Poštnina plačana v gotovini.
OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„OBRTNI VESTNIK" khaja mesečno dvakrat, in sicer: makega ,1. iu 16. v mesecu ter stane celoletno Din 40" — polletno Din 20- — posamezna Stev. Din 2- —	Oflcijelno glasilo «Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani« in «Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru)* ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji Uredništvo in npravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni ie z navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860
XII. Setnik.	V Ljubljani, dne 1. Januarja 1929.	Št. 1.
Cenjenim naročnikom!
Zaradi tehničnih ovir, ki so nepričakovano nastale, nismo mogli izdati 28. in 24. številke «Obrt-nega Vestnika*. Prosimo cenjene naročnike, da nam to oproste in ostanejo tudi v tekočem letu zvesti svojemu stanovskemu glasilu.
List bo odslej zopet redno izhajal vsakega 1. in
].). \ mesecu. K0morcij «Obrtuega Vestnika^.
Organizacija.
(Nadaljevanje.)
Če razmotrivamo to ,vprašanje, t. j. državnih obratov, pridemo do zaključka, namreč, da ustroj istega kakor funkcioniranje obratov sploh omogoča le obrtništvo, poleg tehnično izšolanega osebja, t. j. inženjerjev. Ako vzamemo za primer | železnice — vse tam zaposleno strokovno osebje je izposobilo edino obrtništvo, pa bodisi strojevodjo, kurjača ali sploh profesioniste vseh vrst. Vse to je državi dalo edino le obrtništvo, prav tako je pri rudnikih in drugih tovarnah. Za uspešen razvoj naše obrambne sile je prav tako potrebno tehnično izobraženo osebje, osobito pri mornarici in zrakoplovstvu. Torej vsestransko, bodisi v gospodarskem kakor tudi v obrambnem pogledu na ustrojstvu države, ima obrtništvo svoj ogromen delež, a za izvežbanje tega ogromnega števila strokovnega osebja ni država skoro nič prispevala. Vse to osebje se je izvežbalo in usposobilo le na stroške malega obrtnika, a pri vsem tem se uprava državnih podjetij še tako daleč spozablja, da drži v svojih podjetjih tujezemske specijaliste strokovnjake, namesto da bi dala izobraziti svoje delavstvo v tujini kot specijaliste, — seveda za to «nema pare*. Pa bo kdo prizadetih hotel trditi, da to ni res, saj se vendar brez inženjerjev takih podjetij ne more voditi. Res je, a pri tem upoštevajmo, koliko stroškov je imela drža,va, da se je usposobil za svoje mesto en inženjer, kateri je ves čas svo- j jega šolanja, t. j. od osnovne šole pa gori do univerze, študiral v učnih zavodih, v katerih poučujejo državni profesorji, poleg lega imajo tudi taki potrebni, včasih tudi nepotrebni študenti državne štipendije, da, celo v inozemstvo se jih pošilja na državne stroške v visoke šole. Pride torej ena taka usposobljena moč državo mnogo deset tisoč stati, dočim strokovno izvežbano osebuje ne slane državo niti pare,( ker vso to tlako za državo opravlja obrtništvo in za vse to nima po obrtniških zakonih zajamčenih pravic in zaščite. To j smelo trdimo, ker država niti za obrlno-nadalje-1 valno šolstvo skoraj ničesar več ne prispeva. Vse te pravice in zahteve bi država kakor tudi drugi merodajni faktorji drugače upoštevali, če bi bila obrtna organizacija na višku svoje stopnje kakor so druge strokovne organizacije. Iz tega sledi, da država, namesto da bi ščitila obrtništvo, ki daje poleg davkov še strokovno izobraženo osebje državi za vzdrževanje njenih obratov, ista država forsira uničenje obrtništva s lem, da sama opravlja obrtniško poslovanje ter po kaznilnicah vrši obratovanje kar na veliko, in to v škodo obrtništva brez vidnega haska za državo.
Nov državni proračun.
Narodni skupščini je predložen predlog; državnega proračuna za proračunsko leto 1929./30.
Novi proračun znaša 12.158,672.782 Din in je od prejšnjega proračuna za 578,553.700 Din višji.
Najvažnejše vprašanje v proračunu je porazdelitev kreditev, drugo vprašanje, ki nastaja, pa je, jeli bo moglo naše gospodarstvo prenesti tak proračun.
V	proračunu so predvideni dohodki sledeči: 1.) noposrcdnji davki 1.684,000.000 Din 2.) Posreduj! davki: a) trošarina 783,000.000 Din, b) takse 1.159,500.000 Din, c) carine 1.463,610.009 Din.
3.) Monopoli 1.904,935.193 Din. 4.) Vojna odškodnina Nemčije 274,000.000 Din. 5.) Prometno ministrstvo in državna gospodarska podjetja in ustanove 6.631,478.385 Din. 6.) Od denarnih ustanov 30,000.000 Din. 7.) Od kapitala in fondov 4,626.805 dinarjev. 8.) Od raznih dohodkov 86,501.377 Din. Dohodki so napram prejšnjeletnemu proračunu za 60,929.424 Din sečji.
Državni izdatki znašajo torej 1^.158,672.782 dinarjev.
Izdatki za državno administracijo znašajo 7.829,839.786 Din, a na izdatke gospodarskih podjetij 4.382.832.996 Din.
Državni izdatki so sledeči:
1.) Državni dolgovi 868,143.226 Din. 2.) Ministrstvo gradb 204,271.476 Din. 7.) Ministrstvo za za notranje zadeve 546,000.879 Din. 4.) Ministrstvo za narodno zdravje 175,294.197 Din. 5.) Ministrstvo za zunanje zidova 168,270.168 Din. 6.) Ministrstvo gradb 204,271,476 Din. 7.) Ministrstvo za agrarno reformo 30,371.081 Din. 8.) Vrhovna državna uprava 318,725.633 Din. 9.) Pokojnine in invalidske podpore 1.031,637.566 Din. 10.) Ministrstvo za pravosodje 307,651.012 Din. 11.) Ministrstvo ver 112,024.622 Din. 12.) Ministrstvo financ 559,768.348 Din. 13.) Ministrstvo vojne in mornarice 549,696.611 Din. 14.) Ministrstvo prometa 80,080.171 Din. 15.) Ministrstvo poljeprivrede in vod 139,287.764 Din. 16.) Ministrsko trgovine in industrije 51,940.374 Din. 17.) Ministrstvo socialne politike 33,972.839 Din. 18.) Proračunski rezervni krediti 74,000.000 Din.
Proračun ministrstva trgovine in industrije je riapram prejšnjeletnemu proračunu za 3,171.558 dinarjev večji.
K proračunu se bomo še povrnili.
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v I. četrtletju 1929.
(Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
T. Vložitev davčnih prijav.
Davčne prijave po novem zakonu o neposrednih davkih je vložiti:
a) za zgradarino do 15. januarja 1929.
b) za pridobnino tekom meseca februarja 1929.
c) za rentnino do 15. februarja 1929.
Kdor iz neopravičljivega razloga ne vloži prijave v določenem roku, plača poleg osnovnega in dopolnilnega davka kot kazen 3 %, če pa ne vloži prijave v osmih dneh niti na pismeni poziv, 10 % osnovnega davka.
II.	Uslužbenski davek.
Gospodarji so dolžni od uslužbencev pobrane zneske odpremiti davčnemu uradu najkesneje 15. dan po preteku vsakega meseca.
Gospodarji, ki redoma nimajo več nego pet zaposlencev, odpremljajo davčne zneske do 15. dne po preteku vsakega četrtletja, za mesece oktober,
-v'
november in december 1928., torej do dne 15. januarja 1929.
III. Davek na poslovni promet.
a) Rok za vložitev prijav, katere so dolžni vlagati davkoplačevalci, ki pavšalno plačujejo davek na poslovni promet in rok za vložitev prijav, katere vlagajo davkoplačevalci, ki plačujejo davek na poslovni promet četrtletno po knjigi opravljenega prometa v svrho nove, odnosno definitivne odmere davka od prometa minulega leta, še nista določena.
V	letu 1929. bo te prijave po vsej priliki vlagati hkratu s prijavami za pridobnino tekom meseca februarja 1929.
b) Vsa podjetja, zavezana javni računodaji, in j vsi oni obrati in podjetja, katerih promet je presegel v minulem letu 360.000 Din, morajo voditi
I knjigo opravljenega prometa in predlagati v 30 dneh j po preteku vsakega četrtletja prijave ter hkratu | plačati odpadajoči l%ni davek na poslovni promet.
! Davkoplačevalci, ki so bili že v letu 1928. dolžni ! odpremljati davek na poslovni promet po knjigi,
I	ga morajo odpremiti za IV. četrtletje 1928. do dne 30. januarja 1929.
IV. Dospelost direktnih davkov.
Neposreduji davki po novem davčnem r-akonu dospevajo v plačilo v štirih enakih obrokih: dne 1. januarja, dne 1. aprila, dne 1. julija in dne
1.	oktobra.
Dokler se ne izvrši odmera poedinega davka po novem zakonu, se pobira davek po predpisu v ustrezni davčni obliki minulega leta.
Dospelost nekaterih periodičnih taks.
(Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
1. Takse na reklame. — Dne 15. januarja 1929. poteče rok za plačilo takse na reklamo v obliki napisanih in naslikanih stalnih objav, ki se obešajo na raznih krajih ali so izdelane na zidovih, ogradah, tramvajih itd., kakor 1 udi v obliki svetlobnih objav. Ce se takse pravočasno ne plača, znaša kazen trikratno redno takso.
2. Takse na kupone ali dividende in na tantieme. — Od kuponov ali dividende in od tantijem se plačuje po pripombi 5. k tar. post. 10. taksa 1 %. Takso je plačati v 15 dneh po odobritvi bilance. Prekoračenje tega roka se kaznuje s trikratnim zneskom redne takse.
3. Dopolnilno prenosno takso po tar. post. 12. prip. 12. taksne tarife je za leto 1929., kolikor ne presega zneska 500 Din, plačati v celotnem iznosu do dne 31. januarja 1929., ako pa taksa presega znesek 500 Din, je plačati v istem roku prvi četrtletni obrok za leto 1929.; od onega, ki jo ne plača v določenem roku, jo izterja finančno oblastvo eksekutivno.
4. Taksa za potroške v hotelih, restavracijah, gostilnah, kavarnah, penzijonih v krajih s preko 2000 prebivalci in v vseh kopališčih in letoviščih se pobira povprečno naprej, in sicer )>o želji taksnega zavezanca: polmesečno, mesečno ali trimesečno; pri tem se šteje mesec vedno s 30 dnevi. Višino povprečne takse določa pristojno finančno oblastvo na podstavi zbranih podatkov o povprečnem prometu gostov za vsak tak lokal. Če se določena povprečna taksa ne plača pravočasno, jo izterja pristojno finančno oblastvo eksekutivno.
5. Taksa za .otvorjene ali tekoče račune pri delniških družbah. — Do dne 15. januarja 1929. morajo delniške družbe predložiti davčnemu uradu sezname otvorjenih ali tekočih računov v minulem polletju in takso po 20 Din za vsak račun prilepiti na seznamek. Prepozno plačilo se kaznuje s trikratno redno takso.
6. Takso za pravico, da se točijo pijače (točilno takso po tar. post. 62.) je plačati za prvo polletje 1929. do dne 31. januarja 1929. Od oseb, ki ne plačajo te takse pravočasno, ki pa imajo dovolilo za točenje pijač, izterja takso pristojno finančno oblastvo eksekutivno.
7. Letno takso za biljarde za leto 1929. v znesku 200 Din je plačati do dne 15. januarja 1929., sicer se izterja eksekutivno.
8. Takso na v porab na vozila (avtomobile, fijakarske in polfijakarske vozove) je plačati za leto 1929. v Ljubljani in v Mariboru do konca meseca februarja 1929., v ostalih krajih pa do konca meseca januarja 1929. Od zamudnih plačnikov izterja takso finančno oblastvo eksekutivnim potom.
9. Letna taksa po tar. post. 214. za odobritev privatnega skladišča po carinskih predpisih v znesku 500 Din zapade za leto 1929. v plačilo do dne 15. januarja 1929. Na zamudna plačila je zapretena kazen v izmeri trikratne redne takse.
Plenarna seje Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
Dne 5. decembra p. 1. se je vršila plenarna seja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ki jo je otvoril zbornični predsednik g. Ivan Jelačin. Velikega župana ljubljanske oblasti je zastopal načelnik g. dr. Rudolf Marn, Velikega župana mariborske oblasti pa sekcijski svetnik g. dr. R. Ratej.
V	svojem pozdravnem govoru se je spominjal čuvstev, ki navdajajo slovenskega gospodarja ob desetletnici osvobojenja in obstoja naše države. Ob koncu svojega govora je predlagal, da se odpošlje kabinetni pisarni Nj. Veličanstva-kralja vdanostno brzojavko. Zbornica je sprejela predlog s trikratnim «Živio> klicem.
Pred prehodom na dnevni red je zbornični član g. Josip Rebek vložil dve pismeni interpelaciji glede nastopa zborničnega predsednika g. Ivana Ogrina na protestnem zborovanju obrtništva dne
3.	septembra p. 1. v Ljubljani in glede nastopa na seji šolskega odbora obrtno-nadaljevalnih šol v Ljubljani.
Prva interpelacija se glasi:
Gospod predsednik! Znano Vam je, da je Veliki župan ljubljanske oblasti izdal meseca avgusta 1928. na podlagi ministrske uredbe naredbo o odpiranju in zapiranju obratovališč, ki je občutno prizadela vse gospodarske kroge, zlasti pa tudi naše male obrtnike.
Obrtniške organizacije so pod okriljem Zveze obrtnih zadrug sklicale dne 3. septembra 1928. veliko protestno zborovanje proti naredbi.
Ob tej priliki je zbornični predsednik gospod Ivan Ogrin kot zastopnik zbornice izjavil, da tudi obrtništvo lahko shaja z 8umim delavnikom, medtem ko so organizacije in zborovalci odločno zahtevali, da se dovoli malemu obrtniku nesporen lOurni delavnik. Ta izjava g. zborničnega podpredsednika je izzvala umljivo, veliko ogorčenje.
O resolucijah, ki jih je predložila zveza tudi Zbornici TOL je sklepal obrtni odsek na svoji predzadnji seji in jih je soglasno sprejel in s tem eo ipso obsodil nastop g. zborničnega podpredsednika.
Smatram, da je g. zbornični podpredsednik nastopal proti interesom obrtništva in je njegov nastop padel v oči, zlasti ker je govoril kot zastopnik Zbornice TOT.
Prosim, da mi, gospod predsednik, pojasnite: je-li je g. zbornični podpredsednik podal zgoraj navedeno izjavo po nalogu in v sporazumu z zborničnim predsedstvom, odnosno je-li bil to čin strankinega diktata?
Da se v bodoče ne bi dogajali taki in slični nastopi, ki so v kvar ugledu visoke zbornice kot najvišje zaščitnice interesov našega obrtništva. Vas vljudno vprašani, g. zbornični predsednik, kaj mislite proti temu ukreniti!
Druga interpelacija se glasi:
Gospod predsednik! V letošnjem šolskem letu obrtno-nadaljevalnih šol sta dve obrtno-nadalje-
valni šoli brez sklepa šolskega odbora in brez predhodnega sporazuma s prizadetimi zadrugami ukinili nedeljski pouk in uvedli dvakratni tedenski pouk.
Vse prizadete zadruge in učni mojstri so proti temu samovoljnemu ukrepu obeh šolskih vodstev odločno protestirale in navajale tehtne razloge, ki govore za ohranitev nedeljskega pouka.
Dne 5. novembra 1928. pa se je vršila seja šolskega odbora obrtno-nadaljevalnih šol, na kateri naj bi se rešilo to pereče vprašanje za vse obrtno-nadaljevalne šole v Ljubljani.
01. tej priliki sta g. zbornični podpredsednik Ivan Ogrin kot zastopnik oblastnega odbora in g. zbornični član Jernej Ložar kot zastopnik Zbornice TOI odločno nastopila proti nedeljskemu pouku. G. Ivan Ogrin je s svojim nastopom desauiral visoko zbornico, ker je zbornica zavzela odločno stališče za nedeljski pouk in obenem protestirala proti vsaki nameri njegove ukinitve.
Učni mojstri so z ukinitvijo nedeljskega pouka občutno prizadeti, posebno tudi stroke, ki zaposlujejo vajence izven delavnice, pa tudi izven Ljubljane. Našemu obrtnemu naraščaju pa bo ukinitev nedeljskega pouka le v kvar, ker se ga s tem naravnost navaja na pohajkovanje in se ga vlači v politične organizacije, ki zastrupljajo dušo mladega človeka.
Vsled tega si Vas, gospod zbornični predsednik, dovoljujem vprašati:
1. Kaj mislite ukreniti, da se taki in slični nastopi zborničnih funkcijonarjev, ki so dolžni zastopati upravičene zahteve in interese obrtništva, ne bodo več dogajali.
2. Kakšne korake namerava podvzeti visoka Zbornica, da se prepreči v bodoče vsak poskus ukinitve nedeljskega pouka ter da se na šolah, ki so uvedle dvakratni tedenski pouk, uvede zopet nedeljski pouk.
Predsednik je izjavil, da bo na obe interpelaciji odgovoril v zmislu poslovnika v prihodnji plenarni seji ali pa v prihodnji seji obrtnega odseka, na kar je podal poročilo o gospodarskem položaju v zborničnem okolišu in o delovanju Zbornice od zadnje plenarne seje. Poročilo o ustanovitvi razsodišča Zbornice TOI je podal tajnik g. dr. Josip Pretnar. V debati, ki je sledila poročilu, je predlagal g. Jakob Volk, naj se ustanovi pristojnost razsodišča za spore iz obrtniških poslov brez razlike in zato v čl. 2. pravilnika črta besedilo, ki izvzema spore iz blagovnih dobavnih kupčij. G. dr. Rekar je predlagal razširjenje kompetence razsodišča na vse spore iz poslov trgovskega in industrijskega značaja brez omejitve. Pri razpravi je zbornični član g. Josip Rebek še posebno poudarjal, da mora zbornica tudi v tem vprašanju varovati svojo avtoriteto in ne gre, da bi bila kakorkoli okrnjena. Pri glasovanju sta se sprejela predloga gg. Volka in dr. Rekarja
Poročilo o racionalizaciji je podal zbornični konceptni adjunkt g. Koce, in je vidno zanimalo.
O	zborničnem proračunu za leto 1929. se je razvila dokaj živahna debata. Proračun izkazuje 4,875.515 Din dohodkov in 4,074.945 Din stroškov, tako da znaša presežek kot blagajniška rezerva 800.570 Din.
Predsednik g. Ivan Jelačin je hotel po svojem poročilu o proračunu preiti takoj na glasovanje.
Zbornični član g. Josip Rebek pa je podvrgel proračun ostri in jako stvarni kritiki in izvajal sledeče:
Visoka zbornica! Obravnavajoč proračun opažamo predvsem, da je naprain lanskoletnemu in napram. proračunu leta 1927. znatno večji ter da je dosegel v pokritju napram proračunu za leto
1927.	preko 100%'no zvišanje in tudi v potrebščinah občutno povečanje.
Zlasti pada v oči zvišanje zbornične doklade. Primerjajoč predpis zbornične doklade za leto 1927., ki je znašal 2,023.000 Din, in predpis za leto 1929., opažamo, da je predpis v dveh letih dosegel preko 100%no zvišanje, kar bo imelo za posledico, da se bo znatno dvignil odstotek, ki se zaračunava pri odmeri obče pridobnine kot zbornična doklada.
Pa se mi bo morda pri tem reklo, zakaj se nad zvišanjem zbornične doklade razburja baš obrtnik, ki v krogu ostalih gospodarskih krogov prispeva itak najmanj. Tudi mi obrtniki smo bili uverjeni, da prispevamo najnižji odstotek k zbornični dokladi, ker smo gospodarsko najšibkejši. Po poročilu, ki smo ga včeraj dobili, pa plača industrija 28% %, obrt 34 % in trgovina 40% % zbornične doklade. Vsi gospodarski krogi preživljajo danes
tako težko krizo, da je vsaka nova obremenitev nedopustna. Dovolj pritiskajo k tlom gospodarske kroge državni davki, dovolj globoko posegajo v žep samoupravne davščine in druge dajatve. Ali naj se temu pridruži tudi naša najvišja gospodarska korporacija, katere sveta naloga je, braniti našega gospod a rja-davkoplačevalca pred preobremenitvijo.
S tem tako visokim zvišanjem zbornične doklade je v gotovi meri prizadet vsak obrtnik, še občutneje pa naša trgovina in industrija, ki bo ob povišani obči pridobnini znatno občutila to breme.
Že pri lanskoletnem proračunu, ki se je zborničnemu plenumu naknadno predložil, je naša delegacija protestirala proti zvišanju doklade, kljub temu, da je takratno zvišanje znašalo napram letu 1927. okrog 1 milijon Din, — še odločneje pa protestira proti zopetnemu letošnjemu zvišanju, ki znaša napram lanskoletnemu predpisu 1,715.000 Din, medtem ko znaša zvišanje potrebščin le 761.360 Din.
II.	Potrebščine:
Vsak gospodar je svojemu blagostanju dolžan, da vodi točno računa o svojem gospodarstvu, da obrat racionalizira ter čim več kapitala posveti svojemu napredku. — Tudi zbornica je korporacija, katero vzdržujejo naši gospodarski krogi z namenom, da čuva, ščiti in pospešuje napredek svojih pripadnikov. Jaz smatram zbornico kot najvišjo organizacijo slovenskih gospodarjev!
V vsakem podjetju in korporaciji, ki verno zasleduje svoj namen, prihaja v poštev vprašanje režije, in to seveda tudi v našem proračunu, pri katerem moramo gledati na to, da čim več pokritja prevrnemo na one potrebščine, ki jih rabimo za izvrševanje onih nalog, ki zasledujejo namen te korporacije.
Predvsem poudarjam, da ni moj namen posegati v osebne zadeve kogarkoli, da ni moj namen, oporekati delavnosti zborničnih uradov, velikemu delu in znanju gg. zborničnih konceptnih uradnikov, temveč moj namen je, da objektivno in nepristransko kritiziram nedostatke, ki jih opažam.
V poglavju potrebščine so pod Al označeni osebni prejemki, pod II stvarne potrebščine in pod III, točka 17., prispevki pokojninskemu zakladu. Te postavke tvorijo režijo zbornice in vsota
znaša 2.641.945 Din, torej malo manj kot 50 % celotnega pokritja in skoraj 55 °/< ,vseh predvidenih potrebščin.
Pri tem se nehote spominjam, kako ostri kritiki od strani gospodarskih krogov so bili in so še danes podvrženi proračuni delavskega zavarovanja, kjer znašajo režijski stroški le okrog 19 do 20 odstotkov.
(M državne uprave, avtonomnih oblasti — prav povsod — zahtevamo štedenja in zopet štedenja, in gospoda, ali ni tudi visoka zbornica korporacija, od katere smemo pričakovati, da bo v današnjih težkih časih uvedla ,v svojo režijo in upravo šte-denje. Ne bom se spuščal v podrobnosti, omenjam le, da se režijski stroški ob primerno dobri volji dajo znižati.
V učne namene predvideva visoka zbornica v proračunu za prispevke za strokovne tečaje vsoto 5000 Din. Zbornica je zainteresirana na pospeševanju obrti in bi morala prirejati čim več obrtniških tečajev. Nadvse potrebni so zadružni tečaji.
Pred leti je priredila visoka zbornica dva taka tečaja, in sicer enega v Ljubjani in drugega v Mariboru. Obisk tečajev je zvezan za obiskovalce z velikimi stroški, zlasti če hočemo, da so taki tečaji uspešni in morajo radi tega trajati tudi nekaj dni. — Da bi se omogočil zadružnim funkcijonar-jem in pa obrtništvu, ki se zanima za obrtno strokovno zadružništvo, obisk teh prepotrebnih tečajev, naj bi se vršili tečaji v večjih okrožjih posebej.
Proračunjena postavka je mnogo prenizka in prosim, da se jo primerno zviša. V III. oddelku «Potrebščin> izkazuje zbornica «Prispevek društvu rokodelskih mojstrov za zavetišče za obrtno mladino v znesku 3000 Din. Nikakor ne nasprotujemo temu, vendar naj bi zbornica določila ,v pro- ' računu primerno vsoto tudi nekaterim najbolj agilnim društvom v vzgojevalne namene naraščaja, saj določa poslovnik, da spada v delokrog zborničnega obrtega odseka tudi skrb za obrtna društva in obrtne organizacije.
Pod točko a) III. oddelka cPotrebščiir izkazuje proračun 100.000 Din za publicistiko, odnosno prispevek za «Trgovski Lst». Vsak strokovni list se bori s težkočami, in tudi visoka zbornica je poklicana, da ga podpira. Zato v proračunu pred-
videnemu prispevku ne ugovarjamo, pač pa sma-j; ITJCJ-pl, pjpLfr]*rn;h ctrnipv nri ■■	Izvoljeni pripravlja
tram, da je prav tako upravičen do primerne sub-1 K UCIDeK ^leKiriCmn StrOjeV pri ,	1888.	p
lini odbor je po seji, dne
tram, da je prav tako upravičen do primerne sub-1 S’	v“""‘0“wlv’	lJ“	I‘29. septembra 1888. predložil vladi v odobritev
vencije iz zborničnih sredstev cObrtni Vestnik), ki	praznem tekil.	I	Pravila, ki so bila potrjena dne 2. decembra 1888.
j Dne 9. decembra 1888. se je vršil v Lehnerjevi (Nadaljevanje.)	j	pivovarni na Sv. Petra cesti ustanovni občni zbor,
Pri natančnem pregledu zgub v železu (Zž) katerega se je udeležilo okrog 70 obrtnikov. Vpi-opazimo pri električnem praznem teku (ko se ro- salo se je 56 udov, ki so takoj izvolili v odbor
je glasilo obrtniških organizacij. Paragraf 19. poslovnika določa namreč, da pospešuje zbornični obrtni odsek tudi obrtniške organizacije.
Vsled tega prosim, da vnese visoka zbornica v svoj proračun tudi primerno subvencijo za «01>rtni Vestnik».
Za pospeševanje obrta je ustanovila visoka zbornica Urad za pospeševanje obrti in določila v proračunu vsoto 200.000 Din.
Ta urad bo obrtu lahko res nekaj koristil, ali pa bo odprl vrata nekaterim gospodam, ki bodo 1 1,1 zasedli mesta in izrabljali urad za svoje politične namene. Zato prosim, da se pojasni, kako se namerava uporabiti v proračunu predvidena vsota 200.000 Din.
Ce bo hotel pos{>eševaIni urad res izvrševati svoje naloge tako, da bodo v korist obrtništvu, tedaj pa je tudi predvidena vsota 200.000 Din prenizka. Obrtno pospeševanje v Sloveniji je zašlo na čudna pota. Na eni slrani imamo Urad za pospe-
tor ne obrača), da nastanejo te zgube v železu statorja in železu rotorja. Pri mehaničnem praznem teku, ko se rotor skoro z isto hitrostjo (sinil ronsko) vrti kot magnetično polje statorja, odpadejo zgube v rotorjevem železu. To je lahko umljivo: v tem primeru namreč magnetične silnice menjajo svoje relativne smeri z ozirom na vrteči se rotor, tedaj odpadejo vrtinčasti toki (Wirbelstr6me) in tudi ni histereze, ker se rotor-jevo železo ,vedno v eni smeri magnetizira.
To dejstvo je bilo tudi merodajno za nove predpise Zveze nemških elektrotehnikov (V. D. E.). Po teh ne smejo zaganjači za trifazne motorje imeti odmorne točke. Iz pojasnil k tem predpisom (dr. Webra) se povzame, da se pri porabi zaga-njača, ki ima odmonio točko, zelo lahko pripeti,
! da obsluževalec v namenu ustaviti motor, samo
ševanje obrti, ki ga je subvencionirala država, na i , v drugi strani zbornični pospeševalni urad, oblastni i	®»g“»Ja5 Preko odmorne	točke zasuče,	na kar se
odbor si je zcpet ustanovil obrtno-pospeševalni od- !	1I,|f>^or ,reH ustavi, pozabi	pa, posebno	nevešč ob-
sek in s tem odvzel sredstva, ki bi jih namenil !	sta,or odklopiti	od omrežja,
enemu izmed pospeševalnih uradov. V obrtnem i Na	ta način ostanejo	ovoji statorja	pod tokom
pospeševanju torej ni nobene enotnosti, zato pa ter ie podan najlepši primer za električni prazni
obrtništvo do danes ni čutilo n kakih dobrih sadov od teh razkrojenih pospeševalnih uradov. Želim, da bi bilo pri tem uradu drugače! Visoka zbornica! Omenil sem že, da se mi bo morda očitalo, da govorim k proračunu kot zastopnik obrtništva, ki najmanj prispeva k dohodkom. Smatram pa se kljub temu upravičenega, da povem svoje mnenje, gledano povsem iz obrtniškega stališča.
Mi s proračunom nismo zadovoljni, ker nalaga našim gospodarjem, kot davkoplačevalcem, nova bremena, ker polovico proračuna odpade na režijo in ker so v proračunu premalo upoštevani interesi našega gospodarstva.
V naši državi imamo danes nebroj inozemskih strokovnjakov, ki zasedajo visoka, odločilna mesta. Naši absolvirani tehniki so potisnjeni v ozadje, ker jim odjemajo ugodne pozicije inozemci. Zakaj se ne bi naši tehniki, dobri pomočniki, pošiljali v inozemstvo, da si pridobijo tam znanje, da se izpopolnijo in pripomorejo k temu, da bomo vsaj nekdaj tudi v gospodarskem oziru na svoji zemlji svoj gospod. Postavke, ki jih predvideva proračun v te svrhe, so mnogo prenizke, in tu ima zbornira hvaležno nalogo, da pripomore k izobrazbi naše mlade inteligence, našega obrtnega naraščaja.
Gospoda! Proračun zbornice kot najvišje gospodarske korporacije mora biti zrcalo njenega stremljenja, njenega delovanja. Zal, da iz priloženega proračuna ni razvidna ona idealna stran, ki : bi jo visoka zbornica morala pokazati.
tek. Zgube v železju, kot sem zgoraj omenil, so v tem primeru večje, ker motor stoji, ni ventilacije in motor se lahko pokvari. Pri zaganjačih brez odmorne točke tak primer ni mogoč. Ako merimo pri trofaznih motorjih prazni tek, lahko presodimo iz hib, ki jih prazno tekoč motor kaže, njegovo kakovost. Merimo nnpon, tok in izvršljivost. Napon merimo z voltmetrom, tok z amperemetrom in izvršljivost z dvema vatmetroina. Amperemeter kaže tok v praznem teku —lo—, vatmeter kaže izvršljivost —N —EI]/3—; ker so to zgube, je _	n*	v vatih
Nz = EIzV3. Za Iz dobimo	•	Zaratl' ne'
enake obtežbe faz je potrebno, da se uporablja dvovatmetrska metoda. (Dalje prihodnjič.)
Jubilej Bolniške blagajne samostojnih mojstrov v Ljubljani.
I)ne 8. decembra 1.1 se je vršilo v dvorani mestnega magistrata slavnostno zborovanje ,v proslavo 401etnice obstoja Bolniške blagajne samostojnih mojstrov v Ljubljani.
Ob udeležbi številnih članov in zastopnikov oblasti in korporacij se je predsednik g. Anton Gjud v
salo se je 56
gg. Karola Binderja, Matijo Kunca, Adolfa TSn-niesa, Leopolda Tratnika, Franceta Šturma, Jerneja Žitnika, Edvarda Schlegla, Ludovika Vidmajerja. Jožefa »Bukovnika, Janeza Bonača, Alojzija Jenka in Ferdinanda Schafferja; za namestnike: gg. Hinka Čamernika, Antona Koširja, Avg. Rumpla, Franceta Tonija, Karftla Hinterlechnerja in Karola Krimerja; v nadzorovalni odbor gg. Antona Kleina, Jožefa Vidmarja in Vincenca Zirn-steina in za namestnike gg. Antona Ra,vniharja, Mihaela Torni scha in Dragotina Hribarja. Prvo načelstvo so tvorili Matija Kunc kot načelnik, Adolf Tortnies kot namestnik. Franc Šturm kot tajnik in Leopold Tratnik kot blagajnik. Dosedanji načelniki so bili Kunc, Hinterleclmer, Schlegel, Kraigher in Gjud. Nad 30 let delujoči in še živeči člani so gg. Vinko Zimstein (40 let), Aleksander Gjud (39 let). HOnigmann, Kranjec, Kraigher, Zamljen, Irkič, Erjavec in Podkrajšek. Doslej je bilo 39 občnih zl>orov in 172 odborovih sej. Članov je danes 130.
Pred 9 leti se je ustanovil starostni sklad. Letos so se začele izdajati že prve podpore tega sklada štirim članom, s čemer se je uresničila ideja pokojnega Regali ja.
G. blagajnik Ivan Kersnič je podal blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je blagajniško premoženje stalno naraščalo ter znaša s podpornim skladom za starost, ki je narastel letos na 61.000 Din, skupno že okrog 100.000 Din.
Proslavljena 401etnica Bolniške blagajne samostojnih mojstrov kaže lepe uspehe obrtniškega humanitarnega dela, je pa obenem tudi opomin obrtnikom, ki še niso člani te institucije, da k njej pristopijo, da s tem pripomorejo blagajni še k večjim uspehom v interesu obrtništva.
Zavarovanje.
Zavarovanje je ena najvažnejših gospodarskih potreb in brez zavarovanja ne more biti noben
posestnik ali gospodar.
Zlasti potrebuje vsakdo požarno In življensko zavarovanje, tako posestnik hiše ali gospodarstva kakor uradnik, delavec ali kmetovalec. Kdor Ima premičnine ali nepremičnine, je treba, da jih zavaruje proti škodi požara, ker le v tem primeru mu odškodnina nadoknadi nastalo škodo. Zivljen-sko zavarovanje pa preskrbi človeka za starost, ko
svojem pozdravnem nagovoru spominjal časov i prid0 bolezen in oslabelost, ko odpove delovna in pred 40 leti,	ko si je okrog	60 ljubljanskih obrt-1	pridobitna moč; to	zavarovanje preskrbi tudi	go-
nikov na pobudo pokojnega	Matije Kunca ustano-	rodstvo zavarovanca za	primer njegove smrti.
Povsem napačno se mi zdi radi tega tudi mne- . vilo svojo bolniško blagajno. Njegovemu nagovoru 1	,	,	•	,	.	.	"	.
nje, da je zbornična doklada namenjena le vzdrze- ! so sledili pozdravi in čestitke g. vladnega svetnika i ." i , J? 'S e /*lvaroyan.^a> 1 v 1S mer> vanju	zbornice	in	njene*,	»parala.	dr. Ketteja v	imen« velikega	j“.p.na, g dr. Josipa	i	T , **eT	"f
Z ozirom	na	zgoraj	navedeno	je naša delegacija j Pretnarja za	Zbornico TOI,	gosp. mag. ravnatelj	,	fKirU|0 ^varovanje	Itd	v 0,113 ® vme’
sklenila, da bo glasovala proti proračunu.	, dr. Zarnika v imenu ljubljanskega župana, pred-
G.Ivan
L uu ijmauvaia ijiulj uiuimuuu.	.	•	«******««	*	»uvuu	p*	tu	7	Y
O	pri n ie v imenu obrtne<m odseki : senika Trgovskega društva « Merkur* g. dr. Frana v Jl} Prov^>o zavarovanja proti škodi vsled po-Ugrin je imenu oonnega oasoca	žara ter ž vi tonskih zavarovani, hodisi ™ va?;« nli
predlagal resolucije, ki so mišljene kot navodilo j Windischerja in g. Josipa Rebeka za Vrhovni obrt-plenuma za predsedstvo pri izvrševanju proračuna J n'stii svet in m Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani, za leto 1929.	Osobito lepe in bodrilne besede je zbranim
Predsednik je priporočal odobrite,v teh reso-, obrtnikom izpregovoril predsednik «Merkurja» lucij, zavračal pa je izpreminjevalne predloge zbor-1 8* dr. Windischer, ki se je spominjal težkih časov, ničnega člana g. Josipa Rebeka. Proračun je bil j *<0 8e morala naš obrtnik in trgovec boriti tudi nato izglasovan z vsemi proti 4 glasovi. K Dro- I v nac*°nalnem oziru. Spominjal se je nadalje poračunu samem se bomo pa še povrnili.	j bojnega Matije Kunca, obrtniškega prvoboritelja.
Sledili so nato samostojni predlogi zbornični j^rlunavduSeval obrtništvo’ naj vztra^a v borbi in članov, in sicer g. A. Krejčija z ozirom na razmere ,	'
v železniškem prometu ter da se v bodoče za Slo- J . Pozdravnim nagovorom je sledilo izredno za-venijo imenuje v sestavi delegacij za sklepanje n/ni^vo P°ročilo tajnika g. Alojzija Erjavca. Ljub-trgovinskih pogodb posebnega zastopnika. Gospod Uansk° obrtništvo se je pred 40 leti zbiralo v L. Bruderman je stavil predlog, da se zbor- j ^Kranjskem obrtniškem društvu>, katerega prednica zavzame za to, da se ozkotirna proga Polj- : s^n'*{ ie tiskarnar Anton Klein, podpredsed-čane—Zreče preustroji v normalno širokotirno. j 11|{i Pa a8'bii Matija Kunc, krojaški mojster. Sled-G. dr. Rekar je slavil predlog za razširjenje tele-1 j? dr|Ks,veni odbonjvi seji 15. agusta 1888. Ionskih prog z Italijo, g. Turnšek o htneljaki nad-! i'"*ll«> ustanovitev bolniSke blagajne Minostoj-
produkciji in kroSn a^vu.	I? V ‘,Z'	b?	s',rei«	"j®
.x .	t	.	.	.	j,	.	tembra 1888. se je vršilo zborovanie «Kraniskega
Zbornični član g. Lipej je predlagal, naj se za-! obrtniškega dmštva>, katerega se je udeležilo a ukinitev zakona o pobijanju draginje.	okrog lon obrtnikov. Po poročilu Matije Kunca o
Obrtni odsek je predložil predlo?, sestavljen ustanovitvi bolniške blagajne se je na priporočilo na iniciativo zborničnega člana g. Josipa Rebeka, gg. Dragotina Hribarja in Franceta Šturma sprejel glede telefonskih pristojbin, nanašajoč se na nove Kunčev predlog, da se ustanovi bolniška blagajna, inštalacije.	Zanimivo je, da je ustanovitvi edini ugovarjal mi-
Sledili so še drugi predlogi zborničnih članov, zareki mojster I. Regali, češ, da je bolniška b’a-na kar je predsednik g. Tvan Jelačin zaključil gajna mojstrom nepotrebna in da naj se ustanovi
' zavarovalna banka za pokojnino obrtnikov.
žara ter življenskih zavarovanj, bodisi za večje ali manjše zavarovalne glavnice kakor tudi za vse ostale vrste zavarovanja, priporočamo naš najstarejši domači zavarovalni zavod «C r o a t i a«, zavarovalno zadrugo, ki je bila leta 1884. ustanovljena občine svobodnega in kraljevskega glavnega mesta Zagreba, je tedaj več kot 45 let star zavod.
Zavarovalne vsote v vseh poslovnih panogah znašajo danes pri «Croatiji> preko 9 milijard Din.
Število zadružnih članov znaša okoli 100.000.
Jamstvena sredstva zavoda znašajo okoli 80 milijonov dinarjev.
Centrala «Croatie> se nahaja v Zagrebu, Marov-ska ulica štev. 1, v lastni palači.
Podružnice ali glavna zastopstva so v sledečih mejstih: Banjaluka, Beograd, Dubrovnik, Ljubljana, Maribor, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Split, Subotica, Šibenik, Veliki Bečkerek.
Lastne zgradbe ima «Croatia> v Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Osijeku, Subotici in Banjaluki.
Tovariš ?
Ali si ie ooravnal naročnino ?
4
O B R T N 1 VES T N 1 K
Uprava za mere in dragocene kovine, kontrolo mer in dragocenih kovin in kontrole sodov.
Izvrševanje vseh administrativnih in tehničnih poslov pri izvajnju zakona o merah in dragocenih kovinah je minister za trgovino in industrijo s posebno uredbo, ki je izšla pred kratkim v «Slu -.be-
krivi zoper uradna določila. Zadruga bo zahtevala, vedno jeseniško obrtništvo prav razumeva težke l da se proti šušmarjem postopa p:; § 125. o. r. Nato j čase. Jedro jeseniškega obrtništva je zdravo, zato je predaval zadružni tajnik gosp. Senica o učnem pa bo v svojih zahtevah tudi prodrlo.
' ';asu' 0 dolžnostih vajencev, o razvezi učnega raz- j Slovenska obrtno društvo v Maribor« je začelo merja pred časom, o pomenu delavskih knjižic, o j kaj lepp napredovati, kajti do sedaj ima že svoji, pomagalski preizkušnji in o lepem vedenju v druž-! godbo, svoj pevski zbor in kakcr eujeino, v zad-bb v delavnici, na cesti inv javnih lokalih, v gles- j „jem času tudi svoj dramski odsek, pa tudi dru-datiščih in o zadružnih pripadnikih. Pomočniki in , gače se kulturno razvija od dne do dne. Dramski vajenci so bili polnoštevilno zastopani in so mar-1 odsek je že do sedaj toliko napredoval, da štev Jo nih Novinah*, poveril Osrednji upravi za mere in t-^ddi P1 cdavnoju. * ie(la'aiBe .i( bajalo od, članov raste vedno bolj in bolj in da so se člani dragocene kovine v Beogradu. Osrednja uprava 16‘ ;	° .}8'AX)U\e]' 10 z;iklJui:ku predavanja je tega odseka naučili več gledaliških iger, katere
bo izvrševala svoje pasle v okviru zakonito ji do- predsednik g. Pelikan se enkrat vse skupaj opo- [ bedo v kratkem času predstavljali v Mariboru ka-
ločenega delokroga.
Osrednji upravi bodo podrejene kontrole mer in dragocenih kovin. Kontrole mer pregledujejo po zakonu prvič merila in merilne priprave (nove in popravljene) in kontrolirajo čistino dragocenih kovin redno v svojih uradnih prostorih. Na zahtevo stranke sme kontrola mer pregledati in ožigosati merila, če to zahteva tehnična potreba, tudi na licu mesta.
zoril na obrtniško dolžnost in objubil, da jih ob- J kor tudi v okolici. Meseca julija 1920. pa bodo člani išče v tem letu še enkrat in bo nadaljeval preda- j obrtnega društva napravili izlet na Jadran. Ta izlet
vanje, kar se je vzelo z velikim zadovoljstvom na znanje.
j ne l>o le zabavni, temveč tudi poučni' izlet, kajti j članom društva še hoče dati prilika, da spoznajo
Razširitev Zadruge čevljarskih mojstrov v Ma- morje in kraje ob morju ter da se seznanijo s tam riboru. Gospod Veliki župan mariborske oblasti i živečim narodom in da spoznajo njegove šege in je z odlokom O. br. 601/4 z dne 23. maja 1928. odo-j navade, pa tudi tamkajšnjo industrijo, trgovino in bril spremembo pravil zadruge, katere je mini-, obrt. V to svrho se bodo vršila že v kratkem pre-
Beogradu pod | davanja s skioptičnimi slikami v Mestnem kinu v No. 6019 z dne 19. septembra 1923. kontno rešilo, j Mariboru.
strstvo trgovine in industrije V
2.) v Mariboru za področje mariborske oblasti i	...	.	.	, .
'	r	!	reorganiziram	zadrugi,	katera
Kontrole .» h* postavljem, , Sto«.W:	pod,ag,	,e	spremembe	pri|	adajo vsi tev,iorski, ,Wni	,
•) ' .j'1 > J;im .;i I g,1/,. ;?. H!V, it'!i'",.š'?.. r'! mojstri vsega sodnega okraja mariborskega, novo- Laškem. V nedeljo 22.
e odslej imenuje ^Čevljarska obrtna zadruga v Mariboru*, ter bo imela okoli 290 članov. Ti čevljarji se izločijo iz skupnih zadrug na Teznu pri Mariboru in Sv. Lorenca na Pohorju.
razen mesta Celja in političnega okraja celjskega i ter političnih okrajev Prelog in Čakovec;
3.) v Celju za področje mesta in političnega j okraja. Celje.
Delokrog kontrole mer v Celju je omejen, i Celjska kontrola mer bo preizkušala čistino dra- i goeenih kovin in žigosala samo domače izdelke iz t zlata, srebra in platine ter pregledovala in Žigo- j šala sode.
Za pregledovanje in žigosanje sodov v krajih, j kjer hi kontrol mer, se ustanavljajo po zakonu, ako to zahteva krajevna potreba, kontrole sodov.
Kontrole sodov bodo po uredbi ministra za trgovino in industrijo poslovale v Sloveniji v sledečih krajih:
1.) v Brežicah za politični okraj brežiški;
2.) v Kamniku za politični okraj kamniški;
3.) v Kočevju za politični okraj kočevski;
4.) v Kranju za politična okraja kranjski iu j radovljiški;
5.) v Krškem za politični okraj krški;
6.) v Litiji za politični okraj litijski;
7.) v Novem mestu za politični okraj novo meški;
8.) na Rakeku za politični okraj Logatec.
9.) v Črnomlju za politični okraj črnomaljski; j . 10.) v. Konjicah za politični okraj konjiški;
11.), v Ljutomeru in v Gornji Radgoni za poli-1 tične okraje ljutomerski, murskosoboški iu dolnje-1 lendavski;
12.) v. Ptuju, Borlu in Ormožu za mesto Pl j iu politični okraj ptujski;
mmam
Obrhtiški
za
koledar
1929.
je izšel.
Cena 13*50 Dira
s poštnino vred.
Naroča se pri
Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani Beethovnova ulica št. 10.
13.) v Rogatcu in šmarski;
Kozjem za politični okraj
Ob tri :rida«:'k na Jesenicah. V soboto dne
,01	-	.	... . . .	.....	.	,	•	;	•	8. decembra 1928. se je vršil v salonu gostilne
14.) v Slovenski Bistrici za politični okraj man-:	,	.	.	,	, . , ,	i.«
'	f	«Mesar> na Jeseničan dobro obiskan sestanek, ka-
terega je priredilo Obrtniško društvo na Jesenicah. Predsednik društva g. Ivan Gogala je v svojem uvodnem poročilu t črtal največje težave, s katerimi se bori danes obrtništvo, in omenjal zlasti preobremenitev Slovenije z davki, oblastnimi davščinami, o socialnem zavarovanju, deželni eiek-trarni in obrtnonadaljevalnem šolstvu. Tajnik
borski (desni breg);
15.) v Slovenjgradcu in v Šoštanju z i politične okraje slovenjgraški, dravogr ijski in gornjegrajski;
16.) v Št. Lenartu za politični okraj mariborski (levi breg).
Iz organizacij.
Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev za ljubljansko oblast v Ljubljani naznanja, da je tvrdka Anton Lečnik v Celju obvestila zadrugo, da je ,v mestu Šcstanju blizu Celja takoj prevzeti urarska trgovina s kompletnim inventarjem ter nekaj blaga. — Razen tega bi bilo na razpolago tudi dobro mesto za urarja, ki se hoče osamosvojiti, v nekem večjem kraju Slovenije, ki je brez urarja. Reflektanti, naj se obrnejo direktno na imenovano tvrdko. Načelstvo.
in
! Zveze obrtnih zadrug g. I. Kaiser je nato ob-' širno poročal o obrtniškem položaju. Navajal je, da vodimo veliko borbo med p liiiko in gospodarstvom in s številkami dokazal, da davčni vijak v največji meri izžema Slovenijo, ki je ,v gospodarskem pogledu že popolnoma izčrpana. Tej preobremenitvi so se pridružile še oblastne davščine, doklade, trošarine in takse. 1’or čal je nato o delo-, vanju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v j Ljubljani, o naredbi o o: p r, nju in zapiranju obra- ] tovališč, o obrtni na■la1jeva]nem olstvu s posebnim
Slaščičarska in medičarska obrtna zadruga v ozirom na ukinitev nedeljskega pouka, in o državni Mariboru. Vršile so se odborove seje slaščičarske obrtni banki. Po referatu zveznega tajnika je pred-in medičarske zadruge v Celju. Reševale so se te- sednik g. Gogala izčrpno objasnil zamotane zadeve koče zadeve. Zaslišali so se člani glede prošenj in; glede obrtnonadaljevalne šole na Jesenicah in za-pritožb. Po končani seji je predaval gosp. Pelman, vzel edino pravilu stališče, *'a je na šoli zainter-zadružni načelnik, o namenu zadruge, o skupnem esirano le obrtništvo ter da h če zaradi tega imeli delu, o povzdigi stanovske časti, o gospodarskih ! tudi odločilno besedo. Zbor v: ki so bili z njego-1	slva	v pravop,	ki	bo	naraščaju	v	korist.	Obrtništvo
in kulturnih koristih članov in pripadnikov. Raz- j vini i izvajanji en. dušni. G. Josip Ambrožič iz.:	apelira zaradi	tega	na	Vas,	gospod	veliki	župan,
Redni letni občni zbor Obrtniškega društva v
januarja. 1929. se bo vršil v hotelu Henke v Laškem redni lelni občni zbor Obrtniškega društva. Na dnevnem redu so poročilo načelstva, volitev novega odbora, sklepanje o važnih stanovskih potrebah in referat tajnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Za to zborovanje vlada veliko zanimanje.
Obrtništvo v Laškem proti ukinitvi nedeljskega pouka na obrtno-nad&ljevalnih šolali. Obrtništvo v Laškem je vložilo ha gospoda velikega župana v tej zadevi sledečo spomenico: «V našem kraju se je raznesla vest, da se namerava na obrlnb-nadaljevalni šoli nedeljski pouk ukiniti. Razlogi, ki jih navajajo predlagatelji za ukinitev nedeljskega pouka, ne morejo priti nikakor v poštev. Pridružujemo se mnenju, da je treba vajencu večje telesne in duševne vzgoje; nič manj važno pa je vprašanje strokovne naebrazbe, ki bo vezala vse življenje z njegovo eksistenco. Obrt potrebuje ne le telesno in duševno razvitega, temveč tudi strokovno kar najbolj izpopolnjenega naraščaja. Nikakor ne smatramo v , prid duševni vzgoji našega naraščaja, da ob svojem prostem času obiskuje kinematografe, gostilne ter zahaja v polit,čnp opredeljene organizacije. Takega strupa se Lip navzel mladenič še vedno prezgodaj v poznejših letih. Mladeniča, ki se hoče posvetiti obrlu, je treba k resnosti in delavnosti vzgajati, vcepljati mu modernega duha v obrtu. Borbo proti nedeljskemu pouku pa je povzročilo nerazumevanje položaja. Že pred leti je bila obrlno-nadaljevalna šola med obrtništvom nepriljubljena, da, naravnost omržena. Komaj so obrtniške organizacije vsaj deloma vzbudile zanimanje za to šolstvo, pa je prišel bas od učiteljske strani pritisk, ki je dovolj jasno pokazal, da učiteljstvo noče sodelovati z mojstri, dasi je ravno ono vedno najbolj poudarjalo, da leži uspeh šole v sodelovanju med učiteljstvom in mojstri- Solo je treba vsekakor prilagoditi obrtnim razmeram in je tudi iz pedagoškega stališča edino pravilno, da se vrši pouk v času, ko je vajenec kolikor toliko spodit ih snažen. Ukinitev nedeljskega pouka bi imela brezdvomUo posledice v tem, da bodo zadruge uvedle štiriletno m no dobo, največjo moralno škodo pa bo imela z ukinitvijo nedeljskega pouka v vsakem oziru šola sama. Zadnji korak učiteljstva je povzročil v obrtniških vrstah veliko nerazpoloženje proti šoli, ki vsekakor ne bo v prid šoli in vajencem. Poudarjamo pri tem, da bi se izvršila ukinitev nedeljskega pouka brez sodelovanja mojstrov, zadrug in staršev. Obrtno društvo v Laškem je na svojem zborovanju dne, 22. decembra 1928. ,v hotelu Henke iz zgoraj navedenih razlogov odločno protestiralo proti ukinitvi nedeljskega pouka. Zavedamo se v polni meri važnosti obrtno-nadalje-valnega šolstva, zato pa tem ogorčeneje in soglasno obsojamo korak, ki bi pretrgal vzajemno sodelovanje šole z mojstrom. Obrtništvo bo odtegnilo do takega šolstva vsako, kakršnokoli podporo in bo pričelo samo delovati na reorganizaciji šol-
lagal je o slaščičarski stroki. Končno se je tudi dotaknil šušmarstva in je poudarjal da je zelo razočaran, da ima zasledovanje šušmarstva tako malo uspeha, posebno pav Celju, kakor je to slišal od tamošnjih članov. Povabil je člane, da prijavijo vsak konkretni slučaj zadrugi, katera bo potem zahtevala od varnostnih oblasti in od občinskih uradov potom velikega župana, da pomaga zatirati šušmarstvo in prijavijo vsako osebo, ki zn-
Ljubnega je v lepem go v ru očrtal režimsko politiko z ozirom na obrtništvo in je pokazal zlasti na sistematično izčrpavanje gospodarske moči našega davkoplačevalc . Ki nčno so se s glasno sprejele tri spomenice, in sicer glede obrtuonadaljevalne
da tako v interesu šole kakor v interesu vajencev samih s svojini velikim vplivom priporočate, naj bi se vršil pouk v obrtno-nadaljevalni šoli v Laškem kakor doslej.*
Tečaj za elektroinstalaterje v Ljubljani. Urad
šole na Jesenicah, druga glede nedostalkov pri de- z:: pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov želni elektrarni in tretja glede socialnega zavaro-1 in Slovencev v Ljubljani priredi skupno z Zadrugo vanju, ki izraža zahtevo po samostojni bolniški j elektrotehnikov v Ljubljani le vaj za elektroinsta-blagajni za Slovenijo. Sestanek je pokazal, da za- laterje, v katerem se bo poučevalo elementarno
računstvo za elektrotehniko, ter praktične vaje v elektrotehničnih instalacijah. Pouk se bo .vršil dvakrat na teden, in sicer ob ponedeljkih in sredah od 18. do 20. ure in bo trajal predvidoma 50 ur. Tečaj se bo pričel v ponedeljek dne 14. januarja v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani. Interesenti naj takoj prijavijo svojo udeležbo pri Uradu za pospeševanje obrti, Ljubljana, Krekov trg št. 10/L, ali pa pri Zadrugi elekro-tehnikov v Ljubljani, Borštnikov trg št. 1. Tečaj bo vodil g. ing. A. Ditrich.
Razno.
Odlikovanje. Njegovo Veličanstvo kralj je odlikoval glavnega tajnika Zbornice za trgovino, obit m industrijo in podpredsednika Centrale industrijskih korporacij za' kraljevino SHS g. dr. Frana W i n d i s c h e r j a z redom' sv. Save III. razreda. K odlikovanju tudi mi iskreno čestitamo!
Ali se more samostojnemu obrtniku prepovedati delo? Oblastna inšpekcija dela v Ljubljani je šla v svojem rigoroznem tolmačenju zakona o zaščiti delavcev tako daleč, da je obsodila in kaznovala nekega samostojnega pekovskega mojstra iz S. radi prestopka člena 40. ministrske uredbe z dne
3.	maja 1928., odnosno člena 7. moje naredbe z dne
8.	julija 1928., ker je večkrat v nočeh od sobote na nedeljo izdeloval kruh. Proti razsodbi se je kaznovani pekovski mojster, ki ni pri svojem delu uporabljal nobenega pomočnika, pritožil in je veliki župan pritožbi ugodil in razsodbo radi nepravilnega postopanja razveljavil iz nastopnih razlogov: «Uredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic z dne 3. maja 1928., «Urad-ni list 167/51 je izdana na podstavi pooblastil § 6. in § 13 zakona o zaščiti delavcev, odnosno na podstavi člena 319. finančnega zakona za leto
1928./29., s katerim je bila izpremenjena določba § 13. zakona o zaščiti delavcev. Ta uredba ureja torej delovni čas za podjetja, označena v § 6. zakona o zaščiti delavcev, ako je v njih zaposleno pomožno osebje, in čas kdaj je odpirati in zapirati, in sicer neglede na to, ali je v njih zaposleno pomožno osebje ali ne. Za preiskovanje in kaznovanje prestopkov omenjene uredbe, v kolikor se ta nanaša na delovni čas pomožnega osebja, so pristojne njene ministrske uredbe, v kolikor se ta nanaša na delovni čas pomožnega osebja, so pristojne oblastne inšpekcije dela po zakonu o zaščiti delavcev. Upravna oblastva I. stopnje so po zadnjem odstavku člena 319. finančnega zakona za 1.1928. in 1929. pristojna za poslovanja radi vseh prekrškov predpisov omenjene uredbe, ki so izdani na podstavi člena 319. fin. zak. (prej § 13. zakona o zaščiti delavcev), torej predpisov, ki se tičejo zgolj odpiranja in zapiranja trgovinskih in obrtnih obratovalnic. Ker urejuje čl. 40. ministrske uredbe nedeljsko delo v pekarnah in je bil torej ta člen izdan na podstavi § 6. zakona o zaščiti delavcv, niso ♦upravna oblastva pristojna za preiskovanje Jin kaznovanje eventuelnih prekrškov tega člena uredbe, temveč je pristojna oblastna inšpekcija dela in še ta le tedaj, ako se je ob prepovedanem času delalo s pomožnim osebjem. (Sicer nimata niti člen 40. niti člen 27. ministrske uredbe potrebno sankcijo.) Iz navedenih razlogov sem moral vašo razsodbo razveljaviti, ker niste bili pristojni za postopanje v pričujočem primeru.» (Trgovski list.)
Računstvo za gradbene in instalacijske obrte. Te dni je izšla v založbi Zbornice za trgovino, obrt in industrijo učna knjiga » Računstvo za gradbene in instalacijske stroke . Knjigo je s sodelovanjem mojstrov-strokovnjakov T. Koma, Ivana Novaka, Ivana Ogrina, Frana Ravnikarja in Toma Vojnoviča sestavil pokojni profesor Henrik Podkrajšek. Namenjena je kot pomožna učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole in za gradbeno šole, dobro pa bo služila tudi pomočnikom in' mojstrom navedenih strok, ker ima v svojem strokovnem delu zbrana praktična navodila za kalkulacijo, proračun in ren-tabilitetni račun, poleg tega pa vsebuje 37 geo-
Restavracija
Ignacij in Helena Banko
Ljubljana
Kette Murnova cesta 3.
!>e priporoča gg. državnim uradnikom in obrtnikom. Dobra postrežba v kvaliteti pijač in hrane.
metrijskili podob, nariskov in načrtov. Knjiga se dobiva pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Brez poštnine stane 40 Din, poslana po pošti pa 2 Din več.
Sejmi v Kamniku. Županstvo mestne občine Kamnik razglaša: Namesto dosedanjih sejmov se bodo letos vršili sejmi vsak drugi torek v mesecu, in sicer: Kramarski in živnski sejmi: dne 18. januarja, 12. marca, 11. junija, 13. avgusta, 8. oktobra in 10. decembra. Živinski sejmi: dne 12. februarja,
9.	aprila, 14. maja, 9. julija, 10. septembra in
12.	novembra. Ako pade sejmski dan na praznik, se vrši dotični sejem prvi prihodnji delavnik.
Oblastni proračun ljubljanske oblasti. Minister za finance je odobril proračun ljubljanske oblasti z dohodki 69,639.206 Din in s tem tudi vse davščine v predlagani izmeri. Znižat je edino 200%no oblastno doklado k državni taksi za gostilniške in .kavarniške pravice na 50 %.
Poštna hranilnica kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev uvede z 10. januarjem 1929. mednarodni virmanski promet z Nemčijo potom čekovnih zavodov v Berlinu in Monakovem pod istimi pogoji, pod katerimi je ta promet že vpeljan z ostalimi državami. Podrobna pojasnila glede mednarodnega izplačilnega in virmanskega prometa daje brezplačno podružnica poštne hranilnice v Ljubljani, pri kateri se tudi lahko naroče seznami imetnikov čekovnega računa v Nemčiji, Avstriji, švici, Češkoslovaški in Belgiji.
Ležnina za inozemske poštne pakete. Ministrstvo pošte in telegrafa je z odlokom št. 38.544 od 29. oktobra t. 1. odredilo: Ležnina se za inozemske pakete paračunava in pobira na isti način kakor v notranjem prometu. Carinjalne pošte, ki same izročajo pakete, smatrajo dan ocarinjenja za dan, ko paket pride, vse ostale izdajne pošte pa poslujejo z inozemskimi paketi v tem pogledu tako kakor s tuzemskimi. Za pokete, ki so bili izročeni na podlagi odjave o nedostavljivosti prvotnemu ali novemu naslovniku, še pobira vsa ležnina, ki je narasla od dneoa ocarinjenja oziroma dohoda. Paketov, ki se vračajo ali pošiljajo za naslovnikom v inozemstvo, ni treba obremeniti z iežnino. Ležnina za ponovno carinjene pakete se računa od dneva, ko pridejo nazaj na izdajno pošto, oziroma pri ca-rinjalnih poštah, ki same izdajajo pakete, od dneva, ko so ponovno ocarinjeni.
Kolkujte dopise za naše konzulate v inozemstvo! Posamezna naša predstavništva v inozemstvu sporočajo ministrstvu za zunanja dela, da se jako pogosto dogaja, da jim naši interesenti pošiljajo vloge v najrazličnejših zadevah brez plačila takse (nekolkovane). Vsi ti interesenti praviloma žele, da se jim po izvršeni intervenciji odgovori na njihovo vlogo. Ker se nekolkovane ali nezadostno kolkovane vloge polagajo nerešene med spise, bi neorientirani interesenti mogli domnevati, da se njihove vloge niso obravnavale iz katerih drugih razlogov, kar bi utegnilo škoditi reputaciji konzulatov. Da se prepreči neupravičeno oškodovanje ugleda državne administracije, je ministrstvo za zunanja dela naprosilo Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, naj opozori vse, ki se obračajo na naša konzularna predstavništva, da vse dopise na naše konzulate zadostno kolkujejo. Sicer ne morejo pričakovati, da bi dobili na dopis kak odgovor.
Znižanje obrestne mere za vloge pri bankah zaradi novega rentnega davka. Društvo bančnih zavodov v Sloveniji je objavilo v «Uradnem listu: od 22. decembra 1928. naslednji razglas: «Dne 1. januarja 1929. se uveljavlja novi zakon o nepo-srednjih davkih, po katerem se bodo obdavčevale obresti hranilnih vlog v 8%nim davkom na rente. Ta davek obremenja po členu 70. navedenega zakona davčne zavezance, t. j. v teni primeru vlagatelje. Pobirali pa ga bodo ob izplačevanju ali kapitaliziranju obresti denarni zavodi, kjer je denar naložen. Podpisani člani Društva bančnih zavodov v Sloveniji bodo torej odbijali po zgoraj citiranih določbah zakona o neposrednjih davkih od dne 1. januarja 1929. vlagateljem 8%ni davek
PRIPOROČAMO
KOLINSKO CIKORIJO
Domači izvrstni izdelek.
na rente ter ga odvajali državni blagajni. — V Ljubljani, dne 20. decembra 1928. — Češka indu-strijalna banka, podružnica, Ljubljana; Hipotekarna banka ljubljanskih hranilnic, Ljubljana; Jadransko-podunavska banka, podružnica, Ljubljana; Jugoslovanska banka, podružnica, Ljubljana; Komercijalna banka, podružnica, Ljubljana; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana; Obrtna banka, Ljubljana; Prometna banka, Ljubljana; Prva hrvatska štedionica, podružnica, Ljubljana, Zadružna banka, Ljubljana; Zadružna gospodarska banka, Ljubljana; Celjska posojilnica, d. d., Celje; Jugoslavenska udružena banka, podružnica, Maribor. — Iz gornjega razglasa je razvidno, da bodo banke v Sloveniji od 1. januarja
1929.	pri izplačilu ali pripisu obresti odbile novi rentni davek, ki znaša 8 % od vsote naraslih obresti. S tem pa se dejansko za vlagatelje znatno zniža čista obrestna mera, in sicer pri nominalni petodstotni obrestni meri na 4-6 %, pri šestodstotni nominalni obrestni meri na 5'52 % in pri sedemodstotni nominalni obrestni meri na 6’44 %.
Obrambni , boj nemške čevljarske industrije. Državna zveza nemške čevljarske industrije je .vposlala nemškemu državnemu gospodarskemu ministrstvu spomenico za višjo zaščito carine na čevlje. Obrača se v prvi vrsti proti češkoslovaški konkurenci, katere pomnoženi uvoz je posebno nevaren. Spomenica poudarja: « Češkoslovaška čevljarska industrija dela s cenejšo sirovino, z manjšimi mezdami in z zmernimi socialnimi bremeni. V Nemčiji ni mogoče doseči z racionalizacij-skimi odredbami pocenjenja nabavnih stroškov in tem večjega znižanja prodajnih cen.» Slednjič pravi spomenica, da so se skoro vse druge države skušale ubraniti tuje konkurence s primerno carino ter so s tem delale nemškemu eksportu veliko sitnosti. Tudi sicer se v Nemčiji slišijo splošne pritožbe proti tuji konkurenci, v prvi vrsti proti češkoslovaški.
«Novi obrtx Pod tem naslovom bo pričela izhajati v Zagrebu začetkom meseca decembra t. 1. mesečna revija, ki jo bo izdajal in urejeval Ivan Čupak, dolgoletni tajnik Saveza hi vatskih obrtnika v p. Revija bo obravnavala ekonomsko-politična, strokovna, socialna in vsa kritična vprašanja obrta. Izhajala bo mesečno na 28 straneh velike osmerke. Naročnina znaša 84 Din letno, 42 Din polletno. Uredništvo in uprava se nahajata v Zagrebu. To-mičeva ulica broj 3.
Mednarodni vzorčni semenj v Milanu se bo vršil od 12. do 27. aprila 1929. Prijavne obrazce za udeležbo na semnju dobijo interesenti tudi v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani med uradnimi urami.
Opozorilo za nakupovalce radio-aparatov. Proti tvrdki «Radioversandhaus E. Grab & C. Rottloff v Berlinu N 4, Gartenstrasse 100,» se je pritožilo več naročnikov, češ, da ni točno izvršila naročenih dobav. Tvrdka je tudi v raznih časopisih ponudila brezplačno dobavo radio - aparatov v reklamne svrhe in je zahtevala od interesentov, ki so se prijavili na taka vabila. 200 Din za kritje stroškov. Po informacijah zagrebškega nemškega konzulata ni imenovana tvrdka vpisana v trgovskem registru in se interesenti pred sklepanjem kupčij s to tvrdko svarijo.
Naročajte »Obrtni Vestnik"
Obrtnikom
III se priporočam pri naku-
II	povanju vseh vrst barv, I firneža, lakov, steklar-|| skega kleja, čopičev in
I	vseh drugih potreščin za te stroke.
IVAN JANČAR, Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 4.
Srečko Potnik *n drilg
tvornica sadnih sokov in marmelad etc.
priporočata svoje prvovrstne izdelke : malinov matični sok, konserviran, pasteriziran, malinovo mezgo, malinovec z rafiniranim sladkorjem, malinovo aromo, sadne marmelade, razne sadne sokove in pasterizirane sokove.
Metelkova	t * Ul* __	Metelkova
ulica i3.	Ljubljana	niica n.
Telefon 2110.
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
DOVOLJUJE POSOJILA NA MENICE IN KREDITE V TEKOČEM RAČUNU VSEA^\ KREDITA ZMOŽNIM OSEBAM IN TVRDKAM
Milan Pažič
veletrgovina z vinom
Prodajajo se stara in nova zajamčeno pristna hrvaška vina iz kraja Sv. Ivan Zelina.
Ljubljana
Poljanska cesta 17.
L. Mikuš
tvornica dežnikov
Ljubljana
Mestni frg 25
UstanovUeao 1889.
Skrbno izdofavanje! Ha j večji izbor! Najniije cene! Preoblekel Popravila!
Restavracija
.Ljubljanski dvor*
vljudno vabi vse cenjene kolege-obrtnike, nadalje trgovce, trgovinske potnike in vse slavno občinstvo k obilnem obisku.
Izborna domača in primorska kuhinja ter izvrstna samo pristna vina. Abonenti se sprejemajo.
-m
M. PETRIČ.
NajsolidnejSe cene i
Z odličnim spoštovanjem
Ph. Mr. R. Sušnik
Lekarna pri „Zlatem jelenu"
Moderno urejena lekarna, zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, kirurgičnih ta toaletnih predmetov. Zdravniške ordinacije se izvršujejo točno po predpisih. Oblastveno koncesijonlrana oddaja strupov. Poštne pošiljatve obratno.
LJUBLJANA. Marijin trg
Telefon 5tev. 2115.
AVGUST AGNOLA
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal
In Sip. Kompletne opreme za gostilne,
restavracije, hotele, kavarne In bare.
Luksuzni predmeti.
Stavbno in umetno steklarstvo.
Telefon 2478
LJUBLJANA
Dunajska cesta to
Telefon 2478
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica' št. 50. (v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana — Telefon št. 2040, 2457, 2438, 2803 in 2806
♦ ♦♦
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.	J&
r e>s
 	i	asa
i
s:
H
d Delniška glavnica:
!! Din 50,000.000-
II
M Skupne reserve: okrog
H Din 10,000.000-tt
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta
Podružnice in
Brežice	Črnomelj	Kranj	Maribor	Novi Sad
Celje	Gorica	Logatec	Metkovič	Novo mesto
agencije
Prevalje Rakek Ptuj Sarajevo
Slovenj- Trst gradeč Split
Brzojavni naslov:
BANKA LJUBLJANA Telefon št.: 2261,2413,2502,2503 in 2504
Priporoča se za vse bančne posle *
:s
n
ll
II
ll
•»
ll
n
ll
H
OBRTNA BANKA
TO'
v Ljubljani
Centrala: Kongresni trg 4. Podružnica: Ljutomer
'Telefon št. 2508	'Telefon	št.	2508
Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in in✓ dustrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vioge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više.
USTANOVLJENO LETA 1889. Postni e*
Stev. 2018.	 —------------- 10.533.
Mestna hranilnica ljubljanska
(Gradska Stedionica)
Ljubljana, Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja , Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov ,, nad 1200 milijonov dinarjev.	kron.
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoa raČMi, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranili nica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpoved-v tekočem w*čtniu najvHSje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obrestii, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilnič-nega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cer-kveni in občine občinski denar.
NaSi rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v »asi hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
▼
f
(I.
f
TJ O O
elektrotehnične potrebščine na veliko ZAGREB, TRG KRALJA PETRA 4B
Brzojavke: ORION ZAGREB
Telefon:
INTERURB. 17-1.0
Za konzorcij cObrtnega Vestnika* Milko Krapež. Urednik Ignacij Kaiser. — Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (Miroslav Ambrožič).