Leto II V Celji. dne 1(5. julija 1892 Štev. 14. Izhaja I in 3. pohoto vsakega meseca Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo Za inserate e plačuje vsakokrat i 10 kr. od garmond-vrste. Velja :.a celo leto 1 gld 20 kr . >:a p. ' leta lio ki Denar i.aj si-1 " 11 jn Upravuištvu ..Domovine" v Celji Zlobnost ali nadutost naših nasprotnikov? sladko sanje. da so dovolj storili /a svoj »ar-«! ' I a smo d' .segli svoj cilj. enaki ipiavnost / dri - i 111 i narodi. ter spore obžalovati z. laskavimi besedami, da so delali z že le/no vst rajnostjo. I' !>-venj'-nje naših krajev hitro napreduj" pri vseli uradih s- s|-odrivaj« Nemci, Slovence vlada vriva nemškim mestom vsiljuje se celo slovensko uradovanje naj vlaoa. očitne objavi, hoče li res po ! .veniti vse južne k raje d« Dravo!" Kaj li vprašamo, hočejo storiti, če l>i vlada nepričakovano vstiogla tej želji to >■■' ■ i naših naspn tnik«\ - So H za ta slučaj res kaj pametnega pogodili' Ker tega .-! 1 I .i e/pa motnega njihovega kričanja no mor.-mo pričakovati, hočemo jim mi na svetovati K«mur ni p« volji bivati med nami mirnimi Slovenci ki ne želimo in ne zahtevamo druzega. nego pravico, naj pobere svoja kopita, odide med svoje brate, kjer ne bodo žalila ..žlahtnega" nje-"ovo. : nš sa naša rnu neprijetna govorica. Na| v/ame v roke zakonik, da se priuči p - ivam. ter zgodovin« katere še menda nikdar v i • i ■ ■ I niti dišal ni. in se prepriča, da ti' spodrivamo mi Nemce, ki so se nepoklicani vsilili v našo domovino, da smo m: o/.ji i i na-i predniki mnogo prej zasedli • pokrajin ■. v katerih sedaj bivamo, in no samo te. neg«. da so je slovenski r«d raz te/oval nekdaj celo po orotijoiii Štajerskem, celem Koroškem in celo po Solnograškem in Tirolskem, ter da so ravno «ni ki sedaj kričijo, da se jim godi krivica, in njih plod „Tagespošfau posnema zopet hinav-k« lužne glasove n katerih iz ptuji n« med nas Slovence „privandraniliu kričačev. katerim nikakor ne gre v slaboumno bulico, da živimo tudi mi poleg njih. ali bolje, oni poleg nas. Ilržavi očitaj«, da Slovence prevo.' podpira in zanemarja opravičeni ' želje med nami bivajočih Nemcev . da sinem« imeli Slovenci šole. v katerih se uči v našem materinem jeziku, da se na teh nastavljajo tudi slovenski učitelji, je tem „prebrihtan-cein" nedouirino Vidi se. da je le tom litijska čem popolnoma neznan zakonik, ki daje vsem avstrijskim narodom enake pravi•>•. in da nimnjo niti trohice na i avti« pravnega čuta. Strah jih piettvsa vsled lomi.šMje da hoče država poslovi niti vse kraje do I)ra\v so raztezajoče; kajti nastavljaj« se pri raznih uradih tudi slovenski uradn ki. tikajo se slovensko šolsl;- in druge „nev- me" knjige, šivi se znanje slovenščine, nemščina pa peša od leta do leta Slednje pokazali s« žalostni' za nas pa v- •••li poda*ki zadnjega štetja ljudstvi Vs>- a ti • pa jo kliva po mnenji teh ..prebrisan- ■ v država, ki ustreli prošnjam Sl«venc"v in baje prezira na sprotnikov želje Zakaj pa. posebno na Štajerskem, uradniki občuje; ■ tak« neradi v slovenskem jeziku, zakaj » pošiljajo s!« venskemu kmetu in sploh Slov-ivem «d raznih uradov le nemški dopisi - Kes škoda, da ni tako prijetno na stanje, kakor nam kričijo oni na ušesa Da lic dobimo mi Slovenci niti tega česar prosimo, akoravn« bi imeli pravico zahtevati. da se podpira nemški in sploh pttij upliv na nas. toga pa n.čejo videti ti kratkovidneži. Namen teh kričačev je jeilini ta. da hočejo še b«lj oglušiti s svojim kričanjem liierodajne kroge za naše zahteve in oslepiti svoje sodruge, katerim razmere v naših krajih niso znane ter jih prepriča'i da se telil ros tako hudo godi. da jim voda že res dere v kričajoča grla ter slednjič zazibati dremajoče in zaspane Slovence v niki. spodrinili nas. ne pa mi one. K. dar bodo te in drugo potrebne stvari „ preštudira I i' naj s. slobodno vrnejo zopet med naš narod, in prepričani smo. da se ne bodo vrnili kot brezumni kričači kakoršni so sedaj, neg« kot pametni izobražen! ljudje, ki spr<"vidijo, da nam gre. kar imamo in še mnogo več. da se godi krivica le nam. da smo mi Slovenci tukaj na domačih tleh oni pa le ptuji „privandranci" Slovenci, zasledujmo oddajanje javnih služeb! Na Dunaji jo bila /adnje rase velika rai.uka v državni zbornici. Nemških liberalnih poslancev, kateri sedanjo vlado tako podpirajo kakor Poljaki in konservativci s Slovenci vred. lotila se je velika nezadovoljnost; pretili so že, da bodo začeli vladi zopet nagajati. Kaj pa je bilo temu vzrok? Malenkostna st' tr. nedolžno imenovanje uradnika slovenske narodnosti za mini-st.erskega svetnika v pravosodnem ministrstvu. M nisler Schonborn je namreč izprevidel. da mu utegne Slovenec Abram. ki je imel visoko službo že na Dunaji dobro služiti v ministerstvu, zato mu je dal po njegovem nasvetu presvetli cesar važno službo, da bode vodil sodnijske zadeve tistih južnih dežel, v katerih se govori nemški, slovenski, italijanski in hrvatski. Za to mesto je bil pa sposoben Primorec Abram. ker je prej v Trstu služil in bil sposoben vseh teli jezikov ter pozna osebne in krajevne razmere na jugu Avstrije. Abram je sicer Slovenec, pa se nikoli ni pečal s p«, litiko. Politika mu torej ni mogla škodovati, toda nemški naši nasprotniki se jeze, da mu že sama narodnost ni škodovala, jeze se namreč v svoji nevošljivosti, da ni Nemec te službe dobil. Ta nemška nevošlji-\ost mora nas Slovence spodbujati, da bo-deiuo odslej vedno pazili, komu se na ■Slovenskem podeljujejo javne službe. Slovenci imamo to trdno prepričanje, da je v našem in v interesu države koristno, da. se Slovenci okrepimo in popolnoma ut rdimo glede svoje ri.', rodnost i. kajti kakor si mi mislili ne moremo, da bi si Slovenci v kakošni dru; i dižavni zvezi mogli ohraniti svojo narodno posebnost, svoj narodni značaj, ravno tako dobro vemo na drugi strani, da smo I as mi Slovenci na jugu s Hrvati vred to, kar si Cehi na s-verju uamteč tiilna hinmha zoper sovražne sosedin p lilepe po teh lepih krajih naše mon ar'iijo. V tej zavesti p.i hočemo na vse strani delati, da svojo narodnost utrdimo. Mi ne 1m deli o več trpeli, da bi se smel naš j, z. k skrivati le v bornih kmetskih kočah. Naš jezik mora na beli dan. mora stopiti v javno življenje, vpeljati se v vse javne urade. šole. cerkve; rabiti se mora pri javnem prometu, pri obitn in kupčiji. Naš jezik morajo rabiti vsi uradi na .Slovenskem, pa tudi vsi uradi zunaj Slovenskega, kedar Slovencem dopisujejo in od Slovencev dopise sprejemajo ter posredno ali neposredno slovenski kruh vži vajo. To teijamo Slovenci, odkar je ustavno življenje v Avstriji in od teh terjatev ne bodemo odstopili, dokler se nam ne iz. polnijo. Vsaj je naša terjatev v glasovitem S I!)., osnovnih p .stav utemeljena! Posebno priliko imamo Slovenci, da te svoje pravice zagovarjamo takrat, kedar se ta in ona javna služba podeljuje. Lahko bi sicer že obstoječe urade po Slovenskem kar zaporedoma na rešeto djali. ali so ali niso v smislu S H'- urejena. Vsaj so Slovenci v tem obziru že pred dvajsetimi leti in več prerešetavali očitno po časnikih uradnike pri raznih oblastnijah. koliko so takrat. imeliv zmožnosti in volje slovensko uradovati. Se se spominjam, kako nepo-voljno je bilo tisto pretresovanjo, nepovoljno za osebe in za slovensko uradovanje. In vendar bi bilo tako opisovanje raznih naših uradov, državnih in deželnih, šolskih in cerkvenih, občinskih, okrajnih, poštnih, železniških itd. z ozirmn na rabo slovenskega jezika še vedno prav koiistno delo za vse slovenske politične liste. Vendar kaj ta-košn.-ga sprožiti s tem nisem nameraval. Pač bi pa vse slovenske časopise na to opozoril, da pri vsakem novem oddajanji kakoršne koli javne službe poročajo, kolikor jim je znano in kolikor so izvedeti mogli, ali je oseba, kateri se je podelila javna služba, slovenščine zmožna, zmožna v go votli, sposobna v pismu, in ali ima dot.ična oseba tudi z oziiv.iu na njeno večjo ali manjšo naklonjenost Slovencem, voljo, slovensko uradovati. Zakaj mi Slovenci dobro vemo, da razni nadzorniki naših uradov nikoli niso veliko na to g|. d di, da se slo venski uraduje, vsaj toliko ne. kolikor žele in po pravici tudi terjaj . razni domoljubi slovenski s slovenskim ča-op sjem na čelu Da l.i pa mogli naši času.ki v tej zadevi občinstvu, in naši slovenski stvari vstrezati. naj j>- podpirajo v tem njih či tatelji in občinstvo sploh. Naj l.i osobito razni prostovoljni sodelavci slov. listov pri priliki vsakega novega imenovanja urad nikov. učiteljev, profesorj-v, duhovnikov in drugih lunkcijonarjev v javni službi (ob čin-ki. okrajni, deželni, državni, društveni, zadružni, prometni itd.) pošiljali listom taka kratka naznanila. N pr.: Novo imenovani N. N. v N. je slovenščine v govoru in pismu popolnoma zmožen, ali N N je le v govoru slovenščine zmožen, ali N. N. ni zmožen ne v besedi ne v pismu našega jezika, ali N N ima zmožnosti, pa neče ali ne sme slo vensko uradovati itd. itd S takimi naznanili se ne bi ničesar očitalo oblastim, ki so službo dotičnemu podelile. kajti včasih se pripeti, da ni bilo sposobnih prosilcev. S takim priobčevanjem bi se samo nabiralo gradivo za Statistiko, s katero bi se dokazalo nam sovražnim politikom, kolikokrat se nam Slovencem v resnici krivice gode, in to veliko veliko večje, kakor je ona Nemcem dozdevna, tla se je Slovencu služba v ininisterstvu dala. Celjske (Naše šolske težnje.) Koncem meseca junija vršile so se skušnje na celjski obrtni napredovalni šoli. Obenem so se razstavila tudi dela obrtnih učencev. O skušnjah in razstavljenih delih izraža se „l>. \Vacht" jako povoljno, čemur radi pritrjujemo, ker so dela izvršena po vzorcih. Glede odgoje, obrtnih učencev kaže se nam pa tudi tukaj krivica naših šol v polne j meri Navajamo od „l>. Wacht" tnodrj,) zamolčano okolščino, ki jo nemškemu svetu z veseljem razkriva graška »Tavjespost". Tam se čita: „velika večina učencev je slovenske na rodnosti, čuditi se pa moramo, kako so se priučili nemščini!" I/, teli razodetili besed sledi vse: da imamo večinoma slovensko mla-dež v obrtnih krogih, ne pa slovenskih šol za njo, da so naši slovenski otroci prav pridno podučujeju edino le v nemškem jeziku, da se pa popolnoma zanemarja poduk v mater:it'.in jeziku večine učencev da so vsled tega po /.namen /.istemu vzgojuje i/, sloveiisk i li otrok »nem-ško" reiiegatstvo! Ubogi »Nemci" na Spodnjem Štajerskem! I tu/na nam manjka' (Dr. Foregger po domače 1'orekar) padel je s svojim klicem po edinosti med Nemci v vodo in pokopali so ga mogočni valovi obeli nemških strank v prejšno tmino in pozabnost. Nemški liberalci tep6 se. samo za češke dežele in za zlato tele, nemški nac-ijonalci v Gradcu pa gredo le bolj proti nam Slovencem in konservativcem. In ker tudi vsi Nemci skupaj na vseh krajih ne morejo zmagati proti nam, so se zopet razcepili in vsak vpije za svojim. Za sedaj ostal je toraj Porekar na cedilu in '/. njim tudi slavna celjska ,\Vachtu; zastonj sta klicala p" piavicah »svojega nemškega" ljudstva. Res, ubogi „Nemci" v slovenskih deželah! — i Slovenski napisi) po ulicah in trdili v Ljubljani so strahovito razburili nemško kroge od Gradca do Kočevja. -So celo ljubljanske Nemce je to nekoliko speklo iu hote se. ker nimajo tam političnega društva s prutesti posameznikov osvetiti nad ljubljanskim magistratom. I/- ttga se vidi. kako prenapeta in naduta je postala .,nem S tako Statistiko bodemo dokazali brutalnost tistim nemškim kričačem, kateri so bili pripravljeni radi nedolžnega Abrama ininisterstvu stole omajati in kateri so cele pokrajine vznemirjali, kakor bi se bilo Hog ve kaj pripetilo. novice. ška" gospoda v naših krajih. Za se zahteva vse. vsak Slovenec naj se njun na ljubo najprej nauči nemščine (če se nauči lastnega materinega jezika je vse jedno) tem »Nem cem" na ljubo naj se povsod in vse govori in piše nemško, slovenski glasovi naj pa izginejo in še celo tam, kjer jih že skoraj nič ni. naj se pazi na nje kot na punčioo v lastnem očesu. Slovenska Ljubljana naj nosi nemške napise, neinškutarsko Celje, pa, kije večinoma slovensko in kjer se po vseh ulicah in trgih včasih kar tere slovenskega ljudstva, naj ne vidi slovenske črke, ni' sliši slovenske besede! Tako /alite vanje je skrajna nesramnost, vredna naših renegatov! I/, tega pa vi, kaj je naše najboljše orožje proti nasprotnim napadom. Pokažimo jim tudi mi povsod naše slovensko lice! Koliko je treba še tu zanemarjenega popraviti; kolike na rodnih možje treba še domišljati na njihovo sveto dolžnost! Povsod v naših trgili. tla. še celo v malih vaseh zasejal nam je na sprotnik luhko; z nemškimi napisi, katerih večinoma prebivalstvo niti ne ra /ume. pridi se narodni značaj naših krajev, zraven pa vriva spridenc besede v naš slovenski jezik. Narodni ponos nam veleva, kreniti i/, te poti in poprijeti se / gorko ljubeznijo in srčnim navdušenjem našega last nega slo venskegaje/.ika. Delajmo naprej, roja k i slovensk i. kateri smo zvesti domovini naši in milemu jeziku slovenskemu! Ti pa. ljudstvo slovensko, za upaj le onim, ki povsod in vselej varujejo svetinje tvoje! (Dr. Foregger i je vsled zadnjih prepirov med nemškimi libi rilci in nacijonalci postal sit neprijetnega bremena svojega poslanstva ter hoče. kakor se čuju v znanih krogih, svoj mandat položiti v roke nemških Celjanov. Fi si bodo i/brali /a prihodnjega naslednika menda g. ..kovatschitscha", še hujšega »Nemca" i/. Kozjega, .loj nam. i/, dežja pridemo pod kap! (Novoslovensko.i I h' Kau tschitsch že po imenu soditi pristen in pravi (Jerman od glave do svojega vrata in znan kot ..luč vseh pravnikov in advokatov straši v zad- njem času z anonimnimi in podpisanimi dopisi o „novosIovenščini" v „Tagespoštu in „D. Wacht\ Pomaga mu pri tej priliki l>aje nekaj klijentov iz Planine, ki so v neprijetnem položaju toženih. — Nam ni znano, katerega jezika se ta ali oni tržan v Planini poslužuje, gotovo pa je trg Planina slovenski trg. kjer se po veliki večini govori in tudi razume slovensko. Tudi klijenti dr. Kautsehitscha zastopili bi dobro ta „novi" jezik, da bi se jim v tem jeziku kaj ponudilo. Kot toženi pa seVeda lahko nasprotno trdijo. — liedasto pa je. kar kvasi gospod Kautschitsch o zahtevanju nemške razsodbe za svoje nemške (?) klij -nte. Dr. Kautschitsch moral bi vendar iz svoje velike prakse vedeti, da slovenske stranke, ki ne razumejo ne besede nemškega, dobivajo po na vadi nemške razsodbe. Kako more toraj ta gospod za svoje Planinčane kako posebno pravico zahtevati! — Sploh bi pa dr. Kan-tschitschu samemu ne škodovalo malo nove slovenščine, ker se mu z njegovo slovenščino v naših krajih ne godi preveč dobro. — i„D. Wacht" v Celji) napreduje. — Prej je imelo sicer dva urednika, prvega in druzega (kar se je zaradi nepriiik pri plačevanju opustilo), zato pa je dobila novo prilogo „Siidmark" in novega oskrbnika — slavnoznanega Oechs-a. Kozel postal jo vrtnar — nemška nWacht" se bo pa splašila! — (Profesor Spinčič) isterski deželni in državni in nasprotno kakor nekteri drugi poslanci pravi ljubljenec slovenskega in iirvatskega naroda v Primorji, bil je po ministru Gautsch-u disciplinarno odpuščen iz službe; poslanec Spinčič poteza' sc mu je pregorko za pravico svojega naroda. -Poslanec prof. Spinčič je pa preveč energičen mož, da bi to utaknil mirno v žep; storil je vse, da si dobi zadoščenja.— Nje gova pritožba na državno sodišče mu ni nič pomagala, ker je to izreklo, da se v disciplinarno zadeve nima utikati. — Zadoščenje pa bo dobil najbrže v državnem zboru, kjer so stranke tega mnenja, da jo minister < lautsch s svojim postopanjem proti profesorju Spinčiču kršil njegove pni vice poslanstva. Vseh strank zastopniki udrihali so ne ravno prefino po ministru Gautschu, da je bil le ta ves poparjen. Samo levičarji — liberalci . Prijatelj nam !j je poslal dopisnico, da se uverimo o „klasični" nemščini, kojo piše pristni Nemec. „Ihcre z\vei Carten babe icli Erhaltten und Teihle lhnen mit das Sie das bild am Do-nerstag Erhaltten lndem es erst copirt \ver-den mus da die Lagernden zu abgegritfen sind. Achtungsvoll A..... W . . . . To bi bilo delo za „šulverein", da nauči take ljudi svoj materpi jezik pravilno pisati, ne pa pačiti in mučiti naše slovensko otroke. Spodnje-štajerske novice. (Premembe pri č. duhovščini). Umrl jo č. g. Kr. Verlič, župnik v Stranicah pri Konjicah. Umrl je č. g. A. Potočnik, župnik pri sv. Janezu v liazboru. (Premembe pri uradnikih). Inženir J. P. runner v Brežicah jo premeščen v Gradec. (Premembe pri učiteljstvui. G. J. Freuensfeld je dobil učiteljsko službo v Ljutomeru. (Čestitamo domoljubnemu šol niku.) G. S. Gajšek, nadučiteljsko službo v Pučah, gg. J. Drefalk in Al. Pečnik (v Pišecah), učiteljsko službo, prvi v Rogatcu, drugi v Dobovi pri Brežicah. V pokoj j^; stopil nadučitelj v Cezanjevcili pri Ljutomeru, g. J. Juvan. • Gospod Anton Bi-umenj bil je dne ti. julija v Gradci promoviran doktorjem prava. Čestitamo vrlemu narodnjaku! hne 5. t. m. pa je dosegel doktorsko čast g. Bogomil Krek. sin učenega našega rojaka, vse-učiliščnega profesorja g. dr. Kreka. (Gimnazijski ravnatelj v Mariboru), g. dr. Steinvvender je premeščen v Gradec; na njegovo mesto pride z Dunaja profesor g. dr. Stornik. ki je rodom Korošec; če slovenski zna ali ne zna. nam ni znano. Direktor celjsko gimnazije, g. P. Končnik je dobil častni naslov šolskega svetovalca. (Družbe sv. Cirila in Metoda podružnica za Breški okraj) imela je v PJ. dan junija t. 1 svoj letni občni zbor in veselico v korist družbi. ' Nevreme je si^er mnogo zaprečilo, da ni bila udeležba toli mnogoštevilna, kakor je bilo želeti in nadejati se, ;i vender sta so vršila zborovanje in vese- j" 157 lica zelo povoljno. Zbor je soglasno zopet volil dosedajno načelništvo ter marsikaj dogovoril in ukrenil, da se čim izdatneje doseže namen podružnice. Osobito odlikovali so se izredno nadarjeni in požrtvovalni gledališki diletantje Breške čitalnice; igrali so v korist družbi sv. Cirila in Metoda dve igri: „Ženski jok" in „Štempiharmlajši" tako lepo in dovršeno, da jim je občinstvo iz srca živo čestitalo. Uspeh njih iger bil je izredno lep. toliko duševno kolikor gmotno. Po predstavi pa so navdušene napitnice z ubranim petjem slastno zabavale udeležence do pozno v noč in vsak je bil iz dna duše vesel, da je zopet doživel lep in uspešen dan za narodno stvar v Breškem okraji. (Za prihodnjo štev. našega lista obljubil se nam je iz Brežic obširen dopis o narodnem življenji v Breškem okraji. Ured.) (Vabilo) k občnemu zboru poddružnice na Vranskem družbe sv. Cirila in Metoda, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 24. julija tega leta v gostilni gospoda Šentak-a na Vranskem. Začetek ob 4. uri popoludne. Prijazno vabi vse ude in prijatelje te družbe k obilni udeležbi načelništvo. (Umor). V nedeljo, dne 3. julija so našli v gozdu Barbaro Podlinšek. kočarico pri sv. Frančišku v občini Bočna, mrtvo, poleg nje sekiro in nabrana* drva. Zaprli so koj njeno sokočarico in njenega moža. Žena je obstala zločinstvo, mož pa trdi. da ni nič vedel o tem in da je popolnoma nekriv. (V Trbovljah) ponesrečili so se trije delavci Jože Janežič. Martin Medved in Anton Zorič. Treskavi plini vneli so se v jaiui ter osmodili in opekli jih tako. da bode težko kateri okreval. (Treščilo je) dne 13. t. m. ob 2. uri zjutraj v gospodarsko poslopje gosp. Jerneja Meh-a v Žalci. Ker je bilo polno sena, se je hitro vnelo in pogorelo. Z ozirom na to, tla stoji dotično poslopje sredi trga in je prizidano na hišo. bil je celi trg v veliki nevarnosti. — Dež in naša vrla požarna bramba pa so nevarnost omejile. Gosp. Meh bil je zavarovan — a le za poslopje — ne pa za krmo. (Hranilno in posojilno društvo v Ptuji i imelo je v I. poluletji prometa nad pol milijona (546.099 gld. 15 kr. — Novih posojil se je dalo 822 za 120.499 gld., vrnilo pa se je na posojila 76.854 gld. 34 kr. Vložilo se je hranilnih vlog za 128.055 gld. 14 kr., vrnilo pa za 90X91 gld. K2 kr. Opravnih deležev se je vplačalo za 3481 gld. — Novih udov pristopilo je 270. (Posojilnica v Slatini) je priobčila svoj računski sklep za sv jje 8. upravno leto (1 Hiti). iz njega posnamemo, da je lani 12 novih udov pristopilo in plačalo 24 gld. pristop- nine ter 12 gld. na deležih, ki so znašali lani skupaj 320 gld. Prometa je imela lani 14554 gld. in 292 zadružnikov, vmes 5 odbornikov in 2 pregledovalca računov. Hranilnih vlog je imela 10.235 gld. (vložilo 1.1891 — 3115 gld.. vzdignilo 3833 gld.); posodilo seje bilo na novo 2013 gld.. a vrnilo 1312 gld.; vsa posojila pri 253 zadružnikih pa znašajo 18.294 gld. Zadruga sama si je 7205 gld. izposodila in imela konec leta 392 gld. gotovine ter 130 gld. pri drugih zavodih naloženega denarja; na neposrednih pristojbinah je plačala 10 gld.. na upravnih stroških 47 gld. in je kljubu temu izkazala 105 gld. ! čistega dobička. Uezervna fonda ima dva, i splošni ima 8i'7 gld . posebni pa 121 gld. — S tem smo za letos končali priobčevanje računov o slov. posojilnicah za 1. 1891; le od j posojilnice pri sv. Lenartu v Slov. gori- , cah nismo dobili računa, čeravno smo na vse strani po nj pisali. Ako bi ga kateri naših p. n. čitateljev imel, naj ga blagovoli nam (ali g. Lapajnu v Krškem) poslati. (V Nazaretut je praznoval II. t. m. | preč. g. župnik o V. Je ranč ič petdesetletnico svoje prve maše. (Šolstvo v ptujskem okrajnem glavarstvu) se je že kaj lepo razvilo. V tem obsegu (razen ptujskega mesta) je že s štiri-, 14 tri, 15 dvo- in sarno 5 enorazrednic. (Šmarijska okrajna učiteljska skupščina) je volila g. nadučitelja Jankoviča j v dež. uč. konferenco, gornjegrajska pa g. Praprotnika. (Šolskoi. Praznikov in prostih dni v bodoče ne bode treba več ob četrtkih na domestovati, kakor so morali to štajerski učitelji do zdaj storiti. (Novi nemški šolski otoki) na naši slovenski zemlji. Kakor da ne bi imeli že dovolj nemških šol po naših slovenskih in slovensko-nemških mestih in trgih, kakor so Maribor. Celje. Ptuj. Brežice in Laško, šel je štajerski deželni šolski svet še za dva koraka naprej ter ustanovil nemško dvo-razredno šolo v Slovenjgradou in v Konjicah, v katerih krajih dobite slovenski okolici slovensko štirirazrednico, oziroma petraz-rednico (Konjice). Mi le vprašamo: Ali je res treba čisto n« nških šol v teh krajih? . Ali so ti kraji res nemški? Ali stanovalcem v teh krajih ni treba slovenščine? Slovenske šole za okolice pa ne bodo res slovenske, ampak slovensko-nemške; zakaj bi se torej vsi otroci tudi notri, t. j. v teh novih šolsko-nemških otokih ne učili slovenščine? Sicer že naprej vemo. da ti meščani in tržini ne bodo zadovoljni z d vorazrednicami, hoteli bodo imeti kmalu štirirazrednice. Kdo bode pa potlej vzdržaval toliko teli razredov, kdo plačeval toliko teh učiteljev? (V Kebljui v konjiškem okraju bode se 20. r. m. oddajalo po dražbi zidanje novega šolskega poslopja, ki je na 595fi gld. proračunjeno. (Šaleško učiteljsko društvo) zboruje 24. t. m. v Šoštanji, kjer bode imelo Ko-inenskega slavnost. (Kako se baliajo s krivico, ki jo nam delajo). Na meščanskih šolah v Celji in Mariboru terja pravica, da bi te šole bile večinoma slovenske, zlasti v Celji, vsaj pa slovensko-nemške (osobito v Mariboru), kajti te šole so za celo Spodnje Štajersko, ne samo za mesti Celje in Maribor. Vsaj te šole tudi Slovenci vzdržujejo — ker ostale nemške šole te vrste, katerih je na nemškem delu Štajerske tfkrat ali 4krat več, vzdržujejo — recimo — le Nemci. Toda na novi deški meščanski šoli v Mariboru se zdaj razpisujete 2 inesti in v razpisu stoji baharija, da je le nemški jezik učni jezik na mariborskih mestnih šolah. — Vidite Slovenci, kako se Nemci (vmes tudi nemškutarji) bahajo po svetu s krivico, ki jo nam delajo. (Pišečke vinograde) ainerikanske hvali stotnik Hubschman v „Weinlaubcu, da dobro vspevajo. (Zeleno cepljenje i.kakoršno uče Goethe, Dolenc in Malus, hvali naš slovenski rojak v Zagrebu, g. dr. L. Vidrič v strokovnjaškem listu „Weinlaube" Pravi, da se je skoro vse prijelo, kar so mu bizeljski delavci ri-parij lani med 20. junijem in 20. julijem na zeleno pocepili. Od zeleno cepljenih trt so nekatere že tisto leto konec oktobra imele nekaj zrelih grozdov. Čudovito! Novembra je požlahtnene mladike na mestu zagrobal, nekaj šibic pa porezai in drugod zagrobal, kar je lehko storil, ker je bil dal že julija amerikanske podloge 50 cm visoko s prstjo ogrebsti. Letos imajo že zagrebane šibice grozde. Slovenci, posnemajte svojega rojaka! (V Rajhenburgui — tako se nam poroča — vrše se pogovori o ustanovitvi ženske podružnice sv. Cirila in Metoda. Pred godom naših blagovestnikov je gorel nad trgom med pokanjem možnarjev velikanski kre10. t. m. je svirala v čitalnici godba v ta namen. — Pri sv. Antonu je nekoliko toča potolkla. Uradna okr. učiteljska skupščina je pri nas 17. avgusta. (Neko slov učiteljsko društvo) je nož na dve strani nabrusilo; pridruženo je slovenski p Za vezi", a je pristopilo še k Staj. „Lehrerbundnu. ki je v zvezi z nemško-avstrijskim „Leluerbundom". Temu društvu ne more Jahti" — če ima le penez zadosta za slovensko in nemško prijateljstvo. (Rajhenburški „pranger">. V Rajhen-burgu so na pašniku izkopali kamenit steber, katerega so zdaj postavili na ogled pred prvini mostom v trgu. Na okroglem SO cm visokem in 25 cm debelem stebru so letnice 1775 in 1709 in črke: K. M. a., ki utegnejo značiti „Reichenburger Markt-Grenze" — ali „R. M.-Gemeinde", ali pa „R. M-Gericht". Ker ima nekaj lukenj, kaže to, da je morda služil nekdaj za „pranger" (sramotilni steber) ali „klado", kamor so v prejšnjih časih pred 100 in več leti v sramoto in posmeh postavljali grešnike in druge nerodneže. Morebiti je bil ta kamen le mejnik, in sicer mejnik rajhenburške graščine, ki je imela v gotovem okrožju pravico kriminalne (prave i sodnije. Ker so večkrat pregledovali te mejnike. so morebiti o priliki pregledovanja mejnikov vsekali te letnice, kakor misli g. c. svetnik J. Mogoče je pa tudi. da je ta kamen v tek j let več služeb opravljal, v različnih dobah, zdaj to, zdaj drugo. Vsekako spominja na šege v minulih časih. Druge slovenske novice. ( Dražbe sv. Cirila in Metoda i občni zbor bode 28. t. m. v Postojini. i Družbi sv. Cirila in Metoda i so v dveh dneh naslednja Ciril-Metodijska darila poslali: g. Filip Goni p. pravnik na Dunaji. 107 gld. pokroviteljine naše vrle, po vzorih hrepeneče dunajske akademične mladine; lepo se razcvitajoča podružnica požrtvovalnih rodoljubkinj v Gorici 100gld.; Ljubljanski Sokol 100 gld. pokroviteljine po soglasno sprejet em predlogu g. ključavničarskega mojstra J. Itebeka: g. Avg. Drukar, notarski kandidat v Kranji IS gld. kot Ciril-Metodijski dar prijateljev pred nedavnim umrlega g. Metodija Pirca mesto nakrstnega venca; g. vseučiliščni prof. dr. Fran Ce-lestin K)gld.: g. žup. AntonBerce 10gld., g. Ivan Černe, župnik v Barkovljah. 8 gld. (5 gld. je daroval g. pošiljatelj, 2 g. Anton Rebek. 1 g. Ivan Skabari —; g. Iv. Cotelj, župnik v Kanfanaru v Istri, (i gld. (i{ gld. daroval g. pošiljatelj. 2 g. Josip Knavs, kurat v Topolovci. 1 g. Vaclav Folta) —. in gosp. pravnik Anton š v igel j v Borovnici 4. julija pri kresu nabranih 5 gld. Ki kr. Naj bi sv. brata Ciril in Metod blagoslavljala vse vele-dušne darovatelje in pa našo družbo. — Prva ljubljanska podružnica 93 gld.. nabranih na dan sv. blagovestnikov; g. Josip Stanič, not konc. v Brežicah. 10 gld. 50 kr. (— 4 gld je zložila č. družba pri vrlem g župniku v Artičih. 12 gld. 50 kr. pa so darovali Breški rodoljubi —i; posojilnica v Sinči Vesi na Koroškem 10gld.; g. Fran Silvester v veseli družbi v Vipavi nabrane 4 gld. 20 k r.; g. Alojzij Sorč. c. kr poštar v Bovci. in njegova soproga Miroslava 2 gld. in g. A. Švigelj, pravnik v Borovnici, 1 gld. kot dodatni donesek tamošnjega posestnika, ki se ni mogel osebno udeležiti kresa na čast sv Cirilu in Metodu. — Bog povrni vsem bla. im darovateljem, ki tako slave imendan naših blagovestnikov! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Pogoji za adeležbo na I. slov. katoliškem shodu): 1. Kdor se hoče udeleževati I. slov. katol. shoda, mora imeti vstopnico, gla-sečo se na njegovo ime. S to vstopnico ima prost vstop k vsem odsekovim sejam in slavnostnim shodom. Vsakdo se pri vhodu v dvorano reditelju skaže z vstopnico. Za dame se bodo izdajale posebne vstopnice za slovesne seje. 2. Kdor se misli vdeležiti I. slov. katoliškega shoda, naj se oglasi za vstopnico do 15. avgusta t 1.. in sicer neposredno pri glavnem osnovalnem odboru v Ljubljani ali pa posredno pri lokalnih odborih in čč. gg. župnikih, kateri naj blago-vole vsaj do 15. avgusta t. 1. doposlati glavnemu osnovalnemu odljoru v Ljubljano imenik oglašenih vdeležencev iz svojega, okraja, oziroma fare. Pisarna glavnega osnovalnega odbora je v Ljubljani v stolnem župnišču, Semeniške ulice 2, II. nadstropje. ;t. Z ozirom na prostovoljne darove se je cena za vstopnico znižala ter velja eden goldinar za ose'.>o. S tem se poravnajo veliki stroški za l. slov. kat. shod. 4. Kdor želi prejeti tiskano poročilo o I. slov. katol. shodu, naj priloži v ta namen zajedno še 50 kr. in poročilo se mu svojedobno pošlje na dom. 5. Kdor želi. da mu osrednji pripravljalni odbor v Ljubljani preskrbi prenočišče, naj to razločno pri oglasu naznani. Račun za stanovanje poravna vsakdo sani. ti. Kdor se želi vdeležiti skupne večerje (banketa) v sredo ve*čer. naj tudi to pravočasno naznani in naj vplača za osebo 1 gld. 50 kr. brez pijače. 7. Ako se oglasi zadostno število vdeležencev. napravi se. v četrtek dne 1. septembra poseben vlak na Bled. S. Vstopnice bode od 15. avgusta po-čenši pošiljal glavni osnovalni odbor v Ljubljani po tistem potu, kakor se je kdo oglasil. Da se ohrani pri razpošiljanju vstopnic nravi red, je neobhodno potrebno, da vsakdo naznani razločno svoje ime, priimek in stan ter zadnjo pošto. Tudi naj po vrsti zapiše razločno kaj zeli (n. pr. vstopnico, poročilo, stanovanje, banket itd.) ter naj temu pismu na odbor priloži dotične svote. Na prepozna oglasila se bode odbor le toliko časa oziral, dokler ne bo dopolnjeno določeno število vdeležencev. Prosimo vse rojake, zlasti pa slavne lokalne odbore in čč. gg. duhovnike, da nas podpirajo pri tem težavnem poslu, ter delujejo na to, da se prvi slov. katol. shod izvrši vspešno in častno za našo domovino! V Ljubljani, i), julija 1892. Glavni osnovalni odbor za I. slov. katoliški shod v Ljubljani. (Praznik sv. Cirila in Metoda) so v Krškem 5. in 10. t. m. praznovali vselej s sv. mašo, pri kateri so meščanski učenci peli slovensko inašo pod vodstvom g. dr. lio-miha. Ta in prošnji dan so pokali možnarji, da je bilo veselje. — V nedeljo je bil tudi občni zbor podružnice sv. Cirila m Metoda na vrtu Gregoričeve gostilne. Pristopilo je več novih udov, stari so plačali letnino in volil se je nov odbor, namreč gg.: dr. Mencinger (predsednik), dr. Volčič (namestnik), Črnovšek (blagajnik), dr. Romih. Križman, Lapajne (namestniki). (Podružnic sv. Cirila in Metoda v Libeličah) imela je 12. t. m. svoj občni zbor. Dasi delaven dan je bilo vendar preko 200 udeležencev. Glavno družbo je zastopal Dra-gotin Hribar iz Celja. Lepo podučevala in govorila sta poleg odposlanca še preč. gospod kaplan Lene iz Dravberga in posestnik in mlinar Skubel iz Preval. — Podružnice prav lepo delujejo na Koroškem in že danes je čutiti njih blagodejen namen za razvitek in zavest slovenskega naroda. (Enakopravnost), kje si? Kranjski Slovenec je uložil pri sodniji v Gorici slovensko tožbo. Dolgo je čakal, kdaj bode obravnava. Ko mu je došel poziv — bil je — nemški. Tako nas časte. (V Novem mestu) so pri novih občinskih volitvah izvoljeni zopet narodni možje v občinski odbor, kateremu so z nova volili za župana g. Perka. štajerskega Slovenca. (Pred praznikom sv. Cirila in Metoda) so povsodi po Slovenskem goreli veličastni kresovi. ^ posebno po koroških gorah. (V Škofjiloki) je umrl sodnik dr. Škofic, ki je bil odločen domoljub slovenski, ki je pospeševal slovensko uradovanje in slovstvo slovensko. Vse svoje imetje je zapustil družbi sv. Cirila in Metoda. (Na Dolenjskem) so v enem tednu umrli:{ okrožni zdravniki: Lukan v Št. Vidu pri Zatičini, Pavlin v Črnomlji in Trajc v Kočevji. (Ubil se) je dav. pristav Volavšek (rodom iz Celja) v Škofjiloki, ko je pri nekem izletu v Podnart nad Kranjem padel raz strmine. (Krška posojilnica) je imela v 1. polu-letji 1. 1892 — 37.325 gld. dohodkov in 36.809 gld. izdatkov. Novih zadružnikov je v tem času sprejela 91, od katerih jih je !H) dobilo na posodo. 'Kmetijski tečaj za kranjske učitelje) bode na kmetijski šoli na Grmu od 4. do 24. avg. t. 1. (Učiteljska skupščina) je bila 5. t. m. v Litiji. Vrlo učiteljsko društ vo tega okraja je pr.stopilo kot ustanovnik k družbi sv. Cirila in Metoda. — V Krškem je 27. t. m. uradni učiteljski zbor in občni zbor „peda-gogiškega društva'1. (V Krško) je premeščen za geometra g. J. M a te ž i č. (V Št. Rupertu pri Mokronogu) dobi ondotna trirazredna šola še en vsporedni razred. (V Št. L:.mpertui pri Zagorji so kaj svečano praznovali v nedeljo praznik naših slovanskih blagovestnikov. (Iz Kostanjevice) se nam poroča: Kaj je trtna uš uničila, to kažejo posebno števila. V našem okraju se je prej plačevalo 28.000 gld. direktnega davka. Vsled škode po trtni uši plačuje se zdaj samo 20.000 gld. - Že. radi davkov naj bi država pospeševala nasad novih vinogradov. (Pri strelnih vajah i v Krškem se je po krivdi tovariša (menda) vojak ponesrečil tako. da je bil takoj mrtev. Pokopali so ga v Leskovcu. Tudi 1 konj je bil tako poškodovan, da ni več za rabo. (Toča) je 11. t, m. pobila po nekaterih delih krškega sodnijskega okraja, v nekaterih krajih že v drugič. Groza! iPedagogiški letniki »pedagogiškega društva" v Krškem je ravnokar izišel v Hribarjevi tiskarni v lični obliki z mnogovrstno vsebino, o kateri prihodnjič izpre-govorimo. (V Toplicah novomeških) bodo 17. t. m. slovesno otvorili nov vodovod. i Podpore za amerikanski vinogradi ljudske šole v Krškem je dovolil kranjski deželni odbor 70 gld.. za šolsko delamo ondi pa 120 gld. (Bistroumna iznajdba slovenskega rojaka'. Kdor prebira nemške, francoske, angleške ali ruske časopise za modo in ženska ročna dela. kakor je n. pr. berolinski Bazar, najde v njih navode za klekljanj; zob (čipk), kakoršne delajo v Idriji in drugod po svetu. Te navode (Kloppelbriefe) sestavlja naš rojak F. v Celovcu, ki je celo stvar sam izumil. On piše vse navode le s številkami, katere lehko bere vsak. bodisi vešč katerega koli jezika. Ko je bil svojo bistroumno iznajdbo prvič proglasil nemškemu listu, je bil bogato obdarjen za njo. (Tržaški trgovci) so bili precej na škodi v preteklem letu, od kar je prenehalo tržaško mesto biti prosta luka. (Letina), kolikor do zdaj kaže. bode letos malo več kakor srednja. Sena se je dovelj dobilo, toda junija se ni mogel skozi in skozi v lepem vremenu spraviti; glede žita se hvalijo, da ga je dovolj, vendar je bolj lehko, ker je v deževji cvetelo in rastlo. Slame je pa obilo in lepe. Juni je bil — kakor kaže vremensko opazovanje — letos res dosta mokrejši od lanskega leta. V Krškem n. pr. je bilo lani 71 min padavine v tem mesecu, letos pa 151 m m. Droge avstrijske novice. (Dunaj.) Najstarejša hči nadvojvode Karola Ludovika. nadvojvodina Margareta Sofija, zaročila se je 12. t. m. v Reichenau z vojvodo Albrechtom Wi\rttenberškim. Vsi avstrijski listi pozdravljajo to vest. (Avstrijsko šolstvo!) V Avstriji je 17.477 ljudskih šol (vmes 451 meščanskih, (od katerih ni nobene slovenske). Na 100 šol pride v Avstriji 41 nemških, in vendar je le V.-, Nemcev v Avstriji, torej imajo na vsakih 100 šol 8 preveč, t. j. Slovani morajo svoje otroke v nemške šole pošiljati. Od vseh šol je skoro polovico enorazrednih. Učiteljev in učiteljic je čez 61.000, med njimi duhovnikov čez 7000. Na Tirolskem je ravno toliko duhovnikov v šoli kakor posvetnih učiteljev, na Češkem je pa 4krat. toliko posvetnih kakor duhovnikov. — Ne-izprašanih učiteljev je največ na Primorskem. Tirolskem in v Galiciji. 5000 šol ima pol-dnevni poduk. Šologodnih otrok je bilo 3 milijone, toda pol milijona jih ne hodi v šolo, ii. to največ v Bukovini. Galiciji in Primorskem (razen Trsta). — Največ učencev pride na enega učitelja na Kranjskem (123) in v Galiciji (101). (Državni zbor) je»z malo večino sprejel postavo o stavbenih obrtih, ki le malo ljudstvu in stavbenim mojstrom ugaja. Dovolil je 8 milijonov za vseučilišča. Izročil je Spinčičevo zadevo posebnemu odseku, ki bode preiskoval, ali je minister popravici ali krivic: odvzel čvrstemu hrvatskemu in slovenskemu profesorju Spinčiču profesorsko službo v Gorici, ki se je živahno udeleževal volitev in v Zagrebu govoril za zjedinjenje Hrvatov. Državno sodišče pa, pri katerem se je bil tudi Spinčič pritožil, ni se na nobeno stran odločilo. (Konec državnega zbora), bode proti koncu t. m., kakor hitro se reši poscava o novem denarji. Ogled po iirokem svetu. (V Pariza) na Francoskem bodo lota 1900 velika svetovna razstava. Nemcem ni to nič povšeči, ker nameravajo tudi oni leta 1902 prirediti razstavo. (Kolera) je v mestih l!aku in Astrahan in drugod v daljni Rusiji ob azijatski meji; upamo, da ne pride k nam, čeravno se baje pojavlja tudi drugod že. (Na Marokanskem) v Afriki so neki nemiri. (Na Angleškem) imajo volitve v parlament (državni zbor). Veliko upanja ima do zinore stranka, ki hoče biti nesrečnim Ircem pravična. Do] S Ptuja — „Slov. pevsk. društvo" v Ptuju je sklenolo v zadnji svoji seji dne 5. t. mes. o priliki »Velikega koncerta" dne 14. avg. 1892 v Šoštanji, najeti posebni vlak iz Celja v Šoštanj. To zadevo izročil je odbor g. Drag. Hribarju v Celji s prošnjo, naj skrbi zato, da bode vlak na vsak način ob 9. uri predpoldne v Šoštanji. Ob deseti uri je sv. maša in po maši skupna pevska vaja. Po pevski vaji je skupni obed, po obedu društveno zborovanje. Koncert s sodelovanjem vojaške godbe se počne točno ob 4. uri popoldne. Pele se bodo. uže večkrat po časnikih razglašene pesmi: Mešani zbori: Valarič: »Grajska hči;" Foerster: »Ljubici;" Vilhar: »Doiih.vini". Moški zbori: Nedved: »Avstrija moja"; Nedved; »Venec slovanskih pesmi;" Foerster: »Gorenjski slavček", se spremlje-vanjem godbe. Zagotavljeno nam je tudi sodelovanje »Ljubljanskega in Celjskega Sokola", ki se b odeta po došlih poročilih slavnosti korpo-vativno udeležila. Ves slovenski svet, opozarjamo tem potom še eni rat na našo slavnost ter ga poživljamo z vsemi močmi delovati na to, da bode slavnost vredna družica onim, s katerimi se ima uže društvo ponašali. Vabimo Vas slovenska inteligoncija, vabimo Vas slovenske kmete in kmetice, pridite od vseh strani v skupno razveselje-vanje, da si tukaj pridobimo novih moči. in da pokažemo kaj zamoremo z združenimi močmi. Iz Bočne v zadretski dolini. < K r e s.) Na predvečer svetih bratov slovanskih apostolov Cirila i Metoda gorel je tudi pri nas med pokanjem topičev velikanski kres, na visokem hribu nad okolico, iz kterega je razgled ne le po savinjsko-zadretski dolini, ampak daleč na okrog, tja do orjaškega Pohorja. S tem pokazali smo zopet, kako hvaležno ljubimo sv. brata, ktera sta našim pradedom najdražji dar. luč prave vere prižgala. Pa vse lepše bi se dalo napraviti v našej dolini, ko bi bolj odločne narod njake imeli, kteri bi ne bili narodnjaki le • • 1 S 1. po imenu, temveč, da bi tudi v djanju pokazali ljubezen do domovine. Posebno v našej najbljižnjej župniji bilo ni kaj tacega pričakovati, kar se pa žalibog ničesar zgodilo nij. Upamo, da se bode prihodnje leto kaj več v tem oziru v prebujenje storilo. Okoluki. Sv. Jurij ob jui. i. Pl i nas razsajajo dobrci že več časa; radi tega je krajni šolski svet ustavil poduk v St. Juriji sicer že 24. pr. m. Okrajni šolski svet je določil, da se poduk žačne še le tedaj, ko bolezen popolnoma preneha, kar se bode zgodilo v kratkem. Slovenski časniki niso brez uspeha opomnili ljudstva, naj zakurijo na predvečer godu slovanskih blagovestnikov, sv. Cirila i Metoda kresove po gorah. Veselo so plapolali pri nas na vrhovih žarki kresdvi, oznanujoč svetu, da je Slovenec vzbujen ter pripravljen braniti svojo lepo domovino. Okrog St. Jurija so povsod gorele gromade v čast sv. Cirilu i Metodu. Na vrhu „Rifnik ', (f>70 m.) se najprej pokazal plamen; ker je hrib precej visok, se je daleč videl ognjeni zubelj. Ta kres srno opazovali poldrugo uro.; zraven so tudi s topiči streljali. Hvala vsem,-ki so se trudili s pripravljanjem, posebno pa Žvegljarju ml., kateri se je največ trudil, da se je kuril kres na tem težko pristopnem hribu Tudi drugod okrog St. Jurija so dolgo v noč kurili ter streljali. — Čuje se. da snujejo v bližnji Slivnici in na Ponikvi bralna društva; to zelo veseli, tembolj ko v St. Jurija tudi nimamo ničesar stičnega, kajti upamo, da bo dober vzgled Ponikve in Slivnice tudi narodne St. Jurij čane ohrabril. da bodo začeli premišljevati, ali bi se dalo osnovati v St. Juriji bralno društvo ali ne. Čudimo se. da se ta naroden trg še ni napravil tacega društva, ko vendar ne zaostaja nikjer, kar se tiče narodnosti. — Šentjur ob Taboru. Dolgo in željno smo pričakovali novega g. župnika. Ko smo slednjič zvedeli, da dobimo izvrstnega, za vse dobro vnetega gospoda, srno bili vsi veseli; željno smo še le pričakovali prihoda novega veleč. g. župnika Ko smo pa zvedeli, da pridejo 23. junija, začeli smo se pripravljati na dostojen sprejem. Več voz odličnih mož peljalo se je novemu gospodu do meje župnije naproti, kjer je bil tudi prvi slavolok s krščanskim pozdravom: „ Hvaljen bodi Jezus Kristus". Blizu ojstriške vasi pričakovali so gospoda s procesijo. Tam so pozdravili novega gospoda g. provizor in v imenu šolske mladine ena šolarca, ktera jim je tudi lepi šopek izročila. Med zvonen-jem in pokanjem topičev šli smo potem v cerkev, kjer so bile litanije in blagoslov. Na večor bila je razsvetljava in bengaličen ogenj med tem ko je godba svirala. V nedeljo [totem bila je slovesna inštalacija, ktere pomen so nam preč. g. Braslovški dekan v prav lepih besedah na prižnici razložili. Tako je bila ta za našo faro po-menliva svečanost končana. Novega veleč, g. župnika čaka mnogo dela, ker je marsikaj zanemarjenega in popravila potrebnega. Naša želja pa je: Bog daj novemu veleč. g. župniku vstrajnost in pa na mnoga leta! 8 Planine. Uvodni članek „ Svoji k svojim", katerega ste, gospod urednik, letos v Vašem cenjenem listu podali, čitali smo s pazljivostjo ter tudi s prepričanjem, da smo se tega gesla držali i mi Planinčani. A varali smo se. Pred nekaterimi leti prilo-mastil je iz nemškega (?) Celja krainarček ter si pri nas ustanovi! štacuno. Od kraja, ko mu je še šlo tesno, bil je navidezno zaveden Slovenec, ter zahajal celo v celjsko čitalnico, češ da je on tudi dober Slovenec in tudi ne mara kaj druzega biti, ker živi od slovenskega groša. Sedaj pa, ko si je napolnil svoje žepe s slovenskim z žuli prisluženim denarjem, noče nič več vedeti, kaj nam je nekdaj pred nami klečeplazeč obljuboval. Njegova tevtonska kri mu je kar naenkrat vskipela, tako da ga je celo sram, ako mora včasih priti v neljubo dotiko s slovenskim kmetom. Tako smo si mi prevarjeni redili gada na lastnih prsih, kateri nas začenja sedaj pikati. Sicer pa si bomo vedeli tudi i mi pomagati. Imamo na Planini narodno trgovko, katera nas brez hinavščine sprejme z od prtimi rokami In nam tudi posluži z svežim in dobrim blagom. Rekli bodemo mi Planinčani toraj odslej gospod kramar: „Svoji k svojim!" Občni sbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Skoijo vas bode v nedeljo 24. julija t. 1. v gostilni pri „Lončarju" v ŠkAji vasi. Oostje in vsi zavedni Slovenci se uljudno vabijo. Posebni vlak vozil bode dne 28. junija k glavnemu zborovanji družbe sv. Cirila in Metoda v Postojno. Vozni na izdatno znižana, kakor tudi vstopnina v električno razsvitljeno jamo. Voznina za ID. razred iz C-elja, t je in nazaj, 4 gld. 10 kr. Razglas. S šolskim letom 1892 '.1:1 oddale se bodo zopet il ustanove vsaka po :HK) gold., to je tri sto goldinarjev na leto medicincem rodom iz Štajerske. Pogoji za dobitev ustanove so sledeči: 1 'r< >-silec mora imeti domovinsko pravico na Štajerskem. Zavezati se mora s pravomočnim zaveznim pismom, da bode po dokončanih študijah in po pridobljeni sposobnosti zdravnika vsaj 8 let ostal na mestu podeljenem po dež. odboru štajerskem s plačo, ki ne sme znašati pod 400 gld. kot okrožni zdravnik. Zavezno pismo (revers) mora biti odobreno po očetu in po skrbstveni oblasti oziroma varuhu in varstveni oblasti. Prošnje, katerim naj se priloži rojstni list in domovnica, spričevalo dovršenih študij, ter gorej omenjena zaveznica pošljejo naj se do 1. septembra t. 1. podpisanemu deželnemu odboru. Gradec, 25. junija 18!«. (Ml) 1 Deželni odbor štajerski. Exekativna dražba posestva. Dne 20. julija IK',12 od 11, —12. ure dopolnilne prodajalo se bode pri c. k. celjskem okrožnem sodišču potom oksekutivne dražbe posestvo Jurija Schuster-ju iz Osredka. Kupci se vabijo. (r>2) 1 ZRazglas. »Posojilnica v Gornjemgradu', registra vana zadruga z neomejeno zaveza obrestuje vsled svojega sklepa od 1. julija 1X92 počenši denarne vloge le z 41 „»„ in tirja od danih posojil 6U„ obresti. Gornji g rad. 30. junija 18!>2. A'ačiiništm: Jože Krainc. Lepo posestvo na prodaj, jj Na Ostrožnem, 40 minut hoda iz Celja, •/. lepo hišo in gospodarskim poslopjem, posebno pripravno za gospodarja, kteri se hoče pečati z mlekarstvom in živinorejo, kjer je 12 oralov, travnikov in njiv, tudi gozda je blizo :i oralo tik pri zemljišču, lega posestva je prav prijetna, več pove lastnik Fran Kraiovlc, pozlatar v Ce'ji. (51) 2 1(53 Zobozdravnik A. PAICHEL iz Ljubljane (47) liode oil dne 3. julija 1.1. v hotelu „Elefant-' v Celji izvrševal zobozdravniška dela. Na prodaj je ir nov mlin b tremi tečaji, prav dnl>ro narejen; voda visoka ter jo je zmiraj dosti, v dobrem kraju, eno uro od železnice, pri cesti in je v obližji tudi pre-mogokop. Pri mlinu so tudi njive in travniki. Plačati je jeden del takoj, ostalo pa se lahko plačuje v letnih obrokih. — Tudi se dobi vsakovrstna že-leznina za mline in žage, kolesa železna z lesenimi in železnimi zobmi, remenska kolesa in druge take reči, prav po nizki ceni. Več se izve pri J"anezu Lenardu, (:M) I! it v Rajhenburgu; Štajersko. BBBBTOaBMMM Drag*otin Vanič trgovina s snknom, platnom in manobktnrnim blagom v Celji na oglu Graško ceste in RotovSke ulice Proda se posestvo (53)2-1 pod roko v KoSnici blizo Celja, ki meri H oralov, 41« □ sežnjev z lepo hiSo in lepim sadnim drevjem. Vse drugo se zve pri doktorju Sernecu v Celji. ir OSOBE -rn ki žive na kmetih prihajajo z ljudstvom mnogo v dotiko, uživajo spoštovanje in zaupanje njegovo ter znajo slovenski pravilno pisati, zamorejo si o poletnih mesecih prislužiti lepe denaije, ako se hočejo marljivo lotiti poslovanja za stvar. kat«re važnost je splošno priznana. Kdor se za t ■iruw. težki, boljši ko vsak slamnik, ao dohiti v različnih barvah in najmodernejše forme. Velik izbor srajc domačega izdelka, iz Sifon, berkail, bele in pisane kolerce, manšete, zavratnice (penkle), naramniki, žepne rute, knoti za srajce, nogovice, spodnje hlače, Jiiger srajce, prave in itnitirane itd. Pravo garantirano angloško kavčuk perilo, kolerci, manšete in opersniki (Forhemd), belo in pisano, popolnoma enakn berkail perilu in močnejši, ko vsako drugo, ker je v sredi platno. Nakupovanje volne od ovac. Prevzamejo «e tudi klobuki v barvanje in popravilo. osip Matič Kolodvorske ulice 7, Celje Zaloga špecerijskega blaga, vina, dclikates. južnega ovočja, ptičjega zobanja, mineralnih voda, in deželnih pridelkov. Blago vedno sveže. Postrežba točna in ceno nizke. Zunanja naročila oskrbe se z vsako povratno poŠto. 1 S5. m § Zaloga špecerijskega blaga f§ Milan Hočevar s* lH§ Celje, Graška cesta, 3 Velika zaloga vsakovrstne kave. sladkorja, čokolade, kakao, riiia, linega olja, vinskega kisa, raznovrstnega čaja, pravega ruma, sli-vovke a romske, kranjskega brinovca, kognac, vinskega žganja, na jboljša štajerska in avstrijska vina v butiljkah, malaga, madeira, sheri in raznega šampanjca, svinjske masti, masla, švicarskega in par-tuazanskega sira, ogrskih salam, sardel, sardin, makaron, južnega sadja, sliv, lešnikov, najboljše moke, vsakovrstnih popolnoma zanesljivih semen i. t. d., i. t. d., i. t. d. Raznovrstne mineralne vode. Zagotavljam zanesljivo in najcenejšo postrežbo vkljub vsaki konkurenci. „THE GRESHAM" zavarovalna družba za življenje v Londonu. Filijala za Avstrijsko: Filijala za Ogrsko: Ihninj, /., (ii#e/axtratt*e 1., /tiiifini/MMtu, hrmirn-.Tožifu t' tlruzhini hiši. tri/ .»<(' r t/rttž/k-iu hiši. Aktiva družbe dne 3u. junija 1891 frk. 117,550.797— Letni zavarovalni dohodki z obrestmi do itO. junija 181)1 . . Izplačanja za zavarovanje, za rente in odkupe i. dr. odkar posluje družba (1848) . . . V zadnjem dvanajstmcsečnein poslovanji prijavilo se je novih zavarovanj za...... tako, da se je prijavilo zavarovanj ven čas odkar družba posluje za „ 1.728,181.555 — Prospekti, cene po katerih se ravna družba pri izdavan ji polic in prijavni obrazci dobe se brezplačno pri gospodih agentih ali pa pri g«n«ralni agenturi v Ljubljani, Tržaška cesta 4 pri ovmovrr zr---- 20,725.259- — 249,.-SI 1.449 «1,372.000 ZSSCHKO-tu. (29) 12 I I I & s? f I M $ 1 | m JOSIP HOČEVAR, krojaški mojster, Celje, (iraška cesta št. 14. Priporoma velečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo (;H) veliko zalogo storjenih oblek za gospode in dečke po na jnovejšem kroju in nizkih cenah. Velik izbor sukna iz vnanjih, kakor tudi domačih svetovno priznanih tvrdk in fabrik. Vmku harofilo fcrrii na irljo r treh ilnrh t' r w :tii/i>taelii. M I k t i* i f DR JOSIP SERNEC, od.-votnilc -v Oelji naznanja, da je (:t5) a- s preselil svojo pisarno iz Jos. Ilumerjove hiše v hišo Celjske posojilnice poprej Reiterjevo hišo Ljubljanska cesta št. 1. > > Izdajatelj in urednik UraBotin Hribar. Tisk Društvone tiskarno D. Hribar v Celji.