kjnja vsak dao rasen sobot» ln premikov. Ijgued daily Sundays and Holidays. gre-yeah xxxiil PROSVETA Cena lisU Jo $6.00 ht«H M GLASILO SLOVENSKE NJ&ODNE PODPORNE JEDNOTE TJTS ^SJZSjZST^Z. CHICAOO. ILL- ČETRTEK. 11. DECEMBRA (DEC. 11), 1641 Urediüiki in uprevniikl praetor!: 2657 South Lawndale Ava. Office of Publication: MAT South Lawndale Ava. Telephone. Rockwell 460« Subacrlptlon $6 00 Yeerly ŠTEV.—NUMBER 241 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for In aoction 110», Act of Oct 1. 1SIT, author!»«*! on June 4. 101». Nemčija in Italija napovedali vojno Ameriki! Armada preprečila izkrcanje japonskih čet ,/ ns otoku Luzonu. Dve angleški bojni ladji potopljeni v bližini Malajskega polotoka. Tokio trdi, da so Japonci zasegli dvesto par-nikov v vodah ob kitajskem obrežju. Kitajska napovedala vojno Nemčiji in Italiji. Rusi reokupirali železniški center Kf^^HI hew YORK. U. dec.—Radio k Rims so glaai. da ata Nemčija ¡5 Italija danes sjutraj napovedi vojno Združenim državam uneriskim la proti Siamskemu zalivu, da napadejo japonske bojne ladje in konvoje pri siamskem obrežju, ki so ga Japonci zasedli. Hongkong, 10. dec.-^Japonske Msnils, Filipini. 11. dec.-Ame- invLa^iratl.10 Uki bombnik je vrgel tri bombe Idi 29,000-tonsko japonsko bojno I ladjo, ki so zanetile požar. Ladja Ijejehahajsl» deset milj severovzhodno od otoka Luzona. Filipinska divizija ameriške Lborožene sile je preprečila izkr-Ittnje japonikih čet na zapadnem i obrežju otoka Luzona, 110 milj javerozapadno od Manile. Poročilo pravi, da je situacija pod trolo ameriških čet. Washington. D. C.. 11 dec.— ornarični' department je na-inil, da je bil podadmiral im Campbell Kidd ubit^v ja-nskem napadu na Pearl Har- bor, Havaj, zadnjo nedeljo. , ^V J V IU TIIWVVOjU J « M ionu « 111 v On rfške pomorske sile na Pacifiku izpremenilo v prilog Japonski. Čungking. Kitajska. 10. dec.— Kitajska, ki sejie štiri leta bori proti Japonski, je zdaj napovedala vojno tej državi ter Nemčiji in Italiji. Besedilo vojne napovedi je bilo prečitano pred reporterji zunanjih listov Čungkingu. iodovale tri japonske vojaške Innsporte in eden od teh se je potopil. To poročilo je objavil jeieral Douglas MacArthur, pomnik ameriške oborožene sile n Filipinskih otokih. Poročilo dostavlja, da so se jiponske čete izkrcale na sever-Bem obrežju otoka Luzona, ki se »izteza od Vigana do Aparrija. Prej objavljena vest se je glasili da so se Japonci izkrcali tudi u otoku Viganu, 200 milj sever to od Manile. Naznanilo o izkrcanju japon-Aih čet je sledilo izjavi avtori kt, da so odkrile zaroto petoko-tocev Slednji so dali znamenje Japoncem, kje naj izkrcajo fce Japonci so skušali izkrcati *j»ke tudi na otoku Batanu s P°močjo petokoloncev, kar pa * jim ni posrečilo. Batan leži M Luzonom in Formozo, ja H»nskim otokom. Ameriške in filipinske avtori-¡Je so odredile preiskavo aktiv- britsko kolonijo, a so bile pognane nazaj. Umakniti so se morale pod točo krogel, ki so jih si pa le topniške baterije. Uradni komu nike pravi, "da so vse obrambne točke v naših rokah." Tokio. 10. dec.—Tu trdijo, da so Japonci zasegli čez dvesto parnikov sovražnih držav v vodah ob kitajskem obrežju in reki Whangpoo. Med temi je tudi ameriški parnik President Har-rison. Japonci tudi poročajo o raztegnitvi ofenzive na Pacifiku. Predstavnik japonskega mor-naričnega ministra je dejal, da se je ravnovesje japonsko-ame- je bil pomožni poveljnik ameri-ike bojne mornarice na Pacifiku. Mornaričpi department je ob-javil tudi imena 122 častnikov in »jakov, kij so bili ubiti v Pearl Hirborju. J Msnils. Filipini. 10. dec. — A-eriški bombniki so zadali te-kk udarec enotam japonske„ tejnt mornaric* - Bombe so po-Rusija le nI napovedala vojne Japonski. S. A. Lozovski, pod komisar za zunanje zadeve, je izjavil, da ni temeljne izpre-membe v odnošajih med Rusijo in Japonsko. Nevtralnostni pakt, ki so ga sovjeti sklenili s tokijsko vlsdo, je še v veljavi. Moskvs. 10. dec.—Ruske čete so pognale Nemce iz Tikhvlna važnega železniškega centra 110 milj južnovzhoclno od Leningra da in reokupirale mesto. Okupa cija je sledila porazu Hitlerjevih kolon v bitkah, ki so trajale deset dni. Več tisoč nemških vojakov je bilo ubitih in rsnje-nih. Rusi beležijo uspehe v bitkah z Nemci tudi na drugih frontah Slednji so bili pognani iz sed mih mest in vasi ns fronti pri Ksllninu. Ameriške koncesije Mehiki Prehod čet po ameriškem ozemlju Washington, D. C.. 10. dec.— Amerika je dovolila mehiškim četam prehod čez svoje ozemlje v Spodnjo Californijo, da Mehika lahko ojači svoje vojaške pozicije na tem teritoriju, Državni department je sinoči naznanil, da bodo mehiške čete lahko šle skozi Nogales, Arizona, v Tia Juano, Spodnja Californija, prav tako skozi San Diego. Uradniki so izjavili, da bo Mehika poslala več tisoč vojakov v Spodnjo Californijo, ki je njena posest. "Odlok mehiške vlade glede ojačanja vojaških posadk v Spodnji Čaliforniji je izrazito znamenje tegne kooperacije v zadevah obrambe zapadne hemi-sfere v interesu svobode in demokracije," pravi' državni department v svoji izjavi. "Ameriška vlada pozdravlja to priliko za pomoč svoji sestrski republiki." Iz vsega tegs je očitno, da se hočeta Amerike in Mehika zavarovati proti vsakemu presenečenju s strani Japonske. Namen dogovora je preprečitev izkrcanja japonskih čet v Spodnji Ca jiforniji. Države odprle lake Ameriki Argentina, Urugvaj in čile storile korake Buonos Airee. Argentina. 10. dec.—'AfgtntlfiB Je dala na raz polago svoja pristanišča ameriškim bojnim ladjsm kot prispevek k solidsrnosti držav zapad ne hemisfere zdaj, ko je Amerika* v vojni z Japonsko, zaeno pa je poudarila, da ne bo pretrgala diplomatičnih odnošajev z Japonsko. V vojni med Ja ponsko in Veliko Britanijo osta ne nevtralna. Argentina hoče biti nezavojevans zaveznice Amerike v vojni z Japonsko. Cile in Urugvsj sta tudi na znanill, da sta nezavojevani zaveznici Združenih držav, toda pristanišča obeh so odprts ameriškim bojnim lsdjsm. Urugvaj-ska vlada je prej "zamrznila" ja ponsko imovino. Njen zunsnji minister Alberto Gnsni je dejal da bo na konferenci zunanjih ministrov, ki se bo vršile v Rio de Jsneiru, Brazilija, rszprsva o Berlin, 10. dec.-Vrhovno po- načrtih skupne obrambe zapad veljstvo je ponovno naglasilo, da hud mraz ovira operacije nem ške oborožene sile na ruskih ne hemisfere pred agresorji. Argentinski predsednik Ra J»ti petokoloncev in aretirale frontah y teku so le manjše več oseb. Poročilo, da so| ke na centrslni, leningrsd-«ponc. zasedli otok Lubang s JJ £ južni frontL Kairo. Egipt. 10. dec —Britske fponvKjo petokoloncev, še ni po- [trjeno Urad adjrtfrala Thomasa C. ["•rta. vrhovnega poveljnika a-IJerisjcc bojne mornarice, v azij-vodah,: poroča, da so japon-I''talci napadli z bombami o-fbk (¿nam. tiv>če prebivalcev je zabilo Manilo, glavno filipinsko 1J*Mi, m odpotovalo v druge F»J< Manila je bila včeraj že bombardirana iz zraka. Ja-i.jj'r»i v> metali bombe tudi na **M», kjer je vojaško letali-P* Kden ameriški vojak je bil I«»" m dvanajst ranjenih London. 10. dec. — Časnikar *K« ntura Reuters citira u l^'1«* tokijsko poročilo, da «o l"n( i napadli in potopili dve bojni ladji, Prince of in Kepulse. Obe sta bili J*"plj«-ni v bližini obrežja Ma-j "polotoka. llr»9«por. 10 dec —Japonci so ^ novo čete v severovzhodni * M*i*jskega polotoka, kjer je , ljuia bitka za posest Ko-^Ktrsruja, briuke leUlske ba-, *<> milj od Singapora An-J**1 ^>mbniki in bojna letala • ¡gmis v trik m odiete- mon Castillo je telegrsfirsl Roo-seveltu, da bo Argentina koope-rirsls z Ameriko v vseh ozirih Osem malih držav v Centrsln Ameriki je že napovedalo vojno n. sir o. r*ip .u. Japonski, Mehika in Colombija čete so zasedle važne pozicije F «matične od- zapadno od Ed Dude in s tem ££ P « ' ustavile napade sovražnika na no*"JC * . . ?oJ*iL posadko v Tobruku. Obe kubanski zbornic sUso Osiščne čete io bile vržene "« ! «»«no sprejeli resoluci o g «de zaj r velikimi izgubami, ko ^ napovedi vojne Japonski Nu t. reokupiratl |-¡¿g-.-¿g-' P°ZICIJe________(j. s. Measersmiths in ga po- _ , z . , zdrsvljslo, Japonska sptonna v MeJflco citvj« je purudirulo aretirana na Kubi 50.000 delavcev Z napisi: "Bodoč ti v..K«, in A,H _ Ma-1 n<** Mehike je povezana z Zdru- Havana.Kubajad^Mej dritVAmi )n |ltlnakiml deline von Steinberg je Wls sre _ Vodilni listi so Pran' Hk^iu,^^p^z^al.P d je občili pobila, da je Amerika skega krožka v Hsvsnl Policiji leUl _ je povedsls. ds je bils rojena v -a,. _ Nemčiji, tods živels je ns Js- Brattlija dobua osem ponskem od šestegs leu wi-\HaHjanskih parnikov ^ "netro, Brazilija, 10 Japonska, prefl iremi ^ _ lulijanska vlada je pre- pustila Braziliji oeem parnikov, ki se nshsjsjo v brazilskih In->sh, sr glasi uradno naznanilo 10 Te bo Brszilijs lahko rabila, do- delavske unue za mirno izravnavo sporov Voditelji ¿kljubujejo podporo vladi RESOLUCIJA MOR-NARSKE UNIJE New York. lOrdec.-Joseph P, lyan, predsednik mednarodne bratovščine prisUiniščnih delsv-ev, včlanjene v Ameriški de-avski federaciji, je poslal plimo predsedniku Roosevcltu, v katerem ga je fcagotovil, "da itavke ne bodo toleriranc iz katerih koli ozirov. Vse zahteve, nanašajoče' se nsi mezde in is-ooljšanje položaja delavcev, ki jodo naletele na opozicijo pri delodajalcih, bodo predložene v ešitev Johnu R. Steelmanu, di-ektorju spravirefa biroja fe-eralnega delavjkega . depart-menta." Ryan je obljubil vso podporo predsedniku in vlšdi in dostavil: Mi vam priznavsmo polno ob-ast v vseh skeljah. Odstranite rokavice in pojdite na delo." Istočasno je oblačilna unija A-malgamated Clothing Workers of America (CIO) naslovila iz-avo svojim 280,000 članom. Delavci si morajo sami omejiti iravico do stavke v tej kritični n zgodovinski url," pravi izjava. "Izčrpati morejo vsa sred-itva v naporih za mirno izravna-/o nastalih sporov, izogniti se vsakemu neprevidnemu koraku in akciji, kajti zihaga v borbi, Js na mastem shodu spj^jelo resolucijo, is ne bo noben psmik zadržan z kakršnega koli vzroka. Vse jritožbe bodo predložene v reši .ev vladnim posredovslnim od x>rom. Resolucijo je predložil Joseph Curran, predsednik unije. Currsn, ki je tudi predsednik iveta industrijskih unij CIO v New Yorku, je poročal, da je petdeset voditeljev unij CIO podpisalo deklaracijo, vsebujočo «sgotovilo, ds bodo v vseh ozi rili podpirali ameriške vojne na pore.__ Vlada skuia odvrniti stavko f Washington, D. C., 10. dec. — Predsednik Roosevelt je instru iral W. L. Morseja, načelnika vladnegs posredovslnega odbo rs, naj pritisne ns Rsilway Ex press Agency, da tskoj sprejme priporočilo glede zvišanja plače 10,000 članom ' bratovščine železniških klerkov in s tem «m! vrne pretečo stavko. Oeorge M Harrison, predsednik brstovščl ne, je dejal, ds bo stavk« okli cana ta teden, če ne bo agentu rs pristsla na priporočilo vlad nega odbora glede zvišanja pla če za deset odstotkov. Domače vesti la Mlnneeote Duluth, Minn.—Josip Bogda-nič, znani hrvatski slikar is Evo-letha, je zadnje dni razstavil več svojih oljnatih slik v ti^kajšnjem Art Centru. Njegove slike so dobile častno prisnanje pri rasnih ocenjevalcih slikarske umetnosti. Is Kanaaas Yale, Kansas,—Med nedavno priobčeniml Imeni Slovencev, ki so prejeli državljanski papir v Plttsburgu, Kansas, je bilo pomotoma izpuščeno ime Johns Kozjeks, ki je tudi čl«in društva 0 SNPJ. Zmaga mora biti popolna, pravi Roosevelt 1 Predsednik vidi dolgo vojtff o in teike čase OBSODBA OSISCNIH BANDITOV Trije kanadski letalci ubiti dJ^Thje SSWTÄ « ki- bo trsjsla vojna Pomik,¿0 iTubTl, ko je n ^v bombnik Ter«.. Psmpono. Laura L,bo-se ubili, ho je nji rr^ ^ bl|. ra!ili AugusU. Lians Auoritov glede konskripcljs kapi tala in podržavljanja Industrij js bil poraŠsn s 3S6 proti 40 glsso-vom. ^ C i lasu vi. oddani zs amend ment, dokazujejo, da opozicija proti Churchillovemu režimu narašča. To js bilo največje število glasov proti vladi, odkar js Churchill prišel na krmilo v ma u preteklega leta. Laborit Emanuel Shinwell, ki odklonil povabilo premierjs Churchilla, naj postsns član ks bineta, je izjavil, da bo morala vlada zdaj prevzeti vso odgovor nost v naporih, katerih cilj je povečanje produkcije v vojnih in dustrijah. Izgovarjati se ne bo mogla, da nima vse oblasti, ki jo potrebuje sa izvedbo programa Delavski minister Ernest Bo-vin je Odgovarjal laboritom, ki so trdili, da načrt konskripcljo nf dovolj širok. Povedal Jim jo d« bo vlada skrbels za izMitev vseh osebnih interesov In pred aodkov ter |>ovečala napote, d Vtlika Britanija zmaga v tej vojni. 14«vin so je Izrekel proti popolnemu podržavljenju, "ker bi U> Izzvalo političen vihar, ki bi oviral vojne napore." Bevin Je dalje rekel, da so Je na podlagi zakona obvezne vojaške službe registriralo že fl,-850.000 mož. "Možnost velikih bitk, ki so ns vidiku, moramo imeti pred očmi," Je dejsl. Vrhovno sodišče podprlo svobodo tiska Washington, 1). C., 10 de< Washington. D. C.. 10. dec.— Predsednik Roosevelt je sinoči v svojem govoru, ki je bil po radiu razširjen po vsem svetu, Izjavil, da sta Nemčija in Italija nahujskuli Japonsko, naj napade Ameriko, z obljubo, du bo dobila bogat plen na Pacifiku, zaeno pa je naglasi I, da se mo* ra ameriško ljudstvo pripraviti ns dolgo in drago vojno z Js->on»ko, kakor tudi zj^omčijo in talijo. Amerika je sprejela vrženo ji rokavico in ne bo odnehala v oorbi, dokler- ne zmaga. Zmaga nad japonskim imperijem in osiščem rilora biti pogina, "Mi se moramo zavedati, da mamo pred seboj zvitega in mogočnega sovražnika v Japonski, Nemčiji in Italiji," je rekel predsednik. "Te države vlada-o banditi in gangoži, ki so se združili in začeli vojno proti vsemu človeštvu. Mi bomo zmagali v tej vojni in izvojevuli mir, Vojna je bila vsiljena Ameriki in zdaj ae moramo bojevati ne za oavajanje, temveč za- tak svet, v katerem bo naš narod ln vse, ur ta predstavlja, varen naše- otroke, Pričskujemo, ds bomo izločili nevarnost, ki nam prsti s strsni Jsponsks, tods nsš cilj ns bo dosežen, če bosta Hitler In Muasolini dominirata oataii svet. Amerika se mora pripravi^ na totalno vojno ne samo ns Pscifiku proti Jspon-ski, temveč tudi proti Nemčiji in Italiji na Atlantiku. Slednji se že zavodata, ds sta v vojni proti Združenim državam. Napad, izvršen * brez svsrila na Pesrl Harbor, se lahko ponovi na točke v obeh oefanih, na vse naše obrožie in vso zapadno ho-misfero Mnogo ameriških vo Jakov in pomorščakov je že padlo v boju s sovražnikom A moriško ladjo ao bile potopijo ne in ameriška bojna letala u ničena. Z drugimi svobodnimi narodi ae zdaj borimo za pravico življenja med našimi sosedi v svobodi in dostojsnatvu in brez bojazni pred napadi." Predaednik Je priznal, da vojni z Japonsko, ki ae je pričela zadnjo nedeljo, je Amerika dobila težke udarce Havajski in Filipinski otoki ho brli bom baidirani in izgleda, da Je Ja IMMiska /usedla otoke Midway (iuum m Wakri Ameriške i/.gu be so velike KooaevHt j* pri poročal svojim rojakom, naj m nasedejo govoricam, ki nagiaša jo popoln polom Tako govorice so širijo v vojni ln vae jo treba pravilno oceniti Politika, ki j<» je zaaledovale Ja|>onsko v /.od njih deoetih letih v Aziji sllči Hitlerjevi in Musoolinijevi Evropi Afriki. Strategi oelšča nrnatrajo vse kontinente in en« kot eno veliko hojižč« "Po padcu Francije preti |»»l drugim letom Je svet a|n»/ri«l mogočnost mehanizirane sil«, ki nego Je bila kdaj prej 1 Naša na-oga je oedaj mobilisiranje vseh sredstev, da ae produkcija orožja poveča na najvišjo mogočo stopnjo. Vojne industrije morajo obratovati noč in dat» in sedem dni v tednu. Hotel sem reči, da bomo morali val dopri-našatl šrtve v bodočnosti, tods ta beseda ni pravilna. Amerika ne smatra, da Je žrtvovanje, a- . ko vsak stori, kar more sa svojo > deželo, ko se ta bori sa svoj obstoj in bodoče življenje. Žrtvovanje ni, ako kdo aluši v umori Iki armadi uit mornarici. To je privilegij. Žrtvovanje tudi ni, uko kdo delu dolge ure, ae od- ; pove profilom in stvarem, katerim je navajen ter plačuje visoke davke. Vse to je potrebno sa obrambo Amerike V zadnjih Mih, zlasti pa v zadnjih dneh *mtp u« mnogo naučili, Mi Imamo dolžnosti napram onim, ki so padli v boju s sovražnikom, njihovim in našim otrokom, Ml ne «memo nikdar pozabiti, kar smo se naučili« Nauk je ta, ds noben narod, noben posamssnik nI veren v svetu, ki gs vlsds nsčelo gungeštvs. Nepremsgljivc o-brumbe ni proti mogočnemu s-greoorju, ki oe plazi v temi in udari brez uvsrils." Washington. U. 10 o*||4e gradilo več M." j« Federalno vrhovno uodik«- ji ..„.^ij^gj |<,M,«.vHt "Ameriki Pospešitev produkcije orožja Vojno industrije bodo obratovalo noč in dan , Wsshlngton. D. C J 10. dec.-Predsednik Koosevelt je vČsrsj predlagal, ds Industrijs, ki so udeležene v produkciji orožja, strslivs in bojne oprsms, obrs- -tujejo noč in dsn ter sedem dni v tednu. Progrsm, ki določs totalno vojno proti olsščnim silsm, t predsednik orisal ns ssstsn-tu s člani urada sa produkcijo lojne opreme. Za financiranje legu programa bo Amerika po-troAils 150 milijurd dolsrjev. Urad zs produkcijo , bojne opreme se je Izrekel ss rskvlsi-djo bojnega materisis. Zssogu bo iKvršena a pogojsm plsčltve materiala pozneje. Vsi, ki posedujejo bojni materlsl, gs bodo morali Hcmčltl vladi. Poraba kovin zu civilno potrebe bo reducirana Program določu gradnjo novih orožnih in munictjskih tovarn ln (Kfvecunje onih, ki zduj prodi jetra jo bojno opremo. Čeprav bodo orožne tovarne obratovale noč in duri, ne ImkJo delavci prizadeti v velikem obsegu. Delali bod«llti drtevljenatvu AV Nemcem ln Italijanom v smislu Instrukcij, katero je dobil is Washingtona Inatrukeljo so bile izdene po Kooeeveitovl prokla-rnaeiji, da ao Japonci. Nemci i|| Italijani aovražnl tujci Mnogi, katerim je sodnik odrekel državljanstvo, so živeli v Ameriki 40 in več let. Albert H John-aon, direktor federalnega detektivskega urada v Cfecagu, je dejal, da ao njegovi afentje aretirali 34 sovražnih tujcev, med temi W Nemcev ia ttl Japonca PHOS V ElA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT qmjumlo im lastmima slovenske narodhe podporne jednote of and published bf Slovene Rational Benefit Society Naročnina aa Zdrušeae driave (laven Chicaga) in na lato. Mi» aa pol lata. 11.50 sa ¿eirt lota« aa Chlcago In Clcoro 17.50 sa calo lelo. M 75 sa pol lota; sa Inosomateo M.00. Subscription ralest tor tho Unilod Stalaa (oxcopi Chlcago) and Caoada $14)0 por year. Chicago and Clcoro §740 por year. fereign countriot »9.00 par yaar. Cona eglaaov po dogovoru^-Refcopiai dopisov In nenaročenih ¿lankov sa na vračajo. Rokopisi literarna vsebine (črtice, povesit drame, pesmi Ud.) se vrnejo pošiljatelju le e slučaju, če je prilošU AdvarUsing rates on agraemenL—Manuscripts «1 communications snd unsolicited articlas will not be returned. Other manuscripts, such ss stories, plays, poems, etc. will be returned to sender only when accompanied by sell addreased and stamped envalope. Naslov na vse. kar ima stlk s llstonn PROSVETA 2067-If So. Lawndalo Ava.. Chicago. Illinois MEMBER OP THE federated press 138 Datum v oklepaju na primer (December 31, 1M1), poleg vaiega imena ns naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vam list na ustavi. _ Glasovi iz naselbin Dr. Beneš o rekonstrukciji Evrope Dr. Edvard Beneš, bivši predsednik čehoslovaŠke republike, ki bo nedvomno spet predsednik, kadar po tej vojni in zmagi demokracije Cehoslovakija najde svoje mesto med svobodnimi narodi Evrope, je nedavno predaval na univerzi v Aberdeenu na Angleškem o rekonstrukciji Evrope. Beneš je predvsem poudaril, da fundamentalno vprašanje glede bodočega miru Je srednja Evropa, ki je že stoletja center, kjer se skuhajo evropske vojne. Zlasti v zadnjih sto in petdesetih letih so vladarji Nemčije vedno intrigirali in iskali povoda za prepir in oboroženi konflikt z namenom, da realizirajo avoje imperialistične dlje. Državniki, ki zdaj prevzamejo odgovornost za bodoči mir, ne smejo več gledati na staro obliko ravnovesja držav, temveč morajo ustvariti nov evropski ekvilibrij, je rekel dr. Beneš. V ta namen je obrazložil sledečih sedem točk: . 1. Zapadna Evropa, to Je Anglija in Francija se morata organizirati s Holandsko in Belgijo kot ena konfederacija. 2. Nemčija mora biti decentralizirana konfederacija sama zase. Edino na ta način more prenehati dominacija Prusije nad ostalimi deli nemškega ljudstva. Nemčija mora biti stisnjena v meje iz leta 1938 in Prusija mora biti razdeljena na tri ali Štiri državne enote. . *■■ 3. Italija mora izgubiti vse svoje afriške kolonije. 4. Srednja Evropa mora biti organizirana v čehoslovaško-poljski konfederaciji, kateri se lahko pridružijo nemška Avstrija, Ogrska in morda Rumunaka. Ogrska ne more obdržati ozemlja, ki ga je vzela Rumunijl in Jugoslaviji s pomočjo nacijske Nemčije in s prelomitvijo veljavnih pogodb kot plačilo za sodelovanje z Nemčijo. 5. Četrta evropska konfederacija je lahko balkanski blok z Jugoslavijo, Grčijo, Albanijo in morda Rumunijo. Turčija naj sama odloči, kam se pridruži. Bolgarija spada v balkanski blok. 6. Sovjetska Rusija mora sodelovati pri rekonstrukciji Evrope in kooperirati z novimi evropakimi bloki. Sovjetska unija je s svojim izoliranjam in vznemirjanjem ekvilibrija v preteklosti eden vzrokov sedanje vojne. 7. Skandinavske države morajo stvoriti med seboj večjo politično enoto ali škandinavsko konfederacijo v sporazumu z Anglijo in Sovjetsko unijo. Španija in Portugalska se bosta morali sami odločiti glede svojega bodočega statusa. „ f To so v glavnem Beneševe točke glede rekonstrukcije povojne Evrope. Dr. Beneš je dulje rekel, da aktivno sodelovanje Sovjetske unije v sedanji vojni jo kajpada upravičuje, da bo sodelovala tudi pri rekonstrukciji Evrope po končani vojni. Delo Rusije pri gradnji novega evropakega ekvilibrija mora najti izraz v pogodbi med aovjeti in čehoslovaško-poljsko federacijo. Nemčija je doalej s svojimi diplomatičnimi intrigami in pripravami za napad na vzhodno Evropo vedno računala z neslogo in sovraštvom med Poljsko in Rusijo. Vsaka napetost med Varšavo« in Moskvo v bodočnosti bo nova vzpodbuda nemških intrigantov, ' da obnove svojo staro igro. Nove evropske zveze morajo biti tako urejene in utrjene, da nemških intrigantov mine vsako upanje na nove poskuse, kar danes počenjajo. Dr. Beneš je bil opozorjen na propagando Habsburžanov, toda rekel je, da habsburška propaganda njega ne vznemirja dosti. Obnovitev habsburške monarhije ni več vprašanje, vsaj za Cehe ne Dalje je poudaril — in to je /elo važno — da ekonomsko suve-renstvo posameznih držav bodoče Evrope bo prav tako omejeno, kakor bo omejeno njihovo politično *suverenatvo; posebej še velja to za srednjo Evropo. Cebostrtvakija je pripravljena žrtvovati marsikaj in rada sprejme restrikcije, če jih sprejmejo tudi drugi. Takšna »o bila izvajanja drja. Edvarda Beneša na aberdeenski univerzi. V načelu se strinjamo t njegovimi točkami. Kolikor se tiče jugoslovanske oziroma bulkanske konfederacije ali bolje federacije, Je pravil rjo, da Rumunija ptide zraven po svoji, geografski legi in e-konormki situaciji, Madžarska z nemško Avstrijo vred naj se priključi čehoslovaško-poljski zvezi. Na ta način bodo Ogri in avstrijski Nemci manjšina v svoji novi zvezi, kakor bi bili Humunci, Albanci in Grki narodnoatna manjšina v balkanski zvezi, ampak vse te manjšinske narodnosti naj imajo zajamčeno kulturno ln jezikovno avtonomijo. Pomisliti je trebu, da bostu združena Slovenija in pridruženi Bolgarija tvorili močno ravnovesje k Hrvati in Srbi v balkanskem bloku Goapodatako in politično navezani, toda kulturno in jezikovno sami svoji t*mlo vsi ti iui«mIi lahko našli svoje mesto v re konstruirani Evropi, da 1*hIo enkrat zadovoljni vsaj v glavnih potezah. Kri ni voda! Pomagajmo nesrečnikom v stari domovini! Oni danes ne morejo prositi, kajti njihova usta so zavezana. . . Prosimo mi man je I Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora! — Soje foapodinjakega odaeka Strabane. Pa.—Obveščam članice gospodinjskega odseka društva 138 SNPJ, da se vrši letna aeja v četrtek, 18. dec^ohi 7. zvečer. Pridite vse, kajti vsake članice je dolžnost, da se udeleži vsaj letne seje, da sliši letno poročilo. Na dnevnem redu bo več važnih stvari in volitev odbora za prihodnje leto. Po seji bomo imele prosto zabavi), malo prigrizka in tudi nekaj za suha grla. Pridite vse, da se skupaj pozabavamo in razvedrimo. Julla Belle. tajnica. Kahrarija atare domovine Shavon. Pa.—"Kdor ima srce, ima za dom solze." Tako je zapisal slovenski pesnik. Odkar je stara domovina postala žrtev nemškega in italijanskega fašističnega nasilja, čitamo v časopisju skoraj neverjetne reči. Od časov, ko so udirali v naše kraje krvoločni Turki, ali ko je plenil divji kralj Atila, zgodovina ne beleži atrašnejših dni kot jih sedaj doživljajo ljudje v Sloveniji in v vseh okupiranih deželah. * Strašna ura je zadela naše ljudi. Tirajo jih iz njihovih domov, kjer sa* preživeli rod za rodom; tirajo jih s tiste zemlje, ki jim je dajala krompirja za življenje. Tisoči so tirani daleč doli v Srbijo brez vseh sredstev za življenje, tisoči so pognani na Hrvatsko ali daleč v Italijo, kjer preživljajo strašne muke med življenjem in smrtjo, vsi skupaj pa so oropani poltenega življenja, do katerega je upravičen vsak človek. Kako je strašna ta slika, se ne da primerjati pod božjim soln-cem. Narod je oropan svobode, oropan imetja, oropan življenjskih pogojev. Kmet, ki je oral, sejal in obdelaval v potu svojega obraza, da je preživljal svojo družino, je bil oropan vsega. Laška kakor nemška soldateska je prihrumela in pobrala zadnji mernik pšenice, zadnji mernik krompirja, zadnjo repo iz kleli, zadnjo kravico iz hleva. Ko so jim pobrali vse, so pustili, da narod umira strašne smrti. Siromaštvo vlada vsepovsod. Naj bo gruntar, bajtar ali tovarniški delavec, med njimi ni danes razlike. Sovražna sekira seka naše gozdove tako, da bodo v kratkem popolnoma opustošeni. Pomoči ni nikjer. Ako narod prosi kruha, dobi kroglo ali bajonet. To je tista laška in nemška civilizacija, s katero se tako radi ponašajo. Narod, ki je drvel stoletja za svojim kajzerjem, ni sprevidel, da mu pije kri. Nemški narod mu je slepo služil in končno dobil režim, ki je slabši od kajzerskega. Sploh ga nacizem tira v propast, ker sc bodo njih slavni pohodi preko nesreč nih malih držav končali tako, kot so se končali še vsakega, ki je hotel visoko leteti, nemški tat tudi italijanski narod pa bo zo pet doletela strašna usoda. Pravica mora zmagati nad krivico. Samo žalostna je misel, kako bo v dežčlah, ki ao zasedene po nemški in laški oboroženi sili, ker bo zemlja popolnoma izro- pana. Med lemj je tudi Jugoslavija in naša rodna Slovenija. Trpljenje naših bratov in sester je tako strašno, da pretresa nas vse. Odzovimo se klicu za zbiranje prispevkov, da jim bomo lahko pomagali takrat, ko bo pomoč mogoča. Kako strašen je glas Slovenije. Že prej ni rojstna domovina imela kruha Za svoje otroke, sedaj pa jo je sovrag oropal do zadnjega zrna. Kaj smo storili do sedaj ameriški Slovenci v tem oziru? Ali smo se že odzvali temu klicu? Se ne dovolj, vse premalo. Pomagali smo drugim narodom, ki jih je zadela strašna naravna katastrofa- ali vojna. Kaj pa sedaj, ko celokupna Slovenija prosi pomoči: ali smo že kaj storili? Do sedaj še malo. Glavno in najlepše je to, da so se združile vse slovenske organizacije v eno telo, ki ima odbor zanesljivih mož in žena. Treba je sedaj, da ustanovimo jfrodružnice po vseh mestih in naselbinah. Zbirajmo prostovoljne prispevke. Vsak Slovenec in vsaka Slovenka bi morala prispevati vsaj en dolar v ta sklad. Vem, da ne moremo dosti dati, ker smo komaj preboleli strašno depresijo, ali ta depresija ni bila niti senca napram tistemu trpljenju, ki ga motajo prenašati naši dragi v stari domovini. Naš odbor oziroma postojanka, ki ima poslovnico št. 13, pridno zbira v ta namen. Na božični večer, 24. dec., bomo imeli v korist jugoslovanskega pomožnega sklada priredbo v Slovenskem domu. Podana bo enodejanka, katero bodo igrali člani mladin skega krožka SNPJ pod vodstvom Frances Novakove in zapeli bodo tudi nekaj pesmi. Na božični večer bo ves odbor na delu z zbiranjem prostovoljnih prispevkov. Apeliram v imenu našega odbora, da de vsi udeležite te priredbe, ki je namenjena za pomoč našim v stari domovini, Naša kvota še ni dosežena, je komaj dosegla 50%, zato je treba iti* še na delo. In vi, dragi rojaki, spomnite se besed: "Odpri roke, odpri solze, otiraj bratove solze." Glede* božičnega programa bo pravočasno objavljeno v Prosveti in Novi Dobi. Frank Kramar. O počitnicah Strabane. Pa.—Dasi je že pozno, moram poročati nekoliko, kako smo se imeli na počitnicah. Bilo je 17. avgusta, ko smo se odpravili proti Detroitu jaz in družina mojega sina. Šoferja smo imeli kar dva: Jožeta Kok-liča in JožetaTomšiča, tako da naša "liza" ni imela nič počitka in je morala kar naprej drdrati. Dan je bil lep, tako da so tudi ptički prepevali in se veselili po rodovitnih poljih. Vozili snjp se deset ur in pol in videli lepe far me in rodovitna polja. Bolj kot smo se bližali Detroitu lepša ravnina se nam je odpirala. Nekje na tisti ravnini sem videla tudi, ko so gradili vojaško taborišče. Bilo je toliko hiš ali ka sarn, da jih nisem mogla pre- Ruaki deček s gasilnim aparatom aa strehi poslopja v Moakvl. šteti. Pri tem so mi prej prišle solze v oči, ker je tudi moj sin prizadet. Ko dospemo v Detroit, se je dan že poslovil.1 Mislila sem, zdaj se bomo pa vozili po mestu naprej in naprej in mi je kar vroče postajalo ob misli, kako bomo prišli, kamor amo namenjeni. Moj sin me vpraša, če se hočem še voziti. Odgovorim, da imam dovolj vožnje. Kmalu pridemo, kamor smo namenjeni. Ustavimo se pri družini Franka in Pavle Bole, pred par leti živeča v Strabanu. Ni jih bilo doma, ker so se nahajali v Slovenskem domu. Hčerka gre hitro po nje in kmalu so bili doma. Potem pa smo toliko časa kramljali, da bi nam kmalu petelin zapel beli dan. Imeli smo komaj par ur počitka, drugi dan pa smo zopet nadaljevali. Dogovorili smo se, kam se bomo drugi dan peljali s poulično ali busom. Toda tisti dan je izbruhnil štrajk in nobčna poulična niti bus se ni premaknil. Tako so šli vsi računi po vodi. Jaz sem mislila, da se bom vozila po Detroitu in si mesto ogledala od konca do kraja. Pa vseeno sem ga videla dovolj, ker nas je Frank Bole naložil wv .svoj avto in nas" peljal na ogled po mestu. Razkazal nam je velike tovarne in lepe hiše. Mesto je čisto in ni zakajeno. Po vseh fabrikah se je delalo noč indan. Meni se je prav dopadlo, ker je "lep kraj. Peljali smo se v lep park, kjer smo si ogledali* veliko reči in tudi pgrk prehodili. Ker je bil ravno delovni dan, ni bilo tam veliko IjUdi. Največ je bilo ribičev, ki so lovili ribice v jezeru in jih pekli. Zraven parka je gozd, kjer so sezidane peči. Vem, da jih je do 50 in kar smejala sem se, ko sem jih zagledala. Mislila sem si, kaj imajo vse samo za šport. V poletnem času "fi-šajo" in kuhajo in gledajo velike parnike, ki plovejo po jezeru in prevažajo blago med Ameriko in Kanado in tudi v druge kraje. Še bi si ogledali kaj več, toda naš šofer je moral popoldne na delo in tako smo se obrnili proti domu, kjer nas je že čakalo kosilo. Ko smo se naložili dobrih jedi, je prišel čas in Frank Bole je moral na delo, me z ženo pa v Slovenski dom. Bila sem prvič v tamkajšnjem domu, ki se mi pa ni preveč dopadel, ker je bolj siromašen. Tako sem rekla tudi oskrbnici, če je ni strah v njem. Odgovorila je, da je že vajena Tam sem slišala, da nameravajo postaviti nov dom, ali pa bodo starega predelali. Kar se tiče gospodinjskega kluba SND ¡n oprave, imajo prav lepo. Že iz tega se vidi, da so složne. Videla sem jih tudi, ko so balinale in se tudi moškim ne podajo. Kot sem videla, se zelo zanimajo za ta šport. Tudi starejšim ženam so šle krogle dobro izpod rok. Bila sem tudi na njih seji, ki je bila dobro obiskana. Na tisti seji so ravno sklepale o banketu, ki so ga priredile skupno z moškimi. Po sejli smo šle pa vse tja, kjer se človek ohladi. "Pri jaslih" smo se zabavali pozno v noč. Tam sem se sestala tudi s Frankom Recel-nom, s katerim sva se mftogo pogovorila o Strabanu, ker pozna tukaj veliko ljudi. Naročil mi je, naj pozdravim Albina Florjančiča, Franka Drenika, Johna Serca, Johna Pleskoviča, Mary Bele, Antona Bevca in še več drugih starih korenin. Ker nisem prišla do njih, pa tukaj pišem, da bodo brali. V Detroitu sem obiskala tudi Johna Polha, ki ima lep nov dom na lepem kraju zunaj mesta. Tam se mi je zelo dopadlo, ker je lepa ravnina in nobenega prahu. Hvala vam za sprejem in postrežbo. Cas je hitro tekel in se je bilo treba posloviti od njih, kajti voznik nas je že klical. Zopet smo se naložili in se odpeljali proti Boletovemu domu. Ko pridemo domov, je bil že čas za počitek. Meni ni bilo za spanje, ker nisem vajena fhkega ropota cele noči. Težko na Wien i troki ropotajo, da se kar hiša trese kar naprej/ Mogoče bi se privadila. ako bi bila kaj časa tam. IVxien dni je hitro potekel in se je bilo treba zypet odpraviti proti domu. Naši »oferji so nas že čakali. Poslovili smo se od naših gostoljubnih prijateljev in se vozili vso noč. Ker je moj sin že veliko prevozil po Ameriki, mu je vseeno, če vozi ponoči ali podnevi. Domov smo ae srečno vrnili '4 Hvala Franku in Pavli Bole za vso postrežbo in trud, ki so ga imeli z nami. Balincarkam pa želim, da bi lepo balinale še prihodnje leto in da bi prišle enkrat na ogled v Strabane. Videle bi, da so tudi tukaj žene pridne pri metanju krogel, posebno še sedaj, ko imamo novo kegljišče, kjer je veliko veselja za stare in,mlade. Mary Koklič. , Enkrat na leto Dillonvalo. O.—Ker je že moja stara navada, da se oglasim enkrat na leto v Prosveti, kadar obnovim naročnino, tudi sedaj to storim. Ker pa imam svojo naročnino že plačano do leta 1943, sem dobil novega naročnika in vam pošiljam njegovo naročnino za šest mesecev. Sedaj pa še malo o tem in onem. Ne bom toliko pisal kot piše na primer Jože Snoj. Kar se dela tiče, je zdaj'vse bolj zapo-Jiel ^¿¿¿^k\ ČBP* " —ITT sei napravila večerjo. Povedal Hi H Sem,mr*- GeržeI * -bin bil, da prideva. Nato prideTS la njen mož John. Bil je JL*i nenaden, ker je imel nepn ak vana gosta v hisi. Midva sva šla v Narodni doE na večerjo in kmalu pridejo nami tudi mr. in mrs. Stekla« miss Mary Simonich, njena ti inveč drugih, katerih imen; si pa nisem zapomnil Imeli sm se imenitno. Tisti večer nam ostane v trajnem spominu vikrat smo se videli, pa smo skupaj zabavali kpt stari Drh, telji. Tretali sp, da kaj, jiz 1 sem vlekel svoje mehove. Hva la vsem za prijaznost in ,(Hu ljubnost, posebno pa mrs. (]„ žel. Se nikoli prej se nismo vi deli, kljub temu je naju pova bila in pripravila okusno ■ čerjo. Ker je bijo že pozno, se pošlo vimo od prijazne družine Ger sleno. Pihamo kar naprej-po pet ali šest šihtov na teden in premog gre ven iz jame, da se kar kadi. Kot sem že pred letom dni omenil, so tukaj pripeljali nakladalni stroj za poskušnjo. Ker se je d^bro obnesel, se je kom-panjjja domislila, da je ta stroj dober tudi za stotake skupaj grabiti in je naročila dva stroja. En stroj je prišel zadnji mesec, drugi pa te dni. Ta mašina se imenuje Goodman loader in meri 40 čevljev in štiri palce. Stroj je res lep in stane $18,000, kar je lepa vsota. Ta nakladač se tako lepo zvija, ko gre v "room", kot sem se jaz v mladih letih, ko sem plezal na drevo. Jaz delam v Dunglenu, odkar je jama zopet pričela z obratom. Ne "lajkam" pa> polnočnega šihta.' — • , Ker sem star čitatelj Prosvete, prečitam tudi vse dopise. Jako zanimivi so bili "Doživljaji" Antona Valentinčiča. Ko sem prejel Prosveto, sem njegove "Doživljaje" p a j p r e j prečital vsakikrat. Valentinčiču čestitam na tem spisu. Je res veliko poskusil, toda obenem je imel- tudi "fun". Ta apis je res lepa šola in kdor ga je čital, je bilo tudi podučljivo. Torej se ti lepo zahvalim za tvoje lušne dopise. Kadar se zopet oglasiš s še bolj gorkejšim, bomo zopet z zarrw man jem čitali. Fr. Oblak. Steklasovl kjer sva imela ze pripravljen posteljo za tisti večer. Drug dan se od naju poslovi njen moi On je šel na delo, mi smo š pa na obisk nekaterih njuni i (x Srečni lovci Preato. Pa.—Dne 1. dec. so se tukajšnji lovci podali 270 milj daleč v okraj Sullivan. _V tej skupini so bili Frank Demshar, Sam Fatagie, Joe Moodie, Ri-chard Ventresen, Joe Demshar, John Demshar, W. J. Kines, J. Andries, J. D'Argo, Oscar Des-mel in G. Chapple. Frank Demshar, oskrbnik Slovenskega doma v Prestu, je pripeljal domov velikega jelena z osmimi rogovi in še trije drugi komarati so dobili po enega. Helen Robich. S POTOVANJA "BIG TONY JA" vi. 4, Oakland. Cal.—Zadnjič sem na koncu omenil, da bom pojasnil, kako sem se seznanil z družino Franka Steklasa v Aliquip-pi, Pa. Njih sin je služil Strica Sama pri mornarici v San Francisco Pisal je domov materi, da ima dosti časa na razpolago in da bi rad obiskal Slovence v San Franciscu ali Oaklandu in če imajo , naslov kakšne tukaj živeče družine, naj mu ga pošljejo. Isto leto sem jaz pisal potopis, v katerem sem večkrat omenil Višnjo goro. Mrs. Steklasa je poslala Franku moj naslov in obenem tudi meni sporočila, da me pride obiskat njen sin. Res pride nekega dne in se nam predstavi. Potem pa je pisal materi, da nas je obiakal in bil gostoljubno sprejet. Od takrat sva ai večkrat pisala drug drugemu. Njena pisma so se mi zelo do-padla, ker so bila pisana v tako prijateljev, popoldne pa se damo proti Pittsburghu. On naju ni mogla pustiti, ko sva odpravljala, da odrineva pro najinemu cflju in tako se je ločila, da gre tudi ona z nami Dobro, sem rekel in ona prisedi Bil je lep dan in na poti sm se pogovarjaj kaj vse smo dc živeli v tej deželi. Čas je hite naprej, naša "liza" pa tud Kmalu se znajdemo na Butle ju in 57. cesti pred Slovenskir domom v Pittsburghu. Imel sei pripravljen sledeči napis: "WH THE HELL IS DRIVING THI HEAP ANYWAY?—BIG TON FROM OAKLAND, CAL." Ob sim ta napis na avto, zaklenei in gremo v spodnje prostore. » Vstopimo kot pravi tujci. P vega sem spoznal Jakoba Zup na iz Chicaga. En par jih sti nemo in smo bili takoj domač Ime "Big Tony" se je hitro ra neslo, h čemer je veliko prip< mogel moj napis. Mrs. Stekla se je odpeljala domov v Al quippo, s soprogo pa &va ostal v točilnici. Kmalu so pričeli pr hajati delegatje SNPJ in SSP tako da je tista mala beznica r kmalu postala premajhna tis dan. Rokovali smo kot za stav Nekateri so me poznali osebn nekateri pa samo po imenu. K smo se nekoliko sezhanili, me nekdo vprašal, če bom kaj ijgral. Tisto se je takoj zgodil Gledal sem vedno proti vraton kdaj se prigunca "večni popo nik", toda sem gledal zaman Čas je hitro tekel naprej žena me opozori, da je potrebn da poizvem za jerperge. Gotc je moral slišati mr. Philip Pr gar, ko sem omenil, da še hima va jerperg. On živi visoko^ hribu in sva se prej seznanil Pa pride k meni in pravi: "Tony jaz imam dovolj prostora za v ju, samo to je vrag, ker sem soko na hribu in se težko pri gpr." "Kako pa ti prideš?" vprašam. "Jaz, ki sem vaj pridem v petih minutah, neka teri se peljejo tudi z avtom, je strmo kot na strehi," je jaL Naj bo strmo kakor hoc mu pravim. Ženo je telefonier* obvestil,1" da pripelje goste s bo. Ker je bilo že pozno, « demo našo "lizo", zbezljamo 57. cesti in kot bi trenil smo bi pred njegovim domom. Drugi dan vstaneva zjutraj in se peljeva v hotel Fur Pitt, kjer se je isto jutro prifr" konvencija SNPJ. fredno*«* praviva, vprašava mrs. 1'ro^ar, če imava še Jerperge pri nji dokler bova v mestu. Le pridita nazaj in ostanita pri dokler hočeta," nama pravi, v« se je nama dopadlo, tudi mrr Progar. Nikoli prej se U■ nismc videli, kljub temu je bila ^ gostoljubna ln postrezljiva nadaljuje. Anton Tom»»c. m dc listnica UREDNIŠTVA Chicago. A. V.: Zadeva prijateljskem duhu. In tako sem f|ovcnrfcn{a narodnega konuse namenil, kadar Bom šel zopet ^ . y javnogtl ic tolik« rs*«»' na vzhod, da jo obiščem. To sem vsakdo lahk« razu"** storil zadnjič ln nikdar mi ne ^^ u gtVar. V lnU*re*j bo žal. Poleg nje aem se sezna- . c |n dobrr vo|K meti v* nil tudi z več drugimi njenimi . . in strankami bomo prijatelji in prijateljicami v nolemik« V 1 I prijatelji in prijateljicami West Aliquippi. So razume, da smo ai marsikaj povedali. Potem aem mrs. Steklaaovi povedal, da sva povabljena na večerjo v Slovenski dom. Kako 11 nadaljnjo pol«*1™11' n tej zadevi -J NaJsanealJleeJie dn.vn# . . ________ _________ vske veati ae e d ^ to? se je začela, aaj bom jazUeetl/' Ali J * r [¿cthTEIL IL DECEMBRA Govor Borisa Furlana v Chicagu PROSVETA -m i .. proslavi Ujedinjenja dn« 30. novembra 1941 j (Profesor Boris Furlan je 30. Lvembra t. 1. najprvo nastopil TL devetih zjutraj na radiosta-Lpj WGES v Chicagu s slede-gm govorom:) Jugoslovane, ki živijo dala v pregnanstvu, ima prvode-(einbrska proslava Ujedinjenja -oseben pomen. Za vsakega od »s, za Srbe, Hrvate in Sloven-„. je danes dan, ko naj izmerimo "daljo in nebeško stran", ka-jor poje naš pesnik. Obračunali moramo s preteklostjo, da po-Uvimo smernice bodočnosti. Ogledati moramo nazaj, da vza-lemo pravi vzlet in polet, da ne grešimo smeri naših naporov i j ti zavedamo se, da bi vsaka upaka danes bila usodna za na-ipdov obsjoj jutri in za njegov lodoči razvoj. Prilika za tak obračun s prete-bstjo in za postavitev smernic bodočnost je proslava Ujedi-«ehja, ki se bo vršila danes poldne. S tugo v srcu se spomi-jam proslav, ki so se v prete-osti vršile v starem kraju. Da-, ko smo izgubili svobodo, ve-mu, kaj-^e ta praznik za nas po-eniUV starem kraju ga niso ili dovolj ceniti, preveč smo zadovoljevali z uradnim iz-Injevanjem dolžnosti, z zuna-ijo obliko manifestacije, prema-je bilo praznika v naših sr-l Danes, ko vsa Jugoslavija (¿i pod peto osvajalca, v stani» kraju rfe bo uradnih mani-cij, a praznik bo zato v Rakom srcu, tako globoko obilen kot še nikoli poprej. Za-j je človeška narava tako u-rarjena, da se zaveda vredno-vrednote najbolj tedaj, ko je nevarnosti, da jo izgubi ali ko je odvzeta? Pomislimo na vsa ta srca v iigoslaviji, ki bodo jutri molče Javljala prvi december, na (jovornost, ki jo imamo mi v kli svobodne besede do njih, nrroorejo govoriti. Odgovor tmo morali dajati narodu za dejanja, odgovor za izpre-rjeno besedo: ali je prinesla Ju uteho v uri trpljenja, a-pa je povečala njegovo gorje? vod bo sodil in obsodil. Ko govorim tu vam, nevid-poslušalkam in . poslušal-, prebivalcem tega velikega lepega mesta, in se duhovno pravljam na obračun, ki vam bom položil popoldne, črpam c in upanje iz zgodovine slo-ke zemlje in njenega na-, iz sporočila in izročila nje-h velikanov, ki so mu kazali v bodočnost.. Ta pot je za-novana po biti naroda, kajti sledi dejanje. In če si sku-I predočiti to bit slovenskega »roda, je ne morem jasneje in »Ije izraziti kakor v besedah ijvečjega Slovenca, Prešerna, ljubezen do slovenske zemlje je T . kar nas vodi in druži: Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je Sinov sloveče matere. Drugo bitno svojstvo je ljube-■ do svobode, srd proti so-ftmku, ki nam je tisočletje fti«eval in sedaj zopet uničuje ■fcdojiaših domov: TV sovražnike z oblakov Mu naj našga trešči grom; ■prost, ko je bil očakov, velikih junakov, ki so umrli za mujemo Slovenci na duhovnem "^.j0 in 28 J"KosUvijo. Ko- področju. Šolstvo, od najnižjega bili vedno n^d prvimi nosilci humanitarne ideje. . Naj zato zaključim s Prešernom, z njegovimi ptoroškimi besedami, ki so prav pred 100 leti oznanjevale boljšši in novi red, ki pride za sedanjim trpljenjem: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, ; ko, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! • (Na popoldanski proslavi Ujedinjenja, kateri je prisostvovalo čez 2000 čikaških Slovencev, Hrvatov in Srbov v paviljonu Pil-sen parka, je prof. Boris Fur- lUiif.U ) 'i 1 C1 ¿1/JnAA , \ povcuni a itXicv. tr. / Govorim v imenu duhovnih predstavnikov slovenskega naroda, njegovih najboljših sinov, tako onih, ki so umolknili potem,^ ko so sporočili svoje poslanstvo narodu, kakor onih, ki danes v starem kraju ne morejo govoriti, oropani svobode telesa in duha. Za nje vse naj stoji moja beseda, in naj moj glas odjekne na svobodnih tleh največje demokracije n^ svetu za vso Slovenijo: Krila Šmrti so danes zasenčila naše zelene livade, naše griče in doline, reke in potoke, od. našega morja do naših sivih gorskih velikanov ginjajo naši najboljši; v tem trpljenju, ki mu ni primere v zgodovini slovenskega naroda, naj se čuje glas Slovenije in svobode. • Ta glas je samo eden: s Hrvati in Srbi smo se po svobodni odločitvi, sledeč neodoljivem nagnjenju prirode, tlačenem in dušenem skozi stoletja, združili v eno državo. Država je Jalla vidni znak/vzvišeni simbol »usodne povezanosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, povezanosti na sodelovanje v dobrin časih, povezanosti v uri nesreče. V dobrih časih naj bi sodelovanje služilo izgraditvi kulturne stavbe, ki naj bi bila biten doprinos v skupnem naporu človeštva za napredovanje, stavbe, v kateri bi Srbi, Hrvati in Slovenci živeli bolj polno in srečno življenji,JV slabih časih pa, ko pridejo nad narod ure preizkušnje, naj bi stal brat bratu ob strani v borbi, ki pozna samo zmago ali smrt. Če se po 23 letih skupnega življenja s Hrvati in Srbi v eni državi vprašamo, koliko je Jugoslavija opravičila pričakovanja, stavljena v njo ob njeni ustanovitvi, moram kot Slovenec in v popolni zavesti zgodovinske odgovornosti,, ki jo nosim pred svojim narodom, nevezan po katerikoli upravno-politični hierarhiji, kot svoboden človek, pokoren samo glasu srca in povelju razuma, govoreč svobodnipi a-meriškim državljanom jugoslovanskega rodu, izjaviti: Klic srca in razlogi razuma o-pravičujeta z močjo, ki jo daje sozvočje med obema, historično deklaracijo od 1. decembra 1918., v kateri je tedanji regent Aleksander v imenu svojega o-četa kralja Petra II. slovesno proglasil "zedinjenje Srbije z deželami neodvisne Držsve SHb v enotno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev". Slovenija je, v sreči ln nesreči, v mir nem sodelovanju in v vojni vi I H I ■ hri izpričala svojo usodno pove- «pn-J naj bo Slovencev dom,! Mnost g Hrvati in Srbi z dejanji, /,17'bc vrednimi zgodovine preteklosti, ruke vzornimi za slovenske rodove, * «Pone, ki jim še teže! M bodo ustvarjali lik bodočno-pukn močno kakor prejšnji H'ti * klavrni slovenskega bistva ' Oglejmo si prvo "dobra dela", Ifloboka vera v vseslovan- dejg mjrU| prispevek Slovencev 1 bralstvo in edinost, in naj k o^loveški kulturi v dobi Pozabimo mi Slovenci, Hrva- narodne države. Ta prispevek m Srbi, da moramo in more- je Vreden občudovanja, oinogo-> Pi^-mi dati vzgled vsem ¿^ pa ga je aamo Jugoslavija. *inorn z živim vzorom naše slovenska kulturna tvornost se * "■ «-dinosti. To svojstvo o- jc v narodni državi bohotno 'WreWV Svoji nesmrt- razmahnils nsvzlic temu, da so stav -1 tak<č roški Slovenci, rod, ki je bil priča velike slave slovenske zgodovine, Gospe Svete, rod tako odličen po velikih možeh v delih pesništva in znanosti, je bil enako izrezan iz narodnega telesa Slovenije. In tako je osta 10 pred 22. leti samo srce Slovenije, krvaveče svojimi izgubljenimi sinovi, ubogo revno srce matere, ki ni moglo uduši-ti v sebi upanja, da bo nekoč moglo objeti ugrabljene ji sinove. Skozi 22 let je to krvaveče srce črpalo u^ejjo in moč iz Jugoslavije, skupnega doma Slovencev, Hrvatov in Srbov. " Toda navzlic temu, da je ostalo pred 22. leti samo okrnjeno in izmaličeno telo Slovenije, smo Slovenci v tem razvoju, ki je v luči tisočletne narodove zgodovine tako neskončno kratek, u-stvarili na državno-političncm področju, gospodarstvu in v socialni politiki, predvsem pa v vseh predelih kulturnega udej-stvovanja, v šolstvu in tisku, v znanosti in v umetnosti, dela trajne vrednosti. Izpričali smo s tem svojo življensko sposobnost ter svojo kulturo in državotvorno enakopravnost s katerimkoli drugim narodom Evrope, in pridobili snib si pravico do polnejšega življenja za ves slovenski narod, moralni in pravni naslov za ujedinjenje vseh Slovencev v obnovljeni in svo-bodni Jugoslaviji. Presojajoč notrartje-politični in ustavnopravni razvoj Jugoslavije, ne smemo nikoli pozabiti, da ni živela naša država v srečni izolaciji na nekem samotnem otoku, marveč na najbolj razpaljenih tleh "Evrope, kjer so se od početkov naše zgodovine križali interesi velikih, nam sovražnih tujih ras. Jugoslavija ni bila nikoli tako srečna, da bi se bila lahko naslonila —- duhovno in materijelno — na kako veliko demokracijo, ki bi bila njen sosed. Obkrožena od vsega početka od samih sovražnikov, se je moralo to dejstvo nujno odražati v njenem notranjepolitičnem in ustavnopravnem razvoju. Toda še poslednje dejanje naše države je bil udarec v obraz totalitarcem, udarec za demokracijo in proti tiraniji. A- 11 bi bilo tako* dejanje brezpri-mernega poguma mogoče, da se niso skozi 22 let narodnega življenja nakopičile moralne energije, ki so se sprostile v heroičnem podvigu 27. marca Obrt in industrija sta »e v dobi narodne države dvignili na raven, ki je stal visoko nad onim iz leta 1914, in skupno s trgovino sta prinesli deželi blagostanje. Ne smemo tega blagostanja meriti po vaših ameriških merilih, tudi naše bogastvo se je vam, ki ste tako bogati, srečni in močni, moralo zdeti revno. A za nas je bilo to mnogo. Vzgojili smo si nov rod podjetnikov, poglavarjev denarstva, trgov-stva in industrije, zrasel je nov rod strokovnjakov, ki bi bil mogel ostvariti velike zamisli, Izboljšati, izpopolniti ln dograditi stavbo, katere temelji so bili položeni lets 1918. In ta novi rod čaka ln pričakuje, da bo mogel nadaljevati svoje delo tam, kjer je bilo nasilno prekinjeno, v sodelovanju z voditelji politike in duhovnega življenja. Največji napredek pa zazna- do najvišjega, jt bilo izključno slovensko. Svojo kulturno stavbo smo ai izgradili v višine, dostojne evropske ravt^j. popolna univerza z velikim številom institutov in pomožnih zavodov, ki so posebno v zadnjih letih kar rastli iz tal, veličastno poslopje univerzitetne knjižnice, in končno Akademija znanosti in umetnosti, v kateri so bili zbrani naši najboljši duhovni voditelji. Vse to smo ai Slovenci pridobili v narodni državi, ki nam je omogočila tako polno in razgibano duhovno življenje, da so nas zanj občudovali in nam zavidali pripadniki mnogo močnejših, številnejših in bogatejših narodov. " * 1 Naj na tem mestu in v tej zvezi izpfegovorim še eno besedo. Pravico do nje mi tiaje dejstvo, da sem do te vojne imel čast pripadati najvišjemu slovenskemu učnemu zavodu "kot redni član njegovega profesorskega zbora. Univerze v Jugoslaviji, slovenska v Ljubljani in vse druge v državi, so bile vedno žarišča popolne duhovne svitaode. Nikoli ni noben zakon samovolje posegel v vzvišeni hram znanosti, nikoli, pod nobenim režimom, ni bila okrnjena univerzitetna avtonomija, vedno se je univerza izpopolnjevala in dopolnjevala po svojem lastnem preudarku. Torej se niti to, kar se v naši ustavno-narodni zgodovini imenuje diktatura, ne da postaviti na isto raven in enačiti z totalitarnimi režimi sosednjih držav. Prava diktatura seže prvo po duhovni svobodi in udari po njej tam, kjer je najbolj ranljiva in občutljiva. In to so prav univerze. Prvi, ki so jih totuli-tarci preganjali, so bili profesorji univerz, njim, ki so oznanjali svobodo duha, in verskimi služabniki, ki so oznanjali svobodo vesti, so bila koncentracijska taborišča najprej odprta. Kakor v dobi srt?če1 smo Slovenci v uri nesreče pričali za u-sodno, nerazdružljlvo povezanost s Hrvati in Srbi, Država, ki se je žrtvovala in se -!nevno žrtvuje v herojskem odporu in junaški borbi za demokracijo in svobodo, si je pridobila ugledno mesto v zboru dostojnih narodov. Voditelji to države, ki so ji krmarili v vojni vihri, uživajo brezpogojno zaupanje Slovencev, Hrvatov in Srbov, Ne bo se posrečilo sovražniku, da nas razdvoji, da loči Slovenca od Hrvata, Hrvata od Srba. Sile pekla ne bodo zmagale, ln naj se poslu ži j o še tako profinjenih sredstev Intrige in še tako nasilnih sredstev uničevanja. Jugoslavija bo zopet vstala, lepša in mogočnejša, ostvarlll bomo nov svet, občečloveškl ln človečan-skl red, v katerem ne bo ne sužnja ne gospodarjs, ne Izkorlš-čanega ne izkoriščevalca. Za ta prerojeni syet, ki nas popelje v nove Zarje Vidove, umro danes najboljši sinovi Evrope, zs njega vel j njo preroške besede najboljšega sinu slovenske ms-tere, Prešerns: Največ sveta otrokom sliši . Slsve, t je bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti vol'jo vero in postave. Živeli Srbi, Hrvatje In Slovenci! živela velika demokrat-ska Jugoslavija! "Nt. sreča sprava naj nazaj ae vrnejo; k kar ima Slava, i i v roke sežejo, oblast ' njo čast, 1 iwt naša bosta last! nam Slovencem okrnili pljuč« - vzeli so nam naše mor£ /gradili so pregrsde. rmtfnejf* od najvišjih planin, k, so brani-le svobodnim vetrovom oce.mov hitrejše in polnejše osveževa-nje narodne biti: Primorski Slovenci, med najMjštmi sin?- f ' ,n najvišje svojstvo ^ Slovenije, ao bil. ,/,ot4'f * » '"dne biti je občečloveč- .lovenskega nar».dnego zmj b»»ka vera v edinost člo- nj., že pred 22 leti kot celota *1u. v splotno enakost j zapisani ' nasilni duhovni, klanjamo manom tih o Vsi Slovani, in z nji-1 boljši mučemški r»yi, Hrvati In Srbi, smo^ Nemo ** Skupina arbaktk. krvaéklb in slovanskih vojakov, kl ae le pridru šila po bag* Is Jugoslav«* angUékl armadi f Alrlkt Na strsnl ta a* bor* tudi poljske, frsneosk* in grške čete. Pismo iz Londona (Izvirno poročilo fffosvetl.) 14. novembra 1941. V vašem časopisu sem že čits-la misli o "socialni revoluciji". Od nje si nekateri obetajo vsega. brez žrtev in trpljenja se bo svet spremenil v raj na /cmlji. Ne, vojne nam ni treba, vojna nikdar ničesar neizboljša. Mirno moramo čakati, pa bo od nekod prišla "aocialna revolucija" In vse bo dobro. Kdaj ln kako ln kdo jo bo izvršil—nihče ne ve. Ali v njo imajo popolno zaupanje. Pri nas v Angliji se vrši socialna revolucija še dolu* leta. Vojna doba je jnl zaustavila, nasprotno: pospešila jo je, pointen-živila. Naj vam danes govorim o skrbi in preskrbi držaje za otroke. Mislim, da se najboljša socialna politika začne pri otrocih. Iz zdravih, bistrih otrok zrastejo sposobni, uravnovešeni državljani, ki vedo, ksj hočejo ln kako to doseči ,kai hočejo. Če država pomaga mlademu rodu, da se mu razvijejo bolj zdrava telesa, da dobe boljšo vzgojo, ji bo v bodoče treba veliko manj trošiti za bolnišnice, poboljle-valnice, kaznilnic* umobolnice in podobne nesrečne VzaVode, Mogoče bo kdaj živel rod na tem svetu, k} ne bo vedel ničesar o mizeriji, ki jo^ danes vidiš po teh stavbah. . V zadnjih desetih letih je bilo storjenega ogromno sa otroke. Odkar pa ae je začela vojna, je država kratiiunalo prevzela nase skrb za varnost in zdrav razvoj otrok iz družin, ki aame niso mogle storiti tega tako, da bi bilo res dobro za njihove male. Zastonj so bili prepeljani na deželo, zastonj—drŽava Je plačevala zanje—so Živeli po hišah v varnih krajih, učitelje so jim dali, da so Jih vzga/eli, še celo s obleko in obutvijo so jih večkrat preskrbeO premožnejši podeželski domovi, če jih starši niso dovolj založili s tem. $e danes, v tretjem letu vojne, ti mladi rastejo v veliko bolj srečnih razmerah, kakor bi jih jim kdsj mogli ustvsriti starši—ker skrbi država sanj[e.{^lhče mladih ne sme trpeti zl fB, če je lz revne družine. In nihče mladih ne sme trpet! pomanjkanja radf vojne. Vzemite že skrb za noseče matere,. Se pred no je otrok na svetu, Ima že prednosti. Notočt in doječe mstere dobe posebej pol litri mleka na dan, po polovični ceni ali popolnoma zastonj. To je bilo v veljavi že prej, ko je vsakdo lahko dobil mleka, kolikor je hotel; uvedeno je bilo predvsem, ds so revnejše mstere Imele možnost, ds so si privoščile dovolj mleka vsak dsn. Zdaj je še vedno v veljsvl, ko pride na navadnega državljana komaj če« trt litra ali celo le osminka mleka na dan. Vidite, kolika je razlika! Zdravnik podpiše listino, kjer so podani podutkl o družinskem dohodku, pa je mlada mati dobro preskrbljena z mlekom, Potem pridejo zdaj posebni jajčki za njo. V zadnjem tednu v novembru bodo prišli štirje jajčki na teden za noseče in doječe mstere» in tako bo preko vae zime. Kakšns rszllks, ko nsvad-nl zernljanl dobe le po dva na mesec. Potem Imsmo zdsj kupone zs obutev ln obleko. Matere, ki prlčskujejo dete, dobe 50—če sta dvojčka HHN—poaeb-nlh kuponov za pleničke In male srsjčke za novorojence. Ka zen tejja pa še posebne kupone za svoje perilo in obleke, ki jih rsbi v nosečnosti. Ko se dete rodi, dobi tvojega pol litra mleka na dan po znižani ceni sli zastonj, kakor to njegova mamica uredi, ali pa ga dobi mamica, če doji svoje dete. In rsvnokar j* bilo naznanj*no, da dobe od 8. decembra naprej val otmčički, rojeni po 1, janu ar Ju 1940 zastonj ribje olje, po marančni sok in sirup ali t»ok črnega ribrzijs (ki je po najno vejšem raziskovanju najboljše nadomestilo sa pomoranč*, tako je bogat na vitamlnih)^ ]Uade ijeno bo vsem enako popolnoma zastonj, pa recite, ¿e to nI aocia llzacija. Sev*de morale vedeti, da teh stvsrl nI mogoče kupiti zs noben denar v vojni Angliji Vendar Imate videli po trgovi nah v izložbah že ves meae« ku pr lepih pomoranč—prej jih še leto mamo videli ali vedno pod napiaom Za otroke pod 6 leti. Poceni so in toliko Jih je, da jih pride po funt aJi dva na teden za "vsakega otroka. Ponekod jih celo prodajajo tudi za starejše do 14 leta. Z* odrastle pa nič! Zdaj si pa mislite, kako imenitni se zde ti malčki, ki jih pripeljejo v trgovino, pa lahko kupijo 4, 6, 8 pomoranč, ki jih jim nalože v njihov voziček zraven njihove ropotuljicc, alt račke, ali medvedka. Nihče nas odraslih no zmore tegs, če ims še toliko denarja! Vse le za otroke. Tako je danes pravilo v gospodarstvu države, kakor je po dobrih družinah, kjer starši delajo in živijo "vse le za otroke." In ponavadi je to prava politiks. Spominjam se družine—dolgo let je od tega na Dolenjskem—kjer je gospa vedno trdila, da so njeni otroci njen kapital. Takrat smo se Ji smejali ln paglavce imenovali "Kapital". Zdaj pa vidim, do je imela le prav. Po šOlth se bolj ln bolj širi razdeljevanje dnevnega kozarca mleka. Zastonj aH kakur to starši urede s šolo. štiri in pol milijona otrok v osnovnih in siednjih šolah jih je taku preskrbljenih, vseh otrok v teh šo-lah pa je pet milijonov. Kar je z materami in mlajšimi utroci: 12 milijonov mlečnih privilegira nccv imamo zdaj v državi, ki dnevno popijejo dve petini vsega našega mleka. Qstale tri petine pa je za 32 milijonov ostalih navadnih državljanov, Pa{ mislim, da ni nikugar, ki bi si upal reči, da je to krivična razdelitev. Vjtčkrat dobe otroci upoldansko kosilo v šoli zelo poceni ali zastunj, če so potrebni; 300,000 otrok jt danea preskrbljenih tako, krajevne oblasti i skrbe za to, država pa jih vzpodbuja s tem, ds jih založi s kuhinjsko posodo, štedilniki, namiznimi potrebščinami. Ker nlao kar tako, ta kosila po šolah. Vaa-ka vas Ims kake vrste "hali", "dvorana" pravimo pri nas v Sloveniji takim društvenim in družabnim prostorom. Tam se vsedejo vsako opoldne h kosilu naši šolarčki: videla sem Jih pri dolgi mizi pogrnjeni s belim prtom, s priborom, krošniki, skodelicami zs mleko sli kakao. Kosilo ni bilo za v»e enako. Videla sem, da so otroci Imeli vsak svoje vrste kruha ln kaj malega zraven. Učiteljica mi Je povedala: "Naši otroci po večini pri-noso kaj s sabo za kosilo, mi jim preskrbimo le vroče mleko sil kakao. Kot kaže, starši niso potrebni, da bi uredili s šolo, da damo njihovim otrokom poceni ali zastonj opoldsnski obed. Le če je otrok slaboten, da se nam zdi. da jt od doma malo zanemarjen, potem mu ml urodlmo, da dobi tukaj kosilo. DruguČe pa pustimo stsršem, da odloČijo." Ali predno bo vojna minila, bodo Vsi otroci Imeli poceni sli popolnoma zsstonj hrano po šolah. Stare navade je težko odpraviti. Ali bolj ln bolj bodo šole in oblasti dsjsle otrokom poseboqj|ti~<*kskor sadne sokove —ki jih stsršl ns noben način ne bodo mogli dobiti, tako da bo skupna in enaka prehrana pri šla sama ob sebi v navado. O. čemer sem vam do zdaj ¿K vorila, so vsakdanje malenkosti, ki plldtjo začasno v veljavo Kažejo pa, kako oblasti skušajo na vse načine olajšati pomanjkanje nekaterih stvari, ki se nam zdaj morda ne zdi tako važno, ki pa bi moglo škodovati za vse življenje otrokom, ki zdaj rastejo. Ne, ne moremo jih imeuo-vali malenkosti, če zavisi od njih zdravje rastočega rodu. Ali bolj ao trajne ln važne že starejše uredbe, ki jih ni vojns ukinila, še razširila jih je. Zdrsvnišk* preiskav« jjo šolah, zobozdrsvnl-škl obiski, bolnišnice za rnalere, bolnišnice za otroke. Vae zastonj. Za vsakogar, ki ae jih hoče p4»lužlll. Za posvet, kot zu-nsnjim pacientom, ali da jih vzamejo popolnoma v oakrbo, dokler Jih rte odpuate zdravih. Pred .H), 40 leti ni nilic* aanjal o takih ugodn4*atihr V teh mirnih, delavnih ustanovah Je prava aocialna revolucija. To so njeni aadovj. Njeni začetki pa ao v priznanju, da mora Imeti vaa k otrok od prvega začet kaše predno je rojen -enako priliko, da se rsrv!)* ns duhu In te-l**u v zdravega In korlatnega člana človeške družbe Dolanlka. Nalaan*aljiv*|š* dnevna delavske veall s* v dnevnik* "Pro aveti." Ali lik ¿Ust* vaak daef Civilna svoboda zmagala! Vaak Amarlkanac Ima br*spo- gojno pravico do s*lltv* v vsake dršavo. Vrhovno aodl- šče Je raivaljavllo sakon* 21 držav, ki ao branili vstop ljud*m bras doma ln poela Soglasna odločba najvišjega federalnega sodišča je nedavno zopet potrdila civilno svoboščino Amerikancev, ki jih jamči konstitucija in iatočasno je na-glasila razliko nuni načinom žlv-Ijvnja in civilnim suženjstvom totalitarne Evrope in ameriškimi načeli, Gre sa svobodo poedlncev, da se smejo gibati znotraj mej Združenih držav, kamorkoli se jim ljubi; take pravice redkoma uživajo ljudje v totalitarnih državah, kjer je svobodna selitev sploh prepovedana ali pa je dopuščena le pod pollcijakim nadzorstvom. Pravda, v kateri je vrhovno sodišče isdalo to dalekusežno odločbo, se je tikala nekega prebivalca države Californlje, ki se je z avtom podal v Texas in tam prlvosil v Calif orni Jo svojega bresposelnega svaka, da bi il on poiakal delo na paclfični obali. Po nekem zakonu države Cali-loinije je človek, ki prinaša v državo človeka oziroma mu pomaga priti, ako j^r ta prebivalec druge države ln bres posla ln sredstev, podvržen zaporu. Do-Učnl prebivalec države Californlje je bil zato zaprt in kaznovan po obravnavi na šest mesecev zapora; kasneje je bila obsodba suapendirana. To ae je zgodilo na podlagi državnega zakona, ki Je bil uveden v državi Califor-nljl, ko Je hotela xabranltl vstop brezposelnim poljedelcem r ta ko-svanim Okies, ki so Izgubili vae valed vihsrjev leta 1030 ln so romali proti skrajnemu zapadu za delo in kruh. Sodnik vrhovnega sodišča * Jame« J< Byrnes, ki je spisal svojo prvo odločbo, odkar ga Je predsednik Roosevelt imenoval za vrhovnega sodnika, je med driiglm naglasi!, da po|kus s strsnl poedint države, da bi se Izoliral« od skupnih držav s tem, • da.bi zabranlla vstop ljudem sil lastnini, jo odločno proti krni-ttituclji Najvišji sodnik William O. Douglas, k! Ma spisal jKisclmo odločbo, Je bil še ostrejši in potrdil, da Ima vsak državljan pravico iti kamorkoli hoče, da je ta zakon države Californlje proti štirinajstemu amendmen-tu konstitucija in da nikaka država nima pravice sprejeti zakona, ki bi omejeval svobodo državljanov, Naglasil je, da taki zakoni ne. le da so razredna le-glslacija, naperjena prull revežem ln oalromašenim, marveč bi privedli do slaloma kast med ameriškim ljudstvom. Dejal je, da bi taki zakoni ožigosali revne ljudi, ki jih kaka država samovoljno nazivf kot potepuhe lit reveže, kot nekak inferioren razred in preprečili, da bi si človek, ki je zapadel v stiske, pols-ksl priložnost za zaslužek kje drugje. Posebno pa je ta sodnik poudaril, da ne le državljani, ampak tudi inozemet imajo piavictj^ do neomejene selitve od države do države. Nikaka država, je rekel, nima pravice omejevati pravic* človeka, da bi ae podal v drugo državo za stslno ali za Časno zato, ker je dotičnlk revež, (lrootno stanje državljana Je ravno tako malo merodajno kot plerne, narodnost, verolzpovedanje ali barva državljana. Valed te velevnžne aoglaane odločb«* vrhovnega sodišča ao bili razevljavljeni enaki omejevalnih zakoni 27 drugih držav: Alabama, Colorado, Conjiecll-cut, Florida, Georgia, Illinois, Indlsna, Iowa, Kansas, Kentucky, M s 1 n e, Massachusetts, Minnesota, Michigan, Mississippi, Nebraska, Navada, New Hampshire, New Jersey. New Y.,ik Kiortie Ukméf South Dakota, Vermont, Washington, West Virginia, Wisconsin in Wyoming. Nekateri Izmed teh državnih zakonov ao jako stari. Oni države Californlje j* 41 let atar. Te zakone pa Je malo držav dejan-* »ki uveljavljalo, dokler nI de-pttwija prisilila ljudi na pn Ijevanj* v velikem obaegu. .....'.I I US. r" A I I MOPfWe Maribor nekdaj in (Se nadaljuje.) 2 V Narodnem domu je bilo tisti večer živahno vrvenje. V veliki apodnji dvorani se je trlo plesalcev, ki so se pomikali, vrteli, se prerivali ob zvokih starokrajskih polk in valčkov, iz katerih je zvenel vtihotapljeni jazz. Kadar je godba igrala z jazzom izpremešane domače polke in valčke, so se pehali in podili vsi vprek, kadar pa je zadonel sam jaZZ, je ostalo plesišče mladini, kajti starejši rojaki so se jazzu trdovratno upirali ter jo rajši pobrali v prostorno točilnico, kjer so si omočili izsušena grla in krepko pozabavljali na jazz, ki ga po njihovem ne bi mogel plesati nobeden pameten in sposoben človek. ^ T T?* "Saj to ni ples!" so se jezili. "Grdo zvijanje teles in porivanje sem ter tja! Za nas to ni! Mi smo navajeni pleeati lepo ln spodobno! Plesati! Ne kriviti, prižemati in porivati se kot dela ta pokvarjeni ameriški svet z našo mladino vred! Sicer pa niti plesati ne znajo: če jih pleče sto parov, ne najdeš niti dveh parov, ki bi plesala enako! Vsak po «voje se zvija in pači! Ej, v starem kraju smo znali drugače plesati: vsi enako in lepo drug za drugim, tukkj pa se ti pehajo vse križem, da pošten človek jned njimi ni varen niti življenja! Takšno norinje!" Rejene mamice, stare matere in zapuščene device, sem pa tja tudi kak utrujen plesalec ali plesalka, so pa posedali po širokih klopeh ob stenah dvorane ter z očmi šteli pare, jih ocenjevali, hvalili, grajali in obirali, pri čemer so se posebno odlikovale one, ki se jim J* zdelo, da so bile v življenju po krivici prikrajšane na telesnih užitkih. Tem se ni nihče prav obračal, nihče jim ni bil dovolj dostojen, zanje so se vsi' obnašali preveč izzivalno in kaj ne, dočim so imele matere docela nekritične oči za svoje otroke, dokaj ostrejše pa za druge, zlasti pa za starejši svet. Med to sedečo publiko, pred katero je treba paziti na vsak korak, ako človek ne želi, da bi ga prihodnji dan ne obirali podolgem in počez, sta bili tudi "vesela Marička" in Kovačeva Jui-ka, brhka plavolaska vitkega stasa, lepo napetih grudi, ljubkega, z vzvalovljenimi zlatimi lasmi obkroženega in skrbno pobarvanega o-brazka, napetih, močno pobarvanih ustnic, ravnega noska, ozkih, temno pobarvanih obrvi in prav tako umetno potemnelih trepalnic in lepih temnomodrih oči, ki so znale gledati v svet neizrekljivo nedolžno in ljubeznivo. Celo na kratko razdaljo pet korakov od nje bi človek sodil o nji, da ji je kvečjemu osemnajst let in da je ie nedolžen, neobran cvet. Svoj osemnajsti rojstni dan pa je Julka slavila že pred osmimi leti in že tedaj je bil cvet nedolžnosti obran, ker bila je vroče krvi, ki nI hotela poznati odrekanja. Na ples je prišla oblečena v dolgo črno svileno obleko, krje puščala tretjino hrbta in prav toliko oprsja golega, prav tako obla bela ramtona, ln ki se je je oprijemala tesno kot koža in je bila videti v nji prav lepa, kar zapeljiva, da so jo moški neprikrito občudovali, ženske pa prežimo pogledovale. Plesalcev je imela, kakor vedno, dovolj, toda tisti večer je bila slabe volje in marsikdo je dobil od nje košarico. Julko je namreč jezilo, ker se Jakob kar ni hotel ogreti zanjo, se še zmenil ni za njene tople poglede in sladke nasmeške, bil proti nji mrzel, kot prav tako velik kos ledu. In vendar je videla, da je bil proti svoji ženi izredno topel in nežen, da se je veš topil od ljubeznivosti! Mladenko Jf to dražilo, vzlic slabemu glaau, ki je šel o nji po naselbini, je doslej premotila vsakega moškega, ki se ji je zahotelo. Tudi Muren se mora podati, zdaj še posebno, ker se ji kaže tako nedovzetnega, ker jo odbija od sebe! Julka se je odloČila. "Se vidva z Murnom poznata?" se je obrnila k Marički. "Lani mi je bil na neki prireditvi predstavljen, a dvomim, da bi se me še spominjal," je odgovorila vesela vdova, ki je prav rada zahajala na plesne prireditve brez ozira, kdo jih je prirejal. "Nič zato, predstaviš me vseeno lahko temu ledenemu štoru," je ušlo Julki, da se je Marička glasno zasmejala. "Mar ne?" "Gotovo. Če hočeš, te takoj odvedem k njemu." Julka je odmajala z glavo. "Ne še, čakaj, da mu kdo zasuče ženo po podu. Potem .. ." V tem je neki plesalec prišel po Zofijo, ki je sedela z možem na ky>pi pri glavnih vratih ter jo odvedel. Tedaj s« je dvignil tudi Jakob ter ¿Hxranc ymr*a*m*\ à TlWfBtW se je neredkoma izražala madam Kokomunda, in tisti sosedov Ko-korikavs, ki ga je požrla lisica— bog ji ga blagoslovi!—sto se namreč skrivaj pregrešila, misleča si: pater est, quem nuptiae demonstrant ■■ "Ampak, Kokodinda je še mlada in ni se čuditi . . ." je dodala jo ubral proti drugemu koncu dvorane, kjer je Kokomunda. "Sicer pa—kaj je videl ob vhodu v točilnico nekaj prijateljev, ki so tam stali ter se nekaj pomenkovali. Julka je to videla in vedel«, da bo moral iti mimo njiju, zato se je brž sklonila z usti nad Marič-kino uho ter ji začel« mrzlično nekaj šepetati, ko je nehala, se je Marička nasmehnila ter molčke prikimala. Jakob je bil le še dva korak od njiju. "Dober večer, Mr. Muren!" ga je s smehom pozdravila Marička. "Joj, kako modri ste nocoj! Kaj se me res več ne spominjate? Saj še ni tako dolgo, kar sv« ae seznanila in tudi plesala sva tedaj!" Jakob jo je debelo pogledal, nato se je prijazno nasmehnil. Da se mu zdi, da jo je bil nekje srečal, pa se ne more prav spomniti, kje in kdaj. No, jtem bolj ga veseli, da si ga je ona tako dobro ohranila v spominu. In je že hotel oditi dalje, ko se je Marička dvignila ter mu predstavila Julko: "Mr. Muren, Miss Julka Kovač si strašansko želi, da bi vas osebno spoznala. Silno rada bere vaše povesti, vsa neumna je nanje. In zdaj, ko vas je videla, kako izvrstno plešete, bi pa še plesala rada z vami. Julka, sezi Mr. Murnu v roko, nikar ne zardevaj, ker sem mu izkle-petala tvoje želje .. ." Julka je vstala, sramežljivo povesila oči ter ponudila Jakobu svojo mehko belo roko. "Tako me veseli, Mr. Muren, ne morete sf misliti, kako ... že dolgo si želim, da bi bila tako srečna, da bi se osebno seznanila z vami. . ." Jakob jo je odkrito pogledal v obraz, ki mu je na prvi pogled ugajal ter se kratko zasmejal. "No, le nikar preveč hvale, utegnil bi se prevzeti in to bi nikomur ne koristilo!" Potem ji je stisnil roko. "Lepo, tudi mene veseli, da sva se seznanila, človek nikdar ne pozna preveč ljudi, posebno dobrih in — lepih . . ." ~ "Preveč se mi laskkte, Mr. Muren . .." je kakor v zadregi zamrmrala Julka ter ga na oko zelo aramežljivo pogledala v oči. Jakob se je zopet zasmejal in ko se je do-i mislil, da je Marička rekla, da bi dekle rado plesalo z njim, jo je zaprosil za ples. Julka bi bila kmalu zavriskala od veselja. Njen načrt deluje brezhibno. Zdaj ga ima v rokah in več ji ne uide! Nihče se ni še izvil iz prijema teh mehkih belih rok in tudi on se ne bo, dokler ona ne bo hotela! Ko ju je uzrl Zofijin plesalec, se je žvižgajoč začudil: "O, kaj se ji je zahotelo tudi Jakoba? Da bi jo šment, lajdro! Hmm . . ." Zofija je pogledala najprej Jakoba in Julko, ki sto baš drsela mimo, nato se je vprašujoč zazrla svojemu plesalcu v oči. (Dalje prihodnjič.) Obsojenci Vladimir Levstik f (Nadaljevanje.) Ampak, ko se je bal pričeta dramiti in ko še ni bil zapel Kikirikež, se Ji je zazdelo, da jo drži nekdo čez ves život ter jo stisk« pod pazduho. Preplašil« ae je reva na smrt, da niti ni mogla zakričali, zakaj kakor kamen je bilo grlo in peroti in noge in kar je še imela nežnega telesa, le ozrla »e je in je videla a širokimi očmi. da jo drži suha, črna postava, s plaščem kakor oblak teme, n klobukom kakor atreha. a kozlovsko brado in z očmi kakor dve leščerbt v mraku .. . Nehote in kakor se spodobi putki. nič hudega sluteči, je Kokodinda poveatla svoj mehki, pahljačasti repek ter ga skorajda pritisnila nase Ampak črni mol—kako naj ae izrazlmT—tje * dvema prstoma levice privzdignil prožna pereaea, in ta hip je putka začutila, da se nahaja v njenem životu nekaj, če-sar prej ni bilo tam Moi pa jejdinde. medtem ko sto Kikirikavs a plosko desnico hudomušno in Kinkavke* zlnvoljno stopica-udaril na tisti kraj ter jo je iz- Ia ob vrtu. v aveati si, da petell-pustil z besedami' ; | nu, ako ima količkaj vzgoje in 'Teci, putka /a milostjo bož- rahločutnosti, nikakor ne priato-jo,H | ja gledati, kadar putka leže jaj- 7.« kričal a je ievj Kokodinda ct\ ptvič zaradi estetike, drugič »budil« se je ui videla, da avui t ¿«to, ker je pač tako usojeno na na udobnem tramu, ona in vsa družina okoli nje; solnce je mežikalo izza Kriške gore, ljudi pa ni bilo naokoli, niti ene žive krščanske duše. Takrat se je svetlo in zvonko razdalo ob njeni strani; Kikirikavkež je bil dvignil aristokratsko glavo, napel je kovinasta krila in je zavriskal z velikim glasom radosti: "Kikirikirikavka! B o n j o u r, mesdames te messieurs!" Nastalo je frfotanje in konver-zacija po strogih in nekršljivih pravilih kurje etikete. Kikirikež pa je prhutnil srdit na rosno višino gnojišča: "Kiklrikirikikiks! Jaz sem cul že od polnoči, pa nisem maral zapeti!" "Tako čudno mi je pri srcu," je premišljala Kokodinda, ko se je napotila po dvorišču. "Kaj se mi je sanjalo? , . Ali sanje so bile pozabljene in se" niao obudile v spominu, e III. Tisto popoldne so imele pute veliko zborovanje in so stale s kramljanjem in z modrimi nasveti kroginkrog uboge Koko- svetu, da imej petelin in puto-ljub opravka z jajcem le tokrat, ko ga takorekoč še ni, pozneje pa da pusti puto, naj znese ali poči,—in tretjič, ker je takšne pojave pač vendarle najbolj prijetno in udobno razmotravati v bujnem zrcalu domišljije, ne pa v surovi pričujočnosti resnice... In končno je obema, Kikirikežu in Kirikavkežu očitala vest, da treba te nadloge? Čemu, neum-nice, rodite toliko otrok? Še stoletje takšne proletarske plodovi-tosti, in ves svet bo preobkureti-njen. Maltuzijanstvo, drage moje, to je druga reč! Mon Dieu, jaz in moj mož naprimer . . ^ -"Ti in tvoj mož? Kdo je tvoj mož?" Madam Kokomunda je naletela zlo, ko je ob svojih besedah samozavestno : pogledala za stasitim Kirikavkežem. Vse dične pute so se zaprašile vanjo in so ji očitale njeno nadutost z glasom in z udarci kljuna ter bi jo bile prav gotovo zlasale do krvavega, da ni trpinka Kokodinda po svoje rešila prepira . . . V nepopisnih mukah, obličje v curkih mrzlega potu, je še enkrat zaječala z jekom tistih, ki umirajo; nato Si je oddahnila. V peharju, ki ga je bila gospodinja odkazala svoji ljubimk^ pa je ležalo jajce, kakršnega dotlej še niso videle kurje oči. Ah, ca y est!" je zafagotila Kokomunda. "Prekrasno! Odrešena je . . Poglejte, Kokomela, in vi, gospa Kokodelica! Naše naj iskrene jše, Kokodinja, golobi-člca zlata; samo—dovolite, kajneda?—le trenotek . . . Faites nous voir!" "Oooo!" so se zavzele putke, ko so zagledale jajce. Tudi petelina sta prihitela, Kikirikavs in Kirikavkež. "Oho!" je obstrmel leto, Kiri-kavkež Earl of Dorking. "Kokodinda, Jpovej po pravici, odkod ga imaš? Saj ta ni moj, if I am not mistaken!" "Moj tudi ni," si je mislil Kikirikavs preveč naglas. . "Pa ravno Ivoj!" je kriknil Ki-rikavkež v ljubosumnem gnevu. "Ne prepirajta se gospoda; ne skrunita resnobe trenutka!" Kokomunda je zaslutila, da je v tej minuti ona edina pravcata dama med vsemi. "Enfin, mon Chéri," je hudomušno pošepeta-la plemenitemu soprogu, "recite mi, Kirikavkež, kaj pa zato, če ste ga zakrivili? Odpuščam vam od veselja, in čestitam: morda je vaš prvi . Pustite, jaz vem, koliko je ura pri na^u!" "Razdelita sfga: ti pol, on pol, pa bodi mir besedi!" je nasveto-vala Kokodela ter je potresla čop v svoji naivnosti vsa zavzeta, kako je mogoče, da se razumna petelina prepirata o takšnih rečeh. Pa tisti kreg je bil v resnici bržčas le zaradi lepšega. Kajti jajce je bilo od sile obilno; prijazno v svoji okroglosti in posejano z rjavimi pikami, ki so pomenile nedvomne predznake posebnih vrlin; zatorej sto se do okupacije (Nadaljevanje.) Leto 1578 je bila ustanovljena v Betnavi protestantovska cerkvena občina; v naslednjih dveh letih so zgradili ceikev, hišo za predikanto in šolo. Napravili so tudi pokopališče (ki se prav sedaj odkopuje), ki leži med dr-žrvno cesto in cesto k Betnavi. Avstrijski nadvojvode so sicer zahtevali od mariborskega mestnega sveta, naj prežene predikanto, prepove meščanstvu hoditi k lutrovskim propovedim in Bkiodstavi protestantske mest-nefrvefciike, in koliko so upoštevali feražene zahteve, se kaže v tem,' da je bil izvoljen L 1579 za mestnega sodnika protestant, ki ga pa vladar ni potrdil. Ko je pa zavladal 1596 Ferdinand II., ki so ga vzgojili jezuiti, je sklenil odločno zatreti krivo vero; v tem sta ga zlasti podpirala se-kovski škof Martin Brenner in lavantinski Jurij Slobej. Sestavila se je reformacijska komisija, ki naj bi v deželi napredovala in ki naj bi preiskala, kako <^aleč je luteranstvo v deželi napredovalo in ki naj bi zopet mesto pokatoličanila. Reformacijska komisija je prišla v Maribor 6. januarja 1600^in vsakemu meščanu, ki se je izjavil za luterana, določila rok izselitve iz dežele. Na Betnavi je zidana poslopja razstrelila, lesena pa požgala, predikanto Lierzerja pa izgftala. ' Vzlic zatiranju je pro-testantstvo še nekaj desetletij životarilo in še leto 1636 je bila pokopana na pokopališču v Betnavi baronica Berbersteinova. Propad in ponovni procvii '¡J; Zaradi neugodnih gospodarskih razmer, ki so bile posledica 30-letne vojijje in davščin, ki so jih venomer* zahtevali avstrijski vladarji in ogrski plemiči, na pr. Andrej Baumkircher, so mariborski meščani silno obubožali. Obrt je propadala, trgovina je zastajala in v tokih razmerah se je mariborski meščan vnovič lotil kmetijstva. 2e iz srednjega veka poseduje Maribor gozdove na Pohorju tja do Sv. Bolfenka, travnike med Pobrežjem in Studenci, njive v Koroškem pred mestju in vinograde na ozemlju od Rošpoha do Treh ribnikov ter vinograde v Vejniku; solastnik vseh teh posestev je bil mariborski meščan, ki je sedaj črpal svoje dohodke in svojo gospodarsko sigurnost iz tal. Poleg vsega obubožanja so za dele mesto še druge nesreče. Leto 1601 je izbruhnil požar, ki je upepelil skoraj vse mesto, razen nekaj hiš med Gosposko ulico in gradom. Komaj se je mesto nekoliko opomoglo, je izbruhnil še strašnejši požar leta 1648, tako da je ostalo le malo hiš nepoškodovanih; na mnogih mestih se je zrušilo obzidje in vrh tega se je vnel še smodnik, ki so ga imeli nakopičenega za obrambo, Tem nesrečam se je pridružila še nova nadloga: kuga. V Mariboru se je v 17. stol. pojavila petkrat; najhuje je razsajala leta 1680, ko je skoraj polovico mesta izpraznila. V tej stiski so Mariborčani sezidali na Kalvariji ka pelo sv. Barbare in postavili Marijin steber na Glavnem trgu. Nastop merkantilizma, ki proglaša trgovino za temelj boga bi se nemara sprla zaradi očetovstva, ako bi bi>a navzoča ob1 Kikirikavs in Kirikavkež vdala trudapolnem prihodu skupnega i v usodo. Umolknila sta in sta S>tomca, Kajti—o Sodoma in se vzradovala v svojem srcu, omora!—tisti "pater est, quem prepričana vsakateri, da toli iz-nuptiae . . ." velja samo za sod- vrstnemu jajcu razen njena edi-nika, za pamet pa redkoredko- nega ne more biti oče nobeden, kdaj . . . "Kaj bo, kaj bo!" je sočutno tarnala rjava čopka Kokodela. "Takšno putje je življenje!" kar poje pod solncem petelinov. Tisti hip te je približal tudi očak dvorišča, Kikirikež. ki je bil že aiv in častitljiv, prestar se Je solzila sentimentalna Ko-, po vsej priliki za pute. za lonec komela, otresaje svoje skromno' in menda tudi za liaico. toda spo-piaano štajersko peričje. "Delo štovan med perotnino zbog ne-zgolj in zgolj trpljenje!" navadne modrosti; in ko so mu razložili vseobči dvom družine, "Ma f oi, topot gre s težavo!" Kokomunda se je rada gizdala s tujimi mrvicami. čeprav je bila že stara in le še razvalina bivše lepote. - Ponašala se je s široko belo krono in s črnim krilom hotidanske pasme; toda tistih par zlatih peg na perotni- je dejal: (Dalje prihodnjič); »4 V pisarni Ravnatelj: Goapodična. zadnje čaae opažam, da med uradnimi urami koketirate s knjigovodjo, cah. ki je menila/da jo dičijo s čeprav veate, da v pLsami ne tr-pečatom odlične aristokratske pim nobene šale. degeneracije—hm. tisto je bilo — Kaj mislite, gospod ravna-pt avzaprav dedščina sosedovega I telj, da ae knjigovodje res samo petelin«. Feu ma mère," kakor šali. stva, pomen j a tudi za Maribor novo dobo. Cesar Karel VI. je dal zgraditi v letu 1718 veliko trgovsko cesto: Dunaj—Št. Ilj— Maribor—Slov. Bistrica—Trst in s tem se je Maribor ponovno uveljavil kot prometno križišče. S pospeševanjem kmetijstva in obrti od strani Marije Terezije in Jožefa II., so se razvile nove obrti, kakor predelava vina, pi-vovarništvo, usnjarstvo in na Dravskem polju industrija bučnega olja. Na Pohorju se je razvilo steklarstvo do zavidanja vredne višine. L. 1752 je postal Maribor sedež upravnega okrožja za ozemlje med Muro in Dravo, leto 1758 ustanovijo jezuiti gimnazijo in tako je Maribor vedno bolj postajal tudi kulturno žarišče Podravja. Ljudska šola je obstojala sicer ie prej kot župnijska šola pri župni cerkvi, a za vlade Jožefa II., ki je ukazal ustanovitev trivijalk po vseh mestih in trgih, je dobil Maribor leta 1782 glavno šolo s 4 učitelji in katehetom. — Vprav ti ihoderni začetki Maribora po-menjajo konec meščanskih privilegijev in srednjega veka; tako so na pr. dovolili dravsko-poljskim špeharjem prodajo svi-njetine na mariborskem trgu. — Tudi v oerkveno-političnem življenju Maribora so se dogodile velike spremembe; leta 1782 je izdal Jožef II. ukaz, po katerem se morajo vse cerkve in samostani, v kolikor se zde odveč, zapreti. V Mariboru so bili zaprti kapucinski in minoritski samostan ter samostan celestink. V predmestju je bila ustanovljena nova župnija s cerkvijo sv. Ulri-ka kot župno cerkvijo. Ker pa je bila cerkev sv. Ulrika pr,Itl n«. Jo j« dala posvetna ^ «preti in župna * «tal« prejšnja kapuc,ki mestu današnje ftanc.skanj (Dalje prihodnjič) V S^UlttkT^darobi Prva koristka: Ali veš, dan vijo o tebi, da si od dne do grša? 7 ^ P^v, jaz si lahko to, volim, pri tebi pa to sploh ni mogoče. Listen to' \ PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP 1S2S kilocycles (Top of the Dial) THE NEW- encyclopedia < MACHINE SHOP PRACTICE ' ./ I Splaal snani profesor ns Steven Institute of Technology v angletc GEORGE W. BARNWELL Podlago za mehanično znanje morete dobiti s knjigo NEW CYCLOPEDIA OF MACHINE SH PRACTICE (v angleščini). Ta vel knjiga popisuje in v slikah pok temeljna dela mehanik^. Razloži natanko, kar mora znati najbo mehanik; pojasnjuje vporabo vsa ga stroja, orodja in meril. Pouči kako je treba vporabiti načrte (h prjnts) ter vam tudi daje mnogo čunakih tabel, da morete pospe svoje delo. Ne glede na to, ali Šele početnik, vam bo ta knjiga koristna in mnoga potrebna.—1( slik in risb. 576 strani, trdo veza knjiga stane 8AMO «1.98.—Pošt no plačamo ml. Naročite pri KN, GARNI SLOVENIC PUBLISHI1 COMPANY, 216 West 18th NEW YORK.—Zaloga ni veli Naročite to važno knjigo le dan TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA obrt spadajoča dela Tlake vabila aa veselice In shode, vlsiftnleo, časnika, knJH koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem Jeziku ln drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO Sjijfcfl TISKOVINE NAROČA V SVOJi TISKARNI i. Unijsko dalo prve vil Vsa pojasnila daje vodstvo tlakama. Cene Pttiie po Informacija aa naslov: SNPJ PRINTERY | 2M7-W S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO, ILLINO TBL. ROCKWELL 4004 «.aught napping. DEFENSE BONDS STAMPS Za Cteero In Chicago !• 1 tednik I«...............— 2 tednika ta.......... - 3 tednika in ----------- « tednike In ........ • tednikov ta -.....- S7.S0 ».M S 10 JJO 270 I.W naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. redne konvencije ae lahko naroči na list Protv.toin prišteje eden. dva. tri. Msft all pel članov Is ene druiina k eni aaroe^ ninL List Pros vata stene sa vse sad», sa člane ali načlana M.w u eno letno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri asesmantu 11 N»* tednik, se Jim to prišteje k naročninL Torej sedal nI vsroks. rea. da Je list predre« sa člane SNPJ. Llat Prosveta Je vaša lasinins gotovo Je v vsaki druilnl nekdo. U M red čitel list vsak dan Pojasnilot—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti član SNPJ. ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj i» tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je tako skupn naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvniitvu iuu. in obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosveta. Ako tegs stori, tedaj mora upraVništvo znižati datum za to vsoto narocnu Cena Uatu Prosvete Jo« Za Zdruš.drfteve ta Kanade HM 1 tednik ta_______4J9 2 tednika ta------S JO S tednike ta----------2 40 4 tednike ta------------1J0 t tednikov ta.................... HbS Za Evropo |e___________________MM . _ ■ Ispolntte spodnji kupon, prtloii». potrabno ^ Money Order v pismu ta al naročite Proaveto. lisi. ki Je vasa^ PROSVETA. SNPJ. 2S»7 So. Lawndale Ave. Cklcofo. I1L Prlloiana pačUJam naročnino aa Uat Proavato vaole » D ¡^............................................... ČL društva M. ta «n prtpttite k -e|» «eročnini od f) ________________________ČL dručtva It.--- H.......................... „ Cl dručtva IL---- 4| _ •______ČL društva *---— ________________—rr-* ^ M#tJo Drteee ---------------- Nov