       
P 47 (2019/2020) 1 23
SLIKA 3.
Z mobilnim telefonom se lahko tu neposredno povežete s sple-
tno stranjo za oddajo predlogov imen.
Kratka navodila za izbiro imena
Predloga za imeni EKSOPLANETA in ZVEZDE naj
bosta SMISELNO POVEZANA.
Dolžina imena naj bo od 4 do 16 črk latinske abe-
cede.
Ime ne sme vsebovati šumnikov, številk ali drugih
znakov, ki niso črke.
Zaželena je ena beseda.
Ime ne sme biti enako že obstoječim imenom ve-
soljskih teles, ne sme biti žaljivo.
Planet ali zvezda ne smeta biti imenovana po ži-
večih ljudeh oz. ljudeh, ki so umrli pred manj kot
sto leti.
Niso dovoljena imena političnih, vojaških in ver-
skih organizaciji ter podjetij, domačih ljubljenč-
kov.
Kaj je Mednarodna astronomska zveza (IAU)
Mednarodna astronomska zveza (IAU) je organiza-
cija, ki združuje več kot 13500 profesionalnih astro-
nomov iz več kot 100 držav širom po svetu. Njena
naloga je spodbujanje astronomije v vseh njenih vi-
dikih, vključno z raziskavami, komunikacijo, izobra-
ževanjem in razvojem, s pomočjo mednarodnega so-
delovanja. IAU je tudi mednarodno priznan organ,
ki dodeljuje oznake nebesnim objektom in površin-
skim značilnostim na njih. Ustanovljena je bila leta
1919 in je največja svetovna profesionalna zveza
astronomov.
Spletne povezave
Portal v vesolje – www.portalvvesolje.si
Slovenska astronomska revija Spika –
http://astronomska-revija-spika.si
DMFA Slovenije – www.dmfa.si
Spletna stran mednarodnega projekta:
http://nameexoworlds.iau.org/
IAU 100 – https://www.iau-100.org/
×××
Najdaljši čas
trajanja
Luninega
zakritja zvezde
M P
Pri svojem gibanju na nebu lahko Luna zakrije
(okultira) zvezde, planete, planetoide, glave kome-
tov, zvezdne kopice, radijske vire. To pomeni, da
so vsa ta vesoljska telesa od nas bolj oddaljena kot
Luna.
       
P 47 (2019/2020) 124
Pri zakritju zvezda v hipu zaide za vzhodni Lu-
nin rob, v hipu tudi vzide izza zahodnega. Lunino
zakritje zvezde se zgodi v nekaj stotinkah sekunde.
Pojav lahko posnamemo. Natančni pregledi teh po-
snetkov kažejo, da Luno vendarle obkroža skrajno
redka atmosfera, tako zelo redka, da bi lahko rekli,
da je sploh nima. Pri izredno natančnem opazovanju
sij zvezde dve do tri sekunde, preden zvezda izgine
za Lunin rob, narahlo pade, zvezda nekako šibko za-
migota oziroma obledi.
Iz Luninega zakritja zvezd je mogoče izmeriti
skrajno majhne zorne kote zvezd (npr. 0,04” za
zvezdo Antares) in nato pri njihovi znani oddalje-
nosti izračunati njihove radije.
Z Luninimi zakritji zvezd ugotovijo tudi natančno
lego Lune, za katero vemo, da ji je zaradi zamo-
tanega gibanja zelo težko določiti, jo pa v raznih
izračunih pogosto potrebujemo. In Lunino zakritje
zvezd je način, ki nam to omogoča. Zakrite zvezde
imajo namreč natančno izmerjeno ali izračunano ne-
besno lego. Natančna lega središča Lune pa je od
natančne lege zvezde ob zakritju oddaljena samo za
zorni kot 0,25◦ polmera kroga (okrogle ploskvice), ki
jo na nebu zavzema Luna.
Za Lunina zakritja je značilno Lunino mesečno gi-
banje na nebu, ki poteka v nasprotni smeri od dnev-
nega. Poteka od zahoda proti vzhodu (v levo, če gle-
damo proti jugu) in zvezda zaide (izgine) za Luninim
vzhodnim robom in vzide (se pojavi) izza njenega
zahodnega.
Izračunajmo najdaljši čas trajanja središčnega Lu-
ninega zakritja zvezde, tj., da Luna zakrije zvezdo
natanko vzdolž svojega zornega kota (navideznega
premera), ki meri 0,5◦. Deklinacijo zvezde in Lune
zanemarimo, kotna hitrost navideznega vrtenja ne-
besne krogle (s katero se ta kratek čas navidezno gi-
blje Luna) pa je ω = 360◦/24 h = 15◦/h.
Zvezda glede na Luno miruje. V času t opisanega
zakritja Luna na nebu preide kot α =ωt = 0,5◦ proti
vzhodu, potuje pa čas t = α/ω = 2 min, kar lahko
izračunamo na pamet.
Ugotovili smo, da je maksimalni čas trajanja Luni-
nega zakritja zvezde enak dve minuti, če je zakritje
središčno, vsa druga (tj. nesrediščna) Lunina zakritja
zvezd so seveda krajša.
SLIKA 1.
Spika, 30. 11. 1994 zjutraj, tik pred Luninim zakritjem zvezde
(levo zgoraj). Ko se Luna giblje po nebu, včasih pride pred
kakšno zvezdo. Tako jo zakrije in nam začasno prepreči, da
bi jo opazovali. Ker Luna skoraj nima atmosfere, ki bi počasi
slabila zvezdino svetlobo, zvezda v hipu zaide (izgine za Luno –
zakritje) ali v hipu vzide (se pojavi izza Lune – odkritje). Lunino
mesečno gibanje glede na zvezde poteka v vzhodni smeri. Zato
se zaid (izginotje) zvezde dogodi na vzhodnem Luninem robu
(na sliki levo), vzid (pojav) zvezde pa na zahodnem. Povzeto s
svetovnega spleta.
×××
Za vajo izračunajte čas trajanja Luninega zakritja
zvezde, ko Luna zakrije zvezdo vzporedno vzdolž
svojega zornega kota tako, da se Luninovo navide-
zno središče najbolj približa legi zvezde na razdaljo
0,25◦/2. Nariši skico. [
√
3 min]
www.obzornik.si
www.dmfa.si