak še potrdi in povzdigne v sakrament. Vse drugače pa je z zakonom med kristjani! Kristus je povzdignil sv. zakon v sakrament in dal s tem sv. cerkvi oblast deliti ta sakrament. Kristijan, ki hoče stopiti v sv. zakon, mora natanko izpolniti ne samo naravno postavo ampak tudi cerkveno. S tem ni rečeno, da mora prositi dovoljenja za zakon. Do zakona ima vsakdo pravico, ako izpolni postavo! Sv. cerkev, ki je namestnica Jezusa Kristusa, ima oblast postavljati kristjanom poslave, od katerih je odvisna veljavnost sv. zakona. Tako je na pr. sv. tridentinski koncilj določil, da bodi zakon veljaven le, ako se sklene pred župnikom, ali njega namestnikom. Kristijan, ki ravna proti tej postavi, ne sklene sv. zakona, ampak konkubinat. Tak zakon je neveljaven, kajti za veljavnost zakona med krislijani, ni dovolj, da se izpolni le naravna postava, ampak tudi cerkvena ! Soeijaliii demokratje se temu smejejo — pa zakaj? Zalo, ker nočejo verovali v Jezusa Kristusa! To je edina točka, katera nas loči! Jezus Kristus je nam pravi Bog, njim navaden človek, sv. cerkev nam namestnica Jezusa Kristusa •— njim larji! Evo, zali) sklepajo divje zakone ki niso druzoga, ko konkubinat ! Dalje pišejo: ,.Oni (katoličani) trdijo, da tak (divji) zakon ni veljaven, da je to konkubina! in zgodilo se je že, da so kristjanu, ki je bil po državnih postavah oženjen, vskratiii sakramente umirajočih, če se niso prej tudi cerkveno poročili11. Odgovarjamo: To je samo po sebi umljivo! Človek, kaleri ni! uboga sv. cerkve glede zakona, ni vreden sv. sa-krainentov. Nevrednemu kristijanu se ne smejo deliti sv. sakramenti. To ve vsak otrok, le socijalni demokratje ne. 0 pač vedo ! S temi frazami bi radi lo resnico zatajili, ker se je boj6! Na druge surovi* izraze, s katerimi nas je „Rdeči prapor11 počastil, n. pr.: oslarije, bedarije, mojstri v neumnosti, najhedastejši vseh časopisov, teletina, pismarji goriški, farizeji, jezuitizem „Pr. Lista'1, solisti, zvijači, lažniki, mazači, glasilo poneumnjevanja, šmirblat itd., ne bomo odgovarjali, ker nam je le do resnice, katero bi radi soc demokratje prekričali in utajili! Nabrežina. — Štrajk traja dalje. Bati se je, da bo stvar končala na škodo delavcev-trpinov. Gospodarji, ki si delajo drug drugemu konkurenco, nočejo ničesar slišati o povišanju mezde, ker pravijo, da obrt nima zadostnega prometa. Tega pa so krivi le oni sami, ki se drug drugega spodjedajo. Na spomenico delavcev za zboljšanje plače so gospodarji odgovorili, da naj počakajo še dva meseca, potem da se bodo menili! Ta obsodbe vredni odgovor je delavce silno razkačil, da jih je začelo štrajkati okolu 1000. Na drugi strani pa opominjamo delavce, naj se nikar ne dajo slepili od socijalnih demokratov. Voditelji socijalnih demokratov jim bodo več škodili ko koristili. Ti samo mešajo in dražijo. Dobiček imajo na zadnje le oni sami! O delu in plačilu.— 4. Delavni čas se mora postavno določiti. Mučenje in zatiranje ubogih delavcev vpije v nebesa za maščevanje. Tako je govoril Bog Mojzesu z ozirom na zatiranje izraelskega ljudstva v egiptovski sužnosli: Videl sem revo svojega ljudstva v Egiptu in slišal sem njega krik zavoljo trdobe tistih, ki so postavljeni čez dela; in ker poznam njegovo težavo, sem stopil dol ga rešit iz rok Egipčanov in ga izpeljat iz te dežele v dobro in prostorno deželo... Prišlo je tedaj vpitje Izraelovih otrok do mene in sem videl njih stisko, s katero jih zatirajo Egipčani11. (II. Mojz. 3.) Da si delavci ne pokvarijo svojega zdravja in ne izgubijo telesnih moči, določa se navadno, da ne sme delavna doba pri obrtnem in tvorniškem delu, kakor tudi pri prometu prekoračiti najvišjega zneska desetih ur tekom 24 ur. P r i delih, ki zahtevajo še posebno porabo človeških moči, ali ki so spojena z nevarnostjo za človeško zdravje, ne sme delavni čas raztezati se čez več kakor osem ur. Zakonodajstvo bi moralo za različna dela določiti različno delavno dobo. Le na ta način bi bili delavci zavarovani pred izmolževanjem in zatiranjem. Delo čez določeno uro naj dovoljujejo oblastva le za nekaj časa in sicer o potrebi. Navadno se določa, da naj delo čez uro ne traja več ko dve uri in da naj se poplača z dvojno plačo. K temu delu se more siliti delavca le takrat, ko je zahteva javna varnost ali pa je obrtno proizvajanje v nevarnosti. 5. Ob nedeljah in praznikih mora počivati vse delo! Tako govori Gospod : „Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela; sedmi dan pa je sobota Gospoda, tvojega Boga; ne delaj nobenega dela, ne ti. ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec, ne tvoja doki a, ne tvoja živina, ne ptujec, ki je znotraj tvojih vrat". (II. Mojz. 20.) To je ostra zapoved Božja! Izjemo glede te zapovedi naj dovoli cerkev in država le pri onih podjetjih, pri katerih bi pretrganje dela bilo v veliko škodo, ali pa ki se radi naravne potrebe ne morejo pretrgati. Nedeljski delavci morajo pa vendar imeti čas, da lehko ob nedeljah in praznikih svoje verske dolžnosti izpolnijo. Dati se jiui mora tudi v tod n n prost dan v nadomestilo za nedeljo, ker drugače l>i njih telesne moči opeSalo. Nedeljski počitek naj se razteza od soliote zvečer do pon-deljeka zjutraj t. j. Bti ur. (Dalje pride.) /i\ kratek ni s. lta/na mnenja. — ,.Soeai‘ pravi, da ,.Primorski List“ je ..Prismojene«", ,.Kdinost“, da „Primorski Ust" je ..krivoverski lisi**, „Kdeei prapor11 pa. da je jezuitski šmirblat“. „Primorski List" pa pravi: Mo# daj norcem pamet! Nekaj za zakonske, ki se radi kregajo. --- Ne hvalijo zastonj stari ljudje starih časov. Poslušajte, kako je pred 200 leti gosposka ravnala s zakonskima, ki sla živela v prepiru. Dala ju je zapreti v majhno celico z enim oknom, eno posteljo, eno mizo, enim stolom. Hrano so jima prinesli v eni skledi, zraven priložili le eno žlico, en nož, ene vilice, sploh od vsake potrebne reči so jima privoščili le po eno stvar. Tega sodnij-skega ravnanja so se bale posebno ženske Morebiti bi bilo tudi dandanes bolje tako ravnati s prepirljivima zakonskima, kakor pa da ju kličejo pred Poncija in Pilata. sprejme v prodajalnico v Gorici. G. Likar Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovališče nlrnberskega In drobnega blaga ter tkanin, preje iu nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna otipala za vse letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Št. 962 Op. Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil II. č etrtleta t. j. mesecev aprila, maja in junija 1900. začne v ponedeljek 9. septembra 1901 ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. 0(1 ravnateljstva zastavljalnice in ž njo združene hranilnice. V Gorici, 3. avgusta 1901. OZNANILO. Oskrbništvo stolne cerkve v Gorici proda za dober kup dele starih orgelj, ki so popolnoma še za rabo, n. pr. kla-vijaturo, pedal, dva meha, abstrakte iu drugo. — Natančnejše se o tem poizve pri stolnem župniku dr. Fr. Sedeju. Teodor Siabanja, jjjj P I srebrar, v Gorici, ulica Moreli 12, priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod Jfj naročevalec sam lahko določi. lHj >00000000« Krojaški mojster Franc čufer v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste. Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini iu učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila. La larnar eve siaue se dobe pri skladatelju na Št. Viškigori (p. Slap ob Idriji) in sicer po znižani ceni še sledeče: t. „Sveta maša“ za mešani zbor. Op. 1. 80 vin. 2. „Gorske cvetlice11. Slovenski napevi za čvelero in petero mešanih glasov. Op. 4. 90 vin. 3. „Pomladanski odmevi11. Pesmi za sopran, alt, tenor in bas. Op. 5. 1 K 20 v. 4. „Glasi radosti". Za možki zbor (sopran in alt ad libitum). Op. 7. 50 vim 5. „Gorski odmevi'1. Zbirka možkih zborov in čveterospevov. Op. 8. 1 K 40 v. posestnik in trgovec, Gorica, Šempeterska ulica št. 68, ^ priporoča p. n. občinstvu ^ ■ svojo trgovino jedilnega M blaga, kakor tudi turši-CO itd. itd. I Cene so najnižje. „Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Gosposka ulica hiš. štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega mariufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v noj večji izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, Chiffon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jager itd. itd. Vse |>o najnižjili cenah. Cene so »talne lire/, pogajanja. Josip Blokar na trgu svetega Antona štev. 11. v Gorici. Priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portorico i. dr. — Petrolej v zoboju. Sladkor razne vrste. Moko št. O, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Sveče 1. in II. vrste. — Vino v butilkah n. pr. Malaga, Maršala, Cicer, Burgum|er itd. itd. Postrežba točna. Cene zmerne. jfaiton fon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tud. z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. ©ooooooooo C. kr. priv. civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec v Qorici, na Jnavtiikii št. 22 I. nadstr M. P O V E R A J, I*. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo- vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašči*, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, spodnje hlače ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar ju treba paradnim odlekam za vsaki slan Lepa priložnost za letno sezono! Radi preselitve s I. avgustom 19 v pritličje se prodaja blago po tovarniških cenah! oooooooooo Aazii sinilo. Ker se me išče še vedno na Travniku št. 11, kjer sem delal prej in je sedaj tani fotograf Marega, javljam s tem slavnemu občinstvu, da se nahaja moj novi ateliič že dve leti v Gosposki ulici St. 7 II. nadstr. v hiši „(Jor. ljud. posojilnice", kjer Je tudi „Krojaška zadruga41. Atelijč je v vsakem oziru najmodernejši, najlepši, največji v Gorici, ter urejen velikomestno. Priporočaje se tudi v bodoče naklonjenosti slavnega občinstva, bi-Iježim se z odličnim spoštovanjem Ant. Jerkič, odlikovani fotografski zavod v (»orici, Gosposka ulica 7. T 1 ŽreMnje nepreklicno 30. dec 1901. Efektna loterija za zgradbo zavetišča in od-gojevališča v Ljubljani. mr Srečka 50 v. Srečke se dobivajo v odborovi pisarni v Ljubljani, Gosposke ulice. Ras prodajalcem popust. j Lekarna * i o i r lior Prave in edine žel kapljici1 •/. znamko sv. Antona Pado-vauskoga. Zdravilna moč teh kapljic ji* ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo re ^Varstvena znamka) ()/cn,p(l Hlo|-(>, tl/1 WfilU‘ 7’ kratkem času omotica in hi-Votna lenost imrlvosl). Te kapljice lu