GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBUANA-VIČ-RUDNIK • LETO Vlil • ŠTEVILKA 6 • 22. MAJA 1972
Sončni dan na Golem
[ 7. aprila je v deževne dni letoš-' pomladi posvetilo sonce. Udelež-.na občinskem prazniku na Go-I" je bila zato še toliko večja. Za-re so plapolale v vetru, vzdušje je l *i,i^nostn°- ter»u je pripomo-|.h e naYzočnost odličnih gostov, so bili heroji Franc ■ °*K;Luka, general Rado Peha-dm, >'in Polak-Stjenka, Anton lirika, Jože Ožbolt, general-'jor Andrej Cetinski »n Olga Dru-t”®k*‘*ri so našteb med častni-5 ali 6 generalov, med ,« J bl1 tudi Jaka Avšič. Prišel je S|ni župan ing. Miha Košak, pri-, I,redsednikov skupščin , ‘0lla ta dan ni bi! dan viso-th ^ *n tonkcij, ampak dan •Judi dobre volje, ki so se
zbrali, da skupaj praznujejo v spomin na slavne dogodke preteklosti.
Slavnostno sejo občinske skupščine in občinske konference SZDL je začel predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ing. Slavko Korbar. Za njim je stopil pred mikrofon narodni heroj in prvi komandant II. SNOUB ..Ljuba Šercerja" Bojan Potak-Stjenka. Z jedrnatimi besedami je nakazat misel in posebni pomen tega dneva. Sledila je podelitev domicila H. SNOUB ,,Ljuba Šercerja", katere mnogi borci so bili tega dne na Golem. Pristopila sta dva komandanta te brigade. Tone Vidmar-Luka je prevzel domicilno listo, Polak Bojan-Stjenka pa prapor. Nato je predsednik žirije za
nagrade OF Sergej Vošnjak obrazložil sklepe žirije. Nagrade za najboljša dela s tematiko iz NOB so letos pre-jeli dr. Miroslav Stiplovšek, prof. Emil Cesar in književnik Ivan Jan. Sledila je podelitev odlikovanj celi vrsti zaslužnih občanov. Predali so tudi pokale za uspehe na strelskem tekmovanju. Slavnostni del občinskega praznika se je zaključil z imenovanjem delegacij za polaganje vencev k spomeniku OF v Ljubljani, padlim na Golem in k spomeniku Ljuba Serceija v Tomišlju. Sledil je zelo uspešen kulturni program, temu pa tovariško srečanje. - Spominom na dosedanje uspele proslave občinskega praznika se je pridružil še en tak spomin.	53,5
SZDL pred novimi nalogami
Pravzaprav naloge niso nove. Ampak vse bolj se jih zavedamo in tudi tega, da ni mogoče dlje odlašati z njihovo rešitvijo. Doslej je bilo vse preveč posvečeno predmetom. Sedaj tiho prihaja v ospredje nekdaj glasno deklarirana parola (a tolikokrat le parola!): Vse za človeka! Otroci, njihova rast in vzgoja. Stari, njihova nemoč in osamelost. Zaostali na socialni lestvici. Itd.
Tovrstne problematike je bilo veliko v prizadevanjih občinske konference SZDL zlasti
bodo
slovenskih tionirjev na Kureščku
o^ier vsako leto ob zaključku Kurirčkove pošte, bo tudi letos tradicionalni zbor slovenskih krgp J' Ker pa letos praznujemo 80. rojstni dan maršala Tita in 30-letnico pionirske organizacije, bo čbor slovenskih pionirjev posebno svečan in v Ljubljani.
^'^ceutraina proslav °0 ui 'jkjcr Pričakujejo več kot WiTŽencev- Na ,ei proslavi c<lal J- .v° pošto za vse proge ■ tnaJQ,rUr iz osnovne šole Vič.
>l8°stov K, sp“jema P,10™-'	o„| .v ln njihovih spremljeval-
h sure; mes,a in muzeja rcvolu-' ®°lali Pionirjev P° Ijubljan-'novc *V rrato pa odhod gostov na V' 20 J* .v®1 ljubljanskih vrstni->t ,jMJa pa sc 150 zbor razdelil z jklab J?v Po petih ljubljanskih l‘ku. ’ v naši bo zbor na Ku-
. 'ju olfj*Lbo temu primerno ure-ktof ifn' Pionirji bodo prišli v ^rupP*1 2 ruticami, z zastavami ijiti	?nti- Na mestu proslave
/	°. ^0 čakali pripadniki
!ria in jim bodo razkazali J>li p.. ?la- Pionirji se bodo raz-, r^Vcj ".^gadah: Sercerjcva (o. š. ’ bobrova, Horjul), Ljub-
ljanska (Trnovo vidno mladino.
Zavod za slabo-
^ dru?
(‘uzbenih organizacij na Robu
'V!k>. na lego in položaj bi na Robu na Dolenjskem prej pričakovali
Ig), Dolomitski odred (Bičevje, Velike Lašče), Krimski odred (Vič, Polhov Gradec, Preserje) in Notranjski odred (..Oskar Kovačič", Skotljica, Brezovica).
Ob 11. uri bodo fanfare naznanile začetek proslave. V programu je tudi govor predsednika skupščine občine ing. Slavka Korbarja, dalje prikaz dela pionirske organizacije, pionirska delegacija pa bo položila vence na spominsko ploščo in spomenik padlim borcem na Golem.
V pevskem delu proslave bodo poleg pionirskih zborov zapeli še nekateri operni solisti. Nastopili bodo tudi člani folklorne skupine Vič. Pionirje pa bo pozdravil še Frane Milčinski-Ježek. Po kosilu bodo prižgali taborne ognje, ob njih bodo borci obujali spomine na težka vojna leta. Sledil bo zabavni program, ob 15. uri pa bo zaključek zbora.
Pionirji se bodo razšli po svojih domovih, bogatejši za nova doživetja.
Se opomba: informacijo o zboru pionirjev smo zapisali v prihodnjem času, kajti redakcija te številke je bila zaključena 18. maja. Med tem sc je napovedani dogodek že zgodil. O tem bomo poročali v naši prihodnji številki.
80 - VSO SREČO IN NA MNOGA LETA!
zadnjih mesecih. Izvršni odbor je npr. 25. 4. razpravljal o potrebnih ukrepih za izboljšanje pogojev za razvoj otroka in je pri tem ugotovil, da k temo problemu često pristopamo vse preveč politikantsko, premalo strokovno in da često zanemarjamo vlogo staršev oz. družiiie. Ob vsem govorjenju o osvobajanju žena gospodinja npr. še ni družbeno priznan poklic.
Res je, da je težko ali nemogoče hitro spremeniti predolgo odlašane stvari. Toda zavedanje nujnosti po potrebnih spre-membah že kaže tudi na zavedanje novih delovnih nalog.
SaS
Po 30 letih spet napad na Ključ
7, maj 1942. Lepo pomladansko jutro. Mimo ozračje so presekali trije streli iz puške, trije streli vaške zaščite iz Hruševega, ki so oznanjali bližajočo se nevarnost. Kmalu so se v soncu zasvetile sovražnikove čelade. Več kot osem tisoč Italijanov je napadlo peščico borcev domačinov. Kljub temu, da je bilo taborišče naših borcev izdano, Italijani niso poznali položaja in so streljali v prazno. Ko so se taborišču že precej približali, so bombe, mitraljezi in puške domačih mož in fantov neusmiljeno zaorale zemljo. Preplašeni sovražnik se je presenečen umaknil. Toda želeli so uni-čib partizansko enoto. Ponovno se je vnel. boj, boj za Ključ. En dan silovite borbe, en dan nadčloveškega odpora proti sovražniku je rodil uspeh, zmago, načrt uničiti partizansko enoto na Ključu se je tako popolnoma izjalovil. Poražena italijanska vojska se je vračala v Ljub-

d
lik <111111 Hni kar 80 tam d°saja. Aktivni prebivalci Roba so sklenili se-kultuni Cn'b organizacij, v katerem bodo dvorana za kulturne pri-e'j krv umctn'škega društva in šole ter prostori za dejavnost vseh ' Uvtjb.°droč^:Vnc skupnosti. Dom bodo sezidali kot spomenik NOB na
tlfe'J1* Rol,.J obl“- konf. SZDL je akcijo podprl. V la namen je pripravil *)1ib,'Ca SZm S,anck krajevnih in občinskih dejavnikov. Sklep: občinska ‘m-' srcdstpk bo ustanovila poseben akcijski odbor za zbiranje po-°*iko „ v.v vi*>ni 40 do 50 milijonov SD. Domačini so doslej že sami edstev, da bodo še letos lahko pokrili streho.
Posnetek z zelo uspele proslave ob 30-letnici bitke na Ključu
Ijano, Dolomiti pa so slavili svojo prvo zmago, ki so jo na njihovih obronkih izbojevali partizani in vaška zaščita.
Tako je bilo pred tremi desetletji. In skoraj na moč podobno se je v Žirovnikovem grabnu dogajalo tudi letošnjega 7. maja V spomin na prvo večjo zmago so pripadniki teritorialnih enot improvizirali to bitko, le s to razliko, da jih je bilo precej manj, ni bilo potrebno preštevati žrtve, za razliko od tistega dne pa tudi ni bilo čutiti toplih sončnih žarkov.
Improvizirana bitka pa je bila le uvod v praznovanje tega spominskega dne in v praznovanje krajevnega praznika Dobrove. Samo praznovanje se je odvijalo v majhni vasici Hruševo nad Dobrovo, kjer sta v času NOB imela svoj sedež CK KP Slovenije in Izvršni odbor OF.
Kmalu po ,,bitki" se je na zbornem mestu zbrala množica domačinov, nekdanjih borcev in aktivistov, mladina, skratka vsi, kijih na ta dan, na ta kraj vežejo spomini. Proslave so se udeležili tudi predsednik občinske skupščine ing. Slavko Korbar ter predstavniki družbeno političnih organizacij viške občine in številnih krajevnih skupnosti. Potem, ko so z enominutnim molkom počastili spomin na padle v tej bitki in ko so odnesli cvetje na grobnico padlih borcev, je zbranim spregovoril predsednik Zveze zdiu-ženj borcev NOV Vič-Rudnik Stane Vrhovec. Orisal je spomin na borbo na Ključu pred tridesetimi leti ter podčrtal delež Dolomitov in tukajšnjega prebivalstva v narodnoosvobodilni borbi.
Predsednik krajevne skupnosti Dobrova je nato izročil spomenice udeležencem vaške zaščite ob napadu na Ključ. Združeni mladinski pevski zbor iz osnovnih šol Dobrova, Horjul in Polhovega Gradca, harmonikarski orkester glasbene šole Vič, moški pevski zbor iz Horjula, folklorna skupina iz Dobrove ter številni mladi recitatorji so se nato zvrstili v pestrem kulturnem sporedu.
S pozdravom domačinov Hruševega, ki so vse prisotne povabili še na tovariško srečanje, se je slavnost ob tem dvojnem prazniku v Dolomitih iztekla. Za vse pa bo ostal še en spomin več.
JANJA DOMITROVIC
DR. RUDOLFU OBRAČUNČU-CEDRIKU ZLATO PRIZNANJE OF
DELO KOT EDINO MERILO
Doktor Rudolf Obračune ne mara zunanjih priznanj. Medalje so mu preveč bleščeče. Le delo prizna kot edino merilo, konkretne uspehe, dejstva, ki jih je potrdil razvoj. Toda vrsta odlikovanj, ki jih je doslej prejel, se prav gotovo pokriva z njegovimi strogimi kriteriji. Se več: mnogo je v njegovem bogatem življenju ostalo tega, na kar nobeno odlikovanje ne kaže. Morda vsaj delno pokriva ta področja zlato priznanje OF, ki ga je dr. Obračunč prejel za letošnjo obletnico začetka organizirane vstaje.
Leva politična usmerjenost dr. Obračunca (roj. 1905), sega že v njegova dijaška leta, zlasti pa še v leta študija medicine. Takoj po razsulu stare Jugoslavije je pristopil k narodnoosvobodilnemu gibanju in je ~šerže bkT6braT94I v partizanc. Pb nalogu vodstva seje še enkrat vrnil v Ljubljano, leta 1942 pa je dokončno odšel v partizane. Z II. grupo odredov je prišel na Štajersko. Nato je prevzel vodstvo dolomitske bolnišnice. Postal je šef sanitete NOV Slovenije. Z vodstvom OF je odšel na Rog, kjer je dočakal konec vojne kot komandant Baze 80. Tam je bil izvoljen tudi za člana SNOS.
Po vojni je bil pomočnik predsednika držav, kontrole in repub. sekretar za zdravstvo in socialno politiko v Bosni in Hercegovini. Nazadnje je
bil svetovalec izvršnega sveta za socialno zdravstveni sektor, leta 1963 pajt odšel kot srčni bolnik v pokoj. Toda tudi tu ne miruje, ima celo vrsto funkcij (član 10 ObK SZDL, član republiške konference SZDL, član predsedstva ZZB NOV SL., podpredsednik republiškega odbora ZZB NOV Sl., podpredsednik občinskega odbora ZZB NOV, član plenuma Izseljenske matice in poleg drugega tudi porotnik Vrhovnega sodišča SRS). Ko pa bi morali med vsemi temi funkcijami imenovati eno najbolj značilnih, bi morali povedati, da je dr. Obračunč predvsem aktiven v osnovnih družbeno političnih organizacijah.
Podelitev zlatega priznanja OF dr. Rudolfu Obračunču, ki ga njegovi borbeni tovariS poznajo predvsem kot Cedrika, izkoriščamo za kratek razgovor.
—	Socialna diferenciacija?
—	Tako to imenujemo danes.
—	Med koncem vojne in našim danes je bilo nekaj kritičnih obdobij. Kljub sedanjemu sorazmernemu blagostanju in urejenosti, najbrž jih še lahko pričakujemo?
—	Ne bi hotel biti slab prerok, vendar mislim, da nas čakajo še velike preizkušnje. Osnovni problem, ki ga jaz vidim, je zaposlovanje novih generacij. Vsak nezaposleni je negacija socializma! Tu nam šablonske rešitve ne morejo pomagati. Odhajanja naših mladih kadrov v tujino ni mogoče opravičiti s poceni parolami!
Denar kot merilo vrednosti dela? ____________ ______________
—	Možganov se he da kupiti za denar. Dobre vblfe tudi nc.
—	Kako sprejemate geslo, daje treba gledati na vse skozi dinar?
—	Vsak ekstrem je škodljiv. Ekonomika mora upoštevati kategorijo vrednosti, to je za razvoj nujno. Toda ekstrem je strup, ki zmori vse tisto, kar gradi socialistična družba. Nekatere stvari prav nič ne stanejo, vendar pa je treba upoštevati človeške osnose. Npr. mati - delavka: s turnusom, ki bi bil ekonomsko upravičen, bi materi omogočili, da bi bila lahko bolj mati. Gledanje samo skozi dinarje tuje socialistični družbi. Življenje je neprimerno bolj kompleksno, bogatejše, in ga ne moremo poenostaviti na veljavnost takšnih gesel.
—	Kakšno diagnozo bi kot zdravnik in družbeni delavec postavili današnji družbi? In kakšno terapijo bi ji predpisali?
—	Med borbo nas je navdajala vera v uspeh. Danes pa bolehamo na dvomih v uspeh. To je diagnoza. Ustrezna terapija: čim bolj izolirati dvomljivce in krepiti tiste,, ki so prepričani v uspeh. Pri tem ne more biti nobenega imunega sredstva v obliki različnih legitimacij in deklaracij. Razvoj in blagostanje sta odvisna od akcije. Vse naše dolgovezne diskusije bi morale biti posvečene tako kot med vojno - akciji in delu. Edino merilo mora biti delo!
Zapisal SaS
s
v
s
*
*
*
*
s
s
*
s
*
$
I
s
$
*
N
%
5
S
s
S
n
v
*
*
mA
Politična informacija v Ljubljani

ir
Pri mestni konferenci SZDL deluje komisija za množična komunikacijska sredstva. V njej so poleg predstavnikov mestne konference še predstavniki centralmh časopisov, R TV in uredniki ^ glasil občinskih konferenc SZDL. Predsednik komisije je Janko Popovič.
Komisija pri svojem delu že nekaj mesecev izhaja iz študije prof. Pavla Zrimška o komunikativnosti politične informacije v Ljubljani. Posebej je obravnavala biltene ter lokalni in centralni tisk. Sedaj je študija v tem obsegu zaključena, rezultati študije in razprav v komisiji pa bodo predloženi na sejo mestne konference K SZDL.	W
Komisija je ugotovila dokajšnjo odsotnost mestne politične informacije (če slednji lahko delimo na krajevno-občinske. mestne in republiške). Se več, na tem področju je čutiti nc le nezadostno komunikativnost, ampak tudi nezadostno lastno obveščenost. Zato člani komisije podpirajo predlog za ustanovitev informacijskega centra v mestnem merilu. Pozdravljajo tu3r zamisel za posebni radijski program za območje Ljubljane (čepr# je meje tega območja težko definitirati in jih bo v praksi določi) doseg oddajnika). Niso pa se mogli sporazumeti, kako izboljšati K vrste informiranost in komunikaciranja v tisku. To pa navsezadnje tudi ni bila naloga te komisije, kije svojo izpolnila, ko je aigu-mentirano pokazala na problem.
Predstavnik Naše komune se je v tej komisiji izrekel zlasti proti morebitni manipulacij z ugotovitvami strokovnih proučevanj, zlasti, kadar je bilo potrebno strokovnost spričo omejenega obsega raziskave jemati z rezervo. To seje npr. primerilo v analizi glasil občinskih konferenc, saj so bila ta raziskana po metodi, izdelani za analizo biltenov! Dalje je predlagal razširitev tovrstnih raziskavanj od tiska na področje ustne komunikacije in komu; nikacije prek elektronskih medijev (radia, televizije, v prihodnosti vse bolj računalniki). Listni komunikacijski medij, kakor je žepe zgodovini najstarejši in po ustaljenem mnenju tudi najbolj poznan, je v tem smislu še vse premalo proučen. Ena izmed oblik ustne komunikacije so npr. zbori volivcev. Po udeležbi na njih, P0 širirii in globini razprave in po možnosti vplivanja nas že dolgo ne zadovoljujejo. In vendar sloni na njih tudi dokajšen del demokratičnega mehanizma delovanja SZDL. Iz tega in podobnih rtf-logov se je naš predstavnik zavzel za trajno in strokovno neoporečno raziskovanje informativnih sistemov.
— Dr. Obračunč: Ali je to potrebno? Cc bi bil mlad kader, ki gaje treba plasirati, bi še razumel. Tako pa . . .
-	Naša komuna: Pa bi vseeno! Za začetek razgovora predlagam vrnitev na točko kapitulacije.
-	Takrat sem bil popolnoma zgubljen. Odpor, ki se je takoj nato začel, mi je dal spet oporo in čvrstino.
— Zdravnik — reševanje življenj in vojna — pobijanje, kako ste to uskladili?
— Vojna je bila tedaj nujno zlo. Saniteta je v vojni stvar humanosti in morale. Zdravništvo in partizanstvo sta bila eno. Ni bilo treba usklajevati.
— Pa vendar ...
— Ko je bilo konec Jugoslavije, sem bil prepričan, da se borba šele začenja. Obenem pa tudi, da je nacistična parola: kdor ni z nami, naj crkne! nesprejemljiva in bo samo sebe pokopala. Na tem ni mogel temeljiti novi evropski red. Misel odpora pa mi je bila jasna že od začetka, vsesal sem jo kot komunist, kot zdravnik sem dobil potrdilo, daje treba družbeni red menjati.
-	Ali seje ta mised v letih vojne spreminjala?
— Skozi leta vojne sem zorel v smeri konkretnih dogodkov in ne ideološke splošnosti. Ker sem bil v bližini vodečih tovarišev, sem imel vpogled v širše dogajanje in sem hitreje dozoreval.
— Ste dobili potrdilo svojim pričakovanjem?
— Kasnejši razvoj jih je potrdil. Kot zdravnik sem bil v tej smeri že prej naravnan. Naprednejši del zdravnikov je bil že od nekdaj prepričan, da ni prav delati za denar. Šlo mu je za drugačne stvari, za družbo z drugačnimi vodili. Zato je tolikšno število zdravnikov sodelovalo v borbi, čeprav so bili kot zdravniki v izredno težki situaciji.
-	V čem je bila teža?
-	Borčevske karakteristike je bilo treba razvijati istočasno z zdravniškimi pod posebnimi pogoji.
-	Zdravnik — borec, ali se je dal ta pojem med NOB pisati s pomišljajem, kot enoten pojem?
-	Tako je bilo nujno. Zdravnik - borec je skrbel za zdravje soborcev. Človek pa je psihofizična celota, ne gre le za telesno zdravje. Zdravniki so v vojni skušali premagati izoliranost. Skušali so vnesti nekaj miru v vojno, bolje rečeno, nekaj iz miru v vojno.
-	Kaj?
-	Kulturne prireditve, časopisi, kakšna priljubljena živalca, rože in darila. Peka kruha je lahko postala obred.
-	Je bilo to pomembno?
-	Zelo pomembno. V bolnišnici smo imeli mačko. Pred hajko jo je bilo treba skriti. Če bi sovražnik sredi gozda zagledal mačko, bi vedel, da so v bližini ljudje. Od majhnih stvari je bilo odvisno življenje ljudi.
-	Nato je prišel mir.
-	Mir, kije strahovito skrčil vojne spomine. Povojni čas nas je tako okupiral, da nam je komaj pustil dvigniti glavo.
-	Kakšen konkreten spomin na prelom vojije— mir?
-	Ko sem po osvoboditvi vodil kolono proti Ljubljani, sem se še počutil kot vojak. Na Karlovškem mostu smo bili le še na pol vojaki. Nato so nas zasule naloge. Postali smo vojaki notranje fronte.
-	Borba se je nadaljevala ...
-	... v smislu ustvarjanja ciljev, ki so bili postavljeni v vojni.
-	Bilo je izjemno stanje?
-	Izjemno stanje, ki se je še zaostrovalo. Borba je ostala, vsebina je ostala, oblike so se spremenile. Ko danes gledam nazaj, je bila ta borba bolj težka od one med vojno. Borbeni uspeh med vojno je bilo mogoče oceniti z vojaškim uspehom. Zmaga ali poraz v vojni je jasna stvar. V miru pa je trenutni uspeh lahko dolgoročno pomenU - neuspeh.
-	Je ocena uspeha oz. neuspeha borbenih prizadevanj v miru privedla do razdelitve mnenj in pogledov? Tudi med nekdanjimi soboref?
-	Ni bilo mogoče po enem kopitu. Diferenciacija se je izvršila tudi med borci. Med udeleženci NOB so praktično vsi pozdravili osvoboditev, ne pa tudi bremen, ki jih je osvoboditev prinesla.
-	Kakšnih bremen?
-	Odgovornost, obračunavanje s samim seboj z vso iskrenostjo. To je zlomilo tudi marsikoga, ki se je med vojno dobro držal.
-	Kako je to stanje prešlo v normalno?
-	Z ureditvijo ekonomskih odnosov. Le preprosto prebiti se ni več predstavljalo hude krvave zadeve. Toda prav tu se nam je zadeva izmaličila.
-	Izmaličenje?
-	S povečanjem blagostanja je večji del blagostanja dobil tisti, ki tega ni zaslužil.
S SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZKS LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
Prednost vsebinskim vprašanjem
Priznanje OF
Zadnja seja občinske konference ZKS Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila konec aprila, je bila vsebinsko izredno bogata, saj je konferenca razpravljala o delu občinske organizacije v zadnjem polletju ter še posebej ob tem o organizacijah, ki se kljub splošni razgibanosti v Zvezi komunistov v občini še niso predramile iz ..omrtvelosti" ter so še vedno le ..organizacije na papirju". Razpravljala pa je tudi o programu dela občinske organizacije v letu 1972, ki bo, tak kot je bil sprejet, zahteval pri uresničevanju od vseh komunistov kar največjo resnost.
Člani konference so se v razpravi najdlje zadržali prav ob organizacijah s „črne liste". Čeprav dejstvo, da je v občini še vedno nekaj takih
organizacij, ni zaskrbljujoče, ker je večina le sledila napotilom, ki so bila v zadnjem letu sprejeta v najvišjih organih Zveze komunistov, pa organu, kot je občinska konferenca
ne more biti vseeno, da so v občini
še organizacije kot je organizacija v Brezovici, v obratu Gozdnega gospodarstva v Škofljici ali v krajevni skupnosti Malči Belič. In zato je konferenca menila, da mora komite občinske konference ZK poskušati ponovno priti v stik z vodstvi teh organizacij, se z njimi pogovoriti, če so pripravljene vključiti v uresničevanje nalog občinske organizacije ali ne ter v skrajnem primeru tudi vztrajati na izvolitvi novih vodstev. Ta naloga pa tudi za komite ne bo lahka, saj na primer v organizaciji
Malči Belič, ki šteje okrog 100 članov, med njimi so tudi znani družbenopolitični delavci, ne more najti komunista, ki bi bil pripravljen voditi organizacijo kot sekretar.
Nasploh pa je razprava o delu občinske organizacije pokazala, da je večina komunistov pripravljena delati, da so sc komunisti pripravljeni vključiti v oblikovanje družbenopolitičnega življenja ob konkretnih akcijah, v primerih, ko vklijo sebe v vlogi oblikovalca naše družbenopolitične stvarnosti. Cc doslej ni bilo tako, za to nc moremo kriviti samo članstva, temveč predvsem vodstva, katerim doslej največkrat ni uspelo približati naloge članstvu oziroma komunisti v mnogih resolucijah in stališčih niso našli sami sebe.
RAZGOVOR Z LUDVIKOM SAŠO. DONEDAVNA SEKRETARJEM ORGANIZACIJE ZK PODPEČ-PRESERJE
Pošten odnos in konkretno delo
Krajevno organizacijo Zveze komunistov Podpeč-Preserje dajemo v naši občini za zgled, kako bi morale organizacije ZK delati. Delo posameznih organizacij ZK je velikokrat odvisno od vodstva organizacije oziroma sekretarja. Organizacijo ZK Podpeč-Preserje je dolga leta - od 1966 - vodil Ludvik Baša. Ker seje tovariš Baša pred kratkim na volilni konferenci te organizacije poslovil od funkcije sekretarja, smo ga povabili na pogovor, da nam kaj več pove o šestih letih njegovega ,,sckre-tarjenja".
Pred šestimi leti, ko sem bil izvoljen za sekretarja organizacije Podpeč-Preserje, je ena mojih prvih nalog bila, poiskati primerne oblike dela organizacije ter prisluhniti potrebi po sodelovanju na vseh področjih krajevnih interesov. Ker so bili interesi zelo različni, čestokrat tudi dokaj zahtevni, krajevna skupnost, ki je povezovala devet vasi in nekaj delovnih organizacij, pa bolj na papirju kot v ..dobrobit" občanom, posledica česar je bila nezaupljivost občanov, so bile nujne organizacijske spremembe. Dotedanjo razdrobljenost komunistov smo
združili v eno celoto - krajevno organizacijo Podpeč-Preserje, istočasno pa dali po posebnih vprašanjih komunistom možnost razpravljati v aktivih in to v aktivu šole, v delovni organizaciji in na terenu. Za koordinacijo dela aktivov in organizacije pa je poskrbel sekretariat organizacije.
Oblika dela v aktivih se je v vaši organizaciji obdržala vse do danes, čeprav seje mnogokje pokazala kot ena slabših oblik aktivnosti Zveze komunistov. Kje se odvija glavna aktivnost komunistov, v organizaciji ali aktivih in po kakšnih načelih ste razmejili naloge aktivov od nalog organizacije?
Delovne naloge smo razmejili tako, da aktivi razpravljajo in rešujejo vse probleme s svojega področja, predstavniki aktivov pa o tem poročajo na sestankih sekretariata. O vseh pomembnejših vprašanjih pa razen aktivov razpravlja tudi sekretariat organizacije ter nazadnje še celotna organizacija.
Mnoge organizacije ZK sc srečujejo s problemom, kdo bo sekretar organizacije, saj večina komunistov te funkcije noče prevzeti. Zakaj?

Letos je prejelo srebrn11 znanja OF 25 naših občan0' jih je izmed 56 kandidat0' brala volilna komisija pri 05! ski konferenci SZDL, pl*1' pa posredovala v dokončn0 trditev mestni žiriji.
Srebrna priznanja OF jeli: Viktor Čeč, Janez C1 žar, Leopold Dobrajc, L* Drole, Branko Golobič. * Jamnik, Boris Jakopin, Kastelic, Marija Kavčnik, >! Kavčič, Anton Košir, * Košir, Lovro Logar, »J Mole, Franc Purkat-Čop, ^ Primc, Lojzka Stritar, Suhadolnik, Ivan Selan, r1 Šifrer, Polde Šimnovec, S Virtič, Ivanka Vrhovec, S* Vrhovec in Pavla Zgonc. ” teh sta prejeli enaki prizn^ KS Podpeč-Preseije in gaSl društvo Škofljica.
Republiška konfel< SZDL pa je na predlog ' občinske konference SZP1 drugih družbenopolitični!11 5 nizacij podelila zlato pril11' OF dr. Rudolfu Obrač0'
V počastitev praznika $ so še zadnje organizacije ^ in ZZB podelile priznanja ^ Ljubljane aktivistom OF- ^ tošnjimi je bilo v naši ^ podeljenih blizu 1000 ta11' priznanj.
Iz preprostega razloga. Vsakdo ve, da te funkcije ni moč opravljati samo z govorjenjem, temveč je treba delati in to brez plačila. Razen tega bi moral biti sekretar tudi v zgled vsem komunistom, saj je premalo samo pripovedovati, kakšen mora biti dober komunist, temveč je treba to tudi na lastnem primeru pokazati. Biti revolucionaren v konkretnem delu pa danes ni lahka naloga. Da si tak lahko, moraš posedovati
Skupno oblikovanje stališč
V
V ponedeljek se je v obči0't)
___• -i	.	•
Ijana Vič-Rudnik sestalo na ^ nem sestanku aktiva ZK pr0 j delavcev nekaj čez 60 vrst prosvetnih delavcev,
precejšnjo mero idealizma, žal pa je ........................... fui '
vilna udeležba da prav g°‘'j da so komunisti s P0,
takih, ki bi prevzeli določeno funkcijo zaradi predanosti, manj kot tistih, ki jih prevzemajo zaradi karierizma in materializma.
Pogosto govorimo o neučinkovitosti Zveze komunistov. Kaj vi menite o učinkovitosti ob tem, da ima-
te pred očmi vašo organizacijo?
Zveza komunistov je lahko učinkovita le v primeru, ko večina ko-
titi, ua so Komunisti s ' f vzgoje in izobraževanja d0,|eI| šali obliko aktivnosti, ki ji!’ ževala v njihovih naporih z° j, vzgojo, da so pogrešali oblil1", kateri bi izmenjavali izkuš°J' teri bi oblikovali taka stali^Jjjl tera bi se lahko povsod zav* ^ njih uresničevanje. Kajti

munistov spoštuje načela in stališča, za katera se je dogovorila, sprejela, ko delujejo v interesu širše skupnosti in ne v svojih lastnih interesih. Ker pa se je velikokrat zaradi širših družbenih interesov težko odpovedati lastnim interesom, nujno tudi v učinkovitosti nemalokrat ,/aše-pamo". ,
S strani posameznih komunistov velikokrat slišimo besede, da Zveze komunistov ni moč pomladiti, kcit mlade zanima samo zabava in lih ir
skrivnost ni, da so na r šoli v manjšini, saj so med °j jj primeri, ko je na šoli z 2'^, članskim kolektivom le en da so tudi take šole, na
bilo doslej zanje bolje, da ^
munisti ..molčali"
In tako so že na prvem ' katerega namen je predvse^/CjJ
^ i
iz svoje srede izberejo ožKai aktiva in se pogovorijo o olj.fy8 metodah dela aktiva, nanF',^
nprašanj^kate|| leta srečujejo, a so ob
vsebinskih
Ob občinskem prazniku je bilo tudi letos ekipno tekmovanje v streljanju s polavtomatsko puško, avtomatom in pištolo. Tekmovalo je trinajst šestčlanskih ekip, med katerimi sije pristreljala prvo mesto ekipa RVS Ig. Zmagovitim ekipam sta podelila knjižne nagrade predsednik ZRVS Ivo Starin in tajnik Rudi Furlan.
mlade zanima samo zabava in jih jc za resno družbenopolitično delo težko pridobiti. Vaša organizacija pa je v zadnjih letih sprejela 33 mladih članov ZK? Kje je potemtakem res-n ica?
Takih ocen, kot vidite že samo v primeru naše organizacije, ne bi smeli posploševati. Mladi prav radi vstopajo v vrste ZK, kjer vidijo, da komunisti res delajo in v skupnosti tudi nekaj pomenijo.
M. ŽAGAR
vseskozi nemočni. Med
opozorili na v praksi o®10 A. ^ odnose šola - cerkev, 101	:
vseh let nazaj, ko je Zve*0 Ito, stov posvečala premalo PrjJuojj - ali pa sploh nobene -j ^ it. politiki (pred vojno so j. u redno usmcricni ui|tl Jlk e
i
azen" poslani službovat
kraje, danes pa jim ee
lo iiofi
brez opozorita izkoriščaj položaj za propagando sa
nemu
načel).
socializmu
j«
nesph*
NASA KOMUNA Vili 6
'ODJETJA Z OBMOČJA NAŠE KOMUNE IMAJO IDEALNO PRILOŽNOST ZA PRIKLJUČITEV |IA RAČUNALNIŠKEGA VELIKANA
aša občina — sedež računskega genija
Naša občina je postala sedež naj-računalnika v Jugoslaviji in ^jetno tudi na Balkanu. Gre za hunski stroj družine Cyber 70, ki ’ ze po nekajmesečnem obrato-toju zmogel več podatkov, kot so 1 zmogle v vsej slovenski zgodo vi ni ? generacije znanstvenikov, teh-l!ov. gospodarstvenikov, statisti-drogi.h. Prav zavoljo teh fan-sncnih možnosti so ga nekateri »opisi v prvem navdušenju po-enovali kar ..intelektualni genij" "iravno gre bolj za fantastično - wega bebca, saj stroj brez človeka zna popolnoma nič). Samov ilu-

stracijo bralcem Naše komune, kako hiter je ta stroj, naj povemo, da v trenutkih, v delcih sekunde, lahko opravi računske naloge, ki bi jih človek ali pa cele skupine strokovnjakov reševale celo svoje življenje — in jih po vsej verjetnosti sploh ne rešile. - Ali pa, da izračuna in izpiše obračun plač tovarn velikih kot Žičnica, Ilirija ali Opekarne, v kakih petih minutah. Za genialne zgodovinske može pravijo, da so lahko opravljali tri ali štiri dela hkrati. Naš računski stroj jih opravlja lahko 14, istočasno pa lahko od različnih naročnikov sprejema še kakih 250 na-
£
Vse ostane v podjetju ;
M/ srečo je ta zgodba le izmišljena in je zato vsaka slučbn0St S katerim ‘zmeci Podjetij v naši občini zgolj
Sevala, tudi v podjetju X imajo samoupravljanje, kaj bi postajali za drugimi. In lahko se reče, da njihovo samo-uPmvljanje ni samo na papirju. O, ne, člani samoupravnih koristi ^ Zna^	nekd<ij potegniti za svoje pravice in
Pa so imeli v podjetju X stoodstotno amortiziran stroj, 1 le bil že tudi odpisan, prešo ali kaj, ki je že davno niso Porabljali za proizvodnjo in je bila tako povsod napoti, Jznor so i° Pos,av‘d. Dokler se ni pojavil neki obujeni P^vtitnik, ki je od časa do časa kooperiral s podjet-
bi jo vzel,“ je rekel ..Pripravljen sem tudi kaj ^ega plačati."
Delavski svet je sedel in odločil - kljub posameznim Pomislekom, med njimi so bili tudi predsednikovi - tako je obrtnik prešo res naložil in ni bila več vsem v napoto.
Na enem prihodnjih sestankov delavskega sveta pa se je °glasil predsednik: „Se mi je kar zdelo, da bo tako! Tisti °brtnik je stroj popravil in zdaj dela na njem za našo Konkurenco. “
Člani delavskega sveta so se po vsej pravici razburili in i J* Poklicali obrtnika, da kar precej in brez ovinkov pove, p toko je s stvarjo. Obrtnik je potrdil, da stroj res spet dela, I? „/a nobeno konkurenco, ampak čisto druge stvari in A Casih še za potrebe podjetja X.
.. Včasih popravljam na njem tiste vaše izdelke, ki bi cu šli na odpad. Vam se ta popravila zaradi previsoke ez,ie na splačajo, meni pa se še kar."
c Zdelo se je, da je s tem stvar pojasnjena. Toda ni še j" mmdo leto, ko si je obrtnik kupil nov avto.
<,Da bi ga vrag!" je rekel predsednik delavskega sveta rt itn Sam zase’ na sei* P0' "Tovariš*, to ne gre, da bi mi j Kot samoupravno podjetje podpirali privatni sektor!" ..Tako je, “ so pritrdili delavci. ..Preša mora nazaj!"
. In je prišla Spet je stala na dežju, vsem v napoto. Spet K Postala osrednja točka na dnevnem redu.
"Tovariši," se je tokrat oglasil direktor podjetja. „Po P predlagam majhno akcijo. Vsakdo naj prime nekaj p .ko. Pa bomo stolkli ta prekleti stroj. Da ga bo že enkrat nec in besed okoli njega "
./Tako je!" so vzkliknili delavci ..Macole v roke!"
^ ‘oda nad vročimi glavami je prevladala zmerna večina z njo sklep, da poiščejo novega interesenta, vendar krat p družbenem sektorju. Res se je našlo neko drugo Najetje, ki je bilo dovolj daleč in dovolj nekonkurenčno. •Prodajmo!" so rekli v podjetju X.
^•Stojte," jih je zadržal predsednik delavskega sveta. p j? p redu in prav. Toda kaj, če bi za stroj lahko dobili /e V Podlagam licitacijo!" Prišla sta dva licitanta, tretji Po b'l zastopnik zainteresiranega podjetja, ponovil je že . nujeno ceno. Njegova tekmeca sta Šla za pet in deset 114 Jv čez. Starih.
bifaj0 ie naposled le dobila novega lastnika. Zadeva je Poz j°nčno črtana z dnevnega reda, počasi je tonila v 2nA,°' In bi povsem utonila, da se med delavci ne bi efa širiti vest:
bate/"Ste’ ie kupiI naSo Preš° ? Trikrat lahko, ugi-
>Pa ja ne..."
••Seveda, naš predsednik!"
•dn sedaj on dela za našo konkurenco? "
Pan,- pa ne! Našo škart robo vrže še enkrat v stroj in 1° prodaja nazaj. “
Ujg”,0 je pa nekaj čisto drugega," so se vsi pomirili Tako Ig,® stane v podjetju in tako je vse prav. Navsezadnje bi p° vsakdo izmed nas kupil prešo na licitaciji!" jjie ni. Bita je samo ena
pr^J' Vse lo se je ie davno pozabilo. V podjetju X imajo eč dela za sproti in preveč skrbi za jutrišnji dan.
T

SaS
,.flSe«lnika Tita
.
!	'nsltem prazniku so
J i ^irp južnim rezrvnim -i, ^llk *tareiinam nasled-Red 23 v°Ja' j£e z zlatimi meči so °rhar Bo>čič, ing. Slav-0 f OK A1°jz Korošec, dr.
' Sl «r.ačunč. Janez Re-
,„tarin in Franc Sif-
*
P
*
*
*
*
*
*
*
*
*
P
*
*
*
*
*
*
i
i
*
*
i
*
e
*
*
S
*
*
*
*
*
5
e
^ JzoJaške zasluge s
IS' s«
i - Nr'j‘ Prejelo šest

za vojaške prejelo devet-
NAŠA KOMUNA
Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik. Izhaja mesečno. Urejata izdajateljski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar - in uredniški odbor: Milovan Dimitrič, ing. Alojz Habjan, Slavo Kobe, Sergij Pelhan in Sandi Sitar (glavni in odgovorni urednik). Uredništvo in uprava Ljubljana, Trg MDB 7/L, tel. 20-728, tekoči račun SDK 501-8-349/3. Rokopisov ne vračamo. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani.
ročil. Posebna vrednost tega superračunalnika je v tem, da ima izredno velike zmogljivosti. Z njihovo pomočjo je mogoče reševati računske, finančne, statistične, knjigovodske in znanstvene podatke v najkrajšem času in s takim učinkom, kot ga je na majhnih računalnikih nemogoče dobiti. Druga izredna lastnost tega super stroja pa je v tem, da se je mogoče na super računalnik priključevati z daljinskimi priključki. Tak način omogoča podjetjem in znanstvenim ustanovam, da ob mnogo manjših stroških, kot če bi kupili lasten stroj, dosežejo maksimalni učinek. Podjetja ki žele torej varčevati (saj lahko naročajo celo neznatne naloge), hkrati pa dobivati iz superračunalnika podatke najsodobnejše tehnologije, premišljajo o terminalni povezavi s tem računskim genijem, ki mu strežejo tudi supeispecializirani strokovnjaki. Dasiravno se priključujejo na novi računalnik podjetja iz vse Slovenije, je dejstvo, da deluje ta velikan prav v naši občini, tako lokacijsko kot kadrovsko izredna prednost. Zato je gotovo na mestu razmišljanje, da o priključku v prvi vrsti razmišljajo prav naše, domače delovne otgani-zacije.
KJ
Republiški računski center ima svoj sedež v naši občini
NEKAJ ODPRTIH VPRAŠANJ V VARSTVU OTROK
Vrtec ne more nadomestiti družinskega okolja
S 15. majem je devet vzgojno varstvenih zavodov v Ljubljani (v občini Vič-Rudnik VVZ Bičevje in Kole-zija) odprlo popoldanske oddelke za varstvo otrok. Pri sprejemanju v te oddelke so imeli prednost otroci samohranilcev, ki delajo v popoldanskem času in ki še doslej niso bili zajeti v varstvu in to otroci med tretjim in sedmim letom starosti. Delovni čas oddelkov popoldanskega varstva otrok je med 11.30 in 20.30 uro. Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana je z uvedbo popoldanskih oddelkov varstva otrok začela uresničevati eno izmed najpogostejših pripomb, ki sojih imeli starši v minulem letu na zborih volivcev pred referendumom za uvedbo samoprispevka za izgradnjo vzgojno-varstvenih zavodov in šol
Čeprav je uvedba teh popoldanskih oddelkov varstva otrok šele poizkus, na osnovi katerega se bo v jeseni začelo reševati vprašanje popoldanskega varstva, je naletel v javnosti na zelo različne kritike, največkrat negodovanje. Največ pripomb je na delovni čas popoldanskih oddelkov, saj ne more zajeti varstva otrok, katerih starši so zaposleni do 21. oziroma 22. ure.
Za tak delovni čas kot ga imajo popoldanski oddelki, se je temeljna izobraževalna skupnost odločila po temeljitih poprejšnjih posvetovanjih s strokovnjaki. Ge bi hotela zagotoviti varstvo za otroke staršev zaposlenih v različnih izmenah oziroma popoldne, bi morali biti vrtci odprti ves dan in vso noč. Do takega varstva pa nimajo odklonilnega stališča samo pedagogi, temveč tudi psihologi in zdravniki, ker bi v tem primeru bili otroci s starši le za vikend oziroma čez soboto in nedeljo. To pa je za zdrav duševni razvoj otrok nedvomno veliko premalo, saj vrtec ne more nadomestiti domačnosti družinskega okolja, ne more nuditi ljubezni matere in očeta. Resje, da postaja vloga varstva z vse večjo zaposlenostjo mater (v Sloveniji je od skupno zaposlenih 41,6 odstotka žensk) vse večja, da postaja varstvo nepogrešljivo, vendar še tako dobro organizirano varstvo, česar pa še danes nimamo, ne bo moglo nadomestiti življenja v družini.
Kakšen bo s pričetkom novega šolskega leta delovni čas popoldanskih oddelkov, ko bo najstarejša kategorija zapustila vrtce ter se bodo s tem sprostile kapacitete za nove oddelke popoldanskega varstva, bodo odločale izkušnje sedanjih oddelkov, pridobljene v teh nekaj mesecih, dokončno pa bodo o tem odločali občinski sveti za šolstvo, ki po zakonu o vzgojno varstveni dejavnosti določajo poslovni čas vzgojno-varstvenih zavodov. Gotovo pa je, da to ne bo lahka odločitev.
V kategorijo otrok, ki so, oziroma bodo vključeni v popoldansko varstvo, pa niso zajeti otroci do treh let starosti S tem je prav gotovo prizadeta še marsikatera mati, saj vemo, da še vedno imamo delovne organizacije, ki obravnavajo mater dojenčka kot vsako drugo delavko. Statistika pravi, da sc v enem letu rodi v Ljubljani okrog 2.000 otrok. Torej je v vsej Ljubljani okrog 6 tisoč mater otrok do treh let starosti Ker vseh šest tisoč mater ni zaposlenih in ker je med njimi velik odstotek žena, ki imajo samo dopoldanski delovni čas, je prevladalo v dosedanjih razpravah, kakšni naj bodo kriteriji za popoldansko varstvo otrok, mnenje, da bi delovne organizacije tem materam morale omogočiti samo dopoldanski delovni čas.
Žalostno je, da v družbi kot je naša, moramo trošiti besede in papir za obujanje humanosti do našega
najmlajšega rodu - do dojenčkov. A ker, vsaj trenutno, s to žalostno resnico še imamo opravka, danes nanjo samo opozarjamo, v prihodnje pa bo treba ob primerih delovnih organizacij, ki niso ničesar storile za te matere, vzeti v roke drugačno orožje. - —-------------—
KATLRI OTROCI
BODO IMELI PREDNOST?
Sc dvoje vprašanj v zvezi z varstvom otrok je v zadnjih mesecih predmet številnih razprav na različnih sestankih in to: kriteriji za sprejem otrok v vrtce, na osnovi katerih bodo vzgojno varstveni zavodi izdelali pravilnike o sprejemanju in diferencirane oskrbnine.
Na območju mesta Ljubljane je 29 vzgojno varstvenih zavodov in 8 vzgojno varstvenih enot po osnovnih šolah, ki vključujejo skupno 7216 predšolskih in šolskih otrok. Čeprav je število zavodov v zadnjih letih hitreje naraščalo kot v preteklih letih, je treba iz leta v leto odkloniti več prošenj za sprejeme v vrtce. V zadnjem letu se je število odklonjenih prošenj povzpelo že na 3.700. Jasno je, da so za razmere, v katerih je treba odkloniti toliko prošenj, potrebni določeni kriteriji, po katerih bodo lahko sprejemali v varstvo najbolj varstva potrebne otroke. Jasno pa je tudi, da še tako dobri kriteriji nikoli ne morejo zadostiti popolni resnici, temveč so lahko le izhodov sili. Tudi temeljna izobraževalna skupnost, ki je pripravila predlog kriterijev, ki morajo biti sprejeti do konca junija, poudarja, da trenutno zaradi premajhnih kapacitet vrtcev brez kriterijev še ne gre, da pa se zaveda, da so le izhod v sili. Posamezni vzgojno-varstveni zavodi so se že doslej pri sprejemanju otrok ravnali po določenih kriterijih, posebno še tisti, ki imajo dobro razvito samoupravo in ki sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami na terenu.
Sedaj pa je v razpravi naslednji predlog kriterijev: pri sprejemanju otrok v vrtce imajo prednost otroci iz 1. nepopolne družine, iz 2. družin, ki živjjo v slabšem ekonomskem položaju, iz 3. družin, v katerih sta oba roditelja telesno ali duševno bolna ali kjer je bolan en roditelj do take mere, da njegovo zdravstveno stanje škoduje normalnemu otrokovemu duševnemu razvoju, nato 4. iz družin, v katerih sta oba roditelja zaposlena, ki 5. živjjo v slabših stanovanjskih razmerah in iz 6. družin, v katerih starši iz različnih vzrokov niso sposobni vzgajati otrok. Razprava, ki še teče, bo morala odgovoriti, kakšna bo teža posameznih kriterijev, kdaj bo že en kriterij odločujoč za sprejem otroka v vrtec oziroma kdaj bo treba upoštevati kombinacijo več kriterijev. O tem bodo dokončno odločale skupščine občin in skupščina temeljne izobraževalne skupnosti Nedvomno pa bo pri sprejemanju otrok v vrtce moral odločati celovit pregled nad tem, ali so otroku zagotovljeni normalni pogoji za njegov telesni in duševni razvoj oziroma ali ni celo življenjsko ogrožen.
PLAČILNA
SPOSOBNOST STARŠEV
NE SME IGRATI NOBENE VLOGE
Se najbolj različna mnenja o vseh teh vprašanjih so se v dosedanji razpravi pokazala pri obravnavanju o diferenciranih oskrbninah v vzgojno-varstvenih zavodih. Vendar večina podpira zamisel o diferenciranih oskrbninah, treba se bo le še odločiti, kakšne naj bodo te diferencirane oskrbnine, o čemer
pa bo odločala širša razprava zato ni izgledov, da bo diferencirane oskrbnine moč uvesti pred septembrom, morda bodo celo prišle v poštev šele z novim koledarskim letom.
Prt vprašanju diferenciranih oskrbnin je treba poudariti: te ne bodo vplivale na sprejem otrok v vrtce! Sprejem mora biti odvisen le od potrebe otrok po vzgoji m varstvu, nikakor pa ne od plačilne sposobnosti staršev.
Naš občan in popularni slovenski komik Frane Milčinski-Je-žek je bil letos med tistimi, ki so prejeli priznanje OF
Na pomoč
STROKOVNO USPOSABLJANJE MLADIH GASILCEV
Gasilci tudi v zimskem in spomladanskem času niso mirovali. Vso skrb so posvečali strokovni vzgoji mladih gasilcev. Imeli so vrsto tečajev. Dko je opravilo izpite za čin .gasilec" iz društev Rob, Dvorska vas. Dolnjih Retej, Velikega Osolnika, Rašice, Turjaka 19 mladih članov, za naziv .gasilskega strojnika" pa 26 tečajnikov. Izpite za čin .gasilec" je opravilo tudi 21 članov iz društev Vrzdenec, Horjul in Butaj-nova, iz društva Kozarje TO članovT iz društva Trnovo pa 9 članov. V gasilski brigadi je opravilo izpite za gasilskega strojnika 29 članov iz društev Brdo, Vič, Vrzdenec, Butaj-nova, Matena, Iška Loka, Ig, Vrblje-nje. Vnanje gorice in Lavrica. Torej skupaj 114 novih strokovno uspo-so bije n ih gasilskih kadrov na področju občinske gasilske zveze Vič-Rudnik.
NOV GASILSKI DOM NA ŠKRLOV1CI
Dne 16. aprila je bilo v mali vasici nad Dvorsko vasjo ne samo gasilsko, temveč pravo vaško slavje. Slavili so kar tri pomembne dogodke tega kraja. Predsednik občinske gasilske zveze Vič-Rudnik je izročil svojemu inamenu ličen gasilski dom, ki so ga vaščani zgradili s prostovoljnim delom, dalje prevzem nove male mo-torke „Jadran“. Postavljeni pa so bili ta dan tudi temelji novoustanovljenega gasilskega društva na Skrlo-vici. Slovesnost je bila zelo prisrčna. Veselja, da so dosegli vaščani tako lep uspeh in opravili ogromno delo, ni mogel motiti niti dež, kije ta dan kar pošteno močil sicer že izsušeno zemljo. Pozdravi in pohvale, ki so jih izrekh predstavniki KO SZDL, krajevne skupnosti, krajevno poveljstvo iz Velikih Lašč ter občinske gasilske zveze, so dali vaščanom nove pobude za utrditev nove postojanke, ki naj čuva življenja in imetje pred požarom in drugimi nesrečami.
Jernej Certanc
S skupščinske seje
Sprejeti finančni načrti
Soglasno so odborniki obeh zborov potrdili finančne načrte občinskih skladov za letošnje leto. Živahna razprava seje odprla zlasti pri pretresanju načrta komunalnega sklada. Tako predloženi finančni načrt je v letošnjem letu sicer malce nižji od tistega, ki je bil zastavljen za preteklo leto. Vendar to ne pomeni korak nazaj, obratno, saj gre za resnično zelo realen pristop, kaiti »izkušnje se lahko ponovijo tudi letos. Zato so predstavniki upravičeno lahko opozorili na številne težave, s katerimi se srečujejo. Nai jih naštejemo le peščico: za razliko od ostalih ljubljanskih občin izredno slaba h^ii c™ ta’ 1ne,9tlobrcna kreditna sredstva, neporavnane obveznosti dolžnikov, poplavljenost Malega Grabna ... To in pa še marsikaj pa je verjetno potrebno iskati tudi med „krivei" počasne stanovanjske gradnje v ,Zai°.S,0|b.'u n9godovanja odbornikov v zvezi z večno izgradnjo ^CStl 1 etl j od Predvillenih tisoč zgrajenih le stodv^jset stajroviah skih hiš) tn pa seveda invazijo črnih gradenj, ki po mnenju vseh prisotnih: pomenijo iz dneva v dan večji problem in prav zato naj bi se poiskale- ostrerše
rb^eč^USnSfe&a"0* * Znan° ~ ^ preds,av1^ <v*
Poročilo stanovanjskega podjetja DOM sprejeto
Tako kot vsako leto je tudi letos stanovanjsko podjetje Dom predložilo skupščini poročilo o svojem lanskoletnem delu, ki ga je nato podrobneje razloži) še direktor Marko Rainer. Opozoril je na številne težave, s katerimi se podrtje pri svojem delu srečuje (problem stanarin, zaradi vedno soglatno)sprojol|rOJkOV 'C,a V 10,0 manj mvestirajo ...). Odborniki so gr
Imenovanja
Mttjsstig ssas jr«
Vič-Rudnik	i 1dcUCsa “ pradbenc in komunalne zadeve pri občini
iv ni u u i iv.	U VCiner OD-	...... v	m jv LUKI uu set
staja že tudi več predlogov. O njih ln gradbene zadeve na omenjenem oddelku.
25 + 1 za Veterinarski zavod
ZAVORE OB PREUSMERITVI
Veterinarski zavod Slovenije je lani (1971) slavil petindvajsetletnico organiziranega raziskovalnega dela na področju veterinarstva. Glede na razmere po koncu druge svetovne vojne je zavod svojo pozornost prvih 10 let posvečal predvsem zatiranju živalskih kužnih bolezni v Sloveniji. Od teh je treba najprej omeniti kužno jalovost govedi (trihomoniazo):.
V prvem povojnem času je bilo veliko krav jalovih in je grozilo, da bo Slovenija ostala brez telet, torej brez govejega mesa in mleka. Okužen je bil tudi dobršen del bikov. Z boleznijo so se prve spoprijele ekipe centralne veterinarske bolnišnice, kasneje pa je stvar prešla v roke strokovnjakov zavoda, ki so v desetih letih pregledali 59.289 plemenic in 482 bikov plemenjakov. Ugotovili so, daje bilo okuženih 43 % ženskih in 27 % moških živali. Povsod po svetu so tako obolele bike klali, za našo živinorejo pa bi nastala tako neprecenljiva škoda. Zato so se zavodski strokovnjaki lotili raziskav o možnostih zdravljenja bikov, okuženih s trihomoniazo in je dr. Pavšiču in dr. Vomerju že leta 1947 uspelo izdelati zanesljivo metodo, ki jo je skoraj deset let kasneje priznala tudi svetovna veterinarska znanost .. . To je bil prvi prispevek sodobnega slovenskega veterinarstva svetovni znanosti. Predvsem zaradi preprečevanja jalovosti je zavod začel raziskovati in uvajati umetno osemenjevanje govejih plemenic.
Danes osemenjujejo v zavodu vzgojeni veterinarji in osemenjevalci 75 % vseh krav in telic v Sloveniji.
Za govejo tuberkulozo je po vojni' bolehalo 20 % govedi. Zavodski
strokovnjaki so prvi v Jugoslaviji vpeljali sistematično splošno tuber-kulinizacijo goveje črede na Slovenskem. Danes je v Sloveniji samo še 0,15 % tuberkuloznih govedi in je podobno stanje samo še v veterinarsko najnaprednejših evropskih deželah, kakor sta Danska in Nizozemska.
Veterinarji so s pomočjo tega zavoda povsem zatrli kužno ohromelost prašičev. Tudi kokošji tifus, ki sicer ni še povsem iztrebljen, ne predstavlja nobene resne ovire več za delovanje množičnih perutninarskih obratov v republiki.
Opisano operativno delo pa ne bi moglo biti uspe’— ’ sko
pešno, če ne bi zavod vztrajno raziskoval in s tem dal nekaj pomembnih prispevkov h gospodarskemu razvoju republike.
Naj omenimo raziskovanja bolezni kopitarjev na Ljubljanskem barju, študij škodljivosti odplak za ribo-gojstvo Slovenije. Ko so se razmere glede kužnih bolezni v Sloveniji izboljšale, se je zavod lahko bolj posvetil raziskovalnemu dolu. Pomembne raziskave v razdobju od 1956 do danes so: kompletno zdravstveno varstvo velikih farm pitov-nega goveda, plemenskih prašičev, pitancev, kokoši nesnic in piščancev pohancev (brojlerjev) ter ugotavljanje in eliminacija dednih defektov živali, da bi se tako zagotovila visoka proizvodnost živine.
Raziskave živil naj bi predvsem zagotovile prehrano ljudi ob sodobni živilski tehnologiji. Živila so v zavodu raziskovali glede na njihovo vzdržnost (konzerve, klobase) in na izvor surovin.
Ižanski upor leta 1848
Letos, ko praznujemo visoke obletnice slovenskih kmečkih uporov, je prav, da v naš časopis zapišemo tudi 'nekaj vrstic o Ižanskem upom v revolucionarnem letu 1848. Po podatke smo šli v list Jutro, leto 1926, stran 46, kjer jih je priobčil pisatelj Fran Govekar.
Upor Ižancev proti turjaškemu grofu Auerspergu se je začel in končal 21. marca 1848. Udeležili so se ga kmetje iz Strahomerja, Vrbljenj, Iške vasi, največ pa jih je pridrlo oboroženih z vilami, sekirami in cepini iz Studenca pri Igu. Ker so bili med njimi tudi običajni lovski tatovi, ki so imeli kajpak
bolj hraber, saj jo je v sami sp srajci pobrisal skozi okno do Iški
alni e in
puške, so med pohodom proti graščini streljali, vriskali in vzklikali.
zdaj pa gremo nad grad. Graščinski posli so pobegnili, stara ključarica se je skrila za uro v grajskem stolpu, le oskrbnika Stuchly in Minatti sta ostala prepričana, da bodo kmetje ob prvih strelih zbežali. Zgodilo pa se je ravno narobe, tako da sta se strelov zbala hrabra oskrbnika in jo ucvrla po hribu navzdol, kolikor so ju nogp nesle. Ižanci pa so vdrli v grad, razbili pohištvo, razsekali parketna tla in pometali skozi okna zemljiške knjige, urbarje in na dvorišču vse skupaj zažgali. Iz kleti so privalili sode, iz kašč navleklijedače in pili ter plesali okrog kresa. Prvi konjeniki, ki so iz Ljubljane prišli graščaku na pomoč, so se kmetov ustrašili in so se poskrili v župnišču.
Zmagoviti Ižanci pa sojo mahnili v Namršelj, vdrii v dvorec, sežgali urbarje in geodetske mape, si nabrali orodja, ki jim je prišlo prav za krivo sečnjo gozdov, pri tem pa so se znova napili vina iz grajskih sodov, kar pa ga je ostalo, so pustili, da je izteklo, ali pa so v sode nasuli moke.
Ko je prispela iz Ljubljane konjenikom pričakovana pomoč, so pijane kmete polovili, zvezali in jih zložili sredi Iga ob vodnjaku na tla. Kmalu so se vrnili tudi tisti kmetje, ki so napadli Namršelj in vojaki so urno polovili skoraj vse do zadnjega, saj so jih pijane zarotniki kaj radi izdajali. Ižanci so bili še posebej jezni na oskrbnika Stuchlega, vendar jim je starec ušel v Ljubljano. Tudi drugi oskrbnik Bušek ni bil prav nič
v Čolnu po njej v Ljubljano. Graščinski uslužbenci niso bili nič kaj hrabri, edini, ki ni ušel, je bil turjaški oskrbnik Minatti, ki se je pozneje zares izkazal za pravega moža. Leta 1850 je v tistih krajih izbruhnila epidemija kolere, ki so jo tja zanesli kaznjenci, ki so gradili cesto čez Tuijak in Minatti je bil eden redkih, ki se ni menil za nevarnost okužbe ter je skrbel za bolnike. Ižanci so ga zato vzljubili in celo oženil se je z Ižanko Zalarjevo. Bilje velik veseljak in je prirejal na Igu prave festivale veselja, popevanja in popivanja.
Kot oskrbnik pa je znal biti tudi hudo strog in so se ga bali gozdni in lovski tatovi daleč naokoli. Čeprav so ga kmetje imeli po svoje radi, ker se je skoraj docela poslovenil, seje pripetilo večkrat, da mu je kaznovani Ižanec hotel izpustiti dušo iz telesa. Bil je ustanovitelj prvega ižanskega bralnega društva, ki pa ga je avstrijska vlada takoj razpustila Kot vzjok je oblast navedla pretep na ustanovnem občnem zboru, ko
so se Ižanci do krvavega stepli, ker se niso mogli sporazumeti, kdo naj
nosi društveni slovenski prapor.
Priredil ZORAN TEVŽ
V 6. številko Naše komune ni šel ves prispeli material Prihodnjič bomo izdali dvojno številko, takrat bomo objavili vse ostalo. Avtorjem, ki bodo morali na objavo počakati, se opraviču-
,emo' Uredniški odbor
V zavodu pa se je razvijalo tudi fundamentalno raziskovanje, ki je bilo pogosto nujno zaradi reševanja konkretnih razvojnih nalog. Kot primer naj navedemo raziskave bio-kemizma bikovega semena (sperme) in raziskave merjaščeve sperme zaradi umetnega osemenjevanja svinj, ki ga jc naš zavod začel prvi v Jugoslaviji; Jugoslavija pa ga je prva začela uvajati v široko prakso. Sem spadajo tudi raziskave krvnih skupin pri govedu, prašičih in kokoših, elektroforetski študij tkivnih tekočin, diagnostika, preveniranje in saniranje nekaterih virusnih obolenj, raziskave parazitske favne naše divjadi in rib, saniranje nekaterih ribjih bolezni v ribogojnicah v odprtih vodah, vzreja prašičev, prostih specifičnih mikrobov, raziskave mi-kotoksinov v krmi itd.
Znana in pomembna je tudi vloga zavodskih strokovnjakov ob večjih epidemijah slinavke in parkljevke, ob večkratnih pojavih prašičje kuge, ob neposredni nevarnosti vnosa nevarne afriške prašičje kuge itd.
Pomembno vlogo opravlja zavod tudi v korist mednarodnemu prometu z živino, živalskimi proizvodi in surovinami, ki morajo biti opremljene z atesti o neoporečnosti in kvaliteti.
Ob novi preusmeritvi kmetijske politike, ko se zasebnemu kmetu znova priznava status polnopravnega proizvajalca, se zavod zadnje čase vse bolj posveča tudi problematiki proizvodnje pri kmetih kooperantih in pri kmetih, ki se usmerjajo v specializirano tržno proizvodnjo. Žal pa zavod za tako delo ne dobiva ustreznih finančnih sredstev; ker se obenem posveča premalo pozornosti družbenemu sektorju živinorejske proizvodnje, zaradi česar je njegova proizvodnja vse manj rentabilna, jc zavod zadnja leta v permanentni finančni stiski.
Bo kmetov »jutri« boljši?
Človekovi naravi je prirojeno, da nekaterih stvari kratkomalo ne more verjeti, čeprav mu dan za dnem potrjuje neizpodbitno resnico. Tako večina ljudi tudi ne more razumeti, zakaj je stanje v kmetijstvu tako slabo in je vsak dan le še slabše, ko je vendar treba tako malo truda - treba je samo preusmeriti kmetijo - in že nastopijo bajni pridelki in do-
i
V interesu gospodarstva in je, da sc proizvaja več in bolje-j, lahko naredi na več načinov:ir usmeritvijo na pridobitnejšop" (sorto), s specializacijo, organiri dela in intenziviranjem, ^ ? sredstva, ki so na razpolago, j* t kar najpametneje obrniti, t* ji proizvajamo tisto, kar najbolj* „ in za kar imamo tudi najbolj ^
bički, ki jih jc kmet baje sicer že goje. V industriji je to lahko. prej imel, le da jihje prikrival pred je samo izšolati nekaj stroH ^
državo in davkarji. Razumeti tudi ne morejo, zakaj ljudje svoje kmetije zapuščajo in odhajajo v industrijo ali v Nemčijo, ko je vendar na deželi tako lepo. Tam jim čez leto prepevajo ptice, pozimi pa sc ljudje našla-
-vi- ....Z-..	___■____
kov, ki raziščejo trg, pa
organizacijo dela in tchn1-dobe se stroji in delo steče** treba - z veliko učinkovitost)0 ‘t
jajo ob mastnih prašičjih zalogajih. Vabljivo kajne? Kmetje pa, kot da
Raziskovalna skupnost Slovenije je letos sprejeli raziskovalni projekt ..Fiziologija in patologija živalske (animalnc) proizvodnje". Zahvaljujoč temu projektu in projektu ..Zoonoze", ki ga sklad Borisa Kidriča financira že od 1967. leta, imajo veterinarski raziskovalci odslej možnost, da konkurirajo z raziskovalnimi nalogami iz vseh disciplin, kar jim jc bilo v dosedanjih pogojih mo-
Dr. Marko Osredkar, direktor Veterinarskega zavoda Slovenije
goče le v manjši meri. Raziskovalno delo se bo lahko poglabljalo in zajemalo vse bolj tista področja, ki strokovnjake najbolj zanimajo.
Če bo republika svoje pogodbene obveznosti do zavoda plačevala bolj realno, jc upati, da bodo urejeni tudi nekateri nujni materiabii problemi (centralna kurjava, novi laboratorij), kar bo pripomoglo k posodabljanju delovnih metod itd.
Odnosi med Veterinarskim zavodom in Veterinarskim oddelkom Biotehniške fakultete so že po tradiciji dobri in tesni. Karakterizira jih obojestransko uveljavljeno načelo, da je integracija obeh ustanov proces, ki teče včasih hitreje, drugič počasneje. Do popolne integracije pa bi gotovo prišlo, ko bi veterinarska fakulteta postala zares fakulteta, med tem ko je sedaj le eden od petih oddelkov fakultete.
ZORAN TEVŽ
bi postali brezčutni, ni jim več mar za kraljestva miru, idile in dobičkov. Karavana odhaja, preostali tarnajo kot za stavo in za preusmeritev -čudežno odrešenje - jim še mar ni.
Tako vsak po svoje gledamo in se čudimo, včasih se tudi sprašujemo, ne pride pa nam na um, da bi ugo-/tovili, kaj je resnica. Čas pa medtem neutrudno teče in pušča žrtve za seboj.
Kmet vedno dobro pregleda svojo njivo, ko ugotavlja, kaj bi na njej najbolje raslo in jo pognoji, preden seje, jo potem pridno obdeluje in pazi na pridelek, da bo žetev jeseni obilna. Če pa seme ni pravo ali če
•P'
V kmetijstvu je povsem d1* Vsakdo je vezan na eno določene velikosti in stanja,11 ločeno orodje in živino. P0*° pride do vpliva splošne vas ^ družbeno miselnosti, teženj i" pagande. Razlik med uspehi » meznih kmetov ne smemo P1;' vati le kot različno pripravlje11 ■ delo in neenako vložen trud- )i tijstvo zaenkrat še vedno prit* ic pomeni le način življenja, v D1 (,
bili jrrisiljcni spustiti se
pa seme m pravo ah če njive popreje ne ogleda, lahko ostane prazna ali pa požene plevel. Dogajalo sc je že in bati sd jc, da sc bo tudi v bodoče, da bo naše kmetije prerasel plevel, bodisi, ker družba kmetov ni prav poznala ali pa mednje ni sejala pravih ukrepov.
Poglejmo torej, kdo na naših kmetijah je, kaj dela in kaj si želi. Ko sc spuščamo v to, ne smemo imeti pred očmi popolne enotnosti v delu in mišljenju lastnikov zemlje, že zaradi prirojene raznolikosti človeške narave, podedovane lastnine, načina dela in kulture. Ne gre človeka obsojati, še preden mu ne pokažemo možnosti in ustvarimo pogojev, ki omogočajo dostojno življenje.
proizvajanja. Vendar, zakaj i*| idejo v specializirano in intcV delo, ko so v to življenje žeT° vključeni in bi jim to tudi P* neslo?
Odgovor na to vprašanje P*j človeka do človeka različen..*1 velike in male kmete, ki živi)0 [4 od zemlje in pa delavce - “T
zemlje, ki zemljo sicer obdd vendar jim ta ni vir osnovi)1^ ^
hodka, ampak bolj vir d01
živil. Prehod na intenzivno* 0. zemljišča slednjim ponavadi J**), ter, ker jim za preživljanje za^lS. dohodek od dela v induslri pravih kmetih - posebno je posluha za to več, treM ’ samo potrpljenja in izrabe 0t0< čili možnosti.
Na vasi pa je moč opazil1! zanimiv pojav. Čim večja J ( tova stiska in čim bolj bi p°“ li 1 denar, tem manj si prizadejirji
Agrokombinat Barje -Ljubljanske mlekarne
ga dobil. Kot da bi se zapira** ^ izoliral. Morda se to z njim ^ 1
dogaja? V svojem velikem vl utehe ob zunanjih stiskali. I * pa komaj toliko, da odplač® * Kje bi tak kmet mislil na °ja tev, ko tega prvič ne želi, d[ !s 1 tudi ne more. Kadar ima 'd5" lile malo - to se dogaja — tc<M gov dohodek določen pravri ^ davkom.
Če podjetje svojih obvezi110| more več odplačevati, nastop ,Jc cija - zunanja podpora, kij0
Kot smo že poročali, seje kolektiv Agrokombinata na referendumu s 93 % glasov izrekel za pripojitev k Ljubljanskim mlekarnam. Namen integracije: da se omogoči hitrejši in zanesljivejši razvoj
kmetijske proizvodnje - družbene kot kooperantske - ter da se tudi v nadaljnjih procesih doseže v	-c..	. c *... lobn0
ljubljanskem bazenu kakor tudi v Sloveniji čimbolj neposredno povezavo hi e d proizvodnjo, predelavo	ralo'biti tudi tu' Podporo m*s
in trgovino s kmetijskimi proizvodi. To so tudi osnovni cilji srednjeročnega programa razvoja kme- narno in moralno. Misliti 1,1 tijstva, ki predvideva organizacijo agroživilskih kompleksov v Sloveniji, ki naj zagotovijo stabilnejšo proizvodnjo za daljše obdobje.
i«(
na prihodnost - to je dolf 4 naložba. Pri nas pa je glede t* ^
O nadaljnjem razvojnem programu združene organizacije smo povprašali ing. Janeza Perovška. Proizvodni program bo podvržen proizvodnji mleka. V lastni proizvodnji moramo doseči letno 10 milijonov litrov mleka. To pomeni, da bomo razvijali govedorejo na boljši osnovni krmi. Poljedelstvo bo usmerjeno za potrebe govedoreje pri pridelovanju krmnih kultur, koruze itd. Opustili bomo stranske proizvode kot so kure, prašiči, vrtnarstvo in podobno. Doseči moramo poenostavitev. Naš program v lastni proizvodnji je 2000 krav, ki bodo dajale letno po 5000 litrov mleka po kravi. Če hočemo to doseči, moramo dvigniti kvaliteto krme. Sedaj dosegamo mlečnost 3700 litrov mleka po kravi. Sc leta 1971 smo imeli Ic 3530 litrov po kravi. Kar najhitreje moramo doseči 4000 litrov, kot to že dosegajo nekatere organizacije: Žalec, Kranj, Kočevje. Že sedaj smo po količini na drugem mestu v SIo-
Tale nekoliko nenavadni pogled na Ig ob izviru Iške je posnel naš fotoreporter France Modic
veniji. Novi delovni enoti bo omogočeno, da doseže prvo mesto. Vrednost lastne proizvodnje pri mleku hočemo povečati za 2,4 milijarde, to je več kot je znašala lani cela mlečna produkcija.
Nič manjši poudarek ne bomo dali kooperaciji. Za razvoj kooperacije imamo na razpolago dovolj kadrov. V kooperaciji želimo doseči proizvodnjo mleka 10 milijonov litrov (sedaj odkupimo 6 milijonov litrov mleka). Želimo zadostiti kmetom, ki prodajajo proizvode ljubljanskim mlekarnam. Dohodek bomo namenili za pospeševanje in preusmerjanje kmetij.
Nova organizacija bo organizirana po principu TOZD (temeljnih organizacij družbenega dela). Iz agrokombinata Barje sta nastali dve novi delovni enoti. Kmetijstvo in delovna enota Kooperacija. Enoti Transport in Trgovina sta sc vključili v obstoječe enote pri Ljubljanskih mlekarnah. Vse priprave za organizacijo TOZD bodo končane do konca leta.
V novi delovni enoti Kmetijstvo bo zaposlenih 250 ljudi, kar pomeni, da bo enota zelo močna. Kooperacija bo zaposlovala 40 ljudi. Posebna naloga je v tem, da sc kmetijstvo kar najbolj razbremeni in tako napravi rentabilno.
Razgovora se je udeležil tudi ing. Klemenčič iz pripojene organizacije Agrokombinata, ki je optimistično ocenjeval integracijo in predvideno organizacijo združenega dela. Zaveda se začetnih težav skupnega dela, ki pa bodo sčasoma minile. Menil je, da gre za bistveno spremembo poslovnega jezika, ki ga do sedaj niso poznali. Ta jezik ne pozna izgub.	________
Dodal je, da obstoječa čreda krav znaša 1 ?00 repov. Pričele so se priprave za izgradnjo mlečne farme na Brestu Brest ima najprimernejše površinske in krmne pogoje. Mlečna čreda naj bi zan.-dla tudi nekaj drugih objektov, ki ustrezajo za mlečno proizvodnjo. Nekaj več dileme obstaja pri vlaganju sredstev v privatno kmetijsko proizvodnjo. Vprašanje nastaja, kdaj se sredstva vrnejo, oz. kje je garancija, da bo zastavljena proizvodnja tekla in koliko časa. To jc širše vprašanje, ki ga mora rešili čas. Obstaja še vprašanje, kako najuspešneje organizirati skladiščno službo, ali pri delovni enoti Kooperacije, ki ima sicer odnose s kmetom kooperantom, ali preko delovne enote Trgovina.
Razvojna usmeritev integrirane organizacije, kot stajo nakazala oba
sobesednika, je usmerjena tako, da tovarna oz. mlečna predelovalna industrija kot finalizator kmetijske * proizvodnje mleka ne bo v odvisnosti samo od ponujenih količin na trgu, temveč naj ima močan lasten vir. Integrirana organizacija predstavlja močan gospodarski faktor, ne samo v ljubljanskem bazenu, temveč v Sloveniji in Jugoslaviji. Znano jc namreč, da so se Ljubljanske mlekarne uspešno integrirale z Novosadsko mlekarno in jo sorazmerno v kratkem času napravile aktivno.
Ob materialnem razvoju organizacije bo vzporedno tekel proces samoupravnih odnosov. Resnici na ljubo moramo priznati, da v preteklosti pri vrsti velikih integriranih organizacij niso dajali samoupravljanju tistega poudarka, ki ga samoupravljanje zasluži. Vse sile so usmerjene v materialni razvoj in jih za samoupravno področje zmanjka. Urejeni odnosi v integrirani organizaciji, fdnosi med delovnimi enotami in obrati so vir energije za uspešno nadaljnje delo. Pri iskanju rešitve za TOZD jc najboljša rešitev tista, ki jo ljudje predlagajo sami.
Posebna pozornost velja obratu Kooperacija. Le-ta sc bo moral prilagoditi novemu zakonu o zadružništvu, kjer imajo kmetje koope-rantje točno določene pravice in dolžnosti. Preusmeritveni program postavlja pred obrat zahtevno nalogo, najti dovolj sredstev, da bo preusmerjanje kmetij teklo neokrnjeno. Hranilno kreditna služba lahko v tej smeri odigra pomembno vlogo. Kooperacija ima poseben značaj in se ne more podrediti samo podjetniškim interesom, temveč mora zadovoljiti širši družbeni interes. Prodaja vseh kmetovih proizvodov jc nujna, kot tudi redna oskrba z repromateriali. Kmetje ne potrebujejo samo to, temveč vsakodnevni živi stik, želijo organizacijo, ki bo njihova in jim bo vrnila izgubljeno zaupanje. Sedanji postopki kažejo, da je obrat Kooperacije na pravi poti. Pomembno je delo na področju mehanizacije Kmetje danes potrebujejo servisne usluge. Verjetno bo potrebno razmišljati tudi v tej smeri. Potrebno bo najti obliko strojnih skupnosti za vso tisto mehanizacijo. ki se le malo oz sezonsko uporablja in predstavlja breme Za kmeta, če bi si jo moral sam nabaviti. Ostaja še vrsta drugih nerešenih vprašanj s področja kmetijstvu, s katerimi se bo moral s(>0|>asli obrat Kooperacije.	|Mg. L. Habjan
(in je še) velika malomarnost ^
se ne poglablja v vzroke težav , če jih ne skuša odpravljati ' l* samo jemlje. Potem se sev0 dijo, če kmetje zemljišča llve! ali pa so do njih maloma^' Pr zasilne rešitve v prodaji tort, itd., to je v prodaji "a tom sredstev za proizvodnjo. e ^
reč
Lepa reč — tale PreuS,J '<lr,i| samo da je mnogi nočejO' Ni; čejo ohraniti idilo, ki iz vas' Kili,, Starejši predvsem, mlajšim 0 rseer Ijc itak ni več, zato odhajal0, rij^ izvodnjo, kjer jc delo m Vendar brez njih ne moren'c jim je tedaj nekaj dati, ne*':
proizvodnje - ne samo del’ bi ga s preusmerjeno kmetv N;
bi ga s preusmerjeno krnew 14 dobili. Treba jim je dati kri1 tiej vedrilo in zabavo v vasi sam;jljn, življenjski tavljal svojski stik s svetomlA)^ reč možno pričakovati,
Hv
dovoljni z golim proizvaja1, enoličnih njivah in travnik*
bomo stvar predstavljali na ‘'žgi bo še dolgo potekal boj i-TOia
dolgo potekal lično obdelavo velikega j usmerjeno 'tmetijo. Pot jv'., treba se je samo odločiti 1, nanjo.	rtRiLN**
Kdaj novi
ljubljanski
kolodvor
Kaže, da v Ljubljani bo uresničen načrt za ur*ii
nič n n*? ♦ o« V** n r tlVH .u
%
Nar
f*v
h'11 Nel
Hv
Ni
N,
k
železniške postaje. Ccravn0^
joči promet in m ode m iz a
nic terjata čimprejšnjo P
d S
dobnega železniškega (umljivo s kolodvorom po mnenju strokovnjak0 f kot : Ljubljana začeli z deli še'O tisj ali celo 1975. Največji P seveda spet - denar! (/ (Ij ^
Potrjen je namreč Nei načrt za prostor, kjer n»L i^. 1 dobili osrednje Ijubljam^ ^ niško vozlišče. V njen) ^ lt0 U novo postajno poslopje pj|ijiio api ..glavno besedo". Na vzh J l ; postaje naj bi zgradili rje0 ''•Ur lezniško tranzitni poštnu zahodnem delu pa naJ :j, > hotel, železniška djreke** cija in vrsta ostalih posl°^
in vrsta ostalih posl0 -pf te.,r0j tov, ki bi sc na Titovi sedanjim poslovno-trgovl1
Murgle so (spet) vroče
Odgovor no člonsk »Hišo sredi ceste«. Naša komuna, 27.3.1972
„Vroč" pomeni v jeziku množičnih občil „po!n podatkov", „nabit z informacijami". Vzporedno nam takoj pride na misel fraza o ,.vroči krvi". Le uporabimo ta izraz v zvezi z Murglami, je v obeh primerih upravičen, tako je mogoče pojasniti gornji naslov, članek pod njim pa naj bi uvedel ^istcmatično spremljanje te problematike v Naši komuni.
Dandanes že vsak Ljubljančan ve, da so Murgle naselje individualnih hiš j [posameznih in vrstnih), ici si vse bolj prisvaja nekdanja barjanska tla in PJjPu'n'*ca tnejo med umetnim in naravnim okoljem vse dalje od nekdanjega ij oba mesta. Sedaj živi v Murglah okoli 600 občanov. Ko bo ta soseska b Povsem pozidana, jih bo osemkrat toliko. Toda že v sedanjem obsegu po-j nenijo Murgle tolikšen problem, da se človek vpraša, kaj šele bo. Kot od-
a* lovor I noži
se pojavlja že kar zahteva, da se zadeve nemudoma toliko urede, da bo | "uzna normalna nadaljnja gradnja. To zahtevo postavlja društvo stanovalcev nrgel ali vsaj njegovi posamezni, najbolj angažirani člani. V svojih prizadela 'anjih nalete zdaj na brezbrižnost in naveličanost, potem na odpor. Kon-aH tna situacija je na dlani, iščejo sc vzroki, da bi sc posledice odpravile pri »| “^ninah. Marsikdaj še tako dobronamerna prizadevanja zadenejo mimo.
,^n°je prekrito z nebistvenim. Širšim interesom sc pridružujejo ožji, jv tuzbenim maloposestniški. Nepreglednost se veča, vročina narašča. - Kdo vsega tega kriv?
1	NAŠA KOMUNA JE KRIVA
čf !^jen ^med „vročih" prebivalcev Murgel - nikakor ni bil edini — je ' lis m Povczavo z uredništvom Naše komune, pravzaprav z bralci tega časo-i» 'Sa/“.novinar Milovan Dimitrič, ki po svoji angažiranosti tudi velja za i » očega ‘, je tovariša obiskal, sprehodila sta se po Murglab in nastal je zapis, p Je izšel v marčevski številki. Ta članek je pozneje postal kamen spotike 1 M 6 S'Cer *ut*' namerava* biti), zato je treba povedati o njem še tole. ni 1/t0vorn‘ “rednik Naše komune je zapis nekoliko skrajšal. Zaradi pregledal ,s'' Pogrešal je osvetlitev problema z druge strani. Zaradi objektivnosti, »i j,. Pa takšna osvetlitev mnogokrat pride šele kasneje, je padla odločitev za 1,1 IT- ^ 'ma	zadnji govori, celo prednost.
•'Ij ca'ceija na članek je bila burna. Kmalu je bila izrečena tudi pričakovana ? ? , ?v'tev: Naša komuna je vsega kriva! Vnaša nemir med sicer tako mirne ivalce Murgel! Toda do tega pridemo šele kasneje. Lepo po vrsti.
p	KAKO SO SE VRSTILI DOGODKI
joL 0 Vrst' so si dogodki, ob katerih se bomo ustavili, sledili takole:
1* ' ' je datiran odgovor projektanta Murgel dipl. ing. arh. Franceta Ivanška ''' a c oadaljevanju projektanta Ivanška) Naši komuni,
•Je bila s tem v zvezi seja sveta krajevne skupnosti Kolezija (katere del i j. so tudi Murgle),
i,! |Q, Ju o zadevi razpravljal razširjeni uredniški odbor Naše komune,
^16 s ^ ^a('ran drugi, skrajšani odgovor projektanta Ivanška,
Hh 'Je bil pri občinski konferenci SZDL sestanek s projektantom Ivan-škom.
J® še nekaj manj pomembnih dogodkov ali pa takih, na katere Naša 'T Una ni bila vabljena. Zato bomo ostali pri citiranjih.
l(i |j . Kovor projektanta Ivanška je prišel v ciklostiranem izvodu in v šestkrat-it ijj, l tut članka, ki ga je izzval, v uredništvo Naše komune. Istočasno je tUdi na mnoge druge naslove, razširjen je bil po Murglah, menda tudi " |Vl?n' u1 izven naše občine. Nedvomno je avtor te ciklostilne izdaje z I # / razširjanjem svojih informacij izstopil iz risa Naše komune in je pre-, v 'K10 drugam, kjer veljajo tudi drugačna pravila.
J® Projektant Ivanšek 16. 5. na sestanku pri občinski konferenci SZDL i* .j SnJ®Vai to svojo dejavnost, je uporabil približno tele besede: Morda sem sk lr|(naPravil napako. Vendar nimam kaj skrivati. Sem pod pritiskom javnega aj .ia> imam pa vso dokumentacijo. Smatram, da sem doprinesel k po-fliPnju dejstev.
j/J^va so dejstva, o tem ni debate. Toda kombinacija dejstev, njihovo ,0 ^ tanje’ manipulacija z dejstvi itd., to pa so že lahko razlogi za razpravo.
PROJEKTANT KOT JAVNI OBVEŠČEVALEC
Na
razprave je tudi prišlo in pokazalo se je, da projektantova javna infor-ni bila zgolj objektivno strokovno poročanje, kot jo je Ivanšek na
an®m razgovoru 16. 5. skušal prikazati.
članek v naši komuni - vzrok ali povod?
*/ d tri n'a^a ^ ki'3 seja sveta KS Kolezija. Zbralo se je ca. 20 občanov, veči-tjv jj*? Prišli ,.neposredno prizadeti": člani sveta krajevne skupnosti, pred-1 'Va /UružbcnoP°iitičnih organizacij, člani društva stanovalcev v Murglah, ,0 ^msk2 jn en mestni odbornik, ni pa bilo vabljenih predstavnikov 'f	P1’**' 80 tudi predstavniki Imosa, ki ima v Murglah vlogo
l	in odgovorni urednik Naše komune,
tožnik KS Kolezija Janko Solmajer je začel sejo kot napad na Našo
fr».	Poučil ip vcp rr r i crr t n n in tnHi r»Harr»vf\rnpofi iiroHnilm Ha ip K! o o •>
'N '”- P°u^i* J® vs® prisotne in tudi odgovornega urednika, da je Naša e na navsezadnje za svoje pisanje tudi pravno odgovorna, v drugi plan pa cjtOn,, Sa* Potisniti Ivanškov ciklostilni tekst in je v bistvu prikazal Našo k m n°kot\
'"'.■'■ot vzrok ponovno vzburkanc klime med prizadetimi občani.
! ^Im a^nj‘ potek seje je ovrgel takšno usmerjenost, ki jo je skušal tov. “Vn r s
5 š|a v drugo smer, k pravim vzrokom in ne k povodu ponovno po-
GRADNJA DRUGE FAZE MURGEL
je veC kot Črna
(Seen'JV‘ 5 svojim načinom vodenja le obdržati v tej smeri. Debata pa je
“/N. a v drugo smer’k pI
j l®mperature v Murglah.
4
i)
^ l)a:
! »led ,| nim'verjši del seje KS Kolezija je bil tega dne nedvomno dvogovor N^-na strokovnjakoma: projektantom Ivanškom in dipl. ing. arh. Du-f1 Vs®kalt '’Va*°’ urbanistom LUZ (ki sicer ni nastopal v svojstvu svoje službe, ,f^urg|a?r, pa It01 strokovnjak, in ki je - kot Ivanšek - lastnik hiše v i/Ptibljj ' Nekaj prosto zapisanih odlomkov bo morda lahko vzpostavilo i: n"0 vzdušje tega dialoga.
*'Nhv Za II. fazo Murgel javne razgrnitve zazidalnega načrta ni bilo. ^Prihii, .,tev mora biti, da občani podajo svoje pripombe. Ker jih niso podali, t ,V5Z njimi zdaj.
' ^nkumentacija II. faze je šla po uradni poti preko Ljubljanskega , Hv/!čn®8a zavoda.
N Za3 blaPa,cu. ki smo jo naredili vsi skupaj: svet za urbanizem pri občini, Ur*5anizem pri mestni skupščini, republiški sekretariat za urbanizem. Pt an< Pa bi moral biti toliko pošten, da bi ščitil zakon, ne podjetnika. Hva|Stavnik Imosa: Kot investitor imamo vsa potrebna soglasja.
CjL|a' N ampak nezakonita. Hude krvi bo še! Vzrok sestanka ni članek
O', marveč krivda pristojnih služb in nemožnost občanov, da bi
km i*’v Pravem momentu. Ker ni bilo javne razgrnitve, je 11. faza Murgel ut Cr
Iv^Na.jc nezakonita!
Hva/k: Ogovarja)
Iv^f /btežujem vas, ker zavajate javnost!
Hva/k: Nisem prišel kot obtoženec!
^	■ Sami ste se postavili v to vlogo!
Vpo MURGLE SO HUDO ZAPLETENA ZADEVA
b' ^ji inku ^J® 'n 0 drugih novejših dogodkih v zadevi Murgel je na razširje-» Nv • Opravljal razširjeni uredniški odbor. Poslušal je tudi pojasnilo Nvj ,n'ka ustrezne občinske službe, toda dlje ko je poslušal, bolj se je , Hj^bplicirala. Po drugi strani pa je bilo jasno, da se tudi Naša komuna iS,,1'0 V n®Posr®dno prizadeti občini poslej ne bo več mogla izogniti d d°kai neniu obravnavanju te problematike. S prvim citiranim zapisom je • ^ je * n®argumentirano dregnila v osje gnezdo, vendar dovolj učinkovito, i Nel,.*10žila nadaljevanje že mnogo prej začete razprave. Poslej bo njena a<lt‘ti n; nka in ker je zadeva zapletena, bo mogoče šele čez čas prav ovred-k ^ Urc? dc*®^ v tej razpravi.
,i Nplet ni5tvu smo sklenili, da bomo začeli pri sebi. Iščemo točnih, dovolj k S|' ?aSn'h informacij, Pfi tem skušamo odstranjevati, kar megli prcgled-°rtliHla Uv°d smo povabili na sedež obč. konf. SZDL, katere glasilo je Naša ’ Projektanta Murgel inž. Ivanška.
\jek Na MAROSTU NI MOGOČE zidati poceni
Ntv; *nt Murgel nam je najprej govoril o zgodovini te soseske. O veliki lz leta 1964, da se na barjanskih tleh prične s sistematično gradnjo.
O začetku del leto dni kasneje. O prehodu na II. fazo 1967/68. O vzrokih in vnaprejšnji predvidenosti heterogene gradnje na Murglah (kaže, da seje prav ob tej razliki med prvo in drugo fazo problem najbolj zaostril). O težavah z ogrevanjem, ki jih projektant ni prav nič kriv. In še o drugih pritožbah, ki neopravičeno prihajajo na njegov naslov. O tem se lahko bolje poučite iz priloženega, drugega, skrajšanega odgovora tov. Ivanška na Dimitričcv članek. Uredniški odbor upa, da je ta Ivanškov odgovor namenjen izrecno komuniciranju preko Naše komune.
Med razgovorom je projektant Ivanšek zanikal, da bi bile Murgle kdajkoli zamišljene kot „poceni gradnja", dostopna občanu s povprečnimi dohodki. S številkami je skušal dokazati, da je II. faza Murgel v primerjavi s prvo fazo normalno dražja, tj. v skladu s splošno eksplozijo cen še posebej v gradbeništvu. Da so hiše v Murglah z garažo in vrtom še vseeno cenejše od stanovanj v bloku. Toda številke so govorile nekoliko drugače: 1 kvad. m stane v bloku nekaj čez 4000 ND, v Murglah pa okoli 5000 ND. Kdor pa ima 50-60 starih milijonov, kolikor je potrebno za hišo v Murglah, je že lahko nekoliko izbirčen, tako glede kraja, kot glede vrste gradnje. Morda zaradi tega gradnja Murgel II. tudi tako počasi napreduje.
O vzrokih počasnega napredovanja Murgel smo tov. Ivanška še posebej vprašali. Odgovoril je, da na to ne more odgovoriti, le pridružuje se kritiki počasne zazidave. O visokih cenah pa je dejal, da je sam proti njim, da pa jih formirajo drugi.
Tako smo v tem razgovoru le našli skupne točke. Naši pogledi nanje pa bodo najbrž še precej časa iz različnih zornih kotov. Sicer pa nam je projektant Murgel tudi izjavil, da po zadnjih dogodkih predvideva spremembo „smeri napada" od projektanta, tj. sebe, na občino, mesto in republiko.
Vse kaže, da bodo postale Murgle iz občinskega ali ljubljanskega vseslovenski problem!
NAMESTO ZAKLJUČKA
Seveda, zaključek na tem mestu ni možen. Prej je mogoče napovedati, da smo pred novim začetkom. Temu poročilu bodo sledili novi zapisi. Upajmo, da tudi takšni, ki bodo poročali o ugodnem nadaljevanju soseske Murgle. Barje je perspektivno območje za stanovanjsko izgradnjo. V tem smislu so Murgle pionirsko delo. Vsako pionirstvo pa je težko. Mnogokrat tudi drago.
VPRAŠANJE
Avtor pričujočega zapisa, ki je doslej pisal v prvi osebi množine, ker računa na ujemanje s somišljeniki, si prav na koncu dovoljuje postaviti vprašanje v prvi osebi ednine, čeprav je prav tako prepričan, da mu bo marsikdo pritegnil:
Ali bodo Murgle v nadaljevanju zazidave le dostopne povprečnemu občanu, povprečnemu po osebnih dohodkih?
Čeprav prepričevanje, da Murgle temu povprečnemu občanu niso bile nikoli namenjene.
Čeprav je nekdo, ki se spozna na te reči, dejal, da na Barju ni mogoče zidati poceni (draga komunalna ureditev, četudi potem postaviš le barako).
I. faza Mutgel daje upati!
Novi poskusi „poceni stanovanj" nas o tem prepričujejo (v občini Moste pri Polju, v občini Vrhnika pri Bevkah itd.)
Ali?	SANDI SITAR
Prebivalka Murgel in novinarka RTV Ljubljana Joža Zagorc nam je poslala nekakšen odprt odgovor na odprti odgovor dipl. ing. arh. Franceta Ivanška (na prvi, ciklostilno razmnoženi. Naši komuni in še marsikomu poslani odgovor na članek Hiša sredi ceste, NK VIII/3). Ker ne objavljamo Ivanškovcga teksta, ne moremo objaviti drugega. Tovarišico Zagorc in vse ostale, ki imajo o Murglah kaj povedati, pa vabimo k nadaljevanju polemike. UREDNIŠTVO
„Naša komuna" je 27. 3. 72 objavila članek „Hiša sredi ceste" s podpisom M. D., ki na neobjektiven in nestrpen način obravnava gradnjo 2. faze naselja Murgle v luči zadnjih razprav o socialnem razlikovanju. Trdi, da gradnja 2. faze pomeni končno oblikovanje družbenega razlikovanja v Mutglah, pri čemer 1. fazo indcntificira z „revnim“, 2. fazo pa z ..bogatim" delom. Spotika se ob strukturo kupcev novih hiš „saj med njimi ni delavcev, je pa projektant celotne izgradnje Murgel ing. France Ivanšek". Napoveduje bodočo delitev otrok pri igrah o vitezih in tlačanih na osnovi razredne pripadnosti staremu ali novemu delu naselja itd. itd. V zvezi s tem člankom, v katerem sem bil osebno napaden kot odgovorni projektant Murgel, sem 19. 4. 1972 vsem „starim“ in „novim" stanovalcem Murgel ter pristojnim občinskim organom poslal obširno in dokumentirano informacijo z odgovori na vsa vprašanja, ki jih je M. D. postavil v svojem članku. Informacijo sem poslal tudi „Naši komuni" s prošnjo, da jo objavi kot odgovor na članek po zakonu o •tisku. Ker pa je ta informacija po mnenju odgovornega urednika za objavo predloga, se v nadaljnjem omejujem le na zgoščene odgovore na zastavljena vprašanja oz. trditve. (Daljša informacija je vsakomur na voljo v podjetju Ambient, Ljubljana, Mestni trg 25/11.)
Naselje Murgle pred leti ni bilo predvideno ..predvsem za tiste, ki nimajo tako zelo globokih žepov", kot trdi M. D., ampak je že program urbanističnega natečaja za Murgle v 1965 zahteval ..fleksibilen sistem stanovanjskih zgradb zaradi prilagajanja na vse strukture stano-vaJcev." Ideja segregacije na osnovi materialnih sredstev, ki bi naj baje bila vodilna pri načrtovanju Mutgel, je čista izmišljotina Za kaj tekega se ni nikoli opredelil niti razpisovalec natečaja, niti žirija niti investitor in graditelj, niti projektant.
Delitev na „revne“ Murglane v L fazi in ..bogate" v 2. fazi demantira že sama analiza socialne strukture kupcev hiš v 1. fazi, ki izkazuje 16 uslužbencev in dipl. inženirjev, 8 direktorjev in zdravnikov, po 7 tehnikov in komercialistov, 6 glasbenikov, 5 arhitektov, po 4 novinarje in šoferje, 3 znanstvenike in igralce, 2 ekonomista pravnika likovna umetnika režisetja pisatelja, upokojenca, podjetji, 1 baletnika
carinskega inšpektorja, učiteljico, kamermana politologa, lektorja prevajalca, propagandista frizerja tiskarja, nogometaša designerja, profesotja računovodjo, obrtnika občinskega tajnika Socialna struktura 2. faze je približno enaka
Primerjava cene hiše, ki je leta 1967 stala 10,1 milijona din (stala je dejansko več, ker v tej ceni ni vračunana garaža, 52 % komunalnega prispevka pa ni šlo iz žepa kupcev!), današnja hiša pa stane do 4. faze 40 milijonov din, je nesmiselna, saj ne upošteva inflacij in splošnega dviga cen med leti 1967-72. Višje cene hiš v 2. fazi ni povzročilo dražje projektiranje, ampak 300 % dvig cen v gradbeništvu, 41 % poprečno povečanje površine hiše na zahtevo današnjega stanovanjskega trga, 5 do 7 x večji komunalni prispevek (1,5 milijona v 1. fazi, do 11 milijonov din v 2. fazi), zaostritev tehničnih predpisov o gradnji (seizmika, izola-tivnost, požarna varnost itd.), vključitev cene garaže v ceno hiše (v 1. fazi ni bila vključena). Izbor tehnologije Siporexa namesto lesene montaže na ceno hiše nima bistvenega pomena, pa tudi ne pomeni nobene samovoljne spremembe graditelja, saj je že urbanistični program Murgel v 1965 predvidel gradnjo v dveh tehnologijah (les, si-porex).
Hiša tov. Jenštrla ob Mokrški cesti, pred katero se je ustavila obvozna cesta v Mutglah, je bila že v natečajnem programu 1965 predvidena za ruŠtev v 1. fazi (skupaj z vso zazidavo Mokrške ceste). Traso obvozne ceste so potrdili vsi pristojni urbanistični organi; tudi urbanistični program 3. faze Mutgel, ki ga je pravkar dokončal LUZ, predvideva rušitev te hiše.
Tovornjaki morajo voziti skozi naselje po cesti Pod topoli kerje to zaenkrat edini možni dovoz na gradbišče soseske Murgle. Ko bo obvozna cesta podaljšana do Mokrške ulice, bo cesta Pod topoli deloma razbremenjena, toda idiličen mir bodo Murgle dosegle šele potem, ko bodo v celoti zgrajene.
Mnenja sem, da pamflet „Hiša sredi ceste", ki s svojo neobjektivnostjo zavaja bralce, Murglane pa spodbuja k medsebojni nestrpnosti, ni v skladu z ustavo, ki obvezuje tisk, da resnično in objektivno obvešča javnost.'
FRANCE IVANŠEK, dipl. ing. arh.
odgovorni projektant Mutgel
Iz samoprispevka kmalu nove šole
V lanskem letu smo v Ljubljani izglasovali samoprispevek za gradnjo šol in vrtcev. Za letošnje leto so v programu gradnje v naši občini trije objekti: vzgojnovarstvena ustanova na Škofljici, šola oziroma prizidek na Brezovici in šola ali prizidek na Dobrovi Ker bo gotovo vsakogar zanimalo, kako tečejo priprave za načrtovano gradnjo iz sredstev samoprispevka, smo se razgovar-jali na 1BE Elektroprojekt. Zakaj ravno tam?
Upravni odbor sklada, ki zbira sredstva samoprispevka in skrbi za izvajanje programa gradnje šol, je sklenil poveriti engeneering dvema najsolidnejšima ponudnikoma, to je projektantski organizaciji oziroma biroju IBE Elcktro-proiekt za občini Vič-Rudnik in Šiška, za ostale pa LIZ (Ljubljanski investicijski zavod). Tako delitev je narekovala ekonomika, saj je potrebno za izvajanje takega gigantskega projekta okoli 20 strokovnjakov, ki bi to delali ne le mesece, temveč leta. To pa bi eno samo projektantsko organizacijo preveč obremenilo.
Na IBE so povedali, da je pogodba s skladom že v zaključni fazi priprave, medtem ko IBE pravzaprav že dela s polno paro. Vsa dela in priprave okoli gradnje tečejo nasploh zelo hitro in tudi strogo po programu. Pogodba je zelo stroga v tem smislu, da pred videva'Vse možnosti. Kompleten engeneering je tako za našo občino prevzel IBE.
IBE ima zbrane že podatke o lokacijah, ki mu jih je posredoval LIZ. Na IBE zatrjujejo, da bodo investicijski programi gotovi do konca junija, kar je razmeroma nenavadno hitro. Ob izdelavi takih programov pa so naleteli že na več odprtih vprašanj, kot npr. vprašanje zaklonišč. Predpisi so namreč tako pomanjkljivi, da so pri nekaterih šolali potrebna zaklonišča, pri drugih spet ne, ponekod zahtevajo izvajanje tega določila, drugje spet ne itd. Seveda pa tako zaklonišče bistveno podraži gradnjo, čeprav ga je nedvomno zelo ametno zgraditi. Kolikor namreč že gradimo nove šole, potem jih zgradimo im bolje in čim bolj ustrezno predpisom. Drugo vprašanje, ki je tudi še odprto, pa je vprašanje kanalizacije, sploh odtoka odplak, greznic itd. Zemljišča, kjer naj bi stali novi objekti, namreč niso komunalno opremljena in jih bo treba torej opremljati šele ob gradnji objekta. Stvar pa še otežkoči dejstvo, da običajno tudi kraj kot celota, kjer bo stal objekt, ni ustrezno komunalno opremljen. Ob tem investicijskem programu pa seje odprlo tudi še vprašanje tako imenovane etapne ali fazne izgradnje. Pri tem načinu gradnje se namreč postavlja kar sama od sebe dilema, kako graditi komunalne naprave in sploh instalacijo v stavbi. Odtočna cev za šolo s 100 učenci namreč ne zadostuje za šolo s 400 učenci, kolikor jih bo šola npr. imela v zadnji fazi izgradnje. Tu pa je dilema, če bo do zadnje faze sploh prišlo, kajti lahko se medtem bistveno spremeni način gradnje.
Vse investicije bodo izvajane samo strogo v obsegu, ki je določen v odloku, če pa bodo želeli kje še kaj dodatnega, potem bodo morali ustrezna sredstva primakniti sami. Pred tem bodo morali doseči tudi še spremembo odloka, kjer je določeno, da sc investicije ne smejo spreminjati ne finančno ne namensko. Ce pa bodo posamezne občinske skupščine pripravljene primakniti sredstva, bodo lahko dodatno gradili. Nekateri se tudi vprašujejo ob divjanju naših cen, kam bo šel višek denarja, ki se bo zbral nad planom.
Nekateri so si že delali iluzije, da bodo s tem denaijem pač že nekako spravili del svojih načrtov v program in tako dobili več. Te moramo razočarati, ker je odločeno, da se vsa sredstva, ki bodo zbrana nad planom, razdeli proporcionalno. Je pa tudi tu obenem vprašanje, če je tako drobljenje sredstev smiselno. Z malo denarja nikjer ne bodo mogli nič narediti, medtem ko bi se z zbranimi sredstvi dalo zgraditi en sam objekt in to v redu, kar pa je že bistvena razlika. IBE je tudi opravil več razgovorov z gradbenimi odbori v posameznih krajih, v naši občini v Škofljici, Dobrovi in Brezovici.
Na Škofljici je zemljišče za gradnjo že pridobljeno, pa tudi lokacijo so si že ogledali. Z denarjem, zbranim iz samoprispevka, bodo na Škofljici, kot tudi drugod, financirali le izgradnjo objekta in opremo, ne pa tudi zunanje ureditve. Zunanjo urediteev so se obvezale financirati šole, prebivalci pa bodo lahko pokazali svojo solidarnost s prostovoljnim delom za ureditev. Ureditve so n mireč kaj draga reč, saj lahko gradnjo podražijo tudizaSOdo 60 starih milijonov. Seveda je treba predvideti tudi možnost gradnje raznih dodatnih naprav.
NA BREZOVICI so pred leti že izdelali projekt za gradnjo nove šole, vendar ga sedaj ne bodo mogli uporabiti Zakaj? Tedaj zasnovani projekt namreč presega investicijsko vsoto s 116 odstotki, kar pa je razumljivo nesprejemljivo. Na Brezovici bodo namreč staro šolo dogradili z učilnicami, telovadnico, kuhinjo, kotlovnico in centralno kurjavo. Vse naj bi gradili * etapah, tako da bi začeli z gradnjo centralne kurjave. Idejni projekt za šolo na Brezovici je že v izdelavi, vendar se mora projektant držati sklepov o višini cene gradnje, kot tudi o možni etapni izgradnji. Računajo, da bo gtavn projekt gotov do 1. 9., že dva meseca kasneje pa naj bi šola dobila centralno kutjavo. Vsa investicija naj bi bila zaključena naslednje leto jeseni, pred začetkom šole.
Bolj zamotane stvari pa so NA DOBROVI. Tam zemljišče namreč še ni pridobljeno, le lastniki so načelno pristali na odkup. Kako bodo to uredili, še ne vedo natančno, medtem ko so širšo lokacijo že določili in si jo tudi ogledali. Dobrova pa je na boljšem v toliko, ker ima že nekaj potrebnih soglasij. Na Dobrovi se je stvar zakomplicirala še zaradi ene stvari: prebivalci se sedaj ne strinjajo s prizidkom, temveč bi raje imeli dislocirano enoto v novem stanovanjskem naselju, oziroma v okolju nove zazidave Dobrove. Prebivalci bi dalje radi, vsaj tako trdijo krajevne organizacije, da sc v prvi fazi spremeni namenskost gradnje, tako da se začnejo graditi večja telovadnica, upravni prostori, kotlovnica in centralna kurjava in nato šele nove učilnice. Ker pa zahtevajo večjo telovadnico, ki naj bi služila kraju kot celoti tudikot prireditvena in kulturna dvorana, bo vsa stvar dražja, investicija oziroma nje višina pa je limitirana z odlokom in tudi z denaijem samim. Prebivalci trdijo, da bodo zbrali okoli 30 starih milijonov in omogočili tako investicijo oziroma spremembo. Vso stvar pa bodo seveda morah dati najprej na zbore volivcev in nato predlagati spremembo odloka. Sprememba pa bo sprejeta seveda le pod pogojem, da se s tem vsi prebivalci resnično strinjajo. Vprašanje pa je, če bo potem ostal denar za učilnice, zato bo moral projektant zadevo tako projektirati, da bo možna fazna izgradnja in kasnejša dozidava
llč,lnic'	MILOVAN DIMITRiC
Ob primerjavi obeh slik: Socialno razlikovanje? - Ne, le razlika med prvo in drugo fazo Murgel. (Foto: F. Modic, podpis S. Sitar)
Na vsakoletnem srečanju mladih pevcev je tudi letos uspešno zapel pevski zbor z osnovne šole na Igu
Srečanje mladih pevcev živahna
občine Vič-Rudnik
dejavnost odraslih zborov
V počastitev 80-letnice maršala TITA je priredila Zveza kulturno irosvetnih organizacij občine Vič-
učnimi pripomočki (več šol nima klavirjev), še vedno ni zadovoljivo
E1
k
udnik zapovrstjo že deseto „Sre-
čanje mladih pevcev" v Festivalni dvorani dne 9. in 10. maja. Nastopilo je 8 otroških in 9 mladinskih pevskih zborov, skupaj skoraj 1000 pevcev.
Vsak zbor je zapel po tri pesmi; za zaključek prvega in drugega koncerta pa so zapeli zbori skupaj pesem Rada Simonitija „TITU ZA ROJSTNI DAN". O liku maršala TITA in njegovi mladosti je spregovoril podpisani.
Srečanja so se udeležili
urejen status zborovodij, in njihov stimulans pri opravljanju težkega in odgovornega dela, ki je izpostavljeno vsak čas javni kritiki.
Pri sestavi programa bi si želeli nekaj več umetnih pesmi slovenskih skladateljev, vsaj nekaj partizanskih pesmi, medtem ko je treba izbiro tuje literature, tako po narodnosti in stilu vsaj nekaj mesecev pred nastopom skrbneje določiti. Po stro-
kovni dozorelosti in izvajanju so zbori na različni stopnji. Čeprav se
Na posvetu so zborovodje izvolili tudi svojega vodjo, ki ga je aktiv zborovodij pogrešal že dve leti. Odlična zborovodkinja, znana iz republiških in zveznih revij in tekmovanj tov. Majda Hauptman-Jemčeva, bo prav gotovo znala strokovno in organizacijsko strniti vrste zborovodij in jim z bogatimi izkušnjami pomagati pri dvigu mladinskega zborovskega petja. Zato pričakujemo, da bo že prihodnje ..Srečanje mladih pevcev" še bolj uspešno, kot je bilo letošnje. Cvetko Budkovič
in narodnozabavnih ansamblov
predsednik republiške ZKPO Ivo Tavčar,
podpredsednik skupščine občine Vič-Rudnik Stane Virtič,
prof. Pavle Kalan z zavoda za šolstvo, zborovodje, starši in ljubitelji lepega petja.
Posvet zborovodij ob zaključku Srečanja je pokazal na nekatere probleme v zvezi z delovnimi pogoji,
zborovodje trudijo, da bi dosegli višjo stopnjo umetniške kvalitete, so vendar izstopili s svojo pevsko kulturo otroški zbori osnovne šole Nor tranje gorice, Brezovica, Bičevje in Trnovo, medtem ko so smiselno, intonančno čisto in ritmično točno peli dovolj zahtevne pesmi mladinski zbori osnovne Šole Bičevje (Tea Batič), Brezovice (Ogrin Jožica) in zlasti iz Trnovega (Majda Hauptman-Jemčeva).
Solidna predstava
horjulskih
kulturnikov
KUD ŠENTJOŠT LETOS NAJUSPEŠNEJŠE DRUŠTVO V OBČINI
Resnična množična kultura
KUD Šentjošt ima za sabo že vrsto zelo delovnih sezon in to predvsem na področju igralstva, zadnja leta se pa delo pestri z udejstvovanjem tudi na drugih področjih. Tako je po oblikah dela društvo enako drugim KUD, razlikuje se pa od ostalih po izredno neugodnih razmerah, v katerih dela. Vaje imajo tudi v privatnih hišah, premiero pa v preurejenem hlevu, ki je veliko slabši kot modemi hlevi. (To je lahko kulturna zanimivost, ni pa ugodno.)
Druga, pozitivna značilnost tega društva pa je, da z veliko truda naučeno igro potem tudi veliko igrajo. Z letošnjo igro ..Tolmun in kamen" so obiskali 14 krajev med Hotavljami in Turjakom. V tem je tudi širše poslanstvo nekega društva Dosti več doprinese k širjenju kulture in k zadovoljevanju človekovih potreb po lepem tisto KPD, ki gre s svojo igro med ljudi, kot pa, če se s svojim delom pokaže samo občinski ali republiški komisiji.
Glede ocenjevanja delavnosti društev imajo igralci nekaj pripomb Prav je, da se društva na neki način usmerja, da bodo segala po kvalitetnih delih, treba jih je pa tudi bolj stimulirati, da se ne bodo učili le za ozek krog ljudi, ampak da bodo prispevala h kulturni angažiranosti ljudi v čimveč naših vaseh. Da bo publika njihova prava komisija in sodnik! To bi se dalo doseči s tem, da bi bil denar, ki ga društva zaslužijo s svojim delom, eden od kriterijev pri nagrajevanju društev.
poti. Razni mračni poskusi, pokazati napredno kot pohujšljivo, ali aplicirati slabše značajne poteze iz igre na igralce, se bodo pa razblinili tako kot letos in še bolj.
JOŽE PRAPROTNIK
Gledališko amaterstvo v Horjulu nikakor ni nepoznana stvar. O tem zgovorno pričajo številni u-pehi in priznanja, ki jih vaški gledališki ansambel že več let niza. na gledaliških deskah širom po Sloveniji. Poleg četrtega mesta na festivalu dramskih amaterjev na Hvaru se omenjena igralska skupina lahko pohvali tudi s priznanjem za najboljšo režijo, najboljšo žensko vlogo itd.
Letošnjo pomlad se je renovirani ansambel zopet predstavil horjulskemu občinstvu. Tokrat je režiser Franci Končan posegel po novi dramski zvrsti, po t. i. stilni komediji. Nabito polni dvorani je predstavil Machiavellijevo ..Mandra-golo", renesančno komedijo iz začetka XVI. stoletja. Kljub mladim kadrom in nevajenosti nekaterih igralcev je režiserju (ob strokovni pomoči poklicnega mentorja) uspelo, daje igro uspešno izpeljal.
Machiavellijevo izpoved (tako sam pravi), sem izbral predvsem zaradi njene objektivne kritičnosti do ljudi in družbe, prepričljivega etosa in ne nazadnje zavoljo spoznavanja naše igralske skupine s tovrstno gledališko zvrstjo.
BRANKO VRHOVEC
Zvečer je zbor gostoval v Novi vasi na Blokah pri tamkajšnjem moškem zboru, ki deluje šele 3 mesece. Skupno so zapeli tri pesmi. Oba zbora vodi priljubljeni zborovodja prof. Srdjan Ribarovič. Istega dne je priredilo kulturno umetniško društvo Barju tradicionalno tekmovanje narodnozabavnih ansamblov v prostorih Zadružnega doma Barje.
Spored je popestril quiz.
Letošnja igra „Tolmun in kamen" je zelo nova, tudi vsebina je aktualna. Povsod je bila navdušeno sprejeta, dvorane so bile polne. To je dajalo igralcem tudi polet, da so laže žrtvovali cele nedelje in večere skozi tri mesece.
Tudi domačim gledalcem je bila igra všeč. Daje pa nekaj okostenelih okusov imelo pripombe, je pa samo dokaz, da igra ima nekaj povedati in da naj društvo nadaljuje z delom v tej smeri.
KUD Šentjošt je letos kot najuspešnejše društvo v občini Vič -Rudnik igralo na zaključni reviji dramskih skupin. To je doslej največje priznanje društva za vse dosedanje delo, posebej pa za letošnje, ko je bilo delo, ki so ga izbrali in
bjeflova izvedba res na taki višini, da je bik) užitek slediti dogajanju na odru; vzdušje med gledalci je bilo adbi
velika ^>odbuda skemu ansamblu.
gledalci je in nagrada igral-
Svoje vzgojno in informativno poslanstvo je odigrala tudi RTV Ljubljana s tem, da je Viktor Konjar v svoji oddaji prikazal delo in razmere društva in skupaj z igralci dal poseben poudarek pomenu izbora zares kvalitetnih odrskih del.
Ob taki podpori bo KPD Šentjošt veliko laže vztrajalo na začrtani
Kaj pravijo mladi o generacijskih vprašanjih?
V zadnji številki NAŠE KOMUNE smo v naslovnem članku MLADINA IN STAREJŠI razpravljali o generacijskih vprašanjih. V uvodnem razmišljanju smo odprli nekatera vprašanja z željo, da se razpravi pridružijo še bralci s svojimi stahšči in predlogi. Uspelo nam je pridobiti mnenja mladih bralcev, kijih objavljamo.
VAJENKA: Vsaka generacija ima svoje probleme Mislim, da ima vsaka generacija svoje specifične probleme. Mi mladi imamo povsem drugačne probleme in želje, kot sojih imeli naši starši, ko so bili v teh letih. Priznati moram, da tudi znotraj mlade generacije obstajajo različna stališča do posameznih vprašanj. Osebno se dostikrat ne strinjam s svojimi vrstniki. Predvsem me moti pesimistično razpoloženje nekaterih sovrstnikov. Samo s skritimi željami in kritičnim ocenjevanjem ne moremo spreminjati starega. Nisem zadovoljena z odnosi med študenti in delavsko mladino. Mi, mladi, ki delamo že v proizvodnji, sc počutimo zapostavljene, čeravno je med nami mnogo takih, ki so bistre glave, pa nimajo pogojev, da bi lahko študirali. Mislim, da bi bilo potrebno znotraj mlade generacije več sodelovanja in le tako bi lahko predstavili celovito stališče mladih.
Med mladimi in starejšimi ni konfliktov, obstajajo pa različni pogledi do reševanja nekaterih družbeni!) vprašanj, razlike v stališčih do sistema vrednol. pa tudi človek je drugače vrednoten. Menim, da bi morali človeka vrednotiti ne le po delu ali po diplomi, temveč tudi po vsakodnevnih človeških dejanjih. Mi. mladi, ki sc znajdemo v novem delovnem okolju, potrebujemo ne k' strokovnjaka, ki nas bo učil delati, temveč človeka, ki bo tudi delovni tovariš. Mislim, da bi starejši morali nam dajati vzgled, kako je treba spoštovati človeka v družini, na delovnem mestu in v družbi nasploh.
SREDNJEŠOLKA: V družini se najprej razvijajo odnosi med mladimi in starejšimi
Kadar razmišljam o mladih in starejših, se najprej spomnim naše družine, očeta in matere. S tem, ko
ŠTUDENTKA: Motijo me razlike med besedami in dejanji
Spoštujemo starše, saj so v težkih razmerah oblikovali našo socialistično družbo. Ob tem, ko razmišljamo, kaj bi morali storiti mladi in starejši, da bi se bolje razumeli, je to, da bi morali dosledno uresničevati načela naše socialistične ureditve. Mislim, da ne bi smeli kritizirati obnašanja mladih, ne da bi upoštevali okolje, v katerem živi mlad človek. Na pr. mladim dostikrat očitajo slabo vedenje, neodgovornost, nagibanje k družbeno-negativnim pojavom itd. Ce danes naraščajo tovrstni probk-mi.je treba iskati vzroke tudi v ožjem in širšem okolju. Ni mi všeč. da
sem odkrivala življenje staršev, sem spoznavala starejšo generacijo in poskušala razumeti njihova stališča in pogkdc, tudi na svet mladih. Med menoj in starši je večkrat prišlo do nasprotujočih si mnenj, vendar smo zmeraj našli čas m način, da smo se sporazumeli. Če smo se usposobili v družini razreševati medsebojne nesporazume, bomo znali tudi v šoli, pri delu ali kjerkoli objektivno in razumevajoče
odpravljati nesporazume. Mislim, da je družina resnično največja šola življenja.
se starejši tako krčevito bor(jo za komercialne
F
opremljenih gostinskih lokav, neprestano sc množi
uspehe. Na trgu se nudi vse, ne glede na kvaliteto, važen ‘ .................t/t
le dobiček. Vsak dan imamo več razkošno
šund literatura, mlad človek pa je dostikrat predmet zabave. Neprestano pa tarnamo, da ni denarja za vrtce, šole, kulturne prostore in stanovanja. Ker so na vodilnih mestih večinoma ljudje starejše generacije, pričakujem, da bi oni morali storiti več za zdravo rast mladega rodu.
USLUŽBENKA: Samoupravljanje nam daje najboljšo možnost za razreševanje nesoglasij
Popolnoma naravneje, da imajo mladi drugačne, sodobnejše pogkde na delo in življenje. Včasih si umetno nastavljamo pregrade med starejšimi in mlajšimi. Mladim je treba dati mesto ne le pri delu in učenju, temveč tudi v samoupravljanju. Čim bolj bomo mladi oddaljeni od organov samoupravljanja, tem bolj se bomo razlikovali v pogledih. Starejši bi morali izkazati več zaupanja mladim. Zanima me, kolikšen je delež mladih v samoupravljanju v viški občini?
DELAVEC: Človeka je treba vrednotiti tudi po njegovih človeških dejanjih
V prihodnji številki lx>mo objavili še prispevke starejših in poskušali pnpraviti deupno stališče do
teh vprašanj.
A. ŽIBERNA
ŠPORTNIKOV PORTRET
FRANC KARO
P"
I
.-uši
S sekretarjem občinske zveze za tcle.no kulturo sva sklenila, da obiskala predsednika balinarskega kluba Žaba tovariša Karo Franca;<L pobudnikov tega športa pri nas. Hotela sva ga presenetiti pri balinanju,P1 stezo namočil rahel dež in z najino namero ni bilo nič.	,j i
„Kar noter stopite," naju je povabil in drobno pomežiknil. Klub, kat* 1 član je, ima kar doma. Stopili smo skozi vežo v klubsko sobo in že smo sredi samih pokalov, kolajn in diplom in vse jc skrbno urejeno ter dokui« )(|( tirano z množico slik. Ni moglo biti proste nedelje v njegovi športnika'1. sicer bi kakšen pokal manjkal. Veliko truda in prostega časa je moralo1 1 potrebnega za vse to.	. ev
Pobaral sem ga o začetkih delovanja balinarskega kluba z imenom ;go pa jc povedal veliko več. Zvedel sem, da so balinanje zanesli k nam Irt la in da so prve steze za balinanje zrasle na gostilniških vrtovih. ,,Prvc krog«
hili'	in	vmn iih nunviknti v vnHi ** Knominiii k :irO rl* *
bile lesene in morali smo jih namakati v vodi," se spominja Karo Fu „Kot 12-lctni fantalini smo tekmovali med seboj na domačem igri® er velikokrat sem bil najboljši. Potem smo napovedali dvoboje tudi M ^ balinarskim druščinam, ki so se zbirale na gostilniških vrtovih Pr', .j
Jeločniku, na Restavraciji, pri gostilni Novak pa v Trnovem pri Krrt
tudi drugje." Iz gostilniškega se jc počasi začelo razvijati organizirano' . movalno balinanje. Dvoboji so prerasli v turnirje, kjer so sodelovali vsi'I ,| j
Ijanski „klubi“. Imeli so tudi nekakšno ligo. Toda kljub temu, da * |0 balinanje v smislu športa začelo že leta 1936. so se uradno organizirali1 u
leta 1952, ko so ustanovili pri Športni zvezi Slovenije Odbor za balin*1 ..Ustanovni člani smo bili' " " -	... n-.—a:*	“*■
Bašin, Vrhovec, Petrovčič, Metlar in
vodujc Karo Franc. ..Veliko zaslug za registracijo odbora jc imel Bašin,* ^ prevedel pravilnik mednarodne organizacije za balinanje Fl.P,“je nadi# Led je bil prebit in lahko so začeli z uradnimi tekmovanji. Najprej
kosali med seboj le v tudi v Zagrebu in na
' republiškem merilu, kasneje, ko so ustanovili W Reki. pa tudi s hrvaškimi tekmovalci. V drugih rep*
*	W W	IBM a ^ W BV ■ , ^ 14 l w V4 I .* XI« V	Bli ft|	V V4ae4£,44» »j
kah se je balinanje začelo prav na pobudo slovenskih balinarjev. Dv®
med slovenskimi in hrvaškimi klubi so bili uvod v kasnejša zvezna rt f
Moški pevski zbor z Brezovice jc proslavil skupaj s podružnično šolo v Notranjih goricah „dan žena" dne • 4. marca. Naslednjega dne jc prav tako počastil žene v osnovni šoli Brezovica s samostojnim koncertom ob sodelovanju ansambla za staro glasbo. Brczoviški pevci so imeli celovečerni nastop 6. aprila v Dobrovi, ob priliki podelitve nagrad in priznanj OF zaslužnim družbeno-poli-tičnim delavcem. Pod vodstvom prizadevnega zborovodja Milana Trčka pripravlja moški zbor že nov program za prihodnjo sezono. Pričakujemo novih umetniških presenečenj.
vanja in turnirje. Prvič so sestavili jugoslovansko reprezentanco leta 195* so se udeležili mednarodnega tekmovanja ob zasedanju mednarodne1 narske federacije FIP v Italiji. Takrat so Jugoslavijo tudi sprejeli za rt pravnega člana te skupnosti. Dve leti kasneje jc jugoslovanska rcprezcnl*1 ki so jo sestavljali člani kluba Žaba Karo, Petrovčič in Bašin ter Jun"* jp Reke, sodelovala na svetovnem prvenstvu v Genovi v Italiji in osvojila11 18 reprezentancami zelo dobro 9. mesto. Tekmovanja na svetovnih P11 0i stvih potekajo v A in B skupini, ki sc določita z izločilnimi tekmoVJ'e2| Vsaka ekipa mora od treh dvobojev dobiti dva, da lahko tekmuje v pini.	.	>sc(
Karo Franc je kot reprezentant sodeloval tudi na svetovnem prvcnsi' ic St. Antonu v Franciji leta 1958, kjer jc bil v ekipi četvorke, ki jc rt eir zopet 9. mesto. Sledilo jc šc 12. mesto na ..svetovnem" leta 1969vZc'vo in številna mednarodna tekmovanja in turnirji. Vedno se je uvrstil vf trii polovico med tekmovalnimi ekipami. „lmel sem občutek za igro in 11
sem dobro taktiziral, zato so me izbrali za kapetana ekipe.
Nonet z Iga je sodeloval pod vodstvom zborovodje Deane De Fabri-zio na proslavi občinskega in republiškega praznika 27. aprila na Golem. Na proslavi je sodeloval tudi mladinski pevski zbor z Iga. Moški pevski zbor iz Horjula je nastopil pod vodstvom prof. Albina Wein-gcrla za krajevni praznik v Hrušcvju, dne 7. maja. Moški pevski zbor s Škofljice jc priredil prvi samostojni koncert dne 14. maja. Zbor šteje 17 pevcev in jc v kratkem času naštudiral 16 pesmi, povečini z narodno motiviko. Pevci pojejo ubrano, glasovno izenačeno, muzikalno. Zbor ima vse pogoje, da seže po zahtevnejšem repertoarju. Najbolj jc vžgala narodna z otoka Brača „A ča“.
Državni prvaki v balinanju (četvorke) leta 1961. Od desii: Karo Franc, Turk Vinko, Vrhove Stane in Petrovčič
O uspehih klubske ekipe je govoril malo bolj navdušeno. Najbolj ^ srcu 2. mesto med najbolj znanimi evropskimi četvorkami na mednart lai; turnirju v Vidmu v Italiji in 3. mesto Vrhovca in Petrovčiča med dv°”
na mednarodnem prvenstvu v Monte Carlu, kjer jc sodelovala vsa sV«,*! elita. Balinarski klub Žabe je bil 7-kratni državni prvak v letih od

1962. Tudi kasneje se klub ni plasiral slabše od tretjega mesta. Petro).
Turk sta hila tuHi trikrat Hr>nvna nrvuka v 7hitnniii kw»r tfarn ni

Turk sta bila tudi trikrat državna prvaka v zbijanju, kjer Karo cialist; vendar je bil enkrat republiški prvak tudi v tej disciplini. Leta osvojili na republiškem prvenstvu v Novi Gorici prvo in drugo mertj dvojkami, kar je v tem športu posebno težko zaradi samega sistema ,e ka vanja.	>|0j
Prvi pokal je Karo s svojimi klubskimi tovariši osvojil leta 195 L j >t|St izrezljan iz lesa z balinarsko kroglo na vrhu. Od takrat pa do leta •969', flev prenehal aktivno tekmovati, je prejel za svoje in klubske uspehe •* ('tit znanj, pokalov in plaket, ki sedaj bogato krasijo klubsko sobo. VcndaL 6ba ni poznan samo kot tekmovalec, temveč tudi kot trener, organizator vanj in eden voditeljev strokovnih seminarjev, ki jih je Odbor za b*1'!, prirejal po Sloveniji. Ti seminarji so bili namenjeni kot pomoč klub0) organizacjji tekmovanj. „Zelo smo čutili pomanjkanje strokovnega rt je odgovoril Karo na vprašanje, kako je kaj z trenerji. ..Italijanska bart zveza nam je zato leta 1956 za 14 dni posodila svojega zveznega trcr)c" je bil tri dni tudi gost mojega kluba. Takrat so slovenski balinarj' 0
in*1
..Pokazal
izkoristili prisotnost trenerja trikratnih svetovnih prvakov. „________
tehniko vseh posameznih elementov igre in nas tudi razvrstil po tckib0^ sposobnostih. Kar smo se naučili, smo skušali posredovati v širin0 c klubom po Sloveniji. Pri tem smo bili člani Odbora za balinanje ^ H prizadevni." Balinarje so vedno tiščala skromna sredstva, zato pozncb| utegnili dobiti še kakšnega tako kvalitetnega trenerja. Športna zvcz!l^<
nije je dajala sredstva le ekipam, ki so sc plasirale na republiška in ^
tekmovanja. To je bila pravzaprav le participacija k stroškom za P0rt« tekmovanja. ,,Sedaj ko dobimo sredstva od Občinske zveze za tertjj turo, je precej bolje in balinarski šport kar laže diha. Veste stroški Irti tako majhni, kajti tudi mi imamo svoje rekvizite in igrišča." Ko scrti'.' kaj vse potrebuje klub in kaj tekmovalec, da lahko uspešno tckmwji zvedel, da dober balinist potrebuje dve kovinski krogli, ki mu moral*''p v roki". Morata namreč biti ravno prav veliki in zadosti težki. krogel, ki so uvožene, stane svojih 300 din, vendar jc življenjska dob*^ okoli štiri sezone. Igrišče samo mora imeti trdno podlago, na kater0 :) merno nanesejo plast mivke, ki jo potem šc zgladijo. Zanimalo m* *.yl koliko mora trenirati posamezen balinar, če hoče uspešno tekmov*1'p republiški ligi. Odgovor: „10 ur tedensko in tudi več," me je prrtl ..Tekmovanja in treningi trajajo skoraj vse dneve od pomladi dokler ne osvojiš zasluženega mesta," je odgovoril Karo Franc in ‘rt* S , njegova odsotnost njegovi soprogi ni bila posebno pri srcu. ..Ni*0^ »j|)1 doma," jc velikokrat potarnala. Pa ga res ni bilo, tudi ko je b.l na balinijču, ki ga ima kar na domačem vrtu. To balinišče je tudi sam ijn? velikega veselja do svojega športa. Ko je hodil po tekmovanjih v tujirt) Jdj ostal v spominu tovarniški klub FIAT v Torinu, kije pokrit in im« J/
30 balinarskiMtez. Ob vrnitvi v domovino jc^o tem pripovedov*^! hvj
ijeni želji, da bi pokrili in zaprli vsaj eno samo stezo. „To J0 W moja največja želja," je odvrnil Karo Franc, ko sem ga vi
________.prašal P° hŠI ® oe
Jugoslaviji ima pokrito balinišče doslej le klub na Reki, ki ima Reški klub jc državni prvak in je to tudi razumljivo, saj lahko nje?0 trenirajo vse leto.	J
O koncu pogovora z enim naših najuspešnejših balinarjev me j*- rtjt šc, kakšen bo letošnji plasma kluba in kakšne možnosti ima za pfihl,0IJl "!sf| „V republiški ligi imamo šc dvoje odločilnih srečanj, in upam0 mesto, v prihodnje pa upam, da bodo mladi tekmovalci zopet povr,J.jif slavo klubu in postali državni prvaki." Franku Karu sem po teh nr) željah tudi sam zaželel veliko športne sreče.

o SERIJI NEUSPEHOV NAŠEGA DRUGOLIGAŠA
Majski uspehi Mercatorja
, r , ° 'reh zaporednih zmagali, ki sojih med prvomajskimi prazniki nogometaši Mercatorja, so se v Gerbičevi ulici naposled ,( aaahnili. Sest dragocenih točk, popoln izkupiček v srečanjih z I ^posrednima tekmecema za izpad in moštvom favoritov za osvoji-|/!la)v*jcga naslova, je „zalogaj“, ki je viškega drugoligaša dovolj 'MaVur '	re^'* najve6j'li skrbi. Praktično je namreč nemogoče,
k a 1 Mercator po triumfalnem ..prvomajskem pohodu", brezglavo d pravil priložnost, da se jeseni vnovič sreča na odprti sceni s partij erji v zahodni skupini II. zvezne lige.
f i f?e^en P°gkd na zadnje dogodke o P0r)!{K,ni P^ku Svobodo priča, da
1 mila ^cr.cat°rjevo družino napočili lj.| [9 Spori na relaciji vodstvo * io 3 ~ .pralci (o njih smo že obšir-■ Poročali), so pozabljeni, čeprav Jl J" 'a’11 še tli ..iskrica mašče-P j.]a ■ ^aj bo kakorkoli že: izkušam ,rnno8‘b športnih kolektivov jci aterskili, polprofesionalnih ali
Ji
1,1 /"
ti
I,
if
SORTNE VESTI)
«ISPEH Milana kunCiCa
/j r2'0(*n' telovadec, tekmovalec sin w®,a razrcda mladincev, Trnov-)».!>"*•	v zadnjem času
P :c n .'?rCllno lePe rezultate. Ko-rej^njega meseca je na republi-■'Ivo Prvenstvu v Ljubljani preprič-f m ;ZI!?agal pred Koprčanom Zerja-w »j n Mariborčanom Fišerjem, a državnem prvenstvu v Srbo-je zopet navdušil. V dokaj .n* konkurenci je Kunčič zanes-tiimW|0P* Prvo mest0 pred lansko-im,'" državnim prvakom Mutičem ijjjbca) in Kezunovičem (Sara-
Mariboru je 14. maja bilo tek-i aaje za VI. Šalamunov memo-4Pet je Milan Kunčič pustil za svoja „večna“ zasledovalca Mu-V^Kezunoviča.
‘dca K0r ®re za izrednega telo-16j?’, ki je samo v zadnjih nekaj La-? .izredno napredoval. Milan 1C Je eden najperspektivnejših ^ ‘ovanskih orodnih telovadcev, »o rPravi^eno od njega pričaku-1 ^ mno8° • ■ - N. ŠOŠTARIČ
•
NA KOLPI pomeni Ja-“tirašiču, članu KK LBD, doslej 5* njegovih največjih uspehov.
najbopimi jugoslovanskimi ka-to . 8°sti iz Francije je preprič-. zmagal pred Čižmanom (Ra-■ttns/l0'lmPiJskim kandidatom Ma-‘litco em “ Zagreba. Med najboljšo nU’ v tekmovanju dvosedežnih srečamo spet par Guzelj-( Pžtč in njune klubske tova-'p“v°jici Masle-Fjjavec in Tri-Pi^icrnel.
te
profesionalnih) so že pred leti z o tiplji v imi p rinieri -d okazale, -da. brez- -spoštovanja klubske discipline, solidnega življenja igralcev in zdravih medsebojnih odnosov ni mogoče pričakovati uspehov.
V Mercatorju je zavrelo sredi odločilnih trenutkov. Medsebojna obtoževanja, spori med igralci, trenerjem in vodstvom, na srečo niso dobili večjih razsežnosti in so ostali zgolj v klubskih okvirih, vendar so na svoj način vseeno opozorili, da se do včeraj vzoren kolektiv spreminja v ..otroško zavetišče", kjer počenja vsak, kar pač hoče. Da je šlo le za ..trenuten razdor", so s svojimi zadnjimi nastopi, posebno pa s prvomajskimi zmagami, dokazali nogometaši sami. Preostalo jim namreč ni nič drugega, kot da se ob razburljivem spomladanskem prvenstvenem razpletu soočijo s stvarnostjo. S tisto stvarnostjo, ki jim je „nudila“ pot v - republiško ligo! Bržkone je zdaj najhuje mimo in kar je pri vsem najvažnejše - igralci so se otresli more, da jih po seriji spomladanskih spodrsljajev čaka slovo od drugoligaške konkurence.
Če so v Gerbičevi ulici še takšni optimisti, bitka teoretično še ni
dobljena. Našo drugoligaško enajsterico čaka do konca prvenstva namreč nekaj srečanj, ki bi utegnila krojiti dno, prejkone pa tudi sredino razpredelnice. S 23 točkami (ob času poročanja) so nogometaši Mercatorja resda zapluli v mirnejše vode, toda orkan je še vedno na vidiku. Kako, zakaj . . .?
Poglejmo računico:	če bodo
fantje do konca dobiti od sedmih srečanj vsaj tri tekme, bi se kot jeseni, spet znašli v zlati sredini. Tre-nutno 13. mesto jtm- ob naskoku sedmih točk pred predzadnjim Junakom že zagotavlja obstanek med najboljšimi moštvi „na zahodu", saj je težko verjeti, da bi sinjska enajsterica do sklepnega kola nadoknadila zamujeno. Na točke lahko računamo v srečanjih, ki jih bo Mercator igral pred svojim občinstvom in z nasprotniki, ki niso - nepremagljivi. To velja za tekme s Trešnjevko, Var-teksom in Rudarjem. Slednja bosta slej ko prej najtežja nasprotnika, toda, če bodo Zikovičevi varovanci spet uprizorili ..prvomajski show“, bodo točke zanesljivo ostale doma. Slednjič je tu še tekma z Junakom v Sinju, kje bi lahko vodilni ljubljanski drugoligaš osvojil vsaj točko in srečanje s Splitom, kije pod Marjanom skorajda že pozabil na slast zmage.
Morda je prezgodaj, da delamo račune brez krčmarja, toda zavest, da so se nogometaši Mercatorja rešili najhujšega, nas navdaja z zadovoljstvom. S tisto neprikrito radostjo, na katero smo čakali vse do prvomajskega vikenda.
Zdaj je odleglo' fantom in tudi -nam.
L VIRN1K
OLIMPIJSKI KOMITE JE SKLENIL:
Prelovšek gre na igre!
lla IU MIJ Lil 1 puu-
Jne Jv »hovskem prvenstvu Ljub-Pi°nirske ekipe zasedle med e$(Q n.'' Pionirkami odlično tretje S IV Manj sreče so imele učenke t & p°m>tskega odreda iz Polho-r^ilih •ca’ k' 50 v tekmovanju r Pionirk osvojile šesto mesto.
*r®lci vabijo v svoje vrste
oranje je brez dvoma šport, ki najbrž privlači prav vse - stare in mlade, p iik0 'J1 ženske. To je šport, ki ne zahteva velikih naporov, a vendar je :ka Oh Pomemben del rekreacije vsakega občana, vsakega delovnega člo-h Vaj n-'crn * človek, kljub koncentraciji, ko stopi s puško na strelni I Wr°s“. ^ razSiblje in pozabi na vsakdanje skrbi. Vendar pa ob tej j *Wy 0 imamo od streljanja, ne smemo pozabljati še na drugo korist, ki j ^ družbo - to je koristnost tega športa kot dejavnosti, ki je nadvse a cba ‘Dna v pripravah na splošni ljudski odpor, na obrambo, saj najbrž ni
J 1tclt^’l^1arj.iti, da bi glavni del odpora - kot doslej še v vsaki vojni
ke osnovne Sole iz
so na letošnjem pod-
Naposled je znana odločitev: Jugoslovanski olimpijski komite je sklenil, da bo Damjan Prelovšek, nosilec najvtšjih mednarodnih priznanj med svetovno kanuistično elito in eden najboljših kanuistov, kar jih je imel naš divjevodaški šport, potoval na jubilejne, XX. olimpijske igre moderne dobe. Za dolgoletnega člana kajakaško-kanuističnega kluba LBD, 27-letnega umetnostnega zgodovinarja in sodelavca Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, je sklep JOK nedvomno izjemno priznanje, saj bo prav na olimpijski progi v Augsburgu dal slovo divjim vodam.
Damjan Prelovšek je v svoji karieri dosegel vrsto sijajnih uspehov, ki so ga uvrstili v sam vrh svetovnega kanuizma. Pred tremi leti je brezvoljen zaradi nerazumljivih potez beograjske zveze in pomanjkljivega treninga vseeno dosegel na svetovni reviji divjevodaškega športa izreden dosežek: uvrstil se je na peto mesto in je bil le za „las prekratek" v ogorčenem boju za bronasto odličje SP! Se pred nastopom na SP 69 je osvojil tretjo nagrado velikega mednarodnega tekmovanja s kanuji v italijanskem Meranu, kar smatra za svoj največji uspeh na divjih vodah.
i v roki.
•>P
it
5 r-
»i
, ■
I
i1
f
i
;
L.
I ■
'
j ktn
w°lj ra7,Zvczl Je' pač nadvse pomembno, da strelstvo zares postane kar t s*fien .šport, ki naj zajame čimveč prebivalstva - saj je za posa-jjžihe, l■ najbolj poceni. Vso opremo, ki jo potrebuje, imajo strelske ne’„. 'sprejmejo med svoje člane vsakogar, ne glede na starost in spol in
t. j* ®UC na zdravtf* t**r	»rnnaliivnvti «jii i«' nr.-iv v t»»m	tmm
" Ua , liud' ‘'h'
,b>- JaF.b
smo"', Liub|Ja
C* ic "neli
!(,'‘a iaI.strelski odbor, ki je
Leto kasneje je Prelovšek nadaljeval s serijo presenečenj. V Augsburgu, kjer bodo letospoleti prvič v zgodovini olimpijskih iger podelili odličja tudi kajakašem in kanuistom na divjih vodah, je dobro prestal predolimpijski krst: spet je zasedel peto mesto, vendar bi bil lahko z malo več sreče celo — prvi! Kar je izgubil na tem tekmovanju, je nadomestil lani. Na SP je bil šesti, na vsakoletnem „malem svetovnem prvenstvu" na savskih brzicah v Tacnu pa je prepričljivo osvojil najdražjo lovoriko. Z zmago na tacenski progi je dokazal, da se kljub pomanjkljivim pripravam in s slabo opremo (največkrat jo mora kupovati kar sam), vrača v staro formo. S tem je dal mojstrom divjih voda na stan celini vedeti, da bo treba v olimpijskem letu resno računati tudi na Damjana Prelovška, „belo kanuistično vrano" med jugoslovansko divjevodaško odpravo, ki bo konec avgusta tekmovala na olimpijskem prizorišču v Augsburgu.
Lani je naš prvi kanuist iztržil še nekaj manjših mednarodnih uspehov. V švicarski Muoti z osmim mestom ni kdove kako razveselil svojih privržencev, majhno razočaranje pa smo doživeli tudi po predolimpijskem tekmovanju v Augsburgu, kjer je Prelovšek zasedel šele trinajsto mesto. Toda, krivični bi bili, če bi Prelovškove lanske dosežke na najvišji mednarodni ravni vrednotili zgolj skozi prizmo tekmovalnih uvrstitev. Najboljši jugoslovanski kanuist na divjih vodah je večkrat potožil, da spričo obveznosti na delovnem mestu in zaradi spremljajočih tegob (slabe opreme, nesistematičnega treninga reprezentance in iz drugih vzrokov), ne more posegati v svetovno konkurenco tako, kot bi si tudi sam želel.
S šestim mestom na zadnjem SP in poprej še z uvrstitvijo med vodilno peterico na SP 69, je Prelovšek kot prvi med našimi olimpijskimi kandidati razmeroma zelo zgodaj dobil posetnico jubilejnega srečanja športne mladine sveta 72. Zdaj, ko si je pridobil olimpijsko „vizo“, bo lahko kar sam (kot ničkolikokrat doslej) preverjal svojo formo.
Pred olimpijskimi igrami čakajo ne samo Prelovška, ampak tudi ostale evidentne olimpijske kandidate, med katerimi sta tudi Peter Guzelj in Janez Andrejašič, težke preizkušnje v Meranu, Tacnu, na Lieserju v avstrijskem Spittalu, v Boutgh St. Mauriceu v Franciji, Skopju in na vrsti domačih tekmovanj, ki se bodo zvrstila pred olimpijskimi odločitvami v Augsburgu.
Čeprav bo treba olimpijsko normo (uvrstitev do 6. mesta vsaj na dveh mednarodnih tekmovanjih) potrditi tudi na teh snidenjih svctovnil) mojstrov divjih voda, je skoraj zanesljivo, da bo poleg Prelovška potovala v olimpijski Augsburg tudi dvojica Guzelj-Andrejašič. Upajmo, da jim bo Fortuna naklonjena.
Ivan Vimik
v!*’ da r na zdravje *er telesne Zmogljivosti, saj je prav v tem bistvo tega V k ha. |udj ohrenja aktivne, jih krepi, razvedri, hkrati pa jih vse pri-() C fbfii °’ bl1' zmo*n' prijeti za puško tudi v vojni, če bi bilo treba, i c 'ifho'1* bjublJana Vič-Rudnik je delovanje strelcev precej živahno.	x
c	,ri strelske družine, pred nedavnim pa je bil ustanovljen	SOIP V mlfniTIAtll
La(^S*re^' <>dt>or. ki je tudi že ustanovil novo strelsko družino v V C W IUHUIIICIU C?'a jc ,a*’ >n pripravlja še dve, v Podpeči in Dobrovi. Namen strelskega L, Poveča število članov v strelskih družinah ter pritegne vanje btP0te Radino. Nujno pa jc, da novi občinski strelski odbor dobi čimveč ^ da	od rezervnih vojaških starešin, saj sc potrebe in želje
“at« dop^judi in zlasti mladino obrambno vzgajali - povsem pokrivajo
JANEZ REŠEK predsednik obč. strelskega odbora
Prometni vzgoji posvečamo v naši občini vso pozornost. Leto za letom osvajajo mlade generacije potrebno znanje iz prometnih predpisov in prakso iz tehnike vožnje. Nazadnje se tečajniki pomerijo še na tekmovanju, tako kot so se tile mladi kolesarji v Trnovem 15. aprila letos. (Foto: F. Modic)
Pomlad za rokometaše Mokerca
Spomladanski del LCRL je že v polnem teku. Končana je že prva polovica. In kako so startali rokometaši S. D. Mokerc? Izgubili in dobili smo planirane točke in smo trenutno na tretjem mestu.
Kratka analiza prvih petih kol:
Ze v prvem kolu smo gostovali na vročem terenu Kamnika. Vedeli smo, da nas čaka težka tekma in da bo težko osvojiti točke, saj je Kamnik eden od kandidatov za osvojitev prvega mesta. Izgubili smo z najtesnejšim rezultatom, čeprav bi lahko bilo tudi obratno. V drugem kolu smo prav tako gostovali proti ekipi Olimpije, ki se tudi poteguje za naslov prvaka. Zmagali smo 15:14, toda tekmovalna komisija je čez dva dni iz precej čudnih razlogov tekmo razveljavila, nakar se je S. D. Mokerc pritožil. Rezultat pritožbe še ni znan. V tretjem in četrtem kolu smo igrali z ejcipo Hrastnika in Cosmos-Belt iz Črnomlja. Obe tekmi smo rešili v svojo korist. Peto kolo je bilo zopet gostovanje v Ljubljani z ekipo Slovan B. Zmagali smo 13:7, čeprav ne tako lahko, kot kaže rezultat.
Tržič Kamnik 16 112 Š. D. Mokerc 15 12 0
Olimpija Zagorje Križe Hrastnik Slovan B Duplje Alples Cosmos-Belt 16 Grosuplje 16
LESTVICA
16 12 1 3 278:203 25 3 335:253 24 3 246:181 24 3 315:292 21 6 241:206 20 8 257:264 14 6 1 9 221:257 13 5 2 9 246:235 12 5 2 9 250:257 12 5 1 10 227:277 11 5 0 11 249:303 10 2 0 14 277:404 4
15	9 3
16	100 16 6 2
16
16
16
16
V lestvici ni upoštevana razveljav-Ijena tekma Olimpija : Š. D. Mokerc 14:15. S. D. Mokerc seje pritožil na sklep tekmovalne komisije liga odboru.
Do konca prvenstva je ostalo še 6 koL Kdo bo prvak LCRL? Po mojem mnenju so kandidati za osvojitev naslova še trije: Tržič, Kamnik in Š. D. Mokerc. Odpadla sta Olim-pia in Zagorje. Menim pa, da bo tudi Kamnik težko držal korak v borbi za prvo mesto, saj ga čakajo še tri težke tekme na tujem. Moje mnenje je, da bo o naslovu prvaka odločala prav zadnja tekma prvenstva med S. D. Mokerc in Tržičem na Igu.
Rokomet je na Igu zajel že skoraj vso mladino. Vedno več mladine prihaja vsak dan v dom Š. D. Mokerc, kjer se vključujejo v rokometno sekcijo. Rokometna sekcija stremi vedno bolj za tem, da v svoje vrste vključi čimveč mladine in ji nudi načrtno in strokovno vadbo rokometa.
Poleg članske ekipe, ki nastopa v LCRL, imamo precej močno mladinsko ekipo, ki je plod enoletnega sistematičnega dela. Mladinci kot ekipa 5. D. Mokerc B nastopajo v ljubljanski mini ligi. V zadnjem času pa vzgajamo zopet novo generacijo rokometašev. To so najmlajši - pionirji osnovne šole (nekateri še ne hodijo v šolo). Učimo jih rokometne abecede in že dva meseca marljivo vadijo. Pred kratkim pa smo ustanovili tudi žensko ekipo. Na razpis, poslan na osnovno šolo Ig, se je odzvalo 15 deklet, ki so že pričele z vadbo.
Torej bojazni za pomanjkanje kadra - rokometnega, na Igu ni. V svoje vrste vabimo še ostale mladince in mladinke, pionirje in pionirke z Iga in okolice.
15. 4. je bilo občinsko prvenstvo osn. šol. Doseženi so bili naslednji rezultati:
Deklice - igrišče osn. šola Škofljica: L Škofljica 31:3, 4 točke. Polhov Gradec 6:11, 2 točki, Ig 2:26, 0 točk.
Dečki - igrišče osn. šola Ig: 1. Oskar Kovačič 21:5, 6 točk, 2. Trnovo 19:16, 4 točke, 3. Polh. Gradec 23:25, 4 točke, Ig 10:15, 2 točki, Škofljica 17:20, 2 točki, Vrhovci 0:9, 0 točk.
J. M.
V	počastitev krajevnega praznika je športno društvo Mokerc v nedeljo 7. 5. 1972 priredilo velik rokometni turnir. To je eden najkvalitetnejših rokometnih turnirjev v Sloveniji, hkrati pa najkvalitetnejši turnir na Igu. Sodelovale so naslednje ekipa:
-	Rk Slovan - član 11. zvezne rokometne lige;
-	TVD Partizan Brežice - kandidat za osvojitev naslova prvaka Slovenije;
-	TVD Partizan Ribnica - ena najmočnejših ekip v slovenski rokometni ligi in
S. D. Mokerc.
Že v predtekmovanju je prišlo do velikega presenečenja. Domačin S. D. Mokerc je na veliko veselje domače publike z boljšo igro in borbenostjo povsem zasluženo premagal velikega favorita turnirja Slovana iz Ljubljane. Tekma je bila vseskozi napeta in prava poslastica za gledalce.*
V	drugi tekmi predtekmovanja je Ribnica po zanimivi igri premagala Brežice.
Finale: Ze v začetku naj povem, da je dež pokvaril pravo predstavo kvalitetnega rokometa. Kljub težkim igralnim pogojem pa so izkušene ekipe prikazale rokomet na visokem nivoju, ki ga jc domača publika burno pozdravila.
V	borbi za prvo mesto so se mladi igralci Mokerca uspešno upirali izku-ščni ekipi Ribnice samo v prvem polčasu, na koncu pa je ekipa Ribnice zasluženo slavila zmago. Prav tako je bila zanimiva borba za tretje mesto, kjer jc ekipa Brežic premagala indisponirano ekipo Slovana.
Prehodni pokal je tako osvojila ekipa TVD Partizan Ribnica. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Iskra (Brežice), najboljši vratar Kersuič (Ribnica) in najboljši strelec Radič (Ribnica).
Turnir je v celoti uspel. Organizacija odlična. Vzdušje na Igu jc bilo veličastno. Zastave, glasba, nageljni so samo še potencirali slavnost na Igu. Piko na i organizaciji pa je postavil tov. Jakopin, ki je v svojem olvoritvenem govoru pozdravil vse nastopajoče ter jim zaželel čim-boljše športne rezultate in počutje na Igu ter jih ponovno povabil naslednje leto na turnir.
Turnir je obiskal tudi predsednik rokometne zveze Slovenije tov. Toš, ki se je z veseljem odzval našemu povabilu. Pohvalno se je izrazil o organizaciji turnirja, prav tako pajc tudi pohvalil delovanje rokometne sekcije in nam zaželel čimveč uspeha v boju za prvo mesto v LCRL (Ljubljanska conska rokometna liga).
Namen turnirja je bil dosežen. Igu in okolici je bil prikazan kvaliteten rokomet, prav tako pa je tudi domače moštvo uspešno pomerilo svoje moči v borbi z renomiranimi nasprotniki.
Za Š. D. Mokerc so nastopili: Jakša Miro, Markovič Janez, Jakša Franc, Bolita Janez, Železnik Franc, Bukovec Milan, Grum Miro, Smole Tone, Gabrijelčič Miro, Pucihar Tone, Brežic Marjan, Mavrič Danilo in Bolha Matjaž.
Rezultati:	Ribnica :	Brežice
12:10 (6:6), Mokerc : Slovan 8:7 (6:6), Brežice : Slovan 11:8 (4:4), Mokerc : Ribnica 12:18 (8:8).
NIKO MARKOVIČ
USPEHI MLADIH PLAVALCEV LJUBLJANE
Šestkrat državni prvaki
Po letošnjem zimskem državnem plavalnem prvenstvu za mlajše pionirje in pionirke v Beogradu ter za starejše pionirje in pionirke na, !\e , rtabo™ Ljubljane zavladalo nepopisno veselje: naj-mlajst plavalci kolektiva s Kolezije so namreč osvojili kar šest naslovov državnih prvakov! Najuspešnejša tekmovalca obeh prvenstev sta bila brez dvoma Jana Markovič in Marko Simoneti, ki sta z Vero Oman in Jadranko Korsika prinesla v Ljubljano po dve zlati medalji.
Poglejmo najprej rezultate z beograjskega prvenstva. Krst v novem športnem središču na Vračarju so naši mladi plavalci prestali več kot uspešno. Že prvi dan jc Markovičeva dosegla na 200 metrov mešano s časom 2:56,3 nov republiški rekord, ki pa je zadostoval le za srebrno odličje. Prvo mesto jc namreč osvojila članica Crvenc zvezde Bijeličeva. Toda, kar Jani ni uspelo v tej disciplini, je nadoknadila v nastopu na 50 metrov prsno. S časom 40,4 jc ta dan osvojila svoj prvi nastov pionirske državne prvakinje. Za presenečenje je poskrbela tudi njena klubska kolegica Omanova, ki je zasedla prvo mesto na 50 metrov kravl in s Časom 32,8 postavila nov slovenski rekord za mlajše pionirke. Manj sreče je imela Vera na 50 metrov delfin, saj je bila na koncu „šele“ četrta.
Drugi dan prvenstva je Markovičeva žc v predtekmovanju na 200 metrov kravl dosegla nov republiški rekord (2:41,8), ki ga je v finalu celo izboljšala za 4,2 sekunde! Jani je pripadel najvišji naslov tudi na 100 metrov prsno, Omanova pa je v disciplini 100 metrov delfin zasedla peto mesto. V ekipnem delu tekmovanja je bila Ljubljana s 5298 točkami šesta, zmagale pa so plavalke reškega Primorja.
Tudi na Reki so naraščajniki s Kolezije zabeležili nekaj prav lepih uspehov. Marko Simonetije naslovu pionirskega državnega prvaka dodal na 100 metrov delfin še najboljši čas dneva, povrhu vsega pa je bil še drugi v disciplini 200 metrov mešano.
Svoj reški nastop jc zadnji dan prvenstva sklenil z zmago na 200l metrov delfin in s časom 2:52,3 osvojil drugi naslov letošnjega zimskega prvaka Jugoslavije za starejše pionirje.
Šesto zlato medaljo za Ljubljančane si je na Reki pridobila Jadranka Korsika, ki je zmagala na 100 metrov delfin. Ustavimo se za trenutek še pri uvrstitvah in izidih ostalih plavalcev Ljubljane. 100 m kravl: 3. Jaka Bednarik 1:04,3; 100 m prsno: 2. Bednarik 1:22,1; pionirke
-	200 m mešano:	4. Korsika
2:57,7; 100 m delfin: 2. Vlasta Trtnik 1:26,4; pionirji - 200 m prsno: 4. Bednarik 3:06,3; pionirke
-	400 m kravl: 3. Korsika 5:42,2; 200 m delfin: 3. Korsika 3:11,4 in 200 m prsno: 2. Trtnik 3:09,8.
Ljubljana je v ekipnem tekmovanju kot druga najboljša slovenska vrsta (ravenski Fužinar je bil tretji), zasedla četrto mesto in zbrala 7672 točk. Za njo so ostale mnoge favorizirane ekipe, med katerimi so se zagrebška Mladost, Mornar iz Splita in Crvena zvezda potegovale za najvišje mesto v moštvenem nastopu v konkurenci jugoslovanskih plavalnih upov.
Odlične uvrstitve obeh plavalnih ekip Ljubljane na zimskih državnih prvenstvih v Beogradu in na Reki kažejo, da raste na Koleziji izredno nadarjen kader, ki bo lahko že z leti dostojno zamenjal svoje velike predhodnike Vrbovška, Linharta, Trtni-kovo in druge na vrhu slovenskega in jugoslovanskega plavalnega športa.
1. V1RNIK
f
Grem, greš, gre — v kino
RAZGOVOR Z ZAKONCEMA JELOČNIK
Predrago
■
■
Junij v znamenju morilcev
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
S
■
■
STRAH IN TREPET PROFESORJEV. Ekipa je seveda znana, saj smo nekaj filmov že videli (n. pr. VRAG VZEMI PROFESORJE, NAVIHANCI IZ PRVE KLOPI in druge): režiser Werner Jacobs, glavne vloge pa HANSI KRAUS (spet v vlogi z vsemi „žavbami“ namazanega osmošolca Pepeta Nietnagla), pa USCHI GLASS, njegova navihana sošolka, ne nazadnje še slavni THEO LINGEN.kot ravnatelj gimnazije. In veliko drugih, ki skrbe, da vam ne bo dolgčas. Pepe torej s svojimi vragolijami, v katere pritegne navadno ves svoj razred, na svoj način kroji red na šoli, učni sistem, priljubljenost profesorjev in kajpada odnose do ravnatelja. Ni treba poudariti, da so filmi iz te serije najbolj obiskani, pa ne le v Nemčiji. Zdaj si seveda lahko le želimo, da bi naši „Fepeti Nietnagli" ne prenašali štosov in izkušenj iz tega filma v svojo „šolsko prakso".
Ostanimo pri .junijski" zabavi: na platnu kina VIČ boste videli tudi enega zelo smešnih filmov slavnega para STANLIA IN OLIA
- ameriški film NASI SORODNIKI. Režiser: Harry Lachmann. Stanlio in Olio sta pridna copatarja. Nekega dne povabita svoji vzorni soprogi na večerjo v neko pristaniško restavracijo. Po naključju pa se tistega dne izkrcata njuna dvojčka - mornaija in zaideta v isto restavracijo. Si predstavljate cirkus? Pa ko smo že
pri tem smešnem paru, besedico o še enem njunem filmu, ki si ga boste junija lahko ogledali (za spremembo v Unionu) - FRA r'1 * VOL''' --- -------•’	----- ■	•	----
DIAVOLO. Poznate romantične zgodbe italijanskega Robina Hooda, FRA DIAVOLO iz 18. stoletja? Torej: razbojniki oropajo Stanlia in Olia „do gole kože", pa se odločita, da tudi sama postaneta razbojnika. Nic več ni treba povedati: film vas bo nasmejal do solz.
Se še spominjate zanimive in napete TV-scrije ..Močnejše od življenja"? Poročnika Klossa, kije bil kot nemškičastnikruski
vohun? Junija boste igralca STANISLAVA M1KULSKEGA ponovno videfi v madžarski kriminalki MORILEC JE V HIŠI režiserja Roberta Bana. ..Poročnik Kloss" igra tokrat vlogo policijskega inšpektorja Timarja, ki razvozla zapleteno zgodbo, kot da bi si jo bila izmislila sama Agata Christie.
Potlej imamo še MAČKO Z DEVETIMI REPI, zanimiv anglc-ško-italijanski thriller o slepem bivšem novinarju, ki odkrije skrivnost vrste umorov. Glavno vlogo igra znan obraz ameriškega filma, KARL MALDEN (baje naše gore list), ki se je zapisal v filmske anale tudi s pomembno vlogo v lani najboljšem ameriškem filmu s sedmimi Oskarji „PATTON“.
In če omenimo še igralca ELLIOTA GOULDA (se ga spominjate iz filma M. A. S. H.? ) v komediji LJUBIM SVOJO ŽENO, tokrat v vlogi zdravnika, ki ga povsem zmedejo številne bolničarke, a ima doma ljubko ženo ... je našega popotovanja po junijskih filmskih platnih kar dovolj. Veliko zabave, če boste videli vse te filme!
I
■
■
■
■
Izžrebana občana govorita
prenašanje
znanja
Morilci so med nami. Taki in drugačni. Enih, tistih, ki ubijajo z nasiljem syojih votlodonečih besed, je precej več. Tistih pravih, s pištolo, brazgotinami, ki mimogrede oropajo serijo bank, je manj. In še ti so v glavnem le na filmskih platnih. Junija jih bomo srečali tudi v Ljubljani. Na primer MORILEC TRKA OB ZORI, francoska kriminalka režiserja Marca Simenona (vnuk slavnega avtorja detektiva Maigreta) z Mylene Demongeot in Jean-Claude Boullonom v glavnih vlogah. Zgodba? Erič Calder je zdravnik, njegova žena Anna dela na TV. Rada se imata, a sla malokdaj
■
S
■
■
■
Kuverte z rešitvami so prihajale in prihajale. Nabralo se jih je kar 876. Očitno je imel tudi objavljeni ugankarski slovarček vpliv na kopico rešitev. Mnoge iz te kopice pa so bile žal napak rešene. Največ problemov je večini povzročal pojem otiater. Žreb pa je
sklenil razdeliti nagrade po tem vrstnem redu: 1. nagrado — knjigo * ............................................................ “ 0C-
skupaj. Blizu njune hiše živi Linda Benson, skrivnostna slikarka, ad
■
1
J. Piekalkievvicza Vohuni, agenti, vojaki je dobila MARIJA JELOC NIK, Dolenjska cesta 9, Ljubljana. Drugo nagrado je dobil ANTON KOŠIR, Tržaška cesta 249, Ljubljana in sicer knjigo o Istri. Tretja
Poslovni odbor zavoda za avtomatizacijo je v načelu zavrnil predlog svojega oddelka za študij, po katerem naj bi v zavodu uvedli osemmesečni strokovni tečaj (šolanje) strokovnih analitikov za sistem Work-tactor. Člani oddelka so sicer menili, da je ..predrago prenašanje znanja iz zavoda v tovarno", za kar
so predlagali večmesečno šol strokovnih analitikov. vcndJ predstavniki poslovnega « vztrajali na ugotovitvi, da sodil n a zvrst šolanja že v okvir red šolanja	1
Strokovnjakom zavoda za; matizijcijo sc potemtakem ro.1 nila njihova želja. Program iZB ga strokovnega šolanja bodo! ne uskladili z i/.ohra/cvalnjS mom, ki ga pripravlja ZP ls*J njem se bo vcijetno našla n'l)! ji za tovrstno strokovno izpop1’' vanje.

ki ustvarja pod vplivom mamil. Nekoč se Erič znajde pri njej. Ženska mu ponudi gobo, ki je menda zelo halucinogena, kot mamilo. Po burni noči gre domov in se ničesar ne spomni. Zjutraj najde policija Lindino truplo. Kdo je morilec? Film boste videli tudi na vašem platnu, v kinu Vič.
Nikar se že v naprej ne zmrdujte: začetek junija bo kino VIČ v znamenju barvnega cinemaskopskega filma TARAS BULJBA. Takoj naj pristavimo, da gre za ameriško verzijo romana N. Gogolja, kar pomeni, da boste videli dinamičen film poln akcij in pocukrane romantike. Režiserje slavni J. Lee Tliompson, glavne vloge pa tolmačijo Tony Curtis, Yul Brynner, njegova bivša žena Christine Kauffmann, Sam Vanemaker in drugi. Naj mimogrede še omenimo, da je bil strokovni svetovalec pri ustvarjanju tega filma Andrej Tolstoj, pravnuk slavnega Leva Nikolajeviča.
Zdaj pa nekaj za smeh, zabavo in . . . Ta „in“ je namenjen predvsem mladim obiskovalcem filmskih predstav, tistim iz „pete šole". Videli bodo nemški film - enega iz dolge serije - PEPE,
■
■
■
nagrada je pripadla ANICI ČAKS, Dolenjska cesta 58, Ljubljana, ki
a. Žreb je nato
Objava
bo dobila knjigo N. Matičiča Ljudje z rdečini nebom._____________
izbral še pet nagrajencev, ki bodo tudi prejeli lepe knjižne nagrade. Nagrade bodo dobili še: BOGO KRANJC, Oražnova 8, Ljubljana, TONČKA GRAT, Škofljica 30, VIDA PATERNOST, Rožna dolina IV/39, Ljubljana, TOMAŽ RAKAR, Rožna dolina c. VIII/2, Ljubljana in MILICA POT1SEK, Škrabčeva 8, Ljubljana.
:
Sklenili smo poiskati prvonagra-jenko in jo prositi za krajši razgovor. Želeli smo namreč predstaviti običajnega, poprečnega občana naše občine in njegove težave. Želeli smo izvedeti, kaj bi nekdo, ki ni funkcionar in tudi novinar ne, obravnaval v časopisu.
Marijo Jeločnik je novica o izžrebanju presenetila in tako pogovor ni takoj stekel kot po maslu. Na srečo smo se pogovarjali v družinskem krogu, to je še ob prisotnosti njenega moža Stanka. Tako smo se pogovarjali pravzaprav kar z dvema in tako je šlo bolje.
Če najprej predstavimo zakonski par Jeločnik, moramo povedati, da sta oba že upokojena. Marija je bila blagajničarka v mesnici Emona, Stanko pa strojni stavec v tiskarni Delo. Kakšni posebej burni dogodki niso pretresali njunega življenja, ki ga živita skupaj sedem let.
Ves ta čas sta imela pravzaprav le eno samo željo: novo stanovanje. Ostala je neuresničena, saj kdo bo dal stanovanje upokojencu in upokojenki. „Sama pa si ga jasno nisva mogla kupiti in sva tako sedaj začela preurejati najemniško stanovanje. Dobila sva dovoljenje lastnice in sedaj razbijava in zidava.^ Želja po kopalnici bo končno uresničena. Stanovanjc bo potem urejeno in prišle bodo druge želje. Zelja ni nikoli konec, pa jih tudi pri naju ni. Sicer pa se nama je ta s preurejanjem izpolnila in ta je bila največja. Veste, kajti preurejanje stanovanja
za upokojenca ni malenkost. To je pravzaprav veliko razkošje, ki si ga lahko privoščiš po dolgih letih varčevanja," sta oba skupaj pojasnjevala.
Vprašali smo ju, če se jezita zaradi tega, česa drugega ali sploh? ..Nikoli se ne jeziva. Nič ne pomaga, samo živce izgubljaš. Včasih se sicer
že začnem jeziti, pa me spet mine, izplača. Če pa si skromen.
saj se nc Q te tako kmalu kakšna stvar ne razjezi, sicer bi se jezila že nad pokojninami. Včasih pa se razjeziva in to pošteno, vendar tu ni pomoči. Živce nam tako razrahlja zelo prometna Dolenjska cesta pod našimi okni. Hrup je neznosen, vendar tu ni pomoči. Posebej strašno je ponoči, ko gredo tovornjaki. Ti speljujejo, zavirajo in sploh uprizarjajo cel cirkus. Če pa so še železniške zapornice zaprte, potem je šele ropota avtomobilov, hupanja. Zaviranja itd. itd. To pa je cena današnjega časa."
Pa hobbyji?
..Obema so to križanke. Najprej jo sicer mora pogledati žena, nato pa jo začnem napadati še jaz. Rešujeva jih vse po vrsti in mnoge časopise kupujeva k' zaradi križank. Tudi otroci in vnuki nam jih prinašajo v končno kontrolo in dokončanje, če jim manjka kak pojem." je povedal Stanko že ob zaključku našega razgovora.
Oba pa sta obljubila, da bosta še vedno ostala zvesta reševalca naših križank, pa tudi bralca Naše ko-
munc	M. DIMITRIČ
V prejšnji številki smo objavili vprašanja in zahteve občanov z letošnjih zborov volivcev o proračunski problematiki. Skupščina občine je dolžna nanje odgovoriti, zato se je uredništvo tudi obrnilo na ustrezne službe. Dobili smo pojasnilo, da bi bilo mogoče pavšalne odgovore, ki bi zadostili formalnosti, prav hitro sestaviti, da pa so v teku prizadevanja za kompleksnejše obravnavanje problematike, za takšne rešitve, ki bi v čimkrajšem času zadostile čim-več potreb. Tako pripravljene odgovore bomo dobili - po zatrdilu skupščinskih služb - za objavo v prihodnji številki.
UREDNIŠTVO
čestitka
Dne 7. maja \9TZ ^ai praznovala 50 let skupne? življenja skromna in prid"1 ei aktivista NOB - za kar s« ‘t darovala tudi svojo hčerko' rs FRANJA IN METOD POe GLAJEN, Tržaška cesU 1 67/II.
Ob njunem zlatem jubilej11 o< jima .čestitamo - sosedi * ' prijatelji!
Zahvala
Zahvala
Učiteljskemu zboru, celotnemu učiteljskemu zboru, posebej pa še ravnatelju šole, Edvardu Velkavrhu, razredničarki 5. b razreda Meti Sla-movi in telovadnemu učitelju Rudolfu Ziermilkiju, za hitro in učinkovito posredovanje pri najdbi izgubljene ali vzete ročne ure mojemu sinu, iskrena zalivala in javna pohvala.
Ura je bila namreč sinu izredno drag spomin.
PIRNAT FRANC, Notranje Gorice 81 p. Brezovica pri Ljubljani

Nočni požar je popolnoma11, hišo Antona Vidmarja s Pk® (KS Notranje Gorice). SestčM družina je ostala brez strehe,? relo je tudi vse njeno ostalo ia1' V tej stiski so šle v akcijo drui1 politične organizacije iz vasi Nj nje Gorice, Plešivica, pomag^ sta tudi vasi Log in Brezovica ’ brani denar je bil za najnuja1 občani pa so prispevali tudi j* ostrešje. Pri obnovi pogorele hi*1 delujejo sosedje in vaščani, ta*1* je ob času izida te številke Na* mune streha verjetno že spet id' jem mestu.
Ob tej tovariški pomoči v nas je prizadeta družina nap'1' da objavimo naslednjo zahvalo' Ob težki nesreči - požal* nam je uničil vse, kar smo im" na tem mestu iskreno zahvsfM vsem, ki so nam kakorkoli pris** na pomoč: s spodbudno besa1' nudenjem zavetja, z denarn0. močjo, lesom in s pomočjo p" novi doma.	j
dru*
ANTONA VIDMA PLESIH

■
■
■
■
EPILOG POŽIGA NA IGU BO DALO SODIŠČE
!POŽIGANJE IZ UŽITKA
■
■
■
Spretna akcija UJV je spravila požigalca skladišča za zapahe - je storilec piroman?
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
3
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
8
■
3
8
■
..Danes, ob 10. uri zvečer bo gorelo vaše skladišče na Igu. To si zapomnite, kot bakla bo gorelo . . triiiii" in neznanec, ki je to sporočil v srbo-hrvatskem jeziku, je odložil slušalko. Direktor poslovne enote Vulkana iz Niša, to je ljubljanskega Guma commerca, je ostal presenečen in prepaden s slušalko v roki. Ni dolgo okleval, ko je poklical UJV in sporočil neznančevo grožnjo kot tudi svojo bojazen, daje ne bi res uresničil. Od prvega klica je minilo le 15 minut, ko je neznanec ponovno poklical in povedal svojo grožnjo še enkrat.
Na UJV so vso stvar vzeli zelo resno in takoj poslali k skladišču svoje ljudi s psom. Čakali so, vendar zaman. V bližino ni bilo nikogar. V tovarni pa so kljub vsemu sklenili odslej malo bolje paziti na skladišče na Igu in so se dogovorili z dvema delavcema, da sta vsak večer malo pogledala okolico. Tudi ta dva nista nikoli nič sumljivega opazila. Vse to se je dogajalo od 19. februarja dalje.
Skladišča Guma commerca na Igu so last bivšega AK Barje, v najemu pa jih ima podjetje Vulkan oziroma njegova ljubljanska poslovna enota. Tri stavbe so že izven vasi, nasproti zadnje hiše. Ena od teh je že porušena, ene niso uporabljali, v tretji pa je imelo podjetje svoje skladišče. V skladišču, dolgem kakih 80 metrov, so imeli gumijaste copate, škornje in ostale izdelke iz gumija, ki jih proizvaja niška tovarna Vulkan. Vse blago je bilo vredno 121 starih milijonov in tudi zavarovano.
V Guma commercu so se že malo oddahnili in skoraj pozabili na neznančeve grožnje, ko je 16. marca okoli 9. ure zvečer zagorelo. Gorelo je skladišče na Igu.
Domačinka je šla mimo skladišča tistega usodnega večera iz Dobravic na Ig čakat moža in je videla svetlobo v skladišču. Mislila je, da imajo pač v skladišču kaj dela in zato svetloba. Ko seje vračala, pa ji je bilo že vse jasno. Svetloba, ki jo je prej videla, je bil ogenj, ki je zajel celotno skladišče. Gumijasti izdelki so goreli kot kres in vse skladišče je bilo ena sama bakla. Zenska je obvestila gasilec, ki so takoj prihiteli. Gasilci so prišli tudi iz Ljubljane in okoliških vasi. Kljub hitri intervenciji močnih gasilskih ekip pomoči ni bilo več. Edino, kar so lahko naredili, je to, da so omejili požar in zavarovali stavbe v bližini. Skladišče je gorelo nato še tri dni in en dan tlelo.
In potem? Stvar je bila zelo zamotana, saj ogenj požre vse. Za njim ne ostaja dokazov, ne prstnih odtisov, nič. UJV je že prej, v času po grožnji, iskala možne storilce, vendar niso pri nobenem našli ustreznega motiva. Sedaj so začeli iskati še širše, a ogenj ni pustil sledov. UJV je tavala nekaj časa v megli. Imeli so sicer osumljenca, vendar jim ni bil jasen motiv, niti ni bilo dokazov. UJV pa je kljub temu ožila krog in zanka se je vedno bolj
jo bo zažgal ob prvi priliki. Doma so torej morali nekaj slutiti. Sl11 menjaval, vendar nikjer ni obstal, ker je stalno pil. Od 16. leta dal/ imel, kot je povedal, redne stike s homoseksualci. Na vseli straneh r
predstavljal deviantno osebnost. Končno je končal v priporu, kje* danes. Vse karakteristike kažejo na eno samo možno diagnozo: PlRUpl
uanes. vse itaraKiensuKe Kažejo na eno samo možno diagnozo:	;
(človek, ki zažiga in uživa v ognju). S preiskovalci se je razgovarjal dajal dojeni, da ne gre za naklepen zločin, temveč da leže vzroki z3jj dejanja v njegovi psihi. Duševno menda ni v celoti prišteven, vendar ^ | tem povedali dokončno mnenje strokovnjaki na sodni razpravi.
Valenčič je povedal, da je včasih občutil določeno napetost, daj
stavno nekaj prime in tedaj mora nekaj storiti. Moral seje sprostiti ih/j | zažigal Ta posebna napetost se ga je lotevala po hujših dozah
vendar ne le izključno tedaj. Bilo mu je v celoti za vse vseeno in ^ K mislil na posledice. Svojo napetost pa je sproščal tudi na drug "j j :|i
dolgimi sprehodi v samoto. Na srečo je bil ta način pogostejši, sicer morda še več gorečih bakel po Ljubljani. Dolgi sprehodi so ga pomWj g/ je tudi po požigu na Igu odšel v Kranj in preko škofje Loke v
(dobrih 50 kilometrov), in to peš. Na podobne sprehode sc je h11 včasih podajal.	j
Preiskovalcem je pojasnil tudi požig na Igu. Zvečer se je pripc avtobusom in se odpravil do skladišč. Pri bližnji kmečki hiši je h skarsko lestev in jo odnesel k skladišču. Lestev je kasneje opazd 1,11
-vrv

zapirala. Kljub vsemu pomanjkanju dokazov in sledov so bili na UJV že na pravi sledi in so le čakali na ugoden trenuti
1
■
■
■I
AVTOPRALNICA
JELKA TURK
Tržaška 332
POZDRAVLJA BRALCE NASE KOMUNE IN JIM JAMCl HITRE IN SOLIDNE USLUGE!
rm
S
5
N
S
s
S
s
s
!
s
i ugoden trenutek. Storikcga je ponudil sam. Aprila, točneje 11. pa je ob 12. uri dopoldne neznanec spet poklical direktorja Guma commerca in mu sporočil, da bo tisti dan zažgal še drugo stavbo na Igu. Sicer pa se končno lahko tudi pogovorita, je dejal neznanec in določil mesto sestanka z direktorjem. Določil je podvoz proti Šiški kot mesto snidenja. Direktor je prišel, vendar ne sam. Na UJV so medtem razmišljali še o drugih možnostih, da gre za konkurenčno borbo pri požigu ali pa celo sabotaže ustašev.
Direktor je nestrpno čakal, dokler mu niso prišli povedat k podvozu, da lahko govori s storilcem, ki ga imajo že aretiranega. Storilec, kije napovedal sestanek, je sicer šel v velikem loku okoli obvoza, vendar so ga prijeli. Bilje tisti, kot so na UJV že domnevali. Priznal je takoj in tudi povedal, da gaje le zanimalo, če bo direktor res prišel Povedal je tudi, da je mislil tudi drugič zažgati. Storilec je bil tako znan.
Požigalec je DUŠAN VALENClC z Ježe, star 22 let in znanec UJV. Bilje aposlen nekaj dni pri Guma commercu, vendar je službo zapustil, ker je stalno pil. Direktorja je poznal po imenu in ga je pač zato poklical. Menda sploh ni šlo za požig iz maščevanja, temveč, kot je izjavil Valenčič, kar tako. Valenčič je povedal, da uživa v ognju in da ga to tudi seksualno vzburja. Na vesti ima tudi že od prej dva požara: kozolec v Črnučah in sosedovo hišo. Tudi doma je že skoraj zažgal 1

To je ostalo po podtaknjenem požaru na Igu
i jo tja prinesli gasilci. Po lestvica :il nekaj strešnikov. Po poklicu J^S
I na tako idtiin nmdnr:i v vklatli^ m
_ hišo, ko je zanetil v sobi ogenj, jo zaprl in odšel ven, čeprav je vedel, da gori. Sosednje zažgal stopnice. Veliko je pil, za kar pa je bil potreben denar. Tega si je oskrbel s krajami odpadnega materiala, ki ga je prodajal. Vse pa je zalival s pijačo. Je brez matere in živi pri sestri, vendar so tam že razmišljali, da bi ga nagnali od hiše, ker so sc bali da
rišču lastnik, vendar je mislil, da so ,
Čič splezal na streho in zlahka odkril nek krovec in je verjetno tudi zato prišel na tako idejo prodora v skladišč ^ odprtine na treh mestih pa je začel spuščati goreče liste iz revije Cik’1 imel s seboj. Kartonske škatle, v katerih so bili izdelki, so sc km3' nato pa še guma, ki je zelo gorljiv material. Valenčič je nato p°t’ odšel peš proti Ljubljani. Iz oddaljenosti petih kilometrov je nato ogenj in v njem užival. Gorečo baklo je bilo videti daleč po Barju.
Pri vsej tej svoji mobilnosti pa je odšel kmalu po požigu v Koper (''J poslal pismo matični tovarni Vulkan v Niš. Pismo je bilo gro/fi,,)* sporočilo, da bo za 1. maja letos vrgel v zrak tovarno Vulkan v . 1 aretaciji je povedal, da je resnično imel namen odpotovati v Niš z3 tam vreči tovarno v zrak ali ji povzročiti kako podobno škodo. V°r svoja dejanja ni mogel dati, razen tega, da pač uživa v ognju. NjeB0^ nje pa je povzročilo precej skrbi mnogim.	j.
Piromanstvo je zelo nevaren zločin, vendar na vso srečo tudi ^°.(i Ljubljani podobnega primera že dalj časa ni bilo. Pri tem zločin"/’..! zelo težko najti kakršnekoli dokaze, motiv in po tem storilca, kcr “ pač narejen iz ..užitka".	.||'
MILOVAN P'