152. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 6. julija 1903.
XXXVI. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimsi .'nedelje in praznike, ,ter velja po posti prejemali za »vatro- >|r»« <it»2eto aa VBefcieto ab R, ea pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem oa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežela tolika ?c£, kolikor znaša poštnina. — Na caročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za osnanlla plačoje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če 19 trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnletvo je na Kongresnem trgu fit. 12. — UpravniStva naj se blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila
t. j. administrativne stvari. — Vhod v arednifitvo je 4» Vegove ulice ftt. 2, vhod v apravnifitvo pa s Kongresnega trga st. 12.
„Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po IO h. »Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Kdo meče pesek v oči?
4
(Dopis iz Idrije.)
Zakon prirode je že tak, da najde dobra beseda malo nSes, slaba pa prav veliko (!).    „Rđeči Prapor*4.
Uvodni motto označuje kar najbolj sedanje politično stanje v Idriji. Ako se namreč oziramo samo na število in ne na inteligenco našega prebivalstva, tedaj moramo žalibože priznati, da prisega velika večina na črnordeČi evangelij. V dobi splošne nezadovoljnosti je pač čisto umevno, da dobi najposlušnejša ušesa oni, ki kritikuje vse, čegar življenski poklic je hujskanje, ki tem lažje obljublja, čim manj ima in čim manj more dati, ki odreka vsakemu drugemu celo dobro voljo do koristnega delovanja, ki pa sam ne dela drugega, kot da danes z dobro namazanim jezikom zagovarja politično prepričanje, katero bo jutri vrgel od sebe in ga preklinjal ako bo bolje plačan. To so dandanes demagogi, ki vodijo za nos idrijsko delavstvo. Zakon prirode je že tak, da najde dobra beseda malo ušes, slaba pa prav veliko . . .
Narodno - napredni Idrijčanje imamo že v drugič lepo priliko gledati, kako vzajemno deli skupno ve-Belje zaljubljeni p&rček, naša rdeče-črna internacijonal3. Enako žalostno veselje ali vesela žalost je vladala j v Idriji le še ob smrti znanega nad-Svetnika. Sedaj pa je prenehalo izhajati premalo podpirano glasilo političnega društva »Jednakopravnost«. Zato vlada taka radost v črno rdečem Izraelu, kakoršne se morajo sramovati edino le še poredni učenci, katerim je umrl malce strogi učitelj. In planili so na »Jednakopravnost«, češ sedaj ne more več odgovarjati, planili so na celo narodno-napredno stranko, kakor bi bili tudi tej šteti že zadnji trenutki. Toda zmotili ste se, gospoda rdeče-črna, zmotili korenito! Stranka, kateri se ima Idrija zahvaliti za vse koristne naprave, stranka, ki bo Idriji dala tudi boljšo bodočnost, narodno-napredna stranka še živi in mora še živeti.    Reklo bi
se obupavati nad dobro stvarjo, ako bi sedaj vrgli puško v koruzo. Zato pa le jokajte veselja, vas bodo že še prevladali drugi občutki!
Na zbadijice naših klerikalčkov neradi odgovarjamo, ker smo uver-jeni, da je njih pozicija nevzdržljiva navzlic momentanim vspehom, da je samo še vprašanje časa, s katerim zvonom jim bo zvonilo, z velikim ali malim. Pač pa se nam zdi potrebno zavrniti očitanja socijalnih demokratov, ki si kot mlada, »napredna« stranka obetajo lepo pri hodnost.
Idrijski socijalni demokratje so se rodili iz narodno-napredne stranke. Spočetka so vživali obče simpatije, dokler so nastopali le kot radikal nejši del narodno napredne stranke. Ali skoro so nastopili pota, katera so jim morala odtujiti vsakega naprednega Idrijčana, pota, ki jih bodo slej ali prej privedla v pogubo. Zato je bila tudi sveta naloga naše stranke, da je stopila v odkrit boj proti takim osrečevateljem našega delavstva, le žal, da je bil ta boj premalo odločen. Odslej bo hujši!
Kot mlada in šibka stranka socijalni demokratje niso mogli in ne morejo storiti dosti koristnega, zato pa so bila in so še njihova usta namazana z medenosladkimi obljubami. Obljubovali so več nego so kedaj upali doseči. Obljuba pa dela dolg in socijalni demokratje so dolžni idrijskemu delavcu mnogo več kot klerikalci, kajti oni so izmolzli za svoje različne malhe mnogo več denarja nego so ga nabrali klerikalci za škofove zavode, misijone, maše, Petrov vinar in druge take »potrebe« svete cerkve. In za vse te tisočake ni prejel nas deiavec ničesar, ako odštejemo njegovo nezado voljnost, ki se mu je postoterila, mesto zmanjšala. Pomilovanje, pestro slikanje vladajoče bede je delavstvu dobro delo, ali nasitilo ga ni; kajti dandanes človek ne more živeti niti od božje besede. Socijalno - demokratični apostoli so torej delili le dobre besede, kakor jih n. pr. deli gospod Osvald, ne da bi mogel   ko^a spra-
viti v nebesa, dejanj in vspehov pa ni bilo. Učinek pride šele ob polomu neprevidno zasnovane gospodarske organizacije. Pride pa gotovo! In ti kričači, ki bodo ob tem polomu ravno tako pobrali svoja kopita, kot jih je v predvečer nameravanega štrajka sodrug Čobal, ti se drznejo očitati narodno - napredni stranki in v prvi vrsti našemu velezaslužtiemu županu, da ni storil še ničesar za Idrijo. Še večja nesramnost pa je, da prihajajo ta očitanja iz ust človeka, ki je še povsodi delal zgago, kjer je bil, in ki je menjaval svoje politično prepričanje, kakor modras kožo.
Anton Kristan, zvezda iz Jutro-vega, ki je, obdan z glorijolo kakega pravljičnega kralja, že nekoliko za-temnil slavo mirnejšemu in treznej-šemu Rinaldotu, je samovlastno prevzel zastopstvo idrijskega delavstva in postavil narodno - napredno stranko na zatožno klop, in delegiral za sodnika — Idrijsko delavstvo.
Ali se je že kedaj kje čulo, da je zastopnik tožiteljev imenoval to-žitelja samega za sodnika nad tožencem?! Raje bi bili ostali v semenišču, g. Kristan, morda bi bili postali dober pridigar, glas imate močan, ali za pravnega zastopnika idrijskega de^vslva je pa že treoa malo pokukati v zakone. Toda navzlic vaši nekompetenci in neizvedenosti vas hočemo vzeti na koiena in vam primerno odgovoriti.
Na očitanja, ki se tičejo špeci-jelno osebe gospoda župana, ne odgovarjamo niti besedice, ker smo prepričani, da bi mu ne napravili prav nikako usluge, ako bi ga spra vili v kakršno - koli dotiko z vami. Rečemo le toliko, da Idrija še ni imela tuko zaslužnega župana kot je on.
Očitate nam, da zlorabljamo sveta imena: enakopravnost, svoboda, bratstvo in naprednost; da se norčujemo iz najbolj življenjskih zahtev delavstva; da smo licemeroi, ki imamo vedno polna usta ljubezni do delavskega stanu, dejanja naša pa so polna sovraštva.
Naše stališče napram občni enaki volilni pravici je sicer znano, vendar ga moramo še enkrat tu javno pribiti: mi smo za občno enako volilno pravico, toda le tam, kjer je ljudstvo toliko samostojno, da je vredno te največje državljanske pravice, naravnost pregrešno in zlorabljanje svetega imena »enakopravnost« bi se nam zdelo, da bi se sedaj potegovali za njo, »ko najde dobra beseda v Idriji malo ušes, slaba pa prav veliko«; kajti mi nočemo, da bi se godilo v Idriji vse narobe kot v Korotanu. Toda ne oziraje se na naše stališče moramo zopet povdarjati, da občinski odbor ne mora kar sam od Bebe vpeljati občne enake volilne pravice. Po dosedanjem volilnem redu imajo volilno pravico uradniki, trgovci in obrtniki ter hišni posestniki. In vsem tem očita g. Kristan, da so obogateli ob delavskih žuljih. Ako odštejemo uradnike, ki so ravno tako uslužbenci erarjevi kot navadni delavci, moramo konstatirati, da so »obogateli« trgovci in obrtniki po lastni pridnosti in vstrajnosti, kar najbolj dokazuje dejstvo, da je že marsikdo moral iz Idrije s trebuhom za kruhom, kateremu je manjkalo potrebne eneržije in sreče. Toda omeniti je še treba, da potrebuje dober trgovec ali obrtnik kolikor toliko izobrazbe, in da se naše ljudstvo ravno radi tega tako malo posvečuje temu stanu, ker se boji izobrazbe kot hudič križa. Za krotco bo že dober. Umevno je tedaj, da mora Kristan zabavljati tudi proti pripravljalnemu tečaju za realko, saj se bo na ta način kolikor toliko popravila krivica, katero dela erar Idriji s slabo ljudsko šolo, s katero se bo pa tudi deloma popravila nemarnost in brezbrižnost mar-sikakega očeta in marsikake matere. Ako še omenimo, da se Kristan za letava tudi v sokolski demokratizem, da mu krajša nočno spanje elektrika, s katero hoče dati mestu modernejše lice narodno-napredni podjetnik, tedaj mislimo, da je on sam dovolj osvetlil našo in — svojo naprednost.
Kmalu, ko se je ustanovil obč.
konsum, hoteli so socialni demokratje odpraviti žito, da bi potem iz kon-suma zalagali vse delavstvo z moko in tako delali lepe dobičke; čim večji je letni dobiček, tem večje so tudi nagrade. Ko pa se jim to ni posrečilo, preplačali so drago posestvo »Podrtija« in si tam napravili mlin, ki pa ne obeta posebno bliščeče prihodnosti. Slučaj je nanesel, da se je erarična koruza nekoliko pokvarila, socialni demokratje so takoj porabili ugodno priliko in z vpitjem in tru-ščem delali reklamo za konsum in mlin. Da so se protestnih shodov narodno napredni delavci le tiho udeleževali, ne pa z govori in kričanjem, kdo jim more to šteti v zlo?! Saj se vendar ne more zahtevati od njih, da bi delali vodo za svoje politične nasprotnike.
Naravnost laž je dalje trditev, da so se socialni demokratje edini in sami potegovali za izboljšanje plač. Opozarjamo le na naše članke v »Jednakopravnosti«. Za delavska stanovanja pa smo se potegovali mi bolj kot mokrači in klerikalci skupaj. Ko bi pa hotela občina vsem delavcem preskrbeti primernih in zdravih stanovanj, bi morala najeti najmanj milijon posojila, ki bi se pa nikakor ne rentiralo in bi obč.no spravilo na kant. In kaj takega ne bi riskiral niti socialno-demokratični občinski zastop. Le ne biti prenavdušen!
Najbolj smešna je trditev, da je občno konsumno društvo pravi hla-gor za idrijskega rudarja. K*j pa ima idrijski rudar od konsuma? Kaj je to njegov dobiček, da mora vsako stvar dražje plačati nego pri trgrovcu? Sicer je pa občni konsum res pravi blagor, toda ne za idrijskega rudarja, ampak, no g. Kristan že ve.
Kar se pa tiče peska, katerega so idrijski rudarji nekdaj smeli kopati iz Idrijce in Nikave, bodi povedano, da je bil »pri tej zadevi udeležen« klerikalni občinski zastop pod županovanjem   rajnkega g. Sorjuna.
Tako, g, Kristan, za danes bodi dovolj, sicer se pa še vidimo! G*
Nekdaj v jeseni...
Maksim Gor kij. I.
Nekdaj v jeseni sem prišel v jako neprijeten in neroden položaj. Brez vinarja v žepu sem dospel v mesto, kjer nisem poznal nikogar.
Ko sem poprodal vse iz svoje garderobe, kar se je le količkaj dalo pogrešati, sem se podal iz mesta v parniško luko, kjer se je v Času navigacije marljivo delalo, sedaj pa je bilo samotno in mirno, kajti bil je konec oktobra.
Samotno sem Šel torej čez vlažni pesek v sredi praznih poslopij in trgovskih barak, premišljuje, kako dobro je do sitega najesti. Ob naših kulturnih razmerah se mora prej utešiti lakota duše, nego lesa. Kdor brez smotra hodi po uli-ah, zagleda lepih poslopij, ki BO i notraj nedvomno lepo opravljena in ahko pride do veselih misli o arhi-ekturi, higijeni in de mnogih drugih
vzvišenih rečeh. Kdor hodi brez smotra po ulicah, lahko sreča lepo in toplo oblečene ljudi, kateri se ti uljudno izognejo, ker ne žele zapaziti tužne eksistence revnega hliž-njika. Bogme, duša lačnega se krmi vedno bolje in močneje, nego duša sitega, — misel, ki bi človeka lahko j privedla do prav duhovitega zaključka sitim na korist! . . .
Večer je napočil, v potokih je lilo z neba in veter je bril od severa — žvižgal je po praznih utah in barakah in bil ob zaprta okna gostilnic. Valovi reke so se penili in omivali prod na bregu, dvigaje svoje bele hribce visoko v zrak in padali zaporedoma nazaj v kalno globino .... kakor bi reka čutila bližajočo se zimo in hotela bežati pred ledenimi sponami, v katere jo lahko sever uklene še to noč. Nebo je bilo težko in mračno in vidno so padale deževne kaplje na tla. Dvoje polomljenih in pokvarjenih vrb, katerih korenine so se dotikale obrnjenega čolna, je dajalo okolici še žalostnejšo podobo.
Vsenaokoli je bilo pusto, prazno in   mrtvo,  nebo pa je prelivalo po-
toke solza. Samota in mrak sta me obdajala, kakor bi hotelo vse zamreti in bi imel le jaz ostati živ. A tudi name preži hladna smrt.
In jaz sem bil tedaj 18 let star, lepa doba!
Korakal sem po mrzlem in vlaž nem pesku in moji zobje so sklepe tali raznovrstne melodije gladu in mrazu na čast. Iskaje živil sem naenkrat zapazil za barako čepeče bitje v ženski obleki, popolnoma premočeni od dežja. Videl sem, kako je z rokami kopalo jamo, da bi na ta način doseglo vstop v barako.
»Zakaj delaš to?« sem vprašal in pokleknil tik nje.
Prestrašeno je zavpila in skočila pokonci. Ko je stala pred mano, gledaje me s svojimi preplašenimi, ši-rokoodprtimi sivimi očmi, sem zapazil, da je lepo mlado dekle moje starosti, na čegar licu so se videle tri dolge, zasivele proge — sledovi udarcev.
Dekle me je gledalo in polagoma je izginil strah z njenih oči . .. Kmalu je otresla pesek iz rok, popravila si ruto na glavi in dejala:
»Saj si ti tudi lačen ? . . . Potem kopiji! Moje roke so že čisto mrtve. Gotovo je tam tudi kruh . . . Morebiti tudi kaj klobase. Ta baraka je še odprta . . .«
Začel sem kopati. Ćrez malo trenutkov se mi je pridružila in pomagala odsipati pesek . . .
Nemo Bva kopala. Sedaj ne morem več povedati, če sem tisti hip mislil na moralo, na lastnino, na za konik in na tiste mnoge druge reči, na katere je treba misliti v vseh tre-notkih življenja, kakor trdijo nekateri. Zdi se mi, da sem se tako uglobil v svoje delo, da sem pozabil vse drugo, razven tistega, kar sem upal najti v baraki . . .
Začelo se je mračiti. Vlažna mrzla tema je postajala vedno bolj gosta. Valovi so šumeli nekako bolj zamolklo nego poprej in dež je škropil leseno streho ute vedno češče in močneje ... Iz daljave se je slišal žvižg nočnega čuvaja . . .
»Ima-li uta tla iz desek ?« je vprašala potihoma moja tovarišioa Jaz pa nisem razumel njenih besed in molčal sem .. .
»Vprašam, če ima uta lesena tla ? Če jih ima, je najin trud zaman. Tedaj bi bilo bolje, da razbijeva ključavnico«
Dobra misel zaide redko v žensko glavo; včasih pa le zaide, kakor se je tokrat zgodilo . . .
Kmalu sem prijel ključavnico in jo izdrl z'obročkom vred . . . Takoj je zlezla moja tovarišica v štirioglato odprtino barake. Veselo se je kmalu zaslišal od tamkaj njen glas:
»Bravo!«
Ne da bi se zmenil za poklon svoje tovarišice, sem jo vprašal kratko in plaho:
»Ali je kaj?
Kmalu je začela naštevati, kar je našla:
»Jerbas s steklenicami . . . prazne vreče . . . dežnik . . . vedro.«
To pa še vendar niso bile jest-vine. Čutil sem, kako so ugašale moje nade . . . Naenkrat pa je Živahno vzkliknila:
»Evo ga!«
»Kaj si našla?«
»Hleb kruha .. . kruh ... Le moker je še malo . . . Tu ga imaš!«
Novi hrvaški ban.
Neki zaupnik »Agramer Tag blattaa je imel razgovor z novim hrvaškim banom grofom Pejacsevi« ehom. Ako bi hrvaška javnost ne poznala dovolj dosedanjega mišljenja in delovanja novega bana, bi si lahko iz tega razgovora obetala najboljše nade.
Ban je rekel: Bil sem dolga leta hrvaški veliki župan ter poznam po polnoma razmere te dežele; ko pa sem moral prevzeti upravo nekoliko zanemarjenih očetovih posestev, imel sem manj časa, se pečati s tekočimi političnimi vprašanji. V tem oziru imam mnogo nadomestiti, da bom zopet a jour.
Ne pričakujte velikih političnih enunciacij od mene; poznajo me, da nisem mož velikih činov. Ve se pa tudi, da temelji vsa moja politika na tistem zakonskem členu, ki ureja razmerje med Hrvaško in Ogrsko. To je nagodba iz leta 1868, ki natančno opisuje pravice Hrvaške. Moje glavno prizadevanje bo, da se iz-polnuje ta zakon z vsemi svojimi določbami, kajti v tem je dan tudi temelj, da se napravi med Hrvaško in Ogrsko prisrčno razmerje ter se tudi ohrani. Iskreno, bratsko nastopanje Hrvaške in Ogrske je bila vedno moja politika, to je takorekoč tradicija moje rodovine; na tem kaj spremeniti, mi ne prihaja na misel. Umevno pa je tudi, da bom varoval pravice Hrvaške; ne bom opustil r e s p e k t i r a n je njene avtonomije in da se prizna v zakonu zajamčeni hrvaški uradni jezik v hrvaških pokrajinah.
Kar se tiče sedanjih razmer na Hrvaškem, upam, da se bo doseglo saniranje vladajočih odnoš*jev samo ob sebi. Pri vsaki vladni spremembi
nastopi mir; tokrat se bo to tembolj gotovo zgodilo, ker so nemiri bili samo odsev, ki bo popolnoma ponehal, kakor hitro se razjasni politični položaj na Ogrskem. Upam in tudi že vidim, da se bo to prav hitro zgodilo. Sicer pa bom svoj vladni program razložil v deželnem zboru; isti je sicer sedaj na počitnicah, toda prav lahko nastanejo gotove okolnosti, ki bodo zahtevale njegovo sklicanje. Namesto ministrom imeno vanega člana regnikolarne deputacije Nikole Tomašiča se bo moral voliti drug član. Ker se morajo obravnave obeh regnikolarnih deputacij požuriti, bo ta nadomestna volitev potrebna, in tako se mi bo morda prav kmalu ponudila prilika, da se bom mogel predstaviti hrvaškemu deželnemu zboru. Določitev nagodbe med Hrvaško in Ogrsko smatram za svojo najnujnejšo nalogo. V svoj novi delokrog grem z najboljšimi nameni. Poznam velikost svoje naloge, znam pa tudi prevdariti težavo svoje odgovornosti.«
Kakor se vidi, je novi ban pre-
Pri mojih nogfah je ležal hleb kruha in za njim se je pojavila moja zmagonosna tovarišica. Urno sem vtaknil kos kruha v usta in ga začel jesti . . .
»Daj še meni nekaj . . . Tudi morava takoj odtod. A kam naj greva ?« Bistro se je ozrla vsenaokoli. Bilo je temno in mokro.
»Tam leži prevrnjen čoln . . . Ali greva tja?«
»Pojdiva!« In šla sva, povživaje med potom svoj plen . . . Vedno sil-neje je deževalo, reka je tulila, iz dalje se je razlegal dolg, trajajoč pisk, kakor bi se kdo, ki se nikogar ne boji, smejal vsem tem pozemeljskim razmeram, tako temu grdemu jesenskemu večeru, kakor i nama, njego vima junakoma. A ne glede na to sem hlastno grizel kruh in moja tovarišica ni zaostajala za mano.
Kako ti je ime?« sem jo vprašal slučajno.
»Nataša!« je kratko odgovorila.
Pogledal sem jo in bolestno se mi je skrčilo srce: Gledal sem v mrak pred seboj in zdelo se mi je, da se mi skrivnostno in mrzlo reži ironični obraz moje usode .. . (Konec prih.)
cej samozavesten ter vsekakor podcenjuje važnost dosedanjega gibanja. Sama vladna sprememba tega gibanja pač ne bo zatrla, tu je pred vsem treba pokazati novemu banu dobro voljo tudi v dejanju. Značilno je tudi njegovo povdarjanje prijateljstva z Ogri. Saj je to vsakomur že znano. Najbolje ve o tem pričati miroljubni biskup Stroessmaver, kojega sedež je v dosedanji Pejacaeviohovi veliki županiji. Mnogo britkih ur je moral prestati blagi mož pod sedanjim banom kot velikim županom virovitič kim. Pejacsevich je tudi hotel na vsak način imeti v Oseku, v dosedanjem svojem sedeža, madjarsko gledališče. Virovitico so prekrstili Madjari v spakedrano Veroaze, in ta predikat nosi tudi Pejacsevich v svojem plemskem grbu.
Turška in Bolgarska.
Napetost med tema dvema državama narašča zaradi Maoedonije. Nezaupljivost je na obeh straneh. Do-čim se je Bolgarska pritožila na velesile zaradi oboroževanja v Turčiji, zadnja trdovratno oporeka take namere. Vendar je bolj verjftti bolgarskim kot turškim virom Resnica je, da Turška v hitrioi pomnožuje svoje vojaške čete ob bolgarski meji. Že sedaj ima Tnrška na bolgarski meji toliko pehote, konjeništva in topništva, kakor da bi bila vojna že napovedana. Seveda Turška taji pravi vzrok svoje vojne koncentracije, češ, da hoče na ta način le preprečiti prehajanje vstašev preko meje. Zelo značilni sta tudi izjavi dveh naj volivnejših bolgarskih državnikov, Načeviča in ministrskega predsednika Petrova. Načevič je izpovedal nekemu ruskemu dopisniku o vspehu svoje misije v Carigradu. Povedal je, da je bila njegova misija popolnoma brezvspešna. Sultan je bil sicer ž njim zelo prijazen, toda vsako bolgarsko željo glede Macedonije je odločno odbil. V turških vladnih krogih je nezaupnost proti Bolgarski zelo velika. Sultan mu je rekel dobesedno: »V3e, kar želite, bomo izpolnili, najprej pa mora Bolgarska dokazati svojo lojalnost Najprej se mora po* vrniti mir v Macedonijo ter se mora revolucijska organizacija popolnoma zatreti. Potem bom dal Macedoncem obsežno občinsko avtonomijo, nastavil bom macedonske častnike v armadi in pri orožništvu ter Bolgare za uradnike v vseh državnih službah. Zelo želim živeti v prijateljstvu in miru z Bolgarsko, nočem vojske niti vmešavanja evropskih velesil v naše zadeve« Sultan dobro ve, da zahteva nemogoče in da so pogoji k vsemu temu edino le v njegovih rokah. — Ministrski predsednik pa je rekel nekemu berolinskemu poročevalcu: »Zatrjujem vam s častno besedo, da Bolgarska nima bojevitih namenov. Tembolj pa se tega bojimo od turške strani. Razun turškega oboroževanja na bolgarski meji se govori v Carigradu celo o tem, da pride turško brodovje na bolgarsko nabrežje. Azijski rezervisti so nezadovoljni, ker jih Turška še vedno drži pod orožjem. Vrhutega še stradajo, zato ropajo kristjanske vasi ter uhajajo čez bolgarsko mejo. Na vprašanje, ali se tuli Bolgarska oboro-žuje, je odgovoril Petrov: Vsekakor, mi hočemo imeti odprte oči ter se ne damo presenetiti, naj pride kar hoče«
Politične vesti.
— Državna kriza. V političnih krogih prevladuje mnenje, da je prišla avstro ogrska država do preobrata, ki grozi nadaljno ločitev obeh državnih polovic, oziroma lahko prevede do razmer iz leta 1848. Zato se cesar ni odločil glede avstrijske krize, dokler ne zasliši tudi ogrskega ministrskega predsednika.
— Čehi in kriza. Češka javnost z veliko napetostjo pričakuje, ali se Korberjeva demisija odkloni, Rezekova pa sprejme. Češki listi prorokujejo, da bo to znamenje, da češki narod sploh ne sme pričakovati, da bi se mu izpolnile stavljene zahteve.   »Narodni   listy« pozivajo
deške poslance, naj gredo med ljudstvo ter popolnoma izkoristijo položaj. List opozarja na položaj na Ogrskem ter izjavlja, da v slučaju, da bo zmagala politična smer, ki stremi za ločitvijo obeh državnih polovic, morajo Čehi vse storiti, da se bodo dožele češke krone zedinile v samostojno državno obliko.
— Položaj   na Ogrskem Brambni   odsek je razpravljal v so boto o določitvi prezenčnega stanja. Ministrski predsednik Khuen-Heder vary je  izjavil,  da  se bo vprašanje o dvoletni   vojaški službi rešilo šele po temeljitem prevdarku.   Glede narodnostnih   zahtev   v   armadi stoji vlada   na   stališču   prejšnje vlade. Radikalci   v   Kossuthovi stranki se pod vodstvom Barabaša odločno gibljejo. Vsi so podpisali izjavo,  ki pri čenja z besedami: »Živel madjarski jezik!« Stranka je sklenila nadaljevati obstrukcijo tudi proti volji Kossutha. Socialni demokratje so priredili včeraj velik   ljudski   shod,   na katerem so ostro napadali ministrskega predsednika in novo vlado. Vlada je prepovedala nabijati oklice.
— Novi hrvaški ban. Pri zaprisegi bana Pejacsevicha sta intervenirala grof Csekonics in naučni minister Wlassics. Potem je zaprisegel cesar bana kot novega tajnega svetnika.
— Odstop viteza J a \v o r-skega? Poljski državni poslanci so dobili privatno obvestilo, da bo vitez Jaworski odložil načelništvo poljskega kluba in svoj državnozborski madat, kar je v zvezi s sedanjo krizo.
— Papež bolan. Papež je padel dvakrat v omedlevico ter mora ostati v postelji. Zdravniki so konstatirali lahko pljučnico. 2e poprej se je izjavil papež napram vikomtiju Peequieru: Jaz sem gotovo bolan. Moji   dnevi,   da,   celo   moje   ure so
štete«
Slovenska Matica.
133. odborova seja, v Četrtek dne 2. malega srpana 1903.
Navzočni: Gg. P. Grasselli, (kot predsednik); J Dimnik, A. Koblar, M. Pajk, R. Pe ruSek, L. Pintar, M. PleterSnik. dr. L. Požar, A Senekovič, dr. J. Stare, I. Šubic, A. Tavčar, J. Vavru, Fr Wiesthaler in dr. Fr. Zbašnik (odborniki); E. Lah (zapisnikar). Skupaj 16.
Predsednik proglasi sklepčnost in pozdravi navzočne, v prvi vrsti novo izvoljena odbornika gg. J. Dimnika in M. P a j k a.
Sklene se k troškom za spominsko ploščo pokojnemu podpredsednika dr. Fr. L a m p e t u iz društvene blagajne prispevati z doneskom 100 K.
Zapisnika o 132. odborovi seji, ki sta ga potrdila odbornika gg. dr. Uše-ničnik in dr. Stare, ter o 39. rednem občnem zboru, ki sta ga potrdila odbornika gg. Fantek in Verni k, se odobrita brez ugovora. Današnjemu zapisniku bosta overovatelja odbornika gg. A. Koblar in dr. L. Požar.
Na znanje se vzame izid dopolnilnih volitev v odbor z dostavkom, da so izvoljeni odborniki izvolitev vsi sprejeli.
Izvrši se volitev upravništva za upravno dobo 1903 4. Po nasvetu ravnatelja Subica se z vsklikom izvolijo vnovič gg.: F r. Leveč, za predsednika ; P. G r a s s e 11 i za prvega, J. Sušnik, za drugega podpredsednika ; dr. J. Stare za blagajnika in hišnega upravitelja; dr. J. Lesar in dr. L. Požar za ključarja. Nova odbornika J. Dimnik in M. P a j k se mesto iz-stopivših gg. Fantka in Katarja pri-vzameta knjižnemu odseka.
Tajnikovo poročilo o knjižnih darilih, p o v e r j e n i š t v i h ; členih in knjižnici se vzame na znanje. Za knjige so prosila društvo : „Domovina" v Gradcu, in Bralni društvi
"     v /
v St. Janžu na Dravskem polju in pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah. Prošnjam se je ustreglo. Novi pover-jeništvi sta se osnovali za Miren pri Gorici in za Trbovlje. Za lansko leto je plačalo udnino 2855 letnikov, za letos doslej 472; od zadnje seje jih je pristopilo 15 na novo. Knjižnici je pri-rastlo 45 knjig, zvezkov in časopisov : 8 podarjenih, 37 zamenjanih.
Po daljšem razgovoru o tem, kako naj se postopa z že poslanimi ali pa obljubljenimi in pon njunimi rokopisi, zaključi predsednik, ker ni posebnih nasvetov, sejo ob sedmih zvečer
Katoliški uzori.
(Dalje.)
Bistveno drugače kakor na Fran-ooskem se je izvršil politični razvoj na Angleškem.   V tem  ko   ja na
Francoskem rasla moč in veljava kraljev, čim bolj se je država osvo bodila od cerkve, se to na Angleškem ni moglo zgoditi, ker je »magna charta« že 1. 1215. utesnila moč kraljev. Ali odpor države proti oblasti rimske cerkve ni bil radi tega na Angleškem nič slabši, kakor na Francoskem; razloček je le ta, da je na Francoskem vodil kralj sam boj proti papeški oblasti, na Angleškem pa ga je vodil parlament, sestavljen iz posvetnih in cerkvenih velikašev. Že »magna charta« je pokazala, da se hočejo velikaši držati njenih do loČeb tudi proti volji papeža in so prisilili kralja Ivana, da je storil enako obljubo. Ko je potem papež to prvo ustavo preklel in se je kralj pripravljal, da obnovi nekdanjo neomejeno veljavo krone, so angleški baroni proglasili francoskega presto lonaslednika za angleškega kralja.
Za   časa   kralja   Henrika   III. je nastal še  ostrejši razpor med parla mentom in papežem
Leta 1257. v Oksfordu sklenjeni statuti so kraljeve pravice zopet znatno omejili. Papež je te statute preklel, a velikaši niso odnehali niti za las, nego prepovedali papeževemu odposlancu vstop na Angleško. Nižja duhovščina je bila odločno na strani velikašev. Ker sta se papež in kralj združeno borila proti velikašem, so ti iskali zaslombe pri narodu. Simon grof Montfort, vodja velikašev, je v tedanji parlament poklical zastopnike plemstva iz raznih grofij in zastop nike mest, kateri so se potem s posvetnimi in duhovskim! velikaši kon stituiraii kot državni zbor.
Sicer se je kralju posrečilo obnoviti nekdanjo svojo avtoriteto v precejšnjem obsegu in tudi papežev delegat je smel priti v London, a priseči je moral, da bo spoštoval določbe, ki jih obsega »magna charta«. In tako je v bistvu vendar zmagal parlament. (Dalje prih.)
Prešernova slavnosi
Prešernova slavnost v »Zvezdi« je prekosila najsmelejša pričakovanja. Bil je to v resnici dan narodnega ponosa, bila je to slavnost, ki je v tisočih spečih srcih raznetila plamen domovinske ljubezni in narodne zavednosti, tisočim in tisočim podala nekaj ur nepozabnega veselja, bilo je to presijajno počeščenje neumrljivega Prešerna.
Čast onim, ki so se zavzeli za to, da se ta slavnost priredi v »Zvezdi«. Ta misel je bila zlata vredna, kajti taka slavnost, kakor je bila sinočna, slavnost v takem obsegu se pač ne da prirediti drugod, kakor na tem najlepšem in največjem prostoru.
Iq kako čarokrasno je bilo vse prirejeno, kako čudovito se je vse obneslo.
Ko je popoldne začelo deževati, je bila vsa Ljubljana takorekoč obupana. Vse je bilo pripravljeno — z neba pa je rosilo dolgi dve uri in temni oblaki kar niso hoteli izginiti. Deževalo je tudi še, ko se je bila slavnost že začela ... O polnoči pri šampanjskem paviljonu so nam pravili nekateri gospodje, da so v svojem srdu storili sklep: Če Bog do 7. ure ne ustavi dežja, izstopijo iz katoliške cerkve. A deževanje je prenehalo še prej in nastal je najlepši večer, tisočim in tisočim, ki so prihiteli v »Zvezdo«, pa je bilo, kakor da dožive sen poletne noči.
Čim se je zmračilo, začeie so prihajati množce in kmalu je bilo v »Zvezdi« tako velikanska gneča, da se je človek komaj ganil. Od vseh strani so prihiteli ljudje, Čestit Prešerna, veselit se svoji med svojimi. Poleg najelegantnejših dam videl si preproste žene, kmetice in delavke, poleg imenitnih in uglednih gospodov preproste može, a vse je navdajalo isto rodoljubje, vse je bilo prešinjeno enake navdušenosti, vsi so bili bratje med brati, sestre med sestrami, vla dala je najlepša harmonija, katere ni motila niti najmanjša disonanca Bila je prava narodna slavnost.
In krasno je vspela ta velikanska slavnost. »Zvezdo« je razsvetljevalo celo morje luči. Poleg mnogih obloč-nic je gorelo 2000 žarnic, ki so bile jako ukusno razvrščene. Celotni utis je bil bajnolep in gre najtoplejše pri znanje vsem, ki so razsvetljavo uredili in izvršili.
Če si prišel od uhoda pri nunski cerkvi v »Zvezdo«, našel si na desni strani doli do »Tonhalle« pet paviljonov, v prvem se je točilo pivo, v drugem vino, v tretjem je bil postavljen bufTet in se je točilo šampanjca, potem je prišel »štant« trgovca Banovca, kjer si dobil Prešernove kipe in razglednice, potem je sledila vi narna in Auerjev paviljon za pivo. Na strani ob nunskem poslopju sta bila paviljon združenih pivovaren Žalec in Laški trg z bulfetom in paviljon z dobitki. Na strani proti kalini je bila vinarna, kjer se je točilo vino iz deielne kleti, na spodnjem koncu »Zvezde« pa je bila kavarna
in slaščičarna« kjer so se tudi proda, jale cvetlice. Povrh je bilo v »Zvezdi* postavljenih še nekaj paviljončkov, kjer so se dobivale razglednice.
Vsi paviljoni so bili kar najele. gantnejŠe prirejeni, v mestnih ali v narodnih barvah ali z zelenjem Tu je bil zbran cvet ljubljanskih narod n>h dam in kontur pri tem pogledu ni vstrepetalo srce, ta je barbar. Vse dame v Auerjevem paviljonu so bile v naši lepi narodni noši, v drugih paviljonih pa so stregle dame v mo dernih toiietah in da so bile te toi-lete nekaj posebnega, kar je zaslužilo občno pozornost, se samo ob sebi razume.
Sploh pa se mora reči, da zaslužijo narodne dame občudovanje in najprisrčnejše pripoznanje vse^a občinstva za svojo velikansko, uprav brezprirnerno požrtvovalnost. Koliko skrbij in dela so jim provzročile že priprave za te slavnost, koliko tri škov so imele za toilete in potem še to naporno delo. Od treh popcl-dne pa do petih zjutraj so narod-.~ dame vstrajale na svojih mestih, delale neprenehoma in vendar imele za vsacega ljubeznivo besedo, vsakemu z veseljem postregle, bile sre. dišČe in duša vse zabave. Res ob čudovali smo jih te naše narodne dame, ki so s svojo požrtvovalnostjo dosegle tak triumf, na kateri so lahko ponosne in ž njimi vred mi vsi. Narod, ki ima tako ženstvo, temu se paČ ni ničesar bati.
Z veseljem je tudi zabeležiti, da so se tudi izvenljubljanski Slovenci v obilnem številu udeležili te alav-nosti. Prihiteli so od vseh stranij, posebno častno pa je bila zastopana Gorenjska. Z Bleda je prihitelo kak h 20 udeležnikov in udeležnic v narodni noši, ki so krepko in ubrano prepevali narodne pesmi in sploh obujali občno pozornost.
Od 9. ure do polnoči je bilo naj-živahnejše. Občinstva se je kar tr. i in pri paviljonih je bilo nepopisno veselo življenje. Sre u »Zvezde« je bil prostor za obe godbi, za ljubljansko društveno godbo in za novo meško meščansko godbo. Ob* godbi sta želi obilo in v polni meri zaslužene pohvale. Posebno burno je občinstvo pozdravljalo rodoljubne skladbe novomeškega kapelnika EmeršiČa.
Sredi »Zvezde«, tik pred spomenikom Radeckega, je bil postavijri ličen oder. Zdaj so peli tu pevci »Glasbene Matice«, zdaj »Slavec«, zdaj »Ljubljana«, zdaj slovensko trgovsko pevsko društvo, navdušujoč s svojim lepim petjem rodoljubna srca, zdaj so tu nastopili tamburaši in krepko udarjali. Tu se je tudi vprizorila alegorija iz Prešernovih pesmi. Vprizoritev je bila umetniška ukusno in fino sestavljena in je naredila največji utis. Seveda ni oduševljeno občinstvo štedilo s ploskanjem in so burni klici kazali, kako vzradoščeno in zadovoljno je bilo vse. Tudi »Sokol« je nastopil z vajami, katerih preciznosti in eleganci se je vse čudilo.
Pa tudi med  šetalci je   bilo živahne  zabave.   Zale  gospodične so kakor jegulje  smukale   semintja in prodajale cvetke, smodke, loterijske številke, razglednice in klobasice, ki so se kuhale poleg paviljona žalske pivovarne.    Nastopali    so židovski krošnjarji in  stari Kranjci, laški poulični pevci so žingali »Santo Lucio», prodajalec  delikates v narodni noši je   pripeljal   celo   živega koštruna seboj. Vmes so zdaj tu zdaj tam nastopili  improvizirani  pevski zbor in zapeli kako domačo pesemeo. In i. krat se je zbor pomnožil in mogočno je iz sto in sto  grl  zadonelo »11 Slovani«.   Še 'fantički so improvizirali svoje zborČke  in prepevali kar se je dalo, med tem ko   se je min dina časih tako  zasukala,   da   se  j ' vzdignil  kar cel  oblak   prahu. 0j, bilo je lepo in  veselo, da Še nikdar tako in soglasna sodba je bila: »Kaj takega  še   nismo   doživeli   na Slovenskem« — živele  narodne dame z gospo  dr. Tavčarjevo na  čelu, ki so nam priredile  to  prekrasno, ne pozabljivo slavnost! Bili so navzočni tudi tujci in ti se niso megli naču diti vzornemu redu, Živahnemu vrvenju in splošni radosti.
Ni nam mogoče, da bi našteli vse posamičnosti tega večera, ah sploh podali le količkaj popoln o sliko te slavnosti. Jasno sliko ima le tisti, kdor je bil sam navzočen, kdor je na stoje oči videl, kako se je vse izvršilo.
Narodne dame bi zaslužile, da jih po vrsti imenoma navedemo, ali kaj, ko pri taki gneči ni bilo mogoče delati beležk in vse pregledati. Vsaki posamični pa gre najtoplejša zahvala za ves silni trud, za vse neprecenljive žrtve, za vso vnemo, postrež-Ijivost in ljubeznjivost, s katero so izvrševale svoje težavne naloge.
Gmotni vspeh sinočne slavnosti, na katero se danes spominjamo, kakor v mladih letih na kako bajko iz »tisoč in ena noč«, ie  ni dognan
•
.. -   JKk£L . ilimirMimini i
Vstopnic se je prodalo nad 8000, prodalo pa se je vse, prav vse, tako (ia preostane za Prešernov spomenik gotovo jako znatna svota.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 6 julija.
— Osebne vesti.  Davkar g.
Rudolf Aon tac h in je premeščen z   Vipave  v   Kostanjevico, davkar Cfosp. Franc Zupan   iz   Krškega v Kranjsko goro,   davčni praktikant g LeonOzimič  iz Novega mesta v Kršio in davčni praktikant g Josip Masten iz Liuje v L igatec. Gosp. Maks L i 11 eg je imenovan davkar-em v Vipavi,  g. Teodor Znidar j j č davčnim kontrolorjem v Krškem m davčni  olicjal g. Anton K r i ž-nan v Krškem je dodeljen davčnemu referata  ondotnrga  c   kr.   okr. glavarstva. — Pristav pri žel. prometnem Uradu   v   Ljubljani    gosp. Andrej )dlazek  ie  imenovan revidentom, aspirant v Ratečah-Belipeči Josip Poj bregar   pa je  imenovan asistentom.
— Obč.   svet ljubljanski
ma v torek, 7. julija ob šestih po pol. ejo. Xa dnevnem redu so med drugim »oročila o podelitvi občinskega meščan-tva   občanom   Fraueu    Jenku, Mel-liorjn  Zupanu    in    Val. Accettu; o - iah za sprejem v občinsko zvezo; uporabi trotoarja ob  kazinskem po-[opji v  svrho   izvrševanja kavarniške brti in o postavljanju   miz  in stolov od   kostanji  v   rZvezdi";   o dopisu raskega knezoškofa  glede porav-ave nedostatka pri troških za popravo t-kve sv. Jakoba in o pobiranju 9l 2°/0 riklade za  pokritje   teh   stroškov v lesku 36.444 K 38 h; o razpisu devine vlade glede pridržka M. Debeljake ustanove : o volitvi dveh zastopnikov »c. sveta v c. kr. mestni šolski svet; izvolitvi novega odbora   rProstovoljska, gasilnega društvau ;   o računskih Llepih   mestnega  ubožnega zaklada; zakladu  meščanske  imovine, in 3" 0 •tresnega posojila;   o   nagradi onim ražnikom ki so zasledovali  pse brez lamk; o prošnji Neže Sitarjeve, žene ivšega mestnega stražnika, da bi se j  dovolila  odpravnina    za njenega oža, ki je odšel v Ameriko; o ponudbi ana Ahlina   za   nakup   neke mestne ircele ob Privozu;   o  ponudbi Ivana iutarja   za  odkup   nekdaj Kontnega avbišča v Hilšerjevih ulicah; o magi-ratovem nasvetu za napravo cestnega tnala v Levstikovih ulicah do Mayer-ve hiše;  o  uravnavi spodnjega dela Ijanske ceste in o napravi tratoarjev; prispevku   za   napravo telefonske eze med Ljubljano, Trbižem iu ne-iterimi kraji   Gorenjske;  o ponudbi ob. Smielowskega radi odkupa neke ircele na posestvu Podturnske graščine; dovolitvi kredita 200 K  za popravo omenika na Barji ob Ižanskej cesti;
>nji Josipa  Selana,   posestnika v erkvenih   ulicah,   za   izrecilo glede aTadbe nove hiše   na   mestu stare : o <>snji Oroslava Dolenca, posestnika v ečnih ulicah,  za  dovolitev zgradbe dadišča in shrambe za vozove; o pri-u Elizabete Peterkove,  posestnice v cčnih ulicah, proti   odloku mestnega -istrata radi naprave pomola v Zadnjem požarnem zidu;   o parcelaciji stnega zemljišča ob dolenjskem ko-dvoru;  o   prizivu   stavbenika Filipa pančiča proti odloku  mestnega ma-rrata   radi   predpisane   mu železne graje  na  ostalem nezazidanem poseru na Bleiweisovi  cesti;  o prizivu vbne delniške družbe  „Union" proti rodpisanemu  tlakovanju   celega dvo-ca pri  projektovanem hotelu;  o žu-novem dopisu glede gradnje poslopja e^tue  hranilnice   po najnovejši skici bitekta Jos. pl. Vancaša; o sklepu raa-stratnega gremija  glede  cenitve hiš starem   stanju povodom podelitve avhnega dovoljenja  za prezidave in iapcije; o prošnji posestnice Katarine vrljeve  za potrdilo   razdelitve nekih arcel;  o   prošnji  posestnice Terezije mejčeve za napravo spornega zidu na ruberjevem nasipu; o kolavdaciji kalala na Miklošičevi cesti, v Sodnijskih Cigaletovih ulicah ; o prizivu posestnika  Ivana  Košenine  radi prezidave mizarske delavnice   v privatna stano-fanja; o delovanju „Prostovoljnega ga-ilnega  društva"  v II. četrtletju t. L;
o dovolitvi kredita za napajanje tal v mestnih šolah z dustlenovim oljem; o odobrenji novih stavbnih pogojev za zgradbo bodoče državne obrtne Šole; o nasvetu mestnega magistrata, da se obroke za načrte cesarjevemu sporne niku podaljša do 1. novembra t. 1.; o lačunskem zaključku za 1. 1902.; o končnem obračunu troškov za električno-cestno železnice ; "4o dohodkih in troških električne cestne železnice ljubljanske od dne otvoritve (6. sept. 1901) do konca 1. 1902.; o županovih nasvetih glede odstopa v javne namene potreb nega sveta na Škofovem posestvu in o nakupu sveta za javna trga pred sv. Petra cerkvijo in mestno pehotno vojašnico ; o županovih nasvetih glede odkupa J. Maverjeve in V. Schitterjeve hiše v svrho razširjenja Marijinega trga. —
— Tako je prav S Sedaj vemo, pri čem smo!   Zadnji »Jež« je sedaj razkril  svoje  šetine   in pokazalo se se  je,  da  pravzaprav ni jež, ampak mali  prašiček,   ki  je  lačen prikrulil iz Štajerskega  v belo Ljubljano. V svoje  koritice  si je položil dr. Tav carja,  Ferjančiča,   Malovrha   in tudi liberalnega  Benjamina, dr. Trillerja! Vse bi rad pohrustal ta ščetinarČek! Še celo nad narodne dame, ki so se takorekoč noč in dan trud*le za Prešernovo veselico, se je spravil »Jezov« Govekarček ter jih je takole vsekal Gospodična Irma! Ali bodete tudi vi sodelavali   pri  Prešernovi slavnosti ? »Aber  natiirlich!«   V istini narodne dame žele  so za   svoj trud lepo zahvalo   pri   Dragotinu   Hribarju  in v prihodnje jih morda še Žane iz Iblane vzame pod svoj zob.   V Govekarjev »ričet« so itak že sedaj prišle! Samo župana Hribarja puščata Dragotin Hribar in Govekar pri miru, ker bi dru gače prišel   prvi v nevarnost z deli, ki mu jih daje  magistrat, zadnji pa s svojim riČetom, ki se mu brezplašno kuha na magistratu. Aber natiirlich!
— Kosmati dohodek včerajšnje veselice v Zvezdi"
znaša precej nad   15.000 kron.
— Za Prešernov spomenik
je poslal po županu Hribarju c. kr. upokojeni deželni predsednik gosp. Andrej baron "VVinkler svoto 40 kron. Naj bi blagi rodoljub našel obilo posnemaicev.
— Izlet ljubljanskega Sokola" v Cerklje se vrši v nedeljo dne 12. t. m. Odhod iz Ljubljane z jutranjim kamniškim vlakom do Homca, od koder korakamo skozi Moste v Cerklje. Zvečer se vrnemo na vozovih v Kranj in od tod z vlakom v Ljubljano. Vse člane in prijatelje »Sokola« vabimo, da se udeleže tega izleta v Cerklje, s katerim spojimo ogled preromantičnega San-grada. Udeležnike prosimo, da se zglasijo vsaj do četrtka opoludne v Š-šarkovi trafiki, kar je potrebno glede voz in postrežbe; brate telo vadce pa, da se začno takoj udele zevati skušenj.
— Iz Doba se nam piše na sobotno „Slovenčevo" notico, da je edina liberalna trgovina ponosna na ta naslov, a tudi ravno zaradi tega tako trdna, da si upa preživeti še pet polomov kon-zumnih društev. Kajti vodi jo vedno poštenje in realnost, kar je klerikalcem posebno zoperno. V tem se kaže pač prevelika razlika med njo in faliranimi katoliškimi konzumarji, da bi tudi za-slepljencem ne odprla oči. Sicer pa se glede omenjenega pobalinskega napada še pogovorimo.
— Iz Št. Vida nad Ljubljano se nam piše: V številki 150. »Slov. Naroda« ste popisali K 1 a n -farjevega Toneta, kako ob lavtno in protizakonito je nastopal pri neki dražbi. To je pa malenkost proti drugim njegovim nastopom, s katerim škoduje ljudem in celim vasem. Pri priliki ste že poročali, kako hoče za škofove zavode na praviti vodovod, a pri tem uničiti Šentvidčanom farovški studenec, ki daje fino pitno vodo in je obenem za nje najboljše perišče. Kaj Tonetu mar ljudje, kaj mu mar, kje bodo dobivali pitno vodo in kaj mu mar, če bodo morali prat hoditi na pol ure oddaljeno Savo?! Da le škofu ustreže in se mu prikupi! Potem bo pa še cerkve naprej kril dobro ali slabo, drago ali ceno. Tone bo sit — kaj ga brigajo drugi ljudje?! Cira bolj reveži — tem bolj pokor n i, si misli Tone. In pri tem mu še naš katoliški župnik p o • m a g a! Morebiti bo pa na zadnje prevzvišenega knezoškofa vendar le sram ljudem potrebno in lastno vodo šiloma jemati in pa še iz — Tonetovih rok!? Poskusil je tudi ie v Podgori svojo srečo z vodo. A Podgorci niso pustili vodovoda de-
lati.  Ne bodi len Tone in nagovoril je Urbančka iz Podgore, naj trn sebi vodovod naredi, češ, pozneje bomo že naprej govorili.   In  res se je ta Urbanček napel, da bi občinski stu denec sebi  ohranil. Ljudje so protestirali, a Tone  je  svoje  kimovce v občinskem odboru  pridobil,  da so glasovali: in nevede podpisali na za pismk: »Občina odobruje Ucbančkov vodovod«. Saj Vam je znano, da pri nas kar občina sklene, pa je. In če  bo   nekega  dne  sklenila,   da je Klanfarjev  Tone   največji zaščitnik vdov in sirot, pa  bo  res  in  Če ga bodo   prav   vdove   in  sirote klele Ljudje le debelo gledajo  in  se ne morejo načuditi, da mu še gosposke nekako  vse verjamejo  in takorekoč na roko gredo.   On  se  pač zna iz borno hliiiiti! Da mu je pa občinski odbor poslušen, tedaj pa enemu odborniku dobrote deli ni konto drugih, drugemu odborniku grehe po maga prikrivali, tretjega pošteno na žene z   »beštjo  salamensko«.   In še fajmoštru zadnjič   ni prizanesel, am pak pred njim je udaril ob  mizo in rekel:  »Jaz  sem  gospodar  v fari!« Njegovi mameluki  lahko na občin ska pota skednje in šupe postavljajo, da ne more  niti  v  kopnem noben voz   mimo,   kaj   šele   v snegu! To  se   pa   godi   brez vsakega ogleda in če prav,   kasneje pride Klanfar  pogledat,   tedaj  je   na eno oko slep,   na   drugega   pa   nič ne vidi. Tako streže Tone svojim umazanim prijateljem s tujim blagom in s tujtmi pravicami, da ga potem tem gotoveje podpirajo v njegovih oč.tno sebičnih  namenih.    In kaj pravijo k temu pristopne gosposke? Bomo videli kaj bodo rekle —I
— Iz Mokronoga se nam piše dne 1. julija: Vedoč, da se bode Prešernove slavnosti v Ljubljani le malo tržanov udeležilo, razposlal je gosp. Strel po trgu polo za nabiranje do neskov k spomeniku. Nabral je svoto 24 K 74 vin. Med darovalci so se posebno velikodušno izkazale rodbine Penca, dr. Malerič in Zajec. Nekateri tržani pa, ki vedno govore, mi Slo venci, mi smo narodnjaki, pa so se izgovorili, da so nj'hov prispevek že direktno doposlali ali pa da se bodo slavnosti osebno udeležili. Bog dai, da bi bil ta dan pravi slovenski praznik naše mile domovine ter da prinese potrebno svoto, da izraste iz tal tako željno pričakovani spomenik velikega Prešerna.
— Most čez Savo pri Zagorju. Zagorski domačini gg. Ha-bat, Mauer, Michelčič in Po
t i ore k gradijo lep železni most preko Save pod postajo Zagorje Most je bil proračunjen na 40 000 kron. Otvoritev mostu se vrši koncem t. m., kakor hitro se izvrši uradna ko-lavdactja. Kranjski kakor štajerski posestniki pač morajo biti hvaležni nevstrašenim podjetnikom, tembolj čudno je, da jim je načelstvo ondotne železniške postaje delalo tako naga j ive ovire.
— Zanimiva porotna obravnava se je vršila v sredo dne 1. t. m. v Gorici. Obtoženi so bili: Kristjan Krkoč, rojen v Gojačah na Vipavskem, bivši učenec VI. razreda gimnazije v Gorici. Josip Louvier, po poklicu brivec, zadnja leta mešetar v Gorici in Angelj Braulin, po poklicu trgovec, zadnja leta mešetar, iz Ronk pri Gorici. Krkoč Kristjan je dobil od svojega, sedaj že umrlega strica Stef. KrkoČa, duhovnika še za časa njegovega življenja v dar hranilno knjižico ljubljanske hranilnice z znesku 400 gld. ter eno dunajsko srečko iz 1. 1874. v minimalni vrednosti 100 gld. Rajni Štefan Krkoč je zapustil njegovemu očetu Jožefu in stricu Antonu vsakemu po eno hranilno knjižico z zneskom 300 gld. in z zneskom 400 gld. Zadnji dve hranilni knjižici je hranil oče z drugimi vrednostnimi listinami pok. Štef. Krkoča. Ker oče ni znal ne brati ne pisati, je poklical meseca septembra svojega sina večkrat na dom, da mu je dal nekatera pojasnila o zapuščenih hranilnih knjižicah in drugih listinah pok. Štefana Krkoča. Ker je sin vedel, kje ima oče dotične stvari, je ukradel hranilno knjižico v znesku 300 gld., da bi pa prikril to tatvino, je priložil svojo hranilno knjižico, kateri znesek je on žc dvignil. Ko je imel očetovo hranilno knjižico, se je peljal v Ljubljano in dvignil 140 K obresti; dne 24. oktobra 1902 pa 200 K glavnice. Ker je zelo razsipno živel, je pričel dvigati denar iz svoje knjižice. Dvignil je še na obrestih 446.48 K in devet dni pozneje od kapitala 950 K. Ko je tudi to svoto porabil in ker se je privadil veselo živeti, a denarja ni več imel, je šel domov in ukradel očetu še drugo knjižico z zneskom 400 gld. Da bi oče knjižice ne pogrešal, je podložil neko knjižico iz navadnega papirja. Krkoč je dvignil brez očetovega privoljenja znesek 1290 K in s tem napravil tatvino. Vložil je potem v ljubljansko hranilnico znesek 4 K. Ta znesek je falsificiral na 1000 K in del to knjižico med očetove listine. Mislil, si je, da na ta način tatvina druge knjižice ne bo odkrita. Isti dan, ko je
vložil v kranjsko   hranilco 4 K in tal sificiral številko v knjižici na 1000, je vložil tudi pri c. kr. poštni hranilnici v Ljubljani na ime Kuhnel  znesek 3 K. Ta znesek je falsificiral na 100  K in dvignil pri poštnem  uradu v Šempetru znesek 40 K in v Podgori 40 K. Od 15. oktobra 1902 do 18. februarja 1903 je porabil denarja od ljubljanske hranilnice 2726.48 K od poštne hranilnice 80 K. Vspodbujen  po  prvih poskusih falzitikacije, je pričel isto v večjem obsegu. Dne   18.  febr. t. 1. je  vložil v kranj. hranilnico na 3 knjižice zneske po 5 K. Iste zneske je fasificiral na 10.000 K. Falziliciral je v teb knjiži cah tudi letnico ter vpisal v knjižice, kakor da bi že bile dvignjene obresti. Pripetilo  se je,   da se je  v gostilni Ambroža Furlanija v Rabatišcu seznanil z   dvema   mešetarjema Louvierom Josipom in Braulinom Angeljem, katera že vrsto let mešetarita po  Gorici brez dovoljenja. Ko sta izvedela od Krkoča, da rabi denar in da bi  imel  rad predujem na hranilnično  knjižico, mu rečeta, da poznata neko  bogato gospo, katera bi mu  bila voljna  dati predu jem. Ze ta čas  so  se dogovorili, ako se na ulici srečajo, da se ne pozdravijo. Dne 29. marca t. 1. je prejel Louvier od Krkoča knjižico ter jo nesel v menjalnico A. V. Jona in na isto zahteval 2000 K. Solastnik menjalnice Jos. Pa via je knjižico pregledal ter mu odštel 2000 K z odbitkom 6,j/0 obrestij za tri mesece in stroškov za koleke. Louvier je pustil knjižico v zastavi, ter prinesel KrkoČu 2000 K,   od  katerega zneska je daroval  očetu  700  K.   Tako se je izvršila prva goljufija. Dne  30. marca t. 1.  so   se  našli   Krkoč,   Louvier in Braulin v hotelu Central. Zadnja dva sta mu rekla, da rabi neki Izidor Ma-rinsig, 1600 K, katere  naj mu Krkoč posodi. Krkoč bil je voljan oni znesek posoditi. Braulin je šel nato k Marin-čiču, kateri mu je podpisal menjico za 1600 K, s katero se je vrnil v hotel in jo izročil Krkoču. Natcr je  šel Louvier zopet k Joni  in   si  dal izplačati od Pavie znesek 1600 K. Marinčiču pa nista oddala vsega zneska,   ampak le 200 K, za  kateri   znesek jih je tudi prosil pred meseci. Rekla sta, da sta si izposodila  svoto   1600   K pri neki bogati ženski ter ostali znesek 1400 K deponirala v menjalnici pri Michelstiit-terju. Ko bode treba   menjico plačati, naznanita mu 8 dnij prej; on da tistih 200 K, ona  dva pa  ostali  znesek. Iz izpovedne Louvierja in Braulina se je dokazalo, da denarja nista deponirala, marveč si ga med seboj porazdelila ter ga potrosila za  lastne potrebe. Xa ta način sta sleparja   ogoljufala sleparja za 1400 K. Dne 1. aprila t. 1. je poslal   Krkoč   Louvierja   in   Braulina k Joni, naj dvigneta znesek 600 K, kateri naj   se  posodi   gostilničarju Ambrožu Furlanu. Dne 7. aprila t. 1.  sta dvignila  pri  Joni   1000   K,   od katerega zneska jima j*e dal 'Krkoc  600 K, ker sta rekla, da posodita tretji osebi. Denar pa sta si med  seboj  delila. Tudi za ta   znesek   sta   odgovorna porotni sodniji. Dne 8  aprila  sta dvignila pri Joni   z vednostjo  Krkočevo 2000 K, kateri    znesek    so    posodili nekemu A r t u r j u   P o 11 i j u,    in     dne 24. aprila    tudi    z    vednostjo Krtočevo 1000 K, kateri znesek  se je posodil Ambrožu Furlanu. Od vseh teh predujmov si je tvrdka A. V. Jona obdržala 6 % obresti   in stroške kolekov. Nekoč  je  dejal   solastnik menjalnice Pavia, Josip Louvierju, naj raje dotični gospod   knjižice  realizira, kakor da plačuje 6 9 0 obresti in druge stroške. Louvier mu je  odgovoril, da ima dotični   gospod   še   drugo   knjižico za 90000 K, katero je podedoval po nekem stricu-duhovniku in da je dotičnik kupil neko posestvo, pri katerem, ako ga hoče prodati,  dobi 600 K dobička. Vse goljufije so se  izvršile   na račun V. V. Jona. Brez vednosti KrkoČa sta ogoljufala Jona 30. aprila t. 1. za 100 K, dotični znesek  posodila  sta Ambrožu Furlanu, ko je dotičnik jima vrnil, sta ga porabila.  Kakor razvidno  iz prve knjige št. 281106, jc  bilo dvignjenih pri Joni do 30. aprila t. 1. 8300 K in ker se je   glasila   na 10000  K, niso mogli na dotično knjižico več dvigniti. Ker so rabili veduo več denarja, so se zatekli k drugi knjižici št. 28i 107, ponarejena na  10000 K. Dne 4. maja je dvignil Louvier  na  Krkočev ukaz pri Joni  4000 K in pustil   knjižico v zastavi. Ta znesek sta izročila Krkoču, od katerega je posodil F. P. 2000 K in dvema osebama iz Prvačine 240 K. 13.   maja t. 1. prišla   sta Louvier in Braulin k Joni in  dvignila  brez vednosti Krkoča 3000 K. Od tega zneska sta dala  Krkoču 2200 K, zatrjaje mu, da je Mariučič vrnil  1600 K in drugi gospod 600 K.  Ostali  znesek sta si razdelila. Na tretjo knjižico št. 28110«), tudi ponarejeno na 10000 K, so vzdignili 15. maja 6000 K in to radi tega, ker sta Krkoču rekla, da jih rabi grof Manfroni za pol leta in da bodo imeli dobička 600 K. Domenili so se, da se skupno popeljejo v Celovec, da izroče gospodu grofu svoto 6000 K. Med tem je bil Krkoč aretiran.   Ko sta Louvier in Braulin izvedela, da je Krkoč aretiran, sta od onih 6000 K nekaj pora-
bila, dokler nista bila še onadva aretirana. Ker pa grof Manfroni ni vprašal nobenega posojila,  se je  doznalo, da sta hotela le Krkoča za 6000 K ogoljufati. Krkoč je  imel  falzificiranih še 9   drugih   hranilnih  knjižic   za svoto 259400 K ter neko maturitetno spričevalo, a to se ni smatralo kažnjivo ker vse skupaj je bila le neka predpriprava. Tožen je bil«Krkoč tudi radi tega, ker je nosil samokres brez  dovoljenja oblasti. Sodni dvor je na pravorek porotnikov obsodil Krkoča na 4 leta težke ječe s postom in trdim ležiščem vsake tri mesece. Povrniti mora vse sodne stroške in vrniti poštni hranilnici 80 K in tvrdki A. V. Jona 21.300 K.
— Šolska izvestja. Na II. državni gimnaziji v Ljubljani je ml o koncem pretečenega šolskega leta 571 učencev, in sicer 161 iz Ljubljane, 316 iz ostale Kranjske, 50 iz Štajerske, 17 iz Primorske, 17 iz drugih tostranskih dežel, 8 iz Hrvatske in Ogrske ter 2 iz inozemstva. Slovencev je bilo 471, Nemcev 97, Italijana 2 in Hrvat 1. Vere so bili vsi rim sko-katoliške. Prvi red z odliko je dobilo 68 učencev, druji red 54, tretji red 14, ponavljalni izpit se je dovolil 64 učencem. Šolnine je plačalo v obeh tečajih 328 učencev 13 040 K. Stipendije je imelo 66 učencev v skupnem znesku 11.824 K 12 vin. Na zavodu je poučevalo razun ravnatelja 25 učnih moči.
„Crvena Hrvatska11. Uredništvo tega, v Dubrovniku izhajajočega lista je prevzel gospod Milan M a r j a n o v i ć.
— Iz ljubosumnosti. Alojzij Kosec, 28 let star, posestnik v Seni-čici, občina Medvode, je prišel dne 2. t. m. k sosedu Alojziju Erjavcu po tobak. Bila je takrat Erjavčeva žena sama doma. Ko je Erjavec to izvedel, je postal ljubosumen in je zač m ženo pretepavati. To je Kosec videl in je šel k Erjavcu, da bi ga pomiril ali Erjavec je videvši Kosca v hiši se še bol| razsrdil, zgrabil nož in ga za bodel Koscu v hrbet. Koejc je težko ranjen in so ga pripeljali v deželno bolnico.
— Tata iskali so danes ponoči v ljubljanski kreditni banki. Nekdo je videl v banki pon- či iuČ in obvestil o tem policijo, ki je zopet to naznanila bančnemu ravnatelju. Šli so v banko in ker niso mogli takoj odpreti vrat, so res že vsi mislili, da so tatovi notri. Policijski stražniki so vse izhode iz hiše obkolili in s potegnjenimi sabljami čakali na tatove. Ko so se odprla končno vrata, so našli, da v banki gori luč, katero je sluga b.i v soboto pozabil ugasniti.
— Povozil je včeraj zvečer na Kongresnem trgu Dolenčev hlapec Jakob Jerin zasebnika Antona Čer-nivoa, stanujočega na Poljanski cesti št. 9. Jerin vozil je naglo in se mu Černivc, ki je gluh, ni mogel pravočasno izogniti. Padel je pod konja in voz in je bil povožen Čez noge.
— Napad« Danes ponoči je na Dolenjski cesti pet fantov napadlo delovodjo A. Slugo, stanujočega na Dolenjski cesti štev. 16 in ga s koli pretepli. Sluga je na obeh rokah poškodovan. Fantje so se popred s Slugo v gostilni sprli in jim je Sluga baje z nožem grozil. Enega napadalca je policija zaprla.
— Nezgoda na južnem kolodvoru. Delavec Anton Furlan, 39 let star, stanujoč v Vodmatu št. 39, je dne 3. t. m. na južnem kolodvoru ponesrečil. Stroj je zadel s preveliko silo v voz, pri katerem je stal on na deski tako, da je padel z deske in se znatno poškodoval.
— Na južnem kolodvoru najdene reči. V času od 27. junija do 3. t. m. so bile na južnem kolodveru najdene, oziroma oddane sledeče reči: usnjata torbica z denarjem, 2 solnčnika, 2 škatlji z nekim abstraktom, palica, dežnik in 2 usnjati torbici, v kateri so bile krtače, glavniki, kopita in druge reči.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 129 izseljencev v Ameriko.
— Izgubljene in najdene reči. Dijak E nin Scholmaver, stanujoč v Komenakega ulicah st 12, je izgubil na poti od doma po Kolo dvorskih ulicah, Sv. lVtra cesti, Marijinem trgu in po \Volfjvih ulicah do »Zvezde« srebrno Častmš&o verižico s priveskom. — Zasebni ur*d nik R. St. je izguDil danes ponoči v »Zvezdi« srebrno uro in srebrno verižico s priveskom. — Ana Bizil, po-sestnikova hči v Moravčah je izgubila danes dopoludne na Pogačarje vem trgu usntato denarnico, v kateri je imela 18 K denarja. — Na Kongresnem trgu sta bila najdena bankovca po 10 in 20 K.
* Najnovejše novice. Krvava drama. V Nikolajevu v Galiciji je ubil kmet Lozaoki s kamnom svojo svakinjo in njuna sina, 12 in 13 stara. — Zažgan napad al ec Neki Arabec je streljal na »blaznega Mu laha«. Krogla ni zadela Mulaha, te-muč nekega njegovega vojaka. Na-
padalca so takoj zgrabili, ga polili s petrolejem ter ga živega sežgali. — Velika nesreča se je pripetila v Hallstadtu.  Več dijakov je napravilo izlet iz Pruske Slezije v to mesto na vozu z lestvami. Blizu mesta so se konji »plašili, zadeli ob neko hišo ter zdrobili voz.   Osem dijakov je smrtno poškodovanih, ostali so si polomili roke  ali  noge. — Mrtvo damo  so  našli v prvem razredu vlaka iz Halle v Lipsko. Ustrelila se je   z   revolverjem.   —   Strela je ubila v Hamburgu neko ženo z dvema  otrokoma  vred.   — Vezuv zopet bljuva.   Do 250 m visoko meče   lavo.   Prizor   prihaja mnogo ptujcev   občudovat.   —   ^ e n s k i zdravniki na Hrvatskem. Novi ban je izdal naredbo, vsled katere se dovoljuje ženskim zdravnicam iz vrševanje prakse po celi Hrvatski. — Zoper egiptsko očesno bolezen je iznašel sredstvo graški zdravnik dr. pl. Arlt v citronokislem bakru. — Mater in otroka ustrelil. V Mez6berenyu j© bil kmet Dorabi strastno zaljubljen v ženo svojega soseda Elega. Ko je žena porodila, jo je obiskal ter ustrelil njo in novorojenca.
* Abeceda v kabinetih. Menda je edini znak avstro-ogrskega dualizma to, da imata navadno predsednike z isto zaeedno Črko. V za četku nagodbe je nastopilo v Avstriji ministrstvo Auersberg, na Ogrskem Andrassv. Potem je prišel v Avstriji na krmilo Taafte, na Ogrskem Tisza. Čez nekaj časa je dobila Avstrija Win-disekgratza, Ogrska Wekerle. Zraven Badenija v Avstriji je vladal Banfiy na Ogrskem. In sedaj sta se zopet našla Korber in Khuen.
Telefonska in brzojavna
|poročila.|S*
^ - -3
Papež na smrtni postelji.
Rim 6. julij. Papež Leon XIII. leži na smrtni postelji. Prav za prav je že več dni v nevarnosti, a to se je prikrivalo. Včeraj sta zdravnika dr. Lapponi in prof. Mazzoni papeža preiskala in sta dognala senilno zatrjenje pluČ. Po konzultaciji se je uradno razglasilo, da je papeževo stanje jako resno. Papež ve, kako da je ž njim in da se biliža njegova zadnja ura.
Rim 6. julija Papeževa bolezen je dosti hujša, nego poročajo uradni bulletini, a vzlic težki bolezni je papež popolnoma bistrega uma in je še včeraj popoldne narekoval dolgo pismo.
Rim 6. julija. Sinoči ob 9. uri je bil papež slovesno previden s svetotajstvi za umirajoče. Kardinalu, ki je nesel zadnjo popotnico, je sledilo 16 kardinalov z gorečimi b&kljami. Slišalo se je popolnoma razločno, ko je papež rekel: „Gospod, nisem vreden" in „Mea culpa". Ko je bil pgpež prejel zadnjo popotnico, so navzočni kardinali drug za drugim pristopili in papežu poljubili roko. Eden kardinalov je rekel papežu: „Naše molitve te bodo rešile " Papež je na to odgovoril: „Jaz grem v večnost." V sveto olje papeža še niso deli.
Rim 6. julija. Listi javljajo, da je papež dal svojim komorni-kcm posebna naročila glede izvolitve njegovega naslednika. Naročil je neki, naj postane njegov naslednik mož, ki ne pozabi nikdar na zahtevo, da se mora Rim z nekdanjo papeško državo povrniti papežu
Rim 6. julija. Danes ob pol 10. uri dopoldne izdani bulietin pravi, da ni papež skoro celo noč nič spal. Hrane zavživa dosti. Slabše mu ni, kakor sinoči, bolje
pa tudi ne-
Rim 6. julija. Papež je že vse glede svoje zapuščine natančno uredil.
Dunaj 6. julija. Ministrska kriza še vedno ni rešena. Ministrski predsednik Korber je bil v soboto, včeraj in danes pri cesarju, a še ni prišlo do odločitve. Korber je imel danes tudi dolgo posvetovanje z ogrskim ministrskim predsednikom grofom Khuenom-Hedervarvjem.
Budimpešta 6. julija Včeraj so tu socialni demokratje vprizo-
rili velike demonstracije proti ministrskemu predsedniku, proti vladni stranki in proti Kos-suthu
Pariz O. julija. Prezident republike, Loubet, se je danes v spremstvu ministra zunanjih del odpeljal v London obiskat kralja Edvarda.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu juniiu 1908 je 206 strank vložil 71.701 K 52 h, 152 strank vzdignilo 38.249 K 33 h, 16 strankam se je izplačalo posojil 13.600 K, denarni promet 236.115 K 50 h.
Spominjajte se dijaške In ljudske kuhinje pri Igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričako-===== vanih dobitkih. =
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
3radni kurzi dunaj. borze
Nalosbeul papirji.
l*2°/i majeva renta   . . 12° o srebrna renta   . . l°/0 avstr. kronska renta i°/0 zlata „
6. julija 190o\
f o
t o
*V 0
9 0
01
i '0
IV,fA
i
o.
i°/0 ogrska kronska „ 4% zlata i9/0 posojilo dežele Kranjske IVV/o posojilo mesta Spljeta
1'V/o      ij » Zadra
!*/•.•/• bos.-herc. žel. pos.;i902 4°/0 češka dež. banka k. o. !•/.    h h    «. p.
i1/«0/* zast. pis. gal. d. hip. b. pest.   kom.  k. o. z
10° o pr......
zast. pis. Innerst. hr.
„      u    °gr. centr. deželne hranilnice zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalne Železnice d. dr. .  . .
i°'o i» Ceske had. banke 4°0 prior. Trst-Poreč lok. žel.
4° o    „  dolenjskih Železnic 3%   „   juž. žel. kup. Vi1/ i1 i3 o av. pos. za žel. p.
Srečk«.
Srečke od ieta 1854 .   . .
„    „     18*50»,-,   . . m      n   n    1864 . ■ tizske .   . ... zemlj. kred. I. emisije
ogrske hip. banke .
srbske a frs. 100 —
„ turSke .....
6asilika srečke    . .
Kreditne , ...
'nomoške m ...
Krakovske „    .   . .
Ljubljanske        „       . . a.vstr. rud. križa   , ... Ogr.     „     „      „    . . Rudolfove „ ...
Salcburške . Dunajske kom. B
Delnice.
Južne železnice . . . Državne železnice .... Avetro-ogrske bančne de!. Avstr. kreditne banke . . 3grske » a živnostenske „      . .
Fremogokop v Mostu (Brii>:) Alpinske montan .... Praske Želez ind. dr. . . aima-Muranyi .... Trboveljske prem družbe A.vstr. orožne tovr. dražbo Češke sladkorne družbe .
Valute
C. kr. cekin......
20 franki.....
20 marke.......
Sovereigna ......
Marke........
Laski bankovci. . . . Sablji   .   . ,
Žitne
Denar
100 35 10030 100*60 120 95 99 401 1^080 9976|
100— 1
100 —
101— j 99 ^0 99 60
101 —
106 351 101*—
100 50! 100
100*— ino-—
98 50,' 9PM)j 308-25 100 50,
100 60 182 761 246 — 155 501 276 — 270 — ! 257-— 86 — I 121'75 18 70 430 — 82—i 78 — 70-&4 60 26 50 68-82-447 —
100 55 10050 10080 12115 99 6 J
I2i —
101 90 99 95 99 95
101 50
107 35
102 —
101-50 100-80
ior—
101 —
99 75 31025 101 50
100 80 184'7o 250 -157 50 280- -272 eo 260— 90 — 122-75 1970 435 — 85-— 82'-75 — 55 50 27'— 7150 83 — 452 —
Pl-50 6*6 75 1595 -
73i:-| 251 — 647*-367-50; 1625 - j
i
375-347' —j 147-—j
1132 19 0; 2345 23 9
117 3' 95 25
253 —
82 50 667 75 1605 -
732 252— 6">3 — 368 50 1635 —
379 — 349 — 153 —
1137
1907 2351 23 98
11751 9545
251- -
cene v Budimpešti.
dne G julija 1903. T*rm*n.
- š .aica	za	oktober.	za 50 kg	K	719
	ii	oktober	»i    SO n	_	6 09
iornza	n	jalij	•i 60 „		633
ti	i»	avgast .	„ 50 „	?i	634
n		maj 1904 .	.,  50 n	»»	5 26
ves	n	oktober	■    ,  W ,		5 32
Vzdržno.
Meteorologično poročilo.
Viiina nad morjem 806*2.   8rednji «racni tlak 736 0 mm.
-
Juli	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	X~i o CD _ o. > B 2 sf	Vetro vi	Nebo
4.	9. zv.	7390	192	brozvetr.	oblačno
5. n	7. zj. 2. pop.	739 0 7364	16 0 25 9	bI. sever 8r. jjvzh.	soparno pol. oblač.
■	9. zv.	7356	194	si- jug	oblačno
6. n	7. Zj. 2. pop.	734 0 732-1	182 260	sl. jjvzh. sv. jzahod	del. jasno del. oblač.
Srednja temperatura sobote in nedelje 218' in 20*4*, — normale: 19 3° in 19 4°. — Mokrina v 24 urah: 5*1 mm in 34 mm. —
I
Zahvala.
O britki, nagli smrti najboljšega soproga in očeta, gospoda
Tomaža Homšaka
c. kr. sodnega kancelista na Brdu
izrekamo tem potom žalostnim srcem najtoplejšo zahvalo za prekrasne vence in spremstvo k zadnjemu počitku vsem znancem in prijateljem ranjcega, osobito pre-častiti duhovščini, gg. c kr sodnim in davčnim uradnikom ter slugom in njih soprogam na Brdu. nadalje presrčna hvala gg. pevcem za gin-Ijivo petje na grobu. '1771) Bog povrni vsakomur, ki nas je v tem britkem času tolažil ter s tem olajšal našo grenko bol.
Rodbina Homšakova.
Odda se takoj
šneceri
na jako dobrem prostoru.
Kje?  pove  upravnistvo   „Slovenskega Naroda". (1770-1)
Išče se za takoj več
■rcilrmlcef irft
(taftttervorBrliiieifler)
in cirkularistov; neoženjeni imajo prednost. 1765—1) Ponudbe  naj  se  vpošljejo  na : Zadik 8. Finzi, Sarajevo.
Pri električni cestni železnici
w Ljubljani (1769-1) Je Izpraznjeno meslo
paznika na progi
(Streckenmeister).
Več se izve v pisarni obratnega vodstva v Vodmatu.
Šivalni stroj
jako malo rabljen (1772—1)
= se proda.
Novi Vodmat št. 54.
Mlad
(1766—1)
trgovski pomočnik
špecerist,  se  sprejme pri tvrdki
Ivan Tomšič - Markovec Staritrg pri Rakeku.
Natakarica
ki j« v gostilniški stroki d -bro iz-vt-žbana, čvrsta in v vsem zanesljiva, se  sprejme  pod dobrimi   p >troji.
Ponudba prejema J. St. št. 560 v Ajdovščini (Primorsko) 1736-3
Alojzij Luznik
na Vrhniki pri IJ ubijani
preskrbuje dobr« harmonij* domačega in amerikanskega sestava, kakor tudi gl«Mi•■•Je. planine in piMaliir n troje. — Daje se
tudi na obroke. Ceniki na zahtevanje 9     brezplačno. 1294
Danes, 6. in jutri, 7. julija v restavraciji ccrej
^pri PeHesu"
koncert
prvega tamburaškoga glasbenega društva iz Vukovara sedaj v Pozegi
pod ravnanjem gospoda Josipa Ruppa.
_Vstop prost.  Začetek ob 8. uri.
^^^^^^^^^^^^^^^ ffffffffff
Muhe so zopet sitne!
Edina, vsaki zahtevi zadostna priprava za uničenje teh škodljivcev je amerikanski
Janglefoot".
En sam list jih vjame in obdrži do 2000.    Dobi se v vseh trgovinah
po 10 vinarjev list. (n_150;
Glavna zaloga za Kranjsko :
Edmund Kavčič
v Ljubljani.
4 pari Čevljev":
64)
f   t   t "r
V T
za samo 2 gld. 50 kr.
se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških in 1 par ženskih rujavih čevljev za vezati, z močno zbitimi podplati, najnovejše fazone; dalje 1 par moških in 1 par ženskih modnih čevljev z robom, elegantnih in lahkih; vsi 4 pari za samo 2 gld, 50 kr. Pri naročilu je treba le dolžino naznaniti. Pošilja se proti poštnemu povzetju.
Zaloga čevljev Ch. Jungwlrtli
Krakov 3.    Poštni predal 29.
Zamena dovoljena; za iieagajijtii g« yrne denar.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo dr?, železnice v Beljaku.
veljaven od dne 1. maja 19<_U. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste. Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Ausseo, Solnograd, Čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5" uri zj. osebni vlak v Trbiž od 1. julij* do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabol, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reirling v Šieyr, Line, Budjevice. Pizen, Marijine vare, Heb, Fraccove vare, Prago, L:psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce,Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre^ gene, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reirling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in 11. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi L in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga li Trbiša. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost (direktni vozovi 1. in II. razreda), Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni vozovi I. in II. razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih. Bregenc, Inomost, Zeli ob jozeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne oaobni vlak z Duarja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthal iz Inomosta, čez Klein-Reirling iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov. Prage, Lipskega. — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1 julija do 15. septembra,
ob nedeljah in praznikih. — Proga ll Novega mtita In Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Izubijane drž. kol. v Kamnik. Mešani Vlaki; Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10 uri 46 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Ljubljano drž. kol. Is Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m ziutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. un 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. (1719
Mlafl trgovski pomočnik
izurjen v bpeceriji bi rad službo pr« menil in sicer najraje v Ljubljano. -Sedaj službuje v malem mestu na deJ
Ponnudbe prosi pod J. B. J. n upravnistvo „Slov. Naroda". (1758-2
Gospodična
zmožna   slovenskog*   in nemško/, jezika,  želi  vstopiti  v t^ku   14 dn, kot blagajničarka v trgovino 1 kavarni; v služba. (1748—:;
Naslov: M. Koletie, Jakom gasse št. 51, I. nadstr., Gradec.
Usprejmeta se
dua dijaka
ali dve učenki
iz boljših rodbin blizu šol. Na rdi pol**ero je glasovir. ' 1742— s>
Naslov pove upravnistvo S . Nar
Iz proste volje se proda
električni motoi
močan  za  31     konjskih  sil,  v pra dobrem stanu in malo rabljen. (1768-1 Več se poizve pri lastniku Simon Pf*api*otnim;-uf mizarskemu mojsl Jenkove ulice št. 7 v Ljubljani.
Trgovski pomočnik
za trg-ovino z mešanim blagom se takoj sprejme.    Isti   mora   biti   ve>č sl venskega in nemškega jezika v gol in  pisavi,   prednost   imajo   tisti,   ki w dovršili trgovsko ali obrtno nadaljeval šolo.   —    Ponudbe   sprejema Janko Popovič,   trgovec   v   Cerknici pri Rakeku. a7,
v Ilir. Bistrici na prodaj.
Hiš* »toji na najlepšem prrstoru tik državne ceste, blizu kolodvora ima *,el:k vrt in je pripravna z* vsdko c brt aii vilo itd.
Natarčneji pogoji se izvfdo pr. Ustniku Josipu Božiču v llins? i Bistrici na Notranjskem. ,1747
Pekarija
v sr^rii trga se da takoj v najerr z jako ugodnimi pogoji. Po
pekarije je prodajalna, kuhinja s« klet, drvarnica, hlev in vrt. Kdor in veselje  bivati  na  deželi,  naj ne ta mudi  lepe  prilike.   Pekarija je m Herno urejena. (1750
Več se izve pri Albinu Haupi mannu, Jesenice, iiorenjsko
G. PICCOL
kot  sicer vsi
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj Svetosti papeža
priporoča naslednje iz delka svojega kexiCrk farmaeevtiCnega Ial terija, ki se izgotavljaj drugi  medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo. ■ • I        I ij ♦* * it    a<'l«*ffl^iftM lin I*, t ti rti krepi   želodec,   vzbuja   veselje do jedi, pospešuje prebavo  in odprtji ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (1>72 —141
I* i «•*••» 1 ij      •»    /vIc/iihIo   %!■■«» 8e uporablja pri malokrvnlh, nervoznih in   slabotnih   osebah   z najboljšim vspehom.   Pollitcrska steklenica  2 K
i* i «-«•«» i ij «- * I Mia*it|»l \-Ms isiiOiii ali tMHBMK*! ■■«!«■> dajo z vodo pomeSain izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana Ki.
7iUnan|a naročila po
povxet|n«
P.  n.  odjemalci   si   lahko   ogloda 1 naš znameniti laboratorij.
i
Sprejema zavarovanja Človeškega Življenja po najraznovrstnej6ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt |z zmanjSujočimi ee vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let ^pravico do dividende.
vzajemna zav Rezervni fondi: 25,000.000 K
Po velikosti druga
z vietkozl
X
Generalni za sto p v Lju
Izplacane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 SL vzajemna zavarovalnica naše države
■■•vnnsko - narodno uprmo. (26—75)
Vb» pojasnil* daj«:
bi Jani« Čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škodo cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podpore v narodne 'in občnokoristne namene.
Izdajatelj in^odgovorni ureduik : Dr. Ivan Taviar.
Lastnina io tisk .Narodne tiskarne*
80