ISSN 0350-5561
9 ..u^^u ^^wu.^
tm koiwe tedna
Oblačno bo. ponekod možne ratfe padavine
50 let
številka 46
četrtek, 27. novembra 2003
280 SIT
lEAlIlO
Likvidacija M cluba?
Za 23. december Je sklicana skupščina M clu-ba« kije lansko poslovne» leto sklenil z več kot 70 milijoni izgube« Lastniki naj bi med drugim obravnavali predl<»g uprave o likvidaciji tega podjetja.
Do zaključka redakcije nam žal ni uspelo izvedeti, ali ho to pomenilo tudi dokončno ukinitev te proizvodnje.
V soboto smo praznovali 50'(etn/co. Rdeča ctvorana Je bila polna^ razpoloženje na koncertu Vlada
Kreslina in njegovih spremljevalcev pa dobro
Zakaj
Šoštanj
trese?

Prvi zasebni hotel M

Megamarket | INTERSRARR!^ Velenje
NAJBOLJŠA
Maratonska seja sveta MO Velenje
Torhn'û .seja svela MO Velenje bila dolga in zamcli obsežnega dnevnega reda precej naporna. Redko se řwm-rcč zgtHlu da hi seja (rajala kar rul 8, itre zjutraj pa do skt)-raj 17. ure popoldne. V torek pa se je. Res da so bile svei-niske vryté iw koncu ze precej razredčene, obrazi pa utrujeni, a večina je vendarle x'ztrajala.
Novembrska seja zaradi obsežnega dnevnega reda vseeno ni bila končana, zato bodo naslednjič prišli na vrsto se poročilo o delu Zdravstvenega doma Velenje, Policijske postaje Velenje in Sveta za prextntivo v cestnem prometu z obravnavo lokalnega prt)grama varnosti v cestnem prometu.
MO Velenje Je torek dobila pr<jračun za leto 2(H)4, kije bil usklajen do le mere. da večjih razprav ni bilo. Več Časa /v/ so porabili za poročilo o delu Komunalnega podjetja Velenje, ki je potekalo že pozno popoldne. Vodilni v podjetju so namreč pripravili temeljito razlago podrobnega pisnega poročila, ki so ga prejeli vsi sx-etniki. Zupcm Srečko Meh pa je zetel, da se v razpravi pojasnijo tudi vse nejasnosti, ki wjdijo do stalnih (jčitkrn- o delu v tem jxxt-]etju. ki jth najwčkrat glaino izraža svetnik SDS Franc Sever. Vprašanje pa je, če so mpeli v torek stva/i razjasniti do lake fnere, da bo Sever prenehal zahtevati usta?ioviiey posebne komisije, ki bi pregledala potek izgradnje vodovoda v Vinski Gori. .Sever namreč trdi, da naj hi bilo po\'zročeno v.'^aj za 20 milijonov tolarjev škoile. V Komunalnem podjetju Velenje to zanikajo, nadzor, ki ga narekuje tudi zakonodaja, pa naj bi bil dober in zelo strog. Več o seji na strani 3.
m bš
Rdeča dvorana, sobota 29.11. ob 19.00 uri
RK GORENJE : RK RUDAR TRBOVUE
E R A zrno na zrno
5770354556014
lokalne novice
Esotech »osvaja« Celje
Vdenjf - Družba Esolcch. d d., je bila na osnovi javnega razpisa izbrana /a izvajalca rekonslrukcijc kotlovnice Lava, druge faze, v ('clju. Vrcdnosl projekta je 95 milijonov tolarjev. Dela bodo pričeli po končani kurilni sezoni in jih zaključili do 15. septembra prihodnjega leia.
Energetika in Mestna občina C\ïlje sfa Esotechu zaupali žc več projektov. Tako so letos poskrbeli za sanacijo izolaeijc vroccvodnih vodw na Iludinji, za kompleks Športni park Goiovee s priključki in za priključek pri Salezijancih,
■ mkp
Prehrana v novi, res lepi podobi
Velťfye. 22, novembra -Erina Prehrana v Šalekuje ob izgradnji pred 19 ieii veljala /a eno prvih sodobno opremljenih samopostrežnih prodajaln v Velenju. Od minule sobole dalje jo lahko znova uvrslimo v to skupino,
Tako s^) njeno prenovljeno podobo ocenili kupci. Večja je, potrošnike pa je navdušila raz.yrjcna ponudba svežih progra-
Z otvoritve prenovljene Prehrane
mov; razSirjcn oddelek sadja in zelenjave, pekovskih izdelkov, mc&a in delikatese. Dobrote z oddelka 1^,3,... že diŠi kar .same vabijo k nakupu sveže pečenega pekovskega peciva, ponudba pripravljenih in pol pripravljenih jedi pa bo zanesljivo lahko reSila marsikatero gaspodinjo iz žagale.
Kot so povedali na Eri, je nova podoba Prehrane korak bližje k uresničevanju ciljev na domačem terenu. Verjamejo, da bodo z njo okrepili zadovoljstvo kupcev, ki hodo lahko kupovali v njej vsak dan vse do 23. ure.
■ tp , foto: mz
O delu v preteklosti in prihodnosti
Velenje-v torek popoldne je bila v vili Mojca 9.redna seja upravnega odbora velenjske medobčinske zveze prijateljev mladine. Oani in Članico so pregledali delo v leloánjcm letu, sprejeli pa so ludi ok\aren plan dela za prihodnje leto. Dogovorili so .se, kdo bodo dobitniki lel(V>njih priznanj oh tednu otro ka. Ta MZPM Velenje vsako leto podeli v mesecu decembru na posebni prireditvi. Tudi letos bodo v prazničnem mcsecu pripravili Številne prireditve, ki bodo potekale pod imenom ^'Veseli december*^ namenjene pa bodo tako predšolskim otrokom kot šolarjemvvsch treh občinah šaleške doline.
■ bš
Na razpis za gibanje 76 prijav
Velenjíř - Prejšnji leden sla Programski svet gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline in ERICO - Inštitut za ekoUxíke raziskave iz Velenja, pripravila seminar z naslovom Osnove riïziskovalnega dela. Namenila sta ga mladim in njihovim mentorjem, ki so poslali prijavo za sodelovanje na letošnjem 21. gibanju Mladi raziskovalci za razvoj SalcŠke d(Dline.
Marjana Rocel lVr§lc,koordinatorka|3banja,je povedala, da je bilo zanimanje za sodelovanje veliko. Na Šolskem centru Velenje, ki je organizator gibanja, so namreč prejeli 76 pred-prijav, od tega 34 osnovnošolskih, 4() srednješolskih ter Zstudent-ski. Lelos prvič so jo poslali ludi z osnovne šole Dobrna.
In katere teme hodo raziskovali? Od vplivov lune na človeka, gojenje pUizilcev, bioelekirarne, življenje mladih, do Mar-ryja Potterja, avtomobilskega katalizatorja, kuhure prometa in onesnaževanja.
Pri delu bo 141 mladih raziskovalcev usmerjalo kar 63 mentorjev.
Rok za oddajo glavne prijave je 5. december, rok za oddajo naloge pa 19. marec prihodnje leto. Mladi raziskovalci bodo javno zagovarjali svoje naloge v dneh od 13. do 23. aprila.
■ tp
Zakai Šoštanj trese?
IjjiKii je sirali, kličejo na obnno, premogovnik in urad za sci/mologijo - Seizmologi pravijo, (Ja ne gre /a polivse, ljudem pa jo lo slaha tolažba
Mitena Krstič - Planine
ŠoStarý-Svet občine bo na eni prihixlnjih sej <'>bravnaval tresenje tal vSoŠtanju. Pojave v mestu in njegovi okolici redno sprem-Ijcijo. o teh, za prebivalce zelo motečih pojavih, so poročilo ludi žc pripravili. Prebivalci Šoštanja zlasti avgusta in septembra spel zaznavali pogostejše tresenje tal. Nekateri tresljaji so bili taki, da jiii zaznajo le občutljive merilne naprave, drugi pa so bili izraziti in močnejli, pravi Petor Vidmar, referent za okolje in prostor v Občini Šoštanj.
Čeprav odgovi^rni z^Ujujcjt"^, da
to tresenje naj ne bi bilo nevarno, jo občanesirah. »Občuiljivv» merilne naprave mesečno zaznajc^ ludi po tiscíč in več U-esljajov, od teh jih človeško telo znana od do 3tl,« pravi Mark« Mavec, vodja tehničnih služb Premogovnika Vele-njc, ki to dogajanje tudi budno spremlja in dodaja, da razume, da tresenje povzroča nelagodje in strah, ne pomeni pa nikakršne nevarnosli za življenje občanov ali grožnje za njihove materialne dobrine. »»Tresljaji ne dosegajo nedopustnih mej tresljajev za sU-nwanjske objekte in jil) tudi v vsem obdobju spremljanja od leia 1996
na več lokacijah niso. Ptileg tega spremljamo tresenje tal tudi v nep^viredni okolici naših odkopni h delovišč. S primerjavo rezultatov ugotavljamo, da je le 10 d) 15 od-siotkov vseh tresljajev pt)vcza-nih zodkopnimi delovišči, pa Še ti so navadno šibkejši. Vsi ostali so drugega izvora «
kaj pov/rora ircsenjc?
v (občini Šoštanj pravijo, da pri iskanju J*wzn>čitelja tresenja zgledno sodelujejo t<iko s predstavniki agencije za okolje kot spredstavni-ki Pivmi^^vTiika. ki stojim vvsakcm Uenutkoj na voljo za pojasnila
Po doslej znanih dejstvih sklepajo, da je glavni ptwzn;čitelj tresenj prisotncwl največjih gtKpodarskth panc^v dolini in narava sama. Strcv ka ktu enega možnih p^wznučiteljev navaja pt^sledicv izkopavanja premoga. Orugi razlog bi lahko bila &a?a. ki dodatno povzroča nižanje in nihanje pcxltaincga niv';>ja vcxlc, kar tudi pripomore k premikanju zemeljskih plasti, »la hipoteza je naslala ob primcijavi poda tkiv števila pt>lresnih pt>iavov, ki si^ bili največji in tudi najštevilčnejši v času od pozne p^••mladi do začetka jeseni.« pravijo.
Iz občine Šmartno ob Paki
Bo I rasa vodovoda lokia vi% liokoviťo?
Po obljubah župana občine Šmartno ob Paki Alojza Podgorska naj bi do konca leta rcáill težave nemotene ^«krbe z zdravte pitno vodo gc«podinjstvom na celotnem območju občine. Kot nam je zatrdil v torek, bo zanesljivo tako.
V leh dneh namreč končujejo dela pri raz-<iriivi zmogljivosti črpali^a Kolovrat na Oneču. S tem bodo omo^'včili priključitev na vodíwodnoomre^' ludi novim interesentom. V tem trenutku je takih 18. Naložba je občima veljala blizu 7 milijonov tt>laijev.
Blizu koncu so menda tudi usklajevanja o novih virih pitne vode za preostale dele občine. R»kusnc vrtine niso dale želenih rezultatov, zato naj bi sedaj več pozornosti namenili možnosti priključitev gospodinjstev na magistralni vodovod Velenje-SoŠtanj. Po Zii zdaj izdelanih možnostih naj bi trasa voća tekla čez Loko-vico.
IMa/ pri V^iipolH II saniran do sredine dc<cmbra
Krajani Skt^rnega so že dalj časa opozaijali na nujno sanacijo plazu pri Vaupoliču, ki ogroža ^po-darsko poslopje, predvsem pa ccslno povezavo Skorno-Penk.
V	teh dneh naj bi se lotili predvidenih sanacijskih del in odpravili posledicc drsenja do sredine prihodnjega meseca. P(i izračunih naj bi deiaveljaJa približno 6 milijonov tolarjev.
Jo/elovi klubski večeri
Danes (v êctriekj bo v prostorih Mladinskega centra Jože Krajne pripravil drugi klubski večer. Na prvega je povabil dramskega igralca Jerneja Šugmana, tokral pa prihaja v goste ugleden slovenski mislec, ustvarjalen in mednarodno uveljavljen zjianstve-nik ter škof dr. Vckoslav Grmič. Letos praznuje 8fl-lclnico življenja in 3-^-letnico i^kofovanja v Mariboru.
Pogovor z dr. Ve kos lavo m (Irmičem bo vodil dr. Marjan Žnidarič, direklor muzeja Narixl-ne osvoboditve iz Maribora. Začeli ga bodo ob 19. uri.
Advent ne delavnice za otroke in starše
V	sol)ot(» «hI 15. ure dalje bo v prostorih Mladinskega centra šmarško društvi,> prijateljcvmladi-ne pripravik> ustvarjalne delavnice za oln^ke in starše. Tokrat bodo udeleženci lahko ustvarjali v adventnih delavnicah, v katerih bodo izdelovali adventně venčke, okraske za jelko ter pripravljali božična darila.
iz občine Liubno
Predlog proračuna la Iťti 2004 in 2005
Svetniki občine Ljubno so na nedavni seji obCin.skega sveta že pri prvem branju prekvalilicirali osnutek proračuna za leti 2004 in 2005 v predlog, Dogtworili so se, da bodo do predvidoma 10. decembra poslali le pisne predloge za morebitne spremembe, dva dni ka.sneje pa naj bi oba predloga na seji občinskega sveta tudi polrdili. Pr(">račun občino Ljubnonaj bi bil za naslednje leto » težak« 372 milijonov, za leto 2005 pa 386 milijonov tolarjev. Po zagotovilih županje Anke Rakun sta oba predloga proračuna izravnana» karpomeni. da se občina ne namerava zadolževali. «Imamo srečo, da smo najzahtevnejša projekte že uresničili. Tako smo v preteklih
letih asfaltirali več kol 30 km cest, zgradili prizidek k šoli, vrlec, telovadnico. Zato bomo (ahko sedaj kar tretjino prora-čunskega denarja namenili za nekatere začete in nekatere nove naložbe, kot so pridobivanje novih virov pilne vode. gradnja kanalizacije, ureditev trškega jedra, javna razsvetljava, obnova oziroma izgradnja Športnih objektih, med katerimi je ludi skakalnica, ureditev muzejske hiše, ki smo jo kupili letos, in za oblikovanje podjetniškega razvojnega centra.«
Si bodo končno ra/.delili Savinjo?
Po zagotovilih Anke Rakun so po zadnji seji občinskega sveta precej bližje, kot so si bili tudi glede rešitve pn^biema pkwnega režima v zgornjem pt>rečju reke
Savinje. Pred več meseci so si zaradi terminov plutja namreč ski>čili v lase tamkajšnji ribiči 1er rafterji in kajakaši. Ribiči v času drstenja rib ne želijo na reki čolnov in drugih pkwil. rafterji in kajakaši pa nisosc^glašali z ćavol-jenjcm za plovbo v drugi polovici maja« saj je takrat vodna gladina nižja, razmere za plovb(^ pa slabše.
Na Ljubnem naj bi občinski txilok o plo\Tiem režimu sprejeli še maja lett», a so zaradi nesoglasij zadevo preložili na kasnejši čas. Ker nasprcnni strani nista askiadili
svojihstališč,sovobčiniimenovali komisiji^, ki je pripravila pravila igre (vstopne tc^ke, označitve, termine, koncesije), ki bodo zagotovila neokrnjen obstoj ribjega življa, hkrati pa t>mt>gočila uporabo reke v turistične namene. » 7. veseljem pcivem. da smo na zadnji seji menili, da bi lahko predlog občinskega odloka o plovnem režimu sprejeli na naslednji seji občinskega svela, njegova določila pa uveljavili na reki Savinji že sp<iraladi prihodnje leto,« je še podčrtala županja občme Ljubno Anka Rakun
Iz občine Luče
Občinski pra/nik tO. avgusta
Na nedavni seji so svetniki občine Luče med drugim razpravljali tudi o dnevu občinskega praznika. Odločali so se med tremi predlogi.večina med njimi pa se je odločila za 10. avgust - dan, ko goduje fami zavetnik sv. la^vrenc. Povezali ga bodoz Lučkimi dnevi, ki jih tradicionalno pripravijo drugo nedeljo v avgustu.
Župan Ciril Rose nam jc povedal, da se je sam že od vsega začetka najbolj ogreval prav za omenjeni dan.
I)e<'embra olvorilev knjižnice
Prihodnji mesec bodo v občini bogatejši za novo sodobno knjižnico. Uredih so jo v bivših prostorih Gozdnega gospodarstva Nazarje. Naložba v nakup prostorov in ureditev knjižnice ter internetne kavarne, v kateri
bosta dva računalnika, kijih bodo s pridom lahko koristili občani in turisti, bo stala blizu 7 milijonov tolarjev. Občanom bo na voljo 3400 knjižnih enot, ludi video kasete, zloženke, revije, skratka vse, kar sodi v sodobno urejen<^ knjižnico.
Proračun višji za 3 milijone SIT
Letošnji proračun občine je po iz^asovancm rebalansu višji za tri milijone tolarjev in znaša sedaj 220 milijonov tolarjev. Namenili jih bodo predvsem za nekatere žc začete projekie.
Na zadnji seji občinskega sveta so sprejeli odlok o izdaji glasila občine. Prviî številko naj bi predvidoma izdali prihodnji mesec, v njej pa občane seznanili z letošnjim delom občinske uprave, društev in drugih organizacij, ki delujejo v občini.
■ tp
Iz občine Mislinja
INadzorni odhor ima veifko dela
Danes, v Čelrtek. ob 18. uri, se bodo na deseti zaporedni seji zbrali mLslinjski svetniki. Med drugim bodo obravnavali rebalans letošnjega proračuna in predstavili predvideno razdelitev občinske blagajne za leto 2004. Veliko se bodo posvečali tudi kulturnim javnim zavodom na Korc>Škem, ki jih ustanavljajo na novo. Tako bodo obravnavali odloke o ustanovitvi Koroškega pokrajinskega muzeja, koroške galerije likovnih umetnosti in koroškega splošnega muzeja.
V prv em policiju letc">Šnjega leta
v Misli nji niso porabil i vsega proračunskega denarja, kar pripisujejo predvsem dolgim plačilnim rokom za žc opravljena dela v občini, delno pa tudi ptwoiilne-mu obdobju. Nadzorni odbor občine, ki je pregledal p^vslova-njeje ugotovil tudi, daje realizacija prihodkov taks za obremenjevanje voda in obremenjevanje okolja nizka. Se pred koncem leta bo nadzivniodlxír občine pregledal ludi javne razpise in V sklenjenih pcig^idb po njih. Izvedli bodo tudi pre^ijed poslovanja pri proračunskem porabniku Osnovna šola Mislinja.
■ bs
n^^TT^ fiâà» Ćtf í2da|a: ča$opisna-zalo2níéle In RTV ■ÉH^IxLJ dmîba, d.o.o. Vdleflle Izleja ot» tetniQh. Cena posameznega izvoda |e 280 SIT, mesečna rtaročnlnat 100 SIT. ir^sečna naroCnina 3.150 Siï. pofetna rtíročnina 6100 Siï. lema naroCnK 11 550 SIT
UrednIilvo: Bons Zakoéek (ďiíeK!0().Sran8V0v)( {odgovorni urednft). Mûena Krsti£*Ptirïnc (pomočnica i^f^dnlka). Janez PlesnlKJatjana PoOgoršek. Bojana špegti (novinarji]. Mira ZakošeK (urednica radija). Jartja Ko$LJta*Spe^i {tehnična uradnica). Tcnaî GerSaX (otiiNovalec}. Propaganda: Nina Ju^ (vodja propagande). Sa$o Konečník, Jure
BenCniK (propagandista):
Sedež uredniitva In uprave: 3320 Velenje. Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 89517 50. lelelaz (03) 897 46 43.
TF^R-N0V3Le.VeleiEí 02426-00^0133854 Ë'mall: pressé nsscassl
ûblihovanjeingral. priprava: čas d.o.o.
Tisi: Ttshama SET d d. NaMada: 5.400 Svodov
Nenansčenih lotogralij in rokopisov ne vraCamof
Po zakonu o DDV Je Cas* uvrè^n med prozvode infoiïnativne^
znaCafa za katere se pla(uje davek po 8,5% znihnj slopnjl.
DOGODKI
Potreb in želja še vedno več kot možnosti
Čeprav 1)0 dniijo lelo prorariin MO Vision je bosalejši kol lelos in so ga sveiniki spii^jeli bre/ vorjih [iiiponib, se jo na soji svela vc^ekial izka/alo, tla proiaèunski p()i'al)riiki \ pritKKliije iarunajo na veejo pornoe olK'ine
Soja na Špegel
"Ibrkovoscjosn svetniki /accli / uslanovilvijo dveh javnih zavodov na področju kullurt. 'A ncTvim Icloni velikega Kulturnega centra Iviuia Napoinika Velenje no bo več. Nastala bosta dva zavoda; Mu/cj Velenje bo združeval muzej na Velenjskem gradu in galerijo. Knji/nica Velenje pa knjižnico in enoioprire-dilvc v domu kuliurc. Knjigovodska In računovodska sluiba bosla del Knjii^iec Velenje, vendar bodo delo še naprej opravljali /a oba javna kulturna zavoda. S lem so sveiniki konî^ali prejšnjo, oktobrsko sejo. (îla-scwanja o mianovitvi novih dveh 7avod(W seje v/drsala sveini:5ka skupina SDS» ker so menili, da je v odlokih premalo ja^no zapisano, kakšne podobo piksle dice ukinitve enoinega kulturnega centra.
Vricť so ne l>o di axji
Pri sprejemanju dnevnega reda seje, na katerem je bilo kar 26 ločk dnevnega reda. je ?.upan predlagal umik dveh u^k: tako svetniki niso ritzpravljoJi o predlogu zazidalnega načrta Lipa -v7hod, umaknili pa so ludi prestavitev spleinili strani MO \í'le-nje in spletnih obrazcev. Doda-
li pa so točko o pripravljenosti sodelovanja MO Velenje pri pripravi Razvojnega programa podeželja 7'd občine Velenje, Mx^tanj in Šmartno ob Paki. Sveiniki so ga kćLsneje pi^dprli» kar ho tudi osnova za pripravo projekta, s katerim bodo vse tri oWine kandidirale 7á\ pridobitev sredstev Ministrstva za kmetijstvo RS.
Franc Sever je predlagal, da predlog o povišanju ekonomskih cen v Vrtcu Velenje prekvalificirajo v osnutek. 16 je utemeljil z dejstvom, da so svetniki letiis enkrat poviSali eko-nontsko ceno, v veljavo pa je stopila 1. maja. Predlog je bil izgliisovan. V razpravi seje prvi oglasil Rol>cr( Bah (SMS), kije menil, da je I tnančna obremenitev za mlade slar.^, ki plačujejo polno ceno varstva v Vrtcu Velenje, že sedaj visoka. Polna cena pravzaprav pomeni 80 % ekonomske cene, po novem predlogu pa bi se za veČino starcev prispevek povišal za K) % odstotkov, Ravnateljica Vrtca Velenje Metka Cas je odgovarjala na vprai^anja, ki so se ob predlogu nove cenc porajala svetnikom. Po primerjavah ekonomske cenc po slovenskih občinah hi namreč po mnenju svetnika Sebastijana Doljieta
(SMS) Velenje sodilo v -sam državni vrh. Franc Sever je pred njim predlagal, da .se preučijo možnosli za ustanovitev zasebnih vrîcev, Boljte pa je menil, da bi bili ti cenejSi. To je zanikala (''asova, saj je pravilih ma v zasebnih vrtcih prispevek startevvi^ji kol v javnih, v katerih razliko do ekonomske cene v celoti krijejo občine, ki so asia-ncwiteljicc. Ekonomska cena se je spomladi piwiSala z. zamudo, saj so predlog zanjo pripravili že oktobra 2t)02. /aradi tega-so v Vrtcu Velenje imeli velik finančni primanjkljaj. Kar X5 9f vseh stroškov namreč znašajo plače ziiposlenih. višino leh pa določa država. Večina siarSev plačuje 20 ali 30 % ekonomske cene, mesečni izpad dohodka pa je velik tudi zaradi odsotnosti malCkcrv zaradi bolezni in podobno. Ob koncu so svetniki predlog odloka potrdili, dokončno pa bodo o povišanju cen v Vrtcu Velenje, ki ga trenutno obiskuje 914 otrok v 53 oddelkih, odločali prihodnjič. To pa pomeni, dacene.s 1. januarjem 20IJ4 šc ne bodo višje. Svetniki so se strinjali z ukinitvijo dveh enot vrtca Velenje, ki sta po novem združena v eno -Kekec in Tinkara bcxsta puslej enota Tinkara. Odlok pa .so
dopolnili tudi z novimi dejav-nastmi. Mod njimi je prodaja obrokov hrane (calering), ki ga ^e izvajajo za OS Šentilj in Pes-je, VTšc več pa je tudi posameznikov, ki so zainteresirani z.a nakup k^jsila v vrlcu.
Občinska "mailer ra/(lelícna
v proračunu MO Velenje za leto 2004 naj bi bilo 6 milijard 54.> milijonov 443 tisoč tolarjev. Odlic^dkov bo za 7 milijard 288 milijonov 832 tisoč tolarjev. V proračun bo prenesen del sredstev investicij, ki so bile predvidene že v lct(%njem letu, pa nisi^ bile končane ali pa plačilo zapji-de v leto 2004. Svetniki so ob sprejemanju proračuna sprejeli dvLk amandmaja: 2,S mio Sit s« j namenili solinanciranju "Razvojnega programa podeželja", 3J. mio Str pa so dodelili za Revitalizacijo premogovni.^kih regij- Gre za mednarodni projekt. ki vključuje 22 partnerjev iz Slovenije, .Slovai^ke, CeSke, Avstrije in Nemčije. Pc^drobne-je bomo o razdelitvi občiaske blagajne v letu 2t)(í4 pisali pri-hoJnjiČ. tokrat pa leíe to: župan Srečko Meh je povedal, da je sprejem proračuna dober pogoj za to, da strokovne službe do konca aprila pripravijo vse
potrcl>ne dokumente za začetek investicij v me.secu maju. D<slej se je namreč dogajalo, da potrebnih dovoljenj niso uredili pravočasno, zato tudi invesli-eijc. za katere je bil denar že zagoto\'ljen, niso bile izpeljane.
Golle naj hi leUis obiskalo 42 lísoť smučarjev
Svetnikistî zzanimanjemprisluhnili (resnici na ljubi zanimivi) predstavitvi ambiciozno zastavljenega projekta Zimsko-letnega krajinskega parka Ool-te. Predstavila .sta ga Zvone Es, na Premogovniku zadolžen /z riiTvoj, ter Ernest Kovač, v. d. direktorja I RC Ooltc- Projekt bodo skupaj s Termami Ibpol^ica prijavili tudi na razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za ra/voj, ki jih bo drugo leto delila lako država kot EU. Na novo zimsko sezono, prvo, odkar .se je struktura last-nlkov močno spremenila, se po EstTvih besedah na (iolich pripravljajo/nadčloveškimi napori. Do 15. decembra naj hi bila končana nova irisedežnica na Medvedjak, ki bo vredna 86 MU) SIT. V torek so začeli menjavati Se pogoasko vrv na gondoli, nosilno pa so zamenjali žc pred tem. 'Iako mij bi poskrbeli /a popolno varnost, gondola pa naj bi začela delovati že jutri.
Golle naj bi kmalu poslale izhodiiična turistična ti^ka za Zgornjo Savinjsko dolino, od
koder bodo obiskovalci lahko v enem dnevu (^ bolje, če v več) obiskali vse turistično zanimive ločke na tem področju. Od Logarske doline do Savinjskega gaja in Muzeja Premo-gt)vni§tva v Velenju. In v tem je tudi odgovor, zakaj najprej naložbe v (iolle in i>ele potem vTRC.lezero. Za hitrcjSl razvoj poletnega turizma na Gol-teh naj bi uredili "down hill" kolesarske steze in enega naj-lep-^ih alpskih cvciličnih parkov (alpiretum). Investicij-ski načrti za prihodnja leta so bogati, že drugo leto pa naj bi država poskrbela za obnovo drugega dela cestc od M<T/ir-ja do Planinski ravn. ki naj bi veljala kar 700 mio SIT Kovač je povedal, da letos na Ciolieh pričakujejo 30 tisoč domačih in okoli 300 tujih gostov med dnevnimi in 12 tisoč večdnevnih gostov. Skupaj naj bi jim prodali okoli 42 tisoč smučarskih kari. Ce bo tako, načrtujejo 117 mio SIT prihodkov, od lega kar 41 mio od gostinstva in 15 mio od hotelskih n.istanitev. Poleti naj bi bil prihodek okoli 41 mio SIT Stroški materiala naj bi znašali 101 mio Sn; stroški dela pa 80- Na Ooi-teh bo redno zaposlenih 15 ljudi, v zimski sezoni še 25 sezonskih delavcev. Prvo leto zato na dobiček ne računajo, a načrti in pričakovanja so res veliki, in lo že kmalu.
Delovna okolja vzorno urejena
Najvišja pri/nanja Podkr ižjiik - piiškarslvii, lilku in (iorenjii Oiocljarni
Mira Zakošek
Savinjsko-SaleSka območna gíWpodarska zbornica Velenje se vključuje v prizadevanja lljri-stične Tveze Slovenije, da bi bila Slovenija kar najlepša in urejena z natečajem za najbolj urejena delovna okolja in trgovine. Natečaj poteka bien al no. torej vsaki dve leti. Ltuys, so izbirali najbolj urejena delovna okolja.
Slovesna podeliiev priznanj je bila oh zaključku letošnjega šestega srečanja go.spodarsiva v Savinjsko-^aleški regiji, v čelr-tek zvečer na velenjskem gradu. O pomenu urejenega delovnega okolja, ki v vehki meri vpliva tudi na uspešnost podjetja sta govorili direktorica območne gospodarske zbornice Aknkii AviKriek in generalna sekretarka GZS Ariana (ir<v bel ni k.
Delovna okolja razvrščajo v več katen'irij. Pohvalo je predjelo podjetje Lesarstvu Htidovernik za urejeno delovno okolje storitvenega podjetja, ki se tesno prepleta s trgovinsko dejavnostjo. Posebno priznanje je pripadlo Ši»lskemu ccnCru	za ure-
jenost in prizadevanja, <hi -sc mladim privzgaja pozitiven odnos do urejenega dekmiega okolja.
V kategoriji malilj podjetij so podelili dve drugi mesti, dobila sta jih Kovinsku industrija Ki^S d-d., Ljubno ob Savinji. V tem pixljetju sta zave-st in vlaganja v urejenost sestavni del politike
k^ovosti in ravnanja z okoljem, Vsem zagatam navkljub rastejo ob -sicer hudih pritiskih na zniževanje prodajnih cen za kupce v avtomobilski indastriji. Urejeno okolje preverjajo rudi po ISO standardih 90i)i. Drugo mesto je prejelo tudi podjetje l^ori. d.o.o. Velenje za sistematična prizadevanja, dn so v luiri rasti podjetja sredstva in skrb za urejeno delovno okolje sestavni del obvladovanja kakovosti, dela z ljudmi, predvsem pa način za povečevanje produktivnosti in konkurenčn<isli. Urejeno okolje je tudi sestavni del uvajanja pove-zanih orodij za obvladovanje kakovt^sii - pi-) ISO standardih 90ni, ISO 14001 uvajajo 20 ključev ter ostali orodja za c^h-dnvanjekakovíísti.Enako priznanje je komisija podelila tudi podjetju Heri, d.o.o., Na/iiije in sicer za racionalno urejenost delovnih prrîstorov in zunanjo ureditev. Pridobljen ima standard ISO 9001. Prvo mesto v tej kategoriji je dobilo podjetje P«Kllinžnlk - ptiškiirstvo - Iztok Pcxikrižnik s.p. Ljubno ob Savinji. To podjetje žc tradicionalno prejema ttwrsina priznanja. Skrb za okolje jeznačilna za celotno vodstvo in zaposlene. Z odlično organiziranostjo, kakovostjo in puškar-sko natančnostjo prodirajo na svetovTie trge. Urejenost preverjajo tudi preko standardov ISO 9001. Prvo mesto je dobil ludi ERICo- InštitulzaekoliKkeraz-iskave. Velenje, ki ga odlikuje
izjemna urejenmt delovnih prostorov imajo pa tudi velik posluh za zunanjo ureditev vsicer manj privlačnem industrijskem kompleksu Starega jaška. Urejenost preverjajo tudi preko standardov kakovosti ISO 9001 in ISO 17f)25 za lab(">ratorije. V kategoriji velikih podjetij sije tretje mesto zaslužilo podjelje Elkn>J d.d,, Mozirje, kjer skrb in posluh za urejeno delovno okolje nista potrata časa in odvečen sin^ick. ampak eno (xi pomembnejših orodij za ohranjanje konkurenčnosti- V pretežno ženskem kolektivu imajo veliko ptwiuha za drobne detajle, ki v sicer »težki panogi« z malo sredstvi ustvarjajo toplo vzdušje, Urejeno okolje je tudi sestavni del uvajanja povezanih orodij za obvladovanje kakovosti - po ISO standardih 9001, ISO 14i)01, ISO 18001 za ravnanje s človeškimi viri - za varnost pri delu, uvajajo 20 ključev. 6sigma ter ostalih orodij.
Drugo mestojc prejelo pt^djel-je J^SH Hišni aparati d.o.o, saj je komisija menila, daje viden velik prispevek vsakega posameznika in vodstvenih delavces' k ureje-nast) poslovanja in delovnega okolja, kar pa se vidno odraža v kazalcih kakovosti in poslovanja nasploh. Vrednot a vseh zapiisle-nih je urejenost pTOCOSir/ in dekv viiega okolja ter inovativnost-
To jc osnova njihovega razvoja. To jim s priznanji in zgledovanjem priznavajte tudi njihovi lastniki- Dokiiz o celovitem pristopu k obvladovanju kakovosti in urejenasti so pridobljeni certirikatilS090(UJS() 14001 in uvajanje 20 ključev ter osta-
lih orodij.
Prav tako drugo mesto je prejel Premofiovnik Velenje, d.d. za Urejeno delovno okolje za zunanjo urejenost. Komisija ni iKenjevala urejenosti pod zemljo, ki jo ocenjujejo drugi, ampak jc ocenjevala odnos do urejenega okolja tudi na zunanjih objektih in na velikem delu zelenih površin. Te lepšajo podobo mesla in mu dajejo povsem drugačno podobo, kol bi jo lahko pričakovali od energetsko - industrijskega bazena. Tudi Premogovnik Velenje se ponaša s certifikatom ISO 9001 ter 14001. Najvi.šjo oceno in s tem prvo nagrado pa je dobila (iorenjť orodjarna d.o.o., Velenje za urejenost delovnega okolja, ki je osnova za pri^iz-

Atenka Avberšek. Ariana Grobeinik In direktor Gorenje orodjarne Maarjan Kovač
vodnjo unikatnih proizvodov najvišje kakovosti z veliko znanja in veliko mero natančnosti poleg najboljšega kadra in najsodobnejše tehnologije.
Dokaz o celovitem pristopu k
obvladovanju kakovosti so pridobljeni certifikati ISO 9000, ISO 14000 in certifikat s področja kakovasti za avtomobilsko industrijo EAOF.
NLB in mednarodno poslovanje
Velenje, 19. novembra - V okviru (i. srečanja gospodarstva v Savinjsko-Š<deŠki regiji se je v 1 lotelu Paka predstavila Nova Ljubljaa^ka banka, d.d. Ljubljana, Podružnica Savlujsko-Saleška. Srečanja so se udeležDi vidnejši predstavniki gospodar.siva i/ omenjene regije. V okviru okrogle mize z naslovom: NLB - vaš pariner ob vstopu v EU «) predstavili predvsem storitve, vezane na mednarodno poslovanje kot tudi ostale storitve namenjene temu segmentu.
UTRIP
OD ÎK€D€ DO TORKA - ÎM€T IN DOHOMINA
Sroda. 19. iioveml>rHi
Krize so kar porajajo in nič ni videli, da bi lahko m« tem ljubem svetu nehali siraški drug drugega z orožjem. Kitajska jc Tajvanu spel zagrozila z vojai^kim napadom, čc bo ta nadaljeval s pripravami za formalno nc<xlvis-nosi.
Tajvan se jc od Kitajske hxíl po državljanski vojni l«la 1949, vun-dar Kitajska nc priznava njegove samostojnosti; obravnava ga kot eno izmed kilajskDi provinc in zahteva, da spet ptwianc del Ljudske republike Kitajske.
O vrednolah Slovencev je pri Jajie/u Drnovšku razmišljalo 4t) povaNjenih. Pa se je videlo, da tudi naši umni možje vrednote vidijo zelo različno, predvsem tako, kol jim lo dopuSča njihova Širina.
Čolrick, 20. lumMiibra
Bush jc na obisku v Angliji zagovarjal vojno v Iraku in med drugim menil, da je "V nekaterih primerih ustrezna uporaba sile v.se, kar nas lahko ubrani pred kaotičnim sveiom, kateremu vlada nasilje«.
Na protestnem shodu proti Bushevemu obisku in vojni v Iraku v središču Londona pa so organizatorji, koalicija mirovnih gibanj "Stop the War^ našteli kakih 200.000 udeležencev. V Iraku jc sedaj okoli 130.000 ameriških vojakov. Število incidentov pa je vedno večje.
Evmpski parlament obžaluje odločitev Hrvaške za razglasitev ER(" v Jadranu brez ustreznega dialoga z drugimi državami. Evropski parlament pričakuje, da bo dogovcsr o naslednjih k(">rakili dasežcn po mednarodni ministrski konferenci o ribištvu v Sredozemlju, ki bo v Benetkah 25. in 2f). novembra. I Irvati se zaradi lega ne obremenjujejo kaj dt>sti, So preokupirani z volitvami in njihovimi rezuhali.
Preiskovalna komisija v primeru Petek pa se ubada t nasprotujočimi si trditvami Franca Bega, avtoprevoznika iz Šoštanja, in nekdanjega državnega sekretarja na prometnem ministrstvu Petra Pengala. Beg trdi, da mu je Pengal dejal, da mu je Janez Drnovšek naročil, naj 2(XK) avioprevozniških dovolilnic dodelijo podjeiju Euroeity. Ker soočenje ni prineslo odgovora, ali je to res ali ne, saj vsi vpleteni kakršnokoli povezavo zanikajo, bo sedaj tožilstvo rajLskova-lo, kdo je krivo pričal
Pelck. 21. novembra
Očitno smo Slovenci ;ia nekaterih podn)Čjih že kar dobro niz-viti. Tako Slovenija na področju dastopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij .sodi med najbolj razvite države na svetu. Vodilna mesta na lestvici so sicer zasedle skandinavske države: Švedska, Danska in Islandija, sledijo jim Še Južna Kcîreja, Norveška, Nizozemska, Hong Kong, Finska, Tajvan in Kanada. Združene drŽave Amerike so zasedle 11. mesio, J apon-ci so na l.\ mestu, Avstrijci in Nemci na 17. oziroma 18. mestu, Italija in Francija pa na22. in 23. mestu. Slovencem je pripadlo odlično 24 mesio.
Mejo na morju naj bi določili s pomenijo arbitraže, je vse pogo-.sicjc slišali tako s hrvaške kot s slovenske strani, nekdanji predsednik Milan Kučan pa opoza-ija, da arbitraža sicer predstavlja rešitev, hkrati pa odpira kup novih zapletov:
Sobola, 22. novembra
v Gruziji je bilo zelo napeto. Privrženci opozicije so vdrli v parlament in prekinili zasedanje, predsednik Še varn adze pa je razglasil izredne razmere. V naelektrenem ozračju, ki je grozilo, da pripelje do državljanske vojne, je potem zmagal razum. Ševamadzeježev nedeljo pod-
pisal izjavo o odstopu s predsedniškega položaja.
Bosanski Srb Miroslav Dero-njic jc v Haagu potrdil, da je Radovan Karadžič ukazal pobiti vse Muslimane, ki so bežali iz Srebrenice.
Mariborska založniška družba Regionalni mediji je začela izdajati ljubljansko in celjsko izdajo brezplačnega -štirinajstdnevnika Di)bro Juîro. Naslaja torej največji časopis v .Sloveniji.
Nedelja. 23. novembra
Vplivni konservativni Icjndon-ski tednik The Economist v okviru posebne priloge o širitvi Evropske unije predstavlja Slovenijo, ki .se jc, po mnenju Economista, uspela izogniti večini problemov, ki so druge države Zahodnega Balkana pahnile v vojno in revščino» zaradi svoje navezanosti na splo.Šne evropske vrednote pa je uspela razmeroma hitro ustvarili stabilen demokratični politični sistem.
The Economisi na lem mestu povzema pisanje profesorja na ljubljanski filozofski fakuUeli Rudija Rizmana, ki meni, daje tak.šen razvoj Slovenije med drugim posledica njene nekdanje vključenosti v avstro-ogrski imperij, ki je spa^ioval načela vladavine prava, zato je razumljivo, da je Slovenija v prenesu tranzicije u-spešneje obvladala probleme z vzpostavljanjem demokracije kot pa iLsie države, katerih vrednote so bolj zaznamovaU oiomanski imperij incaristična Rusija.
Na HrvaŠkem so oh 19. uri zaprli vcilLšča, na katerih so volivci že petič volili poslance v parlament. HDZ se po šlirih lelih opozicije zmagovito vrača. Račan je zaradi svojega že pregovornega »cincanja«, odcincaL
Ponedeljek. 24. nov.
Mediji smo spel na tapeti. Minister Rupel je v razpravi o
prihodnosti Slovenije v EU med drugim objavil, da mediji postajajo "ključni politični problem". "Osebno povezane vplivne politične in poslovne skupine izrabljajo medije za priliske in kopičenje oblasti," je zapisal. Reakcije so seveda burne.
So volitve na \ Irvaškem prinesle morda ludi svež veter v medsebojne dogovore med državama? Vodja zmagovite HDZ Ivo Sanader pravi, da bo slovenski vladi ponudil odprte dvostranske pogovore, slo-ven.ski politiki pa si od nove viade obetajo predvsem boljšega sog<womika. No. dosti slabši, kot je bil, gotovo ne more bili.
Rezultati poskusnih lesliranj emisij izpušnih plinov kažejo na to, da je stanje ekolo.ške sprejemljivosti vozil pri nas dokaj slabo V poskusnem merjenju, ki je potekalo od 20. do 25. oktobra, je 59 izvajalcev tehničnih pregledov ekotest opravilo na malo manj kol 16 lis<xí vozilih. Rezultati so pokazali, da je 33 odstotkov vozil ekološko nesprejemljivih.
Torek. 25. novembra
Po dolgih debatah o vatikanskem sporazumu je sedaj piko na i dalo Ustavno sodišče, ki meni, da ta ni v nasprc5tjuz ustavo, Če velja razlaga, da bo Kaio-li.ška cerkcv pri delovanju v Sloveniji upi'išlevala pravni red v republiki Sloveniji. Vražič je vedno v nijansah.
Na področju zimskega turizma se pri nas zapleta, pa včasih ludi kaj odpleta. Golte bodo gotovo zaživele. Zreški Unit^r Turizem pa bo naslednji leden podpisal pogodbo za nakup 68-odstotnega lastniškega deleža v smučarskem centru na Krvavcu. Tudi lam jc bilo potrebno presekali gordijski vozel.
žabja
p®rsp©\ctiva
Mnogi napovedujejo novo dobo - tudi za nas
Zadnje dni smo znova .slišali prešim/nje. Šesi, osem, dva najsi, .siirinujsi. Št ilk i osem in xlirinajst xia veljali za clwje: za sieiilo wlHnili enot in Áte\Hlo pokrajin, dnif^dve le za ši(f\ ilo pokmjin. Čeprav prave odlocilve o tem. koliko tovrstnih delov ho imela Sloy'cmja, še ni, se te številke p<jjavljajo najpogosteje. Pa Čeprav jesam minister Bohinc te dni znova pono\nl za nase območje nič kaj sprejemljivo številko osem. A na srečo dejal, da tndi ne bo gluh Zli dm^e predloge. Šte\'ilo pokrajin je zdaj, ko so se posianci bolj aH manj ze odfočdiza regionalizacijo države, ypruŠanje. ki bo gotovo .ve povzročalo veliko razprav. Nekatera območju, ses'eda tudi savinj.'iko-ša/eško, se v majhnem Štei'ilri jxjkrajin ne vidijo. A če je res, kur (X)udurjajo nekateri za.*:iopn i' ki ljudstva z nošego konca, potem Šietilo pokrajin sploh ni več y^mšanje. Hilo naj hi tako, da lx) ljudem teh devetih občin po voljL Zakaj ne hi verjeli, saj naj bi vendarle vedeli več kot navadno ljudstw. To, da bodo Sašo podprle vse občine tega območja, je menda dokončno jasno.
Čeprav so volil\'e na Jlrvaškcifi bolj meddržavna tema, so vendarle vzbudile precej pozornosti (udi na našern ožjem območjiu Ne le zalo, ker imamo ttuli pri nas Ijitdi, ki oi>ozarjajo na na.'Îo politiko do te sosede in pričakujejo nove korake ob imenovanju nove hn'aške vlade, tndi zaradi Mj praktičnih zadew Upajo, da /» kljuh različnim napovedim ludi zdaj la naša soseda naklonjena pridndiui Hvropi (fJsl. o tem, da so v nogometu ze v Evropi, nas pa so izrinili, se več ne govori/), saj lako nebo treba nam predolgo samim čuvali meje Evrope z Halkanom. Naj se čim prej pridruži Evropi in naj se meja prestavi dalje na vzhod, in če bomo skupaj v isli Evropi, bo .ladran nekako spet naš. in lahko homo lam tudi kupovali nepremičnine, ki nas že dolgo tako mikajo.
Pri nas pa zadnji čas v mnogih podjetji!i slišimo, da so na pragu nove dobe. Ne k v Gorenju in drugih firmah, ki so že v Evropi, tako sii.šimo zadnje dni predvsem v naših turl^dčno-zdravUi^kih
krti jih. Tudi v TopolŠici, kjer urejajo vodni park in razmišljajo Še o novih naložbah, pa v Laškem, kjer načrtujejo gmdnjo novega cenim s hotelom, in r ihdčetrtku, kjer naj bi tudi kmalu zasijale nove z\'ezde hotela, naložile pa bodo začeli tudi na Iln'aškem, kjer jim je usjwlo dobiti Tuheljske toplice. Takih primerov je Še več, saj v vseh takih centrih napovedujejo nov raztvj, novo dolx>. Da bi r lo novo dobo fe res stopili skupaj! f)a bi bile razmere pri nas koruzno take, da bi si uidi navadni ljudje lahka pri-voščúi bh'anje v objektiii »nove dobe". Te dnizbe bodo kljuh koraku v ma novo<' obdržale stara imena, del nekdanje .^lorske železarne pa boim tem, ko je dobil novega večinskega lastnika, dobd tudi novo ime. Inexa Štore je namreč poleti letos znova prišla v domaČe roke. Od š\'edske firme jo je odkupil zreški Uni-OK In ker staro ime hihko uporabljajo le Še do konca leta, so morali poiskati novo. OdhCiU so se za Store Sieel. Vsaj pni del nam z\'eni domače. Da mora biti zraven še kakšna tujka, smo se pa že tako nava dih. Upajmo le, da ta sprememba imena ne bo vplivala na padova nje, .^ajso z letošnjim zelo zadovoljni Ko na našem območju govorimo o težavah pri povezovanju z dr^igimi kraji, ?uivadn o govorimo o slabi cesti proti Slovenj Gradcu in proti Arji vasi ter o po\'ez(mz Ljid)ljano. /majopa zadnje dni velike težave naši ljudje, ki se odpnn'ljitjt? v Celje, Težavam na ce.ui proti Arji vasi.ho se namreč pridnižileŠe na cestah, ki od tod vodijo v naš nezaželeni center Na najobičajnejši povezavi skozi Petrovče jih čaka past v Levcu, saj lam Širijo cesto, urejajo krožišče in nastajajo kihmelrske kolone. Tisti, ki.se zato odločili za vz^)orednii'opreko Zaloške Gorice in Med-loga, naletijo na gradbišče pri povezavi z nmim avtœestnim priključkom na LopaiL Če pa so izbrali pot po avtocesti, so se mašlipred zaporo na gradbiščii Mariborske ceste. 7'u je namreč bil do včeraj zaprt ob\ ozpreko gradbišča. Z začasne železniške proge.so namreč lirepre.siavili na nov mo.si, po katerem bo savinjčan odslej piskal tudi proti Šaleški dolini.
m ik)
Modro Velen}e
Matjaž Dragar
Promet jc v zadnjih letih skokovito narasel. Število registriranih avtomobilov se je v Sloveniji po podatkih Statističnega letopi.sa Republike Slovenije od leta 199] do leta 200} povečalo za ^0 % in to šte\'ilo samo še raste. Zato so ukrepi za ureditev prometa nujni. Dana infra.fimktura ne more zadostili rasli Števila aviomobilov. Rešitev ne more hiti enostranska. saj se moramo velikega problema lotili z več strani. Modre cone, ki so v Velenju v zadnjem času pogosta tema in mnoge spravljajo sktbo voljo, so eden izmed nujnih ukrepov s svojimi prednostmi in sluboslmi. Velenje bo poleg modrih con v prihodnje potrebovalo še kakšno parkirno hišo, dobro urejene pločnike, kolesarske steze in javni promet. Vendar [ta je potrebno razmišljati tudi a drugačnih načinih in inovativnih pristopih reševanja teh težav in .se pri tem zgledovati po najbolj.sih.
Jlas.sell je prijetno mestece v Belgiji s približno 6H.OOO prebivalci. Zaradi .svoje specifične mestne in fra.strukture se je mesto pred nekaj leti soočilo z nevzdržnim prometom v mestnem središču in s kroničnim pomanjkanjem parkirnih prostorov. J.skali so rešit\'e in od J. julija 1997 je Ilasselt znan kol evrop.ski model za inovativno urejanje javnega prometa. Tako so leta 1997 uvedli novost - brezplačni avtobus za vse. Vpeljali .so mrežo avtobusnih povezav - mestnih in regionalnih linij (prebivalci teh najpogosteje uporabljajo avtomobile za prevoz v .službo in tako polnijo parkirna mesta). Učinki tega .so bili veliki. Uporaba javnega prometa se je bistv eno dvignila. Meritve so pokazale, da je 23 % uporabnikov mestnega prometa bivših uporabnikov avtomobilov. Prav tako so ugotovili, da so ljudje iz prime.stja pogosteje prišli v mesto kot običajno -ravno zaradi možnosti brezplačnega prevoza. Na nek način me me.sro Jlasseh spominja na Velenje. Tudi mi se ukvarjamo s pm'cčanim prometom in pomanjkanjem jyarkinûh pro.siorov in tudi mi iŠČemo rešitve. Menim, da je Velenje ravno prav majhno in ravno prav veliko, da hi lahko po.stali xiorčni primer mesta s .sodobno, morda brezplačno, ureditvijo javnega prometa. V svetu je poleg Ilas.sella poznanih še kar nekaj mest z brezplačnim javnim prevozom. Med bolj znanima sta mesti Perth v Avstraliji in Baih v Veliki Pritaniji.
Pogosto ostanemo le pri idejah, saj se navadno stvari u.sCavijo pri Jinančnih preprekah. V mestu 'Jdmpe-re na finskem so tako izvedli pilotski primer, v katerem so skusali ugotoviti ludi dolgoročne ekonom-ske prednosti in .slabosti brezplačnega javnega prometa. Projekt .so izvajali od avgusta 1999 do marca 2000. Ena izmed ugotoviie\' tega projekta je ludi, da .se brezplačni avtobusni promel obnese le ob določenih dnevih {sobotah ) in ločno določenih terminih v dnevu. Trgovski centri, do katerih je bil speljan brezplačen avtobusni promet, so imeli bistveno višji promet kot dru^ trgov.ski cent ri. Te in tudi ostale ugotovitve, ki že obstajajo na tem področju, hi bilo .seveda dobro podrobno .spoznali in jih posku.kili prene.sli v naš prostor. Po !. 5. 2004, ko bo Slovenija poslala polnopravna članica Evrop.ske unije, bo tudi Velenje dobilo pravico do vključevanja v .sheme finančnih pomoči, ki so namenjene članicam unije. Vendar so pri pridobivanju finančnih pomoči iz e\'rop.skih skladov zelo pomembne kreativne in inovativne rešitve. Tudi tukaj hi moralo Velenje iskati svoje priložnostL Velenje je .seveda le eno izmed mest, ki .se sooča s jxjra.stom prometa in pomanjkanjem parkirnih prostorov. Bilo pa bi dobro, če bi bili tokrat korak pred drugimi in začeli razmišljati tudi o možnih drugačnih rešitvalu
tf.«,»,,	2». TeStaj*
GOSPODARSTVO
Kako bo zavod poskrbel za delavce Elektronike?
Tisti z \ov kol oiiiiii lotom (leloviu; dobe iiii^ijo pravico do (kMUHiie^a luidoiiH^stila v,a cas iHO/posrlnosLi - l^rva iz[)larita. ol) piavorasiii prijavi, 15. januar ja
MHena Krstič • Píantnc
330 dolavcem Eleklronike v sleiaju v icm času tcčc odpovedni r*)k- Pomeni, da niso nc úi ne mij>. Ne /ap^wlcnl ne brez-pmelni. Nekje vmes. / obrazci /ahlovkov za denarno nadomestilo v rokah, kijih bodo lahkih prinesli na /avod izpolnjene Sele po preteku odpovednega roka» 4, dcccmbra, in '/. obra/ci za predčasno uveljavitev dela neizplačanih plać o/iroma nadomestil plaC 1er odpravnin pri jamstvenem skladu,
Prijavljanje v evideneo brez-
paselnih in vlaganje /ahievkov za uveljavljanje denarnih nHdo-mesiil se bo na zavodu z^ zaposlovanje začelo 5. decembra in bo irajak) do 16. decembra. Tkko bo prvo izplačilo denarnega nadomestila lahko izplačano 15. januarja.
»Pričakujemo, da bo imela večina delavcev, ki jim bo prenehalo delovno razmerje zaradi sleCaja, pogoje za uveljavljanje pravic, ki jim gredo po zakonu o zavarovanju za primer brezposelncisti. Gre za denarno nadomesUlo, ki se odmeri od poprečne plaCc delavca v
zadnjem letu dela. V prvih Ireh mesecih znaSa nadomesUlo 70, v naslednjih mesecih pa 60 odstotkov njihove poprečne plače zadnjega leta,« pojasnjuje Danica (Jodler, vodja Uradov /a delo Velenje in Mozirje. K temu dodaja, daje Čas prejemanja denarnega nadomestila odvisen od delovne dobe upravičenca, l isti z delovno dobo od enega do pelih let so do prejemanja nadomestila upravičeni iri mesece, tisii z delovno dobo do petnajst let 6 mescev, do petindvajset let devet mesecev, z veČ kot pet-
indvajset lel delovne dobe pa do enega teta. »Upravičenci, ki imajo peiindvajsei lei dekwne dobe in so starejži od 50 let, imajo pravico do prejemanja denarnega nadomestila osemnajst mcseccv; pravico do nadomestila v trajanju 24 mesece\' pa tisti, ki imajo petindvajset let delovne dobe in so starejši od 55 let.«
Kljuh temu pa začasno.si pravice do prejemanja denarnega nadomestila pomeni, da se bo treba hitro soočiti z razmerami na trgu dela in iskali prilo?:nc»ti za novo zaposlitev. Pri tem na zavodu poudarjajo, da kljub temu» da delavci Elektronike v stečaju se niso prijavljeni kot brezposelne osebe, aktivnosti za preverjanje potreb po delavcih že tečejo. »V ta namen se pogovarjamo z (îorenjem, Dlu-
Provni nosveti in finančna pomoč
Poklicali smo na obm(Kni odbor sindikata dclavcev kovinsko predelovalne industrije, kateregai člani so bili tudi delavci Elektronike. Sekretar Branko Amon je pojasnil, da bodo svojim članom, ki so se znaSli na ce.sli, pomagali s pravnimi nasveti, pa ludi finančno. Svetovali pa jim bodo ludi, kako premostil i zapiidle finančne (^Iweznosti. Trenutno čakiijo na di^gov-or s stečajnim upraviteljem, polem pa bodo pripravili vse potrebno za zastopanje delavcev v stečajnem postopku in pri uveljavljanju pravic iz jamstvenega sklada.
esom. Gorenjem IPP in drugimi podjetji,« pravi Godlerjeva.
Brezposelni se bodo lahko vključili v ra/lične programe zaposkwanja, med katerimi so že tradicionalni programi informiranja in moiiviranja brezposelnih za vstop na trg delovne sile, programi priprave za zaposlitev s piuidarkom na progra-
mih izobraževanja in uspasab-Ijanja ter lokalni zaposlitveni programi, pri katerih gre predvsem z.a javmi dela. Jih je pa ^ več in o vsem bodo sln)kovni delavci, (v kolikor jih že niso) delavce Elektronike v stečaju na pogovorih, kijtli načrtujejo, áe seznanili.
»Pomembno je, da Era raste!«
Kra v irijovski l)raiiži mod prvimi stirlnii najvočjiini slovc^nskirtii trgovci - Sirilev v Sloveniji lain, kjei' jo šc ni - l^riložnosl za ()l)st()j in nadaljnji razvoj pre<lvscin na irřjih bivših t)ufi()sla\1io - hťUošnja rralizat ija pro(l\idonia \isja za 40 odslolkov \ primerjavi z lotom 2(H)2 - .Áktivíiosli za (nropsko Urino
Tatjana Podgoršek
Vťlerye. 25. novembra - »C'e blaga ne kupimo dc^ro, ga tudi ponudili ne moremo dobro,« je v uv(xlu novinarske konference v mali dvorani velenjskega hotela Paka poudaril predsednik uprave Ere, delniške družbe i/ Velenja («vido Omladič, in nada-ljeval:«Prav /agolovilev nabavnih virov bo eno od temeljnih vprašanj, pomembnih pri obvladovanju obstoječe in tudi prihajajoče konkurence, là bo z vstopom Slovenije v Evropsko skupnost Šc večja, kol je danes, dogajanja v trgovski branži Se bolj intenzivna, ^obalizacija, internacionalizacija še bolj neizprosni in Irdi. Era se na to intenzivno pripravlja.« Sume, tatône kot je bila za.snovana pred leti - po
zagotovilih OmladiČa - ne bo, zato Era išče kapitalske in strateške povezave drugje. Zelo pomembno je zanjo članstvo v največji trgovski skupini v Evropi - družbi CT3A. ki ustvari na leto 3,5 milijarde evrov realizacije in ki ima več kot 4000 pro-dajnilt mest v riizličnih dr/avah. /.aktivnostmi znotraj omenjene družbe in nakižbami naj bi Era vnaslednjemletudoseglaod 15-do 20-odsloten tržni delež. V splet priprav na konkurenc(3 in n(we izzive sodijo ludi aktivnosti, ki jih izvajajo na trgih bivSe Jugoslavije, predvsem na f Irvaskcm, v ( 'rni gori in Makedoniji. V slednji veliko računajo na razvoj .Skopskega sejma, ki naj bi v prihodnosti deloval kol poslovno-lrgovski in kongresni
center. Začetek prenove načrtujejo na pomlad prihodnje leto.
V	{'mi gori je Era ta irenutek največji tuji trgovec, v naslednjili letih pa naj bi tu zgradila .§e pet, Šest trgovskih cenirtw. Sploh velike ambicijo pa ima Era na hrvaškem trgu, kjer je po prevzemu družbe lornado Bakin že prcnkMIa nekaj supermarkelov.
V	naslednjih Štirih letih naj bi bila na tem trgu večja kol v Sli> veniji, k)er trenutno dosega približno I3-odstolni tržni delež v svt^i branži inse uvršča med prve Štiri največje slovenske trg<5vcc. »Za nas je slovenski rrg sicer pomemben, vendar svoje poslovne priložnosti tu ne vidimo, ampak so naši največji izzivi za nadaljnji razvoj na področju bivše iugiïîdavije. Slovenija je premajh-
Vodstvo Ere na novinarski konferenci
na, da bi razmišljali drugače.«
Kot je Še podčrtal Gvido Omladič, je pomembno, da Era raste, raste pa na dva načina: s povezavami in z izgradnjo novih prodajnih centrw s programom živilskili in neživilskih izdelkov. V Sloveniji jih nameravajo/graditi povsod tam, kjer še ni pri-solna (Primorska. Gorenjska, Dolenj.ska in PrekmurjeJ.Tam kjer je že, pa namerava sledili željam in potrebam p^)trošnlkov z večjim poudarkom na dodajanje vrednosti storitvam, s preureditvami in posodobitvami obstoječih objektov, ki so del njene razvojne strategije.
Letos za 40 odstotkov vcťjH resilí/acija kot laní
Era se je po število zaposle-
nih in promelu v zadnjih petih letih več kol potrojila. V Skupini Era, v kateri je zaposlenih 2525 delavcev, načrtujejo za letaš 88 milijard tolarjev reali« zacije, kar je 40 odsu>lkov več koi v leiu 2002. Doseženi kazalci poslovanja v letošnjih devetih mesecih kažejo, da bodo smelo zastavljene cilje ludi dtisegli. V omenjenem obdobju so prihodki dosegli 44.5 milijarde SIT, dobiček 20fl milijonov, za naložbe pa bodo letos namenili 2 milijarde tolarjev.
Kol ugolavljajo, je pritisk konkurence na zaslužek velik, vendar izvajajo vrsto aktivnosti, da bi ga zmogli in naredili Ero evropsko podjetje tako po organiziranosti, simških in razvoju. Poleg ncwih razvojnim projektov namenjajo pozornost pridobitvi
ISO-standardov, projektu ERP (inlergriran informacijski sislem), notranji ureditvi Ere» razvoju kadrov. Med zelo pomembne projekte uvrščajo izgradnjo logi-sliCnega centra v Arnovskem gtr/du pri Žalcu,skaterim je Era k(5nkurirala na razpisu evropskega strukturnega sklada.
V skladu s straie^jo, ki ostaja tatóna, kot sojo predvideli pred tremi, .Štirimi leti, so velike ludi aktivnosti na področju marketinga. Tu si zlasli veliko obetajo od ntM: kartice Zrno nazrntJ, Pcxla-iki kažejo, da so z njo zadeli žeblji-co i\2 glavico. V dobrem mesecu dni je kartica namreč dobila 65 tisoč laslnikov, kar je enkrat več. kol jih je imela »stara« kartica, do konca leta pa naj bi z njo kupiv vaio blago po ugodnejših cenah blizu 100 tisoč potrošnikov.
Sa-ša mora biti - Sa-ša bo!
Na novinarski koníei^enci sta predsednik mcstne^ja odbora LDS Velenje Dia^jo Marlinsek in poslaner v državnem zhorii Jožef Kavlienik pr<id»slavila pjizadevatija za Sa-so kol razvojtu) komplementarno regijo v proeesu deeenirallzaeije Slovenije
Mira Zakošek
Predstavnika mestnega odbora LDS Velenje sta bila jasna. Njihova stranka podpira oblikovanje Savinjskc^-šaleške regije in vse trenutno bkalne in regionalne razvojno naravnane projekte. Pri njihovem oblikovanju so konstruktivno sodelovali in jih štejejo tudi za svoje. To vsekiikor velja za skupno odločitev, da na savin>sk{>saleškcm obmcJčju oblikujemo razvojno in vsebinsko regijo. »Čire za konkretne projekte in naša naloga je, » je pciudaril Martinšek.» diijih skupaj z gospodarskimi subjekti, ki so razvojno naravnani in zazrli v prihodnixst in Evropo, tudi udejanjimo. Seveda bodo potrebni konkretni wodi, za katere pa
sem prepričan, da smo jih spostv bni. Če stopimo skupaj, dovolj kvalitetno izpeljati.«
Oba sta izrazila zadovoljstvo tudi z oblikovanjem proračuna Mestne občine Velenje za prihodnje leto, ki je po njunem dovolj razvojno naravnan. Konkretno pa sta nanizala tudi projekte, pri katerih je imela LDS še posebej pomembno vlogo. Tako so sodelovali pri formalni vložitvi zakona o oblikovanju regij v parlamentarno proceduro in se aktivno vključevali v projekte decentralizacije Šolstva. Rezultat lega je ludi MedpixJjci-niški izobraževalni center, ki ho povezoval gospodarstvo in .š-olstvc, kar pomeni, da bodo uskladili potrebe gospodarstva z izobraževalnimi vsebinami.
Pozdravljajo skupni projekt gospodarstva in ol>čin savinjsko-ŠaleŠkega območja - Golte, v katerem vidi LDS predvsem sinergijske učinke v turizmu, malení gospodarstvu icru.sivar-janju novih dekïvnihmesl. Podobno velja ludi za projekt Rekre-acijsko-turističnega centra .Teze-ro. Poslanci savinjsko-šaleškega območja so se povezali s koroškimi paslanei in skupaj zahtevajo boljšo cestno povezavo z avtocesto, vključujejo pa se tudi v priprave na izdelavo strategije prostorskega plana in naci-onalncga programa državnih cesi. Kavličnikje nanizal ludi aktivnosti, ki so bile zelo us|5ešno opravljene na področju približevanja Evropi. Rezuliat vsega je tudi laskava ocena, da je
Slovenija naw>iop med kandidatkami najbolje pripravljena. Se pascbej pa jc izrazil zadovoljstvo, nad pripravljenostji^ gospodarstva tega okolja. »DSn Hišni aparati in (îorenje sta nedvomno že v Evropi, » je poudaril, ob tem pa dodal, da bo v tem okolju potrebno veliko več narediti na področju »človeških virov«. Najli bo ireba takšne programe in kvaliteto življenja, da bodo strokovnjaki ostajali lukaj. V zadnjem obdobju se namreč vse prevečkrat dogaja, da ti odhajajo drugam, »NajpomembnejŠi pri vsem so človeški viri, ki v povezavi s prostorskimi dani>;l-mi pomenijo gibalo napredka. Aktivneje se bo potrebno lotiti oblikovanja takšnih stimulativnih izobraževalnih, stanovanj-
Drago Martinšek in Jožef Kavtičnik
skill in življenju prijaznih razmer, da bodo kadri ostajali lu in prihajali sem tudi od drugod. Začeli je potrebno načrtno štipendijsko politiko, ki mora voditi vse od ustanovitve štipendijskega sklada óo povcztTvanja v iundacije, ki bodo vzpodbujale izobraževanje za poklice, ki pomenijo tudi realna delovna mesia v prihodnosti.« Ena izmed takšnih možnosti so vsekakor visokt^šolski izoliraževalni programi, kijih že udejanjajo (skupaj z Gabrom je Kavtičnik veli-
ko prispeval, da je biJo v Celju oblikovano regijsko Študijsko središče), pozdravlja pa seveda tudi ustanovitev fakultete za instrumentalno pedagogiko v Velenju. »Polen, ki jih dobivamo pri tem, je veliko. Med drugim skušajo v obstoječih institucijah prepLwcdati svojim kadrom, da bi prcdiivali v takšnih usian<.)vah drugje po Sloveniji -vendar bomo tudi le probleme s.skupnimi močni premagali.«
Bankirji vse bolj finančni svetovalci
Vabljiva življenjska zavarovaiija z zajanironlm doiKKSom in nova kitniilna ponudl)a NLB - V Podi u/niri Sa\ injsko-vŠaloška odprli okoli {>(),()()() ()S(M)niii rarunov in 3040 transakcijskih računov pravnih subjektov
Mira Zakošek
Menjava vseh banfnih računov, ki jc povzročila veliko leilav in odpihnila ludi prvega moža NLB, sc počasi umirja. Težav je vse manj in direktorica NLB Podružnico Savinjsko-SalcSka mag. Lidija Dovšak pravi, da jili hodt'i v kraikcm v ccloi.i odpravili. Pravzaprav so Ic šc izpiski o sianju na raiunu listi, ki so manj ra/umljivi za sirankc. Siccr pa v icj podružnici Icžav ni bilo piîsebej veliko, nekaj so jih naredili tudi varčevalci, ki so zaradi lega, ker se je o icm veliko govorilo, nekako kar pričakovali, da je ludi s slanjem na njihovem računu kaj narobe. Upravičene pa so bile kriiikc tislih, ki so izraj^ili nezadovoljstvo, ker niso mogli neprekinjeno uporabljati elek-I nunskega bančništva. In kako komentira ta dc^ajanja direktorica Dovsako-va?
»Se enkrat bi se rada vsem, ki sle imeli kakršnekoli nevšečnosti z nami, opravičila in se vam zahvalila za potrpljenje. Tudi mojim sodelavccm, ki so morali slikati marsikatero pikro. Ob tem pa moram povedati, da som zelo zadovoljna, da so na.šc stranke kljub vsem nevšečnostim ohranile zaupanje v banko in veČina jih je ludi odprla svoje osebne račune pri nas, Seveda jih je tudi nekaj odšlo, a prišli so drugi, izpolnili smo pričakovanja, (îdpriih imamo okoli 6(^.000 ťísebnih računov, uspešni
pa smo bili tudi na področju pridt)bi-vanja novih gospodarskih subjektov, saj preko podružnice opravlja llnančnc transakcije 3040 podjetij in obrtnikov. Vedeli pa moramo, da bančništvo pt"fitaja vse bolj avtomatizirano, brcz-g<5iovinsko poslovanje vse bolj aktualno in zahteva drugačen način razmii^ja-nja, delovanja in odzivanja.« Ze pofnladi Itiox ste napoveda/i ohno' vo svoje osrednje največje enote na Riularski cesti i' Veienju. Kakojest&n? »Za obnovo enote, ki nam ni v ponos, saj je zastarela in potrebna osvežitve, imamo vse pripravljeno. Projekti so takšni, da se bodo lahko nai>e stranke v poslovalnici dobro počutile. Več bo tako imenovanih hitrih blagajn« in individualnih sve-ttjvanih mest. Težimo k izpolnitvi želja strank po bančni poslovalnici z osebnim pristopom, finančnim svetovanjem in seveda s pristnimi medčloveškimi odnosi. Žžd pa se je zalaknilo pri reševanju premoženjskega vprašanja nekaj kvadratnih metrov v pritličju, ki so trenutno v lasti Davčne uprave RS. Kaže, da bomo zadevo zdaj vendarle uredili in da bo dobila ta enota novo podobo najkasneje do konca prvega polletja prihodnjega leta.« Bančni deiavci postajate vse hofj finančni, pa tudi zavarovalniški sveu>* valci?
»Vsekakor. Ogromnosmo v zadnjem obdobju vlagiili v pridobivanje dodatnega znanja. Prihodnost nam postavlja nove izzive, posk)vanje pa bo zagotovo zelo zaznamwal tudi vstop v EU. Razvijajo sc nove storitve in bogati ponudba bančnih in tudi obbančnih storitev, predvsem zavaroval ni.št v o, skladi, upravljanje s premoženjem, leasing kot tudi factoring. Naša prednost je, da poznamo stranke» njihove navade, njih<wo premoženje in moramo bili sposobni stranki ponuditi čim bolj kiikovostno in raznovrstno paleto storitev. Mednje poleg klasičnih vlog in upravljanja premoženja od junija naprej vključujemo tudi ponudbo bančjio-zavarovalniških storitev, ki je prinesla pozitivne odzive tudi naši podružnici. Imamo 17 uspasobljcnih komercialistov s pridobljeno zavarovalniško liccnco. Storitve, ki jih vsode-lovanju z družbo NLB VIIA, d. d., ponujamo v poslovalnicah celotne poslovne mreže NLO, so dolgoročna zavarovanja z življenjskim zavarovanjem in naložbe v življenjsko zavarovanje, vezano na enoto investicijskega sklada. Nov razvojni korak bo narejen s ponudbo varčevanja v vzajemnih skladih. Pred kratkim je družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d. o. o., prejela dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skla-
dov. Specialisti se že izobražujejo, pričakujemo aktivno trženje vzajemnih skladov NLB, nova storitev pa bo ponujena vzačetku prihodnjega leta.« Pa tudi ostali bančni delavci, tisti »zfl okenci« postajajo vse bolj svetovalci ? »Ravno zato bomo največjo in centralno bančno enolo v Velenju • Pixslo-valnica Rudarska, prenovili tako» da bo čim več možnosti za prepoznavanje novih priložnosti iv.iroma individualno obravnavo in sveíovíinjc kakovostnim strankam. Brezgotovinsko poslovanje je zaživelo v tolikšni meri, da sedaj stranke prihajajo v poslovalnice. ko potrebujejo finančni nas"vct. Ocenjujemo, da .se bo ta trend v prihodnje še poglabljal. Strankam predstavlja svojevrsten i^^iv vžimo in donosno plasiranje sredstev in uvajanje novih naložbenih mo?nosti. Zato pa vlagamo v znanje in razvoj zaposlenih, da se te potrebe dejan.sko realizirajo.«
Pripravili ste ponudbo, sami pravite najbolj ufiodnih stanovanjskih kredi* tov?
»Res.so ugodni in topo nominalnih obrestnih merah. '/. novo ponudbo želimo vzpodbuditi tudi varčevalce v Nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, da izkoristijo prikržjiosti, najamejo krediie Se pred julijem 2004, ko bo zapadla prva varčevalna shema.« Tudi na področju ostale ponudbe
mag. Lidija DovŠak
sku,šate biti Jleksibilni in se prilagaj/e željam in po/reham strank? »Res je. Stranki prisluhnemo in skupaj najdemo najboljšo rešitevza uresničitev njenih želja. Stavimo tudi na Študente, že sedaj jih skušamo pridobili, da so naši varčevalci in koristni-ki elektronskih poti. Veliko ugodnosti jim pripravljamo-vtcm trenutku med drugim brc/plačni klik. Če se zanj odločijo do konca leta, odobrimťí pa jim tudi polrcwni.Ške kredite. Možnosti pa je Se veliko -za vse varčevalce, ki so pri njLS vedno dobrodoSli, pa ne le na sedežu podružnice tukaj v Velenju, ampak tudi v naših enoiahposlo-valnicah v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, pa tudi v Celju in Žalcu. V vseh bančnih enotah aktivno tržimo v.se bančne in obbančne produkte tako pravnim subjektom kot tudi občanom in vseskozi težimo k vzpostavitvi tesnih poslovnih odnosov s strankami«
v »živo« bodo predstavili 12 deficitarnili poldicev
i^rojekl Učenje za l)ogato življenje namenjajo osnovnošoU^eni Koroške in Savinjsko-šaleške regijo-Z vseslovenskim projektom poklicnega in strokovnega izobraževania /elijo ustaviti pomarijkanje nekaterih poklicev in zagotovili delodajalcem sliokoven kader oziroma kakovostne mojstre
Tatjana Podgoršek
v okviru šestega srečanja gospo daretva Savinjsko-^šaleške regije, ki je letos obarvan evropsko, sta območni obrtni zbornici Velenje in Mozirje pripravili doslej dve odmevni predavanji - Vključevanje slovenskega malega gospodarstva v notranji trg Evropske skupnosti ter Podjetništvo za 21. stoletje. Obe sta pritegnili precej pozornosti. Po besedah Snr\ je J a mnikar, .sekretarke na Obmivini obrtni zbornici Velenje, so z obema želeli svoje člane seznaniti z nekateri dejstvi, pt)membnimi za uspešno poslovanje na zahtevnem evropskem irgu in za njihc^v nadaljnji razvoj. »Menimo, da bi morali predavanja še kdaj ponoviti, da bodo naši člani bolje pripravljeni na nove čase, da bodo z manj strahu vstopali v želene gospo-diirskc tokove.«
(I( ciijc xa ho$;alo /hljenje
Danes injutri (v Četrtek in petek) pa b(»ia zlwniei pod okriljem Šestega srečanja v lelwad-nici Šolskega centra Velenje predstavili vseslovenski projekt Učenje za bogaio življenje. Dogodek namenjajo osnovnošolcem Savinjsko-Saleške in KoroSke regije. »Z njim želimo vsž \pleteni na nacionalni {minis-
trstva za gospodarstvo, šolstvo, znanost in .Šport ter družino, delo in socialne zadeve. Gospodarska zbornica Slovenije, Zavod RS za zaposlovanje. Pospeševalni center za malo gospodarstvo in tudi nekatere druge ustanove, ki so kakorkoli povezane z izobražx^vanjem) ter na regijski ravni ustaviti kronično pomanjkanje nekaterih poklicev in zagotovhi delodajalcem strokovni kader oziroma kakovostne mojstre.« S tako Širokim krogom sodelujočih želimo pokazati, da se morajo osnovnošolci pred od ločil vi j o o nadaljnjem izobraževanju seznaniti s tem, kaj se bodo v poklicu učili, kaj bodo z njim lahko tržili. Ali se bodo lahko takoj zaposlili, nadaljevali izobraževanje na drugih področjih svojega življenja in podobno. Njihovim .staršem, ki imajo danes Še vedno prevelik vpliv na odločitev otrok o nadaljnjem šolanju, pa žehmo povedati, da je dobro iskati izobrazbo ali znanje v poklicih, ki nudijo zaposlitev, in da omogoča sistem izobraževanja v Sloveniji tudi dijakom v poklicnih in strokovnih programih pridobitev univerzitetne izobrazbe. «
V telovadnici Šolskega centra Velenje bodo predstavili dvanajst poklicev, ki sodijo med
(ako imenovane deficitarne: kuhar, natakar, šivilja, krojač, mizar, tesar, zidar, energetik, elektronik, preoblikovaloc kovin in rudar. Udeležencem jih bt)do predstavili »v živi:»« na konkretnih primerih. Predstavitev bodo popestrila Še tekmovanja v po&a-meznih poklicih, nastopi domačih glasbenih in plesnih skupin. Ob tej priložnosti bodo pripravile dan odprlih vrat tudi šole Šolskega centra Velenje in udeležence ozirc^ma obiskovalce seznanile z možnosimi izobraževanja pri njih - od pcîklic-nega do vl^je strokovnega. Orga-nizatorji predstavitve projekta so prepričani, da bodo pri mladih vzbudili pozornost tudi znane osebe, ki bodo ob tej priložnosti predstavile svojo uspešno poklicno pot. »Želimo, da bi mladi ob tem dogodku uživali in da bi pri predstavitvi poklicev v živo spoznali, kje se začne učenje za bogato življenje.«
Na predstavitvi naj bi sodelovali učenci vwh 32 osnovnih šol iz Kor(">Škc, Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Ker bodo aktivnosti potekale tudi v popoldanskem Času, pričakujejo, da bo dogodek pritegnil pozi^most staršev učencev, ki so pred odločitvijo, kam po končani osnovni Šoli.	■
Prvi zasebni hotel
Laslnik Marjan iienda računa tudi na razvoj ietnega in zimskega lurizma na Golteh-Hotels tremi zvezdicami je veljal 2()() milijonov tolariev
Tatjana Podgoršek_
Mozirje, 25. novembra - V
Lokah pri Mozirju so odprli zasebni hotel Benda. Lastnik hotela in direkJor podjetja Benglas Marjan Benda, ki se več kot 10 lel ukvarja tudi s steklarstvom, je odprlje hotela napíwedal že maja lelos, a mu je njegove namere preprečila papirnata vojna. Hotel so zgradili v [5 mesecih, na potrebna dovoljenja pa so čakali dobra Štiri leta.
V hotelu, ki se ponaša s treini zvezdicami, je apartma za invalide. zobozdravstvena ajnbulaji-ta.v gostinskem delu objekta je gostom na voljo líX.) sedežev, od tega 120 v restavraciji, 50 na terasi in 20 v kavarni hotela. V njegovem nt>čitvenem delu je 42 sodol)no opremljenih stîb s 87 ležišči ter možnostjo namestitve Se dcxlatnilî 14 ležiSč. Nekaj ležišč je podaljšanih na 2,30 metra, saj investitor pričakuje, da bodo v holelu bivali ti^di športniki, ki IxxJo s pridt^m izkoriščali vadbeni prostor v neposredni bližini Mozirskega gaja. Računa seveda tudi na razvoj letnega in zimskega turizma na Golich. Naložba je po izračunih veljala 260 milijonov tolarjev.
Lasen/^ hotela Marjan Benda z ženo liU simbolično odpira
hote!
Pridobitev ni pomembna le za družino Benda, ampak tudi za Sir^c okolje, sajbov hotelu /âpo-slenih ISdelaveev.
Po zagotovilih Marjana Benda je edini laslnik celotnega ol>jekla in od drŽave ni prejel nepovratnih sredsiev. Pri gradnji mu je pt^magaJa samo <ibčina Mozirje, ki je za pribliřm^ 000 tisoč tolaijev zm<injš{da prispevke za potrebna soglasja.
Kot je še povedal, prvi gostje v hotel že prihajajo, njihovi odzivi na opremljenost objekta in ponudbo v njem pa so zelo pozitivni. V prihodnje namerava zgraditi še poslovno športni del. v katerem bodo tenis igrii^ča, kongresna dvorana, times, lepotni center, .sav-
ne 1er notranji bazen, razmišlja pa tudi o ureditvi zunanjega bazena, saj je v okolici na voljo precej prustora.
Marjan Benda v turizmu ni novinec. Že prej je namreč nudil gostom apartmajske zmogljivosti. Skromne možnosti za nočitev turistov v Mozirju 1er splet okoliščin pa so ga spodbudDi k temu, da se je odloČil še za izgradnjo hotela. »Tega bodo upravljali družinski člani, gostinski del pa sem dal v najem. Sem sicer direktor, a se bom v prihodnje Še naprej ukvHrjal s steklarstvom, Iz katerega je hotel zrasel,« je ob koncu pogovora podčrtal novi hotelirv Mozirju Marjan Benda,
»Dom urejamo za lastno zadovoljstvo!«
Doinariji Koiii^ada Brunška v Andražu nacJ Polzelo poleg prvega iiicsLa za urejenosi še Lipov lisi- Delo nI slrogo lazdeljeno, a za kmetijo vsi v diužini po načelu: vsi za enega, eden za vse
Tdtjana Podgoršek
Drui^ino Konrada Hrunsiui
iz Andraža nad Polzelo jc v minulih treh tednih Turistična zveza Slovenije kar dvakrat povabila na prireditev, na kateri je podelila najbolj urejenim okoljem priznanja. Pred nedavnim so Brunákovim v Mariboru vročili priznanje s pečatom gostoljubnosti za Iclo 2003, in sieer za prvo mesto v kategoriji Kmečki glas - živimo s podeželjem, minulo nedeljo pa na Otočeu še Lipov list.
Prav nič vesel ni bil Konrad
Brunšek našega kliea. »Na kmetiji ste dobrodošli kadarkoli» vendar brez vprašanj in mikrofona. Veste, za urejenost naše domačije ne skrbimo zaradi priznanj, publieitete, ampak za lastno zadovoljstvo, za svojo dužo. Ne bom rekel, da ga nismo veseli, saj nenazadnje potrjuje pravilnost naših odločitev. Vendar mi uživamo v sadovih našega dela.»
Prepuščeni Uislnlni odloritvam
Ko smo ga vendarle prepričali in Drua^kove tudi obiskali, smo
Obnova stanovanjske hiše z fetnico 1810 je bii a najtežji
zaloga).
izvedeli, da je že kol otrok gojil željo po urejeni kmetiji. Tudi stari oče mu je na srce položil, naj kmetija ostane takšna, kot je. Dokler je bil .sam, je bil to eden od njegovih življenjskih ciljev, ko pa se je poročil in si ustvaril družino, so željo samoumevno sprejeli žena Ivica, hči Božena in nazadnje še zet Sergej. Dokler je bil doma sin, je ludi on pomagal po svojih močeh. Najprej so se lotili obnove kasče, zgrajene lela 1810, nato stanovanjske hiše z letnico 1827- »Načrtovana dela so potegnila za sabo veliko siro.^kcw, dela in skrbi. Ko smo začeli, ni bilo strokovnjakov, ki bi nam svetovali kako naj ohranimo kmečko arhitekturo, ludi pri obnovi stanovanjske hiše smo bili prepuščeni lastnim odločilvam in pogledom na te zadeve. Pri slednj i smo se sicer že posvetovali z nekaterimi strokovnjaki , a so imeli vsak svojo rešitev. Stari zidarski mojstri so mi svetovali, naj pri obnovi hiše naprej saniram temelje. In tako je tudi bilo. Ali so bile vse naše odločitev prave ali ne, težko rečem. Za zdaj kaže, da so bile in da stroka priznava vrednost ohranjanja kmečke arhitekturne dediščine,
»Smo kar nekaj postorili, a želje so seveda večje!«
Najvoole letošnje pridobitve v KS Loko\ica so posodobljeni metri ( esl in ureditev večnamenskega športnega igrišča - /a zdaj oslajata še vedno nerešena lastništvo doma kraianov in nadaljnja izgradnja vročevoda
Tabana Podgoršek
Dokaj lepe jesenske dni v kni-jevni skupnosti Lokovica namenjajo za posodobitev eesie Orožmov križ-Pihemik-Kešprei v dolžini 3.S0 meir<.iv. Dela na cesli so načrtovali že pred petimi leti, svojemu naincnu pa jo Ixxlo predali v nasIcdnjUi dneh. »ib ho velika pridobitev za našo krajevno skupiiosl,»> je v pogovoru podčrtal predsednik KS Lokovica Boris Lambizer in nadaljeval: »Tudi sicer lahko ocenimo, da smo bili v letu 2(X)3 kar aktivni- Veselili smo se novo urejenega večnamenskega sp«.>rtncga igrišča, pri čemerso se zelo izkazali člani našega Športnega društva, sofinancirali smo posodobitev lokalne ceste Bri.šnik v dolžini 140 metrov, nemalo dela smo opravili pri u red it vi odvodnjavanja, bankin in popustov na cestišču, kjer so t^ večjih nalivUi hudourniki ogrožali dva objekta-Med drugim smo pokornost namenjali še vzdrževanju pre-ostalili cest. Navozili smo blizu .S()0()ion nasipnega materiala.» Poleg omenjenega so preuredili sejno iwho v domu krajanov, v soglasju z gasilci zgradili novo greznico pri domu in poskrbeli za lokacijo za postavitev oddajnika za boljši sprejem mobitel signalov. »Kar
nekaj smo naredili, želje pa so seveda .Še večje,« Čeprav so že v minulih letih
Boris Lambizer, predsednik KS tokov/ca; »Lastništvo doma krajanov naj bi rešiii prihodnje ieto ali najiiasneje leta 200S. Takrat naj bi nadaljevati tudi izgradnjo druge faze vročevoda.»
poskušali urediti lastništvo doma krajanov, tega vprašanja do danes še niso rešiii. Lambi-zer upa, da bo dom krajanov kmalu prešel v lastJiLŠtvo občine Šoštanj, ta pa naj bi ga nato dala v uporabo KS. Po napovedih naj bi se to zgodilo prihodnje leto ali najkasneje leta 2(X)5. »Skrbi nas ali bo streha,
ki je zelo dotrajana, do lakrat zdri^ala-«
Med dolgoročne naloge so v KS predvideli nadaljevanje izgradnje druge faze toplovodnega omrežja. Po zagotovilih Lambizerja aktivm>sli, povezane s tem, tečejo, vendar pa so zaradi izgradnje nwe šole v lanju morali premakniti začetek del na poznejši čas, na konec leta 2(H)5. »Ob tem moram poudariti, da nam še vedno ni uspelo pt>storiti vsega pri izgradnji prve Izvajalci še namreč vedno niso opravili vseh pomanjkljivosti, zato pA'a faza izgradnje ni zaključena.«
Letos so za vzdrževanje cest, redno dejavnost KS in javno snago predvideli 6,5 milijona tolarjev. Po sporazumu s šCwštanjskimi tennoelcktrarna-mi so dobili najprej 7 milijonov, po tretjem rebalansu pa šc 2 milijona tolarjev- Denar so ' po prepričanju Bt^rlsa Lambizerja - razumno porabili. Kaj pa prizidek h gasilskemu domu. kjer so morali ustaviti dela? »V zvezi s tem ne bi rad pt^skrbel za dodatne nev-Šečnosii in razburjenja. Več bomo povedali, ko bo čas za to. Mislim, da bo kmalu,« je odgovoril na zastavljeno vprašanje predsednik KS Lokovica Biiris Lambizer.
Priznava, a še vedno premalo.« Po Konradovem mnenju so nekoliko zgrešili pri obnovi strehe, ker so znižali naklon. Tu pa so jim strokovnjaki že dobro svetovali, kako naj bi to nepravilnost odpravili oziroma uskladili s prejšnjo podobo kmečke hiše. Sedaj jih Čaka Še obnova gospodarskega poslopja. Ce Konrada ne bi pastilo na cedilu zdravje, bi bilo danes že obnovljeno- Upa, da bodo zadevo lahko uredili spomladi prihodnje leto.
O tem, da bi .sc Z ženo Ivico ukvarjalas kmečkim turizmom, ne razmišljala- Kmetija je premajhna za preživljanje družine, za turizem - meni Konrad • tu ni pravih pogojev, »Kaj bodo naredili ta mladi, pa ne vem.«
Brun-škovi so zadovoljni, ker pred začetkom obnove niso nič dali na mnenje tistih, ki so se jim smejali in jim predlagali, naj staro porušijo in zgradijo sodobno hišo. »Veseli smo tudi zaradi tega, ker imamo kar veliko posnemalcev. Ko smo
Najstarejši objekt na kmetiji je kozolec iz ieta ISOl. Kaiča nosi letnico 1810 in to so obnovili najprej, s sodobnimi
materiali, a v starem siogu.
začeli, nas ni nihče prišel pogledat ali kaj vprašat. Danes pa nas kar iščejo in sprašujejo, kako smo zaCeli, kako gre zadeva. Zdi se nam» da smo dosegli cilj in pridjali svoj kamenček v mozaik pri ohra-njanjuvrednot dediščine naših prednikov.«
Za urejenost domačije skrbijo vsi pri hiši. Dela namreč
nimajo strogo razdeljenega. Konrad bolj skrbi za íinance, za gospodarski del žena, hči in zet. Sicer pa, če eden nima časa za rože, ga nadomesti pri tem dru^. »Delamo po načelu: vsi za enega, eden za v.se in se vese-limo skupnih uspehov,« je podčrtal ob koncu pogovora Konrad BrunŠek.
Velenje je drugo najlepše mesto
M<irilK)r - Tudi v iztekaj^em letu sije Velenje v kategoriji večjih mest v akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna prislužilo drugo mesio.
Zaključna siovesnosi, ki jo je pripravila Turistična zveza Slovenijo» je bila tokrat v Mariboru, v hotelu Habakuk- Pri^'nanje jevimenu mestne občine Velenje prevzel podžupan Bojan
Kontič, ki je ob lem poudaril: »Priznanje, ki smo ga prejeli potrjuje, da živimo v lepem (îkolju. Včasih smo sami nezadovoljni, ker bi radi, da bi bilo še lepše. A listi, ki nas obiskujejo. pa tudi listi, ki nas ocenjujejo, nam vedno znova prikimavajo, da Živimo v urejenem evropskem mestu.«
Po podelitvi priznanja - z leve: Jožef Handoif, Bojan KontiČ, Alojz Mudarin in Jože Zakošek
Praznovanje svete Cecilije
Vnedeljop^>poldnc,23. novembra, smo cerkveni zbori Šaleške dekanije praznovali god sv. Cecilije-zavelnice cerkvene glasbe. Letošnje srečanje je bilo v župniji sv. Martina v Velenju. Udeležilo se ga je sedem zborov (okrog 180 pevcev), in sicer iz župnij: blaženega Aniona Martina Slomška iz Velenja, Šentjanža v Vinski Gori, Šentilja, sv, Miiiaela iz Šoštanja, sv- Petra iz Zavi> denj ter sv. Marije in sv. Martina iz Velenja.
Mogočno petje združenih zborov je sooblikovalo besedno bogoidužje,vdrugemdeIupasejevsak zbor predstavil še z dvema skladbama po lastni izbiri. Duhovni obogatitvi je sledilo prijetno druženje, v katerem so se uresničile zaključne besede govornika paira minorita iz Ptuja» dr. Slavka Kriinjea. ko je dejal: »Kjer je prijetno, se mi nikamor ne mudi!«
■ Zvonka Speh
OBJAVE
Projektna skupina za izvedbo projekta ^^Ravnanje z odpadki'' v MO Velenje predstavlja:
Odnos prebivalcev mestne obline Velenje do problematike ravnanja z odpadki
v prejšnji Slcvilki Na^ga casa smo/C pi&ćili o icm.dii so raziskovalci Inšlilula /a ckoloSkc raziskavo CRlCb Voicnje pred Časom opravili javnomncnjsko raziskavo, s katero so želeli izvedeti, kakSen je oUnos prebi valccvvcicnjskc občine do ravnanja z odpadki.
Raziskava je lemeijila na ankcii, v kiiicn^ so hili vključeni Velenjiani. Na vpraSanja jeodgovaljalo ITO^enskin moškili, njihova povprečna sla-rasije bila 42 lei. Med anketiranci jc bilo najveći (akî>nih, ki imajo konćano srednjo Solo (skoraj polovica), 2i> % vprašanih ima končano osemletno osnovn(» 5olo, približno enako pa je bilo modiisUmi, ki so odgovarjali na vprašanja ankclark, ljudi, ki imajo konćano triletno strokovno Solo ali pa višjo ozirt^ma visoko šolo. Polovica anketiranih je bila up<ikojenccv, gospodinj ali Šolajočih se, kar je glede na to, da so anketřirke prebivake Velenja obiski J va le pretežno v dopoldanskem času» povsem razumljivo. Med zaposlenimi jc bilo najveO tistih, ki delajo vindaslri-ji ali premogovni^ivu, po lievi-lujim sledijo zaposleni v terciarnih in kvarliiTTiih dejavnostih (sioriive, trgovina, uprava, šolstvo. zdravstvo ipd.). 25 pa jih je bilo v Času» ko smo opravljali anketo, brez zaposlilvc. Tudi na vzorcu tc ankete se je potrdilo, dij g<^spodinjsiva v Velenju povprcN:no štejejo tri Člane.
Kar 85,8 % anketirancev živi v vcčsianovanjskih zgradbah, saj je bil lak vzorec izbran namerno. Izvedeti smo namreč
želeli, kakšno jc mnenje listih, ki živijo v predelih Velenja, ki doslej še niso bili vključeni v sistem ločenega zbiranja odpadkov, 'lïiste v nćiseljih individualnih hiš, kjer so zbiralnice oziroma ekološki otoki že postavljeni» pa smo po mnenju povprašali zaradi primerjave.
Lepo je izvedeti, daje kar 72,9 % vpraSanih z okoljem, v katerem živijo, zadovoljnih, 8,9 % celo zelo zadovoljnih. 15,2%je nezadovoljnih, 3 % pa menijo, daje njihovo bivalno okolje zek> onesnaženo. Med okoljskimi problemi so najpogosteje navajali premajhno število smetnjakov v naseljih, moti jih neurejenost parkov in drugih zelenih površin, na tretjem mestu na le.stvici okoljskih problemov pa se je znaSel hrup. Prebivalce moli predvsem hrup, ki ga povzročajo lokali in promet.
Kljub temu. da so Vclcnjcani odpadke oziroma smeli največkrat navedli kot okoljski problem. st> na vpra&mje, k;iko so zadovoljni z obsiojcčim načinom zbiranja in odvoza odpadkov, v veliki večini (7.^ J %) odgovorili, da so zadovoljni. /ii dovolj ni so predvsem s tem. da je odvoz reden, in menijo, da je zbiranje odpadkov dobro urejeno in organizirano. Največ kritik obstoječega načina zbiranja in odvoza odpadkov je bilo na račun premajhnega Števila posod za odpadke in neurejenosti okoli zabojnikov (smeti, smrad).
To je vsekakor res moleče, rcspajc tudi, da so lakšni problemi precej enosiavnt^ rešljivi. Prehitro polne posode za
odpadke in smeti ()krog njih so namreč največkrat posledica teg;i. da se ob odhiganju odpadkov ne poirudimo, da bi zmanjšali njihovo prosiornino. kadar je to mogoče (npr. kartonske škatle in podobna embalaža), in tega. da v posode odlagamo ludj tisie odpadke, za kaiere le-ie niso namenjene (predvsem večji odpadki, ki bi jih morali oddali, ko zbirajo kcxsovne odpadke). Do smradu pa prihaja zato. ker so med odpadki velikokrat ludi organski odpadki (<wlanki hrane, kozarci, lončki in steklenice, v katerih je ^ nekaj vsebine ipd.). Pri reševanju tovrsinih težav pa moramo, če želimo biti uspešni, sodelovali vsi stanovalci v bloku ali vstolpnici.
Po mnenju anketirancev bi bilo dobro, če bi kosovne odpadke zbiraUveč kol enkral letno, med pripombami pa sta bili ludi po mnenju nekaterih previsoka cena za odvoz odpadkov ter oddaljenost zbiralnic za ločeno zbiranje odpadkov.
Koliko prebivalci velenjskih mestnih četrti in krajevnih skupnosti vedo o ločenem zbiranju odpadkov, kakšne so njihove izkušnje z ločevanjem odpadkov, v kolik.^ni meri so pripravljeni prilagoditi svoje ravnanje novtîstim pri gospodarjenju y odpadki in še kaj zanimivega, pa prihodnjič! Za danes pa le .ie tole: zavedajmo se, da lahko, Če si želimo lepšega in bolj urejenega okolja, k uresničitvi te želje precej pripomoremo tudi sami.
-Ali ste zadovoljni z okoljem, v kiileiern /Jvite?
6.9%


zelo zadovoljni «zadovoljni □ nezadovoljni azelo nezadovoljni
Kilko sle Zrulovoljni z obslojeciin na(^inoiii zbiiiuija in o(l\()/a ()(lpa(ikov? Zakaj?
izadov^'ni □ n«zodovol]nt □ zelo rtezodovoflni ■ zelo zotio^oljni

www.era.si I od 28.11. do 14.12. 2003
ERA TRŽNICA Velenje
Zrezki morskega psa
zamrznjeno, 1 kg

Ob petkih in sobotah Vam na oddelku
.....ŽE Di^i v Tržnici, med 10. in 13. uro,
nudimo sveže pečene ribe.
^ E R A
Glasujte za Boba leta 2003
leta
'2003
I Dr. Zlatko Dežman, sodnik: m hu}$e krivic« od prepozjie resnice;
2.	Zlatko Zaje, pisatelj In pesniki 'Tik preden fromo mtH. t>onio ugotOTlll da sploh n^m tlveti ker nf&mo Imeli Uu
M'
3.	Dr. Mladen Dolar, fllozol: 'Kupijo m laliko za en sam lo^r. Ce na ceni pBa 9999 SIT. ú mislite: en kítú pa smo |lm
le izmakniU.'
4.	Toma! Donilcel), gUsbenIk; "Xar les m píjet to poles. Mi pijemo vir» in pivo. |emo zre^e in klobase In taiitna |e
nala glasba "
5.	Dr. Tine Stanovnik, profesor: 'VeUko premolenie se {praviloma) ne uslvarja z delom. Ilslrarla se tako. da |e peavi
čbveh ol} pravem Irenullcu rta pravem mestu."
6.	Borut Pahor, predsednik drlavnega zbora: te telimo zavarovati social» stabilnost in Inlerese socialno ilbke|il^ ne
smemo uslvar|ati predrage države, hr bo prav njib pokopala pod sabo '
7.	Or. Oarja Zaviršek^ SOdalna anlropoloslnja: "Vsak eiovek je entrai odgonren za svol obraz.'
8.	Vlado Kreslln, glasbenik: 'Besed 'mettla* in 'pes' (s polgiasnikom) lako ali lako nlli mi, Prekmurcl niti vi Staiercl ne
moremo reći. íe bi rekli, bi bilo naie bistvo do konca uidljeM."
9.	Bortí! JsrCr nogometni trener: 'NaSa bočna igralca v deveUlesetlh minutaft rte moreta nill enkral prelgrati moje stare
mame. kaj iele koga drugega."
tO. Polde Blbii, Igralec: 7emu. kar imamo danes« ne morem reči dtmokfacija. lemu pravim domogoljufija."
X......................................:
Izpol/ijeno glasovnico pciljile do 20. decembra rra naslov: iîf'kiàL Uiffter. • Glasovnica:
Ime Íří priimki:	............................................... ;
Naslov:....................................................................!
Posla:....................«.............»___________________•
GUsipepfekd SHSpiHpe tlenlto '\rhaK iifave ii nie Ime aa 05130 50 30 (Primer: Večer 1 ianei}
Med 10 izbranim) izjavami glasujem za (ime In priimek avtorja);
ClttMiMdiK	ipoobiiKiiMftiKVM bta SUHI MMn u^iM» lgr&
veCer
AKTUALNO
Celinske vode so izziv za siovensici turizem
V veleniskom hotelu Pak<i je polekal posvel o i azAoju turizma ol) (Cliiiskiti vodah in nevnniostilK ki ph la prinaša za okolje
Bojana Špegef
Velenj« - Lelos je mednarodno lelo ccIinskih voda. Vode pa so vrcdnoia, ki neposredno pospešuje in kakovostno boga-li razvoj luri:^ma. Ob lem seveda obstajajoSleviinc novarno-sii za okolje, lako za /ivlcnj v in ob vodah, ki se lurisiićno razcvclajo, kol Sirže, saj luri-/em prispeva tudi kvočji one-snažentKli okolja. Ovsem lem je tekla beseda na posveiu pod nazivom "Celinske vode tn luri/.em - 'i?.?.iv /u Slovenijo**. Pripravila gaje Turisllánazveza Slovenije v sodelovanju z Uradom nacionalne komisije
vodah. Dr. Plut je tudi vodil posvet in podal šlevilnc informacije na lemo varovanja oko-Ija.
])r. Marjan Rožič namjc pred posvetom povedal: "Slovenija je bûgaia s celinskimi vodami, tudi zalo, ker jih Še kar dobro vzdržuje. DanaSnja razprava bo polekala predvsem na lemo, kako celinske vode koristili za razvoj lurizma. Kol je kri krogotok človeka, so celinske vode krogolok razvoja lurizma. Računamo, da bo današnji posvel prispeval k lemu, da bo pri razvoju slovenskega turizma komponen-
Direktorica Urada slovenske nacionalne liomisije /a Unesco Zofka Klemen - Krek nam
je o pripravah na posvel povedala: mojega delovnega vidika, z vidika Unesca - organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost, kulturo in komunikacije-je pomen posvela predvsem v tem, da je nujno potrebno v mednarodnem lelu vode zagotovili, da se bodo ljudje zavedali, da voda ni neizčrpen vir nadaljnjega življenja. Pa čeprav v naši deželi na prvi pogled morda zgleda, daje lako. Mi imamo poseben program, ki je name-

Posvet o razvoju turizma ob rekah in Jezerih v Sloveniji Je vodil dr. Dušan Plut, univerzitetni profesor, ki se ve/Zko posveča ohranjanju čistega okolja. Ob njem so predstavniki organizatorjev.
za UNESCO. Dvorano so napolnili dijaki srednje turistične Šole SCV in giwije iz vse države, predvsem s področij, na katerih sc že aktivno ukvarjajo z razvojem turizma ob jezerih in rekah. Na začetku posvela je predsednik I^iristićne /ve/e Slovenije dr. Marjan Rožič podelil posebno proznanje zveze dr Dušanu Plutu, ki veliko sodeluje z njimi prav na področju varovanja okolja ob cclinskih
la varovanja okolja veliko bolj upoštevana. Le tako bomo namreč lahko bogatili turistično ponudbo ob njih. Na TZS imamo poseben projekt od izliva do morja, pripravljamo srečanje objezerskih mest, turistični podmladki si prizadevajo, da imajo mladi aklivnejSi odnos do vode ... Osnova turizma so do/ivclja, teh pa je ob vodah veliko. Pri tem zaslužek ne sme bili glavno vodilo."
njen vodam, s tem pa se Se posebej ukvarjajo na t. i. Unc.^-covih Šolah. Zalo na posvetu sodelujeta dve laki šoli. Predstavili pa bomo tudi varovanje naravne dediščine, predv.^cm močvirij, V Sloveniji so zaenkrat zaSčilenc le soline, predvidevamo pa razglasitve novih varovanih območij." Po.svel je bil zanimiv in zelo širok, potekal pa je podpt')kro-vileljstvom Cîorenja, d. d..
Napovedi so se zal uresničile!
S(H iaino pomor na <loniu zaradi ecn odpoveduje vse vec
upi avlanicev - Zai^adi njanj iii' preveč delavk - lio pi ispcnek oí)ěin
v [)riliodnje višji?
Tat/dna Podgoršek
Maja lelos smo v našem tedniku že pisali o prvih odzivih na novosti pravilnika o metodologiji cen socialnovarstve-nih storilev in uredbe, ki določa merila za oprostilev plačila. VveljavoslasîopiJâ I. aprila letos. Na Centru za socialno delo Velenje so lakral napovedali strese in sli-ske, ki jih ob lem znajo doživljali starostniki in njihovi svojci. Danes ugotavljajo, da so se njihove napovedi uresničile.
»Beležimo bistven upad števila up.>rahnikov stKialne oskrbe na domu, poleg tega pa posamezni uporabniki zmanjkujejo <tevilo ur. Čc je nekdo imel scKialno pomtič na domu prej dvakrat na leden, jo ima danes enkrat ali pa niii to ne. Marca letos so izvajalke le pomoči na domu opravile IňříT) ur, prejšnji mes^Qc le še 11(10. Očitno so uporabniki sami in njihovi svojci drugače poskrbeli za oskrbo in varstvo. Trdim, da la pomoč zanesljivo ni pravo nadomestilo za oskrbo, ki so jo nudile socialne oskrbovalke in da tc osebe danes živijo manj kakovostno,« je povedala diretóorica Centra za socialno delo Velenje mug. ,lelkH Tu/ir in nadaljevala: »Kar se dogaja sedaj na tem področju, je v nasprotju s smernicami Nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005, v katerem med drugim piše, da naj bi socialna pomoč na domu starejšim od 6.S let, invalidnim osebam in tudi drugim, potrebnim le pomoči, omogočala kakovostno življenje čira dlje v domačem okolju.«
Prn isokH ťcna« ohve/.na vknji/i>a ...
Na ccnlru ix:enjujejo, da so na tolikšen upad upcîrabnikov in Števila ur vplivali trije razlogi: višja cena su>rilve z^ uporabnika, pri lis1ih,kj uveljavljajt) opnv stilev plačQa, pa poleg cene Še obvezna vknjižba nepremičnine na občino, tretji razlog pa je vključevanje .soRxánikw kot zavezancev za plačilo storitve. Po zagotovilili Fužirjeve je /na^a cena te oskrbe za uporabnika pred uveljavitvijonovífiiiQlOSIT na uro, zaradi sulwendje crfKin pa so uporabniki v povprečju plačali za uro le 350 tolarjev. Po novih določilih pa znaša cena oskrtw za uporabnika 166.S Sil" za uro oziroma s subvencijo v občinah Velenje in í5marlm>oh Pakl 135U sri; vobčlni S(«ianj pa llfi.'^ SIT za uro. »Ljudje se aslntšijo, da lega si roška ne bodo zmogli. Ker svojcev, ki so po zakonu dolžni p<wkrt>eti zanje, nc^jo d^remeniiL in ker db uveljavljanju opR>stiive piačQa sto ritve niso pripravljeni vknjižiti svoje nepremičnine v korist občine, sc raje odloajo za manjše šlevilourp(mx*ialipasejleno-sta%no txlrečejt^.«
Tc/avc ludi pri i^iijaikah
Zaradi manj aTian|šanega itesd-la ur je v nemilosti tudi 13 izvajalk socialne pomtKi na domu. Pet delavk je zaposlenlli za nediv ločcnčas.<«empa jezaptxslenih za določen čas po pogcxíbali o nadomestitvi plač, ki jih je center sklenil z Zavodom RS za zaposkwanje. Prvim štirim iz tc skupine poícče delovno razmerje ^ele konec prihixinjega leta. BcxJo torej (xJpaščali delavke? »Za zdaj Ic odločitve Še nisnu^
sprejeli. Rešitev Iščemo za tri delavke. Pri tem s^xlelujejo še velenjska (^močnaslužbaZavcv da RS za zaposkwanje, ministrstvo za delo. družino in scxnalne zadeve ter občine. Kaže, da IxMTio te viške lahko rcSili z normalnim odIi\'om. Vsa prizadevanja usmerjamo v promtKijo storitve in se dogovarjamo o aktivnostih, s katerimi bi jo ponovno približali uporabnikom.« V občinah naj bi svetniki na eni od naslednjih sej razpravljali o višji sulwcnciji, v državnem zlxiiu pil naj bi bUa do konca leta sprejeta dnigačna rcsilev glede vknjii^>e nepremičnine.«
Ali imajo tudi v cwlalih ^^Tčinali po Slovenije (akšne težave s pomoli drtižini na domu? Po besedah Fužiijeve so jili imeli na začel ku skoraj povstxl. Vendar so sc v nekalerili ol>činah odzvali lakoj zvečjo sulwencijo oziroma z znižanjem cene za uporalv nika p<xl KMM) Srr na uro. V Ljubljani, kjer je sorazjiienw veliko uporal">nikov te pomoči pa je bila ta storitev že prej v celoti brezplačna. Ali v Šiileski dolini kaj takega ni mogoče? >>Icga ne morem reči. Ib je v pristojnosti občin, na/adnjih sesiankih pa smo se p<')giwaijali o vl^ji subvenciji. Bt^jim se, da aktivnosti /z ponovno pril^liža nje dt^siop-ntwli slorilve uporabnikom ne Ixxlo dale želenih rezultatov prej. ddder v občinali ne bodo prejeli potrebnih odločitev o višini subvencije.« Ki^ je .Še naglasila Jelka Fužir, bi stanje vsaj glede števila ur kratkoročno lalikoojTii-lili, če bi se občani s slalusom invalida pozakonuodnt^Knem varstvu dašcvno in telesno prizadetih oseb, za katere je storitev brezplačna, zanjo odločili v ve^^em Številu.
Bombažna povoj in gaza sta lahko nevarna za bolnika
V večini slovenskili bolnišnicah oskrbujejo rane z zaslarelinii inaiei iali - Najpogostejših boinišniene oku/be so okužbe pri kirurških posegih • S sodobiiiriii niaUii iali za enkratno uporabo je možno preprečili kar' polovi(o bolnišničnifi okužb
Tatjana Podgoršek
Velenje. 20, in 21, noverahm -
Slovensko društvo za bolnišnično higieno je v prostorih hotela Paka v Velenju pripravilo dvi^dnevni strokovni seminar o okužbi kirurških ran. Na njem je sodelovalo blizu 200 udeležencev, o težavah boljiišničnih okužb, povezanih s kirurškimi p(»cgi, pa jim jc predavalo 27 domačih in lujih strokovnjakov.
/ctravstveiiii /avanH vulníťii príxn^iva tc slrosck
Na nwinarski konťerenci je ob tej priložnosti prcdscdnica društva Darja MusiČ podčrtala, da bolnika operira vrhunski stav kovnjak in pri tem uporabi najsodobnejšo icliniko, a kljub temu lahko pride zaradi okužbe kirurške rane do usodnega zapleta. V večini sl<wenskih bolnišnic namreč pri operacijskih posegih uporabljajo zastarele prekrivne
materiale, ki so jih uporabljali že pred 100 leti. »Te tkanine ne zadržijo mikroorganizmov pred operativno rano. V svetu, kjer uporabljajo sodobne materiale za enkratno uporabo, so dokaza-li, daje mogoče Četrtino okužb preprečili z njimi že ob samem posegu, četrtino pa po operaciji. Sodobni nepropiisini materiali zagotavljajo asepso ves čas trajanja operacije. V večini slovenskih bolnišnic pa prekrivajo rane z bombažnimi gazami, ki niso več primerne za twkrbo ran. CvTopski standardi narekujejo upc^rabo nepropustnih maleria-lov za enkratno uporabo.«
Helviui Kristina B;ric je povedala, da je uporaba zastarelih materialov za oskrbo kirurškili ran že desedetja močno zakoreninjena v nasih bolnišnicah in da sc vodstva pogosto odpovedo sodobnim pripomočkom zaradi siroškov. Marsikje so prepričani, da jih bombaž nič ne slane, (čeprav so pri negi ran bolnišnice
bolj napredne, je Še vedno moćno v uporabi bombažna gaza, ki pomeni tveganje za okužbo. Po njenih besedah bolniki nimajo dostopa do .sodobnih oblog za rane. saj jih je veliko odvisnih cxl naročilnic Zavcîda za zdravstveno zavar(3vanje Slovenije» ki prizna samo strošek za gaze in druge tkane materiale. »V Sloveniji s temzamujamo za 40,50 let. Zalo si prizadevamci za takšno spremembo pravil zdravstvenih zavarovalnic, ki bi vsem omogočile dostopnost do sodobnih oblog.»
V operacijskih dvoranah je skrb za ascpsť> prepuščena medicinskim sestram. Te pa nimajo odločilne vloge pri spremembah. »V bolnišnicah ne varčujejo pri najsodobnejših aparatili ampak pri mediciaskih pripo-mt>čkih in materialih za nego bolnikov. Kirurgi namenjajo pozornost operacijski tehniki, drugo jih ne zanima. Će nastane okužba, je možnosl za preživetje bolnika dvakrat
manjša,» je podčrtala Periceva.
Da so bombažni materiali lahko nevarni za bolnika, je na novinarski konierenci potrdil tudi Švedski zdravnik dr. Jan HolM>m. Po njegovih besedah luje raziskave kažejo, da so medicinski pripomočki za prekrivanje in zaSčiio v opcracijskili dvoranah pomembno orožje proti okužbam. V raziskavi, v kateri je sodeloval tudi sam, stí primeijali prepustne K^m-bažne materiale z materiali za enkratno uporabo, Dokazali so, da .so okužbe ran pri uporabi slednjih zmanjšiine za 92 (xLsloikov. Slovenija sc bo morala ob vstopu vdržave Evropske skupnc^Ji prilagoditi evropskim direktivam na tem področju.
Zaradi oku/h večja umrljiviist. višji stroški /(lrav[fcn|a
po besedah I^^opolda Kť/2ii;jii, dr. med. iz Bolnišnice Ibpolškra, kije ludi član Nacionalne komisije za preprečevanje bolnišničnih
okužb pri ministrstvu za zdravje, so med množico bolnišničnih okužb najpogmtejše in tudi naj-resnejše sistemske okužbe ali sepse, po domače zastrupitev krvi, pljučnice, infekcije urinar-nega trakta in okužbe kirurškega mesta. V Sloveniji za zdaj sodobne pripomočke v operacijskih dvoranah stoodstotno uporabljata le bolnišnica v Valdc^ltri in glavni operacijski blok Kliničnega cenlra v Ljubljani. Na vprašanje, koliko stane zdravljenje bolnišničnih okužb in koliko nakup maleriakw za enkratno uporabo, je Rezar odgovoril »Menim, da je stroškovni problem bol-nišničnili okužb mnc^go širši. Povsem ga niso obdelali nikjer v svetu. čeprav cvenjujejo, da naj bi znašala povprečna cena za zdravljenje 5000 evrov. Mislim, da pri nas ni bistvenih ^xLstopanj. Vemo pa, daje bolnišnična okužba obcv lenje či(weka v bolnišnici zaradi zdravljenja v bolnišnici. Posledica tega je tudi povečana umrljivost, podaljšana ležalna doba, visoki stroški zdravljenja, saj so pogoslo polrebni najsodobnejši antibiotiki. Seveda so s tem p(jve-zani Še drugi stroški. Nekatere raziskiťve kažejo, daje za osnov-
ne prijeme za preprečevanje prenosa bolnišničnih okužb d(M)lj že en odstotek denarja, ki ga siccr namenjamo za zdravljenje teh. Sicer pa sc je problematično pogovarjali o tem, ali namenili denar za sodobne pripomočke ali prepuslili ljudi, da umrejo. Za zastarele metode ni opravičila.«
I^odalkciv a dejanskem stanju oku/b ni
»Kakšno je dejansko stanje glede bolnišničnih okužb v Sloveniji, ne vemo. Vsaka bolnišnica ima namreč te podatke zase, ker ni enotnega informacijskega sistema,« je povedala Nadja Alikadlč. dr. med. Po njenih zagotovilih so najpogostejše žrtve okužb onkološki bolniki. V Sloveniji so opravili prvo raziskavo o bolnišničnih okužbah leta 2001. Pokazala je vi.sok odstotek okužb, med vsemi pa je bilo kar četrtino okužb s kirurškega področja. Glede na prizadevanja, da bi v prihodnje vedno več operiranih bolnikov zdravili ambulantno, lahko zaradi nedo siopnosti sodobnih materialov pričakujemo več pooperalivnih okužb.
KULTURA
"Rad raziskujem, umetnost je zato kot nalašč zame"
/lalfi polela 200;^ za fjratlko za voloriiskosa slikal ja Oskarja Soviiira veliko [)riznanjo -Kis(\ odkai' ve zase, po iipokojilvi vee kol prej
Soyârfd Spegel
Je med tistimi, ki so asl»n55vili DrUřstvo Âalci^kih likovnikih. BiJ jc ludi clan likovne skupine 83, nalancnopa se ne spomni, koliko loi je že aktiven kol ljubiteljski slikar. Zagotovo pa jih je veliko, ludi njegovo poklicno delo jc bilo povezano .s krcalivncttijo in ustvarjal nosijo. Dolga lela je bil zaposlen na ERI kot aran/er, zadnja lela pred u{X')kojitvijo pa je delal v maloprodaji (»orenja. Polem, koje Oskar Sovine, kije razpoznaven tudi po svnji bareiki, letos prejel zekmsoko priznanje "Zlatii paleta 2iJ<)3", smo ga povabili na klepel. Slikarstvo in umeinost vas fortj spnm^ata f^ dalf^ kfa, kajtte?
"Lahko bi rekel, da kolikor se spomnim, vse od otroSkili lei. Zc v osnovni Šoli mi je bilo najljubše risanje. Ta ljubezen se je nadaljevala v poklicu, zaznamovala mi je cclo di'isedanje življenje." Sie .se m>jcmti nsivarjaine-nm delu. ki je ras več koi konjicvK lahko v cdoli predali Me po upokojitvi? '•Res imam sedaj veO úasa. Sem ludi bolj sproščen, prihajajo drugi občulki, več imam prostega časa. Vsa področja jemljem lai^jc, saj imam na ra/polago cel dan. Mi.slim, da je to odvisno od človeka, meni se dogaja, da vedno več ru>em." Imate svoj atelje? "Doma ni bilo nikoli pravega količka zame, zato sem dogradil uto, kije pi"^laia lep atelje. Pred ircmi Icii sem ga odprl, v njem pa preživim zelo veliko Časa." Se da v številkah p4)reda/i, h)liko del ste ustvarili? "Ne, ker svojih del nikoli nisem pre5lcv"dl. Največ sem usl-
varjal v akvarelu, /aio lahko rečem, da jih je ogromno. Včasih se pohecam, ko me ljudje vpraf^ijo, če imam kaj slik na voljo, da naj le pridejo, pa bomo izbrali med mojimi tisočimi risbami." Kje jih shranjujete?
Dobro vprašanje. Na omari. Veliko jih je, zalo ludi ne grcjo v.^e v i')kvir. omara pa se zelo šibi."
Dolfia teta vam je bil najbližje akvarel, tadnja leta pa ustvarjale
sellelnieo, svoja dela ob aseb-nem jubileju pa bom predstavil prav v lehniki akril na platnu." l*red kratkim ste v Trbovljah d/)hili /Jato paleto 20f)3, najvi.^je državno priz/ianje, ki ^a lahko dobi ljubiteljski slikar. Kaj ram p^mient?
druSlvu se že iri lela udeležuje m 1'i akcije /lala paleta. Dobil sem iri certiťikaie kakovasii, kar jc í.>snova za /lato paleto. Lelos meje doletelo to najvišje priznanje in to za
Oskar Sovine ob grafiki.
ki mu Je tetos prinesla "Zlato paleto
2003"
ttidi v drugih tehnikah.
*'Po horoskopu sem dvojček, moja narava je iaki>na, da rad raziskujem ludi pri likovnem snovanju. Zalo se ves čas dodatno izobražujem, za kar je v na^em dru.Uvu dobro poskrbljeno. Preizkušam se v vseh tehnikah, mislim, da uspešno. Zelo rad kiparim. ustvarjam vgrallki, olju. Ib se nadaljuje. V/adnjih letih sem ustvaril zelo veliko akrilw. Pripravljam se na svojo íeside-
področjc graiike. Seveda mi veliko pomeni." Grafika .sicer ni vaša "paradna disciplitui kajne? "Ne. Več se posvečam slikarstvu, vendar me graťika zelo zanima. Grafika zahteva od umetnika popolno zbranost, pri njej morais odmisliti marsikaj od tisiegii, kar se dogaja v slikarstvu.** Radi torej raziskujete. Je tako tudi pri tematikah?
"Tudi. Zelo ljubi so mi ljudje. Marsikateri slikar se ne loti slikiinja aktw ali portretov, meni pa je to izziv. Tudi v panorame rad vključim dogodke iz življenja ljudi.''
Kako razstavljate vaša dela? "To je žal povezano s linanca-mi. Ko smo jih imeli v društvu še več, sem res veliko razslavljal. Imel sem zagotovo več kot 100 samtKtojnih razstav. To niso bile velike razstave ampak razstave v manjših razstaviščih. Zadnja leta pa že iščem bolj eminentne prostore. Riizs-lavljam lam» kamor me povabijo. Razstavljam manj kol včasih, vseeno pa pripravim od 3 do 5 razsiav letno."
Nekateri slikatji svt^a defa zelo težko dajo iz svrýih rok. Se to dofjaja ludi vam?
"Mislim, da se vsak slikar težko loči od svojega dela. Tudi jazsem med njiini. Vedno čutim, da gre del mene skupaj s sliko. Vendar se mi zdi, da sem to malo že prebrodil. Z veseljem prodam, največkrat pa podarim svojo sliko tudi zalo, ker mc veseli, da bo kra.sila nek prostor. Ogromno mojih del je že nove lastnike. Rad se namreč udeležujem tudi e.x-(empi^rov, na katerih vedno pustimo kakšno sliko. Poleg lega veliko .sodelujem na dobrodelnih prireditvah. Mislim, da se ne da več prc.šlcii, koliko mojih del sem že dal od sebe, " Kaj vam ptmieni umetnost? "Ogromno. ť"e ne bi imel umetnosti, se zagotovo ne bi toliko izobraževal, kol se» in tudi ne bi rasel, 'iako pa mije to zaznamovalo celo življenje."
A KRATKO
/aija hrcz prrdsodiiikH
- SoŠtanjčani se čudi-p, kako da sia v zadnjem obdo-bju s položaja predsednika Pihalnega orkestra /aija odstopila kar dva predsednika. Pred nedavnim mag. Cvetka Tinau-er, že prej pa Franc Druks. Tinauerjevo smo zaprosili za komcnlar, vendar je dejala, da zadev v dobro orkestra ne želi komentirati in o njih javno polemizirati-
■ mkp
^icski 8tll(l0lllski kliili se hrr/.
Viřienjť • Čeprav je velenjska Rdeča dvorana že doživela uradno otvoritev, pa vsi, ki imajo v njej svoje prostore, v njih se ne morejo delovali. Med njimi je tudi i>alcj>ki siudenstki klub. Novega predsednika ŠSK-jn Janezu Slivarja smo vprašali, kdaj računajo, da delo kluba ponovno steklo v njihovih prasiorih: *"Računa-mo, da bo trajalo vsaj 5e teden
dni. Prostorov Se nisem videl, zato tudi ne vem. v kakšnem stanju so. zagotovo pa bomt^ takoj, ko bo to mogoče, ponovno oživili dejavnost SSK-ja. Dogovorili smo se že za foto delavnico, pripravljali bomo jezikovne lečaej, poûowo vabili v čajnico, predvsem pa bomo spet dobili prostore za druženje in družabna srečanja, Drucovanje za nase nove člane bomo ob koncu lega ledna, v soboto, pripravili v Discoieki Jezero.'^
■ bš
Pripravo mi novdhMni darilni hd/:ar
Velenje - V sohoU% C\ dceem-bra, od 9. do 17. ure, bodo v Vili Mojca pripravili tradicionalni novoletni dobrodelni bazar. Z Ízku]')íčkom od prodanih daril Nxio popestrili dejavnosti za otroke in starse v letu 2i)(.)4.
Zato na Medobčinski /vezi prijateljev mladine Velenje, ki združuje 14 društev iz treh občin šaleške doline, vabijovse, ki so pripravljeni podarili pred-
mete za prodajo na bazaiju, da se (Oglasijo v Vili Mojca ali jih pokličejo po telefonu. Hkrati pa so se obrnili tudi na podjetja in jih prosili za donatorskc prispevke, sodelovanje v srečeiťfvu... Izdelke lahkotlsli. ki to želijo, na bazarju tudi sami prodajajo, lahko pa jih prinesejo in to zaupajo organizatorjem. Ponavadi na bazaiju mnogi najdejo tudi kak.^o zanimivo darilv) za čas božično-novo-Ictnih obdarovanj, poleg lega je že sam obisk biizarja lep.
■ bš
Slarscvsivo je Indi
|Hlkli<'
Velenje-Pred tednom dni so v prostorih vile Mojca začeli s serijo brezplačnih predavanj za starše, ki so jih poimenovali "OiriKi so naše največje bogastvo". vSiari^i .so se morali za predavanja, ki bodo delno potekala v obliki delavnic, pri-j avili, interes pa je presege) vsa pričakovanja. 7x: prve delavnice, ki jo je vodiJa pedagoginja Marija Vodovnik, se je udeležilo okoli štirideset slarwv.
Predavanja bodo potekala enkrat mesečno, orgimizatorji pa so k sodelovanju povabili .številne priznane .strokovnjake. Končala pa se hodo maja 2l)iJ4. Pripravljata jih Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in Lokalna akcijska skupina LA.S.
■	65
Taiiil)iiraši \ dcimii kiillnrc
v Velenju bo v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti • Območne izpostave Velenje, od petka, 28., do nedelje, .30. novembra. 2003 potekal republiški seminar za vodje in člane iambura.ških skupin in orkestrov.
Seminar bo potekla pod vodstvom Dami rja Zajca in Dra/ena Varj»e. Ob zaključku seminarja bo v nedeljo, 3t1. novembra 20tJ3, ob 18. uri, v veliki dvorani Doma kulture v Velenju koncert udeležencev. Kol gostje bodo naslopili Člani oLroî^kega tamburaškega orkestra iz Zagreba.
■	bi

1 Med cvetjem ^ in trnjem
Deveta zgodba: Romanca v taborišču
Potem, koje Kotmk<»va iVpca preživela v okupatoijcm tab-^rlšču Lager f lofer v Sankt Lambrcku skoraj tri leia, sojo izpustili. Prispel jc namreč telegram, da je muma na smrt bolna. K izreči lo ni bilo res, tako sta ji uredila partizana Božo in Ivan Stropnik, da hi iiihko prišla domov in pomagala partizanom, kot kurirka.
Deb na prisilnem delu v Sankt Lumbreku je bilo neznosno. K sreči je bil Pepcin mojster, nek Oskar. Še kar znosen in razume-vajtíč. Zaporniki so na tekočem
(Pazi se. če ki^jcii Sla se kdiij sestala?)
»Ncin, Herr Wachlmeister! Mah' niclus geselicn! Das kann nicht wahr scini« (Ne. nič nibcm videlal 'Ib ne more bili res!)
Paznik pa ji ni verjel in jo je mivno udaril po glavi. Ja jc padla.
Pepca je zvečer na skrivaj vpisa-Id datum tega dogodka: na Jt^žcfovo 1 y44. Seveda ni vedela, kaj se dtigaja zunaj, a zavezniška bombardiranja taborišča so bila vse pogť>stejíUi. Kljub bolečini je pi^mislila, da svoboda mordu ni
traku izdelovali razne vrste streliva, ziilo je bilo povsod okoli polno smodnika. Ni čudno, če se je kljub strogi disciplini esesovcev in rezanju njihiwili pstwvncia tudi čisto navadna ljubezen, ki se ne bi ^mela, se zlasli ne. ker sta bila glavna akterja pripadnika dveh različnih vojskujočih se strani. Pepca ni bila nikoli proii ljubezni in ko je opazila, kaj se dogaja, je rade vcîlje ivegala in sodelovala v ljubezenski n'>manci. To pa seje zgodilo takole:
Glavni paznik taborila je imel hčerko Circlo, ki je hila Pepcina paznica. Grela je bila mlada in lepa žen.ska in brez ženskega klepeta ni zdržala, zalo sta se s Pepeo marsikaj pogiwaijali. In tako se je ;^od)lo. da se je paznica, namesto da bi nadzorovala delo za teki'Hîim trakom, začela spogledovati z angleškim ujetnikom .îolinn)jem. ki je tudi delalv labti-rišču. Grela je svojo ljubezen ziiupala Pepci in jo pr(>sila, da bi Johnnvju kdaj pa kdaj nesla kakšno ljubezensko spivi^čilce.
Pcpea je bila seve<la takoj za stvar, res, prav ntč ni imela proti, če se imajo mladi ljudje radi, pa četudi v taboriŽču. Paito pa je znala prenašali, saj je doma nesla zaupno poŠto v Šc>§tanj samo tri dni.predenga lela 1^41 napadli partizani.
Vse bi ostalo skrito in lepo k<'>t v knjigah, če ne bi nek drug zapi")-rnik. ki mu prepovedana ljube-/jin ni bila všeč. oba z-aljubljenca prijavil glavnemu paznik'u. Greti-ncmu očetu. Ta je oh zanj grc>z-Ijivi novici skoraj ponorel. Arij-sko dekle in čmuh! O Himmella-udon! Whs lst jelz das? (O presneto! Kaj je sedaj to?)
Trdo je pri jel suhljalo Pepco, jo stresel in nadrl:
•Du, sag, habcn Greťl und die-servcrlluchler Cnglánderwirklich was mit einander?« (Ti. povej. Če imataGrcliln laprekleti Anglež res kaj med seboj?)
Pepca se je nekoliko odmaknila njegovim krepkim prijemom, d:i je pridobila čas, na hilni pi'>mis-lila in ptičasi izjeeljala:
»Nein. Herr Wachlmeister! Da.s ist niciit war!« (Ne, gaspod paznik. ni resi)
»>Pass auť, wenn du lugsl! llab'n die zwei .sich jemals getroITen?«
daleč, lb ji je dajalo p^igum, da zaljubljencev ne bo izdala.
Drugi dan so jo odpeljali na žandarraerijsko postajo, kjer so jo istočasno od v^eh strani za&lif>evali trije gestapovci. Odločila je. da ne bo povedala ničesar. Ljubimcev ne bo izdala, pa konec! 'Ibda gestapovci so bili hujši od paznika in se niso Šalili:
v^Sag, was du uber Grete und diescn Gefangenen vveiss. oder du winst erschcwsen! (Pwej, kaj veš o Círeli in tistem ujetniku, sicer te l'>í>mo astrelili!)
»Ich weiss gar nichtsl« (Ne vem ničesar!) je ponavljala vedncí bolj prepričljivo.
»Du bleihst st"» lange hier bis du ailes sagsll« (Tako tk>lgo boš tu. da boš vse povedala!) je odgovo« ril gestaptwecin jo udaril, da ji je začela teči kri iz nosu.
Ktlo ve. kako bi se zai>l).Šcvanjc končab, če ne bi li.sti irenuiek zazvonil lelefon. Klical je mojster Oskar, češ da se je stroj ustavil in da mora Pepca takoj tja, ker edina ve, kako.sc dela z njim. Res so jo izpustili in pohitela je k stroju. Kri pa se ji ni hotela asiaviti in Oskarje moral stroj ptipraviii sam.
lako 5ta bila .lolinny in Grela rešena pred najhujšim. Hvaležno sla Pepci dala kiišček jedi lne ůjkíi-lade in se na skrivaj objemala in poljubljala. Nadaljevanje i^odbe je skoraj p(idobnt> pravljici: nekega dne sta ljubimca skupaj potegnila iz Sankt Lambreka. prišla v okupirano Slovenijo in se na Poh("5iju pridružila partizanom. Po vojni sla i\Kla v Angliji \ Ljulx'zen-ska romanca je nekoliko pi^živila težko delo v tab(TÍSču in tabt^rišč-nikt>m vlila upanje v življenje - in ljubezen. Tudi Pepca se ni ravno obrnila proč, ko je oh prošlih nedeljaii v mejitu srečala kakšnega moškega. In tako se je zgodilo, da je ludi sama doživela ljubez.ensko romanwï. podobno tisti med (ire-to in Joíinnyjcm. V mcsiu je spoznala Antona Drečka. kije bilsiccr .Slcwenec, vendar vojak v nemški vojski, zaljubila sla se in... Brečko je živel v Avslriji od začetka vojne, leta 1^44 pa so ga mobilizirali in je padci že v prvih bojih.
Ko se je Pepca, oktobra hí44 pojavila na domačem pragu v .Senlflorjanu, je bila - noseča.
107,8 MHz
11
r/^DDJSKD ÊDO č/^s@púsDOg
Ni časopisa brez bralcev
S st)lxnnjm konccrlom Vlada Kislina, Bcillnškc bande. Malih bogov in Komala Monicna v Uvorani je Naš Ča.s proslavil 5(Mcin{co obsioja. Tisii. ki usivarjamo časopis, ki imamo 10 6ist. da danes piSemo vanj. smo na jubilej izjemno ponosni.
Zavedamt> pa .se, da ga brez lisîih, ki so pred pol sioletja ?aiell tUikovail lo poi. in brez lisiii^, ki st> skrbeli, daje la ves Oas vodila naprej, ne bi bilo. Bilo jih je veliko. Nehvalej^o bi se bilo iolili naštevanja ... Nehole bi lahke» zgrešili ko^-á. ki si tegii ne zasluži.
Poleg osrednjih slovenskih čaa")p)Sov so lokalni ča&^pisi prava zakladnica in neusahljiv vir lokalnih informacij, popis^< domaćih dogodkov, velikih in majhnih. Takih, ki jih ustvaijajo ljudje, kilu živijo. IIkI i berejo jih lisii. ki so lu. Pa lisli, ki so se preselili. Lahko kam daieC. Z lokalnim 6ist'>pisom so povezani z okoljem, ki jim je blizu, ki jim jc drago. Prepcfznavajcî se v njem.
Peldesci let Naitóga ća&a jc zato jubilej, kije lasi številnih. Tisi ih, ki so čiiso-pis 9.C kdaj brali, tislih, ki so vanj kdaj kaj napisali, tistih, ki .so dodali sliko, listih, ki so kupovali preko tnalih ogla-»)v v njem, Se najbolj pa (islih. ki ćaso pis vsak ćeiriek komaj éakajo.
Niíasopisa brez bralcev. Zalojc 501ei NaScga Časa, jubilej Šlcvilnili. predvsem pa jubilej vas, dragi bralci. ■ mkp
tz arhiva. Ste ga prepoznati?
••• na krotko
\ii;nart & sow
Založba Menart je postala licenčni zastopnik velike založniške hlée Seny za Slovenijo. H rva&ko. države nekdanje Jugoslavije In Albanijo.
Z \Bli
CrMlRACIJA
Na domače radijske posije js Zabi u jena generacija poslala nov single z njihovega zadnjega albuma Pcp Idoli. Naslov nove sViadbe je Patricija,
WWW
v teh dneh ss na glasbeno sceno vrača celjska pevka in plesalka Vi^an, ki seje spomnimo predvsem kot pevko dueta 2 Allve iz go-ih let. Vivian se vrača s sMadbo Princeska.
A\M Rl!Pi:i.
Kût kaže, bomo po dolgih siiinih letih vendarle dočakali nov album nekoč prvega Imena domačega ženskega popa. Skupaj z življenjskim sopotnikom Alešem Klinarj^ počasi že kujeta prve skladbe.
M M]
Skupina Kude< ki letos praznuje deseto obletnico delovanja, je okrogli jubilej obele&la s prireditvijo v Unionski dvorani v domačem Celju. V desetih letih so izdali tri albume, na prireditvi pa so napovedali č^rtega.
v prihodnjih dneh bo izšet novi album (cd In kaseta) pevke in televizijske voditeljice Saše Lendero.
Siddharta v Velenju
Siddharla. ki po uspelem scp-icmliTskcm koncertu na centriil-nem Ijubijiinskem siadionu za Beži^adom uspešno nadaljuje koncertno turnejo po Sloveniji, bo kmalu obiskala tudi Velenje. Skupina, ki na turneji predstav-


5 <1 / ^
Ija svoj zadnji album RH-. bo v prenovljeni velenjski Rdeii dvorani nastopila v peiek.5.deccm-bra, vstopnice za koncert pa so že nekaj Casa v predpnxiaji na običajnih predprodajnih meslih. Zii ogrevanje publike bo (tako kol na drugih konccriih turneje) poskrbel velenjski raperski duo Plan B.
Janov nov
.lan Plesienjak je pcisnel novvkjeaspot, 'Ibkrai bo predstavil skladbo Za božič bom sam z aktu al nega albuma Solo. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati /:akaj ravno ta pesem v tem času • naslov pove vse. Režiser novega Janovega videa je Jure Korene, kije vizualno pixlobo nove skladbe zasnoval predvsem na foiogra [skill posnetkih. Spol je snemal Izidor Farič. v njem pa nastopa tudi manekenkil Andreja. Televizijsko premi-ero bo spol doživel v nedeljo, 30. novembra, na TV Slovenija, dan kasneje pa bo skladba kot novi singl začela svoj decembrski
Simona Weiss - Računam nate
Diva slovenske zabavne ^as-be Simona Weiss se po doigili ireh leiih diskografekega premora spel vraČH svojim oboževalcem z novim albu-mom^ ki na nek način pred-siavlja prelomnicci v njeni karieri. V vseh dolgih leiih gUisbe-nega ustvarjan j a si je pridt>bi-la Širok krog poslušalcev, ki so v njeni glasili odkrili toplino, IJul'vzen in pt^zilivno naravnanost do soljudi, življenja in glaslw- Pevka, kije poleg lega tudi skrbna mali. žena in poslovna ženska likraii. dokazuje, daje mo^'>če biti aspeSen kljub Me vi In rm obveznasiim. in lo ne da bi se okrog nje spletalo kup iračcv, sicer tako značilnih za domaČih glasbeno sceno.
Novi in težko pričakovani album z naslovom Računam naie. kije izšel vzačelku meseca, bo gotovo navdtóil njene Številne dasedanje oboževalce. hkrati pa prepričal tudi iLsle. ki njeno i^asbo Sele sçiO-znavajo. Na njem je deset značilnih skladb, ki so skupaj s prvo uspešnico in hkrati nosilno naslovno skladbe^ koi nalaiič za preganjanje iun>b-nega jesenskega razpoloženja. Avioija vseh desetih pesmi sla zakonca Ooran Šarac in Sim(v na Weiss, pri čomer je Ooran, ki je bil hkrati tudi producent albuma, napisal ^aslxi, Simo-
na pa vsii besedila. 'la so cxiscv njene poziiivne naravnanosti do življenja rn želje po harmoniji s seboj in soljudmi. Na plašči se kot gost pojavlja ludi znani lx)sanski pevec Kemal Mont eno. kije skupaj s Simc.v no zapel skladbo z naslovom
poskočnic.
Po rojstvu dveh sinov in iri-letnem premoru se Simona Weiss torej vrača s'veža. Se Ixilj ženstvena in z željo, da Se naprej osiane kraljica src.svo-jiJi oboževalcev, ki soji to ljubezen vedno znali vračati, O
Eno življenje. Zanjo je značilen vpliv južnja.^kega meU>sa. Kemal Monteno pav njej zapoje v slovenščini. 'Ibdi sicer jc v glajdii Čutili različne vplive, poledica kale rili so raznolike jJcIadl*«. ki nihajo od nežnih, čuinih, skoraj him-ničnih balad do veseljaških
tem pričajo ludi njeni vedno razprodani kontvni, ki dokazujejo. da otwževalci ne cenijo samo njene glasbe, ampak jo imajo rad i kot ^»cbnosi. saj s svojo toplino in Čislo nič zvezdniškim vedenjem cK<;laja d^>siopna za vse.
■ megaton
skladba Natalije Verboien z naslovom Zate na 'iriglav, ki obenem napt^veduje priliod njenega novegii ill buma. Ta bo izSel v ponedeljek, 1. decembra, na njem deset novili skladb, med njimi tudi lelošnja zmagovalka Slovenske pi^pevke -skladba Na pol poli. po kateri album nosi ludi ime.
Hudomušna skladba Zate na Triglav je delo avtorjev Matjaža Vlaiviča. UrSe VlaSič in Martina Štibemika in jo je mi>č najti tudi na Naialijíni spletni sirani v obliki mp5. Kmalu bo posnet ludi videospoL
WWW.IIOS€OS«€Om
pi>hcxi ludi po domačih radijskih p<^slajah.
(lOc^i^i* Mirliael in Sony spel prijalelja
Se Se spomnile vojno, ki jo je George Michael bojeval zoper zíiíožbo Sony? V vse prej kot prijateljskem ozraqu sia se sUv vili pevec in ena največjih sve-lovnihzaložb razSia. zato loliko veqe prcsenečďqe pt^meni nwi-ca. da naj bi zvezdnik in založba spel sodelovala. Pri Sonjju so konec leta 1991 pevca obložili, da ni naredil dovolj za promtv cijoalbuma Usten Wlhoul Prejudge. George Michael je lakrai izgubil ložlx), in da bi se rešil obveznosii do Son>'a. ki mu je dolgoval Se en album, odkupil laslno pogodlx).
Pri Sonyju so seveda zadovoljni, da so dobili nazaj izvajalca, ki je v svoji karieri prodal preko 75 milijonov albomov.zaen-kral pa ni podatkov o lem, koliko je pevec dobil za podpis.
\ova skhHllKi \aulije Vcrholťii
V lorek je izSla najnovejša
:	PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
#	izDor poteka vsaKo soDoto ob 9.35 ur). Zmagovalno sKlatítn pa lahko 0	slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevrto: po poročnih ob 9.30 ^	in po poročilih ob 18.30.
^	1.6LACK EYED PEAS-Shut Up
.	2. RASMUS-First Day Û1 My Life
*	3. GUDRIAESTEFAN-Wrapped
%	Skupina Black Eyed Peas je hip
0	hop za$e<}ba 2 zahodne obale ZDA, kl jo sdsiavifaio raperji i umet-
•	niSkimiimênlWill I.Am.ApIdeAp ^	In Taboo. Trojica vel^a za socíai-
#	no angaârano. njana pol do uspe*
•	ha pa ni ûiia prav lalika. Za razliko ^	od n6i(at8rin Dol| agr«sivniri koie-^	gov, kl so V svûjih skladbah
poveiiievâll nasilje, veljajo Black
•	Eyed Peas za bolj miroijufcne. To ^	jsblia v zač^ku prsf ovira kol prd<^
#	nost na njihovi poU, a so Kljub ismu vztrajali in s svojim laleniom prepnoaif
#	hip hop íane Iz okolice Los Angelesa
■ LESTVICA
imiE ÊmmiE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Mrtekvtedniku Naš čas.Tel.: Ô97-50-03 ali 097-50-04 aH SMS 03l/ 26-26-26
Takole ste glasovali v nedeljo. 23.11.2003:
1.HENČEK:	DidI boogie woogie
2.VESELI	PLANŠARJí: Na kravjem balu
3.ŠENTJURSKI	M.: Tobak je žlafrtna travca
4.UN]KAT:Ne	cukal me za kitki
5.GÚLIČNIK:	Najina poroka
Predlogi za nedeljo. 30.11.2003:
1.ATELŠEK:	Zdravica
2.G0RáČ:VrhKamniáklti	planin
3.KÚČEVAR;	Ljubezen na rec^l
4.P0GLADIČ:	Med rojak!
5.ŽERP0NER;	Moj oâka Ima konjička dva
■ m Crabner
VRTILJAK
Pravijo. <líi so Pmsiiikarjwi iy,l)raii(i pn^d povratno |.<*kn)o s Hrvaško /a vslopnico na PoiliJíialsko lako viuHo vadili »buiikoi'o. (ta so oislo pozabili, da jo Iroha pri aoíioindii Ili in lani pa ic vžgali proli yolu. Trrrn^i' \K Sniarlno Sinunjnovir domačinu in solckl.orju Slovenm Prasnikarjn: »Poslušni pa so, poslušni. \ili (i(lcn S(î li ni izneveril. S (ako disciplino bi pa na Porlii^alskcMH šc dater prišei.a A kaj, ko do lja. žal. nisi.
4 Odkar 80 v Veleníti vceniralnili pral(»iil» mesla uvíhHí nižini piaeijivega parkiranja, lako imenovane iiiodn* eonc. so nuio«i vozniki opravili pnunik na zasl(»nj parkirišra. \ndr<i lin^eko in Danijel liiikula. ki kol. mestna paznika pomagata Ijiuk^m \)V\ rokovanju »s parkomati, inuila mod 7. in 9. uro zelo malo dela. l'^ravzaprav nobc^ne^a. Če bi bila plačana po šl(Ailu avl(îmol)ilov. parkiranih v območju modrih eon. bi bila njuna placa plela, \advse pičla.
\esll Žřiank (na roto^rariji z ž(mo Vido) je bil gotovo žnpan. ki je mestu Vi^lenje dal svoj pečat, 8o dan(»s kakši^n od slan^jših Vekînjeanov začne obujanje spominov z l)es(idami: »V Žiiankoviii easiliIííhIo, ko so bodo ozirali nazaj današnji Vekmjčani. to islo obujanje začísli z bi^sedami: »V Mehoviii časih ,..c?Treba bo počakati, da bomo ilobili odgovor. Srečko Meh (na Ibloi^rafiji z ženo \iktorijo) je pred enim letom začel svoj lix^tji mandal. Bo^si ea v<'di. kaj vse uU^ijne v nj(in še po«runlati.
Vsi najnovejši lilmi lakoj |)o prťmierí na inteniHn
I lollywoûdskj šefi obij ubijajo, da bo do Icia 2tI05 mogoče dobili vse nove lllmc na internetu. J&ck Valcnli, dircklor ameriškega filmskega gigania Moii-on Picture Association, je povedal, da so vse /adcvc v /vezi y varnim posredovanjem filmov preko svetovnega spiet a	^ skoraj rciene. C-^K^ Dejal je: »Filmi naj bi iz velikih plalen Sli kar direktno na internel. kar bo veliko prej, preden ga bodo i/dali na vidcokaseii ali DVD-ju.« Po Valenlijevih besc-dali pristojni iilniske indusirije iesodelujejnsšlevilnimlraćuna-Inii^kimi podjetji, vključno Microsoftom in H ew le u-Packa r-dom. m s skupnimi močmi razvijajo varen sisicm za posredovanje filmov na iniernei. Pri filmski indusiriji se nadejajo, da bodo s icm zmanjšali polrcbo po piratskih kopijah filmov, saj si i^odo ljudje lahko popolnoma legalno ogledali filme na iniernelu.
<hikrílí šc ne/naiio vrslo k Hov
Znanstveniki so do sedaj identificirali Sc neznano vrslo kilov. Že lela 197(1 so znaa'it\'eni-ki na japonski razisko-
valni ladji ujeli asem primerkov le vrsle. Okcwlje devetega primerki pa«i leta 1998 nasedlo na obali nekega otoka v Japonskem morju. Z natančnimi analizami so sedaj dokazali, da gre za predstavnike popolnoma nove vrsle, vrsle ribjega kita, id jih do sedaj ie niso poznali. Skupina japonskih r^iziskoval-eev pod vodstvom Shiro Wade z Državnega instituta za raziskave rib v Yiîkohami
je pove-
tovuve, da se DNK vseh devetih primerkov ujemajo, a je drugaOna od DNK vseh ostalih do sedaj znanih vrst kitov. Brezzoba skupina ribjih kitov vključuje tudi vse veCje vrste kiuw, razen kita glavača, ki ima/olx!. Novovrslosopoimenovali Balaenoptera omurai. Ima izredno nenavadno oblikovano glavo in ni2 majhnih kosti na nebu. TaltŠna oblika rešetu pi'idobne naprave, narejene iz enakega materiala kol lasje in nohti, služi kitu za filtriranje majhnili rakcev, s katerimi sc
hranijo. Njegova giava je Široka in pk^Cala,v dolžino pa d(X^'žc do okoli 12 metrov. Navzven je vrsta nekoliko podobna vrsti Balaenoptera physaltis. vendar se njegove nebne kosti precej razhkujejo po velikosti, obliki in njihovem številu.
Kiiuiln <ivlomobili na vodik
Direktor evropske izpostave avtomobilskega giganta Ford, Nick Scheele» je v Bruslju ob testiranju "ekcUoSko čistih avtomobilov" izrazil prepričanje, da imajo avtomobili na vodikov pogon vso motnost, da v doglcd-nem času povsem nadomestijo (Viroma zamenjajo stoletno vladavino motorja z notranjim izgorevanjem. Ford bo testiral vrsto avtomobilov, ki za pogon ne potrebujejo nafte oziroma
cina. Prvi eko avtomobili naj bi se na kalifornijskih cestah pojavili že zelo kmalu. Z uporabo vodika se bo onesnaženje zraka zmanjSalo, manjša pa bo tudi odvisnost od naftnih derivatov, je prepričana vodja CU za energijo in iransporl Loyola de Piila-cio. Proizvajalci klasičnih avtomobilov skeptični in zatijtije-jo, da bo minilo kar precej Casa, preden bo "stekla" komercialna pn^izvodnja takih vozil. Opoza-
rjajo predvsem na visoko ceno proizvodnje ter na težave s slira-njevanjem vodikovega goriva.
Ohlelniťa gro/ljivegii sainonioni
Ob 25. obletnici množičnega samomora pripadnikov ameriške sekte Svetišče ljudstva v gvajanski džungli so se na pokiv pališču v San Franclscu v torek zbra L svojci in prijatelji već kot 900 žrtev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zl>rani so ses tem spomnili svojih najbližjih, ki so la ncjvembra 197Í? v gvajanskem pragozdu v naselju Jt^nestown, ki je imenovalo po vodji sekte .Timu Jonesu, skupaj z njim naredili množični samomor.
Pred množičnim samomorom so člani sekte na lelališču ubili odp(ïs]anca ameriškega kongje-sa Lea J. Rvana in njegove štiri sprcmljevalcc, ki so preverjali, ali Jones morda s silo ne zadržuje ameriških državljanov. Jones, ki se je bal, da bi po obisku Ryana pripadnike sekte lalî-ko izgnali iz Cîvajane, njega pa razkrili kol lažnega preroka,je vsem svojim privržencem ukazal, naj se zastrupijo z mešanico ciankalija in limonade, ki so sijo pripravili sami. Nekaj '*uptv mikov"» ki ni hotelo umreti na lak način, so ustrelili ali pa jih usmriiU 7. injekcijo. Jonesa so naši) s kroglo v glavi, vendar do danes ni jasno, kdo je potegnil sprožilcc. .^ones, pridigar iz San Frajicisca. je sekto Svetišče ljudstva ustanovil leta 1^)56 v ameriškem me.stu Indianapolis, združevala pa je evangeličanske
elemente ter ideje drugih religij, humanizma in marksizma. Jones, kije z uprizarjanji zdravljenja pritegnil številne ljudi, je pridigiii o medrasni harmoniji in se zavzemal za revne. Leta 1977 se je odločil sekto preseliti v gvajanski pragozd. Joncsu je v Crvajano sledilo na stotine moških, žensk in otrok, ki so si v pragcr/duzgradili kixe, prirejali delavnice in gojili pridelke. Na kraju, kjer .st^ pripadniki sekte i/vcdli množični samomor, danes rastejo vinogradi in drevesa. Vlada te nekdanje britanske kolonije je sporočila, da je pripravljena podpreti obnovo kraja v spominsko obeležje. "Obnova kraja bi služila kot opomin ljudem o blaznosti drugih," je po por(^anju ameri.Ške tlskwne agencije AP dejal minister za turizem in industrijo Manzoor Nadir.
PEOPLES TEMPLE
OF THE DISCIPLES OF CHRIST
I

&
No cesti
Vse već delavcev Vegrada je na cesti. To piKlJetje namreč z«idnji čas pridobiva vse već del pri i^radnji In obnovi prometnic.
Prehlad
Marijan Jedovnicki ne mtx'<}jii rad v Vinsko Goro. Boji se namreć. da bi staknil prehlad. Jam namreć zaiy veje hladen sever.
Zamudo
Zaćetek ^dnje nove ^iš(ai\jske osiioMie Sitle je »lev pronK'la. Znašla seje med drâvno direkcijo za ceste in Slovenskimi železnicami. Otroci /n^)o to>Tstni pn>ine(ni-d pravilno preCICciti nosilci L^adnje kik pa imajo pri »pniiodii«veL*tdQi>;
E-mesto
Saj ni čudne», da mnogi menijo, daje Velenje najbolj e-niesto v Sloveniji. Saj ima v sebi tri ejel
Lovsko
Le kdo bo padel v boju za nov h^vski zakon! Verjetno (tudi) kakšna visoka živina.
Neprimerno
Slišal sem, da je velenjski župan Srećko Meh na pogovoru o grozdih predlagal, da bi usUinovili tudi cestni grozd. Ne vem, će bi bilo to dobro, ka pa je na cc*stah že taku preveč vina.
Prisluhnili so
Mnogokrat slišimo najrazličnejše nasvete, kako pomembno je, da spremenimo našo prehrano. Temu so prisluhnili tudi v Eri. Prenovili so velenjsko Prehrano.
Eno Irno
Le íiíksý im2\)o v nekaterih časnikih rubriko »gibiu^je prebivalstva«, če pa v i^ej nav^j^c» te imena mrtvih.
Zakoj/ zakaj
Le zakaj se še vedno toliko pritožujemo nad tem, kako težko nam je priti v Ljubyano. S^| bo naše glavno mesto kmalu Bruselj!
REPORTAŽA
13
V Šoštanju obujajo stare navade in običaje
Kaiarinin sejem privabil veliko slevilo ljudi - Usnjarska razstava uvod v iisiijarski nui/ej
TjaŠa Rehar Foto: Dejan TonMi
Minulo sobi>io jc v Š<>^(.anju na Trgu braiov Mravljakov ponovno zaživel Kaiarinin sejem. Ob stojnicali z usnjeno galanlcrijo, konickcijo, čevlji in raynímj drugimi drolmarijami se JC zbralo slaro in mlado od blbu in dalei, Nekateri sopriili zaradi ugodnih nakupov, drugi iz radovednosti, ireiji zaradi golaža in kuhanega vina.
Prodajalci, ki so spiva beniili nad mrzlim (y/r<iijem, so si kmalu zadovoljno mcli roke ob veli-kcmzanimanju za njiliovc izdelke. Obiskovalci pa so bili ludi zadovoljni, saj so bili nekaleri anikii na voljo po zares ugodnih cenah.
Starejši .^t'itanjCani se Se danes spominjajo, kako je Kaiarinin sejem potekal v^iasih. »Sejemski prostor jc bil večji, poleg usnjari^kega pa je bil ludi živinski sejem vedo povedati.
Na ponedeljek pred godom Katarine Aleksandrijskc (25. novembra), zavetnice strojarjev, usnjarjev in čevljarjev, si^ včasili pripravili i^jcm. ki jc bil v Šoštanju poznanice proti koncu 19. stoletja Sprvajc bil sejem namenjen volovskim kožam, kasneje pilje bilo na njem več čevljarjev '/. narejenim blagom in tudi veliko kramarjev.
Sočasno s sejmom je bila v Mestni galeriji SoStanj otvori-lev razstave z naslovom Usnjar-sko-<ievljarska tradicija v Šoštanju in Tržiču, ki so jo skupaj pripravili Občina SoStanj, Muzej
MALA ANKETA
Ljudje radi kupujejo m sejmih
nima/ Imparl. Florjan: »Ideja, da se obudi la sejem, mi je zelo vSeč. Priča ko val sem, da bo na voljo več izdelkov in da se bo sejma udeležilo več ponudnikov. Malo se bom Še razgledal naokrog in morda tudi kaj kupil.«
Zakonca Vršič iz Prckmur-ja: »Na sejem sva prišla iz
DomaČe dobrote
Topolšice, kamor sva prišla za nekaj dni. Je zelo zanimivo, malo sva si ogledala razstavljene artikle in nekaj malega tudi kupila.«
Neža Klohoves iz Škofje Loke: »/elo .se mi zdi zanimivo, da ste .se odU">čili za nekaj I a kšnega. Ni.sem iz teh krajev in se mi zdi res zelo zanimivo, da s lakiton sejmom na ta trg privabite tolik(^ ljudi.«
Marjana Lesnik, Skorno: »Zelo sem vesela, da jc znova sejem vŠo.štanju in da je prišlo toliko ljudi. Tudi vreme jc krasno in se da fino pomerjati čevlje.«
Velcjije, Tri^Lski muzej in Tovarna obutve Peko.
Usnjarska indasirija ima v tanju in okolici še kako pomembno tradicijo. Vošnjako-va usnjarna je bila največja tovarna usnja na Balkanu, slo-
vela jc kot najbolj.Ša lovama, ki izdeluje fini likanec za izdelovanje konj.skih vpreg In nepre-močljivega podplatncga usnja za vojaške čevlje. Veliko je tudi izvajala, predvsem v balkanske drtave Rusijo, Romunijo, Bol-
Sprehod po stari kuhinji
garijo, Turčijo, Malo Azijo, Egipt, na Švedsko, v severno Afriko, Anglijo in celo Ameriko, v tujini pa je usnjarna imela tudi svoja skiadLiča, in sicer na Duiiaju, v Beogradu in Budimpešti.
Veliko več pomembnih podatkov o zgodovini šoštanjske usnjame lahko dobite v Mestni galeriji Sa^tanj.
Razstjmi pa je zgolj nekakšna
uvertura v usnjarski muzej, z.a katerega si prizadevajo na /.avo-du za ^huro in Občini Šoštanj.
Soštanjski izziv znova navdušil
Ustvarjalci Šoštanjskega izziva so lelasže peto leto ziiporcd pripritvili zanimivo mcxino revijo, na kateri so sodelovali podjetniki iz Šaleške doline -večina jih je prišla iz Šoštanja. Poseb-te prireditve je, da so na odru nastopili praktično sami amaterji, strokovnjaki pa so poskrbeli za njihov videz: za frizure frizerski salon »N«, za obleke in obutev pa trgovine Saša, Cra, Šlrenca, trgovina flik-ca ter obutev in papirnica Pero. v večkratnih izJuxiih scise prcd-siaviJi v športnih (Milačilih, elegant nih oblekah, pleteninah...
Nastopajoče so organizatoiji na.šii kar na ulici. K Si^delovan-juso povabili šoštanjsko mladino, bolje rečeno kar otroke, saj .so bili najmlajši stari pičlih pet let. Da pa mladi manekeni niso brezglavo tekali po odru, jc z zanimivo koreografijo poskrbela Laura Sevčnikar, za nastop pa so se pripravljali kar dva meseca. Odlično sceno, ki je močno spominjala na močvirje, je uredil Peter Radoja.
Medtem ko st) se otrcKi preoblačili in pripravljali na niisled-nje točke, so se na odru zvrstili plesno-glasbeni nastopi. Zaple-
sala sia Dejan in Tanja, zapela je Vera Trafela, nato Dlaž Drob-nak; v drugem delu pa Še Irena Vrčkovnik. Posebna gostja večera jc bila Rebeka Drcmclj. dobra poznavalka manekenstva in modnih stez, tudi biv^a miss Slovenije.
Organizatorji pa že pripravljajo načrte za prihodnje leto, ko bo na vrsli /c Šesti Š^istanjski izTiv, in ko računajo, da bodo še šestič zapored do zadnjega kotička napolnili šoštanjski kulturni dom.
■ Tjaia Rehar foto: Dejan Tonkii
Srečni nagrajenec iz Velenja
General Oectric, Peupeol in Merkur so skupaj organi/irall nagradne» igr», kijť potekala po cenirih šin»m Slovenuje. Na p reds lavi t\ en i fi zlo/enkah Je hilo moč dol)iti veliko informacij o prednostih novih žarnic GH Elektni Mini ter o novi seriji Peujieotovih dizelskih HDI motorjev. S pnivilnlm o<]{iovorom na nagradno vprašanje Je ime! največ sreče Vojko Pnipmlnik IVe-lenjn, kije bil Izžreban in dohll Peugeot 206 1,4 HDI Clr>; Z /eno sta bila pre.srečna, kojima Je ključe izn>cil i^or Švi}>elJ« direktor Peijgei»t A>to igor v Velenju.
VI PIŠETE
Svet ]e res majhen, ostanimo prijatelji
Na povabilo o^ni/acije Wcsl-O.sl-Ocscllschafl iz Esslingcna v Nemčiji sej« Šalc^kti Tolklor-no Jrui^lvn KokUa oJ 8, I ). Uo J 5.11. (xJprčwilo na poslovanje v Esslingcn. Mesto Essiingen }c partnersko incslo Velenja in z njim sodeluje na Številnih podrtxjih (gcîspi'îdarstvo. izobraževanje. kuliura ...). V času gosUîvanja smo se pretlslavjli na .Uirili cclovečernili nastopih, predstavili Slovenijo in meslci Velenje- Naslanjeni smo bili pri drui^inah, ki $o sc za nas zdo potrudile, Se posebej pa organizator sreCanja, g. f lelmul Tli j-enwiebel- Ogledali smi^ si î>tevil-ne lokalne posebnost i. med drugimi obiskali tiidi SliiUgarU Ulm, luebingen, Muenclien. Dachau. Salzburg in Au^burg,
S tre.^kom se zapre .íc zadnja kista. Dckiela se zberemo okr^)g .íi rt>kc mize. nb levem robu stoji Urška, jaz sedim na nasprotni strani. Glasno in rahlo nervozno nam razdeli zadt^lžitve, tistim ta porednim pa Še kazenske. Iliiro sc porazgubimo, vsaka domov, kjer hilimo pripravljali svojo osebno prlljago. Dajiesje .spet lisli dan. (ista noč. kose po dveh letih premora spel txlprav-Ijamo na lurnejo. Tamladi poi' ni pričakovanja, saj si :ře leta ob na.^ih pripovedih slikajo podobe potujoče skupine, la stari pa vznemirjeni zaradi organizacije in mravljincev, ki se nam sprehajajo po hrbiu. Prvič smc^ v vlogi organizatorjev, šeCov.
»... kot vedno Iximo ludi tokrat f<^lklorislom.kiscî na turneji pivič. doli'JČiii botre. Boiri jim bodo p^imagali. sveltwali. kiíčenci pa jim v zaliV3k> stregli. Upam. da vsi razumele pomen Ivsed boter in kn5čencc. Pa pi^glejmo. kdo je kdti ...«Se pred avstrijskomejii so la mladi dobili sviijo zaSčito in hkrati prevzeli zalitevne naloge- Pot čez Avstrijo je minevala hilro. ob zvokih }iarmt>nike in naiWm ubrajiein petju.
Prvič smo se zarc.s ustavili v Muenchnu. Vodič Marko -'nhi (ki se ni mogel ločiti od svoje
službe na Velenjskem gradu -pot smo začeli in končali z njegovim opisom, vmes smov Salzburgu videli cclo vilo Bianco) nam je hotel pi>kazati največjo pivnico na sveui. a nas je po daljšem spreluxlu peljal Ic v eno večjih- Uradne muzikimie smo prť»sili za trenutek slave in Že se je razlegla melodija izpod Juretovih. Samovih. Borisovih in Markovih prstov. Muzikanti so takoj (Občutili možno konkurenco in zato smo jim kmalu prepustili odcr-
minska venca, nemiíkega in sk> venskega.
'Ripla večerja v prijazni madi^-arski restavraciji je res teknila-Ulrujeni od poti in novih vliscw smo spoznavali nase bodoče gostitelje. Vsi še malo zadržani, hkrati neučakani, da led med nami prebil. Nastanjeni smo bili pri eslingeni^kih družinah, le nekaj kolednikov je prve dni prespalo v hotelu (p<imanjka-nje gostiteljev zaradi šotskih poč' itnic)- »Mene nihče nima rad,« je v Šali pripomnil eden izmed
Ulm. Proti večeru smo se odpeljali Jîa prizorišče nastopov in oks>li iy.3<) zablesteli pod odrskimi lučmi-
Prvi nastop v Es.slingen Sulz-gries je bil eden tistih, pri katerem potrebuje.^ veliko iznajdlji-vosii. domišljije in koncenlraci-je. Dekleta smo se preoblačila na stopnišču, fantje za impr^wi-ziranimi zavesami, /aboji z nogami na eni strani, garderobe na drugi- Odra v bistvu sploh ni bilo, 'tapeciran prostor pred mizami. Skoraj smo bile že
burice. Poskušala sem tudi v tretje, a ni Šlo. Pri prvi plesni točki pa smo bili žc vsi »uštima-ni« in suvemo nastopili. Na vsakem naskipu se znova naučimi^ kako reagirati v nepredvidejûh situacijah, kako imprciviziraii za odrom in na njem. Nekaj pa vemo že od nekdaj; i^irok nasmeh na obrazu lahko skrije skoraj vsako napako. /- njim smo c^čarali tudi gtxstitelje.
V ponedeljek so nam cjbljub-Ijali večji, viiji In predvsem oder s parketom. Pozicijska vaja je
Dachau, zloglasno ktmcenira-cljsko taborišče, je bil zadnja točka pred ciljem. Tu smo se prvič srečali z nai>imi gastiteljl. Î lelmut Thicnwlcbel In Dagmar Burken sta nas prijazno sprejela. Nikakor nas nista hotela pustili .same pri ogledu tabo-rfi^a. »Vsega, kar se je zgodilo, se sramujemo. Sramujemo se svxijih ljudi iz tega obdobja, radi bi. da spoznate- da smi> dajies povsem drugačni,« so bile njune zaključne besede. Ob spomeniku žrtvam smo pobžili spo-
njih, vendar so tudi oni kmalu prii>li v zavetja nemških domov, Ciostovanje je bik^ naporno. Ne loiikt> z vidika nasu^pov ali uradnili obiskov, g^xstitcljl so pripravi I i ohi^iren pn^gram izletov in ogledov. Vsak dt>pold<in smo se srečali ob 9.03 na parkirišču pri gradu ter z avtobusom odšli odkrivat bližnja mesta in kotičke. V nedeljo na nakupovalni popoldan v ILsslingcnu, v ponedeljek na uradni ogled mesta in sprejem v me.stni hiSi. nato v Stuttgart. Tuebingen.
oblečene, kojc ena ali pa druga ugotovila, da ji manjka kakšna malenkost. In potem smo preflnjeno (nastop se ježe začel) stopale preko odra in prl-na-^ale pozabljene dodatke k nošam. Ker.se na odru nikoli ne pckkažemix če nismo pop^ilnoma urejeni, -so tamburali, ki so nastopali prvi, nastopili v nepiv polni zasedbi. Priključiti sem se jim hotele pri dnjgi skladbi, vendar potem, ko sem bila dokončno pravilno oblečena, nikakor nisem našla svoje lam-
pokazala. da je bil parket pravkar zloščen. Žc v navadnih č-evljih nam je drsek), kaj Šele v folklornih. Podrsavall smo, se močno držali za roke in lovili ravnotežje- Nastop v Berkhci-mu nam je aspci. laraburaŠi so se zlili v melodiji, plesalci In muzikantje v korakih in rilmu. »Poglejte njihove sijoče obraze. Danes so nam tblklorisil i/Velenja odprli okno v svojih domcv vino, pustili so, da za Irnenutek pogledamo v njihovo du.Šo ,.,« so bile zaključne besede organi-
zatorja Helmuta Thienwiebla.
Torkov večer smo rezcvirali za sprejem krščcncev med prave folkloriste, /elencev je bilo kar 14. Prisegli so. da bodo redno hodili na vaje. ubogali vaditelje, garderoberje in ostalo vtjd-.stvo ter ohranjali kullurno dediščino svojih siar^. Na.sled-iije dni sm<'> ugotivvili. da so sc kar malo umirili, da jim je zaprisega res segla do srca. Pokorni In ubogljivi so sledili svojim starejšim vodjem In na-s seveda brezpogojno ubogali. Izjeme seveda sam(î polijujejo pravlk>.
Nagradili smo jih z večernim oblKxJom po mestu. V gr.^kem baru s španskim Imenom smo po slovenski'» zapeli, Rtynanuso pi^nudill počitniško delo kllarl-sta. duo sester Cîllnî^k je omrežil ,srca - velika sestra je prvič s ponost)m pokazala na ta malo.
Trelji nastt^p v nekaj kilome-laiv oddaljenem Aicitwaidu je viselže na nitki. Obisk je bil zelo slab. Se nekaj minut pred zač-elkom je bila dvorana na pol prazna. Vprašanje, če na.stop -Sploh bo, ni bik^ pirnembna lam smo bili. Izpeljali ga bomo do konca. Ri«ne I lelmulcwe oči .so izkazovale VSC5 .svojo hvaležnost.
<iosiitelji, ki sc» pctttali kar naše družine oz. pogiwomo »lastniki«, sose na vse moči trudili, da bi nam bilo lepo. Dobro smo jedil, spali na mehkem In toplem, bili .Si) naŠI taksisti, zaupniki in prijatelji- S slovensko pe.s. mijo smo sc ptx>k>vlli od njih v sobc^lo zjutraj na tistem parkirišču, kjer -smo se vsak dan srečevali, Helmut In Marianne, DagI in Frank, družina Matk<^-vič, Joachim in Weritcr, Elke, ga. Veronika,g. /ollcr, Daniel, družine Ahrens. Uischct, Walter, Duhaze. Mulierin vsi asla-II. Še enkrat hvala za lep novem-bn>ki leden. Veselimo se pt^nov-nega srečanja, mogoče v Velenju. v Esslingenu ali katerem drugem partnerskem mestu. Svet jc res majhen, ostanimo prijatelji,
■ Katarina Ostruh
Mladi doptsn/ki poroCojo
Tekmovanje Mladina in gore
Hladno, sončno Sí^bíítno jutro. Naša ekipa, ki smo jo sestavljali NIka Kugc>niČ, MIha Čepin, Matija Mevc, Špela C\lkl in mentorica Branka Mestnik, čakamo na aviobusni postaji Ck'>rlca, ob cesti Velcnje-C'elje. Avtobus nas bo odpeljal na regijsko tekmovanje Mladina in gore. Letos je potekalo v Sladkem Vrhu. na severnem delu Skwenskih goric-
Na tem tekmovanju lekmuje-mt^ iz teoretičnega znanja o gor-ništvu, kar pomeni, da naše znanje vsebuje vse. od prve pomt>čl do orientacije, od opreme do spoznavanja gorstev, od zgodovine gornišlva do favne, llore In celo vremcnoslovja v gorah.
Avtobus na^je po slabih dveh urah vožnje odložil pred osnovno šolo Sladki Vrh, kjer jc potekalo tekmovanje. Sledili so ptvdravni govori in kratek koil-tumi program- Nato se je začeb-Naša skupina je s tremi ekipami pisala test v učilnici «kcwo-rog«. Na voljo smo imeli 4.S minut. Vse ekipe so pisale istočasno. Teste je bil ol'isežen, pet strani je imel. Lotili smo se
dela. Vsak pravilen t^dgovor jc bil vreden dve točki, nepravilen pa minus eno. Će nisi odgovori na vprašanje, nisi dobil niti prištetih niti odštetih ločk.
Cas je minil. Teste so nam pobrali. Sledila je malica. Za tem smo si ogledali proizvodnjo paplija v tovarni Paloma. Včasih se vpraséimo» kako nastanejo robčki, toaletni papir, papirnati servieti ,.- Jaz zdaj vem.
Polni pričakovanja smo kq odpravili nazaj proti .Šoli. Čakala nas je razglasitev- Med .14 ekipami ,smo se uvr.slih med prvih desel ekip, ki bonjo tekmovale tudi na dr/avnem tekmovanju Mladina in gore. Bili smo osmi. Hkrati pa smo bili četrti, saj je potekalo tudi tekmovanje za najbolj izvirno Ime. f^esenetlji-vo dobro mesto smosi pridobili glede na naše Ime »^NO NAME«, kar pomeni. nI Imena.
Z vrečkami Palominih robčkov, serviet, papirnatih brisač in dobro voljo smo se z našim avtobusom odpeljali nazaj v Velenje.
■ Spefd CviM, 7.a devetlùt-ke. OS Goríca
Paniska končnica, prvi predmet iz muzejskega depoja
Druga muzejska ustvarjalni ca v tem Šolskem letu. prva je bila na Kavčnikii. je na Volenj.^ki gradprIvabiJa IWíotroksstarši.
Mnogi ne vedo. da ima Muzej Velenje veliko .skladišče muzejskili predmetov, muzejski depo, v prostorih na Starem jašku- Ti predmeti samevajte in težko čakajo, kdaj bodo razstavljeni. Zalo smo se delavci Muzeja Velenje navdušili nad idejo Andreje Zelenik. da letos na vsaki ustvarjal-nici predstavimo predmet iz depc^ja.
Prvi predmet je bila slara panjska končnica, ki je vpisana pod naslovom »Vrtnici In Ženska figura«. Že teden dni pred delavnico smo jo raz.stavili v posebni vitrini. Njeno fotc^grafi- recept jo so otroci dobili na vabilu za delavnico. Obisk jc pokazal, da jih je panj.ska končnica In napovedane delavnice, vezane nanjo, pritegni la-
V uvodni predstavitvi letošnjega načina dela, razlagi panjske končnice in v.sebine delavnic, so
o\Kxi pokazali presenetljive^ veliko znanja o gradu, muzeju-muzejskih zbirkah, pa tudi o čebelah in čebelnjakih. Prav raž-
in gostilno, torej naše muzejske zbirke. Lepo je tudi. da ob vprašanju, kaj jo sedaj v gradu, ko v njem nI več kraljevič^ev in kra-
za stastne medenjake na naši spietni strani www.muzej.velenje.org v
Arhivu muzejskih ustvarjalnic.
veseljivoje, kako že prediU^lski otroci ob rednem prihajanju na grad in ustvarjanju v delavnicah mimogrede osvojijo pojem muze-ja, na sliki prepoznajo mastcxion-ta, afriške maske, staro trgovino
Ijičen. pc^edix da stf v njem dehiv-nice. torej nekaj z^nje! Verjamemo, da lîodo II otrcx'i tudi kot odrasli našli kaj zase v kuluirnili ustajiovah, kamor so radi hodili kot ola^l skupaj s starši. Zalo
radi delamo zanje!
Pc^ ogledu razstavljene panjske končnice, ki kraljuje v lopi viirl-ni.S(^otr(x;ina de,^k'ah narisali svojo. Nastale so prave majhne umetnine. Nato,so izdelali čebell-cc\ ki jih bo spomnila, da je bila podobna poslikana deščica včasih na čebeljem panju. Kar z dvema čebelajjema so se lahko pogovarjali In si ogledali poln In prazen panj, točllnik. s katerim točijo med, pa različne pripomočke, ki jih uporablja čebelar pri svojem delu. Vmes so liz^ sladek med. pili otroško medico In poslušali pesem čcl^elicc Maje. Nadvse radi so pripravljali. pekli in jedli prave slastne medenjake. Po celem graduje mamljivo dii^lo.
Ko h( I i otn xi naslednjič videli panjsko ki^nčnlco, sc lxxk)goicM> spomnil i česa. kar so izvedeli o njej v nedeljo, morda Ixxiv p(jmisno naravnali na polici svc.^ poslikano deščico in v ustih začutili okus po medenjakih.
■ Aca Potes
15
Zaslužena zmaga za slovo
Oosljc končali tekmo z dvonui izkijiKTninui israk^^niH - V sol)olo v ik^rbiju s i^uhlikiunoni za zgornjo polovico leslvicc
Janko Goričnik
ŠmarCani so y zmago doma ziikljuCili uspešno nogomcino sezono v let u 2003. NaJiU'sp pro-ù Dravogradu so pričakovali z miílce sirahu, saj so vedeli, da sc bodo gosljc prišli branil. To scjc pokazalo takoj vzaCclku, saj so gostje okrepili sredino icrena in domaíi so od zaOcika {C'>.ko prihajali pred nasproini-
.Srago, Pclrič je zaposlil Řehola. la je z leve sirani streljal, loda Sraga jc bil na mcsiu. Po leni se jc igralo med obema ka^^enskima prostoroma, bilo je ("igromno napak, tako na eni kot na drugi strani. V 28. minuli jc dobil FilipoviC žogo na 16 m, a je Sel njegov slrcl v Sribarja. V 33. minuli pa so domaii povedli - JCivko je dobil dvoboj na 40 m, lepo dal Ali-
prekinil protinapad domačinov z roko in dobil rdeči karion, Štiri minule kasneje gaje dobil sc Ivaniič zaradi prekrška nad Filipovićem. A ludi z devetimi igralci so uspeli v 65. minuli izenačiti. FilipoviC je izgubil žogo na nasprotnikovi polovici in gosijc so izvedli protinapad. Madžar je lepo podal Pet-riOu,tapajezadels Hmeirov. Takoj za lemso domači začeli
čeprav so imeli domači dva igrate a veČ, so s težavo zmagali (foto: vos)
kova vrala. 'Ibkrat pa so domačini začeli zelo agresivno in dobivali dvoboje na sredini igriSča. /c v 5- minuti je Kraljevič lopo podal Pokkki, kije priliv gost Uji^i kazenski pros-lor, njegov sirel pa je vratar ubranil. V 13. minuli je bila lepa prilika za domaČe. Muja-novič je ujel žogo na korner liniji, .p^nlal v Jiredino, Aliba-bič je z glavo streljal, Šribar jc žogo odbil, /ivko pa je bil prekratek, da hi jo poslal v gol. V 17. minuti jc bila nevarnost za
babiču, ki je pri.^el na 20 m in močno streljal. Ý.oga je zadela levo vralnico in se odbila do Filipovica, la pa jo je poslal v mrežo. V 43. minuli se je Pokleká zopet prebil v kazenski prostor, toda streljal je mimo gola. Minulo za tem se je prilika ponudila Mujannviču, la je hotel preveč in Sribar je njegov strel ubranil.
V drugem ptMčasu so goslje prilisnili, Več so napadali, loda domačini so jih dobro zapirali, lako da niso imeli priložnosti. V.xS. minuli je Bukovec
Se bojj agresivno in v 72. minuli je /ivko podal Spasojcviču. laje podal pred gol goslov, ribar jc žogo kratko odbil, Ali-babič pa jo je poslal z glavo v goL Igralo seje na gol gosiov, prilike pa .so zamudili Kraljevič v 77., Spasojevič v 86. in RistiČ v 89. minuli. Na koncu je bila zmaga Šmarlna zaslužena.
V soboto, . ob Í7„ gostujejo v Celju |>ri CMC Piiblikumu.
Prednost zmanjšana na sest točk
V predzadnjiMn jesiMiskeni kroi>u so iioftoniiMaši Rudarja í>osIo\hIí v Ivancni (ioriri In izlr/ili le ločko. Volonjčani so si želeli obe, da 1)1 pr(*/iniili s čim višjo ra/Jiko. a sla mosivi razšli z iieodloaniim izHk)m I : I
EkmeCič, najboljši strelec lige, jih je po lepi akciji že v 25. minuli popeljal v vodsiviv V nadaljevanju so imeli Rudarji vrslo priložnosti za potrditev vodstva, loda mreže domačinov niso več zadeli. Vseeno pa je kazalo, da bo ludi Gkmečičcv zadetek dovolj za zmago, a so se upleli. Potrdilo .scjcsiaro ulično nogometno pravilo »če ne daš. dobiš«. Pet minul pred konccm Jekme so namreč domači izenačili. Riizburljivojc bilo tudi v preostalih minulah lekme. saj sta imeli obe sirani vsaka po t:no lepo priložnosi za spremembo izida, ki pa jc nista znali kronati z zadetkom.
Zagoijeje zzmago proti .Aluminiju z 2 : 1 na drugem mcsiu zmanjkalo za osi ane k za Rudarjem na šesi točk, ireija pa je Bela krajina (zadnjo Svobodo
je premagala s 3 :2), ki za njim zaasiaja za osem točk.
V Si îboto v zadnjem jc.se nskc m krogu bo Rudar g^wlil Krško
Posavjc, ki je s 23 točkami na Šestem mc.stu. Pričetek lekme bo ob 13-30.
Mirnes tbrahimovlč in Damjan Romih (foto: vosj
Vratnica odnesla zasluženo točko
Kokomelaši (ioi^^nja so doživeli prvi poraz v novem prvensivii - kljub sijajni i^ri so v dramatičnih zadrijih sekundah \wc\ odigrani tekmi osnu^ija kio^a rokomelne ii^e Siol iH^srecno izi>ul)ili v Celju proti Pivovarni Iraško
REKLI sa
Aktualni državni prvaki so zmagali s 25 : 24 in prvič v novem prvenstvu prevzeli vod-slvo na prvenstveni Ic.Mvici.
(5t.)Stje so prvič povedli v 36. minuti (13 : 12), koje svoj edini zadelek na tej tekmi dosegel BedekoviČ. Ta vLsoki in izka^nl igralec v Celju ni odigral po svojih zmogljivostih in znanju. Spomnimo se, v vwh dosedanjih tekmah Gorenja v pokalu pokalnih zmagovalcev, šc zlasti na prvi v Makedoniji, je bil nosilec (îorcnjcve igre, lokratpa ni bilo tako, Cioiovo jc ludi todej-sivo bi U rovalo porazu (îorenja. Sijajen pa jcbil Kaviičnik, ki ga domači igralci niso mogli zadrtaii. V.S7. minulijcžcenajstič na tej lekmi premagal izvrsl-nega domačega vraiarja Pcriča (imel je 16 obramb, Škoť 13) in ()i>rcnje jc povedlo s 24 : 23. Številni velenjski navijači so bili prepričani, da bodo tudi po asmcm krogu c«iali neporaženi.
Toda ni se jim izlcklo lako, kol so pričakovali inželeli.
Sodnika {tekmo sla sodila Kr.stič in Ljubi iz Krškega ) sta slabe tri minute pred koncem izključila velenjskega krožnega napadalca Mlakarja / igralcem manj so goslje prejeli dva zadetka in domači so povedli povedli 25:24. /aradi («U'cga prekroka nad Lukom Dobeli^kom je moral s parketa Ruienka. Velenjčani so imeli tako v zadnjili sekundali lekme igralca več in žogo. Kťivtičnik je znova ušel domačim igralcem, toda pri zadnjem strelu na tekmi ni imel sreče, saj mu jc okvir vral preprečil izenačitev in zasluženo ločko.
V tekmi kn^a Ik> Gore-t\ievsol)oto(29.11.)oh V). uri v kdeči dvoruni t^c^li-lo trhovějiskej^a Rudarja
Vid Kiivličnik, najboljši strelec dertnjn: »Tekma je bila prestižnega pomena. ()bi)ji smo želeli zmagati, Več športne sreče so imeli domači, čeprav menim, da smo si z igro zaslužili li)čko. lekma Sc o ničemer ne (ulloča, saj bo rednemu delu prvenstva sledila končnica in lam bomo imeli oboji novo priložnost. da pok^ižemo, kdo je boljSi.«
Ivan VajdI, trener Gorenja «Čestitam domačim za zmago. Mi v končnici lekme nismo imeli sreče, ki bi jo potrebovali pri lakoenak^v vrednih na.sprotnikih, kol Sla bila danes. Priznam, nekoliko sem razočaran, tcîda prvenstvo bo še dolgo, in 10 i>c zdaleč ni bil odU">čiIni obračun.«
Miro INtžun, trener Celja PL: »Tekma je bila enakovredna. V na.^i igri se je poznala uirujcnasi, da nis-mo bili dovolj pripravljeni. Velenjčani igrajo odlično, poznajo v&aktina^o potezo. Zelo dobro so nas vseskozi onemogočali v napadu. BtUjsi del igre sta bili danes obrambi obeh ekip. Čestitam igralccm Cîorenja in mojim igralcem za zelo dobro rokometno predstavo. Mislim, da sla lo Ircnut-no najboljši moSivi v ligi, in upam. da bodo naslednje IcK^ igrali v ligi prvakov.«
Matjaž Mlakar je domačega vratarja premagal trikrat (foto: vos)
Podcenjevanje bi se skoraj maščevalo
z novo zmago so se odbojkariee Kajuha Šosianja približale vodilnim na lestvici in s tem ludi cilju, ki so si ga v khibu /adaii prc^d sezono - hojii za iivrsUlev v višjo ligo.
v soboiosti Ša^ianjčankc brez večjih težav premagtde novinke v ligi odbojkariee Braslovč. Zc prvi niz so začele igralke Kiju-ha S(\štanja ("»dlično ter povcdlc z 8 :1 in 16 :6. Zaradi visi^kega vodstva so se nato prehilro sprostile in ludi z nekoliko podcenje-valnim odnosom d<.wolile domač-inkam, da zjiižajo visc)k zaostanek. Drugi niz, v katerem so odnos do igre popravile, so nato gladko dobile, v ireijem pa so igrale predvsem odbojkariee, ki običajno ne dobijo toliko prilož-
nosii. Znova so gostje igrale nekoliko p<^dcenjcvalno, kar se jim jc skoraj maščevalo. Bra^-kwčankc so lo znale izkorisiiti in celo vodile z 22 : 21, nato pa je Spela Tajnik / odličnim taktičnim kratkim servisom izenačila, v nadaljevanju pa so Sc^ianjčanke tudi la niz in s tem celoten dvoboj dobile.
V soboto igrajo odbojkariee Kiijuha Šcjšlanjaz Rušami. Z njimi imajo k: iz lanske sezone neporavnane račune, ko so v Ruiićih po vodstvu y 2 : O izgubi-
le ins lem zapravile ludi možniwl za dodatne kvalifikacije za uvrstitev v 2. ligo. V soboto ob 1^. uri v telovadnici OS Topolsica obljubljajo 5t>iilanjskc odbojkar-je maščevanje in računajo na šesto prvcastvcno zmago.
Boris Plamlwger. trener Šoštanja Topolšice: »Igralkam Čestitam za zmago, popravili pa bodo morale odnos do lekmic, saj mora bili pristop do igre enak. če nam nasproii sloji prvo ali zadnjeuvr^ena ekipa.«
■ tr
SPORT IN REKREACIJA
Visoka zmaga v sosedskem derbiju
Spr(Mn(Mîil)o so so i/kazale za uspešne - Niz doinarili Ickvm žareli z zmago - V ekipi veliko ver sprosrenosti
TJaša Rehar
V	Elckiri so spremembe, ki so jih v klubu opravili v minulih leJnih, obrodile sadove. Cmer se je izkazal kol zelo pomembna okrepitev pri organizaciji napad«, Bećirovič je v ekipo vnesel prccej .sproščenosti, Krejič pa je že na prvi tekmi dokazal, da gre za učinkovitega in atraktivnega igralca.
V	st^boto so kt'>Sarkarji Elektre v domači dvorani prepričljivo premagali lokalne rivale s Polzele s83:64. Prvo zmago v domači dvorani so ŠoSlanjčani dosegli, polem ko so vodili praklično
celotsrečanje, z izjemo prvih dveh minul. Ko so se otresli začetne treme, so preko odličnega Cmcra povedli za deset in visoke predn<')sti niso več spuslili z rok. Že na prvi tekmi je v novi sredini odlično znašel tudi novinec v ekipi Elektre Dario Krejič. 25-letni Kranjčan je bil tudi najbop strelec domače ekipe z dvajsetimi točkami. Odlično sta se ujela s Čmcrom in skupaj sla poskrbela za nekaj atraktivnih akcij in navdušila zahtevno šaštanjsko občinstvo. Nekaj minut pred koncem je razlika narasla na visokih 27 ločk, vendar je dal v
nadaljevanju Bečirovič pri-k%nost tudi mlajšim, gostje pa so z nekaj aspeánimi akcijami uspeli ublažili visok poraz. Napovedi nekaterih, da bo letoSnja liga zelo izenačena, so se uresničile. Eleklra je kljub dvema zapored-nima/magamaiki vedno pri dnu lestvice na devetem mestu, ima |ia enako Število ločk kot osmi Šentjur in zadnji Kra.y<i zidar. Vse tri pa do četnega mesta loči le točka.
'lekma s Hopsi je bila prva od treh zaporednih v domačih prvenstvenih lekem, z njo pa se je končal ludi prvi del prvenstva. V soboto tako prihaja v
goste k Elckiri Kraški zidar, kaierega je Eleklra v prvem krogu (takrat v Postojni zaradi prenove sežanske dvorane) prema-gaja.
Že sinoči pa jc Elektra odigrala prvo tekmo četrtega kroga Pokala Spar. Pomerili so se z Roglo, pwvraina tekma bo v sredo v Zrečah. V čelrtťinale se uvrsti ekipa, ki bo skupno boljf>a v obeh tekmah.
Memi Bifčinmč, irener Elck-ire: »Na irenutke smo ?.e pokazali lakšno igro, kakršno si želim. Dobro v obrambi ter hitro in atraktivno v napadu. Pozna pa se še, da .smo premalo časa skupaj in da komunikacija med klopjo in igriščem še ni laLšna, kol bi moralu bili.«
Bili so zdesetkani, a so vseeno zmagali
V laboru Velenja so z negolovosl jo pr ičakovali sosedski ol)raruiï s Oljani, saj }e po petkovem treningu poslalo lasno, da je za igro sposolMiih le sedem ifii alcev.
TJaša Rehar
Domačini so bili povsem zdesetkani. saj so zaradi poškodb cKtali brez Aračiča» Kovačiča, G. Vaupoiiča, Pučnika in Milčiča, službeno pa jc bil zadržan Jlerlah.
Tudi Celjani niso bili v p^')|X)lni, saj so manjkali Rin-linalto. Sarlah in lovornik, liiko da od pričakovanega strelskega dvoboja To vor ' nik - Pungartnik ni bilo nič.
Velenjčani so skozi celotno srečanje igrali dobro v obrambi, neprestano so prehajali iz posamične obrambe v coasko postavite, za kar mladi Celjani niso našli učinkovilega protiorožja.
v začetku tretje četrtine so .si gostitelji priigrali nekoliko večjoprednosl in goste do konca srečanja držali na vami razdalji okoli petnajstih točk. Na koncu so lako prepričljivo zmagali z rezultatom 85 : 64.
Zanimivo je p^xsiajalo proti koncu tekme, saj je domači trener zaradi .Šievil-nih osebnih napak njegovih igralcev ni imel več menjav»
kljub temu pa so VelenjČani tekmo končali s petimi igralci na igrišču.
v siîboto |x)iujejo Velenjćani v goste k ekipi Lastovka Smlednik, ki ima dve zmagi, torej eno manj
kol Velenje. Številčno si bo ekipa v tem tednu opomogla, lako da v soboto ne bodo izobesili bele zasUiveinobljubijajoborbcnoignx Aleš Rehiir, trener Velenja: »Vsem igralccm čcslilam za bor-
beno igro. Po ireh zaporednih porazih in piiškodbb<ih nekaterih igralcev slika ni bila rožnatii. vendar smo na tej ickmi p("»kazali svoj pravi obraz in zasluženo zmagali.«
Napotki trenerja Aleša Reharja (foto:vos)
Tako so igrali
Si.mohil liga - 17. krog
Smitrtno- Dravograd
2 ! 1 (1: 0)
Šmarino! Sraga, Brečko, Poklcka,(od 82. Ristič), Vršič, Miljalovič, (robec (72. Spaso-jevič). Kraljevič, Alibabič, Zinko, MujanoviČ, FilipoviČ (od 87. Omirtdič).
Strelci: I : O - Filjpovič (33), I : 1 -Petrič (62), 2 : 1 - Alibabič 72.
Vrstni red: I. Gorica 32 (+21), 2. Koper 32 (-1-12), 3. Primorje 29 (+20), 4. Olimpi-ja 29 (+9),5. Maribor 29 (+]), 6. Mura 25, 7. Publikum 24 (+7), 8. Šmarino 24 (+3), 9. Domžale 20,10. Dravograd 13, ]l. Drava 11,12. Ljubljana 10.
I*ari 18. (zadnjega jesenske> ya) kr(»ga: Olimpija - Kojier (-jutri ob 17. uri), Mura - Primorje. Dravograd - Ljubljana
(sobota ob 13.30), Gorica -Drava, Publikum - Šmartno (sobola ob 17. uri), Maribor-Domžale {nedelja ob 16. uri).
2. S!\!.- 17, krog
Livur-Rudari : 1 tO:n
Rudan Kn lišek, Romih, Mernik (od 46. Kijanovič), Softič, Jeseničnik, AL Mujakovič, Bunc, Šmon, Sprcčakovič (od 78. IbrahimiwičJ, Am. Mujakovič. Ekmečič.
Strelca: O : I - Ekmečič (25), I . l-Sadar (85) Vrstni reil: 1. Rudar 39,2. Zagorje .^3, 3. Bela krajina 31,4. Dravinja 30, 5. Livar 28, fi. Krško Pasavje 23, 7. Aluminij 22, 8. Supernova Triglav 20, 9. Izola Drgeta 18, 10. Brda L3, 11. Tabor 10, 12-Svoboda 9.
Pari 18. (zadnjeuM jesenske* ga) kroga: Rudar - Krško Posavje, Izola - Dravinja, Brda -labor, Triglav - Zagorje, Aluminij - Bela krajina. Svoboda
— Livar.
IJ^a Siol - 8. kro^
Celje Pivovarna La.^ko -(Inrenje 25:24(11: 11)
Gorenje: Lainščck, Škoť, IkmSe, J. DobelŠek, Bedekovič LKaviičnik 11 (4). Mlakar 3, B. Oilir, Sovič 1, Sirk 5. Gaj^k, L. Dobelšek 3, Šlefanič, Kovič. Vrstni red: 1. Celje PL 15,2. Gorenje 14, 3. Prule 67 13, 4. Prevent 12,5. Rudar 10,6. ler-mo 8,7. Cimo.^8,8. Trimo 7,9. j.Ormo5^5, 10. A. Krka 2. U. V Nedelja 2,12. Ribnica n.
1. A SKL, », krog
[• lektra - Hopsi 83 : 64 (66 J 43, 46 : 26, 23 : 12)
Elektra: Auer 11 (3-5), Šipu-ra, Rupreht, Ručigaj 15 (3-3), Krejič 20 (8-9), Nedeljkwič 7 (1-3), Vidovič 4 (2-2), Goršek. ťmer 16 (3-3), Nuhanović 10, Sagadin
Vrstni red: 1. Zagorje, 2. Ilclios oba 16, 3. Pivka 15, 4.
Triglav, 5. Koper, 6. Rogla, 7. Hopsi vsi 13,8. Alpos, 9. Elektra, 10. Kratki zidar vsi 12
2.	Skl.-v/lio(<, (). krog
Velenje - Celjski KK H5 : 64 (66:46,43:63,22:21)
Velenje: Pungarinik 38, Ploj 17,Pclrovič 14.T Mtupotič 10, Valenčak 4, Meh 2, Hrženjak Vrstni red: L Janče 12, 2. Prebold 11,3. Raše, 4. Ilirija oba I a, 5. Velenje 9, 6. Lastovka Smlednik 8 ...
3,	DOL /enski\ 7. krog
Bnislovće - Kajuh Šoštanj 0:3 (-16, -13,-22) Kajuh Šo.štanj: Šumnik, M. Tajnik, Š. Tajnik, Di. .Tovičič, Da, Jovičič, Plc.^nik, Kame ni k. Memič, KonovŠek, Ledinek
Vrstni red: I. Dravograd 20, 2. Partizan C rna 18, 3. Nova KBM 17, 4. Kajuh Šoštanj 15, 5. Culum, s.p. 14,6. Polak, s.p. 13,7. RuSe I L..

NA KRATKO
Tisi'oni [)()kal Lovronca
Natckiiuvaiiju zapnkill LiTVTvncsi v kalalijc sodelovali» 111? ickmov.ilccv iz vse države, med njimi karate isti karale kluba Tigvr Velenje
Osvojili so kiir sedem prvih mest in 5i & lem prislužili prchotlni pokal Lovrenc 2003.
Izidi: malčki posamezno, kale: 1. Slevanović. 2. Pečnik: malčice: 2- Azra Golać, ml. deklice, skupina A:l- mesto Nina Nedič: ml. Dck-lice.5<kupinaB I. meslo CVijio; si. dečki: 1, Tabakovič, 2 CVyiéikaile« li: 1. Tiihaković: kadetiiije: 1. AjiuSić, 2. Sijak: Članice: 1. Anii^ić.
Šo iiapi'cj čeini
SoiiianjčaiiiSOV7xidnjcm(osmem) jesenskemkroguv2-SL- vzliod
vist^ko izgubili proti vodilni ekipi. Di'>iMaČiiu .so bili boljši z 7 :1.
Kljub porazu ŠoSlanjčani oslajajo na četrlein mcsiu z osmimi itíčkami. Na lestvici so na prvih treh mesiih vse tri maril^^orske ekipe, ki so odigrale vse tekme na domačih slczah. Lcstviea pase bo bistveno sprenwnila v sf-Himladanskem delu. ki se bo pričel žc to st^boto. V 9. kit^gii sc bixlo kegljuči Ireno rja Tam šc ta na domačem kegljišču pomerili z ekipi^ Nafte iz L^n<lavc. Srečanje se bo pričelo ob 16.311 uri.
Konstmktor • Soištai^
7: 1(3332:3137)
ŠoStanj: Axiiu5 522 (0), L Fitlcj 521 (0), PommC: 511 (o). Galavić (0). Križovnik 247. Šchič 242 {()), Jakop 534 (1).
Neuspel) Vegrada
Velenjski igralci namiznega tenisa so ludi v nadaljevanju prvcnslva
1.	državne namiznotcniske lige očitali praznih n>k, saj sojili tokral $ 6 ; 1 premagali igralci trikratnega državnega prvaka Maribor Ekom-pcnzaeije.
Druga ekipa Vegrada. ki je v vrhu tekmovanja v državni namiznotcniški ligi. sc bo v sc^biHo na gosicjvanju pomerila z ekipama iz Miilc in Ljutomera. Danes, v četrtek. 27. Novembra, pa se bodo na redni letni skupščini zbiali člani NTK Icmpo Velenje. SkupSčina .se bo xačela ob 18. uri v novih prostorih NTK Tempov velenjski Rdeči dvorani.
Maja Sovinek zmagovalka mitinga v Celju
Preteklo sobolo in nedelj«) je Plavalni klub Marines Neptun c^rga-ni/iral umlidonalni.že 18. mednarodni plavalni miting za pokal mesta Celje. TekiEiwalci iz I Irvaške. Češke. Srbije in Črne gore 1er seveda iz vseh skwcnskth klabovsti nastopil i v absolutni, mladinski inkiidct-ski konkurenci. Med 413 plavalci scjc lekmovnt^a udeležilo ludt osem plavalcev velenjskega kluba. Zaradi zdravstvenih je man* jkal» Ic najbiilisa Ninu Soviiiek. NaJho(j ,sc jc ixka/ii]» r\icna .sestra Maja. saj jc zmagala na 100 m in 2tH) m hrbtno, v scatcvku treh najboljših rezultatov pa je postala celo najbo^Ša plavalka mitinga.
Meda^taliuii seje izkazala ^ kade tinja Tamara Mart imwC z zmago v prsnem slogu.
Rezultati :
Ženske absolutno-50 m hrbtno: 2. MajaSovinek 30..5Í): MH^m hrbtno: t.MajaSovinck U04M-. 200 m hrbtno: I Maja Sovinek 2:15.94; HH» ni prosto: 3. Maja Sovinek l:0li.34.
MJadinkc - 50 m hrbtn«»: 5. Tjaša Pusnik 35.83.10. Staša Kopćić 38-40; 50 m delfin: 4. Tjasa PiiSnik 35.83,8. Sia.ša Kopčić 36.92: lim m mcSano: 4. Tjaža PuSnik 1:Í6.22.
Kadetii^îe - .SO m prsno: 2. Tamara MarlínwiC 38,09,6. Aleksandra Radivt^cvić 39.24; 50 m delfin: 4. Tamara Marlinović 34.4Í); HH» m pntsUf. 6. Tamara Marlimwič l:06.&4.7. Nina Drolc 1:09,29:100 m prsno: 1. 'lamara Martinovih 1:22.63; 20í) m prsno: 2. làmara Martinovih 2:55.72,8. Aleksandra RadivojoviC 3:03:11; 400 m pmsto: 7. Nina Da>le 5:12.14.
Mošnik in Puc uspešna na Madžajskeni
Od 21- do 23. 11. je v Budimpešti potekal Grand prix turnir Madžarsko v squashu. Udeležila sta sc ga dva Vclcnjčana. ki sta dosega vxiliína rezultata, ^aj je Mariin Mt^nik dosegel sedmo mesto v kalegt>riji deíkw do let. Rok Piicpaje bi) sedmi v kategorii dećkov do 17 let. Na evropski Icsivici seje tako Martin Mošnik povzpel na dvajseto mesto med dcùki tlo 15 lel.
Dve n()\i zmagi in drugo mesto
v hotelu Paka v Velenju sia bila zadnja kro^a druge ćlanskc lige, V drugi ligi je nastopilo tlescl nîoStev. Moi5tvo Velenja je §e dvakrat zuiagalo in ostalo na drugem mestu. Velenjćani so se najprej ponicr» (liz Branikom U iz Maribora in zmagali s : 1,5, nato pa Ic z Rudarjem iz Trbovelj in slavili s 3,5 : 2S. Kljub vsem devetim zmagam so zaostali za pol loíkc. Zf naga li so igralci iz Krhkega s ti'vikami, 2. Velenje 39,5,3. Rudar Ttbovlje 28.5,4. Polskava 27.5.5. Branik 11 15,5 itd. Vtl^>maćcm moštvu so vsi igrali tlobr^i. po.^bej pa bi pohvalili: J. Mazej jc dobil 7 lock iz H partij, S. Bnisnjak 4J/5. D. Kristan 6.5/9. T Nwak 3,5/4. KJjubd(>bri igri je ponovno propadla prilika za uvrstitev v višjo ligo. Kt^nćanoje tudi ickmovanje virciji ligi Na tekmovanju je nastopik^ 21 ekip. Med nastopajočimi jc bila tudi ekipii ŠK Velenje z mladimi, saj so nastopili kar štiijc kadeti. Zmagala jc ekipa i/ Ru^ pred Slov, Bistrico in Šoštanjem. Vctcnjčani so zasedli 15, mesio.V kadetski ligi v Velenju jc bil i)digran tlrugi krog. Naslopflo je dvajsci ignilccv in îgialk U Vclcîya in Šaštanja, Ponovn<ijc zmagal (Jrcgiîr (loríck s pred Damirjem Ostrvico 6. Ncjcem ArIiČcm 5,5. Lucijo Swiú 4,5 ild. Po dveh luniijjih vodi Gregor Goržck. 1(10 točk. picd Ncjcem ArIiCcm, 60, in Blažem Žagiiijcm, .55. Me<l Jolamijevvcxistvu Cn^rica-230 točk.
2.	Biba Rc>cck -1 lli. 3.Livada - 62, itd. U^tji tuniir bo 19. clcccmbra.
Soštanjeani Ireiji
v soboto. 22. ntwembra sc je konialo v Ratlljah ckipmi tekmovanje v 3, državni ligi. V 4.. 5. in 6. krogu, kije bilo 8. novembra, je ekipa Šoštanja premagala (iorišnict^ s 3.5 : 2,5, igrala neo<lloĆeno z ekipo Impola iz Slovenske Bi.slrice 3 : 3 ter izgubila s kasnejšimi zmagov-alciiz Ruis3.5:2i.
V 7.. 8. in 9. krogli so najprej premagali Brcžice s4 : 2. nalo izgubili/ Lilijo s3J : 2,5 lervzachijcai kix)gu premagali ekipo Palome s .5,5 : ()»5. Tako so med 21 ekipami zasedli odlično 3- ntesio.
Prvo mesto jc zasedla ekipa Messeija izRu§s36.5.drugaje bila ekipa Impi^la izSloven.skc Bistrice s 33,5, irctjipa je bil Šahovski klub Šoštanj s 32,5 točkami. PrvouvrScena ekipa seje uvr.stila vvis^o Up\
17
Odboikarii bi nove tribune
liodo ocibojkarji ŠošlanjiJ - Topolšicc zaradi noiisU'oznih lril)un U^kine prisilji^iii igrali (irufíjc?
Mitena KrstiČ - Planine_
^oAtanj - Odbojkarji SoSian-ja-lopolSicc v Ickmovaln i sezoni 2í)U3/Í)4v|jga.škein Ickmovanjii v prvi slovenski odbojkarski ligi, diwcgajo (CTcdnc uspehe, karjc ploó dolgnlclncga dobrega dtfla z mladimi in jc v skladu s slratcgi-jo razvoja Sporia v obCIni.
Vse kaže, da se hodo pi> konianem prvem delu prvenstva uvrstili med Silri vodilne ekipe in s lem v razigravanje '/a državnega prvaka, 'lega si vsekakor belijo, saj lakih uspehovvSt:ïSîanjiià.' niso beležili. To pa jc povezano s problemom, s kaierlm se v klubu /adnje Case resno ukvarjajo, predstavljajo pa ga monia^ne iribune
vSporlni dvorani	»Ib ima
le polcA'ico montažnih tribun» ki jih pi^ pravilih odbojkarske zveze ne bi smeli uporabljali, ker nist^ postavljena simetrično, zaradi česar igralni polji nisla enakovredni. Tega marsikateri delegat ne dovoljuje, zalo jih moramo ptwpravii!. S podot)nimi težavami se srečujejo tudi kašarkarji Elekire,« pravi podpredsednik upravnega odbora .lanko Zacirkovnik. Sc vcija težava, dodajajo v klubu, pa se ulegne pojavili v prilKHlnji sezoni. Cc se bodo v tej uvrsiili med prve štiri v državi, bodo v naslednji sezoni igrali tudi mednarodne lekme. »leli pa v lej dvorai^i zaradi tribun g>>tovo ne bomo smeli Ne znamo
si predstavljati, da tekem ne bi mogli igrati pred domaČimi ljubitelji odbojke,« pravijo,
Zato so sespobudo po novih tribunah obrnili tudi na Soílanjske svetnike. Sve mik Branko Valíc je v njihovem imenu ob c^bravnavi osnutka proračuna za leto 2()()4 podal p)budo.da bi oWina vnjem naila pribli/mo 6.UOO.OOO ii>larjcv za nabavi,^ tribun. Nekaterim se bo morda zdelo, da bi bilo lo preveč potratno trošenje občinskega denarja, glede na to. da bo ŠoStanj z novo 5olo dobil ludi novo šporino dvorano. Pobudniki pa pravijo, da se da Iribune ludi »preseliti.«
Zupan sprejel športnike
Šošlaiij Topolsk^a (k)S(^ga odiinie lozullaU' ludi v nilajšiti kali^ftorijah - l)i(ni nadaljPAanje prvenslva
TJasa Rehar
Zaradi kvaiiHkacijskega turnirja za olimpijske igre, na katerem je sle wens ka repa'zentanca osvojila sieer odliřno drugo mesto, a se žal od Aten že poslovila, so imeli odbojkarji v prvi mo^ki ligi dva ledna odmora. OdliCni rezul-taii članov v lct<^nji sezoni so prakiiCnovsem na očeh. manj pa je znanega o uspehih mlajših kategorij. Spregledal pa jih ni řupan Občine Šoštanj Milan Kopušar. ki je odličnim članom OKîvt^lanj 'loptîUica pripravil sprejem vročinski sejni sobi.
Učenci X in 4. razredov sov mini odbojki v letu 2<K)? osvojili tretje, učenci 5. m 6, razredov pa v mali (.^bojki celo drugo mesto v državi. Prvi so lo dosegli pod vodstvom Hdjami Sovilja. odbojkarje male odlxîjkepaje treniral Ijulx» (»lo-hičnik.
Š<'«5tanj Topol^ica ima ludi dva kadetska reprezentanta, insicer Ale* nu Kameníka • DJonyevi6i in Ihijň-m VinčíOu. oba že igrata tudi včlan-ski ekipi hikj f:a sta ludi člana k<Kk;l-ske reprczenlance. ki je na evropskem t>liinpljskem íe.stívalu mladili v Parizu <>svojila Iretje mcslo.
Poleg teh so v klubu ludi trije
ixllični i^dbojkarji na mrvki: J)a>id Sevčnikar in Rok Satler.Ma članska državna prvaka, Andrej Toi pa je isti naskw dosegel v kategoriji di5 23 icL Slednja sta tudi člana reprezentance in se zalo sprejema pri županu ni.sta mogla udeležiti.
Kopašar je v kratkem nagovoru Cestitalodlx^jkarjem za odlične (k>sežke v iztekajočem se letu. ter izrazil začudenje nad î»levilom odličnih Spiîrtnikov v tako majhnem mestu oz. občini, kot je Šoštanj. »Pont>sen sem na športnike v Šoštanju, za naSo občino je to velika promtKija. .Slovenci se radi hvalimo, da Spt^rlniki nosijo ime Slovenije v svet. .faz sem ponosen, da šo&tanjski odbojkarji nosijo ime Št^tanja Širom Slovenije in tudi že Siríve,« je med drugim pcwedal Kopušar.
Odbojkarjcm pa sta čestitala tudi predsednika obeh krajevnih skupnosti, po katerih nosi klub ime. Cvetk;« Tinau^r, predsednica KS Šoštanj, je ob čestitkah tudi obljubila, dasc bo Krajevna skupnost skušala odzvati na potrebe, želje tn stiske kluba. Viki Drev, predsednik KS 'lopoL^iea pa je spomnil, da se je v Topoli5ici ivJlvjka začela razvijat in se 5ele kasneje razširila na celotno
občino.
Odbojkaije pa je pozdravil ludi njihov predsednik Tranc Scvč-nikžir, ki jim je za uspehe čestital, zahvalil pa se je tudi lokalnim veljakom za sprejem. Med drugim je Sevčnikar tudi poudaril, da so sedanji uspehi porok in tudi obveza za prihodnost, v klub pa si želijo prijxijali čim več mladih, saj Šport med drugim vpliva ludi na graditev osebnosti čl^weka in tako pt.)zilivno vpliva tudi na kasne življenje posameznika-
Že sedaj pa imajo v klubu piramido sedmih selekcij. Sistematično delo pa jc že obrodilo prve sadove.	■
Že Orovj pa se nadabuje ludi člansko udbojk^irsko prvenstvo. ŠoštJinjčiini sť l>iMÍo oh 20. uri v domači dvonini pomerili / ekipo LIP Bled. Z n.fiiiii imajo se ne|>i>rjvniine ručurte. saj so jih lilejci i/ločili iz pokalnemu tekmovanja. ()dbojk;«rji in vodstvo Šoš« tanja Topolšice obljubljajo bojevite» içpK
G^FMNr
GARANT d.d. Pol2«Ia Industrijska prodajalna Polzela tel.: 03/ 703 71 30, 703 71 31
PROGRAM ADRiA NEW LINE
TTfej
Nudimo pohiàtvo za opremo: spalnic, dnevnih sob,otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize in vzmetnice.
Ugodni plačilni pogoji!
Delovni čas prodajalne:
pon-pet od 6. do 18 ure sob od do 12.ure Informacije na telefon.: 03/70 37 130.03/70 37 131 E-mail: info@g9rant.8i Internet* www. garant. Si
IZJEMNO UQODNO! ZAKONSKA SPALNICA KAJA 96.900,00 SIT
VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA (od 26. novembra 2003 do 24» januarja 2004)
POHIŠTVO GARANT • POHIŠTVO ZA VAS DOM!
»Slovenci in Švedi v finalu«
Svculskl scloklor žo zbi al slarilnicc - Kdera dvorana nui jc l)ila
\Ši)V
s. Vovk
Od 22. januarja do i. februarja prihodnje leto bo slovenska rokomcina zve7a gostiteljica 6. evropskega Članskega rokometnega prvenstva, zaradi cesar je po besedah njenega predsednika, ki je hkrati predsednik organizacijskega odbora EURO 2t)t)4./zbrana Jankovima, zelo počašćena. Veseli pa smo ludi v Velenju, saj hodo moštva skupine A (Švedska, Ru.sija. Ukrajina in Švica) igrala v prenovljeni Rdeči dvorani.
Prvi, ki jih jc zanimalo, kjc bodo igrali, so bili Švedi. V sobo-
to si je namreč švedski selektor in nekdanji odliCni rokomeiai svetovnega slovesa Bengt Johansson skupaj z generalnim sekretarjem njihove rokomci-ne zveze Lasscjcm Tjerbergo-om ogledal Velenje oziroma Rdečo dvorano. Spremljal gaje direktor organizacijskega odbora Evra 2Ut)4 Leon Kalin.
Marjan Klepec, direktor Rdeče dvorane, je Inl po kriu-kem obisku uglednih Švedov zelo zadovoljen, saj sta pohvalila dvorano, izbrala pa sta si žc ludi garderobo za svoje mošivo. Vsi pa si nadvse želimo, da bi
se Jc^hanssc^nove bc.sedc xires-ničile: »Slovenija in Švedska bosta igrali v tinalu>« je nasmejan dejal pred odhodom iz nagega mesta.	■
Skupina A (Veknj^): SvhIsLi, Kusiju. Ukn^jina. â\ica; Skupina B iLJublja-na): Danska, Španija. PortU|)«ilska. iln'aška; skupina C (Celje): Islandija. CťŠka. Slovenija, Madžarska: skupina [) (Koper): Nemčija, Francija. Srbija in Crna ^ora. Poljska.
Z teve: Lasse TJeberg. Leon Kalin, Marjan K/epec, Bengt Johansson
MERKUR
m
0Ó 20. novembri do 31 ćecembn 2003. o;, úo proddie aíoq.
VEDNO DOBRODOŠLA DARILA
MERKUR. Kidn^evđ 2 b. VeientP. 161.(03)598 7200 Dekpvni ^^asrod poned^iki dopetiia od S do 20. ur», iobou od 8 do 17. ure.
Žensko polila z bencinom in zažgala
Za posledica 111 i huciili opc^klin druge stopnje je v ponedeljek v (Cijski l)()[iiišnici umrla 37-leLna Andrejka IÍ - Doiiiaeina sla na grozovil način holela od nje izsilili priznanje, da je s priialeljeiii Vladom vi., na obrnorju Marija Kek<\ vlomila v pel poeilniških hišic
PrvlM>ld, 20. novembra - V triek piïpi^idan se je na samoino kmclijo V Moriji Reki nad Preboldom zalekla pa nogalï in hradí hudo opeCcna 37-lclna Andrejka B, iz Naziirij. PolicisU in kriminalisti, te je poklicala lastnica kmetije, so po obsežni preiskavi ugotovili, da sla nesrečni ženski (îpckline prizadejala domačina, 21-leini.l.D.in 23-)elni S. H.
O podrobnostih grozovitega p^>Celjaje na tiskovni konferenci Policijske upravo Cc\jc v ponedeljek dopoldne spregeworil načelnik Urada kriminalistične policije Robert Mravljak.
i^riev in njen 32-lelni prijatelj Vlado j., sta v noči na četrtek pre-
spala v avtomobilu v gozdu v Marija Reki. Ko siase prebudila, sta ugaUnila, da so gume na avtomobilu prerezane. Odločilastasc, da gume snameta z avta, ki je zapuščen in brez registrski)! oznak, stal v gozdu. Ko sta z avta pričela odstranjevati §e uporabne dole, sla ju xalotila sin lastnice tega a v lomobi la in njegov prijatelj, ki sta žensko prijela, medtem koje njenemu prijatelju a^pe-lo pobegnili- Začela sta jo zasliševali v wezi s petimi vlomi v počitniške hišice, ki so se zgt>-dili na območju Marija Reke in dobili od nje priznanje, da sta vlome zakrivila ona in njen prijatelj. Pri tem sta popolnoma uničila
voalo lait oi^kixJovanke in njenega prijatelja.
Potem sta nemt:)čnt> i^rtev zvez«»-la ob drevo, jo polila z bencinom po spodnjem delu telesa in zažgata, za tem pa odvezala in zahlevala, da se preobleče in jo ponovno privezala k drevesu. /jtvi se je uspelo odvezali in priti so bližnje hiše, od koder so poklicali p(^moč in jo z re-^eval-nim vozilom odpeljali v celjsko bolniínicx), kjerpaje v ponedeljek wečer za paslodicami hudih opeklin druge slopnje umrla.
M<\^ka sta po dejanju pobegnila. Pri policijski preiskavi, ki je stekla takoj, sla bila
izsledena in prijeta, preiskoval-
ni sc^dnik, kiju je na predlog tožilstva zasliševal že od nedelje, pa je zx^per njiju v ptjnedeljek popol-diie odredil pript^r. Zoper osumljenca sta bili takoj podani dve kazenski ovadbi, eno zaradi posebno hude telesne poškodbe, druga pa zaradi protipravnega (xlv7cma prostosii. /.a prvo kaznivo tlcjanje je zagrc>Žcna zaporna kazen óo deset lel, za drugo pa ik) enega leta. Zaradi smrti Irlve pa jc državno tožilstvo Cikrutno dejanje prekvalificiralo v povzročitev p<\sebno hude telesne poškodbe s p<"5sledicami. Mladeničema iz Marija Reke grozi do petnajst Icl zaporne kazni.
Z vlomi in krajami do drog
I^)lkl8li se od julija sem ukvarjajo s ka/nivinii dejanji, ki nai hi iili storil Velenjčan, odvisen od dr og.
Vclenjť - Denar, pridobljen s prodajo ukradenih premetov, porabi za nabavo ich, in ko jih zmanjka» se loti novih podvigov. In spet: kraja-prodaja - nakup. Začaran krog. In obup.
Seznam kaznivih dejanj, za katere ga sumijo, je dolg. Predolg. Policisii naštevajo in nizajo. Julij: ogrožanje varnosti in kamen v izložbo Mladinske
knjige, da jc prišel do mobilnega telefona in fotoaparat. Avgust: vlom v hišo na Cioriški. Z njim fo odšli tehnični predmeti in denar; rop pod vilo Herberstein. Starejša g<\spa jo oslaJa brez torbice in poškodovana. September: tatvina alkoholnih pijačvSparu, vlom na bencinsko na Celjski, da je prišel do mobilnih telclbnov in cigárou kraja vibracijskega
vrtaljiika iz Merkurja; ponoven vlom v bencinsko na Celjski, odnesel je cigarete; iz Ere dvakrai in lihovině .ložko enkrat, izgine žgana pijača, iz Spara dva kosa pi^uta. Oktober: iz Ere na Kidričevi je šlo z njim električno orodje, iz kleti na Tomšičevi tehnični predmeti, iz Ure na Kidričevi DVD predvajalnik in fotoaparat. November: z origi-
nalnimi ključi, ki jih je naprej ukradel je prišel v župnišče v Šmartnem in odne.sol denar in mobilni telefon: z istimi ključi je poskusil še enkrat, a je bil opažen in zadržan.
Poleg teh dejanj so ga policisti obravnavali íe /jí Šcsl kaznivih dejanj na območju Šoštanja, .mumijo pa ga storitve še večih, ki pa mu jih niso mogli dokazati. Nazadnje sc je ta ponedeljek preoblekel v eni od pisarn na nfenkovi. V zelen volnen pulover. Lastniku je v zameno pasîil svoja umazana oblačila...
Prî sestopu s Kroffi^e omahnil v smrt
Solûiva, 23. rjovcinbra - V nedeljo, okoli 11.3C). je prlšb vSavinjskili Alpčili, na (fbmočju Sok^ave. do g;>rske nesivče. Pri sesitvpu s Krofičke pmti Ojstrici jo na grcl>enu Škrbina 29-lotni planinec D. S. jz Vojnika, om aim il približnih 4Í) melrcw globoko in se tako hud^f ptákodoval, da je kJjub pcîmtx^i soplezalca, umrl. V reševalno akcijo, ki so jo vo^lili gorski reševalci, se je vključil helikopter skweaske policije, ki pa zaradi slabega vremena ni mo^l posredovali. Truplo ponesrečenega planinca st) v Lo^^ko dt>lino prinesli reševalci GRS Celje.
Nepridiprav se je ustrašil
Velerýe, 23. novembra - V nedeljo zjutraj je na Kardeljevem trgu v Velenju neznani nepridiprav skušal ?. ramen slrgati torbico 76-ietni otíčanki. Naletel pa je na odlc^nt) žensko, ki ni hotela spu.siiil svoje lorbice. Začela je klicati na pomoč, česar sc je neznanec uslrašil in pobegnil.
Še prazna embalaža pride prav
23. novembra - Zaposleni v trgovini Tíxa na Zidanškovi so v nedeljo zjutraj ugotovili, da je ponoči nekdo vk>mil v njihovo priročno skladišče in odnesel nekaj vina in piva. Še več: prav mu bo prišla celo prazna embalažiil
Avtoradii Izginili v noč
Prebold, 22. novembra - V nt>či na si^boto je neznanec na parkirnem privsloru pred stanovanjskim blokom Na zclcnici v Preboldu iz Šlirih vozil ukradel avloradie in zvc)čnike 1er laslnikom skupno pov-zrcK^il za okoli lOO.OCKi tolarjev škode.
To bo kuhal!
<iacvc, 19. novembra - V sredo jc neznanec na območju Gave vlomil v gospodarsko poslopje in iz zamrzxwalnika v njem, odneseloko-li 30 kilogramov mesa.
Start oškodovol za 250 tisočakov
Vek'i\|ť, 19. novembra - V noči na sa'do je bilo na Trgu mladosti vlomljeno v podjetje Slarl. Nozjianec je inlne.sel digitalni fotoaparat, dve radijski postaji in mobilni telefon. Podjetje je oškodoval za 2.'>().(K)n lolaijev.
Samovžig žagovine
LjubniM»!) sSavinjI, 20. novembra - V četrtek zgodaj zjutraj je zagj^re-lo oslrušje stanovanjske hiše lasi M. .1. Do požara je prišlo zaradi samovžiga i^govine v podu podstrešja. Ogenj seje ra/isiril na (ostrešje in pi^vzrc^il za okoli 3.Cif)0.0f)fi lijlarjev šk<.xie. Požiir.so pogasili okoliški gasilci.
Kie je clîo?
Topalška, 20. novembra-Ncznanec je vnoči na četrtek s parkirnega prostora pred stanovanjskim bk>kom v TopoLšici, odpeljal avio znamke renault clio, rdeče barve, registrskih oznak CE H5-I78- Lastnik I. B. je z dejanjem ošktxJovan za 2.0l)0.tX)i) lolarjev.
Spanje je vir zdravja
Zdravniški l(otičcl(
Dobro spanje potrebno za prei:iveije in zdravje. Ima pomembno vlogo pri krepitvi telesne odpornosti. Je aktiven proccs» ki se ga človek ne zaveda. V obdobju zdravega spanja se lelesno in psihično sproslimo, spt^ijemo ter mišično okrepimt\ Po dobro prespani noči sc zbujamo energetsko nabiti in sveži, pripravljeni za izzive naslednjega dne.
Spanje ni enolično slanje. Ima več različnih stopenj, skozi katere preko noči večkrat zakroži. Iz najlahnejšc ravni (stopnja 1) se prevesi v globok .spanec (st<.>p-nja 4). Posamezni deli možganov so mod spanjem (REM slanje) celo veliko bolj aktivni kot v stanju budnosti. To je tudi obdobje v katerem sanjamo. DoUxVni hormoni se izločajo Ic med spanjem. obratno pa soštevilni procesi upočasnjeni. Tako je med spanjem nižja telesna lempera-lura, frekvenca srčnega utripa in dihanja, krvni llak, zmanjšana je aktivnost gibalnega sistema in napetost mišic lelesa, upočasni sc prebava.
Kako dolgo in kdaj naj človek sploh spi? V daljni preteklosti je problem rešil zelo enoslavno. V polmraku seje sproščal in počival 1er nato mimo zaspal. Zbujal pa sc je s sc^nccm. Preko dneva jc najbfý zaspal le lakral. kadar je bil hudo uirujen in dovolj varen.
Potrebo po spanju opredeljuje ludi posameznikov genetski zapis. Od lod ludi odgovor, da nekate-
ri potrebujejo dolgih osem, drugi pa le Štiri ure spanja. Kako ôol-go človek spi in kako spočitega se poču li, ko se zbudi, pa je odvisno od številnih dejavnikov.
Proces spanja sc s starostjo spreminja. Novorojenček prespi skoraj ves dan - praviloma več kol šestnajst ur. V starosti treh let poleg noči prespimo še nekaj ur popoldneva. Pri dvanajsl letniku je budnost na vrhuncu in spi manj kol adolcscenl-puberletnik. ki je ves čas nekoliko zaspan. Starostniki pa potrebujejo bistveno manj spanja in lo fiziološko varianlo pogosto zamenjujejo z nespečnasijo.
Številni znanstveniki trde, da je spanec prod polnočjo vreden veliko več, kot lisli po njej. Žal pa je Edison z odkritjem Žarni-cc prinesel tudi zlo. Z lučjo preganjamo temo in dan podaljšujemo dolgo v noč. Fiziološki rilem budnosti in spanja smo lako povsem porušili. Zaradi Številnih obveznosti si, žal na škodo zdravja, pogosto jemljemo ure spanja za družabnost, delo in sprostitev.
Molnje spanja se laliko javljajo fcv/^^dnjcmolrtíštvu. Upoštevati moramo ritem in čas trajanja spanja vsakega (Mroka. Nikar ne vsiljujmo .spanje ob času, ko otrok ni zaspan. Raje se z njim poigrajmo, da bo utrujen in zadovoljen sam mimo zasjîal.
Najp<'>gtistejša motnja spanja je nespečnost -občuiek slabega spanja, povezan z razJičnimi nočnimi težavami: pri uspavanju, nočnimi prebujanji in zadnjim julranjim id>ujajijem. Bolniki so lako močno utrujeni. Javljajo se motnje spomi-
na in konce nt racijc, razdražljivosi in brezvoljnost, pri delu pa postajajo neučinkoviti. Nekaleri ljudje spijo le nekaj ur, vendar so kljub lemu spt>Čili in sproščeni. To je normalno kratkotrajno nočno spanje in ne nespečnost. Zopei drugi, redki posamezniki, (xlspijo preko dneva več krajšili epizod, tako da je dosežena skupna vsoia polrcbnegii spanja. S starostjo se skupni Čas spanja manjša. Nočno spanje se pomakne v zgodnejše večerne ure, jutranja prebujanja so zgodnejša, Kot da bi nas nekaj v(5dik>v prelokiosl,v ^lodbo. ki so jo predniki že poznali.
Zaradi prehodne nespečnosti loži 10 - 26% ljudi, za kronično dolgotrajno nespečmwljo pa Upi kar 7 - 20% ljudi. Med prebivalstvom je tako nespečntísl prisotna skoraj v 50%. S starostjo nespečnost tudi narašča. Po 65 lotu zđ njo boleha 25% moških in kar4i>% žeask-
Stevilni bolniki ne morejo zapali níli po tridesetih minutah. Težave so pogosto posledica ncustrezjiih navad. Tako v poznih popoldanskili urah odsvetujejo pitje poživilnih pijač, pred spanjem pa ne prcbirajmo čtiv z razburjajoči mi v.sebina m i in nc razmišljajmo o stresogenih situacijah. Tudi tuširanje s hladnih vodo pred spanjem nam ne bo koristilo. Drugi bolniki hitro zaspijo, vendar je spanec moten s pogostimi zbujanji. Spel drugi sc pritožujejo zaradi prezgodnjega jutranjega zbujanja.
Nespočncxsi je lahko tudi sopo-tnikŠtcvilnih bolezni: depresij, poškodb glave, nalezljivih bolezni. povišanega krvnega tlaka,
aslme, rane na zgornjih prebavilih, vnetja sklepov, sladkorne bolezni ali motenega delovanja ščitnice. Pojavlja se tudi pri bolečinah,zvišani telesni temperaturi. trdovratnem kaŠIju ali oteženem dihanju. Kronično uživanje pijač prav tako vodi v nespečnost.
VelikiDkral smo stx>čcni z obratom ritma spanja, ko zaspimo ob neusire/jiem Ča.su, ko bi morali spali, pa ne moremo. Težava pogoslo naslane kol posledica potovanja med Časovnimi pasovi, dela v nerednih nočnih izmenah, pogostih spremembah delovnega časa ali pretiranega pitja alkoholnih pijač. Lahko je tudi posledica jemanja določenih zdravil ali pa poslcdica ok'varc možganske uro ob možganski kapi, Alzheimerje-vi bolezni ali vnetju možganovine.
Zdravljenje nespečnosti je odvisno od njenega vzroka in slopnje. Starejšim ljudem, ki potrebujejo manj spanja sve(uje-mo, da gredo v posteljo pozneje in da tudi prej vstanejo. Ob nespečnosti, ki jo povzroča čustveni stres, moramo odpravili stres in ne dajali aspaval. Kadar nespečnost spremlja depresijo, moramo poiskali pomoč psihiatra. Ce motnje spanja ovirajo človeka pri vsakdanjih opravilih in pcwzrcíčajo slabo počutje, utegne pomagali občasno uživanje pomiril in uspaval. Zdravil nikakor nc uživajmo dalj časa, saj bomo postali od njih odvisni, poCrebovall bomo vse večje odmerke, učinek bo postajal v.sc manjši, ob Icm pa bo vse več neugodnih stranskih učinkov.
HIpersomnija je podaljšanje obdobja vsakť>dncvnega spanja za približno eno četrtino. Jo redkejša kol nespečnost. ZačasrKí se lahko pojavi po obdobju daljše pri-
krajšanosti spanja ali po neobičajnem tele.snem naporu. Če je prisotna dalj časa, je lahko odraz duševnih motenj, pretiranega uživanja uspaval, pomanjkanja kisika in kopičenja ogljikcwcga dioksidav telesu, vnetij možanskih sirukiurali tumorozne ra.Ščc.
Narkolepsija je neobičajna motnja z zjiačilnimi pcmavljajočimi neobvladljivimi obdobji spanja v olxJobju.koječioveksicer buden, Oseba z narkole{?sijo lahko v trenutku nenadne čustvene reakcije ohromi, ne da bi izgubila zavest (katalepsija). Možna so tudi občasna obdobja ohromitve v snu. Motnjo zdravimo s posebnimi zdravili - spodbujevali.
Sindrom nočne apneje je skupina rosnih motenj spanja, ko bolnik spet in spet neha dihati, vse dotlej, da se dihanje ponovne^ sprožJ ob porastu koncentracije ogljikovega dioksida v krvi.
Bolniki morajo prenehati kadili, opu.stili pilje alkohola, znižali telesno težo 1er opustiti jemanje pomiril In uspaval. Pogoslo potrebujejo pripravo za umetno dihanje.
Prtrasomnije so žive sanje in telesne dejavnasti med spanjem. V lo skupino uvrščamo sindrom nemirnih nog, nočno grozavost. more in mosečnost.
Nekaterim vpliva na spanje zeb pomirjujoče in s^^roščeno prijetna meditativna glasba ali razmišljanje o globokem pomenu našega življenja: drugim pa večerna moli-lev ter Ziihvala za preživeti dan.
In kadar nam ne gre, se spomnimo kako nas je uspavala mali. Pozomo nas je umila, nahranila, nas božala z besedami, bila nežna, nasmejana in sproščena. Ljubkovala nas je, z uspavanko izvabila nasmeh na obraz in nas zazibala v spanec. Dajmo, posku-
simo sedaj biti takšni tudi sami s seboj.
Potrudimo se in poskrbimo za to, da bo naše spanje dc^bro in tudi v prihodnje vir zdravja.
V popoUlanskem času bodimo zmerni pri jedi. Po 18. uri ne uživajmo hrane, ki je ležko prebavljiva. Ne užrvajmo alkohola in poi^jvljajočib pijač.
Pred spanjem ne opravljajmo težjih fizičnih opravil.
Preko dneva je dovoljen le kratek spanec zgodaj popoldne.
Pred spanjem bomo dobro prezračili spalnicx>. ter pt>skrbeli za uslrczjio zračenje preko noči. Mod spanjem si bomo zagoicwi-mo temo. kar največji mir ter primemo temperaturo.
Izbrali bomo posteljo, ki bo dovolj trda. da bo preprečila zvijanje hrbtenice. Uporabili bomo lahko, toplo in zračno odejo, posteljnino pa bomo pogoslo menjali. Jogijc bomo ttvakral lel-no prezračili, prcsončili in dobro presesali.
Ob pi>slelji ne bomo imeli različnih priprav, ki povzročajo magnetna pt)lja.
Poskrl>eli bt^mo tudi za higieno telesa. Pred nočnim počitkom se biimo .slaširali s toplo vodo, da .speremo s telesa posušen znoj ter ostalo nesnago.
Noge si bomo ogreli s kopelmi, masažo ali loplimi nogavicami.
Postopno si bomo privzgojili ritem zgodnjega odhajanja v posteljo in Zgodnjega jutranjega vstajanja.
Le tako se bomo v novo jutro zbujali sproščeni, optimistični in polni energije pripravljeni, da lahkotno opravimo z vsemi izzivi porajajočega se dne.
■ Janez Potes, ćr. med.'
internist
TV SPORED
19
ČETRTEK, 27. novembra
PETEK, 28. novembra
SOBOTA, 29. novembra
NEĐEUA, 30. novembra
PONEDELJEK, 1. decembra
TOREK, 2. decembra
SREDA, 3. decembra
SLOVENUA 1
06.30	Odmevi
07.00	Dobro ijlro
09.00	Porodila
09.06	Pod klobukom
09.45	Oddajâ za oUoke
10.00	Zgodbe fz školjke
10.35	Vem-vei
11.25	Zgodba o telesu. 8/8
11.50	Balada o lášČKí, tv jgra
13,00	Poroiib, sport, vreme
13^0	Ko zble citre zapqo, 1. del
14.30	Samotnikí, dokům, oddaja
15.20	Svetovni izzivi
15.55	Mostoví
16,30	Poročila, šport, vreme
16.50	Na liniji
17.25	Težave vteza Gabra, igrarif.
17.40	Cilyíolk
18.10	Modit)
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Prvi in drugi
21.20	Osmidan
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Glasbeni večer
00.00	Modro
00.30	0$midar^
01.00	Dnevnik
01.45	Tednik
02.40	Čk)v«ški zakladi, franc, f.
04.40	Evroligavkoiarki.Union Olimpija : Barcelona, posn
SLOVENUA 2
07.40	TeleJeksl
06.30	Mostovi
09.05	Dobro iJlro
11.05	Tv prodaja
11.35	Videostrani
14.45	Tv prodaja
15.15	Sledi, tv Manbor
15.45	Pomagajmo Si, tv Koper
16.15	Dežele sveta. 9/10
17.20	MestecePeyton, 102/114
17.50	Evroliga v košarki. Krka:
Montepasciti. prenos
19.50	Smučark magazin
20.25	Evroligavkožarkl.Union Olimpija ; Sarcsloria, pren.
22.30	Nečislakrl, franc, film
00.25	Praksa. 21/23
01.10	Videospotnice
01.55	Dnevnik zameji Iv
02.15	Videostrani
1
07.00 Dragonball 1. ris. serija
07.30 BcbekinCinl. ris. serija
07.55 RickiLake
06.45 Nova ljubezen, nad.
09.40 Skrivnost ljubezni
10.30 Tv prodaja
11.00 Čudež življenja, nad.
11.50 Maščevanje je sladko, nad.
12.45 Tretja izmena, nan,
13.40 Tv prodaja
1410 RickiLake
15.00 Maščevanje je sladko, nad.
15.55 Čudež življenja nad
16.55 Skrivnost Ijut^zni, nad.
17.55 24 ur-vreme
18.00 Nova Iju Dežen, nad.
19.00 24 ur
20.00 Trwija
21.30 Parć kanje. nan.
22.15 Alias, nan.
2aiO XXLpremiere
23.15 Kameleon, nan,
00.10 24 ur
01.10 Nočna panorama
teMn 27 46 S2
09.00 POPCORN.glasbena
oddaja, ponovitev, gostje: SIDDHARTA 10.15 Vabimo k ogledu 10.20 Odprta tema, ponovitev' Ali je sprememba državnih simbolov potrebna? 11.20 Najspoldneva 11,25 Tekirovanje
narodnozabavnili ansamblov v Starem Vtíenju, posn, 2. d^, glasbena odd. 14.00 Videostrani 16.25 Vabimo k ogledu 16.30 Rokomet, posnetek tekme
PREV£hJT:lnles Riko 16.00 Odkrito pove; naglas,
mladinska odd., 3. TV mi^a 18.40 Regionalne novice 18.45 Velika zabava: Slavko
Ivančlč, glasbena oddaja 19.25 Na) spot dneva 1930 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdavje.
kontaktna svetovalna odd. 21.00 Regionalne novce 21.05 Ljudje Evrope;
Teiinologtjd. dok. oddaja 21.20 Najspoldneva 2125 Vabimo k ogtedu 21.30 V/tiljak. glasbena oddaja,
3. TV mreža 22.45 Rokomet posnetek tekme
PREVENT : Inles Riko 00.10 Najspotdnevâ
SLOVENIJA 1
06.30	Odmevi
07.00	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Bisergora. 9/15
09.20	Težaves^zaGabra, tgranii.
09.35	Naflniil
10.10	Modro
10.40	Mladi virtuozi
11.15	Avtoportret; Polona Juh
12.05	McLeodovi h6eri, ^22
13.00	Poročila, Sport, vreme
13.30	O živalih In ljudeh, tv MB
14.00	Vsakdanjik in praznik
15.00	Pfviindnjgi
15.20	Osmidan
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, Sport, v;eme
16.45	Stig s smetišča, 5/6
17,10	Iz popotne torte
17.35	SwlapoclnDčiaznaf»sti.7/15
18.30	Žrebanie deteljice
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Najšibkejši ćfen, kviz
20.45	Novi svet 4/5
21.20	Homo turisticus
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Polnočni klub
00.05	Sk7iapodJočja2n3in5ti.7/15
01.00	Dnevnik, ponovitev
01.45	NoviSvet4,^5
02.15	Homo turisticus
02.40	Somrak bogov, itaL film
05.25	Smučarski magazin
05.55	Ko zlate citre zapojo, 1. del
SLOVENIJA 2
07.40	Teletekst
08.30	Mostovi
09.05	Dobro jutro
11.05	Tvprodaja
11.35	Videostrani
13-45	Tvprodaja
14.15	Omtzje: bogovi v belem
15.45	Stalingrad. 3/3
16.45	MestecePeyton. 103/114
19.00	SPvaip.smuč..VSL(Z),
1.	vožnja
20.00	Hitlerjeve ženske, 3/6
20.55	SPvajp.smue.,VSL(Z),
2.	vožnja 21.45	Futurama, 11/13 22.05	Praksa. 5/22 22-50	Dillinger. amer, film 00.35	Slovenska jazz scena 01.35	Praksa, 22/23 02.20	DnevnikzamejskeTV 02.40	Videospotnne 03.25	Videostrani
- J
06.20	DragonbalI Z, ris. serija
06.45	Bobek in Ciril, ris. serija
07.10	RickiLake
08.00	Nova ljubezen, nad.
08.55	SknvnosI ljubezni, nad.
09.45	Tvprodaja
10.15	Čudež življenja, nad.
11.05	Mačevanje je sladko, nad.
12.00	Trenja, ponovitev
13.40	Tvprodaja
14.10	RickiLake
15.00	Maščevanje |e sladko, nad.
15.55	Čudež življenja, nad.
16.55	Sknvnost ljubezni, nad.
17.55	24 ur-vreme
18.00	Nova ljubezen, nad.
19.00	24 ur
20.00	Smrtonosno orožje 4. am. f.
22.20	Pazi. kamera!
22.50	Teksaški mož postave, nan
23.45	XXLpremiere
23-50	Nevamltovor, amer tiim
01.30	24 ur, ponovitev
02.30	Noćna panorama
kmnBU 2T 4e 62
09.00 Dobro jutro, informativno •
razvedrilna oddaja 10.05 Vabimokogledu 10.10 Skrbimo za zdavje,
svetovalna oddaia, oon. It.25 Naj spot dneva 1 ] .30 Rokomet posnetek tekme
PREVENT : fnles Riko 14.00 Videostrani 17.55 Vabimokogledu 18.00 Miš maš, otrolka kontaktna
odd., 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 18.45 lzartilvaVTV:Cltrarski festival v Starem Velenju, glasbena oddaja 19.40 Najspotdneva 19.45 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 Gospodarstveniki: dr. Evgen Oervanč. direktor Premogovnika Velenje, dokumentarna oddaja 20.40 Regionalne novice 20.45 Grem v kino. oddaja za
ljubitelje fifma 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimokogledu 21.30 Zelena bratovščina, oddaja
o lovstvu, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Vabimokogledu 23.25 Najspotdneva 23.30 Videostrani
SLOVENIJA 1
06.30	Teletekst
07.00	Odmevi
07.30	Zgodbe (zikoljke
08.00	Tefenme
08.05	Pod klobukom
08.45	TežavevttezaGabra,fgranir.
09.00	PoženSček. ang, film
10.30	Gimnazija slTtiti src, 2^26
11.15	McLeodovi hčeri, 10/22
12.00	Tednik
13.00	Poročna, Spori, vreme
13.25	Smer vesolje, 17/26
13.55	PolnoCniklub
15.05	Najšibkeiiičlen, kvrz
15-55	Slovaški utrinki
16.30	Poročila, šport vreme
16.45	Na vrtu
17.10	Ozare
17.15	Ekstremni špofti. 1/4
17.40	Alpe, Donava, sfadran
18.10	Čebelica Maja. 13/26
18.35	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.35	Ubip
20.00	Najlepša viža 2003. prenos
21.30	Avtoportret Meta Malus
22.25	Poročila, šport, vreme
23.00	Pod rušo, 10/13
23.55	Spomini nevidnega čk>veka, amer, film
01.35	Dnevnik, ponovitev
02.05	Na vrtu
02.30	Sicilski klan, Iranc. film
04.35	SP v smučarskih skokih,
posnetek
06.15	Ekstremn(športi,1/4
06.40	Prvi in drugi
07-00	Avtoportret: Meta Malus
SLOVENIJA 2
07.40	Teletekst
08.00	Tvprodaja
08.30	Mostovi
09.00	Videostrani
10.50	Frasier, 12, del
11.10	Jasno in glasno
12.00	Tvprodaja
12.30	Klic dobrote
14.25	Legenda o Jacku Kadilaku.
amer, fifm
16.05	SP v smučarskih skokih.
18.25	SPvaîp 8muč..SL{!K1,
vožnja
19.30	Videospotntee
20.10	SPvalp. smuč . smuk
(M), pr^os
21.25	SPvalp.smuč..SL(Ž).2. vožnja
22.15	Jackie, Etliel in Joan, 2. del
23.40	Sobotna noč
01.40	Videospotntee
02.15	Dnevnik zamejske tv
02.35	Videostrani
08.00 08.05 08.30 08.40 09.05 09.15 09.25 09.45 10.10 11.05 11.30 12.00 12.55 13.50
14.40 15.35
17.15 17.20 19.00 20.00 21.10 23.00
01.10 02.10
Naš mali svet ris. serija Obuti maček, ns. serija Bučke, ris. serija Vrtjja vas, ris. ser^a Pujsek Zlatko. ns, senja Doktor Oto, ris. serija Mala Kitty, ris. serija Slonček ^njamln, ris. ser. Jagodka se predstavi, ris. f. Rudijevo moštvo, ris. ser. Glavca. nan. Šolska košarkarska liga Preverjeno
V najslabšem pnmenj, dokum. s^ja Močno zdravilo, nan. Duh Grevillove domačije, ang. film 24 ur • vreme Čudež v gozdu, amer, film 24 ur
Lepo je biti milijonar Nevarna srca. amer, film Sheena - kraljica džungle, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama
kwwn
a?
4H 58
09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Vabimokogledu 09.45 Gospodarstveniki: dr. Evgen Dervarič, direktor Premogovnika Velenle, dokumentarna oddaja 10.25 Najspotdneva 12.00 Videostrani 17.55 Vabimokogledu 18.00 Odbc^. posa klene, écétari
Topoèfca: Merkur UP Sed 19.40 Najspotdneva 19.45 Videostrani 19.55 VabitDo k ogledu 20.00 122B.VTV magazin,
regionalni - inf. program 20.30 Gremo v kino, oddaja za
ljubitelje I i (ma 21.00 Festival narodnoza ba vne glasbe • Lenart 2003, posnetek koncerta 22.15 4ASA: Vlado Kaiember, Rajko OujmiČ, Alen Islamovič In Juřica Paden. posnetek 1. dela koncerta 23.15 1226. vrv magazin, pon. 23.45 Najspotdneva 23.50 Videostrani
SLOVENIJA 1
07.40	Teletekst
08,00	Živžav
09.55	23. tekmovanje sk)v. godb
10.25	Za Veroniko, dok. oddaja
10.55	Čuvaji gozda, 4
11.20	Ozare
11.30	Obzorjadut^a
12,00	Ljudje in zemlja
13,00	Poročila, šport, vreme
13.20	Skrita kamera
13.25	Človek in pol
13.30	Nedeljsko oko
13.40	Glas ljudstva
13.45	Kulinarika
13.55	Pet minut slave
14.00	Avantura
15,00	Fenomeni
15.10	Vabilo za dva
15.20	Kislo jabolko
15.50	Človestó faktor
15.55	Šport na današnji dan
16,05	Glasbeni dvoboj
16.50	Poročila, šport, vreme
16.50	Tistega lepega popoldneva
16,50	Loretta
17.05	Predmet pož^enja
17,20	Dmžabna kronika
17.35	Vsakdanjikinpraznik
18,35	žrebanje lota
16,40	Risanka
19,00	Dnevnik, vreme, šport
19,35	Zrcalo tedna
20.00	24,24/24
20,45	Pela element
21.35	Jakube in hnjške, t/4
22.10	Poročila, šport, vreme
22,45	Merrillovi možje, amer, fiim
00.20	Čuvaji gozda, S/14
00.45	Dnevnik, ponovitev
01.15	Pokvarjena dekleta, 8/13
02.05	South park. 9/14
02.25	Alpe, Donava, Jadran
02.55	Jabukeinhmške,1/4
03.25	Vsakdanjik in pra^ik
04.45	Liga prvakov v rokometu, Celje Piv. Uši©: Flensburg. posnetek
SLOVENIJA 2
07.40	Teletekst
08.00	Videostrani
10.05	Tvprodaja
10.35	Rad imam Lucy, 152. del
11,00	Futurama, 11/13
11.20	55 íetfolkJome skupme France MaroD. 4. oddaja
11.55	Žrebanje skupr za evr.
prvenstvo v nogometu, pren.
13,00	Cribler, dokum. film
13,45	Tvprodaja
14.25	Mesto iluzij, amer, film
16,20	Magazin tige prvakov
16.55	Liga prvakov v rokometu. Celje Piv. Lašb: Flensburg, prenos
18,40	SPvalp. smut, SVSL
(M), prenos
20.00	En svet-eno upanje
21.15	Frasier. 13. del
21.35	Pokvarjena dekleta. 8/13
22.30	Ligaprvakovvrokometu, Kolding : Prule67, posn.
23.50	Dnevnik zamejske tv
00.15	Videospotnice
01.00	Videostrani
07.30 06,00 06.05 08.30 08,40 09.05 09.15 09,25 09.35 10.05 10.55 11.20
11.50 12.45 14,45 1540 16.35 16.15 16.20 19,00 20.00 21.30 22.30 00.15 01,15
TV prodaja
Naš mali svet. ris serija Obuti maček. ris. serija Bučke, ris. sen]a Palčiča, ris. serija Pujsek Zlatko, ris. serija Dokîor Oto, d$. serija Mala Kitty, ris. serija Slonček Benjamin, ris. ser. Deli očnjak, ris. lilm Rudijevo moštvo, ris. ser. GdIkJor, varuh na vesoljski meji, nan.
Šolska košarkarska Itga Gospod Deeds gre v mesto Močno zdravilo, nan. Umor, nan.
Vefika prevara, amer, film 24 ur - vreme Triki Jamieja Oliverja 24 ur
Lepo je biti milijonar Športna scena Usoda po meri, kanad, am. t 24 ur, ponovitev Nočna panorama
Imnill 27 4« 02
PONOViïEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09,40 Iz pon. oddaje Dobro jutro 10,30 1225.VTVmagazin 10.50 Kulturni utrip 10.55 Športnitorek 11.20 Iz olimpijsku^ l?ogov 11.25 Gospodarstveniki: dr.
Evgen OervarK 12.05 Vabimokogledu 12.05 Skrbimo za zdravje 13.05 Iz sredine odd. Dobro ju^o 13.50 \^deostrani 17.55 Vabimokogledu 16,00 1226.VTVmagazin 16.30 Iz petkove odd. Dobro jutro 19,25 Vabimokogledu 19.30 Gremovkino 20.00 Razgledovanja, turistična 0. 20.30 POP CQi=IN, SIDDHARTA 21.45 Opozicijski pogledi na gosp. in polit dogajanje v Veler^u, gosL Franc Sever 22.45 Videostrani
SLOVENIJA 1
06,45 Zrcafô tedna 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročiti 09.05 fz popotne torbe O9.25 Volkovi, čarovnice in
velikani, risanka 09.30 Stig s smetišča, 5/6 10.00 Čuvaji gozda, 6/14 10.30 Na vrtu, tv Maribor 11.00 Tistega lepega popoldneva 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tistega lepega popokineva 15.35 Mladi virtuozi 15.55 Doberdan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Radovedni Taček 17.00 Otok živali, 12/13 17 40 Divji Vietnam, 1/2 1Ô.2S Žrebanje 3 >; 3 plus 6 18.35 Žr^anje Astra 13.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Komisar Rex, 9/15 20.55 Gospodarski izzivi 21.25 Oddaja o gledališču 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Knjiga mene briga 23.10 Soudi parit. 10/14 23.35 DivjiVietnam,1/2 00.20 Oddaia o gledališču 00.45 Gospodarski izzivi 02.00 Studio city 03.00 Končnica 04.00 Športni nim
SLOVENIJA 2
07.40 Teletekst
06.30 Slovenski utnnkt
09.05 Dobro jutro
11.05 Tvprodaja
11.35 Videostrani
12.40 Tvprodaja
13.10 Sobotnanoč
1510 Hitlerjeve ženske. 3/6
16.05 Gola ostroga, amer, film
17.40 Nenavadne prigode
Twistovih, 26/26 16,10 Štafeta mladostí 19.00 Videospotnice 19.40 Viczajurja 20.00 Končnica 21.05 Studio city 22.00 ZračniT(t3nik,dokum. oddaja
22.50 Brane Rončel izza odra 00.15 Praksa, 23/23 01.00 Videospotnice 01.45 Dnevnik zamejske tv 02.10 Videostrani
07.00	DraganbailZ, ris. serija
07.30	BobekinCiril, ris. serija
07-55	RickiLakô
06.45	Nova ljubezen, nad,
09.40	Skrivnost fjubezni. nad.
10.30	Tvprodaja
1100	čudež življenja, nad,
11.50	Maščevanje je sladko, nad.
12.40	Športna scena
13.40	Tvprodaja
14.10	Ricki Lake
15.00	Maščevanje je sladko, nad.
15.55	Čudež življenja, nad.
16.55	Skrivnost ljubezni, nad.
17.55	24 ur-vreme
16.00	Nova ljubezen, nad,
19.00	24 ur
20.00	Pod eno streho, nad.
20.55	Sedma nebesa, nan.
21.50	Urgenca, nan.
22.45	XXLpremiere
22.50	Kameleon, nan.
23.40	24 ur, ponovitev
00.40	Nočna panorama
^sgr
luman S7
SLOVENIJA 1
06.30 Odmevi 07.00 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.05 Radovedni Taček 09.15 Risanka 09.25 Otok Svali, 12/13 09.50 čarobni šolski avtobus, 33/39
10.15 DiviiVietnam,1/2 11.00 Vsakdanjd< in praznik 12.00 Komisar Rex, 9/15 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Obzorja duha 13.50 Ljudje inzemlja 14.40 Polnočniklub 15.55 Mostovi 18.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Telerime
16.55 Pravljice Mike Make, 5/26 17.05 Zlatko Zakladko 17.20 Knjiga mene briga 17-45 Življenjejecesla. 1/2 18.15 Duhovni utrip 18.40 Risanka 19.00 DnevniK vreme, šport 20.00 Odiseja {edrske
podmornice, dokum. odd. 20.55 Aktualno 22.00 Odmevi, kultura, šport, 22.50 Beriin je v Nemčiji, nemška drama
00.25 Življenje ie cesta. 1/2 00.55 Dnevnik, ponovitev 01.40 Duhovni utrfp 02.00 Projekt 949. dokum. odd. 02.55 Aktualno
03.50 Berlin je v NemČijt, nemška drama
SLOVENIJA 2
07.40 Tefeletet
08.30 Doberdan, Koroška
09.05 Dobrojutro
11.05 Tvprodaja
11.35 Videostrani
14.50 Tvprodaja
15.20 Studioclty
16.20 Končnica
17.30 MesfecePeylon.104/l14
18.00 fz naših krajev
18.15 Primorski mozaik
18.50 SP v rokometu (Ž),
Slovenija : Kitajska, prenos 20.30 Balada o temi, tv igra 22.05 Numberški proces. 2/2 23.35 Stephen King-sijaj v temi.
dokum. oddaja 02.25 Agnes Browne, ang. film 01.55 Moške zadeve, 1. det 02.25 Dnevnik zamejske tv 02-45 Videospotnice 03.35 Videostrani
07.00	DragonbalI Z, ris, serija
07.30	Bobek Ciril, ris, serija
07.55	RickiUke
08.45	Nova ljubezen, nad
09.40	Skrivnostljubezni, nad.
10.30	Tvprodaja
11.00	čudežživljenja, nad.
11.50	Maščevanje je sladko, nad.
12.45	Sedma nebesa, nan.
13.40	Tvprodaja
14.10	RickiUke
15.00	Maščevanje je ^adko, nad.
15.55	Čudežživljenja.nad.
16.55	Skrivnost ljubezni, nad.
17.55	24 ur-vreme
18.00	Nova ljubezen, nad.
19.00	24 ur
20.00	Preverjeno
21.00	Poročene s tujcem, am. I.
22.40	XXLpremiere
22.45	Kameleon, nan.
23-40	24 ur, ponovitev
00.40	Nočna panorama
kanM
t7
09.00	Dobro jutro, inf. •	• 14.00
	razvedrilna oddaja	i 17.55
10.00	Vabimo k ogledu	i 18.00
10.05	1226. VTV magaan. pon.	
10.25	Najspotdneva	j 19.00
14.00	Videostrani	
17.55	Vabimo k ogledu	i 19.30
16.00	Regionalne novce	1 19.35
18.05	Rokomet, posnetek tel^e	: 19.55
	Gorenie: Rudar Trt)ovlje	i 20.00
19.35	Videostrani	j 20.20
19.55	Vabimo k ogledu	: 20.25
20.00	Poslanska pisama.	j 20.45
	kontaktna int oddaja	j 20.50
21.00	Regionalne novice	
21.05	KoŠart(d. posnetek tekme	i 21.30
	f^vovama Laško : Cibona	
	VIP	
22.35	fz oddaje Dobro jutro.	: 22.00
	infonnativna - razvedrilna	j 22.30 i 22.50 i 23.10
	oddaia, ponovitev	
23.25	Vabimo k ogledu	
23.30	Naj spotdneva	i 23.15
23.35	Videostrani	1 23.20
09.00 Poslanska pisarna, pon. 10.00 Vabimokogledu 10.05 Rokomet, posnetek telđne
Gorenje * Rudar Trbovlje 11.35 Najspotdneva 11.40 Košarica, posnetdct^one Pivovarna Laško: Cibona VIP
mladinska oddata, pon • Prostovoljno delomladifi
Zacirkovnik
DOBRAJC, alpinist, športna kontaktna oddaja Vrva Turistica. turistična oddaja. 3. TV mreža Britanski vrtovi, dokumentarna oddaja
SLOVENIJA 1
06.30	Odmevi
07.00	Dobrojutro
09.00	Poročila
09.05	Telerime
09.10	Pra^jice Mike Make, 5/26
09.15	Babar,5/13
09.35	Smer vesolje, 17/26
10.00	Oddaja za otroke
10.25	Zla^Zakladko
10.40	Knjiga n^ne bnga
11.00	Življeniejecesla, 1/2
11.30	Duhovni ubip
11.50	Alpe, Donava, Jadran
12.20	Homo turisticus
13.00	Poročila, šport vreme
13.15	Paradaplesa
13.40	Oddaja o gledališču
14.05	Projeví 949, dokum. odd.
15.00	Aktualno
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, šport vreme
16.45	Male sive celice, kwz
17.50	Volja najde pot
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Cyrano de Bergerac, fr. f.
22.20	Odmew, šport, vreme
23.15	Platřomia
00.10	Volja najde pot
01.00	Dnevnik, ponovitev
01.45	Intervju z vampirjem, am. f
03.45	Platfonna
04.55	Šport
SLOVENIJA 2
07.40	Teletekst
08.00	Vremenska panorama
08.30	Mostovi
09.10	DcAro jutro
11.10	Tvprodaja
11.40	Videostrani
15.10	Tvprodaja
15.40	55 let folklorne skupine France Marott 3. oddaja
16.20	MestecePeyton, 105/114
16.50	SPvrokometu è).
Sbvenija : Slonokoščena obala, prenos
18.30	O živalih in ljudeh
19.00	Videospotnice
19.45	Knjiga mene bnga
20.05	Moč usode, opera
22.55	Pirati v metroju, amer, tlim
00.35	Moške zadeve, 2. det
01 05	Videospotnce
01.50	Dnevnikzameiske tv
02.10	Videostrani
07.00	DragonbalI Z, ris, serfia
07.30	Bobek in Ciril. ris. serija
07.55	RickiLake
08.45	Nova ljubezen, nad,
09.40	Skrivnostljubezni, nad.
10.30	Tvprodaja
11.00	Čudežživljenja. nad.
11.50	Maščevanje je sladko, nad.
12.45	Preverjeno
13.40	Tvprodaja
14.10	RickiLake
15.00	Maščevanje je sladko, nad.
15.55	Čudežživljenja, nad.
16.56	Skrivnost ljutiezni, nad. 17.55	24 ur, vreme
18.00	Nova ljubezen, nad.
19.00	24 ur
20.00	Smrt po sončnem zahodu, 2/2
21.40	Misssveta, predstavitev
kandidatk
23.10	XXLpremiere
23.15	Kameleon, nan.
00.10	24 ur, ponovitev
01.10	Nočna panorama
^^ kutnll
@ s
09.00 DANODPRTIHVRATVTV: Dobro jutro, int. - razv, ocki. 10.05 Vabimokogledu 10.10 1227,VTVmagazin 10.30 Kulturni utrip, in(. oddaja 10.35 Športnitorek, šp. int. odd. 11.00 Iz olimpijskih laogov,šp. odd. 10.55 Najspotdneva 11.00 Športni gost Roman
Dobrajc, alpinist šp. odd. 12.00 DAří ODPRTIH AT VTV: Doberdan iz studia VTV, javljanje v žrvo • Ob 10.(Mnici oddajanja regnnalnega programa VTV ín4.obletnk:i 3TV mreže 13.00 Silvestrska NAJ VIŽA, pon. 15.00 Videostrani 17.55 Vabimokogledu 18.00 V mojem košku je pa
mavrica, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 Drugačen svet; Fenomen žitnih krogov, dok, oddaja 19.45 Najspotdneva 19.50 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 DANODPRTIHVRATVTV: POP CORN, gostie: 6.BT, In GAME OVER 21.15 Regionalne no<^ce 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimokogledu 21.30 Odprta tema. kontaktna
oddaja, 3, TV mreža 22.30 DANODPRTIHVRATVTV: DblO.obletnici oddajanja reg. programa VTV Vaše televizije in 4. obletnici 3. TV mreže, kont odd. 23.35 Vabimokogledu 23.40 Videostrani
KULTURA
ÍÍ^FToroskon
Oven od 21.3. do 20.4.
Prvi decembrski dnevi bodo 23 mnoge že âss ^
Apolitične kulture ni
pričakovani Vam pa se bo zdelo ddvashočejoijudiei^^goli.Pane * ^ ie bežni zr^inci in ne najbaljli prijalelji, lo S€ vam bo dogajalo iudi v krogu družine Vprašajle se. odkod izvira vasasumiK^st? Se naen-» y k/âl ne zndle već cenili? Ali pa se vam četo do^ja. da so vam Ijud-vse mani vleć. Zato ne bo nič čudnega, će bosle ludi do listih, ki bodo do vas Iskreno pnjaaii. 2elo pikri in jih boste s tsm priad&li bolj, kol $1 spfoh lahko mislile Pazile na besede m drobna dejanja'
Bik od 21.4. do 21.5.
November le bJI za vas letos lep. kako pa bo decembra' Včasih vas pi^i 'H se sploh ne zsveddte. da postanete zelo zajedljivi. Celo zaiji-VI. Nese polem čudiii. Ce se vam bodo zaćeii ljudje Izogibajte m će ^P 2 vami ne bodo hoteii na zabavo Vi t>oste verjetno imeli obćulek, da ste dovsehpo§teniindasi(alikoprivosč]teć]stovse Morda bo to oeio držalo, a ^levilo prijaleliev vam bo iaćelo ob takšnem ravnanju krepko upadati. Predvsem zato, kerljudis vedo veliko već, Kol si v; mislite, da vedo. Sicer pa od nekdaj úíli da lepa beseda lepo meslo najde. In §e vedno le lako.
Dvofčka od 22.5 do 21.6.
^^^^^ ZrBill se boste v siluaoljl, ko bi rcjraje rekli ne, pa ne boste upati. ^B flB ^ poslovnem področjuse mo&io zapletajo, nič ni već ^kc.
kolbisiviželell.NajraiebioM^llslanjetakokolje.paganebosle! ^r Ker bo iokiat oseba, ki vas bo predtagaia za novo delo. premočila, ^^^^^ da bi jI upali oporekali Še največja težava bo v tem, da si sami ne bosle znali odgovoriti, kako naprej Poskitsite odmtsfiti. dokler se ne zgodi m se nikar ne obfmenlujle s stvarmi, ki se morda ludi mkoii ne bodo.
Rok od 22.6. do 22.7.
Občutek reve i i čanosli m celo manjvrednosti bo počssi začel izgubljati SVOJO moć S partnerjem bosia končno spel našla skupen jezik, v dolgem pogovom, ki bo sledil kar dolgeriRi obdobju molka, pa si bosta povedala tudi n^j stvari, ki bodo bolele, in date mrštiti tako vam kot njemu Drugače ne bo Slo. saj je stanje že tako kritično, da bi lahko zdaj. zdaj dokončno počilo Preverile neko poslovno intormacl(0. preden se odlomte za Neganje In vsekakor poskrbite, da boste lok/at odličen izdelek znali tudi prodati, ne le narediti
Lov od 23.7. do 22.8.
■ % Prijatelii bodo tisti, ki «s bodo zvlekit iz toplega doma. V druJbi fese t»st£ čutili§e bolj osamljeno m prazno. Nekomu od vaših prijaieliev bcete cek) začeli zavidati niegovo srečo, čepfav jo vi vidite veliko bolj ro^rsto, kot je v resnici. Vse le ato ker si boste želeli, da bi tudi vi imeli vsaj tako zanimivega pannerra kot ga ima on Zavedati se morate, da boste zek) te^o uesničill svojo željo, če si boste ves čas želeli osebo ki je mkoii ne boste imeti. Ker je že oddana Spustite se iz sani^ceça sveâ nazaj v realnost, pa bo lažie
Devico od 23.8. do 22.9.
N Kovambovsegadovolj.bosteekspiodirall Nebostesivećdovolili, flA da vsi okoli vas ^emlnjajo s&llšče iz dneva v dan Preveč vas potre-TT tuiejo. da bi morah požreti ûsio kar v^s doleti. In preveč dobro ^^ delate, da bi morali liho prer>eslj vsako bedasto pripombo Teh pa bo izdr>evav dan več. saj nekateri sploh nimajo več občutka, kaj lahko rečeto m kai je že pr?več Res je, začeli so 51 vas lastili, ^ pa nikakor m dotïo. Pogon, da resno naredite M vsmeri spremembe službe, bodo v nasledkih tednih idealni.
Tehtnica od 23.9. do 22.10.
Delo vas bo zelo obremenjevalo. Nenehni pntisk. ki ga čutile že ^^^^^ i^kai časa, se to se stopojeval. Zdelo se vam bo. kot da se vrtite v ^ i začaranem krogu, saj si ne boste znali pcimagati. NiĆ čudnega ne bo. čevasbovnaslednjihdn^ rahlo izi^to tudi telo. Telesna oc4)or-nosl vam bo zaradi številnih reporov, predvsem pa zaradi stresa, padë. Zato pazite, kaj in koliko ieste, saj vas bi zriaia dobra vitaminska diela krepko postavili na noge Predvsem pa potrebujete sprostitev Kdai sle si naadnje prrvolčili kr^ko zabavo^ Ukretsite.
ikorpl|on od 23.10. do 22.11.
v Naslednji rtievtvam ne bodo rBjbolj všeč Napelo bo vsluîbi.kfei boste f^ ' delali zelo veliko, pa Mù knviu vaši nadrejeni začeli lo iemati kotn^j pcvsem samoumnrega. Niiče vssne bo tTv3lil, ker boste delali name-^to tistih, ki se izmuzniti. Tudi doma ne bo veliko ix)lje. Ker t»ste
su s partnerjem, pazite, saj se vam t^ko zgodi, da boste v nekaj tedmh morali relevati zvezo Brez Iruda rte gre čisto nikjer, tudi pri Ijubejii. ki prerašča v nsvodo ne.
Strelo« od 23.11. do 21.12.
N Izpolnili ae Si zelo veliko željo f^kup, ki ni bil ma|hen zalogaj, vas jevsajzanekajčaapotoia^ii Nekardnisevamjecelozdeio daie ^ \9še živi[enjeskorai popolno Kaj paseilaj'^Vsi okoli vassebodozačeli pripravljati na novoletne zatave m različna dnjâbna srečanja, vi pa boste skorai povsod izvlseli. Predvsem zalo. ker dajete vtis, da bi vam bila udeležba odi^č. zato m ne upajo povaUti Sicer vam je včasih res, v^dar se boste v kratkih dnevih in ootgih nočeh tudi zalo večkrat počutili zelo osamljena.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
N Če se bodo vsi okoli vas pritoževali nad t^. kako se jim v življenju nič razburljivega nezgodi In kako se že doigo niso zaleteli v kak^o ^^r zanimivo osebo, bo pri vas zgodba čisto drugačna. Uživati boste v ljubezni, k; bo vsak dan bolj globoka m lepša, saj boste v svofem ^^^^ partnerju nalli vse tisto, kar pogrešate pri sebi m tudi tistrn, s katerimi ste n^več. Tudi zato se boste najbolje počutili v dvoje. Ne bo najbolj pametno, če se boste odrekli prav vsem stvarem, ki pomenijo družabnost, saf nikoli ne veste, kdaj bosle spet potrebovali prijatelje. Zato jih nrkar ne zanemarjajte Tudi, če ne bosle pri volji, si vzemite čas zanje.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Kot majhen otjok se boste letos veselili decembra m prazničnih dm.
J Po dolgem času boste i^ko ugoiovili, da se v vašo dušo vrača optimizem. ^to sevam bo začelo celo dogajati, da se boste veselili prostih trenutkov, ki pa jih bo do konca leta zelo malo. Ćeprav uživale vsvojem detu, sploh, če ga tudi sani ocenjujete kol dobro, vam bo obkoncu tedna vsega dovolj Energiioslnabiraiteprlrekreacijivnaravi.pritempanaj vas dež nikar ne moti. Premalo ste namreč na svežem zraku, v zaprtih prostorih pa vas zna tudi pravkar pridobljeni optimizem prehitro zapustiti
Ribi od 20.2. do 20.3.
Ko boste naimanj pričakovali, vas bo zadelo Začeli boste pogovor 2 nekom, ki ga že dolgo poznale In ugotovili, da je bila va^ predstava o njem povsem na^sčna. Uhko se zgodi, da boste po tem pogovoru za^ii krepko dvomili v svoja Čustva Pravzaprav se vam bo zgodilo, da bostebolj kol kdaj koli prej razmišljati o pnhodnosli Želeli si boste, da bi lahko bila slika povsem drugačna kot jo trenutno vidite, s^ra^nje pa je, če SI boste upali storiti zelo velik korak k sprememtam v utečenem ritmu vašega Žrvlien^ Pusliie Času in čas in še malo preverite. Če ne gre le za trenutno navdušenost.
»Kultura jc samo najlicilj subiilna poliiika,« jc povedal v sredo, 19. novembra 2iH)3, v knjigarni Kullurnica Nila» (îrafenauer. |X)snik» kritik» esc-jbvt, prcvajalec, urednik in direktor zalořhe Ncwa revija. Piigtwor z njim je vodil Jože I ludcCck in voCji del lega je polekal o kulturi, politiki in
slovenski druj^beni stvarnosti, saj je Grafenauer angažiran umetnik, velja pa ludi za enega od ulcmeljileljev slovenske samoslojni^sli. Med
drugim je tudi povedal, da vstop v Evropo sam po sebi Skweniji ne bo prinesel »»odreSilve«, re.^imo se lahko samo SInvenei sami, s svojo kul-t urno držo in svojim zgodovinskim spominom,
Niko Grařcnauer je pi")mcmbcn in širok kulturni dclavec, čisto metajorično lirike v kitiřni in st^nelni obliki, igrivo piiezijo za olroke. eseje o moderni slovenski in evropski poeziji. Odlikuje ga predvsem izbrusen in zveneč pesniški jezik, na gosto posejan z izvirnimi in močnimi prispodobami. V svojih prvih pesmih je izra*žal kritično nezadovoljstvo z razČuslvovani-mi, izpraznjenimi vzorci Iradi-eionaine poezije in globoko polrcbopo rojsivu novega, modernega umelni.^kegii izra/a. Njegove pesmi niso pesmi sonea, ampak lune in zvezd. Svetloba in temina stojita skupaj, lako koi noč In dan, življenje in smrt. Svoje pesmi» polne lasinc filozofije, grudi na način, da ena pesem odpira pol naslednji. Tudi njegova dela za olroke, ki so naslajala v Tsizličnih obdobjih, so tvorila vsakokrat viSjo eeloto, kot da bi po umetniški globini organsko rasla, lako kot raste zavesi otroka.
/ii svoja dela jc Niko Ciraíc-nauer doslej prejel Levstikovo (1980), .lenkovo Sovre-tovo (1992) in Prešernovo (1997) nagrado.
■ O.K
Rudarsld oktet na reviji
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpcwiava Novo mesto je bilavsobolo, 15. novembra 2003, organizatorka 2.rev[je izbranili okie-lov Slovenije. .sam naslov prireditve nam pove, da so na sa^čanju nas t (^pile skupine, ki so bile po mnenju.strokovnih tx:enjcvalccvna medobmočnih revijah malih pevskih skupin najboljše.
Poslušaleem v avli kulturnega eenlra Janeza
Trdine sc je predstavilo 5 oktetov. Iz Velenja jc na srečanju nastopil Rudarski oklet po strokovnim vodstvom Danica Pir^nlk. Na reviji bi moral naslopili ludi oktet TES vendar so zaradi objek-ti\'nih razlogtw morali naslop odpovedali. Nastopajoči okteti so dobiiniki zlatega žiga. Srečanje jc strokovno spremljal Tomaž I labe.
Rudarski oktet je kot med najboljšimi v Stoveniji za nastop na reviji izbrabih oktetov dobil
zlati žig.
Dušan Džamonja razstavlja v Gorenju
v poslovnem centru Gorenja v Velenju se izteka zanimiva razstava znanega kiparja Dušanu Džamonje. Razstavni prastori Cjorenja so že velikokrat nap<.'»Inili svoj pnisu^ z umetniškimi deli velikih imen slovenskegîi in bivSega jugoslovanskega prostora 'Ibvrslne dejavnasli dobrosledijo poskw-nim pt^tezam Clorenja, ki sc uspeSno vrača v driave bivšega skupnega prostora Na kulturnem pixlročju pa to pomeni pomoč pri zagonu vnovičnega pre-loka ustvarjalcev tudi v tem delu Evrope.
Naslanjanje na tradicijo v poslovnem in kulturnem svetu ne brL^'prostora za sabo ampak ga le bogati in s svojo toleranco odpira Žiroke poii novostim scdanjika. Cas, ki ga je gradila povojna generacija pa je prinašal svoje dimenzije, ki so jih oblikovali z velikimi napori. Ti so bili vrednoteni z malo tolerance in razumevanja. Četudi se la kriterij morda le nagiba ludi k bolj pozitivnemu in razumnej&emu vrednotenju, ki seveda le
v takih p^)gojih omogoča nova spoznanja in predstavitve. S časovno distanco in različnimi iraas-parcntnimi predstavi rvam i s področja socialnc kulture in umetnosti so nastala dela po drugi svetovni vojni, in kuki>no desetletje kasneje, sedaj pridobila nove iwcne. Spet se pojavljajo razstave in druge predstavitve avtorjev tega t>bdobja z novimi videnji.
Džamonja sc v razsiavlšču Gorenja predstavlja K zelo preianjenimi skulpiunimi in risbami zadnjih let- V tokratni postavitvi nosilna skulptura prostora povezuje ostale v prostorsko harmonijo, ki jo dopolnjujejo Še risbe velikega formata. I iar-monija stilizacije v obeh likovnih medijih umetnika predstavlja v njihovi kompleksnosti snovanja in udejanjenja. Pri tem pa ohranja prepoznavno obdelavo kovine in kamna skozi desetletja in jo ohranja ludi v integralni geomeui7aciji.
■ Miiena Koren Božiček
ld«ia xa hitri m«iiis
četrtek, 27.11.2003
Carski praienec
✓	kompot Good
Petek. 28.11.2003
Pdlene rtbe Slan krompir Blitva
Ponedeljek, 1.12.2003
✓	RI2et
✓	Sirov zcrvltek Tofek. 2.12.2003
KoHetnoioni
✓	N]okl hin]<{£bilkovQ sokrtn
Sredo 3.12.2003
Mesno riřoto Rodiezjaicb
✓	Kompot Good
Četrtek. 4.12.2003
Pečeno svinjsko i^bra
✓	Prozen krompir
✓	Zeliftosoloto Petek. 5.12.2003
✓	Ocvrt oslie
✓	Tortelinlvsolotl
✓	Polo^nko
Ponedeljek. 8.12.2003
✓	Sormovomokl Slon krompir
✓	Puding
Torek. 9.12.2003
✓	Ocvrt sir
✓	Francosko solota Sredo. 10.12.2003
✓	Pecen pisca nec Pecen krompir Porodlinikova solato
Četrtek. 1 M 2.200
✓	Mesno lozonjo Solato
✓	Sladoled Good
✓ |irl|Mwvf|«iie ex. pol pripravi iofio jodl
nmmi kuhari«
Ocvrt dr
Zo dober ocïït A VRmiK Edam 6oed 90 dvolnt dsn^sko poam^ In ocvríft v vred mokotil. fHportůimo, da k ocnteniu sirv luiibitfB fnuuisfco »kifo qIí »lots iz torftllrm iz odcWkp .. b Olais «vrtago tin dodoli» obegolitfl s lafonicD onioVDtf nojonco Good
Ve< o pripravi: www:era>si
v Erinih prodajalnah:
Supermarket v NC Era
^i—U
Tržnica, Standard Živilo, Nežka, Prehrana ioifi Dolina Živila Wtorirf«
Samopostrežna Mozirje
OBVEŠČAMO
21
Zgodilo se je.
... 0(128. novembra do 4. ci<îreiiibra
•	28. novembra leta 1918 je bil v Velenju ustanovjjcn slovenski Narodni svet. ki je lakoj prevzel vodenje občinske uprave;
-	28. novembra lela ko so se vse i>snovne Šole v Velenju /družile v V/gojno izobraževalni zavtxj, so v naselju (rore-nje ixJprli Cřorcnjevo lovarno keramičnih ploščic:
-	28. novembra leta 1978 so v Velenju iKJprli nov dijaški dom;
•	28. m)vembra leta l979so stekla pripravljaLia dela/a izgradnjo nove glasbeno šole v Velenju,
-	pí) smrti i^ošianjskega župana dr Bogdana Meniha je 28. novembra leta !999v SoŠlanju polekal prvi kro^ nadomestnih volitev za župajia. V drugi krt^g sta se z največ glasovi uvrstila Darko Menih in Milan Kopujiar.kije z zmago v drugem krogu postal župan Šoštanja:
-29. novembra leta 1953 je bilv vili llerberstein v Velenju (xlprt Di'ym počitka za 50 oskrbovancev;
•	29. novembra lela 19fi0 sov novem mesuiem središ«^ Velenja nadvse svečano odprli E>om kulture;
-	29. novembra leta 1976 so v bolnišnici 'Ibpolšica predali namenu preurejeno zgradbo Planike;
•	29. novembra leta 1979, ko sov Šmarlnem ob Paki odprli obnovljeno knjižnieo, so v velenjski občini v pionirje sprejeli preko S(X) cicibanov:
-	velenjsko Društvo za napredek gospodinjstva, kije bilo ast«-novljcno pomladi leta 1957, je imelo decembra leta 1958 tikoli 2{)0 Članic. Društvo, ki ga je víxJiJa Milica Liiznik,jc pripravljalo kuharske in Singerjeve tečaje šivanja, želelo pa je ustanoviti fudi pralnico s kemično čistilnico in likalnieo:
-	2. ^^ud^u leta 1998 je umrl zbiralec narodnega blaga Franc Aubrchl iz Lipja pri Velenju:
-	v začetku decembra leta 1975 so začeli vrtati predor pod šaleškim gradom;
-3. decembra leta 1995se je v velenjski Rdeči dvorani končal devetdnevni mednamdni teniški turnir Nika C'rystal Cup Velenje. V finahiem dvoboju turnirja je Romun z nemškim polnim listom Alex Radulescu premagal Uzbekislanca Olega Ogodorova:
-	4. decembra je god sv. Barbare, závitnice rudarjev. Na ta dan sť) rudarji do konca 2. svetovne vojne tudi pri na«^ praznovali svoj stanovski praznik. Na zvonu Škalske cerkve sv. Jurija,
ki so ga kupili velenjski rudarji je bil napisan naslednji verz: »Sv. Jurij varuj Škalske te župljane, in Sv. Barbara rudarje tebi vdane«;
4. decembra leta 1994 st) bile prve lokalne volitve v občinske svele in volitve Županov. V občini Šoštanj je že v prvem krogu volitev za župana zmagal dr. Bogdan Menih, v Mestni občini Velenje sla se v drugi krog volitev za župana uvrstila Srečko Meh in Anton de Cx).sla, v občini Šmartno ob Paki pa dr. Jože Robida in Ivo Rakun. V Zgornji Savinjski dolini je nov župan občine Mozirje postal Jakob Presečnik, Nazarij Ivan ^irnat. Ljubnega ob Savinji Anka Rakun, Gornjega Cîradu loni Rilelj, v LuČah pastase v drugi krog uvrstila Albin Zamemikin MirkoZamemik. V Velenju je v drugem krogu /magal Srečko Meh, v šmarlnem ob Paki Jvo Rakun, v Lučah pa Mirko Zamernik.
■ Pripravlja: Damijan Hijajič
In memoriam L. O.
Večina nas je bolj ali manj priseljenih v Velenje. Sem smo prišli zaradi službe ali stanovanja, Eden redkih s katerim sem se ves čas srečeval in z njim sodeloval pa je bil Lojze Ojsieršck, rojeni Velenjčan, ki je vse življenje ostal zvest svojemu mesiu in svoji rojstni hiši. / Velenjem je ra^el, doživljal njegove uspehe, vzpone in pad-cc, pridno opazoval in zapisoval Ni bil mojster peresa in tudi ne mojster íotograí, pa vendar je znal mi.scl napisali na králko, vsakemu razumljivo noiic<i in posneli prizor, na katerega je marsikdo bolj poklican pozabil ali pa se mu ni zdel vreden.
Ojsteršek je pri tem dokumentiranju mislil predvsem naprej. Ni samo fotografiral dogodke, ki so sc vrstili, ampak je vso pozornost posve-til tistemu, česar kmalu ne bo več- Tako je nastalo ogromno gradivo »Družmirje«. žalo.st-na asoda najbolj rodovitne vasi v dolini, ki seje morala umakniti izkopavanju premoga. Č-epravje večino teh fotcjgraťij naredil kot rudniški fotograf, pa mu je vendar la firma, v kateri je delal vse življenje, ob koncu priznala avtorstvo, tako materialno kol moralno. Ob najinem zadnjem pogovoru sva delala načrte, kako bi izdali knjigo dokumentarnih fotografij objektov, ki so danes v Velenju in stanja kakršno je bilo prej, ko vsega tega šc ni bilo. Dogovarjala sva se za sto lakih ekskluzivnih posnetkov, pri tem pa sva tako živahno govorila, da je na koncu
vprašal: »Kdaj pa mislite, da bi ta monografija izšla?«
Vendar Ojsteršek ni bil samo fotograf in novinar, ki je pod kraticami L.O. objavil marsikatero pikro n«i račun napak v lastnem meslu in v družbi. V mladosti je bil predvscjn špc^rt-nik. Tekel je maraton in igral rokomet. Zato ga najdemo med ustanovitelji atletskega in rokometnega kluba, /al je tako, da so včasih lake stvari hitro pozabijo ali drugače za-sučejo in s to bolečino je šel v grob. Svojo privrženost atletiki je uspešno prenesel na sina Bojana iz prvega zakorta, medlem ko se Aleš, diplomirani novinar, bolj nagiba h kuliuri. Tudi ne moremo zapisali, da je Ojsteršek rad nosil predpasnik in pridno obdeloval vrt, saj gaje njegovo delo vedno klicalo ven iz hišc. Bil pa je ponosen na svoj dom in na ženo Ano, ki jo je pripeljal iz Dakovega. Ci.sto slučajno je namreč ob nekem elitnem silvestrovanju, kot so nekoč bila v 1 lolclu Paka, srečal svakinjo Janeza Pelka, ljubezen se je vnela in Ana je postala OjstcrŠkova druga žena.
Iz lastne izkušnje lahko rečem, daje bil Ojsteršekzla-.sii po upokojitvi povsod lam, kjer seje kaj dogajalo. Ko smo leta 1988 začeli s Šaleškimi predicami v Veleblagovnici Nama prirejati božične koncerte, kar je bilo za listi čas unikatno, je bil edino Ojsteršek tisti, ki nas je našel povsod, kjer koli smo imeli nastop in nam delil fotografi-
je. Leios je prosil, če sme z mojim iriom v Ljubljano. Češ, da je izvedel, za razstavo »-Aslrid Lindgren« na magistratu in da mora biti na vsak način lam. Ko sem mu pojasnil, da v Ljubljani ne bo manjkalo fotografov, je vztrajal in je šel. Polem je hotel uresničiti mojo idejo, da bi se neka št)]a poimenovala po A. Lindgren in bi sprejela to razstavo, naredil je nekaj poli, se že dogovoril na Livadi, stvar je prišla na občino, potem pa je vse utihnilo. Potrto je dejal: »v^koda!«
Pikin tcslivai je spremljal vse od začetka. Vedeli smo, da bo povsod tam, kjer se bo kaj dogajalo. Je ludi edini fotograf, kijevsakoletočakal lako dolgo, da je spravil ves odbor Piki nega festivala skupaj in ga posnel. Da ne ijovorimo o fotografiji AFŽ (Atelšek, Fijavž, Zgank), ki jo je zrežiral še zadnji trenutek ali
o tem kako nam je preroško predslavljal Katarino Srebot-nik. ko o njej nismo vedeli še ničesar. Umrl je kot je živel: s fotoaparatom v roki, v trenutku, ko je iskal primerno svetlobo za posnetek. Tisti črni petek je bil nesrečen zanj, za voznico, za Velenje in vse nas.
Zadnjič sva stala skupaj na komemoraciji ob Dnevu spomina na mrive. Jaz po službeni dolžnosti, on kol kronist. Lilo je kot iz Škafa. In vendar! A ni takšne komemoracije posnel že neštetokrat? Razen tega je vedel, da bodo tam drugi novinarji in da njegovega pasnel-
ka nihče ne bo potreboval. Pa vendar!
»Fotografiram za sebe!« mi je dejal. >»Tako bo vse dokumentirano.«
Marsikdo v Velenju ve, daje bil Ojsteršek ludi borec za ureditev grobišča pod Kožljem, kjer so junija 1945 pobili nekaj njegovih rojakov. »Najbolj mi je žal za ženo dr. Žižka, ki so jo lam ubih, pa HudaJesa, pa Jelena, pa Rogovnikovega Franca, pa ...« Našteljeveli-ko imen, ki se jih nisem utegnil zapomniti. »Ali slišite kaj gwori gCTVornik? Vsakd<5 v tej državi ima pravico do groba! Očitno za Velenje to ne drži,« je dejal očitno zelo prizadet in pri tem naredil tisti značilen kisel obraz.
Aja, letos je za svoje delo dočakal občinsko plaketo. Hvala v.sem, ki ste pripomogli, da je Se pravočasno prejel zasluženo priznanje.
Nasvidenjc, gospod L.0.1 Naj vam sveti prava svetloba na mestu, kjer sle ...
■ Marjan Marinšek
Kdaj - kfe - kaj
Cclrlťk, 27. novciiihra
Ves dan
Šolski center Velenje Regijska predstavitev deficiliranih poklicev In dan odprtih vrat šolskega centra Velenje
18.0Q Gfdsbena šola Velenje, orgelska dvorana
Svečanost ob SO-letnlcI N&lega Časa \n Rudarja 17.00 Interspar Velenie
Adventno-novoletna delavnica 19 00 Hotel Pal<a. velika dvorana Gledališka predstava Primorsko dramsko gledališče: Dragi Kučan ti pišem ... 19.00 Knjiinica Velenie
Pred praznična delavnica Ob pomoči Darje Huš bo$te oblikovali voščilnice z railfčnimi tshmkami; z naravnimi materiali, barvnim peskom» s prahom....
IVick. 28. novembra
Ves_dan
Šolski center Velenje Regijska predstavitev deli C (tiranih poklicev in dan odprtih vrat Šotskega centra Velenje 15 00-19 00
Rdeča dvorana Velenje Smučarski sejem X Dom kulture Velenje
Republiški seminar za vodje in člane tamburaških skupin in orkestrov.Seminar se bo zaključil 30. novembra.
sSobota. 2f). novembra
9.QQ Telovadnica Šolskega centra Velenfs
Košarkarska tekma Kadeti. 9. krog. It. SKL vzhod KK Velenje :KK Nazarje 9-QD'18.00
Rdeča dvorana Velenje Smučarski sejam li.Qg Mestni sladk)rt Velenje Nogometna tekma NK Rudar Velenie :NK Krško Posavje
(\cdelja, 30. novembra
^ Infonnacije: 03/58711 34 Zaključni izlet • PD Velenje 9-QQ'18.00
Rdeča dvorana Velenje
Smučarski sejem 10 0Q Velenjski grad
Muzejska ustvarjal niča za otroke: Muzejski predmeti spregovorijo: Novoletni okraseti 18.QQ Dom kulture Velenje
Koncert tamburaških skupin • udeleženk seminarja za vodje in člane tamburaških skupin in orkestrov Í6_D0 Tig Bratov Mravijak, Šoštanj Dvig in blagoslov adventnifi vencev
Torek. 2. <Uvembra
17.DQ Dom kulture Šoštanj
Torkova peta • ustvarjalntca za otroke in starse 17.DQ Velenjski grad
Predavanje Toneta Ravnikarja: Deželna pripadnost Šaleške doline v visokem srednjem veku
19 3Q Dom kulture Velenje Gtedaliska predstava Slovensko narodno gledaltiče Ljubljana • Drama Moliere: Šola za žene
Sreda. 3. decembra
9.QD. 17.
im
lL2fl
IL
Velenjski grad Dan odprtih vrat
Mojca
Sredina peta • ustvarjalnica za otroke in starse Knjiinica za mladino Špeline ure pravljic Saj zmoreS Poldek (Amy Hest) Cvetka obišče Zimo (Bob Graham) Velenjski grad Predstavitev založniške dejavnosti v Šaleški dolini v letu zm
(;elrlek. 4. decembra
19.00 Knjižnica Velenje
Predstavitev knjige Valerija Skrinjar Tvrz: Bosna in Soča Nastopi} bo ansambel Vali. 19 QD Dom kulture Velenje
Kulturni večer • Benka Pulke: Po zemlji okoli sonca Za dodafiie řnformacíje o prireditvah In dogodkih l<^ko pokljćete Turistično-informacijski in promocijski center Mestneobčine Velenje (03-8961-860), TIC ima ponovno svoje pn^store v velenjski Rdeči dvorci na Sueški ulici 3.
Mnenja in odmevi
v petek» 21. novembra, sem parkirala avlo pred Zdravstvenim domom Velenje in dobila i/ avtomata lisiekza parkiranje. Začudena sem ga pogledala, saj listo, kar .sem zagledala, nisem razumela.
Lahko bi napisala, da komentar ni polrel">cn, pa nc bom. Cc sc tisti, ki se je menil z lastnikom parkirnega avtomata ni znal zmeniti, je njegov problem.
Občini Velenje bi rada povedala, da smo zaenkrat (in upam, da bo vedn<i tako) še v Sloveniji in ne v Nemíiji.
CjC so znali na vrhu napisali v slovcnsOini, davčno áicvjlko» hi lahko tudi ostalo spremenili, da bi človek razumel kaj piJe, saj vsi pa ne znamo nemSko.
■ Joža Plešivčnik
OBVESCEVALEC

MATRICA KIA<HJi<;i.l\
(2F, triterj
Retlfa Andy Wachcwskí, Uny Wact^ow-sM» vloge; Keanu Reeves, Carrie-ArnMoss. Lawrence Rslibume, Jada Pinkett Smith. OoSina: 143 minut
Petek, 2B. 11., ob 24.30 • glasno predva* lanie
Nedelja, 30.11., ob 16.30 (zadnja predstava)
Ob koncu drugega deia trilogije ostane t^eo ûrez moči. ujet v nrkogarSnjem sve-lu med Matrico in svetom strojev.Voina med človekom in stroji doseže vrtiunec. Človeštvu grozi popolno uničenje, Sov* ražnt program Smith, ki postaja i2 minute v minulo močnejii. je ušel i^pod nadzora strojev in grozi, da bo uničil tako svet kot Matrïcû. Zato Nloba od topi svojo ladjo Neu In TîOjci. da odpotujeta najdite kot si je kdai upal čtov^, v srce nevamega mesta smD-|ev. Neačaka usodno soočenje s Smiiho m od katerega je odvisna prihodnost človeštva in strojev.
K\JM\K IfN
(komična ćt^m)
Režija Branko Ojuric. vloge Branko Dju-rić. Tanja Ribič, Dragan Bjelogrlič, ígor Samobor, doizina. 112 ninut Četrtek, 27.11., ob 20.00 Petek. 28.11. ob1B.4â In ob 20.30 Sobote» 29.11.. ob 19.00 in ob 21.00 Nedelja, 30.11. ob19.0D Sfeda, 3.12. ob 17.30 To ni zgodba o Sbvenki in Bosancu temveč zgodba. ki bi se lahko zgodila kjerkoli na svetu, špela in Bo?o, človeka z dna družne lestvice, sta resnično zaljub-(jena toda njeni ne marajo, da žrvi z lužnjakom. On je Bosanec, ona je Slovenka. Ona ima siuîbo. on pa dneve preživlja pred televizorjem, s pivom v eni roki in z daljincem v drugi. Pomaga ji samo pri zapravljanju njene uboge plače. V njej se kopiči jeza zaradi tega in čeprav ga ljubi mu v izbruhu jeze pove, da ga zapuca dokler ne bo prepričana, da se je spremenil In si poiskal službo. Ker si želi Špelo nazaj začne iskati službo. Poma* ga mu znanec Goran vendar s sumljivi* ml posli. Ko se Špela preseli staršem so zelo veseli, da hčerka ne živi več z >juž-nakom^c toda Špela ljubi Božota, Božo l|ubi njo...
VttllA imi liILLA I
{akcijski trieo
Reži|a Quentin Tarantino, glasovi. Uma Thunnan. David Carradlne, Ucy Llu, Daryl Hannah, dolžina: 107 minut Petek. 28.11,oh 22.30 Sobota, 29.11, ob 23.00-glasno predvajanje
Nedelja,30.1loh 2100 Ponedeljek. 112., ob 20.00 Svoj čeĐU lîlm ;e Tarantino posnel v čast filmov 2 borilnimi veščinami Iz sedemdesetih leL Glavna igralka nosi na sebi ravno lakSen kombinezon kot ga je nosil Bruce Lee. prizore s krvjo so posneli na star način s tisoč litrov umetne krvi v kitajskih kondomih, ki počijo. Maketa Tokia je iz filma o Godzill Iz leta 2001, snemali pa $o
v	iegencfantih studiih bratov Shaw v Kong Kongu UmalhurmanigraNevesto.vrtiun-sko ubijalko. Id naenkrat pade v nemik}st prf vodji Billu in ostalih ubijalkzh. Na poročni dan jo nosečo napadejo in s svati pustijo ležad v krvi, mi^eč. da pe mrtva. Pet let kasneje se M(i\ iz kome in se odloči za krvavo maščevanja. Svojega šefa Billa prihrani za konec.
MMi \oinm 31)
(družinska pustolovska komedija) Rtíija: Robert Rodiiquei; vioge: Dîïv^ Pobara,Alexa Vega, SylvesterSlalione. Antonie Banderas, dolžina 89 minut ČeWek, 27.3., ob 17.30 Petek. 28.11, ob17.00 $obot3, 29.11., ob17.D0 Ponedeljek, 112., ob 17.30 Torek, 2.12., ob 17.30 Najstniški anient June moíz tokrat vsiopiti v svet virtualne resn^nostl nore video igrne in poiskali svojo selro Cannen, M je izginila na čártem nivoju. V mdemenzionairtem svetu se spoprimeta z izdelovalcem igrač, ki želi zavladati svetu In je ujet v nenavadni video igrici Naša junaka se zanašata na svoj smls^ za humor, pogum, družinske ves in hitre reflekse. Pustolovščina za vso dnižino!
[VIODiiLI STAKi; SOliC
(kmnedija)
Režija Todd Phillips, vloge' Luke Wilson, Will Ferrell. Vlnce Vaughn. Juliette Lewis Dolžma: 92 minut
Torek, 2.12, ob 20.00- premiera pred slovenskim startom
Mích, doberin pn^azen ushjžtienec, ob vmit-
vi	s potovanja zakA' svoje dekte 2 dmgimi v skupin^cem seksu. Zato se zateče k dvojim priiâte^ma Franku, nekdaj ?nar}emu žunr-ju, sedaj pa novopečenemu zakoncu ter Bea-
nieju. na sidez umirjenemu družinskemu očetu, Ic ^paj oslanov^jo svojo neuradno bratovščino ter vanjo povabijo čudake, zgu-be,faEi3nešlL>deniB ter vse, kižei^ brezmejno zabavo.Toda na poli |im sto^ novi deten. ki ffna z njimi neporavnane račune še iz pre-leklosQ.
m.KO(] JK Blt.O v ^liJIlKi
(kwnedija)
Režija' Robert Rodnquez, vloge: Antonio Banderas, Salnu Hayek, Johhny D^p. Enrv gu6 Iglesfas. dolžina: 101 minuta Sreda. 3.12. ob 20.00* premiera pred slovenskim startom
Prišel je čas maščevanja. Plačani monlec Manachi se po smrti žene In tičerke umakne v odn)čno vasico, ko pa ga najameio, da bi odstranil íokafnega mafijskega šefa Barilla, kije povezan s podkupljivim generalom Marguezom, odgovornim za smrt njegovih najdražjih, prosi za pomoč svoja pajdaša in gre v k)v. Toda nič nI tako kot bi moralo biti. Oivji modemi western, Iqer se ne skopari s kroglami, skpiozijami in obračuni ena na ena.
mM (à d\
llHILA im\ BIIJ A 1
(akcijski triler) Pstek,28.11, ob 2100 Sobota, 29.11. ob 18.00
MATRICA KIlVOLllCIPA
(ZF, trtler)
PeteK 26.11. ob 18.00 Sobota, 29,11, ob 22.1 S
MALI V0lllli\lv3l)
(avaniunstični akciji film)
Sobtfa, 29,11, ob 16.00 (Otroška matineja)
Neddja.SD. 11, ob 16.00 {Otroška matineja)
KAJMAk lf\ MARMi;i/\l)\
(komična drama) Nedelja,30. ti, (Hj 18.00 Ponedelj^ 112. ob 19.30- Filmski ciklus: VINČEK DOMAČIH
Torek. 2.12., ob 19.30- Filmski ciklus: \ÍNČEK DOMAČIH
Ari kino iiidl v Xťlonjii !
Sobota, 29.11, ob 20.00 Nedelja, 30.11. ob 20.00
(íí;KK\ (drama)
Režija* GusVanSant
Vloge: Matt Damon, Casey Affleck
Dolžina: 103 minute
Eksislencionaina drama o izgubljenosti, preživetju in preizkušnji prijateljstva. V decembru še: Peterka : leto odk)Čitve. Hladne kaplje na vroče kamne
Cera vstopnce: redne predďave 800Siï. premiere 900 SIT otroške nerineje 5D0 SIT.
Rezervacij vstopne ne sprejemamo! Vstopnice lahko kupite v pred prodaji'
niiHjtiïii ziffMii
Kocbekova 4, Celle, tel.: 03 / 54-43-395 Ijf^
ProsMiii poMzimlel
Nagradna križanka Pentlja Plntucr
Cankarjeva 1d(mes(na tržnica) Velenje
Tel.:03/586-30-39
NOVO wove-Konec je skrbi, kje kupiti mateilal za ustvarjanje^ Seddj vamjenavoljo v Perlljj material za likovno ustvarjanje in kreativne hobije. Velika je izbira poslovnih in osebnih daril, voščilnic, šolskih in pisarniških potrebšfiin.Uredimo vam tudi tisk in aranžiranje.
Zahvaljujemo se vam za vaše zaupanje v Iztekajočem se letu In vam že[i-m o vesele praznične dni!
Rešitev i^nžanke, opremljenez vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o.; Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom Pentlja, najkasneje do d.decembra. Izžrebali bomo ti nagrade: 1 .nagrada: nakup v vrednosti 5.000 sit 2.na(fra(i3: nakup v vrednosti 4.000 sit S.nagrada: naloip v vrednosti 3.000 sit
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE PI2ZERIJE PICADILLY,
objavljene v tedniku Naš ć^,13.11. - italijanski pizzl za dve osebi: MIH A-îiA PAVLIC. Zgomji Oolič 39 a, Mislinja,
•	rezanci iz krušne peči pa izbiri za dve osebi; ROZI SKOK, Florjan 283, Postani
•	španski krožnik za dve osebiilOA PEJOVNIK. Cank^vâ24, Šoštan|
Nagi3|enci naj se z osebno izkaznico oglasijo v Rzzeriii Picadilly, Stari trg 35 Velenje.

M.J 'C

IS A II I O V i: L I: K J I^
tîWÎK 27. novembre:
6.00 Dobro jtitro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročlia; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje.
PETEK. 2S. rwvembro:
6,00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročlia; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 29. novembre:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; B.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8,30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.30 Rock šok; 19,00 Na svidenje.
NEDEUA, so. rwvemhfo:
6.00 Dobro julro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Hon^skop; 7,15 Cestne infoirnacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije: 8.00 Duhovna Iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj. i^e, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; l.blokčestitk:14.45EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15,45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročlia; 19.00 Na svidenje.
RONEDEUEK. l.d»«nibra:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila, 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov špori; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 2. de<«mbra:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila, 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; IS.OOAktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje.
SREDA, 3. de<embia
■ 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Vi in mi;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Kino nagrajuje naročnike Našega caso
Izžrebali smo: Kino nagrajenci: Ivan Golob, Janka Ulriha 44, Velenje; Anica Zaje, Koželjskega 1. Velenje in fvana Ledinek, Lokovica gg/a, Šoštanj.

Ta o t>. I^o V vseh|prociuj«lnřih Aljjtn
OBVESCEVALEC
23
mali OGLASI
ŠIVlUSTVO JURKOVNIK-
šivanje po med in popravila. Gsm: 041/808-008, (SEIA s.p., Ravne • Šoštanj)
ZAPOSLIMO dve šivilji z znanjem šivanja ženske konfekcije. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Krojaštvo, šiviljstvo In trgovina, Irena Golčer s.p,, VoduSkova 11, 3212 Vojnik.
041/553-527.
OTKOŠKO postefjo, z vzmetnico in vso posteljnino, prodam za 30.000,00 sil. Gsm: 041/25&-415.
KOMBINIRAN hladilnik (zamrzovalni del 651, hladilnik 2351) prodam za 25.000,00 sit Možna dostava. 6sm: 041/773-885.
OČKA, z otrokom, išče iskreno dekle za skupno pot. Gsm: 031/505-495.

RAZNO PRODAM
SADIKE vrtnic In cipres za živo mejo prodam. Telefon: 5870-600, Dolinšek.
ŠTEDILNIK na trda goriva, kiJpers* bush, ugodno prodam. Gsm:
NUDIM garsoniéro v privât hiši, po želji z vrtom, Zaželjene upokojenke ali študentke. Telefon: S865-935.
KUNTA KINTS prodam. Telefon: 587-4381 aii 041/727-165. MANJŠE, dvoinpolsobno
stanovanje, v Šoštanju, prodam, Telefon: 04/233-4192. PRENOVLJENO, enoinpolsobno stanovanje, 45 m2, pri parku v Veienju, ugodno prodam. Gsm: 041/299-919.
DVOSOBNO stanovanje. 51 m2, na Kersnikovi v Velenju, 1. nadstropje, balkon, lakoj vseljivo, prodam. Gsm: 041/356-897.
PRAŠIČKE, odojke, težke od 20 do 30 kg, za zakol ati nadaljnjo rejo ter prašiče, težke 130 kg, prodam. Možne koline pri nas. Telefon: 5722-078 ali 041/783-825.
HORIZONTALNO tračno žago za razrez hlodovine in prašiča, težkega do 180 kg, prodam. Gsm: 041/648-730.
TELICO, simentaiko, brejo 9
mesecev, prodam ali menjam za bikca. Gsm: 041/958-884. DVA BIKCA in 8 mesecev brejo telico, plemensko, prodamo. Telefon: 5893-856. TELIČKO, simentaiko, staro 2 meseca, prodam. Gsm: 041/738-167.
PRAŠIČA, težkega od 150 do 200 kg, rejen z domačo krmo, prodam, Telefon: 5870-301. PRAŠIČA, težkega 120 kg, krmi-jen z domačo krmo, prodam. Telefon: 589-3280.
SVINJO, težko 200 kg, prodam za 280,00 sit/kg in pujske, težke od 25 do 35 kg, prodam. Gsm: 031/786-990.
PRAŠIČE, težke od 20 do 90 kg, ugodno prodam. Po želji jih tudi očistimo In dostavimo. Gsm: 041/239-651 ali 575-4315.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroki:
Sanela Šehič, Velenje, Prešernova c. 22/d in Vemes Imamovič, Topolšica 71; Suzana Mlinar, Velenje, Koželj-skega ul. 1 in Milja Kremžar, Velenje, Upa 43.
Smrti:
Jože Virtič, roj, 1932, Javorje 6/a; Ana Jurak, roj, 1924, Prihova 23,
Mazarje; Alojzij Papež, roj. 1921, Ljubno ob Savinji, Plac 29; Franc Martinčič, roj. 1926, Velenje, Tomšičeva c. 2; Anion JufKovič, roj, 1925, Kočevje, Ul. heroja Marinclja 16; Franc iviaze, roj. 1925, Skomo 37, Šoštanj; Ivan Fert^, roj. 1919, Ravne 24, Šoštanj; Antonija Planino, roj. 1915, Rečica ob Savinji 75; Ljudmila Goršek, roj. 1914, Gotov-Ije 71/c..
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spošlovene za\fsrovank$. spoštovani zamovanci. obveščamo vas. da je tet.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči, Na to telefonsko Síewlko pokličite SAMO V NUMH PRIMEfílH. ko je zaradi bolezni a// poškodbe ogroženo življenje in /e potrebno takojšnje ukrepanje ek^pe za nujno medicinsko pomoč. PoQCf\/ore na t^ številki snemamo, la informacije v zvezi z reievai/fo s/užĎo kličite na teiefo/Jsko številko 8995-47S, deži/rno s/užbo pa na 8995-445.
Zobo«kiivnild:
29. in 30. novembra - Primož
Jevšek, dr. stom. Zdravstveni dom Velenje (od 8. do 12. ure),
Lekamd v Velettjos
Lekarna Center Velenje, Vodniko va 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah In državnih praznikih je organlaran odmor zakosiio od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Veterinarska postaja So^anp
Od 28, do 30, novembra • Tibor Slupar, dr. vet. med., gsm; 031/671-203.
Od 1. do 4. decembra - Simon Miklavžin, dr. vet. med., gsm: 041/633-676.
Javno o AIDS-u
SakŠki študentski kJub v soboto, ob IH. uri, v sejni dvorani MO Velei^je pnpraviju okroglo TUim o aidsu. Ibkrat bo prvič v Sloveniji javno spre^^ovorila oseba, okužena z viru?)om HIV. Na strokovna vprašai^ia bo odgovarjala dr. Evita Leskovšek iz Aids fondacije Robert.
Ibdi počasi se daleč pride
Zakon o vamosli v cestnem prometu med drugim določa, da morajo bili naši železni konjički pozimi in v zimskih razmerah opremljeni s predpisano opremo. Za zimski čas »veljajo« dnevi od 15. novembra do 15. marca naslednje leto.
Kol svetujejo policisti priprava motornega vozila naj ne zajema le prcvmalik, zavor, krmilnega mehanizma in luči. ampak k lemu sodi še vrsta drugih naprav, kijih uporal^nik vozila občasno, pred zimo pa pravočasno in skrbno preverili. Mednje sodijo akumulator. hladilni sistem, sislem za dovod zraka vvozi-lo, olje v motorju, sistem za močenje velrobranskega slekla, mellice brisalcev, klinasti jermen, sistem za dovod goriva, tesnila vrat, ključavnice na vratih in pokrovu prtljažnika.
Poleg lega pa naj nikakor ne gremo mimo naših ušes priporočila za vožnjo v zimskih razmerah, v katerih običajno potrebujemo za isto pot precej več časa kiU poleti. Zalo ne izzivajmo usode in si vzemimo čas. še vedno velja ljudski rek: »Počasi se daleč pride« in »Bolje kasneje kol nikoli.«
ONESNAŽENOST ZRAKA
V lednu od 17. novembra 2003 do 23. novembra 2003 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentradje 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh:
19.	novembra 2003. MA? VELIKI VRH, 172 mikro-g S02/m3
20.	rtovembra 2003, AMP VELIKI VRH, 129 mikro-g S02/m3
21.	novembra 2003, AMP VELIKI VRH, 222 mikro-g S02/m3 23. novembra 2Û03, AMP ŠOŠTANJ, 175 mikro-g S02/m3
f^ESWA OBČINA V£ŒNJ£. U8A0 ZA OKOLJE IN PROSTOR
I Ř

B 17. n«v □ 19. nov P Id. r>9v 020. nov 0 21. nov nti. nov 9 23. nov
MaKsImane ume to3Ac«fltradte S02 od T7. do 23. novoitira 2003 (v ntvt-^ S02/m$ ffaka) MeN ^Mwsl3&0/nlVo-9 302^3 saka. sprslsmil/oprese^vilevletu	SO^/niSzrau
nikoli s

Mali oglasi on-fme: www.nascasxom
KUMERO UNO
Robert Kukovec e.p. Mlinska ulica 22 Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, 2â vse zaposlene In upokojence <01,09),
možnost obremenitve dohodka preko tretjine. Star kfedtt nI ovira.
Tel.: 02/ 252-48«26 041/750-560
[Najmanjle ok>resti v mestu zs
INSKAPOSOJIlAj
Gftnncl^: plića, poltojnlru, kartice
SoiiS
SEE



ilfflJii^
Zapoanme:
5 KV teftarjevzddiovnimi izkušnjami za delo na terenu po Sloveniji.
^poslitev je zâ nedoioôen Cas. Pokusno delo 1 mesec.
Infofínacijd na sedežu podjetja: Pluton gradnje d.o.o. Rimska cesta 96 a 3311 Šempeter v Savinjski dc^lnl Tel.: 70S-25^, fex 703-25^ Rokpnjavere. 12.2003.
fSO^f^
TRGOVINA KOŠARICA
Pemovo lia (pH Veliki Pirešici)
Tétefón/tec 03/ 572 80 80
www. ir^Qvin9-koaarica-sp.ti
Todi iíilikíavž kvpuje v trgovini Košarica v Pemovem in v Pesju pri Vétenju! V Caso do Mikiavža Vam nodim 5% popasi pri nakupa igrat in oblatili
MOâKE iN ŽENSKE TRENAKE
SAMÛâ.990,00$rr ČOKOLADE 100 G ŽE OD 79.90 SfT TOPLE NOGAVICE 5 PAROV 849.90 STT B^ ME$0REZNICAST22 58.990.00^ I^LOFONIJAIKG	449.90STT
niŽS^ND0R1K3	169.90 STT
aARKAVA1(K)6	159,90 3rr
MOKA TIP SOO V 25 K3 VREĆM K6
SAMO 69.90 STT PESr^l REZANC11 KG SAMO 40.00 SiT KRMNA KORUZA \ KG SAMO 45.90 SrT
Kupite lahko tudi vse vrste črev, dodatke in začimbe za Izdelavo itíobas In shœnjevaflje mesa. V cvetličarni pa izberite adventní venček. novoletne okraske te sveže in suhe cvetlične aranžmaje. Večje kotrčine blaga vam brezplačno dostavimo na dom. Naročila sprejemamo na telefon ali naš e-mailnasior.kosarica^voija.net Cene veljalo do razpručaje zaiog.
*mtl VARČUJE v KOŠARICI V PERKOVEM IN V PESJU KUPUJE!*

VELENJE, Prešernova 1A TEL: 038984724 SLOVENJ GRADEC, Celjska 45 TEL: 02881 25 OO
MBueMyomA_
GOLF 1.416V Basis, 5 vrat, let. 99, OK	1.890.000,00 SIT PEUGEOT 4D61.8 ST KLIMA, let. 97, OK 1.590.000,00 SIT FORD ESCORT 1.616V Cl^, let, 93, OK 550,000,00 SIT
HONDA CIVIC 1.418, KLIMA, let, 01, OK	2.790,000,00 SIT
MERCEDES DENZ A140, let. 99, OK	2.390.000,00 SIT
OeODH£ MOŽNOSTI FIHAHCIRAHJA, STARO U STARO...
novo VAVTOSALOMIH FORI -	iPffitl
POOBLAŠČBMA PRODAJA MOTOCIKLOVAPňlUA EíMil
POPUSTI do 10% ZA LETNIK 2002.
FIT Leasing d.o.o., družba za finančne storitve 3320 Velenje, Rudarska 3, Slovenija
POLEG UGODNEGA FINANCIRANJA NOVIH IN RABUENIH VOZIL TER VSE VRSTE OPREME NUDIMO TUDI FINANCIRANJE NEPREMIČNIN
^c čakaj na
\ Za ngjtformad^smo dosegljivi na tel št.: ^	03/899 5 312,899 5 391
CEUC
Gosfmks ulica 7 «rnwjnklei^.com
ÎiMB^ dAfi. Via
'posoiiêa dwizê dšiůúu
EXPRESS

Jorij Mgoriek iMh
SUŘi03im864
- izdelova očal na recept
okulislični pregledi
ZAHVALA
Umri je drap m<iž. oČe in slari ali
FRANC MAZE
3.10.1925 - 20. IL 2003
Iskreno sc zahvaljujemo vscm sorodnikom, .sosedom in znancem» ki sle ga pi'wpremili na njegovi /adnji poli, i/rekil soi^alje, darovali
cvetje, sveče in svete mase. Hvala gospodu župniku za opravljen ol'ïred, gospodu Sluparju. dr. med., za pomoč in pevcem.
Žaluj<KÍ r.vi njegovi
Izbiramo^ naj osebnosti leta 2003 v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki
VaSii »lestvica najbolj priljubljenih« se že zelo spreminja in se poća&i manjša. Tokral so 7. nje ?.c izpadli žc Jru^i Irije kandidati, ki s<> prejeli najmanj vaših giast>v. Naj vam Še enkral povemo, da lahko glasujete samo /a kandidate, ki so žc na lesti-vici, oslalili predlogo ne moremo upoštevati. Lestvico smo namreč sestavljali v prvili dveh krogih, zdaj pa je nc dopolnjujemo.
Letos pa, kol smo že nekajkrat poudarjali, lojeno izbiramo naj osebnosti občin Velenje, í^ošianj in Šmartno ob Paki. torej na obniočjiK. kjer imamo največ bralcev.
Vsak teden bomt) i/birali nagrade naših sponzorjev, vsi pa boste ob koncu leta se v velikem bobnu, ko bomo izžrebali nagrado našega generalnega sponzorja.
Torej na delo! Kuponi ene Številke Našega Casa veljajo le do izida naslednje številke. V naslednjem krogu bomo upoštevali vse kupone številka 5, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka, 2. decembra do 12. ure. Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 5, bomo izžrebali tri nagrade pokrovitelja Salona pohištva 'lara iz C elja. Nagrade - presenečenje.
Zdaj smo že sestavili lestvico naj oseb!»osti na osnovi prejetega števila gjasi^v:
iVlesin;i ohťína Velenje:
1.	Bojan KontiČ (pod/upan mestne občine Velenje in pi^slanec v DZ)
2.	.Srečko Meh (župan mestne občine Velenje)
X Jože Rcbernik (zdravnik)
4.	Anton Drodnik (predstojnik urada za javne gospodarske službe)
5.	Jolanda Čcplak (atletinja)
6.	Natalija Verlx>len (pevka)
7.	Jožef Kavtičnik (poslanec vDZ)
Obeinii Soštiinj:
1.	Milan KopuŠar (župan Šoštanja in poslanec v DZ)
2.	Viki Drev (predsednik KS Ibp^Lšica)
3.	Milan Cioršek (gostinec)
4.	Nalaga Ževarl (glasbena pedagoginja)
5.	Ivan Urbane (zxíravnik)
6.	Peter Lazar (zdravnik)
7.	CVetka Tinaver {pt^djelni-ca in predsednica KS
Obi inu Sinnrliio ob Puki:
1.	Jože Napotnik (slikar)
2.	Matjaž Rogel (poštar)
3.	Alojz Podgoršek (župan)
4.	Jane/ Dvoniik (vodja
5.	Jovan Slupar (zdravnik)
6.	Marijana Pen^ič (predsednica DPM)
7.	Tatjana Lemež (učiteljiea)
Celje^ Kidričeva 6 (nasproti vojaSnlce) Telefon: 49 19 710

Med tistimi, ki ste glasovali s kuponom i>tevilka 4, smo izžrebali tri nagrade fiašega pokrovitelja SKALA (gii&tin-stvo, taxi, rekreacija): darilni bon v vrednosti 5.fK)0 tolarjev za lltness Skala prejme Travnar Marjan, Mali Vrh 96, Šmartno ob Paki; Solarij Skala 10 minul: Blaž Dolinšek, Smarška 51, Velenje, in picoskalcaMatic BrLšnik, KoroškaS<T§ianj. Nagrajenci bodo prejeli potrdila po
\{i| ()8(.'l)ii()sl lela 2003 5
Salon pohištva iz BAMBUSA in RATANA
01 a SU jem za:
Obrazložitev:
Moj naslov:
Koncert, ki je lepo zapolnil čas
V sol)()l() je Naš ras pra/noval 5()-lc!nir() - Kdcra dvoiaiia je l)ila polna, i azpoložonjo na konrerlu Vlada Kr<^sllna In njesovlfi spremljevalcev pa d()i)i()
Bojana Špegel
Foto: Sandi Zako&ek_
VVknjť - V soboio smo pr«iz-novali. Tako tisti, ki f>c danes ustvarjamo lokalni časopis Na.š CiR, kol iLsti, ki so ga nekoč. V Rdcio dvt)rano smo namreč na prireditev povabili veliko naSih nekdanjih in sedanjih sodelavcev» sianovskih kolegov ter poslovnih partnerjev. Pridruî^ili pa so sc nam tudi tisii, ki smo jim obljubili veicr, poln dobre, brezčasne glasbe. Vlado Kreslin
joragotovo astvaija, mnoge njegove skladbe so že zimzclcnćki. Skupaj z i3eltinško bando. Malimi bogovi in svojim prijateljem, bosanskim pevcem Kemalom Monteno, je ustvari) tisto praznično ra/polořcnje, ki smo si ga vsi želeli. In ieprav je v prvem delu konccrla predstavil predvsem skladbe iz nove pla^e z naslovom "(îeneracija", ki jih ljudje Se ne ptwnajo prav dobro, je bil ÍQ prvi del konccrta lopio sprejet, višek pa jc bil zagotovo drugi del, v katerem smo slišali
večino Krcslinovih največjih uspeSnic iz njegijve di'jlgoletne, bogate glasl^ene kariere. Zanimivo, daje bil konccrl pravzaprav srccanje generacij. Mlajši so sloje rajali v drugem delu oddaje, kdor je î^elel, pa je lahko koncert spremljal tudi sede.
V Času glasbene pav-zc smo se na hitro predstavili tudi mi. Najprej je prisotne nagovoril dírťklor pcKijetja Nadčas \kw\s Zakosck
Med drugim je povedal: "Dosto jcvski pravi::"7^i življenje ni nili časa, niti prostora. Življenje je lahko en sam trenutek ali ccl ni/ vekov." Obrnili smo kar velik popisan lisi in sklenili del. upamo fe dolge poti. B;ldeset let je
: ^m

1 'TSK
L\
Naš gfasbeni gost je bil dobra izbira. Pod odrom so se zbraie vse generacije.
Boris ZakoŠek, direl^or podjetja Naš àas
namreč minilo, i)dkar smo v tem prostoru pognali svoje korenine. Peldcsel zanimivih, zvedavih, prijetnih, pa včasih tudi drugačnih. manj lepih in prijaznih let smo naložili na naJa pleča. Skupaj / mnogimi med vami, ki ste tokrat tu v tako velikem številu, smo oblikovali podobo, kiikršno nosimo danes. Skupaj z vami smo rasli, sc kalili, na va§c in naik zadovoljstvo smo delali dobre in na va^c In na^ ne/iidtv voijstvo tudi slabe korake. Pa je bilo vseeno gotovo več dobrih, saj bi drugače verjetno ic davno sklenili skupno pot.
Zalo naj bo danes priložnost, da rečem hvala, hvala vsem, ki ste nam lajšali delo, hvala vsem. ki sle svoja snovanja in misli vplc-tali v naSo ra^t in življenje, hvala p(«kwmm partnerjem In seveda predvsem vam, na^im kupcem, hvala dopisnikom in hvala mojim sodelavcem.
Priložnosti za praznovanje lahko Človek vedno najde. Toda petdeset let je vseeno jubilej, ki ima
I
■■II.
posebno, drugačno, 7.C malce žlahino vrednost, jubilej, ki ga je treba proslavili, jxikukali vase, seči do korenin in počrpaii iz njih sveže sokove za prihodnje življenje.
Tudi mi bomo nazdravili. Nazdravili sebi hi vam. Sebi za vse tisto, kar smo preliti mi papir, pa tudi za vse listo, česar nismo, a nosimo v duši. Vam. Vam pa za vse tiste tople, prijazne besede, pa tudi za tiste hude in jezne,za vse liste drobne in velike zapise, pa za vse tiste skupne četrtke, ko v naSem (edniku iščete nove novice." Glasba Je re.s eden najboljših izumov človť^t\H, ki lahko pi»vť/LiJe in zapolnjuje prazen prostor, ki ga sicer Imenujemo čas. Tu dobi svoj smisel ^ele. ko jj» /^pi»lnimo. Zdo^cKiki ali mislimi, [n sobotni do^odekje hil« vsaj /a nas. lep. Zato smo vam nazdravili z glasbo. Hvala vsem, ki ste praznovali z nami.
m


Dvorana je bila polna, mtadi, ki so koncert spremljali stoje v zadnjem defu dvorane, pa so tudi glasno uživali.
+ ^m
/t	> Z	^ A-
Vlado Kreslin najbolj "v^e" s staň mi "komadi", a tudi novi niso slabi. Sploh, ker ga spremljajo odlični glasbeniki.